Statistika Vaje Sadl

ZBIRKA VAJ IZ STATISTIKE
MARIKA ADL
Vijeolski strokovni program: Ekonomist Ubenik: Zbirka vaj iz statistike Gradivo za 1. letnik Avtorica: Marika adl, univ. dipl. ekon. Ekonomska ola Murska Sobota Vija strokovna ola
Strokovna recenzentka: mag. Tatjana Dolinek, univ. dipl. ekon. Lektorica: Cvetka Mencigar Rituper, prof. slov. j. CIP - Kataloni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjinica, Ljubljana 311.1(075.8)(076.1)(0.034.2) ADL, Marika Zbirka vaj iz statistike [Elektronski vir] : gradivo za 1. letnik / Marika adl. - El. knjiga. - Ljubljana : Zavod IRC, 2008. - (Vijeolski strokovni program Ekonomist / Zavod IRC) Nain dostopa (URL): http://www.zavod-irc.si/docs/Skriti_dokumenti/ Statistika-vaje-Sadl.pdf. - Projekt Impletum ISBN 978-961-6820-55-4 249249024 Izdajatelj: Konzorcij vijih strokovnih ol za izvedbo projekta IMPLETUM Zalonik: Zavod IRC, Ljubljana. Ljubljana, 2008
Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraevanje je na svoji 120. seji dne 10. 12. 2009 na podlagi 26. lena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraevanja (Ur. l. RS, t. 16/07-ZOFVI-UPB5, 36/08 in 58/09) sprejel sklep t. 01301-6/2009 / 11-3 o potrditvi tega ubenika za uporabo v vijeolskem izobraevanju.
Avtorske pravice ima Ministrstvo za olstvo in port Republike Slovenije. Gradivo je sofinancirano iz sredstev projekta Impletum Uvajanje novih izobraevalnih programov na podroju vijega strokovnega izobraevanja v obdobju 200811. Projekt oz. operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za olstvo in port. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja lovekih virov za obdobje 20072013, razvojne prioritete Razvoj lovekih virov in vseivljenjskega uenja in prednostne usmeritve Izboljanje kakovosti in uinkovitosti sistemov izobraevanja in usposabljanja. Vsebina tega dokumenta v nobenem primeru ne odraa mnenja Evropske unije. Odgovornost za vsebino dokumenta nosi avtor.
Zbirka vaj iz statistike
Kazalo
KAZALO
ZBIRKA NALOG
1 2 3 4 5 6 7 TEMELJNI POJMI STATISTIKE .................................................................................................................. 4 RELATIVNA TEVILA................................................................................................................................. 6 FREKVENNE PORAZDELITVE.............................................................................................................. 14 RANGI, KVANTILNI RANGI TER KVANTILI IZ RANIRNE VRSTE IN FREK. PORAZDELITVE . 16 SREDNJE VREDNOSTI .............................................................................................................................. 20 MERE VARIABILNOSTI, ASIMETRIJE IN SPLOENOSTI................................................................. 25 ASOVNE VRSTE....................................................................................................................................... 30
REITVE NALOG
1 2 3 4 5 6 7 TEMELJNI POJMI STATISTIKE ................................................................................................................ 42 RELATIVNA TEVILA............................................................................................................................... 44 FREKVENNE PORAZDELITVE.............................................................................................................. 63 RANGI, KVANTILNI RANGI TER KVANTILI IZ RANIRNE VRSTE IN FREK. PORAZDELITVE . 70 SREDNJE VREDNOSTI .............................................................................................................................. 84 MERE VARIABILNOSTI, ASIMETRIJE IN SPLOENOSTI................................................................. 93 ASOVNE VRSTE..................................................................................................................................... 110 STATISTINI OBRAZCI... 124
Predgovor
Predgovor
Zbirka vaj iz statistike obsega 80 nalog, ki so razdeljene po poglavjih v skladu s predmetom poslovna matematika s statistiko statistika v vijeolskem strokovnem programu Ekonomist in dopolnjuje ubenik za ta del predmeta. Pisanja vaj sem se lotila z eljo, da tudentom olajam uenje statistike. Tako ima zbirka dva dela. V prvem delu so naloge, v drugem pa reitve le-teh. Izvor realnih podatkov sem povsod navedla, kjer pa vir ni naveden, so podatki izmiljeni oziroma fiktivni. Pri veini nalog je v drugem delu opisan postopek reevanja, dopolnjen z ustreznimi grafikoni, pri ostalih pa so vsaj rezultati. Prepriana sem, da so postopki in razlage dovolj nazorni in jim boste brez teav sledili. Naloge v zbirki sem reevala v orodju za izdelavo preglednic Excel, zato se v nekaterih primerih rezultati razlikujejo od tistih, izraunanih s kalkulatorjem. Nisem namre posebej nastavila tevila decimalnih mest pri zaokroevanju. elim vam veliko zbranosti in uspeha pri reevanju nalog. Zbirko vaj je strokovno pregledala gospa mag. Tatjana Dolinek, univ. dipl. ekon. Za njene nasvete, pripombe in predloge sem ji neizmerno hvalena. Jezikovne napake je popravila gospa Cvetka Mencigar Rituper, prof. slov. j., za kar se ji prav lepo zahvaljujem. Predvsem pa iskrena hvala vsem tudentom, ki so v letih mojih predavanj pri urah statistike in doma reevali pripravljene naloge. Prav to je bila najveja vzpodbuda za prenovljeno in s statistinimi podatki posodobljeno ter dopolnjeno zbirko. Marika adl
Murska Sobota, 2008
Temeljni pojmi statistike
Zbirk vaj iz statistike
1 TEMELJNI POJMI STATISTIKE

1.1 Predmet preuevanja je: Zaposleni v dejavnosti trgovine v Sloveniji 31. marca 2008.
1.1.1 Navedite opredeljujoe pogoje populacije; 1.1.2 navedite, kaj je v tem primeru enota in kakna je; 1.1.3 navedite nekaj spremenljivk, po katerih bi bilo enote smiselno preuevati, in pri vsaki pripiite nekaj njenih monih vrednosti; 1.1.4 razvrstite spremenljivke na opisne in tevilske, te pa na zvezne in diskretne ter utemeljite razvrstitev; 1.1.5 navedite nekaj parametrov, ki bi jih ugotovili s preuevanjem te populacije. 1.2 Podjetje, ki izdeluje enska in moka oblaila, je izvedlo raziskavo slovenskega tria, v katero so vkljuili 1.500 nakljuno izbranih kupcev. Navajamo nekaj spremenljivk iz vpraalnika: proizvajalec, katerega oblaila kupujejo, z navedbo izvora (domai tuji) in imena; pogostnost nakupov, izraena s tevilom nakupov v letu; prodajalne, v katerih kupujejo; letni as nakupov; znesek posameznega nakupa; okvirni letni izdatki za oblaila; konfekcijska tevilka kupca; meseni dohodek kupca v preteklem mesecu; spol kupca; starost kupca (v dopolnjenih letih).
1.2.1 Navedene spremenljivke razvrstite v opisne in tevilske; 1.2.2 sestavite vpraalnik z navedenimi spremenljivkami; 1.2.3 navedite skupine, ki bi jih opredelili za naslednje spremenljivke: - letni as nakupov, - znesek posameznega nakupa, - starost kupca; 1.2.4 opiite, kakno opazovanje so izvedli v tem primeru.
1.3
Turistina agencija Vade mecum po vsakem skupinskem potovanju izvede kratko anketo, s katero ugotavlja mnenje potnikov o potovanju. Doloite spremenljivke in sestavite vpraalnik, s katerim boste ugotovili, ali so se priakovanja potnikov uresniila, tako z vidika organizacije potovanja, ogledov zgodovinskih, kulturnih in drugih znamenitosti kot tudi druabnosti.
1.4
Pri prvem vpisu v vije strokovne ole morajo tudenti izpolniti prijavnico (1,253), ki vsebuje tevilna vpraanja spremenljivke, pri katerih morajo pripisati odgovore: - priimek in ime; - stalno bivalie; - enotna matina tevilka obana;
telefonska tevilka; podatek o dravljanstvu; vija strokovna ola, v katero se vpisujejo; izobraevalni program; nain izobraevanja; konana srednja ola; uspeh pri poklicni/sploni maturi.
1.4.1 Spremenljivke razvrstite v opisne in tevilske, te pa v zvezne in diskretne; 1.4.2 pri vsaki spremenljivki pripiite nekaj njenih monih vrednosti; 1.4.3 napiite nekaj statistinih parametrov, ki bi jih ugotovili na osnovi opazovanih spremenljivk; 1.4.4 opiite, kako bi podatke obdelali; 1.4.5 navedite nekaj skupin, ki bi jih opredelili za posamezne spremenljivke.
1.5
Statistini urad Republike Slovenije, poleg drugih podatkov, zbira, obdeluje in objavlja tudi podatke iz turizma. V tem primeru je, npr. predmet preuevanja: prenoitve domaih gostov in gostov iz tujine v Sloveniji v letu 2007.
1.5.1 Navedite nekaj smiselnih spremenljivk, po katerih bi enoto opazovali, in jih razvrstite v opisne in tevilske, te pa v zvezne in diskretne; 1.5.2 navedite, kaj je v tem primeru enota in kakna je; 1.5.3 navedite nekaj parametrov, ki bi jih ugotovili s preuevanjem populacije.
Relativna tevila
2 RELATIVNA TEVILA
2.1 Diplomanti vijih strokovnih ol po spolu in nainu tudija v letu 2006 v Sloveniji Nain tudija Spol Skupaj redni izredni Moki 244 1.079 1.323 enske 302 1.209 1.511 Skupaj 546 2.288 2.834 Vir: Statistini letopis 2007
Izraunajte: 2.1.1 strukturo diplomantov po spolu; 2.1.2 strukturo diplomantov po nainu tudija; 2.1.3 strukturo diplomantov po spolu in nainu tudija.
2.2
Sobe, namenjene turistom, po vrstah krajev v Sloveniji v letih od 2001 do 2006 Vrsta krajev 2001 2002 2003 2004 2005 2006 Ljubljana 1.904 1.966 2.016 2.238 2.679 2.768 Zdraviliki kraji 5.959 6.003 6.228 6.230 6.210 6.882 Obmorski kraji 7.782 7.814 7.987 7.754 7.700 7.711 Gorski kraji 9.116 9.208 8.789 8.486 8.465 8.322 Drugi turistini kraji 4.306 4.421 4.469 4.233 4.041 4.265 Drugi kraji 1.019 862 772 678 623 846 Skupaj 30.086 30.274 30.261 29.619 29.718 30.794 Vir: Statistini letopis 2003, statistini letopis 2005 in http://www.stat.si/letopis (25. 7. 2008)
2.2.1 Izraunajte strukturo sob, namenjenih turistom, po vrstah krajev; 2.2.2 grafino prikaite izraunano strukturo s strukturnimi stolpci.
2.3
Proizvodnja energije na generatorju v Sloveniji leta 2000 in 2005 po vrsti energije v mio kWh Vrsta energije 2000 2005 Hidroelektrarne 3.834 3.461 Termoelektrarne 5.029 5.772 Jedrska elektrarna 4.761 5.884 Skupaj 13.624 15.117 Vir: Statistini letopis 2006 Izraunajte strukturo proizvodnje energije za leti 2000 in 2005 in jo prikaite grafino s polkrogoma, pri tem upotevajte velikost podatkov rA = 4 cm in ustreza proizvodnji energije leta 2000.
2.4
Struktura proizvodnje tkanin po vrstah v podjetju Tkanina v letih od 1997 in 2007 Vrsta tkanine 1997 2007 Volnene 25,6 18,2 Bombane 27,8 32,1 Svilene 46,6 49,7 Skupaj 100,0 100,0
Relativna tevila
Strukturo proizvodnje tkanin prikaite grafino z dvojnim krogom, pri tem upotevajte r1997 =3 cm, leta 2007 pa je bila proizvodnja za 80 % veja.
2.5
lani obinskih svetov po kandidatnih listah v Sloveniji, izvoljeni leta 2002 in 2006 Kandidatna lista 2002 2006 DeSUS 162 152 LDS 753 559 NSi 265 227 SD 333 386 SDS 407 677 SLS 352 474 SNS 71 51 Liste drugih strank 336 267 in koalicije Neodvisni kandidati 552 593 Skupaj 3.231 3.386 Vir: Lokalne volitve 19942006
Izraunajte strukturo lanov obinskih svetov po kandidatnih listah za leti 2002 in 2006 ter ju prikaite s strukturnima stolpcema.
2.6
lani obinskih svetov po spolu v mestnih in drugih obinah v letu 2006 Skupaj Spol Mestne obine Druge obine Moki 301 2.507 2.808 enske 64 359 423 Skupaj 365 2.866 3.231 Vir: Lokalne volitve 19942006
Izraunajte strukturo lanov po spolu v mestnih in drugih obinah in jo prikaite z dvojnim krogom, pri tem upotevajte rmestne obine = 2 cm.
2.7
Struktura zaposlenih po stopnji izobrazbe v podjetju Svila za leti 1996 in 2006 Odstotek Stopnja izobrazbe 1996 2006 Visoka 10,4 14,1 Vija 13,1 17,6 Srednja 76,5 68,3 Skupaj 100,0 100,0
Prikaite grafino s polkrogoma, pri tem upotevajte r0 = 3 cm in ustreza tevilu zaposlenih leta 1996, leta 2006 pa je bilo za 25 % manj zaposlenih.
Relativna tevila
2.8
Vrednost izvoza in pokritost uvoza z izvozom v Sloveniji v letih od 2002 do 2007 Leto Vrednost izvoza v mio EUR Pokritost uvoza z izvozom v % 2002 10.962,0 94,7 2003 11.285,0 92,2 2004 12.783,1 90,4 2005 14.397,0 91,1 2006 16.757,2 91,4 2007 19.385,2 90,2 Vir: Pomembneji statistini podatki o Sloveniji, letnik III, t. 6/2008 Izraunajte vrednost uvoza po letih.
2.9
tevilo zaposlenih, tevilo bolnikih dni in vrednost proizvodnje v podjetju malih kovinskih predmetov Vijak od januarja do aprila leta 2008 Mesec tevilo bolnikih tevilo zaposlenih na Vrednost proizvodnje izostankov (dnevi) zaetku meseca v mio EUR Januar 630 286 3,9 Februar 671 291 4,2 Marec 467 275 4,1 April 641 267 3,7 Maj 258 -
Izraunajte: 2.9.1 povpreno meseno tevilo dni bolnikih izostankov na delavca za to obdobje; 2.9.2 povpreno meseno vrednost proizvodnje na 10 zaposlenih; 2.9.3 ocenite letno vrednost proizvodnje na zaposlenega.
2.10
tevilo prebivalcev in tevilo zdravnikov v Sloveniji v letih od 2001 do 2006 Leto tevilo prebivalcev Srednje tevilo ob koncu leta zdravnikov 2000 1.990.094 2001 1.994.026 4.382 2002 1.995.033 4.428 2003 1.996.433 4.492 2004 1.997.590 4.513 2005 2.003.358 4.521 2006 2.010.377 4.873 Vir: Statistini letopis 2007, Slovenija v tevilkah 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007
Izraunajte: 2.10.1 tevilo zdravnikov na 100.000 prebivalcev po letih; 2.10.2 tevilo prebivalcev na zdravnika po letih; 2.10.3 povpreno letno tevilo zdravnikov na 100.000 prebivalcev v obdobju 2001 do 2006; 2.10.4 povpreno letno tevilo prebivalcev na zdravnika v obdobju 2001 do 2006; 2.10.5 Grafino prikaite tevilo zdravnikov na 100.000 prebivalcev po letih.
Relativna tevila
2.11
tevilo tipendij v Sloveniji v letih od 2003 do 2006 Vrsta Leto tipendije1* 2003 2004 2005 Kadrovske 6.864 7.077 4.929 Republike 40.971 40.659 38.922 Zoisove 12.956 12.920 12.878 Skupaj 60.791 60.656 56.729 Vir: Statistine informacije izobraevanje, t.60
2006 5.829 37.750 12.823 56.402
2.11.1 Izraunajte strukturo tipendij po vrstah; 2.11.2 grafino prikaite strukturo tipendij s strukturnimi stolpci.
2.12 tevilo prodajalcev, zaloga na zaetku meseca in prodaja v trgovskem podjetju Bobenek v letu 2007 po mesecih Mesec Zaloga v tiso EUR Prodaja Srednje tevilo na zaetku meseca v tiso EUR prodajalcev Januar 222 389 13 Februar 237 365 12 Marec 234 378 14 April 256 432 14 Maj 212 456 15 Junij 189 487 16 Julij 176 458 15 Avgust 215 433 14 September 233 369 13 Oktober 244 375 12 November 227 412 14 December 208 588 16 Januar 2007 233 Izraunajte: 2.12.1 povpreno meseno vrednost prodaje na 10 prodajalcev v letu 2007; 2.12.2 povpreni meseni koeficient obraanja zalog; 2.12.3 povpreni as skladienja blaga v obdobju januar december, e je bilo povpreno meseno 25 delovnih dni.
2.13
Prenoitve domaih turistov v Sloveniji v letih od 2002 do 2007 Leto tevilo prenoitev v tiso 2002 3.300,8 2003 3.327,2 2004 3.326,0 2005 3.173,3 2006 3.231,5 2007 3.386,3 Vir: Pomembneji statistini podatki o Sloveniji, letnik III, t. 2/2008
Niso vtete tipendije iz drugih skladov. 9
Relativna tevila
Izraunajte: 2.13.1 indekse s stalno osnovo 2002 = 100; 2.13.2 verine indekse; 2.13.3 stopnje rasti.
2.14 Verini indeksi za tevilo prepeljanih potnikov v eleznikem prometu v Sloveniji v letih od 1999 do 2007 Leto Verini indeksi 1999 2000 109,1 2001 96,4 2002 100,3 2003 103,8 2004 98,5 2005 106,1 2006 102,5 2007 100,0 Vir: Pomembneji statistini podatki o Sloveniji, letnik III, t. 3/2008 2.14.1 Dane verine indekse preraunajte v indekse s stalno osnovo 2003 = 100; 2.14.2 indekse s stalno osnovo 2003 = 100 preraunajte na novo osnovo 1999 = 100; 2.14.3 verine indekse prikaite grafino.
2.15
Prihodi in prenoitve turistov ter tevilo lei po turistinih krajih v Sloveniji v letu 2006 Vrsta kraja Prihodi v tiso Prenoitve v tiso Povpreno tevilo lei Glavno mesto Ljubljana 350,8 636,1 6.123 Zdraviliki kraji 596,0 2.549,8 16.321 Obmorski kraji 522,9 1.925,4 20.953 Gorski kraji 606,5 1.790,0 25.805 Drugi turistini kraji 380,2 765,3 9.561 Drugi kraji 28,2 55,8 1.974 Skupaj 2.484,6 7.722,4 80.737 Vir: Statistini letopis 2007
Za posamezne vrste turistinih krajev izraunajte: 2.15.1 povpreno dobo bivanja; 2.15.2 povpreno tevilo prenoitev na leie.
10
Relativna tevila
2.16 Prihodi turistov v zdravilike in obmorske kraje v Sloveniji v letih od 2000 do 2006 Leto tevilo prihodov v tiso Zdraviliki kraji Obmorski kraji 2000 418,2 475,0 2001 464,3 496,7 2002 485,4 509,9 2003 501,3 520,1 2004 530,7 525,6 2005 553,5 519,8 2006 596,0 522,9 Vir: Statistini letopis 2007 Izraunajte: 2.16.1 indekse s stalno osnovo 2000 = 100 za prihode turistov v zdravilike in obmorske kraje; 2.16.2 koeficiente rasti za prihode turistov v zdravilike kraje; 2.16.3 verine indekse za prihode turistov v obmorske kraje; 2.16.4 stopnje rasti za prihode turistov v zdravilike kraje; 2.16.5 verine indekse za prihode turistov v obmorske kraje preraunajte v indekse s stalno osnovo 2003 = 100; 2.16.6 indekse s stalno osnovo 2000 = 100 za prihode turistov v obmorske kraje preraunajte v indekse s stalno osnovo 2003 = 100. Grafino prikaite: 2.16.7 indekse s stalno osnovo 2003 = 100 za prihode turistov v zdravilike in obmorske kraje; 2.16.8 verine indekse za prihode turistov v obmorske kraje.
2.17 Verini indeksi za pridelek penice in koruze v Sloveniji v letih od 2002 do 2007 Koliina v Vj za Koliina v Leto Vj za penico tiso ton koruzo tiso ton 2002 96,6 144,2 175,0 2003 70,3 60,4 2004 119,4 159,5 2005 96,3 98,2 2006 95,1 78,6 2007 99,2 111,7 308,3 Vir: Osnovni podatki: Statistine informacije 2008 Izraunajte pridelek penice in koruze po letih v Sloveniji.
2.18 tevilo prebivalcev in indeksi s stalno osnovo za prihodek od turizma v letih od 2001 do 2007 ter prihodek od turizma za leto 2001 v obini Mladi log Leto 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 I j/0 za prihodek 89,5 93,6 98,2 100,0 102,3 104,3 105,3 (2004 = 100) Prihodek v mio 48,0 EUR tevilo preb. na 32.488 32.532 33.111 33.245 33.189 33.523 33.612 33.854 zaetku leta
11
Relativna tevila
Izraunajte: 2.18.1 prihodek od turizma po letih; 2.18.2 povpreni letni prihodek od turizma na prebivalca v tem obdobju.
2.19 Vrednost prodaje in nabave ter tevilo zaposlenih v trgovskem podjetju Dobrina v prvem polletju leta 2007 Mesec Zaloga na zaetku Prodaja v Nabava v Srednje tevilo meseca v tiso EUR tiso EUR tiso EUR zaposlenih Januar 367 322 15 223 Februar 323 359 14 Marec 389 362 13 April 354 333 14 Maj 324 386 12 Junij 367 371 14 Julij Izraunajte: 2.19.1 stanje zaloge po mesecih; 2.19.2 povpreno meseno vrednost prodaje na 10 prodajalcev v prvem polletju; 2.19.3 povpreni meseni koeficient obraanja zalog v prvem polletju; 2.19.4 na osnovi povprenega mesenega koeficienta obraanja zalog izraunajte reciproni koeficient in ga razloite (povpreno meseno tevilo delovnih dni je 25); 2.19.5 kolikna povprena mesena zaloga bi zadoala, e bi se ob nespremenjeni vrednosti prodaje koeficient obraanja zalog poveal za 20 %. 2.20 Podatki v skladiu surovin v podjetju Sadko za 2. polletje leta 2007: Mesec Zaloga konec Nabava Poraba tevilo meseca v ton v ton v ton delovnih dni Junij 58 Julij 155 168 23 Avgust 182 165 22 Sptember 144 176 26 Oktober 158 158 25 November 176 140 24 December 142 162 24 Izraunajte: 2.20.1 stanje zaloge po mesecih; 2.20.2 povpreni as skladienja blaga; 2.20.3 pri kolikni povpreni meseni porabi in nespremenjeni zalogi bi se zaloga povpreno meseno obrnila tirikrat; 2.20.4 koeficiente rasti za porabo in razloite koeficient za mesec maj in junij.
12
Relativna tevila
2.21 Za dve prodajalni trgovskega podjetja ivila imate naslednje podatke po mesecih za drugo polletje leta 2007: Mesec Prodajalna Ob poti Prodajalna Pri mlinu
Vj za prodajo Prodaja v tiso EUR Zaloga na za. mes. v tiso EUR Zaloga sredi meseca v tiso EUR Indeksi za zalogo
(oktober = 100)
tevilo prodajalcev na za. mes
Julij Avgust September Oktober November December Januar 2001
101,4 97,3 103,3 105,6 112,4 -
72,4
32,2 28,8 34,4 29,7 28,4 25,6 27,8
18,7
96,5 102,1 101,5 100,0 97,5 93,2 -
10 9 8 9 9 11 10
Upotevajte e naslednje podatke: - povpreno meseno tevilo prodajalcev v prodajalni Ob poti v tem obdobju je bilo 13,5; - povprena mesena prodaja v prodajalni Pri mlinu v tem obdobju je bila 31,2 mio evrov; - povpreno meseno tevilo delovnih dni je 25. Za obe prodajalni izraunajte: 2.21.1 vrednost prodaje na 10 prodajalcev v 2. polletju; 2.21.2 povpreni meseni koeficient obraanja zalog in reciproni koeficient ter ju razloite.
13
Frekvenne porazdelitve
3 FREKVENNE PORAZDELITVE
3.1 V podjetju Breza so za mesec maj leta 2007 zbrali podatke o opravljenih delovnih urah za 153 delavcev: 172 181 157 169 162 169 184 173 179 167 158 158 179 167 171 172 166 179 174 177 169 152 174 174 165 166 170 175 169 172 170 184 170 176 162 174 177 184 175 172 170 168 187 166 153 167 182 158 173 175 172 163 178 166 170 182 177 170 174 161 180 186 184 185 180 153 169 166 160 171 167 185 156 167 175 154 162 163 159 164 166 170 169 189 172 174 164 171 175 173 177 190 173 170 167 164 160 171 170 178 169 168 176 173 167 169 169 155 178 169 165 172 168 174 172 180 168 169 167 174 168 188 166 159 168 156 168 178 161 186 151 175 170 168 157 174 164 168 183 184 176 161 169 173 167 157 161 168 163 183 190 180 165
3.1.1 Sestavite frekvenno porazdelitev s rtkanjem; 3.1.2 izraunajte relativne frekvence, kumulativo absolutnih in relativnih frekvenc; 3.1.3 grafino prikaite frekvenno porazdelitev s histogramom; 3.1.4 grafino prikaite frekvenno porazdelitev s poligonom; 3.1.5 grafino prikaite kumulativo absolutnih in relativnih frekvenc in grafino ocenite: - koliko delavcev je opravilo manj kot 170 ur, e jih razvrstimo po tevilu opravljenih ur, - koliko ur je opravil delavec, ki je na petdesetem mestu po tevilu opravljenih ur, - tevilo delavcev, ki so opravili ve kot 184 ur.
3.2
Za skupino tudentov, ki so opravljali izpit iz tujega jezika, so podatki o odstotku pravilnosti urejeni v frekvenno porazdelitev: Pravilnost v % Fj nad 30 do 40 4 nad 40 do 50 12 nad 50 do 60 34 nad 60 do 70 43 nad 70 do 80 51 nad 80 do 90 55 nad 90 do 100 57
3.2.1 Zapiite frekvence po razredih; 3.2.2 izraunajte relativne frekvence in kumulativo relativnih frekvenc; 3.2.3 razloite vse kazalce v petem razredu; 3.2.4 grafino prikaite frekvenno porazdelitev s poligonom; 3.2.5 grafino prikaite kumulativo absolutnih in relativnih frekvenc in grafino ocenite: - tevilo tudentov, ki so izpit opravili, e je za pozitivno oceno zadoala 63odstotna pravilnost, - odstotek tudentov, ki bi opravili izpit, e bi za pozitivno oceno zadoala 50odstotna pravilnost.
14
3.3
Za 140 tudentov smo zbrali podatke o oddaljenosti od doma do ole in jih izrazili v relativnih frekvencah: Oddaljenost od doma do f j0 ole v km nad 0 do 5 0,05 nad 5 do 10 0,10 nad 10 do 15 0,25 nad 15 do 20 0,30 nad 20 do 25 0,15 nad 25 do 30 0,10 nad 30 do 35 0,05 Skupaj 1,00
3.3.1 Zapiite frekvence po razredih; 3.3.2 izraunajte kumulativo absolutnih in relativnih frekvenc; 3.3.3 kumulativo absolutnih in relativnih frekvenc prikaite grafino in grafino ocenite tevilo tudentov, ki so od doma do ole oddaljeni od 18 do 28 kilometrov.
3.4
Iz zapisnika s sestanka trgovskih potnikov v podjetju Metka je razvidno, da v letu 2006: nobeden od 55 trgovskih potnikov ni prodal za manj kot 160 tiso evrov blaga, da jih je 6 prodalo za manj kot 180 tiso, 20 za manj kot 200 tiso, 41 za manj kot 220 tiso, 50 za manj kot 240 tiso in nobeden za ve kot 260 tiso evrov blaga.
3.4.1 Zapiite podatke v obliki frekvenne porazdelitve; 3.4.2 frekvenno porazdelitev grafino prikaite s histogramom; 3.4.3 grafino prikaite kumulativo frekvenc in grafino ocenite tevilo potnikov, ki so prodali za manj kot 190 tiso evrov blaga.
3.5
Devetdeset tudentov so anketirali, kako preivljajo prosti as, in jih med drugim vpraali, koliko asa preivijo v lokalih, kaj najpogosteje pijejo in koliko. Za odgovore o tedenski koliini popitega piva so opredelili doloene razrede in zapisali nekaj kazalcev: Koliina tedensko fj Fj f j0 F j0 popitega piva v litrih od 0,25 do pod 0,50 0,167 od 0,50 do pod 0,75 33 od 0,75 do pod 1,00 25 od 1,00 do pod 1,25 0,789 od 1,25 do pod 1,50 9 od 1,50 do pod 1,75 od 1,75 in ve 0,033 Skupaj 90
3.5.1 Dopolnite tabelo z manjkajoimi kazalci (pri izraunu frekvenc le-te zaokroite na najblijo celo vrednost); 3.5.2 grafino prikaite kumulativo absolutnih in relativnih frekvenc in grafino ocenite odstotek tudentov, ki popijejo povpreno tedensko liter in ve piva.
15
Rangi, kvantilni rangi in kvantili
4 RANGI, KVANTILNI RANGI TER KVANTILI IZ RANIRNE

VRSTE IN FREKVENNE PORAZDELITVE
4.1 V podjetju Oprema so za mesec april 2007 za 14 delavcev, ki opravljajo enako delovno operacijo, zbrali podatke o povpreni porabi asa za delovno operacijo (as je izraen v minutah z enim decimalnim mestom): 9,2 10,1 13,3 14,2 11,9 10,5 9,9 12,8 12,3 13,0 11,5 12,0 11,1 10,8
4.1.1 Podatke uredite v ranirno vrsto; 4.1.2 ranirno vrsto prikaite grafino in ocenite - odstotek delavcev, ki so porabili manj kot 11 minut, - as, od katerega je le etrtina delavcev porabila ve asa; 4.1.3 izraunajte odstotek delavcev, ki so porabili manj kot 11 minut; 4.1.4 izraunajte as, od katerega je le etrtina delavcev porabila ve asa.
4.2
Uitelj portne vzgoje je izpolnjeval karton za 13 fantov. Med drugim mora zapisati tudi telesno teo. Njihove izmerjene tee (v kilogramih) so: 73 81 58 79 62 54 65 70 61 64 76 68 85
Izraunajte: 4.2.1 koliko odstotkov fantov je imelo 60 in ve kilogramov; 4.2.2 koliko tehta fant, od katerega ima tretjina kolegov vijo in dve tretjini nijo teo? 4.2.3 Oba izrauna preverite z grafino oceno.
4.3
Trgovsko podjetje Preskrba ima 265 velikih dobaviteljev. V letu 2007 je bila vrednost dobave od dobavitelja do dobavitelja zelo razlina. Glede na to so jih razvrstili v naslednjo frekvenno porazdelitev: Vrednost dobave tevilo dobaviteljev v mio EUR od 0,5 do pod 1,0 11 od 1,0 do pod 1,5 23 od 1,5 do pod 2,0 37 od 2,0 do pod 2,5 68 od 2,5 do pod 3,0 41 od 3,0 do pod 3,5 32 od 3,5 do pod 4,0 23 od 4,0 do pod 4,5 15 od 4,5 do pod 5,0 9 od 5,0 in ve 6 Skupaj 265
Izraunajte: 4.3.1 vrednost dobave dobaviteljev, ki so med tretjim in estim decilom; 4.3.2 odstotek dobaviteljev, ki so dobavili od 1,2 do 3,2 milijona evrov blaga.
16
4.3.3 Grafino ocenite: - tretji in esti decil; - odstotek dobaviteljev, ki so dobavili od 1,2 do 3,2 milijona evrov blaga.
4.4
Frekvenna porazdelitev oddaljenosti od doma do ole za 140 tudentov Oddaljenost od fj doma do ole v km nad 0 do 5 7 nad 5 do 10 14 nad 10 do 15 35 nad 15 do 20 42 nad 20 do 25 21 nad 25 do 30 14 nad 30 do 35 7 Skupaj 140
Izraunajte tevilo in odstotek tudentov, ki so od ole oddaljeni od 18 do 28 kilometrov, in rezultat primerjajte z grafino oceno pri nalogi 3.3.3.
4.5
V prodajalni pija Beli rum so v popoldanskem asu dan pred velikononimi prazniki spremljali kupce po vrednosti kupljenih pija. Podatke za 80 kupcev so uredili v frekvenno porazdelitev: Vrednost nakupa v EUR f j0 nad nad nad nad nad nad nad 20,00 do 30,00 30,00 do 40,00 40,00 do 50,00 50,00 do 60,00 60,00 do 70,00 70,00 do 80,00 80,00 do 90,00 Skupaj 0,05 0,10 0,40 0,25 0,10 0,05 0,05 1,00
4.5.1 Zapiite frekvence po razredih; 4.5.2 izraunajte odstotek kupcev, ki so kupili pijae v vrednosti od 45,00 do 65,00 evrov; 4.5.3 izraunajte vrednost nakupa kupcev med 2. in 7. decilom.
4.6
Frekvenna porazdelitev povprene tedenske koliine popitega piva 90 tudentov Koliina v litrih fj od 0,25 do pod 0,50 15 od 0,50 do pod 0,75 18 od 0,75 do pod 1,00 25 od 1,00 do pod 1,25 13 od 1,25 do pod 1,50 9 od 1,50 do pod 1,75 7 od 1,75 in ve 3 Skupaj 90
17
Izraunajte: 4.6.1 odstotek tudentov, ki povpreno tedensko popijejo liter in ve piva, in rezultat primerjajte z grafino oceno pri nalogi 3.5; 4.6.2 kvartile in jih razloite.
4.6.3
Grafino ocenite kvartile.
4.7
112 gospodinjstev so anketirali o povpreni meseni porabi nekaterih osnovnih ivil. Podatke o porabi sladkorja so uredili v naslednjo frekvenno porazdelitev: Poraba sladkorja v kg tevilo gospodinjstev fj od 1,5 do pod 2,0 7 od 2,0 do pod 2,5 13 od 2,5 do pod 3,0 24 od 3,0 do pod 3,5 41 od 3,5 do pod 4,0 13 od 4,0 do pod 4,5 8 od 4,5 do pod 5,0 6 Skupaj 112 Razloite frekvenco, relativno frekvenco, kumulativo absolutne in relativne frekvenc v 4. razredu.
4.7.1
Izraunajte: 4.7.2 odstotek gospodinjstev, ki so porabila ve kot 3,75 kg sladkorja; 4.7.3 koliko gospodinjstev je porabilo manj kot 2,75 kg sladkorja; 4.7.4 porabo sladkorja, od katerega je 30 % gospodinjstev porabilo ve.
4.7.5
Grafino ocenite: - koliko gospodinjstev je porabilo manj kot 2,75 kg sladkorja; - porabo sladkorja, od katerega je 30 % gospodinjstev porabilo ve.
4.8
Frekvenna porazdelitev starosti za 130 zaposlenih v podjetju ebelica konec leta 2007 Starost v dopolnjenih tevilo letih zaposlenih 20 do 24 7 25 do 29 12 30 do 34 18 35 do 39 22 40 do 44 31 45 do 49 17 50 do 54 11 55 do 59 9 60 do 64 3 Skupaj 130
18
Izraunajte: 4.8.1 odstotek delavcev, starih 48 in ve let; 4.8.2 starost delavca, od katerega je le 15 % mlajih; 4.8.3 petinestdeseti centil.
4.8.4
Grafino ocenite: - odstotek delavcev, starih 48 in ve let, - starost delavca, od katerega je le 15 % mlajih, - petinestdeseti centil.
4.9
Frekvenna porazdelitev tee pisemskih potnih poiljk na poti Zeleni dol na dan 8. 8. 2008 Tea v gramih tevilo poiljk od 14 do pod 16 17 od 16 do pod 18 23 od 18 do pod 20 37 od 20 do pod 22 21 od 22 do pod 24 17 od 24 do pod 26 14 od 26 do pod 28 9 od 28 do pod 30 5 Skupaj 143
Izraunajte: 4.9.1 odstotek potnih poiljk s teo od 15 do 25 gramov; 4.9.2 teo poiljke, od katere je bilo le 60 poiljk lajih.
4.9.3
Grafino ocenite: - odstotek potnih poiljk s teo od 15 do 25 gramov; - teo poiljke, od katere je bilo le 60 poiljk lajih.
19
Srednje vrednosti
5 SREDNJE VREDNOSTI
5.1 Pridelovalec sladkorne pese ima zasejane tiri parcele pese razlinih velikosti, ki jih je pognojil z mineralnim gnojilom: Parcela Povrina v Poraba v kg na hektarjih hektar Ob potoku 2,6 392 Ob gozdu 2,1 432 Na jasi 1,8 478 Na meji 3,3 455 S podatki v tabeli izraunajte povpreno porabo gnojila na hektar povrine.
5.2
Pridelovalec penice je v letu 2007 zasejal tiri parcele te itarice, na katerih je pridelal koliine, kot je razvidno iz tabele: Parcela Skupni pridelek Pridelek v v ton ton/hektar Moko 6,27 3,98 Ob sadovnjaku 10,57 4,35 Pod hribom 13,85 4,88 Za cesto 15,21 5,55
Izraunajte povpreni pridelek penice na hektar povrine za vse tiri parcele, ki jih je zasejal.
5.3
tevilo prebivalcev in stopnje delovne aktivnosti v skandinavskih dravah, lanicah Evropske unije, v letu 2007 Drava Ocena za srednje Stopnja delovne tevilo prebivalcev aktivnosti v % v mio Danska 5,4 63,5 Finska 5,3 57,8 vedska 9,1 59,9 Vir: Statistini portret Slovenije v EU 2008
Izraunajte povpreno stopnjo delovne aktivnosti skandinavskih drav, lanic Evropske unije.
5.4
Uvoznik naftnih derivatov je v mesecu marcu 2008 uvozil koliine, ki so v tabeli: Datum Koliina v sodkih Cena za sodek v USD 3.marca 3.800 112,5 21. marca 920 128,2 29. marca 2.100 131,3 Izraunajte povpreno ceno za sodek uvoene nafte.
20
Srednje vrednosti
5.5
tevilo in odstotek aktivnega prebivalstva v letu 2007 v krajevnih skupnostih obine Dolina Krajevna skupnost Srednje tevilo Odstotek aktivnega aktivnega prebivalstva prebivalstva Polje 1.825 49,5 Brazda 1.115 51,2 Ob meji 945 52,5 Selo 461 51,5 Moko 398 48,4
Izraunajte povpreni odstotek aktivnega prebivalstva za obino Dolina.
5.6 Stopnje rasti po mesecih v letu 2007 za prodajo v podjetju Trata Mesec J F M A M J J A S O 1,8 1,3 0,6 0,3 0,8 1,4 0,9 1,1 0,7 Sj Izraunajte povpreno meseno stopnjo rasti prodaje za leto 2007.
N 1,8
D 2,1
5.7
V podjetju Kovina, ki izvaa male kovinske predmete, so leta 2007 izvozili za 63 % ve blaga kot leta 1997.
Izraunajte povpreno letno stopnjo rasti izvoza v podjetju Kovina.
5.8
Povrina in gostota prebivalstva v baltskih dravah v letu 2007 Drava Povrina v 1.000 km2 Gostota prebivalstva (t. prebivalcev na km2) 45,2 28,9 Estonija 64,6 35,4 Latvija 65,3 52,1 Litva Vir: Statistini portret Slovenije v EU 2008
Izraunajte povpreno gostoto prebivalstva za vse tri drave.
5.9
tevilo in odstotek kmekega prebivalstva v treh naseljih obmejne obine Zala v letu 2007 Naselje Srednje tevilo Odstotek kmekega kmekega prebivalstva prebivalstva Ob gozdu 345 10,2 Na planini 112 8,6 Krasna poljana 76 5,6
Izraunajte povpreni odstotek kmekega prebivalstva za vsa tri naselja te obine.
21
Srednje vrednosti
5.10 Indeksi s stalno osnovo za obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih v Sloveniji v letih od 2001 do 2006 Leto 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 101,5 101,0 100,0 104,0 102,0 102,8 107,5 Ij/0 (2003 = 100) Vir: Pomembneji statistini podatki o Sloveniji, letnik III, t.7/2008 Izraunajte povpreno letno stopnjo rasti proizvodnje v predelovalnih dejavnostih v obdobju od 2001 do 2007.
5.11 Delovno aktivno prebivalstvo v dejavnostih kmetijstva, lova in gozdarstva se je v letih od 2001 do 2007 spreminjalo po naslednjih stopnjah rasti: Leto 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 7,3 16,9 9,3 5,9 0,2 6,8 Sj Vir za izraun letnih stopenj rasti: Pomembneji statistini podatki o Sloveniji, letnik I, t. 7/2008 Izraunajte povpreno letno stopnjo rasti za tevilo delovno aktivnega prebivalstva v tej dejavnosti v obdobju 2001 do 2007. 5.12 tevilo prebivalcev in bruto domai produkt v standardih kupne moi (PPS2) na prebivalca v baltskih dravah v letu 2007 Drava Ocena za srednje tevilo BDP na preb. v tekoih prebivalcev v mio cenah v EUR Estonija 1,3 17.900 Latvija 2,3 14.400 Litva 3,4 15.000 Vir: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal (15. 8. 2008) Izraunajte povpreni bruto drubeni produkt na prebivalca baltskih drav.
5.13 tevilo prebivalcev, tevilo rojenih in tevilo umrlih na tiso prebivalcev v dravah Beneluksa v letu 2007 Drava Ocena za srednje tevilo tevilo rojenih na tevilo umrlih na prebivalcev v mio 1.000 prebivalcev 1.000 prebivalcev Belgija 10,5 11,5 9,6 Luksemburg 0,5 11,8 8,1 Nizozemska 16,4 11,3 8,3 Vir: Slovenija v tevilkah 2008
Izraunajte: 5.13.1 povpreno stopnjo natalitete in 5.13.2 povpreno stopnjo mortalitete v dravah Beneluksa v letu 2007.
Purchasing power standard Standard kupne moi. 22
Srednje vrednosti
5.14 Vrednost prodaje in meseni koeficient obraanja zalog za tiri vrste blaga v skladiu prodajalne Kalek v mesecu avgustu 2007 Blago Vrednost prodaje v Meseni koeficient 1.000 EUR obraanja zalog A 325 0,90 B 85 2,27 C 27 3,12 D 418 1,15 Izraunajte povpreni meseni koeficient obraanja zalog za vse tiri vrste blaga.
5.15
Frekvenna porazdelitev vrednosti dobave za 265 dobaviteljev v trgovskem podjetju Preskrba v letu 2007 Vrednost dobave tevilo v mio EUR dobaviteljev od 0,5 do pod 1,0 11 od 1,0 do pod 1,5 23 od 1,5 do pod 2,0 37 od 2,0 do pod 2,5 68 od 2,5 do pod 3,0 41 od 3,0 do pod 3,5 32 od 3,5 do pod 4,0 23 od 4,0 do pod 4,5 15 od 4,5 do pod 5,0 9 od 5,0 in ve 6 Skupaj 265
Izraunajte: 5.15.1 najpogostejo vrednost dobave; 5.15.2 vrednost dobave, od katere je polovica dobaviteljev dobavila ve, polovica pa manj; 5.15.3 povpreno vrednost dobave teh dobaviteljev.
5.16 Frekv. porazdelitev povprene mesene porabe sladkorja za 112 gospodinjstev Poraba sladkorja v kg t. gospodinjstev 1,5 do pod 2,0 7 2,0 do pod 2,5 13 2,5 do pod 3,0 24 3,0 do pod 3,5 41 3,5 do pod 4,0 13 4,0 do pod 4,5 8 4,5 do pod 5,0 6 Skupaj 112 Izraunajte: 5.16.1 vse tri srednje vrednosti in jih razloite; 5.16.2 odstotek gospodinjstev, ki so imela nadpovpreno porabo sladkorja. 5.16.3 Grafino ocenite: - najpogostejo porabo, - odstotek gospodinjstev, ki so imela nadpovpreno porabo sladkorja.
23
Srednje vrednosti
5.17
Frekvenna porazdelitev tevila noitev za 154 gostov v hotelskem naselju Livada v mesecu decembru 2007 tevilo noitev tevilo gostov 1 do 3 18 4 do 6 29 7 do 9 48 10 do 12 21 13 do 15 17 16 do 18 9 19 do 21 7 22 do 24 5 Skupaj 154
Izraunajte: 5.17.1 povpreno tevilo noitev v mesecu decembru; 5.17.2 najpogosteje tevilo noitev; 5.17.3 tevilo noitev, od katerega je imela polovica gostov manj, polovica pa ve noitev; 5.17.4 odstotek gostov, ki so imeli od 6 do 14 noitev.
5.17.5 Grafino ocenite: - najpogosteje tevilo noitev, - tevilo noitev, od katerega je imela polovica gostov manj, polovica pa ve noitev, - odstotek gostov, ki so imeli od 8 do 14 noitev.
24
Mere variabilnosti, asimetrije in sploenosti
6 MERE VARIABILNOSTI, ASIMETRIJE IN SPLOENOSTI

6.1 Za 12 deklet, ki trenirajo odbojko, imate dane podatke o njihovi telesni viini v cm (zaokroeno na eno decimalno mesto):
178,4 165,5 159,4 168,8 175,3 170,0 173,2 175,6 163,3 171,8 179,6 167,4
Izraunajte: 6.1.1 variacijski razmik; 6.1.2 kvartilni razmik; 6.1.3 decilni razmik; 6.1.4 povpreni absolutni odklon od aritmetine sredine; 6.1.5 povpreni absolutni odklon od mediane; 6.1.6 varianco in standardni odklon; 6.1.7 ustrezno mero variabilnosti, s katero boste lahko primerjali variabilnost telesne viine z variabilnostjo tee teh deklet, e je povprena tea 58,3 kg, standardni odklon pa 6,5 kg.
6.2
11 tudentov je tekmovalo, v koliknem asu bodo reili izpitno nalogo 1B, ki je na koncu te zbirke vaj. Reili so jo v naslednjem asu: 105 83 91 103 98 95 77 85 110 88 112 minut
Izraunajte:
6.2.1 povpreni as, v katerem so reili nalogo in za koliko odstotkov se ta razlikuje od predvidenega asa, v katerem bi jo morali reiti na izpitu (90 minut); 6.2.2 odstotek tudentov, ki so potrebovali ve asa od predvidenega; 6.2.3 povpreni absolutni odklon od aritmetine sredine in povpreni absolutni odklon od mediane; 6.2.4 dele standardnega odklona v aritmetini sredini. 6.2.5 Grafino ocenite odstotek tudentov, ki so za reevanje naloge porabili ve asa, kot je predvideni as.
6.3
Frekvenna porazdelitev tevila opravljenih efektivnih ur za 153 delavcev v obratu Likalnica v mesecu februarju leta 2007 tevilo opravljenih tevilo efektivnih ur delavcev od 151 do 155 6 od 156 do 160 12 od 161 do 165 17 od 166 do 170 48 od 171 do 175 33 od 176 do 180 18 od 181 do 185 12 od 186 do 190 7 Skupaj N = 153
25
Izraunajte: 6.3.1 decilni razmik; 6.3.2 kvartilni razmik; 6.3.3 povpreni absolutni odklon od aritmetine sredine; 6.3.4 povpreni absolutni odklon od mediane; 6.3.5 varianco in standardni odklon; 6.3.6 koeficient variabilnosti; 6.3.7 koeficient asimetrije na osnovi modusa in na osnovi mediane; 6.3.8 koeficient sploenosti; 6.3.9 odstotek vrednosti v razmiku M do M + in na osnovi tega ocenite, ali je dana frekvenna porazdelitev podobna teoretini normalni porazdelitvi.
6.4 90 54 48 58
6.4.1 6.4.2 6.4.3
Rezultati pisnega izpita (tevilo tok) za 78 tudentov: 35 49 52 47 63 63 62 39 64 49 65 77 70 66 62 36 55 64 73 75 57 47 32 64 48 31 60 62 41 44 49 68 52 54 56 33 63 88 51 68 79 69 61 76 84 61 65 66 47 65 55 83 48 67 64 78 58 60 38 56 46 67 78 70 62 53 45 56 64 59 70 63 55 75
Sestavite frekvenno porazdelitev s rtkanjem; izraunajte relativne frekvence, kumulativo absolutnih in relativnih frekvenc; razloite: f 3 , f 30 , F3 in F30 .
Iz frekvenne porazdelitve izraunajte: 6.4.4 vse tri srednje vrednosti in jih razloite; 6.4.5 povpreni absolutni odklon od aritmetine sredine in od mediane; 6.4.6 variacijski razmik in komentirajte rezultat; 6.4.7 odstotek tudentov, ki so imeli nadpovpreno tevilo tok; 6.4.8 varianco in standardni odklon in ju razloite; 6.4.9 ustrezno mero variabilnosti, s katero boste lahko primerjali variabilnost spremenljivke ocena ustnega izpita pri drugem predmetu, e je bila povprena ocena 6,8, standardni odklon pa 1,3; 6.4.10 odstotek tudentov, ki so izpit opravili, e je bilo za to potrebnih 54 tok; 6.4.11 koeficient asimetrije in ga komentirajte; 6.4.12 koeficient sploenosti in ga komentirajte; 6.4.13 ustrezni parameter, s katerim analizirajte podobnost dane frekvenne porazdelitve z normalno teoretino porazdelitvijo.
6.4.14 Grafino ocenite: - najpogosteje tevilo tok, - odstotek tudentov, ki so imeli tevilo tok v razmiku M do M + . 6.4.15 Iz osnovnih (neurejenih) podatkov z uporabo programskega orodja Excel: - sestavite frekvenno porazdelitev, - doloite najmanjo in najvejo vrednost, - izraunajte vse tri srednje vrednosti, - izraunajte varianco in standardni odklon.
26
6.5
V obratu s 132 zaposlenimi so v mesecu januarju 2008 spremljali njihovo storilnost, izraeno v odstotku doseene nartovane norme, in ugotovili, da: je bila najmanja storilnost malo nad 85 %, noben delavec ni imel veje od 125 %, je 6 delavcev imelo storilnost do 90 %, je 18 delavcev do 95 %, 36 delavcev do 100 %, 78 delavcev do 105 %, 106 delavcev do 110 %, 120 delavcev do 115 %, 128 delavcev do 120 % in 132 do 125 % storilnosti.
Uredite podatke v frekvenno porazdelitev in izraunajte: kolikno storilnost so imeli delavci v kvartilnem razmiku; kolikno storilnost so imeli delavci v decilnem razmiku; koliko odstotkov delavcev je imelo storilnost pod povprejem; koeficient variabilnosti; koeficient asimetrije; koeficient sploenosti.
6.5.1 6.5.2 6.5.3 6.5.4 6.5.5 6.5.6 6.5.7 6.5.8
Grafino prikaite frekvenno porazdelitev s histogramom in ocenite asimetrijo.
6.6
Frekvenna porazdelitev tevila noitev za 154 gostov v hotelskem Naselju Livada v mesecu decembru 2007 tevilo noitev tevilo gostov 1 do 3 18 4 do 6 29 7 do 9 48 10 do 12 21 13 do 15 17 16 do 18 9 19 do 21 7 22 do 24 5 Skupaj N = 154
Izraunajte in razloite: 6.6.1 decilni razmik; 6.6.2 koeficient sploenosti; 6.6.3 relativno mero variabilnosti; 6.6.4 dele enot v razmiku M do M + in ga primerjajte z deleem, ki velja za normalno teoretino porazdelitev.
6.6.5
Grafino ocenite dele enot v razmiku M do M + .
6.7
V praarni kave so prekontrolirali 200 sluajno izbranih 1.000 gramskih zavitkov kave in ugotovili, da: - je bila najmanja tea 952 in - najveja 1.024 gramov.
Z danimi podatki sestavite frekvenno porazdelitev z lastnostmi normalne porazdelitve in izraunajte:
6.7.1
27
6.7.2 6.7.3 6.7.4 6.7.5 6.7.6
najpogostejo teo prekontroliranih zavitkov; dele standardnega odklona v aritmetini sredini; koeficient sploenosti; koeficient asimetrije. Frekvenno porazdelitev prikaite s histogramom in ocenite asimetrijo.
6.8
Za 160 tudentov, ki prejemajo tipendijo, so zbrali podatke o zneskih, ki so jih prejeli za mesec januar 2008, in izraunali naslednje parametre:
ymin = 70,00 EUR D2 = 80,00 EUR Me = 90,00 EUR Q3 = 100,00 EUR
C85 = 110,00 EUR C95 = 120,00 EUR VR = 60,00 SIT
6.8.1 6.8.2 6.8.3 6.8.4 6.8.5 6.8.6
Sestavite frekvenno porazdelitev tako, da za meje razredov uporabite dane parametre in izraunajte ter razloite: znesek tipendije, ki so ga imeli tudenti med 2. in 8. decilom; najpogostejo tipendijo; povpreno tipendijo; dele standardnega odklona v aritmetini sredini; koeficient asimetrije na osnovi modusa.
6.9
Prodajalne v trgovskem podjetju Izbira so po vrednosti povprene mesene zaloge razvrstili v naslednje razrede: Vrednost zaloge v tevilo prodajaln tiso EUR nad 450 do 500 8 nad 500 do 550 14 nad 550 do 600 21 nad 600 do 650 28 nad 650 do 700 26 nad 700 do 750 9 nad 750 do 800 4 Skupaj 110
Izraunajte: 6.9.1 vrednost zaloge, od katere je le tri desetine prodajaln imelo manjo zalogo; 6.9.2 odstotek prodajaln, ki so imele vrednost zaloge v razmiku M 2 do M + 2 , in glede na to ocenite podobnost dane porazdelitve s teoretino normalno porazdelitvijo; 6.9.3 koeficient variabilnosti; 6.9.4 koeficient asimetrije na osnovi mediane in ga razloite.
6.9.5
Grafino ocenite odstotek prodajaln, ki so imele vrednost zaloge v razmiku M 2 do M + 2 .
28
6.10
Frekvenna porazdelitev starosti za 130 zaposlenih v podjetju ebelica na zaetku leta 2008 Starost v dopolnjenih tevilo letih zaposlenih 20 do 24 7 25 do 29 12 30 do 34 18 35 do 39 22 40 do 44 31 45 do 49 17 50 do 54 11 55 do 59 9 60 do 64 3 Skupaj 130
Izraunajte: 6.10.1 povpreno starost; 6.10.2 starost, od katere je le etrtine delavcev mlajih; 6.10.3 odstotek delavcev, starejih od M + .
6.11
Frekvenna porazdelitev tee pisemskih potnih poiljk na poti Zeleni dol na dan 8. 8. 2008 Tea v gramih tevilo poiljk od 14 do pod 16 17 od 16 do pod 18 23 od 18 do pod 20 37 od 20 do pod 22 21 od 22 do pod 24 17 od 24 do pod 26 14 od 26 do pod 28 9 od 28 do pod 30 5 Skupaj 143
Izraunajte: 6.11.1 najpogostejo teo potnih poiljk; 6.11.2 odstotek potnih poiljk, katerih tea je bila v razmiku M do M + in ga primerjajte z deleem normalne porazdelitve; 6.11.3 koeficient asimetrije in ga razloite.
29
asovne vrste
7 ASOVNE VRSTE
7.1 Registrirane brezposelne osebe v Sloveniji v letih od 1996 do 2006 (stanje 31. 12.) Leto tevilo brezposelnih v 1.000 1996 124.470 1997 128.572 1998 126.625 1999 114.348 2000 104.583 2001 104.316 2002 99.607 2003 95.993 2004 90.728 2005 92.575 2006 78.303 2007 71.336 Vir: Statistini letopis 2007 in Statistine informacije 4/2008
Izraunajte indekse s stalno osnovo 1996 = 100 in jih prikaite grafino; izraunajte verine indekse in jih prikaite grafino; tevilo brezposelnih po letih prikaite z linijskim grafikonom in prostorono vriite linearni trend; izberite ustrezno funkcijo in nastavite sistem normalnih enab ter izraunajte parametre trenda; zapiite funkcijo trenda in na njeni osnovi ocenite tevilo brezposelnih do leta 2010; tevilo brezposelnih do leta 2010 ocenite e na osnovi povprenega koeficienta rasti.
7.1.1 7.1.2 7.1.3 7.1.4 7.1.5 7.1.6
7.2
Prihodki od turizma v obini Zala v letih od 1996 do 2006 Leto Prihodek v mio EUR 1996 32,9 1997 28,9 1998 31,6 1999 37,6 2000 40,4 2001 41,3 2002 38,7 2003 41,9 2004 44,7 2005 47,2 2006 46,5
asovno vrsto prikaite z linijskim grafikonom in prostorono vriite premico, ki se grafu asovne vrste najbolje prilega; na osnovi izbrane funkcije izraunajte parametre trenda; zapiite enabo trenda in ocenite prihodek od turizma za leto 2010; prihodek od turizma za leto 2010 ocenite e na osnovi povprenega letnega koeficienta rasti.
7.2.1 7.2.2 7.2.3 7.2.4
30
asovne vrste
7.3
Naravni prirast prebivalstva v Sloveniji v letih od 1994 do 2007 Leto Naravni prirast 1994 104 1995 12 1996 168 1997 763 1998 1.183 1999 1.352 2000 408 2001 1.031 2002 1.200 2003 2.130 2004 562 2005 668 2006 752 2007 1.239 Vir: Statistini letopis 2007 in http://www.sta.si/tema_demografsko_prebivalstvo.asp, (25. 9. 2008)
asovno vrsto prikaite grafino in prostorono vriite krivuljo, ki se grafu asovne vrste najbolje prilega; na osnovi izbrane funkcije nastavite sistem normalnih enab in izraunajte parametre trenda; zapiite funkcijo trenda in na osnovi nje ocenite naravni prirast za leto 2015.
7.3.1 7.3.2 7.3.3
7.4
tevilo kopalcev v kopaliu Modri val po dnevih za tiri tedne v mesecu juliju Dan P T S P S N 1. teden 720 945 1.042 1.480 2.578 3.880 4.115 2. teden 628 841 948 1.033 2.063 2.956 3.115 3. teden 827 933 1.350 1.937 2.553 3.181 4.598 4. teden 985 1.038 1.492 2.035 2.498 3.760 4.766
Analizirajte periodino nihanje za obisk kopalia po dnevih za te tiri tedne; na osnovi periodinih indeksov razdelite tevilo kopalcev po dnevih za prvi teden naslednjega meseca, ko ocenjujejo, da jih bo 18.000.
7.4.1 7.4.2
7.5
Za asovno vrsto izvoza v podjetju Mlini so na osnovi funkcije, ki se je grafinemu prikazu najbolje prilegala, izraunali parametre trenda:
a=284 b=28 c=1,3
Ocenite vrednost izvoza v letih od 2008 do 2010, e je izhodino leto za as (t) 1998.
31
asovne vrste
7.6
Prihodi turistov iz tujine v Sloveniji po mesecih v letih od 2004 do 2007 Mesec tevilo turistov v tiso 2004 2005 2006 2007 Januar 70,2 72,9 82,9 86,5 Februar 62,5 65,4 66,0 75,4 Marec 72,1 93,8 86,1 97,1 April 106,7 105,0 119,7 138,4 Maj 148,6 148,8 136,8 150,1 Junij 148,1 152,0 168,6 181,5 Julij 209,3 216,3 222,2 240,5 Avgust 256,8 247,7 246,3 277,9 September 167,7 173,8 182,2 195,2 Oktober 122,6 129,5 131,2 129,0 November 64,6 71,5 82,7 92,3 December 69,7 75,4 91,1 85,8 Vir: Meseni statistini pregled, februar 2005, Pomembneji statistini podatki o Sloveniji, letnik II, t. 1/2007 in letnik III, t. 3/2008
Z metodo vsot izraunajte sezonske indekse; na osnovi izraunanih sezonskih indeksov ocenite tevilo prihodov turistov iz tujine po mesecih za leto 2010, ko ocenjujejo, da jih bo 2 milijona.
7.6.1 7.6.2
7.7
Za proizvodnjo otrokih oblail in opreme za dojenke v podjetju torklja v letih od 1998 do 2006 imate naslednje podatke:
Yt = 220 mio EUR

t =1
t
t =1 N t =1 N
= 15.333 = 1.113, 6 mio EUR = 7.045, 6 mio EUR
t = 45 t 2 = 285 t
t =1
t =1 N t =1 N
Y t Y t
t =1
t t
2 t t
= 2.025
Zapiite ustrezno enabo trenda in ocenite proizvodnjo za leto 2010.
7.8
Prodaja kurilnega olja na rpalki Ob poti v letih od 2004 do 2007 po etrtletjih Leto etrtletje prodaja v tiso litrih 1. 2. 3. 4. 2004 718 257 315 784 2005 614 250 269 787 2006 651 205 298 707 2007 547 239 274 650
32
asovne vrste
7.8.1 7.8.2 7.8.3
Z ustreznimi kazalci analizirajte periodino nihanje za prodajo kurilnega olja; ocenite prodajo za leto 2010, e se je v obdobju od 2004 do 2007 povpreno letno zmanjevala za 4,8 %; skupno ocenjeno prodajo za leto 2010 s periodinimi indeksi razdelite po etrtletjih.
7.9
Verini indeksi za proizvodnjo malih kovinskih predmetov v podjetju Metal v letih od 1996 do 2007 Leto Vj Proizvodnja v ton 1996 1997 98,6 1998 101,3 1999 102,4 758,0 2000 104,7 2001 97,7 2002 98,2 2003 102,4 2004 103,6 2005 104,1 2006 101,1 2007 99,3
Z danimi verinimi indeksi izraunajte koliino proizvodnje po letih; proizvodnjo po letih prikaite z linijskim grafikonom, vriite ustrezno krivuljo in izberite funkcijo za izraun parametrov trenda; izraunajte parametre trenda in zapiite enabo trenda; na osnovi enabe trenda ocenite proizvodnjo za leto 2009; proizvodnjo za leto 2009 ocenite e na osnovi povprenega koeficienta rasti.
7.9.1 7.9.2 7.9.3 7.9.4 7.9.5
7.10 Indeksi s stalno osnovo za prodajo stekla v podjetju Stekles v letih 1995 do 2006 Leto I j/0 Prodaja v ton 1996 100,0 1997 98,6 1998 101,3 1999 102,4 1.200,0 2000 98,9 2001 99,1 2002 98,2 2003 95,6 2004 96,7 2005 98,4 2006 101,1 2007 93,5
33
asovne vrste
7.10.1 Izraunajte koliino prodaje po letih; 7.10.2 asovno vrsto prikaite z linijskim grafikonom, prostorono vriite ustrezno krivuljo in izberite funkcijo za izraun parametrov trenda; 7.10.3 izraunajte parametre trenda in zapiite njegovo enabo; 7.10.4 na osnovi enabe trenda ocenite prodajo do leta 2010; 7.10.5 prodajo do leta 2010 ocenite e na osnovi povprenega letnega koeficienta rasti prodaje.
7.11 Prepeljani potniki v zranem prevozu v Sloveniji v letih od 1997 do 2007 Leto Prepeljani potniki v tiso 1997 629 1998 693 1999 780 2000 866 2001 801 2002 814 2003 864 2004 885 2005 944 2006 1.018 2007 1.136 Vir: Statistini letopis 2007, Pomembneji statistini podatki o Sloveniji letnik III t. 3/2008
7.11.1 asovno vrsto prikaite z linijskim grafikonom, prostorono vriite ustrezno krivuljo in izberite funkcijo za izraun parametrov trenda; 7.11.2 izraunajte parametre trenda in zapiite njegovo enabo; 7.11.3 na osnovi enabe trenda ocenite tevilo prepeljanih potnikov v letu 2012.
7.12 tevilo prihodov turistov v obini Krasna poljana v letih od 1998 do 2007 Leto tevilo turistov v tiso 1998 68,6 1999 71,2 2000 74,3 2001 72,1 2002 75,6 2003 78,3 2004 81,5 2005 79,5 2006 85,1 2007 84,8
34
asovne vrste
7.12.1 asovno vrsto prikaite z linijskim grafikonom in prostorono vriite krivuljo, ki se grafu najbolje prilega; 7.12.2 na osnovi vrisane krivulje izberite ustrezno funkcijo za izraun parametrov trenda in jih izraunajte; 7.12.3 zapiite enabo trenda in ocenite tevilo turistov do leta 2010; 7.12.4 s trendom ocenjeno tevilo turistov za leto 2010 s sezonskimi indeksi razdelite po etrtletjih;
etrtletje Ip
1. 48
2. 115
3. 168
4. 69
7.12.5 tevilo turistov do leta 2010 ocenite e na osnovi povprenega koeficienta rasti.
35
Izpitna naloga
IZPITNA NALOGA A1 1 Frekvenna porazdelitev tevila zakljuenih poslov za 142 trgovskih potnikov v mesecu aprilu v podjetju Mlini tevilo zakljuenih tevilo poslov potnikov od 31 do 35 16 od 36 do 40 24 od 41 do 45 38 od 46 do 50 21 od 51 do 55 18 od 56 do 60 12 od 61 do 65 9 od 66 do 70 4 Skupaj 142
Izraunajte:
a) odstotek potnikov, ki so zakljuili do 52 poslov; b) dele standardnega odklona v aritmetini sredini; c) koeficient asimetrije.
Grafino ocenite:
d) odstotek potnikov, ki so zakljuili do 52 poslov; e) asimetrijo frekvenne porazdelitve.
Dinamika izvoza v letih od 1997 do 2007 podjetja Oves je zapisana v obliki koeficientov rasti: Leto Kj Izvoz v mio USD 1997 65,0 1998 0,978 1999 0,985 2000 1,011 2001 1,023 2002 1,018 2003 1,023 2004 1,016 2005 1,042 2006 0,987 2007 1,022
a) Zapiite vrednost izvoza po letih; b) asovno vrsto prikaite grafino in prostorono vriite premico, ki se grafu najbolj prilega; c) na osnovi izbrane funkcije nastavite sistem normalnih enab in izraunajte parametre trenda; d) zapiite funkcijo trenda in na osnovi nje ocenite izvoz do leta 2010; e) izvoz do leta 2010 ocenite e s povprenim koeficientom rasti.
36
Izpitna naloga
Pri kontroli 100-gramskih zavitkov kave so ugotovili, da je: 123 zavitkov tehtalo 98,4 grama, 245 zavitkov 100,75 grama, 115 zavitkov 99,15 in 77 zavitkov 98,7 grama.
Izraunajte povpreno teo vseh prekontroliranih zavitkov kave.
Za skladie trgovskega podjetja Dobrina imate naslednje podatke: Mesec Povprena zaloga Prodaja v 1.000 v 1.000 EUR EUR Oktober 885 3757 November 754 4239 December 629 5128
Izraunajte: a) povpreni as skladienja blaga, e povpreno meseno delajo 25 dni; b) kolikna povprena mesena zaloga bi zadoala, e bi se koeficient obraanja zalog poveal na 6,5.
37
Izpitna naloga
NALOGA 1B 1 Za podjetje Jeek imate podatke o zaposlenih v letih od 1999 do 2007: Leto tevilo zaposlenih tevilo delavcev, ki tevilo na zaetku leta so odli iz podjetja novozaposlenih 1999 234 27 12 2000 33 9 2001 28 5 2002 31 4 2003 25 3 2004 18 8 2005 16 10 2006 8 14 2007
Izraunajte:
a) tevilo zaposlenih na zaetku leta za vsa leta do leta 2007; b) povpreno letno tevilo novozaposlenih na 100 zaposlenih v tem obdobju; c) povpreno letno tevilo delavcev, ki so odli iz podjetja na 100 zaposlenih v tem obdobju; d) povpreno letno stopnjo rasti zaposlenih v tem obdobju.
tudente smo anketirali, koliko ur so se doma pripravljali za izpit iz statistike. Zbrane podatke smo uredili v naslednjo obliko: tevilo ur tevilo tudentov od 25 do 29 5 od 30 do 34 8 od 35 do 39 13 od 40 do 44 18 od 45 do 49 29 od 50 do 54 15 od 55 do 59 11 od 60 do 64 8 od 65 do 69 3 Skupaj N=110
Izraunajte:
a) koliko ur so se uili tudenti nad 3. kvartilom; b) odstotek tudentov, katerih as uenja je v razmiku M 2 do M + 2 , in ga primerjajte z odstotkom, ki velja za teoretino normalno porazdelitev.
Grafino ocenite:
c) najpogosteji as uenja v urah; d) odstotek tudentov, katerih as uenja je v razmiku M 2 do M + 2 .
38
Izpitna naloga
Za trgovsko podjetje Bala imate naslednje podatke: Blago Povprena mesena Povpreni meseni koef. zaloga v EUR obraanja zalog 8568 1,5 A 7345 1,9 B 4356 2,4 C 785 4,8 D
Izraunajte povpreni meseni koeficient obraanja zalog za vse tiri vrste blaga.
Proizvodnja v podjetju Plav v letih od 1997 do 2007 Leto Proizvodnja v tonah 1997 635 1998 629 1999 638 2000 641 2001 648 2002 657 2003 651 2004 660 2005 655 2006 671 2007 677
a) asovno vrsto prikaite grafino in prostorono vriite krivuljo, ki se grafu najbolj prilega; b) na osnovi izbrane funkcije nastavite sistem normalnih enab in izraunajte parametre trenda; c) zapiite enabo trenda in ocenite proizvodnjo za leto 2009 d) ocenjeno proizvodnjo za leto 2009 razdelite po mesecih na osnovi danih periodinih indeksov. Mesec Ip J 55 F 64 M 88 A 123 M 144 J 155 J 168 A 128 S 81 O 72 N 68 D 54
39
Reitve
40
Reitve
REITVE NALOG
41
Reitve
1 TEMELJNI POJMI STATISTIKE

1.1 Populacija: Zaposleni v dejavnosti trgovine v Sloveniji 31. marca 2008.
1.1.1 Opredelitev populacije: - asovno: 31. marca 2008; - krajevno: v Sloveniji; - vsebinsko: zaposleni v dejavnosti trgovine. 1.1.2 Zaposlena oseba v trgovini. 1.1.3 Spremenljivke, nekaj monih vrednosti spremenljivk in vrsta spremenljivke: Spremenljivka Vrednosti spremenljivke Vrsta spremenljivke spol zaposlene osebe moki, enski opisna poklic prodajalec, blagajniarka, opisna ofer, referent izvoza starost od 15 do 65 let tevilska zvezna izobrazba konana osnovna ola, opisna srednja, vija, visoka delovna doba od 0 do 40 let tevilska zvezna vrsta trg. dejavnosti, v trgovina na drobno, trgovina opisna kateri je zaposlen/-a na debelo, zunanja trgovina
1.1.4 Parametri: - tevilo zaposlenih v dejavnosti trgovine v Sloveniji 31. 3. 2008; - tevilo zaposlenih mokih in ensk 31. 3. 2008; - struktura zaposlenih po spolu, izraena v odstotku; - struktura zaposlenih po izobrazbi, izraena v odstotku; - povprena starost zaposlenih; - povprena delovna doba zaposlenih; - struktura zaposlenih v trgovini po vrsti trgovine.
1.2
Reitev naloge
1.2.1 Spremenljivke, nekaj monih vrednosti spremenljivk in vrsta spremenljivke: Spremenljivka Vrednosti spremenljivke Vrsta spremenljivke proizvajalec, katerega oblaila Mura, domai opisna kupujejo, z navedbo izvora Labod, domai domai-tuji in imena Escada, tuji, itd. pogostnost nakupov, izraena s 2-krat, 4-krat, 7-krat, itd. tevilska diskretna tevilom nakupov v letu prodajalne, v katerih kupujejo blagovnice, butiki, opisna specializirane prodajalne letni as nakupov poletje, jesen, zima, pomlad opisna znesek posameznega nakupa 80,00; 95,25; 375,85 EUR tevilska zvezna okvirni letni izdatki za oblaila 500,00; 1000,00; tevilska zvezna 3.728,80; 7.220,00 EUR konfekcijska tevilka kupca 34 do 58 za enske in opisna 46 do 104 za moke
42
Reitve
meseni dohodek kupca v preteklem mesecu starost kupca (v dopolnjenih letih) spol kupca
od 450,00 do 12.000,00 EUR od 18 do 80 let moki, enski
tevilska zvezna tevilska diskretna opisna
1.2.2 Vpraalnik, ki ste ga sestavili, primerjajte z vpraalniki soolcev. 1.2.3 Skupine, ki bi jih opredelili za doloene spremenljivke: letni as nakupov: poletje, jesen, zima, pomlad;
znesek posameznega nakupa opredelimo razrede, na primer: Znesek nakupa v evrih tevilo kupcev do 500,00 nad 500,00 do 1.000,00 nad 1.000,00 do 1.500,00 nad 1.500,00 do 2.000,00 itd. (Zadnji razred bi opredelili kot odprti razred, npr. 7.000,00 in ve.) starost kupca (opredelimo razrede kot za diskretno spremenljivko, saj so vrednosti dopolnjena leta): Starost kupca tevilo kupcev od 16 do 20 od 21 do 25 od 26 do 30 od 31 do 35 itd.
1.2.4 Izvedli so delno opazovanje vzorenje, saj so iz celotne populacije kupcev nakljuno izbrali 1500 kupcev.
43
Relativna tevila
Reitve
2 RELATIVNA TEVILA
2.1 Strukture diplomantov
2.1.1 Struktura diplomantov vijih strokovnih ol po spolu v Sloveniji v letu 2006 Spol Nain tudija Skupaj redni izredni Moki 44,7 47,2 46,7 enske 55,3 52,8 53,3 Skupaj 100,0 100,0 100,0 Primera izrauna: 244 100 = 44, 7 546 1.209 % ensk med diplomanti v izrednem tudiju = 100 = 52,8 2.288 % mokih diplomantov v rednem tudiju =
V letu 2006 je diplomiralo 46,7 % mokih in 53,3 % ensk. V rednem tudiju je diplomiralo 44,7 % mokih in 55,3 % ensk, v izrednem tudiju pa 47,2 % mokih in 52,8 % ensk. 2.1.2 Struktura diplomantov vijih strokovnih ol po nainu tudija v Sloveniji v letu 2006 Spol Nain tudija Skupaj redni izredni Moki 18,4 81,6 100,0 enske 20,0 80,0 100,0 19,3 80,7 Skupaj 100,0 Primera izrauna: 244 100 = 18, 4 1.323 1.209 % diplomantov v izrednem tudiju za enske = 100 = 80, 0 1.511 % diplomantov v rednem tudiju za moke =
V letu 2006 je v rednem tudiju diplomiralo 19,3 % in v izrednem 80,7 % tudentov. Pri mokih jih je 18,4 % diplomiralo v rednem in 81,6 % v izrednem tudiju, pri enskah pa 20,0 % v rednem tudiju 20,0 % in 80,0 % v izrednem tudiju. 2.1.3 Struktura diplomantov vijih strokovnih ol po spolu in nainu tudija v Sloveniji v letu 2006 Spol Nain tudija Skupaj redni izredni Moki 8,6 38,1 46,7 enske 10,7 42,6 53,3 19,3 80,7 Skupaj 100,0 Primera izrauna: % mokih diplomantov v rednem tudiju v skupnem tevilu diplomantov = 244 100 = 8, 6 2.834
44
Reitve
Relativna tevila
% ensk diplomantk v izrednem tudiju v skupnem tevilu diplomantov =
1.209 100 = 42, 6 2.834
Med diplomanti vijih strokovnih ol je bilo v letu 2006 46,7 % mokih, in sicer 8,6 % v rednem tudiju in 38,1 % v izrednem tudiju. ensk je bilo 53,3 %, od teh 10,7 % v rednem in 42,6 % v izrednem tudiju.
2.2
Izraunane strukture in grafini prikaz: Sobe, namenjene turistom, po vrstah krajev v letih od 2000 do 2006
2.2.1 Struktura sob, namenjenih turistom, po vrstah krajev v Sloveniji v letih od 2001 do 2006 Vrsta krajev 2001 2002 2003 2004 Ljubljana 6,3 6,5 6,7 7,6 Zdraviliki kraji 19,8 19,8 20,6 21,0 Obmorski kraji 25,9 25,8 26,4 26,2 Gorski kraji 30,3 30,4 29,0 28,7 Drugi turistini kraji 14,3 14,6 14,8 14,3 Drugi kraji 3,4 2,8 2,6 2,3 Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 2.2.2 Grafini prikaz s strukturnimi stolpci:
100% 90% 80% 70% 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% 2001 2002 2003 2004 2005 2006
2005 9,0 20,9 25,9 28,5 13,6 2,1 100,0
2006 9,0 22,3 25,0 27,0 13,9 2,8 100,0
drugi kraji drugi turistini kraji gorski kraji obmorski kraji zdraviliki kraji Ljubljana
Struktura sob, namenjenih turistom, po vrstah krajev v Sloveniji v letih od 2001 do 2006
45
Relativna tevila
Reitve
2.3
Struktura proizvodnje energije po vrsti energije v Sloveniji v letu 2000 in 2005 z grafinim prikazom
Izrauni: 3.834 P% = 100 = 28,1 in P 0 = 28,1 1,8 = 51 13.624 3.461 P% = 100 = 22, 9in P 0 = 22,9 1,8 = 41 15.117 Y 15.117 r2005 = r2000 2005 = 4 = 4, 2 cm Y2000 13.624 Struktura proizvodnje energije po vrstah energije v Sloveniji v letih 2000 in 2005 z izraunanimi stopinjami za polkrog Vrsta energije 2000 2005 0 P% P% P P0 Hidroelektrarne 28,1 51 22,9 41 Termoelektrarne 36,9 66 38,2 69 Jedrska elektrarna 35,0 63 38,9 70 Skupaj 100,0 180 100,0 180
2000
2005 jedrska elektrarna

34,9 % 38,9 %
termoelektrarne
36,9 % 38,2 %
hidroelektrarne
28,2 % 22,9 %
Proizvodnja energije na generatorju po vrstah energije v Sloveniji v letu 2000 in 2005
46
Reitve
Relativna tevila
2.4
Struktura proizvodnje po vrstah v podjetju Tkanina v letu 1997 in 2007 in grafini prikaz z dvojnim krogom
P 0 = P % 3, 6 P 0vo ln ene ) = 25, 6 3, 6 = 92 1( itd.
r2007 = r1997
Y2007 180 = 3 = 4, 0 cm 100 Y1997

Izraunane stopinje za prikaz z dvojnim krogom: Vrsta tkanine P 1997 2007 Volnene 92 65 Bombane 100 116 Svilene 168 179 Skupaj 360 360
2007
18,2%
volnene bombane svilene
1997
49,7% 46,6%
25,6%
27,8% 32,1%
Struktura proizvodnje tkanin po vrstah v letu 1997 in 2007
2.5
Nalogo reujete po postopku kot nalogo 2.2, le da imate podatke samo za dve leti, torej tudi dva strukturna stolpca. Nalogo reujete po postopku kot nalogo 2.4. Nalogo reujete po postopku kot nalogo 2.3.
2.6 2.7
r2006 = r1996
Y2006 75 = 3 = 2, 6 cm Y1996 100
47
Relativna tevila
Reitve
2.8
Izraunana vrednost uvoza s podatki o vrednosti izvoza in % pokritosti uvoza z izvozom

Vrednost izvoza in uvoza v Sloveniji v letih od 2002 do 2007 Leto v mio EUR izvoz uvoz 2002 10.962,0 11.575,5 2003 11.285,0 12.239,7 2004 12.783,1 14.140,6 2005 14.397,1 15.804,0 2006 16.757,2 18.334,0 2007 19.385,2 21.491,4
% pokritja uvoza z izvozom =
vrednost izvoza 100 vrednost uvoza vrednost izvoza vrednost uvoza = 100 % pokritja uvoza z izvozom
vrednost uvoza2002 =
10.962, 0 100 = 11.575, 5 mio EUR 94, 7
2.9
2.9.1
Izrauni koeficientov
K januar april =
povpreno meseno tevilo bolnikih dni 1 povpreno meseno tevilo zaposlenih
Izraunamo: Povpreno meseno tevilo bolnikih dni =
630 + 671 + 467 + 641 = 602, 25 dneva. 4
1 286 258 Povpreno meseno tevilo zaposlenih = + 291 + 275 + 267 + = 276, 25. 4 2 2 Povpreno meseno tevilo bolnikih dni na zaposlenega = 602, 25 1 = 2, 2 dneva na zap. 276, 25
V obdobju januar april je bilo povpreno meseno 2,2 dneva bolnike na zaposlenega.
2.9.2 Izraun koeficienta: K= povprena mesena proizvodnja 10 povpreno meseno tevilo zaposlenih
3, 975 mio EUR 10 = 143.891, 40 EUR na 10 zaposlenih 276, 25 3, 9 + 4, 2 + 4,1 + 3, 7 15,9 = = 3, 975 mio EUR. 4 4
Povprena mesena proizvodnja =

48
Reitve
Relativna tevila
V obdobju januarapril je bila povprena mesena vrednost proizvodnje na 10 zaposlenih 143.891,40 evra. 2.9.3 Ocena letne proizvodnje na zaposlenega: K=
143.891, 40 12 = 172.669, 68 EUR na zaposlenega 10
Ocenjujemo, da bo letna vrednost proizvodnje na zaposlenega 172.669,68 evra.
2.10 Izraun koeficientov

tevilo prebivalcev, tevilo zdravnikov na 100.000 prebivalcev in tevilo prebivalcev na zdravnika po letih v Sloveniji: Leto tevilo prebivalcev tevilo zdravnikov na tevilo prebivalcev na sredi leta 100 000 prebivalcev zdravnika 2001 1.992.060,0 220 454,6 2002 1.994.529,5 222 450,4 2003 1.995.773,0 225 444,3 2004 1.997.011,5 226 442,5 2005 2.000.474,0 226 442,5 2006 2.006.867,5 243 411,8
Izraunamo tevilo prebivalcev sredi leta, saj je pogoj za izraun koeficientov enaka asovna opredelitev podatkov:
tevilo prebivalcev sredi leta 2001 = = t. preb. konec leta 2000 + t. preb. konec leta 2001 = 2
1.990.094 + 1.994.026 = 1.992.060. 2 t. preb. konec leta 2001 + t. preb. konec leta 2002 = 2 itd .
tevilo prebivalcev sredi leta 2002 = =
1.994.026 + 1.995.033 = 1.994.529, 5. 2
2.10.1 tevilo zdravnikov na 100.000 prebivalcev: tevilo zdravnikov na 100.000 prebivalcev 2001 = = 4.382 100.000 = 220. 1.992.060 povpr. tevilo zdravnikov 2001 100.000 = tevilo preb. sredi leta 2001
tevilo zdravnikov na 100.000 prebivalcev 2002 = 4.428 100.000 = 222. 1.994.529,5 itd . =
povpr. tevilo zdravnikov 2002 100.000 = tevilo preb. sredi leta 2002
49
Relativna tevila
Reitve
2.10.2 tevilo prebivalcev na zdravnika: Izraunamo povpreno letno tevilo prebivalcev v tem obdobju: tevilo prebivalcev na zdravnika 2001 = = tevilo preb. sredi leta 2001 1 = povpr. tevilo zdravnikov 2001
1.992.060 1 = 454, 6 prebivalca na zdravnika . 4.382 tevilo preb. sredi leta 2002 1 = povpr. tevilo zdravnikov 2002
tevilo prebivalcev na zdravnika 2002 = = 1.994.529,5 1 = 450, 4. 4.428
2.10.3 Povpreno letno tevilo zdravnikov na 100 000 prebivalcev v obdobju 2001 do 2006: Najprej izraunamo povpreno letno tevilo prebivalcev v tem obdobju: Povpreno tevilo prebivalcev 2001 2006 = = 11.986.715,5 = 1.997.785,92. 6 1.992.060 + 1.994.529,5 + ... + 2.006.867 = 6
Izraunamo e povpreno letno tevilo zdravnikov v tem obdobju: Povpr. t. zdravnikov 2001 2006 = 4.382 + 4.428 + .. + 4.873 27.209 = = 4.534,8. 6 6
Izraunamo koeficient povpreno letno tevilo zdravnikov na 100.000 prebivalcev:
Povpreno letno tevilo zdravnikov na 100.000 preb. 2001 2005 = = povp. t. zdravnikov 2001 2006 4534,8 100.000 = 100.000 = 227. povp. tevilo preb. 2001 2006 1.997.785, 92
2.10.4 Povpreno letno tevilo prebivalcev na zdravnika v obdobju od 2001 do 2006: Povpreno tevilo prebivalcev na zdravnika = 1.997.785,92 1 = 440,5. 4534,8
2001 2006
povpr. tevilo preb. 2001 2006 1 = povpr. tevilo zdravnikov 2001 2006
50
Reitve
Relativna tevila
2.10.5 Grafini prikaz tevila zdravnikov na 100.000 prebivalcev:

250
200
tevilo zdravnikov
150 100
50
0
2001 2002 2003 2004 2005 2006
tevilo zdravnikov na 100.000 prebivalcev v Sloveniji v letih od 2001 do 2006
2.11 Strukture tipendij po vrstah tipendije z grafinim prikazom s strukturnimi stolpci

2.11.1 Struktura tipendij po vrstah v letih od 2003 do 2006 Vrsta tipendije 2003 2004 Kadrovske 11,3 11,7 Republike 67,4 67,0 Zoisove 21,3 21,3 Skupaj 100,0 100,0 2.11.2 Grafini prikaz s strukturnimi stolpci:
100% 90% 80% 70% 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% 2003 2004 2005 2006
2005 8,7 68,6 22,7 100,0
2006 10,3 66,9 22,7 100,0
Zoisove republike kadrovske
Struktura tipendij po vrstah tipendije v Sloveniji v letih od 2003 do 2006
51
Relativna tevila
Reitve
2.12 Izraun koeficientov

2.12.1 Povprena mesena prodaja na 10 prodajalcev: Povprena mesena prodaja = 389 + 365 + ... + 412 + 588 = 428,5 tiso EUR. 12 13 + 12 + ... + 14 + 16 = 14. 12 428,5 10 = 306, 07 tiso EUR. 14
Povpreno meseno tevilo zaposlenih =
Povprena mes.vrednost prodaje na 10 zaposlenih = 2.12.2 Povpreni meseni koeficient obraanja zalog:
Povpreno meseno zalogo izraunamo po obrazcu za izraun povpreja iz (trenutnih) momentnih podatkov, ki se nanaajo na zaetke razmikov: Povprena zaloga = 1 222 233 + 237 + ... + 208 + = 221,54 tiso EUR. 12 2 2
K obr. zalog =
povprena mesena prodaja 428,5 tiso EUR as = 1 = 1,93 povprena mesena zaloga 221,54 tiso EUR
Povpreno meseno se je zaloga obrnila 1,93-krat. 2.12.3 Povpreni as skladienja blaga izraunamo kot obratni (reciproni) koeficient obraanja zalog: K rec. = 221,54 tiso EUR 25 = 12,93 dneva 428,5 tiso EUR 1 K obr. zalog povpr. meseno t. del. dni = 1 25 = 12,93 dneva 1,93
ali: K rec. =
Dolina trajanja enega obrata oziroma povpreni as skladienja blaga je 12,93 dneva.
2.13 Izraun indeksov s stalno osnovo, verinih indeksov in stopenj rasti za prenoitve domaih turistov v Sloveniji v letih od 2002 do 2007
2.13.1 Indeksi s stalno osnovo: 3.327, 2 I 2003/ 2002 = 100 = 100,8 3.300,8 3.226, 0 I 2004 / 2002 = 100 = 97, 7 itd . 3.300,8 V letu 2003 je bilo 0,8 % ve prenoitev kot v letu 2002, v letu 2004 2,3 % manj, v letu 2005 3,9 % manj, v letu 2006 2,1 % manj in v letu 2007 2,6 % ve prenoitev kot v letu
52
Reitve
Relativna tevila
2002. 2.13.2 Verini indeksi: V2003 = V2004 3.327, 2 100 = 100,8 S 2003 = 100,8 100 = 0,8% 3.300,8 3.226, 0 = 100 = 97, 0 S 2004 = 97, 0 100 = 3, 0 % itd . 3.327, 2
V letu 2003 je bilo 0,8 % ve prenoitev kot v letu 2002, v letu 2004 3 % manj kot v letu 2003,v letu 2005 1,6 % manj kot v letu 2004, v letu 2006 1,8 % ve kot v letu 2005 in v letu 2007 4,8 % ve kot v letu 2006. 2.13.3 Stopnje rasti, izraunane neposredno iz osnovnih podatkov: S 2003 = S 2004 3.327, 2 3.300,8 100 = 0,8 3.300,8 3.226, 0 3.327, 2 = 100 = 3, 0 itd . 3.327, 2
Indeksi s stalno osnovo, verini indeksi in stopnje rasti za prenoitve domaih turistov v Sloveniji v letih od 2002 do 2007 Leto tevilo prenoitev v 1.000 I j/0 Vj Sj 2002 3.300,8 100,0 2003 3.327,2 100,8 100,8 0,8 2004 3.226,0 97,7 97,0 3,0 2005 3.173,3 96,1 98,4 1,6 2006 3.2315 97,9 101,8 1,8 2007 3.386,3 102,6 104,8 4,8
2.14 Preraunavanje verinih indeksov

Preraunani verini indeksi v indekse s stalno osnovo in preraunani indeksi s stalno osnovo 2003 = 100 na novo osnovo 1999 = 100 Vj Leto I j / 2003 I j /1999 1999 91,3 100,0 2000 109,1 99,6 109,0 2001 96,4 96,0 105,1 2002 100,3 96,3 105,5 2003 103,8 100,0 109,5 2004 98,5 98,5 107,9 2005 106,1 104,5 114,5 2006 102,5 107,1 117,3 2007 100,0 107,1 117,3
53
Relativna tevila
Reitve
2.14.1 Preraunavanje verinih indeksov v indekse s stalno osnovo leto 2003 = 100:
pred osnovo: 100 I 2002 / 03 = 100 = 96,3 103,8 96,3 I 2001/ 03 = 100 = 96, 0 100,3 96, 0 I 2000 / 03 = 100 = 99, 6 96, 4 99, 6 I1999 / 03 = 100 = 91, 3 109,1
I 2004 / 03 I 2005 / 03 I 2006 / 03 I 2007 / 03
za osnovo: 100 98, 5 = = 98,5 100 98, 5 106,1 = = 104,5 100 104,5 102, 5 = = 107,1 100 107,1 100, 0 = = 107,1 100
2.14.2 Preraunavanje indeksov s stalno osnovo 2003 = 100 na novo osnovo 1999 = 100:
99,5 100 = 109, 0 91,3 96 I 2001/1999 = 100 = 105,1 91,3 96,3 I 2002 /1999 = 100 = 105, 5 91,3 itd .
I 2000 /1999 = 2.14.3 Grafini prikaz verinih indeksov:
110 Verini indeksi 108 106 104 102 100 98 96 94
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007
Verini indeksi za tevilo prepeljanih potnikov v eleznikem prometu v Sloveniji v letih od 1999 do 2007
54
Reitve
Relativna tevila
2.15 Izrauni koeficientov

2.15.1 Povprena doba bivanja: Povprena doba bivanja v Ljubljani = tevilo prenoitev 636,1 = = 1,81 noitve. tevilo prihodov 350,8 2.549,8 Povprena doba bivanja v zdravilikih krajih = = 4, 28 noitve. 596 1.925, 4 Povprena doba bivanja v obmorskih krajih = = 3, 68 noitve. itd. 522,9
2.15.2 Povpreno tevilo prenoitev na lei: Povpreno tevilo prenoitev na leie v Ljubljani = tevilo prenoitev = tevilo lei
636,1tiso = 103,9. 6.123
Povpreno tevilo prenoitev na leie v zdravilikih krajih =
2.549,8 = 156, 2. 16.321
Povprena doba bivanja in povpreno tevilo noitev na leie po vrstah krajev Vrsta kraja Povprena doba Povpreno tevilo bivanja noitev noitev na leie Glavno mesto Ljubljana 1,81 103,9 Zdraviliki kraji 4,28 156,2 Obmorski kraji 3,68 91,9 Gorski kraji 2,95 69,4 Drugi turistini kraji 2,01 80,0 Drugi kraji 1,98 28,3 Skupaj 3,1 95,6 Z izraunanimi koeficienti lahko ugotovimo, da je bila v letu 2006 povprena doba bivanja najdalja v zdravilikih krajih, in sicer 4,28 noitve, sledili so obmorski kraji s 3,68 najmanj pa v glavnem mestu, samo 1,81 noitve. Prav tako lahko ugotovimo, da so bila najve asa zasedena leia v zdravilikih krajih, in sicer 156,2 noitve, v Ljubljani 103,9 noitve in najmanj 28,3 noitve na leie v letu 2006 v drugih krajih Slovenije.
2.16 Raunanje in preraunavanje indeksov in drugih kazalcev dinamike

2.16.1 Indeksi s stalno osnovo 2000 = 100:
Prihodi turistov v zdravilike kraje 464, 3 I 2001/ 2000 = 100 = 111, 0 418, 2 485, 4 I 2002 / 2000 = 100 = 116,1 418, 2
Prihodi turistov v obmorske kraje 496, 7 I 2001/ 2000 = 100 = 104, 6 475, 0 509,9 I 2002 / 2000 = 100 = 107, 3 475, 0
55
Relativna tevila
Reitve
Indeksi s stalno osnovo za prihode turistov v zdravilike in obmorske kraje v Sloveniji v letih od 2000 do 2006 Leto Indeksi s stalno osnovo 2000 = 100 Prihodi v Prihodi v zdravilike kraje obmorske kraje 2000 100,0 100,0 2001 111,0 104,6 2002 116,1 107,3 2003 119,9 109,5 2004 126,9 110,7 2005 132,4 109,4 2006 142,5 110,1 2.16.2 Koeficienti rasti za prihode turistov v zdravilike kraje: Yj 464,3 Kj = K 2001 = = 1,110 Y j 1 418, 2 K 2002 =
485, 4 = 1, 045 itd . 464, 3
2.16.3 Verini indeksi za prihode turistov v obmorske kraje: Yj 496, 7 Vj = V2001 = 100 100 = 104, 6 Y j 1 475, 0
V2002 =
509,9 100 = 102, 7 itd. 496, 7
2.16.4 Stopnje rasti za prihode turistov v zdravilike kraje: Y j Y j 1 464,3 418, 2 Sj = 100 S 2001 = 100 = 11, 0 % 418, 2 Y j 1 S 2002 = 485, 4 464,3 100 = 4,5 % ali S j = ( K j 1) 100 = (1, 045 1) 100 = 4, 5 % 464,3
Koeficienti rasti in stopnje rasti za prihode turistov v zdravilike kraje in verini indeksi za prihode turistov v obmorske kraje Kj za prihode v Vj za prihode v Sj za prihode v Leto zdravilike kraje obmorske kraje zdravilike kraje 2000 2001 11,0 1,110 104,6 2002 4,5 1,045 102,7 2003 3,3 1,033 102,0 2004 5,9 1,059 101,1 2005 4,3 1,043 98,9 2006 7,7 1,077 100,6 2.16.5 Preraunavanje verinih indeksov v indekse s stalno osnovo za prihode turistov v obmorske kraje: 100 98, 0 100 = 98, 0 I 2001/ 2003 = 100 = 95, 4 itd Pred osnovo: I 2002 / 2003 = 102 102, 7
56
Reitve
Relativna tevila
Za osnovo: I 2004 / 2003 =
100 101,1 = 101,1 100
I 2005 / 2003 =
101,1 98, 9 = 99,9 100
2.16.6 Preraunavanje indeksov s stalno osnovo 2000 = 100 na novo osnovo 2003 = 100: 100, 0 111, 0 I 2000 / 2003 = 100 = 83, 4 I 2001/ 2003 = 100 = 92, 6 119,9 119,9 111, 0 126,9 I 2002 / 2003 = 100 = 96,8 I 2002 / 2003 = 100 = 105, 9 itd. 119,9 119,9 Preraunani verini indeksi za prihode turistov v obmorske kraje v indekse s stalno osnovo 2003 = 100 in preraunani indeksi s stalno osnovo za prihode turistov v zdravilike kraje 2000 = 100 na novo osnovo 2003 = 100 Vj za prihode v Ij/2000 za prihode v Leto obmorske kraje Ij/2003 zdravilike kraje Ij/2003 2000 91,3 83,4 100,0 2001 95,5 92,6 104,6 111,0 2002 98,0 96,8 102,7 116,1 2003 100,0 100,0 102,0 119,9 2004 101,1 105,8 101,1 126,9 2005 100,0 110,4 98,9 132,4 2006 100,6 118,9 100,6 142,5 2.16.7 Grafini prikaz indeksov s stalno osnovo 2003 = 100 za prihode turistov v zdravilike in obmorske kraje v Sloveniji v letih od 2000 do 2006:
120 I j/2003 115 110 105 100 95 90 85 80 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006
obmorski kraji zdraviliki kraji
Indeksi s stalno osnovo za prihode turistov v zdravilike in obmorske kraje v Sloveniji v letih od 2000 do 2006
2.16.8 Grafini prikaz verinih indeksov za prihode turistov v obmorske kraje:
57
Relativna tevila
105
Reitve
Vj
104 103 102 101 100 99 98 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006
Verini indeksi za prihode turistov v obmorske kraje v Sloveniji v letih od 2000 do 2006
2.17 Izraunane koliine pridelka penice in koruze v letih od 2002 do 2007

Pridelek penice in koruze v Sloveniji v letih od 2002 do 2007 Penica Koruza Leto Vj koliina v Vj koliina v 1.000 ton 1.000 ton 2002 371,2 175,0 2003 70,3 123,0 60,4 224,1 2004 119,4 146,9 159,5 357,4 2005 96,3 141,5 98,2 351,1 2006 95,1 134,6 78,6 276,0 2007 99,2 133,5 111,7 308,3
Izraun koliin za penico:
Uporabimo obrazec: Vj = Yj = Yj Y j 1 100 in iz tega:
Y2003 = Y2004 itd .
Y j 1 V j 100
Y2002 V2003 175, 0 70,3 = = 123, 0 tiso ton 100 100 Y V 123, 0 119, 4 = 2003 2004 = = 146,9 tiso ton 100 100
Verine indekse lahko zapiete kot koeficiente rasti in koliine izraunate tako: Vj Y2003 = 175, 0 0, 703 = 123, 0 tiso ton Kj = 100 Y2004 = 123, 0 1,194 = 146, 9 tiso ton 70,3 K 2003 = = 0, 703 itd . 100
58
Reitve
Relativna tevila
Izraun koliin za koruzo:
Y2006 = Y2005 = itd .
Y2007 308,3 100 = 100 = 276, 0 tiso ton 111, 7 V2007 Y2006 276, 0 100 = 100 = 351,1 tiso ton V2006 78, 6
Tudi v tem primeru lahko verine indekse spremenite v koeficiente rasti. Tako odpade mnoenje s 100.
2.18 Prihodek od turizma in izraunani koeficient

2.18.1 Prihodek od turizma v letih od 2001 do 2007 Leto 2001 2002 2003 2004 104,6 109,7 111,7 I j/2001 100,0 50,2 52,7 53,6 Prihodek v 48,0 mio EUR Prihodek lahko izraunamo na dva naina: -
2005 114,3 54,9
2006 116,5 55,9
2007 117,7 56,5
2008 -
prvi nain indekse s stalno osnovo preraunamo na novo osnovo 1999 = 100, nato prihodek tega leta mnoimo s preraunanimi indeksi in delimo s 100:
I 2002 / 2001 = 93, 6 100 = 104, 6 89,5 98, 2 I 2003/ 2001 = 100 = 109, 7 89,5 Y2002 = Y2003 48 104, 6 = 50, 2 mio EUR 100 48 109, 7 = = 52, 7 mio EUR itd. 100
drugi nain prihodek izraunamo neposredno:

Y2002 = Y2003 93, 6 48 = 50, 2 mio EUR 89,5 98, 2 = 48 = 52, 7 mio EUR itd. 89,5
2.18.2 Povpreni letni prihodek od turizma na prebivalca: K 2001 2007 = povpreni letni prihodek od turizma 53.114.286 EUR 1 = 1 = povpreno letno tevilo prebivalcev 33.198 preb.
= 1.600 EUR na preb.
59
Relativna tevila
Reitve
Povpreni letni prihodek2001 2007 =
48, 0 + 50, 2 + ... + 55, 9 + 56,5 = 53.114.286 EUR. 7
1 32.488 33.854 Povpreno letno tevilo prebivalcev2001 2007 = + 32.532 + ... + 33.612 + = 7 2 2 = 33.198. 2.19 Izraun vrednosti zalog po mesecih in koeficientov 2.19.1 Stanje zaloge na zaetku meseca:
Zaloga na zaetku februarja = zaloga na zaetku januarja + nabava januarja prodaja januarja = = 223 + 322 367 = 178 tiso EUR
Vrednost zaloge v podjetju Dobrina po mesecih Mesec Zaloga na zaetku meseca v tiso EUR Januar 223 Februar 178 Marec 214 April 187 Maj 166 Junij 228 Julij 232 2.19.2 Povprena mesena vrednost prodaje na 10 prodajalcev: K= povprena mesena prodaja 354 tiso EUR 10 = 10 = povpreno meseno tevilo prodajalcev 13,67 prodajalcev
= 258.961,23 evra meseno na 10 prodajalcev 1 2.124 Povprena mesena prodaja = ( 367 + 323 + ... + 367 ) = = 354 tiso EUR. 6 6 1 Povpreno meseno tevilo prodajalcev = (15 + 14 + ... + 14 ) = 13,67. 6 2.19.3 Izraun koeficienta obraanja zalog: 1 223 232 1200,5 Povprena mesena zaloga = + 178 + ... + 228 + = 200,08 tiso EUR. = 6 2 2 6 povprena prodaja 354 tiso EUR Koeficient obraanja zalog = as = = 1,8 . povprena zaloga 200,08 tiso EUR V prvem polletju 2007 se je zaloga povpreno meseno obrnila 1,8-krat.
60
Reitve
Relativna tevila
2.19.4 Izraun recipronega koeficienta: K rec. = 1 K obr. zalog povpreno meseno tevilo delovnih dni = 1 25 = 13,9 dneva 1,8
En obrat traja 13,9 dneva, kar lahko razloimo tudi kot povpreni as skladienja blaga. 2.19.5 Izraun zaloge pri 20 % vejem koeficientu obraanja zalog:
K obr. zalog = 1,8 1,2 = 2,16-krat 2,16 = 354 tiso EUR zaloga zaloga = 354 tiso EUR = 163,89 tiso EUR 2,16
Pri hitrejem obraanju zalog bi zadoala manja zaloga, torej 163,89 tiso evrov.
2.20 Izraun koeficientov za skladie surovin podjetja Sadko 2.20.1 Koliine zaloge po mesecih Mesec Zaloga konec meseca v ton Januar 58 Februar 45 Marec 62 April 30 Maj 30 Junij 66 Julij 46 2.20.2 Povpreni as skladienja blaga izraunamo z recipronim koeficientom:
47,5 tiso EUR 24 = 7,1 dneva 161,5 tiso EUR Povpreni as skladienja blaga je 7,1 dneva. K rec. =
2.20.3 Vrednost mesene porabe, e bi se zaloga obrnila 4-krat, bi bila 190 tiso evrov. 2.20.4 Meseca maja je bila poraba za 11,4 % manja kot meseca aprila, meseca junija pa je bila za 15,7 % veja kot meseca maja. Koeficienti rasti za porabo Mesec Kj za porabo Januar Februar 0,982 Marec 1,067 April 0,898 Maj 0,886 Junij 1,157
61
Relativna tevila
Reitve
2.21 Izraunani koeficienti za prodajalni Ob poti in Pri mlinu

Naloga Izraunane vrednosti in Prodajalna Ob poti koeficienti Povprena mesena 76.083,33 evra vrednost prodaje Povprena mesena zaloga 29.483,33 evra Povpreno meseno tevilo 13,5 prodajalcev Vrednost prodaje na 10 56.358,02 evra prodajalcev Meseni koeficient 2,6-krat obraanja zalog Reciproni koeficient 9,7 dneva Prodajalna Pri mlinu 31,2 tiso evrov 19.100,00 evrov 9,33 33.440,51 evra 1,6-krat 15,3 dneva
2.21.1 2.21.2 2.21.3
Iz izraunanih parametrov ugotovimo, da se je v prodajalni Ob poti zaloga povpreno meseno obrnila 2,6-krat, v prodajalni Pri mlinu pa samo 1,6-krat. Vrednost prodaje na 10 prodajalcev je bila v prodajalni Ob poti 56.493,83 evra na 10 prodajalcev, v prodajalni Pri mlinu pa 33.440,51 evra.
62
Reitve
3 FREKVENNE PORAZDELITVE
3.1 Frekvenna porazdelitev tevila opravljenih efektivnih ur za 153 delavcev z izraunanimi parametri in grafinimi prikazi
3.1.1 Priblino tevilo razredov lahko izraunamo s Sturgesovim pravilom:

r = 1 + 3,32 log N = 1 + 3,32 log153 = 8, 25 8 190 151 in temu ustrezno irino razredov: = 4, 72 5 8, 25 Pri opredeljevanju razredov upotevamo, da gre za diskretno spremenljivko. 3.1.2 Frekvenna porazdelitev opravljenih efektivnih ur za 153 delavcev z izraunanimi kumulativnimi frekvencami, relativnimi frekvencami ter kumulativnimi relativnimi frekvencami: tevilo ur tevilo Fj f j0 Fj0 delavcev od 151 do 155 od 156 do 160 od 161 do 165 od 166 do 170 od 171 do 175 od 176 do 180 od 181 do 185 od 186 do 190 Skupaj 6 12 17 48 33 18 12 7 153 6 18 35 83 116 134 146 153 0,039 0,078 0,111 0,314 0,216 0,118 0,078 0,046 1,000 0,039 0,118 0,229 0,542 0,758 0,876 0,954 1,000
3.1.3 Histogram frekvenne porazdelitve:

tevilo delavcev 50 40 30 20 10 0 150,5 155,5 160,5 165,5 170,5 175,5 180,5 185,5 190,5 tevilo ur
Histogram frekvenne porazdelitve opravljenih ur za 153 delavcev v podjetju Breza
63
Reitve
3.1.4 Poligon frekvenne porazdelitve.

50
tevilo delavcev
40 30 20 10 0
145,5 150,5 155,5 160,5 165,5 170,5 175,5 180,5 185,5 190,5 195,5 tevilo ur
Poligon frekvenne porazdelitve opravljenih ur za 153 delavcev v podjetju Breza

3.1.5 Grafini prikaz kumulative z ocenami vrednosti:
153 142 = 11
1 0,9 0,8 0,7
Fj
140
tevilo delavcev
120 100
0,6 80 60 40 20 0 150,5 155,5 160,5 165,5 0,5 0,4 0,3
78
0,2 0,1 170,5 175,5 180,5 0 185,5 190,5 tevilo ur
Kumulativa frekvenne porazdelitve opravljenih delovnih ur za 153 delavcev v podejetju Breza
78 delavcev je opravilo manj kot 170 ur, delavec, ki je na 50. mestu, je opravil 167 ur, 11 delavcev je opravilo ve kot 184 ur (153 142 = 11).
64
Reitve
3.2
Frekvenna porazdelitev odstotkov pravilnosti pri izpitu iz tujega jezika za 57 tudentov z izraunanimi parametri in grafinimi prikazi
Frekvenna porazdelitev z relativnimi frekvencami, kumulativo absolutnih in relativnih frekvenc Pravilnost v % Fj fj f j F j nad 30 do 40 nad 40 do 50 nad 50 do 60 nad 60 do 70 nad 70 do 80 nad 80 do 90 nad 90 do 100 Skupaj 4 12 34 43 51 55 57 4 8 22 9 8 4 2 57 0,070 0,140 0,386 0,158 0,140 0,070 0,035 1,000 0,070 0,210 0,596 0,754 0,895 0,965 1,000
Fj = Fj 1 + f j
3.2.1
f j = Fj Fj 1
in ker velja
f1 = F1 f1 = 4
f 2 = F2 F1 f 2 = 12 4 = 8
3.2.2 4 = 0, 070 itd. N 57 12 F10 = f10 F20 = = 0, 210 57 Ali postopno pritevamo relativne frekvence: F20 = F10 + f 20 = 0, 070 + 0,140 = 0, 210 f j0 = f10 = fj
3.2.3 Razlaga kazalcev v 5. razredu: f5 = 8 , kar pomeni, da je 8 tudentov pri izpitu doseglo nad 70-do 80-odstotno pravilnost; - F5 =51, kar pomeni, da je 51 tudentov doseglo do 80-odstotno pravilnost; 3.2.4 f50 =0,140, kar pomeni, da je 14 % tudentov doseglo nad 70-do 80-odstotno pravilnost; F50 =0,895, kar pomeni, da je 89,5 % tudentov doseglo do 80-odstotno pravilnost. Poligon frekvenne porazdelitve:
25 20 15 10 5 0
tevulo tudentov
20
30
40
50
60
70
80
90
100
110 % pravilnosti
Poligon frekvenne porazdelitve odstotkov pravilnosti pri izpitu za 57 tudentov

65
Reitve
3.2.5 Grafini prikaz kumulative z ocenami vrednosti:

1 tevilo tudentov
50
0,9 57 36 = 21 0,8 0,7 (1 0,21) 100 = 79 % 0,6 0,5 0,4 0,3 0,2 0,1 0 30 40 50 60 70 80 90 100 % pravilnosti
40 30
20 10 0
Kumulativa porazdelitve odstotkov pravilnosti pri izpitu iz tujega jezika za 57 tudentov
Pri 63-odstotni pravilnosti za pozitivno oceno bi izpit opravilo 21 tudentov, pri 50-odstotni pravilnosti bi izpit opravilo 79 % tudentov.
3.3
Frekvenna porazdelitev oddaljenosti od doma do ole v km za 140 tudentov z izraunanimi parametri in grafinimi prikazi
f j0 = fj
3.3.1
N f j = N f j0
f 1 = 140 0,05 = 7
f1 = 140 0,10 = 14 itd. Frekvenna porazdelitev oddaljenost od doma do ole za 140 tudentov z relativnimi frekvencami, kumulativo absolutnih in relativnih frekvenc fj Oddaljenost od 3.3.2 f j0 doma do ole v km Fj Fj0 nad 0 do 5 nad 5 do 10 nad 10 do 15 nad 15 do 20 nad 20 do 25 nad 25 do 30 nad 30 do 35 Skupaj 0,05 0,10 0,25 0,30 0,15 0,10 0,05 1,00 7 14 35 42 21 14 7 140 7 21 56 98 119 133 140 0,05 0,15 0,40 0,70 0,85 0,95 1,00
66
Reitve
3.3.3 Grafini prikaz kumulative z ocenama vrednosti:

140 1 0,9
tevilo tudentov
120 100 80 60 40 20 0 0 5 10 15 20 25 30
127 81 = 46
0,8 0,7 0,6 0,5 0,4 0,3 0,2 0,1 0 35 Oddaljenost v km
Kumulativa porazdelitve oddaljenosti od doma do ole za 140 tudentov

Z grafino oceno ugotovimo, da je 46 tudentov oddaljenih od doma do ole od 18 do 28 kilometrov.
3.4
Frekvenna porazdelitev vrednosti prodaje za 55 trgovskih potnikov v podjetju Metka z grafinim prikazom kumulative in ocenami vrednosti
3.4.1 Frekvenna porazdelitev vrednosti prodaje za 55 trgovskih potnikov: Vrednost prodaje Fj fj v tiso EUR 160 do pod 180 6 6 180 do pod 200 20 14 200 do pod 220 41 21 220 do pod 240 50 9 240 do pod 260 55 5 Skupaj 55
67
Reitve
3.4.2
Grafini prikaz s histogramom:

25
t. trgovskih potnikov
20 15 10 5 0
160 180 200 220 240 260 tiso EUR
Histogram porazdelitve vrednosti prodaje za 55 trgovskih potnikov v podjetju Metka

3.4.3 Grafini prikaz kumulative z oceno vrednosti:
60 tevilo trg. potnikov 50 40 30 20 10 13 0 160 180 200 220 240 260 Vrednost v tiso EUR
Kumulativa porazdelitve vrednosti prodaje za 55 trgovskih potnikov v podjetju Metka
3.5
Dopolnitev tabele frekvenne porazdelitve koliin popitega piva za 90 tudentov z grafinim prikazom kumulative absolutnih in relativnih frekvenc ter oceno vrednosti
Pri dopolnjevanju tabele si pomagajte z obrazci za izraun relativnih frekvenc, kumulative absolutnih in relativnih frekvenc. Grafini prikaz kumulative absolutnih in relativnih frekvenc z oceno vrednosti:
3.5.1 3.5.2
68
Reitve
90 1
tevilo tudentov
Fj
80 70 60
0,9
(1 0,64) 100 = 36 %
0,8 0,7 0,6
50 0,5 40 0,4 30 20 10 0 0,25 0,3 0,2 0,1 0 0,5 0,75 1 1,25 1,5 1,75 2
Koliina v litrih
Kumulativa porazdelitve koliin popitega piva za 90 tudentov
69
Kvantili
Reitve
4 RANGI, KVANTILNI RANGI TER KVANTILI IZ RANIRNE

VRSTE IN FREKVENNE PORAZDELITVE
4.1 Izraun parametrov z grafinim prikazom ranirne vrste porabljenega asa za delovno operacijo v podjetju Oprema
4.1.1 Ranirna vrsta porabljenega asa za delovno operacijo za 14 delavcev:
y R
9,2 1
9,9 2
10,1 10,5 10,8 11,1 11,5 11,9 3 4 5 6 7 8
12 9
12,3 12,8 10 11
13 12
13,3 14,2 13 14
4.1.2 Grafini prikaz ranirne vrste z ocenama vrednosti:

1
R 14 12 10 8 6 4 2 0 9
0 37 %
10
11
12
13
14
15 as v minutah
Ranirna vrsta asa za opravljeno delovno operacijo za 14 delavcev podjetja Oprema

4.1.3 Izraun kvantilnega ranga za doloeno znano vrednost:
y = 11 minut
V ranirni vrsti poiemo poloaj dane vrednosti: y0 y < y1 y0 = 10,8 < y = 11< y1 = 11,1 Vrednostim lenov priredimo ustrezajoe range: R0 Ry < R1 R0 = 5 < Ry < R1 = 6 Izraunamo rang Ry: y y1 11 10 ,8 Ry = R0 + (R1 R0 ) = 5 + ( 6 5 ) = 5, 67 y1 y0 11,1 10 ,8
70
Reitve
Kvantili
Izraunamo kvantilni rang Py: Ry 0,5 5, 67 0,5 Py = = = 0,3693 N 14 36,93 % delavcev je opravilo delovno operacijo v manj ali kvejemu v 14 minutah. 4.1.4 P = 0,75 Iskana vrednost je tretji kvartil (Q3).
Za iskano vrednost izraunamo rang Rp:
R p = N P + 0,5 R p = 14 0,75 + 0,5 = 11

Y0,75 = Q3 = 12,8 minute
Vrednost 11. lena ranirne vrste je tretji kvartil, torej je 75 % delavcev opravila delovno operacijo v asu do najve 12,8, etrtina pa jih je porabila ve asa.
4.2
Dijaki po telesni tei
4.2.1 y = 60 kg P=? Ranirna vrsta dijakov po telesni tei:
y R
54 1
58 2
61 3
62 4
64 5
65 6
68 7
70 8
73 9
76 10
79 11
81 12
85 13
Poiemo poloaj dane vrednosti v ranirni vrsti: y 0 y < y1 y 0 = 58 < y = 60 < y1 = 61 Priredimo ustrezajoe range: R0 R y < R1 R0 = 2 < R y < R1 = 3 Izraunamo rang Ry za dano vrednost y:
R y = R0 +
y y0 60 58 ( R1 R0 ) = 2 + (3 2) = 2,67 y1 y 0 61 58
Ry 0,5 =
Izraunamo kvantilni rang P: P =
2, 67 0,5 = 0,1667 N 13 (1 0,1667)100 = 83,33 % dijakov tehta 60 in ve kilogramov.
4.2.2 P = 0,667 y = ? Za iskano vrednost izraunamo rang Rp:

71
Kvantili
Reitve
R p = N P + 0,5 R p = 13 0,667 + 0,5 = 9,17 Izraunani rang ustreza neenabi: R0 R p < R1 R0 = 9 < R p = 9,17 < R1 = 10 Rangom v neenabi priredimo njihove vrednosti tako, da ustrezajo neenabi: y 0 y p < y1 y 0 = 73 < y p < y1 = 76 Izraunamo vrednost kvantila yp na osnovi obrazca: y p = y0 + R p R0 R1 R0 ( y1 y 0 ) = 73 + 9,17 9 (76 73) = 73,51 kilograma 10 9
Dijak, od katerega ima tretjina soolcev vijo teo, dve tretjini pa nijo, tehta 73,51 kilograma. 4.2.3 Grafini prikaz ranirne vrste z ocenama vrednosti:
1 13 tevilo dijakov 12 11 10 9 8 7 6 5 4 3 2 1 0 0 50 55 60 65 70 75 80 85 Telesna tea v kg (1 0,17) 100 = 83 %
0,17
Ranirna vrsta telesne tee 13 dijakov
72
Reitve
Kvantili
4.3
Izraunani parametri in grafine ocene za porazdelitev vrednosti dobave za 265 dobaviteljev podjetja Preskrba
Porazdelitev vrednosti dobave za 265 dobaviteljev podjetja Preskrba s kumulativo Vrednost dobave tevilo Fj v mio EUR dobaviteljev od 0,5 do pod 1,0 11 11 od 1,0 do pod 1,5 23 34 od 1,5 do pod 2,0 37 71 od 2,0 do pod 2,5 68 139 od 2,5 do pod 3,0 41 180 od 3,0 do pod 3,5 32 212 od 3,5 do pod 4,0 23 235 od 4,0 do pod 4,5 15 250 od 4,5 do pod 5,0 9 259 od 5,0 in ve 6 265 Skupaj 265
4.3.1 Vrednost dobave dobaviteljev, ki so med tretjim in estim decilom: Izraunajmo najprej vrednost s kvantilnim rangom 0,30, to je tretji decil:
P = 0,30 y = D3 = ?
Za iskano vrednost izraunamo rang Rp: R p = N P + 0,5 R p = 265 0,30 + 0,5 = 80
Vrednost z rangom 80 je v etrtem razredu, saj izraunani rang ustreza neenabi: F j 1 R p < F j
j=4
F3 = 71 < R p = 80 < F4 = 139 Vrednost, ki jo iemo, je torej v etrtem razredu, kar zapiemo v obliki neenabe:
y j ,min < y < y j ,max y5,min = 2,5 < y < y5,max = 3, 0

Vrednost izraunamo po obrazcu: R p Fj 1 y p = y j ,min + d j fj
y p =0,30 = D3 = 2, 0 + 0,5
80 71 = 2, 07 mio EUR 68
Po enakem postopku izraunajmo e esti decil, vrednost s kvantilnim rangom 0,60:
P = 0,60 y = D6 = ?
R p = N P + 0,5 R p = 265 0, 60 + 0,5 = 159,5
73
Kvantili
Reitve
Vrednost z rangom 159,5 je v petem razredu, saj izraunani rang ustreza neenabi: Fj 1 R p < Fj F4 = 139 < R p = 159, 5 < F5 = 180 Vrednost, ki jo iemo, je v petem razredu, kar zapiemo v obliki neenabe: y j ,min < y < y j ,max
y5,min = 2,5 < y < y5,max = 3, 0

Vrednost izraunamo po obrazcu: R p Fj 1 y p = y j ,min + d j fj y p =0,60 = D6 = 2,5 + 0, 5 159,5 139 = 2, 75 mio EUR 41
Dobavitelji, katerih vrednost dobave je med tretjim in estim decilom, so dobavili podjetju blago v vrednosti od 2,07 do 2,75 milijona evrov. 4.3.2 Odstotek dobaviteljev, ki so dobavili od 1,2 do 3,2 milijona evrov blaga: Izraunajmo najprej kvantilni rang za vrednost 1,2:
y = 1,2 mio evrov P = ?

Za dano vrednost najprej doloimo kvantilni razred, in sicer je to drugi razred. Zapiemo v obliki neenabe: y j ,min < y < y j ,max j=2 y2,min = 1, 0 < y = 1, 2 < y2,max = 1, 5 Neenabi prilagodimo neenabo za izraun ranga dane vrednosti: Fj 1 < R < Fj
F1 = 11 < R < F2 = 34
Izraunamo rang po obrazcu: y y j ,min Ry = Fj 1 + f j = dj = 11 + 23 1, 2 1, 0 = 20, 2 0,5 Ry 0,5 20, 2 0, 5 In kvantilni rang: Py = = = 0, 0743 N 265
Izraunajmo e kvantilni rang za vrednost 3,2:
y= 3,2 mio evrov P = ?

Za dano vrednost najprej doloimo kvantilni razred, in sicer je to esti razred. Zapiemo v obliki neenabe: y j ,min < y < y j ,max j=6
74
Reitve
Kvantili
y6,min = 3, 0 < y = 3, 2 < y6,max = 3,5 Neenabi prilagodimo neenabo za izraun ranga dane vrednosti: Fj 1 < R < Fj
F5 = 180 < R < F6 = 212

Izraunamo rang po obrazcu: y y j ,min Ry = Fj 1 + f j = dj = 180 + 32 3, 2 3, 0 = 192,8 0,5
In kvantilni rang: Ry 0,5 192,8 0, 5 Py = = = 0, 7256 N 265 Izraunamo razliko med rangoma: ( Py =3,2 Py =1,2 ) 100 = (0, 7256 0, 0743) 100 = 65,13% 65,13 % dobaviteljev je dobavilo podjetju blago v vrednosti od 1,2 do 3,2 milijona evrov. 4.3.3 Grafine ocene izraunanih vrednosti:
260 240 tevilo dobaviteljev 220 0,8 200 180 160 140 120 100 80 60 40 20 0 0,5 1 1,5 D3 D6 2 2,5 3 0,1 0 5,5 Vrednost v mio EUR (0,72 0,07)100 = 65 % 0,4 0,3 0,2 0,7 0,6 0,5 1P 0,9
3,5
4,5
Frekvenna porazdelitev vrednosti dobave 265 dobaviteljev podjetja Preskrba

75
Kvantili
Reitve
4.4
Izrauni parametrov za frekvenno porazdelitev oddaljenosti od doma do ole za 140 tudentov z grafinim prikazom kumulative absolutnih in relativnih frekvenc ter grafinimi ocenami
Frekvenna porazdelitev oddaljenosti od doma do ole za 140 tudentov Oddaljenost od doma Fj fj do ole v km nad 0 do 5 7 7 nad 5 do 10 14 21 nad 10 do 15 35 56 nad 15 do 20 42 98 nad 20 do 25 21 119 nad 25 do 30 14 133 nad 30 do 35 7 140 Skupaj 140 Vrednost kvantil je znan: y = 18 P=? V frekvenni porazdelitvi doloimo kvantilni razred, to je etrti razred (j = 4): y j ,min < y y j ,max y4,min = 15 < y = 18 < y4,max = 20 Za dano vrednost y izraunamo rang Ry: Fj 1 < R < Fj
F3 = 56 < R < F4 = 98
Ry = Fj 1 + f j y y j ,min dj = 56 + 42 18 15 = 81, 2 5
Izraunamo kvantilni rang: R y 0,5 81,2 0,5 Py = = = 0,5764 N 140 Po enakem postopku izraunamo kvantilni rang e za vrednost y = 28: Ry = 127,4 Py = 0,9064
Izraunamo razliko med rangoma: R y = 28 R y =18 = 127,4 81,2 = 46,2 Z grafino oceno naloge 3.3.3 smo ocenili, da je 46 tudentov oddaljenih od doma do ole 46, 2 od 18 do 28 kilometrov. Izraeno v odstotku je to: 100 = 33% 140 Enak rezultat dobimo z izraunano razliko med dobljenima kvantilnima rangoma: ( Py = 28 Py =18 ) 100 = (0, 9064 0,5764) 100 = 33 %
76
Reitve
Kvantili
Triintrideset odstotkov tudentov je od doma do ole oddaljenih od 18 do 28 kilometrov. 4.5 Izrauni parametrov in grafini prikaz z ocenami za frekvenno porazdelitev vrednosti kupljenih pija za 80 kupcev v prodajalni Beli rum 4.5.1 f j = fj N in f j = N f j
f1 = N f1 = 80 0, 05 = 4
Frekvenna porazdelitev vrednosti kupljenih pija 80 kupcev v prodajalni Beli rum Vrednost nakupa fj Fj v EUR nad 20,00 do 30,00 4 4 nad 30,00 do 40,00 8 12 nad 40,00 do 50,00 32 44 nad 50,00 do 60,00 20 64 nad 60,00 do 70,00 8 72 nad 70,00 do 80,00 4 76 nad 80,00 do 90,00 4 80 Skupaj 80 4.5.2 Odstotek kupcev, ki so kupili pijae v vrednosti od 45,00 do 65,00 evrov:
y = 45,00 evrov kvantilni razred: j = 3 y y3,min Ry = F2 + f3 = d3

= 12 + 32 45, 00 40, 00 = 28 10, 00 R p 0, 5 28 0, 5 Py = = = 0,3438 N 80
y = 65,00 evrov j=5 Ry = 68
Py = 0,8438
( Py = 45,00 Py =65,00 ) 100 = (0,8438 0,3438) 100 = 50 % 50 odstotkov kupcev je kupilo pijae v vrednosti od 45,00 do 65,00 evrov. 4.5.3 Vrednost nakupa med drugim in sedmim decilom:
P = 0,20 R = 16,5 kvantilni razred: j = 3 R F2 y = D2 = y3,min + d 3 = f3

= 40, 00 + 10 16,5 12 = 41, 41 32
P = 0,70 j=4
R = 56,5 56,5 44 = 56, 25 20
y = D7 = 50, 00 + 10
Vrednost nakupa med drugim in sedmim decilom je od 41,41 do 56,25 evra.
77
Kvantili
Reitve
4.6
Izraun parametrov in grafini prikaz z ocenami za frekvenno porazdelitev povprene tedenske koliine popitega piva za 90 tudentov
Frekvenna porazdelitev povprene tedenske koliine popitega piva za 90 tudentov Koliina v litrih fj Fj od 0,25 do pod 0,50 15 15 od 0,50 do pod 0,75 18 33 od 0,75 do pod 1,00 25 58 od 1,00 do pod 1,25 13 71 od 1,25 do pod 1,50 9 80 od 1,50 do pod 1,75 7 87 od 1,75 in ve 3 90 Skupaj 90
4.6.1
Odstotek tudentov, ki povpreno tedensko popijejo liter in ve piva:
y = 1 liter
Ry = 58 Py = 0,6388 (1 0,6388)100 = 36,11 % 36,11 odstotka tudentov popije povpreno tedensko liter in ve piva. 4.6.2 Izraunani kvartili: prvi kvartil Q1: Kvantilni rang je znan: P = 0,25 Za iskano vrednost izraunamo rang Rp: Rp = N P + 0,5 = 90 0,25 +0,5 =23 Vrednost z rangom 23 je v drugem razredu (j = 2), saj ustreza neenabi: Fj 1 < R < Fj
F1 = 15 < R < F2 = 33
Izraunana vrednost je v razredu: y2,min = 0,50 < y < y2,max = 1, 00 Izraunamo vrednost prvi kvartil po obrazcu: R p F j 1 y p = y j ,min + d j fj y p =0, 25 = Q1 = 0,50 + 0,25 23 15 = 0,61 litra 18
Q1 = 0,61 litra
25 odstotkov tudentov povpreno tedensko popije manj ali kvejemu 0,61 litra piva, 75 odstotkov pa ve.
78
Reitve
Kvantili
po enakem postopku izraunamo drugi kvartil Q2: P = 0,50 j=3 in in Rp = 45,5 Q2 = 0,88 litra
50 odstotkov tudentov popije povpreno tedensko manj ali kvejemu 0,86 litra piva, 50 odstotkov pa ve. in e tretji kvartil Q3: P = 0,75 j=4 in in Rp = 68 Q3 = 1,19 litra
Petinsedemdeset odstotkov tudentov povpreno tedensko popije manj ali kvejemu 1,19 litra piva, 25 odstotkov pa ve. 4.6.3 Grafina ocena kvartilov:
90 1
tevilo tudentov
P
80 70 60 0,6 50 0,5 40 0,4 30 0,3 20 10 0 0,25 0,5 0,2 0,1 0 1,5 1,75 2 0,9 0,8 0,7
Q1
0,75
Q2
Q3
1,25
Koliina v litrih
Kumulativa porazdelitve koliin popitega piva za 90 tudentov
4.7
Izrauni in razlaga kazalcev za frekvenno porazdelitev porabe sladkorja za 112 gospodinjstev
4.7.1 Razlaga kazalcev v 4. razredu:
f 4 = 41 , kar pomeni, da je 41 gospodinjstev porabilo od 3 do pod 3,5 kilograma sladkorja; 0 f 4 = 0,3661 , kar pomeni, da je 36,61 % gospodinjstev porabilo od 3 do pod 3,5 kilograma sladkorja; F4 = 85 , kar pomeni, da je 85 gospodinjstev porabilo do pod 3,5 kilograma sladkorja;
79
Kvantili
Reitve
F40 = 0,7589 , kar pomeni, da je 75,89 % gospodinjstev porabilo do pod 3,5 kilograma sladkorja. 4.7.2 Odstotek gospodinjstev, ki so porabila ve kot 3,75 kilograma sladkorja:
y = 3,75 R y = 91,5 Py = 0,8125

(1 0,8125)100 = 18,75 % gospodinjstev je porabilo ve kot 3,75 kilograma sladkorja. 4.7.3 tevilo gospodinjstev, ki so porabila manj kot 2,75 kilograma sladkorja: y = 2,75 R y = 32 Izraunani rang za vrednost y = 2,75 je 32, kar pomeni, da je 32 gospodinjstev porabilo manj ali kvejemu 2,75 kilograma sladkorja. 4.7.4 Koliina porabe sladkorja, od katere je 30 % gospodinjstev porabilo ve:
P = 0, 70 R p = 78,9 y p = 3, 43 kilograma
30 % gospodinjstev je porabilo ve kot 3,43 kilograma sladkorja. 4.7.5 Grafine ocene: Iz prikaza kumultive frekvenc je razvidno, da so grafine ocene zelo blizu izraunanim vrednostim. - 19 % gospodinjstev je imelo vejo porabo od 3,75 kg, - 28 % gospodinjstev je imelo manjo porabo od 2,75 kg, - 3,4 kg je tista poraba, od katere je imelo 30 % gospodinjstev vejo porabo.
80
Reitve
110 100 90 80 70 60 0,5 50 0,4 40 0,3 30 20 32 10 0 1,5 2 2,5 3 3,5 4 4,5 5 0,1 0 Poraba v kg 0,2 19 % 1 0,9 0,8 0,7 0,6
Kvantili
tevilo gospodinjstev
Frekvenna porazdelitev porabe sladkorja za 112 gospodinjstev
4.8
Izraun parametrov in grafini prikaz za frekvenno porazdelitev starosti za 130 delavcev v podjetju ebelica
4.8.1 y = 48 let j = 6 R = 101,9 in P = 0,78 (1 0,78)100 = 22 % 22 odstotkov delavcev je starih 48 in ve let. 4.8.2 P = 0,15 R = 20 j = 3 in y = 29,8 leta
Delavec, od katerega je le 15 % mlajih, je star 29,8 leta. 4.8.3 P = 0,65 R = 85 j = 5 in C65 = 43,7 leta
Petinestdeseti centil pomeni, da je 65 % delavcev starih najve 43,7 leta, 35 % delavcev pa je starejih od 43,7 leta. 4.8.4 Grafine ocene vrednosti:
81
Kvantili
130 1 P 22 % 110 0,8 100 90 80 70 0,5 60 50 40 30 0,2 20 10 0,1 0,4 0,3 0,7 0,6 0,9
Reitve
tevilo delavcev
120
0 0 19,5 24,5 29,5 34,5 39,5 44,5 49,5 54,5 59,5 64,5 Starost v dop. letih
Kumulativa porazdelitve starosti za 130 delavcev v podjetju ebelica
4.9
Izraun parametrov, grafini prikaz z ocenami parametrov za frekvenno porazdelitev tee pisemskih potnih poiljk na poti Zeleni dol
4.9.1 Odstotek poiljk s teo od 15 do 25 gramov:
y = 15 j=1 P=? R = 8,5 P = 0,0559
y = 25 P=? R = 122 P = 0,8497
j=6
(P
y =15
Py = 25 ) 100 = ( 0,8497 0, 0559 ) 100 = 79,38 %
79,38 % pisemskih potnih poiljk je tehtalo od 15 do 25 gramov. 4.9.2 Izraun tee pisemske poiljke, od katere je le 60 lajih:
R = 60 j = 3 y = 19,1 gr
Pisemska potna poiljka, od katere je 60 poiljk lajih, je tehtala najve do 19,1 grama. 4.9.3 Grafine ocene vrednosti:
82
Reitve
140 tevilo poiljk 120 100 80 60 40 20 0 14 16 18 20 22 24 26 28 30 (0,85 0,06) 100 = 79 % 1 P 0,9 0,8 0,7 0,6 0,5 0,4 0,3 0,2 0,1 0 Tea v gramih
Kvantili
Kumulativa porazdelitve tee potnih pisemskih poiljk na poti Zeleni dol
83
Srednje vrednosti
Reitve
5 SREDNJE VREDNOSTI
5.1 Povpreno porabo izraunamo s tehtano aritmetino sredino:
skupna poraba v kg 2, 6 392 + 2,1 432 + 1,8 478 + 3,3 455 = = povrina v hektarjih 2, 6 + 2,1 + 1,8 + 3,3
Povprena poraba = =
4.288,3 = 437, 6 kg na hektar povrine. 9,8
5.2
Povpreni pridelek izraunamo s tehtano harmonino sredino:

skupni pridelek v tonah 6, 27 + 10,57 + 13,85 + 15, 21 = = 6, 27 10,57 13,85 15, 21 povrina v hektarjih + + + 3,98 4,35 4,88 5, 55
Povpreni pridelek =
45, 9 = 4, 79 tone na hektar. 9, 584
5.3
Povpreno stopnjo delovne aktivnosti izraunamo s tehtano aritmetino sredino:

tevilo aktivnega prebivalstva 100 = tevilo vseh prebivalcev
Povprena stopnja delovne aktivnosti = 5, 4
63,5 57,8 59,9 + 5, 3 + 9,1 100 100 100 100 = 11,9433 100 = 60,3%. 5, 4 + 5,3 + 9,1 19,8
5.4
Povpreno ceno uvoene nafte za sodek izraunamo s tehtano aritmetino sredino:

skupna vrednost uvoene nafte 821.174 USD = = 120, 41 USD za sodek . koliina v sodkih 6.820 sodkov
Povprena cena =
5.5
Povpreni odstotek aktivnega prebivalstva izraunamo s tehtano harmonino sredino:

tevilo aktivnega prebivalstva 100 = tevilo vseh prebivalcev
Povpreni odstotek aktivnega prebivalstva = =
1.825 + 1.115 + 945 + 461 + 398 4.744 100 = 100 = 50, 6 %. 1.825 1.115 945 461 398 9.382 100 + 100 + 100 + 100 + 100 49,5 51, 2 52,5 51, 5 48, 4
84
Reitve
Srednje vrednosti
5.6
Povpreno meseno stopnjo rasti prodaje v letu 2007 izraunamo:
Prvi nain: - dane stopnje rasti spremenimo v verine indekse:
V j = S j + 100 V februar = S februar + 100 = 1,8 + 100 = 101,8

-
itd . nato izraunamo povpreni verini indeks:

V = N V f Vm .......... Vd
V = 11 101,8 101,3 ......... 102,1 = 100,7

-
iz tega povpreno stopnjo rasti:

S = V 100 = 100,7 100 = 0,7
Prodaja je v letu 2007 povpreno meseno naraala po stopnji 0,7 %. Drugi nain: -
stopnje rasti spremenimo v koeficiente rasti:

Kj = Sj 100 +1 S februar 100 +1 = 1,8 + 1 = 1,018 100
K februar = itd . -
izraunamo povpreni koeficient rasti:

K =
N
K f K m .......... K d = 11 1,018 1,013 ................ 1,021 = 1,007
in povpreno stopnjo rasti:

S = ( K 1) 100 = (1, 007 1) 100 = 0, 7 %
V letu 2007 je prodaja povpreno meseno naraala za 0,7 %.
5.7
-
Povprena mesena stopnja rasti izvoza podjetja Metal: povpreni koeficient rasti izraunamo po obrazcu za izraun povpreja iz indeksov s stalno osnovo: I 163 K = N 1/ 0 = 10 = 1, 050 100 IN /0
85
Srednje vrednosti
Reitve
nato izraunamo povpreno stopnjo rasti:

S = ( K 1) 100 = (1, 050 1) 100 = 5 %
V letih od 1997 do 2007 je izvoz povpreno letno naraal po stopnji 5 %.
5.8
Povpreno gostoto prebivalstva baltskih drav izraunamo s tehtano aritmetino sredino:

skupno tevilo prebivalcev = skupna povrina v km 2 45, 2 28, 9 + 64, 6 35, 4 + 65, 3 52,3 7.008.310 preb. = = = 40, 02 preb. na km2 . 45, 2 + 64, 6 + 65, 3 175.100 km 2 Povprena gostota prebivalstva =
Povprena gostota prebivalstva v baltskih dravah v letu 2007 je bila 40,02 prebivalca na km2.
5.9
Povpreni odstotek kmekega prebivalstva v obmejni obini Zala izraunamo s tehtano harmonino sredino: tevilo kmekega prebivalstva Povpreni odstotek kmekega prebivalstva = 100 tevilo vseh prebivalcev
= 345 + 112 + 76 533 100 = 100 = 8,8 %. 345 112 76 6.042 100 + 100 + 100 10, 2 8, 6 5, 6
Povpreni odstotek kmekega prebivalstva v obmejni obini Zala je 8,8 %.
5.10 Povprena letna stopnja rasti obsega proizvodnje v predelovalnih dejavnosti Slovenije v letih od 2001 do 2007 je:
K=
6
107, 5 =1, 010 101, 5
S = (1, 010 1) 100 = 1 % Povpreno letno je obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih v obdobju od leta 2001 do 2007 naraal po stopnji 1 %.
5.11 Povprena letna stopnja rasti delovno aktivnega prebivalstva v dejavnostih kmetijstva, lova in gozdarstva je:
K = 6 1, 073 0,831 ... 1, 068 = 0,997 S = (0,997 1) 100 = 0, 3% V letih od 2001 do 2007 se je tevilo delovno aktivnega prebivalstva v dejavnostih kmetijstva, lova in gozdarstva povpreno letno zmanjevalo za 0,3 %.
86
Reitve
Srednje vrednosti
5.12 Povpreni bruto domai produkt na prebivalca treh baltskih drav izraunamo s tehtano aritmetino sredino:
skupni BDP v EUR 17.900 1, 3 + 14.400 2, 3 + 15.000 3, 4 = = tevilo prebivalcev 1, 3 + 2, 3 + 3, 4 107.390 mio EUR = 15.341, 43 EUR na prebivalca. 7 mio preb. BDP na preb. =
5.13 Povpreno stopnjo natalitete in mortalitete v dravah Beneluksa z danimi podatki izraunamo s tehtano aritmetino sredino:
5.13.1 Povprena stopnja natalitete: Povprena stopnja natalitete = 10,5 tevilo rojenih 1.000 = tevilo prebivalcev
11,5 11,8 11, 3 + 0, 5 + 16, 4 1.000 1.000 1.000 1.000 = 11, 4 rojenih na 1.000 prebivalcev. 10, 5 + 0, 5 + 16, 4
5.13.2 Povprena stopnja mortalitete: Povprena stopnja mortalitete = 10,5 tevilo umrlih 1.000 = tevilo prebivalcev
9, 6 8,1 8, 3 + 0,5 + 16, 4 1.000 1.000 1.000 1.000 = 8,8 umrlih na 1.000 prebivalcev. 10, 5 + 0,5 + 16, 4
5.14 Povpreni koeficient obraanja zalog v prodajalni Kalek izraunamo s tehtano harmonino sredino:
Povpreni koeficient obraanja zalog= = vrednost prodaje as= vrednost zaloge
325+85+27+418 855 1= 1=1,1. 325 85 27 418 770,7 + + + 0,90 2,27 3,12 1,15
Povpreni meseni koeficient obraanja zalog za vse vrste blaga je 1,1.
5.15 Izraun srednjih vrednosti za frekvenno porazdelitev vrednosti dobave za 265 dobaviteljev podjetja Preskrba
5.15.1 Modus: Mo = 2, 0 + 0, 5 68 37 = 2, 267 mio EUR (j = 4) 2 68 37 41
Najpogosteja vrednost dobave je 2,267 milijona evrov.
87
Srednje vrednosti
Reitve
Porazdelitev vrednosti dobave, kumulativa frekvenc in podatki za izraun aritmetine sredine Vrednost dobave tevilo Fj yj f j yj v mio EUR dobaviteljev od 0,5 do pod 1,0 11 11 0,75 8,25 od 1,0 do pod 1,5 23 34 1,25 28,75 od 1,5 do pod 2,0 37 71 1,75 64,75 od 2,0 do pod 2,5 68 139 2,25 153,00 od 2,5 do pod 3,0 41 180 2,75 112,75 od 3,0 do pod 3,5 32 212 3,25 104,00 od 3,5 do pod 4,0 23 235 3,75 86,25 od 4,0 do pod 4,5 15 250 4,25 63,75 od 4,5 do pod 5,0 9 259 4,75 42,75 od 5,0 in ve 6 265 5,25 31,50 695,75 Skupaj 265 133 71 = 2, 456 mio EUR 68
5.15.2 Mediana: Me = 2, 0 + 0, 5
R = 133; (j = 4)
Vrednost dobave, od katere je polovica dobaviteljev dobavila manj, polovica pa ve, je 2,456 milijona evrov. 5.15.3 Aritmetina sredina: M = 695, 75 = 2, 625 mio EUR 265 Povprena vrednost dobave 265 dobaviteljev podjetja Preskrba je 2,625 milijona evrov.
5.16 Izraun srednjih vrednosti, podpovprene porabe in grafini prikazi z ocenami za frekvenno porazdelitev povprene mesene porabe sladkorja za 112 gospodinjstev
Porazdelitev porabe sladkorja s podatki za izraun aritmetine sredine Poraba v kg fj Fj yj f j yj od 1,5 do pod 2,0 od 2,0 do pod 2,5 od 2,5 do pod 3,0 od 3,0 do pod 3,5 od 3,5 do pod 4,0 od 4,0 do pod 4,5 od 4,5 do pod 5,0 Skupaj 5.16.1 Izraunane srednje vrednosti: Modus je najpogosteja vrednost, torej vrednost, ki jo ima najve enot v populaciji (izraunamo ga lahko, ker so razredi porazdelitve enako iroki). Doloimo modalni razred: j = 4 (ker ima najvejo frekvenco, f4 = 41) 7 13 24 41 13 8 6 112 7 20 44 85 98 106 112 1,75 2,25 2,75 3,25 3,75 4,25 4,75 12,25 29,25 66,00 133,25 48,75 34,00 28,50 352,00
88
Reitve
Srednje vrednosti
Mo = y4,min + d 4 Mo = 3, 0 + 0, 5
f 4 f3 2 f 4 f3 f5
41 24 = 3,19 kg 2 41 24 13
Najpogosteja poraba sladkorja 112 gospodinjstev je bila 3,19 kilograma. Mediana je vrednost, od katere ima polovica enot manje, polovica enot pa veje vrednosti, kot je mediana, torej je kvantil s kvantilnim rangom P = 0,50. R p = N P + 0,5 = 112 0,50 + 0,5 = 56,5 F j 1 R p < F j Mediana je v etrtem razredu, j = 4, kar zapiemo v obliki neenabe: F3 = 44 < R p = 56,5 < F4 = 85 in y 4,min = 3 < Me < y 4,max = 3,5 Me = y4,min + d 4 R p F3 f4 = 3, 0 + 0, 5 56, 5 44 = 3,15 kg 41
Polovica gospodinjstev je porabila manj, polovica pa ve kot 3,15 kilograma sladkorja. Aritmetina sredina je povprena vrednost in jo iz frekvenne porazdelitve izraunamo kot tehtano aritmetino sredino, pri tem so tee ali ponderji sredine razredov (sredine razredov in produkti frekvenc in sredin so v tabeli): 1 k 1 M = f j yj = 352 = 3,14 kg N j =1 112 Povprena poraba sladkorja 112 gospodinjstev je 3,14 kilograma. 5.16.2 Odstotek gospodinjstev, ki so imela nadpovpreno porabo: M = y = 3,14 kg y 4,min = 3 < 3,14 < y 4,max = 3,5 in F3 = 44 < Ry < F4 = 85 R y = F3 + f 4 y y 4, min d4 = = 44 + 41 3,14 3,0 = 55,5 0,5
in Py =
R y 0,5 N
55,5 0,5 = 0,4911 112
(1 0, 4911) 100 = 50,89 % gospodinjstev je imelo nadpovpreno porabo. 5.16.3 Grafine ocene: modusa najpogosteje porabe sladkorja:
89
Srednje vrednosti
45
Reitve
tevilo gospodinjstev
T2
40 35 30 25 20 15 10 5 0
T3
T1
T4
1,5
2,0
2,5
3,0
Mo
3,5
4,0
4,5
5,0 Poraba v kg
Histogram porazdelitve porabe sladkorja za 112 gospodinjstev z oceno modusa
nadpovprene porabe:
110 tevilo gospodinjstev 100 90 80 70 60 0,5 50 0,4 40 0,3 30 20 10 0 1,5 2 2,5 3 3,5 4 4,5 5 0,2 0,1 0 (1 0,49) 100 = 51 % 0,7 0,6 1 0,9 0,8
Poraba v kg
Frekvenna porazdelitev porabe sladkorja za 112 gospodinjstev

90
Reitve
Srednje vrednosti
5.17 Izraun srednjih vrednosti, kvantilov in grafini prikaz z ocenami za frekvenno porazdelitev tevila noitev za 154 gostov v mesecu decembru v hotelskem naselju Livada
Porazdelitev tevila noitev s podatki za izraun aritmetine sredine tevilo noitev t. gostov yj fj yj y j,min Fj fj od 1 do 3 od 4 do 6 od 7 do 9 od 10 do 12 od 13 do 15 od 16 do 18 od 19 do 21 od 22 do 24 Skupaj 5.17.1 M = 18 29 48 21 17 9 7 5 154 2 5 8 11 14 17 20 23 36 145 384 231 238 153 140 115 1.442 0,5 3,5 6,5 9,5 12,5 15,5 18,5 21,5 18 47 95 116 133 142 149 154
1 N
f
j =1
yj =
1 1.442 = 9, 4 noitve 154

f3 f 2 48 29 = 6,5 + 3 = 7, 7 noitve 2 f3 f2 f 4 2 48 29 21 Ry F2 = 6, 5 + 3 j=3 77, 5 47 = 8, 4 noitve 48
5.17.2 Mo = y3,min + d3
5.17.3 Me = y3,min + d 3
f3 R y = 154 0,50 + 0,5 = 77,5
F2 = 47 < R y = 77,5 < F3 = 95

5.17.4 Odstotek gostov, ki so imeli od 6 do 14 noitev: y=6
R y = 42,2
y = 14
R y = 124,5
Py = 0,2706
Py = 0,8052
( Py =14 Py =6 ) 100 = (0,8052 0, 2706) 100 = 53, 46 % 53,46 % gostov je imelo od 6 do 14 noitev.
5.17.5 Grafine ocene:
91
Srednje vrednosti
Reitve
najpogosteje tevilo noitev:

50
T2 tevilo gostov
45 40 35 30 25
T3
T1
T4
20 15 10 5 0
1,5
3,5
6,5Mo 9,5
12,5
15,5
18,5
21,5
24,5 t. noitev
Histogram porazdelitve tevila noitev za 154 gostov v hotelu Livada

grafini prikaz kumulative frekvenc z grafino oceno mediane in odstotka gostov, ki so imeli od 6 do 14 noitev:
1 140 0,9 0,8 0,7 100 0,6 80 60 40 20 0 0,5 3,5 6,5
tevilo gostov
120
54 %
0,5 0,4 0,3 0,2 0,1 Me 0 23,5
9,5
12,5
15,5
18,5
21,5
tevilo noitev
Kumulativa porazdelitve tevila noitev 154 gostov v hotelu Livada
92
Reitve
6 MERE VARIABILNOSTI, ASIMETRIJE IN SPLOENOSTI

6.1 Izraun mer variabilnosti za podatke o telesni viini za skupine 12 deklet, ki trenirajo odbojko
6.1.1 Variacijski razmik: VR = y max y min = 179,6 159,4 = 20,2 cm Razlika med najvejo in najmanjo vrednostjo (telesno viino) je 20,2 cm. 6.1.2 Kvartilni razmik: Iz ranirne vrste izraunamo prvi in tretji kvartil: Q1 = 166,45 cm Q3 = 175,45 cm in nato razliko med njima: Q = Q3 Q1 = 175,45 166,45 = 9 cm Pri 50 % srednje velikih deklet je razlika v telesni viini 9 cm. 6.1.3 Decilni razmik: Iz ranirne vrste izraunamo prvi in deveti decil: D1 = 162,13 cm D9 = 178,76 cm in nato razliko med njima: D = D9 D1 = 178,76 162,13 = 16,63 cm Pri 80 % srednje velikih deklet je najveja razlika v telesni viini 16,63 cm. 6.1.4 Povpreni absolutni odklon od aritmetine sredine: 2.048,3 Izraunamo aritmetino sredino: M = = 170, 7 cm 12 1 N 1 ADM = y M = (178,4 170,7 + 165,5 170,7 + ... + 167,4 170,7 ) = N j =1 12 = 59,5 = 4,96 cm 12
Povpreni absolutni odklon od aritmetine sredine je 4,96 cm. 6.1.5 Povpreni absolutni odklon od mediane: Izraunamo mediano: Me = 170,0 + ADMe = = 1 N
N
6,5 6 (171,8 170,0) = 170,9 cm 76
y Me = 12 (178,4 170,9 + 165,5 170,9 + ... + 167,4 170,9 ) =

1
j =1
59,5 = 4,96 cm 12
93
Reitve
Povpreni absolutni odklon od mediane je 4,96 cm. 6.1.6 Varianca in standardni odklon:
2 =
1 N 1 ( yi M )2 = 12 (178,4 170,7 )2 + (165,5 170,7 )2 + ... + (167,4 170,7 )2 = N i =1 415,61 = = 34,63 cm 2 12
in standardni odklon: = 2 = 34,63 = 5,9 cm Varianco lahko izraunamo e po obrazcu, ki je za raunanje primerneji, saj ni potrebno raunati odklonov y i M :
2 =
1 N
y
i =1
M2 =
1 (178, 42 + 165,52 + ... + 167, 42 ) 170, 72 = 34, 63 cm2 12
Varianca je 34,63 cm2, standardni odklon pa 5,9 cm. 6.1.7 Za primerjavo variabilnosti dveh spremenljivk uporabimo koeficient variabilnosti: 5,9 KV % = 100 KV %telesna viina = 100 = 3, 46 % M 170, 7 6, 5 KV %telesna tea = 100 = 11,15 % 58,3 Pri spremenljivki telesna viina standardni odklon predstavlja 3,46 % aritmetine sredine, pri spremenljivki telesna tea pa 11,15 %, torej je pri slednji variabilnost veja. Tabela s podatki za izraun absolutnega odklona od aritmetine sredine in od mediane ter variance: y yM (yM)2 yM yMe 178,4 7,7 7,5 7,7 59,42 165,5 5,2 5,4 5,2 26,95 159,4 11,3 11,5 11,3 127,50 168,8 1,9 2,1 1,9 3,58 175,3 4,6 4,4 4,6 21,24 170,0 0,7 0,9 0,7 0,48 173,2 2,5 2,3 2,5 6,29 175,6 4,9 4,7 4,9 24,09 163,3 7,4 7,6 7,4 54,64 171,8 1,1 0,9 1,1 1,23 179,6 8,9 8,7 8,9 79,36 167,4 3,3 3,5 3,3 10,84 59,5 59,5 415,61
6.2
Izraun parametrov za podatke o asu reevanja izpitne naloge za 11 tudentov
6.2.1 Povpreni as: M = 95, 2 minute in je za 5,8 % dalji od predvidenega asa (90 minut).
94
Reitve
6.2.2 Odstotek tudentov, ki so za reevanje naloge porabili ve asa od predvidenega: y = 90 minut R y = 4,67
Py = 0,3788
62,12 % tudentov je za reevanje naloge porabilo ve asa od predvidenega. 6.2.3 M = 95,2 minut in ADM = 9,5 minute Me = 95 minut in ADMe = 9,5 minute 6.2.4 Varianca, standardni odklon in koeficient variabilnosti 2 = 120 minut 2
= 10,95 minute
KV% = 11,51 % Standardni odklon predstavlja 11,51 % aritmetine sredine. 6.2.5 Grafina ocena:
1P 11 10 9 8 7 6 5 4 3 2 1 0 75 80 85 90 95 100 105 110 115 as v minutah 0 62 %
Ranirna vrsta asa reevanja nalog za 11 tudentov
6.3
Izraun mer variabilnosti, asimetrije in sploenosti ter drugih parametrov za porazdelitev o opravljenih efektivnih urah za 153 delavcev
6.3.1 Decilni razmik: Izraunamo prvi decil (P = 0,10) in deveti decil (P = 0,90),
95
Reitve
D1 = 155,5 + 5
15,8 6 = 159,6 ure 12 138,2 134 D9 = 180,5 + 5 = 182,3 ure 12 nato izraunamo decilni razmik: D = D9 D1 = 182,3 159,6 = 22,7 ure Pri 80 % delavcev s srednje velikim tevilom opravljenih efektivnih ur je bila najveja razlika opravljenih efektivnih ur 22,7 ure.
6.3.2 Kvartilni razmik: Izraunamo prvi kvartil (P = 0,25) in tretji kvartil (P = 0,75): 38, 75 35 = 165,9 ure 48 115,25 83 Q3 = 170,5 + 5 = 175,4 ure 33 nato izraunamo kvartilni razmik: Q = Q3 Q1 = 175,4 165,9 = 9,5 ure Q1 = 165,5 + 5 Pri 50 % delavcev s srednje velikim tevilom opravljenih ur je bila najveja razlika 9,5 ure. Frekvenna porazdelitev opravljenih efektivnih ur za 153 delavcev s podatki za izraun povprenega absolutnega odklona od aritmetine sredine in od mediane fj Yj Fj tevilo ur yj M fj yj M y j Me f j y j Me od 151 do 155 od 156 do 160 od 161 do 165 od 166 do 170 od 171 do 175 od 176 do 180 od 181 do 185 od 186 do 190 Skupaj 6 12 17 48 33 18 12 7 153 153 158 163 168 173 178 183 188 17,4 12,4 7,4 2,4 2,6 7,6 12,6 17,6 104,4 148,8 125,8 115,2 85,8 136,8 151,2 123,2 991,2 16,9 11,9 6,9 1,9 3,1 8,1 13,1 18,1 101,4 142,8 117,3 91,2 102,3 145,8 157,2 126,7 984,7 6 15 35 83 116 134 146 153
6.3.3 Povpreni absolutni odklon od aritmetine sredine: Izraunamo aritmetino sredino: M =
1 k 26.074 f j y j = 153 = 170, 4 ure N j =1 In povpreni absolutni odklon od aritmetine sredine po obrazcu:
ADM =
1 k 1 f j y j M = 153 991,2 = 6,5 ure N j =1 Lahko pa podatke vstavljate v obrazec neposredno:

1 (6 153 170,4 + 12 158 170,4 + ... + 7 188 170,4 ) = 153
ADM = =
96
1 991,2 = 6,5 ure 153
Reitve
Povpreni absolutni odklon od aritmetine sredine je 6,5 ure. 6.3.4 Povpreni absolutni odklon od mediane: Izraunamo mediano (P = 0,50) Me = 165,5 + 5 77 35 = 169,9 ure 48
in povpreni absolutni odklon od mediane po obrazcu: 1 k 1 ADMe = f j y j Me = 984,7 = 6,4 ure N j =1 153 Lahko pa vstavljamo podatke neposredno v obrazec: 1 (6 153 169,9 + 12 158 169,9 + ... + 7 188 169,9 ) = ADMe = 153 1 = 984,7 = 6,4 ure 153 Povpreni absolutni odklon od mediane je 6,4 ure. 6.3.5 Varianca in standardni odklon: Frekvenna porazdelitev opravljenih efektivnih ur za 153 delavcev s podatki za izraun variance fj yj fjyj fjyj2 tevilo ur yjM fj(yjM)2 od 151 do 155 6 153 918 140.454 1.820,38 17,4 od 156 do 160 12 158 1.896 299.568 1.850,57 12,4 od 161 do 165 17 163 2.771 451.673 935,53 7,4 od 166 do 170 48 168 8.064 1.354.752 280,71 2,4 od 171 do 175 33 173 5.709 987.657 2,6 219,95 od 176 do 180 18 178 3.204 570.312 7,6 1.034,68 od 181 do 185 12 183 2.196 401.868 12,6 1.899,59 od 186 do 190 7 188 1.316 247.408 17,6 2.163,81 Skupaj 153 26.074 4.453.692 10.205,23
2 =
ali:
1 N 1 N
f
j =1
( y j M )2 =
1 10.205, 23 = 66, 7 ure 2 153
2 =
f
j =1
y2 M 2 = j
1 4.453.692 170, 42 = 66, 7 ure2 153

d2 52 = 66,7 = 64,6 ure 2 12 12
2 Izraunajmo popravek variance: cor = 2
Varianca je 64,6 ure2.
Standardni odklon: = 2 = 64,6 = 8,04 ure Standardni odklon je 8,04 ure.
97
Reitve
6.3.6 Koeficient variabilnosti: KV % =
8,04 100 = 4,72 % M 170,4 Standardni odklon predstavlja 4,72 % aritmetine sredine. 100 =
6.3.7 Koeficienta asimetrije: koeficient asimetrije na osnovi modusa: izraunamo modus: Mo = 165,5 + 5 48 17 = 168,9 ure 2 48 17 33 = 170,4 168,9 = 0,19 8,04 3( M Me) = 3(170, 4 169, 9) = 0,19 8, 04
in koeficient asimetrije KAMo =
M Mo
koeficient asimetrije na osnovi mediane: KAMe =
KAMo = KAMe = 0,19 > 0, kar pomeni, da je frekvenna porazdelitev rahlo asimetrina v desno. 6.3.8 Koeficient sploenosti: KS = 1, 9 Q3 Q1 175,5 165,9 = 1,9 = 0, 795 D9 D1 182,3 159, 6
KS = 0,795 < 1, kar pomeni, da je frekvenna porazdelitev bolj koniasta od ustrezne normalne porazdelitve z enako aritmetino sredino in enakim standardnim odklonom. 6.3.9 Odstotek vrednosti v razmiku M do M+: M = 170, 4 8, 04 = 162, 36 y = 162,4 (j=3) P = ? 162,36 160, 5 Ry = 18 + 17 = 24, 32 5 24, 32 0, 5 Py = = 0,1557 153 M + = 170, 4 + 8, 04 = 178, 44 y = 78,6 (j = 6) P = ? 178, 44 175, 5 Ry = 116 + 18 = 126, 58 5 126, 58 0,5 Py = = 0,8241 153
( Py =178,44 Py =162,36 ) 100 = ( 0,8241 0,1557 ) 100 = 66,84 %

V razmiku M do M + se v teoretini normalni porazdelitvi nahaja 68,3 % vseh vrednosti, v porazdelitvi opravljenih efektivnih ur pa 66,84 %, in se razlikuje od teoretine normalne porazdelitve.
98
Reitve
6.4
Izraun parametrov za frekvenno porazdelitev tevila tok pri izpitu iz statistike za 78 tudentov
Frekvenna porazdelitev tevila tok pri izpitu iz statistike za 78 tudentov z izraunanimi relativnimi frekvencami, kumulativo absolutnih in relativnih frekvenc ter podatki za izraun variance 6.4.2 tevilo tok fj Fj yj fj yj f j0 F j0 f j y2 j 31 do 40 41 do 50 51 do 60 61 do 70 71 do 80 81 do 90 Skupaj 7 13 18 28 8 4 78 7 20 38 66 74 78 0,090 0,167 0,231 0,359 0,103 0,051 1,000 0,090 0,257 0,488 0,847 0,950 1,000 35,5 45,5 55,5 65,5 75,5 85,5 248,5 591,5 999,0 1.834,0 604,0 342,0 4.619,0 8.821,8 26.913,3 55.444,5 120.127,0 45.602,0 29.241,0 286.149,5
6.4.1
6.4.3 Razlaga kazalcev v 3. razredu: f 3 = 18, kar pomeni, da je 18 tudentov pri pisnem izpitu zbralo od 51 do 60 tok; f 30 = 0, 231, kar pomeni, da je 23,1 % tudentov zbralo od 51 do 60 tok; F3 = 38, kar pomeni, da je 38 tudentov zbralo do 60 tok; F30 = 0, 488, kar pomeni, da je 48,8 % tudentov zbralo do 60 tok. 6.4.4 Srednje vrednosti: 1 M = 4619 = 59, 2 toke 78 39,5 38 Me = 60,5 + 10 = 61 tok ( Ry = 39,5) 28 28 18 Mo = 60,5 + 10 = 63,8 toke. 2 28 18 8 Povpreno tevilo tok na izpitu je bilo 59,2, najpogosteje tevilo tok 63,8 in tevilo tok, od katerega je polovica tudentov zbrala manj, polovica pa ve je bilo 61. 6.4.5 Povpreni absolutni odklon od aritmetine sredine in od mediane: 1 ADM = 822, 6 = 10,5 toke 78 1 ADMe = 819 = 10,5 toke 78 Povpreni absolutni odklon od aritmetine sredine in od mediane je 10,5 toke. 6.4.6 Variacijski razmik praviloma izraunamo le iz osnovnih podatkov, v naem primeru pa je spodnja meja prvega razreda enaka najmanji vrednosti in zgornja meja zadnjega razreda najveji vrednosti: VR =90 31 = 59 tok, kar predstavlja skoraj 100 % aritmetine sredine.
99
Reitve
6.4.7
y = 59, 2 Ry = 20 + 18 Py = 0, 4508 59, 2 50,5 = 35, 66 10
Nadpovpreno tevilo tok je imelo 54,92 % tudentov. 6.4.8 Izraun variance in standardnega odklona:
2 =
1 286.149,5 59, 22 = 163,94 toke 2 78 100 d2 2 2 = 155, 6 toke2 cor = = 163,94 12 12 = 12, 47 toke
Varianca je 155,6 toke2, standardni odklon pa 12,47 toke. 6.4.9 Ustrezna mera, s katero primerjamo variabilnost dveh ali ve spremenljivk, je koeficient variabilnosti: 12, 47 100 = 21,1 % 59, 2 1, 3 KV %ustni izpit iz tujega jezika = 100 = 19,1 % 6,8 KV % pisni izpit iz statistike = Veja variabilnost je pri spremenljivki tevilo tok pri pisnem izpitu iz statistike, saj standardni odklon predstavlja 21,1 % aritmetine sredine, pri oceni iz tujega jezika pa le 19,1 %. 6.4.10 y = 54 tok 54 50,5 = 26,3 10 Py = 0,331 (1 0,331) 100 = 66, 9 % Ry = 20 + 18 Izpit je opravilo 66,9 % tudentov. 6.4.11 Koeficient asimetrije: 59,2 63,8 KAMo = = 0,37 12,47 3(59,2 61) KAMe = = 0,43 12,47 Izraunana koeficienta asimetrije sta manja od ni, torej je frekvenna porazdelitev asimetrina v levo, kar lahko ugotovimo tudi s primerjavo srednjih vrednosti, saj je:
M = 59,2 < Me = 61 < Mo = 63,8

100
Reitve
6.4.12 Koeficient sploenosti: KS = 1,9
68 50,5 = 0, 953 76, 4 41,5
Frekvenna porazdelitev je nekoliko bolj koniasta od normalne, saj je izraunani koeficient manji od 1. 6.4.13 Dele vrednosti v razmiku od M do M + : M = 59,2 12,47 = 46,73 y = 46, 73 toke R y = 15,1 Py =46,73 = 0,1872 M + = 59,2 + 12,47 = 71,67 y = 71, 67 toke R y = 66,9 Py =71, 67 = 0,8517
( Py =71,67 Py = 46,73 ) 100 = (0,8517 0,1872) 100 = 66, 45 % V razmiku M do M + se v teoretini normalni porazdelitvi nahaja 68,3 % vseh vrednosti, v porazdelitvi tudentov po tevilu tok pa 66,45 %, iz esar sklepamo, da se ta porazdelitev razlikuje od teoretine normalne porazdelitve. 6.4.14 Histogram z oceno modusa:
30 tevilo tuentov T2 25 20 15 10 5 0 T4 T3
T1
30,5
40,5
50,5
60,5
Mo
70,5
80,5
90,5 tevilo tok
Histogram porazdelitve tevila tok pri pisnem izpitu za 78 tudentov
101
Reitve
Graf kumulative z ocenama vrednosti:

1,0 P
tevilo tudntov
70 60 50 40 30 20 10 0 30,5 40,5 50,5 60,5 70,5 80,5
0,9 0,8 0,7 0,6
66 %
0,5 0,4 0,3 0,2 0,1 0,0 90,5

tevilo tok
Porazdelitev tevila tok pri pisnnem izpitu za 78 tudentov
6.5
6.5.1
Izraun parametrov za frekvenno porazdelitev storilnosti dela za 132 delavcev

Frekvenna porazdelitev storilnosti dela za 132 zaposlenih s podatki za izraun variance f j y2 j Fj fj yj fjyj Storilnost v % nad 85 do 90 nad 90 do 95 nad 95 do100 nad 100 do 105 nad 105 do 110 nad 110 d0 115 nad 115 do 120 nad 120 do 125 Skupaj 6 18 36 78 106 120 128 132 6 12 18 42 28 14 8 4 132 87,5 92,5 97,5 102,5 107,5 112,5 117,5 122,5 525 1.10 1.55 4.05 3.10 1.75 940 490 13.710 45.937,5 102.675,0 171.112,5 441.262,5 323.575,0 177.187,5 110.450,0 60.025,0 1.432.225,0
6.5.2 Storilnost delavcev v kvartilnem razmiku: Q1 = 99, 3 % Q3 = 108,8 % Storilnost zaposlenih v kvartilnem razmiku je bila od 99,3 do 108,8 %. 6.5.3 Storilnost delavcev v decilnem razmiku: D1 = 93, 2 % D9 = 114,8 %
102
Reitve
Storilnost zaposlenih v decilnem razmiku je bila od 93,2 do 114,8 %. 6.5.4 Odstotek delavcev, ki so imeli podpovpreno storilnost:
M = y = 103,86 % Ry = 68, 4 Py =103,86 = 0,5144

51,44 % zaposlenih je imelo storilnost pod povprejem. 6.5.5 Koeficient variabilnosti: KV % =
100 =
7,8 100 = 7, 5% 103,86
2 = 63,1 %2 = 7,8 %
2 cor = 61 % 2
Standardni odklon predstavlja 7,5 % aritmetine sredine. 6.5.6 Koeficient asimetrije: KAMo = 103,86 103,16 = 0, 09 7,8 Mo = 103,16 %
Frekvenna porazdelitev storilnosti dela 132 zaposlenih je rahlo asimetrina v desno. 6.5.7 Koeficient sploenosti: KS = 1, 9 108,8 99,3 = 0,84 114,8 93, 2
Frekvenna porazdelitev je bolj koniasta. 6.5.8 Ocena asimetrije v histogramu in primerjavo srednjih vrednosti: Mo = 103,16 < Me = 103, 63 < M = 103,86 S primerjavo srednjih vrednosti ugotovimo, da je frekvenna porazdelitev asimetrina v desno, kar je razvidno tudi iz grafinega prikaza s histogramom.
103

45 40
Reitve
tevilo delavcev
35 30 25 20 15 10 5 0
85
90
95
100
105
110
115
120
125 Storilnost dela
Histogram porazdelitve storilnosti dela za 132 delavcev
6.6
Izraun parametrov za porazdelitev tevila noitev za 154 gostov
6.6.1 Decilni razmik: D = D9 D1 = 17, 53 3,15 = 14, 4 noitve Pri 80 % gostov s srednje velikim tevilom noitev je bila najveja razlika 14,4 noitve. 6.6.2 Koeficient sploenosti: KS = 1,9 12, 5 5, 67 = 0,9 17,53 3,15
Porazdelitev tevila noitev je bolj koniasta od normalne porazdelitve. 6.6.3 Relativna mera variabilnosti je koeficient variabilnosti: KV % = 5, 2 100 = 55, 5 % , 9, 4 kar pomeni, da standardni odklon predstavlja 55,5 % aritmetine sredine.
M = 9,36 noitve 9, 4 noitve
2 = 27,9 noitve 2
2 corr = 27,15 noitve2 = 5, 2 noitve
6.6.4
V razmiku M do M + se nahaja 66,97 % vrednosti. Po tej lastnosti porazdelitev ni podobna teoretini normalni porazdelitvi, v kateri je ta odstotek 68,3.
M = 9, 4 5, 2 = 4, 2 R = 24, 77 in P = 0,1576 M + = 9, 4 + 5, 2 = 14, 6 R = 127,9 in P = 0,8273 ( Py =14,6 Py = 4,2 ) 100 = (0,8273 0,1576) 100 = 66,97 %
104
Reitve
6.6.5 Grafina ocena delea enot v razmiku M do M + :

1 P 140
tevilo gostov
0,9 0,8 0,7
120 100
0,6 80 60 40 20 0 0,5 3,5 6,5 9,5 12,5 15,5 18,5 21,5 67 % 0,5 0,4 0,3 0,2 0,1 0 23,5 tevilo noitev
Kumulativa porazdelitve tevila noitev 154 gostov v hotelu Livada
6.7
Sestavljanje frekvenne porazdelitve tee prekontroliranih 1.000-gramskih zavitkov kave ter izraun parametrov
6.7.1 Sestavljanje frekvenne porazdelitve: VR = y min y max = 1024 952 = 72 ; za teoretino normalno porazdelitev velja: VR = 6; torej: = 72/6 = 12 gramov; nato opredelimo razrede, v katere razdelimo delee, ki veljajo za teoretino normalno porazdelitev. Frekvenna porazdelitev tee prekontroliranih 1.000-gramskih zavitkov kave Tea v gramih t. zavitkov Fj fj od 952 do pod 964 5 5 od 964 do pod 976 27 32 od 976 do pod 988 68 100 od 988 do pod 1.000 68 168 od 1.000 do pod 1.012 27 195 od 1.012 do pod 1.024 5 200 Skupaj 200 6.7.2 Najpogostejo teo izraunamo z modusom: 68 68 Mo = 988 + 12 = 988 gramov 2 68 68 27
105
Reitve
6.7.3 Dele standardnega odklona v aritmetini sredini izraunamo s koeficientom 12 100 = 1, 2 % variabilnosti: KV % = 988 6.7.4 KS = 1,9 997 979 = 1, kar velja za normalno teoretino porazdelitev. 1005 971
6.7.5
KAMo =
988 988 = 0, kar velja za teoretino normalno porazdelitev. 12
6.7.6 Histogam frekvenne porazdelitve:

70
tevilo zavitkov
60 50 40 30 20 10 0
952 964 976 988 1.000 1.012 1.024 Tea v gramih
Histogram porazdelitve tee 1.000-gramskih zavitkov kave
6.8
6.8.1
Izraun parametrov za frekvenno porazdelitev zneskov tipendije za 160 tudentov

Frekvenna porazdelitev zneskov tipendije za 160 tudentov v mesecu januarju 2007 Znesek tipendije fj % fj Fj v EUR od 70 do pod 80 20 32 32 od 80 do pod 90 30 48 80 od 90 do pod 100 25 40 120 od 100 do pod 110 10 16 136 od 110 do pod 120 10 16 152 od 120 do pod 130 5 8 160 Skupaj 100 160
6.8.2 tudenti med drugim in osmim decilom so prejeli od 80,10 do 105,31 evra tipendije. 6.8.3 Najpogosteja tipendija je bila 86,67 evra. 6.8.4 Povprena tipendija je bila 92,50 evra.
106
Reitve
6.8.5 Standardni odklon predstavlja 14,92 % aritmetine sredine, glede na to gre za spremenljivko z manjo variabilnostjo.
2 2 = 198, 75 EUR 2 cor = 190, 42 EUR 2 in = 13,8 EUR
6.8.6 Koeficient asimetrije je 0,42, kar pomeni, da je porazdelitev precej asimetrina v desno.
6.9
6.9.1
Izraun parametrov za porazdelitev vrednosti povprene zaloge 110 prodajaln ter grafini prikaz z oceno vrednosti
D3 = 577, 4 tiso EUR 30 % prodajaln je imelo manjo ali kvejemu 577,4 tiso evrov vrednosti zaloge.
6.9.2
( Py =763,1 Py = 471,5 ) 100 = (0,9686 0, 0267) 100 = 94, 2 %
M = 617,3 tiso EUR
2 = 5.520, 255 (tiso EUR) 2

2 cor = 5.311,93 (tiso EUR) 2 = 72,9 tiso EUR
Frekvenna porazdelitev ni podobna teoretini normalni porazdelitvi, saj je v razmiku M 2 do M + 2 94,2 % vseh vrednosti, v teoretini normalni porazdelitvi pa 95,7 %. 6.9.3 KV %=11,8 % , kar pomeni, da standardni odklon predstavlja 11,8 % aritmetine sredine. KAMe = 0, 21 , kar pomeni, da je porazdelitev rahlo asimetrina v levo.
6.9.4
6.9.5 Grafini prikaz kumulative z oceno vrednosti:
107

110 100 tevilo prodajaln 90 80 70 60 50
(0,97 0,03)100 = 94 %
Reitve
1 P 0,9 0,8 0,7 0,6 0,5 0,4
40 30 20 10 0 450 500 550 600 650 700 750
0,3 0,2 0,1 0

800 Vrednost v 1.000 EUR
Kumulativa porazdelitve vrednosti zaloge za 110 prodajaln
6.10 Izraun parametrov za frekvenno porazdelitev starosti za 130 zaposlenih v podjetju ebelica
6.10.1 Porazdelitev starosti za 130 zaposlenih v podjetju ebelica z izrauni za aritmetino sredino in varianco Starost v fj Fj yj f j yj f j y2 j dopolnjenih letih 20 do 24 7 7 22 154 3.388 25 do 29 12 19 27 324 8.748 30 do 34 18 37 32 576 18.432 35 do 39 22 59 37 814 30.118 40 do 44 31 90 42 1.302 54.684 45 do 49 17 107 47 799 37.553 50 do 54 11 118 52 572 29.744 55 do 59 9 127 57 513 29.241 60 do 64 3 130 62 186 11.532 5.240 223.440 Skupaj 130 6.10.2 Povprena starost je 40,3 leta. 6.10.3 etrtina delavcev je mlajih od 33,4 leta. P = 0, 25 R = 33 yP =0,25 = Q1 = 29,5 + 5 33 19 = 33, 4 leta 18
6.10.4 17,4 % delavcev je starejih od M + = 49,9 leta.
108
Reitve
2 = 94, 68 leta 2 cor = 92, 6 leta 2 = 9, 6 leta M + = 40, 3 + 9, 6 = 49, 9 leta R = 107,88 in P = 0,826
6.11 Izraun parametrov za porazdelitev tee pisemskih potnih poiljk na poti Zeleni dol na dan 23. 9. 2007
6.11.1 Najpogosteja tea potnih poiljk je 18,9 grama. 6.11.2 V razmiku M do M + je 64,7 % vseh vrednosti. Po tej lastnosti porazdelitev ni podobna teoretini normalni , saj je v normalni porazdelitvi ta odstotek 68,3.
2 = 14, 3 gr 2 2 = 13,9 gr 2 = 13, 9 = 3, 7 gr cor M = 20, 4 3, 7 = 16, 7 j = 2 R = 25, 05 in P = 0,1717 M + = 20, 4 + 3, 7 = 24,1 j = 6 R = 115, 7 in P = 0,8056
(P
y =16,7
Py = 24,1 ) 100 = ( 0,8056 0,1717 ) 100 = 63, 4 %
6.11.3 Koeficient asimetrije je 0,405 ( KAMo = 0, 405 > 0 ), kar pomeni, da je porazdelitev tee pisemskih potnih poiljk asimetrina v desno.
109
asovne vrste
Reitve
7 ASOVNE VRSTE
7.1 Registrirane brezposelne osebe v letih od 1996 do 2007 v Sloveniji (stanje 31.12.)
Indeksi s stalno osnovo, verini indeksi ter podatki za izraun parametrov trenda Leto t. 7.1.1 7.1.2 Tt brezposelnih I j / 96 Vj tt yt tt tt2 1996 124.470 100,0 1 124.470 1 130.002,6 1997 128.572 103,3 103,3 2 257.144 4 125.024,2 1998 126.625 9 120.045,8 101,7 98,5 3 379.875 1999 114.348 91,9 90,3 4 457.392 16 115.067,4 2000 104.583 84,0 91,5 5 522.915 25 110.089,0 2001 104.316 83,8 99,7 6 625.896 36 105.110,6 2002 99.607 80,0 95,5 7 697.249 49 100.132,2 2003 95.993 77,1 96,4 8 767.944 64 95.153,8 2004 90.728 81 90.175,4 72,9 94,5 9 816.552 2005 92.575 74,4 102,0 10 925.750 100 85.197,0 2006 78.303 62,9 84,6 11 861.333 121 80.218,6 2007 71.336 57,3 91.1 12 856.032 144 75.240,2 1.231.456 78 7.292.552 650
110
Indeksi s stalno osnovo
100 90 80 70 60 50 40 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007
Indeksi s stalno osnovo 1996 = 100 za tevilo registriranih brezposelnih oseb v Sloveniji v letih od 1996 do 2007
110
Reitve
asovne vrste
Verini indeksi
110 105 100 95 90 85 80 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007
Verini indeksi za registrirane brezposelne osebe v Sloveniji v letih od 1996 do 2007
7.1.3 Linijski grafikon z vrisano premico trenda:
140.000 120.000 tevilo brezposelnih oseb 100.000 80.000 60.000 40.000 20.000 01996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007
T = 134.981 4.978,4 t
Registrirane brezposelne osebe v Sloveniji v letih od 1996 do 2007 (stanje konec leta) z vrisano premico trenda
7.1.4 Izraun parametrov trenda:
Yt = aN + b tt
t =1 N t =1
Yt t t = a t t + b t 2
t =1 t =1 t =1
1.231.456 = 12 a + 78 b 7.292.552 = 78 a + 650 b

T = 134.981 4.978,4 t
a = 134.981 b = 4.978, 4
111
asovne vrste
Reitve
Tt =1 = 134.981 4.978, 4 1 = 130.002, 6 Tt = 2 = 134.981 4.978, 4 2 = 125.024, 2 itd . 7.1.5 Ocena do leta 2010 z enabo trenda:
Leto 2008 2009 2010
tt 13 14 15
Tt 70.262 65.383 60.305
Ocena s K 67.841 64.517 61.355
7.1.6 Napoved s povprenim koeficientom rasti: 71336 K = 11 = 0,951 124470 Y2008 = Y2007 K = 71.336 0, 951 = 67.841 Y2009 = Y2007 K 2 = 71.336 0,9512 = 64.516 ali Y2009 = Y2008 K = 67.841 0,951 = 64.517 Y2010 = Y2007 K 3 = 71.336 0,9553 = 61.355 ali Y2010 = Y2009 K = 64.516 0,951 = 61.355
7.2
Prihodki od turizma in podatki za izraun parametrov trenda

Prihodki od turizma v obini Zala od leta 1996 do 2006 s podatki za izraun parametrov trenda Leto Yt tt Yt tt tt2 1996 32,9 1 32,9 1 1997 28,9 2 57,8 4 1998 31,6 3 94,8 9 1999 37,6 4 150,4 16 2000 40,4 5 202,0 25 2001 41,3 6 247,8 36 2002 38,7 7 270,9 49 2003 41,9 8 335,2 64 2004 44,7 9 402,3 81 2005 47,2 10 472,0 100 2006 46,5 11 511,5 121 431,7 66 2.777,6 506
7.2.1 Linijski grafikon z vrisanim trendom:
112
Reitve
asovne vrste
50 Prihodek v mio EUR 45 40 35 30 25 20 15 10 5 0 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006
T = a + bt
Prihodki od turizma v obini Zala v letih od 1996 do 2006

7.2.2 Izraun parametrov trenda: 1 N 1 Yt tt yt 11 2.777, 6 39, 25 6 N t =1 b= = = 1, 7 1 1 N 2 2 2 506 6 tt t 11 N t =1 a = y bt = 39, 25 1, 7 6 = 29, 05 7.2.3
T = 29,05 + 1,7 t
T2010(t =15) = 29, 05 + 1, 7 15 = 54,55 mio EUR
7.2.4 Ocena s povprenim koeficientom rasti: Y2010 = 46, 5 1, 0354 = 53,36 mio EUR K = 10 46,5 = 1, 035 32, 9
7.3
Naravni prirast v Sloveniji v letih od 1994 do 2007
7.3.1 Linijski grafikon za naravni prirast v Sloveniji z vrisano krivuljo trenda:
113
asovne vrste
Reitve
1500 Naravni prirast 1000 500 0 -500 -1000 -1500 -2000 -2500 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007
T = 1.236,7 699,15 t + 48,35 t
Naravni prirast prebivalstva v Sloveniji v letih od 1994 do 2007
7.3.2 Sistem normalnih enab za izraun parametrov parabolinega trenda:
Yt = aN + b tt + c t t2
t =1 N t =1 t =1
Yt t t = a t t + b t t2 + c t t3
t =1 N t =1 N t =1 t =1
Yt t t2 = a t t2 + b tt3 + c tt4
t =1 t =1 t =1 t =1
7.022 = 14a + 105b + 1.015c 46.727 = 105a + 1.015b + 11.025c 279.229 = 1.015a + 11.025b + 127.687c 7.3.3
a = 1.236, 7 b = 699,15 c = 48, 35
T = 1.236,7 699,15t + 48,35t 2

Tt = 22 = 1.236, 7 699,15 22 + 48,35 222 = 9.257 Na osnovi trenda smo ocenili, da bi bil ob nespremenjenih pogojih leta 2015 naravni prirast 9.257 otrok. Ocena je dokaj nezanesljiva iz dveh razlogov: - krivulja trenda se osnovni asovni vrsti slabo prilega, - napovedujemo za daljno prihodnost, kar za 8 let vnaprej.
114
Reitve
asovne vrste
Naravni prirast v Sloveniji v letih od 1994 do 2007 s podatki za izraun parametrov trenda Leto Yt tt Yt tt tt2 Yt tt2 tt3 tt4 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 104 12 168 763 1.183 1.352 408 1.031 1.200 2.130 562 668 752 1.239 7.022 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 105 104 24 504 3.052 5.915 8.112 2.856 8.248 10.800 21.300 6.182 8.016 9.776 17.346 46.727 1 4 9 16 25 36 49 64 81 100 121 144 169 196 1.015 104 48 1.512 12.208 29.575 48.672 19.992 65.984 97.200 213.000 68.002 96.192 127.088 242.844 279.229 1 8 27 64 125 216 343 512 729 1.000 1.331 1.728 2.197 2.744 11.025 1 16 81 256 625 1.296 2.401 4.096 6.561 10.000 14.641 20.736 28.561 38.416 127.687
7.4
Vsote po dnevih, periodini indeksi in predvideno tevilo kopalcev po dnevih za prvi teden v avgustu
7.4.1 Izraunane delne vsote in periodini indeksi: Ponedeljek Torek Sreda etrtek 3.160 3.757 4.832 6.485 Sp 37,9 45,1 58,0 77,9 Ip
Petek 9.692 116,4
Sobota Nedelja 13.777 16.594 165,4 199,3
Vsote 58.297 700,0
7.4.2 Ocenjeno tevilo kopalcev s periodinimi indeksi: Ponedeljek Torek Sreda etrtek Petek 976 1.160 1.492 2.002 2.993 Ocena
Sobota Nedelja 4.254 5.124
Vsote 18.000
S=
S
p =1
P Sp S
58.297 = 8.328,143 7 3.160 100 = 37, 9 8.328,143
Ip =
100 = I pon. =
I torek = itd .
3.757 100 = 45,1 8.328,143
115
asovne vrste
Reitve
Napovedovanje : Povpreno dnevno tevilo kopalcev = Ponedeljek : 2.571, 429 Torek : 2.571, 429 37,9 = 976 100 18.000 = 2.571, 429 7
45,1 = 1160 itd . 100
7.5
Ocenjena vrednost izvoza po letih s funkcijo parabolinega trenda

T = 284 + 28t + 1,3t 2 T2008(t =11) = 284 + 28 11 + 1, 3 112 = 749, 3 tiso EUR
T2009(t =12) = 284 + 28 12 + 1,3 122 = 807, 2 tiso EUR T2010(t =13) = 284 + 28 13 + 1,3 132 = 867, 7 tiso EUR
7.6 Vsote po mesecih za tevilo gostov v Sloveniji v letih od 2004 do 2007, periodini indeksi in ocenjeno tevilo gostov za leto 2010
Delne vsote, periodini indeksi in ocenjene vrednosti po mesecih Mesec Sp Ip Ocenjeno tevilo prihodov(v tiso) v letu 2010 Januar 312,5 58,4 97,4 Februar 269,3 50,4 83,9 Marec 349,1 65,3 108,8 April 469,8 87,9 146,4 Maj 584,3 109,3 182,1 Junij 650,2 121,6 202,7 Julij 888,3 166,1 276,9 Avgust 1.028,7 192,4 320,6 September 718,9 134,4 224,1 Oktober 512,3 95,8 159,7 November 311,1 58,2 97,0 December 322,0 60,2 100,4 6.416,5 1.200,0 2.000,0 7.6.1 Izraun periodinih indeksov: Povpreje vsot : S =
S
p =1
= Sp S
6.416,5 = 534, 71 12 100
Periodini indeksi: I p = I januar = I februar

116
312, 5 100 = 58, 4 534, 71 269,3 = 100 = 50, 4 itd. 534, 71
Reitve
asovne vrste
Ugotavljamo, da je bilo le meseca maja, junija, julija, avgusta in septembra tevilo prihodov turistov iz tujine nad povprejem, ostale mesece pa pod povprejem. 7.6.2 Ocena tevila gostov po mesecih za leto 2010: 2.000 tiso S 2008 = = 166, 67 tiso 12 58, 4 Januar2010 = 166, 67 = 97, 4 100 50, 4 Februar2010 = 166, 67 = 83, 9 100
7.7
Ocena izvoza v podjetju torklja
Yt = aN + b tt + c t t2
t =1 N t =1 t =1
Y t
t =1 N t =1
t t
= a t t + b t + c t
2 t t =1 N t =1 t =1 N N
220 = 9a + 45b + 285c

3 t
Yt t t2 = a t t2 + b tt3 + c tt4
t =1 t =1 t =1
1.113, 6 = 45a + 285b + 2.025c 7.045, 6 = 285a + 2.025b + 15.333c
a = 19,92
b = 2,077
c = 0,185
T = 19, 92 + 2, 077 t 0,185 t 2 = 19, 92 + 2, 077 13 0,185 132 = 15, 665 mio EUR T2010(t =13) = 15, 655 mio EUR
7.8
Prodaja kurilnega olja po etrtletjih v letih od 2004 do 2007,

Delne vsote, periodini indeksi in predvidena prodaja v letu 2010 po etrtletjih Leto etrtletje prodaja v 1.000 litrih 1. 2. 3. 4. Skupaj 2004 718 257 315 784 2.074 2005 614 250 269 787 1.920 2006 651 205 298 707 1.861 2007 547 239 274 650 1.710 Sp 2.530 951 1.156 2.928 7.565 Ip 133,8 50,3 61,1 154,8 400,0 Ocena za leto 493,5 185,5 225,4 571,0 1.475,4 2010 v tiso l
7.8.1 Izraun periodinih indeksov: 7.565 S= = 1.891, 25 4 2.530 I1. etrtletje = 100 = 133,8 1.891, 25 7.8.2 Y2010 = 1710 0,9523 = 1.475, 4 tiso l
117
asovne vrste
Reitve
7.8.3
S=
1.475, 4 = 368,85 4 133,8 = 493, 52 tiso l 100 50, 3 = 368,85 = 185, 53 tiso l itd. 100
Y1. etrtletje 2008 = 368,85 Y2. etrtletje 2008
7.9
Proizvodnja v podjetju Metal v letih od 1996 do 2007

Verini indeksi, izraunana koliina proizvodnje in podatki za izraun parametrov trenda Leto Vj Yt (v ton) tt Yt t t t t2 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 98,6 101,3 102,4 104,7 97,7 98,2 102,4 103,6 104,1 101,1 99,3 741,1 730,7 740,2 758,0 793,6 775,4 761,4 779,7 807,8 840,9 850,1 844,2 9.423,1 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 78 1 4 9 16 25 36 49 64 81 100 121 144 650 741,1 1.461,5 2.220,7 3.032,0 3.968,1 4.652,2 5.329,9 6.237,5 7.269,8 8.408,8 9.351,4 10.130,1 62.803,2
7.9.1 Izraun koliine proizvodnje z verinimi indeksi: Pred osnovo: 758, 0 Y98 = 100 = 740, 2 102, 4 740, 2 Y97 = 100 = 730, 7 itd. 101, 3 Za osnovo: 758, 2 104, 7 Y2000 = = 793, 6 100 793, 6 97, 7 Y2001 = = 775, 4 itd. 100
118
Reitve
asovne vrste

860 Proizvodnja v ton 840 820 800 780 760 740 720 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 T = 714,65 + 10,86 t
Proizvodnja malih kovinskih predmetov v podjetju Metal v letih od 1996 do 2007
7.9.3 Izraun parametrov linearnega trenda:
1 62.803, 2 785, 26 6,5 b = 12 = 10,86 1 2 650 6,5 12 a = 785, 26 10,86 6,5 = 714, 65
T = 714,65 + 10,86 t
7.9.4 T2009 (t =14) = 866, 7 ton
7.9.5 Ocena koliine proizvodnje s povprenim koeficientom rasti:
K = 11
844, 2 = 1, 012 741,1
T2009 = Y2007 K 2 = 844, 2 1, 0122 = 864, 6 tone
119
asovne vrste
Reitve
7.10 Prodaja stekla v podjetju Stekles v letih od 1996 do 2007

Indeksi s stalno osnovo, izraunana koliina prodaje in podatki za izraun parametrov trenda 7.10.1 Leto I j/0 Yt (v ton) tt Yt tt tt2 1996 100,0 1.171,9 1 1.171,9 1 1997 98,6 1.155,5 2 2.310,9 4 1998 101,3 1.187,1 3 3.561,3 9 1999 102,4 4 4.800,0 16 1.200,0 2000 98,9 1.159,0 5 5.794,9 25 2001 99,1 1.161,3 6 6.968,0 36 2002 98,2 1.150,8 7 8.055,5 49 2003 95,6 1.120,3 8 8.962,5 64 2004 96,7 1.133,2 9 10.198,8 81 2005 98,4 1.153,1 10 11.531,3 100 2006 101,1 1.184,8 11 13.032,4 121 2007 93,5 1.095,7 12 13.148,4 144 13.872,7 78 89.535,9 650 7.10.2 Linijski grafikon asovne vrste z vrisanim trendom:
1.220
Prodaja v ton
1.200 1.180 1.160 1.140 1.120 1.100 1.080 1.060 1.040 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007
T = 1.185 4,45 t
Prodaja stekla v podjetju Stekles v letih od 1996 do 2007

7.10.3 a = 1.185 in b = 4,45
T = 1.185 4,45 t
7.10.4 Ocena prodaje na osnovi enabe trenda do leta 2010 Leto Prodaja Prodaja tt (T=1.185 4,45t) ( K = 0,994) 2008 13 1.127,1 1.089,1 2009 14 1.122,7 1.082,6
120
Reitve
asovne vrste
2010
15
1.118,2
1.076,1
7.10.5 Povpreni koeficient rast: K = 0, 994 Ocenjene vrednosti so zapisane v 4. stolpcu gornje tabele
7.11 Prepeljani potniki v zranem prevozu v Sloveniji v letih od 1997 do 2007

Prepeljani potniki v zranem prevozu in podatki za izraun parametrov trenda Leto Yt tt Yt t t t t2 1997 629 1 629 1 1998 693 2 1.386 4 1999 780 3 2.340 9 2000 866 4 3.464 16 2001 801 5 4.005 25 2002 814 6 4.884 36 2003 864 7 6.048 49 2004 885 8 7.080 64 2005 944 9 8.496 81 2006 1.018 10 10.180 100 2007 1.136 11 12.496 121 9.430 66 61.008 506 7.11.1 Linijski grafikon z vrisanim trendom:
1200 1100 tevilo potnikov v tiso 1000
T = 615,75 + 40,255t
900 800 700 600 500 400

1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007
Prepeljani potniki v zranem prevozu v Sloveniji v letih od 1997 do 2007

7.11.2 Izraun parametrov trenda: a = 615, 75 b = 40, 255
T = 615,75 + 40,255 t
121
asovne vrste
Reitve
7.11.3 Ocena tevila potnikov za leto 2012: T2012(t =16) = 615, 75 + 40, 255 16 = 1.259,8 tiso . Z upotevanjem vpliva samo splonih dejavnikov bo v letu 2012 v zranem prevozu prepeljanih 1.259.800 potnikov.
7.12 Analiza asovne vrste o tevilu turistov v obini Krasna Poljana v letih od 1998 do 2007
tevilo turistov in podatki za izraun parametrov trenda Leto Yt t t2 tt Yt t t 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 68,6 71,2 74,3 72,1 75,6 78,3 81,5 79,5 85,1 84,8 771,0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 55 68,6 142,4 222,9 288,4 378,0 469,8 570,5 636,0 765,9 848,0 4.390,5 1 4 9 16 25 36 49 64 81 100 385

90
tevilo turistov v tiso
85 80 75 70 65 60 55 50 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 T = 67,1 + 1,82 t
tevilo turistov v obini Krasna poljana v letih od 1998 do 2007
122
Reitve
asovne vrste
7.12.2 Izraun parametrov linearnega trenda: 1 N 1 Yt tt yt 10 4.390, 5 77,1 5,5 N t =1 b= = = 1,82 1 1 N 2 2 2 385 5,5 t t 10 N t =1
a = 67,1 b = 1,82 T = 67,1 + 1,82 t
a = y bt = 77,1 1,82 5,5 = 67,1 7.12.3 Ocena tevila turistov do leta 2010: T2008(t=11) = 67,1 + 1,82 11 = 87,12 itd .
Leto 2008 2009 2010
t
11 12 13
tevilo turistov v 1.000 87,1 88,9 90,8
7.12.4 Predvideno tevilo turistov v letu 2010 po etrtletjih 48 115 168 69 Ip Predvideno 10,9 26,1 38,1 15,7 tevilo turistov v 1.000
400 90,8
S=
90,8 = 22, 7 4
1.etrtletje 2010 =
22, 7 48 = 10,9 ali 100 90,8 48 1. etrtletje 2010 = = 10,9 itd . 400
7.12.5 Ocena tevila turistov s povprenim koeficientom rasti:
K=
84,8 = 1, 024 68, 6
T2008 = Y2007 K = 84,8 1, 024 = 86,8 tiso turistov

T2009 = Y2007 K 2 = 84,8 1, 0242 = 88,9 tiso turistov T2010 = Y2007 K 3 = 84,8 1, 024 2 = 91,1 tiso turistov
123
Statistini obrazci
Zbirka vaj
STATISTINI OBRAZCI RELATIVNA TEVILA

STRUKTURE
strukturni dele: Pj =
Yj Y Yj Y 100
strukturni odstotek: Pj %=
strukturni odtisoek:Pj%o =
Yj Y
1.000
Izraun lonih stopinj za grafino prikazovanje struktur
s krogom: P = Pj % 3,6 s polkrogom: P = Pj % 1,8
Izraun polmera kroga za pojav YB, e je znan polmer kroga za pojav YA:
Y rB YB = in iz tega: rB = rA B YA rA YA
STATISTINI KOEFICIENTI
Sploni obrazec za izraun koeficienta: K =
Y Y oziroma K = E X X
Y podatek, ki je po vsebini v tevcu koeficienta X podatek, ki je po vsebini v imenovalcu koeficienta E 1, 10, 100, 1.000 ali 100.000, odvisno od tega na koliko enot raunamo koeficient Izraun koeficienta, ko se eden od podatkov nanaa na asovni razmik (interval) , drugi Y pa na asovni trenutek (moment): K = E X X povpreje momentnega podatka, ki ga izraunamo iz N podatkov: 1 ( X 1 + X 2 + ...+ X N ) , e pojav opazujemo v sredini obdobij N X 1X X = 0 + X 1 + X 2 + ...+ X N -1 + N , e pojav opazujemo na zaetku ali koncu N 2 2 obdobij X=
124
Zbirka vaj
Statistini obrazci
Koeficient obraanja zalog: K obraanja zalog = Reciproni koeficient: K rec
promet as zaloga X 1 = oziroma K rec = Y K
INDEKSI, KOEFICIENTI RASTI IN STOPNJE RASTI
Sploni obrazec: I j/0 =
Yj Y0
100
Y j podatek , ki ga primerjamo s podatkom v imenovalcu Y0 - podatek , s katerim de lim o podatek v tevcu, imenujemo ga osnova ali baza
Indeks s stalno osnovo: I j/0 =
Yj Y0 100
Yj vrednost j-tega lena v asovni vrsti za dano obdobje (dani trenutek ali razmik) Yo vrednost lena, ki smo ga doloili za osnovo
Verini indeks: V j =
Yj Y j 1
100
Yj vrednost j-tega lena v asovni vrsti za dano obdobje Yj1 vrednost lena za predhodno obdobje
Koeficient rasti: K j = Stopnja rasti: S j =
Yj Y j 1 100
Y j Y j 1 Y j 1
Raunanje vrednosti lenov asovne vrste, e je dana vrednost enega lena vrste: -
dani so indeksi s stalno osnovo: I j / 0 = dani so verini indeksi: V j =

Yj Y j 1
Yj Y0
100
in iz tega : Y j =
Y j 1 V j 100
Y0 I j/0 100
100 in iz tega : Y j =
FREKVENNE PORAZDELITVE
izraun popravka za zveznost: y j = zgornjim pa pritevamo Sturgesovo pravilo za priblino tevilo razredov (r) v porazdelitvi z N vrednosti:
y j,min y j 1,max 2 , ki ga od spodnjih mej odtevamo, k
125
Statistini obrazci
Zbirka vaj
r 1 + 3,32 log N
Priblina irina razreda: d j = Relativna frekvenca: f j =

fj N
ymax ymin r
Kumulativna frekvenca: F j = F j 1 + f j Kumulativna relativna frekvenca: F j = F j 1 + f j Gostota razreda v frekvennih porazdelitvah z neenako irokimi razredi: g j =
fj dj
KVANTILI
Povezanost ranga s kvantilnim rangom: R = N P + 0,5 in P =
KVANTILI IN KVANTILNI RANGI IZ RANIRNE VRSTE R 0,5 N
Kvantil y pri danem kvantilnem rangu P: y = y0 + Kvantilni rang P za dano vrednost y: P = najprej izraunamo rang: R = R0 +
R 0,5 ; N
R R0 (y1 y0 ) R1 R0
y y0 (R1 R0 ) y1 y0
KVANTILI IN KVANTILNI RANGI IZ FREKVENNE PORAZDELITVE
Izraun kvantila y pri danem kvantilnem rangu P: y = y j,min + d j Izraun kvantilnega ranga P za dano vrednost y: P = najprej izraunamo rang: R = F
+ fj R 0,5 ; N y y j,m in d
j
R F j 1 fj
j 1
SREDNJE VREDNOSTI
MEDIANA R R0 (y1 y0 ) R1 R0 R F j 1 iz frekvenne porazdelitve: Me = y j,min + d j fj
iz ranirne vrste: y P=0,50 = Me = y0 +
126
Zbirka vaj
Statistini obrazci
MODUS
Modus: Mo = y j,min + d j
ARITMETINA SREDINA
f j f j 1 2f j f j 1 f j+1
iz posameznih vrednosti (navadna): y = M = iz frekvenne porazdelitve (tehtana): M =

k tevilo razredov yj sredina v j-tem razredu fj frekvenca v j-tem razredu HARMONINA SREDINA N (navadna): H = N 1 y i =1 i
1 N
k j=1
y
i =1
1 N
fj
f + f 2 + ...+ f k Tehtana harmonina sredina: H = 1 = fk f1 f 2 + + ...+ y1 y 2 yk GEOMETRIJSKA SREDINA

Povpreni koeficient rasti iz koeficientov rasti: K =
N
f
j=1
y
j=1
fj
j
K 1 K 2 K 3 K N
Povpreni koeficient rasti miz indeksov s stalno osnovo: K = N Povpreni koeficient rasti iz osnovnih podatkov. V = N povpreni verini indeks: V = N V1 V2 V3 .....VN
I N/0 I 1/0
yN 100 Y0
MERE VARIABILNOSTI, ASIMETRIJE IN SPLOENOSTI

MERE VARIABILNOSTI
Variacijski razmik: VR = ymax ymin Kvartilni razmik: Q = Q3 Q1 Decilni razmik: D = D9 D1 Povpreni absolutni odklon od aritmetine sredine: ADM = Povpreni absolutni odklon od mediane: ADMe =
1 N
y
i =1
1 N
y
i =1
Me
127
Statistini obrazci
Zbirka vaj
Varianca iz posameznih vrednosti: VAR = 2 =
1 N
2 i
(y
i =1
M)2
ali za izraun enostavneji obrazec: 2 =
1 N
y
i=1
M2
Varianca iz frekvenne porazdelitve: VAR = 2 =
1 N
f (y
j j=1
M)2
ali za izraun enostavneji obrazec: 2 =
1 N
f
j=1
y2 M 2 j
Sheppardov popravek za varianco, izraunano iz frekvennih porazdelitev z enako d2 2 irokimi razredi: cor = 2 12 Standardni odklon: = SD = 2
MERE ASIMETRIJE
Koeficient variabilnosti: KV % =
100 M
Koeficient asimetrije na osnovi modusa: KAMo = Koeficient asimetrije na osnovi mediane: KAMe =
M Mo 3 ( M Me )
MERA SPLOENOSTI
Koeficient sploenosti: KS = 1,9
Q3 Q1 D9 D1
LASTNOSTI NORMALNE PORAZDELITVE

Normalno porazdelitev (Gaussovo porazdelitev) lahko na osnovi parametrov, ki smo jih spoznali opredelimo z naslednjimi znailnostmi: V razmiku: M do M + se nahaja 68,3 % vseh vrednosti spremenljivke; M 2 do M + 2 se nahaja 95,4 % vseh vrednosti spremenljivke; M 3 do M + 3 se nahaja 99,7 % vseh vrednosti spremenljivke. M = Me = Mo KAMo,KAMe = 0 KS=1 VR = ymaxymin 6
128
Zbirka vaj
Statistini obrazci
ANALIZA ASOVNIH VRST

LINEARNI TREND
Enaba premice: y = a + bx Enaba linearnega trenda: T = a + bt, kjer je a konstanta b smerni koeficient t as
Izraun parametra a in b iz sistema normalnih enab:
Y
t =1 N t =1
= aN + b t t
t =1
Y t
t t
= a t t + b t t2
t =1 t =1
1 N Yt tt Y t N t =1 Izraun parametra b po obrazcu: b = 1 N 2 2 tt t N t =1 in parametra a: a = Y bt PARABOLINI TREND:

Enaba parabole druge stopnje: y = a + bx + cx 2
Enaba parabolinega trenda: T = a + bt + ct 2

Izraun parametrov a, b in c iz sistema normalnih enab:
Yt = aN + b tt + c tt2
t =1 t =1 N N t =1 N
Y t
t =1
t t
= a t t + b t t2 + c t t3
t =1 N t =1 N 2 t 3 t t =1 N
Y t
t =1
2 t t
= a t + b t + c t t4
t =1 t =1 t =1
PERIODINI INDEKS
Sezonski indeks: I p = -
Sp S
100
N
Vsote po obdobjih: S p = Ytp

t =1
S
Povpreje vsot: S =
p=1
P
129
Literatura in viri
Zbirka vaj
LITERATURA IN VIRI
adl, M. Statistika za komercialiste. Murska Sobota: Ekonomska ola Murska Sobota, Vija strokovna ola, 2006. adl, M. Statistika za srednje ole. Celovec: Mohorjeva druba, 2007. adl, M. Zbirka vaj iz statistike. Murska Sobota: Ekonomska ola Murska Sobota, Vija strokovna ola, 2007. adl, M. Zbirka nalog iz statistike. Celovec: Mohorjeva druba, 2005. Statistini letopis 2007. Ljubljana: Statistini urad Republike Slovenije, 2007. Meseni statistini pregled, februar 2004. Ljubljana: Statistini urad Republike Slovenije, 2004. Meseni statistini pregled, februar 2005. Ljubljana: Statistini urad Republike Slovenije, 2005. Pomembneji statistini podatki o Sloveniji, letnik II, t. 3/2007. Ljubljana: Statistini urad Republike Slovenije, 2007. Pomembneji statistini podatki o Sloveniji, letnik III, t. 2/2008. Ljubljana: Statistini urad Republike Slovenije, 2008. Pomembneji statistini podatki o Sloveniji, letnik III, t. 6/2008. Ljubljana: Statistini urad Republike Slovenije, 2008. Slovenija v tevilkah 2001. Ljubljana: Statistini urad Republike Slovenije, 2001. Slovenija v tevilkah 2003. Ljubljana: Statistini urad Republike Slovenije, 2003. Slovenija v tevilkah 2005. Ljubljana: Statistini urad Republike Slovenije, 2005. Slovenija v tevilkah 2007. Ljubljana: Statistini urad Republike Slovenije, 2007. Slovenija v tevilkah 2008. Ljubljana: Statistini urad Republike Slovenije, 2008. Statistine informacije 4/2008. Ljubljana: Statistini urad Republike Slovenije, 2008. Statistine informacije izobraevanje, t. 60. Ljubljana: Statistini urad Republike Slovenije, 2007. Slovenske regije v tevilkah. Ljubljana: Statistini urad Republike Slovenije, 2008. Statistini portret Slovenije v EU 2008. Ljubljana: Statistini urad Republike Slovenije, 2008. Lokalne volitve 1994 2006. Ljubljana: Statistini urad Republike Slovenije, 2007. Eurostat: Euro indikatoren. (online). 2008. (Citirano 15. 8. 2008). Dostopno na naslovu: www.http://epp.eurostat.ec.europa.eu Statistini urad republike Slovenije. Pomembneji statistini podatki o Sloveniji letnik III. t. 8., Ljubljana, 2008: Osnovni demografski podatki (online). 2008. (Citirano 25. 9. 2008). Dostopno na naslovu: http://www.sta.si/tema_demografsko_prebivalstvo.asp Statistini urad Republike Slovenije. Statistini letopis 2007: Turistina nastavitvena statistika (online). 2008. (Citirano 25. 7. 2008). Dostopno na naslovu: http://www.stat.si/letopis
130
Projekt Impletum
Uvajanje novih izobraevalnih programov na podroju vijega strokovnega izobraevanja v obdobju 2008 11
Konzorcijski partnerji:
Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za olstvo in port. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja lovekih virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete Razvoj lovekih virov in vseivljenjskega uenja in prednostne usmeritve Izboljanje kakovosti in uinkovitosti sistemov izobraevanja in usposabljanja

Statistika Vaje Sadl

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Statistika Vaje Sadl

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

ZBIRKA VAJ IZ STATISTIKE

Zbirka vaj iz statistike

Zbirka vaj iz statistike

Murska Sobota, 2008

Temeljni pojmi statistike

Zbirk vaj iz statistike

1 TEMELJNI POJMI STATISTIKE

Zbirka vaj iz statistike

Temeljni pojmi statistike

Zbirk vaj iz statistike

Zbirka vaj iz statistike

Zbirk vaj iz statistike

Zbirka vaj iz statistike

2006 5.829 37.750 12.823 56.402

Niso vtete tipendije iz drugih skladov. 9

Zbirk vaj iz statistike

Zbirka vaj iz statistike

Zbirk vaj iz statistike

Zbirka vaj iz statistike

tevilo prodajalcev na za. mes

Julij Avgust September Oktober November December Januar 2001

101,4 97,3 103,3 105,6 112,4 -

32,2 28,8 34,4 29,7 28,4 25,6 27,8

96,5 102,1 101,5 100,0 97,5 93,2 -

Zbirka vaj iz statistike

Zbirka vaj iz statistike

Rangi, kvantilni rangi in kvantili

Zbirka vaj iz statistike

4 RANGI, KVANTILNI RANGI TER KVANTILI IZ RANIRNE

Zbirka vaj iz statistike

Rangi, kvantilni rangi in kvantili

Rangi, kvantilni rangi in kvantili

Zbirka vaj iz statistike

Grafino ocenite kvartile.

Zbirka vaj iz statistike

Rangi, kvantilni rangi in kvantili

Zbirka vaj iz statistike

Zbirka vaj iz statistike

Izraunajte povpreni odstotek aktivnega prebivalstva za obino Dolina.

Izraunajte povpreno letno stopnjo rasti izvoza v podjetju Kovina.

Izraunajte povpreno gostoto prebivalstva za vse tri drave.

Izraunajte povpreni odstotek kmekega prebivalstva za vsa tri naselja te obine.

Zbirka vaj iz statistike

Purchasing power standard Standard kupne moi. 22

Zbirka vaj iz statistike

Zbirka vaj iz statistike

Zbirka vaj iz statistike

Mere variabilnosti, asimetrije in sploenosti

6 MERE VARIABILNOSTI, ASIMETRIJE IN SPLOENOSTI

Mere variabilnosti, asimetrije in sploenosti

Zbirka vaj iz statistike

Rezultati pisnega izpita (tevilo tok) za 78 tudentov: 35 49 52 47 63 63 62 39 64 49 65 77 70 66 62 36 55 64 73 75 57 47 32 64 48 31 60 62 41 44 49 68 52 54 56 33 63 88 51 68 79 69 61 76 84 61 65 66 47 65 55 83 48 67 64 78 58 60 38 56 46 67 78 70 62 53 45 56 64 59 70 63 55 75

Zbirka vaj iz statistike

Mere variabilnosti, asimetrije in sploenosti

6.5.1 6.5.2 6.5.3 6.5.4 6.5.5 6.5.6 6.5.7 6.5.8

Grafino prikaite frekvenno porazdelitev s histogramom in ocenite asimetrijo.

Grafino ocenite dele enot v razmiku M do M + .

Mere variabilnosti, asimetrije in sploenosti

Zbirka vaj iz statistike

6.7.2 6.7.3 6.7.4 6.7.5 6.7.6

C85 = 110,00 EUR C95 = 120,00 EUR VR = 60,00 SIT

6.8.1 6.8.2 6.8.3 6.8.4 6.8.5 6.8.6

Grafino ocenite odstotek prodajaln, ki so imele vrednost zaloge v razmiku M 2 do M + 2 .