Ekonomika poslovanja

Statistična analiza pojavov

 Vsebina
• Statistika
• Statistično raziskovanje
• Relativna števila
• Frekvenčne porazdelitve
• Srednje vrednosti
 STATISTIKA
• Pojem statistika
• Osnovni statistični pojmi
 Pojem statistika
• Sistematično zbrani številski podatki o najrazličnejših
pojavih.

• Dejavnost, ki se ukvarja z opazovanjem množičnih

pojavov, zbiranjem podatkov o pojavih, z obdelavo
zbranih podatkov, s prikazovanjem in analiziranjem.

• Vejo znanosti, ki razvija metode zbiranja statističnih

podatkov, njihove analize in predstavitve.
• Področje statistične dejavnosti ureja država z ustreznimi predpisi.

• Dejavnost državne statistike pri nas izvaja Statistični urad

Republike Slovenije - SURS.

• Statistični urad sodeluje z mednarodnimi strokovnimi institucijami,

z Evropsko centralno banko in je del evropskega statističnega
sistema EUROSTAT.

• Pri svojem delovanju upošteva zakonodajo, ki jo predpisuje

Evropska unija.
• Najobsežnejša publikacija SURS-a je Statistični letopis
Slovenije, ki vsebuje statistične podatke za vsa
pomembnejša področja družbenoekonomskega dogajanja.
V prvem delu se nahajajo podatki po področjih
(prebivalstvo, zaposlenost …) za celotno državo, sledijo
podatki, urejeni po statističnih regijah in občinah.

• Mesečni statistični pregled, vsi glavni podatki o

Sloveniji pa se najdejo v publikaciji Slovenija v številkah.
 Osnovni statistični pojmi
• Populacija

• Enota populacije

• Spremenljivka

• Parameter
 Populacija
• Populacija je skupina enot oz. končna ali neskončna
množica, ki jo statistično proučujemo. Populacijo lahko
sestavljajo živa bitja, dogodki, predmeti ...

• Populacijo opredelimo po treh vidikih:

– krajevno
– časovno
– vsebinsko (stvarno)
• Pri krajevni opredelitvi določimo geografsko območje (npr.
kraj rojstva, bivališče).

• Časovna opredelitev zajema določitev časa opazovanja.

Čas opazovanja je lahko določen trenutno (npr. 1.7.2009)
ali intervalno (npr. leta 2010).

• Vsebinska opredelitev pa zajema natančen vsebinski opis

pojava.
 Enota, spremenljivka
• Enota je posamezen element populacije (npr.
gospodinjstvo, podjetje).

• Spremenljivka je lastnost enote, ki jo preučujemo.

Spremenljivka ima za posamezne enote iz populacije
različne vrednosti. Lahko je izražena s številom ali
opisom.
• Opisne (atributivne) spremenljivke: vrednost je
izražena opisno, z besedami (npr. spol, poklic).

• Številske (numerične) spremenljivke: vrednost je

izražena s števili (npr. število točk na testu, teža);
– zvezne imajo na določenem razmaku poljubno
vrednost (npr. cena)
– diskretne imajo le določene vrednosti, to so cela
števila (npr. število družinskih članov).
 Parameter

• Parameter je značilnost celotne populacije.

• Parametri so lahko:
– Enostavni parametri: število enot, vsota vrednosti,
razvrščanje enot v skupine glede na vrednost
spremenljivke.
– Izvedeni parametri: dobimo jih z izračunavanjem
(relativna števila, srednje vrednosti..)
 STATISTIČNO RAZISKOVANJE
• Načrtovanje statističnega raziskovanja

• Statistično opazovanje

• Obdelava zbranih podatkov

• Prikazovanje statističnih podatkov

• Statistična analiza opazovanega pojava

 Načrtovanje statističnega raziskovanja

• Vsebinsko načrtovanje: zajema

– opredelitev populacije
– določitev spremenljivk, ki jih bomo opazovali

• Organizacijsko-tehnično načrtovanje:
– kako bo izvedeno opazovanje populacije
– kako bo potekala obdelava zbranih podatkov
– kako bodo ti podatki prikazani
• Analitično načrtovanje:
– predvidimo postopke
– določimo parametre, ki jih bomo izračunali

• Finančno načrtovanje:
– zajema ocenitev stroškov statističnega raziskovanja.
 Statistično opazovanje
• Z opazovanjem zberemo podatke o vseh opazovanih
spremenljivkah pri enotah populacije.

• Rezultat opazovanja je množica statističnih podatkov, ki

so osnova za analizo pojava.

• Statistično opazovanje delimo na popolno in delno

opazovanje ter na neposredno in posredno opazovanje.
• Popolno opazovanje: zajema vse enote preučevanega
pojava. Pojav lahko opazujemo:
– v danem trenutku, ki ga imenujemo kritični trenutek
(popis prebivalstva)
– sprotno spremljanje oziroma registracijo dogodkov ob
njihovem nastanku (npr. rojstva, promet v trgovini..).

• Delno opazovanje (vzorčenje) zajema le del populacije:

– slučajni vzorec: vse enote populacije morajo imeti enako
verjetnost za izbor v vzorec
– neslučajni vzorec: enote izberemo v vzorec po subjektivni
presoji.
• Neposredno opazovanje: opazovalec sam ugotavlja
vrednosti spremenljivk pri enotah z meritvami.

• Posredno opazovanje: izvajalec opazovanja dobi

podatke
– od osebe, ki podatke pozna, ali
– iz določenega vira, kjer so podatki že zbrani.
 Napake in kontrola pri statističnem opazovanju

• Slučajne napake se pojavijo pri posameznih enotah

različno in niso pomembne, ker se učinek pri velikem
številu enot izravna.

• Sistematične napake pa se pojavljajo pri vseh enotah z

enakim učinkom, ki se ne izravna (npr. vprašanje je
dvoumno zastavljeno). Izognemo se jim lahko s
predhodnim testiranjem vprašalnika na majhni skupini
ciljne populacije.
 Obdelava zbranih podatkov

• Enote razvrstimo v skupine po vrednosti opazovane

spremenljivke.

• Pri opredeljevanju skupin morata biti izpolnjena dva

pogoja:
– enoličnost skupine: meje skupine morajo biti določene
tako, da vsaka enota spada samo v eno skupino
– enovitost (homogenost) skupine: vključujejo
vsebinsko sorodne enote.
• Statistična vrsta je vrsta istoimenskih podatkov, od katerih se vsak
nanaša na eno od skupin.

• Številske statistične vrste:

– zvezne (podatki se nanašajo na vrednosti zveznih številskih
spremenljivk)
– diskretne (podatki se nanašajo na vrednosti diskretnih spremenljivk)

• Opisne statistične vrste:

– krajevne (podatke razvrstimo po vrednostih krajevne spremenljivke)
– časovne: trenutne in intervalne
 Časovna statistična vrsta
Število nočitev v nekem hoteluv Sloveniji po letih (Vir: podatki so izmišljeni)

Leto Št. potnikov

2010 785

2011 834

2012 1020

2013 1140
 Opisna statistična vrsta
Število zaposlenih v nekem podjetju glede na kvalifikacijo (Vir: podatki so izmišljeni)

Kvalifikacija Število delavcev

Nekvalificirani 25

Kvalificirani 16

Visoko kvalificirani 10
 Prikazovanje statističnih podatkov
• Podatke prikazujemo s

– tabelami in

– grafikoni
• Enorazsežne (enostavne) tabele: prikazujejo eno
statistično vrsto.
Proizvodnja nekega podjetja v 1. četrtletju 2015 (Vir: lastni)

Mesec Proizvodnja v t

Januar 10

Februar 311

Marec 425
 Večrazsežna tabela
Število zaposlenih v nekem podjetju glede na kvalifikacijo in spol (Vir: podatki so izmišljeni)

Kvalifikacija Število
zaposlenih
Moški Ženske

Nekvalificirani 25 30

Kvalificirani 16 12

Visoko kvalificirani 10 6
• Zgradba tabele: Tabela mora imeti naslov, iz katerega je
razvidno, kateri podatki so v njej prikazani in navedbo
vira, iz katerega so bili črpani podatki.
Slika 1: Zgradba tabele (Vir: lastni)

GLAVA TABELE

ZBIRNA VRSTICA
VRSTICA
ČELO ZBIRNI POLJE
TABELE STOLPEC STOLPEC
Prikazovanje podatkov z grafikoni

• Linijski grafikon je prikaz podatkov v pravokotnem

koordinatnem sistemu. Primeren je za prikaz številskih in
časovnih vrst.

• S stolpci prikazujemo predvsem opisne statistične vrste,

posebej krajevne. Primerni so za prikazovanje dveh ali
več vsebinsko povezanih statističnih vrst.
• S kartogrami prikazujemo geografsko razširjenost pojava
tako, da vrišemo krajevne statistične vrste v geografsko karto.

• Figure uporabljamo, kadar želimo na poenostavljen način s

pojavom seznaniti čim širši krog prebivalcev. Tu obravnavane
pojave predstavljamo s predmeti ali slikami.

• Krogi in kvadrati. Ploščina geometrijskih likov mora biti v

sorazmerju z velikostjo pojava. Znotraj lika skupini z večjim
številom enot pripada sorazmerno večja ploščina.
 RELATIVNA ŠTEVILA
• Strukture
• Statistični koeficienti
• Indeksi
• Stopnje rasti
• Koeficienti rasti
 Strukture
• Pri strukturah primerjamo del pojava s celoto pojava.

• strukturni delež:

• strukturni odstotek:
• Enorazsežne strukture: opazovani pojav je razčlenjen
le po vrednosti ene spremenljivke.

• Večrazsežne strukture: pojav razčlenjujemo po

vrednostih več spremenljivk hkrati. Izračunamo lahko:
– stolpno strukturo
– vrstično strukturo
– kotno strukturo
 Primer: enorazsežna struktura

Proizvodnja nekega podjetja v 1. četrtletju 2015 Proizvodnja nekega podjetja v 1. četrtletju 2015
(Vir: lastni) (Vir: lastni)

Mesec Proizvodnja v t Mesec Proizvodnja v %

Januar 210 Januar 22,2

Februar 311 Februar 32,9

Marec 425 Marec 44,9

Skupaj 946 Skupaj 100

Grafično prikazovanje enorazsežnih struktur

• Strukturni stolpci

• Krogi: odstotke preračunamo v kotne stopinje po

obrazcu: Pj = 3,6 · Pj %.
 Proizvodnja nekega podjetja v 1. četrtletju 2015

120

100

80

60

40

20

0
Proizvodnja v %

Januar Februar Marec

Proizvodnja nekega podjetja v 1. četrtletju 2015

Januar Februar Marec

 Primer: dvorazsežna struktura

Število zaposlenih v gospodarstvu in negospodarstvu v neki državi na določen dan

Dejavnost Skupaj Moški Ženske

Skupaj 10.400 5.400 5.000

Gospodarstvo 6.800 4.600 2.200

Negospodarst 3.600 800 2.800

vo
 Primer: vrstična struktura po spolu

Število zaposlenih v gospodarstvu in negospodarstvu v neki državi na določen dan

Dejavnost Skupaj Moški Ženske

Skupaj 100 51,9 48,1

Gospodarstvo 100 67,6 32,4

Negospodarst 100 22,2 77,8

vo
 Primer: stolpna struktura po dejavnostih

Število zaposlenih v gospodarstvu in negospodarstvu v neki državi na določen dan

Dejavnost Skupaj Moški Ženske

Skupaj 100 100 100

Gospodarstvo 65,4 85,2 44,0

Negospodarst 34,6 14,8 56,0

vo
 Primer: kotna struktura

Število zaposlenih v gospodarstvu in negospodarstvu v neki državi na določen dan

Dejavnost Skupaj Moški Ženske

Skupaj 100 51,9 48,1

Gospodarstvo 65,4 44,2 21,2

Negospodarst 34,6 7,7 26,9

vo
Grafično prikazovanje večrazsežnih struktur

• Večrazsežne strukture najpogosteje grafično prikazujemo

z enako širokimi stolpci za vsako spremenljivko posebej.

• Strukturo v vsakem stolpcu prikažemo kot enorazsežno.

 Struktura zaposlenih po spolu
100%

90%

80%

70%

60%

50%

40%

30%

20%

10%

0%
Skupaj Moški Ženske

Gospodarstvo Negospodarstvo
 Statistični koeficienti
• Statistični koeficienti prikazujejo razmerja med
raznovrstnimi podatki, ki so v neki vsebinski povezavi,
nanašati pa se morajo na isti časovni trenutek ali časovni
interval (razmik).

• Koeficienti so imenovana števila.

• Koeficient

Y
K
X
• Recipročni koeficient

X 1
KR  
Y K
• Na neki šoli je bilo v šolskem letu zaposlenih 80 učiteljev
in vpisanih 960 dijakov. Koliko dijakov je prišlo na enega
učitelja in koliko učiteljev na dijaka?

K = 960/80 = 12 dijakov/učitelja

KR = 1/12 = 0,08 učitelja/dijaka

Grafično prikazovanje statističnih koeficientov

• Koeficiente prikazujemo grafično običajno s stolpci, pri

čemer je dolžina stolpca premo sorazmerna z vrednostjo
koeficient
 Indeksi
• Indeksi so relativna števila, ki jih dobimo s
primerjavo dveh istovrstnih podatkov, pomnoženim
s 100.

• Indeks je neimenovano število.

• Lahko ga izračunavamo za absolutne podatke in za

relativna števila.
 Yj
Ij 0  100 
Y0

• Ij/0 več od 100 – primerjani podatek je večji od osnove

• Ij/0 manj od 100 – primerjani podatek je manjši od

osnove
• Ij/0 enako 100 – primerjani podatek je enak osnovi
Vrste indeksov:

• Krajevni indeksi: primerjamo krajevno opredeljene

podatke.

• Časovni indeksi: primerjamo dva istovrstna podatka, ki

se nanašata na dva časovna trenutka ali dva časovna
razmika.
 j
0  100 
Y0

• Časovni indeksi

• S stalno osnovo: vse podatke primerjamo z istim

podatkom (osnovo):
Yj
I j 0  100 
Y0
• Verižni indeksi: primerjamo dva zaporedna podatka v
časovni vrsti:
Yj
Ij j 1  V j  100 
Y j 1
 Proizvodnja v nekem podjetju po letih (Vir:lasten)

leto Proizvodnja v t Ij/0 Vj/j-1

2010 150 100,0 -

2011 164 109,3 109,3
2012 183 122,0 111,6
2013 175 116,7 95,6
Grafično prikazovanje indeksov

• Indekse s stalno osnovo prikazujemo z linijskim

grafikonom

• Verižne indekse prikazujemo s stolpci.

 Indeks s stalno osnovo 2010: proizvodnja v nekem podjetju po letih (Vir:lasten)

140

120

100

80

60

40

20

0
2010 2011 2012 2013
 Verižni indeks: proizvodnja v nekem podjetju po letih (Vir:lasten)

120

100

80

60

40

20

0
2010 2011 2012 2013
 Koeficient rasti
• Koeficient rasti Kj pove, kolikokrat je pojav večji (Kj
> 1) oziroma manjši (Kj < 1) od predhodnega
obdobja.

• Če je koeficient rasti enak 1, potem ni sprememb glede

na predhodno leto.

Yj Vj
Kj  
Y j 1 100
 Stopnje rasti

• Stopnja rasti Sj pove, za koliko odstotkov se je

pojav spremenil v glede na preteklo časovno
obdobje.

Y j  Y j 1 Dj
S j  100   100   V j  100  100  K j  100
Y j 1 Y j 1
• Stopnja rasti zavzema vrednost, ki je manjša, večja ali
enaka 0.

• Pozitivna vrednost pove za koliko odstotkov se je pojav

povečal glede na predhodno časovno obdobje, negativna
pa za koliko odstotkov se je pojav zmanjšal glede na
predhodno časovno obdobje.
 Stopnje in koeficienti rasti: proizvodnja v nekem podjetju po letih (Vir:lasten)

Leto Proizvodnja v t Kj Sj

2010 150 - -
2011 164 1,093 9,3
2012 183 1,116 11,6
2013 175 0,956 - 4,4
 FREKVENČNE PORAZDELITVE
• Frekvenčna porazdelitev (porazdelitev pogostosti)
je statistična vrsta za številčne znake, ki jo dobimo,
če enote razvrstimo po vrednostih izbrane številske
spremenljivke (y) v skupine, imenovane razredi.

• Od raziskave je odvisno število razredov. Dobro sliko

dobimo, če imamo od 8 do 16 razredov.
Zahteve pri oblikovanju razredov:

• enoličnost: vsaka vrednost je vključena natanko v en

razred

• preglednost nad zbranimi podatki.

 Opredelitev razredov
• Velikost populacije: N

• Spodnja meja razreda: Yjmin

• Zgornja meja razreda: Yjmax

• Širina razreda: dj = Yjmax - Yjmin

• Število enot v razredu (frekvenca): fj

• Sredina razreda: Yj = (Yjmax - Yjmin) / 2

• Opredelitev razredov za zvezne spremenljivke

Frekvenčna porazdelitev dijakov po oddaljenosti od doma do šole v km (Vir:lastni)

Oddaljenost km fj yJ min yj max yj dj

do 2 8 - 2 - -
nad 2 do 4 10 2 4 3 2
nad 4 do 6 20 4 6 5 2
nad 6 18 6 - - -
Skupaj 56 - - - -
Opredelitev razredov za diskretne spremenljivke

Frekvenčna porazdelitev dijakov po številu članov v gospodinjstvu (Vir: lastni)

Št. članov v fj yJ min yj max yj dj

gospodinjstvu
1–2 6 0,5 2,5 1,5 2
3–4 36 2,5 4,5 3,5 2
5–6 10 4,5 6,5 5,5 2
7–8 2 6,5 8,5 7,5 2
Skupaj 54 - - - -
 Opis frekvenčne porazdelitve

• Frekvenca (fj) (absolutna frekvenca ali število enot v

posameznem razredu). Vsota frekvenc vseh razredov (k)
je enako številu enot populacije (N).

• Relativna frekvenca (fjo): frekvenco v posameznem

razredu primerjamo s številom enot populacije. Izraža
delež enot, ki so v posameznem razredu.

fj0 = fj /N
• Kumulativa frekvenc (Fj) v razredu je vsota frekvenc v tem
razredu in v vseh prejšnjih razredih.

Fj = Fj-1 + Fj F1 = f1

• Kumulativa relativnih frekvenc (Fjo): dobimo jo podobno

kot kumulativo frekvenc, le da seštevamo relativne frekvence.

Fj0 = F0j-1 + fj0 F10 = f10

Primer:
Frekvenčna porazdelitev dijakov po številu članov v gospodinjstvu (Vir: lastni)

Št. članov v fj fjo Fj F jo

gospodinjstvu
1–2 6 0,111 6 0,111
3–4 36 0,667 42 0,778
5–6 10 0,185 52 0,963
7–8 2 0,037 54 1,000
Skupaj 54 1,000
 Grafični prikaz frekvenčne porazdelitve

• S histogramom (stolpci)

• S poligonom (linijski grafikon)

• Porazdelitev z enako širokimi razredi lahko prikazujemo

tudi s strukturnim krogom

• Kumulativo frekvenc in kumulativo relativnih frekvenc

prikazujemo z linijskim grafikonom – OGIVA.
 Histogram
Dijaki po številu članov v gospodinjstvu (Vir: lastni)

40

35

30

25

20

15

10

0
2.5 4.5 6.5 8.5
 Poligon
Dijaki po številu članov v gospodinjstvu (Vir: lastni)

40

35

30

25

20

15

10

0
2.5 4.5 6.5 8.5
 Ogiva
Kumulativa dijaki po številu članov v gospodinjstvu (Vir: lastni)

60

50

40

30

20

10

0
2.5 4.5 6.5 8.5
 SREDNJE VREDNOSTI
• Aritmetična sredini
• Mediana
• Modus
• Geometrijska sredina
 Aritmetična sredina

• Aritmetična sredina je povprečje, ki ga dobimo, če

vsoto posameznih vrednosti delimo s številom
opazovanih enot.
Izračun aritmetične sredine iz posameznih vrednosti:

Y = y1 + y2 +……+ yn

M = Y/N
Primer:

• V nekem razredu ima 5 dijakov naslednje neopravičene

ure: 7, 12, 25, 9, 10. Kolikšno je povprečno število ur na
dijaka?

M = (7+12+25+9+10) / 5 = 12,6
Izračun aritmetične sredine iz frekvenčne
porazdelitve:

• Izračunamo jo kot tehtano ali ponderirano aritmetično

sredino, ponderji ali uteži so frekvence v posameznih
razredih.
k

Y * y
j 1
j fj
M 
*
 k
N
f
j 1
j
Primer:

Frekvenčna porazdelitev dijakov po številu članov v gospodinjstvu (Vir: podatki so izmišljeni)

Št.članov fj yj fj yj
gospodinjstva
1–2 6 1,5 9
3–4 20 3,5 70
5–6 6 5,5 33
7–8 2 7,5 15
Skupaj 34 - 127
M* = 127/34 = 3,74
 Mediana
• Mediana je srednja vrednost, od katere ima
polovica enot manjše vrednosti, polovica pa večje.

• Mediana leži na sredini ranžirne vrste, ki prikazuje

podatke, zapisane po velikosti.

• Rang (R) nam pove mesto posameznega podatka v

ranžirni vrsti.
R 1 2 3 ... N

Y ymin y2 y3 ... ymax

R = (N + 1) / 2
Izračun mediane iz posamičnih podatkov:

• Liho število opazovanih enot: Me = yR

• Sodo število opazovanih enot: Me = (yR-0,5 + yR+0,5)/2

Primer 1:
Starost skupine udeležencev rekreacijskega teka v Ljubljani 2015 (Vir: podatki so izmišljeni)

Zap. 1 2 3 4 5 6 7 8 9
št.
Staro 21 32 20 23 28 37 45 24 31
st

R 1 2 3 4 5 6 7 8 9

R = (9 + 1)/2 = 5
Y 20 21 23 24 28 31 32 37 45
Me = y5 = 28
Primer 2:
Starost skupine udeležencev rekreacijskega teka v Ljubljani 2015 (Vir: podatki so izmišljeni)

Zap. 1 2 3 4 5 6 7 8
št.
Staro 21 32 20 23 28 37 45 24
st

R 1 2 3 4 5 6 7 8
R = (8 + 1)/2 = 4,5
Y 20 21 23 24 28 31 32 37
Me = (24+28)/2 = 26
Izračun mediane iz frekvenčne porazdelitve

• Mediana se nahaja v tistem razredu, ki je prvi z večjo

kumulativo od ranga.

• Razred imenujemo medialni razred in ga označimo z

indeksom o.
• yo, min spodnja meja medialnega razreda
• do širina medialnega razreda
• fo frekvenca medialnega razreda
• F-1 kumulativa frekvenc pred medialnim razredom

R  F1
Me  yo ,min
*
 do 
fo
Primer:
Frekvenčna porazdelitev dijakov po oddaljenosti od doma do šole v km (Vir:lastni)

Oddaljenost km fj Fj

do 2 8 8 R = (56+1)/2 = 28,5
nad 2 do 4 10 18 Me*=4 + 2(28,5 – 18)/20
nad 4 do 6 20 38 Me*=5,05
nad 6 18 56
Skupaj 56
 Grafično določanje mediane
Kumulativa dijaki po številu članov v gospodinjstvu (Vir: lastni)

60

50

40

30

0,5
20

10

Mediana
0
2.5 4.5 6.5 8.5
 Modus
• Modus je najpogostejša vrednost.

Določitev modusa iz posamičnih podatkov:

• Pri neurejenih podatkih modus določimo iz podatkov brez

računanja.
Določitev modusa iz ferekvenčne porazdelitve:

• yo, min spodnja meja modusnega razreda

• do širina razreda
• fo frekvenca v modusnem razredu
• f-1 frekvenca v prejšnjem razredu
• f+1 frekvenca v naslednjem razredu

f o  f 1
Mo  yo ,min
*
 do 
2  f o  f 1  f 1
Primer:
Frekvenčna porazdelitev dijakov po oddaljenosti od doma do šole v km (Vir:lastni)

Oddaljenost km fj

do 2 8
Mo*=4+2(20–10)/(2*20-10-18)
nad 2 do 4 10
nad 4 do 6 20
Mo*=5,67
nad 6 18
Skupaj 56
 Grafično določanje modusa
Dijaki po številu članov v gospodinjstvu (Vir: lastni)

40

35

30

25

20

15

10

5
Modus
0
2.5 4.5 6.5 8.5
 Geometrijska sredina
• Geometrijsko sredino uporabljamo za izračunavanje
povprečnega koeficienta rasti, povprečnega verižnega
indeksa in povprečne stopnje rasti.

Povprečni koeficient rasti:

ali
 Primer

= 1,053
ali = 1,053 Sj = 5,3%

Stopnje in koeficienti rasti: proizvodnja v nekem podjetju po letih (Vir:lasten)

Leto Proizvodnja v t Kj Sj

2010 150 - -
2011 164 1,093 9,3
2012 183 1,116 11,6
2013 175 0,956 - 4,4