Sa{o Manasov

ANALIZA NA PODATOCI NA PERSONALEN

KOMPJUTER
 Dekemvri, 2008

ANALIZA NA PODATOCI NA PERSONALEN KOMPJUTER

1. DEFINIRAWE NA POIMITE PODATOK, INFORMACIJA I

INFORMACISKI SISTEM

VOVED

Edna od osnovnite karakteristiki na procesot na donesuvawe odluki e toa deka toj se

bazira na informacii. Informaciite se preduslov - rezultat od odlu~uvaweto. Bez potrebni
soznanija, podatoci, parametri, nevozmo`no e da se donese odluka. Od druga strana,
rezultatot od odlu~uvaweto - odlukata kako preduslov za akcija, isto taka, e informacija.
Ne treba da se zaboravi deka informaciite i, pokonkretno, donesuvaweto odluki se
preduslovi za upravuvawe. Upravuvaweto (menaxmentot) - kako funkcija {to gi definira,
koe se stremi da gi postigne celite, se bazira na donesuvawe odluki koi se preduslov za
akcija so koi{to se otstranuvaat devijaciite. Procesot na odlu~uvawe e nezamisliv bez
informacii, a vo eden dinami~ki aspekt informaciite se izvor na novi odluki. Seto toa vo
krajna linija go so~inuva upravuva~kiot i izvr{niot proces.
Zatoa e potrebno vo ramkite na prou~uvaweto na upravuva~kata funkcija
(menaxmentot), osven odlu~uvaweto da se sogleda i negovata baza - informativniot sistem.
Informaciite i informativniot sistem sekoga{ treba da se analiziraat vo kontekst na
procesot: donesuvawe odluki - izvr{uvawe (slika 1).

Povratna vrska

Infor-
informacii odluka macii odluka

Odlu~uvawe Akcija Odlu~uvawe

Slika 1: Informaciite se vlez vo sistemot za odlu~uvawe

Iako e evidentno zna~eweto na informaciite vo sevkupniot delovno-proizvodstven

proces, teoreti~arite od ovaa oblast seu{te ne mo`at da se slo`at okolu definiranosta na
poimot informacija.

1
 1.1 Definirawe na poimot podatok

Za da celosno se opfati procesot na analiza na podatocite potrebno e da se izvr{i

pravilno definirawe na poimot podatok i informacija.
Mnogu ~esto menaxerite pa i lica koi profesionalno se zanimavaat so obrabotka na
podatoci, ovie poimi gi poistovetuvaat i gi postavuvaat na nivo na zaedni~ko tolkuvawe.
Vo op{t slu~aj, pod poimot podatok se podrazbira odreden zapis na nekoj
nastan, pojava ili karakteristika na objekt od okolinata, koja ja narekuvame objektivna
stvarnost. Podatocite imaat odredeno zna~ewe, smisla, sodr`ina koja mo`e da se primi,
prenesuva i obrabotuva.
Poimot podatok e definiran kako neobraboten fakt ili nabquduvawe tipi~no za fizi~ki
fenomeni ili biznis transakcii. Preku podatokot se istaknuvaat merkite i belezite na
osobinite na ne{tata za koi tie se odnesuvaat (lu|e, mesta, predmeti, nastani, pojavi i sl.).
Poimot {to go izrazuva zborot podatok e jasen no, negovata sodr`ina e razli~na od
slu~aj do slu~aj. Telefonskiot imenik, cenovnikot ili pak oglasnikot sodr`at tekstualni i
numeri~ki podatoci. Zvu~ni podatoci mo`at da se dobijat preku telefonski razgovor.
Podatok e i zvukot na alarmot na mobilniot telefon koj ozna~uva budewe ili po~etok na
nekoja aktivnost. Crte`ot na pumpa za benzin na soobra}ajniot znak koj e istaknat na vidno
mesto e isto taka podatok.
Razlikuvame razni vidovi na podatoci. Ovde e prika`ana podelbata na: numeri~ki,
alfabetski i alfanumeri~ki podatoci.

Numeri~kite podatoci se sostojat od numeri~ki znaci i sodr`at eventualno predznak

(specijalen znak ‘’+’’ ili ‘’-‘’) i/ili decimalna zapirka ‘’,’’.
Alfabetskite podatoci se podatoci koi isklu~ivo se sostojat od bukvi.
Alfanumeri~kite podatoci se sostojat od opredelen broj alfabetski, numeri~ki i/ili
specijalni znaci.

Za daden objekt, pojava i sli~no, mo`at da bidat vrzani pove}e podatoci. Taka, vo
tabelata 1 se dadeni numeri~ki i alfabetski podatoci za ime na okean (alfabetski podatoci),
podatoci za povr{inata, srednata dlabo~ina i najgolemata dlabo~ina na okeanite (numeri~ki
podatoci).

Sredna dlabo~ina Najgolema

Ime na okean Povr{ina vo vo metri dlabo~ina vo metri
milioni km2

Tihi okean 179,7 4 028 11 510

2
Atlanski okean 93,4 3 926 9 219

Indiski okean 74,9 3 827 7 455

Severen Leden 13,1 1 205 5 220

okean

Tabela 1: Osnovni podatoci za okeanite

1.2 Definirawe na poimite informacija i informativen

sistem

Teorijata na informacii denes e razviena vo posebna nauka ~ie teoretsko i prakti~no

zna~ewe vo sovremeniot svet e mnogu golemo i so sekoj izminat den e se pogolemo.
Denes teorijata na informacii uspe{no se primenuva vo filozofija i matematika, vo
prirodnite i tehni~kite nauki, vo menaxmentot i finansiite, socijalno-ekonomskite nauki,
biologijata i medicinata.
Nadvore{niot svet, koj go opkru`uva ~ovekot, deluva na nego preku negovite organi
za slu{awe. Organite za sluh mu davaat na ~ovekot informacii za toa {to se slu~uva vo
okolinata. Dobienite informacii po pat na signali se obrabotuvaat vo nervniot sistem i
mozokot na ~ovekot. Po soodveten izbor, pribirawe i obrabotka, informaciite se koristat od
strana na ~ovekot za obratno, neposredno deluvawe na ~ovekot na okolinata ili so
pomo{ na drugi sredstva. Na toj na~in ~ove~kata okolina se pojavuva kako izvor na
informacii, a isto taka i kako prima~ na informacii i dejstva.
Primenata na kompjuterite pomaga da se ‘’pro{irat’’ mo`nostite na ~ove~kiot mozok
pri ocenuvawe na situacii, donesuvawe odluki, merewe, kontrola i upravuvawe. Kako me|
ufaza mo`e da se zeme procesot na pomnewe i ~uvawe na informacii vo trajnata ili
operativnata memorija.
Osnovata na teorijata na informacii najprvo ja izlo`il amerikanskiot in`ener i
matemati~ar Klod Elvud [enon (C. E. Shanon) vo svoite istra`uvawa za kiberneti~kata
teorija na informacii vo 1948 i 1949 godina. Poseben interes na [enon bil problemot na
komunikacii.
Toj problem dovel do zaklu~ok deka pri procesot na komunicirawe najva`no e od
ispra}a~ot do prima~ot da se prenese odredeno koli~estvo na ne{to {to e nepoznato za
prima~ot. Ponatamu treba matemati~ki da se odredi koli~estvoto na nepoznatoto, {to treba
da se prenese vo vid na poraka od ispra}a~ot, preku kanalot za distribucija, do prima~ot,
{to vo osnova ja pravi osnovata na [enonovoto istra`uvawe od teorijata na informacii.
Toj problem dovel do zaklu~ok deka pri procesot na komunicirawe najva`no e od
ispra}a~ot do prima~ot da se prenese odredeno koli~estvo na ne{to nepoznato.
Celokupnoto ~ovekovo rabotewe ne mo`e da se zamisli bez postojani tekovi na
informacii. So informaciite lu|eto op{tat me|usebno, si pomagaat vo sozdavaweto na svetot
i vo izborot na racionalni metodi i sredstva pri izvr{uvaweto na opredeleni raboti i rabotni
zada~i, go organiziraat proizvodstvoto i upravuvaat so nego, sozdavaat materijalni i
kulturni dobra, go razvivaat op{testvoto i tkn. Kolku e porazvieno op{testvoto, tolku e

3
pora{irena ulogata na informaciite. Zatoa, za informaciite se veli deka, pokraj materijata i
energijata, se treta osnovna kategorija na se {to e i {to postoi.

[to e toa informacija?

Terminot informacija doa|a od latinskiot zbor informatio, {to vo prevod zna~i:

izvestuvawe, izve{taj, soop{tenie i sl. Isto taka informacija ozna~uva poimi kako {to se:
prou~uvawe, upatstvo, obavestuvawe. Nekoi nau~nici mislat deka informacijata ne treba
kako poim da se definira, dodeka drugi nau~nici ja definiraat informacijata na pove}e ili
pomalku sli~en na~in. Nekoi od definiciite za informacii se:

 ‘’So informacija se narekuva sodr`inata na onaa {to go razmenuvame so

nadvore{niot svet dodeka se prilagoduvame i dodeka deluvame na nego so svoeto
prilagoduvawe. Procesot na primawe i koristewe na informacii e proces na na{eto
prilagoduvawe na slu~ajnostite na nadvore{nata okolina i na na{eto nastojuvawe
da `iveeme delotvorno vo taa okolina’’ (N. Viner).
 ‘’Kako {to entropija e merka na dezorganizacija, taka informacijata, koja se
predava so niza od signali, e merka na organizacija’’ (N. Viner).
 Informacijata e znaewe kako rezultat na edna celosoobrazna obrabotka na
podatoci.
 Ulogata na informacijata se sostoi vo davawe neophodni soznanija za izvr{uvawe
odredena dejnost.

So podatocite se opi{uvaat faktite. Taka, na primer, studentot na Me|unarodniot

Slavjanski Institut - Moskva, filijala Makedonija e fakt, a negovoto ime i prezime, datumot
na ra|awe, ocenkite po oddelni predmeti vo nivnite dosieja se podatoci. So spojuvawe na
podatocite vo smislen iskaz, po pravilata na gramatikata, se dobiva re~enica. Re~enicite
koi se upateni od edno lice na drugo se vikaat vesti. Liceto (ili objektot) {to ja dava vesta
se vika predavatel (efektor), a liceto (objektot) {to ja prima vesta - primatel (priemnik,
receptor). Na sekoja vest i pripa|a prostorno-vremensko dostavuvawe. Delovite na vestite
koi za primatelot imaat vrednost na novost i koi mu ovozmo`uvaat podobro da gi izvr{uva
svoite zada~i pretstavuvaat informacii. So drugi zborovi, podatocite se osnova na
informaciite, a stanuvaat informacii samo toga{ koga se soznae nivnata smisla, koga se
zgolemuva znaeweto i se pomaga vo re{avaweto na postaveni problemi.
Od pogore iznesenoto za poimot informacija se uo~uva deka taa e povrzana za
procesot na prenesuvawe, odnosno komunicirawe me|u partneri. Pritoa, partner vo
komuniciraweto mo`e da bide ~ovek, kompjuter, objekt, kniga i dr. Vo ovoj proces se vr{i
predavawe i primawe na informacii me|u partneri preku odredeni vrski (kanali), odnosno
razmena na informacii. Razmenata na informaciite, iskustvata i znaeweto, bila od
sekoga{ od posebno zna~ewe za razvojot na ~ove{tvoto. ^ovekot vo tekot na vremeto
sozdal mo{ne mnogu razli~ni na~ini na komunicirawe. Su{tina e sekoja informacija da
bide sekoga{ razbirliva za onoj na kogo mu e upatena.
Procesot na komunicirawe mo`e da se izvr{uva vo edna ili vo dve nasoki. Vo prviot
slu~aj to~no se znae koj od partnerite e predavatel, a koj primatel, dodeka vo vtoriot slu~aj
partnerite gi menuvaat ulogite, a kanalot ovozmo`uva prenesuvawe na informaciite vo
dvete nasoki. Zatoa se veli deka vo procesot na komunicirawe postojat ednonaso~ni i
dvonaso~ni komunikaciski vrski.
Informaciite imaat opredeleni svojstva, kako {to se:

4
  Va`nost;
 Vistinitost;
 Iscrpnost;
 Sodr`ajnost;
 Aktuelnost;
 Dostapnost i
 Navremenost.

Ovie svojstva ja opredeluvaat vrednosta na informacijata. Istovremeno, vrednosta na

informacijata zavisi od stepenot na razvoj na op{testvoto, nau~niot pogled i interesite na
subjektite vo procesot na komuniciraweto, kako i od tro{ocite potrebni za dobivawe na
informacija so posakuvana vrednost.

Za odreduvawe op{toprifatliva definicija za poimot informacija potrebno e da se

napravi razgrani~uvawe pome|u poimite: informacija - podatok i informacija - znaewe.
Entropijata i informacijata pretstavuvaat osnovni informaciski veli~ini. Pome|u niv
postoi povrzanost na koi uka`al [enon pri definirawe na informacijata kako negativna
vrednost na entropijata. Od ovaa sledi deka entropijata mo`eme da ja razbereme kako
merka na nedostatok na informacii, odnosno, merka na dezorganizacija na sistemot.
Poa|aj}i od prirodniot streme` za dezorganizacija i neprekinatiot porast na entropijata,
vo kibernetikata se nastojuva poimot entropija da se upotrebi kako merka za ispravnosta na
sistemot za da mo`e da se odlu~i koj sistem e podobar, odnosno poprikladen za izvr{uvawe
na nekoja zada~a. Se misli deka od dva sistemi podobar e onoj koj ima poniska po~etna
entropija i kaj koj nejzinoto zgolemuvawe vo tekot na funkcioniraweto e pomalo. Spored
toa, entropija e merka za neredot vo sistemot.
Poradi nepotpolno mno`estvo na informacii, procesite vo realnite sistemi, po pravilo,
ne se izvr{uvaat so potpolna sigurnost. Nivnata entropija e merka na slu~ajnost na nivnata
sostojba, a toa zna~i i na nivnata dezorganiziranost.
Informacijata e poim koj e sprotiven na entropijata. Taa e merka za organiziranosta na
sistemot. Edinstven na~in realen sistem da se sprotivstavi na prirodniot streme` za
zgolemuvawe na entropijata e pribirawe na podatoci koi go opi{uvaat i nivna
transformacija vo informacii koi se koristat za kontrola na porastot na entropijata.
Postapkite so koi informaciite se koristat za namaluvawe na entropijata, odnosno,
zgolemuvawe na organiziranosta na sistemot go pretstavuvaat upravuvaweto vo po{iroka
smisla.

^esti se definiciite spored koi ‘’informacijata pretstavuva kapacitet za zgolemuvawe

na znaeweto’’. Me|utoa, informacijata mo`e, no ne mora, da go zgolemi koli~estvoto na
znaewe na prima~ot. Toa zavisi od sistemot na koj taa se odnesuva. Da se zboruva za
informacijata kako za kapacitet za zgolemuvawe na znaeweto, mo`no e samo ako toa se
odnesuva na sistem koj mo`e da ima pove}e razli~ni sostojbi i koga postoi nekoja
objektivna neodredenost na sostojbata vo koja se nao|a sistemot.
‘’Informacijata pretstavuva namenski upravuvano znaewe so cel da pripremi
odnesuvawe koe treba da bide efikasno za postignuvawe na celite. Kolku podobro se
poznati varijantite i okolnostite, tolku podobro mo`at da se pripremat aktivnostite, i toa po
pravilo }e bide uspeh. Toa ne se misli na znaeweto voop{to, tuku na znaewe so cel da
pripremi odnesuvawe’’ (W. Witman) (informacija e prenesuvawe na znaewe).
‘’Informacija za upravuvawe pretstavuva relevantno znaewe koe proizleguva od
procesot za obrabotka na podatoci i koe e steknato za da so nego se postignat posebni celi’’
(D. Sanders).

5
 Va`no e da se voo~i deka kaj site iska`ani definicii postoi ne{to zaedni~ko, a toa e
deka informacijata se definira vo nejzinata pragmati~na forma - {to uka`uva na nejzinata
uloga vo odnesuvaweto na ~ovekot pri re{avawe na odredeni prakti~ni problemi na
realnata stvarnost.
Procesot na informirawe e proces na steknuvawe znaewe so cel realizacija na
odredeni zada~i. Na toj na~in se vospostavuva odredena relacisko-komunikaciska
povrzanost pome|u objektivnata stvarnost, informaciite i znaeweto za taa stvarnost kaj
subjektot.

Ponekoga{ namesto informacija se koristi izrazot podatok. Me|utoa, mora jasno da

se napravi razgrani~uvawe na ovie dva poimi. Pod podatok se podrazbira pretstavuvawe na
informaciite (idei i fakti) vo formalizirana forma koja e pogodna za prenos ili obrabotka vo
nekoj proces. Ili, ednostavno ka`ano, podatokot e zapis na informacijata.
Podatocite se registrirani fakti, oznaki ili sogleduvawa koi nastanale vo tekot na nekoj
proces. Poimot podatok e povrzan za fizi~ki simboli koi mo`at da se bele`at (registriraat),
~uvaat, prenesuvaat i obrabotuvaat.
Podatocite i informaciite se razlikuvaat po stepenot na obrabotka i na~inot na
koristewe. Podatocite se sredstva za izrazuvawe na informaciite. Tie pretstavuvaat izolirani
i neinterpretirani fakti. Podatocite se pasivni, mo`at da vlijaat na promenata na sodr`inata
na informaciite, no ne vlijaat na odnesuvaweto na sistemot. Podatocite gi sobirame i
registrirame za da mo`eme da gi ~uvame i po potreba da gi koristime. Ako e registriran,
podatokot se koristi za prevzemawe akcii ili donesuvawe odluki i takov podatok mo`e da se
tretira kako informacija. Podatocite postanuvaat informacii vo momentot na nivnoto
koristewe. Site podatoci ne mora da se koristat, nitu moraat da bidat od korist, a najkorisni
se koga se dostapni vo pravo vreme i na pravo mesto.
Kaj sekoja informacija razlikuvame sodr`ina i na~in na prenesuvawe poraki ili
obavestuvawa. Na primer, ‘’kraj na ~asot’’ e sodr`ina na poraka, a mo`e da bide prenesena
so `iv jazik (govor), po pi{an pat ili so nekoe tehni~ko sredstvo za komunicirawe.

Svojstva na informacijata

Svojstvo na relativnost na informacijata se razgleduva vo odnos na prima~ot na

informacijata i izvorot na informacijata. Objektivnata stvarnost e edna, a postojat pove}e
subjekti koi ja primaat informacijata za taa stvarnost, {to vo sebe go vklu~uva svojstvoto
na relativnost na informacijata vo odnos na nabquduvaniot prima~. Sekoj poedine~en
subjekt vr{i izbor na informacii vrz osnova na kriteriumi koi gi formira vrz osnova na
svoeto iskustvo (znaewe).
Utvrduvawe celta na informacijata: Informacijata treba da ima odredena cel vo
momentot na predavaweto, a taa e - prima~ot da ja iskoristi.
Cena na informacijata: Pod cena na informacijata ili nejzina upotrebna vrednost se
podrazbira materijalniot efekt koj se dobija so upotreba na dadenata informacija.
Trajnost i sigurnost na informacijata: Sigurnosta na informacijata se ocenuva vo
odnos na toa vo kolkava merka taa go odr`uva ona {to treba da se odr`uva. Trajnosta se
osiguruva i e uslovena od mo`nostite na tehni~kite sredstva za ~uvawe, brza obrabotka i
prenos na informaciite. Informacijata mo`e da bide sigurna, no ne trajna i obratno.
Koli~estvo informacii: Za donesuvawe razni odluki potrebni se informacii so
razli~en obem i kvalitet. Mo`e da se raspolaga so:

6
  Potpolni informacii;
 Nepotpolni informacii i
 Preobemni informacii.

Potpolnite informacii gi prika`uvaat site bitni svojstva na sistemot na koj se

odnesuvaat. Nepotpolni informacii koristime koga ni se ograni~eni mo`nostite za
pribirawe, obrabotka, ~uvawe i prenos na informacii. Preobemnosta go ote`nuva procesot
na komunicirawe, go poskapuva informacioniot sistem i ja zgolemuva verojatnosta za
donesuvawe pogre{ni odluki.
Brzina na deluvawe na informaciite: Brzinata na predavawe ili primawe na
informacii od strana na ~ovekot e povrzana so vremeto koe e neophodno da se razbere
smislata na primenata informacija i situacijata na objektot na koj se odnesuva
informacijata. Golemata brzina na prenesuvawe informacii e od poseben interes za sistemi
koi rabotat vo realno vreme.
Periodi~nost: Spored frekvencijata na pojavuvawe i koristewe, informaciite mo`at da
bidat:
 Periodi~ni ili rekurentni i
 Povremeni ili nerekurentni.

Tro{oci za pribirawe informacii: Sli~no kako kaj materijalnite i energetskite dobra,

i informaciite baraat odredeni materijalni i drugi rashodi koi se neophodni za nivno
pribirawe, nivno dobivawe vo soglasnost so nivnata namena.
Na~in i forma za pretstavuvawe na informaciite: Osnoven, voobi~aen na~in za
prezentirawe na informaciite vo sistemot ~ovek-kompjuter e vizuelniot ili zvu~niot oblik.
Formata isto taka se pojavuva kako bitna karakteristika, kako za ~ovekot, taka i za
kompjuterot. ^ovekot pogolem del od informaciite gi dobiva vo oblik na dokumenti so
odredena forma. Isto taka {iroko se primenuva na~inot na primawe informacii preku tkn.
video displej uredi.

[to e toa informativen sistem?

Postojat niza definicii, no me|usebno tie ne se razlikuvaat mnogu:

 Zbirot na site komunikaciski kanali dava eden informativen sistem.

 Informativniot sistem mu ja dava sekoja potrebna informacija na sekoj korisnik,
vo sekoe vreme, i vo najkratko vreme.
 Upravuva~kiot informativen sistem obezbeduva prava informacija, vo pravo
vreme, so najniski mo`ni tro{oci.
 Upravuva~kiot informativen sistem treba na rakovodstvoto da mu obezbedi
potrebni informacii za izvr{uvawe na procesot na donesuvawe odluki.
 Upravuva~kiot informativen sistem e komunikativen proces vo koj informaciite
(vleznite podatoci) se fiksiraat, memoriraat i obrabotuvaat za donesuvawe odluki
vo oblasta na planiraweto, operativnoto upravuvawe i kontrola.

Ovie i u{te mnogu drugi definicii uka`uvaat na kompleksnosta na informativniot

sistem. ^ovekoviot pristap sprema informativnite sistemi sekoga{ poa|a od procesot na
donesuvawe odluki. Informativniot sistem mo`e da se definira kako celosoobrazno
oformena struktura (lu|e, kompjuteri, metodi, modeli, algoritmi), koja ovozmo`uva

7
informaciite da se dostavat do site punktovi za odlu~uvawe. Vo isto vreme ovoj sistem
ovozmo`uva od punktovite za odlu~uvawe informaciite da se naso~at do idnite centri za
odlu~uvawe.
Relativno te{ko e da se izvr{i diferencijacija na informativniot sistem od sistemot na
odlu~uvawe, a na ovie od sistemot na upravuvawe i izvr{uvawe (bidej}i toa e celina). U{te
pote{ko e da se izvr{i podelba vo ramkite na informativniot sistem.
Sepak, nekoi avtori go zastapuvaat misleweto deka informativniot sistem ima tri dela:

 Informativna baza kako zbir na site tekovi na informacii i komunikacii.

 Kvantitativni i drugi modeli, metodi i postapki.
 Kompjuteri i druga periferna kompjuterska oprema.

Vo ramkite na prviot del koj vo su{tina ja so~inuva osnovata na kompleksniot

informativen sistem (t.n. informativen sistem vo potesen poim na zna~eweto) opfateni se:

 Pojavuvaweto;
 Sobiraweto;
 Selekcijata;
 Obrabotkata;
 Dostavuvaweto;
 Koristeweto;
 Memoriraweto i
 Vra}aweto,

na site informacii vo sistemot na upravuvawe i izvr{uvawe na rabotite vo pretprijatieto ili

firmata.
Vtorata celina pretstavuva zbir na metodi, modeli, postapki, tehniki, na~ini,
proceduri, algoritmi i sl. so koi vo osnova se izvr{uvaat aktivnostite od prviot del.
Za realizacija na sevkupnoto funkcionirawe na informativniot sistem se upotrebuvat
tehni~ki sredstva (od osnovni uredi do slo`eni kompjuterski sistemi), {to e osnova na
tretiot del.

Treba da se napomene deka ovaa podelba na sevkupniot informativen sistem e edna

simplifikacija, eden model na vistinskata sostojba.
Ako se zadr`i ovaa podelba vo informativniot sistem na dadeno pretprijatie vo koe se
voveduva avtomatizacija na upravuvaweto, vo vtorata celina se i operaciskite istra`uvawa i
drugi metodi i modeli za donesuvawe optimalni re{enija, a vo tretiot del treba da bidat i
kompjuterite. Ovaa ‘’i’’ zna~i deka operaciskite istra`uvawa i kompjuterite se povisok
rang na metodi i tehni~ki sredstva pokraj klasi~nite. Prisutnosta na operaciskite istra`uvawa
i kompjuterite vo dene{ni uslovi e svoevidna neophodnost, bidej}i samo so niv mo`at da se
donesat optimalni, ili bliski do niv odluki, poto~no re{enija.
Za informaciskiot sistem e zna~ajno da bide fleksibilen, taka {to da mo`e brzo da se
prilagodi na promenite koi se povrzani za promena na dejnosta ili celta na delovnata
politika, da mo`e da se vovede za relativno kratko vreme, od bazata na podatoci da mo`e
da se dobie bilo koja posakana informacija koja ima smisla za site nivoi na odlu~uvawe
i da ovozmo`uva racionalno rabotewe koe e vo funkcija na ostvaruvawe profit.

8
 1.3 Definirawe na poimot dokument

Podatocite i informaciite se od nematerijalna priroda. Za da mo`e so niv da se

manipulira, tie mora da bidat sodr`ani na nekoj materijalen nositel. Na toj na~in se vr{i
~uvawe (memorirawe) na podatocite i informaciite. Ova se pravi ne samo zaradi
obezbeduvawe na podatocite i informaciite od zaboravot, tuku i poradi toa {to zapisite da
mo`at da se razmenuvaat me|u prostorno oddale~eni partneri.
Najstar na~in na ~uvawe na informaciite e pomneweto. No, ~ovekot mo`e da pomni
samo opredelen broj na informacii, pa zatoa sozdal odreden vid na znaci so koi na nekoi
sredstva takanare~eni nositeli, mo`el da gi pretstavi podatocite i informaciite. So razvojot
na naukata i tehnikata se sozdavaat sovremeni nositeli na podatoci i informacii, kako na
primer, sliki, fotografii, filmovi, gramofonski plo~i, magnetni lenti, magnetni diskovi,
kompakt diskovi i tkn.
Sekoj materijalen nositel (predmet) koj slu`i kako potvrda na nekoe znaewe i
koj{to mo`e da se vklu~i vo nekoja zbirka se smeta dokument.

Dokumentite imaat opredeleni funkcii. Toa se:

 Prenos na podatoci i informacii;

 ^uvawe (memorirawe) na podatoci i informacii;
 Dokaz na informaciite vo slu~aj na spor i sl.

1.4 Obrabotka na podatoci

Nekoi podatoci ne se direkno dostapni. Taka, na primer, prose~nata ocenka na nekoj

student e sodr`ana vo celinata na site negovi poedine~ni ocenki i za da se dojde do nea,
neophodno e da se sprovedat odredeni presmetkovni operacii, da se vlo`i odreden napor,
da se potro{i odredena energija. Vakvata aktivnost se vika obrabotka na podatoci.
Obrabotkata na najrazli~ni podatoci e edna od najva`nite aktivnosti na sekoj deloven ~ovek
bez ogled na vidot na dejnosta {to ja vr{i, zatoa {to informaciite se od presudno zna~ewe
vo sovremenoto delovno rabotewe. Pri toa, se misli na site vidovi podatoci (numeri~ki,
tekstualni, slikovni, zvu~ni,...).
Obrabotkata na podatocite gi sodr`i slednite rabotni procesi: vnesuvawe (vlez),
obrabotka i izdavawe (izlez) na podatocite. [ematski prikaz e daden na slika 2.

Vlez na Obrabotka Izlez na

podatoci podatoci

Slika 2: Obrabotka na podatoci

Vlezot mo`e da se ostvari preku ~itawe i registrirawe na podatocite, obrabotkata - so

izvr{uvawe na odredeni operacii, a izlezot so izdavawe na rezultatite od obrabotkata na

9
soodveten nositel na podatoci i informacii. Zna~i, obrabotkata na podatocite e
odnapred utvrdeno ~itawe, registrirawe i sreduvawe na podatocite, potoa
sproveduvawe na matemati~ki i logi~ki operacii nad tie podatoci i izdavawe na
rezultatite od obrabotkata na soodveten nositel.

Procesot na obrabotka na podatoci ja izvr{uva transformacijata na podatokot vo

informacija. Obrabotkata na podatoci pretstavuva proces vo koj podatocite se
transformiraat vo informacija.
Podatocite pred da bidat obraboteni se sobiraat, sortiraat, sreduvaat, analiziraat i se
procenuva nivnata sodr`ina vo kontekst na barawata na krajniot korisnik. So ova podatocite
se podgotveni za procesot na obrabotka.

Vlezot na podatoci vklu~uva:

 Zapi{uvawe na podatoci na nekoj medium za zapis.

 Kodirawe na podatoci so {to se obezbeduvaat uslovi za nivno ponatamo{no
koristewe i obrabotka.
 Memorirawe na podatoci koi mo`at da se koristat vo ponatamo{nite procesi na
obrabotka.
 Selektirawe i izbor na podatoci koi imaat najgolema va`nost vo ponatamo{niot
proces na donesuvawe upravuva~ki odluki.

Obrabotkata na podatocite vo informacii go poka`uva procesot na transformacija na

podatocite vo informacii i gi vklu~uva slednite postapki:

 Presmetka na vrednosti dobieni od aritmeti~ki i logi~ki operacii koi dejstvuvaat

vrz podatocite.
 Akumulirawe na podatocite odnosno vrednostite.
 Klasificirawe na podatocite vo soodvetni grupi vrz baza na karakteristikite na
podatocite.
 Sortirawe na podatocite vrz osnova na odredeni identifikacioni sekvenci.
 Integrirawe (spojuvawe) na dve ili pove}e grupi podatoci vrz baza na odredena
klasifikacija i sodr`ina od pove}e podatoci.
 Prevzemawe na podatoci od nekoi grupi na podatoci koi gi zadovoluvaat baranite
karakteristiki.

Procesot na transformacija na podatocite vo informacii mo`e da se izrazi kako:

O = f (I, T)

kade {to,

O – izlez (output) na sistemot,

f – funkcionalna zavisnost,
I – vlez (input) vo sistemot,
T – proces na transformacija na vleznite podatoci.

10
 Izlezot na podatocite, odnosno informacijata pretstavuva kraen proizvod od procesot
na transformacija. Toj proces vo sebe vklu~uva:

 Prezentirawe na informaciite na krajniot korisnik (end user).

 Memorirawe (kopirawe) na podatocite so cel da bidat na raspolagawe i koristewe
za iden vremenski period preku razni mediumi.

Memorirawe na podatocite e potrebno da se izvr{i za da se ovozmo`i nivno koristewe

vo idnina, odnosno koga se ima potreba od takvi informacii. Memoriraweto na podatocite
mo`e da se izvr{i spored sodr`inata i namenata i istoto mo`e da se pretstavi kako:

 Bazi na podatoci koi gi memoriraat obrabotenite i organiziranite podatoci koi im

se potrebni na krajnite korisnici.
 Modeli na bazi koi gi memoriraat koncepciskite, matemati~kite i logi~kite modeli
za izrazuvawe na vrskite pome|u biznisite, presmetuva~kite rutini ili analiti~kite
tehniki.
 Bazi na znaewe koi go memoriraat znaeweto za razli~ni subjekti vo razli~ni formi
kakvi {to se fakti i pravila.

Pokraj ovie tri osnovni elementi, vo procesot na finalizirawe na informacioniot ciklus

se koristi povratna vrska so kontrolna funkcija.
Sistem so komponenti na povratna vrska i kontrola se narekuva samoreguliran sistem,
odnosno sistem so samonabquduvawe i samoregulacija. Povratnata vrska pretstavuva takva
vrska vo koja te~at informacii za performansite na sistemot vo procesot na ostvaruvawe na
postavenite celi.
Povratnite informacii pretstavuvaat osnova za postoeweto i odr`uvaweto na
kontrolnata funkcija vo sistemot. Kontrolata gi analizira i ocenuva povratnite informacii
dobieni od povratnata vrska i vrz osnova na niv opredeluva dali sistemot odi kon
postignuvawe na postavenite celi. Vrz osnova na kontrolata se pravat site potrebni
doteruvawa na vlezovite i procesite na obrabotka vo sistemot, za da se dobie
pretpostaveniot izlez. Na slika 3 e prika`an odnosot na povratnata vrska i kontrola so
drugite komponenti na sistemot.

11
 Okolina

Kontrolni signali i signali na Kontrolni signali i signali

povratna vrska na povratna vrska

Kontrola

Vlez Obrabotka Izlez

Drugi sistemi

Slika 3: Kontrolna funkcija na sistem za obrabotka na podatoci

Na slika 3, tekot na informaciite od povratnata vrska kon kontrolnata komponenta i

korektivnite signali od kontrolata kon drugite komponenti se prika`ani so isprekinata linija.
Povratnata vrska i kontrolniot proces gi osiguruvaat drugite komponenti na sistemot
pravilno da izvr{at transformacija na vlezovite vo izlezi, odnosno da ja postignat
postavenata cel na sistemot.
Sistemot prika`an na slika 3 ne e izoliran sistem. Toj egzistira (funkcionira) vo
sredina koja ja so~inuvaat i drugi sistemi, sli~ni na ovoj sistem {to e cel na ova analizirawe
i nabquduvawe. Se zabele`uva deka sistemot, koga se gleda kako del od po{iroka okolina,
se implementira kako komponenta na toj pogolem sistem.
Iako informacioniot sistem vo relativna smisla na zborot e celina, toj e vo postojana
interakcija so ostanatite sistemi, odnosno istiot e otvoren sistem. Ovoj proces na
povrzuvawe i uslovenost so drugite sistemi se narekuva interfejs (interface). Sistemot
razmenuva informacii so opkru`uvaweto so cel da ovozmo`i proces na celosna interakcija.
Delovnite subjekti se otvoreni sistemi koi me|usebno se povrzani i vr{at delovna razmena.
Tie se prilagodlivi bidej}i imaat sposobnost da se prilagodat i da gi zadovolat barawata na
sredinata {to se menuva.

Obrabotkata na podatocite mo`e da se odviva na slednite na~ini: ra~na obrabotka,

mohani~ka obrabotka, mehanografska obrabotka i elektronska obrabotka.
Elektronskata obrabotka na podatoci se temeli na primena na elektronski
kompjuteri. Pri toa, podatocite od najrazli~en oblik moraat da se pretstavat vo oblik
soodveten na elektronska obrabotka.
Kompjuterite ja sproveduvaat obrabotkata na podatocite vrz baza na odnapred
zadaden plan na rabota, t.n programa. Kompjuterite mo`at da donesuvaat odluki vrz baza
na podatocite koi gi obrabotuvaat.

12
 1.5 Informativni tekovi

So ogled na toa deka informativniot sistem e dinami~en, koga se zboruva za nego,

pred se, treba da se sogledaat informativnite tekovi. Toa, vsu{nost se pati{tata po koi se
prenesuvaat informaciite. Sekoe rabotno mesto vo isto vreme e:

 Punkt za donesuvawe odluki;

 Primatel i
 Davatel na informacii (slika 4).

Vlezen fluks na Izlezen fluks na

informacii Informativen punkt informacii
(donesuvawe na odluki)

Slika 4: Informativen punkt kako sistem

Na primer: edno rabotno mesto od neposrednoto proizvodstvo vo osnova e punkt

kade {to se donesuvaat raznovidni odluki vrz osnova na informaciite so koi toj rabotnik
raspolaga. Ovaa rabotno mesto del od potrebnite podatoci (informacii) gi prima od
neposredniot rakovoditel. Vo isto vreme ova rabotno mesto e i izvor na podatoci (za brojot
na par~iwa koi na taa ma{ina se izraboteni). Ovie podatoci koi ‘’izviraat’’ od ova rabotno
mesto se prenesuvaat do drugo rabotno mesto (na primer, evidenti~arot) vo koe, sobrani za
celata brigada ili rabotilnica, davaat informacija za stepenot na realizacija na postavenata
zada~a (se razbira, ova se dobiva otkako postignatite rezultati }e se sporedat so
planiranite).
Vakvoto sogleduvawe vo potpolnost va`i i za oddelnite grupi rabotnici, rabotilnici,
pogoni, slu`bi, sektori, fabriki i sl. Sekoja organizaciska edinica vo isto vreme e primatel,
davatel i korisnik na informacii.
Vo pretprijatieto kru`at raznovidni informacii. Tie se pojavuvaat na odredeni mesta,
se distribuiraat do drugo rabotno mesto, kade ili se gubat ili se naso~uvaat ponatamu. Del
od informaciite se prenesuvaat vo pismena forma, a del (pogolemiot) usno.

Informiranosta na vrabotenite vo pretprijatijata e imperativno barawe. Celosna, to~na

i navremena informiranost e preduslov za uspe{no rabotewe. Vo pretprijatieto se slu~uvaat
niza procesi, aktivnosti i sli~no. Vrabotenite, soglasno so karakterot na rabotata, osnovnoto
informirawe go dobivaat za ona {to se slu~uva vo neposredna blizina na nivnoto rabotno
mesto. No, toa ne e dovolno za da mo`e da se sogleda i da se osoznae problematikata na

13
pretprijatieto vo koja tie rabotat. Zatoa e potrebno da se iznajdat adekvatni na~ini
rabotnicite da se informiraat za rezultatite od su{tinskite aktivnosti.
Vo izu~uvaweto na sevkupniot informativen sistem na pretprijatieto mora da se obrne
vnimanie na site ovie aspekti. Za `al, mora da se konstatira deka vo odredeni sredini i
posebno kaj odredeni rakovodni lica seu{te ne se obrnuva vnimanie na problematikata na
informativnite sistemi.
Postojat tri preduslovi koi odat vo prilog za identifikacija na piramidalnata struktura
na menaxerskiot informaciski sistem (MIS).

1. Eden od na~inite za spravuvawe na raste~kiot obem na informacii pretstavuva

nivnoto pravilno naso~uvawe. Ova zna~i deka vo delovniot sistem }e mora da se
obezbedi odredena selekcija na informacii vo soglasnost so rakovodnata
hierarhija. Site sve da znaat, za se da bidat informirani, pa vo soglasnost so toa da
rabotat se i da se specijalisti za se - o~igledno e nevozmo`no vo edna dene{na
industriska ili drug vid organizacija.

Imaj}i go vo predvid aktuelnoto i zna~ajnoto, koncepciskoto i zaedni~koto, denes vo

svetot vnimatelno se sledi i prou~uva fenomenot na rapidno zgolemuvawe na zada~ite i
predizvicite pri koristeweto na informaciite, koi proizleguvaat od nekolku esencijalni
faktori. Imeno, vo poslednite godini javnite slu`bi se soo~eni so enormen porast na
informacii ~ie koristewe, na dosega{niot tradicionalen na~in, stanuva se pote{ko,
poneefikasno i ponerentabilno. Bidej}i celta na nivnoto funkcionirawe vo postojnoto
kompleksno, pravno i administrativno okru`uvawe e zadovoluvawe na raste~kite potrebi za
uslugi na gra|anite, stopanskiot i op{testveniot konzum, vo soglasnost so postojnite propisi,
barawata za pro{iruvawe na postojnite i osnovawe novi slu`bi, prirodno i sami po sebe, se
nametnuvaat. Se postavuva logi~noto pra{awe: Dali ovie barawa se osnovani i
opravdani? Odgovorot e negativen. Na dene{niot stadium na razvoj na kompjuterskata
tehnologija i informatikata, ovie barawa mo`at da se zadovolat so voveduvawe novi
tehnologii za podobruvawe na produktivnosta i kvalitetot vo ostvaruvaweto na
programskite zada~i na javnite slu`bi (stanuva zbor za kvaliteten skok napred vo pravec na
zgolemuvawe na efektivnosta na javnite slu`bi vo davawe kvalitetni i navremeni uslugi na
klientite).

2. Celishodnoto funkcionirawe imperativno nalo`uva da se definira sistemot na celi

{to treba da se postignat vo rabotata. Vo ovoj sistem na celi se trgnuva od edna ili
od nekolku strategiski celi za ~ie realizirawe e potrebno da se ostvarat odredeni
potceli koi vremenski i prostorno treba da bidat postaveni poblisku do izvr{itelite.
Ovie potceli se osnova za formirawe na u{te pokonkretni i poblisku definirani celi
i zada~i.

Ovoj fenomen na upravuvawe spored celite, ili MANAGEMENT BY

OBJECTIVES, e identi~en i so hierarhijata vo donesuvaweto na odluki (strategiski,
takti~ki, operativni i operatorski) i so hierarhijata na planiraweto: dolgoro~no,
srednoro~no, godi{no, kvartalno, mese~no, operativno, operatorsko. Zna~i, postavuvaj}i
hierarhiski sistem na informativni tekovi (osobeno i karakteristi~no izrazeno vo
rakovodniot potsistem na informacii) se vr{i pridr`uvawe kon ostanatite hierarhii. Ili
dosledno ka`ano, so piramidalno-hierarhiskiot sistem na informacii samo se otslikuva
postojnata hierarhija vo rakovodnata funkcija.
Sogleduvaj}i ja su{tinata na ovaa vitalna funkcija (se misli na menaxmentot), ne e
te{ko da se sogleda odredena hierarhija vo izvr{uvaweto na zada~ite. Jasno e deka ne

14
mo`at site se da rabotat i deka e potrebna specijalizacija i podelba na rabotata. Karakterot
na planskoto rabotewe, i voop{to na raboteweto na pogolem broj lu|e vo isto vreme i na isti
ili sli~ni zada~i, neminovno nalo`uva voveduvawe na rakovodna uloga i pritoa
vospostavuvawe na hierarhiski odnosi, po~nuvaj}i od prviot menaxer do neposredniot
izvr{itel.

3. Determiniraweto na hierarhiskata struktura na MIS treba da se bara vo su{tinata

na prenesuvaweto na informacii vo ramkite na t.n. komunicirawe, odnosno vo
informativnite tekovi.

Me|u ispra}a~ot i prima~ot na informacii se nao|a t.n. kanal za distribucija (slika 5).

Kanal
Ispra}a~ Prima~

Slika 5: Prenesuvawe na informacii

Informativniot sistem pretstavuva komunikaciska mre`a, isprepletena me|u t.n.

komunikaciski punktovi. Ovie punktovi se povrzani so komunikaciski kanali koi, naj~esto
se dvonaso~ni.
Vo najop{ti sogleduvawa, punktovite mo`at da bidat samo ispra}a~i, samo prima~i
ili, pak, istovremeno i ispra}a~i i prima~i na informacii. Poslednava mo`nost e naj~esta.
Isto taka, vo najop{ti sogleduvawa, komunikaciskite punktovi se identifikuvaat so
punktovite za odlu~uvawe, odnosno so subjektite koi donesuvat odluki. Vo takov slu~aj,
sekoj punkt vo isto vreme e i prima~ i ispra}a~ ana informacii so toa {to me|u ovie dve fazi
sledi odlu~uvaweto, a odlukata naj~esto e informacijata {to se ispra}a.
Razgleduvaj}i ~isto teoretski, mo`no e me|u primaweto i ispra}aweto da ne sledi
donesuvawe na odluka. Vo takov slu~aj, stanuva zbor za informativen punkt koj vr{i uloga
na prenositel na informacii (i kako takov mo`e da se smeta za del od komunikaciskiot
kanal). Ili pak stanuva zbor za odredena ma{ina ili rabotnik koj vr{i nekoj vid obrabotka na
podatoci (primer, ma{ina za kopirawe, poenter koj pravi zbirni pregledi i sli~no).
Na slika 6 e prika`an del od informativnata mre`a vo koja informativnite punktovi
(IP) istovremeno se i prima~i i ispra}a~i na informacii, a kanalite se dvonaso~ni.

15
 IP
IP

IP IP

IP
IP

Slika 6: Mre`a od informativni punktovi

Vo celokupniot protok na informacii osven prima~ot, kanalot i ispra}a~ot, obi~no

postojat i delovi so koi se vr{i kodirawe i dekodirawe, a pred i po niv se izvr{uva selekcija.
Od aspekt na prenesuvawe informacii so visok stepen na doverlivost se voveduvaat za{titni
mehanizmi: enkripcija i dekripcija.
Zna~i, i od aspekt na prenesuvaweto na informaciite potrebno e da se vr{i selekcija, i
toa pred kodiraweto i dekodiraweto. Ova e potrebno i za da se zgolemi propusnata mo} na
komunikaciskiot kanal, kade {to ne e potrebno da se prenesuvaat site informacii, tuku se
pravi selekcija. I prima~ot vr{i selekcija: toj ne gi prifa}a site dobieni informacii, tuki gi
zema samo onie {to se potrebni za izvr{uvawe na negovata dejnost.

1.6 Proces na informirawe

Ne taka odamna, baraweto, sporeduvaweto i sortiraweto na informaciite se vr{elo

ra~no. Toa ~esto bil dolg i skap proces. Podatocite obi~no se zapi{uvale na hartija i se
~uvale vo registri, vo posebni prostorii. Klasifikacijata i prebaruvaweto, kako i samata
odluka za toa kade treba da se smestat registrite, ~esto pretstavuvalo golem problem. Isto
taka i samiot prenos na informacii bil ote`nat.
Razvojot na kompjuterskata tehnologija ovozmo`i golemi promeni vo procesot na
informirawe. Denes, procesot na informirawe pretstavuva proces na sozdavawe informacii
preku obrabotka na podatoci so pomo{ na kompjuterskata tehnologija. Procesot na
promena na podatocite vo informacijata e baziran na sedum ~ekori koi zaedni~ki go
opfa}aat procesot na informirawe:

16
  Pribirawe - proces koj se sostoi od: definirawe na potrebnite podatoci,
identifikuvawe na izvorot na podatoci, izbor na na~ini na pribirawe i samiot
proces na pribirawe podatoci.
 Organizirawe - proces koj gi podreduva, pretstavuva i formatizira podatocite za
koristewe vo ostanatite procesi na informirawe.
 Analiza - podrazbira tolkuvawe na podatocite i nivna transformacija vo
informacii.
 ^uvawe - na podatocite odnosno nivno skladirawe e mnogu olesneto so primena
na uredi za ~uvawe na podatoci kako {to se magnetni diskovi, magnetni lenti,
opti~ki diskovi, hard diskovi i drugi.
 Obrabotka - za koja e zadol`en mikroprocesorot na kompjuterot.
 Primawe i prenesuvawe - podrazbira transfer na podatoci vnatre i pome|u
informacionite sistemi. Osnoven uslov za razmena na podatoci i informacii pome|
u informacionite sistemi pretstavuva kompatibilnosta na komunikaciskite
protokoli.
 Prika`uvawe - prezentirawe na informacii od informacioniot sistem.

1.7 Informaciite se osnova za planiraweto

Da se zboruva za planiraweto zna~i da se sogleda ‘’startnata’’ funkcija na

menaxmentot. Mo`e da se ka`e deka planiraweto e ‘’posledica’’ od prisustvoto na ~ovekot
vo rabotata. Nevozmo`no e da se zamisli smislena akcija na ~ovekot bez elementi na
planirawe.
Zboruvaj}i voop{teno, planiraweto treba da se bara vo osnovniot logi~ki redosled na
upravuva~kiot proces: planirawe - realizirawe (izvr{uvawe) - kontrola. Ne mo`at da se
postignat celite na funkcioniraweto, ako ne se vgradi koordinacija i regulacija koi se
ostvaruvaat so kontrolata i povratnata vrska (slika 7).

Informacii Informacii

Planirawe Realizacija Kontrola

Povratna vrska

Slika 7: Planirawe - realizacija - kontrola

Informativen potsistem (IPS) za planirawe, vo osnova, treba da po~iva (da se

zasnova) vrz ovie principi. Informativen potsistem za planirawe koj nema da trgnuva od
ovie postavki, gi ima site potrebni preduslovi da bide nepravilno i necelishodno postaven i
kako takov da ne odgovara na upravuva~kiot proces.

17
 IPS za planirawe mora da obezbedi da se dostavat takvi informacii koi }e rezultiraat
vo izrabotkata na planovi koi bi se realizirale, so {to e mo`no pomali otstapuvawa.
Teoretski e nevozmo`no da se nabavat takvi informacii i da se proizvedat takvi planovi kaj
koi, koga }e se realiziraat, otstapuvawata }e iznesuvaat nula.

2. BAZI NA PODATOCI

18
 Baza na podatoci e organizirana zbirka na podatoci. Terminot nastanal izvorno vo
kompjuterskata industrija, a negovoto zna~ewe se pro{irilo blagodarej}i na negovoto
koristewe, taka da Evropskata direktiva za bazi na podatoci (koja za bazite na podatoci gi
donesuva pravata za intelektualna sopstvenost) gi vklu~uva i neelektronskite bazi na
podatoci vnatre vo svojata definicija.
Edna od mnogu definicii za bazi na podatoci glasi deka toa e zbirka na zapisi koi se
za~uvani (memorirani) vo kompjuter na sistemski na~in, taka {to na nea mo`e da se povika
odredena kompjuterska programa koga treba da se dade odgovor na nekoj problem. Sekoj
zapis obi~no se prepoznava kako mno`estvo na elementi (fakti) na podatoci. Kako odgovor
na postaveno barawe, bazata na podatoci dava informacii koi mo`at da se iskoristat za
donesuvawe odluki, koi inaku mo`at mnogu te{ko ili nikako da se donesat. Kompjuterskata
programa koja se koristi za upravuvawe i ispituvawe na bazite na podatoci se narekuva
sistem za upravuvawe so baza na podatoci (SUBP). Svojstvata i dizajnot na sistemite za
bazi na podatoci se cel na prou~uvawe na informati~kata nauka.
Spored J. Martin, baza na podatoci pretstavuva zbir na me|usebno povrzani podatoci,
koi zaedno se memorirani vo kompjuter bez nepotrebni redundansi, koi se koristat na
optimalen na~in.
Od pogolem del istra`uva~i vo oblasta na bazi na podatoci e prifatena slednata
poednostavena definicija: Baza na podatoci pretstavuva zbir na centralizirani podatoci
koi se taka organizirani da imaat minimalna redundansa za da mo`at da se koristat
od pogolem broj razli~ni aplikacii.

Za dadena baza na podatoci tipi~no postoi strukturen opis za fakti koi se opfateni vo
taa baza na podatoci: toj opis se narekuva [EMA. [emata gi opi{uva predmetite koi se
prika`ani vo bazata na podatoci i odnosite pome|u niv. Postojat brojni razli~ni na~ini na
organizirawe na {emata, t.e. modelirawe na strukturite na bazite na podatoci: tie se
narekuvaat modeli na bazata na podatoci (ili model na podatoci).
Model na baza na podatoci koj denes ima naj{iroka primena vo svetot e relaciskiot
model, koj gi prika`uva site informacii vo forma na mnogukratni relaciski tabeli od koi
sekoja se sostoi od redovi i koloni. Ovoj model gi prika`uva relaciite (odnosite) preku
koristewe na vrednosti koi se zaedni~ki za pove}e od edna tabela. Ostanatite modeli, kako
{to se hierarhiskiot i mre`niot model, koristat prikazi i relacii koi se mnogu poeksplicitni.
Naslovot baza na podatoci se odnesuva na zbirka na zapisi, a na softverot se odnesuva
kako na sistem za upravuvawe so baza na podatoci.
Mnogu profesionalci mislat deka zbirka na podatoci sozdava baza na podatoci
edinstveno ako ima odredeni svojstva. Na primer:

 So podatocite se upravuva za da se obezbedi nivniot integritet i kvalitet.

 Se ovozmo`uva zaedni~ki pristap na nekoi mno`estvo na korisnici.
 Ima svoja {ema.
 Podr`uva jazik na pra{alni formi (kako {to e SQL).

Istorija na bazata na podatoci

Najrano poznato koristewe na terminot bazi na podatoci poteknuva od April 1963

godina, koga Dru{tvoto za razvoj na sistemi (od SAD) organiziralo simpozium pod naslov
''Razvoj i upravuvawe so kompjutersko centrirana baza na podatoci''. Bazata na podatoci
kako edinstven zbor e voobi~aen za Evropa od 1970 godina.

19
 Prvi sistemi za upravuvawe so bazi na podatoci se razvieni vo 1960 godina. Pioner vo
toa pole e Charles Bachman. Negovite prvi trudovi poka`uvaat deka negova cel bila
sozdavawe podelotvorno koristewe na uredi so mo`nost za memorirawe na podatoci na
dup~eni karti~ki ili magnetna lenta. Vo toa vreme se pojavile dva klu~ni modeli na
podatoci: CODASYL pretstavuva mre`en model baziran na ideite na Charles Bachman i
hierarhiski model koj go razvil Rockwell (SAD) i koj podocna bil prifaten od
kompjuterskata kompanija IBM kako osnova na nivniot SUI proizvod.
Relaciskiot model e predlo`en od E.F.Codd vo 1970 godina. Toj gi kritikuval
postojnite modeli poradi nesoodvetnosta pome|u apstraktniot opis na informaciskite
strukturi i opisot na mehanizmite na fizi~kiot pristap. Sepak, dolgo vreme relaciskiot model
ostanal samo vo podra~jeto na akademskiot interes. Dodeka CODASYL sistemite i SUI
bile zamisleni kako re{enija na prakti~noto in`enerstvo, zemaj}i ja vo predvid tehnologijata
koja postoela vo toa vreme, relaciskiot model imam mnogu pogolema teoretska
perspektiva, smetaj}i (sosema ispravno) deka hardverskata i softverskata tehnologija }e go
fatat ~ekorot so vremeto. Me|u prvite prakti~ni re{enija bile INGRES na Berkeley i
proektot SISTEM R vo IBM. I dvete re{enija bile istra`uva~ki prototipi koi bile objaveni
vo 1976 godina. Prvite komercijalni proizvodi, ORACLE i DB2 se pojavile vo 1980
godina.
Vo tekot na 1980-tite godini istra`uva~kite aktivnosti se naso~ile na sistemite
distribuirani bazi na podatoci i na uredi za bazi na podatoci, no toj napredok imal mal
efekt na pazarot. Druga va`na teoretska zamisla bil funkcionalniot model na podatoci, no
bez ogled na nekoja specijalizirana primena vo genetikata, molekularnata biologija i
istra`uvawe na izmami, svetot na nego ne obrnal pogolemo vnimanie.
Vo 1990-tite vnimanieto se prefrlilo na bazi na podatoci koi se orientirani prema
objektot. So niv se postignal odreden uspeh vo oblastite kade bilo potrebno da se rakuva so
pokompleksni podatoci. Nekoi od tie idei gi prifatile proizvoditelite na relaciski bazi na
podatoci, koi kako posledica integrirale novi osobini vo svoite proizvodi.
Vo 2000-tite godini sovremeno podra~je za inovacii postanale XML bazite na
podatoci. Klu~nite idei bile integrirani vo vospostavuvawe relaciski proizvodi. XML
bazite na podatoci imaat za cel da ja otstranat tradicionalnata podelba pome|u dokumentite i
podatocite, ovozmo`uvaj}i site organizaciski informaciski resursi da bidat dostapni na edno
mesto, bez ogled na toa dali se visoko strukturirani ili ne.

Modeli na bazi na podatoci

Razli~ni tehniki se koristat za strukturata na modelite na podatoci. Pogolem broj na

sistemi na bazi na podatoci se kreiraat okolu eden odreden model na podatoci, iako e vo
porast faktot deka proizvodite nudat podr{ka za pove}e od eden model. Za bilo koj logi~ki
model mo`at da bidat mo`ni razli~ni fizi~ki izvedbi, koi se zna~ajni za efektot na
performansite.
Modelot na podatoci ne e samo na~in za strukturirawe na podatocite: toj isto taka
definira mno`estvo na operacii koi mo`at da se izvedat vrz podatocite. Na primer,
relaciskiot model definira operacii kako {to se selekcija, proekcija i spojuvawe. Iako ovie
operacii ne mora da bidat eksplicitni vo odreden query jazik (jazik so mo`nost za
raznovidni prebaruvawa), sepak tie gi kreiraat temelite na koi e izgraden query jazikot.
Postojat pove}e modeli na bazi na podatoci. Ovde nakratko }e bidat prezentirani onie
koi najmnogu se koristat:

20
 Ramen (tabli~en) model na bazi na podatoci. Ovoj model se sostoi od poedine~en,
dvodimenzionalen red od elementi na podatoci, kade za site elementi se pretpostavuva deka
imaat sli~ni vrednosti, i deka site elementi na redovite se povrzani edni so drugi.
Mre`en model na bazi na podatoci. Ovoj model (definiran spored CODASYL
specifikacijata) gi organizira podatocite so koristewe na dve fundamentalni konstrukcii koi
se narekuvaat zapisi i mno`estva. Zapisite sodr`at poliwa koi mo`at da bidat hierarhiski
organizirani kako vo programskiot jazik COBOL. Mno`estvata (ne treba da se
poistovetuvaat so matemati~ki mno`estva) gi definiraat odnosite ''eden-kon-site'' pome|u
zapisite: eden sopstvenik, mnogu ~lenovi. Zapisot mo`e da bide i sopstvenik i ~len vo bilo
koj broj na mno`estva.
Operaciite na mre`niot model funkcioniraat na sledniot na~in: programata ja odr`uva
tekovnata sostojba i upravuva od eden do drug zapis pritoa sledej}i gi odnosite vo koi
u~estvuva zapisot. Isto taka zapisite mo`at da bidat smesteni so dodeluvawe na klu~ni
vrednosti. Mre`nata baza na podatoci direkno go adresira mestoto na zapisot na diskot. Toa
dava izvonredni povratni performansi za smetka na operaciite kakvi {to se v~ituvawe i
reorganizacija na bazata na podatoci.

Relaciski model: Ovoj model e voveden od E.F.Cood vo 1970 godina vo negoviot

akademski trud kako na~in za sozdavawe sistemi za upravuvawe so baza na podatoci,
nezavisno od bilo koja druga posebna primena. Toa e matemati~ki model koj e definiran so
pomo{ na terminite predikatna logika i teorija na mno`estva.
Osnovnata ideja za relaciska baza na podatoci stana mnogu popularna. Oracle bazata
na podatoci, koja e bazirana na relaciski model na podatoci, denes e najpopularna baza na
podatoci i nao|a golema primena vo mnogu sferi na ~ovekovoto `iveewe vo celiot svet:
bankarstvoto, finansiite, odbranata, zdravstvoto, soobra}ajot, obrazovanieto i vo mnogu
drugi oblasti.
Relaciskata baza na podatoci sodr`i mnogukratni tabeli, sekoja sli~na na onaa vo
ramniot model na baza na podatoci. Sepak, za razlika od mre`nite bazi na podatoci, tabelite
ne se povrzani so poka`uva~i. Namesto toa se koristat klu~evi za slo`uvawe na redovi
podatoci vo razli~ni tabeli. Klu~ot e samo edna ili pove}e koloni vo edna tabela koja
odgovara na kolonite vo druga tabela. Sekoja kolona mo`e da bide klu~ ili mnogukratni
koloni mo`at da se grupiraat zaedno vo poedine~en klu~. Za razlika od poka`uva~ite, ne e
potrebno da se definiraat odnapred site klu~evi, tuku kolonata mo`e da se koristi kako klu~
duri i ako izvorno ne bilo predvideno da bide eden od niv.
Klu~ot koj mo`e da se koristi za ednstveno identifikuvawe na redovite vo tabelata se
narekuva edinstven klu~. Tipi~no, eden od edinstvenite klu~evi se preferira za negovo
povrzuvawe so redica. Takviot klu~ se definira kako tabelaren primaren klu~.
Koga klu~ot se sostoi od podatoci koi imaat nadvore{no, realno zna~ewe, toga{ toj se
narekuva ''priroden'' klu~. Ako nitu eden priroden klu~ ne e prikladen mo`e da se dodeli
arbitraren klu~. Vo praksa, pogolem broj bazi na podatoci imaat i generirani i prirodni
klu~evi, bidej}i generiranite klu~evi mo`at da se koristat interno za formirawe vrski pome|
u redovite koi ne mo`at da se raspadnat, dodeka prirodnite klu~evi mo`at da se koristat, so
pomala sigurnost, za istra`uvawe i integracija so drugi bazi na podatoci.

Relaciski operacii

21
 Korisnicite (ili programite) prebaruvaat podatoci od relaciska baza na podatoci preku
pra}awe pra{awe (barawe, query-prebaruvawe) koe e napi{ano vo poseben jazik, obi~no
vo nekoj dijalekt na SQL. Iako SQL e izvorno namenet za krajnite korisnici, mnogu e
povoobi~aeno SQL pra{awata da se vgraduvaat vo softver koj ovozmo`uva ednostavno
korisni~ko okru`uvawe (mnogu WEB stranici se realiziraat so SQL pra{awa koga se
sozdava stranicata).
Bazata na podatoci vo odgovorot na pra{aweto (query-prebaruvawe) vr{i filtrirawe
na redovite na odreden na~in za da se prika`e baraniot odgovor. Na slika 1 e prika`ano
takvo prebaruvawe kade od bazata na podatoci (Bilans na prihodi na op{tini vo Republika
Makedonija) e selektiran onoj zapis koj e baran preku soodvetno prebaruvawe (query: Da
se prika`e personalniot danok na dohod vo op{tina Sveti Nikole za tekovnata 2005
godina).

Slika 1: Selektiran zapis (record) vo baza na podatoci (tabela)

^esto se vr{i zdru`uvawe na podatocite od mnogukratni tabeli vo edna tabela, t.e se

sproveduva postapka spojuvawe. Toa se pravi so koncepcisko zemawe na site mo`ni
kombinacii na redicite i potoa se sproveduva postapka na filtrirawe.
Fleksibilnosta na relaciskite bazi na podatoci ovozmo`uva pi{uvawe (kreirawe)
razli~ni prebaruvawa (queries) vo koi ne mora da u~estvuvaat dizajnerite na bazata na
podatoci. Kako rezultat, relaciskite bazi na podatoci mo`at da se koristat za mnogukratna
primena na na~ini koi originalnite dizajneri ne gi predvidele, {to e osobeno va`no za bazi
na podatoci koi mo`ebi se koristele desetici godini. Toa napravilo primenata na relaciskite
bazi na podatoci vo trgovijata da bide mnogu popularna.

Dimenziski model na baza na podatoci: Ovoj model pretstavuva specijalizirana

prerabotka na relaciskiot model koj se koristel za prika`uvawe na podatoci vo memorijata
na kompjuterot na na~in na koj podatocite mo`at lesno da se zbijat so koristewe na OLAP
query (prebaruvawe). Vo dimenziskiot model, bazata na podatoci se sostoi od edna
golema tabela na fakti koi se zapi{ani so koristewe na dimenzii i veli~ini. Dimenziite
ovozmo`uvaat kontekst na fakti (kako {to se: koj u~estvuval, koga i kade se slu~ilo i
nejziniot tip), a se koristat vo prebaruvawata za zaedni~ko grupirawe na srodni fakti.

22
Dimenziite te`neat da bidat zasebni, a ~esto se postaveni i hierarhiski. Na primer, lokacijata
mo`e da vklu~uva zgrada, region i dr`ava.
Veli~inata pretstavuva koli~estvo koe go opi{uva faktot.
Dimenziskiot model ~esto se sproveduva na vrvot na relaciskiot model so koristewe
na yvezdesta {ema koja se sostoi od edna tabela koja gi sodr`i faktite i okolni tabeli koi gi
sodr`at dimenziite. Kompliciranite dimenzii mo`at da bidat posebno prika`ani so koristewe
na mnogukratni tabeli, vo forma na {ema snegulka.
Memoriraweto na podatocite mo`e da sodr`i mnogukratni yvezdesti {emi koi me|
usebno gi delat dimenziskite tabeli, ovozmo`uvaj}i nivno zaedni~ko koristewe.

Sistem za upravuvawe so bazi na podatoci

Sistemot za upravuvawe so bazi na podatoci (DBMS – database management

system) slu`i kako posrednik pome|u razli~ni aplikativni programi.
Konceptot baza na podatoci mo`e da se nabquduva od dva aspekti: logi~ki i fizi~ki.
Logi~ki pogled pretstavuva gledawe na podatocite onaka kako gi nabquduvaat krajnite
korisnici, dodeka fizi~kiot pogled poka`uva kako navistina se organizirani i strukturirani
podatocite na fizi~ki medium za memorirawe na podatoci.
Sistemot za upravuvawe so bazi na podatoci pretstavuva softver koj ovozmo`uva
centralizirawe na podatocite so cel efikasno da se upravuva so aplikaciite i ovozmo`uvawe
na pristap do memoriskite podra~ja.
Postojat ~etiri elementi koi treba da se razberat i koi se povrzani so bazite na
podatoci:

Fizi~ki realitet: toa se podatoci koi se nao|aat na nekoj fizi~ki medium i koi gi koristi
celata baza na podatoci.
Softverski paket: dejstvuva kako interfejs pome|u aplikativnite programi i fizi~kite
datoteki.
Zbir na aplikativni programi: se ovozmo`uva prebaruvawe na podatoci od bazite na
podatoci, definirawe na jazikot so koj se definiraat podatocite i jazik za manipulirawe so
podatocite.
Re~nik na podatoci: pretstavuva datoteka koja sodr`i definicii na elementi na
podatoci kako i karakteristiki na podatocite.

Dizajn i struktura na bazi na podatoci

Dizajnot i strukturata na bazite na podatoci mo`at da se klasificiraat vo nekolku

formi:

Hierarhiska struktura: So ovaa struktura podatocite se pretstavuvaat vo forma na

drvo. Elementite na podatocite na sekoj slog se organizirani vo entiteti, kaj koi najvisokiot
element e koren. Entitetot od najvisokoto nivo e povrzan so pove}e entiteti od ponisko
nivo, dodeka entitetite od poniskoto nivo mo`at da imaat samo eden entitet od povisoko
nivo (slika 2).
Hierarhiskiot model na podatoci se pojavil najrano, bidej}i najmnogu soodvetstvuva
so rabotata na firmite (sekade postojat hierarhiski odnosi), pa nivnoto modelirawe e lesno.

23
 Slika 2: Primer za hierarhiski model na podatoci

Mre`na struktura: So cel da se ostvari pogolema optimizacija i pogodnost vo rabotata,

hierarhiskata struktura se transformira vo mre`na i obratno. Vo hierarhiskata struktura
podatocite se poka`uvaat vo relacija eden-sprema-pove}e, dodeka vo mre`nata struktura
podatocite se prika`uvaat vo relacija pove}e-prema-eden.

Primer za mre`na struktura: Da se pretstavi fizi~kata organizacija na mre`en model za

baza na vraboteni koi rabotat na proekti, pri {to se vodi evidencija za brojot na ~asovi {to
na eden vraboten mu se odobreni za rabota na daden proekt. Pove}e vraboteni rabotat na
eden proekt, no i sekoj vraboten mo`e da raboti istovremeno na pove}e proekti. Vo bazata
ima podatoci za 5 vraboteni i 4 proekti pri {to rasporedot na vrabotenite po proekti e
sledniot (slika 3):

Vraboten
Proekt Broj na ~asovi
# #

B2 П1 30
B2 П2 10
B1 П2 40
B3 П2 25
B3 П4 10
B3 П3 10
B5 П3 40

24
 Slika 3: Raspored na vraboteni po proekti

Mre`niot model {ematski izgleda vaka (slika 4):

Slika 4: [ematski prikaz na mre`en model

Gi zanemaruvame podatocite {to se vodat za sekoj vraboten (na pr. ime, prezime i
sl.), kako i za proektite, bidej}i celta e da se ilustrira na~inot na koj se pretstavuvaat m:m
asocijaciite kaj mre`niot model na bazi na podatoci (slika 5).

Slika 5: Pretstavuvawe na m:m asocijacii kaj mre`en model na bazi na podatoci

Mo`e da se zabele`i deka na~inot na pronao|awe na daden zapis e dosta slo`en. Na

primer, za pra{awata - da se najdat imiwata na site vraboteni koi rabotat na daden proekt,
ili pak da se najde vo koi proekti daden vraboten u~estvuva, potrebno e preku izminuvawe
na ostatokot od mno`estvoto da se dojde do sopstvenikot na drugoto mno`estvo. (Uveri se
so toa {to }e proveri{ na koi proekti raboti vraboteniot V2).

Relaciska struktura: Poslednite godini razvojot vo podra~jeto na softverot e naso~en

kon relaciskite bazi na podatoci. Ovie bazi podatocite gi pretstavuvaat vo forma na
ednostavni dvodimenzionalni tabeli koi se narekuvaat relacii.

Relacija e datoteka koja:

25
  Sodr`i samo zapisi od eden vid.
 Zapisite ne se snimeni po nekakov redosled.
 Zapisite imaat pole koe edinstveno go identifikuva zapisot (i se vika klu~).

Hierarhiskite i mre`nite bazi na podatoci imaat niza prednosti, no i nedostatoci. Tie se

idealni za transakciski sistemi. Me|utoa istite imaat nedostatoci koi se ogledaat vo
postavuvawe na direktoriumite i indeksite odnapred, so te{ka mo`nost za nivna natamo{na
modifikacija. Toa zna~i deka istite se nefleksibilni. Isto taka im e potrebno pove}e vreme
za programirawe.
Relaciskite sistemi se mnogu fleksibilni koga se zemaat vo predvid nepredvidlivite
barawa ili potrebi koi treba da se zadovolat so kombinacija na procesi. Isto taka, ovie
sistemi se prili~no bavni zaradi pristapuvawe vrz pogolemo koli~estvo na podatoci vo
daden moment (edinica vreme).

Organizacija na bazite na podatoci

Bazite na podatoci mo`at da bidat organizirani kako:

 Sekvencijalni.
 Indeks-sekvencijalni.
 Direktni.

Sekvencijalnata forma na organizacija na podatoci pretstavuva najednostavna forma

na organizacija. Slogovite od podatocite se zapi{uvaat po bilo koj redosled, bez ogled na
toa dali istite se sortirani ili ne.
Slogovite naj~esto se zapi{uvaat sprema raste~ki ili opa|a~ki redosled na nekoe
obele`je koe pretstavuva identifikaciski klu~.
Indeks-sekvencijalnata forma na organizacija na podatoci ovozmo`uva direkten
pristap kon odreden slog vo bazata. Toa zna~i deka site slogovi ne treba da se ~itaat vo
bazata na podatoci za da se pristapi na baraniot slog. Slogovite se podredeni vo logi~ki
redosled (sprema kontrolnoto pole, odnosno klu~) i indeksno koe se formira za vreme na
kreirawe na bazata na podatoci.
Sekoj zapis sodr`i klu~ i fizi~ka adresa na koja e izvr{eno arhivirawe na zapisot. So
vospostavuvawe na odnos pome|u klu~ot i fizi~kata adresa na slogot vo memorijata, se
sozdava indeks. Indeksot ovozmo`uva brza i direkna obrabotka na logi~kite slogovi vo
edna celina. Namesto da se prebaruva celokupnoto koli~estvo na podatoci, prebaruvaweto
se sveduva samo na prebaruvawe po indeksi.
Direktniot pristap kon podatocite ovozmo`uva direkten pristap kon baraniot podatok.
Ovoj pristap bara vospostavuvawe neposredna vrska pome|u klu~evi na odredeni slogovi i
nivnite fizi~ki adresi.

Otkrivawe na znaewe od bazi na podatoci pri donesuvawe na

delovni odluki

Otkrivaweto na znaewe od bazi na podatoci (data mining) pretstavuva zbir na metodi

i postapki koi vleguvaat vo podra~jeto BI (Business Intelligence) so pomo{ na koi se vr{i

26
ekstrahirawe na znaeweto koe e sokrieno vo nepreglednoto mno`estvo na rutinski sobrani
podatoci, koi se sobiraat kako rezultat na sekojdnevnoto izvr{uvawe na delovnite
aktivnosti.
Vo ovoj proces se koristat razli~ni nau~ni podra~ja kako {to se: statistika,
matematika, teorija na informacii, teorija na verojatnost i ve{ta~ka inteligencija.
Sostavite za otkrivawe na znaewe od bazi na podatoci vleguvaat vo delot na
delovnata inteligencija. Sostavite od bazi na podatoci vleguvaat vo sostavite za u~ewe.
Osnovna nivna karakteristika e brzata sposobnost za prilagoduvawe vrz osnova na novo
nastanati uslovi na rabotewe vo koi tie sostavi dejstvuvaat.
Dokolku celokupnata problematika se nabquduva od perspektiva na delovna
inteligencija, sostavot mo`e da se prilagodi i nadgradi vo zavisnost od slu~uvawata vo
opkru`uvaweto.
Osnovnata ideja vrz koja se temeli razvojot na delovnata inteligencija e ~ovekovata
sposobnost za u~ewe. Pravilniot vlez na podatoci i raspolo`livoto iskustvo doveduvaat do
transparentni informacii. Ovoj pristap e mnogu blizok so ~ovekovite sposobnosti i
metodologii na u~ewe.
Za da se izvr{i procesot na inteligentna analiza na podatoci vrz osnova na prethodnite
vnesovi vo bazite na podatoci, potrebno e da se definiraat slednite strukturi:

Pronao|awe znaewe vo bazi na podatoci (Knowledge Discovery in Databases

– KDD): Pretstavuva netrivijalen proces na identifikacija na ispravni, novi, potencijalno
korisni i razbirlivi strukturi na podatoci.

DM (Data mining): Pretstavuva del koj se odnesuva na algoritmi za pronao|awe na

pravilnosti, strukturi ili modeli na podatoci so prifatliva efikasnost.

Inteligentnata analiza vospostavuva korelativen odnos pome|u:

 Kompjuterskata tehnologija i nejzinata primena vo obrabotkata na podatocite.

 Ve{ta~kata inteligencija.
 Statistikata.
 Bazite na podatoci.

Procesot na inteligentna analiza so koristewe na bazi na podatoci grafi~ki mo`e da se

pretstavi na sledniot na~in (slika 6).

27
 Definirawe na
problemot

Definirawe
Primena na podatocite

Podatoci

Priprema na
Evaluacija
na modelot podatocite

Modelirawe

Slika 6: Proces na inteligentna analiza so koristewe

bazi na podatoci

Podatoci: Podatocite gi so~inuvaat site elementi koi vleguvaat vo podra~jeto na

neobraboteni fakti, bez ogled na izvorot na podatocite, na~inot na koj se dobivaat, mestoto
na nao|awe i potrebata od nivno ponatamo{no koristewe.
Definirawe na problemot: se izveduva preku odreduvawe na celite koi treba da se
postignat so analizata na podatoci, so primena na kriterium za uspe{nost na proektot
(najgolema to~nost na objektot koj se analizira).
Definirawe na podatocite: odreduvawe na lokacijata na pribirawe, osnoven opis na
podatocite, predmet na sobiraweto, osnovni karakteristiki i kvalitet na podatocite.
Priprema na podatocite: opfa}a izbor, pre~istuvawe, konstrukcija na transformiraniot
izlez i formatirawe spored tehnikite na modelirawe.
Modelirawe: Izbor na tehniki za modelirawe, metodi na testirawe, generirawe na
modelot i ocenka na modelot.
Evaluacija na modelot: Se odreduva spored kriteriumot za re{avawe na problemot i
mo`nost za implementacija.
Primena: Kreirawe na algoritam za odlu~uvawe, poddr{ka vo odlu~uvaweto i
povratni informacii.

28
 Spojuvawe na postojni bazi na podatoci vo objektno-orientirana
distribuirana baza na podatoci

Izminatite desetina godini sme svedoci na silniot porast na multimedijalni aplikacii.

Toa e ovozmo`eno so postojaniot porast na mo}nosta na kompjuterite koi se vo sostojba da
prika`uvaat multimedijalni podatoci (primer: tekst, sliki, zvu~ni zapisi, filmovi, video
klipovi, ...). i pokraj postojanoto zgolemuvawe na mo}nosta na poedine~ni kompjuteri,
seu{te postojat ograni~uvawa za masovno koristewe na multimedijalni aplikacii. Nekoi od
pri~inite se:

 Nedovolen kapacitet za memorirawe na podatoci kaj poedine~ni personalni

kompjuteri (multimedijalnite podatoci baraat mnogukratno pogolem memoriski
kapacitet vo sporedba so konvencionalnite podatoci).
 Pote{kotii vo pripremawe i prifa}awe na multimedijalnite podatoci na na~in koj e
podr`an so sistemite za upravuvawe so bazi na podatoci (sigurnost, integritet na
podatocite, pove}ekorisni~ka rabota, zaklu~uvawe i sli~no).
 Nekompatibilnost pome|u personalnite kompjuteri.
 Relativno mala propusna mo} na kompjuterskite mre`i za golemo koli~estvo na
multimedijalni podatoci.
 Visoki tro{oci za obuka za rakuvawe so multimedijalni podatoci i tkn.

Problemite postanuvaat u{te pogolemi koga se javuva potreba za izgradba na golemi

multimedijalni informaciski sistemi za golemi kompanii koi imaat golem broj na odale~eni
lokacii. Na takvite firmi im treba logi~ka baza so podatoci koi se rasporedeni po site
lokacii. Vo takvite slu~ai, sekoga{ se javuva problem vo raznolikost na hardverskata
oprema, kako i upotrebenite sistemi za upravuvawe so bazi na podatoci.
Vp prodol`enie }e se poka`at prednostite koi gi donesuva objektno-orientirana
distribuirana baza na podatoci, kako za konvencionalni taka i za multimedijalni aplikacii.

Objektno-orientirana distribuirana baza na podatoci vo

multimedijalni aplikacii

Ne postoi nekoja formalna definicija koja zboruva za toa {to e toa {to so~inuva
distribuiran sistem za upravuvawe so bazi na podatoci. No, so takov sistem ~esto se
vrzuvaat nekoi svojstva. Vo prodol`enie }e bidat prezentirani i razgledani nekoi od tie
svojstva koi imaat golemo vlijanie na multimedijalnite aplikacii.

Transparentnost na lokacijata: Verojatno najosnovno svojstvo na distribuiran sistem za

upravuvawe so bazi na podatoci e transparentnosta na lokacijata. Transparentnost na
lokacija e nivo na distribuirana transparentnost koja im ovozmo`uva na korisnicite na
sistemite da ja gledaat celata baza kako da e taa prisatna lokalno, bez ogled na toa {to
nejzinite delovi fizi~ki se smesteni na razni lokacii. Distribuiranata baza na podatoci treba
navistina da dava dojam deka se raboti za edna edinstvena baza na podatoci i nejzinite
korisnici ne mora da bidat svesni na faktot deka se raboti za distribuirana okolina.

29
Transparentnost na fragmentacija: Povisoko nivo na transparentnost na lokacijata se
postignuva so transparentnost na fragmentacijata. Taa ovozmo`uva podelba na podatocite
od edna tabela na pove}e lokacii. Korisnicite i ponatamu ja gledaat taa tabela kako da taa e
smestena na edno mesto. Postojat dva vida na fragmentacii:

 Horizontalna fragmentacija.
 Vertikalna fragmentacija.

Horizontalna fragmentacija zna~i deka redovite na tabelata se raspodeleni na pove}e

lokacii, so ogled na vrednostite na edna ili pove}e koloni koi se nao|aat vnatre vo tabelata
(slika 7).

LOKACIJA A

[ifra Oddel Ime i prezime Plata Fotografija

(denari)

1001 102 Aco Simov 24.000

LOKACIJA B

[ifra Oddel Ime i prezime Plata Fotografija

(denari)

1002 103 Ana Goceva 34.000

Slika 7: Horizontalna fragmentacija

Na slika 7 e prika`an primer na horizontalna fragmentacija kaj koja podatocite za

vrabotenite fizi~ki se za~uvani na lokaciite na nivnite oddeli (oddelenija, sektori, slu`bi,...).
Redicite koi se za~uvani vo poedini oddeli naj~esto se potrebni vo tie oddeli, me|utoa i
drugi oddeli mo`at, spored potrebite, da imaat pristap do tie podatoci kako da tie se
smesteni vo lokalna baza na podatoci.

Vertikalna fragmentacija: Zna~i deka kolonite na tabelata se raspodeleni vo

podmno`estva, od koi sekoe podmno`estvo e memorirano na druga lokacija. Na slika 8 e
prika`ano deka edna kolona, fotografija na vraboten, e memorirana na lokacija koja fizi~ki
e najbliska do oddelot na koj naj~esto mu treba takva informacija.

30
 LOKACIJA A

[ifra Oddel Ime i Plata

prezime (denari)

1001 102 Aco Simov 24.000

LOKACIJA B

1002 103 Ana Goceva 34.000

Fotografija

Slika na Aco Simov

Slika na Ana Goceva

Slika 8: Vertikalna fragmentacija

Distribuirana manipulacija so podatoci: Ovaa svojstvo na distribuiran sistem za

upravuvawe so bazi na podatoci ovozmo`uva naredbite za komunikacija so bazata na
podatoci (SELECT) da se izvr{uvaat na na~in da korisnicite ne se svesni za
distribuiranosta na bazata. Distribuiraniot sistem za upravuvawe so bazi na podatoci mora
da ovozmo`i zapi{uvawe, menuvawe i bri{ewe na podatoci na ist na~in kako i kaj
lokalnite bazi.
Poseben problem pretstavuva integritetot na transakciite koi vklu~uvaat pove}e
fizi~ki lokacii. Zatoa e potrebno da se obezbedat mehanizmi koi se vo sostojba da ja
kontroliraat uspe{nosta na izveduvawe na poedine~ni delovi na logi~ki transakcii, i vo
slu~aj na neuspe{no izveduvawe na bilo koj del od taa transakcija, avtomatski da se
poni{tat (izbri{at) posledicite od site prethodni.

Mehanizam za optimizirawe na distribuirani prebaruvawa (queries): Od gledna to~ka

na multimedijalni aplikacii ova e verojatno najva`noto svojstvo na distribuiran sistem za
upravuvawe so bazi na podatoci.

Ovaa svojstvo }e bide prika`ano preku sledniot primer:

 Na lokacijata ''A'' e smestena tabela koja sodr`i podatoci za oddelite (30

redici).
 Na lokacijata ''B'' e smestena tabela koja sodr`i podatoci za vrabotenite (2000
redici, vklu~uvaj}i fotografii).

31
  Na lokacijata ''C'' korisnikot postavuva prebaruvawe so koe saka da dobie
podatoci za eden oddel i za vrabotenite vo toj oddel, no samo za oddelot ''OD1''
.

Vo vakva situacija, mehanizmot za optimizirawe na distribuirani prebaruvawa, mora

da bide vo sostojba da go napravi slednovo:

 Da kreira podmno`estvo na baranite podatoci na sekoja od lokaciite.

 Da go sporedi koli~estvoto na taka dobienite podatoci.
 Da go prefrli pomaloto koli~estvo na podatoci na druga lokacija za da napravi
nivno spojuvawe (povrzuvawe).
 Taka dobienite rezultati da gi vrati na lokacijata ''C''.

Od ovoj primer e o~igledno deka mehanizmot za optimizirawe na distribuiranite

prebaruvawa e neizostaven ako sakame da dobieme zadovoluva~ko vreme na odziv na
bazata na podatoci.

Portabilnost: Ovaa e neobi~no va`no svojstvo na distribuiran sistem za upravuvawe so bazi

na podatoci. Toa obezbeduva mo`nost za rabota vo razli~ni hardverski i softverski
okru`uvawa (okolini). Ovaa svojstvo e osobeno va`no vo slu~aevi na integrirawe na
postojnite bazi na podatoci vo distribuirana baza na podatoci.

Objektno-orientirani pro{iruvawa na sistemot za upravuvawe so

bazi na podatoci

Dopolnitelna vrednost na distribuiran sistem za upravuvawe so bazi na podatoci

mo`at da dadat i objektno-orientirani pro{iruvawa. Glavni prednosti na objektno-
orientiranite tehnologi se:

 Povrzuvawe na podatocite so metodi (proceduri) koi obrabotuvaat podatoci.

 Nasleduvawe: mo`nost za koristewe na ve}e definirani podato~ni i procesni
strukturi so sli`ni tipovi na objekti, klasi.
 V~auruvawe: do podatocite mo`e da se dojde samo preku ve}e definirani, detalno
ispitani metodi (proceduri).
 Poednostaven na~in na definirawe na multimedijalni podatoci i procesni
strukturi.

Pregled na objektna baza na podatoci

Osnovna karakteristika na objektna baza na podatoci e deka se zasnova na objektno

orientirani principi. Za razbirawe na objektno orientirani principi najprvo e potrebno da se
definira {to e toa ''objekt''.

32
 Pod zborot ''objekt'' se ozna~uva kombinacija na podatoci i programi so koi se
prika`uva nekoj entitet. Na primer da zememe eden vraboten koj se vika Petar. Petar ima
30 godini i plata od 15 000 denari. Petar mo`e da se pretstavi vo kompjuterskiot program
kako objekt.

Podato~niot del na objektot bi bil:

 Ime: Petar
 Datum na ra|awe: 01.1.1978
 Plata: 15 000

''Programskiot'' del na objektot mo`e da se sostoi od slednite programi:

 Vraboti_novo_lice
 Prika`i_podatoci
 Promeni_plata
 Otpu{ti_vraboten.

Podato~niot del na objektite mo`at da go so~inuvaat podatoci od bilo koj tip,

vklu~uvaj}i i tipovi podatoci koi se definirani od strana na korisnicite na bazata na
podatoci. Tie podatoci se narekuvaat atributi na objektot.
V~auruvawe: so nego se ozna~uva principot koj obezbeduva deka podato~niot del na
objektot e nevidliv ''odnadvor'', tuku do podatocite se doa|a isklu~ivo preku definirani
programi.
Terminot ''objektno orientiran'' vo svojata osnova zna~i kombinacija na
v~auruvawe i nasleduvawe. Nasleduvawe zna~i deka noviot objekt mo`e da se definira so
pro{iruvawe na ve}e postojnite definicii na nekoj objekt. Potrebno e isto taka da se vovede
poimot ''klasa''. Site objekti koi imaat isti atributi i programi pripa|aat na edna klasa.
Klasite se uredeni taka da nekoi mo`at da gi nasledat atributite i programite od nekoi drugi
klasi. Ova mo`e da se razgleda na eden primer:

Petar i Ivan se objekt ''VRABOTENI''. Dvata objekti imaat isti atributi i ist
programski del na objekti. Programite vo programskiot del na objektot se narekuvaat
''metodi''. Se ka`uva deka objektite Petar i Ivan pripa|aat na klasata ''VRABOTENI''.
Da se pretpostavi deka e potrebno da se definiraat prodava~ite koi rabotat za taa
kompanija (firma). Nivnata karakteristika e taa deka vo odnos na ostanatite zaposleni tie
imaat dopolnitelen atribut: provizija od proda`ba. Poradi toa tie ne mo`at da pripa|aat na
klasata ''VRABOTENI'' i zatoa e potrebno da se definira nova klasa
''PRODAVA^_ZAPOSLEN'', na na~in da novata klasa treba da gi nasledi site atributi i
metodi od prethodnata klasa i da dodade nov atribut ''provizija_od_proda`ba''.

Spored toa, objektno orientiraniot princip ima nekolku posledici:

 Nasleduvaweto ovozmo`uva da razli~ni klasi delat isto mno`estvo na atributi i

metodi i ista programa mo`e da se upotrebi za pove}e klasi.
 Ako vo eden slo`en sistem se definira mno{tvo na klasi, od koi sekoja ima mnogu
atributi i metodi, prednostite na zaedni~ko koristewe na atributi i metodi se
mnogu zna~ajni.

33
 Novite klasi se definiraat so dodavawe na atributi i metodi na ve}e definiranite,
koristej}i gi istovremeno site metodi koi se ve}e definirani i detalno testirani, namaluvaj}i
gi na toj na~in mo`nostite za pojavuvawe na gre{ki. Vo toj kontekst, objektno orientiraniot
sistem za upravuvawe so bazi na podatoci dava mo`nost za kreirawe klasi, kreirawe objekti,
ovozmo`uva nasleduvawe na atributi i metodi i aktivira metodi na poedini objekti.
Pokraj toa, objektno orientiraniot sistem za upravuvawe so bazi na podatoci mora da
gi obezbedi standardnite uslugi koi gi dava relaciskata baza na podatoci, vklu~uvaj}i
neproceduralni jazici za prebaruvawe za selektirawe na poedini objekti, avtomatizirana
obrabotka i optimizacija na prebaruvawata, dinami~ko menuvawe na definicijata na klasi i
podklasi, transakciski obrabotki, zaklu~uvawe na objektite, spre~uvawe na neovlasten
pristap do podatocite i tkn.
Mo`nosta za memorirawe na objektite (podatoci i metodi) vo samata baza na podatoci
donesuva dopolnitelna vrednost na sistemot za upravuvawe so bazi na podatoci. U{te e
pogolema dobivkata od memorirawe na objektite vo samata baza na podatoci vo
distribuirano okru`uvawe, so {to se ovozmo`uva mnogu brz razvoj na novi aplikacii poradi
mo`nosta za ednostavno i brzo prifa}awe na definiciite na postojnite objekti od site lokacii
na koi se nao|a distribuiranata baza na podatoci.

ZAKLU^OK: Spojuvawe na poedini lokalni bazi na podatoci vo edinstvena

distribuirana baza na podatoci postanuva se pozna~ajno, bidej}i korisnicite baraat
edinstven pogled na site podatoci.
Edno od najva`nite svojstva na distribuiran sistem za upravuvawe so bazi na podatoci
e mo`nosta za rabota vo razli~ni hardverski i softverski opkru`uvawa. Toa svojstvo, kako i
mo`nosta za spojuvawe na razli~ni sistemi za upravuvawe so bazi na podatoci vo
edinstvena distribuirana baza, e od neprocenliva vrednost za korisnicite koi ve}e imaat
razli~ni bazi na podatoci. So toa se za~uvani site prethodni investicii vo hardver, softver,
lu|e i znaewe.
Isto taka, va`no svojstvo e i transparentnost na fragmentacijata koja mu ovozmo`uva
na korisnikot da ja do`ivuva distribuiranata baza na podatoci kako edinstvena baza,
memoriraj}i gi multimedijalnite podatoci (ogromano koli~estvo na podatoci) na lokacii na
koi tie naj~esto se koristat.

Transakcii i sovpa|awe

Pokraj sopstven model na podatoci, pogolem broj na prakti~ni bazi na podatoci

(''transakciski bazi na podatoci'') se obiduvaat da sprovedat model na transakcija na bazi na
podatoci koj ima posakuvani svojstva za integracija na podatoci. Softverot za bazi na
podatoci treba da gi sproveduva slednite ACIP pravila:

 Atomnost: Ili site zada~i vo transakcijata treba da bidat napraveni ili nitu edna.
 Doslednost: Sekoja transakcija mora da za~uva integritetna prinudnost - rigorozni
pravila na doslednost na bazite na podatoci. Taa ne mo`e da smesti podatoci vo
kontradiktorna polo`ba.
 Izolacija: Dve simultani transakcii ne mo`at da interferiraat, t.e da se poni{tuvaat.
Me|urezultatite vnatre vo transakcijata ne se vidlivi za drugite transakcii.
 Postojanost: Zavr{eni transakcii ne mo`at podocna da se prekinuvaat ili nivnite
rezultati da se otfrluvaat. Tie mora da prodol`at preku povtorno pokrenuvawe na
sistemot za upravuvawe so bazi na podatoci, posle nivniot prekin (pa|awe).

34
 Vo praksa, mnogu sistemi za upravuvawe so bazi na podatoci dopu{taat pogolem
broj od ovie pravila selektivno da se ubla`uvaat zaradi postignuvawe podobri performansi.

Kontrola na sovpa|awe: Ova e naslov na metoda koja se koristi zaradi obezbeduvawe

deka transakciite se izvr{uvaat na siguren na~in i deka gi sledat ACIP pravilata. Sistemot
za upravuvawe so bazi na podatoci mora da obezbedi deka se dozvoleni serijabilni,
dopolnitelni rasporedi, i deka nitu edna aktivnost na izvr{enite transakcii ne e izgubena
koga se poni{teni prekinatite transakcii.

Primena na bazata na podatoci

Bazite na podatoci se koristat vo mnogu aplikacii, vo celiot opseg na kompjuterski

softver. Tie se posakuvana metoda na priprema na golemi multikorisni~ki aplikacii kade e
potrebna koordinacija pome|u golem broj na korisnici. Duri i individualnite korisnici
smetaat deka bazite na podatoci se mnogu sigurni, iako mnogubrojni aplikativni re{enija
seu{te se bazirani na standardna tehnologija na bazi na podatoci. Softverskite re{enija za
bazi na podatoci se dostapni na pogolem broj na softverski platformi, taka da aplikativniot
softver mo`e da koristi zaedni~ko programsko okru`uvawe za prebaruvawe i analiza na
podatoci koi se nao|aat vo bazata na podatoci.

Prednost od koristewe na baza na podatoci

Koristeweto na bazi na podatoci ima niza prednosti vo odnos na klasi~nata rabota so

podatoci:

 Pobrza rabota.
 Ednostavno koristewe.
 Rabota so golemo koli~estvo na podatoci.
 Ednostaven vnes i menuvawe na podatocite.
 Lesno prebaruvawe i selektirawe na podatocite.
 Sortirawe na podatocite.
 Razli~ni na~ini na prezentirawe na podatocite.
 Mo`nost za razmena na podatocite so drugi aplikacii.
 To~nost na podatocite i izbegnuvawe na duplirawe na podatocite.
 Isti podatoci mo`at istovremeno da se koristat kaj pove}e korisnici.
 Golema sigurnost na podatocite.

Koristewe na kompjuter vo procesot na analiza na podatoci

Vo poslednite 20-tina godini zna~itelno se zgolemuvaat vlo`uvawata vo primena na

kompjuterite vo procesot na odlu~uvawe vo delovnite procesi. Ova se pravi so cel da se
zabrza procesot na proizveduvawe na informacii i pravovremeno odlu~uvawe.

35
 So pomo{ na informati~kata (IT) tehnologija se realizira procesot na analiza na
podatoci i informacii. So koristewe na IT tehnologijata se ovozmo`uva:

 Vizuelna interpretacija.
 Neposreden pristap do podatocite.
 Zabrzan proces na donesuvawe odluki.
 To~nost i pravovremenost vo procesot na manipulirawe so informacii.
 Uvid vo informaciite koi se sokrieni vo delovnite sostavi.

Isto taka, informati~kata tehnologija go podignuva nivoto na delovnata inteligencija

preku:

 Brzo vra}awe na vlo`uvaweto preku namaluvawe na vremeto za implementacija.

 Analiza bez rizik.
 Ednostavno koristewe na aplikativen softver bez potreba od izrazena edukacija na
krajnite korisnici (korisni~ki orientirani aplikacii – user friendly).
 Fleksibilnost so neograni~en opseg na pristap i prilagodlivost.
 Celovitost preku celosna (potpolna) integracija vo analizata na raboteweto.
 Visok benefit so adekvaten pristap do informaciite.
 Kreativnost vo prezentirawe na izve{tai (reports) koi se razbirlivi za site
korisnici.

Personalni kompjuteri

Dinami~kiot razvoj na kompjuterskata tehnologija se pove}e go dobli`uva

personalniot kompjuter do ~ovekot. Negovata primena e involvirana vo site sferi na
~ovekovoto `iveewe. Retki se onie pretprijatija, institucii koi ne koristat kompjuterska
obrabotka na podatoci.
Golemite pobaruvawa za personalni kompjuteri ne se inicirani samo od
propagandnata aktivnost na vode~kite proizvodstveni kompanii na kompjuterski hardver
(hardware), tuku od vistinskata potreba za istite. Razvojot na kompjuterskata tehnologija i
pazarnite uslovi, personalniot kompjuter go dobli`uvat do sekoj ~ovek.
Povrzuvaweto preku internet mre`i ovozmo`uva ne samo ednostavno priklu~uvawe
na korisnicite vo svetskiot integriran sistem na kompjuteri, tuku i odvivawe na razli~ni
delovni aktivnosti so pomo{ na personalnite kompjuteri bez fizi~ko prisustvo na
izvr{uva~ot.
Denes `iveeme vo period na dominacija na personalniot kompjuter kako osnovno
orudie za rabota, vo procesot na obrabotka na podatoci i dobivawe na informacii kako
finalen proizvod. Namaluvaweto na cenite na hardverskite elementi i mnogu silnata
softverska podr{ka, ovozmo`uva da se eliminira kultot kon personalnite kompjuteri kako
ma{ini koi se dostapni samo za privilegiranite. Primenata na personalniot kompjuter vo
dene{ni uslovi e o~igledna i {irokonamenska.

Spored svojata namena personalnite kompjuteri mo`at da se podelat na:

36
  Op{to namenski personalni kompjuteri koi se koristat za razli~ni nameni,
po~nuvaj}i od proces na obrabotka na sekakov vid na podatoci, pa se do
koristewe na multimedijata vo forma na zabava.
 Specijalizirani personalni kompjuteri koi se koristat za strogo namenski celi.

Po~etokot na pronao|aweto na prviot mikroprocesor od strana na Ted Hoff vo Intel

vo 1971 godina, go ozna~uva po~etokot vo proizvodstvoto na personalni kompjuteri.
Personalnite kompjuteri i nivnoto globalno povrzuvawe ovozmo`uva edna nova
kultura i komunikacija, bez koja egzistiraweto na dene{nive biznis prostori ne mo`e da se
zamisli.
Svedoci sme na integriranost pome|u komunikaciskata i kompjuterskata tehnologija.
Ovie dva tehnolo{ki aspekti se nabquduvaat vo svojata kompleksnost.
Povrzuvaweto na kompjuterite vo edna globalna mre`a kako {to e Internet
povrzuvaweto, ovozmo`uva dobivawe na nov kvalitet vo koristewe na personalnite
kompjuteri. Korisnosta od vakviot na~in na povrzuvawe ja imaat site.
Razvitokot na kompjuterskata tehnologija se dvi`i so brzo tempo napred.
Podobruvawata se o~igledni od aspekt na brzinata na procesirawe, kompjuterskite
dimenzii, obrabotkata na podatocite i dobivaweto na informacii. Sekojdnevnite inovacii i
predviduvawa na kompjuterskite eksperti go potvrduvaat ovoj razvitok.
Softverskite paketi koi poka`uvaat interaktivni svojstva, ovozmo`uvaat kreirawe na
razli~ni softverski aplikacii bez nekoe pogolemo programersko ili softversko iskustvo.
Personalniot kompjuter se pove}e se dobli`uva do korisnikot davaj}i prostor za
eksponirawe na negovite kreativni sposobnosti.
Razvojot na hardverskata oprema e vo celosna povrzanost so razvojot na sistemskiot
softver. Ovoj proces e neminoven, bidej}i personalniot kompjuter go nabquduvame kako
eden celosen sistem od hardverski i softverski elementi.
Mora mnogu dobro da se poznava personalniot kompjuter kako del od IT
tehnologijata za da mo`e da se iskoristat site negovi prednosti. Osobeno e naglaseno
koristeweto na personalniot kompjuter pri analizirawe na podatocite. Manuelniot pristap vo
analizata odamna e napu{ten. Ztoa poznavaweto na rabotata na personalniot kompjuter i
voop{to rabotata so aplikativniot softver pri analiziraweto na podatocite e zna~aen faktor
za analizata kako del od delovniot proces vo sekoe pretprijatie.

3. SOFTVER ZA RABOTA SO BAZI NA PODATOCI

37
 Prakti~nata primena na bazite na podatoci se realizira so primena na soodveten
softver. Koga stanuva zbor za primena na softver koj gi obedinuva site bazi na podatoci
(Microsoft Access, Microsoft Excel, ORACLE i mnogu drugi) vo integrirano
okru`uvawe, vo poslednata decenija primatot pripa|a na ArcView (softverski paket koj
ovozmo`uva kreirawe prostorno/atributni bazi na podatoci, i koj koristi kompjuterska
tehnologija poznata kako prostoren informaciski sistem, popularno poznata kako GIS
technology - Geografski Informaciski Sistem). ArcView standardno gi podr`uva
tabelarnite podatoci so izvoren format dBase IV, tekst dokumenti vo koi zapisite se
razdeleni so zapirka ili TAB. Koristej}i ja SQL konekcijata, ArcView mo`e da se povrze
so raznovidni serverski bazi na podatoci kako {to se Microsoft Access, Microsoft Excel,
ORACLE, Ingres, Sybase, Informix i drugi.
Bidej}i kako sostaven del na analizata na podatoci e potrebno poznavawe na softverot
koj }e go vr{i procesot na obrabotka i analiza na podatocite, }e bide prezentirano osnovno
nivo na edukacija za rabota so softverskiot paket ArcView.

Voved vo GIS tehnologija

Edno od najzna~anite dostignuvawa {to go obele`ija krajot na 20-ot vek nesomneno

e razvojot na kompjuterskite tehnologii. Kvalitativnite ~ekori koi se napraveni vo razni
oblasti na ~ovekovoto `iveewe predizvikuvaat voshit deka svetot mo`el tolku mnogu da se
promeni za relativno kratko vreme. Me|utoa, osven {to poimot vreme stana mnogu
relativen, kompjuterskata industrija izbi vo samiot vrv na tehnolo{kiot razvoj, a prednost
dobiva onoj koj znae da upravuva so najva`niot proizvod od krajot na ovoj vek -
informaciite.
Eden od najva`nite tehnolo{ki trendovi na dene{ninata e globalnoto povrzuvawe na
lu|eto od celiot svet zaradi brza razmena na informacii, znaewa, dostignuvawa i
koordinacija na rabotata. Povrzuvawa od vakov tip se odvivaat vo site vidovi na ~ove~kite
aktivnosti: vo naukata, tehnikata, umetnosta, ekonomijata, odbranata, biznis aktivnostite i
vo mnogu drugi. Mo`nosta za brz pristap do informaciite, kako i nivnata brza razmena
denes e tolku standardna rabota {to onie koi edna{ }e zapo~nat da gi koristat tie uslugi,
te{ko mo`at da ja zamislat natamo{nata rabota bez niv.
Pred okolu 30 godini, pogolem broj nau~nici od razli~ni nau~ni disciplini, zapo~naa
da razvivaat sistem za ~uvawe i organizirawe na prostorni i atributni podatoci na
kompjuter. Vo poslednata dekada ovaa tehnologija mnogu brgu se razviva{e i stana
poznata kako GIS tehnologija (Geographic Information System). Paralelniot progres vo
tehnologijata na kompjuterski sistemi zna~e{e i razvoj na aplikacii od oblasta na
geografski/prostorni informaciski sistemi. Visoko kvalitetni aplikativni re{enija vo oblasta
na planirawe na prostorot/zemji{teto, planirawe i odano~uvawe vo dadeno okru`uvawe,
kontrola i regulirawe na soobra}ajot, mnogubrojni biznis aplikacii, vo marketingot,
zdravstvoto, finansiite, demografskite istra`uvawa i drugi, na GIS mu vetuvaat da bide edna
od najgolemite kompjuterski aplikacii {to dosega se pojavile.
Geografskiot informaciski sistem e kompjuterska tehnologija so koja se sobiraat,
memoriraat, a`uriraat, obrabotuvaat i prika`uvaat prostorni, atributni i drugi podatoci. Go
so~inuvaat organizirani i obu~eni stru~ni lica, tehni~ka oprema, softverska podr{ka i
podatoci.
Od vakva studena, precizna definicija, vo koja ako samo se ispu{ti zborot prostor,
ostanuva klasi~na definicija za informaciski sistemi, ne e lesno da se razbere deka GIS
pretstavuva edna od najatraktivnite informati~ki disciplini na dene{ninata. Dene{nite

38
sovremeni prostorni informaciski sistemi se so visok stepen na integracija i so mo`nost za
avtomatska razmena na digitalni informacii, i taa informati~ka multidisciplinarnost e
osnovna pri~ina {to GIS e informati~ki hit na poslednite dve dekadi. Deka GIS e i
korisni~ki hit na dene{ninata, jasno e ako se pogledaat izvonrednite aplikativni re{enija vo
site sferi na ~ovekovoto `iveewe.

Prednosti na GIS vo odnos na drugi sli~ni tehnologii

Potencijalnite prednosti na GIS se mnogubrojni i mo`at da se podelat vo tri osnovni

grupi:

1. Vizuelizacija na podatocite i informaciite.

2. Povrzuvawe na prostornite i atributnite obele`ja.
3. Mo`nost za interdisciplinarno multikriteriumsko odlu~uvawe.

Vizuelizacijata na podatocite e prva, mnogu zabele`liva impresija na ovaa

tehnologija. Mo`nosta, golema koli~ina na atributni (opisni) podatoci koi se za~uvani vo
memorijata na kompjuterot, da se prika`at vo vizuelna, ednostavna i slikovita forma koja
mu e bliska na ~ovekot, e ne{to {to go nemaat drugite tehnologii.
Vnesuvaweto na prostorni obele`ja i nivno povrzuvawe so atributni podatoci, ra|a
nesogledlivi mo`nosti za analiza, donesuvawe zaklu~oci i logi~ko interpretirawe.
Interdisciplinarnoto povrzuvawe na razli~ni podra~ja na nabquduvawe e potencijal
koj e ograni~en samo od ~ovekovata fantazija. Vo re{avaweto na nekoj problem, GIS mo`e
da gi povrze pogledite na prakti~no site disciplini koi se relevantni za toj problem.
Osnovnoto zna~ewe na GIS e integrirawe na golemo koli~estvo na raznovidni
podatoci, koi zaradi podobra preglednost se organizirani vo soodvetni informaciski sloevi -
tematski sodr`ini (coverages). Tie se sostojat od topolo{ki povrzani prostorni objekti i
nivni zdru`eni opisni podatoci (atributi). Povrzuvaweto me|u razli~ni tematski sodr`ini go
ovozmo`uvaat lokaciskite podatoci. Na toj na~in se kreira kvalitetna slika na nastanite vo
prostorot koja pretstavuva kvalitetna osnova za odlu~uvawe.
GIS datotekite opi{uvaat razli~ni prostorni sodr`ini i ne vklu~uvaat samo tekstualni i
numeri~ki informacii (atributi), tuku isto taka vklu~uvaat prostorni podatoci koi mu
ovozmo`uvaat na kompjuterot da crta to~no odredeni sodr`ini od prostorot. Isto taka, za
GIS mo`e da se misli kako na prostorna baza na podatoci, t.e. baza na podatoci {to ja
memorira lokacijata i oblikot na prostornata informacija.

Najgolemata doblest na GIS tehnologijata e nejzinata analiti~ka mo}nost. GIS

raspolaga so mnogu alati za prebaruvawe: logi~ki operatori, matemati~ki funkcii, prostorni
prebaruvawa,.. Mo`nosta za prostorno prika`uvawe na rezultatite od prebaruvawata, e samo
edna od prednostite, no GIS nudi ne{to {to e mnogu pozna~ajno - edinstvena mo`nost za
pravewe prostorni analizi.
Site GIS analizi zapo~nuvaat na ist na~in: treba da se znae ona {to treba da se
znae. Procesot na odgovarawe na ova neizbe`no pra{awe vodi kon donesuvawe re{enie vo
vrska so informaciite {to se relevantni za dadena zada~a. Zaradi ovaa pri~ina, mo`e da se
ka`e deka podatocite se du{ata na sekoj GIS proekt. Vo zavisnost od vidot i strukturata na
podatocite koi treba da se odr`uvaat (vo bazi na podatoci, tabeli ili drugi datoteki), nekoi od
podatocite mo`at da se na raspolagawe, dodeka drugi e potrebno da se dobijat od
nadvore{ni izvori.

39
 Bazi na podatoci vo GIS

Konceptot na bazata na podatoci vo koja se memorirani razni tipovi podatoci, alati i

algoritmi pretstavuva centralna i klu~na to~ka koja gi razlikuva GIS sistemite od naizgled
sli~nite na niv. Vo bazata na podatoci, osven geometriata koja ovozmo`uva da se prika`e
polo`bata na objektite vo prostorot, se nao|aat i site informacii koi zboruvaat za
karakteristikite na objektite. Toa se nivnite atributi.
Najkriti~en i ~esto najdolgotraen del pri izrabotka na GIS aplikativno re{enie
(proekt) e gradeweto i kreiraweto na bazata na podatoci. Seopfatnosta i to~nosta na bazata
na podatoci go opredeluvaat kvalitetot na analizite i na finalnite proizvodi. Razvojot na
digitalna baza na podatoci se sostoi od nekolku ~ekori.
Prv ~ekor e dizajnirawe na bazata na podatoci. Vo ovoj ~ekor se vr{i
opredeluvawe na granicite na prostorot koj se prou~uva, koi tematski nivoi se potrebni, koi
prostorni objekti }e bidat pretstaveni vo sekoe tematsko nivo, koi atributi mu se potrebni na
sekoj objekt vo prostorot i kako da se kodiraat i organiziraat atributite.
Prostornite objekti koi se pretstaveni so razli~ni tematski podatoci se memoriraat vo
razdvoeni tematski nivoi. Tematskite nivoi se koristat bidej}i:

 Go pomagaat organiziraweto na srodni objekti.

 Go minimiziraat brojot na atributi koi se zdru`eni so sekoj prostoren objekt.
 Go olesnuvaat a`uriraweto i odr`uvaweto na grafi~kite prikazi, bidej}i obi~no
postojat razli~ni izvori na podatoci za sekoe tematsko nivo.
 Go poednostavuvaat prika`uvaweto na grafi~kite prikazi, bidej}i srodnite
prostorni objekti se polesni za crtawe, ozna~uvawe i za vnesuvawe simboli.

So prostorno raspar~uvawe na osnovnata prostorna sodr`ina koja e cel na opservacija,

se poednostavuvaat procesite na avtomatizacija i a`urirawe. Sekoga{ koga e potrebno, tie
mo`at da bidat zdru`eni za da gi ovozmo`at operaciite za analizirawe, prebaruvawe i
prika`uvawe preku celata prostorno/atributna baza na podatoci.

Vtor ~ekor pretstavuva avtomatskata obrabotka na podatocite. Vo nea e vklu~eno:

 Dobivawe prostorni podatoci za bazata na podatoci po pat na digitalizirawe i/ili

konvertirawe na podatoci od drug sistem.
 Dobivawe atributni podatoci za bazata na podatoci, pri {to atributnite podatoci
prvo se vnesuvaat vo kompjuter, a potoa se vr{i nivno zdru`uvawe so prostornite
objekti.

Vo procesot na avtomatizacija na podatocite va`en segment pretstavuva

organiziraweto na rabotniot prostor. Koga e vospostaven cvrst dizajn na bazata na
podatoci, mo`e da se zapo~ne so nejzina izgradba preku sobirawe na podatoci koi se
potrebni za realizirawe na proektot (tematskite nivoi i atributite se identifikuvaat vo fazata
na dizajnirawe). Najprvo e potrebno da se soberat onie podatoci na tematskite nivoi koi
ve}e se nao|aat vo digitalna forma, ili vo format koj mo`e da se konvertira vo soodveten
GIS format.
Pred da se zapo~ne so razvoj na bazata na podatoci, potrebno e dobro da se organizira
rabotniot prostor {to gi opfa}a tematskite nivoi, datotekite i grafi~kite prikazi koi treba da

40
 bidat kreirani. Isto taka, potrebno e da se utvrdat nekoi konvencii za imenuvawe na
tematskite nivoi i datotekite. Ovie ~ekori }e pomognat za efikasno upravuvawe so
podatocite na proektot.
Tipi~nata organizacija na raboten prostor vklu~uva proekten direktorium, a vo
negoviot sostav se nao|aat rabotni prostori za sekoe tematsko nivo. Na primer, mo`e da
postoi raboten prostor NASELENI MESTA, raboten prostor BANKI, EKSPOZITURI I
FINANSISKI INSTITUCII, raboten prostor ELEKTRI^NA MRE@A, raboten prostor
ZDRAVSTVENI USTANOVI, raboten prostor BIZNIS DELOVNI OBJEKTI, raboten
prostor PRODA@NA MRE@A (za odredena dejnost), raboten prostor OBRAZOVNI
INSTITUCII, raboten prostor KULTURNO-ISTORISKI SPOMENICI, raboten prostor
SELSKI TURIZAM i mnogu drugi. Sekoj raboten prostor gi opfa}a tematskite nivoi i
datotekite za nivoite na podatoci vo sekoja faza od proektot vo razvojot na bazata na
podatoci. Na slika 1 e prika`ana tipi~na organizacija na raboten prostor vo GIS
okru`uvawe, kade T11, T12 i T13 se tematski nivoi na rabotniot prostor 1, a TN1, TN2 i
TN3 se tematski nivoi na rabotniot prostor N.

Disk

Ime na proektot - Direktorium

podatoci

Raboten
prostor
Raboten Raboten Raboten
prostor 1 prostor 2 prostor N

T T T
11 12 13

Tematski nivoi
T T T
N1 N2 N3

Slika 1: Organizacija na raboten prostor

41
 Prv ~ekor vo gradeweto aplikativen GIS sistem e da se izvr{i celosno procenuvawe
na potrebite na korisnicite. Ova se pravi preku intervjua so potencijalnite korisnici na
sistemot za da obezbedat podatoci potrebni za realizacija na postavenite zada~i. Ako sekoj
ODEL vr{i odr`uvawe na sopstvenite podatoci, toa mo`e da zna~i duplirawe na naporite i
sozdavawe na nedosledni datoteki.
Planiraweto na aplikativniot sistem obezbeduva razdvojuvawe na korisnicite na ista
baza na podatoci i eliminirawe na redundantnosta i nedoslednosta. Na krajot, so pilot
proekt se identifikuvaat ispu{tenite elementi vo dizajniraweto na bazata na podatoci i se
ovozmo`uva korekcii za potpolna avtomatizacija na celokupnata baza na podatoci.

Kompjuterot memorira niza od datoteki koi opfa}aat prostorni ili atributni informacii
{to se vo korelacija so objektite koi se grafi~ki pretstaveni. Silata na GIS tehnologijata le`i
vo negovata sposobnost za povrzuvawe na ovie dva tipa podatoci (prostorni i atributni) i
odr`uvawe na prostornite vrski pome|u objektite vo prostorot.
Integriraweto na prostornite i atributnite (tabelarnite) podatoci otvora pati{ta za novi
mo}ni na~ini za nabquduvawe i analizirawe na prostornite podatoci. Za prifa}awe i
prika`uvawe na ovie podatoci, kompjuterot gi memorira prostornite i atributnite podatoci
vo soodveten format, za da mo`e da gi prepoznae i povtorno da gi vrati vo forma na
prostorni objekti.

Tret ~ekor e upravuvawe so bazata na podatoci. Vo ovoj ~ekor se vr{i smestuvawe

na prostornite podatoci vo koordinati od realniot svet, se spojuvaat bliski tematski nivoi i se
organizira procesot za odr`uvawe na bazata na podatoci.

Analizata na podatocite pretstavuva proces vo koj stanuvaat o~igledni vistinskite

vrednosti na prostornite informaciski sistemi. GIS efikasno izvr{uva raznovidni analiti~ki
zada~i za koi na drug na~in bi bilo potrebno mnogu vreme ili e nevozmo`no da se izvr{at.
So pomo{ na GIS mo`at da se testiraat alternativni scenarija mnogu ednostavno preku
izrabotka na nezna~itelna revizija vo analiti~kiot metod.

Za prezentirawe na rezultatite od analizite, GIS nudi mnogu opcii preku kreirawe

grafi~ki prikazi i izve{tai (reports) za korisnicite. Prezentiranata grafika i tabelarnite
rezultati od analizite imaat zna~aen udel vo procesot na donesuvawe odluki.

Vidovi podatoci vo GIS

GIS integrira dva fundamentalni razli~ni tipovi podatoci. Edniot go definira oblikot i
lokacijata na objektite. Ovie podatoci se nare~eni prostorni podatoci.Drugiot tip gi opi{uva
prostornite objekti. Ovie podatoci se nare~eni atributni podatoci. Nakratko, prostornite
podatoci ovozmo`uvaat da se crtaat prostorni sodr`ini, a atributnite podatoci im davaat
zna~ewe na prostornite objekti. Iako strukturalno se razli~ni, prostornite i atributnite
podatoci “`iveat’’ simbioti~ki vo GIS, i te{ko e da se zboruva za edni, odvoeno od drugite.
Prostornite podatoci pretstavuvaat informacii koi se linkuvani na specifi~ni lokacii,
na primer naselenieto vo gradovite ili stanarite na nekoja adresa. Vo mnogu slu~ai,
najte{kiot del na kreirawe podatoci za GIS e povrzuvawe na informaciite so lokaciite,
proces poznat kako geokodirawe. Vo sostav na poedine~no mno`estvo podatoci mora da

42
postoi odreden element koj ja specificira negovata lokacija. Elementite koi se nao|aat vo
sostav na podatocite {to gi identifikuvaat lokaciite se poznati kako geokodovi.
Prostornite podatoci mo`at da bidat: vektorski, rasterski i podatoci od satelitski i/ili
avionski snimki (image data). Najzna~aen tip vo GIS (i za analizata na podatoci koja }e
se opservira vo ovaa kniga) pretstavuvaat vektorskite podatoci. Tie gi pretstavuvaat
prostornite objekti kako to~ki, linii ili poligoni.

Atributni podatoci: Kompjuterot memorira opisni podatoci (atributi) koi se zdru`eni

so prostornite objekti. Atributite se memoriraat kako mno`estva na broevi i karakteri.
Mo}nosta na prostornite informaciski sistemi le`i vo nivnata sposobnost za povrzuvawe na
prostornite i atributnite podatoci. Postojat tri zna~ajni karakteristiki na ova povrzuvawe koi
treba da se potenciraat:

 Postoi eden-na-eden (one-to-one) povrzanost pome|u prostornite objekti i

zapisite vo tabelata na atributi na objektite.
 Vrskata pome|u odreden objekt i zapisot vo atributnata tabela se odr`uva preku
edinstven numeri~ki identifikator (unique identifier) koj e ozna~en za sekoj
objekt.
 Edinstveniot identifikator fizi~ki e memoriran na dve mesta: vo datotekite koi se
sostaveni od koordinatni parovi x, y i so soodveten zapis vo atributnata tabela
na objektite.

GIS tehnologijata avtomatski go kreira i odr`uva povrzuvaweto na prostornite i

atributnite podatoci. Koga edna{ e vospostaveno ovaa povrzuvawe, mo`at da se realiziraat
raznovidni prostorni (spatial queries) i logi~ki prebaruvawa (logical queries) i analizi
(spatial and logical analysis), ili da se kreiraat grafi~ki prikazi koi se bazirani na atributi
koi se memorirani vo atributni tabeli za dadeni objekti (prostorni sodr`ini).

Struktura na prostoren (vektorski) model na podatoci

Vektorskiot model na podatoci se sostoi od dve komponenti: prostoren i opisen.

Osnovna prostorna komponenta e geometrijata koja gi sodr`i metri~kite podatoci naj~esto
vo vid na koordinati na nekoj referenten sistem (slika 2). No, poznavaweto na polo`bata na
karakteristi~ite to~ki na nekoj objekt ne go opredeluva ednozna~no negoviot izgled. Duri
so voveduvawe na odnosite pome|u niv mo`no e da se dobie to~en uvid vo oblikot na
primarniot objekt, a toa kaj prostornite podatoci e sodr`ano vo topologijata.
Topologijata i geometrijata ednozna~no go opredeluvaat oblikot, goleminata i
polo`bata na objektot vo prostorot. So povrzuvawe na prostornite so atributnite podatoci se
dobiva celosno opredelen objekt od realniot svet.

43
 Prostoren objekt
(entitet)

Prostorna
komponenta Atributna
komponenta

Topologija
Geometrija

Slika 2: Struktura na prostoren model na podatoci

Modelirawe na podatocite vo GIS

Cel na sekoj GIS sistem e da pretstavi del od realniot svet so pomo{ na kompjuter
(kompjutersko procesirawe na informacii za prostorot). No, bidej}i realniot svet, za razlika
od kompjuterot, e mnogu pokompleksen, potrebno e vo negovoto pretstavuvawe da se
napravat nekoi voop{tuvawa. Vsu{nost takvoto voop{tuvawe na realniot svet pretstavuva
negov model. Modelot na podatoci e zbir na konstrukcii koi slu`at za opis i pretstava na
izbranite delovi od realniot svet so pomo{ na kompjuter. Zavisno od celta na GIS sistemot,
taka }e se menuva i modelot na prostornite podatoci kako bi se obezbedila maksimalna
efektivnost kako vo pogled na brzinata na pristapot kon informaciite, taka i vo pogled na
negovata to~nost, celovitost i a`urnost.
Bazata na podatoci go pretstavuva centralniot del od informacioniot GIS sistem kade
podatocite, koi se ~uvaat vo bazata, ja opi{uvaat momentnata sostojba na del od realniot
svet za koj e izgraden informacioniot sistem. Podatocite se ~uvaat vo bazata na eden
organiziran na~in koristej}i soodveten model na podatoci.

Pod poimot model na podatoci se podrazbira:

 Zbir na objekti koi se osnovni elementi na bazata na podatoci (tabeli, relacii,..).

 Zbir na operacii koi mo`at da se vr{at nad tie objekti i so ~ija pomo{ mo`e da se
vr{i prebaruvawe, da se dobivaat i modificiraat podatoci za tie objekti.
 Zbir na pravila za integritetot na podatocite koi moraat da bidat nezavisni od
bazata na podatoci koja go koristi dadeniot model.

44
 Procesot na kreirawe baza na podatoci opfa}a nekolku fazi, trgnuvaj}i od
preslikuvaweto na realniot svet vo koncepciski model, preku logi~ki model koj e
prilagoden na pravilata na odreden sistem za upravuvawe so bazata, i na krajot fizi~ki
model na podatoci po ~ii pravila se realizira bazata na podatoci.

Koncepciskiot model naj~esto e orientiran kon ~ovekot i pretstavuva samo

delimi~no struktuiran model na objektite, svojstvata i procesite. Toj ja opi{uva strukturata
na podatocite na celiot informacionen sistem i pretstavuva klu~ za negovo razbirawe.
Logi~kiot model e orientiran pove}e kon implementacija na pretstavata za realniot
svet. Toj naj~esto e vo oblik na dijagram ~ija cel e da ja razraboti logi~kata struktura i
odnosite me|u podatocite.
Fizi~kiot model pretstavuva detalen opis na vistinskata fizi~ka organizacija na
podatocite, izborot na rabotnata okolina (hardver, softver, programski jazik,..).
Glavna karakteristika na bazite na podatoci pretstavuva nejzinoto integralno
softversko re{enie na sistemot za upravuvawe so bazite na podatoci, koj obezbeduva
osnovni funkcii na izbraniot model na podatoci vo postapkata na kreirawe i koristewe na
bazata na podatoci.

So ogled na toa deka vo GIS softverot, koj e cel na opservacija vo ovaa kniga, e
koristen relaciskiot model na podatoci, nakratko toj }e bide opi{an.
Relaciski model na podatoci: Osnovnite principi i struktura na relaciskiot model na
podatoci gi izvel Kod. Osnova na relaciskiot model e prika`uvawe na podatocite so
pomo{ na tabeli. Kolonite vo tabelata pretstavuvaat atributi, odnosno nivni vrednosti, a
redovite informacii za eden entitet od tabelata. Kako i ostanatite modeli na podatoci i
relaciskiot model se zanimava so: definirawe na poimi, celovitost i rakuvawe so podatoci.
Osnoven element vo relaciskiot model e tabelata (relacijata) koja se sostoi od koloni
(vrednosti na atributite) i redovi za koi va`i:

1. Site vrednosti vo ramkite na eden atribut se od ist tip, dodeka kaj razli~ni atributi
toa ne mora da bide.
2. Ako se razgleduva samo edna vrednost vo redot, ne mo`e ni{to da se doznae za
ostanatite vrednosti na atributot, nitu pak za ostanatite vrednosti vo toj red.
3. Vo ramkite na edna tabela ne smeat da postojat dva ili pove}e redovi so identi~ni
vrednosti na site atributi.
4. Redosledot na redovite (slogovite) vo ramkite na tabelata e neva`en.
5. Site atributi vo ramkite na edna tabela mora da imaat razli~no ime i nivniot
redosled ne e va`en.

Bazata na podatoci e zbir na site tabeli. Razli~ni tabeli mo`at da imaat isti imiwa na
atributite, no vo bazata na podatoci ne smee da ima dve tabeli so ist naziv.

Entitet e objekt od realniot svet za koj se pribiraat i obrabotuvaat podatoci.

Atribut e nositel na odredeno svojstvo na objektot. Pod atribut naj~esto se misli na
vrednosta na atributot. Pri proektirawe na bazata na podatoci ne mo`at da se stavat site
mo`ni svojstva, tuku zavisno od potrebite da se izdvojat onie so koi na zadovolitelen
na~in }e go opi{at objektot.
Domen na atributot e zbir na site vrednosti koi mo`e atributot da gi primi. Na primer,
kaj podatoci za lica atributot pol mo`e da dobie samo dve vrednosti (ma{ki i `enski). Celta
na domenot e da se spre~i pojavuvawe na podatoci vo bazata koi nemaat nikakva smisla.

45
Va`nosta na domenot ne e samo vo toa da se odredi podra~je na vrednosti koi mo`e da gi
primi eden atribut, tuku i da se postavat ograni~uvawa na pra{awata koi mo`e da gi
postavuva korisnikot.
Primaren klu~ e atributot ili pove}e atributi ~ii vrednosti ednozna~no go
opredeluvaat pojavuvaweto na sekoj red vo tabelata. Vo edna tabela ne mo`at da postojat
dva reda so ista vrednost na primarniot klu~. Kandidat za klu~ se site onie atributi kaj koi
vo nekoja tabela vrednostite im se edinstveni, a od kandidatite se izbira primarniot klu~.
Primarniot klu~ e mnogu va`en bidej}i so pomo{ na nego mo`e ednozna~no da se opredeli
i da se pristapi na nekoj red od tabelata. Na primer, edinstveniot mati~en broj na gra|aninot
(EMBG) e klu~ vo tabelata za lica (drugi atributi vo ovaa tabela mo`at da bidat: pol, mesto
na ra|awe, adresa na `iveewe, ..). No, vo slu~aj na tabela so katastarski parceli, primaren
klu~ }e bide {ifrata na katastarskata op{tina i brojot na parcelata, bidej}i katastarskata
parcela so ist broj i vo ista op{tina ne mo`e da ja ima pove}e pati.
Primer: Vo tabela 1 e prika`ana lista na parceli na dano~ni obvrznici, kade brojot na
parcelata (parcela br.) i {ifrata na katastarska op{tina se primarni klu~evi.

[ifra na
katastarska Parcela br. Sopstvenik Zona
op{tina

401205 200-5-158 Ilija Petrov R-1

401 206 200-5-159 Petar Georgiev R-2

401207 201-6-167 Filip Mihajlov R-1

401205 200-5-172 Zoran Stojkov R-3

401206 200-5-201 Stojan Zafirov R-2

46
 401208 203-6-196 Gordana Aceva R-3

Tabela 1: Lista na parceli na dano~ni obvrznici

Ako se dadeni dve tabeli koi imaat zaedni~ka stavka (broj na parcela - parcela br.),
toga{ mo`e da se izvr{i nivno zdru`uvawe. Ako vo ednata tabela se prika`ani zonite i
sopstvenikot na sekoja parcela, a vo drugata tabela se prika`ani vrednosta (cenata na
~inewe) i lokacijata (ulicite) na parcelite, toga{ kompjuterot }e izvr{i zdru`uvawe na
sledniot na~in (Tabela 2).

Parcela br. Cena na ~inewe Ulica (lokacija)

200-5-158 280.000 Skopska

200-5-162 145.000 Ilindenska
200-5-161 450.000 J. Sandanski
200-5-160 320.000 Skopska
200-5-163 165.000 Pitu Guli
200-5-159 225.000 J. Sandanski

Parcela br. Sopstvenik Zona

200-5-158 I. Georgievski R-1

200-5-162 S. Milovanova R-2
200-5-161 Atanas Smilev R-1
200-5-160 \orgi Stavrev R-3
200-5-163 Simon Iliev R-2
200-5-159 Boris Nikolov R-1

Parcela br. Cena na Ulica Sopstvenik Zona

~inewe

200-5-158 280.000 Skopska I. Georgievski R-1

200-5-162 145.000 Ilindenska S.Milovanova R-2
200-5-161 450.000 J.Sandanski Atanas Smilev R-1

47
 200-5-160 320.000 Skopska \orgi Stavrev R-3
200-5-163 165.000 Pitu Guli Simon Iliev R-2
200-5-159 225.000 J.Sandanski Boris Nikolov R-1

Tabela 2: Zdru`uvawe tabeli preku zaedni~ki atribut

Nadvore{en klu~ vo edna tabela e atribut koj e primaren klu~ vo nekoja druga
tabela. Preku primarniot i nadvore{niot klu~ se ostvaruva vrskata pome|u tabelite. Ovaa
vrska ne e fizi~ka tuku logi~ka. Ova e edna od glavnite razliki pome|u relaciskiot i drugite
modeli na podatoci.

Isto taka potrebno e da se definiraat i odredeni pravila ~ija zada~a e da postavuva

ograni~uvawa koi postojat kako na pojavuvawe na odredeni vrednosti na atributot, tuku i
na nivnoto povrzuvawe. Tie pravila se pravila na celovitost i tie se od golema va`nost za
ispravno funkcionirawe na sistemot. Na primer, povr{inata na katastarskata parcela mora
da bide pogolema od nula.

Dve osnovni pravila na celovitost na relaciskiot model:

Prvoto pravilo na celovitost na relaciskiot model na podatoci e praviloto na
celovitost na primarniot klu~ koj definira da nitu edna komponenta od primarniot klu~ ne
smee da ima nulta vrednost, odnosno da nema podatok za primarniot klu~.
Vtoroto pravilo na celovitost na relaciskiot model na podatoci e pravilo na
referencijalna celovitost {to zna~i deka vo bazata na podatoci ne smee da ima podatoci za
nadvore{en klu~ za koj ne postoi soodvetna vrednost na primaren klu~.

Objekten model na podatoci

Modelot na podatoci se narekuva objekten koga dozvoluva konstrukcija na strukturno

kompleksni objekti, kakvi {to vsu{nost tie se vo prirodata. Prednosta na objektniot model
e vo toa {to so nego slo`enite me|usebni odnosi na objektite mo`at da se opfatat i zatoa ovoj
model e najefikasen za prika`uvawe na prostorni informacii. Osnovna karakteristika e vo
toa {to gi obedinuva podato~nata i procesnata struktura i obezbeduva pobrzo izvr{uvawe
na soodvetnite operacii.
Osnovata na objektnoto modelirawe pretstavuvaat objekti i klasi. Objekt e apstrakcija
na ne{to za {to se pribiraat podatoci. Se {to e vrzano za objektot e opi{ano vo ramkite na
objektot i nadvor od nego nema ni{to {to bi ja opi{alo negovata struktura ili odnesuvawe.
Ovde podatocite koi go pretstavuvaat objektot ne se podeleni po tabeli kako vo relaciskiot
model na podatoci, tuku zaedni~ki se ~uvaat. Posebna mo`nost e da se vgraduvaat objekti
vo nekoj drug objekt, a isto taka eden objekt mo`e da se vgradi vo pove}e drugi objekti.

Kompjutersko pretstavuvawe na opisni (atributi) podatoci

Kompjuterot gi memorira atributnite podatoci koi se zdru`eni so prostornite objekti

kako mno`estva od broevi i karakteri. Vo tabela 3 e prika`ano pretstavuvawe na tipi~ni

48
opisni podatoci. Na primer, atributite na mno`estvoto linii koi pretstavuvaat patna mre`a
vklu~uvaat:

Tip na pat:

1 = avtopat
2 = zbirni (arteriski) pati{ta
3 = glavni pati{ta
4 = ulici vo naseleno mesto
5 = neasfaltirani pati{ta

Tip na pat Povr{inski [irina na Broj na Ime na

Materijal patot lenti patot

3 pesok-~akal 6 2 Ilinden
4 beton 8 2 Makedonija
1 asfalt 10 4 Avtopat 14
2 asfalt 6 2 Bul.Ilinden
5 pesok-~akal 6 2 Cre{evo

Tabela 3: Pretstavuvawe na opisni podatoci

[irina na patot: se meri vo metri.

Broj na lenti: poka`uva kolku lenti ima patot
Ime na patot: go poka`uva imeto na patot.

Kompjuterot gi memorira opisnite podatoci (atributite) za sekoj segment od patot

kako stringovi vo predefiniran format. Na primer

2 asfalt 8 4 Bulevar Ilinden

Ova se atributi na zbirniot (arteriski) pat Bulevar Ilinden, koj e asfaltiran, ima {irina
od 8 metri so ~etiri lenti.

Zapo~nuvawe na GIS proekt

Pri izgradba na tipi~en GIS proekt, glavni zada~i se:

49
  Opredeluvawe na celite.
 Izgradba na bazata na podatoci.
- Vnesuvawe atributni podatoci vo GIS
 Izvr{uvawe prostorni i logi~ki analizi.
 Prezentirawe na rezultatite od analizite.

Opredeluvawe na celite i izgradbata na bazata na podatoci se razgleduvani vo

prethodnite poglavija.

Vnesuvawe atributni podatoci vo GIS

Kreirawe tabela na atributi

Pred izvr{uvawe na procesot na analizirawe na rezultatite, potrebni se dopolnitelni

informacii vo bazata na podatoci. Za taa cel potrebno e da se dodadat atributni podatoci
vo sekoe tematsko nivo. Pritoa, za sekoe tematsko nivo se kreira tabela na atributi
(atributna tabela) za prostornite objekti. Za da se izvr{i dodavawe na dopolnitelni atributi
za sekoj prostoren objekt, potrebno e:

 Da se kreira nova datoteka na informaciski podatoci koja }e gi prifa}a atributite.

 Da se dodadat atributni vrednosti vo datotekata na INFO podatoci.
 Da se izvr{i soedinuvawe na datotekata na INFO podatoci so atributnata tabela na
prostornite objekti za dadeno tematsko nivo.

Otkako e kreirana prazna datoteka za vnesuvawe na INFO podatoci, se vr{i

vnesuvawe na atributni vrednosti (tabela 4).

Identifikator (ID)
(edinstven identifikator - Prihodi na op{tini po `itel
user ID) (denari)

59 1.103
60 4.654
61 759
62 1.479
63 2.360
64 1.840
65 927
66 3.690

Tabela 4: Tabela na atributni podatoci

50
 Koga se dadeni vrednostite na atributite na datoteka na INFO podatoci, tie mo`at da
se povrzat so atributnata tabela na dadeno tematsko nivo, koristej}i zaedni~ka stavka (pole,
field) za dvete tabeli kako klu~.
Bidej}i zapisite vo atributnata tabela na prostornite objekti mo`at da bidat povrzani na
soodvetni zapisi vo novata datoteka na INFO podatoci, novite atributi }e bidat zdru`eni so
prostornite objekti vo tematskoto nivo. Na toj na~in mo`at da se izvr{uvaat logi~ki
prebaruvawa i analizi (prebaruvawa po bilo koj atribut) na podatocite i da se kreiraat
soodvetni grafi~ki prikazi koristej}i gi vrednostite koi se nao|aat vo novata atributna tabela.

Atributite koi se vnesuvaat vo soodvetni tabeli se definiraat preku:

 Ime na atributot.
 Tip na atributot (karakter ili numeri~ki broj).
 Koli~estvo na memoriski prostor koj e potreben za sekoj atribut.

Postojat mnogu aplikacii koi operiraat samo so opisni podatoci, koi ne koristat
lokaciski podatoci (primer, datoteki na dano~ni obvrznici). Ovaa mo`nost za memorirawe
na atributni podatoci oddelno od tematskoto nivo ovozmo`uva da se koristat tabelarni
podatoci za nameni koi se nezavisni od informaciite na tematskoto nivo. Isto taka,
atributnite podatoci mo`at da bidat memorirani vo nadvore{ni sistemi za upravuvawe so
relaciski bazi na podatoci (RDBMS – Relational Database Management System).

ZAKLU^OK: Prostornite informaciski sistemi memoriraat dva tipa na podatoci za

pretstavuvawe prostorni objekti vo dadeno tematsko nivo: podatoci za lokaciite (prostorni
podatoci) i opisni (atributni) podatoci. Opisnite podatoci se memorirani vo INFO
podato~ni datoteki (INFO data files).
Ovie datoteki sodr`at redici (zapisi) i koloni (stavki) vo tabelaren format. Ovoj tip na
tabeli sodr`i tematski atributni podatoci koi se zdru`eni so prostornite objekti (prostorni
podatoci) koi se del od nekoja prostorna sodr`ina. Brojot na zapisi i stavki e neograni~en.
Sekoj zapis vo atributnata tabela sodr`i opis na nekoj prostoren objekt. Sekoj zapis
isto taka sodr`i edinstven identifikator. Ovoj identifikator mo`e da se najde vo sekoj zapis
vo datoteka koja sodr`i podatoci za lokaciite, taka {to zapisite vo dve datoteki mo`at da
bidat zdru`eni. Zapisite se zdru`uvaat preku zaedni~ka stavka, naj~esto preku edinstveniot
identifikator. Dve tabeli mo`at da bidat povrzani so koristewe na postapka za zdru`uvawe
na relacii, za slo`uvawe zapisi od edna tabela so zapisi vo druga tabela, koga nivnite
vrednosti za zaedni~ki stavki se isti.
Postojat pove}e metodi za dodavawe atributi na proektirani tematski sodr`ini. Vo site
slu~ai, osnovnata postapka e ista:

 Kreirawe prazna INFO data files (slika 5).

 Vnesuvawe atributi vo nea.
 Zdru`uvawe na atributite so tabelata koja sodr`i atributi za prostorni objekti na
dadeno tematsko nivo.

51
 Slika 5: Prazna INFO data files za dano~ni obrznici
Na slika 5 e prika`ana kreirana prazna INFO data files za tematskata sodr`ina
DANO^NI OBVRZNICI. Od tabelata se gleda deka ima stavka ID (edinstven
identifikator) koj se definira za sekoj zapis vo tabelata, i koj se koristi za zdru`uvawe na
dve tabeli. Shape stavkata (kolona) poka`uva deka prostornite objekti za dano~nite
obvrznici (lokacii) se nacrtani (prika`ani) vo forma na poligoni (povr{ini).
Vakvata prazna tabela e podgotvena za kreirawe atributni poliwa (stavki-koloni) i
potoa za vnesuvawe atributni podatoci.

Zdru`uvaweto na atributnite i prostornite podatoci mo`e da bide eden-na-eden ili

eden-na-mnogu.

Prostorni i logi~ki analizi

Prostornite i logi~kite analizi ovozmo`uvaat da se prou~uvaat procesite od realniot

svet so pomo{ na razvojni modeli. So nivno koristewe se dobivaat novi korisni informacii.
Koga e kompletirana prostorno/atributnata baza na podatoci, mo`e da zapo~ne fazata
na analiza na izrabotenoto aplikativno re{enie. Konceptot na prostorni i logi~ki analizi
opfa}a pove}e metodi koi se upotrebeni za prika`uvawe na operaciite za prostorni i logi~ki
analizi (spatial and logical analysis). Postojat pove}e fazi vo procesot na osmisluvawe i
realizirawe prostorni i logi~ki analizi:

 Podgotovka na podatocite za analiza.

 Kreirawe na bafer zoni.
 Preklopuvawe na poligoni.
 Koristewe na grani~ni operacii.
 Rakuvawe so tabelarni podatoci.

Pred da zapo~ne procesot na analiza na prostornite i atributnite podatoci, potrebno e

da se napravi procenka na problemot ({to saka da se dobie so realizirawe na analizata) i da
se vospostavat objektivnostite. Za da se nabquduva globalnata objektivnost, se generiraat

52
proceduri ~ekor-po-~ekor. Osnovnite proceduri za realizirawe na prostornite analizi se
dadeni vo slednite ~ekori:

 Vospostavuvawe na objektivnostite i kriteriumite za analiza.

 Podgotvuvawe na podatocite (prostorni i atributni) za prostorni i logi~ki operacii.
 Izvr{uvawe na prostorni i logi~ki operacii.
 Podgotvuvawe na tabelarni analizi preku razdvojuvawe na podatocite.
 Izvr{uvawe tabelarni analizi.
 Ocenuvawe i integrirawe na rezultatite.
 Pro~istuvawe na analizata na na~in kako {to e barano.

Podgotvuvawe na podatocite za prostorni analizi i generirawe baferi

Ako uspe{no e dizajnirana i implementirana prostornata baza na podatoci, site

potrebni tematski sodr`ini (nivoi-coverages) treba da bidat spremni za analiza. Po
pregleduvawe na kriteriumite za analizirawe treba da se otkrie dali e potrebno da se dodade
eden ili pove}e atributi na tematskite nivoi vo prostornata baza na podatoci za da se
kompletira analizata.
Generiraweto bafer (buffer) e operacija {to se izvr{uva koga analizata bara
identifikacija na prostorni objekti vo okolinata na dadena oblast. Komandata BUFFER
generira eden ili pove}e poligoni vo okolinata na postojnite prostorni objekti. Vidot na
objektot koj e upotreben za odreduvawe na prostornata bliskost e nare~en bafer ili bafer
zona. Mo`e da se baferira sekoj tip na prostoren objekt: to~ka, linija ili poligon.
Pred da mo`e da se izvr{i prostorna analiza, mora da se definira problemot i da se
identifikuvaat sekvencite na operaciite za da se dobijat posakuvanite rezultati.
Primer:

 Da se najdat i prika`at grafi~ki site restorani koi se nao|aat na rastojanie od 200

metri od Soborniot Hram vo Skopje.
 Da se prika`at site bankarski ekspozituri koi se nao|aat na rastojanie od 50 metri
od kejot na Vardar.
 Da se prika`at site objekti kade PIVARA-Skopje prodava svoi proizvodi i koi se
nao|aat na rastojanie pomalo od 300 metri od Gradskiot fudbalski stadion vo
Skopje.

Podgotvuvawe na podatocite za logi~ki analizi

Za da se izvr{at odredeni operacii nad stavkite (koloni-atributni poliwa) koi se nao|aat

vo tabela kade se prika`ani atributite na prostornite objekti, potrebno e da se koristat
logi~ki i aritmeti~ki ravenstva.

Primer:

 Da se prika`at site stanbeni objekti vo op{tina Veles kade ima pove}e od 5 (pet)
trosobni stana.
 Da se prika`at site hoteli vo Skopje koi imaat sauni.

53
  Da se prika`at site osnovni u~ili{ta vo Makedonija kade vo prvo oddelenie u~at
pove}e od 100 deca.
 Da se prika`at site fakulteti vo Makedonija koi imaat pove}e od 10 doktori na
nauki i koi se pomladi od 40 godini.

Vo postojnite tabeli mo`at da se dodavaat stavki, t.e. novi atributi na postojnite

objekti. Za taa cel potrebno e da se definiraat slednite parametri koi go definiraat
atributnoto pole: ime na atributot, {irina na poleto, tip na poleto, broj na decimalni mesta.

Prezentirawe na rezultatite od analizite

Rezultatite od analizata obi~no se prika`uvaat preku grafi~ko pretstavuvawe na

prostornite podatoci i tekstualen opis na rezultatite (izve{taj).
Dizajniraweto i grafi~kiot prikaz (layout) mora da bidat razgleduvani koga se
realizira izlez. Ubaviot grafi~ki prikaz i dobro organiziraniot izve{taj }e pomognat udarno
da se prenesat porakite od dadena analiza i }e se zgolemi kredibilitetot na dobienite
rezultati, za nivno prifa}awe.
Pri definirawe na celite i barawata na grafi~kiot prikaz, potrebno e da se dade
odgovor na slednite pra{awa pred istiot da se kreira.

 Zo{to e potrebno da se kreira grafi~ki prikaz?

 Za kogo e potreben grafi~kiot prikaz?
 Kako }e bide prezentiran grafi~kiot prikaz?

Odgovorite na ovie pra{awa }e pomognat da se definira delokrugot na grafi~kiot

prikaz, da se vospostavi lista na onie objekti koi treba da se prika`at na grafi~kiot prikaz i
da se razvie plan za kreirawe na grafi~koto pretstavuvawe.

54
 4. PREZENTIRAWE NA SOFTVER ZA RABOTA SO BAZI NA
PODATOCI

Prakti~nata primena na bazite na podatoci se izvr{uva so primena na soodveten

softver. Imaj}i go vo preden plan faktot deka primarna cel vo ovaa kniga e analiza na
podatoci na personalen kompjuter, }e bide prezentiran softver koj ima golemi analiti~ki
mo`nosti. Bidej}i kako sostaven del na analizata na podatoci e potrebno poznavawe na
softverot so koj }e se vr{i obrabotka i analiza na podatocite, ovde }e bide prezentirano
osnovno nivo na edukacija (preku prezentirawe na konkretni i realni primeri) za rabota so
softverot ArcView (softver za informatizacija na prostorot preku kreirawe
prostorno/atributna baza na podatoci).
ArcView e vode~ki GIS softver vo svetot, namenet za vizuelizacija na podatoci,
prebaruvawe i analiza na prostorni i atributni podatoci koi se nao|aat vo prostorno/atributna
baza na podatoci.

Aktivirawe na ArcView

So aktivirawe na ikonata ArcView GIS Version 3.1 (koja se nao|a na desktop ili
na druga lokacija vo memorijata na kompjuterot) zapo~nuva startnata procedura na
ArcView softverot.

Slika 1

55
 Softverot nudi dve opcii: da se kreira nov GIS proekt (so izbor na opcijata with a
new View) ili da se otvori (startuva) ve}e postoe~ki aplikativen proekt (so izbor na
opcijata Open an existing project).

Ako se izbere prvata opcija, se otvara nov proekt preku kreirawe View1, na koj
ponatamu }e se kreiraat tematski sodr`ini preku koi }e go definirame idniot proekt.

Slika 2

So aktivirawe na komandata View + Properties (‘’+’’ zna~i deka koga se aktivira

komandata View se otvara nov pogled od koj se aktivira Properties) se otvara nov pogled
kade go vnesuvame imeto na noviot GIS proekt koj sakame da go izrabotime (vo
konkretniot slu~aj se raboti aplikativen GIS proekt: Univerzitetski kompjuterski kabinet) .

56
 Slika 3

Kone~niot izgled za po~etok na noviot aplikativen proekt e prika`an na slednata slika.

Slika 4

57
 Za da se memorira noviot aplikativen proekt gi koristime slednite naredbi: File +
Save As, i vo novootvoreniot prozorec se vnesuva imeto na proektot (Univerzitetski
kompjuterski kabinet). Vo istiot prozorec se vnesuva i patekata (vo memorijata na
kompjuterot-direktorium) na noviot proekt vo soodveten direktorium (vo ovoj slu~aj toa e
patekata c:\saso\univerzitetski kompjuterski kabinet.apr).

Slika 5

Noviot proekt e za~uvan vo memorijata na kompjuterot. Koga povtorno sakame da

go otvorime, po startnite operacii na aktivirawe na ArcView softverot, se izbira opcijata
Open an existing project (slika 1). Se vnesuva patekata na direktoriumot:
c:\saso\univerzitetski kompjuterski kabinet.apr, se kliknuva komandata OK
(slika 6), so {to se otvara (kako {to e prika`ano na slika 4) i e podgotven za kreirawe na
tematski sodr`ini i kreirawe prostorno/atributna baza na podatoci.

58
 Slika 6

Kreirawe tematski sodr`ini (nivoi, coverages)

So koristewe na komandite View + New Theme po~nuva postapkata za kreirawe novo

tematsko nivo. Se otvara nov prozorec (slika 7) kade treba da vneseme kakov tip (to~ka,
linija ili poligon – point, line, polygon) na prostoren podatok }e se vnesuva vo kreiranoto
tematsko nivo. Se izbira Polygon, bidej}i prvoto tematsko nivo }e go pretstavuva
kompjuterskiot kabinet.

Slika 7

Posle aktivirawe na komandata OK, se pojavuva nov prozorec (slika 8). Potrebno e da se
opredeli lokacijata kade }e bide memorirano ovaa tematsko nivo, i da se vnese imeto na
tematskoto nivo, t.e File Name: Kompjuterski kabinet.shp. Na ovoj na~in

59
kompletno e definirano tematskoto nivo, i so komandata OK toa }e bide kreirano i
podgotveno za procesirawe.

Slika 8

Vakvata postapka se povtoruva i za ostanatite tematski sodr`ini koi treba da se kreiraat vo

sostav na proektot: Univerzitetski kompjuterski kabinet. Ostanatite tematski nivoi se:
personalni kompjuteri, studentski biroa, stolici, druga oprema, vrata, zaka~alka,
profesorsko biro, studenti. Kreiranite tematski sodr`ini avtomatski se pojavuvaat na levata
strana na zapo~natiot GIS proekt (slika 9).

60
 Slika 9

Se zabele`uva deka GIS softverot pri kreirawe na tematskite nivoi, generira proizvolni boi.
Se razbira deka tie boi mo`at da se smenat po `elba na korisnikot. Postapkata na menuvawe
boi e sledna:

 Se kliknuva dvapati na oboeniot pravoagolnik (na tematskoto nivo: personalni

kompjuteri) i se pojavuva sledniot prozorec (slika 10).

61
 Slika 10

 Se kliknuva dvapati na oboeniot pravoagolniot Symbol i se dobiva sledniot

prozorec (slika 11).

Slika 11

62
Se izbira (selektira) boja po izbor, i istata se potvrduva so naredbata Apply koaj se nao|a
na prozorecot prika`an na slika 10.
Ovaa kolor paleta ima i drugi mo`nosti: razni {rafirani povr{ini, razli~ni formi i debelini za
liniski objekti, razni fontovi na tekst, okvirni nadvore{ni linii (outline) i golema paleta na
to~kesti objekti (slika 12).

Slika 12

63
 Ovaa postapka se povtoruva za site tematski sodr`ini so {to se izbiraat boi i formi koi
najsoodvetno odgovaraat na grafi~kiot prikaz i na namenata. Dobienite formi i boi (izbor
na avtorot) se prika`ani na slika 13.

Slika 13

Postapkata na crtawe objekti na odredeni tematski sodr`ini e sledna:

 Se aktivira tematskoto nivo vo koe sakame da crtame prostorni objekti. Na slika

14 e poka`ano deka e aktivirano tematskoto nivo: kompjuterski kabinet (ova
tematsko nivo e podignato vo odnos na drugite tematski nivoi).

64
 Slika 14

 So komandata: Theme+Start editing, tematskoto nivo e vo forma na editirawe,

t.e. e podgotveno za kreirawe (crtawe) prostorni objekti. Toga{ tematskoto nivo
dobiva oznaka koja se razlikuva od drugite, slika 15 (tematskoto nivo:
Kompjuterski kabinet e vo forma na editirawe, a tematskoto nivo Stolici ne e).
Deaktiviraweto na tematskoto nivo se pravi so komandata: Theme+Stop
Editing.

Slika 15

Crtaweto na prostornite objekti se vr{i so komandata Draw rectangle (slika 16), koja
ima mo`nost za crtawe: pravoagolnici, kru`nici ili slobodni povr{ini:

crtawe slobodni povr{ini

65
 Slika 16

Vo konkretniot slu~aj, so aktivirawe na site tematski sodr`ini od proektot

Univerzitetski kompjuterski kabinet, i so crtawe na soodvetni prostorni objekti za sekoe
tematsko nivo, e dobien grafi~ki prikaz koj e prika`an na slika 17.

Slika 17
Formirawe prostorno/atributna baza na podatoci

66
 Vnesuvawe atributni podatoci

Vistinskata analiti~ka sposobnost na GIS aplikaciite se ogleduva vo povrzanosta na

grafi~kite (prostornite) objekti so atributnata baza na podatoci. Tabelarnite podatoci mo`at
da bidat od najrazli~ni izvori ili da bidat kreirani so alatkite na ArcView softverot.
ArcView standardno gi podr`uva tabelarnite podatoci so izvoren forman dBase IV. So
koristewe na SQL konekcijata, ArcView mo`e da se povrze so softverska baza na
podatoci kako {to se Access, Microsoft Excel, Oracle, Ingres, Sybase, Informix,
AS/400 i mnogu drugi.

Atributnite podatoci za sekoe tematsko nivo se ~uvaat i organiziraat vo tabeli, tkn.

atributni tabeli. So kreiraweto na prostornite tematski sodr`ini (prethodno objasneti),
ArcView avtomatski kreira atributni tabeli (prazni) koi se podgotveni za vnesuvawe na
neograni~en broj na atributni podatoci. Vo atributnata tabela, redicite gi pretstavuvaat
prostornite objekti (zapisi, records), a kolonite (stavki, items) pretstavuvaat soodveten
tip na atribut (sekoja kolona e razli~en tip na atribut). Vo praznata tabela avtomatski se
generira: Shape (tip na prostoren objekt: point, line ili polygon) i ID (edinstven
identifikator). Na slika 18 e dadena prazna atributna tabela za tematskoto nivo: personalni
kompjuteri.

Slika 19

Od slika 19 mo`e da se zabele`i deka vo atributnata tabela na tematskoto nivo

personalni kompjuteri ima vkupno 30 zapisi (prostorni objekti, prika`ani vo leviot del na
prozorecot: 30 selected), t.e ima 30 personalni kompjuteri vo univerzitetskiot

67
kompjuterski kabinet. Isto taka sekoj zapis ima identifikaciski broj - ID (od 1 do 30), koj
ovozmo`uva lesno povrzuvawe na razli~ni tabeli so koristewe na komandite link i join.

Kreirawe stavki na atributi

Vo praznata atributna tabela mo`at da se kreiraat razli~ni atributni poliwa. Postapkata

gi opfa}a slednite ~ekori:

 Aktivirawe na temata (vo konkretniot slu~aj: personalni kompjuteri), t.e

kliknuvawe na imeto na temata na koja se saka da se dodatat (vnesat) atributi.

 Kliknuvawe na ikonata Open Theme Table button . Se pojavuva

atributnata tabela (slika 19). Za sekoj zapis (prostoren objekt) mo`e da se vnese
samo eden atribut vo sekoja kolona (razli~en tip na atribut).
 Se izbira na komandata Start Editing od Table menu tabelata e podgotvena
vo nea da se otvorat i definiraat atributni poliwa (attributes field).
 Se izbira komandata Add Field od Edit menito. Se pojavuva nov prozorec
(slika 20), t.e Field Definition dijalog. Vo nego e potrebno da se definira tipot
na novoto atributno pole {to se saka da se kreira.

Slika 20

Konkretno treba da se otvori novo atributno pole na tematskoto nivo: Personalni

kompjuteri. Prvo se otvara poleto: Tip na PC. Field Definition dijalogot ja dobiva
slednata sodr`ina (slika 21):

 Name = Tip na PC
 Type = String
 Width = 25
 Decimal Places = 0

68
 Slika 21

Type, tipot na atributnoto pole ozna~uva kakov e tipot na atributite koi treba da se
vnesuvaat vo ovaa pole. Izborot e string bidej}i tipot na PC mo`e da sodr`i numeri~ki,
tekstualni i specijalni znaci. Tipot na poleto gi ima slednite opcii:

 Number (prifa}a samo numeri~ki podatoci: brojki i znaci ‘’+’’ i ‘’-‘’).

 String (prifa}a numeri~ki, tekstualni i specijalni znaci).
 Boolean (prifa}a samo logi~ki operatori kako {to se: AND, OR, NOT. Eqv,
Xor i drugi).
 Date (prifa}a samo vremenski podatoci koi pretstavuvaat datum: den, mesec i
godina).

Width ({irina na atributnoto pole) ozna~uva kolkav e maksimalniot broj na karakteri

(dol`ina na poleto) {to mo`e da gi primi poleto, pri vnesuvawe na atributite.

Decimal Places (decimalni mesta) e opcija koja se pojavuva vo slu~aj koga za

Type na poleto se izbira opcijata Number. Taa go poka`uva brojot na decimalni mesta
za pretstavuvawe na sekoj numeri~ki podatok.

So aktivirawe na komandata OK (slika 21), avtomatski vo atributnata tabela se

otvara novo atributno pole Tip na PC (slika 22), t.e. novo pravno atributno pole e
dodadeno na atributnata tabela (attribute table).

69
 Slika 22

 Na sli~en na~in kako opi{anata postapka se otvaraat slednite prazni atributni

poliwa: RAM memorija (MB), Hard disk (GB), Tip na procesor, Godina na
nabavka, Proizvoditel, Tip na monitor, Arhivski broj (slika 23)..

Slika 23

Koga vaka e definirana i kompletirana atributnata tabela, mo`at da se vnesuvaat

atributnite podatoci za personalnite kompjuteri koi se nao|aat vo Univerzitetskiot
kompjuterski kabinet.

70
 Vnesuvawe na atributni podatoci

Vnesuvaweto na atributite vo atributnata tabela se realizira so slednite ~ekori:

 Za vnesuvawe na soodveten atributen podatok za daden prostoren objekt,

potrebno e da se selektira prostorniot objekt. Selektiraweto se realizira na sledniot

na~in: Se aktivira komandata Select Feature so koja se selektira

soodveten objekt (personalen kompjuter) od grafi~kiot prikaz. Vo isto vreme vo
atributnata tabela se selektira (oboena so crveno) soodvetna redica (zapis) koja
go pretstavuva soodvetniot selektiran objekt.

 Se kliknuva na ikonata Edit tool od osnovnoto meni. So ova

atributnata tabela e podgotvena za vnesuvawe na konkretni atributni podatoci. Se
kliknuva na soodvetno pole vo selektiranata redica i se vnesuva atributen podatok.
Primer: vo atibutnoto pole RAM memorija (MB) se vnesuva podatokot 512.
Toa zna~i deka selektiraniot personalen kompjuter od grafi~kiot prikaz ima RAM
memorija od 512 MB (slika 24).

Slika 24
Na slika 24 se gleda selektiraniot prostoren objekt (personalen kompjuter koj e oboen
so crvena boja) i sodvetna negova redica (zapis, record) koja isto taka e selektirana so
crveno.

71
 Postapkata na vnesuvawe atributni podatoci prodol`uva na ist na~in i za site drugi
prostorni objekti (personalni kompjuteri) i za site razli~ni atributni poliwa (koloni) (slika
25).

Slika 25

Na slika 25, selektiranata redica (oboena so crveno) gi poka`uva atributnite podatoci

na personalniot kompjuter (lap top) koj se nao|a na profesorskoto biro.

 Koga e zavr{eno vnesuvaweto na atributni podatoci vo tabelata (tematsko nivo:

personalni kompjuteri) za personalni kompjuteri, so komandata Stop editing
od Table menito, se vr{i za~uvuvawe na vnesenite atributni podatoci i nivno
memorirawe vo memorijata na kompjuterot.
 Na ist na~in se vnesuvaat atributni podatoci i za istanatite tematski nivoi od
proektot: studenti, druga oprema, kabinetski inventar (biroa, stolici i sl.).

Od poseben interes za aplikacijata e tematskata sodr`ina: STUDENTI. Za ovaa

tematsko nivo se formira bogata baza na atributni podatoci (razli~ni atributni poliwa -
tipovi atributi) za studenti od razli~ni studentski godini koi slu{aat informati~ki predmeti
vo kompjuterskiot kabinet. Tipovi na razli~ni atributi koi mo`at da se apliciraat vo ovaa
tematsko nivo se:

 Ime i prezime na studentot.

 Ime na fakultetot (na koj e zapi{an studentot).
 Nasoka na fakultetot (na koja nasoka e zapi{an studentot).
 Lokacija na fakultetot (grad/op{tina).
 Studiska godina (koja studiska godina slu{a studentot).
 Nastaven predmet (koj predmet go slu{a studentot).
 Profesor (ime i prezime na predava~ot na nastavniot predmet).

72
  Tekoven semestar (vo koj semestar se slu{a predmetot).
 Prv kolokvium (broj na poeni od prv kolokvium koi gi osvoil studentot).
 Vtor kolokvium (rezultat - broj na poeni osvoeni od kolokviumot).
 Vkupno kolokviumski poeni.
 Osloboden od ispit (studentot e osloboden od ispit ili ne).
 Zavr{na ocenka.
 Broj na indeks.
 Godina na ra|awe.
 Od koj grad/op{tina doa|a (mesto na `iveewe).
 Adresa na `iveewe.
 Kontakt telefon.
 Fotografija (na studentot).

Atributnata tabela na tematskoto nivo STUDENTI so vneseni atributni podatoci e

prika`ana na slika 26.

Slika 26

Vtoriot del od istata atributna tabela, kade se prika`ani ostanati atributni poliwa, e
prika`an na slika 27.

73
 Slika 27

So ArcView softverot postoi mo`nost vo atributnata tabela (koja ima golem broj na
atributni poliwa) da se prika`at samo onie atributni poliwa (koloni) koi se od interes na
analizata. Toa se postignuva na sledniot na~in:

 Se aktivira komandata Properties od Table menito.

 Se pojavuva dijalog prozorec Table Properties (slika 28).

Slika 28

Vo ovoj dijalog prozorec mo`ni se slednite intervencii:

74
  Vo kolonata Visible mo`at da se vklu~uvaat i isklu~uvaat atributni poliwa.
 Vo kolonata Field, kompjuterskiot softver generira imiwa na atributni poliwa.
Dokolku ne se prifa}a toa ime, istoto mo`e da se promeni so bilo koe vo kolonata
Alias.

Rezultatot od vakvata aktivnost vo Table Properties e prika`an na slika 29.

Slika 29

Prebaruvawe po atributi (logi~ki prebaruvawa - logical queries)

GIS softverot ArcView ovozmo`uva da se realiziraat prebaruvawa vrz osnova na

nekoj atributen podatok i locirawe na pogledot na selektiraniot prostoren objekt. Vakvite

prebaruvawa se pravat so aktivirawe na Query Builder ikonata, po {to se

pojavuva Query Builder dijalog (slika 30).
Vo ovoj Query Builder, vo listata Fields se poka`uvaat site poliwa na
atributnata tabela (razli~ni tipovi atributi) na tematskoto nivo Studenti. Vo listata
Values se poka`ani site atrubuti koi se vneseni vo atributnoto pole (vo konkretniot slu~aj
Ime i prezime na studentite) koe e selektirano vo Fields listata. Vakva lista od
vrednosti (razli~ni atributi) se pojavuva za sekoe atributno pole {to }e se selektira vo
Fields listata.
Isto taka, vo dijalogot na slika 30, postojat 10 ikoni koi pretstavuvaat soodvetni
operatori (=, <>, >, <, >=, <=, and, or, not, ()): ravenstvo, neravenstva, logi~ki
operatori i zagradi, so koi se ovozmo`uva da se realiziraat raznovidni prebaruvawa.
Vo ArcView mo`at da se realiziraat pove}e tipovi na logi~ki prebaruvawa, pri {to
selektiraweto na podatocite mo`e da bide na eden od slednite tri na~ini (slika 30):

 New Set – realizirawe nova selekcija.

 Add To Set – selekcija koja se dodava na postoe~kata.
 Select From Set – se selektiraat prostorni objekti od prethodno izvr{ena
selekcija.

75
 Slika 30

So kliknuvawe na ikonata New Set (slika 30) se realizira prebaruvawe za nao|awe

na lokacijata na studentot Blagoj Nestorovski (rabotno mesto vo kompjuterskiot kabinet),

preku ikonata , so koja se otvara atributnata tabela STUDENTI i se poka`uvaat site

atributni podatoci za baraniot student (selektiraniot objekt/student e prika`an so crvena boja
- redica) (slika 31).
Na slika 31 se gleda selektiraniot objekt (studentot) i atributnite podatoci koi se
povrzani za nego: nasoka na fakultetot, nastaven predmet, rezultati od dvata kolokviumi,
zavr{na ocenka (ostanatite atributi ne se prika`ani poradi ograni~eniot prostor, no tie
postojat vo atributnata tabela).

76
 Slika 31

So pomo{ na ArcView softverot mo`at da se realiziraat soodvetni operacii i pome|u

razli~ni koloni vo edna atributna tabela. Taka, vo navedenata atributna tabela na
tematskoto nivo STUDENTI, kolonata (atributno pole) Vkupno kolokviumski poeni
mo`e da se dobie so ednostavno sobirawe na poenite od dvata kolokviumi, t.e. so zbirawe
na kolonite Prv kolokvium (poeni) i Vtor kolokvium (poeni). Celata ovaa
postapka gi ima slednite ~ekori:

 Se aktivira kolonata Vkupno kolokviumski poeni (koga e definirana kaj nea

site vrednosti se nuli) pri otvorena atributna tabela. Prethodno tabelata treba da
bide vo Edit pozicija, t.e. treba da e aktivirana tabelata preku: Table + Start
Editing.
 Vo Field menito se kliknuva na aktivnosta Calculate.., pri {to se otvora
dijalog Field Calculator (slika 32).
 Od Fields listata se selektira atributnoto pole Prv kolokvium (poeni) i so
dvojno kliknuvawe istoto se pojavuva vo poleto za pi{uvawe. Potoa, od listata
Requests se izbira operacijata ‘’+’’, i od Fields listata se selektira Vtor
kolokvium (poeni) koj so dvojno kliknuvawe se pojavuva vo poleto za
pi{uvawe.
 So ova se izvr{uva matemati~kata operacija sobirawe ns dve koloni: (Vkupno
kolokviumski poeni) = (Prv kolokvium (poeni)) + (Vtor kolkvium
(poeni)).

77
 Slika 32

 So aktivirawe na ikonata OK (slika 32), avtomatski vo kolonata Vkupno

kolokviumski poeni se vnesuvaat atributnite vrednosti (vkupno poeni) koi se
dobieni so sobirawe (po sekoja redica - zapis) na poenite od dvata kolokviumi
(slika 33).

Slika 33

Napomena: Vo zavr{nata ocenka na nekoi studenti pi{uva ‘’0’’. Ova e poradi toa {to
uslov za da se dobie ocenka preku kolokviumi e da se polo`at dvata kolokviumi so

78
najmalku 30 poeni (od vkupno 50 poeni), t.e od dvata kolokviumi da ima minimum 60
poeni (od vkupno 100 poeni).

Vidovi logi~ki prebaruvawa

Vo procesot na logi~ki prebaruvawa, mnogu ~esto se koristat logi~kite operatori za

neravenstvo. Tie se koristat za prebaruvawa vo atributni poliwa koi imaat isklu~ivo
numeri~ki podatoci (celobrojni ili decimalni). Isto taka softverot ovozmo`uva i rangirawe
po golemina (od najgolema kon najmala numeri~ka vrednost i obratno) na selektiranite
redici (zapisi koi gi pretstavuvaat prostornite objekti).

Primer 1: Da se prika`at site studenti koi imaat osvoeno pove}e od 60 poeni od

dvata kolokviumi. Selektiranite redici da se podredat po golemina (od najgolema kon
najmala vrednost), t.e da se napravi rangirawe na studentite po uspeh (osvoeni poeni).

Realizacijata na ovaa prebaruvawe gi opfa}a slednite ~ekori:

 Se aktivira tematskoto nivo Studenti.

 Se kreira prebaruvawe so Query Builder (postapka opi{ana na slika 30).
Vkupno kolokviumski poeni >= 60

 Se aktivira komandata New Set.

 Na grafi~kiot prikaz se poka`uvaat selektiranite prostorni objekti-studenti (oboeni

so crveno). Za zumirawe na selektiranite prostorni objekti ikonata

(Zoom to Selected). Za vra}awe na osnovniot grafi~ki prikaz se koristi

ikonata (Zoom to Full Extent) (slika 34).

Slika 34

 Se otvora atributnata tabela (so ikonata Open Theme Table) na koja se

prika`ani selektiranite redici.

79
  Selektiranite redici se postavuvaat na vrvot na tabelata so koristewe na ikonata

(Promote).
 Za da se podredat selektiranite redici po golemina na numeri~kite atributi, se
aktivira atributnoto pole (kolona) Vkupno kolokviumski poeni i se aktivira

komandata za podreduvawe po golemina preku ikonata (Sort

Descending). Grafi~kiot prikaz e prika`an na slika 35.

Slika 35

 Za podreduvawe od najmala kon najgolema vrednost se koristi ikonata

(Sort Ascending).

 Za bri{ewe na selekcijata se koristi ikonata (Clear Selected

Features).

Primer 2 (koristewe na logi~ki operatori): Da se prika`at site studenti koi imaat

vkupno poeni od dvata kolokviumi pome|u 40 i 60 poeni.

80
 Ovoj primer se realizira preku slednoto logi~ko prebaruvawe so koristewe na
logi~kiot operator AND (konjunkcija - za da se dobie vistinit rezultanten iskaz potrebno i
dvata iskazi da bidat ispolneti):

(Vkupno kolokviumski poeni >=40) AND (Vkupno kolokviumski poeni <=60)

So aktivirawe na komandata New Set, vo atributnata tabela se prika`uvaat baranite

selektirani redici (zapisi za studentite) (slika 36). Vo kolonata Vkupno kolokviumski
poeni se gleda deka site poeni se pome|u 40 i 60, {to vsu{nost se bara{e so
prebaruvaweto.

Slika 36

Softverot ovozmo`uva da se prika`uvaat raznovidni statisti~ki obraboteni podatoci za

proizvolna kolona (~ii atributi se numeri~ki podatoci). Vo konkretniot slu~aj, za kolonata
Vkupno kolokviumski poeni mo`e da se dobijat slednite statisti~ki podatoci: Zbir na
site vrednosti vo kolonata, t.e. vkupno osvoeni poeni od site studenti (Sum: 1835), broj na
zapisi koi se opfateni so statisti~kata obrabotka (Count: 29), sredna vrednost na site
vrednosti od kolonata (Mean:63), maksimalna vrednost (numeri~ka) od site opfateni
zapisi (Maximum:100), minimalna vrednost (numeri~ka) od site opfateni zapisi
(Minimum: 0), rang - razlika me|u najvisokata i najmalata numeri~ka vrednost vo zapisite
(Range: 100), varijacija-otstapuvawe (Variance: 445) i standardna devijacija
(Standard Deviation: 21).

Ovaa prebaruvawe se realizira na sledniot na~in:

 Se aktivira kolonata Vkupno kolokviumski poeni.

 Od Field menito se aktivira komandata Statistics.
 Se pojavuva prozorec so statisti~ki podatoci za selektiranata kolona (slika 37).

81
 Slika 37

Za da se dobijat direktni atributni podatoci za bilo koj prostoren objekt od proizvolno

tematsko nivo (primer za proizvolen personalen kompjuter), potrebno e da se aktivira
soodvetnoto tematsko nivo (personalni kompjuteri), i so aktivirawe na ikonata

(Identify) se kliknuva na soodvetniot objekt i se dobivaat site negovi atributni

podatoci (slika 38).
Vo prozorecot Identify results e prika`ano za koi personalni kompjuteri e barano
da se prika`at atributnite podatoci. Ako povtorno se klikne na nekoj od tie zapisi, na
desnata strana }e se poka`at site negovi atributni podatoci.

Slika 38

82
 Opis na ikonite od osnovnoto Meni

Na slika 39 se prika`ani ikonite na standardniot interfejs na GIS softverot ArcView

koi sodr`at standardni alatki za navigacija, zgolemuvawe ili namaluvawe na pogledot i
drugi alatki koi poedine~no }e bidat opi{ani podolu.

Slika 39

Add Theme: Dodavawe tematski nivoi od soodveten direktorium,

koi raspolagaat so prostorni i atributni podatoci.

Theme Properties: Gi prika`uva karakteristikite na tekovnoto

tematsko nivo: imeto, izvorot (patekata) kade se
nao|a tematskoto nivo (slika 40), t.e. kade vo
memorijata e negovata lokacija. Tuka isto taka
mo`e da se napi{e komentar, t.e da se dadat
opisni karakteristiki za tematskoto nivo.

83
 Slika 40

Save Project: Se memoriraat site aktivnosti koi se realizirani vo

proektot od poslednata promena.

Edit Legend: Ureduvawe na legenda.

Open Theme Table: Se otvara atributna tabela za aktivno tematsko

nivo.

Find: Ovozmozuva da se vr{at prebaruvawa na opredelen atribut.

Koga se kliknuva ovaa ikona se pojavuva tekst dijalog: Find
Text in Attributes (slika 41). Se vnesuva imeto na atributot
(student Petar Mitkov) {to sakame da go najdeme. Posle
kliknuvawe OK, se pojavuva (na sredina na ekranot)
selektiran objekt koj go sodr`i atributot koj e vnesen vo tekst
dijalogot na slika 41.

Slika 41

Query Builder: Ikona za realizirawe prebaruvawa po proizvolen

atribut (detalno objasneto na slika 30).

Zoom to Full Extent: Ovozmo`uva vra}awe na aktivniot grafi~ki

ekran na osnovno nivo (prethodno e realizirano
zumirawe ili prebaruvawe so koi e promenet
pogledot na osnovniot ekran).

Zoom to Active Theme (s): Se realizira zumirawe na aktivnoto

tematsko nivo (zumot gi opfa}a site
objekti koi pripa|aat na aktivnoto
tematsko nivo).

84
 Zoom to Selected: Koga e realizirano odredeno prebaruvawe na
proizvolno tematsko nivo, so ovaa ikona se
ovozmo`uva da se zumiraat selektiranite
prostorni objekti.

Zoom In: Ikona za zumirawe na grafi~kiot prikaz. Zumiraweto se

realizira so poedine~no kliknuvawe.

Zoom Out: Ikona za izlez od zumiran prikaz. So poedine~no

kliknuvawe na ovaa ikona zumiraniot prikaz se vra}a
(~ekor po ~ekor) kon osnovniot pogled.

Zoom to Previous Extent: So kliknuvawe na ovaa ikona,

grafi~kiot prikaz se vra}a na
prethodnata sostojba (pred zumiraweto).

Select Features Using Graphic: Ovaa komanda ovozmo`uva

selektirawe na objekti od odredeno tematsko nivo, koga e
selektiran del od prostorot so formirawe odreden bafer. Na
slika 42 e daden primer na koristewe na ovaa ikona. Ovde so
proizvolen kru`en bafer e selektirana odreden prostor (bafer
zona). Potoa e aktivirano tematskoto nivo PERSONALNI
KOMPJUTERI. So aktivirawe na ovaa ikona, se selektiraat (oboeni
crveno) site personalni kompjuteri koi se nao|aat vo bafer zonata.
So otvorawe na atributnata tabela za ovaa tematsko nivo, mo`at da
se vidat site atributni podatoci za selektiranite personalni
kompjuteri.

85
 Slika 42

Clear Selected Features: So ovaa komanda se bri{at

(deselektiraat) site onie objekti koi se selektirani so
prethodnata komanda od slika 42. Bafer krugot se bri{i so
koristewe na komandata Delete od tastaturata.

Help: Ovaa komanda ovozmo`uva da se dobijat op{irni informacii

za bilo kakva aktivnost koja se realizira vo ArcView
softverot.

Identify: Ovaa komanda ovozmo`uva direkno da se poka`at

atributite na proizvolen objekt.

Pointer: Ovozmo`uva da se naso~i aktivnosta na odreden nastan koj

se opservira.

Vertex Edit: Verteks (Vertex) pretstavuva mno`estvo na podredeni

x,y koordinati koi go vostanovuvaat linearniot
prostoren objekt. So aktivirawe na ovaa komanda se
ovozmo`uvaat korekcii vo formata na proizvolen
prostoren objekt (slika 43). Prethodno treba,
tematskoto nivo (na koj objekt se menuva formata) treba
da bide aktivno za promeni preku komandite:
Theme + Start Editing.

86
 Slika 43

Select Feature: Ovozmo`uva direkno selektirawe na proizvolni

objekti vo dadeno tematsko nivo. So koristewe na
Shift kop~eto mo`at da se selektiraat pove}e
objekti.

Zoom In: Pozitivno zumirawe (zgolemuvawe). Ovozmo`uva kreirawe

prozorec vo koj }e se prika`e baranoto zumirawe.

Zoom Out: Kako i prethodnata komanda, so ovaa se ovozmo`uva

namaluvawe na zumiraniot pogled.

Pan: So pritisnato levo kop~e na mausot, se ovozmo`uva dvi`ewe

na grafi~kata slika vo proizvolna nasoka.

Measure: Ovozmo`uva merewe na proizvolni rastojanija koga

grafi~kata prestava na prostornite objekti e geokodirana
vo odreden razmer.

Hot Link: Ovozmo`uva inkorporirawe na kolor fotografii za

proizvolen prostoren objekt, kako atributno pole.

Label: Se koristi za kreirawe labeli (tekstualen opis) za

prostornite objekti.

87
 Text: Se koristi za ispi{uvawe tekst. So kliknuvawe na ovaa ikona
i so kliknuvawe na mestoto kade se saka da se napi{e tekst, se
pojavuva prozorec Text Properties na koj treba da se ispi{e
sodr`inata na tekstot (slika 44). Koga se ispi{uva tekstot toj
mo`e da se ureduva: centrirawe (pozicionirawe), rotirawe za
proizvolen agol i skalirawe na tekstot so grafi~kiot pogled.

Slika 44

Draw Point: Multifunkcionalna komanda koja ovozmo`uva: crtawe

to~kesti, liniski i povr{inski objekti, kreirawe
proizvolni bafer zoni i presekuvawe na prostorni
objekti.

Opis na ikonite od Menito na tabeli

Na slika 45 se prika`ani ikonite na menito na tabeli na GIS softverot ArcView koi

sodr`at standardni alatki za analiza, selektirawe, sortirawe, matemati~ki, statisti~ki i
logi~ki operacii, podreduvawe i drugi operacii koi podolu se detalno opi{ani.

88
 Slika 45

Select All: Ovozmo`uva selektirawe na site zapisi vo atributnata

tabela, t.e se selektiraat site prostorni objekti vo
aktivnoto tematsko nivo.

Select None: Se deselektiraat site selektirani zapisi vo

aktivnata atributna tabela.

Switch Selection: Se menuva selekcijata na zapisite, t.e onie

zapisi koi se selektirani vo atributnata tabela
se deselektiraat, a ostanatite neselektirani
postanuvaat selektirani.

Create Chart: Ovozmo`uva kreirawe na raznovidni formi na

grafikoni za proizvolni atributni poliwa i
atributi.

Query Builder: Ovozmo`uva realizirawe raznovidni logi~ki

prebaruvawa po proizvolni atributi.

Promote: Gi pozicionira selektiranite zapisi vo atributnata

tabela na vrvot vo tabelata.

Join: Ovozmo`uva spojuvawe na dve tabeli.

Summarize: Avtomatsko kreirawe nova tabela koja sodr`i

statisti~ki podatoci generirani od tabelata.

89
 Select: Ovozmo`uva poedine~no selektirawe na prizvolni zapisi vo
atributna tabela, a preku niv i na soodvetni prostorni
objekti.

Edit: Ovaa komanda se aktivira koga e aktivirana tabelata (Table +

Start Editing). Ovaa komanda ovozmo`uva da se vnesuvaat
atributi vo atributnata tabela ili odredeni atributi da se
menuvaat (a`uriraat).

Opis na komandite od menito na tabeli:

Komandite na Table menito (slika 45) go imaat slednoto zna~ewe:

 Properties: Se aktivira Table properties dijalogot koj vo sebe sodr`i

informacii za imeto na tabelata, datum na kreiraweto, kratok opis, imiwa na
kolonite, mo`nost da se aktivira ili deaktivira vidlivosta na kolonite i da im se
dade nekoj drug naslov (Alias).
 Chart: Se koristi za kreirawe dijagrami.
 Start editing: Se koristi za vnesuvawe na promeni vo tabelite.
 Save edits: Se snimaat (memoriraat) promenite.
 Save edits As: Se snimaat promenite pod drugo ime.
 Find: Za pronao|awe na zapis.
 Query: Za definirawe na odredeno prebaruvawe.
 Promote: Za podignuvawe na izbranite zapisi najgore vo tabelata (po redosled).
 Join: Za pridru`uvawe (spojuvawe) na dve tabeli.
 Remove Link: Za raskinuvawe na vrskata pome|u dve tabeli.
 Refresh: Se aktivira posle sekoja promena na izvornata tabela (koja e vo nekoja
baza na podatoci: Access, Excel, Oracle, Informix i drugi) za da se prevzemaat
promenite i vo ArcView.

Komandite na Field menito (slika 45) go imaat slednoto zna~ewe:

 Sort Ascending: Se koristi za sortirawe na podatoci od bilo koja kolona,

po~nuvaj}i od najmaliot kon najgolemiot broj (numeri~ki podatok), ili od A do
Z ako zapisite se tekstualni.
 Sort Descending: Obratno sortirawe vo odnos na prethodnata komanda.
 Create Index: Se koristi za kreirawe na indeksna ArcView forma koja
ovozmo`uva pobrz pristap do podatocite, so podreduvawe na nivnite vrednosti.
 Statistics: Se prika`uvaat statisti~ki podatoci za bilo koja aktivirana kolona.

90
  Calculate: Se aktivira Field calculate meni, koe ovozmo`uva da se izvr{uvaat
matemati~ki operacii vrz zapisite vo bilo koja aktivna kolona.
 Summarize: ArcView ovozmo`uva da se kreira nova tabela koja sodr`i
statisti~ki podatoci koi se generirani od aktivnata kolona (prose~na vrednost, zbir,
minimum, maksimum, standardna devijacija, varijacija, prv, posleden, broj na
zapisi). Ovaa komanda e prika`ana na sledniot primer:

Da se obraboti kolonata: Vkupno kolokviumski poeni. Se aktivira taa kolona i

se aktivira komandata Summarize: Se pojavuva nov dijalog prozorec Summary
Table Definition (slika 46). Vo Summarize by se izbiraat Sum, Minimum,
Maximum, Standard Deviation, Variation i drugi i so komandata Add se vnesuvaat vo
poleto desno, koi vsu{nost pretstavuvaat koloni na novokreiranata tabela koja e prika`ana
na slika 47.

Slika 46

Vo poleto Save As se vnesuva imeto na novokreiranata tabela, ~ii koloni vsu{nost

pretstavuvaat podatoci (atributi) dobieni so koristewe na razni matemati~ki i statisti~ki
obrabotki na selektiranata kolona Vkupno kolokviumski poeni. Zna~i, se poa|a od edna
kolona, a se kreira tabela so devet koloni (atributni poliwa) (slika 47). Vo ovoj slu~aj
sumiraweto e napraveno spored ID, t.e. Field=ID.

91
 Slika 47

Analiza na dobienite podatoci vo tabelata na Slika 47: Se analiziraat kolonite, t.e.

atributnite poliwa.

 Vkupno kolokviumski poeni: Vo ovaa kolona se dadeni site razli~ni

vrednosti za vkupniot broj poeni koi studentite gi osvoile na dvata kolokviumi.
Ima vkupno 29 studenti, a vo ovaa kolona ima 12 zapisi (razli~ni vrednosti
podredeni po raste~ka vrednost).

 Count_ID: Ovaa kolona poka`uva kolkav e brojot na identi~ni zapisi od

soodvetna vrednost. Primer, ima 6 studenti koi imaat po 55 poeni (od dvata
kolokviumi), ili 3 studenti koi imaat po 80 poeni i tkn.

 Count: Ima identi~ni vrednost kako i Count_ID, bidej}i brojot na zapisi i ID

(se od 1 do 29) e identi~en.

 Min_ID: Poka`uva koj ID so najniska redosledna vrednost ima (primer: za

prvata redica) Vkupno kolokviumski poeni = 25. Vo konkretniot slu~aj toa e
ID=7. Ili, ID=13 ima najniska redosledna vrednost: Vkupno kolokviumski
poeni = 80.

 Max_ID: Poka`uva koj ID so najvisoka redosledna vrednost ima (za prvata

redica) Vkupno kolokviumski poeni = 25. Vo konkretniot slu~aj toa e ID=15.
Ili, ID=21 ima najvisoka redosledna vrednost: Vkupno kolokviumski poeni =
80

 Sum_ID: Ja poka`uva sumata (zbirot) na Min_ID, Max_ID i site onie koi se

nao|aat me|u niv. Primer: Vo zapisot na redica 5 Vkupno kolokviumski poeni =
60. Vo istata redica Sum_ID = 51. Ovaa vrednost e dobiena na sledniot na~in:
Od Count=3 se gleda deka ima tri zapisi so vrednost 60 (za vkupno
kolokviumski poeni). Toa se zapisite: ID=1, ID=22 i ID=28. Sobiraj}i gi ovie
vrednost se dobiva: Sum_ID=1+22+28=51.

92
  Ave_ID: Pretstavuva prose~na (sredna) vrednost. Se dobiva preku slednata
matemati~ka operacija: Ave_ID = Sum_ID : Count_ID.

 StdDev_ID: Se presmetuva po standardni formuli za presmetuvawe standardna

devijacija.

 Var_ID: Se presmetuva po standardni formuli za presmetuvawe varijacii.

 First_ID: Poka`uva koja e pozicijata na prviot zapis koj ima soodvetna vrednost.
Primer, se razgleduva redica 4. Se zabele`uva deka 6 zapisi (6 studenti) imaat
vrednost 55 (vkupno kolokviumski poeni) (slika 47). Od ovie 6 zapisi
najniska pozicija ima ID=2.

 Last_ID: Poka`uva koja e pozicijata na posledniot zapis koj ima soodvetna

vrednost. Primer, se razgleduva redica 4. Se zabele`uva deka 6 zapisi (6
studenti) imaat vrednost 55 (vkupno kolokviumski poeni) (slika 47). Od ovie
6 zapisi najvisoka pozicija ima ID=23.

Razgleduvame drug slu~aj koga sumiraweto e napraveno spored Prv kolokvium

(poeni), t.e. Field = Prv kolokvium (poeni). Se dobiva rezultat koj e prika`an na slika
48. Dvete tabeli od ovaa slika vsu{nost pretstavuva edna tabela, koja zaradi preglednost e
podelena na dva dela.

93
 Slika 48

Analiza na dobienite podatoci vo tabelata na Slika 48. Se analiziraat kolonite, t.e.

atributnite poliwa.

 Vkupno kolokviumski poeni: Vo ovaa kolona se dadeni site razli~ni

vrednosti za vkupniot broj poeni koi studentite gi osvoile na dvata kolokviumi.
Ima vkupno 29 studenti, a vo ovaa kolona ima 12 zapisi (razli~ni vrednosti
podredeni po raste~ka vrednost).

 Count_ Prv kolokvium (poeni): Ovaa kolona poka`uva kolkav e brojot na

identi~ni zapisi od soodvetna vrednost. Primer, ima 3 studenti koi imaat po 70
poeni (od dvata kolokviumi), ili 2 studenti koi imaat po 95 poeni i tkn.

 Min_ Prv kolokvium (poeni): Poka`uva kolkava e najmalata vrednost {to ja

ima atributnoto pole Prv kolokvium (poeni), koga (primer: za prvata redica)
atributnoto pole Vkupno kolokviumski poeni = 25. Vo konkretniot slu~aj toa e
Prv kolokvium (poeni)=15. Ili, zapisot vo 12 redica: Ovde Vkupno
kolokviumski poeni = 100, a toga{ studentot so najmalku poeni vo prviot
kolkvium imal 50 poeni, i tkn.

Ova prakti~no zna~i: Da se najde kolku najmalku poeni imal nekoj od studentite vo
prviot kolokvium, od site onie studenti koi od dvata kolokviumi imale vkupno 25
poeni (taa vrednost e 15 poeni). Ili kolku najmalku poeni imal nekoj od studentite vo
prviot kolokvium, od site onie studenti koi od dvata kolokviumi imale vkupno 55
poeni (taa vrednost e 20 poeni).

 Max_ Prv kolokvium (poeni): Poka`uva kolkava e najgolemata vrednost {to

ja ima atributnoto pole Prv kolokvium (poeni), koga (primer: za prvata redica)
atributnoto pole Vkupno kolokviumski poeni = 25. Vo konkretniot slu~aj toa e
Prv kolokvium (poeni)=25. Ili, zapisot vo 4 redica: Ovde Vkupno
kolokviumski poeni = 55, a toga{ studentot so najmnogu poeni vo prviot
kolkvium imal 35 poeni, i tkn.

94
Ova prakti~no zna~i: Da se najde kolku najmnogu poeni imal nekoj od studentite vo
prviot kolokvium, od site onie studenti koi od dvata kolokviumi imale vkupno 25
poeni (taa vrednost e 25 poeni). Ili kolku najmalku poeni imal nekoj od studentite vo
prviot kolokvium, od site onie studenti koi od dvata kolokviumi imale vkupno 55
poeni (taa vrednost e 35 poeni).

 Sum_ Prv kolokvium (poeni): Ja poka`uva sumata (zbirot) na Min_ Prv

kolokvium (poeni), Max_ Prv kolokvium (poeni) i site onie koi se nao|
aat me|u niv. Primer: Vo zapisot na redica 4 Vkupno kolokviumski poeni = 55
(6 zapisi). Vo istata redica Sum_ Prv kolokvium (poeni) = 155. Ovaa
vrednost e dobiena na sledniot na~in: Se gleda deka ima {est (6) zapisi so
vrednost 55 (za vkupno kolokviumski poeni). Toa se zapisite: ID=2, ID=8,
ID=9, ID=10, ID=20 i ID=23. Sobiraj}i gi ovie vrednost za prv kolokvium se
dobiva: Sum_ID=25+25+20+35+30+20=155.

Ova prakti~no zna~i: Da se najde kolku vkupno poeni vo prviot kolokvium osvoile
onie studenti, koi vo vtoriot kolokvium imale vkupno 55 poeni. Odgovorot e: Toa se
vkupno 6 studenti koi vo prviot kolokvium imale vkupno 155 poeni.

 Ave_ Prv kolokvium (poeni): Pretstavuva prose~na (sredna) vrednost. Se

dobiva preku slednata matemati~ka operacija: Ave_ Prv kolokvium (poeni) =
Sum_ Prv kolokvium (poeni) : Count_ Prv kolokvium (poeni).

Ova prakti~no zna~i: Da se najde prose~nata vrednost na poeni od prviot kolkvium

na onie studenti, koi vo dvata kolokviumi imaat vkupno 65 poeni. Rezultatot e
28.3333 (toa se gleda vo {estata redica na atributnoto pole Ave_ Prv kolokvium
(poeni).

 StdDev_ Prv kolokvium (poeni): Se presmetuva po standardni formuli za

presmetuvawe standardna devijacija.

 Var_ Prv kolokvium (poeni): Se presmetuva po standardni formuli za

presmetuvawe varijacii.

 First_ Prv kolokvium (poeni): Poka`uva koja e vrednosta na atributnoto pole

Prv kolokvium (poeni) na prviot zapis (najnizok ID) koj ima soodvetna vrednost
na atributnoto pole Vkupno kolokviumski poeni. Primer: koja vrednost ima
prviot zapis na kolonata Prv kolokvium (poeni) ako vrednosta na poleto
Vkupno kolokviumski poeni iznesuva 25. Od tabelata za atributnoto pole
First_Prv kolokvium (poeni) (prva redica) se gleda deka taa vrednost e 15.

 Last_ Prv kolokvium (poeni): Poka`uva koja e vrednosta na atributnoto pole

Prv kolokvium (poeni) na posledniot zapis (najvisok ID) koj ima soodvetna
vrednost na atributnoto pole Vkupno kolokviumski poeni. Primer: koja vrednost
ima prviot zapis na kolonata Prv kolokvium (poeni) ako vrednosta na poleto
Vkupno kolokviumski poeni iznesuva 25. Od tabelata za atributnoto pole
Last_Prv kolokvium (poeni) (prva redica) se gleda deka taa vrednost e 25.

95
  Count_ Prv kolokvium (poeni): Ovaa kolona poka`uva kolkav e brojot na
identi~ni zapisi od soodvetna vrednost. Primer, ima 6 studenti koi imaat po 55
poeni (od dvata kolokviumi), ili 3 studenti koi imaat po 80 poeni i tkn.

Labelirawe na grafi~ki prikaz so tekst i grafici

Labelirawe na grafi~ki prikazi se pravi so cel, odredeni atributni podatoci koi se bitni
za grafi~ko pretstavuvawe, da bidat prika`ani na grafi~ki prikaz; na primer imiwa na ulici,
gradovi, op{tini, delovni subjekti, u~ili{ta i sli~no. Najprvo treba da se definira na~inot na
koj {to labelite }e se generiraat na grafi~kiot prikaz, nivnata forma i koja kolona na
atributnata tabela }e bide pretstavena vo vid na labeli.
Postapkata na generirawe labeli gi opfa}a slednite ~ekori:

1. Se kliknuva imeto na tematskoto nivo na koe se saka da se labelira, za da se

napravi aktivno (vo konkretniot slu~aj se aktivira tematskoto nivo STUDENTI).

2. Se kliknuva na ikonata Theme Properties .

3. Se pojavuva dijalog prozorec (slika 49). Tekstot za labelirawe }e zavisi od

karakteristikite na tipot na prostorniot objekt. Vo konkretniot slu~aj tematskoto
nivo STUDENTI se sostoi od poligoni. Se kliknuva Text Labels. Vo poleto
za izbor Label Field se izbira atributnoto pole Ime i prezime koe se saka da
se labelira od listata za izbor – dropdown list (ime i prezime na studentot).
Ovaa lista gi opfa}a site atributni poliwa (koloni) koi se nao|aat vo aktivnata
atributna tabela. Se izbira pozicijata na tekstot koj se labelira (slika 49) vo delot:
Position of text relative to label point.

Slika 49

96
 Ispi{uvaweto na tekstot se realizira na sledniot na~in:

 So ikonata se kliknuva na prostornite objekti koi gi pretstavuvaat

studentite i se pojavuva tekst so imeto i prezimeto na studentot.
 Za menuvawe na fontot i bojata na tekstot se koristi komandata: Window +
Show Symbol Window so {to se pojavuva dijalog prozorec (slika 50).

Slika 50

Vo dijalog prozorecot so kliknuvawe na ikonata se izbira fontot na tekstot.

Za izbor na bojata na bukvite se kliknuva ikonata , vo sleguva~kata lista Color se

izbira Text i od paletata boi se izbira soodvetna boja (vo konkretniot slu~aj plava
boja).

Za labelirawe na mnogukratni prostorni objekti se koristi avtomatsko labelirawe koe

gi opfa}a slednite ~ekori:

 Se aktivira tematskoto nivo kade treba da se realizira avtomatsko labelirawe.

 Se izbira Auto-label od Theme menito, i se pojavuva Auto-label dijalog
(slika 51).

97
 Slika 51

 Vo label field (slika 51) se izbira atributnoto pole Ime i prezime od opa|
a~kata lista.
 Ureduvaweto na labeliraniot tekst se realizira so poedine~ni postapki koi se
opi{ani vo prethodnite ~ekori (slika 50).

Estetsko doteruvawe i prosleduvawe na dopolnitelni grafi~ki informacii mo`e da se

napravi so vnesuvawe tekst vo najrazli~na forma preku aktivirawe na opa|a~kite ikoni
prika`ani na slika 52.

Slika 52

98
 Kreirawe grafikoni

Koga e potrebno da se komunicira so numeri~ki vrednosti (koi se vneseni vo

atributna tabela) i nivnata povrzanost, grafikonite vedna{ obezbeduvaat vizuelen efekt i
nivno razbirawe so pomal napor otkolku {to e tabelarniot prikaz ili verbalnoto
objasnuvawe.
Postapkata na kreirawe grafikon gi opfa}a slednite ~ekori:

1. Se otvara atributnata tabela {to gi sodr`i podatocite za koi se kreira grafikon. Ako
nekoi od zapisite vo tabelata se ve}e selektirani, ili ako so nekoe prebaruvawe se
dobieni selektirani zapisi (records), toga{ grafikonot koj treba da se kreira }e gi
pretstavuva samo selektiranite zapisi. (Ako se saka selektiranite zapisi da se

lociraat na vrvot od tabelata, toga{ treba da se klikne na Promote ikonata

) (slika 53). Ako nema selektirani zapisi, toga{ grafikonot }e gi pretstavuva site
zapisi vo tabelata.

Slika 53

2. Se kliknuva na ikonata Create Chart .

3. Se pojavuva dijalog Chart Properties (slika 54) koj sodr`i lista na numeri~ki
poliwa (samo od numeri~kite poliwa mo`at da se kreiraat grafikoni) od
atributnata tabela. Atributnoto pole za koe se kreira grafikon se izbira od Fields
listata i so kliknuvawe na Add, toa pole se vnesuva vo listata Groups. Ako se
saka da se kreira grafikon za pove}e od edno atributno pole, se selektira i drugo
pole na ist na~in kako i za prethodnoto (vo konkretniot slu~aj e izbrano
atributnoto pole Vkupno kolokviumski poeni).

99
 Slika 54
Od drop-down listata (Label series using), se izbira poleto {to se saka da se
upotrebi za labelirawe na nizata podatoci vo grafikonot. Vo konkretniot slu~aj se izbira
atributot Ime i prezime (na studentot) da bide prika`an na grafikonot. So kliknuvawe na
komandata OK se kreira grafikon prika`an na slika 55.

Slika 55

Softverot ArcView raspolaga so alatki za kreirawe razli~ni formi na grafikoni koi

se prika`ani od slika 57 do slika 65. Na slika 56 se prika`ani ikonite so koi se otvara
grafi~ki dijalog so koj mo`at da se kreiraat formi na grafikoni koi se najsoodvetni za

100
opredeleno grafi~ko pretstavuvawe na numeri~ki podatoci od soodvetni poliwa na
atributnata tabela.

Slika 56

Slika 57

Slika 58

101
Slika 59

Slika 60

Slika 61

102
 Slika 62

Slika 63

Slika 64

103
 Slika 65

Na slika 66 e prika`an primer na kreiran grafikon kade se koristeni komandi za

menuvawe na odredeni elementi na grafikonot:

Slika 66

 Se kliknuva na ikonata Chart Element Properties, i se kliknuva na

elementot {to se saka da se promeni (naslov na grafikonot, intervalot na raste~ki
vrednosti na Y-oskata, sokrivawe na odreden element od grafikonot, menuvawe
na bojata na odredeni elementi, menuvawe na sodr`inata na legendata i sli~no).
Primer, za menuvawe na naslovot na grafikonot se pojavuva dijalog prika`an na
slika 67.

104
 Slika 67

 Za specificirawe na minimalnite i maksimalnite vrednosti i intervalot na tie

vrednosti, na oskite na dijagramot se pojavuva sledniot dijalog (slika 68):

Slika 68

 Za menuvawe na bojata na bilo koj element od grafikonot se koristi Chart

Color ikonata .

 Za bri{ewe na bilo koj element od grafikonot se koristi Erase ikonata .

Simbolizirawe na podatoci (Symbolizing data)

105
 Komuniciraweto so kompleksni informacii mo`e da bide mnogu poefektivno so
koristewe na grafi~ki prikazi otkolku so tabeli ili listi, bidej}i tie mo`at da pridonesat da se
iskoristat na{ite prirodni sposobnosti za razlikuvawe i interpretirawe boi, primeroci i
prostorni relacii. Koga atributnite i prostornite podatoci se prika`ani vo grafi~ki prikaz,
toga{ mo`e da se vidi nivnata distribucija, vrskite pome|u niv i trendovite koi pred toa ne
mo`at da se vidat. Grafi~kite prikazi mo`at da pomognat vo procesot na donesuvawe odluki
i re{avawe na problemite. Tie isto taka mo`at da pomognat da se ovozmo`i komunikacija
na ~ovekot so informaciite (podatocite) i seto toa da rezultira so zgolemena efektivnost vo
raboteweto.
Izborot na na~inot kako da se prezentiraat podatocite vo grafi~ki prikaz e mnogu
zna~ajna odluka. Simboliziraweto na podatocite vklu~uva izbor na boi i simboli so koi
treba da se pretstavat karakteristikite na prostornite objekti i atributnite podatoci. Isto taka,
simboliziraweto vklu~uva grupirawe ili klasifikacija na prostornite objekti vo soglasnost so
nivnite atributni vrednosti.
Simboliziraweto na podatocite se vr{i na sledniot na~in, prika`an preku slednite
~ekori:

1. Kontrolata i izborot na simboli~koto pretstavuvawe se vr{i preku Legend

editor, koi se aktivira so dvojno kliknuvawe na aktivnata tema vo listata na
tematski nivoi (na levata strana na ekranot) ili so aktivirawe na Edit legend

ikonata . Se pojavuva Legend Editor dijalog koj e prika`an na slika

69.

106
 Slika 69

2. Vo Legend Type listata se izbira Graduated Color.

3. Vo Classification Field listata se izbiraat atributite koi treba da bidat
upotrebeni za klasifikacija na prostornite objekti (vo konkretniot slu~aj toa e
atributnoto pole Vkupno kolokviumski poeni).
4. Po definicija (default), objektite vo tematskoto nivo se klasificirani vo pet (5)
klasi. Ako e potrebna klasifikacija vo pove}e klasi toga{ se kliknuva na ikonata
Classify... i se pojavuva Classification dijalog kade treba da se vnese brojot
na klasi (Number of classes) (slika 70). Vo konkretniot slu~aj, normalizacijata
e napravena na sedum (7) klasi.

Slika 70

5. Vo listata Label mo`e da se vnese proizvolen tekst koj gi opi{uva klasite. Vo

konkretniot slu~aj e vnesen tekst koj simbolizira dali studentot ima dovolno poeni
od dvata kolokviumi, i kakva ocenka ima.
6. So kliknuvawe na komandata Apply od Legend Editor dijalogot (slika 69),
se pojavuva kreiranata simbolizacija na tematskoto nivo koe e opservirano (vo
konkretniot slu~aj tematskoto nivo Studenti) (slika 71). Isto taka na grafi~kiot
prikaz se realizira istata klasifikacija na prostornite objekti koi se oboeni so
soodvetna boja. Na grafi~kiot prikaz, samata boja na objektot simbolizira za
kakva karakteristika se raboti (kakvi rezultati ima sekoj student od polaganite
kolokviumi).

107
 Slika 71

Listata Legend Type (slika 69) sodr`i pove}e opcii koi ovozmo`uvaat da se
simboliziraat podatoci na razli~ni na~ini vo zavisnost od potrebite (single symbol,
unique value, dot i chart) (slika 72). Ovie na~ini }e bidat prezentirani pri analiza na
podatoci vo tekstot {to sledi.

 Single symbol – site elementi se iscrtuvaat so ist simbol.

 Unique value – vrz osnova na podatokot od atributnata tabela, sekoja vrednost
se pretstavuva so razli~na boja. Vo ovoj slu~aj se definira poleto od bazata na
podatoci spored koe se vr{i simbolizirawe na podatocite.
 Graduated colour – vo zavisnost od vrednosta na konkretniot atribut se
menuva bojata na simbolot. Vo ovoj slu~aj se definira poleto od bazata na
podatoci spored koe se vr{i simbolizirawe na podatocite, brojot na klasite i
klasifikacioniot metod, pri toa e mo`en i standarden izbor na paleta na boi.
 Graduated symbol – sli~na e na prethodnata simbolizacija pri {to goleminata
na zna~kata e direkno povrzana so goleminata na vrednosta na atributot vo
tabelata i vakviot na~in na pretstavuvawe e karakteristi~en samo za to~kesti
tematski nivoi. Vo ovoj slu~aj se definira poleto od bazata na podatoci spored koe
se vr{i simbolizirawe na podatocite, brojot na klasite i klasifikacioniot metod.

Izborot na boja, tip na {rafirawe, linija, simboli, stil na tekst i dodavawe na novi paleti
na znaci i {rafuri se pravi preku Colour palette dijalogot koj se aktivira vo Legend
editor dijalogot ili so izbor na Show symbol window komandata, od Window pa|
a~koto meni.

Slika 72

Postavuvawe i koristewe na fotografii (hot links)

Drug na~in za da se obezbedat dopolnitelni informacii na grafi~kiot pogled e

postavuvawe hot links (kolor fotografii, video klipovi, filmovi i sl.) pome|u prostornite

108
objekti vo tematskoto nivo I nadvore{ni datoteki. Koga edna{ e definiran hot links, so
edno kliknuvawe na soodveten objekt od tematskoto nivo so pomo{ na alatkata Hot Link

, avtomatski se poka`uva specificirana datoteka kako hot links za toj objekt.

Skoro sekoja informacija mo`e da bide hot linked, kako {to se grade`ni i geodetski planovi
i skici, fotografii, legalni dokumenti, video klipovi i sli~no. Isto taka mo`at da se
postavuvaat hot links na drugi pogledi (views), tabeli, grafikoni i layouts vo daden
proekt.

Definirawe na hot links za dadeno tematsko nivo: Se sostoi od slednite ~ekori:

1. Dodavawe na atributno pole vo atributnata tabela koe treba da ja pretstavuva

patekata na hot links datotekata, {to se saka da bide hot linkuvana na odreden
prostoren objekt. Vo konkretniot slu~aj, vo tematskoto nivo Studenti, se dodava
novo atributno pole: Fotografija.
2. Se selektira prostorniot objekt na koj linkuvame fotografija, i vo atributnata
tabela, vo poleto fotografija se vnesuva patekata kade e locirana fotografijata za
studentot. Vo konkretniot slu~aj toa e: C:\Documents and
Settings\Saso\Desktop\Student-tiff.tif (imeto na fotografijata e: Student-
tiff).
3. Se realizira komandata: Theme + Properties + Hot Link i se pojavuva
Theme Properties dijalog (slika 73)

Slika 73

Vo Field opa|a~kata lista se izbira imeto na atributnoto pole od atributnata tabela

{to go opfa}a imiwa na datoteki za koi se vr{i hot linkuvawe. Vo konkretniot slu~aj toa e
atributnoto pole: Fotografija.

109
 Predefiniranata forma Predefined Action (slika 73) nudi nekolku predefinirani
akcii za hot links, vklu~uvaj}i: Link to Text File, Link to Image File i Link to
Document (za linkuvawe na odredena komponenta vo proektot). Vo konkretniot slu~aj e
izbran Link to Image File za linkuvawe na kolor fotografija. Na kraj se kliknuva OK
komandata.

Kako se koristi hot link?

1. Se aktivira tematskoto nivo (vo konkretniot slu~aj: Studenti) za koe ima

definirano hot links.

2. Se kliknuva na ikonata Hot Link . Ako ovaa ikona ne e vo aktivna

polo`ba, toa zna~i deka hot links ne e dobro definiran vo atributnoto pole.
3. Se kliknuva na soodveten objekt na koj ima linkuvano fotografija (toa e
selektiraniot objekt-oboen crveno) vo grafi~kiot prikaz. Se pojavuva linkuvanata
kolor fotografija koja e prika`ana na slika 74.

Slika 74

Kreirawe layout i pe~atewe na izlezen izve{taj (report)

Dosega e poka`ano kako se prezentiraat podatocite vo grafi~ki prikaz. Izbrana e

simbologija na odredeno atributno pole. Isto taka e izvr{eno labelirawe na grafi~kiot

110
pogled so informacii koi se izbrani za prika`uvawe. Toa e izvonredno! Sega e potrebno da
se otpe~ati izlezen report (grafi~ki prikaz) so naslov, legenda, opisen tekst i drugi grafi~ki
prilozi. Za da se napravi ova, so pomo{ na softverot ArcView treba da se kreira layout.
Layout-ot ovozmo`uva zdru`uvawe na site onie komponenti koi e potrebno da se
pojavat vo grafi~kiot prikaz, zaedni~ki da se aran`iraat za da se kreira dizajn koj se saka da
se napravi, i koga toa e podgotveno da se otpe~ati vo soodveten format i vo soodvetna
golemina. Layouts se kreiraat lesno so cel da proizvedat kvalitetno prezentirawe na
odredeni soznanija i rezultati. Vo odreden layout mo`e da se kreira pove}e od eden
grafi~ki prikaz, so pretstavuvawe grafikoni i tabeli koi se odnesuvaat na ist proekt.

Kreirawe nov layout

Na slika 75 e prika`an osnoven grafi~ki prikaz koj e potrebno da se stavi vo layuot.

Potrebno e da se realiziraat slednite slednite ~ekori pri realizacija na posakuvan layuot:

Slika 75

1. Od View menito se izbira Layout.

2. Se pojavuva Template Manager dijalog od koj treba da se izbere formatot na
koj se saka da pretstavi layout-ot. Vo konkretniot slu~aj se izbira Landscape
(slika 76).

111
 Slika 76

3. So kliknuvawe na OK komandata, softverot ArcView kreira layout koj sodr`i:

grafi~ki prikaz koj e izbran (slika 75), naslov na grafi~kiot prikaz, legenda koja gi
opi{uva onie tematski nivoi vo grafi~kiot prikaz koi se aktivni, razmer (scale bar),
poka`uva~ na stranite na svetot (north arrow). Vakviot layout e prika`an na
slika 77.

Slika 77

112
4. Finalniot layout e prika`an na slika 78.

Slika 78

5. Kreirawe grafikon vo layout se realizira na sledniot na~in: Od Legend Frame

listata (slika 79) se izbira ikonata Chart Frame .

113
 Slika 79

6. Vo layout-ot so mausot se opredeluva povr{inata kaj treba da se pojavi kreiraniot

grafikon Chart.
7. Se pojavuva dijalog Chart Frame Properties (slika 80). Od Charts listata se
izbira onoj grafikon koj treba da se pojavi na layout-ot (vo konkretniot slu~aj toa e
grafikonot Studenti. So kliknuvawe na komandata OK, baraniot grafikon se
pojavuva na odredenata lokacija vo layout-ot.

Slika 80

8. Kreirawe (dodavawe) tabela vo layout se realizira na sledniot na~in: Od Legend

Frame listata (slika 79) se izbira ikonata Chart Frame

114
 9. Vo layout-ot so mausot se opredeluva povr{inata kaj treba da se pojavi kreiranat
tabela.
10. Se pojavuva dijalog Table Frame Properties (slika 81). Od Tables listata
se izbira onaa tabela koja treba da se pojavi na layout-ot (vo konkretniot slu~aj toa
e tabelata Attributes of Studenti. So kliknuvawe na komandata OK, baraniot
grafikon se pojavuva na odredenata lokacija vo layout-ot

Slika 81

11. Na sli~en na~in se dodava legenda so koristewe na ikonata Legend Frame

(od slika 79), se dodava odreden view so koristewe na ikonata View

Frame , se dodava strelka za poka`uvawe stranite na svetot so koristewe na

ikonata North Arrow Frame , se dodava razmerna lenta (scale bar)

so koristewe na ikonata Scale Bar Frame .

12. Eksportirawe na kreiran LAYOUT:

Eksportiraweto, odnosno prenesuvaweto na odreden layout na nekoja lokacija vo

memorijata na kompjuterot vo soodveten tip na datoteka i so soodvetno ime, se realizira so
slednite ~ekori:

115
 Vo File osnovnoto meni se izbira komandata Export. Se pojavuva dijalog
prozorec Export (slika 82) kade treba da se vnesat soodvetni podatoci:

 Vo File Name se vnesuva Kompjuterski kabinet (ime na

eksportiraniot layout).

 Vo List Files of Type se vnesuva ime na formatot vo koj e

potrebno da se eksportira layout-ot.

 Vo Directories se izbira patekata (se odreduva lokacijata vo

memorijata) kade }e bide smesten eksportiraniot layout. Vo
konkretniot slu~aj toa e: c:\saso.

Slika 82

 Se kliknuva na opcijata Options.. (slika 82) i se pojavuva prozorec dijalog

JPEG Options (slika 83), kade treba da se vnesat podatoci za rezulucijata
(Resolution (DPI)) i podatoci za kvalitetot na eksportiraniot layout vo JPEG
format.

 So kliknuvawe na komandata OK, eksportiraniot layout se locira na soodvetno

izbrana lokacija vo memorijata na kompjuterot.

116
 Slika 83

5. ANALIZA NA PODATOCI NA REALIZIRANI APLIKATIVNI

SOFTVERSKI RE[ENIJA

117
 Vo ovaa poglavie se prezentirani aplikativni softverski re{enija vo koi u~estvuval
avtorot na ovaa kniga, i koi se pogodni, so koristewe na nivnata baza na podatoci, da se
prika`e procesot na ANALIZA NA PODATOCI NA PERSONALEN KOMPJUTER.

5.1 Analiza na finansiskoto rabotewe (prihodi i rashodi) vo

op{tini vo Republika Makedonija.

Ovoj proekt (finansiran od me|unarodni organizacii) ima za cel da izvr{i analiza na

finansiskoto rabotewe vo op{tinite vo Republika Makedonija, vo periodot od 2003 do
2006 godina, vo kontekst na analiza na procesot na fiskalna decentralizacija.
Osnovni dva indikatori vo site edinici na lokalna samouprava (ELS) vo Republika
Makedonija se prihodite i rashodite. Ovie dva osnovni indikatori se ras~leneti na ogromen
broj na podindikatori (stavki, podstavki i tkn.), soglasno oficijalnata klasifikacija na
prihodnite i rashodnite stavki na edinicite na lokalna samouprava vo dr`avata.
Formirana e prostorno/atributna baza na podatoci so koristewe na ArcView
softverot, so {to e ovozmo`eno brzo, podostapno i poednostavno koristewe na site
podatoci, kreirawe na najrazli~ni tabeli, realizirawe raznovidni logi~ki analizi za bilo koe
atributno pole. Vakvata realizacija ovozmo`uva kreirawe soodvetni analizi za potrebite na
krajnite korisnici (op{tinite, dr`avni institucii, agencii, me|unarodni organizacii i sl.), so cel
obezbeduvawe podatoci i informacii so koi mo`at da se sogledaat sostojbite i tendenciite,
kako vo procesot na sobirawe na finansiski sredstva vo op{tinite, taka i vo procesot na
nivno tro{ewe spored prevzemeni aktivnosti, koi se vo nadle`nost na op{tinite.
Preku soodvetno istra`uvawe (go ovozmo`uva aplikativnoto re{enie) mo`at da se
dobijat parametri za vkupnite prihodi i rashodi vo site op{tini, i koi parametri mo`at da se
sporeduvaat so Bruto doma{niot proizvod (BDP) i so Javnata potro{uva~ka na nacionalno
nivo.
Isto taka, sekoja zavr{na smetka (prihodna ili rashodna stavka) na op{tinite mo`e da
se sporeduva so vkupnite prihodni/rashodni stavki na site op{tini.
Aplikacijata sodr`i i prostorna komponenta: teritorijalna podelba na Republika
Makedonija (85 op{tini) i definirani i procesirani osum (8) statisti~ki regioni vo dr`avata.
Za sekoja op{tina e vnesen podatok za brojot na `iteli {to ovozmo`uva realizirawe na
pogolem broj analizi povrzani so ovoj podatok.

Vo sledniot primer detalno se prika`ani site ~ekori pri realizirawe soodvetni

prebaruvawa i analizi nad bazata na podatoci:

Primer: Da se prika`at vkupnite prihodi vo op{tinite od Isto~niot statisti~ki region

vo Makedonija za 2006 godina. Isto taka da se prezentiraat i prika`at podatoci za brojot na
`iteli vo sekoja op{tina. Vrz osnova na vakvite atibutni poliwa, da se presmeta:

 Kolkavi se vkupnite prihodi vo site op{tini vo Isto~niot statisti~ki region.

 Kolkav e vkupniot broj na `iteli vo ovie op{tini.
 Kolku ima prihodi po `itel vo sekoja op{tina poedine~no, i kolkava e srednata
vrednost za celiot region.
 Koi op{tini od ovoj region imaat najvisoki vkupni prihodi, i koi op{tini imaat
najgolemi prihodi po `itel.

Na slika 1 e prika`an rezultatot od slednite prebaruvawa:

118
  Tekovna godina = 2006 (New Set)
 Regioni = Istocen (Select From Set)

Se zabele`uva deka se selektirani 13 zapisi {to zna~i deka vo Isto~niot statisti~ki

region ima 13 op{tini. Vo grafi~kiot prikaz se prika`ani i selektirani site op{tini koi pripa|
aat na Isto~niot statisti~ki region.

Slika 1

Na slika 2 e prika`an grafi~ki prikaz na prebaruvawe so koe se prika`ani op{tinite

koi imaat najgolemi vkupni prihodi vo 2006 godina. Vo kolonata VKUPNI PRIHODI (7)
vo opa|a~ki redosled e poka`ano deka najgolemi vkupni prihodi ima op{tina [tip,
ponatamu sleduvaat Ko~ani, Sveti Nikole, Del~evo, Berovo, Vinica i tkn.

119
 Slika 2

Na slika 3 e prika`an rezultatot od prebaruvawe so koe se dobieni podatoci za

vkupnite prihodi vo site op{tini vo Isto~niot statisti~ki region, za 2006 godina. Ova e
napraveno na sledniot na~in:

 Vo aktivna sostojba e stavena kolonata (atributnoto pole) VKUPNI PRIHODI

(7).
 Od glavnoto meni, vo Field menito e izbrana komandata Statistics...

Na slika 3 se dadeni pogolem broj na statisti~ki presmetki koi se odnesuvaat na

atributnoto pole VKUPNI PRIHODI (7):

 Suma na vkupni prihodi vo site op{tini vo Isto~niot statisti~ki region, iznesuva

592.481.204,000 denari.
 Sredna vrednost = 45.575.477,231 denari.
 Najgolema vrednost = 136.840.381,000 denari.
 Najmala vrednost = 6.601.633,000 denari.
 Razlika me|u najgolema i najmala vrednost (Range) = 130.238.748,000 denari.
 Varijacija = 1597105907492146,000
 Standardna devijacija: 39.963.807,470

120
 Slika 3

Na slika 4 e daden grafikon na koj se pretstaveni vkupnite prihodi vo site op{tini vo

Isto~niot statisti~ki region.

Slika 4

121
 Vkupniot broj na `iteli vo site op{tini vo Isto~niot statisti~ki region e prika`an na
slika 5, a e realiziran na sledniot na~in:

 Vo aktivna sostojba e stavena kolonata (atributnoto pole) Broj na ziteli.

 Od glavnoto meni, vo Field menito e izbrana komandata Statistics...

Slika 5

Od slika 5 se gleda deka vkupniot broj na `iteli vo site 13 op{tini od Isto~niot

statisti~ki region iznesuva 203 213 `iteli. Na slikata se dadeni i drugi statisti~ki
presmetki koi se opi{ani vo prethodnata analiza za slika 3.

Od slika 6 se gleda deka deka vo aktivnata kolona e daden (vo opa|a~ki redosled)
odnosot na vkupni prihodi i brojot na `iteli za sekoja op{tina poedine~no. Ova poka`uva
kolkavo e u~estvoto (vo denari) na sekoj `itel vo dadena op{tina vo vkupnite prihodi. Se
zabele`uva deka najgolemo u~estvo ima vo op{tina Karbinci (5.561,220 denari).
Ponatamu sleduvaat Sveti Nikole, Berovo, Del~evo, [tip i tkn.

122
 Slika 6

Na slika 7 e prika`an rezultatot od realizirani statisti~ki presmetuvawa. Ova e

napraveno na sledniot na~in:

 Vo aktivna sostojba e stavena kolonata (atributnoto pole) Vkupni prihodi/broj

na ziteli (denari).
 Od glavnoto meni, vo Field menito e izbrana komandata Statistics...

Na slika 7 se gleda rezultatot od realizirani presmetki. Daden e zbirot na prihodi po

`itel vo site op{tini vo Isto~niot statisti~ki region, i e dadena srednata (prose~nata)
vrednost od prihodi po `itel vo celiot region (2.948,274 denari). Pokraj ovie rezultati se
dadeni i drugi presmetki koi se prika`ani podolu (slika 7).

Slika 7

123
 Na slika 8 e daden grafikon na koj e daden odnosot na vkupnite prihodi i brojot na
`iteli vo site op{tini vo Isto~niot statisti~ki region. Vsu{nost ovoj grafikon prika`uva kolku
e u~estvoto na sekoj `itel vo vkupnite prihodi vo svojata op{tina.

Slika 8

Napomena: Na krajot na ovoj u~ebnik, vo PRILOG 1, se prika`ani grafikoni koi se

rezultat na razli~ni analizi koi se napraveni vo bazata na podatoci na prihodi i rashodi vo
op{tinite vo Republika Makedonija (vo periodot od 2003 do 2006 godina). Ovie grafi~ki
analizi treba da pretstavuvaat dobra osnova na sekoj ~itatel da gi nasluti ogromnite
mo`nosti i su{tinata na analizata na podatoci. Isto taka, ovaa zbirka na grafi~ki prikazi
poka`uva deka, od obemna baza na podatoci (golem broj na atributni poliwa) mo`at da
proizlezat interesni istra`uvawa, da se sogledaat sostojbite i tendenciite i da se donesat
soodvetni zaklu~oci i preporaki koi mo`at da imaat ogromno zna~ewe za idno efektivno
menaxirawe so op{tinite. Isto taka, ovie rezultati mo`at da i pomognat na Vladata na
Republika Makedonija vo procesot na gradewe strategija za razvoj na op{tinite.

5.2 Studija za procenka na postoe~kata sostojba i kapacitetite za

razvoj na agroturizmot vo regionot PRESPA

124
 VOVED

Realizacijata na ovaa Studija proizleguva od potrebata preku planski re{enija,

organizacija i kontinuirana sorabotka na op{testvenite akteri da se ovozmo`i razvoj na
ruralnite sredini kako potencijalni stopanski centri (razvoj na selski turizam), imaj}i gi vo
predvid prostornite preduslovi na Prespanskiot region.
Studijata e naso~ena kon agroturizmot kako selektiven oblik na turizam koj se
razviva vo ruralnite sredini, a pretstavuva specifi~en oblik na ekonomski razvoj koj ima
{iroko vlijanie vrz socio-ekonomskite odnosi i prostorot vo koj se realizira.
Aplikativniot kompjuterski model koj e realiziran, kako model za razvoj na
agroturizmot vo Prespanskiot region, obezbeduva osovremenuvawe na tradicionalnite i
voveduvawe novi funkcii, valorizacija na turisti~kata ponuda na opfatenite i afirmiranite
resursi, valorizacija na novootkrieni i potencijalni resursi, vklu~uvawe na prirodnoto i
kulturnoto bogatstvo vo turisti~kata ponuda, vklu~uvawe i promocija na lokalnite
proizvodi, tradicionalnata kujna i tredicija.
Vakviot kompjuterski model na agroturizam }e gi unapreduva, promovira i plasira na
evropskite pazari komparativnite prednosti na celokupniot Prespanski region vo soglasnost
so svetskite trendovi.
Metodolo{kiot pristap vo ovoj aplikativen proekt e zasnovan na potrebata za
najdirekna vklu~enost na lokalnoto naselenie vo negovata izrabotka, po~nuvaj}i so
obezbeduvawe i pribirawe podatoci i informacii od naselenite mesta Braj~ino, Qubojno,
Slivnica, Dolno Dupeni, Pretor i Stewe, kako i ostrovot Golem Grad, nivna obrabotka,
analiza i prezentacija.

Aplikativnoto kompjutersko re{enie e izraboteno so koristewe na najsovremena

kompjuterska tehnologija so koja se ovozmo`uva formirawe prostorno/atributna baza na
podatoci, realizirawe golem broj prostorni i logi~ki analizi i prebaruvawa, prezentirawe vo
Internet okru`uvawe, realizirawe raznovidni grafi~ki izve{tai preku dijagrami, tabeli, kolor
fotografii i sl.

Proektot opfa}a dva segmenti na opservacija: Regionot PRESPA kako celina na

opfatot i detaliziran prikaz na {est naseleni mesta (sela) i ostrovot Golem Grad.
Osoben akcent vo aplikativniot kompjuterski segment od proektot e daden na
naselenite mesta. Tuka se opfateni pogolem broj na tematski sodr`ini (nivoi) za koi se
vneseni golem broj na atributni (opisni) podatoci. Nekoi od tie tematski sodr`ini se:

 Kulturno-istoriski i verski objekti (crkvi i manastiri).

 Smestuva~ki kapaciteti.
 Stari zna~ajni objekti (ku}i, vodenici, pilani, selski ~e{mi,..).
 Ulici, reki, mostovi.
 Restorani, kafeani.
 Lokalni specijaliteti.
 Lica koi podgotvuvaat hrana.
 Obu~ni vodi~i za vo planina.
 Vodi~i so kaj~iwa.
 Pe{a~ki pateki.
 Ezerski pla`i.

125
 5.2.1 Kompjuterska analiza na podatoci

Analiza na bogatata baza na atributni podatoci }e bide prezentirana vo slednite

primeri, koja, iako opfa}a mal segment od celiot opserviran prostor, gi poka`uva ogromnite
analiti~ki mo`nosti na izrabotenoto softversko re{enie.

Primer 1: Da se prika`at site lica od Braj~ino koi nudat smestuva~ki kapaciteti i toa
no}evawe so pojadok. Da se prika`e cenata na ~inewe za eden den, i da se prika`e kolor
fotografija na nekoj od selektiranite objekti. Koj od ovie smestuva~ki kapaciteti nudi
doma{ni specijaliteti?

Se aktivira tematskata sodr`ina Smestuvacki kapaciteti vo Braj~ino. Se realizira

slednoto prebaruvawe:

Usluga = Nokevanje so pojadok

Po aktivirawe na komandata New Set na grafi~kiot View se selektiraat onie objekti koi
go zadovoluvaat kriteriumot od prebaruvaweto (slika 1).

Slika 1

So aktivirawe na ikonata Hot Link i so kliknuvawe na eden od selektiranite objekti,

se pojavuva kolor fotografija na individualniot smestuva~ki kapacitet.
So otvorawe na atributnata tabela (slika 2) se poka`uvaat atributnite podatoci na
selektiranite objekti. Od tabelata se gledaat podatoci za cenata na ~inewe na no}evawe so

126
pojadok (od 700 do 1200 denari). Od atributnoto pole Ponuda na lokalni
specijaliteti se gleda deka liceto (Sopstvenik) Divna Kostovska, od selektiranite lica,
nudi: ru~ek i ve~era, i toa vo doma{en ambient (Braj~inska kujna).
Isto taka, vo atributnata tabela na tematskoto nivo Smestuvacki kapaciteti,
pokraj prika`anite atributni poliwa (slika 2), postojat i pove}e drugi atributni poliwa i toa:
vid na objektot, kontakt telefon, broj na ednokrevetni, dvokrevetni, trokrevetni i
pove}ekrevetni sobi, apartmani, cena na ~inewe vo denari i evra za site tipovi sobi, opis na
sobite i apartmanite.

Slika 2

Primer 2: Da se prika`at grafi~ki i tabelarno site lica od naselenoto mesto Stewe koi
podgotvuvaat doma{ni specijaliteti, i od taka selektiranite da se izdvojat onie koi
pripremaat |omleze (Gjomleze: Prespanski specijalitet). Isto taka da se prika`e digitalen
model na Stewe so pove}e tematski sodr`ini i kolor fotografija na individualna ku}a na
nekoj od selektiranite objekti.

Na slika 3 e prika`ana atributnata tabela na tematskoto nivo Specijaliteti-hrana i

selektiranite zapisi koi gi pretstavuvaat licata koi podgotvuvaat lokalni specijaliteti.
Selektiranite zapisi go opfa}aat specijalitetot Gjomleze (|omleze).

127
 Slika 3

Na slika 4 e prika`an digitalen grafi~ki prikaz na Stewe i kolor fotografija na objekt,

sopstvenost na lice koe podgotvuva doma{ni specijaliteti.

Slika 4

128
5.3 Analiza na podatoci na aplikativno re{enie za menaxirawe so stanben i deloven
prostor

Ovaa aplikativno re{enie pretstavuva PILOT proekt vo oblasta menaxirawe so

stanben i deloven prostor. Izbran e eden del od prostorot kade se simulirani objekti so koi
raspolaga pretprijatie koe stopanisuva so stanben i deloven prostor. Pokraj prostornata
lociranost na objektite vo realen koordinaten sistem, realizirani se tematski sodr`ini vo koi
se vneseni pogolem broj na atributni poliwa i toa:

 Tip na prostor (stanben, deloven).

 Adresa na objektot (ulica, ku}en broj).
 Povr{ina na prostorot (m2).
 Zakupec.
 Mese~na zakupnina.
 Broj na dogovor.
 Kategorija na prostorot.
 Po~etok na dogovorot.
 Period na zakupuvawe (spored dogovorot).
 Realizirano pla}awe (mese~ni rati).
 Broj na imoten list.
 Broj na katastarska parcela.
 Godina na gradba na objektot.
 Visina na zgradata.

So vakvo izraboteno aplikativno re{enie se ovozmo`uva efikasno upravuvawe so

stanben i deloven prostor i realizirawe na golem broj prostorni i logi~ki analizi i

129
prebaruvawa, prika`uvawe grafikoni, raznovidni matemati~ki i statisti~ki presmetuvawa i
analizi, kreirawe izlezni izve{tai, nivno eksportirawe i pe~atewe.
Preku prezentirawe na soodvetni primeri }e se prika`e samo mal spektar od ogromnite
analiti~ki mo`nosti na aplikativnoto re{enie.

Primer 1: Da se prika`at tabelarno i grafi~ki onie delovni objekti koi imaat korisna
povr{ina pogolema od 70 m2. Da se prika`e kolkava e mese~nata kirija za selektiranite
objekti, i da se presmeta kolkava e vkupnata mese~na zakupnina za site selektirani objekti.
Da se prika`at grafikoni za atributnite poliwa: Povrsina na prostorot (m2) i
Mesecna zakupnina. Da se prika`e soodvetno prostorno baferno prebaruvawe so
odnapred utvrdena bafer zona.

Se aktivira tematskoto nivo i se realizira prebaruvaweto:

Povrsina na prostorot (m2) >= 70

So komandata New Set, na grafi~kiot prikaz se selektiraat prostornite objekti koi go

zadovoluvaat uslovot od prebaruvaweto (slika 1).

So vtoroto prebaruvawe:

Tip na prostor = deloven

i so aktivirawe na komandata Select From Set, na grafi~kiot prikaz se prika`ani

selektirani objekti koi gi zadovoluvaat dvata uslovi od prebaruvawata (konjunkcija od
prebaruvawa).
So aktivirawe na soodvetna ikona, se poka`uva atributna tabela za selektiranite
objekti. Vo atributnata tabela se pretstaveni pove}e atributni podatoci za selektiranite
objekti. Se gleda deka site selektirani delovni objekti (prostori) imaat korisna povr{ina
pogolema od 70 m2. Isto taka, za sekoj deloven prostor e prika`ano koj e zakupecot i
kolkava iznesuva mese~nata zakupnina (kirija).

130
 Slika 1

Presmetanata vkupna mese~na zakupnina za site selektirani delovni prostori e

prika`ano na slika 2 (vkupnata mese~na zakupnina iznesuva 70.430,00 denari).

Slika 2

131
 Soodvetni grafikoni za povr{ina na delovnite prostori i nivnata mese~na zakupnina,
za selektiranite objekti, se prika`ani na slika 3 i slika 4.

Slika 3

Slika 4

Za ovoj primer e realizirano i slednoto prostorno prebaruvawe (spatial query): Da

se najdat (grafi~ko i tabelarno prika`uvawe) site stanbeni objekti koi se nao|aat na
rastojanie od 40 metri od dadena lokacija. Da se prika`at podatoci za mese~nata
zakupnina za selektiraniot stanben prostor.

Realizacijata na ovaa prebaruvawe go ima sledniot tek:

132
 Vo grafi~kiot prikaz, so pomo{ na ikonata Draw Circle se pravi proizvolen
krug (bafer) so centar vo proizvolna (barana) lokacija. So aktivirawe na komandata Size
and Position od Graphics (od osnovnoto meni) komandata, se pojavuva Circle Size
and Position dijalog (slika 5). Vo ovoj dijalog se prika`ani realnite prostorni koordinati
na centarot na crtaniot bafer i radiusot na baferot (krugot). Vo pozicijata radius se
vnesuva vrednosta 40 (soodvetstvuva na 40 metri bafer zona). So komandat OK, bafer
krugot se pozicionira to~no so 40 metri radius.

Slika 5

So aktivirawe na temata Stanben i deloven prostor i so kliknuvawe na ikonata

Select Features Using Graphic se pojavuvaat selektiranite stanbeni i

delovni objekti vo krug od 4o metri od centarot na izbranata lokacija. So dopolnitelno
prebaruvawe:

Tip na prostor = stanben

i so kliknuvawe na Select From Set komandata, se nao|a samo stanbeniot prostor.

So koristewe na soodvetna ikona, se otvora atributna tabela za selektiranite objekti

so stanben prostor, na koja se prika`ani pove}e atributni podatoci za selektiranite objekti
(slika 6).

133
 Slika 6

Primer 2: Da se prika`at site stanbeni i delovni objekti so koe stopanisuva

pretprijatieto koi se nao|aat na ulica Pariska. Da se prika`at podatoci za nivnite imotnite
listovi i podatoci na koja katastarska parcela pripa|aat. Isto taka da se prika`e visinata na
selektiranite objekti.

Se aktivira tematskoto nivo JP za stanben i deloven prostor i se realizira slednoto

prebaruvawe:

Adresa-ulica = Pariska

So aktivirawe na komandata New Set, grafi~ki se prika`uvaat selektiranite objekti

koi se nao|aat na ulica Pariska. So otvorawe na atributnata tabela se prika`uvaat
selektiranite zapisi (redici) so nivnite atributni podatoci. Se gledaat onie atributni poliwa
koi se od interes za ponudeniot primer: broj na imoten list, broj na katastarska parcela i
visina na objektot kade se nao|a soodvetniot stanben ili deloven prostor (slika 7). Site
zapisi se nao|aat na ulica Pariska.

134
 Slika 7

5.4 Analiza na podatoci na aplikativno re{enie za bolni~ki informaciski sistem

Ovaa aplikativno softversko re{enie pretstavuva proekt koj e realiziran za Klinikata

za pulmologija i alergologija vo Skopje, koja e vo sostav na Klini~kiot centar. Proektnoto
re{enie ja opfa}a celata klinika. Pokraj prostornata lociranost na objektite (bolni~ki
prostorii, bolni~ki le`ai, elektronski i drugi uredi, ambulanti, laboratorii, kabineti i drugi),
realizirani se pogolem broj tematski sodr`ini koi sodr`at golem broj na atributni podatoci.
Formirana e prostorno/atributna baza na podatoci so {to e ovozmo`eno realizirawe na
golem broj na prostorni i logi~ki analizi i prebaruvawa.
Isto taka e formirana tekovna baza na podatoci za licata koi se zadr`ani na bolni~ko
lekuvawe. Za niv, pokraj prostornata lokacija na bolni~kiot krevet, se vneseni golem broj
na atributni podatoci i toa:

 Op{ti podatoci za pacientot.

135
  Lokacija (prostorija, broj na krevet).
 Vkupno bolni~ki denovi.
 Dijagnoza.
 Tip na ishrana.
 Primeni lekarstva (vid i koli~ina).
 Datum na priem na pacientot.
 Datum na ispis na pacientot.
 Ispisna dijagnoza.
 Realizirani analizi i ispituvawa.
 Realizirani inhalacii.

Isto taka e formirana i baza na podatoci za sekojdnevnoto rabotewe na Klinikata i toa:

 Ambulantski pregledi.
 Obem na rabotewe na stacionar.
 Obem na rabotewe na ambulanta.
 Pregledani pacienti po lekar.
 Interna realizacija (vlez i izlez).
 Prihodi i rashodi (stacionar i ambulanta).
 Faktirirana realizacija.
 Fizi~ki obem na rabotewe.
 Privatni zdravstveni uslugi.

So vakvo izraboteno aplikativno re{enie se ovozmo`uva efikasno upravuvawe so

sekojdnevnoto rabotewe na klinikata i realizirawe na golem broj prostorni i logi~ki analizi i
prebaruvawa, prika`uvawe grafikoni, raznovidni matemati~ki i statisti~ki presmetuvawa i
analizi, kreirawe izlezni izve{tai, nivno eksportirawe i pe~atewe.
Preku prezentirawe na soodvetni primeri }e se prika`e samo mal spektar od ogromnite
analiti~ki mo`nosti na aplikativnoto re{enie.

Primer 1: Da se poka`e koi lica (pacientki) koi se smesteni vo bolni~kata prostorija -

Intenzivna nega za `eni. Da se dade grafi~ki prikaz na bolni~kata prostorija so selektirani
bolni~ki le`ai. Da se prika`at pove}e atributni podatoci za ovie pacientki i toa:

 Ime i prezime i godina na ra|awe.

 Koja e nivnata dijagnoza?
 Kolku denovi le`at vo bolnica?
 Kakvi analizi i inhalacii se napraveni nad niv?
 Kakva terapija (lekarstva) se primenuva za selektiranite pacientki?

Za da se najde koi pacientki se smesteni vo Intenzivna nega, prvo se pravi aktivno

tematskoto nivo Bolnicki lezai, a potoa se realizira slednoto prebaruvawe:

Lokacija = Intenzivna nega – zenska (New Set)

Na grafi~kiot prikaz (slika 1) se prika`uva realiziranoto prebaruvawe.

Na slika 1 se gleda grafi~ki prikaz na selektiranite bolni~ki le`ai (`olto oboeni) koi
se nao|aat vo bolni~kata prostorija Intenzivna nega-`enska. Isto taka e prika`ana atributna

136
tabela na koja se poka`ani selektirani zapisi od koi se gleda koi se tie pacientki (ime i
prezime). Isto taka e prika`ana i kolor fotografija za intenzivna nega - `enska.

Slika 1

Na slika 2 e prika`ana atributna tabela za drugi atributni poliwa koi se odnesuvaat za

selektiranite pacientki. Mo`e da se vidi koja e nivnata dijagnoza, kolku vkupno denovi
le`at vo klinikata, koja e nivnata godina na ra|awe, koj e nivniot bolni~ki mati~en broj kade
se vodi celata nivna istorija na bolesta.

Slika 2

137
 Na slika 3 e prika`ana atributna tabela za istite pacientki od koja mo`e da se vidi koi
vidovi analizi se napraveni nad bolnite i kakov tip na inhalacii e napraven vo dotoga{niot
prestoj vo klinikata.
Site ovie atributni podatoci sekojdnevno se a`uriraat se do momentot dodeka bolniot
ne ja napu{ti klinikata so soodvetna otpusna dijagnoza.

Slika 3

Na slika 4 se prika`ani novi atributni poliwa za istite pacientki, od koi mo`e da se

vidi kakov tip na terapija e primenuvan vrz sekoja pacientka (koi lekarstva im se davani) i
vo kolkavi koli~ini.

Slika 4

Primer 2: Da se opredeli za koi dijagnozi se realizirani najmnogu ambulantski

pregledi vo Klinikata za pulmologija i alergologija, vo 2005 godina? Da se dade tabelaren i
prikaz so grafikon za selektiranite dijagnozi. Da se dade tabelaren i prikaz so grafikon za
vkupnite prihodi (vo denari) koi gi realizirala klinikata za selektiranite dijagnozi. Da se
presmeta vkupniot broj na pregledi i vkupnite prihodi za izbranite dijagnozi.

138
 Za da se najde za koi dijagnozi e realizan najgolem broj na ambulantski pregledi,
prvo se pravi aktivno tematskoto nivo Ambulantski pregledi, a potoa se realizira
slednoto prebaruvawe:

Vkupno pregledi >= 170 (New Set)

Kako rezultat na ovaa prebaruvawe se dobiva slednata atributna tabela (slika 5).

Slika 5
Vo atributnata tabela na slika 5 se prika`ani selektiranite dijagnozi, vkupniot broj na
pregledi, vkupnite prihodi koi se realizirani po poedine~na dijagnoza i prose~nata cena po
ambulantski pregled za sekoja dijagnoza.
Na slika 6 e prika`an grafikon na vkupnite ambulantski pregledi po poedine~na
dijagnoza. Grafikonot e realiziran so soodvetna analiza na atributnoto pole Vkupno
pregledi (prika`ano na slika 5).

Slika 6

139
 Na slika 7 e prika`ana statisti~ka analiza na Vkupnite ambulantski pregledi za site
selektirani dijagnozi zaedno. Ovaa analiza e dobiena so opservacija na atributnoto pole
Vkupno pregledi i so koristewe na naredbite Field + Statistics.

Slika 7

Na slika 8 e prika`an grafikon na vkupnite realizirani prihodi od ambulantski

pregledi po poedine~na dijagnoza. Grafikonot e realiziran so soodvetna analiza na
atributnoto pole Vkupen iznos (denari) (prika`ano na slika 5).

Slika 8

Na slika 9 e prika`ana statisti~ka analiza na Vkupnite realizirani sredstva (vo denari)

od ambulantski pregledi za site selektirani dijagnozi zaedno. Ovaa analiza e dobiena so
opservacija na atributnoto pole Vkupen iznos (denari) i so koristewe na naredbite

140
Field + Statistics. Od slikava se gleda deka, od site 6 selektirani dijagnozi, od
ambulantski pregledi, vo 2006 godina, e realiziran prihod od 5.648.869,17 denari.

Slika 9

Na slika 10 e prika`an multifunkcionalen layout kade e daden grafi~ki realen

prikaz na prostorot {to go opfa}a Klinikata za pulmologija i alergologija, atributna tabela
so selektirani zapisi za odredeno tematsko nivo i kolor fotografija na laboratorijata za
Bronhoskopija koja e vo sostav na klinikata.

Slika 10

141
5.5 Analiza na podatoci na aplikativno re{enie za mre`ni analizi (marketing
komunikacii) - re{avawe mre`ni problemi

Bilo koj sistem za povrzuvawe na liniski objekti, kako {to se mno`estva na pati{ta,
ulici, reki i kanali, `elezni~ki linii, gasovodna mre`a, telefonski i elektri~ni vodovi
pretstavuva mre`a. Dvi`eweto na lu|eto, transportot na dobra i uslugi, prenesuvaweto
informacii, protokot na energija, seto toa se obavuva preku mre`i.
Sekoj se obiduva da gi koristi mre`ite {to e mo`no poefektivno. Primer, nie prirodno
sakame da go najdeme najbrziot pat za da stigneme od rabota do doma bidej}i so toa
za{teduvame vreme.
Na mnogu kompanii koi nosat produkti na razli~ni lokacii od golema va`nost im e da
ja najdat najkratkata pateka (ruta) za da gi posetat site lokacii. GIS softverot ovozmo`uva
da se kreiraat vakvi re{enija.
Preduslov da se realizira vakvo re{enie e da postoi digitalen model na patna (uli~na)
infrastruktura, digitalen model na zgradi (izdvoeni tematski sodr`ini za delovni subjekti,
javni objekti, u~ili{ta, bolnici i drugi), digitalen model na reki, mostovi i sl.
Preku realizacija na sledniot primer }e se prika`e del od ogromnite mo`nosti na
vakvoto aplikativno re{enie za re{avawe na mre`ni problemi.

Primer 1: Odredena firma koja distribuira prehrambeni proizvodi poseduva magacin

(skladi{te) vo lokacijata M (slika 1). Liceto koe so vozilo gi distribuira proizvodite,
dobiva nalog da odnese odredeno koli~estvo proizvodi na ~etiri (4) lokacii: , , 
i i povtorno da se vrati vo lokacijata M. Da se odredi najkratkata ruta so koja
distributerot }e gi pomine site lokacii i }e se vrati vo po~etnata to~ka? Da se odredi
kolkava e vkupnata dol`ina na pominatiot pat? Da se realizira izve{taj za pominuvawe na
sekoj segment od patot?

142
 Slika 1

Na slika 1 e daden grafi~ki prikaz kade so crvena linija e prika`ana najkratkata ruta
pri pominuvawe na site ~etiri zadadeni lokacii. Koga, na po~etok se zadavaat soodvetnite
parametri (po~etok i kraj na rutata i lokaciite koi treba da bidat opfateni vo rutata),
softverskata aplikacija avtomatski ja iscrtuva najkratkata pateka i go dava sledniot izve{taj
za site sekvenci od pominatiot pat:

Starting from location M

Travel on street Kiro Krstevski Platni for 73,38 m
Turn left onto street Apostol Guslarot
Travel on street Apostol Guslarot for 222,23 m
Turn left onto street Ivan Milutinovik
Travel on street Ivan Milutinovik for 23,76 m
Turn right onto street Ivan Milutinovik
Travel on street Ivan Milutinovik for 29,89 m
Turn right into location 
Distance traveled is 349,26 m

Starting from location 

143
 Travel on street Ivan Milutinovik for 26,04 m
Turn right onto street Ivan Milutinovik
Travel on street Ivan Milutinovik for 428,08 m
Turn right into location 
Distance traveled is 454,12 m

Starting from location 

Travel on street Ivan Milutinovik for 110,80 m
Turn right onto street Petar pop Arsov
Travel on street Petar pop Arsov for 268,75 m
Turn left into location 
Distance traveled is 379,55 m

Starting from location 

Travel on street Petar pop Arsov for 30,94 m
Turn left onto street Vasil Stefanovski
Travel on street Vasil Stefanovski for 152,67 m
Turn left onto street Kiril Krstevski Platni
Travel on street Vasil Stefanovski for 57,15 m
Turn right onto street Apostol Guslarot
Travel on street Apostol Guslarot for 24,02 m
Turn left into location 
Distance traveled is 264,78 m

Starting from location 

Travel on street Apostol Guslarot for 98,67 m
Turn right onto street Apostol Guslarot
Travel on street Apostol Guslarot for 72,03 m
Turn left into location M
Distance traveled is 170,70 m

TOTAL distance traveled is 1.618,41 meters.

5.6 Analiza na podatoci na aplikativno re{enie za U~ili{en Informaciski Sistem

144
 Ovaa aplikativno re{enie e realizirano kako sostaven del na obemen me|unaroden
proekt za organizirawe efektiven obrazoven sistem vo Republika Makedonija. Va`en
segment vo taa nasoka pretstavuva formirawe na u~ili{en obrazoven sistem kade
informatikata e vo centarot na site aktivnosti i krvotok na vakvo multidisciplinarno
okru`uvawe. Kompjuterski kabinet, elektronska nastava, koristewe na globalni svetski
kompjuterski mre`i, vodewe elektronska kompjuterska evidencija vo site fazi na
obrazovanieto na u~enicite i elektronski monitoring na uspehot na u~enicite, se samo nekoi
od segmentite na sovremenata u~ili{na edukacija.

Ovde }e bidat prezentirani (preku soodvetni primeri) samo odelni segmenti na vakov
u~ili{en informaciski sistem, kade poseben akcent }e bide daden na analizata na
podatocite.

Aplikativnoto re{enie e izraboteno za konkretno osnovno u~ili{te vo Republika

Makedonija. Toa se sostoi od dva segmenti:

 Digitalizacija na prostorot vo u~ili{teto (prostorii, kancelarii, kabineti,

kompjuterska oprema, laboratoriska oprema, biblioteka, pomo{ni prostorii,
u~ili{en inventar i sl.)
 Formirawe prostorno/atributna baza na podatoci (za sekoj prostoren objekt se
vneseni atributni/opisni podatoci, podatoci za profesorite i ogromana baza na
podatoci za u~enicite: op{ti podatoci, uspeh po sekoj predmet, {kolski aktivnosti,
sreden uspeh i sl.).

Vaka koncipiranoto aplikativno re{enie ovozmo`uva da se realiziraat golem broj

prostorni i logi~ki analizi i prebaruvawa, da se ima postojan monitorin na uspehot na
u~enicite i generalno da se sledi realizacijata na nastavnata programa. Ovaa Pilot re{enie se
poka`a kako efikasna alatka vo procesot na efikasno menaxirawe so site aktivnosti vo
obrazovniot proces, i toa kako na menaxmentot na u~ili{teto taka i na lokalnata
samouprava, koja so procesot na decentralizacija gi prezede ingerenciite od dr`avata vo
delot na obrazovanieto.

Primer 1: Da se dade grafi~ki prikaz na kompjuterskiot kabinet so kompjuterskata

oprema koja se nao|a vo nego i da se selektiraat site razli~ni tipovi kompjuterska oprema.
Da se prika`at atributni podatoci za selektiranite objekti.

Na slika 1 e daden grafi~ki prikaz (dobien so odredeno prebaru-vawe za

kompjuterska oprema) na kompjuterskiot kabinet vo u~ili{teto.

145
 Slika 1

Na slika 1 so `olta boja e prika`ana selektiranata kompjuterska oprema, ~ii atributni

podatoci se prika`ani vo atributnata tabela za kompjuterska oprema (slika 2), na koja se
gledaat razli~ni atributni poliwa (Tip na IT oprema, vid na IT oprema, Proizvoditel,
RAM memorija, disk memorija i dr.)

Slika 2

146
 Primer 2: Da se prika`e koi se nastavnicite po predmetite: matematika, makedonski
jazik, angliski jazik, informatika i fizika. Vo koi oddelenija predavaat selektiranite
nastavnici? Koi od niv se oddelenski rakovoditeli i vo koi oddelenija?

Za da se odgovori na postavenite pra{awa, se realiziraat slednive prebaruvawa od

dijalog prozorecot (slika 3):

Predmet sto predava = matematika (se kliknuva New Set)

Predmet sto predava = makedonski jazik (se kliknuva Add To Set)

Predmet sto predava = angliski jazik (se kliknuva Add To Set)

Predmet sto predava = informatika (se kliknuva Add To Set)

Predmet sto predava = fizika (se kliknuva Add To Set)

Od site ovie prebaruvawa se dobiva soodveten grafi~ki prikaz na koj se selektirani

nastavnicite koi gi predavaat predmetite koi se barani. Nivnata lokacija e vo nastavni~kiot
kabinet.

Slika 3

So otvorawe na atributnata tabela se zabele`uvaat selektiranite zapisi (records) koi

se dobieni od prebaruvawata (slika 4). Mo`e da se najde odgovor na site pra{awa koi se
postaveni vo tekovniot primer.

147
 Slika 4

a
Primer 3: Da se dade grafi~ki prikaz na u~ilnicata kade u~at u~enicite od VI-
oddelenie i lokacijata na mestata kade tie sedat. Da se selektiraat (prika`at) onie u~enici od
istoto oddelenie koi imaat sreden uspeh po site predmeti pogolem od 4.50. Isto taka da se
prika`at ocenkite na ovie u~enici po predmetite matematika i angliski jazik.

Najprvo se pravi aktivno tematskoto nivo Ucenici (sesto oddelenie). Potoa se

realiziraat slednite prebaruvawa:

Ucenici (sesto oddelenie) = VI-a (New Set)

Sreden uspeh >= 4.50 (Select From Set)

Se dobiva grafi~ki prikaz (slika 5) na koja se zabele`uvaat deka se selektirani (oboeni

so `olta boja) onie u~enici od VI-a oddelenie koi imaat sreden uspeh pogolem od 4.50.
Isto taka e poka`ana i nivnata lokacija, t.e. mestata kade {to tie sedat.

148
 Slika 5

Se otvora atributnata tabela za u~enicite od {esto oddelenie na koja se gledaat

selektiranite u~enici koi gi zadovoluvaat navedenite prebaruvawa (slika 6). Isto taka mo`at
da se zabele`at i nivnite ocenki po predmetite matematika i angliski jazik (kako {to e
barano vo primerot).

Slika 6

149
 Primer 4: Da se prika`e koi u~enici od sedmo oddelenie (site sedmi oddelenija)
imaat sreden uspeh 5.00. Da se presmeta kolku iznesuva sredniot uspeh za site u~enici od
sedmite oddelenija po predmetite informatika i angliski jazik.

Najprvo se pravi aktivno tematskoto nivo Ucenici (sedmo oddelenie). Potoa

se realizira slednoto prebaruvawe:

Sreden uspeh = 5.00 (New Set)

Se otvara atributnata tabela (slika 7) za u~enici od sedmo oddelenie. Prika`ani se onie

u~enici koi imaat sreden uspeh 5.00. Se gleda deka toa se u~enici od VII-a i VII-b
oddelenie. Isto taka se zabele`uvaat i drugi atributni poliwa: Ocenka-informatika, ocenka-
angliski jazik i ocenka-matematika.

Napomena: Atributnata tabela sodr`i pove}e atributni poliwa, a zaradi grafi~ko

pretstavuvawe se prika`ani samo onie koi se od interes na primerot (prebaruvawata).
Ostanatite atributni poliwa privremeno se sokrieni od nivno grafi~ko prika`uvawe.

Slika 7

Na slika 8 e prika`an rezultatot od realiziranite statisti~ki presmetuvawa za predmetot

informatika (za site u~enici od sedmite oddelenija) so koi se dobieni soodvetni numeri~ki
rezultati. Od interes na primerot e da se najde sredniot uspeh. Od slika 8 se gleda deka
sredniot uspeh po predmetot informatika za site u~enici od sedmite oddelenija iznesuva
3.6 (Mean: 3.6).

150
 Slika 8

Na slika 9 e prika`an sredniot uspeh po predmetot angliski jazik, za site u~enici

od sedmite oddelenija, koj iznesuva 3.4 (Mean: 3.4)

Slika 9

151
5.7 Analiza na podatoci na aplikativno re{enie za digitalna parcelizacija na
zemjodelsko zemji{te vo Republika Makedonija

Ovaa aplikativno re{enie e realizirano kako Pilot proekt (me|unarodna donacija) za

digitalno evidentirawe na zemjodelski parceli vo Makedonija. Izbrano e edno tipi~no
podra~je (cel na opservacija) vo ruralna op{tina na koe se realizirani slednite aktivnosti:

 Izraboten e digitalen model na katastarski parceli so koristewe na dr`avni

geodetski planovi vo razmer 1:2500.
 Digitalno evidentirawe koi zemjodelsko/{umarski kulturi (`itarici, ovo{je,
gradinarski proizvodi, vidovi {umi, livadi, pasi{ta, lozja i drugi) se zastapeni (se
odgleduvaat) na sekoja katastarska parcela. Na vakov na~in se formira prostor-
no/atributna baza na podatoci za katastarskite parceli so podatoci koi
zemjodelsko/{umarski kulturi se zastapeni na niv.
 Digitalna podparcelizacija: na edna parcela mo`ebi se odgleduvaat pove}e kulturi
(povr{inata kade e zastapena edna kultura pretstavuva podparcela).

Na vakov na~in se realizira Pilot Proekt kakov {to imaat (ili se vo faza na izrabotka)
realizirano zemjite ~lenki na Evropska Unija. I Makedonija, koja pretendira da bide ~lenka
na Evropska Unija, neophodno e da realizira vakov GIS proekt za celata svoja teritorija.
Ednostavno, vo obedineta Evropa, potrebno e da se znae koja zemjodelsko/{umarska
kultura, na koi katastarski parceli e zastapena i so kolkava povr{ina, za da mo`e
generalno da se planira zemjodelskoto proizvodstvoto.
Isto taka, ovaa aplikacija mo`e da se pro{iri so vnesuvawe atributni podatoci za
biolo{ko-hemiskiot sostav na zemji{teto (se pravi laboratoriska analiza na primeroci
zemeni od zemji{teto na sekoja parcela). Na vakov na~in }e se izraboti digitalna karta na
kvalitetot na zemji{teto i }e se dadat preporaki koi zemjodelski kulturi }e dadat najgolemi
prinosi na odredeni parceli.

Od aspekt na funkcionalnost, digitaliziranite parceli se podele-ni na:

 Obrabotuvani parceli, i
 Neobrabotuvani parceli.

Od aspekt na klasi na zemji{te digitaliziranite parceli gi imaat slednite atributi:

 Zemjodelsko zemji{te.
 Lozja.
 Ovo{tarnici.
 Pasi{ta.
 Prirodna livada.
 Listopadna {uma.
 Me{ovita {uma.
 Niska bujna vegetacija.
 Parceli so retka vegetacija.
 Zimzelena {uma.
 Gola karpa.
 Peso~ni povr{ini.

152
  Zeleni urbanisti~ki povr{ini.

Vo tekstot {to sledi se prezentirani soodvetni primeri koi pretstavuvaat samo mal del
od ogromnite analiti~ki mo`nosti na ovaa aplikativno re{enie - mo`nost za realizirawe
golem broj na prostorni i logi~ki analizi i prebaruvawa, statisti~ki presmetuvawa, kreirawe
grafikoni i grafi~ki izve{tai i dr.

Primer 1: Da se prika`at site katastarski parceli koi se obrabotuvaat. Od niv da se

prika`at onie koi se navodnuvaat. Da se presmeta kolkava e vkupnata povr{ina na parcelite
koi se navodnuvaat i obrabotuvaat.

Najprvo se aktivira tematskoto nivo Parceli, a potoa se realiziraat slednite

prebaruvawa:

Tip na parcela = obrabotuvani (New Set)

Navodnuvano zemjiste >= da (Select From Set)

Kako rezultat se dobiva grafi~ki prikaz koj e prika`an na slika 1. Se zabele`uva deka
selektiranite katastarski parceli (obrabotuvani i navodnuvani) se oboeni so `olta boja i se
prika`ani na sredinata na ekranot.

Slika 1

153
 Se otvora atributnata tabela za parceli (slika 2) na koja e prika`an del od selektiranite
parceli (zapisi). Se gledaat atributnite poliwa od koi mo`e da se zaklu~i deka se selektirani
onie parceli koi se barani so prebaruvawata. Vo atributnoto pole Povrsina (m2) se
dadeni numeri~kite vrednosti za povr{inite na sekoja selektirana parcela vo metri kvadratni
(so 15 decimalni mesta). Ovie vrednosti se podredeni po golemina (od parcelata so
najgolema povr{ina kon parcelata so najmala povr{ina). Isto taka aplikacijata go poka`uva
i vkupniot broj na selektirani povr{ini.

Slika 2

Na slika 3 se prika`ani rezultati od realizirani statisti~ki presmetuvawa za

atributnoto pole Povrsina (m2). Vo primerot se bara{e da se opredeli vkupnata povr{ina
na site selektirani zapisi. Od slika 3 se gleda deka vkupnata povr{ina na site povr{ini koi
2
se obrabotuvani i navodnuvani iznesuva 296.369, 206 m ili 29.6369206 ha
(hektari). Pokraj ovoj podatok se dadeni i drugi statisti~ki presmetuvawa za selektiranite
parceli vo vrska so nivnata povr{ina.

154
 Slika 3

Primer 2: Da se prika`at site parceli koi vo klasata na zemji{te pretstavuvaat

ovo{tarnici. Da se presmeta kolku iznesuva vkupnata povr{ina na site parceli kade se
odgleduvaat ovo{ki. Da se opredeli (i da se dade grafi~ki prikaz) na koi od selektiranite
parceli so ovo{ki se odgleduva jabolkata deli{es i kolku iznesuva vkupnata povr{ina na
parcelite kade se odgleduva ovoj tip na jabolka.

Najprvo se selektira tematskata sodr`ina KLASI NA ZEMJISTE, a potoa se

realizira slednoto prebaruvawe:

Klasi na zemjiste = ovostarnici (New Set)

Na slika 4 e prezentiran grafi~kiot prikaz koj se dobiva so reali-zirawe na navedenoto

logi~ko prebaruvawe. Se zabele`uva deka so `olta boja se prika`ani site parceli koi
pretstavuvaat ovo{tarnici (se zastapeni razni ovo{ni kulturi). Vo simboli~kiot prikaz na
tematskoto nivo KLASI NA ZEMJISTE se prika`ani i simbolite na drugite klasi na
zemji{te.

Slika 4

Soodvetnata atributna tabela e prika`ana na slika 5. Na nea se zabele`uvaat pove}e

atributni poliwa. Vo atributnoto pole Klasi na zemjiste se zabelezuva deka site

155
selektirani zapisi se ovo{tarnici. Vo atributnoto pole Katastarska parcela se dadeni
broevite na selektira-nite katastarski parceli. Mo`e da se zabele`i deka nekoi katastarski
parceli imaat isti broevi. Toa vsu{nost se podparceli koi pripa|aat na ista parcela
(podparceli, bidej}i vo niv e zastapena razli~na ovo{na kultura).
Vo atributnoto pole Zemjodelska kultura se prika`ani ovo{nite kulturi koi se
zastapeni na soodvetna katstarska parcela ili podparcela. Vo atributnoto pole Area
(povrsina m2) se dadeni povr-{inite na selektiranite katastarski parceli/podparceli,
izrazeni vo metri kvadratni.

Slika 5

Na slika 6 se prika`ani statisti~ki presmetuvawa za povr{inite na selektiranite parceli,

od koi mo`e da se zabele`i deka, vkupnata povr{ina pod ovo{ni nasadi iznesuva
214.374,0864 m2 ili 21.4374 hektari (ha).

Slika 6

156
 So realizacija na slednoto prebaruvawe:

Zemjodelska kultura = jabolka-delises (Select From Set)

se dobiva sledniot grafi~ki prikaz (slika 7) na koj, so `olta boja, se ozna~eni selektiranite
katastarski parceli koi go zadovoluvaat postavenoto logi~ko prebaruvawe: prikaz na parceli
zasadeni so jabolki od tipot deli{es.

Slika 7

So otvarawe na soodvetnata atributna tabela za klasi na zemji{te, se prika`ani

atributni podatoci za selektiranite parceli, pretstaveni preku atributnite poliwa. Se
zabele`uva deka se selektirani samo onie parceli koi pripa|aat na klasata ovo{tarnici, vo koi
se odgleduva jabolka-deli{es (zemjodelska kultura).
Vo atributnoto pole katastarska parcela mo`e da se zabele`i deka site broevi na
katastarski parceli se razli~ni. Ova e poradi toa {to e prika`ano najniskoto nivo na
parcelizacija - vklu~eni podparceli.
Isto taka, vo atributnoto pole Area (povr{ina m2) se dadeni soodvetni vrednosti za
povr{inite na selektiranite parceli i/ili podparceli.

157
 Slika 8

Na slika 9 se dadeni statisti~ki presmetuvawa od koi mo`e da se zabele`i deka,

vkupnata povr{ina na site parceli vo koi se odgleduvaat jabolki deli{es iznesuva
16.446,1506 m2 ili 1.6446 hektari (ha).

Slika 9

158
 Primer 3: Da se selektira katastarskata parcela so broj 1001 (da se dade grafi~ki
prikaz). Da se opredeli na kakva klasa zemji{te taa pripa|a. Dali taa pretstavuva edna
edinstvena parcela (se odgleduva edna zemjodelska kultura) ili e sostavena od pove}e
podparceli? Da se prika`e soodveten grafikon na povr{inite na podparcelite i soodvetna
zemjodelska kultura koja na niv se odgleduva.

Najprvo se selektira tematskata sodr`ina KLASI NA ZEMJISTE, a potoa se

realizira slednovo prebaruvawe:

Katastarska parcela = 1001 (New Set)

Se dobiva grafi~ki prikaz (slika 10) kade se gleda deka, selektiranata parcela
(oboena so `olta boja) so katastarski broj 1001, pretstavuva vsu{nost parcela {to e
sostavena od tri podparceli.

Slika 10

Se otvora atributnata tabela (aktivno e tematskoto nivo KLASI NA ZEMJISTE) koja

e prika`ana na slika 11. Se zabele`uva deka, selekti-ranite zapisi (redici) pretstavuvaat tri
(3) podparceli koi zaedno ja so~inuvaat katastarskata parcela 1001. Trite podparceli imaat
ist kata-starski broj 1001. Isto taka, vo atributnoto pole Zemjodelska kultura se gleda deka

159
vo trite podparceli se odgleduvaat razli~ni zemjodelski kulturi (jabolka deli{es, kajsii i
kru{a-viljamovka) koi pripa|aat na Klasata zemji{te ovo{tarnici. Vo atributnoto pole
Area (povrsina m2) e dadena povr{inata na sekoja od ovie podparceli.

Slika 11

Na slika 12 e prika`an grafikon koj e kreiran vrz osnova na atributnata tabela koja e
prika`ana na slika 11.

Slika 12

160
 Primer 4: Da se odredat i grafi~ki da se prika`at 5 (pet) najgolemi (po povr{ina)
katastarski parceli kade se odgleduvaat patlixani (domati). Da se odredi kolku e nivnata
vkupna povr{ina. Koi se sopstvenici na ovie parceli? Da se kreira grafikon selektirani
parceli/sopstvenici.

Najprvo se selektira tematskata sodr`ina KLASI NA ZEMJISTE, a potoa se

realiziraat slednive prebaruvawa:

Klasa na zemjiste = zemj. zemjiste so komlek. obrabotka (New Set)

Zemjodelska kultura = patlidzani (Select From Set)

Se dobiva grafi~ki prikaz (slika 13) od koj se gleda deka, selektiranite parceli
(oboeni so `olta boja) se katastarski parceli kade se odgleduva zemjodelskata kultura
patlixani (domati).

Slika 13

Na slika 13 e prika`ana atributnata tabela koja odgovara na realiziranite

prebaruvawa i koja vsu{nost gi prika`uva selektiranite katastarski parceli kade se
odgleduvaat patlixani (prika`ani vo atributnoto pole Zemjodelska kultura). Isto taka vo
posebno atributno pole se prika`ani povr{inite na sekoja katastarska parcela poedine~no.

161
 Slika 14

Vo sledniot ~ekor e realizirano soodvetno prebaruvawe so koe se selektirani 5 (pet)

najgolemi (po povr{ina) katastarski parceli kade se odgleduvaat patlixani.

Slika 15
Soodveten grafi~ki prikaz e prezentiran na slika 15 kade se gledaat (so `olta boja)
selektiranite katastarski parceli.
Na slika 16 e prezentirana atributnata tabela koja odgovara na gra-fi~kiot prikaz od
slika 15. Od nea se gledaat selektiranite parceli i drugi atributni podatoci koi se odnesuvaat

162
za niv: brojot na sekoja kata-starska parcela, povr{ina za sekoja parcela i koi se sopstvenici
na selektiranite parceli.

Slika 16

Na slika 17 se prika`ani statisti~ki presmetuvawa koi se odnesuvaat na selektiranite

povr{ini. Se zabele`uva deka vkupnata povr{ina na ovie 5 katastarski parceli iznesuva
16.782,0060 m2.

Slika 17

Na slika 18 e prika`an grafikon koj e kreiran vrz osnova na atributnata tabela koja e
prika`ana na slika 16.

163
 Slika 18

PRILOG 1: Zbirka na grafi~ki prikazi (grafikoni) koi se rezultat na realizirani analizi i

prebaruvawa vo bazata na podatoci na aplikativnoto re{enie, prezentirano vo Poglavie 5,
to~ka 5.1.

164
Grafikon 1

Grafikon 2

165
Grafikon 3

Grafikon 4

166
Grafikon 5

Grafikon 6

167
Grafikon 7

Grafikon 8

168
Grafikon 9

Grafikon 10

169
Grafikon 11

Grafikon 12

170
Grafikon 13

Grafikon 14

171
Grafikon 15

Grafikon 16

172
Grafikon 17

Grafikon 18

173
Grafikon 19

Grafikon 20

174
Grafikon 21

Grafikon 22

175
Grafikon 23

Grafikon 24

176
Grafikon 25

Grafikon 26

177
Grafikon 27

Grafikon 28

178
Grafikon 29

Grafikon 30

179
Grafikon 31

Grafikon 32

180
Grafikon 33

Grafikon 34

181
Grafikon 35

Grafikon 36

182
Grafikon 37

Grafikon 38

183
Grafikon 39

Grafikon 40

184
 RE^NIK

Administrator Ja odr`uva mre`ata mre`ata, registrira novi

korisnici i lozinki, gi ~uva resursite na mre`ata.

A`urirawe Promena na sodr`inata so vnesuvawe na novi tekovni

informacii.

Alfabetski Pretstavuvaat podatoci koi isklu~ivo se sostojat od

podatoci bukvi.

Alfanumeri~ki Se sostojat od opredelen broj alfabetski, numeri~ki

podatoci i/ili specijalni znaci

Analiza Operacija na ispituvawe podatoci zaradi izvlekuvawe

ili kreirawe novi informacii za celosno da se
ispolni nekoj potreben uslov ili uslovi. Taa vklu~uva
topolo{ki pregledi, bafersko generirawe,

185
 modelirawe.

Analiti~ka Sposobnost na menaxerot da upotrebi logi~ki i nau~ni

sposobnost priodi i metodi vo analiza na problemite.

Antivirus Programa koja navremeno otkriva i otstranuva

programa kompjuterski virusi.

Atribut Karakteristika na prostoren objekt, opi{an so broevi

ili bukvi, tipi~no memorirani vo tabelaren format i
povrzani so prostorniot objekt, so korisni~ki
identifikator.

Atributna tabela Tabelarna datoteka koja se sostoi od redici i koloni.

Opisnite podatoci (atributi) koi se vo vrska so nekoj
objekt, se sodr`ani vo sekoja redica. Ista kolona vo
sekoja redica prezentira ist atribut.

Baza na podatoci Organizirana zbirka na centralizirani podatoci koi se

taka organizirani da imaat minimalna redundansa za da
mo`at da se koristat od pogolem broj razli~ni
aplikacii.

Bafer Pretstavuva zona so specificirano rastojanie okolu

nekoj objekt vo dadeno tematsko nivo. Baferite se
koristat za blizinski analizi. Mo`at da se generiraat
baferi so konstantna i promenliva {irina za
mno`estvo na objekti vo tematskoto nivo.

Bulov izraz Tip na izraz {to se reducira na logi~ki uslov: vistina

ili nevistina. Buloviot operator specificira kako da
se kombiniraat ednostavni logi~ki izrazi vo slo`eni
izrazi.

Bura na idei Intuitivna tehnika {to se primenuva za generirawe na

(brainstorming) idei vo tekot na sesija vo koja u~estvuvaat poedinci so
razli~no znaewe.

Vertikalna Kolonite na tabelata se raspodeleni vo podmno`estva,

fragmentacija od koi sekoe podmno`estvo e memorirano na druga
lokacija.

Virus Programa koja koristi razli~ni postapki za da se

duplira i patuva pome|u kompjuterite. Virusite
variraat od toa da pretstavuvaat obi~na neprijatnost
(mo`e na ekranot da se prika`e neo~ekuvana poraka), do
toa da predizvikuvaat seriozni problemi i da napravat
{teta vredna milioni evra (kako {to e uni{tuvawe na
kompjuterskiot sistem i bri{ewe na va`nite podatoci).

186
Voice-on-the-Net Nov servis so ~ija pom{ mo`e da se razgovara so drugi
(VON) Internet korisnici. Za toa e potrebno zvu~na karti~ka,
mikrofon, zvu~nici i soodveten softver. Posle toa
mo`e da se telefonira preku Internet. Takvi razgovori
treperat, ama se mnogu eftini.

Vrednost na Vrednosta na informacijata ja opredeluvaat svojstvata

informacijata na informacijata: va`nost, vistinitost, iscrpnost,
sodr`ajnost, aktuelnost, dostapnost i navremenost.
Vrednosta na informacijata zavisi od stepenot na
razvoj na op{testvoto, nau~niot pogled i interesite na
subjektite vo procesot na komunicirawe, kako i od
tro{ocite {to se potrebni za dobivawe informacii so
posakuvana vrednost.

Google Zbir na web strani koi upatuvaat na podra~je na web

posveteni na razli~ni temi so golema mo`nost za
prebaruvawe.

Digitalizacija Postapka koja se koristi za digitalizirawe objekti od

grafi~ka karta so pomo{ na x,y ili x,y,z vrednosti.
So programite za digitalizacija, poedine~no se zapi-
{uvaat koordinatite x,y po dol`inata na linijata. Na
toj na~in, digitaliziranata linija e pretstavena so
niza od x,y koordinati.

Dokument Sekoj materijalen nositel {to slu`i kako potvrda na

nekoe znaewe i {to mo`e da se vklu~i vo nekoja zbirka.

Download Proces na prenesuvawe informacii od eden kompjuter

na drug. Od drugiot kompjuter na svojot mo`at da se
prevzemat fajlovi.

Entropija Merka na nedostatok na informacii, odnosno, merka na

dezorganizacija na sistemot. Od dva sistemi podobar e
onoj koj koj ima poniska po~etna entropija i kaj koj
nejzinoto zgolemuvawe vo tekot na funkcioniraweto e
pomalo. Spored toa, entropija e merka za neredot vo
sistemot.

E-mail Kratenka za elektronska po{ta, sistem koj na lu|eto im

ovozmo`uva so pomo{ na svojot kompjuter da ispra}aat i
primaat po{ta.

Enkripcija Modifikacija na podatoci so {to se postignuva

neovlasteni prima~i da ne mo`at da gi koristat i
razberat.

187
 Zapis Logi~ka edinica sostavena od podatoci vo datoteka.

Zumirawe Postapka za prika`uvawe pomal region od celiot opseg

na mno`estvoto prostorni podatoci za negovo
zgolemuvawe i za prika`uvawe na pogolem detal.

Identifikator Simbol ~ija cel e da go specificira glavniot del od

podatocite.

Informacii Delovi od vesti koi za primatelot imaat vrednost na

novost i koi mu ovozmo`uvaat podobro da gi izvr{uva
svoite zada~i.

Informativen Celosoobrazno oformena struktura (lu|e, kompjuteri,

sistem metodi, modeli, algoritmi), koja ovozmo`uva
informaciite da se dostavat do site punktovi za
odlu~uvawe. Informativniot sistem pretstavuva
komunikaciska mre`a, isprepletena pome|u
komunikaciski punktovi.

Informativni Pati{ta po koi se prenesuvaat informaciite.

tekovi

Interfejs Hardverska i softverska vrska koja povrzuva dva

kompjuterski sistemi ili kompjuter i negovite
periferni edinici, za komunikacija i kontrola na
podatoci.

Internet Gi pretstavuva site kompjuteri koi se me|usebno

povrzani vo ogromna globalna mre`a taka da mo`at
me|usebno da komuniciraat. Koga svojot mal kompjuter }e
go priklu~ime na svojot dobavuva~, i toj stanuva del od
taa mre`a.

Kolona Vertikalno pole vo atributna tabela.

Komanda Specifi~na instrukcija na kompjuterska programa,

upotrebena od korisnikot za izvr{uvawe na posakuvana
akcija.

Kompatibilnost Mo`nost daden kompjuter da prifati podatoci od drug

kompjuter bez konverzija na podatocite ili
modifikacija na kodot.

Kompjuterska Proces na komunikacija pome|u ~ovekot i kompjuterot

grafika preku slika, kade vlezot i izlezot na kompjuterot imaat

188
 oblik na dijagram, crte` ili pogodni slikovni
pretstavi.

Kompjuterska Sistem od dva ili pove}e kompjuteri me|usebno

mre`a povrzani so pomo{ na komunikaciski kanali.

Korisni~ki Osobina na kompjuterskiot sistem da go pravi

orientiran ednostaven za koristewe i vospostavuva lesno
razbirliv dijalog pome|u korisnikot i kompjuterot.

Linux Besplatna verzija na operativniot sistem UNIX koj e

namenet za personalni kompjuteri.

Logi~ko Proces na selektirawe podmno`estva na prostorni

prebaruvawe objekti od odredeno tematsko nivo, koristej}i
kriterium na logi~ka selekcija koj operira so
atributite na prostornite objekti vo tematskoto nivo.

Model Apstrahirawe na realnosta. Mno`estvo to~no

definirani analiti~ki proceduri koi se upotrebeni za
da se dobie nova informacija. Modelot e strukturiran
kako mno`estvo na ulogi i proceduri za dobivawe nova
informacija {to mo`e da bide analizirana za da
pomogne vo re{avaweto na odreden problem i vo
procesot na planirawe.

Numeri~ki Se sostojat od numeri~ki znaci i sodr`at eventualen

podatoci predznak (plus ili minus) i/ili decimalna zapirka.

Obrabotka na Odnapred utvrdeno ~itawe, registrirawe i sreduvawe

podatoci na podatocite, sproveduvawe matemeti~ki i logi~ki
operacii nad tie podatoci i izdavawe na rezultatite
od obrabotkata na soodveten nositel.

Operativen Kompjuterski softver dizajniran za da ovozmo`i

sistem komunikacija pome|u kompjuterot i krajniot korisnik.
Operativniot sistem go kontrolira protokot na
podatocite, aplikaciite od drugi programi,
organizacijata i upravuvaweto so datotekite i
prika`uvaweto na informaciite.

Opisni Tabelarni podatocikoi gi opi{uvaat prostornite

podatoci karakteristiki na objektite vo prostorot. Mo`e da
bidat vklu~eni broevi, tekst, crte`i, kolor
fotografii koi se vo vrska so objektite.

189
Portabilnost Va`no svojstvo na distribuiran sistem za upravuvawe
so bazi na podatoci. Toa obezbeduva mo`nost za rabota
vo razli~ni hardverski i softverski okru`uvawa. Ovaa
svojstvo e osobeno va`no vo slu~ai na integrirawe na
postojni bazi na podatoci vo distribuirana baza na
podatoci.

Podatok Pod poimot podatok se podrazbira odreden zapis na

nekoj nastan, pojava ili karakteristika na objekt od
okolinata, koja ja narekuvame objektivna stvarnost.
Podatokot ima odredeno zna~ewe, smisla, sodr`ina
koja mo`e da se primi, prenesuva i obrabotuva.

Prostorna Proces na modelirawe, ispituvawe i interpretirawe

analiza na rezultatite koi se dobieni od izraboteniot model.
Prostornata analiza e proces na izvlekuvawe ili
kreirawe novi informacii vo vrska so mno`estvoto na
prostorni objekti. Prostornata analiza e korisna za
evaluacija na celishodnosta i sposobosta, za
procenuvawe i predviduvawe i za interpretirawe i
razbirawe. Toa ~esto upatuva na proces na modelirawe.

Prostorni Informacija vo vrska so lokacijata i oblikot na

podatoci prostornite objekti i nivnata povrzanost.

Relacija Operacija {to vospostavuva privremeno povrzuvawe

pome|u soodvetnite zapisi vo dve tabeli, koristej}i
zaedni~ka stavka. Sekoj zapis vo edna tabela e povrzan
so onie zapisi vo druga tabela koi imaat ista vrednost
vo zaedni~kata stavka. Relacijata dava pristap na
dopolnitelni atributi na prostornite objekti koi ne se
memorirani vo poedine~na tabela.

Relaciski Zaedni~ko mno`estvo koloni upotrebeni za povrzuvawe

klu~ na dve atributni tabeli. Postoi nadvore{en (foreign
key) i primaren (primary key) klu~.

Relacija: Relacija so koja pove}e zapisi vo edna tabela se vo

mnogu-na-eden korelacija so poedine~en zapis vo druga tabela. Glavna
cel vo dizajniraweto na vakva relacija e reducirawe
na redundansata i koli~estvoto memorirani podatoci.

Relacija: Tip na relacisko povrzuvawe na edinstvena vrednost od

eden-na-mnogu edna datoteka na mnogu zapisi (koi imaat ista vrednost)
vo druga datoteka.

190
 Simbol Grafi~ki primerok koj se koristi za pretstavuvawe na
prostorni objekti.

SUBP Kompjuterska programa koja se koristi za upravuvawe i

ispituvawe na bazite na podatoci se narekuva sistem za
upravuvawe so baza na podatoci.

Tabela Mno`estvo podato~ni elementi koi imaat horizontalna

dimenzija (redici) i vertikalna dimenzija (koloni).

Tematsko Vo tematskoto nivo, objektite od prostorot se

nivo memorirani kako primarni objekti, kako {to se linii,
jazli, poligoni. Atributite na objektite se opi{ani i
memorirani nezavisno vo tabeli na atributi na
objektite. Tematskoto nivo e mno`estvo na tematski
zdru`eni podatoci koi pretstavuvaat edna celina.

Transakcija Niza od operacii nad bazata na podatoci koi

pretstavuvaat edna nedeliva celina. Toa zna~i deka
transakcijata mora da se izvr{i vo celost, nikako
delumno. Delumnoto izvr{uvawe na transakcijata mo`e
da dovede do nekonzistentna sostojba na bazata na
podatoci odnosno mo`e da go naru{i nejziniot
integritet. Vo odr`uvaweto na integritetot pomagaat
naredbite COMMIT i ROLLBACK. So naredbata COMMIT se
fiksiraat site promeni vo bazata na podatoci, t.e.,
poprecizno, tie se prenesuvaat vo sekundarnata
memorija. COMMIT se izveduva po sekoja transakcija i
po pove}e transakcii. Naredbata ROLLBACK slu`i za
poni{tuvawe na site efekti vo rabotata so bazata na
podatoci od poslednata COMMIT naredba ili od
po~etok na rabotata (ako ne e koristena COMMIT
naredba).

Haker (hacker) Nekoj koj u`iva najgolem del od `ivotot da go pomine

pred kompjuterot, vo bukvalna smisla na zborot.

Hardver Fizi~ki komponenti na kompjuterski sistem - kompjuter,

ploteri, pe~atari, terminali, skeneri, digitalizatori
i dr.

Horizontalna Redovite na tabelata se raspodeleni na pove}e

fragmentacija lokacii, so ogled na vrednostite na edna ili pove}e
koloni koi se nao|aat vnatre vo tabelata.

191
 Cena na Pod cena na informacijata ili nejzina upotrebna
informacijata vrednost se podrazbira materijalniot efekt koj se
dobiva so koristewe na dadenata informacija.

Web Se odnesuva na World Wide Web. Hipertekst sistem koj

ovozmo`uva na korisnicite da se dvi`at niz linkuvani
dokumenti, sledej}i go izbraniot pat. Dokumentite na
Web sodr`at temi koi, koga }e se izberat vodat kon
drugi dokumenti.

WinZip Programa za kompresirawe na fajlovi koi rabotat pod

Windows. Toj gi ~ita i pravi zip fajlovi koi sodr`at
kompresirana verzija na eden ili pove}e fajlovi.

White Pages Lista na Internet korisnici.

Yahoo Zbir na web strani koi upatuvaat na podra~je na web

posveteni na razli~ni temi.

192
 SODR@INA

1. DEFINIRAWE NA POIMITE PODATOK, INFORMACIJA I INFOR-

MACISKI SISTEM ------------------------------------------------------------------- (1)

1.1 Definirawe na poimot podatok --------------------------------- (2)

1.2 Definirawe na poimite informacija i informativen sistem
--------------------------------------------------------------------- (3)
1.3 Definirawe na poimot dokument ----------------------------- (10)
1.4 Obrabotka na podatoci ------------------------------------------- (10)
1.5 Informativni tekovi --------------------------------------------- (14)
1.6 Proces na informirawe ----------------------------------------- (18)
1.7 Informacii-osnova za planirawe --------------------------- (19)

2. BAZI NA PODATOCI -------------------------------------------------------------- ( 21)

3. SOFTVER ZA RABOTA SO BAZI NA PODATOCI ------------------------ (42)

4. PREZENTIRAWE NA SOFTVER ZA RABOTA SO BAZI NA PODA-TOCI

-------------------------------------------------------------------------------------- (61)

5. ANALIZA NA PODATOCI NA REALIZIRANI APLIKATIVNI SOF-

TVERSKI RE[ENIJA ------------------------------------------------------------- (125)

5.1 Analiza na finansiskoto rabotewe (prihodi i rashodi) vo op{tinite vo

Republika Makedonija ---------------------- (125)
5.2 Studija za procenka na postoe~kata sostojba i kapacitetite za razvoj na
agroturizmot vo regionot PRESPA
--------------------------------------------------------------- (132)
5.3 Analiza na podatoci na aplikativno re{enie za menaxirawe so stanben i
deloven prostor -------------- (137)
5.4 Analiza na podatoci na aplikativno re{enie za bolni~ki informaciski
sistem ------------------------------------------- (143)

193
 5.5 Analiza na podatoci na aplikativno re{enie za mre`ni analizi
(marketing komunikacii) - re{avawe mre`ni problemi
------------------------------------------------------------- (150)
5.6 Analiza na podatoci na aplikativno re{enie za U~ili{en Informaciski
Sistem --------------------------- (153)
5.7 Analiza na podatoci na aplikativno re{enie za digitalna parcelizacija na
zemjodelsko zemji{te vo Republika Makedonija
------------------------------------------ (160)

PRILOG 1: Zbirka na grafi~ki prikazi (grafikoni) -------------------(174)

RE^NIK ----------------------------------------------------------------------------------------(194)

SODR@INA --------------------------------------------------------------------------------- (202)

LITERATURA ------------------------------------------------------------------------------ (203)

LITERATURA

1. Sa{o Manasov: Geo Informaciski Sistemi, kompjutersko procesirawe na

prostorot, MEDIS - informatika, Skopje 1995.
2. Saso Manasov: GIS of Defense, Military Survey, Ministry of defense of
UK, London, 1997.
3. Watkins.P and L.Eliot: Expert Systems for Business and Management,
Prentice Hall, 1991.
4. Velimir Sri}a: Sistem, organizacija, kompjuter, Informatika, Zagreb, 1998.
5. Todor Stojkovi}: Analiza na raboteweto na pretprijatijata, Skopje, 2004.
6. Berg Norman A.: General Manager-An Analytical Approach,
Homewood, Illinois, 1994.
7. Lorange Peter: Strategic Control Systems, West Publishing Company,
1986.
8. Lorange Peter: Strategic Planning Systems, Englewood Cliffts, New
Jersey, 1996.
9. Weihrich Heinz: A Tool for Situational Analysis, Allyn & Bacon, Inc,
Boston, 2005.
10. Stahl Michael J.: An Analysis of the Difference Between Theory and
Practice, Quorum Books, New York, 1989.
11. Hanan Samet: Design and Analysis of Spatial Data Structures, Addison
Wesley, 1990.
12. C.J.Date: Introduction to Database Systems, Addison Wesley, New
York, 1995.
13. William Ripple: Geographical Information System for Resource
Management, ACSM, 1996.

194
14. Candace Fleming and Barbara von Halle: Handbook of Relational
Database Design, Addison Wesley, 1989.
15. ESRI: Understanding GIS technology, by ESRI, Redland, Ca, USA, Los
Angeles, 1994.
16. Stan Aronoff: GIS-A management Perspective, WDL Publications, Los
Angeles, 1989.
17. Gail Langran: Time in Geographic Information Systems, Taylor &
Frencis, 1998.

195