Pregled medicinske informatike in uvod v

znanstveno informeranje
Informacije v medicini, znailnosti medicinske informatike, uvod v
znanstveno informiranje
-Inform
(n

posledice
utka, in

-Definicija medicinske informatike

-Medicinska informatika je panoga znanosti, ki se ukvarja s podatki, informacijami in
znanjem v biomedicini.
-Njen namen je analiza, shranjevanje, priklic in optimalna raba podatkov, informacij in

medicina na vrhu hierarhije.

operira informatika v medicini, p

interdisciplinarnih znanosti.

-Procesi v medic

popolnoma.
posameznikom,
-

ina se ukvarja s

informatika.
-Nekatere aplikacije medicinske informatike
Znanstveno informiranje
Panoga, ki se ukvarja z organizacijo, iskanjem in posredovanjem medicinskih dokumentov.

Zapis o pacientu
Podatkovna struktura, namenjena zbiranju vseh znanih podatkov o pacientu: osebnih
podatkov, laboratorijskih podatkov, medicinskih slik, diagnoz, podatkov o postopkih in
rezultatih zdravljenja...
V idealni situaciji so na vsakem delovnem mestu na voljo vsi in samo podatki, potrebni za
konkreten medicinski postopek.

h
medicinskih postopkih.
podprti z znanjem.
Varnost pri upravljanju z medicinskimi podatki
S
Problemi:
podatkov,
motenega delovanja informacijskih sistemov.

nevarnost

Telematika in telemedicina
Telematika v medicini je s
Telemedicina: diagnosticiranje in sodelovanje pri medicinskih postopkih z lokacije, ki je
poljubno oddaljena od pacienta. Nujno

-Uvod v znanstveno informiranje

Znanstveniki pri svojem delu uporabljajo spoznanja predhodnikov.

Znanstvena spozna

Posledica -informacijska eksplozija.

-Oblike informacijske eksplozije

I
Eksponentna r
-dokumentov.
Eksponentna rast uporabe informacijskih orodij.
-Posledice informacijske eksplozije:

Informacije nastajajo hitreje, kot jim uporabniki (raziskovalci) lahko sledijo.

(100.000+ znanstvenih in strokovnih revij, skoraj 10.000 znans

Zaradi slabega pregleda nad informacijami potekajo raziskave problemov, ki so

-Vloga znanstvenega informiranja

vanje osnovnih problemov npr. k

potrebnih (koristnih) informacij v poplavi dostopnih.

Zgodovinski razvoj znanstvenega informiranja

polovica 17. stoletja) izdajajo prve znanstvene revije

(t.i. primarne revije).

00
Prve sekundarne revije

nastanejo v 2. polovici 19. stoletja.

-20. stoletje

50sekundarnih bibliografskih publikacij.

60podatkov.

70-ta leta: on-line dostop do bibliografskih zbirk (IBMI 1979).

8090-ta leta: bibliografske, faktografske zbirke in polni

-Informiranje:
Je
-Informacijski center

-ROMih).

ih informacij,
razvoj informacijskih metod in orodij...

shranjevanje in varovanje dokumentov,

-Dokumenti nosilci informacij,

posnetek, katalog...
-Vrste dokumentov: Izvorni dokumenti
ajo nova znanstvena spoznanj, npr.
n referati na kongresih. Uporabljajo jih
S
dnoteno iz izvornih
dokumentov, npr.
koli zdravljenja... Uporabljajo jih
ti
in medicinski praktiki.

raziskovalce, ki se
problematike.

-Citiranje = merilo kvalitete dokumenta

Znanstveniki citirajo dokumente, na katere se sklicuje njihovo delo.

Znanstvenik s citiranjem
Citiranost dela je eden od znakov kvalitete dela.
(vplivnosti) revije.
Faktor vpliva je indikator znanstvene kvalitete revije.

-Faktor vpliva (impact factor, IF)

a katero
(pogosteje citiran

-Informacijska vrednost tipov publikacij

-Knjige so v naravoslovju izgubile funkcijo osnovnega informiranja.
-Informacije hitreje zastarevajo v revijah in kongresnih zbornikih.
-V vsaki vedi obstajajo temeljna dela, za katera ne veljajo zakonitosti zastarevanja
informacij.
-Zastarevanje informacij in znanja

Dobro merilo zastarevanja je citiranje.

-Distribucija informacij Bradfordov zakon

pod

posredno povezane.

Zbirke podatkov/ podatkovne baze

Vrste in namen, faktografske zbirke, podatkovno modeliranje, relacijske

zbirke
-Zbirke podatkov so tehnolo
medicinski zapis, zdravstveni informacijski sistemi, ...
-R u

Sistem za obdelavo in rokovanje s podatki, ki i

komponente:
, podatki, r
, program.
- Podatkovna revolucija
-Drugo obdobje: programska revolucija (s
podatki.
-Podatkovna baza
-Definicije
1. je model okolja, ki slu
2.
podatkovnih baz (SUPB).
3.
formalno definirana in centralno
nadzorovana zbirka podatkov.

programi).

- Struktura podatkovne baze

Podatkovno bazo sestavljajo: Podatki, uporabniki in
, upravitelj podatkovne baze,
sistem za upravljanje podatkovne baze
-Podatkovna baza z vidika upravljanja
Centralizirana ali porazdeljena podatkovna baza
-Upravljanje podatkovne baze
-

-Nadzor nad uporabo podatkov: -Celovitost (integriteta) podatkov

Obnavljanje podatkovne baze

N
pom do podatkov
Preverjanje vhodnih podatkov
-Uporaba podatkov v skladu z njihovim namenom

Pravilno razumevanje podatkov

Dostop do dovoljenih podatkov

Uporabnost podatkov tudi v prihodnje

-Uporabniki podatkovne baze

Neposredni uporabniki & posredni uporabniki

-Podatkovni del podatkovne baze

-F
(FPB) vrednosti podatkovnih elementov

-Metapodatkovna baza (MPB)

ako so shranjeni v zunanjem

pomnilniku, kaj pomenijo, kako so dostopni uporabnikom,..)

Ima trinivojsko zgradbo:

Zunanja shema: Uporabnikov pogled/model okolja posameznega uporabnika

Konceptualna shema: Globalni model okolja
Notranja shema:

-Podatkovna neodvisnost: Spremembe ene sheme ne smejo vplivati na drugo shemo (f

podatkovna neodvisnost).
-Posamezne vrste shem opiemo s pomojo strukturnega in opisnega mehanizma podatkovnega modela, imenovanega tudi jezik za opis podatkov.

Vrste podatkovnih modelov

relacijski, m
,h
Globinski (eniteta-razmerje)

-Entiteta-razmerje
-Entiteta: katerikoli konkretni ali abstraktni objekt ali dogodek v organizaciji ali okolju, ki ga

-Atribut
I
S
-Vrednosti: vrednosti atributov entitet (pr. Ime=J
S =
-Razmerje: pomenska povezava med entitetami (pr. I
in Predmet)

Elektronski medicinski zapis

Vrste in znailnosti, prednosti in slabosti, "pametne" kartice v zdravstvu

-Zvrsti (papirnatih) medicinskih zapisov

Orientiran glede na vir podatkov (obiski, laboratorijski izvidi, roentgenski

posnetki,..)
Problemsko orientiran (SOAP)

Subjective: opis pacienta

Objective: opis zdravnika in/ali m.sestre
Assesment: izvidi preiskav in diagnoza
Plan: na

-Prednosti papirnatih medicinskih zapisov (v primerjavi z elektronskimi)

Prenosljivost,

, enostavno pregledovanje,

-Slabosti papirnatih med. zapisov(v primerjavi z elektronskimi)

D
,
, hitro iskanje, strukturiran vnos
podatkov,
, raziskave, multidisciplinarno zdravljenje, izmenjava podatkov
-Elektronski zapis o pacientu
Je zbirka zdravstvenih podatkov o eni osebi shranjeni v ra
za izgradnjo zdravstvenih informacijskih sistemov.

Predstavlja temelj

-El.med.zapisi izmenjujejo podatke z zdravstvenimi informacijskimi podsistemi :

Vnos podatkov in pregled rezultatov, n
, spremljanje dogodkov,
raziskovalne baze podatkov, laboratorijski informacijski sistemi, l
sistem, r
-Nivoji

Nivo 1: Avtomatizirani medicinski zapis

N
Nivo 3: Elektronski medicinski zapis
Nivo 4: Elektronski zapis o pacientu

Nivo 5: Elektronski zdravstveni zapis

1. Avtomatizirani medicinski zapisi (v

-I
-Na avtomatiziranem zapisu temeljijo le
sprejem/odpust/premestitev,
sistemi,..

)
prte funkcije npr.
, laboratorijski inform.

2.

(skenirani dokumenti)
-Informacije nastajajo v papirnati obliki, nato se skenirajo in shranijo v
Dokument je treba poskenirati kot eno sliko skupaj z datumi in podpisi,
-Operater ne sme spreminjati ali brisati poskeniranih podatkov

3. Elektronski medicinski zapis

-Je na
-U

Podatki se ne
pogojih:

.
-prijaznost do uporabnika
-sprejemanje pri uporabnikih
-zasnova sistema in funkcionalnost

-Funkcije el. Med. zapisov

a.
b.
- kontrola dostopa, elektronski podpisi
c. (Opcijsko) Integracija z ekspertnimi programi:
,
programi,
4. Elektronski zapis o pacientu
podatkov kot elektronski medicinski zapis, z
-Potrebni predpogoji za razvoj elektronskega zapisa o pacientu:
a. razvoj nacionalnega ali mednarodnega sistema za identifikacijo podatkov o
pacientih
b. razvoj centralne ali distribuirane baze podatov o pacientih
c.
5. Elektronski zdravstveni zapis
Vsebuje tudi zdravstvene podatke, ki niso neposredno povezane z zdravljenjem
Primeri: ali oseba kadi?
? prehrambene navade, ali, kaj in koliko
pije? bivalni pogoji

-Minimalni osnovni nabor podatkov

Npr. v EU
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.

Identifikacija

Spol
Starost pri sprejemu
Zakonsko stanje
Mesec in leto sprejema

9. Odpustni status
10. Glavna diagnoza
11. Ostale diagnoze
12.
13. Drugi pomembni posegi
-V
ub (Interneta) na zdravstvo
-Pacienti bodo iskali zdravstvene informacije na internetu
-I
telemedicinske storitve (nakup zdravil, medicinske konzultacije)
-Osebni zdravstveni zapis (karton)

OffNa svetovnem spletu (Web-u) od komercialnih ponudnikov

Namenski / funkcijski (n
, alergije)
Delni zdravstveni zapis

-P

- Shranjevanje dela podatkov o pacientu na kartico velikosti kreditne

kartice, ki je lahko: magnetna, laserska/
,

Medicinske zbirke podatkov, spletne zbirke

Tekstovne zbirke, bibliografske zbirke, tezavri in intelektualno indeksiranje,

prave spletne zbirke, iskalni modeli in avtomatsko indeksiranje, uporabnost
spletnih zbirk za znanstveno informiranje.
-Bibliografske zbirke
razvoja
orodja v znanstvenem informiranju je odkrivanje obstoja dokumenta, ki bi lahko ustrezal
a dokumenta. Urejanje

posameznemu besedilu pa neko strukturo.

N
niso urejeni sami dokumenti, ampak le njihovi nadomestki, ki jim pravimo bibliografski
zapisi. Bibliografski zapis je sestavljen iz polj, ki vsebujejo tiste podatke o dokumentu, ki so
potrebni za njegovo nedvoumno identifikacijo (ime(na) avtorja(jev), naslov, ime vira (revije,
zbornika...), kjer je bil dokument objavljen...), podatkov, ki uporabnika bibliografskega zapisa
da uporabnik
bibliografske zbirke ta zapis najde v postopku iskanja (polja opisa vsebine).
"
"
- zavedamo se nek
"

"
sodobni
operativnega zdravljenja neke pokodbe. V iskalni zahtevi bomo navedli ime te

zahtevo bodo le bibliografski zapisi, ki imajo v svojih poljih z opisom vsebine shranjene
drugem polju letnico izdaje).
Indeksiranje in deskriptorji
e. V
izraz

U
oiskani, uporaba

pravimo deskriptorji.
Velja, da vsak deskriptor opisuje en sam pojem in vsak pojem opisuje en sam deskriptor. Pri

prebere ali
N
ih
pojavov (npr. deskriptor, ki poimenuje konkretno bolezen in ne deskriptorja, ki poimenuje
skupino bolezni, v katero sodi tudi bolezen, opisana v dokumentu).
Deskriptorji so urejeni v tezavru
des
navodila za rabo deskriptorjev pri indeksiranju ter iskanju. Tezaver je nujen pripomo
za indeksiranje, kot za iskanje. Dobri programi za iskanje po bibliografskih zbirkah nudijo
iskalno zahtevo.
Dokumenti in zbirke dokumentov
Bibliografska zbirka je v
vedno
dokumentov. Nobeno drugo informacijsko orodje ne
samo vmesna stopnja v postopku informiranja, bibliografski zapis pa le nadomestek pravega
dokumenta. Trendi razvoja informacijskih orodij vodijo k urejanju in ponudbi polnih
dokumentov.
Pojem dokument
katerih so informacije zapisane v besedilni ali nebesedilni obliki. Znanstveno informiranje se
ukvarja
besedila, strokovno besedilo ni popolnoma linearna struktura. Redko ga beremo zaporedno
I
klicujeta

referencami v seznamu literature... Branje strokovnega dokumenta sledi implicitni ali

slika. Obstajajo tudi drugi podatkovni tipi, ki lahko nekatere zvrsti

marsikateri panogi medicine. V izvorni obliki je bil, zaradi skromne zmogljivost
opreme, elektronski dokument samo besedilo in je v svoji informativnosti zelo zaostajal za
prekosili tiskane

dokumente. Vedno bolj se zavedamo, da je naravna oblika strokovnega dokumenta in zbirk

Avtomatsko indeksiranje
Indeksiranje, ki ga opravlja informacijski strokovnjak, je drago in zamudno. V osnovni obliki
N
pri informacijskem delu je bil
70-ih letih postavljeni temelji metod, ki zgradijo opis vsebine dokumenta
izbranih neposredno iz dokumenta.
Osnovna problema avtomatskega indeksiranja sta izbor besed, ki bodo najbolje
u
te

opa vse oblike

te besede in samo oblike te besede. Postopek imenujemo krnjenje, omenjeno nevtralno
obliko pa krn.

korakih:

blokiranje (use of stop-list),

krnjenje (stemming), in
d, ki sestavljajo indeksirani dokument,

zaporedoma. Pri blokiranju

predlogi, prislovi, zaimki, ipd.) in se pojavljajo v velikem delu dokumentov v zbirki, zato ne
Krnjenje
vsake b
nekega krna potrebujemo
poved
dokumentu in redko v ostalih dokumentih. To je skladno z intuicijo, ki pravi, da bo zaradi

take besede dokument, ki jo vsebuje, najverjetneje poiskan z iskalno zahtevo, ki poizveduje

po vsebini, ki jo zastopa ta beseda.
Iskanje
1) Relevantnost
"
"
bibliografske zapise) in "da nas ne zanimajo nerelevantni dokumenti". Relevantnost je torej
Objektivno relevantni so tisti
dokumenti, pri katerih se je iskanje po podatkovni zbirki pozitivno izteklo, torej ustrezajo
iskalni zahtevi. Ni nujno, da nam vsak objektivno relevanten dokument v resnici koristi.
(deskriptorji), ki opisujejo vsebino nekoristnega dokumenta, slabo izbrane. Pri takem
subjektivne relevantnosti, koristnosti dokumenta.
S
2)
Pri iskanju po nekaterih zvrsteh zbirk poizvedujemo po znanih informacijah ali vsaj en in
prostavnih podatkih in tem uporabljamo enostavne vrednosti v iskalni zahtevi. Tako iskanje
"S
J
N
5
004
ZIK?".
Vemo, da je oseba s tem imenom opravljala izpit in vemo, kdaj se je to zgodilo, zanima nas
relacijske zbirke. Imenujemo ga
"
opisujejo vpliv inzulina na presnovo sladkornega bolnika". S tako iskalno zahtevo smo opisali

jih za opis vsebine bibliografskih zapisov v zbirki.

Zato bo pri iskanju po vsebini dokumentov vedno nek del relevantnih dokumentov
nepoiskan in nek del poiskanih dokumentov bo nerelevanten. Obakrat mislimo na
subjektivno relevantnost. Takemu iskanju pravimo
(verjetnostno) iskanje, ker
bo vsak dokument, relevanten za dano iskalno zahtevo, poiskan samo z neko verjetnostjo in
vsak poiskan dokument je samo z neko verjetnostjo relevanten za dano iskalno zahtevo.

Iskalni modeli
Iskalni modeli se med seboj razlikujejo predvsem po tem, kako primerjajo iskalno zahtevo z
so rezultat te primerjave.
1) Boolov iskalni model
Boolov iskalni model na
IN ALI N
sestavljanju iskalne zahteve. V Boolovem iskalnem modelu je relevantnost binarna lastnost
dokumenta
I

- relevantne dokumente
jektivna

relevantnost.
To binarno razumevanje relevantnosti samo delno ustreza stvarnosti. Marsikateri
dokument, ki ga je iskanje zavrnilo kot nerelevantnega, bi lahko bil vseeno zanimiv za
ni dokumenti v resnici niso vsi

2) Ne-Boolovi iskalni modeli

Ne-Boolovi iskalni modeli razumejo relevantnost kot zvezno lastnost dokumentov.
Dokument je lahko bolj ali manj relevanten. Najpri
I

N -Boolovi iskalni modeli

ponuditi poiskane dokumente razv

najbolj relevantni zadetki na vrhu, sledili pa bodo manj in manj relevantni dokumenti. Na tak
G
A

Zdravstveni informacijski sistemi

Funkcije, izgradnja, vrste (zdravstvenih) informacijskih sistemov (IS),

problemi in stanje v Sloveniji s primeri ter vizija
-Razmerje podatek-informacija
-Podatki: (gola) dejstva, ni povezave med
-Informacije: povezani in obdelani podatki
ureditev/organizacija , analize)
npr. Podatek: 8022013, nformacije: 08-02- 0
80 0
8022013 PMID dokumenta v zbirki Medline
0 ...
PODATKINFORMACIJEZNANJE
,p
, izbiranje skupin podatkov
podatkov, dodajanje miselnih povezav(konteksta), odajanje vrednosti nas pripelje do info.
-

?A

?
? Kako informacije vplivajo na si
?
? Kako lahko dodamo vrednost k informacijam?

-Zdravstvene informacije
Zdravstvena informacija je vsaka ustna ali zapisana (ne glede na medij) informacija:

ki je nastala (ali bila sprejeta) pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti, zavarovalnici,

ki se

na preteklo, sedanje ali

(telesno

-ZIS potrebujemo zaradi zdravstvenih informacij!

procesa) in osebni (zdravstveni) podatki
-Informacijski sistem /IS
sestavljajo urejene informacije (podatki), procesi, ljudje in informacijska tehnologija, ki
sodelujejo pri zbiranju, obdelavi, shranjevanju in izdelavi izhodnih informacij potrebnih za
delovanje (zdravstvene) organizacije.
-Zdravstveni informacijski sistem = ZIS
-IS in Informacijska tehnologija (IT)
-IT sestavlja kombinacija elementov:

strojnaoprema
programskaopreme
podatki(podatkovnazbirka)
ljudje

- Osnovne aktivnosti informacijskega sistema:

shranjevanje
vhod izhod
obdelava
upravljanje/nadzor
povratne informacije
-obdelava pomaga pri pretvorbi podatkov v informacije:
VHOD (surovi podatki)OBDELAVAIZHOD (informacije)
- Zagotavljanje povratnih informacij (feedback) je pravzaprav primarni cilj elementov in
aktivnosti IS
-Informacijski sistem sestavljajo urejene informacije (podatki), procesi, ljudje in
informacijska tehnologija, ki sodelujejo pri zbiranju, obdelavi, shranjevanju in izdelavi
izhodnih informacij potrebnih za delovanje organizacije.
Primer v zdravstvu je:

N
?

elektronski zdravstveni zapis

-Funkcije/zahteve ZIS
U
vrednosti, preverjanje vsebine podatkov pri vnosu)
Dostopnost kakovostnih informacij
47
Sledljivost!
(Avtomatska) obdelava in analiza podatkov
Iskanje podatkov (poizvedbe)
Izvoz/Uvoz podatkov (v standardni obliki)
-Analiza in izgrdnja IS
?

IS ljudi, podatke, strojno in

IS vhod, izhod, obdelava,

programsko
povratne informacije, nadzor, shranjevanje)
-FAZE IZGRADNJE ZIS
1. Analiza
2. A
N

(definiranje nabora podatkov, tipa podatkov,

tabel, povezave med tabelami: najbolj

uporabljan je relacijski podatkovni model)

3. I
(programiranje, izdelava aplikacij)
4.

IS

5.

N !!!

varovanje, zanesljivost in arhiviranje podatkov

spremembe (novi podatki, novi procesi)

IS
6. Uvedba ni enkratno opravilo ampak je proces, ki sledi logiki Demingovega kroga:
Nacrtujnaredipreveriukrepaj
-Vreste ZISov
-Administrativni

administrativni/financni podatki

-Klinicni

zdravstvene oz. z njimi povezane informacije pomembne za diagnozo, terapijo ali

nadzor zdravljenja pacienta

so lahko:

IS
laboratorij, lekarna ...)

(CDSS)

elektronski zdravstveni zapis (EZZ)

-Zdravstveno-informacijski standardi
-S
poenotenje glede na: kakovost ali kvaliteto, obliko, mere (dimenzije), materiale, varnost,
-zakaj standardi v ZI:
a. urejeno zbiranje in hranjenje podatkov
b.

c. neodvisnost
d.
e. funkcionalnost pred videzom
-standardne ZI naj postavi neodvisna ustanova na nacionalnem nivoju (in ne izvajalci
zdravstvenih storitev)
-Problemi ZISa v SLO
-Nedoslednost pri uvajanju standardov

razvoj prilagojene programske opreme in/

IS
zdravljenja
-Za informatizacijo se namenja manj sredstev kot v drugih panogah

Signali v medicini

Znailnosti, vrste, AD pretvorba, obdelava, um, frekvenni spekter

-Signali v medicini

so analogni (p
so
hormonski
dobimo jih z merilnimi odjemniki (transducer)
zanimivi za diagnostiko in raziskave

parametrov
-Faze v obdelavi biosignalov

zajemanje (detekcija, acquisition)

predprocesiranje (transformation)
parametrizacija
klasifikacija

-Vrste signalov

, prehodni (transientni)
stacionarni, nestacionarni

-Analogno digitalna (AD) pretvorba

je pretvorba analognih podatkov v digitalne (nezvezne, diskretne)

AD pretvorniki so naprave, kjer se opravlja AD pretovrba
osnov
/ vzor enje?
?
opravimo jo lahko brez izgube informacij
?

.
kapacitete

Shannon-Nyquistov teorem: S
-Fourierov transform
spektra)
-Kako

katerimi predstavimo posamezno vrednost

primer

0
8

05
8=04

Slike v medicini

Vrste, zajemanje, filtriranje, binarizacija, izloanje robov

-S
razlik v absorpciji energije.
Sevanje
-Sevanje (radiacija) je oddajanje energije v obliki valov ali delcev, npr. fotonov.
-I
L
(alfa, beta, gama, Xrays, nevtroni)
-Radioaktivnost je lastnost nestabilnih atomov (izotopov), ki p
Zvrsti medicinskih slik

)
)

SA Slike z jedrsko magnetno resonanco (velika kv

Nuklearna medicina (gama kamera, SPECT, PET)
Svetlobne (npr. mikroskopija, endoskopija)

-Obdelava slik - cilji

-prikaz (vizualizacija)npr. poudarjanje objektov, 3D prikaz, interaktivno
-avtomatizacija
-vrednotenje (kvantitativna analiza)-

-Faze v obdelavi slik

1. Zajemanje (acquisition)
2. Predprocesiranje (transformation)
3. Segmentacija
4. Parametriza
5. Klasifikacija
Proces zajemanja

kamera, UZ itd.

G
analogno sliko pretvorimo z AD pretvorniki

Predprocesiranje
-Obdelava poteka na celotni sliki ne glede na lokalno vsebino.
-Cilj je

Komprimiranje (stiskanje) -dve vrsti tehnik: brezizgubne (npr. arj) izgubne (npr.
jpg) Razlika med njimi je v izgubi informacije in stopnji komprimiranja

restavriranje (popravljanjegeom.nap
F
zaznavanje robov (del predprocesiranja
ali segmentacije, . Zaznamo ga z gradientnimi opratorji), izravnava histograma
(porazdelitev sivih nivojev na sliki za izboljsavo kvalitete, binarizacijo,

merjenje na slikah (razdalje, koti, tekstura...) s pomo jo zna ilnic (geometrijske,

barvne, teksturne, svetlostne) pogosto p

Segmentacija
-Cilj je razdelitev slike na posamezne sestavne predele
-Tehnike: -segmentacija histograma (v najbolj preprostem primeru binarizacija)
-

-gradientne metode
-

-Piksel in voksel
-Voksel (volume element, voxel) je element 3D slike.
-P
z
Sive: matrika NxMxV
Barvne: 3 matrike NxMxV, RGB ali HSV
3D: matrika NxMxH Binarne: matrika NxMxV, V je 0 ali 1
Vektorske slike: npr. poligoni, valji
Kombinirane (npr. barvne 3D
-Sodobni pristopi

(npr. utrazvok in endoskopija)

Vizualizacija 3D

Izdelava atlasov
Avtomatsko indeksiranje slik
Iskanje slik

Telemedicina in telematika

Principi spremljanja oddaljenih bolnikov, prenos medicinskih podatkov med

sistemi
-Tele= (na daljavo)
-Telemedicina uporablja informacijsko in telekomunikacijsko tehnologijo za prenos
-Telezdravstvo (Telehealth) je uporaba informacijske in telekomunikacijske tehnologije za
-Telenega (Telecare) uporablja informacijsko in telekomunikacijsko tehnologijo za prenos
medicinskih informacij potrebnih za diagnostiko in terapijo pacientov na njihovem domu
Zgodovinski pregled razvoja telemedicine glede na uporabljeno tehnologijo

-N

Telefonija / telegrafija
Radijske komunikacije
TV in video
Informacijska tehnologija (digitalni prenos podatkov)

j telemedicine in telenege:

A A
a
N

Zaporniki

-Zdravstvene storitve popotnikom na morju in v zraku

-Telenega na domu

Tele-obiski z video povezavo in s prenosom osnovnih vitalnih podatkov

-Razvoj trga
-Zdravstvena politika in strategija

-T h

A SL

Prihodnost telemedicine
-Prehod telemedicine iz raziskovalnih pilotskih projektov v vsakdanjo uporabo
-Odvisnost od zdravstvene politike in strategije
-Vloga Interneta: I
, prenos zdravstvenih
informacij in slik
-I
neprofitnih organizacij

Zvrsti telemedicinskih storitev

1. Tele-konzultacije
-Tele-U
: Zdravstveni izvajalci brez pacienta, dravstveni izvajalci in pacient (spremenjen
odnos zdravnik:pacient)
-N
: Telefon, v
posreduj (najpogosteje v tele-radiologiji zaradi prenosa velikih slik)
2. Tele-

,n

-konzultacije
I
A
I

I
I

shrani in

3. Tele-nadzor
-Tele-nadzor je uporaba
G
-Zajemanje podatkov:
A
-Namen teleTelephone Integration)
4. Tele-kirurgija (
-Tele-

m elektronski prenos
I Computer
)

-Tele.
Razdalja je lahko majhna (ista soba) z uporabo tehnike skaliranja gibov (veliki gibi rok

Koristi telemedicine

I
L

Slabosti telemedicine

S
zdravstveni izvajalec
S
Brezosebna tehnologija
Organizacijski problemi
Potreba po dodatnem usposabljanju
Nezanesljiva kvaliteta zdravstvenih informacij

S
Omejitve pri nadaljnem razvoju telemedicine

Telekomunikacijska infrastruktura in standardi

I
Nacionalna politika in strategija

Tehnologija telemedicinskih sistemov

-Zvrsti informacij: Besedila in podatki, zvok, slike, video posnetki
-Pomembni parametri pri prenosu: Kompresija slik in video posnetkov

Telekomunikacijski standardi
-Komponente sistemov za tele-konzultacije:
Sistem za prikaz slike
Naprave za tele-nadzor (stetoskop,
mikroskop)
-Telekomunikacijski mediji, primerni za implementacijo telemedicinskih sistemov: Javno
, najete linije, ISDN, satelitske povezave, b
, ATM, ADSL
-Integracija in operativne zadeve: Integracija z drugimi zdr. Informacijskimi sistemi (pr.
Elektronski medicinski zapis),
shrani in posreduj, t
Ponudniki telemedicinskih storitev in aplikacije
-S
zdravstvo: Nadzor stanja,
koordinacija z sekundarnim zdravstvom
: Tele-radiologija/ dermatologija/
nevrofiziologija/ kardiologija/ psihiatrija/ oftalmologija/ patologija/ ginekologija/ onkologija
-L
: Elektronski recepti, nakup zdravil preko Interneta
-Komercialne storitve in ostale agencije: Zdravstvene zavarovalnice, transportne
storitve, v
, agencije za raziskovanje vesolja

Sistemi za podporo pri medicinskem

odloanju
Teoretine osnove in praktini primeri (DXplain)
-S
-Orodja za upravljanje z informacijami

bibliografske baze - Medline

-Orodja za opozarjanje
laboratorijski sistemi, ki alarmirajo ob nenormalnih izvidih;

-Orodja za konzultacije o pacientih

izbira primernih preiskav

nasveti pri izbiri ustrezne terapije

konkretnem pacientu.
R z

-funkcija sistema je ugotoviti kaj je res, ugotoviti kaj narediti

:
pasivni (zdravnik uporabi sistem, ko potrebuje nasvet)
Uporabnik ima popolno kontrolo (zahteva nasvet, analizira rezultate, sprejme/zavrne
nasvet). Sirok obseg uporabe
aktivni
Uporabnik ima delno kontrolo (Sistem da nasvet, uporabnik evaluira nasvet, uporabnik
sprejme/zavrne nasvet). Manj sirok obseg uporabe
Mehanizmi delovanja

sprogramirani algoritmi
razpoznavanje vzorcev
umetna inteligenca (sistemi podprti z znanjem)
ekspertni sistemi (MYCIN - izbira terapije: bacteremia ali meningitis), strojno
,
produkcijska pravila

: logistika,

integracija: samostojni sistemi nimajo prihodnosti,

samo enkrat, nasveti integrirani v program za rutinsko delo z pacienti
b h

-U
uporabljajo (mehanizem sklepanja)
-Zajem medicinskega znanja (
medicinskih podatkov)

u:
d mehanizmov, ki to znanje

Informacijska varnost

Zakonske uredbe, standardi, tehnologija, loveki faktor, varnostne zahteve,

varnostni mehanizmi, varnostna politika, primeri in vizija.
-Informacijska varnost

Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu/ ZEPEP

1. Definira osnovne pojme kot so:
-podatki v elektronski obliki

-Elektronski podpis
povezan z drugimi podatki in je namenjen preverjanju pristnosti teh podatkov in
identifikaciji podpisnika
-Varen elektronski podpis je elektronski podpis, ki izpolnjuje naslednje zahteve:
a.
b.
ti podpisnika
c.
podpisnikovim nadzorom
d.
sprememba teh podatkov ali povezave z njimi
2. I
dokumenti/podatki/podpisom v elektronski obliki.
3.
overjena s kvalificiranim potrdilom).
Zakon o varstvu osebnih podatkov -ZVOP
-definira osnovne pojme: osebni podatek, zbirka osebnih podatkov, upravljavec osebnih
pod
-kdaj se lahko obdelujejo osebni podatki

interesi posameznika; v primeru va

-zavarovanje osebnih podatkov
-

li znanstveno raziskovalna obdelava se lahko dela le z anonimnimi podatki

Tehnologija
-aktivno

I S
s stalnim posodabljanjem)

-pasivno

IJ

- Dobro varovan sistem : Dobro fizi

-zavedanje in znanje o problemih informacijske varnosti
-varovati je potrebno vse dele (informacijskega) sistema (potreben seznam vseh delov
sistema - ga velikokrat ni)
-stalno ocenjevanje tveganja (ALE, NCC, OCTAVE, CRAMM, COBRA ...)
-

Varnostni vidiki
I

SI

SI je

1) varnostni napadi
-Napad je vsako dejanje, ki vnese dvom v informacijsko varnost.

pasivne napade

aktivne napade : spreminjanje,

ohromitev storitve (denialof service = DOS)

ov in

2) varnostne zahteve (storitve, cilji)

Podrobno opredeljujejo pojem varnosti

Verodostojnost (authentication) pomeni ugotavljanje istovetnosti osebe ali

IN
odtisom ipd.

Nadzor dostopa (access control, audit) pomeni:

uporabe sistema,

pravico za nek poseg

Zaupnost (

Celovitost (integrity): zagotovilo nespremenljivosti podatkov

ali sistema stanje, ko so podatki/sistem celoviti
-

tevane funkcije
3) varnostni mehanizmi
in podatkov

IJ

digitalni podpis

zlorab)

ita
kontrola dostopa
zaposlovalna politika
podvajanje (redundanca)
J

ekstranet:

Varnostna politika
-Varnostna politika neke organizacije je formalni zapis varnostnih zahtev, mehanizmov in
vsi posamezniki z dostopom do opreme in informacij.
-S
(strojna,
komunikacijski del
(kriptografski primitive in protokoli), organizacijski in pravni del (delovni postopki,
zakonodajna podlaga)

- visoka
potrebno, ni pa zadostno)
-

Tehnike napadov - primeri

oddaljeno podtikanje (remote binary planting)

stojni zapisovalci tipk (keyloggers)

kraja identitete
v ...
ohromitev storitve (DOS denial of service)
preslepitev avtomatskega preverjanja (npr. priponka z geslom)
90
!

Povzetek
-osnovna zakonska podlaga ter standardi upravljanja z elektronskimi podatki in
informacijsko varnostjo obstajajo
pri kadrih zaostajamo za najbolj razvitimi
Kako naprej v zdravstvu (vizija)?
I I
-enotni standardi v zdravstvu
IS 7000
oddelki, ZD, ZZV, ambulante ...)
=
izmenjave podatkov v zdravstvu. E
-poraba pametnih kartic (KZZ?) ali pametnih USB

IJ =

Kriptografija

Cilji, asimetrini in simetrini kriptografski sistemi, digitalni podpis, agencije

za certificiranje javnih kljuev
Kriptografija/skrivnopisje
-je eden od varnostnih mehanizmov za izpolnitev varnostnih zahtev.
-Uporabljena znanja za doseganje ciljev so:
il),
(analiza algoritmov), elektrotehnika (strojna oprema), poznavanje aplikacij, politika, pravo,
Cilji kriptografije
-zagotavljanje zaupnosti podatkov
-zagotavljanje celovitosti podatkov
-

Kriptografski sistemi - delitev

SS
AS

g
g
-substitucijski: znake ali skupino znakov nedomestimo z drugimi (npr. Vigenerjev
kriptogram, kodiranje znakov ali nizov)
-transpozicijski (permutacijski): spreminjamo vrstni red znakov ali skupin znakov
Sodobni sim. kriptografski algoritmi
-delujejo nad nizi bitov, npr. 64

goritmih
- najbolj uporabljen algoritem je DES
razdaljah
- S
leta 1976 bi potrebovali 17.000 let , l.1998 z uporabo posebne strojne
opreme za 250.000 $ v treh dneh (Datamation), l.2001: v nekaj urah (NetworkMagazine),
danes
- osnove
-generator- J+Z (J-

;
geslom ali PIN), npr.: pametna kartica ,

)
zasebnega in javnega

US

z
, magnetna kartica, disketa ...

-J

AS

zagotovljena le z IJK in CA)

-

00

-zaupnost in verodostojnost

operaciji

zg
-

F
F

Digitalni podpis
storjenega dejanja. Ne zagotavlja zaupnosti.
.Prejemnik preveri podpis po naslednjih korakih: dekriptir
F
in primerja rezultata
Certificate Authority (CA)
- A
- A
- certifikat je potrdil

AS

V
izdaje...

po
J
Z
AS
varnostna infrastruktura)

i?

A
A.
I

IJ

u u

porazdeljevanje, preklicevanje certificiranje

-Gradniki IJK:
vna normala (zagotavlja jo NTP), pro
A
in

generiranje, hranjenje,
I

Primerjava kriptografskih sistemov

CPU zahtevnost

SS

AS

majhna

velika
linearno

digitalni podpis

N
zahtevno

pogoj je IJK

SS in AS danes
-uporabljajo se vsi
-AS
podatkov pa nato poteka s SS
AS
na razpolago, in ustrezno zakonodajo
AS jutri

IJ

-IJ

48 56
S 56

;A S

pogojno trenutn

1,5*109)
8 9
56

048

;
8

Kakovost v zdravstvu

Kazalniki kakovosti, standardi kakovosti, zbiranje in upravljanje s podatki,

upravljanje s kakovostjo.
-Celovito spremljanje kakovosti ni
N
N
Preveri, Ukrepaj).
-

-Cilj kakovosti

sistema zdravstvenega varstva

Presoja (angl. audit) je zunanja ocena rezultatov,

medsebojnega primerjanja rezultatov

-Kakovost dela ocenjujemo s kazalniki kakovosti:
-Prvina zdravstvene oskrbe (pogoj, postopek, izid), ki jo lahko merimo je kazalnik kakovosti
(quality indicator).
-Veliko se uporabljajo kazalniki glede na izhod. V angl
na D: Death, Disease, Discomfort, Dissatisfaction.
-Kazalniki kakovosti bi morali imeti lastnost, da bi lahko opredeljevali strokovno kakovost,
tako zdravnikov kot tudi ostalega strokovnega (zdravstvenega) osebja, morali pa bi
opredeljevati tudi zadovoljstvo bolnika.
-KK so osnova za prenovo procesov!

Vrste kakovosti v zdravstvu

Vrednote kakovosti

U
:A
Varnost: A

?
?

?
U
: Ali lahko to storimo ceneje z enakim rezultatom?
Enakost: Ali prihaja do diskriminacije na osnovi spola, starosti, socialnega statusa,
poznanstev?
: Ali zdravimo bolnike tako kot da bi zdravili svojce?

Standardi kakovosti
U
.
E-informacijski sistemi
varnost in zanesljivost, zbiranje in analizo podatkov, enostaven in pregleden dostop
dorezultatov za vse partnerje

Kodiranje in klasifikacije v medicini

S

(ISO standard)

-objekt:
-koncept: enota
organ)
-termin:
-Medicinski jezik
-je odvisen od kulturnih modelov (zahodne patofiziologije) in lokalne organizacije, je
skupnostmi bi morala biti jasna, nedvoumna in informativna.
-

vplivajo na razvoj medicinskega jezika:soglasje glede dogovorjenih

-elektronski medicinski zapis (EMZ)

-Shranjevanje podatkov v obliki elektronskega medicinskega zapisa (EMZ)
uporabo le-S
na podlagi podatkov v EMZ.
-S

-aplikacije EMZ: oskrba bolnikov, nadzor kvalitete, raziskovanje, epidemiologija,

-prednostu EMZ:
podpora upravljanju, p

, standardizirana terminologija,

Klasifikacijski sistemi
-Struktura in razvejitev klasifikacijskih sistemov je odvisna od njihovega namena
(klasifikacije, nomenklature, tezavri, kode)
- Klasifikacija
o jasne in med njimi ni

-Namen klasifikacij je npr. podpora izdelavi zdravstvenih statistik in raziskovanju. Tako

bolnikov v razrede bolezni.

Pokrivanje domene
Prirejena namenu

Razredi brez prekrivanja

H
Jasne meje med razredi
Nedvoumna navodila
Primerna stopnja razvejenosti

Nomenklature in tezavri
- Eden od problemov enotnega zapisovanja v zdravstvu je pomanjkanje skupne
terminologije.
-Tezaver je seznam standardiziranih terminov, med katerimi obstajajo relacije, za
-V nomenklaturi kode opisujejo posamezne medicinske koncepte, in medicinske
koncept
U
- Razlika med klasifikacijo in nomenklaturo je v
definirane, medtem ko pri drugi uporabnik lahko uporabnik kode prosto kombinira glede na
vse vidike. Iskanje medicinskih zapisov po klasifikacijskih kodah je preprosto, po kodah
aradi velike kompleksnosti.
Kode
-Kodiranje je razvrstitev posameznega objekta ali primera v razred ali skupek
-Kode

N
razredov.
skupku razredov.

H
na vsaki ravni.

Sestavljene kode
razreda.

ov

Problemi klasifikacij in kodiranja

-Klasifikacije

primernost za potencialne uporabnike

-Kodiranje

posameznih primerov v prave razrede in uporaba pravih kod

Klasifikacijski sistemi: primeri

MKB/Mednarodna klasifikacija bolezni
-Prva izdaja je iz leta 1900, revizije so sledile vsakih 10 let.
-Nam

-Zadnja verzija MKB-10 je i

99

(SZO).
-Osnovna klasifikacija vsebuje 3SZO. 4. mesto je opcijsko.

priredbah za posamezne medicinske stroke.

-Onkologija (MKB-O): uporaba pri vodenju registra rakavih bolezni, na oddelkih za patologijo
in za zdravljenje novotvorb. MKB-O je dvoosna klasifikacija s sistemom kodiranja po
topografiji in morfologiji. Za topografijo uporabljajo kode MKB, za morfologijo pa kode
SNOMED.
-Zobozdravstvo in stomatologija: v pripravi 3. izdaja, ki temelji na MKB, 5. mestno kodiranje
iz l. 1992, opis in smernice za postavljanje diagnoz, delitev do 6.mesta

SNOMED/sistemizirana nomenklatura v medicini

-SN
-SNOMED International ima 11 osi ali
klasifikacijski sistem.
-

ka koda in koda mikroorganizma.

-SN
konceptov.

SN

/RCC

J
ebe v 80. letih in jo je prevzel
British National Health Service l. 1990.
-Klasifikacija je bila razvita posebej za uporabo v sistemih z elektronskim medicinskim
ni v
poglavja, ki pokrivajo vse aspekte oskrbe.
5-9).
-Razvojni projekti
-A
GAL N

modelov v sistemih z EMZ.

-A
N

NL

U LS, ki vsebuje

medicinskih slovarjev (MESH, SNOMED, ICD-9-CM...). NLM razvija metode za

U LS
u
dogodkov.
MKB pokriva le omejen obseg in ne more zagotoviti potreb vseh uporabnikov.
-Problem je, da kodirni sistemi zatevajo dobro definirane kriterije, vendar je
-S

SN
N

komplicirana.
-
je SZO igrajo pomembno vlogo pri procesu
standardizacije.

Sistem za raunalniko iskanje odgovorov iz

literature na medicinska vpraanja
-S
-Evidence-based Medicine
-Orodja za iskanje informacij (npr. PubMed), najbolj pogosto uporabljana za
preiskovanje zbirke Medline
Orodja za iskanje informacij
-Hitra in robustna, pa vendar v
-U
-U

rafske zapise) kot rezultate

Katera zdravila se uporabljajo za bolezen X?

X!

Odgovarjanje

:
Katera zdravila se uporabljajo za zdravljenje X? Katere bolezni lahko zdravimo z Y? Je
Y
X?
X?
-Najprej vrne znana dejstva
-Prednosti za uporabnika: Manj branja, h
N
g
u

-I
sistema SemRep
-I
SemRep
-Si
-Temelji na UMLS (Unified Medical Language System), komponenti: Metathesaurus
in Semantic Network <Koncept1> S
<Koncept2>
: 6.7M bibliografskih zapisov (01/01/1999
do 03/31/2009), 43M stavkov, 21M instanc relacij, 7M relacij
l
,
molekularna genetika, farmakogenomika)

Genetska etiologija: associated_with, predisposes, causes

Relacije med snovmi: interacts_with, inhibits, stimulates
F
: affects, disrupts, augments
: administered_to, manifestation_of, treats,

: location_of, part_of, process_of

Sobivanje: co-exists_with

-Pregled koncepta
-S

?
:

Osebek Relacija Predmet? (Subject Relation Object)

-(Kdo ali kaj) Relacija Predmet?
Kaj zdravi (treats) Parkinsonovo bolezen?
Kaj
(causes) Parkinsonovo bolezen?
Osebek Relacija (koga ali kaj)?

Levodopa zdravi (treats) kaj?

u
-Temelji na iskanju
-Dopolnilo sistemom za iskanje informacij