Faze raziskovalnega procesa

Doc.dr. Melita Ambro i

Koraki v raziskovalnem procesu

1.

2.

3.

4.

Izbira in opredelitev raziskovalnega problema in predmeta raziskovanja Iskanje, izbor in uporaba temeljnih informacijskih virov in informacij Oblikovanje raziskovalnega vpra anja (vpra anj) Postavitev hipotez (znanstvenih predpostavk)
M. Ambro i , 2007/2008 2

Koraki v raziskovalnem procesu

5. 6. 7. 8. 9.

10.

Opredelitev raziskovalne metodologije in izbranih metod Zbiranje in obdelava podatkov Analiza zbranih podatkov Predstavitev rezultatov raziskave Razprava (preverjanje hipotez) vzpostavitev zveze med zbranimi podatki in opredeljenimi hipotezami Poro ilo o raziskovalnem delu (pisno, ustno)
M. Ambro i , 2007/2008 3

Na rtovanje raziskave

Ko se lotite ne esa, se vedno izka e, da je treba prej opraviti e kaj drugega

(Bloch, A. Murphyjev zakon. Ljubljana : Karantanija, 1991)

M. Ambro i , 2007/2008

Vsebinski in asovni na rt dela

naloga opredelitev problema tudij relevantnih virov as

posamezne faze na ega procesa raziskovanja opredelimo vsebinsko in asovno

opredelitev teme, ciljev, raziskovalnih vpra anj, hipotez izbira vrste raziskave in metod raziskovanja, dolo itev vzorca izbira tehnike zbiranja podatkov zbiranje podatkov obdelava in predstavitev podatkov analiza rezultatov izdelava pisnega poro ila
5

Znanstveni problem in tema raziskave

Ko ho e razre iti kak problem, vedno pomaga, e pozna odgovor .

(Bloch, A. Murphyjev zakon. Ljubljana : Karantanija, 1991)

Izbira znanstvenega problema in njegova opredelitev



problem je teoreti no ali prakti no vpra anje, ki ga elimo re iti problem je bistveni element znanstvenega raziskovanja in motiv raziskovanja praviloma iz problema opredelimo predmet raziskovanja le na osnovi problema in predmeta raziskovanja lahko opredelimo hipoteze
M. Ambro i , 2007/2008 7

Izbira znanstvenega problema in njegova opredelitev



z dokazovanjem oz. zavra anjem hipotez(e) re ujemo postavljeni problem raziskovanja raziskovalni problem je le tisti problem, ki ga ne moremo re iti npr. z u enjem ali tudijem, ampak moramo izvesti znanstveno raziskovanje, na osnovi katerega pridemo do novih znanstvenih spoznanj
M. Ambro i , 2007/2008 8

Izbira znanstvenega problema in njegova opredelitev



brez opredeljenega znanstvenega oz. raziskovalnega problema ne moremo izvesti raziskovanja da bi odkrili znanstveni problem, potrebujemo dolo eno znanje problem moramo opredeliti jasno, natan no, to no in popolno
M. Ambro i , 2007/2008 9

Izbira znanstvenega problema in njegova opredelitev



znanstveni problem mora predstavljati novost ( e raziskanih problemov ne bomo raziskovali) razli en pomen znanstvenih problemov glede na uporabnost rezultatov znanstvenega raziskovanja v praksi in njihovo vrednost interesi in motivi raziskovalca vplivajo na izbor znanstvenega problema
M. Ambro i , 2007/2008 10

Izbira znanstvenega problema in njegova opredelitev



na izbiro znanstvenega problema bo vplivala tudi strokovna usposobljenost, znanje, izku nje raziskovalca zagotovljena mora biti izvedljivost raziskovanja (npr. potrditev teme diplomske naloge) upo tevati je treba stro ke raziskovanja, potreben as, dostopnost podatkov morebitne te ave, nevarnosti ipd.
M. Ambro i , 2007/2008

11

Izbira znanstvenega problema in njegova opredelitev



odlo iti se, kateri del problema bomo prou evali, kak en bo njegov obseg bomo problem le opisali ali dolo ili vzro ne dejavnike, dejavnike, ki jih je mo spremeniti, predvideti potek problema, nakazati alternative za re evanje, re iti problem, dolo iti kriterije za presojo problema in re itev ipd. opredeljen in omejen problem je osnova za opredelitev ciljev raziskave in hipotez
M. Ambro i , 2007/2008 12

Izbira znanstvenega problema in njegova opredelitev



npr. zanima nas vpliv prikazovanja nasilja v mno i nih medijih na love ko vedenje zo itev: televizija, otroci ali gledanje televizija, nasilja na televiziji vpliva na vedenje otrok? Einstein: Einstein: opredelitev problema je pogosto pomembnej e od njegove re itve
(To , 1988, str. 58)
M. Ambro i , 2007/2008 13

Namen oz. cilji raziskovanja



cilji so lahko iroki oz. splo ni, navedemo pa lahko tudi o je oz. specifi ne cilje primer splo nega cilja raziskave: primer o jih ciljev:
ugotoviti mnenja uporabnikov o storitvah knji nice ugotoviti mnenja o izposoji gradiva, ponudbi informacijskih virov, prostorih in opremi, osebju knji nice
M. Ambro i , 2007/2008 14

Namen oz. cilji raziskovanja



cilji so lahko:
opisni (npr. ugotoviti mnenja) primerjalni (npr. ugotoviti razlike v mnenjih razli nih poklicnih oz. starostnih kategorij uporabnikov) vzro ni (ugotoviti vpliv izobrazbe star ev otrok na njihovo pogostost obiskovanja knji nice / tevilo izposojenih enot gradiva) itd.
M. Ambro i , 2007/2008 15

Zbiranje in uporaba informacijskih virov in informacij

Do vseh velikih odkritij je pri lo po pomoti .

(Bloch, A. Murphyjev zakon. Ljubljana : Karantanija, 1991.)

Iskanje,izbor in uporaba informacijskih virov in informacij

 

   

Je bil izbrani problem e raziskan? V kak ni meri in na kak en na in je bil raziskan? Katere metode so bile uporabljene? Kak ni so bili rezultati? Kateri viri so bili uporabljeni? Kam bo sodil na znanstveni prispevek?
M. Ambro i , 2007/2008 17

Iskanje, izbor in uporaba informacijskih virov in informacij



Koliko virov obstaja s podro ja izbranega problema? Bomo raziskovalni problem zo ili ali raz irili? ipd. Informacijske vire moramo znati poiskati, izbrati relevantne, jih pre tudirati in iz njih pridobiti ustrezne podatke in informacije.
M. Ambro i , 2007/2008 18

Iskanje, izbor in uporaba informacijskih virov in informacij

Pregled oz. tudij virov pomaga:  spoznati raziskovalno podro je  natan neje opredeliti raziskovalni problem in si zastaviti raziskovalna vpra anja  postaviti hipoteze in izbrati metode  izdelati na rt raziskave  pridobiti bolj o teoreti no osnovo
M. Ambro i , 2007/2008 19

Iskanje, izbor in uporaba informacijskih virov in informacij

Iskanje temeljnih virov:  referen ni viri (enciklopedije, slovarji, leksikoni ipd.)  sekundarni viri (bibliografije, citirani viri, knji ni ni katalogi ipd.)  temeljni primarni viri  natan nej a opredelitev problema in predmeta na e raziskave, metod
M. Ambro i , 2007/2008 20

Iskanje, izbor in uporaba informacijskih virov in informacij

Iskanje virov:  monografske ali serijske publikacije  biografije, statisti ni viri, uradne publikacije, zakonski predpisi, visoko olska dela, neknji no gradivo (slike, video in avdio gradivo itd.), arhivska gradiva, baze podatkov
M. Ambro i , 2007/2008 21

Iskanje, izbor in uporaba informacijskih virov in informacij

Izbor virov:  naslov, avtor, izvle ek, kazalo, uvod, leto izida, znanstvena oprema itd. Kriti no branje virov:  Uvod (opredelitev problema, raziskovalna vpra anja, namen raziskave, postavitev hipotez itd.)
M. Ambro i , 2007/2008 22

Iskanje, izbor in uporaba informacijskih virov in informacij



Metodologija in metode (jasno predstavljena, vrste metod in njihova primernost, populacija in izbira vzorca, zbiranje podatkov, pravi podatki glede na problem, analiza podatkov itd.) Prikaz rezultatov (na in in primernost prikaza, grafi na predstavitev itd.) Razprava (najdemo odgovore na raziskovalna vpra anja, potrditev oz.
M. Ambro i , 2007/2008 23

Iskanje, izbor in uporaba informacijskih virov in informacij

zavrnitev hipotez, sinteza nova znanstvena spoznanja, mo nosti nadaljnjih raziskav (itd.)  Pisna predstavitev raziskave (struktura, znanstvena oprema, jezik, slog, povezanost delov, razumljivost itd.) Izpisovanje (na in bele enja in shranjevanje zapiskov) Delovna bibliografija
M. Ambro i , 2007/2008 24

Raziskovalna vpra anja in hipoteze

Znotraj vsakega velikega problema obstaja manj i problem, ki se bori, da bi pri el na dan .
(Bloch, A. Murphyjev zakon. Ljubljana : Karantanija, 1991)

Raziskovalna vpra anja



raziskovalna vpra anja si zastavimo zato, da la je opredelimo hipoteze (znanstvene predpostavke) Problem: Problem: Ali gledanje TV filmov z nasiljem vpliva na vedenje otrok? Vpra anja: anja:
Ali se otroci po gledanju filmov vedejo nasilno? H1: Po gledanju filmov otroci izra ajo znake agresivnosti H2: Po gledanju filmov otroci uni ujejo igra e
M. Ambro i , 2007/2008 26

Raziskovalna vpra anja



Vpra anja: anja:

Ali na vedenje otrok po gledanju nasilnih filmov vpliva starost? H1: Po gledanju filmov izra ajo ve znakov agresivnosti mlaj i otroci H2: Po gledanju filmov mlaj i otroci pogosteje uni ujejo igra e Ali na vedenje otrok po gledanju nasilnih filmov vpliva kraj bivanja H1: Otroci iz urbanega okolja ka ejo po gledanju nasilnih filmov manj znakov agresivnosti H2: Po gledanju nasilnih filmov otroci iz ruralnega okolja pogosteje uni ujejo igra e
M. Ambro i , 2007/2008 27

Hipoteze


so znanstveno oblikovane domneve (predpostavke), glede katerih raziskovalec meni, da lahko z njimi pojasni dolo en pojav ali skupino pojavov so nepreverjene teorije, ki jih je potrebno e dokazati ali ovre i (Cenci , 2007, str. 18) funkcija hipotez je, da formulirajo specifi en odnos med pojavi tako, da ga je mogo e empiri no / teoreti no preveriti (dokazati, da so hipoteze verjetne oz. niso verjetne)
M. Ambro i , 2007/2008 28

Hipoteze


zastavljene hipoteze usmerjajo raziskovalno delo raziskavo zato na rtujemo tako, da lahko na osnovi zbranih podatkov hipoteze logi no potrdimo ali zavrnemo hipoteza je sestavljena iz trditve o povezanosti najmanj dveh spremenljivk hipotezo sestavlja trditev o tem kako eden ali ve dejavnikov (neodvisne spremenljivke) vpliva (neodvisne spremenljivke) na drugega (druge) dejavnike (odvisne (odvisne spremenljike) spremenljike)
M. Ambro i , 2007/2008 29

Hipoteze


raziskovalec si prizadeva pojasniti odvisno spremenljivko (predmet svoje raziskave) z raziskave) nekim drugim pojavom hipoteze praviloma zastavimo na za etku raziskovalnega dela v asih jih natan neje oblikujemo oz. raz lenimo ele po zbiranju podatkov in nas vodijo pri interpretaciji podatkov hipoteze se lahko nana ajo na cel predmet raziskave ali so bolj konkretne (nana ajo se samo na del predmeta raziskave)
M. Ambro i , 2007/2008 30

Hipoteze: logi ni pogoji



biti morajo jasne, vse sestavine natan no jasne, opredeljene (da jih je mo no izkustveno prou evati in po mo nosti tudi meriti) biti morajo specifi ne, dolo ati pogoje, ne, pod katerimi pride do povezave, zna aj povezave in smer povezave (med neodvisno in odvisno spremenljivko) biti morajo primerne (ustrezne) za preizkus z metodami, ki so na voljo biti morajo vrednotno nevtralne
M. Ambro i , 2007/2008 31

Hipoteze: oblikovanje


primerov na splo nost)



induktivna pot: na osnovi razpolo ljivih pot: podatkov, viri hipotez so v rezultatih drugih raziskav (indukcija = sklepanje iz posameznih deduktivna pot: na osnovi teoreti nih stali pot: e raziskovalcu niso na voljo viri za oblikovanje hipotez o predmetu raziskave ne ve ni , lahko zastavi ni elno hipotezo (trdi, da pojava oz. pojavi, ki jih preu uje, niso povezani)
M. Ambro i , 2007/2008 32

(dedukcija = izvajanje, izpeljava, sklepanje iz splo nega na posamezno)

Hipoteze: vrste
Vsebina sporo ila  hipoteze z deskriptivno vsebino: ve vrst; nana ajo se zlasti na neposredna, izkustvena dejstva, ne posku ajo pojasniti razmerij med pojavi (npr. med tistimi, ki obiskujejo knji nice, je ve funkcionalno pismenih, kot med tistimi, ki ne obiskujejo knji nic)  hipoteze e eksplikativno vsebino: ve vrst; vsebujejo domneve o obstoju pojavov in njihovih povezav, posku ajo pojasniti, obrazlo iti razmerja med pojavi
M. Ambro i , 2007/2008 33

Hipoteze: vrste
obstajajo vzajemne spremembe med pojavi (npr. Bolj so uporabniki obve eni o storitvah knji nice, bolj izra ajo nezadovoljstvo nad svojo obve enostjo) povezanost med pojavi sicer obstaja, vendar je slu ajnega, naklju nega zna aja (npr. Med uporabniki knji nic prevladujejo plavolasi) spremembe so povezane, vendar nesorazmerno (npr. Z rastjo pla prebivalci tro ijo ve za hrano, vendar ne v sorazmerju z njihovo rastjo)
M. Ambro i , 2007/2008 34

Hipoteze: vrste
spremembe obstajajo v nasprotni smeri (npr. im vi ja je izobrazba posameznika, tem ni ja je njegova religioznost) vzro na povezanost med pojavi; ve vrst hipotez (npr. Vi je pla e povzro ijo vi jo potro njo; Intenzivnej i stiki med posameznikoma vodijo do ob utka prijateljstva, le-ta pa povzro i dvig lepogostosti odnosov med njima itd.)

M. Ambro i , 2007/2008

35

Hipoteze: vrste
Stopnja splo nosti sporo ila  glede na irino oz. ozkost zajetega oz. ne, prou evanega dela realnosti lo imo splo ne, posebne in posami ne hipoteze Pomembnost vsebine sporo ila  univerzalne hipoteze veljajo brez izjem (izjema je osnova za zavrnitev hipoteze); statisti ne hipoteze veljajo, e je ve ina primerov (z dolo eno stopnjo verjetnosti) skladna s predpostavko
M. Ambro i , 2007/2008 36

Hipoteze: vrste
Narava sporo ila  teoreti ne hipoteze so bolj splo ne narave in redko izkustveno preverljive, delovne hipoteze morajo biti oblikovane tako, da jih je mogo e izkustveno preveriti Vloga hipoteze v empiri ni raziskavi  generalne hipoteze na splo en na in opredelijo bistvene predpostavke raziskave, raz lenitvene jih podrobneje raz lenijo
M. Ambro i , 2007/2008 37

Hipoteze: vrste
Razvitost vsebine ( tevilo odnosov)  unilateralne hipoteze opredeljujejo en odnos, multilateralne hipoteze izra ajo cel kompleks relacij v zvezi z enim ali ve predmeti Cilji raziskovanja  deskriptivne, klasifikatorno-tipolo ke, klasifikatornoeksplikativne in hipoteze s kavzalno (vzro no) vsebino
M. Ambro i , 2007/2008 38

Hipoteze: preverjanje


preverjanje (verifikacija) hipotez je postopek, s pomo jo katerega ugotavljamo, ali trditev v hipotezi ustreza resni nosti obi ajno se hipoteze preverjajo z uporabo razli nih merskih postopkov, ki so jih razvile posamezne znanosti e na za etku raziskave posku amo oblikovati preverljive hipoteze in dolo imo na in njihovega preverjanja
M. Ambro i , 2007/2008 39

Hipoteze: preverjanje


preverjanje hipotez poteka na dva na ina: ali dejstva potrjujejo vsebino hipoteze vidik) (konformni vidik) ali dejstva ka ejo nasprotno (kontrarni (kontrarni vidik) vidik) preverjanje hipotez v statistiki: obi ajno sta postavljeni ni elna hipoteza H0 (med pojavoma ni povezave) in delovna hipoteza H1 (med pojavoma je povezava); z zavrnitvijo ni elne se verificira delovna hipoteza
M. Ambro i , 2007/2008 40

Spremenljivke in indikatorji


spremenljivka (variabla) je instrument za raziskoval evo pribli evanje k objektu raziskave objekta raziskave ne opazujemo ve kot celoto, ampak njegove posamezne lastnosti, kvalitete, zna ilnosti (npr. dol ina, irina, barva ipd.) spremenljivka je lastnost neke celote oz. enote (posameznik, skupina, organizacija itd.), ki se spreminja (v asu, prostoru, ed enote do enote), in ki je opazljiva in merljiva katerakoli lastnost, ki jo lahko merimo na vsaki enoti v populaciji
M. Ambro i , 2007/2008 41

Spremenljivke in indikatorji


opredelitev oz. izbira spremenljivk (dimenzij) dolo enega pojava (oz. enote, ki pripada neki populaciji) pomeni operacionalizacijo, ki nas usmerja na dolo eno izbrano podro je hipoteza izra a zvezo oz. odnos med dvema (ali ve ) opazovanima spremenljivkama glede na vlogo, ki jo imajo spremenljivke v hipotezah, lo imo ve vrst spremenljivk
M. Ambro i , 2007/2008 42

Spremenljivke in indikatorji


glede na tevilo spremenljivk in zveze med njimi lo imo enostavne hipoteze (dve spremenljivki in ena zveza) in sestavljene hipoteze (ve spremenljivk in zvez) Primer enostavne hipoteze:
x ----- y y = odvisna; x = neodvisna (vzro na) delovna doba vi ina pokojnine izobrazba star ev t. knjig, ki jih imajo otroci starost otrok pogostost nasilnega vedenja po gledanju nasilnih filmov
M. Ambro i , 2007/2008 43

Spremenljivke in indikatorji


vloga odvisne oz. neodvisne spremenljivke je odvisna od narave trditve v hipotezi odvisna spremenljivka se nana a na element hipoteze, ki je formuliran kot predmet raziskovanja neodvisna spremenljivka je element zveze, ki opisuje, klasificira ali pojasnjuje pojav vrednost spremenljivke je lahko izra ena s tevilom ali opisom
M. Ambro i , 2007/2008 44

Spremenljivke in indikatorji


v empiri nih dru boslovnih raziskavah je spremenljivke ve inoma potrebno prevesti na raven indikatorjev (ki jih je mogo e meriti neposredno) indikatorji so zunanji znaki (kazalci), ki ka ejo na dolo ene lastnosti pogosto imamo kompleksne spremenljivke, ki jih ne moremo meriti neposredno oz. na enostaven na in (npr. znaki rev ine ali bogastva, dru benega statusa, prijateljstva, varnosti, sre e, znanja, informiranosti ipd.)
M. Ambro i , 2007/2008 45

Spremenljivke in indikatorji


primer dru beni status: materialne dobrine, status: dohodek, opremljenost stanovanja ipd. primer kakovost knji ni nih storitev: storitev: zadovoljstvo uporabnikov s storitvami poznamo ve vrst indikatorjev: definitorni, korelativni, indikatorji, ki omogo ajo sklepanje, kvalitativni in kvantitativni, ekspresivni in predikativni itd. izbor indikatorjev je odvisen od izbranega problema in njegove operacionalizacije (izbor spremenljivk, izbor indikatorjev)
M. Ambro i , 2007/2008 46

Merjenje


v dru boslovnem raziskovanju pogosto posku amo opazovanja zabele iti s pomo jo tevil merjenje je prirejanje tevil objektom ali dogodkom v skladu z opredeljenimi pravili je deduktivni proces, v katerem najprej opredelimo teoreti ni pojem, vsaki teoreti ni spremenljivki priredimo ustrezno operacionalno definicijo spremenljivke in izvedemo konkretno merjenje
M. Ambro i , 2007/2008 47

Merjenje
1.

2.

3.

Konceptualizacija (razjasnitev teoreti nega pojma): pregled razli nih opredelitev pojma, opredelitev pojma, dolo itev razse nosti (dimenzij) pojma Operacionalizacija: Operacionalizacija: teoreti ni spremenljivki priredimo merjeno spremenljivko in merske instrumente (indikatorje, indekse) ter nivoje merjenja (nominalni, ordinalni itd.) od katerih sta odvisna obdelava in analiza podatkov Konkretno merjenje: rezultat so izmerjene merjenje: spremenljivke
M. Ambro i , 2007/2008 48

Merjenje


v procesu merjenja se kvalitativno opredeljenemu pojavu dolo ijo koli ine dolo ene lastnosti (npr. uspe nost knji nice lahko ugotavljamo z merjenjem zadovoljstva s prostorom in opremo, zaposlenimi, informacijskimi viri, odpiralnim asom ipd.) koli ine obi ajno ozna ujemo s tevilkami, lahko pa tudi z besedami (npr. velik, majhen, pogosto, redko, v asih, nikoli ipd.) opisne (atributivne) spremenljivke in tevilske (numeri ne) spremenljivke
M. Ambro i , 2007/2008 49

Merjenje


pripisovanje vrednosti dolo eni koli ini lastnosti vedno izvajamo po vnaprej opredeljenem postopku npr. vi ino osebe lahko izmerimo, a na razli ne na ine (cm, in i ipd.); temperaturo (C, F, vro e/hladno ipd.) dolo itev nivoja merjenja: glede na zahteve merjenja: (merske zna ilnosti), ki jim morajo ustrezati podatki nominalni, ordinalni, intervalni in razmernostni nivo oz. lestvica
M. Ambro i , 2007/2008 50

Merjenje: nivoji
1.

Nominalna (poimenovalna) lestvica: ne lestvica: ugotavljamo koli ine lastnosti spremenljivke, ampak njeno kakovostno stanje ali obliko (na in obstoja). Vrednosti ne moremo izraziti s tevilkami, ampak jih opisujemo z besedami, ki ozna ujejo razli ne kvalitete. Npr. spol (mo ki, enski), zakonski stan (samski, poro en, razvezan, ovdovel, v izvenzakonski skupnosti). Pri obdelavi podatkov so mo ne le osnovne matemati ne (statisti ne operacije; modus).
M. Ambro i , 2007/2008 51

Merjenje: nivoji
2.

Ordinalna lestvica: lat. ordo = vrsta, red; lestvica: koli ino lastnosti dolo ene spremenljivke e lahko izrazimo na preprost na in enote opazovanja razvr amo v urejeno vrsto ali rang glede na koli ino dolo ene lastnosti spremenljivke. Ugotovimo, ali ima dolo ena enota opazovanja ve , enako ali manj dolo ene lastnosti, ki jo merimo. Ne vemo pa, koliko ve ali manj lastnosti ima v primerjavi z drugo enoto (npr. nezadovoljen, povpre no zadovoljen, zadovoljen).
M. Ambro i , 2007/2008 52

Merjenje: nivoji
Ne vemo niti, kak na je absolutna koli ina prou evane lastnosti enote (npr. vemo, da je nekdo najbolj i tudent, ne pa tudi, koliko zna). Enote sicer lahko razporedimo v zaporedje (A, B, C) na dolo enem kontinuumu, ne vemo pa, kak ne so razdalje med enotami, vemo le za njihovo zaporedje. Nista tudi dolo eni absolutna spodnja in zgornja meja zaporedja. Izra unamo lahko modus, mediano, interkvartilni rang.
M. Ambro i , 2007/2008 53

Merjenje: nivoji
3.

Intervalna lestvica: razdalja med enotami je lestvica: glede na koli ino pojava opredeljena (npr. Celzijeva lestvica za merjenje temperature ledi e in vreli e, razdalja je 100). Ni elna to ka ni dolo ena absolutno (npr. rev ina: nima denarja ali umira od lakote), ampak od nekega dogovorjenega nivoja dalje. Izra unavamo lahko modus, mediano, aritmeti no sredino, interkvantilni rang, standardni odklon, Pearsonov koeficient korelacije, Spearmanov koeficient korelacije ranga.
M. Ambro i , 2007/2008 54

Merjenje: nivoji
4.

Razmernostna (ratio) lestvica: temelji na lestvica: absolutni ni elni to ki (npr. meter za dol ino, kg za te o). Z dolo eno stopnjo natan nosti je mo no ugotoviti in pre teti tudi nekatere zna ilnosti ljudi in dru benih enot (npr. starost, dohodek, tevilo knjig, tevilo uporabnikov ipd.). e v fazi na rtovanja pridobivanja podatkov, in zlasti pri oblikovanju spremenljivk, moramo dolo iti, kak ne podatke potrebujemo in kateri nivo merjenja je potreben, da bomo lahko odgovorili na zastavljena vpra anja. Kvaliteta merjenja pogojuje tudi uporabo statisti nih metod.
M. Ambro i , 2007/2008 55

Merjenje: napake
 

vsako merjenje vklju uje tudi napake kvaliteta merjenja je odvisna od zanesljivosti in veljavnosti merjenja slu ajne napake (pri velikem tevilu primerov se njihov u inek izni i); gre za problem zanesljivosti: zmo nost zanesljivosti: pridobiti enake vrednosti ob ponovljenem merjenju spremenljivk na istih enotah ob predpostavki, da se dejanske vrednosti med tem niso spremenile
M. Ambro i , 2007/2008 56

Merjenje: napake


sistemati ne napake (razlike se ne izravnajo) gre za problem veljavnosti: merska napaka ni slu ajna, na izmerjeno vrednost spremenljivke sistemati no vplivajo neke druge spremenljivke, ki jih z uporabljenim merskim postopkom nismo izmerili

M. Ambro i , 2007/2008

57

Opredelitev raziskovalne metodologije in izbranih metod

Noben poskus ne pomeni popolnega neuspeha vedno lahko slu i za negativen primer .
(Bloch, A. Murphyjev zakon. Ljubljana : Karantanija, 1991)

Metodologija in metode


str. 25)

na rtno in sistemati no delovanje usmerjeno k cilju, k spoznanju realnosti na in raziskave, na in mi ljenja, na in dela in na in delovanja splo en pojem metode: postopki konceptualizacije problema, metode in tehnike zbiranja in obdelave podatkov ter soo anje novih spoznanj s splo no sprejetimi teoretskimi spoznanji (Mitar, 2000,
M. Ambro i , 2007/2008 59

Metodologija in metode
1.

2.

3.

Metoda kot pristop k pojavu, problemu Metoda kot tehnika zbiranja in obdelave podatkov Metoda kot integracija novih spoznanj

M. Ambro i , 2007/2008

60

Metodologija in metode


opredelitev metodologije (na ina, postopka) izdelave znanstvenega (raziskovalnega) dela opredelitev raziskovalnih metod in tehnik s pomo jo katerih bomo preu ili raziskovalni problem in na osnovi rezultatov raziskave preverili hipoteze izbira raziskovalne metode / metod je odvisna od raziskovalnih vpra anj in hipotez upo tevati moramo eti ni vidiki uporabe razli nih metod uporabiti razli ne metode
M. Ambro i , 2007/2008 61

Vrste znanstvenih metod



INDUKTIVNA IN DEDUKTIVNA METODA

Induktivna metoda: na osnovi posameznih metoda: dejstev pridemo do splo nega zaklju ka Deduktivna metoda: na osnovi splo nih metoda: znanj, na el, sodb pridemo do konkretnih posameznih zaklju kov, sodb, spoznanj, dejstev, zakonitosti

M. Ambro i , 2007/2008

62

Vrste znanstvenih metod



METODA ANALIZE IN SINTEZE

Metoda analize: postopek znanstvenega analize: raziskovanja in pojasnjevanja stvarnosti na osnovi raz lenjevanja kompleksnih pojmov na posamezne elemente, dele ter prou evanje vsakega zase, v odnosu do drugega in celote Metoda sinteze: postopek znanstvenega sinteze: raziskovanja in pojasnjevanja stvarnosti, v katerem na osnovi zdru evanja, sestavljanja posameznih delov, elementov pridemo do splo nih zaklju kov
M. Ambro i , 2007/2008 63

Vrste znanstvenih metod



METODA ABSTRAKCIJE IN KONKRETIZACIJE

Metoda abstrakcije: na osnovi abstrakcije, abstrakcije: kot miselnega postopka, izdvojimo nebistvene in izpostavimo bistvene elemente in zna ilnosti dolo enega predmeta ali pojava raziskovanja Metoda konkretizacije: obraten postopek konkretizacije:

M. Ambro i , 2007/2008

64

Vrste znanstvenih metod



METODA GENERALIZACIJE IN SPECIALIZACIJE

Metoda generalizacije: gre za miselni generalizacije: postopek posplo evanja, na osnovi posebnega pojma pridemo do splo nej ega, ki je nadrejen ostalim posameznim; na osnovi posameznih opa anj pridemo do splo nih zaklju kov Metoda specializacije: na osnovi splo nega specializacije: pojma pridemo do novega, o jega po obsegu in ir ega po vsebini (npr. izobra evanjeevanjeizobra evanje knji ni arjev-izobra evanje arjevkatalogizatorjev)
M. Ambro i , 2007/2008 65

Vrste znanstvenih metod



METODA DOKAZOVANJA IN ZAVRA ANJA

Metoda dokazovanja: potrjevanje dokazovanja: resni nosti posameznih znanstvenih predpostavk Metoda zavra anja: predpostavko anja: zavrnemo, doka emo njeno napa nost

METODA KLASIFIKACIJE
postopek dolo anja mesta dolo enega pojma v sistemu pojmov (npr. klasifikacija znanosti)
M. Ambro i , 2007/2008 66

Vrste znanstvenih metod



DESKRIPTIVNA METODA
opisovanje dejstev, procesov in predmetov v naravi in dru bi ter njihovih odnosov in povezanosti; brez znanstvenega pojasnjevanja, kot zgledajo ali so se razvijali. Uporablja se v za etni fazi znanstvenega raziskovanja METODA KOMPILACIJE prevzemanje tujih rezultatov, ugotovitev, zaklju kov, spoznanj znanstvenega raziskovanja
M. Ambro i , 2007/2008 67

Vrste znanstvenih metod



PRIMERJALNA METODA vzporejanje enakih ali sorodnih dejstev, pojavov in odnosov oz. ugotavljanje njihove podobnosti ali razlike; ugotovimo skupne zna ilnosti in tiste, po katerih se razlikujejo (primerjava ve knji nic?!)
STATISTI NA METODA metoda za prou evanje mno i nih pojavov na osnovi tevil nih podatkov
M. Ambro i , 2007/2008 68

Vrste znanstvenih metod



METODA MODELOV
oblikujemo realen ali idealen model, ki lahko nadomesti predmet raziskovanja EKSPERIMENTALNA METODA postopek opazovanja pojava, ki ga prou ujemo pod to no dolo enimi pogoji, ki omogo ajo, da spremljamo njegov razvoj in ga s ponovitvijo teh pogojev ponovno izzovemo ZGODOVINSKA METODA na osnovi razli nih dokumentov in dokaznega gradiva eksaktno spoznamo, kaj se je zgodilo v preteklosti, po mo nosti tudi kako in zakaj
M. Ambro i , 2007/2008 69

Vrste znanstvenih metod



EMPIRI NA METODA spoznanja o stvarnosti pridobivamo s pomo jo prakti nih postopkov METODA TUDIJE PRIMERA prou ujemo izbrani primer z dolo enega znanstvenega podro ja METODA SPRA EVANJA podatki, informacije, stali a o predmetu raziskovanja se pridobivajo s spra evanjem (anketa v o jem smislu, intervju, test)
M. Ambro i , 2007/2008 70

Vrste znanstvenih metod



METODA OPAZOVANJA spoznanja o stvarnosti pridobivamo s pomo jo opazovanja (neposredno ali posredno, individualno ali skupinsko) METODA ANALIZE VSEBINE analiziramo vsebino sporo ila dokumenta (kaj pove oz. ne, in na kak en na in), ugotavljanje zna ilnosti sporo evalca ali ugotavljanje zna ilnosti prejemnika (javnosti)

M. Ambro i , 2007/2008

71

Zbiranje, obdelava in analiza podatkov

e zberemo dovolj podatkov, lahko s pomo jo statisti nih metod doka emo kar koli .
(Bloch, A. Murphyjev zakon. Ljubljana : Karantanija, 1991)

Zbiranje podatkov


podatke oz. informacije o enoti raziskovanja, njenih lastnostih in povezavah z drugimi (podobnimi ali razli nimi) enotami zbiramo z razli nimi metodami (na ini in sredstvi za njihovo bele enje) OPAZOVANJE: OPAZOVANJE:
neposredno ali posredno individualno ali skupinsko z udele bo, brez udele be javno, prikrito (etika!)
M. Ambro i , 2007/2008 73

Zbiranje podatkov


kdo bo opazoval, kaj (objekt opazovanja), namen, kraj, as, trajanje, na in, bo opazovalec sodeloval v dogajanju, katera sredstva se bodo uporabljala, kako se bodo bele ili rezultati opazovanja rezultate je treba zabele iti tako, da je mogo e rekonstruirati potek dogodkov instrumenti oz. tehni ni pripomo ki (opazovalni list, zapisnik, dnevnik, fotografija, film, video ipd.)
M. Ambro i , 2007/2008 74

Zbiranje podatkov


INTERVJU

rezultate bele imo ali snemamo

M. Ambro i , 2007/2008

zbiranje podatkov na osnovi govorne komunikacije individualni ali skupinski (mala skupina!) nestandardizirani (vpra anja in odgovori niso pripravljeni vnaprej) delno standardizirani (vnaprej pripravljena odprta vpra anja) standardizirani (vpra anja in izbirni odgovori pripravljeni vnaprej)
75

Zbiranje podatkov


ANKETA

rezultati so zabele eni pisno, podatke obi ajno vnesemo v ra unalni ko datoteko
M. Ambro i , 2007/2008

pisno zbiranje podatkov s pomo jo vpra alnika zajamemo ve je tevilo (izbranih) oseb kot pri intervjuju pomen vzorca in vpra alnika razli ni na ini izvedbe ugotavljamo objektivna in subjektivna stanja omogo a zbiranje podatkov v skladu z na rtom in pravili znanstvenega raziskovanja velika standardizacija izvedbe

76

Zbiranje podatkov


ANALIZA DOKUMENTOV IN ANALIZA VSEBINE

primarni viri sekundarni viri pisni oz. materialni viri

metoda analize vsebine sporo ila dokumentov (kaj pove, kako to pove) raziskovalna tehnika za objektiven, sistemati en in kvantitativen opis manifestnih vsebin komunikacije te ave pri kodiranju podatkov
M. Ambro i , 2007/2008 77

Zbiranje podatkov


UPORABA E OBSTOJE IH PODATKOV

upo tevati namen in postopke zbiranja podatkov ter njihovo kakovost podatke pridobimo iz tiskanih ali elektronskih virov
M. Ambro i , 2007/2008

podatki razli nih organizacij podatki statisti nih uradov podatki, ki so nastali v okviru znanstvenih raziskav

78

Zbiranje podatkov


EKSPERIMENT

vzro ne povezave odkrivamo tako, da raziskovalec v okviru nadzorovanih okoli in sam spro i ali izvede dolo eno dejanje ter zabele i spremembe v dru boslovju omejena uporaba zaradi etike znanstvenega raziskovanja klasi ni eksperiment poteka s pomo jo eksperimentalne in kontrolne skupine (npr. ugotavljanje kon nih u inkov izobra evanja uporabnikov)
M. Ambro i , 2007/2008 79

Zbiranje podatkov
v eksperimentalno skupino se uvede eksperimentalni stimulans (vzro na oz. neodvisna spremenljivka) in izmeri razlike pred in po eksperimentu v obeh skupinah podatke bele imo v zapisniku posameznih opazovanj, zberemo z anketo, testiranjem itd.

M. Ambro i , 2007/2008

80

Zbiranje podatkov


AKCIJSKA RAZISKAVA
cilj ni le spoznavanje realnosti, ampak tudi njeno spreminjanje vodi v prakti ne posledice oz. spremembe za udele ence raziskovalec deluje kot enakovreden udele enec, je aktivno vklju en v okolje in prispeva k spremembam le-tega le vpra anje etike
M. Ambro i , 2007/2008 81

Zbiranje podatkov


podatke zbiramo z:
dnevnikom vtisov, sre anj ipd. zbiranjem dokumentov, povezanih s situacijo uporabo vpra alnikov izvajanje intervjujev snemanje dogajanj zapisniki itd.

M. Ambro i , 2007/2008

82

Opis orodja (instrumenta) za zbiranje podatkov



opi emo merske zna ilnosti orodja (veljavnost, zanesljivost, objektivnost, ob utljivost, ekonomi nost) navedemo tudi druge relevantne informacije
as in kraj zbiranja podatkov pogostost zbiranja podatkov potek zbiranja podatkov (posebnosti?) na in zbiranja podatkov (pisno, ustno, telefonsko, internetno) odziv v raziskavo vklju enih udele encev
M. Ambro i , 2007/2008 83

Obdelava podatkov


izbrana metoda bo odvisna od vrste podatkov (spremenljivk) nekatere statisti ne metode so primerne le za obdelavo dolo ene vrste podatkov spremenljivke so lastnosti pojava, ki ga raziskujemo po vsebini lo imo besedne (atributivne) in tevil ne (numeri ne) spremenljivke
M. Ambro i , 2007/2008 84

Obdelava podatkov


besedne spremenljivke poimenujejo ali razvr ajo dolo ene lastnosti oz. zna ilnosti pojava
nominalne (poimenujejo pojave, npr. spol, narodnost, verska pripadnost) ordinalne (lastnosti pojava razvr ajo, npr. stopnja izobrazbe)

tevil ne spremenljivke
intervalne (enaki intervali med vrednostmi, ni pa absolutne ni le, npr. IQ) razmernostne (obstaja tudi absolutna ni la)
M. Ambro i , 2007/2008 85

Rezultati raziskave
  

Kaj natan no elimo vedeti? Katere podatke bomo potrebovali? S katerimi tabelami in slikami bomo zagotovili ustrezne informacije? Na kak en na in bo treba obdelati podatke, da bomo lahko naredili ustrezne tabele in slike?

M. Ambro i , 2007/2008

86

Rezultati raziskave


 

na rt elenih tabel in slik si naredimo e pred urejanjem in obdelavo podatkov v tabele vklju imo dovolj podatkov, kasneje lahko opravimo izbor dolo imo obliko tabel in slik prikazali bomo posamezne podatke, vsoto, odstotke, povpre ja ipd. rezultate odprtih anketnih vpra anj obi ajno ne prika emo v tabeli
M. Ambro i , 2007/2008 87

Rezultati raziskave
  

metode za organiziranje podatkov iz vpra alnikov so razli ne za ra unalni ko obdelavo bomo odgovore ustrezno kodirali pri ro nem urejanju podatkov, si bomo pomagali s tabelarno predlogo za vsak odgovor naredimo zaznamek v ustreznem okencu pri vpra anjih z mnogimi (razli nimi) odgovornimi kategorijami oz. za prou evanje razmerij med njimi ali celo med razli nimi vpra anji postane ro na organizacija podatkov nemogo a
M. Ambro i , 2007/2008 88

Rezultati raziskave


ra unalni ki programski paketi za statisti ne obdelave omogo ajo enostavno organiziranje in obdelavo podatkov z razli nimi statisti nimi tehnikami kaj storiti z vpra anji brez odgovora ali nepravilnimi odgovori? dodamo podatek brez odgovora ali upo tevamo tevilo anketirancev, ki so odgovorili
M. Ambro i , 2007/2008 89

Rezultati raziskave


 

spremenljivkam, ki jih merimo tevil no (starost, t. kupljenih knjig, t. obiskov knji nice), lahko pripi emo atribute npr. mladi, stari ipd.; izra uni odstotkov izra uni srednje vrednosti (aritmeti na sredina, mediana, modus) primer: primer: tipi en uporabnik knji nice si izposodi 3 knjige na leto = modus
M. Ambro i , 2007/2008 90

Rezultati raziskave


modus uporabimo le, e je vzorec velik in je malo razli nih vrednosti e je razli nih vrednosti veliko, sta primernej i mediana ali aritmeti na sredina pri aritmeti ni sredini moramo upo tevati tudi porazdelitev (distribucijo) vrednosti krivulja frekven ne porazdelitve, saj lahko izra un popa i nekaj ekstremnih vrednosti
M. Ambro i , 2007/2008 91

Rezultati raziskave


e gre za asimetri no (ne normalno) porazdelitev vrednosti, bo mediana dala uporabnej o informacijo bolj so vrednosti porazdeljene simetri no, bolj se pribli ujeta vrednosti mediane in aritmeti ne sredine pri normalni porazdelitvi sta vrednosti enaki! tudi pri normalni porazdelitvi nam aritmeti na sredina e ne pove veliko o vzorcu kot celoti!
M. Ambro i , 2007/2008 92

Rezultati raziskave


zanimala nas bodo tudi odstopanja od aritmeti ne sredine mera variacije = standardni odklon (deviacija) mera variacije pri mediani = kvartilni odklon (deviacija) e smo podatke grupirali po razredih (npr. t. izposojenih knjig: 0, 1-5, 6-10, 11-15 1- 611itd.) moramo ra unati aritmeti no sredino druga e! zanimajo nas lahko tudi razmerja med spremenljivkami
M. Ambro i , 2007/2008 93

Rezultati raziskave


obi ajna mera je korelacijski koeficient r (popolna pozitivna korelacija: +1, negativna: -1) npr. r = 0,36 - korelacija med izposojanjem in kupovanjem knjig ka e na povezanost, ni pa visoka r nam poka e le linearno povezanost med spremenljivkama; njune vrednosti so bile izra ene tevil no
M. Ambro i , 2007/2008 94

Rezultati raziskave


vrednosti, izra unane na osnovi vzorca, ne morejo biti identi ne vrednostim, ki bi jih izra unali na celotni populaciji napaka vzorca za podatke, ki pokrivajo dolo eno asovno obdobje, lahko uporabimo indekse, npr. povpre na cena knjig ceni za izhodi no leto pripi emo indeks 100

M. Ambro i , 2007/2008

95

Predstavitev rezultatov raziskave, razprava in sinteza

Do vseh velikih odkritij je pri lo po pomoti.

(Bloch, A. Murphyjev zakon. Ljubljana : Karantanija, 1991)

Predstavitev rezultatov


podatke lahko interpretiramo in predstavimo izklju no verbalno ( e smo jih npr. zbrali z opazovanjem ali analizo dokumentov) e smo zbirali tevilske podatke in jih analizirali s pomo jo statisti ne analize, jih bomo lahko predstavili tabelarno in grafi no
M. Ambro i , 2007/2008 97

Predstavitev rezultatov


Kako bomo prikazali rezultate:

v besedilu s tabelami (preglednicami) s slikami

iste rezultate ne bomo predstavljali na ve na inov ne ponavljajmo navajanje rezultatov ( e so predstavljeni grafi no, se bomo v besedilu nanje le sklicevali) rezultate lahko prika emo v prilogi, v besedilu se sklicujemo nanjo v besedilu ne ponavljajmo vpra anj iz vpra alnika
M. Ambro i , 2007/2008 98

Predstavitev rezultatov


enostavna frekven na porazdelitev vrednosti primer: t. publiciranih lankov o visoko olskih knji nicah v reviji Knji nica od 1996. do 2005.
M. Ambro i , 2007/2008

leto frekvenca 1996 7 1997 5 1998 9 1999 2 2000 4 2001 5 2002 0 2003 12 2004 8 2005 2
99

Predstavitev rezultatov


 

frekven na porazdelitev vrednosti po razredih tevilo razredov je arbitrarno, vendar odvisno od koli ine zbranih podatkov dolo iti moramo tudi irino razreda e so vrednosti na kontinuirani lestvici, je treba dolo iti sredino razreda

M. Ambro i , 2007/2008

100

Predstavitev rezultatov
starost ob diplomi (dopolnjena leta) 21 do 22 23 do 24 25 do 26 27 do 28 nad 28
M. Ambro i , 2007/2008

frekvenca 1 4 9 3 2
101

Predstavitev rezultatov


frekven na porazdelitev kvalitativnih vrednosti Primer: Kako bi ocenili postopek izposoje gradiva?
odli no zelo dobro srednje slabo ne morem oceniti 17 14 13 9 2 31% 25% 24% 16% 4%
102

M. Ambro i , 2007/2008

Predstavitev rezultatov
 

 

 

prikaz s stolpci (histogram), linijski grafikon grafikon je vizualna predstavitev statisti nih podatkov; slika to k, ki ka ejo razmerje med tevilkami oz. variablami horizontalna tevilska vrsta je os X vertikalna tevilska vrsta je os Y (odvisna spremenljivka) koordinate so pari tevil z osi x in y pozitivne in negativne vrednosti
M. Ambro i , 2007/2008 103

Predstavitev rezultatov


predstavitev s strukturnim krogom (pita) predstavitev podatkov, katerih vrednosti so dele i (%) ali tevilke, ki predstavljajo del celote e predstavljamo grafikone iz drugih raziskav, navedemo vir! V asih je treba nosilca avtorske pravice prositi za dovoljenje za objavo!
M. Ambro i , 2007/2008 104

 

v analizi rezultatov izpostavimo razlike in povezave, posebnosti ipd. v razlagi ne opisujemo ponovno rezultatov, ampak ugotavljamo, kako potrjujejo hipoteze rezultate primerjamo z rezultati podobnih raziskav rezultate vrednotimo glede na teoreti na izhodi a raziskave ugotavljamo lahko pomen rezultatov za prakso itd.
M. Ambro i , 2007/2008 105

Analiza, razlaga / razprava, sinteza

Analiza, razlaga / razprava, sinteza

 

razlaga zvez med posameznimi pojavi pomeni raziskoval ev izvirni prispevek k pojasnitvi dolo enega znanstvenega problema e obstoje e ugotovitve drugih raziskav (iz preu enih virov) zdru uje z ugotovitvami iz analize v raziskovalnem procesu zbranih podatkov ter oblikuje odgovor na svoje raziskovalno vpra anje znanstveni problem je re en, e so znanstvene hipoteze potrjene oz. zavrnjene
M. Ambro i , 2007/2008 106

Poro ilo o raziskovalnem delu

Nikoli ni dovolj asa, da bi stvar naredil tako, kot je treba, toda vedno je dovolj asa, da to naredi e enkrat .
(Bloch, A. Murphyjev zakon. Ljubljana : Karantanija, 1991)

Struktura I-M-R-A-D I

poro ilo o raziskovalnem delu ima obi ajno strukturo UVOD-METODE-REZULTATIUVOD-METODE-REZULTATIRAZPRAVA (shema poro ila) (s ila) Uvod

predstavitev problema in teme raziskave, namena in ciljev teoreti no ozadje problema zgodovina problema, rezultati drugih raziskav opredelitev pojmov predstavitev na rta (strukture) raziskave in njenih ciljev morebitne omejitve
M. Ambro i , 2007/2008 108

Struktura I-M-R-A-D I

Metode
metodologija raziskovalnega dela uporabljene metode in orodja

Rezultati
predstavitev rezultatov raziskave

M. Ambro i , 2007/2008

109

Struktura I-M-R-A-D I

Razprava
ne gre za povzetek rezultatov! kako se rezultati navezujejo na cilje raziskave prikaz povezanosti med prou evanimi pojavi primerjava s podatki drugih tudij pomen rezultatov za raziskovalno podro je predlogi za nadaljnje raziskave

M. Ambro i , 2007/2008

110

Struktura I-M-R-A-D I

Zaklju ek (sklep)
povzamemo, kaj je bil predmet raziskovanja in do katerih zaklju kov smo pri li glede na cilje raziskave ovrednotimo dose eno opozorimo na nere ena vpra anja, slabosti in pomanjkljivosti raziskave navedemo predloge za uporabo rezultatov raziskave v praksi, nadaljnje raziskovanje problema itd.
M. Ambro i , 2007/2008 111

Viri
 

 

Bailey, K. D. (1987). Methods of Social Research (3rd Ed.). New york : Free Press. Cenci , M. (2007). Pedago ko raziskovanje: Kvantitativna empiri na neeksperimentalna raziskava. Koper: Univerza na Primorskem, Pedago ka fakulteta Koper Comrie, A. C. Scientific Report Writting. Dostopno: http://geog.arizona.edu/%7Ecomrie/geog230/report.htm (22.04.2007) Ferligoj, A. in sod. (1995). Zanesljivost in veljavnost merjenja. Ljubljana : Fakulteta za dru bene vede. Fink, A. (1995). How to report surveys. London : Sage. Flere, S. (2000). Sociolo ka metodologija. Maribor . Pedago ka fakulteta. Hafner, A. W. (1998). Descriptive statistical techniques for librarians (2nd Ed.). Chicago; London : American Library Association.
M. Ambro i , 2007/2008 112

Viri
 

Hall, G. M. Structure of a Scientific paper. Dostopno: http://www.euroanesthesia.org/education/articles/scient pap.html (22.04.2007) Line, M. B. (1982). Library Surveys. (Second Edition). London : Clive Bingley. Mackerle, J. Scientific papers, their publishing and presentations. Dostopno: http://www.solid.ikp.liu.se/fe/JM/sld001.htm (22.4.2007) Mitar, M. (2000). Uvod v metodologijo znanstvenega raziskovanja varnostnih pojavov (splo ni del). Ljubljana : VPV . Raziskovalne metode v bibliotekarstvu, informacijski znanosti in knjigarstvu (2005). Ljubljana : FF, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo.

M. Ambro i , 2007/2008

113

Viri
 

To , N. (1988). Metode dru boslovnega raziskovanja. Ljubljana : Dr avna zalo ba Slovenije. Vovk, D. (2004). Knji nice in kadrovski management: na rtovanje in zaposlovanje kadrov. Ljubljana : FF, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo.

M. Ambro i , 2007/2008

114