Hidra Cersak

Univerza Jamova cesta 2
v Ljubljani 1000 Ljubljana,Slovenija

Fakulteta za telefon (01) 47 68 500
gradbeništvo in faks (01) 42 50 681
geodezijo fgg@fgg.uni-lj.si
MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI
PROGRAM DRUGE
STOPNJE VODARSTVO IN
OKOLJSKO INŽENIRSTVO
Kandidat:
GREGOR GRBEC
OPTIMIZACIJA OBRATOVANJA
MHE CERŠAK NA MURI
OPERATIONAL OPTIMIZATION OF
THE CERŠAK SHPP ON MURA RIVER
Mentor: Predsednik komisije:

doc. dr. Andrej Kryžanowski
Somentor:
mag. Igor Čuš
Član komisije:
2017
Grbec, G. 2017. Optimizacija obratovanja mHE Ceršak na Muri. I
Mag. d. Ljubljana, UL FGG, Magistrski študijski program Vodarstvo in okoljsko inženirstvo.
POPRAVKI
Stran z napako Vrstica z napako Namesto Naj bo

II Grbec, G. 2017. Optimizacija obratovanja mHE Ceršak na Muri.
IZJAVE
Spodaj podpisani študent Gregor Grbec, vpisna številka 26450004, avtor pisnega zaključnega dela
študija z naslovom: Optimizacija obratovanja mHE Ceršak na Muri
IZJAVLJAM
1. Obkrožite eno od variant a) ali b)
a) da je pisno zaključno delo študija rezultat mojega samostojnega dela;
b) da je pisno zaključno delo študija rezultat lastnega dela več kandidatov in izpolnjuje pogoje, ki jih
Statut UL določa za skupna zaključna dela študija ter je v zahtevanem deležu rezultat mojega
samostojnega dela;
2. da je tiskana oblika pisnega zaključnega dela študija istovetna elektronski obliki pisnega
zaključnega dela študija;
3. da sem pridobil vsa potrebna dovoljenja za uporabo podatkov in avtorskih del v pisnem zaključnem
delu študija in jih v pisnem zaključnem delu študija jasno označil;
4. da sem pri pripravi pisnega zaključnega dela študija ravnal v skladu z etičnimi načeli in, kjer je to
potrebno, za raziskavo pridobil soglasje etične komisije;
5. soglašam, da se elektronska oblika pisnega zaključnega dela študija uporabi za preverjanje

podobnosti vsebine z drugimi deli s programsko opremo za preverjanje podobnosti vsebine, ki je
povezana s študijskim informacijskim sistemom članice;
6. da na UL neodplačno, neizključno, prostorsko in časovno neomejeno prenašam pravico shranitve

avtorskega dela v elektronski obliki, pravico reproduciranja ter pravico dajanja pisnega zaključnega
dela študija na voljo javnosti na svetovnem spletu preko Repozitorija UL;
7. da dovoljujem objavo svojih osebnih podatkov, ki so navedeni v pisnem zaključnem delu študija in
tej izjavi, skupaj z objavo pisnega zaključnega dela študija.
V: Ljubljani
Datum: 13. 2. 2017
Podpis študenta:
________________
Grbec, G. 2017. Optimizacija obratovanja mHE Ceršak na Muri. III
BIBLIOGRAFSKO − DOKUMENTACIJSKA STRAN IN IZVLEČEK
UDK: 627.8(043.3)
Avtor: Gregor Grbec, dipl. inž. grad. (UN)
Mentor: doc. dr. Andrej Kryžanowski
Somentor: mag. Igor Čuš
Naslov: Optimizacija obratovanja mHE Ceršak na Muri
Tip dokumenta: Magistrsko delo
Obseg in oprema: 95 str., 27 pregl., 46 sl., 11 graf., 10 pril.
Ključne besede: hidroelektrarne na Muri, mala hidroelektrarna Ceršak, odvodni kanal,
obloga kanala, energetsko-ekonomska optimizacija
Izvleček
Reka Mura ima dobre hidrološke pogoje in naravne danosti za energetsko izkoriščanje. Avstrija ima
dolgoletno tradicijo izkoriščanja energetskega potenciala reke Mure, ki je do slovenske meje že
pretežno izkoriščena. V Sloveniji obratuje samo mala hidroelektrarna Ceršak, ki je zaradi dotrajanosti
nujno potrebna obnove.
Magistrsko delo se osredotoča na optimizacijo obstoječe energetske lokacije Ceršak s ciljem določitve
tehnično in ekonomsko najustreznejše idejne rešitve. Mala hidroelektrarna Ceršak ne izkorišča
razpoložljivega energetskega potenciala, prav tako pa v izdelanih idejnih zasnovah niso predvidene
ustrezne tehnične rešitve za optimalno izrabo vodnega vira. Znotraj dela smo podali pregled
hidroelektrarn na Muri in možnih lokacij energetske izrabe Mure na odseku med krajema Ceršak in
Sladkih Vrh. Pozornost smo namenili zasnovi ureditev odvodnega kanala z možnostjo uporabe obloge
kanala. V ta namen smo predstavili smernice za zasnovo hidroenergetskega kanala.
Izdelali smo hidravlični model z uporabo programskega orodja HEC-RAS, s katerim smo preučili
vpliv idejnih rešitev na hidravlične razmere v odvodnem kanalu. Na osnovi rezultatov hidravličnih
izračunov smo določili pretočne krivulje, ki smo jih uporabili v energetskih izračunih. Določitev
najustreznejše idejne tehnične rešitve temelji na metodi energetsko-ekonomske optimizacije.
IV Grbec, G. 2017. Optimizacija obratovanja mHE Ceršak na Muri.
BIBLIOGRAPHIC – DOCUMENTALISTIC INFORMATION AND ABSTRACT
UDC: 627.8(043.3)
Author: Gregor Grbec, B. Sc.
Supervisor: Assist. Prof. Andrej Kryžanowski, Ph.D.
Cosupervisor: Igor Čuš, M. Sc.
Title: Operational optimization of the Ceršak SHPP on Mura River
Document type: Master Thesis
Notes: 95 p., 27 tab., 46 fig., 11 graph., 10 ann.
Key words: hydroelectric power plants on the Mura river, small hydroelectric power
plant Ceršak, tailrace canal, canal lining, energy- and economic
optimisation
Abstract
The Mura River has good hydrological conditions and natural resources for energy exploitation.
Austria has a long tradition of exploiting the energy potential of the Mura River, which is
predominantly utilized up to the Slovenian border. However, there is only one (small) hydroelectric
power plant operational on the Mura in Slovenia, i. e. Ceršak, which is in urgent need of renovation
due to wear.
This master’s thesis is focused on the optimization of the existing energy site Ceršak with the
objective of identifying the technically and economically most appropriate design solution. Presently,
the Ceršak SHPP does not fully exploit the available energy potential; additionally, the produced
preliminary designs do not allow for appropriate technical solutions for optimum utilization of water
resources. The thesis provides an overview of hydropower plants on the Mura River and the possible
location of energy exploitation of the Mura in section between Ceršak and Sladki Vrh. Attention was
given to the design scheme of the discharge channel with the possibility of using canal lining. To this
end we outlined an overview of the guidelines for the design of a hydroelectric canal.
We developed a hydraulic model using HEC-RAS software with which we examined the influence of
conceptual solutions on hydraulic conditions of water flow in the tailrace canal. Rating curves used in
the energy calculations were determined based on the results of hydraulic calculations. The most
relevant conceptual technical solution was determined based on the energy- and economic
optimization method.
Grbec, G. 2017. Optimizacija obratovanja mHE Ceršak na Muri. V
ZAHVALA
Iskreno bi se zahvalil mentorju doc. dr. Andreju Kryžanowskemu in somentorju mag. Igorju Čušu za
napotke in usmeritve pri izdelavi magistrskega dela.
Posebno zahvalo bi rad namenil vsem ostalim, ki so z nasveti ter posredovanjem informacij in
podatkov znatno pripomogli k nastanku tega dela. Zahvaljujem se mag. Joštu Sodniku, dr. Juretu
Klopčiču, g. Veljku Flisu in sošolcu Nevenu Verdniku.
Besedo bi rad namenil tudi družini, ki me je tekom študija in izdelave magistrskega dela bodrila ter
budno pazila nad mojim napredkom. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil punci in njeni družini za vso
podporo in potrpežljivost.
VI Grbec, G. 2017. Optimizacija obratovanja mHE Ceršak na Muri.
»Ta stran je namenoma prazna«

Grbec, G. 2017. Optimizacija obratovanja mHE Ceršak na Muri. VII
KAZALO VSEBINE
POPRAVKI ............................................................................................................................... I
IZJAVE .................................................................................................................................... II
BIBLIOGRAFSKO − DOKUMENTACIJSKA STRAN IN IZVLEČEK ....................... III
BIBLIOGRAPHIC – DOCUMENTALISTIC INFORMATION AND ABSTRACT..... IV
1 UVOD ................................................................................................................................. 1
2 REKA MURA .................................................................................................................... 2
2.1 Splošno .................................................................................................................................... 2

2.2 Porečje..................................................................................................................................... 3
2.3 Poglabljanje dna struge ........................................................................................................... 5
2.4 Hidrološka podlaga.................................................................................................................. 7
2.5 Hidroelektrarne na Muri ....................................................................................................... 11
2.5.1 Hidroelektrarne v Avstriji .............................................................................................. 11
2.5.2 Hidroelektrarne v Sloveniji ............................................................................................ 14
3 MALA HIDROELEKTRARNA CERŠAK .................................................................. 16
3.1 Predstavitev hidroelektrarne ................................................................................................ 16

3.2 Kronološki opis hidroelektrarne ............................................................................................ 17
3.3 Pregled možnih variant energetske izrabe Mure na odseku Ceršak – Sladki Vrh ................. 18
3.3.1 Varianta 0 ...................................................................................................................... 19
3.3.2 Varianta 1 ...................................................................................................................... 19
3.3.3 Varianta 2 ...................................................................................................................... 20
3.3.4 Varianta 3 ...................................................................................................................... 21
3.3.5 Varianta 4 ...................................................................................................................... 21
3.4 Ocena obstoječega stanja ..................................................................................................... 22
4 OSNOVNE PODLAGE ZA IZDELAVO IDEJNIH REŠITEV ................................. 24
4.1 Izhodišče ................................................................................................................................ 24

4.1.1 Kanalska hidroelektrarna .............................................................................................. 27
4.1.2 Metodološki okvir.......................................................................................................... 29
4.2 Obloga kanala ........................................................................................................................ 30
4.2.1 Smernice za zasnovo kanala in izbiro obloge ................................................................ 31
4.2.2 Vrste oblog .................................................................................................................... 40
VIII Grbec, G. 2017. Optimizacija obratovanja mHE Ceršak na Muri.
4.3 Oblikovanje prečnega prereza kanala ................................................................................... 46

4.3.1 Hidravlično najugodnejši prerez .................................................................................... 46
4.3.2 Karakteristični profil ...................................................................................................... 47
4.3.3 Obstoječi prečni prerez kanala ...................................................................................... 47
4.3.4 Določitev parametrov prečnega prereza kanala ........................................................... 49
5 ENERGETSKI POTENCIAL IDEJNIH REŠITEV ................................................... 56
5.1 Hidravlični model ................................................................................................................... 56

5.1.1 Priprava vhodnih podatkov ........................................................................................... 56
5.1.2 Vhodni podatki .............................................................................................................. 58
5.1.3 Analiza rezultatov .......................................................................................................... 61
5.2 Energetski izračun.................................................................................................................. 67
5.2.1 Proizvodnja hidroelektrarne .......................................................................................... 67
5.2.2 Preliminarni energetski izračun ..................................................................................... 68
5.2.3 Pretočna krivulja ............................................................................................................ 70
5.2.4 Energetski izračun idejnih rešitev .................................................................................. 71
6 EKONOMSKA PRESOJA IDEJNIH REŠITEV ........................................................ 73
6.1 Opis in obseg gradbenih del .................................................................................................. 73

6.2 Ocena vrednosti investicije.................................................................................................... 79
6.3 Energetsko ekonomska optimizacija ..................................................................................... 80
6.3.1 Osnovni elementi ekonomske optimizacije................................................................... 80
6.3.2 Presoja variant idejnih rešitev ....................................................................................... 82
7 ZAKLJUČEK ................................................................................................................. 87
VIRI ......................................................................................................................................... 89
SEZNAM PRILOG .................................................................................................................. 1

Grbec, G. 2017. Optimizacija obratovanja mHE Ceršak na Muri. IX
KAZALO PREGLEDNIC
Preglednica 1: Prispevno območje Mure po državah in izbranih merilnih postaj. ................................. 3

Preglednica 2: Prikaz skrajšanja dolžine Mure v različnih obdobjih [8]. ................................................. 6
Preglednica 3: Prikaz teoretičnih vrednosti in določene enotne vrednosti visokih voda za mejno Muro.
................................................................................................................................................................. 8
Preglednica 4: Izračunane vrednosti 95-odstotnih in srednjih mesečnih pretokov. .............................. 8
Preglednica 5: Prikaz hidroelektrarn na Muri v Avstriji s tehničnimi karakteristikami ([14]; [15]; [16];
[17]; [18]; [19]; [20]; [21]; [22]; [23]; [24]). ........................................................................................... 12
Preglednica 6: Tehnične karakteristike predvidenih hidroelektrarn na območju koncesije [34]. ........ 15
Preglednica 7: Tehnične karakteristike mHE Ceršak [38]...................................................................... 16
Preglednica 8: Tehnične karakteristike variante 0. ............................................................................... 19
Preglednica 9: Tehnične karakteristike variante 1. ............................................................................... 19
Preglednica 10: Tehnične karakteristike variante 2. ............................................................................. 20
Preglednica 13: Vrednosti koeficienta C v odvisnosti od naklona brežine. .......................................... 33
Preglednica 14: Tipi zemljin in nakloni brežin pri vkopih ([50]; [56]).................................................... 38
Preglednica 15: Okvirne vrednosti strižnega kota za nevezljive materiale, kjer je razpon vrednosti
odvisen od zrnavosti, oblike zrn (višja vrednost – oglata zrna) in količnika por oz. zbitosti zemljin [71]
............................................................................................................................................................... 53
Preglednica 16: Izbrane vrednosti koeficienta hrapavosti različnih tipov oblog. ................................. 60
Preglednica 17: Predvidena srednja letna proizvodnja električne energije variante 0 in 1.................. 69
Preglednica 18: Primer preliminarnega energetskega izračuna variante 1. ......................................... 70
Preglednica 19: Primer energetskega izračuna variante 1. ................................................................... 71
Preglednica 20: Predvidena srednja letna proizvodnja idejnih rešitev v GWh. .................................... 72
Preglednica 21: Potrebna kumulativna količina izkopa za kanal z betonsko ali asfaltno oblogo. ........ 74
Preglednica 22: Predvidena količina izvedbe drenažnega sloja pri različnih tipih oblog. ..................... 75
Preglednica 23: Predvidena količina materiala za posamezen tip obloge kanala................................. 78
Preglednica 24: Ocena vrednosti investicije idejnih rešitev v EUR brez DDV. ...................................... 79
Preglednica 25: Vsota NSV investicije in stroškov vzdrževanja kanala ter izgubljene energije idejnih
rešitev pri fiksnem parametru širine dna kanala 14 m. ........................................................................ 84
rešitev pri fiksnem parametru širine dna kanala 10 m. ........................................................................ 84
rešitev pri pretoku Qi = 27 m3/s in odkupni ceni električne energije 41,914 €/MWh. ......................... 86
X Grbec, G. 2017. Optimizacija obratovanja mHE Ceršak na Muri.
KAZALO SLIK
Slika 1: Vzdolžni prerez reke Mure, imena z modro barvo predstavljajo pritoke [5]. ............................. 3
Slika 2: Zavarovanje brežine Mure pri naselju Ceršak. ............................................................................ 5
Slika 3: Poglabljanje dna struge reke Mure na mejnem odseku v obdobju 1974-1995 [9]. ................... 6
Slika 4: Karta povprečnih letnih padavin v obdobju 1971-2005 [5]. ....................................................... 7
Slika 5: Prikaz srednjih letnih pretokov vodomernih postaj vzdolž toka Mure (povzeto po [5]). ........... 9
Slika 6: Lokacija načrtovanih hidroelektrarn v širši okolici mesta Gradec (povzeto po [32]). ............... 14
Slika 7: Prikaz širšega območja mHE Ceršak [37]. ................................................................................. 16
Slika 8: Pogled na mHE Ceršak s strani odvodnega (levo) in dovodnega kanala (desno). .................... 17
Slika 9: V preteklosti je ob sedanji lokaciji mHE Ceršak deloval mlin (levo) [39], v letu 1955 pa je bil
objekt mHE Ceršak rekonstruiran (desno) [43]. .................................................................................... 18
Slika 10: Lokacija jezu pri varianti 0 in 1 ter umestitev nove pretočne elektrarne ob obstoječi mHE
Ceršak pri varianti 2 (povzeto po [42]). ................................................................................................. 20
Slika 11: Mesto postavitve pretočne hidroelektrarne pri varianti 3 in 4 (povzeto po [42]). ................. 22
Slika 12: Dovodni kanal pred mHE Ceršak (levo) in poškodovani bočni preliv med dovodnim kanalom
in reko Muro (desno). ............................................................................................................................ 22
Slika 13: Obstoječe stanje odvzemnega jezu in poškodovani bočni preliv. .......................................... 23
Slika 14: V času nastanka jožefinskih vojaških zemljevidov je bilo ob reki Muri postavljenih več mlinov,
eden izmed njih je bil tudi mlin pri Ceršaku (nem. Zierberger Muhl), ki je bil zgrajen ob mlinskem
kanalu (povzeto po [14]). ...................................................................................................................... 24
Slika 15: Primeri izvedbe priključka odvodnega kanala na vodotok: izvedba A je nepravilna, saj je
zaradi visokega nivoja dna kanala ostal padec neizkoriščen, medtem ko je pri izvedbi B kanal
pregloboko vkopan, s tem pa so povezani višji stroški gradnje. Izvedba C prikazuje optimalno zasnovo
odvodnega kanala. Parameter h pomeni računsko globino kanala pri inštaliranem pretoku (Qi), N.g.
pa referenčno gladino vode v vodotoku [46]. ....................................................................................... 28
Slika 16: Vzdolžni profil HE Formin [48]................................................................................................. 28
Slika 17: Pronicanje vode skozi nasip in prikaz oblike precejne krivulje [44]. ....................................... 32
Slika 18: Vpliv visoke vode na brežine: normalni nivo gladine in podtalnice (1), visoka voda učinkuje
na zaledne vode (2), ki po upadu gladine ogrožajo stabilnost brežine (3) [46]. ................................... 35
Slika 19: Osnovni parametri odvodnega kanala trapezne oblike. ......................................................... 37
Slika 20: Nadvodje v odvisnosti od tipa oblog in pretoka vode v kanalu (povzeto po [51]). ................ 39
Slika 21: Obloga iz brizganega betona (levo) in zgladitev površine brizganega betona (desno) [59]. .. 41
Slika 22: Stroški izdelave betonske obloge se zmanjšajo z uporabo namenskih gradbenih strojev [61].
............................................................................................................................................................... 43
Slika 23: Tlorisna situacija drenažnega sistema (povzeto po [62]). ....................................................... 44
Grbec, G. 2017. Optimizacija obratovanja mHE Ceršak na Muri. XI
Slika 24: Dreniranje zaledne vode z uporabo povratne lopute: 1 – betonska obloga, 2 – drenažni sloj,
............................................................................................................................................................... 44
Slika 25: Izdelava asfaltne obloge v hidroenergetskem kanalu [64]. .................................................... 45
Slika 26: Karakteristični profil odvodnega kanala mHE Ceršak. ............................................................ 47
Slika 27: Obstoječi prečni prerez v začetnem delu odvodnega kanala mHE Ceršak. ............................ 48
Slika 28: 1D hidravlični model v programskem orodju HEC-RAS, kjer lahko prikažemo obstoječo obliko
odvodnega kanala na podlagi merjenih prečnih profilov. .................................................................... 49
Slika 29: Osnovna geološka karta širšega območja mHE Ceršak [66]. .................................................. 51
Slika 30: Geološki prerez Sladki Vrh – Weitersfeld, ki se nahaja okoli 5km dolvodno od strojničnega
objekta mHE Ceršak [70]. ...................................................................................................................... 52
Slika 31: Stabilnost brežine pri naklonu m = 1,8 in upoštevanju projektnih vrednosti ρ'd. .................. 54
Slika 32: Rezultat preverjanja stabilnosti pri običajnem nivoju terena in strmejši zgornji brežini. ...... 55
Slika 33: Digitalni model reliefa izdelan iz podatkov LIDAR posnetka. ................................................. 57
Slika 34: Sotočje odvodnega kanala in Mure ter položaj merjenih prečnih profilov. ........................... 57
Slika 35: Hidravlični model odvodnega kanala in Mure. ....................................................................... 58
Slika 36: Prikaz vnosa pogojev za simulacijo stalnega toka v hidravličnem modelu. ............................ 60
Slika 37: Prikaz poteka gladin v odvodnem kanalu pri varianti 1 (Qi = 45 m3/s), širini dna kanala 14 m,
padcu dna 0 ‰ in ng = 0,015 za celotno korito. .................................................................................... 61
padcu dna I = 1 ‰ in ng = 0,015 za celotno korito. ............................................................................... 62
Slika 39: Krivulja izkoristka Kaplanove turbine [77]. ............................................................................. 68
Slika 40: Skica določitve gradbenih količin iz posnetega prečnega profila. .......................................... 74
Slika 41: Tipični prečni prerez vzdolžne ali prečne drenaže - mere so v mm (povzeto po [62]). .......... 75
Slika 42: Priporočljiva debelina obloge glede na pretok vode v kanalu (povzeto po [51]). .................. 76
Slika 43: Temeljenje pete obloge, ki je izvedena na brežini: (a) – peta je izvedena nepravilno, saj so
napetosti zaradi teže obloge usmerjene prečno na dno kanala, (b) – peta je izvedena pravilno, saj so
napetosti usmerjene v globino, (c) – zasnova pete je pravilna, saj obremenitev prevzemajo zabiti
leseni koli oziroma železne tirnice ali zagatnica [52]. ........................................................................... 77
Slika 44: Prečni prerez tipične zasnove kamnometne obloge (povzeto po [79]). ................................. 78
Slika 45: Primer določitve optimalne pretočne površine kanala na podlagi optimizacije stroškov, kjer
je eden od parametrov fiksiran (povzeto po [45]). ............................................................................... 81
Slika 46: Določitev optimalne globine vode na podlagi spreminjanja parametra širine dna kanala (A) in
končna rešitev optimizacije kombinacij parametrov prečnega prereza kanala – minimum hiperploskve
(B) (povzeto po [45]). ............................................................................................................................ 81
XII Grbec, G. 2017. Optimizacija obratovanja mHE Ceršak na Muri.
KAZALO GRAFIKONOV
Grafikon 1: Povprečni mesečni pretoki Mure v obdobju 1990-2014. ................................................... 10

Grafikon 2: Vzdolžni profil odvodnega kanala....................................................................................... 25
Grafikon 3: Vpliv obloge kanala na vodostaj pri srednjem letnem pretoku Mure, varianti 1 (Qi = 45
m3/s), I = 0 ‰ in širini dna kanala 14 m. ............................................................................................... 62
Grafikon 4: Vpliv obloge kanala na vodostaj pri srednjem letnem pretoku Mure, varianti 0 (Qi = 27
m3/s), I = 0 ‰ in širini dna kanala 14 m. ............................................................................................... 63
Grafikon 5: Vpliv širine kanala na vodostaj pri srednjem letnem pretoku Mure, varianti 1 (Qi = 45
m3/s) in I = 0 ‰...................................................................................................................................... 64
Grafikon 6: Vpliv vzdolžnega naklona kanala na vodostaj pri srednjem letnem pretoku Mure, varianti
1 (Qi = 45 m3/s) in B = 14 m. .................................................................................................................. 64
0 (Qi = 27 m3/s) in B = 14 m. .................................................................................................................. 65
Grafikon 8: Primer pretočne krivulje variante 1 pri mHE Ceršak. ......................................................... 70
Grafikon 9: Primer pretočne krivulje variante 0 pri mHE Ceršak. ......................................................... 71
Grafikon 10: Energetsko-ekonomska optimizacija idejne rešitve z asfaltno oblogo na tekoči meter
obravnavanega dela odvodnega kanala pri širini dna 14 m in odkupni ceni 41,94 €/MWh. ................ 83
obravnavanega dela odvodnega kanala pri Qi = 27 m3/s, širini dna 14 m in odkupni ceni 41,94
€/MWh. ................................................................................................................................................. 85
Grbec, G. 2017. Optimizacija obratovanja mHE Ceršak na Muri. 1
1 UVOD
Do začetka industrijske dobe je bila voda primarni vir energije. Sočasno z razvojem tehnologije so
mline in žage pričele nadomeščati hidroelektrarne (HE), ki so mnogo bolj učinkovite pri izrabi vodne
energije. Čeprav le-ta predstavlja obnovljivi vir energije (OVE), je današnja družba vse bolj odvisna
od fosilnih goriv, ki so v naravi v omejenem obsegu. Stranski produkt izrabe fosilnih goriv je izpust
toplogrednih plinov, ki povzročajo podnebne spremembe. Prehod v nizkoogljično družbo podpira tudi
Evropska unija s politiko spodbujanja uporabe energije iz obnovljivih virov. Ključni cilj
Nacionalnega akcijskega načrta za obnovljive vire energije je zagotovitev 25 % deleža OVE v končni
rabi energije do leta 2020. Na področju proizvodnje električne energije se pričakuje, da se bo delež
OVE v bruto končni rabi energije do leta 2020 dvignil na 39, 3 % [1]. Za dosego zastavljenega cilja se
izvajajo aktivnosti v smeri posodobitve obstoječih hidroelektrarn in izgradnja novih proizvodnih
kapacitet. Med predvidenimi ukrepi za uresničevanje cilja slovenske energetske politike je tudi
izgradnja hidroelektrarn na Muri, ki je v energetskem smislu v Sloveniji neizkoriščena.
Prostor ob Muri je edinstven in občutljiv na spremembe, zato je potrebno skladno z načeli trajnostnega
razvoja k načrtovanju hidroelektrarn pristopiti sistematično. Izdelane so bile različne strokovne
podlage za ugotavljanje posledic gradnje hidroelektrarn na Muri. Na podlagi študij se bodo določile
najustreznejše lokacije za hidroenergetsko izrabo Mure v Sloveniji. Med potencialnimi območji
izkoriščanja energetskega potenciala na Muri je odsek med krajema Ceršak in Sladki Vrh, kjer danes
obratuje mHE Ceršak. V sklopu preverjanja možnosti energetske izrabe na omenjenem odseku so bile
izdelane tehnične rešitve HE v petih variantah. V posameznih variantah se predvideva ohranitev
obstoječe lokacije mHE Ceršak ali izgradnja nove hidroelektrarne na Muri. Ker so za izgradnjo
energetskih kapacitet v rečnem koritu potrebni zahtevni posegi v prostor, ki mnogokrat niso
sprejemljivi z okoljskega vidika, smo se v magistrskem delu osredotočili na optimizacijo energetskega
potenciala na obstoječi mHE Ceršak.
Po pregledu tehnične dokumentacije in gradiva smo ugotovili, da mHE Ceršak ne izrablja

razpoložljivega energetskega potenciala na koncesijskem odseku. Čeprav se v projektni različici, ki
ohranjanja obstoječo lokacijo, predvideva povečanje proizvodnje električne energije zaradi večjega
odvzema vode, v njej niso obravnavani ukrepi za znižanje nivoja spodnje vode z namenom povečanja
vodnega padca. Navedeno dejstvo nas je spodbudilo k iskanju ustrezne tehnično-ekonomske rešitve.
Osnovni cilj magistrskega dela je izdelava idejnih tehničnih rešitev na podlagi izdelanih idejnih
zasnov. Idejne rešitve bomo primerjali in analizirali na osnovi rezultatov hidravličnih izračunov in
energetsko-ekonomske optimizacije.
2 Grbec, G. 2017. Optimizacija obratovanja mHE Ceršak na Muri.
2 REKA MURA
2.1 Splošno
Mura (nemško Mur, hrvaško Mura, madžarsko Mura, prekmursko Müra, Möra) je reka, ki izvira v
Avstriji in se izliva v reko Dravo pri kraju Legrad, ki se nahaja ob hrvaško-madžarski meji. Reka je
zgodovinsko zaznamovala prostor na slovenskem ozemlju, saj je vpeta med Slovenskimi goricami s
Prlekijo na njenem desnem in pokrajino Prekmurje na levem bregu. Njena vloga je bila ključna za
materialni, duhovni in kulturni razvoj ljudi iz obeh bregov Mure. Prostor je bil od nekdaj prepleten z
različnimi narodi, reka pa je predstavljala ločnico med njimi z vzpostavitvijo politične meje med
Avstrijo in Ogrsko. Poleg politične vloge je bila Mura zaradi svojih značilnih vodnih pojavov in
hudourniškega značaja naravna ovira za pretok ljudi in materialno izmenjavo. Kljub temu je bila
nekdaj pomembna plovna pot, ki je gospodarsko povezovala nižje ležeča območja z Zgornjo Avstrijo.
Promet čez reko je potekal z brodi, šele leta 1922 pa je bil zgrajen prvi most čez Muro pri Veržeju, ki
je tesneje povezal ljudi iz obeh bregov. V preteklosti so z gradbenimi posegi regulirali reko Muro, ki
je bila še pred poldrugim stoletjem razvejana in se je pogosto razlivala po obvodnih predelih. Ostanke
nekdanjega rečnega toka in naravne podobe Mure lahko najdemo v mrtvicah, ki imajo danes izjemen
naravovarstveni pomen zaradi raznolike favne in flore.
Mura se napaja predvsem iz osrednjega alpskega visokogorja. Izvira v Radstadtskih turah v Avstriji na
nadmorski višini 1898 m. Čeprav je na informativni tabli ob izviru zapisana dolžina Mure 444 km, je
ta podatek zastarel in izhaja še iz obdobja Avstro-Ogrske. Ob upoštevanju dejanskega izvira na višini
1960 m n. m. in popravkov dolžine na madžarsko-hrvaškem delu, njena skupna dolžina znaša 468,8
km [2]. Od tega po avstrijskem ozemlju teče v dolžini 325,5 km, kjer v Slovenijo priteče pri Ceršaku
in je do naselja Šratovci mejna reka z Avstrijo v dolžini 33,5 km. Po slovenskem ozemlju teče 27,7 km
do naselja Gibine, nato pa se izmenjuje med slovenskim in hrvaškim ozemljem na odseku v dolžini
31,6 km. Do izliva v reko Dravo, kot njeni levi pritok na nadmorski višini 130 m, je v dolžini 50,5 km
mejna reka med Hrvaško in Madžarsko [3]. Tok reke Mure se na slovenskih tleh umirja in dobi značaj
nižinske reke. Od Ceršaka do naselja Šratovci je povprečni padec reke 1,48 ‰, nato se do meje s
Hrvaško zmanjša na 1,15 ‰, do sotočja z reko Velika Krka (madžarsko Kerka) pa strmec znaša le še
0,84 ‰ [4]. Pomembni kraji ob reki Muri so Murau, Judenburg, Gradec, Cmurek, Gornja Radgona,
Radenci in Mursko Središče.
2000
izvir
1800
1600
1400
Nadmorska višina [m]

1200
1000
Gestuthof
800
St. Georgen
Zeltweg
Leoben 600
Bruck Graz 400

Murz Kainach
Gornja Radgona Goričan
Sulm Ščavnica Letenye 200
Petanjci
Mursko
Središče Kerka Trnava
0
80
60
40
20
460
440
420
400
380
360
340
320
300
280
260
240
220
200
180
160
140
120
100
0
Stacionaža [km]
Slika 1: Vzdolžni prerez reke Mure, imena z modro barvo predstavljajo pritoke [5].
2.2 Porečje
Porečje reke Mure sodi v skupino porečij vodnega območja Donave, ki je del črnomorskega povodja.
Zajema območja od vzhodnega dela Visokih Tur (pokrajina Lungau) vse do zahodnega dela Panonske
nižine – Medžimurje [2]. Skupna velikost prispevnega območja znaša 14371 km2. Od tega več kot
polovica leži v Avstriji (10341 km2), ostali del si delijo Slovenija (1400 km2), Hrvaška (590 km2) in
Madžarska (2040 km2) [5].
Preglednica 1: Prispevno območje Mure po državah in izbranih merilnih postaj.
Država AVSTRIJA SLOVENIJA HRVAŠKA MADŽARSKA

Prispevno površina [km2] 10341 1400 590 2040
Merilna postaja Bruck Graz Spielfeld Mureck G. Radgona Mur. Središče Letenye
Prispevno površina [km2] 6214 7043 9480 9770 10242 10943 13022
Odstotek celote [%] 0,43 0,49 0,66 0,68 0,71 0,76 0,91
Reka Mura ima asimetrično porečje, kjer zaledne vode pobirajo večinoma manjši pritoki, le malo je
večjih pritokov. Pomembni večji levi pritoki so Taurach, Liesing, Murica (nem. Mürz) in Velika Krka
z Ledavo, desni pritoki pa so Kainach, Solba (nemško Sulm) in na slovenskem ozemlju Ščavnica. Med
pritoki ima največjo prispevno površino Velika Krka [5].
Glede na topografske, morfološke ter hidrološke lastnosti je porečje razdeljeno na tri območja:
 povirje od izvira reke Mure do sotočja z reko Murico,
 srednji del reke Mure med pritokoma Murice in Solbe,
 spodnji del porečja Mure od pritoke Solbe do izliva v reko Dravo.
Zgornji del porečja zajema alpski svet nad 470 m n. m., kjer so značilni elementi krajine koritaste
doline, krnice in grebeni. Razvodnica poteka po gorskih slemenih pri najvišji nadmorski višini 3076
m. Vodozbirno območje povirja, skupaj s pritokom Murica, je veliko 6217 km2 in zajema Visoke Ture
(nem. Hohe Tauern), Nizke Ture (nem. Niedere Tauern), Krške Alpe (nem. Gurktaler Alpen) in
območja Seetaler Alp, Mürztaler Alp, Eisenerzer Alp in Ribniške Alpe (nem. Fischbacher Alp) [5].
Območje srednje Mure povezuje alpsko gorovje in hribovje s Panonsko nižino in zajema območja
Koralpe, Stubalpe, Gleinalpe in Graško hribovje. Velikost prispevnega območja znaša 4330 km2.
Velik del prispevata pritoka Solba (1117 km2) in Kainach (853 km2), ki zbirata vode iz vzhodnega
pobočja Golice (nem. Koralpe) [5].
Porečje Mure je v spodnjem delu izrazito gričevnato in ravninsko z obsežnimi aluvialnimi nanosi. V
tem predelu reka Mura umirja svoj tok. Porečje obsega predel Hügelland med reko Muro in Rabo
(nem. Raab), Pomurje, porečje reke Velika Krka in pokrajino Medžimurje. Pritok Velika Krka z reko
Ledava (1762 km2) predstavlja skoraj polovico prispevnega območja od skupnih 3700 km2. Na
območju Panonske nižine je bilo nekdaj morje, v katerega so se izlivale reke in prinašale velike
količine proda in mulja, ki se je mešal z morskimi sedimenti, zato tam prevladujejo mladi in malo
odporni nanosi. Po odmiku morja, se je v tem delu porečja Mura razlivala in odlagala rečni material
[5].
Za obvodni prostor Mure v Sloveniji je značilen visok delež obdelovalnih površin, ki je enkrat večji od
slovenskega povprečja. V aluvialnih vodonosnikih se nahajajo pomembne zaloge podzemne vode, ki
predstavlja glavni vodni vir v regiji. V preteklosti so se na Muri, ki je imela takrat značilen pramenast
tok z večjim številom korit, in njenih pritokih stalno izvajali ureditveni ukrepi za zagotavljanje
poplavne varnosti kmetijskih površin in naselij [6]. Sistematična regulacijska dela so se začele izvajati
že v 18. stoletju in so vključevala tudi osuševanje zemljišča za potrebe kmetijstva ter naselitev
prebivalstva. V tistem času je bilo območje med Muro in Goričkim prepleteno s številnimi vodotoki,
pokrajina pa je bila zamočvirjena in gozdnata [7]. Takšno stanje prikazujejo tudi prve natančnejše
topografske karte, ki so za potrebe vojske nastale po ukazu cesarice Marije Terezije v letih 1763-1787.
V preteklem stoletju so ureditve zajemale izgradnjo zadrževalnikov vode, protipoplavnih nasipov ob
Muri, razbremenilnih kanalov, na določenih odsekih pa je bila struga Mure izravnana in utrjena.
Sistematično regulacijo so sestavljala obrežna zavarovanja, jezbice, vodilne zgradbe in zapiranje
stranskih rokavov. Posledica teh regulacij je bila skrajšana struga Mure, ki je spremenila značaj
svojega toka, saj je Mura v preteklosti pogosto prestavljala svojo strugo. Glede na parametre, ki
opisujejo morfološke lastnosti, se reka Mura v Sloveniji deli na tri odseke:
 odsek Mure na meji z Avstrijo (mejna Mura),
 odsek Mure na meji s Hrvaško,
 vmesni odsek Mure (Notranja Mura).
Navkljub posegom v rečni prostor je območje danes ovrednoteno kot naravovarstveno pomembni
habitatni prostor z visoko biotsko pestrostjo in je uvrščeno v omrežje posebnih varstvenih območij -
Natura 2000 [6].
2.3 Poglabljanje dna struge
Pretekli vodnogospodarski ukrepi so se izvajali za izboljšanje plovnih razmer na Muri, pridobivanje in

varovanje rodovitnih zemljišč. V splošnem je pri načrtovanju ureditev veljalo prepričanje, da se s
pospešitvijo rečnega toka lahko omeji poplave zaradi hitrejšega odvajanja vode. Končni rezultat teh
ureditev je bila izravnana in skrajšana struga. Posledično se je povečal vzdolžni padec, nova določena
os pa je presekala stare meandre. Širina rečne struge na mejni Muri se je v povprečju zmanjšala na
manj kot 80 m. Brežine rečnega korita pa so utrjene s kamnom [7].
Slika 2: Zavarovanje brežine Mure pri naselju Ceršak.

Zaradi skrajšane struge se je povečala erozijska moč vode, ki se odraža v prodonosnosti, saj se je ta na
reguliranem zgornjem slovenskem toku povečala, medtem ko se je zaradi manjše erozijske moči v
spodnjem delu zmanjšala, kar je povzročilo odlaganje proda [4].
Preglednica 2: Prikaz skrajšanja dolžine Mure v različnih obdobjih [8].
Mejna Mura Notranja Mura

Obdobje Dolžina [km]
1787 39 31,3
1806-1869 38,9 32,5
1890 38,4 31,2
1925 34,3 29,7
2014 34,3 27
Intenzivni erozijski procesi so omejeni, saj je zaradi utrjenih brežin bočna erozija onemogočena, zato
se vsa energija uporabi za poglabljanje dna struge. Na proces globinske erozije vpliva tudi izgradnja
hidroelektrarn v Avstriji, ki zadržujejo in zaustavljajo premeščanje sedimentov. V skladu z
navedenimi dejstvi se znižuje nivo podzemne vode v aluvialnih vodonosnikih, zaradi česar se krčijo
vodni in obvodni habitati. Ogrožen je tudi vir pitne vode za Pomurje. Zaradi zmanjšanja infiltracije se
zmanjšuje tudi samočistilna sposobnost podzemnega vodonosnika [9].
Na območju mejne Mure se od leta 1974 izvajajo sistematične meritve rečnega korita. Zadnjo
podrobnejšo analizo meritev je izdelal Inštitut za vode Republike Slovenije. Slika 3 prikazuje, da v
obdobju 1974-1995 ni bilo zaznanih bistvenih sprememb dna struge na odseku, kjer se nahaja mHE
Ceršak, medtem ko se je na preostalem delu mejnega odseka rečno korito Mure v povprečju poglobilo.
Erozijski procesi so še vedno prisotni posledično pa se poglabljanje struge do sedaj ni ustavilo.
Slika 3: Poglabljanje dna struge reke Mure na mejnem odseku v obdobju 1974-1995 [9].
2.4 Hidrološka podlaga
V tem poglavju so navedeni podatki povzeti iz hidrološkega poročila [5], kjer so bili za analizo
uporabljeni razpoložljivi hidrološki in meteorološki podatki. Količina vode v Muri je v precejšni meri
odvisna od snežnih razmer v njenem zgornjem delu porečja. V goratem in hribovitem severnem delu
povirja in na območju Golice pade največ padavin, ki se v povprečju gibljejo od 1000 do 1200
mm/leto. Letna količina padavin se zmanjša v jugovzhodnem ravninskem delu na 700 mm/leto, kjer se
kaže vpliv celinskega podnebja. Na tem območju pade največ padavin v poletnih mesecih, vendar pa
slednje nimajo večjega vpliva na pretok Mure, saj je v tem obdobju povečana evapotranspiracija.
Povprečna letna količina padavin na porečju Mure znaša 920 mm.
Slika 4: Karta povprečnih letnih padavin v obdobju 1971-2005 [5].
Odtočni koeficient, ki prikazuje razmerje med padavinami in površinskim odtokom, se ravno tako kot
padavine zmanjšuje vzdolž rečnega toka. V alpskem prostoru se vrednosti izračunanega koeficienta
odtoka za srednji letni pretok gibljejo med 70 in 80 % in se postopoma znižujejo z nadmorsko višino
porečja. V srednjem delu znaša 60 %, v slovenskem prostoru pa je okoli 50 %. Najmanjše koeficiente
odtoka imajo pritoki reke Mure v spodnjem delu porečja. Vrednosti koeficientov se nahajajo v
intervalu od 10 % do 30 %.
Rezultata analize pretokov sta hidrogram in krivulja trajanja pretokov, ki ju lahko uporabimo za
energetski izračun. Z vidika energetske izrabe mHE Ceršak so najbolj reprezentativne meritve
pretokov na merilni postaji Špilje (nem. Spielfeld) v Avstriji pred vstopom Mure na slovensko
ozemlje. Karakteristične vrednosti pretokov za navedeno merilno mesto so bile izračunane na osnovi
statistične obdelave in izbrane metodologije za obdobje 1968-2005. Ker podatki o srednjih dnevnih
pretokih za omenjeno postajo niso javno dostopni, smo za lastno analizo in energetski izračun
uporabili podatke vodomerne postaje Gornja Radgona, ki so dostopni na spletni strani ARSO [10]. Za
namen dimenzioniranja vodne infrastrukture so bile leta 1993 na 2. zasedanju »Stalne slovenske –
avstrijske komisije za Muro« določene enotne vrednosti pretokov visokih vod za mejno Muro. V
spodnji preglednici so prikazane ocenjene teoretične vrednosti za visoke in nizke vode analizirane z
izbrano porazdelitvijo za določene povratne dobe z mejo zaupanja 95 %. Za mejno Muro je bil
določen tudi srednji nizki pretok (Qsnp = 58 m3/s), minimalni nizki letni pretok (Qmin = 40,5 m3/s) in
95-odstotni pretok (Q95% = 64 m3/s). Slednji pretoki se v splošnem uporabljajo pri oceni ekološke
funkcionalnosti ali pri dodeljevanju vodnih pravic [7].
Preglednica 3: Prikaz teoretičnih vrednosti in določene enotne vrednosti visokih voda za mejno Muro.
Teoretične visoke vode Teoretične nizke vode Določene

Porazdelitev Pearson III LogPearson III LogNormal Log Normal vrednosti za
Vodomerna postaja Spielfeld G. Radgona Spielfeld G. Radgona mejno Muro
Q100 [m3/s] 1532,3 1547,9 18,67 37,7 1800
Q50 [m3/s] 1439,0 1434,5 20,24 39,52 1600
Q30 [m3/s] 1364,8 1344,8 21,6 41,04 1490
Q10 [m3/s] 1179,9 1130,1 25,43 45,14 1270
Q5 [m3/s] 1035,7 971,0 28,96 48,7 1130
Q3 [m3/s] 903.7 833.5 32,69 52,26 /
Q2 [m3/s] 766.7 702.3 37,14 56,3 /
Srednji letni pretok se določa na osnovi podatkov o pretokih za celo leto. Slika 5 prikazuje naraščanje
pretoka vzdolž toka Mure, ki pa se postopoma umirja z vstopom v panonski prostor. Vrednosti
karakterističnih pretokov so bile izračunane na podlagi statistične obdelave podatkov za enotno
obdobje 1961-2005. Za primerjavo navajamo tudi vrednosti pretokov vodomerne postaje
Špilje/Spielfeld in Gornja Radgona.
Preglednica 4: Izračunane vrednosti 95-odstotnih in srednjih mesečnih pretokov.
Srednja vrednost mesečnih pretokov [m3/s] Mesečni pretok s 95% verjetnostjo [m3/s]
Vodomerna postaja Obdobje Qmin Qsr Qmax Q95%min Q95%sr Q95%max

Špilje/Spielfeld 1968-2005 78,72 142,76 329,15 33,5 62,29 101,1
Gornja Radgona 1961-2005 100,67 155,6 322,86 53,7 68,5 100
Slika 5: Prikaz srednjih letnih pretokov vodomernih postaj vzdolž toka Mure (povzeto po [5]).
Najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na pretočni režim, je podnebje v povirju reke Mure. V alpskem
gorskem svetu se padavine v obliki snega akumulirajo do pomladi. Zaradi taljenja snežne odeje
nastopijo nadpovprečne vode v mesecu aprilu in dosežejo maksimum v maju ter trajajo do julija.
Nizke vode se pojavijo pozimi (januar, februar), kot posledica snežne retinence. Za Muro so značilni
visokovodni ekstremi in absolutno nizke vode. Letno razmerje med njima lahko presega 1 : 20. Čeprav
so v preteklosti Muro uvrščali v skupino rek s tipičnim alpsko snežnim pretočnim režimom, na podlagi
analize novejših hidroloških podatkov zasledimo drugačen tip pretočnega režima. V novejšem obdobju
se kaže vpliv jesenskega deževja in pojav manjšega sekundarnega viška, ki je bilo izrazito v dekadi
1991-2000. Podnebne spremembe se odražajo v tanjšanju snežne odeje in povečanju vodnih količin v
jesenskem obdobju. Mura se po novi klasifikaciji uvršča med reke z mešanim snežno-dežnim režimom
[11]. Slednji je značilen predvsem za spodnji del porečja, sezonska razdelitev pretokov pa je različna v
srednjem delu porečja in v povirju. Na osnovi režima pretokov je bilo porečje Mure razdeljeno na tri
dele.
Na podlagi dostopnih hidroloških podatkov smo za vodomerno postajo Gornja Radgona izdelali
hidrogram, s čimer smo pregledali sezonsko spreminjanje pretokov v obdobju 1990-2014. Srednji letni
pretok Mure je v navedenem obdobju znašal 157,32 m3/s, medtem ko je v obdobju 1990-2009 znašal
154,68 m3/s. Za primerjavo navajamo tudi karakteristični srednji pretok Mure, merjen na postaji
Špilje/Spielfeld, ki je v enakem obdobju (1990-2009) znašal 147,77 m3/s. Vzporedna primerjava
pretokov je pomembna z vidika energetskih izračunov. Na hidrogramu je razviden pojav sekundarnega
viška v jesenskem obdobju, ki je bil še posebej izrazit v dekadi 1991-2000.
Tekom analize smo zasledili odstopanje srednjih letnih pretokov. Leta 2003 je bilo izrazito hidrološko
suho leto, saj je bil srednji letni pretok manjši od 100 m3/s, medtem ko sta bili hidrološko mokri leti
2009 in 2014, ko so zabeleženi pretoki v letnem povprečju presegali 200 m3/s.
Mura - v. p. Gornja Radgona

300.00
250.00
200.00
Pretok [m3/s]
150.00
100.00
50.00
0.00 Septembe
Januar Februar Marec April Maj Junij Julij Avgust Oktober November December
r
Obdobje 1991-2000 95.07 86.64 120.16 185.02 252.94 209.11 198.05 166.64 163.43 180.71 162.43 124.49
Obdobje 1990-2014 92.17 92.05 127.14 179.81 236.17 209.11 191.57 163.49 170.31 153.74 148.63 120.49
Grafikon 1: Povprečni mesečni pretoki Mure v obdobju 1990-2014.
Pomembna je tudi opredelitev rečnih režimov pritokov Mure, ki jih lahko klasificiramo v dve skupini:
 alpski pritoki s snežnim režimom,
 zunaj alpski pritoki s snežno-dežnim režimom.
Za zunaj alpske pritoke (Sulm, Kainach, Ledava, Ščavnica, Velika Krka), ki tečejo v srednjem in
spodnjem delu porečja Mure, se pojavita dva maksimuma in minimuma. Visoke vode s primarnim
viškom nastopijo spomladi (od marca do maja), kot posledica dežnih padavin in taljenja snega,
sekundarni višek pa je dosežen v mesecu novembru. Nizke vode sovpadajo z visoko
evapotranspiracijo v poletnih dnevih in zadržkom snega v zimskem obdobju [12].
V splošnem velja, da na Muro vplivajo predvsem podnebne razmere v njenem zaledju, saj zunaj alpski
pritoki dovajajo premajhno količino vode [2]. Vsekakor ne smemo zanemariti podnebnih sprememb,
ki vplivajo na sezonsko razporeditev pretokov. V obravnavanem obdobju se je glede na obdobje 1961-
1990 zmanjšal primarni snežni višek, medtem ko se je okrepil jesenski višek. Analiza trenda srednjih
letnih pretokov nakazuje na naraščanje pretoka Mure. Njen srednji letni pretok v obdobju 1971-2000
je na merilni postaji Gornja Radgona znašal 153,7 m3/s, kar je v povprečju 3,6 m3/s manj kot v
obravnavanem obdobju.
2.5 Hidroelektrarne na Muri
2.5.1 Hidroelektrarne v Avstriji
Pred industrijsko dobo je bila voda poleg vetra in živali edini vir energije, ki jo je človek izkoriščal za
opravljanje fizičnega dela. Več stoletij je Mura poganjala vodna kolesa mlinov in žag, ljudje pa so tok
reke izkoriščali tudi za splavarjenje lesa. Proti koncu 19. stoletja se je začelo uveljavljati izkoriščanje
vodotokov za potrebe proizvodnje električne energije. Z razvojem elektrifikacije so hidroelektrarne
postopoma nadomeščale t. i. vodosilne naprave, saj se je s sodobnimi stroji povečala zmogljivost
proizvodnje. Nadaljnjo gradnjo hidroelektrarn je spodbudilo dejstvo, da je nova tehnologija omogočila
distribucijo energije tudi v odročnejše predele. Prvotno je bila razpoložljivost energije omejena z
lokacijo. Prehod pridobivanja energije iz tradicionalnega na sodoben način je pomenil tudi tehnološko
posodabljanje družbe in gospodarstva [13]. Zgornji in srednji del porečja Mure sta bila že od nekdaj
industrijsko bolj razvita od spodnjega, kjer je prevladovala agrarna dejavnost, posledično pa so bile
tam zahteve po energiji dokaj nizke. Poleg navedenih okoliščin pa so na visok delež energetske
izkoriščenosti Mure v Avstriji vplivali tudi naravnogeografski in hidrološki pogoji.
V okviru dela smo opravili pregled hidroelektrarn na reki Muri. Na podlagi pridobljenih virov in
podeljenih vodnih pravic, ki so dostopne na spletnem geografskem informacijskem sistemu avstrijske
zvezne dežele Štajerske [14], smo izdelali preglednico s tehničnimi podatki hidroelektrarn.
V Avstriji na reki Muri obratuje 32 hidroelektrarn. Število hidroelektrarn se lahko poveča na 34, saj
različni viri upoštevajo še HE Bodendorf-Paal, ki je akumulacijskega tipa in izkorišča energetski
potencial pritokov Mure, vendar je strojnična zgradba povezana s pretočno HE Bodendorf, in HE
Weissenegg, ki je postavljena ob strugi Mure na vtoku v mlinski kanal pri HE Mellach. Če
upoštevamo še manjše hidroelektrarne, ki so zgrajene na mlinskih kanalih ob strugi Mure, pa je teh še
mnogo več.
Avtorji monografije Študija hidroelektrarn na reki Muri [15] so z vidika delitve hidroelektrarn Muro
klasificirali na odseke glede na geografske in politične danosti:
 salzburški del,
 zgornji del
 srednji del,
 spodnji del,
 slovenski del.
Preglednica 5: Prikaz hidroelektrarn na Muri v Avstriji s tehničnimi karakteristikami ([14]; [15]; [16];
[17]; [18]; [19]; [20]; [21]; [22]; [23]; [24]).
INSTALIRANA MOČ
PRETOK [m3/s]
ZAPOREDNA ŠT. HE
TIP TURBINE
PROIZVODNJA
ELEKTRARNE
ZAČETEK
ODSEK
LETNA
[GWh]
IME OBRATOVANJA
[MW]
TIP
LASTNIK (LETO PRENOVE
ELEKTRARNE ALI
DOGRADITVE)
Pelton in
Salzburški del
1 Rotgülden Salzburg AG 3,9 4,9 5.7 1956 (1967) Akumul.

Francis
2 Murfall Salzburg AG 1,4 0,78 3.7 1922 (1942) Akumul. Francis
Pelton in
3 Hintermuhr Salzburg AG 23,5 104 150 1991 (2008) Akumul.
Francis
4 Bodendorf-Mur Verbund AG 50 7,4 34 1982 (2007) Pretočna Kaplan
4a Bodendorf-Paal Verbund AG / 27,2 86 1982 Akumul. Francis
5 Sankt Georgen Verbund AG 50 6,4 32 1985 Pretočna Kaplan
6 Murau Murauer Stadtwerke 60 4,5 22 1907 (2000) Pretočna Kaplan
7 Unzmarkt Unzmarkter Kleinkraftwerke AG 73,8 5,4 25,8 1989 Pretočna Kaplan
8 Judenburg Stadtwerke Judenburg AG 32 1 7,7 1904 Pretočna Francis
Zgornji del
9 Sensenwerk Stadtwerke Judenburg AG 16 0,56 3,5 1909 Kanalska Francis

10 Murdorf Stadtwerke Judenburg AG 25 0,76 3,9 1911 Kanalska Francis
11 Fisching Verbund AG 116 22 74 1994 Kanalska Kaplan
12 Leoben Verbund AG 150 9,9 50 2005 Pretočna Kaplan
13 Niklasdorf 1 Niklasdorf Energie / 5 19 1895 (2012) Kanalska Francis
14 Niklasdorf 2 Brigl & Bergmeister 81,6 4,3 27 1906 (2007) Kanalska Kaplan
15 Dionysen Verbund AG 110 16 85,9 1949 (2000) Kanalska Kaplan
16 Murinsel Stadtwerke Bruck 50 3,05 25,1 1903 Kanalska Francis
17 Pernegg Verbund AG 160 21,9 121,4 1927 (2013) Kanalska Kaplan
18 Laufnitzdorf Verbund AG 120 18 121 1931 Kanalska Kaplan
19 Frohnleiten Frohnleiten Energie 200 9,9 46,9 1925 (2015) Pretočna Kaplan
Srednji del
20 Rabenstein Verbund AG 180 13 64,5 1987 Pretočna Kaplan

21 Peggau Verbund AG 110 13,1 84,2 1908 (1965) Kanalska Kaplan
22 Friesach Verbund AG 190 12 60 1998 Pretočna Kaplan
23 Sappi Gratkorn Sappi Austria Produktions 100 5,2 36 1923 (1998) Kanalska Francis
24 Weinzödl Verbund AG 201,6 16,4 79,1 1982 (2014) Pretočna Kaplan
25 Gössendorf Energie Steiermark in Verbund 200 19 88,6 2012 Pretočna Kaplan
26 Kalsdorf Energie Steiermark in Verbund 200 19 81,2 2013 Pretočna Kaplan
27 Mellach Verbund AG 180 17,1 74 1985 Pretočna Kaplan
Spodnji del
27a Weißenegg Verbund AG 12 0,76 5,7 1985 Pretočna Kaplan

28 Lebring Verbund AG 200 20,2 83,9 1988 Pretočna Kaplan
29 Gralla Verbund AG 200 14,5 71,9 1964 (2012) Pretočna Kaplan
30 Gabersdorf Verbund AG 220 14,5 68 1974 Pretočna Kaplan
31 Obervogau Verbund AG 220 13 60 1978 Pretočna Kaplan
32 Spielfeld Verbund AG 240 13 67 1982 Pretočna Kaplan
V goratem predelu zvezne dežele Salzburg obratujejo tri hidroelektrarne, ki so glede na visok vodni
padec in majhen pretok Mure za tovrstne pogoje značilno akumulacijskega tipa. Med njimi je največja
HE Hintermuhr, ki je zanimiva z vidika umestitve v prostor, saj je zgrajena v kaverni zaradi
naravovarstvenih zahtev. V letu 2008 je bila razširjena v črpalno hidroelektrarno z namenom
proizvodnje vršne energije in povečanja poplavne varnosti na tem območju. Zgornji del zajema odsek
od deželne meje med Solnograško in Štajersko deželo do naselja Bruck. Posebnost hidroelektrarn na
tem odseku je njihova lastniška razdrobljenost. Od naselja Leoben do mesta Gradec je reka Mura
skoraj v celoti energetsko izkoriščena, prevladujejo pa predvsem hidroelektrarne kanalskega tipa. V
spodnjem delu, nizvodno od Gradca do slovenske meje, obratuje sklenjena veriga osmih
hidroelektrarn, ki so v večinski lasti družbe Verbund, vodilne hidroenergetske družbe v Avstriji.
Značilnost hidroelektrarn v Avstriji je majhna koristna prostornina akumulacij, zato slednje nimajo
večjega vpliva na zmanjšanje konic poplavnih voda. Na podlagi podatkov, ki so prikazani v
preglednici 5, lahko povzamemo, da je skupna inštalirana moč hidroelektrarn 464 MW in povprečna
letna proizvodnja okoli 1,9 TWh. Pri tem velja opozoriti, da nekateri tehnični podatki niso javno
objavljeni s strani zasebnih lastnikov, zato so možna manjša odstopanja.
V sklopu nadaljnje energetske izrabe Mure se trenutno izvajajo aktivnosti za izgradnjo hidroelektrarn
v širši okolici mesta Gradec, s čimer bi bil odsek v srednjem delu porečja energetsko bolj ali manj
izkoriščen. Gorvodno od Gradca sta načrtovani dve pretočni hidroelektrarni (HE Stübing in HE
Gratkorn), na obrobju mesta pa HE Graz-Puntigam [25], ki bi obratovala v verigi dolvodnih
hidroelektrarn. V letu 2013 je bilo na drugi stopnji izdano dovoljenje za gradnjo HE Gratkorn in HE
Graz-Puntigam [26], vendar je izgradnja hidroelektrarn negotova zaradi nizkih cen na trgu z električno
energijo, nasprotovanj s strani nevladnih organizacij in negativnih okoljskih vplivov. Poleg
navedenega projekta smo med pregledovanjem virov zasledili načrtovanje novih kapacitet v gornjem
toku reke Mure. V naselju Judenburg je načrtovana revitalizacija obstoječih hidroelektrarn, kjer bi
slednje nadomestila nova elektrarna z inštalirano močjo 6,3 MW in srednjo letno proizvodnjo okoli 30
GWh [27]. Prav tako je predvidena izgradnja pretočne hidroelektrarne (HE Murau West) med He
Murau in He Sankt Georgen ([22]; [28]), v zvezni deželi Salzburg pa je s strani družbe Salzburg AG
zasnovana derivacijska elektrarna (HE Kendlbruck). V projektu je predvidena izgradnja odvzemnega
objekta pri naselju Tamsweg, ki bi bil s strojnično zgradbo povezan preko 8200 m dolgega dovodnega
rova, elektrarna pa bi pri inštalirani moči 20 MW letno proizvedla okoli 90 GWh ([29]; [30]). Večji
energetsko neizkoriščen odsek ostaja med krajema Zeltweg in Leoben, kjer se omenja možnost izrabe
energetskega potenciala Mure z izgradnjo dveh hidroelektrarn pred naseljem Leoben (HE Hinterberg
in HE St. Michael) [31], vendar je takšen scenarij malo verjeten. V veliki meri zgornji del Mure spada
pod naravno zaščiteno območje, zato se domneva, da bodo nekateri projekti opuščeni zaradi
naravovarstvenih razlogov.
Avstrijska stran ima dolgoletno tradicijo izrabe vodne sile Mure v energetske namene, vendar bo
zaradi zaščitenih območij in prizadevanj javnosti za ohranitev Mure nadaljnja širitev kapacitet
omejena, medtem ko se bo na obstoječih lokacijah, kjer so podeljene koncesije, nadaljeval trend
posodobitve zmogljivosti z optimizacijo energetskega potenciala s ciljem povečanja proizvodnje
električne energije.
Slika 6: Lokacija načrtovanih hidroelektrarn v širši okolici mesta Gradec (povzeto po [32]).
2.5.2 Hidroelektrarne v Sloveniji
Čeprav ima reka Mura dobre hidrološke pogoje, je na slovenskem delu energetska izraba vodotoka
zanemarljivo majhna. Na mejnem odseku obratuje mHE Ceršak, pred desetletji pa je nizvodno
obstajala elektrarna pri kraju Sladki Vrh [15]. Ostanki dela industrijskega kanala in odvzemnega jezu
na Muri so še sedaj vidni. Na reki Muri je glede na vodni padec možno postaviti 12 hidroelektrarn
enakih stopenj s srednjo letno proizvodnjo okoli 1 TWh. Ocenjena vrednost predstavlja le teoretični
energetski potencial na rečnem odseku Mure v Sloveniji, pri zasnovi hidroelektrarn pa je potrebno
upoštevati še omejitve v okolju in prostoru ter ekonomski vidik [33]. Prva faza k uresničevanju cilja
izkoriščanja energetskega potenciala Mure na slovenskem delu je podeljena koncesija za osem
pretočnih hidroelektrarn z rečnimi stopnjami višine 8 m. Izgradnja šestih energetskih objektov je
predvidena na mejnem odseku, dveh pa na notranjem delu Mure. Bruto energetski potencial na obeh
odsekih znaša 678,2 GWh/leto pri ocenjeni skupni inštalirani moči 132,2 MW. Obratovanje verige
hidroelektrarn mora biti usklajeno z obratovanjem verige na avstrijski strani v dnevno pretočno-
akumulacijskem režimu. Primarni namen tovrstnega obratovanja je zagotavljanje regulacijske moči in
proizvodnja vršne energije. V skladu z uredbo in meddržavnim dogovorom bo imela z izgradnjo
hidroelektrarn koristi tudi avstrijska stran, saj je energetski potencial na mejnem odseku Mure
enakovredno razdeljen med obema državama ([33]; [34]).
Preglednica 6: Tehnične karakteristike predvidenih hidroelektrarn na območju koncesije [34].
Kota Kota Bruto Inštalirani Srednja letna

Mura - del Inštalirana moč
zgornje spodnje padec pretok proizvodnja
vodnega telesa [MW]
vode Hzg vode Hsp [m] [m3/s] [GWh]
Sladki Vrh 246 238 8 250 16,1 77,2
Cmurek 238 230 8 250 16,1 77,8
Konjišče 230 222 8 250 16,1 77,4
Apače 222 214 8 250 16,1 79,0
Radgona 214 206 8 260 16,7 81,6
Radenci 206 198 8 260 16,7 83,7
Hrastje 198 190 8 270 17,2 96,5
Veržej 190 182 8 270 17,2 105,0
Energetski potencial Mure na območju koncesije 132,2 678,3
Ker koncesijsko območje posega v prostor, ki je zaradi edinstvenega naravnega bogastva uvrščeno v
posebno varstveno območje (Natura 2000), je potrebno k načrtovanju pristopiti sistematično. V skladu
z načeli trajnostnega razvoja so bile izdelane različne strokovne podlage, katerih namen je presoja
vplivov in učinkov izgradnje hidroenergetskih objektov, s čimer se lahko določi možen obseg
energetske izrabe reke Mure. Na podlagi študije trajnostnega razvoja [35] bi hidroenergetska izraba
izboljšala stanje na področju gospodarskega razvoja regije. Izgradnja HE bi imela pozitiven učinek na
kmetijsko dejavnost in turizem, lokalne skupnosti pa si lahko obetajo novi vir dohodka od plačil za
koncesijo. Med pozitivnimi vplivi na okolje se pričakuje izboljšanje poplavne varnosti območja, dvig
gladine podzemne vode in tudi zmanjšanje ali zaustavitev procesa poglabljanja struge, ki je intenziven
predvsem na mejnem odseku, kjer je bila Mura preoblikovana in utrjena. Poleg navedenih prednosti bi
se z izrabo hidroenergetskega potenciala reke povečal delež obnovljivih virov energije (OVE) v
primarni energetski bilanci države in s tem doseganje cilja slovenske energetske politike na področju
OVE. Glede na analizo sprejemljivih lokacij energetske izrabe se predvideva izgradnja dveh HE na
mejnem odseku in HE na notranjem delu (HE Hraste-Mota), ki je v postopku priprave državnega
prostorskega načrta [36].
3 MALA HIDROELEKTRARNA CERŠAK
3.1 Predstavitev hidroelektrarne
V obmejnem naselju Ceršak od tridesetih let prejšnjega stoletja obratuje hidroelektrarna, ki je po

zasnovi derivacijskega tipa in jo sestavljajo jez z odvzemom, dovodni in odvodni kanal in strojnični
objekt. Jez se nahaja le nekaj deset metrov, ko struga reke Mure postane državna meja med Slovenijo
in Avstrijo. Gorvodno obratuje veriga avstrijskih pretočnih elektrarn, zadnja v nizu (HE
Špilje/Spielfeld) pa je od jezu oddaljena okoli 2,6 km. Nekdaj je imel jez šest prelivnih polj in urejen
prehod čez reko, danes pa ima samo funkcijo preusmerjanja dela pretoka Mure v odvodni kanal, ki je
dolg 2900 m. Kanal je brez obloge in ima dva bočna preliva, pri strojnici pa se nahaja še dodatni
varnostni izpustni kanal, pred katerim so nameščene tri tablaste zapornice. V strojnični zgradbi
obratujejo trije agregati tipa Francis z vertikalno osjo, od katerih dve poganjata sinhronski generator,
preostala pa asinhronski generator. Elektrarna pri inštaliranem pretoku 27,3 m3/s doseže moč 662 kW
in lahko letno proizvede 4,32 MWh električne energije. Odvodni kanal, ki je dolg 1600 m, odvaja
vodo od strojnice in jo vrača v strugo reke Mure.
Slika 7: Prikaz širšega območja mHE Ceršak [37].
Preglednica 7: Tehnične karakteristike mHE Ceršak [38].
Kota zajezitve 245 m n. m.

Bruto padec 3m
Inštalirani pretok 27,3 m3/s
Število agregatov 3
Tip turbine Francis
Nazivna moč generatorjev 1,755 MVA
Moč na pragu 0,662 MW
Letna proizvodnja 4,32 GWh
Slika 8: Pogled na mHE Ceršak s strani odvodnega (levo) in dovodnega kanala (desno).
3.2 Kronološki opis hidroelektrarne
Na območju pod vasjo Ceršak so vodno moč izkoriščali že v 18. stoletju, ko je reka Mura poganjala
mlinsko kolo. Na mestu tedanjega mlina so ustanovili Tovarno lesovine in lepenke, ki je v prihodnjih
desetletjih izkoriščala vodno energijo za pogon delovnih strojev. V začetku 30. let prejšnjega stoletja
so zgradili jez čez Muro, s čimer je bil zagotovljen redni dotok vode v strugo dovodnega kanala, ki je
prevajala 28 m3/s [39]. Do leta 1954 je v strojničnem objektu delovala Francisova vodna turbina z
vertikalno osjo proizvajalca Voith, ki je dosegla 245 kW moči pri inštaliranem pretoku 9,75 m3/s in
padcu 3,2 m. V letu 1954 so izvedli prvo večjo rekonstrukcija objekta, kjer so v sklopu posodobitve
vgradili še dve dodatni Francisovi turbini proizvajalca Litostroj s skupno požiralnostjo 18 m3/s. Vse tri
vodne turbine so bile mehansko povezane in so poganjale sinhronski generator. V tem času so bili
izvedeni ureditveni ukrepi na dovodnem in odvodnem kanalu, obnovljene pa so bile tudi jezovne
naprave. S posodobitvijo in ureditvami se je povečala proizvodnja električne energije in hkrati
zmogljivost tovarne, ki je bila pred tem obsojena na propad [40]
Proti koncu 90. let so v okviru manjše rekonstrukcije ločili turbino proizvajalca Voith in jo priključili
na novo vgrajeni asinhronski generator. Jeseni leta 1999 se je zaradi spodjedanja temeljev porušil
osrednji del odvzemnega jezu. Na njem so bili izvedeni nujni sanacijski ukrepi za zagotavljanje
njegove osnovne funkcije. Na hidroelektrarni se razen nujnih vzdrževalnih del in manjših nadgradenj
niso zgodile večje spremembe do leta 2005, ko je prešla v lastništvo Dravskih elektrarn Maribor
(DEM), ki je obnovila strojnično zgradbo in obstoječe naprave ter izvedla priključitev elektrarne na 20
kV distribucijsko srednjenapetostno omrežje [40].
V današnjem času je obratovanje elektrarne avtomatizirano, na njej pa se izvajajo redni obhodi s

ciljem zagotavljanja zanesljivega in optimalnega obratovanja. Izredni obhodi se izvajajo predvsem v
času visokih voda, ko je na elektrarni potreben fizični nadzor [41].
Slika 9: V preteklosti je ob sedanji lokaciji mHE Ceršak deloval mlin (levo) [39], v letu 1955 pa je bil
objekt mHE Ceršak rekonstruiran (desno) [43].
Zaradi slabega stanja se pripravlja dokumentacija za rekonstrukcijo mHE Ceršak, ki je v nadaljevanju

podrobneje opisana. Koncesijska pogodba (št. pogodbe: 35503-169/2005) prav tako omogoča DEM
izkoriščanje višjega pretoka, in sicer do 45 m3/s. Dodatni pritiski pa prihajajo s strani Avstrije, ki
zahteva čimprejšnjo ureditev razmer na obstoječem jezu, saj je ta porušen in nima urejenega ribjega
prehoda.
3.3 Pregled možnih variant energetske izrabe Mure na odseku Ceršak – Sladki Vrh
Po sprejeti Uredbi o podelitvi koncesije za rabo vode za proizvodnjo električne energije vodnega
telesa reke Mure je imetnik koncesije, družba Dravske elektrarne Maribor, pričel izvajati program
priprav za projekt hidroelektrarn na Muri. V sklopu programa so bile izdelane različne strokovne
podlage, ki so predstavljale izhodišče za izdelavo tehničnih rešitev v več variantah [36]. Preliminarne
študije izhajajo iz leta 1963, ko je bil izdelan osnovni energetski projekt. Nadaljnje aktivnosti v smeri
energetske izrabe Mure so se izvajale v začetku 80. let prejšnjega stoletja, ko so bile v sklopu
Tipskega idejnega projekta jezovne zgradbe za Savo in Muro izdelane posamezne študije, ki so
vsebovale tudi investicijski del [40]. Nujno potrebna obnovitvena dela na mHE Ceršak težijo k
pospešenemu iskanju optimalne tehnično-ekonomske in okoljske rešitve na odseku Ceršak – Sladki
Vrh. Družba HSE Invest je zasnovala tehnične rešitve na štirih lokacijah. Načrtuje se rekonstrukcija
mHE Ceršak ali izgradnja nove pretočne elektrarne. V nadaljevanju bomo predstavili sklepne
ugotovitve študije [40].
3.3.1 Varianta 0
V sklopu variante se ohrani obstoječa lokacija hidroelektrarne in jezu. Predvidena je rekonstrukcija

strojnične zgradbe zaradi zamenjave elektro-strojne in hidromehanske opreme, vendar se ohranijo
njeni osnovni gabariti. Skupna požiralnost turbin ostaja nespremenjena. Načrtovana je obnova
odvzemnega jezu, ob njem pa se na levem bregu uredi ribja steza za prehod vodnih organizmov. V
okviru sanacijskega programa se očisti in uredi dno dovodnega kanala, na določenem odseku pa se
izvede zatesnitev prelivnega zidu do manj prepustne podlage.
Preglednica 8: Tehnične karakteristike variante 0.
Kota zajezitve 245,5 m n. m.

Kota spodnje vode 240,98 - 242,15 m n. m
Nazivni bruto padec 3,3 m
Inštalirani pretok 27 m3/s
Tip turbine Francis
Moč na pragu HE 0,71 MW
Pričakovana srednja letna proizvodnja 5,9 GWh
3.3.2 Varianta 1
Primarni spremembi glede na predhodno varianto sta povečanje inštaliranega pretoka elektrarne in
izgradnja novega strojničnega objekta na obstoječi lokaciji. Prav tako so v tej varianti predvidena
ureditvena dela na dovodnem kanalu in rekonstrukcija obstoječega jezu, ki vključuje izgradnjo ribje
steze. Zaradi povečanega pretoka je predvidena razširitev odvodnega kanala, medtem ko dotični poseg
ni načrtovan za dovodni kanal, saj naj bi profil kanala zagotavljal zahtevano pretočno sposobnost.
Kota zajezitve 245,5 m n. m.

Kota spodnje vode 241,4 - 242,85 m n. m.
Tip turbine Kaplan
3.3.3 Varianta 2
V varianti 2 je zasnovan pretočni tip hidroelektrarne. Nova jezovna zgradba je umeščena v rečno
korito Mure ob obstoječi strojnični zgradbi. Sestavljena je iz prelivnega in pogonskega dela. Za
učinkovito odvajanje visokih voda je predvidenih pet prelivnih polj širine 23 m, ki lahko prevajajo
pretoke s 1000-letno povratno dobo. Strojnica jezovne zgradbe se nahaja na desnem bregu reke Mure,
v njej je načrtovana namestitev dveh horizontalnih agregatov s skupnim nazivnim pretokom 250 m3/s.
Zaradi višje kote zajezitve, ki je definirana s koto spodnje vode hidroelektrarne Špilje/Spielfeld, je na
obeh bregovih Mure predvidena izgradnja nasipov, prav tako pa se izvede preusmeritev posameznih
vodotokov. Dolvodno od hidroelektrarne je načrtovana poglobitev struge v dolžini 1400 m, s čimer se
pridobi padec, izkopani material pa se uporabi za izgradnjo nasipov. V obstoječem dovodnem kanalu
se uredi ribja steza z iztokom v rečno strugo pod hidroelektrarno. Dovodni in odvodni kanal imata
sočasno tudi vlogo zajemanja in odvajanja zalednih voda.

Kota spodnje vode 242,04 m n. m.
Instalirani pretok 250 m3/s
Tip turbine Kaplan
Slika 10: Lokacija jezu pri varianti 0 in 1 ter umestitev nove pretočne elektrarne ob obstoječi mHE
Ceršak pri varianti 2 (povzeto po [42]).
3.3.4 Varianta 3
Pred izlivom obstoječega odvodnega kanala v reko Mure se načrtuje izgradnja nove pretočne
elektrarne. V sklopu jezovne zgradbe so predvidena tri prelivna polja s širino 25 m. Izvedejo se
podobni ukrepi kot pri varianti 2, pri čemer se spodnji odsek obstoječega odvodnega kanala uredi kot
prehod za vodne organizme. Prav tako je predvidena poglobitev in s tem znižanje nivelete dna struge
dolvodno od jezovne zgradbe.

Instalirani pretok 250 m3/s
Tip turbine Kaplan
3.3.5 Varianta 4
Lokacija nove pretočne hidroelektrarne se nahaja na mestu porušenega jezu, ki je služil za

preusmeritev vodnega toka v derivacijo nekdanje hidroelektrarne pri kraju Sladki Vrh. Tudi v tej
varianti so predvidena tri prelivnega polja, širina posameznega polja pa znaša 12 m. Zaradi jezovne
zgradbe bo gorvodno od nje nastal akumulacijski bazen dolžine 5,15 km, ki bo s strani omejen z
nasipi. Zasnova izgradnje nasipov predvideva čim manjši poseg v prostor, zato je mesto postavitve teh
bližje obstoječemu bregu Mure. V okviru projektne ureditve akumulacije se ob vodni liniji zasadijo
grmovnice, na razširjenem delu pa tudi drevesa. Vzdolž nasipov se uredi drenažni jarek, ki bo lahko
služil kot nadomestni habitat. Poglobitev dolvodne struge se izvede v dolžini 1500 m, pri čemer se
ohranijo obstoječe brežine reke Mure. Ribji prehod je načrtovan na desnem bregu ob strojnični zgradbi
v opuščeni strugi nekdanjega dovodnega kanala.

Tip turbine Kaplan
Slika 11: Mesto postavitve pretočne hidroelektrarne pri varianti 3 in 4 (povzeto po [42]).
3.4 Ocena obstoječega stanja
Jeseni leta 2016 smo si ogledali obstoječe stanje širšega območja mhE Ceršak. V prvem sklopu
terenske ekskurzije smo opravili ogled območja pri porušenem jezu. Na njem je bilo mogoče videti
obrise prelivnih polj, saj so stebri objekta porušeni, posledično pa je onemogočeno tudi delovanje
zapornic (slika 13). Ob njem se vzdolž dovodnega kanala nahaja bočni preliv, kjer smo opazili
poškodovani prelivni del. Montažne betonske plošče, ki sestavljajo prelivni hrbet, so prevrnjene ali
ugreznjene v talno podlago, kar nakazuje na delovanje notranje erozije in vzgonske sile. Čeprav so na
levi strani odvodnega kanala zabite jeklene zagatnice, te ne nudijo več osnovne funkcije tesnjenja, saj
so na določenih mestih poškodovane ali premaknjene izven svoje ravnine, kar omogoča prepuščanje
vode.
Slika 12: Dovodni kanal pred mHE Ceršak (levo) in poškodovani bočni preliv med dovodnim kanalom
in reko Muro (desno).
V okviru rekonstrukcije mHE Ceršak glede na varianti 0 ali 1 predlagamo izgradnjo nove odvzemne
zgradbe pred dovodnim kanalom ob prenovljenem jezu. Zaradi pričakovane manjše prodonosnosti na
tem odseku vnašanje plavin v dovodni kanal preprečimo z nizkim pragom, vtok plavajočih predmetov
pa z namestitvijo potopne stene ali rešetke. Plavine in plavajoče predmete odplakujemo po prelivnem
polju pri dvignjenih ali spuščenih zapornicah. Na mestu bočnega preliva se izvede tesnitev do manj
prepustne podlage in nadvišanje terena ali izgradnja armiranobetonske prelivne stene do predvidene
kote. Podobni ukrepi so izvedeni na hidroelektrarnah kanalskega tipa na Muri v Avstriji ali v Sloveniji
na Dravi (HE Formin). S predlaganimi rešitvami bi varovali dovodni kanal predvsem pred plavajočimi
predmeti, saj se slednji ob današnji ureditvi pogosto kopičijo ob mostnih opornikih v kanalu.
Slika 13: Obstoječe stanje odvzemnega jezu in poškodovani bočni preliv.
V drugem sklopu smo si ogledali le zunanjost mHE Ceršak, saj je bila strojnica v času našega obiska
zaprta. Pri ogledu smo opazili poškodbe betonskega podpornega zidu v dovodnega kanalu pred
strojnično zgradbo, ki so lahko nastale zaradi fizikalnih, kemijskih ali bioloških procesov. Za potrebe
izdelave dela nas je zanimalo predvsem stanje odvodnega kanala. Terenski ogled je pokazal, da je peta
utrjene brežine odvodnega kanala izpostavljena procesu erozije. Tlakovani del utrjene brežine pod
normalno gladino vode v kanalu je izgubil stik s preostalim tlakovanim delom, na določenih mestih
pod vodno gladino pa manjka zaščitna obloga. Propadanje obrežnega zidu pri iztočnem delu
hidroelektrarne pospešuje vegetacija, ki se je naselila v pore ali razpoke betona. Dolvodne brežine so
močno poraščene z vegetacijo, debla dreves pa rastejo neposredno ob vodi, kar ni napačno z vidika
zaščite brežine in sonaravne ureditve kanala, vendar vegetacija lahko vpliva na pretočnost profila in
posledično zvišuje nivo spodnje vode.
4 OSNOVNE PODLAGE ZA IZDELAVO IDEJNIH REŠITEV
4.1 Izhodišče
Čeprav mHE Ceršak obratuje od 30. let prejšnjega stoletja, prvotna zasnova zgradbe izhaja iz časov
nastanka tovarne. To dejstvo prikazuje slika 9 (levo), iz katere je razvidno, da se je sočasno z gradnjo
tovarne postavljal tudi prečni objekt v tedanjem mlinskem kanalu. Glede na jožefinski vojaški
zemljevid, ki je nastal v letih 1763-1787 in je dostopen na geografski informacijskem sistemu dežele
avstrijske Štajerske [14], je mlinski kanal obstajal že najmanj sto let pred ustanovitvijo tovarne.
Predstavljena zgodovinska dejstva nimajo veliko teže na zasnovo idejnih rešitev, vendar lahko preko
njih pojasnimo obstoječe stanje.
Slika 14: V času nastanka jožefinskih vojaških zemljevidov je bilo ob reki Muri postavljenih več
mlinov, eden izmed njih je bil tudi mlin pri Ceršaku (nem. Zierberger Muhl), ki je bil zgrajen ob
mlinskem kanalu (povzeto po [14]).
V sklopu študije trajnostnega razvoja [35] je bil obravnavan odsek glede na različne indikatorje
označen med najprimernejšimi območji za energetsko izrabo Mure na slovenskem delu, zato so bile
izdelane osnovne tehnične rešitve možnih variant, ki predstavljajo izhodišče za nadaljnjo obdelavo in
pripravo podrobnejših rešitev iz tehnično-ekonomskega vidika. V okviru magistrskega dela smo se
odločili za pregled in oceno variant 0 in 1, kjer se predvideva ohranitev obstoječe lokacije strojnice z
izvedbo rekonstrukcije in ureditvenih ukrepov na osnovnih sestavnih delov elektrarne.
Za ta namen smo s strani DEM pridobili del tehnične dokumentacije in gradiva, iz katerih smo izhajali
pri izdelavi idejnih rešitev. Osnovna podlaga za oceno obstoječe situacije je topografski načrt območja
mHE Ceršak in geodetska izmera prečnih profilov kanala in reke Mure. Na odvodnem kanalu je bilo
merjenih 53 profilov na razdalji 30 m, na Muri pa 17 profilov na enaki razdalji. Meritve so bile
narejene na odseku pri sotočju z odvodnim kanalom (14 profilov) in pri odvzemnem jezu (3 profili).
Glede na datum izdelave topografskega načrta so bile meritve opravljene v letu 2008. V fazi pregleda
prečnih profilov odvodnega kanala smo sočasno zbrali podatke o nivojih gladine vode in najglobljih
točkah dna prečnega prereza kanala. Pri zapisovanju teh smo poudarili točki pred sotočjem z Muro in
za iztočnim delom hidroelektrarne. Čeprav smo zajeli tudi ostale najgloblje točke odvodnega kanala,
slednje ne odražajo dejanskega naklona dna med profili, saj je dno kanala mestoma lokalno
poglobljeno zaradi delovanja vlečne sile v smeri vodnega toka. Rezultat zajetih podatkov je izdelan
vzdolžni profil kanala, ki je prikazan na grafikonu 2 .
Grafikon 2: Vzdolžni profil odvodnega kanala.
Evidentno je, da mHE Ceršak ne izkorišča razpoložljivega energetskega potenciala, saj je iz grafikona
2 razvidna razlika nivojev vodne gladine in dna kanala od sotočja do strojnične zgradbe.
Razlog za takšno stanje najverjetneje izhaja iz navedenih zgodovinskih okoliščin, saj je bil mlinski
kanal prvotno zasnovan kot derivacija za kontroliran dotok vode za pogon mlinskega kolesa. S
prihodom nove tehnologije za izrabo vodne moči je bil prečni objekt ob tovarni rekonstruiran v objekt
za proizvodnjo električne energije. Strojnična zgradba glede na posredovano gradivo stoji na temeljih,
ki so bili zgrajeni v začetku 20. stoletja na lapornatih tleh. Medtem ko je objekt mHE Ceršak ostal na
ustaljenem mestu, se je Mura zaradi izvedenih regulacij poglabljala. Glede na študijo Inštituta za vode
[9] v obdobju 1974-1995 ni bilo zaznane poglobitve, vendar se je dno struge Mure glede na rezultate
meritev v obdobju 2003-2012 na obravnavanem odseku v povprečju poglobilo. Sklepamo, da je bil do
prvega obdobja meritev vodotok v ravnovesju zaradi nekdanjega nizvodnega prečnega objekta, ki je
imel tudi funkcijo stabilizacije nivelete dna struge. Ne smemo zanemariti dejstva, da je bil do
izgradnje verige avstrijskih hidroelektrarn v spodnjem delu Mure omogočen dotok plavin iz zaledja.
Ne glede na zapisano je vodni padec hidroelektrarne v sedanjem času ostal neizkoriščen.
Povprečni vzdolžni naklon vodne gladine v odvodnem kanalu izračunamo po naslednji enačbi:
∆h (242,73−240,42)
I= L
= 1560
= 0,0015 (1)
kjer Δh predstavlja razliko gladin vode med kontrolnima profiloma, L pa razdalja med njima. Čeprav
smo omenili, da je odvodni kanal dolg 1600 m, sta bila krajna prečna profila merjena na iztočnem delu
strojnice oziroma pred sotočjem z Muro. V zadnjem primeru razlika nastopi zaradi združitve kanala s
strugo reke Mure pod kotom okoli 30 stopinj, profil pa je bil merjen prečno na os odvodnega kanala.
Iz zgornje enačbe lahko razberemo, da je povprečni naklon vodne gladine v kanalu 1,5 ‰, vendar
moramo opozoriti, da je naklon odvisen od vodostaja Mure, zato izračun ni merodajen. Po enakem
postopku lahko izračunamo hidravlični padec kanala glede na razliko najglobljih točk dna struge. Kota
najglobljega dela prečnega profila za iztočnim delom se nahaja na 240,98 m n. m., v končnem profilu
pred sotočjem pa na 238,65 m n. m. Skupna višinska razlika tako znaša 2,33 m. Izkaže se, da je naklon
dna v kanalu ravno tako 1,5 ‰, kar nam prikazuje tudi enačba regresijske premice na grafikonu 2. Če
zanemarimo lokalne motnje v kanalu, bi glede na izračunane povprečne naklone lahko predpostavili,
da se znotraj merodajnega odseka pojavi stalni enakomerni tok, saj pri slednjem velja, da je energijska
črta vzporedna z vodno gladino in dnom kanala ( IE = Igl = Id), torej so vsi vzdolžni nakloni enaki.
Vendar ta predpostavka drži le ob upoštevanju robnih točk, saj grafikon 2 prikazuje spreminjanje
globine znotraj odseka zaradi neenakomernosti prečnih prerezov.
V bodočih izračunih bomo uporabili koncept stalnega enakomernega toka, zato bomo podali enačbe,
ki se nanašajo na to predpostavko. Za splošne izračune, ko obravnavamo odsek kanala ali vodotoka
kot celoto, je uporaba enačb stalnega enakomernega toka logična, saj po definiciji nastopi ko so
globina, površina, pretok in hitrost v daljšem časovnem obdobju ter odseku vodotoka konstantne.
Vendar pa je potrebno biti pazljiv, ko se globina vode v kanalu spreminja zaradi robnih pogojev. V
našem primeru predpostavljamo zajezbo pri sotočju, ki jo povzroča reka Mura s spreminjajočim
pretokom. V takih pogojih se v primeru enakomernih kanalov (konstanten naklon, prečni prerez in
koeficient hrapavosti), pojavi neenakomerni tok [44]. V kasnejših izračunih se bo pokazalo, da ima
zajezitev reke Mure močan vpliv na nihanje gladine vode v kanalu in posledično na izračun
konsumpcijske krivulje pri hidroelektrarni. Čeprav je v različnih literaturah opisanih več računskih
metod, bomo kompleksnost izračunov reševali z ustreznim in razpoložljivim programskim orodjem.
4.1.1 Derivacijska hidroelektrarna
Koncept zasnove derivacijske elektrarne je ustvarjanje potrebnega padca za hidroenergetsko izrabo

vode, v osnovi pa sta ločena pregrada in pogonski objekt. Odvzemna zgradba ima vlogo preusmerjanje
vodnega toka v derivacijo in praviloma ne ustvarja dodatnega padca. Želeni energetski potencial je
ustvarjen z dovodnim in odvodnim kanalom, pri čemer je vzdolžni naklon derivacije manjši od padca
dna vodotoka (Ider < Ivod). Običajno se kanali gradijo na nižinskih rekah, na splošno pa so elektrarne
pretočnega tipa. Ker je strojnična zgradba izven območja pregrade, se za kontrolirani dovod in odvod
obratovalne vode uporabljajo odprti kanali s prosto gladino, kjer se pričakuje majhna nihanja vodne
gladine. Bočni preliv ali prelivni zid v dovodnem kanalu služi namenu zagotavljanja konstantne
obratovalne gladine in razbremenjuje kanal v primeru pojava visokih voda ali nestalnih tokov zaradi
obratovanja hidroelektrarne.
Splošni pogoji pri načrtovanju objektov derivacije so [45]:

 zagotavljanje obratovanja postroja z visoko zanesljivostjo,
 zmanjšanje hidravličnih izgub na dovodnem in odvodnem delu,
 pri večnamenskih sistemih morajo objekti derivacije izpolnjevati zahteve kompleksne izrabe
vode,
 na podlagi optimizacije stroškov izgradnje, izrabe vodne moči in izgubljene energije se izbira
tip derivacije, trasa, geometrijski elementi in pretočni režim.
Odvodni kanal je v začetnem delu največkrat globoko vkopan, po obliki pa se običajno bistveno ne
razlikuje od dovodnega kanala. Osrednjega pomena pri načrtovanju odvodnega kanala je določitev
višinskega položaja dna kanala. Praviloma je na sotočju gladina vode v reki in v kanalu na isti višini.
Pri izračunu višine gladin se upošteva srednji letni pretok votodoka [46].
Slika 15: Primeri izvedbe priključka odvodnega kanala na vodotok: izvedba A je nepravilna, saj je
zaradi visokega nivoja dna kanala ostal padec neizkoriščen, medtem ko je pri izvedbi B kanal
pregloboko vkopan, s tem pa so povezani višji stroški gradnje. Izvedba C prikazuje optimalno zasnovo
odvodnega kanala. Parameter h pomeni računsko globino kanala pri inštaliranem pretoku (Qi), N.g. pa
referenčno gladino vode v vodotoku [46].
V Sloveniji obratujeta dve večji derivacijski hidroelektrarni, in sicer HE Zlatoličje in HE Formin.

Dravskim elektrarnam Maribor zagotavljata več kot 40 odstotkov proizvodnje električne energije [47].
Elektrarni izkoriščata energetski potencial Drave na odseku od Maribora do Ormoža. Glavni sestavni
deli obeh HE so jez, ki ustvarja akumulacijsko jezero, dovodni kanal, trapezne oblike z vodotesno
oblogo, sredinsko postavljena strojnica in odvodni kanal. Slednji je prav tako trapezne oblike, na
območju strojnice je utrjen z betonskimi ploščami, struga kanala pa je globoko vkopana v teren, kar
prikazuje slika 16.
Slika 16: Vzdolžni profil HE Formin [48].

V tem poglavju velja omeniti tudi nedavna ureditvena dela, ki se navezujejo na idejno zasnovo
optimizacije obratovanja mHE Ceršak. V sklopu projekta prenove HE Zlatoličje in nepredvidene
sanacije odvodnega kanala, ko je reka Drava leta 2012 v času poplav poškodovala nasip med matično
strugo in kanalom, se je pričela uresničevati ideja o razširitvi kanala iz 90. let prejšnjega stoletja.
Predvidena je širitev kanala in s tem znižanje nivoja spodnje vode, s čimer bi se povečal padec HE
Zlatoličje. Dodatna izraba energetskega potenciala bo posledično povečala srednjo letno proizvodnjo
za okoli 6,9 GWh. Projekt je ekonomsko upravičen tudi zaradi načrtovanih prihodkov, ki izvirajo iz
prodaje odkopanega mineralnega agregata [49].
Na osnovi ugotovitve, da mHE Ceršak ne izkorišča razpoložljivega energetskega potenciala in

podanega primera povečanja proizvodnje HE Zlatoličje, smo se v okviru magistrskega dela
osredotočili na izdelavo idejnih tehničnih rešitev za znižanje nivoja spodnje vode in s tem pridobivanje
vodnega padca. V predvidenih različicah bomo spreminjali naklone dna struge in tako poskušali
doseči optimalno rešitev, kot je prikazana na sliki 15. Upoštevali bomo dejstvo, da je trasa kanala
določena, prav tako tudi lokacija strojnice. V sklopu dela bomo obravnavali predvsem tehnično-
ekonomski vidik, medtem ko vpliva idejnih rešitev na okolje ne bomo upoštevali. Globoki vkopi lahko
povzročijo upad gladine podtalnice, neposredni vpliv bi morali preveriti z ustreznim matematičnim
modelom. V primeru negativnega vpliva bi morali predvideti zavarovanje podtalnice pred znižanjem z
zasnovo tesnilne zavese ali drugim ukrepom.
4.1.2 Metodološki okvir
V okviru zasnove in obravnave idejnih rešitev bomo uporabili enako metodologijo:
1. Pregled tehničnih smernic in standardov

2. Izbira dimenzij prečnega profila in naklonov dna kanala
3. Hidravlični izračun v matematičnem modelu
4. Določitev srednje letne proizvodnje na podlagi energetskih izračunov
5. Izračun gradbenih količin
6. Vrednotenje investicije
7. Energetsko-ekonomska optimizacija
4.2 Obloga kanala
Izvedba obloge kanala na odvodnem kanalu je neobičajna, saj so kanali v splošnem neobloženi.
Največkrat so obloženi na območju strojnice kot vodnogospodarski ukrep za zaščito brežin. Oblogo
pogosteje načrtujemo na dovodnem kanalu še posebej, če so grajeni v nasipu iz koherentnega
materiala, kjer ima obloga primarno vlogo zadrževanja vode oziroma preprečuje izgubljanje vode, v
kolikor je obloga vodotesna. Pri tem se ne smemo ozirati le na vidik ohranjanja količine vode v kanalu
in s tem zagotavljanja višje proizvodnje električne energije, temveč moramo tudi v fazi zasnove
računati predvsem na posledice zaradi pronicanja vode v telo nasipa in/ali v temeljna tla. V kolikor so
nasipi vodoprepustni in slabo zasnovani, se lahko znotraj telesa pojavi notranja erozija, s tem pa je
ogrožena stabilnost hidrotehničnega objekta. Dvig nivoja podtalnice ima lahko negativen vpliv na
kmetijska zemljišča in pridelavo kmetijskih proizvodov. V odvodnih kanalih ni bojazni za dvig nivoja
talne vode, kvečjemu se bo slednja v globokih izkopih izcejala v kanal. Pri dimenzioniranju obloge v
odvodnem kanalu moramo upoštevati še zaledne pritiske talne vode, ki oblogo potiskajo v kanal, zato
je potrebno izvesti ustrezno dreniranje. Poleg zmanjšanja zalednih tlakov ima drenaža v kombinaciji z
oblogo funkcijo preprečevanja izpiranja materiala v primeru nihanja vodostaja v odvodnem kanalu.
Izvedba obloge na kanalu prinaša veliko koristi, vendar je investicijski vložek zato večji. Pri tem je
potrebno ocenjevati med smiselno tehnično rešitvijo in ekonomsko koristjo. S tega vidika bomo v delu
zasnovali tudi nekonvencionalne idejne rešitve, katere vključujejo oblogo predvsem z namenom
povečanja hidravlične prevodnosti odvodnega kanala.
Osnovne smernice za zasnovo kanala so povzete po indijskem tehničnem standardu za

dimenzioniranje obloge kanala (IS 10430:2000) [50] in US Bureau of Reclamation (USBR) [51],
zajeli pa bomo tudi priporočila, ki jih navajajo različni avtorji. V splošnem ni podanega mednarodnega
standarda za izbiro in dimenzioniranje obloge. V tujih državah se uporabljajo predvsem nacionalni
standardi, ki so bili razviti na podlagi izvedenih projektov in izkušenj.
Obloga kanala je tudi pomembna lastnost pri projektih za izgradnjo namakalnega sistema, saj povečuje
pretočno sposobnost in zmanjšuje izgubo vode zaradi pronicanja. Ker so hitrosti vode v obloženih
kanalih višje, je pri enaki učinkovitosti odvajanja vode iz kanala potreben manjši prečni prerez, s
čimer se prihranijo stroški izkopa in ostalih ureditvenih del. Osnovno načelo dimenzioniranja
obloženih kanalov je ohranjanje konstantnega prečnega profila vzdolž kanala.
Pred končnim izborom obloge kanala je potrebno izvesti analizo upravičenosti iz tehničnega in
ekonomskega vidika. Izbor določenega tipa obloge kanala je pogojen tudi z razpoložljivostjo materiala
na območju gradbenega posega, saj so s tem povezanimi stroški izgradnje. Prav tako je potrebno
preveriti lastnosti materiala na območju uporabe.
4.2.1 Smernice za zasnovo kanala in izbiro obloge
V splošnem se kanalski hidrotehnični objekti uporabljajo za dovod industrijske in sanitarne vode, vode
za namakanje, vode za izrabo vodne moči, ipd. Umetni kanali se gradijo tudi za namen plovbe in
povezavo plovnih poti (npr. Sueški ali Panamski prekop) [52].
4.2.1.1 Splošno
Pred začetkom zasnove kanala, določitve trase in izbire primerne obloge je potrebno poznati sledeče
značilnosti, ki se nanašajo na območje izgradnje kanala in namena uporabe:
1. Količina vode – osnovni podatek, ki vpliva na zasnovo in določitev dimenzij kanala.

Dimenzioniramo na največji pričakovani pretok (npr. inštalirani pretok pri hidroelektrarnah).
2. Reliefne značilnosti – kanalski sistemi so izvedbeno zahtevni in dragi hidrotehnični objekti. Z

njimi ustvarjamo potrebni vodni padec. Zahteva se, da je izvedba kanala ter ostalih
pripadajočih objektov najcenejša, zato mora biti trasa kanala čim krajša. Pri tem je potrebno
upoštevati tudi ekološke, naravovarstvene in krajinske zahteve [52].
3. Geomehanske lastnosti tal – v preliminarni fazi načrtovanja moramo pregledati obstoječe

geološke karte ali pa pridobiti morebitne podatke izvedenih raziskav iz bližnjih lokacij. V
kolikor je obstoječih podatkov premalo, so bistvenega pomena pri določitvi trase kanala
geološke in hidrogeološke terenske raziskave [53]. Na odvzetih vzorcih je potrebo opraviti
laboratorijske preiskave za določitev osnovnih lastnosti zemljine, kot so zrnavostna sestava,
neprepustnost za vodo, stisljivost in nabrekanje ter ostale mehanske lastnosti zemljine. Na
podlagi raziskav spoznamo sestavo tal in fizikalne karakteristike posameznih slojev tal ter
tako identificiramo potencialna neugodna območja za temeljenje objektov (npr. plazovita
območja, slabo nosilna tla, vpliv podtalnice, ipd.). Pozornost pa moramo posvetiti tudi
morebitni vsebnosti soli v tleh, še posebej sulfatov, ki delujejo agresivno na beton.
4. Klimatski pogoji - temperaturni razpon ima posebno vlogo pri izbiri ustrezne obloge, saj je z
njim povezana njihova trajnost. Posebno pozornost je potrebno nameniti območjim, kjer se v
zimskem času na vodni gladini tvori led, ki lahko poškoduje oblogo. V nekaterih primerih pa
klimatski pogoji narekujejo izbiro dimenzij kanala (npr. zmanjšanje izhlapevanja, vpliv na rast
vegetacije, ipd.).
5. Tehnologija gradnje – na podlagi terenskih razmer in velikosti kanala je potrebno preveriti

možnost uporabe mehanizacije, s čimer se zmanjšajo stroški gradnje. V primeru velikih
kanalov je smiselno predvideti posebno tehnologijo gradnje obloge kanala, ki je primerljiva z
gradnjo voznih površin v cestogradnji. Običajno jo izdelujejo specializirana podjetja, ki imajo
za izvedbo del na razpolago ustrezno gradbeno opremo.
6. Razpoložljivost materiala – ekonomičnost izgradnje je odvisna od razpoložljivosti materiala

v bližnji okolici ali oddaljenosti od kamnoloma.
7. Gospodarska infrastruktura – pri projektiranju trase kanala se lahko križamo s cestno in

železniško ter ostalo javno gospodarsko infrastrukturo, zato moramo načrtovati dodatne
ukrepe in objekte (npr. izgradnja mostov).
4.2.1.2 Funkcija obloge
Obloga kanala prinaša veliko koristi, ki so sledeče:
1. Kontrola precejanja - precejanje vode je proces prehajanja vode skozi porozni medij. V
kanalskih hidrotehničnih objektih za dovod vode, ki so zgrajeni v nasipu, se voda preceja
skozi telo nasipa. Voda se giblje skozi prostor med zrni in se običajno ob peti nasipa zbira v
jarkih, drenažnih ceveh ali pa se odceja v vodonosne plasti, kjer preide v podtalnico. Ker
obstaja višinska razlika dveh točk gladin, se ustvari tok v telesu nasipa v smeri padca
gradienta, torej izcejanje vode iz višje proti nižji točki vodne gladine. Skozi nasip se ustvari
precejna krivulja, ki ima obliko parabole [44].
Slika 17: Pronicanje vode skozi nasip in prikaz oblike precejne krivulje [44].
Steiman [44] je predstavil enačbe, s katerimi lahko analitično izračunamo količino precejanja
skozi telo nasipa na dolžinski meter. Darcyjeva hitrost gibanja vode v poroznem prostoru je:
∆ℎ
𝑣𝑓 = 𝑘𝑓 ∙ 𝐿
= 𝑘𝑓 ∙ 𝑖 (2)
Točko izcejanja na brežini suhe strani nasipa določimo po enačbi:
ℎ02
𝑎= 𝐶∙ 𝐿
(3)
Količino precejanja vode skozi nasip je:
ℎ0 −𝑎
𝑞 = ℎ0 ∙ 𝑘 ∙ 0,435 ∙ , (4)
𝐿
kjer so:
𝑘 – koeficient filtracije ali prepustnosti [m/s],
∆ℎ – razlika v tlaku vode [m],
𝐿 – horizontalna razdalja med točkama gladine na nasipu [m],
𝑖 – hidravlični gradient [-].
Preglednica 13: Vrednosti koeficienta C v odvisnosti od naklona brežine.
1:m 1 : 1,5 1 : 2,0 1 : 2,5 1 : 3,0 1 : 3,5 1 : 4,0

C 0,585 0,805 1,025 1,275 1,485 1,720
Če povzamemo zgornje enačbe, je količina precedne vode odvisna predvsem od hidravličnega

gradienta in sestave materiala (zemljine) skozi katerega se giblje voda. Navadno Darcyjev
koeficient prepustnosti določamo v laboratoriju po standardiziranem postopku, odvisen pa je
od poroznosti, zrnavosti in vrste zemljine. Potrebno je omeniti, da Darcyjev zakon velja le pri
majhnih hitrostih gibanja vode v poroznem prostoru, kjer mora velja laminarni režim gibanja
vode ([44]; [54])
V splošnem kanalov ni potrebno oblagati, ko je hidravlična prepustnost oboda kanala manjša

od 1 x 10-6 cm/s, pri pogoju, da hitrosti vodnega toka ne presegajo največjih dopustnih hitrosti,
ki so določene za tip obloge ali zemljine [50].
2. Povečanje hidravlične prevodnosti – v kanalih za energetske namene se izvede obloga tudi z

vidika zmanjšanja hidravličnih izgub. Nekatere obloge imajo bolj gladko površino od običajne
površine dna ali brežine struge, zato voda v kanalih z oblogo zaradi manjše hrapavosti hitreje
odteka. Osnovna enačba, s katero opišemo pretok vode v kanalu, se glasi:
𝑄 = 𝑆 ∙ 𝑣, (5)
kjer je:
𝑆 – površina prečnega prereza toka [m2],
𝑣 – srednja pretočna hitrost vode [m/s].
Povprečno hitrost stalnega enakomernega toka zapišemo z znano Manningovo enačbo:
1
𝑣= ∙ 𝑅 2⁄3 ∙ 𝐼 1⁄2 (6)
𝑛𝑔
Hidravlične oziroma energijske izgube zaradi trenja na nekem odseku izračunamo z izrazom:
𝑄2 𝑄2
∆ℎ = 𝐿 ∙ 𝐾2
= 𝐿∙ 1 , (7)
(𝑆∙ ∙𝑅2⁄3 )2
𝑛𝑔
kjer so:
𝐿 – dolžina obravnavanega odseka [m],
𝑅 – hidravlični radij [m],
𝑛𝑔 – koeficient hrapavosti po Manningu [s/m1/3],
𝐾 – pretočni modul, s katerim zajamemo vse geometrijske karakteristike,
𝐼 – padec dna vodotoka [m/m].
Glede na prikazane zgornje enačbe imata hrapavost dna in oblika prečnega prereza kanala
osrednjo vlogo pri hidravličnih izgubah. Hitrost vodnega toka je odvisna tudi od vzdolžnega
naklona dna kanala. Vsi trije parametri predstavljajo izhodišče za optimizacijo obratovanja
hidroelektrarne in znižanje spodnje vode. Izkustvene vrednosti koeficienta hrapavosti po
Manningu so podane v prilogi B za različne tipe oblog.
3. Odpornost proti eroziji – vprašanje zagotavljanja stabilnosti nekega odseka lahko rešujemo z
ustrezno izbiro obloge, ki mora biti odporna proti erozijskim in tudi abrazijskim procesom. Na
splošno je stabilnost kanalov pogojena s padcem vodne gladine, kotom nagiba brežine,
globino vode in predvsem z odpornostjo materiala [46]. Neobložene kanale dimenzioniramo
po postopkih, ki temeljijo na izračunu največjih dopustnih hitrosti vode oziroma na dovoljeni
vlečni (strižni) sili [44]. Pri projektiranju in izbiri ustrezne obloge se lahko opiramo na
priporočene mejne vrednosti hitrosti vode za določen material ali oblogo.
4. Zmanjšanje vpliva na podtalnico – pojav je povezan z že opisanim procesom precejanja. V

neobloženih kanalih in vodoprepustnih tleh pronicajoča voda povzroči dvig nivoja talne vode
in zamočvirjenje tal, kar predstavlja neugodne pogoje za poljedelstvo. Obloga kanala
zmanjšuje izcejanje vode, če ima lastnost vodotesnosti in je nepoškodovana.
Slika 18: Vpliv visoke vode na brežine: normalni nivo gladine in podtalnice (1), visoka voda
učinkuje na zaledne vode (2), ki po upadu gladine ogrožajo stabilnost brežine (3) [46].
Proces je obraten v globoko vkopanih kanalih, kjer obstaja verjetnost, da je podtalnica na

višjem nivoju od proste gladine vode v kanalu, zato se bo izcejala v njega, v okolici pa bo
nastal depresijski lijak. V primeru negativnega vpliva na podtalnico je potrebno predvideti
ukrep, ki lahko vključuje uporabo vodotesne obloge, vendar se običajno izvede tesnilna zavesa
do neprepustne podlage. V odvodnih kanalih, kjer gladina voda niha v odvisnosti od vodostaja
reke, je lahko zaradi naglega nižanja gladine vode ogrožena stabilnost brežin, še posebej, če je
nagib brežin relativno strm. V času visokih voda reka zajezi odvodni kanal, zato se nivo vode
v njem drastično poviša in napolni podtalnico (slika 18). Čeprav je brežina hidravlično
neobremenjena, obstaja nevarnost zdrsa brežine. Tveganje se poveča, ko gladina upade, nivo
talne vode pa ostane na višjem nivoju, kar pri neobloženih kanalih povzroča izpiranje drobnih
frakcij. Obloga lahko utrdi brežino, vendar moramo pri dimenzioniranju upoštevati zaledne
pritiske in zagotoviti ustrezno dreniranje ([46]; [55]).
5. Zmanjšanje prečnega prereza kanala – pri oblogah z manjšo hrapavostjo se poveča

pretočna hitrost v kanalu, zaradi česar je pri enaki prevodnosti potreben manjši prečni prerez.
Posledično se zmanjšajo tudi stroške gradnje. Potrebno je določiti optimalni prečni prerez na
podlagi optimizacije stroškov gradnje in vzdrževanja kanala ter izgubljene energije.
6. Zmanjšanje stroškov vzdrževanja – neobložene kanale je potrebno vzdrževati s čiščenjem

mulja in odstranjevanjem obrežne vegetacije. Z izvedbo obloge se stroški vzdrževanja izrazito
zmanjšajo.
4.2.1.3 Pogoji za izbiro ustrezne obloge
V tem razdelku bodo obravnavani glavni dejavniki, ki vplivajo na izbiro obloge. Dejavniki so:
1. Ekonomičnost – ekonomičnost izvedbe je glavni in najpomembnejši faktor pri izbiri tipa

obloge. Na njega vplivajo sestava tal, klimatski pogoji, velikost kanala, vzdrževanje, ipd. Z
vidika gradbenih stroškov je osrednjega pomena razpoložljivost materiala, možnost uporabe
mehanizacije in druge opreme. Upoštevati je potrebno tudi zahteve, ki so vezane na rok
izvedbe gradbenih del.
2. Odpornost in trajnost – glede na prisotne erozijske procese in možnostjo odnašanja

materiala oboda struge se obloga izbere na podlagi metode največje dovoljene dopustne
hitrosti. Obloga kanala mora biti odporna tudi na klimatske razmere (npr. vpliv nihanja
temperature in vlažnosti, zmrzali, dežja, sonca, ipd.) in proti vdoru agresivnih snovi, ki lahko
povzročijo nastanek poškodb. Upoštevati je potrebno še druge pojave kot so abrazija obloge
kanala, prisotnost glodavcev, rast vegetacije, ipd. Za potrebe ekonomske analize je okvirna
življenjska doba betonske obloge, kamnite zložbe in obloge iz opečnih zidakov 60 let.
Življenjska doba obloge kanala se določa na osnovi izkustev, ki temeljijo iz izvedenih
projektov v podobnem okolju.
3. Stabilnost brežin – praviloma obloga kanala ne sme biti obremenjena z zemeljskimi ali
drugimi zalednimi pritiski in se mora izvesti na stabilno brežino. Kjer je zaradi različnih
vzrokov nagib brežin bolj strm od dejanske stabilnosti pobočja, mora biti obloga izbrana in
projektirana tako, da lahko prevzema zaledne pritiske. Na geološko slabih tleh se zasnuje
posebne tipe oblog.
4. Vzdrževanje – obseg vzdrževalnih del zaradi nastanka poškodb, kot posledica agresivnega
delovanja okolja, lahko vpliva na izbiro obloge. Če oblogo kanala zasnujemo kot
protierozijski ukrep za zaščito brežin, potem stremimo k oblogam, ki jih je enostavneje
sanirati (npr. montažne betonske plošče, kamnite zložbe, obloga iz opečnih zidakov, itd.).
5. Splošni dejavniki – na kompleksnost načrtovanja in izbire obloge kanala vpliva vrsta drugih
faktorjev, ki so povezani s funkcijo obloge:
 največja hidravlična prevodnost struge,
 vodotesnost,
 odpornost proti eroziji,
 preprečevanje rasti vegetacije,
 prisotnost glodavcev,
 prilagodljivost.
4.2.1.4 Parametri za oblikovanje prečnega prereza kanala
Predstavljeni bodo najpomembnejši parametri za določitev oblike prečnega prereza odvodnega kanala,
ki so pogosto globoko vkopani, zato ne bodo navedena nekatera priporočila, ki se nanašajo na
dovodne kanale. Tipični prečni prerez kanala z oblogo je največkrat tehnično trapezne oblike. Pogosto
se uporablja tudi pravokotna, trikotna in parabolična oblika prereza. Omejili se bomo le na trapezni
pretočni prerez. Osnovni parametri so prikazani na sliki 19 in bodo opisani v nadaljevanju:
Slika 19: Osnovni parametri odvodnega kanala trapezne oblike.
1. Širina dna kanala – odvisna je predvsem od vrste mehanizacije, ki se uporablja za gradnjo

kanala in izvedbo obloge. V kanalih s hidravlično prevodnostjo od 30 do 200 m3/s je običajna
širina dna, ki je zadostna za kamionski prevoz po dnu kanala v fazi gradnje, od 4,5 do 6 m.
V primeru uporabe posebnih strojev za izkop kanala in izvedbo obloge mora biti širina dna
najmanj 10-12 m [45].
2. Nagib brežin – oblikuje se na podlagi lastnosti zemljine in predvidene obloge kanala.

Praviloma nagib brežine zapišemo kot razmerje višine proti dolžini (1 : m). V osnovi je
stabilnost brežine odvisna od kohezije in kota notranjega trenja zemljine, višine brežine,
plastovitosti in nagiba raščenih tal, podnebnih razmer ter nivoja podtalnice [56]. Kot smo že
omenili, mora biti obloga izvedena na stabilnem pobočju, vendar se lahko odločimo za
strmejši nagib, če je predvidena obloga projektirana tako, da lahko prevzema zaledne pritiske.
Pri zasnovi prečnega prereza kanala stremimo k strmejšim nagibom zaradi manjše zasedbe
zemljišča in tudi manjših stroškov gradnje, torej so nakloni pogosto določeni z ekonomskim
izračunom. Običajno so v globokih izkopih nakloni brežine na območju nihanja vode blažji,
medtem ko so brežine nad tem območjem bolj strme [44]. Posebno pozornost moramo
posvetiti vezljivim (koherentnim) zemljinam, saj zaradi prisotnosti vode rade drsijo (npr. glina
ali ilovica) in povzročajo zdrse. V splošnem je bilo razvitih več numeričnih postopkov
stabilnostnih analiz, s katerimi določamo naklon brežin, vendar lahko v pripravljalni fazi
projektiranja uporabimo priporočljive naklone brežin, ki so za nekatere tipe zemljin podani v
preglednici 14.
Preglednica 14: Tipi zemljin in nakloni brežin pri vkopih ([50]; [56]).
Material Naklon brežin

Skala 2:1 do 5:1
Nevezljive zemljine (pesek, gramoz) 1:1,5 do 1:2
Vezljive zemljine (glina) 1:1,5 do 1:2,5
Zaglinjen pesek 1:1,5 do 1:2
Vodovsebnostne zemljine 1:3 do 1:5
3. Dolžina brežin – določena je z višino in naklonom brežine. Dolžino nadvodnih brežin

moramo omejiti zaradi toka padavinskih vod. Za okvirno vrednost smo privzeli predpis iz
Pravilnika o projektiranju cest, ki pravi, da moramo brežine dolžine preko 10 m oblikovati z
vmesno lovilno bermo širine 2 m [57].
4. Nadvodje – predstavlja vertikalno razdaljo med projektirano gladino vode in robom kanala. S
tem zagotovimo varnostno nadvišanje zaradi pojava valovanja vodne gladine, ki v odvodnem
kanalu ne povzroča večjih težav. Predvsem je pojav pomemben za določitev višine obloge nad
vodno gladino, ki se običajno zaključuje na bermi kanala.
Valovanje ali dvig vodne gladine nastane zaradi vetra, zajezbe, višje hitrosti vodnega toka v
zavojih na zunanjem bregu, dotoka padavinske vode, usedanja lebdečih plavin v kanalu,
povečanja hrapavosti (npr. rast vegetacije) ali zaradi naglega zapiranja in odpiranja turbin ali
zapornic [44]. Zadnji vzrok vpliva na ustvarjanje pozitivnih in negativnih sotočnih valov, zato
je potrebno omejiti posledice dotičnih pojavov. Negativni sotočni valovi, ki se formirajo
zaradi naglega zapiranja turbine, znižujejo gladino spodnje vode v odvodnem kanalu, zato se
mora turbino zavarovati pred pojavom kavitacije, oblogo kanala pa pred povečanjem
obremenitve zaradi tlaka podtalnice [52]. V splošnem je določitev nadvodja v obloženih
kanalih odvisna od številnih faktorjev (velikost kanala, hitrosti vodnega toka in vetra,
obratovanje hidroelektrarne, itd.). Predvsem je potrebno definirati koto gladine in s tem
globino kanala. V dovodnih kanalih je pogosto opredeljena kot najvišja vodna gladina pri
obratovanju hidroelektrarne, medtem ko se vodna gladina odvodnega kanala spreminja v
odvisnosti od vodostaja reke. Za okvirno oceno minimalnega nadvišanja lahko uporabimo
priporočilo (običajno za dovodni kanal), ki ga podaja Bureau of Reclamation.
Slika 20: Nadvodje v odvisnosti od tipa oblog in pretoka vode v kanalu (povzeto po [51]).
5. Berma – osnovni namen izvedbe berme je zavarovanje in povečanje stabilnosti brežine ter
prestrezanje padavinske vode. Uporablja se tudi kot dostopna pot za vzdrževanje kanala.
Širina berme je odvisna od namembnosti, vendar ne sme biti ožja od 1 m. Za potrebe
vzdrževanja je berma široka od 3 do 5 m. Običajno je teme berme, ki se uporablja kot
dostopna pot, 0,5 – 1 m nad najvišjim nivojem vode v kanalu [45].
4.2.2 Vrste oblog
Ker so neobloženi kanali pogosto vodoprepustni, izpostavljeni erozijskim procesom oziroma so

njihove hitrosti v kanalu omejene, zaradi rasti vegetacije pa so vzdrževalni stroški visoki, jih zaščitimo
z ustrezno oblogo. V osnovi lahko obloge kanala klasificiramo v tri skupine, in sicer obloge iz trdnih
gradiv (ang. hard surface lining), vgrajenem vodotesnim membranskim slojem (ang. buried
membrane) in obloge iz zemljin (ang. earth lining). Standard IS 10430:2000 [50] deli tipe oblog v dve
kategoriji:
a. Toge obloge:
 kamnita zložba,
 obloga iz opečnih plošč,
 obloga iz montažnih betonskih plošč,
 monolitna betonska obloga,
 suhi zid iz lomljenega kamna,
 stabilizirana (cementirana) zemljina,
 obloga iz brizganega betona,
 asfaltna obloga.
b. Fleksibilne obloge:
 geomembrane (HDPE, PVC, LDPE),
 bitumenska membrana,
 z vlakni ojačena polimerna membrana,
 obloga iz gume.
Skladno z razvojem kompozitov se za tesnjenje kanalov in manjših bazenov uporabljajo membrane ali
folije. So tanke, elastične, čvrste in odporne proti kemikalijam. Vgradnja materialov je enostavna,
vendar mora biti podlaga ustrezno pripravljena in ne sme vsebovati ostrih robov, ki bi poškodovali
folijo [46]. Običajno se polagajo na brežine z naklonom v razmerju 1 : 2, vendar ker obstaja možnost
zdrsa na stiku med folijo in podlago, jih je priporočljiveje izvesti v blažjem naklonu. Ker je njihova
osnovna funkcija zagotavljanje tesnjenja kanala, jih je potrebno zaščititi pred mehanskimi
poškodbami, vegetacijo (rast korenin) in zunanjimi atmosferskimi vplivi, zato jih pogosto prekrivamo
z razpoložljivimi in ustreznimi materiali, s katerimi zagotavljamo stabilnost kanala. Folije so prav tako
neodporne proti glodavcem, zato njihova uporaba ni priporočljiva na območjih, kjer jih glodavci
utegnejo poškodovati. Življenjska doba membran je odvisna predvsem od kvalitetne izvedbe krovnega
sloja. V kategorijo membran naravnega izvora, ki imajo lastnost vodotesnosti, uvrščamo glinene
materiale (npr. bentonit).
Iz skupine oblog trdnih gradiv se v manjšem obsegu uporabljajo obloge iz opečnih plošč, predvsem na
območjih, kjer ni razpoložljivega agregata za izdelavo betonske obloge. Na tradicionalni način se
plošče izdelujejo iz zemljine z vsebnostjo gline od 10 do 20 %, v sedanjem času pa se proizvajajo v
industrijskih obratih. Slabost dotične obloge so številni delovni stiki, ki so iz hidravličnega vidika
neugodni. Filtracijske izgube se zmanjšajo z zalitjem reg s cementno malto. Z ekonomskega vidika je
uporaba plošč upravičena v predelih, kjer je delovna sila relativno poceni.
Obloga iz brizganega betona je primerna za kanale manjših dimenzij. Izdelujejo jo na območjih, kjer
ni potrebno pripraviti temeljne podlage. Brizgani beton, ki je narejen iz manjših frakcij agregata
(običajno pesek), se s pomočjo stisnjenega zraka nanaša na podlago. Zaradi visoke vsebnosti cementa
v betonski mešanici se obloga med procesom strjevanja krči, zato se brizgani beton običajno vgrajuje
po segmentih in armira z armaturnimi mrežami ali mrežicami. Za dosego ustrezne debeline se nanaša
v večjem številu nanosih. Ker je izdelava obloge relativno dražja od konvencionalne betonske obloge,
jo uporabljajo predvsem za preplastitev ali zagotavljanje vodotesnosti kamnite podlage ali popravilo
betonske obloge [58].
Slika 21: Obloga iz brizganega betona (levo) in zgladitev površine brizganega betona (desno) [59].
Izvedba obloge iz stabilizirane zemljine je upravičljiva na območjih, kjer imamo za gradnjo obloge
kanala možnost uporabe lokalnega materiala. Osnovni princip izdelave obloge je uporaba okoliške
zemljine, ki ji dodamo cement in vodo. Najbolj ustrezne zemljine za pripravo obloge so dobro
graduirani peščeni ali gramozni materiali, peščeni materiali z manjšim deležem finih zrn ter meljne in
glinaste zemljine. Po hidrataciji cementa je obloga trdna in odporna proti eroziji ter ima lahko lastnost
vodotesnosti, če je material dovolj zgoščen [60].
Uporaba obloge iz kamna je tradicionalna, vendar omejena na območja, kjer je material razpoložljiv.
Kamnita zložba, ki je lahko izvedena iz kamna položenega v suho ali v cementni malti, je predstavnik
obloge iz kamna. V vodnogospodarski praksi ima posebno vlogo, saj se jo pogosto uporablja kot
ureditveni ukrep za zaščito brežin pred erozijskimi učinki vodnega toka. V kolikor je izvedba zložbe
kvalitetna, so rege med kamni zelo majhne, ravno tako pa tudi hrapavost [55]. Z uporabo veziva
postane zložba izjemno kompaktna in se jo lahko uporablja tudi kot podporno konstrukcijo. Pri
projektiranju obloge je potrebno predvideti ukrep za preprečitev nevarnosti notranje erozije, prav tako
je treba zagotoviti ustrezno dreniranje zalednih vod (vgradnja odcednic). Notranja erozija se pojavi, ko
v prostorih med posameznimi kamni še vedno deluje strižna sila vode in izpira drobne frakcije
zemljine, zato se običajno izvede filtrski sloj pod oblogo ali pa se uporabi geotekstil [55]. Obloga je
odporna proti eroziji in abraziji, z dodanim vezivom pa pridobi lastnost vodotesnosti. Cena obloge je
odvisna predvsem od načina izdelave, torej ročnega ali strojnega polaganje kamnov, in od
razpoložljivosti materiala oziroma oddaljenosti od kamnoloma.
Betonske in armiranobetonske obloge so najbolj razširjeni tipi oblog, saj jih lahko uporabljamo v
kanalih z večjimi in manjšimi dimenzijami. Glede na način izvedbe jih delimo na monolitne in
montažne obloge. Monolitne obloge praktično izpolnjujejo vse funkcije, saj so izjemno trajne in
odporne proti eroziji, imajo majhno hrapavost in vodoprepustnost, kljubujejo vremenskim vplivom in
zahtevajo najmanj vzdrževanja. Njihova slabost je slabše prilagajanje spremenjenim terenskim
razmeram, kot je pojav lokalnih nestabilnosti brežine, ki povzročajo razpoke na betonski konstrukciji.
Pojav razpok je lahko tudi posledica krčenja betona in nepravilne izvedbe. Monolitne betonske obloge
se izdelujejo neposredno na kanalu. Bistvenega pomena je priprava planuma temeljnih tal, saj lahko v
nasprotnem primeru nastanejo razpoke zaradi neenakomernega posedanja ali nabrekanja tal. Potrebno
je odstraniti slabo nosilni sloj v primeru prisotnosti nabrekljivih glin in jih nadomestiti z dobro nosilno
plastjo ustreznega materiala. Pred betoniranjem se pripravi in zgosti drenažni sloj, ki je običajno
debeline od 15 do 30 cm, nato se površina grobo in kasneje fino poravna. Postopek izdelave obloge se
zaključi z betoniranjem na pripravljeno in z vodo oškropljeno površino. Zaradi temperaturnih razlik in
krčenja betona je potrebno oblogo dilatirati in razdeliti na krovne plošče, ki so 6-8 m dolge in 3-6 m
široke. Praviloma se betonira vsako drugo ploščo in kasneje (po strditvi) vmesne. Betoniranje na
pobočjih se izvaja brez opaža do naklona brežine v razmerju 1 : 1. Plošče na brežini so zamaknjene
glede na vodoravne plošče. Običajno je treba oblogo okrepiti na stiku med dnom in brežino ali na
prelomih. Po končanem betoniranju se beton zgosti s ploskovnimi vibratorji in površino zgladi. Za
zagotavljanje vodotesnosti se dilatacijske rege zatesni z elastičnimi masami, z lesom ali s pločevino
([45]; [46]; [52]).
Armiranobetonske obloge se izdelujejo na geološko slabših tleh ali v kanalih, kjer se pričakuje naglo
nihanje vodne gladine in visoke hitrosti vodnega toka. Delež armature v oblogi je običajno v intervalu
od 0,1 do 0,4 % prereza v smeri vodnega toka in 0,1 do 0,2 % prereza v prečni smeri, vendar skupni
delež ne znaša več kot 2 %. Navkljub jekleni armaturi, ki preprečuje nastanek razpok in izcejanje
vode, je potrebno obloge dilatirati ([45]; [58]).
Slika 22: Stroški izdelave betonske obloge se zmanjšajo z uporabo namenskih gradbenih strojev [61].
Monolitna betonska obloga je podobno kot pri drugih manj prepustnih oblogah izpostavljena pritiskom
zalednih vod. Obloga je obremenjena predvsem v slučaju upada vode zaradi izpada elektrarne iz
sistema in upoštevanju maksimalne gladine podtalnice. Nevarnost poškodbe obloge obstaja tudi v
času, ko je kanal izpraznjen, nanj pa učinkuje podtalnica. V vkopanih kanalih je treba zagotoviti
odvajanje zaledne vode, ki se izvede z ustreznim drenažnim sistemom vzdolž kanala. Sestavljen je iz
drenažnega sloja, drenažnih cevi in posebnih izpustnih ventilov (povratne lopute), ki so vgrajeni v
oblogo in vodo spuščajo v kanal, ko je podtalnica višja od vodne gladine. Glede na standard IS
4558:1995 [62] je treba na vsakih na 100 m2 obloge na dnu kanala vgraditi izpustni ventil, na brežinah
kanala pa zagotoviti izpustni ventil na vsakih 40 m2.
Slika 23: Tlorisna situacija drenažnega sistema (povzeto po [62]).
Montažne betonske obloge so primerne v pogojih, ko se od obloge zahteva prilagodljivost na

deformacije brežine. Posamezni elementi se izdelajo v industrijskem obratu, zato se obloga izdeluje
neodvisno od vremenskih razmer, ki bi lahko imele vpliv na kvaliteto izvedbe. Betonske plošče
polagamo na pripravljeno podlago. Zaradi številnih stikov, ki so z vidika hidravličnih in filtracijskih
izgub neugodni, se teži k čim večjim ploščam, vendar je velikost teh omejena s transportom in
načinom polaganja (strojno ali ročno). Običajno so plošče armirane zaradi varnega prevoza in
montaže. Stabilnost obloge je pogojena s težo nepovezanih plošč, ki lahko izpadejo iz obloge v
primeru visoke talne vode in naglih manevrov v kanalu. Zaradi načina izvedbe obloge je poškodovane
plošče mogoče enostavno nadomestiti brez večjega vpliva na obratovanje hidroelektrarne. V splošnem
je debelina plošče 8-15 cm, njihova velikost je med 0,25 in 1 m2, življenjska doba pa 50 let ([45]; [46];
[52]).
Slika 24: Dreniranje zaledne vode z uporabo povratne lopute: 1 – betonska obloga, 2 – drenažni sloj,
3 – drenažna cev Ø 15 – 25 cm, 4 – povratna loputa, 5 – jašek s cevjo izpusta, 6 – filter cevi [46].
Asfaltne oziroma asfaltno-betonske obloge so primerne za velike kanale. Zaradi posebne tehnologije
gradnje, ki je primerljiva z izdelavo prevlek v cestogradnji, je v manjših kanalih neizvedljiva in
negospodarna [46]. Ker se obloge lahko položijo v relativno kratkem času in so vodotesne, se jih
množično uporablja tudi za oblaganje velikih akumulacijskih bazenov (npr. čHE Avče). Asfaltne
obloge so elastične, zato so niso občutljive na manjše premike podlage, vendar jih ni priporočljivo
uporabljati na območjih, kjer so neugodna temeljna tla in se od obloge zahteva nosilnost [45]. Asfaltno
oblogo se polaga na dobro utrjeni tamponski sloj. Izjemno pomembna je ustrezna sestava
bituminizirane zmesi in kvalitetna izvedba obloge (valjanje), saj so od njiju odvisne lastnosti in tudi
trajnost obloge. Občutljivost obloge na atmosferske pogoje, vodotesnost obloge in odpornost na
abrazijo je odvisna predvsem od vsebnosti votlin v zmesi [63]. Glede na specifikacije specializiranega
podjetja WALO je obloga sestavljena iz dveh plasti, in sicer iz asfaltnega veznega sloja z vsebnostjo
votlin od 10 do 15 % in plasti bitumenskega betona, kjer je vsebnost votlin manjša od 3 %. Običajno
se na oblogo nanese plast bitumenskega mastiksa, ki zagotavlja zaščito obloge pred staranjem,
vremenskimi vplivi in tudi pred rastjo alg. Nekatere rastline pa lahko z lastnim koreninskim sistemom
poškodujejo oblogo, zato je potrebno preprečiti rast tovrstne vegetacije v bližnji okolici. Če je obloga
položena na pobočje, bo zaradi lastne teže in viskoznosti materiala težila k drsenju proti dnu, zato je
naklon izvedbe na stabilno brežino odvisen predvsem od lastnosti bituminizirane zmesi in tehnologije
gradnje. WALO zagotavlja stabilnostno izvedbo asfaltne obloge do naklona brežine v razmerju 1 : 1,6,
medtem ko podjetje STRABAG omogoča izdelavo obloge do nagiba 1 : 1,25. Ker je asfaltna obloga
gladka, je primerna za hidroenergetske kanale zaradi manjših hidravličnih izgub ([64]; [65]).
Slika 25: Izdelava asfaltne obloge v hidroenergetskem kanalu [64].

4.3 Oblikovanje prečnega prereza kanala
4.3.1 Hidravlično najugodnejši prerez
Pri dimenzioniranju kanala stremimo k čim manjšimi hidravličnimi izgubami in optimizaciji stroškov
izgradnje kanala in obloge. Kot smo že v poglavju 4.2.1.2 povedali, so hidravlične izgube povezane z
geometrijo kanala in hrapavostjo površine. V priročnikih in literaturi je podanih več postopkov iskanja
ekonomsko optimalne rešitve v sklopu načrtovanja kanala z oblogo, ki temeljijo na osnovi hidravlično
najugodnejšega preseka in s tem najmanjšega potrebnega pretočnega prereza. Večji hidroenergetski
kanali so najpogosteje trapezne oblike, katerih geometrijske karakteristike so definirane z izrazi:
𝑆 = 𝑏 ∙ ℎ + 𝑚 ∙ ℎ2 (8)
𝑂 = 𝑏 + 2 ∙ ℎ ∙ √1 + 𝑚2 (9)
𝑆
𝑅=𝑂 (10)
kjer so:
𝑆 – pretočni prečni prerez [m2],
𝑂 – omočeni obod [m],
𝑅 – hidravlični radij [m],
𝑏 – širina dna kanala [m],
ℎ – globina vode v kanalu [m],
m – naklon brežin [-].
Hidravlične izgube bodo najmanjše, ko bo omočeni obod kanala najkrajši. Ob predpostavki, da je

prečni prerez vzdolž kanala konstanten, dobimo hidravlično najugodnejšo korito pri pogoju R = 0,5 ∙ h
oziroma pri naslednjem razmerju med širino in višino pretočnega kanala [45]:
𝑏⁄ℎ = 2 ∙ (√1 + 𝑚2 − 𝑚) (11)
Na podlagi poznanega pretoka, vzdolžnega padca in koeficienta hrapavosti lahko določimo ustrezne
geometrijske elemente za najmanjši izkop kanala in najkrajši obod za izvedbo obloge.
Dejansko je pogoj hidravlično najugodnejšega prereza redko izpolnjen, saj je oblika kanala odvisna
tudi od drugih dejavnikov. Stroški izgradnje kanala, ki so izvedeni v nasipu, so odvisni predvsem od
velikosti nasipnega telesa, zato se v tem primeru stremi k povečanju širine dna kanala in zmanjšanju
višine nasipa. Pri izgradnji kanala v vkopu je potrebno upoštevati tudi lastnosti naravnega materiala in
vpliv podtalnice, zato je globina izkopa lahko omejena. Ravno tako stroški zemeljskih del niso odvisni
le od količin, temveč tudi od dostopnosti mesta izkopa, premeščanja materiala in kategorije zemljine.
Širina dna je pogosto odvisna od tehnologije gradnje, torej od uporabe mehanizacije. V končni fazi se
parametri kanala izberejo na podlagi tehnično-ekonomske optimizacije, kjer so vključeni še ekološki
in drugi faktorji [45].
4.3.2 Karakteristični profil
Osnova za izbiro dimenzij prečnega prereza kanala je karakteristični profil odvodnega kanala. Na sliki
26 je prikazan profil za okoli 100 m dolgi odsek dolvodno od iztočnega dela mHE Ceršak. V tem delu
je kanal utrjen z betonskimi ploščami manjših dimenzij. Karakteristična širina kanala je 14 m, bermi
pa ločujeta brežine v naklonu 1 : 1. V dolvodnem odseku do sotočja z Muro je širina kanala
nespremenjena. Brežine so načrtovane v blažjem nagibu (od 1 : 2 do 1 : 2,5), vendar niso ločene z
bermo zaradi relativno nižjega terena in posledično krajšega pobočja.
Slika 26: Karakteristični profil odvodnega kanala mHE Ceršak.
4.3.3 Obstoječi prečni prerez kanala
Parametri obstoječega prečnega prereza kanala se nekoliko razlikujejo od karakterističnega prereza. Po

pregledu merjenih prečnih profilov odvodnega kanala smo ugotovili, da so brežine v začetnem delu
izvedene v blažjem naklonu, bermi sta krajši (0,5-0,9 m), širina dna kanala pa je podobna
karakteristični vrednosti. V splošnem kanal v tem delu odseka ohranja trapezno obliko, medtem ko je
dolvodno korito kanala preoblikovano.
Slika 27: Obstoječi prečni prerez v začetnem delu odvodnega kanala mHE Ceršak.
Nizvodno so brežine strmejše kot so bile v osnovi načrtovane. Generalno so nakloni kanala nad vodno
gladino v razmerju od 1 : 1,2 do 1 : 2, ponekod pa so tudi strmejše od 1 : 1, vendar na stabilnost
brežine očitno vpliva obvodna vegetacija. Vzdolž odvodnega kanala ni enotnega pretočnega prereza,
saj je na nekaterih odsekih kanal zožen, na drugih delih pa razširjen. Kaže se vpliv pojava obče erozije
zaradi neenakomernih padcev dna kanala. Na ožjem delu je zaradi manjšega pretočnega prereza večja
hitrost vodnega toka, ki erodira dno kanala. Erozija je izrazita predvsem na odsekih, kjer je vzdolžni
naklon večji ali v kanalskih zavojih. Centrifugalna sila vzajemno z gravitacijskim pospeškom usmerja
matico vodnega toka proti zunanji strani zavoja, kjer se ustvarja erozijski tolmun. Zaradi delovanja
vlečne sile vodnega toka se je dno struge preoblikovalo in je sedaj v veliki meri parabolične oblike,
zato je težje določiti dejansko širino dna kanala. Izdelali smo 1D numerični hidravlični model, ki smo
ga na podlagi merjenih vodnih gladin v kanalu (rdeča črta na sliki 27) umerili v programskem orodju
HEC-RAS. Umerjanje hidravličnega modela razumemo kot določanje povprečnih koeficientov
hrapavosti za posamezni prečni prerez in smo ga izvedli po metodi srednje prevodnosti. V prvih
korakih metode se izračuna okvirne vrednosti koeficientov hrapavosti, nato se na podlagi iteracijskega
postopka poskuša pridobiti realne vrednosti koeficientov oziroma se vrednosti izračunanih gladin po
prerezu približajo dejanskim vrednostim opazovanih vodnih gladin. Več o programskem orodju HEC-
RAS bo predstavljeno v naslednjem poglavju. Glede na rezultate (pri pretoku 27 m3/s) se velikosti
pretočnega prereza kanala spreminjajo od 16,11 m2 do 33,06 m2, skladno s tem pa so različne
povprečne hitrosti vodnega toka, ki se nahajajo v intervalu od 0,82 m/s do 1,68 m/s. Evidentno je, da
se v odvodnem kanalu vzpostavljajo procesi, ki stremijo k spremembi oblike kanala, saj lokalne
pretočne hitrosti presegajo največje dopustne hitrosti materiala (aluvialne naplavine). Vpliv na lokalno
erozijo pa ima tudi rastlinstvo na brežinah kanala, ki utrjuje bregove in preprečuje razširitev kanala.
Eden od parametrov, s katerim lahko opišemo širino parabolične oblike kanala, je širina vodne
gladine. Glede na geodetske izmere je gladina v kanalu široka od 14,12 m do 20,43, vendar je
potrebno opozoriti, da se le-ta spreminja v odvisnosti od vodostaja Mure. Najožji del kanala se nahaja
pri sotočju z reko Muro. Rezultati izračunov umerjenega hidravličnega modela so podani v prilogi C.
Slika 28: 1D hidravlični model v programskem orodju HEC-RAS, kjer lahko prikažemo obstoječo
obliko odvodnega kanala na podlagi merjenih prečnih profilov.
4.3.4 Določitev parametrov prečnega prereza kanala
Pri izbiri prečnega prereza kanala se bomo delno opirali na smernice, ki so predstavljene v poglavju
4.2.1.4. Upoštevali bomo karakteristični profil kanala in obstoječe stanje. Zaradi poenostavitve bomo
izbrali trapezno obliko kanala, ki se najpogosteje uporablja v hidroenergetskih kanalih zaradi lažje
gradnje obloženih korit, hkrati pa najbolj aproksimira polkrožno obliko kanala, ki je hidravlično
najugodnejša oblika prereza [44].
V sklopu izdelave idejnih rešitev, kjer se predvideva poglabljanje kanala za pridobitev energetske
višine, smo se odločili za ohranitev karakteristične širine kanala, torej 14 m. Pogoj hidravličnega
ugodnega prereza podaja razmerje med širino in višino kanala. Pri predpostavljenem naklonu brežine
m = 1,9 bi bilo dotično razmerje enako 0,49 : 1 oziroma za izpolnjevanje pogoja hidravlično
najugodnejšega prereza bi morala biti globina vodnega toka vsaj enkrat večja od širine kanala. Če
predpostavimo še vzdolžni padec kanala I = 0,1 ‰ in Manningov koeficient hrapavosti ng = 0,025, bi
z uporabo Manningove enačbe pri pretoku okoli 45 m3/s (kolikor dovoljuje koncesijska pogodba)
dobili širino dna kanala 2,5 m in globino toka okoli 5 m.
Omenjeni izračun lahko tudi zapišemo z uporabo navedenih enačb (5), (6), (8), (9), (10) in (11):
𝑏⁄ℎ = 2 ∙ (√1 + 𝑚2 − 𝑚) = 2 ∙ (√1 + 1,92 − 1,9) = 0,494
𝑆 𝑏 ∙ ℎ + 𝑚 ∙ ℎ2 2,5 ∙ 5,05 + 1,9 ∙ 5,052 61,27

𝑅= = = = = 2,53 𝑚
𝑂 𝑏 + 2 ∙ ℎ ∙ √1 + 𝑚2 2,5 + 2 ∙ 5,05 ∙ √1 + 1,92 24,22
1 1
𝑄 =𝑆∙𝑣 =𝑆∙ ∙ 𝑅 2⁄3 ∙ 𝐼 1⁄2 = 61,27 ∙ ∙ 2,532⁄3 ∙ 0,00011⁄2 = 45,5 𝑚3 /𝑠
𝑛𝑔 0,025
Kot smo omenili, smo zgornje vrednosti predpostavili za okvirni izračun. Za izračun hidravličnega
radija bi lahko uporabili tudi drugi ekvivalenten pogoj, in sicer R = 0,5 ∙ h.
Na primeru obravnavanega odvodnega kanala je izpolnjevanje pogoja hidravlično najugodnejšega

prereza neuresničljivo, saj je pri projektiranju kanala v vkopu potrebno upoštevati še tehnično
izvedbene pogoje. Đorđević [45] navaja, da je v primeru uporabe posebnih gradbenih strojev za izkop
in izdelavo obloge najmanjša širina kanala 10-12 m. Z vidika hidravlično najugodnejšega prereza, ki v
primeru trapeznega oblike predvideva ožji in globlji kanal, bomo izbrali tudi manjšo širino kanala, in
sicer 10 m. Obe varianti bosta predstavljali osnovo za tehnično-ekonomsko optimizacijo.
Bistvenega pomena za zasnovo kanala je nagib brežine, ki je odvisen predvsem od sestave tal in
lastnosti zemljine. Geotehnični podatki nam niso bili na voljo, zato bomo za namen določitve naklona
odvodnega kanala predpostavili osnovne lastnosti tal.
Pregledali smo osnovno geološko karto (list Maribor in Leibnitz) [66], iz katere je razvidno, da se
odvodni kanal nahaja na območju aluvialnih naplavin reke Mure iz geološke dobe kvartar. Primarni
predstavnik rečnih nanosov je prod, v manjši meri je zastopan tudi pesek. MHE Ceršak se nahaja na
obrobju severozahodnega dela Slovenskih goric, ki so v bistvu usedlina nekdaj obsežnega Panonskega
morja. V polkrogu med Šentiljem, Lenartom in Zg. Duplekom so zastopani tortonijski sedimenti. Sloje
sestavljajo slabo vezan konglomerat, pesek in peščeni lapor. Peščeni lapor ponekod vsebuje pole
peščenjaka, drugod pa prehaja v glinasti lapor, obe drobnozrnati sedimentni kamenini pa vsebujeta
visok delež sljude. Pravzaprav območje Ceršaka spada v jareninski blok, ki pripada tektonski enoti
Slovenske gorice. Vpadi plasti severnega dela bloka so v smeri severovzhod ali severozahod, kar
prikazuje tudi slika 29 [67]. Enako geološko sestavo tal podaja tudi avstrijski geološki zavod [68]. Na
nasprotnem bregu Mure sta prav tako zastopana prod in pesek. Gričevnate predele pri naselju
Špilje/Spielfeld sestavljajo plasti laporja, nad njim pa leži sloj peska.
Slika 29: Osnovna geološka karta širšega območja mHE Ceršak [66].
Avstrija je leta 1981 na osnovi izvedenih vrtin izdelala štiri geološke profile na odseku med krajema
Špilje/Spielfeld in Cmurek/Mureck. Profili potekajo prečno na reko Muro in so dostopni na spletni
strani avstrijskega geološkega zavoda [69]. Geološki profili nam prikazujejo osnovno sestavo tal. Po
pregledu profilov smo ugotovili, da je na omenjen odseku povprečna debelina kvartarnih naplavin reke
Mure okoli 5 m, pod njimi pa se nahaja plast terciarnih sedimentov. Iz pridobljenega gradiva smo
razbrali podatek, da je obstoječi strojnični objekt temeljen na lapornati podlagi iz terciarne geološke
dobe, ki se glede na načrt prereza strojnice nahaja na koti 238,85 m n. m. Na podlagi predstavljenih
dejstev lahko sklepamo naslednje:
 kvartarne naplavine sestavljajo prod in pesek,
 povprečna debelina naplavin na območju odvodnega kanala mHE Ceršak je 5 m,
 osnovna podlaga, na katerem ležijo aluvialni nanosi Mure, je lapor.
Okvirna geološka zgradba na obravnavanem območju nam poleg primarnega namena daje osnovo za
izračun gradbenih količin in vrednotenje investicije. Stroški strojnega izkopa so v splošnem odvisni
predvsem od kategorije zemljin ali kamnin.
Slika 30: Geološki prerez Sladki Vrh – Weitersfeld, ki se nahaja okoli 5km dolvodno od strojničnega
objekta mHE Ceršak [70].
Za projektiranje stabilnega naklona brežine v vkopu bomo predpostavili še geomehanske

karakteristike zemljine in nivo talne vode. V osnovi lahko trdnost materiala zapišemo z Mohr-
Coulombovim strižnim zakonom:
𝜏 = 𝑐 ′ + 𝜎 ′ ∙ 𝑡𝑎𝑛𝜑′ (12)
Bistvena parametra drenirane strižne odpornosti zemljine sta efektivna kohezija c' in efektivni notranji
kot trenja materiala φ', ki sta odvisna od vrste materiala, mineraloške sestave, granulometrijske sestave
in koeficienta por [71]. Pri čistih nekoherentnih zemljinah (pesek, gramoz oz. prod) se kohezije ne
upošteva (c = 0). Okvirne vrednosti kota notranjega trenja lahko najdemo v različnih priročnikih.
Splošno uporabljen je Gradbeniški priročnik [72], ki za nekatere vrste zemljin podaja približne
vrednosti strižnega kota:
 prodec φ = 33°-35°,
 peščeni prodec φ = 31°-34°,
 pesek φ = 30°-33°.
Nonveiller predlaga podobne vrednosti, ki so prikazane v preglednici 15. Na podlagi spoznanj bomo
za aluvialne nanose na obravnavanem območju predpostavili vrednost strižnega kota φ = 32°.
Ocenjena vrednost prostorninske teže zemljine je 20-21 kN/m3, v splošnem pa je odvisna od količnika
por. Izbrali bomo višjo vrednost, ki deluje bolj neugodno na stabilnost brežine.
Preglednica 15: Okvirne vrednosti strižnega kota za nevezljive materiale, kjer je razpon vrednosti
odvisen od zrnavosti, oblike zrn (višja vrednost – oglata zrna) in količnika por oz. zbitosti zemljin [71]
Strižni kot ρ [°] Naravni nagib

Material rahlo srednje zbito terena β [°]
Enakomeren pesek (SU) ali peščeno meljna zemljina (SFs) 25 - 30 28 - 33 30 - 35 25 - 30
Dobro granuliran pesek (SW) 29 - 34 34 - 40 39 - 45 29 - 34
Prodnato peščena mešanica (GW) 32 - 35 35 - 42 42 - 48 32 - 35
Določitev trdnostih karakteristik kamnin je bolj kompleksna. Poleg mehanskih lastnosti kamnin je
izjemno pomembno poznavanje značilnosti diskontinuitet. Ker so kamnine običajno bolj trden
material od zemljin, bomo predpostavili nekoliko boljše mehanske karakteristike za lapor (dodana
kohezija), vpliv diskontinuitet pa bomo zanemarili.
Za izračun stabilnosti brežine bomo upoštevali določila standarda Evrokod 7. V osnovi se v Sloveniji
mejno stanje globalne stabilnosti preverja po projektnem pristopu 3 skladno z veljavnim nacionalnim
dodatkom, kjer se predvideva uporaba delnih faktorjev za parametre zemljine (γφ = γc = 1,25, γcu = 1,4)
in tudi delni faktor za spremenljive vplive oz. obtežbe na površini tal (γq = 1,30), ki delujejo neugodno.
Pri uporabi delnega faktorja za strižni kot ρ' moramo reducirati celotno vrednost koeficienta trenja
(tanρ'd = tanρ'k/ γφ) [73].
Razvitih je bilo več analitičnih metod in postopkov za izvedbo stabilnostne analize. Ker so postopki
dolgotrajni, se v praksi uporabljajo ustrezna programska orodja, ki temeljijo na numeričnih postopkih
(npr. Bishop, Janbu). Za preverjanje stabilnosti brežine bomo uporabili računalniški program
Rocscience Slide 6.0. V programu bomo na podlagi predpostavljene sestave tal in projektnih vrednosti
trdnostnih parametrov materiala, obstoječega nivoja terena ter različnih nivojev gladine in podtalnice
poiskali ustrezen nagib brežine, kjer bo pri najbolj kritični krožni drsini varnostni faktor ≥ 1.
Pregled topografskega načrta in merjenih prečnih prerezov je pokazal, da je najvišji nivo terena na
utrjenem delu obstoječega kanala. Najvišji del levega pobočja kanala je na 247,4 m n. m., zgornji nivo
desne brežine pa se nahaja na 246,5 m n. m. Teren pada vzdolž odvodnega kanala. Večji del
obstoječega terena ob kanalu se nahaja na koti 243,5 - 245 m n. m. Predvideli smo najgloblji izkop do
kote 238,65 m n. m., ki se navezuje na najnižjo koto v odvodnem kanalu pri sotočju. Predstavljena
konfiguracija terena ob kanalu nam daje izhodišče za izdelavo modela.
V skladu s priporočili iz poglavja 4.2.1.4 smo daljše brežine ločili z vmesnimi bermami širine 1 m.
Predpostavili bomo homogeno zemljino, zato bo nivo podtalnice premočrten.
Naklon podtalnice je odvisen od vodostaja Mure pri mHE Ceršak in vodne gladine v kanalu. Glede na
povprečni padec Mure na odseku med strojničnim objektom in sotočjem z odvodnim kanalom, ki
znaša okoli 1 ‰, bo vodna gladina v kanalu pri iztočnem delu mHE Ceršak okoli 1,5 m nižja od
gladine Mure, če seveda zanemarimo hidravlične izgube v kanalu.
Slika 31: Stabilnost brežine pri naklonu m = 1,8 in upoštevanju projektnih vrednosti ρ'd.
Za določitev naklona brežine smo izbrali neugodno stanje, kjer smo upoštevali najvišji nivo terena. V
sklopu variante smo znižali predpostavljen nivo lapornate podlage (240 m n. m.), poleg tega pa smo
izbrali nivo gladine, ki se pojavi ob visokih voda Mure. Postopek določitve ustreznega naklona kanala
smo izvedli po korakih, kjer smo poleg nagiba spreminjali tudi nivo vodne gladine.
Poenostavljena analiza stabilnosti brežine pokaže, da je optimalen naklon brežine kanala pri razmerju
1 : 1,8, kar je ekvivalentno nagibu 29°. Pri ekstremno visokih vodah, ko je nivo gladine v kanalu 244
m n. m., varnostni faktor v dotični varianti pade pod sprejemljivo najmanjšo vrednost, ki jo predpisuje
Evrokod 7. Vendar se kritične drsine pojavijo na območju brežine nad bermo. Z zmanjšanjem naklona
zgornje brežine (m = 2) zagotovimo ustrezno varnost, kar bomo upoštevali tudi v nadaljevanju dela.
Preverili smo tudi vpliv naglega znižanja gladine v kanalu, kjer smo predpostavili relativno visok nivo
podtalnice.
Zaradi velikih strujnih sil zastale vode v poroznem materialu se pojavijo plitve kritične drsne ploskve
na območju brežine korita. Morebiten ukrep za zavarovanje brežine je izvedba kamnite ali betonske
obloge, ki lahko prevzema obremenitve, če upoštevamo, da ima boljše materialne karakteristike kot
zemljina. Pogosto pa se izvede položnejša brežina na območju nihanja vodne gladine. Z vgradnjo
filtrnega sloja, ki ima tudi funkcijo drenaže, preprečimo izpiranje drobnih frakcij.
V sklopu zasnove kanala smo predvideli strmejšo brežino nad bermo na območju običajnega nivoja
terena (243,5 - 245 m n. m.).
Slika 32: Rezultat preverjanja stabilnosti pri običajnem nivoju terena in strmejši zgornji brežini.
Z izvedbo analize stabilnosti brežine smo prikazali poenostavljen pristop zasnove kanala in določitve
ključnega parametra, ki vpliva tudi na končne gradbene stroške. Opozoriti moramo, da je celotna
analiza stabilnosti odvisna od privzetih predpostavk. Poznavanje lastnosti tal temelji na kakovostnih
geotehničnih raziskavah, ki imajo večji pomen kot natančnost računskih modelov. Poleg splošnega
preverjanja stabilnosti je treba upoštevati še ostale relevantne vplive in učinke, ki jih podaja EC 7.
Na podlagi smernic smo izbrali ustrezne parametre za oblikovanje prečnega prereza kanala, ki nam
dajejo osnovo za nadaljnje izračune.
5 ENERGETSKI POTENCIAL IDEJNIH REŠITEV
5.1 Hidravlični model
Hidravlične modele uporabljamo za ocenjevanje obnašanja vodotoka s prosto gladino v poljubnem

odseku. Na splošno se hidravlično modeliranje nanaša na numerično modeliranje, v katerem
simulacije izvajamo na računalniku s programsko opremo in fizično modeliranje, kjer hidravlične
probleme rešujemo s pomočjo pomanjšanega modela v laboratoriju ali na zunanji ploščadi. Fizične
modele izdelamo, ko se zahteva največja zanesljivost ali v primeru, ko z numeričnimi modeli ne
moremo obravnavati določene fizikalne pojave. Nekatere hidravlične probleme pa rešujemo
učinkovito z uporabo obeh tipov modelov hkrati (hibridni model). Poznamo večdimenzionalne
numerične modele (1-D, 2-D, 3-D) ali različne kombinacije tovrstnih modelov, kjer se dimenzija
nanaša na število komponent hitrosti, ki so upoštevane v osnovnih enačbah. Natančnost rezultatov
nekega izračuna je odvisna predvsem od uporabljenega numeričnega modela in kakovosti vhodnih
parametrov. V fazi idejne zasnove je smiselna uporaba 1D numeričnega hidravličnega modela, saj nas
bodo zanimale le hidravlične razmere v odvodnem kanalu, kjer bodo tokovnice vzporedne z osjo
vodotoka oziroma bo smer toka pravokotna na linijo prečnega prereza. Pri tem bomo uporabili
koncept izvedbe »kvazi 2D« modeliranja (vejičasti tok), kjer bomo modelirali vsako vejo posebej,
torej odvodni kanal ter odsek reke Mure in ju bomo kasneje povezali v celoten model. S tem bomo
zajeli vpliv nihanja vodostaja Mure na vodni tok v odvodnem kanalu mHE Ceršak.
Osnovni namen izdelave hidravličnega modela je izračun parametrov (gladina, hitrost in strižna
napetost) v posameznih prečnih prerezih odvodnega kanala za določitev pretočne krivulje in ocenitev
možnosti uporabe obloge kanala. Zato bomo v sklopu modeliranja spreminjali naklone dna kanala in
uporabili različne koeficiente hrapavosti. Padec dna kanala se navezuje na referenčno koto 238,65 m
n. m. v dolvodnem prečnem profilu odvodnika. Hidravlično modeliranje bomo izvedli s programsko
opremo HEC-RAS 4.1, ki je bil razvit pod okriljem ameriške vojske. Program omogoča
enodimenzionalno modeliranje vodnega toka za potrebe hidravličnih analiz naravnih vodotokov ali
vodnih kanalov. S tega vidika HEC-RAS ponuja simulacije za stalni (stacionarni) in nestalni tok,
izračun transporta sedimentov in analizo kakovosti vode (temperatura vode in transport snovi).
Program je splošno uveljavljen in prosto dostopen [74].
5.1.1 Priprava vhodnih podatkov
Dejstvo je, da je natančnost izračunov v matematičnem modelu odvisno od kakovosti vhodnih

podatkov. Ker bomo koeficiente hrapavosti predpostavili, bo točnost izračunov temeljila na robnih
pogojih in geometrijskih podatkih vodotoka oziroma kanala.
Osnovna geodetska podlaga za modeliranje obravnavanega odseka je topografski načrt in merjeni

prečni profili Mure. Za izdelavo hidravličnega modela smo s spletne strani geografskega
informacijskega sistema ARSO prenesli podatke lidarskega posnetka (DMR) obravnavanega območja.
S pomočjo programa Global Mapper smo prostorske podatke zapisane v formatu ASCII pretvorili v
ustrezno obliko (.xyz) za uvoz v program AutoCAD Civil 3D. V primeru, ko obravnavamo 1-D tok in
nas zanimajo samo hidravlične razmere v strugi vodotoka, ne potrebujemo prostorskih podatkov. Če
imamo na voljo merjene prečne profile in poznamo njihov položaj oziroma razdaljo med njimi, potem
lahko geometrijo modela enostavno izdelamo v programu HEC-RAS. Izračuni za stalni tok temeljijo
na energijski enačbi, torej se za izračun poteka gladin uporablja bilanca energije med dvema prečnima
prerezoma. V magistrskem delu smo prostorske podatke potrebovali za georeferenciranje linije Mure
in odvodnega kanala ter položaja prečnih profilov.
Slika 33: Digitalni model reliefa izdelan iz podatkov LIDAR posnetka.
V programu AutoCAD Civil 3D smo pripravili vhodne geometrijske podatke. Določili smo linijo
oziroma os Mure in kanala, prav tako smo definirali položaj merjenih prečnih profilov. Na območju
sotočja je bilo na reki Muri merjenih 14 prečnih profilov, na odvodnem kanalu pa 53.
Slika 34: Sotočje odvodnega kanala in Mure ter položaj merjenih prečnih profilov.
Geodetsko merjene prečne prereze smo pridobili v datotečnem formatu DXF, ki se ga uporablja za
izmenjavo podatkov med CAD programi. HEC-RAS ni podprt za branje tovrstnega formata, zato smo
za pridobivanje koordinat točk prečnega profila uporabili brezplačni program, ki pretvarja format DXF
v XYZ, kjer so posamezne točke nato zapisane v vrsticah, koordinate pa so urejene po stolpcih in
medsebojno ločene z vejico. Na tovrstni način smo zapisali vseh 67 merjenih prečnih profilov.
5.1.2 Vhodni podatki
5.1.2.1 Geometrijski podatki
V HEC-RAS smo ločeno uvozili prostorske podatke vsake veje vodnega toka. Za obravnavo
obstoječega stanja smo pri vnosu podatkov geometrije kanala uporabili vseh 53 prečnih profilov. Pri
izdelavi novega modela smo število prečnih profilov v kanalu zmanjšali na 19. Večje število prerezov
ne bo bistveno vplivalo na končne rezultate, saj se oblika kanala ne spreminja vzdolž toka. Prečni
prerezi nam bodo koristiti za analizo hidravličnih razmer znotraj odvodnega kanala. Nove
karakteristične prečne prereze širine 10 oziroma 14 m smo pripravili tako, da je vzdolžni naklon
kanala enakomeren. Za namen analize novega stanja smo predpostavili padec kanala 1 ‰, 0,5 ‰ in 0
‰. V splošnem je priporočljivo zagotoviti minimalni padec kanala za odvod padavinske vode ali
podtalnice v času remonta kanala. Na območju združitve obeh vej vodnega toka smo izpustili prečni
prerez Mure, saj je pri modeliranju pomembno, da se prečni profili ne prekrivajo. S tem programu
preprečimo, da bi prevodnost nekega območja upošteval dvakrat. Model odvodnega kanala smo z
modelom Muro povezali pod kotom 30°.
mura&cersak FULL Plan: Plan 13 3.10.2016

Legend
WS Q 45 - 105
Ground
Bank Sta
Ground
Slika 35: Hidravlični model odvodnega kanala in Mure.

5.1.2.2 Koeficienti hrapavosti
Na natančnost rezultatov pri modeliranju naravnih vodotokov bistveno vpliva izbira koeficienta
hrapavosti. Navadno se matematične hidravlične modele umerja na podlagi merjenega poteka gladin
pri znanem pretoku na stabilnem odseku ali na osnovi rezultatov raziskav na fizičnem modelu. Ko teh
podatkov nimamo, se lahko koeficient hrapavosti oceni s pomočjo empiričnih metod, kjer je potrebno
poznati zrnavostno sestavo posteljice dna. Obstaja več drugih metod za ocenitev vrednosti koeficienta
hrapavosti v naravnih koritih, vendar se v okviru magistrskega dela s tem ne bomo ukvarjali, saj bomo
koeficiente hrapavosti določili za umetno grajeni kanal, kjer navadno vodni tok ni pod vplivom
vegetacije ali drugih ovir v koritu.
V hidravličnem modelu bomo analizirali spreminjaje vodne gladine zaradi različnih vrednosti
koeficienta hrapavosti, ki bodo odvisni od tipa obloge kanala. Odločili smo se, da bomo analizirali pet
različnih oblog kanala. Za asfaltno in betonsko oblogo bomo privzeli vrednosti, ki jih podaja Bureau
of Reclamation [51]. Slednji priporoča vrednost Manningovega koeficienta n = 0,014 za ravni in čisti
kanal. USBR opozarja, da je vrednost n odvisna tudi od hidravličnega radija. Za velike kanale, kjer je
hidravlični radij večji od 4 čevljev (1,22 m), je potrebno izbrati višjo vrednost, ki temelji na
modificirani Colebrookovi enačbi. Prav tako USBR podaja priporočilo določanja vrednosti
koeficientov za prodnato ali peščeno ravno dno kanala. Za določitev Manningovega koeficienta
predlaga uporabo Stricklerjevega izraza:
1 6 ⁄
𝑛 = 0,0342 ∙ 𝑑50 (13)
kjer je d50 premer materiala dna kanala v čevljih, pri čemer je 50 % presejnega materiala po teži
lažjega. V poglavju 4.3.4 smo predpostavili vkop kanala v kvartarne naplavine oz. lapor. Zato bomo
predvideli tudi možno uporabo štirih različnih oblog oz. zaščite brežine kanala, in sicer kamnita zložba
(v betonu ali v suho), betonska obloga in skalomet oz. kamnomet.
V priporočilih ali literaturi najdemo večji razpon vrednosti koeficientov, ki so odvisni od stanja
površine obloge. Na njih vpliva tudi kvaliteta izdelave obloge (način polaganja) in zglajenost površine.
Vrednosti koeficienta hrapavosti za kamnite zložbe se običajno določa izkustveno [75]. Glede na
priporočila smo izbrali vrednosti Manningovega koeficienta hrapavosti za določen tip obloge in dno
kanala (preglednica 16).
Kolmanič [76] je pri obravnavi poplavne varnosti naselij ob Muri navedel vrednost koeficienta
hrapavosti (n = 0,0285) za odsek mejne Mure pri kraju Sladki Vrh. Na podlagi tega podatka smo na
obravnavanem odseku za reko Mure izbrali vrednost n= 0,029.
Preglednica 16: Izbrane vrednosti koeficienta hrapavosti različnih tipov oblog.
Vrsta površine ng
Beton 0,015
Asfalt 0,015
Skalna podlaga ali aluvialne naplavine 0,025
Kamnita zložba (v betonu) 0,02
Kamnita zložba (v suho) 0,025
Kamnomet 0,03-0,04
5.1.2.3 Robni pogoji
V hidravličnem modelu smo definirali pogoje za izvedbo simulacije stalnega toka. Glede na
hidrološke podatke, ki so predstavljeni v poglavju 2.4, smo predvideli različne scenarije. V času nizkih
voda mora biti v Muri zagotovljen ekološko sprejemljiv pretok. Privzeli smo podatek Qes = 30 m3/s, ki
smo ga pridobili s strani DEM. Začetni robni pogoj odvodnega kanala je pretok, ki ga lahko izkorišča
mHE Ceršak pri varianti 0 in 1. Predvideli smo naslednje scenarije za začetni robni pogoj:
 V varianti 1 (Qi = 45 m3/s) je pretok v Muri pred odvzemno točko manjši od 75 m3/s.
V vodotoku zagotovimo biološki minimum, mHE Ceršak izkorišča pretok, ki je
manjši od Qi.
 V varianti 0 (Qi = 27 m3/s) je pretok v Muri pred odvzemom vode manjši od 57 m3/s.
Pri nižjih vrednostih pretoka v vodotoku zagotovimo biološki minimum, mHE Ceršak
izkorišča pretok, ki je manjši od Qi.
 V obeh variantah, ko je pretok v Muri pred odvzemom vode višji od 57 ali 75 m3/s,
mHE Ceršak izkorišča inštalirani pretok.
Na sotočju smo odvzeti pretok in preostali pretok Mure sešteli. Kot spodnji robni pogoj smo
upoštevali povprečni padec Mure na mejnem odseku.
Slika 36: Prikaz vnosa pogojev za simulacijo stalnega toka v hidravličnem modelu.
5.1.3 Analiza rezultatov
Glede na opisane predpostavke in pogoje smo izvedli večje število simulacij. Zanimal nas je predvsem
potek vodne gladine, ki je pomemben z vidika določitve pretočne krivulje. Za hidravlično analizo smo
v sklopu variante 0 in 1 izvedli kombinacijo petih različnih tipov oblog, tri vzdolžne naklone dna
kanala in dva karakteristična prečna prereza. Rezultate hidravličnih izračunov lahko dobimo v obliki
tabele ali kot grafično predstavitev.
mura&cersak FULL Plan: Plan 12 3.10.2016

244
Legend
WS Q 45 - 1200
WS Q 45 - 1100
WS Q 45 - 1000
WS Q 45 - 900
243 WS Q 45 - 800
WS Q 45 - 700
WS Q 45 - 600
WS Q 45 - 500
WS Q 45 - 400
WS Q 45 - 300
242
WS Q 45 - 250
WS Q 45 - 200
WS Q 45 - 150
WS Q 45 - 125
Elevation (m)
WS Q 45 - 105
241 WS Q 45 - 90
WS Q 45 - 80
WS Q 45 - 70
WS Q 45 - 60
WS Q 45 - 50
WS Q 45 - 40
240
WS Q 45 - 30
WS Q 40 - 30
WS Q 20 - 30
WS Q 27 - 30
WS Q 30 - 30
239 WS Q 35 - 30
WS Q 15 - 30
WS Q 10 - 30
WS Q 5 - 30
Ground
238
0 200 400 600 800 1000 1200 1400 1600
Main Channel Distance (m)
padcu dna 0 ‰ in ng = 0,015 za celotno korito.
Na zgornji sliki je predstavljena primerjava poteka gladin pri različnih pretokih, kjer vijolična barva
pomeni obratovalne pretoke v odvodnem kanalu pod 45 m3/s, rdeča barva pa vodno gladino pri
srednjem letnem pretoku Mure. Opazimo, da vodostaj Mure vpliva na potek gladine v odvodnem
kanalu. Pri nizkih pretokih Mure je gladina v kanalu na višjem nivoju, zato se pred sotočjem pojavi
nagli padec naklona gladine v kanalu, kjer se poveča hitrost vodnega toka. Vendar se je treba zavedati,
da se pri nizkem vodostaju Mure vrednost koeficienta hrapavosti poviša zaradi večjega vpliva
nepravilnosti v koritu. Posledično se hitrost vodnega toka zmanjša, vodna gladina pa naraste.
Vsekakor eventualna višja gladina Mure v času nizkih voda ne bi bistveno vplivala na končne
rezultate pri mHE Ceršak, saj je na sliki 37 zaznano območje nihanja gladine Mure (do srednjega
letnega pretoka), kjer se nivo gladine pri hidroelektrarni ne spreminja. Z nadaljnjim naraščanjem
vodostaja se kaže vpliv zajezitve Mure. Potek vodne gladine v odvodnem kanalu postaja premočrten
in sovpada z vodostajem Mure. Enako stanje prikazuje slika 38.
mura&cersak FULL Plan: P lan 21 4.10.2016

244
Legend
WS Q 45 - 1200
WS Q 45 - 1100
WS Q 45 - 1000
WS Q 45 - 900
243 WS Q 45 - 800
WS Q 45 - 700
WS Q 45 - 600
WS Q 45 - 500
WS Q 45 - 400
WS Q 45 - 300
242
WS Q 45 - 250
WS Q 45 - 200
WS Q 45 - 150
WS Q 45 - 125
Elevation (m)
WS Q 45 - 105
241 WS Q 45 - 90
WS Q 45 - 80
WS Q 45 - 70
WS Q 45 - 60
WS Q 45 - 50
WS Q 45 - 40
240
WS Q 45 - 30
WS Q 40 - 30
WS Q 20 - 30
WS Q 27 - 30
WS Q 30 - 30
239 WS Q 35 - 30
WS Q 15 - 30
WS Q 10 - 30
WS Q 5 - 30
Ground
238
0 200 400 600 800 1000 1200 1400 1600
Main Channel Distance (m)
padcu dna I = 1 ‰ in ng = 0,015 za celotno korito.
Pri padcu dna odvodnega kanala I = 1 ‰ se na določenem odseku in pretokih Mure, ki ne povzročajo
zajezbe, pojavi stalni enakomerni tok, kjer sta vzporedna vodna gladina in dno kanala. Prav tako je
pretočna površina manjša in posledično nižji vodostaj v kanalu zaradi višjih hitrosti vodnega toka
Grafikon 3: Vpliv obloge kanala na vodostaj pri srednjem letnem pretoku Mure, varianti 1 (Q i = 45
m3/s), I = 0 ‰ in širini dna kanala 14 m.
Grafikon 3 prikazuje potek vodne gladine v odvodnem kanalu pri srednjem letnem pretoku Mure
zaradi različnih vrednosti koeficienta hrapavosti. Z izvedbo asfaltne ali betonske obloge se zmanjša
nivo vodne gladine zaradi bolj gladke površine kanala, posledično pa so manjše hidravlične izgube, ki
so definirane z enačbo (7). Z izvedbo gladke obloge (n = 0,015) se nivo vodne gladine pri mHE
Ceršak nahaja na koti 240,73 m n. m. Če bi v kanalu zaščitili samo brežine s kamnito zložbo v betonu
(ndno/nbrežina = 0,025/0,02), bi se vodna gladina povišala za 30 cm, medtem ko bi se v primeru izvedbe
kamnometne obloge (ndno/nbrežina = 0,025/0,03) zvišala za 45 cm. Če pogledamo še iz vidika pretočne
globine pri mHE Ceršak, bi se v kanalu s kamnito zložbo povečala za 15 %, pri kamnometu pa za 21,6
% glede na globino toka v kanalu z betonsko oblogo. Analiza rezultatov kaže na podobne relativne
vrednosti povprečne hitrosti vodnega toka pri mHE Ceršak, kjer so v primeru izvedbe kamnite zložbe
manjše za 15,5 %, pri kamnometni utrditvi pa 21,3 % v primerjavi s hitrostjo vodnega toka v
betonskem kanalu. Hitrosti se pred združitvijo odvodnega kanala z Muro izenačijo. Razlog za takšen
pojav izhaja iz spodnjega robnega pogoja, saj program pri mirnem toku izračunava nivoje vodne
gladine v smeri proti toku, robni pogoj pa je vezan na nivo gladine Mure. Zato se v tem primeru pojavi
nenadna sprememba poteka gladine, hitrosti pa se na tem odseku povečajo.
Grafikon 4: Vpliv obloge kanala na vodostaj pri srednjem letnem pretoku Mure, varianti 0 (Q i = 27
m3/s), I = 0 ‰ in širini dna kanala 14 m.
Pri varianti 0 lahko enako na enaki način interpretiramo vpliv obloge kanala na pretočno globino. Ker
je pretok v odvodnem kanalu manjši, je globina toka nižja, prav tako pa so manjše hitrosti v kanalu.
Pri obloženem koritu bi bila vodna gladina na nižjem nivoju (240,54 m n. m. pri mHE Ceršak), in sicer
za 17 cm glede na kamnito zložbo v betonu (ndno/nbrežina = 0,025/0,02) ter 25 cm v primerjavi s

kamnometno oblogo (ndno/nbrežina = 0,025/0,03).
Grafikon 5: Vpliv širine kanala na vodostaj pri srednjem letnem pretoku Mure, varianti 1 (Q i = 45
m3/s) in I = 0 ‰.
Rezultati hidravličnih izračunov nam pokažejo majhne razlike v nivojih gladin v primeru ožjega
kanala (B = 10 m). Navkljub manjši pretočni površini se v ožjem kanalu z enako oblogo pojavijo večje
hitrosti vodnega toka. Razlika med nivojema vodnih gladin znaša 24 cm pri betonski oblogi, medtem
ko pri kamniti zložbi v betonu znaša 28 cm oziroma pri kamnometni utrditvi 34 cm.
1 (Qi = 45 m3/s) in B = 14 m.
V sklopu analize smo obravnavali tudi vpliv naklona dna kanala, ki ima odločilen pomen na izbiro
obloge. Na osnovi interpretacije slike 38 smo spoznali, da se pri strmejšem naklonu na določenem
odseku v odvodnem kanalu pojavi stalni enakomerni tok. Hitrost toka lahko opišemo z Manningovo
enačbo (6). Na podlagi numeričnega reševanja in znanih parametrov (padec, hrapavost, itd.) lahko
poiščemo globino toka. Na primeru variante 1, padca I = 1 ‰, betonske obloge (n = 0,015) in širine
kanala 14 m bo pretočna globina po Manningovi enačbi znašala 1,26 m. Izračun v hidravličnem
modelu nam poda identični rezultat (npr. kota dna 240,18 m n. m., kota vodne gladine 241,44 m n.
m.), kar potrjuje našo ugotovitev. Če primerjamo nivo vodne gladine na primeru betonske in
kamnometne obloge (grafikon 6), bo pri I = 1 ‰ razlika znašala okoli 50 cm, podobna diferenca pa
nastane pri I = 0,5 ‰. Z nadaljnjim nižanjem padca kanala se umirja pretočna hitrost in narašča
globina toka, analogno s tem se zmanjšuje razlika pri različnih izvedbah obloge kanala. Prav tako
vodni tok na lokalnem odseku ne moremo več opisati z enačbami za stalni enakomerni tok.
Čeprav smo predpostavili ničelni naklon (I = 0 ‰) odvodnega kanala glede na referenčno točko,
ostane vodni padec pri srednjem letnem pretoku Mure neizkoriščen, s čimer ne izpolnjujemo
osnovnega načela določanja višinskega položaja kanala opisanega na sliki 15. Zato smo za dosego
cilja predpostavili poglobitev odvodnega kanala pod referenčno točko (podobna zasnova kot pri HE
Formin – slika 16) in izvedli hidravlični izračun.
0 (Qi = 27 m3/s) in B = 14 m.
Na primeru I = - 0,5 ‰ smo odvodni kanal poglobili za 0,765 m (kota dna 237,885 m n. m.) in
predpostavili ravno dno v smeri vodnega toka. Na grafikonu 6 vidimo, da se pri dodatnem
poglabljanju razlika med obema tipoma oblog zmanjša in znaša 38 cm. Naklon poteka gladine vode v
obloženem koritu se glede na I = 0 ‰ bolj izravna, vendar se ne izenači z vodostajem Mure, medtem
ko je pri varianti 0 (grafikon 7) zaznano ujemanje vodne gladine z nivojem Mure (premočrten potek
gladine). Z nadaljnjim poglabljanjem (kota dna 237,12 m n. m. ali I = - 1 ‰) opazimo, da je vpliv
obloge minimalen, saj pri varianti 1 razlika med betonsko obloženim koritom in kamnometno oblogo
znaša 19 cm, pri varianti 0 pa le 9 cm. Ravno tako je na grafikonu 6 razvidno, da je pri varianti 1
energetski potencial v veliki meri izkoriščen. Na podlagi teh rezultatov ugotavljamo, da se v globljem
kanalu vodni tok umiri, povečanje hidravlične prevodnosti zaradi manjše hrapavosti obloge pa je
minimalno. Vsekakor je treba upoštevati dejstvo, da povprečne hitrosti vodnega toka v kanalu ne
smejo biti premajhne. V kolikor kanal poglobimo do I = - 1 ‰, so povprečne hitrosti vodnega toka pri
varianti 0 okoli 0,4 m/s, kar je manj od splošnega priporočila. Z zagotavljanjem povprečne hitrosti v
vodotoku od 0,61 m/s do 0,91 m/s preprečimo usedanje lebdečih plavin (npr. mulja) [44]. Posebno
pozornost je treba nameniti izbiri obloge v kanalih s strmejšim vzdolžnim naklonom, saj so na primeru
betonske obloge povprečne hitrosti vodnega toka višje od 2 m/s, pri kamnometni oblogi pa so okoli
1,5 m/s. Seveda je treba upoštevati, da je hitrost vodnega toka odvisna od dolvodnega robnega pogoja
oziroma od nivoja vodne gladine Mure. V 1D matematičnem modelu je uporabljena srednja pretočna
hitrost, kar pomeni, da je hitrost v vsaki točki prereza enaka. Vendar je dejanska porazdelitev hitrosti
dokaj neenakomerna in je navadno ob ostenju manjša, v notranjosti vodnega toka pa višja. Opozoriti
moramo, da je nivo gladine, kjer se veja odvodnega kanala združi z reko Muro, odvisen tudi od
definiranja sotočja. HEC-RAS omogoča obravnavo toka na tem območju z uporabo energijske ali
dinamične enačbe. Če uporabimo slednjo, bo program upošteval kot pod katerim se vodna toka
združita, zato je v primeru visokih hitrosti pretočna globina pred sotočjem nižja kot pri uporabi
energijske enačbe. Ne glede na izbiro metode so končni rezultati izračunov za prečni profil pri mHE
Ceršak podobni in minimalno odstopajo.
Če na kratko povzamemo, izvedba obloženega korita odvodnega kanala je smiselna na območjih, kjer
zaradi vzdolžnega padca kanala pričakujemo višje hitrosti vodnega toka in s tem manjšo pretočno
globino kanala, hkrati pa z oblogo zaščitimo korito kanala pred erozijskim delovanjem tekoče vode. V
kolikor je kanal dodatno poglobljen, bodo zaradi večjega pretočnega prereza hitrosti manjše, hrapavost
obloge pa bo imela minimalen vpliv na hidravlično prevodnost kanala. Uporabo obloge kanala lahko
razumemo le kot ukrep za zaščito brežine zaradi pojava obratovalnih valov in preprečitve izpiranja
finih delcev v slučaju učinkovanja podtalnice. Končna izbira rešitve je odvisna od energetsko-
ekonomske optimizacije.
5.2 Energetski izračun
5.2.1 Proizvodnja hidroelektrarne
V fazi projektiranja izrabe vodne moči na določenem odseku vodotoka nas zanima osnovni podatek, s
katerim izračunamo rentabilnost hidroelektrarn, in sicer možna proizvodnja električne energije na
obravnavanem odseku. Na ravni idejne zasnove rekonstrukcije ali izgradnje novega objekta za izrabo
vodne moči moramo poznati hidrološke karakteristike vodotoka in energijski potencial, ki ga lahko
izkoriščamo na koncesijskem odseku. Osnovni izraz za izračun moči hidroelektrarne je:
𝑃 = 𝑔 ∙ 𝑄 ∙ 𝐻 ∙ 𝜂𝐻𝐸 (14)
kjer so:
𝑃 – inštalirana moč postroja [kW/s],
𝑔 – gravitacijski pospešek [m2/s],
𝐻 – neto padec oz. energijski potencial [m],
𝑄 – pretok vode v določenem trenutku [m3/s],
𝜂 – koeficient izkoristka hidroelektrarne [-].
Z izjemo gravitacijskega pospeška so vsi členi izraza spremenljivi. Pretok v vodotoku ni stalen in je
odvisen od padavinskih dogodkov. Ko nastopijo nizke vode, moramo v strugi vodotoka zagotoviti
ekološko sprejemljiv pretok, ki ga na primeru derivacijske elektrarne ne moremo izrabiti. Prav tako ne
moremo zajeti visoke vode, saj navadno v času tega dogodka hidroelektrarna ne obratuje. V odvisnosti
od pretoka pa oscilira vodna gladina, kar smo prikazali v prejšnjem poglavju. Zato bruto energijski
potencial ni vedno enak. V splošnem je definiran kot višinska razlika med vodno gladino na vtoku in
gladino spodnje vode na iztočnem delu hidroelektrarne. Če želimo dobiti dejanski energijski potencial,
moramo od bruto padca odšteti še razliko višin kinetične energije in lokalne izgube (na vtoku,
rešetkah, itd.). S koeficientom izkoristka zajamemo vse ostale izgube, ki nastanejo pri pretvorbi vodne
energije v drugo obliko energije. Skupni izkoristek opreme hidroelektrarne izračunamo z zmnožki
posameznih izkoristkov [44]:
𝜂𝐻𝐸 = 𝜂𝑡𝑢𝑟𝑏 ∙ 𝜂𝑔𝑒𝑛 ∙ 𝜂𝑡𝑟𝑎𝑛𝑠𝑓 (15)
kjer so:
𝜂𝑡𝑢𝑟𝑏 – koeficient izkoristka turbine [-],
𝜂𝑔𝑒𝑛 – koeficient izkoristka generatorja [-],
𝜂𝑡𝑟𝑎𝑛𝑠𝑓 – koeficient izkoristka transformatorja, vse do priključka na distribucijski sistem [-].
Vrednosti koeficienta izkoristkov naprav običajno dobimo s strani proizvajalca. V splošnem velja, da
je izkoristek turbine odvisen od pretoka. Izbira tipa vodne turbine je pogojena tudi z vodnim padcem,
zato lahko zapišemo, da so vsi glavni parametri izraza (14) medsebojno povezani. Na podlagi
optimalnih obratovalnih parametrov lahko določimo maksimalno moč elektrarne.
Slika 39: Krivulja izkoristka Kaplanove turbine [77].
Dnevno proizvodnjo energije hidroelektrarne lahko dobimo z zmnožkom povprečne dnevne moči z
obratovalnim časom. S seštevkom povprečne dnevne proizvodnje v enem letu dobimo pričakovano
letno proizvodnjo, kjer niso upoštevani pogoji trga ali nenadni izpadi, zato je dejanska letna
proizvodnja nižja. Na podlagi večletnega obdobja lahko ocenimo srednjo letno proizvodnjo elektrarne.
5.2.2 Preliminarni energetski izračun
V sklopu ocene možnih variant energetske izrabe Mure pri Ceršaku smo izračunali srednjo letno
proizvodnjo za varianto 0 (Qi = 27 m3/s) in 1 (Qi = 45 m3/s). Za energetski izračun smo privzeli
hidrološke podatke vodomerne postaje Gornja Radgona za obdobje 1990-2014. Ker so pretoki pri
mHE Ceršak manjši glede na merilno postajo Gornja Radgona, smo vrednosti pretokov zmanjšali s
korekcijskim faktorjem. V poglavju 2.4 smo omenili, da je v obdobju 1990-2009 srednji letni pretok
merjen na postaji Špilje/Spielfeld znašal 147,77 m3/s, medtem ko je v enakem obdobju na postaji
Gornja Radgona znašal 154,68 m3/s. Torej relativno odstopanje med obema postajama je 4,5 %. Za
zmanjšanje vrednosti pretokov smo uporabili korekcijski faktor 0,955.
V izračunih smo upoštevali dani biološki minimum (Qes = 30 m3/s), prav tako pa tudi teoretično visoko
vodo z dvoletno povratno dobo za merilno postajo Špilje/Spielfeld (Q2 = 766,7 m3/s). S tem smo
predpostavili, da mHE Ceršak ne bo obratovala, ko bodo pretoki Mure višji od Q2.
Ker smo vrednosti pretokov zmanjšali z ekološko sprejemljivim pretokom, ki ga moramo zagotavljati
v Muri, mHE Ceršak v času nizkih voda odvzema manjši pretok od Qi. Zato smo določili pretočno
krivuljo, ki se nanaša samo na nihanje vodne gladine v odvodnem kanalu zaradi zmanjšanega
izkoristljivega pretoka. Ko hidroelektrarna izkorišča celoten inštalirani pretok, je energijski potencial
enak bruto padcu.
Povprečni koeficient izkoristka mHE Ceršak smo izračunali na podlagi tehničnih karakteristik variante
0 in 1 (preglednica 8 in 9). Z znano močjo na pragu HE, pretokom in energijskim potencialom, ki jih
je podal HSE Invest, lahko z uporabo enačbe (14) izračunamo povprečni koeficient izkoristka. V obeh
variantah povprečni koeficient izkoristka znaša 0,81, katero vrednost bomo privzeli v vseh nadaljnjih
energetskih izračunih.
Preglednica 17: Predvidena srednja letna proizvodnja električne energije variante 0 in 1.

3 3
Qi = 27 m /s Qi = 45 m /s
Leto Letna proizvodnja Letna proizvodnja
[GWh] [GWh]
1990 6,202 9,594
1991 6,201 9,539
1992 6,201 9,647
1993 6,168 9,655
1994 6,202 9,710
1995 6,202 9,600
1996 6,190 9,353
1997 6,202 9,692
1998 6,196 9,411
1999 6,185 9,582
2000 6,201 9,615
2001 6,131 9,196
2002 6,017 9,041
2003 6,083 9,051
2004 6,202 9,481
2005 6,135 9,173
2006 6,194 9,402
2007 6,202 9,585
2008 6,201 9,623
2009 6,185 9,668
2010 6,202 9,648
2011 6,198 9,445
2012 6,092 9,168
2013 6,202 9,686
2014 6,168 9,657
Povprečje 6,175 9.489
Dobljeni vrednosti srednje letne proizvodnje električne energije sta primerljivi z rezultatom izračunov
HSE Invest. Glede na varianto 0 in 1 se predvideva odvzem okoli petine oziroma tretjine srednjega
letna pretoka Mure, zato sezonska razporeditev pretokov neznatno vpliva na končni rezultat. V kolikor
bi upoštevali vse pretoke v obravnavanem obdobju, se rezultati praktično ne spremenijo. Če bi privzeli
zgornjo mejno vrednost pretoka 500 m3/s, bi bila srednja letna proizvodnja nižja za 0,7 %, kar je v
splošnih energetskih izračunih zanemarljivo.
Preglednica 18: Primer preliminarnega energetskega izračuna variante 1.
Kota
Pretok Mod. Neto Dnevna
Datum spodnje Bruto Moč P
Mura Pretok pretok proizvodnja
meritev vode padec [m] [kW]
[m3/s] [m3/s] [m3/s] [kWh]
[m n.m.]
01.01.1996 78,75 75,20 45,00 242,40 3,10 1.108,48 26.603,54
02.01.1996 76,82 73,36 43,36 242,38 3,12 1.076,76 25.842,28
5.2.3 Pretočna krivulja
Na podlagi rezultatov hidravličnega izračuna idejnih rešitev smo določili pretočne krivulje pri mHE
Ceršak. Pretočna ali konsumpcijska krivulja opisuje odnos med višino vodne gladine in pretokom. S
krivuljo zajamemo nihanje spodnje vode pri mHE Ceršak zaradi pretokov Mure. Uporabili smo
polinomsko trendno črto za opis krivulje z enačbo. Ujemanje trendne črte s podatki lahko ocenimo z
vrednostjo R-kvadrat, ki je na prikazanem primeru (grafikon 8) blizu vrednosti 1, kar pomeni, da se
trendna črta ustrezno prilagaja podatkom.
Grafikon 8: Primer pretočne krivulje variante 1 pri mHE Ceršak.

Pri oceni ustreznosti pretočne krivulje moramo opozoriti na vrednosti pretokov visokih voda. V
hidravličnem modelu smo za Muro predpostavili enak koeficient hrapavosti, vendar ko vodostaj
doseže območje vegetacije, hrapavost naraste. Zato so rezultati vrednosti pretokov visokih voda
nenatančni, saj je dejanski vodostaj lahko višji. Poplavnih dogodkov je razmeroma malo, prav tako pa
jih nismo upoštevali v energetskih izračunih.
Grafikon 9: Primer pretočne krivulje variante 0 pri mHE Ceršak.
5.2.4 Energetski izračun idejnih rešitev
V hidravličnem modelu smo izvedli simulacijo kombinacij obeh obravnavanih variant, treh naklonov
(I = 0 ‰, I = 0,5 ‰, I = 1 ‰), dveh karakterističnih prečnih prerezov (B = 10, B = 14 m) in različnih
koeficientov hrapavosti. Končni rezultat hidravličnih izračunov je pretočna krivulja. V energetskih
izračunih smo jo upoštevali matematično v polinomski obliki. Na ta način lahko pri znanem pretoku
Mure določimo koto spodnje vode pri mHE Ceršak. Razlika med koto zajezitve (245,5 m n. m.) in
spreminjajočim nivojem spodnje vode je bruto padec. V energetskih izračunih smo upoštevali vse
preostale predpostavke, ki so opisane v razdelku 5.2.2.
Preglednica 19: Primer energetskega izračuna variante 1.
Mod. Neto Bruto Dnevna

Datum Pretok Kota spodnje Moč P
Pretok pretok padec proizvodnja
meritev [m3/s] vode [m n.m.] [kW]
[m3/s] [m3/s] [m] [kWh]
01.01.1996 78,75 74,81 44,81 241,20 4,30 1.531,02 36.744,57
02.01.1996 76,82 72,98 42,98 241,16 4,34 1.481,80 35.563,29
03.01.1996 82,70 78,57 45 241,21 4,29 1.532,92 36.790,12
V preglednici 19 so predstavljeni rezultati energetskih izračunov srednje letne proizvodnje na podlagi

povprečnih dnevnih pretokov merjenih v obdobju 1990-2014. Največja predvidena srednja letna
proizvodnja obravnavanih idejnih zasnov je pri različici variante 1, I = 0 ‰, širina kanala 14 m in
obloženem koritu. Torej v primeru širšega kanala, vkopanega do ničelnega naklona in obloženega z
betonsko ali asfaltno oblogo, srednja letna proizvodnja znaša 14,2 GWh, kar je okoli 4,7 GWh več
glede na preliminarni energetski izračun variante 1. Pri varianti 0 se predvidena srednja letna
proizvodnja poveča za okoli 3 GWh glede na prvotno zasnovo. Razlike med obema prečnima
prerezoma se manjšajo pri nižji vrednosti koeficienta hrapavosti. Prav tako so zmanjšujejo razlike v
srednji letni proizvodnji, če primerjamo različne naklone dna kanala. Rezultati srednje letne
proizvodnje so okvirni, saj smo upoštevali povprečni koeficient izkoristka, ki pa je v splošnem
spremenljivka in je odvisen od pretoka. V izračunih smo zanemarili lokalne izgube, saj so neznatne v
primerjavi z napako, ki jo lahko naredimo pri izdelavi hidravličnega modela.
Preglednica 20: Predvidena srednja letna proizvodnja idejnih rešitev v GWh.
B = 14 m B = 10 m
I=0 I = 0.5 I=1 I=0 I = 0.5 I=1
Q = 27 9,2395 8,8947 8,0538 9,0330 8,6021 7,7117
n = 0,015
Q = 45 14,2018 13,4482 12,0103 13,5260 12,7348 11,2912
ndno = 0,025 Q = 27 8,9032 8,4888 7,6101 8,6947 8,1572 7,2562
nbrežina = 0,015 Q = 45 13,4761 12,5620 11,1324 12,7788 11,8345 10,4060
ndno = 0,025 Q = 27 8,9018 8,4188 7,5482 8,5894 8,0422 7,1479
nbrežina = 0,020 Q = 45 13,3031 12,3874 10,9770 12,5055 11,5570 10,1681
ndno = 0,025 Q = 27 8,8320 8,3399 7,4795 8,4730 7,9170 7,0364
nbrežina = 0,025 Q = 45 13,1147 12,1863 10,7998 12,2196 11,2707 9,9005
ndno = 0,025 Q = 27 8,7548 8,2550 7,4057 8,3454 7,7853 6,9189
nbrežina = 0,030 Q = 45 12,9121 11,9780 10,6142 11,9292 10,9570 9,6088
ndno = 0,025 Q = 27 8,6734 8,1665 7,3203 8,2203 7,6425 6,7910
nbrežina = 0,035 Q = 45 12,8948 11,9311 10,5701 11,8000 10,8028 9,4519
6 EKONOMSKA PRESOJA IDEJNIH REŠITEV
6.1 Opis in obseg gradbenih del
V okviru magistrskega dela smo izdelali aproksimativni predračun za potrebe določitve okvirne
vrednosti naložbe. Proračun ali predračun prikazuje izračun predvidenih stroškov izdelave nekega
produkta ali dobave. Natančnost izdelave predračuna je odvisna predvsem od aktualnosti podatkov in
kvalitete terenskih raziskav, točnosti izdelanih načrtov (PGD oz. PZI) in poznavanja tehničnih
podrobnosti projekta ter izkušenj iz operativnega planiranja. Ker so približni predračuni izdelani na
podlagi idejnih načrtov, je razumljivo, da so manj točni ter namenjeni predvsem za investicijske
programe in presojo idejnih variant izvedbe projekta [72].
S strani gradbenih podjetij smo pridobili kalkulacije gradbenih del podobnih projektov iz katerih smo
izbrali ključne postavke. V mislim moramo imeti, da je vsak projekt unikaten, zato je razpon med
cenami gradbenih del velik in je odvisen predvsem od gradbenih količin, dostopnosti do gradbišča,
tehnologije gradnje in predvidenega časa izvedbe del. Ker so postavke internega značaja in so
poslovna skrivnost podjetij, jih znotraj dela ne bomo prikazali. Informativni cenik za gradbena dela je
objavljen na spletni strani Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije [78].
Osnova za izračun gradbenih količin oziroma predizmere so geodetsko posneti prečni profili,
topografski načrt in ortofoto posnetek območja. Obravnavali smo idejne projektne rešitve na
odvodnem kanalu, medtem ko nismo upoštevali iztočnega dela hidroelektrarne, ki je v splošnem del
objekta. Obstoječa hidroelektrarna se glede na idejno zasnovo tehničnih rešitev variante 1 nadomesti z
novim objektom, kar je predmet druge investicije. Predvideli smo naslednja gradbena dela:
1. Pripravljalna dela – predvideli smo odstranitev obrežne in okoliške vegetacije (grmovje in

drevje. Praviloma dela obračunavamo po kvadraturi ali po kosih (drevja, ki imajo debla
debelejša od 10 cm) [72]. Upoštevali smo tudi postavko zakoličenja osi in postavitev profilov
za izkope. V sklopu pripravljalnih del nismo upoštevali morebitne ureditve gradbišča in raznih
rušitvenih del.
2. Zemeljska dela – cena tovrstnih del je odvisna od kategorije tal, širine in globine izkopa,
raznih oteževalnih okoliščin ter načina dela [72]. V poglavju 4.3.4 smo predstavili sestavo tal
in okvirno debelino slojev. Količino materiala izkopa smo izračunali iz prečnih profilov
odvodnega kanala, obračunavamo jo v m3 raščenih tal. Določili smo predvideno koto izkopa,
kjer smo upoštevali še debelino drenažnega sloja in obloge. Predvideli smo široki strojni izkop
v terenu 3. (trdna zemlja – gramoz) in 5. kategorije (mehka skala – lapor) z nakladanjem in
odvozom na začasno deponijo. Izkopi za temelje obloge in drenažo se obravnavajo kot ozki
izkop (širine do 2 m). V sklopu zemeljskih del smo predvideli grobo in fino planiranje terena.
Slika 40: Skica določitve gradbenih količin iz posnetega prečnega profila.
Volumen izkopa (V) smo izračunali kot vsoto povprečnih površin (S) med dvema prečnima
prerezoma pomnoženo z razdaljo med njima (L):
𝑆𝑛 + 𝑆𝑛+1
𝑉 = ∑𝑁
𝑛=1( 2
)∙ 𝐿𝑛 (16)
Izračun kubature izkopa smo izvedli za vse obravnavane naklone in oba karakteristična prečna
prereza. Upoštevali smo tudi razširitev kanala za zadnjim merjenim prečnim profilom pri
sotočju z Muro.
Preglednica 21: Potrebna kumulativna količina izkopa za kanal z betonsko ali asfaltno oblogo.
KOLIČINA IZKOPA [m3]

Naklon [‰] KANAL B = 10 m KANAL B = 14 m
1 42.842,21 78.207,71
0.5 62.602,23 100.182,39
0 83.422,16 123.222,41
3. Odvodnjavanje – glavni elementi drenažnega sistema so predstavljeni na sliki 23. Vzdolž

obloge kanala je treba ustrezno pripraviti tamponski sloj, ki je obenem tudi drenažna plast. V
kanalih, kjer podtalnica niha v območju med dnom in najvišjim nivojem vodne gladine v
kanalu ter je temeljna podlaga prepustna oz. slabo prepustna (koeficient prepustnosti je večji
od 10-6 cm/s), je glede na IS 4558:1995 [62] priporočljiva debelina drenažnega sloja med 150
in 200 mm. Če se nivo podtalnice nahaja v slabo prepustnih tleh in nad najvišjo gladino v
kanalu, potem je treba zagotoviti med 200 in 300 mm debelo drenažno plast, ki mora biti
projektirana kot filtrski sloj.
Slika 41: Tipični prečni prerez vzdolžne ali prečne drenaže - mere so v mm (povzeto po [62]).
Pri izvedbi asfaltne ali betonske obloge smo predvideli 20 cm debelo drenažno plast z
vzdolžno drenažno cevjo na konceh dna kanala. V postavko je vključena izvedba filtrskega
sloja in vsa dela povezana s polaganjem drenažnih cevi. Uporabi se okoliški material (prod in
pesek). Enako debelino drenažnega sloja smo predvideli pri ostalih oblogah oz. zaščitah
brežine. V sklopu izdelave kamnite zložbe v betonu smo upoštevali odcednice za odvajanje
podtalnice.
Preglednica 22: Predvidena količina izvedbe drenažnega sloja pri različnih tipih oblog.
3 3 3
OBLOŽENO KORITO [m ] BETON [m ] KAMNITA ZLOŽBA [m ]
Naklon [‰] KANAL B=10 m KANAL B=14 m BREŽINA KANALA
1 9.856,93 11.108,93 6.007,03 5.838,01
0.5 10.367,24 11.619,25 6.517,34 6.348,33
0 10.875,25 12.127,25 7.025,35 6.856,33
Na bermi se uredi odvodnjavanje površinskih vod z izvedbo tlakovane ali tipske betonske oz.
asfaltne mulde na ustrezno utrjeno posteljico. Nameščena je tako, da preprečuje dostop vode v
zaledni prostor obloge.
4. Obloga kanala – v prvi fazi izdelave obloge smo predvideli pripravo dna z vključenim
dodatnim zbijanjem, s čimer se utrdi tamponski sloj. Na debelino betonske in asfalt-betonske
obloge vpliva vrsta dejavnikov (velikost kanala, klimatski pogoji, kvaliteta materiala, namen
kanala, itd.), zato smo upoštevali priporočilo USBR, ki podaja debelino obloge iz trdnih
gradiv glede na pretok vode v kanalu (v kubičnih čevljih na sekundo).
Slika 42: Priporočljiva debelina obloge glede na pretok vode v kanalu (povzeto po [51]).
Ker je globina vode v kanalu pri srednjem letnem pretoku Mure dokaj plitva v primerjavi s
širino kanala, je obloga lahko tanjša, saj so osnovne funkcije obloge povečanje hidravlične
prevodnosti, odpornost proti eroziji in zmanjšanje stroškov vzdrževanja. Pri izbiri debeline
obloge je potrebno upoštevati tudi klimatske pogoje. Predvideli smo 8 cm debelo asfalt-
betonsko in betonsko oblogo. Za izdelavo slednje se lahko vgradi beton slabše kvalitete
(C12/15). Predvideli smo konvencionalno gradnjo betonske obloge z betoniranjem po delih, ki
so ločeni s surovim opažem. Po betoniranju se sveža površina obloge zgladi. Temeljna
podlaga je iz geomehanskega vidika dobro nosilna, zato nismo načrtovali armature, smo pa
predvideli ojačitev stika med dnom in brežino. Asfaltna obloga je običajno sestavljena iz
veznega sloja (bituminizirani gramoz), sloja asfaltnega betona in tankoslojnega zaščitnega
premaza (bitumenski mastiks). V predračunu smo zajeli vse tri postavke (priprava in polaganje
slojev), ki se obračunavajo po kvadraturi.
Pomembna odločitev pri izgradnji kamnite zložbe je način izvedbe, ki je lahko strojni ali
ročni. Pri strojni izvedbi je najmanjša debelina obloge 40 cm, ki se pri temeljih razširi oz.
odebeli [75]. V kolikor obstaja možnost zdrsa obloge, je peta obloge zasnovana tako, da
obremenitve prevzemajo temeljna tla ali zabiti koli (slika 43). Oblogo je potrebno temeljiti do
pričakovane globine erozijskega tolmuna, ki lahko nastane predvsem v rečnih zavojih [55]. Za
predpostavljeno sestavo temeljnih tal na dnu kanala se predvideva, da je odporna na erozijske
procese, zato smo izvedbo pete obloge načrtovali do globine 0,5 m pod dnom kanala.
Slika 43: Temeljenje pete obloge, ki je izvedena na brežini: (a) – peta je izvedena nepravilno,
saj so napetosti zaradi teže obloge usmerjene prečno na dno kanala, (b) – peta je izvedena
pravilno, saj so napetosti usmerjene v globino, (c) – zasnova pete je pravilna, saj obremenitev
prevzemajo zabiti leseni koli oziroma železne tirnice ali zagatnica [52].
Za dimenzioniranje kamnometne obloge je treba izračunati maksimalno strižno napetost na

brežini. Strižne napetosti so praviloma večje proti peti obloge. Z uporabo Shieldsovega izraza
za začetek prodnega premika lahko določimo velikost posameznega kamna, prav tako lahko
izračunamo koeficient hrapavosti obloge z uporabo enačbe (13). Obstaja vrsta metod za
dimenzioniranje obloge, vendar je končna odločitev o ustrezni oblogi predvsem stvar
projektanta, ki na preteklih lastnih izkušnjah določi končno rešitev. Glede na priročnik za
načrtovanje kamnometne obloge kanadske province Britanska Kolumbija [79] se mora oblogo
polagati v nagibu 1 : 2, le v posebnih pogojih se lahko izvede v strmejšem naklonu.
Posamezna zrna kamnov so načeloma oglate oblike. V primeru uporabe okrogle oblike kamna
mora biti obloga položena v blažjem naklonu, priporočljivi premer srednjega zrna pa se
poveča za 25 %. Debelina kamnometne obloge mora biti dimenzionirana tako, da so zastopane
vse frakcije znotraj potrebne granulometrične sestave. Pri izbiri debeline kamnometa moramo
upoštevati naslednje kriterije:
 obloga ne sme biti tanjša od 350 mm,
 ali od 1,5 x D50,
 ali od D100.
Peto kamnometne obloge je potrebno temeljiti do globine erozijskega tolmuna, saj je
neupoštevanje priporočila pogost vzrok za porušitev ali zdrs obloge. V sklopu izvedbe
kamnometne obloge smo predvideli debelino obloge 350 mm na ustreznem filtrskem sloju, ki
se temelji do globine 0,5 m pod dnom kanala.
Slika 44: Prečni prerez tipične zasnove kamnometne obloge (povzeto po [79]).
Predvideli smo varnostno višino (nadvodje) obloge nad najvišjo obratovalno koto vodne
gladine, ki glede na sliko 20 znaša okoli 50 cm. Betonsko in kamnometno oblogo ter kamnito
zložbo obračunavamo po volumnu (m3).
Preglednica 23: Predvidena količina materiala za posamezen tip obloge kanala.

KAMNITA
Asfaltna obloga [m2] Betonska obloga [m3] BETON [m3] KAMNOMET [m3]
ZLOŽBA [m3]
Naklon
B=10 m B=14 m B=10 m B=14 m BREŽINA KANALA
[‰]
1 39.092,65 45.602,65 3.628,21 4.149,01 2.559,31 14.355,30 10.239,99
0.5 41.644,23 51.288,40 3.832,34 4.353,14 2.763,44 15.375,92 11.133,03
0 44.191,75 50.701,75 4.035,54 4.556,34 2.966,64 16.391,94 12.022,05
5. Razna dela – predvidena je ureditev brežine nad bermo (humusiranje, razgrinjanje in

zatravitev). Določena največja površina ureditve je 10223 m2, najmanjša pa 9436 m2. Prav
tako smo načrtovali zaščito brežine na sotočju z Muro s kamnometno oblogo, ki je glede na
prejšnji razdelek debelejša. Upoštevali smo različni postavki za izdelavo kamnometne obloge
in pete pod vodno gladino.
6.2 Ocena vrednosti investicije
Namen investicije je ureditev obstoječega odvodnega kanala z izvedbo obloge, s čimer se zaradi
nižjega nivoja spodnje vode poveča proizvodnja električne energije. Primarni del vrednosti investicije
so stroški izvedbe gradbenih del. Od celotne vrednosti gradbenih del smo upoštevali 5 %
nepredvidenih del in 5 % stroškov vodenja projekta. Sekundarni del vrednosti investicije predstavlja
odkup zemljišč zaradi predvidene širitve kanala. V različici kanala širine 14 m in ničelnega naklona
površina razširitve znaša 17145 m2, najmanjši odkup zemljišč pa se predvideva pri širini kanala 10 m
ter I = 1 ‰, in sicer v velikosti 6223 m2. Ker točnih mej med parcelami ne poznamo, smo površino
razširitve za predviden odkup zemljišč določili na osnovi razdalje med obstoječim in načrtovanim
vrhom brežine, kot prikazuje slika 40. Okvirne vrednosti nepremičnin ob odvodnem kanalu mHE
Ceršak lahko dobimo na spletnem portalu Prostor [80]. Glede na vrednosti parcel je povprečna cena
zemljišč 0,63 €/m2. Najvišja vrednost parcele je ob utrjenem delu odvodnega kanala, ki je evidentirano
kot pozidano zemljišče in znaša 3,76 €/m2. Povprečna cena kmetijskih zemljišč za območje Štajerske
je glede na leto 2015 znašala 1,5 €/m2 [81], kar smo tudi privzeli za ocenitev vrednosti odkupa
zemljišč. Četudi bi cene odstopale, lahko glede na preglednico 24 ugotovimo, da je strošek odkupa
zemljišč zanemarljivo majhen v primerjavi s celotno vrednostjo investicije. Največji delež investicije
predstavljata obloga kanala in strošek izkopa, katerega delež se povečuje z zmanjševanjem vzdolžnega
naklona kanala. Tako v primeru ničelnega naklona (B = 14 m) delež izkopa znaša okoli 39 %, delež
izvedbe betonske obloge pa 34 % celotne investicije, medtem ko je delež stroškov obraten pri naklonu
I = 1 %, kjer obloga kanala predstavlja 40 % investicijske vrednosti, izkop pa 29 %.
Preglednica 24: Ocena vrednosti investicije idejnih rešitev v EUR brez DDV.
B = 14 m B = 10 m
I=0‰ I = 0.5 ‰ I=1‰ I=0‰ I = 0.5 ‰ I=1‰
Asfaltna obloga 2.042.996,87 1.848.337,87 1.662.929,25 1.722.230,61 1.529.308,11 1.375.781,23
Betonska obloga 1.357.928,15 1.251.574,29 1.055.654,43 1.109.334,82 972.322,56 840.446,85
Betonska obloga
1.083.211,91 938.295,22 805.675,78 908.442,56 777.174,55 661.339,03
na brežinah
Kamen v betonu 2.351.832,87 2.121.174,53 1.900.059,07 2.170.738,51 1.959.231,62 1.754.913,77
Kamen v suho 1.779.585,55 1.582.902,34 1.395.916,84 1.598.491,20 1.420.959,96 1.250.771,54
Kamnomet 1.190.571,07 1.025.013,13 869.294,74 1.009.476,72 863.071,25 724.149,44
6.3 Energetsko ekonomska optimizacija
6.3.1 Osnovni elementi ekonomske optimizacije
Izbor obloge kanala in najustreznejšega pretočnega prečnega prereza določimo na podlagi ekonomske
optimizacije variant idejnih rešitev. Zaradi hidravličnih izgub, kot rezultat trenja pri toku vode v
kanalu in deloma tudi oblike prečnega prereza, se izgublja vodni padec in posledično proizvodnja
električne energije. V sklopu hidravlične analize smo ugotovili, da se gladina spodnje vode znižuje z
zmanjševanjem vzdolžnega nagiba nivelete kanala, vendar s predvidenimi posegi naraščajo stroški
izvedbe gradbenih del. Proces določitve najustreznejšega pretočnega prečnega prereza je kompleksen,
saj je potrebno izdelati več idejnih rešitev, jih preučiti in stroškovno ovrednotiti, hkrati pa je treba
upoštevati koristi zaradi izvedenih ukrepov. Naloga optimizacije je iskanje optimalnega pretočnega
prečnega prereza z analizo različic idejnih rešitev (npr. drugi tip obloge kanala), kjer obravnavamo
stroške gradnje in vzdrževanja kanala (SG) ter izgubljeno energijo (SΔE). Optimalno rešitev dobimo na
osnovi naslednjega izraza [52]:
∑ 𝑆 = 𝑆𝑔 (𝐴) + 𝑆𝛥𝐸 (𝐴) → 𝑚𝑖𝑛. (17)
Običajno so letni stroški izgubljene energije sestavljeni iz stalnih stroškov zaradi potrebe po večji
inštalirani moči v drugih elektrarnah in spremenljivih stroškov zaradi večje porabe goriva v
termoelektrarnah, kot posledica izgubljene energije v kanalu [45]. Seveda so kriteriji optimizacije
kanala lahko različni. Na primeru namakalnega sistema se določa optimalni prečni presek glede na
stroške izgradnje in vzdrževanja kanala ter stroškov izgubljene vode zaradi infiltracije ali
izhlapevanja. Zato bomo znotraj magistrskega dela določili kriterij, na podlagi katerega bomo ustrezno
rešili nalogo optimizacije. Torej upoštevali bomo investicijsko vrednost izvedbe idejnih rešitev in
stroške vzdrževanja kanala ter ceno izgubljene energije zaradi hidravličnih izgub, ki bo določena kot
razlika med možno proizvodnjo električne energije na koncesijskem odseku in predvideno
proizvodnjo glede na zasnovo idejne rešitve.
Optimizacijo površine prečnega prereza rešujemo na dva načina. V prvem sklopu definiramo
parameter, ki ga želimo analizirati (npr. širina dna ali globina vodnega toka). V poglavju 5.1.3 smo
prikazali, da je globina vode odvisna od vzdolžnega naklona in širine kanala. Ker obravnavamo idejne
rešitve z namenom znižanja spodnje gladine vode, moramo enega od parametrov fiksirati in poiskati
optimalno vrednost drugega parametra, s katerim lahko določimo optimalni pretočni presek kanala.
Predpostavili smo dve karakteristični širini dna kanala, tri vzdolžne naklone in šest idejnih rešitev z
različnimi tipi oblog. Določeni referenčni parameter je nagib kanala (I), medtem ko sta širina kanala in
tip obloge fiksirana parametra.
Slika 45: Primer določitve optimalne pretočne površine kanala na podlagi optimizacije stroškov, kjer
je eden od parametrov fiksiran (povzeto po [45]).
Pri drugem pristopu poiščemo optimalno zvezo med parametri. V tem primeru rešujemo numerični
problem s preučevanjem večjega števila kombinacij parametrov [45]. Izbere se več vrednosti širine
dna in globine vode v kanalu ter se na osnovi metode optimizacije izračuna skupne letne stroške (∑S).
Najmanjša vrednost Smin (h,b) podaja najustreznejšo rešitev. Na podlagi slednje nato določimo
optimalno širino dna kanala in globino vodnega toka.
Slika 46: Določitev optimalne globine vode na podlagi spreminjanja parametra širine dna kanala (A)
in končna rešitev optimizacije kombinacij parametrov prečnega prereza kanala – minimum
hiperploskve (B) (povzeto po [45]).
Najustreznejša rešitev optimizacije prereza kanala ne podaja nujno najboljše variante zasnove kanala,
saj je potrebno upoštevati tudi tehnični vidik in splošne omejitev (npr. prostorske omejitve,
geomehanski pogoji, največje in najmanjše dopustne hitrosti v kanalu, itd.).
6.3.2 Presoja variant idejnih rešitev
Na podlagi energetsko-ekonomske optimizacije bomo izvedli analizo idejnih rešitev. Pomemben

podatek, ki ga potrebujemo za ocenitev variant, je cena odkupa električne energije. Za oceno vrednosti
slednje bomo privzeli podatek, ki ga podaja Agencija za energijo za izračun višine obratovalnih
podpor za električno energijo, ki je proizvedena iz OVE, in sicer referenčno ceno električne energije
za leto 2017, ki znaša 41,94 €/MWh [82]. Cena odkupa elektrike je odvisna od razmer na trgu in se
stalno spreminja, zato je lahko višja. Prav tako se proizvajalcem električne energije proizvedene iz
OVE lahko dodeli podpora, če so stroški proizvodnje višji od cene elektrike, ki jo je mogoče doseči na
trgu. Podpora se lahko izvaja kot zagotovljeni odkup proizvedene energije ali finančna pomoč za
tekoče poslovanje. Izvajanje podporne sheme je podrobneje opredeljeno v uredbi [83]. Od leta 2014 se
podpora dodeljuje na podlagi konkurenčnega postopka izbire upravičencev. Vsako leto se s strani
pristojne agencije objavi javni poziv investitorjem, ki pri prijavi projektov za proizvodno napravo
ponudijo ceno elektrike. Ta ne sme biti višja od referenčnih stroškov proizvodnje električne energije
(RSEE), ki predstavljajo zgornjo mejo cene elektrike. Za aktualni javni poziv je razpisanih 10
milijonov EUR sredstev za namen podpore [84]. Zgornja meja cene elektrike je določena glede na
moč hidroelektrarne in v aktualnem javnem pozivu za proizvodno napravo z nazivno močjo 1 MW
znaša 83,28 €/MWh, kar pomeni, da bi bila predvidena višina obratovalne podpore 45,53 €/MWh. Ker
se lahko odločimo za vstop v podporno shemo, kjer pridobitev subvencionirane cene sicer ni
zagotovljena zaradi izbirnega postopka, bomo za ocenitev variant predvideli tudi višjo ceno električne
energije, in sicer 60 €/MWh. Znotraj obravnavanega časovnega obdobja bomo predpostavili enotno
ceno, saj bi bilo dolgoročno napovedovanje gibanja cen na trgu z električno energijo zaradi mnoštva
dejavnikov nezanesljivo.
V okviru presoje idejnih rešitev bomo uporabili metodo neto sedanje vrednosti (NSV), ki jo uvrščamo
med t. i. dinamične metode, kjer se upošteva časovna vrednost denarja. Prihodnje letne stroške in
izgubljeno energijo bomo diskontirali na sedanjo vrednost, kar pomeni, da bo denar v prihodnosti
manj vreden kot je danes. Diskontiranje oz. pretvarjanje prihodnje vrednosti denarja v sedanjo
vrednost izvedemo s pomočjo diskontne stopnje, ki je poleg upoštevanja splošnih pogojev poslovanja
(obrestna mera, inflacija, itd) odvisna tudi od tveganja projektov [85]. Predpostavili smo 4 %
diskontno stopnjo. Izbrano časovno obdobje za ocenitev variant je 20 let.
Fiksne stroške investicije bomo upoštevali samo v prvem letu, predpostavljena vrednost letnih
vzdrževalnih stroškov pa bo 0,5 % vrednosti celotne investicije. V zadnjem letu obravnavanega
časovnega obdobja bomo, kot denarni priliv, upoštevali preostalo vrednost idejne rešitve
proporcionalno z življenjsko dobo obloge.
Razlika med predvideno srednjo letno proizvodnjo idejnih rešitev (preglednica 20) in možno
povprečno letno proizvodnjo električne energije predstavlja izgubljeno energijo. Možna povprečna
letna proizvodnja na koncesijskem odseku znaša 15,6 MWh (pri Qi = 45 m3/s). Vrednost smo
izračunali na osnovi postopka, ki je opisan v poglavju 5.2.
obravnavanega dela odvodnega kanala pri širini dna 14 m in odkupni ceni 41,94 €/MWh.
Na primeru idejne rešitve z asfaltno oblogo pri pretoku 45 m3/s (grafikon 10) vidimo naraščanje
stroškov investicije in vzdrževanja kanala ter upadanje izgubljene energije z zmanjševanjem
vzdolžnega naklona dna kanala. Krivulja vsote obeh parametrov se približuje optimalni vrednosti,
vendar slednja pri ničelnem naklonu še ni dosežena. Čeprav se izkaže, da za nadaljnjo oceno
optimalnega prečnega prereza potrebujemo vsaj še eno točko (npr. pri I = - 0,5 ‰), ki bi jo morali
določiti na osnovi opisanih postopkov, smo aproksimativni minimum funkcije izračunali matematično
s pomočjo enačbe trendne črte. Pri tem se najverjetneje optimalni vzdolžni naklon dna kanala nanaša
na definirano referenčno točko (238,65 m n. m.). Znotraj dela smo se omejili na ničelni vzdolžni
naklon, zato bomo idejne rešitve primerjali glede na tovrstni parameter. Prikazali bomo tudi
aproksimativni vzdolžni naklon kanala, kjer se predvideva, da je skupna vsota stroškov in izgubljene
proizvodnje najmanjša, pri tem pogoju pa je dosežena optimalna vrednost globine vode v kanalu.
rešitev pri fiksnem parametru širine dna kanala 14 m.
41,94 €/MWh 60 €/MWh

∑S (I = 0 ‰) [€] ∑Smin [€] Imin [‰] ∑S (I = 0 ‰) [€] ∑Smin [€] Imin [‰]
Asfaltna obloga 1506.3 1503.4 -0.1 1707.7 1694.9 -0.1
Betonska obloga 1095.0 1062.8 -0.3 1297.0 1246.9 -0.3
Betonska obloga - brežina 1213.2 1149.2 -0.4 1520.7 1400.8 -0.5
Kamnita zložba v betonu 1856.1 1816.7 -0.3 2188.7 2095.2 -0.4
Kamnita zložba v suho 1656.0 1592.5 -0.4 2016.0 1884.2 -0.5
Kamnomet 1452.9 1363.6 -0.5 1842.3 1672.7 -0.6
V zgornji preglednici vidimo, da pri kanalu z betonsko oblogo dobimo najbolj optimalno rešitev, saj je
skupna vsota NSV najmanjša pri ničelnem naklonu. Pri tej idejni rešitvi ravno tako dobimo najmanjšo
skupno NSV pri optimalnem vzdolžnem naklonu dna kanala. Rezultati pokažejo, da je v vseh idejnih
rešitvah smotrno dodatno poglobiti kanal za dosego optimalne vrednosti globine vodnega toka. Vendar
je potrebno vzeti v obzir, da stroški izkopa naraščajo zaradi predpostavljene lapornate podlage. Glede
na pridobljene predračune je volumen strojnega izkopa 5. kategorije materiala dražji od 3. kategorije
za faktor od 2,5 do 3, kar pomeni, da bi se optimalna rešitev nahajala blizu ničelnega naklona. Zaradi
visokih stroškov izdelave kamnite zložbe in pričakovanih manjših hitrosti vodnega toka pri globljem
kanalu, ki bi lahko imele vpliv na pojav erozije, je izvedba tovrstne obloge neupravičena. Na podoben
način lahko interpretiramo idejno rešitev z asfaltno oblogo. Čeprav je obloga gladka, je njena izvedba
dražja v primerjavi z betonsko oblogo. Prednost izvedbe asfaltne obloge je v tem, da lahko kanal
obložimo v relativno kratkem času, obloga pa nima delovnih stikov, vendar je lastnost vodotesnosti
obloge na ravni odvodnega kanala nepotrebna. Višja odkupna cena električne energije vpliva na dvig
skupne NSV zaradi višjih vrednosti izgubljene energije. Zvišanje odkupne cene bi prav tako vplivalo
tudi na določitev vrednosti optimalne globine vode v kanalu, saj pri idejnih rešitvah z zaščito brežin
dobimo minimum vsote pri nižjih vrednosti vzdolžnega naklona dna kanala.
rešitev pri fiksnem parametru širine dna kanala 10 m.
41,94 €/MWh 60 €/MWh
Asfaltna obloga 1570.9 1565.9 -0.1 1871.1 1851.3 -0.2
Betonska obloga 1208.4 1189.2 -0.2 1508.6 1469.7 -0.3
Betonska obloga - brežina 1367.9 1280.3 -0.5 1776.7 1620.3 -0.6
Kamnita zložba v betonu 2041.8 1971.2 -0.5 2490.2 2342.8 -0.6
Kamnita zložba v suho 1874.5 1780.6 -0.6 2364.5 2185.2 -0.7
Kamnomet 1701.1 1555.3 -0.7 2233.3 1975.2 -0.8
Če primerjamo rezultate obeh karakterističnih širin dna kanala vidimo, da je v različici kanala širine
dna 10 m in ničelnem naklonu pri enaki odkupni ceni električne energije vsota NSV višja glede na
širši kanal (B = 14 m), kar pomeni, da na obravnavanem primeru ožji odvodni kanal ne predstavlja
optimalne rešitve. Za nadaljnjo analizo bi bilo smotrno predvideti idejne variante širšega kanala (npr.
B = 16 m), na podlagi katerih bi lahko izdelali optimizacijsko krivuljo s ciljem določitve
najustreznejše širine dna kanala in s tem optimalno vrednost globine vode v kanalu.
Končna rezultata obeh variant širine dna kanala sta si podobna in podajata enako najustreznejšo
različico rešitve, in sicer izvedbo kanala z betonsko oblogo. Pri višji odkupni ceni je zaradi večje
izgubljene proizvodnje v variantah z oblogo, katere funkcija je predvsem zaščita brežine, smotrno
dodatno poglobiti kanal, s čimer bi lahko optimalno izkoristili razpoložljivi energetski potencial.
obravnavanega dela odvodnega kanala pri Qi = 27 m3/s, širini dna 14 m in odkupni ceni 41,94 €/MWh.
Čeprav se pri varianti 0 (Qi = 27 m3/s) ne predvideva izgradnja novega objekta, smo izdelali
optimizacijske krivulje za ocenitev idejnih rešitev v primeru izkoriščanja manjšega pretoka. Na
koncesijskem odseku je pri pretoku 27 m3/s možna povprečna letna proizvodnja 9,56 MWh.
Na grafikonu 11 vidimo, da lahko optimalni vzdolžni naklon dobimo s pomočjo treh določenih točk,
česar pri varianti 1 (Qi = 45 m3/s) nismo dosegli. Pri širini dna kanala 14 m nam rezultati
optimizacijskih krivulj prikazujejo, da v vseh idejnih rešitvah najustreznejšo rešitev dobimo pri
ničelnem naklonu oz. v njegovi bližini. Opazimo lahko, da izvedba obloženega korita z betonsko
oblogo ni najbolj optimalna rešitev, saj najmanjšo vsoto NSV dobimo pri različici, ko je z betonsko
oblogo obložena samo brežina kanala. Primerjava obeh karakterističnih širin dna kanala pokaže, da na
izbiro tipa obloge poleg globine vodnega toka vpliva tudi parameter širine dna kanala, saj na primeru
ožjega kanala (B = 10 m) dobimo najustreznejšo rešitev pri izvedbi kanala z betonsko oblogo. Prav
tako vidimo, da je pri ožjem kanalu vsota NSV najmanjša, kar pomeni, da je pri izkoriščanju manjšega
pretoka tovrstna širina kanala optimalna.
rešitev pri pretoku Qi = 27 m3/s in odkupni ceni električne energije 41,914 €/MWh.
B = 14 m B = 10 m
Asfaltna obloga 1145.4 1131.8 0.2 1052.3 1047.8 0.1
Betonska obloga 734.7 734.7 0.0 689.8 689.8 0.0
Betonska obloga - brežina 721.6 721.6 0.0 711.4 699.4 -0.2
Kamnita zložba v betonu 1306.6 1306.6 0.0 1328.6 1325.6 -0.1
Kamnita zložba v suho 1066.5 1066.5 0.0 1104.2 1093.5 -0.2
Kamnomet 821.1 817.3 -0.1 875.8 854.1 -0.3
7 ZAKLJUČEK
Đorđevič [45] je v sklopu predstavitve hidroenergetskih kanalov navedel, da so tovrstni hidrotehnični

objekti kompleksni, saj je pri načrtovanju kanalov potrebno upoštevati vrsto dejavnikov (zanesljivost
delovanja sistema, statična stabilnost objektov, obstojnost pri neugodnih klimatskih razmerah,
erozijsko delovanje tekočih voda, ipd.), poleg teh pa je potrebno izvesti mnoštvo analiz za obravnavo
hidravličnih razmer v kanalu v slučaju nestacionarnega režima obratovanja hidroelektrarne. Omenjeni
pojav je bil izvzet iz obravnave, saj je že osnovno načrtovanje hidroenergetskega kanala kompleksno
in zahteva veliko znanja in vloženega časa. Vsak predstavljen sklop (geotehnično projektiranje,
analiza hidravličnih razmer, energetski izračun, ocena naložbe in ekonomska optimizacija) je lahko
predmet samostojne analize. Dejansko so za načrtovanje hidrotehničnih objektov potrebne zahtevnejše
raziskave. Za namen izpolnitve osnovnega cilja magistrskega dela smo morali nekatere parametre
zaradi nedostopnosti podatkov predpostaviti. Poznavanje relevantnih podatkov je ključnega pomena,
saj smo tekom izdelave dela spoznali, da že z manjšim spreminjanjem parametrov vplivamo na
celotno zasnovo kanala ter v končni fazi na natančnost analiz in izdelavo tehničnih rešitev.
V magistrskem delu smo predstavili osnovne smernice za zasnovo hidrotehničnega kanala z oblogo,
po katerih smo izdelali idejne tehnične rešitve, ki smo jih primerjali na podlagi energijsko-ekonomske
optimizacije. Obstoječa mHE Ceršak ne izkorišča razpoložljivega energetskega potenciala,vendar
smo v delu prikazali, da lahko z optimizacijo izrabe vodnega vira znatno povečamo proizvodnjo
električne energije. S predvidenimi rešitvami, s katerimi ne posegamo v rečno korito Mure, lahko na
povprečni letni ravni povečamo proizvodnjo tudi do 4,7 GWh (Qi = 45 m3/s) oz. okoli 3 GWh (Qi = 27
m3/s) glede na prvotno izdelane idejne zasnove na obstoječi lokaciji. Za realizacijo projekta je
potreben finančni vložek. Zato je poleg ekonomske optimizacije potrebno izvesti tudi ekonomsko
analizo upravičenosti investicije, s katero se presoja smotrnost investicije. Nalogo načrtovanja kanalov
lahko obravnavamo na več načinov, katerih skupni imenovalec je izbira najustreznejše variante s
tehnično-ekonomskega in okoljskega vidika.
Tekom geotehnične obravnave smo ugotovili, da imajo na dimenzioniranje kanala največji vpliv
poznavanje geološke sestave in lastnosti tal, hidrogeološke značilnosti ter tehnično izvedbeni pogoji.
Na osnovi analize stabilnostni brežine smo dobili rezultate, ki so primerljivi s splošnimi priporočili
izbire naklona brežine glede na vrsto materiala. Z izbiro toge obloge, ki lahko prevzema zaledne
obremenitve, je nagib brežine korita lahko strmejši. Spoznali smo, da se je potrebno izogniti hitremu
praznjenju kanala predvsem v času visoke podtalnice.
V nadaljevanju smo obravnavali hidravlične razmere v odvodnem kanalu. Idejne rešitve variant smo
primerjali glede na vzdolžni naklon, karakteristično širino dna kanala in tip obloge. Pri globoko
vkopanih odvodnih kanalih ima bistveni pomen na potek vodne gladine zajezba vodotoka. Ugotovili
smo, da se z nižanjem vzdolžnega naklona kanala in dodatnim poglabljanjem odvodnega kanala
zmanjšuje vloga hidravlično gladkih oblog, saj bodo pri večjem pretočnem prerezu hitrosti v kanalu
manjše. Pri dovolj globokem kanalu bo vpliv hrapavosti obloge zanemarljiv, zato je v takem primeru
oblaganje celotnega korita nesmiselno. Ker je končna odločitev o izbiri idejne rešitve odvisna tudi od
stroškov tehničnih ureditev in pričakovanih koristi, smo presojo idejnih rešitev izvedli na podlagi
energetsko-ekonomske optimizacije. Izkaže se, da na izbor ustrezne rešitve vplivajo pretok in širina
dna kanala ter stroški povezani z izkopom in izdelavo obloge. Z višjo odkupno ceno električne
energije je smotrneje dodatno poglobiti kanal, s čimer se približamo optimalnemu izkoriščanju
vodnega energetskega potenciala na koncesijskem odseku.
Zaradi mnoštva predpostavk in uporabe poenostavljenih metod idejne rešitve ne podajajo natančnih
rezultatov, vendar predstavljajo izhodišče za nadaljnjo obravnavo možnosti optimizacije energetskega
potenciala v primeru ohranitve obstoječe lokacije mHE Ceršak.
VIRI
[1] Akcijski načrt za obnovljive vire energije za obdobje 2010-2020 (AN OVE). 2010.
http://www.energetika-portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/an_ove/an_ove_2010-
2020_final.pdf (Pridobljeno 9. 2. 2017.)
[2] Kovačič, B., Balažič., S. 2003. Hidrotehnična študija reke Mure s poudarkom na
karakterističnih pretokih in prispevnih področjih. V: 14. Mišičev vodarski dan 2003: zbornik
referatov. Maribor, Vodnogospodarski biro Maribor: str. 220-228.
http://mvd20.com/LETO2003/R33.pdf (Pridobljeno 8. 3. 2016.)
[3] Brilly, M., Šraj, M., Vidmar, A., Horvat, A., Koprivšek, M. 2012. Hydrology of the Mura
River, Poročilo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo: 113
str.
[4] Balažič, J., Dešnik, S., Just, F., Lainšček, F., Mlinarič, T., Vogrin, M., Vratuša, A., Žabot, V.
2003. Reka Mura. Murska Sobota, Franc-Franc: 168 str.
[5] Brilly, M., Šraj, M., Vidmar, A., Horvat, A., Koprivšek, M. 2011. Hidrološka študija reke
Mure, Poročilo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo: 154
str.
[6] Globevnik, L. 2009. Celosten pogled na vode porečja Mure in upravljanja z njimi. V: Pomurje:
Trajnostni regionalni razvoj ob reki Muri: zbornik 20. Zborovanja slovenskih geografov,
Ljutomer – Murska Sobota. Ljubljana, Zveza geografov Slovenije: str. 93-105.
http://www.drustvo-geografov-
pomurja.si/projekti/zborovanje/zbornik/hLidija%20Globevnik_T.pdf(Pridobljeno 12 .3. 2016.)
[7] Novak, J. 2009. Poplavna zaščita in ukrepi ob nastopu visokih voda v porečju Mure. V:
Pomurje: Trajnostni regionalni razvoj ob reki Muri: zbornik 20. Zborovanja slovenskih
geografov, Ljutomer – Murska Sobota. Ljubljana, Zveza geografov Slovenije: str. 106-126.
http://www.drustvo-geografov-pomurja.si/projekti/zborovanje/zbornik/iJoze_Novak_T.pdf
(Pridobljeno 12 .3. 2016.)
[8] Lesjak, A. 2014. Mura skozi čas. V: 25. Mišičev vodarski dan 2014: zbornik referatov.
Maribor, Vodnogospodarski biro Maribor: str. 183-190.
http://mvd20.com/LETO2014/R28.pdf (Pridobljeno 20. 3. 2016.)
[9] Inštitut za vode republike Slovenije. 2015. Proces poglabljanja reke Mure se ni ustalil.
http://www.izvrs.si/proces-poglabljanja-reke-mure-se-ni-ustalil-2 (Pridobljeno 21. 3. 2016.)
[10] ARSO. 2016. Arhiv hidroloških podatkov – dnevni podatki.

http://vode.arso.gov.si/hidarhiv/pov_arhiv_tab.php (Pridobljeno 20. 2. 2016.)
[11] Kobold, M., Dolinar, M., Frantar, P. 2012. Spremembe vodnega režima podnebnih sprememb
in drugih antropogenih vplivov. V: I. Kongres o vodah Slovenije 2012: Zbornik prispevkov.
Ljubljana, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo: str. 7-22.
http://ksh.fgg.uni-lj.si/kongresvoda/03_prispevki/04_zbornik/Zbornik.pdf (Pridobljeno 24. 3.
2016.)
[12] Frantar, P. 2009. Značilnosti vodnega cikla. V: Pomurje: Trajnostni regionalni razvoj ob reki
Muri: zbornik 20. Zborovanja slovenskih geografov, Ljutomer – Murska Sobota. Ljubljana,
Zveza geografov Slovenije: str. 71-83.
http://www.drustvo-geografov-
pomurja.si/projekti/zborovanje/zbornik/fPeter%20Frantar_T.pdf (Pridobljeno 12 .3. 2016.)
[13] Lazarević, Ž. (ur.), Lorenčič, A. (ur). 2015. Strategije in prakse energetske oskrbe v Sloveniji.
Ljubljana, Inštitut za novejšo zgodovino: 342 str.
[14] Digitaler Atlas der Steiermark. 2016.

http://www.gis.steiermark.at/cms/ziel/50190666/DE/ (Pridobljeno 10. 4. 2016.)
[15] Balažič, S., Kamnik, R., Kovačič., B. 2005. Študija hidroelektrarn na reki Muri. Maribor,
Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo: 38 str.
[16] SAGIS – Salzburger Geographisches Informationsystem. 2016.

https://www.salzburg.gv.at/sagis (Pridobljeno 12. 4. 2016.)
[17] VERBUND. 2016. Wasserkraft in der Steiermark.

https://www.verbund.com/de-at/ueber-verbund/kraftwerke/gewaesser/mur (Pridobljeno 18.
11. 2016.)
[18] SALZBURG -AG. 2016. Kraftwerke Lungau.

https://www.salzburg-ag.at/?eID=download&uid=271 (Pridobljeno 13. 4. 2016.)
[19] MeinAlpenStrom. 2016. Kraftwerke.

https://meinalpenstrom.at/kraftwerke (Pridobljeno 13. 4. 2016.)
[20] Stadtwerke Bruck. 2016. E-Werk Murinsel

http://www.stadtwerke-bruck.at/index.php?id=89 (Pridobljeno 13. 4. 2016.)
[21] Energiebericht der Stadt Judenburg. 2013.

http://www.judenburg.at/daten/umwelt/Energiebericht_der_Stadt_Judenburg_2013_.pdf
(Pridobljeno 13. 4. 2016.)
[22] Wasserbau-Flusskraftwerke. 2016.

http://krauss.g03.net/output/?e=229&page=index&a={a}&b=referenzen&c=home&d=Wasser
bau-Flusskraftwerke (Pridobljeno 18. 11. 2016.)
[23] Faast, R. 2008. Brigl & Bermeister Hydro Power Station: a Rehabilitation with a Tremendous
Increase of the Power Output.
http://www.esha.be/fileadmin/esha_files/documents/workshops/hidroenergia_2008/HE08_
Presentations/day_2/4._Rudolf_Faast_-_Brigl_and_Bermeister_hydro_power_station_-
_rehabilitation_with_a_trmendous_increase_of_the_power_output.pdf (Pridobljeno 3. 4.
2016.)
[24] Oberhumer, M., Bürger, O. 2014. Aktualisierte Umwelterklärung. Gratkorn, Sappi Austria
Produktions: 20 str.
https://cdn-s3.sappi.com/s3fs-public/Sappi%20Umwelterkl%C3%A4rung%202014.pdf
[25] Energie Steiermark. 2016. Murkraftwerk Graz.

http://www.e-steiermark.com/erzeugung/Wasserkraft/MurkraftwerkGraz/Default.aspx
[26] 23. zasedanje Stalne slovensko-avstrijske komisije za Muro. 2014.

http://gis.arso.gov.si/related/evode/vg_komisije/SLO-AT-
Mura_zasedanje%208_oktober%202014I.pdf (Pridobljeno 20. 11. 2016.)
[27] Energieaktionsplan Judenburg. 2012.

http://www.judenburg.at/daten/umwelt/Energieaktionsplan_Judenburg_2020_Bildschirm_2.pd
f (Pridobljeno 21. 11. 2016.)
[28] Murauer Stadtwerke. 2009. Kleinwasserkraft im Bezirk Murau.

http://www.energievision.at/daten/Bilder/Bez_Murau1%20KW.pdf (Pridobljeno 21. 11.
2016.)
[29] SALZBURG -AG. 2012. Ein modernes Wasserkraftwerk.

https://www.salzburg-ag.at/?eID=download&uid=570 (Pridobljeno 21. 11. 2016.)
[30] IGT. 2012. Kraftwerk Kendlbruck.

http://www.igt.co.at/fileadmin/docs/04ssk/DE_2254_KW_Kendlbruck.pdf (Pridobljeno 21.
11. 2016.)
[31] Leoben News. 2011. Projektvorstellung des Murkraftwerk in St. Michael.

http://alt.leobennews.at/index.php/projektvorstellung-des-murkraftwerk-in-st-michael2011/
[32] Rettet die Mur. 2016.

http://www.rettetdiemur.at/?id=558 (Pridobljeno 22. 11. 2016.)
[33] Kryžanowski, A., Rosina, J. 2012. Izraba vodnih sil v Sloveniji. V: I. Kongres o vodah
Slovenije 2012: Zbornik prispevkov. Ljubljana, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo: str.
122-138.
http://ksh.fgg.uni-lj.si/kongresvoda/03_prispevki/04_zbornik/Zbornik.pdf (Pridobljeno 24. 3.
2016.)
[34] Uredba o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo električne energije na delu vodnega telesa
reke Mure od Sladkega Vrha do Veržeja. Uradni list RS, št. 120/2005.
https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/61651 (Pridobljeno 23. 11. 2016.)
[35] Zavod za projektno svetovanje. 2010. Študija trajnostnega razvoja območja ob reki Muri v
povezavi z možnostjo HE izrabe reke.
http://www.dem.si/Portals/0/Documents/Pripone/Krovna_studija%20TR_DEM_100610_fin.p
df (Pridobljeno 23. 11. 2016.)
[36] Pomurski razvojni inštitut. 2011. Državni prostorski načrt HE Hraste – Mota.
http://www.pri-ms.si/index.php/energetska-izraba-reke-mure/dpn-hrastje-mota (Pridobljeno
25. 11. 2016.)
[37] Atlas okolja. 2016.

http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso (Pridobljeno 11.
11. 2016.)
[38] Dravske elektrarne Maribor. 2016. Mala HE Ceršak: prva na Muri.

http://www.dem.si/sl-si/Elektrarne-in-proizvodnja/Elektrarne/Mala-HE-Cer%C5%A1ak
[39] Šeško, A. 1974. 1888-1973 petinosemdeset let tovarne lesovine in lepenke Ceršak. Murska
Sobota, Tovarna lesovine in lepenke Ceršak: 81 str.
http://documents.tips/documents/1888-1973-petinosemdeset-let-tovarne-lesovine-in-lepenke-
cersak.html (Pridobljeno 15. 11. 2016.)
[40] Korpar, L., Jarc, U. 2014. HE Ceršak, Tehnično poročilo. Maribor, HSE Invest d.o.o.: 21 str.
[41] Kirbiš, A., Klasinc, D., Bališ, G. 2015. Uporaba alternatorja kot sinhronski generator na mHE
Ceršak. Ljubljana, Slovensko društvo elektroenergetikov CIGRE-CIRED.
http://www.cigre-cired.si/Images/files/documents/12_konferenca_Portoroz_2015/A1-
02_2083.pdf (Pridobljeno 16. 11. 2016.)
[42] Korpar, L., Jarc, U. 2014. Pregledna situacija HE Ceršak, Načrt. Maribor, HSE Invest d.o.o.
[43] Tovarna lesovine in lepenke Ceršak je z novo turbinsko zgradbo rešila vprašanje pogonske
energije 1955. 2013.
https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Tovarna_lesovine_in_lepenke_Cer%C5%A1ak_je_
z_novo_turbinsko_zgradbo_re%C5%A1ila_vpra%C5%A1anje_pogonske_energije_1955_(2).
jpg (Pridobljeno 18. 11. 2016.)
[44] Steinman, F. 2010. Hidravlika. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in

geodezijo: 243 str.
[45] Đorđević, B. 1984. Korišćenje vodnih snaga, Objekti hidroelektrarna. Beograd, Građevinski
fakultet Univerziteta u Beogradu, Naučna knjiga: 449 str.
[46] Valant, I. 1986. Zgradimo majhno hidroelektrarno 6. del: Gradbena izvedba majhne
hidroelektrarne. Ljubljana, Zveza organizacije za tehnično kulturo Slovenije: 208 str.
[47] Dravske elektrarne Maribor. 2016. Splošni podatki o proizvodnji.

http://www.dem.si/sl-si/Elektrarne-in-proizvodnja/Splo%C5%A1ni-podatki (Pridobljeno 25.
11. 2016.)
[48] Vzdolžni profil HE Formin. 2016.

http://www.formin.si/nova-stran-16.aspx (Pridobljeno 30. 11. 2016.)
[49] Naš stik. 2015. Odvodni kanal HE Zlatoličje bo poslej širši.

http://www.nas-stik.si/1/Novice/novice/tabid/87/ID/3649/Odvodni-kanal-HE-Zlatolicje-bo-
poslej-sirsi.aspx (Pridobljeno 30. 11. 2016.)
[50] IS 10430:2000. Criteria for design of lined canals and guidance for selection of type of lining.
https://law.resource.org/pub/in/bis/S14/is.10430.2000.pdf (Pridobljeno 3. 9. 2016.)
[51] USBR. 1967. Design Standarst No. 3 - Canals and related structures. Denver, U. S. Dept. Of
the interior, Bureau of reclamation.
https://www.usbr.gov/pn/snakeriver/landuse/authorized/designstandards3.pdf (Pridobljeno 5.
9. 2016.)
[52] Pemič, A., Mikoš, M. 2008. Inženirska hidrotehnika, Univerzitetni učbenik. Ljubljana,
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo: 447 str.
[53] Logar, J. Geotehnični podatki, skripta. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za

gradbeništvo in geodezijo: 54 str.
[54] Brilly, M., Šraj, M. 2005. Osnove Hidrologije, Univerzitetni učbenik, 1. Izdaja. Ljubljana,
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo: 309 str.
[55] Mikoš, M. 2007. Urejanje vodotokov, skripta. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za
gradbeništvo in geodezijo: 200 str.
[56] Slokan, I. 2005. Nizke zgradbe. Ceste in železnice, Učbenik za predmet Nizke gradnje za 4.
letnik srednjega strokovnega izobraževalnega programa Gradbeni tehnik ter za 2. letnik
poklicno-tehniškega izobraževalnega programa. Ljubljana, Tehniška založba Slovenije: 180
str.
[57] Pravilnik o projektiranju cest. Uradni list RS, št. 91/2005.

https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlid=200591&stevilka=3896
[58] Asawa, G.,L. 2008. Irrigation and water resources engineering. New Delhi, New Age
International (P) Ltd., Publishers: 608 str.
[59] What is Canal Lining,Types of Canal Lining. 2016.

http://www.iamcivilengineer.com/2016/08/what-is-canal-lining-types-of-canal.html
[60] Majko, L. 2016. Uporaba cementirane zemljine za zaščito visokovodnih nasipov. Diplomska
naloga. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo (samozaložba
L. Majko): 31 str.
[61] Gomaco. 2016.

https://www.gomaco.com/resources/photos/c650_new/Canal-A.jpg (Pridobljeno 26. 12.
2016.)
[62] IS 4558:1995. Under-drainage of lined canals – code of practice.

https://law.resource.org/pub/in/bis/S14/is.4558.1995.pdf (Pridobljeno 4. 9. 2016.)
[63] Technical Advisory Committee on Waterdefences (Paisos Baixos), Rijkswaterstaat (La Haia).
1985. The Use of Asphalt in Hydraulic Engineering. Rijkswaterstatt: 308 str.
[64] Asphaltic Concrete for Hydraulic Structures. 2015.

http://www.strabag-
international.com/databases/internet/_public/files.nsf/SearchView/2167EE51631FDC8DC125
7E6D0043D66C/$File/20S_STRABAG_Wasserbau_ENG_DS_r12_STRANET.pdf?OpenEle
ment (Pridobljeno 13. 9. 2016.)
[65] WALO. 2016.

http://www.walo.co.uk/technical/enhanced-techniques/ (Pridobljeno 13. 9. 2016.)
[66] Osnovna Geološka karta. 2017.

http://biotit.geo-zs.si/ogk100/ (Pridobljeno 2. 1. 2017.)
[67] Mioč, P., Žnidaršič, M. 1989. Tolmač za lista Maribor in Leibnitz. Beograd, Zvezni geološki
zavod: 60 str.
http://biotit.geo-zs.si/ogk100/images/TOLMACI/Maribor%20in%20Leibnitz_tolmac.pdf
[68] Geologische Karte der Republik Österrich. 1985.

https://opac.geologie.ac.at/wwwopacx/wwwopac.ashx?command=getcontent&server=images
&value=GK0208_000_A.pdf (Pridobljeno 2. 1. 2017.)
[69] Geologische Profilschnitte – Übersicht. 2017.

https://gisgba.geologie.ac.at/gbaviewer/?url=https://gisgba.geologie.ac.at/ArcGIS/rest/services
/AT_GBA_PROFILE/MapServer (Pridobljeno 2. 1. 2017.)
[70] Erläuterungen zu Blatt 208 Mureck. 1986.

https://opac.geologie.ac.at/ais312/dokumente/208_Mureck.pdf (Pridobljeno 2. 1. 2017.)
[71] Nonveiller, E. 1990. Mehanika tla temeljenje građevina. Zagreb, Udžbenici sveučilišta u
Zagrebu, Fakulteta građevinskih znanosti: 823 str.
[72] Žitnik, J. 2008. Gradbeniški priročnik. Četrta dopolnjena in posodobljena izdaja. Ljubljana,
Tehniška založba Slovenije: str. 422, 649-669.
[73] Beg, D., Pogačnik, A. 2011. Priročnik za projektiranje gradbenih konstrukcij po evrokod
standardih. Ljubljana, Inženirska zbornica Slovenije.
[74] US Army Corps of Engineers. 2010. HEC-RAS River Analysis System.

http://www.hec.usace.army.mil/software/hec-ras/documentation/HEC-
RAS_4.1_Users_Manual.pdf (Pridobljeno 12. 1. 2017.)
[75] Sodnik, J. 2016. Priporočilo za dimenzioniranje in izvedbo kamnite zložbe. Osebna

komunikacija. (4. 11. 2016.)
[76] Kolmanič, B. 2015. Vodnogospodarske ureditve vodotokov s poudarkom na porečju reke

Mure. Diplomska naloga. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in
geodezijo (samozaložba B. Kolmanič): 91 str.
[77] Orel, B. 1986. Energetski pretvorniki 1.Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za

elektrotehniko: 369 str.
[78] Rozman, J. 2015. Informativne cene za gradbena dela. Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije.
http://www.ozs.si/Portals/0/Media/Dokumenti/OZS/Sekcije%20in%20odbori/Janko/Sekcija%
20gradbincev/cenik-gradbdela2015.pdf (Pridobljeno 8. 10. 2016.)
[79] Riprap Design and Construction Guide. 2000. Province of British Columbia, Ministry of
Environmental, Lands and Parks.
http://www.env.gov.bc.ca/wsd/public_safety/flood/pdfs_word/riprap_guide.pdf (Pridobljeno
15. 10. 2016.)
[80] Portal Prostor.2016. http://www.e-prostor.gov.si/ (Pridobljeno 20. 10. 2016.)
[81] Poročilo o slovenskem trgu nepremičnin za leto 2015. 2016. Geodetska uprava RS: str 45.
http://www.e-prostor.gov.si/fileadmin/etn/Porocila/Letno_porocilo_za_leto_2015.pdf
[82] Referenčne cene električne energije in energentov za leto 2017. 2017. Agencija za energijo.
https://www.agen-rs.si/ove-spte-napoved-polozaja (Pridobljeno 28. 1. 2017.)
[83] Uredba o podporah elektriki, proizvedeni iz obnovljivih virov energije in v soproizvodnji

toplote in elektrike z visokim izkoristkom. Uradni list RS, št. 74/2016.
https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2016-01-3198/uredba-o-podporah-
elektriki-proizvedeni-iz-obnovljivih-virov-energije-in-v-soproizvodnji-toplote-in-elektrike-z-
visokim-izkoristkom (Pridobljeno 28. 1. 2017.)
[84] Javni poziv k prijavi projektov proizvodnih naprav za proizvodnjo elektrike iz OVE in SPTE
za vstop v podporno shemo. 2017. Agencija za energijo.
https://www.agen-rs.si/poziv2016 (Pridobljeno 28. 1. 2017.)
[85] Rebernik, M. 2008. Ekonomika podjetja. Četrta dopolnjena izd., 1. natis. Ljubljana, GV
založba: 401 str.
»Ta stran je namenoma prazna«

Grbec, G. 2017. Optimizacija obratovanja mHE Ceršak na Muri.
SEZNAM PRILOG
PRILOGA A: KARAKTERISTIČNI PRETOKI MURE – V. P. GORNJA RADGONA

A.1 Povprečni mesečni pretoki Mure v obdobju 1990-2014
A.2 Povprečni mesečni pretoki Mure v obdobju 1961-1990 in 1990-2014
PRILOGA B: MANNINGOVI KOEFICIENTI HRAPAVOSTI ZA OBLOŽENA ALI

GRAJENA KORITA
PRILOGA C: REZULTATI HIDRAVLIČNEGA IZRAČUNA (HEC-RAS) OBSTOJEČEGA

ODVODNEGA KANALA MHE CERŠAK
PRILOGA D: REZULTATI HIDRAVLIČNIH IZRAČUNOV (HEC-RAS) IDEJNIH REŠITEV

D.1 Potek gladin v odvodnem kanalu: Qi = 45 m3/s, B = 14 m, I = 0 ‰ in ng = 0,015
D.2 Potek gladin v odvodnem kanalu: Qi = 45 m3/s, B = 14 m, I = 1 ‰ in ng = 0,015
D.3 Vpliv obloge na potek gladin v odvodnem kanalu pri srednjem letnem pretoku:
Qi = 27 m3/s, B = 14 m, I = 0 ‰
D.4 Vpliv obloge na potek gladin v odvodnem kanalu pri srednjem letnem pretoku:
Qi = 45 m3/s, B = 14 m, I = 0 ‰
D.5 Vpliv obloge in vzdolžnega naklona na potek gladin v odvodnem kanalu pri srednjem
letnem pretoku: Qi = 27 m3/s, B = 14 m
D.6 Vpliv obloge in vzdolžnega naklona na potek gladin v odvodnem kanalu pri srednjem
letnem pretoku: Qi = 45 m3/s, B = 14 m

Hidra Cersak

Uploaded by

Document Information

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Hidra Cersak

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

Univerza Jamova cesta 2

v Ljubljani 1000 Ljubljana,Slovenija

Mentor: Predsednik komisije:

Stran z napako Vrstica z napako Namesto Naj bo

1. Obkrožite eno od variant a) ali b)

a) da je pisno zaključno delo študija rezultat mojega samostojnega dela;

5. soglašam, da se elektronska oblika pisnega zaključnega dela študija uporabi za preverjanje

6. da na UL neodplačno, neizključno, prostorsko in časovno neomejeno prenašam pravico shranitve

Datum: 13. 2. 2017

BIBLIOGRAFSKO − DOKUMENTACIJSKA STRAN IN IZVLEČEK

BIBLIOGRAPHIC – DOCUMENTALISTIC INFORMATION AND ABSTRACT

»Ta stran je namenoma prazna«

BIBLIOGRAFSKO − DOKUMENTACIJSKA STRAN IN IZVLEČEK ....................... III

BIBLIOGRAPHIC – DOCUMENTALISTIC INFORMATION AND ABSTRACT..... IV

2 REKA MURA .................................................................................................................... 2

2.1 Splošno .................................................................................................................................... 2

3 MALA HIDROELEKTRARNA CERŠAK .................................................................. 16

3.1 Predstavitev hidroelektrarne ................................................................................................ 16

4 OSNOVNE PODLAGE ZA IZDELAVO IDEJNIH REŠITEV ................................. 24

4.1 Izhodišče ................................................................................................................................ 24

4.3 Oblikovanje prečnega prereza kanala ................................................................................... 46

5 ENERGETSKI POTENCIAL IDEJNIH REŠITEV ................................................... 56

5.1 Hidravlični model ................................................................................................................... 56

6 EKONOMSKA PRESOJA IDEJNIH REŠITEV ........................................................ 73

6.1 Opis in obseg gradbenih del .................................................................................................. 73

SEZNAM PRILOG .................................................................................................................. 1

Preglednica 1: Prispevno območje Mure po državah in izbranih merilnih postaj. ................................. 3

Grafikon 1: Povprečni mesečni pretoki Mure v obdobju 1990-2014. ................................................... 10

Po pregledu tehnične dokumentacije in gradiva smo ugotovili, da mHE Ceršak ne izrablja

Nadmorska višina [m]

Bruck Graz 400

Preglednica 1: Prispevno območje Mure po državah in izbranih merilnih postaj.

Država AVSTRIJA SLOVENIJA HRVAŠKA MADŽARSKA

2.3 Poglabljanje dna struge

Pretekli vodnogospodarski ukrepi so se izvajali za izboljšanje plovnih razmer na Muri, pridobivanje in

Slika 2: Zavarovanje brežine Mure pri naselju Ceršak.

Preglednica 2: Prikaz skrajšanja dolžine Mure v različnih obdobjih [8].

Mejna Mura Notranja Mura

2.4 Hidrološka podlaga

Slika 4: Karta povprečnih letnih padavin v obdobju 1971-2005 [5].

Teoretične visoke vode Teoretične nizke vode Določene

Preglednica 4: Izračunane vrednosti 95-odstotnih in srednjih mesečnih pretokov.

Vodomerna postaja Obdobje Qmin Qsr Qmax Q95%min Q95%sr Q95%max

Mura - v. p. Gornja Radgona

Grafikon 1: Povprečni mesečni pretoki Mure v obdobju 1990-2014.

2.5 Hidroelektrarne na Muri

2.5.1 Hidroelektrarne v Avstriji

1 Rotgülden Salzburg AG 3,9 4,9 5.7 1956 (1967) Akumul.

9 Sensenwerk Stadtwerke Judenburg AG 16 0,56 3,5 1909 Kanalska Francis

20 Rabenstein Verbund AG 180 13 64,5 1987 Pretočna Kaplan

27a Weißenegg Verbund AG 12 0,76 5,7 1985 Pretočna Kaplan

2.5.2 Hidroelektrarne v Sloveniji

Preglednica 6: Tehnične karakteristike predvidenih hidroelektrarn na območju koncesije [34].

Kota Kota Bruto Inštalirani Srednja letna

3 MALA HIDROELEKTRARNA CERŠAK

3.1 Predstavitev hidroelektrarne

V obmejnem naselju Ceršak od tridesetih let prejšnjega stoletja obratuje hidroelektrarna, ki je po

Slika 7: Prikaz širšega območja mHE Ceršak [37].

Preglednica 7: Tehnične karakteristike mHE Ceršak [38].

Kota zajezitve 245 m n. m.

3.2 Kronološki opis hidroelektrarne

V današnjem času je obratovanje elektrarne avtomatizirano, na njej pa se izvajajo redni obhodi s

Zaradi slabega stanja se pripravlja dokumentacija za rekonstrukcijo mHE Ceršak, ki je v nadaljevanju

V sklopu variante se ohrani obstoječa lokacija hidroelektrarne in jezu. Predvidena je rekonstrukcija