- 237 - AKTUALNI PROJEKTI S PODROJA

T. MII, MSc (GIS) UPRAVLJANJA Z VODAMI IN UREJANJE VODA

Timotej MII,MSc (GIS)*

RAZVOJ METODOLOGIJE IN ORODJA ZA IZDELAVO

3D MODELA STRUGE

UVOD
S pojavom in uporabo modernih nainov daljinskega snemanja, predvsem LIDAR-ja, je mona
izdelava digitalinih modelov reliefa (DMR) z visoko natannostjo. Takni modeli se uporabljajo na
najrazlinejih podrojih, med drugim tudi pri izdelavi hidravlinih modelov. Zaradi narave LIDAR-
skega snemanja so rezultati na obmojih voda nezanesljivi, e posebno e je voda motna. Iz tega
razloga se za potrebe izdelave digitalnega modela reliefa struge (DMR struge) uporabljajo druge
metode.
V okviru projekta LIVEDRAVA se bo izdelal isti 2D model za namen monitoringa sipin v strugi. V ta
namen smo dobili na razpolago sonarski posnetek struge z metodo fish-net, kjer se meritve izvajajo s
olnom v enakomernih, sinusnim krivuljam podobnih zavojih med enim in drugim bregom struge (Slika
1).
Model reliefa, ki je podlaga za hidravlini izraun, je tako sestavljen iz DMR izven obmoja struge ter iz
DMR struge.

Slika 1

OPIS PROBLEMA
Toke, posnete z metodo fish-net, so sicer zelo blizu, vendar so posamezni zavoji oddaljeni med seboj
ve deset metrov. Triangulacijski algoritem v veini programskih paketov povezuje toke s klasino
Delaunayevo triangulacijo. Pri tej triangulaciji se koti znotraj trikotnikov, ki jih tvori traingulacijski
algoritem, maksimirajo. Idealni primer takne triangulacije je enakostranini trikotnik s koti 60 med
stranicami trikotnika. Takna triangulacija je primerna za veino povrin, vendar predstavlja rena
struga doloeno specifiko. Zaradi hidromorfnih procesov so si toke v strugi v vzdolni smeri lahko
viinsko bolj podobne kot v preni smeri. Iz tega razloga bi bila v reni strugi primerneja triangulacija

* Timotej MII, MSc (GIS), Vodnogospodarski biro Maribor d.o.o., Glavni trg 19c, 2000 Maribor

25. MIIEV VODARSKI DAN 2014

 - 238 - AKTUALNI PROJEKTI S PODROJA
T. MII, MSc (GIS) UPRAVLJANJA Z VODAMI IN UREJANJE VODA
z minimalnim kotom trikotnikov glede na vzdolno os, kar je popolno nasprotje Delaunejevi zahtevi. Iz
tega razloga so potrebne prilagoditve triangulacijske mree na obmoju struge.

CILJI
Cilj naloge je bil izdelava DMR struge za namen 2D hidravlinega modeliranja. V ta namen smo za
izdelali prilagojeno triangulacijsko mreo, ki prisili triangulacijski algoritem k primernejemu
trianguliranju tok na obmoju struge. Takna triangulacija daje bistveno bolj realistine rezultate.

METODOLOGIJA
V strokovni literaturi je kar nekaj pristopov h kreiranju DMR struge, vendar je veini prispevkov osnova
sonarski posnetek prenih profilov.
V grobem lahko loimo izdelavo triangulacijske mree struge na podlagi dveh vrst interpolacij:
interpolacije na podlagi matematinih krivulj in linearne interpolacije. Kot primer programske opreme,
ki ima implementirano interpolacijo na podlagi krivulj, je programski paket MIKE, natanneje modul
MIKE 21C danskega podjetja DHI (Slika 2 levo). Tukaj se uporablja krivortni koordinatni sistem, ki se
generira na podlagi eliptinih diferencialnih enab.

Slika 2

Spline interpolacijo s trirazsenostnimi spline krivuljami so predstavili Flanagin in drugi (2005), t.i.
hydraulic spline (Slika 2 desno). Njihovo metodo so za samo generiranje geometrije struge
implementiral tudi Mandlburger in drugi (2009).
Schppi in drugi (2010) so generirali strugo na podlagi prenih profilov z bilinearno interpolacijo in
lomnimi rtami.
Generiranje DMR struge s preno in vzdolno linearno interpolacijo merjenih prenih profilov so
predstavili Vetter in drugi (2008). Na tej metodi temelji tudi v tem prispevku predstavljeno generiranje
triangulacijske mree. Specifika predstavljenega primera je batimetrini posnetek s fish-net metodo in
ne z merjenimi prenimi profili, kot uporabljeno Vetter in drugi (2008).

V nadaljevanju je predstavljena uporabljena metoda po korakih:

1. linijska povezava posnetih tok

Merjene batimetrine toke se poveejo v 3D polilinijo, okoli polilinij se kreira obodni poligon, ki
predstavlja obmoje struge. Toke so navadno v datotekah shranjene zaporedno po asu posnetka,
zato lahko povezovanje tok poteka do neke mere avtomatsko, potrebni so le manji popravki (Slika
3).

25. MIIEV VODARSKI DAN 2014

 - 239 - AKTUALNI PROJEKTI S PODROJA
T. MII, MSc (GIS) UPRAVLJANJA Z VODAMI IN UREJANJE VODA

Slika 3

3. generiranje prenih osi

Pravokotno na vzdolno os se generira poljubno tevilo prenih osi (Slika 4). Prene osi so namenjene
predvsem pravilnemu modeliranju irine struge, kjer se ta spreminja, natanneje oboda batimetrinega
posnetka in pravilnemu prikazu delov struge, kjer ta meandrira. Medsebojna razdalja prenih osi se
zato prilagodi variabilnosti irin struge ter vzdolni ukrivljenosti struge. Prene osi se poreejo na
robovih obodnega poligona (korak 2).

Slika 4

4. generiranje tok na prenih oseh

Vzdol prenih osi se generira n-tevilo (2D) tok (Slika 5). Toke leijo glede na vsakokratno dolino
prene osi na enakomerni medsebojni razdalji l:

l = L/(n-1)

l razdalja med posameznimi tokami

L dolina posamezne prene osi
n tevilo tok vzdol prene osi

S takno razporeditvijo tok je mono prilagajanje triangulacijske mree vzdol struge spreminjanju
irine struge in meandriranja struge. tevilo tok doloa gostoto kasneje triangulacijske mree.
tevilo tok je smiselno prilagoditi predvsem gostoti tok posnetka batimetrije, torej medsebojni
oddaljenosti snemanih tok.

25. MIIEV VODARSKI DAN 2014

 - 240 - AKTUALNI PROJEKTI S PODROJA
T. MII, MSc (GIS) UPRAVLJANJA Z VODAMI IN UREJANJE VODA

Slika 5

5. generiranje vzdolnih linij

Na podlagi tok, generiranih vzdol vsake prene osi se v vzdolni smeri izdela n-tevilo 2D polilinij, ki
linearno povezujejo toke istega reda (Slika 6).

Slika 6

6. generiranje presenih tok vzdolnih linij s 3D polilinijo batimetrinega posnetka

V tem koraku se izvede presek med 2D polilinijami mree in 3D polilinijo (korak 1) batimetrinega
posnetka. S presekom dobimo 3D toke, ki so oporne toke za kasnejo interpolacijo.

25. MIIEV VODARSKI DAN 2014

 - 241 - AKTUALNI PROJEKTI S PODROJA
T. MII, MSc (GIS) UPRAVLJANJA Z VODAMI IN UREJANJE VODA

Slika 7

7. linearna interpolacija 2D polilinij na presene 3D toke

2D polilinije, kreirane v koraku 5, se na podlagi presenih tok (korak 6) linearno interpolirajo v 3D
polilinije.

8. kreiranje triangulacjske mree

V zadnjem koraku se v posnetku LIDAR zamenja originalne (LIDAR) toke z zgoraj kreiranimi 3D
polilinijami ter s snemanimi batimetrilnimi tokami. Na obmoju struge se tako izdela lastna
triangulacijska mrea, pri emer so 3D polilinije vkljuene v triangulacijo kot lomne rte (angl. hard
breaklines).

REZULTATI
Rezultat triangulacije s pomojo generirane mree smo primerjali z Delaunay-evo triangulacijo. al iz
asovnih razlogov ni bilo mono testiranje v hidravlinem modelu.
Vizualna primerjava kae, da je teren struge bolj gladek, brez ostrih robov in brez prenih
triangulacijskih linij. Po vizualni oceni zgleda tako triangulirano dno struge bolj realistino (Slika 8 -
prikaz obeh modelov ima popaene viinske vrednosti, da pridejo razlike bolj med triangulacijama do
izraza).

Slika 8

25. MIIEV VODARSKI DAN 2014

 - 242 - AKTUALNI PROJEKTI S PODROJA
T. MII, MSc (GIS) UPRAVLJANJA Z VODAMI IN UREJANJE VODA

IZDELAVA ORODJA
Nobena od zgoraj opisanih metodologij izdelave triangulacijske mree ni vkljuena v standardne CAD
TM
in GIS programske pakete, zato smo postopek s programskim skriptnim jezikom Python zapisali v
skript (korake 4 do 8), ki se izvaja v okolju ArcGIS.
Metodologijo in orodje smo izdelali za namen projekta LIVEDRAVA, v okviru katerega se bo izdelal 2D
hidravlini model.

ZAKLJUEK
Po vizualni oceni je rezultat izdelane triangulacijske mree na podlagi predstavljene metode blije
realnemu stanju v strugi, vendar bo ele njegova implementacija v hidravlinem modelu pokazala,
kaken hidravlini vpliv bo imela takna triangulacija.

LITERATURA
Flanagin Maik [in drugi] Automated Terrain Generation Using LIDAR and Waterbody Survey Data
[Konferenca] // Proceedings of the 2005 ACM symposium on Applied computing. - New York :
[s.n.], 2005. - str. p. 1185-1189.
Mandlburger G. [in drugi] Topographische Daten aus Laserscanning als Grundlage fr Hydrologie und
Wasserwirtschaft [asopis] // sterreichische Wasser- und Abfallwirtschaft. - avgust 2009. - str. pp
89-97.
Schppi B. [in drugi] Integrating river cross section measurements with digital terrain models for
improved flow modelling applications [asopis] // Computers & Geosciences. - junij 2010. - str. pp
707-716 .
Vetter Michael [in drugi] Ableitung von Flusssohlenmodellen aus Flussquerprofilen und Integration in
Airborne Laserscanning Gelndemodelle mit GRASS GIS [Konferenca]. - Salzburg : Wichmann
Verlag, 2008.

25. MIIEV VODARSKI DAN 2014