1

UNIVERZA V LJUBLJANI
Fakulteta za elektrotehniko



Tadej Bartol

VPLIV ODPRTJA TRGA ELEKTRINE ENERGIJE
NA CENO POLONICE ZA GOSPODINJSKEGA
ODJEMALCA


SEMINARSKA NALOGA PRI PREDMETU ENERGETIKA








Ljubljana, maj 2014
2


Kazalo vsebine


1. Uvod .................................................................................................................................... 3
1.1 Hipoteza ....................................................................................................................... 3
1.2 Pojem liberalizacija trga oz. odprtje trga .......................................................................... 4
2. Primerjava cene polonice iz leta 2003 z cenami leta 2014 ............................................... 5
2.1 Sestava polonice ............................................................................................................. 7
2.1.1 Pred odprtjem trga: ................................................................................................... 7
2.1.2 Po odprtju trga: .......................................................................................................... 8
3. Potek naraanja cen .......................................................................................................... 9
3.1 Rast cene za gospodinjskega odjemalca ........................................................................... 9
3.2 Rast cene elektrine energije za industrijo ....................................................................... 9
4. Povezava s porabo elektrine energije ............................................................................. 10
5. Pomembni mejniki pri odpiranju trga z elektrino energijo ............................................. 11
5.1 junij 2003: sprejetje direktive 2003/54/ES o skupnih pravilih na notranjem trgu
elektrine energije, ............................................................................................................... 12
5.1.1 Pomembneji leni ................................................................................................... 12
6. Liberalizacija (odprtje) trga elektrine energije ................................................................ 13
7. Slikovit prikaz strukture in tokov denarja ......................................................................... 14
8. Zanimiv komentar na internetnem portalu mladina.si ..................................................... 16
9. Zakljuek............................................................................................................................ 17
10. Seznam slik .................................................................................................................... 18
11. Viri in literatura ............................................................................................................. 19

3

1. Uvod
Namen oz. ideja seminarske naloge je pojasniti vzrok za povianje cene polonice, ki jo plaa
gospodinjstvo po odprtju trga elektrine energije.
Z odprtjem trga z elektrino energijo je elektrina energija postala trno blago. Trg je v
Sloveniji povsem odprt, kar pomeni, da lahko vsi odjemalci prosto izbirajo svojega
dobavitelja elektrine energije. To je vplivalo na poveanje konkurence na trgu elektrine
energije, zato bi bilo priakovati da bi se energija za konnega odjemalca pocenila.
S primerjavo cene polonice, ki jo je plaalo neko odjemno mesto leta 2003, ter polonico, ki
jo plaa to isto odjemno mesto s preraunano enako porabo letos, torej 2014, bo vidna
podraitev z vidika odjemalca. V nadaljevanju pa se bom posvetil iskanju vzroka za
podraitev.

1.1 Hipoteza
Cena polonice za elektriko je danes sestavljena iz ve elementov. Energija, uporaba omreja
in prispevki za SODO (omrenina), troarina in dodatni prispevek in davek. Pred letom 2009
je bila sestava polonice nekoliko drugana. Sestavljale so jo le porabljena energija,
prikljunina in davek.
Predpostavil bi, da se je z odprtjem trga sama elektrina energija na trgu na debelo pocenila,
za gospodinjskega odjemalca pa podraila. To pa zato, ker se je trna dejavnost loila od
distribucije. Namre v verigi od proizvodnje do odjemalca je nastal nov len dobavitelji, ki
za svoje avtonomno delovanje zaraunajo svoj dele.













Slika 1: Shema trenutnega stanja trnih in netrnih dejavnosti
4

1.2 Pojem liberalizacija trga oz. odprtje trga

Liberalizacija pomeni uvajanje novih pravnih predpisov, kar pomeni odpravo prejnjih
omejitev na razlinih podrojih drubenega ivljenja. V ojem smislu gospodarska
liberalizacija pomeni odpravo omejitev in ovir pri opravljanju gospodarske dejavnosti. Z
liberalizacijo se prihaja tudi do ukinitve monopolov, kar omogoa zasebnim in tujim
drubam, da izvedejo vse aktivnosti in zmanjanje omejitev za doloeno velikost podjetja
(delnice, tevilo zaposlenih, delovni as). To je pogosto povezano z gospodarsko
liberalizacijo in konceptom deregulacije. (Papler, 2007)

Pojem deregulacije pomeni postopno opuanje dravne regulacije in pomeni postopno
uvajanje konkurence. e beseda regulacija nam pove, da nekdo regulira, nadzoruje.
Deregulacija trga ne pomeni popolne ukinitve regulatornega nadzora. Uporablja se le do te
mere, da se omogoi vstop na trg novim ponudnikom ne da bi jih bivi monopolisti pri tem
ovirali in tako izkoriali svoj poloaj. Cilj deregulacije je poveanje ekonomske uinkovitosti
sistema. (Vori, 2011, str. 2).

















Slika 2: Free market
5

2. Primerjava cene polonice iz leta 2003 z cenami leta
2014


Leta 2003, pred odprtjem trga z elektrino energijo je gospodinjstvo v stanovanjskem
bloku plaalo meseni obrok povpreno v viini 6.824 SIT.

23.4.2003 23.4.2014
145kWh visoke tarife 2689,75 SIT 18,55 SIT/kWh 0,10 Eur/kWh
181 kWh nizke tarife 1974,71 SIT 10,91 SIT/kWh 0,06 Eur/kWh
+ Prikljunina 1022,30 SIT 5,6 Eur
+ 20% davek 1137,33 SIT 6,23 Eur


Danes enakovredno gospodinjstvo preraunano na enako porabo plaa 46,18 Eur

23.4.2014
145kWh visoke tarife 9,98 EUR 0,06885 Eur/kWh
181 kWh nizke tarife 6,65 EUR 0,03672 Eur/kWh
+Omrenina 16,54 EUR
+Prispevki in dajatve 4,68 EUR
+22% davek 8,33 EUR


S pomojo spletnega kalkulatorja ki revalorizira denarne zneske iz doloenega
datuma na izbrani datum, vidimo realno podraitev polonice.

23.4.2003 6824,00 SIT
Je danes enakovrednih
23.4.2014 37,39 Eur

Kot vidimo se je polonica za povprenega gospodinjskega odjemalca v
stanovanjskem bloku podraila za 8,79 EUR


Revalorizacija upoteva vse dejavnike ki so se spreminjali tekom let, torej upoteva
inflacije vrednosti denarja.


V strukturi polonice iz leta 2003 je dele, ki se po letu 2009 obraunava z omrenino
skrit v samo ceno energije. Zato je pocenitev elektrine energije iz zgornjih dveh
polonic le navidezna.
6


7

2.1 Sestava polonice


2.1.1 Pred odprtjem trga:

Od zaetka in vse do popolne liberalizacije trga oz. izvritve Direktiv iz leta 2003, je
skoraj polovico cene polonice zasedala cena uporabe omreja, ter le slaba tretjina
cena elektrine energije. Delei konne cene so doloeni za gospodinjskega
odjemalca 2. stopnje odjema, to je:

D2 (II. stopnja) - Odjemalci z omejevalci moi 6 kW oz. z vgrajenimi obraunskimi
varovalkami 1x25 A ter 7 kW oz. z vgrajenimi obraunskimi varovalkami 132 A, 135
A, 316 A in 320 A. Energija se obiajno uporablja za vsakodnevna opravila v
gospodinjstvu, mo varovalk pa omogoa tudi segrevanje sanitarne vode, pomivanje
v pomivalnem stroju, uporabo suilnega stroja in namestitev klimatskih naprav.
( Informacijski portal Energetika)


2003


Slika 3: Delei lenov strukture cene elektrine energije za gospodinjstva 2003
8

2.1.2 Po odprtju trga:

Cena elektrine energije po odprtju trga oz. po direktivi iz leta 2009
(DIREKTIVA 2009/72/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA - z dne 13. julija 2009
- o skupnih pravilih notranjega trga z elektrino energijo in o razveljavitvi Direktive
2003/54/ES)
je sestavljena iz stalnega mesenega prispevka za mo, ki je odvisen od nazivne moi
obraunske varovalke in spremenljivega zneska za oskrbo z elektrino energijo, ki
vsebuje elektrino energijo, uporabo elektroenergetskih omreij in troarino.





2013


Slika 4: Delei lenov strukture cene elektrine energije za gospodinjstva 2013
9

3. Potek naraanja cen

3.1 Rast cene za gospodinjskega odjemalca

Kljub konkurenci, ki se je pojavila z liberalizacijo trga elektrine energije, je za navadnega
gospodinjskega odjemalca cena elektrine energije iz leta v leto rasla. Od leta 2003 do danes
se je cena elektrine energije ki jo plauje gospodinjstvo podvojila.

3.2 Rast cene elektrine energije za industrijo
Slika 5: Cene elektrine energije za gospodinjstva po letih
Slika 6: Cene elektrine energije za industrijo po letih
10

Iz zgornjih grafov vidimo da je cena elektrine energije za gospodinjstva iz leta v leto
neprestano rasla, medtem ko se je cena elektrine energije za industrijske obrate (IF (20 do
<= 500 MWh), [graf kae dober pribliek gibanja cen na samem trgu na debelo], gibala po
isto drugani funkciji.

4. Povezava s porabo elektrine energije

Poraba elektrine energije v Sloveniji po letih v gospodinjstvu in industriji


Za vpad porabe elektrine energije leta 2008 in 2009 v industriji bi teko okrivili, dvig cene
elektrine energije v tem istem asu. Takrat se je namre v Sloveniji zaela tudi gospodarska
kriza in veliko podjetij je lo v steaj. Lahko pa bi rekli, da je tudi porast cene elektrine
energije nekoliko pripomogla k propadanju podjetij.
Medtem ko rast cene elektrine energije, ne vpliva na porabo v gospodinjstvih. Ravno tu bi
lahko predvideli, da si dobavitelji lahko privoijo vianje cen, saj to na porabo v
gospodinjstvih do sedaj skorajda ni vplivalo.
Slika 7: Poraba elektrine energije v Sloveniji za gospodinjstva in industrijo po letih
11

5. Pomembni mejniki pri odpiranju trga z elektrino
energijo

december 1996: sprejetje direktive 96/92/ES o skupnih pravilih na notranjem trgu
elektrine energije,
oktober 1999: zaetek veljavnosti prvega slovenskega energetskega zakona
(implementacija direktive 96/92/ES),
junij 2000: ustanovitev slovenskega regulatorja (Javne agencije RS za energijo) trga z
elektrino energijo in zemeljskim plinom,
april 2001: odprtje trga za odjemalce s prikljuno mojo nad 41 kW,
junij 2003: sprejetje direktive 2003/54/ES o skupnih pravilih na notranjem trgu
elektrine energije,
maj 2004: sprememba energetskega zakona (implementacija direktive 2003/54/ES),
julij 2004: odprtje trga za vse negospodinjske odjemalce,
julij 2007: odprtje trga za vse odjemalce,
julij 2009: sprejetje direktive 2009/72/ES o skupnih pravilih notranjega trga elektrine
energije, ter razveljavitev Direktive 2003/54/ES
november 2009: uveljavitev nove podporne sheme za spodbujanje proizvodnje
elektrine energije iz obnovljivih virov in s soproizvodnjo elektrine energije in
toplote (Javna agencija RS za energijo, 2012)

Pregled mejnikov je pokazal da je najpomembneje za odpiranje trga z elektrino
energijo predvsem za gospodinjstvo vplivala direktiva sprejeta leta 2003, z analizo le
te se spodaj izluil pomembneje lene:

12


5.1 junij 2003: sprejetje direktive 2003/54/ES o skupnih pravilih na notranjem
trgu elektrine energije,
Temeljni cilj te direktive je bil okrepiti liberalizacijo energetskega trga v EU.
Direktiva je okrepila dolobe glede loitve tistega dela elektroenergetskih podjetij, ki
upravljajo z omrejem, od dela, ki se ukvarja z drugimi dejavnostmi, ki niso povezane s
prenosom in distribucijo elektrine energije (Bugari, 2009, str. 3). Le tako se namre lahko
zagotovi neoviran, pregleden in nediskriminatoren dostop do omreja, preprei se notranje
subvencioniranje trnih dejavnosti in izkrivljanja konkurence ter prenos zaupnih in poslovno
obutljivih podatkov.

5.1.1 Pomembneji leni
Pomembneja lena te direktive sta 13. in 15. len ki trdita:
Po 13. lenu omenjene direktive morajo dravne lanice imenovati ali zahtevati od podjetij,
ki imajo v lasti distribucijske sisteme ali so zanje odgovorna, da imenujejo enega ali ve
operaterjev distribucijskega sistema (Direktiva 2003/54/ES, len 13). Ta operater je po 14.
lenu odgovoren za zagotavljanje dolgorone zmogljivosti omreja, da izpolnjuje zahteve po
distribuciji elektrine energije, ter za upravljanje, vzdrevanje in razvoj varne, zanesljive in
uinkovite distribucije elektrine energije na svojem obmoji v ekonomsko sprejemljivih
pogojih in z obveznim upotevanjem varovanja okolja ter energetske uinkovitosti. Operater
ne diskriminira med posameznimi uporabniki sistema ali vrstami uporabnikov sistema,
posreduje pa jim tudi podatke, ki jih potrebujejo za uinkovit dostop do sistema in za
njegovo uporabo (Direktiva 2003/54/ES, len 14).
V 15. lenu pa direktiva doloa pravila glede loevanja operaterjev distribucijskega omreja.
e je operater distribucijskega sistema sestavni del vertikalno integriranega podjetja, mora
biti pravno, funkcionalno in raunovodsko neodvisen od drugih dejavnosti, ki niso povezane
z distribucijo, kar pa ne predstavlja obveznosti po lastnikem loevanju nad sredstvi
operaterja distribucijskega sistema od vertikalno integriranega podjetja (Direktiva
2003/54/ES, len15). Minimalni kriterij loitve, ki ga uvaja ta direktiva je le pravna loitev:
omreno podjetje mora biti loeno od preostale (trne) dejavnosti vertikalnega podjetja na
nain, da ima loeno, posebno pravno obliko, katere neodvisnost pa je e dodatno
okrepljena s funkcionalno in raunovodsko loitvijo (Bugari, 2009, str. 3).
13

Loevanje energetskih podjetij je bila ena od najbolj spornih tok predlogov TEP za
energetski trg. Loevanju sta najbolj nasprotovali Francija in Nemija, nekatere drave pa so
celo verjele, da je okrepljeno loevanje protiustavno in da ima lahko negativne drubene
posledice. Prav zato kompromis dopua tri naine organizacije podjetij:
1. Popolna loitev lastnike strukture
2. Ustanovitev neodvisnega sistemskega operaterja
3. Ustanovitev neodvisnega prenosnega operaterja
Direktiva, ki je bila sprejeta leta 2009 (2009/72/ES) in je razveljavila zgoraj navedeno
direktivo, za navadnega odjemalca ni predstavljala pomembne spremembe. V njej je le nekaj
popravkov, izboljav ter dodatnih pravil za zagotavljanje popolne neodvisnosti delovanja
omreij od interesov v zvezi z dobavo in proizvodnjo.

6. Liberalizacija (odprtje) trga elektrine energije

Liberalizacija trga elektrine energije je povzroila spremembe v ponudbi, in sicer z zaetnim
porastom tevila konkurentov. Trni delei posameznih ponudnikov so se postopno
spreminjali in znailno zniali. Prerazporedili so se med ve dobavitelji. Spremenila se je
struktura trga elektrine energije, saj so se zmanjali trni delei dobaviteljev iz skupine
distribucijskih podjetij, poveali pa so se trni delei novih trgovcev. (Papler, 2013)

Postopna deregulacija in liberalizacija trga distribucije elektrine energije sta vplivali na
poveanje konkurence na trgu elektrine energije, kar je ob ve ponudnikih zmanjalo trno
koncentracijo. S poveanimi pritiski konkurentov na trgu elektrine energije je prilo v
zaetni fazi po delnem odprtju trga z elektrino energijo za industrijo leta 2001 do znianja
realnih cen, po njegovem popolnem odprtju tudi za gospodinjstva leta 2007 pa so se realne
cene elektrine energije poveale. Priakovanja, da bo liberalizacija trga vplivala na realno
znianje cen elektrine energije, so bila bistveno veja kot kaejo empirini rezultati izvedene
raziskave o ekonomskih uinkih liberalizacije trga distribucije elektrine energije v Sloveniji.

Za konkurenno poslovanje distribucijskega podjetja so pomembni stroki, na katere mono
vplivajo nabavna cena elektrine energije oziroma stroki blaga in materiala, stroki dela in
amortizacija.
Liberalizacija trga elektrine energije ni vplivala na zmanjanje realnih celotnih strokov
polonice, ampak jih je poveala, saj prilagajanja na prodajnem trgu zahtevajo vlaganja v
informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, blagovno znamko in promocijo. (Papler, 2013)
14

7. Slikovit prikaz strukture in tokov denarja

Slikovit prikaz strukture in toka denarja od odjemalca naprej prikazuje spodnja
shema:
Vir: Vori (2011, str. 17)
Na zgornji shemi lahko vidimo, koliko lenov se je umetno ustvarilo, da lahko odprto
trgovanje sploh deluje. Vsi leni v levo-spodnjem predelu so se pojavili ele z odprtjem trga.
Vsak len, ki predstavlja produkt ali storitev, pa za svoje delovanje potrebuje denar. Denar, ki
ne pride od nikoder drugod kod od odjemalcev, ki plaujejo polonice.

Vpraanje, ki si ga lahko sedaj postavimo ob vseh ugotovitvah in upanju da so visoke cene
polonic le zaetna faza liberalizacije in deregulacije se glasi: Zakaj je liberalizacija trga z
elektrino energijo sploh potrebna in kaj smo z njo pridobili?
Slika 8: kompleksnost trga elektrine energije v RS
15

Z liberalizacijo vse do sedaj e nismo pridobili ni, naj pa bi nekje v prihodnosti poveali
uinkovitost, uvedli konkurenco in posledino zniali ceno ki jo plaujemo porabniki preko
polonic. Da se bo to uresniilo lahko le upamo.

16

8. Zanimiv komentar na internetnem portalu mladina.si
kodljivost liberalizacije in deregulacije t.i. slovenske elektro-scene je e stara pesem. Da sta
liberalizacija in deregulacija kodljivi in da bosta PODRAILI elektriko, sem v blogih pisal e
takrat, ko je neoliberalistini ekonomist, zdaj lan Virantove ekipe, Rado Pezdir bil svoj boj
zoper t. i. elektro-distributerske monopoliste, lep del slovenskih dravljanov, dravljank, pa je
nasedel njegovim nesmislom. Namre pod Majerjevo vlado so (zaradi direktiv in diktata
Bruslja) neko javna podjetja za distribucijo elektrike razbili, enostavno reeno: na
distributerje in na trgovce z elektriko. S spremembo njihovega statusa so spremenili tudi
njihovo filozofijo upravljanja in drubeno naravo produkta, s katerim barantajo, tj.
naravo elektrine energije. Tako elektrika tako NI VE JAVNO DOBRO, pa pa le e eno
izmed blag na trgu; (dravna) podjetja niso ve primarno v slubi javnega interesa, pa pa naj
bi poslovala v skladu s filozofijo dobika. Na ta nain je bila elektro scena tako reko do
konca razbita na podroja: i) proizvajalcev, ii) distributerjev in iii) trgovcev z elektriko. Vendar
se janeviki niso ustavili le pri tem, recimo mu vertikalnem razbijanju; v imenu konkurence so
sklenili razbiti tudi posamezna podroja, npr. na podroju proizvodnje v 2-milijonski dravici
(populacija velikosti reda mesta Dunaja) obstajata kar dva mega ponudnika: HSE in Gen
Energetika. Ni potrebno biti genij, da ve, da sprememba poslovne logike pri do veraj javnih
podjetjih in podreditev le-teh profitni logiki pomeni podraitev cene nekega produkta ali
storitve, v tem primeru elektrike. To se je zgodilo tudi v tem primeru, ne (le) zato, ker bi se
elektro trgovci kartelno dogovarjali (kar menijo omejenci, kot je Pezdir), pa pa zato, ker so
neko javnemu interesu podrejena podjetja delovala bolj ali manj NA RAVNI PRODUKCIJSKIH
STROKOV, s podreditvijo teh podjetji dobikarski filozofiji pa podjetja raunajo, pritejejo k
ceni elektrike e DOBIEK. Pravzaprav tekmovanje med podjetji na trgu lahko poteka le na
tej, profitni ravni; podjetja, ki bi tekmovala na ravni produkcijskih strokov bi imela moteno
proizvodnjo oz. poslovanje ali pa bi delala z izgubo, kar je na srednji in dolgi rok nevzdrno.
Samo norci lahko priakujejo, da bojo (dravna) podjetja brez kode tako za njih same kot za
odjemalce elektrike lahko tekmovala na ravni produkcijskih strokov oz. na nain
konkurennega nianje le-teh. Takna nianja, ki so lahko posledica spremembe poslovne
filozofije ali pa taprave privatizacije podjetji, (lahko) vodijo celo v elektrini mrk ali v
fatalno izgubo (o tem pria nemalo primerov v ZDA, Kanadi in zahodni Evropi). Podraitev
cene elektrike je bila torej neizbena posledica liberalizacije in deregulacije ter razbijake
decentralizacije. Samo v neoliberalistinih ekonomskih ubenikih se trna oz. ekonomska
deregulacija in liberalizacija tako reko vedno in nujno izideta v nije cene nekega produkta
ali storitve. Kakopak, neoliberalistine mantre tudi pridigajo, da je malodane vse produkte in
storitve treba postaviti na trg oz. jih izpostaviti trni logiki, in da je posledino obravnava
nekega produkta ali storitve kot javno dobro (ekonomsko) kodljivo. In zdaj je , kar je:
elektrika je blago, ne ve javno dobro, raznorazna elektro podjetja imajo novo, profitno
filozofijo, rauni elektrike pa so viji (seveda, niso viji le zaradi pribitega profita, draja so
tudi zaradi rasti produkcijskih strokov ipd., a slednjemu se je teko izogniti, ne glede na
poslovno filozofijo podjetja).
(jur, 2012)
17

9. Zakljuek

Pot v liberalizacijo trga z elektrino energijo se je zaela s sprejetjem energetskega zakona.
Pred tem smo sprejeli direktivo 96/92/ES, ki narekuje skupna pravila na notranjem trgu z
elektrino energijo. Aprila 2001 je z delnim odprtjem trga z elektrino energijo prilo do
prostega trgovanja z elektrino energijo za upraviene odjemalce. Trg pa se je popolnoma
odprl za vse odjemalce julija 2007. Na elektroenergetski sistem je majhen, ampak kljub
temu imamo odlino povezavo preko interkonekcijskih vodov s sosednjimi sistemi in smo
zato izpostavljeni zunanji mednarodni konkurenci. Vseeno pa je z razvojem trgov in krepitvijo
povezav med posameznimi sistemi potrebno krepiti monosti za izmenjave elektrine
energije.

Liberalizacija trga z elektrino energijo e ni dosegla svojega zakljuka je pa prinesla
predvsem negativne posledice za odjemalca in pozitivne za trgovca. Ena od edinih pozitivnih
posledic za gospodinjskega odjemalca je prosta izbira ponudnika elektrine energije.
Negativne posledice (veliko bolj pomembne kot tiste pozitivne), ki jih je prinesla liberalizacija
in deregulacija trga z elektrino energijo pa je cena elektrine energije in slabo vloen denar
odjemalcev, ki naj bi bil namenjen izboljanju elektroenergetskega sistema (izgradnji novih
elektrarn, daljnovodov) .

Liberalizacija nam je odprla trg z elektrino energijo. Kakne bi bile cene elektrine energije,
e do odprtja trga ne bi prilo bo ostala uganka, bo pa konkurenca zagotovo neko prinesla
tudi dobre plati, saj je zmeraj in povsod dobrodola.

Pri pregledu vseh dejstev pridemo do ugotovitve in posledino nekakne potrditve hipoteze,
da se krivec za vijo ceno polonice skriva v sistemu ki ga je prineslo odprtje trga. Da lahko
dobavitelji funkcionirajo, namre potrebujejo borzo, SODO, SOPO itd. da lahko sploh
funkcionirajo. Za tako veliko storitev, pa je potreben denar, ki se plauje od nikoder drugod
kod iz denarja odjemalcev. Trg z elektrino energijo se je odprl tudi z namenom, da bo
konkurennost med dobavitelji, spodbudila dobavitelje k izgradnji novih elektrarn in
izboljevanju elektroenergetskega omreja. Da pa se to lahko zgodi je spet potrebno veliko
denarja. Po mojem mnenju, lahko le upamo da bodo trgovci imeli kmalu dovolj denarja in da
se bo vianje cene polonice kmalu ustavilo.
Kakor koli, pa lahko na kocu okrivimo samo dravo in evropsko unijo, ki je sploh dopustila in
sprejela odloitev, da je odprtje trga z elektrino energijo nujno potrebno. Medtem ko infra
struktura elektrinega omreja, pa za to e ni dovolj pripravljena.

18

10. Seznam slik


Slika 1: Shema trenutnega stanja trnih in netrnih dejavnosti ................................................ 3
Slika 2: Free market .................................................................................................................... 4
Slika 3: Delei lenov strukture cene elektrine energije za gospodinjstva 2003 ...................... 7
Slika 4: Delei lenov strukture cene elektrine energije za gospodinjstva 2013 ...................... 8
Slika 5: Cene elektrine energije za gospodinjstva po letih ....................................................... 9
Slika 6: Cene elektrine energije za industrijo po letih .............................................................. 9
Slika 7: Poraba elektrine energije v Sloveniji za gospodinjstva in industrijo po letih ............ 10
Slika 8: kompleksnost trga elektrine energije v RS ................................................................. 14

19

11. Viri in literatura

1) Agencija za energijo Republike Slovenije. (2007). Poroilo o stanju na podroju
energetike v Sloveniji v letu 2006. [online]. Dostopno na:
http://agen-rs.si/dokumenti/40/2/2007/porSLOweb_energ_1111.pdf [8.5.2014]
2) Elektro energija. (2014). [online]. Dostopno na: http://www.elektro-energija.si/
[8.5.2014]
3) Javna agencija RS za energijo. (2007). Odslej lahko izbirate! [online]. Dostopno na:
http://www.agen-rs.si/dokumenti/44/2/2007/odslejlahkoizbirate_1087.pdf
[8.5.2014]
4) Energetika portal. (2014). Elektrina energija koliine. *online+. Dostopno na:
http://www.energetika-portal.si/statistika/statisticna-podrocja/elektricna-energija-
kolicine/ [8.5.2014]
5) Energetika portal. (2014). Elektrina energija cene. [online]. Dostopno na:
http://www.energetika-portal.si/statistika/statisticna-podrocja/elektricna-energija-
cene/ [8.5.2014]
6) Agencija za energijo Republike Slovenije. (2007). Trg z elektrino energijo *online+.
Dostopno na:
https://www.agen-rs.si/sl/informacija.asp?id_meta_type=29&id_informacija=653
[8.5.2014]
7) GEN-i. (2010). Osnove trga z elektrino energijo. *online+. Dostopno na:
http://www.powerlab.uni-mb.si/Slo/Download/Literatura/Paravan-
Osnove_trga_z_elektricno_energijo.pdf [8.5.2014]
8) Statistini urad RS. (2014). Revalorizacija denarnih zneskov. *online+. Dostopno na:
https://www.stat.si/indikatorji_preracun_reval.asp [8.5.2014]
9) Agencija za energijo Republike Slovenije. (2007). Omrenina in cena za uporabo
omreja *online+. Dostopno na:
http://www.agen-
rs.si/sl/informacija.asp?id_informacija=968&id_meta_type=29&type_informacij=
[8.5.2014]
10) Alenka Obran. Diplomsko delo. (2008). ekonomsko poslovna fakulteta. Odpiranje trga
elektrine energije za gospodinjstva. *online+. Dostopno na: www.epf.uni-
mb.si/ediplome/pdfs/obran-alenka.pdf [8.5.2014]
11) Magistrsko delo. Primo Poganik. (2011). Ekonomska fakulteta. Dejanska odprtost
trga elektrine energije v evropskem prostoru, omejitve pri odpiranju trga in pristopi
pri odpravljanju omejitev. [online]. Dostopno na: http://www.cek.ef.uni-
lj.si/magister/pogacnik4287.pdf [8.5.2014]
12) Uradni list republike slovenije. (2009). Direktive. [online]. Dostopno na: http://eur-
lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2009:211:0055:0093:SL:PDF
[8.5.2014]