Navodila Za Priključevanje Elektrarn

NAVODILA
ZA PRIKLJUEVANJE IN OBRATOVANJE ELEKTRARN

INTALIRANE ELEKTRINE MOI DO 10 MW
drub
Elektro Celje d.d., Celje
Elektro Gorenjska d.d., Kranj
Elektro Ljubljana d.d., Ljubljana
Elektro Maribor d.d., Maribor
Elektro Primorska d.d., Nova Gorica
Ljubljana, oktober 2007
Navodila za prikljuevanje in obratovanje elektrarn intalirane elektrine moi do 10 MW
VSEBINA
stran
1
SPLONE DOLOBE...........................................................................................................4
KLASIFIKACIJA ELEKTRARN ........................................................................................5
2.1
Klasifikacija glede na instalirano mo elektrarne in mesto vkljuitve v omreje......................................5
2.2
Klasifikacija glede na smer pretoka energije.............................................................................................6
2.3
Klasifikacija glede na nain obratovanja in vodenja s strani SODO-ta ter tip kompenzacije....................7
2.4
Zdrueno oznaevanje klasifikacije elektrarn ...........................................................................................7
LOILNO MESTO................................................................................................................8
3.1
Odklopnik................................................................................................................................................10
3.2
Elektrina zaita loilnega mesta...........................................................................................................11
3.3
Nadtokovne zaite .................................................................................................................................14
3.4
Zemeljskostine zaite ...........................................................................................................................15
3.5
Posluevanje in signalizacija...................................................................................................................16
3.6
Elementi za dostop avtomatike elektrarne do odklopnika .......................................................................17
3.7
Praktina izvedba loilnega mesta...........................................................................................................19
STINO MESTO .................................................................................................................21
PREVZEMNO-PREDAJNO MESTO................................................................................22
KAKOVOST ELEKTRINE ENERGIJE........................................................................23
6.1
Meje za oddajne motnje naprav v omreje..............................................................................................23
6.2
Presojanje dovoljenih motenj v omreje .................................................................................................23
6.3
Meje dovoljenih motenj naprav v omreje ..............................................................................................26
6.4
Vkljuitev v NN omreje ........................................................................................................................33
6.5
Vkljuitev v SN omreje .........................................................................................................................37
6.6
Metode, ki ne potrebujejo meritev ..........................................................................................................39
KARAKTERISTIKA JALOVE MOI .............................................................................40

7.1
Naprave za kompenzacijo jalove energije...............................................................................................41
7.2
Razpreni viri z nazivnim tokom do 16 A fazno vkljueni v NN omreje (razred A).............................42
7.3
Razpreni viri moi do 250 kW vkljueni v NN omreje (razred B) ......................................................44
7.4
Razpreni viri moi nad 250 kW vkljueni v NN omreje (razred C) ....................................................46
7.5
Razpreni viri moi do 10 MW vkljueni v SN omreje (razred D).......................................................48
KARAKTERISTIKA DELOVNE MOI ..........................................................................52

8.1
Odklopnik na loilnem mestu je hkrati generatorsko stikalo...................................................................52
oktober 2007
8.2
Odklopnik na loilnem mestu ni generatorsko stikalo.............................................................................52
PRIKLJUITEV ELEKTRARNE V DISTRIBUCIJSKO ELEKTROENERGETSKO

OMREJE ............................................................................................................................53
9.1
Vloga za projektne pogoje ......................................................................................................................53
9.2
Soglasje za prikljuitev elektrarne...........................................................................................................55
9.3
Priklop elektrarne na distribucijsko elektroenergetsko omreje..............................................................56
9.4
Navodila za obratovanje..........................................................................................................................57
9.5
Pogodba o dostopu do distribucijskega omreja .....................................................................................57
9.6
Nastavitev in ureditev zait na loilnem mestu......................................................................................58
9.7
Uporabno dovoljenje...............................................................................................................................59
10 OBRATOVANJE .................................................................................................................60
10.1
Obratovanje elektrarn z obiajnimi zahtevami ........................................................................................60
10.2
Obratovanje porabniko-proizvodnega tipa (tip M) ................................................................................60
10.3
Porabniki priklop (tip P)........................................................................................................................61
10.4
Sistemska mala elektrarna tip A...............................................................................................................62
10.5
Sistemska mala elektrarna tip B...............................................................................................................63
11 VZDREVANJE ..................................................................................................................64
11.1
Vzdrevanje in pregledi zaitnih naprav loilnega mesta ......................................................................64
11.2
Vzdrevanje proizvajaleve energetske opreme......................................................................................64
11.3
Vzdrevanje distribucijske opreme in vodov ..........................................................................................64
12 VARSTVO PRI DELU.........................................................................................................66

12.1
Blokada vklopa loilnega odklopnika .....................................................................................................67
13 PREHODNE IN KONNE DOLOBE ............................................................................68
oktober 2007
NAVODILA
ZA PRIKLJUEVANJE IN OBRATOVANJE ELEKTRARN
INTALIRANE ELEKTRINE MOI DO 10 MW
1 SPLONE DOLOBE
1) Ta navodila podajajo tehnine pogoje in karakteristike, ki jih je treba upotevati pri
prikljuevanju in obratovanju proizvajalcev elektrine energije z elektrarnami nazivne moi
do 10 MW paralelno z omrejem distribucijskega elektroenergetskega sistema (DEES)
Slovenije.
2) Navodila so skupno z drugimi veljavnimi tehninimi predpisi, pravilniki in standardi
namenjena kot vodilo pri pripravi tehnine dokumentacije, izdaji ustreznih soglasij in izvedbi
del pri prikljuevanju in obratovanju razprenih virov (RV) elektrine energije.
3) Ta navodila ne veljajo za prikljuevanje in obratovanje elektrinih agregatov, ki so
namenjeni izkljuno za otono obratovanje in pri katerih paralelni priklop na omreje DEES
ni predviden, oziroma je z ustreznimi tehninimi ukrepi prepreen.
4) V teh navodilih uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:
Proizvajalci so fizine ali pravne osebe, ki s svojimi napravami (RV) pretvarjajo primarno
obliko energije v elektrino energijo.
Elektrarna je energetski objekt za proizvodnjo elektrine energije z enim ali ve
generatorji, ne glede na vrsto primarne energije in nain pretvorbe. V nadaljevanju bo
uporabljan tudi izraz RV (razpreni vir).
Generator je rotirajoi ali statini energetski pretvornik primarne energije v elektrino
energijo.
Omreje je skupek medsebojno galvansko povezanih vodov, ki so namenjeni za prenos in
razdelitev elektrine energije. Po napetosti razlikujemo visokonapetostna, srednjenapetostna
in nizkonapetostna omreja.
Stino mesto je toka v kateri so naprave proizvajalca prikljuene na distribucijsko
elektroenergetsko omreje.
Loilno mesto slui za povezavo ali loitev med distribucijskim omrejem, ki ga upravlja
upravljavec distribucijskega omreja (SODO) in napravami proizvajalca.
Prevzemno-predajno mesto je opremljeno z ustreznimi merilnimi napravami tako, da
zagotavlja potrebne podatke za obraun elektrine energije in nadzor realizacije voznih
redov.
Upravljavec distribucijskega omreja je sistemski upravljavec distribucijskega omreja
(SODO).
oktober 2007
2 KLASIFIKACIJA ELEKTRARN
Elektrarne so glede na mo, vrsto generatorja, nain obratovanja in napetostne nivoje razvrene
v skupine po kriterijih, ki so podani v nadaljevanju.
2.1 Klasifikacija glede na instalirano mo elektrarne in mesto vkljuitve v

omreje
Delitev na skupine po moi na loilnem mestu in napetostnem nivoju vkljuitve, ne glede na
tevilo vgrajenih generatorjev:
1) Do vkljuno 16 A fazno, vkljuene v NN (400 / 230 V) omreje. Kot navidezna mo
elektrarne se vedno upoteva cos() = 0,8 glede na intalirano delovno mo.
2) Do vkljuno 250 kW, vkljuene v NN (400 / 230 V) omreje. Kot navidezna mo elektrarne
se vedno upoteva cos() = 0,8 glede na instalirano delovno mo.
3) Nad 250 kW vkljuene v NN (400 / 230 V) omreje. Kot navidezna mo elektrarne se vedno
upoteva cos() = 0,8 glede na instalirano delovno mo.
4) Vse elektrarne vkljuene v SN napetostni nivo.
2.1.1
Oznaevanje tipa glede na priklop in mo generatorjev
Na prvem mestu je delovna mo v kW, zaokroena na eno decimalko.

Na drugem mestu je napetostni nivo.
N = NN (400 / 230 V).
S = SN (10 kV, 20 kV, 35 kV,..).
Na tretjem mestu je tevilo faz priklopa.
1 = enofazen priklop.
2 = dvofazen priklop.
3 = trifazen priklop.
Primer:
oktober 2007
Elektrarna moi 4,36 kW, vkljuena v NN napetostni nivo, z enofaznim

priklopom: 4.4N1 .
2.2 Klasifikacija glede na smer pretoka energije

2.2.1
Klasien proizvodni priklop
V to skupino sodijo vsi priklopi, katerih lastna poraba na stinem mestu ne presega 20 %
intalirane delovne moi vseh generatorjev.
2.2.2
Porabniko - proizvodni priklop
V to skupino sodijo vsi priklopi, katerih lastna poraba na stinem mestu presega 20 % intalirane
delovne moi vseh generatorjev.
2.2.3
Porabniki priklop
V to skupino sodijo porabniki, ki sicer imajo vgrajene tudi generatorje, vendar le z namenom
pokrivanja dela ali celote svoje porabe energije. Pogojeno je, da pretok energije v omreje ne
presega 10 % prikljune moi.
2.2.4
Oznaevanje glede na smer pretoka energije:

E
= klasien proizvodni priklop.
M = porabniko - proizvodni priklop.

P
oktober 2007
= porabniki priklop.
2.3 Klasifikacija glede na nain obratovanja in vodenja s strani SODO-ta ter

tip kompenzacije
2.3.1
Klasini razpreni vir (RV)
SODO nima neposrednega vpliva na obratovanje elektrarne, razen splonih pogojev glede
proizvodnje jalove energije, ki so podani v soglasju o prikljuitvi.
2.3.2
Sistemski RV tip A
V to skupino sodijo elektrarne, ki s svojimi posebnimi obratovalnimi lastnostni sluijo SODO-tu.

Elektrarna ima z upravljavcem omreja sklenjeno pogodbo o sistemskih storitvah (proizvodnja
jalove moi), ki presegajo splone pogoje za proizvodnjo jalove energije, podane v soglasju o
prikljuitvi.
2.3.3
Sistemski RV tip B
V to skupino sodijo elektrarne, ki s svojimi posebnimi obratovalnimi lastnostni sluijo SODO-tu.

Elektrarna ima z upravljavcem omreja sklenjeno pogodbo o sistemskih storitvah (proizvodnja
jalove moi in otono obratovanje ob potrebi), ki presegajo splone pogoje za proizvodnjo jalove
energije, podane v soglasju o prikljuitvi.
2.3.4
Oznaevanje glede na obratovanje

0
= elektrarna nima pogodbe o sistemskih storitvah.
= sistemska elektrarna tip A.
= sistemska elektrarna tip B.
Oznaevanje glede na tip kompenzacije
2.3.5
= elektrarna nima vgrajenih posebnih kompenzacijskih naprav.
= elektrarna ima vgrajene

feroresonannih pojavov.
= elektrarna ima vgrajene

feroresonanne pojave.
kompenzacijske
kompenzacijske
naprave,
naprave,
ki
ki
ne
lahko
povzroajo
povzroijo
2.4 Zdrueno oznaevanje klasifikacije elektrarn

Vse natete lastnosti elektrarne se zdrui v enotno oznaitev. Lastnosti so natete po vrsti.
Primer:
Mo elektrarne 2,5 MW, trofazni priklop v srednjenapetostni nivo, mean odjem in

proizvodnja na stinem mestu, sklenjena pogodba o proizvodnji jalove energije. Ni
kompenzacijskih naprav:
2500.0S3MA0
intalirana mo elektrarne (kW)
napetostni nivo
tevilo faz priklopa
oktober 2007
tip glede na kompenzacijske naprave

tip glede na obratovanje
tip glede na smer pretoka energije
7
3 LOILNO MESTO
Loilno mesto je naprava, ki s svojim delovanjem iti omreje pred kodljivimi vplivi elektrarne
in iti elektrarno pred kodljivimi vplivi iz omreja. Vpliv je definiran, kot vpliv na naprave v
smislu:
skrajevanja ivljenjske dobe,
unienja,
motenj v obratovanju,
poslabanje kakovosti napetosti in podobno.
Loilno mesto ni varnostni element, ki bi omogoal dovolj varno loitev za potrebe dela na
napravah. V ta namen se je potrebno posluiti dodatnih varnostnih ukrepov (ozemljevanje
elementov, ki so obiajno pod napetostjo, loitev z loilniki in podobnimi napravami, ki so
namenjene zanesljivi loitvi) .
Loilno mesto je naprava katere namen je, da zanesljivo loi elektrarno od distribucijskega
omreja predvsem v naslednjih primerih:
izpad izvoda v RTP 110 kV/SN,
KS in ZS na izvodu v distribucijskem omreju,
KS in ZS med generatorjem in loilnim mestom,
nezmonost omreja, da sprejme energijo,
prenizke in previsoke napetosti v omreju ter
vzdrevanje in popravila na distribucijskem omreju v kombinaciji z dodatnimi ukrepi za

varno delo.
Navedeni primeri obiajno ne nastopajo samostojno ampak povezano. Iz njih izhajajo doloene
zahteve do elementov loilnega mesta.
e je odklopnik na loilnem mestu hkrati generatorski odklopnik, velja to e v naslednjih
primerih:
preobremenitve generatorja in
okvare na generatorju.
Izklop se mora izvriti z namenom, da se zaiti ostale uporabnike distribucijskega omreja pred
vplivi elektrarne in zaiti elektrarno pred kodljivimi vplivi iz omreja. Med loilnim mestom in
generatorji je za varnost, zaito in parametre napetosti odgovoren lastnik elektrarne.
oktober 2007
Loilno mesto mora obvezno zadoati naslednjim zahtevam:
Nahajati se mora med stinim mestom in virom (generatorjem ali skupino

generatorjev). O natannem poloaju loilnega mesta se odloa investitor pod pogojem,
da je zadoeno prvemu pogoju te alineje.
Meritev parametrov omreja: napetost (U), frekvenca napetosti (f) in tok (I) se
obvezno izvaja med loilnim mestom in stinim mestom.
Zaitne funkcije, ki jih predpisujejo ta navodila so obvezne, ni pa nujno, da so edine.

Investitor se lahko na lastno eljo odloi za dodatne zaitne ukrepe.
Loilno mesto je obvezno opremljeno s preklopko loilnega mesta, s katero

manipulira le in samo SODO.
Naprave loilnega mesta morajo biti narejene tako, da zdrijo priakovan kratkostini
tok.
Omogoena mora biti signalizacija, kot je navedeno v nadaljevanju.
Praktine informacije glede loilnega mesta:

tevilo loilnih mest je lahko manje kot pa tevilo prikljuenih generatorjev. Eno loilno
mesto lahko pokriva veje tevilo generatorjev oziroma virov, v kolikor je izpolnjen pogoj,
da se nahaja med stinim mestom in vsemi generatorji. Namen loilnega mesta ni, da iti
naprave med generatorjem in loilnim mestom. Za to zaito je zadolen investitor RV.
Proizvodna mo loilnega mesta je vsota vseh nazivnih delovnih moi vseh generatorjev
oziroma virov, ki jih pokriva doloeno loilno mesto. Proizvodna mo loilnega mesta je
podlaga za doloitev pogojev razprenemu viru glede jalove moi ter ostalih pogojev.
Vsako loilno mesto se smatra kot en razpreni vir!
Dejanska mo loilnega mesta je lahko veja od proizvodne moi loilnega mesta. To je primer
takrat, ko uporabnik omreja preko stikalne naprave loilnega mesta tudi odjema energijo iz
omreja za svoje potrebe in je ta odjem veji od dejanske vsote instaliranih delovnih moi vseh
generatorjev tega loilnega mesta.
Za vsako loilno mesto mora investitor pridobiti svoje soglasje za prikljuitev! V kolikor
eli investitor prikljuiti na omreje ve (po navadi manjih) RV in ima vsak tak vir e vgrajeno
loilno mesto, mora investitor pridobiti toliko soglasij za prikljuitev, kolikor loilnih mest se
prikljuuje v omreje. Vseeno pa lahko investitor vse te vire iti z enim samim loilnim
mestom, vendar je v tem primeru proizvodna mo loilnega mesta enaka vsoti delovnih moi
vseh generatorjev. Iz proizvodne moi loilnega mesta pa nato izhajajo vsi ostali pogoji za
obratovanje RV.
e vgrajene naprave za loitev od omreja, ki jih obiajno dobavljajo proizvajalci, so lahko
definirane kot loilno mesto v kolikor zadoajo vsem kriterijem tega pravilnika. Kriterije
tega pravilnika lahko tudi presegajo.
oktober 2007
3.1 Odklopnik
Odklopnik mora izpolnjevati naslednje zahteve.
3.1.1
Tehnine zahteve
V kolikor odklopnik slui dvojnemu namenu (loilno mesto in hkrati sinhronizacijsko mesto),
mora ustrezati dodatnim zahtevam, ki jih predpie proizvajalec generatorja oziroma projektant.
NO = nazivni parameter odklopnika.
UNO UN (napetostni nivo loilnega mesta) in
SNO SN (navidezna mo loilnega mesta).
Za proizvodni priklop E:
SN =
PIG
0,8
PIG = skupna instalirana delovna mo vseh generatorjev.
(3.1)
Za proizvodno - porabniki priklop M:

SP = navidezna mo porabe, ki se napaja med loilnim mestom in generatorji.
PIG
P
> SP S N = IG
0,8
0,8
(3.2)
PIG
SP SN = SP.
0,8
(3.3)
Za porabniki priklop P:
SP = navidezna mo porabe, ki se napaja med loilnim mestom in generatorji
SN = SP
(3.4)
Za vse vrste priklopov velja:
tNO = izklopilni as odklopnika,

tNO 150 ms.
Primer 1: Odklopnik je sposoben izklopiti kratkostino mo omreja:
SKSO = kratkostina mo v toki loilnega mesta prispevek iz omreja
SNOIZ = izklopilna mo odklopnika
SNOIZ SKSO
Primer 2: Odklopnik ni sposoben izklopiti kratkostine moi omreja:
SKSE = kratkostina mo v toki loilnega mesta prispevek iz elektrarne
SNOIZ = izklopilna mo odklopnika
SNOIZ SKSE
oktober 2007
10
V primeru 2. se obvezno zahteva vgradnja varovalk na loilnem mestu, ki ob pregoretju

prekinejo tudi merilne tokokroge za potrebe zait loilnega mesta.
3.1.2
Tehnine zahteve do varovalk
SKSO = kratkostina mo v toki loilnega mesta prispevek iz omreja.
SNVIZ = izklopilna mo varovalk

SNVIZ SKSO
3.2 Elektrina zaita loilnega mesta

3.2.1
Napetostno frekvenne zaite
Loilno mesto mora biti opremljeno z naslednjimi napetostno frekvennimi zaitami, ki vse
delujejo na izklop odklopnika na loilnem mestu.
Prva in druga stopnja nadnapetostne zaite morata zagotavljati, da ne bi prihajalo do pokodb
naprav, ki so vkljuene v omreje. Najvejo prenapetostno nevarnost predstavljajo predvsem
asinhronski generatorji s pasivno kompenzacijo, ki lahko preide v stanje samovzbujanja.
Podnapetostna zaita je dvostopenjska zaradi doseganja selektivnosti izpadov ob kratkih stikih

v omreju.
Z nastavitvijo zakasnitve 1,5 s in 15 % upadom napetosti se dosee, da lahko oddaljen KS
najprej odklopi nadtokovna 1 s zaita na okvarjenem izvodu v RTP-ju.
Z nastavitvijo zakasnitve 0,2 s in 30 % upadom napetosti se dosee, da lahko KS, ki je blizu
RTP-ju najprej odklopi kratkostina trenutna zaita izvoda iz RTP-ja.
Zaita loilnega mesta vedno zajema parametre med stinim in loilnim mestom. Loilno mesto
mora biti izvedeno tako, da ne dovoljuje manipulacij avtomatike elektrarne z odklopnikom
loilnega mesta v kolikor je prilo do izpada zaradi delovanja katere od zait. Delovanje
napetostno-frekvennih zait loilnega mesta je znak za nenormalno stanje v omreju.
Manipulacija avtomatike elektrarne je omogoena ele, ko so parametri napetosti na
distribucijski strani znotraj mej zaite na loilnem mestu dovolj asa (nobena od zait loilnega
mesta ni aktivna).
Ta zakasnilni as je (tLMZ):
3 min za rotirajoe generatorje in
20 s za elektronske pretvornike vire.
oktober 2007
11
Razpredelnica 3.1 - Nastavitve napetostno frekvennih zait loilnega mesta RV-ja

Najveji dovoljen
as delovanja
(s)
Nastavitve
0,2
Un + 11 % ... + 15 %
1,5
Un + 11 %
1,5
Un 15 %
Podnapetostna zaita (stopnja 2)
0,2
Un 15 % ... 30 %
Nadfrekvenna
0,2
51 Hz
Podfrekvenna
0,2
47 Hz
Parameter
Prenapetostna zaita (stopnja 2)
Prenapetostna zaita (stopnja 1)
Podnapetostna zaita (stopnja 1)
Izpad omreja
a
b
Prvo stopnjo prenapetostne zaite se lahko opusti, e je druga stopnja prenapetostne zaite nastavljena na
Un + 11 %.
Prvo stopnjo podnapetostne zaite se lahko opusti, e je druga stopnja podnapetostne zaite nastavljena
na Un 15 %.
Podfrekvenna zaita mora biti sposobna delovati vsaj v obmoju, ki ga doloajo maksimalne nastavitve
delovanja napetostnih zait.
Zaito pred izpadom omreja (kot so na primer skok kolesnega kota, df/dt, sprememba impedance
omreja) lahko zahteva SODO. V praksi je to dokaj zahtevna zaita. Za njeno pravilno nastavitev
potrebujemo natanne podatke omreja v katero je generator vkljuen. Teavo povzroajo vse spremembe
v omreju, ki spreminjajo pogoje za delovanje te zaite (trenutna poraba, morebitno prenapajanje,).
Posledino slabo izraunana meja delovanja zaite povzroi izpadanje generatorja po nepotrebnem ali pa
nedelovanje zaite ob izpadu omreja. Zaradi tega ta zaita naelno ni potrebna, razen e jo SODO v
posameznih primerih posebej ne zahteva.
Merilni tokokrogi napetostno frekvennih elektrinih zait loilnega mesta morajo biti obvezno
opremljeni z varovalkami na primarni in sekundarni strani.
Dovoljene tolerance zait:
Napetost
1 %.
Frekvenca
0,5 % od nastavitve.
as izpada
10 % od nastavitve.
oktober 2007
12
3.2.2
Nain meritve veliin za potrebe zait
a) Loilno mesto v NN (400 V / 230 V) distribucijskem omreju. Zaite merijo vse tri fazne
napetosti (izjema so enofazni RV-ji, kjer lahko zaita meri le fazo na katero je prikljuen
generator).
b) Loilno mesto v SN distribucijskem omreju. Zaite merijo vse tri medfazne napetosti
preko napetostnih merilnih transformatorjev. (v to skupino sodijo loilna mesta, ki se
nahajajo neposredno na SN distribucijskem izvodu)
c) Loilno mesto na generatorski napetosti. Zaite merijo vse tri fazne ali medfazne napetosti.
d) Loilno mesto na generatorski napetosti, meritev napetosti na SN napetostnem nivoju.

Zaite merijo vse tri medfazne napetosti.
oktober 2007
13
3.3 Nadtokovne zaite

Priporoamo, da so nadtokovne zaite izvedene tako, da izkljuijo tokokrog, e je prilo do
kratkega stika v elektrarni. Kratki stiki v distribucijskem omreju pa naj bodo izven dosega teh
zait (IKS iz elektrarne v omreje mora biti niji kot nastavitve zait oziroma varovalk).
Vsako delovanje nadtokovnih zait vodi v trajen izklop. Deblokado lahko izvede le SODO
po odpravi okvare v elektrarni.
Nadtokovne zaite, ki delujejo na odklopnik loilnega mesta morajo biti izvedene tako, da
njihovo aktiviranje povzroi izpad odklopnika hkrati se morajo blokirati vse manipulacije z
odklopnikom s strani elektrarne.
a) Izvedbe z varovalkami
b) Izvedbe z nadtokovnimi releji
V tem delu je opisano le delovanje zait, ki delujejo na odklopnik loilnega mesta. To ne

pomeni, da drugje v omreju RV nadtokovne zaite niso potrebne, ampak morajo biti izvedene
v skladu z standardi, predpisi in navodili za izgradnjo NN in SN omreji in opreme.
oktober 2007
14
Priporoljiva nastavitev izvedbe z nadtokovnimi releji

ILMKS = nastavitev nadtokovne zaite loilnega mesta
SKSE = kratkostina mo v toki loilnega mesta prispevek iz elektrarne
SKSO = kratkostina mo v toki loilnega mesta prispevek iz omreja
0,8
S KSO
UN 3
> I LMKS 2
S KSE
UN 3
(3.5)
V kolikor je kratkostini prispevek iz omreja premajhen, prispevek iz elektrarne pa prevelik se

za dosego selektivnosti zahteva vgradnjo kratkostine smerne zaite, ki zaznava le havarije
znotraj razprenega vira.
tLMKS = zakasnilni as nadtokovne zaite loilnega mesta

tLMKS = BREZ ZAKASNITVE
ILMP = nastavitev zaite proti preobremenitvi loilnega mesta
SN
= nazivna mo loilnega mesta

I LMP = 1,2
SN
UN 3
(1 0,05)
(3.6)
tLMP = zakasnilni as zaite proti preobremenitvi loilnega mesta

tLMP = 2 s do 5 s
Nastavitve so lahko tudi drugane za potrebe selektivnosti, vendar zaita ne sme izgubiti
osnovne funkcije.
3.4 Zemeljskostine zaite

Zemeljskostine zaite se pri elektrarnah, ki imajo stino in loilno mesto na NN
distribucijskem napetostnem nivoju ne zahteva. To ni potrebno, saj enopolen kratek stik v NN
omreju vedno vodi v trajen izklop omreja. Prav tako so tokovi enopolnega kratkega stika
dovolj veliki, da povzroijo zadosten padec napetosti in posledino izpad loilnega mesta zaradi
delovanja podnapetostnih zait.
Elektrarne, ki imajo stino mesto na SN napetostnem nivoju pa morajo obvezno imeti izvedeno
zemeljskostino neusmerjeno zaito. Ta pogoj velja ne glede na to ali je loilno mesto na SN
napetostnem nivoju, ali pa na lastni napetosti generatorja.
oktober 2007
15
Priporoamo, da je zemeljskostina zaita izvedena tako, da meri 3U0. (vezava odprtega

trikotnika napetostnih merilnih transformatorjev).
Parameter
Najveji dovoljen
as delovanja
(s)
Nastavitev
tzs RV = tzs rtp+5s
3U0=0,25USN
Zemeljskostina zaita
tzs rtp
as v katerem zemljostina zaita v RTP zazna zemeljski stik in izklopi okvarjen izvod. Ta as je pri
RTP-jih z resonanno ozemljeno nevtralno toko transformatorja 110kV/20kV lahko tudi nekaj 10 sekund.
Zemeljskostina zaita mora delovati na odklopnik loilnega mesta. Ko zemeljski stik ni ve

detektiran, parametri omrene napetosti pa so v mejah (ni aktivna nobena od napetostnofrekvennih zait) gre lahko elektrarna v ponovni zagon v asu (tLMZ):
3 min za rotirajoe generatorje in

20 s za elektronske pretvornike vire.
Z zemeljskostino zaito se dodatno preprei neeljeno otono obratovanje v pogojih
zemeljskega stika, vendar mora biti izklopilni as zaite dovolj dolg, da se preprei neselektivne
izpade vseh RV. Zemeljskostina zaita v RTP mora biti vedno hitreja od zemeljskostine
zaite v RV.
3.5 Posluevanje in signalizacija

Elementi, ki omogoajo posluevanje SODO-tu morajo biti dostopni tudi v primeru, e
lastnik oziroma upravljavec elektrarne ni dosegljiv.
Elementi za posluevanje in signalizacijo, ki jih mora imeti loilno mesto so:
preklopka (blokada vklopa odklopnika na loilnem mestu),
indikator napetosti na strani distribucije in
indikator poloaja odklopnika loilnega mesta.
oktober 2007
16
3.5.1
Preklopka (blokada vklopa loilnega odklopnika)
Preklopka mora biti dvo-poloajna.
Poloaj 0
Blokada vklopa odklopnika na loilnem mestu.
Preklopka prestavljena v ta poloaj povzroi takojen izklop odklopnika in blokira odklopnik v

izklopljenem poloaju.
Poloaj 1
Avtomatsko delovanje loilnega mesta.
Ta poloaj omogoi krmiljenju elektrarne manipulacije z odklopnikom na loilnem mestu.

Ob delovanju nadtokovne zaite, ki deluje na odklopnik loilnega mesta (v kolikor je izvedeno
tako) naj premik preklopke v poloaj 0 in nato v poloaj 1 deblokira posluevanje avtomatike
elektrarne z odklopnikom.
Preklopka mora biti obvezno opremljena s kljuavnino blokado, ki onemogoa nepooblaeno
spreminjanje stanja.
3.5.2
Indikator napetosti na strani distribucije
Indikator je lahko V-meter ali detektor s tlivkami. Pogoj je le, dolga ivljenjska doba in
zanesljivo delovanje.
3.5.3
Indikator poloaja loilnega stikala
Vgradnja tega indikatorja ni potrebna v kolikor je poloaj stikala viden iz mesta za posluevanje.
3.6 Elementi za dostop avtomatike elektrarne do odklopnika

V kolikor loilno mesto ni e tovarniko izvedeno in vsebovano v postroju ter preizkueno se
priporoa, da so elementi za dostop avtomatike elektrarne do odklopnika loilnega mesta
izvedeni na slede nain.
Vklop odklopnika na loilnem mestu izvaja zgolj avtomatika elektrarne. Loilno mesto (LM) kot
naprava nikoli ne izvaja vklopov odklopnika samostojno, ampak zgolj s signalom avtomatike
elektrarne.
oktober 2007
17
Signala, ki ju LOILNO MESTO POSREDUJE AVTOMATIKI ELEKTRARNE sta dva.
LOILNO MESTO RAZPOLOLJIVO (LMR)
Ta signal pomeni, da nobena od zait na loilnem mestu ni aktivna (napetost omreja je v

predpisanih mejah), ni bila aktivirana nobena tokovna zaita, preklopka LM je v poloaju 1.
Signal naj bo analogen na napetostnem nivoju pomone napetosti loilnega mesta.
0,8Upomone nap. Usig 1,2Upomone nap
0 Usig 0,2Upomone nap
LOILNO MESTO RAZPOLOLJIVO.

LOILNO MESTO NERAZPOLOLJIVO.
S pomojo tega signala avtomatika elektrarne ve, kdaj lahko gre v ponovni zagon.
Isti signal lahko avtomatika in zaita elektrarne uporabi za zaitne funkcije elektrarne.
ODKLOPNIK LOILNEGA MESTA VKLJUEN (LMO)
Signal naj bo analogen na napetostnem nivoju pomone napetosti loilnega mesta.

0,8Upomone nap Usig 1,2Upomone nap ODKLOPNIK LOILNEGA MESTA VKLJUEN.
0 Usig 0,2Upomone nap ODKLOPNIK LOILNEGA MESTA IZKLJUEN.
S pomojo tega signala avtomatika elektrarne ve, v kaknem poloaju je odklopnik na loilnem
mestu.
AVTOMATIKA ELEKTRARNE GENERIRA dva signala:
VKLOP ODKLOPNIKA LOILNEGA MESTA (LMV)
IZKLOP ODKLOPNIKA LOILNEGA MESTA (LMI)
Oziroma en signal v kolikor je kot odklopnik uporabljen kontaktor. Tudi ta dva signala sta
generirana na napetostnem nivoju lastne porabe loilnega mesta.
Signal avtomatike VKLOP ODKLOPNIKA LOILNEGA MESTA (LMV) se nemudoma
blokira znotraj loilnega mesta, ko loilno mesto generira signal LOILNO MESTO
NERAZPOLOLJIVO.
3.6.1
Pomona napetost loilnega mesta
Elementi loilnega mesta se lahko napajajo iz lastnega vira ali pa iz vira elektrarne. Edini pogoj
je, da vsak izpad lastne porabe vodi v takojen izklop odklopnika na loilnem mestu.
Po vzpostavitvi napetosti lastne porabe, mora biti loilno mesto ponovno na razpolago
avtomatiki elektrarne, seveda pod pogojem, da zaite loilnega mesta niso aktivne.
oktober 2007
18
3.6.2
Merilna toka na loilnem mestu
Vsa loilna mesta na napetostnem nivoju, ki je viji od NN morajo biti opremljena s servisno
vtinico ter merilnimi sponkami za:
ILM
=
ULM
=
SIGNALI =
tok na loilnem mestu (isti kot ga vidijo nadtokovne zaite na LM),

napetost na loilnem mestu (isti kot ga vidijo napetostne zaite na LM),
vsi signali, ki vstopajo in izstopajo iz loilnega mesta.
Merilne sponke morajo biti izvedene tako, da priklop merilnikov ne moti obratovanja
razprenega vira.
3.7 Praktina izvedba loilnega mesta

Podajamo tri enostavne primere izvedbe loilnega mesta (slike 3.1 do 3.3). Primeri so zgolj v
informacijo, kako so lahko v posameznih primerih izvedena loilna mesta.
SODO
investitor
Slika 3.1. Primer v postroju vsebovanega loilnega mesta, ki ima nadtokovno zaito izvedeno z
varovalkami.
oktober 2007
19
SODO
investitor
Slika 3.2. Primer v postroju vsebovanega loilnega mesta, ki ima nadtokovno zaito izvedeno z releji.
SODO
investitor
Slika 3.3. Primer izvedbe loilnega mesta, ki ima nadtokovno zaito izvedeno z releji in signale,
ki generatorjem omogoajo vpogled v stanje loilnega mesta za laji avtomatski daljinski vklop.
oktober 2007
20
4 STINO MESTO
SODO poda v soglasju za prikljuitev naslednje parametre omreja na stinem mestu:
1)
Nazivno napetost in frekvenco omreja.
2)
Kratkostini tok tripolnega kratkega stika s strani omreja.
3)
Maksimalni navidezni tok enopolnega zemeljskega stika na SN nivoju.
4)
Parametre ponovnega vklopa.
oktober 2007
21
5 PREVZEMNO-PREDAJNO MESTO
Lokacijo in opremljenost merilnega mesta doloi SODO v skladu z veljavnimi Sistemskimi
obratovalnimi navodili distribucijskega omreja za elektrino energijo, Splonimi pogoji za
dobavo in odjem elektrine energije in Pravilnikom o merjenju elektrine energije.
Merilne naprave na prevzemno-predajnih mestih pri proizvajalcih elektrine energije morajo
zagotavljati:
merjenje in registracijo 15-minutnih povprenih vrednosti prejete in oddane delovne

energije, jalove energije in moi;
lokalni prikaz obraunskih vrednosti in
daljinski prenos podatkov.
Merilne naprave na prevzemno-predajnih mestih pri proizvajalcih morajo biti tehnoloko

usklajene z merilnim sistemom pristojnega upravljalca distribucijskega elektroenergetskega
omreja (SODO-ta).
Pri elektrarnah z instalirano mojo do 10 kW se lahko po dogovoru s SODO-tom oprema
merilnega mesta poenostavi.
Izvedba prikljuka vseh elektrarn mora omogoati tudi namestitev loenih merilnih mest posebej
za meritev proizvedene energije v elektrarni in posebej za meritev prevzete energije iz lastne
elektrarne.
Merilne naprave na prevzemno-predajnih mestih morajo biti plombirane in nameene v posebni
omarici.
Omarica mora biti nameena na takem mestu, da je vedno dostopna upravljalcu distribucijskega
omreja (SODO-tu).
oktober 2007
22
6 KAKOVOST ELEKTRINE ENERGIJE

Kakovost napetosti v javnih razdelilnih omrejih doloa standard SIST EN 50160. Standard
doloa najslabo kakovost napetosti, ki mora biti zagotovljena na predajnih mestih javnih
razdelilnih omreij na srednjenapetostnem (SN) in nizkonapetostnem (NN) nivoju. V standardu
doloene ravni (meje) posameznih motenj so nastale iz dovoljenih ravni motenj za posamezna
okolja, ki so objavljene v standardih druine SIST EN 61000-2-X. V kolikor so naprave, ki se
prikljuujejo v elektroenergetsko omreje, grajene tako, da lahko normalno obratujejo z
napetostjo takne kakovosti, kot jo definira SIST EN 50160, potem lahko v taknem omreju
nazivno in nemoteno obratujejo.
6.1 Meje za oddajne motnje naprav v omreje

Dovoljene ravni motenj, ki jih lahko posamezne naprave oddajajo v omreje, so doloene v
standardih druine IEC 61000-3-X. Doloene ravni se opirajo na nivoje nartovanih motenj v
omreju, ki si jih lahko za posamezna okolja doloajo distribucijska podjetja sama. Kot pomo
postavitvi ravni nartovanih motenj, so okvirne vrednosti le-teh tudi navedene v standardih
druine IEC 61000-3-X.
Oddajne motnje, ki so navedene v teh standardih, veljajo za priklop posamezne naprave v
omreje. Pri kopienju naprav z enakimi obratovalnimi karakteristikami ali pri priklopu naprav,
ki ne ustrezajo emisijskim mejam, ki so postavljene v standardih, je pred priklopom teh naprav
nujen posvet pri upravljalcu distribucijskega omreja (SODO-tu)!
6.2 Presojanje dovoljenih motenj v omreje

Elektrine naprave uporabnikov omreja morajo obratovati tako, da ne povzroajo nedopustnih
vplivov na omreje samo, kakor tudi na naprave ostalih uporabnikov omreja. Presoja o tem, ali
so vplivi posamezne naprave na omreje dopustni ali ne je v pristojnosti upravljalca tega
omreja (SODO-ta) ne glede na to, na kateri napetostni nivo se naprava vkljuuje. Seveda
pa mora biti presoja o dopustnosti vplivov naprave na omreje utemeljena z internimi pravilniki
oziroma predpisi upravljalca omreja (SODO-ta), ki se opirajo na stanje tehnike (veljavni
standardi) Ta pravila so lahko razlina za razline vrste naprav (porabnike naprave, proizvodne
naprave) vendar enaka za vse naprave znotraj takne skupine.
oktober 2007
23
6.2.1
Nizkonapetostno omreje (NN)
NN omreje je relativno dobro in natanno pokrito s standardi za dovoljene vplive naprav (se
pravi tudi generatorjev) na omreje.
e posebej to velja za naprave, ki se prikljuujejo v javno NN razdelilno omreje in katerih
nazivni tok ne presega 16 A fazno. Za to podroje sta osnovna standarda:
SIST EN 61000-3-2: Mejne vrednosti za oddajanje harmonskih tokov (vhodni tok

opreme do vkljuno 16 A na fazo) in
SIST EN 61000-3-3: Omejitev vrednosti kolebanja napetosti in flikerja v

nizkonapetostnih napajalnih sistemih za opremo z naznaenim tokom do 16 A in ni
prikljuena pod doloenimi pogoji.
Za naprave, ki se prikljuujejo v javno NN razdelilno omreje in katerih nazivni tok ne

presega 75 A fazno, se lahko uporabita standarda:
SIST EN 61000-3-11: Omejitev vrednosti kolebanja napetosti in flikerja v

nizkonapetostnih napajalnih sistemih za opremo z naznaenim tokom do 75 A, ki je
prikljuena pod doloenimi pogoji1 in
SIST EN 61000-3-12: Mejne vrednosti Mejne vrednosti za harmonske tokove, ki jih

povzroa oprema, prikljuena na nizkonapetostne napajalne sisteme z naznaenim tokom,
vejim od 16 A in <= 75 A po liniji.
V praksi se ta dva standarda uporabljata takrat, ko je nazivni tok naprave veji od 16 A in manji
od 75 A fazno. Sta vmesna stopnja med standardoma za opremo do 16 A fazno in tehninima
poroiloma SIST-TP IEC/TR2 61000-3-4 in SIST-TP IEC/TR2 61000-3-5, ki obravnavata
vkljuevanju opreme v NN omreja, katere nazivni tok presega 16 A fazno.
6.2.2
Srednjenapetostno omreje (SN)
Za SN omreje pa je v vsakem primeru nujna INDIVIDUALNA OBRAVNAVA VSAKE

NAPRAVE za proizvajanje elektrine energije v skladu s temi Navodili.
6.2.3
Splono o vkljuevanju v omreje
Pred natannejim nartovanjem vkljuitve vseh vrst naprav za proizvajanje elektrine

energije v SN ali NN omreje, je nujen posvet pri upravljalcu distribucijskega omreja
(SODO), v katerega se bo naprava vkljuila.
Oddajne meje za naprave je treba obravnavati tako, da je v omreju mogoe dolgorono
zagotavljati takne napetostne razmere, ki ustrezajo standardu SIST EN 50160. Pri tem je treba
slediti naelu, da se elektrina energija proizvaja s im manj motnjami in da se dovoljen nivo
motenj v omreju porazdeli med vse (tudi bodoe!) uporabnike omreja.
prevod naslova ni uraden, ker naslov e uradno ni preveden v slovenino.
oktober 2007
24
Postopek prikljuevanja RV-jev v omreje s stalia motenj po vodniku, ki so: harmonska

napetost, medharmonska napetost, upadi in porasti napetosti pri zagonih, zaustavitvah ter
stikalnih manevrih, neravnoteje napetosti in kolebanje napetosti ter fliker je zato povsem
individualne narave in je lahko od primera do primera razlien, glede na mo naprave in mesto
vkljuitve v omreje.
Za posamezne naprave, ki se prikljuujejo v NN omreje in ne presegajo nazivnega toka
16 A fazno, njihov proizvajalec z izjavo o skladnosti in CE oznako na napravi jami, da je
naprava narejena v skladu z vsemi zadevnimi direktivami, ki se opirajo na stanje tehnike. V
veliki veini primerov odraajo stanje tehnike harmonizirani standardi. To pomeni, da se mora
izjava o skladnosti za generator nanaati tudi na Direktivo o elektromagnetni zdruljivosti, ki je
podprta s standardi elektromagnetne zdruljivosti druine SIST EN 61000-X-X. Zato dodatno
preverjanje, ali se naprava v smislu motenj po vodniku sme prikljuiti ali ne, pri prikljuevanju
posameznih naprav ene vrste, ni potrebno.
Za naprave, ki presegajo to tokovno mejo, pa je prikljuitev v smislu motenj po vodniku
pogojena z razmerami v omreju v toki priklopa naprave in jo mora posebej odobriti
distribucijsko podjetje, v skladu s standardi, ki so navedeni zgoraj. Distribucijsko podjetje po
posebnem postopku (upotevajo kratkostino mo in morebitne ostale vire motenj v okolici)
preveri, ali je prikljuitev takne naprave v omreje mogoa.
Prav tako je potrebna posebna preveritev monosti vkljuitve tudi takrat, ko se vkljuuje v
omreje ve enakih naprav blizu skupaj, eprav vsaka naprava zase ustreza pogojem iz
relevantnega standarda oziroma ima CE oznako.
Vsekakor je pomembno, da je naprava prav tako sama sposobna obratovati v omreju, kjer je
kakovost napetost v skladu s SIST EN 50160.
Za doloene skupine naprav (na primer vetrne elektrarne, sonne elektrarne) obstajajo posebni
standardi, s pomojo katerih je na osnovi podatkov proizvajalca elektrarne mogoe ugotoviti
prispevek te naprave k posameznim motnjam v omreju. Dolnost distribucijskega podjetja pa je,
da v primeru zahtevka za vkljuitev skupine teh naprav v omreje (na primer polje vetrnih
elektrarn) preveri nivoje motenj, ki jih bodo te naprave povzroale v omreju.
Po vkljuitvi RV v omreje mora biti le-to e vedno sposobno napajati vse odjemalce in njihove
porabnike tako, da bodo lahko dolgorono delovali nazivno. SODO lahko na osnovi izmerjenih
moteih vplivov, ki izvirajo s strani naprav v omreju, zahteva prekinitev paralelnega
obratovanja teh naprav do odprave vzroka motenj.
oktober 2007
25
6.3 Meje dovoljenih motenj naprav v omreje

6.3.1
Spremembe napetosti pri stikalnih manevrih
Pri stikalnih manevrih na generatorju (vklopi in izklopi generatorja iz omreja, preklopi polov
asinhronskega generatorja, preklopi kompenzacijskih stopenj), prihaja do hitrih upadov ali
porastov napetosti v trenutku stikalnega manevra.
Primer na sliki 6.1 prikazuje potek napetosti na generatorskih sponkah pri zagonu asinhronskega
generatorja. V asu zagona se napetost pred zagonom U hipoma znia za velikost d, nato pa se
po konanem zagonu ustali na velikosti, ki je za U vija od napetost pred zagonom U. Un
predstavlja nazivno, Uc pa dogovorjeno napetost. Un in Uc sta na NN nivoju enaki, na SN nivoju
pa se lahko razlikujeta.
napetost
Umax
U
d
U
Un , Uc
Umin
as
Slika 6.1 - Potek napetosti na generatorskih sponkah pri zagonu asinhronskega generatorja.
Na stinem mestu generatorja z ostalim omrejem sme biti relativna sprememba napetosti d ob
stikalnih manevrih na generatorju manja ali enaka dovoljenim vrednostim ddov, ki so navedene v
razpredelnicah 6.1 in 6.2.
Za stikalne manevre, katerih frekvenca ponavljanja r ne presega 0,1 min-1, (1 sprememba v 10
minutah), velja (v skladu s krivuljo Pst = 0,8):
Razpredelnica 6.1: Dovoljene vrednosti relativnih sprememb napetosti ob stikalnih manevrih

ob frekvenci ponavljanja, ki je manja od ene ponovitve na 10 minut.
oktober 2007
r < 0,1 min-1
ddov
nizkonapetostno (NN) omreje
3%
srednjenapetostno (SN) omreje
2%
26
Za stikalne manevre, ki se pojavljajo redkeje in katerih frekvenca ponavljanja r ne presega

0,01 min-1, (nekajkrat na dan), lahko dovolimo vije vrednosti relativnih napetostnih sprememb:
Razpredelnica 6.2: Dovoljene vrednosti relativnih sprememb napetosti ob stikalnih manevrih

ob frekvenci ponavljanja, ki je manja od ene ponovitve na 100 minut
(oziroma nekajkrat na dan) velja (v skladu s krivuljo Pst = 0,8):
r < 0,01 min-1
ddov
6%
3%
Izraun relativne spremembe napetosti

Relativno spremembo napetosti lahko izraunamo s pomojo formule 6.1:
d=
S n
cos( - ) ,
S KS
(6.1)
kjer so:
d
Sn
SKS
- relativna sprememba napetosti,

- sprememba moi naprave,
- kratkostina mo omreja v toki priklopa naprave,
- fazni kot impedance omreja in
- fazni kot spremembe moi naprave.
V najslabem primeru se privzame vrednost cos(- ) = 1.

Za posamezne vrste generatorjev veljajo naslednje ugotovitve iz prakse:
Generatorji, ki uporabljajo razsmernik ali frekvenni pretvornik ob upotevanju

obiajnih sinhronizacijskih pravil pri vklopu ne povzroajo omembe vredne spremembe
moi. Pri izklopu pa je lahko sprememba moi naprave enaka nazivni moi naprave.
Sinhronski generatorji ob upotevanju obiajnih sinhronizacijskih pravil pri vklopu ne

povzroajo omembe vredne spremembe moi. Pri izklopu pa je lahko sprememba moi
naprave enaka nazivni moi naprave.
Asinhronski generatorji lahko povzroijo pri vklopu spremembo moi, ki znaa do 10 x

nazivne moi naprave, e so iz mirovanja zagnani kot motor. e natanna vrednost ni
znana, se privzame vrednost 8 x. Za generatorje, ki so iz mirovanja zagnani s pomojo
primarne energije in sinhronizirani pri priblino sinhronski hitrosti vrtljajev, znaa
sprememba moi v veini primerov pod 4 x nazivne moi naprave. Pri preklopu polov
naprave je treba raunati s taknim faktorjem nazivne moi naprave, kot pri motorskem
zagonu iz mirovanja.
Za vetrne elektrarne proizvajalci podajajo relativne spremembe napetosti, ki jih povzroajo

vetrne elektrarne pri stikalnih manevrih.
oktober 2007
27
Za polje vetrnih elektrarn, ki so vkljuene v omreje na istem stinem mestu, naeloma faktorja
istoasnosti za stikalne manevre ni treba upotevati, ker statistino gledano ne prihaja do
stikalnih manevrov v istem trenutku za ve vetrnic hkrati.
V praksi se je izkazalo, da je najve teav zaradi upadov napetosti pri stikalnih manevrih pri
asinhronskih generatorjih. Zato je pri elektrarnikem postroju z ve asinhronskimi generatorji v
smislu zmanjevanja vpliva elektrarne na omreje nujno potrebno le-te sinhronizirati z
doloenim asovnim zamikom (> 1 min) enega za drugim.
Za vse vrste naprav velja, da se glede na priakovano frekvenco stikalnih manevrov r

dovoljene vrednosti relativnih sprememb napetosti ddov, ne sme presei!
6.3.2
Jakost flikerja
Dovoljena vrednost dolgotrajnega flikerja Plt dov, ki ga na najmanj ugodnem stinem mestu
v omreju povzroajo hkrati VSE v omreje vkljuene naprave za proizvajanje elektrine
energije, znaa:
Plt dov = 0,46 .
Obravnava jakosti flikerja pri generatorjih je v normalnih primerih potrebna samo za vetrne
elektrarne, kjer faktor prispevka naprave k flikerju (predvsem pri vetrnih elektrarnah z
asinhronskim generatorjem) dosega vrednosti do 50!
Izraun jakosti flikerja

a) Za omreje s samo ENIM GENERATORJEM, ki je relevanten za povzroanje flikerja:
Enostavna ocena brez upotevanja faznega kota impedance omreja se opravi po formuli 6.3:
Plt c
S n gen
S KS
(6.3)
kjer so:
Plt
Sn gen
SKS
c
- jakost dolgotrajnega flikerja,

- nazivna mo naprave,
- kratkostina mo omreja v toki priklopa naprave in
- faktor prispevka naprave k flikerju, ki ga poda proizvajalec naprave.
b) Za omreje z VEJIM TEVILOM GENERATORJEV, ki so relevantni za povzroanje

flikerja in so prikljueni na enem stinem mestu v omreju, se upoteva verjetnost pojava
istoasnega stohastinega uma in se zato uporabi kvadratini sumirni zakon za jakost flikerja:
n
Plt =
lt i
(6.4)
i =1
kjer sta:
Plt
i
oktober 2007
- jakost dolgotrajnega flikerja in

- indeks posameznega generatorja.
28
Za generatorske postroje z n enakimi generatorji tako velja:
Plt = n Plt i ,
(6.5)
kjer sto:
Plt
n
i
- jakost dolgotrajnega flikerja,

- tevilo enakih generatorjev in
- indeks posameznega generatorja.
Na stinem generatorskega postroja mora biti Plt manji od Plt dov.

c) Za omreje z VEJIM TEVILOM GENERATORJEV, ki so relevantni za povzroanje
flikerja in so prikljueni na razlinih mestih v omreju,
Naj Plt j k oznauje jakost flikerja, ki ga na stinem mestu k povzroajo generatorji, ki so
vkljueni na stinem mestu j v omreju.
Postopek izrauna za enostavna radialna omreja:
1. Izraunamo prispevek generatorjev iz stinega mesta j na jakost flikerja na stinem mestu
j. Pri tem uporabimo pravila iz tok a) in b).
2. Za generatorje iz stinega mesta j izraunamo njihov prispevek k jakosti flikerja na
stinem mestu k.
e je stino mesto j bolj oddaljeno od RTP-ja kot stino mesto k, to pomeni, da je:
S KS j
kratkostina mo SKS j < SKS k , potem je Plt jk = Plt jj
.
(6.6)
S KS k
e je stino mesto j blije RTP-ju kot stino mesto k, to pomeni, da je:
kratkostina mo SKS j SKS k , potem je Plt jk = Plt jj .
(6.7)
3. Rezultirajoa jakost flikerja na stinem mestu k se izrauna po formuli:

n
Plt k =
lt jk
(6.8)
j=1
Za bolj zapletena omreja (ring, zazankana, ) je pri izraunu jakosti flikerja nujno potrebna
uporaba raunalnike simulacije!
Dodatna pojasnila glede obravnave jakosti flikerja pri generatorjih

Za vetrne elektrarne proizvajalci podajajo dve vrsti vpliva elektrarn na fliker:
v kontinuiranem obratovanju zaradi sprememb in nihanja jakosti vetra in
zaradi stikalnih manevrov, kot so preklopi kompenzacijskih naprav, preklopi polov,

delovanje menjalnika,
oktober 2007
29
V izraunu se upoteva prispevek flikerja elektrarne zaradi obeh vrst virov flikerja. Za polje
vetrnih elektrarn mora biti na stinem mestu polja vetrnih elektrarn Plt manji od Plt dov.
6.3.3
Harmonska napetost
Podrobna obravnava generatorja glede harmonske napetosti je v praksi potrebna ponavadi samo
v primerih, ko generator uporablja razsmernik ali frekvenni pretvornik za povezavo z
omrejem.
6.3.3.1 Naprave z nazivnim tokom do 16 A fazno v NN omreju

Uporabljajo se meje, ki so navedene v standardu SIST EN 61000-3-2, razred A.
6.3.3.2 Rotacijski stroji
Harmonska napetost, ki jo povzroa kot generator uporabljen rotacijski stroj, mora biti v skladu s
standardom SIST EN 60034-1: Rotacijski elektrini stroji 1. del: Naznaene vrednosti in
lastnosti.
6.3.3.3 Generatorji z razsmernikom ali frekvennim pretvornikom
Obravnava harmonske napetosti se opravi s pomojo dovoljenih vrednosti toka posameznega
harmonika, ki ga generira naprava (generator) in se obravnava za najbolj znailne rede
harmonikov ter za celostni harmonski tokovni faktor popaenja THDin.
Emisijske vrednosti posameznih harmonikov toka, morajo biti za generatorje manje od:
I
p
S KS

,
I n 2000 S n gen
(6.9)
kjer so:
I
In
Sn gen
SKS
p
Razpredelnica 6.3:
- red harmonika,
- harmonski tok,
- nazivni tok naprave, ki se izrauna iz nazivne moi naprave,
- nazivna mo naprave,
- kratkostina mo omreja v toki priklopa naprave in
- proporcionalni faktor, ki je odvisen od reda harmonika in je za
posamezne harmonike naveden v razpredelnici 6.3.
Proporcionalni faktor za posamezne rede harmonikov.
11
13
17
19
>19
6 (18)*
15
10
1,5
OPOMBA: * velja za nevtralni vodnik v trifaznih tirivodnih sistemih.
oktober 2007
30
Skupni celostni tokovni faktor popaenja THDin mora biti manji od:
50
I
THDin =
=2
In
S KS
20
,
2000 S n gen
(6.10)
kjer so:
THDin
I
In
Sn gen
SKS
OPOMBA:
6.3.4
- celostni harmonski tokovni faktor popaenja naprave,

- harmonski tok,
- nazivni tok naprave, ki se izrauna iz nazivne moi naprave,
- red harmonika,
- nazivna mo naprave in
- kratkostina mo omreja v toki priklopa naprave.
THDin ni nujno enak THDi, ki se nanaa na osnovno harmonsko komponento toka

I1. Relacija med njima je naslednja:
I
(6.11)
THDin = THDi 1 ,
In
kjer so:
THDin - celostni harmonski tokovni faktor popaenja naprave,
THDi - celostni harmonski tokovni faktor popaenja naprave, ki se
nanaa na osnovno komponento toka,
I1
- osnovna komponenta toka in
In
- nazivni tok naprave, ki se izrauna iz nazivne moi naprave.
Komutacijske zareze
Obravnava generatorja glede komutacijskih zarez je v praksi potrebna ponavadi samo v primerih,
ko generator uporablja omreno voden razsmernik za povezavo z omrejem. e so amplitude
komutacijskih zarez prevelike, je nujno potrebno vgraditi duilko med razsmernik in omreje.
Na sliki 6.2 je prikazana napetost med faznim in nielnim vodnikom na stinem mestu
est-pulznega razsmernika z in brez duilke pri kotu proenja = 45
Komutacijske zareze izraunamo po formuli (6.12):
U kom
d kom =
,
(6.12)
U1
kjer so:
dkom
- relativna globina komutacijske zareze,
Ukom - najveje odstopanje omrene napetosti od trenutne vrednosti osnovne
komponente napetosti in
U1
- temenska vrednost osnovne komponente napetosti.
oktober 2007
31
brez duilke
z duilko
Slika 6.2 -
Napetost med faznim in nevtralnim vodnikom na stinem mestu est-pulznega

razsmernika z in brez duilke pri kotu proenja = 45.
a) teoretini potek napetosti
b) praktien potek - poveava zareze iz a)
Zaradi nazornosti prikaza so na sliki 6.2 prikazane samo 4 in ne vseh 6 komutacijskih zarez.
Za generatorje so dovoljene vrednosti dkom komutacijskih zarez, ki so navedene v

razpredelnici 6.4.
Razpredelnica 6.4:
Dovoljene vrednosti komutacijskih zarez.
dkom
6.3.5
0,05
0,025
Neravnoteje napetosti
V nizkonapetostnih (NN) omrejih je treba enofazne generatorje vkljuevati v omreje

tako, da fazno neravnoteje v obratovanju ne presega 4,6 kW.
Mo enofaznega generatorja ne sme presegati 4,6 kW. e je na loilnem mestu vkljuenih v
omreje ve enofaznih generatorjev hkrati, morajo biti im bolj enakomerno razporejeni po
fazah. V nobenem primeru ne sme fazno neravnoteje v obratovanju presegati 4,6 kW (razlika v
moi med posameznimi fazami).
oktober 2007
32
To je relevantno predvsem pri vkljuevanju fotovoltainih sistemov, ki uporabljajo enofazne

razsmernike za povezavo z omrejem.
Skupna mo neodvisnih enofaznih generatorjev na loilnem mestu, ki so po fazah razporejeni
tako, da v obratovanju pri njihovi nazivni moi nesimetrija na loilnem mestu ne presega
4,6 kW, ne sme presegati 30 kW.
V primeru, da so ti enofazni generatorji povezani v skupino in je mo enakomerno
porazdeljena med vse enofazne razsmernike, je potrebno z regulacijo generatorjev zagotoviti, da
v obratovanju nesimetrija ne presega 4,6 kW. Tak primer so v kaskado vezani enosmerni
razsmerniki pri fotovoltainih elektrarnah, ki so enakomerno razporejeni po fazah. V tem
primeru mora obstajati skupna regulacija vseh vkljuenih razsmernikov, ki zagotovi, da v
obratovanju v nobenem primeru ni preseena dovoljena meja nesimetrije 4,6 kW. e takna
regulacija obstoja, potem za tak sistem omejitev moi na 30 kW ni potrebna.
6.4 Vkljuitev v NN omreje

6.4.1
Preverjanje ali so meritve potrebne
Osredotoi se na TP SN/NN, na katerega bo prikljuen razpreni vir. Preverjanje ali so meritve

potrebne, se izvede tako, da se izrauna kratkostino mo na 2/3 doline najdaljega voda zgolj
iz prispevka 110 kV omreja. Ostale vire se obvezno zanemari.
Kot merilo vzamemo, da elektrarna, oziroma skupina elektrarn ne sme poveati napetost omreja
za ve kot 0,5 %.
S RV =
S KS110 0,5%
100
S RV = navidezna dopustna mo, ki ne spremeni napetost za ve kot 0,5 %

Navidezna mo elektrarne je vedno doloena kot S EL = 1,25 PEL
EL
= vsota vseh moi elektrarn, ki so na doloen TP e prikljuene
S ELnova S RV S EL
V kolikor je S ELnova prevelika glede na izraun je potrebno izvesti kontrolne meritve.
Priporoamo, da se meritve izvede v vsakem primeru in tudi, e e ni prosilcev za priklop male
elektrarne.
oktober 2007
33
6.4.2
Meritve napetostnih razmer
Meritve napetostnih razmer se izvaja v skladu z zahtevami standarda SIST EN 50160. To

pomeni, da bo merilo napetost v 10-minutnem povpreju 1 teden.
Meritve se vedno izvajajo v dveh tokah omreja. Vendar obstaja razlika ali je bodoa elektrarna
prvi razpreni vir na doloenem TP-ju ali pa na tem TP-ju e obratujejo drugi razpreni viri.
6.4.2.1 Bodoa elektrarna BO PRVI RAZPRENI VIR na TP-ju.

V temu primeru se napetost meri v TPju in na koncu voda, na katerega bo elektrarna prikljuena.
Meritve se vedno izvaja na koncu voda ne glede na to kje na vodu bo elektrarna prikljuena v
omreje.
Iz meritev dobimo podatek o najveji izmerjeni napetosti v enem tednu. Vzamemo najvejo
napetost ne glede na kateri merilno toko in ne glede na kateri fazi je bila izmerjena.
Vedno mora veljati pogoj U MAXmer < U MAXdov , da je mogoe vkljuiti elektrarno v omreje.
Sledi izraun navidezne moi elektrarne, ki bi jo bilo e mogoe vkljuiti v omreje.

S KS110 = kratkostina mo na toki priklopa elektrarne (upoteva se samo prispevek iz 110 kV
omreja)
U MAXdov = najvija dovoljena napetost v NN omreju
U MAXmer = najvija izmerjena vrednost napetosti
U N = nazivna fazna napetost omreja
S EL =
S KS 110 (U MAXdov U MAXmer )

UN
V kolikor je S ELnova > S EL oziroma 1,25 PELnova = S EL priklop elektrarne ni mogo.
Mone reitve:
1.
2.
3.
Omeji se mo elektrarne.
Povea se kratkostina mo omreja.
V kolikor je najnija izmerjena napetost omreja vija od dopustne minimalne se
lahko gre v prestavitev odcepov na transformatorju v TP-ju.
Po vsaki reitvi se ponovno preveri vkljuljivost v omreje z upotevanjem novih dejstev.
oktober 2007
34
6.4.2.2 Bodoa elektrarna NE BO PRVI RAZPRENI VIR na TP-ju.

V temu primeru se napetost meri na koncu voda, na katerega bo elektrarna prikljuena in na
koncu odcepa (voda) na katerem so prikljueni razpreni viri z najvejo mojo oziroma z
najvejo mojo glede na kratkostino mo omreja. V kolikor gre za isti odcep, se eno meritev
prenese v TP.
Tudi v temu primeru nas najbolj zanima najveja izmerjena napetost v enem tednu. Vendar je
pomembno kje je bila ta napetost izmerjena.
a. Najvija napetost je izmerjena na izvodu TP-ja na katerega bo prikljuena

elektrarna.
S KS110 = kratkostina mo v toki priklopa elektrarne (upoteva se samo prispevek iz 110 kV
omreja)
U MAXmer = najvija izmerjena vrednost napetosti
S EL =
S KS 110 (U MAXdov U MAXmer )

UN
V kolikor je S ELnova > S EL oziroma 1,25 PELnova = S EL priklop elektrarne ni mogo.

oktober 2007
35
b. Najvija napetost ni izmerjena na izvodu TP-ja na katerega bo prikljuena

elektrarna ampak na drugem.
S KS110 = kratkostina mo na toki priklopa elektrarne (upoteva se samo prispevek iz 110 kV
omreja)
S KS110TP = kratkostina mo v TP-ju oziroma v toki kjer se oba voda zdruita ( upoteva se samo
prispevek iz 110kV omreja )
U MAXmerEL = najvija izmerjena vrednost napetosti na izvodu na katerem bo elektrarna
U MAXmerDV = najvija izmerjena vrednost napetosti
S KS 110 (U MAXdov U MAXmerEL )

UN
S
(U MAXdov U MAXmerDV )
S ELDV = KS110TP
UN
Vzame se tisto mo, ki je manja.
S ELEL =
(S EL
(S EL
= S ELEL ) < S ELDV

= S ELDV ) < S ELEL
V kolikor je S ELnova > S EL oziroma 1,25 PELnova > S EL priklop elektrarne ni mogo.
Mone reitve:
1.
2.
3.
Omeji se mo elektrarne.
Povea se kratkostina mo omreja.
V kolikor je najnija izmerjena napetost omreja vija od minimalne se lahko gre v
prestavitev odcepov na transformatorju v TP-ju.
Po vsaki reitvi se ponovno preveri vkljuljivost v omreje z upotevanjem novih dejstev.
oktober 2007
36
6.5 Vkljuitev v SN omreje

6.5.1
Preverjanje ali so meritve potrebne
Osredotoi se na RTP 110kV/SN, na katerega bo prikljuen razpreni vir. Preverjanje ali so

meritve potrebne, se izvede tako, da se izrauna kratkostino mo v toki priklopa in
kratkostino mo v RTP-ju. Obe moi se izrauna zgolj iz prispevka 110 kV omreja. Preverimo,
ali se na omreju RTP-ja (SN in NN) e nahaja kak razpreni vir. V kolikor je skupna navidezna
mo vseh virov veja od 5 % nazivne moi transformatorja v RTP, priporoamo, da se gre v
izvedbo meritev.
S KS 110 RTP = kratkostina mo na SN napetostnem nivoju na zbiralkah v RTP-ju.
S KS 110 ME = kratkostina mo na SN napetostnem nivoju v toki prikopa elektrarne.
Upotevamo, da je navidezna kratkostina mo precej vija zaradi vpliva regulacijskega
transformatorja v RTP-ju.
S KS110 nav =
S KS 110 RTP S KS 110 ME

S KS110 RTP S KS110 ME
Upotevamo, da sme elektrarna spremeniti napetost za najve 0,5 %. To izraunamo na sledei

nain.
S RV =
S KS 110 nav 0,5%

100
S RV = navidezna dopustna mo, ki na spremeni napetost za ve kot 0,5 %

Navidezna mo elektrarne je vedno doloena kot S EL = 1,25 PEL
S ELnova S RV
V kolikor je S ELnova prevelika glede na izraun je potrebno izvesti kontrolne meritve.
6.5.2
Meritve napetostnih razmer
V temu primeru se meritve izvajajo na NN nivoju. Meritve na SN nivoju bi bile preve

tehnoloko zapletene (napetostni merilni transformatorji), prav tako pa nebi dale podatka, kakne
so in bodo napetostne razmere na NN porabnikem napetostnem nivoju. Izjema so le porabniki,
ki so prikljueni direktno na SN napetostni nivo.
oktober 2007
37
Meritve izvajamo vedno v dveh tokah.
Prva merilna toka je najbolj oddaljen TP, ki se nahaja v bliini zadnje elektrarne na vodu. V
kolikor se na omreju TP-ja e nahaja razpreni viri, se meritve izvaja v toki kjer se nahaja
najbolj oddaljen razpreni vir. V nasprotnem primeru se meritve izvaja v TP-ju.
Druga merilna toka je TP, ki je najbliji RTP-ju. Tudi v temu primeru se meritve izvaja v TPju, oziroma v primeru e se na njegovem omreju nahajajo razpreni viri v toki najbolj
oddaljenega razprenega vira.
V nekompavndiranih SN omrejih, na katerih se e nahajajo razpreni viri, lahko priakujemo,

da bomo izmerili najvejo napetost v toki 1.
Iz meritve dobimo dva podatka o najveji izmerjeni napetosti
U MAXtoc1 = najvija izmerjena napetost v prvi toki ( NN fazna napetost )
U MAXtoc 2 = najvija izmerjena napetost v drugi toki ( NN fazna napetost )
U MAXdov = najvija dovoljena vrednost fazne napetosti
Izvedemo kontrolni izraun za prvo toko

S KS 110 ME = kratkostina mo na SN napetostnem nivoju v toki prikopa elektrarne.
S KS110 nav1 =
S KS110 RTP S KS110 ME

S KS 110 RTP S KS110 ME
Sledi izraun najveje dovoljene moi razprenega vira
oktober 2007
38
S RV 1 =
S KS 110 nav (U MAXdov U MAXtoc1 )

U N 230V
Izvedemo kontrolni izraun za drugo toko

S KS110TP = kratkostina mo na SN napetostnem nivoju v toki najblijega TP-ja.
S KS110 nav 2 =
S KS 110 RTP S KS 110TP

S KS110 RTP S KS110TP
Sledi izraun najveje dovoljene moi razprenega vira
S RV 2 =
S KS 110 nav (U MAXdov U MAXtoc1 )

U N 230V
Obe izraunani moi morata biti viji od navidezne moi bodoe elektrarne.
1,25 PEL < S RV 1 in 1,25 PEL < S RV 2
6.6 Metode, ki ne potrebujejo meritev
Soglasje za vkljuitev je mono izdati tudi brez meritev. Pogoj je, da je celotno podroje RTPja
dobro modelirana tako na SN, kot NN nivoju. Model mora imeti tudi verodostojno predstavljene
poravnike.
Pogoji za modelno preverjanje vkljuevanja razprenih virov v SN in NN omreje:
Tono modelirano omreje celotnega RTP-ja (dovolj je statien model),

Tono modelirani porabniki in njihova asovna in pozicijska funkcija,
Modeli e obstojein razprenih virov.
Postopek preverjanja vkljuljivosti razprenih virov:

1. V omreje se doda bodoi razpreni vir.
2. Vsi viri vkljuno z bodoim ne obratujejo, poraba je najveja priakovana.
3. Porabe ni oziroma je minimalna pasovna, vsi razpreni viri obratujejo z najvejo delovno
mojo pri cos () = 0,8.
V nobenem primeru mejne vrednosti napetosti ne smejo biti preseene.

oktober 2007
39
7 KARAKTERISTIKA JALOVE MOI

Jalova mo je predpisana s:
cos( ) =
QLM
= jalova mo/navidezna mo.
S LM
Ali za elektrarne bolje, ker so tako opredeljene tudi smeri pretokov s:
tg ( ) =
QLM
= jalova mo/delovna mo.
PLM
P > 0 delovna mo tee v omreje

(P > 0 in tg ( ) = pozitiven) jalova mo tee iz elektrarne v omreje.
(P > 0 in tg ( ) = negativen) jalova mo tee iz omreja v elektrarno.
Delovna, jalova in navidezna mo so vedno definirane na loilnem mestu.
QLM
= trenutna jalova mo na loilnem mestu
PLM
= trenutna delovna mo na loilnem mestu
V nadaljevanju podajamo tipine zahteve za karakteristiko proizvodnje jalove energije. V

kolikor tehnine zahteve ne dopuajo taknega obratovanja, ali pa so kakni drugi zadrki
glede taknega obratovanja, lahko upravljavec omreja (SODO) doloi drugano
karakteristiko proizvodnje jalove energije!
Navedene karakteristike jalove moi SE NE OBRAVNAVAJO KOT SISTEMSKA
STORITEV, temve kot POTREBEN POGOJ ZA OBRATOVANJE GENERATORJA v
distribucijskem omreju.
oktober 2007
40
7.1 Naprave za kompenzacijo jalove energije

Karakteristike jalove moi v poglavjih 7.2, 7.3, 7.4 so predpisane splono. Upravljavec
distribucijskega podjetja (SODO) lahko predpie drugane karakteristike.
7.1.1
Generatorji so zmoni proizvajati jalovo energijo
V kolikor so generatorji fizikalno-tehnino zmoni proizvajati jalovo mo, se priporoa, da se jih

v ta namen tudi uporabi. Dodatne kompenzacijske naprave elektrarno podraijo, vnaajo v sistem
nepotrebne dodatne elemente ter spreminjajo celotno karakteristiko elektrarne.
7.1.2
Generatorji niso zmoni proizvajati jalove energije
V primerih, ko generator ali skupina generatorjev ni zmona delno ali v celoti proizvajati jalove
energijo je potrebno dograditi naprave za kompenzacijo jalove energije. Delili jih bomo v dve
osnovni skupini.
Za vse vrste kompenzacijskih naprav se priporoa:
vsak izpad loilnega mesta vodi v takojen izpad kompenzacijske naprave in
kompenzacijske naprave se vkljuuje ele 15 s do 30 s po zagonu generatorja.
a) (TIP R) kompenzacijska naprava ne povzroa feroresonannih pojavov

V to skupino sodijo aktivne kompenzacijske naprave (razsmernike), sinhroni mehanski
kompenzatorji in drugi. Za vgraditev taknih naprav ni potrebno preverjanje lastnosti omreja za
pojave feroresonanc.
b) (TIP F) kompenzacijska naprava lahko povzroa feroresonanne pojave
V to skupino spadajo kompenzacijske naprave, ki imajo vgrajene pasivne elemente kot so
kondenzatorji. Za vgradnjo le-teh je potrebno pridobiti posebno dovoljenje upravljavca
distribucijskega omreja (SODO-ta).
oktober 2007
41
7.2 Razpreni viri z nazivnim tokom do 16 A fazno vkljueni v NN omreje

(razred A)
Velja za klasifikacije: 0.0N1 do 3.7N1,
0.0N2 do 7.4N2 in
0.0N3 do 10.0N3
Veina mikro-generacij ima vgrajene asinhrone ali pretvornike generatorje. Tehnoloko so ti
postroji zelo preprosti, vendar morajo kljub temu obratovati v skladu z nekaterimi zahtevami.
Pretoki jalove moi

Ne glede na tip generatorja veljajo naslednji parametri, ki jih mora vzdrevati mikro-generacijski
postroj.
Q
, napetost, jalova in delovna mo so definirane na loilnem mestu v 15 s asovnem
P
intervalu.
tg ( ) =
Ko je trenutna mo generatorja P 20 % PIG instalirane moi velja naslednja enaba za

Q
karakteristiko jalove moi: tg ( ) =
(7.1).
0 ,2 PIG
Razpredelnica 7.1: Karakteristika jalove moi razprenih virov razreda A (do 16 A fazno
vkljueni v NN omreje).
cos()
tg()
naraa do Uf + 5%
0,99 .. 0,90 cap
0,15 .. 0,45
naraste preko Uf + 5%
1,00 .. 0,95 ind
0,00.. -0,30
pada proti Uf
1,00 .. 0,95 ind
0,00.. -0,30
pade pod Uf
0,99 .. 0,90 cap
0,15 .. 0,45
Karakteristika jalove moi velja ne glede na tip generatorja. Izjema so elektrarne, ki imajo
vgrajene tudi sinhrone ali pretvornike generatorje. Zaeleno je, da te elektrarne obratujejo po
karakteristiki, ki je opisana v poglavju 7.4 (razred C).
oktober 2007
42
Karakteristika jalove moi RV-ja razreda A
tg (fi )
0,5
0,4
0,3
0,2
0,1
0
200
-0,1
210
220
230
240
250
260
-0,2
-0,3
-0,4
U f (V)
Slika 7.1: Karakteristika jalove moi razprenih virov razreda A (do 16 A fazno vkljueni v
NN omreje).
S histerezno karakteristiko doseemo, da pri velikih porabah v omreju RV pomaga pri
napetostnih razmerah, med tem, ko pri nizkih porabah in posledino poviani napetosti izkljui
del kompenzacije in na ta nain preprei pojav feroresnonanc v omreju.
Kljub vsemu, mora lastnik RV-ja dobiti soglasje od upravljalca distribucijskega omreja
(SODO-ta) za vgradnjo pasivnih kompenzacijskih elementov (kondenzatorjev). V kolikor
omreje ne dopua vgradnjo pasivnih kompenzacijskih elementov se upravljalec
distribucijskega omreja (SODO) in lastnik RV-ja sporazumeta o ceni jalove energije, ki jo bo
postroj porabil.
oktober 2007
43
7.3 Razpreni viri moi do 250 kW vkljueni v NN omreje (razred B)

Velja za klasifikacije: 0.0N3 do 250.0N3
RV-ji tega razreda imajo v veini primerov vgrajene asinhrone generatorje. Avtomatika je
obiajno preprosta.
Pretoki jalove moi

Pretoki jalove moi so definirani na loilnem mestu. Ti postroji smejo biti izkljuno trifazni.
Karakteristika jalove moi velja ne glede na tip generatorja. Izjema so elektrarne, ki imajo
vgrajene tudi sinhrone ali pretvornike generatorje. Zaeleno je, da te elektrarne obratujejo po
karakteristiki, ki je opisana v poglavju 7.4 (razred C).
Ne glede na tip generatorja veljajo naslednji parametri, ki jih mora vzdrevati RV.
Napetost, jalova in delovna mo ter tg ( ) =
Q
, so definirane na loilnem mestu v 15 s
P
asovnem intervalu.
PIG = instalirana mo generatorjev
P = trenutna mo generatorjev
Razpredelnica 7.2: Karakteristika jalove moi razprenih virov razreda B (do 250 kW
vkljueni v NN omreje).
oktober 2007
tg()
U < UN-5%
Q = 0,45 P 0,15 PIG
UN-5% U UN+5%
(U U N ) P 0,15 P
Q = 0,15 6
IG
U N
UN+5% < U
Q = 0,15 P 0,15 PIG
44
Karakteristika jalove moI RV-ja razreda B pri polni moi generatorja

tg(fi )
0,7
0,6
0,5
0,4
0,3
0,2
0,1
U (V)
0
350
-0,1
360
370
380
390
400
410
420
430
440
450
-0,2
-0,3
-0,4
Slika 7.2:
Karakteristika jalove moi razprenih virov razreda B (do 250 kW vkljueni v NN

omreje).
Dokaj irok pas odstopanja je doloen zato, da se izognemo velikim in kompleksnim

kompenzacijskim napravam.
Kljub vsemu, mora lastnik RV-ja dobiti soglasje od upravljalca distribucijskega omreja
(SODO-ta) za vgradnjo pasivnih kompenzacijskih elementov (kondenzatorjev). V kolikor
omreje ne dopua vgradnjo pasivnih kompenzacijskih elementov se upravljalec
distribucijskega omreja (SODO) in lastnik RV-ja sporazumeta o ceni jalove energije, ki jo bo
postroj porabil.
oktober 2007
45
7.4 Razpreni viri moi nad 250 kW vkljueni v NN omreje (razred C)

Velja za klasifikacije: 0.0N3 do 1600.0N3
V tem primeru gre obiajno e za kompleksneje elektrarne oziroma industrijske obrate. Vpliv
teh generacij na omreje je e znaten. Posledino so ostreje tudi obratovalne zahteve.
Pretoki jalove moi

Pretoki jalove moi so definirani na loilnem mestu. Ti postroji smejo biti izkljuno trifazni.
Karakteristika jalove moi velja ne glede na tip generatorja, brez izjem.
Postroj (generatorji in kompenzacije skupaj) mora biti sposoben proizvajati jalovo energijo do
cos()=0,8 pri nazivni moi.
Zahtevana je zvezna karakteristika jalove moi, ki jo opisuje enaba 7.2.
2
QGEN =
S NG 1 (cos( N ))
PTG
(U U D ) 0,1 S 1 (cos( ))2 (7.2),
+ CG
NG
N
2
S NG cos( N ) 0,05 U CG
kjer so:
QGEN ... trenutna jalova mo,
PTG ... trenutna delovna mo generatorjev,
U D ... dejanska napetost,
S NG ... nazivna navidezna mo generatorjev,
cos( N ) 0 ,8 obvezno,
U CG ... dogovorjena napetost generatorja.
Minimalne zahteve do RV-ja glede jalovi moi:
Sposobnost proizvodnje jalove moi vsaj:
QPROIZ = S NG 0,8
Sposobnost porabe jalove moi vsaj:
QPOR = S NG 0,98 QPOR = 0,25 QPROIZ
oktober 2007
46
Q / Qn
Karakteristika jalove moi pri 5 % statini karakteristiki regulatorja
1,2
Pg = 0
Pg = Pn
0,8
0,6
0,4
0,2
U (%)
0
85
90
95
100
105
110
-0,2
-0,4
Slika 7.3: Karakteristika jalove moi razprenih virov razreda C (nad 250 kW vkljueni v NN
omreje).
V kolikor se napetost omreja znia toliko, da posledino generator presee svoje tokovne meje,
je dovoljeno omejevati jalovo mo na naslednji nain:
S = trenutna navidezna mo generatorja, SNG = nazivna navidezna mo generatorja.
1,2 S NG S > S NG po 5 s se sme omejiti jalovo mo toliko, da generator obratuje s S = S NG .
1,2 S NG < S
jalovo mo se lahko omeji takoj in toliko, da generator obratuje s S = S NG .
Upravljavec distribucijskega omreja (SODO) in lastnik elektrarne se morata dogovoriti katera je

tista dogovorjena napetost (UCG), pri kateri je pretok jalove moi Q = 0 ob pretoku delovne moi
P = 0. V NN napetostnem nivoju je obiajno UCG = 400 V.
oktober 2007
47
7.5 Razpreni viri moi do 10 MW vkljueni v SN omreje (razred D)

Velja za klasifikacije: 0.0S3 do 10000.0S3
Te elektrarne so obiajno vejih moi, ni pa nujno. Vsaka elektrarna, ki ima v lasti tudi
transformator SN/NN ali SN/GN, na ta transformator pa niso prikljueni drugi odjemalci, se
teje, da je vkljuena v SN omreje.
Pretoki jalove moi

Pretoki jalove moi so definirani na loilnem mestu, ki pa ni nujno, da je na SN napetostnem
nivoju. Ti postroji smejo biti izkljuno trifazni. Karakteristika jalove moi velja ne glede na tip
generatorja, brez izjem.
Postroj (generatorji in kompenzacije skupaj) mora biti sposoben proizvajati jalovo energijo do
cos() = 0,8 pri nazivni moi.
Zahtevana je zvezna karakteristika jalove moi, ki jo opisuje enaba 7.3.
2
QGEN
S NG 1 (cos( N ))
PTG
(U U D )
2
=
+ CG
0,1 S NG 1 (cos( N )) (7.3),

2
S NG cos( N ) u STAT U CG
kjer so:
QGEN ... trenutna jalova mo,
PTG ... trenutna delovna mo generatorjev,
U D ... dejanska napetost,
S NG ... nazivna navidezna mo generatorjev,
cos( N ) 0 ,8 obvezno,
U CG ... dogovorjena napetost generatorja,
u STAT ... statina karakteristika jalove moi.
Minimalne zahteve do RV-ja glede jalovi moi
Sposobnost proizvodnje jalove moi vsaj
QPROIZ = S NG 0,8
Sposobnost porabe jalove moi vsaj
QPOR = S NG 0,98 QPOR = 0,25 QPROIZ
oktober 2007
48
Upravljalec distribucijskega omreja (SODO) mora lastniku podati dva podatka:

1.
Nivo dogovorjene napetosti generatorja U CG in
2.
Statino karakteristiko jalove moi u STAT .
Dogovorjeno napetost se doloi glede na toko priklopa elektrarne (pozicija omreja) in glede na
napetostne razmere v tem omreju. Upotevati je treba tudi meje, ki jih doloajo standardi.
Ne glede na dobljene rezultate mora biti u STAT v doloenih mejah iz naslednjih razlogov:
u STAT 0,1
statika nastavljena blizu te meje je zelo polona karakteristika, ki komaj e

zaobjame skrajne meje standarda SIST EN 50160.
u STAT 0,03 statika nastavljena blizu te meje bo privedla do preostrih skokov jalove moi pri
vsaki manipulaciji regulacijskega stikala na transformatorju v RTP-ju.
7.5.1
Nekompavndirano delovanje transformatorja v RTP
V primeru nekompavndiranega obratovanja transformatorja v RTP-ju se privzame, da je napetost

na zbiralkah RTP-ja konstantna. Posledino je v pogojih neobremenjenega omreja takna tudi
napetost celotnega omreja ( U MAX ).
U MAX = najvija priakovana napetost v toki priklopa v pogojih brez obremenitve in brez
upotevanja kapacitivnosti omreja ter ostalih elektrarn (napetost zbiralk v RTP-ju).
V pogojih polno porabniko obremenjenega omreja prihaja do padcev napetosti v omreju.
Posledino se nia napetost v toki priklopa elektrarne. V izraunu minimalne napetosti ne
upotevamo ostalih elektrarn v tem omreju, saj je njihovo obratovanje izven nadzora
distribucijskega podjetja.
U MIN = najnija priakovana napetost v toki priklopa elektrarne z upotevanjem polne
obremenitve omreja in brez upotevanja e obstojeih elektrarn.
Dogovorjeno napetost generatorja U CG in statino karakteristiko regulatorja u STAT izraunamo iz
U MAX in U MIN z enabama 7.4:

U CG =
oktober 2007
U MAX + U MIN
2
u STAT =
U MAX U MIN U MAX U MIN

=
2 U CG
U MAX + U MIN
(7.4).
49
7.5.2
Kompavndirano delovanje transformatorja v RTP
To omreje je nekoliko kompleksneje, saj regulacijski transformator s svojim delovanjem

kompenzira padce napetosti v omreju. Posledino lahko ob polni porabniki obremenitvi v
bliini RTP-ja priakujemo najvije napetosti, med tem ko je z blianjem centrom porabe
napetost vse bolj konstantna.
U MAX = najvija priakovana napetost v toki priklopa elektrarne, ko je omreje polno

obremenjeno brez upotevanja ostalih elektrarn.
Najnija priakovana napetost nastopa takrat, ko je omreje neobremenjeno. Privzame se, da je
to napetost, ko je transformator v RTP-ju neobremenjen.
U MIN = najnija priakovana napetost v omreju, ko je le to neobremenjeno brez upotevanja
ostalih elektrarn in kapacitivnosti omreja.
Dogovorjeno napetost generatorja U CG in statino karakteristiko regulatorja u STAT izraunamo iz
U MAX in U MIN z enabama 7.5:

U CG =
U MAX + U MIN
2
u STAT =
U MAX U MIN U MAX U MIN

=
2 U CG
U MAX + U MIN
(7.5).
V kolikor se napetost omreja znia toliko, da posledino generator presee svoje tokovne meje
je dovoljeno omejevati jalovo mo na naslednji nain:
S
= trenutna navidezna mo generatorja,
SNG = nazivna navidezna mo generatorja.

1,2 S NG S > S NG , po 5 s se sme omejiti jalovo mo toliko, da generator obratuje s S = S NG .
1,2 S NG < S ,
oktober 2007
jalovo mo se lahko omeji takoj in toliko, da generator obratuje s S = S NG .
50
Q / Qn
Karakteristika jalove moi pri 5 % statini karakteristiki regulatorja
1,2
Pg = 0
Pg = Pn
0,8
0,6
0,4
0,2
U (%)
0
85
90
95
100
105
110
-0,2
-0,4
Slika 7.4: Karakteristika jalove moi razprenih virov razreda D (do 10 MW vkljueni v SN
omreje) pri nastavljeni 5 % statiki regulatorja jalove moi (uSTAT = 0,05).
oktober 2007
51
8 KARAKTERISTIKA DELOVNE MOI

V pogojih paralelnega obratovanja z omrejem ni primerno, da se generatorji odzivajo na
spremembe frekvence, saj to lahko vodi v neeleno otono obratovanje posaminih delov
sistema. Frekvenno odvisna karakteristika moi generatorja pa je potrebna, e je zahtevano
otono obratovanje za napajanje porabnikov znotraj elektrarne. Iz tega sledi nekaj zahtev, ki jih
morajo izpolnjevati regulatorji delovne moi.
8.1 Odklopnik na loilnem mestu je hkrati generatorsko stikalo

Generator sme obratovati s frekvenno odvisno karakteristiko le v fazi sinhronizacije. im se
odklopnik loilnega mesta vkljui se mora nemudoma izkljuiti regulator frekvence P=F(f).
Regulator frekvence naj se izkljui iz regulacijske zanke takoj, ko loilno mesto posreduje signal
(ODKLOPNIK LM VKLJUEN).
Regulator frekvence se lahko ponovno vkljui v regulacijsko zanko, ko loilno mesto posreduje
signal (ODKLOPNIK LM IZKLJUEN).
8.2 Odklopnik na loilnem mestu ni generatorsko stikalo

To so elektrarne, ki imajo poleg odklopnika na loilnem mestu vgrajene tudi generatorske
odklopnike na posaminem generatorju. Katera toka (loilno mesto ali generatorski odklopnik)
je sinhronizacijska, ni pomembno.
Regulator frekvence naj se izkljui iz regulacijske zanke takoj, ko sta prisotna dva (oba
hkrati!) signala:
ODKLOPNIK LM VKLJUEN in
GENERATORSKI ODKLOPNIK VKLJUEN.
Regulator frekvence se lahko ponovno vkljui v regulacijsko zanko, ko loilno mesto

posreduje najmanj enega izmed obeh signalov:
ODKLOPNIK LM IZKLJUEN ali
GENERATORSKI ODKLOPNIK IZKLJUEN.
oktober 2007
52
9 PRIKLJUITEV ELEKTRARNE V
ELEKTROENERGETSKO OMREJE
DISTRIBUCIJSKO
9.1 Vloga za projektne pogoje

Postopek prikljuitve elektrarne v distribucijsko elektroenergetsko omreje je povzet po trenutno
veljavni zakonodaji in se lahko ob spremembi oziroma revidiranju zakonov in predpisov, ki to
podroje pokrivajo, ustrezno spremeni.
Vloga za projektne pogoje oziroma pogoje za projektiranje (izdelava PGD/PZI) se naslovi na
pristojno distribucijsko podjetje (ZGO 1, Ur.list t. 110/02, 50. len - pridobivanje projektnih
pogojev in soglasij).
Pristojni soglasodajalec mora doloiti projektne pogoje najpozneje v 15 dneh po prejemu poziva,
e se projektira enostavni ali manj zahtevni objekt oziroma v 30 dneh po prejemu poziva, e se
projektira zahtevni objekt, razen e za posamezno vrsto objekta poseben zakon ne doloa
druganega roka. V projektnih pogojih, ki ne smejo biti v nasprotju s pogoji iz izvedbenega
prostorskega akta, mora soglasodajalec navesti dolobe zakona oziroma predpisa, izdanega na
podlagi zakona, v katerih ima podlago, da daje projektne pogoje in soglasja.
e soglasodajalec v roku iz prejnjega odstavka ne doloi projektnih pogojev ali e v teh pogojih
ne navede podlage v predpisu za izdajo projektnih pogojev in soglasij, se teje, da pogojev za
nameravano gradnjo nima ter da je s tem dano tudi njegovo soglasje. e pa v predpisanem roku
soglasodajalec, ki je doloil projektne pogoje, ne izda ali ne odree soglasja, se teje, da je
njegovo soglasje dano.
Izdajo taknega soglasja oziroma akta lahko pristojni soglasodajalec odree samo v primeru, e
projektna reitev ni v skladu z njegovimi projektnimi pogoji. Pristojni soglasodajalec lahko
odree izdajo soglasja z odlobo, zoper katero je dovoljena pritoba na tisto ministrstvo, v
katerega delovno podroje sodi izvajanje predpisa, v katerem ima taken soglasodajalec podlago,
da daje projektne pogoje in soglasja.
Referent za soglasja v slubi za energetsko nartovanje v sodelovanju s slubo za zaito in
obratovalne meritve, dispeersko slubo ter slubo za merjenje elektrine energije pripravi
projektne pogoje. V projektnih pogojih je podan nain prikljuitve na distribucijsko omreje,
merilne in zaitne naprave, nain obratovanja,
oktober 2007
53
Vloga za projektne pogoje
Izdaja projektnih pogojev

Dopolnitev vloge
Izdelava PGD/PZI
Soglasje k PGD projektni dokumentaciji
Vloga za izdajo soglasja za prikljuitev
NE
Vloga popolna
DA
Izdaja soglasja za prikljuitev
Vloga za izdajo pogodbe o prikljuitvi
Izdaja pogodbe o prikljuitvi
Pogodba o dostopu do DO
Pogodba o dobavi in oddaji elektrine energije
Slika 9.1 Potek prikljuevanja elektrarne v omreje
oktober 2007
54
Pri izdelavi PGD/PZI mora investitor/projektant upotevati vse projektne pogoje:
meritve prevzete in oddane elektrine energije,
nazivna napetost, frekvenca,
maksimalna proizvodna mo,
toka priklopa,
izklop v primeru izpada napetosti na omreju ter sinhronizacija na omreje skladno z

navodili upravljavca/operaterja omreja (SODO-ta) (pogoj za paralelno obratovanje z
distribucijskim omrejem).
Upotevati je treba vse veljavne standarde in tehnine predpise, ukrepe varstva pri delu, itd.
9.2 Soglasje za prikljuitev elektrarne

Za vsako elektrarno, ki bo obratovala paralelno, ali kombinirano otono-paralelno z
distribucijskim elektroenergetskim omrejem, mora proizvajalec pridobiti soglasje za
prikljuitev elektrarne.
Soglasje za prikljuitev elektrarne izda v upravnem postopku pristojna organizacija SODO-ta na
osnovi Vloge za izdajo soglasja za prikljuitev.
Vlogi za izdajo soglasja za prikljuitev elektrarne, ki vsebuje osnovne tehnine podatke
elektrarne:
prikljuna mo,
lokacija,
leto prikljuitve
morajo biti priloene tudi naslednje priloge:
katastrski nart z vrisanimi objekti elektrarne (posredovan skupaj z idejno zasnovo),
lokacijska informacija,
PGD/PZI (v sklopu tega: enopolna shema elektrarne, nart povezav zait in elementov
loilnega mesta).
Sestavni del vloge za izdajo soglasja za prikljuitev elektrarne je tudi vloga za izdajo soglasja za
prikljuitev lastne porabe in ostalega odjema, e ta kategorija odjema obstaja v okviru elektrarne
in je napajanje z elektrino energijo potrebno ko elektrarna ne obratuje.
Referent za izdajo soglasja pregleda popolnost vloge, skladnost projekta s projektnimi pogoji,
skladnost projekta z organizacijskim predpisom o pregledu projektne dokumentacije zunanjega
izvora, skladnost projekta z elektroenergetskimi ter s tehninimi pogoji.
Preveri se ali normalno stanje distribucijskega omreja ustreza glede parametrov (kratkostini
tok, omrena impedanca, zanesljivost itd) nartovani obremenitvi in nainu obratovanja na
prevzemno-predajnih mestih, monosti prikljuitve postroja proizvajalca brez ogroanja
oktober 2007
55
zanesljivosti napajanja in nedopustnih povratnih vplivov s stalia doloil o kakovosti elektrine

energije na njegovo omreje.
V primeru nepopolne vloge, je le to treba dopolniti.
Soglasje za prikljuitev se v primeru popolne vloge izda v 60 oz. 30-ih dneh na osnovi veljavne
zakonodaje (trenutno: Uredba o splonih pogojih za dobavo in odjem elektrine energije (Ur.list
RS t. 117/2002) ter Zakon o splonem upravnem postopku (Ur.list RS t. 80/99, 70/00)).
Skupaj s soglasjem se vlagatelju polje vloga za izdajo pogodbe o prikljuitvi na distribucijsko
omreje.
V soglasju, ki ga izda upravljalec distribucijskega elektroenergetskega omreja (SODO) se
navedejo vsi tehnini pogoji, potrebni za izdelavo prikljuka ter ostali sploni pogoji:
nazivna napetost na odjemnem mestu,
vrsta prikljuka in zaetno mesto prikljuka,
oprema, ki jo je treba obnoviti ali zgraditi za izvedbo prikljuka,
as breznapetostnega stanja pri delovanju APV,
podatki o parametrih omreja, na katerega se bo uporabnik prikljuil (maks. prikljuna

mo in zemeljskostini tok),
izvedba zaitnih ukrepov SODO,
nazivni tok varovalnih naprav prikljuka,
mesto izvedbe prevzemno-predajnih meritev elektrine energije ter obseg merilnih,

zaitnih in kontrolnih naprav,
osnovni in dodatni zaitni ukrepi pred nevarno napetostjo dotika ter
drugi tehnini in sploni pogoji.
Doloila soglasja za prikljuitev so za proizvajalca obvezna. Spremembe parametrov stinega,

loilnega in prevzemno-predajnega mesta, ali spremembe dogovorjenega naina obratovanja so
dovoljene samo s predhodno pismeno odobritvijo SODO-ta.
9.3 Priklop elektrarne na distribucijsko elektroenergetsko omreje

Po pridobitvi soglasja za prikljuitev, pred prikljuitvijo sledi e pregled prikljuka. Izdelani
prikljuek mora izpolnjevati pogoje iz soglasja za prikljuitev. e prikljuek izpolnjuje tehnine
in druge pogoje doloene v Sistemskih obratovalnih navodilih distribucijskega omreja za
elektrino energijo (SONDO-E), upravljavec distribucijskega omreja (SODO) in uporabnik
distribucijskega omreja skleneta pogodbo o prikljuitvi na distribucijsko omreje. (22. len
Uredbe o splonih dobavnih pogojih za dobavo in odjem elektrine energije).
Upravljavec distribucijskega elektroenergetskega omreja (SODO) po potrebi izvede morebitne
preizkuse ter izda poroilo o skladnosti izvedbe prikljuka s pogoji doloenimi v Soglasju za
prikljuitev, veljavnimi standardi in predpisi ter internimi organizacijskimi predpisi in navodili
upravljavca distribucijskega omreja (SODO-ta).
oktober 2007
56
e prikljuek ne izpolnjuje tehninih pogojev za prikljuitev, ali e gre za odstopanja od pogojev

doloenih v Soglasju za prikljuitev, SODO to utemelji in naloi proizvajalcu izvedbo dodatnih
ali prilagoditvenih ukrepov.
Po pridobitvi soglasja oziroma sklenitvi pogodbe o prikljuitvi, je potrebno skleniti pogodbo o
dobavi in odjemu elektrine energije. Predhodno je potrebno pridobiti licenco, energetsko
dovoljenje in urediti pravni status za kvalificiranega proizvajalca elektrine energije
(kvalificirani proizvajalci so proizvajalci elektrine energije iz OVE in kogeneracijskih
sistemov).
Po trenutno veljavni zakonodaji (ZGO 1-UPB1) se po opravljenem tehninem pregledu lahko
odredi poskusno obratovanje. as poskusnega obratovanja je namenjen izvajanju funkcionalnih
preizkusov in izvedbi prvih meritev obratovalnega za objekte, kjer je to potrebno.
Vendar pa je praksa nekoliko drugana in se ponavadi funkcionalni preizkusi izvedejo pred
tehninim pregledom, seveda, e so za to izpolnjeni doloeni pogoji.
Potrebno je pridobiti vse izjave (izvajalci, nadzor,) po ZGO-1-UPB1, opraviti meritve na el.
intalacijah, opraviti predhodne nastavitve zait, obratovalce seznaniti z obratovalnimi navodili
ter po monosti opraviti inpekcijski pregled (elektroenergetska inpekcija), nato pa se postroj ali
naprava lahko stavi pod napetost, v smislu izvajanja funkcionalnih preizkusov do tehninega
pregleda.
9.4 Navodila za obratovanje

Sestavni del pogodbe o prikljuitvi elektrarne so tudi obratovalna navodila (projektant ali
SODO), ki morajo vsebovati:
splone podatke o proizvajalcu,
podrobne podatke o vseh napravah,
ime in funkcija pooblaenih oseb,
pravice in dolnosti obeh partnerjev,
potek potrebnih stikalnih manipulacij,
doloitev naina dostopa SODO-ja do naprav in
varnostna doloila.
Obratovalna navodila morajo biti izdelana za tiste elektroenergetske postroje, ki jih morajo
upravljati delavci za katere je obvezno usposabljanje in preizkus znanja skladno s pravilnikom o
strokovni izobrazbi, delovnih izkunjah ter obveznem usposabljanju in nainu preizkusa znanja
delavcev, ki opravljajo dela in naloge upravljanja energetskih naprav.
9.5 Pogodba o dostopu do distribucijskega omreja

Proizvajalec mora skleniti s SODO-tom Pogodbo o dostopu do distribucijskega omreja, ki je
predpogoj za odkup elektrine energije v vmesnem preizkusnem obratovalnem obdobju, ko je
elektrarna prikljuena vzporedno z distribucijskim omrejem ni pa e sklenjena pogodba o
odkupu ter niso e opravljene nekatere izmed preizkusnih meritev, ki jih je potrebno izvesti pod
napetostjo. S Pogodbo o dostopu slednji pridobi za doloen as zagotovljen dostop do
distribucijskega omreja za doloeno koliino energije ob doloenem asu in v doloeni smeri ter
oktober 2007
57
Pred sklenitvijo Pogodbe o dostopu je potrebno pri SODO-tu vloiti Zahtevo za dostop do
distribucijskega omreja, ki vsebuje vse potrebne podatke za sklenitev Pogodbe o dostopu :
ime in sede proizvajalca,
ime, sede in ifra posrednika, e ta ni identina s ifro proizvajalca (prodajalec) le

njegov zastopnik,
ime pogodbenega planika za storitev dostopa,
licenco za upravljanje energetske dejavnosti v skladu z doloili Energetskega zakona,
as zaetka dobave elektrine energije,
as konca dobave elektrine energije,
naslov prevzemno-prodajnega mesta,
bloke 15 minutnih srednjih vrednosti moi za vsa prevzemno-predajna mesta za

delovnike, sobote in nedelje (vozni red) ali ustrezni nadomestni obremenitveni diagram.
Vse te podatke uporabnik posreduje v predpisani obliki, ki se imenuje Zahteva za dostop do

distribucijskega omreja.
Proizvajalec brez monosti registriranja poteka porabe oziroma proizvodnje v 15 minutnih
razmakih, v prehodnem obdobju predloi k pogodbi o dostopu do distribucijskega omreja svoj
nadomestni diagram.
Odstopanja od napovedanih voznih redov se bodo urejala skladno z doloili Sistemskih
obratovalnih navodilih distribucijskega omreja za elektrino energijo (SONDO-E).
9.6 Nastavitev in ureditev zait na loilnem mestu

Umerjanje, nastavitev in preskuse delovanja zaitnih naprav loilnega mesta lahko izvede, ali
pooblaeno osebje upravljalca distribucijskega omreja (SODO-ta), ali za ta dela pooblaena
fizina ali pravna oseba ob prisotnosti predstavnika SODO-ta skladno z doloili ustreznih
veljavnih pravilnikov.
Zapisnik o opravljenih preskusih je sestavni del tehnine dokumentacije objekta in mora biti
dostavljen proizvajalcu in SODO-tu.
Upravljalec distribucijskega omreja mora pri nastavitvah zait loilnega mesta upotevati
ostale zaite omreja in zaite elektrarne. Nastavitev zait mora biti selektivna. Upravljavec
distribucijskega omreja (SODO) ima monost izvesti preizkus delovanja loilnega mesta vsako
leto z enomeseno predhodno napovedjo. Preizkusi ne smejo trajati dlje kot 8 ur.
Spremembe nastavitve zaitnih naprav na loilnem mestu lahko doloa samo pooblaena oseba
upravljalca distribucijskega omreja (SODO-ta).
Nepooblaeni posegi v zaitne naprave in njihove tokokroge, ki posledino ogroajo
funkcionalnost loilnega mesta, so prepovedani.
oktober 2007
58
9.7 Uporabno dovoljenje

Za proizvodne objekte, za katere je bilo potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, uporabno
dovoljenje, po uspeno opravljenem tehninem pregledu izda tisti pristojni upravni organ, ki je
za gradnjo izdal tudi gradbeno dovoljenje.
oktober 2007
59
10 OBRATOVANJE
Za paralelno in kombinirano otono-paralelno obratovanje vsake elektrarne morajo biti
sestavljena podrobna obratovalna navodila
Obratovalna navodila za elektrarno proizvajalca, ki obravnavajo pogoje in postopke vklopa in
izklopa distribucijskega omreja, morajo biti usklajena z navodili za ta del omreja.
Proizvajalec mora o obratovanju svoje elektrarne voditi obratovalno dokumentacijo.
10.1 Obratovanje elektrarn z obiajnimi zahtevami

V to skupino sodijo klasine elektrarne (tip E), brez sklenjenih pogodb o sistemskih storitvah (tip
0):
0.0N1E0X-3.7N1E0X
0.0N3E0X-X.XN3E0X
0.0S3E0X-X.XS3E0X
Opomba: X= poljuben znak
Te elektrarne nimajo posebnih obratovalnih zahtev. Obratovati morajo v skladu s splonimi
dolobami, ki jih predpisujejo prejnja poglavja in upravljavec distribucijskega omreja (SODO).
10.2 Obratovanje porabniko-proizvodnega tipa (tip M)

V to skupino sodijo vsi priklopi, katerih lastna poraba na stinem mestu presega 20 % instalirane
delovne moi vseh generatorjev.
0.0N1M0X-3.7N1M0X
0.0N3M0X-X.XN3M0X
0.0S3MXX-X.XS3MXX
Vgradnja loilnega mesta je obvezna. Edini pogoj pri vgradnji je, da se loilno mesto nahaja
nekje vmes med generatorji in stinim mestom. O natannem poloaju loilnega mesta se odloa
investitor oziroma projektant.
Med loilnim mestom in generatorjem upravljavec distribucijskega omreja (SODO) ne garantira
parametrov napetosti in za njih ne odgovarja.
Karakteristike jalove moi so pogojene na loilnem mestu, glede na skupno instalirano mo
generatorjev in napetostni nivo loilnega mesta (poglavje 7). Ko in e se na loilnem mestu
energija pretaka iz omreja veljajo sploni porabniki pogoji.
oktober 2007
60
Kadar so generatorji namenjeni tudi otonemu obratovanju ob izpadu omreja, oziroma je

zahtevano, da so porabniki med loilnim mestom in generatorji napajani s im manj prekinitvami
tudi, ko generatorji ne obratujejo, je izjemoma dovoljeno drugano delovanje loilnega mesta. V
tem primeru se priporoa, da je zakasnilni as loilnega mesta (tLMZ) nastavljen na 0 s. Zait
loilnega mesta se v nobenem primeru ne sme blokirati.
10.3 Porabniki priklop (tip P)

V to skupino sodijo porabniki, ki sicer imajo vgrajene tudi generatorje, vendar le z namenom
pokrivanja dela ali celote svoje porabe energije. Pogojeno je, da pretok energije v omreje ne
presega 10 % nazivne moi stinega mesta.
0.0N1P0X-3.7N1P0X
0.0N3P0X-X.XN3P0X
0.0S3PXX-X.XS3PXX
oktober 2007
61
Vgradnja loilnega mesta je obvezna. Edini pogoj pri vgradnji je, da se loilno mesto nahaja
nekje vmes med generatorji in stinim mestom. O tonem poloaju loilnega mesta se odloa
investitor oziroma projektant.
Med loilnim mestom in generatorjem, SODO ne garantira parametrov napetosti in za njih ne
odgovarja.
Na stino mesto se mora vgraditi zaita povratne moi, ki zaznava smer pretoka energije. e se
energija pretaka v omreje in je vija od 10 % nazivne moi stinega mesta, zaita po 5 s trajno
izkljui odklopnik na loilnem mestu. Loilno mesto lahko deblokira le SODO.
S stalia SODO-ta se taken priklop upoteva kot isti porabniki in zanj veljajo porabnika
pravila.
Kadar so generatorji namenjeni tudi otonemu obratovanju ob izpadu omreja, oziroma je
zahtevano, da so porabniki med loilnim mestom in generatorji napajani s im manj prekinitvami
tudi, ko generatorji ne obratujejo, je izjemoma dovoljeno drugano delovanje loilnega mesta. V
tem primeru se priporoa, da je zakasnilni as loilnega mesta (tLMZ) nastavljen na 0 s. Zait
loilnega mesta se v nobenem primeru ne sme blokirati.
10.4 Sistemska mala elektrarna tip A

V to skupino sodijo elektrarne, ki s svojimi posebnimi obratovalnimi lastnostni sluijo SODO-tu
in imajo z njim sklenjeno pogodbo o sistemskih storitvah:
1250.0S3XA0 - X.XS3XA0 .
Te lastnosti so:
elektrarna je vkljuena v SN nivo,
mo elektrarne je vija od 1 MW,
elektrarna obratuje 95 % leta, remonti so napovedani in odobreni s strani upravljavca

distribucijskega omreja (SODO-ta),
elektrarna je daljinsko komunikacijsko povezana z RTP 110 kV / SN v katerega omreje

je vkljuena.
Karakteristika jalove energije je naslednja:

2
QGEN
S NG 1 (cos( N ))
PTG
(U N U D )
=
+
+ k RTP
2
S NG cos( N ) (u STAT ) U N
(10.1)
k RTP = daljinska informacij iz RTP-ja po eleni jalovi energiji.
oktober 2007
62
10.5 Sistemska mala elektrarna tip B

V to skupino sodijo elektrarne, ki s svojimi posebnimi obratovalnimi lastnostni sluijo SODO-tu
in imajo z njim sklenjeno pogodbo o sistemskih storitvah.
1250.0S3XB0 - X.XS3XB0 .
Te lastnosti so:
elektrarna je vkljuena v SN nivo;
mo elektrarne je vija od 1 MW;
elektrarna obratuje 95 % leta, remonti so napovedani in odobreni s strani upravljavca

distribucijskega omreja (SODO-ta);
elektrarna je daljinsko komunikacijsko povezana z RTP 110 kV / SN v katerega omreje

je vkljuena,
elektrarna je sposobna temnega zagona in otonega obratovanja,
loilno mesto je mono daljinsko ali lokalno prestaviti v reim (otono obratovanje ), ki
blokira delovanje frekvennih in napetostnih zait na loilnem mestu,
agregati morajo biti opremljen z vsemi zaitami, ki jih primerno itijo in hkrati
omogoajo otono obratovanje.
Karakteristika jalove energije je naslednja:

2
QGEN
S NG 1 (cos( N ))
PTG
(U N U D )
=
+
+ k RTP
2
S NG cos( N ) (u STAT ) U N
(10.2)
k RTP = daljinska informacij iz RTP-ja po eleni jalovi energiji.
oktober 2007
63
11 VZDREVANJE
Vse naprave v elektrarni je potrebno redno vzdrevati in po potrebi obnavljati tako, da je v
vsakem trenutku zagotovljeno varno obratovanje. Poleg naprav elektrarne je proizvajalec dolan
skrbeti tudi za vzdrevanje transformatorske postaje, SN vodov in NN vodov, ki so njegova last.
11.1 Vzdrevanje in pregledi zaitnih naprav loilnega mesta

Stikalno in zaitno opremo loilnega mesta mora lastnik opreme redno vzdrevati in preverjati
pravilnost njenega delovanja, skladno z veljavnimi tehninimi predpisi in navodili za
vzdrevanje.
Umerjanje zait in funkcionalni preskus izvede pooblaeno osebje upravljavca distribucijskega
omreja (SODO-ta) skladno z veljavnimi tehninimi predpisi.
Proizvajalec lahko zaupa umerjanja in preskuanja naprav loilnega mesta pooblaeni fizini ali
pravni osebi.
Navedene preskuse je potrebno opraviti tudi, e elektrarna iz tehninih ali drugih razlogov ve
kot 6 mesecev ni obratovala, oziroma vsakokrat, ko morebitne spremembe osnovnih parametrov
ali naina obratovanja vplivajo na funkcionalnost loilnega mesta.
11.2 Vzdrevanje proizvajaleve energetske opreme

Proizvajalec mora zagotoviti redno periodino vzdrevanje stikal, relejne zaite,
transformatorja, generatorja, akumulatorskih baterij ter ostale opreme, tako, da lahko v vsakem
trenutku zagotovi varno obratovanje in zahteve distribucije.
Proizvajalec mora vnaprej obveati upravljalca distribucijskega omreja (SODO-ta) o
nartovanih planskih izklopih elektrarne - vira.
11.3 Vzdrevanje distribucijske opreme in vodov

Pred zaetkom dela na distribucijskem vodu (normalno potekajo dela v breznapetostnem stanju)
je potrebno na vzdrevanem odseku voda, od omreja loiti vse vire, ki so na ta odsek normalno
prikljueni.
Ozemljitev in kratkostina povezava se izvede na delovnem mestu in to na vseh vodih, ki so v
normalnem obratovanju pod napetostjo. S posegom se iti delavce pred udarom elektrinega
toka, ki bi lahko bil posledica nenamernega priklopa naprav, zaradi pojava statine elektrike ali
zaradi atmosferskih in induciranih napetosti.
Na SN distribucijskih omrejih se za ozemljevanje in kratkostino povezavo na loilnem mestu
predlaga uporaba ozemljilnih noev, oziroma, kjer bi to bilo iz doloenih razlogov nujno
potrebno, se vgradnja teh noev zahteva.
oktober 2007
64
Distribucijsko podjetje (SODO) ima pravico vstopa v prostore postrojev vira zaradi:
pregleda proizvodnih postrojev, zaitnih naprav in pregleda oziroma preizkuanja

naprav, ki jih distribucija namesti za svoje potrebe,
vzdrevanja ali popravila opreme in naprav v lasti distribucije,
izklopa celotnega proizvodnega vira brez opozorila, e po mnenju distribucije obstaja

nevarnost in je taken takojen poseg nujen, da se zaiti osebje, distribucijsko omreje in
oprema, oprema in lastnina tretjih oseb pred kodo, ki bi jo lahko povzroil proizvodni
vir,
izklopa proizvodnega vira od omreja, e se zahteva breznapetostno stanje omreja zaradi

del na omreju ali napravah distribucijskega omreja,
ponovnega vklopa proizvodnega vira na omreje po konanju del.
oktober 2007
65
12 VARSTVO PRI DELU

Vsaka elektrarna mora biti projektirana, zgrajena in opremljena skladno z doloili veljavnih
standardov in tehninih predpisov.
V celoti morajo biti upotevani ukrepi varstva pri delu, kar z ustreznimi izjavami potrdijo
izdelovalci tehnine dokumentacije in vsi izvajalci del.
Ukrepi za zaito pred posrednim dotikom v elektrarni morajo biti izvedeni na osnovi podatkov o
distribucijskem elektroenergetskem omreju, kamor se elektrarna vkljuuje.
Upravljalec distribucijskega omreja (SODO) mora za elektrarne prikljuene na nizkonapetostno
omreje v elektroenergetskem soglasju podati:
nadomestno impedanco kratkostine zanke NN voda,
zaitni sistem za zaito pred posrednim dotikom.
Osebje, ki posluuje postroje in naprave v elektrarni, mora biti ustrezno strokovno usposobljeno
in seznanjeno z ukrepi varstva pri delu. Periodino preverjanje znanja iz varstva pri delu se
izvaja v skladu z veljavno zakonodajo.
Pri delu na elektroenergetskih objektih, elektroenergetskih postrojih, elektrinih napravah in
opremi se upoteva Pravilnik o varstvu pri delu pred nevarnostjo elektrinega toka PVET, (Ur.l.
RS t. 29/92):
Dela se delijo v tri kategorije:
Delo v breznapetostnem stanju
Pred zaetkom dela v breznapetostnem stanju se mora mesto dela zavarovati z uporabo 5
varnostnih pravil:
o izklopiti in vidno loiti naprave z vseh strani,

o prepreiti ponovno vklopitev,
o preveriti breznapetostno stanje,
o ozemljiti in kratkostino povezati izklopljene naprave,
o ograditi mesto dela od delov, ki so ostali pod napetostjo.
Delo v bliini naprav, ki so pod napetostjo
Pogosto so razmere na delovnih mestih takne, da ni mogoe zagotoviti popolnega

breznapetostnega stanja v tolikni meri od mest dela, da delavci nikakor ne bi imeli monosti
posegati v bliino delov pod napetostjo. Torej se dela izvajajo v bliini delov pod napetostjo.
Takrat moramo izvesti zaklanjanje delov pod napetostjo z uporabo dovolj trdnih in zanesljivo
postavljenih izolacijskih pregrad. Pri tem moramo upotevati minimalne ter izjemoma
poveane razdalje razdalje, ki so predpisane v PVET.
oktober 2007
66
Delo pod napetostjo
e niso izvedeni posebni in ustrezni varnostni ukrepi, so dela pod napetostjo zelo nevarna za
delavce, naprave in opremo. Zato je delo na elektroenergetskih objektih, elektroenergetskih
postrojih, elektrinih napravah in opremi pod napetostjo dovoljeno samo v posebnih
primerih, kar mora biti opredeljeno in utemeljeno ter podrobno obdelano v internih predpisih.
12.1 Blokada vklopa loilnega odklopnika

Preklopka mora biti dvo poloajna.
Poloaj 0
Blokada vklopa odklopnika na loilnem mestu
Preklopka prestavljena v ta poloaj povzroi takojen izklop odklopnika in blokira odklopnik v

izklopljenem poloaju.
Poloaj 1
Avtomatsko delovanje loilnega mesta
Ta poloaj omogoi krmiljenju elektrarne manipulacije z odklopnikom na loilnem mestu.

Ob delovanju nadtokovne zaite, ki deluje na odklopnik loilnega mesta (v kolikor je izvedeno
tako) naj premik preklopke v poloaj 0 in nato v poloaj 1 deblokira posluevanje avtomatike
elektrarne z odklopnikom.
Preklopka mora biti obvezno opremljena s kljuavnino blokado, ki onemogoa nepooblaeno
spreminjanje stanja.
oktober 2007
67
13 PREHODNE IN KONNE DOLOBE

(po konanem revizijskem postopku vpisati kateri organ in kdaj je ta Navodila sprejel, datum
veljavnosti Navodil oziroma prenehanje veljavnosti sedanjih navodil in rok, v katerem je
zgrajene objekte potrebno vskladiti z zahtevami Navodil za prikljuevanje in obratovanje
elektrarn intalirane moi do 10 MVA).
oktober 2007
68

Navodila Za Priključevanje Elektrarn

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Navodila Za Priključevanje Elektrarn

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

NAVODILA

ZA PRIKLJUEVANJE IN OBRATOVANJE ELEKTRARN

Ljubljana, oktober 2007

Navodila za prikljuevanje in obratovanje elektrarn intalirane elektrine moi do 10 MW

KLASIFIKACIJA ELEKTRARN ........................................................................................5

Klasifikacija glede na instalirano mo elektrarne in mesto vkljuitve v omreje......................................5

Klasifikacija glede na smer pretoka energije.............................................................................................6

Zdrueno oznaevanje klasifikacije elektrarn ...........................................................................................7

Elektrina zaita loilnega mesta...........................................................................................................11

Nadtokovne zaite .................................................................................................................................14

Zemeljskostine zaite ...........................................................................................................................15

Elementi za dostop avtomatike elektrarne do odklopnika .......................................................................17

Praktina izvedba loilnega mesta...........................................................................................................19

STINO MESTO .................................................................................................................21

KAKOVOST ELEKTRINE ENERGIJE........................................................................23

Meje za oddajne motnje naprav v omreje..............................................................................................23

Presojanje dovoljenih motenj v omreje .................................................................................................23

Meje dovoljenih motenj naprav v omreje ..............................................................................................26

Vkljuitev v NN omreje ........................................................................................................................33

Vkljuitev v SN omreje .........................................................................................................................37

Metode, ki ne potrebujejo meritev ..........................................................................................................39

KARAKTERISTIKA JALOVE MOI .............................................................................40

Naprave za kompenzacijo jalove energije...............................................................................................41

Razpreni viri z nazivnim tokom do 16 A fazno vkljueni v NN omreje (razred A).............................42

Razpreni viri moi do 250 kW vkljueni v NN omreje (razred B) ......................................................44

Razpreni viri moi nad 250 kW vkljueni v NN omreje (razred C) ....................................................46

Razpreni viri moi do 10 MW vkljueni v SN omreje (razred D).......................................................48

KARAKTERISTIKA DELOVNE MOI ..........................................................................52

Odklopnik na loilnem mestu je hkrati generatorsko stikalo...................................................................52

Navodila za prikljuevanje in obratovanje elektrarn intalirane elektrine moi do 10 MW

Odklopnik na loilnem mestu ni generatorsko stikalo.............................................................................52

PRIKLJUITEV ELEKTRARNE V DISTRIBUCIJSKO ELEKTROENERGETSKO

Vloga za projektne pogoje ......................................................................................................................53

Soglasje za prikljuitev elektrarne...........................................................................................................55

Priklop elektrarne na distribucijsko elektroenergetsko omreje..............................................................56

Pogodba o dostopu do distribucijskega omreja .....................................................................................57

Nastavitev in ureditev zait na loilnem mestu......................................................................................58

Obratovanje elektrarn z obiajnimi zahtevami ........................................................................................60

Obratovanje porabniko-proizvodnega tipa (tip M) ................................................................................60

Porabniki priklop (tip P)........................................................................................................................61

Sistemska mala elektrarna tip A...............................................................................................................62

Sistemska mala elektrarna tip B...............................................................................................................63

Vzdrevanje in pregledi zaitnih naprav loilnega mesta ......................................................................64

Vzdrevanje proizvajaleve energetske opreme......................................................................................64

Vzdrevanje distribucijske opreme in vodov ..........................................................................................64

12 VARSTVO PRI DELU.........................................................................................................66

Blokada vklopa loilnega odklopnika .....................................................................................................67

13 PREHODNE IN KONNE DOLOBE ............................................................................68

Navodila za prikljuevanje in obratovanje elektrarn intalirane elektrine moi do 10 MW

Navodila za prikljuevanje in obratovanje elektrarn intalirane elektrine moi do 10 MW

2.1 Klasifikacija glede na instalirano mo elektrarne in mesto vkljuitve v

Oznaevanje tipa glede na priklop in mo generatorjev

Na prvem mestu je delovna mo v kW, zaokroena na eno decimalko.

Elektrarna moi 4,36 kW, vkljuena v NN napetostni nivo, z enofaznim

Navodila za prikljuevanje in obratovanje elektrarn intalirane elektrine moi do 10 MW

2.2 Klasifikacija glede na smer pretoka energije

Klasien proizvodni priklop

Porabniko - proizvodni priklop

Oznaevanje glede na smer pretoka energije:

= klasien proizvodni priklop.

M = porabniko - proizvodni priklop.

Navodila za prikljuevanje in obratovanje elektrarn intalirane elektrine moi do 10 MW

2.3 Klasifikacija glede na nain obratovanja in vodenja s strani SODO-ta ter