Qube TRPESKI

PROMENA NA MONETARNATA STRATEGIJA ZA POBRZ VLEZ VO EVROPSKATA UNIJA

Voved

ko za ne{to postoi op{ta soglasnost me|u politi~kite partii na makedonskata politi~kia scena, nezavisno dali se zastapeni vo Parlamentot so svoi pratenici ili se nadvor od Parlamentot, toa e - strate{kata cel na Republika Makedonija da stane ~lenka na Evropskata unija, a podocna i na Evropskata monetarna unija. I ne samo kaj partiite, tuku, voop{to, i kaj naselenieto vo RM postoi, mislam, najvisok procent na izjasnuvawe za za~lenuvawe vo EU me|u zemjite aspiranti za vlez vo EU. Vo ostvaruvaweto na taa strte{ka cel stignavme do fazata (statusot) zemja kandidat za ~lenstvo. Datumot za otpo~nuvawe pregovori, EU doprva treba da go odredi. Za za~lenuvawe vo Evropskata Unija

Avtorot e redoven profesor na Ekonomskiot Fakultet vo Skopje. Na redovnite studii predava Monetarna ekonomija i Bankarstvo, a na postdiplomskite studii: Evropski Monetaren Sistem, Monetarna Analiza i Bankarski Sistemi.

30

Qube TRPESKI

zemjata kandidat treba da gi ispolni tn. Kopenhagenski kriteriumi, a za za~lenuvawe vo Evropskata monetarna unija treba da se ispolnat tn. Mastri{ki kriteriumi. Ona {to e specifi~no za na{ata zemja, e faktot, {to denes, Republika Makedonija, re~isi vo celost gi ispolnuva Mastri{kite kriteriumi, koi se potrebni za vtorata faza, za za~lenuvaweto vo Evropskata monetarna Unija, a s u{te e daleku od ispolnuvaweto na Kopenhagenskite kriteriumi {to se potrebni za za~lenuvawe vo Evropskata Unija. Toa, vpro~em, implicitno se iznesuva i vo izve{tajot na EU pri dodeluvaweto na statusot kandidat za ~lenka na na{ata zemja. Imeno, vo Izve{tajot se iznesuvaat pofalni zborovi za postignata makroekonomska stabilnost, posebno za cenovnata stabilnost, stabilnosta na devizniot kurs na denarot, niskiot buxetski deficit i umerenata zadol`enost na zemjata. Site gorespomenati postignuvawa se vsu{nost kriteriumi potrebni za vleguvawe vo Evropskata monetarna unija, i na{ata zemja, denes, gi ispolnuva. Ona na {to treba da rabotieme vo narednite godini e zadr`uvaj}i ja makroekonomskata stabilnost - da prezemame merki potrebni za ispolnuvawe na Kopenhagenskite kriteriumi. Na ekonomski plan, glavnite problemi koi site gi znaeme, a koi se naglaseni i vo Izve{tajot na EU se: visokata nevrabotenost vo Republika Makedonija i niskite stapki na ekonomskiot rast. Za postignuvawe na povisoki stapki na rast i namaluvawe na nevrabotenosta, pokraj drugite faktori, kako {to se sozdavawe na uslovi (biznis klima), za privlekuvawe na pozna~itelni prilivi na stranski investicii, i okura`uvawe na doma{nite banki, deviznite za{tedi od naselenieto deponirani kaj niv, namesto da gi ~uvaat vo stranski banki, da gi investiraat vo Republika Makedonija, potrebna e, po moe mislewe i promena na monetarnata stategija. Toa }e se obideme da go obrazlo`ime na narednite stranici. Vidovi monetarni strategii Postojat tri glavni monetarni strategii koi denes se upotrebuvaat vo svetot:

Promena na monetarnata strategija za pobrz vlez vo EU

31

1. 2. 3.

strategija na monetarno targetirawe strategija na targetirawe na devizniot kurs i strategija na targetirawe na inflacijata.

1. Strategija na monetarno targetirawe Centralnite banki koi primenuvaat strategija na monetarnoto targetirawe odbiraat eden monetaren agregat (M1, M2, M3 i sl.) koj poka`uva najvisok stepen na korelacija so krajnata cel - cenite ili inflacijata, i nego go koristat kako nominalno sidro, odnosno posreden intermedijaren target, i site instrumenti gi naso~uvaat vo negova kontrola. Toa zna~i, ovaa strategija na monetarnata politika mo`e da bide uspe{na samo ako Centralnata banka e sposobna da go kontrolira dvi`eweto na toj monetaren agregat koj e odbran za intermedijaren target, i ako po empiriski pat e doka`ano deka postoi cvrsta vrska me|u odbraniot monetaren agregat (kako nezavisna varijabla) i cenite (kako zavisna varijbala). Strategijata na monetarno targetirawe svojata teoriska podloga ja ima vo monetarizmot i najgolema primena ima{e vo 70-te i 80-te godini od minatiot vek, a najuspe{na Centralna banka vo kontroliraweto na inflacijata preku ovaa strategija be{e Bundesbankata. Vo na{ata zemja, od monetarnoto osamostojuvawe do oktomvri 1995 godina, Narodnata banka ja primenuva{e ovaa strategija vo vodeweto na monetarnata politika. Preku cvrsta kontrola na pari~nata masa (M1), koja se koriste{e kako intermedijaren target se nastojuva{e da se namali agregatnata pobaruva~ka, a preku nejzinoto namaluvawe da se sobori visokata inflacija so koja bevme soo~eni vo toa vreme. Uspehot na monetarnata politika vo suzbivaweto na hiperinflacijata nema{e da bide taka brz ako ne be{e pomognat so ostanatite delovi od ekonomskata politika, pred s so fiskalnata i politikata na dohod. Zna~itelnoto fiskalno prilagoduvawe koe rezultira{e so namaluvawe na buxetskiot deficit od 13,4% vo 1993 godina, na 2,9%, vo 1994 godina i na 1,2% od BDP, kako i kontrolata na platite vo javnata administracija i vo stopanstvoto so dominanten op{testven kapital, bea isto tolku va`ni elementi vo suzbivaweto na visokata inflacija.

32

Qube TRPESKI

Ahilovata peta na ovaa strategija e pobaruva~kata na parite. Za da ima uspeh, Centralnata banka so primenata na ovaa strategija vo ostvaruvaweto na krajnata cel - niskata inflacija - potreben preduslov e da postoi stabilna pobaruva~ka za pari. No pobaruva~kata za pari, osobeno vo zemjite vo razvoj i zemjite vo tranzicija, e izrazito nestabilna kategorija. Vo uslovi na nestabilna pobaruva~ka za pari, centralnata banka preku ovaa strategija te{ko mo`e da ja realizira krajnata cel, zaradi faktot {to nestabilnata pobaruva~ka za pari gi oslabuva vrskite me|u monetarniot agregat {to se kontrolira i inflacijata. Toa be{e osnovna pri~ina ovaa strategija postepeno da se napu{ta i denes mal broj na zemji ja primenuvaat. Isto taka, faktot {to pobaruva~kata za pari i vo Republika Makedonija e izrazito nestabilna kategorija be{e osnovnata pri~ina Narodnata banka po soboruvaweto na hiperinflacijata da ja napu{ti strategijata na monetarnoto targetirawe i od oktomvri 1995 da premine kon primena na strategija na targetirawe na devizniot kurs. 2. Strategija na targetirawe na devizniot kurs Strategijata na targetirawe na devizniot kurs se smeta za strategija koja e najpogodna za malite i otvoreni ekonomii, kade {to devizniot kurs pretstavuva edna od najva`nite, ako ne i najva`na ekonomska varijabla, preku koja, monetarnata politika mo`e da ja realizira osnovnata cel. Oddelni ekonomisti smetaat deka ovaa strategija e podednakvo va`na i aplikatibilna i za golemite otvoreni ekonomii (Piggot and Christiansen 1998). Zemjata ili Centralnata banka {to se odlu~ila za vakva strategija, go odbira devizniot kurs kako glaven intermedijaren target, i toj slu`i kako nominalno sidro na koj mu se podredeni site drugi politiki, a pred s# i nad s# - monetarnata politika. Vsu{nost, zemjata koja se odlu~ila da primenuva vakva strategija, se otka`uva na nekoj na~in od vodewe na avtonomna monetarna politika, i nea ja podreduva odnosno ja vrzuva da ja deli sudbinata na monetarnata politika od zemjata za ~ija valuta se vrzuva doma{nata valuta.

Promena na monetarnata strategija za pobrz vlez vo EU

33

Ovaa strategija e mnogu efikasna za brzo namaluvawe na inflacijata vo zemji koi se soo~uvaat so visoki stapki na inflacija. So vrzuvaweto na svojata valuta za nekoja stabilna valuta i so fiksiraweto na odnosot me|u doma{nata valuta i valutata sidro, zakonski, ili pak so sekojdnevni intervencii na devizniot pazar, kako {to e slu~aj kaj nas, fluktuira~kiot kurs stanuva de fakto fiksen i preku negovoto vlijanie, za mnogu brzo vreme inflacijata se sveduva na nivo od zemjata sidra{". Strategijata na targetirawe na devizniot kurs ja ima taa dobra strana {to gi disciplinira site u~esnici vo kreiraweto na ekonomskata politika. Najprvo ja disciplinira Centralnata banka koja mora da vodi monetarna politika so koja }e go brani" devizniot kurs na svojata valuta. Vo ovaa strategija monetarnata politika e vsu{nost endogena varijabla, stavena vo funkcija na odbrana na nominalnoto sidro. Blisku e do vistinata ako se ka`e deka Centralnata banka vodi politika, ako ne ista, toga{ mnogu sli~na so zemjata za ~ija valuta e vrzan devizniot kurs. Ovaa strategija gi tera na disciplinirano odnesuvawe na Vladata i vladinite ministerstva i agencii, i ne im dava prostor za pogolemi diskrecioni odluki vo pogled, da re~eme, na iznosot na buxetskiot deficit ili pak rastot na platite i sl. Site tie ograni~uvawa, koi fiksniot devizen kurs gi nametnuva kako avtomatsko pravilo" (Mishkin 1999) rezultiraat so brzo simnuvawe na inflacijata na nivo od zemjata sidra{". Kriti~arite na ovaa strategija naj~esto go spomenuvaat faktot {to zemjata koja primenuva vakva strategija, prakti~no svesno odlu~uva da vodi monetarna politika ista ili mnogu sli~na na zemjata so ~ija valuta e vrzan kursot na doma{nata valuta. Taa ima za posledica vo slu~ai na vnatre{ni {okovi koi doa|aat od realniot ili monetarniot sektor, da ne mo`e da reagira so monetarnata politika i da gi apsorbira, amortizira ili neutralizira tie {okovi. Od druga strana, dokolku nastanat nekoi ekonomski {okovi ili poremetuvawa vo zemjata so ~ija valuta se vrzuva doma{nata valuta, tie {okovi se prenesuvaat i na doma{nata ekonomija.

34

Qube TRPESKI

Vtor element {to zaslu`uva vnimanie vo kritikata na ovaa strategija e opasnosta, ako dolgo se primenuva ovaa strategija, od mo`nata apresijacija na realniot devizen kurs so posledici vrz nadvore{no trgovskata razmena. Zatoa, vo pravo se onie nau~nici (Wagner 1998, Dornbush 1990, Rossati 1994, Fischer 1998) koi istaknuvaat deka po postignuvaweto na celite za koi e vovedena ovaa strategija, taa treba da se napu{ti. Uspehot {to go postigna NBM vo primenata na ovaa strategija e nesomnen. Postignatata cenovna stabilnost vo izminatite osum godini na primena na ovaa strategija ja kategorizira Republika Makedonija me|u najuspe{nite zemji vo grupata na zemji vo tranzicija. Ostvaruvaweto na niska stapka na inflacija preku odr`uvawe na stabilen, de fakto fiksen devizen kurs, vo kontinuitet, go zgolemi kredibilitetot na NBRM i vlijae{e vrz formiraweto na stabilni inflacioni o~ekuvawa. Samo taka mo`e da se objasni cenovnata stabilnost i vo godinite koga imavme golemi neekonomski {okovi kakvi {to bea 1999 i 2001 godina. Takvite {okovi se {kolski primer za pojava na visoka inflacija, za devalvacija na valutata, za sistemska bankarska kriza. Nie sepak uspeavme vo tie godini da odr`ime stabilen devizen kurs, preku nego i niska inflacija i da ne do`iveeme i pogolemi potresi vo bankarstvoto. Za podetalni objasnuvawa za site faktori koi pridonesoa vo amortiziraweto na neekonomskite {okovi, vo nekoja druga prilika. Vo ovaa prilika da istakneme deka zaedni~kata misija na MMF i Svetskata banka koja prestojuva{e vo Republika Makedonija od 07-16 maj i od 18-27 juni, 2003 godina i, me|u drugoto, ima{e za zada~a da dade ocenka za stabilnosta na finansiskiot, posebno na bankarskiot sistem vo Republika Makedonija, prave{e i t.n. stres testovi na bankarskiot sistem, za da ja oceni otpornosta odnosno izdr`livosta od odredeni nadvore{ni ili vnatre{ni neekonomski ili ekonomski {okovi. Vsu{nost ona {to tie gi testiraa hipoteti~ki - {to bi se slu~ilo koga bi se slu~ilo - nie go imavme vo realnosta vo 1999 i vo 2001 godina. Od tamu i pozitivnite ocenki posebno za rezistentnosta na bankarskiot sistem vo Republika Makedonija na mo`ni {okovi.

Promena na monetarnata strategija za pobrz vlez vo EU

35

Pra{aweto ili dilemata {to se postavuva sega, otkoga ja simnavme inflacijata i eden podolg vremenski period ja odr`uvavme na nisko nivo - {to ponatamu?! Kako da prodol`ime? Dali da prodol`ime so istata monetarna strategija, dali e taa s# u{te odr`liva, ili e dojdeno vremeto taa da se napu{ti i da se primeni nekoja druga strategija? Pred da go iznesam moeto mislewe po ova pra{awe, da ja razgledame u{te tretata monetarna strategija - targetirawe na inflacijata. 3. Targetirawe na inflacijata Su{tinata na ovaa strategija se sostoi vo toa {to Centralnata banka javno objavuva i se obvrzuva deka: (1) nejzina primarna dolgoro~na cel e - niska inflacija, (2) ja objavuva stapkata na inflacija (mo`e i vo opseg od-do) i toa ne samo godi{nata, tuku i srednoro~nata. Osnoven preduslov za toa e Centralnata banka da ima kredibilitet vo javnosta, javnosta da veruva. So samoto objavuvawe deka vo narednata godina ili vo narednite godini, stapkata na inflacija nema da bide pogolema od, da re~eme, 2-3%, se presretnuvaat inflacionite o~ekuvawa, odnosno samata objava na stapkata i kredibilitetot na Centralnata banka, vlijaat za namaluvawe na inflacionite o~ekuvawa. Dokolku toa se postigne, edna golema bitka e dobiena, bidej}i inflacionite o~ekuvawa se golem faktor koj ja pottiknuvaat inflacijata. Postojat odredeni dilemi, dali celnata stapka na inflacija na kratok i sreden rok da ja odreduva samo Centralnata banka, ili toa treba da bide napraveno zaedno so Vladata, ili pak nea da ja odreduva Vladata. Vo praksata gi imame site tri mo`ni re{enija. Spored mene, za zemjite vo razvoj i zemjite vo tranzicija, najefikasno re{enie e ako Vladata i Centralnata banka zaedni~ki ja utvrduvaat celnata stapka na inflacija. Vo toj slu~aj, verojatnosta deka }e se vodi konzistentna makroekonomska politika, posebno sinhronizirana monetarna i fiskalna politika e pogolema, i uspehot deka }e se postigne celta e poizvesen.

36

Qube TRPESKI

No, imaj}i go vo predvid iskustvoto od izminatata dekada na zemjite vo tranzicija, pa i na{eto iskustvo, jas mislam deka vo slu~ai koga od razni pri~ini, bilo da se toa predizborni, ili pak nekoi ministri ili sovetnici vo Vladata mislat deka inflacijata mo`e da se upotrebi kako "sredstvo za zabrzuvawe na stopanskiot rast", i deluvaat vo toj pravec, vo toj slu~aj, Centralnata banka treba da ima nezavisnost, i toa zakonska, sama da ja odreduva celnata stapka na inflacija i da se bori preku monetarnata politika da ja odr`i cenovnata stabilnost. Zaradi miopi~noto odnesuvawe na politi~arite, Centralnata banka treba da bide nezavisna vo donesuvaweto na odlukite za krajnite celi, intermedijarnite celi i instrumentite na monetarnata politika". (Bofinger, 2001). Za potrebata od nezavisnost na Centralnata banka vo donesuvaweto odluki za intermedijarnite celi i instrumentite postoi potpoln konsenzus vo naukata. Odredeni dilemi, postojat, kako {to istaknav, samo dali Centralnata banka treba samostojno da ja odreduva glavnata cel - stapkata na inflacija - ili taa treba da bide zaedni~ka odluka so Vladata, ili Parlamentot, ili, kako {to se zalaga Bernanke, taa cel treba da bide prepu{tena na Vladata. Takvata dilema ima odraz i vo konkretnite zakonski re{enija vo poodelni zemji. Ako za intermedijarnite celi i instrumenti sekade e ostaveno niv da gi odreduva samostojno Centralnata banka, koga se vo pra{awe glavnite celi, postojat zakonski re{enija koi im davaat pravo na centralnite banki sami da gi odreduvaat, no vo odreden broj zemji, zakonskite re{enija nalagaat krajnite celi zaedni~ki da gi odreduvaat Vladata i Centralnata banka, a postojat i zemji, kade {to spored Zakonot toa e dovereno sama da go odreduva Vladata ili Parlamentot. Taka na primer, vo dvete najgolemi ekonomii vo svetot SAD i EMU - Centralnite banki samostojno ja odreduvaat krajnata cel. Vo Kanada i Nov Zeland, Vladata i Centralnata banka zaedni~ki ja odreduvaat krajnata cel na monetarnata politika. Vo Velika Britanija pak, Trezorot e odgovoren za odreduvaweto i objavuvaweto na stapkata na inflacija i vo pismena forma treba da $ ja soop{ti na Centralnata banka. (The Bank of England Act, Section 112(19).

Promena na monetarnata strategija za pobrz vlez vo EU

37

Zemjite vo tranzicija, posebno aplikantite za ~lenstvo vo EU, gi prezedoa vo zakonite za Centralnite banki re{enijata, od Aktot za osnovawe na Evropskata Centralna banka. Takvo e i najnovoto zakonsko re{enie vo Republika Makedonija. Po primerot na Evropskata Centralna banka, i Narodna banka na Republika Makedonija, samostojno ja odreduva krajnata cel. Pokraj nezavisnosta i kredibilitetot na Centralnata banka, za uspe{na primena na ovaa strategija potrebno e u{te i, po mo`nost, zakonsko eliminirawe, ili, ako ne, toga{ ograni~uvawe, na finansirawe na deficitot na buxetot na dr`avata od strana na Centralnata banka. Na toj na~in se postignuva, Centralnata banka da nema nikakvi ograni~uvawa vo ostvaruvaweto na krajnata cel cenovnata stabilnost. Nemo`nosta dr`avata kaj nas da go finansira buxetskiot deficit od primarnata emisija e u{te eden faktor koj vleva nade` za uspe{na primena na ovaa strategija. Se razbira, za da mo`e efikasno da se primenuva ovaa strategija potrebno e Centralnata banka da bide osposobena (kadrovski i tehni~ki) za {to e mo`no poprecizni prognozi za idnite dvi`ewa vo ekonomijata, precizno da go odreduva i ocenuva transimisioniot mehanizam preku koj se prenesuvaat promenite vo monetarnite agregati vrz realnite, i Vice Versa, za vremenskite zadocnuvawa vo deluvaweto na monetarnata politika. (precizni ocenki vo konkretno vreme i konkretni uslovi, kolku iznesuva t.n. recognition log, kolku iznesuva t.n. action lag i osobeno kolku iznesuva t.n. impact lag). Koi se prednostite na ovaa strategija, vo sporedba so drugite dve strategii? Glavna prednost, e {to, vo ovaa strategija se dozvoluva na Centralnata banka pogolem prostor za vodewe na pofleksibilna i poavtonomna monetarna politika. Centralnata banka e fokusirana na osnovnata cel - cenovna stabilnost - me|utoa, ne sekojdnevno, kako {to e toa slu~aj na sekojdnevno fokusirawe vrz stabilnosta na kursot koga se primenuva strategija na de facto fiksen devizen kurs. Centralnata banka ima sloboda ako zabele`i odredeni deflatorni tendencii, da vlijae so instrumentite na monetarnata politika da se izbegnat tie deflatorni dvi`ewa.

38

Qube TRPESKI

So drugi zborovi, ovaa strategija e pomalku rigidna vo sporedba so drugite dve strategii, ostava pogolema sloboda na izbor na Centralnata banka vo pogled na vremeto i vidot na instrumentite so koi }e vlijae na ostvaruvawe na krajnata cel. Isto taka, faktot {to krajnata cel - stapkata na inflacija - vo najgolemiot broj na zemji {to ja primenuvaat ovaa strategija - se odnesuva, na t.n. core inflation, i {to taa naj~esto se odreduva vo intervali - (od-do) i dava prostor na Centralnata banka da mo`e da reagira i gi neutralizira eventualni nadvore{ni {okovi, koi ne bile zemeni vo predvid pri odreduvaweto na stapkata na inflacija. Se razbira, i ovaa monetarna strategija ima kriti~ari. Najpove}e zabele{ki ima na nejzinata efikasnost. Oddelni teoreti~ari smetaat deka prethodnite dve monetarni strategii se poka`ale vo praksata poefikasni, zatoa {to Centralnata banka polesno mo`e da kontrolira nekoj monetaren agregat ili devizniot kurs, koga tie se koristat kako intermedijarni targeti. Poseben problem nastanuva ako cenite rastat predizvikani od neekonomski faktori, kade {to Centralnata banka te{ko mo`e ne samo da go spre~i toj porast, tuku i da go objasni na javnosta. Te{ko steknatata doverba kaj javnosta, na toj na~in lesno se gubi, i posle toa pretstavuva glavna pre~ka za efikasnosta na ovaa monetarna strategija. No, iskustvata od primenata na ovaa monetarna strategija vo zemjite koi porano gi spomenavme, a ovde bi gi dodale u{te i ^e{ka, Polska i Ungarija, od zemjite vo tranzicija koi dosega preminaa na primena na ovaa strategija, e pozitivno, posebno ako se primenuva Forward Looking pristap, odnosno ako, kako impliciten intermedijaren target se koristi predvidenata inflacija. Zaklu~ni napomeni Sega da se vratime na pra{aweto - so kakva monetarna strategija da prodol`i Republika Makedonija vo narednite godini?! Dali da prodol`i so postojnata - targetirawe na devizniot kurs - koja se poka`a izrazito efikasna vo izminatite godini ili treba da se menuva?!

Promena na monetarnata strategija za pobrz vlez vo EU

39

Jas se soglasuvam so onie nau~nici (Wagner, 1998, Dornbush 1990, Rossati 1994, Fisher 1998) koi istaknuvaat deka posle postignuvaweto na celite za koi e vovedena strategijata na targetirawe na devizniot kurs - a toa e postignuvawe i odr`uvawe na cenovna stabilnost vo eden podolg vremenski period - toa treba da se zameni so nekoja druga strategija so koja }e se postignuva istata cel. Zo{to mora da se napravi toa? Zo{to - da se izrazam so sportskata terminologija - mora da se zameni strategijata so koja timot pobeduva? Toa treba da se napravi zaradi opasnosta, so dolgata primena na ovaa strategija da se predizvika apresijacija na realniot devizen kurs so posledici vrz nadvore{no-trgovskata razmena. Vtora pri~ina zo{to treba da se napu{ti strategijata na de fakto fiksen devizen kurs e liberalizacijata na kapitalnata smetka vo platniot bilans koja se napravi so najnoviot zakon za devizno rabotewe. Imeno, stepenot na liberalizacija na kapitalnata smetka {to se napravi so Zakonot e pogolem od onoj {to se bara so spogodbata me|u Evropskata Unija i Republika Makedonija vo ovaa faza, pa duri pogolem i od onoj {to go bara{e i MMF. (Zaludni bea uka`uvawata - pismeni i usmeni - na pretstavnicite na Narodnata banka, deka nema potreba od takva liberalizacija vo ovaa faza, nema{e sluh od Vladata, a za `al nitu vo Parlamentot nikoj ne reagira{e na toa, nitu opozicijata, vo toa vreme). Pri vakov stepen na liberalizacija ne samo {to e te{ko da se odr`uva de fakto fiksen devizen kurs, tuku mo`e da bide i {tetno. Vo toj slu~aj zemjata vleguva vo nevozmo`niot triagolnik fiksen devizen kurs, liberalizacija na kapitalnata smetka i avtonomna monetarna politika. Taka vo uslovi na liberalizirana kapitalna smetka, dokolku centralnata banka e re{ena da vodi poavtonomna monetarna politika, treba da $ bide ovozmo`eno, pokraj drugite instrumenti, da go koristi i devizniot kurs, vo uslovi bilo na nagol priliv ili odliv na kapital vo i od zemjata. Potvrda za gorniot stav, vo naukata, nao|am kaj Obstfeld i Rogoft (1995). Pogolema fleksibilnost na kursot se nametnuva kako potreba vo svetlina na pogolemata liberalizacija na kapitalnite tekovi. Vo takvi uslovi fiksniot kurs prediz-

40

Qube TRPESKI

vikuva odr`uvawe povisoki kamatni stapki zaradi odr`uvawe na paritetot so kamatnite stapki na me|unarodnite pazari na kapital, {to isto taka, vo zemja vo tranzicija, kako {to e Makedonija, nacionalnata valuta lesno mo`e da bide cel na {pekulativni napadi. Spored toa, re`imot na fiksen devizen kurs gi zgolemuva tro{ocite na ekonomijata vo celost, odnosno se nametnuvaat pogolemi fluktuacii na kamatnite stapki i deviznite rezervi kako instrumenti na monetarnata politika (pritoa, poslednoto pretpostavuva i raspolagawe so adekvatno nivo na devizni rezervi vo Narodna banka za odr`uvawe na stabilen devizen kurs). So drugi zborovi - treba da se najde strategija - so koja }e se odr`uva ve}e postignatata cenovna stabilnost - a istovremeno }e se izbegne opasnosta od apresijacija na realniot devizen kurs. Voop{to ne se postavuva dilemata dali od fiksen da se premine kon pofleksibilen re`im tuku, pra{aweto e samo koga i kako da se izvr{i ovoj premin (Wagner, 1998). Ako Vladata i Narodnata banka na Republika Makedonija re{at da ja napu{tat strategijata na targetirawe na devizniot kurs, i da preminat na primena na druga strategija toga{, mislam, deka e najpogodna strategijata na targetirawe na inflacijata. Pritoa, targetiraweto na inflacijata ne treba da bide sfateno kako targetirawe na odredena to~ka na inflacija, tuku kako razmer vo koj se o~ekuva da se dvi`i inflacijata vo proektiraniot period (se podrazbira, toj razmer da ne bide mnogu {irok). Pritoa, za Republika Makedonija, najdobro e - krajnata cel na monetarnata politika - odr`uvaweto na cenovna stabilnost - da bide odreduvana (stapkata na inflacija) i odr`uvana zaedni~ki, odnosno vo sodejstvo pome|u Vladata i Centralnata banka. Se razbira, primarna uloga tuka }e ima Narodnata banka preku instrumentite na monetarnata politika, no ne pomala uloga treba da ima i Ministerstvoto za finansii so fiskalna politika. Ako sinhronizirano deluvaat monetarnata i fiskalnata politika - rezultatite se postignuvaat pobrzo i se povidlivi. Republika Makedonija e vpro~em, primer, za uspe{na sinhronizacija na monetarnata i fiskalnata politika, vo odr`uvaweto na cenovna stabilnost i stabilnost na devizniot kurs vo izminatite desettina godini. So ogled na faktot, {to e empiriski doka`ano na prime-

Promena na monetarnata strategija za pobrz vlez vo EU

41

rot na Republika Makedonija za cvrsta vrska me|u devizniot kurs i inflacijata, ne smee da se dozvoli slobodno fluktuirawe na devizniot kurs i posle napu{taweto na strategijata na de fekto fiksen devizen kurs. Strategijata na targetirawe na inflacijata treba da bide kombinirana so politika na rakovodeno fluktuira~ki kurs. Preminot kon pofleksibilen devizen kurs nastanuva koga inflacijata pove}e ne e glavniot problem vo ekonomijata, tuku toa e nadvore{nata neramnote`a (Houben, 1997). Pritoa, za uspe{na primena na ovaa strategija, predlagam toa da bide gradualno, odnosno, potrebno e prvata godina od nejzinata primena, da se dozvoli mo`na fluktuacija od 5%, vtorite dve godini da se dozvoli mo`na fluktuacija od 10%, a po toa, do vleguvaweto na Republika Makedonija vo Evropskata Unija da se vodi politika na fluktuirawe na devizniot kurs od 15%. Za da ne se vnese zabuna deka Centralnata banka treba da ostvaruva dve celi istovremeno, treba da se naglasi deka primarna cel, eksplicitna cel, e cenovnata stabilnost, a kursot e samo vo funkcija na realizirawe na taa cel. Predlo`eniot gradualizam treba da se svati mnogu uslovno, a treba da zavisi od konkretnite uslovi, posebno od prilivot i odlivot na kapitalot, vo i od zemjata. Dali se sozdadeni uslovi vo Republika Makedonija za premin od strategija na targetirawe na devizniot kurs kon strategija na inflatorno targetirawe? Po moe mislewe - odgovorot e potvrden. Prvo, ve}e podolgo vreme se odr`uva cenovna stabilnost. Fluktuaciite na kursot na denarot, koi vo poodelni periodi gi ima{e, i do nekolku procenti nemaa odraz vrz cenite. Toa ni dava uveruvawe deka mo`nite fluktuacii vo prvata godina od 5%, nema da ja zagrozi celnata stapka na inflacija. Vtoro, kredibilitetot na Narodnata banka, kako va`en uslov za uspe{na primena na ovaa strategija, e na takvo nivo da mo`eme da konstatirame deka i toj e ispolnet. Taa treba da bide sposobna i odlu~na i vo idnina da ja odr`i cenovnata stabilnost duri i vo uslovi na neekonomski osnovi, onaka kako {to ja odr`a i vo 1999 i vo 2001. Narodnata banka ne smee da popu{ti na nikakvi pritisoci,

42

Qube TRPESKI

od bilo kade da doa|aat za napu{tawe na cenovnata stabilnost, zo{to kredibilitetot te{ko se steknuva, a mnogu lesno se gubi. Za zajaknuvawe na doverbata, potrebno e da se objavi celnata stapka na inflacija za period od nekolku godini. Primer, za periodot 2005-2007 godina, celnata stapka na inflacija da se dvi`i vo raspon od 2-4%. Taa treba da bide podgotvena i vo slu~aj na konflikt so Vladata okolu definirawe na celnata stapka na inflacija (dokolku dojde do situacija nekoja idna Vlada da nastojuva so visoka inflacija da go re{ava problemot na nevrabotenosta) da ne otstapuva od ona {to so Zakonot e zadol`ena - da oddr`uva cenovna stabilnost - i samata da se bori so instrumentite koi i stojat na raspolagawe. Toa i go dozvoluva najnoviot Zakon za Narodna banka. Za pouspe{na primena na ovaa monetarna strategija, potrebna }e bide i tehni~ka pomo{ za proektirawe na inflacijata i monetarno modelirawe. Od ovoj aspekt, vo prvite nekolku godini od nejzinoto voveduvawe, bi bilo dobro targetiraweto na inflacijata kako monetarna strategija da bide propratena i so aran`mani so MMF. Aran`manite ni se neophodni i vo narednite nekolku godini i zaradi drugi pri~ini. Nakratko, krajniot rezultat od promenata na monetarnata strategija na Republika Makedonija, od targetirawe na devizniot kurs, kon monetarna strategija na targetirawe na inflacijata bi bila: a. zadr`uvawe na cenovnata stabilnost; b. pofleksibilna monetarna politika koja bi pridonela za namaluvawe na kamatnite stapki; v. poniskite kamatni stapki bi pridnele za pozabrzan ekonomski rast i namaluvawe na jazot me|u nivoto na razvienost na Republika Makedonija i prosekot na zemjite ~lenki na Evropskata Unija; g. povisokite stapki na rast bi pridonele za namaluvawe na nevrabotenosta. Na ovoj na~in, so promenata na monetarnata strategija bi se zadr`ale site dosega postignati pozitivni rezultati (cenovna stabilnost, stabilnost na devizniot kurs), a bi po~nale pozabrzano da se re{avaat dvata klu~ni problemi na makedonskata ekonomija ekonomskiot rast i nevrabotenosta.

Promena na monetarnata strategija za pobrz vlez vo EU

43

Se razbira, promenata na monetarnata strategija bi bila del od vkupnata ekonomska strategija {to treba da se donese vo Republika Makedonija za ispolnuvawe na Kopenhagenskite kriteriumi. Ako zabrzano se raboti na donesuvaweto i implementiraweto na edna vakva strategija, ne e preoptimisti~ki da se o~ekuva da se ostvari `elbata {to ja istaknav vo referatot {to go podnesov na Akademijata odr`ana po povod desetgodi{niot jubilej od monetarnoto osamostojuvawe, vo april 2002 godina: Da zavr{am so edna misla ili aforizam koj veli: Ako tr~ate maraton od 20 kilometri, ne zaboravajte, koga }e stignete na 19-ot kilometar, deka ste stasale duri na polovina pat. Ako site nie, i koga sme pred celta, rabotime i deluvame sekoj na svoeto rabotno mesto, svesni deka sme stasale na polovina pat, jas veruvam deka na proslavata na dvaeset godi{ninata od monetarnoto osamostojuvawe (2012 god), }e zaklu~ime deka denarot dobro si ja izvr{il svojata uloga i go pra}ame vo istorijata, bidej}i Evropskata Unija konstatirala deka sme gi ispolnile site uslovi za vlez vo Evropskata monetarna unija. Bidej}i se potrebni najmalku dve godini od priemot vo EU za da se postane ~lenka na UMU, za da se ostvari ovaa moja `elba 2012 Republika Makedonija da bide ~lenka na EMU, potrebno e prethodno, zna~i, najdocna 2010 godina, Republika Makedonija da bide primena za ~lenka vo EU. Dali ovaa moja `elba e realna ili irealna, zavisi, najpove}e od nas samite, a delumno i od nadminuaweto na evroskepticizmot vo ramkite na EU. Sepak, nade`ta nikoj ne mo`e da ni ja odzeme.

44 Rezime Vo periodot posle monetarnoto osamostojuvawe, Republika Makedonija nejzabele`itelni rezultati postigna na poleto na makroekonomskata stabilnost. So cenovnata stabilnost i stabilnosta na kursot na denarot Republika Makedonija gi ispolnuva Mastri{kite kriteriumi {to se potrebni za za~lenuvawe vo Evropskata Monetarna Unija. Za da mo`eme da gi ispolnime, kako zemja i kriteriumite od Kopenhagen, avtorot se zalaga za poromena na monetarnata strategija, so koja }e se ovozmo`i pobrz ekonomski rast i namaluvawe na nevrabotenosta. Ljube Trpeski

Qube TRPESKI

CHANGE IN THE MONETARY STRATEGY FOR FASTER EU ACCESSION Abstract Throughout the period following its monetary independence, Macedonia has experienced unsatisfactory performances in the real sector of the economy: low average growth rate and high unemployment rate. At the same time, since the mid 1990s, Macedonia has maintained low and stable inflation. These divergent tendencies of nominal and real variables point to the need for restatement of the future course of monetary policy. In this regard, the paper deals with the options for a modification in the monetary policy strategy in the near future. Specifically, we focus on the following issues: the goals of monetary policy, the choice between the leading monetary policy strategies (monetary targeting, exchange rate targeting and inflation targeting), and the role of monetary policy in economic growth. On the basis of both economic theory and empirical research, the paper offers tfe policy makers some alternatives for the future implementation of monetary policy.

Promena na monetarnata strategija za pobrz vlez vo EU

45

Literatura 1. Bernanke and Mishkin: "Inflation Targeting: A new Framework for Monetary Policy?", NBER Working Paper 5893, Jan. 1997. 2. Bernanke, Mishkin and Rosen: "Inflation Targeting: Lessons from the International Experience", Princeton Univ. Press, 1999. 3. Bofinger P.: Monetary Policy, Goals, Institutions, Strategies and Instruments, Oxford University Press, Oxford, 2001. 4. Dornbush, R.:"Credibility and Stabilization" CEPR Discussion Paper, No 454, Sept. 1990a. 5. Fischer, S.:"Devalvation and Inflation", prilog vo knigata "The Open Economy-tools for Policymakers in Developing Countries", World Bank, 1988. 6. Houben, A.: "Exchange Rate Policy, and Monetary Strategy Options..." PPAA/97/4 IMF, May, 1997. 7. Meltzer, Thomas C.: "To Conclude: Keep Inflation Low and i Principle Eliminate it" "Fed of St. Lowis Review, Nov./Dec. 1997, (7916). 8. Mishkin, F.: "International Experiences with Different Monetary Policy Regimes", Working Paper, 7044, NBER, 1999. 9. Mishkin, Fand Adam P.: "Inflation Targeting, Lessons from four Countries", Working Paper, 6126, NBER, 1997. 10. Mishkin, F.:"Strategies for Controling Inflation" Working Paper, 6122, NBER, 1997. 11. Mishkin F.:Inflation targeting in Emerging Market Countries Working Paper, 7618, NBER, 2000 12. Obstfeld and Rogoff: "The Mirage of Fixed Exchange Rates", Working Paper, 5191, NBER, July, 1995. 13. Pigot and Christiansen: "Monetary Policy when Inflation is Low", Working Paper, No 191, OECD, 1998. 14. Rosafi, D.: "Endogenous Budget Deficit During Transition", prilog vo knigata: "Macroeconomic Problems of Transformation....", Edward Elgard Publishing, 1994. 15. Swensson, L.: "Optional Inflation Targets, Conservative Central Banks, and Linear Inflation Contracts", NBER Working Paper 5251, Sept.1995b. 16. Swensson, L.: "Open Economy Inflation Targeting" NBER Working Paper, 6545, March, 1998a. 17. Svensson, L.: "The Swedish Experience of an Inflation Target", NBER Working Paper, 4985, Jan. 1995 a.

46

Qube TRPESKI

18. Wagner, H.:"Central Banking in Transition Countries" Working Paper/98/126, IMF, Aug.1998. 19. "Inflation Targeting Experiences - England, Finland, Poland, Mexico, Brazil, Chile", The Central Bank of Turkey, Ankara, 2000.