Chapter 4 - Ana

GLOBALNA TRGOVIJA I SREDINA ZA INVESTICII
Glava 4
Teorija na me|unarodnata trgovija
Glava 5
Politi~kata ekonomija na me|unarodnata trgovija
Glava 6
Stranski direktni investicii
Glava 7
Politi~kata ekonomija na stranskite direktni investicii
Glava 8
Regionalna ekonomska integracija
Glava 4
TEORIJA NA ME\UNARODNATA TRGOVIJA
Voved
Pregled na trgovskite teorii
Pridobivkite od trgovijata
[ema na me|unarodna trgovija
Trgovska teorija i vladina politika
Merkantilizam
Apsolutna prednost
Komparativna prednost
Pridobivki od trgovijata
Kvalifikacii i pretpostavki
Ednostavni pro{iruvawa na modelot na Rikardo
Hek{er-Olinova teorija
Paradoksot na Leontief
Teorija na ìvotniot ciklus na proizvodot
Procena na teorijata na ìvotniot ciklus na proizvodot
Nova trgovska teorija
Primer so vozdu{niot prostor
Implikacii
Nacionalna prednost nad konkurencijata: dijamantot na Porter
Faktor na prirodnite prednosti
Uslovi na pobaruva~kata
Srodni i pomo{ni industrii
Strategija, struktura i rivalstvo na firmite
Procena na Porterovata teorija
Implikacii za biznisite
Implikacii za lokacija
Implikacii za onoj koj prv go povlekuva potegot
Politi~ki implikacii
Rezime na glavata
Klu~ni pra{awa za diskusija
Zavr{en primer: Podemot na indiskata softverska industrija
PRIDOBIVKITE OD TRGOVIJATA; GANA I JU@NA KOREJA

@ivotnite standardi vo Gana i vo Ju`na Koreja moèa grubo da se sporedat vo 1970
godina. Bruto-nacionalniot dohod (BND) na Gana vo 1970 godina po ìtel iznesuva{e
&250 i za Ju`na Koreja &260. Do 1998 godina situacijata dramati~no se izmeni.
Ju`na Koreja ima{e BND po ìtel &8.600 i se nao|a{e na 12 mesto vo svetskata
143
ekonomija. BND vo Gana vo 1998 godina iznesuva{e samo &390, dodeka nejzinata
ekonomija se nao|a{e na 96. mesto vo svetot. Ovie razliki za ekonomskite uslovi se
dolèa na zna~itelno razli~nata stapka na ekonomski porast od 1970 godina. Pome|u
1968 i 1998 godina prose~nata godi{na stapka na porast na BND vo Gana be{e vo
porast 1,5 procenti. Nasproti toa, Ju`na Koreja postigna povisoka stapka pogolema
od 8 procenti godi{no pome|u 1968 godina i 1998 godina.
Iako ne moè da postoi ednostavno objasnuvawe za razli~nite stapki na
porast vo Gana i vo Ju`na Koreja, del od odgovorot moè da se najde vo odnosot na
zemjite sprema me|unarodnata trgovija. Sega ve}e klasi~nata studija na Svetska
banka sugerira deka dodeka vladata na Ju`na Koreja implementira{e politiki so koi gi
ohrabruva{e kompaniite da se zanimavaat so me|unarodna trgovija, aktivnostite na
vladata na Gana gi obeshrabrija doma{nite proizvoditeli da se vklu~at vo me|
unarodnata trgovija. Kako posledica na toa, trgovijata vo 1980 godina pridonese so
18 procenti od vrednosta na BND vo Gana sporedeno so 74 procenti od vrednosta
na BND vo Ju`na Koreja.
Vo 1957 godina Gana stana prvata od zapadnoafrikanskite kolonii na Velika
Britanija koja se zdobi so nezavisnost. Nejziniot prv pretsedatel Kvarne Nkrumah
(Kwarne Nkrumah) vlijae{e vrz ostatokot na kontinentot so svoite teorii za
panafrikanski socijalizam. Za Gana ova zna~e{e voveduvawe visoki uvozni carini za
mnogu stoki, edna politika za zamena na uvozot ~ija cel be{e zajaknuvawe na
sopstvenoto proizvodstvo na Gana kaj odredeni stoki i prifa}awe politiki koi gi
obeshrabrija kompaniite na Gana da se zanimavaat so izvoz. Ovie rezultati bea
nesomneno katastrofalni i ja transformiraa od edna od najprosperitetnite nacii vo
Afrika vo najsiroma{na.
Za ilustracija kako antitrgovskite stavovi na Gana ja uni{tija nejzinata trgovija
se smeta vklu~uvaweto na vladata na Gana vo trgovijata so kakao. Kombinacijata na
pogodna klima, dobra po~va i sloboden pristap do svetskite pomorski ruti ñ dade na
Gana apsolutna prednost vo proizvodstvoto na kakao. Toa e edno od najdobrite
mesta vo svetot za proizveduvawe kakao. Kako posledica na toa, vo 1957 godina
Gana be{e najgolemiot proizveduva~ i izvoznik na kakao vo svetot. Toga{ vladata na
novata nezavisna nacija sozdade marketing-bord za kakao koj be{e kontroliran od
dràvata. Na bordot mu se dade ovlastuvawe da gi kreira cenite na kakaoto i be{e
edinstveniot odreden kupuva~ na celoto kakao {to raste{e vo Gana. Bordot gi namali
cenite po koi go otkupuva{e kakaoto od farmerite, i kakaoto {to go kupuva{e od niv go
prodava{e na svetskiot pazar po svetski ceni. Taka moè{e da se slu~i kakaoto da go
kupi od farmerite po 25 centi po funta i da go prodade na svetskiot pazar po 50 centi
po funta. Vsu{nost, bordot go odano~uva{e izvozot, pla}aj}i im na farmerite
zna~itelno pomalku za nivnoto kakao otkolku {to toa ~ine{e na svetskiot pazar i
stavaj}i ja razlikata vo vladinite kuferi. Ovie pari se koristea za da se finansira
vladinata politika za nacionalizacija i industrijalizacija.
Eden od rezultatite na kakao politikata be{e toa {to pome|u 1963 godina i
1979 godina cenata {to kakao marketing-bordot im ja pla}a{e na farmerite se zgolemi
za faktor 6, dodeka cenata na potro{uva~kite proizvodi vo Gana se zgolemi za faktor
22, dodeka cenata na kakaoto vo sosednite zemji se zgolemi za faktor 36! Vo
realnosta farmerite vo Gana sekoja godina bea pomalku plateni za nivnoto kakao od
strana na marketing-bordot za nivnoto kakao, dodeka svetskata cena zna~itelno se
zgolemi. Farmerite na Gana odgovorija so prefrlawe na proizvodstvoto na osnovna
hrana koja moè{e da se prodade vo Gana i proizvodstvoto i izvozot na kakao vo
zemjata padna za edna tretina vo rok od sedum godini. Vo isto vreme, vladata na
Gana se obide da izgradi industriska baza preku dràvni pretprijatija, {to be{e celosen
144
neuspeh. Padot vo dobivkite od izvoz vo Gana ja odnese zemjata vo recesija, so {to
se namalija deviznite rezervi i nejzinata sposobnost da pla}a za neophodnite stoki od
uvoz seriozno be{e ograni~ena.
Vsu{nost, ona {to se slu~i vo Gana be{e toa {to vnatre{noorientiranata
trgovska politika na vladata na Gana dovede do smena na resursite na zemjata,
napu{taj}i ja prinosabilnata aktivnost na proizvodstvo na kakao - kade {to ima{e
apsolutna prednost vo svetskata ekonomija - i svrtuvaj}i se kon proizvodstvo na
osnovna hrana i manifakturno proizvodstvo kade {to nema{e prednost. Ovaa
neefikasna upotreba na resursite na zemjata mnogu ñ na{teti na ekonomijata na
Gana i go onevozmoì ekonomskiot razvoj na zemjata.
Nasproti toa, da ja razgledame trgovskata politika koja ja prifati vladata na
Ju`na Koreja. Svetska banka ja okarakterizira trgovskata politika na Ju`na Koreja
kako “silna nadvore{noorientirana”. Sprotivno od Gana, politikata na vladata na Ju`na
Koreja gi pottiknuva{e niskite uvozni barieri za proizvodite (no, ne za zemjodelskite
stoki) i olesnuvawa za da gi pottikne na izvoz firmite na Ju`na Koreja. Po~nuvaj}i kon
krajot na pedesettite godina, vladata na Ju`na Koreja postepeno gi namaluva{e
carinite za uvoz od eden prosek od 60 procenti od cenata na uvezenata stoka do
pomalku od 20 procenti kon sredinata na osumdesettite godini. Uvoznite carini na
pove}eto nezemjodelski stoki bea namaleni na nula. Pokraj toa, brojot na uvezeni
stoki koi bea predmet na kvoti se namali za pove}e od 90 procenti kon krajot na
pedesettite godini do 0 vo po~etokot na osumdesettite godini. Vo istiot period, Ju`na
Koreja progresivno gi namali subvenciite koi im se davaa na ju`nokorejskite izvoznici
od eden prosek na 80 procenti od proda`na cenata kon krajot na pedesettite godini
do eden prosek na pomalku od 20 procenti od nivnata proda`na cena i sé do nula vo
1984 godina Poinaku kaàno, so isklu~ok na zemjodelskiot sektor (kade {to silno
zemjodelsko lobi ja zadrà kontrolata na uvozot), Ju`na Koreja postepeno se dviè{e
kon slobodna trgovija.
Nadvore{nata orientacija na Ju`na Koreja be{e nagradena so dramati~na
transformacija na nejzinata ekonomija. Vo po~etokot resursite na Ju`na Koreja se
prenaso~ija od zemjodelstvo kon proizvodstvo na stoki koi se proizveduvaat so
evtina rabotna sila, osobeno tekstilnata industrija, oblekite i obuvkite. Edna cela
armija evtina no dobro obu~ena rabotna sila pomogna da se sozdade osnovata za
ju`nokorejskata prednost kaj stokite kaj koi proizvodstvoto se bazira na rabotnata
raka. Neodamna, so poka~uvaweto na cenata na trudot, oblastite na ekonomskiot
porast bea pove}e vo sektorot na proizvodstvoto koe se bazira na kapital, osobeno
kaj motornite vozila, polusprovodnici, elektronika za {iroka potro{uva~ka i sofisticirani
materijali. Kako rezultat na ovoj razvoj, Ju`na Koreja pomina niz nekoi dramati~ni
promeni. Kon krajot na pedesettite godini 77 procenti od vrabotenite vo zemjata bea
vo zemjodelskiot sektor; denes brojkata e pomala od 20 procenti. Za vreme na istiot
period, procentot na nejziniot BND, koj be{e rezultat od proizvodstvoto, se zgolemi od
pomalku od 10 procenti na pove}e od 30 procenti, dodeka vkupno BND raste{e so
godi{na stapka povisoka od 9 procenti.
Izvori: “Poor Man’s Burden: A Survey of yhe Third World," The Economist, 23
septemvri, 1989 godina; World Bank, World Development Report, 2000 godina
(Oxford: Oxford University Press, 2000 godina), Table 1; J.Wha-Lee,” International
Trade, Distortions, and Long-Run Economic Growth,” International Monetary Fund
Staff Papers 40, br. 2 (juni 1993 godina), str. 299
VOVED
Vovedniot primer gi ilustrira pridobivkite od me|unarodnata trgovija. Dolgo vreme
ekonomskite politiki na vladata na Gana ja obeshrabruvaa trgovijata so drugite nacii.
145
Rezultat na toa be{e prenaso~uvaweto na resursite na Gana podaleku od
produktivnata upotreba (proizvodstvo na kakao) kon neproduktivna upotreba
(neophodni zemjodelski proizvodi). Ekonomskite stavovi na vladata na Ju`na Koreja
ja pottiknaa trgovijata so drugite nacii. Rezultat od toa be{e prenaso~uvaweto na
resursite na Ju`na Koreja podaleku od onie sektori kade {to nemaa prednost vo
svetskata ekonomija (zemjodelstvo) i poblisku kon produktivnite sektori (proizvodstvo
so evtina rabotna sila). Kako direkten rezultat od ovaa me|unarodna trgovska politika,
ekonomikata na Gana opadna, a na Ju`na Koreja porasna.
Ovaa glava ima dve celi koi se povrzani so prikaznata na Gana i na Ju`na
Koreja. Prvata e da se napravi pregled na nekolku teorii koi objasnuvaat zo{to za
edna zemja e korisno da se obide da se zanimava so me|unarodna trgovija. Vtorata
cel e da se objasni {emata na me|unarodnata trgovija koja ja uo~uvame vo svetskata
trgovija. So ogled na {emata na trgovijata, prvenstveno }e ja objasnime {emata na
izvoz i uvoz na proizvodite me|u zemjite. Nema da ja opfatime {emata na stranskite
direktni investicii me|u zemjite; toa e opfateno vo Glava 7.
PREGLED NA TRGOVSKITE TEORII
Ovaa glava ja zapo~nuvame so diskusija za merkantilizmot. Propagiran vo 16 i 17
vek, merkantilizmot go poddrùva istovremenoto potiknuvawe na zemjite na izvoz i
nivno obeshrabruvawe na uvoz. Iako merkantilizmot e stara i na{iroko diskreditirana
doktrina nejziniot prizvuk ostanuva vo modernite politi~ki debati i trgovskite politiki na
mnogu zemji. Potoa }e ja razgledame teorijata na Adam Smit (AdamSmith) za
apsolutna prednost. Predloèna vo 1776 godina, teorijata na Smit prva objasni zo{to
neograni~enata slobodna trgovija e korisna za edna zemja. Slobodnata trgovija se
odnesuva na situacija kade {to vladata ne se obiduva da vlijae preku kvoti i carini na
toa {to }e go kupat gra|anite od druga zemja, ili {to moàt da proizvedat ili da prodadat
vo druga zemja. Smit tvrdi deka treba da odredi nevidlivata raka na pazarniot
mehanizam, a ne vladata {to e ona {to vo zemjata }e se uveze i {to }e se izvoze.
Negovite argumenti impliciraat deka vakvo laissez-faire gledi{te kon trgovijata e vo
korist na interesite na zemjata. Vrz osnova na rabotata na Smit postojat u{te dve
dodatni teorii koi nie }e gi razgledame. Edna e teorijata na sporedbena vrednost
lansirana od angliskiot ekonomist od 19 vek David Rikardo (David Rcardo). Negovata
teorija e intelektualnata osnova za modernite argumenti za neograni~ena slobodna
trgovija. Vo 20 vek rabotata na Rikardo be{e rafinirana od strana na dvajca {vedski
ekonomisti Eli Hek{er (EliHeckscher) i Bertil Olin (Bertil Ohlin), ~ija teorija e poznata
kako Hek{er-Olinovata teorija.
PRIDOBIVKITE OD TRGOVIJATA
Golemata sila na Smit, Rikardo i Hek{er-Olin e toa {to tie precizno gi identifikuvaat
specifi~nite pridobivki od me|unarodnata trgovija. Na primer, nikoj ne bi predloìl
Island da proizveduva svoi portokali. Island moè da dobie pridobivki od trgovijata
preku razmena na nekoi od proizvodite koi taa moè da gi proizvede po niska cena
(riba) za nekoi produkti koi ne moè da gi proizvede voop{to (portokali). Taka, preku
vklu~uvawe vo me|unarodnata trgovija, Islan|anite moè da gi pridodadat portokalite
kon nivnata ishrana so riba.
Teoriite na Smit, Rikardo i na Hek{er-Olin odat podaleku od ovaa op{ta
logi~na ideja, sepak, za da se pokaè zo{to e korisno za edna zemja da se vklu~i vo
me|unarodnata trgovija duri i za produkti koi moè da gi proizvede i samata. Ovoj
koncept e teòk za sfa}awe. Na primer, mnogu lu|e vo Soedinetite Dràvi veruvaat
deka amerikanskite potro{uva~i treba da kupuvaat produkti proizvedeni vo
Soedinetite Dràvi od strana na amerikanski kompanii sekoga{ koga e toa mo`no za
da pomognat vo spasuvaweto na amerikanskite rabotni mesta od stranskite
146
konkurenti. Vakvo razmisluvawe o~igledno e osnovata na odlukata od 1997 godina
donesena od strana na Me|unarodnata trgovska komisija da se za{titi industrijata za
rakovi na Luizijana od evtiniot kineski uvoz (vidi go prilogot Zemja vo fokusot). Istiot
vid nacionalisti~ki ~uvstva moè da se vidi i vo mnogu drugi zemji. Sepak, teoriite na
Smit, Rikardo i na Hek{er-Olin ni kaùvaat deka ekonomijata na odredena zemja
moè da dobie ako nejzinite gra|ani kupuvaat odredeni proizvodi od drugi nacii koi,
isto taka, bi moèle da bidat proizvedeni doma. Pridobivka ima zatoa {to me|
unarodnata trgovija ñ dozvoluva na odredena zemja da se specijalizira vo
proizvodstvoto i izvozot na produkti koi najefikasno bi moèle da se proizvedat vo taa
zemja i da uveze produkti koi poefikasno bi bile proizvedeni vo drugi zemji. Taka ima
smisla Soedinetite Dràvi da se specijaliziraat vo proizvodstvo i izvoz na komercijalni
xet-avioni, zatoa {to efikasnoto proizvodstvo na xet-avioni bara resursi koi gi ima vo
izobilstvo vo SAD, kako {to se visok stru~na rabotna sila i know-how za poslednata
tehnologija. Od druga strana, moèbi ima smisla ako Soedinetite Dràvi uvezuvaat
tekstil od Indija, bidej}i efikasnoto proizvodstvo na tekstil bara relativno evtina rabotna
sila, a evtinata rabotna sila ne se nao|a vo izobilstvo vo Soedinetite Dràvi.
Se razbira, ovie ekonomski argumenti ~estopati te{ko se razbiraat od odredeni
segmenti na naselenieto na zemjata. Zatoa {to nivnata idnina e zagrozena od uvozot,
amerikanskite tekstilni kompanii i nivnite vraboteni se obiduvaa naporno da ja ubedat vladata
na SAD da go ograni~i uvozot na tekstil, baraj}i kvoti i carini. Na sli~en na~in, kako {to e
ilustrirano vo Zemja vo fokusot, industrijata za rakovi na Luizijana uspea da ja ubedi vladata
da go ograni~i uvozot na rakovi od Kina, poradi nivnata zagrozena idnina od uvozot. Iako
ovie kontroli na uvozot se moèbi korisni za odredeni grupi, kako {to e amerikanskiot
tekstilen biznis i nivnite vraboteni ili odgleduva~ite na rakovi na Luizijana, teoriite na Smit,
Rikardo i Hek{er-Olinovata teorija sugeriraat deka ekonomijata vo celina e povredena od
ovoj vid aktivnosti. Ograni~uvawata na uvoz ~esto se vo interes na doma{nite proizvoditeli,
no ne i na doma{nite potro{uva~i.
147
ZEMJA VO FOKUSOT
Vojni za rakovi
Vo staro vreme Luizijana ja poseduvaa Francuzite. Napoleon im ja prodade
teritorijata na Soedinetite Dràvi koga Tomas Xeferson be{e pretsedatel, no mnogu
Francuzi ostanaa. So tekot na vremeto, nivnite naslednici ja razvija tipi~nata kajun
(Cajun) kultura so francusko poteklo, koja denes se slavi kako spoj na unikatna kujna
i muzika. Vo srceto na taa kujna moè da se najde po~esniot rak, kako {to Luizijancite
go narekuvaat rakot. Rakot e slatkovodno ìvotno so oklop, koe ìvee vo zalivite na
Luizijana. Toa e glavna sostojka na pitata so rakovi, biskvitite, etufe i gumbo, rakot za
kulturata od francusko poteklo vo Luizijana e isto {to i vinoto za Francija: kulinarski
simbol na nivnata kultura. Toj, isto taka, e glavna industrija koja generira 300 milioni
amerikanski dolari godi{en prihod za odgleduva~ite na rakovi vo Luizijana, ili barem
taka be{e sé duri ne se pojavija Kinezite.
Vo po~etokot na devedesettite godini razvojot na kineskata industrija be{e
pottiknat od strana na uvoznicite vo Luizijana za da se zadovoli sé pogolemata
pobaruva~ka za rakovi. Vo Kina industrijata za rakovi se pokaà atraktivna za
farmerite pretpriema~i. Kineskiot rak prv pat se pojavi na scena vo Luizijana vo 1991
godina. I starovremenskite kajuni vedna{ proglasija deka kineskiot rak e so zna~itelno
polo{ vkus, se ~ine{e deka potro{uva~ite ne ja zabeleàa razlikata. [to e najva`no,
izgleda deka nim im se dopadna cenata, koja be{e pome|u 2 ili 3 dolari po funta, vo
zavisnost od sezonata vo sporedba so 5 do 8 amerikanski dolari po funta za
doma{niot rak od Luizijana. So zna~ajna prednost vo cenata, proda`bite na kineskiot
uvoz vrtoglavo se zgolemija od 353.000 funti vo 1992 godina do 5,5 milioni funti vo
1996 godina. Do 1996 godina vlastite na Luizijana procenija zaguba na 3.000 rabotni
mesta od lokalnata industrija, najgolem broj minimalno plateni rabotnici, poradi
pridobivkite od pazarniot udel na Kinezite.
Ova be{e premnogu za da go progolta industrijata na Luizijana. Vo 1996
godina bordot za promocija i istraùvawe na rakovite na Luizijana podnese peticija do
Me|unarodnata trgovska komisija, prodolèna raka na vladata na SAD, so barawe
antidamping-akcija. Vo peticijata se tvrde{e deka kineskite proizvoditeli na rakovi im
na{tetuvaa na nivnite proizvodi prodavaj}i gi po damping-ceni za da gi otstranat od
biznisot proizveduva~ite od Luizijana. Industrijata bara{e da im se odredi uvozen
danok na kineskite rakovi od 200 do 300 procenti. Dràvata Luizijana odredi 350.000
amerikanski dolari od dràvniot fond za poddr{ka na ovaa akcija.
Pravnicite koi ja zastapuvaa kineskata industrija za rakovi tvrdea deka
pri~inata za niskite ceni se niskite proizvodstveni tro{oci vo Kina, a ne dampingot.
Eden uvezuva~ na kineski rakovi so sedi{te vo Luizijana potencira{e deka 27 fabriki
za procesirawe vo Kina ja snabduvale negovata kompanija. Na rabotnicite na ovie
fabriki im be{e obezbedeno smestuvawe i drugi pridobivki i bea plateni 15 centi na
~as, ili 9 amerikanski dolari za rabotna nedela od 60 ~asa. Pravnicite, isto taka,
tvrdea deka kineskite rakovi se dobri za amerikanskite potro{uva~i koi za{tedile pari,
a druga pridobivka bilo poredovnoto snabduvawe, koe e dobro i za kujnata na
Luizijana, bidej}i stanalo poevtino da se gotvi. Pravnicite potenciraa deka akcijata ne
e vo korist na amerikanskite potro{uva~i, bidej}i toa ne e ni{to pove}e od eden obid
na proizveduva~ite na Luizijana povtorno da go vospostavat svojot monopol vrz
proizvodstvoto na rakovi, monopol {to }e im ovozmoì da dobijat povisoka cena od
potro{uva~ite.
Sepak, Svetskata trgovska komisija be{e gluva za ovie argumenti, Komisijata
smeta{e deka Kina be{e vo nepazarna ekonomija, bidejki sé u{te ne be{e ~lenka na
Me|unarodnata trgovska organizacija (fakt koj se smeni vo 2001 godina). Komisijata
148
toga{ gi koriste{e cenite na edna pazarna ekonomija na [panija, za da postavi osnova
na fer pazarna vrednost za rakot. Bidej}i {panskite rakovi se prodavaa za pribli`no
dupla cena od kineskite i pribli`no ista cena kako rakovite od Luizijana, Komisijata
zaklu~i deka Kinezite sproveduvaat damping (prodavawe so cena poniska od
tro{ocite na proizvodstvo). Vo avgust 1997 godina Komisijata odredi 110 do 123
procenti carina na uvozot na kineskite rakovi, so {to efektivno ja poni{ti prednosta vo
cena {to ja uìvaa kineskite proizvoditeli. Vo interes na za{tituvawe na amerikanskite
rabotni mesta, Komisijata zastana na strana na proizvoditelite na Luizijana, a protiv
amerikanskite potro{uva~i koi sega treba{e da pla}aat povisoki ceni za rakot. Spored
propisite na Komisijata, odlukata ima va`nost od 5 godini, po {to mora povtorno da se
proceni legitimnosta na uvoznite danoci.
Izvori: Donna St.George, “Crawfich Wars: Cajun Country Vs China,” New York
Times, 7 maj, 1997 godina, str. B1, B10; P. Passell, “Protecting America’s Shores
from Those Chinese Crawfich,”New York Times, 28 avgust, 1997 godina, str. D2; N.
Dunne, “Shellfish Imports Stick in the Cajun Craw,” Financial Times, 21, 28 avgust,
1997 godina, str. 16; i B. Thevenot, “Getting Pinched,” The Times Picayune, 11 mart,
2000 godina, str. C1
[EMA NA ME\UNARODNA TRGOVIJA

Teoriite na Smit, Rikardo i Hek{er-Olinovata teorija pomagaat i da se objasni {emata
na me|unarodnata trgovija vo svetskata ekonomija. Nekoi aspekti od {emata lesno se
razbiraat. Klimata i prirodnoto izobilstvo so prirodni resursi objasnuvaat zo{to Gana
izvozuva kakao, Brazil izvozuva kafe, Saudiska Arabija izvozuva nafta i Kina
izvozuva rakovi. No, golem del od nabquduvanata {ema od me|unarodnata trgovija
te{ko moè da se objasni. Na primer, zo{to Japonija izvozuva avtomobili, elektronika
za {iroka potro{uva~ka i ma{inski alatki? Zo{to [vajcarija izvozuva hemikalii, ~asovnici
i nakit? Teorijata na David Rikardo za komparativni prednosti nudi edno objasnuvawe
vo odnos na me|unarodnite razliki kaj trudovata produktivnost. Posofisticiranata
Hek{er-Olinova teorija gi potencira vrskite me|u proporciite vo koi se dostapni
faktorite na proizvodstvo (kako {to se zemja, trud i kapital) vo razli~ni zemji i
proporciite vo koi tie se potrebni za proizvodstvo na odredeni stoki. Objasnuvaweto
leì na pretpostavkata deka zemjite imaat razli~ni elementi na prirodni prednosti za
razli~ni faktori na proizvodstvo. Testirawata na ovaa teorija, sepak, sugeriraat deka
ova objasnuvawe na vistinskite svetski trgovski {emi ne e tolku mo}no kako {to se
smeta{e porano.
Eden prvi~en primer za neuspehot na Hek{er-Olinovata teorijata da gi
objasni nabquduvanite {emi na me|unarodnata trgovija be{e teorijata na ìvotniot
ciklus na proizvodot. Predloèn od strana na Rejmond Vernon (Raymond Vernon),
ovaa teorija sugerira deka vo po~etokot na nivniot ìvoten ciklus, pove}eto novi
produkti se proizveduvaat i izvozuvaat od zemjata od koja se razvile. Kako {to noviot
produkt stanuva na{iroko me|unarodno prifaten, sepak, proizvodstvoto zapo~nuva i
vo drugi zemji. Kako rezultat na toa, teorijata sugerira deka proizvodot moè da se
izvozi, kone~no, nazad vo zemjata od kade {to poteknuva.
Vo sli~na nasoka, vo vreme na ekonomistite od osumdesettite, Pol Krugman
(Paul Krugman), od Institutot za tehnologija na Masa~usets, go razvi ona {to stana
poznato kako nova trgovska teorija. Novata trgovska teorija tvrdi deka vo nekoi slu~ai
zemjite se specijaliziraat vo proizvodstvo i izvoz na odredeni produkti ne poradi
osnovnite razliki vo faktorite na prirodnite bogatstva, tuku zatoa {to vo odredeni
industrii svetskiot pazar moè da poddrì samo limitiran broj firmi. (Se veli deka ova e
149
slu~aj kaj komercijalnata industrija na avioni.) Kaj ovie industrii firmite koi prvi
vleguvaat na pazarot moàt da izgradat konkurentska prednost koja potoa te{ko se
stignuva. Taka, nabquduvanata {ema na trgovija pome|u naciite delumno moè da se
dolì na sposobnosta na firmite od odredena nacija da gi iskoristat prednostite na
onoj koj prv go povlekuva potegot. Soedinetite Dràvi dominiraat kaj izvozot na
komercijalni xet-avioni zatoa {to amerikanskite firmi, kako {to e “Boing”, bea prvi
u~esnici na svetskiot pazar. “Boing” izgradi prednost nad konkurencijata koja potoa
te{ko moè{e da se stigne od firmite od zemji koi imaat ednakvo pogodni faktori na
prirodni prednosti.
Rabotej}i so novata trgovska teorija, Majkl Porter (Michael Porter), od
Harvardskata biznis-{kola, razvi edna teorija koja se imenuva kako teorija na
nacionalnata konkurentska prednost, koja se obiduva da objasni zo{to odredeni nacii
postignuvaat uspeh vo odredeni industrii. Sli~no kako i novite trgovski teoreti~ari,
pokraj faktorite na prirodni prednosti, Porter ja istaknuva i va`nosta na faktorite na
zemjata, kako {to se doma{nata pobaruva~ka i doma{noto rivalstvo pri
objasnuvaweto na dominacijata na odredena nacija kaj proizvodstvoto i izvozot na
odredeni proizvodi.
TRGOVSKA TEORIJA I VLADINA POLITIKA
Iako site ovie teorii se soglasuvaat deka me|unarodnata trgovija e korisna za
zemjata, ne postoi soglasuvawe kaj nivnite preporaki za vladinata politika.
Merkantilizmot cvrsto se zalaga za vladinoto vklu~uvawe pri promoviraweto na
izvozot i ograni~uvaweto na uvozot. Teoriite na Smit, Rikardo i Hek{er-Olinovata se
del od onie koi ja poddrùvaat neograni~enata slobodna trgovija. Argumentite za
neograni~enata slobodna trgovija se deka i kontrolata na uvozot i beneficiite za
izvozot (kako {to se subvenciite) sami se pobivaat sebesi i rezultiraat vo izgubeni
resursi. I dvete novi trgovski teorii, kako i teorijata na Porter za nacionalnata
konkurentska prednost, moè da se interpretiraat kako opravduvawe za nekoi
limitirani vladini intervencii za podr{ka na razvojot na odredeni industrii orientirani kon
izvozot. ]e gi diskutirame pozitivnite i negativnite strani na ovoj argument, poznat
kako strategiska trgovska politika, kako i pozitivnite i negativnite argumenti na
neograni~enata slobodna trgovija vo Glava 5.
MERKANTILIZAM
Prvata teorija na me|unarodna trgovija se pojavi vo Velika Britanija vo sredinata na
16 vek. Imenuvana kako merkantilizam, nejziniot osnoven postulat be{e deka zlatoto
i srebroto se glavnata osnova za nacionalnoto bogatstvo i neophodni za uspe{na
trgovija. Vo toa vreme, zlatoto i srebroto bea valutata za trgovija me|u zemjite;
zemjata moè{e da dobie zlato i srebro izvozuvaj}i stoki. Po istiot princip,
uvezuvaweto stoki od drugi zemji rezultira{e so odliv na zlato i srebro vo tie zemji.
Glavniot princip na merkantilizmot be{e deka za edna zemja e najpovolno da odrì
trgovski suficit, da izvozi pove}e otkolku {to uvezuva. Na takov na~in zemjata bi
akumulirala zlato i srebro i sledstveno na toa bi go zgolemila nacionalnoto bogatstvo i
presti`. Angliskiot merkantilisti~ki pisatel Tomas Man (Thomas Mun) vo 1630 godina
go opi{a na sledniov na~in:
"Voobi~aenite sredstva za da se zgolemi na{iot imot i bogatstvo e preku
nadvore{nata trgovija, kade {to morame da go sledime slednovo pravilo godi{no da
im prodavame na strancite pove}e od {to moème da konsumirame od nivnite
vrednosti".1
Vo soglasnost so ova veruvawe, merkantilisti~kata doktrina se zalaga{e za
vladini intervencii za da se postigne suficit vo trgovskiot bilans. Merkantilistite ne
vidoa korist vo trgovija od golemi razmeri sama za sebe. Namesto toa, tie
150
prepora~aa politika so koja }e se maksimizira izvozot i }e se minimizira uvozot. Za da
se postigne ova, uvozot be{e limitiran so carini i kvoti, dodeka izvozot be{e
subvencioniran.
Klasi~niot ekonomist Dejvid Hjum (David Hume) pokaà na edna vrodena
mana vo merkantilisti~kata doktrina vo 1752 godina. Spored Hjum, ako Velika
Britanija ima{e suficit vo trgovskiot bilans so Francija (ako izvozuva{e pove}e otkolku
{to uvezuva) dotekot na zlato i srebro kako rezultat od toa }e go ote`ni doma{niot
dotek na pari i }e predizvika inflacija vo Velika Britanija. Od druga strana, pak, vo
Francija odlivot na zlato i srebro }e go ima sprotivniot efekt. Dotekot na pari vo
Francija }e se namali i cenite }e padnat. Ovaa promena vo relativnite ceni pome|u
Francija i Velika Britanija bi gi ohrabrila Francuzite da kupuvaat pomalku angliski
proizvodi (bidej}i tie bi stanale mnogu poskapi), a Angli~anite da kupuvaat francuski
proizvodi (bidejki tie bi stanale poevtini). Rezultatot bi bil vlo{uvawe na angliskiot
trgovski bilans i podobruvawe na francuskiot trgovski bilans, sé duri ne se eliminira
angliskiot suficit. Ottuka, spored Hjum, dolgoro~no niedna zemja ne moè da odrì
suficit na trgovskiot bilans i na takov na~in da akumulira zlato i srebro kako {to toa go
zamislija merkantilistite.
Gre{kata kaj merkantilistite be{e toa {to gledaa na trgovijata kako igra so
rezultat nula. (Igra so rezultat nula e onoj slu~aj vo koj edna zemja dobiva ako
drugata zemja zagubi). Na Adam Smit i David Rikardo im ostana zada~ata da ja
pokaàt kratkovidosta na ovoj pristap i da demonstriraat deka trgovijata e igra so
pozitiven ishod ili situacija vo koja site zemji moè da dobijat. Merkantilisti~kata
doktrina, definitivno, e mrtva. 2 Na primer, Jarl Hagelstam (Jarl Hagelstam), direktor
vo finskoto Ministerstvo za finansii, go nabquduval toa kaj mnogu trgovski pregovori:
pristapot na individualnite zemji koi pregovaraat, bilo da se industrijalizirani ili vo
razvoj, be{e da pritiskaat za trgovska liberalizacija vo oblastite kade {to nivnite
sopstveni komparativni prednosti pred konkurencijata se najjaki i da ñ se
sprotivstavat na liberalizacijata vo oblastite kade {to se tie pomalku konkurentski i
kade {to se pla{at deka uvozot bi go zamenil doma{noto proizvodstvo. 3
Hagelstam im ja pripi{uva ovaa strategija na pregovara~kite zemji kako
neomerkantilisti~ko veruvawe za koe se dràt politi~arite vo mnogu nacii. Ova
veruvawe ja izramnuva politi~kata sila so ekonomskata i ekonomskata sila so suficit
vo trgovskiot bilans. Taka, trgovskata strategija na mnogu nacii e nameneta
istovremeni da go pottikne izvozot i da go ograni~i uvozot.
APSOLUTNA PREDNOST
Vo svojata inovativna kniga Bogatstvoto na narodite (The Wealth of Nations) Adam
Smit gi napadna merkantilisti~kite pretpostavki deka trgovijata e igra so rezultat nula.
Smit tvrde{e deka zemjite se razlikuvaat po nivnata sposobnost efikasno da
proizveduvaat stoki. Vo ova vreme Angli~anite, poradi nivniot superioren proces na
proizvodstvo, bea najsuperiornite proizvoditeli na tekstil vo svetot. Poradi kombinacija
na pogodni klimatski uslovi, dobra po~va i akumulirana ekspertiza, Francuzite ja
imaa svetski najefikasnata vinska industrija. Angli~anite imaa apsolutna prednost vo
proizvodstvoto na tekstil, dodeka Francuzite imaa apsolutna prednost vo
proizvodstvoto na vino. Na toj na~in, edna zemja ima apsolutna prednost vo
proizvodstvoto na produkt koga e poefikasna od koja bilo zemja od nejzinoto
proizvodstvo.
Spored Smit, zemjite treba da se specijaliziraat vo proizvodstvo na stoki za
koi tie imaat apsolutna prednost i potoa da gi zamenat niv so stoki proizvedeni vo
drugi zemji. Vo vremeto na Smit ova zna~e{e deka Velika Britanija treba da se
specijalizira vo proizvodstvo na tekstil, dodeka Francija treba da se specijalizira vo
151
proizvodstvo na vino. Velika Britanija bi moèla da dobie vino kolku {to ima potreba,
so prodavawe na svojot tekstil na Francija i kupuvawe vino za vozvrat. Na sli~en
na~in, Francija bi moèla da dobie tekstil kolku {to ñ treba so prodavawe vino na
Velika Britanija i kupuvawe tekstil za vozvrat. Osnovniot argument na Smit ottuka e
deka nikoga{ ne treba da se proizveduva stoka doma koja moè{ po poniska cena da
ja kupi{ vo drugi zemji. Smit go demonstrira toa preku specijalizirawe vo
proizvodstvoto na stoki vo koj sekoj ima apsolutna prednost, a i dvete zemji imaat
pridobivki od u~estvoto vo trgovijata.
Da gi vidime rezultatite od trgovijata me|u Gana i Ju`na Koreja.
Proizvodstvoto na koja bilo stoka (rezultat) bara resursi (proizvodstveni faktori), kako
{to se zemja, trud i kapital. Da pretpostavime deka Gana i Ju`na Koreja imaat
ednakvi resursi i deka ovie resursi moè da se iskoristat za proizvodstvo ili na oriz ili
na kakao. Da pretpostavime ponatamu deka vo sekoja zemja ima na raspolagawe
200 edinici na resursi. Da zamislime deka na Gana ñ trebaat 10 resursi za
proizvodstvo na eden ton kakao i 20 resursi za proizvodstvo na eden ton oriz. Taka,
Gana moè da proizvede 20 toni kakao a da ne proizvede oriz, 10 toni oriz a da ne
proizvede kakao, ili nekoja kombinacija od oriz i kakao pome|u ovie dva ekstremni
primera. Razli~nite kombinacii koi moè da gi proizvede Gana se pretstaveni so
linijata GG’ vo slika 4.1. Ova e ozna~eno kako mo`na granica na proizvodstvo (PPF)
na Gana. Na sli~en na~in da zamislime deka na Ju`na Koreja ñ trebaat 40 resursi za
proizvodstvo na eden ton kakao i 10 resursi za proizvodstvo na eden ton oriz. Taka,
Ju`na Koreja bi moèla da proizvede 5 toni kakao i da ne proizvede oriz, 20 toni oriz i
da ne proizvede kakao, ili nekoja kombinacija pome|u ovie dva ekstremni slu~aja.
Razli~nite kombinacii koi se mo`ni vo Ju`na Koreja se pretstaveni preku linijata KK’
{to se ozna~eni vo slika 4.1 {to go ozna~uva PPF’ na Ju`na Koreja. Jasno e deka
Gana ima apsolutna prednost vo proizvodstvoto na kakao. (Potrebni se pove}e
resursi da se proizvede eden ton kakao vo Ju`na Koreja, otkolku vo Gana.) Na ist
na~in Ju`na Koreja ima apsolutna prednost vo proizvodstvo na oriz.
Sega da vidime situacija koga niedna od zemjite ne trguva me|usebno.
Sekoja zemja namenuva polovina od svoite resursi za proizvodstvo na oriz i polovina
za proizvodstvo na kakao. Sekoja zemja, isto taka, mora da go potro{i toa {to go
proizveduva. Gana bi moèla da proizvede 10 toni kakao i 5 toni oriz (to~ka A vo slika
4.1), dodeka Ju`na Koreja bi moèla da proizvede 10 toni oriz i 2,5 toni kakao. Bez
trgovija kombiniranoto proizvodstvo na dvete zemji bi bilo 12,5 toni kakao (10 toni vo
Gana plus 2,5 toni vo Ju`na Koreja) i 15 toni oriz (5 toni vo Gana i 10 toni vo Ju`na
Koreja). Ako sekoja zemja treba{e da se specijalizira vo proizvodstvo na stoki za koi
ima apsolutna prednost i potoa da trguva so drugata zemja za onaa stoka koja ñ
nedostasuva, Gana bi moèla da proizvede 20 toni kakao, a Ju`na Koreja bi moèla
da proizvede 20 toni oriz. Taka, preku specijalizacija, proizvodstvoto na dvete stoki bi
se zgolemilo. Proizvodstvoto na kakao bi se zgolemilo od 12,5 toni na 20 toni,
dodeka proizvodstvoto na oriz bi se zgolemilo od 15 toni na 20 toni. Zgolemuvaweto
na proizvodstvoto, koe bi bilo rezultat od specijalizacijata, e 7,5 toni kakao i 5 toni
oriz. Ovie cifri se sumirani vo tabela 4.1.
Slika 4.1
Teorija na apsolutna prednost
Kakao - vertikalna oska
Oriz - horizontalna oska
152
Tabela 4.1 Potrebni resursi za proizvodstvo na 1 ton kakao i
Apsolutna oriz
prednost Kakao
i dobivki Oriz
od trgovijata
Gana 10
20
Ju`na Koreja 40
10
Proizvodstvo i potro{uva~ka bez trgovija

Kakao
Oriz
Gana 10.0
5.0
Ju`na Koreja 2.5
10.0
Vkupno proizvodstvo 12.5
15.0
Proizvodstvovo so specijalizacija
Kakao
Oriz
Gana 20.0
0.0
Ju`na Koreja 0.0
20.0
Vkupno proizvodstvo 20.0
20.0
Potro{uva~ka po razmenata na Gana na 6 toni kakao

so
6 toni oriz od Ju`na Koreja
Kakao
Oriz
Preku
vklu~uvawe vo Gana 14.0
trgovija i 6.0
zamena na Ju`na Koreja 6.0
eden ton kakao 14.0
za eden ton oriz,
proizvoditelite
vo dvete zemji Zgolemuvawe na potro{uva~kata kako rezultat na
bi moèle da specijalizacijata i trgovijata
konsumiraat Kakao
pove}e kakao i Oriz
oriz. Da
Gana 4.0
1.0
Ju`na Korea 153 3.5
4.0
zamislime deka Gana i Ju`na Koreja go zamenuvaat kakaoto i orizot vrz osnova
eden za eden; odnosno cenata za eden ton kakao da e ednakva za eden ton oriz.
Ako Gana odlu~i da ñ izvozi 6 toni kakao na Ju`na Koreja i da uveze 6 toni oriz vo
zamena, kone~nata potro{uva~ka po trgovijata bi bila 14 toni kakao i 6 toni oriz. Toa
e 4 toni pove}e kakao otkolku {to bi moèlo da se konsumira pred specijalizacijata i
trgovijata i eden ton oriz pove}e. Na sli~en na~in krajnata potro{uva~ka vo Ju`na
Koreja vo trgovijata bi bila 6 toni kakao i 14 toni oriz. Ova e 3,5 toni pove}e kakao
otkolku {to moè{e da se konsumira pred specijalizacijata i trgovijata i 4 toni oriz
pove}e. Taka, kako rezultat na specijalizacijata i trgovijata, koli~estvata i na kakao i
na oriz bi se zgolemile i potro{uva~ite vo dvete nacii bi moèle pove}e da
konsumiraat. Taka, moème da vidime deka trgovijata e igra so pozitiven rezultat;
proizveduva neto-dobivki za site vklu~eni strani.
KOMPARATIVNA PREDNOST
David Rikardo ja odnese teorijata na Adam Smit eden ~ekor podaleku, istraùvaj}i {to
bi se slu~ilo koga edna zemja ima apsolutna prednost vo proizvodstvoto na site
stoki.4 Teorijata na Smit za apsolutna prednost sugerira deka edna vakva zemja ne
bi dobila ni{to od me|unarodnata trgovija. Vo negovata kniga od 1817 godina Principi
na politi~ka ekonomija (Principles of Political Economy), Rikardo pokaà deka toa ne
e taka. Spored teorijata na Rikardo za komparativna prednost, ima smisla ako
edna zemja se specijalizira vo proizvodstvo na onie stoki koi najefikasno gi
proizveduva i da gi kupi od drugi zemji onie stoki koi pomalku efikasno gi
proizveduva duri ako toa zna~i da kupi od drugite zemji stoki koi taa bi moèla
samata poefikasno da gi proizvede.5 Iako ova izgleda sprotivno na intuicijata, logi~no
moè da se objasni so eden ednostaven primer.
Da pretpostavime deka Gana e poefikasna vo proizvodstvo i na kakao i na
oriz; odnosno Gana ima apsolutna prednost vo proizvodstvoto i na dvata proizvoda.
Na Gana ñ trebaat 10 resursi da proizvede eden ton kakao i 131/3 resursi za
proizvodstvo na eden ton oriz. Taka, ako zememe deka ima 200 edinici resursi,
Gana moè da proizvede 20 toni kakao i da ne proizvede oriz, 15 toni oriz i da ne
proizvede kakao, ili koja bilo kombinacija me|u nejzinata PPF (linijata GG’ vo slika
4.2). Na Ju`na Koreja ñ trebaat 40 resursi da proizvede eden ton kakao i 20 resursi
da proizvede eden ton oriz. Sledstveno, Ju`na Koreja moè da proizvede 5 toni kakao
i da ne proizvede oriz, 10 toni oriz i da ne proizvede kakao, ili koja bilo kombinacija
na nejzinata PPF (linijata KK’ vo slika 4.2). Povtorno da pretpostavime deka bez
trgovija sekoja zemja koristi polovina od svoite resursi za da proizvede oriz i polovina
za da proizvede kakao. Na toj na~in, bez trgovija, Gana }e proizvede 10 toni kakao i
7,5 toni oriz (to~ka A vo slika 4.2), dodeka Ju`na Koreja }e proizvede 2,5 toni kakao i
5 toni oriz (to~ka B vo slika 4.2). Vo nasoka na apsolutnata prednost na Gana vo
proizvodstvoto i na dvete stoki, zo{to bi trguvala so Ju`na Koreja? Iako Gana ima
apsolutna prednost vo proizvodstvoto i na kakao i na oriz, taa ima komparativna
prednost samo vo proizvodstvoto na kakao: Gana moè da proizvede ~etiri pati
pove}e kakao od Ju`na Koreja, no samo 1,5 pati pove}e oriz. Gana komparativno e
poefikasna vo proizvodstvoto na kakao otkolku vo proizvodstvoto na oriz.
Bez trgovija, kombiniranoto proizvodstvo na kakao }e bide 12,5 toni (10 toni
vo Gana i 2,5 vo Ju`na Koreja), a kombiniranoto proizvodstvo na oriz isto }e bide
12,5 toni (7,5 toni vo Gana i 5 toni vo Ju`na Koreja). Bez trgovija sekoja zemja mora
da go konsumira toa {to go proizveduva. Preku vklu~uvawe vo trgovijata, dvete zemji
moè da go zgolemat svoeto kombinirano proizvodstvo na oriz i kakao i potro{uva~ite
vo dvete nacii moè da konsumiraat pove}e od dvete stoki.
154
Slika 4.2
Teorija na komparativna prednost
PRIDOBIVKI OD TRGOVIJATA
Da zamislime deka Gana ja koristi svojata komparativna prednost vo proizvodstvoto
na kakao za da gi zgolemi svoite rezultati od 10 do 15 toni. So ova se koristat 150
edinici od resursite, ostavaj}i gi drugite 50 edinici od resursite da se koristat vo
proizvodstvo na 3,75 toni oriz (to~ka C vo slika 4.2). Vo me|uvreme, Ju`na Koreja se
specijalizira vo proizvodstvo na oriz, proizveduvaj}i 10 toni. Kombiniranite rezultati i
na kakaoto i na orizot sega se zgolemuvaat. Pred specijalizacijata, kombiniranite
rezultati bea 12 toni kakao i 12,5 toni oriz. Sega se 15 toni kakao i 13,75 toni oriz
(3,75 toni vo Gana i 10 toni vo Ju`na Koreja). Izvorot za zgolemuvawe na
proizvodstvoto e sumiran vo tabela 4.2.
Ne samo {to rezultatite se pogolemi tuku, isto taka, i dvete zemji moàt da
dobijat pridobivki od trgovijata. Ako Gana i Ju`na Koreja gi zamenat kakaoto i orizot
vrz osnova edno za edno, kade {to dvete zemji bi odlu~ile da razmenat 4 toni od
nivniot izvoz za 4 toni uvoz, i dvete zemji bi moèle da konsumiraat pove}e kakao i
oriz otkolku {to moèa pred specijalizacijata i trgovijata (vidi tabela 4.2). Na toj na~in,
ako Gana razmeni 4 toni kakao so Ju`na Koreja za 4 toni oriz, }e ñ ostanat 11 toni
oriz, {to e eden ton pove}e otkolku {to ima{e pred trgovijata. êtirite toni oriz koi gi
dobiva od Ju`na Koreja vo zamena za nejzinite ~etiri toni kakao, koga }e se dodadat
na 3,75 toni koi gi proizveduva doma, }e rezultiraat so vkupno 7,75 toni oriz {to e 0,25
toni pove}e otkolku {to ima{e pred specijalizacijata. Na sli~en na~in, po zamenata na
4 toni oriz so Gana, Ju`na Koreja sé u{te }e ima 6 toni oriz, {to e pove}e otkolku {to
ima{e pred specijalizacijata. Pokraj toa, 4 toni kakao koi gi dobi vo zamena se za 1,5
toni pove}e otkolku {to proizvede pred trgovijata. Na ovoj na~in, potro{uva~kata na
kakao i oriz moè da se zgolemi vo dvete zemji kako rezultat na specijalizacijata i
trgovijata.
Osnovnata poraka na ovaa teorija na komparativna prednost e deka
potencijalnoto svetsko proizvodstvo e pogolemo so neograni~enata slobodna trgovija
otkolku so ograni~enata trgovija. Teorijata na Rikardo sugerira deka potro{uva~ite vo
site nacii moè da konsumiraat pove}e ako ne postojat ograni~uvawa na trgovijata.
Ova se slu~uva duri i kaj zemji koi nemaat apsolutna prednost vo proizvodstvoto na
koja bilo stoka. So drugi zborovi, na eden duri povisok stepen na teorijata na
apsolutna prednost, teorijata na komparativna prednost sugerira deka trgovijata e
igra so pozitiven rezultat so koja site zemji koi u~estvuvaat rezultiraat so ekonomska
dobivka. Kako takva, ovaa teorija obezbeduva silna logika za potiknuvawe kon
slobodnata trgovija. Teorijata na Rikardo e tolku mo}na {to ostanuva najgolemoto
intelektualno oru`je za onie koi imaat argumenti protiv slobodnata trgovija.
155
Potrebni resursi za proizvodstvoKakao
na 1 ton kakao i
Oriz oriz
Gana 10 Tabela 4.2

13,33 Sporedbena
Ju`na Koreja 40 prednost
i 20 dobivki
od trgovijata
Proizvodstvo i potro{uva~ka bez trgovija
Kakao
Oriz
Gana 10,0
7,5
Ju`na Koreja 2,5
5,0
Vkupno proizvodstvo 12,5
12,5
Proizvodstvovo so specijalizacija
Kakao
Oriz
Gana 15,0
3,75
Ju`na Koreja 0,0
10,0
Vkupno proizvodstvo 15,0
13,75
Potro{uva~ka po razmenata na Gana na 4 toni kakao

so
4 toni oriz od Ju`na Koreja
Kakao
Oriz
Gana 11,0
7,75
Ju`na Koreja 4,0
6,0
Zgolemuvawe na potro{uva~kata kako rezultat na

specijalizacijata i trgovijata
Kakao
Oriz
Gana 1.0
0.25
Ju`na Korea 1.5
1.0
156
KVALIFIKACII I PRETPOSTAVKI
Zaklu~okot deka slobodnata trgovija nosi univerzalna dobivka e prili~no hrabra za da
se izvede od vakov ednostaven model. Na{iot ednostaven model vklu~uva mnogu
nerealni pretpostavki.
1. Zamislivme eden obi~en svet vo koj ima samo dve zemji i dve stoki,
postojat mnogu zemji i mnogu stoki.
2. Ne gi zedovme predvid transportnite tro{oci pome|u zemjite.
3. Ne gi zedovme predvid cenite na resursite vo razli~nite zemji. Ne rekovme
ni{to za devizniot kurs, ednostavno pretpostavuvaj}i deka kakaoto i orizot bi moèle
da se zamenat edno za drugo.
4. Pretpostavivme deka resursite moè slobodno da se prenaso~at od
proizvodstvo na edna stoka na proizvodstvo na druga vo ramkite na edna zemja. Vo
realnosta ova ne se slu~uva sekoga{.
5. Pretpostavivme postojan obrt na koli~estvata; odnosno, specijalizacijata
na Gana ili na Ju`na Koreja ne vlijae vrz koli~estvata resursi potrebni da se proizvede
eden ton kakao ili oriz. Vo realnosta postoi i namaluvaweto i zgolemuvaweto na
prinosite od specijalizacijata. Koli~estvoto na potrebnite resursi za proizvodstvo na
stoka moè da se namali ili da se zgolemi vo odnos na toa kako nacijata se
specijalizira za taa stoka.
6. Pretpostavivme deka sekoja zemja ima fiksna zaliha na resursi i deka
slobodnata trgovija ne ja menuva efikasnosta so koja zemjata gi koristi svoite resursi.
Ovaa stati~na pretpostavka ne dozvoluva dinami~ni promeni vo zalihata na resursi
na zemjata i vo efikasnosta so koja zemjata gi koristi svoite resursi {to bi moèlo da
bide rezultat od slobodnata trgovija.
7. Ne gi predvidovme efektite na trgovijata vrz distribucijata na prihodot vo
zemjata.
Imaj}i gi ovie pretpostavki, dali zaklu~okot deka slobodnata trgovija nosi
zaemni pridobivki moè da se pro{iri vo vistinskiot svet na mnogu zemji, mnogu stoki,
pozitivni transportni tro{oci, promenlivi devizni kursevi, nedvi`ni doma{ni resursi,
nepostojan prinos poradi specijalizacija i dinami~ni promeni? Iako detaqnoto
pro{iruvawe na teorijata na komparativnata prednost ne e predmet na ovaa kniga,
ekonomistite pokaàa deka osnovnite rezultati izvedeni od na{iot ednostaven model
moè da se generaliziraat na svetot sostaven od mnogu zemji koi proizveduvaat
mnogu razli~ni stoki.6 I pokraj nedostatocite na modelot na Rikardo, istraùvawata
sugeriraat deka osnovnite pretpostavki deka zemjite }e gi izvozat stokite za koi imaat
najefikasno proizvodstvo e ve}e staromoden.7 Sepak, otkako }e gi otfrlime site
pretpostavki, primerot na neograni~ena slobodna trgovija, iako sé u{te pozitiven,
nekoi ekonomisti povrzani so novata trgovska teorija smetaat deka gubi od svojata
sila.
8. ]e se navratime kon ova pra{awe podocna vo ovaa i vo slednata glava.
EDNOSTAVNI PRO[IRUVAWA NA MODELOT NA RIKARDO
Da go vidime efektot na relaksirawe na tri od pretpostavkite identifikuvani pogore vo
ednostavniot model na komparativna prednost. Podolu gi relaksirame pretpostavkite
deka resursite moè slobodno da se dviàt od proizvodstvo na edna do proizvodstvo
na druga stoka vo zemjata, pretpostavkata za postojan prinos poradi specijalizacija i
pretpostavkata deka trovijata ne gi menuva zalihite na resursi na zemjata ili
efikasnosta so koja se koristat ovie resursi.
Nedvi`ni resursi
Vo na{iot ednostaven model na Gana i Ju`na Koreja pretpostavivme deka
proizvoditelite (farmerite) moè lesno da ja prenamenat zemjata od proizvodstvo na
157
kakao za proizvodstvo na oriz i obratno. Dodeka ovaa pretpostavka moè da bide
to~na za nekoi zemjodelski proizvodi, resursite ne se menuvaat sekoga{ lesno od
proizvodstvo na edna stoka vo proizvodstvo na druga. Postoi odredeno pridviùvawe.
Na primer, prifa}aweto reìm na slobodna trgovija za edna napredna ekonomija kako
{to se Soedinetite Dràvi ~estopati zna~i deka zemjata }e proizvede pomalku od
nekoi stoki so evtina rabotna sila, kako {to e tekstilot i pove}e od nekoi stoki kade {to
e potrebno intenzivno znaewe, kako {to e kompjuterskiot softver i biotehnolo{ki
proizvodi. Iako zemjata vo celina }e dobie od ovaa promena, proizvoditelite na
tekstil }e bidat vo zaguba. Tekstilnata rabotni~ka od Ju`na Karolina verojatno ne e
kvalifikuvana da kreira softver za “Majkrosoft”. Na ovoj na~in, promenata kon
slobodna trgovija moè da zna~i deka taa }e ostane bez rabota ili }e treba da prifati
druga pomalku privle~na rabota, kako {to e rabotewe vo restoran za brza hrana.
Kako primer za toa kako promenata kon slobodna trgovija moè da vlijae vrz
individualnite kompanii i nivnite vraboteni vidi vo Menaxment-fokusot, kade {to se
pokaùva kako REI – zadruga za rekreativna oprema gi prisposobuva svoite
aktivnosti vo proizvodstvoto za da se spravi so ~ekorot kon pogolema slobodna
trgovija kaj tekstilot vo ekonomijata na SAD.
Resursite ne se dviàt sekoga{ lesno od edna ekonomska aktivnost na druga.
Procesot sozdava izmeni i ~ove~ko patewe. Dodeka teorijata predviduva deka
pridobivkite od slobodnata trgovija zna~itelno gi nadminuvaat tro{ocite, toa e ladna
uteha za onie koi gi snosat tro{ocite. Spored toa, politi~koto sprotivstavuvawe na
prifa}aweto na reìmot na slobodna trgovija tipi~no doa|a od onie ~ii rabotni mesta se
vo opasnost. Vo Soedinetite Dràvi, na primer, tekstilnite rabotnici i nivnite sindikati
dolgo vreme se sprotivstavuvaa na dvièweto na slobodna trgovija tokmu zatoa {to
ovaa grupa moè da zagubi mnogu od slobodnata trgovija. Vladite ~estopati ja
olesnuvaat tranzicijata na slobodnata trgovija, pomagaj}i im na onie koi ja zagubile
rabotata da se obu~at za ne{to drugo. Bolkata koja ja predizvikuva dvièweto kon
reìmot na slobodnata trgovija e kratkotraen fenomen, dodeka pridobivkite od
trgovijata otkoga ve}e edna{ }e se napravi tranzicijata se zna~ajni i trajni.
158
MENAXMENT-FOKUS
Slobodna trgovija i REI
“Rekriei{nal ekvipment” (Recreational Equipment Inc.)(REI) e zadruga na kupuva~i
koja prerasna vo eden od najgolemite dostavuva~i na rekreativna oprema vo
Soedinetite Dràvi i brzo prerasna vo me|unaroden biznis. Oformena vo Sietl vo 1938
godina od "Lojd Anderson" (Lloyd Anderson), kompanijata obezbeduva{e oprema za
planinarewe so visok kvalitet po niski ceni na ~lenovite na zadrugata. Vo svoite prvi
37 godini, REI ima{e samo edna prodavnica vo Sietl, no vo 1985 godina zadrugata
po~na da otvora prodavnici vo drugi gradovi. Denes REI stana biznis koj nosi 621
milion godi{no so 60 prodavnici niz svetot, 6.600 vraboteni porast na prihodot od 8 do
10 procenti godi{no i cel da otvori 3 do 5 novi prodavnici godi{no. Nasproti porastot,
REI sé u{te funkcionira kako zadruga so 1,7 milioni aktivni ~lena. Site ~lenovi
dobivaat ~ek za dividendata na krajot na sekoja godina, {to e vo vrednost od okolu
10 procenti od vrednosta na nivnite kupuvawa vo tekot na godinata (ne mora da se
bide ~len za da se kupuva vo REI). REI, isto taka, go ima i eden od najprosperitetnite
i najprinosabilnite Internet-sajtovi vo proda`nata industrija, kade {to vo 1999 godina
se registrira{e prihod od 412 milioni amerikanski dolari {to be{e za 300 procenti
pove}e od prethodnata godina.
Za da gi zadovoli nekoi od potrebite na svoite proizvodi, REI ima dva
supsidijara. Edna od ovie “Tau” (Thaw) 33 godini go snabduva{e REI so razli~na
oprema, vklu~uvaj}i i {atori, ranci, vre}i za spiewe i obleka. Vo poslednive godini
“Tau” se koncentrira na proizvodstvo na par~iwa obleka napraveni od volna za
prodavnicite na REI. Za nesre}a na 200 vraboteni vo “Tau”, ekonomijata za
proizvodstvo na obleka vo Soedinetite Dràvi se menuva{e ve}e nekolku godini. Po
usvojuvaweto na Severnoamerikanskiot dogovor za slobodna trgovija (NAFTA) vo
1993 godina, site carini na trgovijata so tekstilna oprema pome|u Meksiko i
Soedinetite Dràvi se ukinaa (carina e danok na uvoz). Vo slednite godini, sé
pogolem broj tekstilni proizvoditeli prestanaa da rabotat vo Soedinetite Dràvi i se
preselija vo Meksiko privle~eni od niskite tro{oci na rabotna sila. Platite za tekstilnite
rabotnici vo Meksiko se dviàt od 5 do 10 amerikanski dolari na den vo sporedba so 8
do 10 amerikanski dolari na ~as {to gi pla}a “Tau”. Za aktivnosti vo koj e potreben
trud kako {to e proizvodstvoto na obleka ovie razliki vo platite se zna~ajni. Znaej}i ja
ovaa kalkulacija, vo sredinata na 2000 godina REI najavi deka }e gi zatvori svoite
“Tau” supsidijari i deka }e se snabduva so proizvodite od volna od Meksiko. Preku
preseluvaweto na proizvodstvoto vo Meksiko, REI o~ekuva da ja namali cenata na
oblekite od volna za 20 procenti. Toa zna~i poniski ceni za ~lenovite na REI i za
drugite mu{terii i pogolem prinos za REI, {to zna~i pogolema dividenda za ~lenovite
na REI. Toa, isto taka, zna~i deka nivnite vraboteni vo “Tau” }e ostanat bez rabota.
Za da im pomogne na porane{nite rabotnici vo “Tau”, REI oddeli dopolnitelni fondovi
za federalnite finansii, kako {to se pomo{ za preobuka, beneficii za nevrabotenite i
zdravstveno osiguruvawe.
Slu~uvawata vo “Tau” se povtoruvaa vo celata zemja. Od 1993 godina okolu
450.000 rabotni mesta se zatvorija vo industrijata za proizvodstvo na obleka vo SAD,
zatoa {to proizvodstvoto se preseli vo zemji so niski nadnici, kako {to e Meksiko. Na
porane{nite tekstilni rabotnici, od koi pove}eto ne se stru~ni, im be{e te{ko da najdat
druga rabota so polno rabotno vreme. Ministerstvoto za trud procenuva deka pome|u
1995 godina i 1997 godina 58 procenti od nevrabotenite tekstilni rabotnici ne uspeale
da najdat rabota so polno rabotno vreme, dodeka onie 42 procenta koi uspeale imale
prose~na nadnica za 20 procenti pomalku. Kolku i da e ova bolno za tekstilnite
rabotnici, amerikanskiot potro{uva~ dobi od poniskite ceni i amerikanskite kompanii
159
vo mnogu drugi industrii vidoa deka nivnite proda`bi vo Meksiko procutija so
simnuvaweto na trgovskite barieri. Taka, dodeka moè da se kaè deka NAFTA be{e
korisna za pove}eto Meksikanci, sepak, kaj nekoi grupi im predizvika bolka kako {to
se tekstilnite rabotnici na SAD i prinudi nekoi kompanii, kako {to e REI, da napravat
te{ki menaxerski odluki.
Izvori: R.T Nelson, ”REI’s Globalization”Seattle Times, 14 maj, 2000 godina, str. D1,
D2, i E.Chabrow, “REI Gets Head Start in Clicks and Mortar Race,” Information
Week, 1 maj, 2000 godina.
Namaluvawe na prinosite
Ednostavniot model na komparativna prednost razvien pogore pretpostavuva
postojan prinos poradi specijalizacijata. Pod postojan prinos od specijalizacija,
mislime deka na edinici resursi potrebni za proizvodstvo na stoka (kakao ili oriz) se
pretpostavuva deka ostanuvaat konstantni, bez ogled na toa kade se nao|a na
granicata na mo`no proizvodstvo na zemjata (PPF). Taka, pretpostavuvame deka na
Gana sekoga{ ñ trebaat 10 edinici resursi za proizvodstvo na eden ton kakao. Sepak,
porealno e da se pretpostavi deka prinosite se namaluvaat od specijalizacija. Nama-
luvawe na prinosite od specijalizacija se slu~uva koga se potrebni pove}e edinici
resursi za proizvodstvo na sekoja dodatna edinica. Ako 10 edinici bi bile dovolni za
zgolemuvawe na autputot na kakao na Gana od 12 do 13 tona, 11 edinici resursi bi
bile potrebni za zgolemuvawe na autputot od 13 do 14 toni, 12 edinici resursi za
zgolemuvawe na autputot od 14 do 15 toni i taka natamu. Namaluvaweto na prinosite
implicira kriva PPF za Gana (vidi slika 4.3), namesto prava linija, kako {to e vo slika
4.2.
Slika 4.3
Krivata na PPF na Gana spored namaluvaweto na prinosite
Porealno e da se pretpostavi deka prinosot se namaluva od dve pri~ini. Prvo,
site resursi go nemaat istiot kvalitet. Kako {to zemjata se obiduva da go zgolemi
proizvodstvoto na odredena stoka, tolku e poverojatno deka }e koristi pomarginalni
resursi, ~ija produktivnost ne e tolku golema kako na onie prvi~no upotrebeni.
Rezultatot e deka toa bara pove}e resursi za da se proizvede ednakvo zgolemuvawe
na proizvodstvoto. Nekoe zemji{te e poproduktivno od drugo. Kako {to Gana se
obiduva da go zgolemi proizvodstvoto na kakao, moèbi }e mora da koristi
marginalno zemji{te koe e pomalku plodno od zemji{teto koe prethodno go koristela.
Kako {to se namaluva prinosot po akri, Gana mora da koristi pove}e zemja za da
proizvede eden ton kakao.
Vtorata pri~ina za namalen prinos e toa {to razli~ni stoki vo razli~na mera gi
koristat resursite. Na primer, da zamislime deka pri odgleduvaweto kakao se koristi
pove}e zemja i pomalku trud otkolku za odgleduvaweto oriz i deka Gana se obiduva
da gi prenaso~i resursite od proizvodstvo na oriz vo proizvodstvo na kakao. Za da gi
apsorbira dodatnite resursi za trud i zemji{te, industrijata na kakao }e mora da se svrti
kon trudovo pointenzivnite metodi na proizvodstvo. Rezultatot e deka efikasnosta na
koristewe na trudot vo industrijata na kakao }e se namali i }e se namali i prinosot.
Namaluvaweto na prinosite pokaùva deka ne e mo`no edna zemja da se
specijalizira do onoj stepen koj go sugerira{e prethodno objasnetiot ednostaven
model na Rikardo. Namaluvawe na prinosite poradi specijalizacija sugerira deka
dobivkite od specijalizacijata verojatno bi se iskoristile pred da se zavr{i
160
specijalizacijata. Vo realnosta mnogu zemji ne se specijaliziraat, tuku namesto toa,
proizveduvaat cel spektar stoki. Sepak, teorijata predviduva deka vredi da se
specijalizira do onaa to~ka koga namaleniot prinos ne gi nadmine dobivkite od
trgovijata. Taka, osnovniot zaklu~ok deka neograni~enata slobodna trgovija e
korisna sé u{te drì, iako poradi namaleniot prinos dobivkata moè da ne e tolku
golema, kako {to e toa sugerirano vo slu~ajot na postojani profiti.
Dinami~ni efekti i ekonomski porast
Na{iot ednostaven model na komparativna prednost pretpostavuva deka trgovijata ne
gi menuva zalihite na resursi na zemjata ili efikasnosta so koja taa gi koristi tie
resursi. Taa stati~na pretpostavka ne ostava mesto za dinami~ni promeni koi bi bile
rezultat od trgovijata. Ako ja relaksirame ovaa pretpostavka, stanuva o~igledno deka
otvoraweto na ekonomijata kon trgovijata verojatno }e generira dva vida dinami~ki
dobivki.9 Prvo, slobodnata trgovija moè da gi zgolemi zalihite na resursi na zemjata,
bidej}i zgolemenata ponuda na trud i kapital od stranstvo stanuva raspolo`liva za
upotreba vo zemjata. Ova se slu~uva sega vo Isto~na Evropa, kade {to mnogu
zapadni biznisi investiraat golemi sumi kapital vo porane{nite komunisti~ki zemji.
Slika 4.4
Vlijanieto na slobodnata trgovija na PPF
Vtoro, slobodnata trgovija moè, isto taka, da ja zgolemi efikasnosta so koja

zemjata gi koristi svoite resursi. Dobivkite od efikasnoto koristewe na resursite moè
da bidat rezultat od mnogubrojni faktori. Na primer, ekonomiite na proizvodstvo od
{iroki razmeri moè da stanat dostapni dokolku trgovijata ja nadmine goleminata na
vkupniot pazar dostapen za doma{nite firmi. Trgovijata moè da ja donese podobrata
stranska tehnologija kaj doma{nite firmi; podobrata tehnologija moè da ja zgolemi
produktivnosta na trudot ili produktivnosta na zemji{teto. (Takanare~enata zelena
revolucija go ima{e ovoj rezultat vrz zemjodelskata produktivnost kaj zemjite vo
razvoj.) Isto taka, otvoraweto na ekonomijata kon stranskata konkurencija moè da gi
stimulira doma{nite proizvoditeli da baraat na~ini za zgolemuvawe na nivnata
efikasnost. Povtorno ovoj fenomen se pojavuva vo porano za{titenite pazari na
Isto~na Evropa, kade {to mnogu porane{ni dràvni monopoli ja zgolemija efikasnosta
na nivnata rabota za da preìveat na konkurentskiot svetski pazar.
Dinami~nite pridobivki i kaj zalihata na resursite na zemjata i kaj efikasnosta
kaj koristeweto na resursite }e predizvikaat PPF na zemjata da se prenaso~i kon
nadvor. Toa e ilustrirano vo slika 4.4 kade {to smenata od PPF 1 do PPF 2 rezultira
od dinami~nata pridobivka, koja e posledica, pak, na slobodnata trgovija. Kako
posledica na ova svrtuvawe kon nadvor, zemjata od slika 4.4 moè da proizvede
pove}e od dvete stoki otkolku pred slobodnata trgovija. Teorijata sugerira deka
otvoraweto na ekonomijata kon slobodnata trgovija ne samo {to rezultira kon stati~ki
dobivki, za koi prethodno diskutiravme, no rezultira, isto taka, i vo dinami~na dobivka
koja go stimulira ekonomskiot porast. Ako e ova taka, primerot za slobodna trgovija
stanuva u{te posilen.
Podatoci za vrskata pome|u trgovijata i porastot
Mnogu ekonomski studii ja razgleduvale vrskata pome|u trgovijata i ekonomskiot
porast. Generalno, ovie studii sugeriraat deka, kako {to e pretskaàno vo teorijata,
zemjite koi prifa}aat pootvorena pozicija kon me|unarodnata trgovija uìvaat povisoki
stapki na porast otkolku onie koi gi zatvoraat svoite ekonomii pred trgovijata. Xefri
161
Saks (Jeffrey Sach) i Endrju Varner (Andrey Warner) sozdadoa merka za toa kako
edna ekonomija bila “otvorena“ kon me|unarodnata trgovija i potoa ja razgleduvaa
vrskata pome|u “otvorenosta” i ekonomskiot porast za primerot od pove}e od sto
zemji me|u 1970 i 1990 godina.10 Me|u drugite naodi, tie izvestija za slednovo:
"Gledame silna vrska pome|u otvorenosta i porastot i kaj grupata zemji vo
razvoj i kaj grupata razvieni zemji. Kaj grupata zemji vo razvoj otvorenite ekonomii
imaa porast od 4,49 procenti godi{no, a zatvorenite ekonomii imaa porast od 0,6
procenti godi{no. Kaj grupata razvieni ekonomii, otvorenite ekonomii imaa porast od
2,29 procenti godi{no i zatvorenite ekonomii imaa porast od 0,74 procenti godi{no". 11
Porakata od ovaa studija se ~ini deka e jasna: prifati otvorena ekonomija i
priklu~i se kon slobodna trgovija i so tekot na vremeto tvojata nacija }e bide
nagradena so povisoka stapka na ekonomski porast. Povisokiot porast }e go zgolemi
prihodot i ìvotniot standard. Tokmu toa neodamna be{e potvrdeno od edna studija
koja gi razgleduva{e odnosite pome|u trgovijata i porastot na prihodite. Ovaa studija
izvedena od Xefri Frankel (Jeffrey Frankel) i David Romer (David Romer) otkrija deka
vo prosek zgolemuvawe od eden procent kaj odnosot pome|u trgovijata na zemjata i
bruto-doma{niot proizvod go zgolemuva prihodot na poedinecot za najmalku polovina
procent.12 Za sekoi 10 procenti zgolemuvawe na va`nosta na me|unarodnata trgovija
vo edna ekonomija prose~nite nivoa na prihod }e se poka~at za barem 5 procenti.
Nasproti kratkoro~nite prisposobuvawa na cenite koi se posledica na prifa}aweto na
slobodniot trgovski reìm, trgovijata se ~ini deka }e proizvede dolgoro~no povisok
ekonomski porast i povisok ìvoten standard, tokmu vo ista nasoka kako {to bi
o~ekuvale od teorijata na Rikardo. 13
HEK[ER-OLINOVA TEORIJA
Teorijata na Rikardo potencira deka komparativnata prednost proizleguva od razlikite
vo produktivnosta. Na toj na~in, dali Gana }e bide poefikasna od Ju`na Koreja vo
proizvodstvoto na kakao zavisi od toa kolku produktivno gi koristi svoite resursi.
Rikardo ja naglasuva{e produktivnosta na rabotnata sila i tvrde{e deka razlikite vo
produktivnosta na rabotnata sila pome|u naciite se vo osnovata na idejata za
komparativna prednost. [vedskiot ekonomist Eli Hek{er (vo 1919 godina) i Bertil Olin
(vo 1933 godina) dadoa razli~no objasnuvawe za komparativnata prednost. Tie
tvrdea deka komparativnite razliki poteknuvaat od faktorite na prirodnite bogatstva 14
Pod nacionalni prirodni faktori tie go smetaa stepenot do koj edna zemja e obdarena
so resursi, kako {to se zemja, rabotna raka i kapital. Naciite imaat razli~ni nacionalni
prirodni faktori i razli~nite faktori gi objasnuvaat razlikite vo cenata na faktorite. Kolku
pove}e go ima vo izobilstvo faktorot, tolku e poniska cenata. Hek{er-Olinovata teorija
predviduva deka zemjite }e gi izvozuvaat onie stoki koi intenzivno gi koristat faktorite
{to gi ima vo izobilstvo na lokalno nivo, dodeka uvezuvaat stoka koja intenzivno
koristi faktori koi retko gi ima na lokalno nivo. Na toj na~in, Hek{er-Olinovata teorija
se obiduva da ja objasni {emata na me|unarodnata trgovija koja ja gledame vo
svetskata ekonomija. Kako i teorijata na Rikardo, Hek{er-Olinovata teorija tvrdi deka
slobodnata trgovija nosi dobivka. Za razlika od teorijata na Rikardo, sepak, Hek{er-
Olinovata teorija tvrdi deka {emata na me|unarodnata trgovija se odreduva preku
razlikite vo prirodnite faktori namesto preku razlikite vo produktivnosta.
Hek{er-Olinovata teorija ima, isto taka, i op{toprifaten pristap. Na primer,
Soedinetite Dràvi dolgo vreme bea zna~itelni izvoznici na zemjodelski stoki, {to
delumno be{e refleksija od nivnoto neverojatno izobilstvo na obrabotliva po~va.
Nasproti toa, Kina predni~i vo izvozot na stoki proizvedeni so industrii vo koi
intenzivno se koristi rabotnata raka, kako {to se tekstilnata industrija i industrijata za
obuvki. Ova go reflektira relativnoto izobilstvo na evtina rabotna sila vo Kina.
162
Soedinetite Dràvi, kade {to nema izobilstvo na evtina rabotna sila, bea primarniot
uvoznik na ovie stoki. Zabeleète deka va`nosta na prirodnite bogatstva e relativna, a
ne apsolutna: zemjata moè da ima pogolemi apsolutni koli~estva po~va i rabotna
sila od druga zemja, no relativno da izobiluva so samo edno od niv.
PARADOKSOT NA LEONTIEF
Hek{er-Olinovata teorija be{e edna od najvlijatelnite teoretski idei vo me|unarodnata
ekonomija. Mnogu ekonomii ja preferiraa Hek{er-Olinovata teorija pred teorijata na
Rikardo, zatoa {to dava{e pomalku simplifikuvani pretpostavki. Poradi svoeto vlijanie,
teorijata be{e predmet na mnogu empiriski proverki. Po~nuvaj}i so famoznata studija
publikuvana vo 1953 godina od Vasili Leontief (Wassily Leontief) (dobitnik na
Nobelovata nagrada za ekonomija vo 1973 godina), mnogu od ovie testovi go iniciraa
pra{aweto za validnosta na Hek{er-Olinovata teorija. 15 Koristej}i ja Hek{er-Olinovata
teorija, Leontief go postavi postulatot deka so ogled na toa {to SAD imaa kapital vo
relativno izobilstvo sporedeno so drugite nacii, Soedinetite Dràvi bi bile izvoznici na
kapitalointenzivni stoki i uvoznik na trudovointenzivni stoki. Na negovo
iznenaduvawe, sepak, toj otkri deka SAD izvezuvaa pomalku kapitalointenzivni stoki
otkolku {to uvezuva{e. Bidejki ovoj rezultat be{e varijanta so predviduvawata od
teorijata, stana poznat kako paradoksot na Leontief.
Nikoj ne e sosema siguren zo{to postoi paradoksot na Leontief. Edno od
mo`nite objasnuvawa e deka SAD ima posebna prednost vo proizvodstvo na novi
proizvodi ili stoki sozdadeni so novi inovativni tehnologii. Kaj ovie stoki moèbi
pomalku intenzivno se koristi kapitalot, otkolku kaj proizvodite kaj koi tehnologijata
imala vreme da sozree i da postane pogodna za masovno proizvodstvo. Taka, SAD
moèbi izvozuvaat stoki kaj koi vo golema mera se koristi stru~na rabotna sila i
inovativno pretpriema{tvo, kako {to e kompjuterski softver, dodeka uvezuva proizvodi
vo ~ie proizvodstvo se koristi golema koli~ina kapital. Nekoi ponovi empiriski studii
imaat tendencija da go potvrdat toa. 16 Neodamne{nite testovi na Hek{er-Olinovata
teorijata, koristej}i podatoci za golem broj zemji, te`neat da go potvrdat postoeweto
na paradoksot na Leontief. 17
Ova im sozdava te{ka dilema na ekonomistite. Na teoretska osnova tie ja
preferiraat Hek{er-Olinovata teorija, no taa e relativno slab pretskaùva~ na
vistinskite svetski me|unarodni trgovski {emi. Od druga strana, teorijata koja ja
smetaat za premnogu ograni~ena (teorijata na Rikardo za komparativna prednost),
vsu{nost, gi predviduva trgovskite {emi so pogolema to~nost. Najdobroto re{enie za
ovaa dilema moèbi bi bilo vra}aweto kon teorijata na Rikardo deka trgovskite {emi vo
golema mera zavisat od me|unarodnite razliki vo produktivnosta. Taka bi moèlo da
se tvrdi deka Soedinetite Dràvi izvozuvaat komercijalni avioni i uvezuvaat avtomobili
ne poradi toa {to nivnite faktori na prirodni prednosti se posebno prisposobeni za
proizvodstvo na avioni, a ne se prisposobeni za proizvodstvo na avtomobili, tuku
zatoa {to SAD se poefikasni vo proizvodstvoto na avioni otkolku vo proizvodstvoto na
avtomobili. Glavnata pretpostavka vo Hek{er-Olinovata teorija e deka tehnologiite se
ednakvi vo site zemji. Ova moèbi ne e to~no i tehnolo{kite razliki moè da rezultiraat
vo razliki vo produktivnosta, {to za vozvrat gi odreduva me|unarodnite trgovski {emi. 18
Na toj na~in uspehot na Japonija vo izvozot na avtomobili vo 1970-tite godini i 1980-
tite godini ne se zasnova{e samo na relativnoto izobilstvo na kapital, tuku i na
razvojot na inovativnata proizvodstvena tehnologija koja mu ovozmoì da postigne
povisoki nivoa na produktivnost kaj avtomobilskata industrija, otkolku vo drugi zemji
koi, isto taka, izobiluvaa so kapital.
TEORIJA NA @IVOTNIOT CIKLUS NA PRODUKTOT
163
Rejmond Vernon (Raymond Vernon) prvenstveno ja predloì teorijata na ìvotniot
ciklus na produktot vo sredinata na 1960-tite godini. 19 Teorijata na Vernon se zasnova
vrz opservacijata deka niz dvaesettiot vek mnogu golem del od novite svetski
proizvodi bea razvieni od amerikanski firmi i prodavani prvo na amerikanskiot pazar
(na primer, masovno proizvodstvo na avtomobili, televizori, instant-aparati za
fotografirawe, fotokopiri, personalni kompjuteri, polusprovodnici i ~ipovi). Za da se
objasni ova, Vernon tvrde{e deka bogatstvoto i goleminata na pazarot na SAD vo
golema mera gi pottiknuvaat firmite vo SAD da razvijat novi potro{uva~ki proizvodi.
Pokraj toa, visokite ceni na rabotnata sila vo SAD gi pottiknaa firmite na SAD da
razvijat inovativen proces za dobivawe poniski ceni.
Samo zatoa {to noviot proizvod bil razvien od amerikanska kompanija i prv
pat bil prodaden na pazarot vo SAD, ne zna~i deka proizvodot mora da se
proizveduva vo Soedinetite Dràvi. Toj moè da se proizvede vo stranstvo na nekoja
evtina lokacija i potoa da se izvozi nazad vo SAD. Sepak, Vernon tvrde{e deka
pove}eto novi proizvodi prvenstveno bea proizvedeni vo Amerika. O~igledno,
pionerskite kompanii cvrsto veruvaat deka e podobro proizvodstvoto da bide poblisku
do pazarot kako i do centarot na firmata za donesuvawe odluki, so ogled na
nesigurnosta i inherentnite rizici pri proizvodstvoto na novite produkti. Isto taka,
pobaruva~kata za pove}eto novi produkti se ~ini deka ne zavisi od faktorot cena.
Spored toa, firmite moè da naplatuvaat relativno visoki ceni za novite proizvodi so
{to o~igledno se otstranuva potrebata da se baraat evtini lokacii za proizvodstvo vo
drugi zemji.
Vernon prodolì velej}i deka vo po~etokot na ìvotniot ciklus na eden tipi~en
nov proizvod, koga pobaruva~kata vo SAD po~nuva rapidno da se zgolemuva,
pobaruva~kata vo drugite napredni zemji e ograni~ena samo kaj onie grupi koi imaat
visoki primawa. Ograni~enata po~etna pobaruva~ka vo drugite razvieni zemji ne gi
pottiknuva firmite vo tie zemji da po~nat da go proizveduvaat noviot produkt, tuku
postoi potreba Soedinetite Dràvi da izvozat odredeni koli~estva od toj proizvod vo
tie zemji.
Pobaruva~kata za noviot proizvod po~nuva da raste i vo drugite napredni
zemji (na primer, Velika Britanija, Francija, Germanija i Japonija). Kako {to raste
pobaruva~kata na stranskite proizvoditeli im stanuva sé poisplatlivo da zapo~nat
proizvodstvo za nivnite doma{ni pazari. Pokraj toa, amerikanskite firmi moàt da
postavat proizvodstveni linii vo onie napredni zemji kade {to raste pobaruva~kata.
Sledstveno na toa, proizvodstvoto vo drugite napredni zemji po~nuva da go
ograni~uva izvozniot potencijal na Soedinetite Dràvi.
So sozrevaweto na pazarot vo SAD i vo drugite napredni zemji, proizvodot
postanuva se pove}e standardiziran i cenata stanuva osnovnoto oru`je za borba so
konkurencijata. Kako {to se slu~uva ova formiraweto na cenata po~nuva da igra se
pogolema uloga vo konkurentskiot proces. Proizvoditelite koi {to se nao|aat vo
razvienite zemji, kade {to cenata na rabotnata sila e seu{te pomala otkolku vo SAD
(na primer, Italija, [panija) sega moàt da izvezuvaat vo SAD.
Ako pritisokot na cenata stanuva intenziven, procesot moè da ne zavr{i tuka.
Ciklusot vo koj Soedinetite Dràvi ja gubat svojata prednost pred drugite napredni
zemji moè pove}e pati da se povtori koga zemjite vo razvoj (na primer, Tajland) po~-
nuvaat da dobivaat prednost vo proizvodstvoto pred razvienite zemji. Zna~i, lokacija-
ta na globalnoto proizvodstvo prvenstveno se prefrla od Soedinetite Dràvi do drugite
napredni nacii i potoa od ovie nacii vo zemjite vo razvoj.
Posledicite od ovie trendovi na {emata na svetskata trgovija se tie {to so te-
kot na vremeto SAD od izvoznici na produktot stanuvaa uvoznici, kako {to
164
proizvodstvoto sé pove}e se koncentrira vo evtinite stranski lokacii. Slika 4.5 go
pokaùva porastot na proizvodstvoto i potro{uva~kata so tekot na vremeto vo SAD,
drugite razvieni zemji i vo zemjite vo razvoj.
PROCENA NA TEORIJATA NA @IVOTNIOT CIKLUS NA PRODUKTOT
Istoriski, teorijata na ìvotniot ciklus na produktot e edno to~no objasnuvawe na me|
unarodnite trgovski {emi. Da gi razgledame ma{inite za fotokopirawe; proizvodot prv
pat be{e razvien vo po~etokot na 1960-tite godini od strana na “Ziroks” (Xeroh) vo
Soedinetite Dràvi i prvenstveno im se prodava{e na korisnicite od SAD.
Prvenstveno, “Ziroks” izvozuva{e fotokopiri od SAD najmnogu vo Japonija i vo
razvienite zemji na Zapadna Evropa. So porastot na pobaruva~kata vo tie zemji,
“Ziroks” osnova zaedni~ki kompanii za da go zapo~ne proizvodstvoto vo Japonija
(“Fuxi-Ziroks”)(Fuji-Xerox) i vo Velika Britanija (“Renk-Ziroks”) (Rank-Xerox). Pokraj
toa, od koga im iste~e rokot na za{titenite patentite na “Ziroks” za ma{ini za
fotokopirawe, drugi stranski konkurenti po~naa da vleguvaat na pazarot (na primer,
“Kanon” (Canon) vo Japonija, “Oliveti” (Olivetti) vo Italija). Kako posledica se namali
izvozot od Soedinetite Dràvi i korisnicite vo SAD po~naa da kupuvaat del od
fotokopir ma{inite od stranski izvori po poniska cena, osobeno od Japonija.
Neodamna japonskite kompanii uvidoa deka cenite za proizvodstvo vo nivnata zemja
se premnogu visoki, taka {to po~naa da go prenaso~uvaat proizvodstvoto vo zemjite
vo razvoj, kako {to se Singapur i Tajland. Kako rezultat na toa, SAD i sega u{te
nekolku drugi razvieni zemji (na primer, Japonija i Velika Britanija) od izvoznici na
fotokopir ma{ini stanaa uvoznici. Ovaa evolucija vo {emata na me|unarodnata trgovija
kaj fotokopir ma{inite gi sledi predviduvawata za ìvotniot ciklus na proizvodot deka
zrelite industrii te`neat da izlezat nadvor od SAD vo zemji kade {to sostavuvaweto e
delovno poevtino.
Sepak, teorijata na ìvotniot ciklus na proizvodot ne e bez slabi strani.
Gledano od aziska ili od evropska perspektiva, argumentot na Vernon deka pove}eto
proizvodi se razvieni i promovirani vo SAD se ~ini etnocentri~na. Iako e moèbi to~no
deka za vreme na globalnata dominacija na SAD (od 1945 godina do 1975 godina)
pove}eto novi proizvodi bea promovirani vo SAD, sepak, ima{e va`ni isklu~oci. Se
~ini deka ovie isklu~oci stanaa sé povoobi~aeni vo poslednite godini. Mnogu novi
proizvodi sega se promovirani vo Japonija (na primer, konzolite za videoigri). So
zgolemenata globalizacija i integracija na svetskata ekonomija, za koja stana zbor vo
Glava 1, sé pogolem broj novi proizvodi (na primer, laptop-kompjuteri, kompakt-
diskovi i digitalni kameri) se promoviraat istovremeni vo Soedinetite Dràvi, Japonija i
vo razvienite evropski zemji. Kon ova e priklu~eno globalno disperzivnoto
proizvodstvo, so oddelni komponenti na noviot produkt, koi se proizveduvaat vo onie
lokacii niz Zemjinata topka kade {to e najpogodna kombinacijata na faktorite na
cenata i ve{tinata (kako {to se predviduva vo teorijata na komparativna prednost).
Slika 4.5 tekstot gore levo

Teorija na ìvotniot ciklus na
proizvodot
Izvor: Adaptirano od R. Vernon i
L.T. Wells, The Economis Environment of
International Business, 4 izdanie
(Englewood Cliffs, NJ: Prentice Hall, 1986)
165
Da gi razgledame laptop-kompjuterite, koi istovremeno bea promovirani vo
nekolku pogolemi nacionalni pazari na “To{iba”. Iako razli~ni komponenti na laptpot
na “To{iba” se proizveduvaat vo Japonija (na primer, displej-ekrani, ~ipovi za
memorija), drugi komponenti se proizveduvaat vo Singapur i vo Tajvan, a treti, pak,
(na primer, hard-drajv i mikroprocesori) vo SAD. Site ovie komponenti se ispra}aat vo
Singapur za finalno sklopuvawe i kompletniot proizvod potoa se ispra}a vo golemite
svetski pazari, Soedinetite Dràvi, Zapadna Evropa i Japonija. [emata na trgovija za
ovoj nov proizvod e i porazli~na i pokompleksna od {emata predvidena na Vernon. Bi
bilo mnogu te{ko da se obideme da ja objasnime ovaa {ema koristej}i ja teorijata na
ìvotniot ciklus na proizvodot. Teorijata na komparativna prednost moèbi podobro }e
objasni zo{to odredeni komponenti se proizveduvaat vo odredeni lokacii i zo{to
finalniot proizvod se sostavuva vo Singapur. Iako teorijata na Vernon moèbi e
korisna za da se objasni {emata na me|unarodna trgovija, za vreme na kratkiot period
na amerikanskata globalna dominacija nejzinata relevantnost vo moderniot svet e
ograni~ena.
NOVA TRGOVSKA TEORIJA
Novata trgovska teorija se pojavi vo 1970-tite godini koga golem broj ekonomii ja
preispituvaa pretpostavkata za namaluvawe na prinosite poradi specijalizacijata, koja
se koriste{e vo me|unarodnata trgovska teorija (vidi slika 4.3). 20 Tie tvrdea deka
zgolemenite prinosi od specijalizacijata bi moèle da postojat vo nekoi industrii.
Ekonomiite na obem pretstavuvaat eden osobeno vaèn izvor na zgolemeni prinosi.
Ekonomiite na obem se cenovno reduktivni poradi zgolemuvaweto na
proizvodstvoto. Ako poradi me|unarodnata trgovija edna zemja se specijalizira vo
proizvodstvo na odredena stoka i ako ima ekonomii na obem koi ja proizveduvaat taa
stoka, toga{ so zgolemuvaweto na proizvodstvoto na taa stoka se namaluva cenata
na proizvodot. Vo vakov slu~aj }e ima sé pogolemo vra}awe kon specijalizacijata, ne
namaluvaj}i gi prinosite! Poinaku kaàno, {tom zemjata proizveduva pove}e od
odredena stoka zaradi realizacijata na ekonomiite na obem, produktivnosta }e se
zgolemi i }e se namali cenata na proizvodot.
Novata trgovska teorija, isto taka, tvrdi deka ako potrebniot rezultat koj e
potreben da se realiziraat zna~ajnite ekonomii na obem pretstavuva zna~itelen del
od vkupnata svetska pobaruva~ka za toj proizvod, svetskiot pazar }e moè da
podnese toj proizvod da go proizveduvaat samo ograni~en broj firmi koi se nao|aat
vo ograni~en broj zemji. Ovie firmi koi prvi vleguvaat na svetskiot pazar moàt da
dobijat prednost koja drugite firmi te{ko bi ja stignale. Na toj na~in, edna zemja moè
da dominira vo izvozot na eden proizvod kaj koj ekonomiite na obem e vaèn i kade
{to goleminata na potrebnite rezultati potrebni da se stekne ekonomija na obem
pretstavuva zna~aen del od svetskoto proizvodstvo, zatoa {to toa e domot na firmata
koja prva go povlekla potegot vo ovaa industrija.
PRIMER SO VOZDU[NIOT PROSTOR
Industrijata na komercijalnite avioni, vo koja momentalno dominiraat samo dve firmi,
“Boing” i “Erbas” (Boeing and Airbus) (iako ima nekolku specijalizirani u~esnici), e
dobar primer za ovaa teorija. Ekonomiite na obem od ovaa industrija poteknuvaat od
sposobnosta da se ra{irat fiksni tro{oci vrz golemoto proizvodstvo. Fiksnite ceni pri
razvivaweto nov komercijalen xet-avion se astronomski. Procenata e deka “Boing”
potro{i 5 milijardi amerikanski dolari za da go razvie avionot "boing 777". Eden od
pogolemite izvori na ekonomiite na obem e sposobnosta da gi protegnat ovie fiksni
tro{oci nad golemoto proizvodstvo. Ako “Boing” pravi 100 avioni "boing 777",
negovite fiksni tro{oci }e dostignat 50 milioni amerikanski dolari po proizvod (t.e. 5
milijardi amerikanski dolari deleno na 100). Ako varijabilnite tro{oci, kako {to se
166
tro{okot, opremata i delovite iznesuvaat 80 milioni amerikanski dolari po avion,
vkupnata cena za sekoj avion bi bila 130 milioni amerikanski dolari (t.e. 80 milioni
amerikanski dolari za varijabilnite tro{oci plus 50 milioni amerikanski dolari fiksni
tro{oci po proizvod). Ako “Boing” pravi 500 od ovie avioni, fiksnite tro{oci }e padnat na
10 milioni amerikanski dolari po proizvod (t.e. 5 milijardi amerikanski dolari podeleni
so 500), so {to vkupnata cena za sekoj avion bi bila samo 90 milioni amerikanski
dolari (t.e. 80 milioni amerikanski dolari plus 10 milioni amerikanski dolari). Tuka se
zna~ajni ekonomiite na obem, so namalena prose~na cena na proizvodot za 40
milioni amerikanski dolari ako proizvodstvoto od 100 se zgolemi na 500 edinici.
Pokraj ekonomiite na obem vo ovaa industrija, zna~ajni se i efektite od
u~eweto. I ovie, isto taka, moàt da rezultiraat so zgolemeni prinosi poradi
specijalizacija. Efektite od u~eweto se za{tedi na tro{ocite koi doa|aat od iskustvoto
pri rabota. Rabotnata raka, na primer, preku povtoruvawe u~i kako najdobro da izvr{i
odredena zada~a. So tekot na vremeto se zgolemuva produktivnosta na rabotnata
raka i varijabilnite tro{oci opa|aat so toa kako poedincite go u~at najefikasniot na~in
da izvr{at odredena zada~a. Efektite od u~eweto se ~ini deka se pozna~ajni koga se
povtoruva tehnolo{ki kompleksna zada~a, bidej}i tuka moè pove}e da se nau~i. Na
takov na~in efektite od u~eweto }e bidat pozna~ajni vo eden proces na sostavuvawe
proizvod vo koj ima iljada kompleksni ~ekori otkolku vo eden proces na sostavuvawe
vo koj se vklu~eni sto ednostavni ~ekori, a sostavuvaweto komercijalen avion
vklu~uva pove}e kompleksni ~ekori otkolku vo koj bilo drug proizvod. Efektite od
u~eweto prv pat bea dokumentirani vo avionskata industrija, kade {to se otkri deka
sekoga{ koga akumuliranoto proizvodstvo za ramki na avioni be{e duplirano, cenata
na edinicata se namaluva{e za 80 procenti od prethodnoto nivo. Taka, ~etvrtata
avioramka voobi~aeno ~ine{e samo 80 procenti od proizvodstvoto na vtorata
avioramka, osmata avioramka samo 80 procenti od ~etvrtata, {esnaesettata samo 80
procenti od osmata. Ovaa opservacija implicira deka 80 milioni amerikanski dolari po
edinica varijabilni tro{oci potrebni da se izgradi "777" so tekot na vremeto }e se
namalat kako {to se zgolemuva proizvodstvoto, prvenstveno poradi dobivkite vo
produktivnosta na rabotnata raka. Na ovoj na~in dodeka varijabilnite tro{oci po
edinica bi bile 80 milioni amerikanski dolari vo vremeto na proizvodstvo na 100
avioni, dodeka se proizvedat 500 avioni tie moàt da opadnat na 60 milioni
amerikanski dolari po edinica.
Kombiniraweto na efektite so iskustvoto so na{ata porane{na presmetka na
namaluvaweto na fiksnite tro{oci po edinica i na{ata analiza sugeriraat deka so
zgolemuvaweto na proizvodstvoto na "777" od 100 na 500 edinici, tro{ocite po
primerok }e se namalat od 130 milioni amerikanski dolari (80 milioni amerikanski
dolari varijabilni tro{oci so 50 milioni amerikanski dolari fiksni tro{oci po primerok) na
70 milioni amerikanski dolari (60 milioni amerikanski dolari varijabilni tro{oci plus 10
milioni fiksni tro{oci po primerok). O~igledno, zgolemuvaweto na prinosite poradi
specijalizacija e mnogu va`no vo ovaa industrija. Vsu{nost, kolku e toa va`no moè da
se vidi od faktot deka cenovnikot na noviot "boing 777" e 120 milioni amerikanski
dolari. Taka, ako “Boing” prodava samo 100 avioni, nema voop{to da zaraboti na ovoj
proizvod. Ako prodava 500 avioni poradi ekonomiite na obem i efektite od u~eweto, }
e napravi osobeno golem prinos.
Svetskata pobaruva~ka e dovolno golema za da poddrì samo ograni~en broj
proizveduva~i na avion so visoko nivo na proizvodstvo. Predviduvawata sugeriraat
deka globalniot pazar za avioni so golem kapacitet, so okolu 300 sedi{ta, kako {to e
"777", }e bide za okolu 1.500 avioni pome|u 1997 godina i 2008 godina. Ako
pretpostavime deka “Boing” treba da prodade okolu 500 avioni za da dobie pristoen
167
prinos od svojata investicija, ova zna~i deka svetskiot pazar e dovolno golem da
poddrì samo tri prinosabilni proizveduva~i.
IMPLIKACII
Novata trgovska teorija ima va`ni implikacii. Teorijata sugerira deka edna zemja moè
da predni~i vo izvozot na odredena stoka ednostavno samo zatoa {to imala sre}a da
ima edna ili pove}e firmi od prvite proizveduva~i na taa stoka. Vo osnova na ovoj
argument stoi idejata za prednostite na onoj koj prv go povlekuva potegot, koi se
ekonomski i strategiski prednosti so koi se zdobivaat prvite {to se vklu~uvaat vo
odredena industrija.22 Zatoa {to tie moè da sozdadat ekonomii na obem i da gi
iskoristat efektite od u~eweto, prvite u~esnici vo edna industrija moè da sozdadat
pozicija na svetskiot pazar koja }e gi obeshrabri slednite u~esnici. Sposobnosta na
onoj koj prv go povlekuva potegot da gi iskoristi pridobivkite od zgolemeniot prinos
sozdava vlezni barieri. Vo komercijalnata avionska industrija, na primer, faktot deka
“Boing” i “Erbas” se ve}e vo industrijata i imaat pridobivki od ekonomiite na obem i
efektite od u~eweto gi obeshrabruva novite u~esnici i ja zajaknuva dominacijata na
Amerika i na Evropa vo trgovijata so komercijalni avioni. Ovaa dominacija e u{te
pove}e zajaknata zatoa {to globalnata pobaruva~ka moèbi ne e dovolna za
prinosabilno da poddrì u{te eden proizveduva~ vo taa industrija. Taka, iako
japonskite firmi moèbi moèa da se natprevaruvaat na pazarot, tie re{ija da ne vlezat
vo industrijata, tuku da se povrzat so primarnite proizvoditeli kako najgolemi
kooperanti (na primer, te{kata industrija na “Micubi{i” (Mitsubishi) e glaven kooperant
za “Boing” kaj programite za "767" i "777").
Novata trgovska teorija se razlikuva od Hek{er-Olinovata teorija, koja
sugerira, pak, deka zemjata }e predni~i vo izvozot na eden proizvod koga e osobeno
bogata so onie faktori koi intenzivno se koristat vo negovoto proizvodstvo. Novite
trgovski teoreti~ari tvrdat deka Soedinetite Dràvi vodat vo izvozot na komercijalni
avioni ne zatoa {to se pobogati so onie faktori potrebni za proizvodstvo na avion, tuku
zatoa {to eden od prvite u~esnici vo industrijata, “Boing”, be{e amerikanska firma.
Novata trgovska teorija ne e sprotivna od teorijata na komparativna prednost. I
ekonomiite na obem i efektite od u~eweto ja zgolemuvaat efikasnosta na koristeweto
na resursite i, spored toa, ja zgolemuvaat produktivnosta. Taka, novata trgovska
teorija identifikuva eden vaèn izvor na komparativna prednost.
Moèbi e prerano da se kaè kolku e korisna ovaa teorija pri objasnuvaweto
na trgovskite {emi. Ovaa teorija e tolku nova {to se napraveni malku empiriski
istraùvawa za nejzina poddr{ka. Vo soglasnost so ovaa teorija, sepak, vo studijata
na harvardskiot biznis-istori~ar Alfred [andler (Alfred Chandler) se sugerira deka
postoeweto na prednostite na onoj koj prv go povlekuva potegot se mnogu vaèn
faktor pri objasnuvaweto na dominacijata na firmite od odredeni nacii vo odredeni
industrii.23 Brojot na firmi vo mnogu globalni industrii e ograni~en, vklu~uvaj}i ja
hemiskata industrija, industrijata za te{ka grade`na oprema, industrijata za te{ki
kamioni, za avtomobilski gumi, za elektronika za {iroka potro{uva~ka, za avionski
motori i industrijata za kompjuterski softver.
Moèbi najkontroverznata implikacija na novata trgovska teorija e argumentot
deka predizvikuva vladini intervencii i strategiska trgovska politika. 24 Novite trgovski
teoreti~ari ja potenciraat ulogata na sre}ata, pretpriema{tvoto i inovativnosta kako
pri~ina za prednost na onoj koj prv go povlekuva potegot na odredena firma. Spored
ovoj argument, pri~inata zo{to “Boing” prv go povle~e potegot vo proizvodstvoto na
komercijalni avioni, namesto firmi kako {to se angliskiot "Haviland" (De Havilland) i
"Hoker sidli" (Hawker Siddely) ili holandskiot “Foker” (Fokker), koi site moèa da bidat
toa, e faktot deka “Boing” vo isto vreme be{e inovativen i ima{e sre}a. Edna od
168
pri~inite zo{to “Boing” ima{e sre}a e taa deka "Haviland" sam se pogodi vo nogata
koga negoviot avion "komet", koj se pojavi dve godini pred prviot avion na “Boing” -
"707" se otkri deka ima premnogu te{ki tehni~ki propusti. Ako "Haviland" ne
naprave{e seriozni tehni~ki gre{ki, moèbi Velika Britanija sega }e be{e najgolemiot
svetski izvoznik na komercijalni avioni! Inovativnosta na “Boing” se demonstrira{e
preku negoviot nezavisen razvoj na tehnolo{ki know-how potreben za da se izgradi
komercijalen avion. Nekolku teoreti~ari na novata trgovija potenciraa deka, sepak,
R&D na “Boing” vo golem del gi pla}a{e vladata na SAD; "707" proizleze od voena
programa finansirana od vladata. Tuka leì i logikata za vladina intervencija. So
sofisticirana i pravilna upotreba na subvenciite, dali vladata moè da gi zgolemi
{ansite nekoja nejzina doma{na firma da stane onoj koj prv go povlekuva potegot vo
nekoja od novite industrii, kako {to o~igledno vladata na SAD go stori toa so “Boing”.
Ako e mo`no ova, a novata trgovska teorija sugerira deka moèbi e, toga{ imame
edna ekonomska logika za proaktivna trgovska politika koja otstapuva od postulatite
na slobodnata trgovija na trgovskite teorii koi dosega gi razgledavme. Nie }e gi
razgledame politi~kite implikacii na ovaa tema vo Glava 5.
NACIONALNA KONKURENTNA PREDNOST: PORTEROVIOT DIJAMANT
Vo 1990 godina, Majkl Porter (Michael Porter) od Harvardskata biznis-{kola gi
publikuva{e rezultatite od intenzivnite istraùva~ki napori so koi se obide da odredi
zo{to opredeleni nacii uspevaat, a drugi ne, vo me|unarodnata konkurencija. 25
Slika 4.5
Odreduvawe na
nacionalnite
Strategija,
struktura i prednosti pred
rivalstvo na konkurencijata:
firmata Dijamantot na Porter
Otpe~ateno so
dozvola na Harvard
biznis- rivju.
Faktor na Uslovi na
“Konkurentskata
prirodni pobaruva~kata
prednosti prednost na naciite”
od Majkl E. Porter,
mart-april 1990 g.
str.77. Avtorski prava
© 1990 na
Srodni i pomo{ni pretsedatelot i
industrii sorabotnici na
kolexot Harvard; site
prava se za{titeni
Porter i negoviot tim istraùvaa vo 100 industrii na 10 nacii. Knigata koja gi

sodrì rezultatite na ovaa rabota, “Konkurentnata prednost na naciite”(Competitive
Advantage of Nations), dade golem pridones vo razmisluvawata za trgovijata. Kako
vo rabotata na teoreti~arite na novata trgovija, Porteroviot trud be{e pridvièn od
veruvaweto deka postojnite teorii na me|unarodnata trgovija kaùvaat samo del od
prikaznata. Za su{tinsko zna~ewe za Porter be{e da objasni zo{to edna nacija
169
postignuva me|unaroden uspeh vo opredelena industrija. Zo{to Japonija ima golem
uspeh vo avtomobilskata industrija? Zo{to [vajcarija se istaknuva vo proizvodstvoto i
izvozot na precizni instrumenti i proizvodi od farmacijata? Zo{to Germanija i SAD
imaat golem uspeh vo hemiskata industrija? Na ovie pra{awa ne moè lesno da se
odgovori so pomo{ na Hek{er-Olinovata teorija, a i teorijata na komparativna
prednost nudi samo delumno objasnuvawe. Spored teorijata na komparativna
prednost, [vajcarija se istaknuva vo proizvodstvoto na precizni instrumenti i izvozot
na proizvodi od farmacijata, bidej}i produktivno gi koristi sopstvenite resursi vo ovie
industrii. Iako ova moèbi e i to~no, toa ne objasnuva zo{to [vajcarija e poproduktivna
vo ovaa industrija vo odnos na Velika Britanija, Germanija ili [panija. Porter se obide
da ja razre{i ovaa zagatka.
Porter teoretizira deka ~etiri {iroki karakteristiki na nacijata ja oblikuvaat
okolinata vo koja lokalnite firmi se natprevaruvaat i ovie karakteristiki ja unapreduvaat
ili nazaduvaat konkurentnata prednost (vidi slika 4.6). Ovie karakteristiki se:
 Faktorite na prirodni prednosti - pozicijata na nacijata vo faktorite na
proizvodstvo kako obu~ena rabotna sila ili infrastrukturata potrebna za
konkurentnost vo dadenata industrija.
 Uslovi na pobaruva~ka - prirodata na doma{nata pobaruva~ka za
industriskiot proizvod ili usluga.
 Srodni i pomo{ni industrii - prisustvo ili otsustvo na pomo{ni ili srodni
industrii koi se me|unarodno konkurentni.
 Strategijata na firmata, strukturata i rivalstvoto - uslovi koi go
naso~uvaat sozdavaweto, organizacijata, rakovodeweto i prirodata na
doma{noto rivalstvo.
Porter govori za ovie ~etiri karakteristiki kako za sostav na dijamant. Toj tvrdi
deka firmite imaat najgolemi {ansi za uspeh kaj onie industrii ili industriski granki
kade {to dijamantot e najpogoden. Toj, isto taka, tvrdi deka dijamantot e zaemen
sistem na jaknewe. Vlijanieto na edna karakteristika e del od sostojbata na drugite.
Na primer, Porter veli deka pogodnite uslovi na pobaruvawe nema da rezultiraat vo
konkurentna prednost sé dodeka sostojbata na rivalstvo ne bide dovolna da
predizvika reakcija na firmite.
Porter go brani stavot deka dve dopolnitelni varijabili moàt da vlijaat na
nacionalniot dijamant vo dve va`ni nasoki: mo`nosta i vladata. Slu~ajnite nastani,
kako {to se golemi inovacii, moè da ja preoblikuvaat strukturata na industrijata i da
obezbedat mo`nost za firmite na edna nacija da gi istisnat drugite. Vladata, so
sopstveniot izbor na politi~kiot kurs, moè da ja odvle~e ili podobri nacionalnata
prednost. Na primer, propisite moè da gi promenat uslovite na doma{na
pobaruva~ka, antitrustovskata politika moè da vlijae vrz intenzitetot na rivalstvoto vo
edna industrija i vladinite investicii vo obrazovanieto moè da gi promenat faktorite na
prirodni prednosti.
FAKTORI NA PRIRODNI PREDNOSTI
Faktorite na prirodni prednosti se nao|aat vo centarot na Hek{er-Olinovata teorija.
Dodeka Porter ne predloì nekoj radikalen novitet, gi analizira karakteristikite na
faktorite na proizvodstvo. Toj ja raspoznava hierarhiskata postavenost pome|u
faktorite, i gi razlikuva osnovnite faktori (na primer, prirodnite resursi, klimatskite
uslovi, lokacijata i demografijata) i naprednite faktori (na primer, infrastrukturata na
komunikaciite, sofisticiranata i obu~ena rabotna sila, istraùva~kite kapaciteti i know-
how tehnologijata). Toj ubeduva deka naprednite faktori se najzna~ajni za
konkurentnata prednost. Nasproti prirodno zaloènite osnovni faktori, naprednite
faktori se proizvod na investicii na poedinci, kompanii i vladi. Spored toa, vladinite
170
investicii vo osnovnoto i vo visoko obrazovanie, so podobruvawe na op{toto znaewe i
obrazovnoto nivo na naselenieto i so pottiknuvawe na naprednite istraùvawa na
visokoobrazovni institucii, moè da gi nadgradi naprednite faktori na nacijata.
Vrskata pome|u naprednite i osnovnite faktori e kompleksna. Osnovnite
faktori moè da obezbedat po~etna prednost koja podocna e zasilena i pro{irena so
investiciite kaj naprednite faktori. Sprotivno, nedostatokot na osnovni faktori moè da
sozdade pritisok da se investira vo naprednite faktori. O~igleden primer e Japonija,
zemja so nedostatok na plodna po~va i rezervi na minerali, a sepak preku investiciite
postigna izobilstvo na naprednite faktori. Porter zabeleùva deka japonskiot golem
rezervoar od inèneri (koj pokaùva mnogu pogolem broj diplomirani inèneri po ìtel
od re~isi koja bilo nacija) be{e od vitalno zna~ewe za uspehot na Japonija vo mnogu
prerabotuva~ki industrii.
USLOVI NA POBARUVA^KATA
Porter ja istaknuva ulogata na doma{nata pobaruva~ka vo nadgradbata na
konkurentnata prednost. Firmite se posebno ~uvstvitelni sprema potrebite na
najbliskite potro{uva~i. Spored toa, osobinite na doma{nata pobaruva~ka se posebno
va`ni vo oblikuvaweto na karakteristikite na doma{nite proizvodi i vo sozdavaweto
pritisok za inovacii i kvalitet. Porter ubeduva deka nacionalnite firmi steknuvaat
konkurentna prednost ako nivnite doma{ni potro{uva~i se sofisticirani i pobaruva~ki
raspoloèni. Takvite konsumenti vr{at pritisok vrz lokalnite firmi da proizveduvaat
proizvodi so visok kvalitet i inovativni proizvodi. Porter zabeleùva deka japonskite
sofisticirani i obrazovani kupuva~i na kameri pomognaa vo pottiknuvaweto na
japonskata industrija na kameri da go zgolemi kvalitetot i da proizveduva inovativni
modeli. Sli~en e i primerot so industrijata za bezì~ni telefonski aparati, pri {to
sofisticiranite i pobaruva~ki raspoloèni potro{uva~i vo skandinavskite zemji izvr{ija
pritisok vrz “Nokija” (Nokia) od Finska i vrz “Erikson” (Ericsson) od [vedska da
investiraat vo celularnata tehnologija, dolgo pred baraweto za celularni telefoni, da se
probie do drugite razvieni nacii. Kako rezultat na toa, “Nokija” i “Erikson”, zaedno so
“Motorola”, denes se dominantni vo globalnata industrija za celularni telefoni. Finska
ima najvisokata stapka na probivawe za mobilni telefoni vo svetot so pove}e od 70
procenti od Fincite koi se sopstvenici na bezì~nata telefonska slu{alka. Slu~ajot na
“Nokija” e podrobno razgledan vo pridru`niot Menaxment-fokus.
SRODNI I POMO[NI INDUSTRII
Tretata {iroka karakteristika na nacionalnata prednost vo edna industrija e prisustvoto
na snabduva~ite ili srodnite industrii koi se me|unarodno konkurentni. Zaslugite od
investiciite vo naprednite faktori na proizvodstvo od srodnite i pomo{nite industrii
moè da se prelie vo edna industrija i na toj na~in da postigne silna me|unarodna
pozicija. [vedskata golemina vo proizvodstvoto na fabrikuvani ~eli~ni proizvodi (na
primer, leì{ta i alatki za se~ewe) pridonese za zasiluvawe na {vedskata
specijalizirana industrija za ~elik. Tehnolo{koto vodstvo vo industrijata za
polusprovodnici vo SAD do sredinata na 80-tite ja obezbedi osnovata za uspehot na
SAD kaj personalnite kompjuteri i nekolku drugi tehni~ki napredni elektronski
proizvodi. Na sli~en na~in {vajcarskiot uspeh vo farmacijata e tesno povrzan so
prethodniot me|unaroden uspeh vo tehnolo{ki srodnite oboeni industrii. Eden od
rezultatite na ovoj proces e toa {to uspe{nite industrii vo ramkite na edna zemja imaat
tendencija na grupirawe vo unija so srodnite industrii. Ova be{e edno od najprobivnite
zaklu~oci na Porterovite ispituvawa. Edna takva unija e Germanskata tekstilna
industrija i sektorot za garderoba, koj vklu~uva koristewe pamuk so visok kvalitet,
volna, sinteti~ki vlakna, igli za ma{inite za {iewe i {irok spektar na tekstilnite ma{ini.
Takvi unii se va`ni, bidej}i moè da prote~e vredno znaewe pome|u firmite koi se vo
171
geografska unija, koristej}i go site vo ramkite na taa unija. Tekovite na znaewe se
javuvaat koga vrabotenite se dviàt pome|u firmite vo ramkite na eden region i koga
nacionalnite industriski asocijacii gi sobiraat vrabotenite od razli~nite kompanii
zaedno na redovni konferencii ili rabotilnici. 26
STRATEGIJA, STRUKTURA I RIVALSTVO NA FIRMITE
êtvrtata {iroka karakteristika na nacionalnata konkurentna prednost vo Porteroviot
model e strategijata, strukturata i rivalstvoto na firmite vo ramkite na nacijata. Porter
tuka iznesuva dve zna~ajni poenti. Prvo, razli~ni nacii se karakteriziraat so razli~ni
ideologii na upravuvawe, koi ili pomagaat ili ne im pomagaat da izgradat nacionalna
konkurentna prednost. Na primer, Porter ja evidentira dominacijata na inènerite vo
germanskite i japonskite firmi. Toj go pripi{uva ova na zna~eweto {to ovie firmi go
davaat na podobruvaweto na proizvodstvenite procesi i proektiraweto na proizvodot.
Sprotivno od toa, Porter ja evidentira nadmo}ta na lu|eto so finansiska zadnina koi
upravuvaat so mnogu firmi vo SAD. Toj go povrzuva ova so nedostigot od
interesirawe na firmite vo SAD za podobruvaweto na proizvodstveniot proces i
proektiraweto na proizvodot, osobeno vo periodot na 70-tite i 80-tite. Toj, isto taka,
argumentira deka finansiskata nadmo} pridonela do preistaknuvawe na kratkoro~nite
finansiski prihodi. Spored Porter, edna od posledicite na ovie razli~ni ideologii na
upravuvawe be{e i relativnata zaguba vo konkurentnosta na SAD vo inènersko
zasnovanite industrii kade {to rezultatite od proizvodstvenite procesi i proektiraweto
na proizvodot se od seopfatno zna~ewe (na primer, avtomobilskata industrija).
Vtoriot Porterov zaklu~ok se sostoi vo toa deka postoi silna vrska pome|u
golemite doma{ni rivalstva i sozdavaweto i upornosta na konkurentnata prednost vo
edna industrija. Silnoto doma{no rivalstvo gi pottiknuva firmite da baraat na~ini kako
da ja zgolemat efikasnosta, {to gi pravi posilni vo me|unarodnite konkurencii.
Doma{noto rivalstvo vr{i pritisok i gi pottiknuva inovaciite, podobruvaweto na
kvalitetot, namaluvawe na tro{ocite i da se investira vo nadgradbata na naprednite
faktori. Seto ova pridonesuva vo sozdavaweto konkurenti od svetski rang. Porter go
citira primerot na Japonija:
"Nikade ulogata na doma{noto rivalstvo ne e poo~igledna otkolku vo
Japonija, kade {to se odviva totalna borba vo koja mnogu kompanii ne uspevaat da
ostvarat dobivka. So celite koi go potenciraat udelot na pazarot, japonskite kompanii
se vpu{taat vo postojana borba vo koja me|usebno se nadminuvaat. Udelite se
zabele`livo koleblivi. Ovie nastani se vidno prosledeni vo biznis-novinarstvoto. Preku
rangirawe elaborati se merat kompaniite koi se najpopularni kaj univerzitetskite
diplomci. Stapkata na novi proizvodi i razvoj na procesot go odzemaat zdivot". 27
Sli~en zaklu~ok za stimulativnite efekti na silnata doma{na konkurencija
moè da se izvede vo odnos na podemot na “Nokija” od Finska vo globalnata nadmo}
na pazarot za celularni telefoni. Podetaqno vidi vo Menaxment-fokusot.
PROCENA NA PORTEROVATA TEORIJA
Porter tvrdi deka stepenot vo koj nacijata e mo`no da postigne me|unaroden uspeh
vo odredena industrija e funkcija na zdruèniot nastap na faktorite na prirodni
prednosti, doma{nite uslovi na pobaruvawe, srodnite i pomo{nite industrii i doma{noto
rivalstvo. Toj ukaùva deka prisustvoto na site ~etiri komponenti e potrebno za ovoj
dijamant da go podigne nivoto na konkurencija (iako postojat isklu~oci). Porter, isto
taka, tvrdi deka vladata moè da vlijae na sekoja od ovie ~etiri komponenti na
dijamantot na pozitiven ili negativen na~in. Faktorite na prirodni prednosti moè da
bidat pogodena od subvencii, politiki naso~eni kon pazari na kapital, kon
obrazovanieto i taka natamu. Vladata moè da ja oblikuva doma{nata pobaruva~ka
preku lokalnite standardi na proizvodite ili preku merki koi vlijaat na potrebite na
172
kupuva~ite. Vladinata politika moè da vlijae na srodnite i pomo{ni industrii so merkite
i vlijanieto na rivalstvoto na firmite preku takvi instrumenti kako {to se glavnite merki
za regulirawe na pazarot, dano~nata politika i antitrustovskite zakoni.
Ako Porter e vo pravo, treba da o~ekuvame negoviot model da ja predvidi
{emata po koja se odviva me|unarodnata trgovija koja postoi vo realniot svet. Zemjite
treba da izvozuvaat proizvodi od onie industrii kade {to dijamantot e najpovolen, a da
uvezuvaat od oblastite kade {to komponentite ne se povolni. Dali e toj vo pravo?
Ednostavno ne znaeme. Porterovata teorija sé u{te ne e podloèna na empiriski
ispituvawa. Kolku i da zvu~i vistinito, toa moè da se re~e i za novata teorija na
trgovijata, za teorijata na komparativna prednost i za Hek{er-Olinovata teorija. Mo`no
e sekoja od ovie teorii, koi me|usebno se nadopolnuvaat, da objasnuva po ne{to za
{emata na me|unarodnata trgovija.
MENAXMENT-FOKUS
Podemot na finskata “Nokija”
Industrijata za mobilni telefoni e edna od golemite storii za razvojot vo poslednite
godini. Brojot na bezì~nite pretplatnici rapidno se zgolemuva. Do krajot na 2000
godina, brojot na bezì~nite pretplatnici vo svetot dostigna preku 550 milioni, od
pomalku od 10 milioni vo 1990 godina. Spored predviduvawata do 2004 godina,
brojkata moè da se iska~i do 1,4 milijardi. Vo ovoj period tri firmi dominiraat na
svetskiot pazar za bezì~ni telefonska oprema (na primer, bezì~ni telefoni, oprema
za bazi~ni stanici, digitalni priklu~oci); "Motorola", "Nokija" i "Erikson". "Nokija" vodi
na pazarot vo proda`bata na mobilni telefoni i brzo ja sledi "Motorola" vo delot na
mre`nata oprema.
Korenite na "Nokija" se vo Finska, nevoobi~aeno zemja za koja bi vi teknalo,
koga stanuva zbor za vrvnite kompanii vo tehnologijata. Vo 80-tite godini "Nokija"
be{e pregolem finski konglomerat so aktivnosti vo proizvodstvoto na gumi, hartija,
potro{uva~ka elektronika i oprema za telekomunikacii. Do 2000 godina se
transformira vo centraliziran proizvoditel vo oblasta na telekomunikaciite so globalen
dostrel, proda`bi od 24 milijardi amerikanski dolari i prihod od 4,5 milijardi
amerikanski dolari. Na koj na~in ovoj konglomerat se javi na vode~koto mesto vo
oblasta na bezì~nata telekomunikaciska oprema? Pogolem del od odgovorite se
nao|aat vo istoriskata, geografskata i politi~kata ekonomija na Finska i
skandinavskite sosedi.
Prikaznata zapo~nuva vo 1981 godina, koga skandinavskite nacii se sobraa
so cel da ja sozdadat prvata me|unarodna mobilna telefonska mreà. Tie imaa dobra
pri~ina da bidat pioneri; vo retko naselenite i negostoqubivi predeli, be{e pregolem
tro{ok da se postavi voobi~aena telefonska linija. Sepak, istite geografski
karakteristiki pridonesoa za pogolema vrednost na telekomunikaciite; lu|eto koi vozea
za vreme na arkti~kite zimi i sopstvenicite na dale~nite severni ku}i imaa potreba od
telefoni da povikaat pomo{ vo slu~aj na opasnost. Kako posledica na toa, [vedska,
Norve{ka i Finska stanaa prvite zemji koi seriozno go uvidoa zna~eweto na
bezì~nata telefonija. Tie konstatiraa deka ako za da se sprovede voobi~aenata
telefonska linija do oddale~enite mesta na sever cenata e 800 amerikanski dolari po
pretplatnik, istite mesta bi bile povrzani so bezì~ni telefoni za samo 500 amerikanski
dolari po pretplatnik. Toa do 1994 godina rezultira{e 12 procenti od lu|eto vo
skandinavskite zemji da stanat sopstvenici na bezì~ni telefoni, sporedeno so
pomalku od 6 procenti vo SAD, vtoriot po red svetski rasprostranet pazar. Ovaa
vode~ka pozicija be{e za~uvana. Vo sredinata na 2000 godina okolu 70 procenti od
naselenieto na Finska poseduva{e bezì~ni telefoni, sporedeno so 30 procenti vo
173
SAD.
“Nokija”, kako dolgogodi{en snabduva~ na oprema za telekomunikacii, be{e
vo dobra pozicija da se stekne so prednost vo razvojot. Vo Finska postoeja i drugi
uslovi koi pomognaa “Nokija” da go postigne svojot konkurenten vrv. Za razlika od
sekoja druga realno razviena nacija, vo Finska nikoga{ ne postoe{e nacionalen
telefonski monopol. Namesto toa, telefonskite uslugi vo zemjata bea obezbeduvani
od okolu 50 avtonomni lokalni telefonski kompanii, ~ii izbrani odbori gi formiraa cenite
po pat na referendum (normalno, toa bea niski ceni). Ovaa armija nezavisni i
cenovno svesni slu`bi za obezbeduvawe telefonski uslugi ñ popre~ija na “Nokija” da
gi zeme rabotite vo svoi race vo sopstvenata zemja. Tipi~no za finskiot pragmatizam,
tie bea podgotveni da kupuvaat od snabduva~ koj nude{e najniski ceni, bez ogled
dali toa be{e “Nokija”, “Erikson”, “Motorola” ili nekoj drug. Vakvata situacija se zaostri,
{to preovladuva{e vo pove}eto razvieni nacii do docnite osumdesetti i ranite
devedesetti; doma{nite telefonski monopoli voobi~aeno kupuvaa oprema od
dominantnite lokalni snabduva~i ili samite ja proizveduvaa. Odgovorot na “Nokija” na
ovoj konkurenten pritisok be{e na sekoj moèn na~in da gi namali proizvodstvenite
tro{oci, a za celoto vreme da ostane na vrvot na bezì~nata telefonija.
Posledicite na vakvite uslovi se o~igledni. Sega “Nokija” e voda~ vo
digitalnata bezì~na tehnologija, koja e branot na idninata. Mnogumina sega ja
smetaat Finska kako vode~ki pazar za bezì~ni telefonski uslugi. Ako sakate da ja
vidite idninata na bezì~nata tehnologija, ne odete vo Wujork ili vo San Francisko,
odete vo Helsinki, kade {to Fincite gi upotrebuvaat svoite bezì~ni slu{alki, ne samo
za da zboruvaat me|usebe, tuku da prebaruvaat, isto taka, veb-stranici, da izvr{uvaat
transakcii po elektronska po{ta, da gi kontroliraat ku}nite sistemi za centralno greewe
i sistemite za osvetluvawe ili, pak, da kupuvaat "koka-kola" (Coke) od bezì~no
povrzan avtomat. “Nokija” ja stekna vode~kata pozicija, bidej}i skandinavskite zemji
po~naa da se priklu~uvaat na digitalnata tehnologija pet godini pred da se napravi
toa vo drugiot del od svetot. Pritisnata od sopstvenite cenovno svesni potro{uva~i,
“Nokija” sega raspolaga so najniskata cenovna struktura vo odnos na koja bilo
oprema za celularni telefoni proizvedeni vo svetot, nadminuvaj}i ja “Motorola” vo
steknatiot prinos, nejziniot vode~ki svetski konkurent. Operativnite margini na
“Nokija” vo 2000 godina iznesuvaa 20 procenti, sporedeno so 6,4 procenti na
“Motorola”.
Izvori (“Lessons from Frozen North”), The Economist 8 oktomvri, 1994 godina, str.
76-77; G. Edmondson, ”Grabbing Markets from Giants”, Business week, Posebno
izdanie: 21st Century Capitalism, 1995 godina, str.156; novinski izdanija na
kompaniite; “A Finnish Fable”, The Economist, 14 oktomvri, 2000 godina; “To the
Finnlands Base Station”, The Economist, 9 oktomvri 1999 godina, str. 23-27; i
”Survey of Telecommunications”, The Economist, 9 oktomvri 1999 godina.
IMPLIKACIITE VO BIZNISOT
Poradi koi pri~ini vlijaat vrz biznisot? Postojat najmalku tri glavni implikacii vo me|
unarodniot biznis, navedeni vo materijalot na ovaa glava: implikacii na lokacija,
implikacii na onoj koj prv go povlekuva potegot i politi~ki implikacii.
Implikacii na lokacija
Vo osnovata na pove}eto od teoriite koi gi razgleduvavme e viduvaweto deka vo
razli~ni zemji postojat specifi~ni prednosti vo razli~ni produktivni aktivnosti. Spored
toa, od gledi{te na prinosot, logi~no e firmata da gi raspredeli sopstvenite aktivnosti
vo onie zemji, kade {to, spored teorijata na me|unarodnata trgovija, tie najefikasno bi
174
bile izvr{eni. Ako dizajnot bide najefikasno izveden vo Francija, vo toj slu~aj, tamu ñ e
potrebno da se nao|aat dizajnerskite objekti; ako proizvodstvoto na osnovni
komponenti bide najefikasno izvedeno vo Singapur, tamu i treba da se proizvedat; i
ako finalnoto sklopuvawe najefikasno se izveduva vo Kina, tamu i treba da se izvede.
Rezultatot e edna globalna mreà na produktivni aktivnosti, so razli~ni aktivnosti
izvedeni na razli~ni lokacii okolu svetot, vo zavisnost kolku se zemeni predvid
konkurentnata prednost, faktori na prirodna prednost i sli~no. Ako firmata ne go
sprovede toa, moè da nazaduva vo odnos na drugite firmi.
Da go razgledame proizvodstvoto na laptop-kompjuter, proces koj sodrì
~etiri etapi: (1) osnovno istraùvawe i razvoj na dizajnot na proizvodot; (2)
proizvodstvo na standardni elektronski komponenti (na primer, memoriski ~ipovi); (3)
proizvodstvo na napredni komponenti (na primer, ramni monitori vo boja i
mikroprocesori); i (4) finalnoto sklopuvawe. Za osnovniot R&D e neophoden tim od
visokostru~ni i obrazovani rabotnici so dobro iskustvo vo mikroelektronikata. Dve
zemji so konkurentna prednost vo osnovnata R&D mikroelektronika i dizajn se
Japonija i SAD, taka {to pove}e proizveduva~i na laptop-kompjuteri gi smestuvaat
svoite R&D objekti vo edna ili vo dvete zemji.
(Glavnite R&D objekti na “Epl” (Apple), “Aj-Bi-Em” (IBM), “Motorola”, “Teksas
instruments” (Teksas Instruments), “To{iba” (Toshiba) i “Soni” (Sony) se nao|aat i vo
Japonija i vo SAD.)
Proizvodstvoto na standardnite elektronski komponenti e glaven intenziven
proces za koj e neophodna polukvalifikuvana rabotna sila i kade {to tro{ocite se
visoki. Najdobri lokacii za aktivnosti od takov vid denes se Singapur, Tajvan, Malezija
i Ju`na Koreja. Ovie zemji imaat timovi na relativno stru~na, evtina rabotna sila.
Zatoa, mnogu od proizvoditelite na laptop-kompjuteri imaat standardni komponenti,
kako {to se memoriskite ~ipovi, koi se proizvedeni na ovie lokacii.
Proizvodstvoto na naprednite komponenti, kako {to se mikroprocesorite i
monitorite, e kapitalno intenziven proces za koj e neophodna stru~na rabotna sila.
Poradi toa {to vo ovaa etapa pritisokot na tro{ocite ne e do taa mera intenziven, ovie
komponenti moàt i se proizveduvani vo zemji so visoki tro{oci za rabotnata sila koi,
isto taka, imaat timovi na rabotna sila so visoka stru~na podgotovka (primarno vo
Japonija i vo SAD).
Na kraj, sklopuvaweto e proces so relativno trudovo intenziven proces za koj
e potrebna rabotna sila so poniska stru~na podgotovka i pritisokot na tro{ocite e
intenziven. Kako rezultat, finalnoto sklopuvawe moè da se izvr{i vo zemja kako {to e
Meksiko, koja ima vo izobilstvo evtina i nekvalifikuvana rabotna sila.
Laptop-kompjuter proizveden od amerikanski proizvoditel poseduva
standardni komponenti proizvedeni vo Tajvan i vo Singapur, napredni komponenti
proizvedeni vo Japonija i vo SAD, finalno sklopuvawe izvedeno vo Meksiko i se
prodava vo SAD ili kade bilo vo svetot. So raspredeluvawe na proizvodstvenite
aktivnosti na razli~ni lokacii okolu svetot, amerikanskiot proizvoditel steknuva
prednost od razlikite pome|u zemjite vo koi se primenuvaat razni teorii na me|
unarodnata trgovija.
Implikacii na onoj koj prv go povlekuva potegot
Spored novata trgovska teorija, firmite koi steknuvaat prednost na onoj koj prv go
povlekuva potegot vo odnos na proizvodstvoto na poseben nov proizvod moàt
ponatamu da dominiraat vo globalnata trgovija na toj proizvod. Ova posebno se
potvrduva vo industriite kade {to na globalniot pazar moè da profitiraat samo nekolku
firmi, kako {to e vozduhoplovniot pazar, no isto taka proizleguva deka e bitno ranoto
posvetuvawe vo pomalku koncentriranite industrii, kako {to e pazarot za celularna
175
telefonska oprema (vidi vo Menaxment-fokus za “Nokija”). Za poedine~na firma,
porakata jasno glasi deka e isplatlivo da se investiraat solidni finansiski resursi vo
namerata da se sozdade prednost na onoj koj prv go povlekuva potegot ili igra~ koj
porano }e vleze na pazarot i, vo slu~aj na nekolkugodi{ni seriozni zagubi pred noviot
potfat, da stane profitabilen. Iako detalite kako da se postigne toa ne se opi{ani vo
ramkite na ovaa kniga, mnogu publikacii nudat strategii za iskoristuvawe na
prednosta na onoj koj prv go povlekuva potegot. 28
Politi~ki implikacii
Teorijata na me|unarodnata trgovija ima vlijanie vrz me|unarodnite biznisi, bidej}i
firmite se glavni igra~i na me|unarodnata trgovska scena. Delovnite firmi vr{at izvoz i
tie uvezuvaat proizvodi od drugi zemji. Poradi nivnata centralna uloga vo me|
unarodnata trgovija, biznisot moè silno da vlijae vrz trgovskata politika na vladata,
lobiraj}i za voveduvawe slobodna trgovija ili trgovski ograni~uvawa. Vo teoriite na
me|unarodnata trgovija se poso~uva deka promoviraweto na slobodnata trgovija,
generalno gledano, e eden od najdobrite interesi na zemjata, iako i ne e sekoga{ od
najdobar interes za oddelnata firma. Mnogu firmi go sogleduvaat toa i se pobornici na
otvorenite pazari.
Na primer, koga vladata na SAD vo 1991 godina objavi deka ima namera da
postavi carini za japonskite uvozni monitori od te~en kristal (LCD) (LCD), “Aj-Bi-Em” i
“Epl” ostro protestiraa. I dvete, “Aj-Bi-Em” i “Epl” poso~ija deka: (1) Japonija e izvor
so najniski ceni na LCD ekrani; (2) tie gi koristat ovie ekrani na sopstvenite laptop-
kompjuteri; i (3) predloènata carina, so poka~uvaweto na carinata za LCD-ekranite,
bi ja zgolemila cenata na laptop-kompjuterite proizvedeni od “Aj-Bi-Em” i “Epl” i na toj
na~in bi bile pomalku konkurentni na svetskiot pazar. So drugi zborovi, carinata,
osmislena da gi za{titi firmite vo SAD, bi bila kontraproduktivna. Kako odgovor na
ovie pritisoci, vladata na SAD go povle~e svojot stav.
Za razlika od “Aj-Bi-Em” i “Epl”, sepak, vo biznisot sekoga{ ne se lobira za
slobodna trgovija. Vo SAD, na primer, ograni~uvawata za uvozot na avtomobili,
ma{inski alatki, tekstilni proizvodi i ~elik se rezultat na direktniot pritisok {to go
sproveduvaat firmite vo SAD sprema vladata. Vo odredeni slu~ai, vladata odgovori
so dogovarawe so stranski kompanii za “dobrovolni” ograni~uvawa na nivnite izvozi
vo SAD, koristej}i implicitna zakana so poop{irni formalni trgovski barieri za da gi
prinudat da se pridrùvaat kon ovie dogovori. Vo drugi slu~ai vladata koriste{e
takanare~eni antidamping-merki za da gi opravda taksite na uvozot od drugite nacii
(ovie mehanizmi }e bidat detaqno razgledani vo narednata glava).
Kako {to predviduva me|unarodnata trgovska teorija, mnogu od ovie dogovori
se kontraproduktivni, kako {to e volonterskoto ograni~uvawe na uvozite za ma{inski
alatki, dogovoreni vo 1985 godina. O~ekuvano, so ograni~enata uvozna
konkurencija na poefikasnite stranski snabduva~i, cenite na ma{inskite alatki vo SAD
se iska~ija na povisoko ramni{te od toa koe bi preovladuvalo vo uslovi na slobodna
trgovija. Poradi primenata na ma{inskite alatki vo site segmenti na proizvodstvoto,
rezultatot be{e generalno zgolemuvawe na tro{ocite na proizvodstvoto vo SAD, na toj
na~in sozdavaj}i soodvetno namaluvawe na konkurentnosta na svetskiot pazar.
Za{titeni od me|unarodnata konkurencija so uvoznite barieri, proizvodstvoto na
ma{inski alatki vo SAD nema{e motiv za zgolemuvawe na efikasnosta na
proizvodstvoto. Poradi toa izgubi pove}e od svoite izvozni pazari koi bea prezemeni
od poefikasnite stranski konkurenti. Kako posledica na ovaa lo{o osmislena akcija,
industrijata na ma{inski alatki potona za vreme na pravosilnosta na dogovorot. Za
sekogo so iskustvo vo me|unarodnata trgovija, ova ne be{e iznenaduvawe. 29
176
Kone~no i Porterovata teorija na nacionalna konkurentna prednost, isto taka,
sodrì politi~ki implikacii. So Porterovata teorija se poso~uva deka od najdobar
interes za biznisot na firmata e taa da investira vo nadgraduvaweto na naprednite
faktori za proizvodstvo; na primer, da investira vo pokvalitetna obuka na svoite
vraboteni i da bide posvetena na istraùvaweto i razvojot. Isto taka, od golemo
zna~ewe za biznisot e i lobiraweto do vladata da primenuva politika koja ima povolno
vlijanie vrz sekoja od komponentite na nacionalniot dijamant. Vo ovoj slu~aj, spored
Porter, biznisot treba da vr{i pritisok vrz vladata da gi zgolemi investiciite vo
obrazovanieto, infrastrukturata i osnovnite istraùvawa (so ogled deka site vlijaat na
nadgradbata na naprednite faktori) i da primenuva politika koja promovira silna
konkurencija na doma{nite pazari (so ogled na faktot deka toa gi pravi firmite
pouspe{ni vo me|unarodnata konkurencija, spored Porterovite naodi).
REZIME NA GLAVATA
Vo ovaa glava bea razgledani nekolku teorii koi davaat objasnuvawe poradi koi
pri~ini e korisno za edna firma da se zaloì vo me|unarodnata trgovija koja se odviva
vo svetskata ekonomija. Razgledavme kako teoriite na Smit, Rikardo i na Hek{er-Olin
imaat golemo vlijanie vo neograni~enata slobodna trgovija. Sprotivno na
merkantilisti~kata doktrina i, vo pomal obem, na novata trgovska teorija, moè da se
razbere kako poddr{ka na vladinata intervencija da go promovira izvozot preku
subvencii i da go ograni~i uvozot preku danoci i kvoti.
Pri objasnuvaweto na {emata na me|unarodnata trgovija, vidovme vo vtoriot
del na ovaa glava deka so isklu~ok na merkantilizmot, koj e ne e dominanten vo
ovaa tema, razli~nite teorii nudat objasnuvawa koi na{iroko se dopolnuvaat. Iako
niedna teorija ne moè da ja objasni o~iglednata {ema na me|unarodnata trgovija,
zemeni zaedno, teorijata na komparativnata prednost, Hek{er-Olinovata teorija,
teorijata na ìvotniot ciklus na produktot, novata trgovska teorija i Porterovata teorija
na nacionalna konkurentna prednost gi naveduvaat va`nite faktori. Komparativnata
prednost ni kaùva deka razlikite vo produktivnosta se od golema va`nost; Hek{er-
Olinovata teorija ni ukaùva na zna~eweto na prirodnite prednosti; teorijata na
ìvotniot vek na produktot ni ukaùva na va`nosta kade se prezentira noviot proizvod;
novata trgovska teorija ni ukaùva na raste~kite prihodi od specijalizacijata i
prednostite na onoj koj prv go povlekuva potegot. I Porter govori deka site ovie faktori
moàt da bidat va`ni do stepen do koj vlijaat na ~etirite komponenti na nacionalniot
dijamant.
Slednive to~ki bea izneseni vo ovaa glava.
1. Merkantilistite tvrdea deka od najgolem interes za zemjata e
rakovodeweto so suficitot na trgovskiot bilans. Tie imaa viduvawe za
trgovijata kako igra so rezultat nula, vo koja dobivkite na edna zemja
predizvikuvaat zagubi na drugite zemji.
2. Teorijata na apsolutnata prednost ukaùva deka zemjite se razlikuvaat
vo nivnata sposobnost efikasno da proizveduvaat dobra. Teorijata
ukaùva deka zemjata treba da se usovr{i vo oblasti kade {to poseduva
apsolutna prednost i uvezuva dobra vo oblasti kade {to drugite zemji
imaat apsolutna prednost.
3. Teorijata na komparativna prednost ukaùva na toa deka ima logika za
edna zemja da se usovr{i vo proizvodstvoto na onie dobra koi moè
najefikasno da gi proizveduva, a da gi kupuva onie dobra koi ne moè
vo taa mera efikasno da gi proizveduva, od drugi zemji i vo slu~aj toa
da zna~i kupuvawe dobra od drugi zemji koi moàt samite poefikasno
da proizveduvaat.
177
4. Teorijata na komparativna prednost ukaùva deka neograni~enata
slobodna trgovija pridonesuva za zgolemuvawe na svetskoto
proizvodstvo, koe pretstavuva igra so pozitiven rezultat.
5. Teorijata na komparativna prednost, isto taka, ukaùva deka otvoraweto
na zemjata kon slobodnata trgovija go stimulira ekonomskiot razvoj, koj
sozdava, pak, dinami~ni pridobivki od trgovijata. Empiriskiot dokaz e vo
soglasnost so ova tvrdewe.
6. Hek{er-Olinovata teorija argumentira deka {emata na me|unarodnata
teorija e uslovena od faktorite na prirodni prednosti. Taa predviduva
deka zemjite }e izvozuvaat dobra koi intenzivno gi koristat lokalnite
faktori koi se vo izobilstvo i }e uvezuvaat dobra koi intenzivno gi koristat
faktorite koi lokalno se skudni.
7. Teorijata na ìvoten ciklus na proizvodot ukaùva deka na trgovskite
{emi vlijae i toa kade e prezentiran proizvodot. Vo raste~ki integriranata
globalna ekonomija, teorijata na ìvoten ciklus na proizvodot izgleda
deka e pomalku predvidliva otkolku vo periodot pome|u 1945 godina i
1975 godina.
8. Novata trgovska teorija argumentira deka vo tie industrii kade {to
zna~ajnite ekonomii na obemot navestuvaat deka na svetskiot pazar
moè da profitiraat samo nekolku firmi, zemjite }e dominiraat vo izvozot
na odredeni proizvodi samo poradi toa {to imale firma koja prva go
povlekla potegot vo taa industrija.
9. Nekoi od teoreti~ari na novata trgovska teorija ja promoviraa idejata na
strategiskata trgovska politika. Pri~inata e {to vladata, so sofisticirana i
mudra upotreba na subvenciite, }e ima mo`nost da gi zgolemi {ansite
na doma{nite firmi, sozdavaj}i od niv prvi u~esnici vo novite industrii.
10. Porterovata teorija na nacionalnata konkurentna prednost sugerira
deka {emata na trgovijata e pod vlijanie na ~etirite karakteristiki na
nacijata: (a) faktorite na prirodnite prednosti; (b) doma{nite uslovi na
pobaruva~ka; (v) srodni i pomo{ni industrii; i (d) strategija na firmata,
struktura i rivalstvo.
11. Teoriite na me|unarodnata trgovija se od golema va`nost za
poedine~nite delovni firmi, prvenstveno poradi toa deka tie moàt da go
pomognat vo donesuvaweto na odlukite na firmata kade da gi lociraat
sopstvenite proizvodstveni aktivnosti.
12. Firmite involvirani vo me|unarodnata trgovija moàt i vr{at silno vlijanie
sprema vladinata politika vo kontekst na trgovijata. So lobirawe do
vladata, delovnite firmi moàt da ja promoviraat slobodnata trgovija ili
trgovskite ograni~uvawa.
KLU^NI PRA[AWA ZA DISKUSIJA
1. Merkantilizmot e teorija na bankrot za koja nema mesto vo
sovremeniot svet. Diskusija.
2. Kina e neomerkantilisti~ka nacija. Taa gi {titi industriite kade {to taa
nema konkurentna prednost vo svetskata ekonomija, a bara drugite
zemji da gi otvorat pazarite kade {to kineskite proizvodi imaat
konkurentna prednost. Diskusija za ova tvrdewe.
3. Sojuzite na razvienite nacii ~esto se sprotivstavuvaat na uvozite na
niskonaemnite zemji i propovedaat trgovski barieri za da gi za{titat
vrabotuvawata od toa {to ~esto go narekuvaat “nefer” uvozna
konkurencija. Dali takvata konkurencija “ne e fer”? Dali mislite deka
178
ova tvrdewe e vo najdobar interes na (a) sojuzite, (b) lu|eto koi gi
pretstavuvaat i/ili (v) zemjata vo celina?
4. Nacrtajte ja teorijata na komparativna prednost za da gi potkrepite
va{ite fakti, podvle~ete go primerot na slobodna trgovija.
5. Koi se potencijalnite tro{oci od usvojuvaweto sloboden trgovski reìm?
Dali mislite deka vladata treba da napravi ne{to za da gi reducira ovie
tro{oci? [to e toa?
6. Upotrebuvaj}i ja novata trgovska teorija i Porterovata teorija na
nacionalna konkurentna prednost, podvle~ete go primerot na vladinite
politiki koi bi sozdale nacionalna konkurentna prednost vo poedine~na
industrija. Kakva politika vie bi prepora~ale da usvoi vladata? Dali
ovaa politika e sprotivna na osnovite na slobodnata trgovska filozofija?
7. Svetski najsiroma{nite zemji se konkurentno unazadeni vo sekoj
sektor od nivnite ekonomii. Nemaat {to da izvozat. Nemaat kapital;
nivnoto zemji{te e so lo{ kvalitet; ~esto na mnogu lu|e im se dadeni
rabotni mesta; imaat slabo obrazovanie. Slobodnata teorija sigurno ne
e vo interes na tie nacii! Diskusija.
8. Vo celost, politikata kreirana da ja ograni~i konkurencijata od
niskotro{o~nite stranski konkurenti ne ñ pomaga na zemjata da
dostigne povisok stepen na ekonomski razvoj. Diskusija za ova
tvrdewe.
ZAVR[EN PRIMER
Podemot na indiskata softverska industrija
Kako relativno siroma{na zemja, za Indija se smeta{e kako za nacija koja ne e
sposobna da obezbedi pogolema pozicija vo industrijata za visoka tehnologija, kako
{to e kompjuterskiot softver. Me|utoa, za pomalku od edna dekada, indiskata
softverska industrija gi v~udovidi skepticite i od nepoznata postana va`na sila vo
globalnata softverska industrija. Pome|u 1991 i 1992 godina i 1999 i 2000 godina,
proda`bite na indiskite softverski kompanii rastea po sloèna stapka so preminuvawe
od 60 procenti godi{no. Vo 1991-1992 godina, proda`bite na industrijata vkupno
iznesuvaa 388 milioni amerikanski dolari. Do 2000 godina tie iznesuvaa okolu 6
milijardi. Do krajot na 1990 godina postoeja pove}e od 900 softverski kompanii so
pove}e od 200.000 vraboteni softverski inèneri i treto mesto vo svetot so taa
koncentracija na talenti.
Golem del od razvojot be{e pottiknat od izvozot. Vo 1985 godina, indiskiot
softverski izvoz vrede{e pomalku od 10 milioni amerikanski dolari. Tie porasnaa na
1,8 milijarda amerikanski dolari vo 1997 godina i gi postignaa rekordnite 10 milijardi
amerikanski dolari vo 2000 godina. Idninata izgleda{e mnogu svetla. Pottiknata od
postojaniot izvozen raste`, nacionalnoto indisko zdruènie na kompaniite za softver i
uslugi proektira{e deka prihodite od softverot, svojstven na indiskite kompanii, }e ja
dostigne sumata od 28 milijardi amerikanski dolari do 2004/2005 godina i 87 milijardi
amerikanski dolari do 2008 godina.
Kako dokaz za vakviot porast, golem broj od stranskite softverski kompanii
pravat golemi investicii vo indiskite softverski aktivnosti, vklu~uvaj}i gi “Majkrosoft”
(Microsoft), “Aj-Bi-Em”, “Orakl” (Oracle) i “Kompjuter aso{iets” (Computer
Assosiates), ~etirite najgolemi amerikanski softverski ku}i. Ednakvo zna~ajno e i toa
deka softverskite uslugi koi koristat dve od sekoi pet svetski kompanii poteknuvaat od
Indija. Pogolemiot del od tekovniot raste` na indiskata softverska industrija e
zasnovan na dogovorenata rabota ili proekti so stranskite klienti. Na primer, mnogu
od indiskite kompanii odrùvaat aplikacii za nivnite klienti, menuvaat kodovi ili
179
preveduvaat softver od edna na druga platforma. U{te pove}e, indiski kompanii se
vklu~eni i vo razvojot na proekti za stranski klienti. Na primer TCS, najgolemata
softverska kompanija vo Indija, e vo sojuz so "Ernest end Jang" (Ernst & Young) so
koi TSC }e razviva i odrùva op{t softver za globalnite klienti na "Ernest end Jang".
TCS, isto taka, e vo sojuz za razvoj so “Majkrosoft”, so koj kompanijata razvi digitalen
Nacionalen depoziten sistem za akcii za indiskata berza zasnovan na "Vindous"
(Windows) na "Majkrosoft", NT-operativen sistem i Es-Kju-El (SQL) server-
tehnologijata za baza na podatoci. Indiskite kompanii agresivno napreduvaat kon
proektite za elektronska trgovija. Od pozitivna nula vo 1997 godina, elektronskata
trgovija ili elektronskite biznis-proekti sega se smetaat na okolu 10 procenti od
rabotata na celosniot softverski razvoj i uslugi vo Indija i e proektirano da se
dostignat 20 procenti vo period od dve godini.
Indiskata softverska industrija se pojavi bez ogled na tehnolo{ki slabata
informativna infrastruktura. Instaliranata baza na personalni kompjuteri vo Indija se
procenuva{e na 3 milioni vo 1999 godina, a ovaa nacija e so populacija od okolu
edna milijarda. So samo 22 telefonski linii na 1.000 lu|e, vo Indija se edni od
najniskite stapki na probivawe vo slu~ajot na stati~nite telefonski linii vo cela Azija,
ako ne i vo svetot. Konekciite na Internet broeja pomalku od 100.000 vo 1998
godina, sporedeno so 60 milioni vo SAD. No, proda`bata na personalnite kompjuteri
zapo~na da raste i drasti~niot razvoj na mobilnite telefoni vo pogolemite gradovi vo
Indija do odredena granica go kompenzira nedostatokot na stati~nite telefonski linii.
Pri objasnuvaweto na uspehot na nivnata industrija, interpretatorite na
indiskiot softver poso~uvaat pove}e faktori. Iako, generalno, edukativnoto nivo vo
Indija e na nizok stepen, zna~ajnata sredna klasa vo Indija e so visok stepen na
edukacija i nejzinite vrvni obrazovni institucii se vrvni i na svetsko nivo. Isto taka, vo
Indija otsekoga{ inèneringot bil zna~aen. U{te eden golem plus, gledano od me|
unarodna perspektiva, e toa {to vo Indija raboten jazik na srednata klasa e angliskiot
- ostavina na britanskiot raxa. Potoa, tuka e i visinata na naemninata. amerikanskite
inèneri za softver se poretki i osnovnata plata se iska~i na edna od najvisokite vo
odnos na koja bilo profesija vo zemjata, so toa {to po~etnicite-programeri
zarabotuvaat 70.000 amerikanski dolari godi{no. Nasproti toa, vo Indija,
programerite-po~etnici po~nuvaat so 5.000 amerikanski dolari godi{no, {to e mnogu
nisko soglasno so me|unarodnite standardi, no visoko za standardite vo Indija. Platite
na programerite vo Indija drasti~no rastat, no isto taka i produktivnosta. Vo 1992
godina produktivnosta iznesuva{e 21.000 amerikanski dolari po inèner za softver.
Do 1997 godina cifrata porasna na 45.000 amerikanski dolari. Kako posledica na
ovie faktori, do 2000 godina rabotata vo Indija izvedena za softverskite kompanii vo
SAD iznesuva{e od 25 do 35 amerikanski dolari za ~as, sporedeno so 75 do 100
amerikanski dolari na ~as za softverskiot razvoj vo SAD.
Drug faktor koj pomogna e toa {to so satelitskata komunikacija ja otstrani
dale~inata kako pre~ka vo biznisot so stranskite klienti. Bidej}i softverot ne e ni{to
pove}e od nizi nuli i edinici, moè da bide prenesen so brzina na svetlinata, so
bezna~aen tro{ok na koe bilo mesto na svetot. Vo svetot na instant-komunikacijata
geografskata polo`ba na Indija me|u Evropa i SAD ñ donese prednost vo
vremenskata zona. Indiskite kompanii bea vo mo`nost da gi razrabotat drasti~no
pro{irenite me|unarodni pazari za softverski uslugi, zaklu~no so pro{ireniot pazar za
dale~insko odrùvawe. Indiskite inèneri moàt da gi ispravaat softverskite bagovi, da
gi nadgraduvaat sistemite ili da gi obrabotuvaat podatocite preku no} dodeka nivnite
korisnici spijat.
180
Za da ja za~uvaat nivnata konkurentna pozicija, indiskite kompanii sega
mnogu vloùvaat vo obukata i vo vode~kite programerski ve{tini. Tie, isto taka, bea
entuzijasti vo usvojuvaweto na me|unarodnite standardi za kvalitet, posebno ISO
9000 standardot. Indiskite kompanii, isto taka, zapo~naa pohod vo biznisot so
aplikativniot i tesno spakuvaniot softver, prvenstveno so aplikacii nameneti za
doma{niot pazar. Samo e pra{awe na vreme koga indiskite kompanii ramo do ramo }
e zapo~nat da se natprevaruvaat so kompanii kako {to se "Majkrosoft", "Orakl", "Pipl
soft" i SAP vo aplikativniot biznis.
Izvori: P. Taylor, “Poised for Global Growth”, Financial Times: India’s Software
Industry, 3 dekemvri 1997 godina, str. 1, 8; P. Taylor ”Industry on the Up and Up”,
Financial Times: India’s Software Industry, 3 dekemvri 1997 godina, str. 3; Krishna
Guha, “Strategic Alliances with Global Partners”, Financial Times: India’s Software
Industry, 3 dekemvri 1997 godina, str. 6; ”India’s SW Industry to Touch $13 Billion in
2001-2002”, Computers Today, 15 dekemvri 2000 godina, str. 14-17; i od Obedineti
Nacii (United Nations), Human Development Report, New York: Oxford University
Press, 2000 godina) i Tabela 12.
Pra{awa za diskusija na primerot:

1. Do koj stepen teorijata na komparativna prednost go objasnuva
podemot na indiskata softverska industrija?
2. Do koj stepen Hek{er-Olinovata teorija go objasnuva podemot na
indiskata softverska industrija?
3. Iskoristete go dijamantot na Majkl Porter za da go analizirate podemot
na indiskata softverska industrija. Dali ovaa analiza pomaga vo
objasnuvawe na podemot?
4. Koja od gorenavedenite teorii - na komparativna prednost, Hek{er-
Olinovata ili Porterovata - dava najdobro objasnuvawe za podemot na
indiskata softverska industrija? Zo{to?
181

Chapter 4 - Ana

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Chapter 4 - Ana

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

GLOBALNA TRGOVIJA I SREDINA ZA INVESTICII

PRIDOBIVKITE OD TRGOVIJATA; GANA I JU@NA KOREJA

[EMA NA ME\UNARODNA TRGOVIJA

Proizvodstvo i potro{uva~ka bez trgovija

Potro{uva~ka po razmenata na Gana na 6 toni kakao

Gana 10 Tabela 4.2

Potro{uva~ka po razmenata na Gana na 4 toni kakao

Zgolemuvawe na potro{uva~kata kako rezultat na

Vtoro, slobodnata trgovija mo`e, isto taka, da ja zgolemi efikasnosta so koja

Slika 4.5 tekstot gore levo

Porter i negoviot tim istra`uvaa vo 100 industrii na 10 nacii. Knigata koja gi

Pra{awa za diskusija na primerot:

You might also like