берзНИК - GODINA II - BROJ 24 - 26 MAJ 2008 GODINA - (PRILOG NA TENDERNIK)

FARMERI
- PREDIZVIK ZA SEMEJNITE
KONKURENCIJATA
Data 26.05.2008 broj 24
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
I vo predizborieto -
investicii... investicii...
Vtorata nedela od predizbornata kampawa, pokraj vo-
obi~aenite partiski tribini, govorni natprevari me|u po-
liti~kite konkurenti, i sekako `e{kite prepukuvawa, vo
fokusot na javnosta najavi i za krupni investiciski zafa-
ti. Veruvale ili ne, pokraj tolku politika, top temi vo pi-
{anite mediumi imaa tokmu najavite za vlez na krupni
stranski investicii.
- Francuzi }e vlo`uvaat 60 milioni evra vo Bunarxik;
Ford, Reno,... }e vozat so makedonski delovi... Francuska
firma so grinfild -
investicija vo Makedo-
Ete, pak od gotovo, veresija. Duri i na nija. Toa se naslovi so
sajtot na Evropskiot parlament, provoka- koi zapo~na nedelata.
ciska gre{ka. Namesto makedonski, osamna Vladinoto soop{tenie
slavomakedonski jazik. Nikoj, ni ~ul ni vi- deka ministerot Vele
del, kako izve{tajot na Erik Mejer za na- Samak e vo zavr{ni
{ata dr`ava, koj, iako vo detali dogovoren pregovori so francuska
i izglasan, osamna na evropskiot parla- firma za direktna in-
mentaren sajt so smeneto ime na jazikot na vesticija vo slobodnata
na{ata dr`ava!- slavomakedonski jazik. I ekonomska zona Bunar-
celi tri dena, evropjanite ja ~itaa- skan- xik, vnese doza na op-
daloznata gr~ka provokacija. Duri po in- timizam i kaj biznis
tervencijata na MNR i na na{ata ambasada, zaednicata i kaj gra|a-
ovoj atribut za govorniot jazik na Make- nite. Spored najavata
doncite e isfrlen i e vraten dogovoreniot Francuzite }e proizve-
termin - makedonski jazik. duvaat aluminiumski
Ete, toa ti e narode. Dodeka ti gi pol- glavi za motorite na
ni{ tribinite na politi~kite trka~i, i ford, reno,sitroen i
dodeka go slu{a{ partiskoto licitirawe drugi svetski poznati
so dr`avnoto ime - kako i ednite i drugite avtomobili. Investi-
se mavaat vo gradi so makedon{tinata, Gr- cijata }e iznesuva 60
cite si rabotat i vredno i efektivno, zar milioni evra vo prvata
ne.... Dodeka Makedonija se zanimava so iz- faza, a }e dostigne do
bori, Grcija pravi se {to mo`e da gi urne 100 mipioni za {est go-
na{ite pozicii vo EU, {to o~igledno i us- dini. Vo po~etokot }e
peva... Asimetri~en ili ne, sporot so imeto se vrabotat 500 lica, a
na Makedonija, po se izgleda povtorno ima okolu iljada podocna,
golema politi~ka dimenzija samo na doma- so koi }e se obezbedi
{en teren, poneseni od euforijata na pat- prihod od nad 200 mi-
riotizmot, a nadvor se po staro - lobistite lioni evra vo naredni-
zadremaa, ili koj ne esapi. Kako sega stojat te pet godini. Momen-
rabotite, na prezafatenosta na makedon- talno vo zavr{na faza
skite politi~ari so predizbornata kampa- se pregovorite za vlez
wa, profiliraat gr~kite politi~ari. Ot- na ovaa investicija, pri
tuka i uveruvaweto na gr~kiot premier {to konkurencija na
Kostas Karamanlis deka Grcija nema za Makedonija e edna od
cel da ja izolira Makedonija od EU i NATO, sosednite zemji. Ova }e
tuku smeta deka nejzinoto integrirawe bide prva francuska
treba da pridonese kon trajna stabiliza- grin fild-investicija
cija i razvoj i na regionot vo celina, e asi- vo Bunarxik koja }e na-
metri~en so nivnite najnovi potezi... pravi presvrtnica vo
privlekuvaweto inves-
ticii vo Makedonija.
Dohodot {to planira da go ostavi firmata ovde iznesuva
nad 300 milioni evra vo narednite pet do 10 godini, {to e
mnogu pove}e od Xonson kontrols ili Xonson Meti zaedno,
izjavi ministerot Samak. Se e gotovo, samo potencijalniot
investitor da ja izbere Makedonija!
- Demir Halk banka go kupi kontrolniot paket - akcii
na IK banka. Vest koja go odbele`a prezemaweto na IK
banka od noviot stranski gazda. Bankata soop{ti deka
potpi{ala dogovor za proda`ba na nejziniot mnozinski
paket akcii na holandskata banka Demir Halk. EBOR i na-
tamu }e bide zna~aen akcioner, so paket od 25 % od akcii-
te. Od IK banka informiraat deka bankata Demir Halk e
osnovana vo 1992 godina. Svoi filijali i ekspozituri ima
vo Holandija, Germanija, Belgija i pretstavni{tvo vo Tur-
берзНИК
3
cija. Nejzinata aktiva se procenuva na okolu dve milijar-
di evra. DHB e aktivna vo kreditirawe pravni i fizi~ki
lica, kako i plasmani na pazarite vo razvojot. Prezema-
weto }e se ostvari otkako dvete banki }e dobijat dozvola
od Narodnaga banka na Makedonija i od nadle`nite regu-
latori vo Holandija.
U{te eden golem investiciski zafat ja odbele`a mi-
natata nedela. Iskra DD od Slovenija doa|a da investira
vo Makedonija. Taa planira site podgotvitelni raboti da
gi zavr{i vo tekot na godinava i najdocna do januari idna-
ta godina da zapo~ne so izgradba na fabrika vo Bunarxik.
Investicijata na Iskra }e se odviva vo dve fazi i oti vo
prvata faza }e se vrabotat stotina lu|e, a vo vtorata do
krajot na investicijata brojkata na vraboteni }e dostigne
do 500. - Razlikata me|u Makedonija i drugite zemji vo
regionot e {to imate Vlada {to saka ne{to da napravi.
Imame odli~no iskustvo so aktuelnata administacija koja
dobro ja zavr{i rabotata i smetam deka i mnogu zna~ajni
zemji na ova pole mo`at da u~at od vas, re~e [e{ok.
Gledano niz prizmata na ekonomijata, nedelata kako
{to zapo~na, taka i zavr{i so top vest za biznis zaedni-
cata - oficijalizirawe na startot na novoformiranata
makedonsko izraelska kompanija Agrilend, koja po edna go-
dina odol`uvawe, slu~ajno ili ne startuva pred izbori.
Akcioneri vo novoformiranata kompanija Agrilend se
Vladata na Makedonija so 51 otsto akcii i 49% izraelski
kapital. Kompanijata e formirana so osnova~ki kapital
od 1,5 milion denari (25 iljadi evra) i treba da pretsta-
vuva direktna konkurencija na privatniot sektor vo trgov-
ijata so zemjodelski proizvodi.
Dogovorot so izraelskata kompanija, Soli grup LCD e
potpi{an minatata godina, so {to prakti~no se oficija-
lizira inicijativata za formirawe makedonsko-izrael-
sko akcionersko dru{tvo {to }e go otkupuva vi{okot zem-
jodelski proizvodi i }e gi plasira na stranskite pazari.
Se predviduva deka so ovaa forma na proda`ba }e se
napravi dobra marketing-promocija na makedonskite zem-
jodelski proizvodi, kako {to se gradinarskite kulturi,
potoa na mlekoto i mle~nite proizvodi, no i na prerabo-
tenite zemjodelski proizvodi, so cel organizirano da se
nastapi na prebirliviot nadvore{en pazar.
Nedelava i agrobiznismeni od Kanada go skeniraat te-
renot vo Makedonija za investicii vo oblasta na sto-
~arstvoto. Tie na sredbata so ministerot za zemjodelstvo
Aco Spasenovski poka`aa interes za investicii vo pro-
izvodstvoto na govedsko meso.
- Makedonija bi mo`ela da bide idealno mesto kade
{to }e investirame vo pro-izvodstvo na govedsko meso.
Zasega ne mo`am konkretno da ka`am kade }e gi naso~ime
investiciite, no planirame da doneseme novi vidovi
dobitok vo va{ata zemja - re~e Meno Kornelson, agrobiz-
nismen od Kanada.
Koj re~e deka: znaeweto, prerodbata i sonceto ne raz-
misluvaat za gra|anite...
Do sledniot ponedelnik
Makedonka Baldazarska
Glaven i odgovoren urednik na берзНИК
e-mail: berzNIK@interNIK.com.mk
 4 берзНИК
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
KOMISIJA ZA HARTII OD VREDNOST
OD PRVI JUNI
Поефтинува тргувањето на
Берзата
Берзата и Депозитарот ги намалија надо-
местоците за своите услуги, откако КХВ од
нив побара да ја преиспитаат нивната
висина и да извршат корекција
KHV dade soglasnost na novite Ta-
rifnici za visinata na nadomestocite
{to gi naplatuvaat Makedonskata Berza
a.d. Skopje i Centralniot depozitar za
hartii od vrednost a.d. Skopje, so {to
se namaluvaat proviziite koi gi pla}a-
at klientite. Toa zna~i deka poeftinu-
va trguvaweto na makedonskiot pazar na
hartii od vrednost. Berzata i Depozi-
tarot gi namalija nadomestocite za
svoite uslugi, otkako komisijata za
hartii od vrednost od niv pobara da ja
preispitaat nivnata visina i da izvr-
{at korekcija.
So ovoj poteg, Berzata i Depozita-
rot ja sledat politikata na komisijata
za hartii od vrednost koja gi namali
nadomestocite {to taa gi naplatuva za
okolu 30 procenti. Novite tarifnici
na Berzata i na Depozitarot }e po~nat
da se primenuvaat od 1 juni, a }e va`at
do 1 oktomvri, po {to povtorno }e se
napravi analiza na pazarot za da se ut-
vrdat efektite od celokupnoto poef-
tinuvawe na uslugite i }e se preispita-
at mo`nostite za novo namaluvawe na
nadomestocite.
KIB AD KUMANOVO
Со ново име и со намалена
основна главнина
STATER BANKA AD e novoto ime na Ko-
mercijalno investiocionata banka ili
skrateno KIB AD od Kumanovo.
- Odluka za preimenuvawe na Bankata
donesoa akcionerite na Sobranieto {to
se odr`a na 22.05.2008 godina, a istata
vleguva vo sila po dobivawe na prethodna
soglasnost od guvernerot na Narodna ban-
ka na Makedonija, stoi vo informacijata
koja bankata ja objavi na Makedonska ber-
za.
Inaku, Bankata vo izminatata godina
ostvarila vkupen prihod od 172.538.038,00
denari, vkupnite rashodi se 161.994.864,00
denari, dodeka dobivkata pred oda-
no~uvawe iznesuva 10.543.174,00 denari.
Na godi{noto Sobranie, akcionerite
donele odluka i za namaluvawe na osnov-
nata glavnina na Bankata so poni{tuvawe
- povlekuvawe na sopstveni akcii, od
pri~ina {to, spored Zakonot za bankite,
dokolku bankata ne izvr{i ottu|uvawe na
sopstvenite akcii vo rok od edna godina,
taa e dol`na istite bez odlagawe da gi
poni{ti.
Ottamu, se vr{i namaluvawe na po~et-
niot kapital na Bankata koj iznesuva
601.573.440,oo denari, a istiot e podelen
na 343.655 obi~ni akcii i 6097 prioritet-
ni akcii, so poni{tuvawe na 4.477 sopst-
broj 24
Data 26.05.2008
SLOVENCITE JA [IRAT FONDOVSKATA MRE@A VO MAKEDONIJA
КД фондови – ќе основа два отворени инвестициони фонда
Na sednicata {to se odr`a na 19.05.2008 godina, a so koja pretsedava{e Pretse-
datelot na KHV Marina Na}eva-Kavrakova, Komisijata dade dozvola za osnovawe na
dru{tvo za upravuvawe so fondovi KD fondovi a.d. Skopje. Osnova~i na KD fondovi
a.d. Skopje se edno stransko pravno lice - KD Skladi dru`ba za upravuvawe d.o.o.
Qubqana i dve fizi~ki lica od Republika Makedonija. Osnovnata glavnina na dru{-
tvoto iznesuva 150.000 evra. Predvideno e dru{tvoto da osnova i da upravuva so dva
otvoreni investiciski fonda. So osnovaweto na novoto dru{tvo za upravuvawe so
fondovi se zgolemuva konkurentnosta vo investiciskoto rabotewe na makedonskiot
pazar na hartii od vrednost. Zaedno so KD fondovi AD Skopje, vo zemjava vkupno pos-
tojat ~etiri dru{tva za upravuvawe so fondovi.
PO BARAWE NA JAVNOTO PRAVOBRANITELSTVO
Блокирани акциите на Свислион во Агроплод
Na barawe na Dr`avnoto pravobranitelstvo na RM, KHV donese re{enie so koe na
Svislion d.o.o Skopje mu se zabranuva da raspolaga, otu|uva, optovaruva, realizira
zalo`no pravo i mu se ograni~uva pravoto na glas na 5339 akcii koi gi ima vo Agroplod
a.d. Resen, se do pravosilnosta na presudata vo sudskata postapka {to se vodi pred
Osnovniot sud Skopje 2. Imeno, Dr`avnoto pravobranitelstvo ima podneseno tu`ba
protiv Svislion d.o.o Skopje za utvrduvawe ni{tovnost na sklu~eniot dogovor so
Ministerstvoto za ekonomija za proda`ba na 5339 akcii od Agroplod a.d. Resen.
MIKROGRANULAT I KARPO[ - PREDILNICA
Поништување на регистрацијата
KHV }e pobara od Centralniot registar na RM da go poni{ti re{enieto za upis na
prisoedinuvawe na Mikrogranulat a.d. Tetovo kon Karpo{ - Predilnica a.d. Kriva
Palanka. Istovremeno, KHV donese re{enie so koe Karpo{ - Predilnica a.d. Kriva
Palanka i odgovornoto lice se zadol`uvaat da izvr{at poni{tuvawe na registraci-
jata. Komisijata za hartii od vrednost i nalo`i na Makedonskata berza a.d. Skopje
vremeno da go prekine trguvaweto so akciite na Karpo{ - Predilnica a.d. Kriva
Palanka, a na Centralniot depozitar za hartii od vrednost a.d. Skopje vremeno da ne
vr{i netrgovski prenosi na akciite na Karpo{-Predilnica a.d. Kriva Palanka.
veni akcii na iznos od 7.700.440,oo dena- nesuva 1.720,00 denari. Ovaa odluka }e se
ri. Nominalnata vrednost na edna akcija realizira po upisot vo trgovskiot regis-
iznesuva 1.720,00 denari. Po namaluvawe- tar.
to na osnovnata glavnina, po~etniot kapi- Akcionerite na Sobranie donesoa od-
tal na Bankata }e iznesuva 593.873.000,00 luka i za Delovnata politika i finansi-
denari i istiot e podelen na 339.178 skiot plan na KIB AD Kumanovo za 2008
obi~ni akcii i 6.097 prioritetni akcii. godina, kako i Razvoen (strate{ki) plan
Nominalnata vrednost na edna akcija iz- na Bankata za period 2008-2012 godina.
Milestone
Korporacijata Milestone, minatata godina ja kupi Komercijalno Investiciona
Banka AD Kumanovo. Po poslednata emisija na akcii Milestone, poseduva 90,98% od
obi~nite akcii. Dosega korporacijata Milestone vo Makedonija investira{e nad 22,5
milioni evra. Inaku Milestone poseduva 50% od Zegin i 50% od Zegin Tin (sopstve-
nik na Vinarska Vizba Lozar Veles).
Milestone e nordiska finansiska grupacija, koja deluva vo oblasta na bankarstvo-
to, osiguruvaweto i upravuvaweto so sredstva. Misijata na Milestone e da se etabli-
ra kako vode~ka nordiska finansiska grupacija koja nudi investicii vo svoite os-
novni industrii.
Milestone e sopstvenik i upravuva so Sjova, edna od najgolemite , islandski osi-
guritelni kompanii, Invik and Co, {vedska finansiska grupacija i Askar Kapital, in-
vesticiona banka.
Neto profitot na Milestone zaklu~no so 2007 godina iznesuva 21,322 milioni ISK,
vkupniot raspolo`liv kapital inesuva 69,513 milioni ISK, dodeka vkupnata aktiva
e 391,627 milioni ISK.
Minatata nedela korporacijata donira{e 60.000 evra vo dobrotvorni celi vo
Makedonija. Od niv, 30.000 na Polio Plus NVO, nameneti za pomo{ na licata so po-
sebni potrebi, a drugata polovina na Muzej na Makedonija, odnosno za poddr{ka na
negovata zada~a vo prodol`uvawe na istra`uvaweto, za{titata i pretstavuvawe na
istoriskoto i kulturnoto nasledstvo na Makedonija. Milestone najavija i donacija za
obrazovanieto, odnosno za stipendirawe na studenti od Makedonija, koi sakaat da se
zdobijat so diploma za poslediplomski studii od oblasta na finansii ili marke-
ting na eden od univerzitetite vo Island.
 Data 26.05.2008 broj 24
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
S O D R @ I N A
1. KRATOK PREGLED NA NASTANI
Vo ekonomskite rubriki na dene{nite vesnici,
pokraj redovnite izve{tai i osvrti za slu~uvawata
na Berzata, redakciite ja prenesuvaat i atmosfe-
VOVEDNIK ............................................3 rata od sabotnata `urka na plo{tadot Makedonija
na koja u~estvuvaa balkanskata yvezda Zdravko
KOMISIJA ZA HARTII OD VREDNOST......4 ^oli} i britanskata pop grupa [ugabejbs, koja be{e
organizirana po povod rebrendiraweto na Makedon-
KIB AD KUMANOVO .......................................4 ski Telekom vo T- Houm.
- Parite stanuvaat skapi, e naslovot na interv-
BERZNIK - PONEDELNIK, VTORNIK, SREDA....5 - 6 juto so prviot generalen direktor na Stopanska ban-
RAZGOVOR SO POVOD... .................8-9 ka, Gligor Bi{ev objaveno vo vesnikot Ve~er, vo
koe toj dava svoe viduvawe na nastanite okolu zgo-
INTERVJU: KOCE PETROV, SOP- lemuvawe na kamatite na kreditite. Pove}e od si-
STVENIK NA DUNA KOMPJUTERI - gurno e deka bankite do krajot na mesecot }e gi zgo-
SKOPJE.......................................... 10-11 lemat kamatite na kreditite za okolu eden procen-
ten poen, kako odgovor na signalite {to gi dobija od
AGRARNATA POLITIKA VO INTERES NA NBRM. Spored Bi{ev, nema ve}e prostor bankite da
PAZAROT I NA POTRO[UVA^ITE...........11-12 go apsorbiraat poka~uvaweto na kamatnite stapki
preku poefikasno rabotewe. Toj prognozira deka
BERZNIK - ^ETVRTOK, PETOK, SABOTA ............13-15 ovie potezi nema mnogu da gi pogodat gra|anite i
firmite {to ve}e se zadol`ile, a kakva }e bide re-
BERZNIK - NEDELNICI .......................... 16 akcijata od tie {to planirale da zemat doprva }e se
vidi. Po pravilo sekade vo svetot, koga monetarna-
NEDELATA JA ODBELE@AA.......................17 ta politika }e dade signal za promena na kamatite,
NEDELEN PREGLED NA MAKEDONSKA BERZA bankite toa go sledat vo soodnos eden sprema eden.
ZA HARTII OD VREDNOST.................... 18-19 Monetarnata politika isprati signal deka parite
stanuvaat skapi preku zgolemuvawe na nominalnite
kamatni stapki.
Na krajot na juni vo dr`avnata kasa }e legnat 28
do 30 milioni evra, na ime dividenda od profitot
I M P R E S S U M od minatogodi{noto rabotewe na Makedonski tele-
kom, objavuva Biznis. Za koi nameni i celi }e se ras-
predelat ovie sredstva }e odlu~uva novata vlada po
pretstojnite parlamentarni izbori. Pokraj Vladata
i dominantniot sopstvenik Ma|ar telekom, di-
videnda }e dobijat i malcinskite akcioneri, (treba
Izdava: INTERNACIONAL NIK AD - Skopje
Mediumska biblioteka i digitalna arhiva
da podelat okolu dva miliona evra), a vo najgolem
del toa se vraboteni i penzioneri od Telekom.
Redakcija na берзНИК
- Svedmilk }e otkupuva organsko mleko, prene-
Adresa: Plo{tad MAKEDONIJA bb, p.fah 882 Skopje,
suva Dnevnik. Mlekarnicata najavuva deka }e po~ne
1000, R.Makedonija
Tel. 02/25.32.800 faks: 02/25.32.839
da otkupuva organsko mleko. Po toj povod, kompani-
Internet: www.interNIK.com.mk;
jata }e organizira informativna kampawa za far-
e-mail: info@interNIK.com.mk
meri vo {est regioni vo zemjava. Slednata nedela se
predvideni sredbi so farmerite vo Bitola, Kava-
Izvr{en direktor: Zdravko Josifovski
darci, Lipkovo, Mavrovo, kako i vo prostoriite na
Odnosi so javnost: Nata{a Dimovska
kompanijata.
Marketing: Ivona Josifovska
- Osnovno pravilo za organsko mleko e deka
Asistent na PR i marketing: Stojne Danilova sto~nata hrana mora da bide organska. Mlekoto od
IKT Menaxer: Kiro Velkovski kravite se smeta za organsko po {est meseci ishra-
Menaxer za delovni odnosi: Divna Pe{i} na so sto~nata hrana za koja ima sertifikat za or-
Logistika:
Finansii:
Ana Petrova
Gordana Stojanovska
2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI
1. SVEDMILK SO KAMPAWA ZA PROIZVODSTVO NA ORGANSKO MLEKO (*****)
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI 2. NA BERZATA RIZI^NO - VO INVESTICIONITE FONDOVI BEZBEDNO (**)
MEDIUMI берзНИК
берзНИК e osnovan 2007 godina. ДНЕВНИК
s.1 PARITE STANUVAAT SKAPI
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI s.5 SVEDMILK ]E OTKUPUVA ORGANSKO MLEKO
s.7 GOLEMA POBARUVA^KA ZA MAKEDONSKI RA-
MEDIUMI берзНИК
BOTNICI
Broj: 24 s.7 PRODUKTIVNOSTA MORA DA SE ZGOLEMUVA
Data: 26.05.2008 s.7 PROGLASENI PREVOZNICITE NA GODINATA
БИЗНИС
SE DISTRIBUIRA SAMO SO PRETPLATA s.1 NA BERZATA RIZI^NO VO INVESTICIONITE
FONDOVI BEZBEDNO
FOTO NASLOVNA: s.1 MO@E MNOGU, NEDOSTASUVAAT PROMOCIJA
ME\UNARODNA KONFERENCIJA I KONTAKTI
VO KONTINENTAL s.2 BLOKOT NA INVESTBANKA POZITIVEN SIG-
NAL ZA INVESTITORITE
Foto: s.3 VO JUNI ]E LEGNE LANSKATA DIVIDENDA OD
Robert Spasovski NAJMALKU 28 MILIONI EVRA!
s.11 VKLU^UVAWE NA BIZNIS-ZAEDNICATA POD-
Redakcija na берзНИК
GOTOVKATA NA PROGRAMITE
Internet distributiven sistem: www.interNIK.com.mk s.15 PAD NA MBI-10 - PORAST NA MBID I OMB
Glaven i odgovoren urednik: Makedonka Baldazarska s.15 OFICIJALNIOT PAZAR SO PROMET OD 16,8
Novinari: Vaska Mickoska, Kiro Simonovski MILIONI DENARI
Kompjuterska podgotovka: Tatijana Trpkovska s.15 MBI IZVE[TAJ ZA 16.05.2008
Redakcija: УТРИНСКИ ВЕСНИК
Evoluator na vesti: Anita Ba{oska,. R. Tasovska s.7 ZA BROKERITE CENATA NA NAFTATA ]E RAS-
operatori: Mare Lazarevska, Arslan Skoro, Zoran TE, A ZA OPEK ]E SE SMIRI
Stamatovski, Martin Arsovski, \or|e Rexi}, Toni Arsovski s.7 KAMPAWA ZA PROIZVODSTVO NA ORGANSKO
i Darko Tripunovski MLEKO
Fotoreporter: Robert Spasovski s.7 IFC ]E PODDR@UVA INVESTICII I VO MA-
KEDONIJA
Marketing, distribucija i proda`ba: s.10 SVETSKATA EKONOMIJA NA RABOT OD BEZDNA
INTERNACIONAL NIK AD - Skopje s.10 SLOVA^KA GI PRETRKA SOSEDITE ZA EVROTO
берзНИК
5
19.05.2008 g. PONEDELNIK
gansko poteklo.
Spored podatoci od kompanijata, organskoto
proizvodstvo e najbrzo raste~ki sektor vo zemjodel-
stvoto vo svetot. Od 1990 godina, proda`bata na
organska hrana vo evropskite zemji se zgolemuva za
20 do 24 otsto godi{no.
- Dene{nite vesnici gi prenesuvaat i nedelni-
te berzanski analizi, spored koi i minatata nede-
la Berzata pomina so mal promet. Za pette rabotni
dena edvaj be{e realiziran promet od 2,3 milioni
evra, zaedno so blok transakcijata na Investbanka -
Skopje vo koja bea prodadeni nad iljada akcii za su-
ma od 144.000 evra. Najgolemiot promet na pazarot se
realizira{e na oficijalniot pazar i toa nad 80
procenti od transakciite. Vrednosta na akciite
preku celata nedela glavno pa|a{e, a edinstveno
porasna akcijata na Fer{ped za 2,5 procenti. Najgo-
lem pad od 13 % zabele`a R@ Instituti. Berzan-
skiot indeks MBI-10 zabele`a rast od 1,05%. Po-
rasna i indeksot na javno poseduvanite dru{tva MB-
ID za 0,38 % i indeksot na obvrznici OMB za 0,14%.
Na Berzata rizi~no - vo investicionite fondo-
vi bezbedno e naslov vo vesnikot Biznis, vo koj se
dava osvrt vrz se poaktuelnata tema okolu toa kade
gra|anite koi imaat vi{ok pari e po`elno da gi
investiraat i oplodat.
[tedeweto vo banka ne nosi golema zarabotu-
va~ka, zatoa i godi{nite kamatni stapki se dvi`at
me|u 8 i 10 procenti. Poradi toa dobar del od gra|a-
nite, vi{okot pari go naso~ija kon Berzata, kade {to
vo momentov vladee zati{je i ima pad na trguvawe-
to. Investiraweto preku investicionite fondovi
garantira sigurna dobivka. Tamu investiraweto se
doveruva na profesionalci koi gi vlo`uvaat parite
na stranski pazari na hartii od vrednost. No, toa ne
e edinstvenata prednost vo sporedba so individu-
alnoto investirawe. Osnovnata prednost e vo toa
{to, soglasno Zakonot za devizno rabotewe, inves-
ticionite fondovi mo`at da vlo`uvaat vo stranski
finansiski instrumenti, a doma{nite fizi~ki i
pravni lica nemaat takva mo`nost.
Utrinski vesnik ja prenesuva analizata na Doj-
~e Vele, spored koja brokerite prognoziraat deka
cenata na naftata }e raste za razlika od OPEK, koi
tvrdat deka }e se smiri. Vo sekoj slu~aj, zaedni~ka
konstatacija e deka cenata na naftata vo svetot do
krajot na godinava seu{te }e raste so mali oscila-
cii i nema da ja zaobikoli na{ata zemja. Procenite
se razli~ni i se dvi`at od 140 do 200 dolari za ba-
rel surova nafta.
ВЕЧЕР
s.1 VLEGOVME VO MAKEDONIJA NA GOLEMA VRATA
s.6 ZA POGOLEMA ZARABOTUVA^KA ORGANSKO
MLEKO
s.7 BERZATA I OVAA NEDELA SO MAL PROMET
ВРЕМЕ
s.6 POLITIKATA GO NAMALI TRGUVAWETO
s.6 MILIJARDER GO UBEDUVA JAHU ZA PONUDATA
NA MAJKROSOFT
s.7 GOLEMITE DANOCI GI [OKIRAA MALITE
FIRMI
s.7 CENATA NA CRNOTO ZLATO GI URIVA REKOR-
DITE
ВЕСТ
s.3 SVEDMILK SO KAMPAWA ZA PROIZVODSTVO
NA ORGANSKO MLEKO
s.4 NE MORA DA SE POTPI[UVAAT DOGOVORITE
SO T-HOUM
НОВА МАКЕДОНИЈА
s.9 MINATATA NEDELA 2 MILIONI EVRA PROMET
s.9 POPU[TA GR^KATA BLOKADA?
s.9 PROIZVODITE NA IGM TREJD SO CE-OZNAKA
s.9 SLAVESKI ]E JA PREZENTIRA MAKEDONIJA
PRED EBRD
s.9 NAFTATA PAK OZBORUVA REKORDI
s.9 FARMERITE MO@AT POVE]E DA ZARABOTAT
NA ORGANSKO MLEKO
ШПИЦ
s.4 PROPU[TENI PRVITE TOVARNI VAGONI KON
GRCIJA
 6 берзНИК broj 24
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
Data 26.05.2008

29.05.2008 g. VTORNIK
1. KRATOK PREGLED NA NASTANI
Najavata na ministerot zadol`en za pri- nirawe na makedonskite aerodromi. Za kon- bilnost i nemo`nosta da gi koristat evrop-
vlekuvawe stranski investicii, Vele Sa- cesijata, koja opfa}a gradba, rekonstrukcija skite fondovi, izjavuvaat ekspertite za
mak, za vleguvawe na francuska firma vo i koristewe na aerodromite Aleksandar Ve- Dnevnik, analiziraj}i {to }e zna~i vleguva-
slobodnata ekonomska zona Bunarxik, najak- liki i Sveti Apostol Pavle i za izgradba na weto na Makeodnija vo Evropskata unija. -
tuelna vest vo dene{nite pe~ateni mediumi. nov kargo-aerodrom vo [tip, dokumentacija Evropskiot pazar }e ka`e koj mo`e, a koj ne
Firmata }e proizveduva aluminiumski glavi dostavile kompaniite TAB od Turcija, Viena da se vklopi vo konkurentskite odnosi. Za da
za motorite na ford, reno, sitroen i drugi erport od Avstrija, Hochtief od Germanija i ne se slu~i celosen krah na malite biznisi,
avtomobilski brendovi. - Ova }e bide prva EGIS od Francija/Velika Britanija. Vtorata prvo treba da se utvrdat problemite {to }e
fr ancuska grinfild-investicija vo Bunar- faza na tenderot }e zapo~ne po detaqnoto nastanat po vlezot na pazarot vo EU, a potoa
xik, koja }e napravi presvrtnica vo privle- razgleduvawe na dokumentacijata, koga Ko- da se najdat re{enija i vedna{ da se donesat
kuvaweto investicii vo Makedonija. Dohodot misijata za sproveduvawe na postapkata }e zakoni za da se poddr`at okrupnuvaweto i
{to }e go ostavi firmata vo Makedonija iz- dostavi barawe za ponudi od kvalifikuva- zdru`uvaweto na malite biznisi i na sitni-
nesuva nad 300 milioni evra vo narednite nite kompanii. Od sektorot na aviosoobra- te zemjodelci - prepora~uva profesor
pet-deset godini, mnogu pove}e od Xonson }ajot, mediumite go odbele`aa i sletuvawe- Boris Anakiev. No, i pokraj toa, pridobiv-
kontrols ili Xonson Meti zaedno, - istaknu- to na skopskiot aerodrom na prviot avion na kite od vlezot vo Unijata sepak ostanuvaat
va ministerot Samak, koj o~ekuva bordot na novata makedonska ~arter aviokompanija Er- pogolemi od zagubite, bidej}i toa }e zna~i
direktori na francuska firma da donese lift servis, koj od slednata nedela treba da zgolemeni stranski investicii, dobivaweto
kone~na odluka vo narednite denovi ili leta relacija Sofija - Ohrid, dva pati ne- evropski pari i poddr{kata za voveduvawe
nedeli. delno vo tekot na letoto. visoki standardi za proizvodstvo i za bez-
U{te edno stransko vlo`uvawe, no sega Pretstavnici na Doj~e Telekom ja izves- bednost.
vo bankarskiot sektor, e top vest vo dene{- tija Komisijata za za{tita na konkurencijata Vo berzanska analiza na Biznis mo`e da
nite vesnici. Imeno, holandska Demir halk (KZK) za vleguvaweto na germanskiot brend se pro~ita deka stranskite investitori go
bank potpi{a dogovor so IK banka, za kupu- vo gr~ki OTE, {to mo`e da sozdade monopol zgolemile u~estvoto na Oficijalniot pazar
vawe na kontrolniot paket akcii. Prezema- vo mobilnata telefonija vo Makedonija bi- na Berzata minatiot mesec. Spored statis-
weto }e se ostvari otkako dvete banki }e dej}i ovaa kompanija, so zdelkata, }e stane ti~kite pokazateli na Berzata, stranskoto
dobijat dozvola od Narodnata banka na Ma- gazda na T-Mobile i na Kosmofon, informi- u~estvo se zgolemilo za eden procent, od-
kedonija i od nadle`nite regulatori vo Ho- raat vesnicite. [to }e se slu~uva kaj nas, nosno stranskite pravni lica u~estvuvale so
landija. Cenata po koja }e se prodadat nad 62 kade soglasno propisite za za{tita na kon- 20,51%, a stranskite fizi~ki lica so 2,29%,
otsto od kapitalot na IK banka ne se soop{- kurencijata, edna kompanija ne mo`e da po- so {to vkupnoto u~estvo na strancite na
tuva, no od IK banka o~ekuvaat noviot akci- seduva dva mobilni operatori, nadle`nite Oficijalniot pazar i so akcii i so obvrzni-
oner i strategiski partner na Bankata da go doprva }e odlu~uvaat. Ako Komisijata utvrdi ci iznesuva 22.81%.
zadr`i i da go zgolemi trendot na rast i deka so ovaa zdelka se sozdava monolol vo Od svetskite vesti mediumite ja bele`at
razvoj so svoeto me|unarodno iskustvo i re- mobilnata telefonija vo zemjava, toga{ gr~- vesta za povtornoto zgolemuvawe na cenata
sursi, so {to }e se ovozmo`at dopolnitelni ki OTE }e treba da go prodade Kosmofon. na naftata nad granicata od 127 dolari za
mo`nosti i povolnosti za firmite i gra|a- Spored vesnicite, Komisijata za za{tita na barel, {to usledi po izjavata od pretseda-
nite vo Makedonija. konkurencijata vo rok od 25 do 90 dena }e se telot na OPEK, deka nema da se zgolemi pro-
Pe~atenite mediumi go prosledija i jav- proiznese za ovoj slu~aj. izvodstvotvoto na nafta, bidejki svetot bil
noto otvorawe na pristignatata tenderska Golem broj zemjodelci i mali biznismeni ve}e dovolno snabden.
dokumentacija od prvata faza za koncesio- }e ostanat bez rabota poradi malata renta-
2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI
1. FRANCUZI ]E VLO@AT 60MIL. EVRA VO BUNARXIK (*****)
2. HOLANDSKA DEMIR HALK BANK JA KUPUVA IK BANKA (*****)
ДНЕВНИК BUNARXIK
s.5 ANTIMONOPOLSKATA GO SLEDI SPOJUVAWETO NA T-MO- ВЕЧЕР
BILE I KOSMOFON s.6 FRANCUZI ]E VLO@AT 60 MIL. EVRA VO BUNARXIK
s.8 ERLIFT SERVIS NOVA MAKEDONSKA AVIOKOMPANIJA s.6 IK BANKA SE PRODAVA NA DHB BANK
s.8 VLEZOT VO EU ]E GI ZGASNE SITNITE ZEMJODELCI s.7 ]E IMA LI MONOPOL VO MOBILNATA TELEFONIJA?
s.9 HOLANDSKA DEMIR HALK BANK JA KUPUVA IK BANKA s.7 ^ETIRI KOMPAINI VO TRKA ZA AERODROMITE
s.9 ^ETIRI KOMPANII VO TRKA ZA MAKEDONSKITE AERO- ВРЕМЕ
DROMI s.6 IK BANKA JA PREZEDOA HOLAN\ANI
s.9 FRANCUSKA FIRMA MO@EN INVESTITOR VO BUNARXIK s.6 TOMAS MIROU - NOV PRETSEDATEL NA EBOR
БИЗНИС s.6 MOBILNATA TELEFONIJA NA ISPIT KAJ ANTIMONOPO-
s.1 ZGOLEMENO U^ESTVOTO NA STRANSKITE INVESTITORI LISTITE
s.1 DEMIR HALK BANKA GO KUPI KONTROLNIOT PAKET-AKCII s.7 FRANCUZI ]E VLEZAT VO BUNARXIK
NA IK BANKA ВЕСТ
s.3 PROIZVODSTVO NA DELOVI ZA MOTORITE NA FORD, RE- s.3 HOLANDSKA BANKA KUPUVA KONTROLEN PAKET AKCII NA
NO... IK BANKA
s.4 ERLIFT SERVIS ]E NOSI TURISTI OD SOFIJA ZA OHRID s.6 SLETA AN-24 NA ERLIFT SERVIS
s.12 ZA RASPREDELBA NA DIVIDENDA 112.382. DENARI s.6 ^ETIRI KOMPANII DADOA PONUDI ZA AEPODROMITE
s.12 REPLEK SO DOBIVKA OD 48 MILIONI DENARI НОВА МАКЕДОНИЈА
s.12 KONVERZIJA NA PRIORITETNI AKCII s.8 GRANIT SO 50 PROCENTI OD PROMETOT NA BERZATA
s.13 MBI-10 OPADNA ZA 9,39 INDEKSNI POENI s.8 ERLIFT SERVIS ]E LETA ^ARTER
s.13 AKCIITE NA GRANIT SKOPJE - NAJTRGUVANI s.8 ^ETIRI KOMPANII GI SAKAAT MAKEDONSKITE AERODRO-
s.13 MBI IZVE[TAJ ZA 19.05.2008 MI
s.16 CENATA NA NAFTATA POVTORNO NAD 127 DOLARI s.8 VO BUNARXIK FRANCUZI ]E PROIZVEDUVAAT DELOVI ZA
УТРИНСКИ ВЕСНИК MOTORI NA FORD, AUDI, PE@O...
s.9 DOPRVA ]E SE ISPITUVA DALI ]E IMA MONOPOL VO s.8 DEMIR HALK BANKA JA PREZEMA IK BANKA
MOBILNATA TELEFONIJA ШПИЦ
s.11 HOLANDSKATA DHB JA KUPUVA IK BANKA s.6 ^ETIRI KOMPANII ZAGREANI ZA MAKEDONSKITE AERO-
s.11 OTVORENI PONUDITE OD KONCESIONIRAWE NA AEROD- DROMI
ROMITE s.6 DOJ^E TELEKOM PO^NA DA NE RAZUBEDUVA
s.11 MAKPETROL ]E ISPLATUVA DIVIDENDA OD 1.000 DENARI s.6 FORD, RENO I SITROEN ]E VOZAT SO MAKEDONSKI DELO-
ZA AKCIJA VI?
s.11 FRANCUSKA FIRMA SO GRINFILD-INVESTICIJA VO
 Data 26.05.2008
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
1. KRATOK PREGLED NA NASTANI
Strate{koto partnerstvo pome|u vode~-
kata svetska kompanija za mobilna telefo-
nija, Vodafon i Vip operator, e top tema vo
site dnevni pe~ateni mediumi. Prviot zaed-
ni~ki proizvod na ovie dve kompanii {to se
pojavuva vo Makedonija e re{enieto Blek
Beri, a stanuva zbor za licencirana tehno-
logija koja ovozmo`uva lesen pristap do In-
ternet i i-mejl preku mobilen telefon, a
koja za prvpat se voveduva vo Makedonija.
Nikola Qu{ev, glaven izvr{en direktor na
VIP-operatorot, istakna deka makedonskite
korisnici sega mo`at da u`ivaat vo najdob-
rite proizvodi i uslugi od ova nivno eksklu-
zivno partnerstvo so Vodafon koe, inaku, vo
po{iroki ramki trae od 2003 godina. A, toa
}e ovozmo`i pove}e direktni pridobivki
kako pristap do ekskluzivni mobilni apara-
ti, servisi, pogolema me|unarodna roaming
pokrienost i drugi proizvodi na grupacijata
Vodafon, kako i pristap do nejzinite spon-
zorstva.
Odli~na vest za site {to sakaat da za-
rabotuvaat preku Berza. Od po~etokot na id-
niot mesec }e mo`at da go pravat toa poevti-
no, odnosno so poniski provizii od dosega{-
nite. Prakti~no, od 1 juni godinava poevti-
nuva trguvaweto na makedonskiot pazar na
hartii od vrednost. Komisijata za hartii od
vrednost v~era soop{ti deka dala soglas-
nost za novite tarifnici za visinata na na-
domestocite {to gi naplatuvaat Makedon-
skata berza i Centralniot depozitar za har-
tii od vrednost. Novite tarifnici na berza-
ta i na depozitarot }e po~nat da se primenu-
vaat od 1 juni do 1 oktomvri, po {to }e se
analiziraat efektite od poevtinuvaweto i
broj 24
}e se preispita mo`nosta za novo namalu-
vawe na cenite, soop{tuvaat pove}eto de-
ne{ni vesnici.
Javnoto pravobranitelstvo bara da se
poni{ti dogovorot so koj na skopskata firma
Svislion i se prodadeni dr`avni akcii vo
resenskata fabrika Agroplod, bidej}i zdel-
kata bila sklu~ena za vreme na izborna kam-
pawa, pred dve godini, koga na vlast be{e
SDSM. Na barawe na pravobranitelstvoto,
Komisijata za hartii od vrednost zav~era
donese odluka so koja mu zabranuva na Svis-
lion da raspolaga, da gi prodava i da gi za-
lo`uva akciite vo Agroppod se do zavr{uva-
weto na sudskata postapka. Stanuva zbor za
5.339 akcii, koi na 24 juni 2006 godina i bile
prodadeni na skopskata firma Svislion,
koja e firma - }erka na srpskata Svislion
od Takovo, pi{uva dene{en Ve~er.
Dnevnik prenesuva interesna najava: - ]e
pravime biodizel od tutunsko seme. Speci-
fi~ni sorti tutun, od ~ie seme se proizvedu-
va biodizel, zasadi Institutot za tutun vo
Prilep na eksperimentalni povr{ini. Di-
rektorot na Institutot, Kiril Filipovski,
veli deka nivni stru~waci vo sorabotka so
skopskata firma Veda rabotat na prototipo-
vi na tutun od koi mo`e da se dobie seme za
biodizel. Spored sopstvenikot na Veda,
Boris Jankovski, prethodnite testovi po-
ka`ale deka biodizelot od tutunsko seme
ima visoka efikasnost, a bilo testirano i
na raketen dizel-motor.
Ako se ostvarat najavite za proda`ba na
Investbanka, koja objavi deka za nea e zain-
teresi-rana avstriska banka vo delumna
sopstvenost na Erste bank, kako i za IK ban-
берзНИК
7
21.05.2008 g. SREDA
ka za koja se zainteresirani vo holandskata
DHB, vo makedonskiot bankarski sektor na
prsti }e mo`at da se izbrojat bankite vo koi
mnozinstvo se doma{ni akcioneri. Od vkup-
no 17 banki, vo sopstvenost na doma{ni ak-
cioneri ostanaa dve ili tri mali banki. Vo
intervjuto so profesorot Mihail Petkovski
{to denes go objavuva Nova Makedonija, toj
objasnuva deka prisustvoto na stranski ka-
pital e pozitivno, me|utoa dodava deka toa
ne treba da se idealizira i deka so sebe no-
si rizici.
KD fondovi AD Skopje e novoto dru{tvo
za upravuvawe so fondovi {to dobi dozvola
za rabota od Komisijata za hartii od vred-
nost. Osnova~i na dru{tvoto se slovene~ki
KD Skladi dru`ba za upravqawe d.o.o.
Qubqana i dve fizi~ki lica od Makedonija.
Predvideno e dru{tvoto da osnova dva otvo-
reni investiciski fonda i da upravuva so
niv.
Rezultatite od v~era{noto berzansko
trguvawe gi prenesuva Biznis. Na pazarot za
hartii od vrednost vo vtornikot be{e ostva-
rena vkupna vrednost od trguvawe
39.672.916,1% denari, a ce realizira od 189
transakcii. Vkupnata vrednost po pazari be-
{e slednava: na Oficijalniot pazar se rea-
liziraa 31.515.612,79 denari od 139 tran-
sakcii, dodeka oetanatite 8.157.364,00 de-
nari se realiziraa na Redovniot pazar od 50
transakcii. MBI-10 indeksot zabele`a pad
od 0,14 procenti, MBID indeksot zabele`a
pad od 0,59 procenti,OMB indeksot zabele-
`a porast od 0,44 procenti.

2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI

1. VODAFON DOSTAPEN NA PAZAROT PREKU VIP (*****)
2. POEVTINUVA TRGUVAWETO NA PAZAROT NA KAPITAL (****)

ДНЕВНИК s.11 VODAFON DOSTAPEN NA PAZAROT PREKU VIP

s.7 ]E PRAVIME BIODIZEL OD TUTUNSKO SEME s.11 POEVTINUVA TRGUVAWETO NA BERZATA
s.7 REK BITOLA ]E VRABOTI 10 LU\E ВЕЧЕР
s.7 VODAFON VLEZE VO MAKEDONIJA s.1 SVISLION ]E GO IZGUBI AGROPLOD
s.7 POMALI PROVIZII NA BERZATA s.6 INVESTIRANI 67 MILIONI EVRA
БИЗНИС s.6 SVISLION ]E GO IZGUBI AGROPLOD
s.1 PLATNIOT PROMET PORASNA NA 260,6 MILIJARDI DENARI s.6 POEVTINUVA TRGUVAWETO NA BERZATA
s.1 POEVTINUVA TRGUVAWETO NA PAZAROT NA KAPITALOT s.7 BLACKBERRY ZA PRV PAT VO MAKEDONIJA
s.3 I VODAFON VLEZE VO MAKEDONIJA ВРЕМЕ
s.3 SE ISTRA@UVA TERENOT ZA MO@NI INVESTICII s.1 ESNAFSKATA LO@A VO LOV NA UKRAINSKOTO MASLO
s.3 EVN INVESTIRAL 67 MILIONI EVRA s.4 KISELA VODA POVTORNO ]E JA TU@I CEMENTARNICATA
s.5 PLATNIOT PROMET ZGOLEMEN NA 260,6 MILIJARDI DENA- s.6 ESNAFSKATA LO@A VO LOV NA UKRAINSKIOT ZEJTIN
RI s.6 VODAFON VLETA VO MAKEDONIJA SO FORMULA 1
s.12 ALKALOID, STOPANSKA BANKA BITOLA I MAKPETROL VO s.7 KOSMOFON MO@E DA IMA NOVI GAZDI?
PRVATA TROJKA ВЕСТ
s.12 BERZATA SO NAJSKAPI NADOMESTOCI VO REGIONOT s.7 BLEKBERI STIGNA I BO MAKEDONIJA
s.12 POEVTINUVA TRGUVAWETO NA PAZAROT NA KAPITAL НОВА МАКЕДОНИЈА
s.13 PAD NA MBI-10 I MBID s.1 MAKEDONSKI @ELEZNICI SEKOJ VTOR DEN SE POD GR^KO
s.13 AKCIITE NA MAKEDONSKA BERZA NAJTRGUVANI EMBARGO
s.13 MBI IZVE[TAJ ZA 20.05.2008 s.1 SITE MAKEDONSKI BANKI GI KUPIJA STRANCI
s.14 SE OGRANI^UVA PRAVOTO NA GLAS NA AKCII NA SVIS- s.2 SITE NA[I BANKI GI KUPIJA STRANCI
LION VO AGROPLOD s.8 VIP I VODAFON NI NOSAT BLEKBERI
s.14 NOVO DRU[TVO ZA UPRAVUVAWE SO FONDOVI KD FON- s.8 MBI-10 PADNA, A AKCIJATA NA GRANIT PORASNA!?!
DOVI SKOPJE s.8 SLOVENE^KO DRU[TVO ]E OTVORA DVA NOVI FONDA
s.14 PREKINUVA TRGUVAWETO SO AKCIITE NA KARPO[ - s.8 KHV: SVISLION NE MO@E DA RASPOLAGA SO SITE AKCII
PREDILNICA NA AGROPLOD
s.14 OTKUP NA SOPSTVENI AKCII ШПИЦ
УТРИНСКИ ВЕСНИК s.8 POEVTINUVA TRGUVAWETO SO AKCII
s.11 ]E OSTANE LI SVISLION GAZDA NA RESENSKI AGRO- s.8 EVN VLO@ILA 67 MILIONI EVRA
PLOD? s.8 VODAFON DOA\A VO MAKEDONIJA
 8 берзНИК
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
RAZGOVOR SO POVOD...
JOTI POPOVSKI, DOBITNIK NA NAGRADA NA ENERXI GLOUB
MAKEDONSKITE IZUMI
- KORISNI I KOMERCIJALNI?
Ако на ЕУРЕКА, веќе петмина Македонци
добиле златни медали, тоа значи дека
Македонија има капацитет за иновации.
А за иновации треба многу малку да се
вложува... треба да работиме на кон-
кретни проекти кои одма даваат резул-
тати, кои се корисни и можат да се ко-
мерцијализираат ...Македонија е сиро-
машна, но не и бедна држава за да не
може да инвестира во признатите изу-
ми...
A
naerobnata stanica za pre~istuvawe
na komunalni i industriski otpadni
vodi, izum na m-r Joti Popovski, e
dobitnik na presti`nata nagrada na Ener-
xi Gloub, avstriska fondacija koja funk-
cionira pod pokrovitelstvo na Obedine-
tite nacii, Svetskata banka i Evropskiot
sovet za energetska obnovlivost. Tehno-
lo{kiot izum na Joti Popovski pobedi vo
konkurencija na 853 proekti od oblasta na
za~uvuvawe na vodite, koi bea podneseni
od pretstavnici od 109 dr`avi. Ova be{e
povod, dva dena pred da otpatuva vo Bri-
sel na sve~enoto dodeluvawe na nagradata
(na 26 maj godinava, vo Evropskiot parla-
ment), da razgovarame so Popovski za nego-
viot pronajdok, {to pretstavuva revoluci-
ja vo pro~istuvaweto na otpadnite vodi, a
so toa i vo ekologijata voop{to.
Кои предности ги нуди Вашиот изум во
однос на досегашната технологија во областа
на пречистување на отпадните води, што беа
причина да ја добиете оваа престижна награ-
да?
- So Anaerobnata stanica za pre~istu-
vawe na komunalni i industriski otpadni
vodi, najkuso ka`ano, se za{teduva elek-
tri~na energija, po pat na alternativni
metodi, so {to se za{tituva ~ovekovata
okolina. Stanicata ja pre~istuva vodata i
gi za{tituva povr{inskite vodi i se pro-
izveduva biogas so mnogu visoka koncen-
tracija na metan - 87%, {to mo`e da se ko-
risti kako biogorivo. Vo sporedba so kon-
Пречистителните станици - револуција во прочистување на отпадните води
Izumitelot, Joti Popovski ve}e dve
godini zaedni~ki raboti so firmata In-
termont D.P. od Skopje, koja e edinstvena
firma vo svetot {to gi proektira i izve-
duva anaerobnite pre~istitelni stanici
na Popovski. - Pove}e od tri godini ba-
rav stranski partner, za da pravime pro-
~istitelni stanici, zatoa {to ja gledam
idninata vo niv. Vo izumot na Joti otkriv
revolucionerno re{enie vo pro~istuva-
weto na komunalnite i industriskite ot-
padni vodi, optereteni so organski mate-
rii - veli diretorot na Intermont, Dragi
broj 24
vencionalnite pre~istitelni stanici,
anaerobnite stanici ne tro{at elektri~na
energija, ne baraat odr`uvawe i kvalifi-
kuvan personal, nema opasnost od pojava na
smrdea, insekti ili infekcii. Ovie sta-
nici zafa}aat nekolkupati pomal prostor
od konvencionalnite stanici, a bidej}i se
vkopuvaat vo zemja, ne ja naru{uvaat `i-
votnata sredina. Pro~istenata voda i ta-
logot mo`at da se koristat za navodnuva-
we na zemjodelski kulturi ili zeleni po-
vr{ini. I, {to e mnogu va`no, cenata na
ovie stanici e mnogu poniska od aerobnite,
konvencionalni stanici za pro~istuvawe
na otpadni vodi.
За овој Ваш изум досега сте добиле по-
веќе награди, како што се наградата на Влада-
та на Република Македонија – Патент на годи-
ната во 2001, Златен медал со посвета на 50-та
Изложба на иновации, истражувања и нови
технологии – ЕУРЕКА во Брисел, истата година,
Медал на Владата на Кралството Белгија за
заштита на животната средина. Вашиот Патент
се здоби со цертификат на Чешката Република
и е авторизиран од Светската организација за
интелектуална сопственост, со седиште во Же-
нева. Од кога всушност започнавте и како се
одвиваше Вашата работа?
- Jas rabotam na ovaa problematika
fakti~ki u{te od 1982 godina, koga go iz-
rabotiv prviot biofilter, i toa blagoda-
renie na Alkaloid, koj mi ovozmo`i vo
ekolo{kata laboratorija da go razvijam toj
proekt. Toj prv biofilter proizvede bio-
gas, so mnogu golema koncentracija na me-
tan - 87%. Jas go ispituvav toa od 1982 do
1986 godina, no nemav dovolno uslovi za da
ja napravam stanicata. Vo toa vreme, bi-
dej}i rabotev na otpadnite vodi na Pivara
i Alkaloid, predlagav da napravam stani-
ca za ovie dve fabriki. Me|utoa, dali
ekonomskite ili pak zakonskite uslovi,
toa ne go dozvoluvaa. Vsu{nost, vo toa
vreme mnogu malku se misle{e i zboruva{e
za ekologija. Prvata prilika da ja izgra-
dam prvata stanica ja imav vo 1998 g., za
Petru{evski. I za Petru{evski e nes-
fatlivo zo{to pronajdokot na Popovski
te{ko se prifa}a vo Makedonija, iako vo
svetot e ve}e prifaten i baran. Na prime-
rot na kolektorot vo Ohrid mo`e ubavo da
se ilustriraat prednostite na anaerobna-
ta stanica, veli Petru{evski. - Bevme vo
Proakva, vo Ohrid. Nivnite pumpi, {to se
instalirani vo prepumpnite stanici, pos-
tojano se rasipuvaat i pregoruvaat. Sta-
nicata im e stara pove}e od 20 godini i ne
se isplatuva vo nea da se investira. Ot-
kako im prezentiravme, mu ~estitaa na Jo-
Data 26.05.2008
Islamskiot fakultet od Kondovo, na koi i
den denes sum im blagodaren za uka`anata
doverba. Toa e mnogu golema rabota za me-
ne. U{te pogolemo priznanie e {to godina-
va, koga prvpat posle 10 godini, pred de-
legacija stru~waci od Srbija, go otvorivme
ventilot za talog vo stanicata vo Kondovo,
izleze ~ista voda.
И покрај многуте светски награди и приз-
нанија за Вашиот изум, во државава не се знае
доволно, а и практично малку се користи. Што
е причината, според Вас, за ваквиот
индиферентен однос на државата кон овој ис-
клучителен изум?
- Kaj nas postoi edna praksa - prvo da
se afirmira{ nadvor, pa potoa doma da te
prifatat. Zo{to, nikoj nema doverba vo
tebe. A vo drugi golemi firmi, vo golemi
dr`avi, toa odi poinaku. Nekoj finansira
da se pravat tie raboti. Ovde }e re~am de-
ka nie sme i siroma{na dr`ava vo toj pog-
led, ama ne sme bedna. Smetam deka ako na
EUREKA, ve}e petmina Makedonci dobile
zlatni medali, toa zna~i deka Makedonija
ima kapacitet za inovacii. A za inovacii
treba mnogu malku da se vlo`uva. Edno pa-
tuvawe vo stranstvo na nekoj slu`benik od
ministerstvata ~ini kolku site tro{oci
na inovatorot. Nie ne mo`eme da investi-
rame vo bazni ili nau~ni proekti, da pro-
u~uvame kako se dvi`i DNK, vo kvanta, da
merime, tuku treba da rabotime na kon-
kretni proekti koi odma ni davaat rezul-
tati, koi se korisni i mo`at da se komer-
cijaliziraat.
Jas vo ovoj moment, na primer, imam
eden filter za otstranuvawe nitrati od
vodata za piewe. Ama, se blokirav finan-
siski i ne mo`am da go realiziram. Mi
treba nekoj posofisticiran aparat za me-
rewe. Mene, laboratorija mi e gara`ata.
Site laboratoriski fazi, so moi li~ni
mo`nosti, gi pominav. No, za da izleze{
nadvor, mora da bide{ sosema siguren. Za
toa pak treba nekoja pomo{, ili jas da ~e-
kam koga }e uspeam da soberam dosta pari
ti deka e odli~no re{enieto, no do denes
nemame nikakov kontakt. Nie im objasniv-
me deka, so na{ite pre~istitelni stanici,
vodata mo`e direktno da se ispu{ta vo
ezeroto.
Problem na Proakva e {to dve godini
nemaat plateno elektri~na energija, a go-
di{no pla}aat po eden milion evra. A na-
{ite stanici za cel Ohrid se nekade oko-
lu pet milioni evra. Zna~i, za pet godini
}e ja isplatat celata investicija i pove}e
vo idnina nema da pla}aat po milion evra
za struja.
 Data 26.05.2008
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
za takvi investicii, da mo`am da prodol-
`am so taa rabota. Ili da najdam nekoj
sponzor od nadvor. A dali ima interes za
takov filter? Pa site ramni~arski grado-
vi, od Budimpe{ta do Pariz, ne pijat voda
od ~e{ma poradi tie nitrati.
Еден од многу битните перформанси на
анаеробната станица е што таа, во споредба со
конвенционалните пречистителни станици, чи-
ни четири пати помалку. И покрај тоа, во држа-
вава се преферира инсталирање на станици од
странски производители. Зошто?
- U{te ne mo`eme da otkrieme zo{to e
toa taka, {to e problemot ili vistinata,
zo{to nie tuka ne mo`eme da rabotime. Od
Ministerstvoto za `ivotna sredina, po
sredbata ni ispratija mnogu ubavi ~estit-
ki i vetuvawa deka }e sorabotuvame. Na
toa i ostana. Ovde moram da ka`am {to nam
ni pre~i vo Makedonija. Ni pre~i korupci-
jata. Zo{to? Mar`ite kaj stranskite pro-
izvoditeli se mnogu pogolemi i koga e ta-
ka, toj {to ja kupuva stanicata, ne misli za
ponatamu - za odr`uvawe, za pla}awe
struja. Toj si misli za mar`ata. Toa e nor-
malno. Ima faktori koi gi delat parite i
tie mora da razmisluvaat dali so od-
redena suma pari }e napra-
vat tri ili samo edna sta-
nica. Tuka e problemot. Tie
treba da nao|aat najeko-
nomi~na tehnologija. No,
kakva e sostojbata }e vi
ilustriram preku dva pri-
meri. Na{ata ponuda za
pre~istitelna stanica za
policiskata akademija be-
{e ~etiri pati poeftina od
ponudata na avstriskata
firma koja ja dobi rabotata.
Nikoj ne se zainteresira
barem da pra{a zo{to e
toa taka. Vtor primer e za
Op{tinata Aerodrom, za ko-
ja napravivme besplatnen
proekt i elaborat, za Op{-
tinata da mo`e da konkuri-
ra kaj nekoja donatorska or-
ganizacija. Na{ata inves-
ticija za Gorno i Dolno Li-
si~e, za {est iljadi ekvi-
valent `iteli be{e okolu
450 iljadi evra.
Od vesnikot na Op{ti-
nata doznavme deka grado-
na~alnikot za prepumpna
stanica potpi{al dogovor
za devet milioni evra. I
referendum, da po~ne od
sekoe semejstvo da zema po
500 evra.
Вашите станици веќе се
присутни на три континенти,
при што вистински куриозитет
е станицата за пречистување
монтирана на Антарктикот, за
потребите на меѓународна екс-
педиција. Дали и што презема-
те за зголемување на пласма-
нот на вашиот изум во стран-
ство?
broj 24
- Pred nekolku dena dojdov od Dubai,
kade ve}e e izgradena i vtorata stanica.
Tamu }e se gradat u{te tri stanici i toa vo
ostrovot na {eikot. A Dubai, barem spored
mene, e edno od najgolemite gradili{ta vo
svetot, kade {to se tro{at ogromni pari.
берзНИК
9
Ima interes i od Kinezite, koi uspejaa da
dojdat samo do Budimpe{ta, bidej}i ne do-
bija vlezna viza za Makedonija. Zatoa pak
ispratija Ungarci da vidat i da gi odnesat
rezultatite od analizite {to se pravat vo
laboratoriite na porane{na @elezara.
Dobivme ponuda i od Indija, za
11 stanici, no i tie imaat vizni
problemi, bidej}i treba da pa-
tuvaat duri do Kina za niv. Od
druga strana, na{ite vlasti na
Kinezite i Indijcite im barale
da imaat dogovor so nas za da im
dadat vizi. Pa neli se borime za
stranski investicii. Barawa
dobivame i od Brazil, Kanada...
Ne povikaa da odime i vo Turci-
ja, da im ja prezentirame stani-
cata. Me|utoa, za mnogu poserio-
zen nastap i plasman zasega ne
mo`eme da razmisluvame, bidej-
}i nie, mislam na moeto Eko-
lo{ko biro i Intermont D.P.,
firmata koja gi proizveduva i
montira anaerobnite stanici,
nemame mo} sami da se reklami-
rame.
Dr`avata kone~no treba da
se zapoznae so ovaa tehnologija
i da pomogne, bidej}i ovie pre-
~istitelni stanici se doma{en
patent. Duri i celiot reproma-
terijal, vklu~uvaj}i ja i bojata
protiv korozija e od makedonsko
proizvodstvo. A od druga strana,
ne treba da se zaboravi deka i
prvata zada~a {to kako dr`ava
}e ja dobieme po vleguvaweto vo
EU e da gi pro~istuvame otpad-
nite vodi. Posebno tie {to odat
vo Vardar, bidej}i toj na nekoj
na~in odi vo Unijata. Vpro~em,
za ovoj problem treba da se nap-
ravi i dr`avna programa. Nie,
kako dve mali firmi ne mo`eme
da napravime takva programa-
taa treba da se napravi vrz baza
na anaerobnite stanici za pre-
~istuvawe na komunalni i in-
dustriski otpadni vodi.
V.M.
10 берзНИК broj 24
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
Data 26.05.2008

INTERVJU: KOCE PETROV, SOPSTVENIK NA DUNA KOMPJUTERI - SKOPJE

SO SOFTVEROT ZA ANALIZA NA PAZAR

- OSVOJUVAME NOVI PAZARI
Customer Relationship Menagament (CRM) е софтвер за анализа на пазар, sales analysis tools. Нема сличен на
пазарот. Секако дека можат да се најдат многу CRM решенија кои задоволуваат едни или други потреби, но ние
успеавме да се фокусираме на нешто што го нема. Дуна, веќе има свој софтвер, кој го продаде во Србија,
Косово, во Босна, а и во Азербејџан. Следна е Ерменија, па Бугарија, па Казахстан, Киргистан...
значи освојуваме нови пазари

Institut za informati~ko ze{ i da gi prodava{ nivnite tehnolo{ki

Минатата недела беше отворен Институт
за информатички истражувања во Штип. Дуна
компјутери заедно со Макпромет се јави како
основач. Чија беше идејата, дали ДУНА Компју-
тери наиде на директна потреба од основање
на ваков институт во Македонија?
- To~no taka. Potrebata od takov ins-
titut odamna ja ~uvstvuvavme. Zna~i da se
otvori takva institucija koja{to }e slu`i
za razvoj na IT produkti, IT re{enija, IT
uslugi, smetam deka e pove}e od potrebna.
Idejata, zapo~na sosema slu~ajna. Na 11
Oktomvri, Zdru`enieto na edrili~ari od
Makedonija, Pampur, organizira{e Regata
vo Hrvatska. Tamu slu~ajno be{e i direk-
torot na Makpromet od [tip, Mile Atana-
sov i vo seto toa dru`ewe, toj me zamoli
da dojdam kaj nego i da napravam edno ske-
nirawe na negovata IT infrastruktura.
Tokmu toga{ se rodi idejata da napravime
ne{to zaedni~ko. Taka {to, potfatot Tri
I, e zaedni~ki proekt na DUNA kompjuteri
i Makpromet i vsu{nost e kratenka od
istra`uvawe. Ovoj proekt
ima nekolku dimenzii:
razvoj na gotovi IT-pake-
ti, ne{to {to }e mo`e se-
koj da go kupi od polica i
da go koristi bez dopolni-
telni poddr{ki i frus-
tracii od tipot, kade e
programerot, itn... Vtorata
rabota e da pomogneme
okolu razvojot na toj regi-
on. Pokraj Mile i jas sum po
poteklo od toj region i za-
toa odlu~ivme da im ovoz-
mo`ime i na mladite lu|e
od ovoj grad da napreduva-
at vo IT. Vo Duna rabotat
programeri od razli~ni
gradovi i nekoi od niv pa-
tuvaat sekoj den, nekoi od
niv `iveat tuka i dobar
del od platata davaat na
kirii vo Skopje. Vaka, lo-
kalno, celata rabota mnogu
se poednostavuva. I treto,
po otvoraweto na fakul-
tetot vo [tip, dogovoriv-
me sorabotka so ETF, taka
da planirame seto toa da
go kombinirame i site
kocki koga gi sklopivme,
mozaikot dade edna mnogu
ubava slika - Tri I. Zatoa
i re{ivme da investirame vo seto toa. Ed-
na od rabotite isto taka }e bide i razvoj
na Ejpl re{enija, {to sekako se vklopuva
direktno vo na{iot biznis.
Кога се споменува ДУНА компјутери прва-
та асоцијација е продажниот салон во ГТЦ и
еден огромен фантастичен HD Cinema Display на
Ејпл. Која беше идејата за воведување на Ејпл
производите во Македонија?
- Vo princip, praktikuvame da vovedu-
vame idei koi na po~etok kaj nas izgledaat
kako ne{to nevozmo`no da se napravi. Toa
be{e slu~aj i so laserskite pe~ata~i koi
rabotea so 45 strani vo minuta. Site velea
deka takvo ne{to ne postoi. Istoto se slu-
~uva i sega. Jas veruvav deka mobilnite
uredi mo`e da gi koristi i eden inkasator
(ve}e se primenuva vo JP Vodovod), za raz-
lika od drugite, koi ne veruvaa vo toa.
Proizvodite na Ejpl ne privlekoa u{te
pred deset godini, no spored mene ne e do-
volno samo da stane{ zastapnik, da gi uve-
dostignuvawa. Tuka, mora da se napravi
edna cela prikazna. Osobeno koga e vo pra-
{awe Ejpl. Dobivaweto dogovor be{e ed-
nostavno najlesnata rabota. Treba{e samo
da se po~ituvaat odredeni standardi, kako
{to e Ejpl Stor {to go otvorivme vo GTC-
vo golema prodavnica, da stavi{ mnogu
malku raboti. Obi~no kaj nas, vo malo du-
}an~e }e stavi{ se. No kaj Ejpl se raboti za
edna poinakva filozofija. Toa e kako
umetni~ko delo, bidej}i sekoj Ejpl proiz-
vod e umetni~ko delo, a umetni~koto delo
ne go trupa{, tuku mu ostava{ prostor da
di{e, ~ovek da go pogledne od site stra-
ni....
Во кој сектор сте најсилни во моментов?
Со што највеќе профитирате?
-Pa mo`am da ka`am, vo toa vo {to
po~navme. Vo momentov odi nagradna igra
vo Duna Kompjuteri, zna~i sekoj {to }e iz-
najmi fotokopir na lizing, stanuva u~es-
nik vo nagradna igra za avtomobil Ford
Fiesta. Tuka imame navistina mnogu iznaj-
muva~i. Po~nuvaj}i od Telekom, T - Mobajl,
pa do firmi kako {to se Alkaloid, itn...da
ne nabrojuvam, ogromen broj na korisnici,
od mali do golemi. Kupuva~ite gi gledame
kako korisnici na usluga. IT-sektorot e
usluga, ne e proizvod. Site golemi firmi
nekako se orinetiraat na softver, dodeka
hardverot go ostavaat na Kinezi i Korean-
ci, kade {to evtino se proizveduva. Nie go
sledime toj trend, vpro~em toa ni be{e i
prvata ideja, da prodavame uslugi, a ne da
prodavame kutii...
Тоа значи дека добро се продаваат про-
изводите на Ејпл во Македонија? Со
предвидената динамика?
- Pa, se pove}e i pove}e. Malku i pove-
}e od predvidenata dinamika. Uspevame da
gi prodademe na ritejl, zna~i na houm bejs,
ve}e uspevame da gi prodademe i na kompa-
nii, zna~i kako kompletno IT-re{enie.
Kompaniite se po~esto gi zamenuvaat sta-
rite so Aj-mek kompjuteri, stavaat vaerles
infrastruktura na Mekinto{, kupuvaat
Ejpl serveri. Zna~i imame ve}e kompanii
koi isklu~ivo se orientiraat na Mekinto{
operativnite sistemi.
Да појасниме за читателите, каква е
всушност разликата помеѓу XP оперативниот
систем и Линуксот, односно работењето со
 Data 26.05.2008
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
Мекинтош?
- Ejpl se odli~en primer za toa. Za-
po~naa vo osumdesettite godini od mina-
tiot vek so proizvodstvo na kompjuter vo
gara`a i po kratko vreme ne mo`ea da pos-
tignat da gi zadovolat pobaruvawata. Po-
toa go izmislija i go vovedoa grafi~kiot
interfejs, pa go vovedoa i fire-wire. Sakam
da ka`am deka tie prvi go komercijalizi-
raa. Denes, ve}e noviot MacBook Air nema
ni CD ROM. Zna~i za pet godini ve}e nema
da postoi ni CD. Toa ednostavno }e bide
zameneto so fle{ drajvovi, isto kako vo
slu~ajot so flopi diskovite. Vo toa Ejpl
se lideri. Jas veruvam deka i najnovite
raboti vo I Phone, kako {to e multita~
skrin, za mnogu kratko vreme }e stane
standard kaj site, zatoa {to nudi odredeni
prednosti na korisnikot koi se ve}e poka-
`ani i doka`ani. Lani organiziravme mi-
ni saem na proizvodite na Ejpl i pri toa
napraviv pogolema analiza okolu negovata
filozofija. Na primer vo Holivud indus-
trijata, tie velat bad guys koristat
Vindous, good guys koristat Ejpl. Na pri-
mer vo serijata 24, dobrite, CTU koristat
Ejpl, a lo{ite Vindous. Ne slu~ajno toa,
dava znak na posebnost.
Имате ли стратегија каде ќе се развива-
те во иднина? Размислувате ли за излез на
Берза евентуално?
- Pove}e pati sme razgovarale za toa,
no sekako toa bara poseriozen pristap, so
ogled na toa {to berzata e seriozna rabo-
ta. Iskreno mislam deka nikoj od IT sek-
torot deneska ne mo`e da se po`ali deka
nema rabota. Duna, ve}e ima svoj softver,
koj go prodade vo Srbija, Kosovo, vo Bosna,
a i vo Azerbejxan. Sledna e Ermenija, pa
Bugarija, Kazahstan, Kirgistan...zna~i os-
vojuvame novi pazari .
Што конкретно продавате. За каков софт-
вер се работи?
- Customer Relationship Menagament
(CRM). Se raboti za softver za analiza na
pazar, sales analysis tools. Nema sli~en na
pazarot. Sekako deka mo`at da se najdat
mnogu CRM re{enija koi zadovoluvaat
edni ili drugi potrebi, no nie uspeavme da
se fokusirame na ne{to {to go nema. Na
odredeni kompanii toa mnogu im se dopad-
na i go prifatija.
Со какви човечки ресурси ДУНА Компју-
тери располага?
- Portfolioto na Duna Kompjuteri e
{iroko - od izrabotka na softver, pru`a-
we uslugi vo vrska so softver, servisira-
we, proda`ba na kompjuteri i pe~ata~i,
iznajmuvawe na pe~ata~i i fotokopiri,
proda`ba na fiskalni kasi. Za brojkata
na vraboteni sekoga{ doznavam koga imame
ISO 9001 resertifikacija, a koja se obavu-
va edna{ godi{no. Brojkata se dvi`i oko-
lu 40-tina do 50 redovno vraboteni.
Значи имате воведено ISO сертификаци-
ја...
broj 24
- Vo 2001 vovedovme ISO 2001, a vo
2004 godina vovedovme ISO 14001 - eko-
lo{ki standard. Mnogu velea, {to }e vi e
vam, vie ne zagaduvate. No jas velam, i toa
kako zagaduvame. Prvo {to napravivme,
site stari vozila {to gi imavme gi trgnav-
me i gi zamenivme so mopedi. Toa od edna
strana nam ni dade pogolema mobilnost, od
druga emisijata na gasovi {to ja ispu{taa
prethodnite vozila se namali. Zna~i mal
segment, no koga }e videv kolku na{ite
serviseri odat niz Skopje, sfativ i deka
ne e ba{ mal. Koga site firmi bi go prav-
ele istoto, }e imame ~ist vozduh vo Skopje.
Кои беа почетоците и подемот на ДУНА
Компјутери?
-DUNA Kompjuteri ja formiravme
Aleksandar Pajkovski i jas vo 1994 godi-
na. Koga, nie diplomiravme na elektro -
fakultet, IT biznisot vo Makedonija samo
{to po~na da se razviva, i re{ivme da
prodavame kompjuteri i printeri. Vedna{
vidovme deka ima drugi mesta vo IT-sek-
torot kako {to e razvoj na sofvtver, razvoj
na mobilni i printerski re{enija, zna~i
ne{to {to ne go nudea drugi kompanii to-
ga{. Prvite golemi zdelki gi realizirav-
me so pe~atewe, kako na primer pri vove-
duvaweto na prvite izbira~ki legitima-
cii vo Makedonija. Site tie iljadnici le-
gitimacii treba{e da se ispe~atat za 14
dena, so rokot na isporaka od 15 dena. Nie
uspeavme da doneseme ma{ini {to pe~atat
45 strani vo minuta, ne{to {to za toa vre-
me be{e nezamislivo, bidej}i najbrziot
pe~ata~ pe~ate{e ~etiri strani vo minuta.
Nekako se specijaliziravme vo taa oblast
na pe~atewe i produkcija na dokumenti i
paralelno vo mobilnite re{enija. I tuka
ve}e dolgi godini imame iskustvo, pa zatoa
na{ite korisnici, odnosno klienti se ed-
ni od vode~kite kompanii vo Makedonija.
Да направиме веднаш една паралела.
Значи резултатите тогаш и резултатите после
14 години?
- Pa, mnogu e razli~no. Toga{, pomala
firma, pomal obrt, mnogu pomali tro{oci.
I denes koga pravime sostanoci, velime
deka toga{ se znaevme, dodeka sega e ve}e
sosema poinaku. Pove}e vraboteni, nemame
uvid vo se, sekoj ima konkretni zadol`e-
nija. Isto taka, toga{ ima{e pomala kon-
kurencija i podobro se rabote{e i zarabo-
tuva~kata be{e pogolema. Deneska e po-
te{ko, zatoa {to promenata na tehnologi-
jata odi mnogu brzo. Toga{ imavme situaci-
ja, eden operativen sistem za mobilni
kompjuteri da trae sedum, osum godini. De-
nes ve}e Vindous mobajl, vindous c, na se-
koja godina ipol izleguva po ne{to novo i
treba da go prisposobuva{. Seto toa pod-
razbira sekojdnevno sledewe na novite
tekovi, bidej}i ako se ostane na toa {to go
ima{, tuka e krajot, osobeno vo IT sekto-
rot. Tuka nema zastanuvawe. Od druga
strana, toa e edna pozitivna sprega, {to te
tera u{te pove}e da vlo`uva{ i u~i{ i
ednostavno ne znae{ kade e krajot.
K.S.
берзНИК
11
AGRARNATA POLITIKA VO INTERES NA
PAZAROT I NA POTRO[UVA^ITE
KONKURENCIJATA
- PREDIZVIK ZA
SEMEJNITE
FARMERI
Стимулациите во земјоделството предвидени за
оваа година и најавената поддршка во наредните
четири години ќе го направи македонскиот
земјоделец конкурентен на домашниот и на
европските пазари
U
napreduvawe na zemjodelskata konku-
rentnost zaradi soo~uvawe so global-
nite predizvici, be{e tema na Me|u-
narodnata konferencija {to minatata nede-
la, vo organizacija na Federacijata na far-
meri na Republika Makedonija (FFRM) se
odr`a vo Skopje. Vo prisustvo na pretstav-
nici na zemjodelskiot sektor od re~isi site
zemji od Regionot, svoe obra}awe ima{e i
ambasadorot na EU vo Makedonija, Ervan
Fuere. Toj, pozdravuvaj}i ja idejata za odr-
`uvaweto na konferencijata, prenese del
od iskustvata na negovata rodna Irska, edna
od zemjite vo Evropa so najbrzo raste~ki
ekonomii vo poslednata decenija i dade
svoe viduvawe na sostojbite vo zemjodel-
skiot sektor vo Makedonija.
- Vo Irska sostojbata e drasti~no pro-
meneta. Taa sega e pove}e industrijalizi-
rana, no sepak zemjodelskite tradicii vo
odredeni oblasti se u{te postojat, posebno
vo ov~arstvoto. Ova e ne{to {to sakame da
go vidime za~uvano i vo zemji kako Makedo-
nija, zaradi golemite predizvici so koi }e
se soo~i pri pristapuvaweto vo EU. Dokolku
se zapo~ne porano, verojatno mo`at da se iz-
begnat pote{kotiite so koi se soo~uvale
zemjite kako mojata. Zatoa ja pozdravuvam
ovaa inicijativa na FFM za sobir na eks-
perti od regionot i od nekoi evropski zemji
kako [vedska, koi se tuka da gi razmenat
svoite iskustva. Zaedni~kata zemjodelska
politika na EU, koja se razvi od nejzinite
prvi {est ~lenki e osnovna za konkurent-
nosta na evropskoto zemjodelstvo i na agro-
prehranbeniot sektor vo celina, koj ima 90
milioni rabotni mesta, istakna ambasado-
rot Fuere.
Vo pro{irenoto izlagawe na ovaa tema,
toj poso~i deka vo zemjite od Zapadna Evro-
pa, subvencioniraweto na zemjodelstvoto
zaradi obezbeduvawe bezbednost vo snabdu-
vaweto so hrana e minato, pa sega fokusot na
politikata na EU e proizvoditelite na hra-
na, od `itarici do gradinarstvo i ovo{tar-
stvo, da mo`at da zastanat na svoi noze i da
se konkurentni i na evropskiot i na svet-
skiot pazar.
- Najnoviot razvoj na zemjodelskata po-
litika e dizajnirana vo nasoka na prispo-
sobuvawa,(vrz osnova na iskustvoto od re-
formite od 2003 godina) i sigurnost deka
politikata mo`e da se spravi so modernite
predizvici kako klimatskite promeni. Ev-
prodol`uva na str.12
12 берзНИК
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
AGRARNATA POLITIKA VO INTERES NA PAZAROT I NA POTRO[UVA^ITE
prodol`uva od str.11
ropskata komisija e celosno posvetena na
pra{aweto na konkurentnosta na zemjodelst-
voto. A, da se bide konkurenten ne zna~i da se
ima poniska cena, tuku podobar kvalitet, da
se proizveduva na pr. vino, sirewe, meso koi
potro{uva~ite niz svetot gi baraat. Za onie
koi se natprevaruvaat za visokokvalitetni
proizvodi, va`no e da imaat pristap do sis-
tem za etiketirawe i geografsko poteklo i
prepoznavawe na kvalitetot. Politikata za
ruralen razvoj e isto taka klu~na alatka, a
toa zna~i ne samo podobruvawe na kvalitetot
na proizvodite, tuku i podobruvawe na kva-
litetot na `ivotot vo ruralnite sredini.
Proizvoditelite mora da se prisposobat na
novite politi~ki i ekonomski okolnosti, a
poradi toa {to Makedonija e zemja-kandidat,
ima mnogu raboti {to treba da se napravat za
da se podgotvi zemjata za prisposobuvawe kon
uslovite za ~lenstvo vo EU. Ruralnite op{-
tini ovde istoto, kako {to porano be{e vo
Irska - stradaat od visok procent na imi-
gracija i napu{teni ku}i. Ima mali ov~arski
farmi,koi ne mo`at da opstanat za-
radi nisite ceni na nivnite proiz-
vodi. Tie na primer, za kilogram
volna dobivaat samo 20 denari na
pazarot. Treba mnogu da se vlo`i za
da se so~uva tradicijata na lokalno
nivo, kako ov~arstvoto i proizvodi-
te od ovci. Mnogu e va`no zemjodel-
skata zaednica da pre`ivee i isto
taka da se usoglasi proizvodstvoto
sprema barawata na pazarot, da se
podobri plasmanot i marketingot.
Ve}e obezbeduvame sredstva za
ruralen razvoj preku razli~ni fi-
nansiski instrumenti i ona {to e
planirano za razvoj vo periodot od
2007 do 2009 godina iznesuva 90
milioni evra. Ova go poka`uva ogromniot
potencijal vo ovaa i srodnite oblasti kako
agro-turizmot, {to be{e mnogu uspe{en vo
Slovenija, kade ima{e mnogu zemjodelski
stopanstva koi gi razvija svoite domovi so
pomo{ na sredstvata od pretpristapnite
fondovi na EU, obrazlo`i Fuere. Kako
zaklu~ok, Fuere ja navede i klu~nata uloga na
Federacijata vo zgolemuvaweto na zemjodel-
skata konkurentnost, koja e glavna vo site
intervencii vo sektorot, a zada~ata na vlas-
tite e da razvivaat politiki koi{to odgova-
raat na pazarot i na potro{uva~ite. Napre-
dokot na zemjodelskata konkurentnost e
golem predizvik i na~inite da se postigne
toa ne se lesni, no ne se somnevam deka Ma-
kedonija i zemjodelskiot sektor }e mo`at da
odgovorat na toj predizvik, re~e na krajot od
svoeto izlagawe Fuere.
Na konferencijata, za sostojbite vo ma-
kedonskiot agrar, kako i za ulogata na FFRM,
svoja prezentacija ima{e i Dragi Dimitri-
evski, profesor na Fakultetot za zemjodel-
stvo i hrana od Skopje. - Makedonskoto zem-
jodelstvo e zna~aen sektor vo ekonomijata, na
treto mesto vo bruto-doma{niot proizvod so
okolu 12%. Makedonskoto zemjodelstvo dolg
period nanazad se javuva kako sektor koj{to
pomaga na celata ekonomija i vo koj{to se na-
o|a okolu 20 % od rabotnata sila soglasno
Me|unarodnata organizacija na trudot i me-
broj 24
todologijata. Negoviot razvoj od 2000 g. nava-
mu mo`e da se zabele`i preku promenite vo
bruto vrednosta na proizvodstvoto, koja pos-
tojano raste, a karakteristika na makedon-
skiot zemjodelski sektor e toa {to odnosot
pome|u rastitelnoto i sto~arskoto proizvod-
stvo e nepovolen. Toa uka`uva deka sepak ne
e na nivoto na visokorazvienite zemji i deka
tri ~etvrtini od celokupnoto proizvodstvo
gi so~inuva rastitelnoto proizvodstvo, is-
takna Dimitrievski.
Kapacitetite vo proizvodstvoto ne gi is-
koristuvame dovolno i toa e eden problem so
koj Makedonija se soo~uva od osamostojuva-
weto do denes, a vo periodot od 2000 do 2007
godina se zabele`uva namaluvawe na zemjo-
delskite povr{ini.Pred desetina godini
nanazad zemjodelskite obrabotlivi povr{i-
ni zafa}aa okolu 660 000 hektari, a denes
imame opa|awe za pove}e od 100 000 hektari.
Zemjodelstvoto vo Makedonija se odviva
vo dve glavni zemjodelski strukturi - zemjo-
delskite pretprijatija, kompanii koi proi-
zlegoa od porane{nite agro-kombinati i ne-
koi novi, kade se smesteni 20% od zemjodel-
skoto zemji{te, koi se pazarno orientirani i
od drugata strana se onie koi se va`ni za so-
~uvuvawe na tradiciite, a toa se semejnite
zemjodelski stopanstva, oblasta vo koja de-
luva Federacijata. Tie obrabotuvaat okolu
80 nasto od zemjodelskite sitni i fragmen-
tirani povr{ini, i vo idnina treba da se
obrne pogolemo vnimanie na ovaa zemjodels-
ka struktura. Spored popisot od 2007 godina,
193.000 semejni zemjodelski stopanstva ob-
rabotuvaat okolu 260 000 hektari. No, ako se
zeme nekoja sredina, stanuva zbor za edna
mnogu sitna struktura, odnosno mnogu mali
farmi so pomalku od eden ipol hektar zem-
ji{te, so isparcijalizirani povr{ini. Edno
zemjodelsko semejstvo ima okolu osum do 10
parceli, kade {to ne mo`e da se primeni mo-
derna mehanizacija. Tamu, ekonomijata ne mo-
`e da dojde do izraz i tokmu na toa pole vo
idnina treba da se raboti za nadminuvawe na
toj problem.
Proizvodnite trendovi vo makedonskoto
zemjodelstvo od 2000 godina navamu se rela-
tivno stabilni, no prinosite se niski, oso-
beno vo proizvodstvoto na sitni i na indus-
triskite kulturi. Kaj sto~arskoto proizvods-
tvo, brojot na dobitokot e opadnat, a posebno
e porazitelna sostojbata vo ov~arstvoto vo
sporedba so minatoto, koga dobitok imalo i
~etiri pati pove}e. I vo ovoj sektor prinosi-
te se mnogu mali vo komparacija so prinosite
Data 26.05.2008
vo razvienite zemji. Sto~arstvo mnogu zavisi
od uvozot na dobito~na hrana, osobeno zrnes-
ta, {to zna~i deka se limitirani potencija-
lite vo ovoj sektor, posebno onie koi zavisat
od koncentratni krmi, kako vo sviwarstvoto
i `ivinarstvoto.
Konkurentnosta na makedonskoto zemjo-
delstvo e na nisko nivo, od pove}e pri~ini,
me|u koi e i sitnata struktura na semejnite
zemjodelski stopanstva, vo ~ij posed e najgo-
lemiot del od kapacitetite. Niskite prinosi
doveduvaat do zgolemeni proizvodni tro{o-
ci, odnosno visoka cena koja{to ja onevozmo-
`uva konkurentnosta na pazarot. Sekako, }e
treba da se ispolnuvaat standardite za kva-
litet. Se raboti na niv, no se u{te ne se
dostignati. Prerabotuva~kata industrija ka-
ko del od toj lanec na proizvodstvo na hrana
od niva do trpeza, ima svoi slabosti, nema
vospostaveno kooperativni odnosi, bidej}i
dolgi godini nanazad ne e investirano.
Vo vrska so vlijanieto na zemjodelskata
politika vrz konkurentnosta, mo`e da se ka-
`e deka podolg period odnosot na dr`avata i
zemjodelskata politika bil neadekvaten,
zna~i imalo nisko nivo na buxetska
poddr{ka. Glavnata agrarna politi-
ka se sostoela glavno od relativno
povisoki za{titi na pazarot, no kako
{to Makedonija stanuva ~lenka na
Svetskata trgovska organizacija,
za{titata se namaluva i potrebano e
da se vovede poadekvatna agrarna po-
litika, pozna~itelna buxetska pod-
dr{ka za da mo`e da se obezbedi taa
konkurentnost na zemjodelskite pro-
izvodi.
Investicionata politika vo dolg
period nanazad bila edna od pri~i-
nite makedonskoto zemjodelstvo kako
niskoakumulativno da ne mo`e da gi
podobri svoite kapaciteti, ne mo`e
da gi modernizira sredstvata za proizvod-
stvo i seto toa doveduva do niska produktiv-
nost. Isto taka, treba intenzivno da se ra-
boti na pazarnata infrastruktura i na zajak-
nuvawe na pazarnite institucii. Sekako, ne e
celoto makedonsko zemjodelstvo nekonku-
rentno, postojat i nekoi konkurentni sektori,
pred se gradinarstvoto, lozarstvoto i ov-
~arstvoto, koi imaat konkurentna mo} na pa-
zarot pred se poradi niskata cena na trudot
i niski tro{oci za proizvodstvo. Druga pri-
~ina se cenite, koi bea relativno stabilni
do 2006 godina, so isklu~ok na 2005 g. koga
ima{e zna~itelno namaluvawe na cenite po-
radi vlezot na Makedonija vo STO, no vo 2007
godina se zgolemija cenite na ja~menot, son-
~ogledot itn. Toa dovede do pozitivni vlija-
nija vo delot na `itaricite, a negativni
vlijanija vo delot na sto~arstvoto i toa kaj
mlekoto i proizvodstvoto na meso. Vo 2006
godina bevme samo 18 milioni evra vo
deficit, no ve}e vo 2007 deficitot dras-
ti~no se zgolemi od ve}e poznatite pri~ini -
27 milioni evra i toa kaj proizvodite koi se
najzna~ajni za potro{uva~ite i za stra-
tegijata za prehrana na naselenieto. Toa se
mlekoto, koe od 2000 do 2006 godina kon-
tinuirano go uvezuvame, kako i `ivinskoto
meso, {e}erot, son~ogledot i drugi proizvo-
di. Edinstveno kaj ov~ite i kozjite proizvo-
di imame pozitiven platen bilans.
 Data 26.05.2008
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
1. KRATOK PREGLED NA NASTANI
Skandalot vo Makedonski Telekom, vo
koj za dve godini se ukradeni 6,7 milioni ev-
ra, e top vest vo site dene{ni vesnici. Spo-
red oficijalnoto soop{tenie od mnozinski-
ot sopstvenik, ungarskata kompanija Ma|ar
Telekom, ovaa suma, vo periodot od 2004 do
2006 godina, nezakonski e odleana od kompa-
nijata na ime konsultantski dogovori. Vo iz-
ve{tajot od amerikanskata revizorska ku}a
Vajt i Kejs se istaknuva deka ima potvrdeni
dokazi za nezakonitost vo formiraweto i
sproveduvaweto {est dogovori za soveto-
davni uslugi, koi bile napraveni so konsul-
tantska ku}a od Kipar. Kako {to izvestuvaat
vesnicite, vo makedonskiot Telekom ne gi
komentiraat ovie informacii, bidej}i is-
tragata ja vodi Ma|ar Telekom. Finansiskiot
skandal pukna kon krajot na 2005 godina, po
proneverata vo crnogorskiot Telekom, koj
isto taka e vo sopstvenost na ungarskata
kompanija, poradi {to be{e sprovedena vna-
tre{na istraga. Zaradi istragata vo Make-
donija, docne{e i isplatata na dividendata
za 2005 godina. Inaku, Ma|ar Telekom, kom-
panija-majka na Makedonski Telekom, bidej-
}i kotira na Wujor{kata berza, bila kazneta
od amerikanskite, ungarskite i makedonski-
te finansiski vlasti poradi nenavremeno
podnesuvawe godi{en finansiski izve{taj.
Svislion d.o.o. Skopje tvrdi deka Komi-
sijata za hartii od vrednost nema zakonsko
pravo da i zabrani na kompanijata da raspo-
laga so akciite na Agroplod Resen, infor-
mira dene{en Vest. - Nezakonski ni gi blo-
kiraa akciite. Nie gi kupivme akciite na Ag-
roplod na javen povik i gi plativme preku
Berza - objasnuva Klime Me{kov, direktor
broj 24
na Svislion, dodavaj}i deka dokolku imalo
nepravilnosti, dr`avata ili Komisijata za
hartii od vrednost trebalo da reagiraat
pred godina ipol, koga bil sklu~en dogovo-
rot. Inaku, blokiraweto na akciite Komisi-
jata go izvr{ila po barawe na Dr`avnoto
pravobranitelstvo, koe go tu`i Svislion za
utvrduvawe na ni{tovnost na sklu~eniot do-
govor so Ministerstvoto za ekonomija, za
proda`ba na 5339 akcii od Agroplod a.d. Re-
sen.
Pe~atenite mediumi ja prenesuvaat i
ocenkata na kanadskite biznismeni deka
Makedonija e idealno mesto za proizvodstvo
na govedsko meso, izre~ena na sredbata na
ministerot za zemjodelstvo, Aco Spaseno-
ski, so me{ovitata parlamentarna-biznis
delegacija od Kanada. Na sredbata e razgo-
varano i za mo`niot plasman na makedonski
proizvodi na kanadskiot pazar, osobeno na
gradinarski proizvodi, kako i na vino, koe e
ve}e prisutno na ovoj pazar, no zasega vo ma-
li koli~ini.
Na severnoamerikanskiot pazar se o~e-
kuva da zapo~ne plasmanot na makedonski aj-
var i lutenica, za koi amerikanskite dis-
tributeri projavile najgolem interes na
Globalniot saem za hrana i stil {to se odr-
`uva vo ^ikago. Poradi toa, programata Ag-
biz na Amerikanskata agencija za me|unaro-
den razvoj (USAID) }e im pomogne na doma{-
nite firmi da dogovorat sorabotka so part-
neri od SAD, izvestuva Dnevik. Na saemot
u~estuvale makedonskite firmi Altra, Uni-
verzal promet, Bonum, Trgoprodukt, Lars i
Intermak, koi 80 do 95 otsto od svoeto pro-
izvodstvo go izvezuvaat.
берзНИК
13
22.05.2008 g. ^ETVRTOK
Otvoraweto na prviot Institut za in-
formatika vo [tip, prosledeno so golem in-
teres na pe~atenite mediumi. Po toj povod,
direktorot na Makpromet, Mile Atanasov i
Koce Petrov od Duna kompjuteri, istaknuva-
at deka glavna cel na Institutot e pottiknu-
vawe i unapreduvawe na razvojot na ovoj re-
gion preku otvorawe novi rabotni mesta so
{to }e se spre~uva odlivot na mladite inte-
lektualci od rodnoto mesto kon glavniot
grad kako najrazvien biznis centar vo zemja-
va. Dvete kompanii, inaku, }e dodelat i de-
set stipendii na mladi studenti, a vo ramki-
te na svoite proekti vo informati~kite is-
tra`uvawa }e sorabotuvaat i so noviot uni-
verzitet Goce Del~ev od [tip.
Struja }e ima i pokraj remontite, e nas-
lovot na tekstot vo Utrinski vesnik, vo koj
mo`e da se pro~ita za elektroenergetskata
sostojba vo zemjava. Kako {to tvrdat od
ELEM, elektri~na energija }e ima dovolno
vo narednite meseci i nema da ima potreba
od interventen uvoz, i pokraj toa {to traat
redovnite godi{ni remonti vo REK Bitola, a
TEC Oslomej nema da raboti u{te eden me-
sec, isto taka poradi remont. Zafatite se vo
soglasnost so energetskiot bilans za godi-
nava, a trite bloka na bitolskata termo-
elektrana }e se popravaat do sredinata na
oktomvri, odnosno do po~etokot na grejnata
sezona, koga }e bidat podgotveni celosno da
odgovorat na potrebite na elektroenerget-
skiot sistem. Iako REK Bitola vo narednite
meseci }e raboti postojano so dva bloka,
proizvodstvoto na struja celosno }e gi pok-
rie doma{nite potrebi.

2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI

1. OD MAKEDONSKIOT TELEKOM UKRADENI 6,7 MILIONI EVRA (*****)
2. MAKEDONIJA IDEALNO MESTO ZA PROIZVODSTVO NA GOVEDSKO (**)
ДНЕВНИК s.6 AGROBIZNISOT I INFORMATIKATA VO FOKUSOT NA
s.9 OD MAKEDONSKIOT TELEKOM UKRADENI 6,7 MILIONI INVESTITORITE
EVRA s.7 TREBA DA SE RAZMISLI ZA POZICIJATA NA GRCIJA VO
s.11 AMERIKANCITE SAKAAT MAKEDONSKI AJVAR NATO
s.11 KANA\ANEC SAKA DA ODGLEDUVA GOVEDA VO MAKE- s.7 BAREL NAFTA - 130 DOLARI
DONIJA ВРЕМЕ
БИЗНИС s.1 SITE MIJAT RACE OD OTROVNOTO MASLO
s.3 VO DUPKA 6,7 MILIONI EVRA s.5 STRANCITE GI INTERESIRA GOVEDSKOTO MESO
s.3 MAKEDONIJA IDEALNO MESTO ZA PROIZVODSTVO NA s.5 HERCEGOVINA LE@I NA NAFTENI POLIWA
GOVEDSKO s.5 LUKOIL ]E VLO@I 15 MILIONI EVRA VO CRNA GORA
s.3 SE PRODAVAAT 1.260 MEGAVAT ^ASOVI STRUJA s.5 MAKEDONSKI TELEKOM RABOTEL NEZAKONSKI
s.13 MBI-10 ZGOLEMEN ZA 2,40 INDEKSNI POENI s.5 ESNAFSKATA LO@A MIE RACE OD MASLOTO
s.13 VREDNOSTA OD TRGUVAWETO 21,5 MILIONI DENARI ВЕСТ
s.13 MBI IZVE[TAJ ZA 21.05.2008 s.7 TELEKOM NEZAKONSKI POTRO[IL 6,7 MILIONI EVRA
s.14 TOPLIFIKACIJA SO ZAGUBA OD 15,2 MILIONI DENARI s.8 SVISLAJON: NEZAKONSKI NI GI BLOKIRAA AKCIITE
s.14 BETON ]E RASPREDELI DIVIDENDA ZA PIO OD 735.672 VO AGROPLOD
DENARI s.8 OTVOREN PRVIOT INSTITUT ZA INFORMATIKA
s.15 OTKUP NA SOPSTVENI AKCII НОВА МАКЕДОНИЈА
s.15 NETRGOVSKI TRANSFERI s.1 DVA MILIONA EVRA [TETA ZA MAKEDONSKI @ELEZ-
s.16 NAFTATA DOSTIGNA RE^ISI 130 DOLARI ZA BAREL NICI
УТРИНСКИ ВЕСНИК s.8 KLAJ-KLAJ NA BERZATA
s.10 MAKEDONSKI TELEKOM VO 2005 PRONEVERIL 6,7 MI- s.8 TRI DENA AKCIJATA NA GRANIT SO NAJGOLEM PROMET
LIONI EVRA s.8 NAFTATA BLIZU 130 DOLAZI ZA BAREL
s.10 STRUJA ]E IMA I POKRAJ REMONTITE s.8 PRONEVERA NA 6,7 MILIONI EVRA VO MAKEDONSKI
s.12 NAFTATA STIGNA DO 130 DOLARI, ]E ODI LI DO 200? MAXAR TELEKOM
ВЕЧЕР ШПИЦ
s.6 OTVOREN INSTITUT ZA INFORMAGI^NI ISTRA@U- s.10 MA\AR TELEKOM IMA DOKAZI ZA PRONEVERI VO MAKE-
VAWA DONIJA
14 берзНИК broj 24
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
Data 26.05.2008

23.05.2008 g. PETOK
1. KRATOK PREGLED NA NASTANI

Naftata i ponatamu prodol`uva so ru-
{ewe rekordi. Dene{nite dnevni vesnici ja
prenesuvaat vesta za novopostignatiot reko-
rd od 135 dolari za barel. Poskapuvaweto
dojde otkako amerikanskata vlada objavi de-
ka se namalile dr`avnite rezervi na surova
nafta. Upravata za energetski informacii
na SAD nenadejno soop{ti vo javnosta deka
rezervite na surova nafta za samo edna ne-
dela se namalile za 5,4 milioni bareli.
Naftata od po~etokot na godinata poskape
za okolu 34 otsto.
Iako Makedonija e celosno zavisna od
uvoz na nafteni derivati vo poslednite me-
seci, a na sekoi 15 dena ima porast na cena-
ta na gorivata, Vladata ne razmisluva za no-
sewe nekakvi merki. Spored portparolot
Ivica Bocevski, Vladata budno gi sledi
svetskite sostojbite so cenite na naftata i
dokolku oceni deka e potrebno, }e interve-
nira. Pod vlijanie na slu~uvawata na svet-
skite berzi, regulatornata komisija za ener-
getika pred desetina dena gi zgolemi malo-
proda`nite ceni na benzinite i na dizelot
vo zemjava. Dokolku trendot na poskapuvawe
na berzite prodol`i, neizbe`no e deka de-
novive }e ima novo poskapuvawe na nafteni-
te derivati vo Makedonija, pi{uva dene{na
Nova Makedonija.
Vo soglasnost so porastot na cenata na
naftata, raste i cenata na hranata vo svetot.
Cenite na prehranbenite proizvodi }e osta-
nat visoki vo tekot na celata 2008 godina i
problemot so gladot mo`e da se prodlabo~i
i pokraj rekordnoto proizvodstvo na hrana
ovaa godina, objavi Organizacijata na Obe-
dinetite nacii za hrana i zemjodelstvo
(FAO). Spored najnovite predviduvawa na
FAO, svetskoto proizvodstvo na zrnesta
hrana }e stigne do 2,2 milijardi toni vo 2008
godina, {to e za 3,8 otsto pove}e vo spored-
ba so minatata godina, objavuva dene{en Ut-
rinski vesnik.
Vladata formira kompanija za trgovija
na golemo so ovo{je i zelen~uk, Agrilend,
koja so izraelskata firma Soli grup }e os-
nova me{ovito akcionersko dru{tvo {to }e
izvezuva makedonski zemjodelski proizvodi
na stranskiot pazar. Agrilend e akcionersko
dru{tvo vo koe edinstven sopstvenik e ma-
kedonskata Vlada, koja kako osnova~ki kapi-
tal vlo`ila 1,5 milion denari. Kako {to
informira Dnevnik, Makedonsko-izrael-
skata kompanija se o~ekuva da profunkcio-
nira na po~etokot na idniot mesec. Vo me{o-
vitoto dru{tvo Vladata }e poseduva 49 ot-
sto od kapitalot, a preostanatite 51 otsto
}e bidat sopstvenost na izraelskata firma.
Amerikanskiot `elezni~ki gigant Vab-
tek e nov gazda na makedonskata kompanija
MZT Hepos. Amerikanskata kompanija objavi
deka za 53 milioni evra ja kupuva italijan-
skata grupacija za proizvodstvo na `elez-
ni~ki sistemi za zapirawe, Polispa. Mena-
xerite na Vabtek, kompanija {to na global-
niot pazar nudi razli~ni proizvodi, tehno-
logii i uslugi za `elezni~ki transport, sme-
taat deka so kupuvaweto na Polispa }e go za-
silat svoeto strategisko prisustvo na paza-
rot i }e go zgolemat profitot na internaci-
onalniot pazar. MZT Hepos, kompanija {to
proizveduva sistemi za zapirawe vo `elez-
ni~kiot transport, ve}e nekolku godini e
makedonski lider vo izvozot kon Kina.
Poradi finansiskite malverzacii vo
Makedonskiot telekom, so koi od kasata na
kompanijata bile pronevereni okolu 6,7 mi-
lioni evra, Vladata }e povede postapka za
obe{tetuvawe. Spored pravni eksperti, ~ii
mislewa gi prenesuva Nova Makedonija, Vla-
data, koja e sopstvenik na akcionerski kapi-
tal vo kompanijata, ima legitimno pravo da
bara odgovornost i obes{tetuvawe za fi-
nansiskite proneveri. - Apsolutno }e pove-
deme postapka za obes{tetuvawe. ]e gi sle-
dime site naodi od istragata. Otkako }e ima
kone~ni naodi, }e sleduva postapka - veli
Ivica Bocevski, portparol na Vladata.
Ve~er pi{uva za apseweto na Pande La-
zarov, porane{en direktor na Elektrosto-
panstvo na Makedonija. Imeno, Lazarov koj
otpu{ti od rabota okolu 1000 lu|e pred pri-
vatizacijata na ESM, v~era be{e priveden
od policijata osomni~en deka perel pari i ja
zloupotrebil slu`benata dol`nost. Toj se
somni~i od policijata, spored soznanijata na
istragata, deka kako direktor na ESM vo pe-
riodot od 1996 do 1998 godina, prisvoil
300.000 dolari i 190.000 germanski marki,
informiraa od Ministerstvoto za vnatre{-
ni raboti.
Na pazarot za hartija od vrednost vo
~etvrtokot be{e ostvarena vkupna vrednost
od trguvawe 12.153.353,56 denari, a se rea-
lizira od 93 transakcii. Na Oficijalniot
pazar se realiziraa 8.772.931,55 denari od
66 transakcii, dodeka ostanatite 3.380.422
denari se realiziraa na Redovniot pazar od
27 transakcii. Pritoa, edinstvena akcija so
promet nad eden milion denari - tret den no
red - be{e akcijata na Makedonskata berza.

2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI

1. LEBOT PRVA @RTVA NA DIVEEWETO NA CENATA NA NAFTATA (*****)
2. PRIVEDEN PANDE LAZAROV PORANE[NIOT PRV ^OVEK NA ESM (****)

ДНЕВНИК s.11 HERCEGOVINA LE@I NA NAFTA KAKO SAUDISKA ARA-

s.1 SEKOJA NO] GI ^ESTIME SOSEDITE SO STRUJA BIJA
s.9 BESPLATNO IM DAVAME STRUJA NA SOSEDITE ВЕЧЕР
s.11 VLADATA FORMIRA FIRMA ZA IZVOZ NA ZEMJODELSKI s.1 PRIVEDEN PANDE LAZAROV PORANE[NIOT PRV ^OVEK
PROIZVODI NA ESM
БИЗНИС s.7 PRODAL@UVA ISKLU^UVAWETO NA NEPLA]A^ITE
s.1 OBVRZNICITE - SPASONOSEN POJAS ZA INVESTI-TO- s.7 NEOPHODNO E @ELEZNI^KO POVRZUVAWE SO BUGARI-
RITE JA I ALBANIJA
s.1 TRANSAKCIITE SO KARTI^KI PORASNALE ZA 6,5 NAS- ВРЕМЕ
TO s.1 LAZAROV KRADEL OD ESM
s.3 SE KR^MEL DR@AVEN IMOT, A SITE MOL^AT s.3 UAPSEN PANDE LAZAROV
s.4 LEB ]E SE MESI OD DOMA[NO @ITO s.6 POVE]E OD 135 DOLARI ZA EDEN BAREL NAFTA
s.7 KRIVI^NA PRIJAVA ZA PANDE LAZAROV s.6 DOPRVA ]E SE VR[AT ANALIZI NA HRANATA SO MASLO
s.14 MBI 22.05.2008 s.6 GASIFIKACIJA NA STRUMICA ZA TRI GODINI
s.14 NA OFICIJALNIOT PAZAR REALIZIRANI 8,7 MILIONI ВЕСТ
DENARI s.14 NAFTATA NAD 135 DOLARI
s.14 MBI-10 SE ZGOLEMI ZA 6,21 INDEKSNI POENI НОВА МАКЕДОНИЈА
s.15 NETRGOVSKI TRANSFERI NA AKCII s.4 PANDE LAZAROV PRIVEDEN ZA MITO
s.16 NAFTATA 135 DOLARI ZA BAREL s.8 AKCIJATA NA MAKEDONSKATA BERZA SE RAZBUDI OD
УТРИНСКИ ВЕСНИК TRIGODI[NIOT SON
s.1 LEBOT PRVA @RTVA NA DIVEEWETO NA CENATA NA s.8 VLADATA ]E BARA OT[TETA ZA PRONEVERITE VO TELE-
NAFTATA KOMOT
s.3 CENITE NA NAFTATA DIVEAT, PRVA @RTVA LEBOT? s.8 NAFTATA PORASNA NA 135 DOLARI ZA BAREL
s.10 CENITE NA HRANATA ]E OSTANAT VISOKI s.8 AMERIKANSKIOT GIGANT VABTEK GO PREZEDE MZT HE-
s.10 KONZORCIUM JA PREZEDE PERUTNINA OD PTUJ POS
s.11 BANKITE U[TE VELIKODU[NO DELAT KREDITI, DO ШПИЦ
KOGA? s.1 UAPSEN BIV[IOT DIREKTOR NA ESM LAZAROV
 Data 26.05.2008 broj 24
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
берзНИК
15
24.05.2008 g. SABOTA
1. KRATOK PREGLED NA NASTANI

Vleguvaweto na u{te eden stranski in-
vestitor vo Makedonija e top vest vo sabot-
nite izdanija na vesnicite. Stanuva zbor za
Iskra, edna od najgolemite slovene~ki kom-
panii od elektronskata industrija, koja }e
gradi fabrika za proizvodstvo na delovi vo
slobodnata ekonomska zona Bunarxik. Memo-
randumot za razbirawe vo oblasta na elek-
trikata i elektronskata industrija go pot-
pi{aa premierot Nikola Gruevski i Du{an
[e{ok, generalniot direktor na Iskra.
Spored najavite, izgradbata na fabrikata }e
zapo~ne najdocna do januari narednata godi-
na, a se planira vo period od 3 do 5 godini po
izgradbata da bidat vraboteni okolu 500 lu-
|e.
Utrinski vesnik go najavuva formirawe-
to na vladinata firma za trgovija so zelen-
~uk, koja treba da pretstavuva direktna kon-
kurencija na na privatniot sektor vo trgovi-
jata so zemjodelski proizvodi. Se raboti za
izraelsko-makedonskata firma - Agrilend,
vo koja akcioneri se Vladata na Makedonija,
so 51 otsto akcii i 49 procenti izraelski
kapital, so osnova~ki vlog od 1,5 milioni
denari. Se predviduva deka so ovaa forma
na proda`ba }e se napravi dobra marketing-
promocija na makedonskite zemjodelski pro-
izvodi, kako {to se gradinarskite kulturi,
potoa na mlekoto i mle~nite proizvodi, no i
na prerabotenite zemjodelski proizvodi, so
cel organizirano da se nastapi na prebirli-
viot nadvore{en pazar.
Porazitelniot podatok deka Makedonija
nema ni tretina od evropskiot BDP po `itel,
mo`e da se pro~ita vo Nova Makedonija, koja
gi prenesuva podatocite na Eurostat. Vo iz-
minative deset godini, sporedeno so evrop-
skiot prosek, bruto-doma{niot proizvod
(BDP) po `itel vo Makedonija porasnal samo
za okolu dva otsto. Sporedena so drugite
zemji, Makedonija e na dnoto po ovoj ekonom-
ski indikator. Pritoa,interesna e spored-
bata so Romanija, koja vo 1999 godina bila
pomalku razviena zemja od Makedonija, no
izminative godini ostvarila zabrzan porast
i lani zabele`ala nad 40 otsto BDP po `i-
tel, {to pretstavuva porast od nad 14 pro-
centi.
Iako cenite na gorivata dostignaa re-
kordno nivo i od po~etokot na godinava po-
rasnaa za 30 otsto, gra|anite tro{at se pove-
}e nafteni derivati. Poradi toa i dr`avata
sobira pove}e pari vo buxetot za akcizi i
DDV za benzinite. Spored podatocite od Up-
ravata za javni prihodi, {to gi prenesuvaat
pe~atenite mediumi, vo prvite tri meseci
godinava po ovoj osnov se naplateni 1,5 mil-
ijarda denari (26 milioni evra), {to e za dva
miliona evra pove}e otkolku vo istiot peri-
od vo 2006 godina, koga po~na da raste cena-
ta na naftata.
Vi{okot struja vo elektroenergetskiot
sistem, {to se javuva vo no}nite ~asovi, re-
~isi kontinuirano e na proda`ba. Na dose-
ga{nite tri aukcii, na koi bea ponudeni
11.837 megavat-~asovi, prodadeni se samo
2.163 megavati. Spored objasnuvaweto na
portparolot na MEPSO, Nikola Stojanov, -
re`imot na rabota na termocentralata vo
REK Bitola dozvoluva kapacitetot za proiz-
vodstvo no}e da se namali za 20 otsto, i ako
se javi vi{ok, strujata se pu{ta vo prenosni-
ot sistem. Koga }e ja prezemat sosednite zem-
ji, taa se evidentira kako kompenzacija. Toj
{to }e ja prifati strujata, treba i da ja vra-
ti, no vo istiot period od denot. Toa e nepo-
volno za nas bidej}i nie samite imame vi{ok
struja vo no}niot period.
So kredit do siguren otkup na zemjodel-
skite proizvodi e naslovot na tekstot vo
Vreme, vo koj se informira deka otkupuva~i-
te na grozje, `ito ili na gradinarski proiz-
vodi mo`e da koristat kredit so 5 procent-
na kamatna stapka. - Za ovaa namena odvoiv-
me 8 milioni evra. Toa se pari koi mo`at da
se koristat za primarno proizvadstvo so 4
procenti i za otkupuva~i so 5 procenti kama-
ta. Dosega se iskoristeni polovina od ovie
pari, {to zna~i deka postoi golem interes i
kaj zemjodelcite i kaj firmite, istaknuva
@ivko Jankulovski, vicepremier za zemjo-
delstvo.
Site vikend izdanija na pe~atenite me-
diumi ja odbele`aa promocijata na Skopsko
silver mun, novoto pivo {to skopskata Pi-
varnica po~na da go distribuira vo ugosti-
telskite objekti vo zemjava. Od kompanijata
izjavuvaat deka pivoto e celosna kreacija na
nivnite eksperti, a e rezultat na temelni
istra`uvawa na potrebite, `elbite i o~eku-
vawata na doma{nite konsumenti, posebno od
pomladata populacija.

2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI

1. ISKRA ]E GRADI FABRIKA VO BUNARXIK (*****)
2. MAKEDONIJA NEMA NI TRETINA OD EVROPSKIOT BDP PO @ITEL (*)

ДНЕВНИК s.3 SKOPSKO SILVER MUN E BREND ZA MLADATA GENE-

s.1 STRUJATA NE E BESPLATNA RACIJA
s.1 BENZINOT I SKAP ODI KAKO ALVA s.7 ISKRA ]E GRADI FABRIKA
s.9 MBI 23.05.2008 ВРЕМЕ
s.9 MAL INTERES ZA NO]NITE VI[OCI s.7 ISKRA ]E GRADI VO BUNARXIK
s.9 STRUJATA NE E BESPLATNA s.7 SO KREDIT DO SIGUREN OTKUP NA ZEMJO¬DEL¬SKI¬TE
s.9 ISKRA ]E GRADI FABRIKA VO BUNARXIK PROIZVODI
s.9 BENZINOT I SKAP ODI KAKO ALVA НОВА МАКЕДОНИЈА
s.11 PROMOVIRANO NOVOTO PIVO SKOPSKO SILVER MUN s.8 ZA TRI SEKUNDI ISTRGUVANI AKCII NA GRANIT ZA 14
УТРИНСКИ ВЕСНИК MILIONI DENARI
s.9 MBI 23.05.2008 s.8 MAKEDONIJA NEMA NI TRETINA OD EVROPSKIOT BDP
s.9 PIVARNICA - SKOPJE SO NOVO PIVO SILVER¬MUN PO @ITEL
s.9 PREDIZBORNO ]E PRORABOTI I VLADINATA FIRMA ZA s.8 CENATA NA NAFTATA ]E PRODOL@I DA RASTE
TRGOVIJA SO ZELEN^UK s.8 NEMA KOLONI KAMIONI NA BOGORODICA
ВЕЧЕР s.8 SLOVENE^KA ISKRA ]E GRADI FABRIKA VO BUNARXIK
s.1 SLOVENE^KA ISKRA ]E GRADI FABRIKA VO BUNARXIK
16 берзНИК broj 24
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
1. KRATOK PREGLED NA NASTANI VO NEDELNICITE
ГЛОБУС
s.11 ALKALOID ZADOVOLNA OD PRESUDATA ZA KAFETINOT
Eminentnata firma Alkaloid vo idnina nema da bide cel na zlo-
upotreba, osobeno kaj imitaciite na „kafetinot”. Ova go ka`a prviot
~ovek na firmata, @ivko Mukaetov, na dvodnevnata konferencija
{to se odr`a zaedno so nekolku skopski fakulteti.
s.36 SVETI GRUJO NE JA UBIVA INFLACIJATA
Lani se tresevme ako cenata dostigne 100 dolari za barel, a taa
sega ve}e e 130 dolari, so tendencija za edna i pol godina da dostigne
i 200! Ne ja gledame li „me~kata” pred na{ata vrata ili kako dr`ava
samo se raduvame na rekordnite prinosi od dava~kite od sekoj litar
na pumpite.
KAПИТАЛ
s.8 DELTA BROKER NOVA BROKERSKA KU]A
Delta broker e imeto na novata brokerska ku}a koja minatata
nedela se osnova{e vo Skopje. Novata brokerska ku}a koja e 25-ta vo
Makedonija e osnovana so kapital od 75 iljadi evra.
s.10 PATENTIRAWETO E KLU^OT ZA USPE[EN FARMACEVTS-
KI BIZNIS
Patentiraweto na lekovite e klu~ot za uspe{nost vo farmacevt-
skiot biznis, a vo ekonomii koi se potpiraat na farmacevtskata in-
dustrija e klu~no i za ekonomskiot razvoj na dr`avata.
s.10 TIKVE[ GO OSVOI [AMPIONSKIOT PEHAR NA NOVO-
SADSKIOT SAEM
Vinata na vinarskata vizba Tikve{ go osvoija {ampionskiot pehar
na novosadskiot agro saem vo konkurencija od 750 pretstaveni vina.
s.11 ^ETIRI KOMPANII VO TRKA ZA MAKEDONSKITE AEROD-
ROMI
Kompaniite Viena erport od Avstrija, TAB od Turcija, Hohtif od
Germanija i britansko-francuskata Egis dostavija dokumenti na jav-
niot povik za izdavawe koncesija za gradba, rekonstrukcija i koris-
tewe na aerodromite Aleksandar Veliki i Sv. Apostol Pavle i za
izgradba na nov kargo-aerodrom vo [tip.
s.12 HOLANDSKATA DHB JA KUPI IZVOZNA KREDITNA BANKA
IK banka deneska potpi{a dogovor za kupoproda`ba na kontrolen
paket akcii pome|u konzorcium akcioner na izvozna i kreditna banka
AD Skopje i Demir Halk Banka, osnovana vo Roterdam, Holandija.
s.14 IFC SE VKLU^UVA VO INVESTICIITE NA SORAVIJA
GRUP VO REGIONOT
Me|unarodnata finansiska korporacija (IFC) i se pridru`i na
Soravia Real Estate Development GmbH kako strate{ki finansiski
partner, i stana sopstvenik no 13% od kompanijata.
s.22 NAD 500 MILIONI EVRA OD BUXETOT ZA ZEMJODELCITE
DO 2012!
Prethodnite izbori VMRO-DPMNE gi dobi tokmu so atraktivnata
i dobro izgotvena ekonomska programa. Sega povtorno se predlaga is-
tata programa, nadogradena i pro{irena.
s.29 NEMA PODOBRO OD MAKEDONSKOTO CRVENO VINO
Istaknati enolozi, vinski vitezi, ~lenovi na asocijacijata na ev-
ropskiot konzulat na vinski vitezi i pretstavnici na vinarskite
vizbi pridru`uvani od slovene~kite mediumi, minatata nedela ja po-
setija vinarijata Skovin, Kapital be{e vo vinarijata Skovin kade
{to imavme mo`nost da porazgovarame so vrvnite slovene~ki enolo-
zi, koi posle podolgo vreme imaa mo`nost povtorno da ja posetat Ma-
kedonija ili pak za prvpat da dojdat tuka, so cel da gi razgledaat ha-
lite na Skovin i da se zapoznaat so na~inot na proizvodstvo na vino
vo {i{iwa, koe e malku poznato vo Slovenija.
s.38 DR@AVATA IMA NAJGOLEM ]AR OD POSKAPUVAWETO NA
NAFTATA
Pred nekolku dena, vo edna debatna emisija na Hrtvatskata tele-
vizija posvetena na rekordnite poskapuvawa na naftata, eden od gos-
tite, Davor [tern (porane{en direktor na hrvatskata naftena kom-
panija INA, a denes potpretsedatel na ruskiot naften gigant TNK), vo
funkcija na naften lobist izjavi deka od skokovite na cenata na “cr-
noto zlato” korist imaat site: i zemjite izvozni~ki na nafta, no i
zemjite uvozni~ki, zatoa {to nivnite vladi zarabotuvaat zaradi zgo-
lemenata dano~na osnova za presmetuvawe na DDV kaj naftenite de-
rivati.
s.42 DR@AVNA OBVRZNICA ZA DENACIONALIZACIJA NAJTR-
GUVANA HARTIJA MINATATA NEDELA
Minatata nedela berzanskiot promet vo klasi~no trguvawe be{e
Data 26.05.2008
19.05.-24.05.2008 g. PONEDELNIK-SABOTA
pogolem vo odnos na sedmicata prethodno, za okolu 41% i iznesuva{e
130 milioni denari (okolu 2,1 milioni evra).
s.44 ZK PELAGONIJA SO ZAGUBA OD 72 ILJADI EVRA VO PR-
VIOT KVARTAL
Prviot kvartal godinava ZK Pelagonija go zavr{uva so zaguba od
72,2 iljadi evra odnosno 4,42 milioni denari. Vo istiot period lani
kompanijata ostvari profit vo visina od 1,75 milioni evra odnosno
107,7 milioni denari, poka`uva kvartalniot finansiski izve{taj na
ZK Pelagonija.
s.44 ZAMRZNATI AKCIITE NA SVISLION VO AGROPLOD
s.46 ERSTE BANK VLEGUVA VO INVEST BANKA
Invest banka objavi deka e vo seriozni pregovori so avstriskata
Steiermarkische Bank und Sparkassen AG, koi ako se zavr{at kako {to
treba, mnogu naskoro }e bidat novite sopstvenici vo Invest banka.
s.47 NOVA EKSPOZITURA NA OHRIDSKA BANKA VO KUMANOVO
Ohridska banka, ~lenka na Sosiete `eneral Grupacijata, otvori
eskpozitura vo Kumanovo, so {to }e se ovozmo`i pogolema dostapnost
na uslugite i pribli`uvawe do svoite klienti.
s.47 KOMERCIJALNA BANKA GO POSTAVI PRVIOT DRIVE UP
BANKOMAT VO MAKEDONIJA
Na benzinskata pumpa na Makpetrol locirana vo blizina na Vero
- Taftalixe, Komercijalna banka go postavi svojot 100-ti bankomat i
prviot drive up bankomat vo Makedonija.
s.47 RAST OD 65% NA PRIHODITE NA UNIBANKA
UNIbanka vo prvite tri meseci godinava ostvari vkupni bankars-
ki prihodi (kamati, provizii i kursni razliki) od 309,5 milioni
denari, {to pretstavuva porast od 65% vo sporedba so istiot period
od lani (187,9 milioni denari), dodeka na neto-osnova porastot na
prihodite iznesuva 56%, soop{tuvaat od bankata.
s.48 DOMINACIJA NA DOJЧE TELEKOM VO REGIONOT
Doj~e Telekom preku kupuvawe na pettina od kapitalot na gr~kata
telekomunikaciona kompanija OTE, nastojuva da go zaokru`i teleko-
munikaciskiot pazar na Jugooisto~na Evropa.
ФОРУМ
S.26 MAKEDONIJA ]E STANE SINGAPUR
Pismo od idninata. Makedonija 2012 g. Zaklu~no so pretposled-
niot mesec od godinata, vkupnite stranski investicii se iska~ija na
500 milioni dolari. Zbirno so poslednive ~etiri godini (2008-2012
g.) stranskite investicii iznesuvaat pove}e od 2 milijardi dolari.
S.33 AKCIITE NA KOMERCIJALNA POVTORNO NAJTRGUVANI
Minatata trgovska nedela po~na so promet od 21 milion denari vo
klasi~no trguvawe so akcii na Oficijalniot pazar i so pad na vred-
nosta na MBI-10 za 0,4 procenti.
MAKЕДОНСКО СОНЦЕ
S.34 INFLACIJATA VO MAKEDONIJA GI POBEDI BANKARSKI-
TE KAMATI - Iako bankaritedosega stiskaa kolku {to mo`ea, sepak
bankarskite kamati ve}e ne mo`at da go izdr`at pritisokot na
visokata inflacija, koja ve}e dva meseca, ednopodrugo, gi nadminuva
i dvocifrenite granici. Ve}e od 1 juni ovaa godina gra|anite i fir-
mite }e se soo~at so novi povisoki kamatni stapki, vo prosek me|u 0,5
i 1 procenten poen.
ДЕНЕС
S.21 IZGRADBA NA KORIDOR ISTOK - ZAPAD ILI TOTALNA
IZOLACIJA
Makedonski `eleznici, u{te pove}e, izvozno - uvozno zavisnite
kompanii vo dr`avava, vo denovive na blokada na transportot od
strana na Grcija, se staveni vo sostojba na zgolemeni tro{oci, bidej}i
moraat da baraat brzi alternativni re{enija za izvoz na proizvede-
noto, i da ne trpat zagubi i poradi docnewe na stokata do krajnata
destinacija.
ФОКУС
S.9 HRANATA ]E IMA VISOKA CENA DO 2015 GODINA
Svetskata banka o~ekuva cenite na hranata da ostanat visoki i vo
narednite godini. Izvr{niot direktor na bankata Hoze Huan Dabub
izjavil deka poska-puvaweto na hranata ne e vremena pojava koja }e
bide nadminata za nekolku meseci. Naprotiv, vo Svetskata banka se
smeta deka cenite na hranata }e ostanat visoki najmalku do 2015 god-
ina.
 Data 26.05.2008
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
NEDELAVA JA ODBELE@AA...
EKSKLUZIVNO PARTNERSTVO NA VIP I NA VODAFON
BLACKBERRY DOSTAPEN I VO MAKEDONIJA
Двата партнери ќе продолжат да работат како
независни компании, но Вип ги има ексклузивни-
те права да ги понуди производите и услугите на
Водафон на своите корисници. Вип оператор ќе го
додаде Водафон логото на сите производи и услу-
ги кои се понудени како резултат на ова партнер-
ство
Mobilniot operator VIP i svetski vo-
de~kata internacionalna mobilna komu-
nikaciska grupa, Vodafon, minatata nedela
oficijalno go pretstavija svoeto ekskluziv-
no strate{ko partnerstvo. Korisnicite na
Vip }e i se priklu~at na globalnata zaedni-
ca na Vodafon koja vo momentot broi preku
520 milioni ~lenovi niz celiot svet: Voda-
fon ima nad 252 milioni korisnici na krajot
na 2007 i ima direktni investicii vo 25 zemji
na pet kontinenti. Kon toa, Vodafon e pri-
sutna na 41 partnerski pazar so 270 milioni
korisnici vo nad 60 zemji niz svetot.
Vodafon objavi deka vo Makedonija }e
raboti ekskluzivno so Vip. - Telekomunika-
ciskite uslugi na Balkanskiot region bele-
`at rapiden rast i ni pretstavuva zadovol-
stvo {to Vodafon sega e vo mo`nost, preku
svoeto partnerstvo so mobilniot operator
Vip da vleze na u{te eden Balkanski pazar.
BlackBerry Enterprise Server
Za korporativni korisnici, BlackBerry
Enterprise Server softverot bezbedno se
integrira so Microsoft® Exchange, IBM Lo-
tus® Domino® i Novell® GroupWise® i ra-
boti so postojnite korporativni sistemi za
ovozmo`uvawe na postojan bez`i~en
pristap na e-meil i drugite korporativni
podatoci zaedno so naprednata bezbednost,
sigurnost i IT administracija.
BlackBerry Internet Service
Za poedincite i za pomalite biznisi,
BlackBerry Internet Service ovozmo`uva ko-
risnicite da pristapuvaat do deset kor-
porativni i li~ni e-meil adresi (vklu-
~uvaj}i gi e-meil adresite na najpo-
pularnite Internet servis provajderi) od
eden edinstven aparat.
NOVO PIVO OD PIVARA SKOPJE
SKOPSKO SILVER
MOON PO VKUSOT
NA NOVATA
GENERACIJA
- Skopsko Silver Mun (Skopsko SILVER
moon) e imeto na novoto pivo na Pivara
Skopje a.d koe od petokot, minatata nedela
po~na da se distribuira vo ugostitelskite
objekti {irum zemjata.
Se raboti za svetlo pivo so prijaten
mek vkus koe nudi nepovtorlivo osve`uva-
we vo momentite na zabava i dru`ewe.
Proizvedeno e po originalen recept, so
pomo{ na vrvnata tehnologija na Pivara
Skopje. Transparentno {i{e so distink-
tivna forma i metalizirana premium eti-
broj 24
Partnerstvoto so Vodafon }e osigura deka
celosniot asortiman na internacionalnite
standardni produkti i uslugi kone~no }e bi-
dat dostapni, zaedno so unikatnite lokalni
uslugi za korisnicite na Vip, re~e [tefan
Vail, senior menaxer za partnerski pazari
na Vodafon.
Nikola Qu{ev, glavniot izvr{en di-
rektor na Vip, partnerstvoto so Vodafon go
smeta kako pridobivka za site korisnici na
nivnata telefoska mre`a. Tie na ovoj na~in
povtorno go poka`aa svojot inovativen pris-
tap na pazarot za mobilni komunikacii vo
Makedonija. Voveduvaweto na ovoj produkt na
makedonskiot pazar poka`uva deka Vip pro-
dol`uva da gi spojuva svetovite na vode~kata
me|unarodna komunikaciska grupa i lokalno-
to znaewe na Vip.
Blagodarenie na partnerstvoto, koris-
nicite na Vip vo idnina }e u`ivaat vo u{te
poinovativni uslugi, ekskluzivni telefon-
ski aparati i vo me|unarodnata roaming po-
krienost na Vodafon. Dvata partneri }e pro-
dol`at da rabotat kako nezavisni kompanii,
no Vip gi ima ekskluzivnite prava da gi po-
nudi proizvodite i uslugite na Vodafon na
svoite korisnici. Nekolku ~lenovi na Mo-
bilkom Avstria grupacijata, kako Mobilkom
Austria (Avstrija), Vipnet (Hrvatska), Mtel
(Bugarija), Si.mobil (Slovenija) i Vip mobile
(Srbija), ve}e mu se priklu~ija na ova part-
nerstvo so Vodafon.
Prviot benefit za makedonskite gra|ani
od ova strate{ko partnerstvo, e voveduva-
weto na BlackBerry od Vodafon- inteligentni
telefoni, softver i uslugi za da ovozmo`i
lesen pristap do e-meil, telefon, kalendar,
Internet, mulimedijalni sodr`ini i drugi
sli~ni aplikacii. Ova e prv produkt koj go
voveduva Vip, sledej}i go objavuvaweto na
strate{koto partnerstvo so Vodafon vo Ma-
kedonija. Na samiot po~etok, Vip }e ponudi
BlackBerry® Enterprise Server i BlackBerry®
Internet Service so izbor na inteligentni te-
lefoni BlackBerry® Curve™ 8310 i Black-
Berry® Pearl™ 8100.
keta go pravi Skopsko Silver Mun ultima-
tivna inovacija na doma{niot pazar na
pivo. - Skopsko Silver Mun pretstavuva
revolucija na makedonskiot pazar na pivo.
Toa e podmladokot na Skopsko - najsilniot
pivski brend vo Republika Makedonija i
eden od najjakite brednovi voop{to vo
zemjata i regionot. Pivara Skopje e edin-
stvenata makedonska pivarnica koja ima
iskustvo, znaewe i kapacitet da lansira
podbrend modificiran i prilagoden na
navikite i stilot na `ivewe na mladata,
urbana generacija, no i na site onie {to se
~uvstvuvaat tokmu takvi”, izjavi Igor Ili-
evski, Marketing menaxer na Pivara
Skopje, po povod lansiraweto na novoto
pivo. „Skopsko Silver Mun e moderno, ur-
bano pivo, prvenstveno nameneto na mladi,
progresivni lu|e koi gi sledat sovremeni-
te svetski trendovi. Predviduvawata se
deka u{te vo prvite meseci posle lansi-
берзНИК
17
- BlackBerry inteligentnite telefoni se
stilizirani i inovativni komunikaci-ski
aparati koi kombiniraat glas, e-meil, pre-
baruvawe na Internet i podato~ni aplika-
cii. Kako rezultat na na{eto strate{ko par-
tnerstvo so Vodafon i grupacijata Mobilkom
Avstria ova e prvpat makedonskiot pazar da
ima prstap do ovie produkti i uslugi. Veru-
vame deka BlackBerry re{enieto }e im donese
na korisnicite novi i vozbudlivi na~ini na
komunikacija, izjavi Mario Cvitkovi}, gla-
ven marketing direktor na Vip.
Zadovolstvo od voveduvaweto na na
BlackBerry re{enieto vo Makedonija iska`a i
^armein Egberi, potpretsedatel i upraven
direktor za Evropa, Bliski Istok i Afrika
na RIM. - BlackBerry inteligentnite telefo-
ni im ovozmo`uvaat na lu|eto da ostanat po-
vrzani so kolegite, prijatelite i semejstvo-
to, kako i mobilen pristap do raste~kiot
obem na delovnite i personalni aplikacii.
Vip }e ponudi BlackBerry Enterprise Server za
pogolemite pretprijatija i BlackBerry Internet
Service za rezidencijalni korisnici ili po-
mali kompanii.
BlackBerry Curve 8310:
BlackBerry Curve 8310 e mo}en i intui-
tiven inteligenten telefon koj iako ima
celosno operemena tastatura ima i kom-
paktna golemina. Aparatot isto taka vklu-
~uva bogati mulimdijalni mo`nosti, kako i
vgraden GPS koj poddr`uva lokaciski-ba-
zirani aplikacii i uslugi kako {to se ma-
pirawe i navigacija.
BlackBerry Pearl 8100:
BlackBerry Pearl 8100 inteligentniot
telefon, e eden od najmalite i najlesnite
na pazarot, ja pakuva funkcionalnosta i
izvedbata vo eleganten dizajn. Vo negoviot
kompakten i stilski izgled, ovoj pobedni~-
ki aparat vklu~uva mo}ni komunikaciski
alatki i bogati mulimedijalni mo`nosti
koi vklu~uvaat kamera, muzika i video
pleer i nadgradliv memoriski del za do-
polnitelno ~uvawe na podatoci.
raweto, Skopsko silver mun }e bide pro-
ban od 70% od konsumentite na pivo vo na-
{ata zemja i duri 90% od mladite konsu-
menti na pivo me|u 18 i 30 godini. Veruva-
me deka ova pivo }e stane preferiran
brend kaj mnogu od ovie konsumenti, izjavi
Martina Mi{eska, Menaxer za doma{ni
pivski brendovi vo
Pivara Skopje.
Novoto pivo }e
im bide dostapno na
konsumentite prven-
stveno preku ugosti-
telskite objekti (di-
skoteki, kafuliwa,
no}ni klubovi...).
Skopsko Silver Mun
do krajot na ovaa go-
dina e dimenzioni-
rana na dva milioni
{i{iwa.
18 берзНИК broj 24
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
Data 26.05.2008

NEDELEN PREGLED NA MAKEDONSKA BERZA

za period od 19.05. - 23.05.2008 godina
Data 26.05.2008 broj 24
BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PE^ATENI MEDIUMI
берзНИК
19