KONKURENCA IN KONKURENNO PRAVO

Konkurenno pravo obstaja zato, da varuje konkurenco v trnem gospodarstvu, to je v

gospodarskem sistemu, v katerem je razporeditev virov doloena izkljuno s ponudbo in
povpraevanjem na svobodnih trgih. V tem sistemu so potroniki tisti, ki narekujejo, katero blago ali
storitve se zagotavljajo in, ne drava. Temelj tega sistema je konkurenca med subjekti, za katero velja,
da vodi do najnijih cen, inovacij, bolje kakovosti proizvodov in veje izbire. Cilj konkurennega prava
je prepreiti in sankcionirati ravnanja, ki so protikonkurenna.
Konkurenca je v bistvu odnos med tevilnimi podjetji, ki prodajajo blago ali storitve iste vrste
v istem asovnem trenutku nedoloenim skupinam kupcev. Vsako podjetje, ki je sprejelo odloitev, da
prodaja svoje proizvode, se je s tem postavilo v poloaj rivala z drugimi podjetji na istem geografskem
trgu. Vsako podjetje si eli biti bolje od drugih in zato lahko uporabi dovoljena ali nedovoljena
sredstva, konkurenno pravo pa je tisto, ki doloi katera sredstva so dovoljena in katera ne.
Konkurenno pravo operira s tremi kljunimi pojmi in sicer:
1. s trno mojo (market power); konkurenno pravo se ukvarja predvsem s problemi, ko ima
eno ali ve podjetji trno mo. Ta se pogosto opredeljuje kot monost zvianja cen nad
konkurenno ravnjo (kratkorono gledano je to mejna raven strokov), katere posledica je
veji dobiek. Trna mo omogoa, da se proizvodi prodajajo po viji ceni od dejanskih mejnih
strokov proizvodnje, kar je kodljivo za blaginjo potronikov.
Definicija trne moi vsebuje tri pomembne elemente:
- izvrevanje trne moi vodi v zmanjevanje proizvedene koliine. e eli podjetje zviati
cene mora biti pripravljeno na to, da bo prodalo manj enot. Vije so cene, manje je
povpraevanje.
- zvianje cen mora voditi do vejega dobika. e je povpraevanje znatno manje, tako da
zvianje cen nad konkurenno ravnjo vodi do manjega dobika, o trni moi ni mogoe
govoriti.
- Trna mo se izvruje glede na rezultate v pogojih uinkovite konkurence. Izvrevanje trne
moi ne vkljuuje zvianja cen nad sedanjo ravno ampak nad ravnjo, ki naj bi veljala v
pogojih uinkovite konkurence.
Pomemben je poloaj prevladujoega poloaja. To je poloaj znatne moi, zaradi katere
ima podjetje monost, da se obnaa neodvisno od svojih konkurentov, dobaviteljev,
potronikov.
2. definicijo trga (market definition); pomeni posredno metodo za ugotovitev trne moi
podjetja, ki zahteva predhodno doloitev trga, na katerem se bo trna mo presojala. Ta trg se
v konkurennem pravu imenuje upotevni trg (relavant market). Doloitev le tega pomeni
iskanje proizvodov in storitev, ki so nadomestljivi z drugim proizvodom ali storitvijo. Taki
proizvodi sodijo na isti trg (margarina, maslo).
3. Vstopne ovire (entery barriers); dejavniki, ki oteujejo ali mogoe celo onemogoajo vstop
konkurentov na trg. Lahko so pravne ali ekonomske narave. e so vstopne ovire nizke je trna
mo velika in obratno.

SISTEM KONKURENNEGA PRAVA V RS

 Dolobe, ki so temelj pravne ureditve trga in konkurence, vsebuje e Ustava RS. 74 URS
doloa, da je gospodarska pobuda svobodna. Ta ustavna doloba zagotavlja monost svobodne
ustanovitve podjetja, s tem pa tudi svoboden vstop podjetji na trg in njihov izstop iz trga. URS pa
doloa tudi omejitve zaradi katerih gospodarska pobuda ni popolnoma svobodna, med njimi je
prepoved omejevanja konkurence.
Zakon o varstvu konkurence obravnava prepoved nepotenega oziroma nelojalnega
nastopanja podjetji na trgu. V Zakonu o prepreevanju omejevanja konkurence je urejena prepoved
posameznih ravnanj, ki prepreujejo, ovirajo ali izkrivljajo konkurenco na trgu.
Podroje prepreevanja omejevanja konkurence je mogoe razdeliti na dravno oziroma
oblastno omejevanje konkurence (konkurenco omejujejo dravni organi, organizacije in posamezniki,
ki opravljajo javna pooblastila) in podjetniko omejevanje konkurence (konkurenco omejujejo
subjekti, ki na trgu opravljajo gospodarsko dejavnost).
1. ZPOmK- 1: Ta zakon ureja omejevalna ravnanja, koncentracije podjetij, oblastna
omejevanja konkurence in ukrepe za prepreitev omejevalnih ravnanj in koncentracij, ki
bistveno omejujejo uinkovito konkurenco, kadar povzroijo ali lahko povzroijo uinke na
ozemlju Republike Slovenije

URAD ZA VARSTVO KONKURENCE (UVK)

Nadzor nad izvajanjem pravil pri nas opravlja UVK. Organiziran je v sestavi Ministrstva za
gospodarstvo, vendar je pri opravljanju svojih nalog samostojen in neodvisen (13. ZPOmK -1). Vezan je
torej le na Ustavo in zakon ter pravne akte EU. Njegova neodvisnost se kae v tem, da je zoper
njegove odlobe zagotovljeno posebno pravno varstvo na sodii in ne znotraj ministrstva. Vodi ga
direktor. Znotraj UVK sta organizirana dva sektorja: sektor ekonomske analitike ter sektor za pravna in
preiskovalna dejanja, v okviru katerega je e oddelek za preiskovalna dejanja.
Naloge UVK:
- spremljanje in analiziranje razmer na trgu, e so pomembne za razvijanje uinkovite
konkurence, vodenje postopkov, izdajanje odlob, dajanje mnenje DZ in vladi, opravlja
tudi naloge varstva konkurence, ko je treba uporabiti lena 101 (Prepoved
protikonkurennih sporazumov)in 102 (Prepoved zlorab prevladujoega poloaja) PDEU
- odloanje o prekrkih in globah zaradi kritve ZPOmK-1 in 101 in 102 PDEU
- vloitev tobe pred pristojnim sodiem za ugotovitev ninosti sporazumov, ki omejujejo
konkurenco, ter ninosti dejanja v zvezi z izvrevanjem koncentracije pred izdajo odlobe

NASLOVLJENCI PRAVIL KONKURENENGA PRAVA

4/1. ZPOmK- 1: Ta zakon se uporablja za podjetja. V smislu konkurennega prava se pojem
podjetje uporablja iroko in je skladen z opredelitvijo v sodni praksi EU podjetje je subjekt, ki
opravlja gospodarsko dejavnost, ne glede na njegovo pravnoorganizacijsko obliko in lastninsko
pripadnost (torej tudi tuje fizine in pravne osebe). Gospodarska dejavnost je tista dejavnost, ki se
opravlja proti plailu na trgu. Opravljanje na trgu pomeni da so udeleenci podrejeni ponudbi in
povpraevanju in trno oblikovanim cenam. Opravljanje dejavnosti proti plailu pa pomeni izkljuitev
tistih dejavnosti, ki se opravljajo iz dobrodelnih nagibov, neodplano, tiste dejavnosti za katere
uporabnik ne zagotovi plaila ampak neko netrno odmeno (npr. obvezen prispevek, taksa). S tem je
pojem gospodarske dejavnosti iri od pojma pridobitne dejavnosti, saj obsega tudi tiste dejavnosti,
kjer je plailo namenjeno le pokritju strokov. Pojem gospodarske dejavnosti lahko zajema tudi tiste
dejavnosti, ki se sicer opredeljujejo kot negospodarske, kultura, zdravstvo, izobraevanje, e se
opravljajo na trgu v skladu s trnimi zakonitostmi. Med naslovljence ZPOmK-1 sodijo tudi
posamezniki, svobodni poklici (odvetniki, notarji), portne organizacije in drugi.
Podjetja v smislu pravil konkurennega prava so lahko tudi osebe javnega prava, vendar zgolj
e opravljajo gospodarsko dejavnost. Pri osebah javnega prava je treba razlikovati med situacijami, ko
te delujejo tako, da izvrujejo oblast in situacijami, ko opravljajo gospodarsko dejavnost s ponujanjem
blaga ali storitev na trgu. V prvem primeru se pravila konkurennega prava ne bodo uporabila. Oseba
deluje kot javna oblast, e je njena dejavnost namenjena izvrevanju oblast, ki je del funkcija
delovanja drave. Zgolj dejstvo, da se dejavnost izvaja v javnem interesu ali da so osebe, ki izvajajo
dejavnost, predmet obveznosti javnih storitev, ne pomeni, da se pravila konkurennega prava ne
uporabljajo.
ZPOmK- 1 izrecno doloa, da so podjetja tudi podjetnika zdruenja, ki neposredno ne
opravljajo gospodarske dejavnosti, vendar vplivajo ali bi lahko vplivala na ravnanje podjetji. Zdruenja
so mesta, kjer se sestajajo konkurenti in razpravljajo o zadevah, ki so v njihovem skupnem interesu.
Na ta nain predstavljajo uinkovito sredstvo, prek katerega podjetja lahko koordinirajo svoja
ravnanja. Tudi ta pojem se razlaga iroko. Sestavljajo ga podjetja enake vrste, pri emer je podjetniko
zdruenje odgovorno za predstavljanje in zaito skupnih interesov proti drugim podjetjem in javnim
organom. Vkljuena so med naslovljence zato, ker se podjetja vasih elijo izogniti prepovedi
sklepanja omejevalnih sporazumov z ustanovitvijo zdruenj, ki nato sprejemajo sklepe o nastopanju
lanov zdruenja na trgu. Tako konkurenno pravo ne zajema le neposredne metode koordinacije
ravnanj med podjetji ampak tudi institucionalizirane oblike sodelovanj, kjer podjetja delujejo prek
kolektivne strukture ali skupnega telesa. Pri opredelitvi zdruenja ni pomembno ali ima lastnost
pravne osebe, ali gre za trajno povezanost, ali je lanstvo obvezno, prostovoljno in ne kdo je ustanovil
zdruenje. Kot podjetniko zdruenje se tejejo zadruge, gospodarske interesne skupnosti, strokovna
zdruenja, gospodarske zbornice in drugi. Praksa UVK je sem tela: skupnost naravnih zdravili,
zdruenja turistinih agencij, zdruenja za tisk in medije, zdruenja zalonikov, lekarnika zbornica,
zdruenja bank. V vseh teh primerih ni lo za neposredno opravljanje gospodarske dejavnosti teh
zdruenj ampak so s svojim ravnanjem vplivala na ravnanje svojih lanov na trgu. Podjetnika
zdruenja so tudi organizacije, v katere se vkljuujejo svobodni poklici.
Teorija ekonomske celote. Podjetja, ki pripadajo isti skupini podjetji in imajo status drube
matere in drube here, so sicer pravno samostojna, niso pa ekonomsko samostojna. To pomeni, da
podrejena druba ni avtonomna pri odloanju, slediti mora navodilom matere. Ker nimajo avtonomne
volje se tejejo skupaj z materjo za en subjekt. Med njimi torej ne gre za sporazume, ki bi bili sklenjeni
med dvema podjetjema. To pomeni da kakrnokoli, sicer konkurenno relavantno sodelovanje med
njimi ne pomeni kritev konkurenne zakonodaje. Razmerje med njimi je tako tesno, da se
obravnavajo kot gospodarska celota.

SPORAZUMI, SKLEPI, USKLAJENA RAVNANJA

 Prepovedani in nini so sporazumi med podjetji, sklepi podjetnikih zdruenj in usklajena
ravnanja katerih cilj ali uinek je prepreevati, omejevati ali izkrivljati konkurenco na ozemlju RS (6/I
ZPOmK-1).
Doloba 6. ZPOmK-1 prepoveduje razline oblike sodelovanj med podjetji, katerih cilj ali
uinek je omejevanje konkurence na ozemlju RS. Ta doloba je skoraj v celoti povzeta po lenu 101.
PDEU. esti len je sestavljen iz tirih delov:
1. prvi del doloa prepoved in ninost sporazumov, sklepov podjetnikih zdruenj in
usklajenih ravnanj katerih cilj ali uinek je omejevanje konkurence. Ta del je generalna
klvazula, ki vsebuje predpostavke, ki morajo biti izpolnjene, da se doloeno ravnanje teje
za prepovedano:
- v nasprotju s pravili lahko ravna le podjetje ali podjetniko zdruenje
- podjetja sodelujejo pri doloanju ravnanj na trgu s sporazumu, sklepi, usklajenimi ravnanji
- cilj ali uinek je prepreevati, omejevati, izkrivljati konkurenco na obmoju RS
2. drugi del nateva ravnanja, ki omejujejo konkurenco; nateta so zgolj ilustrativno. Primer
mora torej vsebovati elemente generalne klavzule tudi e gre za ravnanje, ki je tu izrecno
navedeno
3. tretji del doloa izjemo od prepovedi omejevanja konkurence; dopustni so torej
sporazumi, ki sicer omejujejo konkurenco, e ustvarjajo konkurenno pozitivne uinke:
- prispeva k izboljanju proizvodnje ali razdelitve dobrin ali pospeuje tehnini in
gospodarski razvoj
- zagotavlja potronikom pravien dele doseenih koristi
- ne nalaga udeleenim podjetjem omejitev, ki niso nujne za doseganje ciljev
- ne daje udeleenim podjetjem monosti, da bi izkljuila konkurenco glede znatnega dela
proizvodov in storitev, ki so predmet sporazuma
4. etrti del doloa dokazno breme za izpolnitev pogojev za izjemo od prepovedi omejevanja
konkurence, breme dokazovanja nosi podjetje, ki se ne izjemo sklicuje, medtem ko
izpolnitev predpostavk v prvem odstavku dokazuje UVK.

SPORAZUM
Podjetja izrazijo skupno namero, da na trgu nastopajo na doloen nain. Koncept sporazuma
se torej osredotoa na obstoj soglasja volj med vsaj dvema strankama, oblika izraza volje ni
relevantna. Sporazumu so lahko klasine zakonsko urejene pogodbe (prodajna pogodba) ali
komplicirane pogodbe z vrsto tipov (franizna pogodba), sploni pogoji poslovanja, pismo o nameri
itd. Soglasje je lahko podani pisno ali ustno, ni pomembno ali je podano v obliki pravno zavezujoe
pogodbe (gentelman's agreement, nezavezujoe trne smernice). Pri tem niti ni pomembno ali imajo
stranke namen izvrevati sporazum, niti ni pomembno, da obstaja namen omejevati konkurenco.
Vendarle pa se doloba 6. ZPOmK- 1 ne uporablja za sporazume med delavci in delodajalci, katerih
namen je izboljati delovne pogoje, to sodi v domeno socialne politike (tako doloa tudi 4. ZPOmK-1,
ki pravi da zakon ne posega v razmerja med delavci in delodajalci).
Sporazume ZPOmK-1 na splono prepoveduje. Prepoved se nanaa tako na vertikalne kot
horizontalne sporazume. Za horizontalne je znailno sodelovanje med podjetji, ki delujejo na isti
stopnji gospodarskega procesa, torej med dejanskimi in potencialnimi konkurenti (na primer
sporazum med dvema prodajalcema evljev glede obmoja, na katerem bosta prodajala). Njihova
znailnost je omejevanje medsebojne konkurence strank sporazuma. Za vertikalno sodelovanje pa je
znailno sodelovanje podjetji, ki delujejo na razlinih stopnjah gospodarskega procesa; pri njih gre za
omejevanje ene ali obeh strank v razmerju do tretjih oseb (na primer distribucijski sporazum, v
katerem je doloena fiksna cena, po kateri sme distributer prodajati svojim kupcem).

SKLEP PODJETNIKEGA ZDRUENJA

Doloba prvega odstavka 6. ZPOmK-1 doloa, da lahko sodelovanje med podjetji nastopi tudi
prek posrednika (zdruenje). Sklepi se opredeljujejo se kot enostranski akt, ki nastane po volji
organizacije. Skupna volja lanov je tako posredna in se kae v tem, da so podjetja ustanovila
zdruenje, vanj vstopila in sprejela doloeno statutarno ureditev. Sklepi pa lahko obstajajo v razlinih
oblikah (statut, drubena pogodba, itd.). Kot sklepi se lahko v doloenih primerih obravnavajo
neformalni sklepi v obliki okronic, priporoil in podobnega. Priporoila so enostranska elja
izdajatelja, ki za naslovnike niso obvezna, neupotevanje pa ne prinaa sankcij. Dejanske okoliine so
lahko take, da naslovniki gospodarsko gledano ne morajo izbirati (naslovniki se zavedajo da
upotevanje prinese koristi, neupotevanje lahko prinese doloeno kodo, izdajatelj ima monost
pritiska na naslovnike).

USKLAJENO RAVNANJE
Ta ravnanja so tretja oblika sodelovanja med podjetji. V primerjavi z drugima dvema gre za
bolj ohlapne vezi med podjetji. Gre za obliko sodelovanja med podjetji, pri katerem ne moremo
govoriti o sporazumu, se pa konkurenca med podjetji, ki je povezana s poslovnimi tveganji, zavestno
nadomesti z medsebojnim sodelovanjem. Pri tem sodelovanje ne zahteva izdelave dejanskega narta
med udeleenimi podjetji. Stranke torej v tem primeru ne doseejo take stopnje sodelovanja, ki bi jo
lahko opredelili kot sporazum, tj. niso izrazile skupne namere, da na trgu sodelujejo na doloen nain.
Da torej podjetja ne bi obla pravila konkurennega prava, je prepovedan kakrenkoli
neposreden ali posreden stik med konkurenti, e je njihov cilj ali uinek vplivati na ravnanje
dejanskega ali potencialnega konkurenta na trgu. Tak primer je, ko se podjetja udeleijo sestanka , na
katerem eno podjetje razkrije, kakna bo njihova cenovna politika v prihodnosti. Podjetja glede tega
ne sprejmejo nobene odloitve ampak ravnajo v skladu s politiko podjetja, ki je razkrilo svoj namen.
Za obstoj usklajenega ravnanja se zahtevajo naslednji elementi:
- obstoj medsebojnega stika podjetji; stik je lahko zgolj posreden in ibek (e podjetje A
javno izrazi svojo namero in to naredi zato, ker ve, da mu bodo konkurenti sledili, je
namen izpolnjen)
- obstoj soglasja volj med strankami, da raje sodelujejo, kot si konkurirajo;
- obstoj ravnanja na trgu ter razmerje vzroka in uinka med sodelovanjem in ravnanjem;
ko sta dokazana stik in soglasje volj, obstaja domneva, da bo ravnanje sledilo; to
domnevo lahko podjetje ovre, vendar eprav je dokazovanje mono je v praksi skoraj
nemogoe. Prejemnik informacij namre ne more mimo tega, da prejetih informacij ne
upoteva. Vendar izmenjava cenikov, e so cene javno dostopne, ne pomeni kritve.
Usklajeno ravnanje je treba razlikovati od vzporednih ravnanj. Enako ravnanje podjetji je
namre lahko posledica normalnega delovanja trnih razmer in ni posledica koordinacije med podjetji
in zato tudi ni prepovedano. Dopustno je inteligentno prilagajanje obstojeemu ali priakovanemu
ravnanju konkurentov na trgu. Pomembno je le da med podjetji ni stika, katerega namen ali uinek je
bodisi vplivati na ravnanje dejanskega ali potencialnega konkurenta bodisi takemu konkurentu razkriti
ravnanje, za katero se je podjetje odloilo oziroma ga je nameravalo upotevati.
 UVK usklajeno ravnanje dokazuje z neposrednimi dokazi (neposredno dokumentiran stik med
podjetji) in indici (omogoajo sklepanje o ustreznem postopku ravnanja). Na podlagi indicev ni
mogoe sklep o obstoju kritve, e za doloeno ravnanje obstaja alternativna razlaga.

CILJ ALI UINEK OMEJEVANJA KONKURENCE

Prepovedani so le tisti sporazumi, sklepi, usklajena ravnanja, ki po cilju ali uinku omejujejo
konkurenco na ozemlju RS. Zakon razlikuje med sporazumu, ki po cilju omejujejo konkurenco in
tistimi, ki imajo uinek omejevanja konkurence. Cilij in uinek omejevanja sta alternativna in n
kumulativna pogoja. To pomeni, da zadoa e, da je cilj sporazuma omejevanje konkurence in uinek
ni pomemben.
Pri ugotovitvi obstoja omejevanja konkurence UVK najprej presoja ali je cilj sporazuma
omejevati konkurenco. Ugotovitev tega namre pomeni, da obstoja omejevalnih uinkov ni treba
dokazovati. Ti se domnevajo, ker gre za sporazume, ki imajo e sami po sebi tako visoko monost
negativnih vplivov na konkurenco, da dejanskih uinkov ni treba dokazovati. Omejevalni cilj mora
temeljiti na primerjavi dveh trnih poloajev: tistega, ki nastane po uveljavitvi sporazuma in tistega, ki
je obstajal v asu, ko omejevalnega sporazuma ni bilo.
V primerih, ko cilj sporazuma ni omejevanje konkurence, se zahteva dokazovanje
protikonkurennih uinkov na trgu. Obstajati mora vzrona zveza med sporazumom in omejitvijo. V ta
namen je treba opraviti ekonomske analize uinkov, ki praviloma zahtevajo doloitev upotevnega
trga, preuitev narave proizvodov, trnega poloaja strank, konkurentov, kupcev, potencialnih
konkurentov, vstopnih ovir. V nekaterih primerih jih je mogoe ugotoviti neposredno z analizo
ravnanja strank na trgu. Smernice 101 (3) PDEU doloajo, da mora sporazum vplivati na dejansko ali
potencialno konkurenco v takem obsegu, da je na upotevnem trgu z razumno verjetnostjo mogoe
priakovati njegov negativni vpliv na cene, proizvedeno koliino, inovacije, vrsto, kakovost blaga ali
storitev. Negativni uinki nastanejo e ima sporazum vpliv pri ustvarjanju, ohranjanju, krepitvi trne
moi strank oziroma jim omogoa izkorianje te moi.
Pomone omejitve; ta doktrina se je razvila v praksi Sodia. Gre za omejitve med strankami
ali tretjimi osebami za katere velja, da ne omejujejo konkurence, e so neposredno povezane ali
objektivno nujne za izvritev temeljnega neomejevalnega sporazuma oziroma zakonitega namena ter
temu tudi proporcionalne. Zakonit namen je lahko komercialen ali povezan z javnim interesom.
Neposredna povezanost pomeni neloljivo povezanost, objektivna nujnost pa da brez tega glavne
operacije ne bi bilo mogoe izvriti, proporcionalnost pa da trajanje in obseg ne smeta presegati
nujno potrebnega. e je omejitev pomona potem se njena skladnost presoja po glavni operaciji in
deli njeno usodo.

IZJEME OD PREPOVEDU OMEJEVANJA KONKURENCE

ZPOmK-1 doloa dve izjemi od prepovedi omejevanja konkurence. Prva se nanaa na omejitve
majhnega pomena (pravilo de minimis) in se nahaja v 7. ZPOmK- 1, druga pa v tretjem odstavku 6.
ZPOmK-1.
OMEJITVE MAJHNEGA POMENA (pravilo de minimis)
Prepoved omejevanja konkurence s sporazumi, sklepi in usklajenimi ravnanji se ne uporablja
ko so ti bagatelni. Gre za sporazume, ki imajo znake protipravnosti, vendar so pomen, obseg,
nevarnost protipravnega ravnanja majhni. Sodie je poudarilo, da e ima sporazum le neznaten vpliv
na trg, e se upoteva ibek poloaj, ki ga imajo stranke na trgu zadevnega proizvoda ne gre za
protipraven sporazum. Zakon pravi, da za uporabo te izjeme doloa tri merila, ki morajo biti
kumulativno izpolnjena:
- MERILO TRNEGA DELEA: prvo merilo se nanaa na trne delee strank sporazuma ter
podjetji v skupini na upotevnem trgu; za sporazume majhnega pomena tejejo
sporazumi med podjetji katerih skupni trni dele na nobenem od upotevnih trgov v RS,
na katere se sporazum nanaa, skupaj z drugimi podjetji v skupini (podjetja, ki so
udeleena v sporazumu torej stranke sporazuma, njihova odvisna in gospodujoa
podjetja, ter podjetja v katerih ima eno ali ve navedenih podjetji ali skupaj z enim ali ve
drugimi podjetji neposredno ali posredno ve kot polovico kapitalskih ali poslovnih
deleev, glasovalnih pravic, pravico imenovati ali odpoklicati veino lanov poslovodstva
ali nadzornega sveta ali pravico voditi posle drugega podjetja na podlagi podjetnike
pogodbe ali drugega pravnega posla) ne presega: 10% pri horizontalnih sporazumih, 15%
pri vertikalnih sporazumih, 10% pri vertikalno horizontalnih oziroma kadar je teko
opredeliti za katerega gre.
- MERILO KOMULATIVNIH UINKOV: kumulativni uinki enakih ali podobnih sporazumov
e je konkurenca na upotevnem trgu omejena zaradi obstoja enakih ali podobnih
sporazumov drugih podjetji se pragovi trnih deleev zmanjajo na 5%. To zmanjanje
velja za vse vrste sporazumov.
- MERILO OMEJEVALNIH KLAVZUL: prisotnost doloenih omejevalnih klavzul
Pravilo de minimis se v nobenem primeru ne uporabi (hard core omejitve), e je cilj
horizontalnega sporazuma: doloanje cen, omejitev proizvodnje ali prodaje, razdelitev trga ali virov
nabave. Prav tako se v nobenem primeru ne uporabi, e je cilj vertikalnega sporazuma: doloanje
maloprodajnih cen ali podelitev teritorialne zaite udeleenim podjetjem ali tretjim osebam.

IZJEME PO TRETJEM ODSTAVKU 6. ZPOmK-1

Na zahtevo enega ali ve udeleenih podjetji lahko UVK doloi, da gre za sporazum, ki
prispeva k izboljanju proizvodnje ali razdelitve dobrin oz. pospeuje tehnini napredek in gospodarski
razvoj in zato ni prepovedan (6/III ZPOmK-1).
Izjeme v tem lenu so relevantna le v tistih primerih, v katerih UVK ugotovi, da sporazum
omejuje konkurenco po prvem odstavku estega lena. Ta doloba omogoa, da si pri presoji
veljavnosti sporazumov, ki sicer omejujejo konkurenco, upotevajo tudi njihovi morebitni pozitivni
uinki. V konkretnem primeru morajo biti pozitivni uinki tako pomembni, da je zaradi njih vredno
rtvovati svobodno konkurenco.
Pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da konkurenno omejevalni sporazum izkoristi ugodnosti
izjeme od prepovedi omejevanja konkurence so (navedeni so teksativno in komulativno):
- sporazum prispeva k izboljanju proizvodnje ali razdelitve dobrin ali pospeuje tehnini in
gospodarski razvoj; komisija v smernicah navaja dve iri kategoriji teh uinkovitosti:
strokovna (ekonomija obsega) in kvalitativne (novi, bolji proizvodi). V vsakem primeru
morajo biti objektivne in morajo kompenzirati protikonkurenne uinke, ki jih sporazum
sicer uvaja. Odloilno je da omejitve prispevajo k izboljanju stanja, ki bi obstajalo v
odsotnosti tega sporazuma.
- sporazum zagotavlja potronikom pravien dele doseenih koristi; zahteva se prenos
koristi na potronike. Potronik se tu razume ne samo kot fizina oseba ki kupuje in
uporablja blago za osebno rabo ampak tudi posredni potronik, skupaj s trgovci. Koristi
morajo nadomestiti vsak dejanski ali verjeten negativni vpliv, ki ga omejevanje
 konkurence povzroi. Pomemben je celoten vpliv, ne vpliv na posameznega potronika.
Dalji kot je as, da se koristi prenesejo veje morajo biti,
- sporazum ne nalaga udeleenim podjetjem omejitev, ki niso nujne za doseganje ciljev;
pomembna je nujnost in sorazmernost
- sporazum ne daje udeleenim podjetjem monosti, da bi izkljuila konkurenco glede
znatnega dela proizvodov in storitev, ki so predmet sporazuma

SKUPINSKE IZJEME
ZPOmK-1 v prvem odstavku 8. lena doloa, da se za skupine sporazumov, ki ustrezajo vsem
pogojem iz tretjega odstavka 6. lena smiselno uporabljajo dolobe uredb Komisije in Sveta EU, ki
urejajo uporabo lena 101(3) PDEU. Vlada RS ima sicer monost, da s posebnim predpisom doloi
druge skupine sporazumov, ki ustrezajo pogojem iz tretjega odstavka 6. lena. Gre za tiste, ki niso
urejeni v posameznih Uredbah EU o skupinskih izjemah.

ZLORABA PREVLADUJOEGA POLOAJA

To je druga oblika podjetnikih ravnanj, ki so v konkurennem pravu prepovedana. Gre za
enostranska ravnanja podjetji, ki imajo veliko trno mo. Naslovljenci dolobe 9. ZPOmK-1 niso vsa
podjetja ampak le tista, ki imajo poseben poloaj. Zakon ne prepoveduje prevladujoega poloaja kot
takega! Tudi tako podjetje lahko svobodno doloa svojo gospodarsko politiko, je pa pri tem
pomembno omejeno s pravili konkurennega prava. Podjetja s prevladujoim poloajem ne morejo
opravljati nekaterih dejanj, ki bi jih sicer lahko opravljala, e tega poloaja ne bi imela. Razlog je v tem,
da je zaradi takega poloaja nekega podjetja konkurenca na trgu e oslabljena. Ni pomembna velikost
podjetja, pa pa njegova trna mo. Prevladujo poloaj se doloa na upotevnem trgu in e je ta
majhen je lahko tudi podjetje manje.
Za ugotovitev zlorabe morajo biti kumulativno podani naslednji elementi:
- subjekt mora biti podjetje (opredelilni element podjetja je opravljanje gospodarske
dejavnosti)
- podjetje mora imeti prevladujo poloaj
- podjetje mora svoj poloaj zlorabiti na ozemlju RS ali na njegovem znatnem delu
PREVLADUJO POLOAJ
e konkurenni organ prevladujoega poloaja ne more dokazati, ne more biti zlorabe in s
tem kritve tega lena. Prevladujoi poloaj ni sinonim za monopolni poloaj. Je poloaj podjetja ali
ve podjetji, lahko v znatni meri ravna neodvisno od konkurentov, strank ali potronikov. Razlikujemo
med dvema vrstama:
- posaminim; eno podjetje v znatni meri ravna neodvisno od konkurentov, strank
potronikov
- kolektivnim; dvoje ali ve podjetji (niso miljena podjetja, ki so ekonomsko tako povezana,
da sestavljajo gospodarsko enoto, miljena so torej ekonomsko samostojna podjetja)
skupaj v znatni meri ravna neodvisno od konkurentov, strank, potronikov.
Ugotovitev obstoja prevladujoega poloaja vkljuuje:
- doloitev upotevnega proizvodnega in geografskega trga, ker se prevladujo poloaj
lahko oceni le s sklicevanjem na doloeno kategorijo proizvodov znotraj doloenega
geografskega obmoja
- oceno trne moi, ki se meri s pomojo razlinih dejavnikov (trnega delea, vstopnih ovir,
finanne moi, vertikalne povezanosti itd.)
 ZPOmK-1 predpisuje posamezne zakonske domneve za obstoj posaminega in kolektivnega
prevladujoega poloaja. Podjetje ima posamini prevladujo poloaj, e je njegov dele na trgu RS
viji od 40%. Kolektivni prevladujo poloaj pa e imajo podjetja 60% dele na trgu RS. Pri tem gre
zgolj za dopolnilno merilo, ki je ovrgljivo, saj trni dele vedno ne pokae slike trne strukture in
gospodarske moi subjekta na trgu. Jasno je da absolutne meje ni mogoe postaviti. Domneva 40%
delea se upoteva le v primeru, ko bo imelo podjetje zelo velik trni dele in bo razlika v trnih
deleih drugih podjetji velika.
Pri doloanju prevladujoega poloaja so zelo pomembne tudi vstopne ovire. Podjetje lahko
izvruje trno mo le, e je dejanskim ali potencialnim konkurentom onemogoen enostaven in
dobikonosen vstop na trg. Vstopne ovire so prepreke ali teave, s katerimi se sreujejo nova podjetja
pri vstopu na trg in ki lahko zaradi svoje jakosti ali znailnosti prepreijo njihov vstop v asovnem
obdobju, ki je dovolj kratko, da odvrne obstojea podjetja na trgu od izkorianja prevladujoega
poloaja. Vstopnih ovir je ve vrst. Prve so pravne ovire. To so kakrnekoli izkljune pravice, podeljene
na podlagi pravnih doloil (dravni monopoli, pridobitev upravnih dovoljenj, omejitev tevila
pridobljenih dovoljenj, proizvodne kvote, uvozne kvote itd.). Posebna vrsta pravnih vstopnih ovir so
pravice intelektualne lastnine, ki imetniku za doloeno asovno obdobje omogoajo gospodarsko
izrabo intelektualne stvaritve. Na podlagi tega lahko imetnik izkljui konkurente. Patenti in avtorske
pravice lahko predstavljajo veliko oviro, manjo pa znamke (ta namre varuje le znak s katerim se
blago oz. storitve oznaujejo). Druga vrsta vstopnih ovir so nepovratni stroki (sunk cost). To so
stroki, ki se ne morejo povrniti pri izstopu podjetja s trga (npr. stroki propagiranja). Sicer pa so
nepovratni stroki v bistvu stalni stroki. Ekonomija razlikuje med zunanjimi in notranjimi
nepovratnimi stroki. Prvi so tisti, ki jih ima vsak ponudnik pri vstopu na trg, viina drugih pa je
povezana z odloitvijo posameznega ponudnika (zneske, ki jih je pripravljen vloiti za raziskave, razvoj,
propagando). Fiksni nepovratni stroki vodijo do ekonomije obsega. Veja kot je koliina proizvoda
bolj so ti fiksni stroki razpreni in niji so povpreni stroki.
ZLORABA PREVLADUJOEGA POLOAJA
Zloraba prevladujoega poloaja se nanaa na tista ravnanja podjetji, ki lahko prizadenejo
strukturo trga, na katerem je e zaradi prisotnosti podjetja s prevladujoim poloajem stopnja
konkurence zmanjana. Zloraba predstavlja dva elementa: pravico ali poloaj, ki je sam po sebi
dopusten, in nain izvrevanja pravice ali poloaja. Podjetje sicer izhaja iz svoje pravice ali poloaja,
vendar jo izvruje tako, da posega v pravico drugega. Pri tem v konkurennem poloaju ne zadoa
zgolj nastanek kode. Ta koda mora biti konkurennopravno upotevna, mora biti torej kvalificirana.
Mora iti za ravnanje proti uinkoviti konkurenci. Doloeno dejanje se lahko opredeli kot zloraba le, e
omejuje konkurenco! Podjetje, ki je bolje od drugih zaradi ekonomskih uinkovitosti ne more kriti 9.
ZPOmK-1.
Tipini primeri zlorabe so:
- posredno ali neposredno doloanje nepotenih prodajnih ali nakupnih cen ali drugih
nepotenih poslovnih pogojev
- omejevanje proizvodnje, trgov ali tehninega napredka v kodo potronikov
- uporaba neenakih pogojev za primerljive posle z drugimi sopogodbeniki, e je s tem
sopogodbenik postavljen v konkurenno slabi poloaj
- zahteva, da se za sklepanje pogodb sprejmejo dodatne obveznosti, ki po svoji naravi ali
glede na trgovinske obiaje niso povezane s predmetom teh pogodb
Primeri zlorab niso navedeni izrpno. Splono razlikujemo med dvema vrstama zlorab:
izkorievalskimi in izkljuevalnimi. Prve predvsem neposredno vplivajo na zmanjanje blaginje
potronika (pretirano visoke cene, diskriminatorne cene), druge pa na konkurente, ki se elijo izriniti s
trga (zavrnitev dobave, roparske cene itd.), pri emer tudi posredno vplivajo na blaginjo potronika.
IZKLJUEVALNE ZLORABE
Kljuna elementa sta: uporaba sredstev, ki niso mogoa v pogojih normalne konkurence in
vpliv na omejevanje stopnje konkurence, ki na trgu e obstaja ali njeno rast. Namen konkurennih
organov je zagotoviti, da podjetja, ki uivajo prevladujo poloaj, ne kodijo uinkoviti konkurenci
zaradi protikonkurennega omejevanja dostopa svojim konkurentom in tako kodljivo vplivajo na
blaginjo potronikov (visoke cene, omejevanje kakovosti, zmanjanje izbire za potronike). Kot
izkljuevalne zlorabe se lahko opredelijo tiste, ki imajo neposreden ali posreden uinek na
konkurenta. Nanaajo se lahko na cene (npr. roparske cene) ali pa s cenami niso povezane (npr.
zavrnitev dobave). Izkljuni sporazumi (dogovori pri katerih je kupec zavezan vse ali veino svojih
nakupov opraviti pri enem dobavitelju), popusti in rabati (sporni ko ima podjetje prevladujo poloaj),
roparske cene (podjetje s prevladujoim poloajem najprej znia cene na takno raven, da s trga izrine
konkurente, nato pa cene zvia nazaj na stopnjo, ki je vija od cen v pogojih uinkovite konkurence),
zavrnitev dobave (zavrnitev se mora nanaati na proizvod ali storitev, ki je objektivno potreben za
uinkovito konkurenco na spodnjem vertikalno povezanem trgu), vezana prodaja (podjetje s
prevladujoim poloajem dobavlja kupcu blago pod pogojem, da ta pri njem kupi e drug proizvod ali
storitev, ki pa ga ne eli), medsebojno subvencioniranje (eno podjetje alocira vse ali del strokov svoje
dejavnosti z enega proizvodnega trga na drug proizvodni trg), vertikalno zmanjevanje mar (podjetje
ima prevladujo poloaj na zgornjem vertikalno povezanem trgu in dobavlja produkcijski faktor
podjetjem, ki z njim tekmujejo na spodnjem vertikalno povezanem trgu, v takem primeru ima
podjetje diskrecijo glede cene, ki jo zaraunava za produkcijski faktor).
IZKORIEVALSKE ZLORABE
Neposredno ne kodujejo konkurentom na trgu, ampak zmanjujejo blaginjo potronikov.
Lahko se pojavi v razlinih oblikah: neupravieno visoke cene in doloanje nepotenih pogojev
poslovanja, omejitev proizvodnje, trgov ali tehninega napredka.

KONCENTRACIJE
Odloitev podjetji o razlinih vrstah medsebojnega povezovanja z drugimi podjetji temelji na
razlinih motivih. Koncentracija lahko povea uinkovitost podjetji v koncentraciji. Mnoina
proizvodnja zniuje stroke, posledica tega pa je prihranek proizvodnih strokov na enoto. Podjetja
prihranijo pri strokih zaradi esar lahko zniajo cene. Veja podjetja, ki so nastala kot posledica
koncentracije lahko vloijo dosti ve sredstev v inovacije. Imajo tudi ve zaposlenih na podroju
raziskav in razvoja. Koncentracija lahko za podjetja, ki imajo slabo finanno stanje, reitev, saj bi sicer
propadla. To podroje konkurennega prava je zelo povezano z gospodarskim statusnim pravom in
pravom trga vrednostnih papirjev. Kljub izpolnjevanju vseh pogojev, ki so v ustreznih predpisih za to
doloeni Zakon o gospodarskih drubah, Zakon o prevzemih to nujno ne pomeni, da bosta
doloena zdruitev ali prevzem tudi dejansko dopustna v primerih, kjer se bo zahtevala uporaba pravil
konkurennega prava. Zdruitev ali prevzem lahko konkurenni organ prepove, e obstaja verjetnost,
da bosta imela negativne uinke na konkurenco.
Razlikujemo med tremi vrstami koncentracij:
- horizontalne; lahko jih primerjamo s horizontalnimi sporazumi. Gre za koncentracijo
konkurennih podjetji (dejanskih ali potencialnih) na istem proizvodnem trgu, ki delujejo
na isti stopnji gospodarskega procesa. Obstaja nevarnost, da se podjetja poveejo zaradi
 pridobitve ali okrepitve trne moi, kar jim omogoa zmanjanje proizvodov in zvianje
cene.
- vertikalne; med podjetji, ki delujejo na razlini stopnji gospodarskega procesa
(proizvajalec distributer). Motivi se lahko kaejo v zagotovljeni pridobitvi dobav surovin
in drugih materialov, ki so potrebni za proizvodnjo konnega produkta, kot tudi v
izpodrivanju konkurentov pri prodaji proizvodov.
- konglomeratne, diagonalne; nimajo ne vertikalnih ne horizontalnih uinkov in tudi ne
poveujejo trne moi. Pogosto so motivirane z eljo po zmanjanju strokov.
Koncentracije povzroajo lahko zaprtje tovarn in s tem brezposelnost. Namen nekaterih je
lahko zgolj izrpanje premoenja. Poslabanje delovnih razmer oziroma pogojev.
Iz dolobe 10. ZPOmK-1 izhaja, da so za presojo doloenih transakcij v okviru pravil
konkurennega prava pomembne le transakcije, ki omogoajo trajne strukturne spremembe. Cilj
ZPOmK-1 je torej zagotoviti nadzor zgolj nad takimi transakcijami, ne pa nad vsakrnimi transakcijami.
Pojem koncentracije, kot je definiran v dolobi prvega odstavka 10. ZPOmK-1, se lahko pojavi v treh
oblikah:
- kot zdruitev predhodno neodvisnih podjetji ali delov podjetja
- kot pridobitev kontrole nad drugim podjetjem, podjetji ali deli podjetja
- kot ustanovitev skupnega podjetja, ki opravlja vse funkcije samostojnega podjetja z
daljim trajanjem
Izrecno se poudarja da koncentracija obstaja tudi pri pridobitvi kontrole nad delom podjetja. Kot del
podjetja se lahko obravnava herinska druba, doloeno premoenje, dejavnost in podobno.
Pomembno je da gre za dejavnost, ki nastopa na trgu in ji je mogoe jasno pripisati promet na trgu.
PRIGLASITEV KONCETRACIJE
Slovensko konkurenno pravo izrecno doloa obveznost priglasitve koncentracij UVK.
Kriterij letnega prometa doloen je v prvem odstavku 42. ZPOmK-1. Ta zahteva priglasitev
koncentracije UVK ob kumulativnem izpolnjevanju dveh pogojev. Prvi pogoj je da je skupni letni
promet v koncentraciji udeleenih podjetji skupaj z drugimi podjetji v skupini v predhodnem
poslovnem letu na trgu RS presegel 35 milijonov evrov. Drugi pogoj je, da je letni promet prevzetega
podjetja skupaj z drugimi podjetji v skupini v predhodnem poslovnem letu na trgu RS presegel 1
milijon evrov ali da je letni promet v primeru ustanovitve skupnega podjetja, ki opravlja vse funkcije
samostojnega podjetja z daljim trajanjem, vsaj dveh v koncentraciji udeleenih podjetji skupaj z
drugimi podjetji v skuini v predhodnem poslovnem letu na trgu RS presegel 1 milijon evrov. Namen
drugega pogoja je zagotoviti priglasitev le tistih koncentracij, ki imajo uinek na trg RS.
V koncentraciji udeleena podjetja, so podjetja, ki se zdruujejo, podjetja, ki dobijo kontrolo
nad drugim podjetjem, prevzeta podjetja in podjetja, ki ustanavljajo skupno podjetje.
Kriterij trnega delea - praksa je pokazala da je v preteklih letih prihajalo do pomembnih
koncentracij, ki kriterija letnega prometa niso izpolnjevale, UVK pa jih je presojal na podlagi trnega
delea , ki ga je poznala prejnja ureditev ZPOmK. Danes se ta kriterij uporablja kot korektiv kriteriju
letnega prometa. eprav koncentracija ne dosega kriterija letnega prometa, lahko UVK zahteva njeno
priglasitev, e imajo podjetja skupaj z drugimi podjetji v skupini ve kot 60% dele na trgu RS. V takem
primeru morajo udeleena podjetja obvestit UVK o izvedeni koncentraciji, ne pa je v tej fazi e tudi
priglasiti. UVK lahko nato v 15 dneh od dneva, ko prejme obvestilo, pozove podjetja naj koncentracijo
priglasijo.
 OCENA KONCENTRACIJ Z VIDIKA KONKURENNEGA PRAVA
Besedilo 11. ZPOmK-1 doloa: prepovedane so koncentracije, ki bistveno omejujejo
uinkovito konkurenco na ozemlju RS ali njegovem znatnem delu, zlasti kot posledica ustvarjanja ali
krepitve prevladujoega poloaja.
ZPOmK-1 ne pozna avtomatine prepovedi koncentracij. UVK mora vsako koncentracijo
oceniti v smislu njene skladnosti s pravili konkurennega prava. Dopustnost koncentracije je torej
odvisna od konne ocene UVK. Za koncentracije se tudi ne uporablja pravilo de minimis. Koncentracija
je lahko dopustna, pogojno dopustna ali prepovedana. V konkurennem pravu so prepovedane tiste
koncentracije, za katere obstaja verjetnost prikrajanja uporabnikov za doloene ugodnosti, kot so
nizke cene, visoka kakovost, velika izbira blaga in storitev ter inovacije se pravi tisto kar zagotavlja
uinkovita konkurenca. Ocena koncentracij vkljuuje: definiranje upotevnega proizvoda in
geografskega trga, katerega cilj je identificiranje trgov, ki so relevantni za doloeno konkurenno
ravnanje in konkurenno presojo koncentracije z vidika njene skladnosti s pravili konkurennega
prava.
Izjeme, ki se ne tejejo za koncentracijo: kadar banke, zavarovalnice, hranilnice ali druge
finanne institucije, katerih obiajne dejavnosti vkljuujejo trgovanje z vrednostnimi papirji za svoj
raun ali za raun drugih, zaasno pridobijo poslovne delee v podjetju zaradi njihove nadaljnje
prodaje, pod pogojem, da ne uveljavljajo glasovalnih pravic, ki izhajajo iz teh poslovnih deleev, zato,
da bi vplivale na konkurenno ravnanje tega podjetja, ali da uveljavljajo navedene glasovalne pravice
samo zato, da bi pripravile prodajo teh poslovnih deleev in se taka prodaja opravi v enem letu od
pridobitve poslovnih deleev. Rok enega leta lahko urad na zahtevo podjetja s sklepom podalja,
kadar podjetje izkae, da prodaje ni bilo mogoe ustrezno izpeljati v predpisanem roku. Zoper sklep ni
sodnega varstva.

POSTOPEK ODLOANJA V KONKURENNIH PRIMERIH

UVK uporablja postopkovna pravila, vsebovana v dveh zakonih in sicer v ZPOmK-1 in Zakonu o
upravnem postopku. Postopkovna pravila v ZPOmK-1 so primarnega pomena, medtem ko se pravila
splonega upravnega postopka uporabljajo subsidiarno. Postopek ugotavljanja kritev konkurennega
prava v slovenskem pravu je upravni postopek, eprav se ne uporabljajo samo pravila splonega
upravnega postopka.
Stranka postopka je podjetje, proti kateremu se postopek vodi (domnevi kritelj pravil o
prepovedi omejevalnih ravnanj) in podjetje, ki mora priglasiti koncentracijo. ZPOmK- 1 izrecno doloa,
da se kot stranke postopka ne morejo obravnavati vlagatelji pobude, prijave, sporoila ali druge
vloge, ker se konkurenni postopki vodijo v javnem interesu. Lahko pa doloene osebe v postopku
zahtevajo stransko udelebo. Za pridobitev poloaja stranskega udeleenca zakon predpisuje
izpolnitev pogojev. Prvi je, da je podana zahteva za udelebo v postopku v 30 dneh od dneva objave
sklepa o uvedbi postopka na spletni strani UVK, drugi pa je da mora zato biti izkazan pravni interes (ne
zadoa zgolj obuten ekonomski interes, stranski udeleenec nastopa zaradi varstva svojih pravnih
koristi).
UVK je po zakonu dolen varovati poslovne skrivnosti, druge zaupne podatke in tajnost vira, ki
sodeluje s konkurennim organom. Pojem poslovne skrivnosti je po ZPOmK-1 definiran kot podatek,
katerega razkritje bi pomenilo nastanek obutne kode in znan zgolj omejenemu krogu ljudi. Pojem
zaupnih podatkov je iri od pojma poslovnih skrivnost, varuje e poslovno korespondenco, ki se
nanaa na gospodarsko dejavnost podjetja, osebne podatke in vse druge podatke, za katere so
doloeni posebni reimi njihovega varstva. Dolnost varovanja podatkov velja za vse uslubence UVK
in osebe s katerimi UVK sodeluje in pridejo z njimi v stik. Vendar pa je javni interes za razkritje
informacij v doloenih primerih lahko moneji.
POSEBNA POSTOPKOVNA PRAVILA V PRIMERU OMEJEVALNIH RAVNANJ
Podatke o morebitnih kritvah UVK pridobiva sam pri opravljanju funkcije izvrevanja nadzora
nad izvajanjem dolob konkurennega prava, lahko pa mu jih posredujejo tudi druge osebe. ZPOmK-1
monosti uvedbe postopka na zahtevo stranke ne predvideva. Kadar pridobi podatke o morebitnih
kritvah od tretjih oseb, ima diskrecijsko pravico odloitve o uvedbi postopka. Sklep o uvedbi
postopka mora vsebovati: opis dejanja, ki je razlog za uvedbo postopka, navedbo dolob zakona, za
katere je izkazana verjetnost kritve, in obrazloitev razlogov za uvedbo postopka. Zoper sklep ni
sodnega varstva. Podatke oziroma informacije pridobi: s preprosto zahtevo za posredovanje podatkov
(zahteva od podjetji, drubenikov, lanov organov vodenja ali nadzora, da mu posredujejo potrebne
podatke; podatki se uporabljajo odloitev o uvedbi postopka, za izvedbo preiskovalnega postopka,
izvajanje kontrole nad izpolnjevanjem zavez;), podatke zahteva s posebnim sklepom ,ki vsebuje
pravno podlago, namen zahteve, opredelitev zahtevanih podatkov, doloitev primernega roka,
opozorilo o zagroeni kazni za neposredovanje ali nepravilno posredovanje podatkov, s preiskavo, ki jo
opravi v poslovnih prostorih podjetji, zoper katere se vodi postopek, in v prostorih tretjih oseb.
Postopek pred UVK zaradi obstoja suma o omejevanju konkurence s sporazumi ali zlorabe
prevladujoega poloaja se lahko kona z izdajo odlobe o kritvi ali s sklepom o ustavitvi postopka.
e UVK ugotovi obstoj kritve, izda o tem odlobo in od podjetja zahteva s prenehanjem kritve. Z
odlobo mu lahko naloi tudi ukrepe za odpravo kritve in njenih posledic, kot so odprodaja
dejavnosti, delitev podjetja, odsvojitev deleev v podjetjih, prenos pravic intelektualne lastnine,
sklenitev licennih pogodb, zagotavljanje dostopa do infrastrukture in podobno. Odlobo mora izdati
v 2 letih od izdaje sklepa o uvedbi postopka.
V postopku je mona tudi izdaja odlobe o zavezah, katerih namen je predvsem hitra in
uinkovita ureditev razmer na trgu. Na ta nain se postopek kona ne da bi UVK bilo treba odloiti o
obstoju kritve. Podjetje proti kateremu se postopek vodi lahko predlaga zaveze od dneva izdaje
sklepa o uvedbi postopka do poteka roka za odgovor na povzetek relevantnih dejstev. Predlagane
zaveze lahko UVK sprejme z odloba in jih tudi asovno omeji.
UVK s sklepom ustavi postopek e ne ugotovi kritve 6. ali 9. ZPOmK-1 ali lena 101, 102
PDEU; e posebne okoliine kaejo na to, da postopek ne bi bil smotrn, e Komisija zane postopek
zaradi kritve lena 101, 102 PEDU, e je e izdala odlobo v isti zadevi; e je postopek zael
konkurenni organ druge drave lanice zaradi kritve lena 101, 102 PEDU ali je e izdal odlobo v tej
zadevi.
Lahko pa izda tudi zaasne ukrepe, le v nujnih primerih, izpolnjena pa moreta biti dva pogoja:
verjetnost kritve 6., 9., ZPOmK-1 ali 101, 102 PEDU in obstajati mora nevarnost teko popravljive
kode za uinkovitost konkurence.
POSEBNA POSTOPKOVNA PRAVILA PRI KONCENTRACIJAH
Slovensko konkurenno pravo nadzora koncentracij temelji na naelu obvezne priglasitve
konce tracij UVK, e te izpolnjujejo priglasitvene kriterije, doloene v ZPOmK-1. Za nespotovanje tega
je predpisana globa, izraena v odstotku letnega prometa podjetja v predhodnem letu, skupaj s
podjetji v skupini. Koncentracijo, ki nastane z zdruitvijo ali pridobitvijo skupne kontrole, morajo
skupno priglasiti podjetja, ki se zdruujejo, ali podjetja, ki skupaj pridobijo kontrolo. V vseh drugih
primerih mora koncentracijo priglasiti oseba ali podjetje, ki pridobi kontrolo nad celoto ali deli enega
ali ve podjetij. Priglasiti se mora pred zaetkom njenega izvrevanja, vendar najpozneje v 30 dneh od
sklenitve pogodbe, objave javne ponudbe ali pridobitvi kontrole. e se zvrsti ve dogodkov zane rok
tei, ko se zgodi prvi. Kadar se na podlagi zaprosila v skladu s 4. lenom Uredbe 139/2004/ES
Evropska komisija odloi, da koncentracije ne bo presojala, jo je treba uradu priglasiti najpozneje v 30
dneh od dneva seznanitve podjetja, ki mora priglasiti koncentracijo v skladu s petim odstavkom tega
lena, z odloitvijo Evropske komisije.
Koncentracija se priglasi na posebnem obrazcu, ki ga predpie vlada.
Prva faza
Postopek presoje koncentracije se zane na podlagi priglasitve UVK. e podjetja ne priglasijo
koncentracije v predpisanem roku, zane UVK postopek po uradni dolnosti, kadar je izkazana
verjetnost, da je prilo do koncentracije, ki je podrejena dolobam ZPOmK-1. V takem primeru izda
sklep o uvedbi postopka. V postopku lahko UVK prepove uresnievanje glasovalnih, upravljavskih,
premoenjskih in drugih pravic in obveznosti, ki izhajajo iz koncentracije, do izdaje odlobe o
skladnosti koncentracije s pravili konkurence.
V prvi fazi postopka lahko UVK izda naslednji odlobi oziroma sklep:
- odlobo, da konce tracija ni podrejena dolobam ZPOmK-1 (transakcija ne pomeni
koncentracije, niso izpolnjeni kriteriji za njeno priglasitev, gre za koncentracijo..)
- odlobo o skladnosti s pravili konkurence
- sklep o zaetku postopka, e je izkazan resen sum o skladnosti s pravili konkurence
Odlobi oziroma sklep mora UVK izdati v 25 delovnih dneh od prejema popolne priglasitve.
Rok je zgolj instrukcijski (prekoraitev roka ne vpliva na pravico UVK da izda odlobo).
Druga faza
Zane se z izdajo sklepa o zaetku postopka. V tej fazi UVK opravi preiskavo. Po konani
preiskavi mora v 60 delovnih dneh od dneva izdaje sklepa o zaetku postopka izdati:
- odlobo o skladnosti koncentracije s pravili konkurence
- odlobo o neskladnosti koncentracije s pravili konkurence

DRAVNO POSEGANJE V TRNA RAZMERJA

 Povzroitelji omejevanja so javnopravna telesa, ki omejujejo trg z oblastnimi akti in dejanji, ki
obvezujejo fizine in pravne osebe.
PREPOVED
Subjekti prepovedi so vlada, dravni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci in javnih
pooblastil ne smejo omejevati prostega nastopanja na trgu (64. ZPOmK-1). Dravni organi v irem
pomenu so telesa, ki so po Ustavi ustanovljena zato, da sprejemajo oblastne akte in opravljajo
oblastna dejanja. Gre za zakonodajne, upravne, sodne organe (npr. ministrstva, Banka Slovenije).
Za omejevanje prostega nastopanja podjetji na trgu po tem zakonu se tejejo sploni in
posamini akti in dejanja, s katerimi se v nasprotju z Ustavo in zakonom omejujejo svobodna menjava
blaga in storitev, svoboden vstop na trg, svobodno nastopanje na trgu ali s katerimi se kako drugae
prepreuje konkurenca (64/II. ZPOmK-1). Oblastno omejevanje je definirano z generalno klavzulo.
Pri omejevanju prostega nastopanja podjetji s predpisi se varstvo interesov podjetji zagotavlja
v postopku za presojo skladnosti predpisov z Ustavo in zakoni, e takega varstva ni mogoe zagotoviti
v upravnem sporu (65/I. ZPOmK-1). Gre za primere, ko je vir omejevanja zakon ali drug predpis.
Vpraanje ali gre za nedovoljeno omejevanje konkurence, je treba reiti s presojo, ali je zakon v skladu
z Ustavo oz. ali je podzakonski predpis v skladu z Ustavo in zakonom. Odloa ustavno sodie, ki
presoja ali je prizadeta svobodna gospodarska pobuda po 74. lenu Ustave.
Za omejevanje prostega nastopanja podjetji na trgu po tem zakonu se ne tejejo predpisi, s
katerimi se v skladu z Ustavo zagotavljajo lovekove pravice ter gospodarska in socialna razmerja,
zlasti pa predpisi s katerimi se doloajo (65/I. ZPOmK-1):
- pogoji za promet z blagom in storitvami, ki doloajo lastnosti blaga ali nain opravljanja
storitev zaradi sanitarnih, veterinarskih, fitopatolokih, okoljevarstvenih,
delovnovarstvenih, tehninih in podobnih razlogov;
- ukrepi za nadzorovanje cen v skladu s posebnim zakonom;
- nain poslovanja podjetij zaradi varstva potronikov v skladu s posebnim zakonom;
- obvezni standardi;
- obveznost z zakonom doloenih podjetij, da opravljajo svojo dejavnost za uporabnike
Zakonodajalec mora upotevati:
- legalitetno naelo - dopustne omejitve morajo biti doloene v zakonu. Zakon doloa
omejevalne ukrepe in razloge zanje, obseg in trajanje omejitev, postopek za doloanje
omejitev; omejevalna ureditev mora biti v skladu z Ustavo.
- naelo sorazmernosti in neizogibnosti omejitev svobodna gospodarska pobuda in
konkurenca sta lahko omejeni v dobro drugih ustavno zagotovljenih vrednot le: kolikor je
nujno zaradi varovanja teh vrednot, e so omejitve neizogibne za varovanje vrednot.
Konkurenne omejitve ne smejo biti uperjene proti doloenemu podjetju. Zadevati morajo
vsa podjetja, ki nastopajo na istem upotevnem trgu. Ti ukrepi ne prizadenejo medpodjetnike
konkurence, temve konkurenco na splono kot znailnost trne ureditve. Vsa konkurenna podjetja
so podrejena enaki zakonski omejevalni ureditvi.
OMEJEVANJE PROSTEGA NASTOPANJA S POSAMINIMI AKTI IN DEJANJI
Za omejevanje prostega nastopanja s posaminimi akti in dejanji v smislu drugega odstavka 64.
lena tega zakona se tejejo zlasti akti in dejanja, s katerimi se:
podjetju onemogoa opravljanje dejavnosti na kaknem obmoju ali glede kakne vrste
dejavnosti, eprav izpolnjuje z zakonom doloene pogoje;
neupravieno zavlauje postopek za izdajo dovoljenja za opravljanje dejavnosti ali kaknega
drugega dovoljenja, pomembnega za nastopanje podjetja na trgu;
 posredno ali neposredno ustvarja diskriminacija med podjetji glede na njihov sede;
prepoveduje promet z blagom in storitvami zunaj obmoja lokalne skupnosti;
doloenemu podjetju neutemeljeno zagotavlja privilegiran poloaj pri poslovanju na trgu.
(2) e zoper akte in dejanja iz prejnjega odstavka niso mogoa pravna sredstva v upravnem
postopku, lahko prizadeto podjetje zane upravni spor.
Posamini akti splona pravila individualizirajo in konkretizirajo. Posamini akt je naslovljen le
na doloeno osebo ali na nekaj individualno doloenih oseb. Posamini akti je lahko le konkretizacija
omejevalnega splonega akta, v takem primeru je posamini akt formalno zakonit, ker je v skladu s
splonim aktom in sprejet zaradi izvrevanja splonega akta. Omejitve iz prvega odstavka so natete
primeroma, seznam ni zakljuen.
IZJEMOMA DOVLOLJENE OMEJITVE
Ne glede na 65. in 66. len tega zakona sme vlada predpisati omejitve na trgu v naslednjih
primerih:
e nastanejo ali utegnejo nastati zaradi naravne nesree, epidemij, izrednih razmer in podobnih
razlogov obutne motnje na trgu in pri preskrbi prebivalstva ali motnje na drugih podrojih, e
ogroajo varno in zdravo ivljenje prebivalcev in prebivalk (v nadaljnjem besedilu: prebivalec);
e nastanejo ali utegnejo nastati obutne motnje na trgu zaradi pomanjkanja dobrin, nujno
potrebnih za proizvodnjo ali predelavo ali za ivljenje prebivalcev;
e je treba zadovoljiti potrebe po izdelkih, surovinah in reprodukcijskem materialu, ki so posebno
ali strateko pomembni za obrambo Republike Slovenije (67. ZPOmK-1)
POGOJI ZA UPORABO IZJEMOMA DOVOLJENIH OMEJITEV
Izjemoma dovoljene omejitve iz prejnjega lena sme vlada predpisati le, e razlogov za
omejitve ni mogoe odpraviti z ukrepi v podjetjih, blagovnimi rezervami, z uvozom ali ukrepi tekoe
gospodarske politike (68. ZPOmK-1).
Oblastno omejevanje konkurence je dopustno le iz posebej utemeljenih razlogov, ki morajo
biti v konkretnem primeru pomembneji kot svobodna konkurenca. Naelo za uporabo omejevalnih
ukrepov je naelo sorazmernosti in neizogibnosti.
UKREPI IZJEMOMA DOVOLJENIH OMEJITEV
Kot omejitve v smislu 67. lena tega zakona sme vlada predpisati:
prepoved prometa z doloenim blagom, omejitev prometa s posameznim blagom glede koliine
ali kakovosti, doloitev posebnih pogojev za promet s posameznim blagom ali vrstami blaga;
obveznost doloenih podjetij, da morajo dati v promet doloene koliine ali vrste blaga in da ga
morajo dati na razpolago ali dobaviti doloenim uporabnikom ali uporabnikom po doloenem
vrstnem redu;
obveznost doloenih podjetij, da si morajo ustvariti rezerve in v njih hraniti doloene koliine in
vrste blaga (69/I. ZPOmK-1).
Smiselno enake prepovedi in obveznosti se lahko predpiejo za storitve (69/II. ZPOmK-1). Doloitev
nujnih ukrepov je prepuena vladi, ker se eli im hitreji odziv na izredne razmere.
Vlada mora omejitev razveljaviti takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih je bila omejitev
predpisana, ali ko je mogoe stanje popraviti z druganimi ukrepi.
e vlada ukrepov ne razveljavi v estih mesecih, potem ko jih je sprejela, mora o ukrepih obvestiti
dravni zbor in mu poroati o njihovih uinkih (69/III, IV. ZPOmK-1). Omejitev torej ne sme biti trajna
in mora biti nujna, potrebna in v splonem interesu. Uporablja se dokler niso odpravljeni vzroki zaradi
katerih je bil ukrep sprejet ali ko je mono dosei namen z blajimi ukrepi. Obvestitev dravnega zbora
zato, da je uveden nadzor in da se im hitreje odpravi omejitev ustavne pravice. V poroilu DZ mora
vlada navesti: ukrepe, njihov uinek, razloge zakaj ni bil razveljavljen. DZ pa lahko poroilo vzame brez
pripomb in s tem sprejme nadaljnjo veljavo omejitve kot nesporno, zahteva dopolnitev poroila,
zahteva, da vlada sprejme druge ukrepe, s katerimi bi se odpravili razlogi za omejitev, poroilo zavrne,
ker podaljanje omejevalnega ukrepa ni utemeljeno. e DZ ne soglaa s podaljanjem, je vlada dolna
omejevalni ukrep razveljaviti.
OMILITEV KODE ZARADI IZJEMNIH OMEJITEV
e je bila podjetju z ukrepi iz prejnjega lena povzroena obutna koda, mora pristojni
dravni organ sprejeti ukrepe za njeno omilitev, tako da posledice predpisanih dravnih ukrepov za
podjetje niso obutno nesorazmerne v primerjavi s posledicami, ki so jih v okoliinah iz 67. lena
tega zakona utrpeli potroniki, druga podjetja, drava ali lokalna skupnost (70II. ZPOmK-1).
Omilitev kode je predvidena le za kodo, ki je nastala zaradi ukrepov po 69. ZPOmK-1.
Omilitev se lahko doloi s splonim aktom, e gre za ve prizadetih subjektov, sicer pa s posaminim
aktom. Ne gre za kodo v smislu odkodninske odgovornosti po OZ, ker koda ni poledica krivdnega in
protipravnega ravnanja drave. Tudi ne gre za odkodninsko odgovornost drave po 26. lenu Ustave
(pravica do povraila kode), saj manjka element protipravnosti (po tem lenu Ustave le e bi bil
omejitveni ukrep sprejet brez podlag, doloenih z ZPOmK-1). Zakon govori o omilitvi kode, torej ne o
popolni odpravi. Gre za element solidarnosti, ko naj se riziko porazdeli. koda je dveh vrst:
- primarna koda; koda, ki je nastala potronikom, drugim podjetjem, dravi, lokalni
skupnosti zaradi epidemij, naravnih nesre, motenj na trgu.(okoliine iz 67. ZPOmK-1)
- drugotna koda; koda, ki je nastala podjetjem, ki jih je prizadel omejevalni uinek vlade.
Ta koda je lahko dejanska, ali izgubljeni dobiek. V primeru spora je dokazno breme na
strani podjetja. Za omilitev kode je treba dokazati obutno nesorazmerno okodovanje
podjetja torej obutno vejo drugotno kodo v primerjavi s primarno.
Podjetje ne more zahtevati povrnitve celotne kode, ki je zanj nastala zaradi omejitvenega
ukrepa. Ker gre za izjemne razloge, ki jih ni zakrivila drava, je utemeljeno da podjetja nosijo del
kode. Omilitev kode se lahko izvede z denarnim povrailo ali primernim odpustom davkov.
e je z ukrepi iz prejnjega lena nastala podjetju obutno nesorazmerna koda in niso bili
sprejeti ukrepi v skladu s prejnjim odstavkom, lahko podjetje zahteva povrnitev te kode od
Republike Slovenije (70/II. ZPOmK-1). Dravni organ je dolan sprejeti ukrep o omilitvi kode, e tega
ne stori lahko podjetje zahteva popolno nadomestilo kode.

DRAVNE POMOI
Dravno poseganje v gospodarstvo se ne kae le v omejevalnih predpisih. Vasih je prisiljena
posei v gospodarsko dogajanje tudi dejavno, med drugim z razlinimi oblikami pomoi. To je lahko
nujno zaradi enakomernega razvoja vseh obmoij (podpora manj razvitim delom drave), zaradi
kritinega poloaja kakne gospodarske panoge (npr. kmetijstvo), zaradi zagotavljanja ugodnejega
poloaja domaih podjetji v mednarodni izmenjavi (izvozne subvencije).
Dravna pomo je enostranski ukrep drave, ki predstavlja breme za dravo in prinaa koristi
uporabniku. Dana je brez pravnega razloga in brez ustrezne protistoritve podjetja, ki je sploh ni ali ima
premajhno vrednost glede na prejeto pomo. Za pomo gre e bi bila dajatev (in nasprotna dajatev)
taka, da nanjo ne bi pristal povpreni investitor v trnem gospodarstvu, torej investitor, ki bi se ravnal
po svojih podjetnikih interesih. Dravna pomo gre v breme drave (pojem je irok, sem tejejo tudi
organizacije, ki rpajo sredstva iz dravnih virov ali jih pridobivajo na podlagi javnih pooblastil).
Uporabniki pomoi so trni udeleenci, ki opravljajo gospodarsko dejavnost (naklonitve dobrodelnim,
kulturnim, socialnim in podobnim netrnim organizacijam niso pomo, prav tako ne sredstva dana
organizacijam, ki opravljajo neko dravno delo in so torej le podaljana roka drave). Prvi znak
protipravne pomoi drave je, da dravna pomo izkrivlja konkurenco ali, da jo bo izkrivila (na splono
to pomeni, da se ne morejo uveljavljati trni zakoni), drugi znak je da dravna pomo z izkrivljanjem
konkurence ali grozeim izkrivljanjem prizadene trgovino med dravami lanicami. l. 107(1) PDEU:
Razen e Pogodbi [tj. PEU in PDEU] ne doloata drugae, je vsaka pomo, ki jo dodeli drava lanica,
ali kakrnakoli vrsta pomoi iz dravnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z
dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdruljiva z
notranjim trgom, kolikor prizadene trgovino med dravami lanicami.
l. 107(2) PDEU: Z notranjim trgom je zdruljivo naslednje (izjeme, ki so same po sebi dovoljene):
a) pomo socialnega znaaja, dodeljena posameznim potronikom, e je dodeljena brez diskriminacije
glede na poreklo zadevnih izdelkov;
b) pomo za povrnitev kode, ki so jo povzroile naravne nesree ali izjemni dogodki;
c) pomo, dodeljena gospodarstvu nekaterih obmoij ZRN,ki jih je prizadela delitev Nemije, kolikor je
takna pomo potrebna za nadomestilo gospodarske kode, ki jo je ta delitev povzroila. Pet let po
zaetku veljavnosti LP, lahko Svet na predlog EK sprejme sklep o razveljavitvi te toke
l. 107(3) PDEU: Kot zdruljivo z notranjim trgom se lahko teje naslednje (izjeme glede
katerih ima diskrecijsko pravico Komisija):
(a) pomo za pospeevanje gospodarskega razvoja obmoij, kjer je ivljenjska raven izjemno nizka ali
kjer je podzaposlenost velika, in v regijah iz lena 349 glede na njihov strukturni, gosp. in soc. poloaj;
(b) pomo za pospeevanje izvedbe pomembnega projekta skupnega evropskega interesa ali za
odpravljanje resne motnje v gospodarstvu drave lanice;
(c) pomo za pospeevanje razvoja doloenih gospodarskih dejavnosti ali doloenih gospodarskih
obmoij, kadar takna pomo ne spreminja trgovinskih pogojem v obsegu, ki bi bil v nasprotju s
skupnimi interesi;
(d) pomo za pospeevanje kulture in ohranjanja kulturne dediine, ko ta pomo ne koduje
trgovinskim pogojem in konkurenci v EU v obsegu, ki je v nasprotju s skupnimi interesi;
(e) druge vrste pomoi, kakrne lahko Svet doloi v odlobi,ki jo sprejme na predlog Komisije.

VRSTE DRAVNIH POMOI

- regionalne pomoi namenjene obrobnim ivljenjskim skupnostim z izredno nizkim

ivljenjskim standardom ali izredno visoko nezaposlenostjo

- sektorske pomoi usmerjene so v doloene sektorje (npr. kmetijstvo)

- horizontalne pomoi so namenjene izobraevanju, raziskovanju, razvoju, ustvarjanju

novih delovnih mest, ohranjanju okolja

VRSTE DRAVNIH POMOI PO OBLIKAH

- neposredne finanne naklonitve brez obveznosti vraila ali z delnim vrailom

- dravni krediti s pogoji, ki jih komercialna banna praksa ne bi sprejela

 - zaveza drave, da bo jamila za vrailo kredita, ki jih podjetje najame pri tretji osebi,
pomo ni le v tem da drava utrdi obveznost ampak da tudi je porok prav drava

V vseh teh primerih drava nekaj da. Moni pa so tudi primeri, ko drava odpusti
obveznost:

- drava oprosti podjetje plaila davkov ali odloi plailo

- podjetje je oproeno plaila prispevkov za zdravstveno ali/in socialno varstvo

DUMPINKI IN SUBVENCIONIRAN UVOZ

Najpogosteje se kot dumping oznauje prodaja blaga pod normalno ceno. Gospodarski
pomen dumpinga se kae z ve vidikov. Gre za prodajo (uvoz) blaga v mednarodni trgovini. Podobna
ravnanja med domaimi podjetji je mogoe obvladati s predpisi o nelojalni konkurenci oz. omejevanju
konkurence. Ukrepi proti dumpingu pa naj zavarujejo domaa podjetja pred vdorom tujega blaga po
protikonkurennih cenah. Dumping prizadene ve domaih podjetji, vso gospodarsko panogo ali njen
del. Presega obseg enkratnega uvoza.
teje se da gre za dumpinki uvoz, e je blago uvoeno po ceni, ki je nija od normalne
vrednosti (15/I ZVK). Naprodaj je poceni, ker za pokritje nije cene poskrbi proizvajalec ali izvoznik s
pomojo vijih cen istega blaga na domaem trgu.
teje se da gre za subvencioniran uvoz, kadar je bilo blago ,ki se uvaa, deleno neposredne
ali posredne pomoi pri proizvodnji ali izvozu v dravi, iz katere blago izvira ali iz katere se izvaa
(15/II. ZVK). Subvencioniran uvoz je naprodaj poceni, ker proizvajalcu del cene v obliki premije ali
regresa primakne drava. Gre za to, da se v dravi uvoznici dosee nijo ceno, ki je za podjetje
prodajalca ugodneja, prodaja se povea; to pa povzroa izkrivljeno konkurenco, ker prodajna cena ni
izraz tistih sestavin, ki v konkurenci vplivajo na nanjo. Ne gre le za iste subvencije to so plaila v
denarju ampak tudi za pomo doloeni industrijski ali drugi gospodarski panogi v obliki oprostitve
dajatev, povrailo dajatev, poseben reim za dobavo in dosegljivost materialov oz. storitev. Za
subvencijo se ne teje kadar je proizvod ki se uvaa oproen plaila katere od uvoznih dajatev ali
posrednih davin kakrne sicer bremenijo proizvod ali vanj vgrajeni material kadar je namenjen za
porabo v dravi izvora ali izvoza, kakor tudi ne dejstvo da se takne dajatve povrnejo. Stranka, ki
zahteva, da se odtejejo navedene dajatve, mora dokazati utemeljenost zahteve.
Normalne cene ni lahko doloiti. Najpreprosteja je primerjava blaga s ceno blaga na
domaem trgu, v dravi izvoza. Vekrat pa to ni primerno merilo. V takih primerih se uporabi merilo:
izvozna cena v druge drave, konstruirana vrednost (stroki izdelave, prodajni stroki, reija, razumen
dobiek), posebne metode za drave z netrnim gospodarstvom. Normalna cena se primerja z izvozno
ceno, ki je cena, ki se dejansko plaa za proizvod. e izvozne cene ni pa konstruirano izvozni ceno. Da
bi bila normalna vrednost in izvozna cena realno primerljivi, se morata nanaati na isto fazo v
trgovanju, sicer je treba izvesti raunske prilagoditve, imbolj ob istem asu. Primerjavo je treba
opraviti na podlagi tovarnike cene. Upotevajo se:

- razlike v fizinih znailnostih proizvoda

- uvozne dajatve in posredni davki

 - razlike v prodajnih strokih, ki nastanejo zaradi razlinega prodajnega nivoja, razlinih
koliin, razlinih prodajnih in plailnih pogojev

Primeri razlik v prodajnih strokih so:

- transportni, zavarovalni, manipulacijski, nakladalni

- stroki embalae

- kreditiranje

- garancije, tehnina pomo, servisne storitve

Odstopanje od normalne cene je le eden od vzrokov za protudumpinke ukrepe. Dumping

mora prizadeti podjetja v dravi uvoznici. Obstajati ali groziti mora koda domai industriji. Prizadetost
mora biti znatna. Po ZVK povzroa dumping znatno kodo domai proizvodnji istovrstnega blaga.
Stopnja dumpinga je enaka znesku oziroma odstotku, za katerega normalna vrednost presega
izvozno ceno. Stopnja dumpinga pomeni podlago za doloitev maksimalne protidumpinke carine.
Formula za izraun je normalna vrednost izvozna cena/ cif izvozna cena (brez davka) na meji EU.
Vlada lahko, e se v predpisanem postopku ugotovi, da gre za dumpinki ali subvencionirani
uvoz, in e se ugotovi, da taken uvoz povzroa znatno kodo domai proizvodnji istovrstnega blaga ali
e takna koda grozi ali e taken uvoz znatno zavira razvoj domae proizvodnje istovrstnega blaga,
uvede antidumpinke dajatve ali kompenzacijske carine.
e se ugotovi, da obstajajo pogoji za uvedbo antidumpinke dajatve ali kompenzacijske carine, ta ne
sme biti veja od stopnje dumpinga ali zneska subvencije in velja za as in v viini, ki sta potrebna, da
se nevtralizira dumping ali subvencija, ki povzroa kodo.
Predlog za uvedbo antidumpinke dajatve ali kompenzacijske carine lahko vloi eno ali ve podjetij,
ki pomeni znaten del proizvodnje istovrstnega ali podobnega blaga.
Predlog mora vsebovati podatke, iz katerih izhaja verjetnost, da obstaja dumpinki ali
subvencionirani uvoz, koda, ki nastaja ali utegne nastati na podlagi taknega uvoza, ter vzrona zveza
med dumpinkim oziroma subvencioniranim uvozom ter kodo ali morebitno kodo.
Ukrepi iz prvega odstavka tega lena se uporabljajo na nain po postopku, doloenem v tem zakonu
in predpisih, ki jih na njegovi podlagi izda Vlada Republike Slovenije (16. ZVK).
Ugotovitev da gre za subvencioniran ali dumpinki izvoz ni zadosti. Mono je ukrepati le e se
v postopku dokae, da taken uvoz povzroa kodo domai industriji. Ogroenost domae industrije je
treba dokazati na ravni industrijske panoge proizvajalcev enakega blaga kot celote. Ne zadoa
koda, ki nastane le enemu ali nekaterim najmanj konkurennim posameznim proizvajalcem. Ne
upotevajo se proizvajalci, ki so kakorkoli povezani z izvoznikom, obtoenim dumpinga. Ob doloenih
pogojih se lahko trg razdeli na ve podtrgov in se tako ugotovi obstoj kode. V majhnih dravah je
uporaba te izjeme nepotrebna. kodo je mono dokazovati tudi e domae industrije tega proizvoda
ni, je pa zaradi dumpinga zavrt. Tudi grozea koda je upotevna vendar je uveljavljen restriktiven
pristop ugotovitev da grozi koda mora temeljiti na dejstvih, ne na sklepanjih ali oddaljenih
monostih.
Vseh negativnih gibanj v domai industriji ni mogoe pripisati dumpingu. Mora torej biti
dokazano, da so negativni trendi v industriji posledica dumpinga in ne drugih dejavnikov (npr.
naraanje uvoza po nedumpinkih cenah, upad ponudbe). Torej mora obstajati vzrona zveza za
uvedbo zaitnih ukrepov.
Edina sankcije je protidumpinka ali kompenzacijska carina, ki se zaraunava poleg redne in
sme znaati najve, kolikor znaa ugotovljena stopnja dumpinga ali viina subvencije. Veina
mednarodnih dumpinkih sporov se kona s sporazumom o cenah, s katerim se tuji izvozniki zaveejo
popraviti cene in tako odstraniti kodljive uinke. Smisel zaveze je, da izvoznik ponudi ali sprejme take
ukrepe, ki bistveno zmanjajo obseg dumpinga in/ali kodo, ki jo lahko povzroi.
Protidumpinki postopek vodi urad za varstvo konkurence ob sodelovanju svetovalnega
odbora za vpraanje dumpinga. Urad zavre predlog za uvedbo postopka, e gre za neznatno stopnjo
dumpinga in e je obseg uvoza neznaten (manj kot tri odstotke ali e gre za izvoz iz ve drav, manj kot
sedem odstotkov) pravilo de minimis. e urad ugotovi, da je dovolj dokazov za zaetek postopka o
tem izda sklep, katerega glavna posledica je da se zane preiskava. e preiskava pokae da ne gre za
dumping se postopek kona brez uvedbe ukrepov ali dogovora o cenah. e ugotovi da gre za dumping
in da so potrebni ukrepi, urad po posvetovanju z odborom predloi vladi poroilo s predlogom, da se
doloijo dokonni ukrepi in se postopek kona. Vlada nato uvede v skladu s prvim odstavkom 16. ZVK
protidumpinke dajatve ali kompenzacijske carine.
Protudumpinki ukrepi veljajo toliko asa, da se nevtralizira dumping, vendar ne ve kot pet
let.

NELOJALNA KONKURENCA
Nelojalna konkurenca je prepovedana. Nelojalna konkurenca je dejanje podjetja pri
nastopanju na trgu, ki je v nasprotju z dobrimi poslovnimi obiaji in s katerim se povzroi ali utegne
povzroiti koda drugim udeleencem na trgu.
Kot dejanja nelojalne konkurence po prejnjem odstavku se tejejo zlasti:
reklamiranje, oglaanje ali ponujanje blaga ali storitev navajanjem neresninih podatkov ali
podatkov in izrazov, ki ustvarjajo ali utegnejo ustvariti zmedo na trgu ali z zlorabo nepouenosti ali
lahkovernosti potronikov;
reklamiranje, oglaanje ali ponujanje blaga ali storitev z navajanjem podatkov ali uporabo izrazov,
s katerimi se izkoria ugled drugega podjetja, njegovih proizvodov ali storitev oziroma ocenjuje ali
podcenjuje kvaliteto proizvodov drugega podjetja;
reklamiranje, oglaanje ali ponujanje blaga ali storitev ali omalovaevanje drugega podjetja s
sklicevanjem na narodnostno, rasno, politino ali versko pripadnost;
dajanje podatkov o drugem podjetju, e ti podatki kodijo ali utegnejo koditi ugledu in
poslovanju drugega podjetja;
prodaja blaga z oznabami ali podatki, ki ustvarjajo ali utegnejo ustvariti zmedo glede izvora,
naina proizvodnje, koliine, kakovosti ali drugih lastnosti blaga;
prikrivanje napak blaga ali storitev ali kakno drugano zavajanje potronikov;
dejanja, usmerjena v prekinitev poslovnega razmerja med drugimi podjetji ali k prepreevanju ali
oteevanju takih razmerij:
neupravieno neizpolnjevanje ali razdiranje pogodbe s kaknim podjetjem, da bi se sklenila enaka
ali podobna pogodba z drugim podjetjem;
oglaevanje navidezne razprodaje ali navideznega znianja cen in podobna dejanja, ki zavajajo
potronike glede cen;
neupraviena uporaba imena, firme, znamke ali kakne druge oznake drugega podjetja, ne glede
na to ali je drugo podjetje dalo soglasje, e se s tem ustvari ali utegne ustvariti zmeda na trgu;
 dajanje ali obljubljanje daril, premoenjske ali drugane koristi drugemu podjetju, njegovemu
delavcu ali osebi, ki dela za drugo podjetje, da bi se darovalcu omogoila ugodnost v kodo kaknega
podjetja ali potronikov;
nepooblaena uporaba storitev trgovskega potnika, trgovskega predstavnika ali zastopnika
drugega podjetja;
pridobivanje kupcev blaga ali uporaba storitev z dajanjem ali obljubljanjem nagrad ali kakne
druge premoenjske koristi ali ugodnosti, ki po vrednosti obutneje presega vrednost blaga ali
storitve, s katero naj kupec pridobi monost nagrade;
protipravno pridobivanje poslovne tajnosti drugega podjetja ali neupravieno izkorianje
zaupane poslovne tajnosti drugega podjetja (13. ZVK).
V sodobnih pravnih ureditvah so se oblikovali trije zelo znailni naini prepovedi nelojalne
konkurence:
1. sistem splone prepovedi nelojalne konkurence pomeni, da pravo prepoveduje vsakrna
dejanja nelojalne konkurence, ne da bi jih posamino navedlo. Zato pravo uporabi generalno
klavzulo, ki splono in abstraktno definira nelojalno konkurenco. Poloaj generalne klavzule je
lahko dvojen. Lahko ima tako, kot v nemkem pravu primarni pomen vsa dejanja, ki imajo
znake iz generalne klavzule so dejanja nelojalne konkurence, primeri, ki so klavzuli dodani pa
so nateti le zaradi jasnosti in laje praktine uporabe. Ta dejanja so namre najpogosteja v
praksi. ZVK je uporabil generalno klavzulo. V vsakem konkretnem primeru je treba ugotoviti
ali gre za nastopanje na trgu, ali gre za gospodarske subjekte in ali gre za kodo oziroma
monost kode, ugotavljati pa je treba tudi ali dejanje nasprotuje dobrim poslovnim obiajem
(eprav je to po navadi zelo verjetno). Drugaen je poloaj generalne klavzule v italijanskem
pravu. Tu se najprej natejejo primeri nelojalne konkurence na koncu pa je kot sekundarna
dodana e generalne klavzula. Poleg natetih dejanj se kot taka dejanja tejejo tudi tista, ki
imajo znake generalne klavzule.
Razlika med primarno in sekundarno klavzulo je v tem, da primarna klavzula zahteva da se pri
vsakem dejanju (ne glede na to ali je dejanje vkljueno v navedene primere), ugotovi ali
obstajajo znaki iz generalne klavzule. Pri sekundarni pa so primarno navedeni primeri brez
dvoma dejanja nelojalne konkurence in pri njih ni treba dokazovati elementov iz generalne
klavzule.
2. nelojalna konkurenca kot civilni delikt. Dejanja nelojalne konkurence so prepovedana le na
podlagi dolob civilnega prava, zlasti e povzroajo kodo. Znailen primer take prepoveduje
francosko pravo, ki prepoveduje nelojalno konkurenco e ta povzroa kodo, torej e je
mogoe dejanje podrediti lenu v njihovem civilnem zakoniku. Odkodninska odgovornost je
naeloma subjektivna torej je treba dokazati krivdo (naklep, malomarnost).
3. pravo ne prepoveduje nelojalne konkurence na splono, temve le izrecno navaja primere in
pri tem doloa sankcije. Tak pristop je znailen za angloameriko pravo. Posledica tega je da
ne moremo govoriti o zaokroenem podroju zatiranja nelojalne konkurence. Nelojalnost,
nepotenost ni sama po sebi pravno pomembna. Obstajati morajo izrecni znaki, ki doloajo
da je neko ravnanje protipravno.
V vseh pravnih ureditvah se nelojalna konkurenca oznauje kot konkurenca, ki ni potena.
Dejanja nelojalne konkurence nasprotujejo dobrim poslovnim obiajem. Dejanja so storjena v
konkurenci, v gospodarskem prometu (fizina ali pravna oseba nastopa na trgu), obstoj ali monost
kode. Ne zahteva pa se krivda, odgovornost storilca je objektivna.
 Passing off (institut agloamerikega prava, zunaj te ureditve se ne uporablja) protipravno
ustvarjanje monosti zmote, vendar tako, da podjetje z uporabo tujih prednosti ponuja ali predstavlja
svoje blago. Konkretne pojavne oblike so zlasti: predstavljanje svojega blaga kot tujega, neustrezno
oznaevanje kakovosti, neupraviena uporaba tujega imena ali naina predstavitve, uporaba tuje
neregistrirane znamke. Vsako opisano dejanje ne omogoa toba zaradi passing off, nesporno
obstajajo tri zahteve: uporaba ali zloraba tonikovega trgovinskega ugleda (good will), uporaba
neresninega podatka, ki lahko priprelje do zmede in vsaj verjetnost kode. Torej ne more priti do
zlorabe, e obstaja soglasje za uporabo tujega videza. V takih primerih lahko gre le za sankcije za
varstvo potronikov.
Varstvo pred nelojalno konkurenco razdelimo v tri velike skupine:
- civilnopravne sankcije so najpogosteja in temeljna vrsta sankcij. Uveljavljajo se s tobo v
pravdnem postopku. Najpogosteji je zahtevek za prenehanje nadaljnjega nelojalnega
ravnanja. Pogost je odkodninski zahtevek. Pridruijo pa se lahko tudi drugi: vzpostavitev
prejnjega stanja, unienje predmetov s katerimi je storjeno dejanje.
- kazenskopravne sankcije; praviloma gre za huje oblike.
- upravne sankcije; v SLO pravu gre za dve vrsti ukrepov. Zakon pooblaa trne inpektorje
za prepoved dejanje nelojalne konkurence, za katere je vloena ovadba ali toba. So pa
tudi prekrki oziroma gospodarski prestopki.

NEDOPUSTNA REKLAMA
Pravo ne posega na podroje reklame zaradi urejanja, temve zaradi varstva temeljnih
drubenih vrednot: varstvo potene konkurence, osebnostnih pravic, lovekovega dostojanstva,
enakopravnost ljudi, varstvo ivljenja in zdravja.
Reklama je vsaka izjava pri izvrevanju trgovine, industrije, obrti ali svobodnega poklica,
katere namen je pospeevanje prodaje blaga in storitev, vkljuno z nepremininami, pravicami in
obveznostmi. Danes je iroko sprejeto stalie, da je reklama, vsakrno sporoilo, katerega namen je
pridobiti kupca. Ena bistvenih znailnosti je da mora rekla biti transparentna, da jo naslovniki
prepoznajo kot reklamo.
Loimo tri vrste nedopustne reklame:
- ko reklama prizadene ustavna naela ter z ustavo in zakonom zagotovljene pravice drugih
oseb;
- ne prizadene ustavnih nael, niti pravic, drugih, niti ne nelojalna, je pa z zakonom
prepovedana zaradi varstva irih interesov;
- nepotena, nelojalna v tistem pomenu, kot to razumemo pri nelojalni konkurenci.
1. Reklama z uporabo nelojalne informacije ; vsaka reklama je sestavljena iz dveh delov:
vrednostno nevtralne informacije o izdelku, storitvi in iz vrednostno upotevnega dela, ki
poudarja prednosti izdelka.
- lana reklama; vsebuje podatek ,ki ni v skladu z resninim, dokazljivim stanjem. Lana
reklama je tudi taka, ki ne vsebuje podatkov, ki jih po zakonu mora vsebovati (npr.
oglaevanje razprodaje zaradi skorajnjega poteka roka uporabnosti). Z njo je naslovljenec
lahko zapeljan v zmoto. Njegova odloitev temelji na neresninem podatku. V praksi
najvekrat gre za navajanje lanih podatkov o sestavinah, kakovosti, uporabnosti,
trajnosti, prednostih, izvoru, garanciji, uporabi licenc, patentov, lani podatki o plailnih
pogojih, kreditu, pa tudi neupraviena oznaba velikosti podjetjae gre za objektivno
 nedokazljive podatke o lastnostih in prednostih ne gre za lano reklamo. Tu je miljen
okus, moda, prijetnost, zabavnost
- zavajajoa reklama; reklama, ki je pri povprenem naslovniku sposobna ustvariti napaen
vtis, napano predstavo o nekem konkurenno pomembnem dejstvu. Lana reklama je
del zavajajoe reklame. Po drugi strani pa zavajajoa reklama ni nujno v celoti neresnina.
Tudi resnica je lahko prikazana zavajajoe. Kot zavajajoa reklamo lahko predstavimo
vsako neustrezno ali nepopolno predstavitev izdelka, storitve ali podjetja, ki pri
naslovnikih neutemeljeno ustvari vtis bolje kakovosti ali druganih ugodnosti. Lahko se
naa na kakovost, uporabnost, poreklo, ceno, prodajne pogojeZavajajoa je tudi tista, ki
uporablja enako ali podobno vsebino kot tekmec in gre torej za zamenljivo vsebino.
Pretirana reklama je naeloma dopustna. Naslovljenci se zavedajo, da gre za pretiravanje.
Nelojalna pa je, e hkrati pomeni negativno oceno tekmecev. Tudi pri pretirani reklami
mora biti del resnica (npr. pri nas dobite vse, ve se da gre za pretiravanje, vendar mora
vseeno zaradi take navedbe ponudba biti veja kot drugje). Zavajajoa rekla je tudi
zloraba strokovne besede, ker je treba gledati kako besedo razume naslovnik. Potronik
se pri zavajajoi reklami odloi za nakup izdelka, ki ni ustrezno predstavljen in torej za svoj
denar ne dobi tisto kar je priakoval. Prizadeti pa so tudi tekmeci, ker jim to zmanjuje
prodajo njihovega blaga.
- primerjalna reklama; reklama, ki vsebuje namig na manjvredno blago ali storitev drugega
ali ve drugih imensko oznaenih ali drugae jasno prepoznavnih tekmecev. Reklama, ki
eli poudariti prednost svojega blaga v primerjavi z blagom drugih prepoznavnih
tekmecev.
opirajoa reklama; reklama se sklicuje na izdelek, storitev ali podjetje sicer znanega ali
prepoznavnega tekmeca. Reklama uporablja e doseeni ugled tekmeca, zato se
oznauje tudi kot parazitska, zajedalska reklama. Najpogosteji so primeri, ko se
izdelek reklamira s poudarjanjem prednosti, ki jih ima nasproti prikazanemu in
prepoznavnemu izdelku (SLO praksa, tudi e je le v embalai, ki je znailna za ta
izdelek, brez znamke, etikete).
posnemajoa reklama; izkoria tuje delo in doseke, v tem je podobna
opirajoi vendar opirajoa ne posnema, ampak eli pokazati razliko. e
mednarodni oglaevalec opravlja znailno reklamo v eni ali ve dravah,
potem drugi oglaevalci v drugih dravah ne smejo suenjsko posnemati
reklame tekmeca in ga tako ovirati, da bi svojo reklamno dejavnost opravljal
tudi v drugih dravah. V ta okvir sodi tui posnemanje predstavitve blaga, na
primer oblike, naina embaliranja, predstavitve z enako barvo
osebna reklama; tista, ki uporablja osebne lastnosti, razmerja ali dogodke tekmeca. Te
lastnosti uporablja zaradi pospeevanja prodaje lastnega blaga. Med osebne sodijo
vse reklame, ki uporabljajo osebne podatke tekmeca (narodnost, raso, politino
pripadnost, nelikvidnost, prezadolenost) zato da bi ga poniali.
kritina reklama; izdelke ali storitve oglaevalca primerja s tistimi, ki jih ponudi
tekmec, da bi oglaevalec poudaril prednost svojih. Poudarja pomanjkljivosti
konkurennega izdelka. Da bi ohranila kritina reklamo naravo lojalne reklame mora
biti kritika resnina in stvarna. Taka reklama je dopustna, ko ima oglaevalec zanjo
zadosten razlog in je njegova kritika glede na vrsto in obseg v mejah nujnosti. Test
mora biti objektiven in popoln, resnini podatki, vzorec, ki ustreza reprezentativnemu,
 relevantna merila za testiranje, ki resnino kaejo prednost, strokovno korektne
metode testiranja, dokazljivi rezultati, v objavi morajo biti navedeni podatki za
identificiranje kdo je testiranje opravil in po igavem naroilu, kdaj in kako je bilo
testiranje opravljeno.
- neprepoznavna reklama; iz reklame mora biti razvidno, da gre za reklamo. Reklama ni
prepoznavna, e je izdelana kot strokovna, znanstvena, kulturna reportaa, turistino,
informativno poroilo. Za nerazpoznavno reklamo gre tudi, e je sporoilo o izdelku,
storitvi, podjetju vkljueno v leposlovno, gledaliko, fotografsko, likovno predstavitev.
Prilepljena reklama je dopustna to je reklama na portnih objektih, orodjih, oblekah, s
katero oglaevalec rauna, da jo bojo ljudje opazili, ko bojo npr. gledali portno prireditev.
Reklama ne sme biti vkljuena v tiste dele sporoila, ki so namenjeni izobraevanju ali
obveanju (asopisi, radio, tv razlikujejo med uredniko oblikovanim delom in
naroenimi objavami, kamor sodijo reklame). V enem samem prikazu je dopustno
reklamirati ve izdelkov ni pa dopustno oglaevanje v katerem se prikrito reklamira drug
izdelek. Izrazit primer nerazpoznavne reklame je podzavestno sprejeta rekla, ki se izvaja
med filmom ali oddajo in se projicira v kratkih sekvencah. Gledalec jo vizualno zazna ne
pa tudi zavestno.
2. nelojalna reklama z uporabo razlikovalnih znakov; povzroanje zamenjave, zmede na trgu.
Podjetje uporablja tiste znake, drugega podjetja, s katerimi se oznauje izdelek, storitev ali
dejavnost drugega podjetja ali samo drugo podjetje. Velik del takih znakov je zavarovan, za
ostale pa pridejo v potev pravila konkurennega in civilnega prava. Za znake je pomembno
pravo industrijske lastnine, ki pa je povezano s konkurennim pravom. V krog konkurenno
pomembnih razlikovalnih znakov sodijo zlasti: blagovna, storitvena znamka, firma, vzorci in
modelu, geografska oznaba porekla blaga (ti znaki so tudi vpisani v registre). V iri krog
razlikovalnih znakov pa sodijo tudi ustaljena reklamna gesla,, oprema, celostna podoba,
oprema izlob, posebej znailen nain opravljanja dejavnosti (npr. pri franizingu). Z
razlikovalnimi znaki se med drugim dokazuje istovetnost izdelka, storitve in podjetja. Vsak
razlikovalni znak je tudi sam po sebi reklama. Nelojalna uporaba razlikovalnih znakov je po
ZVK prepovedana bodisi kot nelojalna reklama (prva, druga alineja 13. lena), kot uporaba
oznab, ki lahko povzroijo zmedo na trgu (peta alineja) ali kot neupraviena uporaba tujih
znakov (deseta alineja). S stalia nelojalne konkurence loimo tri nedovoljene uporabe
razlikovalnih znakov. V prvem gre za uporabo tujega razlikovalnega znaka brez dovoljenja (vtis
da gre za drugo blago, storitev, podjetje, oteuje nastop imetnika znaka na trgu, sodi tudi na
podroje industrijske lastnine), v drugem se uporablja z dovoljenjem upravienca (zakon tu
eli varovati kakovost blaga, ugled podjetja; eli zagotoviti, da se odjemalci lahko zanesejo na
doloeno kakovost ali ugled), v tretjem pa gre za lastni razlikovalni znak (tako podoben
drugemu, da lahko pride do zamenjave).
3. nelojalna reklama, ki vpliva na nagibe naslovnikov tu prevladajo negospodarski nagibi
- pripadnost podjetnika ali naslovnika sklicevanje na narodnostno, politino, versko,
rasno ali spolno pripadnost podjetja, podjetnika ali naslovnika ni lojalno. Po eni strani gre
za ustavno prepovedano diskriminacijo.
- navajanje okoljevarstvenih prednosti varovanje okolja je tako pomemben konkurenni
dejavnik, da deluje kot pomemben nagib za trno odloanje potronikov. Okoljevarstvene
prednosti so lahko povezane s samim izdelkom, naprednejim nainom izdelave, z
ravnanjem podjetja. Tudi take oznabe so nelojalne e ne temeljijo na dokazljivih
 prednostih v primerjavi z drugimi izdelki ali postopki iste vrste in e te prednosti niso le
malenkostne. e izdelek nima z znakom zagotovljenih lastnosti gre tudi za lano reklamo.
Podjetje, ki obljublja neko korist okoljevarstvenemu prizadevanju je e na podlagi
predpisov zavezano prispevati za varstvo okolja.
- navajanje zdravstvenih prednosti reklama, ki poudarja korist izdelka na lovekovo
zdravje zelo vpliva na kupce. Vsakrno sklicevanje na koristi ali prednosti za zdravje mora
biti resnino. To pomeni, da mora ustrezati dognanjem sodobne medicinske znanosti.
Nelojalno je e reklamira izdelek oseba, ki je obleena v zdravniko haljo pa ni zdravnik.
Sporna so tudi priporoila zdravnikov ali zdravnikih zdruenj priporoilo mora biti
strokovno utemeljeno in ne more ga zase monopolizirati noben ponudnik.
- vzbujanje usmiljenja in navajanje dobrodelnih naklonitev podjetje obljubi, da bo ob
nakupu svojih izdelkov zagotovilo doloeno naklonitev v dobrodelne namene. e so
obljube lane, gre za grobo obliko nelojalne reklame. Sporno da podjetje z dobrodelnimi
obljubami vpliva na nagibe kupcev. e gre za dobrodelne obljube se kupec med priblino
enakovrednimi izdelki odloa za tiste, ki zagotavljajo dobrodelni prispevek. S tem temeljni
gospodarski nagib nadomesti z negospodarskim nagibom ali pa se pridrui
gospodarskemu in pomembno vpliva na kupca. Pomeni namre psiholoko prisilo k
nakupu. Potronik se je prisiljen odloiti na podlagi obutka za drubeno odgovornost.
Sporoila o prispevkih vsekakor smejo biti objavljena zunaj konkurennega okolja (npr. v
sredstvih javnega obveanja kot redakcijski prispevki). Lahko pa tudi v konkurennem
okolju. Objava o prispevku mora slediti e danemu prispevku in mora biti loena od
konkretnih ponudb ali reklam za doloeno blago ali storitev.
- vzbujanje strahu prepovedana je reklama, ki pri potronikih vzbuja neutemeljen strah.
Ta lahko izhaja iz gospodarskega, zdravstvenega, okoljevarstvenega ali kaknega
druganega okolja. Taka reklama je npr. kupujte dokler je e poceni. S tem oglaevalec
grozi z monostjo, da bo izdelek podrail. Drugaen pa je poloaj, ko je opozorilo
utemeljeno: grozi epidemija gripe, kar je obiajen pojav pozimi. Reklama torej ne sme
brez utemeljenega razloga izkoriati ali vzbujati obutkov strahu.
- vpliv na otroke in mladoletnike pri njih pogosto ni mogoe priakovati, da se bodo za
nakup odloili z resnim gospodarskim premislekom ampak iz drugih, negospodarskih
motivov. Pri tem imajo pomembno vlogo njihova neizkuenost, lahkomiselnost,
lahkovernost, navduenje nad doloeno glasboPrepoved se nanaa na katerokoli
reklami, ki je mladostnikom dostopna. Prepoved nelojalne reklame ne pomeni, da
reklama ne bi smela priporoati tistega kar mladostnike privlai, pomeni le, da je
prepovedano reklamiranje z zlorabo neizkuenosti, lahkovernosti, zaupljivosti. Za oceno
nelojalnosti je potrebno presoditi ali bi odrasle povpreno izkuen kupec upoteval
reklamo in kupil izdelek ali storitev. Kot druga vrsta nelojalnosti se poudarja monost, da
reklama mladostnikom povzroi duevno ali moralno kodo. V to skupino tejejo razne
pretresljive reklame, ki so tako ali tako prepovedane. Sem bi sodile reklame ki propagirajo
nasilje, dopuanje kaznivih dejanj, nepotrebno prikazovanje spolnih stikov, golote
Naslednja skupine je tista, ki bi povzroila za mladostnike fizino nevarnost ali bi jih
spodbujala k izpostavitvi taki nevarnosti (poloaji ki predstavljajo nevarnost bi se pa lahko
razumelo kot dokazovanje poguma, npr. predstavitev oroja, eksplozivov). Reklama ne
sme kazati niesar kar bi lahko ustvarilo lahkomiselni odnos mladostnikov do nevarnosti
 (nevarno prekanje ceste, nagibanje prek oken, mostov.). reklama ne sme neposredno
spodbujati mladostnikov, naj prepriajo odrasle da bi kupili reklamirani izdelek.
4. pretresljiva, okantna reklama reklama, ki s svojo vsebino uinkuje na naslovnike tako, da jih
pretrese jim povzroi duevno nelagodje, soutje, odpor. Nekatere sodbe opozarjajo, da
pretresljiva reklama najpogosteje ni stvarna in resnina in da nima zveze s predmetom
reklamiranja in zato nasprotuje dobrim poslovnim obiajem. Pretresljivo je to kar na veino
ljudi vpliva tako, da povzroi mona ustvena stanja: mono usmiljenje, zagrenjenost, strah,
potrtost, ualjenost Nekateri motivi so prepovedani zaradi temeljnih ustavnih nael:
prepoved vzbujanja rasne, verske nestrpnosti Resnino mnenje, ki ga vsebuje vsaka reklama
je: kupite na izdelek ali storitev in upotevajte pri svojih odloitvah na izdelek. Prikazovanje
vojnih grozot, neozdravljivih bolezni ni resnino mnenje.

DEZORGANIZACIJA TRGA
- lano oznaevanje blaga ZVK prepoveduje prodajo blaga z oznabami ali podatki, ki
ustvarjajo ali utegnejo ustvariti zmedo glede izvora, naina proizvodnje, koliine,
kakovosti ali drugih lastnosti blaga. Smoter prepoved lanega oznaevanja je varovanje
trne discipline.
- prikrivanje napak - Podjetje z aktivnim delovanjem ali pa z opustitvijo povzroi, da drugi
stranki ostane neznana napaka, ki jo kot tako opredeljuje OZ. Vsako dejanje ali opustitev,
ki povzroa napano predstavo potronikov, je nelojalno. Izraz prikrivanje kae na
zavestno ravnanje, pomeni ustvaritev monosti za to, da kupec ne opazi napake. Torej ni
nujno, da je e prilo do prodaje.
- razprodaje - prodaja pri kateri se priakuje da traja le doloen as in da se v tem asu
proda vsa koliina. Temeljna znailnost je obutno nija cena, napovedujejo se z reklamo
ali na nek drugaen nain, potreben je utemeljen razlog za razprodajo (popolno ali delno
prenehanje dejavnosti, nevarnost, da blago izgubi vrednost ez as sezonsko in modno
blago, promocijska prodaja), predmet razprodaje mora biti nujno omejen - gre za prodajo
doloenih izdelkov, asovna omejenost razprodaje. Nelojalno ravnanje pri razprodajah:
navidezna razprodaja, razprodaja se nanaa le na manji del blaga, navidezno znianje
cen, ki so bile pred tem zviane.
- nelojalna konkurenca s cenami svobodno oblikovanje cen je omejeno z ve strani: z
javnopravnimi predpisi, ki doloajo najnijo, najvijo ali obvezno trdno ceno, v
obligacijskem pravu s prepovedjo oderutva, zlorabe stiske in kritev dobrih poslovnih
obiajev, v protimonopolnem pravu kot oblika omejevanja konkurence pri kartelnih
sporazumih, posrednih omejitvah in zlorabi obvladujoega poloaja, v pravu zatiranja
nelojalne konkurence.
znievanje in zvievanje cen cena je lahko zniana pod tiste, ki jih ponujajo tekmeci,
lahko pa je tudi nija kot lastna proizvajalna ali nabavna cena. Nelojalno je znievanje cen,
ki ima namen tekmeca pregnati s trga, vendar je treba dokazati okodovalni namen
ponudnika. Nelojalna je lahko tudi konkurenca s cenami, ki so nije kot konkurenne. Ne
pa tudi nujno pod lastnimi cenami ponudnika to so privabljajoe cene (prodajalec
ponuja izdelek z zniano ceno le zaradi tega, da bi pritegnil kupce tudi k nakupu drugih
izdelkov po rednih cenah. Nelojalnost se kae tudi v tem, da ponudba po znianih cenah
daje vtis o splonih nizkih cenah). Zvianje cen pa je nedopustno samo na nekaterih
 podrojih konkurennega prava (zloraba prevladujoega poloaja, kartelni dogovor,
sklepi). Protipravno pa je takrat ko so cene doloene s predpisom.
rabat doloanje rabatov je dovoljeno, ne sme pa prizadeti konkurennopravnih
prepovedi. Nelojalni so predvsem tisti, ki so navidezni (e so bile cene pred tem zviane;
je pa dopustno da bi se cene v skladu s trnimi razmerami zviale, hkrati pa bi podjetje
odobrilo enega ali ve rabatov, da bi tako obdralo dosedanje kupce).
progresivna prodaja podjetje obljubi kupcu posebno, dodatno korist, e bo pridobil enega
ali ve kupcev. Ni navedena izrecno. Ugotoviti je treba ali nasprotuje sploni prepovedi.
Nelojalnost je v kupevem motivu za nakup. Kupec bo kupil izdelek da bo lahko iskal druge
kupce in dobil nagrado (ta je seveda le majhen del koristi, ki jo ima podjetje)
premijski posli prodajalec obljubi ali da kupcem poleg blaga ali storitve e nagrado. lahko jo
dobi vsak ali je odvisna od reba ali druganega nakljunega naina. Gre za pomemben
psiholoki pritisk na kupca, ki ga odvraa od realne presoje ekonomske upravienosti nakupa.
Potronik je pogosto preprian, da uiva posebno ugodnost in spregleda da so stroki nagrad
po navadi vteti v ceno blaga. Ni prepovedana vsaka nagrada ampak je tista, ki po vrednosti
obutneje presega vrednost blaga ali storitve s katero naj kupce pridobi monost nagrade.

OVIRANJE TEKMECEV
- ornjevanje dajanje podatkov o drugem podjetju, e ti podatki kodijo ali utegnejo
kodovati ugledu in poslovanju drugega podjetja. Na splono je ornjevanje predvsem
neresnina izjava, ki je dana tretji osebi ali osebam in lahko prizadene ugled drugega
podjetja. Ornitev je eno od prepovedanih dejanj po ZVK, ki pa more seveda ustrezati tudi
generalni klavzuli.
- oteevanje in neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti prva so dejanja usmerjena v
prekinitev poslovnega razmerja med drugimi podjetji ali k prepreevanju ali oteevanju
teh razmerij. Druga pa neizpolnjevanje ali razdiranje pogodbe s kaknim podjetjem da bi
se sklenila enaka ali podobna pogodba z drugim podjetjem.
- vpliv na osebe tekmeevega podjetja
podkupovanje dejanje ali obljubljanje daril, premoenjske koristi drugemu podjetju,
njegovemu delavcu ali osebi, ki dela za drugo podjetje, e bi se darovalcu omogoila
ugodnost v kodo kaknega podjetja ali potronikov. Nelojalno je samo dajanje ne pa tudi
prejemanje podkupnine.
uporaba storitev zastopnika drugega podjetja nepooblaena uporaba storitev
trgovskega potnika, trgovskega predstavnika ali zastopnika drugega podjetja. To so osebe,
ki so v tesnem razmerju s podjetjem.
- kritev poslovne tajnosti najnevarneji so nezakoniti prikriti naini pridobivanja
podatkov industrijska pijonaa, lahko pride podjetje, ki izkoristi tak podatek, do njega
tudi na zakonit nain in ga potem posreduje tretji osebi ali pa samo uporabi ta podatek.
Vendar mora v obeh primerih podjetje vedeti ali bi moralo vedeti, da gre za zaupen
podatek.
 NEDOVOLJENA PEKULACIJA
Nedovoljena pekulacija je prepovedana.
Nedovoljena pekulacija je izkorianje nerednega stanja na trgu zaradi pridobivanja neupraviene
premoenjske koristi, e tako ravnanje povzroi ali utegne povzroiti motnje na trgu ali pri preskrbi ali
neupravieno poveanje cen.
Kot neredno stanje na trgu se tejejo zlasti pomanjkanje doloenega blaga, neredna oskrba z
blagom, omejitve pri uvozu, hitro spreminjanje cen, obutna inflacija, pa tudi razmere, ki nastanejo z
oblastnimi ukrepi po 18. lenu tega zakona.
Nedovoljena pekulacija se vsa dejanja, ki imajo znake iz prvega odstavka tega lena, zlasti pa:
prikrivanje blaga, omejevanje ali ustavitev prodaje blaga ter druga dejanja, s katerimi se
povzroajo motnje na trgu;
vezanje nakupa ene vrste blaga z nakupom druge vrste ali drugano, z vidika kupca, nepotrebno
povezovanje nakupa ali prodaje blaga;
prodaja blaga na nain in pod pogoji, s katerimi se kupcem opazneje oteuje ali onemogoa nakup
blaga;
sklepanje fiktivnih pogodb o nakupu ali prodaji blaga ali o drugih trgovskih poslih;
nedoloitev roka dobave vlaga ali dobava blaga po poteku pogodbenega roka po viji ceni od tiste,
ki je veljala na dan s pogodbo dogovorjene dobave;
pogojevanje prodaje blaga z vnaprejnjim plailom celotne ali delne kupnine, ne da bi prodajalec
priznal ali obraunal obresti, kakrne priznava banka za vezane vloge nad tri mesece.