NAČELO SPECIALNOSTI 7.

ČLEN SPZ
-načelo specialnosti v stvarnem pravu ne velja za posestne položaje. Tožnika smeta uveljavljati posestno
varstvo tudi (samo) na vodovodni napeljavi in vodovodnem priključku. Nobenega dvoma ni, da je napeljava s
toženčevim dodatnim priklopom nanjo bolj obremenjena in se je spremenil dotedanji način izvrševanja
posesti, saj napeljava s priključkom vred zdaj ne služi več samo tožnikoma, ampak tudi tožencu, zato je šlo za
motilno dejanje.

-načelo specialnosti v primeru priposestovanja-1-stopnja: Zavrnitev je utemeljilo z razlogom, da pokojna ni

pridobila lastninske pravice na nobeni pravni podlagi – ne na originaren način z gradnjo, ne na podlagi razdelilne
pogodbe, ne s priposestvovanjem.
2-stopnja:Kot nosilni razlog je navedlo, da je tožbeni zahtevek, s katerim se zahteva ugotovitev solastninskega
deleža do 1/3, nesklepčen, saj idealnega dela stvari ni mogoče priposestvovati.
Priposestvovanje idealnega dela nepremičnine bi bilo v nasprotju s konceptom posesti kot dejanske oblasti
nad stvarjo in pojmom solastnine, ki izključuje lastninsko pravico na realnem delu stvari.

- V skladu z načelom specialnosti (7. člen Stvarnopravnega zakonika) so predmet stvarnih pravic in s tem tudi
stvarnopravnih razpolaganj samo individualno določene samostojne stvari.(1) Na področju nepremičnin so to
zemljiške parcele,(2) ki so prostorsko odmerjeni deli zemeljske površine skupaj z vsemi sestavinami (1. točka
prvega odstavka 3. člena Zakona o zemljiški knjigi(3) – v nadaljevanju ZZK-1) in ki se v zemljiško knjigo vpisujejo
z identifikacijskim znakom, tj. oznako katastrske občine in parcelne številke kot je vpisana v zemljiškem katastru
(prvi odstavek 12. člena ZZK-1 v zvezi s 5. točko prvega odstavka 3. člena ZZK-1). Del zemljiške parcele tako
nima stvarnopravne samostojnosti in ne more biti predmet lastninske pravice oziroma njenega prenosa
(del parcele pa je lahko predmet zavezovalnega pravnega posla,(4) saj zanje načelo specialnosti ne velja). Da bi
to postal, mora dobiti stvarnopravno samostojnost (postati mora zemljiška parcela), kar predpostavlja izvedbo
postopka parcelacije.(izvede ustrezna sprememba v katastru)

-Na posamezni stavbi ne more hkrati obstajati lastnina in solastnina, če ne gre za stavbo v
etažni lastnini. Stena kot del stavbe je nesamostojen del, ki deli pravno usodo glavne (celotne)
stvari. Na njem nihče ne more pridobiti lastninske pravice, ki bi bila drugačna od lastninske pravice na
celotni stvari oziroma na preostalem delu stvari. Dogovor o solastnini nesamostojne stvari je
neveljaven.

http://www.sodnapraksa.si/?q=na%C4%8Delo+specialnosti&database%5BSOVS%5D=SOVS&database%5BIES
P%5D=IESP&rowsPerPage=20&_submit=i%C5%A1%C4%8Di

-Zemljiškoknjižno sodišče ne preverja površine zemljišča parcele, v zvezi s katero je predlagan vpis
Zemljiškoknjižno sodišče ne preverja površine zemljišča parcele, v zvezi s katero je predlagan vpis.
Del zemljiške parcele oziroma več delov različnih parcel, čeprav natančno opisno določen, brez
ustreznega načrta parcelacije ne more biti predmet lastninske pravice ali njenega prenosa
oziroma vknjižbe.

-Razlogi pritožbenega sodišča o neustreznosti tožbenega zahtevka, ker del parcele brez
neustreznega načrta parcelacije ne more biti predmet spora, so v obravnavani zadevi zmotni, saj bo
predmet bodoče vknjižbe celotna že obstoječa parcela. Za vknjižbo stanovanjske hiše s stavbiščem
tožnik že ima ustrezne listine na podlagi pravnoposlovne pridobitve, za vpis dvorišča oz.
funkcionalnega zemljišča, kar je pridobil na podlagi samega zakona, pa potrebuje to sodbo. V taki
situaciji parcelacija v smislu oddelitve dvorišča od stavbišča ni potrebna, saj se bo spremenilo le
pravno razmerje, sama zemljiška parcela pa bo ostala enaka.

_______________________________________________________________________

NAČELO POVEZANOSTI ZEMLJIŠČA IN OBJEKTA 8.ČLEN SPZ