UVOD

V
OSNOVE

POSLOVODENJA
IN
RAČUNOVODSTVA
IZR. PROF.
Dr. NEVENKA MAHER
2. september 2023

1
VSEBINA

UVOD
1. Poslovodenje in računovodstvo …………………………………….5
Poslovodenje in računovodstvo v okolju Evropske Unije
Računovodstvo v kontekstu poslovodenja
Računovodstvo kot instrument managementa
Računovodstvo in pravno-informacijski sistem Republike Slovenije

2. Računovodstvo - opredelitev in razvoj……………………………14

Funkcije računovodstva
Vrste in ekonomska vrednost računovodskih informacij
Pristop managementa do računovodstva
Računovodska načela, usmeritve in predpostavke
Računovodski sistem in kontni okvir
Kontni okvir in ekonomske (gospodarske) kategorije

3. Poslanstvo, vizija, strateški cilji in vloga računovodstva pri obvladovanju

ekonomskih kategorij …………………………………………………25
Računovodstvo v kontekstu oblikovanja poslanstva, vizije, strategije in ciljev
poslovanja
Podjetništvo in dodana vrednost

4. Osnove knjigovodenja……………………………………………………30
Enostavno in dvostavno knjigovodstvo
Konti v dvostavnem knjigovodstvu
Bilanca stanja in izkaz poslovnega izida ter njihova povezanost s konti
Knjige in knjigovodske listine
Ekonomske kategorije

5. Razumeti in znati na osnovi računovodskih podatkov sestaviti in analizirati

finančne izkaze ……………………………………………………………38
Povezava razredov kontnega načrta z bilancami
Politika računovodstva
Uporabniki računovodstva
Sestavitev finančnih izkazov in odgovornost
Bilanca stanja in bilančno ravnovesje
Izkaz poslovnega izida
Izkaz denarnega toka
Izkaz gibanja kapitala
Popis skladnosti knjigovodskega z dejanskim stanjem
Kakovostne značilnosti računovodskih izkazov

6. Polaganje računov (odgovornost), analiza in nadzor…………………….52

Računovodska analiza
Odgovornost in poročanje skozi računovodske izkaze
Nadzor.
Viri in literatura……………………………………………………………57

2
Uvod

Najbolj ranljivi so majhni. Čeprav velja v neoliberalni kapitalistični ekonomiji konkurenčnost

za vrednoto, je za majhne organizacije še toliko bolj pomembno sodelovanje. Med ljudmi
velja za temeljno vrednoto solidarnost, med ekonomskimi subjekti pa kakovostno delovanje
in zaupanje. Ekonomski subjekti so fizične in pravne osebe: gospodinjstva, podjetja in država.
V Sloveniji je nad 98% mikro in majhnih podjetij.

Moč ekonomskega subjekta temelji na premoženju in strateškemu obvladanju ustvarjanja

nove vrednosti. Za posle je treba razpolagati z osnovnimi sredstvi (računalnik – hardware in
software, avto, know how (znanje – vedeti, kako na kakšen način), itd., nekaj likvidnih
sredstev (denar), pri poslovanju nastajajo stroški in dolgovi (obveznosti). Vse našteto so
ekonomske ali gospodarske kategorije: dejavniki, brez katerih ni aktivnosti in ne poslov.
Računovodstvo pa je veda, ki evidentira dogodke ali aktivnosti vezane na te ekonomske
kategorije. Evidentiranje je sistematično, ovrednoti, analizira in poroča o stanju in o velikosti
vrednosti ekonomskih kategorij. Kot zelo pomembna dejavnost je računovodstvo postalo
sistem, je osnova informacijskim sistemom in je nepogrešljiv instrument managementa
(poslovodenja). Temeljna naloga managementa je, da posle privede do rezultatov in to mora
narediti na najbolj učinkovit način. Poslovodenje mora torej biti učinkovito, da je poslovanje
uspešno. Učinkovitost in uspešnost (rezultat) sta torej temeljni ekonomski vrednoti za katere
zagotavlja podatke računovodstvo. Podatki se nanašajo na preteklost in sedanjost, lahko pa se
na njihovi osnovi zagotovi dobra projekcija prihodnosti.

Že od leta 2014 uradna statistika kaže, da prinese investiranje v neopredmeteno premoženje

večjo dodano vrednost od investicij v opredmeteno premoženje. Ob tem je treba vedeti, da so
ustvarjalci dodane vrednosti vse tri skupine ljudi, ki delujejo v podjetju: lastniki, managerji in
zaposleni. Zaposleni delajo na ekonomskih kategorijah, management mora ekonomske
kategorije obvladovati, saj vse delujejo v medsebojni povezanosti, lastnik (i) je tisti, ki
zagotavlja osnovna sredstva brez katerih aktivnosti niso mogoče. Zato so lastniki podjetij tisti,
ki pa v kapitalističnem produkcijskem sistemu, odločajo o delitvi presežne vrednosti. V tem
dejstvu tiči odgovor, na vprašanje, zakaj se neenakosti – na mikro in makro nivojih iz dneva v
dan poglabljajo, premoženje pa kopiči kot lastnina manjšine.

Slika 1: R Slovenija in okolje

3
Vir: eucbeniki.sio.si, https://eucbeniki.sio.si/geo9/2126/index1.html, vpogled 7.12.2021.
Slovenija je zelo majhna in ranljiva. V podjetju ali v javnem zavodu, tudi na nivoju države se
poslovodstvo v XXI. stoletju še vedno neprestano ukvarja z iskanjem odgovorov na tri
temeljna ekonomska vprašanja: Kaj, Koliko? Za koga? In Na kakšen način?). Gre za tri
temeljna ekonomska vprašanja, ki predstavljajo prvo lekcijo ali učno uro ekonomije. In prav
odgovore v zvezi s tem dajejo računovodske informacije preko stanja in velikosti ekonomskih
kategorij. Z iskanjem pravih odgovorov zaradi uspešnost se ukvarjajo vsi subjekti: tako pravni
kot fizični (družina, osebe). Treba je namreč preživeti, se tudi razvijati, inovirati in ustvarjati
dodano vrednost /ustvariti več kot je bilo porabljeno/.

Še zlasti mora management razumeti stanje in možnosti poslovanja, mora tudi razvojno
delovati. Razumeti je treba, kakšna je vloga managementa potencialov, ki so v ljudeh (ang.
human resource management, HRM), kakšen je obseg opredmetenega in neopredmetenega
premoženja in določiti, kateri intelektualni kapital, bi bilo treba razviti za posel.

4
Poglavje 1 Poslovodenje in računovodstvo

Poslovodenje in računovodstvo v okolju Evropske Unije (EU)

Poslovodenje in računovodstvo v okolju Evropske Unije morata upoštevati pravo EU.

Primarno pravo zajema vrednote, sekundarna zakonodaja pa določa operativne podrobnosti:
n.pr. finančnega managementa, katerega sestavni del je računovodstvo. Tako n.pr. Direktiva
določa enotno shemo bilance stanja in bilance uspeha, ki jo uporabljajo vse države članice
EU.

Pregledno finančno poslovanje (ang. sound financial management) velja v okolju Evropske
Unije, EU, za vrednoto ali temeljni standard obnašanja. Standard preglednega finančnega
poslovanja pomeni, da morajo biti sistem managementa, postopki ter dodeljene pristojnosti in
odgovornosti vpletenih pooblaščenih oseb povezani in vzpostavljeni.

BILANCA STANJA BILANCA POSLOVNEGA IZIDA

sredstva dolgovi

odhodki prihodki

kapital

dobiček dobiček

Vrednote v kontekstu finančnega managementa, ki jih upoštevata poslovodenje kot

računovodenje, so:

 preglednost in poenostavljenje (ang. visibility and simplicity)

 finančna samostojnost (ang. financial autonomy)
 učinkovita alokacija virov (ang. efficient allocation of resources)
 zadostnost (ang. sufficiency)
 stroškovna učinkovitost (ang. cost-effectiveness)
 stabilnost (ang. stability) in trajnost (sustainability)
 kapital, ki je lastniški (ang. equity).
Finančno poslovodenje (ang. financial management) pa zajema:

 vzpostavitev merljivih ciljev

 preiskujejo se gospodarnost, učinkovitost in uspešnost,
 učinkovit nadzor, tudi notranji, kar so t.i. notranje kontrole, kar zagotavlja zakonitost,
pravilnost in večjo korist porabljenih resursov (denar, znanje, itd.),
 zagotovitev preglednih finančnih pravil in
 podpora proračunskim in računovodskim načelom, in

5
  izboljševanje računovodstva.

Današnjo družbo sestavljajo trije sektorji: poslovni, javni in sektor civilne družbe. V vseh treh
se odvijajo najrazličnejše aktivnosti, ki so druga od druge odvisne in usodno povezane. Za
vsakega od sektorjev veljajo računovodske posebnosti in so opredeljene v zakonodaji in
računovodskih standardih. Za javni sektor velja temeljni zakon o javnih financah, za
podjetniški sektor Zakon o gospodarskih družbah. Slovenija ima svoje računovodske
standarde, a velika in tuja podjetja vodijo računovodstvo po mednarodnih standardih.

Znotraj javnega sektorja deluje država. Država je večplastni mehanizem in deluje na štirih
ravneh pri izpeljavi nalog, ki jih dandanes opravlja sodobna javna uprava (policijske, javne
službe, naloge pospeševanja razvoja in naloge, povezane s skrbjo za ohranitev sistema).

Štiri ravni države so:

 parlament, ki je zakonodajna oblast v državi,

 vlada kot izvršilni organ,
 uprava (ministrstva kot administrativni organ vlade),
 operativne enote uprave, ki so t.i. tehnični del, sestavljajo ga javna podjetja, javni
zavodi in skladi.
Civilna družba je skupno ime za vse oblike družbenih aktivnosti, tako posameznikov kot
skupin, ki niso državnega izvora in jih ne vodi država. Najpogostejše so nevladne
organizacije, ki združujejo ljudi skupnih interesov (idealov, razlogov), na primer okoljske
organizacije, organizacije za človekove pravice, združenja potrošnikov, dobrodelne
organizacije, izobraževalne in organizacije za usposabljanje itd. in organizacije, ki delujejo v
dobrobit skupnosti, in so vzpostavljene znotraj družbe, za cilje članov, na primer mladinske
organizacije, združenja družin in vse organizacije, preko katerih sodelujejo državljani pri
oblikovanju življenja na občinski ali lokalni ravni ter verske skupnosti.

A J
B
Ž A
U V
Legitimnost Temeljne
R usmeritve N
D I
Izvorna Materialna
znanja infrastruktura
A
S
N Družbena
Storitve infrastruktura E
L
K
I Mreža
socialnega
T
V Varstvo dediščine
varstva
in kultura O
Družbena Zakonodaja
I kohezija
Varovanje in R
C Individualno obramba
izobraževanje

Investicije in
trgovina

Investicije v
razvoj družbe
Finance

Razvoj Politični dialog

človeških zaradi usmeritev
potencialov
Zagotavljanje Vzpostavljanje R
P lokalne oskrbe in razvoj
O standardov O
S T
L K
E
O S
V
N I
6
 Slika 2. Sektor podjetništva, države in civilne družbe, področja in poslanstvo.

Vir: lasten – prirejeno po publikaciji Civil-society-strategy-building-a-future-that-works-for-

everyone. https://www.gov.uk/government/publications/civil-society-strategy-building-a-
future-that-works-for-everyone/3-the-social-sector-supporting-charities-and-social-
enterprises.

Pomembno je vedeti, v kateri sektor sodi organizacija, ker je s tem določen tudi specifičen
pristop in vodenje računovodstva, kar je določeno v zakonodaji (Zakon o gospodarskih
družbah, Zakon o javnih financah) in računovodskih standardih.

Še zlasti je zahtevno zagotavljati preglednost v računovodstvu javnega sektorja saj gre pri
zagotavljanju storitev za večplastnost ali kompleksnost strukturiranost odnosov. V procesih
menjave javnega sektorja je namreč udeleženih več interesnih skupin iz vseh štirih trgov EU
(trg kapitala, trg blaga, trg storitev in trg zaposlene delovne sile). Te interesne skupine so:
aktualni porabniki (ali direktni koristniki n.pr. storitev), tisti, ki lahko vplivajo na izbiro
transakcije, posamezniki ali organi, ki zagotavljajo upravičenost storitve, da bodo opravljene
storitve v skladu s standardi in ustrezno kakovostjo storitve, posamezniki ali organi odgovorni
za alokacijo resursov potrebnih za zagotavljanje storitev.

Računovodstvo v kontekstu poslovodenja

Posli se vedno odvijanju v določenem okolju in pod določenimi pogoji; odtod sledi večna
potreba, da poslovodstvo zelo dobro pozna kontekst okolja in da zna tudi uporabljati podatke,
ki so o tem na razpolago. Prav računovodskih podatkov je največ (nad 95%) in se nanašajo na
najpomembnejše dejavnike, ki jih je treba poznati zato, da bo dosežena uspešnost (rezultati) in
učinkovitost poslovodenja.

Kontekst delovanja poslovnega sistema, kar podjetje tudi je, je prikazan v naslednji sliki.

7
Slika 3. Primer povezanost poslovanja in računovodenja, notranjega in zunanjega okolja.

Karkoli se zgodi, ali pa ne, vse se evidentira v računovodstvu in ob koncu poslovnega

obdobja prikaže v računovodskih izkazih. Zgodijo se n.pr. prodaja (evidentiran prihodek),
nabava papirja (kratkoročna obveznost do dobavitelja), itn.

Slika 4. Podatki z vidika potreb in njihove uporabnosti za poslovodenje. Vir: Lasten.

Posel in poslovanje podjetja ali katere koli vrste organiziranosti (javni zavod, itd.) poteka kot
veriga zaporednih aktivnosti. S poslovanjem razumemo proizvajanje in prodajo izdelkov,
nakup in prodajo. Poslovni ciklus začne z raziskovanjem možnosti prodaje in proizvodnje
produkta (izdelek, storitve), nadaljuje se z nabavo surovin in repromateriala, zaposlitvijo
delavcev, proizvodnjo izdelkov in storitev, njihovim trženjem in distribucijo. Poslovne
procese podpirajo finančna funkcija, kadrovska funkcija in vse bolj nepogrešljiva logistika.
Računovodstvo z evidentiranjem podatkov (knjiženje) spremlja nabavno, proizvodno,
prodajno, kadrovsko in finančno funkcijo, logistiko, investicije, raziskave in razvoj.

Na primeru proizvodne firme prikazujemo, kako se razmišlja in kaj se dogaja v

računovodstvu v povezavi z posameznimi dogodki. Primer spremlja aktivnosti in z njimi
povezane procese, da evidentira dogodke in nastajanje posameznih vrst stroškov.

Poslovni proces prične s planom prodaje, ki je letni, in razdeljen po mesecih. Mesečni plan je
osnova za proizvodnjo in nabavo. Ko je plan pripravljen, je javljen v proizvodnjo in služi kot
osnova za pripravo delovnih nalogov. Proizvodni nalog je mesečni in je osnova za
oblikovanje planskega nabavnega naloga.

Postopek nabave materiala in delov potrebnih za proizvodnjo se sproži na podlagi signalnih

zalog ali ročne odločitve za nabavo. Sledi zahtevek za nabavo in naročilo dobavitelju. Pri
nabavi je za računovodske potrebe pomembna izbrana metoda vrednotenja (tehtana
povprečna cena ali planska cena). Njen razred vrednotenja pa je povezan z računovodskim
kontom. Prispele račune za nabavljene storitve in material knjigovodstvo dobaviteljev se

8
knjiži na osnovi razvidov naročil. Iz naročil so razvidni splošni podatki o dobavitelju, datum
nabave, datum in način plačila in tudi znesek plačila. Da so računi pravilno vsebinsko
knjiženi, je računovodstvo izdelalo natančna navodila za opredelitev stroškov na pravilne
konte, pristop knjiženja pa je tudi zajet v Pravilniku o računovodstvu (nekateri ga
poimenujejo tudi za Finančni pravilnik)..

Sledi skladiščenje prispelega materiala in delov. Nabava je vrednotena po nabavni ceni, ki jo

sestavljajo nakupna cena, uvozne dajatve in druge nevračljive nakupne dajatve ter
neposredni stroški nabave. Za evidentiranje - kontiranje prometa materiala je določen tip
materiala (material za prvo vgradnjo, deli za vzdrževanje), na podlagi katerega se ga uvrsti v
sklicevalno opredelitev konta. Na podlagi izbrane opredelitve se določi razred vrednotenja.
Premik materiala je zabeležen s tipom premika (nabav, poraba, inventurna razlika, izmet).
Konto v glavni knjigi se določi z izborom razreda vrednotenja in tipom premika.

Skladiščenje se začne s prevzemom. Z vnosom prevzema se spremenijo količine zaloge in

izvede se vrednotenje zalog v računovodstvu. Z vnosom tipa premika se tvori knjigovodsko
listino. Izvede se tudi kontrola kakovosti, ki je količinska in kvalitetna. V primeru, da material
ne ustreza našim potrebam, se ustavi gibanje zalog, dokler v kontroli ne dobijo odločitve
dobavitelja ali bodo material vrnili ali uničili.

Vsi računi dobaviteljev prispejo v računovodstvo. Sledi kontrola računa z nabavnim nalogom
in vnos v glavno knjigo (informacijski sistem, IS) z vsemi potrebnimi podatki za računovodske
potrebe spremljanja stroškov in odlivov preko transakcijskih računov.

V računovodstvu se tudi izvede plačilo zapadlih obveznosti in hkrati se spremlja stanje

obveznosti pri dobaviteljih. Ko prispe naročen material, se prične proizvodnja poslovnih
učinkov. Poslovni učinki proizvodnje so nedokončana proizvodnja in gotovi izdelki. Proizvodi
se ugotavljajo kot vrednost ustvarjene proizvodnje. Ko so poslovni učinki ustrezno preverjeni,
se začne prodaja. Oblikuje se dobavnica, račun in listina za knjiženje. Knjižbe v
knjigovodstvu so na eni strani zmanjšanje zalog gotovih izdelkov in odhodki ter na drugi
strani še knjiženje izdanega računa (terjatev/prihodki od prodaje). Izdani računi so hranjeni
v računovodstvu, ki tudi spremlja plačevanje kupcev.

Pomembna naloga v računovodstvu je preverjanje vnosov in vseh ostalih računalniških

rešitev, ki se odražajo v računovodskih poslovnih knjigah. Potrebno je dobro poznavanje
vsebine poslovnih dogodkov in nastavitev logičnih preverjanj. Morebitne napake je potrebno
znati opredeliti in sodelovati pri njihovi odpravi.

Računovodstvo kot instrument managementa

Temeljni cilj delovanja vsakega podjetja sta njegov obstoj in razvoj. To pa je možno le z
obvladovanjem ekonomije ali delom kot dober gospodar. Dober gospodar obvladuje stroške,
poskrbi, da je delovanje učinkovito ter da poslovanje prinaša rezultate. Dober gospodar

9
obvlada temeljni ekonomski zakon, ki je zakon min/max. Torej ima zakon 2 dela: najprej
obvladati stroške, nato pa poskrbeti, da bodo razpoložljivi viri prinesli optimalne rezultate.

Dosegati rezultate pomeni bit uspešen (ang. effectiveness), upravljanje in management pa

morata biti učinkovita (ang. efficient). Kakšna je povezanost z računovodstvom?
Računovodstvo je najprej sistem, ki podpira in omogoča monitoring poslovanja in njegove
učinkovitosti. Računovodstvo je sistem, v katerem se evidentirajo ekonomski in poslovni
dogodki ter vsakršne spremembe ekonomskih kategorij. Vsi informacijski sistemi in razni
podsistemi (cene, itd.), temeljijo in so povezani z računovodskim sistemov: ta je določen s
kontnim okvirom, ki je v R Sloveniji objavljen v Uradnem listu.

Spodnja slika prikazuje, da mora management obvladovati tri vidike poslovodenja: procese,
stroškovni vidik in skrbeti za nenehne izboljšave. Dejansko je računovodstvo veliko več kot
zgolj evidentiranje dogodkov, ki ga opravlja le en del računovodstva in se imenuje
knjigovodstvo ang. book keeping). Poleg knjigovodstva so pomembni deli računovodstva tudi
planiranje, informiranje, analiziranje in nadziranje. Tako računovodstvo obvladuje preteklost,
sedanjost in prihodnost.

Slika: Model managementa, ki je zasnovan na aktivnostih in naravnan na rezultate.

Vir: lastno delo prirejeno po sliki procesov na

https://www.costmanagement.eu/blog-article/cost-management-explained-in-4-steps, vpogled
12.12. 2021
Računovodstvo, ki je prikazano v zgornji sliki je t.i. poslovodno računovodstvo (ang
management accountancy).

Naslednji aksiom so zasnovali strokovnjaki Texas instruments v sedemdesetih letih prejšnjega

stoletja, v času prihajajoče dobe digitalizacije. Digitalizacija je bistveno vplivala na
ekonomijo, na možosti njenega razvoja kot na potrebe po novih podatkih vezanih na know
how.

Strokovnjaki Texas instruments so se soočali s problemi in izzivi (Vercio, 1998) know how-a
t.j. neopredmetenih sredstev, ki so postali premoženje ključnega pomena v podjetju. Treba se
je bilo preusmeriti na rezultate in preseči tradicionalni pristop »cost product« kontroliranja
stroškov.

10
Aksiom glasi:

1. O čemer se ne pogovoriš, ne moreš obvladovati.

2. Česar ne meriš, o tem se ne gre pogovarjati.
3. Ne moreš meriti, česar ne definiraš.
4. Česar ne razumeš, tudi ne moreš opredeliti.

Gospodarjenje je obvladovanje ekonomije: je torej temeljna naloga vseh tistih, ki sodelujejo

pri poslovodenju. Odgovorne osebe morajo upoštevati pravila ekonomike, pa tudi vzpostaviti
učinkovito povezavo med ekonomiko in računovodstvom.

Management je odgovoren za aktivacijo premoženja v podjetju (HRM), za ohranjanje in rast

premožena, poročanje in s tem za pripravo letnega poročila in njegove osrednje vsebine, kar
so bilanca stanja in izkaz poslovnega izida. Slednje se lahko sestavi na osnovi enotnega (v
času in prostoru) evidentiranja dogodkov in stanja ekonomskih kategorij v skladu z enotnim
kontnim načrtom. Točno je določeno, kateri konti razredov sodijo v bilanco stanja in kateri v
izkaz poslovnega izida potem ko so skozi vse leto sproti evidentirani v glavni knjigi.

Računovodstvo in pravno-informacijski sistem Republike Slovenije

Pravno-informacijski sistem Republike Slovenije omogoča brezplačen dostop do

zakonodajnih in drugih javnih dokumentov državnih organov in nosilcev javnih pooblastil v
Republiki Sloveniji ter dokumentov, ki jih izdajo institucije Evropske unije in Sveta Evrope.
Gre za pomembne dokumente, ki jih morata spremljati tako računovodska kot finančna
služba, kot tudi lastniki in vodstvo organizacije.

Spletišče PIS ponuja dostop do:

- spletne različice izdaje Uradnega lista Republike Slovenije,

- uradnih in neuradnih prečiščenih besedil predpisov Republike Slovenije,
- predpisov samoupravnih lokalnih skupnosti,
- primarne in sekundarne zakonodaje Evropske unije, ki je predmet prenosa v pravnem redu
Republike Slovenije,
- odločitev Ustavnega sodišča,
- sodne prakse Vrhovnega sodišča, višjih sodišč, Upravnega sodišča ter Višjega delovnega in
socialnega sodišča,
- zgodovinske sodne prakse sodišča Unije,
- odločb Evropskega sodišča za človekove pravice, izdanih na podlagi vlog slovenskih
državljanov, in
- drugih koristnih informacij, povezanih s pravnim redom Republike Slovenije.

Spletišče PIS vsebuje:

- možnosti za različno iskanje in omejevanje iskanja ter brskanje po posameznih zbirkah,

- možnosti za prikaz in/ali prenos dokumentov v formatih PDF, HTML, DOC,
- analitične metapodatke za vsak dokument,

11
 - koristne povezave do spletnih strani državnih ustanov ter drugih dokumentacijskih in
informacijskih virov.
V podjetniškem sektorju delujejo mikro, majhna, srednje velika in velika podjetj – vsa
poslovodstva morajo poznati temeljne ekonomske zakonitosti in kontekst poslovanja (zgornji
dokumentu) zato, da jih upoštevajo pri svojih politikah ukrepanja.

Velikost podjetja je pomembna zato, ker vpliva na dejstvo, katere zaključna računovodska in
davčna poročila bo morala družba oddati, kaj in v kakšnem obsegu mora poročati državnim
organom (npr. tudi Statističnemu uradu RS) ter ali je zavezana k revidiranju svojih poslovnih
izkazov ali ne. V Sloveniji je velikih podjetij najmanj in večina njihovih lastnikov prihaja iz
tujine. Največ je mikro in majhnih podjetij, slednja tudi ustvarjajo največ zaposlitev. Enaka je
struktura v Evropski Uniji.

Velikost podjetja se določa na osnovi računovodskih podatkov. Ti služijo kot kriteriji za

razmejitev velikosti. Čisti prihodki so podatek pridobljen na osnovi izkaza poslovnega izida.
Vrednost aktive je podatek, ki je vzet za kriterij iz bilance stanja. Čeprav število zaposlenih ni
računovodski podatek, pa je zabeležen v bilanci stanja in sicer kot povprečno število
zaposlenih v poslovnem letu. Treba je vedeti, da slednji podatek ni povsem uporabljiv za
razne primerjave, ker je v R Sloveniji veliko pogodbenih in zaposlitev za določen čas.

Slika Poslovodenje in družbeno-ekonomski kontekst, v katerem potekajo aktivnosti.

Vir: Lasten.

12
Poglavje 2 Računovodstvo - opredelitev in razvoj

Funkcije računovodstva

Računovodstvo je pomemben sistem, ki omogoča spremljanje vseh ekonomskih dejavnikov,

ki sestavljajo vsakodnevno poslovanje in delovanje. Računovodstvo je sistem in informacijska
funkcija, ki podpira gospodarjenje, poslovanje in finančno funkcijo. Da bi obstajal red in
urejenost, da bi bili podatki transparentni in pravočasno na voljo uporabnikom, ki jih
potrebujejo za različne odločitve, je pomembno, da je vzpostavljen ustrezen sistem
računovodenja. V tem sistemu pa je treba stalno spodbujati dobro računovodsko prakso in
pregledno finančno poslovanje. Dobra računovodska praksa ne prispeva le k pripravi in
predstavitvi visoko kakovostnih računovodskih in finančnih informacij, ampak tudi k pripravi
visoko kakovostnih informacij za vodstvo, kar spet zagotavlja dobro podlago za preudarne
vodstvene odločitve.

Računovodenje je zapisovanje poslovnih, finančnih in izrednih transakcij, je disciplina, ki

procese in aktivnosti informacijsko spremlja, hkrati pa je računovodski jezik tudi jezik
sporazumevanja med posameznimi poslovnimi funkcijami. Vse, karkoli se v podjetju zgodi –
kot poslovni, finančni ali izredni dogodek – zabeleži računovodstvo. Vrednostno spremlja vse
dogodke, ki kakorkoli vplivajo na sredstva, obveznosti do virov sredstev ter na prihodke in
dohodke.

Pristojnosti računovodske službe so, da opravlja plačila, tekoče ureja, zajema, knjigovodsko
evidentira in sporoča podatke, pripravlja obvezne računovodske izkaze, izvaja računovodski
nadzor in nadzor nad izpolnjevanjem terjatev in plačilom obveznosti ter arhivira izvirnike
knjigovodskih listin.

13
Vrste in ekonomska vrednost računovodskih informacij

Gospodar mora poslovati odgovorno, računovodenje podpira njegov sistematični pristop v

okviru katerega management lahko posluje kot dober gospodar: učinkovito, hkrati pa mu
računovodstvo, ki je njegov instrument pripravljen za uporabo, omogoča dosegati optimalne
rezultate.

Informacije so lahko kvantitativne in nekvantitativne. Kvantitativne informacije so vedno

izražene s številkami, nekvantitativnih informacij pa se ne da izraziti s številkami.

Slika. Vrste informacij

INFORMACIJE

NEKVANTITATIVNE KVANTITATIVNE

INFORMACIJE INFORMACIJE

RAČUNOVODSKE NERAČUNOVODSKE
INFORMACIJE
INFORMACIJE

FINANČNO STROŠKOVNO

RAČUNOVODSTVO RAČUNOVODSTVO

Vir: Hočevar et al., 2000, str. 16.

Računovodske informacije so namenjene notranjim in zunanjim uporabnikom.

Pristop managementa do računovodstva

Management je ena od treh skupin ljudi, ki delujejo v poslih skupaj in med katerimi se
odigravajo temeljna nasprotja interesov. Te tri skupine so: lastniki, managerji in zaposleni.

Lastniki, ki upravljajo, imajo interes ne le ohraniti, ampak tudi povečevati vrednost svoje
lastnine. Managerji ne nosijo nobenih tveganj, ker niso lastniki premoženja podjetja. A
ukrepanje managementa mora biti sistemsko: to pomeni, da nič ni prepuščeno naključju,

14
določeni so procedure, postopki, pravila, prioritete. Sposoben management uveljavi ustrezen
poslovni model in zna ravnati z neotipljivim premoženjem. Vsi vedo, da je usposabljanje
zaposlenih pomembno, tudi realizirajo ga, ne obvladajo pa pretvarjanja znanja v rezultate.
Zato je še posebej pomembno, kako ravna tudi s potenciali, ki so v ljudeh (human resource
management, HRM). Njegova je naloga glede potencialov, ki so v ljudeh, kar je bistveno več
kot gledati na zaposlene zgolj kot na kadre. Poimenovanje v angleščini to namreč tudi pove:
ang. human resource management, HRM, slov. obvladovanje potencialov, ki so v ljudeh.

Računovodstvo managementu omogoča sistematično obvladovanje poslov. V ta namen je

računovodstvo vpeljalo v poslovni sistem ključni sistem, ki je kontni načrt in po katerem je
informacijsko komunikacijska tehnologija omogočila najsodobnejšo vrsto sistemskega
nadzora. Sistemske vrste nadzora so: spremljanje (monitoring), revizija in evalvacija.
Prednosti sistematike omogočajo strategijo ciljno usmerjanih stroškov (target costing),
management obvladovanja zmogljivosti (capacity management), management naravnan na
procese (process-based management), management naravnan na izpeljavo nalog (performance
management), itn. Slednji je v procesu, ko je usmerjen na rezultate (ang. result based
management), odgovoren za funkcioniranje vseh delov firme in odgovoren za outpute (izide
aktivnosti) in rezultate.

V novi ekonomiji so najpomembnejša tista sredstva, ki se jih ne moremo neposredno

dotakniti, to so neopredmetena (ang. intangibles). Zato novi pristop managementa inovacij
terja nadaljni razvoj računovodenja. Neopredmetenih sredstev se namreč tudi ne more zavesti
v računovodski sistem na tradicionalni način. Tradicionalno je stroškovno računovodstvo, ko
je vsa pozornost namenjena nastajanju stroškov. Pri tradicionalnem načinu se tudi prejme
zunanje listine in na podlagi zunanjih listin evidentira. Pri sodobnem računovodstvu, ki ga
potrebuje management pa je ključnega pomena aktivirati znanje v zaposlenih, hkrati pa
neopredmeteno premoženje identificirati (pripoznati), meriti in vrednotiti. Treba kreirati nove
dokumente in knjižiti na osnovi notranjih listin. Treba je ugotoviti potencialni doprinos do
rezultatov in priznati njihov pomen, potrebno je torej identificirati, izmeriti in ovrednotiti vsa
sredstva, ki so na razpolago v podjetju – opredmetena in neopredmetena. Po računovodskih
standardih pa je odločitev lastnika, ali se to prikaže ali ne v računovodskih izkazih (ang.
financial statements).

Računovodska načela, usmeritve in predpostavke

Namen računovodskih načel in metod je, da prikažejo, kako je treba učinke transakcij in
poslovnih dogodkov evidentirati v računovodskih izkazih. Dve načeli, "delujoča organizacija"
in "doslednost" veljata kot temeljni.

Delujoča organizacija (going concern) kot načelo pomeni, da organizacijo obravnavamo kot
delujoče podjetje, kar pomeni, da bo v dogledni prihodnosti še vedno poslovala. Gre za
predpostavko, da organizacija nima niti namena niti potrebe, da bi prenehala poslovati ali
pomembno skrčila obseg poslovanja.

Doslednost je načelna usmeritev, ki predpostavlja, da bodo pristop in izbrane metode ostale

dosledno enake iz enega v drugo obračunsko obdobje. N.pr.: ni sprememb v organiziranosti.

15
Temeljni računovodski predpostavki sta
1. upoštevanje nastanka poslovnih dogodkov in
2. upoštevanje časovne neomejenosti delovanja (ang. going concern).
Prva predpostavka pomeni, da je treba računovodske izkaze sestavljati na podlagi
računovodenja, ki je zasnovano na temeljnih poslovnih dogodkih. Pri takšnem računovodenju
se poslovni dogodki pripoznajo, ko se pojavijo, in ne šele ob plačilu.
Druga predpostavka pomeni, da je treba računovodske izkaze sestavljati, kot da bo
organizacija nadaljevala poslovanje v nedoločljivi prihodnosti in kot da nima niti namena niti
potrebe, da bi ga povsem ustavila ali pomembno skrčila.

Usmeritve pa so napotki računovodjem glede njihove previdne uporabe in evidentiranja

podatkov, o dajanju prednosti vsebine pred obliko in glede pomembnosti.

a. Previdnost: Previdnost zahteva razsodno ovrednotenje dejstev, da bi preprečili

tveganje, da se ne prenašajo v prihodnost sedanje negotovosti, ker lahko škodljivo vplivajo na
sredstva in rezultate organizacije.

b. Prednost vsebine pred obliko: Transakcije in druge poslovne dogodke v

življenju organizacije je treba obračunavati in predstavljati v skladu z njihovo
vsebino in finančno stvarnostjo in ne slediti zgolj njihovemu poimenovanju,
ker ni rečeno, da za besedo stoji njihova prava vsebina. Pravo vsebino mora
računovodja še preveriti. Primeri: čeprav so koncesije v zdravstvu pravno
določena kategorija, po vsebini računovodskih standardov ne zadoščajo
konceptu koncesije. N.pr. če podeli država koncesijo, se pričakuje, da se bodo
pojavili prihodki, ki jih plačuje prejemnik za koncesijo, pri organizaciji
prejemnici za zaračunavajo stroški prejete koncesije.

c. Pomembnost: po višini denarnega zneska, glede vsebine in glede na kontekst.

Aktivnosti, ki potekajo ali dogodki, ki se zgodijo na javnem zavodu ali v
podjetju ipd., potekajo z določenim namenom. Tako so vsebine aktivnosti, od
katerih se pričakuje, da potekajo v dobro človeka, ali da podpirajo trajnostni
razvoj, da doprinašajo k prihodkom ali večajo premoženje.
Kontekst – ozadje podjetništva v mali državi je popolnoma drugo kot v veliki.

V javnem sektorju so potrebne naslednje informacije z ozirom na cilje:

a. priskrbeti uporabnikom informacije, ki jih potrebujejo;

b. povedati uporabnikom, ali so bili proračun in posli med poslovnim letom

izvajani v skladu z zakonskimi zahtevami;

c. pomagati uporabnikom do boljšega razumevanja narave vsebine, velikosti in

obsega aktivnosti javnega sektorja in finančnih razmer;

d. pomagati uporabnikom razumeti in napovedati, kako javni sektor financira

svoje aktivnosti;

16
 e. pomagati uporabnikom razumeti in napovedati rezultate in učinke politik
ukrepanja in aktivnosti javnega sektorja;

f. pomagati uporabnikom ugotoviti, ali je javni sektor dosegel svoje cilje

(rezultate in učinke), in ugotoviti tudi stroške njegovih aktivnosti.

Cilj računovodskih izkazov je dati uporabnikom teh računovodskih izkazov informacije o

finančnem položaju, izpeljavi aktivnosti in izvedbi dejavnosti in spremembah. Pri javnem
sektorju pa je poleg omenjenih dodatni cilj finančnih izkazov dati tudi informacije o
skladnosti delovanja z zakonskimi zahtevami, zato da se zagotovi, da je organizacija ustrezno
odgovorna za računovodenje.

Računovodski sistem in kontni okvir

Bistvo računovodskega sistema, v okviru katerega računovodenje utemeljeno deluje, je kontni

okvir. Računovodstvo namreč sistematično obvladuje in ima pod nadzorom ekonomske
kategorije. Te so nujni dejavniki, sprožilci in gonila poslov in aktivnosti, ki jih je treba
spremljati, ker so usodno pomembni za performanse, za rezultate in odgovorno upravljanje in
management.

Kontni okvir podjetniškega sektorja se razlikuje od kontnega okvira javnega sektorja; oba pa
sta določena z zakonom in razdeljena na 10 razredov: od 0 do 9. V desetih razredih so točno
na določena mesta razporejene ekonomske kategorije. Lastnosti ekonomskih kategorij
vsakega od desteih razredov so razredu specifične. N.pr. dolgoročna sredstva so premoženje,
ki podpira ustvarjanje nove vrednosti skozi več let.

Enotni kontni okvir javnega sektorja.

0 DOLGOROČNA SREDSTVA IN SREDSTVA V UPRAVLJANJU

1 KRATKOROČNA SREDSTVA, RAZEN ZALOG IN AKTIVNE ČASOVNE
RAZMEJITVE
2KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IN PASIVNE ČASOVNE RAMEJITVE
3 ZALOGE
4 ODHODKI IN DRUGI IZDATKI
5 RAČUN FINANCIRANJA
6 PROST
7 PRIHODKI IN DRUGI PREJEMKI
8 UGOTOVITEV REZULTATA
9 LASTNI VIRI IN DOLGOROČNE OBVEZNOSTI

Deset razredov ekonomskih kategorij po kontnem okviru gospodarskih družb je drugačen

4,5,6 razredu. Znotraj kontnih okvirov pa so nadaljnje razlike po ekonomskih kategorijah.
N.pr. podjetniški sektor ne pozna ekonomske kategorije “sredstva v upravljanju”. Sredstva v
17
upravljanju se pojavijo zato, ker je lastnik država (n.pr. fakultetna poslopja) ali občina (vrtci,
osnovne šole, lekarne, itd.).

Kontni načrt gospodarskih družb

RAZRED 0 dolgoročna sredstva

RAZRED 1 kratkoročna sredstva, razen zalog in kratkoročne aktivne časovne razmejitve
RAZRED 2 kratkoročne obveznosti (dolgovi) in kratkoročne pasivne časovne razmejitve
RAZRED 3 zaloge surovin in materiala
RAZRED 4 stroški
RAZRED 5 prost
RAZRED 6 zaloge, proizvodov, storitev, blaga in nekratkoročnih sredstev (skupine za
odtujitev) za prodajo
RAZRED 7 odhodki in prihodki
RAZRED 8 poslovni izid
RAZRED 9 kapital, dolgoročne obveznosti (dolgovi) in dolgoročne rezervacije

Poleg dveh navedeni obstajajo v Slovenskih računovodskih standardih še: priporočen enotni
kontni načrt za samostojne podjetnike posameznike, zadruge, nepridobitne organizacije –
pravne osebe zasebnega prava ter društva in invalidske organizacije.

Kontni okvir in ekonomske kategorije

Kontni okvir je logična sistemska razvrstitev ekonomskih kategorij po razredih in skupinah.

Od kod izvira ta logika?

Posli in z njimi povezani poslovni procesi se odvijajo zato, da subjektom – pravnim in

fizičnim – zagotavljajo obstoj in razvoj. Poslovnega procesa si ni mogoče zamisliti brez
neobhodnih temeljnih njegovih prvin, ki so: delovna sredstva (stroji, zgradbe,...), predmeti
dela (orodje, surovine,...), management, delavci in storitve. Vse našteto, so nepogrešljive
sestavine ekonomike. Ker so se kategorizirale kot nepogrešljive za doseganje rezultatov
ekonomije, so poimenovane za ekonomske kategorije. In tako so vse ekonomske
(gospodarske) kategorije, v katerih je potencial, ki lahko pomembno doprinaša k rezultatom
organizacije, razvrščene v kontnem načrtu. Ekonomski subjekti pa uporabljajo isti načrt, kar
omogoča primerjavo v času in prostoru.

O vseh ekonomskih kategorijah – o njihovem stanju in gibanju - management poroča v

računovodskih izkazih. V angleškem jeziku so to »financial statements« - finančni izkazi in
tudi zakonodaja EU govori o finančnih izkazih. Izraz finančni izkazi uporablja tudi javni
sektor. Računovodenje se tesno prepleta s področjem financ. V drugih državah večinoma je
tudi zakonsko določena bvezna ločenosti med osebo, ki opravlja posle knjigovodstva in posle
računovodstva, kar pa je v primeru s.p. in sploh majhnih organizacij zelo težko zagotoviti, saj
ustvarjeni prihodki ne zagotavljajo dveh bruto plač (za zaposlenega računovodjo in
knjigovodjo).

Sprintaj si Kontni načrt; rabil ga boš vsako uro in s seboj ga prinesi na izpit.

18
Kontni načrti so objavljeni na www.sir.si; Slovenski institut za revizijo 2015 in v Uradnem
listu RS.

Temeljni instrument brez katerega računovodstvo in ekonomika ne moreta delovati, je torej

kontni načrt. Ta v svoj sistem z govorečimi šiframi zajema vse ekonomskega kategorije, ki
nastopajo v poslovnih procesih. Vsaka ekonomska kategorija ima v večini podjetij enolično
določeno trimestno šifro: prvo mesto označuje razred, prvi dve mesti skupino in tri mesta
konto. Za zelo velike organizacije število tromestnih kontov ne zadošča za spremljanje
poslovanja. Zato se lahko odločijo za večmestne konte, z 4,6,9,12 mesti – morajo pa to
zapisati v Pravilniku o računovodstvu oz. Finančnem pravilniku.

Poslovodstvo nujno potrebuje ažurne informacije, pretežno iz računovodstva, ker mora biti
sposobno, da hitro odreagira na izzive (razvoj, inovacije, konkurenca), probleme in tveganja.
Tako mu je v pomoč računovodski sistem, ki spremlja in proučuje poslovne procese in stanja
v podjetju, ter ga na osnovi le teh oskrbuje s kakovostnimi, zanesljivimi in popolnimi
informacijami. Zato se evidentira vse dogodke, jih ureja in razvršča po kontnem načrtu tudi
zato, da vzpostavi red in urejenost.
Primer: Šifre in imena najpogostejših kontov:

110 – transakcijski račun

220 – kratkoročne obveznosti do dobaviteljev

120 – kratkoročne terjatve do kupcev

Navedene tromestne šifre so govoreče in imajo temelj v sistemu: temeljijo na določilih v

kontnem okviru.

N.pr. 220 – kratkoročne obveznosti do dobaviteljev

prvo mesto je razred 2 Kratkoročne obveznosti, prvi dve mesti 22 pomenita skupino. Prva tri
mesta skupaj pa kratkoročne obveznosti do dobaviteljev

Stroški

Po naravi ali vsebini ločimo štiri glavne vrste stroškov, ki so naslednje:

 stroški delovnih sredstev,

 stroški predmetov dela,
 stroški storitev in
 stroški dela.
Strošek opredelimo kot vrednostno izražen potrošek poslovne prvine.

strošek = potrošek x cena/enoto potroška

Da lahko govorimo o stroških morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

 imeti moramo opravek s prvino poslovnega procesa,

 gre za trošenje kake prvine poslovnega procesa,
 prvino poslovnega procesa moramo znati izraziti vrednostno,

19
  cenovno izraženi potroški morajo biti smiselno povezani z nastajanjem poslovnih
učinkov in
 cenovno izraženi potroški prvin poslovnega procesa ne smejo presegati utemeljenega
zneska.

Stroški amortizacije

Osnovna sredstva se morajo amortizirati zato, ker njihova vrednost sčasoma preide na
vrednost produktov in storitev; zato mora management vnaprej poskrbeti, da bo zaračunal v
produkte tovrstni strošek in da bo imel na razpolago potrebe vire, ko bo treba – zaradi
funkcionalne ali pa ekonomske izrabe – nabaviti novo sredstvo.

Najvišja letna amortizacijska stopnja po določbah zakona znaša za:

1. gradbene objekte, vključno z naložbenimi nepremičninami, 3%;
2. dele gradbenih objektov, vključno z deli naložbenih nepremičnin, 6%;
3. opremo, vozila in mehanizacijo 20%;
4. dele opreme in opremo za raziskovalne dejavnosti 33,3%;
5. računalniško, strojno in programsko, opremo 50%;
6. večletne nasade 10%;
7. osnovno čredo 20%;
8. druga vlaganja 10%.

Koliko let bo trajalo amortiziranje? Ker imamo amortizacijo izraženo z odstotki, izračunamo leta tako
da 100 (100%) delimo s številko, n.pr. 50%. Torej, pri 50% letnem odpisu traja amortiziranje 2 leti.

Amortiziranje je razporejanje vrednosti amortizirljivega sredstva na zneske, ki ga v ocenjeni

dobi njegove koristnosti popolnoma zapuščajo in pomenijo stroške. Stroški amortizacije se
pripoznavajo na podlagi doslednega razporejanja amortizirljivih zneskov opredmetenih
osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev po posameznih obračunskih obdobjih, v katerih
izhajajo iz njih gospodarske koristi. Amortizirljiva sredstva so sredstva, ki se uporabljajo v
obdobju, daljšem od poslovnega leta, imajo omejeno dobo koristnosti ter so namenjena
uporabi pri proizvajanju ali dobavljanju proizvodov in storitev, se posojajo drugim za plačilo
ali se posedujejo iz drugih razlogov (Ur. l. št. 118/06, str. 13610).

Čeprav zakon določa amortizacijske stopnje, družba samostojno določa letne amortizacijske
stopnje na podlagi predvidene dobe koristnosti. Ta je odvisna od pričakovanega fizičnega
izrabljanja, pričakovanega tehničnega staranja, pričakovanega gospodarskega staranja in
pričakovanih zakonskih ali drugih omejitev uporabe.

Stroški amortizacije so zneski nabavne vrednosti osnovnih sredstev poslovnega sistema

(opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih dolgoročnih sredstev), ki v posameznih
obračunskih obdobjih prehajajo iz teh sredstev v nastajajoče poslovne učinke (t.j. produkte).

S t.i. amortizacijskimi sredstvi se namreč v podjetju nadomešča stara in nabavlja nova. Na

dobo koristnosti osnovnega sredstva vplivajo: intenzivnost uporabe, izmen in podobno.
Družba se odloči, katero metodo bo uporabljala: enakomerno časovno amortiziranje, padajoče

20
časovno amortiziranje, rastoče časovno amortiziranje ali funkcionalno/uporabnostno
amortiziranje.

Pri izbiri metode amortiziranja mora družba upoštevati načelo vzporejanja prihodkov in
odhodkov zaradi realnosti izkazovanja letnih poslovnih izidov. Enakomerno časovno
amortiziranje uporablja družba v tistih skupinah opredmetenih osnovnih sredstev, v katerih so
pripadajoči prihodki od prodaje proizvodov ali storitev proizvedenih oziroma opravljenih s
pomočjo teh sredstev v letih uporabe enakomerni. Če so prihodki od prodaje proizvodov in
storitev v letih uporabe zmanjšujejo, uporablja družba metodo padajočega časovnega
amortiziranja, pri naraščajočih prihodkih pa metodo naraščajočega časovnega amortiziranja.
Uporabnostno amortiziranje temelji na fizičnem obrabljanju sredstev, ki je neposredno
odvisno od njegove uporabe. Vezano je na količino proizvodov in opravljenih storitev ali ure
njegovega dela. Če vzorca uporabe ni mogoče zanesljivo ugotoviti, se uporabi metoda
enakomernega časovnega amortiziranja.

Primer: Podjetje Jagoda je imelo v bilanci stanja proizvajalno opremo z nabavno vrednostjo
2.000.000 EUR. Podjetje je ocenjevalo, da bo lahko po preteku življenjske dobe (5 let)
sredstvo imelo preostalo vrednost v višini 60.000 EUR.
Izračunajte amortizirljivi znesek, t.j. znesek, ki ga je treba amortizirati ali redno mesečno
odpisovati njegovo vrednost, ali – rečeno v računovodskem jeziku – preko ustreznih kontov,
med njimi tudi konto popravek vrednosti postopoma zmanjševati vrednost sredstva.

Amortizirljivi znesek = nabavna vrednost – preostala vrednost

Amortizirljivi znesek = 2.000.000 – 40.000 = 1.960.000 EUR

Podjetje se lahko odloči med naslednjimi metodami amortiziranja:

 enakomerno (linearno) časovno amortizacijo,

 rastočo (progresivno) časovno amortizacijo,
 padajočo (degresivno) časovno amortizacijo ali
 funkcionalno amortizacijo.

Doba koristnosti posameznega opredmetenega osnovnega sredstva ali neopredmetenega

osnovnega sredstva je odvisna od:

 pričakovanega fizičnega izrabljanja,

 pričakovanega tehničnega staranja,
 pričakovanega gospodarskega staranja ter
 pričakovanih zakonskih in drugih omejitev uporabe.

Poslovni sistem samostojno določi:

 metodo amortiziranja amortizirljivih osnovnih sredstev,

21
  letno amortizacijsko stopnjo in
 razporeditev letne amortizacije na posamezna obračunska obdobja.
am. znesek = 1.960.000 EUR

doba koristnosti = 5 let

strošek amortizacije na leto = am. znesek / doba koristnosti

= 1.960.000 / 5 = 392.000 EUR

Ta letni znesek pa je treba še razdeliti na redno mesečno obračunavanje amortizacije:

strošek amortizacije na mesec = str. am. na leto / 12 = 392.000 / 12 = 32.666,67 EUR

Kako se poknjiži amortizacija vsak mesec? Vrednost opreme se zmanjšuje na kontu nabavne
vrednosti opreme s pomočjo konta popravek vrednosti opreme (dogodek 1), nato pa nastane
strošek amortizacije (rečemo se zaračuna strošek amortizacije) s knjiženjem na konto
popravek vrednosti in obremeni leva stran konta strošek amortizacije (dogodek 2).

Primer knjigovodskega evidentiranja:

nabavna vrednosti opreme popravek vrednosti opreme strošek amortizacije

z.s. 32.666,67 (1) 32.666,67 32.666,67 (2)32.666,67

1.000.000 (1) (2)

Stroški materiala in storitev

Običajno je, da proizvodna podjetja, ko kupijo ustrezno vrsto materiala, le-tega dajo na
zalogo. Ko ga dajo v uporabo, pa evidentirajo prenos iz zaloge (razred 3) v razred 4 (stroški).,
kar je prikazano v primeru. Številka v oklepaju (1) označuje dogoek 1 in sicer, ker gre za
dvostavno knjigovodstvo, je dogodek prikazan v paru.

Podjetje Jagoda je dalo v proizvodnjo 5.000 EUR materiala X.

zaloga materiala strošek materiala

Z.st. 5.000 (1) 5.000 (1)

5.000

Stroški storitev so stroški prevoznih storitev, proizvajalnih stopenj, ki jih opravijo drugi,
komunalnih storitev, telekomunikacijskih storitev, najemnin, zavarovalnih premij, storitev
plačilnega prometa in podobni stroški. Med stroške storitev se štejejo tudi stroški po

22
pogodbah o delu, pogodbah o avtorskem delu, stroški štipendij in šolnin, povezanih s
poslovanjem podjetja, in podobni stroški.

Stroški dela so:

 plače, ki pripadajo zaposlencem, v kosmatem znesku;

 nadomestila plač, ki skladno z zakonom, kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi
pripadajo zaposlencem za obdobje, ko ne delajo, v kosmatem znesku, ki bremeni
podjetje;
 dajatve v naravi, darila in nagrade zaposlencem ter zanje plačani ali njim povrnjeni
zneski, ki niso v neposredni zvezi s poslovanjem;
 odpravnine, ki pripadajo zaposlencem, ko nehajo delati v podjetju, ter
 dajatve, ki se dodatno obračunavajo od gornjih postavk in ki bremenijo izplačevalca.

Stroški in njihovo zaračunavanje-kalkuliranje

Stroškovno mesto je namensko, prostorsko ali stvarno zaokrožen del podjetja, na katerem
ali v zvezi s katerim se pri poslovanju pojavljajo stroški, ki jih je mogoče razporejati na
posamezne začasne ali končne stroškovne nosilce in je zanje nekdo odgovoren.

Stroškovni nosilec je poslovni učinek, zaradi katerega se pojavijo stroški in s katerim jih je
treba tudi povezovati.

Pomembna je kalkulacija proizvodne ali lastne cene produkta. To je tudi edina kalkulacija, ki
je tudi razglašena v slovenskih računovodskih standardih.b

Sestavine kalkulacije lastne cene so:

 neposredni stroški materiala,

 neposredni stroški dela,
 drugi neposredni stroški,
 posredni proizvajalni stroški v ožjem pomenu oziroma pri trgovinski dejavnosti
nabavna vrednost trgovskega blaga,
 posredni stroški nakupovanja,
 posredni stroški prodajanja,
 posredni stroški splošnih služb,
 posredni stroški obresti in
 neposredni stroški prodaje.

23
Poglavje 3. Poslanstvo, vizija, strateški cilji in vloga računovodstva pri
obvladovanju ekonomskih kategorij

Računovodstvo v kontekstu oblikovanja, poslanstva, vizije, strategije in ciljev podjetja

Poslanstvo podjetja določi temeljne vrednote. Z jasno določenim poslanstvom je tudi

pregledno določena ali transparentna njegova odgovornost tako do notranjega kot do
zunanjega okolja. Na osnovi poslanstva lastniki podjetja snujejo svojo vizijo in nato določajo
konkretno strategijo poslovanja in delovanja organizacije. Pri tem na poslovanje odločilno
vplivajo konkretno vplivajo ekonomsko okolje, družbenopolitično, kulturno, tehnološko
okolje, delovanje trgov (kapitala, dela, storitev in blaga).

Najpomembnejši podatek – to je bruto domači produkt – temelji na poročanju z

računovodskimi izkazi. V Sloveniji se ta poročila (letno poročilo z
finančnimi/računovodskimi izkazi) pošlje AJPES-u, javni sektor pa Finančni upravi. Te v
nadaljnjo metodološko obravnavo posredujejo poročila SURS – Statističnemu uradu
Republike Slovenije.

Preglednica: Najpomembnejši dejavniki notranjega in zunanjega izvora.

NOTRANJI ZUNANJI

24
 LJUDJE izobrazba, usposobljenost TRG rast, upadanje, spremembe

ORGANIZACIJA struktura, povezave TEHNOLOGIJA razvoj, substituti

KOMUNIKACIJE neformalne, EKONOMIJA trdnost valute, izvoz

informacijski sistem
DRUŽBENO OKOLJE prodajni običaji,
PRODUKTI kakovost, stroški praksa zaposlovanja

PROIZVODNJA narava proizvodnje, ZAKONODAJA onesnaževanje okolja,

kapaciteta
FINANCE likvidnost, dobiček, izgube
ZNANJE tehnika, tehnologija, trg
ZAUPANJE KUPCEV ugled,...
zaščita potrošnika, zakonodaja glede
produktov in storitev
TRAJNOST (sustainability): narava, viri,
energija,...

Vir: Lastno delo po Study of external and internal factors affecting enterprise’s stability,
Zinovieva, C.T., Kuznetsova, M.V. idr., 2016.

Poslanstvu dajejo okvir vrednote, do katerih ima lastnik svoj odnos, vizija pa je okvir, ki
predstavlja potenciale, s katerimi je možno doseči rezultate. Kako, na kakšen način – to pa je
naloga strateškega managementa, ki mora dobro poznati podatke, ki jih nudi računovodstvo.

Slika. Zaporedje aktivnosti v pristopu in procesih dolgoročnega načrtovanja.

POSLANSTVO

VIZIJA

STRATEGIJA

OPERATIVNI NAČRTI

Pomen oblikovanja strategije je v tem, da nakaže pot uresničevanja vizualiziranih zamisli. Za

strateške odločitve je pomembno, da se oblikujejo v skladu z možnostmi: to pomeni, da
upoštevajo vire, hkrati pa potrebe in možnosti časa in prostora kontekst).

Temeljni interes lastnika v kapitalističnem produkcijskem sistemu je, da ohrani vrednost virov
in ustvari čim večji dobiček. Lastnik opredeli strategijo podjetja na trgu, od managementa pa
pričakuje, da cilje, ki jim daje okvir strategija, z vso odgovornostjo za rabo virov in do
uporabe dogovorjenih načel, tudi doseže. Zato strategija temelji na poslanstvu in viziji, ki jo
določi lastnik.
25
Lastnik je najpomembnejši uporabnik računovodskih izkazov: v bilanci stanja razbere, ali se
je njegovo premoženje povečalo, ali se je povečal njegov kapital, kakšno je stanje obveznosti,
tako kratkoročnih kot dolgoročnih, itn. Bilanca stanja je torej najpomembnejši računovodski
izkaz.

Izkaz poslovnega izida pa prikazuje ustvarjene prihodke in odhodke; razlika je dobiček. Kako
pa bo dobiček uporabljen, odloča lastnik – kapitalist. Lahko se n.pr. odloči, da ga ne bo
uporabil za zasebne namene ali investiranje v drugo podjetje: v tem primeru ustvarjeni
dobiček poveča kapital v bilanci stanja. Računovodja pa potrebuje o tej odločitvi ustrezen
pisni sklep upravnega odbora.

Podjetništvo in dodana vrednost

V XXI. stoletju je prišlo do bistvenih sprememb: ponudba je prerasla vsa povpraševanja,

izredno pomemben produkcijski faktor je postalo znanje, ki se pojavlja v različnih vsebinah in
poimenovanjih. Bistvo podjetništva je postalo ustvarjanje nove in dodane vrednosti, ki mora
biti čim višja, saj podjetja in institucije le na takšen način zagotovijo svoje preživetje in rast.

Da so podjetja in države konkurenčni, se morajo odzivati izzivom trgov in globalne

konkurence, sprejemati in obvladovati morajo različna tveganja, da zaradi konkurence
vzdržijo, kar pa je možno le ob nenehnem lastnem razvoju. Zato pomen računovodenja
narašča, saj lahko nudi vse potrebne informacije za izpeljavo strategij in operativno
poslovanje.

Slika : Model strateškega tržnega poslovanja

STRATEŠKO NAČRTOVANJE
TAKTIČNA IZVEDBA

Poslanstvo Cilji Poslovna Trženjski Trženjske Trženjski

podjetja podjetja strategija cilji strategije načrt
podjetja

Vir: Potočnik, 2002, str. 43.

Pri strateških odločitvah pa je za podjetja pomembno, da mu ob strani stoji država in njene

institucije. Zato je zelo pomembno v XXI. stoletju, da v državi delujejo kakovostne institucije
s kakovostnimi kadri, ki so usposobljeni razumeti potrebe in izzive časa in prostora. N.pr. v
tej finančni perspektivi 2021-2027 je EU oblikovala nov instrument ukrepanja, ki so misije
zaradi petih ključnih problemov in izzivov trenutka življenja na zemlji. Ti problemi in izzivi
so vezani na: zdravje, podnebje, vodo, življenje v mestih in energijo. Zato pet misij deluje na
nivoju EU in v državah članicah EU.

26
Pomeni, da je dosežena stopnja institucionalizacije v državi v pomoč poslovanju in trženju: to
so organi oblasti, ministrstva, agencije, znanstveni in tehnološki parki, inkubatorji,
gospodarske zbornice, urad za intelektualno lastnino, banke, univerze, instituti, svetovalne
firme za majhna in srednje velika podjetja in raziskovalni centri. Ni dovolj le inovirati,
testirati in demonstrirati. Potreben je tehnološki transfer, licenciranje, treba je poskrbeti za
komercializacijo; komercializacija pomeni, da podjetje samo poskrbi za trženje in takšno
prodajo produkta, ki bo prinesla čim večjo dodano vrednost. Gre torej za potrebno, ustrezno in
dobro delovanje strateškega managementa skupaj z računovodstvom tako v javnem kot v
privatnem sektorju, njegovega povezovanja in pomoči institucij. Znanstveni in tehnološki
parki, inkubatorji, svetovalne firme, univerze in druge institucije pa skrbijo za usposabljanje
za posle, za inovacijski management, tehnološki management, podjetništvo, razvoj novih
produktov, za patentiranje in za blagovne znamke torej za znanje - know how in intelektualno
lastnino organizacij, ki v XXI. stoletju prinašajo največjo dodano vrednost.

Na dobičkonosnost najbolj vplivajo znanje, ki zagotavlja konkurenčnost produkta, strateške

povezave (ang. joint ventures and strategic alliances), previdnost pri patentiranju, publiciranje
in financiranje. Z instrumentom, ki je računovodstvo, imata lastnik in management dogajanje
pod kontrolo.

Naslednja preglednica prikazuje tipične ekonomske kategorije, ki predstavljajo tipične vrste

intelektualne lastnine za katero se razvija tudi njeno pravno varstvo. Za pravno ščitenje pa so
potrebne računovodske listine. Navedene kategorije intelektualne lastnine so ali pa niso
prikazane kot neopredmetena sredstva v bilanci stanja. N.pr. blagovna znamka se celo po
mednarodnih standardih ne prikaže; res pa je, da so borze, zaradi možnosti vpogleda v
vrednost podjetij in napovedovanje vrednosti delnic in obveznic, vse glasnejše v zahtevah po
javnem objavljanju in poročanju glede vrednosti blagovnih znamk.

Preglednica: Vrste produktov in ekonomske kategorije intelektualne lastnine, ter

pravna osnova nastanka lastnine za prihodke iz zaračunavanja pravic.
Vrsta produkta Vrste intelektualne lastnine, Pravna osnova nastanka lastnine in
ki so Pravno/ekonomske pravic iz nje za lastnika
kategorije

Inovativni produkti Patenti Registracija max. 20 let

Inovativni procesi Patenti Registracija

Kulturna, umetniška Copyright Ni registracije, pripadajo pa avtorju

in literarna dela avtorske pravice, za časa življenja in
po smrti, +50/70

Dizajn Registrirane pravice iz Registracija 10 –25 let

dizajna

Znaki razlikovanja Blagovna znamka Registracija, tudi uporaba pravic

(Trademark)

27
 Geografsko poreklo Kolektivni – skupni Odvisno od sprejetega sistema
produkti območja,
certifikacija ali specialni
sistem

Ključni produkcijski faktor so postali potenciali v ljudeh – znanje, intelektualni kapital,

inovativnost in razvita poslovna infrastruktura. Konkurenčnost daje ekonomske učinke, ki se
računovodsko spremljajo v okviru kontnega načrta po ekonomskih kategorijah, zbirajo in
merijo kot dodana ustvarjena vrednost. Na ustvarjeno dodano vrednost pa seveda bistveno
vplivajo odločitve lastnika in usposobljenost poslovodenja: ali in kako, na kakšen način n.pr.
modernizirati obstoječe kapacitete in izgradnja novih kapacitet, večja učinkovitost v
izkoristku virov (potenciali v podjetju so kadri, finančna sredstva, stvarno premoženje, know
how, patenti, licence, blagovne znamke ...).

Potenciali so dejansko sredstva ali viri (resursi), ki so prikazani na aktivni strani bilance
stanja. Vendar računovodski standardi ne zakonodaja ne zahtevajo, da so med viri v bilanci
stanja prikazani potenciali znanja, ki je v ljudeh. Ker aktivna stran bilance stanja prikazuje
premoženje podjetja, to pomeni, da če niso prikazani, je vrednost podjetja temu sorazmerno
manjša. Tak primer bilance je lahko zelo ugoden za nekoga, ki kupuje podjetje, saj je potem
njegova cena toliko manjša (ker je skrita dejanska vrednost premoženja podjetja).

Podjetje kot ponudnik izdelka ali storitev na trgu mora pokriti s prodajo, najmanj stroške, ki
so povezani s poslovanjem. Poslovni subjekti morajo ustvarjati dodano vrednost, kar terja od
managementa učinkovitost od poslovnega sistema in izbranega modela poslovanja pa uspešno
doseganje rezultatov. Management mora razumeti in izpeljati potrebne aktivnosti, da razvije
posle. Načelo min/max. namreč terja, ne le, da se obvladuje stroške, ampak je potrebna
kreativnost in z danimi viri realizirati kar največjo dodano vrednost.

“Proces ustvarjanja vrednosti ima svoj nevidni in vidni del ustvarjanja vrednosti” pravi guru
marketinga Kotler P., Keller, K.L.: 2006, str. 466. Zato tudi poimenuje procese za vidni del in
nevidni del ustvarjanja vrednosti. Tako vidni kot nevidni del aktivnosti potekajo vzporedno; a
z obojimi mora management poskrbeti, da ustvarijo čim večjo dodano vrednost. Proizvodnja v
okviru fizične izdelave produkta in njegove prodaje so: oblikovanje izdelka, nabava, izdelava,
cena, prodaja, oglaševanje, distribucija in storitve so vidni del; a največ doprinesejo nevidne
aktivnosti. Enako je vidni in nevidni del pri kreiranju računalniških programov, sistemov
ipd.,n.pr. Tudi računovodstvo mora voditi računa tako glede vidnega kot nevidnega dela. Ta
nevidna – neoprijemljiva sredstva (ang. intangibles) so postala celo bolj pomembna sredstva
ali premoženje podjetja, kot je prej veljalo za opredmeteno premoženje (stroji, ipd). Za
neopredmetena sredstva je kontni načrt rezerviran 00 skupino – neopredmetena sredstva.

Menedžment je v 21. stoletju pod vse večjim pritiskom, ne le da znižuje stroške, ampak da kar
najbolj učinkovito uporabi vse razpoložljive vire za čim večjo dodano vrednost. Tem večja bo

28
dodana vrednost, tem bolj bodo podjetje in posli konkurenčni, z dodano vrednostjo pa bo
možno ne le pokriti stroškov, ampak tudi financirati razvoj. Rezultati menedžmenta bodo tem
boljši, čim večja bo v procesu dosežena nova in dodana vrednost. dodana vrednost Želimo
takšne, v katerih je dodane vrednosti kar največ. Dodana vrednost je namreč eden najbolj
pogosto uporabljanih kazalnikov doseganja rezultatov.

dodana vrednost =

- kosmati donos iz poslovanja

- stroški blaga, materiala in storitev

- drugi odhodki iz poslovanja

Pritiski lastnikov po večji dobičkonosnosti in vse večja konkurenca terjajo od menedžmenta,

da razume položaj, da vzpostavi sistemsko ravnanje in nadzor, zato da obvladuje ne le stroške,
ampak da začrtane rezultate tudi doseže. Torej da zna uporabljati vse funkcije računovodstva,
ki so na razpolago.

Poglavje 4 Osnove knjigovodenja

Enostavno in dvostavno knjigovodstvo

Knjigovodstvo je le en del računovodstva; gre za evidentiranje dogodkov na osnovi kontnega

načrta.

Naslednja slika prikazuje knjigovodski proces – od evidentiranja dogodka do poročanja.

POSLOVNI DOGODEK

KNJIGOVODSKA LISTINA

POMOŽNA POSLOVNA KNJIGA

TEMELJNA POSLOVNA KNJIGA

29
RAČUNOVODSKI IZKAZI

LETNO POROČILO

Razlika med enostavnim in dvostavnim knjigovodstvom je koncept. Pri enostavnem

knjigovodstvu vsak dogodek zabeležimo samo enkrat, pri dvostavnem knjigovodstvu pa
dvakrat: vzrok in posledica dogodka.

Konkretno, podjetje kupi papir. V dvostavnem knjigovodstvu se najprej evidentira pridobitev

papirja (na ustrezen konto materiala) in nato nastanek kratkoročne obveznosti do dobavitelja,
ker bo treba plačati račun (n.pr. v roku 7 dni).

Temeljna zamisel ali koncept dvostavnega računovodstva je v dejstvu, da ima vsak dogodek
svoj vzrok (to je prvo evidentiranje) in svojo posledico (to je drugo evidentiranja). Dvostavno
knjigovodstvo sledi namreč konceptu, da gre za dogajanje v paru. Dvostavno knjigovodstvo
temelji na medsebojni povezanosti gospodarskih kategorij. To pomeni, da vsak poslovni
dogodek povzroča spremembo vsaj dveh ekonomskih/gospodarskih kategorij.

Nikakor izraza »enostavno« ne smemo enačiti z izrazom »preprosto«. Tu ni knjiženja v paru,

ampak le enkratna evidenca. Tu ni glavne knjige ampak se vodi knjiga prihodkov in
odhodkov. Enostavno knjigovodstvo je možno za samostojne podjetnike in društva. Odločitev
za enostavno knjigovodstvo je v domeni samostojnih podjetnikov in drugih fizičnih oseb, ki
opravljajo dejavnost in izpolnjujejo vsaj dva od treh kriterijev z merili, ki se sicer uporabljajo
tudi za določitev velikosti podjetja:

1. povprečno število delavcev ne presega tri,

2. letni prihodki so nižji od 50.000 evrov,
3. povprečna vrednost aktive, izračunana kot polovica seštevka vrednosti aktive na prvi
in zadnji dan poslovnega leta, ne presega 25.000 evrov.
Ko podjetnik navedene kriterije preseže v dveh zaporednih letih, mora začeti poslovne knjige
voditi po načelih dvostavnega knjigovodstva.

Primer vodenja poslovnih knjig v društvu, ki se je odločilo za enostavno knjigovodstvo

Knjiga prihodkov in odhodkov ima stolpce po vrstah prihodkov in odhodkov, kar skupaj z
drugimi evidencami ter popisom sredstev in obveznosti do njihovih virov omogoča sestavitev
izkaza poslovnega izida na koncu obračunskega obdobja. Knjiga terjatev in obveznosti je
razčlenjena po njihovih vrstah. Podatke o terjatvah in obveznostih ter njihovem poravnavanju
vpisuje društvo najmanj enkrat mesečno. Če pa društvo ne dosega evrov potem lahko vodi le
knjigo prejemkov in izdatkov oziroma blagajniški dnevnik, preostale podatke za letno
poročilo pa zagotovi z letnim popisom in ocenitvijo.

30
Društvo mora zagotoviti tudi po časovnem zaporedju urejene izpiske o spremembah stanja na
računih pri bankah. Društvo, ki ima v lasti ali finančnem najemu osnovna sredstva mora
voditi tudi register osnovnih sredstev. Vanj vpiše številko osnovnega sredstva, datum
pridobitve, ime, podatke o listini o pridobitvi, prvotno nabavno vrednost in podatke o
odtujitvi.

Knjižbe v poslovnih knjigah morajo temeljiti na verodostojnih knjigovodskih listinah in biti

opravljene najpozneje v mesecu dni od dneva izdaje ali prejetja teh listin. Društvo vodi
poslovne knjige na prostih listih, vezane ali prenesene v računalnik, tako da se lahko po
potrebi tiskajo ali prikazujejo na zaslonu. Poslovne knjige zaključi s stanjem na dan 31.
decembra. Registra osnovnih sredstev ne zaključuje.

Društvo pa mora v poslovnih knjigah ali posebnih evidencah izkazovati tudi podatke o porabi
namenskih javnih in drugih sredstev, prejetih za delovanje, za izvajanje posebnih socialnih
programov in naložbe.

Na temelju kontnega načrta je sestavljena glavna knjiga, ki danes ni več knjiga (čeprav se še
vedno tako imenuje) ampak računalniški program. Pa tudi sicer je v računovodstvu zelo malo
knjig: so programi in računovodski izpisi. Računovodski sistem, ki je sprožen kot pomembna
inovacija v srednjem veku omogočil trgovinski razmah, razvoj trgovskega, bančnega in
konćno ndustrijskega kapitala, je še do dandanes tako popoln izum sistema, da v vseh teh
stoletjih ni prišlo do večje potrebe po spremembi računovodskega sistema. Izumitelj
knjigovodstva (dvostavnega) je bil Luca Paccioli, sin takrat beneškega trgovca z otoka Rab, ki
je danes na Hrvaškem. Njemu v spomin so, največkrat v Italiji, posvečene vsako letne
konference.

Konti v dvostavnem knjigovodstvu

Spodaj je prikazano, kako izgleda zapis konta v glavni knjigi. Iz zapisanih podatkov
razberemo, da je bil nabavljen material v vrednosti 5000 EUR in da je bila posledica tega
dogodka nastala kratkoročna obveznost do dobaviteljev. V primeru zapisa tega konta vidimo,
da ni izpisana šifra konta kratkoročnih obveznosti do dobaviteljev 220. Je pa zapisano, da gre
za protikonto, zapisan je tudi obvezni datum nastanka dogodka, ki temelji na izdanem računu.
Iz zapisa je razvidno, da gre za sistem dvostavnega knjigovodstva in da gre za zapisa na dveh
kontih: konto 310 in konto 220. Razvidno je, da ima vsak konto dve strani: aktivno in pasivno
stran, tu poimenovano levo stran za debet in desno stran za kredit.

Mi se v učne namene ne bomo posluževali računalniških izpisov, ampak klasične oblike konta
v okliki črke T. S primerom zaračunavanja amortizacije (str. 29) smo se že srečali. Vemo, da
se vsak dogodek knjiži v paru: 1. dogodek, ko se je za popravek vrednosti znižala navna
vrednost opreme in 2. dogodek, ko se je zaračunala amortizacija kot strošek in vzporedno – v
paru dogodka – za isti znesem zmanjšal popravek vrednosti opreme.

Primer knjigovodskega evidentiranja:

31
 nabavna vrednosti opreme popravek vrednosti opreme strošek amortizacije

32.666,67 (1) 32.666,67 32.666,67 (2)32.666,6

(1) (2) 7

Konto Glavna knjiga

NAZIV PODJETJA

SEDEŽ PODJETJA

KONTO GLAVNE KNJIGE

KONTO:

oznaka konta: 310 MATERIAL

številka lista glavne knjige:

zap. datum vsebina znesek protikonto

številka debet kredit debet kredit

27.11.
1. nakup materiala 5000 dobavitelji
2017

Mi, za namene učenja in vizualne predstave na vajah uporabljamo kotno v obliki črke T.
Njegova T oblika ponazarja ravnovesje. Da, računovodstvo zagotavlja uravnoteženost v
vnaprej opredeljem sistemu s kontnim načrtom ter s tem red, urejenost in sledljivost.

V praksi se za levo in desno stran uporabljajo različna naslednja poimenovanja.

Debet (v breme) Šifra konta - ime konta Kredit (v dobro)

na debet na kredit

v breme v dobro

obremenimo odobrimo

Ob pogledu na poslovenjena pojma (v breme in v dobro) se porodi misel, da pomeni

evidentiranje v breme zmanjševanje gospodarske kategorije, medtem ko pomeni evidentiranje
v dobro njeno povečevanje. Vendar pa sta to v knjigovodstvu le poimenovanji za dve strani
konta in pomenita pri nekaterih kategorijah njihovo povečevanje, pri drugih pa isti izraz njeno

32
zmanjševanje. Tudi ni vseeno, kot bomo videli kasneje, ali gre za aktivni ali pasivni konto:
aktivni konti so tisti, ki so povezani z aktivno stranjo bilanc, pasivni pa z pasivo.

Glede na ekonomske - gospodarske kategorije, ki so na posameznem kontu prikazane, ločimo:

1. konte sredstev, razredi po kontnem planu so: 0,1,3,6

2. konte obveznosti do virov sredstev: 2 in 9,
3. konte stroškov 4,
4. konte odhodkov 7,
5. konte prihodkov 7 in
6. konte poslovnega izida 8.

Bilanca stanja in izkaz poslovnega izida ter njihova povezanost s konti si bomo v
nadaljevanju še podrobneje ogledali. Obstaja pa tudi povezava med bilanco stanja in izkazom
poslovnega izida, ki je poslovni izid (dobiček ali izguba) Ta se ugotovi v izkazu poslovnega
izida kot razlika med prihodki in odhodki. Lahko se lastnik odloči, da dobička ne uporabi za
osebne namene ali ga vloži v drugo podjetje, in ga investira v lastno podjetje: na ta način
postane dobiček sestavni del kapitala podjetja, torej poveča kapital. Kapital pa je prikazan v
razredu 9, med obveznostmi do virov sredstev. Dobiček (presežek prihodkov nad odhodki)
povečuje kapital, izguba (presežek odhodkov nad prihodki) pa ga zmanjšuje.

BILANCA STANJA BILANCA POSLOVNEGA IZIDA

sredstva dolgovi

odhodki prihodki

kapital

dobiček dobiček

Vsak od razredov kontov ima njihove skupne značilnosti.

Konti sredstev

debet R0, R1, R3, R6 - sredstvo kredit

začetno stanje odobritev

obremenitev končno stanje

Kotni sredstev se nahajajo na aktivni (levi) strani bilance stanja. Prikazujejo premoženje
podjetja, ki je lahko v obliki stvari, pravic ali denarja. Na začetku poslovanja podjetja ali
začetku poslovnega leta se torej srečamo z začetnim stanjem sredstva (Z. St.), ki je tudi

33
sestavni del začetne bilance stanja. Na debetno stran konta sredstev evidentiramo povečanja
stanja sredstva. Pravimo tudi, da konto obremenimo. Na kreditni strani konta evidentiramo
zmanjšanje stanja sredstva.

V začetku leta iz kontov sestavimo začetno bilanco stanja, konec leta (koledarsko leto je v
večini primerov v Sloveniji enako poslovnemu letu) pa iz kontov končnega stanja .

Konec poslovnega leta in/oziroma ob statusnih spremembah je treba izdelati končno bilanco
stanja, v katero so zavedena končna stanja sredstev (K. St.).

Končno stanje ugotovimo z enačbo:

začetno stanje + obremenitve – odobritve = končno stanje.

Konti obveznosti do virov sredstev

debet R2, R9 - obveznost do virov sredstev kredit

obremenitev začetno stanje

končno stanje odobritev

Konti obveznosti do virov sredstev so na pasivni (desni) strani bilance stanja. Prikazujejo
obveznosti, ki jih ima podjetje do virov sredstev – torej do lastnikov kapitala (kapital), bank,
dobaviteljev, države, zaposlencev in morebitnih drugih virov (obveznosti ali dolgovi,
kratoročni – R« in dolgoročni R-9).

Končno stanje

začetno stanje + odobritve - obremenitve = končno stanje.

Konti stroškov in odhodkov

debet R4, R7 - strošek, odhodek kredit

obremenitev

odobritev

Konti, na katerih prikazujemo stroške in odhodke, nimajo začetnega in končnega stanja.

34
Na osnovi evidentiranih podakov je obvezno na stanje 31.12. sestaviti letno poročilo, ki
obsega bilanco stanja in izkaz poslovnega izida ter poslovno poročilo podjetnika s prikazom
pomembnih dogodkov in razkritij.

Bilance se sestavijo na osnovi podatkov v vseh 10 razredih kontov glavne knjige: najprej je
to bruto bilanca in nato se le-ta razčleni v bilanco stanja in izkaz poslovnega izida.

Knjige in knjigovodske listine

Glavna knjiga

V glavni knjigi so prikazani temeljni (sintetični) konti, ki so označeni z najmanj trimestnimi

šiframi. Konti, uporabljeni v glavni knjigi, morajo biti zasnovani tako, da omogočijo
neposredni vnos v postavke bilance stanja in izkaza poslovnega izida. Ob nadaljnji členitvi pa
morajo omogočati vnos v izkaz gibanja kapitala in izkaz denarnega toka.

Dnevnik
Dnevnik je temeljna poslovna knjiga, v kateri so spremembe gospodarskih kategorij zapisane
po časovnem zaporedju (kronološko) oziroma tako kot so se poslovni dogodki v podjetju
pojavljali.

V obeh temeljnih poslovnih knjigah so torej zapisani isti poslovni dogodki. Razlika med
njima je v načinu razporejanja zapisanih poslovnih dogodkov. V dnevnik glavne knjige
zapisujemo po času nastanka poslovne dogodke, ne glede na katero gospodarsko kategorijo se
nanašajo. V glavni knjigi pa so poslovni dogodki sicer tudi razvrščeni po času nastanka,
vendar ločeni sistematično po gospodarskih kategorijah, na katere se nanašajo.

Dnevnik glavne knjige dopolnjuje glavno knjigo, hkrati pa služi za kontrolo pravilnosti
evidentiranja poslovnih dogodkov.

Dnevnik mora o poslovnih dogodkih vsebovati vsaj naslednje podatke:

- datum nastanka poslovnega dogodka,

- vsebina poslovnega dogodka,
- številka temeljnice oziroma dokumenta, ki je podlaga za evidentiranje,
- spremembo ekonomske kategorije, izraženo v denarni merski enoti, ter smer
spremembe, ki je izražena z vknjižbo v breme (debet) ali v dobro (kredit),
- oznaka konta in protikonta, ki je izražena s trimestno številko ter
- zaporedna številka strani dnevnika.

Pomožne poslovne knjige

Pomožne poslovne knjige so analitične evidence in so razčlenitev temeljnih (sintetičnih)
kontov, ki so sestavni del glavne knjige. Nanašajo se na denar, terjatve, dolgove, opredmetena
osnovna sredstva, material, opravljeno delo, nastajajočo proizvodnjo, proizvode in trgovsko
blago. Pomožne knjige, ki dopolnjujejo konte glavne knjige so blagajniška knjiga, register

35
osnovnih sredstev, knjiga prejetih računov, knjiga zapadlosti menic v plačilo, knjiga
delničarskih vlog in druge, ki se zasnujejo in vodijo glede na potrebe podjetja in želene
informacije.

Ob primerjavi značilnosti temeljnih in pomožnih poslovnih knjig ugotovimo naslednje:

- temeljne poslovne knjige vsebujejo le vrednostne podatke o gospodarskih

kategorijah, medtem ko so v pomožnih poslovnih lahko prikazani tudi količinski
podatki,
- temeljne poslovne knjige so zasnovane na principu dvostavnega knjigovodstva, kar
pomeni, da ob poslovnem dogodku prikazujejo spremembe vseh gospodarskih
kategorij; pomožne poslovne knjige pa temeljijo na konceptu enostavne zasnove,
- v temeljnih poslovnih knjigah spremljamo sintetična gospodarske kategorije,
medtem ko so v pomožnih poslovnih knjigah gospodarske kategorije razčlenjene.

Formalizacija knjigovodskih listin je odvisna od notranje organizacije, hitrosti razvoja

podjetja ali podjetnika, da v svojih internih aktih ali sklepih podjetnika, določijo vrsto,
vsebino, obseg, krogotok knjigovodskih listin in odgovorne osebe, ki jih lahko potrjujejo in za
njihovo vsebino tudi odgovarjajo.

Pomembno je, da so knjigovodske listine verodostojne, da njihovo kontroliranje zadosti

načelu resničnosti. Postavlja se vprašanje, kdaj je knjigovodska listina verodostojna?
Knjigovodska listina je verodostojna, če se pri kontroliranju pokaže, da lahko strokovno
usposobljene osebe, ki niso sodelovale v izvedbi poslovnih dogodkov, na njihovi podlagi
popolnoma jasno in brez zadržkov spoznajo naravo in obseg poslovnih dogodkov ali z
drugimi besedami, njihovo vsebino in denarni obseg.

Za poslovanje potrebne knjigovodske listine so:

 pogodbe in razni sklepi

 izračuni sredstev po standardih, normativih in merilih
 obračuni sredstev in zahtevki za izplačila po pogodbi
 predračuni in računi
 dobropisi, bremepisi
 obračuni obresti
 situacije in zapisniki o prevzemu
 naročilnice
 nalogi za službeno potovanje
 liste prisotnosti (obračun sejnin, prehrane,…)
 napotnice (študentskega servisa)
 obračuni (npr. plač).
Na listinah morajo biti vedno naslednji podatki: naziv in naslov izvajalca, davčna številka,
žiro račun, številka pogodbe oz. naročila, žig in podpis izvajalca, datum dobave blaga oz.
opravljene storitve, rok plačila (datum zapadlosti).

Zelo pomembne listine so tudi pogodbe. Imajo vsebinski in pravni del, podrobnosti obeh
delov pa so zelo pomembne. So zaokrožena celota vseh najpomembnejših zadev povezanih z

36
aktivnostmi, ki so posledica ali pa nasledek poslovnih dogodkov. Z določili v pogodbi je treba
tudi preveriti zapise na številnih knjigovodskih listinah, ki so osnova za knjiženje poslovnih,
finančnih ali pa izrednih dogodkov v računovodstvu. Pogodba ima vedno določenega tudi
skrbnika. Njegova naloga je:

 preveriti vso dokumentacijo potrebno za pripravo pogodbe (vsebinska opredelitev

predmeta pogodbe, predračun sroškov, ipd.)
 preveriti, ali je bilo naročeno delo, nabava blaga ali storitev opravljena v skladu s
pogodbo
 preveriti, ali so cene, količine in kakovost dobavljenega blaga ter roki izvedbe skladni
z določili v pogodbi
 spremljati realizacijo pogodbe ter popolnost in ustreznost spremljajočih dokumentov.

Poglavje 5 Razumeti in znati na osnovi računovodskih podatkov sestaviti in

analizirati finančne izkaze

Povezava razredov kontnega načrta z bilancami

Dve bilanci sta temeljni in ju morajo sestaviti vsi subjekti. To sta bilanca stanja in izkaz
poslovnega izida. Bilanca stanja prikazuje na aktivi sredstva, ki so premoženje podjetja,
pasivna stran pa prikazuje obveznosti do virov sredstev kar pomeni, odkod to premoženje
izvira. Ali gre za kapital lastnika (lastniški kapital, ang. equity) ali dolgove, kratkoročne in
dolgoročen.
Obstaja tudi neposredna povezanost med šifriranjem v kontnem načrtu in bilancama.

Preglednica. Razredi ekonomskih kategorij ki so po kontnem okviru vezani na bilanco stanja

in tisti, na osnovi katerih poslovni sektor sestavi izkaz poslovnega izida, javni sektor pa to
poimenuje za bilanco uspeha.

BILANCA STANJA
RAZRED 0 dolgoročna sredstva
RAZRED 1 kratkoročna sredstva, razen zalog in kratkoročne aktivne časovne razmejitve
RAZRED 2 kratkoročne obveznosti (dolgovi) in kratkoročne pasivne časovne razmejitve

37
RAZRED 3 zaloge surovin in materiala
RAZRED 6 zaloge, proizvodov, storitev, blaga in nekratkoročnih sredstev (skupine za
odtujitev) za prodajo
RAZRED 9 kapital, dolgoročne obveznosti (dolgovi) in dolgoročne rezervacije

BILANCA USPEHA
RAZRED 4 stroški
RAZRED 7 odhodki in prihodki
RAZRED 8 poslovni izid
Razredi kontov vpisani v analitične tabele pa so:

Bilanca stanja Izkaz poslovnega izida

Sredstva Obveznosti 2 9 4 Stroški

Odhodki Prihodki 7

0136 Kapital 9 7

Dobiček 8

Po »receptu«, ki temelji na sistemu prikazanem v razredih kontnega plana, se na podlagi

glavne knjige, v katero knjigovodstvo evidentira vse dogodke, potem ko se zapre vse konte na
točno določen datum (najbolj običajno 31.12) sestavijo bilance.

Računovodstvo vrednostno evidentira vse dogodke, jih ureja in razvršča, obdeluje in analizira
zato, da vzpostavi red in urejenost. Za vpogled v razpoložljive vire in obveznosti podjetja,
morajo biti ažurno, verodostojno in v skladu s pravili izpeljana knjiženja aktivnosti in z njimi
povezanih stroškov. Tako urejene podatke je nadalje moč spremljati, kontrolirati in analizirati.

Računovodstvo naj bi bilo v podporo ekonomiki organizirano tako, da zagotavlja podatke:

 O stanju in gibanju sredstev in obveznosti do njihovih virov,

 Za ugotavljanje prihodkov, odhodkov in rezultatov poslovanja,
 O aktivnostih, poslovanju in stroških,
 Za koordiniranje aktivnosti in načrtovanje,
 Za kalkuliranje, za sestavljanje poročil in analiz in
 Za najrazličnejše vrste nadziranj: notranjih in zunanjih (revizija).

Politika računovodstva

Management da računovodstvu usmeritve in to se imenuje politika računovodstva, ki pa mora

biti v okvirih računovodskih standardov in zakonodaje. N.pr. odločitev managementa in
lastnikov glede izbire metode amortiziranja, je primer politike računovodstva in to mora biti
tudi zabeleženo v Pravilniku o računovodstvu.

38
Z odločanjem o financiranju, kadrovanju, nabavi, proizvodnji, trženju itd. je neposredno
povezan management, ki je za uspešno izpeljavo tovrstnih poslovnih funkcij tudi neposredno
odgovoren in zato mora o njihovi izpeljavi tudi poročati. S poročanjem polaga račune za rabo
sredstev. Poročanje ni namenjeno samemu sebi, ampak je treba odgovorno ravnati in zaradi
neodgovornega ravnanja odgovarjati. Podjetniški sektor najmanj enkrat letno pošilja letna
poročila AJPES-u, javni sektor pa FURS-u Finančni upravi). Metodologija poročanja za javni
tudi ni enaka tisti za podjetniški sektor. Subjekti javne uprave imajo tudi svoj kontni načrt. Je
pa za javni in zasebni sektor skupen – enoten zakon o računovodstvu, ki pa je zelo splošen in
ne določa podrobnosti.

Računovodstvo omogoča poročanje, samo poročanje pa je namenjeno polaganju odgovornosti

– za učinkovito delo in za rezultate. V ta namen mora management poskrbeti za verodostojne
računovodske izkaze. Pri tem mu je računovodja v strokovno pomoč. Zato za letno poročilo
in računovodske izkaze v njem nosi odgovornost management.

Menedžment je v XXI. stoletju pod vse večjim pritiskom, ne le da znižuje stroške, ampak da
kar najbolj učinkovito uporabi vse razpoložljive vire za čim večjo dodano vrednost. Tem
večja bo dodana vrednost, tem bolj bodo podjetje in posli konkurenčni, z dodano vrednostjo
pa bo možno ne le pokriti stroškov, ampak tudi financirati razvoj. S tem se je osrednja
pozornost, ki je bila poprej osredotočena na proizvodne kapacitete, pričela usmerjati še
drugam: na vse večje povpraševanje, na spremembe in na proučevanje, od kod le-te prihajajo,
hkrati pa tudi s temi temami neposredno povezano tematiko proučevanja, kako razvijati
računovodstvo in računovodenje, da bodo zadeve merljive in uporabne, problemi in izzivi pa
obvladljivi. Dodana vrednost je namreč v R Sloveniji prenizka (stališče OECD, 5.9.2017). kar
ima za posledico prenizko produktivnost. Le z višjo produktivnostjo in z večjo dodano
vrednostjo bi se namreč lahko realiziral obstoj, ampak tudi soliden razvoj povprečnega
podjetja v Sloveniji.

Tipičen pristop v razvitih državah v osemdesetih letih preteklega stoletja je bil: »vesti se
gospodarno, čim bolj znižati stroške« – minimiziranje stroškov. Vendar borba za nižanje
stroškov ne vodi nujno v boljše rezultate, oz. še bolje – nižanje stroškov ima svojo spodnjo
mejo. Prav management, ki je dandanes usmerjen v rezultate, pa mora kot umen gospodar
izpeljati prav to: poleg obvladovanja stroškov, še z danim proračunom ali razpoložljivimi viri
ustvariti čimveč.

Danes je treba je razumeti, da največjo dodano vrednost že ustvarja lastništvo

neopredmetenega premoženja. Gre za trženje pod blagovnimi znamkami, ki prav zaradi
blagovni znamk dosegajo višje cene, gre za najem pravic iz patentov in franšiz, kar da vse
bistveno več dodane vrednosti kot zgolj prodaja izdelkov ali prodaja storitev. Know how,
patentirana tehnologija ipd. so namreč premoženje podjetja (resources). Kot premoženje so
tudi izkazani na aktivni strani premoženja bilance stanja in avtomatično iz naslova
premoženja in z njim povezanih pravic prinašajo prihodke in povečujejo firmam dobičke,
know how, blagovne znamke, itd.

Inovacija je torej splet znanja in produkta trženja, za katerega ima lastnik iz naslova lastnine
(industrijska lastnina) vse pravice do premoženja, ki je v njej utelešeno. Bolj znana bo

39
blagovna znamka, večje bo povpraševanje, večji bo tržni delež in višjo cene bodo dosegale
pogodbe vezano nanjo: pogodbe za franšizno trgovino, n.pr.

Uporabniki računovodstva

Lastnike podjetja in morebitne vlagatelje kapitala v letnem poročilu najbolj zanimajo

informacije o višini deležev iz dobička, dividend in podobnega, politika delitve čistega
dobička, dolgoročna donosnost podjetja in kakovost njenega poslovodstva. Vlagatelji
potrebujejo informacije kot pomoč pri odločitvah, ali naj kupijo, obdržijo ali prodajo pravice,
ki izhajajo iz njihovih finančnih naložb. Delničarji se zanimajo tudi za informacije, ki jim
omogočajo oceniti sposobnost podjetja, da izplača dividende, zato jih zanimajo prihodnji
denarni tokovi.

Sedanji in prihodnji investitorji družbe skušajo v letnih poročilih prepoznati in ovrednotiti

investicijske priložnosti ter spremljati uspešnost obstoječih naložb. Sedanji in bodoči
posojilodajalci se za družbo zanimajo, ko se odločajo o tem, ali bi še posojali denar družbi in
koliko. Za letna poročila se zanimajo tudi finančni analitiki in ekonomisti, ki napovedujejo
prihodnjo uspešnost družbe, industrije in gospodarstva.

Cilj uprave v podjetju je maksimiranje koristi podjetja, stalnost in udobnost pri vodenju posla
ter maksimiranje ugleda, ki je povezan z velikostjo in rastjo podjetja. Uprava od podjetja
pričakuje visoke plače, prihodke, bonuse, spoštovanje in moč. Od kakovosti informacij je
odvisna kakovost poslovnih odločitev uprave, kar vpliva na poslovanje podjetja in na vpliv
podjetja na okolje.

Zaposlene najbolj zanimajo donosnost poslovanja podjetja in s tem možnost njihovih

zaslužkov ter socialnih prejemkov, dolgoročne možnosti zaposlovanja in kakovost
poslovodstva, skrb podjetja za njihovo zdravstveno varstvo in varstvo pri delu ter skrb za
okolje. Zaposlenim je zelo pomembna varnost, omogoča boljšo identifikacijo s podjetjem in
jim daje občutek pomembnosti.

Temeljni cilj posojilodajalcev je stabilno in varno dolgoročno poslovanje podjetja ob

doseganju zadostne donosnosti za plačilo obresti in vračilo posojil. Zato posojilodajalci
pričakujejo od podjetja, da jim zagotovi varnost njihove naložbe in stabilnost družbe. Banke
in drugi dajalci dolgoročnih posojil iščejo v letnem poročilu informacije o sposobnosti
podjetja za redno odplačevanje posojil in s tem o dolgoročni donosnosti, finančnem položaju
in kakovosti poslovodstva. Posojilodajalce kratkoročnih posojil in druge upnike pa zanimajo
sprotna plačilna sposobnost in finančni položaj podjetja.

Kupci pričakujejo od podjetja kakovostne izdelke oziroma storitve ter ustrezno ceno,
dobavitelji pa plačilo dobavljenega blaga. Tako kot banke tudi dobavitelje in kupce zanimajo
informacije o dolgoročni donosnosti podjetja in s tem možnosti ohranjanja ustaljenega
poslovanja, kakovosti poslovodstva in finančni položaj. Te informacije jim omogočajo
ugotoviti, ali bodo svoje zneske lahko izterjali, ko bodo zapadli v plačilo. Ravno tako jih
zanimajo informacije o novih poslovnih priložnostih.

40
Cilji države so predvsem čim večji prispevek podjetja k njenemu financiranju, čim več
zaposlenih v podjetju in da podjetje čim manj obremenjuje okolje. Državo zanimajo
informacije o razmestitvi raznih virov, posebej zaposlenih v podjetju, o uživanju posebnih
pravic zaradi monopolnega položaja ali naravne rente, kar je povezano z uvajanjem dajatev.
Država potrebuje informacije tudi za urejanje delovanja podjetij, za določanje davčne politike,
pa tudi kot podlago za statistične podatke o narodnem dohodku in podobnih kazalnikih.

Javnost predvsem v kraju, kjer podjetje deluje, želi prek letnega poročila izvedeti, ali podjetje
ogroža človekovo zdravje in okolje in, če ga, kako ukrepati, da se ogrožanje omeji ali
prepreči, ter kakšne so ekonomske in finančne možnosti podjetja za pomoč pri reševanju
krajevnih težav v zvezi z zaposlovanjem. Javnost zato zanimajo informacije o donosnosti
poslovanja in finančnem položaju podjetja. Obveščena želi biti tudi o dobrodelnih in
političnih prispevkih podjetja in o sponzoriranju na raznih področjih. Tudi revizorji, ko
pridejo v nadzor, najprej preverijo temeljne trditve v računovodskih izkazih, na osnovi katerih
so sestavljeni izkaz poslovnega izida in bilanca stanja.

Sestavitev računovodskih izkazov in odgovornost

Vsak subjekt najmanj na zaključku poslovnega leta (v Sloveniji je za veliko večino poslovno
leto enako koledarskemu letu – tudi za šolstvo, turistične organizacije, ki po svetu sicer
upoštevajo sezonski značaj dejavnosti) sestavijo računovodske izkaze. Vedno pa jih je treba
tudi sestaviti ob začetku in na koncu poslovanja oz. ob prodaji podjetja. Računovodske izkaze
pošljejo AJPES v obliki letnega poročila, h kateremu je poleg bilanc dodano poročilo
poslovodstva, plan za naslednje leto in poslovno poročilo.

Bilanca stanja Izkaz poslovnega izida

Sredstva Obveznosti 2 9 Stroški 4

Odhodki Prihodki 7

01 3 6 Kapital 9 7

Dobiček 8

Iz povedanega sledi, da letno poročilo nikakor ni zgolj številčni prikaz, ampak kakovostna,
celovita in sistemska informacija za različne deležnike. Pri tem mora biti dejansko stanje

41
ugotovljeno v taki obliki, da je merljivo in je možna presoja: to v prvi vrsti zagotavlja uporaba
računovodskih standardov in enotnega kontnega okvirja. Zadnja sprememba je bila v R
Sloveniji uveljavljena decembra 2015.

Slovenske računovodske standarde 2016 je izdal Slovenski institut za revizijo, 2015.

Sredstva poslovnih sistemov so premoženje. Premoženje pa tvorijo viri, ekonomsko

poimenovani za resurse. Brez njih ni rezultatov.

Ker so bilance običajno izdelane zelo podrobno, prihaja do nevarnosti, da odgovorni ali ne
znajo brati bilanc ali pa zaradi dreves ne vidijo gozda. Zato je dobro uporabljati t.i. analitične
bilance, ki prikazujejo najpomembnejše strukture ali skupine kontov. Bilanca stanja se
osredotoča na strukturo, kjer med sredstvi in med obveznostmi do virov sredstev: slednje pa
sestavljajo kapitalom, ki je lastniški, in obveznostmi, ki so kratkoročne in dolgoročne.
Literatura običajno priporoča vertikalno razmerje v razmerju 50:50 med kapitalom in
obveznostmi (dolgovi). Slovenija, ki je mala in ranljiva država, pa je boljše razmerje 60:40 v
korist kapitala, ki je lastniški. To je hkrati primer uveljavljenega načela previdnosti (ang.
prudence).

Bilanca B prikazuje primer, ko so dolgovi večji od sredstev podjetja in postane kapital

negativen. Procesi lastninjenja in privatizacije so na žalost pripeljali v prakso tudi takšne
primere.

Bilanca stanja A Bilanca stanja B

Sredstva Obveznosti

Sredstva Obveznosti

kapital

Negativni kapital

Sredstva so potenciali podjetja in predpogoj, da podjetje doseže cilje. So gospodarska

kategorija in prvine, brez katerih poslovanje ne bi bilo mogoče, še manj pa možno doseči
začrtane cilje. Učinkovita, optimalna kombinatorika sredstev ki so uporabljenih gospodarskih
kategorij privede do želenih in načrtovanih rezultatov.

Globalizacija je razmejila poslovne subjekte v dve veliki skupini: tiste, ki poslujejo pod svojo
blagovno znamko in se nahajajo na vrhu verige vrednosti in ostale, ki so njihovi brezimni
dobavitelji. Že ob pregledu njihovih bilanc stanja vidimo velike razlike v vrednostih temeljnih
ekonomskih kategorij kot so: neopredmetena sredstva, vrednost zalog, rezervacije.

Ker podjetja in institucije pripadajo različnim strukturam, vsi pa naj bi ravnali tudi družbeno
odgovorno in polagali račune s poročanjem z računovodskimi izkazi, se v letnem poročilu ne

42
prikazujejo več zgolj kvantitativni podatki ampak tudi kvalitativni: pomembni kupci,
dobavitelji, nameravane investicije, ipd.

Od managementa, ki ne dela v računovodstvu, se ne zahteva, da je posvečen v podrobnosti

knjigovodenja. Vendar pa mora obvladati minimum ekonomike. Vanj sodi osnovno znanje o
dveh temeljnih bilancah, ki sta: bilanca stanja in izkaz uspeha. Tu sta prikazani v t.i. analitični
obliki in kot taki naj si ju managerji vedno predstavljajo. Njun dvostranski prikaz je zelo
pomemben zato, da imajo občutek za uravnoteženost in da ima vsak vzrok svojo posledico.
Zakonodaja je v praksi uveljavila namesto dvostranega prikaza, zaporedni prikaz.

Bilanca stanja

Bistvo bilance stanja je pregled nad premoženjem (leva stran ali aktiva) in od kod to
premoženje izvira: kapital, ki je lastniški ali dolgovi (desna stran ali pasiva).

Preglednica. Razredov ekonomskih kategorij po kontnem okviru vezani na bilanco stanja in

na bilanco uspeha.

BILANCA STANJA

RAZRED 0 dolgoročna sredstva

RAZRED 1 kratkoročna sredstva, razen zalog in kratkoročne aktivne časovne razmejitve
RAZRED 2 kratkoročne obveznosti (dolgovi) in kratkoročne pasivne časovne razmejitve
RAZRED 3 zaloge surovin in materiala
RAZRED 6 zaloge, proizvodov, storitev, blaga in nekratkoročnih sredstev (skupine za
odtujitev) za prodajo
RAZRED 9 kapital, dolgoročne obveznosti (dolgovi) in dolgoročne rezervacije

Bilanca stanja

Sredstva Obveznosti 2 9

01 3 6 Kapital 9

Bilančno ravnovesje pomeni:

Vsota SREDSTEV = vsota OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

Ker gre za najpomembnejše ekonomske kategorije v podjetju, na eni strani potenciale ali
resurse, s pomočjo katerih se lahko pride do rezultatov (to so sredstva prikazana na aktivi
bilance stanja), in na drugi strani za kapital lastnika ter obveznosti (to je pasiva bilance stanja
ali obveznosti do virov sredstev), zakonodaja nalaga vsakoletni obvezni popis vseh
ekonomskih kategorij po kontnem planu v bilanci stanja. Preveriti je trena, ali je knjigovodsko
stanje skladno z dejanskim stanjem.

43
Osnovna in obratna sredstva
Prvine poslovnega procesa pa imenujemo tista sredstva, ki so n.pr. v uporabi: zemljišča,
zgradbe, oprema, patenti, licence. Vsa sredstva pa so v evidenca računovodsko zajeta po
neodpisani vrednosti, tisti, ki še ni bila prenesena na vrednost produktov. Sodelovanju
delovnih sredstev v obračunskem obdobju namreč ustreza tista njihova vrednost, ki je bila
prenesena na produkte. To je amortizacija.

Slika. Računovodska členitev sredstev na stalna in gibljiva.

SREDSTVA

STALNA GIBLJIVA

DOLGOROČNE OSNOVNA OBRATNA KRATKOROČNE

FINANČNE FINANČNE
NALOŽBE NALOŽBE

PRAVICE STVARI STVARI PRAVICE

PRAVICE PRAVICE

DENAR

Vir: Turk I., 2004, Uvod v računovodstvo, str. 50

Poslovna sredstva poslovne stroke razčlenjujejo na: osnovna in obratna sredstva ter na
finančne naložbe. Ime poslovna sredstva pove, da gre za sredstva, ki so neobhodno potreba za
posel; vendar pa je struktura sredstev in njihov obseg vedno neposredno povezan z vrsto posla
in dejavnostjo panoge, ki ji podjetje pripada.

Kapital (ang. equity)

Kapital so sredstva, ki so jih v podjetje vložili lastniki.

Struktura celotnega kapitala je naslednja:

44
Vir: Zakon o gospodarskih družbah

Celotni kapital so:

 osnovni (vpoklicani in nevpoklicanikapital),

 kapitalske rezerve,
 rezerve iz dobička,
 preneseni čisti dobiček iz prejšnjih let ali prenesena čista izguba iz prejšnjih let,
 presežek iz prevrednotovanja ter
 prehodno še ne razdeljeni čisti dobiček ali še ne poravnana čista izguba poslovnega
leta.

Rezervacije

Rezervacije se oblikujejo za sedanje obveznosti, ki se bodo predvidoma plačale v prihodnje

obdobju, in je njihovo velikost mogoče oceniti. Rezervacije so namenjene za:

 reorganizacijo,
 pričakovane izgube iz kočljivih pogodb,
 pokojnine,
 jubilejne nagrade ter
 odpravnine ob upokojitvi.

Pasivne časovne razmejitve

Najpogostejši primeri so:

 kratkoročno vnaprej vračunani stroški oziroma odhodki

 zneski, ki že bremenijo dejavnost, čeprav še niso nastali (enakomerno obremenjevanje
dejavnosti)
 stroški popravil, reklamiranje, zahtevki za premalo izplačane plače
 kratkoročno odloženi prihodki
 prihodki, ki še ne vplivajo na poslovni izid

45
  vnaprej plačane najemnine, upravičenost do priznanja prihodkov v poslovnem izidu je
dvomljiva, izobraževalne storitve, pokrivanje stroškov prekvalifikacij (državna
pomoč).
Izkaz poslovnega izida (podjetniški sektor) ali Bilanca uspeha (javni sektor)

Izkaz poslovnega izida je temeljni računovodski izkaz, ki prikazuje, koliko prihodkov, je

družba ustvarila v enem letu, koliko je bilo odhodkov in kakšen poslovni izid ustreza
takšnemu poslovanju. Izkaz poslovnega izida ima obliko stopenjskega zaporednega izkaza
poslovnega izida. Izkaz poslovnega izida ima obliko stopenjskega zaporednega izkaza
poslovnega izida.

Slika . Enostaven prikaz sheme izkaza uspeha.

IZKAZ USPEHA

PRIHODKI – ODHODKI

DOBIČEK/IZGUBA

DAVKI OD DOHODKA

ČISTI DOBIČEK / IZGUBA

POSLOVNI IZID je razlika med prihodki in odhodki. DOBIČEK je razlika med vsemi
prihodki in vsemi odhodki, zmanjšana za obračunani davek od dohodkov pravnih oseb, ki se
pojavijo v določenem obračunskem obdobju. Če so prihodki manjši, je razlika čista izguba,
tedaj izguba zmanjšuje kapital podjetja.

Po standardih sta dve različici izkaza poslovnega izida, in sicer:

 različica I, ki ustreza nemški računovodski šoli,

 različica II, ki ustreza angloameriški računovodski šoli.
Razlika med obema je v oblikovanju stroškov. V različici II so stroški zbrani po funkcionalnih
skupinah, kot stroški proizvodnje, prodaje in uprave, medtem ko so v različici I izkazani po
naravnih vrstah. Prikaz stroškov po naravnih vrstah, kot so stroški materiala, stroški storitev,
stroški dela in obresti nam omogoča pregled nad gibanjem in razmerij stroškov. Prikaz po
funkcionalnih skupinah nam nudi informacijo o mestu nastanka teh stroškov. N.pr. če se je

46
odločilo za prvo različico izkaza poslovnega izida, se v prilogi pojasni stroške po vrstah, kot
je nabavna vrednost prodanega blaga, stroške materiala, stroške storitev, stroške plač, stroške
socialnega in pokojninskega zavarovanja, stroške amortizacije, prevrednotovalne poslovne
odhodke in druge odhodke poslovanja.

BILANCA USPEHA

RAZRED 4 stroški
RAZRED 7 odhodki in prihodki
RAZRED 8 poslovni izid

Razredi kontov vpisani v analitične tabele so:

Izkaz poslovnega izida

Stroški 4

Odhodki Prihodki 7

Dobiček 8

Izkaz denarnega toka

izkaz denarnega toka po neposredni metodi. obsega:

ZAČETNO STANJE DENARJA

+ PREJEMKI

- IZDATKI

= KONČNO STANJE DENARJA

Prejemki pomenijo povečanje  denarnih sredstev, izdatki pa, nasprotno, zmanjšanje 

denarnih sredstev Izkaz denarnega toka prikazuje, kako so se v obdobju spreminjala sredstva
in obveznosti podjetja (mogoča je razširitev s prihodki in odhodki, prejemki in izdatki ali
tokovi.

Izkaz gibanja kapitala

Izhodišče izkaza gibanja kapitala je začetno stanje posameznih sestavin kapitala, ki je enako
začetnemu stanju kapitala v bilanci stanja. V poslovnem letu prihaja do sprememb stanj
posameznik sestavin kapitala v smeri premikov v kapital, premikov v kapitalu in premikov iz
kapitala. V izkazu gibanja kapitala se na podlagi začetnega stanja in sprememb kapitala v
vseh smereh, ugotovi končno stanje kapitala. Izkaz gibanja kapitala je temeljni računovodski
47
izkaz, v katerem so resnično in pošteno prikazane spremembe sestavin kapitala za poslovno
leto ali medletna obdobja.

Slika . Izkaz gibanja kapitala družbe, 2023.

Stanje Premiki v Premiki v Premiki iz Stanje

1.1.2023 kapital kapitalu kapitala 31.12.2023

Kapital

Osnovni kapital

Rezerve iz dobička

Preneseni čisti
poslovni izid

Čisti poslovni izid

poslovnega leta

Čista izguba
poslovnega leta

Prevrednotovalni
popravek kapitala

Popis, skladnost knjigovodskega z dejanskim stanjem in bilančno ravnovesje

Primer

Društvo: Popis sredstev in dolgov

Društvo mora ne glede na način vodenja poslovnih knjig na koncu obračunskega obdobja
popisati sredstva in dolgove. Popis je potrebno opraviti tudi na začetku oziroma ob
prenehanju opravljanja dejavnosti in ob nastanku statusne spremembe (Ur. l. št. 118/06, str.
13592).

Popisni list podpišejo osebe, ki so popis opravile, in odgovorni predstavnik društva. V

popisnem listu pa so predvsem tile podatki (Ur. l. št. 118/06, str. 13592):

1. osnovna sredstva: zaporedna oziroma registrska številka in ime (vrsta), nabavna

vrednost, popravek vrednosti pred prevrednotenjem, popravek vrednosti zaradi
amortiziranja, popravek vrednosti zaradi prevrednotenja ter knjigovodska vrednost;

48
 2. zaloge materiala in trgovskega blaga: vrsta, merska enota, količina, nabavna
(nakupna) cena in nabavna vrednost; na posebnem popisnem listu se popišejo zaloge
nekurantnih materiala in trgovskega blaga;
3. zaloge gotovih proizvodov ter nedokončanih proizvodov in storitev: vrsta, merska
enota in količina ter stroškovna cena (določena v skladu z izbrano metodo) glede na
stopnjo dokončanosti; na posebnem popisnem listu se popišejo zaloge nekurantnih
proizvodov;
4. terjatve: naslov, številka in datum računa oziroma druge knjigovodske listine, znesek
terjatve oziroma posojila pred prevrednotenjem, znesek prevrednotenja, znesek
terjatve po prevrednotenju; na posebnem popisnem listu se popišejo dvomljive, sporne
in neizterljive terjatve;
5. dolgovi: naslov, številka in datum računa oziroma druge knjigovodske listine, znesek
dolga oziroma posojila pred prevrednotenjem, znesek prevrednotenja, znesek dolga
oziroma posojila po prevrednotenju;
6. dolžniški vrednostni papirji: vrsta, znesek terjatve oziroma obveznosti na podlagi
dolžniškega vrednostnega papirja pred prevrednotenjem, znesek prevrednotenja,
znesek terjatve oziroma obveznosti na podlagi dolžniškega vrednostnega papirja po
prevrednotenju;
7. finančne naložbe: vrsta, znesek naložbe pred prevrednotenjem, znesek prevrednotenja,
znesek naložbe po prevrednotenju;
8. denarna sredstva v blagajni in banki ter čeki: znesek gotovine v blagajni po apoenih,
znesek denarnih sredstev po bančnih računih in znesek terjatev iz prejetih čekov po
izdajateljih.

Spodnja slika prikazuje, da je vrednost intelektualnega kapitala večja od knjigovodske

vrednosti. Slika tudi prikazuje tri glavne skupine intelektualnega kapitala, s katerim
razpolagajo poslovni sistemi.

Vir: Ying, Q., Hassan, H., & Ahmad, H. (2019). The role of a manager’s intangible
capabilities in resource acquisition and sustainable competitive performance. 2019,
Sustainability, str. 527-534.
Podjetje, ki hoče biti konkurenčno, mora učinkovito izkoriščati vse vire, ki so na razpolago.
Ne gre le za osvajanje novih trgov s pomočjo nižjih stroškov dela in diferenciacijo izdelkov,

49
ampak tudi za nov pristop k zakladnici talentov znanja, financ in tehnologije. Ljudje, tisti z
največ znanja lahko razvijejo vrsto neopredmetenih sredstev: blagovne znamke, računalniške
programe, licence in franšize, itd.
Nestvarno ali neopredmeteno premoženje (ang. intangibles) še ne pomeni intelektualno
lastnino. Nestvarno premoženje je know how zaposlenih, ki so ali pa tudi ne postanejo
ekonomske kategorije premoženja evidentirane tudi v bilanci stanja. Neopredmeteno sredstvo
pa se lahko zaščiti (patenti, licence, itd.) in če je pravno zaščiteno je to intelektualna lastnina.
Intelektualna lastnina je vedno tudi pravno formaliziran in je hkrati kot ekonomska kategorija
prikazana na aktivni strani bilance stanja, ker predstavlja premoženje podjetja.

Pravna zaščita in registracija intelektualne lastnine pa ni poceni. Zato podjetja za številne

produkte niti ne iščejo zaščite, ker se vse pogosteje dogaja, da so stroški pravnega ščitenja
višji od koristi. Zato so managerji raje agresivnejši v strategiji: s komuniciranjem in v
marketinških prijemih pa poskrbijo, da produkti, storitve, know how, zamisli, rešitve, projekti
in podatki čim hitreje najdejo kupca.

Hkrati pa je pri takšnih strateških odločitvah pomembna pomoč države in njenih institucij;
rečemo stopnja institucionalizacije. To pomeni, da je dosežena stopnja institucionalizacije v
državi v pomoč poslovanju in trženju: to so organi oblasti, ministrstva, agencije, znanstveni in
tehnološki parki, inkubatorji, gospodarske zbornice, urad za intelektualno lastnino, banke,
univerze, instituti, svetovalne firme za majhna in srednje velika podjetja in raziskovalni centri.
Ni dovolj le inovirati, testirati in demonstrirati. Potreben je tehnološki transfer, licenciranje,
treba je poskrbeti za komercializacijo; komercializacija pomeni sam poskrbeti za trženje in
takšno prodajo produkta, ki bo prinesla čim večjo dodano vrednost. Gre torej za potrebno,
ustrezno in dobro delovanje strateškega managementa in njegovega povezovanja in podpore
institucij. Dandanes se to poimenuje za ekosistem, v katerem delujejo povezano znanstveni in
tehnološki parki, inkubatorji, svetovalne firme, univerze in druge institucije. Ti skrbijo za
usposabljanje za posle, za inovacijski management, tehnološki management, podjetništvo,
razvoj novih produktov, za patentiranje in za blagovne znamke.

Strateško obvladovana intelektualna lastnina lahko prinaša profit. Vendar morajo

management in lastniki dobičkonosnost tudi zagotoviti, ker zgolj intelektualna znanja in
intelektualna lastnina sama po sebi dobičkonosnosti ne zagotavljajo. Zato je treba vedeti, kaj
najbolj vpliva na dobičkonosnost intelektualne lastnine, kaj je potrebno za njeno
eksploatacijo, in izpeljati v zvezi s tem vse postopke in procedure, vpeljati ustrezen pristop in
sistem.

Kakovostne značilnosti računovodskih izkazov

Kakovostne značilnosti računovodskih izkazov so razumljivost, ustreznost, zanesljivost in
primerljivost.

Prva kakovostna značilnost, to je razumljivost, pomeni, ne samo da uporabniki računovodskih

izkazov lahko razumejo postavke v njih, temveč tudi, da je mogoče ugotoviti pomen kontov
in knjižb na njih. Računovodski izkazi so razumljivi, če jih uporabniki, ki dovolj dobro

50
poznajo poslovno in gospodarsko delovanje in računovodstvo ter dovolj prizadevno
proučujejo informacije, razumejo brez težav.

Druga kakovostna značilnost, to je ustreznost, pomeni, ne samo da imajo postavke v

računovodskih izkazih zaželene, potrebne in koristne lastnosti, značilnosti, temveč tudi, da
konti in knjižbe na njih ustrezajo določenemu namenu in pravilom. Na ustreznost postavk
vplivata njihova vrsta in pomembnost, pomembnost pa je odvisna od velikosti posamezne
postavke ali napake, ocenjene v posameznih okoliščinah, oziroma opustitve ali napačne
predstavitve posamezne postavke. Informacije so ustrezne, če pomagajo uporabnikom
sprejemati oziroma popravljati ali potrjevati poslovne odločitve. Informacije so pomembne
takrat, ko lahko njihova opustitev ali napačna navedba vpliva na poslovne odločitve upo-
rabnikov, zasnovane na računovodskih izkazih.
Tretja kakovostna značilnost, to je zanesljivost, pomeni, ne samo da postavke v
računovodskih izkazih ne vsebujejo pomembnih napak in pristranskih stališč ter da zvesto
predstavljajo tisto, o čemer trdijo, da predstavljajo, ali za kar se lahko upravičeno domneva,
da predstavljajo, temveč tudi, da so konti in knjižbe na njih popolni in zanesljivi. Informacije
morajo biti popolne glede pomembnosti. Zanesljivost zahteva še upoštevanje prednosti
vsebine pred obliko. Zahteva po dajanju prednosti vsebini pred obliko pa opozarja, da je treba
poslovne dogodke obravnavati v skladu z njihovo ekonomsko vsebino in v denarni merski
enoti izraženo resničnostjo, in ne zgolj glede na njihovo pravno obliko.
Četrta kakovostna značilnost, to je primerljivost, pomeni, ne samo da je zaradi metodične
enotnosti mogoče primerjati postavke v računovodskih izkazih iste organizacije v enakem
pravnoorganizacijskem statusu za različna leta ali postavke v računovodskih izkazih različnih
organizacij, temveč tudi, da so konti in knjižbe na njih metodično enotni.

51
 6 Polaganje računov (odgovornost), analiza in nadzor
Računovodska analiza

Najpogosteje uporabljani kazalniki poslovanja, ki jih citirane tudi v angleškem jeziku,

zajemajo vsa letna poročila v Sloveniji so:

1. Dobičkonosnost lastniškega kapitala ("Return on Equity" - ROE),

2. Dobičkonosnost sredstev ("Return on Assets" - ROA).
Računovodska analiza analizira, kaj se dogaja z gospodarskimi kategorijami, z namenom
stanje in aktivnosti še izboljšati.

Donosnost kapitala (ROE) je kazalnik, ki se ga izračuna kot razmerje med čistim dobičkom in
povprečno vrednostjo kapitala. Kazalnik donosnosti kapitala je v SRS opredeljen kot temeljni
kazalnik donosnosti. Ta kazalnik je zanimiv za lastnike kapitala oziroma podjetja, saj kaže,
kako uspešno poslovodstvo upravlja z njihovim premoženjem. Pove koliko denarnih enot
čistega dobička je ustvarila enota kapitala.

Donosnost sredstev (ROA) je kazalnik, ki prikazuje uspešnost upravljanja s sredstvi podjetja

in ga izkazujemo kot razmerje med čistim dobičkom in povprečnim stanjem sredstev. Večja je
vrednost kazalnika, uspešnejše je poslovaje podjetja.

Gornji izračunani kazalniki so pridobljeni iz evidentiranih vrednosti v računovodstvu in

prikazani v bilancah.

BILANCA STANJA IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA

sredstva dolgovi

odhodki prihodki

kapital

dobiček dobiček

Gospodarjenje je nujno, saj so produkcijski tvorci (surovine, energija, stroji, delavci itd.)
omejeni, poleg tega obstajajo različne potrebe in cilji. Vedno je želja ogromno, razpoložljivih
virov pa zelo, zelo malo. Finančni vidik ravnanja s sredstvi postavlja v ospredje ravnanje po

52
načelih gospodarne rabe gospodarskih kategorij. Vsebinski ali namenski vidik ravnanja s
sredstvi postavlja v ospredje ravnanje po načelih učinkovite rabe gospodarskih kategorij.

Temeljna logika spoznavnega procesa je zlasti v naslednjem zaporedju potrebnih aktivnosti

analiziranja:

 Ugotovitev trenutnega stanja z različnih vidikov, saj je nemogoče izčrpno opisati

pojav le z enega vidika
 Ugotovitev, kaj se je spremenilo v primerjavi s preteklim stanjem
 Ugotovitev vzrokov, zakaj se je nekaj spremenilo. Vse ugotovljene spremembe
namreč niso vzrok novega stanja, zato je treba opredeliti temeljne (odločujoče)
dejavnike, za razliko od njihovih posledic.
 Posebej je pomembno ugotoviti, kako se je (ali pa se bo) na spremembo odločujočih
dejavnikov odzvalo podjetje, saj so na enak impulz v organizacijskem sistemu možni
različni odzivi, nedvomno pa vsi niso enako ustrezni v smislu doseganja večje
uspešnosti podjetja.

Analiza z odmiki

Odmike od optimalnega spremljamo na različnih ravneh (stanje, gibanje v preteklosti,

primerjava z načrtovanim, primerjava z okoljem, pričakovano gibanje v prihodnosti), s tem pa
lahko oblikujemo številne koristne informacije, zlasti pa težo odmikov in njihovo gibanje.
Seveda lahko odmike izražamo tako z absolutnimi, kot tudi z relativnimi števili.

Vsak odmik je posledica spremembe dejanske in/ali spremembe želene kategorije. V praksi se
nenehno soočamo z odmiki: načrtovanega od želenega, dejanskih kalkulacij od predračunskih
itd. Kot prikazuje poenostavljena preglednica, so možni najrazličnejši odmiki, negativni in
pozitivni odmiki.

Preglednica. Odmiki dejanskih stroškov od planiranih.

dejansko planirano minus/plus

plače 21.400 20.000 (1.400)

oprema 161.200 150.000 (11.200)

potni stroški 58.000 60.000 2.000

.... skupaj

Slika. Obračunski in predračunski računovodski izkazi in njihova obrnjenost v preteklost oz.

slednjih, v prihodnost.

danes

PRETEKLOST SEDANJOST PRIHODNOST

53
 računovodsko
predračunavanje
knjigovodstvo

Za analiziranje podatkov v računovodskih izkazih podjetja se uporabljajo naslednje metode:

 vodoravna analiza,
 navpična analiza ter
 analiza s kazalniki.
Z vodoravno analizo računovodskih izkazov ugotavljamo zneske in odstotke sprememb
določene postavke v računovodskih izkazih. S to analizo dobimo informacije o velikosti,
smeri in relativni pomembnosti sprememb posameznih postavk.

Pri navpični analizi računovodskih izkazov posamezne postavke računovodskih izkazov

prikazujemo kot relativni delež glede na izbrano celoto, kot na primer koliko je sredstev ali
obveznosti do virov sredstev v bilanci stanja. Tu so nam v izredno pomoč analitične bilance z
bistveno pomembnimi podatki.

Kazalnike lahko razčlenimo na:

 indekse,
 koeficiente ter
 stopnjo udeležbe.

Indeks je relativno število, ki izraža razmerje med istovrstnima velikostma. Ponavadi ga

pomnožimo s 100, da dobimo odstotni indeks. Če od odstotnega indeksa odštejemo 100, pa
dobimo relativno razliko v odstotkih od velikosti, s katero primerjamo.

Koeficient je relativno število, ki izraža razmerje med raznovrstnima velikostma, ki pa sta

med seboj primerljivi. Koeficient dobimo, če podatek, ki ga primerjamo, delimo s podatkom,
s katerim ga primerjamo.

Tudi stopnja udeležbe je relativno število, ki izraža razmerje med dvema istovrstnima
velikostma, od katerih se prva nanaša na del, drugi pa na celoto istega pojava. Najpogosteje se
stopnja udeležbe pomnoži s 100, da dobimo odstotno stopnjo udeležbe.

Odgovornost in poročanje skozi računovodske izkaze

S poročanjem se polagajo računi za poslovodske odločitve: aktivnosti, dogodke, (ne)rabo

sredstev, ipd. Angleška beseda za odgovornost je »accountability«, po slovensko polaganje
računov. Ob pomoči vzpostavljenih sistemov računovodenja, zakonodaja zahteva redno

54
poročanje in na takšen način predstavlja poročanje bistveni del uresničevanja sistema
odgovornosti.

Za potrebe poročanja je treba po zakonodaji najmanj enkrat letno sestaviti letno poročilo.
Letno poročilo predstavljata dva obvezna finančna ali računovodska izkaza in priloženo
poročilo poslovodstva. Poročila so dokumenti in dokazi, ki omogočajo uporabnikom, da
sledijo aktivnosti, dogodke in sprejete obveznosti, ali so bili dogovori res izpolnjeni in kakšni
so bili rezultati poslovanja oz. dosežki in učinki programov.

Slika. Finančna/računovodska pismenost in ekonomska pismenost (financial and economic

literacy) sta - kot prikazuje slika – med ključnimi kompetencami podjetništva.Vir: Evropska
Komisija, Entreprenurial Competences, 2018.

Poročanje pa se tudi preverja in nadzira; od tod potreba po revizorju, ki še enkrat, na osnovi

dokumentacije, ponovno preveri verodostojnost poročanega v računovodskih izkazih saj
različni uporabniki potrebujejo poštena poročila. Poročanje omogoča, da so pod nadzorom
obveznosti, napredovanje ukrepanja, da se pravočasno odkrijejo problemi, itn. Glavni namen
poročanja (oddaje letnega poročila z finančnimi izkazi) je polaganje odgovornosti (ang.
accountability).

55
Revizor pregleda ali so vsi računovodski izkazi v skladu z zakonodajo1 in izda poročilo z
mnenjem: za javni sektor to opravljajo državni revizorji in njihova institucija, ki je Računsko
sodišče R Slovenije, za podjetniški ali privatni sektor pa delujejo komercialni revizorji in
Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES). Hkrati mora
podjetje v treh mesecih po koncu obdobja poslovanja posredovati v AJPES podatke iz letnih
poročil o svojem premoženjskem in finančnem poslovanju ter poslovnem izidu. Glede na
velikost podjetja je predpisana struktura poročila in obvezni računovodski izkazi. To so
temeljeni računovodski izkazi, bilance stanja, izkaz poslovnega izida, izkaz denarnih tokov,
izkaz gibanja kapitala, ter priloge s pojasnili k izkazom, in so natančneje opisani v naslednjem
poglavju. Za pravočasno izdelavo in pravilnost letnega poročila odgovarja poslovodstvo.

Nadzor

Nadzor je skupno ime za vse vrste nadzora: inšpekcije, kontrole, revizije, evalvacije in
monitoringe, tako za sprotne kot za sistemske oblike.

Najbolj pomembne pa so sistemske vrste nadzora, ker omogočajo nadzor nad delovanjem
sistemov. Sistem pa mora biti vzpostavljen zato, da je poslovodenje celostno programirano
vnaprej in da sistem omogoča preglednost, red in revidljivost (ang. audit trail, slov. revizijska
sled). Kot že poudarjano, posli in aktivnosti se vzpostavijo zato, da prinašajo rezultate in z
njimi dodano vrednost. Zato se ničesar ne sme prepuščati naključju. Viri so predragoceni; da
bi tveganja pravočasno obvladali, se vzpostavlja nadzor.

Sistemske vrste nadzora so: monitoring (sprotni nadzor), evalvacija (nadzor nad kakovostjo)
in revizija (finančni nadzor).

Monitoring je sproten sistemski celovit nadzor, ko aktivnosti potekajo.

Revizija je celovit in sistemski nadzor sredstev.

Evalvacija je celovit in sistemski nadzor kakovosti izpeljave in daje odgovor na vprašanje, ali
se delajo prave stvari in ali se delajo na pravi način.

Pri načrtovanju in določanju ciljev podjetja in nato sprejemanju finančnih odločitev je torej
nujno potrebno upoštevati pomembna načela, ki so pomembna zato, da podjetje dobro
posluje.

Takšna načela so:

 načelo akumulativnosti (z zbiranjem sredstev na dolgi rok zagotavljamo razširjeno

reprodukcijo),

1
Osmo poglavje zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) določa zakonske okvire poslovnega letnega
poročila. Natančno so definirane skupine podjetji glede na velikost, ter njihove računovodske
obveznosti in časovni roki. Po zaključku poslovnega leta ima podjetje 3 meseca časa da zaključi
poslovne knjige ter pripravi letno poročilo. Podrobna pravila za to določa ta zakon ter slovenski
računovodski standardi (v nadaljevanju SRS). Podlaga so mednarodni standardi računovodskega
poročanja v soglasju z Evropsko direktivo.
56
  načelo varnosti (zaradi nemotenega financiranja se morajo oblikovati in obnavljati
rezerve finančnih sredstev),
 načelo racionalnosti (razmerje med lastnimi in tujimi viri mora biti optimalno),
 načelo finančne moči (združuje plačilno sposobnost, sposobnost financiranja,
akumulativnost in varnost financiranja) ter
 načelo prilagodljivosti trgu, kapacitetam in človeku (pri tem načelu gre za tri osnovne
prvine poslovanja, katerim se mora financiranje prilagajati).

Nadzor petih ekonomskih vrednot

Vse strukture danes delujejo v sistemih odgovornosti po petih normah, ki so:

1. poštenost
2. zakonitost
3. gospodarnost
4. učinkovitost in
5. uspešnost.
Učinkovitost postavlja zahtevo, maksimizirati output z ozirom na inpute materialnih,
finančnih in kadrovskih virov; uspešnost pa pomeni na dolgi rok dosegati maksimalno
profitabilnost.

VIRI

Zakon o računovodstvu (Uradni list RS, št.23/99, 30/02)

Metodološko navodilo za predložitev letnih poročil in drugih podatkov gospodarskih družb in
samostojnih podjetnikov posameznikov (Uradni list RS, št. 112/05).
Pravilnik o načinu predložitve letnih poročil, njihove javne objave in obveščanja registrskega
organa o javni objavi (Uradni list RS, št. 82/2006),
Temeljni akti Evropskih skupnosti, Amsterdamska pogodba in prečiščeni besedili
Maastrichtske in Rimske pogodbe, Služba Vlade Republike Slovenije za evropske zadeve,
Uradni list R Slovenije, 2002 Pogodbe o ustanovitvi Evropske Skupnosti (97/C 340/03)
Slovenski računovodski standardi (Uradni list RS, št.118/05)
Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št.30/93, 29/94, 82/94, 20/98, 84/98, 6/99,
54/99, 45/01, 57/04 in 42/06)
Zakon o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 21/2006)
Zakon o revidiranju (Uradni list RS, št. 11/2001).
Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. l. RS, št. 98/05 – UPB4)
Zakona o državni upravi (Ur. l. RS, št. 113/05 – UPB4),
Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 13/06)
AJPES [16.05.2006], http://www.ajpes.si

Literatura

57
Corrado, C., Haskel J., Jona-Lasinio, C. and Iommi, M. (2016). Intangible investment in the
EU and the US before and since the Great Recession and its contribution to productivity
growth, EIB Working Papers 2016/08, European Investment Bank, Luxemburg.
European Commission (2017). Europe 2020, A Strategy for Smart, Sustainable and Inclusive
growth
Hočevar, M.: Računovodstvo. Visoka upravna šola, Ljubljana, 2001.
Hočevar, M., Igličar, A., Zaman, M.: Osnove računovodstva, učbenik EF Univerza v
Ljubljani, Ljubljana, 2004
Holmes, G., Sugden, A., Gee, P., Vrankar, M., Hribar, V., Šribar, M., Hauptman, M.:
Interpretacija poslovnih poročil in računovodskih izkazov, GV založba, d.o.o., Ljubljana,
2005
Mazzucato, M. (2018) Podjetniška država. Razkrinkavanje zmot o javnem in zasebnem
sektorju, UMCO.Maher N.: Sistem informiranja za spremljanje nalog, ki jih opravlja sodobna
javna uprava. V: Tršinar, Irena (ur.), Urbas, Marina (ur.). Nova statistična spoznanja, finančne
statistike, globalizacija : zbornik : proceedings volume. Ljubljana: Statistični urad Republike
Slovenije: = Statistical Office of the Republic of Slovenia: Statistično društvo Slovenije: =
Statistical Society of Slovenia, 1997, str. 255-265.

Maher N., Skuber B., Matić B., Tratar K.. Indikatorji učinkovitosti in uspešnosti kazalniki in
statistika s posebnim ozirom na Evropski socialni sklad. V: TKAČIK, Boris (ur.).
Vključevanje in povezovanje statistike v informacijsko družbo : zbornik. Ljubljana: Statistični
urad Republike Slovenije: = Statistical Office of the Republic of Slovenia: Statistično društvo
Slovenije: = Statistical Society of Slovenia, 2002, str. 96-107.
Maher N.: Statistika, podatki, indikatorji in storitve v kontekstu Evropske unije. V: Tkalčik,
Boris (ur.), Urbas, Marina (ur.). Statistično spremljanje pojavov globalizacije in storitev -
izzivi in nujnost : zbornik : proceedings volume. Ljubljana: Statistični urad Republike
Slovenije: = Statistical Office of the Republic of Slovenia: Statistično društvo Slovenije: =
Statistical Society of Slovenia, 2004, str. 499-507.
Maher N.: Ekonomika in menedžment podjetja : skripta. Ljubljana: Višja strokovna šola, Gea
College, 2002. III, 82 str., ilustr., tabele. ISBN 961-6026-24-0.
Maher N.: Učinkovit javni zavod : nadaljevalni moduli. Čatež: Šola za ravnatelje, 2002.
Maher N.: Socialne inovacije. Znanstvena konference Izzivi globalizacije in družbeno-
ekonomsko okolje EU 2021
https://fpuv.uninm.si/uploads/_custom/01_unmfei/konferenca/zbornik/
UNMFEI_MZK_2021_zbornik_prispevkov.pdf
Maher N.: Evalvacija - instrument za večjo preglednost in kakovostno rabo virov. [Ljubljana:
Služba vlade RS za strukturno politiko in regionalni razvoj, 2004]. [10] str., graf. prikazi.
http://www.gov.si/euskladi/skladi/5akt-19.html.
Maher N.: The Lisbon strategy, knowledge management and evaluation : Governance,
democracy and evaluation : 6th EES conference in collaboration with the German Evaluation
Society, September 30 - October 2, 2004. [Nijkerk]: Europaen Evaluation.
Maher N.:. Računovodstvo in vrednotenje intelektualne lastnine kot sredstvo: pomen, metode
in izzivi (različni pristopi in primeri iz prakse) : konferenca za podjetnice in managerke
Uporabnost intelektualne lastnine za povečevanje vrednosti podjetja, 8. in 9. decembra 2005,
Ljubljana. Ljubljana: Državni svet Republike Slovenije: Gospodarska zbornica Slovenije,
2005.
Thum-Thysen, A., P. Voigt, B. Bilbao-Osorio, C. Maier and D. Ognyanova (2017).
Unlocking investment in intangible assets in Europe, Quarterly Report of the Euro Area 16(1).
Westlake, S., Haskel, J. (2017). Capitalism Without Capital: the rise of the intangible
economy. New York.
58
WIPO, The World Intellectual Property Report 2017 got 14 january 2018 on
http://www.wipo.int/publications/en/details.jsp?id=4225.
Zaman, M., Trtnik, B.: Osnove računovodstva, zbirka vaj z rešitvami, Ekonomska fakulteta
Univerze v Ljubljani, Ljubljana, 2005

59