Ekonomika Eu Izpit

Ekonomika EU izpitna vpraanja
01. UVOD IN BDP 1. Kako se razlikujejo: bruto domai in neto domai produkt, bruto domai in bruto nacionalni produkt, bruto domai produkt po trnih cenah in bruto domai produkt po cenah faktorjev! BDP (bruto drubeni produkt) oziroma bruto domai produkt vrednost oziroma koliina vseh dobrin in storitev, ki jih je posamezno gospodarstvo proizvedlo v doloenem asovnem razdobju (ponavadi v 1 letu). Dobimo ga tako, da setejemo produkte in storitve vseh produkcijskih enot posameznega gospodarstva. Enak je dodani vrednosti v osnovnih cenah, poveani za davke na proizvode in storitve in zmanjani za subvencije (neto davkov na proizvode in storitve). NDP BDP zmanjan za amortizacijo; NDP=BDP-A BNP je BDP spremenjen (povean/pomanjan) za saldo faktorskih prilivov/odlivov. Povean za dohodek naih podjetij in dravljanov v tujini in zmanjan za dohodek tujih podjetij in tujih dravljanov pri nas. BDP po trnih cenah bruto produkt, merjen po dohodkih produkcijskih faktorjev. FAKTORSKA PLAILA BDP po cenah faktorjev BDP po cenah faktorjev, zmanjan za subvencije in povean za posredne davke. Je vrednost vseh dobrin in storitev, ki se je oblikovala na trgu s strani ponudbe in povpraevanja. 2. Makroekonomski agregati so: poraba prebivalstva 490, dobiki drub 80, davek na dobike drub 35, amortizacija 65, dravna poraba 170, prispevki za socialno varnost 120, socialni transferi prebivalstvu 150, plae 300, plaila obresti javnega dolga 15, bruto fiksne investicije 120, indirektni davki 160, neto izplaila obresti prebivalstvu 20, dohodnina 80, prihranki prebivalstva 40, saldo tekoega rauna 20. Ugotovi vrednosti za: bruto domai produkt, neto investicije, razpololjive dohodke prebivalstva, javno porabo, proraunski primanjkljaj, primarni primanjkljaj, javne prihodke, davke! BDP = C + IB + G + E U = 490 + 120 + 170 + 20 = 800 IN = IB A = 120 65 = 55 Yd = C + S = 490 + 40 = 530 Javna poraba = G + socialni transferi + plaila obresti javnega dolga = 170 + 150 + 15 = 335 Davki = na dobike drub + indirektni T + dohodnina = 35 + 160 + 80 = 275 Proraunski primanjkljaj = davki javna poraba = 275 335 = 60 Primarni primanjkljaj = davki (javna poraba plaila obresti jav. dolga) = 275 (335 15) = 45 Javni prihodki = davki + prispevki za soc. varnost = 275 + 150 = 395

02. GOSPODARSKA RAST 1. Koliko je k gospodarski rasti prispeval tehnoloki napredek, e se je produkcija poveala za 6%, e je kapital rastel po 7%, zaposlenost po 2% in e smo v tehnoloki napredek ? rQ = 0,06 rK = 0,07 rL = 0,02 a = 0,60 Cobb-Douglasova produkcijska funkcija rA = rQ a * rK (1a) * rL = 0,06 0,6 * 0,07 (10,6) * 0,02 = 0,01 = 1% Tehnoloki napredek (A) je k rasti prispeval 1%. 2. Ekonomisti verjamejo, da je gospodarska rast neskonna. Zakaj? Kakno je Vae miljenje? 03. UPORABA DRUBENEGA PRODUKTA 1. Model odprtega gospodarstva je: Ct = 200 + 0.7*(Yt - Tt), It = 0.2 * Yt-1 - 500 * Rt Ut = 0.4 * Yt Tt = 0.3 * Yt Yt = Ct + It + Gt + Et - Ut C-poraba prebivalstva, I-investicije, T-davki, G-dravna poraba, U-uvoz, E-izvoz, R-obrestna mera in Y-dohodki. (a) Doloi endogene in ekonomsko politine spremeljivke modela? (b) Kaj vsebinsko pomenijo posamezni koeficienti in kaj se dogaja z bruto domaim produktom, e se njihove vrednosti poveujejo? (c) Izraunaj ravnoteni produkt, e je Yt-1 enako 1000, Rt = 0.04, Et=400 in Gt=250! (d) Izraunaj porabo prebivalstva, investicije, proraunski primanjkljaj ali preseek ter primanjkljaj ali preseek na tekoem raunu! (e) Izraunaj multiplikator dravne porabe in davni multiplikator! (a) Endogene: Ct, It, Ut, Tt, Yt (vsaka endogena spremenljivka ima eno enabo in se enkrat pojavlja na levi strani sistema enab). Ekonomsko politine: Gt, Rt (vrsta eksogenih spremenljivk, za katere predpostavljamo, da jih kontrolira gospodarska politika).
(b)
200 = avtonomno troenje (ivljenjski minimum troimo, tudi e ni ne zasluimo) a GDP

0,7 = b = mejna nagnjenost k troenju (od vsakega evra potroimo 70 centov)
b GDP
0,2 = akcelerator, mejna nagnjenost k investicijam
b GDP
500 = elastinost investicij na obrestno mero, odvisnost investicij od obrestne mere R I GD 0,4 = u = mejna nagnjenost k uvozu 0,3 = davna stopnja (Vpliv sprememb na BDP: 500 veanje manja BDP, ker je negativni predznak 0,4 veanje manja BDP, ker ima v enabi Yt = Ct + It + Gt + Et Ut negativni predznak ostali koeficienti veajo BDP, e se veajo) (c) Izraunaj ravnoteni produkt, e je Yt-1=1000, Rt=0,04, Et=400 in Gt=250! Yt = 200 + 0,7*(Yt 0,3 Yt) + 0,04*1000 500 * 0,04 + 250 + 400 0,4 * Yt Yt (1 0,7 + 0,21 + 0,4) = 200 + 40 - 20 + 250 + 400 Yt * 0,91 = 870 Yt = 870 / 0,91 multiplikator gospodarstva 1 / 0,91 = 1,1 Yt = 956,04 d) Poraba prebivalstva: Ct = 200 + 0,7 (Yt - Tt) Ct = 200 + 0,7Yt 0,7Tt Ct = 200 + 0,7Yt - 0,7 (0,3Yt ) Ct = 200 + Yt (0,7 0,21) Ct = 200 + 0,49Yt Ct = 764* tukaj ne vem ali se uporabi to formulo (in tudi za vsa nadaljnja vpraanja ali je treba uporabi ta dolgo Y = C +.) Ne glede na to so odg. na ostala vpraanja samo premetavanje enab. Kako se rauna tekoi raun pa ne vem. Primanjkljaj: T G = Proraunski primanjkljaj/ preseek = 0,3Y - 250 = 95,3.
u U (E-U) GDP t T C

(e) ???? Yt = Ct + It + Gt + Et Ut = 200 + 0,7 * (Yt Tt) + 0,04 * Yt-1 500 * Rt + Gt + Et 0,4 * Yt Yt = 200 + 0,7*Yt 0,7*0,3*Yt + 0,04*Yt-1 500*Rt + Gt + Et 0,4*Yt Yt * (1 0,7 + 0,21 + 0,4) = 200 + 0,04*Yt-1 500*Rt + Gt + Et Yt * 0,91 = 200 + 0,04*Yt-1 500*Rt + Gt + Et Yt = 200/0,91 + 0,04/0,91*Yt-1 500/0,91*Rt + 1/0,91*Gt + 1/0,91*Et Multiplikator dravne porabe: m = 1/0,91 = 1,1 ??? Mdp = 1 / (1 - b + b t) = 1 / (1 - 0,7 + 0,7 . 0,3) = 1 / 0,51 = 1,96 Md = -b / ((1-b) + b*t) (po podatkih iz pravo.psilon) Md = -0,7/(0,3 + 0,7* 0,3) = 1,37 2. Enaba troenja prebivalstva je C = 20 + 0.8 Y. (a) Koliken je ravnoteni produkt, e je troenje prebivalstva edina oblika konne porabe?. (b) Avtonomno troenje se je dvignilo za 20. Izraunaj novo ravnoteje, narii in razloi. (c) Mejna nagnjenost k troenju se je zniala na 0.75. Koliken je ravnoteni produkt pred in po poveanju troenja in zakaj? (a) Y=C C = Y = 20 + 0,8 Y Y*(1 0,8) = 20 Y = 100
(b) a
C
20
a
Y2 Y1
40
40
0,8*Y
a2 a1 Y
Y = C = 40 + 0,8*Y Y*0,2 = 40 Y = 200

Y = 40 / (1 - 0,8) Y = 200 Avtonomno troenje se je povealo (neodvisno od poveanja dohodka), to premakne funkcijo troenja vzporedno navzgor. V zaprtem uravnoteenem gospodarstvu, kjer velja C = Y, to povzroi poveanje produkcije. (c) b = 0,75 C = 40 + 0,75*Y Y = C = 40 + 0,75*Y Y*0,25 = 40 Y = 160
38. 2. NAIN:
C=Y Y = a / (1 - b) Y1 = 20 / (1 - 0,75) Y1 = 80 0,25 Y2 = 40 Y2 = 160 Y2 = 40 / (1 - 0,75)
Y = 20 + 0,75 Y 0,25 Y1 = 20 Y1 = 80
Y2 = 160
Mejna nagnjenost k troenju, ki pove koliken del dohodka bom porabila poleg avtonomnega troenja, se je zmanjala, s tem pa se je zmanjala tudi celotna poraba in s tem produkt. 3. Vrednostni papir je pri obrestni meri 4% stal 2000 evrov. Obrestna mera se je dvignila na 5%. (a) Kolikna bo cena vrednostnega papirja ? (b) Prikai grafino s trgom kapitala in trgom vrednostnih papirjev! (c) Razloi mehanizem! a) c0 = D / i0 2000 = D / 0,04 D = 80 c1 = D / i1 = 80 / 0,05 = 1600 c = cena; D = donos; i = obrestna mera

b)
c) Razloi mehanizem! Kdor ponuja (prodaja) vrednostni papir, povprauje po kapitalu s im nijo obrestno mero, da bo laje plaal obresti. Kdor ponuja kapital, povprauje po vrednostnih papirjih s im nijo ceno in im vejo obrestno mero, da bi imel od posojanja kapitala im veji donos. Poveano povpraevanje po kapitalu dvigne obrestno mero, hkrati pa znia ceno vrednostnega papirja (poveana ponudba vrednostnih papirjev), ker ima njegov imetnik pri posojanju kapitala enak donos pri manji posojeni koliini kapitala. Kot za vsako dobrino tudi kapitalu in papirjem veje povpraevanje dviguje, veja ponudba pa nia ceno.
4. Kako je sestavljena plailna bilanca? Sestavljena je iz dveh osnovnih raunov: tekoi raun, kapitalski in finanni raun, ki sta sestavljena e iz podbilanc: TEKOI RAUN 1. 2. 3. 4. BLAGO (uvoz/izvoz) STORITVE (uvoz/izvoz) DOHODKI (prejemki/izdatki) TEKOI TRANSFERI (prejemki/izdatki)
KAPITALSKI IN FINANNI RAUN 1. 2. NEPOSREDNE INVESTICIJE PORTFOLIO INVESTICIJE - NALOBE V VREDNOSTNE PAPIRJE

3. 4. OSTALE NALOBE KREDITI, KI JIH DAMO TUJCEM MEDNARODNE DEVIZNE REZERVE
e imamo preseek pomeni, da je izvoz veji od uvoza, oziroma ponudba deviz je veja od povpraevanja. e je denarna valuta podcenjena, pride do njene apreciacije. Pri primanjkljaju je stvar obrnjena denarna enota depreciira. CB posreduje, saj v primeru preseka devize kupuje, v asu primanjkljaja pa jih prodaja in tako vpliva na izenaenje ponudbe in povpraevanja.
04. ZGODOVINA EVROPSKEGA POVEZOVANJA 1. Opiite razline koncepte povezovanja v Evropi (vzroki, posledice, trenutno stanje).
Najprej med zaetne ideje evropskega povezovanja tejemo t.i. ideje Evrope brez meja, kjer naj bi obstajala nadnacionalna sila, ki bi spotovala razliko med ljudmi in tradicijami. Ta ideja izhaja iz dela O monarhiiji, katerega je napisal Dante Alighieri. Naslednjo idejo je oblikoval Friedrich Naumann leta 1915, in sicer je izhajal iz ideje Adama Smitha (delitve dela so omejene z obsegom trga). Naumann je trdil, da je za evropske drave optimalno, da se pri tekmovanju na svetovnem trgu zdruijo. Leta 1926 je bil na Dunaju ustanovni kongres Evropskega gibanja. za zaetno idejo evr.povezovanja je pomembna tudi misel, ki jo je leta 1946 izjavil Winston Churchill, da je partnerstvo med Francijo in Nemijo prvi korak obnovitve evropske druine, saj se je kasneje izkazala za enega izmed temeljev Evropske unije. Istega leta je bila v Parizu ustanovljena Evropska federalistina unija. 2. svetovna vojna je prinesla begunce, lakoto, racioniranje in hladno vojno, zato sta bila leta 1944 v Bretton Woodsu ustanovljena IMF in WB. Leta 1947 je bil sprejet Marshallov plan, poimenovan po dravnem sekretarju ZDA Georgu Marshallu, ki je bil sprejet aprila naslednje leto. Pogoj za pomo je bil skupen nastop drav prejemnic pomoi. Prav tako je bil leta 47 v enevi ustanovljen GATT. Vendar pa je to leto globoko zaznamovala tudi ustanovitev Komiteja za evropsko gospodarsko povezovanje, ki ga je organiziralo 16 drav, bolje pa je poznan po imenu Parika konferenca (CEEC). Njegova naloga je bila koordiniranje distribucije pomoi in spodbuda liberalizaciji trgovine ter je tako med leto 48-52 izvajal program v vrednosti 15 mrd. $, katerega najvejega delea so bile VB (23%), Francija (20%) in Nemija (10%). V okviru slednjega so lanice l.1948 ustanovile OEEC oziroma Organizacijo za evropsko ekonomsko sodelovanje, katerega ideja je temeljila na osnovi, da lahko liberalizacija trgovine povea rast in pospei industrializacijo. V tem letu pa je bila sklenjena med F, VB in Beneluksom Bruseljska pogodba. Leta 1949 sta bila rojen NATO in pod okriljem SZ t. i. SEV Svet za vzajemno gospodarsko pomo. Leto kasneje je bila ustvarjena EPU oziroma evropska plailna unija. Nekaj asovnih obdobij kasneje, in sicer l.59, je bil ustanovljen Svet Evrope, leto zatem pa e Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj OECD. Prvi ima na podlagi Londonske pogodbe sede v Strasbourgu in skrbi za lovekove pravice, svobodo medijev, zdravstvo, pravo in prevzema tudi humanitarno dejavnost. OECD je v bistvu preobrazba OEEC-a , ki je nastala na podlagi sporazuma med ZDA, VB, F, NEM leta 1960, v veljavo pa je stopil naslednje leto. Sporazum je bil razirjen s prvotnih 16 na 20 drav, vkljuno z ZDA in Kanado, njegov cilj pa je spodbuda gospodarskega razvoja manj razvitih drav, ki niso lanice OECD. Sredstva za dosego ciljev naj bi bila svetovanje, izmenjava makroekonomskih informacij, napovedi in koordinacija ekonomskih politik. Slovenija je lanica od julija 2010. Prevladal je minimalistien britansko skandinavski koncept evropske integracije.
RAZVOJ RAZLINIH KONCEPTOV POVEZOVANJA Poznamo dva koncepta evropskega povezovanja: federalistino in medvladno sodelovanje. Tu se postavlja vpraanje globine evropskega povezovanja, saj gre pri federalizmu za nadnacionalne institucije, pri funkcionalizmu pa ima glavno vlogo medvladno sodelovanje, kjer drave ohranijo svojo suverenost. Med medvladnimi iniciativami poznamo OEEC (1948), Svet Evrope (1949) in EFTA (1960). Na drugi strani pa ESPJ (1951) in EGS (1958) uvramo med federalistine iniciative. Med slednjo uvramo tudi idejo o vzpostavitvi miru v Evropi z odpravo rivalstva med Nemijo in Francijo ter regulaciji kapacitet ponudbe jekla v Zahodni Evropi.

Preferenna liberalizacija v okviru EGS in EFTE se nadaljuje, tako da sta carinska unija EGS in obmoje proste trgovine v okviru EFTE oblikovana do leta 1968. Po vstopu drav EFTE v EGS vodijo diskriminatorni uinki uinek preusmeritve trgovine do novih politinih pritiskov. Trg EGS postane veji in raste hitreje, vendar pa so izvozniki iz drav lanic EFTE v edalje slabem poloaju, zato pride kmalu do razmiljanja o prvi iritvi EGS. In sicer je med prvimi dravami vloila drugo pronjo za lanstvo v ES VB maja 1967, na podlagi pomembnega gospodarskega razloga, kot je dostop do velikega, bogatega in rastoega trga. Poleg VB so za vstop prosile tudi Danska, Irska in Norveka. Na drugi strani se je VB sooala s problemom pri plailni bilanci, saj je ta trpela primanjkljaj. Leta 1972 je bil podpisan sporazum o vstopu omenjenih 4 prosilk v ES, ki velja od 1. januarja 1973.
2. Opiite vzroke, ki so privedli do nastanka ESPJ, EGS in Euratoma. Evropske drave so se zaele povezovati na podlagi razlinih idej, tako naj bi bilo med drugimi za evropske drave optimalno, da se zdruijo zaradi tekmovanja na svetovnem trgu. Na drugi strani je Winston Churchill trdil, da je partnerstvo med Francijo in Nemijo dvema venima konkurentkama oziroma sovranicama prvi korak obnovitve evropske druine, in je vkljuitev teh dveh v neko skupnost poudarjal kot nujen pogoj. Predvsem pa je bil najpomembneji vzrok 2. svetovna vojna in vrnitev Nemiji poloaj velike sile, vendar pa hkrati prepreiti, da bi ponovno ogroala mir v Evropi. Ideje povezovanja so zapisali Robert Schuman in francoski zunanji minister ter Jean Monnet v t. i. Schumanovem planu, kjer je sta bila kot glavna vzroka izpostavljena odprava rivalstva med Nemijo in Francijo vzpostavitev miru v Evropi ter na gospodarski strani regulacija kapacitet ponudbe jekla v Zahodni Evropi. Evropska skupnost za premog in jeklo (ESPJ) je bila ustanovljena aprila 1951 v Parizu, in sicer med Francijo, ZRN, Italijo, Nizozemsko, Belgijo in Luksemburgom. Bistvo sporazuma je bila vzpostavitev enotnega trga za premog in jeklo, kjer je regulacijo je na tem trgu opravljala Visoka oblast (High Authority), zvezo z vladami pa ima preko Sveta ministrov. Visoka oblast pospeuje investicijske programe, oblikuje sistem produkcijskih kvot in razveljavlja morebitne kartelne sporazume. ESPJ je bila podpisana za obdobje 50 let, z zaetkom veljave 23. junija 1952, in je tako leta 2002 prenehala veljati. Evropska gospodarska skupnost (EGS) je nastala leta 1957 z Rimsko pogodbo, ki je bila sklenjena za nedoloen as, na podlagi ideje oziroma zaradi ugodnih rezultatov ekonomske integracije drav Beneluksa. Leto pred ustanovitvijo je bilo na sestanku ministrov esterice ESPJ sprejeto Spaakovo sporoilo, ki je vsebovalo uinke integracije na podroju premoga in jekla, prometa in energije. RP je zaela veljati 1. januarja 1958. Njeni cilji so gospodarska razvoj, ivljenjski standard, zaita okolja, solidarnost med lanicami in enakost med spoloma. Sredstva za dosego ciljev so tiri svobode gibanja (blaga, oseb, storitev in kapitala), skupna trgovinska politika, skupna kmetijska in prometna politika Rimski sporazum je skupaj z EGS ustanovil tudi Evropsko skupnost za atomsko energijo (Euratom), ki je bila prav tako sklenjena za nedoloen as. Njena naloga je pospeitev razvoja nuklearne industrije in uporaba nuklearne energije v miroljubne namene. 3. Oblikovanje carinske unije (kdaj, kdo, kako). Do julija 1968 so odpravljene vse carine oziroma ovire v menjavi med lanicami ES in so uvedene skupne carine za menjavo s tretjimi dravami in tako se je oblikovala carinska unija. Viina carinskih stopenj je bila doloena kot povpreje med najvijimi (obiajno francoske) in najnijimi (obiajno nizozemske). Z nekaterimi dravami izven Evrope so sklenjeni posebni sporazumi, tako je bilo leta 1963 slednjih sklenjenih z 18 afrikimi dravami. Carinska unija se financira prispevki lanic od 1970 dalje vsaka lanica prispevala 1% pobranega davka na dodano vrednost, iz davka na uvoz hrane ter skupnih carin.

4. iritve ES (EU). Maja 1967 je VB vloila drugo pronjo za lanstvo v ES, saj je elela dostop do velikega, bogatega in rastoega trga, vendar je obstajal problem britanski plailni bilanci oziroma njenem primanjkljaju. Za vstop prosijo tudi Danska , Irska in Norveka in tako je bil leta 1972 podpisan sporazum o vstopu VB, Danske, Irske in Norveke v ES, ki je zael veljati 1. januarja 1973. Sledilo je petletno tranzicijsko obdobje, medtem so Norveani na referendumu lanstvo v ES zavrnili, VB in Danska pa izstopita iz EFTE. EGS je sklenila bilateralne sporazume o prosti trgovini s preostalimi lanicami EFTA o svobodni menjavi industrijskega blaga. Britanci so leta 1975 na referendumu lanstvo v ES potrdili, istega leta pa je EGS razirila sporazum o posebnih odnosih z dravami izven Evrope na ve afrikih, pacifikih in karibskih drav. 2. iritev ES se je zgodila leta 1981 s pridruitvijo Grije, in tako je EU takrat sestavljalo 10 drav lanic. Naslednja iritev leta 1986 je obsegala pridruitev panije in Portugalske, leta 1993 pa je padla odloitev o irjenju Skupnosti na Vzhod. Leta 1991 je Evropski svet v Maastrichtu sprejel dogovor o EU, kjer je bil med drugim izraz EGS zamenjan z ES. Maastrichtska pogodba je uveljavljena novembra 1993 in 4. iritev ES je leta 1995 z vstopom Avstrije, Finske in vedske. Naslednja iritev zahteva reformo institucij, tako je bila sprejeta Amsterdamska pogodba (1997), Pogodba iz Nice (2000) in Pogodba o Ustavi za Evropo (junij 2004) ter kasneje (2007) e Reformna (Lizbonska) pogodba. Rekordna najveja iritev na 25 lanic je uresniena maja 2004, ko se EU pridrui novih 10 drav lanic, in sicer eka, Estonija, Ciper, Latvija, Litva, Madarska, Malta, Poljska, Slovaka in Slovenija. Sedaj EU obsega 27 drav lanic, saj se je lanstvo leta 2007 razirilo e na Romunijo in Bolgarijo. 05. in 06. TEORIJA IN UINKI EKONOMSKE INTEGRACIJE 1. Stopnje gospodarske integracije drav; katere so in kaj so njihove znailnosti? 1) Obmoje preferenne trgovine: zmanjanje oz. delna ukinitev medsebojnih uvoznih dajatev za (nekatero) blago oziroma storitve primeri: preferenni sporazumi EU s sosednjimi dravami, dravami v razvoju 2) Obmoje proste trgovine: - opustitev uvoznih dajatev med D - opustitev koliinskih omejitev med D - prost notranji promet blaga med D - vsaka D lahko uporabi lastne carinske stopnje proti 3. dravam primeri: EFTA European Free Trade Agreement CEFTA Central European Free Trade Agreement NAFTA North American Free Trade Agreement BAFTA Baltic Free Trade Area (1994 2004) 3) Carinska unija: - vse ovire za trgovanje med lanicami so ukinjene - skupne zunanje carine primeri: CARICOM Caribbean Community and Common Market CAN Andean Community MERCOSUR Mercado Comn del Sur 4) Skupni trg:

- carinska unija - prosto gibanje produkcijskih faktorjev - nacionalni zakonski in institucionalni okvir (davki, javna naroila in socialna politika) - nacionalna makroekonomska politika - transakcijski stroki, povezani z delovanjem podjetja zaradi deljenosti, institucionalnih preprek in gospodarske politike, ostajajo primeri: EU-27 do 1992, od 1992 naj bi bila enotni trg 5) Ekonomska unija: - skupni trg - koordinacija, harmonizacija ali celo unifikacija gospodarske politike primeri: EU-27 6) Ekonomska in denarna unija: skupna denarna politika primeri: lanice EU, ki kot valuto uporabljajo evro (EU-16, od 2011 EU-17) 7) Politina unija: - unifikacija vseh ekonomskih politik - enotnost institucij, potrebnih za obstoj drave (vlada, parlament) primeri: zdruitev Nemke demokratine republike in Zvezne republike Nemije (1990) 2. Opiite posledice preferenne liberalizacije trgovine (oblikovanja obmoja proste trgovine). First best predstavlja najboljo mono ureditev in bi kot taka maksimirala svetovno blagostanje, vendar zaradi raznih (politinih) ovir ni mogoa, zato je nujna uporaba second best reitve obmoje proste trgovine ali carinska unija lahko pomenita premik k prosti trgovini in poveata blagostanje. Posledice: ustvarjanje trgovine (trade creation) zamenjava dragih domaih produktov s cenejimi produkti iz D preusmeritev trgovine (trade diversion) zamenjava cenejih produktov iz drav nelanic z drajimi iz D sprememba blagostanja odvisna od tega, kateri uinek prevlada: ustvarjanje trgovine vpliva na ostali svet preusmeritev trgovine vpliva na ostali svet
veja uinkovitost proizvodnje kot posledica veje specializacije (v skladu z zakonom primerjalnih prednosti) zaradi liberalizacije trgov sodelujoih drav poveanje proizvodnje zaradi izboljanega izkorianja ekonomije obsega kot posledice poveanja trga izboljana pogajalska pozicija zaradi veje tee v mednarodnem prostoru, kar privede do izboljanja pogojev menjave (nije cene uvoenega blag, vije cene izvoenega blaga)
10

poveana konkurenca in veja uinkovitost izboljana obseg in kvaliteta produkcijskih faktorjev zaradi tehnolokih sprememb in konkurennih pritiskov 3. Opiite in grafino prikaite posledice oblikovanja carinske unije. Za carinsko unijo kot 3. fazo stopnje gospodarske integracije je znailno, da so opuene uvozne dajatve med D in so uvedene skupne zunanje carine. Prav tako so opuene tudi koliinske omejitve med D in je tako vzpostavljen prost notranji promet blaga med D. V EGS je bila ustanovljena l. 1968. DA SA c E D U C R B A K L M N P SW I G F T Q
KRIVULJA PONUDBE: prosta trgovina (SW) enake carine proti vsem dravam (BEQT) carinska unija A + B (BRQT) CENOVNI UINKI CARINSKE UNIJE: carinska unija drav A in B: CD>C>A KOLIINSKI: k4; k3< k4 < k5 - domaa proizvodnja: k1 - uvoz: k1 k4 iz drave B - potronja: k4 - k2 k3 preusmeritev trgovine - k1 k2, k3 k4 ustvarjanje trgovine DOHODKOVNI: OCGk4 plailo potronikov za blago k1 JGk4 plailo uvoznikom iz drave B OCJk1 plailo domaim proizvajalcem 4. Primerjajte posledice carin, koliinskih omejitev (kvot), necarinskih ovir in subvencij na trgovino med dravami. (glej grafe ppt ali zvezek!) carine: - davek na uvoeno/izvoeno blago/blago v tranzitu - ad valorem ali specifine (koliinske)
11

- funkcije: fiskalna, zaitna - prohibitivna carina kvote: fizina ali vrednostna koliina blaga, ki se lahko uvozi ali izvozi v doloenem obdobju, obiajno enem letu subvencije: - ekonomska korist oziroma finanna pomo drave z namenom spodbuditi eleno aktivnost, vzdrevati cene na nizki ravni, obdrati nizko raven cen osnovnih produktov, ohraniti dohodke proizvajalcev stratekih proizvodov, vzdrevati raven zaposlenosti, spodbuditi investicije, itd. - znia trno ceno druge omejitve: standardi, tehnini predpisi UINKI UVEDBE CARIN: potroni uinek: zmanjanje domae potronje za LM proizvodni (zaitni) uinek: poveanje domae proizvodnje za JK uvozni uinek: zmanjanje uvoza za JK+LM (vsota predhodnih uinkov) fiskalni uinek: poveanje prihodkov prorauna za AD*KL distribucijski uinek: vija cena redistribucija dohodka od potronikov k (domaim) proizvajalcem UINKI UVEDBE KVOT: - podobni uinki kot pri carinah - sprememba pri distribuciji dohodka potroni uinek: zmanjanje domae potronje za LM proizvodni (zaitni) uinek: poveanje domae proizvodnje za JK uvozni uinek: zmanjanje uvoza za JK+LM (vsota predhodnih uinkov) dohodkovni uinek: dohodek si v celoti prilastijo uvozniki (izjema: dravna prodaja dovoljenj) distribucijski uinek: vija cena redistribucija dohodka od potronikov k (domaim) proizvajalcem UINKI SUBVENCIJ: Subvencionirani ponudniki lahko ponudijo izdelke po niji ceni. poveanje proizvajalevega preseka poveanje izdatkov drave ni vpliva na ceno potroniki dobiek ostane enak izguba uinkovitosti (izdatki drave za subvencijo so viji od poveanja proizvajalevega preseka) diskriminacija tujih proizvajalcev NECARINSKA OVIRA = katerikoli necarinski UKREP DRAVE, ki spremeni OBSEG ali SMER trgovine subvencije, kvote, druge omejitve (non-tariff barriers - NTB) njihovi uinki analogni uinkom carin RAZLIKE V PRIMERJAVI S CARINSKIMI OVIRAMI: poveujejo stroke uvoznikom (npr. stroki prilagajanja produktov, da ti ustrezajo nacionalnim standardom) - ne ustvarjajo dodatnih prihodkov - izguba veja kot pri carinah ali plaljivih kvotah
12

raven teh omejitev je lahko precej visoka, hkrati so zelo netransparentne (carinska stopnja je objavljena) in teko merljive POSLEDICE ODPRAVE NECARINSKIH OMEJITEV: - znianje strokov proizvodnje - veji uinek kot zmanjanje/ukinitev carin, saj se nanaajo na veji obseg produktov - bolj neposreden vpliv na doseganje ekonomije obsega kot znianje (odprava) carinskih stopenj, saj omogoajo standardizacijo proizvodnje 5. Kako uspena je integracija na podroju trgovine z blagom oziroma s storitvami? SKUPNI TRG V EGS: 3. len Pogodbe o EGS zahteval odpravo notranjih carin, kvot in drugih ukrepov z enakim uinkom ter ovir prostemu pretoku oseb, storitev in kapitala carinska unija vzpostavljena leta 1968, nato se vzpostavljanje skupnega trga upoasni pojav novih oblik protekcionizma prek ukrepov z enakim uinkom ENOTNI TRG definiran v 12. lenu Enotnega evropskega akta (1987): obmoje brez
notranjih meja, v katerem je zagotovljen prost pretok dobrin, oseb, storitev in kapitala
dobrine, storitve, kapital in osebe naj bi se znotraj meja enotnega trga gibale tako, kot se premikajo med regijami ene drave PRIAKOVANE KORISTI ENOTNEGA TRGA: znianje cen poveana konkurenca ve inovacij, hitreji razvoj produktov monost izrabe ekonomije obsega oziroma ekonomije raznovrstnosti bolja alokacija resursov, poveanje produkta posameznih lanic (pod pogojem polne zaposlenosti faktorjev) ENOTNI EVROPSKI AKT: minimalna raven harmonizacije: - harmonizacija omejena na podroja: zdravje, varnost, okolje, varstvo potronikov - priblievanje pravnega reda zadoa, da se razlike zmanjajo na sprejemljivo raven (direktive) - zdaj: NASPROTNO STALIE (im ve uredb) nadzor pojava morebitnih novih omejitev vzajemno priznavanje (uveljavljeno e v: Cassis de Dijon) razvoj evropskih standardov Podatki kaejo, da je integracija spodbudila trgovino med lanicami EU na podroju blaga, medtem ko je na podroju storitev ta spodbuda oitno nija. PROST PRETOK STORITEV: predstavljajo skoraj 75 % dodane vrednosti svoboda ustanavljanja v drugi lanici Societas Europaea svoboda izvajanja storitev v drugi lanici Direktiva 2006/123/ES o storitvah na notranjem trgu posebna zakonodaja: finanne storitve (bannitvo, zavarovalnitvo, VP) povezano s prostim pretokom kapitala transport telekomunikacije
13

TV, radijsko oddajanje priznavanje poklicnih kvalifikacij 6. Opiite in grafino prikaite posledice vzpostavitve prostega pretoka faktorja delo (kapital). (glej grafe v zvezku oz. na slidih) Odstranitev ovir gibanju dela (L) in kapitala (K) privede do: - premika K in L na obmoje, kjer lahko doseeta najvije nagrade, koristi - gibanje traja dokler se mejni produkt faktorja na celotnem obmoju ne izenai - tevilne (neekonomske) ovire gibanju faktorjev, zlasti dela, ostajajo PREDPOSTAVKE IN POSLEDICE: obstajata dva produkcijska faktorja (K, L) koliina obeh je konstantna K nemobilen navzven, mobilen v uniji k1k2=k1*k2* predhodni model ne pojasnjuje ustrezno dogajanja bliina kljunih trgov, mree dobaviteljev, izobraenega dela lahko spodbudi tako kapital kot delo, da se premikata v isti smeri industrija se zato koncentrira na enem obmoju (Krugman & Venables, 1996) PROST PRETOK KAPITALA: pomen: prenos terjatev skozi finanne transakcije (ne pa premik delovnih sredstev kot so stroji, vozila) premik laji kot pri delu uveljavljen leta 1990 PRETOK KAPITALA: (priloga Direktive 88/361/EGS) neposredne nalobe nalobe v nepreminine operacije z vrednostnimi papirji, s katerimi se normalno trguje na kapitalskem trgu operacije z enotami investicijskih skladov operacije z vrednostnimi papirji in drugimi instrumenti, s katerimi se normalno trguje na denarnem trgu operacije na tekoih in depozitnih raunih pri finannih ustanovah krediti v zvezi s komercialnimi transakcijami ali nudenjem storitev, pri katerih sodeluje rezident finanna posojila in krediti porotva, druga jamstva in zastavne pravice prenosi pri izvedbi zavarovalnih pogodb osebni pretoki kapitala fizini uvoz in izvoz finannih sredstev drugi pretoki kapitala PROST PRETOK DELA pomen: posameznik se fizino premakne v drugo dravo in tam izvaja delovne storitve motiv selitve: bolja sluba odloitev posameznika, njegove druine tevilne omejitve (tudi znotraj drave): - nepoznavanje zaposlitvenih monosti - ivljenjski pogoji (druinsko ivljenje, olanje otrok, izguba prijateljev)
14

- stroki selitve 1968: opustitev delovnih dovoljenj, nedopustnost preferiranja domaih delavcev Program enotnega trga (1985): odprava omejitev za selitve druinskih lanov delavcev nizka mobilnost delavcev znotraj drav e nija v drugih dravah 7. Kako uspena je v EU integracija na trgu dela oziroma na trgu kapitala? OVIRE pri prostem pretoku dela: UMETNO USTVARJENE: - institucije trga dela - problemi pri prenosu pokojninskih in socialnih pravic - nepopolno priznavanje poklicnih kvalifikacij - omejitve za dravljane novih lanic NARAVNE: - socialne, kulturne, jezikovne razlike - staranje delovne sile (stareji manj mobilni) Vzroki slabih rezultatov (1996): - prezgodaj za srednjerone rezultate (nekateri ukrepi niso bili izpeljani, drugim se gospodarski subjekti e niso prilagodili, tretji e nimajo uinkov) - ni dovolj podatkov za analizo - loevanje razlinih uinkov teavno Stanje v letu 2009: - implementiranih 95 % direktiv s podroja enotnega trga - najslabe: lanice denarne unije Dobrine, storitve, kapital in osebe naj bi se znotraj meja enotnega trga gibale tako, kot se premikajo med regijami ene drave, vendar OMEJITVE OSTAJAJO IN BODO OBSTAJALE E NAPREJ. Evropska komisija je sprejela Akt o enotnem trgu (The Single Market Act), ki obsega 50 ukrepov in je del strategije EU 2020. Ocenjujejo, da naj bi izvedeni ukrepi (po konzervativni oceni) v naslednjih desetih letih poveali BDP za 4 %, vendar tovrstne ocene niso najbolj zanesljive. 07. EKONOMSKA POLITIKA Glejte toko 13. 08. NERAVNOTEJA V GOSPODARSTVU 1. Razloi povezavo med agregatno krivuljo ponudbe in inflacijskimi priakovanji ter agregatno krivuljo povpraevanja in koliino denarja! Povezava med agregatno krivuljo ponudbe in inflacijskimi priakovanji (levi graf): Inflacijsko priakovanje je stopnja inflacije, ki jo priakujejo GO subjekti glede na GO pokazatelje prejnjega razdobja. Zaradi visoke priakovane stopnje inflacije producenti priakujejo, da bodo le cene navzgor, zato e sedaj zmanjajo ponudbo (=zmanjanje agregatne ponudbe) z namenom, da bi kasneje ve prodali, posledino pa se e sedaj dvignejo cene.
15

Povezava med agregatno krivuljo povpraevanja in koliino denarja (desni graf):
i LM LM1
IS1 IS Y
C C1 C
S1 S
Poveanje dravnih izdatkov bo premaknilo IS krivuljo v desno, kar bo zvialo obrestno mero in drubeni produkt. Krivulja agregatnega povpraevanja se pomakne v desno. Poveanje ponudbe oziroma koliine denarja s strani CB premakne LM krivuljo v desno, kar znia obrestno mero (iznii dvig obrestne mere, ki je nastal zaradi premika IS krivulje) in spet povea drubeni produkt, prav tako pa je veje tudi investicijsko in agregatno povpraevanje.
2. Razloi razliko med inflacijo povpraevanja in inflacijo ponudbe oziroma strokov z enostavnim grafikonom. Kakne so monosti gospodarske politike pri prepreevanju inflacije?
Inflacija povpraevanja: izhaja iz poveanja agregatnega povpraevanja in jo lahko
prepreujemo z denarno politiko. Imamo 2 monosti: 1. upoasnimo rast agregatnega povpraevanja (ciljamo na katerikoli faktor agregatnega povpraevanja), 2. CB
16

napove, da se bo inflacija zmanjala, kar vpliva na inflacijska priakovanja.
Inflacija ponudbe: izhaja iz zmanjanja agregatne ponudbe in jo prepreujemo z dohodkovno politiko, in sicer tako, da oviramo rast pla. 09. POLITIKA KONKURENCE, INDUSTRIJSKA POLITIKA, EKONOMIKA INTERVENCIJE 1. Grafino prikaite in opiite mone uinke zdruitve podjetij na trg. ZDRUITVE IN PREVZEMI: 1.) P=AC 2.) AC AC P P 3.) SPREMEMBA POTRONIKEGA DOBIKA: -a-b 4.) SPREMEMBA PROIZVAJALEVEGA PRESEKA: + a+c 5.) NETO UINEK: -b+c enoznaen odgovor glede spremembe uinkovitosti ni vedno mogo Evropska komisija zavrne le okoli 1% prijavljenih zdruitev 2. Grafino prikaite in opiite posledice, ki jih je imela na skupni trg pogodba o ekskluzivni distribuciji, sklenjena v primeru Nintendo. (graf!) V primeru Nintendo je lo za ekskluzivno distribucijo oziroma teritorialno razdelitev trga. Za slednjo so potrebni naslednji pogoji: 1. ponudnik mora biti monopolist 2. mora biti sposoben razdeliti trg na podtrge z razlino elastinostjo D 3. med temi trgi ni komunikacije Nintendu in njegovim sedmim distributerjem je bila naloena kazen v viini 168 mio s strani Komisije oziroma 119 mio (Sodie, 2009). 3. Opiite razloge za in proti vodenju industrijske politike. RAZLOGI ZA: obstoj trnih nepopolnosti: - javne dobrine - nekonkurenni trgi - eksternalije - informacijska asimetrija asovni horizont zasebnega sektorja je prekratek drava lahko da sredstva na razpolago v kriznih trenutkih industrijska politika olaja prilagajanje gospodarstva na bolj pravien nain
17

vitalna podroja (kmetijstvo) drava se lahko z industrijsko politiko odziva na industrijske (in druge ekonomske) politike drugih drav zaita mlade industrije strateka industrijska politika (nacionalni ampioni, panoge, ki omogoajo spillover uinke) ustvarjanje industrijskih aglomeracij konni cilj: izboljanje ivljenjskega standarda RAZLOGI PROTI: interesne skupine lahko industrijsko politiko izrabijo za lastne interese in ne v javno korist prepreuje prilagajanje, namesto da bi ga spodbujala ustvarja trne distorzije povzroa negativne eksternalije 4. Izraunajte vrednosti kazalnikov koncentracije K5 in HHI za trg s sedmimi ponudniki, ki imajo naslednje trne delee: A - 20 %, B - 20%, C 20 %, D 20 %, E 10 %, F 5 %, G 5 %. Pojasnite za kakno trno stanje gre. ???? 5 koeficient K5 ,%: K 5 = si = s1 + s2 + s3 + s4 + s5 0 > K5 100 i =1 K5 = 20 + 20 + 20 + 20 + 10 = 90 0 > 90 100 HHI = si2
i =1 n
Herfindahl-Hirschmannov indeks (HHI), %: 0 > HHI 10000 1000 HHI<1800 zmerna koncentracija HHI >1800 visoka koncentracija
HHI = 400 + 400 + 400 + 400 + 100 + 25 + 25 = 1750 1000 1750 < 1800 zmerna koncentracija 5. Opiite posledice monopolnega poloaja na trgu in opredelite, katere dolobe Pogodbe o delovanju EU oziroma sekundarni pravni viri potencialno sankcionirajo ta poloaj oziroma prepreujejo njegov nastanek. (graf v zvezku in ppt) OBLIKOVANJE MONOPOLA: zloraba OLIGOPOLNEGA, DUOPOLNEGA trnega poloaja premalo ponudnikov, oteen vstop na trg, nehomogenost proizvodov, negibljivost povpraevalcev 2) sporazum o eliminiranju ali omejevanju konkurence (kartel): - doloitev minimalne cene ali maksimalne koliine - regionalna razdelitev trga VZROKI NASTANKA (Varian, 2003): - veliko povpraevanje v primerjavi z obsegom produkta, ki minimizira povprene stroke (lahko povsem tehnoloko vpraanje; naravni monopol)
18

- dogovor podjetij o znianju obsega proizvodnje s ciljem zvianja cen in dobika (kartel) PROBLEM: zloraba monopolnega poloaja POSLEDICE: PROIZVODNI UINEK: k2k1 PRENOS POTRONIKEGA DOBIKA (DISTRIBUCIJSKI UINEK) MRTVA IZGUBA monopolni ponudnik lahko vpliva na trno ceno ponudbo poveuje do izenaenja njegovih mejnih strokov s povprenimi stroki maksimalen dobiek v monopolu je produkcija manja, cena pa vija kot v popolni konkurenci monopol zmanjuje blaginjo in ne izgine sam ne poveuje uinkovitosti pospeevanje inovativnosti DOLOBE PDEU OZ. SEKUNDARNI VIRI: Pravo EU nudi zaito pred: 1. ravnanji domaih gospodarskih subjektov (101.-102. len PDEU) 2. dejanji drave (106.-108. len PDEU) 3. zunanjo (nepoteno) konkurenco (207. len PDEU) 1. PROTIKONKURENNA RAVNANJA DOMAIH GOSP. SUBJEKTOV: zloraba OLIGOPOLNEGA, DUOPOLNEGA trnega poloaja oblikovanje MONOPOLA prepoved vseh sporazumov med podjetji, sklepov podjetnikih zdruenj in usklajenih ravnanj, ki bi lahko prizadela trgovino med dravami lanicami in katerih cilj oziroma posledica je prepreevanje, omejevanje ali izkrivljanje konkurence na notranjem trgu (101. len PDEU) zlasti so prepovedani sporazumi, ki:
(a) neposredno ali posredno doloajo nakupne ali prodajne cene ali druge pogoje poslovanja; (b) omejujejo ali nadzorujejo proizvodnjo, trge, tehnini razvoj ali nalobe; (c) doloajo razdelitev trgov in virov nabave; (d) uvajajo neenake pogoje za primerljive posle z drugimi trgovinskimi partnerji in jih tako postavljajo v podrejen konkurenni poloaj; (e) pogojujejo sklepanje pogodb s tem, da sopogodbeniki sprejmejo dodatne obveznosti, ki po svoji naravi ali glede na trgovinske obiaje nimajo nikakrne zveze s predmetom taknih pogodb. 2. Vsi sporazumi ali sklepi, ki jih ta len prepoveduje, so nini. 3. V naslednjih primerih se lahko doloi, da se dolobe odstavka 1 ne uporabljajo za: - sporazume ali skupine sporazumov med podjetji, - sklepe ali skupine sklepov podjetnikih zdruenj, in - usklajeno ravnanje ali skupine usklajenih ravnanj, ki prispevajo k izboljanju proizvodnje ali distribucije blaga oziroma k pospeevanju tehninega ali gospodarskega napredka, pri emer zagotavljajo potronikom pravien dele doseenih koristi, in ki: (a) zadevnim podjetjem ne doloajo omejitev, ki za doseganje teh ciljev niso nujne; (b) taknim podjetjem glede znatnega dela zadevnih izdelkov ne dajejo monosti izkljuitve konkurence.
prepoved zlorabe prevladujoega poloaja enega ali ve podjetij na notranjem trgu ali njegovem znatnem delu, kolikor bi lahko prizadela trgovino med dravami lanicami (102. len PDEU) ustvarjanje MONOPOLNEGA trnega stanja in potenciala za ZLORABO PREVLADUJOEGA POLOAJA koncentracije: Uredba ES/139/2004 o nadzoru koncentracij podjetij; 2. len:
19

2. Koncentracija, ki ne bi bistveno ovirala uinkovite konkurence na skupnem trgu ali na njegovem znatnem delu, zlasti kot posledica ustvarjanja ali krepitve prevladujoega poloaja, naj se razglasi za zdruljivo s skupnim trgom. 3. Koncentracija, ki bi bistveno ovirala uinkovito konkurenco na skupnem trgu ali na njegovem znatnem delu, zlasti kot posledica ustvarjanja ali krepitve prevladujoega poloaja, naj se razglasi za nezdruljivo s skupnim trgom.
2. PROTIKONKURENNA RAVNANJA DRAVE: 106. len PDEU:

Drave lanice glede javnih podjetij ali podjetij, katerim so odobrile posebne ali izkljune pravice, ne smejo sprejeti ali ohraniti v veljavi ukrepov, ki so v nasprotju s pravili iz Pogodb, zlasti iz lena 18 (nediskriminacija glede na dravljanstvo) in lenov 101 do 109. Podjetja, pooblaena za opravljanje storitev splonega gospodarskega pomena, oziroma podjetja, ki imajo znaaj dohodkovnega monopola, ravnajo po pravilih iz Pogodb, zlasti po pravilih o konkurenci, kolikor uporaba taknih pravil pravno ali dejansko ne ovira izvajanja posebnih nalog, ki so jim dodeljene. Razvoj trgovine ne sme biti prizadet v taknem obsegu, ki bi bil v nasprotju z interesi Unije. Komisija zagotovi uporabo dolob tega lena in po potrebi na drave lanice naslovi ustrezne direktive ali sklepe.
107. len PDEU:

Razen e Pogodbi ne doloata drugae, je vsaka pomo, ki jo dodeli drava lanica, ali kakrna koli vrsta pomoi iz dravnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdruljiva z notranjim trgom, kolikor prizadene trgovino med dravami lanicami.
3. VARSTVO PRED ZUNANJO (NEPOTENO) KONKURENCO: namenjena zaiti trga pred produkti, ki nanj vstopajo na dumpinki nain oziroma zaradi subvencij matine drave tovrstna ravnanja prepovedana e v VI. lenu GATT del skupne trgovinske politike: - 207/1 len PDEU:
Skupna trgovinska politika temelji na enotnih naelih, zlasti glede sprememb carinskih stopenj, sklenitve sporazumov o carinskih tarifah in trgovini, ki se nanaajo na trgovino z blagom in storitvami, trgovinske vidike pravic intelektualne lastnine, tuje neposredne nalobe, doseganje enotnosti pri ukrepih liberalizacije, izvozno politiko in ukrepe trgovinske zaite, na primer pri dumpingu ali subvencijah. Skupna trgovinska politika se izvaja v okviru nael in ciljev zunanjega delovanja Unije.
Uredba ES/384/96 o zaiti proti dumpinkemu uvozu iz drav, ki niso lanice Evropske skupnosti 1. len:
(1) Protidumpinka dajatev se lahko uporabi za vsak dumpinki izdelek, igar sprostitev v prosti promet v Skupnosti povzroa kodo. (2) Izdelek teje kot dumpinki, e je njegova izvozna cena pri izvozu v Skupnost manja kot primerljiva cena podobnega izdelka, ki se pojavlja v obiajnem poteku trgovanja, uveljavljenim za dravo izvoznico .
Uredba ES/597/2009 o zaiti proti subvencioniranemu uvozu iz drav, ki niso lanice Evropske skupnosti 1. len: Izravnalna dajatev se lahko uvede zaradi kompenzacije kakrne koli neposredno ali posredno dodeljene subvencije za izdelavo, proizvodnjo, izvoz ali prevoz katerega koli izdelka, katerega sprostitev v prosti promet v Skupnosti povzroa kodo. 6. Kartel vzroki, posledice, naini njegovega delovanja. (graf!) VZROKI IN NAINI DELOVANJA: sporazum o eliminiranju (=ukiniti obstoj esa; odpraviti, odstraniti) ali omejevanju konkurence, ki je moen pri duopolu in oligopolu (tipien primer: dogovor podjetij o znianju obsega proizvodnje s ciljem zvianja cen in dobika)
20

ko je oblikovan, lahko uinkuje kot monopolno podjetje, ki maksimira profit tako, da ponudnik vodi samostojno prodajno politiko, pri tem se lahko 1) odziva na ravnanje drugih ponudnikov: - de facto kartel (usklajeno ravnanje) - cenovno/koliinsko vodstvo (price/quantity leadership) zloraba prevladujoega poloaja? - cenovna vojna (plenilske cene; predatory pricing) 2) ali pa ne (monopolist): znailno, da je premalo ponudnikov ali en sam, oteen je vstop na trg, nehomogenost proizvodov, negibljivost povpraevalcev - doloitev minimalne cene ali maksimalne koliine - regionalna razdelitev trga oblike: - delitev koliin - bistven problem: doloitev koliine posameznega ponudnika - vsak ponudnik je motiviran za goljufijo (eli ponuditi vejo koliino od dogovorjene) - geografska delitev trga POGOJI za teritorialno delitev trga: (primer Nintendo) 1. monopolist 2. sposoben razdeliti trg na podtrge z razlino elastinostjo D 3. med trgi ni komunikacije 7. Opiite in grafino prikaite uinke, ki jih imajo dravne subvencije na trg. Zakaj so lahko sporne z vidika prava EU? UINKI: subvencionirani ponudniki lahko ponudijo izdelke po niji ceni poveanje proizvajalevega preseka poveanje izdatkov drave ni vpliva na ceno potroniki dobiek ostane enak izguba uinkovitosti (izdatki drave za subvencijo so viji od poveanja proizvajalevega preseka) BREZ SUBVENCIJ: Ok1 domaa proizvodnja k1k3 - uvoz 2. SUBVENCIJE: Ok2 domaa proizvodnja k2k3 - uvoz 3. OBSEG SUBVENCIJE
21

Subvencije so lahko sporne z vidika prava EU ne samo zaradi diskriminacije tujih proizvajalcev, ampak tudi zaradi intervencije drave, ki vodi v trno distorzijo (=natrganje ali pretrganje ovojnice in vezi). Po 107. lenu je vsaka pomo, ki jo dodeli drava lanica, ali kakrna koli vrsta pomoi iz dravnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdruljiva z notranjim trgom, kolikor prizadene trgovino med dravami lanicami, razen e Pogodbi ne doloata drugae. Loimo pomoi, zdruljive s skupnim trgom (npr. pomo socialnega znaaja, dodeljena posameznim potronikom, pod pogojem, da je dodeljena brez diskriminacije glede na poreklo zadevnih izdelkov ter pomo za povrnitev kode, ki so jo povzroile naravne nesree ali izjemni dogodki), in pomoi, pogojno zdruljive s skupnim trgom (npr. pomo za pospeevanje gospodarskega razvoja obmoij, kjer je ivljenjska raven izjemno nizka ali kjer je podzaposlenost velika). UINKI SUBVENCIONIRANJA IZVOZA NA DRAVO UVOZNICO: BREZ SUBVENCIJ: Ok1 domaa proizvodnja k1k3 - uvoz SUBVENCIJE: Ok2 domaa proizvodnja k2k3 - uvoz POVEANJE POTRONIKEGA DOBIKA, ZMANJANJE PROIZVAJALEVEGA PRESEKA, NETO UINEK: pozitiven Pravo EU nas varuje tudi pred zunanjo (nepoteno) konkurenco, ki je namenjena zaiti trga pred produkti, ki nanj vstopajo na dumpinki nain oz. zaradi subvencij matine drave. Tovrstna ravnanja so sicer prepovedana e v VI. lenu GATT, varstvo pa je urejeno kot del skupne trgovinske politike. Uredba ES/597/2009 govori o zaiti proti subvencioniranemu uvozu iz drav, ki niso lanice Evropske skupnosti. Uvaja izravnalno dajatev, ki se lahko uvede zaradi kompenzacije kakrne koli neposredno ali posredno dodeljene subvencije za izdelavo, proizvodnjo, izvoz ali prevoz katerega koli izdelka, katerega sprostitev v prosti promet v Skupnosti povzroa kodo. Slednja pomeni, razen e ni drugae doloeno, znatno kodo za industrijo Skupnosti ali le gronjo za nastanek le-te, ali znatno zaostajanje pri ustanavljanju take industrije in se razlaga v skladu z dolobami lena 8. 10., 11. in 12. DENARNI SISTEM IN POLITIKA 1. Za koliko se povea koliina denarja v obtoku, e Evropska centralna banka odkupi za 10 milijard evrov amerikih dolarjev; e je razmerje med gotovino in depoziti na vpogled 0.2, stopnja obvezne rezerve 0.10 in prostovoljne rezerve 0.05? Za koliko se povea gotovina in za koliko depoziti na vpogled? H = 10 mrd
22

g = G / DD = 0,2 r = 0,10 e = 0,05 M1 = (1 + g) / (g + r + e) * H = 34,3 mrd 34,3 mrd . M=G+D G/D = 0,2 G = 0,2D M = 0,2D + D = 1,2D 34,3 = 1,2D D = 28,9 G = M D = 34,3 28,9 = 5,7 D = 28,9 mrd EUR, G = 5,7 mrd EUR. 2. Definirajte denarne agregate! Denarni agregati so: M0 = primarni denar = gotovina + obvezne rezerve + prostovoljne rezerve (gotovina+depoziti bank pri centralni banki) M1 = denar = gotovina + depoziti na vpogled, vpogledne vloge M2 = iri denar = M1 + vezani depoziti, nevpogledne vloge M3 = obveznosti poslovnih bank = M2 + devizni depoziti (vloge v tuji valuti) M0 = G(gotovina) + RR(obvezne rezerve) + ER (neobvezne rezerve) M1 = G(gotovina) + DD (vpogledne vloge) REGULIRANJE PONUDBE DENARJA M1/M0=(G+DD)/(G+RR+ER) e definiramo g=G/DD, r=RR/DD in e=ER/DD in delimo enabo z DD dobimo M1/M0=(G/DD+DD/DD)/(G/DD+RR/DD+ER/DD) M1/M0 = (1+g)/(g+r+e) denarni multiplikator g razmerje med gotovino in vpoglednimi vlogami (prebivalstvo) r stopnja obvezne rezerve (BS) e stopnja dodatne rezerve (banke) M1 = (1+g)/(g+r+e)*M0 3. Razloite povezavo med obrestno mero, transakcijskem in likvidnostnim povpraevanjem po denarju ter obrestno mero, varevanjem in investicijskim povpraevanjem! 4. Razmerje med gotovino in depoziti je 0.5, stopnja obvezne rezerve je 0.2. Denarja je za 60 mrd. evrov, primarnega denarja za 30 mrd. (a) Koliko je gotovine in koliko depozitov na vpogled? (b) Kolikna je obvezna rezerva in kolikne so dodatne rezerve bank? (c) Centralna banka je z nakupom tujega denarja poveala primarni denar za 3 milijarde evrov in obenem dvignila stopnjo obvezne rezerve na 0.25. Kakni so odgovori na (a) in (b), e se je denarni multiplikator istoasno znial na 1.80, razmerje med gotovino in depoziti pa na 0.4? Koliina denarja v obtoku se povea za
23

depoziti na vpogled=DD (demand deposits) G = 0,5DD M1 = G + DD = 0,5DD + DD = 1,5DD DD = M1/1,5 = 60/1,5 = 40 G = M1 DD = 60 60/1,5 = 20 b) obvezna rezerva=RR, dodatna (presena) rezerva=ER M0 = G + RR + ER RR = r*DD = 0,2*40 = 8 ER = M0 G RR = 30 20 8 = 2 e = ER/DD = 2/40 = 0,05 Centralna banka je z nakupom tujega denarja poveala M0 za 3 mrd evrov in dvignila stopnjo obvezne rezerve na 0,25. Denarni multiplikator se je znial na 1,80, razmerje med gotovino in depoziti pa je 0,4. Kakni so odgovori na (a) in (b)? m = M1/ M0 = (1+g) / (g+r+e) *M0 M1 = (1+0,5)/(0,5+0,25+0,05)*33 = 61,9 mrd M0 = 30 + 3 = 33 mrd m = M1/Mo = 61,9/33 = 1,88 r = 0,25 g = 0,4
G = 0,4DD M1 = G + DD = 0,4DD + DD = 1,4DD DD = M1/1,4 = 61,9/1,4 = 44,2 mrd G = M1 DD = 17,7 mrd b) M0 = G + RR + ER RR = r*DD = 0,25*44,2 = 8,8 mrd ER = M0 G RR = 33 17,7 8,8 = 7,1 mrd 5. Na kratko opiite zgodovino denarnega povezovanja v Evropi. 1865-1878 (formalno do 1924): Latinska denarna unija, bimetalizem lanice: vica, Belgija, Francija, Italija; Grija (1968)
24

1875-1924: Skandinavska denarna unija, uporaba valut Danska, Norveka, vedska 1921-1999: Belgijsko-luksemburka monetarna unija 1950-1955: Evropska plailna unija (v okviru OEEC) 1957: Pogodba o EGS cilj denarne unije e ni omenjen, drave so lanice sistema Bretton Woods s trdnimi deviznimi teaji, predvideno zgolj usklajevanje monetarnih politik lanic (105. len) 1969-1979: 2 pogleda na monetarno povezovanje: monetaristini (Barre): takojnja uveljavitev nepreklicno fiksnih teajev med valutami ekonomistini (Schiller): predhodna koordinacija ekonomskih sistemov Wernerjevo poroilo (1970: kompromis med obema pogledoma): 1. stopnja (71-74): koordinacija fiskalne politike, zmanjanje meja nihanja deviznih teajev lanic 2. stopnja (74- ): odprava ovir za prost pretok kapitala, poasna odprava nihanja deviznih teajev, tesneja koordinacija kratkoronih gospodarskih politik, ter proraunskih in fiskalnih ukrepov 3. stopnja (najkasneje 1980): nepreklicno fiksiranje deviznih teajev, konvergenca ekonomskih politik, ustanovitev Sistema centralnih bank ES (po zgledu Federalnih rezerv) in uvedba skupne valute 1. januarja 1971 se zane vzpostavljanje denarne unije po Wernerjevem predlogu borzni pekulanti zamajejo evropske valute ZDA 15. avgusta 1971 enostransko oznanijo prenehanje veljavnosti sporazuma iz Bretton Woodsa 2,5 nihanje valut glede na dolar naftna kriza, gospodarska kriza evropska denarna kaa (april 1971): nihanja teajev glede na dolar: najve 2,25 % odstopanje od centralne paritete kaa v tunelu: determinira ga dolar in najve 4,5 % nihanje teajev med valutami drav lanic ES Svet ministrov e marca 1973 odloil, da centralne banke niso ve obvezane braniti nihanja teajev Skupnosti glede na dolar (teaj postane drse) kaa brez tunela nevarnost borznih pekulacij 2 skupini drav: ZRN, Danska, Beneluks+ Norveka: trdni devizni teaji Francija, Italija, VB, Irska: drsei devizni teaji pretirano tiskanje denarja, visoka inflacija, proraunski primanjkljaj, razvrednotenje vrednosti valut, socialni pretresi, visoka brezposelnost od 3 Wernerjevih stopenj niti druga ni nikoli zaivela 1979: Evropski denarni sistem (European Monetary System EMS) izhaja iz denarne kae skupen drsei teaj valut D do amerikega dolarja 3 stebri EMS: ECU: valutna koarica, sestavljena iz valut vseh D evropski mehanizem denarnih teajev (ERM) Evropski denarni sklad: pomo nacionalnim denarnim oblastem v primeru valutnih in plailnobilannih kriz na zaetku predstavljal nadomestek Bretton-Woodskega sistema z leti postal skorajda nemko valutno obmoje velika mo Bundesbank (BUBA)
25

3 obdobja obuditev ideje o denarni uniji l. 1987: Enotni evropski akt cilj vzpostavitve denarne unije 1990: vrh v Madridu, soglasje za vzpostavitev denarne unije v 3 stopnjah 1992: Maastrichtska pogodba opredeljene 3 faze uvajanja Evropske denarne unije 1993: Frankfurt doloen za sede Evropskega denarnega instituta (EMI)
6. Kako je nastajala ECB, kakne so njene pristojnosti in kako je zagotovljena njena avtonomija? Predhodnik ECB je bil Evropski monetarni intitut, ustanovljen 1. januarja 1994. S spremembo rimske pogodbe (PEU) je bil sprejet Statut ECB, prav tako je bil sprejet tudi Statut Evropskega sistema centralnih bank. ESCB sestavljajo ECB in nacionalne centralne banke. ECB je bila ustanovljena junija 1998, takrat je EMI prenehal obstajati. Naloga ECB je vodenje denarne politike, ki jo je zaela izvajati l. 1999 z zaetkom denarne unije (3. stopnja). ECB in nacionalne CB drav lanic, katerih valuta je euro, sestavljajo Eurosistem. ESCB vodijo organi odloanja ECB. Slednji so Svet ECB, Izvrilni odbor in Razirjeni svet. Med pristojnostmi ECB-ja je tako opredelitev politike Eurosistema; odloanje, usklajevanje in spremljanje operacij denarne politike; izdaja smernic ali navodil, ki so ji dodeljene s Pogodbo oziroma prenesene s Sveta EU; in sodelovanje na mednarodni in evropski ravni. Na podroju bankovcev ima nalogo stratekega nartovanja, koordinacije in harmonizacije ter nadzora; lahko posega na deviznih trgih, vasih tudi skupaj s posameznimi NCB. Poleg vseh natetih nalog je dolna tudi izdajati obvezna poroila, spremljati finanna tveganja, svetovati institucijam Skupnosti in nacionalnim organom. Je operativno sredie za sisteme ESCB in glede deviznih rezerv ECB poda merila nacionalnim CB za upravljanje. Avtonomija ECB je zagotovljena v 130. lenu PDEU: Pri izvajanju svojih pooblastil ter opravljanju nalog in dolnosti po Pogodbah in Statutu ESCB in ECB ne smejo niti ECB niti nacionalne CB pa tudi noben lan njihovih organov odloanja zahtevati ali sprejemati navodil od institucij, organov, uradov ali agencij Unije, vlad drav lanic ali katerih koli drugih organov. Neodvisnost je: Institucionalna prepoved sprejemati navodila oziroma dajati navodila (130. len PDEU, 7. len Statuta ESCB in ECB) Pravna ECB je pravna oseba (282. len PDEU, 9. len Statuta) Osebna vsaj 5 letni mandat guvernerjev NCB, omejene monosti razreitve (14. len Statuta) in 8 letni mandat lanov Izvrilnega odbora (11. len Statuta) Funkcionalna in operativna izkljuna pravica v denarnih zadevah (127/2, 3, 5 PDEU ter zlasti 2., 9. in 12. len Statuta) Finanna in organizacijska lastna sredstva ODGOVORNOST odgovornost za denarno politiko dejanja in opustitve ECB preverja ali razlaga Sodie EU (35. len Statuta) ECB odstopanje glede dolobe 340/2 PDEU, ki v primeru nepogodbene odgovornosti doloa, da Unija v skladu s splonimi naeli, ki so skupna pravnim ureditvam drav lanic, nadomesti kakrno koli kodo, ki so jo povzroile njene institucije ali njeni uslubenci pri opravljanju svojih dolnosti poroila in pojasnitve ukrepov (letno poroilo o dejavnostih ESCB ter o monetarni politiki preteklega in tekoega leta se polje Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji in Evropskemu svetu; 248. len PDEU) ni objave zapisnikov sej NCB poroajo svoji zakonodajni oblasti (npr. 26. len ZBS-1: Banka Slovenije o svojem delu (polletno) poroa izkljuno Dravnemu zboru Republike Slovenije.)
26
7. Opiite konvergenne kriterije. (a) stabilnost cen je poglavitni cilj ESCB. Pomeni najve 1,5 odstotne toke nad povprejem 3 drav z najnijo stopnjo inflacije Svet ECB namerava srednjerono ohranjati stopnjo inflacije pod 2 %, vendar blizu te meje. (b) trajno solidno stanje javnih financ (javnofinanna disciplina): javni dolg in proraunski primanjkljaj - proraunski deficit manji od 3 % BDP - javni dolg manji od 60 % BDP stabilnost deviznega teaja - D upotevala normalne meje nihanja (15 %), predvidene z mehanizmom deviznega teaja evropskega monetarnega sistema - D v tem asu ni na lastno pobudo devalvirala dvostranskega osrednjega teaja svoje valute glede na euro
(c)
konvergenca dolgoronih obrestnih mer - dolgorona nominalna obrestna mera, ne sme za ve kot 2 odstotni toki presei povpreja 3 lanic EU, ki so dosegle najbolje rezultate na podroju stabilnosti cen PRAVNA KONVERGENCA: - odprava nekompatibilnosti oziroma ureditve, ki nasprotuje PDEU, PEU ali Statutu ESCB in ECB (131. len PDEU) - neodvisnost centralne banke: -zakonska regulacija za integracijo v ECB - polno sodelovanje z ECB 8. Ovrednotite EU z vidika teorije optimalnega denarnega podroja. Je EU optimalno denarno podroje? Veina dejavnikov je endogenih. stopnja ekonomske odprtosti se poveuje vija je raven odprtosti, laje se cene trgovanih dobrin prenaajo v domae ivljenjske stroke Devalvacija deviznega teaja je manj uinkovita, saj se sprememba deviznega teaja hitreje prenese v cene samostojna devizna politika je manj uinkovita diverzifikacija in podobne strukture proizvodnje in potronje DA velika diverzifikacija proizvodnje in potronje (in s tem tudi uvoza in izvoza) zmanjuje oke, specifine za posamezni sektor, drava se laje (=z manjimi stroki) odpove politiki deviznega teaja, pri podobni strukturi je manja verjetnost asimetrinih okov mobilnost dela NE integracija trgov prod. faktorjev med dravami zmanja potrebo po prilagoditvi realnih cen faktorjev ali nominalnega deviznega teaja med njimi, nizka mobilnost dela, v Mundellovi teoriji se predpostavlja, da je kapital povsem mobilen integracija finannega trga se poveuje zmanja potrebo po prilagoditvah deviznega teaja, olaja kapitalske tokove z obmoja s preseki na obmoja s primanjkljajem, tokove sproijo razlike v obrestnih merah, priblievanje dolgoronih obrestnih mer in izboljana alokacija resursov Merila: razlike v ceni in dele ezmejnih poslov oziroma investicij
(d)
27

prilagodljivost cen in pla NE prilagodljivost nominalnih cen in pla med dravami in znotraj drav, ki sestavljajo denarno unijo prepei pojav brezposelnosti v eni in inflacije v 2. lanici ali regiji, s tem se zmanja potreba po prilagoditvah nominalnega deviznega teaja e so cene in plae neprilagodljive, je prilagodljivost na realni ravni mogoe v doloeni meri dosei s prilagoditvami deviznega teaja v takem primeru vkljuitev v denarno unijo pomeni izgubo kratkoronega mehanizma prilagajanja podobnost stopenj inflacije se poveuje - vzroki razlik v stopnjah inflacije : razlike v razvoju razlike v institucijah trga dela razlike v ekonomskih politikah razline preference Vztrajajoe razlike v stopnjah inflacije med dravami lahko povzroajo zunanja neravnovesja. e so stopnje inflacije podobne, ostajajo stabilni tudi pogoji menjave, kar olaja doseganje uravnoveenega tekoega rauna in zmanja potrebo po prilagajanju deviznega teaja. Razlike v inflaciji pa lahko niso vedno problematine (Balassa-Samuelsonov uinek; drave v dohitevanju) fiskalna integracija NE, a se poveuje drave s skupnim nadnacionalnim sistemom fiskalnih transferjev, ki omogoa redistribucijo sredstev iz ene drave v drugo, lae prebrodijo asimetrini ok; nujna visoka raven usklajevanja ekonomskih politik, visoka raven politine integracije EU: nizka raven integracije, proraun EU le okrog 1% BDP EU, v celoti namenjen za administracijo, skupno kmetijsko politiko, regionalne in strukturne sklade politina integracija se poveuje politina volja za integracijo predstavlja najpomembneji pogoj za uvedbo skupne valute; olaja spotovanje skupnih zavez, sodelovanje na podroju razlinih ekonomskih politik, spodbuja institucionalne povezave 9. Kaj doloa neodvisnost in odgovornost centralne banke (ECB). NEODVISNOST Institucionalna prepoved sprejemati navodila oziroma dajati navodila (130. len PDEU, 7. len Statuta ESCB in ECB) Pravna ECB je pravna oseba (282. len PDEU, 9. len Statuta) Osebna vsaj 5 letni mandat guvernerjev NCB, omejene monosti razreitve (14. len Statuta) in 8 letni mandat lanov Izvrilnega odbora (11. len Statuta) Funkcionalna in operativna izkljuna pravica v denarnih zadevah (127/2, 3, 5 PDEU ter zlasti 2., 9. in 12. len Statuta) Finanna in organizacijska lastna sredstva SODELOVANJE predsednik Sveta, lan Komisije - lahko sodelujeta na sejah Sveta ECB brez pravice glasovanja Evropski parlament poroila, prianja na zahtevo, vpraanja predsednik ECB vabljen na seje Sveta v zvezi s cilji in nalogami ESCB (284. len PDEU) Evropska komisija komisar za gospodarske in monetarne zadeve
28

Evroskupina (uradno ustanovljena s Protokolom o Euroskupini, Lizbonska pogodba) neuradni sestanki ministrov drav z evrom, sodeluje Komisija; ECB povabljena, da sodeluje ECB svetuje glede vseh predlaganih aktov Unije na podrojih iz njene pristojnosti (217. len PDEU) ODGOVORNOST odgovornost za denarno politiko dejanja in opustitve ECB preverja ali razlaga Sodie EU (35. len Statuta) ECB odstopanje glede dolobe 340/2 PDEU, ki v primeru nepogodbene odgovornosti doloa, da Unija v skladu s splonimi naeli, ki so skupna pravnim ureditvam drav lanic, nadomesti kakrno koli kodo, ki so jo povzroile njene institucije ali njeni uslubenci pri opravljanju svojih dolnosti poroila in pojasnitve ukrepov (letno poroilo o dejavnostih ESCB ter o monetarni politiki preteklega in tekoega leta se polje Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji in Evropskemu svetu; 248. len PDEU) ni objave zapisnikov sej NCB poroajo svoji zakonodajni oblasti (npr. 26. len ZBS-1: Banka Slovenije o svojem delu (polletno) poroa izkljuno Dravnemu zboru Republike Slovenije.) Organi ECB so dolni objavljati in je nad njimi finanno nadzorstvo, lani imajo tiskovne konference in javne govore ter intervjuje, in so tudi zasliani pred Evropskim parlamentom. 10. Opiite organe Evropske centralne banke in njihove naloge. Organi odloanja ECB so Svet ECB, Izvrilni odbor in Razirjeni svet. Izvrilni odbor sestavljajo uprava oz. generalni direktorat, direktorat, svetovalec Izvrilnega odbora in ima tudi predstavnitvo v Washingtonu. Njegove naloge so izvajanje denarne politike ECB, pripravlja seje Sveta ECB in upravlja tekoe poslovanje ECB. Vsak lan ima po en glas. Svet ECB sprejema odloitve o denarni politiki, ki temeljijo na celoviti oceni tveganja za cenovno stabilnost, na podlagi ekonomske in denarne analize. Sprejema smernice in sklepe, da bi zagotovil izvajanje nalog Eurosistema. Tudi tu ima vsak lan en glas, vendar pa se odloitve o kapitalu, rezervah, delitvi denarnega prihodka, istega dobika sprejemajo glede na prispevek v kapitalu. Pri tem so lani Izvrilnega odbora brez glasovalnih pravic. Ko bo uvedlo euro ve (19) drav, bo spremenjen sistem odloanja. Na podlagi velikosti drave (BDP, 5/6) in razvitosti finannega sektorja (aktiva MFI, 1/6) je izvedena rotacija glasovalnih pravic med guvernerji NCB. Poznamo dve oziroma tri skupine glede na razvrstitev drave po prej omenjenih kriterijih. Glasovalne pravice veljajo en mesec. Razirjeni svet poroa o konvergenci in nudi pomo pri: - svetovalni funkciji ECB - zbiranju statistinih podatkov - poroanji s strani ECB - doloanju pogojev za zaposlitev v ECB 11. Kakne so naloge ECB in kakne instrumente uporablja ? Naloga ECB je vodenje denarne politike, ki jo je zaela izvajati l. 1999 z zaetkom denarne unije (3. stopnja). ECB in nacionalne CB drav lanic, katerih valuta je euro, sestavljajo Eurosistem. ESCB vodijo organi odloanja ECB. Slednji so Svet ECB, Izvrilni odbor in Razirjeni svet. Med pristojnostmi ECB-ja je tako opredelitev politike Eurosistema; odloanje, usklajevanje in spremljanje operacij denarne politike; izdaja smernic ali navodil, ki so ji dodeljene s Pogodbo oziroma prenesene s Sveta EU; in sodelovanje na mednarodni in evropski ravni. Na podroju bankovcev ima nalogo stratekega nartovanja, koordinacije in harmonizacije ter nadzora; lahko posega na deviznih trgih, vasih tudi skupaj s posameznimi
29

NCB. Poleg vseh natetih nalog je dolna tudi izdajati obvezna poroila, spremljati finanna tveganja, svetovati institucijam Skupnosti in nacionalnim organom. Je operativno sredie za sisteme ESCB in glede deviznih rezerv ECB poda merila nacionalnim CB za upravljanje.
12. Opiite transmisijski mehanizem denarne politike. proces prenosa sprememb v nominalnih spremenljivkah na realno ekonomsko aktivnost instrumenti denarne politike ??? produkt, inflacija poti prenosa: kanali transmisijskega mehanizma denarne politike
30
31
7. in 13. EKONOMSKA POLITIKA 1. Vzemimo, da imamo gospodarstvo, v katerem velja naslednja povezava med gospodarskimi cilji (dQ-sprememba aktivnosti in dP-sprememba cen) in instrumenti gospodarske politike (dG-fiskalne in dM-denarne): dQ = 1.3 dG + 0.3dM dP = 0.15dG + 0.1dM (a) Katera politika je relativno uinkoviteja za uravnavanje gospodarske aktivnosti in zakaj? (b) Kako je mogoe poveati gospodarsko rast za 2% brez poveanja inflacije? (c) Ali vlada lahko dosee 2% gospodarsko rast, e centralna banka noe sodelovati? Koliken bo porast cen? (a) Relativno uinkoviteja je fiskalna politika, ker ima veji koeficient. (b) dQ = 2% = 0,02 dP = 0 1,3*dG + 0,3*dM = 0,02 0,15*dG + 0,1*dM = 0 0,1*dM = 0,15*dG 0,3*dM = 0,45*dG 1,3*dG 0,45*dG = 0,02 0,85*dG = 0,02 dG = 0,02/0,85 dG = 0,0235 = 2,35% Drava povea svoje izdatke za 2,35%, CB zmanja koliino denarja v obtoku za 3,53%.
(c)
dM = 1,5*dG dM = 3,53%
0,02 = 1,3*dG + 0,3*0 dG = 1,54% dP = 0,15*1,54% + 0,1*0 dP = 0,23%
32

2. a). Napiite LM in IS enabo ter ugotovite ravnoteje na realnem in finannem trgu, e je povpraevanje po denarju dano z enabo: Md=0.20*Y-40i, ponudba denarja z Ms=150 ter povpraevanje prebivalstva C=100+0.8Y, investicije I=150-60i ter dravna poraba G=800. S = Y C G = Y 100 0.8 Y 800 = -900 + 0.2 Y S = I 0.2 Y -900 = 150 - 60 i Y = 5250 300 i IS enaba Md = Ms 0.20 Y 40 i = 150 Y = 750 + 200 i LM enaba LM=IS 5250 300 i = 750 + 200 i 500 i = 4500; i = 9 750 + 200 *9 = 2550 RAVNOTEJE b). Izraunajte ravnoteno obrestno mero in ravnoteni produkt! IS=LM 5250 300 i = 750 + 200 i 500 i = 4500 i = 9 Y = 750 + 200 9 = 750 + 1800 = 2550 ravnoteni dohodek P??? c). Kolikna je hitrost kroenja denarja v ravnoteju? h= Y/Md = 2550/150 = 17 d). Kolikna mora biti koliina primarnega denarja, e sta razmerje med gotovino in depoziti na vpogled g=0.5, stopnja obvezne rezerve pa r=0.2? Md = M1 = (1+g)/(g+r)*M0 M0 = (g+r)/(1+g)*M1 = (0,5+0,2)/(1+0,5)*150 = 0,7/1,5*150 = 70 M1 = G + DD = 0.5*DD + DD DD = 150/1,5 = 100 G= 0,5*100 = 50 3. Model zaprtega gospodarstva (s trgom produktov in trgom denarja) sestavljajo naslednje enabe: (1) Ct = 200 + 0.75*(Yt-Tt), (2) Tt = 0.2*Yt, (3) It = 0.3*(Yt - Yt-1 ) - 400*Rt, (4) Yt = Ct + It + Gt (5) Mt D= 0.25*Yt 2000*Rt (6) Mt S= (1+g)/(g+r)*M0t C-troenje prebivalstva, I- investicije, G- poraba drave, T-davki, R-obrestna mera, MDpovpraevanje po denarju, MS=ponudba denarja, M0-primarni denar, g-razmerje med gotovino in depoziti, r-stopnja obvezne rezerve; (a) Izraunaj BDP in ustrezne vrednosti C, T in I, e so: Yt-1 = 1400, R = 0.05, G = 390, g=0.5 in r=0.2! Y= C + I + G = 200 + 0,75 (Y 0,2Y) + 0,3 (Y 1400) 400*0,05 + 390 = 200 + 0,75Y 0,15Y + 0,3 Y - 420 20+ 390 Y = 150 + 0,9 Y 0,1 Y = 150 Y = 150/ 0,1 = 1500 C = 200 + 0.75*(Yt-0.2*Yt) = 200 + 0,75*1500*0,8 = 1100 T = 0,2 Y = 0,2 . 1500 = 300 I = 0.3*(Yt - Yt-1 ) - 400*Rt = 0,3*(1500-1400) 400*0,05 = 30 20 = 10
33

(b) Koliken je proraunski preseek ali primanjkljaj? Tt = 0,2*Yt = 300 T G = 300 390 = -90 (proraunski saldo = -90, imamo proraunski primanjkljaj) (c) Napii enabe narodnogospodarskih prihrankov, ter IS in LM enabi! S = Y C G = Y 200 0.75 (Y- 0.2Y) 390 = -590 + Y 0,6Y = -590 + 0,4Y Y = 200 + 0.75*(Yt-0.2*Yt,) + 0.3*(Yt - 1400) - 400*Rt+ 390 =200- 420+390-0,6Y+ +0,3Y 400*R = 170 0,3Y 400*R Y(1+0,3) = 170 400*R Y = 131 308*R IS enaba (??udne tevilke) Md = Ms 0.25*Yt 2000*Rt = (1+g)/(g+r)*M0t 0,25Y 2000R = 1,5/0,7*105,84 0,25Y 2000R = 226,8 Y = 907,2 + 8000*R LM enaba (d) Kolikno so povpraevanje po denarju, koliken denarni multiplikator in hitrost kroenja denarja pri BDP in obrestni meri v toki (a) ? R = 0,05 Y = 1500 MD = 0.25*Y 2000*R = 375 100 = 275 povpraevanje po denarju m = M1/M0= (1+g)/(g+r+e) = 1,5/0,7 = 2,14 h= Y/Md = 1500/(0.25*Yt 2000*Rt) = 1500/275= 5, 45 (e) Koliken je primarni denar, ki zagotavlja ravnoteje na denarnem trgu, in koliko je gotovine? M1 = MD = 275 M1 = G+DD = g*DD +DD= 1,5*DD DD= M1/1,5 = 183,33 r = RR/DD RR= r*DD = 0,2 * 183,33= 36,67 G= g*DD = 0,5* 183,33= 69,17 M0 = G + RR + ER = 69,17+ 36,67+ 0 = 105,84 4. Kaj se zgodi z IS krivuljo in kaj to pomeni na trgu produktov, e: - e se povea avtonomno troenje drave, - e naraste mejna nagnjenost k troenju,, - e investicije postanejo manj obutljive na obrestno mero? a) Avtonomna potronja premika IS krivuljo vzporedno levo ali desno. e se avtonomno troenje drave povea, se krivulja pomakne v desno, s tem pa se povea tudi ravnoteni produkt. b) Na naklon vpliva multiplikator. e je ta majhen, dohodki ne reagirajo mono na spremembe krivulja je strma; isto velja za investicije. e mejna nagnjenost k troenju naraste, to pomeni veji multiplikator in burneje reakcije na spremembe, zato je IS krivulja bolj polona, povea se ravnoteni produkt.
34

c) Spremeni se naklon krivulje, postane bolj strma; (e se poveuje obutljivost investicij na obrestno mero, se zmanja investicijsko povpraevanje, kar zmanjuje drubeni produkt). Naklon IS krivulje nam pove, kako dohodek reagira na spremembo obrestne mere. Strma krivulja (velik naklon) pomeni majhen b. Bolj kot je krivulja polona, veja je obutljivost. Investicije so sestavni del dohodka, torej velja isto. 5. V gospodarstvu A je javni dolg 60 odstotkov, primarni primanjkljaj 2 odstotka GDP, realna obrestna je 5%, gospodarska rast 2%, hitrost kroenja primarnega denarja pa 20. Kolikna bo inflacija, e bo drava poskuala zadrati nespremenjeno razmerje med javnim dolgom in GPD s tiskanjem denarja? = v * (D * (i r) + PP) r = 20 * (0,60 * (0,05 0,02) + 0,02) 0,02 = 20* (0,018+0,02)-0,02= 20*0,038-0,02 = 0,74 = 74% 6. Pakt stabilnosti lanic EMU vsebuje merila o velikosti javnega dolga, proraunskega primanjkljaja, obrestih in inflaciji. To so tudi spremenljivke v naslednjih enabah. dD = D*(i-r) + PR dH in dH = (p+r)/v kjer so: D javni dolg/BDP, PR primarni primanjkljaj/BDP, H - primarni denar/BDP i obrestna mera, r gospodarska rast, p inflacija, v hitrost kroenja denarja a) Kaj je in kaj ureja Pakt stabilnosti in rasti? Pakt stabilnosti in rasti je bil sprejet 1997, gre za poenotenje gospodarstva pred vstopom v EU, ki so ga morale podpisati lanice in ima naslednje kriterije: 1. inflacija najve 1,5 % toke nad inflacijo v 3 dravah lanicah z najnijo inflacijo v zadnjem letu 2. proraunski primanjkljaj manji od 3% BDP 3. javni dolg manji od 60% BDP 4. dolgorona obrestna mera 2% toki nad obrestno mero 3 drav z najnijo OM 5. stabilen teaj 2 leti pred uvedbo evra Poleg tega je treba v ureditvi CB odpraviti vse, kar nasprotuje pogodbi oziroma statutu ECB. Problem: teko poenotenje, kritve so mone v primeru recesije in zunanjih okov, sicer kazni zoper kritelje. b) Katerega od elementov v gornjih enabah ureja denarna in katerega fiskalna politika? Denarna politika: i obrestna mera Fiskalna politika: r gospodarska rast ???? c) Vzemimo da je javni dolg 80 odstotkov BDP, da BDP raste po 3 odstotke, da je obrestna mera 6 odstotna, hitrost kroenja primarnega denarja pa 10.
35

d) Koliken mora biti primarni preseek (negativni primanjkljaj), e drava eli obdrati nespremenjen dele javnega dolga, ne da v njegovo finansiranje bi posegala z denarno politiko?
Primarni primanjkljaj: Saldo prihodkov in odhodkov, brez prihodkov od obresti in odhodkov za plailo obresti.
Dt-1=0.8*GDP, i=0.06, r=0.03 0 = 0.8*(0.06-0.03) + PRt -PRt = 0.8*(0.06-0.03)= 0,8*0,03= 0,024 oziroma 2,4%GDP e) Kolikna bi bila inflacija, e bi namesto primarnega preseka uporabili denarno politiko, to je poveanje primarnega denarja? dDt = Dt-1 * (i-r) + PRt dHt dDt = 0 0 = Dt-1*(i-r) + PRt (p+r)/v (p+r) = v*(Dt-1*(i-r)+PRt) p = v* Dt-1* (i-r) + v*PRt r v=10, D=0.8*GDP, PR= -0.024*GDP, i=0.06, r=0.03 p = 10*0.8*(0.06-0.03)+10*(-0.024) - 0.03 p = 8*0,03-0,24-0,03 = -0,3 ???? 7. Kaj so in kolikni so (priblini v odstotkih) osnovni viri prihodkov in najvaneje sestavine odhodkov prorauna EU? PRIHODKI: TRADICIONALNA LASTNA SREDSTVA (15%): (1) dajatve v kmetijski politiki (2) carine (75% carinskih dajatev) NOVA LASTNA SREDSTVA (dajejo lanice, ki vplaujejo v proraun) (3) dele DDV (25%) (4) dele BDP (60%) to zdaj dale najpomembneji vir Raznovrstni prispevki Lastna sredstva omogoajo avtonomijo, porazdelitev bremena med lanice, strokovno uinkovitost, enostavnost in ustreznost virov. Zgo kae, da evropski proraun ni imel nikoli problemov pri nabiranju sredstev. Britanski rabat: Ko VB pridruila EU, bi moral biti prispevek relativno velik, vendar v asu Margaret Thatcher (1984) dogovorili, da bo dele manji. Ta del so sprejele vse lanice. Ta popust plaajo druge lanice iz DDV oz. BDP poseben vir, ki ga plaujejo namesto VB. Dale najveji dele je prispevek iz BND, ki je tudi najpomembneje merilo, koliko posamezna D prispeva. Struktura slovenskega prispevka se ne razlikuje mono od splonih struktur. ODHODKI: SKUPNA KMETIJSKA POLITIKA 39% STRUKTURNA POLITIKA strukturni in kohezijski skladi 35% NOTRANJA POLITIKA raziskave in razvoj, izobrazba, varnost 6% ZUNANJI UKREPI dejavnost izven EU, pomo 5% ADMINISTRACIJA 5% REZERVE PREDPRISTOPNA POMO 10% dobijo jo drave, ki vstopajo v EU, ko postanejo kandidatke
36

8. Kaj so alokacijska, prerazdelitvena in stabilizacijska funkcija javnega sektorja in na kakne naine je mogoe zagotavljati javne dobrine? Alokacijska: zadovoljevanje potreb po javnih dobrinah (= tiste dobrine, ki so takne, ko nekdo pri njihovi uporabi ne zmanjuje dobrin drugega): proporcionalnost = 1, progresivnost >1 (javne d se dvignejo za ve kot 1%), regresivnost <1 (dvig za manj kot 1%). Potrebe se zadovoljujejo tako, da se pobirajo davki. Prerazdelitvena: pobiranje davkov, namenjeno temu, da se dohodki pravino prerazdelijo. Pravinost = vrednostna sodba, ki se je oblikovala v dolgih asih, obiajno je z njo povezana progresivnost. Stabilizacijska: drava skrbi za makroekonomsko stabilnost. Med ekonomisti je to zelo sporno: nekateri trdijo, da drava povzroa le probleme, ni reitev; drugi pa mislijo, da drava mora posegat in s tem pridemo nazaj do keynezianske ole. Keynes: drava omogoa enakomerno rast in prepreuje oscilacije. Uinkovitost javnega sektorja drava reuje na 3 naine: javna preskrba, javno financiranje, javna regulacija (mono nadzoruje). 9. Razloi povezanost med multiplikatorjem javnih izdatkov in davnim muliplikatorjem ter ekonomiko ponudbe in ekonomiko povpraevanja! Multiplikator vladnih izdatkov (proraunski multiplikator) je poveanje BDP, ki izhaja iz poveanja vladnih nakupov dobrin in storitev za 1 dolar(enoto). Vladni nakupi so pomembni pri doloanju outputa in zaposlenosti. V modelu multiplikatorja poveanje G povzroi vekratno poveanje ouputa, kjer je vekratnik enak multiplikatorju izdatkov. Tudi davki imajo vpliv na ravnoteni BDP, eprav so davni multiplikatorji manji od multiplikatorji izdatkov. Davki zmanjajo razpololjivi dohodek. Spremembe davkov so mono oroje za vplivanje na output. Toda davni multiplikator je manji kot multiplikator izdatkov za faktor, ki je enak MNP (mejna nagnjenost k potronji): davni multiplikator = MNP x multiplikator izdatkov. 14. SKUPNA KMETIJSKA POLITIKA 1. Opiite vzroke za vodenje kmetijske politike na ravni EU. Je vodenje kmetijske politike na ravni EU (e) smiselno? 50 % prorauna EU, neuinkovitost, predmet sporov Cilji: 1962: zadrevanje visoke in stabilne ravni cen in dohodkov kmetov, 50-100% nad svetovnimi z zagotovljenim odkupom in variabilnimi prelevmani; CILJI SKUPNE KMETIJSKE POLITIKE (39. len PDEU) poveati kmetijsko produktivnost s pospeevanjem tehninega napredka in zagotavljanjem racionalnega razvoja kmetijske proizvodnje ter z optimalno uporabo proizvodnih dejavnikov, zlasti delovne sile
37

s tem zagotoviti primerno ivljenjsko raven kmetijske skupnosti, zlasti s poveanjem individualnega zasluka oseb, ki se ukvarjajo s kmetijstvom stabilizirati trge zagotoviti redno preskrbo zagotoviti, da je preskrba potronikom dostopna po primernih cenah UKREPI SKUPNE KMETIJSKE POLITIKE (40. len PDEU) zlasti: - uravnavanje cen - pomo pri proizvodnji in trenju raznih proizvodov - ukrepi za skladienje in prenos zalog - skupni mehanizmi za stabiliziranje uvoza ali izvoza OBLIKA SKUPNE UREDITVE KMETIJSKIH TRGOV (40. len PDEU) zlasti: - uravnavanje cen - pomo pri proizvodnji in trenju raznih proizvodov - ukrepi za skladienje in prenos zalog - skupni mehanizmi za stabiliziranje uvoza ali izvoza skupna pravila konkurence obvezujoa uskladitev razlinih nacionalnih trnih ureditev evropska trna ureditev POSLEDICE SKUPNE KMETIJSKE POLITIKE vije in stabilne cene hrane veji obseg produkcije viji prihodki evropskega prorauna (carine) presenetljivo, potroniki (na zaetku) ne ugovarjajo vijim cenam hrane: - hitra rast dohodkov v primerjavi z rastjo cen - spomin na pomanjkanje in racioniranje hrane - soustvovanje s kmeti NETO UVOZNICA NETO IZVOZNICA zelena revolucija porast produktivnosti, premik S v desno zagotovljene cene dodatna spodbuda investicijam v kmetijsko proizvodnjo proizvodnja raste precej hitreje kot potronja velik porast ponudbe kmetijskih pridelkov OCENA KMETIJSKE POLITIKE Z VIDIKA CILJEV, ZAPISANIH V 39. LENU PDEU MONI PROBLEMI INDUSTRIJSKE (tudi KMETIJSKE) POLITIKE: interesne skupine industrijsko politiko izrabijo za lastne interese in ne v javno korist prepreuje prilagajanje, namesto da bi ga spodbujala ustvarja trne distorzije povzroa negativne eksternalije POVEANJE KMETIJSKE PRODUKTIVNOSTI obiajna oblika produkcijske funkcije nianje cen manj produktivni proizvajalci morajo zapustiti trg
38

cenovna spodbuda, neposredna plaila slabe produktivni proizvajalci ostanejo vpliv na produktivnost je negativen
POVEANJE INDIVIDUALNEGA ZASLUKA OSEB, KI SE UKVARJAJO S KMETIJSTVOM dohodek v kmetijstvu je viji kot brez spodbud relativno (v primerjavi z drugimi gospodarskimi panogami) se ni pomembneje spremenil poveali so se zlasti dohodki lastnikov zemlji STABILIZACIJA TRGOV prejnja ureditev: - cene stabilizirane - dohodki niso stabilizirani e bolj odvisni od letine - slabo letino na prostem trgu kompenzira porast cen dohodki kmetovalcev v veliki meri odvisni od viine najemnin ZAGOTOVITEV REDNE PRESKRBE spodbude poveale ponudbo v normalnih okoliinah spodbude ne zagotavljajo nujno ustrezne oskrbe v kriznih razmerah (naravne nesree, vojne, trgovinski konflikti) PRESKRBA POTRONIKOV PO PRIMERNIH CENAH na zaetku predstavlja breme za potronike spremembe v zadnjih letih to breme zmanjujejo 2. Opiite razvoj skupne kmetijske politike. pomanjkanje hrane v obdobju po 2. sv. vojni Francija vztrajala pri vkljuitvi CAP (Common Agricultural Policy) v Pogodbo o EGS (zanje enakega pomena kot za ZRN industrija) 1962: zaetek CAP (SKP) prouitev zgodovinskega razvoja kmetijske politike nujna za razumevanje sedanjega stanja na tem podroju EGS: neto uvoznica hrane (1962) neto izvoznica hrane (konec sedemdesetih) SISTEM PRILAGODLJIVIH CARIN (1962-1992) UINKI UVEDBE CARIN DISTRIBUCIJA KORISTI poglavje Kmetijstvo in ribitvo (38. - 44. len PDEU); vsebina poglavja preteno nespremenjena kljub velikim spremembam na podroju kmetijstva izven primarne zakonodaje: spremembe in intenzifikacija regulacije SPREMEMBE: vasih: delovno intenzivna panoga danes: kapitalsko intenzivna panoga 1957: 14 mio kmetov v EGS-6 2004: 10,5 mio kmetov v EU-25 dele izdatkov za hrano upadel (Engelova zakonitost): 40 % (1960, EU-6) 15 % (2007, EU-15) z rastjo ponujenih koliin cene hitro padajo REFORME KMETIJSKE POLITIKE 1980 - poskusi uvedbe kontrole ponudbe brez uspeha 1986 - proizvodne kvote za posamezne proizvode
39

1992 - MacSharryeve reforme (posledica pritiskov trgovinskih partneric EU; nujna za izpeljavo Urugvajskega kroga pogajanj v okviru WTO) - znianje cen na raven svetovne cene - uvedba neposrednih plail kmetom: - subvencijo dobi lastnik (ne obdelovalec) - subvencija le, e je zemlja obdelana - odprava odkupa - subvencije za zmanjanje povrin
SPREMEMBE ZARADI MACSHARRYEVE REFORME premik k neposrednim plailom padec cen zmanjanje presekov in obsega odkupov vikov pridelkov zmanjanje obsega (dumpinke) prodaje na svetovni trg NADALJNJE REFORME IN IRITEV EU 1999: priprava CAP na vzhodno iritev signal pristopnicam, da EU ne bo financirala ekspanzije njihovega kmetijstva zmanjanje delea CAP v proraunu EU 1994 WTO urugvajska runda, 5 odstotkov uvoza
Agenda 2000, zgornja meja proraunskih sredstev za subvencije 2002: skupne subvencije CAP se omejijo od 2007 do 2013 se poveujejo realno najve 1% letno subvencije kmetom v novih lanicah se v letu 2004 omejijo na 25% subvencij kmetom v EU-15 - subvencije se postopoma izenaujejo do leta 2013 2003: - iritev EU, Doha runda, multifunkcionalnost - leta 2001 obljuba EU o liberalizaciji kmetijskega trga - Cancun (WTO): EU predstavi predlog reforme - izvedba reforme 2004-2007 - tevilne sektorske reforme (vpliv lobijev moan) -
40

2004: - EU-15: 7,8 mio kmetov - nove lanice: 3,8 mio kmetov 2005: - 330 mrd plail kmetom - 12,6 mio zaposlenih v kmetijstvu - v povpreju ve kot 26.000 na osebo - veino denarja dobijo veliki lastniki zemlji: 70 % denarja dobi 10 % oseb TRENUTNA UREDITEV dvostebrna struktura: - direktna plaila in zaita cen - razvoj podeelja poveeval naj bi se pomen drugega stebra (zlasti v novih lanicah) PRVI STEBER shema enotnega plaila: - temelji na zgodovinskih plailih v EU-15 - plaila na hektar v novih lanicah omejena z nacionalnimi zgornjimi mejami, opredeljenimi v pridruitvenih sporazumih trni ukrepi (predstavljajo varnostno mreo, ki se aktivira ob monem upadu cen) pogoj izpolnjevanja okoljskih predpisov, predpisov o varnosti hrane in zaiti ivali izjeme in posebne reforme v sektorjih: sladkor (EU izgubila spor pred WTO), zelenjava, vino DRUGI STEBER: RAZVOJ PODEELJA Programi drugega stebra: spodbude izboljevanju kvalitete kmetijskih proizvodov in proizvodnega procesa spodbude za prilagajanje novim standardom (okoljskim, poklicnim, varstvo ivali ipd.) Kmetijski svetovalni sistem pomo pri modernizaciji sektorja izboljanje poloaja ivali nad raven, ki jo zahtevajo sprejeti standardi izboljevanje konkurennosti kmetijstva okoljsko prijazno, sonaravno kmetovanje izboljevanje kvalitete ivljenja na podeelju FINANCIRANJE IN RAZPOREDITEV SREDSTEV: zmanjanje enotnih plail iz 1. stebra razporeditev sredstev v pristojnosti lanic 3. Kaken je (bil) vpliv skupne kmetijske politike na drave v razvoju? VPLIV NA SVETOVNI TRG dumping do leta 1994 za kmetijske produkte ni prepovedan svetovne cene padejo, koristi uvoznicam hrane prizadete druge izvoznice hrane (Argentina, Avstralija, Brazilija, Kanada, ZDA)
41

4. Kritika skupne kmetijske politike in vai predlogi za izboljanje trenutnega stanja. 50 % prorauna EU, neuinkovitost, predmet sporov PROBLEMI: kopienje zalog nujen odkup proraunske teave, kopienje odkupljenih pridelkov dumpinka prodaja na svetovnem trgu (kodi izvoznikom drugih drav) zmanjevanje tevila kmetij in kmetovalcev intenzivno kmetovanje, slabi bivanjski pogoji ivali, okoljski problemi TEAVNOST REFORMIRANJA CAP kmetje: manj kot 5 % celotne populacije veliki kmetje: - velika politina mo - veliki finanni interesi specializacija za podroja, ki prinesejo najve denarja TRENUTNA UREDITEV dvostebrna struktura: - direktna plaila in zaita cen - razvoj podeelja poveeval naj bi se pomen drugega stebra (zlasti v novih lanicah) OCENA KMETIJSKE POLITIKE Z VIDIKA CILJEV, ZAPISANIH V 39. LENU PDEU MONI PROBLEMI INDUSTRIJSKE (tudi KMETIJSKE) POLITIKE: interesne skupine industrijsko politiko izrabijo za lastne interese in ne v javno korist prepreuje prilagajanje, namesto da bi ga spodbujala ustvarja trne distorzije povzroa negativne eksternalije POVEANJE KMETIJSKE PRODUKTIVNOSTI
42

obiajna oblika produkcijske funkcije
nianje cen manj produktivni proizvajalci morajo zapustiti trg cenovna spodbuda, neposredna plaila slabe produktivni proizvajalci ostanejo
vpliv na produktivnost je negativen POVEANJE INDIVIDUALNEGA ZASLUKA OSEB, KI SE UKVARJAJO S KMETIJSTVOM dohodek v kmetijstvu je viji kot brez spodbud relativno (v primerjavi z drugimi gospodarskimi panogami) se ni pomembneje spremenil poveali so se zlasti dohodki lastnikov zemlji STABILIZACIJA TRGOV prejnja ureditev: - cene stabilizirane - dohodki niso stabilizirani e bolj odvisni od letine - slabo letino na prostem trgu kompenzira porast cen dohodki kmetovalcev v veliki meri odvisni od viine najemnin ZAGOTOVITEV REDNE PRESKRBE spodbude poveale ponudbo v normalnih okoliinah spodbude ne zagotavljajo nujno ustrezne oskrbe v kriznih razmerah (naravne nesree, vojne, trgovinski konflikti) PRESKRBA POTRONIKOV PO PRIMERNIH CENAH na zaetku predstavlja breme za potronike spremembe v zadnjih letih to breme zmanjujejo OSTALI PROBLEMI plaila deloma ostajajo (posredno) vezana na obseg proizvodnje industrijsko kmetovanje in onesnaevanje ostajata prisotna socialna neenakost:
43

- kmetje dobijo le polovico podpore; veina gre dobaviteljem proizvajalcem semen, gnojil, kropiv ipd. oziroma lastnikom, ki niso kmetje - najve koristi imajo veliki kmetje (lastniki zemlje) - veji prejemniki subvencij v Sloveniji VPLIV SUBVENCIJ NA OKOLJE
PREDVIDENE SPREMEMBE
Skupna kmetijska politika proti letu 2020: odziv na prihodnje izzive, povezane s
hrano, naravnimi viri in ozemljem (COM(2010) 672 kon.) ohrani se dvostebrna struktura: - 1. steber: bolj zelen, bolj pravien - 2. steber: bolj usmerjen h konkurennosti in inovacijam, podnebnim spremembam in okolju CILJI REFORME vitalna proizvodnja hrane - stabilen dohodek kmetij - konkurennost sektorja, krepitev njegovega delea v prehranski verigi - lajanje teav na nerazvitih obmojih trajnostno upravljanje naravnih virov in ukrepi na podroju podnebnih sprememb - zelena rast - okoljske javne dobrine - odzivanje na podnebne spremembe uravnoteen teritorialni razvoj
44

- spodbujanje diverzifikacije - spodbujanje strukturne raznolikosti kmetijskih gospodarstev PREDVIDENI INSTRUMENTI neposredna plaila: - podpora osnovnega dohodka, doloitev zgornjega praga - zelena komponenta - podpora malim kmetovalcem - podpora obmojem z naravnimi ovirami trni ukrepi - racionalizacija in poenostavitev razvoj podeelja - konkurennost kmetijstva - trajnostno upravljanje naravnih virov - uravnoteen teritorialni razvoj
45

Ekonomika Eu Izpit

Uploaded by

Document Information

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Ekonomika Eu Izpit

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

Ekonomika EU izpitna vpraanja