Novice Občine Rače - Fram - DECEMBER 2016

NOVICE
OBÎNE
RAÊ-FRAM
t. 72 - 4/2016; december 2016
Potnina plaana pri Poti 2327 Rae
v slovo
Iz vsebine Novic
www.race-fram.si
NOVICE OBINE RAE-FRAM
UPANOV UVODNIK
Spotovane obanke, spotovani obani!
Nimam navade, da bi 'plonkal' in na tem mestu citiral druge avtorje, vendar bom
tokrat naredil izjemo. Ne bi se namre mogel bolj strinjati z mnenjem novinarke,
publicistke in prevajalke Tanje Lesniar - Puko, ki jo je novembra, kot najbr
veino izmed nas, ogorila stavka zdravnikov, zaradi esar jo je 15. 11. 2016 v
Dnevnikovi kolumni kritino vzela v precep (uporabil bom veinski del njenega
takratnega zapisa): Danes sem sklenila direktorju napisati naslednjo zahtevo:
'Ker me delo na Dnevniku tako obremenjuje, da bi bili lanki, ki bi jih po slubi
pisala za Delo, precej zani, zahtevam dodatek, ki mi bo povrnil izgubljeni
popoldanski zasluek pri konkurenci. 'Morda se mu bo zdelo, da se mi je zmealo.
Morda se tudi vam, ki se izrpani od slube ne utegnete, ne zmorete popoldne
e pri konkurenci malo pomatrati za priboljke, zdi, da z mano nekaj ni v redu.
A se vsi skupaj motite. Natanno takno zahtevo je namre sindikat zdravnikov
in zobozdravnikov Fides poslal ministrici za zdravstvo. Takole so zapisali v
dodatnih zahtevah pred pogajanji: 'e delodajalec zdravnika toliko obremeni, da
bi postalo njegovo delo pri drugem delodajalcu zaradi tega nevarno, mu mora
zagotoviti enak finanni poloaj, kot e bi delo drugje opravil. Slednje naj se uredi
v kolektivni pogodbi za zdravnike ali v aneksu h kolektivni pogodbi.' Zdaj se je
torej treba resno vpraati: ali so v Fidesu popolnoma ponoreli in ne nadzirajo
ve svojih pohlepnih instinktov ali pa se je zmealo vsem zdravnikom, ki jih Fides
zastopa? Zahteva namre kae, da se zdravnikom zdi, da jim enostavno pripadata dve plai. Da so kasta nad vsemi
drugimi kastami. Da zanje ne morejo veljati pravila kot za vse druge enako izobraene v javnem sektorju, da so nad
znanstveniki, olniki, kustosi, nad vsemi, da ne ivijo v istem svetu kot mi in ne pristajajo na pravila ne glede plaila
ne glede konkurenne klavzule. V varni javnosektorski slubi z vsemi ugodnostmi bi torej radi delali le toliko, da bi bili
majkeno utrujeni. Po okrepilnem kosilu jim zato ne bi bilo teko stopiti do zasebne ambulante in e tam preiveti nekaj
ur. elijo si skratka javno slubo, ki jim bo omogoala hranjenje moi za popoldanski 'fu'. e jim drava tega ne more
zagotoviti, e morajo delati toliko, da popoldan le e omahnejo na kav, potem naj jim drava povrne izpadli dohodek.
Ta fu ima v oeh Fidesa oitno status neodtujljive lovekove pravice.
Si lahko zamislite?
In, kot v nadaljevanju ugotavlja Lesniar - Pukova, zdravniki nenehno zaostrujejo tudi normative. Res je: treba je
ugotoviti, kolikno tevilo bolnikov na enega zdravnika bi bilo optimalno, in tiste, ki jih imajo ve, dodatno plaati,
hkrati pa e danes, ampak res danes, zaeti zaposlovati nove zdravnike. S tem bi se postopoma poloaj uredil in bi
zdravniki popoldne lahko poivali. In se pa vozili s takimi avtomobili kot vsi mi.
Toda Fidesove zahteve so popolnoma drugane. Od drave zahtevajo, naj TAKOJ spremeni sistem tako, bodo zdravniki
lahko bolnike, ki seejo ez normativ, odklonili; hkrati pa naj drava njihove plae izvzame iz javnosektorskega planega sistema! Fidesu gre res za veliki met: poleg klasine privatizacije hoejo zdaj tudi 'privatni' otok znotraj javnega
sektorja, takega, ki bo posebej za njih vzpostavil monjiek velikih pla, a ohranil vse lepote javnega sektorja, od
varnosti zaposlitve do dopustov itn. Ki bo sluil le njihovim interesom, ne pa bolnikom. Za te cilje so torej pripravljeni
pahniti na tisoe in tisoe ljudi v stanje, ko ob sedanjem pomanjkanju zdravnikov enostavno ne bi imeli in tudi ne bi
mogli dobiti svojega zdravnika. Enostavno bi jih pustili crkniti pred vrati ambulante. Tako nekako, kot je predsednik
sindikata Konrad Kutrin skomignil z rameni ob vpraanju, kaj se bo zgodilo z bolniki, ki bodo zaradi stavke utrpeli
nepopravljive zdravstvene posledice.
Tudi sam se zaskrbljeno spraujem, kam vse to vodi. Je pa verjetno treba na glas povedati, da zdravniki, ki so tudi
sokrivi za stanje, saj e desetletja skozi stavke vedno zahtevajo le svoje pravice, svoje ugodnosti, svoj izjemen status,
prav malo pa jim je mar za reevanje sistemskih teav, ki jim na neki nain celo koristijo (brez akalnih vrst sploh ne
bi mogli stavkati), zdaj od drave priakujejo, da zaradi njihovih interesov demontira obstojei model zdravstva. Ta
model ima hude teave in zaradi anomalij deluje slabo, a v biti je demokratien in socialno naravnan. Toda zahteva, naj
drava z odredbo dovoli odganjanje bolnikov, na eni strani samodejno prinaa irjenje privatnega sektorja (popoldan
spoitih zdravnikov) za tiste, ki si ga lahko privoijo, na drugi pa popolno nezaitenost ibkejih v korist ozkega
segmenta ljudi, ki brutalno izkoriajo stiske vseh nas, kadar smo bolni, opozarja imenovana kolumnistka in sprauje
predsednika vlade, ali je zaradi pritiskov enega ceha pripravljen ukiniti splono dostopnost do zdravstvenih storitev in
ez no pahniti prebivalstvo v e eno grozljivo negotovost, v e en preivetveni boj, tokrat dobeseden?
Res neverjetno in nadvse alostno! Ob tem pa ni manj ne bode v oi problematika nagrajevanja ostalega zdravstvenega
osebja, ki pa je v veini. Mnogi med njimi delajo res v tekih pogojih, veliko pa jih v celem letu ne zaslui toliko kot
mnogi zdravniki v enem samem mesecu!
elimo vam prijetno branje!

Kljub vtisu, da 'bogovi v belih haljah' mislijo le nase, se mi zdi zanimivo in zgovorno pismo 'podpore' neke medicinske
sestre, zaposlene v eni od dravnih zdravstvenih ustanov, ki je tako ironino 'soustvovala' in se 'zavzela' za svojega
oz. svoje zdravnike (vir: https://dnevnik.si/1042754418/mnenja/glosa/pismo-podpore-zdravnikom): Moj dragi doktor!
Piem Vam, da Vam v imenu tevilnih medicinskih sester in bratov izreem vso nao podporo vaemu neutrudnemu boju
za pravino stvar. Tudi mene namre alosti, da vas velik del javnosti napada, e da vam gre le za vije plae in e ve
denarja in da naj drava raje prej poskrbi za tiste, ki smo v najnijih planih razredih. Ampak, spotovani doktor, mi
ne potrebujemo veliko. Pravzaprav imamo isto dovolj. S 648 evri, kolikor mi najin delodajalec vsak mesec nakae na
tekoi raun, se da prav lepo iveti. Resda skromno, a skromnost je lepa ednost. Ker vsako juto tako in tako vstanem e
ob pol tirih, mi ni odve e pred peto najti brezplanega parkirnega prostora v bliini bolninice. Pa takoj nekaj prihranim. Malico vzamem s seboj, letos je bila letina fiola in krompirja na vrtu res odlina, tako da s tem tudi ni teav. Zelo
sem vesela, da bolninica skrbi za mojo slubeno uniformo in sama lahko vsak dan pridem v isti trenirki. Tako in tako
se mi ne da drenjati v tistih trgovinah z oblekami. Nisem tak tip, saj me poznate. Poitnic ne potrebujemo, saj imamo
veliko dela na vrtu okoli hike mojih starev in smo tam na deeli zelo sreni. Mimogrede, prav lepo Vas pozdravljajo
tudi moj mo in vsi trije otroci. Ta veja pravi, da bo zdravnica. Evo, tudi zato si elim, da bi se razmere za zdravnike
kar im prej uredile.
Meni se zdi pa prav, da se borite za to, da boste delali le toliko, kot delati zmorete. In da boste za to tudi poteno plaani.
e res, da je Vaa nadura vredna toliko kot moja mesena plaa, a jaz sem lahko po slubi doma pri mou in otrocih in
na vrtu, Vi pa morate delati cel dan! Kot sem Vam e enkrat obljubila, nikomur ne bom povedala, da se po napornem
delu v nai ordinaciji zapeljete e do svojega kolega, ki ima zasebno ambulanto, in e tam delate. e zmorete, zakaj
pa ne. Jaz Vas obudujem. Kar pa se plae tie, si nikar ne zatiskajmo oi. Jaz tono vem, da Vi s temi tirimi tisoaki
rednega dela, e tremi z nadurami in tistim drobiem, ki Vam ga da kapitalist, komaj poveete konec s koncem. Moj clio
pokuri tam okoli 6 litrov na sto kilometrov, tisti Va velik avto pa zagotovo ve kot 20. Pa saj ga potrebujete. Varnost na
prvem mestu, vedno tako pametno reete. Joj, in zadnji sem brala v asopisu, da so se strahotno zviale cene privezov
v marinah. Oni dan smo si za regres privoili izlet na obalo in priznam - sprehodili smo se mimo Vae barke. Sem jo
spoznala po opisu... Res je lepa, ampak meni je bilo slabo e, ko sem gledala, kako se gunca privezana. Me ne pripravi
za noben denar, da stopim gor. e dobro, da je nimamo. Pa Vaa gospa doktor. Tako je bila zadnji ik, ko je prila k Vam
na obisk. Zadnji sem la v mesto in sem v trgovini videla prav tako obleko, kot je njena. Takoj sem rekla mou - vidi,
e dobro da gospod doktor dela nadure, sicer bi si tole teko privoil. In tudi Vaa, no, prijateljica, ki je bila zadnji
tako dolgo na obisku pri Vas v ordinaciji. Tako lepa je bila njena torbica. Take e nisem videla. Gotovo je iz uvoza. In
take rei stanejo. Dobro vem.
Zato e enkrat, gospod doktor. Drite se in vso sreo v vaem sindikalnem boju.
No, tako. Zdaj veste. In da ne sliim in ne berem ve, kako so medicinske sestre slabo plaane in kako doktorji postrani
popoldne sluijo velike denarje. Zasluijo in tudi porabijo.
e bi se zdravniki borili za kakovostne spremembe zdravstvenega sistema, za paciente in 'prave zgodbe', bi jih tudi sam
z veseljem podpiral, dokler pa pod Hipokratovo prisego vidijo predvsem svoj ep (vsa ast izjemam!), pa na podporo
mnoic gotovo ne morejo raunati. Se pa ob tem zavedajo, da gre za podroje, ki se potencialno dotika vseh in kjer smo
tudi najbolj obutljivi ter ranljivi, odvisni. In to je njihovo veliko oroje. Pregovor, da je zdravje nae najveje bogastvo,
namre e kako dri; tudi zato je izsiljevanje in bogatenje na njegov raun e toliko bolj nedopustno in obsojanja vredno.
Zatorej vam v tem predprazninem asu, v objemu katerega smo se znali, elim predvsem trdnega zdravja, ki
naj ga spremlja veliko ljubezni, im ve preerne volje, prijaznih druenj in dobrih elja.
Kliem lep boi, estitam ob dnevu samostojnosti in voim sreno novo leto 2017!
Branko LEDINEK,
upan
Pogum ni odsotnost strahu,

temve~ zmaga nad njim.
Pogumen ~lovek ni tisti, ki strahu ne ~uti,
ampak tisti, ki strah premaga.
Najpomembnej{e je,
da ìvite ìvljenje,
ki se najgloblje dotika va{ega srca,
in da tej poti sledite.
Novice t. 72 - 4/2016; december 2016
POZDRAV IZ NAEGA UREDNITVA

Prisren decembrski pozdrav!
Poasi se e spogledujemo
z zakljukom prestopnega leta
2016, ki je gotovo vsem izmed
nas v malho spominov, ki jo
bomo odnesli v prihodnost,
natrosilo precej prtljage - upam,
da je bilo za veino lepega,
dobrega in takega, kar izvablja
nasmeh na ustnice, veliko ve kot
neprijetnega, slabega in tistega,
kar vzbuja neprijazne spomine in
pua grenak priokus.
Pred nami je leto 2017. Zanesljivega odgovora na
vpraanje, kaj nam bo prineslo, za zdaj e ne poznamo.
Ne glede na to, da gre v dobrni meri za neznanko, pa
lahko vsak pri sebi ali skupaj ugotovimo, ali prinaa
tudi kakne pomembneje obletnice. Naj spomnim vsaj
na eno, ki bo prvi dan novega leta praznovala okrogli,
10. 'rojstni dan'. Zaeni s 1. 1. 2007 smo namre cene
v takrat novo uvedeni valuti evro e kar nekaj asa
mnoili s pretvornikom 239,64, da smo dobili obutek,
koliko je to dotedanjih tolarjev, na katere smo se po
osamosvojitvi komaj poteno navadili, a smo se kot lani
evropske druine od njih hitro poslovili. Pa ostanimo
pri tem, kajti naslednji miselni korak v to smer bi nujno
privedel do negodovanja nad dejstvom, kako se je tedaj
skorajda ez no vse obupno podrailo, kar je - z roko
v roki z gospodarsko krizo, ki je nastopila v naslednji
fazi - mnogim barko ivljenja potisnilo v teko prehodno
movirje, po katerem so nekateri primorani bloditi e
danes in se iz njega nikakor ne morejo izvlei.
Prihodnje leto naj bi zaokroila tri desetletja delovne
dobe; pod dobri dve tretjini tega asa je podpisana Obina
Rae-Fram. Moj delokrog v obinski upravi zajema tudi
podroje socialnega varstva. Pri tem sem se sreala e
z mnogo zgodbami in usodami ljudi. Nekatere so zelo
ganljive, za kakne pa se izkae tudi, da so nekoliko za
lase privleene. Obstajajo namre posamezniki, ki se v
uradno nezavidljivih okoliinah (sode po papirnati
dokumentaciji) v praksi zelo solidno znajdejo. Med
priljubljenimi uvodnimi triki so loeno prijavljena
gospodinjstva, dobrodola pa je tudi bliina dravne
meje. Prav tako se zdi, da so se nekateri fantastino
specializirali predvsem za odkrivanje lukenj v domai
zakonodaji in postali pravi mojstri iskanja stranpoti, sedaj
pa ob priseganju na rek: ez komot ga ni! budno preijo
na vsako prilonost, ki bi jo lahko izkoristili in obrnili
sebi v prid. Gre za velike prijatelje socialnih transferjev
iz dravnega in/ali obinskega prorauna, ki pa jim, kot
bi lovek sodil po vizualnem stanju in slogu njihovega
ivljenja, v materialnem smislu dejansko prav ni ne
manjka - prej nasprotno. Seveda pa nikakor ne gre vseh, ki
prosijo za pomo, metati v isti ko. Kajti nesporno dejstvo
je, da so med nami tudi taki (in ni jih tako malo!), ki so
se dejansko znali na robu, ne vedo, ne kod, ne kam, da
bi lahko - neredko skrhanega zdravja, veinoma ne ve
prav mladi, obenem pa e ne dovolj stari (in zgarani) za
upokojitev po novih, edalje strojih kriterijih - sami in

poteno zasluili vsaj za lastni ljubi kruhek. eprav si
tega nadvse elijo in jih breme odvisnosti od drugih tei
z enako mero kot preostali problemi. Pa tudi tistim, ki
teko priakujejo svoje mizerne plaice ali se morajo iz
dneva v dan ter iz meseca v mesec pretoli z najnijimi
pokojninami, lahko samo s spotovanjem estitamo in
se udimo, kako jim uspeva - kako jim z zares nizkimi
dohodki in morda kokom domaega vrta uspeva ne le
preiveti, ampak ob tem e presliati, prezreti in mirno
pogoltniti vse korupcijske, tajkunske in podobne afere,
na katere planejo mediji (e jim pridejo na sled, seveda).
Denarja, ki nosi kriminalno nalepko, je edalje ve vrst.
Skupno mu je, da gre vselej za nemoralne individualne ali
skupinsko organizirane 'igre brez meja', straanski pohlep
njihovih akterjev in neredko za zneske, ki jih povpreen
delavec ne more zasluiti vse svoje ivljenje
Pri vsem tem nujno trimo na besedo, ki je (vsaj v naem
vrlem parlamentu) pogosto uporabljena, v praksi pa na
vseh ravneh e pogosteje zlorabljena: zakon. Vsi vemo,
da imamo pri nas zakonov in drugih vrst najrazlinejih
predpisov 'malo morje'. Bojim pa se, da ga (tudi med
pravnimi strokovnjaki) ni junaka, ki bi mogel dokazati,
da se nanje res 'spozna' oz. jih nedvoumno razume (saj
poznate kritike, da pri nas 100 pravnikov iste predpise
tolmai na 100 razlinih nainov) in da mu - kar naj bi
bil v bistvu njihov osnovni namen - v praksi dejansko
olajujejo delo in ivljenje ter ga napotujejo k zares
najbolj pravilnemu oz. najpravinejemu ravnanju. e
ne e pri slubenem delu, pa si lahko prav vsi vsaj ob
spremljanju vsakodnevnih poroil ustvarimo mnenje, da
gora naih zakonov in zmeda, ki jo taka neobvladljiva,
zakomplicirana in nenehno spreminjajoa se masa
predpisov povzroa, neredko uinkuje ravno obratno
sorazmerno od elenega. Vasih je koda zaradi tega
manja, drugi ogromna. Nesprejemljivo je, da neredki
'veliki primeri' na sodiih (po pritobah) padajo kot
domine ali pa pred reitvijo preprosto zastarajo. S tem,
ko se primarno iejo napake v postopkih, vsebinsko
bistvo in tea zadeve pa pristaneta na stranskem tiru, se
pogosto itijo predvsem lovekove pravice napanih. In
nikomur ni. e ptii ivkajo, da kljub opevani 'pravni
dravi' zakon za t. i. 'velike ribe' oitno ni enak tistemu, ki
velja za majhne. Prve namre rade in uspeno izkoriajo
zakon monejega, ki hodi z roko v roki z zakonom
kapitala, navadnim smrtnikom pa neredko ostane zgolj Murphyjev zakon
Kakorkoli e: zapustili smo november, igar rdea nit je
bila tokrat bele barve. Nebo je - ponekod zgolj za vzorec,
v vije leeih predelih pa nekoliko bolj prepriljivo - tudi
v nai obini namre e natrosilo nekaj beline v obliki
prvih sneink. Svetovno znana Bela hia se je po nedavnih
predsednikih volitvah priela pripravljati na prihod nove
'metle' in z amerikim mogotcem Donaldom Trumpom
tudi nove 'prve dame' ZDA, ki bo prvi v zgodovini Slovenka. In, ne nazadnje, udovita Bela dvorana gradu
Rae je bila e enkrat ve pria pomembnemu dogodku,
3

saj je v tem ambientu 'prvi mo' nae obine na letonjo
zadnjo novembrsko soboto izrekel tiste vrste 'da', ki
samski stan spreminja v zakonskega.
Dri, lep je ta (pred)praznini as, e ga lahko resnino
doivljamo kot neke vrste pravljico, kot uitek, e je
preet s pristno loveko toplino, bliino. Ter blaginjo.
In e posebej alosten in krut, e zaradi kaknih hujih
nesre, zdravstvenih teav in stisk, brezuspenega
iskanja slub, pomanjkanja, osamljenosti ali drugih
neljubih okoliin vsa ta bleavost, drenjanje, hitenje,
zvonkljanje - povzroa dodatno boleino v dui. Zato:
bodimo veseli, ob tem pa tudi iskreno dojemljivi in
obutljivi za teave in obutke soljudi. To narekuje e
uvodna lekcija uenja loveke empatije, ni pa se odve

spomniti tudi, da nam ne more nihe zagotoviti, da se ne
bomo morda e jutri v kakni nehvaleni situaciji znali
tudi sami. Zato v obdobju, ko priigamo adventne svee
in smo e bolj polni dobrih misli in namer po najboljih
dejanjih, e toliko moneje elim prevlado pozitivnega
nad negativnim v vseh sredinah in v vseh ozirih.
Prijazen december, miren boi in 365 nasmejanih,
optimistinih ter oarljivih dni z letnico 2017 na
koledarju elim! Naj bo novo leto radodarno z vsem
dobrim, naj izpolni priakovanja in uresnii im ve
elja, predvsem pa tisto najlepo, ki tli v vaih srcih.
Sreno!
Simona ANTOLI
NOVICE OBINE RAE-FRAM; javno glasilo

Letnik XIX, tevilka 72 - 4/2016; v Raah, decembra 2016
Odgovorna urednica: Simona ANTOLI

Uredniki odbor:
Joe BOBOVNIK, Simona NAPAST, Nataa JAMBROVI MARIN
Jezikovni pregled:
Simona ANTOLI
Fotografije:
Nepodpisane fotografije so posneli avtorji lankov.
Izdajatelj:
Obina Rae-Fram, Grajski trg 14, 2327 Rae
Naslov urednitva: Urednitvo Novic Obine Rae-Fram, Grajski trg 14, 2327 Rae
tel.: 02 609-60-28, fax: 02 609-60-18
e-mail: urednistvo.novic@gmail.com, spletna stran: www.race-fram.si
Raunalniki prelom: Grafina forma HUTTER, Traka 34, 2000 Maribor
Tisk:
Tiskarna ROJKO d.o.o., Ptujska c. 80, 2327 Rae
Glasilo je tiskano v 2800 izvodih in ga prejmejo vsa gospodinjstva v obini Rae-Fram brezplano. Prispevke, ki jih poiljate za objavo, opremite z naslovom, navedite
avtorja besedila in fotografij. e piete v imenu skupine ljudi - zavoda, drutva, politine stranke in podobno, opremite dopis z igom in podpisom odgovorne osebe.
Poleg takega prispevka posredujte tudi raunalniki zapis.
Fotografije poljite v posebni priponki po elektronski poti (v JPG formatu) ali jih oddajte v obliki originala. Nenaroenih fotografij ne vraamo.
Urednitvo si pridruje pravico do krajanja lankov in spremembe naslovov. Ponatis celote ali posameznih delov glasila je mogo le s predhodnim pisnim dovoljenjem.
Javno glasilo Novice Obine Rae-Fram je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS, pod zaporedno tevilko 52.
Spotovani obani, spotovane obanke!

Tudi za naslednjo tevilko obinskega glasila, ki bo predvidoma izla na pragu pomladi, vas prijazno vabimo,
da v njej sodelujete s svojimi prispevki. Slednje, skupaj s fotografijami, posredujte na e-naslov:
urednistvo.novic@gmail.com, najkasneje do vkljuno ponedeljka, 20. februarja 2017.
Urednitvo
VABILA, OBVESTILA, RAZPISI

OBVESTILO
o obvezni priklju~itvi na javno kanalizacijsko omreje
Obveamo vas, da je na obmojih obine Rae-Fram, kjer je e zgrajena, se gradi ali preureja javna kanalizacija,
prikljuitev stavb ali preureditev obstojeega prikljuka stavbe na javno kanalizacijo OBVEZNA.
V letu 2016 smo na posameznih obmojih naselij Morje in Rae zakljuili izgradnjo samostojnih odsekov javne
kanalizacije.
V skladu z Odlokom o nainu izvajanja gospodarske javne slube odvajanja in ienja komunalnih in padavinskih
odpadnih voda na obmoju obine Rae-Fram (MUV, t. 7/2015, 17. len) Obina Rae-Fram obvea lastnike stavb
na obmojih obine Rae-Fram, kjer je e zgrajena javna kanalizacija in je prikljuitev mogoa, da je prikljuitev na
javno kanalizacijsko omreje obvezna. Prikljuitev objekta na javno kanalizacijo se mora izvesti najkasneje v roku 6
mesecev od prejema obvestila o obvezni prikljuitvi.
POSTOPEK PRIKLJUITVE NA KANALIZACIJSKO OMREJE
1. Izpolnite vlogo in jo oddate v tajnitvu Obine Rae-Fram
Na Obino Rae-Fram je potrebno podati Vlogo za prikljuitev objekta na javno kanalizacijsko omreje in plailo
komunalnega prispevka - kanalizacija. Obrazec vloge za izdajo odlobe o komunalnem prispevku - kanalizacija
je dostopen na spletni strani Obine Rae- Fram (www. race-fram.si), lahko pa ga tudi osebno dvignete na sedeu
obine (v asu uradnih ur). S strani Obine Rae-Fram vam bo izdana Odloba o odmeri komunalnega prispevka. V
primeru, da ste tovrstno vlogo e oddali, vam je ni potrebno ponovno vlagati.
2. Plailo komunalnega prispevka
Z odlobo o odmeri komunalnega prispevka, ki vam jo bo poslala Obina Rae-Fram na va naslov, vam bo odmerjena
viina komunalnega prispevka. Komunalni prispevek mora biti plaan pred prikljuitvijo na kanalizacijsko omreje.
Omogoamo tudi obrono odplaevanje prispevka (najve 12 mesenih obrokov), za kar se je potrebno dogovoriti
od oddaji vloge. Po poplailu celotne viine komunalnega prispevka vam bo s strani obine izdano DOVOLJENJE
ZA PRIKLOP NA JAVNO KANALIZACIJSKO OMREJE. Dovoljenje vam bo poslano na va naslov. Priloena
bodo tudi vsa potrebna navodila v zvezi z izvedbo prikljuka.
3. Izvedba prikljuka
Pred izvedbo prikljuka je o tem potrebno obvestiti Reijski obrat obine (Samo Rajp, tel. t.: 02/609-60-17 ali
Mateja Freer, tel. t.: 02/609-60-23), da se doloi potek trase hinega prikljuka in mikrolokacija revizijskega jaka.
4. Po izvedbi prikljuka
Po izvedbi prikljuka je o tem potrebno obvestiti podjetje Komunala Slovenska Bistrica d.o.o. (tel. t.: 02/80-55400), da se uredi vpis uporabnika v evidence o prikljuevanju objektov na javno kanalizacijsko omreje.
OBINA RAE - FRAM
Pripravila: Mateja FREER
Boi~kovo povabilo
Dragi preseneenj in zabave eljni mladi prijatelji!
Boiek vas tudi tokrat prijazno in dobrohotno vabi v svojo veselo drubo.
Sreanje s teko priakovanim belobradim moakom v rdeem, ki med vas ne bo
priel sam in tudi ne praznih rok, bo potekalo
v soboto, 17. decembra 2016, ob 10. uri, v portni dvorani Rae.
Prireditev, v sklopu katere se obeta tudi zanimiva predstava (zanjo bo
poskrbel nihe drug kot sam arovnik Grega), je namenjena otrokom iz
obine Rae-Fram in sicer predolskim ter uencem iz prve triade
(do vkljuno 3. razreda).
OBINA RAE-FRAM in va BOIEK

PROGRAM IZVAJANJA ZIMSKE SLUBE 2016/2017
NA OBMO^JU OBÎNE RAÊ-FRAM
IZVAJALCI:
1. Cestno podjetje Ptuj
-dravna cesta ikole-Podova-Rae
-dravna cesta Rae (Cesta talcev,
Ljubljanska c.)-Fram-Planica
2. Franc Hvauc s.p., Rae
-LC - Mariborska cesta

-LCSp. Gorica - Stragonjca
-JP Rae - Sadjarska ulica
-LC Marjeta - Rae
-JP Rae - Pot na gomilo - podvoz
-LC Podova - Brunvik
-LC Podova - Brunvik
-LC Brezula - Brunvik
-LC Rae - Marjeta
-LC Rae zbirni center - Dravski dvor
-JP za Mariborsko cesto - Jakopin
-JP za Mariborsko cesto - Glavar- Benkovi
-JP Krina pot-Brezula
-JP Sp. Gorica - h.t. 20a
-JP Sp. Gorica - h.t. 47
-JP Sp. Gorica - h.t. 61
-JP Sp. Gorica - Sagadin - Eker - bogar
-JP Sp. Gorica - Zg. Gorica
-JP Zg. Gorica - h.t. 31a
-JP Zg. Gorica - h.t. 16
-JP Zg. Gorica- Podova
-JP Podova - ribogojnica Poeg
-JP Podova - bogar
-JP Podova - Oti h. t. 27
-JP Podova - h.t. 20b
-JP Podova - h.t. 58/a
-JP Podova - Galerija h.t. 61a
-JP Brezula
-JP Brezula - Braunsberger - vegl - N Rae
-JP Brezula - Braunsberger - LD Podova Klemeni
-JP Brezula - elan
-LC Morje - Priolova cesta (kriie RII Dom krajanov Morje)
-LC Morje - Morska cesta
-LC Morje - Fram - Mlinska ulica
-vsi ploniki v KS Fram
-avtobusne postaje na Mariborski cesti
-avtobusne postaje na Ljubljanski, Ptujski
cesti in Grajskem trgu
-avtobusne postaje v Brezuli, Podovi, Sp. in
Zg. Gorici
-vsi ploniki v KS Rae
-pluenje in posip navedenih plonikov in
cest
3. Duan Predan s.p., Rae

-JP Obrtnika ulica
-JP Pot k mlinu
-JP Vrtna ulica
-JP Pred njivami
-JP Poljska cesta
-JP Ozka ulica
-JP Cesta talcev - h. t. 28b
-JP Cesta talcev - Anton Novak
-JP Sonna ulica
-JP Pri kozolcih
-JP Lonarska ulica
-JP Za vrtovi
-JP Ul. Lackove ete - Lobnik
-JP Pot na gomilo - Greif - podvoz
-JP Grajski trg
-JP Nova ulica
-JP Glaserjeva ulica
-JP Ob potoku
-JP Gasilska ulica
-JP Drevesnika ulica
-JP Kolodvorska ulica
-JP Mladinska ulica
-JP Ul. Ivana alamuna
-JP Gortanova ulica
-JP Gortanova ulica - Batagelj
-JP Ob eleznici
-JP Prena ulica
-JP Turnerjeva ulica
-JP Delavska ulica
-JP Gozdna ulica
-JP Mejna ulica
-JP Ul. bratov Turjakov
-JP Jeenca - Brodej
-vsa javna parkiria v Raah
-parkirie ob elezniki postaji v Raah
-parkirie bloki Ljubljanska c. (Sortima)
-pluenje in posip navedenih cest in
odsekov
4. Anton Kerhe s.p., Jeenca
-LC Fram - Cesta na Jeenco

-LC Jeenca - gostilna Kostanj
-JP obvozna cesta Jeenca - Rae
-LC Jeenca (Vihar ) - Poeg
-JP Poeg - Kelhar (za pekarno)
-JP Jeenca - h.t. 1g
-JP Jeenca - Krajnc
-JP Jeenca - Ribi
-JP Jeenca - Jelek
-JP Jeenca - Marin
-JP Poeg - Zori
-JP Jeenca - Mom
-JP Fram - Potisk
-JP Fram - Petrol skladie
-JP Fram - Majcen
-JP Jeenca - Kolman
-JP Ljubljanska - ribniki TAM
-JP Ljubljanska - proti Tekolu
-JP ob Ljubljanski cesti proti Predanu
-JP ulice za Ljubljansko cesto
-JP Rae - Opekarnika ulica
-JP Fram - Turnerjeva ul. 10 (S. Fier)
-TP Fram - okolica
-JP Jeenca - Trlep - Partli
odsekov
5. pes Matej s.p., Morje
- JP Fram
- Dobrava
-JP Morje - Detela
-JP Morje - Gobec
-JP Morje - Sonne terase
-JP Morje - Cvetlina lica
-JP Morje - Cvetlina ul. - Gajzer
-JP Morje - Pod terasami
-JP Morje - Cestnik - Podbojc
-JP Morje - Kobilica

-JP Morje - Cestarska pot
-JP Morje - Ob gozdu
-JP Morje - Potr - Koren
-JP Morje - Butolen
-JP Morje - morsko igrie
-JP Morje - Pepelnik
-JP Morje - Repnik
-JP Morje - Ob potoku
-JP Morje - Juri - Hojnik
-JP Morje - Leskovar
-JP Morje - Prisojna ulica
-stara cesta - Ako
-odsek Morje - Zajmi - Bran
-odsek Morje - Domanjko
-odsek Morje - Skrbi - Hafner
odsekov
6. Anton Majal, Planica
-LC Planica - Gradie Loka - Zg.

Polskava
-JP Planica - Bezovnik
-JP Planica - Vener
-JP Planica - Harbul
-JP Planica - cerkev
-JP Planica - Dominek
-JP Planica - Kovanik - dom Planica
-JP Planica - Lovski dom - Roman
-JP Planica - Uranjek
-JP Planica - Capl
-JP Planica - Mom
-JP Bogdan Domadenik - Brai
-JP Vrhovek
-JP lamberger
-odcep Fifer
-JP Planica - mlekarne
-JP Loka vaki dom - Bukovec
-JP Loka - Potonik
-JP Loka - lamberger
-JP Loka - Kokol
-JP Loka - Trglec (Gradie)
-JP Loka - tefan Tome
-JP Loka - Edi Tome
-JP Loka - Karlina Trglec
-JP Loka - Bukovec
-JP Mlekarna Brdnik
-JP tern v Gradiu
-JP Gradinik v gradiu
-odcep Silvo Juri
-odcep Kapelar
-zbiralnica Ivo Tome
-odcep Slavko Koren
-odcep Rovtet
-JP tefan Tomen
odsekov
7. Miran Potonik s.p., Morje
-LC Morje - Cesta na Bukovec in odcepi do

kriia Sernc
-JP Morje - Vauhnik
-JP Morje - Med vinogradi
-JP Morje - Pape Gril
-JP Morje - Rai
-JP Morje - Majeri

-JP Morje - Miro Sernco
-LC Morje - Strma ulica
-JP Morje - tefanec
-JP Morje - Tajna
-JP Morje - Na livadi
-LC Morje - dom krajanov, do kriia
Loka Kopivnik
-JP Morje - Ivan Podlesnik
-JP Morje - Anton Kerle
-JP Morje - Rak
-JP Morje - Knez
-JP Morje - Potnik
-JP Morje - Stara Gora
-JP Morje - Cvirn - Visonik
-JP Morje - Meklav
-JP Morje - Velikovi
-JP Morje - ebelarska ulica
-JP Morje - Lunenik
-JP Morje - Jani Klau
-JP Morje - Nikoli
-JP Morje - Zelena ulica
-JP Morje - Senna ulica
-JP Morje - Brezovec
-JP Morje - Klemen Cehtel
-JP Morje - Loka
odsekov
8. Botjan Koelj s.p., Kopivnik

-LC Kopivnika cesta (odsek Strehar - Jarc)
-JP Lepi vrh - Kotnik
-JP Lokmirce
-JP Lokmirce - Lunenik - mlekarna
-JP Lepi vrh
-JP Lepi vrh - Lokmirce
-JP Lepi vrh - Repnik
-JP Lokmirce - aga
-JP Fram - uri
-JP Lokmirce - Zvonko Ako
-JP Planica - Lipej
-JP Lepi vrh - Planica
-JP Jug - Ako
-LC Kopivnik - Loka (do kriia za Morje
in Loko)
-JP Kopivnik - Kuki
-JP Fram - Nad gradom
-odcep proti Jarcu
-odcep Auda - erjav
-JP Kopivnik - Buar - Kokol
-JP Kopivnik - pindler
-JP Planica - Krle
-JP Kopivnik - Repnik
-JP Kopivnik - Marica Stauber
-JP Kopivnik - gozdarska hia
-odcep proti Repniku (mlekarna)
odsekov
9. Vinko Domadenik, Rane
-LC Fram - Cesta v Rane

-LC Fram - Rane - Domadenik - bolnica
-JP estdobe - Robi
-JP estdobe - Repnik
-JP estdobe - Ovnik
-JP Rane - Jug
-JP Rane - Cvirn
-odcep Andi Fale
-odcep Belinek
-JP Rane - dom krajanov - Kolarek
-JP Rane - Repnik
-JP Rane - Milan Megli
-JP Rane - vikendi Bergauer

-JP Rane - vikendi - Krajni - auperl
-JP Rane - vikendi - Petrovi
-JP Rane-ulica pod Borovim gajem
-JP Fram - Kugl
-JP Fram - renjev vrh
-JP Fram - Na hribu (odcepa Veber in
galin)
-JP Fram - Oljarska ulica
-JP Fram - Oljarska ulica (odcep Tii)
-JP Fram - Cafova ulica
-Parkiria nogomet in tenis
-JP Fram - Bregar
-JP Kopivnik - Osterc
-JP Kopivnik - Pliberek
-JP Rane - Rudolf
-JP Fram - Golnik
odsekov
Vsi udeleeni v prometu morajo

imeti obvezno zimsko opremo.
Pluenje se bo izvajalo po prioriteti
in sicer najprej dravne ter lokalne
povezovalne ceste s ploniki, nato
krajevne ceste in na koncu javne poti.
Pluiti se prine, ko zapade 10 cm
snega.
10. KO-BAU, Koren Aleksander s.p.,

Fram
-JP Fram - V gaj

-JP Varta - Prejac
-JP Varta - Mikoli - Greif
-JP Varta - Helbl - terase
-JP Varta - Beli dvor - Milan Koelj
-JP Varta - Mom Kosmain - Lien
-JP Varta - Vlado Poljanec
-JP Varta - Rotko
-JP Varta - Sonna lica
-JP Varta - Sonna ulica (odcep Fuchs)
-JP Varta - grob talcev
-JP Varta - Ulica talcev
-JP Fram - Framska ulica
-JP Fram - Turnerjeva ulica (odcep Hojnik
- Pisanec)
-JP Fram - Kratka ulica
-JP Fram - Eberlova ulica
-JP Fram - Pirkmajerjeva ulica
-JP Fram - K ribniku
-JP Fram - Ob sadovnjaku
-JP Fram - Koropeva ulica
-JP Morje - Log
-JP Morje Log - odcep Bedenik
-JP Fram - eri
-JP Fram - odcep Klannik-Satler
-parkirni prostor pod cerkvijo v Framu
-vse avtobusne postaje v KS Fram
-parkirni prostor ZD Fram
-JP Fram - pokopalie
-JP Fram - za pokopaliem
-parkirni prostor pri mrliki veici Fram
-parkiria nogomet in tenis
-dvorie KS Fram
-parkirni prostor pred DTV Partizan Fram
-parkiria v okolici novega vrtca v Framu
-pluenje in posip navedenih cest, odsekov,
parkiri in javnih povrin
Uvoze in dovoze do svojih parcel so

lastniki dolni oistiti sami, prav tako
prostore pred trgovskimi, gostinskimi
in drugimi lokali.
Vse tiste obane, ki puajo avtomobile in tudi posode za smeti pred
hiami ob cestah ter tako ovirajo
pluenje, prosimo, da jih umaknejo
in tako omogoijo neovirano in
uinkoviteje izvajanje zimske slube.
OBINA RAE-FRAM
Pripravil: Samo RAJP
Deponije peska:
parkirie pri pokopaliu v Framu,

Hvauc - Mariborska cesta 57,
Mejal - Planica 29,
Planica - odcep Lepi vrh
Domadenik - Rane,
Dom krajanov Morje,
Potonik - Morje,
Kriie Loka - Lokmirce,
Loka - Kokol.
JAVNI POZIV
za izbor operacij za uresni~evanje ciljev Strategije lokalnega razvoja
LAS DOBRO ZA NAS ob~in Makole, Polj~ane, Ra~e-Fram in
Slovenska Bistrica v letu 2016,
sofinanciranih iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeelja
Lokalna akcijska skupina Dobro za nas je na spletni strani http://www.lasdobrozanas.si/javni-pozivi/ v sredo, 16. 11.
2016, objavila Javni poziv za izbor operacij za uresnievanje ciljev Strategije lokalnega razvoja in zato poziva lokalno
prebivalstvo, javni, ekonomski in civilni sektor na obmoju obin Makole, Poljane, Rae - Fram in Slovenska Bistrica k
prijavi predlogov operacij

za izvajanje Strategije lokalnega razvoja LAS Dobro za nas 2014 - 2020 za leto 2016.
Namen javnega poziva je izbor operacij (projektov), katerih rezultati prispevajo k uresnievanju Strategije lokalnega
razvoja na obmoju obin Makole, Poljane, Rae - Fram in Slovenska Bistrica v letu 2016 in sofinanciranje njihovih
strokov. Javni poziv se izvaja kot podpora za izvajanje lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, in znotraj tega v okviru
podukrepa Podpora za izvajanje operaciji v okviru strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost. Sredstva za
sofinanciranje je LAS dodelilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v okviru Evropskega kmetijskega
sklada za razvoj podeelja.
Okvirna viina nepovratnih sredstev, namenjenih za sofinanciranje operacij, izbranih na podlagi javnega poziva,
znaa 370.605,00 EUR. Dele sofinanciranja operacij znaa 85 % upravienih strokov.
Stroki se priznajo v obliki strokov dela, materiala, nalob, storitev in prispevka v naravi, kot je doloeno v 28.
lenu Uredbe CLLD. Prispevek v naravi v obliki zagotavljanja dela, blaga in zemlji ne sme presegati 10 % skupnih
upravienih strokov operacije. Stroki nakupa zemlji lahko predstavljajo najve 10 % skupnih upravienih strokov
operacije. Razliko do 100 % upravienih strokov ter neupraviene stroke krije upravienec kot nosilec operacije iz
lastnih sredstev.
Podrobna vsebina javnega poziva, razpisna dokumentacija ter vloga za prijavo operacije so objavljeni na spletni
strani LAS Dobro za nas: http://www.lasdobrozanas.si/javni-pozivi/.
Vlogo na javni poziv je potrebno poslati priporoeno po poti na naslov vodilnega partnerja - Razvojno informacijski
center, Trg svobode 5, 2310 Slovenska Bistrica do 31. 1. 2017 ali osebno dostaviti (med ponedeljkom in petkom)
v pisarno vodilnega partnerja na naslovu Razvojno informacijski center, Trg svobode 5, 2310 Slovenska Bistrica,
najkasneje do 31. 1. 2017 do 12.00 ure.
Dodatne informacije v zvezi s pozivom dobijo prijavitelji pri vodilnem partnerju lokalne akcijske skupine: Razvojno
informacijski center Slovenska Bistrica, Trg svobode 5, 2310 Slovenska Bistrica.
Kontakt: Mirjana Predikaka (02/620 22 70) in Toma Repnik (02/620 22 73), vsak delovni dan od 9.00 do 13.00 ure.
RAZVOJNO INFORMACIJSKI CENTER SLOVENSKA BISTRICA
INFORMACIJA pojasnilo razpisnih pogojev, ki izhajajo iz javnega poziva

Obvezni sestavni del vloge, ki bo oddana na javni poziv (glejte zgoraj), mora biti zaprta finanna konstrukcija
za celotno operacijo, kar pomeni, da mora predlog prikazovati razdelitev posameznih strokov po posameznih
partnerjih in vrstah strokov.
Pred vloitvijo posameznega zahtevka za izplailo nepovratne finanne podpore mora biti operacija (oziroma
posamezna faza operacije), na katero se zahtevek za izplailo nanaa, zakljuena. Vsi rauni, ki jih upravienec
uveljavlja v zahtevku za izplailo, morajo biti plaani s strani prijavitelja ali morebitnih partnerjev, pridobljena pa
morajo biti tudi vsa potrebna dovoljenja.
mag. Zorica ZAJC-KVAS,
direktorica OU Obine Rae - Fram
8

Preivite predboini zimski dan v pravljici
ROMANTI^NI BOI^ NA GRAJSKEM DVORIÛ

GRAD RAÊ, 17. - 18. 12. 2016
Boini sejem v romantinem okolju gradu Rae, uivanje v pokuanju in vonjavah boia,
obdarovanja, nakupi boinih daril, boini koncerti, dramske predstave, risanke, filmi, ajanke ipd.
Za vse prireditve je vstop prost! Vljudno vabljeni!
OBINA RAE-FRAM
elimo vam
prijetno doivetje
romanti~nega boi~a!

Silvestrovanje na grajskem dvori{~u v Ra~ah
Veseli nas, da ste mnogi na najdaljo no v letu postali
e stalni udeleenci obinskih silvestrovanj. Ne le tiste,
ki se od vsakega 31. decembra e tradicionalno poslovite
na grajskem dvoriu, ampak tudi ostale, ki se nam ob teh
prilonostih pridruite obasno ali o tem prvi razmiljate
letos, obveamo, da smo se v obinski upravi Obine
Rae-Fram ponovno lotili organiziranja skupnega 'skoka'
v novo leto.
Zadnji dan v letu ponuja tevilne razloge, zaradi katerih
je vstop v novo leto prijetno priakovati in doakati
v drubi veselih znancev in neznancev, ki se vselej v
precejnjem tevilu zberejo na grajskem dvoriu, da bi
staro leto skupaj pospremili v zgodovino ter druno odprli
prvo stran novega lista ivljenja.
V obdobju, ko je vsakodnevno vse preve hitenja,
stresov in skrbi, je e toliko bolj pomembno, da si znamo
vzeti as za sprostitev, veselje in drug za drugega.
Da bi bilo tudi letos tako, bomo skuali poskrbeti s
pomojo glasbenih gostov (ansambel 'Toplika pomlad')
in ponudnikov gostinskih uslug (Turistino in rekreacijsko
drutvo 'Toti lisjak' Rae), za nekaj arobnih trenutkov pa
bo poskrbel tudi polnoni ognjemet.
Zaradi rizinosti vremena v tem asu se bomo, kolikor

bo v nai moi, tudi 'tam zgoraj' skuali pravoasno
dogovoriti za praznini veer brez prehudega mraza, vetra
in padavin, za skorajda vse ostalo pa lahko poskrbimo z
lastnim trudom, dobro voljo in pozitivnimi mislimi ter
najboljimi eljami za prihajajoih novih 365 dni, ki jim
velja dati monost in prilonost.
Zdravica novemu letu 2017

Dnevi kratki, temno vedno huje,
sonca zlatega mono primanjkuje.
Noi so brez konca in povsem rne,
ko star koledar na december se obrne.
Nadenemo tople kape, bunde so zaprte,
oi pa priakujoe nekam v daljavo zazrte.
Nosovi so krlatno rdei, vratovi v ale zaviti,
ko pred grad Rae gremo Silvestrovo proslaviti.
Najdalja no v dobri drubi prav ni se ne vlee,
veselo prepevamo, se smejemo in pleemo goree.
Stojnice se pod tevilnimi dieimi dobrotami ibijo,
gostinci se vsakega lanega in ejnega razveselijo.
Naposled napoi tisti as, ko na preljubi planet
v hipu razsvetli na stotine ognjemetov, raket,
ko se zdi, da vsi ljudje na tem svetu
glasno nazdravljamo in
odtevamo
10
9
8
7
6
5
4
3
2
1
0
za
sreo v novem letu! (S. A.)
Toliko na tem mestu, ve o nartovanih dogajanjih

na obinskem silvestrovanju pa sledi na prireditvenih
informativnih listih, ki jih meseno prejemate na dom.
Ko bo ura polno bla, ne spraujte, kaj sedaj.
Radost, sreo k sebi povabite in
vsega lepega se veselite.
Pridruite se nam in 31. decembra 2016 pomagajte
odtevati sekunde do leta 2017.
Veseli bomo vae drube - prijazno vabljeni!
OBINA RAE-FRAM
10
IZ DELA OBÎNSKE UPRAVE

Strategija razvoja lokalne samouprave
Dokument 'Strategija razvoja lokalne samouprave' je sprejet - kaj prinaa?
Vlada RS je 29. septembra 2016 sprejela besedilo Strategije razvoja lokalne samouprave v Republiki Sloveniji do leta
2020. Po razlagah pripravljavcev bi naj bil to prvi dolgoroni pogled na razvoj lokalne samouprave v Sloveniji.
Besedilo je nastajalo skoraj dve leti. V asu javne razprave so bila k podajanju pripomb povabljena ministrstva,
politine stranke, zbornice, nevladne organizacije, poslanci Dravnega zbora RS, dravni svetniki, fakultete, intituti, pa
tudi obine in njihova zdruenja. Kako se je ravnalo s pripombami ostale zainteresirane javnosti, mi ni poznano, pogledi
na predmetnem podroju delujoih subjektov pa v besedilo niso bili zajeti. Pompoznemu poimenovanju navkljub tako
strategija obinam za enkrat ne prinaa ni novega, v prihodnosti pa - po mojem mnenju - tudi ni koristnega. Ure
strokovnega dela na teoretini ravni, katerih rezultat sta sprejeta cilja - krepitev lokalne samouprave in dvig kakovosti
ivljenja na lokalni ravni - so tako povzroile verjetno le ne male stroke brez uporabnega izdelka.
V podkrepitev moje teze izpostavljam primer poudarjanja krepitve vpliva obanov v okolju in njihovo sodelovanje pri
sprejemanju odloitev organov lokalne samouprave za zagotovitev uinkovite rabe virov in zagotavljanje kakovostnih
in uinkovitih storitev na lokalni ravni. V kolikor ste ob prebiranju predhodnega stavka izgubili rdeo nit, je moj namen
doseen. Predstaviti sem vam elela zgolj, kaj strategija prinaa - ni, oziroma le zmedo (stavek je dobesedno prepisan
iz dokumenta).
Odgovora na enostavno vpraanje, kako vzpostaviti sistem, ki bo zagotavljal optimalno razmerje med demokratinostjo
in uinkovitostjo delovanja slovenskih obin, tako e vedno nimamo. Enoznaen odgovor verjetno tudi ne obstaja, saj
nam ivljenje niza vedno nove, nepredvidljive situacije, s katerimi se sooamo.
Osebno menim, da bo sprejeta strategija tako ostala le mrtva rka na papirju, v primeru njenega nadgrajevanja in
vkljuevanja v normativni okvir pa bi lahko povzroila tudi nepopravljivo kodo.
V obinski upravi Obine Rae - Fram se (z ali brez strategije) zavedamo, da moramo z javnimi sredstvi ravnati
gospodarno, zato sta nai vodili sledenje s prorauni zastavljenim ciljem ter ekonominost poslovanja. Pomagati elimo
tudi v situacijah, kjer tega sicer nismo dolni, a pri nas je praksa, da (e je le v nai moi in s tem ne posegamo v
pristojnosti drugih) ne delamo le tistega, kar nam nalaga sluba. Prav tako se trudimo, da v svoje delo vnaamo osebno
noto, ki presega strogo uradnost, posledino pa kdaj stopimo tudi 'preko rte'.
Da nae poslanstvo razumemo nanaveden nain, zaposleni ozaveamo na raznih sreanjih, kjer si ogledalo postavimo
izven uradnih prostorov. Zadnja v nizu tovrstnih aktivnosti je bila izvedena na obmoju krajinskega parka TAL 2000,
kjer nas je gostoljubno sprejel tamkajnji lastnik, Roman Hergan.
Po zavzetem delu trenutek skupne sprostitve - obinska uprava in reijski obrat na kostanjevem pikniku; jesen 2016
Foto: Roman Hergan
Namesto zakljuka pa - da se vrnemo na predhodno tematiko - eden od povsem praktinih primerov anomalij: ob
strogem sledenju veljavnim predpisom, ki doloajo okvir naega dela, bi z izvajanjem zimske slube (pluenjem) morali
prekiniti, ko so namenska sredstva za to podroje porabljena. Strogo formalno moramo namre starko zimo, e potrka
na vrata (tudi) meseca marca, vljudno odsloviti; gostimo jo lahko le, v kolikor nas v tem letnem asu ni e prevekrat
obiskala.
Slogan nae strategije, ki glasi 'Tukaj smo za obane, zato nam zanje ni vseeno', smo e vekrat predlagali v razmislek
razlinim dravnim organom, a - al - neuspeno. Menda ga ni mogoe uzakoniti.
Lep predpraznini pozdrav!
mag. Zorica ZAJC - KVAS,

direktorica OU Obine Rae-Fram
11

KOMUNALNO - CESTNO GOSPODARSTVO
Na{a gradbi{~a odprta do 'prave zime'
Tudi letos bodo gradbia obratovala v polnem teku vse do obilnejih snenih padavin
V drugi polovici novembra, ko nastaja ta prispevek,
pospeeno zakljuujemo z gradbinimi deli, ki se
nanaajo na investicijske postavke na komunalnem
podroju. V mislih imam vse tiste investicije, katerih
zakljuek je predviden v koledarskem letu 2016.
Pred koncem koledarskega leta se obiajno ozremo
nazaj in analiziramo, ali smo izpolnili zartane plane. O
sami realizaciji se bom nekoliko bolj razpisal v naslednji
tevilki Novic, tokrat pa bom ve pozornosti namenil
projektom/objektom, ki jih elimo zakljuiti oz. predati v
uporabo e v letonjem letu.
Pred zakljukom novembra imamo odprtih e kar nekaj
gradbi, vezanih predvsem na investicijska in pa tudi
redna vzdrevalna dela. Obseg vzdrevalnih del se iz leta
v leto poveuje, saj kanalizacijsko in vodovodno omreje
(zaradi potreb obanov) vsakoletno irimo, obenem pa
je komunalna infrastruktura na posameznih odsekih dotrajana. Predvsem v hitro rastoem Morju je ostalo nekaj
obmoij, kjer je na posameznih krajih odsekih potrebna
izgradnja javnega kanalizacijskega omreja za odvajanje
odpadnih voda. Po pridobitvi gradbenega dovoljenja za
drugo fazo izvedbe fekalnega kanalizacijskega omreja v
Morju smo v letu 2016 intenzivno pristopili k nadaljevanju
iritve javnega kanalizacijskega omreja za odpadne vode.
Primarni vodi, zgrajeni ob Bistriki, Morski ter Priolovi
cesti, ki predstavljajo del 'hrbtenice' kolektorja na trasi
Morje-Fram-Rae, bodo po zagonu glavnega rpalia za
odpadne vode v Morju ravno te dni predani v uporabo.
V sklopu navedenih odsekov bo v funkcijo predanih
tudi nekaj sto metrov tlanih vodov za odvajanje
odpadnih voda. Ker se bo investicija nadaljevala tudi v
letu 2017, prosimo obane za posluh in razumevanje med
samim nadaljevanjem gradnje fekalnih kolektorjev, saj
bodo zaradi navedenega na posameznih cestnih odsekih
postavljene zaasne delne ali popolne cestne zapore.
Trudimo se, da bi fekalni vodi v najveji moni meri
potekali po javnem zemljiu, vendar zaradi razgibanosti
terena in gravitacijske izvedbe to ni vedno mogoe.
Po veletnih razpravah o smotrnosti izgradnje javne
kanalizacije na delu Lackove ete v Raah lahko povem,
da bo tudi navedeni odsek do konca novembra 2016
predan v uporabo. Na obmojih, kjer zaradi razgibanosti
terena, manje poseljenosti in posledino nesorazmernih
strokov izvedbe ne predvidevamo izgradnje javnega
kanalizacijskega omreja za odvajanje odpadnih voda,
bomo, tako kot v preteklih letih, predvidoma tudi
naslednje leto iz obinskega prorauna nudili monost
sofinanciranja izgradnje malih biolokih istilnih naprav
in hinih rpali.
Na cestni infrastrukturi je bilo v jesenskih mesecih
izvedenih precej vzdrevalnih del; predvsem gre za
dotrajana vozia na asfaltnih povrinah, udarne jame z
mreastimi razpokami ter (ob poveanem tevilu tovornih
vozil) za sprotne sanacije obcestnih bankin. V prvi polovici meseca decembra elimo zakljuiti iritev hodnika za
12
pece na delu Ljubljanske ceste v Raah (od Kolodvorske

do Ulice bratov Turjakov), ki se izvaja v sklopu polaganja
plinovoda, optinega omreja in elektrinih vodov za
potrebe javne razsvetljave.
Podvrtanje Ljubljanske ceste v Raah v sklopu iritve plonika in

zamenjave vodovodnih cevi
Prav tako bo ob ugodnih vremenskih razmerah zakljuena izgradnja hodnika za pece ob Priolovi cesti v
Morju.
Urejanje plonika in odvodnjavanja na Priolovi cesti v Morju
Na razpisu izbrano gradbeno podjetje Pomgrad d.d.

je saniralo ali na novo asfaltiralo pet odsekov obinskih
cest v Loki nad Framom, Morju, Ranah in Framu.
Primopredaja zakljuenih objektov je predvidena zadnji
teden novembra. Tudi dokonanje sanacije ulic Ob
potoku v Morju in v Raah (po zamenjavi vodovodnega
omreja in sopolaganju plinovoda ter komunikacijske
in energetske infrastrukture) je predvideno do konca
novembra oz. najkasneje do sredine decembra, vendar
smo v tem primeru (predvsem zaradi obratovanja asfaltnih
baz) odvisni od vremenskih razmer.

Kot veliko dodatno pridobitev tejemo tudi iritev
optinega omreja na obmoju obine - odseki do naselij
Rane, estdobe, Planica, Loka, Morje.
Da bi prometno varnost ohranjali na kar se da
visokem nivoju, skuamo (v skladu z veljavno prometno
zakonodajo in cestno varnostnimi predpisi) poskrbeti
tudi za ustrezno vertikalno in horizontalno prometno
signalizacijo. Vlaganja v cestno razsvetljavo prav tako
pripomorejo k poveani varnosti udeleenih v prometu.
Omreje javne razsvetljave sprotno obnavljamo in irimo
(nameene LED svetilke, ob poveani varnosti, vodijo
k zadanemu cilju zmanjevanja in racionalizacije porabe
proraunskih sredstev) v sklopu izvedbe optinega in
kanalizacijskega omreja.
V zimskem asu je prometna varnost zaradi neugodnih
vremenskih razmer e posebej odvisna od prizadevnih
lokalnih izvajalcev zimske slube, ki bodo tudi to zimo
sedli na delovne stroje in po najboljih moeh odstranjevali
sneg s cesti in drugih javnih povrin (seznam izvajalcev
objavljamo na straneh 6 - 7). Sodelavci v reijskem obratu
ravno v asu pisanja lanka pridno nameajo obcestne
zimske kolike, ki voznikom in izvajalcem zimske slube
pomagajo pri lajem zaznavanju poteka trase cestia.
Odvoz kosovnih odpadkov
Odvoz kosovnih odpadkov od zaetka leta 2016

poteka po sistemu 'NA KLIC'. Gre za nekoliko
spremenjeno obliko odvoza kosovnih odpadkov
(ta nadomea prakso bivega izvajalca, podjetja
Snaga d.o.o. - vsakoletno enotedensko pomladansko
akcijo 'Od vrat do vrat', ki je bila s sistemom 'na klic'
ukinjena).
Gospodinjstva torej lahko sedaj kadarkoli (enkrat
v koledarskem letu) obvestijo Komunalo Slovenska
Bistrica d.o.o. o elenem odvozu in o vrstah kosovnih
odpadkov. To je mogoe storiti s prijavnico, ki je
objavljena na spletni strani: http://www.komunalaslb.si/kosovni-odpadki.html. Izpolnjeno prijavnico
poljete (po poti, faxu ali e-poti) na naslov:
Komunala Slovenska Bistrica d.o.o., Ul. Pohorskega
bataljona 12, 2310 Slovenska Bistrica ali pa izpolnite
kar SPLETNI OBRAZEC za naroanje odvoza
kosovnih odpadkov. Za odvoz kosovnih odpadkov
se lahko prijavite tudi po telefonu (tel. t.: 02/80 55
416).
Odvoz kosovnih odpadkov poteka ob sobotah, ko
je zbranih dovolj prijav oz. najkasneje v 6 tednih
od naroila. O odvozu boste vsaj 3 dni prej pisno
obveeni. Prijavljene kosovne odpadke na dan
odvoza nastavite na stalno prevzemno mesto (do 6.
ure zjutraj).
Obvestilo o obratovalnem asu Zbirnega

centra za loeno zbiranje odpadkov v
Raah
Pozabiti ne smemo tudi na podroje ekologije in

ravnanja z odpadki, ki se jih prav v prazninih dneh
pojavi najve.
Zbirnega centra za loeno zbiranje odpadov v Raah
se nekateri obani pridno posluujejo. Odlaganje loenih
odpadkov je za nae obane - ob predloitvi odrezka
podjetja Komunala Slovenska Bistrica d.o.o., ki dokazuje
vkljuenost posameznega gospodinjstva v redni odvoz
gospodinjskih odpadkov - brezplano. Podjetnikom
pa vnovi namenjamo opozorilo, da so dolni odvoz in
odlaganje odpadkov iz dejavnosti organizirati v lastni
reiji, saj odlaganje tovrstnih odpadkov na zbirnem centru
ni predvideno!
Ko e tee beseda o loevanju odpadkov, pa e
obvestilo obanom, da bodo do 31. decembra 2016 vsa
gospodinjstva, ki so vkljuena v sistem rednega odvoza
gospodinjskih odpadkov, prejela rumene vree za
zbiranje embalae, ki bi naj posameznemu gospodinjstvu
zadostovale do konca koledarskega leta 2017.
V zimskem asu (med 1. novembrom in 15. marcem)

bo Zbirni center za loeno zbiranje odpadkov Rae
odprt vsako sredo med 13. in 17. uro ter vsako
soboto med 9. in 13. uro. Ob prazninih dneh bo
zbirni center zaprt. Sprememba urnika obratovanja
velja do 15. marca 2017, ko bomo znova preli na
poletni delovni as zbirnega centra v Raah.
Ponovno moramo poudariti, da zbirni center za
loeno zbiranje odpadov ni namenjen pravnim,
temve zgolj fizinim osebam oz. gospodinjstvom
v nai obini. Podjetniki si morajo v lastni reiji
zagotoviti loen odvoz odpadkov iz dejavnosti.
Obane vljudno prosimo, da loene odpadke
odloijo v obratovalnem asu zbirnega centra in
ne izven obratovalnega asa pred sam vhod, kar je
nekaterim e prilo v grdo navado, ki med drugim
onemogoa optimalni logistini proces praznjenja
zabojnikov. Prav tako je vsakrno odlaganje
odpadkov in ostalih materialov v bivo SCT jamo
strogo prepovedano!
Ob bliajoih se praznikih in zakljuku koledarskega

leta elim vsem obilo osebne sree.
Pripravil:
Samo RAJP
13

KMETIJSTVO
Strokovna delavnica o trenju za kmetijske in turisti~ne ponudnike
Obina Rae-Fram, Obina Hoe-Slivnica, Obina
Miklav na Dravskem polju in Mariborska razvojna
agencija smo v sklopu projekta Samooskrba Podravja
organizirali delavnico za kmetijske in turistine
ponudnike, z naslovom 'Uvod v kreativno ponudbo in
trenje podeelja', ki je potekala 14. 11. 2016 v kulturnem
domu v Hoah. Izvedbo delavnice in predavatelje so
financirale omenjene obine.
Predavateljice
Dr. Tanja Lenik tuhec v povzetku delavnice pie, da

so udeleenci delavnice spoznali pomen odline kakovosti
ponudbe vsakega posameznega ponudnika ter dejstvo, da
lahko le povezani doseemo vrednost in prepoznavnost
obmoja ter skrbimo za samozadostnost in blagostanje
lokalnih prebivalcev. Odlina blagovna znamka vsakega
posameznika je bistvena, e predvsem takrat, ko ciljano
nagovarja nine skupine kupcev. Velja pa dejstvo, da je med
vsemi novodobnimi marketinkimi orodji e vedno najbolj
pomembna privlana in lahko dostopna spletna stran ter
pretok informacij od 'ust do ust' oz. 'od mike do mike', o
emer je prav tako govorila dr. Tanja Lenik tuhec.
Mojca Polak iz Vije strokovne ole za gostinstvo

in turizem Maribor nam je s predstavitvijo kreativne
kulinarike priarala odline okuse tradicionalnih jedi, ki
so v obliki malih griljajev obudili spomine in jih lahko
uinkovito uporabimo tudi, ko elimo presenetiti nae
goste (povzeto po dr. Tanji Lenik tuhec; Hoe, 14. 11.
2016).
Prednosti izvedbe delavnice so bile: spoznavanje

ponudnikov med seboj, njihovih znailnosti, prednosti,
slabosti, prilonosti in monost mreenja med ponudniki,
iskanje skupnih tok za skupno trenje ter promocijo.
Koristi za udeleence delavnice so bile: individualno
svetovanje, dvig kljunih kompetenc za samostojno delo
v praksi, komunikacijske veine, veja suverenost pri
nastopanju in zagovarjanju svojih stali, organizacijske
veine - organiziranost in sistematinost pri delu,
odgovornost in zanesljivost, postavljanje realnih ciljev,
samostojnost, obvladovanje asa, osebnostne in socialne
zmonosti - veja motivacija, odprtost in iskrenost, ira
razgledanost, pripravljenost na sodelovanje.
Ponudniki iz obine Rae-Fram
Med delavnico; prisluhnili smo dr. Tanji Lenik tuhec
Primer dobre prakse je predstavila Urka Topolek

Planinek iz Turistine kmetije Urka.
14
Obinski koordinatorji projekta 'Samooskrba Podravja' Tanja Kosi (Obina Rae-Fram), Veronika Tonejc (Obina
Hoe-Slivnica) in Renata Vuina (Obina Miklav na
Dravskem polju) - elimo v prihodnje e nadgraditi zaeto
skupno sodelovanje in povezovanje.
Pripravila: Tanja KOSI

TURIZEM
Zaklju~ek projekta 'Moja deela - lepa in gostoljubna 2016'
Podelitev priznanj za lepo urejeno okolje in
prizadevanje za lepi videz nae obine za leto 2016
Zakljuek projekta 'Moja deela - lepa in gostoljubna
2016' je potekal v soboto, 19. novembra 2016, v sklopu
t. i. meseca orhidej v Raah (prireditev je bila del
dogodka razstave slik orhidej avtorja Ludvika Rajbarja
in razstave ivih orhidej podjetja Ocean Orchids d.o.o. iz
Dobrovnika).
Na slovesni prireditvi v Beli dvorani gradu v Raah je
direktorica Obinske uprave Obine Rae-Fram, mag.
Zorica Zajc-Kvas, s lani ter lanicami ocenjevalne
komisije podelila skupno 49 priznanj (od tega eno
najvije) nagrajencem za najlepe urejene stanovanjske
stavbe, poslovne objekte in kmeka dvoria v nai obini.
Rae druina Knafelj, Jeenca 49 druina Hojnik,

Priolova c. 117, Morje druina Hamerak, Cesta talcev
84, Rae druini Gradinik - iek, Strma ul. 49, Morje
druina Hauptman, Ptujska c. 54, Rae druina Repnik,
Kopivnik 24b Joica Kozoderc, Cesta talcev 95, Rae
druina Veber, renjev vrh 10, Fram Silva Krajnc,
Grajski trg 7, Rae Ljiljana Hojnik, Jeenca 49a Vlasta
Gselman, Podova 17a Vera Jelek, Jeenca 25b druini
Lah - Furek, Podova 29 Miroslava Jerovek, Stara gora
40, Morje Zofija in Franc Lesjak, Gortanova ul. 16,
Rae druini Mihurko - Firbas, Delavska ul. 18, Rae
Samo Kuner, K ribniku 3, Fram druina Frange,
Poljska c. 17, Rae druini Tomani - Renelj, Ptujska c.
72, Rae druini Riner - ibila, Cesta talcev 13, Rae
Mojca Lesjak, Brezovec 49, Morje Anka in Mladen
Roner, Cesta talcev 9, Rae Rozalija Ogorevc, Kratka
ul. 4, Fram druina Renelj, Ul. bratov Turjakov 22a,
Rae Marija Petek-Verdev, Turnerjeva ul. 68, Fram
Leopoldina Razborek, K ribniku 4, Fram druina Jarc,
Kopivnik 14 Anica otari, Tajna 4, Morje Angelca
tern, Tajna 35, Morje druina Goriek, Ulica talcev 1,
Fram Mirica Mlakar, Podova 23.
* Kategorija 'kmeka dvoria'; priznanja so prejeli:
kmetija Brezner, Jeenca 18 kmetija Mlakar, Brezula
53 kmetija Fier, Turnerjeva ul. 37, Fram kmetija
Greif, Bistrika c. 21, Fram kmetija tern Krajnc, Tajna
37, Morje Turistina kmetija tern - 'Pri Kovaniku',
Planica 9, Fram.
Utrinek s prireditve - del udeleencev
* Kategorija 'poslovni in drubeni objekti';

priznanja so prejeli:
upnija sv. Ane, Pohorska c. 2, Fram Mesarija in
predelava mesa Skodi, Ljubljanska c. 60, Rae upnija
sv. Joefa Delavca Rae, Ptujska c. 6, Rae PGD Rae,
Ptujska c. 15, Rae Drutvo krajanov Morje, Priolova
c. 59, Morje PGD Podova (Boris Furek), Podova
26 Ribiko drutvo Fram (Joef Erhati), V gaj 26
Ribogojnica ivko, Kopivnik 58, Fram
Najvije priznanje v kategoriji 'kmeka dvoria':
'Pri Baronu' - Izletnika ekoloka kmetija Uranjek, Planica
6, Fram (foto: glejte notranjo hrbtno stran ovitka Novic).
Podeljevanje priznanj
Letonji nagrajenci so:

* Kategorija 'stanovanjske stavbe';
priznanja so prejeli:
druina Dolenc, Delavska ul. 13, Rae Zdenka retnik,
Jeenca 63 druina Florjani, Ul. bratov Turjakov 21,
Nagrajenec prihaja po najvije priznanje
15
Borisu Uranjeku je bilo izroeno najvije priznanje za lepo urejeno

okolje v kategoriji 'kmeka dvoria', razveselil pa se je tudi
umetnike slike in orhideje
Druabno sreanje se je nadaljevalo z domao kulinarino pogostitvijo, ki jo je pripravilo Drutvo podeelskih ena Klasje Rae.
Z doivetim glasbenim nastopom sta oarala sopranistka

Petra Turk Rupreht in tenorist Sergej Rupreht iz Maribora.
V preddverju Bele dvorane gradu Rae so lanice

ronodelskega kroka Metuljek Rae tradicionalno na
ogled postavile unikatne izdelke, ki so izpod njihovih
spretnih prstov nastali letos. Manjkalo pa ni niti jesenskega
zelenjavno-sadnega tihoitja.
16
Projekt urejeno in gostoljubno okolje prepoznava kot

predpogoj kakovostnega turizma, spodbuja sodelovanje
in povezovanje prebivalstva pri varovanju, ohranjanju
in urejanju naravnih vrednot in kulturne dediine s
turizmom. Projekt je pomembna sestavina celovitega
upravljanja s turistino destinacijo kot tudi integralnega
turistinega proizvoda.
Znova lahko ugotovimo, da smo s pomojo prireditve
'Moja deela - lepa in gostoljubna' v niz prijaznih druenj
v gradu Rae in lepih skupnih spominov dodali e en biser.

DRUBENE DEJAVNOSTI
Nekaj novic od septembra do
decembra
epnine v olskem/tudijskem letu 2016/17
V Novicah t. 70-2/2016 in na nai spletni strani smo, na

osnovi v letih 2009 in 2011 sprejetih sklepov Obinskega
sveta Obine Rae-Fram, objavili Javni razpis za dodelitev
epnin dijakom in tudentom za olsko/tudijsko leto
2016/17.
Na podlagi navedenega so do obinske epnine, ki
znaa 30,00 EUR meseno in upraviencem pripada
od 1. septembra tekoega do 30. junija naslednjega leta
(10 mesecev), upravieni nai olajoi se obani, ki
izpolnjujejo naslednje pogoje:
* imajo stalno prebivalie na obmoju obine Rae Fram,
* imajo status dijaka, v kolikor:
- v asu vloitve vloge e niso dopolnili 20 let in/ali niso
vpisani v programe samoizobraevanja, poklicnega
teaja in imajo status dijaka od 1. 9. 2016 dalje, v
trajanju celotnega olskega leta 2016/17,
* imajo status tudenta, v kolikor:
- bodo tudentje 1. letnikov vseh tudijskih programov
do 30. 6. 2017 dopolnili najve 21 let,
- v asu vloitve vloge e niso dopolnili 25 let oz. v
primeru tudija medicine v asu vloitve vloge niso
stareji od 27 let,
- z izobraevanjem pridobivajo strokovne (in ne
znanstvene) nazive (tudentom, ki se izobraujejo
po bolonjskem sistemu, epnina pripada za 1. in 2.
bolonjsko stopnjo /3 + 2 ali 4 + 1 statistini ravni 6
in 7/ in za as statusa absolventa, v kolikor ustrezajo
ostalim pogojem),
* so pravoasno vloili vlogo za pridobitev epnine.
Komisija za ocenjevanje okolja - od leve: Patricija Thaler, Tanja Kosi

- vodja projekta, Renato Majari, Polona Majari in Lucija Klav
Vse foto: Ludvik Rajbar in Luka Kolari
Na svidenje in sreno 2017!
Pripravila:
Tanja KOSI
Vloene vloge za obinske epnine so se je letos

ustavile pri tevilu 396 (lani 408, predlani 430). Ugodeno
je bilo 382 (lani 378, predlani 410) vlagateljem (od tega
224 dijakom in 158 tudentom), ostale vloene vloge pa
so bile zaradi neizpolnjevanja katerega izmed razpisanih
pogojev zavrnjene.
Iz teh podatkov izhaja, da bomo v olskem/tudijskem
letu 2016/17 za epnine iz obinskega prorauna namenili
skupno blizu 115.000 evrov. Dodeljevanje epnin na
tak nain in v toliknem obsegu predstavlja edinstveno
pravico, ki je vrstniki dijakov in tudentov iz nae obine
niso deleni v nobenem drugem lokalnem okolju. Z ozirom
na tevilne pozitivne odzive 300 evrov na posameznika
letno iz obinskega prorauna mladim veinoma oitno
veliko pomeni in vsaj nekoliko olaja finanne skrbi tako
njim kot njihovim starem.
Vsem dijakom in tudentom elimo zvedavo, im bolj
zanimivo in uspeno izobraevalno pot!
17

Naih 21 novih obanov: 9 novorojenk, 12 novorojencev
Na osnovi obinskega pravilnika Obina Rae-Fram e

vrsto let dodeljuje tudi prispevek za novorojence. Slednji
za stare, ki povijejo prvega in/ali drugega otroka, znaa
150,00 evrov, za tretjega in morebitne naslednje otroke
pa 300,00 evrov. Prispevek je mogoe uveljaviti v roku 6
mesecev od otrokovega rojstva.
V kolikor so stari pripravljeni novorojencu za nakazilo
obinskega prispevka odpreti t. i. Hrkovo knjiico pri
Novi KBM (prej PBS), je pripadajoa sredstva obine
mogoe oplemenititi e z dodatnimi 30,00 evri, ki jih
primakne navedena banka; v tem primeru je vlogi (oba
obrazca sta dostopna na nai spletni strani: www.racefram.si) potrebno oddati v roku 3 mesecev po datumu
otrokovega rojstva.
Objavljamo e imena otrok, za katere je bil prispevek

za novorojenca uveljavljen v zadnjih treh mesecih (od
septembra do vkljuno novembra 2016): Tiara Trstenjak
Ornik, Mia Buhin, Matic Juri, Klara Breznik, Mai
Kancler, Erik Vasa, Ana Mui, Jan obec, Marcel Obolt,
Lili Krebs, Filip Jus, Lana Zorko, Alexander Peovnik,
Nejc Mohorko, Ela Jeki, Lana Virt Juri, Luka Djuki,
Val Fingut, Aurora Goji, Filip Bedenik in Svit Vogrin.
Ugotavljamo torej, da smo med nae obane z veseljem
sprejeli (vsaj) 20 novih nadobudneev in nadobudnic, od
tega 9 deklic in 12 dekov. Med njimi je 11 prvo- in 10
drugorojenk/cev.
Pa e primerjava: v letu 2014, ki je bilo, kar zadeva
nataliteto, tudi v nai obini precej nad dolgoletnim
povprejem, so bili stari - vlagatelji upravieni do
prispevka za novorojence za skupno 97 otrok. Lani je bilo
tovrstnih vlog obutno manj, natanneje 59. Do konca
letonjega novembra pa smo prejeli skupno 68 (od tega 67
upravienih) vlog za prispevek za novorojence in najbr
ni realno priakovati, da bi lahko december to tevilo
obutneje dvignil.
Vsem malkom in njihovim starem elimo im ve
druinske sree, vsem pa zvrhan ko smeha in zdravja.
Javna dela v letu 2017
Javna dela kot oblika aktivne politike zaposlovanja so

postala domala nepogreljiva tudi v lokalnih skupnostih.
V Obini Rae-Fram si vsako leto znova intenzivno
prizadevamo, da bi z zaposlovanjem preko programov
javnih del zadostili im ve potrebam v lokalnem okolju,
s tem pa obenem im iremu krogu dolgotrajnih (tokrat je
na tem e poseben poudarek) iskalcev zaposlitve ponudili
18
prilonost za delo in s tem za lasten zasluek, ki nudi ne

le monost preivetja oz. dostojnejega ivljenja, temve
pomembno vpliva tudi na dvig samopodobe in ohranjanje
oz. vnovino navezavo socialnih stikov posameznika.
Veseli nas, da je letos Zavod Republike Slovenije
za zaposlovanje (ZRSZ) e 4. novembra objavil javno
povabilo za izbor programov javnih del v RS za leto 2017
(v minulih letih jim to obiajno ni uspelo pred koncem
decembra, kar je obiajno povzroalo dodatne dileme
in teave). To dejstvo daje realno upanje, da bo izbor
kandidatov za vkljuitev v javna dela za prihodnje leto
lahko izveden pravoasno in da bodo programi resnino
lahko aktivirani s 1. 1. 2017, kot glasijo tudi prijave.
Pozitivne informacije ZRSZ o potrditvi prijavljenih
programov in elenega tevila udeleencev smo namre
prav tako e prejeli.
Obina Rae-Fram, ki je po podatkih ZRSZ v obdobju od
januarja do vkljuno avgusta 2016 beleila 12,6-odstotno
registrirano brezposelnost (lani 14,4 %), se je na javno
povabilo v prvem mogoem terminu, 11. 11. 2016 natanko
ob 8.00 uri, odzvala s prijavo petih programov javnih del.
Od tega se dva vsebinsko nanaata na podroje urejanja
okolja in prostora (programa 'Varstvo okolja, ohranjanje
narave, upravljanje z vodami in spodbujanje trajnostnega
prostorskega razvoja' ter 'Urejanje in vzdrevanje javnih
povrin in obinskih cest'; izkazovali smo potrebo po
vkljuitvi skupno 8 udeleencev od II. do IV. ravni
izobrazbe), dva na podroje kmetijstva (programa 'Razvoj
podeelja' in 'Ohranjanje in varovanje kulturne krajine,
gozdov, obnova vasi'; potrebovali bi 3 udeleence s IV.
oz. V. ravnjo izobrazbe), eden pa na t. i. druge programe
javnih del ('Pomo pri izvajanju programov za obane',
za enega udeleenca s V. izobrazbeno ravnjo). Veseli nas,
da smo na razpisu uspeli, saj si predvsem na podroju
komunalnih dejavnosti (okolje in prostor), kot pomo
zaposlenim v reijskem obratu, uspeno opravljenih
nalog brez prav tako prizadevnih udeleencev javnih del
ne znamo ve predstavljati.
e je doslej tekla beseda o vsebinah, kjer se Obina Rae-Fram pojavlja v dveh vlogah - kot naronik in izvajalec
programov javnih del, pa naj v nadaljevanju povemo
e, da smo podprli tudi prizadevanja domaih vzgojnoizobraevalnih in varstvenih zavodov ter razlinih
zunanjih neprofitnih izvajalcev, ki so nas zaprosili za
potrditev izjave o javnem interesu za prijavo pripravljenih
programov JD z njihove strani, v katere bi prav tako
vkljuili nae obane - dolgotrajne iskalce zaposlitve (v to
skupino sodijo osebe, katerih neprekinjena brezposelnost
traja najmanj leto dni).
Z veseljem lahko povemo, da so sedaj e dolgoletne
izkunje, ki jih imamo z izvajanjem javnih del, praviloma
dobre. Manj prijetna plat javnih del, ki imajo, kar zadeva
asovno monost vkljuenosti posameznikov, omejen
rok trajanja (praviloma 12 mesecev), pa je, da se vsako
leto teko poslovimo od udeleencev, ki so vsak zase in
kot celota prispevali pomembne kamenke v na skupen
mozaik prizadevanj za celostno im boljo in im lepe
urejeno obino Rae-Fram. Upamo in verjamemo, da
nam bo skupaj uspevalo tudi v bodoe.
Pripravila: Simona ANTOLI
Zasedenost na{ih javnih vrtcev v teko~em {olskem letu
Informacija Enote vrtca pri O Rae o predvideni novi spremembi centralnega akalnega seznama (CS)
e v prejnjih tevilkah glasila smo podrobneje predstavili potek vkljuevanja in sprejema otrok v naa javna vrtca v
olskem letu 2016/2017, v tokratnih Novicah pa vas informiramo o tem, da je v Enoti vrtca pri O Rae ponovno prilo
do nekaterih sprememb - znova e na samem zaetku novega olskega leta.
V Raah so se torej tudi letonjo jesen (e v mesecu septembru) sprostila mesta, ki so jih pristojni v vrtcu nato le delno
uspeno zapolnili s akajoimi iz centralnega akalnega seznama (CS). K podpisu pogodb so kasneje pozivali tudi
stare akajoih otrok, ki jih sicer vodijo na evidennem seznamu (seznam otrok, ki jih stari vpisujejo med letom), a je
konec meseca septembra v Raah e naprej ostalo eno prosto mesto. Ko je pristojnim le uspelo zapolniti to prosto mesto,
pa sta se tekom meseca oktobra nato sprostili e dve mesti, ki so ju uspeli zapolniti ele v zaetku meseca novembra, ko
so na evidenni seznam prejeli novi vlogi. Na CS in na evidennem seznamu namre Enota vrtca pri O Rae v asu
sprostitve mest ni ve imela 'svojih' ustreznih otrok (otrok, ki so bili vpisani v Raah in ki bi ustrezali glede na dravne
normative ter na oblikovane oddelke). Na CS so bili in so e vedno akajoi otroci, ki bi jih lahko v asu prostih mest
vkljuili ter sprejeli v Enoto vrtca pri O Rae, vendar so bili ti otroci vpisani v Enoto vrtca pri O Fram, stari pa
(tudi tisti, ki so otroke v Fram vpisali po javnem vpisu - med letom, zaradi esar so njihovi otroci v Framu uvreni na
evidenni seznam) se na poziv, da za tekoe (zgolj za eno) olsko leto otroke vkljuijo v vrtec v Rae, al niso odzvali
oz. so to monost odklonili.
Po trenutnih informacijah, ki smo jih sredi meseca novembra 2016 prejeli iz Enote vrtca pri O Rae, se bo konec
novembra ponovno sprostilo e eno mesto, za zapolnitev katerega pa e imajo na CS ustreznega akajoega otroka,
zaradi esar smo v priakovanju posodobitve CS. Vsi oddelki vrtca v Raah so tako v asu pisanja tega prispevka
polno zasedeni in bodo tudi po predvideni sprostitvi in predvideni takojnji zapolnitvi prostega mesta ostali e naprej
polno zasedeni.
Hkrati vas obveamo, da se zadnja leta v Enoti vrtca pri O Fram s taknimi spremembami in izpisi med olskim
letom ne sreujejo.
Pripravila:
Nataa JAMBROVI MARIN
ZA SPROSTITEV: posebnost jeseni leta 2016 - 'super luna'

No, pa naj ji bo! Luni, namre! Natanneje - polni
luni. e e ima na predstavnike loveke vrste, po
izkunjah in preprianjih nekaterih, tako moan
uinek, da nekatere 'nosi', druge 'trka' ali kako drugae
obutneje vpliva na njihovo razpoloenje in poutje
(eprav znanstvene tudije luninim menam ne priznavajo
vzrono-posledinih povezav s spremembami fizinega
in psihinega stanja ljudi, pa znanstveniki iz previdnosti
in/ali premajhne raziskanosti te monosti vendarle e
niso kategorino zanikali), si edinstven pojav, ki smo
mu bili prie na letonji (sicer v naih krajih preteno
oblaen) 14. november zveer, najbr zaslui nekaj nae
lokalne medijske pozornosti.
Posebej e zato, ker esa takega ni bilo mogoe videti
vse od daljnega leta 1948 in enakega prizora ne bo ve
do 25. novembra 2034, torej celih 18 let. e je tokrat
ta nevsakdanjost iz vesolja la mimo nas neopaeno,
smo namre zamudili enkratno prilonost, da bi zrli
direktno v oblije 'super lune'. Za vse tiste, ki je niste
uspeli videli v ivo, smo jo za spomin ujeli in ovekoveili
mi; fotografija v nadaljevanju je na sreo nastala e
no prej, ko se je (skoraj) polna in zaradi relativne
bliine posebno velika luna na tedaj jasnem nebu zelo
lepo videla. Ta posnetek (zanj sploh ni potreben kak
vrhunski fotoaparat), ki je zaradi redkosti pojava 'super
lune' tako reko zgodovinski, z veseljem objavljamo na
straneh Novic.
Kaj se je torej na veernem nebu dogajalo sredi

novembra letos? Vsekakor nekaj dokaj mistinega,
nevsakdanjega. Kot vemo, lunina orbita okoli Zemljine
ni okrogla, ampak eliptina, zato se njena oddaljenost
od naega planeta spreminja. Tokrat je lo za pojav,
pri katerem se je polna luna znala blije Zemlji kot
obiajno, zaradi esar je bila videti impozantneja veja, svetleja in blija kot smo tega vajeni. Predsednik
Astronomskega drutva Orion, Igor iberna, je v dneh
priakovanja tega pojava, za katerega je tudi med laino
javnostjo vladalo veliko zanimanje, pojasnil (vir: www.
zurnal24.si), da je t. i. super luna videti priblino 14 %
veja in 30 % svetleja od obiajne.
Pripravila: S. A.
19
AKTIVNOSTI NAIH VRTCEV IN OL

O Ra~e VRTEC RAÊ
Bodi viden, bodi previden!
Otroka zaradi njegove majhnosti v prometu hitro
spregledamo. Kaj lahko ga skrije iva meja, parkiran avto
ali kaken drug predmet ob cesti.
Odsevni predmeti so le eden od pomembnih elementov
za vejo varnost pecev. Peci morajo poleg tega, da
uporabljajo odsevnike, prav tako kot ostali udeleenci v
cestnem prometu, upotevati cestnoprometne predpise,
cesto prekati na oznaenih prehodih za pece, hoditi
po plonikih oziroma ob skrajnem levem robu vozia vsi, brez izjeme, otroci in odrasli, saj bomo le tako zares
poskrbeli za lastno varnost in varnost svojih potomcev.
V Enoti vrtca pri O Rae poskrbimo za vidnost otrok
na cesti tako, da se na sprehod odpravimo z odsevnimi
jopii. Da pa smo na cesti vidni, je poskrbel Boris Demi
iz vulkanizerstva Vulco iz Ho. Podaril nam je odsevne

jopie za vseh devet skupin v vrtcu.
Za to se mu vsi otroci, skupaj z vzgojiteljicami, najlepe
zahvaljujemo.
Nina BREZNER
OSNOVNA OLA RAÊ

U~iteljica Petra Pipenbaher - dobitnica ilihovega priznanja
Ob dnevu uiteljev, ki ga vsako leto praznujemo 5. oktobra, poteka tudi podelitev ilihovih priznanj uiteljem, ki
so s tem nagrajeni za svoje ustvarjalno, inovativno delo in nadpovprene rezultate. V letonjem letu je dobitnica tega
prestinega priznanja tudi uiteljica Petra Pipenbaher, ki na O Rae pouuje v prvi triadi.
Sodelavci smo njeno delo prepoznali in jo nagradili s tem, da smo jo predlagali komisiji kot dobitnico tega priznanja.
Petra Pipenbaher 16 let ustvarjalno deluje na podroju olske vzgoje in
izobraevanja. Pri svojem delu izkazuje veliko znanja, spretnosti in iznajdljivosti.
Redno se udeleuje dodatnih izobraevanj, kjer iri znanja svojega predmetnega
podroja, dela z nadarjenimi uenci, dela s stari, znanja o sodobnih pristopih
k vseivljenjskemu uenju in osebnostni rasti uitelja. Vsa pridobljena znanja
vpeljuje v svoj pouk in v delo interesnih dejavnosti, ki jih vodi in deli s kolegi,
tudenti Pedagoke fakultete, stari in uenci na razlinih delavnicah, ki jih
izvaja. Sama izvaja samostojna predavanja in predstavlja prakso z razlinih
podroij pouka na strokovnih konferencah in mednarodnih simpozijih. Prispevke
objavlja v zbornikih in razlinih strokovnih revijah.
Nadpovprene rezultate dosega na podroju otroke igre in plesa. Je mentorica
olski otroki gledaliki skupini, otroki gledaliki skupini Kulturnega drutva
Slovenska Bistrica in plesni skupini, ki vsako leto z avtorskimi predstavami
sodelujejo na sreanjih otrokih gledalikih skupin in sreanju plesnih skupin,
kjer dosegajo najvija priznanja. Sama je avtorica, reiserka, dramaturginja,
kostumografinja in scenografka. Nase je opozorila z nastopi uencev na
proslavah in prireditvah v oli in kraju, saj so bili nastopi z aktualno vsebino
vedno nekaj posebnega. S predstavo 'Otroke oi vidijo vse' nas je zastopala
na nivoju Slovenije in v tujini (to pomlad so se udeleili festivala otrokih
gledalikih skupin v Kanadi), kjer je navezala stike tudi s slovenskimi izseljenci.
Petra Pipenbaher
Projekt je prepriljivo predstavila tudi v medijih.
Njeni prispevki doprinesejo tudi glavnino tok za osvojitev naziva 'kulturna ola'.
Uiteljica Petra Pipenbaher je v kolektivu cenjena tudi zaradi njene skromnosti, pripravljenosti za delo, pomoi
sodelavcem, strokovnosti v odnosu s stari in idej, ki kar vrejo na dan. Verjamemo, da bo ilihovo odlije nai Petri
zahvala za dosedanje delo in velika spodbuda za delo v prihodnje.
Sabina OZMEC
20

Ponosni na kar dve priznanji
Tekmovanje Mladina in gore
V etrtek, 22. 9. 2016, smo se Ana Vogrin, Klara

Repolusk in uiteljica Metka Pristovnik odpravile v
Petrove na podelitev naslova kulturne ole izbranim
olam, med katerimi je bila tudi naa. Po prihodu pred
petrovko osnovno olo smo od organizatorjev dobile
zajtrk in zastavo, ki bo naa pet let. Po zajtrku smo se
pe odpravili do dvorca Novo Celje, v katerem so
potekale delavnice za uence. Pred prietkom delavnic
so nam povedali e nekaj o zgodovini dvorca, potem pa
sva uenki odli v dvorec na delavnice, uiteljica pa v
blinjo restavracijo na delavnico za mentorje. Midve sva
sodelovali na lutkovni delavnici, na kateri sva izdelali
lutke in si izmislili kratko zgodbico. Delavnica ja bila zelo
zanimiva in je kar prehitro minila, sledilo pa ji je okusno
kosilo na travniku za dvorcem.
Po kosilu smo se z uiteljico odpeljale v nekaj kilometrov
oddaljen kulturni dom, v katerem je potekala podelitev.
Tam smo se sreale tudi z naim ravnateljem in vsi skupaj
smo v dvorani v prvih vrstah akali na podelitev. Ko se
je slednja zaela, verjetno nismo bili edini, ki smo bili
navdueni nad programom. Obiren olski pevski zbor
je s svojo izvedbo navduil vse v dvorani (kasneje so
dobili tudi naziv najbolj pevsko uspena kulturna ola).
Predstavili so se tudi z dramsko igro in plesno toko. In
zaela se je podelitev. Ko se je prvi zaslialo ime nae
ole, smo bili vsi neizmerno ponosni in uiteljica je z
velikim veseljem prevzela priznanje za najbolj literarno
kulturno olo. Temu pa je sledilo e veliko preseneenje;
nekaj priznanj kasneje je bila namre naa ola ponovno
izpostavljena. Tokrat je nagrado prevzel ravnatelj
Rolando Lai in sicer za najbolj gledaliko kulturno olo.
Bili smo edina ola, ki je dobila dve priznanji. Po konani
slovesnosti smo se izjemno ponosni odpravili proti domu.
Letos poteka e 28. ekipno tekmovanje Mladina in

gore, ki je namenjeno osnovnoolcem zadnje triade.
Tekmujemo v znanju in veinah z vseh podroij
planinskega delovanja.
Osnovno olo Rae predstavlja skupina Rake, ki jo
sestavljamo Benjamin Benc, Lovro Kapel, Ema Selikar
in Neja Prelonik.
Priznanja in zastava so razstavljeni v olski avli.
Ekipa Rake z mentorico Martino Kova
S pripravami smo zaeli oktobra in se udeleili

planinske ole na Pohorju, ki jo je organiziralo Planinsko
drutvo Fram, k sodelovanju pa povabilo tudi skupine iz
O Toneta ufarja, Frama, Ho in Star.
V domu olskih in obolskih dejavnosti Planinka so
nam mentorji in mentorice na zanimiv nain predstavili
nekatere teme, npr. zgodovino planinstva, gorsko okolje,
orientacijo. Manjkal ni niti zabavni veer. Domov smo se
vrnili polni novega znanja in prijetnih vtisov.
Uenje je potekalo tudi doma, nek popoldan pa je
mentorica Vlasta Bobovnik organizirala e priprave na
Osnovni oli Fram.
Regijsko tekmovanje je potekalo v soboto, 12. 11. 2016,
na Osnovni oli Grie.
Ko smo napisali test, so sledile druabne igre, plezanje
in predstavitev odprave na Mount Everest. Na koncu so
razglasili rezultate. Dosegli smo odlino 5. mesto in se
uvrstili na dravno tekmovanje, ki bo 21. 1. 2017 v Idriji.
Od petih skupin, lanic Planinskega drutva Fram,
smo se kar tiri uvrstile naprej. (Ve o tem v prispevku
Planinskega drutva Fram, na straneh 44 - 45; op. ured.).
Pred nami je e veliko uenja, saj se elimo v Idriji im
bolje izkazati. Zaelite nam veliko sree!
Neja PRELONIK, O Rae
Skupaj bomo skrbeli, da sloves, ki nam je pripadel,

upraviimo.
Klara REPOLUSK in
Ana VOGRIN
Razmi{ljajte o sebi kot o zmagovalcu in

storite natanko tisto, ~esar se najbolj bojite.
(Jeff Keller)
21

OSNOVNA OLA FRAM
Dedi{~ina okoli nas 2016
Male sive celice
O Fram e tretje leto sodeluje v slovenskem projektu

Dnevi evropske kulturne dediine in Teden kulturne
dediine, ki poteka pod okriljem Zavoda za varstvo
kulturne dediine Slovenije. Letos smo se naslonili na
nao olsko uno pot, v sklopu katere so tri zanimive
lokacije - Zlati studenec, razvaline nekdaj mogonega
gradu in kapelica sv. Nee. Glede na asovno umestitev
vseh treh prizori se je nae delo navezovalo na as
Rimljanov in srednjega veka.
5. oktobra 2016 je bil ves dan posveen nai zgodovini
in kulturni dediini. V dopoldanskih delavnicah so
uenci obiskali vse toke, se seznanili z naravnimi,
kulturnimi in geografskimi danostmi naega podroja,
nato pa izdelovali plakate za razstavo, srednjeveke in
rimske igrae in nakit ter pekli kruh s semeni in olivami.
V popoldanskem delu, ki je bil namenjen vsem krajanom
in obanom, pa je obiskovalce pozdravilo dvorie,
ozaljano s stojnicami, ki so ponujale vse prej omenjene
izdelke izpod otrokih rok, kvartet NonStop je s Framsko
himno v nas prebudil patriotskega duha, plesalke skupine
Pellegrina s Ptuja so nas vrnile v as dvornih plesov, vitezi
iz srednjevekega drutva Red kraljevega orla pa so nam
prikazali tehnike in veine meevanja ter spopadanja
skozi as.
Obiskovalci so se nato, razdeljeni v tri skupine,
odpravili k vsem trem znamenitostim na nai olski uni
poti. K Zlatemu studencu so jih pospremili Anja Zimet,
David Bratua in Alja Ber, obleeni v Rimljane, ter
predstavili vrednost framskega izvira, ki je pred 2000
leti 25 kilometrov oddaljeni Ptuj oskrboval s pohorsko
vodo. Program pri sv. Nei je popestrila uenka Kaja
Lenik z razlago prilike ali parabole, dr. Ale Maver pa
je prisotnim prebral pridigo o deviki ovici, sv. Agnes,
rimski muenici. Razvaline gradu pa so bile pria pravemu
srednjevekemu spektaklu v malem. Uenka pela Sedej
je predstavila zgodovino gradu, uiteljica Dora Ovald
in uenka Eva Lah sta z boanskima violinama priarali
tedanjo glasbo, Martin Mernik je kot trubadur pihal na
duo izbrani gospe, viteza pa sta se na jasi borila vsak za
svojega gospodarja.
Priljubljena TV oddaja Male sive celice nas razveseljuje

e 23. sezono. Letos je predtekmovanje za Podravsko
regijo potekalo 21. septembra in sicer na O Toneta
ufarja v Mariboru. Ekipo po novih pravilih sestavljajo
trije uenci - po eden iz 7., 8. in 9. razreda. Sodelovalo
je 48 ekip, samo prve tiri pa se uvrstijo na snemanje v
Ljubljano.
Letos je bila nepremagljiva ekipa O Sp. Polskava.
Prijetnega dolgoletnega voditelja Pavleta Ravnohriba je
zamenjal mladi Nik krlec, ki je med drugim znan po tem,
koliko decimalk tevila pi obvlada.
Framsko olo sta na predtekmovanju zastopali dve
ekipi. Bla Brglez, Tjaa Lenik in Alja Bergauer so si
na ustnem delu kviza delili 9. mesto in jim je do finala
zmanjkalo le malo sree. Tudi ekipa, ki so jo sestavljali
Alja tern, Martin Mernik in Nik Zemlji, je zbrala lepo
tevilo tok.
Nai ekipi pred odhodom na tekmovanje

(posneto pred domao olo); od zadaj iz leve proti desni:
Alja tern, Bla Brglez, spredaj: Tjaa Lenik, Alja Bergauer,
Nik Zemlji, Martin Mernik
Iskrene estitke!
Joica RAV
Problem postane majhen,

~e se mu nasmehnemo,
postane veliko la`ji,
~e ga podcenjujemo,
postane neznaten,
~e se zavedno ne zmenimo zanj,
in izgine, ~e se z njim preprosto - sprijaznimo.
(E. S. Lukas)
22
Dvorni ples skupine Pellegrina

Dejavnosti {olskega sklada
olski sklad O Fram je tudi v letonjem olskem
letu organiziral e tradicionalno prireditev - jesensko
trnico s kostanjevim piknikom. Dogodek je potekal
13. 10. 2016 popoldan, na igriu pred DTV Partizan
Fram. Obiskovalci so se lahko sprehodili med bogato
obloenimi stojnicami in izbirali med kozarki marmelad,
sokov, kompotov, namazov ter sadja in zelenjave, ki so
jih ustvarile pridne mame, babice in druge gospodinje.
Sladkali smo se z gibanicami, ki so jih za nas prijazno
pripravili na Turistini kmetiji tern - Pri Kovaniku.
Za slastna jabolka in jabolni sok so poskrbeli pri
Vinogradnitvu in sadjarstvu Greif, za spremljevalne
otroke dejavnosti pa Jelka Bojc, ki je likovno ustvarjala
z otroki. Karlo Verznac je otroke bodril in jih uil hoditi
s hoduljami. Metka Beber je bila aktivna do trde teme in
je (isto premraena) vsakemu otroku naredila udovito
pravljino poslikavo obraza. Bilo je zares lepo doivetje.
Viteki dvoboj
Likovna ustvarjalnica
Razstava oroja Reda kraljevega orla
Hoja s hoduljami
'Framski Rimljani' pri Zlatem studencu
Po prihodu pred olo so si gostje ogledali e razstavo

v avli in kratek dokumentarni film o ivem ahu iz
leta 1976, ko je bila odigrana znamenita partija med
velemojstrom Brunom Parmo in mednarodnim mojstrom
Vojkom Musilom.
Preiveli smo resnino bogat in poseben dan, za kar gre
zahvala vsem uencem ole ter sodelavkam in sodelavcem.
Simona NAPAST
Iskrena hvala vsem,

ki ste poskrbeli za
uspeno izpeljan dogodek.
Udeleencem prireditve se
zahvaljujemo za obisk in donacije.
Poslikava obrazov
Nina LIEN GORIAN,

predsednica S O Fram
23
NAI POSLOVNI PARTNERJI IN DRUGI ZA VAS

MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR
Dimnikarske storitve - nov sistem
Informacija o uvedbi novega sistema opravljanja dimnikarskih storitev
Generalna direktorica Direktorata za okolje, mag. Tanja Bolte, je v e-sporoilu (3. 11. 2016) zapisala, da je bil na
seji Dravnega zbora, ki je bila 25. oktobra 2016, sprejet predlog Zakona o dimnikarskih storitvah, ki so ga pripravili
na Ministrstvu za okolje in prostor.
Obstojei koncesijski sistem ostaja v veljavi do konca letonjega leta. Po mnenju ministrstva je potrebno opravljanje
dimnikarskih storitev zaradi zagotavljanja ciljev, kot so varstvo okolja, varstvo zdravja in premoenja ljudi, poarna
varnost in energetska uinkovitost malih kurilnih naprav, regulirati tudi v prihodnje, zaradi esar je bil pripravljen
Zakon o dimnikarskih storitvah, ki s prihodnjim letom (1. 1. 2017) uvaja licenni sistem.
Z namenom seznanitve uporabnikov o uvedbi novega sistema in bistvenih novostih, ki jih le-ta prinaa, so na
ministrstvu pripravili kratko informacijo in zaprosili za njeno objavo (tudi) v lokalnem asopisu. (Urednitvo)
NOVOSTI, KI JIH PRINAA ZAKON O DIMNIKARSKIH STORITVAH ZA UPORABNIKE

Licenni sistem prinaa prednosti tako za dimnikarske drube, kot tudi za uporabnike dimnikarskih storitev. Prednost
za dimnikarske drube je, da po novem ne bodo ve omejene na obmoja, nov sistem pa pomeni prilonost tudi za tiste,
ki do zdaj niso mogli opravljati dejavnosti, da ob izpolnjevanju pogojev lahko vstopijo vanjo.
Najpomembnejo novost zakon prinaa uporabnikom dimnikarskih storitev, ki bodo imeli monost izbire dimnikarske
drube z vsemi koristmi konkurennega trga, za uporabnike prijaznejo izvajanje storitev ter cenovno konkurennost,
saj bodo doloene najvije dovoljene cene storitev.
Obveznost izbire dimnikarske drube spremljajo obveznosti uporabnika, da omogoi:
prvi pregled za novovgrajeno malo kurilno napravo,
omogoi vpis male kurilne naprave v evidenco ob prvi izvedbi dimnikarskih storitev,
dovoli izvajanje dimnikarskih storitev,
omogoi pregled pred uporabo malih kurilnih naprav ob spremembah pri malih kurilnih napravah, vgradnji novih
naprav in zaetku obratovanja neaktivnih naprav,
eno leto hrani zapisnik o izvedenem pregledu ter
na podlagi odlobe pristojne inpekcije odpravi ugotovljene pomanjkljivosti.
e se uporabnik dimnikarskih storitev odloi zamenjati dimnikarsko drubo za opravljanje dimnikarskih storitev
na svoji mali kurilni napravi, to stori do 30. junija tekoega leta za obdobje najmanj dvanajstih mesecev. To
obdobje se lahko skraja, e pristojna inpekcija ugotovi, da dimnikarska druba ne opravlja dimnikarskih storitev v
skladu s tem zakonom.
Uporabnik dimnikarskih storitev najkasneje do 30. junija 2017 izbere (iz seznama dimnikarskih drub, ki ga bo
ministrstvo v roku dveh mesecev od uveljavitve tega zakona objavilo na svoji spletni strani, posredovali pa ga bomo
tudi na vse obine) dimnikarsko drubo za opravljanje dimnikarskih storitev na svoji mali kurilni napravi za obdobje
najmanj dvanajstih mesecev.
Do objave seznama dimnikarskih drub na spletni strani ministrstva lahko opravlja dimnikarske storitve
izvajalec, ki je na dan 31. december 2016 opravljal obvezno dravno gospodarsko javno slubo izvajanja meritev,
pregledovanja in ienja kurilnih naprav, dimnih vodov in zranikov zaradi varstva okolja in uinkovite rabe energije,
varstva lovekovega zdravja in varstva pred poarom.
e uporabnik dimnikarskih storitev do 30. junija 2017 ne izbere dimnikarske drube, se teje, da je izbral izvajalca,
ki je na dan 31. decembra 2016 opravljal obvezno dravno gospodarsko javno slubo na podroju dimnikarstva na
obmoju, na katerem se nahaja njegova mala kurilna naprava, pod pogojem, da je ta izvajalec pridobil dovoljenje za
opravljanje dimnikarskih storitev.
Uporabnik dimnikarskih storitev lahko v primeru, da se njegova mala kurilna naprava dejansko ne uporablja, s tem
pisno seznani dimnikarsko drubo, ki je na mali kurilni napravi zadnja opravila dimnikarske storitve, ki vnese ta podatek
v evidenco. V takih primerih bo pred zaetkom uporabe potrebno opraviti ponovni pregled.
MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR
24

OBMO^NA OBRTNO-PODJETNIKA ZBORNICA MARIBOR
Podpora obrtnikom in podjetnikom pri prenosu podjetja

Obmona obrtno-podjetnika zbornica
Maribor je v sklopu projekta C-TEMAlp
dne 30. 8. 2016 uspeno izvedla panel s
podroja prenosa lastnitva podjetij. Na
dogodku je (poleg podjetij in obrtnikov)
sodelovalo devet strokovnjakov iz javnega
in zasebnega sektorja, ki se vsakodnevno
ukvarjajo s prenosom lastnitva podjetij.
Predstavili so svoje izkunje in primere
dobre prakse. Dogodek je bil organiziran
v sklopu treh okroglih miz, kjer so
strokovnjaki razpravljali in odgovarjali na
zastavljena vpraanja udeleencev.
Obmona obrtno-podjetnika zbornica Maribor je v sklopu projekta C-TEMAlp

organizirala panel na temo 'Prenos lastnitva podjetij'
Foto: Fotoarhiv OOZ Maribor
Obmona obrtno-podjetnika zbornica Maribor (OOZ Maribor) je - v sodelovanju z vodilnim partnerjem Zdruenjem
zbornic iz regije Veneto (Italija) in sedmimi zbornicami iz Avstrije, Nemije, vice, Francije in Italije - lani uspeno
kandidirala na razpisu evropskega programa Alpski prostor s projektom CTEMAlp. Z udelebo v tem mednarodnem
projektu bo OOZ Maribor pomagala svojim lanom pri prenosu lastnitva podjetij. Projekt predstavlja prilonost za
nove storitve zbornice, za katere obstaja povpraevanje in jih bo zbornica lahko izvajala v sodelovanju z drugimi
regijskimi partnerji tudi po zakljuku projekta.
Aktivnosti s projekta so se priele v mesecu januarju in se bodo zakljuile decembra 2018. V tem asu bo OOZ
Maribor organizirala delavnice za zainteresirane podjetnike/obrtnike, pomagala pri promociji storitev prenosa podjetij,
vzpostavitvi skupne spletne platforme za transfer podjetij na mednarodnem nivoju, organizaciji info tok za pomo
podjetjem (kupci/ prodajalci),izvedbi praktinih primerov prenosa podjetij in pripravi skupnega dokumenta - stali
za oblikovalce politik na EU in nacionalnem nivoju. Kot opazovalec v projektu bo sodelovalo tudi Ministrstva za
gospodarski razvoj in tehnologijo.
Dogodek je povezovala direktorica OOZ Maribor, Leonida Polajnar, ki je uvodno besedo predala predsedniku OOZ
Maribor, Aleu Pulku. Uvodoma je vse prisotne pozdravil tudi direktor obinske uprave Mestne obine Maribor, Simon
trancar, ki je izrazil podporo projektu in zbornici. Med udeleenci so bili obrtniki, podjetniki, predstavniki tajerske
gospodarske zbornice ter drugih obmonih obrtno-podjetnikih zbornic.
Projekt in terminske plane s cilji je predstavila Leonida Polajnar. Vladimir Rudl iz Mariborske razvojne agencije je
predstavil aktivnosti transferja podjetij na nivoju drav Evropske unije zbornic in primer spletne platforme transfera
podjetij na avstrijskem tajerskem.
Podpora prenosu druinskih podjetij na nacionalnem nivoju
Ida Praek, vodja programa za spodbujanje druinskega podjetnitva SPIRIT, je predstavila aktivnosti javne agencije
na podroju druinskih podjetij. Z aktivnostmi so prieli v letonjem letu, v teku pa so informativni dnevi, ki bodo
organizirani po vsej Sloveniji. Nudijo podporo pri nartovanju in nasledstvu druinskih podjetij in v ta namen elijo
oblikovati celovit sistem, ki bo zajemal tudi vaverje.
Obrtna zbornica Slovenije v procesu prenosa lastnitva podjetij
Tadeja Buar, predstavnica Obrtne podjetnike zbornice Slovenije, je povedala, da je e veliko potenciala na podroju
podpornih storitev za obrtnike in podjetnike. Predstavila je potek svetovanj pri prenosu podjetij, ki jih nudi zbornica
v sodelovanju z zunanjimi eksperti. Svetovanja so plaljiva. Cena svetovanj, ki jih potrebuje podjetnik pri prenosu
druinskega podjetja, se giblje med 800 in 3000 evri, odvisno od obsega potrebne pomoi. Aktivnosti na tem podroju
bodo v prihodnosti trno orientirane, poskrbeli pa bodo za osveanje in informiranje lanov zbornice. Ker potekajo
tovrstne aktivnosti tudi pri posameznih obmonih obrtnih zbornicah, bo sodelovanje lahko zelo koristno.
25

Pravni postopek prenosa lastnitva podjetja
Pravni vidik v postopku prenosa podjetja je predstavil odvetnik Slavko tepec. Predstavil je postopek priprave na
prenos lastnitva, pregled stanja podjetja, pogodbene aktivnosti in osnovne dokumente, vezane na prenos. Izpostavil
je pogodbo o varovanju podatkov, s katero se zunanji strokovnjak zavezuje, da bo vse podatke varoval kot poslovno
skrivnost. Predstavil je tudi pogodbe o prodaji deleev v drubi in njene elemente.
V okviru prve razprave s prisotnimi strokovnjaki je bilo poudarjeno, da je podpora mikro in malim podjetjem
z nijim letnim prometom zelo slabo pokrita. Obrtniki v veini e ne zaupajo spletnim portalom in je poudarek
na osebnem svetovanju. Strokovnjaki se sreujejo s teavo zaraunavanja svojih storitev, saj je realna verjetnost
resnine prodaje podjetja, e kupec ni znan, sorazmerno majhna. Za profesionalno vrednotenje podjetja se mikro
podjetja v postopku prenosa ne odloajo. Sreujejo se tudi z nihanjem odlonosti o sami prodaji. Garancije, da bo
prilo do prodaje, pa ni.
Obrtnike in podjetnike je z ozaveanjem potrebno spodbuditi, da o prenosu in nasledstvu zanejo razmiljati
im prej. V tujini se tovrsten postopek izvaja priblino tri leta, v primeru druinskega prenosa pa je potrebno z
aktivnostmi prieti e prej in poskrbeti tudi za prenos znanj in izkuenj ter morebitno usposabljanje naslednikov.
Pri prenosu je pomembno zagotoviti redno in nemoteno nadaljevanje vsakodnevnih aktivnosti podjetja, saj lahko
v nasprotnem primeru v asu prenosa lastnitva kvaliteta podjetja in hkrati tudi njegova vrednost pade. Podjetja
mora preiveti tudi, e do dejanske predaje v tistem trenutku ne pride. Zelo pomembno je vkljuiti strokovnjaka, ki
mu obrtnik zaupa in ki ga spremlja in varno pelje skozi proces prenosa. V nekaterih primerih je treba poudariti, da
je nujno loiti lastnitvo in vodenje podjetja.
Monost prenosa lastnitva podjetja je potrebno gledati tudi iz zornega kota iskanja zaposlitve. Z nakupom podjetja
si lahko posameznik kupi slubo. Hkrati si lahko obrtnik ob predaji in hkratni upokojitvi zagotovi tudi rento.
Upotevati je potrebno veliko: davke, raunovodski servis obrtnika, pogodbe ipd.
Romana Mernik, direktorica Fininvest d.o.o., je predstavila raunovodske in finanne vidike v procesu transferja
podjetja. Kot zunanja svetovalka je za OOZ Maribor v preteklosti spremljala e kar nekaj obrtnikov v tem procesu. Iz
svojih izkuenj je predstavila nekaj pomembnih raunovodskih vidikov, ki jih morajo upotevati obrtniki in podjetniki
ter primere napak, ki se lahko zgodijo. Svojim lanom je zbornica te storitve svetovanja nudila brezplano.
Podpora bank v procesu ter po zakljuku prenosa podjetja
OOZ Maribor sodeluje z Novo KBM na ve podrojih. Mihael Feher, direktor PC vzhod Slovenija, je predstavil
banko in primere, ko se vkljuijo kot svetovalci v samem procesu prenosa. Igor Muhi, direktor Sektorja investicijskega
bannitva, pa je poudaril pomembnost obdobja po predaji podjetja novemu lastniku. Svojim komitentom osebno
svetujejo, kako ravnati s sredstvi, ki jih pridobijo s prodajo podjetja ali njegovega delea.
V drugi razpravi s strokovnjaki in obrtniki je bilo ugotovljeno, da lahko mikro in malim podjetjem ponudimo pregled
bilanc podjetja in podporo na finannem podroju. Ni pa e vzpostavljena naveza slovenskih in tujih (na primer
avstrijskih) strokovnjakov na podroju prenosa nakupa ali prodaje podjetij. Tovrstno mednarodno sodelovanje je
predvideno v okviru projekta in s pomojo spletne platforme.
V prvi vrsti se je potrebno osredotoiti na loveki vidik
Uro Kavs, strokovnjak na podroju prenosa druinskih podjetij, intitut M.O.S.T., je v svojem prispevku podal
smernice lovekega dejavnika v procesu prenosa lastnitva. Psiholoki faktorji, ki vplivajo na poslovne odloitve v
procesu prenosa, so kljunega pomena, saj prehod v drugo generacijo preivi le tretjina podjetij. S tega podroja je
predstavil najpogosteje napake, na katere obrtniki veliko krat niso pozorni. O prenosu dejavnosti zanejo razmiljati
tik pred upokojitvijo in se s svojimi nasledniki o njihovih pogledih in eljah premalo pogovarjajo. Marsikdo razmilja
zgolj o formalnem prenosu, dejansko pa eli obdrati kontrolo v podjetju.
Ob koncu dogodka so se prisotni strinjali, da je potrebno prenos lastnitva gledati kot monost rasti, razvoja
in inovativnosti. Prenos podjetja predstavlja tudi monost za nove ideje, izboljave in rast podjetja. S svojimi
nasledniki morajo lastniki druinskih podjetij sodelovati skozi vse obdobje delovanja, zbornica pa jim bo poskuala
ponuditi kakovostno pomo in svetovanje.
Dodatne informacije v zvezi s projektom C-TEMAlp najdete na spletni strani zbornice, kjer vas obveamo o vseh
aktualnih aktivnostih.
Urka RAFOLT, OOZ Maribor
26
LOKALNE MINI IN MAKSI ZANIMIVOSTI

Otvoritev pre{e v Kopivniku
'Pubec' 2016
30. september 2016 je bil za krajane Kopivnika poseben

petek, saj so na ta dan s sveano otvoritvijo vake pree
kronali veletno delo in prizadevanja za ohranitev nae
kulturne dediine. Mogona stara prea, varna pod
ostrejem in ozaljana s cvetoo okolico, bo po zaslugi
tistih, ki jim je mar, kraljevala sredi vasi in zanamcem
predstavljala ponos naega vinorodnega podroja.
Blagoslovljena s strani upnika, Franca Dermola, in
podprta od obine in za njo stojeega upana, Branka
Ledineka, bo v bodoe skrbela za prijeten kraj druenja,
kramljanja in posedanja sredi idiline pohorske vasi.
Ste opazili mladenia in mladenko, ki se skrivnostno

smehljata z letonjih jumbo plakatov in ostalega promocijskega materiala na aktualno temo 'Pubec' 2016?
Simpatina in edna, kajne?
Kaj pa izjemna Greifova vina - jih e poznate? In kaj
vae brbonice 'pravijo' na to lahtno, dragoceno framsko
kapljico?
In: se sedaj spraujete, kaj neki je skupni imenovalec
med temi vpraanji? e boste nadaljevali z branjem, ne
bo teko ugotoviti!
Da lahko nastaja ta prispevek, gre zasluga predvsem
informacijam, ki sem jih deloma izbrskala na spletnih
straneh, deloma pa jih pridobila od znane vinogradnike
druine Greif iz Frama; lanom slednje se zahvaljujem
tudi za posredovane fotografije.
'Pubec' - tajersko mlado vino
Vsem zaslunim prostovoljcem in donatorjem so bile

izreene in izroene pohvale, najveje priznanje pa je
zagotovo konna podoba neprecenljive zgodovine naih
krajev in slovenskih vinorodnih podroij nasploh. lanice
etno skupine Zale smo v sklopu slovesne otvoritve
poskrbele za kulturni program, pridne roke gospodinj in
skrbnih gospodarjev pa za suha grla in prazne elodce.
V dananjih asih si elimo, da bi med Slovenci vekrat
odmevala Slomkova 'En hribek bom kupil', da bi
klopotci v vinogradih drdrali in vince teklo, ne pa da se
trte prodajajo tujcem, ki poznajo pravo vrednost naih
naravnih danosti.
Simona NAPAST
Vesele praznike!
Drugi rojstni dan praznuje skupinska blagovna znamka

'Pubec - tajersko mlado vino', ki je prvi pod eno streho
povezala tajerske vinarje, ki pridelujejo mlado vino.
tajerski vinarji si elijo s skupnim pristopom pri
promociji mladih vin poveati prepoznavnost svoje
ponudbe na domaem trgu in v tujini, obenem pa krepiti
prepoznavnost tajerske ne samo kot vrhunske vinorodne
deele, ampak tudi kot odline kulinarine in turistine
destinacije. Lansko prvo leto skupnega pristopa je e
prineslo spodbudne rezultate. Vinarji, povezani v projekt
Pubec, so zabeleili vejo prodajo mladega vina kot leto
poprej, 60 odstotkov odjemalcev vina pa je mlado vino
poskusilo prvi. Po lanskoletnem optimistinem startu, ko
se je 27 tajerskih 'Pubecov' predstavilo ljubiteljem vina pod
skupno krovno blagovno znamko na 1. Salonu tajerskih
mladih vin v Mariboru, je letos e 36 tajerskih vinarjev z
mlado in odlino vinsko kapljico svojih 'Pubecov' osvojilo
tudi Ljubljano. tajerski vinarji so se s svojimi 'Pubeci'
sprva predstavili na 2. Salonu tajerskih mladih vin, ki je
potekal 3. novembra v salonu Porsche Maribor na Ptujski
cesti v Mariboru, nato pa 4. novembra premierno e v
Ljubljani, v salonu Audi, Porsche Verovkova.
Tudi letos je na salonu sodelovala kmetija Greif iz Frama
in sicer z mladim vinom sorte Sauvignon in se uspeno
predstavila tako v tajerski kot slovenski prestolnici.
Brata Alja in Andra Greif z oetom Robertom
27

Letonji obraz za promocijo 'Pubeca' je posodil na
oban, mladi vinar Andra Greif, ki je z znailno podobo
za 'Pubeca' (bela srajca in rumen metuljek), skupaj z
vinsko kraljico Slovenije, Saro Stadler, takole pozdravljal
in tajersko mlado vino promoviral tudi z velikih obcestnih
plakatov.
Razstava fotografij v drubi

pravih orhidej
Lep in nepozaben dogodek v sklopu t. i. meseca
orhidej v Raah
Po predhodnih temeljitih pripravah je 4. novembra 2016

ob 18. uri vendarle napoil trenutek, ko je Bela dvorana
gradu Rae odprla vrata vsem, ki so se odzvali mojemu
povabilu na ogled samostojne razstave fotografij z
naslovom 'Oglejte si orhideje od blizu' in razstave orhidej
podjetja Ocean Orchids, ob tem pa lahko sodelovali e v
dobrodelni akciji - kot kupci katere izmed 350 orhidej,
ki so obiskovalce prireditve vabile na grajskem hodniku
(izkupiek od prodaje bo KO Rdeega kria Rae
namenila obanom, ki so se znali v socialni stiski).
'Pubec' 2016 (na posnetku Andra Greif) z

vinsko kraljico (Sara Stadler)
Kmetija Greif iz Frama slovi po odlini vinski

kapljici
Kmetija Greif je s svojimi sveimi, elegantnimi,

aromatinimi in pitnimi vini v Framu in iri okolici
e dobro znana. Da delajo vrhunsko, pa so presodili in
ocenili tudi strokovnjaki.
Kmetija Greif je tudi letos sodelovala na najvejem
svetovnem vinskem ocenjevanju na Dunaju - AWC
VIENNA 2016, kjer se je z 12.826 vzorci vin iz 41 drav
sveta predstavilo kar 1.866 proizvajalcev. Vsa vina so
na Visoki oli za vinogradnitvo v Klosterneuburgu
anonimno (slepa degustacija) ocenili po mednarodnem
100-tokovnem sistemu. Komisije so sestavljene iz
nacionalnih in mednarodnih enologov, strokovnjakov za
vino, sommeljejev, gostilniarjev, vinskih trgovcev in
novinarjev. Kot zanimivost e informacija o potrebnem
tevilu tok za medalje: od 90 tok naprej - zlata medalja,
87 do 89,9 tok - srebrna medalja, 84 do 86,9 tok priporoilo.
Vina Greif so za Sauvignon suhi letnik 2015 prejela
89,9 tok (zlata medalja jim je torej ula tako reko manj
kot za las), za Laki rizling terase letnik 2015 polsuho pa
88,3 tok; oba vzorca sta si prisluila srebrno medaljo.
estitke!
28
S. A.
Osrednji prireditveni prostor - Bela dvorana ter razstavi;

v priakovanju obiskovalcev
Prireditev se je zaela z odlinim nastopom pevk

vokalne skupine A cappella, ki deluje pod vodstvom
Toneta uraja in v sklopu KUD Rae.
Sledil je pozdrav upana Obine Rae-Fram, Branka

Ledineka, nato pa zahvala in predstavitev mojih fotografij
ter kraji govor predsednika Fotografske zveze Slovenije,
Ivana Borka, dr. vet. med.
Kot je v svojem nagovoru ugotovil e upan, takega
dogodka e dolgoletni in vsega mogoega vajeni grajski
duhovi ne poznajo.

fotografije in ena najuglednejih fotografinj Slovenije,
Vinko Prislan - dolgoletni direktor Zavarovalnice Adriatic
v Murski Soboti in Mariboru, ki pa je tudi slikar (v
preteklosti je e razstavljal svoja dela v Beli dvorani).
Prireditev je fotografsko ovekoveil znani fotograf iz
Radencev, in. Dani Mauko (tudi veina fotografij, ki
vizualno dokumentirajo ta zapis, je njegovih - op. ured.).
Tudi sam ni skrival navduenja nad posebno, izvirno

zamislijo in lepo izvedbo razstave, zaradi esar sem bil
kot organizator deleen njegove javne estitke in temu
ustrezno poaen.
Program je povezovala mlada,

nadobudna
devetoolka
O
Rae, Ana Vogrin; svoje delo je
(kljub mladosti) opravila e kar
profesionalno.
V vseh ozirih je lo za resnino izjemno lep, zanimiv in
prijeten dogodek. e pogled na mnoico orhidej razlinih
barvnih odtenkov na hodniku obine je bil impozanten.
Hodnik je krasil tudi delek Tropskega vrta, ki ga je
v Rae prinesel in na ogled postavil kar sam direktor
podjetja Ocean Orchids, Toma Jevnik. Imenovani je v
Beli dvorani, pod razstavljenimi fotografijami velikega
formata, namestil e deset vaz z aranmaji iz orhidej,
kakrne je bilo mogoe videti tudi na posnetkih.
Razstavi sta na otvoritev privabili priblino 120
udeleencev od blizu in dale. Ljudje so si ju prili
ogledati iz Murske Sobote, Gornje Radgone, Radencev,
Kapele, Brunvika, Zg. Gorice, Maribora, najve pa jih
je seveda bilo iz Ra.
Dogodka so se, med drugimi, udeleili tudi akademik
prof. dr. eljko Knez, Ivo Borko - predsednik Fotografske
zveze Slovenije, mojster fotografije in platinasti odlinik
FIAP, tefi P. Borko - prav tako nosilka naziva mojster
Obiskovalci prireditve so v nekaj urah kupili preko 200

orhidej.
Vrhunec obudovanja in nakupovanja so tako veje kot

manje orhideje dosegle po ogledu obeh razstav
Tudi druenje po prireditvi je bilo zelo prijetno. Sreali

so se sorodniki, prijatelji in znanci, ki se e dolgo niso
videli. Obloeni kruhki, ki so jih pripravile lanice
Drutva kmekih ena 'Klasje' Rae, pa so pomagali, da
so se obiskovalci v drubi drug drugega in orhidej zadrali
vse do 22. ure. Vsem najlepa hvala!
Ludvik RAJBAR
29

Martinovanje 2016 odplaknil de
Tudi letos je bilo vse pripravljeno, da bi Obina Rae-Fram, v sodelovanju z Drutvom vinogradnikov Rae-Fram,
organizirala martinovanje na grajskem dvoriu v Raah.
Prireditev je bila nartovana v soboto, 12. novembra 2016, ko so (sploh pa v primerjavi z lani, ko nas je razvajalo za
ta as prav prijetno toplo sonce) zavladale nije temperature in so bili nosovi na prostem rdei e brez vinske kapljice.
Veino dopoldneva je prav grdo pihalo in deevalo.
eprav so bile stojnice na svojem mestu in se je sedem potencialnih ponudnikov, lanov Drutva vinogradnikov RaeFram, doma e ogrevalo za strebo dobrot za pod zob in onih za poplakniti grla, eprav so lani ansambla Pajdai eleli
z glasbo ogreti ozraje in priarati im bolj veselo vzduje na morda najveji 'tajerski' praznik, vse to ni bilo dovolj.
Vija sila je bila moneja in je tokrat zmagala. Prireditev martinovanja smo morali preklicati. Kot se je izkazalo kmalu
za tem, je to mnoge razoaralo. A vreme je preprosto preve zafrknilo in prav letos, ko obeleujemo 1700. obletnico
rojstva svetega Martina iz Toursa, vinogradnike in ljubitelje tradicionalnega martinovanja pred gradom Rae pustilo na
cedilu. Tako je namesto pretakanja lahtnih vinskih kapljic iz pletenk oz. steklenic v kozarce, od tam pa v grla mnoice
'degustatorjev', teklo predvsem iz - oblakov na tla. De, de, de Ko se je popoldne mokra poiljka z neba vendarle
poslovila, pa je bilo za vse skupaj e prepozno. No, mot se je kljub temu spremenil v vino in to je tisto, kar v konni
fazi najve teje.
Vseeno pa upamo, da bo prihodnje leto vreme popravilo letonji vtis in da se snidemo na martinovanju 2017 (pobuda,
da te tradicije nikakor ne prekinemo - etudi vreme ne bo najbolj naklonjeno - je bila dana tudi na novembrski seji
obinskega sveta). Dotlej pa zmerno na zdravje z odlinim vinskim letnikom 2016!
OBINA RAE-FRAM
Pripravila: Marjetka KRISTL
Pozejdon turizem d.o.o. iz Ra~ znova najbolj{i med najbolj{imi

Za Pozejdon turizem d.o.o. iz Ra, ki bo prihodnje leto praznoval 10-letnico svojega uspenega delovanja, zadnjih
nekaj let tako reko ne mine ve brez vsaj kakne prestine in odmevne nagrade (o njih smo poroali tudi v Novicah).
Tudi leto 2016 ni izjema. Zato majhni, a nadvse delovni in prizadevni mladi ekipi, znova z veseljem namenjamo nekaj
asopisnega prostora in ji estitamo.
Za nami je prireditev 'All stars of the sea', ki je potekala na kriarki MSC Fantazija, od 13. -16. novembra 2016, na
povabilo organizatorjev pa smo se je udeleili najbolji partnerji MSC kriarjenj. Izjemno smo ponosni na svoje delo in
nagrado za najboljega organizatorja skupinskih kriarjenj, ki je letos pripadla prav naemu Pozejdon turizmu.
Iskrena hvala vsem dragim in cenjenim strankam ter poslovnim partnerjem za zaupanje in sodelovanje. Nagrada je
lepo priznanje za nae dosedanje delo in spodbuda za naprej, je povedal Matja Tomani, direktor nagrajene potovalne
agencije iz Ra.
S. A.
30
SPOZNAVAMO DELO DRUTEV

KULTURNO UMETNIKO DRUTVO DR. PAVEL TURNER FRAM
15 let delovanja etno skupine Zale
Zale v Termah Lendava
Etno skupina Zale se je pred obeleitvijo pomembnega

jubileja (15 let delovanja) od 16. - 18. septembra 2016
razvajala v Termah Lendava. Tam smo predvsem vadile
in k svojemu repertoarju dodale e avtorski pesmi nae
vodje, Romate Mat. Gostom hotela smo priredile kratka
koncerta in jim s poskono ljudsko pesmijo polepale
kopalni dan.
pohorsko deklino Antonijo Ribi-Mediko, Pueljc iz

Mozirja ter najtevilnejo, predvsem pa najbolj udarno
Frajhajmsko godbo.
Glasba in ples sta prisotnim boala duo, Zale pa smo se
potrudile tudi, da grla niso bila ejna in elodki ne prazni.
A vse to nam ne bi uspelo brez naih zvestih podpornikov,
ki so nam nesebino pomagali z donacijami: KS Fram,
Obina Rae-Fram, PGD Fram, turistine kmetije
Kovanik, Baron, Pape, aktiva kmekih ena Fram in
Rae, Botjan Lenik, Sonja in Robi Greif, mlinarstvo
Peovnik, Drutvo vinogradnikov Rae-Fram, oljarni
Fram in Kranjc, Andrej Vihar, ronodelski kroek Unikat
Fram, KUD dr. Pavel Turner Fram, Drutvo krajanov
Kopivnik, Andrej Kmeti in Branko Potonik. Hvala!
Simona NAPAST
Zale na pripravah tudi dobro jemo;

v gostilni Bella Venezia, Lendava
Jubilejna sveanost
23. septembra 2016 smo Zale priredile sveanost ob

15-letnici delovanja. Medse smo povabile zanimive goste
ter egavega povezovalca, Sama Tua - Korleka.
DRUTVO UPOKOJENCEV
RAÊ
Jesenske aktivnosti v dru{tvu
Kolesarski trim
Poznopoletna sobota, 27. avgusta 2016, je kolesarski

sekciji podarila izjemno lepo in toplo vreme za izvedbo
kolesarskega trima na Ptujsko Goro. Na dogovorjeno
mesto nas je tistega dne ob 14. uri prispelo 17 kolesarskih
navduencev, ki smo pot - tokrat e osmi zapovrstjo s kratkim postankom nadaljevali po ustaljeni vsakoletni
trasi. Naa kolesa so se premikala s hitrostjo, primerno
naim zmogljivostim. Pedala smo vrteli brez velikega
napora. Po ogledu romarske cerkve Matere boje in
prijetnem druenju ob vznoju Ptujske Gore smo z
lahkoto prevozili pot nazaj v Rae.
Pesem nas drui e poldrugo desetletje

Foto: Stanko Hojnik
Ve kot 200 se nas je zbralo v dvorani gasilskega doma

Fram. Med nami je bilo veliko astnih gostov, vsi pa so z
bogatim aplavzom nagrajevali plesno skupino Pellegrina s
Ptuja, Tamburae za duo iz Ra, ljudske pevce Taica iz
Ra, ov skupino Izgubljene frizerke iz Stranic, Lastovke
iz Dobrovc, uenko Ano Buruli s spremljevalko Zinko,
Udeleenci kolesarskega trima
31

Izlet na Gorenjsko
Vremenska napoved za 16. september 2016 ni bila obetavna. Kljub temu smo se z dobro voljo in optimizmom podali
na pot proti Gorenjski. Avtobus je bil zaseden do zadnjega sedea. Ob 6.30 uri smo startali iz Sp. Gorice. Vonja je bila
zanimiva in prijetna, dodatno e zato, ker sta bila z nami harmonikar Polde Vaupoti in kitarist Marjan Podbojec, ki sta
z glasbo in petjem popestrila nae druenje.
Prvi veji postanek smo naredili na Brezjah, pri Baziliki Marije Pomagaj, imenovani tudi slovensko Marijino narodno
svetie ter glavno romarsko sredie ljubljanske nadkofije. Iz zapisanih podatkov je to najveji romarski kraj v
Sloveniji; na leto ga obie okoli 400 tiso ljudi. Po ogledu notranjosti cerkve, njene okolice in nakupu spominkov
smo naredili skupen posnetek, nato pa se odpravili v blinje gostie na kosilo. Pot smo nadaljevali proti Begunjam,
z namenom ogleda Avsenikovega muzeja, ki se nahaja v sklopu gostilne Avsenik. V muzeju smo si ogledali kratek
dokumentarni film o istoimenskem ansamblu. Arhivski posnetki so nas pritegnili in v nas zbudili dolno pozornost ter
spotovanje. V muzejskem prostoru se nahaja tudi trgovina z zgoenkami, notnimi zapisi, glasbili in drugimi spominki,
povezanimi z ansamblom Avsenik, igar ime in glasbena zapuina sta znani tako reko po vsem svetu.
Naa pot se je nadaljevala v dolino pod Poncami, v Planico, ki je najbolj poznana po smuarskih skakalnicah. Tam
je tudi najveja letalnica na svetu. V bliini skakalnic stoji edinstven kompleks, imenovan Nordijski center Planice, ki
omogoa celoletni izkoristek portnih dejavnosti za obiskovalce in portnike.
Kljub slabemu vremenu, ki nas je spremljajo na poti proti domu, nam dobre volje in prijetnega vzduja ter ubranega
prepevanja ob spremljavi harmonike in kitare znova ni manjkalo.
Skupinski posnetek pred Baziliko Marije Pomagaj na Brezju
Avsenikov muzej z gostilno
Nordijski center v Planici, edinstven na svetu
ivahno dogajanje v vseh sekcijah
Jesen je bila pestra tudi za ostale sekcije v drutvu. Kegljaka sekcija je organizirala razna tekmovanja doma in izven
naega kraja, lani ribike sekcije so 28. oktobra izvedli zadnje (letonje etrto) sreanje v portnem ribolovu ter sezono
zakljuili s podelitvijo medalj in pokalov. 'Tamburai za duo' so sodelovali na razlinih prireditvah v naem kraju
in izven njega; v okviru 16. F3O (festivala za tretje ivljenjsko obdobje) v Ljubljani, ki je potekal od 28. do 29. 9.
2016, so se prvi prijavili za nastop na velikem odru Cankarjevega doma in prejeli zahvalo za sodelovanje v kulturnem
32

programu. Obiskali so tudi tri domove za stareje obane,
kjer prebivajo nai upokojenci (Poljane, Maribor Pobreje in Tabor); z izbranim glasbenim programom
so jim popestrili urico njihovega vsakdanjika. Bili so
presreni in hvaleni za to gesto, kar so potrdili tudi z
najlepo nagrado - bunim aplavzom, ki so mu dodali
povabilo na skorajnje vnovino snidenje. Poverjenice
so obiskovale nae najstareje in bolne lane in lanice
drutva na njihovih domovih ter domovih za stareje
obane in jih obdarile.
Kitarski koncert Duka Weissa
Zakljuna kulturna prireditev letonjega leta je bila v

petek, 28. 10. 2016, ko smo v naem domu upokojencev
uivali na kitarskem koncertu domaina Duka Weissa.
Duko Weiss
S tremi razlinimi kitarami je izvajal skladbe, ki imajo

e 'dolgo brado' in so bile del nae nepozabne mladosti.
Predstavil jih je z naslednjimi besedami: Kot glasbenik
sem nekatere skladbe doivljal 40 let, jih preigraval iz
dneva v dan in tako so postale moje, eprav nisem njihov
avtor. Spremljale so me skozi ivljenje. Bile so z mano,
ko je bilo polno smeha, polno joka, bile so z mano, ko
sem padel in tudi takrat, ko sem se pobiral. In ti ivljenjski
trenutki so izoblikovali vsak ton, vsako harmonijo, tudi
pavzo v teh skladbah. Vse skladbe so bile izvedene kot
priredbe. Med njimi je bilo tudi nekaj avtorskih. Doiveli
smo nepozaben veer, ki je v nas zbudil neke prijetne
obutke in priklical spomine na davno minule trenutke.
Leto, ki se izteka, zakljuujemo z izpolnjenimi narti.
Zahvaljujemo se Obini Rae-Fram za letno donacijo in
za donacijo sredstev za obdaritev naih najstarejih lanov
in lanic, DeSUS Rae-Fram in RK Rae pa za pomo pri
izvedbi prireditve 'Mladi za stareje'.
Leto 2017 e trka na naa vrata. Za vsakega od nas se
odpira nov list v knjigi ivljenja. Zato prigimo luko v
oeh, da opazimo drobne stvari, zaradi katerih je svet
lepi.
Naj vam praznini dnevi prinesejo arobnost v
nastajanju novega leta, naj vam podarijo mir, spokojnost,
zdravje, ljubezen, uspeh in veselje v drobnih stvareh.
Irma KMETI,
predsednica DU Rae
DRUTVO UPOKOJENCEV
FRAM
Tudi leta 2016 smo se izkazali
s {tevilnimi aktivnostmi
Na prispevek h krajevnemu prazniku KS Fram
lanice in lani Drutva upokojencev Fram smo bili

tudi letos zelo aktivni in pomagali soustvarjati dogajanje
in aktivnosti ob krajevnem prazniku, ki ga obeleujemo v
mesecu septembru. Sodelovali smo s portnimi sekcijami
in z ronodelsko sekcijo 'Unikat'.
Kegljai so bili zelo uspeni, saj so med desetimi
sodelujoimi ekipami dosegli vidne rezultate - naa
moka ekipa se je zavihtela na sam vrh (1. mesto), meana
ekipa pa je v konkurenci ekip, ki so jih sestavljali kegljai
obeh spolov, zasedla 2. mesto. Med posamezniki je prvak
postal Miha epin.
Kolesarji kolesarske sekcije DU Fram so se dogovorjenega dne e ob 8. uri druno podali na pot, ez as
pa se razdelili in obiskali razlini prizorii dogodkov.
Ogledali so si razstavo izdelkov ronodelske sekcije,
nekateri pa so se s svojo ekipo udeleili tekme v odbojki.
Odbojkarji so na tekmovanju osvojili 3. mesto, ekipa
kolesarjev pa se je veselila 2. mesta v odbojki.
Ronodelska sekcija 'Unikat' je pripravila zares lepo
razstavo, ki je bila ne le zelo dobro obiskana, pa pa je
presegla tudi vsa priakovanja, kar zadeva barvitost
izdelkov, domiselnost v idejah in spretnost pri realizaciji
najrazlinejih ustvarjalnih zamisli.
Unikatno tihoitje ronega dela in narave
Skrb za nae stareje lane in lanice
Poverjenice med letom skrbijo tudi za stareje lane DU

Fram, ki praznujejo okrogle ivljenjske obletnice - 80 let
in ve. Ob obisku jih razveselimo z majhnim darilom, ob
tem pa si vzamemo as tudi za pogovor, jim prisluhnemo,
namenimo nekaj trenutkov pozornosti. Prav to je pogosto
tisto, esar si najbolj elijo in jim najve pomeni.
Pred kratkim sta osem desetletij dopolnila naa lana
Anton Pliberek in Ivanka Piska - kot lahko vidite na
fotografijah, ki sledita, smo oba jubilanta (na sredini
posnetkov) ulovili v vedrem razpoloenju.
33
Anton Pliberek
Ivanka Piska
Ob zakljuku starega leta eli UO DU Fram vsem svojim lanom, krajanom in obanom vse lepo, ob prihodu novega
leta pa veliko zdravja in veselih druenj.
Helena ERNECL, tajnica DU Fram
Stanko Prelog -90 letnik

Na zaetku letonjega poletja je 90. obletnica rojstva pozdravila prijetnega, zgovornega,
ilega in pokonnega Stanka Preloga.
Jubilant ivi z eno Pavliko in sicer v hii (s astitljivo letnico 1862), ki je bila neko
gostilna. V hii je prea iz leta 1864, ki jo uporabljajo e danes. Stanko in Pavlika sta
poroena e 57 let. Imata heri in tiri vnuke - same fante. e vedno delata na vrtu in v
vinogradu.
Stanko je bil e kot mladoleten mobiliziran v nemko vojsko. 18. rojstni dan je doakal v
Franciji. Po ujetnitvu se je avgusta 1945 vrnil domov. Zael je delati kot kroja in bil kot
tovrstni mojster celih petdeset let poznan dale naokrog. V Framu se je vkljuil v kulturno
ivljenje, saj je odlien pevec (e 70 let) in igralec. e danes poje v cerkvenem pevskem
zboru. Dobil je tevilna priznanja in pohvale. Stanko prav tako e vsak dan prebere asopis
in ko ima malo ve asa, bere zgodovinske knjige in romane. Berem pa res rad. Pa tudi
delam rad, je njegov komentar. Tako ostaja razgledan in prijeten za pogovor.
Stanko je dolgoletni lan naega drutva. Obiskala sem ga kot poverjenica. Prenesla
sem mu najlepe pozdrave in elje, da bi se prijetno poutil na svoji zemlji in da bi ga
noge e dolgo ubogale. Stanko, vsi iz Drutva upokojencev Fram vam e naprej elimo
im trdnejega zdravja!
Zalika STAUBER
Bogata sezona rekreativnega kolesarjenja

Kolesarska sekcija Drutva upokojencev Fram teje preko dvajset aktivnih lanov. Letonjo sezono smo otvorili 21.
maja, z udelebo na vseslovenskem sreanju ebelarjev v Raah. Tam smo priakali in pozdravili kolesarje - ebelarje,
ki so s kolesi pripotovali z Dunaja v Rae.
Na plan dela je bil ambiciozno zastavljen. Kolesarili smo po teritoriju nae in sosednje obine in sicer vsak teden ob
petkih (e je to omogoalo vreme). Pravnji uitek je kolesariti predvsem po poteh krajinskega parka v Raah, saj je
naravna kulisa tam enkratna, motoriziran promet e obvladljiv, zrak pa za naa pljua pravi balzam.
Naslednja velika akcija je potekala 25. junija, ko smo se v poastitev obinskega praznika obine Rae-Fram s kolesi
podali od Frama mimo Ra do vznoja Donake gore, na vrh tajerskega Triglava pa jo nato mahnili pe.
34

tam oi sprehajajo po ozemlju kar tirih drav (Slovenije,
Madarske, Hrvake in Avstrije).
Med postankom v Raah
lani PGD Fram so poskrbeli za spremstvo s kombijem

in prvo pomo, Ribiko drutvo Fram je nudilo prostore
za zakljuno malico, lovci Lovske druine Fram pa so
nam pripravili izvrsten gola, ki je po opravljenem trimu
nadvse teknil. elja organizatorja je, da bi ta trim postal
tradicionalen - kot zakljuek prireditev ob obinskem
prazniku nae obine.
Naa najveja akcija, na katero smo e posebej ponosni,
pa je bilo kombinirano potovanje z vlakom in s kolesi od
Frama do Lendave. Toplega poznopoletnega jutra, 26.
8. 2016, smo se iz eleznike postaje Rae odpeljali do
Murske Sobote. Tam smo prevozno sredstvo zamenjali in
z naimi kolesi krenili proti Moravskim Toplicam. Vodilno
vlogo sta prevzela Anton Trlep in Milan Rakovnik,
odlina poznavalca tistega terena. Prvemu poitku ob
kavici je sledila vonja po odlinih kolesarskih poteh
proti Lendavi. Po uri in pol prijetne vonje smo prispeli
do vznoja Lendavskih goric. Od tam se nam je e kazal
razgledni stolp Vinarium - zadnja pridobitev sodobne
tehnologije v obini Lendava. Seveda je bilo potrebno
prekolesariti e zadnje nartovane kilometre, kar pa je bila
zaradi vzpona (viinske razlike) za nas najteja naloga. A
ne bi bili iz pravega testa, e nam tudi to ne bi uspelo.
Naa ekipa pri znameniti lendavski atrakciji - stolpu Vinarium, ki

je bil zgrajen s pomojo evropskih sredstev in je zares vreden ogleda
Na tej toki smo si privoili nekoliko dalji poitek,

nato pa se z dvigalom ali pe po 240 stopnicah povzpeli
na vrh razglednega stolpa, visokega nekaj preko 50 m.
Razgled, ki se ponuja z vrha, je enkraten, saj se lahko od
Nevsakdanje doivetje - na stolpu Vinarium,

od koder je prekrasen razgled
Zadovoljni in delno spoiti smo kolesarili v Lendavo,

kjer smo si ogledali njene znamenitosti. Nao posebno
pozornost je pritegnil muzej, kjer je prikazana zgodovina
razvoja mesta in propad industrije polpretekle zgodovine.
Hitro je napoil as kosila. V piceriji smo za zelo
sprejemljivo ceno izdatno napolnili nae trebuke, nato
pa se podali do sorodnikov naih lanov - Katarine in
Milana Rokovnika. e na tem mestu prisrna hvala za
topel sprejem, gostoljubje in postrebo s prekmurskimi
specialitetami!
Po daljem poitku je napoil as povratka. S kolesi
smo se podali (po drugi poti) proti mestu Ljutomer, kjer
smo sedli na vlak in se z njim udobno vrnili na izhodie v rodni Fram, kamor smo prispeli v poznih veernih urah.
Naslednji dan smo se - na povabilo D ikole - udeleili
portnega vikenda pri njih. Kolesarili smo po vaseh do
vznoja Haloz, nato pa se preko Lovrenca na Dravskem
polju vrnili v ikole. Tam smo se udeleili polevih dirk
na starodobnih kolesih.
Omeniti je potrebno vsaj e nae kolesarjenje iz Frama v
Oplotnico na Pohorju. Tudi pri tej akciji je organizacijsko
vlogo odlino izpeljala druina Rakovnik. Ogledali smo
si podrunino cerkev sv. Barbare, kjer je v 'farofu' muzej,
poznan po rni kuhinji. Ostali del dneva smo izkoristili za
spoznavanje pohorske kulinarike in dobre kapljice.
V okviru krajevnega praznika KS Fram smo kolesarili po
vaseh in zaselkih nae krajevne skupnosti. Udeleili smo
se odbojkarskega turnirja, ki ga je priredila odbojkarska
sekcija DU Fram. Uvrstili smo se na 2. mesto in tako v
trajno last prejeli pokal.
Za zakljuek naega delovanja v tem letu pa smo na dan
sv. Martina priredili druenje v domu krajanov na Poegu.
Tako smo po najboljih moeh prispevali k im lepemu
prazninemu dnevu, ki bi si zasluil, da bi bil dejansko
'ustolien' kot praznik.
V letonjem letu smo organizirano kolesarili kar 27-krat
in tako prevozili 728 km. Nekateri posamezniki iz nae
sekcije pa so seveda v lastni reiji kolesarili e veliko ve,
za kar jim iskreno estitamo.
Tone PLANJEK,
vodja kolesarske sekcije pri DU Fram
35
PROSTOVOLJNO GASILSKO
DRUTVO PODOVA
Zadovoljni z opravljenim delom
v letu 2016
Leto 2016 se poasi izteka in v drutvu smo prieli z
analizo opravljenega dela. Program dela, ki smo si ga
zastavili na obnem zboru v zaetku leta, je bil v celoti
izpolnjen.
Zaetek leta je bil namenjen obnemu zboru; nae
drutvo ga je izvedlo zadnjo soboto v januarju. Kot po
navadi, smo obiskali tudi obne zbore sosednjih drutev,
na katere smo bili prijazno vabljeni.
Februarja smo nameravali realizirati pustovanje, vendar
smo zaradi finanne zakonodaje to namero opustili.
Upamo, da bo leto 2017 za tovrstne prireditve bolje, saj
naj bi se zakonodaja spremenila v prid drutvom.
V pomladanskem asu smo opravili temeljito ienje
gasilskega doma, njegovega okolia in vrta. Zasadili smo
cvetline grede, okenske police in balkon pa okrasili s
koriti, v katerih so se bohotile prekrasne pelargonije. Ob
tej prilonosti se moram zahvaliti vrtnarstvu Marin iz
Podove, ki nam vsako leto podari sadike ro in nam jih
tudi zasadi v korita.
V mesecu maju smo priskrbeli in postavili mlaj, saj
nae drutvo ostaja zvesto tradiciji praznovanja 1. maja
s postavitvijo majskega drevesa na star nain, torej dviga
drevesa z 'vaplami' (lesenimi podporniki, vezanimi z
verigo), za kar je potrebno veje tevilo ljudi, ki pa jih v
naem drutvu ne primanjkuje. Na pomo priskoijo tudi
vaani Brezule in Podove.
Po uspenem dvigu drevesa je sledilo veselo druenje

gasilcev in vaanov, ki smo se jim za opravljeno delo
(s pomojo naega dolgoletnega kuharja Slavka Rogine)
zahvalili s skromno pogostitvijo.
Naslednja prireditev, ki jo je potrebno izpostaviti, je
Florjanova maa. Tudi ta je postala e tradicionalna. 8.
maja smo se gasilci PGD Podova ter PGD Sp. in Zg.
Gorica zbrali na cerkvenem dvoriu v Raah, kjer smo
kasneje v farni cerkvi sv. Joefa Delavca prisostvovali in
sodelovali pri sveti mai, posveeni spominu na zavetnika
gasilcev pred poari in nesreo - sv. Florjana.
36
Sveto mao je daroval na upnik, Robert Emeri,

v spomin na pokojne gasilce in gasilke PGD Podova.
Za pomo pri izvedbi svete mae se zahvaljujemo e
cerkvenemu pevskemu zboru, skrbnim materam gasilcev
in pionirjev ter gasilkam, ki so za pogostitev po sveti mai
napekle in pripravile razne sladke dobrote.
Da pa gasilci nismo pozabili na svoje poslanstvo, smo
se tekmovanja GZ Maribor udeleili z dvema lanskima
in dvema pionirskima desetinama. Rezultati so bili odlini
in so v ponos naemu drutvu. Najbolj so nas razveselili
najmlaji, ki so se udeleili tudi dravnega tekmovanja
v Kopru in dosegli bronasto znako Mateva Haceta.
Ob zakljuku tekmovalne sezone so pionirji sodelovali
na memorialnem tekmovanju v Miklavu (v spomin na
Franca Florjania) in dosegli 2. mesto.
lani smo v letnem asu prisostvovali na obletnicah
sosednjih drutev in sicer: 130 let PGD Rae, 130 let
PGD Fram, 27. Dan gasilcev GZ Maribor, krst vozila
PGD Trnie. Vrili smo tudi gasilsko strao na veselici
LD Rae.
V spomin na pokojnega poveljnika Slavka Novaka
smo priredili in izvedli spominski nogometni turnir, kjer
je zmagala ekipa PGD Lipa iz Prekmurja. Odzvali smo
se tudi njihovemu vabilu na nogometni turnir in tako e
poglobili prijateljsko-gasilske stike v Prekmurju. Osvojili
smo 1. mesto in s tem tudi prehodni pokal PGD Lipa.
Da pa smo dobro delali tudi na podroju vzgoje in
preventive lanstva, so nam v dokaz razni uspeno
opravljeni izpiti za gasilske specialnosti, ki so dandanes
potrebne za uspeno posredovanje ob poarih, poplavah,
ledu, plazovih, neurjih, ujmah in povsod drugod, kjer sta
potrebna nae posredovanje in pomo.
V mesecu poarne varnosti, mesecu oktobru, smo lani
sodelovali na vaji GZ Maribor - eleznica 2016. Drutvo
se je udeleilo vaje za reevanje s petimi lani PGD
Podova.
Da pa bi lahko sodelovali e vsi ostali lani naega
prostovoljnega gasilskega drutva, si je poveljnik drutva,
Zvonko Pleko, omislil drutveno vajo s tihim alarmom.
S tem smo preizkusili aurnost in odzivnost lanov ter as
prihoda v garao in na sam kraj dogodka.
V spomin na gasilsko druino Pezdirc smo se gasilci
PGD Podova udeleili tudi ribikega tekmovanja PGD
Hotinja vas.

Ravno tako smo se z veseljem odzvali vabilu Ribike
druine Rae na ribiko tekmovanje, ki pa je bilo bolj
namenjeno druenju med ribii in gasilci. Ob tej priliki bi
se zahvalil predsedniku RD Rae, Silvu Korenu; prejeti
letni lovilni dovolilnici sta namre nadvse dobrodoli in
ju lani drutva pridno koristijo.
V zahvalo za celoletno zavzeto in uspeno delo smo
za lane in lanice ter njihove partnerje organizirali in
izvedli enodnevni izlet na Gorenjsko, z ogledi Planice,
Bleda, Radovljice in Brezja.
DRUTVO KRAJANOV MORJE

Trgatev stare vinske trte in
kostanjev piknik
Skupaj z Drutvom vinogradnikov Rae-Fram smo tudi
letos izvedli trgatev potomke stare trte z Lenta, ki raste
pred domom krajanov v Morju.
Zbrali smo se na deevno sobotno popoldne, 15. oktobra
2016. Kljub slabemu vremenu smo (po uvodnem delu)
izvedli e pripravljen kulturni program. V imenu drutva
vinogradnikov je prisotne najprej pozdravil tamkajnji
predsednik, Milan Rakovnik. Sledil je kratek nagovor
predsednice naega drutva, Andreje Mom.
Ogled (zelene) Planice vse foto: Leon Rokar
Vsi smo se strinjali, da je lo za lepo doivetje, ki nam

ostaja v spominu kot dan prijetnega druenja z dobrimi
prijatelji.
Ob 1. novembru, dnevu spomina na mrtve, smo pokojnim lanom in lanicam na grobovih prigali sveke.
Do konca iztekajoega se leta nas tako v asu pisanja
tega prispevka (v zaetku novembra) akajo e skrbna
priprava drutva na ocenjevanje po drugem delu GZ
Maribor, nabava in raznos koledarjev, Boikovanje za
pionirje in otroke gasilcev, obisk veteranov in skromna
obdaritev pred boiem, zadnja seja v letu 2016 ter
praznini zakljuek leta.
Predsednica drutva Andreja Mom pozdravlja udeleence prireditve
Glede na vsebino in namen prireditve je povedala nekaj

dejstev in zanimivosti o trti in vinu, vse skupaj pa je
popestril harmonikar Janko Kobalej.
Pohvala gre celotnemu Drutvu vinogradnikov RaeFram, predvsem pa Tonetu Kolarju, ki zgledno in vzorno
skrbi za trto. Slednja je med drugim namre tudi lep okras
okolice naega drutvenega doma.
Pred koncem bi se elel zahvaliti vsem, ki ste nam v

letu 2016 pomagali pri naem humanem poslanstvu.
Tu mislim predvsem na Obino Rae-Fram z upanom
Brankom Ledinekom in na KS Rae s predsednikom
Sebastijanom Sorakom. Hvala tudi vsem donatorjem, ki
so nas finanno podprli pri pripravi pionirske desetine na
dravno tekmovanje v Kopru.
Vsem obankam in obanom pa elim sreen in miren
boi ter zdravja in sree v letu 2017.
Boris FUREK, g. . II. st.,
predsednik PGD Podova
Ljudje so velikokrat osamljeni,

ker gradijo zidove namesto mostove.
Za Drutvo vinogradnikov Rae-Fram sta opravila trgatev

predsednik Milan Rakovnik in Tone Kolar
Grozdje, ki nam ga je trta namenila letos, smo samo

pozobali (bilo je udovito sladko!), naslednje leto pa se
nadejamo e prave trgatve s preanjem. Sledilo je veselo
druenje ob malici in kozarku mota.
37

Teden kasneje smo se ponovno druili, le lokacijo smo
nekoliko spremenili. Kostanjev piknik je namre potekal
pri lepo urejeni brunarici na nogometnem igriu v Morju;
gre za prijeten ambient v naravnem okolju, ki pritegne
in je postal priljubljena toka tudi za mlade druine z
otroki, saj se lahko tam brezskrbno igrajo in rekreirajo.
Torej: na piknik smo nekateri prinesli kostanje, drugi
mot. Kostanje smo s skupnimi momi narezali, da so se
v naslednji fazi spremenili v omamno diee in prijetno
hrustljave, pa je poskrbel Tomo Koren, ki jih je mojstrsko
spekel v veliki ponvi.
PORTNO REKREACIJSKO
DRUTVO KOPIVNIK
Delovanje dru{tva RD Kopivnik
v preteklem obdobju
Ko sem sedel k pripravi tega prispevka, smo e
prepriljivo zakorakali v jesen, vrhove Pohorja pa
je pobelil tudi e prvi sneg. V RD Kopivnik lahko
ugotovimo, da poasi konujemo zelo uspeno leto 2016.
V septembrski tevilki Novic se vam sicer nismo oglasili,
a to ne pomeni, da tedaj nismo bili aktivni in da smo poleti
samo dopustovali; prav nasprotno - tudi v tistem obdobju
smo bili zelo delovni. Ob zaetku leta zastavljeni cilji so
uresnieni in skupaj smo ponovno uspeli, na kar smo zelo
ponosni.
Po lanski izgradnji nove sobe, ki je poveala nae
klubske prostore, smo letos vse skupaj (s pomojo
obine) nadgradili e z novimi sanitarijami. Narava je v
zadnjih letih zelo neprizanesljiva, kar se kae povsod. al
Slovenija pri tem ni izjema. Tudi naemu drutvu letos
neurje ponovno ni prizaneslo - hudournik je na igrie in
prostore za druenje nanesel veliko koliino blata. A se,
podobno kot pred dvema letoma, nai lani znova niso
pustili premagati naravnim silam. Zdruili smo moi in v
zelo kratkem asu - znova ob pomoi nae obine - zadeve
sanirali, kot da se ni ni zgodilo.
Tomo Koren pee kostanje
Zbralo se je kar lepo tevilo krajanov, nato pa se

pridruilo e nekaj sprehajalcev, tako da je bilo edalje
bolj veselo.
Naa udarnika akcija - ienje po neurju 2016
Od zadnjega javljanja sta za nami tudi izvedbi

nogometnih turnirjev; prvi je potekal junija, v okviru
obinskega praznika, drugi pa septembra, v sklopu
praznika KS Fram. Na obeh so sodelovale ekipe iz nae
obine.
Druenje ob peenih kostanjih in motu
Vse foto: Slavko Osebik
Verjamete lahko, da so bili tudi letonji kostanji, v

kombinaciji z motom, zares slasten zalogaj.
elimo si, da bi bilo taknih in podobnih druenj skozi
vse leto ve, zato vabimo vse krajane Morja, da se nam v
prihodnje pridruite na raznih prireditvah in se prepriate,
da se imamo prav lutno.
Andreja MOM in Milojka DREO
38
Nogometni turnir - veterani
Najboljim so bili podeljeni tudi pokali
Skupaj z Drutvom krajanov Kopivnik smo ponovno

izvedli druenje generacij; piknik, ki smo ga pripravili
ob tej prilonosti, je uspel, prav tako nedavni jesenski
kostanjev piknik, ki je bil namenjen lanom naega
drutva. Za slednje od oktobra dalje e poteka igranje
nogometa v telovadnici. Letos nismo pozabili niti na
tiste nae lane, ki ne igrajo nogometa. Kot dobrodola
alternativna monost zanje se je izkazala zamisel o igranju

odbojke na mivki (na igriu v Framu, enkrat tedensko).
Idej za nadgradnjo vsega, kar smo dosegli in naredili
v dobrih treh letih, odkar nae drutvo uradno obstaja,
pa sploh ne zmanjka. eleli bi dokonati fasado, narediti
napu za klubsko sobo, ob drutvenih prostorih urediti
parkirie ter igralne povrine za nae najmlaje itd.
Vodilo drutva ostaja, da si za izboljanje bivanja v
naem kraju vsi prizadevamo po svojih zmonostih, da se
trudimo za prijetno medosebno klimo in da imajo ljudje
vseh generacij, ki si tega elijo, monost medsebojnega
druenja.
Vrata naega drutva so na steaj odprta vsem enako
misleim, zato vas vabimo, da se nam pridruite.
Obenem se vsem donatorjem zahvaljujemo za njihovo
pomo in razumevanje ter si elimo nadaljnjega dobrega
sodelovanja.
Lep portni pozdrav!

Sao BELA,
tajnik drutva
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUTVO RAÊ

Tekmovanje ekip nujne medicinske pomo~i
Enota prvih posredovalcev PGD Rae sodelovala na 10. strokovnem izobraevalnem tekmovanju ekip nujne
medicinske pomoi Rogla 2016
Strokovno izobraevalno tekmovanje ekip v nujni medicinski pomoi, ki ima e veletno tradicijo, organizira
Zdravstveni dom Slovenske Konjice - Sluba za nujno medicinsko pomo (NMP), skupaj s Sekcijo reevalcev v
zdravstvu in Slovenskim zdruenjem za urgentno medicino. e samo ime pove, da je tovrstno tekmovanje organizirano
z namenom izobraevanja ter izmenjave izkuenj med ekipami NMP, sreanje pa je seveda namenjeno tudi druenju.
Tekmovanje poteka tako, da vsaka ekipa intervenira na doloen scenarij, v katerega so vkljueni pacienti - igralci,
gasilci, policija in drugi. Enotam se priredijo kar se da realne situacije, s kakrnimi se sreujejo ali se morda bodo sreali
ob opravljanju svojega poslanstva v realnih okoliinah.
Letonje leto je tekmovanje potekalo od 22. do 24. septembra. Povabljenih je bilo 22 ekip iz vse Slovenije, sodelovali
pa sta tudi ekipi iz sosednje Hrvake. Za udeleence so organizatorji tokrat pripravili kar 13 scenarijev; pri prvem izmed
njih je sodelovala tudi enota prvih posredovalcev PGD Rae s svojimi tirimi prvimi posredovalci.
Scenarij je bil slede: nekaj ez 16. uro je prilo do eksplozije plina. Zgodilo se
je na zabavi za hotelom Planja na Rogli, kjer je bilo 34 udeleencev. Med njimi so
nekateri doiveli laje, drugi pa posebno hude telesne pokodbe.
Enoto tirih prvih posredovalcev so loili in jim dodelili enoto NMP, ki so
ji pomagali pri obravnavanju pokodovancev v masovni nesrei. Dodeljeni so
bili ekipama iz kofje Loke in Bleda, hkrati pa so seveda priskoili na pomo
drugim enotam, kadar so imeli monost za to. Mnoino nesreo so reevali vse
do 18. ure, ko so zadnji pokodovani zapuali prizorie v reevalnih vozilih,
namenjenih v bolninice.
V masovnem nezgodnem dogodku je sodelovalo 24 enot NMP, policija, civilna
zaita in kar pet prostovoljnih gasilskih drutev.
Vaja masovne nesree se je konala z uvodnim pozdravom vsem sodelujoim
ekipam na tekmovanju ter s kratko predstavitvijo in analizo masovne nesree. Vse
skupaj se je nadaljevalo z dobro veerjo in prijetnim druenjem.
Nai fantje, ki so sodelovali na tekmovanju, so svoje delo opravili z odliko in po priakovanjih nadrejenih ter
organizatorjev. Prav toliko pa teje tudi obogatitev z novimi dragocenimi izkunjami, ki bodo v praksi zagotovo e kako
koristile.
Vodja ekipe prvih posredovalcev
PGD Rae na tekmovanju Rogla 2016
Timi BERGHAUS
39

KRAJEVNA ORGANIZACIJA RDEÊGA KRIA RAÊ
Na{e delovanje in novosti
Spotovane obanke in obani, lepo pozdravljeni! Veliko novih dogodkov obeleuje kratko obdobje, odkar so izle
predhodne Novice. Zaeti moram z alostnim, boleim in najbolj odmevnim.
Slovo od Olge Borovnik, dolgoletne predsednica KO RK Rae

Velika veina vas e ve, da je umrla dolgoletna predsednica RK Rae, Olga Borovnik. Bila
je moja mentorica, vzornica, sodelavka in prijateljica. ivela je polno in odmevno ivljenje
in bila je pripravljena pomagati vsakomur, ko smo jo potrebovali.
eprav se je poslovila prezgodaj in na hitro, se je to zgodilo na prav taken nain, ki si ga
je izbrala in elela.
Draga Olga - pogreamo te in s tolabo v srcu, da smo te poznali, se bomo spominjali nate
z velikim spotovanjem. Hvala ti!
Moja obljuba Olgi je bila, da bomo nadaljevali z delom
v KO RK Rae nemoteno. Tako smo v mesecu oktobru
izpeljali projekt 'Drobtinica', kjer smo lani KO RK Rae
in RK O Rae prodajali doniran kruh. Uspelo je. Pridni
smo bili, e posebej uenci O Rae, ki jih je obiskal in
s tem naklonjenost akciji izkazal tudi njihov ravnatelj,
razveselili pa ste nas tudi vi, dragi krajani in donatorji.
Zahvaljujem se za vao podporo. Zbran denar je el
v matino olo in dober je obutek, da smo na ta nain
lahko polepali dneve kateremu izmed tamkajnjih otrok.
Drugi dogodek v tem asu je praznik orhidej, ki sta ga
organizirali KS Rae in Obina Rae- Fram. Podjetje Ocean
Orhids iz Dobrovnika nam je doniralo nekaj sto orhidej, ki
smo jih lani KO RK Rae tudi prodali. Zbrana sredstva bodo
porabljena za humanitarne namene. Vsem sodelujoim se za
Med prvimi so se na humanitarno akcijo odvzvale,
drzen nart in uspelo izvedbo lepo zahvaljujem. Obani pa
se nad cvetoimi lepoticami na dolgih steblih navduevale in
ste nas nadvse prijetno presenetili s tako tevilno udelebo
jih za krasitev domov ali za darila izbirale delavke obinske uprave
Foto: Ludvik Rajbar
in nakupom teh lahtnih roic. elim, da vam lepo cvetijo
in vas razveseljujejo skozi vse leto.
lani KO RK Rae bomo delali naprej - za nekatere dobro, za druge malo manj. To je odvisno predvsem od tega, kaj
lahko ponudimo in kaj od nas priakujete. Mi se trudimo. Prostovoljno in za vse enako. Naj ob tem spomnim e: s tem,
ko donirate, pomagate. Hvala vam.
S posebnim spotovanjem pa se moram zahvaliti tudi naim neumornim lanom in prostovoljcem KO RK Rae. Brez
vas ni mogoe delati. Iskrena hvala vsem!
Zlatka NAPAST
40
ê dela{ s srcem, se ~uti.

ê dela{ z rokami, se vidi.
ê zdruì{ srce in roke,
si naredil najve~, kar je mogo~e.
Bodi so~uten in
odgovoren do drugih ljudi.
ê bi se nau~ili tega,
bi bil ta svet veliko bolj{i.
Posveti se ljubezni do drugih,

posveti se skupnosti okoli sebe in
posveti se ustvarjanju ne~esa,
kar ti bo dalo smisel in pomen.
Osebni uspeh ni nikoli stati~en.

Obi~ajno pride z majhnimi koraki,
ki vodijo do drugih majhnih korakov,
ti pa do ve~jih dose`kov.

KO Zveze borcev za vrednote NOB Fram
Sodelovanje pri pomembnih dogodkih v letu 2016
Program naega dela - ta zajema skrb za nae lane, organiziranje in sodelovanje pri spominskih prireditvah, s
katerimi poastimo spomin na barbarsko prekinjena nedolna ivljenja ljudi in tragedije iz asov NOB ter skrb za
kulturno dediino spomenikov rtvam NOB - smo v letu 2016 v celoti uresniili.
Spominska slovesnost pred spomenikom 25-im

talcem v Gaju pri Framu
Ta tradicionalna prireditev je letos potekala 12. junija.

S svojo prisotnostjo so poastili spomin na talce, ki so s
pomojo domaih izdajalcev postali rtev okupatorskega
nasilja, uenci in mentorji O Fram, lovci LD Fram, lani
in lanice MePZ dr. Pavel Turner Fram, govornik Zdravko
Grafenauer, svojci pomorjenih talcev, obani in vidni
predstavniki Obine Rae-Fram, vkljuno z upanom
Brankom Ledinekom.
Lovci so s posameznimi streli v gozdu poskuali obuditi
spomin na tragini dogodek, ki se je tam dogodil 16. 6.
1944. Uenci so pripravili zanimiv in pester program, ki
so ga prisotni toplo sprejeli.
Udeleenci sreanja obin Rae-Fram in Hoe-Slivnica v Ranah
Spored so pripravili uenci O Fram s svojimi mentorji.

Zelo doiveto so uprizorili kratko igro; ta je predstavila
odlomek iz pogovora v Pristavnikovi (po domae Jugovi)
hii med domaimi in partizani v asu NOB, ki je izraal
zaskrbljenost in pogum druine.
Vmes nam je nekajkrat ubrano zapel MePZ dr. Pavel
Turner iz Frama.
Nastopajoi in del ostalih udeleencev letonje

spominske slovesnosti v Gaju
MePZ dr. Pavel Turner je prireditev popestril z ubranim

petjem. V imenu svojcev se nam je za vso skrb, ki jo
izkazujemo spominu na rtve, zahvalil vitez Joe Jeraj iz
Ljubljane, pooblaeni minister za vzhodno Evropo.
Mentorica Nataa Maver-oba je z uenci pripravila

zgodovinski prizor
Spominska slovesnost 'Jugovo 2016'
Spominska slovesnost 'Jugovo' je letos potekala 25.

septembra, v prostoru Doma krajanov Rane.
Prireditev smo organizirali v tradicionalnem okvirju.
Organizacijo je letos prevzela KO ZB za vrednote NOB
Fram, v sodelovanju z Obino Rae-Fram s KS Fram. Tudi
letos so pri aktivnostih sodelovali predstavniki Obine
Hoe-Slivnica, KS Slivnica in OO ZB za vrednote NOB
Hoe-Slivnica, ki bo prihodnje leto nosilec te prireditve.
Spominske slovesnosti, ki je namenjena rtvam padlih
in poigu na Jugovi domaiji zaradi izdaje, se vsako
leto udelei tudi veliko pohodnikov iz KS Fram in KS
Slivnica. Organiziran je avtobusni prevoz iz Frama in
Slivnice, veliko udeleencev pa se pripelje tudi z osebnimi
avtomobili.
Pod vodstvom Dore Ovald pojejo uenci framske ole
41

Glavni govornik je bil dr. Marjan nidari, predsednik
ZB za vrednote NOB Maribor, ki je zelo podrobno
opisal takratne dogodke. Njegov govor nam bo sluil za
utrjevanje zgodovinskega spomina na dogodke iz vojnih
asov v Framu in okolici.
Tudi upan Obine Rae-Fram, Branko Ledinek,
je poudaril, da so takne proslave pomembne za
ohranjanje spomina na te krute dogodke in opozoril, da
so poizkusi spreminjanja zgodovine, kar se danes dogaja,
nesprejemljivi.
Podupanja Obine Hoe-Slivnica, Anita Arzenek, je
v svojem govoru med drugim pohvalila tudi sodelovanje
borevskih organizacij obeh obin, ki vlagata trud v
lajanje teav ostarelih udeleencev NOB in jim v
mejah mogoega posveata vsaj nekaj asa za obiske in
pogovore. Bila je tudi kritina do elit, ki danes zelo malo
ali ni ne naredijo za malega loveka.
Po konanem programu je delegacija, sestavljena iz
lanov ZB Fram in ZB Hoe-Slivnica, poloila venec
na spomenik rtvam in na spominsko ploo 'Jugove
domaije'.
Na dogodku je spregovorila naa lanica, Marija Petek

Verdev. Komemoracijo smo zakljuili z minuto molka za
vse mrtve.
Spominska slovesnost na Perkovem vrhu
30. oktobra 2016 smo se znova udeleili spominske

slovesnosti na Perkovem vrhu - pri spomeniku kurirske
postaje TV 13 S, kjer lovci LD Fram, martno in Hoe
organizirajo vsakoletno sreanje. Pridruili smo se jim
z naim praporjem in polaganjem venca. Marija Petek
Verdev je prizadevne organizatorje in vse ostale prisotne
lepo pozdravila in se jim zahvalila za vsakoletni trud
pri ohranjanju spominske tradicije ter za medsebojno
sodelovanje.
Ernest NAPAST,
predsednik KO ZB za vrednote NOB Fram
ROKOMETNI KLUB RAÊ

Po korakih do vedno vi{jih ciljev
Lep predboini pozdrav od rokometaev in rokometaic
Rokometnega kluba Rae!
V sezono 2016/2017 smo septembra vstopili s tremi
tekmovalnimi ekipami in tremi vadbenimi skupinami
mini rokometa, v katerih vadi malo manj kot 100 otrok.
Zdaj smo e globoko zakorakali v sezono, ki smo jo s
treningi prieli v zaetku avgusta.
Ekipe, s katerimi tekmujemo letos, so:
Delegaciji za poloitev vencev k spomeniku
Vse foto: Slavko Osebik
Veliko zaslug za uspeno izvedbo letonje spominske

slovesnosti pa ima Drutvo krajanov Rane, ki nam je
dalo na razpolago svoj prireditveni prostor, ga primerno
uredilo in poskrbelo za dobro razpoloenje.
Tako je prireditev, kljub spremembi lokacije, v vseh
pogledih dobro uspela. To lahko sklepamo tudi po
pohvalah in komentarjih prisotnih na tovarikem sreanju
po proslavi.
Stareji deki A (letnik 2002 in mlaji) so e skoraj na

polovici prvega dela dravnega prvenstva v skupini vzhod.
V predtekmovanju so v osmih krogih dosegli tiri zmage,
tri poraze ter en nedoloen izid. Igrali so z Ormoem,
Slovenj Gradcem, Velenjem, Ravnami, Libenau - Graz,
Celjem in Mariborom. Fantje odlino igrajo in se borijo
za prva tiri mesta, ki vodijo v polfinale. elimo jim vso
sreo.
Fantje trenirajo pod vodstvom Andreja Kuharja, pomaga
mu Klemen Hamerak.
Komemoraciji v Framu in Raah
28. oktobra 2016 so, pred centralnim spomenikom

rtvam 2. svetovne vojne na Framskem (v neposredni
bliini O Fram), uenci (pod vodstvom mentorice) tudi
tokrat pripravili zanimiv in bogat program. O dogodkih iz
asov NOB je spregovoril na lan, Zdravko Grafenauer.
Komemoracijo smo zakljuili s poloitvijo cvetja,
priigom svek in minuto molka za vse rtve.
Istega dne je potekala tudi spominska komemoracija
v Raah, pred centralnim spomenikom padlim (pred
O Rae). Tudi tam je bil program zgledno pripravljen,
prireditev s strani uencev pa zelo dobro obiskana.
42
Stareji deki A

Stareje deklice A (letnik 2002 in mlaje) so v sedmih
tekmah pet krat zmagala in dva krat izgubile. Igrale so z
naslednjimi ekipami: Branik Maribor, Celje, Krka - Novo
mesto, Velenje, Gorinica, Slovenj Gradec ter alec.
Tudi dekleta se borijo za prva tri mesta, ki vodijo v finale
dravnega prvenstva; do tedaj jih aka e 13 tekem.
Vadijo pod vodstvom Leje Klemeni.
Mlaje deklice A so letnik 2004 in mlaje ter nastopajo v skupini vzhod. V novembru so komaj zaele s
tekmovanjem. V letonji sezoni jih aka e 15 tekem. V
septembru se je ekipi pridruilo e nekaj novih deklet
letnika 2005 in 2006, ki sedaj pridno trenirajo, da bodo
lahko im prej igrala z ostalimi rokometaicami.
Dekleta vadijo pod vodstvom Leje Klemeni.
Stareje deklice A
Mlaje deklice A
Veseli nas, da postaja na klub iz leta v leto prepoznavneji. Skladno s tem se poveuje tevilo vadeih, predvsem v
najnijih starostnih skupinah. Prav slednje je e posebej spodbudno in vodstvo kluba navdihuje za strokovno nartovano
delo, ki dolgorono zagotavlja e opazneje rezultate na rokometnem podroju v Sloveniji in skladno s tem omogoa
obstoj kluba.
V klubu vadijo e tri ekipe mini rokometaev in rokometaic letnik 2007 in mlajih. Ve kot 30 jih je letos zaelo
trenirati na novo.
Mlaje deklice A in mini rokomet letnik 2007
Mini rokomet 2. in 3. razred
Seveda ste vabljeni tudi novi lani. Vsi, ki e ne veste, s im bi se ukvarjali, dobrodoli v RK Rae. Za zaetek vadbe
rokometa si zastavite tiri vpraanja: Zakaj? Zakaj ne? Zakaj ne jaz? Zakaj ne zdaj?
Zahvaljujemo se Obini Rae Fram za finanno in vso ostalo podporo pri naem delovanju..
Vse podatke o naem klubu, treningih in naih tekmah najdete na nai spletni strani: www.rokometniklub-race.si, za
deke pa e posebej na spletni strani: rokometni-racek.si. Prisotni smo tudi na Facebooku. Pridite nas kaj pogledat, ne
bo vam al.
Vsem naim portnikom in njihovim starem, pa tudi vsem drugim obankam in obanom, voimo vesel in prijeten
boi v krogu njihovih najdrajih ter sreno in zdravo 2017.
Naj se v novem letu vam izpolnijo vse sanje ...In e morda ste pozabili nanje, ne obupajte in se vrnite vanje.
Velik portni pozdrav!
Alenka RINER - IBILA

43

PLANINSKO DRUTVO FRAM
Na dravnem tekmovanju MIG petina ekip iz PD Fram
Tekmovanje Mladina in gore je velik projekt, ki ga e
od leta 1989 vsako leto pripravlja Mladinska komisija
Planinske zveze Slovenije, ob sodelovanju in pomoi
planinskih drutev in osnovnih ol, ki so domaini
tekmovanja. Tudi nae planinsko drutvo je bilo (v
sodelovanju z O Hoe) gostitelj tekmovanja leta 1994
in (v sodelovanju z O Fram) leta 1999, leta 2015 pa smo
bili v Framu gostitelji 27. regijskega tekmovanja. Nae
ekipe so v preteklih letih dosegale odline uvrstitve, saj
so dosegle dve zmagi, tri druga in dve tretji mesti na
dravnem tekmovanju.
To tekmovanje je namenjeno druenju lanov planinskih skupin iz vse Slovenije ter spoznavanju posameznih vsebinskih delov gornitva. Tekmujejo lahko
osnovnoolci od 6. do 9. razreda. Tekmovanje je ekipno.
Ekipo sestavljajo tirje uenci. Ekipe se med seboj
pomerijo v znanju iz snovi Planinske ole - najprej
na regijskem tekmovanju, tretjina najboljih ekip pa
se uvrsti na dravno tekmovanje. Vsako leto pa je na
dravno tekmovanje uvrena tudi dodatna tema, ki se
dotika katere izmed tem gornitva in jo pripravi gostitelj
tekmovanja, torej matino planinsko drutvo.
e primerjamo tekmovanje Mladina in gore z ostalimi
olskimi tekmovanje, lahko vidimo, da to tekmovanje
zahteva od otrok zelo iroko znanje in razgledanost.
Poznati morajo vsebine Planinske ole, ki je razdeljena
na kar 17 tem. Spremljati morajo tudi aktualne dogodke
na podroju planinstva ter seveda vse spremembe in
novosti, ki so tudi v planinstvu zelo pogoste. Predvsem pa
ni dovolj, da se o teh stvareh samo uijo. e hoejo biti
uspeni, morajo zagotovo sodelovati pri delu planinske
skupine na oli, v drutvu, se udeleevati planinskih
taborov, pohodov ali pa hoditi v gore s stari. Gore morajo
vsekakor blie poznati, ne samo na slikah iz knjig ali
televizije. Pri pripravah ekipe je zelo dobrodola, e e ne
nujna, pomo vodnikov drutva, zdravstvenih delavcev,
gorskih reevalcev ipd., ki svoja podroja najbolje poznajo
in spremljajo tudi novosti. Takni gostje navsezadnje
popestrijo tudi same priprave in so za otroke zanimivi.
Resno delo takoj postane zanimiveje in zabavneje.
Po zakljuku 28. regijskega tekmovanja Mladina in
gore, ki je potekalo 12. novembra 2016 v Griah, imamo
v drutvu ponovno razlog za veliko veselje. Izmed 21
sodelujoih ekip se jih je 8 uvrstilo na dravno tekmovanje,
kjer se bo pomerilo 20 najboljih ekip iz vse Slovenije, od
tega pa bodo kar tiri ekipe naega planinskega drutva.
Nae ekipe so dosegle naslednje uvrstitve:
2. mesto: ekipa Hoki abuhi, O Hoe: uenci Urban
Frange, Mitja Gaji, Martin Pregl, Ema
Rauter; mentorica Vlasta Bobovnik.
3. mesto: ekipa Gojzarki, O Fram: uenci Martin
Buruli, Katarin Klau, Toma Klau, Brina
Osonkar; mentor Tadej Strnad.
44
Ekipa Gojzarki z mentorjem
4. mesto: ekipa Zlata rezerva, O Toneta ufarja

Maribor: uenci Eva Hartman, Jan Ozvaldi,
Tine Ozvaldi, Alja Pobernik; mentor Matja
Hartman.
5. mesto: ekipa Rake, O Rae: uenci Benjamin Benc,
Lovro Kapel, Neja Prelonik, Ema Selikar;
mentorica Martina Kova (fotografija na strani
21 - prispevek O Rae; op. ured.)
Ema Selikar med plezanjem v Griah
Na dravno tekmovanje se ni uspelo uvrstiti le ekipi iz

Star, ki je dosegla 15. mesto.
Seveda se je vse zaelo e veliko prej, na planinskem
taboru v mesecu juliju, ko so nai tekmovalci pridobivali
praktino znanje in izkunje v gorah. V septembru smo za
tekmovanje prijavili pet naih ekip. Po predelanih temah
iz Planinske ole smo imeli 21. in 22. oktobra skupne
priprave v domu COD Planinka na Pohorju, kjer smo
(ob pomoi mentorjev in vodnikov PD Fram) predelali
nekatere teme.

ÊBELARSKO DRUTVO RAÊ
Jesensko dogajanje v
na{em dru{tvu
ebele nas spremljajo vse ivljenje in so ambasadorke
istega okolja.
Priprave na Pohorju - teoretini del
Za otroke so simbol pridnosti, varnosti in skrbi za

zdravo prehrano. ebele pred panjem in dogajanje v njem
je treba skrbno spremljati, pravoasno zaznati spremembe
in po potrebi ustrezno ukrepati. To lahko pone le
izobraen, izkuen in odgovoren ebelar, tudi ob pomoi
stroke, ki nam jo nudi ZS.
Priprave na Pohorju - orientacija
Letos je priprave popestril e alpinist, Duan Rauter.

Kasneje pa je na posameznih olah sledilo e 'zadnje
piljenje forme'. Oitno smo formo in znanje naih ekip
dobro nartovali in sedaj vsi nestrpno priakujemo
dravno tekmovanje, ki bo potekalo 21. januarja 2017 v
Idriji. O rezultatih vas bomo seveda ponovno obvestili,
do takrat pa bomo pridno izpopolnjevali planinsko znanje
in veine.
Joe BOBOVNIK
Le nekaj vroinih decembrskih dni

je e do boia in novega leta.
V tem asu si vsak le najbolje obeta,
in vse, kar je dobrega, drugim eli.
Naj v vas bo svetloba boine noi,
v prihodnost pa naj bo le srea zajeta!
Vesel boi in sreno 2017
vam eli
PGD Sp. in Zg. Gorica
Ekskurzija s pobratenim D iz Nove Gorice
V nedeljo, 2. 10. 2016, smo organizirali ekskurzijo

s pobratenim ebelarskim drutvom iz Nove Gorice.
Dobili smo se v Vitanju, kjer smo si ogledali KSEVT razstavo, posveeno pionirju vesoljskih poletov, Hermanu
Potoniku, ki se je rodil v teh krajih. V Slovenskih
Konjicah smo obiskali ebelarstvo vikart; gospodarijo
s 300 ebeljimi druinami na prevoznih enotah po celi
Sloveniji. Imajo trgovino, urejeno toilnico, hladilnico
ipd. Bili smo lepo sprejeti. ebelarijo e tri generacije
in zelo zanimivo je bilo posluati o njihovih dosekih na
tem podroju. Pot smo nadaljevali v iko kartuzijo, kjer
smo si z vodiko ogledali vse tamkajnje zanimivosti.
Zakljuili smo na kosilu v Gostilni Kidri, pri dvojicah v
Kriei vasi ob Studenicah.
Strokovna ekskurzija v Prekmurje
21. 10. 2016 je ZDM priredila strokovno ekskurzijo

v Prekmurje. Obiskali smo ebelarstvo tefana emeta,
ki se ukvarja z apiterapijo. Pot smo nadaljevali do Svete
Trojice, kjer smo si pogledali kapelico in razgledni stolp
vinarjev, visok 58 m - do vrha smo lahko li po stopnicah
ali pa z dvigalom. Razgled, al, ni bil najbolji, saj je bilo
oblano. Obiskali smo e ebelarja Joeta Kolaria pri Sv.
Ani, si ogledali vrt medovitih rastlin, lahko pa smo tudi
kaj kupili. Zakljuili smo na Turistini kmetiji Roengrunt
pri Miheliu.
10. obletnica slovenskega medenega zajtrka
V petek, 18. 11. 2016, je bil v vseh osnovnih olah

in vrtcih praznik - 10. obletnica slovenskega medenega
zajtrka.
45

lovalo sedem izbrancev iz Slovenije, od tega kar trije
lani (debitanti na EP) DBV TO TE Rae.
Urban Muri ter Nik Bran sta nastopala v kategoriji
ekipno borbe jiyu ippon kumite, kjer sta skupaj z kolegom
iz KK Mislinje osvojila fantastino 3. mesto.
ebelarji smo obiskali vse tiri osnovne ole in vrtce

(Rae, Fram, Marjeta, Stare; na posnetku utrinek iz
enote vrtca v Raah), otrokom podelili zgibanke, se z
njimi pogovorili o pomenu zdravega zajtrka, nazadnje pa
prisluhnili glasovom tevilnih otrok, ki so zapeli Slakovo
pesem 'ebelar' - ob istem asu, a vsak v svojem kraju.
Mentorji so prejeli zahvale za izvedbo projekta.
V jesensko-zimskih mesecih asu je obvezno pregledati
ebele v panjih, jim pravoasno dati ustrezno zdravilo,
jih toplotno zaititi, obasno pa posluati njihov epet.
ebelarji se v tem asu udeleujemo razlinih predavanj,
prebiramo literaturo in uivamo ob medenih pridelkih.
Naj med!
Franc HERGAN
Urban Muri (desno); jiyu kumite
Kljub izjemni konkurenci in fizini premoi se ekipa ni

predala in je vztrajala vse do kolajne.
DBV TO-TE RAÊ

Znova z medaljami na
evropskem prvenstvu
V Drutvu borilnih vein TO TE Rae smo v drugem
delu sezone intenzivno usmerjali treninge za nastope
na Evropskem prvenstvu v tradicionalnem Fudokan
karateju. Prvenstvo je potekalo na Poljskem, od 13. - 16.
10. 2016, v prelepem mestu Krakow (v areni Tauron), kjer
je nastopalo kar 3200 tekmovalcev.
Ekipa na stopnikah
Kolajna
Izbranci naega drutva so zastopali barve Slovenije za

reprezentanco Fudokan Slovenije, ki je na mednarodnih
tekmovanjih zadnje desetletje zagotovo najuspeneja
predstavnica karateja v Sloveniji. Na prvenstvu je sode46
Mihaela Jerini je nastopala v kategorij borb jiyu ippon

kumite med starejimi deklicami in pokazala izjemne
predstave. Tekmovanje je zakljuila v etrtfinalu, kjer
je izgubila proti novi evropski prvakinji. Konala je na
odlinem 5. mestu.

Ljubinko Jerini - vodja logistike Fudokan Slovenije in
Marjan Muri - motivator v naem drutvu in v Fudokan
Slovenije.
V mesecu novembru so se lani drutva TO TE Rae
udeleili strokovnega seminarja v Fudokan karateju, ki je
potekal v Biljah pri Novi Gorici. Seminar je vodil Soke
Prof. dr. Ilija Jorga 10. dan, ki je Slovenijo obiskal po
25 letih - na pobudo zveze Fudokan karateja Slovenije.
Seminar je potekal kar tri dni. Tematika treningov je
zajemala teme zdravega naina izvajanja tehnik, tehnike
efikasnih zakljukov (Todome waza - smrtni udarci),
prepoznavanja ivnih tok na telesu ipd. Drutvo borilnih
vein TO TE Rae je kot glavni organizator, skupaj
s Fudokan Slovenije, poskrbelo za izjemen dogodek.
Tudi po odzivih sode smo lahko upravieno ponosni na
celotno organizacijo.
Obina Rae-Fram, Grajski trg 14, 2327 Rae - Tel.: 02/609 60 10, fax: 02 609 60 18
E-mail: info@race-fram.si, spletna stran: www.race-fram.si
Mihaela Jerini (desno) v akciji
Ekipo sta iz naega drutva (poleg mene, ki sem bil

v vlogi predsednika in organizatorja) spremljala e
Udeleenci seminarja v Novi Gorici
V mesecu decembru (8. 12. 2016) so pred nami izpiti za pasove. Sledila bo zakljuna prireditev, kjer bomo
najuspenejim podelili priznanja za doseke v letonji sezoni.
portni pozdrav OSS!
Aljoa LIPAVC
Obina Rae-Fram
OBINA
RAE - FRAM
Grajski trg 14
2327 RAE
tel.: 02 / 609-60-10
fax.: 02 / 609-60-18
www.race-fram.si
info@race-fram.si
voscilnica
2017 15x10_IZBOR.indd
elimoRace
vamFram
prijetno
branje!
14.11.16 15:43
47

KULTURNO DRUTVO RAÊ
Ljudska skupina Ta{~ica uresni~ila leto{nje plane
Z letonjimi nastopi smo zaeli v gradu Rae, ko
smo zapeli v spomin Francetu Preernu in v poastitev
slovenskega kulturnega praznika. e istega meseca,
natanneje 26. februarja, smo se odzvali povabilu Javnega
sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, ki je
priredil sreanje pevcev in godcev ljudskih vi z naslovom
'Nocoj je en lep veer'. Nadaljevali smo v Lenartu, pri
ljudskih pevkah DU Lenart, na njihovem koncertu 'S
pesmijo in glasbo ob dnevu ena'. V marcu smo se v
Mariboru udeleili prireditve 'Cvetna sobota naj zaivi'.
Lep nastop smo izvedli tudi v Stopercah, pri pevski skupini
'Faloti KD'. Z velikim veseljem smo 28. maja 2016
zapeli na 'Svibanjski noi' na Hrvakem; prireditev je bila
lepa, druenje pa se je nadaljevalo e dolgo potem, ko se
je zakljuil uradni del. Prijeten obutek je, ker nas Hrvati
vedno neizmerno lepo sprejmejo, namenijo dolge aplavze,
deleni smo prijaznosti, pozornosti in pohval. Konec
maja smo zapeli tudi v Korenjaku, na prireditvi 'Obmejno
sreanje Slovencev in Hrvatov', kjer je na nastop spremljala
in ga pohvalila tudi poslanka Ljudmila Novak.
lani ljudske skupine Taica z Ljudmilo Novak,

predsednico NSi in lanico slovenskega parlamenta
Na zaetku junija smo v Beli dvorani gradu Rae

snemali oddajo RTV Maribor - Radijska delavnica
znancev, z delovnim naslovom '50 let skupnega ivljenja'.
Voditelj Tone Petelinek je na ta prijazen megaherni
nain elel poastiti pet desetletij mojega in moevega
skupnega ivljenja. V oddaji so, poleg pevcev Taica,
sodelovali e Branko Ledinek - upan Obine Rae
- Fram, Feliks in Vera Lorbek iz Avstralije - slovenska
rojaka in binkotna pastorja, Elena Shakurova iz Rusije,
sedaj ivea v Mariboru - predsednica Kranske zveze
balkansko-ruskega prijateljstva ter Tone Petelinek.
48
Ljudski pevci Taica smo posneli zgoenko 'Naih

deset let', kajti prav toliko asa e prepevamo pod tem
imenom ter doma in na tujem irimo slovensko ljudsko
izroilo. Za nas, pevce, je ta dogodek zelo pomemben,
zato sem mu namenila tudi pesem, ki v rimah govori o nas
ter o naih doivetjih pri slovenskih rojakih in zamejcih.
Ob nai okrogli obletnici pa smo ljudski pevci Taica,
ki delujemo v sklopu KUD Rae, izdali tudi zbornik
'Skupina Taica 2006 - 2016', ki je lu sveta zagledal ob
finanni podpori Obine Rae-Fram.
e se ozremo na minulo desetletje naega delovanja in
nastopanja, ugotovimo, da smo ve kot 300 krat stali na
razlinih odrih, kjer smo vselej s ponosom zapeli nao lepo
slovensko ljudsko pesem, ki je ljudem pomagala iveti in
preiveti viharje asa, hkrati pa ohraniti svojo pristnost
in prvinskost. Ko spoznavamo in pojemo stara besedila,
preproste melodije in jim dajemo okvir zdajnjega asa,
ki ga vsak doivlja po svoje, se e toliko bolj zavedamo,
kaken boji dar je naa domovina in kako bogato ljudsko
izroilo naih prednikov premore. Z veliko gotovostjo
lahko reem, da so to zautili tudi zamejci in nai dragi
rojaki iz devetih drav, kjer smo gostovali in jim tja, kjer
ivijo sedaj, s pesmijo ponesli koek domovine. Tako smo
z velikim veseljem sprejeli tudi povabilo na 26. obletnico
slovenskega drutva zamejcev v madarski prestolnici.
Ko smo 1. oktobra 2016 prispeli v Budimpeto, sta nas
priakali Agota Kallay in prof. Irena Pavli; prva je
predsednica, druga pa astna predsednica navedenega
drutva. Na slovesnosti, ki je potekala na tamkajnjem
Veleposlanitvu RS, so nas pozdravili dr. Ferenc Suto lan madarske vlade, Igor Race - predsednik slovenskega
drutva Triglav in Peter Kondor - predsednik slovenske
samouprave XI. okraja v Budimpeti.
Na program smo lepo izvedli in bili deleni laskavih
pohval. Sledila je bogata pogostitev, v druabnem delu
pa smo spletli tudi prijateljske vezi. Naslednje jutro so
nas prijazni gostitelji peljali na ogled nekaterih njihovih
znamenitosti. Ogledali smo si Margitin otok (Sziget) s
Kuppelo, ki so jo gradili v obdobju let 1820 - 1822; v njej
je studenec, ki se imenuje 'bog vode' (Neptun) in se zavrti
v 24 urah v smeri sonca. Videli smo vodomet - fontano, ki
ob glasbi brizga vodo tudi do 30 m visoko. Bilo je lepo.
e pred zakljukom oktobra smo izvedli krasen jubilejni
mednarodni koncert z nekaj manj kot sto nastopajoimi
pevci in godci iz Slovenije in Hrvake. Program sta
povezovala domain Renato Petek in Tone Petelinek radijski novinar, znan predvsem po vodenju priljubljene
Radijske delavnice znancev.

Kot dopolnitev predhodnega prispevka (in predvsem zaradi zapisa v jeziku porabskih Slovencev, ki ga imamo
monost brati le redko) objavljamo lanek iz asopisa PORABJE - asopisa Slovencev na Madarskem
(Monoter, 13. 10. 2016; leto XXVI, t. 41)
Kot ste se lahko ob branju prepriali tudi

sami, je bilo leto 2016, ki ga zapuamo, za
nao pevsko skupino zelo pestro, vsebinsko
bogato in lepo.
Vsi pevci Taica (Silva Fale, Edita
Peruh, Monika Ducman Peruh, Stanko
Vake in Majda Vake) smo prejeli priznanja
Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti srebrne Maroltove znake (za 10 let skupine)
in srebrne oz. zlate astne Gallusove znake;
med prejemniki slednje sem tudi avtorica tega
prispevka, ki pojem najdlje izmed lanov nae
skupine - e polnih 59 let.
Zelo ponosni smo tudi na priznanje,
ki ga je skupini ljudskih pevcev Taica
podelila Kranska zveza balkansko-ruskega
prijateljstva, v njenem imenu pa tamkajnja
predsednica, Elena Shakurova, ki prihaja iz
Krasnojarska v Sibiriji.
Obini Rae-Fram in vsem, ki ste nam
kakorkoli pomagali in sodelovali pri izvedbi
naih prireditev in gostovanj, bodisi kot
povezovalci naih koncertov ali donatorji,
najlepa hvala!
Vsem obanom in obankam, predvsem
ljubiteljem slovenske ljudske pesmi, elimo
vesele boine in novoletne praznike ter veliko
zdravja in osebne sree v letu 2017.
Majda VAKE, vodja ljudske pevske
skupine 'Taica'
49

Iz gledali{kega koti~ka
Simona Napast je prinesla e eno nagrado nai gledaliki skupini
17. novembra 2016 smo se e deseti zbrali na dnevih
kulturnih drutev. Letonji program je bil v znamenju
kulturnih drutev, ki delujejo okrog Pohorja, zato so ga
organizatorji poimenovali po Partljievi novi knjigi Nebesa pod Pohorjem.
V programu so sodelovali predstavniki KD Pekre Limbu, KUD tudent, KUD Pota, pevski zbor Hoe,
folklorna skupina iz Hotinje vasi, Zinka Iskra s frajtonarico
in Zale iz Frama.
Zale na dnevih kulturnih drutev 2016
Med programom so se vrstila podeljevanja priznanj

najbolj zaslunim: lanica nae gledalike skupine,
Simona Napast, je bila nagrajena za vlogo Sarke v rni
komediji alujoi ostali.
Pestra koncertna dogajanja
O letonjih zadnjih abonmajskih koncertih
Na 4. abonmajskem koncertu Grad Rae, ki je bil na

sporedu 16. 10. 2016, se je obinstvu predstavil trio
Reviere - zmagovalke iz Pariza.
Na tem koncertu nas jeklavirski trio popeljal v
vsebinsko bogato in virtuozno glasbo F. Mendelssohna,
J. Brahmsa, J. Haydna, J. Suka in U. Rojka, ki so vsak na
svoj nain dosegli idealno zvono sobivanje treh razlinih
solistinih glasbil, ko vsako s svojo zvono posebnostjo,
zlito v skupno igro, obasno dajejo vtis mnogo veje
zasedbe.
Ansambel je privabil polno Belo dvorano poslualcev,
ki so bili deleni odline igre mladih glasbenic. Izvajalke
Tanja in - klavir, Mojca Jerman - violina in Katarina
Leskovar - violonelo so navduile z muzikalnostjo in
mladostno energijo. Izkazale so dinamino pretanjenost
(le obasno je klavir kot dinamino superioren instrument
'pokrival' godali, kar se neredko dogaja pri podobnih
zasedbah v nai relativno majhni dvorani). Navduena
publika je bila delena e dodatka. Koncert je posnela
RTV Slovenija in je bil predvajan na programu ARS (17.
novembra 2016).
Po koncertu je e sledilo prijetno druenje s poslualci
in izvajalci, za kar je poskrbela tudi kmetija Pleko iz
Podove.
Drago Koletnik je prejel priznanje za vlogo starega

Mahona v igri Vraji fant iz zahodne strani, Ivo Jurii
in Sreko Jeovnik za nesebino in uspeno dolgoletno
delo v pihalnem orkestru KUD Pota, zasluna astna
lana JSKD pa sta letos postala Tone Partlji in Rade
Bakraevi.
Simona Napast je v tragikomini vlogi od zaetka do
konca igre gradila vzduje Nuieve komedije, njen lik
je bil razvit s suvereno dro in odraanjem raznolikih
ustvenih nabojev.
Izvajalke koncerta - klavirski trio Reverie z

uenci O Fram ter mentorico glasbe, Doro Ovald
V drubi nae nagrajenke (desno), foto: Slavko Rajh
Bil je pester veer z bogatim kulturnim pevsko-plesnim

zalogajem, ki pa se bo z enakim programom v januarju
2017 odvil tudi v DTV Partizan v Framu, zato vljudno
vabljeni v ponovljena 'nebesa'.
Melita LAI
50
Druenje ob dobrotah kmetije Pleko iz Podove

Foto: Tadeja Pleko

5. abonmajski koncert, ki smo mu prisluhnili 17. 11.
2016, je ponudil vpogled v skrivnosten dih nae kulturne
dediine. 'Trubadurka' Ljoba Jene, ki jo je spremljal
Domen Marini na starih godalih, sta skozi svoj glasben
nastop odkrila neznano lepoto in sporoilnost nae ljudske
pripovedne pesmi.
Zvoni svet in svet zgodb kulturne dediine vsakega
naroda - velikega ali majhnega - je originalen in enkraten v
svojem prostoru in kot tak neprecenljiv. Je kot del ali delek
udovitega svetovnega kulturnega mozaika. e manjka v
tej lepoti kamen ali kamenek, mozaik ni ve popoln.
Na slovenski del tega mozaika je neponovljiv in
dragocen. e se ga ne zavedamo, nimamo korenin in nas
'vsak veter' po mili volji nosi naokoli. V nai ljudski pesmi
so kodirane tudi pretekle civilizacije, ki smo jih sreevali
na nai zgodovinski poti. Delka tega smo bili deleni na
omenjenem koncertu.
Zakljuni koncert naega letonjega abonmaja je bil,
glede na programsko naravnanost, nekaj posebnega.
Sliali smo 21 starih pozabljenih ljudskih balad in drugih
pesmi, ki so pred stoletji ivele med naimi ljudmi in nam
ohranjale narodno bit. V doivetem podajanju nam jih je
arala pevka Ljoba Jene v narejih, ki jih komaj kaj e
malce razumemo; tako se nam je na sedanji jezik skozi as
spremenil. Ta originalna besedila v prav taknih melodijah
ustvarjajo neko skrivnostno stanje in so kot magnet za
nao radovednost in udenje arhainosti. Izvedbam, ki so
trajale skoraj uro in tri etrt (ve kot na naih obiajnih
koncertih), je publika izjemno zbrano sledila, k temu pa je
pripomogel tudi sam ambient prireditve (razstava orhidej
in njihovih fotografij v dvorani).
Domen Marini, na najbolji poznavalec in interpret
stare glasbe na tem srednjeevropskem prostoru, je s tremi
godali (predhodniki violonela), ki so bila 'v modi' pred
stoletji, lahtno dopolnjeval izvedbe Ljobe Jene ter
predstavil tudi tri samostojne skladbe za ta glasbila.
Koncert je posnela RTV Slovenija.
Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam na kakren koli

nain pomagali, da smo koncertni abonma 2016, katerega
umetniki vodja je bil Vito uraj, nadvse uspeno
pripeljali do konca.
Kozjereja in sirarstvo Freer iz Kopivnika se predstavi;

v preddverju Bele dvorane foto: Andrej Freer
Jesenski koncert Vokalnih skupin A cappella,

Fantje na vasi in Komornega Zbora krjanek
KUD Rae
V cerkvi sv. Joefa Delavca v Raah so skupine, katerih

zborovodja sem, 26. 11. 2016 izvedle skupen koncert 16
pesmi in skladb, ki programsko izvirajo iz nae kulturne
dediine.
VS A cappella
VS Fantje na vasi
Umetnika Ljoba Jene in Domen Marini z zanimivimi starimi glasbili
Po koncertu so med prijetnim druenjem ponudili in

predstavili dobrote predstavniki Kozjereje in sirarstva
Freer iz Kopivnika, vino pa je priskrbela druina uteri
iz Ra.
Komorni zbor krjanek

Vse foto brez navedbe avtorja: Eva Mustafa
51

Vabilo na novoletni koncert (8. 1. 2017)
Vljudno vas vabimo na novoletni koncert, ki bo v nedeljo, 8. januarja 2017, ob 18.00 uri v Beli dvorani gradu Rae;
to bo obenem tudi 1. abonmajski koncert koncertnega cikla Grad Rae 2017, o katerem nekaj ve informacij sledi v
nadaljevanju.
V letu 2017 se obeta 6. ciklus koncertov Koncertnega abonmaja Grad Rae
V sklopu naega 6. abonmajskega ciklusa Grad Rae se bodo predstavile umetnice in umetniki, ki e krojijo slovensko
poustvarjalno sceno. Nekateri so e iskani interpreti v tujini. Njihovi sporedi bodo bogatili ne le nivo letonjega, temve
v skupku obogatili tudi raven prejnjih ciklusov.
Na vsakem koncertu bo tudi slovensko delo, saj si slovenski skladatelji (posebej mlaja generacija) samozavestno
in kvalitetno utrjujejo pot na evropski in svetovni glasbeni oder. Tudi prisotnost v naem abonmaju jim bo v oporo na
njihovi uspeni poti.
Lansko po-koncertno druenje, ko so nai simpatizerji iz obine Rae Fram pripravili e nekaj 'za telo' (kulinarine
pogostitve), se je izkazalo kot uspeno, zato bomo to prijetnost ohranili tudi v prihajajoem letu.
Umetniki vodja abonmaja, ki ga na kratko predstavljamo v nadaljevanju, jeVito uraj.
- 1. koncert (8. 1. 2017):

Kvartet klarinetov - Alja Kalin Kante, Julija Vrabec, David Gregorc in Martina Strasser.
Program:Georg Friedrich Hndel,Gyulai Gaal Janos,rt Sojar Voglar,Raymond Decan, Tommaso Albinoni,
Kurt Weill, Astor Piazzolla in Harry Stalpers;
- 2. koncert (22. 1. 2017):

Bernarda Bobro - sopran, Tina erdin - harfa;V francoskem duhu;
Dell'Acqua, Gabriel Faure, Ivo Petri, Claude Debussy, Carlos Salzedo ter Maurice Ravel;
- 3. koncert (19. 3. 2017):

Kvartet Disonance: Janez Podlesek - violina, Matja Porovne - violina, Oliver Dizdarevi - viola in Klemen
Hvala - violonelo.
Program: Nina enk, Vitouraj, Lojze Lebi ter W. A. Mozart;
- 4. koncert (21. 5. 2017):

Miha Haas - klavir, Matej Haas - violina; Brata Haas muzicirata;
Program:A. Schnittke, L. v. Beethoven, F. Schubert ter M. Ravel;
- 5. koncert (15. 10. 2017):

Luka Juhart - akordeon, Botjan Gomba - klarinet; V slovenskem stilu;
Program: Milko Lazar, iga Stani, Luka Juhart, Bojana alji Podeva in UroRojko.
Koncertni cikel abonma Grad Rae podpirata Ministrstvo za kulturo RS in Obina Rae-Fram.
Vsem naim cenjenim poslualcem in bralcem elimo prijetne boine praznike in zdravja v letu 2017!
Tone URAJ
Naj se vas v prihajajo~em novem letu dotaknejo le najlep{e besede,

vas obi{~ejo in se v o~eh zrcalijo najbolj iskrivi trenutki ter
vas iz dneva v dan spremljajo najprijaznej{e zgodbe ìvljenja!
Lep adventni ~as, mirne in prijetne boì~ne praznike ter sre~no 2017!
KS Ra~e in KS Fram
52
ZDRAVJE - NAE NAJVE^JE BOGASTVO

Pred nami je zima - obdobje, ko mnogi e veliko ve asa kot sicer predijo v foteljih, na kavih, ob televizorjih in
raunalnikih, gibanje pa omejijo zgolj na najnujneje in se, skratka, fizino polenijo. In to se rado mauje. Neredko
prav na nain, da se 'oglasi' ter na svoj obstoj in pomen opozori hrbtenica. Zato se nam zdi e kako prav, koristno in
dobrodolo, da tokratno rubriko o zdravju posvetimo boleinam v kriu, ki mnogim niso neznanka, kljub temu pa v praksi,
ko nas obiejo, pogosto ne vemo, kako se z njimi najuinkoviteje spopasti. (Urednitvo)
Bole~ina v kriu
Boleina v kriu je ena najpogostejih in najbolj
razirjenih zdravstvenih teav sodobnega asa. Povezana
je tudi z visokimi direktnimi in nedirektnimi stroki po
vsem svetu. 15 - 20 % prebivalstva v vsakem trenutku
boleha za boleino v kriu.
Najpogosteje se tovrstna boleina pojavlja med 35.
in 55. letom starosti. V Sloveniji je boleina v kriu
najpogosteji razlog za bolniko odsotnost z dela pri
populaciji, mlaji od 45 let, drugi najpogosteji razlog
za obisk pri zdravniku, tretji najpogosteji razlog za
operativno zdravljenje nasploh in peti najpogosteji
razlog za hospitalizacijo. Kljub veliki razirjenosti je
kronino boleino v kriu e vedno zelo teko zdraviti
(Turk, 1999).
Hrbtenica je centralni del skeleta in je sestavljena iz 33
ali 34 vretenc, ki se med seboj razlikujejo in povezano
potekajo od baze lobanje do medenice. Ledveno hrbtenico
sestavlja pet vretenc in medvretennih ploic (diskusov).
Medvretenne ploice delujejo kot blailci in skupaj s
parnima fasetnima sklepoma tvorijo trisklepni kompleks
med sosednjima vretencema. Najbolj obremenjen del
hrbtenice predstavlja prehod med zadnjim ledvenim
vretencem in krinico (Nassib, 2013).
nekatere discipline pri atletiki) in nosenost. Drugi moni

vzroki za pojav kronine boleine v kriu so tudi telesna
nedejavnost, ki je kriva za oslabelost obhrbteninih in
trebunih miic ter opravljanje ponavljajoih se, enolinih
del v prisiljenem telesnem poloaju, ki zahtevajo statino
miino delo in neprestano uporabo istih miino-kostnih
struktur (Turk, 1999).
VZROKI ZA BOLEINO V KRIU
Vzrokov za boleino v kriu je veliko. Le 10 % ljudi
ima specifino boleino v kriu. Pri tej skupini ljudi vzrok
boleine tono poznamo (fraktura, tumor, Mb, Bechterew
ipd.). 90 % ljudi pa ima nespecifino boleino v kriu,
za katero teje prepoznamo vzrok. Monosti je ve:
fasetni sklep, medvretenna ploica, iritacija dure mater,
kompresija spinalne ivne poti, ledvena nestabilnost
(spondilolisteza), ligmanti ali pa prenesena boleina iz
drugih notranjih organov, ki so v bliini hrbtenice (npr.
ginekoloke, uroloke in gastroenteroloke bolezni) (de
Brujin, 2002).
ZDRAVLJENJE
tudije potrjujejo, da je akutna boleina v kriu benigna
in samoozdravljiva v 90 % v estih tednih. Terapija
boleine v kriu je v 95 % konzervativna, delimo jo na
farmakoloko in nefarmakoloko. Najvekrat uporabljen
konzervativni nain zdravljenja nespecifine kronine
boleine v kriu je telesna vadba. Ta je lahko za hrbtenico
pod nadzorom fizioterapevta individualna ali skupinska,
na suhem ali v vodi ali s pomojo naprav ter vkljuuje
razline vrste vaj, npr. aerobne, fleksijske, ekstenzijske,
raztezne, stabilizacijske, za izboljanje ravnoteja in
koordinacije ter vaje za krepitev (Nassib, 2013).
V nadaljevanju bom opisala tiri osnovne vaje za
krepitev globokih stabilizatorjev trupa. Pomembno je, da
vaje izvajamo vsak dan, vsako po 10 do 15 ponovitev.
Vaja 1: Labod - na trebuhu
DEJAVNIKI TVEGANJA ZA NASTANEK BOLEINE V HRBTENICI

Dejavniki tveganja na delovnem mestu, ki pripomorejo
k nastanku boleine v kriu, so ponavljajoe se sklanjanje,
rotacijske obremenitve ledvene hrbtenice, dvigovanje
bremen in dalj asa trajajoe prisilne dre, predvsem ob
nagibu naprej. Med razline psihosocialne dejavnike, ki
poveujejo tveganje za nastanek boleine v kriu, sodijo
ustvena napetost, nezadovoljstvo z delovnim mestom in
po nekaterih podatkih tudi nizka stopnja izobrazbe. Zelo
pomembna dejavnika tveganja za nastanek lumbalgije
sta anksioznost in depresija. Veje tveganje predstavljajo
tudi nekateri porti (gimnastika, dvigovanje utei,
Najprej pritegnemo popek proti hrbtenici in stisnemo

miice medeninega dna, kot da hoemo zadrati curek
urina, nato naredimo dvig trupa do boleine. Pritegnemo
lopatice skupaj in potisnemo ramena stran od ues.
53

Vaja 2: Diagonale - na trebuhu

urina, nato naredimo dvig trupa do boleine ter dvig leve
roke in desne noge. Vaja se dela izmenjaje. Pogled je
usmerjen proti tlom.
Vaja 3: Mali most
Vaja 4: Kri - kra
Vse foto: Eva Mustafa

urina, nato dvignemo desno nogo do navpinega in z levo
roko pritisnemo ob nogo ter poloaj zadrimo (tejemo do
5). Glava ostane na blazini. Vajo delamo izmenjaje.
Gibanje je ivljenje in ivljenje je gibanje! Imejte radi
svoje telo in ga spotujte. Gibajte se vsaj vsak drugi dan
po najmanj pol ure.
Stopala so cela na tleh, vkljuno s prsti. Roke so ob telesu

in dlani obrnjene navzgor proti stropu. Popek pritegnemo
proti hrbtenici in stisnemo miice medeninega dna, kot
da hoemo zadrati curek urina, nato sledi dvig medenice
in trupa do boleine. Dvignemo vsako vretence posebej.
Za vsa dodatna vpraanja smo vam na voljo v Vivagib,

zasebni fizioterapiji d.o.o., Gozdna ulica 24, Rae, tel. t.:
02/609-7381, 040/799-733, e-mail: vivagib@gmail.com.
Najdete nas tudi na spletu - https://www.vivagib.si ali
na facebooku.
Pripravila:
Alenka DAJMAN, univ. dipl. in. zoot.,
dipl. fiziot., terapevtka ortopedske medicine in
manualne terapije
Kako pravilno pripraviti prispevke za Novice?

Prosimo vas, da pri pripravi in posredovanju prispevkov za Novice dosledno upotevate naslednje usmeritve:
prispevki naj bodo vsebinsko ire aktualni;
zaelene so predvsem vsebine, ki se nanaajo na aktivnosti, doseke, dogajanja in zanimivosti, neposredno
povezane z nao obino in obani;
vsebine, ki jih posredujete z namenom objave, naj bodo napisane kratko in jedrnato (optimalna dolina posameznega
lanka je pol strani A4 formata, v primerih veje pomembnosti oz. aktualnosti za irok krog obanov pa je omejena
na eno stran (do maksimalno stran in pol) formata A4; morebitno dodatno poveanje obsega je mogoe le izjemoma
in sicer po predhodni in pravoasni uskladitvi avtorja z odgovorno osebo urednitva);
prispevke posredujte v pisavi New Times Roman, velikost pisave 12, razmah med vrsticami oznake 1, brez
centriranja in vsakrnih drugih vrst oblikovanja tekstov (brez okvirjev, tabel, senenja ipd.),
e-prispevkom priloite od 1 do maksimalno 3 fotografije (in sicer obvezno kot priponko v formatu .jpg, nikakor
pa vstavljenih med wordow tekst!), ki naj bodo pospremljene s kratkimi komentarji in navedbami avtorjev;
med tekstom oznaite - navedite, kam kateri slikovni posnetek, ki ga prilagate kot posebno priponko, po vsebini sodi;
tekstov ali dela tekstov ne piite z velikimi tiskanimi rkami;
prispevke za objavo poljite im prej, po monosti takoj tedaj, ko se nek dogodek zgodi in e lahko o njem pripravite
ustrezen, e 'sve' zapis (ne akajte do zadnjega trenutka!);
prispevkov ne poiljajte po datumu, ki je v vsakem predhodnem glasilu naveden kot skrajni rok;
v primeru predhodne (pred iztekom roka za oddajo lankov) zapolnitve razpololjivega prostora v Novicah bodo pri
objavi imele prednost vsebine, ki bodo prispele prej.
V primerih morebitnega nespotovanja navedenih proenj bomo primorani lanke zavrniti oz. jih ne bomo objavili.
Hvala za razumevanje!
54
Urednitvo
DUHOVNO IVLJENJE V OBÎNI

Dogodki v upniji
sv. Joefa Delavca Ra~e
Romanje k ptujskogorski Materi Boji na
Rokovo nedeljo
Tako kot e vrsto let, smo se tudi letos 21. avgusta, v

nedeljo, ko goduje sv. Rok, podali na Ptujsko Goro - pe.
Na njegov god romarji iz upnije sv. Joefa Delavca iz
Ra - moa Device Marije - izpolnjujemo pred davnimi
asi dano zaobljubo naih prednikov, izreeno v stiski in
v ast sv. Roku, da jih na pripronjo Jezusa in Marije rei
hude nadloge tistih dni - kuge.
Sveti Rok se je ozrl na klice naih prednikov in jim
izprosil elje po zdravju, varnosti in reitvi od kuge.
Sedaj smo na vrsti mi, ki se utimo dolni vsako leto
odzvati vabilu ptujskogorske Matere Boje in njenega
sina Jezusa, da ju obiemo, poastimo, se zahvalimo za
pretekle prejete milosti in se priporoimo za vnaprej. To
je namen naega vsakoletnega romanja in daritve svete
mae na oltarju v svetiu ptujskogorske Matere Boje.
Na pot smo se (s prejemom blagoslova) ob 4.45 podali
izpred upnijske cerkve sv. Joefa Delavca. Z nami je
romal tudi brat Joko Smukavec, ki bo v letu 2017 v nai
upniji vodil Letni misijon.
Spotoma so se nam prikljuevali e drugi romarji,
medtem ko kolesarjev letos ni bilo, saj se je obetalo slabo
vreme. Skupaj nas je bilo 64.
Pred vhodom v cerkev na Ptujski Gori
Oltar bazilike Marije Zaveznice na Ptujski Gori

- znamenita podoba Marije s plaem
Udeleili smo se slovesne svete mae. Bilo nas je

veliko, saj s prevoznimi sredstvi tja pridejo tudi mnogi
nai farani, ki poti pe ne zmorejo ve.
Naa pe pot na Ptujsko Goro
Ustavili smo se v upniji Cirkovce, kjer smo bili

prijazno sprejeti in pogoeni, za kar smo tamkajnjemu
upniku (Janku Straku) zelo hvaleni.
Pot smo pogumno nadaljevali. Vmes nas je seveda
tudi malo zmoilo, vendar se nismo dali. Prili smo k
ptujskogorski Materi Boji, kjer smo bili najprej deleni
blagoslova romarjev, nato pa smo se odpravili v cerkev.
Skupaj smo vstopili skozi svetoletna vrata bazilike Marije
Zavetnice in tako e posebej poastili Marijo pod plaem,
kamor se radi zatekamo.
Iskrena in velika hvala, dragi romarji iz nae upnije,

da se z vsakoletnim romanjem trudite izpolnjevati dano
zaobljubo. Na tak nain to, kar ste prejeli od svojih starev,
prenaate na svoje otroke, kar daje upanje, da zaobljuba
nae upnije ne bo la v pozabo ali se - Bog ne daj! - celo
prekinila.
Vabimo vas, da se nam v prihodnjem letu na romanju
ponovno pridruite in povabite tudi svoje blinje,
prijatelje in znance.
Romanje v Rim - od 25. 8. do 28. 8. 2016
V vroih avgustovskih dneh se nas je kar nekaj upljanov

odpravilo na romanje v Rim. Namen romanja je jasen:
55

priti v stik z najvijim bitjem, z bojim, doiveti izkustvo Boga. Zato morajo obstajati kraji, obstajati mora neka pot in
doloena oblika obredov oz. opravil, da bi lovek eleno zares dosegel.
V sklopu romanja smo si ogledali veino znamenitosti Rima in Vatikana: Piazza Navone, Fontana di Trevi, katakombe,
Kolosej, panske stopnice, pa tudi lepo mestece Orvietto. Za nas pa je bilo pomembno predvsem, da smo vstopili v tiri
bazilike s svetoletnimi vrati: v baziliko sv. Petra v Vatikanu, baziliko sv. Pavla, baziliko Marije Snene ter baziliko sv.
Janeza v Lateranu. Vstop skozi svetoletna vrata imenovanih bazilik nas je posebej obogatil in napolnil z novo mojo.
Pred baziliko sv. Petra v Vatikanu
Letno upnijsko romanje
Prvo soboto v oktobru smo se upljani upnije sv. Joefa

Delavca odpravili na romanje, kjer smo skupaj molili za
upnijo in po osebnem namenu. Namen romanja je tudi,
da se med seboj bolje spoznamo, da se krepi druabnost
in se zbliamo s svojimi dunimi pastirji.
Najprej smo se odpravili v cerkev Marije Snene na
Svetino pri Celju, kjer smo imeli sv. mao. Tam smo si
ogledali e cerkev sv. Kria. Sledil je odhod v Teharje, kjer
smo opravili pobonost Krievega pota. Po kosilu smo se
odpravili e v cerkev sv. Joefa Delavca v Ljubeni, kjer
nas je prijazno sprejel njihov upnik, Janko Ivani. Na
koncu smo li v baziliko v Petrovah, kjer smo stopili
skozi svetoletna vrata in odpeli litanije Matere Boje.
Polni prijetnih vtisov smo se v popoldanskih urah
vraali na svoje domove.
se ob tem pokae mo nae vere. Tako je obisk milostnega

kipa Fatimske Matere Boje v sebi, za kristjana, nosil
sporoilo, da bi nas Marija vodila k svojemu Sinu in k
bolj zvestemu in doslednemu ivljenju po evangeliju.
Upam, da dogodek obiska Marijine podobe ne bo ostal
samo pri lepih doivetjih, ampak bo ta Marijin obisk
odmeval v naem vsakdanjem ivljenju.
Marija Romarica iz Fatime v nai upniji
Nao upnijo je v sredo, 12. oktobra 2016, od 12. do 15.

ure obiskal kip Fatimske Matere Boje. To je bil poseben
milostni dan in dar za nao mlado upnijo.
Milostni kip smo v svojo hio, nao upnijsko cerkev,
sprejeli pred cerkvijo - kot teta Elizabeta, ki je z duo
in telesom vzkliknila: Blagoslovljena med enami
in blagoslovljen sad tvojega telesa! - in ga slovesno
pospremili v cerkev, kjer smo pred milostno podobo
molili, prepevali, se posvetili Marjinemu Brezmadenemu
srcu ter darovali sveto mao.
V tekih asih ljudje vekrat izgubimo pogum in
se skrijemo v svoj majhen krog, kjer se nam zdi, da se
poutimo bolj varne. Marija nas je elela opogumiti,
nas potrditi v veri ter nam pomagati, da bi se vedno bolj
zavedali poslanstva, kaj nam je storiti v taknih isto
konkretnih situacijah. Stiske, ki jih doivljamo, so namre
lahko za nas tudi prilonost, da doivimo bliino Boga in
56
Fatimska Marija Boja
Bogu hvala za vse milosti, ki smo jih bili deleni ob

obisku milostnega kipa Fatimske Gospe, pa tudi vsem
vam, ki vsak na svoj nain - z udelebo, sodelovanjem
in darovanim trpljenjem - sprejemate milosti in vodstvo
nae ljube Nebeke Matere in se tako po Njej vkljuujete
v nart odreenja.
Pripravili: Janja OTI (PS)
Alenka RINER - IBILA (PS)
Robert EMERI, upnik
PISALI STE NAM

Vrtiljak zgodovine
Konec avgusta sva si s trinajstletnim vnukom Gabrom
privoila portno-turistini in zgodovinski izlet v
Beograd. Ogledala sva si tevilne mestne znamenitosti,
obiskala muzeje, parke, cerkve, knjinice, arhive.
Vnuk Gaber v fotelju predsednika NK Crvena zvezda
Zgradba skupine (vasih jugoslovanske, sedaj srbske)
Kip Nikole Tesle v muzeju v Beogradu
Zavila sva tudi na stadiona venih nogometnih rivalov.

Kar nekaj asa sva se zadrala na stadionu Crvene zvezde,
saj sem moral vnuku opisati, da je seveda edini pravi
ampion vedno bil in bo Maribor, in da sva midva po
pravilu 'en klub - ena ast' vezana na Maribor. No, seveda,
pa vsaj tako tudi na njegov matini klub Loan iz kofje
Loke. Vendarle pa je bilo moje mladostno 'fanovstvo'
vezano tudi na nogometni klub Crvena zvezda, tako kot
je danes njegovo, seveda poleg Loana in Maribora,
vezano na Barcelono. Malo nezaupljivo me je gledal le,
ko sem izjavil, da mislim, da takega nogometa in take
tekme, kot je bila tista, ko je Zvezda leta 1975 na svoji
'Marakani' izloila Real Madrid, e nisem in verjetno
e dolgo ne bom gledal, sploh pa da raje ne govorim o
takratnih nogometnih arovnijah najboljega levega krila
na svetu, Dragana Dajia. Imela sva kar sreo, da naju
je v klubskih prostorih sprejel in se izkazal predsednik
nogometnega kluba Crvena zvezda, al pa (tokrat) ni
uspel 'projekt', da se sreava tudi z 'Dajo'.
Vsakdo se kdaj iz kakih tehtnih razlogov zavestno

ponia. In tokrat se je to zgodilo meni. Toda ponial sem
se, astna beseda, le zaradi radovednosti mojega vnuka in
si ogledal muzej in stadion Partizana. Iz naelnih razlogov
pa nisem izrekel za Partizan nobenih lepih besed, napravil
pa tudi nisem niti ene fotografije njihovih trofej. e dobro,
da je lo le za Partizan in, bog ne daj, ne za Olimpijo.
In e sklepna, samo nogometna ugotovitev: za Zvezdo in
Partizan je v tem trenutku Maribor zvezda.
Omenjeni obisk Beograda je bil povezan tudi z
raziskovanjem druinske zgodovine, saj so bili moji stari
in brata leta 1941 izgnani v Srbijo, oe pa je tam vstopil
v 5. (slovenski) bataljon Krajike brigade in bil v bojih
na sremski fronti 17. januarja 1945 ranjen in odpeljan v
nemko ujetnitvo. To tematiko sem kar dobro spoznal pri
pisanju prispevka (Tragini dan slovenskih fantov, deklet,
mo in ena na sremski fronti) o dnevu, ko je v bojih z
okupatorjem padlo veliko tevilo Slovencev, v naroju
mojega oeta pa je umrl mlad, 18-letni soborec. Ko smo
se z vlakom bliali hrvako-srbski meji, kjer so potekali
frontalni boji na ravnicah Srema, sem vnuku razlagal o tej
fronti, poteku bojev in alostnem dejstvu velikega tevilu
padlih Slovencev v najrazlinejih enotah ('slovenskem'
in drugih bataljonih, v Rusiji ustanovljeni jugoslovanski
brigadi, tankovski brigadi ipd.). Ravno, ko sem sklenil
pripovedovanje z besedami, da smo po tekih bojih
Nemce vendarle premagali in jih pregnali, mi vnuk pravi:
Glej, Nemec. Jaz pa: Kaken Nemec neki, e smo jih
pregnali. Poglej, policist! Opazil je namre, da ima
eden izmed policistov, ki so opravljali mejno kontrolo, na
rokavu naitek z nemko zastavo. Nato sva ugotavljala, da
gre za policista, ki v okviru sodelovanja med policijami
lanic Evropske unije pomaga pri nadzoru prehajanja
ez dravno mejo. eprav je ta policist samo 'statiral' pri
postopku, ki so ga izvajali hrvaki policisti in policistke,
sem vendarle glasno razmiljal.
Poglej to zanimivost, ironijo in vrtiljak zgodovine. Pred
ve kot 70 leti so tukaj Nemci aretirali tvojega pradedka,
danes pa bi lahko tebe. Kakni preobrati se dogajajo,
kako krute in nesmiselne so vojne, katerih posledica so
predvsem trpljenje, muenje in umiranje stotisoev ljudi,
pa tudi prisilno izganjanje, izseljevanje in begunstvo.
Boo GRAFENAUER
57

Jungfrau-Marathon, eden najlep{ih maratonov
Jungfrau maraton je gorski maraton, ki e od leta 1993
vsako leto poteka v zaetku septembra. Je eden izmed
najbolj znanih gorskih maratonov na svetu, katerega
start je v alpskem mestecu Interlaken, ujetem med
jezeri Thunersee in Brienzersee, na nadmorski viini
568 metrov. Med preteenimi 42195 m se je potrebno
dvigniti malo ez viino 2200 m, ob tem pa premagati
1829 metrov nadmorske viine in se vmes spustiti za 305
m. Cilj maratona je na Kleine Scheidegg (2095 m n. v.),
z izjemno kuliso v podnoju treh vracev: Eiger, Mnch
in Jungfrau.
Kleine Scheidegg, desno zadaj ciljni prostor,

v ozadju - levo Eiger (3970 m), desno Mnch (4107 m)
Do estindvajsetega kilometra proga v glavnem poteka

po asfaltu in delno po makadamskih cestah ter je relativno
ravninska, v drugi polovici pa je proga izrazito gorska in
poteka le e po makadamu in gorskih poteh.
Letos je potekala 24. izvedba maratona, ki velja po
mnenju anketiranih tekaev za najlepi maraton na svetu.
Zaradi izjemno zahtevne organizacije tekme je tevilo
tekmovalcev omejeno na 4000. Letos smo bili na startu
tekai iz 62-ih drav, med njimi tudi skupina tirih iz
Slovenije: Eva Rojko, Karli Vrbnjak, Igor alamun in
avtor tega prispevka.
Razen Igorja alamuna, pred leti enega naih najboljih

maratoncev (z osebnim rekordom 2:15:17), smo se
preostali trije enkrat e spopadli s to udovito in teko
progo. Prav Igor alamun, prijatelj in trener, mi je
prvi pripovedoval o lepotah, ki jih ob progi doivljajo
tekmovalci in kot velikemu ljubitelju gora se mi za prvo
udelebo leta 2013 sploh ni bilo teko odloiti. Tekma me
je navduila in takoj sem vedel, da se je bom ponovno
udeleil, e posebej zato, ker tedaj s svojim tekom nisem
bil v celoti zadovoljen. Za letonji nastop sem si zastavil
cilj, da progo premagam brez krev, ki so mi pred tremi
leti prepreili bolji rezultat.
Vrve in vzduje pred startom maratona so hladili tihi
zvoki iz tradicionalnih vicarskih rogov. Vreme je bilo
zjutraj brez oblaka in svee. Prav elel sem si, da takno
ostane kar cel as tekme, eprav so v okolici cilja za
popoldanski as napovedovali manje plohe.
Trasa proge poteka tako, da tekai najprej naredijo krog
po Interlaknu, nato pa se proga usmeri proti blinjemu
jezeru. Od jezera dalje smo tekli po dolini reke Schwarze
Ltschine, nad katero so se dvigale jutranje meglice, vse
do mesta Lauterbrunnen. Dolina je na obeh straneh strmo
zakljuena s previsnimi stenami, ki jo krasijo tevilni
slapovi. Na celotni progi nas je spodbujalo veliko tevilo
navijaev; mnogi od njih so s pomojo zobate eleznice,
ki pelje vse do cilja, spremljali tekmovalce na ve mestih
ob trasi maratona. Za mestom Lauterbrunnen je sledilo
e nekaj ravninskih kilometrov, potem pa se je proga
naenkrat postavila pokonci in se priela strmo vzpenjati
po serpentinasti poti do Wengna.
Zadnji metri pred vstopom v Wengen, v ozadju spodaj

Lauterbrunnen foto: AlphaFoto
Slovenci na letonjem Jungfrau maratonu:

Karl Vrbnjak, Eva Rojko, Igor alamun, Maksimiljan Selinek
58
Zadnji tirje kilometri maratona potekajo ve ali manj

v strnjeni koloni, kjer tekae ob progi spet pozdravijo
tihi zvoki rogov, na drugi strani pa se odpira pogled na
zasneene vrace in ledenike okoli njih. Dober kilometer
pred ciljem smo dosegli najvijo toko in potem do cilja
tekli samo e navzdol.
Ciljno rto sem prekal v asu 4:47:49, kot 624. med
nekaj manj kot 2800 mokimi v cilju.

Med mokimi je bil sicer najhitreji Britanec Robbie
Simpson (s asom 3:00:11), med enskami pa z rekordom
proge vicarka Martina Strhl (s asom 3:19:15).
Tudi ostali trije Slovenci so uspeno pritekli do cilja
in dosegli sledee rezultate in uvrstitve: Igor alamun
300. mesto (s asom 4:25:56), Karli Vrbnjak 2157. mesto
(s asom 5:59:07) in Eva Rojko 354. mesto (s asom
5:32:40) med 860 enskami v cilju.
Veselje na cilju; v ozadju gora Jungfrau (4158 m)
Vse nepodpisane fotografije: Vita Lara Selinek
Maksimiljan SELINEK iz Ra
Konec letonjega oktobra smo uredniki obinskih glasil na nae elektronske naslove prejeli dopis Urada Vlade RS
za komuniciranje, v prilogi katerega so nam posredovali nekaj informacij o tem, kako si vlada prizadeva reevati
migrantsko problematiko, ki se - v nekaterih lokalnih okoljih bolj, v drugih manj direktno - dotika tudi dravljanov in
dravljank Slovenije. Zaprosili so nas za objavo besedila in s tem za na prispevek k im bolji in celoviti tozadevni
obveenosti obanov in obank. Informacijo objavljamo v celoti. (Urednitvo)
Spotovane obanke in spotovani obani,
ko smo se v Sloveniji pred priblino letom dni sooili z
mnoinim prihodom migrantov na meje, si kljub jasnemu
zavedanju o resnosti poloaja in skrbnih pripravah
verjetno nihe med nami ni prav dobro predstavljal,
kaken izziv nas aka. Toda drava, lokalne skupnosti
in obine, humanitarne in nevladne organizacije ter
prostovoljci smo pokazali, da lahko na dravni in lokalni
ravni tudi v tovrstnih izrednih razmerah dobro in usklajeno
sodelujemo.
al so se uresniile napovedi, da pojav migracij ni bil
enkraten pojav, ampak je dejstvo, s katerim bomo morali
najti skupni nain sobivanja. e samo zavedanje, da so
migracije odsev asa, v katerem ivimo, je kljuen korak
k oblikovanju reitev. Slovenija si vseskozi prizadeva
tudi za iskanje skupnih, dolgorono naravnanih reitev
na evropski ravni, ki bi pripomogle k uinkovitemu
obvladovanju migracij, ter solidarno prevzema del
odgovornosti v okviru projekta premestitve oseb, ki
potrebujejo mednarodno zaito.
Poudarimo naj, da so razmere v nai regiji trenutno
stabilne, vendar pa je dogajanje v naslednjem obdobju
teko napovedati. Priakujemo lahko, da bo do
nezakonitih prehodov meja prihajalo ves as in da se bo
njihovo tevilo v prihodnje e poveevalo.
Zato so pristojni organi e pripravili nabor ukrepov,
prilagojenih ve razlinim scenarijem. Medtem ko so
varnostni ukrepi usmerjeni predvsem v dosleden in
intenziven nadzor na meji, bomo z organizacijskimi
ukrepi migrantom, ki bodo prili na obmoje nae drave,
zagotovili ustrezno oskrbo in obravnavo v skladu z
nacionalno in mednarodno zakonodajo.
Zavedamo se, da prihodi migrantov - tudi zaradi
strahu pred ponovitvijo lanskih mnoinih prihodov marsikje po dravi, e posebej pa na obmejnih obmojih,
v ljudeh zbujajo nelagodje. Ravno zato, ker ne elimo,
da bi prehodi migrantov ez hrvako-slovensko mejo
vznemirjali prebivalstvo in njihov vsakdan, poskuamo
situacijo reevati na im bolj kontroliran nain.
Eden pomembnejih ukrepov je tudi vzpostavitev

sprejemno-registracijskih centrov ob meji s Hrvako.
Smiselno je namre, da migranti, ki jih je policija zaznala
pri nezakonitem prehodu meje, med obravnavo ostanejo
im blije meji in morebitnemu kraju vrnitve, tj. Hrvaki.
Poudarjamo, da bodo ti centri vzpostavljeni le, e
se bo tevilo migrantov, ki jih je policija zaznala pri
nezakonitem prehodu meje, tako povealo, da jih ne bo
mogoe obravnavati v obstojeih policijskih enotah.
Centri bodo zaasne narave, zaprtega tipa in vseskozi pod
nadzorom policije. Migranti bodo v centru najve do 72
ur, njihovo gibanje pa bo omejeno.
Sprejemno-registracijski center bo razdeljen na
sprejemni del, kjer se bodo izvajali policijski postopki, in
bivalni del. Vse prevoze v center in iz njega bo opravljala
policija in s tem zagotovila nadzor nad migranti ter
najvejo mono varnost za okoliko prebivalstvo.
V centrih bo zdravstveno osebje poskrbelo za nujno
medicinsko pomo, poskrbljeno pa bo tudi za otroke in
mladoletnike brez spremstva.
Drava poskua pri reevanju migrantske problematike
ves as ohranjati ravnoteje med obveznostmi, ki jih ima
do migrantov po domai in mednarodni zakonodaji, ter
varnostjo domaega prebivalstva. Vlada je in bo naredila
vse, kar je v njeni moi, da do vejega obsega nezakonitih
migracij na naem ozemlju ne bi prilo, predstavniki
pristojnih dravnih organov pa so v stalnem stiku s
predstavniki vseh kljunih obin in lokalnih skupnosti.
Naloga, ki je pred nami, je zahtevna, terja veliko
odgovornosti in naporov, zato se ob tej prilonosti ponovno
zahvaljujemo vsem, ki ste prispevali h konstruktivnemu
reevanju migracijske krize.
Informacije o aktualnem dogajanju na podroju

migracij in odzivu Slovenije nanje so na spletni strani
pomoc.beguncem.gov.si.
Urad Vlade RS za komuniciranje
59

V pri~akovanju Festivala 'Zlatne note'
Festivalske upe vlagam v svojo novo skladbo z naslovom PA NI KA
Po premoru se znova oglaam preko Novic. V zaetku novembra 2016, ko nastaja ta zapis, sem namre v velikem
priakovanju udelebe na festivalu 'Zlatne note', ki bo potekal 26. 11. 2016 v hrvakih Krievcih.
Za tiste, ki tega e ne veste: prihajam iz Morja pri Framu, na pevski sceni - to je bila moja dolgoletna velika elja - pa
sem od leta 2013. Zasluga za ta prodor gre predvsem TV SLO1 in tamkajnji oddaji Dobro jutro, seveda pa tudi Nacetu
Junkarju, s katerim sem imel prilonost sodelovati in se od njega uiti osnov vsestransko kakovostnega pevca, k emur
e od vsega zaetka stremim.
Letos sem izdal tri nove skladbe (Nona turneja, Panika in Hej punce). Z dosedanjimi
skupno devetimi pesmimi se mi poasi uresniuje elja po lastni zgoenki.
Pa se vrnimo k obetajoemu se festivalu pri naih junih sosedih, kamor sedaj
najpogosteje odjadrajo moje glasbene misli. Septembra sem zasledil razpis za ta festival
in se prijavil. Iz odgovora organizatorjev je izhajalo, da moram pripraviti skladbo
s hrvakim besedilom. Ker sem imel prav to namen storiti e nekaj asa, me je tak
odziv seveda le e dodatno motiviral in podgal. Nemudoma smo se lotili dela in po
zaslugi Mili Korpar (besedilo in glasba; Tomi Valenko - aranma) je nastala pesem, ki
je dobila ime Panika. Gre za ivahne ritme in prikupno, hudomuno besedilo, ki govori
o hrvakih dekletih, ki se elijo hitro poroiti in jih zajame panika, e do tedaj, ko se
poutijo godne za moitev, e nimajo svojega srnega izbranca. Tudi dekle iz pesmi e
'zamuja' in se boji, da bo ostala sama, zato jo razumevajoe in soutno nagovorim in
tolaim, da se - e e kmalu ne pride pravi - z njo oenim pa jaz!
Pesem je torej bila sprejeta na festival in sedaj sem poln adrenalina ter v prijetnem in
napetem priakovanju, da Paniko predstavim hrvaki publiki. Seveda si elim, da bi se
poslualci nanjo im bolje odzvali.
Naj pri tem zgolj beno omenim e najnovejo skladbo, poimenovano Hej punce,
katere izid priakujemo e v tem mesecu (novembra). Gre za neke vrste turbo stil,
lager; na svojih nastopih (predvsem na razlinih 'urkah') namre opaam zanimanje
in eljo po tovrstni glasbi. Avtorica besedila je pisateljica in slavistka Metka Ravnjak Jauk, za glasbo in aranma je
poskrbel Tomi Valenko iz Kidrievega, posneta pa je bila v TOMITON studiu.
Zelo sem vesel, da bo v asu izida letonjih decembrskih Novic tako PA NI KO kot Hej punce e omogoeno sliati
iremu krogu naih poslualcev.
Skratka: turneja po Jadranu, poletni oddih in moja sedaj e skoraj leto dni trajajoa zveza z izvoljenko iz Irske, s katero
sva se spoznala lani na potepu po Indiji, mi dodatno dajejo krila in polnijo baterije za vztrajanje in napredovanje na
glasbeni poti, ki me nadvse veseli.
Jan KNEZ
Nasmeh nas ni~ ne stane, vendar ~ude`no deluje.

Obogati tistega, komur je namenjen in
ne osiroma{i tistega, ki ga poklanja.
Zablesti kot son~ni àrek,
a spomin nanj lahko ostane za vedno.
Nih~e ni tako bogat, niti tako reven,
da si ga ne bi mogel privo{~iti.
Z njim lahko vsak samo pridobi.
Nasmeh prina{a sre~o v hi{o,
pozdrav prijatelju, kaìpot izgubljenemu,
son~ni àrek àlostnemu in je najbolj{e
naravno zdravilo proti jezi.
Ni ga mo~ kupiti, izprositi, izposoditi ali ukrasti;
pravo vrednost ima le, kadar se podarja..
60
êstitamo ob
dnevu samostojnosti!
Moja deela lepa in

gostoljubna 2016
(grad Rae - Bela dvorana, 19. 11. 2016)
Najvija nagrada v kategoriji 'kmeka dvoria': 'Pri Baronu' - Izletnika ekoloka kmetija Uranjek
Novo leto trka na vrata. S seboj nosi mnogo elja.

Naj vam prinese zvrhan ko zdravja, sree, uspehov in
vsak dan stke nevidne ipke iz najlepih trenutkov tega sveta.
Lep, miren boi in vse najbolje v prihajajoem letu 2017!
Sre~no 2017!
upan Obine Rae-Fram, lani in lanice obinskega sveta,

obinske uprave in urednitva Novic

Novice Občine Rače - Fram - DECEMBER 2016

Uploaded by

Document Information

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Novice Občine Rače - Fram - DECEMBER 2016

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

NOVICE

Potnina plaana pri Poti 2327 Rae

NOVICE OBINE RAE-FRAM

NOVICE OBINE RAE-FRAM

Pogum ni odsotnost strahu,

Novice t. 72 - 4/2016; december 2016

NOVICE OBINE RAE-FRAM

POZDRAV IZ NAEGA UREDNITVA

upokojitev po novih, edalje strojih kriterijih - sami in

NOVICE OBINE RAE-FRAM

uvodna lekcija uenja loveke empatije, ni pa se odve

NOVICE OBINE RAE-FRAM; javno glasilo

Odgovorna urednica: Simona ANTOLI

Nepodpisane fotografije so posneli avtorji lankov.

Tiskarna ROJKO d.o.o., Ptujska c. 80, 2327 Rae

Spotovani obani, spotovane obanke!

Novice t. 72 - 4/2016; december 2016

NOVICE OBINE RAE-FRAM

VABILA, OBVESTILA, RAZPISI

elimo vam prijetno branje!

NOVICE OBINE RAE-FRAM

2. Franc Hvauc s.p., Rae

-LC - Mariborska cesta

3. Duan Predan s.p., Rae

4. Anton Kerhe s.p., Jeenca

-LC Fram - Cesta na Jeenco

5. pes Matej s.p., Morje

-JP Morje - Kobilica

6. Anton Majal, Planica

-LC Planica - Gradie Loka - Zg.

7. Miran Potonik s.p., Morje

-LC Morje - Cesta na Bukovec in odcepi do

Novice t. 72 - 4/2016; december 2016

NOVICE OBINE RAE-FRAM

8. Botjan Koelj s.p., Kopivnik

9. Vinko Domadenik, Rane

-LC Fram - Cesta v Rane

elimo vam prijetno branje!

-JP Rane - vikendi Bergauer

Vsi udeleeni v prometu morajo

10. KO-BAU, Koren Aleksander s.p.,

-JP Fram - V gaj

Uvoze in dovoze do svojih parcel so

parkirie pri pokopaliu v Framu,

NOVICE OBINE RAE-FRAM

prijavi predlogov operacij

INFORMACIJA pojasnilo razpisnih pogojev, ki izhajajo iz javnega poziva

Novice t. 72 - 4/2016; december 2016

NOVICE OBINE RAE-FRAM

ROMANTI^NI BOI^ NA GRAJSKEM DVORI^U

Za vse prireditve je vstop prost! Vljudno vabljeni!

NOVICE OBINE RAE-FRAM

Zaradi rizinosti vremena v tem asu se bomo, kolikor

Zdravica novemu letu 2017

Toliko na tem mestu, ve o nartovanih dogajanjih

Novice t. 72 - 4/2016; december 2016

NOVICE OBINE RAE-FRAM

IZ DELA OB^INSKE UPRAVE

elimo vam prijetno branje!

mag. Zorica ZAJC - KVAS,

NOVICE OBINE RAE-FRAM

pece na delu Ljubljanske ceste v Raah (od Kolodvorske

Podvrtanje Ljubljanske ceste v Raah v sklopu iritve plonika in

Urejanje plonika in odvodnjavanja na Priolovi cesti v Morju