Potnina plaana pri Poti 2327 Rae

NOVICE
OB^INE RA^E-FRAM
t. 74 - 2/2017; junij 2017
Iz vsebine Novic
 NOVICE OBINE RAE-FRAM

UPANOV UVODNIK
Spotovane obanke, spotovani obani!
V lastni dravi ivimo estindvajset let in namesto, da bi polni optimizma zrli v
prihodnost, nas najrazlineji dogodki, s katerimi nas mediji dnevno bombardirajo,
delajo zmeraj bolj apatine. Dravna oblast pa se obnaa, kot da ne ivi v tej dravi.
Lobiji in interesne skupine so se zajedli v vse pore drube, plenilski nagon je najhuji v
vseh letih samostojne drave. Pred omi vseh nastaja paralelni pravni sistem, ki je zelo
pikolovski do navadnih dravljanov, elite in plenilci pa se zaradi spreg vedno izognejo
odgovornosti, pa naj gre za 'zapravljeno' tovarno ali na udeen nain posojen in nikoli
vrnjen denar v viini ve deset ali pa tudi 100 milijonov evrov. Zato se moramo vsi
spraevati, kako naprej. Zavedati se je namre potrebno, da smo za lastne odloitve
odgovorni sami, ob tem pa svet okoli nas priakuje, da bodo odloitve, ki jih sprejemamo,
odgovorne in v korist vseh.
Vsi nergamo ez politiko, pa vendar, e se zazremo vase, vidimo, da postajamo zmeraj
bolj emerni in nezadovoljni skoraj z vsem. To, kar je v ostalem svetu normalno, pri
nas postaja problem. Lep primer so, denimo, vetrnice. Mi jih noemo, ker so menda
kodljive. Na Krasu so bili pri tem problem ptii, ki so oitno samo pri nas tako
butasti, da bi se zaletavali vanje. Ko so se pomirili ljubitelji ptic, so postali problem
medvedi; baje imajo namre tam kar 60-kilometrski koridor, po katerem se gibljejo in
bi jih vetrnice gotovo motile. Pa nasprotnike res skrbijo medvedi? e bi jih, bi e davno zahtevali, da bi bili ez avtocesto
narejeni nadhodi, kot je za divjad povsod normalno. Pred kratkim sem poslual 'argumente' proti s Koroke, kjer so li e
korak dlje in trdili, da bi zaradi vetrnic umirali otroci. Nisem dojel, zakaj, kako verjetno, e bi se podrla konstrukcija?!
Na Dolenjskem so za ve let zaustavili gradnjo hidroelektrarne, ker je bil rokav Save habitat nekemu uku. Po dolgih
tudijah Biotehnine fakultete so k srei le ugotovili, da gre za tujerodno vrsto. V nai soseini se zdaj velika zaskrbljenost
pojavlja okoli Magne. Baje bo nevarna za okolje. Bi bilo prav, da si gredo glasni nasprotniki ogledat tovarno z lakirnico v
Gradec. Zraven tovarne in v tovarni je vrtec, v neposredni bliini tovarne ljudje normalno ivijo, blinje kmetije normalno
kmetujejo in proizvajajo kakovostno zelenjavo za velike trgovske verige. Skratka, tovarna ne moti nikogar; nasprotno -
veseli so, da imajo dobra in varna delovna mesta ter tovarno, ki upoteva visoke okoljske in tehnoloke standarde. Gre za
tak nivo, ki ga pri nas dosegata mogoe le Lek in Krka. A pri nas nasprotniki zgodbo vidijo povsem drugae. Najrazlineji
'strokovnjaki za vse' straijo, da bo podjetje zelo nevarno za okolje. Eden teh strokovnjakov za vse, docent na Oddelku
za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, je v eni od petkovih prilog Financ zapisal, da ocene kaejo, da
bo delovno mesto v Magni deset krat bolj obremenjujoe za okolje od delovnega mesta v Revozovi tovarni. Na osnovi
kaknih analiz to ugotavlja? Sklicuje se na pripombe t. i. Ekoloke iniciative Rae iz 16. maja 2016, ki da kaejo, da bo
okoljska obremenitev lakirnice precej vija od tiste, ki jo predvideva poroilo Agencije Republike Slovenije za okolje. Ko
o Magni e ni bilo ne duha ne sluha, so oitno nekateri vedeli e skoraj vse; navsezadnje, ne pozabimo, omenjeni pisec je
vendarle docent na filozofski fakulteti! Podobna zgodba so nasprotniki senje Rogokega gozda, ki se tako bojijo okoljskih
vplivov Magne, sami pa, ob vsej svoji ekstremno visoki ekoloki osveenosti, po drugi strani veselo in brez slabe vesti
kurijo odpadke in slab les, s tem pa dokazano mono onesnaujejo okolje s trdimi delci. To potrjuje tudi podatek, da je
bila prisotnost trdih delcev v zraku v Miklavu na Dravskem polju in okolici v letonjem letu preseena 45 dni In e
vemo, da 70 % trdih delcev v zrak spuajo individualna kuria, 20 % promet in samo 10 % industrija, potem je vsaj
meni popolnoma nerazumljivo, da bi mi ukinili industrijo oz. da se prav slednje najbolj branimo Oitno je domae
onesnaevanje (tudi preko vseh meja) povsem sprejemljivo. Kajti domae je le domae, tudi e gre za onesnaevanje In s
takimi zgodbami, scenariji in resninostnimi ovi se res lahko upravieno 'veselimo' prihodnosti, ko se bodo vsi investitorji
umaknili, mi pa bomo zdravi in veseli jedli travo na istem zraku.

Ko boste brali (ali preskoili) te vrstice, bo e julij in s tem druga polovica leta 2017. Za nami bosta, med drugim, tudi
letonji 18. obinski praznik in dan dravnosti. Hrami uenosti bodo mirovali, otroci pa v polnosti uivali poitnice. Tisti,
ki imamo slube, si bomo lahko privoili malo dalji dopust ni toliko pomembno, kje, najve teje, da se nekoliko
'odklopimo' od sicernjih vsakodnevnih dogajanj, se sprostimo, po svoje skrojimo dan in si naberemo novih moi.
Vsem vam torej elim im ve nepozabno lepih poletnih doivetij in vas prijazno pozdravljam!

Branko LEDINEK,
upan

elimo vam prijetno branje! 1

 NOVICE OBINE RAE-FRAM
POZDRAV IZ NAEGA UREDNITVA
Jupi, poletje je, ko to piem,
e skoraj tu ... Glede na to, da je
letonja pomlad dejansko prila
kasneje kot lani in zelo nenadno
- skoraj od danes na jutri so se
temperature povzpele iz - 17
C na + 15 C -, je nekatere
ljudi, ki so se sicer ez zimo
uspeli izogniti veini virusov
in drugim teavam, povezanih
z dihali, pomlad 'vrgla' oz.
poloila v posteljo. Virusom
so podlegli tudi najbolj uporni
oz. (kot zdravniki reejo) odporni. A tudi to bolj ali manj
hitro in brez vejih posledic na sreo mine, zato smo v
veini veseli, da lahko v spomladanskih mesecih ve asa
preivimo zunaj, na vrtu ali pa samo na malo daljem
sprehodu, saj je zrak vsaj malo isteji - iz dimnikov se
namre ne kadi ve tako zelo kot pozimi.
Letos sta tistim, ki smo obutljiveji na cvetni prah
dreves, vsaj dalja zima in mrzlo vreme nekoliko
prizanesla s teavami, ki so posledica alergij. Najbolj
smo se seveda razveselili aprilskega deja, pa eprav
smo ga doakali ele proti koncu meseca. Nekoliko so
si z nami oddahnili tudi vsi, ki imajo svoje vrtove, e
posebej pa tisti, ki se preivljajo s pridelki s svojih njiv
in travnikov. Tudi predstavniki javnih podjetij, ki nas
oskrbujejo s pitno vodo, so bili aprilskega deja zelo
veseli. e drugi zapovrstjo pa nam, al, ni prizanesla
spomladanska pozeba. Mislim, da nam na planet vedno
pogosteje in z vedno hujimi posledicami sporoa, da je
pa zdaj res e skrajni as, da se obrnemo nazaj k naravi in
da prinemo z njo ravnati tako, kot so to poeli nai dedje
in babice - brez onesnaevanja in torej s skromnostjo.
Nai predniki niso imeli veliko, imeli pa so okusno,
dieo in predvsem zdravo hrano - takno brez keminih
dodatkov. e danes se spominjam poletnih poitnic in
kako sem la z dedkom takoj po zajtrku na njivo pobirati
koloradske hroe in njihove liinke, da niso pojedle vsega
krompirja. Kot otrok sem namre ivela med betonom
in asfaltom in mi je zato bilo pobiranje teh uelk prava
dogodivina. Ravno zaradi tega sem vsako leto nestrpno
akala zakljuek olskega leta in posledino druenje
z vrstniki v Prlekiji. Vsako leto znova sem namre pri
starih izprosila vetedensko poitnikovanje na podeelju
- pa eprav sem morala tam tudi delati (v veini je bilo to
delo povezano s pridobivanjem hrane). A tam se je vsaj
kaj dogajalo. Iz mesta so poleti namre vsi izginili in je
vladal popoln dolgas - e za kopanje v TAM-u ali na
Otoku ni bilo drube. V asu poletnih poitnic sem torej
skrbela, da kodljivci niso uniili veine krompirja, proti
koncu poletja pa sem ta krompir tudi pomagala pobirati.
e molzenja krav sem se nauila pri tetinih sosedih in ob
tem ugotovila, da to sploh ni tako enostavno, kot deluje
na prvi pogled. To so dogodivine, ki bodo za vedno
ostale v spominu in zaradi katerih znam morda bolj ceniti
okusno, doma pridelano hrano. Te poitnike izkunje pa
so lahko nastale le zaradi tega, ker so v tistih asih ljudje
2 Novice t. 74 - 2/2017; junij 2017
veino kmekega dela opravljali e rono. Zato mi je prav
al naih otrok, ki nimajo ve niti monosti, da bi lahko
pridobili takne izkunje, saj si sedaj tudi pridelovalci
hrane pri veini del pomagajo z razlinimi stroji. Meni
se tako zdi absurdno, da morajo danes stari drago plaati
razne poletne kolonije na podeelju, da bi njihovi otroci
lahko doiveli pristen stik z naravo in domaimi ivalmi
ter ronim delom na kmetiji. Opaam pa, da je vedno
bolj cenjeno (kolikor pa komu to dopuata prosti as in
predvsem prostor ob hii), da vsaj nekaj sadja in zelenjave
pridelamo doma. Vesela sem, da lahko takim zgledom
sedaj sledim tudi sama s svojo druino.
Da se znova vrnem na zaetek - k poletju. Napoil je
torej as za kratke hlae in majice ter uivanje v naravi
ali samo na terasi. elim vam, da se v dolgih svetlih
dneh uspete posvetiti hobijem, ki so vam blizu, pa morda
med letom zanje ni bilo dovolj asa in da si predvsem
odpoijete. Lahko pa poleti poskrbite za svoje telo kar s
'telovadbo' na domaem vrtu ali njivi. Namesto lenarjenja
na kavu ali lealniku lahko namre svoje telo aktivno
spoijete ter mentalno odklopite od slubenih skrbi tudi,
e zmerno delate na vrtu ter za piko na i e oberete oz.
poberete domae (skupaj z naravo) pridelane dobrote.
Morda jih po koliini ne bo veliko ali pa na videz ne bodo
tako brezhibni, kot jih prodajajo v trgovinah, bodo pa zato
zdravi, diei in seveda bolj okusni. Pa e ponosni boste
navsezadnje nase in na svoje pridelke.
Nataa JAMBROVI MARIN
Spotovani obani, spotovane obanke!
Tudi za naslednjo tevilko obinskega glasila,
ki bo predvidoma izla na pragu jeseni,
vas vabimo, da v njej sodelujete s svojimi prispevki.
Slednje, skupaj s fotografijami,
posredujte na naslov naega urednitva sprotno,
najkasneje pa do torka, 22. avgusta 2017,
preko e-pote: urednistvo.novic@gmail.com.
Zaradi zaite avtorskih pravic vse avtorje prispevkov prosimo,
da pri posredovanih vsebinah,
ki morda niso v celoti njihovi avtorski zapisi
(v primeru povzemanja ali citiranja drugih avtorjev),
obvezno navajajo vir in dejanskega avtorja.
Urednitvo
Naj bodo poletni dnevi ~im manj enoli~ni,
ljudje, ki nas obkroajo, pa ~im manj dvoli~ni.
 NOVICE OBINE RAE-FRAM

Foto: Sao Pobernik

OBINA RAE FRAM,
Grajski trg 14, 2327 Rae
telefon/fax: 02 609-60-10 / 02 609-60-18
e-naslov: info@race-fram.si
www.race-fram.si

NOVICE OBINE RAE-FRAM; javno glasilo

Letnik XX, tevilka 74 - 2/2017; v Raah, junija 2017

Odgovorna urednica: Simona ANTOLI

Uredniki odbor: Joe BOBOVNIK, Simona NAPAST, Nataa JAMBROVI MARIN
Jezikovni pregled: Simona ANTOLI
Fotografije: Nepodpisane fotografije so posneli avtorji lankov.
Izdajatelj: Obina Rae-Fram, Grajski trg 14, 2327 Rae
Naslov urednitva: Urednitvo Novic Obine Rae-Fram,
Grajski trg 14, 2327 Rae
tel.: 02 609-60-28, fax: 02 609-60-18
e-mail: urednistvo.novic@gmail.com
spletna stran: www.race-fram.si
Raunalniki prelom: Grafina forma HUTTER,
Traka 34, 2000 Maribor
Tisk: Tiskarna ROJKO d.o.o.,
Ptujska c. 80, 2327 Rae

Glasilo je tiskano v 2800 izvodih in ga prejmejo vsa gospodinjstva v obini Rae-Fram brezplano. Prispevke, ki jih poiljate za objavo, opremite z naslovom,
navedite avtorja besedila in fotografij. e piete v imenu skupine ljudi - zavoda, drutva, politine stranke in podobno, opremite dopis z igom in podpisom odgovorne
osebe. Poleg takega prispevka posredujte tudi raunalniki zapis.
Fotografije poljite v posebni priponki po elektronski poti (v JPG formatu) ali jih oddajte v obliki originala.
Urednitvo si pridruje pravico do krajanja lankov in spremembe naslovov. Ponatis celote ali posameznih delov glasila je mogo le s predhodnim pisnim dovoljenjem.
Javno glasilo Novice Obine Rae-Fram je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS, pod zaporedno tevilko 52.

elimo vam prijetno branje! 3

 NOVICE OBINE RAE-FRAM

RAZPISI
Na podlagi sklepov t. 237 (sprejet na 24. redni seji Obinskega sveta Obine Rae-Fram, 10. 9. 2009) in 72 (9. redna
seja, 7. 11. 2011), Obinska uprava Obine Rae-Fram objavlja naslednji

JAVNI RAZPIS
za dodelitev epnin dijakom in tudentom za olsko/tudijsko leto 2017/18
1. Predmet razpisa:
Predmet razpisa so sredstva za epnine v olskem/tudijskem letu 2017/18. epnina znaa 40,00 EUR meseno na
upravienca.
epnina bo prosilcem (tako dijakom kot tudentom) dodeljena za deset (10) mesecev in sicer za obdobje od 1.
septembra 2017 do 30. junija 2018.

2. Pogoji razpisa
Pravico do prejemanja epnine imajo:
osebe s statusom dijaka ali tudenta, ki imajo stalno prebivalie na obmoju obine Rae-Fram in sicer
dijaki, v kolikor:
- v asu vloitve vloge e niso dopolnili 20 let in/ali niso vpisani v programe samoizobraevanja, poklicnega teaja
in imajo status dijaka od 1. 9. 2017, v trajanju celotnega olskega leta 2017/18,
tudenti, v kolikor:
- bodo tudentje 1. letnikov vseh tudijskih programov do 30. 6. 2018 dopolnili najve 21 let,
- v asu vloitve vloge e niso dopolnili 25 let oz. v primeru tudija medicine v asu vloitve vloge niso stareji
od 27 let,
- z izobraevanjem pridobivajo strokovne nazive (tudentom, ki se izobraujejo po bolonjskem sistemu, epnina
pripada za 1. in 2. bolonjsko stopnjo /3 + 2 ali 4 + 1 statistini ravni 6 in 7/ in za as statusa absolventa, v kolikor
ustrezajo ostalim pogojem),
- tisti dijaki in tudenti, ki so pravoasno vloili vlogo za pridobitev epnine.

3. Dokumentacija, potrebna za reitev vloge za pridobitev epnine:

Za reitev vloge so potrebna naslednja dokazila:
1. potrdilo o stalnem prebivaliu (potrdilo bomo pridobili sami);
2. originalno potrdilo o olanju za dijake oz. originalno potrdilo o vpisu za tudente (obvezna priloga k vlogi);
3. fotokopijo banne kartice transakcijskega rauna prosilca, iz katere je dobro vidna tevilka rauna
(obvezna priloga k vlogi).

4. Rok in nain prijave na razpis:

Prosilec vloi vlogo za pridobitev epnine na obrazcu, ki je na voljo v prostorih Obinske uprave Obine Rae - Fram
(kontaktna oseba: Simona Antoli) ali v tajnitvu upana ter na spletnih straneh Obine Rae - Fram (naslov: www.
race-fram.si), pod rubriko Obrazci in vloge.
Vloge z vsemi prilogami lahko v asu uradnih ur (v ponedeljek med 8. in 12. uro ter med 13. in 15. uro, v sredo med
8. in 12. uro ter med 13. in 17. uro in v petek med 8.00 in 13. uro) vloite osebno ali po poti na naslov: Obina Rae
- Fram, Grajski trg 14, 2327 Rae:
- dijaki od 30. avgusta do vkljuno 8. septembra 2017,
- tudenti od 27. septembra do vkljuno 6. oktobra 2017.
Roke za oddajo vlog je potrebno dosledno upotevati - vlog za dodelitev epnine pred objavljenimi roki in po poteku
teh rokov ne bomo sprejemali! Zaradi organizacije dela obinske uprave vas prosimo tudi, da upotevate, da bomo
vloge za dijake in tudente zbirali loeno.

5. Rok za odloitev o vlogi:

O vlogah bo odloeno s skupno odlobo, ki bo izdana najkasneje do 10. novembra 2017 in javno objavljena na
oglasni deski Obine Rae-Fram, Grajski trg 14, Rae ter na spletni strani www.race-fram.si.
Realizacija prvega nakazila (s porauni za as od septembra 2017 dalje) je predvidena do konca novembra 2017.
Prejemnikom epnin bodo v nadaljevanju olskega leta sredstva nakazana na transakcijski raun najkasneje do 15. v
mesecu za pretekli mesec.

OBINA RAE-FRAM

4 Novice t. 74 - 2/2017; junij 2017

 NOVICE OBINE RAE-FRAM
Na podlagi 102., 104., in 114. lena Zakona o uresnievanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, t. 77/07-
UPB, 56/08, 4/10, 20/11, 111/13 in 68/16), 21. lena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, t. 94/07-
UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12-ZUJF, 14/15-ZUUJFO in 76/16-odl. US), 7. lena Statuta Obine Rae-Fram (MUV,
t. 27/11 in 5/15), Pravilnika o postopku izvedbe javnih razpisov na podroju drubenih dejavnosti v obini Rae-Fram
(MUV, t. 11/17) ter Odloka o proraunu Obine Rae-Fram za leto 2017 (MUV, t. 28/16), Obina Rae-Fram objavlja

JAVNI RAZPIS
za sofinanciranje kulturnih programov, projektov in
ljubiteljske kulturne dejavnosti v obini Rae-Fram za leto 2017
1. Predmet razpisa
Predmet razpisa so finanna sredstva iz prorauna Obine Rae-Fram, namenjena sofinanciranju kulturnih programov,
projektov in ljubiteljske kulturne dejavnosti v obini Rae-Fram za leto 2017.

2. Razpisni pogoji
2.1.
Na razpis se lahko prijavijo kulturna drutva, ki:
imajo sede na obmoju obine Rae-Fram,
so registrirana za izvajanje kulturnih dejavnosti in s svojim delom izkazujejo priakovano kakovost,
imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske monosti za izvedbo nartovanih
aktivnosti na podroju kulture,
imajo urejeno evidenco o lanstvu in ostalo dokumentacijo, kot to doloa Zakon o drutvih,
opravljajo dejavnost na neprofitni osnovi,
poslujejo v skladu z zakonskimi predpisi in statutom,
obinski upravi vsako leto predloijo poroilo o realizaciji programov,
delujejo najmanj eno leto.

2.2.
Prijava mora vsebovati izpolnjeno razpisno dokumentacijo, ki je sestavni del tega razpisa, in zahtevane priloge.
Vloga mora biti izpolnjena na razpisnem obrazcu Prijava na Javni razpis za sofinanciranje kulturnih programov,
projektov in ljubiteljske kulturne dejavnosti v obini Rae-Fram za leto 2017.
K prijavi je potrebno priloiti:
finanno konstrukcijo programa,
izjavo o urejenosti evidence o lanstvu (vkljuno s seznamom lanov - ime in priimek, naslov),
izjavo o sprejemanju pogojev,
pogodbo.

2.3.
Obina Rae-Fram bo v letu 2017 sofinancirala dejavnost registriranih kulturnih drutev.

2.4.
Programi, projekti in dejavnost se bodo sofinancirali na podlagi Pravilnika o postopku izvedbe javnih razpisov na
podroju drubenih dejavnosti v obini Rae-Fram (MUV, t. 11/17).

2.5.
Na podlagi tega javnega razpisa bo Obina Rae-Fram v letu 2017 sofinancirala vse oblike ustvarjanja, posredovanja
in varovanja kulturnih dobrin, za katere prijavitelji v tekoem letu e niso prejeli proraunskih sredstev (prepoved
dvakratnega financiranja).

3. Kriteriji in merila
3.1.
Vloge bo obravnavala komisija, ki jo imenuje upan. Merila za sofinanciranje kulturnih programov, projektov in
ljubiteljske kulturne dejavnosti se nanaajo na kakovost programa posameznega drutva. Vloge se vrednotijo glede
na razpololjiva sredstva.

3.2.
Sofinancirajo se projekti, programi oziroma dejavnost, ki:
je namenjena javnosti,
je neprofitna in nekomercialna,
sodi v dejavnost drutva.

elimo vam prijetno branje! 5

 NOVICE OBINE RAE-FRAM
4. Razpisni postopek
4.1. Rok za predloitev prijav in nain predloitve vlog
Zapeatene kuverte morajo vlagatelji oddati z jasno oznako in napisom JAVNI RAZPIS-KULTURA 2017 - NE
ODPIRAJ na sprednji strani ter navedbo naziva in naslova vlagatelja na hrbtni strani kuverte.
Kot veljavne bodo upotevane prijave, ki bodo pravilno oznaene prispele do vkljuno ponedeljka, 21. 8. 2017,
osebno ali s priporoeno poto in sicer v tajnitvo Obine Rae-Fram, na naslov: Obina Rae-Fram, Grajski trg
14, 2327 Rae.
Kontaktna oseba za informacije: Petra Pleivnik, tel. 02/609-60-16, e-pota: petra.plesivcnik@race-fram.si. Vloga
je pravilno oznaena, e je oznaena na nain, ki je doloen v javnem razpisu. Razpisna dokumentacija je od dneva
objave dosegljiva na spletni strani Obine Rae-Fram www.race-fram.si ter v asu uradnih ur v pisarni pri Beli dvorani
(Petra Pleivnik) Obine Rae-Fram.

5. Splone dolobe
5.1.
Vlagatelji morajo oddati vloge, izpolnjene skladno z javnim razpisom in razpisno dokumentacijo. Vloga mora biti
izpolnjena itljivo na razpisnem obrazcu Prijava na Javni razpis za sofinanciranje kulturnih programov, projektov
in ljubiteljske kulturne dejavnosti v obini Rae-Fram za leto 2017 in mora vsebovati v javnem razpisu zahtevane
priloge.
Po preteku razpisnega roka bo vse prispele vloge hkrati odprla komisija, ki jo imenuje upan. Komisija bo upotevala
zgolj vloge, ki bodo v celoti zadostile pogojem, doloenim v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji.

5.2.
Nepravoasne vloge ali vloge, ki jih ne bodo vloile upraviene osebe, bodo s sklepom zavrene. Za prepozno se
teje vloga, ki ni bila oddana priporoeno na poto v razpisnem roku ali vloga, ki v razpisnem roku ni bila oddana v
tajnitvu Obine Rae-Fram.

5.3.
V primeru, da je vloga formalno nepopolna, se vlagatelja pozove na dopolnitev. Vlagatelj mora nepopolno vlogo
dopolniti v roku petih dni. e vlagatelj vloge ne dopolni v zahtevanem roku, se vloga s sklepom zavre. Za nepopolno
vlogo se teje vloga, ki ne vsebuje vseh obveznih sestavin, ki jih doloata besedilo javnega razpisa in razpisna
dokumentacija. Oddaja vloge pomeni, da se vlagatelj strinja z vsemi pogoji in merili razpisa.

5.4.
Na podlagi predloga komisije izda obinska uprava o vsaki ustrezni vlogi, prispeli na javni razpis, posamino odlobo,
s katero odloi o odobritvi in deleu dodeljenih sredstev ali o zavrnitvi sofinanciranja posameznega kulturnega
programa ali projekta.
Zoper navedeno odlobo je dovoljena pritoba, ki se v roku 8 dni od vroitve odlobe vloi pri organu, ki je odlobo
izdal, o njej pa odloi upan.

5.5. Pogodba
Dodelitev finannih sredstev se uredi s pogodbo. Izvajalci kulturnih programov so dolni upotevati doloila pogodbe.
e obinska uprava ugotovi, da izvajalec ne izpolnjuje pogodbe, mu lahko zadri izplailo e neizplaanih sredstev
ali zahteva vrnitev za ta namen e dodeljenih sredstev. e izvajalec sredstev ne porabi namensko, obina prekine
pogodbo in zahteva vrnitev nenamensko porabljenih sredstev.
Izvajalci kulturne dejavnosti, ki so jim bila na javnem razpisu odobrena sredstva iz prorauna Obine Rae-Fram,
se obvezujejo, da bodo za Obino Rae-Fram najmanj enkrat letno oziroma po dogovoru izvedli brezplani nastop
oziroma drugo aktivnost ali bodo sodelovali na prireditvi, ki bo namenjena predstavitvi kulturnih drutev.

5.6.
Viina proraunskih sredstev za ta namen znaa 10.000,00 EUR. Dodeljena sredstva morajo biti porabljena do 31. 12.
2017.

OBINA RAE-FRAM
upan
Branko Ledinek, l.r.

6 Novice t. 74 - 2/2017; junij 2017


IZ DELA OB^INSKE UPRAVE
Aktualnosti in novosti
Imamo nova podupana
Temeljni predpis, ki ureja podroje delovanja obin, je
Zakon o lokalni samoupravi, ki vsebuje tudi doloilo, da
ima obina najmanj enega podupana.
Podupana imenuje izmed lanov obinskega sveta
upan, ki ga lahko tudi razrei. Podupan pomaga upanu
pri njegovem delu in ga nadomea v primeru njegove
odsotnosti ali zadranosti.
Do izteka tekoega mandatnega obdobja imenovana
obinska svetnika, ki bosta svojo funkcijo podupana
opravljala nepoklicno, sta:
- Vitomir Bauman - za podroje civilne zaite, kme-
tijstva in gospodarstva,
- Slavomir Lenik - za podroje komunalno-cestnega
gospodarstva.
Po 19. redni seji Obinskega sveta Obine Rae-Fram (6. 4. 2017),
kjer sta bila imenovana podupana;
z leve: Vitomir Bauman - podupan, Branko Ledinek - upan
Obine Rae-Fram in Slavomir Lenik - podupan Foto: S. A.
Z imenovanjem veji dodatni stroki za proraun ne
bodo nastali, saj podupana ne bosta prejemala sejnin.
Obinska uprava si s strani obeh obeta dobro in
konstruktivno sodelovanje, slednje pa seveda lahko
priakujeta tudi od nas.
Aktualni razpisi na podroju gospodarstva
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je, v
sodelovanju s Slovenskim regionalno razvojnim skladom,
v letu 2015 oblikovalo regijsko garancijsko shemo. Cilj
slednje je olajanje dostopa mikro, malim in srednje
velikim podjetjem do kreditov z zmanjanjem bannih
zahtev za zavarovanje kreditov, pospeevanje razvoja
malega in srednjega gospodarstva, poveanje investicijske
aktivnosti v regiji, zmanjanje stopnje brezposelnosti,
vzpostavljanje monosti za prestrukturiranje regijskega
gospodarstva ipd.
V Podravju je bila za izvedbo regijske garancijske
sheme izbrana Mariborska razvojna agencija (MRA), ki je
v preteklosti e objavila razpisa, ki sta omogoala prijavo
upraviencem, ki delujejo na obmoju obin statistine
elimo vam prijetno branje!
NOVICE OBINE RAE-FRAM
regije Podravja, med katere sodi tudi Obina Rae-Fram.
Tretji - aktualni javni razpis je objavljen v Uradnem
listu RS, t. 22/2017, z dne 28. 4. 2017. Javno povabilo k
oddaji vlog je, skupaj z razpisno dokumentacijo, dostopno
na spletni strani Mariborske razvojne agencije (http://
www.mra.si). Rok za prijavo tee od 22. 5. 2017 do porabe
razpololjivih sredstev oziroma najdlje do 22. 4. 2018.
Hkrati sta za namene gospodarstva e vedno odprta tudi
razpisa, ki sta bila objavljena v naem glasilu - Novicah
Obine Rae-Fram, t. 73-1/2017, ki so izle marca letos.
Njuno elektronsko verzijo najdete na www. race-fram.si.
Razpis za dodelitev nepovratnih finannih sredstev
za spodbujanje podjetnitva je namenjen prosilcem
- obanom obine Rae-Fram, ki se imajo namen samo-
zaposliti ali v nai obini odpirajo nova delovna mesta, na
katera bodo zaposlili nae obane.
V istem glasilu najdete tudi razpis, namenjen pos-
peevanju malega gospodarstva in kmetijstva, ki omogoa
dodelitev posojil s subvencionirano obrestno mero. Ta
razpis izvajamo skupaj z Novo KBM d.d., namenjen pa
je samostojnim podjetnikom, gospodarskim drubam in
kmetijskim gospodarstvom s sedeem v obini Rae-
Fram.
Vloge za oba razpisa je potrebno dostaviti na na naslov
in sicer za pridobitev subvencij v roku med 2. 10. 2017 in
13. 10. 2017, za subvencioniranje obrestne mere posojil
pa najkasneje do 6. 10. 2017.
Urejamo evidence obinskega premoenja
Premoenje obine sestavljajo nepremine in premine
stvari, denarna sredstva in pravice. Skupno premoenje
obina izkazuje v premoenjski bilanci. Razume se, da
mora obina s premoenjem ravnati skladno z naelom
dobrega gospodarja.
Predpogoj za gospodarno ravnanje - tako s premoenjem
kot z javnimi sredstvi - so urejene baze podatkov.
Evidenca, ki izkazuje podatke o nepremininah, ne glede
na lastnitvo, je zemljika knjiga, ki jo vodi pristojno
sodie.
Posledica tega, da naselja nae obine spadajo v
dve razlini krajevni skupnosti, je dejstvo, da je pri
posameznih nepremininah zemljiko knjino stanje e
vedno neurejeno in je kot lastnik evidentirana ena ali druga
krajevna skupnost. Teh primerov ni ve veliko, a vseeno
preve (v KS Fram trije in v KS Rae prav tako trije).
Zaradi navedenega je v teku postopek podaje po-
oblastila predsednikoma krajevnih skupnosti za podpis
pogodb o uskladitvi zemljikoknjinega in dejanskega
stanja nepreminin. Pravna oseba, ki e lep as dejansko
gospodari s premoenjem, ga vzdruje in z njim upravlja,
je Obina Rae-Fram.
Opisane aktivnosti je nujno potrebno izpeljati, saj je
urejeno lastniko stanje nepreminin osnovni pogoj za
pridobitev morebitnih sofinancerskih sredstev, s katerimi
bi premoenje oplemenitili.
mag. Zorica ZAJC - KVAS,
direktorica OU
7
 NOVICE OBINE RAE-FRAM
KOMUNALNO - CESTNO
GOSPODARSTVO
Intenzivno
delamo na vseh podro~jih
Spotovani obani!
V aprilu in maju smo z vso vnemo zaeli z izvajanjem
nalog, zartanih v letnem proraunu. Izvedena so bila
vzdrevalna in investicijska dela na vodovodnem,
kanalizacijskem in cestnem omreju. Kot obiajno,
smo v marcu in aprilu opravili pregled obinskih cest
in pogodbenim izvajalcem naroili sanacijo mreastih
razpok in udarnih jam na asfaltiranih cestiih ter
popravilo bankin. Sanacijo linijskih razpok z bitumensko
zalivno maso na asfaltnih povrinah je izvajalo podjetje
Possehl d.o.o.
Sanacija linijskih razpok na asfaltnih povrinah
Pred vejimi nalivi smo (v sklopu obinskega reijskega
obrata) po najboljih moeh oistili obcestne mulde,
jake in prepuste. Na osnovi izvedenega javnega razpisa
in podpisa pogodbe z najugodnejim ponudnikom,
Podjetjem za gozdne gradnje in hortikulturo d.o.o., bodo
do konca septembra na novo asfaltirani ali preplaeni
naslednji cestni odseki: del ebelarske ulice v Morju,
Kopivnika cesta, odsek Kr - Zupe - GD Gorica v Spodnji
Gorici, Dobrava v Framu ter lokalna cesta od zbirnega
centra za loeno zbiranje odpadkov v Raah do Hotinje
vasi. Skupna dolina predvidenih odsekov znaa 3.800 m.
Prav tako je bil v spomladanskih mesecih izveden javni
razpis za nadaljevanje izgradnje javnega kanalizacijskega
omreja na obmoju naselja Morje. Izvajalec projekta
'Kanalizacija Morje - 3. faza' je na razpisu izbran
najugodneji ponudnik, to je Krt gradbenitvo d.o.o.;
v avgustu bodo dela zakljuena, fekalni kolektorji pa
predani v uporabo.
Okvare na javnem vodovodnem omreju v veliki meri sprot-
no odpravljamo v sklopu prizadevnih sodelavcev v reijskem
obratu. V maju smo nadaljevali z zamenjavo vodovodnih cevi
v Poegu. Za zamenjavo primarnega vodovodnega omreja
smo se odloili tudi na odseku od Ljubljanske ceste v Raah
in mimo Shella do avtoceste v Framu.
8 Novice t. 74 - 2/2017; junij 2017
Zamenjava transportnega voda med Framom in Raami
Zaradi prevezav in menjave dotrajanih zasunov na
glavnih vodih prihaja obasno do nihanja tlakov v omreju
na obmoju naselja Rae, za kar se prizadetim obanom
opraviujemo.
Ponovno apeliramo k prikljuitvi na javno kanalizacij-
sko omreje - poziv velja vsem tistim gospodinjstvom,
ki so stroke priklopa e poravnala, niso pa e fizino
prikljuena na javno kanalizacijo. Apeliramo, da to v
najkrajem monem asu storijo in s tem pripomorejo
k istejemu okolju. S sodelavci v reijskem obratu
prosimo obane, da upotevajo navodila upravljavca in
v kanalizacijo odvajajo le odpadne fekalne vode. Med
vzdrevanjem istilnih naprav in rpali se namre vse
pogosteje sooamo z neljubimi teavami in okvarami,
ki so posledica nepremiljenega ravnanja nekaterih
obanov; posamezniki namre javno fekalno kanalizacijo
obremenjujejo z odplakami, ki vanjo nikakor ne spadajo
(predvsem gre za odlivanje maob in raznih odpadnih
olj). S takim ravnanjem povzroajo ogromno preglavic
biolokim istilnim napravam.
Oddelek za komunalo in okolje ne skrbi zgolj za
vodovodno, kanalizacijsko in cestno omreje, temve
delokrog zajema tudi vzdrevanje javnih povrin, parkov,
obcestnih brein, upravljanje zbirnega centra za loeno
zbiranje odpadkov in seveda pokopalia v Framu. Da
bomo na urejenost gledali s ponosom, smo na framskem
pokopaliu sanirali linijske reetke za odvajanje
meteornih voda, zasadili grmovnice ter odstranili razrasla
drevesa, ki so bila mote faktor pri vzdrevanju obzidja in
urejanju brein.
Ker obani pogosto spraujete v zvezi z odvozom
kosovnih odpadkov, vas ponovno obveamo, da
smo enotedensko akcijo odvoza kosovnih odpadkov,
imenovano 'od vrat do vrat', ukinili. So pa vsa
gospodinjstva na obmoju nae obine, ki so vkljuena v
redni odvoz komunalnih odpadkov, na osnovi predhodne
najave pri Komunali Slovenska Bistrica d.o.o., upraviena
do enkratnega odvoza kosovnih odpadkov v posameznem
koledarskem letu.
e bomo premogli pravo mero pozitivne naravnanosti
in malo dobre volje, verjamem, da nam bo s skupnimi
momi - kljub obetajoim se zelo visokim poletnim
temperaturam - znova uspelo dosei zastavljene cilje in
to ne zgolj na komunalnem, temve tudi na vseh ostalih
podrojih.
Pripravil: Samo RAJP
 NOVICE OBINE RAE-FRAM
OBVESTILO o obvezni priklju~itvi na javno kanalizacijsko omreje
Obveamo vas, da je na obmojih obine Rae-Fram, kjer je e zgrajena oz. je v postopku izgradnje ali preurejanja
javna kanalizacija, prikljuitev stavb ali preureditev obstojeega prikljuka stavbe na javno kanalizacijo OBVEZNA.
Na posameznih obmojih naselij Morje in Rae 3. Izvedba prikljuka
smo zakljuili izgradnjo samostojnih odsekov javne Pred izvedbo prikljuka je o tem potrebno obvestiti
kanalizacije; nanjo je e mogoe prikljuiti naslednje Reijski obrat Obine Rae - Fram (Samo Rajp, tel. t.:
ulice: 02/609- 60-17 ali Mateja Freer, tel. t.: 02/609-60-23), da
se doloi potek trase hinega prikljuka in mikrolokacija
Morje: revizijskega jaka.
- Prisojna ulica - v celoti, 4. Po izvedbi prikljuka
- Priolova cesta - do hine tevilke 112, Po izvedbi prikljuka je potrebno obvestiti podjetje
- Sonne terase - v celoti, Komunala Slovenska Bistrica d.o.o. (tel. t.: 02/80-
- Strma ulica - do t. 39, 55-400), da se uredi vpis uporabnika v evidence o
- Bistrika cesta - od hine tevilke 126 do 87, prikljuevanju objektov na javno kanalizacijsko omreje.
- Ob gozdu - v celoti,
- Morska cesta - od hine tevilke 48 do 90 in od Pripravila: Mateja FREER
hine tevilke 108 do 154,
- Tajna - od hine tevilke 1 do 10;
Rae: Ulica Lackove ete - od hine t. 48 do 64.

V skladu z doloili Odloka o nainu izvajanja

gospodarske javne slube odvajanja in ienja komu- DRUBENE DEJAVNOSTI
nalnih in padavinskih odpadnih voda na obmoju obine
Rae-Fram Obina Rae-Fram obvea lastnike stavb na
obmojih obine Rae-Fram, kjer je e zgrajena javna
Drobec aktualnosti
kanalizacija in je prikljuitev mogoa, da je pri-kljuitev
na javno kanalizacijsko omreje obvezna. Prikljuitev epnine za dijake in tudente zviane na 40
objekta na javno kanalizacijo je potrebno izvesti v roku EUR meseno
6 mesecev od prejema obvestila o obvezni prikljuitvi. eprav nikomur ne elim, da bi se moral v asu izida
poletnih Novic ubadati s olskimi obveznostmi, kaj ele
KAKO IZVEDETE POSTOPEK PRIKLJUITVE pretirano in e vnaprej skrbeti, kako bo v novem olskem
NA KANALIZACIJSKO OMREJE? letu, je nekaj zadev vendarle potrebno urediti prej,
preden koledar obrnemo na september (zaetek novega
1. Izpolnite vlogo in jo oddate v tajnitvu Obine olskega leta za dijake) oz. oktober (zaetek novega
Rae-Fram tudijskega leta za tudente). Ena izmed teh obveznosti je
Na Obino Rae-Fram je potrebno podati Vlogo za pravoasna oddaja vlog za obinsko epnino za vse tiste
prikljuitev objekta na javno kanalizacijsko omreje in dijake in tudente, ki za uveljavitev tovrstne pravice, ki
plailu komunalnega prispevka - kanalizacija. Obrazec jo e vrsto let mladim priznava naa obina, izpolnjujejo
vloge za izdajo odlobe o komunalnem prispevku - razpisne pogoje (razpis za olsko/tudijsko leto 2017/18
kanalizacija je dostopen na spletni strani Obine Rae- objavljamo na strani 4 tokratnih Novic).
Fram (www. race-fram.si), lahko pa ga dvignete tudi
osebno na sedeu Obine Rae-Fram (v asu uradnih
ur). S strani obine vam bo izdana Odloba o odmeri
komunalnega prispevka.
V primeru, da ste vlogo e oddali, tega ni potrebno
storiti ponovno.
2. Plailo komunalnega prispevka
Z odlobo o odmeri komunalnega prispevka, ki vam
jo bo poslala Obina Rae-Fram na va naslov, vam bo
odmerjena viina komunalnega prispevka. Komunalni
prispevek znaa 1.200,00 EUR in mora biti plaan pred
prikljuitvijo na kanalizacijsko omreje. Komunalni
prispevek je mono plaati tudi na obroke (do 12
mesenih obrokov, za kar se dogovorite pri oddaji vloge).
Po poplailu celotnega komunalnega prispevka vam bo s
strani obine izdano DOVOLJENJE ZA PRIKLOP NA
JAVNO KANALIZACIJSKO OMREJE. To dovoljenje
vam bo poslano na va naslov, priloena pa mu bodo tudi V olskem letu 2017/18 bodo upravienci prejeli
vsa potrebna navodila v zvezi z izvedbo prikljuka. 400 EUR obinske epnine letno

elimo vam prijetno branje! 9

 NOVICE OBINE RAE-FRAM
Vse potencialne kandidate za uveljavitev obinske
epnine (to, iz dosedanjih 30 EUR meseno, po nekaj
letih znova vraamo na nekdanjo raven - zviujemo na
40 EUR meseno, za 10 mesecev leta) prosimo, da pred
posredovanjem vloge slednjo dosledno izpolnite in ji
priloite ustrezna dokazila. Tiste, ki na osnovi razpisnih
pogojev e sami ugotovite, da do epnine niste upravieni
(najvekrat zaradi preseganja starostne meje za dodelitev),
obveamo, da v postopku reevanja vlog vse okoliine,
ki vplivajo na dodelitev te pravice, dosledno preverjamo
in upotevamo.
O upravienosti do epnin bo odloeno s skupnima
odlobama (najprej za dijake, nato za tudente), ki bosta v
rokih, navedenih v razpisu, objavljeni tudi na nai spletni
strani www.race-fram.si .
Upraviene vlagatelje prosimo, da z oddajo vlog ne
prehitevate in seveda z njimi tudi ne zamujate.
Glede na dosedanjo prakso je priakovati okoli 400
upraviencev, kar pomeni, da bomo za obdobje olskega
leta 2017/18 iz obinskega prorauna za obinske epnine
realizirali predvidoma 160.000 EUR.
Nai novorojenki
Gotovo vsi zainteresirani e dobro in dolgo veste, da
Obina Rae-Fram (na osnovi obinskega pravilnika)
starem novorojencev dodeljuje prispevek ob rojstvu
otroka.
Tistim, ki povijejo prvega in/ali drugega otroka, pripada
prispevek v viini 150 evrov, za tretjega in morebitne
naslednje otroke pa je mogoe uveljaviti prispevek
v viini 300 evrov. Vlogo (dostopna v fizini obliki na
sedeu obine ali na spletni strani: www.race-fram.si, pod
zavihkom 'Za obane' in podskupino 'Vloge' je mogoe
vloiti v roku 6 mesecev od otrokovega rojstva.
Objavljamo e imena otrok, za katere je bil prispevek
za novorojenca uveljavljen v zadnjih treh mesecih (od
zaetka marca do konca maja 2017): Ajda Goji, Zaya
Gashi, Nejc Pregl, Gal Dambi, Nadja Majari, Larisa
Borko, Sven Koaber, Lucija Bertole, Vid Ravljen, Ane
Frange, Tia Kreitner, Nik i in Luka Burjan.
Ob tetju ugotovimo, da smo medse z veseljem sprejeli
13 novih obanov, od tega 7 deklic in 6 dekov. Med njimi
je enajst prvorojencev, dva dojenka pa sta po vrnitvi s
porodninice na domaem naslovu e priakala bratec ali
sestrica.
Vsem iskrene estitke in najlepe elje!
Pripravila: Simona ANTOLI
10
Vpisovaje, vklju~evanje in
sprejem otrok v vrtca na
obmo~ju ob~ine Ra~e-Fram
(Ne)zasedenost javnih vrtcev na obmoju
obine Rae-Fram v prihajajoem olskem letu
2017/2018
V mesecu aprilu sta bili ponovno na delu komisiji, ki
sta posebej v posameznem vrtcu (enoti vrtca pri O) na
naem obmoju imenovani za reevanje vlog, e vrtec
prejme ve vlog za vpis otrok kot ima prostih mest. V
skladu z Zakonom o vrtcih in Pravilnikom o postopku
vpisa in kriterijih za vkljuitev ter sprejem otrok v javna
vrtca na obmoju obine Rae-Fram sta vrtca v zaetku
postopka vpisovanja, vkljuevanja in sprejemanja otrok
v vrtec namre skupaj ez leto in v asu javnega vpisa
(v zaetku meseca marca) prejela ve vlog, kot sta za
prihajajoe olsko leto 2017/2018 imela na razpolago
prostih mest.
Enota vrtca pri O Fram je v asu javnega vpisa prejela
26 vlog (2 ve kot lani), med letom je bilo e oddanih 22
vlog (lani je bilo taknih vlog 21), 7 vlog pa je vrtec v
Framu imel e od akajoih otrok na CS (lansko leto 2
manj, zaradi odstopov od vlog). Komisija v Framu je tako
v obravnavanje in reevanje sprejela 55 vlog (t.j. 5 vlog
ve kot lansko leto). Ker je dan po zasedanju komisije
ena od vlagateljic od svoje vloge odstopila, se je morala
komisija znova sestati in pripraviti nov prednostni vrstni
red, tedaj torej s 54 vpisanimi otroki.
Pri enoti vrtca pri O Rae je bilo med javnim vpisom
oddanih 29 vlog (1 manj kot lani), 16 vlog je vrtec prejel
e med letom (lani je bilo taknih vlog 18), 2 vlogi (enako
kot lani) pa je imel vrtec iz Ra e za otroka, ki sta akala
na centralnem akalnem seznamu (CS) po konanem
zadnjem - lanskoletnem javnem vpisu. Komisija v Raah
je morala tako obravnavati in reiti skupno 47 vlog (t.j. 3
vloge manj kot lani).
Komisiji sta obravnavali vse vloge - tako za otroke, ki
imajo v nai obini stalno ali zaasno prebivalie in tudi
tiste izven nje. Vloge so bile oddane tako za otroke, ki e
izpolnjujejo (oz. bodo s 1. 9. 2017 izpolnjevali) starostni
pogoj 11 mesecev za vkljuitev v vrtec (kar je minimalni
zakonski pogoj za vkljuitev in sprejem otrok v vrtec), kot
tudi za tiste, ki so mlaji - stari manj kot 11 mesecev in s 1.
9. 2017 e ne bodo izpolnjevali starostnega pogoja.
Oblikovanje oddelkov v posameznem vrtcu je
pristojnost vrtcev
V skladu z dravnim Pravilnikom o normativih in
minimalnih tehninih pogojih za prostor in opremo
vrtca in prav tako dravnim Pravilnikom o normativih
za opravljanje dejavnosti predolske vzgoje so pristojni
za oblikovanje posameznih (vrst oz. oblik) oddelkov,
glede na starost e vkljuenih otrok in starost tistih, ki
so se vpisali in vkljuili na novo, izkljuno vrtci sami.
Po podatkih, ki smo jih prejeli v zaetku meseca junija
s strani (za oblikovanje oddelkov) pristojnih strokovnih
delavk iz obeh naih javnih vrtcev, bo v novem olskem
letu 2017/18 tako vkljuenih in sprejetih v:
Novice t. 74 - 2/2017; junij 2017

* enoto vrtca pri O Fram 140 otrok v 7 oddelkih:
homogeni oddelek I. starostnega obdobja (otroci stari
1 - 2 leti): 14 otrok;
kombinirani oddelek (otroci stari 2 - 4 leta): 19 otrok;
kombinirani oddelek (otroci stari 2 - 4 leta): 19 otrok;
kombinirani oddelek (otroci stari 2 - 4 leta): 19 otrok;
heterogeni oddelek (otroci stari 3 - 6 leta): 21 otrok
(2 prosti mesti - zaradi preoblikovanja oddelka);
homogeni oddelek II. starostnega obdobja (otroci stari
4 - 5 let): 24 otrok;
homogeni oddelek II. starostnega obdobja (otroci stari
5 - 6 let): 24 otrok.
V Framu od otrok, ki bodo v letu 2017 izpolnili starost 6
let, v vrtcu ostajajo tirje otroci, ki jim je olanje odloeno
za leto dni;
* enoto vrtca pri O Rae 171 otrok, ki bodo razporejeni
v 9 oddelkov, in sicer:
homogeni oddelek I. starostnega obdobja (otroci stari
1 - 2 leti): 14 otrok (ostajajo e 4 prosta mesta za
otroke letnikov 2015 in 2016);
homogeni oddelek I. starostnega obdobja (otroci stari
1 - 2 leta): 14 otrok (ostajajo e 4 prosta mesta za
otroke letnikov 2015 in 2016);
homogeni oddelek I. starostnega obdobja (otroci stari
2 - 3 leta): 14 otrok;
kombinirani oddelek (otroci stari 2 - 4 leta): 19 otrok
(e 2 prosti mesti za otroka letnik 2014 in 2015);
kombinirani oddelek (otroci stari 2 - 4 leta): 19 otrok;
homogeni oddelek II. starostnega obdobja (otroci stari
3 - 4 leta): 19 otrok;
homogeni oddelek II. starostnega obdobja (otroci stari
4 - 5 let) leta: 24 otrok;
homogeni oddelek II. starostnega obdobja (otroci stari
5 - 6 let): 24 otrok;
homogeni oddelek II. starostnega obdobja (otroci stari
5 - 6 let): 24 otrok.
V Raah od otrok, ki bodo v letu 2017 izpolnili starost 6
let, v vrtcu ostaja pet otrok, ki imajo odloitev olanja za
leto dni.
Centralni akalni seznam (CS)
Koncem maja, ob pridobitvi prvih podatkov, je bilo
na novi CS uvrenih 26 otrok (za 6 otrok so vlagatelji
oddali vlogo v Raah, ostalih 20 jih je vlogo oddalo v
Framu), od tega je:
- 11 otrok s stalnim prebivaliem v nai obini (5 jih s
1. 9. 2017 e ne bo izpolnjevalo starostnega pogoja 11
mesecev);
- 6 le z zaasnim prebivaliem na obmoju obine Rae- lahko poskrbeli v okviru razpololjivih kapacitet vrtcev na
Fram (od teh 2 otroka s 1. 9. 2017 ne bosta izpolnjevala
starostnega pogoja 11 mesecev) in
- 9 otrok s stalnim prebivaliem v drugih obinah (4
otroci s 1. 9. 2017 ne bodo izpolnjevali starostnega
pogoja 11 mesecev).
Kot v preteklih letih, se je namre tudi letos ponovilo,
da se (po uvrstitvi njihovega otroka na seznam sprejetih
otrok) na prvotni poziv k podpisu medsebojne pogodbe
za vkljuitev otroka v vrtec niso odzvali vsi vlagatelji.
V Framu je bil en tak primer (ki pa so ga takoj reili z
novim pozivom iz CS in podpisom pogodbe, zato je
bil junija CS e posodobljen), v Raah pa pogodbe do
elimo vam prijetno branje!
NOVICE OBINE RAE-FRAM
roka niso prili podpisati tirje vlagatelji. To je tudi eden
izmed razlogov, zaradi katerega je postopek vkljuevanja
otrok v vrtec tako dolgotrajen. Vrtca morata namre po
ugotovitvi, da niso vsi pozvani vlagatelji prili podpisati
pogodbe, ponoviti ves postopek pozivanja k podpisu
pogodb (in seveda znova upotevati tudi vse zakonske
terminske roke). K podpisu pogodbe vrtca naknadno
pozivata tiste stare/skrbnike otrok, ki so bili najprej
zavrnjeni in tako uvreni na akalni seznam. Ob tem
morata vrtca prav tako upotevati zakonski rok 8 dni
(po preteku teh se teje, da je poziv vroen) in e 15 dni
za podpis pogodbe; skupaj lahko tako mine do 23 dni
(od poziva k podpisu pogodbe do dejanskega podpisa),
zato smo toliko bolj veseli starev, ki se s podpisom
pogodbe odzovejo im prej. Po naknadnih pozivih za
vkljuitev otrok iz CS in zapolnitev e prostih mest
se je znova pokazalo, da vsi, ki so se uvrstili na CS,
ne potrebujejo nujno javno organiziranega varstva naih
vrtcev (predvidevamo lahko tudi, da so nekateri vloge
oddali tudi v vrtce drugih obin). Od pozvanih ponovno
en-a vlagatelj-ica po pozivu ni elel-a podpisati pogodbe,
eprav je poziv prejel-a iz vrtca prve izbire. V skladu
s kriteriji obinskega pravilnika tak otrok nato, pri
naslednjem javnem vpisu, pridobi dodatno tevilo tok in
zagotovo uvrstitev na seznam sprejetih otrok za prihodnje
olsko leto, kar je s strani nekaterih starev (vsaj tistih
najmlajih otrok) e pri vpisu tudi najbr osnovni namen.
Vendar pa tak otrok (v skladu z Zakonom o vrtcih) ostane
e naprej v evidenci in je torej e naprej na CS. Zato
CS ne izkazuje isto vedno dejanskih potreb.
Po posodobitvi CS v zaetku junija lahko iz navedenih
podatkov ugotovimo, da je med 25 otroki, ki so sedaj
uvreni na CS, 11 otrok, ki s 1. 9. 2017 za vkljuitev
v vrtec e ne bodo izpolnjevali minimalnega starostnega
pogoja (11 mesecev). Starostni pogoj za vkljuitev v
vrtec z novim olskim letom od 25 uvrenih na CS
tako izpolnjuje 14 otrok; med njimi sta tudi 2 otroka, ki
nista naa obana in sta stara toliko, da bi ju bilo mogoe
vkljuiti v oddelek II. starostnega obdobja oz. morebiti v
kombinirani oddelek. Od preostalih 12 otrok 3 otroci niso
nai obani, 4 otroci pa imajo v nai obini prijavljeno le
zaasno prebivalie. Otrok, ki imajo stalno prebivalie na
obmoju obine Rae-Fram (prvenstveno namre obine
pozornost pri zagotavljanju mest v vrtcih posveamo
svojim obanom) in ob tem izpolnjujejo tudi starostni
pogoj za vkljuitev v oddelek I. starostnega obdobja, je
tako le 5, kar je torej bistveno manj, kot kae podatek
o vseh otrocih na CS (25). Tudi za te otroke pa bomo
obmoju celotne obine (v enoti vrtca pri O Rae).
Prosta mesta v Framu in Raah
V asu priprave tega prispevka smo bili torej obveeni,
da so v vrtcu v Raah e do sredine junija prejeli 6
medletnih izpisov otrok, zaradi esar imajo tako po
oblikovanju centralnega akalnega seznama (CS) e
oz. e 10 prostih mest (8 mest v oddelkih od 1 - 2 let
starosti in 2 mesti v kombiniranem oddelku za 2 - 3 leta
stara otroka). Ta prosta mesta bodo prieli zapolnjevati z
otroki, ki so na CS in so po veini iz Frama - razen, e
vlagatelji prostega mesta v vrtcu dejansko ne potrebujejo
11
 NOVICE OBINE RAE-FRAM
tako nujno in se bodo posledino odloili, da bodo akali do naslednjega olskega leta (to monost vsekakor imajo, saj
jim to omogoa zakon, njihovi otroci pa bodo e naprej ostali na CS - v Raah bodo nato nadaljevali s pozivanjem
k podpisu pogodb vlagatelje, ki so vlogo oddali v njihovo enoto, a po poteku roka za javni vpis, t.j. po drugi polovici
marca 2017, in so zato na evidennem seznamu). Zaradi preoblikovanja e oblikovanega kombiniranega oddelka v
heterogeni oddelek v zaetku junija so v Framu tako pridobili e 2 dodatni mesti. V asu priprave prispevka sta bila tako
za 2 novi prosti mesti poslana poziva vlagateljema, katerih otroka sta na CS in rok za podpis pogodb e ni potekel.
elimo si, da bi bil odziv hiter in bo tako postopek vkljuevanja otrok v naa javna vrtca im prej zakljuen ter bodo e
pred poletnimi poitnicami zapolnjena vsa trenutno e prosta mesta (tako v Framu kot tudi v Raah).
Skupno tevilo vkljuenih in sprejetih otrok s 1. 9. 2017
V obeh enotah vrtca na naem obmoju bo skupaj (ko bodo zapolnjena vsa trenutno e prosta mesta) vkljuenih in
sprejetih 311 otrok (2 otroka ve kot v prejnjih dveh letih, zaradi oblikovanja heterogenega oddelka za otroke, stare
od 3 do 6 let, kjer je v skladu z normativi lahko v oddelku 19 /+ 2, e obina tako odloi - skupaj 21/ otrok). Omeniti
pa moramo, da so v enoti vrtca pri O Rae v olskem letu 2016/17 ponovno ele pred letonjo pomladjo dokonno
zapolnili vse proste kapacitete v oblikovanih oddelkih, in sicer zaradi medletnega izpisovanja otrok iz vrtca, eprav je
tudi v zaetku iztekajoega se olskega leta delovalo tako, da bo prostih mest premalo. Eden od razlogov za to je tudi
ta, da se noben od vlagateljev, ki so vlogo oddali v enoti vrtca pri O Fram, njihov otrok pa je bil uvren na CS, na
poziv, da vkljuijo svojega otroka v Rae, ni odzval. Sedaj je situacija v Raah celo takna, da imajo prosta mesta e
pred zaetkom novega olskega leta.
Na osnovi sedaj razpololjivih podatkov (v sredini junija 2017) lahko ugotovimo, da je za tiste otroke, ki so trenutno
uvreni na CS in bodo s septembrom izpolnjevali starostni pogoj za vkljuitev in sprejem v vrtec (t.j. za 14 otrok),
na razpolago e 10 prostih mest v Raah in 2 prosti mesti v Framu, skupaj torej 12 mest. Verjamemo, da se bodo stari,
ki res nujno potrebujejo varstvo za svojega otroka, odzvali na poziv k podpisu medsebojne pogodbe in otroka vkljuili
v vrtec, ki ima na naem obmoju zanj ustrezno prosto mesto (eprav to ni vrtec prve izbire). V kolikor vsi pozvani
vlagatelji, ki za svojega otroka trenutno niso dobili mesta v enoti vrtca v Framu, podpiejo pogodbe v Raah, govorimo
e samo o dveh (noben od teh dveh otrok nima stalnega niti zaasnega prebivalia v nai obini), ki jima organiziranega
javnega varstva na obmoju obine Rae-Fram trenutno ne moremo zagotoviti. Otrok, ki bi imeli stalno prebivalie
v nai obini in po starosti ustrezali pogojem za vkljuitev v vrtec, tako na CS ve ne bo (oz. ne bi bilo potrebno, da
ostanejo na CS, saj bodo z gotovostjo pozvani k podpisu pogodbe za vkljuitev v enoto vrtca pri O Rae).

Pripravila: Nataa JAMBROVI MARIN

Mladi podjetniki ob~ine se predstavijo

Obveamo vas, da smo se odloili za uvedbo nove rubrike z naslovom 'Mladi podjetniki obine se predstavijo'.
Pobudo zanjo je dala naa obanka Irena Podgrajek, ki bo tudi njena nosilka. V kolikor bo odziv in bo zadeva padla na
plodna tla, se boste zainteresirani torej lahko obraali nanjo in v sodelovanju z njo bodo nastajali tudi prispevki.
Namen rubrike je predstaviti mlade podjetnike obanom. Njihova zagnanost in vztrajnost, ki jih je pripeljala do uspeha,
je lahko dober vzgled vsem tistim, ki e iejo pot do samostojnosti, ki jo zaposlitev vsekakor ponuja. Samozaposlitev pa
je lahko pravi izziv. Nekateri si upajo na to pot, mnogi ne. Upati si in imeti izoblikovane jasne cilje je tisto, kar vsekakor
predstavlja pravi temelj in pomeni dober obet. In ker je znano, da zgledi vleejo, bi radi v naem lokalnem asopisu s
to rubriko nezaposlenim (in tistim, ki morda e oklevajo in zbirajo pogum za samozaposlitev) pokazali pramen lui na
koncu hodnika.
e bomo skozi uspeh sokrajana ali sokrajanke vsaj nekomu pomagali, da uvidi tudi svojo monost za uspeh in se
ambiciozno poda na to pot, bo na namen doseen.
Takno sodelovanje z urednitvom Novic Obine Rae-Fram sem predlagala, ker se mi zdi pomembno, da vemo,
kdo so tisti mladi podjetniki med nami, ki so pogumni, kreativni in predvsem delovni. Ravno zaradi njih namre lahko
mi - uporabniki, potroniki - prenekatero storitev koristimo ali blago kupimo v domai obini in ne izven nje, s tem pa
prihranimo as, ki je danes denar.
elimo, da predvsem tisti, ki so na t. i. borzi dela, vidijo, da monosti zaposlitve so - na taken ali drugaen nain.
Vedno obstaja pot in dri, da jih je ve. Razlinih oblik, dolin. Tudi razlino razvejane so. A e stopicamo na mestu, se
ni ne spremeni. Potrebno je stopiti na eno izmed teh poti in ji slediti do cilja.
Torej: vse tiste mlade podjetnike, ki ste to pot e prehodili in ste pripravljeni svoje izkunje deliti z ostalimi, s tem
pa hkrati nekaj prispevati k brezplani promociji vae dejavnosti, vabimo, da se kar sami oglasite (piete na naslov
urednitva: urednistvo.novic@gmail.com). Z veseljem bom navezala stik z vami. Vrstni red potencialnih sodelujoih bo
predvidoma nastal na podlagi reka: 'Kdor prej pride, prej melje'.
Povabljeni k sodelovanju in e vnaprej hvala vsem tistim, ki se boste odloili za sodelovanje, je svoj zapis sklenila
Irena Podgrajek. Glede na iskrice v njenih oeh vemo, da e komaj aka prvega mladega podjetnika, da ga obie s
pisalom in fotoaparatom. Upamo, da bomo lanek o tem z zanimanjem brali e v naslednji, septembrski tevilki Novic.
Urednitvo

12 Novice t. 74 - 2/2017; junij 2017

 NOVICE OBINE RAE-FRAM

AKTIVNOSTI NAIH VRTCEV IN [OL

OSNOVNA OLA RA^E
Pust 2017 v O Ra~e
Pustni torek je bil v O Rae za uence in delavce ole prav posebno doivetje. Bil je pouen, zanimiv, norav, egav
Imeli smo kulturni dan. Uencem predmetne stopnje so nekateri njihovi soolci pripravili predstavitve znailnih pustnih
likov na Slovenskem. Veliko zanimivega so izvedeli o kurentih, laufarjih, makarah, Butalcih, koromatih ipd. V sliki
in besedi pa so jim predstavili tudi znamenite pustne karnevale doma in po svetu. Drugo olsko uro so lahko v uilnicah
e izpopolnili svoje maske in se pripravili na predstavitev v portni dvorani.
e posebej zanimiv in pouen pa je bil ta dopoldan za uence razredne stopnje. Obisk mesarjev KZ Rae je bil prav
posebno doivetje. Ker so za pustni as znailne mastne jedi, za zimski as nasploh pa seveda koline, so v mesnici
KZ Rae predlagali, da naim uencem pripravijo prikaz izdelovanja krvavic, kanic in peenic. S seboj so pripeljali
vse potrebno za klobase in se pridno lotili dela. Mnogi uenci e nikoli niso doiveli kolin, veina pa sploh e nikoli ni
videla, kako se naredijo klobase. Mesarji so s svojim delom pri uencih vzbudili neverjetno zanimanje in navduenje.

Po konanem delu pa so nai kuharji slastne klobase e spekli in postregli za kosilo.

Drugi del kulturnega
dneva pa se je priel s
prihodom kurentov iz
Hotinje vasi, ki so naim
pustnim emam poma-
gali odganjati zimo, za
kar se jim najlepe za-
hvaljujemo.

Sledila je predstavitev makar po razredih. Prav vsi uenci in uitelji smo se maskirali, 8. b razred pa je komaj priel
na predstavitev, ker je na povratku z ekskurzije doivel letalsko nesreo, kar seveda ni ni udnega, saj je pilotirala
njihova razredniarka. Kljub tekim pokodbam so se potrudili in ranjeni ter pokodovani prili v olo. Njihove rane
so bile seveda strokovno povite. Komisija je na koncu e nagradila deset najbolj izvirnih mask ter eno skupinsko. To
so bili seveda ubogi ranjenci 8. b.
Zadovoljni in veseli smo, da nam je uspelo prav vse uence navduiti, da so se maskirali. Zaposleni v oli pa nismo
prav ni zaostajali.
e enkrat pa se iskreno zahvaljujemo mesarjem KZ Rae, da so naim uencem pripravili tako pouno in zanimivo

elimo vam prijetno branje! 13

 NOVICE OBINE RAE-FRAM

Vse foto: Manuela Veg

delavnico. Mesnica KZ Rae je bila tudi sponzor vseh potrebnih sestavin za klobase.
Pustovanje je star obiaj, s katerim se odganja zimo. V O Rae se bomo tudi v bodoe trudili ohranjati pustno
tradicijo in jo prenaati na mlade rodove.
Marjana FALE

Mladi literati O Ra~e in Na literarnem nateaju 'Bodi pisatelj/pisateljica', ki ga

razpisuje Pionirski dom v Ljubljani, je Zoja Strmek iz 5.
njihovi uspehi a razreda dobila nagrado za najbolji literarni prispevek v
kategoriji 2. triade.
Letonje olsko leto smo bili na literarnem podroju zelo
uspeni. Sodelovali smo na tevilnih literarnih nateajih
in dosegli kar nekaj zavidljivih rezultatov.
Na 30. Roevih dnevih, ki jih organizirata O Frana
Roa Celje in JSKD, sta bili Ana Vogrin iz 9. a razreda in
Klara Repolusk iz 9. b razreda izbrani med 20 najboljih
literatov in povabljeni na delavnice s pisateljem Botjanom
Gorencem Piamo.
Na literarnem nateaju 'Moja rodna domovina -
Slovenija in jaz ez 25 let' je Klara Repolusk za svoj
literarni prispevek dobila 'zlato medaljo', v zborniku, ki
so ga izdali, pa so objavljene tudi pesmi Mete Krepfl in
Laure Jura iz 8. b razreda.

Zoja Strmek in Sabina Ozmec v Pionirskem domu

Foto: Robert Strmek

Pohvalo za sodelovanje sta dobili tudi Meta Krepfl in

Klara Repolusk na sprejemu na O Vi
Laura Jura.
Na literarnem nateaju 'Nevarne snovi', ki ga razpisuje
Ministrstvo za obrambo, sta bili Ana Vogrin in Laura Jura
nagrajeni za literarna prispevka na regijskem podroju,
pohvalo pa sta prejeli tudi Ema Selikar iz 7. a razreda in
Meta Krepfl iz 8. b razreda.

14 Novice t. 74 - 2/2017; junij 2017


Ana Vogrin in Laura Jura na podelitvi pri
mariborskih poklicnih gasilcih
Foto: Sara Jureko
Ana Vogrin, ki je bila kot finalistka povabljena na festival
otroke poezije 'Djeije carstvo', je s svojo pesmijo 'Sama'
prepriala komisijo in dosegla 1. mesto v svoji kategoriji.
Vsekakor nov lep uspeh za mlado pesnico, ki je s svojimi
literarnimi prispevki velikokrat opaena in nagrajena.
Organizator je izdal tudi zbornik, v katerem so zbrane
pesmi vseh 70 finalistov. Anina pesem je tako doivela
tudi prevod.
Ana Vogrin in Sabina Ozmec po podelitvi nagrade v Banja Luki
Foto: Milko Ozmec
estitke vsem literarnim ustvarjalcem!
Sabina OZMEC,
mentorica
Na{a glavna potreba v ivljenju je nekdo,
ki nas bo na lep na~in pripravil do tega,
da naredimo najve~, kar zmoremo.
elimo vam prijetno branje!
NOVICE OBINE RAE-FRAM
O Fram VRTEC FRAM
Son~ne novice iz na{ega vrtca
olsko leto 2016/17 se v asu, ko nastaja ta zapis (sredi
maja 2017), e naglo blia h koncu. Zadovoljni, sreni
in polni novih vtisov ter spoznanj bomo zakorakali v
poitnike dni. Vzgojitelji iz Enote vrtca Fram poskrbimo,
da je pri nas vsak dan nekaj posebnega. Skupaj z otroki
izbiramo vsebine, ki so jim blizu in za njihov celostni
razvoj pripravljamo spodbudno uno okolje.
Ponosni smo na kakovostno sodelovanje s stari, ki ga
izvedemo vekrat letno. Nazadnje smo se druili ob igrah
brez meja, ko smo vzgojitelji za otroke in stare pripravili
portno popoldne. Trenutke, ko so stari in otroci
premagovali ovire in se preizkuali v razlinih gibalnih
spretnostih, je spremljalo veliko veselja in smeha.
Enkrat v olskem letu za otroke pripravimo noitev
v vrtcu. Dobro sodelovanje s stari rodi zaupanje in
slednjega nam izkazujejo tudi tako, da svojemu otroku
omogoijo, da s svojimi vrstniki prenoi v vrtcu. Otrokom
v ta namen pripravimo zabavo v piamah, lutkovno oz.
dramsko igro, veerjo s pico oz. palainkami in kino na
velikem platnu. Lutno in zabavno je!
15
 NOVICE OBINE RAE-FRAM
Uivali smo tudi ob zakljuku projekta 'Pomahajmo v
svet'; gre za mednarodni projekt, preko katerega se otroci v
vrtcih in olah med seboj povezujejo preko video omreja.
Tako se v ivo vidijo, si pomahajo in nauijo prvih tujih
besed. Velik poudarek pri tem smo namenili predvsem
spoznavanju kultur, obiajev in naina ivljenja. Otroci
si lahko pokaejo, kako se igrajo, katere pesmi pojejo, v
kaknem okolju ivijo, kakno hrano jedo, kaken jezik
govorijo itd.
Namen projekta je, da otroke preko razlinih (njim
zanimivih) dejavnosti motiviramo in jih tako navajamo na
rahljanje stereotipov, predsodkov, nestrpnosti do drugae
misleih, do tujcev, do ljudi s posebnimi potrebami,
do starejih ipd. S takimi usmeritvami pripomoremo h
kakovostnejemu ivljenju, veji solidarnosti in spo-
tovanju, e posebno sedaj, ko postaja svet vedno bolj
odprt in dostopen.
Ob zakljuku projekta smo se otroci in vzgojitelji
iz skupine Sonki z avtobusom odpravili v sosednjo
Hrvako ter tam obiskali otroke sodelujoega vrtca Petar
Pan renjevo. Otroci so komaj akali naega sreanja in
ko smo se prvi videli v ivo, je bilo veselje nepopisno.
Vsak izmed otrok iz nae skupine je prijatelju iz vrtca
Petar Pan izdelal talisman prijateljstva (v obliki roke,
ki je tudi zaitni znak projekta) in mu ga ob sreanju
podaril. Otroke in vzgojitelje pa smo presenetili tudi z
lepim darilom - s sliko drevesa prijateljstva, katere avtorji
so nai vrtevski otroci. V spomin na nas jim ostaja tudi
lesena igraa, ki jo je izdelal vzgojitelj Mitja Kapun, z
nekaj dobrinami iz naega Frama pa smo poskrbeli e
za ugodje njihovih brbonic (buno olje, praena buna
semena, med ipd.).
Kmalu se bomo poslovili od naih predolskih otrok,
ki se bodo kot mini maturantje podali v O Fram. e prej
pa se bomo predstavili na reviji otrokih pevskih zborov
in plesnih skupin Ciciban poje in plee v Slovenskem
narodnem gledaliu Maribor.
Krasno olsko leto se izteka. Bilo je polno dogodivin
in novih spoznanj. V priakovanju septembra vzgojitelji
iz nae enote vrtca e kujemo nove narte za doivetja
polno novo olsko leto 2017/18.
Ines MOHORKO GERM,
vzgojiteljica
16
Star{evske zgodbe iz vrtca Fram
Uvodni roditeljski sestanek. Vzgojitelji nas povabijo k
sodelovanju pri pripravi in izvedbi igre za nae otroke v
vrtcu. Kar nekaj starem se nam je ideja zdela zanimiva.
Seveda, dajmo, razveselimo e mi nae otroke z igrico!
smo se strinjali. Br smo staknili glave, sooili zamisli ter
naredili strategijo za njihovo selitev v prakso.
Atiji in mamice - Matja Marin, Olesja Hartmann-
Marin, Urka Potonik, Katarina Lah, Ale Gobec,
Alenka Repnik, Tim Tonejc, Tanja Tonejc, Petra Napast,
Vesna Lenik, Jure Zidar - smo se torej hitro zagreli,
organizacijsko taktirko pa sta sprejela Julija in Dejan
Vedlin.
In veste, kaj? Skupinica starev je presegla vsa
priakovanja! Ne le, da smo nadvse razveselili otroke
(to, da mami priara Boika, da je ati navihan zajec,
je res prigalo iskrice v otrokih oeh), e sami smo
zelo uivali in se res spoprijateljili, povezali. Energija
med nami je stekla in se pretakala. Dotlej smo se sicer
sreevali, se veinoma poznali, pozdravljali, kdaj pa kdaj
tudi kakno rekli. Odtlej pa so sreanja postala pristneja,
prisrneja; mnogo prijetneje je namre priti vsak dan v
vrtec in sreevati prijazne znane obraze, se dogovoriti
za popoldanska druenja. In e pritejemo e iskrene
nasmeke naih otrok, ko so nas videli na odru, to res
odtehta ves trud in as, ki si ga vsak dandanes ob slubi in
obilici druinskega dela kar teko odtrga.
Dela je bilo kar veliko - precej veerov smo namre ob
vajah preiveli v vrtevski telovadnici, pa tudi as, ki smo
ga namenili izdelovanju kostumov, uenju besedila in
pesmice (unikatna!), se meri v urah in urah.
Prva igrica, poimenovana 'In v boi spet verjamemo'
nam je dobro uspela, kar nam je dalo dodaten zagon.
Julija Vedlin je spisala novo igrico: Pomladnica.
Organizacija z izdelovanjem kostumov, vajami in ostalimi
pripravami je hitro stekla in ponovno so nas vsi otroci
obudovali z velikimi omi in irokimi nasmeki.
Novice t. 74 - 2/2017; junij 2017
 NOVICE OBINE RAE-FRAM

Igralci - stari, kakrnih so otroci vajeni

v vsakdanjem ivljenju

Glede na vse skupaj mogoe presenetimo

e tretji

Nekdo izmed starev je povzel svoje

obutke z zgovornim stavkom: e kar
nekaj let ivim v Framu, ampak komaj zdaj
se tukaj poutim doma. Stari med igro 'Pomladnica'

Hvala vzgojiteljem, da so nas spodbudili k tej dejavnosti. Obogatila nas je tako osebno kot tudi v medsebojnih odnosih.

Tanja TONEJC

Ples je govorica telesa

Namen in cilji plesnih delavnic

Plesne delavnice pomagajo razvijati in oblikovati
sodobno plesno umetnost, otrokom omogoajo plesno
ustvarjalnost, ozaveajo primarno gibanje in omogoajo
raziskovanje neprecenljivega domiljijskega sveta.
Poskrbljeno bo tudi za nadgrajevanje pridobljenih znanj.

Plesne delavnice bova izvajali Zdenka Brodej Kurbos

(na posnetku levo) in Branka Peovnik (desno).

Z gibalnim izraanjem prikaemo vse tisto, kar je vasih

nemogoe ubesediti. Ob tem se aktivira naa podzavest.
Ples, gibanje in telesno izraanje (ob glasbi ali brez nje)
povzroi dobro poutje in sproa pozitivne ustvene
vrednote - zadovoljstvo, sreo, veselje. Cilj ni dovrena
umetnika stvaritev, temve je pomemben proces, ki
je usmerjen k osebnostni rasti in samouresnievanju
posameznika. Ples spodbuja spremembe na vseh
razvojnih podrojih: socialnem, ustvenem, motorinem,
kognitivnem in komunikacijskem.
Ljudje po naravi teimo h gibanju, saj imamo prirojen
Zdenka Brodej Kurbos, dipl. vzg. pred. otrok
obutek zanj. Preko ustvarjalnih procesov lahko e pri
S plesom sem povezana od mladih nog. Pomeni
otrocih prebudimo in ga v tesnem sodelovanju z njimi
mi svobodo izraanja mojih notranjih doivljanj,
oblikujemo v njihov lasten osebni plesni izraz. Gre torej
prepleten je s ustvi, zaznamuje mojo umetniko
za raziskovanje primarnega gibanja.
ustvarjalnost.
V novem olskem letu 2017/2018 bomo v Framu prieli
Diplomirala sem s podroja umetnosti in plesne
s plesnimi delavnicami, ki bodo namenjene otrokom v
vzgoje. Nenehno se izobraujem pri priznanih
starosti od 5 do 12 let.
in uspenih slovenskih plesnih pedagoginjah in
koreografinjah. Svoje plesno znanje rada prenaam na
Komu bodo namenjene plesne delavnice? otroke pri vsakodnevnih dejavnostih. Obogatitveno
Namenjene bodo vsem, ki bi eleli preko ustvarjalnega dejavnost plesna vzgoja izvajam v vrtcu Fram e
gibanja in improvizacije iskati svoj izraz ter naravno polnih 14 let.
veselje do gibanja in plesnega ustvarjanja nasploh.

elimo vam prijetno branje! 17

 NOVICE OBINE RAE-FRAM
Branka Peovnik, dipl. vzg. pred. otrok
Vrsto let sem v vrtcu Fram vodila pevske zbore,
s katerimi sem sodelovala na razlinih kulturnih
prireditvah v obini Rae-Fram in tudi ire. Vsako
leto sem s posameznimi zborki sodelovala na
odmevni prireditvi 'Ciciban poje in plee' v SNG
Maribor. Ker imam umetnost zelo rada, uivam v
glasbi - v prepevanju, igranju na instrumente, pa tudi
ples mi je v veliko veselje. V otrokih letih in tudi
kasneje sem plesala v razlinih plesnih skupinah in
se tako seznanjala z razlinimi plesnimi stili. V asu
tudija sem se tudi na Pedagoki fakulteti sreala s
plesno umetnostjo. Vse pridobljeno znanje dnevno
vnaam v plesne dejavnosti v okviru mojega vzgojno
izobraevalnega dela z otroki. Preko razlinih
ustvarjalnih procesov ples prebudi in ozavesti prirojen
obutek za gibanje, pri otrocih pa e prav posebej
spodbudi njihovo kreativnost in ustveno izraanje.
Zadnja leta se na podroju plesa izobraujem pri
priznanih plesnih pedagoginjah in koreografinjah.
Obe avtorici prispevka s plesnimi skupinami e vrsto let
sodelujeva na odmevni plesno pevski prireditvi 'Ciciban
poje in plee', ki poteka v SNG Maribor. Zadnji dve leti se
z vrtevsko plesno skupino 'Sovice' udeleujeva Obmone
revije otrokih in mladinskih plesnih skupin 'Plesni utrip',
ki ima svoj domicil v dvorani Union v Mariboru. Ker smo
z izvirno plesno koreografijo na temo 'Voda, vir ivljenja'
navduili plesne pedagoge in koreografe, smo bili letos s
plesno skupino predlagani za sodelovanje na medobmoni
reviji otrokih plesnih skupin 'Plesna vizija' v Murski
Soboti, kjer smo kasneje tudi zares nastopili. Ponovno
smo navduili obinstvo in ve kot odlino zastopali nao tudi uenca nae ole, Eliza Krasniqi in Miha Gore Pihler.
enoto vrtca in celotno O Fram.
Plesna dejavnost se bo izvajala preko izobraevalnega
centra Modra hika iz Frama.
Vse ostale informacije v zvezi z urnikom plesnih
dejavnosti vam bomo sporoili naknadno.
Vidimo se v olskem letu 2017/2018. Razigrano in
nasmejano zapleimo vanj! Z veseljem vas priakujemo!
Zdenka BRODEJ KURBOS
Branka PEOVNIK
Posveti se ljubezni do drugih,
posveti se skupnosti okoli sebe in
posveti se ustvarjanju ne~esa,
kar ti bo dalo smisel in pomen.
Ker smo umrljivi, bodo vsaka nadarjenost,
spretnost, sposobnost, ki jih premoremo,
vsaka misel in ~ustvo, ki ga ob~utimo,
vsak ~udovit prizor, ki ga vidimo,
vsaka materialna dobrina, ki jo imamo,
na koncu izgubljeni razen, ~e vse to delimo.
18
OSNOVNA OLA FRAM
Ra~unanje v Litvi
Mednarodno matematino tekmovanje v hitrem in
zanesljivem raunanju (Kaunas - Litva)
V sredo, 26. 4. 2017, smo se zveer, natanneje okrog
polnoi, odpravili na dolgo pot proti Litvi. Uenca O
Fram, osmoolka Eliza Krasniqi in petoolec Miha Gore
Pihler, sta se namre uvrstila na mednarodno matematino
tekmovanje v hitrem in zanesljivem raunanju.
No smo prespali kar na avtobusu in se zjutraj zbudili
v kraju Ostrava, tretjem najvejem mestu na ekem. Po
kraji osveitvi smo pot nadaljevali in si ogledali mesto iz
avtobusa, saj je e vedno mono deevalo. Ni ni kazalo,
da bo izza oblakov pokukalo sonce, zato smo se odloili
obiskati Tehniki muzej v Ostravi. Videli smo veliko
zanimivih in pounih stvari, nekatere naprave smo lahko
tudi preizkusili. as je hitro mineval in ponovno smo bili
na avtobusu, s katerim smo pot nadaljevali proti Poljski
in sicer do naega naslednjega cilja, hotela v kraju Lod.
Zanimivo je, da v Lodu ni glavnega trga, temve to vlogo
nosi cesta, ki se imenuje Piotrkowska.
Po zgodnjem zajtrku smo se odpravili proti Varavi
in naprej proti Litvi, v mesto Kaunas. Gre za najbolj
tudentsko orientirano mesto v Litvi, znano pa je tudi kot
prestolnica koarke. Mimo algirio Arene smo se tudi
sprehodili.
Prav v Kaunasu je v soboto, 29. aprila 2017, potekalo
mednarodno tekmovanje v hitrem in zanesljivem
raunanju. V hudi konkurenci estih drav (Litva, Latvija,
Ukrajina, Estonija, Gruzija in Slovenija) sta tekmovala
Eliza je tekmovala v kategoriji Girls (dekleta od 7.
razreda do vkljuno vseh letnikov srednje ole) in dosegla
odlino 20. mesto.
Miha je tekmoval v kategoriji od 4. - 6. razreda (v prav
tako moni konkurenci) in dosegel 24. mesto.
Miha Gore Pihler in Eliza Krasniqi sta
dostojno zastopala 'nae barve'
Po konanem tekmovanju smo se sprehodili e po
mestu, ki nas je navduilo.
Novice t. 74 - 2/2017; junij 2017

No smo prespali na avtobusu in se zgodaj zjutraj
zbudili v Krakowu. Najprej smo se odpravili v rudnik
soli Wieliczka (v njem so rudarji kameno sol kopali
od zaetka 13. stoletja in vse do leta 2007). S svojimi
devetimi nadstropji dosee globino 327 metrov, turistom
pa je na ogled 3,5 km najbolj atraktivnih predelov in
veliastnih dvoran. V rudnik smo se spustili po 378
stopnicah in prispeli do globine 67 metrov. Nadaljnja
pot se vije po hodnikih in stopnicah skozi preudovite
dvorane, do globine 138 metrov. Videli smo skulpture,
ki prikazujejo najstareje predele rudnika s podpornimi
stebri, in izvedeli, kako je potekalo rudarsko ivljenje v
zgodnjem asu. Preseneeni smo bili ob informaciji, da so
v rudniku za pomo uporabljali tudi konje, ki so v njem
iveli do konca ivljenja.
Po ogledu je sledila namestitev v hotelu in kraji poitek.
Privoili smo si kosilo in poskusili mesne poljske cmoke,
'pieroge'.
Popoldan smo se podali na raziskovanje Krakowa.
Sprehodili smo se mimo pokrite trnice Sukenice in si
ogledali udovito Marijino cerkev z najvejim lesenim
gotskim oltarjem v srednji Evropi. Obudovali in
prisluhnili smo tudi glasu trobente, ki se vsako polno
uro oglasi z zvonika cerkve. Ta je Krakovanom neko
naznanjala tatarsko nevarnost.
Sledila je noitev v hotelu in zjutraj e pot proti domu.
Vmes smo se ustavili e v kraju Wadowice, kjer se je rodil
Karol Wojtyla, ki je na svoji verski poti najprej postal
krakovski kof in kasneje pape Janez Pavel II.
S krajimi postanki smo prispeli domov - veseli, da
smo veliko videli, doiveli in z dobro uvrstitvijo strnili
petdnevno potovanje.
HITRO IN ZANESLJIVO RAUNANJE 2017
Uvrstil sem se na mednarodno tekmovanje v Hitrem
in zanesljivem raunanju, zato sem se z ostalimi
tekmovalci iz Slovenije odpravil na dolgo pot proti
mestu Kaunas v Litvi.
Na potovanju sem obiskal tri drave, v katerih do
sedaj e nisem bil. Ogledali smo si mesta: Ostrava,
Lod, Varava, Czestochowa, Krakow, Kaunas,
Ostrava, Wadowice (rojstni kraj nekdanjega papea
Janeza Pavla II) in kraj Wieliczka, v katerem je
rudnik soli. V veini teh mest vozijo tramvaji. Videl
sem velika nakupovalna centra v Lodu in Krakowu.
Presenetil me je sneg v Ostravi na ekem.
Potovanje mi je bilo ve, eprav smo z avtobusom
prevozili ve kot 3000 kilometrov. Spoznal sem veliko
novih prijateljev.
Miha Gore Pihler, 5. a
Zahvaljujemo se olskemu skladu O Fram, Obini
Rae-Fram, OO RK Fram in Karitas Fram, ki so nam
pomagali pri sofinanciranju.
Elizi in Mihi estitamo za doseen rezultat, prav tako
tudi njuni mentorici Poloni uk Kozoderc.
Valentina GSELMAN
elimo vam prijetno branje!
NOVICE OBINE RAE-FRAM
Punker z mehko du{o -
Franci Roga~
Zakljuek bralne znake smo obeleili z obiskom Fran-
cija Rogaa, pravljiarja, ki eli iveti v Prekmurju in ne-
ko priti v Oprahino oddajo. Od neko brezdomnega
punkerja z irokezo se je prelevil v predanega pripovedo-
valca pravljic in predajalca ivljenjskih izkuenj, ko se z
dna nikolikokrat pobere - bolji in uspeneji.
Bil je mlad upornik, vasih z razlogom, spet drugi brez,
a vse z namenom - da bi kot feniks iz pepela vstal prerojen
- z novo izkunjo, s sprievalom v epu, z dokazilom,
da zmore - v romanu Klju brezdomca zapisati grenko
izkunjo vzponov in padcev, ki pretresejo in opominjajo.
Svojo pisateljsko pot je zael s pravljicami, ki se vse
konajo sreno. Skupna nit vsem pa je tudi druganost in
sprejemanje le-te. Otroke vzgaja k strpnosti in ivljenju
v soitju s tistimi, ki imajo trlea uesa, so nerodni,
slepi, gluhi ali gibalno ovirani. Za vse je prostor na
tem svetu, saj nam je vsem skupno ljubee srce in elja
po harmoninem sobivanju. Dokler obstaja upanje,
gremo naprej in Franciju to dobro uspeva. Sam pravi,
da preteklosti sicer ne more spremeniti, lahko pa v
sedanjosti ivi s pozitivnim vplivom na prihodnost. In
v enakem duhu je potekalo tudi nadaljevanje kulturnega
dneva, in sicer s predstavo Drutva za bolji svet Pojdi z
menoj na asovni stroj. Povezana je bila s temo letonjega
parlamenta - Svet, v katerem elim iveti. Sporoilo
mladim je bilo eksplicitno in nazorno prikazano. Ne
elimo si doakati odigranega ivljenja ez 500 let, ko
bomo roboti, z maskami na obrazih, brez ljubezni, zaprti
v sobah, brez zelenja in domaih ljubljenkov. Prihodnost
lahko zanemo spreminjati e danes. Trudimo se iveti v
soitju, ohranjajmo loveko toplino in bliino, predvsem
pa ivimo v skrbi za naravo, ki smo jo dobili le na posodo,
da jo lahko predamo zanamcem.
Celoten dan bi lahko strnila v dve besedi - streznitveni
optimizem. Odprl nam je oi in dal veliko ljubezni ter
moi za naprej.
Simona NAPAST
19
 NOVICE OBINE RAE-FRAM
Varna pot
V sredo, 10. maja 2017, smo na O Fram organizirali
preventivno-izobraevalni dogodek DOBER ZGLED
- TUDI V PROMETU (pod pokroviteljstvom drubeno-
odgovornega podjetja Shell Adria). Na njem so sodelovali
strokovni sodelavci Zavoda Varna pot, mladi moderatorji
in rtve prometnih nesre.
Za uence 7., 8. in 9. razredov so pripravili prometni
poligon z gokarti in simulacijskimi oali (simulacija
vpliva alkohola, drog in utrujenosti na nae zaznavanje)
ter tehtnicami za prikaz naletne tee.
Z uenci pa se je sreala tudi oseba, ki je v prometni
nesrei utrpela hudo pokodbo glave, in z nami delila
svojo zgodbo.
Stari in strokovni delavci so se udeleili strokovnega
predavanja, na katerem so razbili nekatere stereotipe,
ki veljajo v prometu, z udeleenci pa sta se sreala tudi
stara, ki sta v prometni nesrei izgubila svojega otroka.
Sodelujoi so eleli vsem postaviti dober zgled in
skupaj poiskati varno pot tako zase kot tudi za najveje
bogastvo - otroke!
Uenci smo bili navdueni in svoje doivljanje dogodka
v veliki veini strnili v podobne misli:
Na predavanjih nas je obiskala oseba s pokodbami glave
zaradi prometne nesree in z nami delila svojo zgodbo.
Kasneje smo na tehtnicah preverjali svojo naletno teo
pri 30, 50 in 90 km/h. Skozi posebna oala smo pogledali
uinke utrujenosti, zadrogiranosti in pijanosti. Vozili smo
se tudi z gokarti in pri vonji nosili oala, da smo lahko
preverili nao zbranost in reflekse. Bilo je resnino zelo
zanimivo, presenetilo pa me je, da je povabljena oseba o
smrti druinskega lana govorila umirjeno in zelo lepo.
Nua BELAS, 7.b
Ne izbiraj pravega trenutka za pot.
Izberi pravo osebo - z njo so vsi trenutki pravi.
V ivljenju je manj pomembno, kam gremo.
Veliko bolj pomembno je, s kom potujemo.
20
Tekmovanje Script 2017
Osnovnoolci O Fram so tudi letos sodelovali na
mednarodnem tekmovanju v programiranju v Scratchu.
Kot je e navada, smo ponovno posegli po najvijih
mestih.
Prvo mesto si je prisluil projekt z naslovom Fishing.
Zmagoviti projekt so naredili David Zorko, Nejc Repnik,
Tine Avi in Matic Domadenik.
Na drugem mestu je pristal projekt z naslovom
Valentine's Day, katerega avtorice so Klara Fras, Lara
Hercog, Tjaa Lenik in Jasna Preglej Krnc.
e eno drugo mesto je pripadlo projektu z naslovom
Elephant Toothpaste. Pod njim sta podpisana Nik Bran
in Tilen tern.
Projekt Where's the will, there's the way je pristal na
tretjem mestu. Izdelali sta ga Jasna Preglej Krnc in Tjaa
Lenik.
Vsi nagrajeni projekti bodo na voljo na Scratchevi
spletni strani. Vsem nagrajencem iskreno estitamo.
Ostalim, ki so tudi tekmovali, pa elimo ve sree na
naslednjem tekmovanju.
Vinko FINGUT
Dejavnosti {olskega sklada
O Fram v letu 2017
Letonje leto je bilo z aktivnostmi olskega sklada O
Fram zelo plodno.
Januar smo otvorili s smehom, saj smo si ogledali
komedijo 'alujoi ostali' v izvedbi naih izvrstnih
lokalnih gledalinikov KUD Rae. Sredstva smo
namenili nakupu smuarske opreme z monostjo izposoje
za otroke iz socialno ogroenih druin.
Februarja smo astili ljubezen in priredili sedaj e
tradicionalen dobrodelni Valentinov koncert s klapo Lent
in vokalno skupino Virtus. Ker pa je ljubezen vedno nekaj
posebnega, je po koncertu sledilo preerno druenje s
pesmijo in pogostitvijo lokalnih dobrot in lahtne kapljice.
Novice t. 74 - 2/2017; junij 2017

Izkupiek smo namenili nakupu orffovega instrumentarija
za uence O Fram.
NOVICE OBINE RAE-FRAM
pravcatim knjievnikom - Francijem Rogaem. Pri nai
zadnji prireditvi pa smo gostili lutkovno skupino Pikc
pr Zil, ki prihaja iz Ziljske doline na avstrijskem
Korokem. Otroci, stari od 6 do 8 let, so zaigrali pravljico
'Princeska na zrnu graha' in dokazali, da je na slovenski
jezik e kako iv tudi izven meja nae male domovine.

Uenci z orffovimi instrumenti

V aprilu so se nam odlino predstavili tudi nai uenci,

ko so izvedli hudomuno predstavo 'Otroci iejo princa.'
Ker se tako kot v vsaki pravi pravljici na koncu glavni
junaki poroijo in ivijo sreno do konca svojih dni, smo
bili vsi obiskovalci deleni najslajega dela poroke in smo
se sladkali s slastno torto.
V aprilu smo finanno pomagali uencema O Fram,
da sta se lahko udeleila mednarodnega tekmovanja v
hitrem raunanju v Litvi. Nakupili smo tudi 3D printer,
da omogoimo spoznavanje napredne tehnologije
vsem tistim radovedneem, ki se elijo potopiti v svet
tehnologije. Pozabili nismo niti na kulturno izobraevanje
in tako vsem uencem s sofinanciranjem omogoili
ogled predstave Drutva za bolji svet ter stik s pravim
Lutkovna skupina iz avstrijske Koroke
Vsega tega ne bi zmogli brez nesebine pomoi vseh
vas, naih dragih obanov, ki nam priskoite na pomo
z donacijo izdelkov, vaega dragocenega asa ter
prostovoljnih finannih prispevkov. Hvala vsem, ki ste
tako ali drugae del zgodbe bolje prihodnosti naih otrok!
Nina LIEN GORIAN,
predsednica olskega sklada O Fram

Mladinski pevski zbor O Fram zelo uspe{en

Za pevce mladinskega pevskega zbora O Fram je bil maj zelo uspeen. V zaetku meseca smo preiveli dva dneva
v COD Gorenje, kjer smo pilili glasove za prihajajoo revijo in regijsko tekmovanje otrokih in mladinskih pevskih
zborov tajerske in Pomurja. Z nami je bila tudi uiteljica Simona Napast, ki je poskrbela za odrsko suverenost pri
posameznih skladbah.
Sledili so dnevi in dnevi vaj, kjer smo pridno vadili
tudi ob pomoi nae stalne korepetitorke, Tine Bohak (dr.
glasbe), in izpopolnjevali vokalno tehniko s sopranistko
SNG Maribor, Lucijo Kraovec.
25. maja smo kot prvi nastopili na obmoni reviji
mladinskih pevskih zborov. Nastop je bil prepriljiv,
korekten in zelo muzikalen. Strokovna ocenjevalka, Danica
Pirenik, je podala svojo oceno in zadnje popravke za
tekmovanje. Tako smo 27. 5. 2017 zastopali O Fram na
regijskem tekmovanju, peli pred velansko strokovno
irijo in si s 79 tokami prisluili visoko, srebrno priznanje
(80 tok bi nam prineslo zlato, zaradi esar je bilo med
pevci utiti rahlo razoaranje, a vendarle tudi obilo ponosa).
Foto: Jelka Bojc

Pevcem iskrene estitke in zahvala za vse vaje in potrpeljivost. Hvala tudi Tini in Luciji ter vsem starem in uiteljem
spremljevalcem.
Dora OVALD

elimo vam prijetno branje! 21

 NOVICE OBINE RAE-FRAM

NAI POSLOVNI PARTNERJI IN DRUGI ZA VAS

JAVNI ZDRAVSTVENI ZAVOD
MARIBORSKE LEKARNE MARIBOR

Ukinitev priro~ne zaloge zdravil v

ambulanti splo{ne medicine v Framu
Javni zdravstveni zavod Mariborske lekarne Maribor
(v nadaljevanju: Lekarne Maribor) obveamo krajane
Frama in okolikih vasi oz. naselij, da smo na podlagi
doloil v novem Zakonu o lekarniki dejavnosti, ki
je stopil v veljavo v zaetku tega leta, prisiljeni ukiniti
prirono zalogo zdravil (depo) v ambulanti splone
medicine v Framu. Tako v bodoe ne bo mogoe ve ob
obisku zdravnika v ambulanti prejeti tudi predpisanih
zdravil, kot je bilo to mogoe zadnjih deset let. Pacienti
bodo zato morali po predpisana zdravila v lekarno.
Sodelovanje Lekarn Maribor z zdravnico splone
medicine v Framu, Ireno Strojnik, dr. med., je bilo vsa
ta leta korektno in usklajeno, za kar se ji tudi javno
zahvaljujemo.
Ustanovitelja javnega lekarnikega zavoda Mariborske
lekarne Maribor, Obino Rae-Fram, smo o spremembi
zakonodaje in potrebe po ukinitvi lekarnikega depoja
v Framu takoj obvestili. Kot nam je znano, je obina e
pristopila k pridobivanju predpisanih mnenj oz. soglasij
za ponovno vzpostavitev lekarnike dejavnosti v Framu.
Vodstvo Lekarn Maribor je Obini Rae-Fram tudi
predlagalo, da bi bilo s stalia izvajanja lekarnike
dejavnosti za krajane Frama in okolikih vasi v Framu
koristneje urediti lekarniko podrunico. S tem bi se
pacientom in ostalim uporabnikom izboljala dostopnost
do vseh zdravil in ostalih izdelkov za podporo zdravljenja
in ohranitev zdravja. Seveda bi ob taki organizaciji
krajanom omogoili tudi boljo dostopnost do farmacevta
in farmacevtske obravnave, ki jo je prav tako vzpostavil
nov lekarniki zakon in katere namen je doseganje
priakovanih klininih, humanistinih in ekonomskih
izidov zdravljenja.
Albin TURK, uni. dipl. ek.,
direktor zavoda

Lekarni{ka podrunica v Framu - informacija Ob~ine Ra~e-Fram

Obane obine Rae-Fram, predvsem tiste s podroja KS Fram, ki kot pacienti preteno gravitirajo k Zasebni
ordinaciji splone medicine Fram, katere nosilka je koncesionarka Irena Strojnik, dr. med., spec. dru. med.,
obveamo, da je bila v ambulanti v Framu z 20. 5. 2017 ukinjena preskrba z zdravili. Ta je delovala v obliki
prirone zaloge zdravil (depoja), ki jih je zagotavljal Javni zdravstveni zavod Mariborske lekarne.
Zavedajo se posledic problema, ki jih ukinitev depoja prinaa mnogim obanom, smo z dosedanjim izvajalcem
javne slube (JZ Mariborske lekarne, katerega soustanovitelji smo) nemudoma pristopili k dogovorom za zagotovitev
lekarnike podrunice v Framu. V ta namen je e predviden oz. zagotovljen ustrezen prostor (del bive poslovalnice
pote v Framu, ki prehaja v novo organizacijsko obliko in bo po novem delovala kot pogodbena pota), Mariborske
lekarne pa so ureditev lekarnike podrunice v Framu e uvrstile v plan investicij za tekoe leto.
Obina Rae-Fram je zainteresirana, da bi bili pogoji za prietek delovanja lekarnike podrunice v Framu
zagotovljeni im prej. V ta namen smo, skladno z zakonsko doloenim postopkom, 9. 3. 2017 na Lekarniko
zbornico Slovenije naslovili dopis, s katerim smo jih zaprosili za izdajo (pozitivnega) mnenja za nadaljevanje
izvajanja lekarnike dejavnosti v Framu v obliki lekarnike podrunice.
V skladu z doloili Zakona o lekarniki dejavnosti (ZLD1) se podrunica lekarne ustanovi na obmojih, kjer tevilo
prebivalcev na gravitacijskem obmoju presega 2500 in je v kraju organizirana zdravstvena dejavnost na primarni
ravni (obema pogojema je v naem primeru zadoeno). e se na gravitacijskem obmoju podrunice lekarne
ustanovi lekarna, se dovoljenje za poslovanje podrunice lekarne odvzame. Izjemoma se lahko dovoli ustanovitev
nove podrunice lekarne na demografsko ogroenih podrojih tudi, e niso izpolnjena merila o tevilu prebivalcev
(preseek 2500) in organizirani zdravstveni dejavnosti na primarni ravni. Javni zavod ustanovi lekarno in podrunico
lekarne kot svojo organizacijsko enoto za izvajanje lekarnike dejavnosti na obmoju obine ustanoviteljice oz.
obin soustanoviteljic v skladu z mreo lekarnike dejavnosti na primarni ravni po predhodnem mnenju pristojne
zbornice in s soglasjem pristojnega ministrstva. Najmanja razdalja med obstojeo lekarno in podrunico lekarne je
izven urbanih podroij vsaj 5 km, na urbanih podrojih pa vsaj 400 m.V naem primeru bi ta razdalja znaala slabe 4
km. ZLD1 pa med drugim doloa tudi, da se, ne glede na navedena merila, izjemoma lahko dovoli ustanovitev nove
podrunice lekarne na demografsko ogroenih obmojih; v obini Rae-Fram med demografsko ogroena podroja

22 Novice t. 74 - 2/2017; junij 2017

 NOVICE OBINE RAE-FRAM
sodijo naselja Kopivnik, Loka pri Framu, Podova, Poeg in Zgornja Gorica (Uredba o obmojih, ki se tejejo za
demografsko ogroena obmoja v Republiki Sloveniji).
Lekarniki zbornici Slovenije smo v zaprosilu za izdajo pozitivnega mnenja za vzpostavitev lekarnike podrunice
v Framu s strani Mariborskih lekarn (kot nadomestek za ukinitev prirone zaloge zdravil v tamkajnji zdravstveni
ambulanti) navedli argumentirane razloge:
- podroje Ra z okolico je ravninsko, podroje KS Fram pa na dobrih 2/3 teritorija delno ali mono hribovito
(kraji Fram, Poeg, del Jeence in manji del Morja so niinski, veji del Morja se razprostira na hribovitem
terenu /okoli 500 m n. v./, kraji Loka pri Framu, Kopivnik, Rane, Planica in estdobe pa so v celoti vije leei
- gre za predele t. i. framskega Pohorja, kjer je nadmorska viina do 900 m);
- na obmoju KS Rae prevladujejo gruasta, strnjena in gosto poseljena podroja z meanico individualnih
gradenj, vestanovanjskih sosesk in blokov. Na podroju KS Fram je na geografsko manjem niinskem delu
poseljenost veja, na geografsko vejem hribovitem oz. viinskem delu pa gre za razpreno do mono razpreno
gradnjo z vsemi karakteristikami demografsko oddaljenih oz. ogroenih obmoij (na teh obmojih ivi cca 1800
obanov, kar predstavlja blizu 25 % vse populacije v nai lokalni skupnosti);
- na podroju KS Rae prevladujeta industrijska in storitvena dejavnost, na viinskih predelih KS Fram se prebivalci
veinoma ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo;
- med kraji v KS Rae in kraji v KS Fram, torej tudi med krajema Rae in Fram, ne obstaja nikakrna monost
javnega prevoza;
- oddaljenost prebivalcev iz odronejih krajev KS Fram od lekarne je preko 10 km.

Dne 24. 4. 2017 je Lekarnika zbornica Slovenije, ki ji predseduje Miran Golub, mag. farm., Obini Rae-Fram
izdala negativno mnenje, z obrazloitvijo, da niso izpolnjeni vsi pogoji za ustanovitev lekarnike podrunice v
kraju Fram, ki bi jo organiziral Javni zdravstveni zavod Mariborske lekarne Maribor. Med drugim so navedli tudi
ugotovitev, da je na obmoju obine Rae-Fram e ustanovljena zasebna lekarna - Lekarna Rae, koncesionarja
Mirana Goluba, mag. farm.

Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije smo e vekrat zaprosili za podajo soglasja za vzpostavitev lekarnike
podrunice v Framu in za neodvisno presojo in odloitev pri tem. V asu priprave tega prispevka na njihov odgovor
e akamo.
mag. Zorica ZAJC - KVAS,
direktorica OU

UPRAVNA ENOTA MARIBOR

Od 1. 7. - 31. 8. 2017 krajevni uradi na obmo~ju UE Maribor zaprti
Iz urednitva Novic vam sporoamo, da je obinam, na obmojih katerih delujejo krajevni uradi - izpostave
Upravne enote Maribor, slednja z dopisom pod tevilko 200-1/2017-42 (9300), datiranim na 17. 5. 2017, ki nosi
naslov Obvestilo o poslovanju krajevnih uradov na obmoju Upravne enote Maribor, poslala naslednjo
informacijo:

Spotovani,
sporoamo vam, da v asu od 1. 7. 2017 do 31. 8. 2017 krajevni uradi na obmoju Upravne enote Maribor ne
bodo poslovali. V Upravni enoti Maribor elimo tudi v juliju in avgustu zagotavljati kvalitetne storitve za nae
stranke. al pa lahko zaradi manjega tevila uslubencev te storitve zagotavljamo le na sedeu upravne enote.
Vljudno prosimo za razumevanje. Prosimo, da informacijo objavite v vaih obinskih glasilih. Prosimo, da
svoje obanke in obane obvestite, da jih tukajnja upravna enota prosi, da v mesecu juliju in avgustu koristijo
nae storitve na sedeu upravne enote. Uradne ure upravne enote bodo nespremenjene: v ponedeljek, torek in
etrtek od 8.00 do 15.00, v sredo od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 18.00 ter v petek od 8.00 do 13.00.
Od 2. 9. 2017 dalje bodo krajevni uradi poslovali po enakem urniku, kot poslujejo sedaj.

mag. Ksenija KLAMPFER,

naelnica

elimo vam prijetno branje! 23

 NOVICE OBINE RAE-FRAM
DOM DANICE VOGRINEC MARIBOR
Septembra 2017 starta Medgeneracijski center DANica Ra~e-Fram
Skladno s spremenjenimi trendi in sodobnimi praksami skrbi za stareje smo v Domu Danice Vogrinec Maribor
(v nadaljevanju: Dom) dolgo oblikovali model vegeneracijskega oz. medgeneracijskega centra (MGC), ki bi na novo
postavljal temelje predvsem socialne vkljuenosti starostnikov v svoje domae okolje, prvenstveno pa bi prepreeval
socialno izkljuenost. Na model sicer vkljuuje sodelujoe vseh starostnih skupin, poseben poudarek pa daje odnosu
starostniki - otroci/mladi in predstavlja obliko sobivanja, ki prinaa koristi vsem omenjenim skupinam. Izkunje
primerljivih ustanov po svetu, ki delujejo e vrsto let, potrjujejo dobrobiti za vse skupine, ki jih takno sobivanje prinaa.
Temelj tovrstnega sobivanja je skupno preivljanje
asa v dnevnem centru ob vodenih in s strani odgovornih
strukturiranih dejavnostih. V skladu s svojimi eljami
in psihofizinimi sposobnostmi starostniki sodelujejo
v razlinih aktivnostih otrok/mladih. Prostor v med-
generacijskem centru lahko najdejo tudi vsa lokalna
drutva, ki svoje aktivnosti preselijo v MGC, v sklop
programa MGC, ki je namenjen uporabnikom Doma,
uporabnikom MGC in vsem ostalim drutvom, organi-
zacijam ipd.
Izjemno nas veseli, da bomo v mesecu septembru
2017 (v prostorih bive zdravstvene postaje v Raah,
Nova ulica 3), ob izjemni podpori Obine Rae-Fram,
odprli Medgeneracijski center DANica Rae-Fram.
Na temo vzpostavitve MGC Rae-Fram smo se konec maja 2017 v
gradu Rae sestali predstavniki Doma Danice Vogrinec Maribor,
prostovoljka iz e delujoega MGC Duplek, predstavniki drutev
in vzgojno izobraevalnih zavodov v obini Rae-Fram, ki so v
predhodnih fazah izkazali interes za sodelovanje pri oblikovanju
vsebin delovanja MGC ter predstavniki Obine Rae-Fram
Foto: Simona Antoli
MGC DANica (enako bo veljalo tudi za MGC Rae-
Fram) vsem uporabnikom zagotavlja opremljene
prostore (vloek matine obine), strokovno podporo
in vodene aktivnosti. Uporabniki pomagajo soustvarjati
program s svojimi predlogi in potrebami, nekateri pa
aktivnosti organizirajo in vodijo povsem samostojno
(drutva, glasbene skupine, izvajalci razlinih vadb). V
dopoldanskem asu center 'gosti' predvsem starostnike,
ki prihajajo na vodeno telovadbo, druenje, teaje tujih
24
jezikov, uenje dela s tablinim raunalnikom, prebiranje
knjig, revij in dnevnega asopisja (tudi na tablinih
raunalnikih) in na vodene, skupaj z vodstvi domaih
vrtcev in ol organizirane oblike skupnega preivljanja
asa s predolskimi in olskimi otroci: bralne urice,
sprehode po okolici, igranje miselnih iger (to je za vse
vpletene e posebnega pomena), pa tudi skrbi za vrt in
cvetline gredice se imajo monost posvetiti.
Strokovna javnost je zelo naklonjena medgeneracij-
skemu povezovanju, ki smo mu z MGC dali novi peat.
Prav tako je MGC izjemnega pomena za lokalno skupnost,
saj vkljuuje vrtca in osnovni oli v obini, drutva,
sekcije in ostale obane ter stanovalce, vse to pa poteka
pod strokovnim vodstvom zaposlenih v Domu Danice
Vogrinec Maribor.
V popoldanskem asu potekajo aktivnosti, primerne za
starostnike, ki so jim dodane aktivnosti za druge starostne
skupine (npr. vkljuevanje prostovoljcev, ki elijo
sodelovati in menijo, da imajo kompetence za ponudbo
in izvedbo razlinih vsebin). Vrstijo se aktivnosti drutev
in drugih zdruenj, ki so namenjene iremu krogu
uporabnikov (in vsem starostnim skupinam).
Cilji povezanega programa MGC:
- prepreevanje socialne izkljuenosti starejih (vklju-
evanje v programe, druenje, uenje, ...),
- spodbujanje aktivnega naina ivljenja starejih,
ohranjanje dobrega psihofizinega stanja,
- spodbujanje samostojnosti, izboljanje kakovosti iv-
ljenja starejih,
- detabuizacija staranja in starosti,
- spodbujanje strpnosti, medgeneracijskega sodelovanja
in spotovanja,
- spodbujanje vseivljenjskega uenja,
- spodbujanje prostovoljstva,
- krepitev lokalne skupnosti,
- pomo druinam pri skrbi za starostnike,
- izmenjava in prenaanje znanj in izkuenj, kvalitetno
preivljanje asa za razline skupine,
- e mnogo drugega.
Programi MGC:
- izobraevalni programi za vse generacije (uporaba IKT,
izdelava razlinih izdelkov - pletenje, ivanje, teaji
tujih jezikov ipd.),
- razline vadbe (pilates, joga, vadba za stareje, vadba za
nosenice, za mamice z dojenki, nordijska hoja ipd.),
- razlini teaji (plesni, kuharski ipd.),
- potopisna predavanja, nastopi raznih drutev, ol in
vrtcev, proslave in druga praznovanja,
Novice t. 74 - 2/2017; junij 2017
 NOVICE OBINE RAE-FRAM
- brezplano pravno svetovanje za uporabnike,
- brezplana pomo socialnega delavca,
- brezplano psiholoko svetovanje,
- brezplana una pomo uencem in dijakom,
- strokovna predavanja strokovnjakov (aktualne tematike:
demenca, zdrav nain ivljenja, uenje laine nege
bolnika ipd.),
- druenje starejih, otrok in mladih - izvajanje del unega
programa v sklopu aktivnosti MGC,
- popoldansko varstvo za otroke ali stareje,
- dejavnosti drutev in drugih lokalnih skupnosti,
- igranje miselnih in druabnih iger,
- izvedba krokov: pevskega, dramskega ipd.
Izkunje iz lokalnih skupnosti, kjer e delujejo MGC
Danica, so izjemne (pri tem naj izpostavimo delovanje Likanje koruze z Mitjem Horvatom - upanom Obine Duplek,
MGC Duplek - od tam so tudi fotografski posnetki, ki stanovalci Doma Danice Vogrinec Maribor ter
sledijo) in nas vedno znova opogumljajo, da nadaljujemo krajani Dupleka in Vurberka
z uvajanjem dnevnih centrov v e druga lokalna okolja. Vse foto: Manuela Strmek

V Domu Danice Vogrinec Maribor smo prepriani, da

bo tudi MGD DANica Rae-Fram sluil svojemu namenu
in da bomo v njem skupaj narisali veliko nasmehom
na obraze sodelujoih ter uspeno pomagali do bolje
socialne vkljuenosti vseh generacij v Raah in Framu.

Polona LAH

Mladi lani BINI Akademije in starostniki po skupinskem treningu LAS Dobro za nas
RAZVOJNOvodilni
INFORMACIJSKI
partner:
CENTER Slovenska Bistrica
Zaklju~ena 1. javna poziva
Razvojno informacijski
LAS Dobro za nas center
Trg svobode 5, 2310 Slovenska Bistrica

31. januar 2017 je bil zadnji dan za oddajo vlog na 1.

javna poziva Lokalne akcijske skupine Dobro za nas za
izbor operacij, sofinanciranih iz Evropskega kmetijskega
Namesto v podaljano bivanje v oli na ustvarjalne delavnice v
sklada za razvoj podeelja (EKSRP) ter Evropskega
MGC DANica Duplek
sklada za regionalni razvoj (ESRR).

Plesni koraki

elimo vam prijetno branje! 25

 NOVICE OBINE RAE-FRAM
V roku za predloitev predlogov operacij je na naslov
vodilnega partnerja prispelo 20 vlog, od tega 17 za
sofinanciranje iz EKSRP ter 3 za sofinanciranje iz ESRR.
Ocenjevalna komisija je najprej opravila administrativni
pregled vlog, v skladu s splonimi merili, prijavitelje
nepopolnih vlog pozvala na dopolnitev, nato pa popolne
vloge pregledala in ocenila v skladu s specifinimi merili.
O ocenjevanju je ocenjevalna komisija pripravila konno
poroilo, ki je bilo predstavljeno na 5. redni seji Upravnega
odbora LAS.
Zaproena sredstva EKSRP znatno presegajo razpisana
oz. razpololjiva sredstva. Najve vlog - 14, v skupni viini
385.056,30 zaproenih CLLD sredstev, je bilo prijavljenih
na tematsko podroje Razvoj osnovnih storitev, na tematsko podroje Varstvo okolja in ohranjanje narave pa je prispela
le ena vloga, v skupni viini 13.642,00 zaproenih CLLD sredstev. Na tematsko podroje Ustvarjanje novih delovnih
mest ni bilo prijav.
Nasprotno pa zaproena sredstva ESRR ne presegajo razpololjivih razpisanih sredstev, saj sta kot popolni prispeli
samo dve vlogi, v skupni viini 90.050,03 zaproenih CLLD sredstev, in sicer na tematsko podroje Ustvarjanje
novih delovnih mest. Za tematski podroji Varstvo okolja in ohranjanje narave ter Veja vkljuenost mladih, ensk in
ranljivih skupin, prijav ni bilo.
Upravni odbor je na podlagi poroila Ocenjevalne komisije LAS o ocenjevanju vlog potrdil operacije sedmih vlagateljev
iz EKSRP in eno operacijo vlagatelja iz ESRR, v skupni vrednosti 350.000,00 . Devet vlog je bilo zaradi prenizkega
tevila doseenih tok zavrnjenih, tri vloge pa so bile zaradi neizpolnjevanja pogojev za upravienost zavrene.
Po dokonanju vseh postopkov na LAS-u bo vodilni partner LAS potrjene operacije poslal v dokonno potrditev
pristojnemu organu - na Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeelja oz. na Ministrstvo za gospodarski razvoj in
tehnologijo. Ko bodo postopki na teh dveh organih zakljueni (ne moremo oceniti, kdaj, ker nam tega niti niso nakazali
niti nikjer ni zapisano, postopek pa kot tak tee prvi, v prejnjem obdobju se je na lokalni ravni zakljuil), se bodo
projekti, ki bodo odobreni za sofinanciranje, tudi lahko zaeli izvajati. Ker pa vemo, da je LAS-ov v Sloveniji 37 in e
iz vsakega pride 10 projektov, lahko sklepamo, da bodo postopki do dokonne potrditve e precej dolgotrajni.

Mirjana PREDIKAKA

ENSVET Slovenska Bistrica

Nepovratne finan~ne spodbude ob~anom za elektri~na vozila

Ekosklad je v Uradnem listu objavil JAVNI POZIV 45SUB-EVOB16 - Nepovratne finanne

spodbude obanom za elektrina vozila. Na razpisu lahko sodeluje vsaka fizina oseba, ki ima
stalno bivalie v Republiki Sloveniji. Predmet tega javnega poziva so nepovratne finanne
spodbude obanom za nove nalobe v okolju prijazneja vozila za cestni promet, ki spadajo v
eno izmed spodaj navedenih kategorij cestnih vozil in ki bodo prvi po proizvodnji ali predelavi
registrirana v Republiki Sloveniji, in sicer za:
- nakup novega vozila na elektrini pogon;
- nakup novega prikljunega hibridnega vozila (plug-in) ali novega vozila na elektrini pogon s
podaljevalnikom dosega (range extender);
- predelavo vozila v elektrino vozilo, tako da bo serijsko vgrajeni motor na notranje zgorevanje
nadomeen s pogonskim elektromotorjem;
- nakup vozila, predelanega v elektrino vozilo, tako da bo serijsko vgrajeni motor na notranje
zgorevanje nadomeen s pogonskim elektromotorjem.

Nepovratna finanna spodbuda se lahko dodeli le za:

- nakup novega vozila kategorije M1, N1, L7e ali L6e na elektrini pogon brez emisij CO2 na izpustu;
- predelavo vozila v elektrino vozilo ali nakup vozila, predelanega v elektrino vozilo, tako da bo serijsko vgrajeni
motor na notranje zgorevanje nadomeen s pogonskim elektromotorjem, kategorije M1, N1, L7e ali L6e;
- nakup novega prikljunega hibridnega vozila (plug-in) ali novega vozila na elektrini pogon s podaljevalnikom
dosega (range extender), z emisijami CO2 na izpustu manjimi od 50 g CO2/km, kategorije M1 ali N1.

26 Novice t. 74 - 2/2017; junij 2017


Predelava vozila mora biti izvedena s strani pravne
osebe ali samostojnega podjetnika posameznika.
Predhodno navedene oznake v praksi pomenijo
naslednje tipe vozil:
- M1: vozila za prevoz potnikov z najve osmimi
sedenimi mesti poleg sedea voznika;
- N1: vozila za prevoz blaga z najvejo maso do
vkljuno 3,5 tone;
- L6e:
* lahka tirikolesna vozila, katerih masa neobreme-
njenega vozila ne presega 350 kg, brez mase ba-
terij pri elektrinih vozilih, katerih najveja kon-
strukcijsko doloena hitrost ne presega 45 km/h, in
* katerih delovna prostornina motorja ne presega 50
cm3 pri motorjih na prisilni vig, ali
* katerih najveja nazivna mo motorja ne presega 4
kW pri drugih motorjih z notranjim zgorevanjem,
ali
* katerih najveja trajna nazivna mo ne presega 4
kW pri elektromotorjih;
- L7e: tirikolesna vozila, razen navedenih v prejnji
alineji, z maso neobremenjenega vozila, ki ne presega
400 kg (550 kg za vozila za prevoz blaga), brez mase
baterij pri elektrinih vozilih, katerih najveja nazivna
mo motorja ne presega 15 kW.
Denarna sredstva, namenjena za izplaila obanom, se
zagotavljajo s prispevkom na rabo energije za poveanje
energetske uinkovitosti, ki bremeni daljinsko toploto,
elektrino energijo ter trdna, tekoa in plinasta goriva. Za
ta razpis je predvidenih sredstev 700.000 EUR.
Viina nepovratne finanne spodbude ne sme presei
50 % vrednosti priznanih strokov nalobe in znaa za
posamezno kategorijo vozil:
- 7.500 EUR za novo elektrino vozilo brez emisij CO2
ali vozilo, predelano na elektrini pogon, kategorije M1;
za vozila za prevoz potnikov z najve osmimi sedenimi
mesti poleg sedea voznika;
- 4.500 EUR za novo elektrino vozilo brez emisij CO2
ali vozilo, predelano na elektrini pogon, kategorije N1
ali L7e; za vozila za prevoz blaga z najvejo maso do
vkljuno 3,5 tone;
- 4.500 EUR za novo prikljuno (plug-in) hibridno vozilo
ali novo vozilo na elektrini pogon s podaljevalnikom
dosega (range extender), z emisijami CO2 na izpustu,
manjimi od 50 g CO2 /km, kategorije M1 ali N1;
- 3.000 EUR za novo elektrino vozilo brez emisij CO2 ali
vozilo, predelano na elektrini pogon, kategorije L6e; to so
lahka tirikolesna vozila, katerih masa neobremenjenega
vozila ne presega 350 kg, brez mase baterij pri elektrinih
vozilih, katerih najveja konstrukcijsko doloena hitrost
ne presega 45 km/h.
V tem razpisu so priznani stroki nalobe (vkljuno z
DDV) naslednji:
- stroek nakupa novega vozila na elektrini pogon;
- stroek nakupa novega prikljunega hibridnega vozila
(plug-in) ali novega vozila na elektrini pogon s
podaljevalnikom dosega (range extender);
elimo vam prijetno branje!
NOVICE OBINE RAE-FRAM
- stroek nakupa predelanega vozila;
- stroki sestavnih delov, potrebnih za predelavo vozila na
elektrini pogon, in stroki dela predelave.
Vlagatelj je (poleg nepovratne finanne spodbude) po
tem javnem pozivu za nakup novega vozila upravien
pridobiti tudi kredit Eko sklada po javnem pozivu za
kreditiranje okoljskih nalob obanov. Vlagatelj mora
za pridobitev kredita izpolniti in predloiti ustrezne
obrazce, ki so na voljo na spletni strani Eko sklada. Vsota
nepovratne finanne spodbude in kredita ne sme presegati
priznanih strokov nalobe, razen v primeru, e se
dodeljena nepovratna finanna spodbuda izplaa izkljuno
za delno poplailo odobrenega kredita Eko sklada.
Rok za zakljuek nalobe je devet (9) mesecev od
dokonnosti odlobe o dodelitvi pravice do nepovratne
finanne spodbude. Odloba postane dokonna z njeno
vroitvijo vlagatelju.
Po zakljuku nalobe je potrebno na Eko sklad pred
izplailom dostaviti naslednjo dokumentacijo:
- pogodbo o izplailu nepovratne finanne spodbude,
podpisano s strani prejemnika nepovratne finanne
spodbude;
- raun za nakup vozila, ki je predmet nepovratne
finanne spodbude (v primeru nakupa vozila) ali raun
za predelavo vozila, ki je predmet nepovratne finanne
spodbude (v primeru predelave vozila; za slednje mora/-
jo raun/-i vsebovati tako sestavne dele kot tudi stroke
dela). Raun mora izdati pravna oseba ali samostojni
podjetnik;
- dokazilo o plailu celotnega rauna iz prejnje alineje
(banni izpisek, plailni nalog itd.) oziroma, v primeru
finannega leasinga, kopijo pogodbe o finannem
leasingu za vozilo;
- itljivo kopijo prometnega dovoljenja za vozilo, ki je
predmet nepovratne finanne spodbude, izdanega na
ime vlagatelja;
- itljivo kopijo potrdila o skladnosti vozila, ki je predmet
nepovratne finanne spodbude.
Dejansko izplailo nepovratne finanne spodbude
na TRR obana oz. upravienca se izvede predvidoma
v 60 (estdesetih) dneh po prejemu in preveritvi vseh
zahtevanih dokazil o zakljuku nalobe na osebni banni
raun vlagatelja, razen v primeru, ko se dodeljena
nepovratna finanna spodbuda izplaa za delno poplailo
odobrenega kredita Eko sklada.
Za odgovore na vaa vpraanja in nasvete se lahko
oglasite v Energetsko svetovalni pisarni Slovenska
Bistrica, Trg svobode 5, 2310 Slovenska Bistrica, vsak
etrtek od 16. do 18. ure. Mogoe je tudi telefonsko
naroanje na t.: 02/620-22-71 sli 02/843-02-46.
Kontaktna oseba je Toma Pristovnik (med 8. In 13. uro).
Mark BRAN, dipl. ing. grad,
energetski svetovalec
27
 NOVICE OBINE RAE-FRAM
ANDRAGOKI ZAVOD MARIBOR-LJUDSKA UNIVERZA

Informiranje in svetovanje za izobraevanje odraslim 2017

Andragoki zavod Maribor-Ljudska univerza namenja posebno pozornost dejavnosti informiranja in svetovanja. V
sklopu nacionalnega projekta svetovalnih sredi nudimo odraslim poglobljeno informiranje in svetovanje o monostih
nadaljnjega izobraevanja. V osebnih pogovorih se z odraslimi pogovorimo o tem, kako dokonati prekinjeno
izobraevanje, si nadgraditi stopnjo izobrazbe, si pridobiti kakno dodatno znanje za kvalitetneje opravljanje dela in
tudi za osebno rast.
Na svetovalno sredie se obraajo:
- brezposelni, ki si elijo nov poklic ali iejo dodatna znanja za delo, poklic,
- stareji odrasli, ki se elijo izobraevati v programih za osebni razvoj,
- mladi, ki so opustili olanje ipd.
Svetovalni pogovori se nanaajo na monosti prekvalifikacije, prehoda iz nije na vijo stopnjo izobraevanja, na
informacije o izpitih s podroja tujih jezikov, nacionalnih poklicnih kvalifikacij ipd.
Poleg svetovanja brezposelnim pa v okviru projekta MIZ in Evropskega socialnega sklada nudimo tudi svetovanje
zaposlenim, praviloma z najve srednjo poklicno olo. Svetovanje zaposlenim lahko izvedemo tudi v prostorih
delodajalca. S to informacijo vabimo tudi delodajalce (javne slube, mala in srednje velika podjetja, velika podjetja), da
lahko koristijo storitve brezplanega svetovanja o izobraevalnih monostih za zaposlene. Svetovanje se lahko izvede
tudi v prostorih podjetja kot oblika svetovanja na delovnem mestu (na primer ve zaporednih obiskov v prostorih vaega
podjetja) ali zgolj kot oblika skupinskega svetovanja (na primer kot delavnica, kjer zaposlenim predstavimo brezplane
monosti izobraevanja, svetovalne podpore ipd.). Andragoki zavod Maribor-LU in partnerska organizacija, Ljudska
univerza Zavoda za kulturo in izobraevanje Slovenska Bistrica, sta zadoleni tudi za nudenje svetovalne podpore
prebivalcem Ra, Frama in ostalih obin Zgornjega Podravja.
Dodatne informacije lahko dobite na Andragokem zavodu Maribor-LU, na telefonskih tevilkah 02/234-34-11,
041/372-273 ali preko elektronske pote: svetovanje@azm-lu.si .

Svetovanje je brezplano, saj nalobo sofinancirata Republika Slovenije in Evropska unija iz Evropskega socialnega
sklada. Spletna stran: http://www.azm-lu.si/svetovalno-sredisce-maribor/427-svetovanje-2016-2022 .

Alenka SAGADIN MLINARI

Pobarvanka
za otroke

28 Novice t. 74 - 2/2017; junij 2017


LOKALNE MINI IN MAKSI ZANIMIVOSTI
Ob~inski praznik 2017
Na prvi poletni dan, 21. junija, Obina Rae-Fram
obeleuje svoj praznik. Letos smo ga praznovali e
osemnajsti zapovrstjo. V ta namen se je v obdobju med
16. in 25. 6. 2017 ponovno zvrstilo veliko tematsko
raznovrstnih, zanimivih in dobro obiskanih prireditev.
Na svoj raun so tako prili vsi, ki so jim blizu kulturna,
glasbena, zabavna, portna, ustvarjalna in e kakna
dogajanja.
Praznine prireditve so dosegle vrhunec v torek, 20.
junija 2017, ko je v udovitem ambientu, med oboki
mogonega, lepo obnovljenega gradu v Raah, na
tamkajnjem dvoriu, polnem obiskovalcev, potekala
osrednja proslava. V sklopu slednje je upan Obine Rae-
Fram, Branko Ledinek spregovoril o najpomembnejih
aktualnostih, obenem pa prisotnim zaelel vse dobro ob
obinskem prazniku in bliajoem se dnevu dravnosti.
Prireditev so v kulturnem delu popestrili kakovostni
glasbeni izvajalci - MePZ KKID S. Joefa Delavca Rae.
Kmalu zatem smo zaploskali prejemnikom zlatih
upanovih petic (to simbolino nagrado si je letos
po mnenju matinih ol v nai obini zasluilo 22
najboljih devetoolcev, petim dobitnikom priznanj
elimo vam prijetno branje!
NOVICE OBINE RAE-FRAM
upana (namenjena so posameznikom za posebne
doseke in dolgo, portvovalno ter posebej uspeno delo
na humanitarnem, drutvenem, portnem ali kaknem
drugem za lokalno skupnost pomembnem podroju) ter
tirim prejemnikom najvijega priznanja - spominske
plakete.
Iz rok upana Obine Rae-Fram Branka Ledineka so
zlate petice prejeli devetoolci Gaper Pungartnik, Neja
Prelonik, Benjamin Benc, Jan Cebe, Ana Vogrin, Alja
Klemeni, Klara Repolusk, Eva Gradinik, Manca
Leva, Mitja Kuhar, Klara Oti in Nino Vrbanec Ferk
iz O Rae ter Zala Bedjani, Eneja Lina Berglez, Bla
Brglez, Jan Gradinik Klanjek, Eva Jeovnik, Katja
Kobalej, Nina Kobalej, Kaja Lenik, Vanessa Medved
in Brina Unuk iz O Fram (nekateri se prireditve zaradi
poitnike odsotnosti niso mogli udeleiti).
Spominski skupinski posnetek najboljih devetoolcev
- prejemnikov zlatih upanovih petic
Vsem (sedaj e bivim) devetoolcem estitamo za
doseen uspeh in jim elimo veliko pridobljenih novih
znanj na nadaljnji izobraevalni poti ter uresniitev
poklicnih ciljev.
Priznanja upana so letos prejeli (podajamo tudi
obrazloitev):
Joica FRIC
Joico Fric je za prejemnico priznanja upana predlagala
Krajevna organizacija Rdeega kria Fram, kjer aktivno deluje
dvanajst let. Beba, kot Joici pravijo prijatelji, je predana
humanosti, s poudarjeno socialno noto ter usmerjena k nudenju
pomoi ljudem v stiski. Predvsem mnogi tisti krajani Frama
in Varte, ki se spopadajo z boleznimi in starostjo, ki jih mui
osamljenost ali jih je ivljenje privedlo v veje osebne in finanne
stiske, se zavedajo pomena Bebinega poslanstva in cenijo njeno
pomo ter prizadevanja. Ob tem nagrajenka redno pomaga tudi
pri pripravi prehranskih paketov, urejanju drutvene garderobe
in vzdrevanju prostorov na Turnerjevi ulici 107. Po svojih moeh
pripomore tudi k im viji udelebi na krvodajalskih akcijah, pri
emer pa ni le animator, ampak je to nenadomestljivo ivljenjsko
tekoino tudi sama darovala e 50 krat. Kot lanica ekipe prve
pomoi (v sodelovanju z O Fram) pomaga pri istilnih in
29
 NOVICE OBINE RAE-FRAM
poarnih akcijah. Pri svojem delu je prizadevna in zanesljiva, pri
ljudeh pa priljubljena, zaradi esar je e bila nagrajenka KO RK
Fram in tudi Obmonega zdruenja Rdeega kria Maribor.
Slavko REBERNIK
Slavka Rebernika je za prejemnika priznanja upana predlagalo
Ribiko drutvo Rae, katerega lan je e 45 let; v obdobju med
leti 1997 - 2017 je opravljal naloge podpredsednika, od leta 2000
je predsednik komisije, ki skrbi za izobraevanje lanov. Tudi
lan Ribike zveze Slovenije je e tiri desetletja in pol. Tako s
strani ribikega drutva kot krovne zveze je prejel e ve pisnih
zahval in priznanj za njegove prepoznane zasluge na podroju
razvoja ribitva in za vodenje ribikih organizacij.
Predlagatelji so poudarili nagrajenevo pomembno vlogo pri
dvigu prepoznavnosti drutva na ravni matine obine ter v irem
okolju. Slavko Rebernik vsa leta aktivno deluje v Upravnem
odboru Ribikega drutva Rae, skrbi za izobraevanje ribikega
podmladka in starejih lanov pri obnovi teoretinega znanja
s podroja ribolova, velik pomen daje umnemu gospodarjenju
z vodami, si prizadeva za njihovo istost, skrbi za vodno in
obvodno ivlje, urejenost ribnikov in ribikega doma z okolico. V
odsotnosti predsednika drutva dostojno zastopa interese ribitva
in s svojim delom ogromno prispeva k razvoju ribolova in ribitva
v domaem okolju.
Marjan BREZONIK
Drutveni kolegi, ljubitelji pridnih ebelic in vsega, kar je
povezanega s podrojem ebelarstva, so na upravnem odboru
ebelarskega drutva Rae soglasno zavzeli stalie, da letos za
prejemnika priznanja upana predlagajo Marjana Brezonika.
Imenovani je priel ebelariti s tirimi panji, katerih tevilo pa
se je z leti poveevalo. Ob vestnosti in skrbnosti se je nenehno
stopnjevalo tudi njegovo znanje s tega podroja. Leta 2004 je
opravil nacionalno poklicno kvalifikacijo.
Marjan Brezonik rad pomaga z nasveti vsem ebelarjem,
ne glede na to, e so lani domaega ali katerega drugega
ebelarskega drutva oz. jih to podroje zgolj teoretino zanima.
Zelo se je angairal tudi pri organizaciji in izvedbi lanskoletnega
14. ebelarskega praznika, ki je potekal v Raah in se ga je
udeleilo rekordno tevilo ebelark in ebelarjev iz Slovenije in
tudi tujine; 1400 zbranih je imelo prilonost obudovati njegovo
rono izdelano skulpturo - ebelico ter lepe aranmaje iz naravnih
materialov, ki jih je podaril udeleencem in s tem pripomogel, da
so slednji na svoje domove odnesli ne le lep spomin na prireditev,
ampak tudi trajen spominek iz naega okolja.
Branko GSELMAN
Branka Gselmana je za prejemnika priznanja upana
predlagala Lovska druina Rae, ki se ji je zapisal e pred ve kot
poltretjim desetletjem.
Nagrajenevi kolegi iz zelene bratovine so zanj zapisali, da
je celotno lansko dobo zavzet lovec in zelo deloven lan, saj
odgovorno in uspeno opravlja najrazlineje naloge. V zadnjem
obdobju je nepogreljiv in najbolj zasluen za skrbno urejen
videz lovskega doma in njegove okolice. To ni zanemarljivo,
saj je objekt lociran na obmoju krajinskega parka in je zato e
toliko pomembneje, da s svojim videzom sovpada in dopolnjuje
krajinsko lepoto, ki je lahko upravieno v ponos ne le iveim
v neposredni okolici in ljubiteljem neokrnjene narave in miru,
ampak celotni obini. Branko Gselman s svojim obutkom za
estetiko in red skrbi za im popolnejo podobo stavbe lovske
druine, veliko obutka in smisla za to pa mu priznavajo ne le
kolegi lovci, temve tudi vedno tevilneji navdueni obiskovalci
od blizu in dale.
30
Kar zadeva strokovna znanja, je nagrajenec lovovodja,
ocenjevalec lovskih kod in preglednik divjaine, ki opravlja
funkcije skrbnika lovskega doma, revirnega vodje in lana
upravnega odbora drutva. Je prejemnik znaka in zlatega znaka
za lovske zasluge.
Darko POKRIVA
Darka Pokrivaa je za prejemnika priznanja upana predlagalo
Drutvo krajanov Morje, kjer imenovani aktivno deluje e od
njegove ustanovitve, to je od leta 1996. Vseskozi je aktiven lan
upravnega odbora, ki je pripravljen poprijeti za vsakrno delo;
nepogreljiv je bil pri obnovi stavbe, v kateri drutvo deluje, brez
njega si steka predstavljajo izvedbo istilnih akcij, pa tudi pri
postavljanju majskega drevesa bi v primeru njegove odsotnosti
manjkal zelo pomemben len.
Podroja, ki jim Darko Pokriva s svojim delom daje svoj peat,
pa so e veliko bolj razvejana. V mladih letih je bil predsednik
mladinske organizacije v Morju. Dva mandata je bil delegat KS
Fram. Je lan upravnega odbora KO Rdeega kria Fram, do
pred kratkim je bil tudi aktiven krvodajalec. V obdobju med leti
19973 in 1991 je bil predsednik kulturno umetnikega drutva
v Framu. Prepeval je pri pevskem zboru dr. Pavla Turnerja in
kar 30 let tudi v zboru Mariborske livarne, kjer je bil zaposlen.
Sedaj ga veina pozna kot lana vokalne skupine Fantje sv. Ane,
vsako nedeljo pa poje tudi v framski cerkvi. Ob vsem tem je e
portno dejaven in se nenehno trudi za dobrobit svojega kraja
ter krajanov.
Letos so najvije priznanje - spominsko pla-
keto - prejeli Sreko Rojs (predlagatelj PGD Spodnja
in Zgornja Gorica), MePZ KKID Sv. Joefa Delavca
Rae (predlagateljica upnijska karitas Rae), Miran
Predikaka (predlagatelj PGD Podova) in Slavomir Lenik
(predlagatelj Drutvo krajanov Rane).
Sreko ROJS
Sreko Rojs se je e daljnega leta 1974 vlanil v PGD Sp. in
Zg. Gorica; zvestobo gasilskim vrstam sedaj izkazuje e preko 40
let. Ves ta as se je aktivno izobraeval ter sodeloval pri raznih
aktivnostih v drutvu; mednje sodijo tudi vodstvene naloge.
V obdobju med leti 1990 in 2001 je bil poveljnik drutva, nato
pet naslednjih let orodjar, kasneje podpredsednik, e od leta 2009
pa mu je zaupana naloga predsednika PGD Sp. in Zg. Gorica,
ki jo opravlja vestno, odgovorno, pravino in uspeno. Veliko
prostovoljnega dela namenja tudi delovanju razlinih drutvenih
aktivnosti, pri emer nosi tudi dobren del organizacijskih nalog.
Sreko Rojs je do sedaj prejel e razlina priznanja in
Novice t. 74 - 2/2017; junij 2017

odlikovanja, ki jih podeljujeta Gasilska zveza Maribor in Gasilska
zveza Slovenije. Prav tako se je udeleil mnogih dodatnih
usposabljanj in pridobil tevilna specialna znanja in veine. Ena
teh je, denimo, pridobljen status sodnika gasilskih in gasilsko-
portnih disciplin, opravil pa je tudi teaj za voditelja olna.
Ve kot tiri desetletja portvovalnega dela v drutvu, od
tega preko 20 let zavzetega opravljanja funkcije poveljnika
in predsednika PGD Sp. in Zg. Gorica ter tevilnih drugih
pomembnih gasilskih udejstvovanj, so prepriljiv dokaz o tem, da
si Sreko Rojs zaslui obinsko spominsko plaketo.
MePZ KKID Sv. Joefa Delavca Rae
Meani pevski zbor Sv. Joefa Delavca deluje pod
okriljem Katolikega kulturnega in izobraevalnega drutva
Rae. S svojim irokim pevskim repertoarjem in tevilnimi nastopi
e 20 let bogati in kulturno plemeniti ivljenje v nai obini, pa
tudi izven nje.
Pod taktirko izjemno zavzete zborovodkinje, prof. Nevenke Gril
Hamerak, ki je lani prejela plaketo tefana Romiha z listino za
ivljenjsko delo na podroju ljubiteljske kulture, v zboru poje
v povpreju 20 pevcev. Ti s svojimi ubranimi glasovi bogatijo
nedeljske in praznine mae v domai upniji, z blagozvonim
petjem pa razveseljujejo in lepajo dneve starejim in bolnim
upljanom na sreanjih, ki jih v adventnem in postnem asu
pripravi upnijska karitas (v sodelovanju s KO RK Rae). lani
in lanice MePZ s petjem polahtnijo tudi sv. mae na Florijanovo
nedeljo, ki so leto za letom namenjene lanom PGD Podova.
Pevci na povabilo z veseljem poromajo tudi v druge upnije, kjer
so jih ob sveanih bogoslujih ali na sreanjih pevskih zborov
vselej zelo veseli. Prav tako radi zapojejo ob spremljavi poronih
zvonov, spotljivo in milo pa njihova pesem zveni tudi ob slovesih
naih obanov. Nepogreljivi so na sreanjih pevskih zborov v
sklopu tradicionalne prireditve 'Rae pojejo' in ob sreanjih
cerkvenih pevskih zborov 'Slovenska nabona pesem'. Izvajajo
irok izbor pesmi z nabono vsebino, ni manj naklonjeni pa niso
tudi slovenskim narodnim in umetnim pesmim ter pesmim tujih
skladateljev. e posebej lepo iz njihovih grl zvenijo pesmi v lastni
priredbi.
Miran PREDIKAKA
Miran Predikaka je v vrste gasilcev stopil e leta 1964, tedaj
kot 13-leten fanti, ki je zael kot gasilski pripravnik, s svojim
delom pa nadaljeval v lanskih vrstah. Ves as je bil izjemno
aktiven, saj se je neprestano izobraeval in dodatno usposabljal;
opravil je tudi teaj za gasilske vodje v regiji in dravi, teaj za
predavatelja, za testiranje sodnikov in e mnoge druge teaje.
Prav tako je opravljal razline operativne ter organizacijske
funkcije v PGD Podova, Gasilski zvezi Maribor in Gasilski
zvezi Slovenije (predlagatelji so jih skupno navedli preko
dvajset). Prejel je kar sedem inov, med katerimi je najviji tisti
za visokega gasilskega astnika II. stopnje, ki mu je pripadel
pred desetimi leti. Spominska plaketa Obine Rae-Fram bo e
njegovo devetnajsto odlikovanje na poti po srcu e vedno goree
zavzetega gasilca, ki ima zadnja tri leta status veterana.
V asu njegovega vodenja PGD Podova je drutvo pridobilo
prvo kombinirano vozilo TAM 5500, kasneje pa novo kombinirano
vozilo Renault. V asu poveljevanja Mirana Predikake je zelo
uspeno delovalo gasilsko poveljstvo v domai obini. Njegova
aktivnost se je izraala tudi v vlogi dobrega mentorja mlajim
generacijam, s imer je bila med drugim doseena veja
prepoznavnost drutva in delovanja v njem.
Nagrajenec je leta 2014 kandidiral na Neodvisni gasilski listi
in bil izvoljen v Obinski svet Obine Rae-Fram, kjer se, kot lan
obinskega Odbora za prostorsko planiranje in varstvo okolja,
elimo vam prijetno branje!
NOVICE OBINE RAE-FRAM
najbolj angaira na tem podroju. Poznan je tudi kot dolgoletni
lan Lovske druine Rae.
Slavomir LENIK
Slavomirja Lenika, lana Obinskega sveta Obine Rae-
Fram in od 1. maja 2017 tudi enega od dveh podupanov Obine
Rae-Fram, je za prejem spominske plakete predlagalo Drutvo
krajanov Rane. Nagrajenec je bil prvi in dolgoletni predsednik
tega drutva. Svojo funkcijo je opravljal nadvse zavzeto, kar
je dalo podpohorski vasici Rane in njenemu pospeenemu
napredku pomemben in neizbrisen peat.
Slavomir Lenik je bil med prvimi pobudniki za izgradnjo
vodovoda v Ranah, pri realizaciji esar je tudi aktivno sodeloval.
Prav tako je bil pobudnik za im hitrejo izgradnjo asfaltne ceste
Fram-Rane. Zavzemal se je za napeljavo prvega telefonskega
kabla na podroju celotne KS Fram. Tudi izgradnja doma
krajanov v Ranah je tesno povezana z njim. Sledi svojega dela
in prizadevanj je pustil v PGD Fram, s katerim ga vee 42-letno
lanstvo, od tega je bil 5 let tudi tamkajnji podpredsednik. Dva
mandata v svetu KS Fram, tirje mandati v obinskem svetu
domae lokalne skupnosti in predhodno mandat v svetu tedaj
e skupne Mestne obine Maribor zgovorno povedo, da gre za
drubeno dolgo in iroko angairanega loveka.
V hitro napredujoi elektronski in telekomunikacijski dobi
je ime Slavomir Lenik tesno povezano tudi s prizadevanji za
poloitev optinega kabla v Ranah, kar je - na veliko zadovoljstvo
tamkajnjih krajanov in vsaj enako veliko zaudenje mnogih ljudi
izven nae obine, ki ivijo v niinskih, precej bolj geografsko
strnjenih in urbanih sredinah, pa na podobne novodobne
pridobitve kljub temu e akajo - pred nedavnim e obrodilo
sadove v praksi. Razen e navedenega je bil letonji zadnji
nagrajenec ves as in ob vsaki prilonosti tudi pobudnik drugih
manjih akcij, ki niso bile nikoli in nikjer posebej izpostavljene,
a so za kraj njegovega bivanja in za njegov sokrajane prav tako
dobrodole in pomembne.
Letonji prejemniki spominskih plaket
Vse foto: Simona Antoli
Naj ob tem dodamo, da so prejemniki priznanj upana
in spominskih plaket v dar prejeli tudi slike, ki so nastale
izpod opia Draga Kopeta.
Fotografije letonjih nagrajencev si lahko ogledate tudi
na notranji hrbtni strani Novic.
OBINA RAE-FRAM
31
 NOVICE OBINE RAE-FRAM
Dobrote slovenskih kmetij 2017:
trni~arji ob~ine Ra~e-Fram dosegli velik uspeh
Leto je naokrog in lani ter lanice trnice obine Rae-Fram znova dokazujemo kvaliteto izdelkov, ki jih pridelujemo
in predelujemo na svojih kmetijah.
Kmetije, ki smo sodelovale na 28. dravni razstavi Dobrote slovenskih kmetij, smo prejele znaka kakovosti (ta se
podeljujeta za izdelek, ki dobi zlato priznanje tri leta zaporedoma), devet zlatih, pet bronastih in srebrno priznanje.

Kmetija Frange - Barbara Petri, Brezula 42, Kmetija Selinek - Davorin Selinek, Stare 35, 2205
2327 Rae: znak kakovosti za vloene kumare, znak Stare: zlato priznanje za domai navadni jogurt in
kakovosti za vloen stroji fiol, zlato priznanje za bronasto priznanje za mladi sir.
vloeno papriko, vloene kumare, vloeno rdeo
papriko in vloen stroji fiol, srebrno priznanje za
domao prekajeno klobaso in bronasto priznanje za
meano solato in domao salamo.

Kmetija Freer - Andrej Freer, Kopivnik 9, 2313

Fram: zlato priznanje za poltrdi kozji pohorski sir in
bronasto priznanje za domae surovo maslo.

Kmetija Pleko, Podova 69, 2327 Rae: zlato

priznanje za lenikove rogljike iz pirine moke in
bronasto priznanje za domai meani kruh.

Vljudno vabljeni na trnico obine Rae-Fram!

Priakujemo vas vsako soboto med 8.00 in 11.00 uro pri
Kmetija Tome - Slavica Ako, Loka pri Framu 20, gradu Rae.
2313 Fram: zlato priznanje za domai kmeki kruh in Barbara PETRI
orehovo potico.

^lovekovo pravo bogastvo je vse dobro,

kar naredi na tem svetu.

Edino pravo zadovoljstvo izhaja iz tega,

da ves ~as rastemo v svoji notranjosti,
da postajamo bolj iskreni, pravi~ni,
velikodu{ni, preprosti, enstveni, moati,
dobrohotni, dejavni, ustvarjalni.
Vse to lahko doseemo, ~e po svojih
najboljih mo~eh opravimo svoje vsakdanje delo.

32 Novice t. 74 - 2/2017; junij 2017

 NOVICE OBINE RAE-FRAM
Narava je klonila pred ~asom: poslovili so se hrast in topola
Kdo bi vedel, koliko so bila stara in kdo je posadil mogono - visoko, z zajetnim obsegom debel in irokimi kronjami
- drevesa, ki so dolga leta krasila okolico gradu v Raah?
Marca 2017 je pod motorno ago kot prvi klonil eden izmed orjakih hrastov na grajski zelenici, kajti oitno je bilo,
da je notranjost debla poveini votla, drevo pa kot tako nevarno, da omaga v kakni nevihti.

Hrast, ki ga je bilo v interesu varnosti potrebno odstraniti; marca 2017

Ob takem prizoru je bil seveda vsak trud, da bi si pri ugotavljanju starosti drevesa pomagali s irino branik oz. letnim
debelinskim prirastkom, zaman, saj je drevo kviku dral le e ozek zdrav zunanji obro, notranjosti pa ni bilo ve...
Tudi v drevoredu topolov na drugi strani grajske zelenice se je pri dveh drevesih pokazala podobna slika. Tamkajnji
topoli so bili, po grobi oceni oz. spominu nekaterih starejih obanov, posajeni pred okoli sedmimi desetletji.

Glede na to, da ne gre za zadnji grajski topol, ki ga je nael zob asa, bo najbr v perspektivi potreben e kak podoben
poseg.
S. A.

Lina Maltari} - perspektivna plavalka

Ko nas je Linina teta obvestila, da v nai obini biva in raste perspektivna
portnica, plavalka, 8-letna Lina Maltari, smo jo poprosili, da nam posreduje e
nekaj aktualnih podatkov o neakinji in njenih dosedanjih uspehih.
Odziv je bil hiter, a kratek. Iz njega izhaja, da je imenovana obetavna deklica,
ki ivi v Raah, obiskuje pa O Fram, lanica akademije Kurent. Na nedavnem
tekmovanju v Ljubljani je Lina dosegla najbolje rezultate, saj se je v kategoriji
cicibanov uvrstila v tiri finalne nastope, kjer je trikrat odlono zmagala - na 25 m
delfin, prsno in prosto, na 25 metrov hrbtno pa je zasedla prav tako odlino tretje
mesto.

Lini estitamo in ji elimo, da bi e dolgo uivala v plavanju. In e bo tako, ne

dvomimo, da bo z leti usvajala e nove veine in s tem tudi irila spisek odlinih
rezultatov.
Foto: rtomir Goznik; S. A.
vir: Ptujski tednik, 24. 3. 2017

elimo vam prijetno branje! 33

 NOVICE OBINE RAE-FRAM
Ko je kratek korak vreden ve~ kot dolga pot okoli sveta
Zgodbo mame z velikim srcem, neumorne Marine Pignar iz Ra, in njenega mlajega sina, 12-letnega Mihe, ki je v
minulem olskem letu obiskoval 6. razred O Gustava iliha Maribor, na nai domai obini poznamo in spremljamo
(v mejah mogoega obasno tudi pomagamo) tako reko e od otrokovega rojstva, ki ga je zaradi moganske krvavitve
zaznamovalo s trajno pokodbo. Deek ima cerebralno paralizo, ki ni obetala, da bi se Miha kadarkoli v ivljenju lahko
postavil na lastne noge.
20. aprila 2017 je bil v 1. tevilki tajer'ca, tednika za Podravje, objavljen naslednji lanek.

Danes Miha hodi. Res, da ele po kar nekaj operativnih in skromnega najstnika ez no postal ohol, pa pa, ker
posegih in dolgih mesecih najrazlinejih fizioterapij svet nenadoma spoznava tudi iz navpinega poloaja in,
ter podobnih vrst strokovne pomoi v Sloveniji in izven eprav e s teavo, noge premika le ob pomoi bergel.
nje (v preteklih letih). V vsak majhen napredek na
poti do veje samostojnosti in prvega koraka je vloil
nepredstavljivo koliino vztrajnosti, truda, poguma ter
- ne delajmo si utvar, da je lo brez tega - peklenskih
muk. Pa vendar njegova mama ponosno pravi, da je to
poel z iskricami v oeh, dobro voljo in mojo, ki je
dana le najvejim sonkom ter izjemnim borcem. Res
je tudi, da Miha hodi ele kratek as, prav tako dri, da
nikakor ne (in tudi ni realno priakovati, da kdaj bo) tako,
kot se veini nas zdi samoumevno. Jasno je tudi, da bo
proces, povezan s krepitvijo njegovih miic in gibalnih
sposobnosti, e dolgotrajen in da so 'udei' omejeni,
da se nekaterih dejstev vendarle ne da spremeniti. Kot
je, ne nazadnje, jasno tudi, da veina tega, kar sta stara
doslej omogoila Mihi, stane (pa ne le to - gre iz lastnih
epov njihove druine), in da mamica Marina in ati Stojan
strokov za zdravljenje in terapije e zdavnaj ne setevata
ve; kot najbr veina starev, bi namre tudi onadva dala
zadnji cent za svoja otroka - e toliko bolj, e gre, kot v
Mihovem primeru, za zdravje, za njegovo mobilnost. Miha z mamo po obisku ivalskega vrta v St. Louisu, maj 2017
Zato si bosta Marina in Miha za vse ivljenje zapomnila
pomlad 2017, ko so jima zdravniki v ZDA prigali A pri tem se gotovo ne bo ustavil. Voljo in energijo ima,
novo iskrico upanja in v praksi potrdili, da tako reko podporo najblijih tudi, zdaj pa potrebuje e as.
nemogoe vendarle je mogoe. Po zaslugi nevrologa T. S. Miha, iz malega raste veliko! Naj pri tebi iz malo
Parka iz otroke bolninice v St. Louisu in tam izvedene t. majhnih korakov zraste im ve velikih! Ob toliko tvoje
i. SDR operacije (in nato e ortopedskega posega) namre srnosti in srnosti vseh, ki te imajo radi, verjamemo, da ti
danes Miha na svoje hodulje, ki so po operaciji ruskih bo uspelo! Potem pa le pridi kaj na obisk, veseli te bomo!
zdravnikov v Srbiji zamenjale nekdanji invalidski voziek,
lahko pogleda zvika. Pa ne zato, ker bi iz potrpeljivega Simona ANTOLI

34 Novice t. 74 - 2/2017; junij 2017

 NOVICE OBINE RAE-FRAM

AKTUALNO: ZDRAVJE - na{e najve~je bogastvo

Obiajno smo v Novicah tematikama pot 'Aktualno' in 'Zdravje - nae najveje bogastvo' namenili loeni rubriki,
tokrat pa se je zgodilo, da aktualna problematika, na katero se nanaa prvi zapis, ki sledi - nenadni zastoj srca in
potrebni ukrepi ter monosti zanje v nai obini - sodi v sklop zdravstva, zato smo rubriki zdruili.
Vabimo vas, da vsebini, ki lahko kadarkoli povsem nepriakovano postane aktualna za vsakogar izmed nas, posvetite
nekaj minut pozornosti.
Prav tako vas vabimo, da preberete aktualno obvestilo Andreja Maleka, dr. dent. med. iz zobozdravstvene ordinacije
Madens v Framu, ki vas seznanja s tamkajnjo kadrovsko spremembo.
(Urednitvo)

Defibrilatorji - moni re{itelji ivljenja ob nenadnih zastojih srca

Nenadni zastoj srca: kje v nai obini so defi-
brilatorji?
Mnogi ljudje dandanes vsaj del vsakdanjika ivimo
hitro, stresno, na trenutke dobesedno hektino. Ob tem
nehote ali pa zavestno zanemarjamo osnovna pravila
zdravega ivljenja, ki so (poleg dednih dejavnikov in e
marsiesa) najbolji temelj za dosego im vije starosti in
kakovostnega poutja v njej - napano se prehranjujemo,
premalo se gibljemo, neustrezno preivljamo vedno bolj
tevilno omejene urice prostega asa Vse to in e
kaj, na kar bi kot posamezniki - eprav veinoma laiki
na podroju medicine - lahko vplivali (pa marsikdaj raje
vsakodnevno dokazujemo, da imamo v bistvu sami sebe
premalo radi), obremenjuje na kompliciran in specifien,
unikaten 'stroj' - loveki organizem, ki si naa neustrezna
ravnanja in napake trajno zapomni.
Zdravstvena statistika kae, da je tevilo oseb s povi-
anim krvnim tlakom, kodljivim holesterolom in vsemi
vrstami zdravstvenih teav s kardiovaskularnega podroja
pri nas in nasploh v razvitem svetu visoko in e naraa,
zato se zviuje tudi stopnja tveganja za monost nenadnega
zastoja srca. Kadar oz. e do tega vendarle pride - in
dejstvo je, da se v taki situaciji, ki zahteva urgentno
ukrepanje, lahko kot prizadeti ali kot njegov svojec
znajde prav vsak izmed nas - je vsaka minuta, pravzaprav
kar sekunda, bistvenega pomena za ohranitev ivljenja
in vseh potrebnih vitalnih funkcij. Zato ni nepomembno
vedeti, da lahko pri tem odigramo pomembno ali celo
kljuno vlogo - s takojnjim klicem na 112 (gasilci
- enote prvih posredovalcev) ali z lastno uporabo
AED - defibrilatorja. Nekaj najpogostejih vpraanj
o tej napravi objavljamo v nadaljevanju (spletni vir:
http://www.defibtech.si/index.php?stran=pogosta-
vprasanja), na koncu pa vas seznanjamo z lokacijami v
obini Rae-Fram, opremljenimi z defibrilatorji.
* Kaj je AED?
AED pomeni 'polavtomatski zunanji defibrilator'.
Polavtomatski defibrilator se uporablja za dovajanje
elektrinega sunka osebi, ki je doivela srni zastoj.
Polavtomatski defibrilatorji so izdelani tako, da z njimi
lahko reujejo ivljenja tudi laiki.
polavtomatskem defibrilatorju analizira pacientov srni
ritem in doloi, e je pacient v ivljenjski nevarnosti
in potrebuje elektrini sunek. e je sunek potreben,
polavtomatski defibrilator z glasovnimi navodili vodi
uporabnika skozi postopek.
* Zakaj potrebujemo polavtomatski defibrilator?
Polavtomatski defibrilator reuje ivljenja. Ko oseba
doivi nenaden srni zastoj (SCA - Sudden Cardiac
Arrest), njegov/njen sicer reden srni ritem postane
kaotien oz. aritmien. Z vsako minuto, ko srce ne bije, se
monost za preivetje zmanja za 7 - 10 %.
* Kaj je nenadni srni zastoj?
Nenadni srni zastoj se zgodi, ko normalen srni
ritem nenadoma postane kaotien. Srce ve ne more
uinkovito rpati krvi in rtev se zgrudi, preneha dihati,
postane neodzivna in mu/ji ne moremo zatipati pulza. e
polavtomatski defibrilator uporabimo pri rtvi nenadnega
srnega zastoja, naprava dovede elektrini sunek, ki
vzpostavi normalni srni ritem in lahko rtvi rei ivljenje.
* Je nenadni srni zastoj isto kot srni napad?
Ne. Tako srni napad (miokardni infarkt) kot nenadni
srni zastoj sta povezana s srcem, ampak sta to dva
razlina problema. Problem pri nenadnem srnem zastoju
je prevodnost elektrinega impulza skozi srce, srni napad
pa je problem s srcem kot rpalko. Vasih lahko srni
napad, ki sam po sebi ni smrtonosen, povzroi nenadni
srni zastoj.
* Kdo in kdaj lahko doivi nenadni srni zastoj?
Kdorkoli in kadarkoli. Nenadni srni zastoj lahko
doivijo otroci, najstniki, portniki in starostniki. eprav
se monost za nenadni srni zastoj poveuje z leti in pri
ljudeh s teavami na srcu, so velik odstotek rtev ljudje
brez znanih rizinih faktorjev.
* Kakni so priporoeni ukrepi pri nenadnem srnem
zastoju?
Defibrilacija je edini ukrep, ki dokazano povrne
normalen srni ritem.

* Kako deluje polavtomatski defibrilator? * Koliko asa imamo za reagiranje, e nekdo doivi
Elektrodi, ki sta povezani na polavtomatski defibrilator, nenaden srni zastoj?
se namesti na pacientov prsni ko. Raunalnik v Zelo malo. Ob defibrilaciji v prvih treh minutah je

elimo vam prijetno branje! 35

 NOVICE OBINE RAE-FRAM NOVICE OBINE RAE-FRAM
monost za preivetje 70 %. Po 10 minutah so monosti Namestite elektrodi na pacientov gol prsni ko
za preivetje zanemarljive. (elektrodi imata sliko, iz katere je razvidno, kam jih je
potrebno namestiti) in
* Ali zadostuje, e znamo oivljati? Pritisnite rde gumb za sunek. Prav tako so bila v
Ne. Z oivljanjem samo pridobimo nekaj ve asa napravo nameena varovala, torej je bojazen, da bi
- obolelemu torej le zagotovimo malo ve asa, dokler elektrini sunek prejel nekdo, ki ga ne potrebuje, odve.
ne prispe defibrilator. Pri nenadnem srnem zastoju je
za vzpostavite normalnega srnega ritma kljub vsemu
potreben elektrini sunek. DEFIBRILATORJI - OBINA RAE-FRAM:
- stavba Shell,
* Ali je polavtomatski defibrilator zapleten za upo- - PGD Fram,
rabo? - PGD Gorica,
Polavtomatski defibrilator je zelo enostaven za uporabo.
Uporabi ga lahko vsak, ki ve, kako se naprava uporablja. - PGD Rae - enota prvih posredovalcev PGD
Ni tako malo primerov, ko so tudi ljudje brez predhodnega Rae (mobilni), klic na 112.
usposabljanja reili ivljenja. Defibrilatorja sta na voljo tudi v ordinacijah
zdravstvenih postaj v Raah in Framu (pri
* Vpraanje: Ali lahko laik naredi kaj narobe, medtem zdravstvenem osebju).
ko uporablja polavtomatski defibrilator?
Polavtomatski defibrilator lahko varno uporablja vsak,
ki je bil o uporabi poduen. Glasovni napotki vodijo Pripravila:
reevalca skozi postopek reevanja; na primer: Simona ANTOLI

Obvestilo pacientom
Spotovani,
v zvezi z opravljanjem zobozdravstvene dejavnosti v zobozdravstveni ordinaciji Madens v Framu se utim
dolnega pacientom in obanom posredovati naslednje obvestilo:
Spodaj podpisani Andrej Malek, dr. dent. med., sem se konec avgusta 2016 prijavil na javni razpis Zdravnike
zbornice Slovenije za specializacijo iz oralne kirurgije za potrebo mariborske regije. Na omenjeni razpis za eno
specializantsko mesto se nas je prijavilo est kandidatov iz cele Slovenije.
Na podlagi osebnega razgovora s kandidati, mnenj dosedanjih mentorjev, povprene ocene s fakultete in dosekov
ter referenc, sem bil s strani izbirne komisije izbran kot najustrezneji kandidat.
Kljub upanju na ugoden razplet razpisa je bil tak rezultat vseeno presenetljiv. Pozitivne obutke ob izbiri pa je
kmalu zamenjala skrb. Skrb, kako organizacijsko-logistino uskladiti nadaljevanje strokovne poti z zagotavljanjem
zobozdravstvene oskrbe svojim izbranim pacientom.
Po dogovoru s svojimi blinjimi in strokovnimi mentorji sem se po tehtnem razmisleku odloil za sprejetje izziva.
Monost za nadaljevanje poklicne poti, ki jo dobijo le redki, in elja po osebnem prispevku k reitvi problematike
oralne kirurgije na tajerskem, sta prevesili tehtnico v prid ponudbe.
S 1. junijem se je pri nas zaposlil dodatni zobozdravnik, Jure Tihole, dr. dent. med., ki je pred tem delal na Ptuju,
sprejema pa vas, tako kot vsa leta do sedaj, vedno nasmejana Lili, tako da je e naprej zagotovljeno nemoteno
delovanje zobozdravstvene ambulante.
Obvezo po zagotavljanju zobozdravstvene oskrbe v Framu, ki sem jo dal pred leti, jemljem resno in jo imam
namen izpolnjevati e naprej.
Kljub nekaterim spremembam, ki so nastopile zaradi navedenih dejstev in pojasnil, sem preprian, da bodo nai
pacienti imeli koristi, tako da lahko z Lilino dobro voljo, Juretovim zanesenjatvom in mojim novim znanjem
nadgradimo e skoraj 15-letno delovanje nae ambulante, ponudimo pacientom e kvalitetnejo obravnavo in
enostavnejo dostopnost do specialistinih zobozdravstvenih storitev.

Andrej MALEK, dr. dent. med.

36 Novice t. 74 - 2/2017; junij 2017


SPOZNAVAMO DELO DRUTEV
KULTURNO UMETNIKO DRUTVO RA^E
Iz svetovne glasbene scene
3. abonmajski koncert (26. 3. 2017)
Na 3. abonmajskem koncertu koncertnega abonmaja
Grad Rae je 26. marca izzvenela zasedba godalni kvartet
- drugi v 15-letni zgodovini prirejanja koncertov v tem
prostoru. Tokrat je nastopil Godalni kvartet Dissonance v
zasedbi: violini Matja Podlesek in Matja Porovne, viola
Oliver Dizdarevi krabar in Klemen Hvala violonelo.
Mladi umetniki so vsi lani Slovenske filharmonije.
Predstavili so dela s svetovne glasbene scene in sicer
Hugo Wolf - Italijanska serenada, Nina enk, letonja
nagrajenka Preernovega sklada - Cikel petih skladb za
godalni kvartet, Michele Marelli EMLA 5 %, Vito uraj,
predlanski nagrajenec Preernovega sklada - Scratch
za godalni kvartet ter W. A. Mozart Godalni kvartet
Disonanni, po katerem ima ansambel tudi ime. Oba naa
skladatelja se potrjujeta na mednarodnem prizoriu.
Godalni kvartet Dissonance na koncertu v Beli dvorani
Kvartet v drubi Vita uraja, komponista skladbe, ki so jo izvajali
Glasbeniki so dela izvedli z veliko energije in umetniko
prepriljivo ter za vsako skladbo prejeli nedeljeno
priznanje obinstva, ki je napolnilo Belo dvorano.
Koncert je posnela RTVS, izpostava Maribor. Kasneje je
bil predstavljen v enourni samostojni oddaji na programu
ARS, skupaj z intervjujem z umetniki v Beli dvorani.
Za prijetno druenje izvajalcev in publike je z izbranimi
dobrotami poskrbela kmetija Mustafa iz Ra.
elimo vam prijetno branje!
NOVICE OBINE RAE-FRAM
Dobrote kmetije Mustafa iz Ra
Nae pevske zasedbe v Unionu
V mesecu marcu so pevske zasedbe KUD Rae - meani
pevski zbor, VS Fantje na vasi, Komorni zbor krjanek
in VS A cappella - uspeno nastopile na Obmoni reviji
Harmonije odraslih pevskih zborov v dvorani Union v
Mariboru. Predstavile so se z zanimivimi sporedi, vsaka s
po tremi skladbami.
4. abonmajski koncert (21. 5. 2017)
Na majskem koncertu, etrtem v ciklu letonjega
abonmaja Grad Rae, z naslovom 'Virtuozno z obutkom',
sta nas v Beli dvorani navduevala Miha Haas (klavir) in
Matej Haas (violina).
Izvajalca Miha in Matej Haas na koncertu v Beli dvorani, 21. 5. 2017
Vse foto: Eva Mustafa, Alenka Mustafa
Spored: v. Beethoven: Sonata za klavir in violino v
D-duru, op12, t.1, F. Schubert: Sonata za klavir in violino
v a-molu, D.385, M. Krei (1988): Sonata za violino in
klavir (2013), M. Ravel: Sonata za violino in klavir.
Na tem koncertu sta mlada glasbenika predstavila tehten
spored skladb - od klasicizma do danes.
V prvih dveh skladbah (Beethoven, Schubert), ko je
tea igre na klavirskem delu, sta glasbenika dinamino
in oblikovno obutljivo predstavila dramaturgijo teh
uinkovitih skladb.
37
 NOVICE OBINE RAE-FRAM
e ve tega smo doiveli v drugih dveh delih, ko sta
glasbili enakovredno zastopani in smo sliali virtuozno
igro z obutkom. Skladba Matije Kreia je prikupno
delo, polno iskrivih zvonih domislic in je kot tako s
pridihom eklekticizma zanimiva primerjava s svetovno
glasbeno literaturo.
Glasbenika sta odlino uigrana, kar je seveda tudi
rezultat pogoste skupne igre.
Polna dvorana obinstva je glasbenika nagrajevala
z velikim odobravanjem, dodatek je bil e stavek iz
Schubertove sonate.
Napovedujemo
Na 5. abonmajskem koncertu Grad Rae, ki bo v
nedeljo, 15. oktobra 2017, ob 18.00 v Beli dvorani gradu
Rae, bosta nastopila Luka Juhart - harmonika in Botjan
Gomba - klarinet. Program Lazar, Stani, Juhart, alji,
Podeva in Rojko.
Vabljeni!
Tone URAJ
Komi~na pomlad v
gledali{kem koti~ku
Letonja pomlad ni prinesla le izjemno nestanovitnega
vremena, temve tudi dolgo priakovano premiero
komedije Oblast, avtorja Vinka Mderndorferja, v
kateri se ponoruje iz politinih veljakov, pogoltnih
gospodarstvenikov in samovenih bogatinov. Publiko
smo zabavali v kinodvorani gradu Rae, in to kar dva dni
zapored: ognjeni krst je bil v soboto, 18. marca, zveer,
e ez slabih 24 ur pa smo nastopili znova. Sveine pa ni
prinesla le naa nova igra, temve tudi okrepljena igralska
zasedba. Nai skupini so se namre pridruili mladi
nadarjeni igralci: Pia Melanie Leitinger, Denis Beras in
Barbara Arcet.
To smo mi - gledaliniki KUD Rae
Foto: Jaka Sinadinovi
Z Oblastjo smo se predstavili tudi 6. maja v Hotinji
vasi, kjer smo nastopili znotraj njihovega abonmaja. Tudi
v Raah smo maja imeli zadnjo abonmajsko predstavo;
gostili smo KUD Zvonke Antolii iz Miklava na
Dravskem polju in sicer z njihovo Avdicijo, ki je
38
nasmejala nae zveste abonente in ostale prisotne. Po
predstavi smo se z gledalikimi kolegi zabavali v naih
skupnih prostorih, ki so po dolgem asu zadihali zaradi
spomladanskega ienja, kjer smo dokazali, da je v slogi
mo: tako na odru kot v zaodrju.
e niste bili prisotni na nai premieri oziroma
predpremieri komedije Oblast, (bo)ste imeli monost
zamujeno nadoknaditi v okviru obinskega praznika (17.
6. 2017). Navsezadnje je dan brez smeha kot hrana, ki ji
je potekel rok uporabe, mar ne?
S ponosom sporoamo, da smo si z najnovejo predstavo
Oblast na obmonem Linhartovem sreanju gledalikih
skupin po mnenju strokovne spremljevalke, dramaturginje
in reiserke Aleksandre Blagojevi, ponovno zasluili
uvrstitev na regijsko raven. V petek, 2. junija, smo tako v
kinodvorani Rae znova gostili strokovne ocenjevalce in
jih navduili s e eno odlino igro.
eravno so se letonji abonmaji ele prav zakljuili, pa
e pripravljamo nov paket krasnih abonmajskih predstav,
ki se prinejo jeseni. Prijazno vabljeni k nakupu vstopnic,
saj je vsakemu igralcu e v veji uitek igrati pred polno
dvorano.
To jesen bomo slavili tudi 10. obletnico obstoja nae
gledalike skupine, zato smo v zahvalo za vao zvestobo
k nam povabili tudi zamejske Slovence iz sosednje Italije,
ki bodo odigrali eno izmed predstav znotraj omenjenega
abonmaja.
Klavdija VOLF alias Vanesa iz komedije Oblast
DRUTVO BORILNIH VE^IN
TO TE RA^E
Na dravnem prvenstvu osvojili
kar 70 medalj
Drutvo borilnih vein TO TE Rae je 8. aprila 2017
(skupaj z zvezami WKSA Slovenija in Fudokan Slovenija)
organiziralo prvo dravno prvenstvo v portnem in
tradicionalnem karateju v nai dravi.
Namen dogodka je bil zdruiti port s tradicijo ter
dokazati, da se kljub razlinim tekmovalnim pravilom
lahko izpelje skupen dogodek, na katerem se lahko
tekmovalci ire seznanjajo in izobraujejo ter spoznajo
irino veine karateja.
Tekmovanja se je udeleilo 15 klubov iz Slovenije, s
150 tekmovalci. Tekmovalna pravila portnega kara-
teja (IKU - International Karate Union) so ponudila
kategorije kata posamino, kata ekipno ter borbe po
starostnih in tenostnih kategorijah. Tekmovalna pravila
tradicionalnega fudokan karateja (WFF - World Fudokan
Federation) so ponudila kategorije kata posamino
in kata ekipno, kihon kumite (izpitna tehnika), kihon
Novice t. 74 - 2/2017; junij 2017
 NOVICE OBINE RAE-FRAM
ippon kumite (dogovorjen napad), jiyu ippon kumite
(dogovorjeni napadi v prosti borbi), kogo kumite (borba
z omejitvijo asa 10 sekund), jiyu kumite (prosta borba
brez zait), fuko go (karate biatlon, borba in kata), enbu
(koreografija 60 sekund) ter kata duet.
Celotno organizacijo v telovadnici Rae je vodilo
in organiziralo nae drutvo DBV TO TE Rae. Za
spremljevalce in stare smo poskrbeli z brezplano
uporabo kave podjetja Delikomat, sodnike pa so nahranili
domaini podjetja KZ Rae; vsem namenjamo iskreno
zahvalo. Zahvala v imenu celotne ekipe DBV TO TE
Rae pa gre tudi in predvsem glavnemu sponzorju, Obini
Rae-Fram, ki je omogoila najem telovadnice, po njeni DBV TO TE Rae - zabeleili smo nov velik uspeh
zaslugi pa smo lahko naroili tudi izvrstne pokale, ki so
jih prejeli najbolji klubi. Na tekmovanju smo delo sodnikov opravili tudi nai
klubski sodniki in sicer Marjan Muri, Ljubinko Jerni,
Benjamin gank, Vesna Bezgovek, Duan Gosti ter
vrhovni sodnik in trener drutva, ki sem avtor tega
prispevka.

Nai cilji za prihodnost so prav tako visoki. Verjamemo,

da sta obina Rae-Fram lokalna skupnost in Rae kraj, za
katera tudi ira Slovenija ve, da tukaj vadimo kakovosten
karate - tako portni kot tradicionalni.

portni pozdrav: Oss!

Aljoa LIPAVC,
predsednik DBV TO TE Rae

Udeleence dravnega prvenstva v portnem in tradicionalnem

karateju je v portni dvorani Rae pozdravil tudi Branko Ledinek,
upan Obine Rae-Fram

Rezultati naega drutva so bili izjemni, saj smo osvojili PROSTOVOLJNO GASILSKO
kar 70 kojan! Med vsemi nastopajoimi klubi je DBV TO
TE Rae osvojilo 1. mesto med klubi, rezultatsko nam DRUTVO FRAM
je sledil klub KK Nakama Nova Gorica (prav tako lan
Fudokan Slovenije), 3. mesto pa si je priboril klub KK Ob~ni zbor in Florjanova ma{a
Murska Sobota (WKSA Slovenije).

Ker se lahko v DBV TO TE Rae pohvalimo s kar Obni zbor framskih gasilcev
40 naslovi dravnih prvakov, dovolite, da te vrhunske Mesec februar je znan tudi po tem, da se v njem zvrsti
doseke opremimo z imeni in navedemo vse njihove veliko gasilskih obnih zborov. Na teh letnih sreanjih
rezultate: Katja Kokol (4 x 1. mesto, 1 x 2. mesto in 1 lanov - ob prisotnosti gostov, predstavnikov drutev v
x 3. mesto), Brina Nika Vauhnik (5 x 1. mesto), Lucijan kraju in gasilcev iz drugih GD - pregledajo poroila o
Kostanjevec (4 x 2. mesto, 1 x 3. mesto), Svit Obronek (3 opravljenem delu in postavijo smernice za delo naprej.
x 1. mesto, 1 x 2. mesto in 1 x 3. mesto), an koljak (2 131. obni zbor PGD Fram je potekal v soboto, 25. 2.
x 2. mesto), Jure Boi (1 x 1. mesto), Jernej Jehart (1 x 2017.
1. mesto in 1 x 2. mesto), Rebeka Zorko (2 x 2. mesto),
Ja Plajh trman (2 x 1. mesto), Sara Ju (2 x 1. mesto, 1
x 3. mesto), Zara Plajh Ekart (1 x 1. mesto), Gaper Miuc
(4 x 1. mesto in 3 x 2. mesto), Tine Miuc (2 x 1. mesto in
2 x 2. mesto), Mihaela Jerini (3 x 1. mesto, 3 x 2. mesto
in 1 x 3. mesto kadeti), Julija Venko (1 x 1. mesto in 1
x 2. mesto - mladinci), Gaja Plajh Ekart (1 x 1. mesto, 2 x
2. mesto in 1 x 3. mesto), Nik Bran (1 x 2. mesto in 3 x
3. mesto), Bor Purnat (4 x 1. mesto - mladinci), Benjamin
gank (3 x 1. mesto - lani), Urban Muri (2 x 1. mesto
in 1 x 2. mesto), Vesna Bezgovek (2 x 1. mesto in 1 x 2.
mesto - lani), Avgust Brezovnik (1 x 2. mesto), Radovan
Djurdjevi (2 x 2. mesto in 1 x 3. mesto - veterani). Z obnega zbora: delovno predsedstvo, novo sprejeta lanica

elimo vam prijetno branje! 39

 NOVICE OBINE RAE-FRAM
Iz poroil je bilo razvidno, da so framski gasilci v udeleijo mae, ki jo daruje domai upnik Franc Dermol.
preteklem letu izvedli ve kot 20 intervencij. Uspeno Tudi letos je bilo tako.
so obeleili 130-letnico delovanja, dan gasilca, izvedli
strokovno ekskurzijo v Postojno in Gorika Brda, obiskali
ostarele lane ipd.
Z minuto molka so se poklonili tirim gasilskim tovari-
em, od katerih so se poslovili v letu 2016 - Andreju Rep-
niku, Vladu Poljancu, Karliju Golauku in Ivanu Toplaku.
Med lane PGD Fram so bili sveano sprejeti: Elizabeta
Grai (mladinka), Ale Hamerak (lan), Jure Jurij (lan),
Lana Jurij (pionirka), Luka Jurij (pionir), Olga Majcen
(lanica), Bla Ogorelec (lan), Mitja Piek (lan), Tine
Serap (mladinec) in Rebeka mavc (lanica).
Viji gasilec je postal Gorazd Repnik. V gasilca 1.
stopnje sta napredovala Sao Peovnik in Sebastjan
oberl, v gasilca 2. stopnje Miroslav Koren in Joef Gasilci v cerkvi sv. Ane v Framu
Goriek. Priznanja za 10-letno delo so prejeli Kristina Vse foto: Benjamin Fras
nuderl, Leon Golauek, Stanka Vogrin, Barbara
Domadenik in Miroslav Koren. Gasilsko priznanje 3. Kar nekaj ministrantov je tudi gasilcev. upnik se je
stopnje je prejel Stanislav Domadenik. Plamenico 1. gasilcem zahvalil za pomo pri nesreah in jih priporoal
stopnje je na prireditvi ob dnevu gasilcev prejel Miran njihovemu zavetniku.
Fric. Srebrno plaketo je prejela Terezija Perkovi, zlato Joica RAV
pa Herman Razborek in Matej pes.

Pomembne so kadrovske spremembe od 26. 2. 2017 do

volitev v organih drutva.
Vito Kotnik je prevzel funkcijo predsednika drutva,
Matej Dreo funkcijo poveljnika, Branko Domadenik
namestnika poveljnika. Rebeka mavc je postala
DRUTVO UPOKOJENCEV
blagajniarka drutva. lan upravnega odbora je postal RA^E
Anton Bergauer.
V Framu e tradicionalno podelijo praktine nagrade Seznanjamo vas z na{im delom
uencem, ki v mesecu poarne varnosti razmiljajo o
gasilcih. Letonji prejemniki so: Alja Bergauer, Barbara Predstavnice DU Rae imamo letonje leto prijetno
Lenik, Toma Klau, Marin Buruli, Jaka Iri in Arnej delo, saj sta lanici naega drutva praznovali 90. rojstni
Gabrijan. dan. e februarja smo s spotovanjem estitali Mariji
paninger, aprila pa Angeli Pleko.

90 let Marije paninger

16. februarja 2017 je astitljivih 90 let doakala Marija
paninger iz Zg. Gorice 10. lanica naega drutva je od
leta 1985. Po bolezni se je iz svoje hie preselila v Dom
Danice Vogrinec Pobreje, kjer preivlja jesen ivljenja.
Ob praznovanju sva jo z veseljem obiskali predstavnici
drutva, ji izroili opek in skromno darilo ter ji iskreno
stisnili roko, v imenu celotnega drutva pa ji seveda
zaeleli zdravja in dobrega poutja.

Sedmoolci O Fram, ki so pisali o gasilcih in za to prejeli

praktine nagrade; od leve proti desni: Alja Bergauer, Arnej
Gabrijan, Jaka Iri, Martin Buruli, Barbara tern in Toma
Klau. Nagrade sta jim podelila Branko Domadenik in
Anton Bergauer (takrat e poveljnik oz. predsednik drutva)

Gasilcem za zahvaljujemo za njihovo portvovalnost in

jim e naprej elimo uspeno delo!

Florjanova maa v Framu

Zavetnik gasilcev je sveti Florjan, ki goduje 4. maja. Marija paninger, na njeni levi: sin Daniel paninger,
Framski gasilci ga e nekaj let poastijo tako, da se desno: Marta Salaj, predstavnica DU Rae

40 Novice t. 74 - 2/2017; junij 2017


90 let Angele Pleko
26. aprila 2017 je praznovala okrogel jubilej - 90 let -
naa dolgoletna lanica Angela Pleko. Ob tem jubileju
sva jo obiskali predstavnici drutva, Irma Kmeti in
Cvetka Dvorak, ji zaeleli zdravja in radosti med svojimi
najdrajimi ter ji izroili majhno darilo.
Priakala naju je dobre volje, z nasmehom na obrazu.
Ob prijetnem kramljanju smo izvedeli nekaj podrobnosti
iz njenega ivljenja. V druini je bilo devet otrok, od
tega est bratov in sestri. Pri treh letih je izgubila oeta.
Ostala je na domaiji, si ustvarila druino ter rodila sina in
herko. Leta 1998 je ovdovela. Sedaj ivi skupaj s sinom
Francijem, ki lepo poskrbi zanjo. Ima vnukinjo in tri
pravnuke, ki ji velikokrat popestrijo dan in jo razveselijo s
svojim obiskom. Angela je vedrega znaaja, mladostnega
videza ter zelo zgovorna in hudomuna.
Angela Pleko - desno, s Cvetko Dvorak, predstavnico DU Rae
Razli smo se z eljo, da se sreamo ob njeni stoletnici.
Zbor lanov
V soboto, 11. marca 2017, je nae drutvo izvedlo 66.
redni volilni zbor lanov drutva (v GD Rae). Poleg
lanov drutva so nas s svojo prisotnostjo poastili tudi
gostje - Sebastijan Sorak - predsednik KS Rae, Franc
Lobnik - predsednik PZDU Maribor, Gabrijela Grafenauer
- predsednica DU Fram, Peter Kovaek - predsednik DU
Slivnica, Ivan Hauptman - pooblaenec RK Rae, Silvo
Koren - predsednik RD Rae, Mira Pernat - pooblaenka
DU Orehova-Hotinja vas in Nada elofiga - tajnica KUD
Sp. in Zg. Gorica.
Uvodni del zbora je popestril nastop 'Tamburaev za
duo' s prisrno zaigranimi in zapetimi pesmimi.
Kot predsednica drutva sem podala poroilo o delu in
poslovanju DU Rae v preteklem letu. Predstavljen je bil
pester nabor dejavnosti, ki so se odvijale po drutvenem
programu, predvsem po posameznih sekcijah: kegljaki,
ribiki, kolesarski in glasbeni.
Iz finannega poroila je bilo razvidno, da je bil glavni
vir za financiranje dejavnosti lanarina, manji del pa so
predstavljale donacije. Po programu dela za leto 2017 bo
drutvo nadaljevalo dejavnosti preteklega leta, ki jih bo
prilagajalo interesom lanov in finannim monostim,
pa tudi pripravljenosti prostovoljcev za organizacijo.
Programu dela in finannim monostim je prilagojen
tudi finanni nart; zbor lanov je oba dokumenta brez
pripomb sprejel.
Pomembna toka letonjega zbora so bile volitve novih
funkcionarjev in organov drutva za prihodnje tiriletno
elimo vam prijetno branje!
NOVICE OBINE RAE-FRAM
mandatno obdobje. Letonje volitve bi lahko preprosto
imenovali kar 'staro za novo', kar je odraz dobrega
delovanja drutva in njegovih organov ter predanosti
vodstva. Drutvo bom tudi v bodoe vodila avtorica
tega prispevka, za tajnika je bil izvoljen Andrej Vidovi,
za blagajniarko Darinka Bevc, za poverjenice Majda
Bezjak, Cvetka Dvorak, Veronika Krajnc in Marta Salaj,
za lana pa Joe Krajnc in tefan Strmek. V nadzorni
odbor so bili izvoljeni Jelka Petrovi, Martina Potonik in
Zlatka paninger, astno razsodie pa sestavljajo Silvo
Koren, Danica Selak in Milan irec.
Iz razprave gostov naj posebej omenim govor pred-
sednika PZDU Maribor, Franca Lobnika, ki je zbor
seznanil z aktivnostmi nae krovne organizacije ZDUS,
ki se zavzema za ohranitev javnega zdravstva, za dolgo-
trajno oskrbo, za ohranitev ravni pokojnin, za nov volilni
sistem in drugo. Zahvalil se je za povabilo in nam zaelel
obilo uspenega dela, veliko zdravja in nadaljnjega
dobrega sodelovanja.
Zbor so pozdravili tudi ostali povabljeni gostje, ki prav
tako niso skoparili s estitkami in dobrimi eljami.
Zbor je uspeno krmarila delovna predsednica, Zlatka
paninger, s podporo sopredsedujoih lanov. Upamo, da
so bili lani zbora temeljito seznanjeni z delom drutva
in njegovim finannim poslovanjem. Po uradnem delu je
sledilo druabno sreanje, ki je (ob dobri hrani, pijai in
glasbi) trajalo e dolgo v no.
Udeleenci zbora
Tamburai za duo
istilna akcija
V torek, 18. aprila 2017, je v naem domu upokojencev
potekala vsakoletna tradicionalna istilna akcija. Kljub
slabemu vremenu se nas je zbralo 27 lanov in lanic
drutva. Pokazali smo svojo pripadnost naemu drugemu
domu ter s tem dokazali, da nam ni vseeno, kakna sta
notranjost in zunanjost objekta, kamor zahajamo, kjer se
druimo, rekreiramo in organiziramo razne prireditve.
41
 NOVICE OBINE RAE-FRAM
Zahvaljujem se vsem udeleencem istilne akcije, ki so
se z veseljem odzvali naemu povabilu. Hvala tudi nai
lanici Joici Pernat za podarjeno pecivo, ki nam je po
obilni malici prijetno teknilo.
Udeleenci istilne akcije
Ribiko tekmovanje
V etrtek, 27. aprila 2017, je v dopoldanskih urah
naa ribika sekcija - kljub deevnemu dnevu - izvedla
druabno sreanje s portnim ribolovom za t. i. 'ribikega
carja' DU Rae. Tekmovanje je potekalo ob velikem
ribniku, s katerim gospodari Ribiko drutvo Rae. Za
prehodni pokal in nagrade donatorjev so se potegovali vsi
upokojenci, lani DU, klubov in aktivov. Naziv novega
'ribikega carja' DU Rae 2017 si je pridobil Milan
Loreni, Vlado Horvat pa je zasedel 1. mesto skupne
tee 'car' DU Rae. Sreanje sta pripravili neumorni ekipi
ribikega drutva in DU Rae. Obema zmagovalcema
iskreno estitamo!
Milan Loreni -
'car' DU Rae 2017
Foto na desni: Vlado Horvat, 1. mesto skupne tee 'car' DU Rae;
levo: Drago Senekovi, desno: Silvo Koren
ivljenje se nikoli ne ustavi, a mi se lahko. Osredotoimo
se nase, globoko vdihnemo, si naberemo novih moi ter
na svet pogledamo z druganimi omi. (Timea Varga)
Irma KMETI,
predsednica DU Rae
^e ne izkae{ spo{tovanja do starosti,
je to tako, kot da bi zjutraj poru{il hi{o,
v kateri naj bi pono~i mirno spal.
42
DRUTVO KRAJANOV LOKA
Izpolnjujemo
plan aktivnosti 2017
Drutvo krajanov Loka izvaja aktivnosti, ki so bile
opredeljene v programu dela drutva za leto 2017.
Izvedli turnir v igranju nopsa
V mesecu februarju smo organizirali in izvedli
tradicionalni turnir v igranju kart (nopsa), ki se ga je
udeleilo 20 igralcev iz Loke in okolikih krajev.
Turnir v kartanju
Igrali smo po sistemu vsak z vsakim in na koncu smo
dobili zmagovalca. Prvo mesto si je priigral Zvonko
Kovanik, drugi je bil Sao Freer, tretji pa Karel Malek.
Vsi imenovani so dobili pokale v trajno last.
Praznovanje 8. marca - dneva ena
Ob 8. marcu smo organizirali sprejem za enske
ob njihovem prazniku. Kot predsednik drutva sem
spregovoril nekaj besed o pomenu in praznovanju dneva
ena - gledano iz socialnega, ekonomskega in politinega
statusa ensk v dananji drubi. Nato je moki del
enskam pripravil majhno zakusko, poskrbel za dobro in
prijetno drubo ter na koncu enskam podelil nageljke.
Ob dnevu ena
Na presmec je bil viji od sosedovega
Neposredno pred cvetno nedeljo smo se lotili
tradicionalne izdelave presmeca. Tistega sobotnega
aprilskega dne smo se dobili na kmetiji Potonik in v
prijetni drubi ter ob dobri kapljici zaeli izdelovati
presmec, obenem pa imeli v mislih, da mora biti vsaj za
nekaj centimetrov viji od sosedovega.
Novice t. 74 - 2/2017; junij 2017
 NOVICE OBINE RAE-FRAM
pozornosti, ki bi ji jo morali. Vsako leto se procesije
romarjev vijejo na Ptujsko Goro. Ni veliko bojepotnih
cerkva v Evropi, v katerih bi Marija tako na iroko
razprostirala svoj milostni pla, hkrati pa kraljevala v
tako veliastnem svetiu. Nihe ni izgubljen v mnoici,
nihe ni spregledan, nihe ni nepomemben. Ne presenea,
da je toliko pesmi posveenih prav njej, Mariji.
Temo osvetlijo plameni sve v rokah pevcev, ki se s
kora pomikajo proti oltarju.

Izdelava presmeca

Izdelava se je zavlekla pozno v no; nekateri so bili

precej utrujeni od napornega dela, kar pa ni bila ovira, da
se naslednjega dne ne bi udeleili noenja presmeca do
cerkve v Framu. Ko smo presmec postavili ob cerkveni
'turn', smo ugotovili, da smo uspeli narediti nekoliko
vijega od tistega, ki so ga prinesli krajani Kopivnika.
Po blagoslovu in fotografiranju krajanov z upnikom in
upanom smo presmec odnesli in postavili na igrie v
Gradiu, kjer smo ob preernem druenju doakali veer.

Zvonovi zvonijo, milo pojo, astijo preblaeno lurko

Gospo.
Ave Marija zazveni v vsej svoji veliini in lepoti.
Marijine pesmi odsevajo nae upanje, nae stiske, nao
eljo, da nas vodi skozi ivljenje, nam daje mo, nas varuje
in nam odpua. enske znamo biti solidarne do drugih in
tudi druga z drugo. Pomembno je, da si pomagamo in tudi
v nai drubi opozarjamo na poloaj enske in matere.
Vse Marijine pesmi so zelo lepe, pa naj govorijo o
Pred cerkvijo naem hrepenenju po njeni ljubezni in pripronji ali po
elji, da se v srcu sreamo z njeno dobroto.
Pred nami je poletje, ko bo pri nas gotovo znova pestro Po nekaj odpetih Marijinih pesmih smo prostor pred
in veselo. oltarjem prepustili zborku deklet, ki so si nadele ime
Zvonimir STANKO Angele. Mali zborek so Angelki, malo veja dekleta pa
so zrasla v Angele. Dekleta vodi Lucija Mari. Seveda so
bile tudi njihove tri pesmi posveene Mariji.

KATOLIKO KULTURNO
IZOBRAEVALNO DRUTVO
SV. JOEFA DELAVCA RA^E
Koncert me{anega pevskega
zbora Sv. Joefa Delavca
Samo ena je Marija
Tema. Tiina. Samo Marijin kip je razsvetljen.
Nekje iz ozadja se zaslii petje.
Samo ena je Marija.
Res je mati vseh nas samo ena mati. Mati Marija, moja Obe foto: Karin Fale
in tvoja mati, je mati vseh nas.
Veliko se k njej zatekamo, jo prosimo za pomo in Sledil je solo Tine Bohak. Po cerkvi je zazvenela
tolabo. Vse nas varuje in spremlja v naem ivljenju. Schubertova Ave Marija. V grlu se mi je naredil cmok, v
Vedno je ob nas, eprav ji mnogokrat ne izkazujemo oeh so se nabirale solze.

elimo vam prijetno branje! 43

 NOVICE OBINE RAE-FRAM
Materinstvo je veno, lahko bi celo rekli neizbrisno Poznavanje nudenja prve pomoi je v vsakdanjem
znamenje. Zane se s spoetjem otroka v materinem ivljenju izredno pomembno, saj lahko na kraju dogodka
telesu. Ne glede na to, kaj bo s tem otrokom, ali se bo s pravilnimi ukrepi reimo ivljenje pokodovancu ali
rodil ali ne, ali ga bo mati sprejela ali ne, ali ga bo zautila nenadno obolelemu svojcu oz. kateremu drugemu lo-
ali ne, mu bo za vedno ostala mati. e mati otroka ne veku. To pridobljeno znanje bi morali pogosteje obnav-
uspe zautiti, ko mu zaradi svojih stisk ne uspe prisluhniti ljati.
in ko mu v njegovih stiskah ne uspe biti vedno na voljo, Redni letni zbor drutva, ki smo ga letos (povsem resno)
bo otrok ta del mame vse ivljenje iskal. In morda se bo izvedli na aljivi 1. april, smo popestrili s kulturnim
zatekel k materi vseh nas, Mariji. programom, v katerem nas je uvodoma nasmejal kratek
Lepoto Marijinih pesmi so obogatili udoviti zvoki ske, v nadaljevanju pa smo prisluhnili mokemu pev-
orgel, klavirja in kitare, ki so jih s spretnimi prsti izvabili skemu zboru KUD dr. Pavel Turner. Na zboru drutva, ki
instrumentalisti Matja Tomani, Damijan Cigler in je prav tako potekal v prostorih PGD Fram, smo pregledali
Jernej Hauptman. Tudi projekcija na platnu (Filip Jereb) delo minulega leta in sprejeli program za leto 2017.
ni manjkala. Koncert je s ustvenim veznim tekstom
povezovala naa pevka Mateja Pivec.
Skozi blagozvone tone Marijinih pesmi nas je vodila
naa zborovodkinja Nevenka Gril Hamerak.
Koncert je bil nabit s ustvi, poslualci so bili vidno
ganjeni. enske smo zautile v sebi notranji mir in
ljubezen, saj so bile pesmi posveene vsem nam, ki
nosimo v sebi toliko ljubezni in razumevanja.

Po veznem tekstu Mateje Pivec priredila

Dragica GOLJAT

DRUTVO UPOKOJENCEV
FRAM

Dogajanj polna pomlad 2017

lani in lanice naega drutva smo pomlad 2017 zaeli
zelo delovno. 23. marca smo (v okviru izobraevanja)
organizirali predavanje z naslovom 'Prva pomo in
uporaba defibrilatorja'; v dvorani PGD Fram je predaval
dr. Domen Kov.
Zbor drutva - lani so prisluhnili poroilu
Ugotovili smo tudi, da drutvo e sedaj nima dovolj
dostopnega drutvenega prostora, ki bi omogoal la-
je delovanje. Zbor je prav tako potrdil zamenjavo v
upravnem odboru; blagajnike posle je prevzela Blanka
Pernek, tajnike pa Helena Ernecl.
Podeljena so bila priznanja prizadevnim lanom DU.
Drutvena priznanja so prejeli Odbojkarska sekcija (za 15
let delovanja), Anton Planjek, Milan Bela, Ivo retnik in
Anton Klau. Pisno priznanje ZPZDU Maribor sta prejeli
Cita nuderl in Slavica Gradinik.
Priznanje ZDUS so prejeli Vislava Klau, Ivanka
Geisler in Alojz Hanekovi.
29. marca 2017 smo iz meglenega Frama, v izvedbi
turistine agencije Pozejdon turizem iz Ra, odpotovali
proti udovito sonni Gorenjski. Navduil nas je nordijski
center Planica, na vrhu tamkajnje skakalne velikanke
pa smo se vivljali v obutke smuarskih 'orlov', ki se
Prva pomo
pogumno poenejo z velike viine strmo navzdol, po
fascinantnem letu pa elegantno pristanejo.

44 Novice t. 74 - 2/2017; junij 2017


Vsi smo e bili pod vtisom sveega rekorda skakalnice
pod Poncami, saj je le dva dni prej Poljak Kamil Stoch
tam pristal pri 251,5 metrih, kar je dolina, ki je v Planici
prej ni dosegel e nihe (sicer pa je aktualni svetovni
rekord v smuarskih poletih dva metra dalji; 253,5 m je
namre 18. marca letos - v norvekem Vikersundu - varno
doskoi Avstrijec Stefan Kraft). Na izletu smo se podali
e do udenega izvira Save Dolinke, v Begunjah pa
obiskali Avsenikov muzej (tam smo si ogledali tudi film
in dvorano, kjer snemajo TV oddajo 'Slovenski pozdrav').
Ko si na Gorenjskem, je seveda potrebno pozdraviti e
Bled in poskusiti tamkajnjo znamenito sladico - blejsko
rezino; sicer ni ravno poceni, je pa zares slastna. Zaobli
nismo niti bazilike Marije Pomagaj na Brezjah, nato
pa pomirjeni, sproeni in polni prijetnih obutkov
nadaljevali pot proti domu.
Sekcije v naem drutvu so delovno zelo aktivne - v asu
priprave tega zapisa (maja 2017) potekajo pomladanski
turnirji in tekme, v ronodelskem kroku Unikat se
spoznavajo z novimi tehnikami risanja, vsi pa se aktivno
pripravljamo na junijsko sodelovanje na prireditvah, ki se
bodo znova zvrstile ob obinskem prazniku.
Kolesarji so v soboto, 6. maja 2017, odprli kolesarsko
sezono za to leto.
Iz startnega mesta pri trgovini Lipa v Framu so druno
krenili proti drugemu zbirnemu mestu - gostilni Kostanj
v Raah. Tam so se jim pridruili kolegi z Jeence in s
Poega, nato pa je kompletna skupina druno krenila
proti sladolednici v Raah. Z ozirom na razline fizine
zmogljivosti in interese smo se tam razdelili na dva dela:
prva - hitra skupina se je podala na daljo pot, nekoliko
poasneji rekreativci pa so krenili proti krajinskemu
parku v Raah. Vsi skupaj smo se znova sreali pri
lovskem domu v Zg. Polskavi, kjer smo zauili zaslueno
okrepilo, da je bila potem tudi pot domov lahkotneja in
prijetneja. Bilo je zelo lepo.
Helena ERNECL, tajnica drutva
Tone PLANJEK, vodja kolesarske sekcije
Mo~ valov je v njihovi vztrajnosti.
elimo vam prijetno branje!
NOVICE OBINE RAE-FRAM
LOVSKA DRUINA RA^E
Na{a 47. ~istilna akcija
Lovska druina Rae (LD Rae) je priela s istilnimi
akcijami e pred 47 leti. Ta sklep so lani LD Rae sprejeli
na obnem zboru, ki je marca 1970 potekal v gostiu
Keri v Hotinji vasi. Sklep obvezuje vse lane, da se
udeleujejo istilnih akcij; vse navedeno dolgo obdobje
se veina lanov te zaveze dejansko dri tudi v praksi.
Ko smo prieli s istilnimi akcijami, smo bili na njih
prisotni predvsem lani zelene bratovine in kaken
oban ali obanka, ki pa smo jih lahko preteli na prste ene
roke. Zadnjih 15 let pa se je udeleba nelovcev bistveno
zviala. Skoraj vsako leto namre pri ienju okolja
sodelujejo e uenci O Rae, O Miklav na Dravskem
polju in O Franca Lenika Vuka iz Slivnice. Pohvalno
in zgleda vredno je, da se akcije udeleujejo tudi nekateri
stari ter delavci Obine Rae- Fram, vkljuno z upanom
Brankom Ledinekom in strokovnim delavcem na podroju
komunale, Samom Rajpom. Tudi za vso logistiko in
hrano (okusno malico pri lovskem domu Rae) po istilni
akciji poskrbi Obina Rae-Fram.
Lovci ugotavljamo, da je odvrenih odpadkov v nao
prelepo naravo vendarle vsako leto manj. Bila so leta, ko
smo lovci (s pomojo ostalih) iz narave odstranili tudi
do 40 m3 odpadkov, zadnja leta pa je - kljub ni manj
vestnemu pobiranju v sklopu istilnih akcij - zbranih
odpadkov bistveno manj.
Letos smo se zbrali 1. aprila 2017, ob 8. uri pred O
Rae. Tako kot e vrsto let, je bila O Rae zastopana z
vsemi 280 uenci in zaposlenimi, med katerimi sta bila
tudi ravnatelj Rolando Lai in koordinatorka Marija
Zavernik. Z otroki, stari, delavci obine in gasilci
(vseh skupaj nas je bilo po moji oceni okoli 500) smo se
razporedili po celotnem terenu LD Rae. Iz narave smo
odstranili priblino 15 m3 odpadkov.
Foto: Maja Sui
istilno akcijo smo konali ob 11. uri, ko smo se zbrali
pri lovskem domu Rae, kjer sta nas tradicionalno akala
okusna malica in osveujo napitek.
Naim lovcem in vsem ostalim udeleencem ter
udeleenkam velika hvala, da ste si vzeli as in bili prisotni
na istilni akciji. S tem ste dokazali, da vam je mar za
nao naravo, kot to dokazujejo tudi vsi, ki vsakodnevno
sprotno in vestno pospravljajo smeti in druge odpadke tja,
kamor sodijo. e bi tako ravnali vsi, istilne akcije sploh
ne bi bile potrebne; prav k temu je potrebno v osnovi e
naprej stremeti.
Drago VENER, vodja akcije
45
 NOVICE OBINE RAE-FRAM
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUTVO PODOVA
Nemoteno izvajamo letne aktivnosti
1. maj in Florjanova maa
Nae prostovoljno gasilsko drutvo ostaja zvesto
tradicionalnemu praznovanju 1. maja in sicer s postavitvijo
majskega drevesa v ast mednarodnemu prazniku dela. Tej
tradiciji se lani PGD Podova tudi letos nismo izneverili.
Drevo za postavitev nam je podarilo Gozdno
gospodarstvo Maribor. Kljub slabemu vremenu smo ga
27. aprila podrli v blinjem gozdu, ga oklestili, olupili in
varno pripeljali domov oz. na gasilsko dvorie. Veliko
prostovoljnih uric je bilo potrebnih, da smo drevo okrasili
s smrekovimi vejicami, iz katerih smo naredili tudi oba
venca. V nedeljo, 30. aprila, ob 15. uri smo se gasilci
in vaani zbrali okrog drevesa in prielo se je kraenje
le-tega z barvnim papirjem, na 'pic' pa smo pritrdili
slovensko zastavo, ki je ponosno plapolala v vetru. Po
konani krasitvi smo prieli z dvigom drevesa in sicer e
po starih obiajih, na klasien nain, s pomojo lesenih
podpornikov - vaplov.
Seveda ni lo brez naih krepkih mo in fantov,
pristopila pa so tudi dekleta. Da pa je bilo vse skupaj e
bolj slavnostno, je poskrbel vaki poka z mleno kanto,
Toma kripec.
S skupnimi momi in dobro organizacijo smo
visokoraslo in slovesno okraeno drevo tudi letos
spravili iz vodoravnega v navpien poloaj. Ta podvig v
udeleencih vselej podkrepi obutek pomena medsebojne
pomoi in solidarnosti, kar je tudi sicer rdea nit delovanja
prostovoljnih gasilskih drutev.
Ko je mlaj ponosno stal in ga je bilo, trleega visoko
v zrak, mo videti e na dale, smo se lotili okrepila
in nadaljevali z druenjem, saj je oboje prav tako
nepogreljivi del praznika. Dobrote z rotilja so nadvse
teknile, praznina kapljica pa je dala piko na i dobro
opravljenemu delu.
Prvomajski prazniki se niso niti e prav konali, ko je bil
pred gasilci PGD Podova e nov izziv - praznovanje goda
sv. Florjana, zavetnika gasilcev pred poarom in nesreo. Na
sveano sveto mao smo povabili sosednja gasilska drutva
in sicer tista iz Frama, Ra, Hotinje vasi, Sp. in Zg. Gorice,
Mihovcev, Dragonje vasi ter PGD Lipa iz Prekmurja. Prav
tako smo povabili poveljnika poveljstva Rae-Fram, Jako
46
Krajnca, in upana Obine Rae Fram, Branka Ledineka.
Ker je bila sveta maa sredi tedna (v etrtek, 4. maja
2017), se nam nekateri zaradi delovnih obveznosti niso
mogli pridruiti. Pred prietkom obreda je vse navzoe
nagovoril namestnik predsednika naega drutva, Branko
Simoni, in po nekaj izreenih aktualnih mislih vse prisotne
povabil tudi na skromno pogostitev, ki smo jo pripravili na
cerkvenem dvoriu. Sveto mao je daroval domai upnik,
Robert Emeri, posveena pa je bila sv. Florjanu in vsem
pokojnim gasilcem in gasilkam PGD Podova.
Obe foto: Leon Rokar
upnik nam je ob 50. obletnici upnije v spomin podaril
sliko sv. Florjana, za kar se mu iskreno zahvaljujemo.
Praznovanje smo nadaljevali v gasilskem domu naega
drutva, kjer smo si privoili dobrote z ara ter slaice,
ki so jih pripravile ene in matere gasilcev ter tudi same
gasilke. Ob dobri hrani in pijai je stekel prav preeren
pogovor in nae druenje se je konalo v poznih veernih
urah. Ob odhodu naih gostov je bilo opaziti, da so bili
zadovoljni s samo prireditvijo, postrebo in druenjem,
prav to pa je nam, gasilcem, tudi najveje plailo za trud
in organizacijo.
Na obinskem tekmovanju GZ Maribor
Da pa gasilci nismo pozabili na svojo osnovno dejav-
nost in poslanstvo, pove podatek, da so se za obinsko
tekmovanje GZ Maribor e lep as pripravljale gasilske
desetine in sicer po dve lanski in pionirski, ob teh tirih
pa e mladinska desetina. Tekmovanje je potekalo konec
maja v Mariboru. V soboto, 27. maja 2017, so tekmovali
nai pionirji in mladinci. Uvrstili so se na 2. in 3. mesto.
Dan kasneje so tekmovali lani A, ki so zasedli 6. mesto,
lani B pa 4. mesto.
Ob koncu bi se zahvalil vsem lanicam in lanom
PGD Podova, upniku, pevskemu zboru (pod vodstvom
Nevenke Gril - Hamerak), gostom in lokalni skupnosti
za posluh in odobritev naih proenj, povezanih z
organizacijo in izvedbo naih prireditev, upanu Obine
Rae-Fram Branku Ledineku in predsedniku KS Rae
Sebastijanu Soraku pa tudi za finanno pomo.
Hvala vsem, ki nas pri naem humanem delu podpirate
in nam pomagate. Z gasilskim pozdravom: Na pomo!
Boris FUREK, gasilski astnik II. st.,
predsednik PGD Podova
Novice t. 74 - 2/2017; junij 2017
 NOVICE OBINE RAE-FRAM
DRUTVO VINOGRADNIKOV
RA^E-FRAM
Utrinki na{ih aktivnosti
Nae aktivnosti
V programu dela Drutva vinogradnikov Rae-Fram
(dalje DV) nartujemo, da bomo v letu 2017 uresniili
naslednje naloge: organizirali strokovna predavanja,
opravili ocenjevanje vin letnika 2016, organizirali
strokovno ekskurzijo, postavili drutveni klopotec pri
kapeli sv. Nee (v vinogradu Greifovih - v nedeljo, 13.
8. 2017), opravili trgatev potomke pred domom krajanov Blagajnik drutva Robi Greif (stoji) je na ocenjevanju prejel
najve priznanj za prva mesta svojih vin
Morje, sodelovali z Obino Rae-Fram pri izvedbi e
uveljavljenega martinovanja v Raah in realizirali druge
aktivnosti drutva.
Zaradi aktualnosti namenjamo v nadaljevanju prispevka
nekaj informacij o ocenjevanju vin, vinskem letniku
2016, rezi potomke in opravljenem obnem zboru, kjer
smo izvolili nove organe DV.

Ocenjevanje vin: letnik 2016 je nadpovpreen

Ponudba narave je za vinogradnike vsako leto malo
drugana. Posledino je tudi vino vsakega letnika nekaj
drugano. Vina letnika 2016 so sortna, svea, z malo ve
kisline in prijetno pitna. Tudi aprilska pozeba v letu 2016
ni naredila veje kode v naih vinogradih (za razliko od lani Drutva vinogradnikov Rae-Fram na obnem zboru
letonje pozebe).
Letonje - e 17. ocenjevanje - je bilo opravljeno 5.
aprila v domu krajanov v Morju. Zbrali smo 47 vzorcev,
kar je malo manj kot lani, ko je bilo 51 vzorcev vin.
Vzorce je ocenjevala 5-lanska strokovna komisija in
sicer po standardni 20 tokovni metodi.
Po konanem ocenjevanju vin so lani strokovne
komisije podali kratke komentarje k ocenam posameznih
sort. Poudarili so, da so naa vina kakovostna, tudi
vrhunska, lepa in malo posebna, z izraeno 'podpohorsko'
aromo. Priporoili so nam, naj e naprej skrbimo za stalno
izobraevanje, da bomo laje poveevali kakovost vin.
Pa tudi, da moramo biti e bolj prilagodljivi na ekoloke
spremembe, tako pri delih v vinogradu kot tudi pri negi
vin v kleti. Predsednik drutva Maksimiljan Rakovnik poroa o preteklem delu
Ko smo opazovali, kako so ocenjevalci vrteli vzorce, Vse foto: Slavko Osebik
vonjali in pokuali vina, smo slutili, da bodo dobre
ocene. In res, ocene so bile malo bolje kot lani. Skupna Obrezali smo potomko
povprena ocena naih vin letnika 2016 je znaala18,25 10. marca 2017 smo obrezali nao potomko ametovko
toke (lani 18,23). Kot obiajno, je tudi letos bilo najve z mariborskega Lenta, ki raste pred domom krajanov v
vzorcev vin bele zvrsti, nato lakega rizlinga, souvignona, Morju. Trte smo obrezali klasino - na parone in reznike.
rumenega mukata, renskega rizlinga itd. Trte so se v letu 2016 lepo razrasle, les pa lepo dozorel.
Najvije ocene (po sortah) z dvema ali ve vzorci so Zavarovalnica Sava, ki je sponzor nae potomke od
prejeli: za zvrst belo Ivan Gregori, za laki rizling Rozika leta 2011, je podaljala njeno zavarovanje - z eljo, da
Rak, za kerner Janez Lenik, za renski rizling druina bi nam primerno obrodila e mnogo let ter bila v ponos
Greif, za sauvignon prav tako druina Greif, za rumeni vinogradnikom, krajanom, obanom in zanamcem.
mukat Tone Kolar in Ljubomir Gorian in pri modri Polico o zavarovanju potomke je predal Miroslav Lenik,
frankinji druina Greif, za pozne trgatve pa Robi Greif in zastopnik zavarovalnice in kot zastopnik upana Obine
Branko Hribernik. Rae-Fram, Branka Ledineka. Predal jo je predsedniku
Vinogradniki so prejeli priznanja za ocenjena vina na Drutva vinogradnikov Rae-Fram, Milanu Rakovniku in
obnem zboru drutva, 21. 4. 2017. Od 47 vzorcev jih je sicer 21. maja 2017, ko smo izvedli obni zbor drutva.
34 doseglo zlato diplomo (76 %) in 11 vzorcev srebrno
diplomo. estitamo! Tone KOLAR

elimo vam prijetno branje! 47

 NOVICE OBINE RAE-FRAM
PORTNO REKREACIJSKO
DRUTVO KOPIVNIK
Delovanje na{ega dru{tva v
preteklem obdobju
Ker se vam oglaamo prvi v tem letu, bi vam radi
povedali, kaj smo poeli preteklih est mesecev. Uvodoma
naj omenim, da smo v zadnjega pol leta udejanjili vse za
ta as zastavljene cilje, kljub temu pa jih je za preostalo
polovico leta, do izpolnitve letnega plana, ostalo e kar
nekaj.
Po lanski izgradnji nove sobe (klubskih prostorov
- ti dobivajo konno podobo e z zakljunim slojem
na fasadi) in novih sanitarij smo letos na novo prekrili
klubske prostore in dotrajane salonitne ploe zamenjali
s kovinsko kritino.
Obnova strehe
Zima je bila dolga in tudi nekaj snega nam je navrgla.
To nam je omogoilo izvedbo tradicionalne pokejade,
realizirali pa smo tudi turnir v pikadu. Za prvomajske
praznike ni manjkal tradicionalni piknik za lane drutva.
Sedaj, ko je med drugim idealna prilonost za kolesarjenje,
pa je v polnem zagonu tudi igranje nogometa.
Ker v naem drutvu omogoamo uresniitev naj-
razlinejih aktualnih, zanimivih in sveih idej, so slednje
vselej dobrodole in imajo nai lani pri predlogih vedno
48
podporo. Tako smo, denimo, na pobudo naega lana
marca organizirali delavnico in predavanje na temo
'Zdrava komunikacija', v drugi polovici maja pa je bilo
izvedeno kolesarjenje ob Muri.
V asu izida te tevilke Novic bo za nami e obinski
praznik, v sklopu katerega imamo eljo in namen
organizirati nogometni turnir (18. 6. 2017). Naa letonja
poletna vizija pa sega visoko, vse do Aljaevega stolpa
na vrhu nacionalnega ponosa, Triglava. Najvijo toko
drave (2864 m n.v. po starih meritvah ali za korak
manj po novejih) bodo nekateri nai lani, ki si elijo
e tovrstne potrditve, da so zares pravi Slovenci, skuali
dosei v avgustu. Jeseni pa sledi e nekaj tradicionalnih
prireditev, ki so vedno dobro obiskane.
e vas kaj od zapisanega mika, vas vabimo, da se nam
pridruite - postanete na lan, s tem pa si zagotovite tudi,
da boste o vseh aktivnostih obveeni.
Vodilo v drutvu ostaja, da si vsi prizadevamo po svojih
zmonostih, da je v naem kraju prijetno in da se stareji
ljudje in otroci druimo ter si v vseh ozirih prizadevamo k
izboljanju bivanja v naem kraju za vse, ki si tega elijo.
Zahvaljujemo se vsem donatorjem in si elimo e
nadaljnje uspeno sodelovanje.
Lep portni pozdrav!
Sao BELA,
tajnik drutva
KULTURNO UMETNIKO
DRUTVO DR. PAVEL
TURNER FRAM
Zale v Lenartu
26. maja letos smo bile Zale, ki delujemo v sklopu
KUD dr. Pavel Turner Fram, povabljene na 7. Kmetijsko-
obrtniki sejem v Lenart.
Dogajanje smo (skupaj s tevilnimi drugimi nas-
topajoimi) popestrile na hipodromu Polena in sicer v
okviru festivala ljudskih godcev.
Po naem nastopu pa smo bile del obinstva med
snemanjem oddaje Polka in majolka. Lutno je bilo!
Simona NAPAST
Novice t. 74 - 2/2017; junij 2017

ROKOMETNI KLUB RA^E
Uspe{en zaklju~ek
{tirinajste sezone
Lep poletni pozdrav od rokometaic in rokometaev RK
Rae! Uspeno smo zakljuili e 14. sezono, odkar smo
ponovno zaeli z rokometom v Raah. V tekmovanju smo
imeli tri tekmovalne ekipe: stareje deke in deklice ter
mlaje deklice.
Stareji deki A (letnik 2002 in mlaji) so na koncu (po
28 tekmah) osvojili odlino 12. mesto v dravi. Najprej
so imeli 14 tekem v skupini vzhod, kjer so zasedli odlino
4. mesto in se uvrstili med 16 najboljih ekip v Sloveniji.
Potem so imeli v polfinalni skupini B e nadaljnjih 14
tekem, kjer so na koncu osvojili 5. mesto. Skupaj so
odigrali 28 tekem, od tega so 15 krat zmagali, 1 krat igrali
neodloeno in 12 krat izgubili. estitke dekom, odlino
so se odrezali! Ekipo dekov so sestavljali: Gaper
Pungartnik, Luka Pungartnik, Nejc Kaui, Mitja Kuhar,
Matic estanj Plohl, Alex Kovaec, Tine Rogl, Jaka epe,
Nino Jernejek, Jaka Krajnc in Matev Krepfl. Zraven
vadita e Jakob Jereb in Matev Pere. Fantje so trenirali
pod vodstvom Andreja Kuharja, pomagal mu je Klemen
Hamerak.
Stareji deki A
Stareje deklice A (letnik 2002 in mlaje) so na koncu
(po 24 tekmah) zasedle odlino 10. mesto v dravi.
Najprej so se v skupini vzhod skoraj do konca borile za
uvrstitev v skupino za dravnega prvaka, vendar jim je
za to zmanjkalo nekaj moi. V 24 tekmah so dosegle 14
zmag in 10 porazov. Ekipo starejih deklic so sestavljale:
Maa Mandl, Alja Fingar, Alja Krasni, Eva Gradinik,
Klementina Oti, Ana Vogrin, Nika Dobnik, Nina Kobalej,
Katja Kobalej, Zala Bedjani, Tina Skodi in Tjaa Unuk.
Vadile so pod vodstvom Leje Klemeni.
Stareje deklice A
elimo vam prijetno branje!
NOVICE OBINE RAE-FRAM
Mlaje deklice A so letnik 2004 in mlaje. Tekmovale so
v skupini vzhod in zasedle 5. mesto. V 12 tekmah so 4 krat
zmagale in 8 krat izgubile. Dekleta so pogumno tekmovala
in zelo napredovala, saj se jih je nekaj pridruilo komaj
letos in je bila za nekatere to prva tekmovalna sezona.
Vsako leto bo bolje. Za to ekipo so igrale: Tjaa Unuk,
Mia Ducman, Ana Janc, Alja Koletnik, Lana Petrovi,
Klara Zel, Naja Dobnik, Ema Batagelj, Veronika Batagelj,
Lea Kmeti, Marua Gorki, Julija Sagadin, Analina tih,
Ana Vogrin, Nina Robi, Anja Petek, Laura Prelog in
Kaja Predan.
Mlaje deklice A in del mini rokometa
V letonji sezoni so v naem klubu pridno vadili nai
najmlaji, to so rokometaice in rokometai od 2. do 5.
razreda. Udeleili so se tudi kaknih turnirjev, kjer so
pokazali vse svoje znanje.
Mini rokomet 2. in 3. razred
Pomladi 2017 je ekipa starejih dekov O Rae na
osnovnoolskem dravnem rokometnem prvenstvu v
Hrpeljah dosegla fenomenalno 3. mesto.
estitamo, ve o uspehu pa v naslednjih Novicah.
Za obstoj in delovanje portnega kluba mora obstajati
sodelovanje mnogih dejavnikov. Tako bi se elel na
klub za sodelovanje v letonji sezoni 2016/2017 zahvaliti
Obini Rae-Fram (za finanni prispevek, uporabo
telovadnice ipd.), Obini Stare, O Rae (predvsem
ravnatelju Rolandu Laiu in uiteljema portne vzgoje
Jelki Trantura in Botjanu terbalu) in O Stare. Zahvala
je namenjena tudi vsem, ki skrbijo za portno dvorano
Rae, predvsem Milici Sovdat.
Pat Mesiti je dejal: "rtvovanje. Disciplina. Predanost.
Vztrajnost. Zvestoba. Lojalnost. Obljubljena nagrada.
Obutite gnus? Te besede prikliejo mentalne predstave
49
 NOVICE OBINE RAE-FRAM
boleine, agonije in leta razoaranj v iskanju sanj. Postajajo vse manj priljubljene, e zlasti za dananjo k lagodju
nagnjeno generacijo."
lani RK Rae niso nagnjeni k lagodju, saj morajo za to, da lahko tekmujejo, da se esa nauijo, tudi kaj rtvovati. Da
vse skupaj deluje, se marsiemu odpovedujejo tudi trenerji in stari. Zato se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavcem,
starem, igralkam in igralcem, vsem, ki kakorkoli pomagajo, da rokomet v Raah ivi in upamo, da bo e dolgo.
Vse podatke o naem klubu, treningih in naih tekmah najdete na nai spletni strani: www.rokometniklub-race.si.
Prisotni smo tudi na Facebooku, za deke pa e posebej na spletni strani: rokometni-racek.si.
Spotovane obanke in obani, pridite nas kaj pogledat, ne bo vam al! elimo vam lepo in ne prevroe poletje ter
namenjamo velik portni pozdrav!
Alenka RINER - IBILA

NOGOMETNI KLUB RA^E

NK Ra~e - prvak 2. ~lanske lige MNZ Maribor!
Nogometni klub Rae je v tekmovalni sezoni 2016/2017 nastopal s petimi selekcijami. V razlinih ligah pod okriljem
MNZ Maribor so nastopale ekipe U-7, U-9, U-13, mladinci in lani. Skupaj je aktivno nastopalo okrog sto igralcev.
V sezoni 2016/2017 smo najbolj ponosni na lansko ekipo, ki si je v obinskem derbiju z ekipo NK Fram,
po neodloenem rezultatu krog pred koncem, zagotovila prvo mesto v 2. medobinski ligi MNZ Maribor in s tem
napredovanje v viji rang tekmovanja.
Ekipa je skozi celotno tekmovanje nastopala zanesljivo, kompaktno in disciplinirano. Dolgo je kazalo, da bo prvo
mesto doseeno brez poraza, ki pa se je - al - kasneje vseeno zgodil in sicer tri kroge pred koncem (na neugodnem
gostovanju v Prepoljah). Poraz pa nam kljub temu ni skazil veselja ob potrditvi naslova prvaka. e posebej smo veseli,
da so ekipo sestavljali preteno domai igralci, ki so z veseljem prihajali na treninge in branili barve domaega kluba. Na
prvenstvenih tekmah so nastopili naslednji igralci: Sinia Budi, Primo Dvorak pehar, an Goji, Tilen Greifoner,
Davorin Harih, Jan Hauptman, Luka Jauovec, Sebastijan Jeranovi, Alen Knez (bil je dale najbolji strelec lige),
Botjan Koren, Matic Koren, Nejc Kovai, Nik Lai, Tadej Lenart, Kristijan Miketek, Luka Ornik, Uro Peron,
Klemen Petrovi, Timotej Pleko, Toma Pleko, Rok lamberger, iga lamberger, Tadej Vernik, Luka Vidovi, Luka
Vran, Marvin Wimberger in Ale urman. Trener ekipe sem bil avtor tega prispevka, trener vratarjev pa Drago Senti.

Ekipa ob zakljuku jesenskega dela sezone Slavje po potrditvi naslova

Uspeno nastopanje v vijem rangu tekmovanja zahteva tudi izboljavo delovanja kluba - tako v tekmovalnem kot
organizacijskem smislu. V prvi vrsti bi radi zadrali vse nosilce igre (ti so precej zaeleni tudi v drugih klubih), pridobili
e nekaj domaih igralcev, ki v minuli sezoni niso bili aktivni, in pripeljali e kaknega igralca od drugod, ki bi pomagal
ustvariti konkurenno ekipo za viji rang tekmovanja. Prav tako bi se eleli kadrovsko okrepiti s sposobnimi in zagnanimi
lani, ki bi pomagali na organizacijsko administrativnem podroju, pa tudi pri vzdrevanju in sanaciji infrastrukture,
ki je e kar potrebna obnove. Velika elja vseh v klubu je, da bi uspeli pridobiti kaknega vejega sponzorja, ki bi nam
(ob sredstvih lokalne skupnosti) omogoil mirneje pripravljanje na posamezne tekme, ki sledijo iz tedna v teden. Prav
tako pa bi si eleli boljega odziva krajanov oziroma navijaev na tekmah. Upamo, da bo nastopanje v vijem rangu
pomenilo tudi veji obisk gledalcev in mnoinejo spodbujanje naih igralcev.
Za uspeno nastopanje v minuli sezoni se vodstvo in lani kluba zahvaljujemo vsem donatorjem, prostovoljcem,
Obini Rae-Fram in vsem simpatizerjem (z najzvestejim med njimi, Alojzem Sternadom), ki so nam nudili pomo in
nas spodbujali skozi celotno sezono.
Obljubljamo, da bomo naredili vse, kar je v nai moi, da bomo tudi v naslednji sezoni podobno uspeni kot v letonji.

Zvonko HRA, trener lanov

50 Novice t. 74 - 2/2017; junij 2017


Selekcija U13
Dogajanja in doseki v sezoni 2016/17
V mesecu maju, ko pripravljam ta prispevek, se
zakljuuje nae ligako prvenstvo za sezono 2016/17.
Tako je napoil trenutek za pregled naih aktivnosti in
dosekov v njej.
Letos smo igrali v selekciji mlajih dekov U13, ki
je pod okriljem MNZ Maribor. Treningi so se prieli
e v avgustu 2016, nato smo imeli v septembru prve
tiridnevne skupne priprave na Debelem rtiu. Ekipa, ki
je pridobila nekaj novih lanov, se je povezala in okrepila,
tako okrepljeni pa smo kar se da uspeno nastopili v
jesenskem delu lige. Prezimili smo na 5. mestu.
V zimskem delu smo pridno trenirali v telovadnici O
Rae, za kar bi se radi zahvalili Obini Rae-Fram in O
Rae, ki sta nam to omogoili. Zahvalo namenjamo tudi
naima najvejima sponzorjema; to sta Deportivo d.o.o.
in Zavarovalnica Sava, ki sta omogoila nabavo naih
novih kompletov dresov, trenirk in torb.
V zimskem prestopnem roku smo pridobili e tri
nove lane ekipe. Udeleili smo se kar nekaj turnirjev
dvoranskega nogometa v Sloveniji in v tujini: na Sladkem
Vrhu, v Slovenskih Konjicah, Raah, Ormou, Hoah,
Limbuu, Lipnici (Avstrija), v Murskem Srediu
(Hrvaka), Sarajevu (BiH) in Varadinu (Hrvaka).
Posebej nam je ostal v spominu vednevni januarski turnir
v Sarajevu, saj smo se ga udeleili z velikim tevilom
naih podpornikov in navijaev.
Tudi pomladanski del smo zaeli kar se da aktivno in
zagnano. Redno smo se udeleevali turnirjev na travnatih
povrinah in zraven medalj osvojili tudi pokala za
uvrstitev na 2. mesto in pokal za najboljega posameznika.
Med prvomajskimi poitnicami smo izvedli petdnevne
priprave na zakljuni del sezone; bili smo v ervarju v
Istri. Na igriu v blinjem Taru smo odigrali prijateljsko
tekmo s tamkajnjo ekipo U15 in ob buni podpori naih
navijaev smo jih premagali.
Ligako sezono smo zakljuili na solidnem 5. mestu.
Nartujemo e priprave na naslednjo sezono, ko bomo
zaeli igrati na velikem igriu z 11 igralci, saj vstopamo
v selekcijo U15.
Sandro NOVAK
NOVICE OBINE RAE-FRAM
Posnetek s turnirja mlajih selekcij
V NK Rae uivamo v nogometu, gradimo prijateljstva,
se druimo in zabavamo, krepimo timski duh in si
prizadevamo, da delovne navade postanejo na vsakdan.
Skrbimo za svoje telo in duha ter s tem za nao svetlo
prihodnost.
Gibanje na sveem zraku je pomembno za zdravje
otrok, ki veliko asa preivijo v virtualnem svetu,
torej pred raunalnikimi zasloni, mi pa jim s portnim
udejstvovanjem omogoimo aktivno sprostitev.
Alen KNEZ, trener U-7
Vpis v nogometno olo
Nogometni klub Rae vabi vse nogometne
navduence na vpis v nao nogometno olo. S prvimi
nogometnimi koraki se lahko seznanijo deki in
deklice - od letnika 2012 do 2003. Treninge bodo
izvajali strokovno usposobljeni in izkueni trenerji.
To je odlina prilonost za otroke, ki elijo bolje
spoznati nogomet in preiveti nekaj ur v prijetnem
portnem druenju z ogo. Otroke elimo spodbuditi
h gibanju, zdravemu nainu ivljenja in jim omogoiti
im bolji celostni razvoj.
Vpis bo potekal v juniju 2017 na igriu
Nogometnega kluba Rae, Kolodvorska ulica 6. Vsi
zainteresirani lahko pokliejo na telefonsko tevilko
031-270-793 (Jani renar), 068-158-040 (Sandro
Novak) ali nam piejo na e-mail: nkrace@gmail.com.
Nogometni klub Rae

Selekciji U-7 in U-9

Iz majhnega raste veliko U`ivajte
Ekipi U-7 in U-9 sta letos trenirali pod strokovno
usposobljenimi in izkuenimi trenerji. v poletju!
Trenirali smo dvakrat tedensko, udeleili smo se
velikega tevila turnirjev in bili zelo uspeni.
Pogoje za delo imamo zelo dobre, za kar smo hvaleni
predvsem Obini Rae-Fram, ki nam v zimskem asu
omogoi treninge v telovadnici O Rae (v poletnem
asu pa treniramo na travnati povrini v portnem parku
v Raah). Mlade portnike elimo navajati predvsem
na nogomet ter jim omogoiti im bolje motorine
spretnosti in celostni razvoj.

elimo vam prijetno branje! 51

 NOVICE OBINE RAE-FRAM

DUHOVNO @IVLJENJE V OB^INI

Leto{nji {tevilni dogodki v upniji Sv. Joefa Delavca Ra~e
Misijonsko leto 2017 in 50 let nae upnije
Misijonsko leto se je prielo v nedeljo, 8. 1. 2017, s sveto mao ob 9.00 v upnijski cerkvi Svetega
Joefa Delavca v Raah. 23. junija 2015 sem na Slovensko kapucinsko provinco poslal pismo s pronjo
za vodenje misijona v nai upniji v letu Gospodovem 2017. 10. januarja 2016 smo uradno napovedali
misijon in leto dni pred prietkom prieli z molitvijo za blagoslov in sadove misijona. Z nedeljo, 8.
januarja 2017, smo vstopili v misijonsko leto.
Zakaj vse to dogajanje? Ker naa upnija letos praznuje 50 let - glede na starost sosednjih upnij to ni
veliko, je pa dobrodolo zaradi nas, verujoih v Sveto Trojico. Zato, da si naberemo novih duhovnih moi
za naslednjih 50 let duhovnega ivljenja nae upnije in damo smisel naim ivljenjem.
Prvi namen misijona je, da vsakdanje skrbi in obveznosti vsaj za kratek as pustimo ob strani, da se spomnimo svoje
vere in drugih pomembnih stvari, se obrnemo na Boga, poglobimo v veri, molimo, da se zazremo sami vase in na ljudi
okoli sebe. Vzeti si moramo as, da z dejanji in Bojo pomojo stvari ponovno postavimo na pravo mesto.
Kaj je misijon? To je ponujena prilonost za utrditev in poivitev naega duhovnega ivljenja.
Misijon je vabilo: Pridi in poglej. Tako je Jezus odgovoril uencema, ki sta ga vpraevala, kje stanuje. Pridite torej
in poglejte! Misijon je spodbuda. Misijon je pronja. Odprite svoja srca Gospodu. Zakaj ne bi sprejeli medse Njega, ki
nam pomaga dozorevati za venost?
Misijon je za vsakega izmed nas izziv. Ali sem sposoben odriniti na globoko ali pa se zadovoljim s povprenostjo
duhovnega ivljenja? Misijon je dar. Vzemite in jejte. Gospod nam daje samega sebe, da bi bili dovolj moni za
ljubezen do blinjega. Misijon je namenjen vsem. Vsi smo Boji otroci. Poklicani smo, da poglobimo in utrdimo svojo
vero. Po misijonarjih nas Bog vabi k sebi. Ponuja nam roko tolabe, upanja, vere, ljubezni in sprave. Z misijonskega
kria nam Kristus govori: Ne bojte se! Jaz sem z vami do konca sveta! Odreenik nas nagovarja, naj svetimo v temi,
naj bomo lu. Misijon je veselo oznanilo.
(Robert EMERI, up. upr.)

Misijonski mesec januar - mesec Jezusovega krsta
V soboto, 7. 1. 2017, smo lani PS (kot zastopniki in v
imenu celotne upnije) pred veerno sveto mao priakali
misijonarje, ko so se pripeljali v nao upnijo, da izpolnijo
svoje misijonsko poslanstvo. Preden so stopili v nao
cerkev, smo v skupni molitvi in z Bojim blagoslovom
prosili Oeta, naj na njih v teh mesecih, ko bodo z nami
ob misijonskih dogodkih, razlije obilje Svetega Duha in
Boje milosti. S tem toplim sprejemom smo jim izkazali
dobrodolico in izrazili resnino veselje nad njihovim
prihodom in nad misijonskim letom, ki ga obhajamo ob
50. letnici nae upnije.
Prvo misijonsko dogajanje v januarju je bilo posveeno
sprejemu in spoznavanju misijonarjev, ki so si vse tiri
januarske vikende vzeli as in nas obiskovali po domovih.
To je bila prilonost, da se z njimi pogovarjamo, skupaj
razmiljamo, jim zaupamo svoje stiske in dvome. Ob
njihovih obiskih smo bili deleni tudi blagoslova naih
domov in druin. Menim, da je bila za vse nas, vernike,
ki smo misijonarje povabili v svoj dom, to zelo lepa in
bogata izkunja.
(Janja OTI, lanica PS)
V mesecu kulture, februarju, smo klicali k uresniitvi
tega poslanstva in odprli srca motu naega misijona,
Ustavi se, umiri se, Bog te aka, ter z nekaterimi
verouenci ustvarili muzikal za mlade. Le-ta, poleg
verskega sporoila, v sebi nosi medloveko toplino, ki
klie po veji povezanosti med ljudmi, razumevanju in
ljubezni do soloveka. S slovensko pesmijo prepleteno
besedilo mladim kae pot, ki naj bo tlakovana z mirom,
hvalenostjo, utenjem, veseljem in sprejemanjem drug
drugega. S Salomonovo Visoko pesmijo, eno najlepih
ljubezenskih pesmi, ki je v Bibliji uvrena v Staro
zavezo, med Spise, pa je izraena mona prispodoba
Boje ljubezni do svojega ljudstva oziroma Kristusove
ljubezni do svoje Cerkve.
(Dragica CAFUTA)
Z dvema izjemno uspenima predstavama smo odstrli
tanico s preteklosti in vanjo ovili sedanjost, za katero
elimo, da prihodnosti pripravi trdne temelje z (za)
upanjem in bojo milostjo.

Muzikal 'Ustavi se, umiri se, Bog te aka'

V asu misijona, skupaj z misijonarji - Joetom
Smukavcem, Mojco Koroec, Jarom Kneeviem in
s. Grazyno -, skozi mesene dogodke odpiramo srca,
prezraujemo due, si zaupamo stiske, odpuamo in se
razdajamo v ljubezni, da se sreamo z ivim Bogom, ki je
ena sama ljubezen (besede sestre Grazyne).

52 Novice t. 74 - 2/2017; junij 2017


Iskrena hvala naemu upniku, Robertu Emeriu, za
vso moralno podporo, Leu Strmku za tehnino, Tadeju
Vindiu, Janu Gornjecu in Klari Repolusk za glasbeno
podlago, skupini Angele za zborovsko, Ani Vogrin in Ninu
Jernejku za pevsko izvedbo ter Emi Batagelj, Veroniki
Batagelj, Urki Repolusk, Izi Mari, Evi Simoni, Eneju
Mariu, Matiji Leva, Davidu Repolusku in Tomau
Robiu za izvrstno igralsko, pevsko in recitatorsko
predstavo. Odlini ste bili!
Ob tej prilonosti vas vabimo e na tretjo (sklepno)
ponovitev v novembru - ob zakljuku misijona.
(Simona NAPAST)
Sreanje misijonarjev s lanicami molitvene
skupine upnije Rae ob obletnici njihove
ustanovitve
Minilo je osem let, odkar so se po navdihu Svetega Duha
in po milosti Boji zbrale lanice upnijske molitvene
skupine, ki jih povezujejo molitev, premiljevanje,
prepevanje in pronje za potrebe naih druin, faranov,
bolnih, trpeih in osamljenih ljudi nae upnije ter molitev
za nao nadkofijo, Cerkev na Slovenskem in za potrebe
vsega sveta. Odtlej se dobivajo tedensko. 25. 2. 2017 smo
organizirali sreanje z njimi.
Ob njihovem jubileju se jim v imenu upnije
zahvaljujemo za veliko poslanstvo, ki ga opravljajo
v imenu nas vseh. Hvala za podporo in vse sadove ter
blagoslove, ki smo jih deleni.
(Janja OTI, lanica PS)
Misijonski mesec marec - mesec, posveen
enam, mamam
Mesec marec je bil posveen enam in mamam, zato
smo organizirali (prvi) enski zajtrk v Raah.
Kaj je to? enski zajtrk je oblika druenja ensk z
namenom, da bi se veselile lepote in notranjega bogastva, ki
ga imamo ene, razmiljale o naem temeljnem poslanstvu
biti ena, mama, modra, odgovorna, rahloutna ipd.
Nagovorila nas je Erika Novak, ki nam je skozi svoje
osebno prievanje podarila delek sebe, svoje osebne
izpovedi, misli, obutij. lo je za e en dokaz, da je Bog
lepoto, krhkost, nenost, mo in odlonost zdruil v
enski.
V dobri drubi smo preivele krasno dopoldne, ki nas
elimo vam prijetno branje!
NOVICE OBINE RAE-FRAM
je telesno, duhovno in umsko obogatilo z novo izkunjo.
Strinjale smo se, da je takna sreanja koristno e kdaj
ponoviti.
(Majda KREPFL-LEVA, lanica PS)
50 m presmeca za 50 let upnije v Raah
V letonjem postnem asu je zorela ideja o izdelavi
presmeca za blagoslov na cvetno nedeljo.
lani Rekreacijskega drutva Brezula so se odloili, da
bodo idejo o izdelavi 50-metrskega presmeca ob bliajoi
se 50-letnici upnije, ki jo bomo farani upnije Sv. Joefa
Delavca praznovali 12. novembra letos, uresniili s
skupnimi momi in obilo dobre volje.
V presmec so vpletli kar devet vrst zelenja - dobriko,
ivo, tri vrste tise, remozo, oljko, dren in lovoriko. Za
veino zelenja sta poskrbela Marija in Tone Lenik, glede
priprave je najbolj zasluen Boris Furek, ostali vztrajni,
zasluni in vedno pripravljeni, da uresniijo zamisel, pa so
e: Anica Lampret, Boris Belak, Anica Nahtigal, Zofka
Mlakar, Darko Trantura, Alojz Fale, Toma kripec.
Za pripravo zelenja in izdelavo presmeca so potrebovali
tiri dni. Vseh deset je moralo poteno zavihati rokave.
Na presmec so ene vpletle pisano cvetje, odporno na
vse vremenske razmere. V ta namen so se pri domu
Lenikovih zbrale: Marija Lenik, Anica Mari, Majda
Krepfl, Joica Skodi, Ida rnej, Anica Nahtigal in Zofka
Mlakar.
(Cvetka BELCA)
Velika no
Velika no je za kristjane praznik veselja in upanja;
verujejo, da je Jezus s svojim vstajenjem premagal telesno
in duhovno smrt ter za vse prinesel upanje, za kristjane pa
upanje na vstajenje po smrti.
Kransko oznanilo je izvirno prav v tem, da je vstajenje
Boji poseg, veno ivljenje pa Boji dar, v nobenem
primeru ne sad lovekovega prizadevanja. Jezus se je
kot lovek v smrti na kriu v ljubezni povsem izroil v
Oetove roke.
V velikononem tridnevju - na veliki etrtek, veliki petek
in veliko soboto - smo se zbirali v nai upnijski cerkvi in
s svojo molitvijo, premiljevanjem, prebiranjem besedil
svetega pisma in pesmijo astili Boga. Na veliko soboto
zjutraj smo imeli ob 7.00 uri blagoslov ognja, sledilo je
celodnevno eenje pred Najsvetejim, blagoslov jedi in
velikonona vigilija, ki je maa vseh ma. Velikonono
vigilijo je s svojim petjem bogatil cerkveni meani pevski
zbor, eenje po mai pa so obogatile tudi nae mlade
pevke - Angele.
Na velikonono nedeljo so v Sloveniji v navadi
vstajenjske procesije, na elu katerih nosijo kip vstalega
Kristusa. Tako smo se tudi verniki na velikonono jutro
podali k vstajenjski procesiji (ta poteka do blinjega
kroia); ta je simbol vere, upanja in ljubezni, ki ne
sme ostajati zaprta za stenami cerkve, ampak naj oznanja
vsemu svetu: Kristus je vstal.
Procesijo smo kot verigo dobrote, upanja in usmiljenja,
sestavljali ljudje. Veliki in mali, enske in moki,
preprosti in izobraenci, mladi in stari, ministranti, pevci,
duhovnik Vsi.
(Janja OTI, lanica PS)
53
 NOVICE OBINE RAE-FRAM
Ekskurzija Mladinskega drutva Frka v Gardaland
V Mladinskem drutvu Frka, ki deluje v okviru upnije Sv. Joefa Delavca iz Ra, smo - po duhovno bogatem
letu sreanj in razlinih dejavnosti mladinske in tudentske skupine - 2. maja na program zaokroili z ekskurzijo v
Gardaland. Na potovanju se nam je pridruila tudi druina letonje nagrajenke s tekmovanja 'Pokai, kaj zna' v O
Rae.
Tedenska in mesena sreanja mladinske in tudentske skupine sicer vodiva Dragica Cafuta in avtor tega prispevka,
ob pomoi Bruna Jereba in upnika Robija Emeria.
Po lanskem 'vikendu preivetja' smo se letos odloili za ekskurzijo v Gardaland. Na ta nain smo povezali mlade ve
generacij, ki so s seboj povabili tudi nekatere svoje prijatelje (na koncu smo ugotovili, da bi lahko organizirali e kak
dodaten avtobus). Prijazna oferja sta nas varno pripeljala iz Ra do Gardskega jezera in nazaj, vodika pa nas je po poti
seznanila e z nekaterimi posebnostmi krajev, skozi katere smo potovali.
V Gardalandu smo, poleg preizkuanja lastnih mej, imeli e veliko asa za spoznavanje (novih) prijateljev v drugani
lui, na primer za obudovanje obrazov in govorice telesa na vrhu Obliviona, navduenje ob bogatem ustnem izraanju
na Raptorju in Blue Tornadu, opazovanje prehranskih navad po nekajkratni vonji na Shamanu, ugotavljanje pomena
'sree' (beri: kateri sede je najbolji) pri vodnih aktivnostih ipd. Prepriani smo, da ni bilo nakljuje, da je v Gardalandu
deevalo dan prej in dan kasneje, 2. maja (ki smo si ga rezervirali pred ve meseci) pa je bilo sonno in toplo vse do
naega odhoda!

Poleg zanimivih in zahtevnih tem, ki jih sicer obravnavamo na naih sreanjih, 'mladi po EMO' in 'mladi po srcu'
potrebujemo tudi trenutke za prijateljstvo v nevsakdanjih okoliinah in za (varno) preizkuanje lastnih meja. Tokrat
nam je to ve kot uspelo!
Za pomo pri izvedbi ekskurzije v Gardaland se zahvaljujemo Obini Rae-Fram, Okulistiki Fale, Pozejdon turizmu
in Tajhman turizmu.
(Samo REPOLUSK, lan PS)
Sv. Joef Delavec 'farni zavetnik'
1. maja 1955 je pape Pij XII. vpeljal praznik Joefa Delavca. Utemeljitev je bila, naj bo dan posveen kristjanom in
ne ve vzrok za neslogo, sovratvo in nasilje.
Glavni Joefov praznik je 19. marca. Na 1. maj Cerkev ne poveliuje dela samega, tudi ne kakega nedoloenega neznanega
delavca. Spomin in eenje velja tesarju sv. Joefu, ki ima preko Kristusa globoko zvezo z vsemi delovnimi ljudmi zgodovine
in sveta. Preprostega moa je Bog poklical, da bi z delom svojih rok preivljal uloveenega Bojega sina.
Godovni dan sv. Joefa Delavca nas ui: z delom naj vsakdo na svoj nain in na svojem mestu sodeluje pri graditvi
loveku bolj prijaznega sveta, kjer bo mogel vsakdo spolnjevati svojo nalogo. Sporoilo godovnega zavetnika jemljemo
zelo zares, saj vsako leto na god naega zavetnika pripravimo upnijsko egnanje. Pomagajo gospodinje, otroci,
mladinci, pevci, vsak po svojih moeh. Na tak nain vsi sodelujemo pri ustvarjanju prijaznejega sveta.
Letonjo slovesnost je vodil kapucinski brat Matej Nastran - provincialni vikar slovenske province reda kapucinov.
Spregovoril je o pomenu dela za loveka, kakor tudi o
pomenu sv. Joefa Delavca za nao upnijo.
Po konani slovesni mai smo vse farane in goste
pogostili na upnijskem dvoriu. V okviru egnanja
so nai verouenci ponovno predstavili muzikal, ki so
ga, skupaj z mentorico Simono Napast, pripravili ob
mesecu kulture. Tako so upnijsko egnanje e dodatno
obogatili.
Domov smo odli polni lepih misli in vtisov. Takna
sreanja resnino povezujejo in zdruujejo ljudi, zato si
jih elimo e ve. Sveti Joef Delavec pa naj ostane na
skupni pripronjik tudi v prihodnje.
(Janja OTI, lanica PS)

54 Novice t. 74 - 2/2017; junij 2017


PISALI STE NAM
Spominska plaketa Zveze
veteranov vojne za Slovenijo
Branku Ledineku
Spotovani, dovolite, da se vam uvodoma predstavimo.
Smo lani Obmonega zdruenja veteranov vojne za
Slovenijo Maribor - OZVVS Maribor, z drugimi besedami
- vojni veterani iz asa zadnje vojne, ki je potekala na
slovenskih tleh. Povsod nas je nekaj e ostalo in smo,
eprav nekateri e v letih, e vedno prisotni v tej drubi.
Tudi veterani iz obine Rae-Fram, ki jih je kar nekaj ez
trideset, ponosno gojijo svojo vojako tradicijo v okviru
mariborskega zdruenja, kjer so e veterani Dupleka,
Star, Slivnice, Miklava in seveda Maribora. Vsako leto
pripravimo obraun naega dela in nart za v prihodnje.
To opravimo po obiaju vsakokrat v drugi obini. Tokrat
so nas povabili veterani iz Spodnje in Zgornje Gorice.
Z veseljem smo sprejeli njihovo povabilo, saj je Obina
Rae-Fram ena od tistih slovenskih lokalnih skupnosti,
ki ima posluh za veterane, ki zna ceniti nae poslanstvo
v osamosvojitveni vojni leta 1991, pa tudi v dananjem
asu, ko se druba spopada s tisoerimi tegobami in smo
veterani - al - ena od redkih moralnih avtoritet te drube.
S posebnim zadovoljstvom pa smo sprejeli povabilo tudi
zato, ker je upan, na gostitelj, ki tako uspeno vodi
obino, na astni lan.
Da postane astni lan nae organizacije, je seveda
potrebno nekaj postoriti in upan Branko Ledinek ni
postoril le nekaj, temve nam je v vsaki situaciji pristopil
naproti in nudil pomo. Tako smo mu e pred nekaj leti
podelili ta astni naslov, sodelovanje med veterani in
Obino Rae-Fram pa se s tem ni konalo. Nasprotno!
Tradicionalna vez z nami se je uspeno nadaljevala in
prerasla obinske okvire. Odnos, ki ga upan Branko
Ledinek goji do nae in sorodnih organizacij, je vreden
ve kot astno lanstvo v naem zdruenju, zato smo
predlagali Zvezi veteranov vojne za Slovenijo, nai
krovni organizaciji, da upanu Obine Rae-Fram podeli
najvije priznanje, ki ga za izjemne zasluge prejmejo
posamezniki. Na naem letonjem letnem zboru v idilini
vasici Spodnja Gorica, med prijaznimi gostitelji - gasilci
iz tega kraja, smo mu tako 10. marca 2017 podelili
spominsko plaketo Zveze veteranov vojne za Slovenijo.
Podeljeno spominsko plaketo je upanu Branku Ledineku na sedeu
Obine Rae-Fram nekaj dni kasneje izroil na oban -
praporak Janez Sagadin foto: Simona Antoli
elimo vam prijetno branje!
NOVICE OBINE RAE-FRAM
Hvala, spotovani upan Branko Ledinek! elimo, da
na tradicionalni zahvalni pozdrav ne izzveni v prazno:
Naj ne bo nikoli pozabljeno!
Tone KOROEC,
predsednik OZVVS Maribor
Tudi kabrijel je
slovenskih fantov grob
Od leta 2014 se na razline naine spominjamo prve
svetovne vojne (1914 - 1918). Nekateri evropski muzeji,
med te tejemo tudi slovenske, so pripravili ciklus razstav,
ki govorijo o prvi svetovni vojni z razlinih zornih kotov.
Obujajo izgubljeni spomin na krvavo vojno s prikazom
osebnih predmetov vojakov: oroja, uniform, poslovilnih
pisem, asopisov, fotografij, razglednic. Razstave s takno
vsebino najdemo v Berlinu, Dresdnu, Frankfurtu, Gradcu,
Parizu, Londonu, Zagrebu in na Dunaju. Njihovo skupno
sporoilo je, da je bila prva svetovna vojna v globoki
kolektivni pozabi in da je zadnji as, da o njej ponovno
spregovorimo.
V Muzeju noveje zgodovine Slovenije v Ljubljani
so postavili na ogled razstavo z naslovom 'Take vojne
si nismo predstavljali'. Iz nje razberemo, da je bila prva
svetovna vojna bistveno drugana od vseh predhodnih, saj
so vpleteni verjeli, da bodo do boia 1914 e doma. Prav
tako niso slutili, da bo ta vojna v marsiem spremenila
svet in tragino vplivala na pretevilne loveke usode.
Prva svetovna vojna se je mono dotaknila tudi Slovencev:
40.000 padlih vojakov, 11.000 vojnih invalidov, 30.000
vojnih vdov, 50.000 nepreskrbljenih sirot ter na tisoe
pregnanih s svojih domov.
S podobno vsebino, kot jo ima ljubljanska razstava,
se sreamo v Muzeju noveje zgodovine Celje. Za nas,
tajerce, je omenjena razstava toliko bolj pomembna, saj
izpostavlja celjski 87. pehotni polk in pomembno vlogo
slovenskega vojaka v tej predolgi vojni.
Spominski znak celjskega 87. pehotnega polka
Vir: www.hervardi.com
Pomembno je tudi to, da je novembra 1918 iz tega
polka nastal celjski polk prve slovenske vojske generala
Rudolfa Maistra. Polk je tel 1005 mo in 65 astnikov.
55
 NOVICE OBINE RAE-FRAM
S preuevanjem celjskega 87. pehotnega polka se veliko
ukvarja dr. Vasja Klavora, ki sodi med najpomembneje
poznavalce dogajanj na Soki fronti. Da bi laje razumeli
vojake in zgodovinske zasluge tega preteno slovenskega
polka, mu je treba prisluhniti: V asu bojev na sokem
bojiu od jeseni leta 1916 do sklepnih operacij oktobra
1917 je polk v hudih bojih branil Opatje selo. Polk je 17.
septembra 1917 vzdral odloilni italijanski napad, nakar
je moral zapustiti poloaje zahodno od Lakrice na Krasu.
Dne 11. oktobra pa jih je s protinapadom ponovno zavzel.
V prvih mesecih leta 1917, ko ni prihajalo do resnejih
spopadov, je bil polk na poloajih pri Solkanu.
Njegovi bataljoni so med 11. soko bitko branili hrib
kabrijel nad Gorico, ki je bil tako po oceni poveljstev
obeh nasprotujoih si vojska kljuna toka obrambnih
poloajev. Izredno ostri in krvavi boji so potekali zadnje Kamen iz gore kabrijel
dni avgusta in prve dni septembra 1917, ko je v 1. Foto: Ivan Tuek
bataljonu celjskega 87. pehotnega polka ostalo ivih le
e 185 mo. O tem pria tudi napis na spomeniku pod Ta bo nam in kasnejim rodovom priala o epopeji
kabrijelom: Na kabrijelu (646) so med 29. VIII. in slovenskih vojakov v prvi svetovni vojni, e zlasti na
13. IX. 1917 v okviru 11. soke bitke divjali najhuji boji kabrijelu.
katere koli avstro-ogrske enote v zgodovini monarhije. Naj ob tem dodam e zanimivost iz nekoliko stareje
Na njem je bilo nekaj tiso mrtvih, ve tiso ranjenih in zgodovine celjskega pehotnega polka. 18. marca letos
zajetih vojakov z obeh strani. Samo med 8. in 10. IX. je je minilo 120 let, odkar je cesar Franc Joef izdal ukaz
bilo z italijanske strani nanj izstreljenih 45.000 granat. o odhodu 2. bataljona tega polka na mirovno misijo na
Avstrijski zgodovinar Veith je leta 1932 v avstrijskem Kreto. Pred tem pa je e ukazal, da se mirnodobna sestava
vojakem asopisu potrdil in zapisal, da je celjski 87. njegovega vojatva dopolni z vpoklicem rezervistov.
pehotni polk na kabrijelu prestal najhuji boj, ki ga je Na to obutljivo mirovno misijo je odlo 22 astnikov
v zgodovini pretrpela katera vojaka enota monarhije. ter 656 pripadnikov bataljona in sicer pod poveljstvom
Pri tem je treba poudariti, da je bilo v polku preko 90 polkovnika Lea Guzeka. Celjski pehotni polk je imel
odstotkov slovenskih vojakov. Ponosen sem, da sta bila svoja naborna obmoja v Celju, Breicah, Ptuju, Ormou,
med njimi tudi moj dedek Franc tumberger in njegov Slovenskih Konjicah, po Dravskem in Ptujskem polju, na
svak Ivan Lonari, oba iz Prepolj na Dravskem polju. junih obronkih Pohorja ter v Tuhinjski dolini. Sestavljalo
Dedka so leta 1918 zajeli na reki Piavi in odpeljali ga je priblino 95 % vojakov slovenske in 5 % vojakov
v ujetnitvo, njegovega svaka pa so slepega poslali nemke narodnosti. Bataljon je bil izbran zato, ker so
domov. Podobnih zgodb je e veliko, mnoge so za vedno slovenski vojaki sloveli kot hrabri, vztrajni in sposobni
izgubljene ali pozabljene. hitrega uenja tujih jezikov. Bataljon je iz Trsta odplul na
Vojaki kabrijela zaradi zgodovinskih okoliin niso Kreto 25. marca 1897. lo je za posredovanje v grko-
bili deleni primernega spominjanja. Tega se je med turki vojni in hkrati za predhodnico sodobnih mirovnih
prvimi zavedel Stane Kocutar, zgodovinar in sedanji operacij. Vojaki 2. bataljona 87. celjskega pehotnega
odgovorni urednik Radia Maribor. Ob 90-letnici bojev na polka so skrbeli za mir v skrajnem zahodnem delu Krete,
kabrijelu mi je predlagal, da na Ptuju postavimo kamnito nameeni so bili v Sudi, Kaneji in Akrotiri.
obeleje. Tone Koroec, podpornik te zamisli, je dal odliti
bronasto ploo z napisom: Odli so z Dravskega in
Ptujskega polja, s Pohorja in Haloz ter ob Soi branili
slovensko domovino. Vojakom celjskega 87. pehotnega
polka, junakom kabrijela 1917 2007. Zaradi vije sile
narta nismo izpeljali in smo ga pustili v pozabo.
Nakljuje je hotelo, da sem ponovno prevzel vodenje
Domovinskega drutva generala Rudolfa Maistra
Maribor. Med drutveno dokumentacijo sem zagledal
neuresnien projekt izpred desetih let in takoj predlagal
Kocutarju in Korocu, da e nartovano obeleje konno
postavimo letos, ko mineva 100 let bojev na kabrijelu.
Reeno, storjeno. Za lokacijo sem predlagal zelenico pred
obnovljenim gradom v Raah. S tem se je prijazno strinjal
tamkajnji upan, Branko Ledinek. Z eljo, da bi novi
spomenik resnino odraal kabrijelsko bojie, bomo kot
material uporabili skalo, ki jo je kamnosek Vojko Muina
iz Sela pri Ajdovini 'iztrgal' iz objema kabrijelskega
hriba. Franjo Malgaj, astnik celjskega 87. pehotnega polka
Vir: www.hervardi.com

56 Novice t. 74 - 2/2017; junij 2017


Misija je minila brez rtev in pokodovanih, pomemben
pa je bil tudi prispevek celjskih vojakov pri pomoi
civilnemu prebivalstvu, saj so - poleg vojake slube
- opravljali e dela zidarjev in tesarjev ter pomagali
popravljati njihova opustoena bivalia. Mirovna misija
se je konala 12. aprila 1898, ko so s Krete odpluli proti
Pulju.
Torej se letos spominjamo 120-letnice, odkar so nai
predniki sodelovali v prvi mirovni misiji v zgodovini
svetovnih vojskovanj, in 100 let od bojev, ki veljajo za
najtejo vojako preizkunjo katerekoli vojake enote v
zgodovini Habsburke monarhije.
Spomenik padlim slovenskim vojakom na Slemenu pod kabrijelom
Foto: Ivan Tuek
Spomenik na gori kabrijel
Vir: www.hribi.net
Zato je prav, da se s spominskim obelejem, ki bo
stalo pred gradom v Raah, vedno spominjamo ne samo
padlih v prvi svetovni vojni, ampak vseh rtev vojn, tudi
dananjih.
Obini Rae-Fram smo hvaleni za sodelovanje pri
izvedbi projekta ter za vkljuitev spominskega dogodka
v as praznovanja obinskega praznika.
Ale ARIH,
predsednik Drutva DGRM Maribor
elimo vam prijetno branje!
NOVICE OBINE RAE-FRAM
Otvoritev asfaltirane ceste in
posaditev lipe v Ran~ah
V septembru preteklega leta so v Ranah stekla
zemeljska in pripravljalna dela za obnovo ceste v dolini
150 m. Sledila so dela izkopa, nasutja gramoza, utrjevanja
cestia ipd. Konec meseca je bil izveden e zadnji korak,
to je asfaltiranje ceste, ki vodi do manje kmetije in do
nekaterih zemlji. Ponosni na to pridobitev smo zavzeli
stalie in se dogovorili, da cesto tudi uradno predamo
svojemu namenu. Zaradi tedanjih neugodnih vremenskih
razmer smo otvoritev izvedli letos.
Na sveani otvoritvi asfaltirane ceste od doma krajanov
Rane do naslova Rane 178 smo se tako zbrali v
zaetku aprila. Zaradi slubene odsotnosti upana Branka
Ledineka sta trak prerezala predstavnik Obine Rae-
Fram, Samo Rajp in predsednik Krajevne skupnosti
Fram, Anton Trlep.
Trak sta prerezala Anton Trlep - predsednik KS Fram in
Samo Rajp, predstavnik Obine Rae-Fram
Pri Kolarekih, kot se nam ree po domae, je rastla
najveja lipa v Ranah, vendar se je - al - v preteklem
letu (oitno zaradi starosti) posuila. Dan otvoritve ceste
smo tako izkoristili tudi za posaditev nove lipe. Tako bo,
ko bo rastla in sasoma zrastla v mogono drevo, njena
kronja pa bo veala senco, nudila prostor za posedanje in
kramljanje med sosedi in prijatelji.
Posaditev lipe
57
 NOVICE OBINE RAE-FRAM
Krajani Ran pri novo posajeni lipi
Vse foto: Sergeja Podvrnik
Po konanem uradnem delu, na katerem se je zbralo
veliko tevilo domainov, je sledil sproen klepet s
pogostitvijo. Na tem mestu velja omeniti, da sem vesel
odziva sovaanov in zadovoljen, da med domaini
vladajo topli, medloveki odnosi in da sem lahko del
tega dogajanja in vzduja.
Za izvedbo in pomo pri asfaltiranju ceste se zahvaljujem
krajanom Ran, KS Fram in Obini Rae-Fram.
Duan PODVRNIK
Pozejdon turizem na
otvoritvi MSC Meraviglie -
'osmega ~uda sveta'
Letos obeleujemo 10. obletnico ustanovitve Pozejdon
turizma. e ob otvoritvi nae turistine agencije smo se
zavedali, da bodo naa posebnost in specializacija ne sa-
mo organizacija izletov in potovanj za zakljuene skupine
ter prodaja turistinih aranmajev, temve tudi (ali
predvsem) kriarjenja. In slednjim smo vedno namenjali
posebno pozornost.
Ponosni smo, da smo bili na letonji zadnji majski
dan ena izmed redkih povabljenih partnerskih agencij
najvejega zasebnega ladjarja na svetu, drube MSC, ki
nas je povabil na sveanost ob krstu najveje in najnoveje
ladje njihove flote, MSC Meraviglie.
Zaetki podjetja MSC segajo v daljno leto 1675, ko
se je druina Aponte iz Sorrenta priela ukvarjati s
pomorstvom. Pravi 'boom' pa je ta druina zagotovo
doivela pred 47 leti, ko je (leta 1970) dananji lastnik,
Gianluiggi Aponte, sanjal o tem, da postane najveji
ladjar na svetu. Njegove sanje poasi postajajo resninost.
Ne samo, da ima ladjarska druba MSC (Mediterranien
Shipping Company) v lasti ve kot 400 tovornih ladij,
ampak je s sveanostjo 31. 5. 2017 v ladjedelnici STX
v mestu St. Nazaire v Franciji, ki lei ob atlantski obali,
58
postala bogateja e za trinajsti dragulj v svoji potniki
floti - ladjo MSC Meraviglio.
Kot pove e samo ime ('Meraviglia' pomeni ude), so
tudi v podjetju mnenja, da so krstili 'osmo udo sveta'.
Ponosen sem, da sem bil deleen splovitve, krsta in celotne
sveanosti, ki je zame predstavljala nagrado za veletno
zvesto in vestno delo na podroju turizma, prodaje
kriarjenj in sicer dobrega poznavanja tega produkta.
Sveanost smo prieli v prej omenjeni ladjedelnici, kjer
se je otvoritvene slovesnosti udeleil tudi novi francoski
predsednik Emanuel Macron, lani druine Aponte in
okoli 200 najboljih partnerjev iz vsega sveta.
Vse zbrane so spremljali nepopisni obutki ob igranju
francoske himne, spuanju francoske zastave in kasneji
himni Malte ter dvigu malteke zastave, pod katero bo
ladja plula. Prevzem v ladjedelnici je bil veliasten, hkrati
pa dobra gospodarska naloba v prihodnje. Druina
Aponte je namre naznanila, da so z ladjedelnico STX
France sklenili posle v vrednosti 4,5 milijarde evrov,
kar bo dajalo delo in kruh ve kot 3.000 zaposlenim
v omenjeni ladjedelnici. Do leta 2020 nas bo tako
razveselilo dodatnih 6 mega kriark, med katerimi bo leta
2020 zaplula najveja ladja, poimenovana MSC World
Class, ki bo pod svoj krov sprejela ve kot 6.500 potnikov.
Nedvomno sijajne novice za francosko gospodarstvo in
vse, ki delamo v turizmu.
Po sveanem obredu v ladjedelnici smo z MSC
Meraviglio prvi zapluli proti Normandiji, do mesta Le
Havre, ki letos praznuje 500. obletnico obstoja. V soboto,
3. 6. 2017, pa je sledil e gala spektakularni krst nove
ladje, ki ga je opravila filmska diva Sophia Loren, ki je s
tem postala botra e trinajste ladje drube MSC.
Dovolite, da vas e z nekaj zgovornimi besedami
spoznam s t. i. osmim svetovnim udesom - ladjo MSC
Meraviglio. Gre za etrto najvejo potniko ladjo na
svetu (za sestrami Oasis of the seas, Allure of the seas in
Harmony of the seas), dolgo 315 metrov, iroko 43 metrov
in visoko 65 metrov. Ladja ima 167.600 bruto ton tee in
skupne povrine ve kot 450.000 m2, od tega okoli 33.000
m2 povrin, namenjenih zabavi, barom ipd. Na ladji je 19
palub, od tega jih je 15 na voljo potnikom.
Novice t. 74 - 2/2017; junij 2017

MSC Meraviglia ima 2.244 potnikih kabin, v katere
lahko sprejme do 5.714 potnikov in 1.536 lanov posadke
(povedano z drugimi besedami - na njej bi bilo mesto za
vse nae obane). Ve kot 69 % kabin je zunanjih. Na ladji
je 11 restavracij, 15 barov, ve bazenov in jakuzijev ter
ogromen welnes center na povrini 1.100 m2. Svoj prosti
as lahko izkoristite v fitnesu, multi portnem igriu,
andrenalinskem parku za otroke, toboganih, stimulatorjih
letenja, F1 ali igranju bowlinga. Zelo dobro je poskrbljeno
tudi za otroke, saj ladjar ponuja varstvo in animacijo za
kar pet starostnih skupin, od malkov do najstnikov.
Posebnost ladje je njen vrhunski notranji design,
opremljenost kabin in 80 metrov dolga ladijska
promenada, ki jo krasi strop z razlinimi svetlobnimi
efekti, razsvetljavo, trgovinami in najrazlinejimi
restavracijami. Zahtevnejim gostom ladja ponuja
vrhunsko storitev doivljaja MSC Yacht Cluba. Novost
ladje pa je tudi 'Cirque du Soleil', ki je s podjetjem MSC
podpisal dolgorono pogodbo na podroju vrhunske
zabave za goste, ki jo bodo s svojimi spektakli predstavljali
znani, kakovostni umetniki in glasbeniki, ki jih do sedaj
nismo imeli prilonosti sreati na ladjah.
Preprian sem, da bo ladja navduila vsakega potnika,
ki bo imel prilonost, da doivi njeno lepoto, vrhunsko
kulinariko in servis, ki ga ponuja ladjarska druba MSC.
Matja TOMANI
elimo vam prijetno branje!
NOVICE OBINE RAE-FRAM
S kolesom pri gorskem
zdravniku v Avstriji
Le kdo ne pozna pri nas izjemno priljubljene serije
'Gorski zdravnik', katere glavni junak, Hans Sigl, je
pomladi letos v Ljubljani, ob svojem prvem (!) obisku nae
enako udovite deele, Slovencem ob topli dobrodolici
izjavil, da nas ljubi?! Obljubil pa je tudi, da se bo podal
na marno goro in na lepote nae podalpske deelice zrl
z viav.
Od besed k dejanjem pa sva prela tudi z moem
Danilom in sklenila z vraci obdano tirolsko pokrajino
raziskati od blizu, in to kar s kolesom.
Prvi dan je bil deeven, naslednje jutro pa sva se zbudila
celo v zasneeno pokrajino, a to nama ni pokvarilo dobre
volje, saj dri, da za dejem vedno posije sonce. In res,
predzadnjeaprilski dan je bil obsijan s soncem na umitem
nebu in kot nala za obisk vseh treh lokacij, kjer se
Martin Gruber najve zadruje: idilina vasica Ellmau z
gostiem, Going z ordinacijo in najveji viinski izziv,
Kpfing, s kmetijo.
V ozadju kmetija Gruber
Vrtenje pedalov med zasneenimi travniki, nad katerimi
se dvigujejo nazobani veliastni dvatisoaki, pokriti
s sneno odejo, je bilo resnino nekaj posebnega in
arobnega (kljub e drugemu 'gumi defektu'). Nepozabno!
Poleg udovite pokrajine naju je prevzela tudi izjemna
gostoljubnost druine Oberhofer, pri kateri sva preivela
pet dni in sicer v hii, ki na tistem mestu stoji e od
leta 1615. Ob jutrih so naju zbujali neni zvoki krotkih,
planih lam, ki so posebnost te kmetije. Z eno izmed njih,
Sultanom, sva se tudi sprehajala in ugotavljala, kakna
atrakcija in dobrodola pridobitev bi te ivali bile tudi za
nae pohorske turistine kmetije.
Danilo na sprehodu s Sultanom
59
 NOVICE OBINE RAE-FRAM
Pred odhodom domov naju je krona tura vodila okoli
turkiznega gorskega jezera Hintersteiner, od koder sva
se povzpela e vije in po planinski poti premagovala
spolzke skale in korenine, ob tem pa pridno s skomigi -
e, 'Malo sva zala' - pozdravljala tevilne planince, s
katerimi sva delila ozko pepot. A razgled na nizko leee
vasi je poplaal ves trud in strah pred zdrsi.

e ena najina slovenska popotniko kolesarska zanimivost:

Melanija Trump (prej Knavs) je ta pogled s sevnikega gradu
zamenjala s pogledom iz Bele hie v prestolnici ZDA, Washingtonu

Vse imamo na dosegu roke, a smo preve zapekarski

Hintersteiner See
Povsod je lepo, a doma najlepe, zato skozi vse leto
raziskujeva najbolj skrite kotike nae domovine, ki naju
vedno prevzamejo z neokrnjeno in nedotaknjeno lepoto,
ki jo Slovenci premalo cenimo.
v tej vedno bolj zmaterializirani drubi, da bi se podali
nazaj k naravi in se napolnili z energijo zelenih trav in
dreves, modrine neba, mavrinih cvetlic in sonnega
rumenila. A k srei se asi spreminjajo in nas je podobno
misleih vedno ve. Torej: vsi na kolo za zdravo telo!
Simona NAPAST

Hvala za darovano kri

Kri. Darujemo jo. Eni vekrat, drugi malo manj. Kako pomembna je ta
nenadomestljiva tekoina za nae ivljenje, pa najbolje vedo tisti, ki so jo kadarkoli
potrebovali in so jim morda z darovano krvjo celo reili ivljenje.
V nai obini smo pridni pri darovanju. Ob krvodajalski akciji se vas veliko
odzove na nae vabilo.
Danes piem zahvalo. V zadnji akciji, ki je potekala 2. 6. 2017 v O Rae, smo
imeli velikega jubilanta, ki je daroval kri 150 krat. To je visoka tevilka, ki pomeni
mnogo let darovanja dela sebe za zdravje drugih. Zatorej iskrena hvala, Miran
Rajp, za 150 krat darovano kri! Izjemno humana in zgovorna gesta!
V KO Rdeega kria Rae smo bili ponosni, da smo se lahko pridruili estitkam
transfuzijskega oddelka UKC Maribor in RK Maribor, ki so se za ta namen pridruili
krvodajalski akciji v Raah.

elimo vam veliko zdravja e naprej!

Zlatka NAPAST,
predsednica KO Rdeega kria Rae

OBVESTILO: Katerih vsebin tokrat nismo mogli objaviti?

Spotovani! Ker smo obseg glasila primorani obdrati v okviru maksimalno 60 strani, je bilo potrebno tokrat
narediti nekaj selekcije pri prispelih vsebinah.
Zato vas obveamo, da bomo prispevka z naslovoma 'Boleina v peti' (rubrika: Zdravje - nae najveje bogastvo),
katerega avtorica je Alenka Dajman, univ. dipl. in. zoot, dipl. fiziot., terapevtka ortopedske medicine in manualne
terapije (VIVAGIB d.o.o.) ter 'Prva pomo za hine ljubljenke' (2. del - nadaljevanje iz Novic t. 73-1/2017), ki
ga je pripravil Primo uteri, dr. vet. med. (PRIMAVET veterinarska ambulanta Rae), objavili prihodnji, saj
bosta enako aktualna tudi na pragu jeseni.
Avtorjema in bralcem se zahvaljujemo za razumevanje. Urednitvo

60 Novice t. 74 - 2/2017; junij 2017

 OBINA RAE-FRAM; 18. obinski praznik
nagrajenci 2017
(foto utrinka z osrednje prireditve, 20. junija 2017)

PREJEMNIKI ZLATIH UPANOVIH PETIC:

iz O Rae: Gaper Pungartnik, Neja Prelonik, Benjamin Benc, Jan Cebe, Ana Vogrin,
Alja Klemeni, Klara Repolusk, Eva Gradinik, Manca Leva, Mitja Kuhar,
Klara Oti, Nino Vrbanec Ferk;
iz O Fram: Zala Bedjani, Eneja Lina Berglez, Bla Brglez, Jan Gradinik Klanjek,
Eva Jeovnik, Katja Kobalej, Nina Kobalej, Kaja Lenik, Vanessa Medved,
Brina Unuk (zaradi poitnike odsotnosti nekaj nagrajencev manjka)

PREJEMNIKI PRIZNANJ UPANA:

Joica Fric, Slavko Rebernik, Marjan Brezonik, Branko Gselman, Darko Pokriva
PREJEMNIKI SPOMINSKIH PLAKET:
Slavomir Lenik, Miran Predikaka, MePZ KKID Sv. Joefa Delavca Rae, Sreko Rojs

ISKRENO ESTITAMO!
(Ve o prireditvi in nagrajencih v prispevku na straneh 29 - 31)
 @elimo vam lepo, toplo,
spro{~eno in prijazno poletje!