Proračun Občine

Mežica za leto 2007

Vi sprašujete,
župan odgovarja
Informacije
občinske uprave

Počastitev
dneva kulture

glasilo občine mežica

šumc | april 2007 [občina]
| maj 2007 | številka: VIII. | leto: V. [ šumc ]
Uvodnik Novemu
uredniškemu odboru
Radi bi, da bi bil
izid našega časopisa
glasila šumc na pot!
vsakokrat praznik.
Za to bomo skrbeli mi v uredništvu Šumca, saj se bomo po
svojih najboljših močeh trudili, da bo časopis izhajal večkrat,
Pozdravljeni! Dovolite obveščanjem o dogajanju v občini, povečanjem
stalnih in uvedbo novih aktualnih rubrik v glasilo ter
kot je doslej. Gotovo ste opazili, da vas skušamo očarati
tudi z njegovo novo, nekoliko spremenjeno podobo. Trudili mi, da tudi jaz kot žu- z vključitvijo večjega števila sodelujočih v pripravo
se bomo, da ta podoba ne bo le prijetna zunanjost, marveč glasila želimo le-to narediti še bolj zanimivo in
predvsem odraz vsebine časopisa. pan, na tem mestu pa aktualno za vas, dragi občani.
Želimo si, da bi vsakdo našel na njegovih straneh članke,
ki bodo pritegnili njegovo pozornost, potešili njegovo predvsem kot član no- Zavedati se moramo, da občinsko glasilo predsta-
radovednost, ga razveselili in mu predvsem ponudili
možnost razmisleka. vega uredniškega od- vlja dokument nekega časa, neizbrisno sled doga-
Tako vam, dragi krajani, obljubljamo da bodo v njem ru-
brike, ki bodo kritično in resnicoljubno obravnavale naše
aktualne dogodke od gospodarstva do športa.

Želimo se posvetiti kulturni dejavnosti, tako z odmevi na

kulturne dogodke pri nas in v okolici, kakor tudi z vašimi
izvirnimi literarnimi prispevki.

Vse naštete obljube se sicer slišijo lepo, obetavno in

mamljivo, a od načrta do dejanja je navadno naporna pot!
Da bi torej vse našteto postalo naše skupno potovanje,
naše delo in razvedrilo, naša skupna kreativna moč, da bi
se vsi ambiciozni načrti uresničili, vas prijazno vabimo k
sodelovanju. Brez vas bodo ostale strani puste in samo vi
ste tisti, ki jim znate in morete dati smisel.

Pišite nam kritično, osebno, izvirno! Vse prispevke bomo z

naklonjenostjo skrbno prebrali in objavili najbolj prodorne,
neposredne in resnične!

foto: Dani Kropivnik

Veselimo se
srečanja z vami
na straneh
našega Šumca.
Vaš urednik
Marjan Sušnik
bora občinskega glasi- janja v kraju ter zapis o ljudeh in času, kako smo
živeli nekoč, kaj nas tare danes in kakšni so naši
la Šumc, ob izidu nove načrti in želje vnaprej.

številke občinskega Zatorej želim, da naše glasilo ŠUMC še dolgo šumi,

Uredniški
odbor glasila spregovorim žubori ter še naprej uspešno pretaka vsakovrstne
spise in zapise iz našega okolja, življenja in dogaja-
Dušan Krebel nekaj besed. nja v sleherni dom in prav do vsakega našega ob-
župan
čana. Vsi mi, ki mu bomo še naprej polnili vsebino,
Marjan Sušnik in tudi vi, ki vam je Šumc namenjen, moramo biti
urednik
Lepo besedo Šumc so si pred davnimi leti izbrali za porok za to, da to šumenje in žuborenje nikdar ne
Olga Vršič poimenovanje našega občinskega glasila. Ime je bo utihnilo in njegov tok nikoli presahnil.
direktorica OU
povzeto po potoku, ki teče skozi Mežico, hkrati pa
Alenka Hanuš
lektorica izraža močno simboliko – nenehno šumenje, žubo- Staremu uredniškemu odboru se zahvaljujem za
Barbara Prevorčič renje, pretakanje … dosedanje delo, novemu pri udejanjenju vseh zasta-
vljenih ciljev želim veliko uspehov, vam, dragi občani
Marjeta Tasič
Temu želimo slediti tudi z novo uredniško politiko pa veliko zadovoljstva pri prebiranju našega glasila.
Manca Ocepek našega glasila. S pogostejšim izhajanjem (štiri župan
Draga Simetinger številke na koledarsko leto) ter s sprotnim Dušan Krebel
 Proračun Občine
mežica za leto 2007
Z zaključno razpravo
in soglasno potrjenim
sklepom o sprejetju
proračuna Občine
Mežica za leto 2007
so svetniki na 5. seji
občinskega sveta dne
26. marca 2007 za-
ključili več kot dva me-
seca dolgo proceduro
sprejemanja občinske-
ga proračuna.
Ta najpomembnejši finančni dokument občine, ki
uokvirja financiranje vseh proračunskih porabnikov
za leto 2007, je bil predhodno obravnavan na vseh
matičnih odborih in usklajen do te mere, da nanj pri
sprejemanju na občinskem svetu ni bilo pripomb. V
drugem branju so svetniki potrdili tudi vse predloge
sprememb osnutka proračuna, prejete v roku javne
obravnave, ki pa niso bistveno posegli v končno
finančno konstrukcijo proračuna.
Osnovna značilnost letošnjih aktivnosti v zvezi s
pripravo proračuna je prav gotovo ta, da je letošnji
proračun prvi v mandatu 2006–2010, da ga je
občinskemu svetu prvič predložil novoizvoljeni žu-
pan in da so pri njegovem usklajevanju, razpravi in
sprejemanju prvič sodelovali novi člani občinskega
sveta in novi člani posameznih odborov.
Vodilo in želja pri delu vseh je bila, da v okviru
danih možnosti sestavimo uravnotežen proračun in
da bo po meri prav vseh proračunskih porabnikov.
Tako načrtujemo, da se bo v letošnji proračun
občine nateklo za nekaj manj kot 2,7 milijona EUR
prihodkov, kar je za 9 % več kot je bila realizacija
lanskega proračuna. Načrtovani odhodki naj bi za
šumc | april 2007 [občina]
127.299 EUR presegli proračunske prihodke in za
enak znesek se bo občina morala dodatno zadolžiti
z najetjem kredita.
Največ, to je 1.821.348 EUR, naj bi v proračun
priteklo davčnih prihodkov (primerna poraba občin),
sledijo transferni prihodki (delež države pri inve-
sticijah) v višini 322.555 EUR, kapitalski prihodki
v višini 209.138 EUR ter nedavčni prihodki v višini
317.797 EUR.
V občinskem proračunu so sredstva zagotovljena
za dejavnost občinskih organov in uprave občine,
osnovno izobraževanje, socialno in otroško varstvo,
kulturo, šport, zdravstveno varstvo, kmetijstvo in
gozdarstvo, turizem, cestno in komunalno gospodar-
stvo, urejanje stavbnih zemljišč, urejanje prostora,
stanovanjsko gospodarstvo, varstvo pred naravnimi
in drugimi nesrečami in za druge javne potrebe.
Na velik del odhodkov občinski svet nima neposre-
dnega vpliva, saj je njihova višina določena z zakon-
skimi predpisi (osnovno šolstvo, otroško varstvo,
socialno varstvo … ).
Del, ki ostane, je razporejen v skladu z načrti in
potrebami. Pri tem velja načelo, da morajo biti za
občino vsa področja enako pomembna in je torej
treba skrbeti za njihov enakomeren razvoj tudi z
razporejanjem občinskega proračuna.
Seveda je glede na omejeno višino sredstev, s
katerimi razpolaga občina, nemogoče pričakovati,
da lahko vse potrebe rešimo takoj in hkrati.
Žal odhodkovno stran letošnjega proračuna breme-
nijo tudi dokaj velike postavke iz naslova zapadlih
in neporavnanih obveznosti iz preteklih let v skupni
vrednosti 560.582 EUR, kar predstavlja nekaj
manj kot 21 % vseh odhodkov proračuna. Višina
teh neporavnanih obveznosti bistveno odstopa od
zneskov iz preteklih let, ko so se le-ti gibali med
100.000 in 150.000 EUR.
V okviru posameznih proračunskih porabnikov bomo
v letošnjem letu največ finančnih sredstev namenili
za področje izobraževanja, in sicer 1.049.539 EUR 
 ali kar 37,97 % vseh proračunskih odhodkov. Po- Prvič letos so v proračunu zagotovljena tudi sred-
Smrečnikovo 76.448 EUR
trebno je poudariti, da so v okviru te postavke na- stva za cepljenje deklic proti raku na materničnem
črtovana tudi finančna sredstva za obnovo osnovne × preplastitev cestišča vratu v višini 7.875 EUR ter sredstva enkratne de-
šole v znesku 478.196 EUR. S tem denarjem bomo narne pomoči ob rojstvu otroka v višini 4.000 EUR.
letos v celoti obnovili ostrešje, zamenjali celotno
kritino ter izvedli toplotno izolacijo stavbe.
Dovolite mi, da
Za odhodke gospodarskega dela proračuna name- ta hitri pregled
njamo 731.227 EUR ali 26,45 % vseh proračunskih
odhodkov. Sledi kultura, šport in društvena dejav- skozi posamezne
nost s 376.279 EUR ali 13,61 %, lokalna samo-
uprava s 228.468 EUR ali 8,26 %, socialno varstvo
projekti
cesta
3.338 EUR
73.110 EUR
postavke letošnjega
in zdravstvo s 212.297 EUR ali 7,68 % ter ostali proračuna zaključim
proračunski porabniki s 166.661 EUR ali 6,03 %
vseh proračunskih odhodkov.
Povezovalna cesta
Mariborska - Vivodavo 793 EUR
s sklepno mislijo, da
Kljub dejstvu, da nam za investicije ostaja malo
se zavedam, da je
denarja, bomo letos za asfaltiranje krajevnih cest in za celovito izvedbo
obnovo kanalizacijskih vodov namenili 344.918 EUR.
zastavljenih nalog
V financiranje teh del so načrtovana tudi državna nujno potrebno v
sredstva iz naslova sanacije starih bremen rudar-
jenja oziroma protiprašne zaščite v višini 221.833 celoti realizirati tudi
EUR, kar je za 71.607 EUR več kot lani. projekti: 793 EUR
vse prihodke, ki jih
Sanacija Leške ceste načrtujemo. In ker
Načrtovani projekti in njihove »Zimmrle«
predračunske vrednosti so sledeči:
22.326 EUR
prihodki občine še
zdaleč niso odvisni
Knapovška ulica 64. 079 EUR
samo od državnih
× celotna obnova ulice
× preplastitev cestišča prilivov in subvencij,
× postavitev svetil
je potrebno za boljše

projekti 1.461 EUR rezultate v občini in
nakup zemljišča 20.865 EUR
občinski upravi združiti
Poleg denarja, ki je namenjen za naložbe v ko- celotno energijo,

munalno infrastrukturo v občini Mežica, pa so v
proračunu načrtovana tudi sredstva, ki jih občina
znanje in podjetnost
projekti:
preplastitev cestišča:
2.487 EUR
31.547 EUR namenja ustanovam in zavodom, katerih sousta- vseh in vsakogar,
kanalizacija: 30.045 EUR noviteljica je in ki jih v strukturnem deležu tudi
sofinancira. Tako je za sofinanciranje ureditve
nenazadnje tudi
Senčna vas 181.272 EUR diagnostičnega laboratorija v Zdravstvenem domu zato da bo naslednji
na Ravnah namenjenih 10.542 EUR, za sofinanci-
× celotna obnova vseh cest ranje klimatske naprave v knjižnici Mežica v okviru proračun lahko še
× preplastitev cestišča
× postavitev svetil Koroške osrednje knjižnice Ravne 8.304 EUR ter
za sofinanciranje programov, ki jih izvaja JKZ ND
ambicioznejši, še bolj
Mežica 16.692 EUR. razvojno naravnan in
V okviru štirih javnih razpisov bodo razdeljena še bolj po meri prav
foto: Dani Kropivnik

sredstva za programe športa v višini 29.210 EUR

ter športne zveze v višini 10.975 EUR, za programe
vseh proračunskih
društev s področja kulture v višini 29.627 EUR, porabnikov. Zatorej,

projekti: 10.516 EUR
za programe društev na področju sociale v višini
5.546 EUR ter za programe na področju kmetijstva
veselo na delo! župan
preplastitev cestišča: 117.176 EUR
 v višini 12.519 EUR. Dušan Krebel
kanalizacija: 53.580 EUR
 Vi sprašujete,
župan odgovarja

V glasilu Šumc uvajamo nimivo zastavljeno vprašanje. Torej, vsi ste vabljeni
k sodelovanju, pisna vprašanja nam posredujte na
novo stalno rubriko z na- uredništvo glasila Šumc. Tokrat objavljamo odgovor
občanu, ki opozarja na dotrajano stopnišče pred
slovom Vi sprašujete, žu- lekarno in sprašuje, kdaj se bo le-to popravilo.
pan odgovarja, s katero Spoštovani občan!
želimo vam, dragi občani Zahvaljujem se vam za vprašanje ter nanj podajam
naslednji odgovor.
omogočiti, da županu in
Strinjam se z vašo ugotovitvijo, da sta stopnišče in
odgovornim na občinski dohod k lekarni dotrajana in celo nevarna ter da sta
upravi zastavite vpraša- potrebna temeljite obnove. Dejstvo je tudi, da je od
obnove zdravstvenega doma Mežica minilo že več
stopnišča oziroma pohodne klančine pa bo urejena
tudi zelenica pred lekarno. V mesecu februarju
sem se sestal tudi z direktorjem Zdravstvenega
doma Ravne ter projektantom. Skupaj smo preverili
možnost umestitve dvigala, ki bo služilo invalidom
za lažji dostop v prvo nadstropje (zobozdravnik)
zdravstvenega doma Mežica.
Ugotovili smo, da je postavitev dvigala ob stopnišču
zdravstvenega doma možna. Postavitev dvigala se
bo izvedla v letu 2007, saj je umeščena tudi v letni
načrt Zdravstvenega doma Ravne, ki ga je svet
zavoda tudi že potrdil.

nja iz vseh področij delo-
vanja Občine Mežica.
Verjamemo, da bodo vprašanja in odgovori na
teme po vzoru »kje pa vas čevelj žuli« prav gotovo
zanimivi in da bomo o stvareh, ki nas najbolj tarejo,
korektno obveščeni in kar je najpomembneje, da se
bodo stvari tudi s pomočjo te rubrike pričele spre-
minjati na bolje.
V vsaki številki našega glasila bo objavljen odgovor
na eno, po izboru uredništva najbolj aktualno in za-
kot deset let in pojavila se je potreba po dvigalu,
Z velikim veseljem vam
ki je dandanes del osnovnega standarda že v vseh
zdravstvenih domovih na Koroškem. torej lahko zagotovim, da
Aktivnosti v zvezi z obnovo stopnic pred lekarno bomo omenjeno proble-
ter možnostjo postavitve dvigala v zdravstvenem
domu Mežica sem tako pričel že v mesecu januarju matiko v letošnjem letu
tega leta. V mesecu februarju sem se sestal z di-
rektorico Koroških lekarn in skupaj sva si ogledala
odpravili. Prepričan sem,
stopnišče. Na sestanku smo prišli do zaključka, da da v zadovoljstvo vseh
je potrebno izdelati projekt celotne ureditve stopni-
šča in okolice med pločnikom in lekarno. Izvedba občanov. župan
obnove je načrtovana v maju 2007, poleg novega Dušan Krebel

foto: Dani Kropivnik

šumc | april 2007 [občina]

 INFORMACIJE
občinske uprave
Občina Mežica ima v proračunu za leto 2007
planirana sredstva v postavki Pomoč staršem ob
rojstvu otroka, zato smo se na občini odločili,
da pripravimo pravilnik, kako to pomoč razdeliti
staršem oziroma otrokovim skrbnikom, če otrok
nima staršev.

Pravico do enkratne denarne pomoči ob rojstvu

Občinski svet Občine otroka uveljavlja upravičenec s pisno vlogo na
Mežica je na zadnji predpisanem obrazcu, ki ga upravičenec dvigne na
sedežu občine oziroma je na razpolago na spletni
seji občinskega sveta strani občine Mežica, in ga izpolnjenega pošlje po
26. marca 2007 pošti ali osebno vloži v tajništvo občine najkasneje
v šestih mesecih od otrokovega rojstva. Po preteku
obravnaval in sprejel tega roka pravice do enkratne denarne pomoči ni
Pravilnik o enkratni več mogoče uveljavljati.

denarni pomoči ob Postopek ugotavljanja upravičenosti do dodelitve

rojstvu otroka v občini enkratne denarne pomoči bo vodil in z odločbo o
njem odločal občinski upravni organ, pristojen za
Mežica. socialno varstvo.
Olga Vršič

Dekleta Občinski svet Občine Mežica je pri sprejemanju

proračuna za leto 2007 na seji dne 26. marca 2007
bodo potrdil predlog Odbora za zdravstvo in socialo, da
7.875 EUR nameni cepljenju devetošolk proti virusu,

cepljena ki povzroča raka na materničnem vratu.

Z zagotovljenimi sredstvi v občinskem proračunu je de- okuži z njim, vendar v večini primerov okužba v dveh

proti klicam omogočeno brezplačno cepljenje proti virusu,

ki povzroča raka na materničnem vratu, ki je za rakom
dojk druga najpogostejša oblika raka med Slovenkami.
letih izzveni. Pri približno desetih odstotkih okuženih z
virusom pa preide v dolgotrajno okužbo, ki lahko nato
v desetih do petnajstih letih vodi do razvoja rakavih

raku
V občini Mežica je v tej populaciji okoli 20 deklet. Njim
in njihovim staršem bodo na pobudo Odbora za zdra-
vstvo in socialo pri Občini Mežica predstavniki Zavoda
za zdravstveno varstvo Ravne pojasnili vse o virusu,
celic. Tako v Sloveniji letno za rakom na materničnem
vratu zboli okoli 200 žensk, od katerih jih kar četrtina
umre, medtem ko v svetu za omenjeno obliko raka
vsako leto umre okrog 300.000 žensk. Najpogosteje

na
bolezni in novem cepivu. V občini pričakujejo, da se
bodo za brezplačno cepljenje odločila vsa dekleta.
V Sloveniji letno za rakom
ta oblika raka prizadene ženske med petintridesetim in
petinpetdesetim letom starosti, redki pa niso niti prime-
ri obolelih dvajset- ali petindvajsetletnic.

materni- na materničnem vratu zboli

okrog 200 žensk
Cepivo, ki so ga razvili minulo leto in ga med drugim
v ZDA, Avstraliji, Kanadi in tudi Avstriji, Nemčiji in tudi
Franciji že tudi uporabljajo, naj bi zmanjšalo zgodnjo

čnem
Kot je znano, raka na materničnem vratu povzroča
človeški virus papiloma (HPV), dodatni dejavniki tvega-
nja pa so zgodnji spolni odnosi, pogosto menjavanje
spolnih partnerjev, kajenje, alkohol in stres. Okužba
obolelost za rakom materničnega vratu. Cepivo deluje
na dva virusa, ki ju povezujejo s tem rakom, in naj bi
ženske vsaj za nekaj časa varovalo pred izbruhom
bolezni. Namenjeno pa je zlasti mladostnikom od deve-

vratu
z omenjenim virusom, ki se najhitreje prenaša pri tega leta starosti in ženskam do šestindvajsetega leta.
spolnih odnosih iz kože na kožo, je zelo pogosta, saj Pri tem velja, da je najboljši čas za cepljenjem pred
 se več kot polovica spolno aktivnih žensk vsaj enkrat prvim spolnim odnosom. (vir: SIOL)
 OBČINSKA PRIZNANJA
Občina Mežica je za leto 2006 ob občinskem
prazniku 3. decembra lani med slavnostno proslavo
podelila občinska priznanja naslednjim zaslužnim
občankam, občanom, skupini in društvu.
Občina Mežica je v
skladu s 16. členom
Odloka o grbu, zastavi,
občinskem prazniku
in priznanjih v Občini
Mežica sprejela sklep,
da se podeli Priznanje
Občine Mežica skupini
za samopomoč
Lipa za neomajno
prizadevanje dajati
sebi in drugim.
Skupina Lipa je bila ustanovljena pred 21. leti.
V začetku je štela 14 članic, danes jih šteje 34.
Leta 1995 se je skupina vključila v Združenje
Lučka, ki povezuje 17 medgeneracijskih skupin
za samopomoč. Njen osnovni cilj je ohranjanje
telesnega in mentalnega zdravja, preprečevanje
socialne izključenosti s povezanostjo v interesnih
dejavnostih. Članice skupine Lipa so zgradile trdno
navezo do otrok s posebnimi potrebami v Centru za
usposabljanje, delo in varstvo v Črni. Pripravile so
20 samostojnih razstav svojih ročnih del ter s tem
dokazale, da je človek bitje neskončnih možnosti, s
katerimi osrečuje sebe in druge. Spremljajo in ohra-
njajo stike s članicami, ki preživljajo jesen življenja
v obeh domovih za starejše na Prevaljah in v Čr-
nečah. Danes je skupna starost vseh članic 2335
let, povprečna pa 77 let in 8 mesecev. Dajati sebi
in drugim ni le dobra gesta, temveč dejanje, ki
ogreje mnoge dlani.
šumc | april 2007 [občina]
za leto 2006
Priznanje Občine Me-
žica je prejela gospa
Alojzija Barbič za delo
na področju kulturne
dejavnosti.
Alojzija Barbič je bila konec leta 2001 pobudnica
ustanovitve Društva ljubiteljev domače in umetno-
stne dejavnosti Štiblc, katerega namen sta razvoj
in promocija kulturne dejavnosti. Kot predsednica
društva in lastnica galerije Štiblc je od decem-
bra 2001 pa do danes organizirala 47 likovnih
razstav in 3 likovne kolonije z naslovom Likovna
druščina pod Peco. Na razstavah in kolonijah
so sodelovali priznani likovni umetniki iz Slovenije
in sosednjih držav. Posebej hvaležni so ji domači
ustvarjalci in začetniki na tem področju, saj je omo-
gočila predstavitev njihovega dela, kar je bilo za le-te
svojevrstno priznanje in hkrati nadaljna spodbuda.
Poleg likovne se je v Štiblcu predstavljala tudi literar-
na zvrst, kot je predstavitev knjige pokojnega go-
spoda Vačuna Iz kašče. S svojim zagnanim delom
in prefinjenim čutom za kulturo je pripomogla k
večjemu razvoju kulturne dejavnosti ter prepo-
znavnosti občine Mežica v Sloveniji in zamejstvu.
Priznanje Občine Me-
žica je prejel gospod
Anton Škrjanec za
ohranjanje kulturne
dejavnosti na področju
pevske ustvarjalnosti. 
 Anton Škrjanec že vrsto let skrbi za ohranjanje
kulturne dejavnosti na področju zborovskega vo-
denja petja. Več kot 20 let je neprekinjeno igral pri
Mežiški rudarski godbi. Od leta 1973 do 1994 je
prevzel vodenje pevskega zbora Mežiški knapi, ki
mu je posvečal svoj prosti čas in glasbeno znanje.
Leta 1997 je zasnoval zbor upokojencev in jih stro-
kovno usposobil za nastopanje v medijsko znanih
prireditvah, kot so Od Pliberka do Traberka, Sloven-
ske napitnice in podoknice v Pesnici pri Mariboru,
srečanje PZ društev upokojencev Koroško-šaleške
pokrajinske zveze. S svojim sodelovanjem pa so
prisotni še na mnogih prireditvah in proslavah v
kraju in drugje. Gospod Škrjanec je MOPZB Vi-
harniki pri DU Mežica kot zborovodja dal svojo
osebno noto in pevski talent. Na to kažejo šte-
vilna dobljena priznanja. Je človek, ki živi polno
življenje z glasbo v srcu.
V skladu s 15. členom
Odloka o grbu, zastavi,
občinskem prazniku
in priznanjih v Občini
Mežica je ta sprejela
sklep, da se podeli
Zlati grb Občine
Mežica Planinskemu
društvu Mežica ob
80-letnici društvenega
delovanja.
Zaradi boljšega dela, hitrejšega razvoja ter gradnje
 koče na Peci se je 7. novembra leta 1926 ustanovilo
samostojno planinsko društvo, ki se je imenovalo Me-
žiška podružnica slovenskega planinskega dru-
štva Peca, katere delo uspešno nadaljuje Planinsko
društvo Mežica. Danes ima društvo v upravljanju štiri
planinske domove. Mežiški planinci pa niso osredoto-
čeni samo na izpolnjevanje gospodarskih obveznosti,
temveč tudi uspešno razvijajo planinsko kulturo.
Uspešno sodelujejo pri vzgoji šolarjev in najmlajših v
rod mladih planincev ob varstvu gorske narave, izletni-
štva in izobraževanja. Planinsko društvo Mežica se
je uspešno vključilo v ekološko ureditev svojih plani-
nskih postojank. Med leti 2001 in 2005 je PD zgradilo
na vseh treh kočah (Peca, Grohot in Pikovo) biološke
čistilne naprave in se s tem pridružilo 15. planinskim
kočam v Sloveniji. Pot mežiškega planinstva od
začetka do danes pomeni izjemno vrednoto za
ohranjanje in razvoj le-tega na Koroškem. Ne le v
simbolni podobi, temveč v klenem značaju koro-
škega človeka, ki ljubi naravo in gore.
V skladu z 18. členom
Odloka o grbu, zastavi,
občinskem prazniku
in priznanjih v Občini
Mežica je ta sprejela
sklep, da se podeli
naziv Častna občanka Vsem nagrajencem
Občine Mežica gospe še enkrat iskrene
Mari Dretnik za njen čestitke!
življenski prispevek
k razvoju glasbene Občinska priznanja je podelil župan Občine Mežica
gospod Dušan Krebel.
kulture v Mežici.
Gospa Mari Dretnik se je rodila na Nizozemskem.
Že v zgodnjih otroških letih so njeni starši svojim
petim otrokom privzgojili čut za muziciranje. Med
njenim petnajst letnim bivanjem in obiskovanjem
OŠ v tujini je začela peti v otroškem PZ Venček.
Ko je dobila v dar od staršev še citre, se je začela
učiti ta instrument v glasbeni šoli. Spominja se
mnogih nastopov na različnih prireditvah, čeprav
je bila stara šele sedem do osem let. Po vrnitvi
nazaj v Črno, rojstni kraj njenega očeta, se je tudi
tam začela intenzivno udejstvovati na glasbenem
področju. Ustanovila je mladinski pevski zbor,
folklorno skupino in igrala na odru. Citre pa so jo
dobesedno spremljale na vsakem koraku. Vabila za
nastope na kulturne prireditve so prihajala od blizu
in daleč. Predana z dušo in srcem glasbi in citram
se je z veseljem odzvala in za te trenutke bogato
živela. Po odhodu v pokoj je svoj prosti čas še bolj
zagnano namenjala učenju otrok. Tako je pod nje-
nim mentorstvom nešteto mladih osvojilo igranje na
citre. Celih 13 let je s svojim glasbenim posluhom in
predanostjo vodila in usmerjala zbor Strune izpod
Pece. Bila je pobudnica in ustanoviteljica ŽEPZB
Gorna. Gospa Mari Dretnik je večji del svojega
življenja, v številki 65 let, podarila igranju na citre in
seveda vsem, ki smo jo kadar koli in kjer koli imeli
priložnost poslušati. Njen kulturnoglasbeni dopri-
nos kraju in ljudem je neizmerljiva zakladnica
bogate dediščine zdaj in v prihodnje.
Marjeta Tasič
 ŽIVLJENJE S SVINCEM —
dediščina stoletij
Iz enega debla so veje pognale,
na vse strani neba se obrnile,
iz istih korenin življenjske sokove so pile,
iz svojih semen nova življenja so dale.
Kaj naredi okolje, v V nadaljevanjih, ki bodo sledila v naslednjih izdajah
glasila, vam bomo natančno predstavili naša
Trajne emisije svinca in kopičenje te obstojne kovi-
ne v okolju so pustile nepopravljive posledice. Že
katerem živimo, po- prizadevanja na tej poti, pretekle aktivnosti in dobrih 50 let različne študije ugotavljajo povečano
načrtovanje sanacije. obremenjenost okolja in ljudi s svincem. Škodljive
sebno? To so ljudje, posledice svinca na zdravje so nesporne. Ugoto-
s katerimi sobivamo. Če je v času industrijskega razcveta prebivalec vimo torej lahko, da je zdravje ljudi, ki živijo v tem
zgornje Mežiške doline živel v zelo perspektivni in okolju, ogroženo.
So navade, ki smo jih
prevzeli od staršev in Primerjalna študija onesnaženosti okolja v zgornji
Mežiški dolini v letih 1989–2001 je pokazala, da
jih preslikavamo na je obremenjenost okolja in ljudi s svincem tudi po
naše otroke. Je jezik, s zaprtju rudnika in preoblikovanju topilnice svinca še
vedno prekomerna.
katerim se sporazume-
vamo. So gore, ki nas Onesnaženje s svincem se je pokazalo tudi v črpa-
lišču pitne vode, zato se je začelo redno jemanje
tisočletja s svojim ob- vzorcev pitne vode iz omrežja, kjer pa so bile vre-
jemom varujejo in v ka- dnosti znotraj dovoljenih normativov.

terih nedrja smo kopali
za vsakdanji kruh …
Kaj naredi okolje, v ka-
terem živimo, poseb-
no? Naš dom!
Namen tega pisanja je, da osvetlimo okolje, v ka-
terem živimo, s stališča »življenja s svincem«, naše
dediščine, ki smo jo prevzeli za stoletji rudarjenja v
zgornji Mežiški dolini, s stališča vplivanja obstoje-
čega stanja na zdravje ljudi in okolja.
Skupaj moramo najti pot do bolj zdravega življenja
zase in predvsem za naše otroke. Tako zaznamo-
vanega okolja ne moremo rešiti čez noč. Ta pot bo
dolga in zahtevna, naš cilj pa je, da v tem prostoru
dosežemo optimalne pogoje za življenje in razvoj.
razviti regiji, ki je nudila dobre možnosti za zaposli-
tev in napredovanje, potem danes živimo v razvojno
zastali regiji z »dobrimi pogoji« za razvoj turizma.
V zgodovini sta bili glavni gonilni sili doline železarstvo
in rudarjenje. Železarstvo je ostalo, rudniški rovi pa
so se eden za drugim zapirali. Čas je tekel in dočakali
smo dobo, ko so vplivi industrijskega onesnaženja na
okolje in zdravje ljudi postali pomembna tema v javno-
sti tako med ljudmi kot v medijih in tudi v stroki.
Tehtni povodi torej, da smo leta 2003 na ZZV
Ravne pričeli s projektom »Življenje s svincem«.
Cilj projekta je informirati ljudi, kako varno ži-
veti v onesnaženem okolju in jih motivirati, da z
enostavnimi ukrepi izboljšajo kvaliteto življenja.
Začeli smo s promocijskimi aktivnostmi, organi-
zirali informativne delavnice v občinah Črna in
Mežica, izdelali informativni plakat ter zloženko
(»Življenje s svincem – dediščina stoletij«),
prebivalcem smo stalno nudili informacije. Vse
našteto kontinuirano poteka tudi danes.
Proti koncu leta 2004 smo začeli izvajati laborato-
rijske analize vsebnosti svinca v krvi triletnih otrok,
izvedene pa so bile tudi analize težkih kovin v pesku
iz otroških peskovnikov in vrtne zelenjave. Vse ana-
lize so pokazale visoko obremenjenost s svincem.
Analize krvi otrok, ki veljajo za najbolj ogroženo
skupino populacije ob izpostavljenosti svincu, smo 

šumc | april 2007 [občina]


nadaljevali skozi naslednja leta, vrednosti pa so
kljub opaznemu padcu še vedno zaskrbljujoče viso-
ke. Vzporedno izvajamo anketiranje staršev triletnih
otrok o njihovem odnosu, mnenju o problematiki, s
tem pa pridobivamo tudi pomembne informacije, s
katerimi si pomagamo pri uspešnejšem pristopu k
reševanju problema.
Sanacija
podobno. Oba ukrepa skupaj lahko posredno vpli-
vata na manj kontaminirana stanovanja, ker je vnos
prahu manjši, in celo na manj onesnažene vrtnine,
ker na vrtno zemljo in tudi same vrtnine pride manj
svinčenega prahu. S svincem »prebogato« zemljo je
potrebno zamenjati s čistejšo in tako zagotoviti varno
okolja zgornje
vrtičkarstvo. Onesnažene vire pitne vode je potrebno

V lanskem letu smo obiskali Podklošter – Arnold-

stein v sosednji Avstriji, kjer so podobno onesnaže-
no rudarsko območje ustrezno sanirali, nas pa so
obiskali strokovnjaki iz ZDA, ki so nam predstavili
sanacijo območja ob rudniku svinca Bunker Hill
(Idaho). Obakrat smo dobili potrditev, da smo na
pravi poti, čeprav je to šele začetek.
zamenjati s čistejšimi …
Mežiške
Da bi preverili uspešnost izvedenega, je potrebno
postaviti sistem za spremljanje onesnaženosti okolja:
svinec v zraku, vodi, prašnih usedlinah … Ne smemo
pozabiti morebitnih preostalih virov emisij: neurejene
doline
halde, še obstoječe dejavnosti, ki delajo s svincem …

Ljudem je potrebno

k a ]
Izkušnje v svetu torej kažejo, da rešitev obstaja.

t o č
ponuditi primerno

[inf o
Rešitev je kombinacija aktivnosti delnega očiščenja
okolja, predvsem pa aktivnosti preprečevanja širje-
nja onesnaženja v okolju. Preprečevanje prenosa sanirano okolje!
onesnaženja v okolju je tudi osnova za prepreče-
vanje ponovnega onesnaženja očiščenih območij. ZZV Ravne je pripravil osnutek celovitega sana-
cijskega programa okolja zgornje Mežiške doline,
Če je za povišane vsebnosti svinca v krvi ljudi krivo
onesnaženo okolje, je torej potrebno preprečiti s katerim bi v 15. letih lahko do te mere izboljšali V okviru programa
prenos svinca iz okolja. življenjsko okolje, da bi obremenjenost otrok s
svincem prišla na nivo, ki ne predstavlja več tvega- sanacije okolja
Kako torej naprej? nja za njihovo zdravje. Lokalni skupnosti in podjetja
so program podprli. zgornje Mežiške
Celovite sanacije okolja so več let trajajoči projekti,
ki morajo poleg informiranja ljudi zajemati tudi sana- Vsi skupaj verjamemo, doline bo v vašem
cijske posege v okolju.
da bo pomen predla- kraju redno delovala
V razviti družbi ni moralno dolgoročno reševanje
problema zgolj s samozaščitnimi ukrepi. Ljudje
ganega programa pre- infotočka.
imajo pravico živeti v čistem okolju! Če se gremo v poznala tudi država in
Sloveniji razvito družbo, moramo napeti v ta namen
vse sile, pa čeravno gre le za nekaj tisoč prebiva-
da bo tokrat pokazala Prva info točka bo v sredo, 9.
lcev na območju ob robu državne meje. materinski čut za svo- maja 2007, med 13. in 15. uro
In kako bi zagotovili zdravo je državljane ob meji, v prostorih občine Mežica, nato
življenjsko okolje prebivalcem skrb za njihovo zdra- pa vsako drugo in četrto sredo v mesecu.
zgornje Mežiške doline?
vje, ne pa mačeho- Ob tem bo na voljo strokovnjak iz Zavoda za
Najprej je potrebno iz okolja odstraniti največje vske brezbrižnosti, ki zdravstveno varstvo Ravne.
onesnaževalce, kar pa se je z zapiranjem rudnika
in spremembami v tehnologiji pravzaprav že zgodilo. bi razbila naše upe!
Morda bi lahko vse prebivalce preselili v čisto oko-
lje, pri čemer poleg visokih stroškov in logističnih Naslednjič: Če imate vprašanja, pripombe
težav ne gre spregledati čustvene navezanosti Dosedanje raziskave vsebnosti svinca in predloge v zvezi s sanacijskim
prebivalstva na dom. v krvi pri triletnih otrocih
programom in problematiko,
Ostane torej možnost, da okolje očistimo. Par stoletij Za informacije smo na se oglasite.
dejavnosti in emisij, velik raznos onesnaženja v okolju … voljo na telefonskih številkah:
Ja, zopet se znajdemo v slepi ulici. 02 87 05 600
02 87 05 606 Za uspešen potek programa je pomembno
Zatravljanje golih površin v veliki meri preprečuje 02 87 05 612
Zavod za zdravstveno varstvo sodelovanje in usklajevanje vseh akterjev in
mobilnost prahu, v katerem je precej svinčenih del-
10 cev. Asfaltiranje makadamskih cest učinkuje zelo Ravne na Koroškem prav prebivalci ste pri tem ključnega pomena.
 POČASTITEV
dneva kulture

S slavnostno zapeto Zdravljico gospod Marjan Berložnik. Na citre jih je spremlja-

je MOPZB Mežiški knapi uvodno la Tina Pandev. V glasbeni šopek so združili kar
štiri čutno zapete pesmi. Ob zvokih citer se je zlilo
pozdravil vse navzoče na predvečer
bogastvo besedila in moških glasov kvinteta Ajda v
slovenskega kulturnega praznika v tihe trenutke čutečega užitka.
ND Mežica. Isti zbor je pod vodstvom
gospoda Marka Kavtičnika odpel še Kultura je vse tisto, kar
dve Prešernovi pesmi.
človeka plemeniti. Pred-
Pripravljenost sodelovanja je potrdil tudi MEPZB vsem pa je pomembna
Ludvika Viternika, ki deluje v okviru Kulturnega
društva Strojnska reka že dobrih petnajst let. Vodi naša osebna, medse-
ga gospa Jasmina Mandl. Njihov izbor na čast pra-
zniku je bil podan v treh odpetih pesmih.
bojna in skupna kultur-
na naravnanost. Kultura
Vmesni pevski predah je z recitali iz Prešernovih Poe-
zij zapolnil član DLG Treska gospod Peter Peruzzi. je omikana gospa, naj
Slavnostni govornik na proslavi je bil poslanec v
bo v družbi ali doma.
DZ, predsednik Odbora za kulturo in podžupan Kdor z njo prijateljuje
Občine Mežica gospod Miro Petek.
je bogat, kdor pa z njo
Kultura je hrana za dušo in duha in je pojem, od ka- živi, ta ima pravi zaklad.
terega se v vrtincu življenskega ritma bolj oddalju- ški vodja gospod Vojko Veršnik. Dovršeni zvoki v
jemo kot približujemo. Kljub temu so nam tovrstne razširjeni sestavi pevk in glasbeni nivo so poslušal-
dobrine bližje in potrebne kot kdaj koli prej. ci nagradili z močnim aplavzom. Nastopajoči pevski zbori, recitator, slavnostni
govornik, povezovalka programa in vsi obiskovalci
S svojim nastopom so nas spet prijetno razveselile Z veseljem se je povabilu na kulturno prireditev v proslave smo imeli lep in doživet kulturni večer.
pevke pevskega društva Alenčice in njihov umetni- Mežici odzval Kvintet Ajda s Prevalj, ki ga vodi Marjeta Tasič

11

šumc | april 2007 [kultura]


Nikoli ne veš,
kaj se v Štiblcu skriva,
so barve, vitraži in čipka igriva.
To je izba za mnogo lepih reči
domače in umetnostne obrti.
In ko bo tu kdaj pesem zadonela,
če bodo kdaj glasbila se ujela,
takrat bo Štiblc zaživel
in vsak meščan ga bo vesel.
Mina (2001)
12
Na predvečer materinskega praznika so bila v Štiblcu zasedena
vsa stojišča, tudi tista na hodniku. Odmevali so zvoki flavt mladih
učenk glasbene šole Mežica. Po pozdravni besedi in predstavitvi
slik avtorice Milene Golob – Mine se je ob kozarcu vina in dobrih
kruhkih pričelo prijetno kramljanje obiskovalcev umetnosti. Tako
ob vsakem odprtju razstave Štiblc zaživi.
Štiblc je izba, kotiček in galerija. V Bargetovi vili v centru Mežice galerija že
peto leto združuje ljubitelje kulture in umetnosti. Štiblc je odprl vrata velikim imenom slovenskega
slikarstva in kiparstva ter tudi neuveljavljenim umetnikom s Koroške in drugih slovenskih krajev. Od
leta 2001 do danes se je predstavilo enainpetdeset umetnikov. Vsako razstavo spremlja zanimiv
kulturni program z glasbo in poezijo. Mežica je s tem prostorom pridobila
pomemben prostor – hram kulture, ki je že polno zaseden že
dve leti vnaprej.
Likovno srečanje v nederjih mogočne Pece je že tretje leto družilo skupino umetnikov iz različnih
generacij. V domu na Peci je ustvarjalo devet umetnikov pod vodstvom priznanega koroškega umetnika
Štefana Marflaka. Sledi še IV. srečanje umetnikov – poletna kolonija 2007,
ki bo prav tako pod Peco, dela pa bodo na ogled v galeriji.
Uspešno delo v Štiblcu je pripisati vsem: umetnikom, članom, ki pridno pomagajo, voditeljicama
programa, oblikovalki, učencem glasbene šole Mežica, ostalim glasbenikom, pevskim zborom in seveda
donatorjem ter obiskovalcem. Vsem lepa hvala!
Lojzka Barbič
 TRESKIN
začetek leta 2007

Pravkar sem prišla pohvalimo, da smo jih gostili. In vedno širša je

tudi paleta naših obiskovalcev, česar sem vsaj jaz
z literarnega večera osebno najbolj vesela.

Društva Literarno gle- Vesela sem

dališče Treska Mežica. še ene naše
Tokrat smo pripravili specifike: nismo
javno branje poezije generacijsko
ob svetovnem dnevu društvo, temveč
poezije, 21. marcu. naši člani
In bilo je veselo! Skoraj petdeset ljudi je eno uro
poslušalo pesmi svojih sokrajanov in pesnikov in
sodijo tako
pesnic iz drugih krajev Koroške. Letos smo bra- med študente
nje poezije pripravili že drugič in upam, da bomo Konec januarja se je Treska »potepala« po afriški
naslednje leto lahko povabili na 3. tradicionalno državi Maroko z Barbaro Naveršnik Bel Haima in kot med
javno branje. Tokrat so nastopili Gregor Grošelj,
Milena J. Cigler, Tilka Dorič, Hilda Maklin, Helena
Khalilom Bel Haima. Spoznavali smo deželo, ljudi,
običaje in kulinariko. Tudi v praksi. Njam!
upokojence in
Veršnik, Berta Pavlinec, Anka Plevnik, Terezija vsa desetletja
Jaser, Marijan Mauko, Lovro Vreš, Peter Peruzzi,
Pevska skupina Gorna in spodaj podpisana. Pa naj vmes imajo
še kdo reče, da kultura ne združuje ljudi! In kako te
tak večer napolni z energijo, čeprav je zahteva še
prav tako svoje
veliko več. predstavnike. To
mi daje upanje,
Februarja smo predstavili dve novi knjigi Rudija da bo naše
Mlinarja in Ivane Vatovec Vstopite in Vsa njegova
križpotja. Obe knjigi prinašata zanimivo branje za
društvo ostalo
vse ljubitelje lepe besede, ki ne le berejo, ampak dejavno tudi
se znajo tudi zamisliti. Predstavitev sta glasbeno
obogatili Mira Stropnik in Jasna Černjak. v prihodnosti.
To je bil že četrti literarni Večer ob treski letos,
čeprav smo šele marca. 6. januarja smo pripravili
Sicer pa se
večer božičnih pesmi, kolednic in šeg ob prelomu tako ali tako
leta. V gosteh smo imeli Študentski mešani pevski
zbor Mohorjan Prevalje z zborovodkinjo Heleno vidimo na
Buhvald. V neverjetno akustični avli OŠ Mežica
so odmevali zares ubrani glasovi mladih pevk in
naslednjem
pevcev, med katere smo Petra Štirn, Lovro Vreš, literarnem
Janja Gradišnik, Marjeta Tasič, Peter Peruzzi
in Ajda Vasle prepletli nekaj zanimivih ljudskih Tako počasi, a vztrajno širimo krog prijateljev večeru. Kajne?
kolednic in vraž. Treske. Vedno več je avtorjev, za katere se lahko Ajda Vasle 13

šumc | april 2007 [kultura]

 GORNA
10 let sožitja z mladimi
Kam le čas beži,
le kam se mu mudi?
To je bila pozdravna čestitka predstavnika MoPZ
Mežiški knapi ob 10-letnem jubileju Pevske sku-
pine Gorna Društva upokojencev Mežica, ki smo
ga praznovale 25. novembra 2006 v Narodnem
domu v Mežici.
Leta tečejo in nič ne rečejo in že je 10 let prepe-
vanja za nami. Ko smo se pred 10. leti zbrale pod
vodstvom Silve Polajner in Rozke Lujinovič,
smo združile moči in nastale so nepozabne prire-
ditve: Božično–novoletni direndaj s Pekarno
Miš–Maš, Babična skrinja in skozi vsa leta še
dobrodelni koncert za vse otroke Mežice.
Takrat smo se zbrale tudi okrog znane koroške
citrarke Mari Dretnik. Združevala nas je želja po
petju, ki pa je kmalu prerasla v nekaj več.
Koroška pesem nas je bogatila, nas povezovala in
tkala prijateljske vezi v sožitju z mladimi. Tisoč ur
in veliko prevoženih kilometrov, ki smo jih žrtvovale
v teh letih, je bilo opravljenih z veseljem in zagna-
nostjo. Plačilo za ves trud pa je seveda priznanje
hvaležnih poslušalcev in zavest, da smo ime kraja
in Koroške ponesle po domovini in tudi preko meja.
Za našo dolgoletno, vztrajno, predvsem pa ljubitelj-
sko delo na področju kulture pa smo bile leta 2003
posebno vesele prejetega Občinskega priznanja.
Tudi naprej si želimo ohranjati naše lepe pesmi s
citrami Mari Dretnik in Kristine Perovnik, ki smo
je vse pevke zelo vesele.
Za praznovanje 10. obletnice delovanja Pevske
skupine Gorna DU Mežica smo se odločile, da jo
bomo obeležile skupno z mladimi z dobrodelnim
koncertom za mežiški vrtec za nakup varnih igral
za naše malčke. K sodelovanju smo povabile vrtec
in osnovno šolo Mežica, ansambel Happy Boys
iz Centra za usposabljanje, delo in varstvo Črna na
Koroškem, literate DU Mežica, instrumentalni duet
Barbare in Martina Jeharta iz Šmartna pri Slovenj
Gradcu, lovski oktet LD Peca Mežica, pevce KD
Prevalje – Rute, harmonikarja Jana Šumaha in
učence glasbene šole Ravne – oddelek Prevalje.
Vsi povabljeni pevci, glasbeniki, recitatorji, osnov-
nošolki Ana in Neža ter malčki iz vrtca z vzgojite-
ljicama Tanjo Bivšek in Tanjo Kralj so se z dobro
voljo odzvali našemu povabilu, za kar se jim
prisrčno zahvaljujemo. Dvorana Narodnega doma
Mežica je bila razprodana do zadnjega sedeža.
Razgiban in pester kulturni program, voden v
domači koroški besedi, so z glasnim ploska-
njem pozdravljali vsi v dvorani in nam dali vede-
ti, da naš trud ni bil zaman.
Za pevsko skupino Gorna DU Mežica Majda Pušnik

NASTOPILI SMO
v mariboru
Nekega popoldneva Likus je združenje ljudskih piscev upokojencev iz cele
Slovenije. Zmago Rafold je predsednik tega društva in
kar smejalo ob pogledu na zadovoljne ljudi. Pozneje je
marsikdo pristopil k nam in povedal, da tako lepo na
je prišel na pevsko tudi sam pisec. V društvo je vključenih tudi nekaj kraja- srečanju še ni bilo. Z žarečimi obrazi in stiski rok so
nov Mežice. Za nastop smo se do potankosti domenili. se nam zahvaljevali. Zelo veseli in polni lepih vtisov pa
vajo skupine Gorna Sklenili smo, da bomo z našim nastopom predstavili smo bili tudi mi.
gospod Zmago Rafold. Koroško. Vključili smo koroške pesmi in tudi naša pove-
zovalka programa Draga je govorila v domačem narečju. Razveselili smo ljudi v tretjem življenskem obdobju
Pokončen mož stare (ene starejše, druge malo manj), ki so še polni energi-
šole, ki veliko svojih let V Maribor smo šli 11. novembra. Po uvodni pesmi Rož
Podjuna Zila so se zvrstili govorniki. Spregovorili
je, imajo dar za pisanje, ki veliko vedo, saj se je z leti
nabralo veliko življenskih izkušenj in bi bilo škoda, če
skrije. Malo sumničavo so o težavah društva, o pomanjkanju denarja, upadu bi šlo vse to v pozabo. Svojega daru niso potlačili v
nas je opazoval in članov, saj se novi pisci iz različnih vzrokov premalo
vključujejo. Mi smo jim pripravili pester program.
sebi, ampak so ga spravili na papir. Radi segajmo po
njihovih zbornikih in drugih delih, saj so to preprosti
povedal, da bi rad, Zapeli smo več pesmi (tudi eno Rafoldovo, ki jo je pisci, ki pišejo za svoje srce in dušo, vsem pa lahko
da pripravimo uglasbila naša Mari). Harmonikarja Jan in Fredi sta
jih razveselila s poskočnimi vižami, Anči in Stanka
polepšajo marsikatero urico.

celoten program za pa s folklorno točko, ki sta jo zaplesali ob spremljavi
srečanje literarne harmonike in našega petja. Z nami sta bila Trezka in
Jože – prebrala sta svoje pesmi. Za spodbudo sta nas
skupine Likus. spremljala prejšnji in sedanji predsednik DU Mežica in
14 oba sta bila ponosna na nas. Gospodu Rafoldu se je
Zmago Rafold nam je ob koncu leta poslal prisrčno
voščilnico – zahvalo in gotovo bo skupina Gorna
še kdaj nastopila na srečanju ljudskih piscev upo-
kojencev, vključenih v Likus.
Jožica Kotnik

društva upokojencev viharniki iz mežice
Moški pevski zbor
Društva upokojencev
Viharniki iz Mežice je
24. februarja praznoval
10. obletnico svojega
delovanja.
S pesmijo in bogato vsebino slavnostno koncertne-
ga programa so pevci najlepše izrazili zahvalo in
veselje za plodno desetletje.
Zbor je 27. februarja leta 1997 ustanovil takratni
predsednik Odbora za kulturo pri DU Mežica gospod
Anton Kajzer. Ime Viharniki je pomenljivo že v samem
besednem jedru, saj ponazarja podobo drevesa, ki
je močno zakoreninjeno v tleh, trdno v pokončni drži
samorasca in kljubuje različnim vremenskim nevšeč-
nostim. Možje – pevci so skozi prehojena leta dokazali
in ponosno potrdili, da so Viharniki v pravem pomenu
besede. Na razpis se je takrat prijavilo več kot 50
pevcev. Na prvo vajo pa se jih je zbralo le 14. Iz prve
skupine jih je danes med njimi še 7. Leta 2003 je zbor
štel največ 19 članov, danes jih je zopet 15.
šumc | april 2007 [kultura]
MOŠKI PEVSKI ZBOR
V pevskem zboru DU kot pove ime samo pojejo,
razen dveh članov, samo upokojenci. Zaradi tega
se številčno stanje zbora nenehno spreminja. Eni
odhajajo, drugi prihajajo. Žal se čuti pomanjkanje
mlajših glasov. Zbor od samega začetka uspešno
vodi gospod Anton Škrjanec. Lansko leto je za
svoje dolgoletno delovanje na glasbenem področju
prejel Priznanje Občine Mežica.
Kljub finančnim težavam in pogostih menjavah pev-
cev je zbor dobro napredoval. Njihov izbor obsega
danes okrog 80 pesmi. Radi nastopajo v domačem
kraju in izven. Pogosto se s pesmijo poslovijo od
naših najbližjih na Mirju. Redno hodijo na zborovske
prireditve Od Pliberka do Traberka, na Praznik
sadja in vina vsako jesen v Pesnico pri Mariboru,
redno zastopajo naše Gasilsko društvo na tekmova-
njih gasilskih PZB, ob vsakoletnem srečanju staro-
stnikov v občini in Domu na Prevaljah, raznih jubile-
jih, umetniških razstavah in še bi lahko naštevala.
Pevce druži osnovno vodilo, da pojejo v zadovoljstvo
krajanov in za svojo dušo. Na leto opravijo po 70 vaj
in več kot 40 nastopov. S pesmijo in v okviru vseh
spremljajočih zmožnosti so Viharniki optimistično
stopili naproti drugemu desetletju. Pomen njihovega
društvenega delovanja na področju petja za kraj je
v slavnostnem govoru z besedami zahvale izrazil
župan Občine Mežica gospod Dušan Krebel.
S svojim glasbenim nastopom je navdušil tudi
družinski Trio Knez iz Črne. Osrednji, slavnostni
del koncertnega programa je bila podelitev Gallu-
sovih značk, priznanj, pohval in zahval članom
zbora. Gallusove značke je podelila predstavnica
Javnega sklada RS za Kulturne dejavnosti območ-
na izpostava Ravne na Koroškem gospa Jožica
Pušnik. Priznanja, pohvale in zahvale pa je podelil
predstavnik DU Mežica gospod Franc Mavrič.
Oba sta podala obrazložitev, pomen in zahvalo ob
jubileju in izročitvi priznanj članom PZ.
V imenu članov Odbora za kulturo Občine Mežica
jim je župan gospod Dušan Krebel podelil knjige
Popotni utrinki avtorice Marjete Tasič.
Ja, bil je res en lep večer! S pesmijo je MOPZB
DU Viharniki izrazil veselje, srečo, pripadnost in
zahvalo vsem vam, ki ste jih počastili z obiskom ob
njihovem 10-letnem jubileju zborovskega petja.
Pesem in glasba sta najlepša in vsem razumljiva
govorica sveta, ki je vsesplošna in večna. Z njo
živimo, z njo se poslovimo!
Slavnostni koncert sem povezovala Marjeta Tasič 15
 foto: Dani Kropivnik
KULTURNO PEVSKO DRUŠT VO
sv. jakob mežica
Znano je, da cerkveni pevski zbor deluje že
dolga leta. Po vsej verjetnosti je bil ustanovljen ob
nastanku župnije Mežica. V župnijskem arhivu je o
tem napisanega bolj malo.
Delovanje zbora je bolj znano izpred nekaj
desetletij, saj nekateri člani pojejo v zboru že več
kot petdeset let. Po podatkih, ki sem jih dobil od
dolgoletne cerkvene pevke gospe Ivanke Perič,
naj bi zbor aktivno deloval že za časa župnika
Janeza Hornboćka. Ta je v Mežici nastopil
duhovniško službo leta 1916, leta 1941 so ga
zaprli Nemci in ga internirali v taborišče Dachau.
Leta 1920 je v Mežico prišel gospod Ivan Lednik
in prevzel orglanje in vodenje cerkvenega zbora,
vendar je bil leta 1941 z družino izseljen v Srbijo.
Po vrnitvi je še nekaj časa igral na orgle in vodil
zbor. Nekaj časa pa so pevci peli celo brez orgel.
Zanimivo je, da je mešani cerkveni zbor deloval
tudi vsa leta med drugo svetovno vojno. Za
gospodom Lednikom je orglanje in vodenje zbora
prevzel Franček Kuljat, nasledil pa ga je Maks
Strmčnik, sedaj priznani organist in skladatelj.
Za njim je za orglanje in vodenje zbora poskrbela
gospa Danica Tasič, vendar je leta 1975 odšla
v tujino. Z njenim odhodom so orgle v mežiški
cerkvi utihnile za skoraj 30 let. Pevski zbor je
16 nato pod vodstvom gospoda Jožeta Graufa
deloval do leta 1994, ko je zbor prevzel novi
zborovodja gospod Marjan Gerdej, orglanje pa
gospa Barbara Stane. Tako so se orgle v naši
cerkvi po dolgih letih znova oglasile. Ob tem se
je naš cerkveni zbor vidno okrepil in pomladil.
Zbor v današnji sestavi deluje že trinajsto leto. Po
nekajletnem delovanju je zbor zapustil gospod
Gerdej, tako da je tudi dirigentsko palico prevzela
gospa Stane. Ta je zaradi službenih obveznosti
zbor prepustila mladi in obetavno organistki in
zborovodkinji Špeli Mastek.
Zelo si želimo zbor pomladiti, saj nekateri pevci
in pevke v zboru pojejo že več kot petdeset let,
zato vabimo vse, ki imajo veselje do cerkvenega
petja, da se nam pridružijo. Zbor trenutno šteje
26 pevcev in je letos stopil na pot kriterijev, ki jih
zahteva Zveza kulturnih organizacij, tako da se je
po pravni poti registriral pod imenom Kulturno
pevsko društvo Sv. Jakob Mežica. Zbor ima na
leto povprečno 65 vaj. Redno sodeluje pri mašah,
udeležuje se nastopov na vsakoletnem srečanju
dekanijskih cerkvenih pevskih zborov, sodeluje
na prireditvi Mežica poje, med letom pa gostuje
tudi v kakšni drugi župniji. Tudi v letošnjem letu
zbor čaka kar nekaj prireditev: v mesecu juniju
nastop na prireditvi Mežica poje in igra, sledi
srečanje dekanijskih pevskih zborov, na lepo
nedeljo se ob blagoslovu obnovljenih orgel
pripravlja svečanost v domači cerkvi, v jeseni pa
prenos maše na nacionalni televiziji. Tako ima
zbor na leto, če štejemo tudi sodelovanje pri
mašah, povprečno kar 70 nastopov.
Kot sem že omenil,
imamo željo zbor
pomladiti, zato še
enkrat vabimo mlade
pevce in pevke, da se
nam pridružijo.
Alfred Kotnik, predsednik zbora
 Šola nekoč
in danes
Konec preteklega leta je naša šola praznovala
dva jubileja. Minilo je 130 let od ustanovitve prve
državne šole v Mežici in 80 let od zgraditve
mogočne stavbe, ki je ob svojem nastanku veljala
za eno najlepših šol v Sloveniji.
S spomini na preteklost ter z očmi
uprtimi v prihodnost smo z različnimi
dejavnostmi, dogodki in projekti
zaznamovali praznik šole. 1. decembra
je z osrednjo proslavo in priložnostno
razstavo šola na široko odprla vrata
vsem, ki so z njo kakor koli povezani.
Vrata šole pa so tudi sicer vedno
odprta. Za vsakogar.

Naša šola uči otroke

šteti. In nauči jih tudi
tisto, kar šteje.
Barbara Prevorčič

foto: Dani Kropivnik

17

šumc | april 2007 [šolstvo]

 Mežicl
za večjo prepoznavnost naše šole
V sklopu dejavnosti In zakaj smo ga
krstili za Mežicla?
in projektov, ki so
potekale ob Učitelji in učenci so se sprva izgubili v
poplavi predlogov za ime novonastale
80-letnici mežiške maskote, od katerih pa nobeno ni

osnovne šole, je naša prepričalo, dokler se ni avtorici

možiclja v stilu »Eureka, imam
vzgojno-izobraževalna jo!« porodilo ime Mežicl.

institucija prvič v Mežicl je že takoj po

svojem rojstvu začel
zgodovini dobila svojo uresničevati svoje
poslanstvo.
lastno maskoto.
Barbara Prevorčič

Na pobudo ravnateljice Ivanke Lesnik smo lani

decembra na prireditvi, posvečeni 80-letnici šole,
uresničili idejo o maskoti Osnovne šole Mežica.
Majhnega palčka z rumeno kapo, ki po svojem vide-
zu spominja na perkmandelca, je ustvarila učiteljica
razrednega pouka Petra Čegovnik. Želja je
bila, da se ustvari lik, ki se navezuje na
mežiško tradicijo in je hkrati aktualen tudi
v šolstvu. Palček ima v eni roki lučko,
kar simbolizira znanje in modrost, drugo
roko pa skrivnostno drži za hrbtom ter
nas s tem opozarja, da ne vemo, kakšna
pot nas čaka v prihodnosti. Koraki na
tej poti pa bodo, zaznamovani z lučko,
nedvomno lažji in uspešnejši.

Generacija ucteljev in ucenc

18

V soboto, 13. januarja 2007, je na OŠ Mežica po-
tekalo 18. Državno tekmovanje Mladina in gore.
Tekmovanje je organizirala Mladinska komisija
PZS ob soorganizaciji OŠ Mežica in PD Mežica.
Sodelovalo je 30 ekip iz različnih krajev Slovenije.
Le-te so se uvrstile na državno tekmovanje na
podlagi rezultatov, ki so jih dosegle na regijskih
tekmovanjih. Tekmovanja se je tako udeležilo več
kot 200 udeležencev.
Mladi planinci – tekmovalci so pokazali veliko zna-
nja, zdaj pa je bila pred njimi še večja preizkušnja,
tokrat državno tekmovanje. Potrebnih je bilo veliko
teoretičnih priprav tako v šoli kot praktičnih na
pohodih. Vendar se je izplačalo. Pridobili so znanje,
ki jim ga ne more nihče vzeti. Z državnim tekmo-
vanjem pa so tako postali bogatejši še za izkušnjo
več. Seveda ne smemo pri vsem tem pozabiti na
mentorje, ki jih vseskozi spremljajo, bodrijo, usmer-
jajo in bogatijo z znanjem. Letošnjo ekipo OŠ Me-
žica so zastopale Giftne bonte pod mentorstvom
Marjete Karničnik. Tekmovali so: Amadej Grauf,
Andraž Karničnik, Anej Lešnik in Maja Šipek.
Dosegli so odlično 10. mesto. Čestitke!
Kaj pa organizacija
in potek tekmovanja?
Čeprav smo bili organizatorji trije, je treba priznati,
da je to kar velik zalogaj. Gostiti 30 ekip iz vse
Slovenije, mentorje, goste ter poskrbeti, da poteka
cev ob 80. oblet
nici šole
šumc | april 2007 [šolstvo]
18. DRŽAVNO
prvenstvo mladina in gore
tekmovanje nemoteno, ni kar tako od muh. To je
posebno tekmovanje, ki ima svoja pravila.
Začelo se je ob 10. uri z uvodnim programom, ki
smo ga pripravili učenci in učitelji naše šole, nago-
vorom voditeljice Jerneje Vertačnik ter pozdrav-
nimi besedami povabljenih gostov. Po končanem
kulturnem programu je sledil prvi preizkus za te-
kmovalce – pisanje testov po učilnicah. V tem času
je tudi potekalo srečanje mentorjev, kjer je zbrane
pozdravil tudi predsednik PZS. Nato so predstavniki
MK PZS seznanili mentorje s programom in akcija-
mi, ki bodo potekale v letu 2007. Sledilo je kosilo
in ogled Podzemlja Pece z muzejem. Po vrnitvi z
ogleda je sledila razglasitev rezultatov.
V finale se je uvrstilo 6 ekip. Ta je potekal javno v
obliki kviza pred občinstvom. Poleg pisnih odgo-
vorov so morali tekmovalci pokazati tudi praktično
znanje. Dodatno gradivo za to tekmovanje z naslo-
vom V kraljestvu kralja Matjaža pa je sestavila učite-
ljica Marjeta Karničnik. V času finalnega dela je v
prvem odmoru potekala podelitev nagrad literarno-
-likovnega natečaja Moj kraj z bližnjimi vzpetina-
mi, v drugem odmoru pa je mlade zabavala koroška
pevka Vera Trafela. Finale je tako potekal v zelo
sproščenem in športnem vzdušju.
Po dolgem in napornem dnevu, predvsem za naju z
učiteljico Marjeto Karničnik, saj sva bili odgovorni za
organizacijo in potek tekmovanja, se je vendarle ob
18. uri vse dobro zaključilo. Dobili smo državnega
prvaka 18. tekmovanja Mladina in gore. Zmagala je
ekipa Osmice iz PD Škofja Loka, OŠ Ivana Gro-
harja Škofja Loka pod vodstvom Ivanke Dolenc.
Vse ekipe in mentorji so bili deležni praktičnih
nagrad, biltena 18. državnega tekmovanja, prva
ekipa pa še tabora v tujini, drugi dve pa vikend
paketa v slovenskih planinskih postojankah, tudi
na Peci in Grohatu, za kar se gre zahvaliti MK
PZS, PD Mežica, PD Domžale ter vsem domačim
sponzorjem in donatorjem.
Bili sva zelo zadovoljni in predvsem ponosni, saj
so ekipe iz naše šole odhajale z nasmeški in ne
malokateri mentor nama je stisnil roko in pritrdil,
da so se pri nas v Mežici zares dobro počutili in se
imeli lepo.
Hvala. Z Vašo pomočjo nam je
resnično dobro uspelo!
Polonca Bivšek
19
 Vrtec
se predstavlja
Vrtec je hiša,
kamor hodi Miša,
v njen so Nejci,
Drejci, Nine, Brede,
vse najlepše
petletne sosede …
PROJEKT Otrokom želimo omogočiti zdrav razvoj na vseh področjih
in zaradi tega smo se strokovne delavke vrtca Mežica še
posebej razveselile projekta Medi Medo. »Kaj pomeni in
MEDI MEDO
kako poteka?« smo bile radovedne. Osnovni moto projekta
Medi Medo je odpravljanje morebitnega strahu pred
obiskom zdravnika, zobozdravnika, bolnice, bele halje …
ODPRAVLJA
Pobudnica projekta je domačinka Maja Navotnik, ki je
končala študij stomatologije. Povabila nas je k sodelovanju
in nam podala nekaj smernic za izvajanje le-tega. Zdelo se
STRAH
nam je zanimivo, zato smo se navdušene lotile dela.
Kako je potekal projekt?
OTROK PRED
Po igralnicah so potekale usmerjene dejavnosti v zvezi z
zdravjem, zdravniki, obiski ambulante, lekarne …
Ustvarjalne delavnice na to temo so se odvijale po vseh
skupinah, aktivno smo vključile tudi starše in stare
ZDRAVNIKI starše, predvsem tiste, ki delajo v zdravstvu. Oskrbeli so
nas z materialom za igro (embalaža zdravil, povoji, gaze,
zaščitne maske, halje, plastične posodice za shranjeva-
nje zdravil, beležke … ), od doma so prinašali brošure
in knjige, izdelali so si zdravstvene kartice, skratka ves
V času hitrih spre- vrtec je bil prežet s pričakovanjem in izredno aktivnostjo
otrok. Ob pogovorih in igri je nastajalo veliko pobud, v
memb ter nenehnem interakciji s starši in osebjem v ambulanti so si razvijali
lastno družbenost ter si širili vedenje o nalezljivih bole-
pomanjkanju časa se znih, zdravljenju, pomoči in vživljanju v vlogo bolnika,
v našem vrtcu trudimo, zdravnika, zobozdravnika, farmacevta …
da bi otroci čim bolj 25. januarja, ko so bili otroci z osnovami dodobra
seznanjeni, je v malo telovadnico osnovne šole prišlo
kvalitetno in raznoliko osem študentov medicine različnih smeri (nekateri izmed
njih so študij že zaključili in so zaposleni v zdravstvenih
20 preživeli dopoldne. ustanovah). Telovadnica se je spremenila v bolnišni-
V našem vrtcu se strokovne delavke zavedamo,
da je potrebno otrokom nuditi najboljše, zato se
trudimo, da jim je lepo in da nam zaupajo tudi
starši. Za dobro vzgojo je potreben kakovosten
program, še bolj pa dobri izvajalci. Zato skrbimo,
da se strokovni delavci nenehno izobražujemo
in se podpiramo med seboj v osebnostnem in
strokovnem razvoju.
Skrbimo tudi za vzpodbudno učno okolje ter za
pridobivanje neposrednih izkušenj znotraj in zunaj
vrtca. Ponosni smo tudi na našo dobro in zdravo
prehrano, saj smo bili izbrani med vzorčne vrtce za
svetovni projekt. V Sloveniji je bilo izbranih samo
trinajst vrtcev.
Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili vsem, ki
na kakršen koli način živite z vrtcem, predvsem
pa krajanom Mežice, ki tako pridno zbirajo star
papir in s tem omogočijo otrokom različne izlete.
Zahvaljujemo se tudi pevski skupini Gorna in vsem
ostalim donatorjem, ki so omogočili nakup igrač.
Milena Konečnik
co, saj so si v njej uredili lekarno, svojo ordinacijo so
imeli zdravnik splošne medicine, zobozdravnik, kirurg,
rentgenolog, psihologinja in medicinska sestra, ki je v
čakalnici sprejemala bolnike in jih usmerjala. Izvajalci
projekta so s sabo prinesli ves material, različne pripo-
močke za zdravljenje, rentgen, plakate, oblečeni so bili v
zdravniške halje.
Bolniki so bili otrokove igrače – igrače, ki otroku po-
menijo največ in so jih prinesli od doma. V čakalnici so
oddali zdravstvene kartice in medicinski sestri povedali,
za čem je zbolel njihov medvedek, punčka, junak iz
risanke … V njenem spremstvu je otrok odšel do ustre-
znega zdravnika, ki se je z njim najprej pogovoril. Ko je
oskrbel pacienta, je predpisal še ustrezna zdravila in
otroka napotil v lekarno. Otroci so iz ambulante prihajali
sproščeni, nasmejani, z žarom v očeh so pripovedovali,
kaj se je zgodilo ter da se njihova igrača ni bala zdrav-
nikov in tudi oni ne. V rokah so stiskali povito punčko,
medvedka s pozdravljeno tačko, zajčka z ozdravljenim
zobom, Nodija z mavcem na nogi …
Ta dan je bila telovadnica za otroke iz vrtca ter prvega
razreda devetletke spremenjena v bolnišnico. Pa ne
samo ta dan, še sedaj se v vrtcu odvijajo dejavnosti v
povezavi z zdravjem in kotički z ambulanto in lekarno so
postali naša stalnica. Dosegle pa smo tudi cilj, ki je bil s
tem projektom zastavljen. Otroci se, po pripovedovanju
staršev in odzivih otrok, veliko manj bojijo obiska katere-
ga koli zdravnika.
Ta projekt poteka po večjih mestih Slovenije, da pa smo
ga lahko izvedle pri nas, v manjšem koroškem kraju, se
zahvaljujemo vsem, ki so nam to omogočili.
Milena Starc
 Srednja strokovna
zdravstvena šola slovenj gradec se predstavi
Šolski center Slovenj Gradec
Šolski center Slovenj Gradec združuje več šol ter
izobražuje v programih za različne poklice. Najprej
so bile posamezne šole, ki so se postopoma združile
v center (1996). Kot prva je nastala ekonomska šola
(1960), sledila je trgovska (1971), nato zdravstvena
(1973) in gostinska (1976), v osemdesetih letih lesar-
ska (1987), konec devetdesetih gimnazija (1996) in
kot zadnja višja strokovna šola (2000). V teh 47. letih
je po šolah v Slovenj Gradcu pridobilo želeno izo-
brazbo več tisoč dijakinj in dijakov (v nadaljevanju bo
uporabljena samo moška oblika) in opravljalo delo
mnogo učiteljic in učiteljev iz vseh koroških občin,
Šaleške doline ter drugih krajev Slovenije.
Srednja strokovna zdravstvena
šola Slovenj Gradec
Srednja strokovna zdravstvena šola Slovenj Gradec
ali medicinska šola, kot ji ljudje radi rečejo, ima
svoj začetek v daljnem šolskem letu 1973/74, ko
so se v dislocirani oddelek mariborske zdravstvene
šole začele vpisovati prve dijakinje in redki dijaki.
Že v naslednjem letu (1974/75) je šola postala sa-
mostojna in se je ob izdatni podpori bolnišnice ter
tedanje občinske uprave postavila na lastne noge.
Obdobje dobrih treh desetletij je na šoli prineslo
mnogo sprememb. Kljub temu, da je bil nekajkrat
ogrožen obstoj šole, je ta počasi rasla in se umestila
v prostor. Dopolnjevale in spreminjale so se učne
vsebine, preimenovali so se programi in naziv, poklic
je postajal zanimiv za oba spola, iz leta v leto je rasel
interes za poklice v zdravstvu ter odpirala so se
mnoga delovna mesta. V prvih letih se je izvajal samo
štiriletni tehnični program, konec devetdesetih pa je
pričel svojo pot tudi redni triletni poklicni program
bolničar – negovalec in v šolskem letu 2003/04 še
njegovo logično nadaljevanje – poklicno tehniško
izobraževanje (PTI). Ob samem začetku se je letno
vpisovalo za en oddelek otrok, ob prelomu tisočletja
pa dva oddelka tehnikov in en oddelek bolničarjev.
Leto 2002 je bilo pri vpisu prelomno, interes za
zdravstvene poklice je izredno narasel in od tedaj
vsako leto vpišemo tri oddelke tehnikov, en oddelek
bolničar – negovalec in en oddelek poklicnega teh-
ničnega programa (PTI). Ugodne okoliščine (dobre
zaposlitvene možnosti znotraj države in v EU) ter tudi
nekoliko drugačno delo z dijaki so pripeljale do tega,
da bomo šolsko leto 2007/2008 najbrž pričeli kot
največja šola znotraj šolskega centra. V 17. oddelkih
se bo izobraževalo približno 500 dijakov, poučevalo
bo 35 rednih in 15 izrednih profesorjev, ki se bodo
dopolnjevali z drugimi šolami (znotraj centra, z Gi-
mnazijo Ravne, Srednjo zdravstveno šolo Maribor in
Splošno bolnišnico Slovenj Gradec).
Ta velikost poleg zadovoljstva, da izobražujemo za
želena in perspektivna poklica, s seboj prinaša tudi
mnoge organizacijske težave. Skoraj nova šolska
zgradba, ki jo delimo na izredno posrečeni lokaciji z
Gimnazijo Slovenj Gradec, prostorsko ne zadostuje
več. Problem obeh šol bomo reševali z najemanjem
prostorov ob pomoči Ministrstva za šolstvo in šport
Republike Slovenije ter Mestne občine Slovenj Gra-
dec. Na tak način bo dijakom, učiteljem in ostalim
strokovnim sodelavcem zagotovljen oz. ohranjen visok
šolski standard ter dobri pogoji za delo.
Šola za vse in od vseh
Še posebej nas veseli, da smo šola, ki združuje dijake
iz vseh koroških občin, Šaleške doline ter tudi od
drugod. Ta raznolikost, ki na enem mestu združuje
v spoznavanju drugačnosti mlade iz različnih krajev,
pomeni pravo bogastvo ter pomaga odpravljati razne
lokalne in druge predsodke, ki morajo biti zdravstvenim
delavcem tuji. Edine težave, ki se vežejo na ta širok
demografski spekter se, kažejo pri organizaciji pouka
in prevozu dijakov v šolo oz. iz nje.
Odprtost Šolskega centra Slovenj Gradec je vidna ne
samo pri dijakih (iz Mežice v tekočem šolskem letu
26 dijakov) ampak tudi pri zaposlovanju delavcev. Več
kot polovica zaposlenih prihaja izven občinskih meja
Slovenj Gradca. Pri tem so izredno močno zastopane
občine zgornje Mežiške doline (samo na zdravstveni
šoli 16 profesorjev). Iz Mežice je kar 7 profesorjev in
ravnatelj (na zdravstveni dva profesorja in ravnatelj).
To so hkrati podatki, ki zaskrbijo ter silijo k razmišljanju,
ko nekateri lokalni politiki v nekaterih občinah pri izposta-
vljanju svojega ega pozivajo, ob doživljanju lokalpatriot-
skih čustev, k razbijanju enotnega koroškega prostora.

1.a 1.b 1.c BN 1.d SK 2.a 2.b 2.c BN 2.d SK 3.a 3.b 3.c BN 3.d SK 4.a 4.b 4.d 1.e pti SK 5. c pti SK
Črna na Koroškem 1 2 5 8 5 1 6 2 5 2 9 1 1 2 26

Število dijakov po občinah za šolsko leto 2006/2007

Dravograd 2 4 2 2 10 4 2 4 1 11 2 6 3 4 15 6 1 3 6 16 52
Mežica 2 2 3 4 2 9 3 2 5 7 2 9 1 26
Mislinja 1 2 1 1 5 1 1 1 1 1 1 2 9
Muta 6 4 10 3 1 4 5 1 6 2 2 4 24
Prevalje 1 3 1 3 8 2 5 3 1 11 1 2 3 1 7 6 1 7 33
Radlje ob Dravi 5 5 4 2 6 5 4 9 3 1 4 24
Ravne na Koroškem 4 4 3 2 13 5 5 3 11 24 3 3 4 4 14 3 4 4 3 14 3 68
Slovenj Gradec 4 7 4 15 30 5 4 3 9 21 4 1 3 8 16 8 5 12 25 10 102
Šoštanj 1 1 1 1 1 2 5 6
Velenje 6 9 6 8 29 1 5 3 6 15 4 4 4 9 21 7 11 4 9 31 10 106
Vuzenica 2 1 3 2 2 1 5 1 4 5 1 1 2 1 16
Vitanje 2 2 2
Podvelka 3 3 3
Vransko 1 1
Oplotnica 1 1
Šentjur pri Celju 1 1
Skupaj 32 33 27 31 123 31 32 23 29 115 28 28 27 26 109 32 32 32 27 123 30 500
21

šumc | april 2007 [šolstvo]

 Široka paleta različnosti nam omogoča, da smo
programe in vsebine zasnovali tako, da kar najbolj
povezujemo šolo z lokalnim in širšim okoljem.
Znotraj in zunaj šole želimo ustvariti čim bolj odprt
in živahen življenjski prostor, ki bo dajal dijakom in
profesorjem pogoje za oblikovanje zdrave, celovite
in zrele osebnosti. Poštenost, humanost, odgovor-
nost, empatija, zmožnost sprejemati drugačnost
naj bi bile vrline zaposlenih in dijakov – bodočih
zdravstvenih delavcev.
Najbrž so plod take usmeritve zelo dobri rezultati
pri poklicni maturi ter zaključnem izpitu (pri obeh
nad 94 %), že tradicionalno dober uspeh šole (nad
90 %) oz. zelo majhen osip ob zaključku šolskega
leta ter mnoga priznanja na različnih regijskih in
državnih tekmovanjih.
Tehnik zdravstvene nege je po končanem šolanju
pripravljen za mnoga strokovna dela v okviru
zdravstvenega varstva bolnikov, varovancev
in zdravih ljudi v vseh življenjskih obdobjih. Je
pomemben člen zdravstvenega tima pri vzdrževanju
fizičnega okolja, zdravstveni negi in prehrani
bolnikov oz. varovancev, ob diagnostičnih in
terapevtskih posegih pri medikamentoznem
zdravljenju, pri opazovanju, merjenju, poročanju
ter zdravstvenovzgojnem delu. Poklic je zahteven
zaradi svoje narave dela, zelo odgovoren in
povezan z etičnimi in moralnimi načeli. Namenjen
je ljudem, ki so komunikativni in radi delajo z
ljudmi, so odgovorni, natančni, urejeni, redoljubni,
disciplinirani, stalno pripravljeni na delo in imajo
visoko stopnjo etične in moralne zavesti (za različne
predsodke v tem poklicu ni prostora). Primeren
je za oba spola. Zaposlitev je možno dobiti v
zdravstvenih domovih, bolnišnicah, naravnih
zdraviliščih, v splošnih in specialnih socialnih
zavodih, v vzgojno-varstvenih zavodih in povsod,
kjer se opravlja zdravstveno- socialna dejavnost.
Specialna znanja, potrebna za poklic, dijaki
pridobijo pri temeljnih strokovnoteoretičnih
predmetih, kot so zdravstvena vzgoja, higiena
in socialna medicina, zdravstvena nega bolnika.
Teoretične vsebine se povezujejo s praktičnim

Zelo nas veseli skozi vse leto odgovorno, prijatelj-

sko, kulturno in neproblematično vedenje velike
večine dijakov na šoli. Enako velja za športne in
kulturne prireditve, tekmovanja, izlete, kjer se šola
predstavlja navzven. Brez manjših problemov in ne-
soglasij, ki jih uspešno in sproti rešujemo, pa tudi
pri nas ne gre, včasih pride do manjših trenj med
udeleženci učno-vzgojnega procesa (dijaki, učitelji,
starši … ). Najverjetneje bi šola brez teh problemov
izgubila človeški obraz, bila bi sterilna, brezosebna.
Ljudje delamo napake ves čas, ko se učimo, je pa
res, da jih nekateri delajo manj in da jih nekateri
sploh ne priznajo oz. vidijo.

Predstavitev izobraževalnih
programov

Na Srednji strokovni zdravstveni šoli v Slovenj Grad-

cu ponujamo tri programe, ki izobražujejo za dva
poklica: tehnik zdravstvene nege, bolničar – nego-
valec in tehnik zdravstvene nege v poklicnem tehni-
škem izobraževanju (PTI). Izobrazbo je možno dobiti
z rednim izobraževanjem, s pomočjo organiziranega
izobraževanja odraslih (plačljivo z organiziranimi pre-
davanji) ali s samoizobraževanjem po sistemu občan
(plačljivo brez organiziranih predavanj).

Tehnik zdravstvene nege

Šolanje v programu Tehnik zdravstvene nege traja

štiri leta in se konča s poklicno maturo (pisni in ustni
izpit iz slovenščine, pisni in ustni izpit iz zdravstvene
nege in prve pomoči, pisni in ustni izpit iz matemati-
ke ali tujega jezika, storitev z zagovorom iz praktične-
ga pouka nege bolnika v avtentičnem okolju – bolni-
šnici), ki omogoča nadaljnji vpis na visoke strokovne
22 šole in tudi mnoge univerzitetne programe.
poukom, ki poteka v 1. in 2. letniku v specialnih
kabinetih znotraj šole, v 3. in 4. letniku pa pod
vodstvom učiteljev zdravstvene nege na oddelkih
Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, ki je naša
učna baza.
Bolničar – negovalec
Program Bolničar – negovalec omogoča pridobiti
srednjo poklicno izobrazbo. Traja tri leta,
vključi se lahko vsakdo, ki je uspešno zaključil
osnovnošolsko izobraževanje in z zdravstvenim
potrdilom izkazal ustrezno zdravstveno stanje.
šumc | april 2007 [šolstvo]
Po opravljenem zaključnem izpitu, ki je sestavljen
iz ustnega in pisnega dela iz slovenskega jezika,
ustnega izpita iz predmeta pomoč in oskrba ter
praktičnega dela v socialno-zdravstvenem zavodu,
je dijak usposobljen za oskrbo stanovalcev v
domovih za starejše občane in v drugih socialno-
varstvenih zavodih ali za oskrbo na domu, za
higiensko vzdrževanje opreme in pripomočkov v
oskrbovančevem okolju ter za transportna dela,
povezana z varovanci. Primeren je za oba spola.
Zahteva pa komunikativne, odgovorne, delavne,
urejene, etično in moralno izoblikovane ljudi.
Znanja, potrebna za poklic, dijaki pridobijo pri
temeljnih strokovnoteoretičnih predmetih, kot so
vzgoja za zdravje in higiena, socialno skrbstvo,
pomoč in oskrba, gospodinjstvo s hranoslovjem
in dietetiko. Prakso s teorijo dijaki povezujejo pri
praktičnem pouku, ki se odvija vsa tri leta znotraj
učnih baz (domovi starostnikov na Prevaljah, v
Črnečah in v Velenju).
Tehnik zdravstvene nege
(Poklicno tehniško izobraževanje – PTI)
Srednje poklicno izobraževanje je možno nadgraditi
v programu Poklicnega tehniškega izobraževanja
(PTI). Bolničarji – negovalci lahko v dveh letih
dodatnega izobraževanja pridejo do izobrazbe
tehnik zdravstvene nege (traja dve leti in je
namenjen samo dijakom, ki so prej končali program
bolničar – negovalec). Program je zahteven in
precej natrpan, ker mora dijakom v dveh letih
zagotoviti potrebno znanje tehnika. Konča se s
poklicno maturo in je izenačen z rednim tehniškim
programov ter omogoča enake pogoje za nadaljnje
izobraževanje (glej predstavitev programa tehnik
zdravstvene nege).
Povezanost z okoljem
Srednja strokovna zdravstvena šola Slovenj Gradec
zelo tesno sodeluje s širšim okoljem znotraj in zunaj
regije. Najtesneje je povezana z učnimi bazami,
partnerji, kot so Splošna bolnišnica Slovenj
Gradec ter domovi starostnikov na Prevaljah, v
Črnečah ter Velenju (izvajanje prakse, zabava,
šport, prostovoljstvo). Značilnost šole je tudi ta, da
mnogi dijaki kot prostovoljci sodelujejo na domovih
pri občanih ali v domovih starostnikov, v bivalni
skupnosti Sonček in CUDV Črna na Koroškem.
Povezujemo se z visokošolskimi in višješolskimi
organizacijami, kar se kaže skozi pedagoško
prakso, ki jo študenti redno opravljajo v naši
ustanovi, in skupno načrtovanih projektih.
Plod takih skupnih sodelovanj s Koroškim
visokošolskim zavodom (KOVIVIS) bo viden v
jeseni (šolsko leto 2007/2008), ko se bo pričel
izvajati visokošolski program zdravstvene nege pod
okriljem Visoke zdravstvene šole iz Maribora (pouk
bo potekal tudi v nekaterih specializiranih učilnicah
naše šole).
Skupaj z Zavodom za zdravstvo Ravne na Koroškem
raziskujemo zlorabo drog v naši regiji ter posledi-
čno skušamo razvijati instrumentarij, ki bi drugim
šolam omogočal odkrivanje in preprečevanje tega
zla ter osveščanje o njem. Z osnovnimi in srednjimi
šolami izvajamo različne skupne aktivnosti (dan
OZN-a, Tek zdravja, športna tekmovanja … ). S
Prvo osnovno šolo Slovenj Gradec smo sklenili
partnerstvo na področju UNESCO šol, z Drugo
osnovno šolo redno sodelujemo pri Teku zdravja,
na Srednji ekonomski šoli Slovenj Gradec in na
Gimnaziji Ravne pa naši profesorji v okviru izbirnih
vsebin predavajo prvo pomoč.
Največji vsakoletni projekt, ki ga izvedemo skupaj
z Mestno občino Slovenj Gradec, je tek po mestnih
ulicah in primestnih poteh ob svetovnem dnevu
zdravja (7. april). Prisotni smo na večini za občino
pomembnih prireditev. Predstavimo se z izdelki in
delavnicami na stojnicah in s ponudbo dovoljenih
zdravstvenih uslug (merjenje krvnega tlaka, slad-
korja v krvi, prikazi oživljanja, nastop glasbene
skupine). Tradicionalni partnerji šole so tudi tabor-
niki, policija, Turistično društvo iz Slovenj Gradca in
različna podjetja. S taborniki že vrsto let v mesecu
juniju, znotraj ur obveznih izbirnih vsebin, organizira-
mo Šolo preživetja na Ježevem. Predstavniki policije
predavajo v okviru tečaja cestnoprometnih predpi-
sov in na skupnih roditeljskih sestankih o prometni
kulturi. S turističnim društvom (pred dvema letoma
je šola prejela najvišje priznanje društva – venetske-
ga konja) pa v okviru turističnega krožka sodelujejo
dijaki prostovoljci (še posebno ob dnevu Zemlje, 22.
aprila, ko skupaj z društvom organiziramo različne
aktivnosti). Vsako leto se predstavimo z aktivnostmi
v prostorih trgovskega centra Mercator in na Sejmu
zdravja v Celju.
Šola se navzven odpira še z izobraževanjem od-
raslih, ko ponuja (tudi v povezavi z Republiškim
zavodom za zaposlovanje) in izvaja vse obstoječe
programe, ter z oddajo prostorov klubom in skupi-
nam v času, kadar niso zasedeni (največ telovadnica
in velika predavalnica).
Prihodnost šole
Iz zapisanega je možno razbrati, da je Srednja
strokovna zdravstvena šola Slovenj Gradec trenu- 23

tno v obdobju cvetenja. Najbrž je to možno pripisati
dejstvu, da izobražujemo za dokaj zaposljiva in
široko uporabna praktična poklica, nekaj malega
pa tudi dobremu in nekoliko drugačnemu načinu
dela z mladimi (malo samohvale ne škodi). Ostaja-
mo pa realni in se zavedamo, da v prihodnje lahko
pričakujemo padec interesa in delno preusmeritev
v druge »socialno modne« poklice. Nekaj malega
se bo poznalo že v prihajajočem šolskem letu
(2007/2008), dolgoročno pa se bo stanje najbrž
stabiliziralo na enem oddelku programa bolničar
– negovalec ter dveh oddelkih tehnik zdravstvene
nege. Veliko bo odvisno od prenove obeh progra-
mov, njihove modularne zasnove, razvoja poklicne
mature, prehodnosti na fakultete in šolskega oz.
družbenega razvoja nasploh. Nekakšen stabilizator
vpisa in razvoja zdravstvene šole naj bi bila tudi
24
foto: Dani Kropivnik
možnost visokošolskega študija v Slovenj Gradcu,
gradili pa naj bi tudi novo šolsko zgradbo in prešli
moči potrebnim tudi v
samo na dopoldanski pouk (trenutno imamo dvo- prihodnosti zagotavljali
izmenski pouk). ustrezno oskrbo.
Bistvo zdravstvene šole Vodstvo šole, učiteljski zbor, šolske skupne službe,
dijaki ter njihovi starši bomo tudi v prihodnje
pa bo spremembam delali na medsebojni komunikaciji, spoznavanju
navkljub ostalo isto. in izobraževanju. Prepričani smo, da samo dobri
odnosi med vsemi udeleženci vzgojnega procesa
Vzgajali in izobraževali zagotavljajo kvaliteto in zadovoljstvo posameznika
bomo dobre kadre za in skupine. Samo zadovoljni in vsestransko
izobraženi ljudje pa so porok za humanost,
enega najbolj humanih medsebojno razumevanje in srečo nasploh.
in odgovornih poklicev
Blaž Šušel, univ. dipl. psih.
ter s tem bolnim in po- ravnatelj Srednje strokovne zdravstvene šole Slovenj Gradec

koroško višje in visokošolsko središče
Trenutno stanje na trgu
dela in na področju
razvoja človeških virov
bistveno slabi razvojne
moči in potenciale
Koroške regije.
Izobrazbena struktura
prebivalcev regije je še
vedno izredno nizka.
Delež aktivnega prebivalstva z višjo in visokošolsko
izobrazbo (VI. in VII. stopnja) znaša le 9,8 %, kar
je 3,2 % točki pod slovenskim povprečjem. Regija
beleži tudi visok nivo »bega možganov«. Študentje
si po končanem študiju delo iščejo v drugih regijah,
največkrat ostajajo v Ljubljani in v Mariboru.
Poleg tega na koroškem trgu dela prihaja do veli-
kega neskladja med ponudbo in povpraševanjem
po visoko izobraženih kadrih. Na eni strani je velika
ponudba diplomantov družboslovnih fakultet (Fakul-
tete za družbene vede, pedagoških, ekonomskih in
pravnih fakultet) – leta 2005 je na primer na obeh
pedagoških fakultetah diplomiralo kar 55 koroških
študentov, na ekonomskih ter pravnih fakultetah kar
90, medtem ko je bilo vseh koroških diplomantov
tehniških fakultet (strojništvo, gradbeništvo, elek-
trotehnika, računalništvo) le 48 (SURS, 2005) – na
drugi strani pa podjetja povprašujejo predvsem po
diplomantih tehniških fakultet.
Dejstvo je, da je znanje
postalo najpomembnejši faktor
razvoja moderne družbe.
Brez ustrezno usposobljenih in motiviranih visoko
izobraženih kadrov, predvsem s področja tehnike,
koroška podjetja ne bodo zmožna dovolj hitro
šumc | april 2007 [javni zavod se predstavi]
Javni zavod
Brez ustrezno izobraženih kadrov
v Koroški regiji ne bo razvoja
posodabljati svojih pro-
duktov, zviševati dodane
vrednosti pri proizvodnji
in posredno uspešno
konkurirati s tekmeci
iz Slovenije, Evrope in
drugih delov sveta, zato
je kritična masa tovrstnih
kadrov nujno potrebna.
Omenjena problematika
je leta 2004 vzpodbu-
dila nastanek Javnega
zavoda Koroško višje in
visokošolsko središče (KOVIVIS). Med ustanovi-
telji je poleg 10. koroških občin in Gospodarske
zbornice Slovenije območne zbornice Koroška tudi
Občina Mežica. Že od ustanovitve zavod vodi dr.
Silva Roncelli-Vaupot. Splošni namen ustanovitve je
bil razvoj visokega šolstva v regiji, izboljšanje situ-
acije in koordinacija aktivnosti na področju razvoja
človeških virov v regiji in s tem soustvarjanje inova-
cijskega okolja ter povečevanje atraktivnosti regije
v slovenskem in evropskem prostoru. Sedež zavoda
je na Glavnem trgu 1 v Slovenj Gradcu.
Dejavnost zavoda lahko v grobem razdelimo v tri
sklope aktivnosti. Osrednja aktivnost zavoda je razvoj
novih aktualnih visokošolskih programov. Poleg tega
pa se zavod ukvarja tudi z vzpostavitvijo dislociranih
enot višjih in visokih strokovnih šol v regiji (glede na
potrebe koroškega gospodarstva) ter z izvajanjem
partnerskih projektov s področja razvoja človeških
virov, s katerimi poskuša reševati probleme, ki jih
zaznava na trgu delovne sile. Nujni podporni aktiv-
nosti vsega naštetega pa sta seveda tudi zbiranje in
analiza podatkov o stanju na trgu dela, trendih vpisa,
trendih na področju zaposlovanja, gospodarski struk-
turi, potrebah po kadrih ipd. ter sklepanje zavezništev
z različnimi institucijami in gospodarskimi subjekti v
regiji in izven nje. Sledi kratek opis najpomembnejših
dosežkov Javnega zavoda Koroško višje in visokošol-
sko središče od njegove ustanovitve v letu 2004.
foto: Dani Kropivnik
Prva samostojna visoka šola
na Koroškem – Visoka šola za
tehnologijo polimerov vpisuje prve
študente
Najpomembnejši projekt zavoda v zadnjih dveh letih
je ustanovitev in zagotovitev pogojev za uspešen
zagon prve samostojne visoke šole v Koroški
regiji – Visoke šole za tehnologijo polimerov, ki
bo letošnjo jesen v Slovenj Gradcu že odprla
vrata za prvo generacijo izrednih študentov. K
ustanovitvi Visoke šole za tehnologijo polimerov so
poleg Koroškega višje in visokošolskega središča
pristopili še GIZ Grozd Plasttehnika, TECOS
– Razvojni center orodjarstva, Mestna občina
Slovenj Gradec, Regionalna razvojna agencija
Koroška, Tehnološko razvojni center Koroška ter
lokalna podjetja Johnson Controls, NTU, Prevent
Global družba za upravljanje, investicije in razvoj
ter Grammer Automotive Slovenija. Ustanovitev šole
pa je s pismom podpore podprlo tudi več kot 40
podjetij iz cele Slovenije.
Na visoki šoli se bo izvajal visokošolski strokovni
študijski program I. stopnje Tehnologija polimerov.
Gre za sodobno zastavljen študijski program, ki je
primerljiv s sorodnimi programi iz EU in Združenih
držav Amerike, obenem pa odseva posebnosti
oziroma potrebe domačega gospodarstva. 25
 Nastajal je v tesnem sodelovanju s slovenskim gospo-
darstvom, upoštevajoč smernice Evropske unije. Bodoči
diplomanti bodo pridobili temeljna tehniška znanja,
sodobna in ključna strokovna znanja s področja tehnolo-
gije polimerov, poleg tega pa bo diplomant pridobil tudi
znanja s področja ekonomije in managementa. Program
je zelo praktično naravnan, saj laboratorijske in seminar-
ske vaje ter praksa skupaj obsegajo kar 50 %, zagoto-
vljeno pa bo tudi tesno sodelovanje študentov in podjetij
že v času študija, kar bo povečalo zaposlitvene možnosti
bodočih diplomantov Visoke šole za tehnologijo poli-
merov. Kljub temu, da gre za eno najperspektivnejših
gospodarskih panog, je izraz tehnologija polimerov
marsikomu še nepoznan. Po mnenju strokovnjakov bodo
prav napredni, nanostrukturirani in inteligentni polimeri
v petih letih prevladali v večini panog. Že danes se le-ti
vedno bolj pogosto uporabljajo v medicini, gradbeništvu,
avtomobilski, letalski in elektroindustriji, energetiki,
embalažni industriji itd.
V Sloveniji je, po podatkih GIZ grozda Plasttehnike kar
1.600 podjetij. Poleg tega ta panoga po vrednosti že
nekaj let presega predelavo kovin, obenem pa v Slo-
veniji, za razliko od Evropske unije, kjer je to študijsko
področje dobro razvito, do sedaj še nismo imeli samo-
stojnega študijskega programa, ki bi pripravljal bodoče
diplomante za delo na tem strokovnem področju.
V jeseni na Koroškem vpis v
dodiplomska študijska programa
Management turističnih destinacij in
Zdravstvena nega ter podiplomski
študijski program Trženje
Poleg vpisa v prvo samostojno visoko šolo na Koro-
škem (Visoko šolo za tehnologijo polimerov) bomo v
Koroškem višje in visokošolskem središču letošnjo
jesen prebivalcem občine Mežica in ostalih koroških
občin omogočili tudi vpis v tri visokošolske študijske
programe, ki se bodo začeli izvajati v regiji. Možen
bo vpis v:
× visokošolski strokovni študijski program
26 I. stopnje Management turističnih destinacij
TURISTICE Visoke šole za turizem Portorož
Univerze na Primorskem,
× visokošolski strokovni študijski program
I. stopnje Zdravstvena nega Fakultete za zdra-
vstveno nego Univerze v Mariboru in
× podiplomski študijski program II. stopnje
Trženje Ekonomske fakultete Univerze v
Ljubljani.
Zaenkrat bo možen le izredni študij, potrudili pa se
bomo, da bo v naslednjih letih možen tudi redni študij
in da bo seznam visokošolskih študijev, ki se bodo
izvajali na Koroškem, iz leta v leto daljši. Zainteresi-
rani lahko za več informacij o študiju na Koroškem
in vpisnih pogojih ter drugih aktivnostih KOVIVIS-a
obiščejo našo spletno stran www.ko-vivis.si, lahko
pa nas tudi kontaktirajo na 02 88 22 788 ali nas
obiščejo na Glavnem trgu 1 v Slovenj Gradcu.
Projekti na
področju razvoja
človeških virov
Od ustanovitve je Koro-
ško višje in visokošolsko
središče izvedlo tudi
nekaj uspešnih projek-
foto: Dani Kropivnik
tov, katerih skupni cilj
je bil izboljšati stanje na
področju človeških virov
v regiji. Najodmevnejši
projekt na tem področju
v prvem letu delovanja
je bil projekt »Mladi – razvojni potencial Koroške«, za
katerega je KOVIVIS v letih 2004 in 2005 na razpisih
Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter
Zavoda RS za zaposlovanje pridobil dodatna sredstva
za izvedbo. V okviru tega projekta so se nadaljevale
in nadgrajevale nekatere aktivnosti projekta »Ostani
tu«. Osnovni namen projekta je bil z informiranjem in
posredovanjem znanj mlade usmerjati na deficitarna
področja ter jih opremiti z veščinami, ki so potrebne za
uspešen nastop na modernem trgu dela. V okviru pro-
jekta so na koroških osnovnih in srednjih šolah, tudi na
Osnovni šoli Mežica, potekali seminarji o dogajanju in
trendih na regionalnem, nacionalnem in evropskem trgu
delovne sile za učence ter njihove starše. Namen teh
seminarjev je bil posredovati ažurne informacije o stanju
in trendih na trgu dela. V okviru projekta »Ostani tu« je
bilo namreč ugotovljeno, da se le-ti v veliki meri odlo-
čajo na podlagi emocionalnih vzgibov in stereotipnih
predstav o neperspektivnosti določenih gospodarskih
panog, kar prispeva k povečanju neskladja na trgu dela.
Poleg tega pa smo v okviru projekta izvajali tudi številne
brezplačne delavnice in tečaje za osnovnošolce, dijake,
študente ter brezposelne osebe iz različnih področij
(računalništvo, javno nastopanje, projektno vodenje,
komunikacijske veščine ... ), s katerimi smo želeli mlade
oborožiti z veščinami, ki so potrebne za učinkovito delo-
vanje v sodobni, na znanju temelječi družbi, in jih hkrati
spodbuditi za izbiro študija na perspektivnih/deficitarnih
področjih. Omenjene aktivnosti, predvsem seminarji
o stanju in trendih na trgu dela za učence, dijake in
njihove starše, so po zaključku projekta prešle v stalno
dejavnost našega zavoda.
V lanskem letu smo skupaj s Podjetniškim centrom Slo-
venj Gradec zaključili tudi zelo odmeven projekt »Pod-
jetnost Mladih«, katerega cilji so bili predvsem širjenje
podjetniške kulture med mladimi, prenos osnovnih
podjetniških veščin in spretnosti med mlade, spodbuja-
nje potencialnih podjetnikov za iskanje in uresničevanje
podjetniških priložnosti ter opogumiti mlade za lastno
podjetniško pot in kariero. Projekt je bil financiran iz
neposrednih regionalnih spodbud in Mestne občine
Slovenj Gradec. V Koroškem višje in visokošolskem
središču smo v okviru projekta med drugim izvedli tudi
tekmovanje za najpodjetniško skupino mladih podje-
tnikov Koroške (12–15 let), na katerem so uspešno
sodelovali tudi učenci OŠ Mežica. Poleg tekmovanj smo
organizirali tudi razne ekskurzije in oglede dobrih praks
(uspešnih podjetnikov) ter mednarodno konferenco z
naslovom Mehanizmi za spodbujanje nastanka novih
podjetij in širjenje podjetniške kulture v regiji.
Trenutno pa skupaj z Zavodom za zdravstveno varstvo
Ravne na Koroškem izvajamo tudi projekt »Skupen boj
proti odvisnosti«, v okviru katerega želimo predvsem
dvigniti nivo informiranosti in ozaveščenosti otrok,
mladine in staršev, pedagoških delavcev in drugih v
lokalnem okolju o prednosti zdravega načina življenja
brez drog in s tem vzpodbuditi njihov aktiven odnos
do te problematike. V okviru projekta Koroško višje
in visokošolsko središče izvaja naslednje štiri sklope
aktivnosti: izvaja seminarje in delavnice na temo Živimo
brez zasvojenosti, razvija nove preventivne modele za
otroke in mladino, razvija nove metodično didaktične
pristope za delo v vrtcih in šolah ter pripravlja aktivnosti
za preventivno dejavnost med vrstniki.
V Koroškem višje in visokošolskem središču smo
prepričani, da ima Koroška z razvojem mreže višjih
in visokih strokovnih šol v regiji nedvomno možnost,
da olajša dostop prebivalcem regije do tovrstnega
izobraževanja in s tem dodatno spodbudi vključevanje
lokalnega prebivalstva v proces izobraževanja, kar bo
posredno izboljšalo izobrazbeno strukturo le-tega. Z
uvajanjem in pripravo sodobnih študijskih programov
ter usposabljanj, ki bodo usklajeni z razvojnimi težnja-
mi regije ter širšega slovenskega in evropskega pro-
stora in potrebami gospodarstva, pa se bo postopoma
zmanjševalo tudi strukturno neskladje na trgu dela in
zviševala konkurenčnost našega gospodarstva.
Maja Mešl,
Koroško višje in visokošolsko središče
Lovska družina Peca-Mežica
V posebno zadovoljstvo
in čast mi je, da lahko
napišem nekaj misli o
jubileju, ki ga je lovska
družina Peca-Mežica
praznovala v preteklem
letu. Vsako praznovanje
prinaša v človeka neko
posebno vznemirjenost,
posebno pa visok jubilej.
To je čas prazničnega razpoloženja in ponosa na pre-
hojeno pot, ki smo jo opravili, še posebej, če si na tej
poti s svojimi lovskimi tovariši bil tudi soustvarjalec in
graditelj takšne družine, katere prepoznavnost in po-
nos ni poznan samo doma, pač pa tudi izven meja naše
domovine. Ponosni smo lahko predvsem na to, kar smo
ustvarili s svojim nesebičnim delom pri varovanju nara-
ve in vseh življenskih vrst v njej, posebno na ohranitev
naših avtohtonih vrst divjadi, ki je nismo samo obdržali
na nivoju izpred 60. let pač pa smo jo celo povečali
in jo bomo tako ohranili tudi našim zanamcem. Vse to
nam je omogočila dediščina naših prednikov, ki so bili
upravljalci lovišča pred nami in so že vsi umrli. Ostal
pa je spomin na njih in njihova prizadevanja za varstvo
narave in gojitev divjadi.
Leta 1946 je v Sloveniji izšel začasni zakon o lovu, ki
je določil organiziranost lovišč in divjadi, na osnovi
katerega se je tudi v Mežici zbrala skupina ljubiteljev
narave in divjadi ter na ustanovnem občnem zboru
dne 15. 8. 1946, ki se ga je udeležilo 12 članov,
ustanovila lovsko družino Mežica. Z odločbo iz leta
1947 je OLO Prevalje tudi regristrirala lovsko družino
Mežica, ki je lahko nato sklenila zakupno pogodbo
z OLO Prevalje in LD Mežica, ki je dobila v najem
lovišče v obsegu 2660 ha.
Nov republiški zakon o lovu, ki je izšel 6. 5. 1949,
je prinesel tudi precej sprememb za lovske družine,
saj je predvideval, da se manjša državna lovišča
dodeli v zakup lovskim družinam.
šumc | april 2007 [zanimivosti in obvestila]
je 2. septembra 2006
praznovala 60. obletnico
Tako je lovski družini Mežica bilo dodeljeno
nekdanje rudniško in grofovo lovišče, s tem pa se
je povečalo lovišče lovske družine na 4704 ha.
Še isto leto je lovska družina Mežica na izrednem
občnem zboru, ki je bil 20. 10. 1949, sprejela
sklep o preimenovanju lovske družine v lovsko
družino Peca-Mežica.
Na podlagi 2. in 3. odstavka 11. člena Zakona o
lovu Ur.list LRS št. 26/54 so z odločbo LRS oz.
OLO Slovenj Gradec št. P-4515/1-54 bile dolo-
čene meje lovišča lovske družine Peca-Mežica. S
tem letom je bilo tudi končano obdobje zakupništva
lovišč v Sloveniji in lovec je lahko postal vsak drža-
vljan LR Slovenije, ki ni bil v navskrižju z zakonom
in je imel pravico do nošenja orožja. Ta zakon pa
je prinesel tudi pomembnejše spremembe v smislu
ohranitve narave in divjadi, kakor tudi v izvajanju
lova v takšni obliki, kot jo poznamo še danes. Sis-
tem zakupništva pa zopet buri duhove v Sloveniji, ki
si želijo vračanja v preteklost. Ne vedo, ali pa poza-
bljajo, da je ravno odprava zakupništva omogočila
gospodarjenje z divjadjo na vsem slovenskem pro-
storu brez omejitve gibanja divjadi. Lovska družina
Peca-Mežica danes gospodari z loviščem na osnovi
pogodbe med LD Peca-Mežica in SO Ravne na
Koroškem iz dne 31. 5. 1967.
V preteklih 60. letih se je marsikaj spremenilo in se
še spreminja pri sami organiziranosti lovstva, varova-
nja narave in gojitvi divjadi in tako je tudi prav, vendar
moramo vedno najprej pomisliti na varovanje našega
naravnega okolja in šele nato na naše osebne koristi.
S takšnim pogledom na pretklost bomo lahko gradili
tudi našo bodočnost. Bodočnosti pa ni, če ni v tem
konceptu zajeta tudi preteklost, na kateri bomo lahko
uspešno gradili tudi naše delo v bodoče. Ostati bomo
morali družina v pravem smislu besede in to tudi
takrat, ko bomo reševali vprašanja v dobrobit divjadi
in o celovitosti lovišča pred privatizacijo in zakupni-
štvom, ki ni v korist divjadi.
Utrditi bomo morali vezi, ki nas vežejo, to pa
so izročila naših prednikov, lovska kultura in
tradicija lovstva v Sloveniji. Na tak način bomo
lahko kljubovali vnosom različnih vplivov, ki so tuji
slovenskemu lovstvu.
Ostati moramo varuhi naše dediščine in vsakomur,
ki misli le na svoje osebne koristi, ki jih vidi v gozdu,
in zagovarja tezo o neomejenih količinah prostožive-
če divjadi, povedati, da je tudi lov del gospodarske
dejavnosti in koriščenje naravne danosti vsem kori-
stnikom prostora v dobrobit divjadi in človeka.
Poleg varovanja narave in gojitve divjadi pa smo v
preteklosti skrbeli tudi za razvoj društvene in kultur-
ne dejavnosti. Prvi smo v MLGB organizirali lovsko
razstavo s pregledom in oceno trofej oplenjene
divjadi in kulturnim programom, kar je postalo tudi
tradicija, saj smo v letu 2005 organizirali že 38.
takšno razstavo. Tudi strelstvo se je najprej v MLGB
začelo prav v naši lovski družini, prvi smo zgradili
tudi sodobno strelišče za streljanje na glinaste go-
lobe. Naši lovci pa so nas razveseljevali z rezultati,
ki so jih dosegali doma in tudi drugod po Sloveniji in
med našima pobratenima lovskima družinama v LD
Boštanj in LD ZEC v Vratišincu.
Lovska družina Peca-Mežica je lastnica lovske koče
na Krajnčevem vrhu, imenovana Šahmanova koča,
in bivše Tomaževe koče, ki smo jo leta 1991 preime-
noveli v Ninotovo kočo, saj je imel prav naš dolgo-
letni starešina največ zaslug pri pridobitvi te v trajno
last od bivšega Rudnika svinca in cinka Mežica. Leta
1977 smo od bivše JLA dobili v najem vojašnico,
ki je več let samevala, in smo jo s prostovolnim
delom obnovili in 25. septembra 1977 slavnostno
otvorili in dali v uporabo skupaj z novim sodobnim
streliščem za glinaste golobe vsem lovcem in tudi
drugim krajanom.
Na področju sodelovanja z lovskimi družinami smo
se leta 1979 po starih izročilih tudi pobratili z LD
Boštanj in LD Zec iz Vratišinca.
Leta 1982 se je v lovski družini porodila zamisel o
ustanovitvi lovskega okteta, ki je pod vodstvom pe-
vovodje g. Jožeta Graufa pričel prepevati in tako
prvič javno nastopil na bazenski razstavi leta 1983.
Od takrat naprej redno nastopa na vseh prireditvah
v MLGB, njegov glas pa je poznan tudi izven meja
Slovenije. Leta 2003 je oktet s slavnostnim kon-
certom praznoval svojo 20. obletnico delovanja in
širjenja lepe slovenske lovske pesmi. 27

(stojijo od leve: Rudolf Bivšek, Jožef Ladinik, Filip Naveršnik, Jakob Hermonko, Rudolf Hermonko, Franc Praper, Bernard Lenazi; sedijo od leve: Franc Hermonko, Jožef Čekon, Maks Rratnekar, Matevž Hermonko, Ciril Vončina, Jožef Štern, Franc Bivšek)
S spreminjanjem družbe se je tudi v lovski organi-
zaciji spreminjalo delo tako na področju varovanja
narave kakor tudi pri gojitvi divjadi in društveni
dejavnosti. Da bi izpopolnili našo lovsko zavest je
LZS 13. junija 1998 v Novem mestu sprejela Etični
kodeks, s katerim smo vsi slovenski lovci podpi-
sali svečano zaprisego o spoštovanju in ugledu
lovstva, ohranjanju lovske kulture ter utrjevanju
narodne in naravovarstvene zavesti. S družbenimi
spremembami, ki so nastale po osamosvojitveni
vojni leta 1991, smo tudi v lovskih vrstah dočakali
nov Zakon o divjadi in lovstvu (ZDLov-1), ki je bil
sprejet in objavljen v Ur. listu RS št. 16 z dne 20. 2.
2004. Tako smo slovenski lovci 20. 5. 2004 dobili
nov zakon, ki pa žal še danes ni dopolnjen s vsemi
podzakonskimi akti, kar pa je naj važnejše, niso
bile razpisane koncesije, ki jih ta zakon predvideva
in na osnovi katerih bomo lahko lovske družine
28 gospodarile v bodoče.
Ustanovni člani lovske družine Mežica leta 1946
Na koncu svojega prispevka o praznovanju 60. oble-
tnice lovske družine Peca-Mežica pa ne morem mimo
dela, ki smo ga opravili v letih od 2003 do 2006, ko
smo od bivšega Rudnika oz. sedaj družbe Energije
RM v decembru 2002 odkupili staro Pustnikovo
centralo in poznejšo rudarsko šolo ter jo s pomočjo
velikega števila prostovoljno opravljenih ur vseh naših
lovcev in ob pomoči številnih sponzorjev 2. septem-
bra 2006 s slavnostno otvoritvijo in praznovanjem
60. obletnice LD odprli in predali v uporabo vsem
lovcem in krajanom Mežice. Na dan praznovanja 60.
obletnice lovske družine smo razvili tudi nov družinski
prapor, na katerega smo pripeli 46 trakov darovalcev.
Drog prapora pa krasi tudi 94 zlatih žebljičkov naših
članov in simpatizerjev naše lovske družine.
Slavnosti ob priliki praznovanja 60. obletnice LD
in otvoritve novega Doma lovcev so se poleg naših
lovskih tovarišev udeležili častni gostje: poslanci
DZ Republike Slovenije g. Franc Kangler, g. Franc
Sušnik in g. Miro Petek, ki je tudi svetnik občine
Mežica, župan občine Mežica g. Janez Praper, žu-
pan občine Črna na Koroškem g. Janez Švab, župnik
črnjanske župnije mag. Anton Vrisk in predstavniki
sosednjih lovskih družin. Med gosti so bili tudi pred-
sednik LZS Bogdan Mahne, urednik revije Lovec
Boris Leskovic, predsednik KLZ Dušan Leskovec. S
svojo prisotnostjo so počastili praznovanje tudi pred-
stavniki naših pobratenih lovskih družin iz LD Boštanj
in lovskega društva ZEC iz Vratišinca na Hrvaškem,
predstavniki Kluba prijateljev lova iz Celovca s pred-
sednikom g. Mirkom Kumrom ter številni drugi lovski
prijatelji iz Slovenije, sosednje Avstrije, Nemčije,
Švice in Liechtensteina.
Lovski zdravo!
Pavel Steblovnik,
starešina LD Peca-Mežica

aktivnega in ustvarjalnega mežiškega planinstva
Pot mežiškega
planinstva od rojstva
do danes pomeni
izjemno vrednoto
za vso slovensko
planinstvo, še posebej
za ohranjanje in razvoj
le-tega na Koroškem.
Delo planincev je skozi ves čas potekalo v izjemni
skromnosti, največkrat so bili prepuščeni sami
sebi. Premalo se je v slovenskem planinskem
prostoru poudarjala pomembnost in aktualnost
tega mejnega področja za slovenstvo, kajti Peca in
celotno gorsko področje nad Mežico v zaključku
vzhodne karavanške gorske mejne verige sta in
še predstavljata trden steber in pomemben mejnik
slovenstva in slovenske države.
Tu se je vedno bil narodnostni boj za obstoj sloven-
stva in pri teh narodnih prizadevanjih je mežiško
planinstvo odigralo pomembno vlogo. Mežiških pla-
nincev niso zaustavile vojne vihre, požigi in uniče-
nje mežiškega planinskega premoženja, ampak so
šumc | april 2007 [zanimivosti in obvestila]
Osem desetletij
v ruševinah in plamenih uničevanja našli novo ener-
gijo, voljo, hotenja, pot in cilj do popolnih obnov in
razvijanja novega sodobnega celovitega napredne-
ga planinstva. Mežiška podružnica Slovenskega
planinskega društva je pred 78. leti z izgradnjo prve
planinske slovenske koče na Peci povzročila, kot
so takrat zapisali, veliko, odmevno manifestacijo
za »sivo« Peco in še posebej so se ob tem trdno
utrdila poslanstva in kraljestvo »kralja Matjaža« na
najbolj »vetrovnem« braniku slovenstva.
Zatorej moramo ob praznovanju osemdesetletnice
mežiškega planinstva izreči iskreno in prisrčno pla-
ninsko zahvalo mežiškim planincem in Planinskemu
društvu Mežica za delo in opravila, društvene do-
sežke, usmerjene še posebej za in v dobro vsega
slovenskega planinstva. Tudi prizadevanja pri vzgoji
in usmerjanju mladih planincev na pravo planinsko
pot je veliko poslanstvo. Tudi vrhunski alpinizem, ki
ga mežiško planinstvo ni obšlo, je velika vrednota.
Prav celovitost in zanesljivost učinkovite-
ga delovanja planinskega društva Meži-
ca skozi čas v obdobju osmih desetletij
je prilika, trenutek in obveza, da se vam
zahvalimo v imenu vsega slovenskega
planinstva in vam zaželimo samo še tako
neomajno naprej. In hvala vam.
Današnji čas je tudi čas planinskega zbliževanja z
vseh področij sveta. Zbližujemo se s cilji in progra-
mi, kako ohraniti in obvarovati planinsko krajino,
svet, ki nam daje vire za življenje in preživetje. Gor-
ski svet je vse bolj izpostavljen interesom ekonomi-
ke, tržnih izrab, enostranskih koristoljubnih motivik,
ne meneč se kaj in kako bo jutri. Naš dolg in obveza
je, da smo učinkoviti uporabniki, upravljavci pla-
ninsko–gorskega sveta, da ga ohranimo takšnega,
kot smo ga prejeli, ga skušamo še naravovarstveno
izboljševati in ga, kar se da neokrnjenega, oddati in
prepustiti našim planinskim zanamcem.
Smo v »novem« svetu med še komaj razpoznavno
tradicionalno preteklostjo in realnostjo sedanjosti,
ki je odraz neizmernega potrošništva, nevarno
astronomsko hitrega razvoja, še komaj obvladljivih
energetskih porab. Bomo s tako neobvladljivo nagli-
co, prekomernimi naravnimi izrabami in neupošte-
vanjem sonaravnih zakonitosti »iztirili« naš planet?
Je mar to naš cilj?
Zgodila se je Evropa, stara celina brez meja, ki še
posebej odraža in legalizira dejstva, da smo vsi v
soodvisnosti od naravnih danosti, razvoja, preventi-
ve, preživetja. Približali smo se in vstopili v dejstva,
ki, tako kot vetrovi, lepo vreme, vode, tudi za gore
ne poznajo omejevanj in meja. In tako se bomo,
če bomo hoteli ohraniti naše alpsko blagostanje,
29
 živeti med gorami in z gorami, morali tudi mi utiriti
v učinkovita, odprta, medsebojna, vsesvetovna
sodelovanja v pomoči, solidarnosti, znanosti in še
posebej v prizadevanjih za varovanje in ohranjanje
zelenih zdravih površin, v aktivnostih za zmanjševa-
nje erozije, zagotavljanju čistih gorskih vodnih talnic
in biserno čistih planinskih studencev. Ob tem pa
poskrbeti za veselje in lepoto planinskega življenja.
Tudi za slovensko planinstvo je še kako pomembno
poslanstvo, da stalno opozarja in zagovarja, da je v
alpskem prostoru potrebno vedno in trajno skrbeti
za njegovo čistost in neomadeževanost. Tako kot
organizacija mora biti tudi vsak planinec ambasador
gore, ki sporoča, opozarja, uči, da moramo kot
zavedni, osveščeni planinci vedno imeti pozitiven,
preventiven, kulturen odnos do planinskega sveta,
njegovega okolja pa tudi do sočloveka.
Tudi Planinska zveza Slovenije kot nacionalna
krovna planinska organizacija, naslednica
legendarnega »Slovenskega planinskega društva«,
s planinskimi podružnicami bo le toliko vplivna in
učinkovita, kolikor bo čim bolj vseslovenska, s
tem da bodo spoštljivo in vplivno upoštevana vsa
geografska slovenska področja. Obvladovanje
in upoštevanje različnosti je za današnji čas ena
največjih vrednot, delovnih, kot duhovnih –
to je tistih, od katerih je odvisen naš obstoj in
razvoj. In le z resničnimi upoštevanji, spoštovanji
in združevanji različnosti bomo obvladovali vse
bolj prisotno agresivno, brezokompromisno
globalizacijsko politiko in procese. In v tej situaciji
je za PZS še kako pomembna aktivnost in delo
članov vsakega planinskega društva. In prav
članstvo je ogledalo stanja »Zveze«, to je od druš-
tvenih aktivnosti, ki jih izvajajo, od uglednosti,
strokovnosti, procesov vzgoje, množičnosti …
Prav ta sodobnost, sedanjost bo tudi dobila svojo
prihodnost, zgodovino. In »sedanjost« se bo morala
še kako truditi, da bosta delo in ustvarjalnost dobila
vsaj podobno primerjalno vrednoto, kot je zapisana
v temeljih slovenskega planinstva.
Zato so praznovanja jubilejev še kako potrebna,
da ob njih ocenimo vrednote prehojenih poti,
društvenega planinskega dela, doseženih ciljev,
se s pozornostjo spoštljivo zahvalimo planinstvu
predanim društvenim delavcem in se opredelimo
v obzorjih bodočnosti za nadaljnje smeri vzponov,
smeri in novih ustvarjalnih planinsko prijaznih in
varnih popotovanj.
Ob jubileju – 80 let mežiškega planinstva –
pa iskrene čestitke za izjemno ustvarjalno
planinsko delo, delo, ki je trdno opredeljeno
kot planinsko javno dobro v imenu vsega
slovenskega planinstva in PZS.
Hvala vam planinski prijatelji.
Franci Ekar,
predsednik Planinske zveze Slovenije

PUST
Pust je pri nas že pra- Toda, koliko je nas takih, ki pristopimo h kurentu in
mu na palico privežemo robec? Se raje sramežljivo
vi ljudski praznik. Zima umaknemo? Ali pa vse skupaj opazujemo le od
daleč? Otroci nas pri vsem tem nadebudno spre-
se poslavlja, začenja mljajo z očmi in posnemajo naše kretnje. Pokažimo
se pomlad, narava se jim spoštovanje do običaja in do različnosti.
Upam, da se drugo leto komisija med maske zavrti,
jim da možnost se predstaviti tako, da videl jih vsak-
do lahko bo. Na odru pred Narodnim domom pa naj
bo vzdušje veselo, tam se naj bi tudi pelo in norelo.
Za zabavo pravo je pač spikerjev v Mežici, menda
ta pravih, bolj malo. A res?!

prebuja. Pustno pra-

znovanje pa je pove-
zano z maskiranjem,
plesom v maskah in
sprevodih v skupinah.
In tako naj bi bilo tudi
v naši Mežici.
Na naših sprevodih so vidni tudi kurenti, ki so
res posebnost, so magična bitja iz onostranstva,
ki v pustnih dneh potujejo po Sloveniji, obiščejo
prireditve ter z močnim hrupom preganjajo zimo
in oznanjajo pomlad, rodovitnost, novo življenje.
Res je, da je maska kurenta videti demonska in
pošastna, vendar spomnimo se, da kurentovanje
sodi med najpomembnejše turistično-etnografske
prireditve. In ravno zato si naše TD tudi iz leta v leto
prizadeva, da v naš kraj pripeljejo kurente iz pobra-
30 tene Dornave.
Kaj pa naši – mežiški »pusti«? Otroci se tega dne
veselijo, čeprav nam odraslim lasje kar pokonci
Se vidimo drugo leto
štrlijo. A saj ni vse tako hudo. Le masko si moramo na povorki. Skupinske
dati na glavo – pa že gremo na zabavo.
maske, vabljene!
V Mežici bi pač vsi želeli, da bi tudi mi eno fajn Polonca Bivšek
povorko imeli. Vrtec in šola za to že nekaj let
skrbita, a pred pustno komisijo se kar nekam
izgubita. Otroci sami so za prvo nagrado žal
premladi, odraslim pa ni za norenje, kaj šele, da
bi za skupinsko masko poskrbeli in naš karneval
razvneli. Je pač tako, da 30 polžkov ali gobic,
indijancev ali črncev, Pika Nogavičk ali zmedenih
hudičev … komisije ne prepriča dovolj, da poskrbeli
bi za finalni boj.
Šolarčki so tako že nagrade ob prijavi dobili, sku-
pinske maske za glavno nagrado pač letos ne bomo
razglasili. A v šoli smo veseli, saj gremo na pico
med poukom z našo učiteljico. In ponosni smo na
številko, ki smo jo prejeli, saj menimo, da smo bili
fletni tako, da nagrado med deset prejeli smo!
 foto: Dani Kropivnik
Hopsasa, drajsasa
pustna sobota,
lan sem bil špeha sit,
letos kompota.

31

šumc | april 2007 [zanimivosti in obvestila]

 Z lučko SNEŽNI
v neznano GRADOVI
kralja matjaža
malo drugače
Vsako leto
organiziramo
planinski nočni
pohod, ki smo ga
poimenovali Z lučko
v neznano.
Tudi letos smo se z lučkami odpravili v temno,
a toliko bolj čarobno okolico Mežice, da
poiščemo palčka Nagajivčka. Niso nam svetile
V Podpeci nad Črno
le lučke. Svetile so tudi iskrice v pričakujočih
očeh malčkov in šolarjev. »Kam pa gremo?«
na Koroškem je letos
so bili radovedni, ko so iskali pot do palčka že petnajstič zapored
Nagajivčka in skritega zaklada. Pa se je
naša vztrajnost le obrestovala. Našli smo potekalo tradicionalno
palčka Nagajivčka, ki je bil sicer ob številnih
obiskovalcih kar preveč plašen, a zaupal nam
tekmovanje v gradnji
je, kam je skril zaklad. snežnih gradov.
Gradnje se je udeležilo 74 ekip z okoli 500
graditelji. Na varnem pred mrazom in vremenskimi
vplivi pa so se učenci podaljšanega bivanja na
OŠ Mežica lotili podobnega projekta. Kopica
otrok (od 2. do 5. razreda), ki obiskuje podaljšano
bivanje, si je pod mentorstvom učiteljic Petre
Čegovnik in Nataše Lipovnik zadala zanimiv izziv:
v primerljivem času kot v Podpeci so naredili svoje
sanjske gradove. Polni zagona in ustvarjalnosti so iz
odpadne kartonske in plastične embalaže, lepenke
ter časopisnega papirja izdelali štiri gradove. Do
Tudi do zaklada nam je s pridno hojo uspelo končnega »snežnobelega« efekta so si pomagali še
priti. Mraz nas pa res ni prestrašil, ko smo z lepilom in barvo.
se pa lahko posladkali s čokolado … Mnjam!
Presenečenj pa še ni bilo konec, saj sta nas
pričakala še zajček in Pika Nogavička, s katero
Po šestih urah rezanja,
smo zaplesali. Tudi slastnih krofov in toplega sestavljanja, lepljenja
čaja smo se razveselili.
in barvanja so zaključi-
li z delom.
Ko smo odhajali,
smo drobno lučko V enakem času kot je na voljo tudi graditeljem pravih
snežnih gradov so v avli ene najlepših šol v Sloveniji
nosili tudi v sebi … že stali gradovi, ki jih sonce nikoli ne bo stopilo.
32 Meta Karničnik Petra Čegovnik
 čistilna
akcija

Na pobudo župana
in občine je v soboto,
14. aprila, potekalo
spomladansko
čiščenje Mežice in
okolice.
Tokrat je bila udeležba še večja kot pretekla
leta, kar pomeni, da je ozaveščenost občanov
za čisto okolje vedno večja. Povabilu so
se odzvali večina političnih strank, šola,
društva in klubi, k čemur je pripomogel tudi
lep pomladanski dan. Menim, da smo vsi
udeleženci ob delu uživali v lepem vremenu
in prijetnem druženju ter se po dobrem kosilu
zadovoljni in ponosni, da smo nekaj naredili za
svoj kraj, odpravili proti domu.

Verjamem, da bo ta reportaža pripomogla k še

boljši ozaveščenosti, da bodo tudi tisti, ki sme-
tijo, malo premislili, preden odvržejo smeti, kjer
se jim zazdi, in jih odpeljali na za to namenjena
zbirališča, ki jih je v obdobju spomladanskega
čiščenja po kraju in okolici še več.

Upam, da se drugo
leto zberemo v še
večjem številu in
da se nam bodo
pridružili tudi tisti, ki
so do danes
foto: Dani Kropivnik

brezskrbno smetili
po naši okolici.
Dani Kropivnik 33

šumc | april 2007 [zanimivosti in obvestila]

 ODMEVI NA SREČANJE
upokojencev koroško–šaleške pokrajinske zveze
na šentanelu 7. septembra 2006
Že tretje leto zapo-
redoma smo se lani
v septembru srečali
upokojenci KŠPZ.
Tokrat že drugič v idilični vasici Šentanel nad
Prevaljami. Zbralo se je okoli 1000 upokojencev,
ki so prisluhnili pestremu kulturnemu programu
v organizaciji DU Mežica. Sodelovali so pevska
skupina Gorna, citrarka Kristina Perovnik, MoPZ
Vihariki in literati – vsi iz DU Mežica – lovski oktet
LD Peca Mežica, folklorna skupina Osnovne
šole Mežica in ansambel Diaton iz Mute.
Program sem povezovala spodaj podpisana.
Župnija sv. Jakoba
v mežici
Pozdravljeni!
Ob izidu zadnje
številke Šumca sem
z veseljem sprejel
povabilo, naj o obnovi
orgel ali o življenju
župnije kaj napišem.
Župnija sv. Jakoba v Mežici se skoraj v celoti
pokriva z občino Mežica, zato je naravno, da s
svojo dejavnostjo soustvarjamo naše življenje in
prispevamo tisto, kar lahko. Površen opazovalec
bi morda rekel: »Župnija, to je cerkev in župnik.« V
naše skupno veselje pa je v župniji veliko dejavno-
sti, skupin in drugih oblik povezovanja njenih čla-
nov. Vsako krščansko skupnost, tudi našo župnijo,
ohranjajo pri življenju trije stebri: bogoslužje – s sv.
34 mašami, obhajanjem zakramentov in zakramenta-
Kot je v navadi, se je na odru zvrstilo kar nekaj
govornikov. Navdušila nas je slavnostna govornica
Srečanje smo sklenili s prijetnim druženjem in
ugotovitvijo, da naša sopotnica nista le starost
ZDUS-a gospa Irena Jerman - Jere. Pozdravne in osamljenost, ampak tudi veselje do življenja in
besede pa so med udeležence srečanja razdelili gibanja ter druženja in uživanja na jesen življenja.
še podpredsednik DU Mežica g. Anton Strmčnik,
predsednik KŠPZ g. Gologranc, v imenu Sveta
občin Koroške regije in prisotnih županov iz Raven,
Prevalj in Mežice pa g. dr. Matic Tasič.
Po končanem uradnem delu so se udeleženci
srečanja okrepčali z jedačo in pijačo Turistične
kmetije Miler - Marin, nasmejali pa humoristu
Tomislavu in zaplesali z ansamblom Vornšek.
Za nas velja rek:
Številni udeleženci so bili s prireditvijo zelo »Nimam cajta!«
zadovoljni, kar smo lahko videli tudi na posnetku Draga Simetinger
Koroške TV. Odbor za kulturo DU Mežica
lov (blagoslovi, pogrebi) smo verni deležni duhovne
hrane in tolažbe, oznanjevanje – verouk, predava-
srečanje starejših in zakonskih jubilantov. Biblična
skupina je pripravila razstavo Svetega pisma, Kultur-
nja, nagovori in župnijsko glasilo nas popeljejo v no pevsko društvo sv. Jakob povabi v gosti zbore iz
vsebino vere in nam odpira nova obzorja in dobro- drugih krajev, ki sodelujejo pri bogoslužju itd.
delnost – uresničevanje ljubezni do bližnjega.
Uresničevanje vsega tega privablja povprečno 700 Veliko tega se
ljudi na teden v cerkev in druge župnijske prostore. uresničuje s
To so obiskovalci cerkve, veroučenci, člani ŽPS,
biblične in molitvene skupine, sodelavke župnijske prostovoljnim delom
Karitas, pevci, bralci, čistilke, ključarji in ministranti. in medsebojno
Poleg tega pa so tu še obiski v Župnijski pisarni. To
je redno tedensko dogajanje. Vmes pa se zgodijo pomočjo.
tudi izredni dogodki. Župnijska Karitas pomaga
preko petdesetim posameznikom in družinam pred Res pa je, da za večje projekte, ki so v dobro širše
božičem in veliko nočjo, med letom otrokom in dru- skupnosti, pričakujemo pomoč občine in donatorjev.
gim, organizira delitev živil iz evropskih rezerv, gosti Vsem, ki ste v preteklosti pomagali dvigniti kakovost
skupino Sožitje iz Mežiške doline, z gojenci iz CUDV- življenja s svojimi darovi, se iskreno zahvaljujemo in
ja Črna preživijo počitniški dan, organizirajo dobro- se priporočamo še vnaprej.
delne koncerte in različne delavnice. V okviru žu-
pnije se organizirajo romanja in študijsko potovanje, Franc Linasi,
župnik
predavanja, tečaj priprave na zakon, koledovanje, Za Župnijsko skupnost
POTOP V ZALITE DELE RUDNIKA
peca pod vodo

Nitro sport klub Že v petek, 9. marca 2007, so potapljači opravili

pregled jame, pripravili opremo, ob prisotnosti

(Nitro diving) in jamskega inšpektorja so uredili vso potrebno

dokumentacijo ter napeljali adrijanino vrv, ki služi
kot izhod iz jame.
Sirena tehnical V soboto, 10. marca 2007, ob 9.30 je turistični
diving team vlak Rudnika Mežica v jamo prepeljal potapljače,
novinarje in televizijske ekipe, ki so prišle posnet

sta uspešno reportažo. Potop se je ob prisotnosti mnogih

predstavnikov sedme sile in slovenske potapljaške

zaključila
javnosti začel ob 10.45.

Ob prvem potopu so dosegli globino 92 metrov,

projekt, ki sta trajal pa je 77 minut. Potapljači so imeli zelo slabe
pogoje: voda je imela komaj 11 °C, vidljivost ni

ga poimenovala presegala 30 centimetrov, a se je zaradi združitve z

vodnim rovom na 30. metrih rahlo izboljšala. Damir

Peca pod vodo. Podnar in Boštjan Čopi, oba izkušena tehnična

Gre za prvo resno tehnično potapljanje v tem
rudniku z namenom preizkusa usposobljenosti v
in jamska potapljača, sta šla najgloblje in dosegla
globino 111 metrov, potop je trajal 101 minuto, od
tega sta več kot 1 uro porabila za dekompresijske
postanke. Potapljači so hoteli potop snemati, a to
foto: Dani Kropivnik

primeru morebitnega reševanja ponesrečenca. Vaja
je pritegnila obilo medijske pozornosti, s tem pa je
bila dobra promocija za Turistični rudnik Mežica
ter za potapljanje samo, ki postaja vedno bolj
priljubljen šport.
zaradi slabe vidljivosti ni bilo smiselno. Celoten
potop se je izvršil po zastavljenem načrtu, pri
samem projektu je sodelovalo nekaj deset ljudi,
saj je bilo na mesto potopa potrebno spraviti skoraj
tono potapljaške opreme. 35

šumc | april 2007 [šport]

 Ker gre za tehnično potapljanje, ki nikakor ni pri-
merno za rekreativne športnike, so se tega podviga
lotili potapljači, ki so izkušeni in za to izurjeni. Vodja
potopa Damir Podnar je vodja Enote za tehnično
potapljanje pri Upravi za zaščito in reševanje
Republike Slovenije ter mednarodni inštruktor
tehničnega in jamskega potapljanja. Poleg njega
so se v jamo potopili še Boštjan Čopi, ki je prav
tako v Enoti za tehnično potapljanje, ter Klemen
Tasič in Peter Draksler, ki sta imela nalogo name-
stitve jeklenk na določenih globinah, ki so potaplja-
čem ob vrnitvi krajšali dekompresijske postanke.
Ob potopu so bili prisotni še župan Občine Mežica
Dušan Krebel, direktorica Turističnega rudnika
mag. Suzana Famut, župan Občine Horjul, strasten
potapljač in znan slovenski podjetnik Janko Jazbec,
Slovenska potapljaška zveza ter mnogi novinarji.
V sklopu zanimivega dogodka so si
prisotni ogledali Turistični rudnik
in muzej, ki je tudi sicer odprt za
turistične oglede širše javnosti.
Manca Ocepek

UVRSTITEV
v republiški finale
V okviru šolskih trenerja Mirka Rebule preko medobčinskih, regijskih
ter medregijskih tekmovanj uvrstile v polfinale, ki je
Večina igralk poleg v
športnih tekmovanj marca letos potekal na OŠ Mežica. Z zmagami nad šolske interesne dejav-
vsemi tremi nasprotnimi ekipami (Prevalje, Ljubno
vsako leto poteka ob Savinji ter Braslovče) so si tako zopet priborile nosti – odbojka trud
tudi tekmovanje v to čast, da so skupaj z ekipami Luče, Jesenice ter vlaga tudi v trening pri
Hrvatini igrale v finalu, ki je bil 13. aprila 2007 v
odbojki – kategorija Lučah. Zopet so s tremi tesnimi porazi (2:1) zasedle OK Mežica. Morda pa
starejše deklice. nehvaležno, a vseeno pohvale vredno 4. mesto. bo njihov trud kdaj v bli-
Že vrsto let mežiška šola na tekmovanjih tudi uspešno Za OŠ Mežica so nastopile: Sara Sinanovič, Daša žnji prihodnosti popla-
nastopa. Lansko leto so se dekleta uvrstila v finale,
ki je potekal v Metliki, in dosegle zelo uspešno 4.
Pregel, Monika Praznik, Sara Mlinar, Nika Kolar,
Maja Jezernik, Dajana Rakič, Anja Auprih, Anja
čan tudi z medaljo.
mesto. Tudi letošnje šolsko leto so se pod vodstvom Kolednik, Sabina Breznik ter Monika Plemen. Manca Ocepek

36
 podjetje se predstavi
nepremičnine prokon

Nepremičnine
postajajo vedno bolj
aktualna zadeva. Ne
glede na to, ali se
odločamo za nakup ali varne storitve. Le-te nudijo na podlagi izkušenj in
strokovnega delovanja, saj posle nepremičninskih
Delovanje agencije ni vezano samo na Koroško,
ampak pokriva celo Slovenijo. Trenutno ponudbo
prodajo nepremičnine, posredovanj za njih opravlja posrednik z licenco prodaje oziroma nakupov nepremičnin najdete na
Ministrstva za okolje in prostor, za sestavo vseh njihovi spletni strani www.slovenianproperty.net,
lahko naletimo na pravnih listin pa skrbi pravni strokovnjak s pravoso- kjer dobite tudi vse ostale informacije.
določene ovire. dnim izpitom.

Da bi potek prenosa lastništva potekal čim bolj
tekoče, predvsem pa varno za vse udeležence, je
najbolje, da se obrnemo na za to usposobljene ljudi
oziroma na dobro nepremičninsko agencijo.
Od leta 2005 v Mežici deluje nepremičninska agen-
cija Prokon & Co d.o.o., ki je družinsko podjetje,
specializirano za posredovanje in svetovanje pri
prodaji, nakupu ali najemu vseh vrst nepremičnin.
Cilj podjetja je zagotoviti strankam kakovostne in
Za svoje stranke opravljajo naslednje storitve: Kljub dobrim referen-
posredujejo pri opravljanju nepremičninskih poslov
prodaje, nakupa, najema, oddaje ali menjave
cam in mednarodnem
nepremičnin, preverjajo dejansko in pravno slovesu pa je agencija
stanje nepremičnin, izdelajo vse vrste pogodb
za prenos lastništva, posredujejo informacije v Mežici žal še vedno
o nepremičninah, oglašujejo, vodijo oglede,
organizirajo cenitve in na željo strank svetujejo pri dokaj neprepoznavna.
oblikovanju prodajne cene nepremičnin glede na
dejansko vrednost na trgu. Alenka Hanuš 37

šumc | april 2007 [gospodarstvo]

 franc
oderlap
Mnogi domačini ter
svet ga poznajo ne le
po imenu, temveč po
njegovih ekstremnih
alpinističnih dosežkih.
Pod sabo je namreč kot drugi Slovenec (za Viki-
jem Grošljem) pustil že vse najvišje vrhove vseh
kontinentov: azijski Everest (oktober 2000), afriški
Kilimandžaro (november 2001), evropski Elbrus
(maj 2002), južnoameriško Aconcaguo (januar
2003), avstralski Mt. Kosciusko (julij 2003), se-
vernoameriški Denali (maj 2004) in Mt. Vinson na
Antarktiki novembra 2006.
S ponosom pravi, da je čistokrven Mežičan, saj je
na svet privekal v Mežici, in sicer za krušni peči
pri Šumahu. Pogled na Peco ter vpliv očeta Ivana,
s katerim je kot 10-letni fant prehodil slovensko
planinsko transverzalo, sta bila povod za prve stike
s planinarjenjem. Teorijo je osvajal s prebiranjem
planinskih vestnikov z alpinistično ter planinsko te-
matiko, znanje pa je v družbi številnih kolegov praksi
preizkušal z osvajanjem bližnjih koroških, nato pa
tudi ostalih slovenskih hribov in planin.
Po nekaj letih premora (šola, zidanje hiše … ) ga je
pot zanesla v družbo alpinistov – gorskih reševalcev
na Raduho, kjer je z njimi prvič tudi plezal. »In ko
enkrat prideš v steno, te potegne … Želja po steni,
plezanju je vedno močnejša,« pravi Franc. »Ko spo-
znaš Peco, Raduho, nadaljuješ s Kamniško-Savinj-
skimi Alpami, Julijskimi Alpami … Kmalu slovenske
gore niso več dovolj, zato nadaljuješ v sosednji
Avstriji, Nemčiji, Italiji, Švici … « S tem pa je bilo neko
obdobje, ciklus tudi zaključen, saj je bila želja po prvi
alpinistični odpravi v daljni svet vedno močnejša.
Z gorskimi reševalci postaje Prevalje so leta 1996
odšli na njegovo krstno odpravo v Južno Ameriko,
na vrh Aconcague. Vrh so osvojili vsi člani odprave.
Na to odpravo ima zelo lepe spomine in pravi, da
je Južna Amerika nasploh lepa, ljudje so izredno
38 prijazni in tudi pokrajina je zelo zanimiva. Na tej
odpravi se je prvič srečal s tako ekstremno višino
in ugotovil, da jo tudi zelo dobro prenaša, kar pa na
žalost vsakemu ni dano. Vse to mu je dalo nek elan,
izziv za naprej … Želel je v Himalajo!
S prebiranjem knjig, vestnikov ter druge literature
se je izobraževal o Himalaji. Začel je iskati
možnosti, kateri odpravi bi se lahko priključil. 1999
se je s Posavskim alpinističnim klubom odpravil
na odpravo na šesti najvišji vrh na svetu Čo Oju
(8201 m). Čeprav je imel malo pred to odpravo
poškodovano nogo, je z intenzivnim treniranjem,
z vztrajnostjo in svojo koroško trmo tja dejansko
tudi odšel in skupaj še z enim alpinističnim
kolegom osvojil vrh ter s tem postal prvi najvišje
stoječi Korošec … Čo Oju je zelo blizu Everesta,
pod katerim je bil na trekingu in aklimatizaciji, in
že naslednje leto je bil tam na novi odpravi Ski
Everest 2000. Bil je soplezalec Dava Karničarja, Sledile so številne odprave: leta 2001 Šiša Pangma,
ki je takrat prvi v zgodovini izvedel popoln kamor je v Tibet odpotoval skupaj z neko italijansko
smučarski spust z vrha Everesta (8848 m) do odpravo, a je žal pod vrhom sestopil, ker je pomrznil,
baznega tabora (5350 m). Poleg Franca in Dava pa še isto leto zopet Aconcagoa ter Kilimandžaro, leta
so bili člani odprave še drugi Korošci: Matej Flis, 2002 Elbrus. V letu 2003 je s slovensko odpravo
Grega Lačen ter Jurij Gorjanc. Tudi na to odpravo odšel prav tako na Šiša Pagmo, vendar z druge, zelo
ima Franc zelo prijetne spomine, čeprav je bilo zahtevne južne strani. Pod vrhom so se morali obrnit,
pred samo izvedbo le-te nešteto organizacijskih ker je bilo preveč vetrovno in mrzlo. Leta 2003 sta
priprav, treningov, odrekanja … Bili so prava ekipa sledila Mt. Kosciusko in Avstralija, leta 2004 Denali
in skupaj so dosegli to, kar jim je namenila in Malezija – Borneo … Zadnja odprava je lani bila
tudi sreča, ki je na vseh odpravah tista pika na Antarktika (Mt. Vinson). Z odpravo sta Franc in Davo
i. Lahko si fizično in psihično še tako pripravljen, dolgo zavlačevala zaradi finančnih razlogov, saj so
imaš dobro vremensko napoved, vendar če nimaš bile cene astronomsko visoke (35.000 $ na osebo).
sreče v dani situaciji, žal ne uspeš. Poleg ekstremnih cen pa so bile tam tudi ekstremne
razmere, mraz do –55 °C, veter, megla … Z omenje-
nim vrhom na Antarktiki je Franc stopil na zadnjega
Na vprašanje o planih
v seriji najvišjih vrhov vseh kontinentov. Poleg tega
je bil Franc lani mesec in pol v Himalaji, kjer je bil
za naprej je odgovo-
inštruktor za nepalske vodnike. ril: »Ogromno – kejkr
Vsaka odprava zahteva precej napora, odrekanja in bo cajt posto.« Že za
težiti je treba res k čim boljši fizični pripravljenosti..
Recepta za psihično pripravo nima. Meni, da ti
letošnjo jesen je v na-
največ dajo izkušnje ter pozitivno mišljenje. V steni, črtu slovensko-avstrij-
gorah ti ni nič podarjenega. Tam si sam, veliko
dejavnikov je nepredvidljivih. Nekajkrat je bil v ska odprava na Šiša
zelo resni situaciji, a je s pomočjo sreče ter za-
upanja v samega sebe dosegel to, kar je rekel
Pangmo, kjer bo Davo
Šrauf: »Ljudje smo najbolj trpežna bitja, tam ko
žival več ne more, gre človek še naprej … « Za
Krničar smučal, ostali
največji uspeh pa si Franc šteje to, da ima vseh 20 člani bodo plezali, s tre-
prstov ter to da se je povsod, kjer je bil, vse dobro
izšlo, da je veliko videl in doživel. tjega višinskega tabora
Poleg vseh obveznosti je Franc Oderlap član Gor-
pa prav tako smučali. V Franc ima za seboj že šestnajst odprav. Z vsako si
pridobiva nove izkušnje, spoznava nove, drugačne
ske reševalne službe, kar prav tako zahteva ogro- letu 2008 pa bo prišel ljudi, pokrajine. Pravi, da ima vsak košček na Zemlji
mno časa, saj imajo številne vaje, tečaje, izobraževa- svoje čare in vrednote. Odkrivati le delčke od njih
nja, dežuranja, preventivne akcije … Kar nekaj časa na vrsto Pakistan – v družbi ljudi, ki jim alpinizem pomeni življenje, je
pa mu vzamejo tudi seminarji ter tečaji za učenje
psov reševalcev iz snežnih plazov, katerega lastnik
projekt Dava Krničarja zanj neprecenljive vrednosti. »Ko ti enbrt pride v
kri, se ne da nehat! Hočeš vedno več, vedno dlje,
je tudi sam. Zaveda se, da je treba znanje nenehno
obnavljati, utrjevati, nadgrajevati … Trenutno opravlja
Smučati s K2, drugega vedno globlje … A vseeno, ko pa prideš na Koro-
ško, je tk lpo, da se ti svet obrne ... «
tudi tečaj za inštruktorja letalskega reševanja. najvišjega vrha sveta. Manca Ocepek 39

šumc | april 2007 [znani mežičani]

Vsem občankam in
Glasilo Občine Mežica izhaja
5x letno v nakladi 1500 izvodov in
ga prejmejo vsa gospodinjstva v
občini brezplačno.

Na podlagi Zakona o davku na

dodano vrednost sodi glasilo
Občine Mežica med proizvode,

občanom občine
za katere se obračunava davek na
dodano vrednost po stopnji 8,5 %.

Vsem, ki ste s prispevki

sodelovali, se najlepše
zahvaljujemo. Prosimo, da s
svojimi prispevki tudi v bodoče
sodelujete, ker bo le na ta način
naše glasilo pestro in zanimivo.

Mežica iskreno Prispevki ne bodo honorirani,

uredniški odbor pa si pridružuje
pravico do njihovega izbora.

čestitam
Oddaja dokumentov naj bo na
digitalem mediju (tekstovni članki
v Microsoft Word-u, fotografije pa
priložene ločeno v formatu jpeg
ali tiff, in sicer na resoluciji 300
dpi s krajšo stranico najmanj 10
cm). Fizično oddane fotografije,
ki ste jih prispevali, lahko po
objavi glasila dvignete na tajništvu
občine Mežica.

Svoje prispevke pošljite

na naslov:

ob 27. aprilu –
Občina Mežica
Trg svobode 1,
2392 Mežica

dnevu upora
proti okupatorju
in 1. maju –
Izdala
Občina Mežica

prazniku dela.
oblikovanje
Jasna Kalčič

fotografije
Dani Kropivnik
avtorji člankov

tisk
Dikplast

naklada
1500 kosov
župan
fotografija
Dušan Krebel

na naslovnici
Dani Kropivnik,
Portal Osnovne
šole Mežica

[ šumc ]