UTRIP Kočevje Marec 2013

koevski brezplani lokalni mesenik I marec 2013 I potnina plaana pri poti 1330 koevje
koevski
Dogodki kultura vrtnarjenje intervju port astroloka napoved in vse, kar morate izvedeti ...
Masaa tui-na agar Barbara agar s.p.
Terapevtske masae, Ayurvedska masaa za sporanje, Bownova terapija
V mesecu marcu -10% NA VSE DARILNE BONE (tudi v prodajalni Gracija) V mesecu aprilu -10% za AYURVEDSKO MASAO
SPECIALIZIRANA TRGOVINA Z MEDICINSKO TEHNINIMI PRIPOMOKI V ZDRAVSTVENEM DOMU KOEVJE VPD, Bled, d.o.o. 01/893-9017 delovni as: pon., tor., et., od 7. do 15. ure sreda od 7. do 17. ure; petek od 7. do 14. ure
POGODBENI PARTNER ZZZS izdaja MTP na naroilnico BREZ DOPLAIL
- vse za sladkorno bolezen (merilniki, listii, lancete, igle, mehanski injektorji..) - vse za inkontinenco in - MERILINKI KRVNEGA TLAKA pripomoki pri umetno IN TERMOMETRI, INHALATORJI izpeljanem revesju in urostomi - ortoze, opornice, krini in kilni pasi - bergle, ostali sanitarni hladilni geli in kreme pripomoki (WC nastavki in za lajanje bolein poviice, toaletni stoli) - ortopedski natikai in kreme za nego nog, ter. nogavice in ortopedski vloki - PREHRANSKA DOPOLNILA EKO PROJEKT loevanje infektivnih odpadkov!
koevski
Izdaja
NOVI UTRIP D.O.O. OMERZOVA 29 1330 KOEVJE
Vsak je svoje sree kova

Letonje obilne snene padavine v naih krajih so prinesle tevilne nevenosti in mnogim povzroile veliko sivih las, nai upani celo zahtevajo, da drava prizna, da so v naih krajih ob takni zimi izredne razmere. A tudi skoraj dva metra debela snena odeja ni mogla prekriti vseh slabih stvari, ki pretresajo nao dravo. Ali nam bo pomlad prinesla novo upanje, povrnila veselje do ivljenja ali bo pokazala isto drugano lu in nas streznila, ko bomo ugledali vso umazanijo, ki jo je nekaj mesecev uspeno skrival sneg? Ko bo sneg skopnel, bomo namre znova potrebovali istilne akcije, da bomo pospravili vse smeti. Sol, ki je padla na rane, pa je povzroila globoke razjede, samo poglejte nekatere ribnike ceste. 13. 3. 2013, le dan zatem, ko smo pozdravili pomlad in sonce, smo dobili novo vlado in novega papea. Je to prvi kazalec, da se nam obetajo bolji asi? Mogoe, a iskati splono pozitivno klimo se nam v teh asih e vedno zdi utopino. Najbolje je, da optimizem najdemo sami v sebi. To je ena najtejih nalog, a ni nemogoa. To so mi dokazali nekateri prijatelji in znanci, ki so svoje ivljenje obrnili skoraj na glavo. Na to pot sem se podala tudi sama, no vsaj malo sem skrenila s stare poti. e smo nesreni e dlje asa to pomeni, da nam nain ivljenja, ki ga ivimo, ne ustreza. Matematika je enostavna, e bomo tako iveli naprej, bomo ostali nesreni. Prijateljica je z danes na jutri prekinila nekajletno zvezo s partnerjem, se odselila, efa na delovnem mestu pa je seznanila z dejstvom, da v kolikor ne bo izpolnil svojih obljub o napredovanju, bo poiskala drugo slubo. Zadeve se e urejajo. Znanec, ki se je sooal z nemotiviranostjo in svoje nezadovoljstvo s slubo prenesel tudi v zasebno ivljenje, pa je zbral pogum, stopil do efa in zahteval poviico. Ne boste verjeli, dosegel je svoje, tudi v teh tekih gospodarskih asih. Vasih ti je preprosto vseeno, ali bo izgubil vse, ker te vse, kar ima, preprosto ne osreuje. Tako sem se jaz kljub prisotnemu strahu odloila, da prekinem vsakodnevno rutino in si poiem nov delovni izziv, nov vsakodnevni ritem. Nov kraj, novo delo, novi sodelavci, nov nain ivljenja. Je to recept za takojnjo sreo? Niti ne, vseeno pa prinaa upanje, da se bodo ez as vsi koki lepo sestavili skupaj, medtem ko brez tega koraka za to ne bi bilo monosti. Saj veste, le enkrat se ivi in najveja koda je, e na koncu svoje ivljenjske poti ugotovimo, da nismo dovolj doiveli. Kako bi iveli vi od zdaj naprej, e bi izvedeli, da imate le e dva meseca ivljenja? Verjetno bi eleli doiveti im ve, ne bi se obremenjevali s tem, kaj si o vas mislijo drugi ljudje in ne bi vas v slabo voljo spravila vsaka malenkost. Tako bi morali iveti vsi, vse dni. Kako si elim, da bi jaz znala te besede s papirja prenesti tudi v svoje ivljenje. Se bom od danes naprej trudila, kaj pa vi? Naj bo letonja pomlad tista pomlad, ko boste doiveli prerojenje. Iite svojo sreo, le tako imate monost, da jo neko tudi najdete. Besede, ki ste jih prebrali lahko razumete dobesedno, lahko v prenesenem pomenu, ni pomembno, pomembno je le to, da boste razumeli, da je vsak svoje sree kova. Nadja Zobec
Vpisani v razvid medijev pod tevilko

1398
Uredila
BARBARA PRELESNIK KOJEK
Oglasno trenje
BARBARA PRELESNIK KOJEK
oblikovanje in tehnina ureditev

Artiks d.o.o.
Urejanje besedil
TANJA turk
ROMANA NOVAK irena nimac mari bojan marin sonja ibej MARUA PRELESNIK ZDEAR NADJA ZOBEC ANJA UEK Katarina Urka Jakovac Robert KostadinoskI RUDOLF BALOH BARBARA ADLEI franci koncilija MIHAEL PETROVI sergej ambroi
Soustvarjalci utripa
Foto naslovnice Tisk
arhiv druine Beljan partner Graf, d. o. o., GrOSUPLJE
Jezero, ki ga neko ni bilo

Prvi sem si jezero temeljito ogledal leta 2005, ko je prijatelj iz otrotva mene in sinova po njem popeljal s olnom. Takrat sem videl, da je dolina z jezerom e bistveno lepa, kot je bila prej. Voda je bila zelo ista in med tiho vonjo po jezeru (elektromotor) smo lahko opazovali mnoico ptic od ponirka in apelj do belorepega orla, mimogrede pa e ejnega srnjaka, da o mnoici rib niti ne govorim. Koevska Reka (in tudi obina) je s postavitvijo tega jezu veliko pridobila.
Naklada
KOEVSKI UTRIP 6.100 IZVODOV RIBNIKO SODRAKI UTRIP 3.300 IZVODOV
oddaja oglasov in prispevkov
DO 10. APRILA 2012
V PRIMERU OBJAVE ISTIH OGLASOV, SLIKOVNEGA MATERIALA ALI BESEDILA V DRUGIH TISKOVINAH SI PRIDRUJEMO PRAVICO DO AVTORSKEGA HONORARJA.
Za morebiten obisk tiskarskega krata se vam opraviujemo. Za oglaevanje v naem asopisu pokliite Ali piite na e-mail Ali na naslov
NOVI UTRIP D.O.O. OMERZOVA 29 1330 KOEVJE BARBARA PRELESNIK KOJEK - 031 655 986
Otrotvo sem preivel v Koevski Reki. Eden najpriljubljenejih krajev za igro je bil ravno Reki potok pod vasjo, ob poruenem lesenem mostu. Tam smo kar lep del prostega asa preiveli ob raziskovanju doline, lovljenju rib(ic) z rokami, izdelovanju netetih splavov ... Kopali smo se bolj redko, saj je bilo poleti pogosto premalo vode. Po odraanju in selitvi pa sem na to dolino skoraj pozabil.
noviutrip@novi-utrip.eu
e zdaj pomislim, da lahko vse to ez no preprosto izgine, e ne bo pravoasno reena sanacija zajezitve, me kar malce pogreje barva, kakovost in oblika marmorja ali granita na koevski mestni ploadi se mi ob tem ne zdi tako zelo prednostna. Besedilo in fotografije: Bojan Marin
marec 2013 / noviutrip@novi-utrip.eu / KOEVSKI Utrip
Vabimo k sodelovanju vse, ki elite soustvarjati na mesenik. Utrip lahko berete na spletni strani: http://www.scribd.com/noviutrip
KAJ SPREJETI PRORAUN OBINE KOEVJE POMENI ZA OBANKE IN OBANE

Prvi v zgodovini je v letu 2012 Obina Koevje dosegla najvijo realizacija prorauna tako na strani prihodkov (95,4%) in na strani odhodkov (92,0%). Kljub zadnje ase aktualnim podtikanjem o nedoloeni smeri razvoja obine, je to jasen znak, da je upan z obinsko upravo izpeljal veino zastavljenih projektov in jih kljub asu recesije tudi zakljuil. In ko govorimo o presekih naj dodamo, da je bilo sprejetje prorauna Obine Koevje za leto 2013, dne 5. februarja, eno izmed najhitreje sprejetih proraunov v zgodovini Obine. V prejnjih letih se je proraun namre sprejemal kasneje. al pa tudi to ni bilo dovolj hitro. Obinska uprava in upan so vloili vse napore, da bi se zagotovilo sprejetje prorauna v januarju. Zaradi nezmonosti veine svetnikov, da bi se udeleili tako nadaljevanja 1. obravnave e v decembru 2012, kot tudi nadaljevanja 2. obravnave e v januarju 2013, je bil proraun sprejet ele v prvih dneh februarja, kar pa pomeni, da nismo mogli prijaviti ceste Koprivnik kriie z R-1217 na razpis ter da so tri druge prijave na isti razpis ogroene, saj se lahko zgodi, da ne bodo izpolnjevale pogojev. Gre projekte v skupni viini dobre 3.000.000,00 EUR, kjer je predvideno 100% sofinanciranje upravienih strokov s strani drave, zato je koda e veja. Viina realno nartovanih sredstev zapisanih v proraunu za leto 2013 je 21.311.893,77 EUR. Pri postopku sprejemanja je bilo s strani svetnikov obinskega sveta vloenih kar 46 amandmajev. Nekateri med njimi so e posebej sporni in vam jih elimo podrobno predstaviti, saj se zaradi njihovega sprejema napoveduje in je praktino neizogibno priakovati nerealizacijo doloenih projektov. Pri vseh ali vsaj veini sprejetih amandmajev je viden oiten cilj dosei blokado obinske uprave in upana pri delu in izvajanju projektov. Sprejeti amandmaji so bili veinoma slabo ali sploh ne obrazloeni, po vsebini pa so nestrokovni in nesistematini. Od svetnikov bi bilo priakovati, da svoje predloge glede sprememb ciljev in nartov, vsebovanih v proraunu, izvedejo v prvi obravnavi. Obinska uprava bi take predloge lahko upotevala in jih sistematino vgradila v proraun. Ker pa svetniki tega niso upotevali, so nekateri amandmaji neizvedljivi ali pa bi bili, e bi bili izvedeni, izvedeni nestrokovno in v nasprotju z vsemi standardi. Kot obani morate biti obveeni o zade4 vah, ki jih predlaga in sprejme obinski svet Obine Koevje. Ne nazadnje ste vi kot volivci obkroili in izbrali osebe, ki sedijo v svetu in odloajo o usodi Koevja. Ne pozabimo, obinski svet je krovni organ obine. Svetniki, v povpreju so bili na amandmajih podpisani veinoma identini Janko Veber, Zlatko Ficko, Marko Vizjak, Miran Pavlin, Amanda Eren, Vesna Lisac, Anton Vovko, Grega Mohori, Jasmin Rizvi, Andreja Marti, Joef Oberstar, Marija Ivi, Marjan Hoevar in Alenka Jelenovi so vloili 46 amandmajev in jih s svojim glasom tudi sprejeli. V veliko primerih so sredstva prerazporedili na postavke krajevnih skupnosti (KS). Pri tem je treba pojasniti, da naloge, ki so bile s tem KS naloene, presegajo njihove pristojnosti oziroma okvire delovanja. Najveji problem zagotovo predstavljajo sredstva namenjena subvencioniranju odvoza odpadnih voda. Namen svetnikov je bil, vsaj tako je razvidno iz obrazloitev, da naj bi KS sofinancirale praznjenje greznic posameznikov. Pri tem so vsaki KS namenili enak znesek, ne glede na velikost in tevilo prebivalcev v posamezni KS, kar je e samo po sebi diskriminatorno, saj bi lahko pomenilo, da nekatere KS lahko zagotavljajo veje subvencije kot druge. Pri tem pa so e pozabili na KS Koevje mesto, eprav se na njenem obmoju nahaja veina prebivalcev koevske obine, od katerih jih je e veliko, ki nimajo urejene javne kanalizacije. Ne glede na to pa je izvorna napaka v tem, da subvencioniranje ni naloga KS, ter da KS za to nimajo pravnih podlag in osnov, kar pomeni, da se takno subvencioniranje sploh ne more izvajati. Na te zadeve so bili svetniki opozorjeni tokom razprave, vendar so to presliali. ETUDI JE KOEVJE NAJVEJA SLOVENSKA OBINA IN IMA NAJVE OZEMLJA, PRI NAS PARCEL NI SVETNIKI SO ODVZELI DENAR ZA UREJANJE IN PRODAJO ZAZIDLJIVIH PARCEL Med najveje negativne posledice sprejetih amandmajev sodijo tiste, ki so nastale s tem, ko se je poseglo na podroje prodaje in nakupa zemlji. Sredstva so se na teh proraunskih postavkah namre tako zmanjala, da obina sploh ni v stanju zagotoviti vseh prodaj, ki smo jih planirali v Programu razpolaganja s stvarnim premoenjem. Pred izvedbo vsake prodaje je namre treba izvesti cel kup drugih aktivnosti, ki so povezane s stroki: parcelacije, cenitve, objave drab, notarske storitve... Glede na to, da denarja na tej proraunski postavki ni v zadostni viini, bo treba te postopke mono zmanjati, to pa posledino pomeni tudi zmanjanje prodaje in jasno tudi zmanjanje prihodkov. Poleg tega je pomembno dejstvo, da so bila s sprejetimi amandmaji sredstva za nakup in prodajo zmanjana, niso pa svetniki spremenili programa razpolaganja s stvarnim premoenjem, da bi povedali, katerih prodaj oziroma nabav naj ne izvrimo. Na vsa ta zmanjanja sredstev, brez utemeljene obrazloitve smo v Obinski upravi svetnike opozarjali e lani, vendar zaman. Posledica je bila zniana prodaja e v letu 2012. S tem amandmajem pa bo prodaja v 2013 e slaba, predvsem pa bodo prizadeti tisti obani - posamezniki, ki elijo odkupiti manje koke in s tem reiti dolgoletne probleme, saj so operativni stroki (izmera+cenitev) bolj ali manj enaki za manje ali pa veje parcele. Namen svetnikov je oiten, prizadeti je bilo potrebno prihodkovno stran prorauna. Nadalje je obinska uprava v 2013 predvidela komunalno opremljanje obmoja Gorenja in predpripravo (dokumentacijo) za obmoji Cvilarjev in Brega pri Koevju. Gre za zemljia za individualno stanovanjsko gradnjo, predvsem za mlade druine. Komunalno opremljanje je ena izmed zakonsko doloenih dolnosti obine. Parcel v Koevju primanjkuje, povpraevanje je veliko, v kolikor pa nam domai svetniki onemogoijo komunalno opremljanje zemlji in tem monost prodaje in gradnje, pa je situacija e toliko slaba. Marsikdo se bo odloil in si namesto v Koevju ustvaril dom drugje, kjer bo za to imel vse monosti. Posledice tako kratkovidnega ravnanja so lahko daljnosene. Naslednje podroje, ki je dolgo asa ostajalo neurejeno, je podroje premoenjskopravnih razmerij na obinskih cestah. Obinska uprava ni pozabila, svetniki so kljub opozarjanju to presliali, da bi Obina morala po zakonu e do maja 2012 urediti lastniko stanje na podroju cest, saj mnoge od njih potekajo po privatnih zemljiih. V ta namen smo planirali sredstva, tudi za realizacijo poslov, ki so bili e potrjeni s strani obinskega sveta (OS). Zmanjanje sredstev pod raven obstojeih obveznosti s strani OS pomeni ignoriranje lastnih odloitev, hkrati pa tudi onemogoanje izpolnjevanja zakonskih obveznosti, zaradi katerih nam lahko grozi tudi kazen v obliki ustavnih pritob in denarnih posledic.
aktualno
KOEVSKI Utrip / noviutrip@novi-utrip.eu / marec 2013
aktualno
VLAGATI DENAR V NEKAJ, KAR NI V OBINSKI LASTI? Med drugim so svetniki sredstva namenili za obnovo gasilskega doma v Starem Logu, ki ni v lasti Obine Koevje. Gre za sredstva v viini kar 40.000 EUR. Podobno velja za premoenjskopravna razmerja na jezeru v Koevski Reki in na delu letalia v Novih Lazih, kamor naj bi Obina Koevje vloila sredstva v skupni viini 170.000,00 EUR. Kljub pojasnjevanju s strani obinske uprave in predlogom, da naj se v tem letu manji del denarja nameni najprej ureditvi temeljnih predpostavk (lastnitvo, projektna in investicijska dokumentacija), so bili svetniki na to uho gluhi. DENAR VSEH OSNOVNIH OL NA RAUN OSNOVNE OLE STARA CERKEV V tevilnih medijih ste lahko prebrali ali sliali, kako so vse osnovne ole v Koevju (O Zbora odposlancev, O Ob Rini, O Ljubo ercer), po sprejetem amandmaju s prvopodpisanim Jankom Vebrom, ostale brez denarja za materialne stroke. Razlog je sprejeti amandma, ki je vsa sredstva dal na raun O Stara Cerkev, kjer je ravnateljica ena omenjenega svetnika. To nedopustno rui koncept, ki ga je obina uvedla, da bi s tem vsem olam zagotovila isti okvir sredstev za materialne stroke. Spraujemo se, kdo bo plaal popravila in okvare na O Ob Rini, Zbora odposlancev in Ljubo ercer. V proraunu Obine Koevje teh sredstev ni ve. PLAA KOEVSKEGA JEZERA TUDI LETOS NE BO UREJENA O tem, da Koevje tudi letos ne bo imelo urejeno plae ob Koevskem jezeru, smo lahko brali na tevilnih socialnih omrejih. To kar Koevarji akamo e vsa ta leta, al zaradi sprejetih amandmajev ne bo realizirano. Plae ob Koevskem jezeru ne bo. Sredstva za ureditev Koevskega jezera so svetniki, s prvopodpisanim Zlatkom Fickom, prenesli na izgradnjo jezu v Koevski Reki, za kar so namenili 130.000 EUR, pri emer jih je obinska uprava glasno opozarjala, da jezero ni v lasti obine, kar smo pojasnili e v eni izmed predhodnih tok. SVETNIKI SKRBIJO SAMO ZASE Zanimiv je amandma, ki obinski upravi nalaga preplastitev dela krone ceste pri Unionu. V vednost obanom, to je cesta, ki pelje mimo hie, v kateri ima stalno prebivalie svetnik mag. Marko Vizjak. Obina Koevje ima postavljeno prioriteto ulic in cest, ki so potrebne prenove. Postavljanje novih stvari izven prioritete je nesistematino in nestrokovno in rui vrstni red prenov, kar pomeni, da bodo obani, ki e dolgo asa akajo na nujne sanacije na te akali e dlje. Poleg tega gre za izjemno nestrokoven amandma, saj predvideva preplastitev ceste s 3cm asfaltom, medtem ko se ponavadi izvaja vsaj dvakrat debelejo preplastitev ali pa celo dvoplastno. Nadalje pozablja na stvari, ki se ne vidijo navzven, so pa prav tako pomembne za funkcioniranje infrastrukture, namre, pod cesto se nahajajo tako kanalizacija, kot tudi vodovod, ki sta prav tako potrebna temeljite prenove. e bi bila cesta prenovljena po eljah svetnika Vizjaka, bi bila ez dve leti v istem stanju kot danes, potem pa najverjetneje e nekajkrat prerezana, ko bi se popravljala in menjala ostala infrastruktura. Zagotovljenih 35.000,00 EUR pa niti priblino ne zadostuje za celovito prenovo elenega odseka. Enako velja za amandma prvopodpisanega Zlatka Ficka za preplastitev dela Roke ulice od t. 33 do 39. Nadalje so z amandmajem svetniki na posebno postavko dali tudi sredstva za preplastitev ceste na Inlauf. Kljub opozorilom obinske uprave, da je cesta na Inlauf vkljuena v projekt izgradnje vodovoda Koevska Reka Borovec, in da podvajanje postavk pomeni, da bodo sredstva ostala neporabljena, so svetniki amandma sprejeli. Kaj naj naredi obinska uprava? Letos poloi asfalt, drugo leto naj ga vre ven in poloi e enkrat? Navedeni amandmaji so skregani z naelom ekonominosti kot enim temeljnih nael javnih financ. IZ OBINSKEGA PRORAUNA SKORAJ 750.000 EUR ZA OBINSKI RADIO? Ne moremo mimo podatka, da je obinski svet prejel sklep, ki obinski upravi nalaga ustanovitev obinskega radia in asopisa, katerega koordinator bo svetnik Zlatko Ficko. O politini spornosti tega primera ne bomo zgubljali besed. Radi pa bi samo dodali, da si svetnik Ficko zelo prizadeva, da bi obina v obinski radio investirala skoraj 750.000 EUR zagonskih sredstev in za vsakoletno delovanje ve kot 200.000 EUR davkoplaevalskega denarja. Medtem ko je Obina Koevje doslej s pogodbo o oglaevanju in informiranju za obinske potrebe in vsa drutva letno namenila 36.000 EUR. SVETNIKI ODVZELI SREDSTVA STAREJI GENERACIJI IN INVALIDOM Obina Koevje je planirala sredstva za organizacijo in izvedbo razlinih prireditev, obeleij ob dogodkih, ki jih organizirajo vsa drutva stareje generacije. V ta stroek je bila denimo vkljuena tudi organizacija sreanja Dolenjsko-Belokranjske koordinacije, katere gostitelj je v letu 2013 Drutvo invalidov Koevje, pa so svetniki denar prepolovili in pod vpraaj postavili pomo obine pri tej organizaciji. So pa ta sredstva, v viini 3.000 EUR, namenili prireditvi ob Dnevu samostojnosti in enotnosti, v organizaciji Veteranske organizacije. JE NAMEN SVETNIKOV RAZVOJ OBINE? To vpraanje si upan in obinska uprava zastavlja e nekaj asa. Sodu pa je izbila dno odloitev obinskih svetnikov, da upanu zmanjajo monosti prerazporeditve sredstev znotraj prorauna. Povedano enostavno, e se projekt na proraunski postavki ni izvedel, ali pa je zaradi kakrnihkoli razlogov ostalo neporabljenih sredstev, je upan sredstva lahko prerazporedil na projekte, ki so se izvajali. Svetniki so sprejeli sklep, da se prerazporeditve zmanjajo na prej dovoljenega obsega. Kar pomeni, da bodo denimo sredstva, ki so jih svetniki z amandmaji prerazporedili na postavke, kjer jih zaradi zakonskih omejitev ne bo mogoe porabiti (primer jeza v Koevski Reki, ipd), ostala neporabljena, saj jih ne bo mogoe prerazporediti na postavke, kjer pa bi bilo to nujno potrebno. K temu naj e dodamo, da nekatere obine svojim upanom omejitev za prerazporejanje sploh ne postavljajo OBINSKA UPRAVA IZVAJA TEVILNE PROJEKTE Eden eden vejih projektov je nedvomno energetska sanacija obinskih stavb. Obina Koevje se je v te namene prijavila na dva razpisa. Na prvega, ki ponuja do 100% sofinanciranje tako obnove ovoja stavb (okna, fasada, strehe), kot tudi ogrevalnih sistemov, je prijavila tiri ole (O Ob Rini, O Zbora odposlancev, O Zbora odposlancev-Braieva in O Ljuba ercerja) ter en vrtec (Ostrek). Trenutno kae, da bomo pridobili sredstva za vsaj tiri od petih objektov. Na drugi razpis pa smo ravnokar prijavili e dva vrtca (Mojca in Narcisa). Ta razpis financira do 85% upravienih strokov obnove toplotnega ovoja). Nadalje smo na podroju olstva in predolske vzgoje vse napore vloili v to, da bi drava zagotovila denar za obnovo pogorelega objekta srednje ole, kjer se nahaja tudi na vrtec Brlogec. Zagotovljeno je financiranje celovite obnove, svoj dele pa bo v sorazmerju z lastnitvom dodala tudi Obina Koevje. Na podroju oskrbe s pitno vodo smo se prijavili na razpis za kohezijska sredstva za vodovod Koevje-Ribnica-Sodraica, ki bo na podroju Obine Koevje zagotovil boljo oskrbo s pitno vodo za celotno obmoje koevskega polja, pa tudi na obmoju Koevske Reke in Gotenice. Skupaj s sosednjimi obinami nartujemo tudi projekt vodovoda Suha krajina, ki bo izboljal vodooskrbo na podroju suhe krajine, Obini Koevje pa med drugim zagotovil oskrbo s pitno vodo na doloenih obmojih, kjer je sedaj ni ali pa je pomanjkljiva (Mala gora, Vrbovec, Polom, 5
Naronik objave: Obina Koevje
aktualno
Smuka, itd). Prijavili smo tudi projekta vodovodov Koevska Reka Borovec in Kneja Lipa-Brezovica, kjer je predvideno 100% upravienih strokov s strani drave. al sta ta dva projekta pod vpraajem zaradi neodgovornega zavlaevanja svetnikov s potrditvijo prorauna. V letonjem letu nartujemo obnove doloenih ulic v Koevju in okolici ter izgradnjo dveh mostov, od katerih se most na Marof e gradi, most pri Brunarici pa se bo zgradil tokom leta. Dokonali bomo prenovo ulic na podrojih, kjer se gradila kanalizacija (Breg pri Koevju, Dolga vas-Livold). V centru Koevju priakujemo, da se bo letos priela gradnja nove trnice, obnova poslopja Kina, kjer bo zrastel venamenski kulturni center po vzoru Kina ika ter prenova ploadi v centru mesta. Nadalje nartujemo pripravljalne korake za obnovo stavbe Ljubljanska c. 4 (inkel, oz. za mlajo generacijo legendarni korc). Pripravljamo pa tudi projekt prenove javne razsvetljave, za katerega upamo, da nam ga bo uspelo pripeljati h koncu v letu 2014. Na podroju urejanja prostora pa aktivno nadaljujemo s postopkom priprave obinskega prostorskega narta (OPN), pripravljamo pa tudi nov podrobni obinski prostorski nart (OPPN) za Turjako naselje, zakljuujemo s potrditvijo OPPN Jezero zasebnega investitorja in konno pridobivamo manjkajoa zemljia za zazidalni nart (ZN) Trata, pripravljamo pa tudi nart za ureditev celotne okolice Koevskega jezera. Vse to so projekti, ki jih upan in obinska uprava eli deliti z vami in vas o nastanjanju le-teh obveati. Obina Koevje
Drsalie Gaj in smuie pri Brunarici zakljuila sezono

je bila sicer polna snega, z veliko temperaturnih nihanj, toplih vetrov in odjug, vendar smo z rezultatom obiska zadovoljni, je zapisal direktor Zavoda za port Janez Mari, ki je e posej izpostavil fante zavoda, ki so zasluni, da je drsanje sploh mogoe.
uspena. Park je v asu obratovanja obiskalo blizu 900 smuarjev, uitelji smuanja pa so v asu zimskih poitnic smuarskih vein uili 26 najmlajih nadebudneev. Vzduje na smuarskih strminah pri Brunarici so najbolj aktivni in zasluni Botjan Lovko, Nua Perkovi in Tadej poljar, ki so tudi skrbeli, da je park dnevno obratoval, ovekoveili na You Tubu (http://www.youtube.com/watch?v=Y-PRhkLYvJI). Zahvala gre vsem obiskovalcem in hkrati e zdaj vabilo, da se v sezoni 2013/2014 znova vidimo. Vesna Malnar Memedovi Vija svetovalka za odnose z javnostmi in informiranje ter protokol
Obina Koevje in Javni zavod za port Obine Koevje sporoata, da je umetno drsalie pri portnem domu GAJ zaradi vse vijih dnevnih temperatur zakljuilo esto sezono obratovanja. V asu obratovanja je drsalie skupno gostilo nekaj manj kot 6000 drsalcev, kar je drugi najbolji obisk v petih polnih sezonah obratovanja. Zima
Tudi otroki smuarski park Brunarica je zakljuil sezono 2012/2013, ki je bila izjemno
Stara policijska postajaje 1. marca 2013 znova zaivela

Stara policijska postaja v centru mesta Koevje je dobila novo podobo. S 1. marcem 2013 so bili prostori tudi uradno predani najemniku Centru za socialno delo Koevje. Obina Koevje je kljue novemu najemniku e predala, je pa v dogovoru z njim sklenila, da bo uradna otvoritev sledila, ko bo Center za socialno delo prostore v celoti opremil, da bo lahko ob otvoritvi pripravil tudi t.i. dan odprtih vrat, kjer bodo prostori in delo Centra za socialno delo na ogled obankam in obanom, vsej zainteresirani javnosti. Podrobnosti o projektu in objektu Objekt Ljubljanska cesta 9 (biva policijska postaja) stoji v osrednjem delu mesta. V sklopu kompleksa objekta sodijo tudi parcele, na katerih so zelenice ter asfaltirane povrine v funkciji parkiri. Objekt je pravilne pravokotne oblike in centralno postavljenim nepodkletenim izzidkom in obsega delno klet, pritlije, nadstropje in izkorieno mansardo. Pokrit je s simetrino tirikapnico. Na izzidku je trikapna streha. Na SV strani je izzidek s frado. Nosilna 6 konstrukcija objekta je v masivni izvedbi, kamen opeka, deloma tudi stropi pritlija in kleti ter z lesenimi stropovi in lesenim ostrejem. Izzidek je v pritliju masivno grajen, v nadstropju pa je izveden kot lesena uta. preko toplotne postaje v kleti. V objekt je na novo vgrajeno osebno dvigalo. Gradbena dela so se izvajala tudi ob usmeritvah in smernicah s strani Zavoda za kulturno dediino Slovenije, saj je objekt kulturno spomeniko varovan. Celotna vrednost obnove poslovnih prostorov na Ljubljanski 9 je v konnem poroilu zapisana v viini 1.015.672,39 EUR. Konna vrednost gradbenih del znaa 880.112,00 EUR z DDV. Gradbena dela so bila zakljuena v skladu s pogodbenimi doloili, v dogovorjenem roku, priakovani kvaliteti ter po veljavnih predpisih, razen del na zunanji ureditvi, kar je bilo onemogoeno zaradi neprimernih vremenskih razmer (setev trave, sajenje grmovnic in okrasnega drevja). Navedena dela bodo izvedena v spomladanskem asu. Vesna Malnar Memedovi Vija svetovalka za odnose z javnostmi in informiranje ter protokol fotografija: arhiv Utrip
Objekt je prikljuen na nekatere javne vode naselja preko obstojeih prikljukov. Izvedene so elektrine instalacije za mo in lu ter ibki tok. Od strojnih instalacij je izvedena vodovodna instalacija v sanitarijah in kuhinjah, centralno ogrevanje, ki je prikljueno na daljinsko ogrevanje
Naronik objave: Obina Koevje
Nova knjiga: Kostel in Kostelci, takrat, ko so e murenki peli

e dogajanje v Kostelu v asu od leta 1900 do 2000. Pri tem ga je vodilo, da bi zgodbe zapisal tudi v kostelskem nareju. Tako je pred desetimi leti zaela nastajati knjiga, v kateri je opisal Kostel in veino obgrajskih vasi z njihovimi naravnimi in drugimi zanimivostmi, ljudmi, zemljo, tukajnjim posebnim govorom ter gospodarstvom in turizmom. Zelo natanno je opisano dogajanje na kmekih dvoriih, velik del knjige je posveen kmekemu prazni-
aktualno
imena ter vzdevki ter domaa imena hi in vasi. Veliko je tudi resninih dogodkov, povezanih s hrano, klanjem, konjo, ter zakonskih in ivalskih prigod. Ne manjkajo niti politine in vojne vsebine ter versko obarvane prigode. Monografijo bogatijo tudi dodane narene besede, tako da bo bralec ob branju mimogrede spoznaval tudi nareno izrazoslovje. Le-to je sicer zbrano tudi v sklepnem delu knjige, v katerem je po abecednem redu knjinih besed razvrenih okrog 5000 narenih izrazov, zapisanih fonetino. Delo je opremljeno s 170 fotografijami, ki nemo priajo o nekem asu, ki ga ni ve, da ne bo lo vse v pozabo, tako kot gredo Kostelci, ki jih je zmeraj manj. Knjigo je mogoe dobiti na Zavodu za kulturo in turizem Kostel (Vas 4, 1336 Kostel) ter pri avtorju (Matija agar, Zg. Bitnje 215 A, 4209 abnica).
S pomojo Obine Kostel in Zavoda za kulturo in turizem Kostel ter z avtorjevim prispevkom je ob kulturnem prazniku v Kostelu izla knjiga Kostel in Kostelci, takrat, ko so e murenki peli s podnaslovom v narenem jeziku Kosteu i Kosteuci, onda ka so ie krikaci popeval. Knjigo je napisal Matija agar, po domae Tie Mavrki Dolenji, domain iz Mavrca v obini Kostel, pozabljenega manjega kraja ob reki Kolpi. Pred mnogimi leti je odel od doma na olanje v Ljubljano in nato v slubo v Kranj, kjer ivi e danes. Vedno se je rad pogosto vraal domov v svoj rodni kraj, ki ga ni nikoli pozabil. Ohranjal je stike z domaini v kraju in tako stkal mnoge prijateljske vezi. Pred mnogimi leti, ko je el v pokoj, je zael razmiljati, kako im bolj koristno izkoristiti preseek asa. Pregledal in prebral je ve knjig o Kostelu in ugotovil, da marsikaj o ivljenju Kostelcev e ni zapisano, zato se je odloil, da bi poskusil kaj zapisati e sam. Po doloitvi ideje, kaj naj bi knjiga vsebovala, je sklenil, da popi-
ku (kolinam), konji, cerkvenim praznikom, igram in igraam kostelskih otrok, trgovanju v Kostelu (obziranju in drugim nainom menjave blaga ter peenju kostanja po evropskih prestolnicah), kostelskemu olnu, mlinom in agam na Kolpi in potokih, opuenemu vinogradnitvu, sadnemu drevju, gozdnim sadeem in zeliem. Ne manjkajo ne kostelski vragac ne arovnice, razni pregovori, ege in navade ter razne kletvice, ki so se udomaile v tej dolini. V knjigi so omenjeni tudi kostelski priimki in
Besedilo: Branko Obranovi Fotografija: Duan Pernar
40 let ponovne naselitve risa (Lynx lynx L.) v Sloveniji

ivljenjskih razmer. Po letu 1800 je ris v dobrega pol stoletja izumrl najprej iz ravninskih predelov Srednje Evrope, s koncem 19. stoletja pa tudi iz Alp in naih krajev. Ohraniti se je uspel le v nekaterih manj naseljenih in gozdnatih predelih vzhodne in june Evrope ter v Skandinaviji. na, morda celo z genetsko sorodnostjo. Po lovskem zakonu iz leta 1976 je bil ris divjad, ki je zaradi redkosti ni bilo dovoljeno loviti. Z uredbo je bil leta 1993 razglaen za naravno znamenitost. V rdeem seznamu ogroenih vrst sesalcev je uvren v kategorijo domnevno izumrle vrste oz. prizadete vrste. Lov, ki je dovoljen samo s posebno odlobo pristojnega ministra, se od leta 2003 dalje ne izvaja zaradi ponovne ogroenosti vrste. Ocenjuje se, da 40 let po naselitvi v Sloveniji ivi le e med 10 in 20 risov, stanje pa se letno poslabuje. Za zagotovitev obstoja populacije risa v Sloveniji je potrebno hitro ukrepanje. S tem namenom se pripravlja projekt dodatne naselitve risov, ki bi obogatil premajhno populacijo in pomagal izboljati sposobnost vrste za preivetje. Projekt v letih 2014 in 2015 predvideva doselitev 4 risov iz vicarske Jure. Za zagotovitev dolgoronega obstoja risa se bo v okviru navedenega projekta prijavil tudi veji mednarodni projekt doselitve risa iz karpatske populacije. mag. Bojan Kocjan, univ. dipl. ing. gozd. vodja Obmone enote Koevje, Zavod za gozdove Slovenije 7
V mesecu marcu 2013 obeleujemo 40 let ponovne naselitve risov v Sloveniji. Iz Slovake pripeljani 3 pari risov, ki so jih 2. marca 1973 spustili v koevske gozdove, so bili osnova za osnovanje nove populacije in njeno uspeno raziritev od Alp do Bosne in Hercegovine. al ugotovitve strokovnjakov v zadnjem obdobju kaejo, da se tevilnost risov vsako leto zmanjuje, zato je obstoj risa v Sloveniji ponovno ogroen. Po uradnih podatkih je bil v Sloveniji leta 1908 pokonan zadnji avtohtoni ris, ki je naseljeval gozdove Koevske, Dolenjske in Notranjske, pa tudi gozdove v Karavankah, na Pohorju in Kozjaku. V zgodnjih zgodovinskih obdobjih je ris naseljeval preteni del evropskega prostora. Ta e v srednjem veku tevilna vrsta je izginjala vzporedno z zmanjevanjem gozdnatosti in postopnim poslabevanjem
Razvoj naravovarstvene misli v Evropi je pripeljal do tega, da so v letih 1969 in 1970 ponovno naselili risa v Nemiji in leto kasneje v vici. Ponovna naselitev risov v Sloveniji je bila med prvimi v Evropi in je dolgo veljala za eno najuspenejih. Tako je lovek naravi vrnil vrsto, ki je zaradi vpliva istega loveka predhodno izumrla. Iz Koevskega roga se je ris zelo hitro raziril v Gorski kotar na Hrvakem in e leta 1985 je bil opaen tudi v severni Bosni in Hercegovini. V Sloveniji ivi ris na obmoju gozdnatih predelov dinarskega sveta Dolenjske, Notranjske in Primorske. Posamezne ivali se pojavljajo tudi v Alpah ob meji z Italijo in Avstrijo. tevilnost risa v Sloveniji je danes manja kot je bila pred desetletjem, raziskave strokovnjakov pa kaejo, da je to povezano z drobljenjem habitatov, pomanjkanjem ple-
aktualno
Spotovani lanice in lani,
Javnim zavodom, zvezam, klubom in drutvom obine Koevje
15. februarja 2013 ste prejeli pisno obvestilo upana dr. Prebilia, kjer Vas v tirih stavkih nekorektno, zavajajoe in enostransko obvea, da Obina Koevje s sprejetjem letonjega prorauna ne more ve zagotavljati radijskega oglaevanja in informiranja drutvenih aktivnosti, dogodkov in objavljati obvestila, kot je bila praksa vsa leta. Kot razlog je navedel sprejetje amandmaja opozicije, ki zniuje proraunska sredstva za radijsko oglaevanje in informiranje. V Obini Koevje, ki ima v letonjem proraunu na voljo skoraj 25 milijonov EUR, ne bi smel biti problem zagotoviti 0,1 % oziroma 25.000,00 EUR za Vae oglaevanje in informiranje. e upan in Obinska uprava tega noejo ali ne znajo storiti, jim svetujem, naj prepustijo mesto tistim, ki to zmorejo in znajo. Ker pa ima vsaka resnica dve plati, eno je podal upan, bom v nadaljevanju pojasnil svojo, javnost pa naj presodi, kdo ima prav. V predlogu prorauna za leto 2013 je Obinska uprava za informiranje in oglaevanje v medijih nartovala 36.000,00 EUR, kjer je namenjeno:
16.000,00 EUR za informacijske vsebine, ki se nanaajo na sporoila za javnost, odnose z javnostmi, objave informacij v razlinih radijskih medijih, meseno oddajo Vi spraujete, upan odgovarja ustanov in drutev, ki so proraunski porabniki
20.000,00 EUR za radijsko oglaevanje, v katerem so zajeta oglaevanja Obine. V te stroke je zajeto tudi oglaevanje javnih
Obine po Sloveniji praviloma ne sofinancirajo informativnih in oglaevalskih oddaj na zasebnih lokalnih radijskih postajah. Obina Koevje je tu dale najbolj radodarna v dravi, saj gredo zneski v desetine tisoe EUR. Koevska Obina je la e korak dlje in s sklenitvijo dveh pogodb celoletno zakupila radijski program na lokalnem radiu za potrebe oglaevanja in za potrebe informiranja, kar je razvidno iz naslednje tabele: 2012 2011 13.625,00 EUR 1.375,00 EUR 14.533,00 EUR 1.467,00 EUR 31.000,00 EUR 21.600,00 EUR ni podatka 18.000,00 EUR ni podatka 39.600,00 EUR
informativne oddaje na radiu Univox

na radiu Urban
oglaevalske oddaje na radiu Univox

na radiu Urban SKUPAJ:
Ostali lokalni mediji niso sodelovali ali niso bili povabljeni k zbiranju ponudb. Ker je Nadzorni odbor Obine Koevje ugotovil nepravilnosti in grobe kritve Zakona o javnem naroanju pri izbiri izvajalca ozvoenja pri organizaciji Mladinske gasilne olimpijade ter sum zlorabe dodatnih meril za ocenjevanje ponudb pri izboru izvajalca Poletnih veerov na mestni ploadi, smo v opoziciji ocenili, da je potreben dodatni nadzor pri porabi davkoplaevalskega denarja prav na obutljivem podroju medijev. Prav tako je prilo do neenakopravnega obravnavanja in dodeljevanja sredstev ostalim lokalnim medijem, zlasti tiskanim in elektronskim. Vse to je pripeljalo do sprejetja sklepa Obinskega sveta o ustanovitvi obinskega tiskanega in radijskega medija, ki naj bi postal demokratini ljudski medij. Zakaj sem predlagal amandma, ki jemlje denar iz te postavke v viini 26.000,00 EUR, in ga prerazporedil na novo nastajajoi radijski in tiskani ter elektronski medij? Zagotoviti elim:
1. red in transparentnost pri porabi denarja iz obinske blagajne, kajti sedanji pavalni meseni nain plaevanja informiranja 2. vsem upraviencem enakopravno monost nastopanja v medijih 3. vsem upraviencem zlasti objektivno informiranje in oglaevanje v medijih
in oglaevanja tega ne zagotavlja. Mi ne vemo, kaj za meseni obrok denarja dobimo. Teoretino je lahko v mesecu 100 oglasov ali eden, cena je ista. To pa dela porabo obinskega denarja netransparentno
Vse to bo omogoal nov obinski radijski in tiskani medij, ki je v ustanavljanju. Moram jasno povedati, da Obinska uprava zelo poasi (nezainteresirano) pristopa k tej ustanovitvi in prej zavira postopek ustanavljanja, ker vedo, da bo prek novega medija javnost o vsem obveena celovito in ne enostransko kot do zdaj. Za radijsko oglaevanje in informiranje je do zaetka dela novega obinskega medija zagotovljenih 10.000,00 EUR. Trditev upana v medijih, da razpololjivih sredstev na tej postavki ni zaradi obveznosti, ki so nastale na podlagi zaasnega financiranja, je odraz nepoznavanja ali namernega zavajanja pri porabi obinskega denarja. Dokler proraun ni sprejet, se lahko na mesec porabi samo dvanajstina realizacije iz prejnjega leta. lanice in lani dobro veste, koliko je dvanajstina od 31.000,00 EUR. Torej dosedanji nain ni prekinjen, denar je v proraunu in se medijem v te namene tudi nakazuje, vse ostalo je zavajanje in la. Nekateri mediji v obini so se odzvali in prek svojih spletnih strani pozvali na brezplano oglaevanje in informiranje, ki ju lahko javne ustanove in drutva koristijo (Eutrip, Koevar). 8
Naronik objave: Zlatko Ficko, obinski svetnik
4. vsem medijem v obini in ire enako monost oglaevanja in informiranja
aktualno
Medijsko pokroviteljstvo Glede na dejstvo, da je lokalni radio ve kot desetletje proti plailu oglaeval in informiral tudi drutva, klube in zveze, Vam predlagam, da zaprosite vse lokalne medije in ire (radio Univox, Sraka, Krka, TV Koevje, Rkanal, Koevar, Eutrip, Koevski Utrip ) za:
sodelovanje v obliki medijskega pokroviteljstva vaih prireditev (npr. oglaevanje, informiranje) in izvajanja programov oz.
dejavnosti, kot je to obiaj drugod v Sloveniji
ponudbo za objavo doloenega tevila oglasov, ki naj vsebuje tudi koliinski popust ter ostale ugodnosti, ki Vam jih lahko nudi
medij V proraunu Obine za leto 2013 je zagotovljenih rekordnih 356.000,00 EUR za delovanje drutev na podroju kulture, porta, turizma ter pokroviteljstva upana. Tako je na razpolago na postavkah:
programi in projekti drutev na kulturnem podroju ................................ 71.000,00 EUR sofinanciranje programov posebnih skupin .................................................. 5.000,00 EUR financiranje portnih programov drutev ...................................................... 210.000,00 EUR pokroviteljstvo upana (drutvom, pravnim in fizinim osebam) ......... 30.000,00 EUR
V letonjem proraunu smo na na predlog opozicije z amandmajem za port zagotovili dodatnih 60.000,00 EUR. Do prepotrebnega denarja za delovanje drutev, klubov in zvez lahko pridete preko razpisov Obine, ki so v teku, in od vas samih, vaih programov je odvisno, koliko denarja si boste zagotovili za delo, dejavnost. Iz razpisnih pogojev Obine je razvidno, da se ta denar lahko uporablja namensko tudi za promocijo prireditev drutev, kamor sodita oglaevanje in informiranje. Preprian sem, da bodo prizadevni lani in lanice drutev, klubov, zvez vseh dejavnosti razumeli, da je treba narediti red in nadzor povsod tam, kjer se troi davkoplaevalski denar. Vsem drutvom, klubom in zvezam elim, da dosedanje uspeno delo nadaljujejo tudi v letu 2013. Pogumen je tisti, ki naredi, kar more. Obinski svetnik Zlatko FICKO
Naronik objave: Zlatko Ficko, obinski svetnik
programi s podroja turizma (drutva, posamezniki) ................................ 40.000,00 EUR
LJUdje in dogodki
e no iz sobote na nedeljo, 24. februarja, je bogato postregla s snegom. In prav to nedeljo si bomo po letonjem snenem obdarovanju verjetno zapomnili e najbolj z nekaj kratkimi premori je zapadlo ve kot meter snega.
Spoprijeti se s snegom
V dnevih (tednih) zatem smo se z njim spoprijeli, kot smo vedeli in znali.
Romana Novak
AKTUALNO
1. del
Neprofitne organizacije (drutva, klubi, zavodi) in financiranje njihove programske vsebine, projektnega dela s strani Obine Koevje
Kratka zgodovina razvoja drutev na Slovenskem
O obstoju drub, drutev in zdruenj na Slovenskem govorijo e zapisi iz 14. stoletja. Zapisi omenjajo delovanje cerkvenih bratovin, ki so nastale v zvezi z opravljanem verskih obredov. Kasneje so se razvile cehovske organizacije kot posebna zdruenja rokodelcev v mestih in trgih. Najstareja drutva, zdrube in zdruenja so obstajala brez dravnih zakonskih predpisov. Delovala so na osnovi drutvenih norm, ki so bile zbrane v drutvenih redih drutvenih pravilih. Bratovinski in cehovski redi so najstareja pravila, ki so urejala pravni poloaj drutva, poloaj lanstva in delovanje njihove organizacije. Izpolnjevanje doloil cehovskega reda so strogo nadzorovali lani cehovske organizacije. Loevali so politina in nepolitina drutva. Tako so vse od leta 1848 naprej nastajala narodna in narodnoobrambna, izobraevalna, kulturno-prosvetna, umetnika, znanstvena, delavska, humanitarna in podporna drutva, telovadne organizacije in portna drutva, dobrodelna in podporna drutva ter druga druabna drutva. (vir: Zgodovina drutev na Slovenskem) V sedanjem asu je v Sloveniji ustanovljenih ogromno drutev, vsako leto se jim pridruijo nova, s pomojo katerih se razvija drutveno ivljenje na Slovenskem. Drutva danes Na podlagi Zakona o zavodih (Uradni list RS, t. 12/91, 17/91, 55/92, 66/93, 8/96, 36/2000), Zakona o drutvih (Uradni list RS, t. t. 64/2011), Zakona o ustanovah (Uradni list RS, t. 60/95) in e nekaterih drugih zakonov, ki urejajo razlina podroja gospodarske infrastrukture, spadajo v neprofitni sektor vzgoja in izobraevanje, znanost, kultura, port, zdravstvo, socialno varstvo, otroko varstvo, varstvo invalidov, socialno zavarovanje ali druge dejavnosti, e cilj opravljanja dejavnosti ni pridobivanje dobika. Prav tako sodijo v ta sektor tudi doloena podroja pridobivanja javnih dobrin energetika, promet in zveze, komunala, vodno gospodarstvo, gospodarjenje z drugimi vrstami naravnega bogastva, varstvo okolja, kjer je pridobivanje dobika podrejeno zadovoljevanju javnih potreb. V asu gospodarsko finanne krize, ko dravni in obinski aparati zmanjujejo stroke na vseh podrojih, krijo in jemljejo tudi neprofitnim organizacijam. Torej tam, kjer je e tako ali tako prisoten boj za pridobivanje sredstev, sofinanciranje programske vsebine, projektnega dela, projektov. Drutva lahko sredstva pridobijo na javnih razpisih na obinski ali dravni ravni, Evropskih razpisih itd. Ko kandidirajo na razpise, lahko pridobijo sredstva za organizacijo razlinih akcij in dogodkov. V veliki meri je od viine pridobljenih sredstev odvisno finanno stanje in izvedba projektov organizacije. Prav tako pa so drutva odvisna tudi od lanarin, donacij, dotacij, sponzorskih sredstev, da lahko izvajajo programsko vsebino glede na dejavnost, za katero so registrirana. Nevladne in prostovoljske organizacije imajo posebne zmogljivosti, ki jim omogoajo, da na edinstven in hkrati pomemben nain prispevajo k razvoju drube. Njihovo delovanje vnaa nekaj posebnega in hkrati zelo pomembnega v zmanjevanje revine, neenakosti, socialne izkljuenosti. Hkrati obstajajo drutva, katera s svojo dejavnostjo skrbijo za promocijo domaega kraja, spet druga skrbijo za razline portne, glasbene, kulturne, mladinske in druge dejavnosti. Ob raznolikih dejavnostih, ki jih drutva ponujajo, lahko vsak krajan/krajanka glede na svoje potrebe tudi razvija, nadgrajuje svoje spretnosti, znanja, se ui, povezuje, opravlja prostovoljno delo na podrojih, ki so mu/ji blizu. Prostovoljci so po svetu in tudi pri nas pomemben delovni potencial v nevladnih organizacijah. S svojim sodelovanjem prostovoljci pogosto dopolnjujejo strokovne delavce, delajo z marginalnimi skupinami ali se vkljuujejo v razne preventivne programe, usmerjene k celotni populaciji otrok, mladostnikov in drugih skupin v doloenem okolju. Danes prostovoljno delo najdemo v skoraj vseh oblikah drutvenih dejavnosti. Lahko napiem, da so drutva pomemben len v vsaki lokalni skupnosti, saj s svojo raznolikostjo in dejavnostmi, ki jih izvajajo, bogatijo prostor, v katerega smo vpeti vsi. Hkrati pa oblika prostovoljnega dela skrbi za aktivno vkljuevanje v dogajanje tako na lokalni kot tudi dravni ravni. Prostovoljstvo je tako pristop aktivnega dravljanstva, dravljana/ke, ki slii krike drube, posameznika in se na krike odzove in tako soustvarja pozitivne spremembe v drubi. Oblike drubenega dela povezujejo prostovoljce in druge organizacije tako na lokalni kot tudi dravni ravni. Ker neprofitne organizacije delujejo v interesu javnosti in v interesu prikrajanih skupin in ne delujejo v interesu ekonomskih ali politinih skupin, je znano, da le -te pri ljudeh vzbujajo zaupanje. V obini Koevje je po podatkih Upravne enote Koevje na dan 11. 3. 2013 registriranih 180 drutev. Drutva so prikazana v spodnji tabeli.
IME DRUTVA Zdruenje oferjev in avtomehanikov Koevje Drutvo keramikov Koevje Slovenska izseljenska matica Koevje Klub navijaev Manchester United FC Slovenija Gasilska zveza Koevje Konjeniko drutvo tala Gozdarsko drutvo Medved Prostovoljno gasilsko drutvo Klinja vas Teniki klub Koevje enski odbojkarski klub Koevje Lovsko kinoloko drutvo Koevje Koarkarski klub Lesdog Koevje Avto moto drutvo Koevje Ribika druina Koevje Radioklub Koevje Kulturno drutvo moki pevski zbor Svoboda Koevje Prostovoljno gasilsko drutvo LIK Koevje SEDE DRUBE Koevje Koevje Dolga vas Nemka Loka Koevje Koevska Reka Koevje Klinja vas Koevje Koevje Mahovnik Dolga vas Koevje Koevje Koevje Dolga vas Koevje NASLOV DRUTVA Trg zbora odposlancev30 Podgorska ulica8 Koevska cesta1 Nemka Loka1 Roka cesta10 Koevska Reka8A Rona ulica39 Klinja vas46 Trg zbora odposlancev30 Podgorska ulica11 Mahovnik90 Cesta v Log14 Pri Unionu5 Reka cesta5A Ljubljanska cesta26 Koevska cesta105 Novomeka cesta5 DATUM REGISTRACIJE 24.05.1955 27.03.1996 01.04.1985 10.07.2008 06.01.1949 09.09.2008 15.03.1977 20.06.1978 15.06.1989 05.11.1991 26.06.1979 29.01.1976 23.11.1956 07.08.1959 04.06.1968 08.10.1953 26.04.1954
1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17.
10
AKTUALNO
18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29 30. 31. 32. 33 34. 35. 36 37. 38. 39. 40. 41. 42. 43. 44. 45. 46. 47. 48. 49. 50. 51 52. 53. 54. 55. 56. 57. 58 59. 60. 61. 62. 63. 64. 65. 66. 67. 68. 69. 70. 71. 72. 73. 74. 75. 76. 77. 78. 79. 80. 81. 82. 83. 84. 85. 86. 87. 88. 89. 90. 91. 92. 93. 94. 95. 96. 97. 98. 99. 100. 101. 102. 103. 104. 105. Prostovoljno gasilsko drutvo Stara Cerkev Lovska druina Mala Gora Jadralni klub Koevje Drutvo bojevnikih vein bujinkan ninpo dojo Koevje Drutvo hribovci Koevje, drutvo ljubiteljev gozda PORTNI KLUB SIBOR-JU-JITSU&TRIATLON port & fan klub 13 Miselnoportni klub Valentin Nogometni klub Koevje Drutvo Peter Kozler Drutvo za boj proti alkoholizmu - Koevje Prostovoljno gasilsko drutvo Mozelj ebelarsko drutvo Koevje Turistino drutvo Koevje portno drutvo Pugled Stara Cerkev Drutvo invalidov Koevje Drutvo diabetikov Koevje Kulturno umetniko drutvo godba Koevje Balinarski klub Sodek Koevje Pihalni orkester Koevje - 1927 Kulturno umetniko drutvo jazbec in partnerji Koevje Drutvo umetnostnih ustvarjalcev Klub malega nogometa Koevje Hokejski klub koevski medvedi Klub malega nogometa Gramiz d.d. Koevje Polharsko drutvo Polom Drutvo za zdravo ivljenje superga portno drutvo Biek Breg pri Koevju Meani pevski zbor Koevc Moto klub easy ridersi Drutvo za zaito ivali Koevje Klub as klub za kulturo port in zdravje Polharsko drutvo ir Koevje Drutvo gibanje za zdravje portna zveza Koevje Lovska druina Koevje Kulturno drutvo taxi art Lokostrelski klub orel ahovsko drutvo Poljanska dolina ob Kolpi Drutvo Veronika za asistenco mogansko pokodovanim osebam in druinam Turistino portno kulturno drutvo Koevska Reka portno turistino kulturno drutvo - Gaj Koevje Obinska strelska zveza Koevje ahovsko drutvo Koevje Drutvo upokojencev Koevje Kegljaki klub Koevje Prostovoljno gasilsko drutvo Koevje Prostovoljno gasilsko drutvo Koprivnik - Koevje Prostovoljno gasilsko drutvo Morava Planinsko drutvo Koevje Prostovoljno gasilsko drutvo Livold Drutvo raunovodij in finannikov obin Koevje in Ribnica Obinsko zdruenje slovenskih astnikov Koevje Prostovoljno gasilsko drutvo Koevska Reka Bridge klub Koevje Jamarsko drutvo netopir Koevje Moki odbojkarski klub Koevje Letalski klub Koevje Konjeniko portno drutvo Mlaka - Koevje Drutvo podeelskih ena Koevske Overejsko drutvo Koevje Drutvo prijateljev Oer - Erkenschwick Koevje Klub literatov Koevske Drutvo izdelovalcev unikatnih izdelkov Koevje Zdruenje koevski med portno drutvo medved Koevje Atletski in maraton klub Koevje Ekoloko drutvo Koevje Kulturno umetniko drutvo pevska skupina prijatelji Turistino animacijsko drutvo adrenalin Koevje Drutvo ljubiteljev likovnega ustvarjanja Koevje Romsko drutvo maj Drutvo bodi lu Bujinkan ninjutsu zveza Slovenije portno drutvo Rog alka vas Moto klub koevski medvedi portno drutvo aga Aura - drutvo za duhovni razvoj in zdravo ivljenje Slovensko drutvo za vraanje lepega ivljenja na podeelje Stari log portno drutvo rni Potok Drutvo srednjeveki popotniki Drutvo za osteoporozo koevsko ribnike regije portno drutvo delfin potapljaki klub Tekmovalno rekreacijski klub Koevje portno drutvo Mozelj Polharsko drutvo Gra Koevje Koarkarski klub veterani Koevje Romani rat Stara Cerkev eljne Koevje Gorenje Koevje Koevje Koevje Koevje Koevje Koevje Koevje Mozelj Koevje Koevje Stara Cerkev Koevje Koevje Koevje Koevje Koevje Koevje Koevje Koevje alka vas Koevje Polom Breg pri Koevju Breg pri Koevju Koevje Koevje Koevje Koevje Dolga vas Dolga vas Koevje Mahovnik Dolnja Briga Koevska Reka Predgrad Koblarji Morava Koevje Koevje Koevje Koevje Koevje Koevje Koprivnik Morava Koevje Livold Koevje Koevje talcerji Koevje alka vas Koevje Koevje Mlaka pri Koevju Koevje Koevje Koevje Koevje Koevje Koevje Koevje Koevje Koevje alka vas Predgrad Koevje Koevje Koevje Gorenje alka vas Dolga vas Koevje Koevje Stari Log rni Potok pri Koevju Koevje Koevje Breg pri Koevju Livold Mozelj Koevje Koevje Koevje Stara Cerkev19 eljne86 Trdnjava8 Gorenje33 Frankopanska ulica5 Podgorska ulica11 Kajuhovo naselje23 Braieva ulica26 Trg zbora odposlancev30 Kocljeva ulica8 Kekeva ulica3 Mozelj4A Trg zbora odposlancev65 Trg zbora odposlancev20 Stara Cerkev48 Trg zbora odposlancev30 Trg zbora odposlancev14B Trg zbora odposlancev62 Trata VI23 Reka cesta16 Reka cesta3 Mestni log V15 Reka cesta23 alka vas4 Ob mahovniki cesti11 Polom18 Breg pri Koevju30 Breg pri Koevju77 Mestni log I1 Turjako naselje14 Kidrieva ulica14 Tesarska ulica5C Remihova ulica6 Remihova ulica23 Trg zbora odposlancev30 Mahovnik90 Dolnja Briga4 Koevska Reka7 Predgrad40 Koblarji46 Morava37 Trg zbora odposlancev32 Trg zbora odposlancev30 Trg zbora odposlancev30 Reka cesta5 Trg zbora odposlancev32 Roka cesta10 Koprivnik31 Morava14A Trg zbora odposlancev16A Livold18D Turjako naselje2 Ljubljanska cesta7 talcerji10A Trg zbora odposlancev64 alka vas84 Trg zbora odposlancev30 Pri Unionu16 Mlaka pri Koevju37 Rona ulica39 Rona ulica39 Kocljeva ulica8 Trg zbora odposlancev26 Preernova ulica32 Trata XIV6A Rona ulica39 Rozmanova ulica10 Rona ulica39 alka vas159 Predgrad74 Rudnik2 Trata XIV36 Braieva ulica28A Gorenje33 alka vas160 Koevska cesta30 Ulica heroja Marinclja5 Mestni log V15 Stari Log21 rni Potok pri Koevju1 Ljubljanska cesta14 Roka cesta22 Breg pri Koevju28 Livold22 Mozelj1 Rona ulica39 Mestni log II39 Trata VII42 06.12.1948 08.01.1955 29.02.2000 29.06.1995 28.06.1995 31.01.2008 18.11.1996 29.04.1996 05.10.1993 19.09.1994 18.11.1977 16.11.1948 08.03.1978 21.04.1953 22.02.1980 10.04.1974 09.06.1980 25.04.1977 14.03.1997 22.12.1998 14.05.1999 28.09.1999 13.10.1999 09.11.2001 27.05.2003 27.10.2004 06.12.2004 24.02.2005 06.04.2005 26.05.2005 27.10.2005 04.04.2006 08.09.2006 26.02.2007 18.07.1964 13.04.1950 25.04.2007 05.07.2007 04.09.2007 15.10.2007 21.02.2008 23.04.2008 11.01.1965 25.09.1950 19.08.1961 16.11.1948 10.02.1950 18.10.1973 02.08.1951 03.12.1948 10.08.1966 10.06.1988 24.02.1981 16.04.1969 14.11.1995 19.11.1992 04.03.1994 05.04.1994 09.06.1994 25.08.1993 26.08.1996 26.07.1999 08.11.1999 17.01.2000 29.02.2000 03.04.2000 22.01.2001 21.02.2001 08.06.2001 26.10.2001 24.12.2001 18.03.2002 18.03.2002 06.05.2003 07.04.2004 21.04.2004 08.10.2004 27.10.2004 06.12.2004 03.02.2005 12.07.2005 23.03.2006 11.05.2006 18.05.2006 13.11.2006 23.02.2007 07.03.2007
11
AKTUALNO
106. 107. 108. 109. 110. 111. 112. 113. 114. 115. 116. 117. 118. 119. 120. 121. 122. 123. 124. 125. 126. 127. 128. 129. 130. 131. 132. 133. 134. 135. 136. 137. 138. 139. 140. 141. 142. 143 144. 145. 146. 147. 148. 149. 150. 151. 152. 153. 154. 155. 156. 157. 158 159. 160. 161. 162. 163. 164. 165. 166. 167. 168. 169. 170. 171. 172. 173. 174. 175. 176. 177. 178. 179. 180. Rokometni klub Gra Koevje portno drutvo sokol Koevje Strelsko portno drutvo IBA Obmono zdruenje veteranov vojne za Slovenijo Koevje Fotografsko drutvo Gra Koevje Kulturno drutvo vokalna skupina Cantate Domino Karate klub Koevje Strelski klub MORiS Koevska Reka - Koevje Kulturno portno drutvo Predgrad Lovska druina Predgrad Avtoakustino drutvo Koevje portno drutvo Koprivnik Konjeniki klub Morava portno drutvo jastreb Kulturno drutvo ljudske pevke mavrica Drutvo MORiS Koevska Reka Center za mladinsko kulturo Koevje Prostovoljno gasilsko drutvo alka vas Drutvo za varstvo in vzgojo ptic Koevje Klub gojiteljev portnih golobov pismono SELEC Koevje-Ribnica Rotary klub Koevje Prostovoljno gasilsko drutvo Loine Zveza lovskih druin Koevje Obmono zdruenje rdeega kria Koevje Kinoloko drutvo Koevje Potapljako drutvo ponirek Koevje Prostovoljno gasilsko drutvo Mahovnik Prostovoljno gasilsko drutvo Predgrad Rokometni klub Evro Casino Koevje Zveza drutev in klubov MORiS Kulturno umetniko drutvo in ciciklub Pedenjped Drutvo Soitje - drutvo za pomo osebam z motnjami v duevnem razvoju Koevje Kulturno umetniko drutvo ZALOBA Oba kultura Dekliki pevski zbor Deorina Zdruenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Koevje Moto klub Big star PORTNO DRUTVO REFORMA KOEVJE Kolesarsko drutvo MTB Koevje Klub mladih Koevja Klub koevskih tudentov Veslaki klub Koevje Modelarsko drutvo Rdei devet Koevje TURISTINO PORTNO DRUTVO SORT Kulturno umetniko drutvo Tempo Drutvo vojnih veteranov Medvednjak 91 Drutvo andromeda Plesni klub Jasmin Lovsko drutvo belorepec Koevska Reka Badminton klub Koevje Konjeniki klub Konjski rep Vako drutvo Konca vas Srbsko kulturno umetniko drutvo Koevje Kolesarsko drutvo Melamin Drutvo varnega zavetja Koevje Drutvo gojiteljev pasemskih malih ivali Velike Lae Namiznoteniki klub Koevje Kulturno umetniko drutvo Tattoo Pigment Koevje Drutvo tabornikov Rod svobodnega risa Kulturno umetniko drutvo Turko Tattoo Fotografski klub Koevje Kulturno umetniko drutvo BRIGADA Kulturno drutvo nemko govoree mladine Turistino drutvo Brezpotja Obinsko romsko drutvo Romano ritmo Koevje Klub 15, Klub za kulturo, port, in zdravje Etno-kulturno drutvo Vrbovec - Koevje Vako drutvo Mahovnik Drutvo moja Koevska portno drutvo EXTRA FIT Prostovoljno gasilsko drutvo Dolga vas - Koevje Glasbeno-kulturno drutvo Muzikalija Drutvo Klopart Drutvo koevskih glasbenikov Drutvo mladinski lokostrelski center Koevje Drutvo praenega krompirja Livold Koevje alka vas Koevje Koevje Koevje Koevje Koevje Koevska Reka Predgrad Predgrad alka vas Koprivnik Morava Koevje alka vas Koevska Reka Koevje alka vas Koevje Koevje Koevje Dolnje Loine Mahovnik Koevje Koevje Koevje Mahovnik Predgrad Koevje Koevska Reka Koevje Koevje Koevje Koevje Koevje Koevje Koevje Koevje Koevje Koevje Koevje Koevje Laze pri Predgradu Koevje Koevska Reka Koevje Koevje Gornja Briga Koevje Dolga vas Konca vas Koevje Koevje Koevje Koblarji Koevje Koevje Klinja vas Koevje Griek pri eljnah alka vas Koevje Koevje eljne Koevje Borovec pri Koevski Reki Mahovnik Podjetniko naselje Koevje Koevje Dolga vas Livold Koevje Koevje Koevje Livold Rona ulica39 alka vas4 Rozmanova ulica15 Reka cesta5 Rona ulica39 Turjako naselje15 Turjako naselje5 Koevska Reka9 Predgrad35 Predgrad29 alka vas121 Koprivnik25 Morava24 Borova pot3 alka vas66 Koevska Reka7 Trg zbora odposlancev62 alka vas50B Kolodvorska cesta11 Reka cesta15 Rona ulica39 Dolnje Loine1 Mahovnik90 Ljubljanska cesta7 Mestni log III13 Ulica heroja Marinclja2 Mahovnik37 Predgrad41 Trg zbora odposlancev30 Koevska Reka7 Mestni log V15 Kidrieva ulica4 Trg zbora odposlancev62 Rozmanova ulica18 Ljubljanska cesta7 Ljubljanska cesta65 Ulica heroja Marinclja1 Kolodvorska cesta11 Kidrieva ulica4 Tomieva cesta13 Kajuhovo naselje16 Ulica heroja Marinclja7 Laze pri Predgradu1A Frankopanska ulica12 Koevska Reka7 Trata V8 Cesta na Trato47 Gornja Briga1A Podgorska ulica4 Koevska cesta7 Konca vas19 rnomeljska cesta21 Tomieva cesta9 Ljubljanska cesta7 Koblarji91A Trg zbora odposlancev30 Ljubljanska cesta19 Klinja vas19B Nabreje13 Griek pri eljnah4 alka vas101 Kidrieva ulica4 Trg zbora odposlancev20 eljne36 Preernova ulica14 Borovec pri Koevski Reki4 Mahovnik41 Podjetniko naselje Koevje6 Tomieva cesta13 Koevska cesta30 Livold55D Turjako naselje2 Uskoka ulica6 Mestni log I1 Livold2 30.05.1997 07.10.1997 08.05.1998 18.09.1998 20.04.1999 26.01.1995 07.06.1976 25.09.1991 28.06.1984 13.04.1950 18.04.2007 25.05.2007 09.08.2007 23.08.2007 03.10.2007 18.10.2007 25.03.2008 13.01.1959 03.02.2009 15.12.2008 25.05.2000 20.09.1965 27.09.1977 28.06.1995 13.03.1985 13.03.1995 23.07.1968 10.11.1948 15.09.1971 27.11.2008 26.02.2009 17.09.1986 07.01.2009 12.09.2001 28.05.1991 04.02.2010 09.03.2010 12.03.2009 16.03.2006 11.04.1997 18.02.2010 28.01.2010 05.05.2010 28.05.2010 03.07.2009 16.06.2009 21.01.2010 21.05.2007 25.08.2009 10.05.2011 04.05.2010 08.11.2010 23.06.2011 25.10.2002 11.11.1985 25.05.1979 07.06.2010 17.10.2011 06.09.2010 29.11.2011 20.12.2011 23.01.2012 08.01.2013 25.10.2012 25.04.2012 17.02.2012 12.04.2012 07.02.2013 20.07.2012 17.06.1952 20.07.2012 14.08.2012 16.01.2013 23.01.2013 26.09.2012
(Vir : http://mrrsp.gov.si/rdruobjave/dr/index.faces)
Neprofitne oziroma nedobikonosne organizacije so skupni pojem za javno upravo, za drubene dejavnosti in za prostovoljne organizacije, ki poslujejo brez dobika ali pa z njim, vendar cilj njihovega poslovanja ni dobiek; e do njega pride, se z njim ne razpolaga po svobodni presoji, ampak se le-ta vlaga nazaj v dejavnost organizacije in slui kot sredstvo za raziritev te dejavnosti ali pa za dvig kvalitete storitev. (Rus, 1994, str. 959) Ve o pridobivanju sredstev na javnih razpisih, deleu sofinanciranja drutev s strani Obine Koevje v letih 2012/2013 bomo objavili v naslednji tevilki naega mesenika. Barbara Adlei 12
AKTUALNO
Evropski kmetijski sklad za razvoj podeelja Evropa investira v podeelje

Izvajanje nacionalne poklicne kvalifikacije suhorobar
Obmona obrtno-podjetnika zbornica Ribnica je zaela z delom na projektu Izvajanje NPK suhorobar. Nacionalna poklicna kvalifikacija dokazuje poklicno usposobljenost in je javno veljavna listina za vsa tista znanja in spretnosti, ki jih je posameznik pridobil ob neformalnem uenju. Projekt sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeelja v okviru programa Leader. Poleg OOZ Ribnica, ki je nosilec projekta, sodelujejo e Gimnazija in srednja ola Koevje, Obini Ribnica in Sodraica, Rokodelski center Ribnica in Obrtno-podjetnika zbornica Slovenije. Projekt naj bi bil zakljuen do konca leta 2013, konkretni rezultat pa bo prinesel monost, da vsi posamezniki, ki obvladajo eno ali ve panog suhe robe, pridobijo NPK suhorobar. Skozi medije vas bomo sproti obveali o dejavnostih, ena prvih bo organizacija delavnic, kjer bomo iri javnosti predstavili pomen NPK suhorobar. V nadaljevanju si lahko preberete razmiljanje gospoda Matjaa Nosana, ki je aktivno sodeloval pri potrjevanju poklicnega standarda NPK suhorobar. Pavel Hoevar, vodja projekta V asu, ko je tako EU kot seveda tudi Slovenija v ekonomski in iri drubeni krizi, se spraujemo, kdo in kako bi bil sposoben ustaviti upadanje proizvodnje in naraanje brezposelnosti, nato pa izvesti uinkovite razvojne poteze. Te kaj moti, spotovani bralec, da je zgoraj napisano seveda tudi Slovenija? Ali ni ta seveda zavajajo? Celo hinavski morda? Ali je nujno, da je tudi v Sloveniji recesija? Ali je neizbeno akati, da bodo velike evropske nacionalne ekonomije ustavile upadanje produkcije in zagnale nov cikel naraanja? Ali lahko kaj prispevamo k izboljanju ekonomske in splone drubene ravni naih ivljenj vsaj lokalno?! Vsaj druinsko?! Vsaj osebno?! Kakor kdo! Verjetno ni dvoma, da je rojstni kraj gospodarske prosperitete tam, kjer je vedno bil na podroju ustvarjanja nove vrednosti. Le nova vrednost je tako za dravno ekonomijo kot tudi za slehernega dravljana realna podlaga bivanja, realna podlaga za na bolji jutri. Saj vemo, kako je z monostmi, ne uresniijo se same od sebe. Same od sebe se edino zmanjajo, izgubijo, izginejo. Spomnimo se, kaj je neko povedal J.F.K.: Ne spraujte, kaj je drava naredila za vas, temve se vpraajte, kaj ste sami naredili za dravo! No, ta as mnogi nismo brezmejno prepriani v nao dravo, ji ne zaupamo, zato bi bilo morda bolj zanimivo, e si drugi del citata priredimo bolj po ribniko: vpraajte se, kaj ste sami naredili zase! Za tiste, ki se tega ne spraujete, je najbolje, da ne izgubljate ve asa z nadaljnjim branjem. Kogar pa le zanimajo monosti, ki jih preverjeno imamo v naem neposrednem okolju, tradiciji, pretekli in sedanji ekonomiji, naravnih virih in skupnih vrednotah, bo morda nael spodbudo, da te monosti prepozna in se aktivira. Govorim o suhorobarstvu, ki je v vsej svoji ve kot 500-letni tradiciji zagotavljalo mnogim prebivalcem Ribnike doline bodisi preivetje bodisi viji standard ivljenja. Ne le to, z izjemno bogato paleto najrazlinejih izdelkov, obnovljivim bogastvom lesnih vrst po kakovosti in koliini, izjemno inovativnostjo proizvajalcev, pregovorno iznajdljivostjo prodajalcev, vkljuenostjo ensk in mokih vseh starosti, izobraenosti in sposobnosti je suhorobarstvo evropski fenomen. Predvsem pa je realna ekonomska monost. Saj delajo lesene izdelke tudi drugod po Sloveniji, v sosednjih deelah in po svetu, vendar taknega razpona najrazlinejih izdelkov, orodij, vein in znanj zlepa ne boste nali. Odkar delam v poklicnem izobraevanju na S Koevje, smo skupaj z OOZ Ribnica, obinami in razlinimi ustanovami iskali poti, da monost suhorobarskega izobraevanja ponudimo najprej dijakom v lesarskih izobraevalnih programih, vsekakor pa tudi drugim zainteresiranim skupinam, zaposlenim v lesarski obrti in proizvodnji, brezposelnim ipd. Zelo pomembno nam je bilo, da se s suhorobarsko dejavnostjo seznanijo tudi osnovnoolski uenci in uenci s posebnimi potrebami. Ne le teoretino, predvsem praktino. Razlogov je ve in podroje znanja nikakor ni najpomembneje. Morda je pomembneje dejstvo, da je suhorobarstvo nepogreljivi del identitete ribnikega loveka. Konec koncev smo na suhorobarstvo v teh krajih ponosni. Ekonomsko in osebnostno je zelo pomembno, da gre veinoma za visoko stopnjo obdelave lesa, velik vloek dela in za veliko nove vrednosti. Pri snovanju in oblikovanju prototipnih izdelkov gre za ustvarjalno delo, ki producentu pomeni osmiljanje njegovega dela in osebnostno potrditev. V bogati praksi suhorobarstva je e en pomemben razlog. Suhorobarstvo namre nepogreljivo vkljuuje tudi podjetnitvo. Brez podjetnike miselnosti se suhorobarstvo ne bi obdralo in razvilo v vseh njegovih mnogoterih dejavnostih in nikakor ne bi kodilo, e bi jo poznal vsak od nas. e ko smo snovali in opredeljevali vsebine osmih NPK (liar, spominkar, podnar, obodar, posodar, orodjar, zobotrebar ) in doloali kataloge suhorobarskih znanj in vein smo ugotovili, da nam manjka vsaj e NPK za zadnje dejanje celotnega suhorobarskega procesa prodaja izdelka, saj se ravno tu dokonno potrdi vrednost izdelka in iztri zasluek. Razmiljali smo torej o NPK za dejavnost, ki jo v Ribniki dolini poznamo pod imenom zdumar, v irnem svetu pa je znana pod imenom Ribnan. Mnogo bolj v preteklosti, ko je bila prodaja suhe robe izrazito izvirna. Danes gre za drugo zgodbo, pa vendar je v vsakem kupoprodajnem odnosu dobrodolo nekaj nekdanje izvirnosti. Na koncu smo se odloili, da naj bo razvijanje sposobnosti prodaje izdelka sestavina vsake NPK, e naj bo vsak proizvajalec suhe robe tudi podjetnik. S tirimi razlinimi potrditvami na pristojnih dravnih komisijah, institucijah in organih je osem suhorobarskih NPK postalo del dravnega izobraevalnega sistema. Menim, da zelo pomemben del, saj slovensko srednjeolsko izobraevanje strukturno in vsebinsko nikakor ne ustreza potrebam slovenske drube. Posledino to velja tudi za vijeolsko izobraevanje, kar pomeni, da se nedopustno preve mladih ta trenutek izobrauje za poklice, v katerih nikoli v ivljenju ne bodo delali. Pretirano in neodgovorno se poudarja predvsem ali celo zgolj znanje, eprav posameznika bolj doloata, zadovoljujeta in potrjujeta sposobnost in volja do dela. Podjetnost spada med sposobnosti. Voljo do dela se razvije in privzgoji zgolj v praktini dejavnosti. Najbolj v tistih dejavnostih, ki imajo tako cilj kot rezultat v oprijemljivem izdelku. Suhorobarstvo jih pozna ve kot petsto. Da, petsto! Matja Nosan, sodelavec v projektu
koevski in ribniko sodraki Utrip lahko sedaj prebirate tudi na spletni strani: http://www.scribd.com/noviutrip
13
AKTUALNO
e branje (nekaterih) predlogov amandmajev me je presenetilo. Pri tem je e posebej izstopal amandma Zlatka Ficka za jez na Rekem jezeru v Koevski Reki. Ta jez po mojem mnenju namre nikakor ne spada v reevanje z amandmaji.
O amandmajih malo drugae
Kolikor vem, je v zelo slabem stanju in pua. e posebej velik problem pa je to, da uradno sploh ne obstaja, kar bo vsekakor treba razreiti pred obnovo ali izgradnjo novega. To bo seveda trajalo in trajalo, zato se nam ez leto ali dve jez lahko porui in v trenutku bomo ostali brez enega najlepih jezer, kar sem jih videl. Od upana kot upravitelja obinskega premoenja in varuha njenega naravnega bogastva bi vsekakor priakoval, da takne probleme prepozna in se im prej odzove. A na vseh sejah in tiskovnih od njega doslej nisem slial niti omembe tega jezu so mu ta problem prikrivali? Kakorkoli e, dejstvo, da mora tako pomembno zadevo reevati obinski svetnik z amandmajem, bi moralo biti za upana kar malce sramotno! e res, da se tudi prejnji upan ni lotil tega, a stanje takrat oitno ni bilo tako zaskrbljujoe. Cel vihar se je dvignil ob nekaterih drugih
amandmajih tako so se ravnatelji treh ol s pismom negativno odzvali na amandmaje, ki prenaajo doloena sredstva na olo v Stari Cerkvi. Odgovora ravnateljice Vebrove sicer nisem videl, je pa iz odziva Obine nanj razvidno, da gre pri vsem skupaj za sorazmerno nizke zneske, menda 5000 EUR. In za to se prepirajo ravnatelji? e v decembrski tevilki sem pisal o tem, kako se je za neizveden projekt porabilo (najmanj) 13.000 EUR! e se obregnem e ob ostale amandmaje, povsem jasno je, da je taken nain sprejemanja prorauna (z amandmaji in preglasovanji) dobesedno kodljiv, saj vsakdo poskua nekaj postrgati za svoj lastni, najbliji problem malce asfalta tu, malo betona tam, tukaj kakno novo lu in podobno. Toda, kot pravijo tisti, ki morajo ta popravila izvajati, se s tako
razdrobljenimi sredstvi niesar ne da izvesti temeljito in e ez leto je ponavadi spet potrebno popravilo. Zaradi tega bi bilo nujno, da se upan in svetniki konno zanejo pogovarjati in dogovarjati. A kaj, ko je na zadnji tiskovni konferenci dr. Prebili tudi za naprej napovedal manjinsko vladanje. Bojan Marin
gradbena skupina deli

KEMAL DELI S.P. TURJAKO NASELJE 3, 1330 KOEVJE
GSM: 051 330 993
ZAKLJUNA DELA V GRADBENITVU MONTAA GIPS PLO FASADE: JUBIZOL, RFIX, DEMIT, MARMORIT UREJANJE OKOLICE: TLAKOVCI, ROBNIKI, BETONSKE LAMELE, PRANE PLOE, ... SPLONA GRADBENA DELA zemeljska dela izkopi
Antologija poezije Ivana rnia OZLOGLAENO SLAVJE s spremno besedo Romane Novak
KULTURNO PORTNO DRUTVO PREDGRAD VABI NA 3. SREANJE LJUDSKIH PEVCEV IN GODCEV POPEJVANJE PREGRADI 2013 V SOBOTO, 23. 03. 2013, OB 19.00 URI KULTURNI DOM PREDGRAD Lepo vabljeni! lani KD Predgrad
po m.p. ceni 28,90 evra. Knjigo lahko naroite ali na urednitvu Utripa: NOVI UTRIP d.o.o., Omerzova 29, 1330 Koevje; ali na e-naslovu: noviutrip@novi-utrip.eu; ali na tel.t.: 031 655 986
14
SERVIS IN PRODAJA RAUNALNIKE OPREME ALE URI S.P. SERVIS IN PRODAJA RAUNALNIKE PRODAJA RAUNALNIKOV IN RAUNALNIKE OPREME OPREME ALE RAUNALNIKOV URI S.P. SERVIS IN VZDREVANJE IN RAUNALNIKE OPREME
IZDELAVA RAUNALNIKIH IN PRIKLOP NA INTERNET PRODAJA RAUNALNIKOV INOMREIJ RAUNALNIKE OPREME SERVIS VZDREVANJE RAUNALNIKOV RAUNALNIKE TRATAIN VI/11 | 1330 KOEVJE | M 040 410 IN 452 | E NET.SERVISOPREME SIOL.NET POOBLAENO PRODAJNO MESTO ZA PRODAJORAUNALNIKIH ANTIVIRUSNEGA PROGRAMA ESET NOD32 IZDELAVA OMREIJ IN PRIKLOP NA INTERNET
TRATA VI/11 | 1330 KOEVJE | M 040 410 452 | E NET.SERVIS SIOL.NET
Kaknih petsto veteranov Specialne brigade MORiS in prve generacije slovenskih nabornikov, ki so se 16. februarja zbrali v koevski portni dvorani, je po dolgotrajnih prizadevanjih vendar doakalo tisto, na kar so morali akati vrsto let: z vroitvijo bojnih in spominskih znakov obrambnega ministrstva jih je drava konno izenaila s pripadniki drugih enot, ki so se pred dvema desetletjema postavile po robu poskusu zaduitve slovenske samostojnosti, hkrati pa priznala tudi vlogo, ki jo je Koevska imela pri nastajanju njenih oboroenih sil. e nedolgo tega so slednjo namre skuali zanikati celo posamezniki s samega vojakega vrha, odslej bo, vsaj glede vpraanja, kdaj in kje se je javnosti prvi predstavila vojska nastajajoe slovenske drave, to mnogo teje. Prav zato imajo bojni in spominski znaki Da so Zveza MORiS, za veino veteranov pomembno simbolno Drutvo MORiS in vrednost. Pomenijo potrditev sodelovanja Drutvo vojnih vetev prelomnih zgodovinskih dogodkih in ranov Medvednjak priznanje osebnega tveganja, ki ga je nase 91 za slovesno vroprevzel vsak posameznik. Zaradi tega po- itev znakov izbrali dobno prakso poznajo malone vse svetov- prav 16. februar, ni ne vojske, mnoge celo v bistveno vejem bilo nakljuje. Na ta obsegu kot naa. Dejstvo pa je, da sta bili dan se je namre v prav Specialna brigada MORiS in prva ge- Koah pri Koevski neracija nabornikov v primerjavi z drugimi Reki rodil Peter Koveterani oziroma enotami TO dolgo prak- zler, ki je skupaj z tino pozabljeni, delno tudi iz politinih Antonom Globorazlogov, kot je v dneh pred prireditvijo za nikom pred 165 leti slovenska obila izjavil generalni sekretar doloil barve sloZveze drutev in klubov MORiS Peter Va. venske zastave, pet let kasneje pa izdal svoj znameniti Zemljovid slovenske deele in pokrajin, zaradi katerega so ga takratne avstrijske oblasti obtoile veleizdaje. S tem so organizatorji eleli poudariti kontinuiteto procesov, ki so privedli do osamosvojitve, saj je samostojna drava nastala kot rezultat portvovalnosti mnogih generacij. Slavnostni govornik na prireditvi je bil predsednik drave Borut Pahor, ki je ob tej prilonosti obudil svoje lastne spomine na dan, ko je Lojze Peterle v Koevski Reki izjavil, da mu je prvi zadialo po slovenski vojski. Tako opevana enotnost takrat e ni bila dejstvo, saj je bilo ob rob postroju na skupinskih hodnikih sliati polemine tone, asopisi pa so o enem kljunih dogodkov osamosvojitvenega loka poroali zelo skopo. Vendar pa se je iz procesov, ki so jih zaeli pogumni posamezniki in nadaljevali njihovi somiljeniki postopoma porodila naraajoa podpora javnosti in konno enotnost, je poudaril Pahor ter pozval, naj si z isto vztrajno trmo, brez katere ne bi bilo prvega postroja, kot njegovi ponosni in pogumni dedii utiramo poti tudi iz sedanje krize. Poleg predsednika republike so se slovesnosti, ki so jo ob povezovalcu Tomiju Gavraniu, glasbenikih Pihalnega orkestra Koevje in pevske skupine Prijatelji z nastopom pospremili e gardisti Slovenske vojske ter lani Zgodovinskega drutva IR17 v uniformah 17. pehotnega polka Kranjskih Janezov in portnega drutva Divji psi v uniformah brigade MORiS, udeleili
Prezrti veterani konno doakali znake
LJUdje in dogodki
tudi drugi gostje, med njimi obrambni minister Ale Hojs, naelnik generaltaba SV brigadir Dobran Boi, poslanci Dravnega zbora, koevski upan ter predstavniki veteranskih in domoljubnih organizacij. Svojcem umrlih pripadnikov MORiS-a in nabornikov prve generacije sta znake vroila Zvonko agar in mag. Drago Bitenc, stari in novi predsednik Zveze MORiS, ki je
16. februarja v Koevju pripravila tudi svoj obni zbor. eprav je bojne in spominske znake Ministrstva za obrambo tokrat prejelo ve kot osemsto pripadnikov brigade in obeh unih centrov, pa v Drutvu MORiS opozarjajo, da bi tevilo najbr moralo biti e nekoliko veje. Razlog temu so pomanjkljivi seznami, ki so jih s pomojo poveljnikov sicer skuali po najbolji moi dopolniti, vendar verjetno posamezni veterani v kljub trudu zveze in drutva v njih e vedno niso zajeti. Zato vse pripadnike brigade, ki menijo, da so bili pri podelitvi posameznih znakov prezrti, prosijo, da se poveejo s sekretarjem drutva Romanom Lundrom na elektronskem naslovu roman.lunder@gmail. com, ter mu posredujejo podatke o udelebi v obrambnih aktivnostih. e se bo po preverjanju izkazalo, da so do doloenega znaka ali znakov upravieni, bosta Drutvo in Zveza MORiS pri pristojnem ministrstvu podali ustrezno vlogo. Besedilo: Mihael Petrovi ml. Fotografija: Studio Iris Koevje
ele dr. Ljubica Jelui je v asu svojega ministrovanja na pobudo Drutva in Zveze MORiS odobrila znake za veino akcij, ki so jih izpeljali pripadniki brigade in prve generacije nabornikov, od postroja prve enote Slovenske vojske decembra 1990, preko napadov na vojanici v Ribnici in Ortneku, zajetja prvega sovranega tanka ter zaite pripadnikov Unih centrov Ig in Pekre, do napadov JLA na obmoje Koevske Reke in odstranjevanja posledic bombardiranja s kasetnimi bombami. Poudariti velja, da je velika veina veteranov MORiS-a in prve generacije ele zdaj prejela tudi znak Obranili domovino, eprav je bil ta pred dvajsetimi leti zasnovan kot splono priznanje za vse v vojni udeleene pripadnike tedanje TO.
koevski in ribniko sodraki Utrip lahko sedaj prebirate tudi na spletni strani: http://www.scribd.com/ noviutrip
15
Med zimskimi poitnicami so v Murski Soboti potekala kar tri dravna ahovska tekmovanja mladih, in sicer: 20. dravno posamino ahovsko prvenstvo mladih v klasinem ahu (8 do 18 let), 14. mladinsko DP v pospeenem ahu (8 do 18 let) in 1. mladinsko DP v reevanju ahovskih problemov (v kategorijah U-10, U-14 in U-18). Tekmovanja so potekala osem dni, pravico do udelebe na glavnem turnirju pa so imeli zmagovalci januarskih regijskih kvalifikacij, ki so potekale po vsej Sloveniji soasno.
Mladinsko ahovsko prvenstvo 2013
LJUdje in dogodki
Pospeeni turnir je vsako leto odprt, prvi pa se je izvedlo tudi odprto tekmovanje v problemskem ahu, kjer imajo tekmovalci na voljo 120 minut za reevanje tejih ahovskih diagramov. Koevski mladinci so letos nastopali predvsem v mlajih kategorijah (U8U14), zelo dober skupni rezultat pa je bil potiho tudi priakovan, saj se doma v vseh kategorijah pridno trenira ez vse leto. Koevske mladince in novince (!) je na prvenstvu odlikovala velika borbenost, kar je tudi prvi pogoj za uspeno ahiranje. ahovsko drutvo Koevje svojim mladincem estita za tiri osvojene medalje, dve uvrstitvi na evropsko in/ali svetovno prvenstvo (Budva/Dubaj), dve uvrstitvi v izbrani mladinski dravni selekciji ter za trud, ki so ga med napornimi treningi vlagali ez vse leto. Tekmovanje je potekalo v izredno prijaznem prekmurskem okolju, kjer smo se dobro poutili tako tekmovalci kot spremljevalci. Uvrstitve naih tekmovalcev po starostnih kategorijah: Klasini Pospeeni Problemski ah ah ah Kategorija Tekmovalec Uvrstitve (211 (230 (35 udeleencev) udeleencev) udeleencev) U- 8 Knavs Peter 18. mesto U-10 Aimovi Sergej 3. mesto 4. mesto 3. mesto EP/SP U-12 Kojek Zala 6. mesto 7. mesto U-12 Stevani David 3. mesto 10. mesto 3. mesto EP/SP U-12 Bajo Tin 9. mesto U-12 Aimovi Vasja 16. mesto 5. mesto Gaparac U-14 11. mesto 16. mesto Gregor
Peter Knavs, najmlaji udeleenec D Koevja
Primer s prvenstva v problemskem ahu: beli matira v treh potezah
Gasparac, Gregor (1708) Brcar, Matej (1759) (Katalonska otvoritev) (Fantje 14 let, 2. kolo) 1. d4 Sf6 2. c4 e6 3. g3 d5 4. Lg2 Le7 5. Sf3 c6 6. b3 Lb4+ 7. Ld2 Da5 8. O-O O-O 9. Te1 Se4 10. Lxb4 Dxb4 11. a3 De7 12. Sfd2 Sxd2 13. Sxd2 Sd7 14. e4 dxc4 15. bxc4 Td8 16. Dc2 e5 17. d5 Sf6 18. Db2 b5 19. dxc6 bxc4 20. Sxc4 Td4 21. Tac1 La6 22. Se3 g6 23. Sd5 Dd6 24. Sxf6+ Dxf6 25. c7 De6 26. Db8+ Dc8 27. Dxc8+ Lxc8 28. Tb1 1-0
Opomba: v vsaki starostni kategoriji je lahko nastopilo do 32 uvrenih regijskih prvakov
Vse podrobneje rezultate s prvenstva, fotografije, spremljajoa dogajanja in informacije najdete na uradnem spletnem naslovu ahovske zveze: http://www.sah-zveza.si. D Koevje
Koevski gozdni med se je predstavil na Pogaarjevem trgu ljubljanske trnice

kupcev in ostalih obiskovalcev, ki se zavedajo, da je vsa hrana pridelana v istem in naravnem okolju bolj zdrava. Zdruenje koevski med trenutno teje 35 registrirani lani: Mato Ili, Stanislav Knei, Barbara Prelesnik Kojek, Janez Kojek, Vilijem Maek, Franiek Merhar, Zvone Oberstar, Branko Obranovi, Darko Osterman, Viktor Peelj, Joe Pugelj, Stane Vlai in Vinko Vraniar. Vsi zgoraj omenjeni ebelarji morajo uporabljati skupno enotno nalepko in prelepko, ki povezuje pokrov s kozarcem. ebele ebelarjev Zdruenja koevski med morajo med blagovne znamke pridelati izkljuno znotraj panega obmoja. Ve na www.kocevski-gozdni-med.si. Branko Obranovi lanov. Obmoje obsega v celoti obine Koevje, Kostel, Loki Potok, Osilnica, Ribnica in Sodraica, delno pa obine rnomelj, Semi, Dolenjske Toplice, uemberk, Velike Lae in Dobrepolje. V Zdruenju koevski med deluje skupina proizvajalcev koevskega gozdnega medu. Trenutno lahko smrekov, lipov, gozdni in hojev med, ki so registrirane sorte medu Koevski gozdni med, prodajajo naslednji
Na Pogaarjevem trgu v Ljubljani je ebelarstvo MA-JA iz alke vasi v petek, 8. marca 2013, v novi celostni podobi predstavilo koevski gozdni med, ki je nastal v okviru projekta Koevski gozdni med. Projekt, v katerem je bila izdelana posebna stojnica za predstavitve blagovne znamke, rolo panoji za oglaevanje, reprezentanno darilo v lini kartonski embalai s tirimi vrstami koevskega medu, zloenke, darilne vreke za dva kozarca medu, katalog izdelkov in ostali reklamni material, je delno financiralo Ministrstvo za kmetijstvo in okolje RS. Obisk na prvi in neoglaevani prireditvi je bil zadovoljil. Pokazalo se je, da bo trud ebelarjev, ki smo zdrueni v Zdruenju koevski med, kmalu poplaan, saj je vse ve 16
Valentinovo je as, ko e zadii po pomladi in v zraku zautimo ljubezen, ki v nas prebudi radost in veselje. Prav tako je v nas prebudil radost in veselje pogled na polno dvorano Kulturnega doma v Predgradu, ko se je 23. 2. 2013 ob 18.00 prav tam v organizaciji Kulturno portnega drutva Predgrad odvijal e 5. dobrodelni Valentinov koncert. Koncert so si kljub obilnemu sneenemu vremenu prili ogledat ljudje iz vseh koncev Slovenije, ki so poleg elje po prijetnem zabavnem programu hoteli narediti tudi nekaj dobrega, nekaj iz srca. Namen dobrodelnega Valentinovega koncerta je bil ublaiti posledice decembrskega poara srednje ole Koevje. In pri tem smo bili zelo uspeni, saj smo s pronjo zbrali kar 1600 EUR. Pobudnik tovrstnega koncerta je bil gospod Tine Stare, ki je tudi organiziral prvi dobrodelni koncert pred tirimi leti, al danes pokojni, zato smo obudili spomin tudi nanj, prav tako njegovi legendarni ansambli, s katerimi je veliko sodeloval, med temi je ansambel Svetlin. Zato
Dobrodelni Valentinov koncert v Predgradu
LJUdje in dogodki
gre velika zahvala vsem nastopajoim, ki so nastopili brez honorarja in tako prispevali svoje delee za pomo oli. Za prav prijetno vzduje na koncertu so poskrbeli: Tanja agar, ans. Svetlin, ans. Tonija Verderberja, ans. Zakrajek, Dolenjski zvoki, Klapa Lavanda, ans. Trta in Karmen malcelj, za smeh pa je poskrbel Vinko Fugina - lajsar. Zahvala gre predvsem TV Golici za snemanje koncerta in povezovalki Jasmini Kandorfer iz TV Golice,
ki so kljub sneenemu vremenu prispeli v Predgrad, vabila so bili zelo veseli in poaeni. astna gostja na dogodku je bila ravnateljica Gimnazije in srednje ole Koevje g. Meta Kamek in poslanec DZRS g. Janko Veber s soprogo. Gospa Meta Kamek je bila vabila zelo preseneena, po besedah, ki jih je izrekla, da se lahko eno drutvo na obrobju obine Koevje spomni na take hude posledice, ki so vse zelo prizadele, zato se je vsem skupaj lepo zahvalila. Pri izvedbi koncerta so nam na pomo priskoili e: Ale kaper, Okrepevalnica Hace, KS Poljanska dolina, Cvetliarna Poar, LD Predgrad, Drutvo Luna, Agrarna skupnost Paka, Jelenja vas in Predgrad, Otrmantours, ekoloka kmetija Miheli Jelenja vas in Toma agar. Vsekakor brez lanov drutva KD Predgrad koncert ne bil izvedljiv. Vsem, ki ste kakorkoli pomagali, se iskreno zahvaljujemo, z upanjem, da bomo tudi v prihodnje sodelovali v tovrstne namene. lani KD PREDGRAD
NAI POSLOVNI PARTNERJI
Samozdravljenje gripe in prehlada

Nekatere simptome in znake gripe in prehlada lahko lajamo brez uporabe zdravil. Ker e ni na voljo zdravil, ki bi pozdravila gripo in prehlad, priporoamo: Bolee vneto relo
pospeevanje izkaljevanja ali izdelke, ki vsebujejo ekstrakte materine duice, korenine jeglia, listov navadnega brljana in korenine golostebelnega sladkega korena. Uporabljajo se pripravki, ki zmanjajo obutek neugodja in boleine. Vsebujejo antiseptike, ki delujejo protimikrobno in odpravljajo blage okube v ustih in relu. Pogosto so dodani tudi lokalni anestetiki, ki zmanjujejo spremljajoe boleine in olajajo poiranje. Pripravki za pomo pri boleem relu so v obliki pastil, pril in ustnih vod. Nosne teave Zamaen nos je posledica delovanja virusov na nosno sluznico. V sluznici nosu se krvne ilice razirijo, sluznica otee in zane proizvajati ve sluzi. Za odmaitev nosu uporabimo zdravila, ki oijo krvne ile in zmanjajo otekanje nosne sluznice. Dobimo jih v obliki pril in kapljic. Za ienje nosu uporabljamo fizioloko raztopino. Kombinirana zdravila vsebujejo ve zdravilnih uinkovin in delujejo na ve simptomov hkrati (zniujejo zviano telesno temperaturo, blaijo boleine, zmanjujejo obutek zamaenega nosu in izcedek iz njega ter delujejo na kaelj). O varnosti uporabe teh zdravil se je smiselno posvetovati s farmacevtom, e posebej takrat, ko pacient e jemlje zdravila za zdravljenje kroninih bolezni. OBISK ZDRAVNIKA PRIPOROAMO nosenicam, dojeim mamicam, starejim od 65 let ter otrokom, mlajim od dveh let. Zdravnika obiite bolniki, ki bolehate za astmo, KOPB, bronhitisom, popuanjem srca. e telesne temperature kljub uporabi zdravil za znievanje poviane telesne temperature ne uspete zniati pod 39 C in e utite boleine v prsih. Zdravnika obiite tudi, e kaelj traja dlje kot 7 dni in je izloek zelenkast ali je v njem kri, pri boleinah v predelu sinusov, pri boleinah v uesih in pri tekem dihanju in poiranju. Lekarna Koevje: Barbara Somrak Levstek, mag.farm.
Poivanje in pitje vejih koliin tekoine (vode, soka, toplih na-
pitkov ). Pitje tekoin prepreuje izsuitev sluznic nosu, grla in sinusov, kar pomeni slabe razmere za obstoj virusov. no ali morsko vodo v obliki pril ali kapljic.
Vlaenje zraka v prostoru ter izpiranje nosu s fizioloko raztopi Inhaliranje vodne pare z dodatkom eterinih olj (bora, kamilice, mete, evkalipta), ki dobro navlai dihalne poti in blai simptome vnetja.
Simptome gripe in prehlada lahko lajamo tudi z zdravili za samozdravljenje, ki jih kupimo v lekarni. Lajamo naslednje simptome: Glavobol, boleine v miicah in poviano telesno temperaturo (nad 38.5 C) Za blaitev poviane telesne temperature in bolein se najpogosteje uporabljajo paracetamol, acetilsalicilna kislina, ibuprofen in naproksen. Omenjene zdravilne uinkovine se v lekarnah lahko dobijo v razlinih farmacevtskih oblikah (tablete, sirupi, zrnca za pripravo napitkov in svek za otroke). Kaelj Kaelj, ki se pojavlja pri virusnih obolenjih, je lahko suh-neproduktiven ali produktiven. Pri suhem, draeem kalju sluz ne nastaja. Zaradi lokalnega draenja sluznice se pojavi v napadih. Zdravimo ga z zdravili za pomirjanje kalja. Lahko uporabimo izdelke v obliki sirupa ali pastil, ki vsebujejo ekstrakte listov ozkolistnega trpotca, cveta gozdnega slezenovca, islandskega liaja, korenine navadnega sleza. Pri produktivnem kalju v dihalnih poteh nastaja ve bronhialne sluzi. Pomembno je poskrbeti za zadosten vnos tekoine, ker tako omogoimo redenje sluzi. Uporabimo zdravila za
17
INTERVJU
Leto je naokoli, ko sem pisala o dveh mladih koevskih upih (Alja kerban/All Kind ter Joe Koir/Joe Krosher), ki sta v marcu 2012 v ljubljanskem F-Clubu sodelovala kot DJ-a na veeru elektronske glasbe. elja po nenehnem izpopolnjevanju, preizkuanju lastnih zmonosti, uenju in ustvarjanju vodi dalje Joe Krosherja, ki je DJ, producent elektronske glasbe, ljubitelj techno zvrsti. Sama sem Joetu pred asom napisala tudi kratko biografijo, zato nekaj podatkov rpam iz nje. e v mladosti je spoznal, da je elektronska glasba tisto, kar spodbudi njegovo zanimanje, pospei bitje srca in emur se eli posveati na svoji ivljenjski poti. Njegovi prvi nastopi so bili na zasebnih zabavah, kasneje pa tudi na dijakih zabavah v Ljubljani. Klubi, v katerih je eljne elektronske glasbe vodil v ritem teles, so: Park Bulldog Club, V.I.P Club, Crocodil bar, Caffe Bar, Club Ultra Ljubljana, Club Extreme Kranj, Gallop pub. Z omenjenim mladim upom sva se dobila ob skodelici kave in se pogovorila o vsem, kar se je dogajalo v zadnjem letu. O delu, uenju, njegovih osebnih uspehih in dosekih, katerih razplet podajam v krajem intervjuju. Kako je prilo do tega, da si se lotil produkcije elektronske glasbe, kako je potekalo uenje novih programov? Produkcije sem se lotil zato, ker sem videl, da ni ve toliko pilov, kot bi jih elel. Bil sem e na prelomu tega, da bi pustil vse skupaj, zapakiral sem opremo v katlo, takrat pa sem si rekel, gremo poskusit e s produkcijo elektronske glasbe. Je pa res tudi to, da me je produkcija od nekdaj zanimala, elja po ustvarjanju lastnih komadov, ki jih lahko uporabi sam kot DJ, lahko pa jih uporabijo tudi drugi DJ-i. Posvetil sem se uenju programa Ableton in tako so zaeli nastajati prvi komadi. Talent je dovolj, da zane s produkcijo, mora ga pa znati uporabiti, sam se e vedno uim, nadgrajujem svoje znanje. Vsako stvar, ki mi jo nekdo pove, vzamem na znanje, poskusim in nato ugotovim ali je to to ali je potrebno e kaj. Tukaj naj omenim Alea Kovaia - Kovata, ki mi pomaga z napotki, usmeritvami, pa tudi kaka kritika je zame zelo dobronamerna (Ale Kovai je nekdanji DJ Space orchestra, ki sta ga ustanovila skupaj s prijateljem Mikijem in sta v preteklosti nastopala v Koevju in drugih krajih po Sloveniji. Danes se Ale ukvarja z vodenjem lokala, in sicer Gallop pub v Ribnici. V preteklosti je v Koevju vodil Crocodil bar). Kaj se je zgodilo potem, izla sta prva dva komada, kajne? Po enoletnem delu je trud obrodil sadove in tako sem se uspel povezati z italijansko glasbeno zalobo Miniatures rec., ki jo vodi18
Joe Krosher, DJ in producent elektronske glasbe

ta dva svetovno priznana DJ-a Phunk investigation. Do zalobe sem priel po nakljuju, po mailu sem jima poslal en komad, ker me je zanimala odzivnost. Na mail sta mi odgovorila in me povpraala, ali imam e kaken komad, ker sta bila s prvim zelo zadovoljna. Ko sem jima poslal drugi komad, sta mi rekla, da mi bosta v podpis poslala pogodbo, takrat sem bil izredno vesel in si rekel waw, e e ni pilov, pa vsaj produkcija nekako gre. Pri omenjeni zalobi sem izdal dva komada, in sicer Deep power & Road 606, release Drive Deep EP.
poti. Delam in ustvarjam naprej. Vesel sem, da imam svoje komade, ki jih lahko preko pilov remiksiram in tako delim z obiskovalci plesnih dogodkov tudi nekaj svojega. Povezal sem se z lokalno skupino N od N in nekaterimi posamezniki, z eljo, da skupaj pripravimo nekaj novega, druganega in poveemo razline glasbene zvrsti. elim si sodelovanja tudi z drugimi ustvarjalci elektronske glasbe, artisti, je pa teko priti zraven, dobiti tisto pravo prilonost. Skrita elja zelo bi si elel sodelovati z oetom elektronske glasbe DJ Umekom, spremljam ga e od zaetkov svojega ukvarjanja z elektronsko glasbo in mi je neke vrste idol, zgled. Sama Joeta poznam kar nekaj asa in zapisala bi le to, da s svojo pridnostjo in delavnostjo dokazuje, da je delovna vnema, trud, vztrajanje, ena in edina pot k cilju, ki osreuje. Z vso svojo vnemo je lahko zgled vsem mladim, vsem tistim, ki se odpravljajo na pot doseganja lastnih ciljev. Facebook: https://www.facebook.com/ joe.krosher Beatport: http://www.beatport.com/artist/joe-krosher/258984 Soundcloud: https://soundcloud.com/dj-joe-krosher Booking & Remix request: joe.krosher@ gmail.com Besedilo: Barbara Adlei Fotografija: Nik Vidmar
Glasbene zalobe, s katerimi sodeluje, se nahajajo v dravah po celem svetu, kako si uspel navezati stik z njimi in kako sta se tvoje znanje in delo razvijala naprej? Moje delo se je razvijalo naprej, dosti bolje sem spoznal program za produkcijo glasbe, porabim dosti manj asa za nastajanje komada, vem, kaj lahko dodam v komade, zvoke razlinih instrumentov in e in e. Nadaljnje ustvarjanje komadov, uenje in pomo tudi ostalih, da pa ne natevam vsakega posebej, se jim tu, ob tej prilonosti, iskreno zahvaljujem. Pri nas je zelo teko uspeti, sploh e nima nikogar, ki bi ti pomagal v ospredje, zato sem vzel vajeti kar v svoje roke in poskusil, tako da ko sem imel komade narejene, pripravljene, sem jih razposlal po svetu, Evropi, na nekaj glasbenih zalob, tudi manj znanih, v upanju, da bo z njihove strani odziv. Na uspeh gledam z dveh zornih kotov ali uspe, tako da si ustvari ime ali po tem, da izda komad, to sta zame dva pojma. Glasbene zalobe, pri katerih so komadi izdani, so: Miniatures Records (Italija), Coc Pitch records (Brazilija), Kubic Records (Kolumbija) in Alkaran Records (panija). Izdanih 18 komadov, od tega 9 remiksov in 9 avtorskih komadov, si lahko bralci lokalnega mesenika pogledate na tej povezavi: http://www.beatport.com/artist/joe-krosher/258984/tracks?perPage=150 ter posluate na naslednji povezavi: https:// soundcloud.com/dj-joe-krosher. Kaj zdaj, tvoji narti, tiste skrite elje? Trenutno vse delam na prostovoljni ravni, od objavljenih komadov e ni zasluka, pa vendar po vsem tem, kar sem v tem asu dosegel, verjamem, da sem na pravi
ZA OGLAEVANJE POKLIITE: 031 655 986 ALI PIITE NA E-MAIL: noviutrip@novi-utrip.eu
DOBAVA IN MONTAA VSEH VRST POHITVA

Kuhinje Omare Stopnice Notranja vrata Polaganje gotovih podov Mizarski servis
Rijavec goran s.p., Omerzova 28, koevje, GSM: 031 694 728
Ves as nas obkroajo komercialna sporoila. Mediji postajajo predvsem posredovalci reklam. Zaradi prevelike koliine in pogostega ponavljanja imamo reklam e vrh glave. Posledica je tudi na drugi strani, ko podjetniki pogosto ugotavljajo, da oglaevanje ne prinaa pravega izplena. Ali je reklama res samo stroek. Z nedomiljeno reklamo si lahko naredimo tudi ve kode kot koristi. Nimamo zaves Reklamno sporoilo nas na primer povabi v gostilniki objekt z obljubo: Da boste zjutraj zaiveli kot lava, vas v bifeju Fiko aka odlina kava. in druga kitica: Zapel bo e ptiek in poleg kave se bo znael tudi rogljiek. Mogoe je stih komu celo zabaven, vendar nima nikakrne sporoilne vrednosti. Vemo le, da pri Fiku zjutraj lahko dobim kavo. To lahko dobim kjerkoli. Kaj je z rogljikom? Ali gre poleg ali pa se naroa in plauje posebej? Kdo ga je izdelal? Pejakove dobrote, pogrete v mikrovalovki, marsikoga odbijajo. Slabe primerjave zaradi rime so al slaba izbira. Taknega verza si nihe ne bo zapomnil. Ob sreanju v novi kristalni palai (BTC) z IBM-jevimi strokovnjaki sem spoznal tudi Botjana Gorenca Piamo. Vsi zbrani okrog njega so mu izrekali estitko. Ker ne spremljam dogajanja v svetu slavnih oseb, nisem vedel, emu mu stiskajo desnico. Kljub neznanju nisem elel izpasti lesen ali igrati 'francoza'. Zato sem mu tudi sam estital in ga med stiskom rok vpraal: Kaj pa ti estitamo? Zaupal mi je, da je dobil naraaj. estitke za novega pripadnika misleih bitij (homo sapiens).
Reklamno sporoilo Edvard ilc
Podjetniki peskovnik
ga pripeljalo do spoznanja: Jaz kot potencialni naronik sem tisti, ki kuham grozno in veinoma sem prepozno doma, zato si bom naroil hrano na dom. A tega ni bilo in projekt je propadel. Zaeli so na novo in postavili 'Halo Katro' z enostavnimi slogani. Slovenci smo tu zahtevni. V paniji bi verjetno uspeli z direktnim sporoilom, ker kuha grozno in pride vedno prepozno, naroi pri nas. S panskim uspehom si ne bi mogli pomagati pri njihovih sosedih v Franciji ali na Portugalskem. Francozi so nam tu precej podobni, saj so prepriani v odlinost svoje kuhinje. Portugalci gredo mnogo raje ven na veerjo, e jo e morajo plaati. Zunaj je vedno druba, ki ji sledi kitara, ples in zabava tudi do jutranjih ur. Kdo je fejst bukov Za mala podjetja je naroanje reklamnih sporoil pri reklamni agenciji vedno na tehtnici skrbnega premisleka. Po eni strani se zavedamo, da je ceneje in bolj ustvarjalno, e reklamno sporoilo naredimo sami doma. eprav je prvinska napaka, e smo prepriani, da smo lahko kot lastnik, direktor, komercialist temu kos. Ozrimo se okrog sebe. Tudi drugi kaj znajo. Morda je med zaposlenimi v naem podjetju tudi kaken bloger. Ali sploh vemo, koliko naih zaposlenih je aktivnih uporabnikov socialnih omreij? Ti ljudje znajo oblikovati sporoila, in reklamno sporoilo je oblika zapisa, ki naj prepria. e aktivni uporabnik Facebooka spravi skupaj 200, 300, 400 vekanj (like), bo tudi oblikoval zanimiv predlog za reklamo naega podjetja, ki bo prinaala sporoilne koristi. Tudi reklamna agencija nas bo bolje razumela, e imamo svoje zanimive predloge, ki so pozitivni in posebni.
Botjan je opozoril na zanimivo reklamno sporoilo, ki se vidi, e se napotimo po stari cesti ez Trojane. Glasi se: Nimamo zaves, imamo pa vse, kar rabite za les. 'Pesnitvica' res ni ni posebnega. Zahteva pa malce vejo izrabo moganov (2-3 odstotke), in to pomeni, da si jo hitro zapomnimo in dlje asa ostane v spominu. Sestavljena je iz dveh delov, ki sta si med sabo razlina in nepovezana. Ko jo sestavimo v celoto, dobi doloeno reklamno vrednost in sporoilnost. Opozarja na prodajalno pripomokov za mizarje in druge obdelovalce lesa. Premislek
Nae reklamno sporoilo je potrebno nartovati s premislekom in zato potrebujemo ve asa. Opazovati je potrebno tudi modne trende na tem podroju. Pomembna je osnovna psihologija naega kupca. Ljudje, ki sliijo (berejo) reklame, izhajajo iz razmerja: Sem potencialni kupec, ki mu nasproti stoji prodajalec, ki ga ne poznam. Pribliajmo si to e na primeru. Prva dostava hrane na dom v Sloveniji je imela sporoilo: Kuham grozno, pridem vedno prepozno. To so ljudje veinoma razumeli kot poskus negativne reklame ponudnika in sklepali: Kaj se hvali s ponudbo, e kuha grozno in e prepozno pride. Ob reklami bi avtor moral vzpodbuditi ljudi k razmisleku, ki bi
Zarjavela svetilka
V teh dneh je pozornost tevilnih, celo nevernih ljudi, usmerjena v Rim zaradi volitev novega papea. Veliko se govori in pie o Katoliki cerkvi, vasih poglobljeno, najvekrat pa al povrno in brez ljubezni do resnice. Nekateri se veselijo domnevnega zatona Cerkve, drugi spotujejo predvsem njeno dobrodelno vlogo (Mati Terezija, Pedro Opeka, Karitas ) tretji si elijo njene prilagoditve 'modernim' pogledom tevilo katolianov v Evropi upada, medtem ko v Juni Ameriki in Afriki raste. Pri nas je vedno manj fantov in deklet, ki se odloajo za duhovni poklic, v drugih delih sveta pa vedno ve. V prejnjih stoletjih so nai misijonarji odhajali drugam, danes imamo po Zahodni Evropi tevilne upnije, ki jih vodijo temnopolti. Dejstvo je, da se Evropa svojih kranskih korenin nekako sramuje in jih ni hotela omeniti v svoji temeljni listini. (o sramovanju svojega porekla je Jezus neko rekel: Kdor se bo mene sramoval pred ljudmi, se ga bom jaz sramoval pred Oetom, ki je v nebesih.) Ob tem razmiljanju mi prihaja na misel star izrek: Glej, da z umazano vodo ne bo odplaknil tudi dojenka! Prav je, da zavremo 'versko hinavino,' kakor je rekel Benedikt XVI. Prav je, da zahtevamo oienje ustanove, ki se ponaa z Jezusovim imenom, in zanemo pri sebi. Ni pa dobro, e zavremo dragoceno bistvo, skrito v tej zarjaveli svetilki, ki se imenuje
Perspektiva duha
Cerkev. To bistvo je Cerkev, kljub grenosti svojih lanov, vedno posredovala in se glasi: Bog je ljubezen. Ljudje smo njegovi otroci. ivljenje je polno preizkuenj, vendar ima globok smisel. Posmrtnost je toliko lepa, kolikor bolj smo skuali na svetu delati dobro. Odpuanje naj prevlada nad maevalnostjo, ljubezen bo na koncu zmagala Neteti moje in ene v zgodovini so z zgledom pokazali resninost teh besed. Njihovo sporoilo tolai lovekovo duo tudi potem, ko spozna, da je vse, na kar je stavil v tem ivljenju, minljivo: imetje, zdravje, poroka, otroci, stranke, drava, cerkvene strukture Tone Gnidovec, upnik 19
VRTNARJENJE IN PREHRANA
Prva odjuga in taljenje snega, brstenje maic na vrbovih vejah, vse to nas navdaja s priakovanjem pomladi. Razmiljati zanemo o vrtu, rastlinah, ki jih bomo posadili, in lastnih pridelkih zelenjave in sadja. Ker je na vrtovih e vedno sneg in bo zemlja e dolgo premokra za kakrno koli delo zunaj, lahko zdaj posejemo zelenjavo v lonke in za nekaj asa spremenimo okensko polico v rastlinjak. Tako e leta delamo pri olskem vrtnarskem kroku. Na O Ob Rini, O Zbora odposlancev in O Stara Cerkev mladi vrtnarji pri vrtnarskem kroku vsako pomlad sejemo semena v korita in jogurtove lonke. V januarju posejemo vodenke, ki dolgo kalijo in jih moramo posejati zelo zgodaj, e elimo maja cvetoe rastlinice. Kasneje v februarju sejemo papriko in feferone, marca paradinike, navadne in enjeve. V marcu sejemo tudi zaimbnice, kot so bazilika, majaron in peterilj, med cvetlicami tudi tagetes ali ametnice. V aprilu posejemo e buke in kumarice. Vrtnarji odnesejo posejane lonke domov, kjer jih na okenskih policah skrbno zalivajo in opazujejo kaljenje mladih rastlin. Kadar vzkali ve rastlinic, jih prepikirajo v druge lonke, tako da imajo vse rastlinice dovolj prostora za rast v krepko in mono sadiko. Preden sadike posadijo na vrt, jih nekaj asa utrjujejo v zavetju na balkonu ali ob juni steni. Meseca maja mladi vrtnarji svoje sadike posadijo, za katere navadno dobijo tudi svoj koek vrta. Pridelava zelenjave iz sadik Zakaj naj vzgajamo sadike? Vrtnine, kot so paradinik, paprika, jajevci in feferoni, v naih razmerah ne dozorijo, e bi jih preprosto
Pridelava zelenjave se zane s sadikami

in neugodnih razmer verjetno propadle. Laje nadzorujemo plevel, saj se s sadikami izognemo vsaj enemu okopavanju in odstranjevanju plevelov. Zadnja poletja so bila suha in vroa. Marsikatere rastline so v tem asu slabo uspevale ali celo prekinile z rastjo. Vse bolj se nam rastna doba deli na dva dela pred in po sui. Zato lahko s sadikami predvsem solatnic, zgodnjih cveta in zelja uspemo pridelati prve pridelke e do julijske sue. Nato v avgustu posadimo nove solatnice, radi in endivijo, med kapusnicami pa v avgustu priporoam kitajsko zelje, ki naredi lepe glave v dveh mesecih. Zopet lahko pridelamo dva pridelka na isti povrini le s sadikami. Avtohtone sorte vrtnin kot je na primer ptujska ebula ali podolgovata belokranjska ebula so zadnje ase zelo iskane vrtnine, za katere pogosto ni na voljo ebulka, kupimo lahko le seme. Tudi to seme lahko posejemo v korito za roe, najbolje v marcu. V aprilu ali maju sadike preprosto presadimo na vrt. Sejana ebula zelo dobro prenaa presajanje. Tako posejana in presajena ebula bo naredila lepo glavico do avgusta, ko jo bomo pobrali, kot da bi zrasla iz ebulka. ebula iz semena mora biti posajena pravi as, torej vsaj v mesecu marcu, ko pri nas vasih zemljo e prekriva sneg. Pomagamo si s sadikami. Vzgojimo lahko tudi sadike fiola, kumar, buk, peterilja, motovilca, rukole, radia, rdee pese Edina vrtnina, ki je ne moremo vzgojiti iz sadik, je korenje. V omejenem prostoru se ne more razviti dolg koren, ki bi se v tem primeru razvejal ali celo zvijal po obodu lonka. Najkakovostneje sadike vzgojimo v rastlinjaku, kjer je na voljo dovolj svetlobe in toplote. Sejemo v gojitvene ploe vsako v svojo z zemljo napolnjeno odprtino. Zemlja, ki jo izberemo, naj bo namenjena setvam, sestavljena iz kompostirane zemlje, mivke ali perlita in le dela ote. Po setvi semena pokrijemo s e eno plastjo zemlje in zalijemo. Posejane platoje lahko postavimo v kalilnico oziroma prostor z visoko temperaturo. To je lahko tudi temna kurilnica za centralno kurjavo. Takoj po kaljenju moramo rastline postaviti v hladneji in dovolj svetel prostor, kjer se bodo razvili zeleni listi. Sadike redno, vendar ne prepogosto, zalivamo. Kasneje jih tudi listno dognojujemo. Fosfor vpliva na mono tvorbo korenin, zato je priporoeno dognojevanje z vodotopnimi gnojili z vejo koliino fosforja. e uporabljamo preve duika, rastline hitro naredijo nadzemni del, vendar niso dovolj vrste. Bolj kompaktne in vrste rastline bomo pridelali takrat, ko jih vzgajamo v hladnejem in dobro osvetljenem prostoru. Solata, sejana v februarju v rastlinjak, potrebuje mesec in pol, da sadika razvije 45 pravih listov in jo lahko posadimo na prosto. Sadimo jo v marcu na razdaljo 25 x 25 cm, na rno folijo z namakalnim revesom in prekrijemo z vlaknato folijo. Solata najbolje kali pri temperaturi od 18 do 21 0C, medtem ko pri
temperaturi nad 25 0 C kaljivost e pada, zato je v poletnem asu teje vzgojiti sadike. Sadikam po kalitvi zniamo temperaturo na 15 0C podnevi in 810 0C ponoi. Rastline potrebujejo dobro osvetlitev, sicer se sadike izdolijo
maja posejali na prosto, zato maja raje sadimo mone sadike, ki v juliju e dajo prve pridelke. Druga prednost sadik je v kontroliranih razmerah, v katerih jih lahko vzgajamo. Navadno jih vzgajamo v rastlinjakih, kjer kontroliramo temperaturo in vlago. Zemlja naj bo dobro mleta, brez vlaken in velikih pregrobih kosov. Navadna vrtna zemlja ne pride v potev, ker ima preve plevelnih semen, nima dobre strukture, se na vrhu zaskorji in vasih vsebuje tudi bolezenske klice (padavica). Kontroliramo tudi temperaturo, ki naj bo na zaetku vija. Optimalna temperatura za veino vrtnin je okoli 20 oC, le za plodovke je na zaetku najbolja temperatura 25 oC. Takoj po kaljenju temperaturo zmanjamo vsaj za 5 oC. Celo iz najbolj drobnega in obutljivega semena tako vzgojimo lepe sadike, ki bi na vrtu zaradi grobe zemlje 20
ali pretegnejo. Pri poskusih smo ugotovili, da dobimo najzgodneji pridelek pri zgodnjih solatah, ki jih vzgojimo v otnih kockah velikosti 4 x 4 cm. Pri sajenju jih ne posadimo pregloboko, kajti v tem primeru se spodnji listi preve dotikajo tal in tu se hitro razvije solatna plesen. Za solato sledijo setve nadzemne kolerabice, paprike, cvetae in zgodnjega zelja, ebule iz semena, zelene, paradinika, pora, kumar, lubenic in melon, ki jih lahko sejemo ele konec aprila. Veino teh sadik lahko kupimo pri vrtnarjih in e izberemo dobro sorto ali hibrid, se lahko nadejamo velikega pridelka. V januarju posejemo semena vodenk in ostalih cvetlic, katere elimo e v maju cvetoe postaviti na okna in balkone. Te rastline pogosto potrebujejo dodatno osvetlitev, zato uporabljajo vrtnarji posebne lui. Kljub temu da veina ljubiteljev vrtnarstva nima primernih prostorov in osvetlitve, si zelo radi vzgojijo svoje sadike kar na okenskih policah. Potrebna je le dobra osvetlitev. Posejemo predvsem kuhinjske zaimbnice, baziliko in peterilj, ki ga bomo rezali e na okenskih policah. Pregosto posejane sadike prepikiramo, se pravi izpulimo in posadimo v druge lonke le po 23 sadiki. Tu se bodo okrepile, kasneje jih presadimo na prosto. Zaimbnicam sledi setev paprike, ki za kaljenje potrebuje zelo visoko temperaturo okoli 25 oC. Posejane povrine zato po vrhu prekrijemo s folijo, ki hkrati prepreuje izsuitev zgornje plasti zemlje. Po kaljenju sadike odkrijemo in premaknemo v prostor z nekoliko nijo temperaturo, vendar mora biti im bolj svetlo, da sadike ostanejo vrste. Sadike zato prenaamo iz prostora v prostor, jih pikiramo, zalivamo in dognojujemo in konno v maju presadimo na prosto. Marsikdo bo rekel, da je treba vloiti preve dela v vzgojo sadik, ampak ne razumejo, koliko veselja lahko naredijo lepe sadike, zlasti, e se kasneje pohvalimo z dobrim pridelkom. Ana Ogorelec
Na mejah vesolja
IZ naih ol in vrtcev ...

Ali ve, da se v teh dveh ozvezdjih skrivata Veliki in Mali voz ter Severnica? e v davnih asih so ljudje opazovali Luno, zvezde Spraevali so se, kaj so ta nebesna telesa in zakaj se tako gibljejo. Bolj, ko so strmeli v nebo, bolj so verjeli, da se jim prikazujejo bogovi, junaki, udena bitja in tudi sovraniki. Dali so jim razlina imena in si o njih izmiljali zgodbe. Nekaj zvezdnih skrivnosti smo spoznali tudi v OPB O Zbora odposlancev. Ogledali smo si kratek filmek o rojstvu in smrti zvezd, obudovali zvezdne meglice in kopice. Zaudeni smo bili nad tem, da zvezde le niso vse rumene barve, temve so zvezde tudi modre, bele, rdee, oranne, kar je odvisno od njihove temperature. Videli smo, kako se je rodila naa zvezda Sonce in jo tudi poblie spoznali. Napihnili smo velik balon, ga kairali in ga spremenili v goe Sonce, ki nas bo grelo med zimo. Otroci so spoznali, da so zvezde razporejene v doloene vzorce, katerim so e stari Grki dali imena. Tako smo tudi sami spoznavali ozvezdja preko pripovedk grke mitologije. Preseneeni so bili nad tem, da so tudi zodiakalna znamenja (horoskop) razporejena v ozvezdja, ki pa jih lahko vidimo le v doloenih letnih asih. Ker vsi vemo, kaj smo po horoskopu, smo se odloili, da naslikamo ozvezdja zodiaka. Med slikanjem ozvezdij so si otroci vzorce tudi dobro zapomnili. Ozvezdja smo razvrstili v letne ase, tako da zdaj vemo, kdaj se moramo zazreti v nebo, da vidimo na nebu svoje znamenje. Ugotovili smo tudi, da se Veliki voz, Mali voz in Severnica vidijo celo leto. Ko smo o zvezdah izvedeli e prav veliko, smo izdelali e planetarij, s pomojo katerega smo iskali ozvezdja. Da bi bilo iskanje e bolj zabavno, smo se odpravili na podstreje, kjer smo si naredili isto temo. Soj luk, ki je arel na planetariju, je nae zvezdno potovanje naredil e bolj arobno. Nina Zver
Starogrki kralj Likaon je imel zelo lepo her. Vanjo se je zaljubil vsemogoni Zevs in iz njune ljubezni se je rodil sin Arkad. Za to je kmalu izvedela Zevsova ena, boginja Hera. Moevo ljubico je sovraila in se ji maevala tako, da jo je spremenila v medvedko. Arkad je zrasel v postavnega in monega mladenia, ki je imel zelo rad lov. Neko je v gozdu lovil ivali in zagledal okornega medveda. Pomeril je in skoraj ustrelil, saj ni vedel, da je medvedka njegova zaarana mati. V zadnjem trenutku jo je reil Zevs, ki je ljubljeno medvedko ves as varoval. Ker je vedel, da Hera ne bo mirovala, je v medveda zaaral tudi sina Arkada. Da bi bila oba varna in da bi ju lahko ves as gledal, ju je dal na nebo, kjer zdaj svetita ozvezdji Veliki in Mali medved.
Ob slovenskem kulturnem prazniku

zijka Urka Bakovi. Vsako leto na oli razpiemo tudi olski Preernov literarni in likovni nateaj, letos na temo odraanja. Na prireditvi so bile najboljim podeljene nagrade. Letonji literarni nagrajenci so: Urka Nusdorfer, 3. a; Ajna Kugi, 4. a; Lia Hoevar, 5. b; Katarina Furdi, 6. a; Lamia Naneh, 7. a; Urka inkelj, 8. b; Kaja Igli, 9. b. Na O Stara Cerkev smo ob poastitvi slovenskega kulturnega praznika pripravili tradicionalno kulturno prireditev, ki je tokrat povezala mlajo in starejo generacijo. Prireditev je potekala v olski telovadnici v torek, 5. februarja. V programu so sodelovali kar tirje zbori Otroki in mladinski pevski zbor z O Stara Cerkev pod vodstvom Cirila Skebeta, Meani pevski zbor Konca vas pod vodstvom Tanje Zgonc in Moki pevski zbor Svoboda pod vodstvom Cirila Skebeta. Pester program je bil e posebej zanimiv, saj so slovensko himno zapeli vsi tirje zbori. Na odru so tako skupaj zapeli tako uenci nae ole kot njihovi stari. V programu so poleg zborov sodelovali e devetoolci z recitacijami Preernovih pesmi, sedmoolka Tara Beznik z igranjem na klavir, s petjem pa devetoolka Lana Hoevar in gostja prireditve gimna-
Zelo lep portni dan so preiveli nai uenci v etrtek, 7. februarja 2013. portni dan je bil organiziran za vse uence O Fara in za uence Podrunine ole Osilnica. Odpeljali so se ez mejo na Hrvako v mesto Delnice, kjer so si takoj po prihodu ogledali zanimivo etno hio Raki. Ta mala hika je stara e ez 300 let. Vodika, gospa Bukovac, ki je mamica nae Nike iz 5. razreda, je vse obiskovalce seznanila s podrobnostmi tega avtohtonega objekta. Po ogledu so se odpravili proti Ledeni dvorani, objektu razsenosti olimpijskih disciplin. Gostoljubni upravljavci drsalia so postregli s toplim ajem in fritulami. Po malici so se uenci in uitelji spustili na ledeno ploskev, ki je kot eno samo ogledalo. Po dveh urah dejavnosti, kamor sodijo poleg drsanja in hokeja e slikanje, smeh in pogovor, so uenci z uitelji zapustili Ledeno dvorano in se odpravili na avtobus, ki je odpeljal proti Fari. Darja Remih
portni dan v Delnicah
Na likovnem podroju pa so nagrade prejeli: Nika Gruden Novak, 1. a; David Rugole, 2. a; Aladin Amidi, 3. a; Matic Cetinski, 4. b; Alisa Aluki, 5. a; Gaja Kotar, 6. a; Nastja Nose, 7. b; pela Justin, 8. a; Alenka Krakovic, 9. a. Gabrijela Pohar
21
IZ naih ol in vrtcev ...

Ta svet je lep, e nekomu nekaj da. ta svet je lep, e nekoga rad ima, e stisne roko komu, ki ga kaj boli. ta svet je lep, e si lovek do ljudi. Tone Pavek
EkoDiDa na O Fara
Zahvala Gimnazije in srednje ole Koevje

za vsa zbrana sredstva donatorjev Ognjeni zublji so v decembrski noi srednjo olo Koevje popolnoma uniili. Vendar v nesrei nismo ostali sami. Pri tem nam je bila v mono oporo velikoduna pripravljenost tevilnih obanov, ki so nam eleli pomagati. To je vlilo novo upanje v srca vseh zaposlenih na Gimnaziji in srednji oli. Vse besede podpore in soutja so se zlile v razline humanitarne prireditve, ki jih ni bilo malo. Zato bi se radi zahvalili vsem in vsakemu posebej. 31. januarja je prepolna portna dvorana v Koevju pokazala, da res nismo sami, da je tudi v naem mestu prisoten duh solidarnosti oz. pripravljenost pomagati ljudem v stiski. Vsi smo dihali in bili eno. Zelo dobra organizacija Obine Koevje in radia Univox je v nae mesto pripeljala veliko znanih in uveljavljenih glasbenikov, ki so se odrekli svojemu honorarju (skupaj zbrali 6655 EUR). Velikemu humanitarnemu dogodku so se velikoduno odzvala tudi podjetja, in sicer Melamin d.d. (5000 EUR), Intersocks d.o.o. (1000 EUR), upnija Koevje (1000 EUR), Nogometni klub Koevje (500 EUR), Recinko (100 EUR), Avtoservis Majerle Jurij s.p. (50 EUR) in Janko Veber (20 EUR karti za koncert). e posebej pa smo bili poaeni, da so se na nao nesreo spomnili tudi v najbolj obrobnem kraju nae obine Predgradu, in izkupiek njihovega tradicionalnega dobrodelnega Valentinovega koncerta (23. februarja) namenili obnovi nae ole, ki jo vsi z velikim veseljem in upanjem priakujemo. Zbrana sredstva (1400 EUR) so nam na koncertu tudi podarili. Zahvaljujemo se prav vsem za zbrana sredstva, ki jih bomo skrbno porabili za obnovo raunalnikih uilnic in ostale IKT opreme. Zelo smo poaeni, da v hudi gospodarski krizi, ki tare nao obino, pokaemo mo solidarnosti in v stiski nikakor nismo sami. Obenem pa s tovrstnimi prireditvami dajemo zgled mladim rodovom in jih tudi na ta nain usmerjamo k pravim vrednotam ivljenja, ki kaejo na to, kako pomembna je loveka pozornost, ko ostane brez vsega, pa naj bo to topla beseda, stisk roke ali finanna pomo. Vsi zaposleni, dijaki, pomonica ravnateljice in ravnateljica se iskreno zahvaljujemo za vse vae prispevke, ki nam bodo omogoili opremiti olo.
V mesecu januarju nas je obiskala gospa Ljuba Juni in izvedla ekoloko didaktino delavnico za otroke z ekoDiDo. V delavnico so bili vkljueni uenci 1. in 2. razreda, prikljuili so se tudi uenci iz Podrunine ole Osilnica. V uvodu je gospa Ljuba Juni popeljala otroke skozi pravljico v ivahni svet narave. Zgodbico pripoveduje kapljica Ana, ki se je to jutro rodila na travniku ob Kolpi tukaj oivijo e drugi liki iz sveta rastlin, ivali, sveta vil in palkov. Vsak otrok je prejel ekoDiDo ekoloko didaktino sestavljanko, ki zdruuje vsa razmiljanja o naravi, resnini ekologiji in kreativni domiljiji ustvarjanja, v kateri najde povedano pravljico, okvir za sestavljanje slike, delke lesa in navodila za sestavljanje. V osnovni izvedbi so se uenci seznanili z raznolikostjo ivega sveta, z vrstami lesa in s ponovno uporabo razlinih materialov. V drugem delu kreativne delavnice so uenci preizkusili svoje rone spretnosti in ustvarili zanimive unikatne izdelke sove, metuljev, medvedkov, roic. Uenci so bili na svoje izdelke zelo ponosni in so se z njimi tudi veselo fotografirali. Delavnica je trajala dve olski uri. Ob zakljuku smo se gospe Ljubi prav lepo zahvalili, ker nas je skozi delavnico popeljala v preudoviti svet kostelske narave. elimo si ponovnega sreanja z njo. Darja Remih
Pustovanje na O Stara Cerkev

Pustni as je as slastnih krofov, pisanih kostumov in zabavnih norij. Tudi na O Stara Cerkev so se na pustni torek, 12. 2. 2013, uenci in uitelji za en dan spremenili v svoje najljube like. Tako je bilo po hodnikih in uilnicah opaziti arovnice, kavboje in Indijance, Pike Nogavike, vampirje, duhce, mike, make ter druge zanimive in izvirne maske. Najlepe sicer nismo izbirali, si pa naziv najizvirneje maske nedvomno zasluijo uenci 7. a razreda z razredniarko, ki so si nadeli skupinsko masko poimenovali so se kar Smetkoti. S seboj so prinesli tudi sporoilo o tem, kako pomembno je, da skrbimo za isto okolje. Pustni torek nas je presenetil z obilico snega, zato se eme niso mogle sprehoditi v povorki skozi kraj. So se pa namesto tega predstavile v olski telovadnici, pomerile svoje znanje v pustnem kvizu ter se zavrtele v ritmih pustne glasbe. Seveda na ta dan niso manjkali slastni krofi, posladkali pa smo se tudi s sladkorki. eme so se zelo trudile pregnati zimo, ki nam jo je letos e nekajkrat poteno zagodla, ter skuale priklicati teko priakovano pomlad. Upamo, da jim je uspelo! Tanja Centa, O Stara Cerkev
Ko bi radi ob izgubi svojih najdrajih o tem sporoili e drugim ... Ko elite izrei zahvalo vsem, ki so vam takrat stali ob strani ... Na telefonsko tevilko 031 655 986 ali na elektronski naslov noviutrip@novi-utrip.eu posredujte v Koevski utrip o odhodu najblijih in besede zahvale v objavo.
ob izgubi nae drage mame
Vam izpolnjevanje obrazcev
dela teave?
ZAHVALA
elite poslati poslovno pismo, vlogo ... pa ne veste kako? Izpolnjujemo vse vrste obrazcev, sestavljamo pisma, vloge, pronje, dopise po vaih eljah. NE BODITE VE BREME SVOJIH OTROK, VNUKOV, sosedov in prijateljev. Oglasite se v naih poslovnih prostorih, kjer bomo skupaj poskrbeli za brezskrbno korespondenco.
Tel. 01 8950 205, 041 505 965,
22
JOEFE LUKAVEKI (5.9.1925 18.2.2013)

iz Koevja
Gradel d.n.o., Roka c. 9, Koevje
Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem , kofetaricam in vsem ostalim, ki ste z njo delili trenutke, vse do njene smrti. e posebej se zahvaljujemo za obiske v Domu starejih obanov Grosuplje, za vsa pisma, voilnice in mesena obvestila Glas Cerkve. S cvetjem, sveami , simpatinimi figuricami in izrazi soalja ste pospremili mamo k zadnjemu poitku. Gospod upnik, Gnidovec Tone, pa je pozval angele in svetnike, da so mamo sprejeli v raj, kamor si je res zasluila. Ohranimo spomin na mamo s trenutki, ko nas je poboala in imela rada, nam postregla ter bila vedno tako dobre volje. Sin Bojan z druino
Izzivi v partnerskih odnosih 1. del
KOLUMNA
v tiino svoje lastne prizadetosti in obtoevanja partnerja. Dva dobronamerna loveka se prepirata, ker si je ona elela potrditve, da je svojemu mou takna kot je e vedno ve in privlana, on pa ji je samo hotel pomagati, da bi se dobro poutila v svoji koi. Nogometno ekipo, za katero on tako strastno navija, aka zelo pomembna in napeta tekma. eni pove, da bo tekma na sporedu takrat in takrat in ji namigne, da bi bil zelo vesel, e bi sedela ob njem pred televizorjem in bi skupaj gledala tekmo. Nakar mu ona odgovori: Nogomet je neumen! 22 mokih tee za tisto trapasto ogo, da jo dvakrat brcne. Lahko bi imel vsak svojo in jo brcal v gol, e jim je to v takno veselje. To gledajo samo primitivci in huligani! Nato on zamahne z roko, nekaj na pol po tiho zamomlja, se obrne in gre. Ona razume njegovo gesto, kot da je ve ne eli ob sebi. Naslednji dnevi so hladni in oba se utita zavrnjena. Njemu nikakor ni jasno, zakaj si ona ne eli z njim preiveti asa in zakaj ji je vse drugo bolj pomembno kot on. Ona pa se ne more sprijazniti s tem, da njen mo raje gleda nogomet, kot da preivi as z njo. Pravzaprav si v tem primeru oba elita pozornosti in naklonjen as. Samo razumela se nista, ker sta izhajala iz svojega razumevanja in svojih potreb. Z druganostjo med moem in eno ni prav ni narobe. Prav je, da sta drugana. Vendar se moramo zaeti uiti govorico, potrebe, razumevanja, poglede, navade itd. drug drugega. Obtoevanje ene, zato ker ne razmilja v jeziku mokega in obratno, ne pripelje nikamor. Iz mokega se ne da narediti enske, kakor tudi ne iz enske mokega. Ravno razlinosti nas privlaijo in dopolnjujejo. Vse bralce spodbujam, da se poglobimo v partnerja in ga poskuamo razumeti z njegovimi omi. Prestopimo prag lastnega dojemanja in se odpravimo na avanturo spoznavanja bogastva nasprotnega spola. Naslednji: Sporoilo moa moem kako spregovoriti jezik ljubezni Pastor Toni Mrvi
iveti v lepem partnerskem odnosu je nekaj najlepega v ivljenju. Kako zelo lepo je videti dva stareja loveka, ki si e vedno izkazujeta ljubezen v spotovanju in slogi! Potrebno je veliko vloenega truda, da danes, ko se opevajo mladost, lepota, zdravje, dosee to, kar je Adi Smolar v eni od svojih pesmi zapisal: Dale, dale je za naju pomlad. Leta prinesla so jesen. A ne bi hotel sam postati spet mlad, raje star sem, star in z njo. Romantine knjige in filmi nam mnogokrat prikazujejo nekoliko izkrivljeno pot do tega romantinega konca. Pokaejo nam neki zaplet, razplet in potem sta sreno ivela do konca svojih dni. al taknih zgodb ni, kajti za tem zapletom in razpletom se zgodi nov zaplet in razplet in ta krog se ponavlja. Pravzaprav zapletov ne zmanjka nikoli, le nauimo se jih reevati bolj umirjeno in odgovorno, s tem pa jih omilimo, kajti kljunega pomena za razreitev konflikta je reakcija na situacijo. Kaj povzroi toliko razlinih izzivov v partnerskem odnosu? Kaj se je zgodilo z osebo, v katero sem se zaljubil? Po letih partnerskega odnosa je sliati: Saj ga/je sploh ne poznam. Popolnoma se je spremenil/a. Ni ve isti/a, kot je bil/a prej. Zaljubimo se v princesko, v princa na belem konju, vendar so to samo nae lastne predstave o tej osebi. Sasoma te predstave edalje bolj bledijo in pred omi se nam rie podoba loveka, ki razmilja drugae, vidi drugae, poslua drugae, se izraa drugae, ima drugane navade, potrebe. Ravno druganost je tista, ki nas na eni strani privlai in nam na drugi strani povzroa preglavice. Z druganostjo ni prav ni narobe! Moki smo moki in enske so enske. In prav je tako! Seveda smo enakopravni, vendar razlini. Kakor smo si e po telesu razlini, smo si razlini tudi v dojemanju, ustvovanju, izraanju, delovanju, odloanju itd. Zanimivo je, da znamo uporabljati iste besede za drugano razumevanje. Posledino temu si reemo, da smo se zmenili, pa je on/ona naredil/a drugae. Za uspeen partnerski odnos ni dovolj, da se pogovarjamo, treba se je medsebojno razumevati. Iste besede e ne pomenijo enakega razumevanja. Dovolite mi, da posploim moki govorimo jezik spotovanja in enske jezik ljubezni. Za uspeen partnerski odnos se moramo moki zaeti uiti govoriti in razumevati jezik ljubezni in na drugi strani se je potrebno enskam uiti govoriti in razumevati jezik spotovanja. Samo z obojestranskim trudom in zalaganjem pridemo do elenega rezultata. Zelo koristno je tudi vedeti, da imamo moki in enske razline potrebe. To se zelo jasno vidi v mladostniki dobi. Dekleta zelo rada tvorijo odnose s pogovori o ivljenju, druini, fantih, prijateljicah, lepotnih pripomokih itd. Na drugi strani se fantje dosti manj pogovarjajo o teh stvareh. Oni raje skupaj kaj ponejo, velikokrat tekmujejo. V
prejnjih generacijah je bilo ve iger z ogo, v dananji generaciji so video igrice tiste, ki zdruujejo fante, kjer medsebojno tekmujejo. Nekega poletnega veera se je skupina prijetnih mladostnikov sprehajala ob plai. Zanimivo jih je bilo opazovati. Nekdo je metal kamne v vodo, dva sta se po skalovju prerivala z namenom, da ugotovita, kdo bo prvi izgubil ravnoteje itd. Eden od njih mi je bil e posebej zanimiv. Na plai je bilo igrie za igranje odbojke. Ob igriu je bil sodniki stol. Ta mladeni je stekel k stolu, splezal, stopil nanj in zmagovalno dvignil roke v zrak, se nato spustil dol in stekel nazaj k skupini. Potreba po osvajanju je bila tako mona, da se ji preprosto ni mogel upreti. Te razline notranje potrebe so zanimive, privlane, vendar tudi teke. Ko mladostniki odrastejo v moe in ene, se zanejo uiti spremljati potrebe partnerja. Zavedam se, da je vsaka oseba zase individuum, vendar v veliki veini primerov se drimo splonih nael. Veina ensk ima potrebo po pogovoru. Pravzaprav se zgodi, da se elijo pogovarjati, ne da bi elele kaj sporoiti, spremeniti ali kaj podobnega. elijo graditi odnose preprosto s tem, da se pogovarjajo in izrazijo svoja doivljanja. Medtem pa mo razmilja, kaj mu ena eli povedati in kaj bi moral narediti. Moki imamo notranjo potrebo po tem, da e kaj srbi tudi popraskamo. Zato lahko taken enin govor zautimo kot pritisk, zmedenost ali e kaj hujega. Ker eli ena v svojem jeziku kar je povsem naravno z moem graditi odnos, se z njim pogovarja, medtem ko se on ob tem pouti zmedeno in mu ni povsem jasno, kaj mora storiti. ena bi seveda rekla: Ni. Sedi naj in poslua. Nato mi lahko tudi kaj pove. Neko je ena zastavila mou tisto tako poznano vpraanje: Misli, da sem debela? Nakar ji on odgovori: e misli, da si debela, potem si debela. Ona ree: Saj sem vedela, da sem debela. Bi ti bila bolj ve, e shujam? Vseeno mi je, odgovori on in ji ez dva dni prinese novo knjigo z naslovom: Uinkovito hujanje. Naslednjih nekaj dni se nista niti enkrat sporekla, saj sta se oba zaprla
Prodam 20 ebeljih druin na 7 ali 10 A satih brez panjev, Koevje. Tel.: 01/89 57 126 ali 041 530 757 Prodam dvosobno stanovanje v Ribnici na Knafljevem trgu. Tel.: 031 631 199 Oddam v najem enosobno stanovanje v Ribnici na Knafljevem trgu. Tel.: 031 631 199 Oddamo poslovni prostor v izmeri 16 m2 v prostorih bive Opreme. Tel.: 041-698-806 V Koevski Reki prodam garsonjero. Cena po dogovoru. Tel.: 041 821-594 Prodamo domaijo v Kuelju stareja hia 60 m2, dvorie, drvarnica, gospodarsko poslopje, kmetijska zemljia 7300 m2, gozd 2700 m2, elektrika, voda, kanalizacija, telefon, asfalt do hie, bliina Kolpe. Hia lahko vseljiva takoj. Cena 40.000 EUR. Tel.: 041-956-061; 01-89 54-416 (zveer)
P R O DA M , P O DA R I M , K U P I M
V Ljubljani za centralnim stadionom Beigrad prodam 180m2 veliko vrstno hio s 100m2 velikim vrtom. Cena od 170200.000 EUR. Hia je primerna za poslovne ljudi, zraven je M center, trgovine, ole, fakultete (ekonomska, pedagoka)Mona je predelava v dve samostojni stanovanjski enoti. Sezidana je bila 1962, delno obnovljena 1988. Povezana je z mestnim plinom, internet, telefon, vse, kar sodobna hia potrebuje. Zadnji narok za prodajo preko sodia bo 19. 3. 2013 na Okrajnem sodiu v Ljubljani. Tel.: 018940268, 070993251 popoldan in 041655264 ves dan. V centru Koevja s 1. aprilom oddamo enosobno opremljeno stanovanje, 30m2. Tel.: 051 802 276 Ugodno oddam dvosobno stanovanje v Ribnici, Knafljev trg, z balkonom in kletjo. Opremljeno in delno obnovljeno. Vseljivo takoj. Ogled moen po predhodnem dogovoru. Tel.: 031/ 651 180 V Mestnem logu oddamo trosobno stanovanje, novo, delno opremljeno. Cena 290 EUR na mesec. Tel.: 041 914 774 23
Prodam otroki voziek Peg Perego odlino ohranjen, kot nov, primeren od rojstva dalje, za 150 EUR. Poleg podarim avto-sede maxi cosi 0-9 kg (lupinica), nahrbtnik za noenje otroka in tricikel. Tel.: 041-812-305 (Janja)
KOLUMNA
Razmiljanje ob svetovnem dnevu voda in mednarodnem letu sodelovanja na podroju voda Vode ne damo!
teno oskrbo. Povrinski izviri so v Sloveniji domala bioloko in kemino onesnaeni, zato je dobava pitne vode s pomojo kaptanih Evropa je v svoji zaslepljeni odvisnosti od kapitala multinacionalk preprosto pozabila na poglavarjev veliastni govor. Tako kot je pred asom z uvedbo novih arnic nekdo v Evropi neznansko obogatel, tako nartujejo tudi s privatizacijo pitne vode, kjer bi privatni kapital obraal milijardni posel Gorje nam bo, e bo Evropa dala prednost dobiku pred zdravim ivljenjem! Gorje nam, e bodo pravico do vode spremenili v potrebo, ki se prodaja najboljemu ponudniku! Zato bo treba pitno vodo zaititi z ustavo, z zakonom pa okrepiti pomen gospodarskih javnih slub za oskrbo in distribucijo pitne vode ter zaititi upravljanje vseh vodnih virov na povrini in v podtalnici Predlagatelji nove direktive o privatizaciji pitne vode se namre dobro zavedajo stratekega pomena pitne vode kdor bo imel oblast nad vodo, bo imel oblast tudi nad ivljenjem ljudi! POSLEDICE PRIVATIZACIJE VODE Sprejetje evropske direktive o podeljevanju koncesijskih pogodb za vodne vire ali po domae privatizacija upravljanja z vodo je v veini primerov privedla do dviga cene oskrbe z vodo, do bistvenega poslabanja kakovosti in do tevilnih drugih problemov. To je logino, saj bo lastniku kapitala najpomembneja skrb dobiek, ne pa vlaganja v rast kakovosti pitne vode in v vzdrevanje vodovodnih sistemov. To pa e zdale ni vse. Drave, ki se pred popolnim finannim zlomom reujejo z vzvodi evropske pomoi, kjer odkrito izsiljujejo, tako da morajo pravice do svojih vodnih virov prepustiti zasebnemu kapitalu. To seveda pomeni, da je iluzija o Evropi lovekovih pravic in socialnih drav dobesedno splavala po pitni vodi! Slovenska vlada je glede tega e pred enim letom soglaala z EU direktivo, brez obravnave v parlamentu in med ljudmi. Zadevo je obravnaval samo Odbor za finance! Za prepreitev uresniitve takne uredbe EU se je sindikat komunale e vkljuil v mednarodne asociacije za zbiranje podpisov za evropsko dravljansko pobudo Evropski komisiji, kjer so e zbrali okoli 1,13 milijonov podpisov evropskih dravljanov. Ali bodo jutri od nas zahtevali e zrak?! Franci Koncilja
Sevenek Peter s.p., eljne 5, 1330 Koevje
Evropska unija namerava liberalizirati oskrbo s pitno vodo, veina ljudi pa nasprotuje tej direktivi, saj pitna voda ne more biti predmet finannih pekulacij! Pitna voda tudi ni trno blago, ampak ivilo! Pravica do zdrave pitne vode je neodtujiva pravica slehernega loveka, zato voda ne sme postati predmet konkurennosti trga multinacionalk.
Na sedeu organizacije UNESCO v Parizu so v ponedeljek, 11. februarja 2013, letonje leto uradno razglasili za mednarodno leto sodelovanja na podroju voda, ki ga je na svojem 69. plenarnem zasedanju 2010 razglasila Generalna skupina Zdruenih narodov. Namen tega leta je pospeevati tevilne mednarodne ukrepe za doseganje dogovorjenih ciljev, povezanih s pitno vodo. Globalne spremembe podnebja in druge gronje resno vplivajo na koliino in kakovost svetovnih zalog pitne vode. Slovenski slogan za to podroje je: VODE POVEZUJEJO! To pa e ni vse, mednarodna skupnost 22. marca vsako leto praznuje tudi svetovni dan voda! Namen tega dne je opozoriti svetovno javnost na pomen sladke vode in odgovornega gospodarjenja z njenimi zalogami. Primer: za proizvodnjo enega kilograma penice potrebujemo kar 1500 litrov vode, za proizvodnjo enega kilograma mesa pa kar desetkrat ve! Dovolj je torej spodbud, da se ob hkratni nameri Evropske skupnosti, da privatizira pitno vodo, vpraamo, kako naprej!? POMEN ZDRAVE IN NEOPORENE PITNE VODE Brez vode ni ivljenja, zato je zdrava in neonesnaena pitna voda neprecenljivo bogastvo za celotno lovetvo. Zato je naa dolnost, da z njo ravnamo odgovorno, v svoje dobro in v korist vseh ljudi. Gledano globalno je na Zemlji pitne vode dovolj. Zaradi neenakomerno razporejenih padavin in razline gostote prebivalcev po zemeljski povrini pa ne zadovoljuje vseh potreb. Voda je torej sestavni del kakovosti naega ivljenja, kjer javno vodovodno omreje e vedno zagotavlja uporabnikom njeno zadostno koliino, kar pomeni nemo-
vodnjakov iz podtalnice trenutno najbolj razirjen, tehnino enostaven in cenovno ugoden nain distribuiranja do uporabnikov. Pitna voda je torej privilegij, kar smo krepko obutili v lanski sui, ko se je raven podtalnice povsod v Sloveniji drastino zniala. Vsako nasilje nad naravo in nespotovanje njenih zakonitosti se loveku zato na taken ali drugaen nain vedno mauje Zato pitna voda je in bo ostala interdisciplinarno strateki projekt drave Slovenije! EVROPA JE POZABILA NA GOVOR INDIJANSKEGA POGLAVARJA SEATTLA! Kako je mogoe kupiti ali prodati modrino neba in toplo zemljo? Sveina zraka in bistrost vode nista v nai posesti, le kako bi ju mogli potem kupiti? Ta zemlja nam je sveta. Ta bistra voda, ki tee v hitrih potokih in rekah, ni samo voda, ampak je kri naih prednikov To je samo del udovitega govora indijanskega poglavarja Seattla iz plemena Skvomi iz leta 1854 na zahtevo belih naseljencev o prodaji indijanske zemlje. Z govorom je poglavar problematiziral soitje med lovekom in naravo. Sto estdeset let po tem pa se zdi, kot da se zgodovina ponavlja. Stara gospa
IZDELOVANJE, P IN MONTAA OKENSKIH SEN
IZDELOVANJE, PRODAJA IN MONTAA OKENSKIH SENIL

Kilt senila, Brigita klun s.p., podgorska ul. 11, Koevje
TEHNINE ZAVESE: LAMELNE, PLISE, PANELNE ALUZIJE: NOTRANJE, ZUNANJE ROLOJI: RAVNI, GUBANI SCREEN IN SOLTIS SENILA, TENDE
T: 01 8953 758 I M: 041 724 359, 031 347 136 I IVAN.KLUN@SIOL:NET
TEHNINE ZAVESE: L gsm: 031 560 584 PLISE, PANELNE TESARSKA DELA: SUHOMONTANA KLEPARSKA izdelava strenih GRADNJA: DELA: konstrukcij spueni stropi, lebovi, stanovanjskih predelne stene, ALUZIJE: NOTRANJE, obrobe, lote, stavb, nadstrekov, mansardna stanovanja iz brunaric,kozolcev, gips plo Knauf, termo dimnike vrtnih paviljonov ... izolacija ROLOJI: RAVNI, GUBA obrobe ... KROVSKA DELA: prekrivanje strehe od nabave potrebnega SCREEN IN materiala do izvedbe strehe po vaiSOLTIS izbiri in s pomojo naih SE
predlogov in idej Tondach, Bramac, Creaton, Esal, Trimo ...
MONT
KLUN IVAN S.P. | PODGORSKA ULICA 11,1330 KOEVJE T: 01 8953 758 | M: 041 724 359, 031 347 136 | IVAN.KLUNSIOL.NET
KLUN IVAN S.P . | PODGORSKA ULICA 11,1 IZ VAJALEC mont a e strenih oken VELUX T: 01 8953 758 | M: 041 724 359, 031 34 email: peter.sevensek@amis.net
24
Muzej sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani ter Umetnostna galerija Maribor sta bili 16. februarja dve osrednji toki strokovne ekskurzije, namenjeni obisku sluateljev ribnikega likovno izobraevalnega centra. Med deli kljunih zahodnih ter vrsto pomembnih, a dolgo neznanih ali prezrtih umetnikov iz Vzhodne Evrope je vodil kustos Igor panjol in s svojo razlago postal e ob umetniki instalaciji Lele B. Njatin iz Koevja, sicer ivee v Ljubljani. Skoraj pomlad / 100 let slovenske umetnosti, pregled likovne umetnosti XX. stoletja od impresionistov do retroavantgardistov, ki ga je Umetnostna galerija Maribor pripravila ob zakljuku prestolnice kulture Maribor 2012 v sodelovanju z osrednjimi slovenskimi galerijami in muzeji, je zajel dve stavbi razstavnih prostorov, in sicer UGM ter 11. nadstropje mariborskega hotela Slavija. Galerija Miklova hia iz Ribnice
Z Lice preko sodobne mednarodne skozi 100 let slovenske umetnosti

je iz svoje stalne zbirke ob tej prilonosti odstopila kiparsko instalacijo Marjetice Potr, ene najpomembnejih sodobnih umetnikov na svetu. Nasproti umetnikom, katerih dela se uvrajo v prvo polovico prejnjega stoletja, Rihardom Jakopiem, Ivanom Groharjem, Matijo Jamo, Matejem Sternenom, Boidarjem Jakcem, Franom Bernekerjem, Franom Stiplovkom, Venom Pilonom, Olafam Globonikom, Ivanom argo, Lojzetom Dolinarjem, Francetom in Tonetom Kraljem, Miho Maleem, Zoranom Muiem, Nikolajema Pirnatom, Maksimom Sedejem, Karlom Bulovecem Mrakom, Ivanom Kosom, Antejem Trstenjakom in drugimi, sta soavtorici in kustodinji razstave Breda Kolar Sluga in Simona Vidmar odprli e pogled na nove prakse slovenskih vizualnih umetnikov XXI. stoletja.
KULTURA
Sluatelji LICE Ribnica ob kiparski instalaciji Marjetice Potr In e cilj Likovno izobraevalnemu centru Ribnica ni ustvarjanje mnoice ne umetnikov in ne amaterjev, je razvideti e to, da svojim sluateljem odpira irok zorni kot ter uvid in razumevanje tako tradicionalne kot sodobne vizualne umetnosti. Romana Novak
Uvidi ob instalacijah Lele B. Njatin Darilo etnoloke vrednosti letos Utripu

5. januarja smo se ob kulturni identiteti Koevske poglabljali v sporoilnost trodimenzionalne poezije 'Deklice s pialko' v Pokrajinskem muzeju Koevje, 5. marca pa je Lela B. Njatin v Galerijo Vigalica Muzeja in galerij mesta Ljubljana povabila na otvoritev razstave 'Nisem hotel videti, a uvidel sem', na kateri predstavlja svoje tri vizualne in eno zvono instalacijo. Te so nastale v letih 2012-2013 z raziskovanjem zaznavanja umetnosti v mestnem okolju. Tri izmed razstavljenih del se veejo na dokaj ozek prostor v strogem srediu Koevja park z Jarmovo plastiko ter stanovanjsko stavbo z Lelinim oknom, s katerega je vse svoje otrotvo in mladost ter s katerega e vedno zre na bazenek/ribnik s kipom deklice. etrto delo je nastalo posebej za razstavo v Ljubljani in, kot pravi umetnica: Na mestu samodejne reakcije aktivira zavestno recepcijo: onemogoa pregledovanje in zahteva branje. Projekt v celoti usmerja pozornost k prezrtim sporoilom urbane krajine ter spodbuja k razbiranju tistih besedil kulturne identitete, ki ostajajo nedoreena, ker so ujeta v palimpsestno* in dimenzijsko-fluidno mreo besedil vsakdanjosti. R.N. * palimpsest: mlaji zapis nad zbrisanim prvotnim
O Mariji Stania iz Starega Loga je med naimi prispevki vsake toliko najti nekaj zapisanih vrstic. Tudi tele namenjamo izjemni enski s prirojenim obutkom za ohranjanje izroila in vrednotenje domaega. Kot nam je zapisala v spremnem pismu k darilu, ki ga je letos ob kulturnem prazniku namenila urednitvu Utripa, ji e od mladih dni 8. februar predstavlja posebno vrednoto. V preteklem letu je obdarila Pokrajinski muzej Koevje s petdesetimi rono izdelanimi obeski z zgodovinsko in domoljubno tematiko, letos smo bili njene pozornosti deleni mi, pri Utripu. Obdarovala nas je z dvajsetimi, iz domaih naravnih materialov izdelanimi, okolju prijaznimi obeski, o katerih bomo zapisali ve besed v naslednji tevilki Utripa. Poklonila pa nam je e fotografijo, na kateri so predstavljena ljudska oblaila na Koevskem iz Preernovega asa. In pri tej fotografiji bomo danes nekoliko postali. Ljudska oblaila na Koevskem v 19. stoletju Na fotografiji so razpostavljene lutke na steklenicah, delo gospe Stania, obleene v ljudsko noo 19. stoletja. Motivi so vzeti po akvarelih, slikanih v tistem stoletju, ter dejansko uprizarjajo vrsto ljudskih oblail, ki so jih ljudje nosili irom obsene Koevske, z Osilnico, Kostelom in Starim trgom ob Kolpi vred, ki danes predstavljajo ali svojo obino oziroma je Stari trg del rnomaljske obine. Fotografija predstavlja od leve proti desni zgoraj ljudske noe za asa ivljenja in delovanja Franceta Preerna, kakrne so nosili v Osilnici, Kostelu in Starem trgu ob Kolpi. Od leve proti desni spodaj pa noe Poljanske doline ob Kolpi ter oje Koevske. Romana Novak po podatkih Marije Stania
25
Knjigi meseca februarja
beremo, prebiramo ...
Odrasli Koevci so v mesecu februarju najraje prebirali knjigo arobnost, ki jo je napisala avstralska TV pisateljica in producentka Rhonda Byrne, ki se je rodila marca 1951. Poleg te knjige je napisala in zaslovela e s knjigama Skrivnost in Mo. V knjigi arobnost pisateljica razkriva svojo ivljenjsko filozofijo oz. spoznanje, kjer trdi, da e verjamete v lastne elje in sanje, boste z njimi dosegli vse cilje. S to knjigo je Byrne leta 2007 postala ena izmed stotih ljudi na svetu, ki so tako ali drugae vplivali in s tem tudi preoblikovali doivljanje sveta Drugae povedano ta knjiga pomeni, da kdorkoli e ste in kjerkoli ste, ne glede na vae okoliine, bo znanje iz te knjige spremenilo vae dosedanje ivljenje. Knjigo je izdala Zaloba Mladinska knjiga in ima 274 strani, v maloprodaji stane 24,94 EUR. Na voljo je tudi tako imenovana E-knjiga.
Lia alehar, dravna osnovnoolska prvakinja v badmintonu
PORT IN REKREACIJA
7. marca 2013 je v Medvodah potekalo dravno posamino osnovnoolsko tekmovanje v badmintonu. Tekmovalo je okoli 70 osnovnoolcev v dveh kategorijah, in sicer kategorizirani in nekategorizirani.
Otroci pa so raje posegali po zbirki tirih prikupnih ilustriranih knjig o dinozavrih. Zbirko je napisala Katalonka (panija) Anna Obiols in jih naslovila z Brahiozaver, Stegozaver, Triceratops in Tiranozaver. Te strane praivali pa so v otroki domiljiji prav miroljubna, prijazna in celo uporabna bitja Knjige je leta 2012 izdala Zaloba Okai iz Ljubljane, posamezna knjiga pa stane 9,60 EUR. Franci Koncilija
Pri kategoriziranih deklicah sta bili dve predtekmovalni skupini. Lia alehar, ki je bila postavljena kot druga nosilka na tekmovanju, je v svoji skupini premagala vse tiri tekmice gladko z 2:0. Tako se je suvereno uvrstila v polfinale, kjer je z 2:1 premagala 4. nosilko turnirja.V finalu se je sreala s svojo staro znanko in prvo nosilko Emo Cizelj, ki obiskuje 9. razred na O Mirna. Lia je zmagala z 2:1 in tako postala dravna osnovnoolska prvakinja 2013. Sebastjan Vovko, Vodja portnih programov Javni zavod za port Obine Koevje
V februarju nam je debela snena odeja spremenila planinski izlet. Tako se je mlaja skupina mladih planincev v torek, 19. februarja, podala na Sv. Ano nad Ribnico. eprav nam je sneenje korajno nagajalo, smo se podali na ozko gaz in po njej korakali do Jamarskega doma pri Francetovi jami. Da smo lahko nadaljevali pot, je bil pri domu postanek za malico. Tam nam je drubo delal pujs arko. S polnimi elodki smo premagovali pot mimo kmetije Seljan. Poune table ob poti so nas ves as spominjale na naravoslovno uno pot, ki vodi na goro.
Pohod mladih planincev na Sv. Ano (920 m)
zdaj desno! To je bilo veselje, po zadnji plati, po trebuhu, samo da smo bili v snegu! Kako je to super, ko bi v hrib lo tako! Kaj smo e pri koi? Ojoj, ne tako hitro! Mi se bomo zdaj e malo kepali! In pred sabo smo zagledali nenavaden obisk. Kakna opica! Ej, to ni opica, to je jeti sneni lovek. Malo smo se ga bali, a hitro spoznali, da je prijazen. Z nami je skakal, se kepal in fotografiral. Posodil nam je glavo, da smo bili za trenutek del snenega loveka.
Na poti so se pojavljala vpraanja: Kako dolgo e? Je e dale? Odgovor pa je bil: V hribih se as ustavi, tu ne potrebujemo ure, uivamo v naravi in opazujemo okolico. Sledila je e zadnja strmina pod cerkvijo. Mladi planinski sneaki pa na vse tiri, samo da bi bili prvi pri cerkvi. Sledila je e ozka gaz do koe in konno smo jo le zagledali. Pred koo je Milan ometal nae evlje, da je ne bi preve pobelili s snegom. Kako prijetno toplo je bilo v njej! eprav 26
ni ravno velika, je bilo prostora poleg nas e za kaknega pohodnika. Po elji smo si naroili topel aj in pomalicali sendvi iz svojega nahrbtnika. Po izpolnitvi planinskih dnevnikov smo pospravili za sabo in se poslovili od prijaznih oskrbnikov. Pred koo smo se za spomin nastavili e fotografskim objektivom. Za sestop smo izbrali polonejo pot, ki pa je bila slabo shojena. A naa mnoica pohodnikov je gaz popravila, utrdila in malo razirila. Hodili smo v gosjem redu, eden za drugim. Juhuhu, zdaj v sneg levo,
Vsega lepega je bilo hitro konec, akal nas je e del poti in e smo bili pri avtobusu. Preiveli smo lep zimski dan poln snenih dogodivin ko bi e kdaj tako. Zima, zima bela, otrokom veselje dela. Za Mladinski odsek PD Koevje Zinka Levstik
INTERVJU
IVA RECEK
za treniranje, dobrih trenerjev in ekipe. Ali se lahko kar sama pohvali in seveda tudi svojo ekipo? Letos je bila naa ekipa zelo mlada, saj smo imeli kar 7 freshmanov (novink) in le 3 seniorke. Cilji seveda niso bili tako visoki kot prejnje leto (lani je ekipa prila med 8 najboljih ekip v ZDA) in nobeden od nas ni priakoval taknega uspeha in uvrstitve med 16 najboljih ekip v ZDA. Pa vendar smo vse igralke sezono vzele zelo resno, zmagale konferenco in prile med 16 najboljih ekip. V konnici (NCAA turnir) se igra na izpadanje, tako da smo prva dva kroga dokaj lahko zmagale, nato pa naletele na kasneje prvakinje, ekipo iz Texasa, in tako zakljuile sezono. Na koncu smo bile rangirane kot desete. S soigralko Chloe Mann sva bili tudi povabljeni na banket, kjer so izbranim igralkam podelili nagrade. Jaz sem bila izbrana za novinko leta, Chloe, ki bo naslednje leto naa kapetanka, pa je bila izbrana v prvo najboljo ekipo v ZDA.
Kako zgleda to, da je decembra e konec sezone? Da, sezona se kona konec decembra, za nekatere ekipe, ki se ne uvrstijo v NCAA turnir (najboljih 64), pa celo prej. Torej po novem letu, ko se po 23 tedenskih boinih poitnicah zberemo nazaj na univerzi, je za nas tako imenovana off season, kar pomeni, da nimamo uradnih tekem, igramo le prijateljske turnirje, treningi pa so povsem drugani od tistih jeseni, ko smo sredi sezone. Trenerji imajo doloeno, koliko ur lahko treniramo, in sicer v fitnesu okoli 78 ur na teden, v dvorani pa 3 ure. V dvorani imamo igralke individualne treninge, kjer vsaka izboljuje svoje ibke toke. Ker imamo vikende proste, je to as, da si ogledamo kakne druge porte, kot so koarka, tenis in gimnastika, ki imajo zdaj veliko tekmovanj. Kako zelo razlien je stil igre od evropskega? Kako razlini so treningi? Na em se veinoma dela? Sam nain igre je drugaen. Zdi se mi, da se tu igra veliko hitreje in bolj sproeno. Ameriank ni strah tvegati in igrati veliko razlinih kombinacij, tako da so akcije, ki jih vsaka ekipa igra, zelo razline in zanimive. Za treniranje imamo odline pogoje, imamo telovadnico, kjer treniramo, in v kateri so vedno postavljena tri igria (igramo pa v veji dvorani). To nam omogoa, da na zaetku treninga opravimo tudi kakne individualne vaje glede na igralne pozicije. Jeseni, ko smo imeli sezono, smo veinoma delali na uigravanju, zdaj pa imamo ve asa, da se posvetimo tehniki in vsem detajlom, ki jih je treba izpiliti. Kako so napram temu organizirana predavanja oz. tudij? Predavanja imamo veinoma dopoldne, ko konamo s fitnesom, ki se navadno zane ob 7. uri zjutraj. Popoldne imamo vsak dan od 15. do priblino 18. ure trening v dvorani, tako da nam pomagajo sestaviti tak urnik, da se ni ne pokriva s treningi. portniki imamo na razpolago veliko pomoi, tutoring in podobno, zlasti pa to pride prav sredi sezone, ko v oli veliko manjka zaradi tekem. Odsotnost v oli ni prevelik problem, tako za nas kot za profe27
Vsak konec je lahko zaetek neesa novega To, da je poznavanje domae vrhunske portnice veje v tujini kot doma, pri nas ni veliko preseneenje. Pomen tega je e toliko veji po njeni nadvse uspeni lanski sezoni preko lue. Sedaj 19-letna sprejemalka v odbojki iva Recek je zaela v domaem Koevju in nato tri leta, pred lanskim odhodom preko lue, igrala za empetrsko Alianso. Zgovorno, odprto in nasmejano domainko sem ujel zadnji dan pred njenim odhodom v ZDA. iva, kako te je pot pripeljala na Florido? Za tudij in hkrati igranje odbojke v Ameriki sem bila zainteresirana e kar nekaj asa. Navduila sem se po prvem potovanju v Ameriko, kamor smo li s slovensko mladinsko reprezentanco na priprave. Njihov sistem porta, zdruenega s olo, mi je bil zelo ve, tako da sem se odloila, da je to nekaj, kar moram sama res poskusiti. Kontakt s trenerko iz Floride mi je pomagal navezati Cory Solomon, ki ima svojo portno agencijo. Univerzo na Floridi pa sem si izbrala predvsem zaradi odlinih pogojev
Ali lahko na kratko opie ameriko tudentsko odbojkarsko ligo (v primerjavi z evropsko)? tudentsko odbojkarsko ligo lahko igra le 4 leta oziroma takrat, ko obiskuje univerzo. V Evropi je odbojko na visokem nivoju teko zdruevati s olo oziroma fakul-
teto, zaradi druganega sistema. Na univerzah noben portnik ne prejema denarja zaradi tega, ker igra za ekipo, vendar pa ti ola krije vse ostale stroke, kot so olnina, zavarovanje, portna oprema in podobno. Sama sezona tukaj je precej kraja, kajti traja od avgusta do decembra, v Evropi pa sezona veinoma traja od avgusta do aprila ali celo maja.
INTERVJU
im bolja igralka in si odprem monosti, da v prihodnosti zaigram v moneji ligi, kot je slovenska. e bi bila mesec v letu, kateri bi bila (zakaj)? To je vpraanje, kateri mesec v letu mi je najbolj ve? Ker ne vem, kako naj se primerjam z mesecem (smeh). Drugae pa je to maj. Maja je moj rojstni dan in v zaetku tega meseca se zanejo moje dvomesene poitnice. Tudi vreme v Sloveniji je takrat zelo lepo, zato je to mesec, ki mi je najbolj ve. Kakno je tvoje sporoilo mladim portnikom, mogoe tvoj osebni moto? Moje sporoilo mladim portnikom je, naj uresniijo svoje sanje. Naj jih ne bo strah poizkusiti nove stvari, naj bodo samozavestni in naj verjamejo vase in v svoje cilje, ki jih elijo dosei v portni karieri. Moj moto je Vsak konec je zaetek neesa novega. V ivljenju se sreamo z velikimi odloitvami, kot je bila moja na primer odhod v ZDA in iveti tako reko sama, zelo dale od druine, ampak jaz sem si to vzela kot izziv, novo izkunjo in novo poglavje v mojem ivljenju. iva, hvala in sreno v izpolnjevanju svojih sanj! Sergej Ambroi
sorje, saj se prilagodijo in ti dajo dodatne monosti, da odpie test, e si ga zamudil zaradi potovanja na tekmo ali esa podobnega. Nad im si najbolj navduena glede preselitve (in morda nad im malo manj)? Najbolj sem navduena nad pogoji za treniranje in nainom treniranja ter spodbujanjem portnikov. Iz vseh strani, od trenerjev in vseh ostalih, ki delajo z nao ekipo, imamo stalno podporo z veliko pozitivne energije. Vsaka od igralk pride na trening z mislijo, da postane bolja igralka in vsaka je vedno motivirana za trdo delo na odbojkarskem igriu. Kakno vzduje je na tekmah, koliko navijaev (povpreno) pride? Na prvi tekmi sem bila kar malce okirana glede tega. Soigralke so mi e prej povedale, da je v dvorani zelo glasno, da si tekme ogleda zelo veliko ljudi in da organizatorji s pomojo navijaev naredijo pravi show. Na tekmo pride okoli 4000 ljudi, vsi obleeni v barve nae univerze (modra in oranna). Letos smo na domaem igriu v celi sezoni le enkrat izgubile in e to s 3:2, 17:19 v zadnjem setu, tako da so bili nai navijai vedno zadovoljni po koncu tekem, se slikali z nami, nekateri so eleli tudi avtograme. Kako se znajde v kampusu, predvsem glede amerikega tudentskega ivljenja? V kampusu se znajdem zelo dobro. Najprej sem bila malo zmedena, kajti rabi nekaj asa, da vidi, kje se vse nahaja, da spozna e kako drugo pot, kot pa le to od 28
doma do telovadnice. tudentje tako kot povsod drugod prirejajo razline zabave in v kampusu se vedno nekaj dogaja. Stareje soigralke ivijo izven kampusa, v razlinih apartmajih z bazeni in podobno in ko imamo as, se cela ekipa zbere ob bazenu, kjer se sproamo, in vreme tukaj na Floridi nam to omogoa kar celo leto. Kaj tudira? Za enkrat e nisem isto odloena, kaj elim tudirati, vendar bom verjetno izbrala portni management. Je smer, ki je v Sloveniji nimamo in se tudi sama spraujem, e bom sploh kaj imela od tega, e se po tudiju vrnem v Slovenijo. Vendar je to nekaj, kar me zanima, ta tudij je v ZDA zelo razvit in pridobi zelo kakovostna znanja, e se eli zaposliti v neem v povezavi s portom. S im se najraje zamoti, ko se ne ui ali trenira? Prostega asa sem imela prejnji semester zelo malo, vendar pa se s soigralkami vasih odpravimo v nakupovalni center, kino, bazen ali kaj podobnega. e se tekme drugih portov ne pokrivajo z naimi treningi, si jih rade volje ogledam. iva, je e prezgodaj, da vpraam, ali se v prihodnosti bolj vidi v odbojki ali v drugi stroki (morda tej, ki jo tudira)? Za enkrat si elim po koncu tudija igrati profesionalno, tako da zdaj delam na tem, da postanem
Svetnik Zlatko Ficko je s svojim lankom postregel z mnogo zavajanj, neresnic in podtikanj, katerih namen je bil poskus popolne diskreditacije obinske uprave Obine Koevje s tem, da se jo predstavi kot nekakno leglo sumov korupcije. Njegova podtikanja je potrebno najodloneje zavrniti. Dejstva so do avtorja neprizanesljiva: prizadevanja vodstva Obine Koevje so obrodila tevilne rezultate, ki jim tudi politikantstvo najslabe ravni ne more do ivega. Rezultati bi bili gotovo lahko bolji, e bi se trojica neuspenih kandidatov za upana sprijaznila z volilnim rezultatom in ne bi vsake seje obinskega sveta izkoriala za oviranje dela obinske uprave. Takno ravnanje je resda enostavneje, a s tvornim sodelovanjem bi zanesljivo dosegli bistveno ve v korist Obine Koevje in njenih prebivalcev. Z naroenim (plaanim) lankom obinskega svetnika Zlatka Ficka v zadnji tevilki Koevskega utripa, je navedeni obinski funkcionar prestopil vse meje dobrega okusa in meje dopustnega. Avtor je brez kakrnih koli utemeljenih razlogov obtoil korupcije praktino celotno vodstvo Obine Koevje in izbrane zaposlene v obinski upravi ter dobren del javnih zavodov in javnih gospodarskih drub na obmoju Obine Koevje. Njegove obtobe so krivine, v dobrnem delu tudi izrazito aljive, predvsem pa so seveda neresnine. 1. Zaposlovanje v obinski upravi Obine Koevje
Politika pogane zemlje Zlatka Ficka ne vodi v lepi jutri

res dolgoletna direktorica Ljudske univerze Koevje, ki ji je prav zaradi njenega znanja in strokovnosti uspela zagotoviti izdatna finanna sredstva na projektnem podroju. Njeno sodelovanje z Ljudsko univerzo Koevje pri projektu, s katerim je bilo zagotovljenih 29 dodatnih delovnih mest na obmoju obine Koevje, pa ni sporno. osebo z ustreznimi delovnimi izkunjami in izobrazbo, z vsemi potrebnimi priporoili. Ta oseba ni v nikakrnem sorodstvenem ali prijateljskem razmerju z upanom, zato so bili razpihovalci neresninih in lanivih trditev svetnika Zlatko Ficko in Alenka Jelenovi javno pozvani k javnemu opraviilu tako upanu, vodstvu ZD in novo zaposleni medicinski sestri. 2. Nezdruljivost opravljanja pridobitne dejavnosti zaposlenih v Obinski upravi Na opozorila svetnika Zlatka Ficka, da naj bi navedena javna uslubenca opravljala pridobitno dejavnost v nasprotju z zakonodajo, je bil s strani predstojnika obinske uprave dr. Vladimirja Prebilia uveden nadzor. Ugotovljeno je bilo, da navedena pridobitne dejavnosti ne opravljata v nasprotju z veljavno zakonodajo. Zakon o javnih uslubencih namre prepoveduje opravljanje pridobitne dejavnosti le, e je dejavnost v nasprotju s konkurenno prepovedjo ali konkurenno klavzulo po zakonu, ki ureja delovna razmerja, e bi opravljanje dejavnosti lahko vplivalo na nepristransko opravljanje dela, e bi pri opravljanju dejavnosti javni uslubenec lahko zlorabil informacije, do katerih ima dostop pri opravljanju nalog v slubi in ki niso javno dostopne ter e je opravljanje dejavnosti v kodo ugledu organa. V postopku ni bilo ugotovljeno kritev Zakona o javnih uslubencih. Prav tako Zlatko Ficko v naroenem lanku ni podrobneje opredelil, v katerem delu naj bi bilo opravljanje dela prek pogodb sporno in v nasprotju z zakonom. Oitno gre znova za zlonamerna zavajanja in namigovanja, ki za svoje trditve nimajo prav nobene osnove ali kakrnega koli dokaza. V postopku je bilo med drugim ugotovljeno, da je javni uslubenec Nejc Zemljak delo za Obino Sevnica opravljal pred nastopom zaposlitve na Obini Koevje, javna uslubenka Vesna Malnar Memedovi pa je prihodek v vejem delu ustvarila v asu, ko e ni bila zaposlena v obinski upravi ali javnem sektorju. Kot je razvidno iz Supervizorja, na katerega se v naroenem lanku sklicuje avtor, gre za prihodke gospe Vesne Malnar Memedovi vse od leta 2003, ko je bila samozaposlena na podroju kulture. Tudi v tej toki opisanih primerih je bil Zlatko Ficko seznanjen z vsemi navedenimi dejstvi. Pojasnjeno mu je bilo tudi, da je za presojo dopustnosti oziroma nedopustnosti opravljanja pridobitnih dejavnosti s strani funkcionarja pristojna protikorupcijska komisija, ki je izdala ustrezno mnenje. 3. Prodaje parcel v Gorenju in zaraunavanje komunalnega prispevka 29
ODZIVI
Izbira najojih sodelavcev je suverena odloitev (novoizvoljenega) upana. V skladu z zakonskimi pooblastili in demokratinimi standardi je popolnoma jasno, koga in na katero mesto bo upan imenoval. Celo ve: e v asu volilne kampanje je izpostavil gospo Lilijano tefani kot svojo najblijo sodelavko in jo, tako kot je bilo napovedano e ob samem prevzemu pooblastil, nemudoma imenoval na mesto podupanje. Svoje delo podupanja opravlja vestno in odgovorno, kar dokazujejo tudi rezultati njenega dela. Ne bomo ugibali, kateri motivi vodijo svetnika Zlatka Ficka v politiko pogane zemlje ter obseno irjenje neresnic in izkrivljanje dejstev, moramo pa jasno izpostaviti, da ima javni zavod Ljudska univerza Koevje zakonito vodstvo, vrilka dolnosti direktorice pa ima veljavno pogodbo za vodenje javnega zavoda. Svetnik Ficko zelo dobro ve, da sta funkciji podupanje in direktorice Ljudske univerze Koevje nezdruljivi, pa je kljub temu namerno zavedel javnost z nasprotno trditvijo. Podupanja Lilijana tefani je bila pred imenovanjem
Gospa Marta Briki je bila imenovana na delovno mesto direktorice obinske uprave izkljuno na osnovi svoje strokovnosti in ob doslednem izpolnjevanju strogih zakonskih kriterijev, ki so doloeni za to delovno mesto. Podtikanja Zlatka Ficka o domnevno politinem zaposlovanju so zato popolnoma izmiljena. Ob tem velja dodati, da ne bi bilo prav ni narobe, e bi bila gospa Briki lanica katerekoli politine stranke, pa ni. Z novo izvoljenim upanom dr. Vladimirjem Prebiliem ni sodelovala niti v asu volilne kampanje. Vsa dejstva so znana tudi avtorju, ki zavestno iri neresnice in izkrivlja dejstva. Tako je bilo tudi pri drugih oitkih o nepravilnosti pri zaposlovanju v obinski upravi. Nepravilnosti, ki so bile ugotovljene pri inpekcijskem nadzoru, so bile zgolj formalne pomanjkljivosti, ki niso terjale nobenih popravkov, razen v enem primeru, kar pa je bilo z dopolnitvijo (spremembo) pogodbe o zaposlitvi, odpravljeno. To seveda ni nikakrna korupcija, kot tudi niso korupcija ostale zaposlitve, ki so bile opravljene na osnovi javnega razpisa. Na javnem nateaju so bili pa izbrani najbolji kandidati, ki so izpolnjevali razpisne pogoje in so bili kot taki sprejeti v delovno razmerje. Zaposlitev g. Nejca Zemljaka je bila izvedena na podlagi javnega nateaja za delovno mesto svetovalca za stavbna in kmetijska zemljia, na delovno mesto vodje pa je bil v skladu z zakonodajo prerazporejen za doloen as. Imenovanje ali razreitev direktorja javnega podjetja Komunala Koevje je v izkljuni pristojnosti nadzornega sveta, kadrovska politika v podjetju pa je v izkljuni pristojnosti direktorja. upan obine Koevje pri tem nima nobene besede. e pri imenovanju predstojnikov v lanku navedenih javnih zavodov ima upan zavezane roke, saj za imenovanje potrebuje soglasje obinskega sveta. Dejansko je imel svetnik Zlatko Ficko ve vpliva pri oitanih kadrovskih potezah, saj je lan nadzornega sveta javnega podjetja Komunala Koevje, soglaal pa je tudi z imenovanjem direktorice Zdravstvenega doma Koevje in ravnateljice O Ljubo ercer. Pri zaposlitvi medicinske sestre v Zdravstven domu Koevje je bilo e nikolikokrat povedano in javno predstavljeno, da upan nima nikakrnega vpliva pri tem. Zdravstveni dom Koevje je, kot je znano, na podlagi strokovne ocene zaposlil
ODZIVI
Leta 2012 so bile izvedene tri javne drabe, na katerih so bile med drugim naprodaj tudi parcele na obmoju Gorenja. Ravno pri prodaji parcel na obmoju Gorenja je Obina Koevja dosegla najvijo ceno glede na ocenjeno vrednost s strani pooblaenega cenilca. Pri postopku prodaje ni prilo do nikakrnih kritev veljavne zakonodaje, kar je bilo avtorju lanka, vsem svetnikom in javnosti e vekrat pojasnjeno. Obina je po zakonodaji dolna obraunati komunalni prispevek. upan je predlagal obinskemu svetu v sprejem odlok o komunalnemu opremljanju za obmoje Gorenja, na podlagi katerega bi se komunalni prispevek obraunal na podlagi dejanskih strokov komunalnega opremljanja tega obmoja. Obinski svet je predlagani odlok v prvem branju brez pripomb sprejel, v drugem branju pa zavrnil. Posledica ravnanja obinskega sveta je, da je komunalni prispevek zdaj obraunan na podlagi splonih predpisov, torej bistveno nije, kot bi se lahko obraunal, e bi bil predlagani odlok sprejet. Veljavni odlok namre upoteva povprene vrednosti komunalnega opremljanja za celo obino in ne upoteva posebnosti posameznega obmoja. 4. Domnevna zloraba informacij pri nakupu zemljia s strani javnega uslubenca Pri nakupu nepreminin v naselju Mlaka ni prilo do nikakrnih zlorab notranjih informacij. Zemljie je bilo stavbno zemljie v asu nakupa in je stavbno zemljie e danes. Navedeno je enostavno preverljivo, e se le preveri veljavne prostorske akte Obine Koevje in zemljiko knjigo. Prostorski plan Obine Koevje je bil nazadnje spremenjen leta 2000, Prostorsko ureditveni pogoji za obmoje Koevskega polja (kamor spada obmoje Mlake pri Koevju) pa leta 2003. Iz zemljike knjige je razvidno, da je Nejc Zemljak solastniki dele na predmetnih nepremininah pridobil aprila 2007, ko na Obini Koevje ni bil niti zaposlen. Podtikanja Zlatka Ficka, da so bila obravnavana zemljia v asu nakupa kmetijska in so pozneje postala zazidljiva, so v celoti neresnina. 5. Javna naroila Popolnoma neresnina je navedba avtorja Zlatka Ficka, da je bila pri oddaji organizacije prireditve Poletni veeri na mestni ploadi 2012 krena esta alinea 48. lena Zakona o javnem naroanju (ZJN-2). 48. len ZJN-2 sploh nima alinej, kar pa je popolnoma nepomembno, ker oddaja naroila Poletni veeri na mestni ploadi 2012 ni bila izvedena po dolobah ZJN-2, saj se ta za vrednosti pod 20.000 EUR (za storitev) ne uporablja. Kljub temu, da je zakonodaja k temu ne za30 vezuje, pa je obina zbirala ponudbe, nakar je strokovna komisija izmed treh prispelih ponudb na podlagi tokovanja treh kriterijev: cena, reference in program ponudnika, izbrala podjetje Univox d.o.o., ki je za vsak posamezni veer ponudil ve razlinih (tudi anrsko) izvajalcev. Prav tako ne drijo navedbe v primeru Mladinske gasilske olimpijade. Avtor kljub temu, da je imel zelo natanen vpogled v stroke organizacije in izvedbe mladinske gasilske olimpijade, namerno zavaja z navedbo zneska za ozvoenje brez vsebinske razlage, saj je ta znaal samo 30% skupne vrednosti (5.880,00 EUR z DDV) za ozvoenje prireditev na 18-ih lokacijah v obdobju od 17., do 23. julija 2011. Ostali del (13.680,00 EUR z DDV) pa je bil namenjen za honorarje nastopajoih izvajalcev, najemu velikega odra in otorov, osvetlitvi prireditev, pripravi veznih besedil in povezovanju prireditev, izdelavi video projekcij in video prenosu ter izdelavi in postavitvi scenografije. Podjetje Univox je opravilo nekaj storitev brezplano, predvsem pa se je odpovedalo celotnim strokom priprave in organizacije prireditev. Postopki oddaje posameznih naroil glede na njihovo vrednost so bili Zlatku Ficku pojasnjeni v celoti, kljub temu pa je zopet pojasnila v celoti preslial in podal neresnine in napane navedbe. 6. Domnevne nagrade zaposlenim Na dan 31.12.2012 je bilo v obinski upravi 39 zaposlenih, zato je navedba Zlatka Ficka o izplailu nagrade 42 zaposlenim neresnina e v tem delu. Javni uslubenci so v mesecu januarju 2013 ob plai za mesec december 2012 prejeli plailo delovne uspenosti iz naslova poveanega obsega dela, kar je v skladu z zakonodajo. Gre torej za plailo za opravljeno delo in ne za izplailo nagrade. Veina zaposlenih je namre imela tekom celega leta poleg svojega dela pogosto e dodatne zadolitve, za opravljanje katerih, zaradi situacije, v kateri se nahaja naa druba in nejasnosti glede sredstev prorauna, niso sproti prejeli ustreznega plaila. V mesecu decembru, ko se zakljuuje poslovanje celotnega leta, se obseg dela, zaradi same naravi dela na vseh podrojih, dejansko povea. Obinska uprava je prav v letu 2012 dosegla najvijo stopnjo realizacije prorauna v zgodovini obine Koevje kar 94 odstotno! In to navkljub turbulentnim javno finannim razmeram v dravi. To je bilo mogoe dosei samo z izjemnim trudom in trdim delom vsakega posameznika v obinski upravi, ki si jim Zlatko Ficko drzne oitati, da si za dobro opravljeno delo ne zasluijo plaila. Vodstvo Obine Koevje z upanom dr. Vladimirjem Prebiliem je druganega mnenja. Ker so sredstva to dopuala, so zaposleni za svoje delo prejeli zaslueno plailo. Zlatko Ficko je bil kot dolgoletni politik (trenutno je lan stranke Zares), svetnik obinskega sveta obine Koevje in oban Obine Koevje, e pred objavo naroenega lanka, glede veine tematik v celoti in izdatno seznanjen z vsemi dejstvi. eprav je dobro vedel in poznal resnino plat, je ubral pot totalne diskreditacije, ki je po svoji vsebini na mo aljiva in povsem nedostojna. Za delo v taknem duhu je bil iz blagajne obinskega prorauna nagrajen z 7.634,75 EUR. Od avtorja verjetno ne gre priakovati pohval za opravljeno delo, ocenjujemo pa, da je el s svojim izvajanjem v omenjenem lanku predale konstruktivno kritiko je v popolnosti namensko zamenjal z ponievanjem, blatenjem, podtikanjem, prikrajanjem resnice, zavajanjem in neresnicami. Res je, da posredovanje taknih vsebin najve pove o samem avtorju, ni pa dopustno, da se spua pod raven dostojnosti in elementarnega lovekega spotovanja. Zato predlagamo avtorju, da se zaradi vseh neresninih navedb in izmiljenih obtob im prej opravii vsem prizadetim, sicer bodo potrebni nadaljnji koraki za zavarovanje lastnih pravic, kar nam omogoa zakonodaja Republike Slovenije. To je zanesljivo ena od najnijih tok koevske politike, ki ji je potrebno nemudoma in odlono rei: Ne, hvala! dr. Vladimir Prebili upan Obine Koevje
V letih opravljanja funkcije direktorice Zdravstvenega doma Koevje, sem se sreala e z zelo razlinimi dialogi in izmenjavo mnenj na razlinih intelektualnih nivojih. Tudi anonimnih pisem smo bili v naem zavodu e deleni, tudi dobronamernih. Za anonimke, ki jim je posebno pozornost namenil obinski svetnik gospod Ficko, to seveda ne moremo trditi. e na novinarski konferenci sem pojasnila potek razpisa v naem zavodu, e enkrat zatrjujem, da smo izbiro v naem zavodu opravili popolnoma brez zunanjih pritiskov kogarkoli, izkljuno glede na presojo o ustreznosti izbrane kandidatke. Morda se sicer iz negativne pozornosti izlui tudi nekaj dobrodolega zanimanja za zdravstveno vzgojo in preventivno delo, kljub temu pa je bilo dogajanje omalovaujoe za odgovorne v naem zavodu, novo sodelavko in tudi
Spotovani,
ODZIVI
ostale prijavljene kandidatke in kandidata. e bolj kot to, pa me iz prispevka gospoda Ficka udi dvoje: V uvodnem lanku je omenil mene osebno v toki zaposlovanje (kadriranje) . Lokalne volitve 2010 in moje imenovanje asovno e nista tako oddaljena, da bi bile pri opravilno sposobnemu loveku delene tolikne spominske motnje. Prav tako me skrbi nerazumevanje vsebine razpisa za delovno mesto s strani nekoga, ki je zaposlen e vrsto let v dravnih slubah. Z objavljanjem anonimnih pisem in javnim pozivom gospod Ficko sporoa, da se z vsebino strinja, e ve, oitno podpira jasen sovraen govor v njih. V enem od pisem je namiljeni kandidatki oitana trgovska ola in olanje ob delu. V mojem pojmovanju vredno je vztrajnost in pridnost na visokem mestu. Taken lovek je v vsakem kolektivu zaeljen, ne glede na to, igav sorodnik je. Vsi se pa v naem okolju niso rodili z zlato lico, pot do izobrazbe je lahko za nekatere dolgotrajneja. Od nekoga, ki je polovica dosedanjega ivljenja preivel v izobraevalnih procesih, bi priakovala najmanj primerno stopnjo razumevanja. Prav tako priakujem od gospoda Ficka, da se bo glede na funkcije, ki jih opravlja, pri pisanju o naem zavodu poslueval uradno pridobljenih podatkov in informacij, ki jih lahko pridobi v naem zavodu. P.S.: Strinjam pa se z izrekom o koristnosti sveega vetra, eprav v velikih dozah nekaterim tudi ta kodi (vsaj prieski). Direktorica ZD Koevje Andreja Rako,dr.med.spec.dru.med.
Pasji iztrebki v Koevju in okolici

Ni ga someana, ki na svoji poti sprehajanja ali rekreiranja ne sreuje pasjih iztrebkov. Le ti so najbolj vidni v asu zime, ko sneg pobeli sprehajalne povrine. Letonjo zimo sem se ob lepih dnevih podala po zasneenih poteh okoli Rudnikega jezera, kjer sem morala dodobra paziti, kod stopam. Pot, podobna kozjim stezicam, prehodna v eni smeri za enega sprehajalca, ob morebitnem sreanju je bilo treba pogosto kar sestopiti v globok sneg. Celotna trikilometrska pot, posuta s pasjimi iztrebki, je hojo spremenila v gledanje v tla in izogibanje, da moji evlji ne bi poteptali tistega, kar nikakor ne spada v naravno okolje. Kot vem, se z isto problematiko sreujete tudi prebivalci centra mesta in mestnih naselij. Lani sem v Stari Cerkvi na ploniku sreala kar nekaj kupkov konjskih iztrebkov. Dve sprehajalki, stareji gospe, sta me ustavili in mi dejali: Gospodina, to je pri nas stalnica, dajte to v asopis, kako ljudje brezskrbno puajo ostanke svojih ivali na ploniku, cestiu. Ko pogledam z zornega kota tistih, ki imamo pse in tudi druge ivali, je zagotovo pravilno, da s seboj nosimo vreke in pobiramo kakce naih ljubljenkov redno in odgovorno. Se pa pojavi naslednji problem. Pot okoli jezera je res odvisna od kondicijske pripravljenosti posameznika in traja temu primerno. In ko na ljubljenek opravi potrebo na zaetku poti ali kjerkoli na poti, se pojavi problem Kljub temu da imamo vreko in poberemo iztrebek, ga moramo prenaati vso pot v rokah, pogosto prav do doma, saj je ob celotni poti skrbnikom ivali, s tem pa tudi ohranili naravno okolje naega Rudnikega jezera, drugih sprehajalnih poti in tudi mestnega jedra. In da, je e res, da s postavitvijo dodatnih zabojnikov za pasje iztrebke ne bomo reili situacije tistih brezskrbnih lastnikov psov, ki pasjega kakca v nobenem primeru ne bodo pobrali. Ali obstaja monost sankcij zoper tovrstne lastnike psov? V sosednji obini Ribnica imajo v Zakonu o lokalni samoupravi sprejet Odlok o obveznostih skrbnikov psov na obmoju obine Ribnica, ki med drugim omenja tudi dolnost skrbnikov glede pobiranja pasjih iztrebkov. No, morda je as, da se nai obinski svetniki zgledujejo po sosednjih in v skupno dobro naredijo v tej smeri korak naprej. Je pa treba uvesti oz. morda pooblastiti e ustanovljene redarske slube, da bi zoper prekrkarje uvedle tudi sankcije v obliki plailnih nalogov. Imeti domao ival, ljubljenka, ne pomeni samo skrbeti za njegov poln trebuek in lepo preivljanje prostega asa, temve poskrbeti tudi za tisto, kar na ljubljenek po naravni poti izloi. okoli jezera, in sicer ob pomolih, le en zabojnik z napisom Pasji iztrebki, kar je glede na opaeno situacijo in dolino trikilometrske poti obutno premalo. Poleg tega pa iztrebkov ivalskega izvora v skladu z veljavno zakonodajo s podroja varstva okolja ni dovoljeno odlagati v zabojnike za komunalne odpadke. Prepriana sem, da bi s postavitvijo nekaj dodatnih zabojnikov za pasje iztrebke olajali pot nam, (vir: www.ribnica.si) Barbara Adlei Fotografija je simbolina
koevski in ribniko sodraki Utrip lahko sedaj prebirate tudi na spletni strani: http://www.scribd.com/noviutrip
31
ODZIVI
Bralcem mesenika Koevski utrip sporoamo, da odlono in v celoti zavraamo obtobe in (zlo)namerna podtikanja lokalnega politika Zlatka Ficka, ki jih je zapisal v naroenem lanku v prejnji tevilki Koevskega utripa na raun naega podjetja. Radio Univox deluje zakonito in ni nikoli sodelovalo pri nobenih nezakonitih ali koruptivnih dejanjih. V zadnjem asu smo bili deleni hudih pritiskov in tevilnih napadov s strani nekaterih politikov, ki si neupravieno prizadevajo podrediti medij svojim lastnim interesom. Radio Univox bo tudi v prihodnje deloval v skladu s profesionalnimi standardi in neodvisno uredniko politiko, ne glede na to, ali je to posameznim politikom ve ali ne. Novinarsko neodvisnost in svobodo javnega izraanja bomo branili, e bo potrebno, tudi pred pristojnim sodiem. Uro Novak, glavni in ogovorni urednik
O KORUPCIJI V OEH ZLATKA FICKA
RaUnOVODSkE in pOSlOVnE STORiTVE

BREZplanO
vodenje poslovnih knjig za podjetnike zaetnike in novoustanovljene pravne osebe za prva DVa meseca poslovanja.
KULTURA
Vse tee, vse se spreminja

Vse je v gibanju, pa naj vzvod premakne sapica mimoidoega, rob njegove obleke ali dotik, naj sence nariejo vzorce gibal ali pa se preko zakonitosti naravnih pojavov spreminja struktura postavljenega. Panta rhei! Rek starogrkega filozofa Heraklita o tem, kako vse tee in se vse spreminja, obenem pa, kot je naglasila umetnostna zgodovinarka Nadja Kovai, ki je 7. marca v Galeriji Miklova hia Ribnica predstavila avtorico kiparske razstave, prav ta rek oznauje ve kot tridesetletno ustvarjanje Milene Braniselj. V razdobju treh desetletij, tako Kovaieva, so se namre zvrstile tevilne, stilno razgibane faze, ki so bile posledica umetniinega neprestanega raziskovanja materialov, odnosov med oblikami in dimenzijami. e v poznih sedemdesetih letih prejnjega stoletja je zaela rtati pot, ki je napovedala in teila k zrelejemu, odraslemu obdobju ustvarjanja. S sodelovanjem na nateaju za izdelavo Titove tafetne palice Akademije za likovno umetnost 1979 ji je uspelo ustvariti povsem novo zamisel in nov pogled na ustvarjanje tafetne palice. Zamislila si jo je v novi obliki, platana in kovinske mangrove iz modernih materialov in s kinetinim oziroma gibljivim jedrom ter z njo poela velik uspeh. Milena Braniselj na Ribnikem ni neznano ime. V svojem poglobljenem prouevanju, kako se odzivajo materiali razlinih dimenzij in oblik na fizikalne pojave, je razvila samozavesten, resen ter samolasten izraz, ki ga je v 80. letih izpriala preko monumentalnih mobilov na veter. Dva teh mobilov, kjer je izkoristila mo in silo vetra, sta nastala na likovni delavnici v Ribnici. Leta 1984 je nastal manji leseni mobil pred tovarno Inles, leto kasneje pa je s pomojo delavcev pred upravno stavbo Riko postavila skoraj desetmetrski elezen mobil na veter. Obe skulpturi sta bili odstranjeni, s tem pa je Ribnica izgubila dva enkratna mobila na veter, s kakrnimi se ponaajo v nekaterih slovenskih krajih in v tujini. V etrtek, 7. marca, se je kiparka Milena Braniselj sluatelji Likovno izobraevalnega centra LICE Ribnica jo poznajo kot senzibilno, navdihujoo mentorico ribniki javnosti s svojima monumentalnima deloma predstavila e pred odprtjem razstave ob 19. uri. Stane Kljun, Milena Braniselj, Nadja Pred Galerijo Miklova hia je postavljen Kovai
Del nae ponudbe:
Vodenje poslovnih knjig (glavna knjiga, analitine evidence, obraun osebnih prejemkov in vse evidence v zvezi s plaami za Durs in ZPIZ, obraun drugih prejemkov, vodenje evidence osnovnih sredstev, DDV, opravljanje plailnega prometa, obraun obresti, izdelava raunovodskih izkazov in ostalih raunovodskih evidenc Svetovanje pri izterjavi dolgov, telefonska izterjava v vaem imenu, poiljanje opominov, vlaganje elektronskih izvrb preverjanje bodoih poslovnih partnerjev in njihove bonitete izbira najugodneje banke pri pridobivanju kreditov
nae storitve dopolnjujemo z vao pomojo oz. z vaimi potrebami, zato ste vabljeni, da nam zaupate svoje elje in teave, za katere bomo skupaj nali reitev. gradel Deli&Co. d.n.o., Roka c. 9, 1330 koevje. Telefon 01/8950-205, mobi 041/505-965, fax. 01/8950-200, mail: mira.delic@gmail.com
kovinski mobil, v ribnikem grajskem parku pa je z dotikom ivega drevesa, platane, s kovinskimi mangrovami* izpriala svojo umirjeno kiparsko pripoved, gibanje znotraj asa. Korenine mangrov, za katere je Branisljeva uporabila korten**, se pod vremenskim vplivom spreminjajo in starajo, medtem ko se, nasprotno od njih, drevo iz zimskega spanja prebuja v pomlad. Pomlad, njeno brstenje, unanje, sonce, sveino in ivljenje, ki se v naravi komaj prebuja izpod snega, je ob malih plastikah in grafikah utiti v obeh galerijskih prostorih, v katerih je razstavljen presek ustvarjalnega opusa Branisljeve. Ta vabi k prvemu ogledu in k e ponovnim obiskom razstave, vse dokler se Panta rhei v ribnikem dunem hramu 7. aprila 2013 ne iztee Galerija Miklova hia je vsebinsko bogato razstavo Panta rhei Milene Braniselj pospremila s katalogom oblikovalke Alenke ubic Rovan, ki je tako kot razstava sama bil deleen nemalo pohval iz vrst strokovnjakov. Po besedah vodje Galerije Staneta Kljuna se s tako kvalitetno oblikovanim katalogom niso predstavili lep as. Otvoritve se je s prijetnimi spomini na dobo, ko je pred Inlesom Ribnica e stal mobil na veter, udeleil tudi takratni direktor podjetja France Ilc, s katerim se e pogovarjajo o vnovini postavitvi odstranjene plastike. Romana Novak * mngrova: tropske lesnate rastline z dolgimi zranimi koreninami, ki rastejo strnjeno ob obrejih ** korten: posebno legirano jeklo
ZA OGLAEVANJE POKLIITE: 031 655 986 ALI PIITE NA E-MAIL: noviutrip@novi-utrip.eu
32
Prvih sto Beljanovih let: ob jubileju najstareje slovenske gostilne v Koevju (1. del)
Na zaetku letonjega leta je minilo natanko stoletje, odkar je vrata uradno odprla prva slovenska gostilna v naem mestu. Slavnemu obinstvu vljudno naznanjam, da bom 1. januarja 1913 zael izvrevati gostilniko obrt v lastni hii v Koevju t. 236 (nasproti sirotninice). Toil bom vedno le najbolje pijae in dobila se bodo vsikdar mrzla in gorka jedila. Za tono postrebo jami in se za mnogotevilen obisk priporoa z najodlinejim spotovanjem udani Josip Beljan, posestnik in gostilniar v Koevju, je v asopisnih oglasih tiste dni obljubljal novopeeni birt. A njegova pot do dovoljenja ni bila ne kratka ne lahka, in to ne samo zato, ker je cesarsko-kraljeva birokracija e takrat slovela po svoji pregovorni temeljitosti, kakor vasih nekoliko lepe pravimo poasnosti. vence v nemkem okolju Koevja izjemno pomembno vpraanje izobraevanja, tako v formalnem kot neformalnem smislu. Josip Beljan in njegova ena sta bila znana podpornika olstva. e pred prvo svetovno vojno je bil Josip nekaj asa blagajnik, Marija pa odbornica lokalne podrunice Drube sv. Cirila in Metoda. Josip je domao hio v Kostelu celo velikoduno predelal v trko olo. Podobno je med vojno po vpoklicu v vojsko gostinske prostore v Koevju prepustil usmiljenkam iz sosednjega Marijinega doma, ker je bil pouk v dananji obinski stavbi malone onemogoen, saj so oblasti v njej namestile vojako bolnico. Beljanova gostilna je bila prav do druge svetovne vojne prostor za razlina predavanja in teaje, v njej pa so stanovali tudi slovenski dijaki, med njimi Joe Gregori, kasneje priznan slavist in avtor slovarja kostelskega govora. e koevski Sokol ni bil ustanovljen pri Beljanu, kot se je dolgo mislilo, pa so tod potekali skoraj vsi njegovi obni zbori, v gostilni pa so se sreevali tudi lani drugih drutev in slovenskih organizacij ter strank. Oktobra 1919 so se tako pod Beljanovo streho na ustanovnem obnem zboru zbrali podporniki odbora za ustanovitev slovenske italnice in pod vodstvom odvetnika dr. Ivana Sajovica, ustanovili predhodnico dananje koevske knjinice. Ker je bil gostilniar lovek irokih pogledov, je bil sprejemljiv za Slovence vseh politinih preprianj. Celo telovadcev Orla oitno ni motilo njegovo delovanje pri Sokolu, ki z njihovimi stalii drugae ni bil ravno zdruljivo, saj so leta 1926 v gostinski dvorani pripravili Miklavev veer, na katerem naj bi, tako so vsaj obljubljali, Miklav bogato obdaril dobre in pridne, za poredne pa skrbel Mefisto s svojo drubico.
zgodovinska paberkovanja
Gostilna leta 1918 (skrajno desno). Levo Marijin dom in Sajoveva vila.
Po dovoljenje na Dunaj Morda bi ta omemba utegnila napeljevati k misli, da je Beljan gostilno v Koevju odprl e prej, najkasneje leta 1910, a gre brkone le za odraz dejstva, da je bilo gostie v stavbi, ki sta jo Josip in njegova ena Marija e nedograjeno kmalu po poroki kupila od koevskega sedlarja Maksimilijana Jordana, urejeno precej, preden je smelo zaeti s poslovanjem. V Slovencu tako lahko leta 1909 preberemo, da je okrajno glavarstvo v Koevju na podlagi mnenja slovanoerskega obinskega zastopa Mariji Beljan zavrnilo gostilniko koncesijo, eprav je oronitvo podelitev priporoilo, ker se domai, kakor tudi po opravkih v Koevje prihajajoi Slovenci ne morejo v nobeni gostilni posluevali svojega jezika, ne da bi bili napadeni. Vsekakor se prihodnji gostilniar v asopisju e pozno poleti 1910 omeja zgolj kot evljar: V nedeljo zveer ob 10. uri je nael v zadnjih zdihljajih 16 dni starega otroka Josip Beljan, evljarski mojster v Koevju, je 24. avgusta iz mesta poroal dopisnik Slovenca. Nesel ga je domov. Otrok je ostal pri ivljenju. Naznanila se jo stvar oronikom. Nesrenico, ki jo otroka izpostavila, so e isti veer dobili. Doma je iz Starega Loga pri Koevju. Tudi v naslednjih dveh letih v dnevnem tisku gostilne ni zaslediti, vse do trenutka, ko je 27. decembra 1912 ponosni lastnik najavil njeno odprtje. Po druinskem izroilu se je to zgodilo ele, ko se je, navelian akanja, z vlogo obrnil naravnost na Dunaj. Tam so za potrebe koevskih Slovencev oitno imeli bistveno ve posluha kot v samem Koevju, saj je koncesijo konno dobil, v njej pa je bilo baje popolnoma jasno zapisano tudi, komu je gostilna namenjena za vse tukaj ivee in mimoidoe Slovence. In ti so bili pri Beljanu deleni popolnega gostinskega programa. Otir svojim gostom namre ni nudil le obljubljenih hladnih in toplih jedi ter pijae, temve v zgornjem nadstropju tudi prenoia. Gospa Ljudmila Hoevar pripoveduje, da je njen oe, trgovec Ivan Kamenar, v gostilni konec tedna vekrat igral tamburico, tako da je bilo poskrbljeno tudi za glasbo. Zato ne presenea, da je bila zelo priljubljena, ne le pri slovenskih izobraencih, ampak tudi pri delavstvu. Rudarji, tekstilni in lesni delavci in njihova drutva so v njej nali prostor za sestanke, predavanja in menda celo obasne gledalike predstave. Po nekaterih trditvah je bila velika stavka tekstilcev leta 1936 spoeta prav med razpravami v Beljanovi hii. Kje se je uilo balinati Koevje Da bi ohranili identiteto, je bilo za koevske Slo-
Marija in Josip Beljan

Obdobje, ko so tudi na Koevskem zaela naraati nasprotja med Nemci in Slovenci, namre ustanavljanju slovenske gostilne nikakor ni bilo naklonjeno. Poleg tega se je Beljan, ki je samo nekaj let prej kot evljarski mojster iz rodnega Kostela priel v mesto, da bi popravljal evlje delavcem podjetnika Antona Kajfea, mono angairal v slovenskem taboru. e leta 1939 je liberalno-unitarni mesenik Misel in delo pisal, da je bil v Koevju ob odvetniku tefanu Rajhu vidni vodja slovenskega odpora tudi pokojni gostilniar Josip Beljan, pri katerem je bilo tudi zbiralie Slovencev. Tako je bil Beljan oktobra 1910 med ustanovitelji koevskega Sokola v Kraevevi gostilni na Mlaki pri Koevju. Na ustanovnem obnem zboru je sodelovalo 22 koevskih Sokolov in dva ribnika gosta. Nemci seje, na kateri je bil Beljan imenovan za raunskega preglednika, niso motili. Popolnoma drugae pa je bilo e dva meseca kasneje, ko je v Dolgi vasi nahujskana mnoica napadla kaplana Andreja Kopitarja, ki je tja na sestanek svojega slovenskega drutva priel brat bojo besedo. V obsenem asopisnem lanku, ki je ob 25. obletnici tega dogodka izel v Slovencu, je ostalo zapisano, da je bil eden tistih, ki so kaplana takrat zaitili pred nasilnei, tudi mladi krmar Joe Beljan, pri katerem se je Kopitar sicer prehranjeval, ko so mu druge koevske gostilne odrekle gostoljubje.
Beljanovi pred vhodom v gostilno leta 1926

Med tistimi, ki so v gostilni nali svoj prostor, so bili tudi primorski Slovenci. Med obema vojnama je njihovo drutvo Orjem v lokalu prirejalo enodejanke, skee in pevske nastope. Na prireditve so prihajali Primorci z vseh koncev banovine, tudi iz Ljubljane in drugih krajev. Prav Primorci so v mesto prinesli tudi balinanje, in ko je gospodar ugotovil, da je igra s kroglami zanimiva za domaine, je najprej za hio, kasneje pa za gospodarskim poslopjem uredil prvo balinie v tem delu Slovenije. Tisti nekoliko stareji prebivalci se ga gotovo e spomnijo, le malokdo pa ve, da se Koevje uilo balinati prav pri Beljanu, prvem pravem slovenskem otirju v mestu. Mihael Petrovi ml. Fotografije: arhiv druine Beljan (nadaljevanje v naslednji tevilki)
33
astroloki napovednik MAREC - APRIL 2013

OVEN: Vaa zamisel je obrodila sadove. K sodelovanju ste pridobili sodelavce, potrebne, da se va projekt realizira. Zdaj je to treba samo e napraviti. To niti ne bi smelo biti preteko. Na vai strani bosta navduenje in interes, energije boste imeli dovolj in znali boste animirati, kogar boste e potrebovali. Zgodba se vam bo odvijala med delom in strastnimi ljubezenskimi uricami, vendar boste na delo izjemno fokusirani, tako da boste na as med rjuhami gledali kot na dobrodolo sprostitev in spodbudo. Teava bo le v tem, ker vam bodo delo in sanje o uspehu kar poteno poruile sicernji tok vsakdanjika, ki pa al zahteva svoje. BIK: Pojavila se bo prilonost, da dobro unovite sadove dosedanjega dela. Poklicno sodelovanje z osebo, ki vam bo prila naproti, bo izjemno prijetno in navdihujoe. Kar pognalo vas bo v nov val ustvarjanja. Zadovoljni boste tudi sprio odkritja, da ste opaeni in ste v prilonosti osvojiti nova znanja. Pa vendar, ne bodo vsi z vami zadovoljni. lovek iz neposredne bliine se vam utegne ostro zoperstaviti in vam oitati, da so to, kar ponete, gole neumnosti. e ne bi imeli dokazov, da temu ni tako, bi vas uspelo kar razalostiti. Ostanite mirni in storite, kar dobro veste, da je prav! DVOJKA: Znali se boste v drubi ljudi, ki bodo prili na dan z odlinimi poslovnimi predlogi. Takoj boste uvideli prilonost zase in resnino to je tisto, na kar ste akali. Ne zamudite prilonosti. Poutili se boste tudi malo nesreno, ker niste uspeli prepriati loveka, ki vam e vedno buri domiljijo, da vam je kaj zanj. Mono je sreanje, ampak mogoe bi bolje bilo, e bi do njega ne prilo. RAK: Naposled boste na prete- posluajte, vendar si ne delajte izkoristite, da vam bo prihodnost
klost gledali s prijaznim oesom, saj bo od nje tudi nek hasek. Konno. Ne, ne, ni tako, da ste zgolj rtev na rtveniku usode, ljudje se vas vendarle spominjajo po dobrem in so s svoje strani to pripravljeni tudi dokazati. Poklicne zadeve prepustite partnerju, kolikor je to le mogoe, saj tako utvar, niesar ne forsirajte, spankati pa vam tudi ni treba. Mono je, da stojite na pragu sprave, vendar se vseeno ne prehitevajte; poprej zadihajte s polnimi pljui in si privoite potreben as, da ugotovite, kaj si zares elite. e ugotovite, da je to zares to, potem ja, ni nemogoe! jasneja in lepa.
Duhovno ozraje se sproa. Ljudje dobivajo nove uvide, zavedati se zaenjajo poprej neopaenih monosti, podroje znanja se iri. Sanje, ki so nedavno tega smatrane za izrodek domiljije, se uresniujejo. Venera marsikomu mede glavo, vse je videti nebeko lepo. Civilizacijska izkunja sicer je, kar je, obutek za realnost Pie: astrolog Ivan Crni tudi ni brez cene, a kaj loveku pomaga, kadar se znajde sredi igre bogov. Lahko si mislite, da bo lo vse po zlu, pa se potem izkae, da se vse razsvetli, da se zlo umakne, da so celo oblaki polni svetlobe. Lahko si mislite, da boste drali ljudi v pokorini, vendar se znajdete sredi trenja, ki ga sami ne morete vzdrati. Ne bi se smeli preve zanaati na svoje raunice, kadar je as pravljic. Ampak o tem se zaenkrat e ne sme govoriti. se je to hotelo, mar ne. Poglobil se vam bo uvid vase in zadovoljni boste nad dejstvom, da prihaja nov as tudi za vas.
STRELEC: Naj bo as pravi ali ne, premaknite se morate. e ne zamenjate okolja, lahko e poginete od dolgasa. Zase morate napraviti nekaj odloilnega, ne morete kar naprej tuhtati in se pogrezati v praznino. Avanture utegnejo biti vsaj zanimive. KOZOROG: Nenadoma se bo pokazala prilonost, da se nauite neesa novega, da poglobite svoje znanje in se kam premaknete. Sreanje bo nadvse osupljivo in inspirativno. Pazite, da se vam kolena ne bi preve zaibila. Doiveli boste globoke uvide vase, odprle se vam bodo nove monosti. Znanec vam vrne posojeni denar. etudi morda ne vsega, se s tem izbrie made iz preteklosti. VODNAR: Ljubezensko ivljenje bo sicer prepredeno s strastmi in zadovoljevanjem le teh, vendar to e zdale ne bo vse. S partnerjem bosta sodelovala v prvi vrsti poslovno, tako da ne bo dosti asa za razmiljanje o em drugem, kakor o delu. Tako je tudi prav, saj boste le na ta nain uspeli dosei, kar si tako vroe elite.
LEV: Levi bodo tuhtali, kako dale od njih je njihova srea. Delo bodo opravljali precej rutinsko, le z malo zanimanja zanj. Finannih problemov ne bo, komunikacijski pa bodo. Pazite, da ne zgubite ivcev, kajti to bi bila tokrat fatalna napaka. Na okoliino bi poprej morali gledati kot na izjemno prilonost, da se pomirite z nekom, ki vam je drag. Bodite strpni in modri! DEVICA: Toka sree se pojavi
tono na meji ozvezdij Leva in Device. Govorili boste z nekom, ki veliko sanjari in bo zategadelj povedal ve, kakor bo nameraval. Ostanite pozorni in natanno
TEHTNICA: e ste doslej le slutili, ste lahko zdaj prepriani nekdo, ki vam je bil pri srcu, se sladka drugod. Nimate mu esa oitati, sami ste si krivi. Kaj ste ga pa odrivali od sebe. Zdaj sledi kazen in ta kazen bo osamljenost. Najbolje bo, da se spravite v kuhinjo in z moleo vdanostjo kuhate. e se e drugae ne morete, se podkrepite vsaj z hrano. KORPIJON: : Za korpijone bi to moral biti as odlonih duhovnih prebojev in na novo zastavljenih ciljev. Izjemno jasno se boste zavedali svojih novo nastalih monosti. O niemer velikem vam ni treba sanjati, kajti vse, kar je veliko, vas e obdaja. Lahko priakujete izboljanje tudi na ljubezenskem in poslovnem podroju. Nekateri vam zavidajo; in po pravici. To je va as. Dobro ga
19let z vami
RIBI: Govorili boste veliko ve, kakor ste vajeni. Pa kako bi tudi ne, e se vam pa odkrivajo takne skrivnosti. Kdo vam sploh more parirati; trenutno ste oseba, ki najve ve, najve zmore in najve daje. V ljubezenskem ivljenju boste dosegli zenit, uresniilo se vam bo vse, kar ste si kdajkoli eleli. Bodite modri in izkoristite svoje monosti kar najbolje, saj se njih as utegne kar hitro iztei. Nektar bogov bo zagrenila tudi kapljica strupa. Nesreni pripetljaj z znancem iz javnosti.
MONTAA VSEH VRST SENIL pO kONkuRENNIH cENAH
ALuZIJE VENEcIJANERJI LAMELNE ZAVESE RAZLINIH IRIN IN BARV SAMONAVIJALcI ROLO, NA VERIIcI ROLETE pLASTINE ALI ALuMINIJASTE kOMARNIkI SAMOSTOJNI ALI V ROLETAH
Montaa senil Kova Jernej s.p. Gornje Lepove 68, 1310 Ribnica
T: 01 836 06 82 F: 01 836 06 82 M: 041 758 552
34
BOJAN POGORELEC, BLESK D.O.O. KOSTEVC 7, 1331 DOLENJA VAS
SPLONA IN ZAKLJUNA DELA V GRADBENITVU *GRADBENA DELA

za pasivne in nizkoenergijske hie)
- novogradnja ali rekonstrukcija stanovanjskih in poslovnih stavb (subvencija - celotna energetska sanacija stavb (subvencija za energetsko sanacijo do 7000 ) -adaptacija kopalnic in ostalih prostorov (izris tlorisa, izvedba vseh del na klju) - zunanja ureditev (tlakovanje dvori, asfaltiranje, izdelava karp) - sanacije (balkonov, plonikov, vlage v zidu, temeljev) - ruitvena dela (vodni izrez betonskih ali openih povrin) - (brezplana barvna tudija, strokovni nadzor, kvalitetna izvedba)
(pripravimo vam celotno dokumentacijo za nepovratna sredstva 2400 , ugodni krediti)
*FASADERSTVO
*SLIKOPLESKARSTVO *POLAGANJE TALNIH OBLOG

- (keramika, kamen, parket, laminat, pvc)
*ISTILNI SERVIS
V MESECU FEBRUARJU IN MARCU PRIZNAMO 5% POPUSTA NA VSA DELA IN V NAPREJ SKLEPANA NAROILA
agar trgovina
Ob nakupu 100 testnih listiev za merjenje sladkorja (cena 47,00 eur), vam podarimo merilnik krvnega sladkorja GLUCOLAB s priborom in proilom.
tel.: 041-647-188, e-mail: blesk@siol.net, www.blesk.si
TRGOVINA Z ORTOPEDSKIMI IN MEDICINSKIMI PRIPOMOKI AGAR D.O.O., LIVOLD 27A, 1330 KOEVJE, TEL/FAX 01 895 45 34, GSM 041 746 312, DELOVNI AS: DELOVNIKI OD 900 DO 1630 IN SOBOTA OD 900 DO 1130
Fasaderstvo SKAN d.o.o., Gorenje 50, 1332 Stara Cerkev Tel: 041 656 627 www.fasaderstvo-skan.si/ e-mail: info@fasaderstvo-skan.si
IZDELAVA TOPLOTNO IZOLACIJSKIH FASAD (Jub, Rofix, Weber, Baumit), SANACIJA FASAD, IZDELAVA NAPUEV. Z nami do subvencije Ekosklada (2.400 eur). Brezplana 3D tudija vaega objekta in svetovanje proizvajalcev fasadnih sistemov.
stanovanjski objekt poslovni objekt
gostinski objekt
Pooblaeni serviser in prodajalec vozil
Gornje Lepove 36, 1310 Ribnica tel: 01 836 21 96 gsm: 041 693 953 e-mail: urban.s@amis.net
AKCIJA POMLAD 2013

SERVIS JURIJ MAJERLE S.P.
T: M: E: avtoservis.m siol.net www.avtoservis.majerle.si delavniki - , sobota cankarjeva a, koevje
Pnevmatika DUNLOP SPORT (Bluresponse), nova pnevmatika z izrednimi lastnostmi, 205/55 R16 91V Ob nakupu 4 avtoplaev z montao in centriranjem: cena za komplet 309,00 eur
NOVO: AVTOOPTIKA 3D
VULKANIZERSTVO HITRI SERVIS AVTOPRALNICA AKUMULATORJI PLATIA IN NADOMESTNI DELI
Bistvene lastnosti 3D AVTOOPTIKE HOFMANN: -RAZPON PLATI 11" DO 22" -POPOLNOMA AVTOMATIZIRAN SAMOKALIBLIRNI SISTEM -SKRAJAN AS MERITEV IN NASTAVITVE PODVOZJA -POPOLNA SINHRONIZACIJA SISTEMA Z AVTODVIGALOM -IZREDNA NATANNOST MERITEV IN NASTAVITVE -S STRANI PROIZVAJALCEV VOZIL PODPRTA BAZA SPECIFIKACIJ
Akci js ke c e ne av to p l a ev

UTRIP Kočevje Marec 2013

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

UTRIP Kočevje Marec 2013

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

koevski brezplani lokalni mesenik I marec 2013 I potnina plaana pri poti 1330 koevje

Masaa tui-na agar Barbara agar s.p.

Terapevtske masae, Ayurvedska masaa za sporanje, Bownova terapija

POGODBENI PARTNER ZZZS izdaja MTP na naroilnico BREZ DOPLAIL

Vsak je svoje sree kova

Vpisani v razvid medijev pod tevilko

BARBARA PRELESNIK KOJEK

BARBARA PRELESNIK KOJEK

oblikovanje in tehnina ureditev

Foto naslovnice Tisk

arhiv druine Beljan partner Graf, d. o. o., GrOSUPLJE

Jezero, ki ga neko ni bilo

KOEVSKI UTRIP 6.100 IZVODOV RIBNIKO SODRAKI UTRIP 3.300 IZVODOV

oddaja oglasov in prispevkov

DO 10. APRILA 2012

KAJ SPREJETI PRORAUN OBINE KOEVJE POMENI ZA OBANKE IN OBANE

KOEVSKI Utrip / noviutrip@novi-utrip.eu / marec 2013

marec 2013 / noviutrip@novi-utrip.eu / KOEVSKI Utrip

Naronik objave: Obina Koevje

Drsalie Gaj in smuie pri Brunarici zakljuila sezono

Stara policijska postajaje 1. marca 2013 znova zaivela

KOEVSKI Utrip / noviutrip@novi-utrip.eu / marec 2013

Naronik objave: Obina Koevje

Nova knjiga: Kostel in Kostelci, takrat, ko so e murenki peli

Besedilo: Branko Obranovi Fotografija: Duan Pernar

40 let ponovne naselitve risa (Lynx lynx L.) v Sloveniji

marec 2013 / noviutrip@novi-utrip.eu / KOEVSKI Utrip

Spotovani lanice in lani,

Javnim zavodom, zvezam, klubom in drutvom obine Koevje

informativne oddaje na radiu Univox

oglaevalske oddaje na radiu Univox

Naronik objave: Zlatko Ficko, obinski svetnik

4. vsem medijem v obini in ire enako monost oglaevanja in informiranja

programi s podroja turizma (drutva, posamezniki) ................................ 40.000,00 EUR

1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17.

KOEVSKI Utrip / noviutrip@novi-utrip.eu / marec 2013

marec 2013 / noviutrip@novi-utrip.eu / KOEVSKI Utrip

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeelja Evropa investira v podeelje

marec 2013 / noviutrip@novi-utrip.eu / KOEVSKI Utrip

O amandmajih malo drugae

gradbena skupina deli

GSM: 051 330 993

Prezrti veterani konno doakali znake

marec 2013 / noviutrip@novi-utrip.eu / KOEVSKI Utrip

Mladinsko ahovsko prvenstvo 2013

Peter Knavs, najmlaji udeleenec D Koevja

Primer s prvenstva v problemskem ahu: beli matira v treh potezah

Opomba: v vsaki starostni kategoriji je lahko nastopilo do 32 uvrenih regijskih prvakov

Koevski gozdni med se je predstavil na Pogaarjevem trgu ljubljanske trnice

KOEVSKI Utrip / noviutrip@novi-utrip.eu / marec 2013

Dobrodelni Valentinov koncert v Predgradu

Samozdravljenje gripe in prehlada

Poivanje in pitje vejih koliin tekoine (vode, soka, toplih na-

Joe Krosher, DJ in producent elektronske glasbe

ZA OGLAEVANJE POKLIITE: 031 655 986 ALI PIITE NA E-MAIL: noviutrip@novi-utrip.eu

DOBAVA IN MONTAA VSEH VRST POHITVA

KOEVSKI Utrip / noviutrip@novi-utrip.eu / marec 2013

Reklamno sporoilo Edvard ilc

marec 2013 / noviutrip@novi-utrip.eu / KOEVSKI Utrip

Pridelava zelenjave se zane s sadikami

KOEVSKI Utrip / noviutrip@novi-utrip.eu / marec 2013

IZ naih ol in vrtcev ...

Ob slovenskem kulturnem prazniku

SLIKOPLESKARSTVO POLAGANJE TALNIH OBLOG