ribniko sodraki brezplani lokalni mesenik I marec 2014 I potnina plaana pri poti 1310 ribnica

Dogodki kultura aktualno port astroloka napoved in vse, kar morate izvedeti ...

Masaa tui-na agar Barbara agar s.p.

Terapevtske masae, Ayurvedska masaa za sporanje, Bownova terapija

DARILNI BONI tudi v prodajalni aba v Tu centru v mesecu marcu -10% NA VSE DARILNE BONE v mesecu aprilu -10% na AYURVEDSKO MASAO ZA SPROANJE

NOVOGRADNJE IN RENOVIRANJE KURILNIC na lesne sekance, pelete, drva, toplotne rpalke, sonne kolektorje. UREDIMO DOKUMENTACIJO ZA RPANJE SREDSTEV IZ EKO SKLADA.

Vec kot topla misel

Konca vas 8, 1332 Stara Cerkev venmaalbertmrak@siol.net fax: 01 895 08 91 gsm Albert: 041 617 506 gsm Marko: 041 636 463

UVODNIK

Zakaj to delate?

Stara pnevmatika, del avtomobilske karoserije, plastine vreke in celo avtomobilska prikolica so le nekatere smeti, ki so me pozdravile, ko sem se sprehodila po Veliki gori. Do srca me je ganilo in spraevala sem se, kdo e odlaga tovrstne nerazgradljive, kodljive smeti v naravo. Kako lahko loveki um po vsem tem osveanju, da s tem sami sebi kopljemo rni grob, e vedno brezbri-

no pripelje tovrstne odpadke in jih vre, ne samo v gozd, celo na pot ob zelenih negovanih travnikih. Kako loveko bitje ne pomisli, da nekdo ta travnik kosi, da je ta travnik dom premnogim ivalskim in rastlinskim vrstam. Le kako bi ta lovek odreagiral, e bi pred njegov prag neznanci odvrgli staro gumo, embalao ali pa celo kar velik kos starega elezja. Me prav zanima, e bi se ob naslednji pustolovini odlaganja kodljivih odpadkov pa le spomnili, da tega, kar ne eli sebi, ne eli tudi drugim, pa eprav so to gozdne ivali in rastlinje, ki se ne morejo na loveki nain braniti pred sovranikom. Kar kriali so vsi ti rni odpadki po mojih rokah, da jih poberem, poistim. Preinila me je tudi misel, no, saj hvala bogu bo zdaj kmalu istilna akcija, ki bo zopet nekoliko oistila nao prelepo naravo, dala dihati ivalim in rastlinam. In potem mimogrede izvem, da je al v Ribnici akcija Oistimo Slovenijo nekoliko usahnila. Glavni protagonisti so ob obilici svojega rednega dela al zadevo morali nekoliko postaviti v kot, novih prostovoljnih moi pa ni. Za to, da se danes odloimo in vstajniko poistimo konek svoje zemlje, mora biti zadaj cel mehanizem, prostovoljci, ki koordinirajo ienje. Pa je res potrebno vse to? Samo vsak naj pogleda skozi svoje okno, se sprehodi do prvega gozda in s seboj nazaj grede prinese le eno grdo smet. Tako

ne potrebujemo skupinske akcije, potrebujemo le zavest o tem, da skupaj lahko pripomoremo k lepemu jutri. Ja, vem, slii se zelo kliejsko, pa e zdale ni. Mi bomo mogoe e nekako li skozi in se tolkli po prsih, da je to zelena Slovenija. Bolj zastraujoe je vpraanje, kaj bodo dali v usta nai otroci, kaken zrak bo polnil njihova pljua. Morali se bomo samo malo ozreti nazaj, se po domae reeno prizemljiti in rei bobu bob. esar danes ne storim za naravo, je danes izgubljeno in jutri je prepozno. Moji sovaani Hrovaani e odkar se zavedam svoje biti letno pripravijo tlako, kjer veina mo iz skoraj vsake hie vzame v roke lopato, metlo ali pa zgolj prazno vreo za smeti in jo napolni z, grdo bom napisala, drekom drugih. e mnogo mnogo let nai preprosti ljudje vedo, da se smeti ne poberejo same, da mora pred svojim pragom oistiti sam, saj bo ti tisti, ki bo gledal te smeti. Pa vendar naj e enkrat poudarim, da tega v takem obsegu sploh ne bi bilo treba, e nekateri nemarnei, moram tako grdo napisati, ne bi imeli vsaj malo zavesti, da sami sebi uniujejo svoje prelepo bivanjsko okolje. Tako, dragi domaini, zamislite se in naslednji, ko vam bo ostal kaken avtomobilski del ali pa boste obnavljali kopalnico ali pa le jedli okoladico v naravi, da bo to za vami moral nekdo pospraviti, kar pa je e huje, s tem ste dali slab vzgled svojim otrokom in najhuje, da iz svojega doma ustvarjate veliko smetie, ki se dui od vae malomarnosti. Pamet v roke! Marua P. Zdear Fotografija: www.bodieko.si

fotografija: Iris tefani, Atelje Iris

OPTIKA

sprejemamo

ANITA

Anita Osvald s.p., Majnikova 1, Ribnica, tel: 01 836 11 28

naroilnice okulista oala na recept tudi brez doplaila tekoine za kontaktne lee velika izbira korekcijskih oal vremenske postaje AKCIJA:
Pri naroilu progresivnih stekel, vam stekla za bliino podarimo.

NOVI MODELI SONNIH OAL 2014

delovni as: pon: 9 - 12, 15 - 20 tor - pet: 9 - 14, 15 - 17 sob: 9 - 12

Izdaja NOVI UTRIP D.O.O., OMERZOVA 29, 1330 KOEVJE | Vpisani v razvid medijev pod tevilko 1398 | Uredila BARBARA PRELESNIK KOJEK | Oglasno trenje BARBARA PRELESNIK KOJEK | Oblikovanje in tehnina ureditev Artiks d.o.o. | Urejanje besedil TANJA TURK | Foto naslovnice ROMANA NOVAK | Tisk PARTNER GRAF, D. O. O., GROSUPLJE | Naklada KOEVSKI UTRIP 6.100 IZVODOV, RIBNIKO SODRAKI UTRIP 3.300 IZVODOV | oddaja oglasov in prispevkov DO 10. APRILA 2014 | V PRIMERU OBJAVE ISTIH OGLASOV, SLIKOVNEGA MATERIALA ALI BESEDILA V DRUGIH TISKOVINAH SI PRIDRUJEMO PRAVICO DO AVTORSKEGA HONORARJA. | Za morebiten obisk tiskarskega krata se vam opraviujemo. | Za oglaevanje v naem asopisu pokliite BARBARA PRELESNIK KOJEK - 031 655 986, ali piite na e-mail noviutrip@novi-utrip.eu, ali na naslov NOVI UTRIP D.O.O., OMERZOVA 29 1330 KOEVJE | Vabimo k sodelovanju vse, ki elite soustvarjati na mesenik. | Utrip lahko berete na spletni strani: http://www.scribd.com/noviutrip
marec 2014 / noviutrip@novi-utrip.eu / RIBNIKO SODRAKI UTRIP

SERVIS JURIJ MAJERLE S.P.

Kuponi za brezplano polnjenje TEKOINE ZA PRANJE STEKEL SO VAM NA VOLJO V NAEM SERVISU.

T: | M: | E: avtoservis.msiol.net | www.avtoservis.majerle.si Cankarjeva a, K oevje | Odpiralni as: delavniki -, sobota -

E 25 LET Z VAMI

Montaa, centriranje in ventilki so vteti v ceni avtoplaev Dunlop Sport Maxx RT in Sport BluResponse

V ceni nakupa avtoplaev je vteta montaa, centriranje in ventilki.

Akcijske cene avtoplaev

in ostalih blagovnih znamk.

4
RIBNIKO SODRAKI UTRIP / noviutrip@novi-utrip.eu / marec 2014

AKTUALNO

Informacije s podroja obrti in podjetnitva

O brtno-podjetniki zbornini sistem (OZS in 62 obmonih zbornic) je med 1000 obrtniki in malimi podjetniki izvedel anketo o novem nepremininskem davku. Na podlagi prejetih informativnih izraunov davka na nepreminine bodo v povpreju plaali 244 odstotkov ve kot do zdaj. Nepremininski davek je nesprejemljiv! Zahteve slovenske obrti in podjetnitva Zahteve slovenske obrti in podjetnitva pripravljamo obrtniki in podjetniki e od leta 1991. V njih sistematino obdelamo vso zakonodajo, ki vpliva na poslovanje gospodarskih subjektov in opozarjamo na nujne spremembe. Letonje zahteve bomo vladi predstavili na Forumu obrti in podjetnitva, ki bo 7. 5. 2014 v okviru 4. Ljubljanskega obrtno-podjetnikega sejma na Gospodarskem razstaviu v Ljubljani. Volitve na OZS in na OOZ Ribnica Organom in funkcionarjem zbornice se izteka mandat 20102014. Sistem je e zael z vsemi predvolilnimi opravili, imenoval volilni odbor, skupina OOZ Ribnica, ki bo 10. aprila 2014, pa bo razpisala datum izvedbe volitev. Volitve na OOZ Ribnica se bodo tudi tokrat izvedle po poti, saj na ta nain ne jemljemo dragocenega asa obrtnikov in podjetnikov. Za mandat 20142018 bomo na OOZ Ribnica izvolili 13-lansko skupino, ki bo izvolila prihodnjega predsednika zbornice, ta pa bo imenoval od 5- do 7-lanski upravni odbor. lani zbornice bodo posebej pozvani, da predlagajo sebe ali druge obrtnike za kandidate na volitvah.

Razpis za NPK Suhorobar

e pobuda OZ sistema za nijo obdavitev malega gospodarstva ne bo sprejeta, bo to v nasprotju s strategijami za izhod iz krize, ki so bile sprejete na ravni EU in Slovenije in se nanaajo na vejo konkurennost in zaposljivost v slovenskem gospodarstvu. Videti je, da se vlada ne zaveda svojega poetja, saj z nepremininskim davkom in drugimi obremenitvami dui gospodarstvo in ogroa tudi 233.000 zaposlenih v malem gospodarstvu. Vodstvo OZS upa, da bo vlada konno ugotovila, da je okrevanje gospodarstva ta as prioriteta Slovenije.

OOZ Ribnica je februarja 2014 postala uradni izvajalec preverjanja in potrjevanja znanj in spretnosti s podroja osmih suhorobarskih panog (podnarstvo, obodarstvo, reetarstvo, orodjarstvo, liarstvo, posodarstvo, zobotrebarstvo, spominkarstvo). Nacionalno informacijsko sredie za poklicno izobraevanje (NRP) bo zbornici dodelilo datum, ko bo imenovana komisija pregledala vloge in zbirne mape prosilcev za pridobitev certifikata NPK Suhorobar. Ta datum bo predvidoma 10. 5. 2014, kar pomeni, da bo zbornica sprejemala vloge do konca aprila 2014. Potencialni kandidati s podroja suhorobarskih obin bodo v teh dneh prejeli brouro NPK, obrazec za vlogo in navodila o zbiranju potrebne dokumentacije. Zelo verjetno je, da mnogi, ki obvladajo doloene suhorobarske veine, ne bodo prejeli pote iz OOZ Ribnica, zato na tem mestu velja poziv, da se zglasijo v pisarni zbornice, kjer bodo dobili vse potrebne papirje in informacije. Informacije pripravil: Pavel Hoevar, sekretar OOZ Ribnica

Kranjska ebela (apis mellifica carnica) je naa avtohtona pasma ebele, ki je prvotno ivela na skoraj celotnem slovenskem etninem prostoru. Odlikuje se po pridnosti, krotkosti, mirnosti, odpornosti proti boleznim in ostremu podnebju, varnosti s hrano in naglem spomladanskem razvoju. Njena edina slaba lastnost, ki pa ji po drugi strani zagotavlja obstoj, je rojivost. Matica, ebele (tudi do 80.000 v enem panju) in troti predstavljajo ebeljo druino. ebelji pridelki so med (ki nastane iz mediine, nektarja ali mane), vosek, zadalevina (propolis), cvetni prah (pelod ali obnoina), matini mleek in ebelji strup. ebelarstvo je pomembna gospodarska panoga, zaradi opraevanja pa je izrednega pomena zlasti za kmetijstvo, sadjarstvo in gojenje semen. Na Koevskem ta trenutek ebelari okoli 150 ebelarjev. Okoli 100 jih je vlanjenih v ebelarsko drutvo Koevje in Z Slovenije.

Ohranimo kranjsko ebelo

Koevske ebelarke in ebelarji naproamo vse kmetovalce, sadjarje in ne nazadnje vrtikarje za im manjo in kontrolirano uporabo strupenih pripravkov v teh spomladanskih mesecih, ko nastopijo opravila po sadovnjakih in vrtovih ter njivah, kajti naa kranjska sivka je resnino ogroena.

Razmere za ebelarjenje so se v zadnjih letih obutno spremenile in zelo vplivajo na obstoj ebel, prav zaradi tega tudi ebelarstvo postaja vse bolj ogroena panoga. Ljudje se moramo zaeti zavedati, da so ebele tisti prvi indikator, ki nam nakazuje, da se z naim okoljem nekaj dogaja in da je treba ukrepati, preden bo prepozno. Prav je, da se tega zavedamo vsi in e danes zanemo skrbeti za ohranjanje nae narave. In kako naj vsak posameznik prispeva k ohranitvi ebel? veajmo tudi druge ljudi, istih voda,

zmanjajmo uporabo kropiv, ki so ko uvajajmo ekoloko pridelavo vrtnin na sadimo medovite okrasne rastline in dreStorimo vse, kar je v nai moi, da ohranimo nao avtohtono ebeljo pasmo kranjsko sivko. Brez ebel ni ivljenja. Besedilo in fotografija: Branko Obranovi 5 vesa. svojih vrtovih, dljiva za ebele,

Veliko teh ebelarjev je vlanjenih v Zdruenje Koevski gozdni med. Zdruenje predstavlja pomembno dejavnost v koevsko-ribnikem okoliu. Namre Koevski gozdni med je od novembra 2012 zaiten v Evropski uniji kot med zaitene oznabe porekla.

Zavedajmo se pomena ebel in o tem oza skrbimo za ohranjanje istega okolja in

marec 2014 / noviutrip@novi-utrip.eu / RIBNIKO SODRAKI UTRIP

AKTUALNO

Ali bo drava spet nezakonito vzela denar upokojencem? Uvedbi prispevnih stopenj za obvezno zdravstveno zavarovanje upokojenci od- Upokojenci, pozor! lono nasprotujejo!
e nekaj asa predstavniki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki ga vodi Samo Fakin, seznanjajo javnost s predlogi za reevanje finannih teav celotnega sistema zdravstvenega zavarovanja. Med vsemi predlogi e najbolj izstopa predlog za raziritev prispevnih osnov in izenaitev prispevnih stopenj za vse skupine zavarovancev. e bo Vlada RS njihove pobude sprejela, si bo ZZZS tako poveal prihodke za okoli 600 milijonov evrov. To bi ZZZS zadostovalo za nemoteno poslovanje brez primanjkljajev. Sprejetje taknega predloga bi pomenilo, da bi tudi upokojenci plaevali prispevek delojemalca v viini 5,63 odstotka od neto pokojnine, tako kot ga plaujejo redno zaposleni zavarovanci od bruto pla! Zato upokojenci taknemu predlogu odlono nasprotujejo, ker primerjanje bruto pla zaposlenih zavarovancev z neto pokojninami sploh ni mono, ker gre za dve popolnoma razlini kategoriji. Iz naslova neto pokojnin pa ni mogoe zahtevati plaevanja prispevkov za zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pa za brezposelnost, za starevsko varstvo itd.

V teh tekih asih drava kljub vsem pripetijam in teavam, s katerimi se sooa, vendarle namenja nekaj denarja in pomoi tudi vsem upokojencem. To so t. i. socialni transferji, za primer bom navedel samo nekatere: denarna socialna pomo, pogrebnina, posmrtnina, varstveni dodatek in ki je namenjena za kritje izrednih strokov, ki so vezani na preivljanje in jih z lastnim dohodkom ali lastnim dohodkom druine ni mogoe pokriti. Namenjena je tudi v primeru, e se oseba ali druina iz razlogov, na katere ni imela vpliva, znajde v poloaju materialne ogroenosti! Znesek, ki ga na tej osnovi prejmejo upokojenci, je 530,44 EUR za samsko osebo. Ta denar nakae pristojni center za socialno delo. Po prejetju izredne socialne pomoi je prejemnik dolan v roku 45 dni centru predloiti dokazilo (raun) o dejanski namenski rabi prejetega denarja! V kolikor centru rauna ne predloite, ne boste nikoli ve prejeli kakrne koli druge pomoi!
bi predstavljal tudi retrogradni poseg v pravice upokojencev, kar je v nasprotju s pravnim redom nae drave. Zato upokojenci, ki so dravi za asa aktivnega dela plaali vse takrat predpisane finanne obveznosti, le-teh niso dolni plaevati e enkrat. Taknim poskusom se bodo upokojenci uprli z vsemi pravnimi sredstvi! Franci Koncilija

IZREDNA DENARNA SOCIALNA POMO,

Franci Koncilija S strani ZZZS gre torej za nesistemski pristop, ki bo imel resne finanne in drubene posledice. Strokovnjaki na Zvezi drutev upokojencev Slovenije (ZDUS) ocenjujejo, da bi bilo plaevanje taknih prispevkov mono samo z uvedbo bruto pokojnin, ki bi morale biti povsem na novo urejene z zakonom, da poslabanja gmotnega stanja upokojencev in posledine veje revine niti ne omenjamo. Taken predlog

Dobra hrana in dobro vino gresta vkup. Zato bodi pozdravljen pohodnik, ljubitelj suhomesnatih izdelkov, lovek vedrega srca in pozitivnih misli, morda zgolj firbec ali samotar, veseljak ali limona, pridi na

Sv. Ano

, ker se bo

29.3.2014

zgodila

Vabimo vas na BREZPLANI PREVENTIVNI PREGLED vaega vozila, ki ga bomo izvajali od 01. 03. 2014 do 31. 03. 2014 v Avtocentru Rufac, Ob mahovniki cesti 3, 1330 Koevje. Vozilo bomo brezplano pregledali po sistemu 25 kontrolnih tok, ki zajemajo pregled zavor, podvozja, izpunega sistema, osvetlitve vozila in motorja. Na pomanjkljivosti vas bomo opozorili in e vas bo zanimalo, vam bomo pripravili neobvezno ponudbo. Od 01. 01. 2014 smo lani skupine Euroservis, ki ima razirjeno mreo po celi Sloveniji, Evropi in svetu. Nae storitve vam zaraunamo po novih NIJIH cenah. Naj vas e opozorimo, 15. 03. 2014 je dan, ko lahko zamenjate zimske pnevmatike za letne. Tudi to lahko storite v naem servisu po konkurennih cenah. Naroite se lahko na telefonski tevilki: 01 8954 042 ali 051 417 202 in na mail: robert.zabukovec@rufac.si

14. SALAMIADA
Potek salamiade:
Sprejem salam od 9.00 do 11.00 Prijavnina 10 EUR Zaetek ocenjevanja ob 11.00 Zakljuek ocenjevanja ob 14.00 Razglasitev zmagovalca ob 14.30 Pogostitev vseh prisotnih z Ihanskim brancinom lanskega zmagovalca

Vsak izmed udeleencev prejme za ocenjeni vzorec diplomo z doseenim rezultatom, prve tri salame pa prejmejo trofeje za osvojeno mesto. Zmagovalec se vpie tudi na mesnico slavnih. Vsaka salama bo v pokuino tudi obiskovalcem, najbolja polovica pa gre na licitacijo najslavnejih! Sistem in nain ocenjevanja bo izveden skladno s pravilnikom o ocenjevanju mesa in mesnih izdelkov. Komisija je sestavljena iz petih lanov.

Tudi za dobro kapljico in harmoniko bo poskrbljeno. Zato si le vzemite as in pridite. Bo veselo!

Lev - 041/552 056, Bobl - 041/644 415

GENERALNI SPONZOR:

Ob Mahovniki cesti 3, 1330 Koevje, tel.: +386 1 89 54 042

RIBNIKO SODRAKI UTRIP / noviutrip@novi-utrip.eu / marec 2014

LJUDJE IN DOGODKI

Pustni sprevod v Ribnici

karnevala, kot radi reejo organizatorji, udeleilo ve tiso obiskovalcev. Pustno drutvo Goria vas je znova dokazalo, da se 'prazniku norcev' posveti z vso vnemo.

Na pustno soboto postane Ribnica pravo karnevalsko mesto. e desetletja se v skladu z obiajem prebivalci in obiskovalci od blizu in dale zberejo na najbolj mnoinem pustovanju od Barja do Kolpe, ki poteka po osrednjem krabevem trgu in Urbanovi ulici. Leta 2010 se je po

Sobota, 1. marec 2014, ob 14.14 uri

Vsekakor je to dobra promocija, kajti Ribnica ima za seboj dolgoletno tradicijo karnevalov, je povedal ribniki upan Joe Levstek, ki je dodal, da si Ribniani elijo tovrstnih prireditev, zato upa, da bodo organizatorji s pustom v prihodnjih letih

OSNOVNE OLE DR. FRANCETA PREERNA RIBNICA, RIBNIKE MAORETE, KUD RIBNIKI PIHALNI ORKESTER, BIVALNA ENOTA RIBNICA (CUDV ), PUJSI (VETD Horvaa), Z'MOTARSKA GOSEN'CA (Sodraica), PORTNO DRUTVO LONAR, MLADINSKO

nekajletnem premoru na sobotnem sprevodu pustnih mask po ribnikih ulicah sprehodilo ve kot 550 pustnih mask v 28 skupinah. Veina mask je bila iz Ribnike doline, prile pa so tudi iz drugih obin in iz sosednje Hrvake. Organizatorji so bili nad obiskom prijetno preseneeni, saj so

nadaljevali. Tako se zgodba po lanskoletnem premoru letos nadaljuje. Glavne strune so bile znova v rokah Pustnega drutva Goria vas, ki se jim je v sodelovanju z Obino Ribnica ponovno pridruilo tudi Turistino drutvo Ribnica.

DRUTVO OKAMENELI SVATJE (Dolenja vas), KOROBAI, PIRATI S KARIBOV (Goria vas), BENEKE MASKE (Goria vas), PARLAMENTARNI POGREBNI ZAVOD (Sodraica), KORUPCIJA d.d. (Ribniki fantje), PUSTNO DRUTVO PREZID, VAKO DRUTVO KONCA VAS,

priakovali precej manjo udelebo. Pred tremi leti se je pustnega sprevoda oz.

Na letonjem karnevalu so se pokazale naslednje skupine: ZASTAVONOA (na elu vsake parade mora biti zastava, ki naznanja eto za njo), BUROV (PD Goria vas), MASKOTA PUSTNEGA DRUTVA GORIA VAS, RIBN'ANI (PD Goria vas), OTROKE MASKE IZ RIBNIKEGA VRTCA, OTROKE MASKE IZ

PUSTNA SEKCIJA STRIEK (Vir pri Domalah), KURENTI (Lancova vas Videm pri Ptuju). Organizacijski odbor pustovanja v Ribnici

UTRIP lahko prebirate tudi na spletni strani: http://www. scribd.com/noviutrip

marec 2014 / noviutrip@novi-utrip.eu / RIBNIKO SODRAKI UTRIP

INTERVJU

Dr. Marija Makarovi: ivljenjske zgodbe sem zaela zbirati iz protesta

Kdor je e kdaj imel prilonost brati katero od etnolokih del dr. Marije Makarovi, ve, da je ne samo izjemno pronicljiva in natanna znanstvenica, temve tudi spretna pripovednica, ki s svojim pisanjem pritegne pozornost bralca. Kdor ji je kdaj imel monost prisluhniti, jo je spoznal tudi kot iskrivo in duhovito govornico in sogovornico z jasno izraenimi stalii. Eno najneutrudnejih raziskovalk vsakdanjika in usod ljudi na slovenskem podeelju so strokovni izzivi e pred desetletji pripeljali na ire Koevsko. Letos se ji je Obina Koevje za dolgoletno delo, s katerim je pred pozabo reila netete podobe iz ivljenja tukajnjih prebivalcev, tako staroselcev kot povojnih priseljencev, simbolino oddolila z Deklico s pialko. Priznanje, ki ji, kakor poudarja, veliko pomeni, kakor ji veliko pomeni tudi zaupanje ljudi, ki jih je v letih raziskovanj obiskovala na domovih in v dialogu z njimi odkrivala etnoloko podobo Koevske. Pogovor in fotografije: Mihael Petrovi ml. Dr. Makarovieva, pred asom sta vai kolegici Janja agar in Barbara Sosi zapisali, da ste po uradnem zakljuku bogate slubene poti postali samo e bolj aktivni in delavni. Sami sicer zatrjujete, da ste straansko len lovek, ampak vae delo govori zase. Se motim, e trdim, da etnologija za vas nikoli ni bila samo poklic? Verjetno se moji prijazni kolegici res nista zmotili. In da je temu tako, je ve vzrokov. Najpoglavitneji je vsekakor ta, da ima upokojitev svoje velike prednosti, ker si kar naenkrat gospodar svojega asa. In e nosi v sebi gen carpe diem, potem ne more biti vejih problemov z nainom ivljenja po upokojitvi. Stvar odloitve je, v kakno smer ga bo naravnal. Monosti je res veliko. Jaz sem se odloila za nadaljevanje svoje strokovne dejavnosti. Vmes se je zgodilo e varovanje vnukov Petra in Jana ter vnukinje Tine. Pravzaprav gre njim zasluga, da sem v tistih letih, e e ne najve, pa veliko napisala. Ko sem prila domov in sem se usedla za raunalnik, sem komaj uspela tako hitro tipkati, kot so se rojevale misli. Zato ne razumem ensk, ki pravijo: Jaz sem se e s svojimi dovolj namatrala. Varovanje vnukov je sicer zahtevno, vendar zelo prijetno delo. In stokrat na dan poplaano s kakno prikupno otroko domislico. Z vpraanjem ste me nekoliko presenetili. e bi na hitro odgovorila, potem bi rekla, da se motite. Verjetno pa imate prav! Pa vendar: po gimnaziji ste sprva nihali med tudijem medicine in gozdarstva, potem pa vas je v etnoloke vode baje zanesla matematika Res je, matematika in tudi vse, kar je povezano s fiziko ali kemijo, me je odvrnilo od tudija medicine in gozdarstva. In potem sem se vpisala na etnologijo. V bistvu sploh nisem vedela, za kaj gre. Ko sem se la na Filozofsko fakulteto pozanimat, kaj naj bi vpisala, mi je eden od starejih tudentov pojasnil, da se etnografi ukvarjajo s starimi bajtami in kozolci, pa s cunjami, s tem je mislil ljudske noe, in ko je e dodal, da je malo predavanj, o matematiki pa, da ni ne duha in ne sluha, sem se takoj prepisala na etnologijo z etnografijo. Koliko se dandananje delo etnologa razlikuje od dela ob vaih zaetkih? Po eni strani je zaradi veje mobilnosti ter sodobne opreme verjetno marsikaj laje, po drugi pa ivljenje tudi na podeelju z globalizacijo postaja uniformirano, izginjajo posebnosti in spo8 min nanje. Vsekakor se moram strinjati z vami. Vseeno pa mi dovolite majhno pripombo, da so ljudje, ki jim niti avtomobil niti raunalnik in druga sodobna oprema ne morejo pomagati. Z neverjetno domiljijo najdejo kup izgovorov in nepomembnih opravkov, samo da jim ni treba dneve in dneve sedeti v arhivih, knjinicah in se pogovarjati z ljudmi na terenu. Za kolikor toliko marljivega etnologa je tudi v asu globalizacije na voljo neteto vpraanj, ki se tiejo ivljenja in kulture ljudi, naj ivijo v mestih ali vaseh. z ljudmi. Pol za alo, pol zares, bodo kot takni naravnost idealni za predstavnike ljudstva. Kaj pa v splonem? Se dovolj zavedamo pomena etnoloke dediine? V Avstriji in na Bavarskem so npr. elementi noe del vsakdanje oblailne kulture tudi v urbanem okolju. Pri nas se veinoma omejujemo na praznovanje nekaterih komercializiranih praznikov, med njimi tudi taknih, ki smo jih ele pred nedavnim prevzeli od Amerianov, odnos do zapuine prednikov pa, e sem malo cinien, bolj ali manj dokazujemo le z Gasparijevimi voilnicami. O tem bi se res dalo razpravljati. Moram pa z besedo na dan, da niti po strokovni niti po osebni plati ne bi podprla zamisli o nekaknem oblikovanju nove noe po zgledu kmeke noe v prvi polovici 19. stoletja, kot je v navadi v Avstriji, na Bavarskem in e kje. Z vsem spotovanjem do ljudi, vendar ko zagledam tako opravljene moke ali enske, se ob pogledu nanje poutim dobesedno neugodno. Rekla bi, da mi je, kljub vsemu, celo pogled na Gasparijeve voilnice nekoliko bolj prijeten. Mimogrede, kaken je va osebni odnos do Gasparija? Tudi vi komu kdaj poljete njegovo voilnico? Verjetno sem e kdaj komu poslala Gasparijevo voilnico, ker sem bila mnenja, da mu bo ve. Na moj naslov pa predvsem okoli novega leta prav tako prihajajo Gasparijeve voilnice. Prijazni ljudje so prepriani, da mi bodo ve. Vsekakor se veliko bolj kot Gasparijevega motiva razveselim napisanega. Maksim Gaspari je v svojih delih, ki so nastala v prvi polovici 20. stoletja, nekako izoblikoval tip moke in enske noe iz kmekega okolja v 19. stoletju, ki je eklektino izbran po estetskih kriterijih. Zato Gasparijeve podobe slovenskih ljudskih no nimajo nobene dokumentarne vrednosti za zgodovinske raziskave oblaenja na Slovenskem. Nedvomno pa je Gasparijeva zasluga v tem, da je ne glede na prevrednotenje podobe oblaenja v kmekem okolju populariziral predstavo o pranjem oblaenju kmekega prebivalstva in prav tako predstave o nekaterih egah. Rojeni ste v Ljubljani, vendar vam je zelo blizu podeelje. Od kod ta navezanost mestnega otroka na, e smem tako rei, obrobje? Obrobje tudi v dobesednem smislu, saj pomemben del vaega raziskovalnega dela zajema preuevanje obmejnih in izginjajoih naselij. Res je, eprav sem rojena v Ljubljani, natanneje na Streliki ulici, se veliko bolje poutim na deeli. In to, kot ste prav tako omenili, v odronih vaseh, ki so pogosto tudi obmejne vasi. e najraje raziskujem kraje s samotnimi domaijami. Ljudje v taknih krajih, naj gre za tiste z vejih ali manjih kmetij ali pa za nekdanje koarje oz. delavske druine, delujejo vedno zelo individualno. V strnjenih naseljih je, vsaj jaz to tako doivljam, za samotne domaije

Gaspari je spreminjal, a tudi

Kaj denimo obutite, ko opazujete izginevanje starih otrokih iger? Vas kdaj ima, da bi starem v roke potisnili v prironik o igrah, kakrne so bile koza klamf, gnilo jajce, ali je kaj trden most, ristanc ali pa v tepih glejmo, da bi otroke znali zvabiti od raunalnikov in igralnih konzol? Latinski pregovor asi se spreminjajo in mi z njimi velja tudi za otrotvo. Prvobitno otroko iznajdljivost in ustvarjalnost je zaela ruiti e poplava nekaterih industrijskih igra. Vendar ne vse, na primer lego kocke in druge ustvarjalnemu oblikovanju namenjene igrae. To, da so nekateri otroci zasvojeni z raunalniki in igralnimi konzolami, pa vzbuja skrb, ker vodi v lovekovo odtujenost in zanemarjanje stikov

populariziral

Kaj bo, ti kmet!

RIBNIKO SODRAKI UTRIP / noviutrip@novi-utrip.eu / marec 2014

INTERVJU
tako zelo znailna individualnost veliko manj poleg kmekih gospodarjev in gospodinj tudi za muziciranje. opazna. njihovi hlapci in dekle, pa nezakonske mateBilo je precej solz, ko sem se odloila, da se Omalovaevalen odnos do kmetov vas je re, samski moki in enske, obrtniki in delavci. bom zaposlila kot etnologinja. razjezil do te mere, da ste se mu sklenili po- Skratka, predstavila sem ivljenjske poti delovZ odloitvijo za terensko delo je bila pone elite, ki je, e hoete, omogoala tudi meni, staviti po robu s knjigo gojena vaa odloitev, da ne boste sprejeli da sem lahko delala v dravni slubi. Res je. Pred leti sem napisala knjiico za slube asistentke na Oddelku za etnologijo In kako se mi je uspelo prilagoditi tako i- ljubljanske Filozofske fakultete, kot je elel otroke z naslovom Kmet. Preprosto mi je lo na jetra, ko sem v pogovorih mlajih najstnikov rokemu raziskovalnemu razponu. Vsekakor prof. dr. Niko upani. So bili trenutki, ko zasliala zaniljive besede: Kaj bo, ti kmet! ob veliki pomoi sogovornikov in sogovornic ste to odloitev obalovali? Opozorila sem na to, da mora kmet, e hoe, v Sloveniji in tudi zunaj nje, pa tudi ob pomoi Obalovanje ne spada v nabor mojih znaajda njegova kmetija dobro obratuje, obvladati strokovne literature. skih lastnosti. Verjetno tudi nain mojega delotevilna znanja. Peaenje je moj nain ivljenja vanja v teh poznih letih dokazuje, da se oziram Verjemite mi, da neizmerno spotujem kmeSte kdaj razmiljali, da bi se polotili tudi v preteklost samo zato, da napiem nekaj za te, ki so do danes, kljub prihodnost. vsemu povojnemu Dr. Marija Makarovi se je kot tretji in zadnji otrok Antona in Rozalije Jagodic rodila v Na raziskovalne omalovaevanju in za- Ljubljani avgusta 1930. Druga svetovna vojna je v ivljenje druine ostro zarezala, saj sta poti ste s seboj jematiranju kmetov in kljub bila brata Anton in Ladislav internirana v taboriu Dachau, njo pa so leta 1944 aretirali li tudi sina Gorazda prevekrat nespame- in grobo zaslievali na ljubljanski policijski postaji. tiri leta po vojni se je maturantka kla- in herko Mojco. Sta tnemu strokovnemu sine gimnazije v Ljubljani najprej vpisala na tudij gozdarstva, od tod pa se po tirinajstih vam to otroka kdaj kausmerjanju, ne samo dneh prepisala na Oddelek za etnologijo na Filozofski fakulteti ljubljanske univerze. Tam sneje oitala ali pa so ohranili, celo razvili je leta 1953 diplomirala. Za tudijske uspehe je prejela univerzitetno tudentsko Preer- jima bila potepanja z svoj kmeki obrat. novo nagrado. mamo v zabavo? Diplomirali ste iz Ko sem ob nekem Po diplomi se je kljub ponudbam, da bi na univerzi ostala kot asistentka ali postala soljudskega pesnitva, delavka Intituta za narodopisje, zaposlila v Slovenskem etnografskem muzeju in tam druinskem praznovapripovednitva in slubovala skoraj tiri desetletja, vse do upokojitve. Pri 34-ih letih je kot prva etnologinja nju vpraala otroka, e, medicine v koroki na Slovenskem doktorirala z disertacijo o slovenski kmeki noi od srede 19. stoletja do vidva sta pa res naPodjuni. Potem vas sedanjosti. Med letoma 1993 in 1997 je vodila delo Slovenskega narodopisnega intituta sankala, ker sta imela je delo v Slovenskem Urban Jarnik v Celovcu, leta 2001 pa bila tudi med ustanovitelji Centra za biografske takno mamo, ki vaju etnografskem muze- raziskave v Ljubljani. je vlaila po terenu, pa ju usmerilo k noam, mi je sin hitro rekel: vezeninam in nakitu. Ob raziskovalnem delu na tevilnih etnolokih in etnografskih podrojih, kjer je vekrat Matka, ne se sekirat, Veliko ste se posve- orala ledino, med doseki dr. Marije Makarovi e posebej izstopa njena bogata biblio- vsaj takrat smo dobro ali tudi medsebojni grafija. Med desetinami strokovnih in poljudnih monografij ter stotinami znanstvenih jedli. pomoi na podee- lankov je ve knjig posveenih Koevski, sprva s poudarkom na obkolpskem obrobju, ki Kot ste omenili ob lju, v zadnjih dobrih ga je dr. Makarovieva zaela raziskovati e v estdesetih letih minulega stoletja. podelitvi Deklice s dveh desetletjih pa Poleg Murkovega priznanja za posebne doseke na podroju etnologije je dobitnica leto- pialko, nimate vointenzivno zbirate i- nje Deklice s pialko prejela e mnoge druge nagrade in priznanja, med njimi npr. Preiznikega dovoljenja. vljenjske zgodbe ljudi. hovo zlato znako, Tischlerjevo nagrado za vrhunski prispevek pri raziskovanju slovenske Med kolegi ste znani Kako se vam je uspelo narodne skupnosti na Korokem (2001), Zlati znak za zasluge Republike Avstrije za delo po tem, da ste pri delu prilagoditi tako iro- med korokimi Slovenci (2009), Levstikovo nagrado za poljudnoznanstveni deli Kmeka ogromno peaili in se kemu raziskovalnemu abeceda in Kmeko gospodarstvo na Slovenskem (1979) ter Zlato plaketo Javnega sklada le tu ali tam odloili za razponu? za kulturne dejavnosti za ivljenjsko delo (2005). vonjo s kolesom ali Za noo vedno pratopanje. Pravijo celo, Neulovljiva, kot lahko preberemo ob jubilejnem zapisu, ki je nastal ob njeni 70-letnici, vim, da sem jo delala da ste se s Prekmurpo slubeni dolnosti. je dr. Marija Makarovi ostala tudi v desetletjih po upokojitvi. In tako ne presenea, da je jem ukvarjali manj Vse ostalo, kar sem prav v asu, ko je nastajal priujoi intervju, za tisk pripravljala svojo najnovejo knjigo. Po- kot z drugimi deli velikokrat delala ob itek mama dveh otrok in babica treh vnukov, kakor pravi, za zdaj prestavlja na stara leta. Slovenije, ker vam prostih sobotah in nepanonske ravnice niso deljah, predvsem pa v nudile dovolj izzivov asu poitnic, ko sta me spremljala otroka, pa za pe hojo mi je veliko bolj lealo. S tem pa ni reeno, da etnomuzikologije? Konec koncev ste izvrsem se slabo poutila, e sem se ukvarjala z stno igrali violino in konali dva letnika sreraziskovanjem in obravnavanjem oblaenja na dnje glasbene ole, tem ali onem obmoju. Temelj veine mojih razmiljali pa ste celo Sevenek Peter s.p., raziskav so ustna prievanja. Za njimi pa stoji- o slubi v filharmoeljne 5, 1330 Koevje ninem ali radijskem jo ljudje iz kmekega okolja s svojim celovitim gsm: 031 560 584 nainom ivljenja. V tem ivljenju imajo svoje orkestru. To ste vi rekli, da mesto najrazlineje kulturne sestavine, ena od teh je obleka, je pa e marsikaj drugega, kar me sem jo izvrstno igraTESARSKA DELA: SUHOMONTANA KLEPARSKA la. Glede igranja pa je je izpolnilo. izdelava strenih GRADNJA: DELA: konstrukcij spueni stropi, ivljenjske zgodbe sem zaela zbirati tudi iz tako, da je premalo biti lebovi, stanovanjskih predelne stene, obrobe, lote, nekaknega protesta ali natanneje iz prezira samo marljiv, kar sem stavb, nadstrekov, mansardna stanovanja iz jaz nedvomno bila, saj brunaric,kozolcev, gips plo Knauf, termo dimnike omlednega medijskega predstavljanja netetih vrtnih paviljonov ... izolacija obrobe ... kvazi zvezdnikov in zvezdnic, pa glasbenih sem po ve ur na dan vadila violino. Imela skupin ipd. Z zapisovanjem in publiciranjem KROVSKA DELA: prekrivanje strehe od nabave potrebnega materiala do izvedbe strehe po vai izbiri in s pomojo naih ivljenjskih zgodb pa sem, priblino v 25 knji- sem tudi strano vepredlogov in idej Tondach, Bramac, Creaton, Esal, Trimo ... gah, kolikor jih je izlo na slovenskem etni- selje z igranjem. Od nem ozemlju, opozorila, kako so preivljali tu naprej pa bi kazalo IZ VAJALEC montae strenih oken VELUX email: peter.sevensek@amis.net svoje otrotvo, mladost, zrela leta in tudi starost dvomiti v moj talent

MONT www.mont-krovstvo.si

marec 2014 / noviutrip@novi-utrip.eu / RIBNIKO SODRAKI UTRIP

10

RIBNIKO SODRAKI UTRIP / noviutrip@novi-utrip.eu / marec 2014

INTERVJU
Peaenje je e od otrokih let moj nain ivljenja. Imela sem tudi taken poklic, da sem morala, ker nisem imela nobenega smisla za ofiranje, veliko peaiti. Od taknih bolj ekstremnih prevozov na terenu je bil poleg lojtrnika tudi traktor. Prekmurje je res posebna pokrajina, toda delo v strnjenih vaseh, ki so, e izvzamem Goriko, znailne za Prekmurje, je zelo naporno. Od enega do drugega soseda hodi kakni dve minuti. V krajih s samotnimi kmetijami pa dela eno do dve uri, potem pa peai do druge kmetije vsaj etrt ure, pa tudi dvakrat toliko. V Prekmurju imam res e na dolgu prekmursko transverzalo, dolga je tono 200 km. Bi jo e prehodila, pa me moti, ker je na tej poti veliko asfaltiranih cest in le malo blinjic ez travnike in polja. e zmeraj tako radi hodite? Zaenkrat e. Vesela sem, da rada peaita tudi vnuk Jan in vnukinja Tina. Lansko leto je bilo v znamenju velikih pohodov. Tako smo tiri dni peaili po Jezerskem in tiri dni po Korokem. Za primer: na enodnevnem pohodu od Plaznikove kmetije v Bistri pri rni na Korokem do Najevske lipe in potem e do partizanske bolnice B 11 in nazaj do Bistre smo bili na poti enajst ur, od tega smo le eno uro poivali. Priblino uro pa je Jan mimogrede fotografiral vse, kar se mu je zdelo zanimivo. Peaim tudi v Ljubljani, vsak dan, e le ne pada de ali sneg, vasih pa tudi z denikom, priblino poldrugo uro do dve uri do Ronika in nazaj. tudi ta del trpljenja nekaterih druin. e se ozrem samo na samomore, me je najbolj presunilo dejstvo, da so ljudje potem ojim lanom druine ali, e je bil nesrene poroen, njegovi eni naprtili odgovornost za moevo smrt. Temu lahko reemo dvojno gorje. Statistike priajo, da spadamo med destruktivne narode. Morda bi kazalo opozoriti, da je takna ali drugana destruktivnost veinoma posledica neprimernih okoliin. Tudi danes! Ali si naa kvazi politina elita beri klika, sploh lahko predstavlja, kako trpijo delavci, ki jim raznorazne delodajalske barabe sploh ne izplaujejo zasluene plae, ali kako se poutijo poleg mladih tudi ljudje srednjih let in tisti, ki jim manjka le e nekaj let do upokojitve, ko ostanejo brez slube. Medtem pa okravateni voluharji kljub brezobzirnemu varevanju brez sramu prejemajo nesramno visoke in nikoli zares zasluene plae. e ena iztonica: Koroka. Obravnavali ste jo e v diplomski nalogi in se tja vedno znova vraali, med drugim kot predstojnica obkolpsko obrobje. Kaj so vam do tedaj predstavljali ti kraji? Prav tako z medvedi poseljeno rno luknjo nekje na koncu Slovenije, kot marsikdo pravi, ali kaj drugega? Glede na pripovedovanje starejih kolegov in drugih strokovnjakov, ki so se ukvarjali z zbiranjem izroila, sem imela vtis, da je predvsem obkolpsko obrobje pravcata narodopisna zakladnica. Potemtakem pokrajina, kjer se je e v veliki meri ohranilo stareje izroilo, poleg eg in navad tudi noa, medsebojna pomo itn. Toda ko sem prila v kraje ob Kolpi, sem edinole v Deini sreala staro peharjevo mamo, ki je bila obleena v bele rokavce in prav tako belo platneno ruto, zraven pa je imela pripasan do pasu segajo predpasnik iz rnega glota. Pokrita je bila s prav tako rno ruto, obuta pa v doma pletene copate. Zakaj najprej prav Predgrad? H krajevni babici, gospe Meti taudoharjevi, so se poleg kolegov iz Glasbenonarodopisnega intituta zatekali tudi drugi kolegi. Tako kot njena soseda, gospa Minca Radetova, je tudi gospa Meta slovela kot izredna poznavalka starejega izroila. Zato sem se k njej, e se ne motim, sem takrat v Etnografskem muzeju pripravljala razstavo o vezenih pokrivalih, napotila tudi jaz, ne nazadnje tudi zato, ker sem bila na pomlad leta 1960 e kar v visoki nosenosti. Meta pa je slovela kot izredno sposobna babica! Nanjo vas gotovo veejo e tevilni spomini Bila je res izredna in portvovalna babica. Si lahko predstavljate, kako je peaila ob vsakem vremenu k porodnicam do Brezovice ali pa v Radence? Vekrat mi je kar z nekaknim ponosom rekla, da ni noben otrok umrl na porodu. Bila je tudi zelo navezana na svojo rodno vas Predgrad. Samo na njeno vekratno pobudo in z njeno veliko pomojo sem se lotila raziskovanja Predgrada in sosednje Pake. Vse do njene dolgotrajne bolezni sva bili v telefonskih in pismenih stikih. Kasneje ste imeli monost primerjati navade Predgrajcev z ivljenjem Kostelcev in Osilnianov. Vekrat lahko beremo, da je v

Terensko delo je seveda ena plat medalje, druga pa je vrednotenje in preuevanje rezultatov, izdelava katalogov in druga podobna kabinetska opravila, za katera je treba imeti, kot pravimo, zicleder. Kako ste dojemali in sprejemali ta del slube? Prav imate, e je delo na terenu povezano s sedenjem in hojo, je delo v arhivih, knjinicah in potem z obravnavanjem podatkov oziroma s pisanjem knjige povezano, kot ste rekli, z zicledrom. Verjetno sem imela e najve teav z zicledrom v slubi, ker poleg tehninih tudi strokovni uslubenci nismo imeli ugodnih delovnih pogojev. e je le bilo kaj prostega asa, sem pisala predvsem doma. S tem pa sem se tudi navadila vsako uro in proste dneve izkoristiti za pisanje. To mi je e kako prav prilo po upokojitvi. Spominjam se, da sem se e prvi dan lotila pisanja nove knjige. Tema alkoholizem in samomorilnost. Tudi s tem ste se na terenu veliko sreevali. Ste prva slovenska etnologinja, ki se je podrobneje posvetila tej problematiki. Smo Slovenci po vaem samodestruktivni? Predvsem v asu, ko sem se ukvarjala z medsebojno pomojo na vasi ali pa z monografskim obravnavanjem te ali one vasi, sem ivela v obravnavani vasi. In doivljala alkoholizem v druinah pa tudi samomore v vasi. Zato sem hoe noe morala vkljuiti v svoje raziskave

Vsak prost trenutek za pisanje

Slovenskega narodopisnega intituta Urban Jarnik v Celovcu. Bi se v matini domovini od zamejskih rojakov lahko esa nauili? Poleg korokih Slovencev odlikuje tudi druge nekdanje zamejske Slovence, da se vse ivljenje trudijo stati in obstati kot Slovenci. Njim pomeni materni slovenski jezik, naj se izraajo v katerem koli od slovenskih nareij, temeljno vrednoto. S svojim slovenskim govorom se vsak dan sproti dokazujejo, da so Slovenci. Si predstavljate, kako se poutijo, ko iz Slovenije priroma na ta ali oni slovenski urad na avstrijskem Korokem v angleini napisano pismo.

GRANIT
obdelava kamna
gsm: 041 737 505 tel.: 836 93 57 fax: 836 21 12

MARMOR

estdeseta leta so vas pripeljala na Koevsko oziroma na njeno

V Predgrad (tudi) zaradi nosenosti

Bogomir Oraem s. p., Trubarjeva 5, Ribnica Delavnica: Hrovaa 47, Ribnica

marec 2014 / noviutrip@novi-utrip.eu / RIBNIKO SODRAKI UTRIP

11

INTERVJU
Predgradu oziroma v Poljanski dolini uskoka dediina veliko bolj izrazita kot vije ob Kolpi. Kolikne so dejanske razlike? Povedano potrjuje e primerjava priimkov, nekatere besedne ostaline, pa pesemsko in plesno izroilo. Oja Koevska pa je s svojo nemko preteklostjo in skoraj popolno zamenjavo prebivalstva sredi minulega stoletja najbr sploh primer zase? Jo je sploh mono docela doumeti? Potem ko se je veina, to je 12.147 oz. 97 % Koevarjev, kot navaja dr. Mitja Ferenc, predvsem na podlagi silovite nacionalsocialistine propagande prostovoljno odloila za preselitev v Hitlerjev reich, je velik del ojega Koevskega ostal neposeljen ali pa delno poseljen z redkimi koevarskimi in ponekod tevilnejimi slovenskimi druinami. Med drugo svetovno vojno so bile uniene tudi tevilne manje vasi in zaselki, po vojni pa namenoma poruene tevilne cerkve na Koevskem. Rekla bi, da je poleg prof. dr. Mitje Ferenca tudi mag. Gojko Zupan s svojimi deli dostojno predstavil izgubljeno kulturno dediino Koevarjev. e e ne med drugo svetovno vojno, pa so bile zlasti po vojni kolikor toliko ohranjene domaije odseljenih Koevarjev ponovno naseljene, to pot s slovenskimi druinami iz blinjih ali bolj oddaljenih krajev, deloma pa tudi z druinami iz drugih jugoslovanskih republik. Zato lahko reem, da gre priseljencem velika zahvala, da so ponovno poselili oje Koevsko. S svojimi prievanji nastopajo tudi v mojih knjigah. Obutek imam, da so se vas ivljenjske zgodbe ljudi, ki ste jih zbrali v svojih koevskih knjigah, tudi osebno globoko dotaknile. So v em spremenile vaa dotedanja preprianja? Teko bi rekla, da so se me samo ivljenjske zgodbe s Koevskega posebej dotaknile. Zakaj pred tem je izlo v Celovcu e dvanajst knjig ivljenjskih zgodb korokih Slovencev. ivljenjske pripovedi enih in drugih so se me dotaknile predvsem v smislu manjinske problematike. Medtem ko je veina korokih, primorskih, porabskih in tajerskih Slovencev kljub faistinemu oz. nacistinemu in madarskemu nasilju ostala na svojih domovih, je veina Koevarjev optirala za Hitlerjev rajh. Kaj so tiste posebnosti, ki bi jih e prav posebej izpostavili, ko govorite o Koevskem in o zgornjem Obkolpju? Vas je kaj e prav posebno zbodlo v oko, tako v pozitivnem kot v negativnem smislu? e na prvo vpraanje o negativnih pojavih prav na kratko odgovorim samo za leta po drugi svetovni vojni, velja, da so tedanji politini oblastniki med njimi tudi tisti, ki so kot partizani uivali polno podporo prebivalstva veliko premalo storili za obnovo in za razvoj Koevskega. To, kar se dogaja v zadnjih letih, pa je milo reeno gospodarski genocid. In to na obmoju, ki sicer nima rnega zlata nafte, ima pa zeleno zlato prostrane gozdove. A to zlato vozimo kot podcenjeno robo naprodaj ez mejo. Da o nekdaj uspenih industrijskih 12 obratih, ki so jih nesposobni direktorji in podobni spravili na kolena, sploh ne govorim. Med najbolj pozitivnimi spoznanji je vsekakor e omenjeno dejstvo, da so kraji, ki so po odselitvi Koevarjev skorajda opusteli, ponovno naseljeni, z izjemo nekaterih vasi in predvsem zaselkov, ki jih je e prerasel gozd. Veste, kaj me okoli prvega maja vedno znova navdaja prav s preernim veseljem? Da se tudi na Koevskem, tako kot drugod po Sloveniji, iz vasi v vas vrstijo prvomajski mlaji. Nekateri imajo vrhove prav umetelno okraene. In e ve je taknih pojavov, ki priajo, da se prebivalci identificirajo s svojim okoljem. Z obmojem nekdanjega nemkega jezikovnega otoka so se precej ukvarjali tudi avstrijski etnologi. Dr. Maria Kundengraber je tako npr. napisala tudijo o koevski noi, o podroju torej, ki je tudi vam strokovno zelo blizu. So se v desetletjih raziskovanja istega prostora med slovenskimi in avstrijskimi kolegi spletle kakne vezi? Dr. Maria Kundegraber, poroena Lackner, je vekrat obiskala Koevsko in napisala nekaj pomembnih razprav o kulturni dediini Koevarjev in e zlasti o noi Koevarjev in Koevaric. Ko je nekaj let po vojni prvikrat prila v Slovenijo, me je takratni direktor Etnografskega muzeja dr. Boris Orel dodelil za njeno spremljevalko. Dr. Kundegraber Lacknerjevo imam v spominu kot zelo prizadevno in zagnano terensko delavko. Med najinimi pogovori ni skrivala, da je zelo pretresena nad koevarsko usodo. Verjetno pa je le steka sprejela dejstvo, da so se prostovoljno preselili. V nekaterih nemkih krogih je dolgo asa veljalo, da so se morali izseliti. No, s to namerno trditvijo je v svojih znanstvenih delih dokonno opravil prof. dr. Mitja Ferenc. In e sem e pri Zilji, velja tudi naslednje, da v vaseh, ki so bile e po drugi svetovni vojni preteno naseljene s slovenskim, zdaj pa so naseljene preteno s ponemenim prebivalstvom, prikupnih vakih deklet prav ni ne moti, da na znamenito ziljsko tehvanje nosijo podedovano ali po starem narejeno noo, ki so jo nosili njihovi slovenski predniki. Na vpraanje, kako so obleene, ponosno odgovorijo, da je to unsere Gailtaler Tracht! e se vrneva k neposrednemu povodu za ta intervju: za svoje delo ste prejeli e tevilne nagrade, vkljuno z Murkovo in Tischlerjevo. Vem, da ste neko dejali, da je najveja nagrada lovek sam sebi. Pa vendarle, kaj vam pomeni Deklica s pialko? Odloitev komisije je ostala skrivnost do razglasitve rezultatov. e si dovolim majhen popravek, sem sprejela Murkovo priznanje in e veliko podobnih priznanj. Deklica s pialko, zadnja v vrsti mojih nagrad, je bila zame resnino preseneenje. Tudi predlagatelji nagrade, lani komisije in ostali, ki so vedeli za izid, na elu z upanom Koevja dr. Vladimirjem Prebiliem, so do zadnjega delovali konspirativno. Ko mi je kdo od redkih strokovnih prijateljev svetoval, naj za vsak sluaj le pripravim zahvalni govor, sem mu odgovorila, da ga niti sluajno ne nameravam pripraviti. Tako je tudi bilo. Potem pa sem se s tistim domiselno oblikovanim priznanjem v roki malce nepritevno zahvaljevala prosto po Mariji Makarovi. Lagala bi se, e bi rekla, da nisem bila vesela prestinega priznanja Deklica s pialko, ki ga podeljuje Obina Koevje, kot je bilo povedano, za strokovno odlinost na podroju umetnosti, humanistinih znanosti in kulture. Ob vsem tem pa se zavedam, da je podelitev priznanja povezana z velikimi prizadevanji predlagatelja Pokrajinskega muzeja v Koevju, z zahtevnim delom lanov Komisije za priznanja in s pripravami ter z izvedbo slovesne podelitve. Prav je, da se vsem zahvalim tudi na tem mestu. In e posebej ljudem s Koevskega, ki sem jih v asu ene ali druge raziskave obiskovala na njihovih domovih. Hvalena sem jim, ker so si vzeli as in so z velikim razumevanjem odgovarjali na razlina vpraanja. Brez njihovega sodelovanja si ne bi prisluila prijazne ocene, da so moje strokovne knjige naravnane k ljudem. Kot pravite, vsaj za zdaj kakne nove knjige o Koevski ne nartujete, eprav e vedno velja tisto, da lovek nikoli ne sme rei nikoli. Kaj pa kaj drugega? Morda pesnika zbirka? Pred leti ste nekaj svojih pesmi e objavili, e zmeraj pa se nekje v predalu skriva tipkopis otrokih pesmi. Ali pa bodo te ostale druinska skrivnost? Pred leti sem res imela namen napisati e eno knjigo z obmoja, ki je bilo tedaj e pod okriljem velike obine Koevje. Zaradi ve vzrokov sem to misel opustila. Medtem pa sta se prvi zbirki kar najbolj preprostih otrokih pesmic pridruili e dve. Zadnja, ki jo je izdala zaloba Narava, ima meni zelo ljub naslov Kalinovjak. Tako poimenujejo v Prlekiji mlako ali kal. Tretja zbirka narodopisno obarvanih pesmic pa, kot pravilno domnevate, aka v predalu na zalonika in slikarja.

Koevsko zeleno zlato

Teaje osnov koevarskega nareja v Koevju in sosednjih obinah trenutno obiskuje okoli 180 otrok in odraslih, ne le tistih, ki imajo nemko govoree prednike, marve tudi taknih, ki jih kultura avtohtonega prebivalstva preprosto zanima. Kako gledate na poveano zanimanje za koevsko preteklost v zadnjih letih? Vsekakor gre za zelo zanimiv pojav in predvsem za nain ohranjanja koevarskega govora. Pred leti, ko sem se mudila na primer v rmonjiko-Poljanski dolini in na ojem Koevskem, sem lahko na prste obeh rok pretela stareje ljudi, ki so e znali koevarsko. Mlaji pa so bili izjeme. V tem smislu bi bilo vzpodbudno, e bi se tudi na avstrijskem Korokem, na primer pri Zilji ali pa v Rou in Podjuni v ponemenih krajih poleg starejih zlasti mlaji zaeli uiti govora svojih prednikov. Zaenkrat se nekateri zelo prizadevno ukvarjajo s sestavljanjem rodovnikov in e se sluajno sream z njimi v Korokem deelnem arhivu, me zasujejo z radovednimi vpraanji, kaj na primer pomeni priimek njihovega deda ali pradeda, ki je zapisan z nemko pisavo kot Dobrounig, Motschiunig, Wisternig itd. Vsekakor je v njihovem dojemanju utiti veliko simpatijo do mrtvih slovenskih prednikov.

Deklica s pialko je bila preseneenje

RIBNIKO SODRAKI UTRIP / noviutrip@novi-utrip.eu / marec 2014

Bamba Tanko Franc, s.p., Prena 4A, 1310 Ribnica t | f | m e bamba.sp@siol.net

Zadnjih nekaj dni je dogajanje na slovenskem politinem parketu doseglo vrh. Vrh bizarnosti, da ne bo pomote. Bolj primerni od parketa bi bili prepereli smrekovi plohi, kakrni so v boksih za krave ali pa konje v stajah, saj se tale naa politina ivina obnaa bolj primerno kaki tali kot pa parlamentu. Vse skupaj niti tragikomino ni ve. Spominja me na nekdaj sila gledan wrestling, kjer so se razni Hulki in Machomani grdo gledali, se precej oitno zaigrano zravsali, ob udarcih na gobec topotali z nogami, da je imel gledalec laen obutek straanske silovitosti in mrnje, ki jo domnevno utijo eden do drugega, prejemnik usa pa se je zvrnil po tleh kot bi ga zadela krogla za ruenje. ez trenutek ali dva pa je bil e na nogah, brez modrice, brez podplutbe, brez kakrnegakoli znaka pokodbe. Seveda je lo le za ov, za prodajo spominkov in navijakih rekvizitov. Tako se tudi tile nai politikanti mrko gledajo spod ela, na koncu pa v isti dravnozborski menzi, sede eden ob drugem in nasproti si, srebajo cvetano kremno juhico, si reejo koke rebikovih zrezkov na posteljici iz rukole, za prilogo si izberejo gratiniran mladi krompirek in popeen bio korenek, na koncu pa se e posladkajo s kosom okoladne torte z mangovim nadevom, medtem ko otrokom v olah, ko akajo na porcijo makaronflaja, piskajo alarmi, ker nimajo plaane polonice za kosilo. Upravnica olske kaznilnice, potem ko nekomu od starev prekipi in obelodani to sicer delujoo metodo, prevzame odgovornost, minister za olstvo pa jo okrca, e: ti, ti ravnateljica , sporni detektor po nekaj letih (!), umaknejo in, kot pravijo onkraj Kolpe, nikome nita! Tako kot teroristine organizacije, ki vrejo v luft stavbo, z avtomobilom polnim eksploziva razstrelijo nakupovalni center ali pa strmoglavijo letalo. ivjo, tukaj tainta teroristina zdruba, mi smo bili, toliko da bodo znali mediji poroati, kdo je krivec za povzroeno kodo in rtve, pa lep pozdrav do naslednji. Zgodi pa se ni! Kaj nam pomaga imenovanje nove komisije za prepreevanje korupcije, ko pa so tudi ti zlizani s tistimi, ki naj bi jih nadzorovali!? Model nadzornitva se ne obnese! Treba je imeti ljudi, ki ne potrebujejo nadzora. Ljudi, ki jim je mo zaupati in so le-tega tudi vredni! Tudi v tovarnah in podjetjih re ne deluje. Nekoga doloijo za majstra oziroma preddelavca, ta pa svoje podrejene nadzoruje. Bolje reeno bi bilo, da jim utruja med samim delovnim procesom, jim tei z nesmiselnimi nalogami in jim nalaga delo, ki bi ga moral opraviti sam, s tem pa jim onemogoa delo, za katero so plaani no, zaradi katerega so tam,

Bazar bizarnosti

Delovni as: delavniki od 1000 do 1700 sobota od 1000 do 1300

pustimo to, ali so petnajstega delavci tudi prejemniki pla ob strani , opraviti dobro. Kajti e bi bilo delo dobro opravljeno, norma doseena in projekti izpeljani, potrebe po nadzorniku ne bi bilo. Zato ima vsak nadzornik svojega nadzornika, vsak majstr vodjo izmene, vsak vodja izmene vodjo oddelka, vsak frdaman vodja oddelka direktorja sektorja in tako dalje in tako naprej Skoraj vedno pa majstr oznani tistega, ki spodkopava njegovo avtoriteto, ali pa onega, igar znanje in sposobnosti presegajo njegove, namesto da bi ukrepal zoper nekoga, ki svoje delo opravlja slabo in povrno. Ta malomarne mu ne hodi navzkri, ta ohranja njegovo delovno mesto, mu kima in se mu smehlja, oni drugi pa mu bevskne, da emu se suka okoli njega in ga moti, ko pa je vse postorjeno kot mora biti! Ravno zato. e od nekdaj so mlatili konja, ki vlee. Pridnega so imeli za vleko voza, onega epavega pa so imeli bolj zato, da so ga jahali otroci. e so ga vpregli, je bil bolj v napoto kot ne, zato je rebec vlekel kar sam, medtem ko je oni drugi veil oves. Kadar si nekdo, ki je nesposoben, ki ne ve ne kaj pone ne kako se zadevi stree, sam doloi nadzornika, pa je vrag vzel alo. Saj niti ne vem, s im bi tako skrajno neumnost oznail, ko pa slovenina premore toliko izrazov za slaboumnea. Cepec, teslo, bebec, trap, butec, bedak, kreten, budalo, potem pa so e klinini izrazi kreten, debil, idiot, imbecil, moron. Le zakaj imamo toliko nazivov za loveka s slabim moganskim valovanjem? Iz istega razloga, kot imajo Eskimi mnogo poimenovanj za sneg. Povsod je! In ker je povsod, ker oni loijo razline sorte in vrste in naine padanja snega, imajo zanje razlina imena. Tako kot imamo mi oitno povsod zadosti brljavih, nesposobnih, poasnih in malce umsko izzvanih osebkov, ki so sicer lahko nekodljivi, a ko dobijo v roke vajeti, so bolj nevarni od tepka, ki tee s karjami. Tile pa imajo v rokah nabito ibrovko. Vojsko, policijo, patrie in sodstvo. Tecimo, beimo, rei se, kdor se more, saj smo do zdaj naivno mislili e smo , da je njihov gospodar ljudstvo, saj jih je le-to izvolilo, a se vedno bolj kae, da je njihov gospodar denar. Pred njim kleeplazijo, zaradi njega umarijo, potvarjajo, se pretvarjajo in nam laejo v ksihte. Vem, da se ne sodi loveka po videzu, a ko sem prvi uzrl fotografijo teh novih kapekajevcev, sem se spomnil na nanizanko Little Britain, ki slovi po svojem rnem humorju, bizarnih in grotesknih situacijah ter po rahlo retardiranih likih. Podobnost e ne pomeni niesar, ka-li? Ali pa? Robert Kostadinoski

sko hio 7,60 x 5,10 m, zgrajeno leta 2011 do druge gradbene faze- pod streho, voda VELIKE LAE, Ortnek, energetsko varna in elektrika na parceli velikost parcele 267 hia izdelana do III. podaljane faze, leto m2, brez obremenitev, cena 35.000,00 izgradnje 2009 iz odlinih gradbenih-Les KOEVJE-KOLPA- Maverc, 150 m od reke in izolacijskih materialov. 150 m2 uporabne Kolpe v vasi Maverc prodamo stanovanjpovrine, velikost parcele 521 m2. Ob hii sko hio 7,60 x 5,10 m, zgrajeno leta 2011 izdelana nadstrenica. Mona izvedba not- do druge gradbene faze- pod streho, voda ranjih del z preizkuenimi izvajalci in vgra- in elektrika na parceli velikost parcele 420 jenimi materiali po eljah kupcev na njihov m2, brez obremenitev, cena 40.000,00 stroek. Mono plinsko ogrevanje, cena SODRAICA- Travna gora, prodamo vikend 160.000,00 , Zniana cena 154.000,00 hiico v 7x7 v skupni izmeri cca 2 x 50 m2, , Ponovno zniana cena 135.000,00 , velikost parcele je 894 m2 zgrajena je bila leta 1980 in se nahaja v mirnem idilinem umirjena cena 99.900,00 VELIKE LAE, Ortnek, energetsko varna okolju. Je kompletno opremljena( odkup hia izdelana do III. podaljane faze, leto opreme je nujen), ogrevanje z kamini na izgradnje 2009 iz odlinih gradbenih-Les trda goriva. Cena je 70.000,00 , plus dogoin izolacijskih materialov. 150 m2 uporabne vor za opremo povrine, velikost parcele 523 m2. Ob hii izdelana nadstrenica. Mona izvedba not- POSLOVNI PROSTORI : ranjih del z preizkuenimi izvajalci in vgra- LJUBLJANA martinska, BTC, Poslovni prosjenimi materiali po eljah kupcev na njihov tor v izmeri 36,07 m2 se nahaja v pritliju stroek. Mono plinsko ogrevanje, cena ob glavnem vhodu- frekventna lokacija, 170.000,00 , Zniana cena 159.000,00 poslovne zgradbe Tangram, zgrajen leta , Ponovno zniana cena 140.000,00 , 1995 vsa infrastruktura, CK, takoj vseljivo, umirjena cena 99.900,00 brez obremenitev, vpis v ZK se izvaja, cena STARA CERKEV- Koblarji, Stanovanjska hia 180.000,00 (12,5x8 m2) potrebna kompletne obnove, KOEVJE, center, biva Oprema, prodamo mona tudi novogradnja na obstojeem manjo proizvodno tovarno, velikost treh temelju- upotevajo se e plaani pri- poslovnih prostorov je 1766 m2 ter deleu spevki, vsa infrastruktura na parceli, neto na celotnem zemljiu okrog stavb v izmeri uporabne povrine 97 m2, velikost parcele 1674 m2 zgrajenih leta 1975, 1986 in 1989, 610 m2, brez obremenitev, zgrajena pred vsa infrastruktura v poslovnih zgradbah, taletom 1967, cena 58.000,00 nova cena koj vseljivo, viina stropov od 6 m do 8,5 m, 49.000,00 ogrevanje na olje, moen tudi posamezen RIBNICA, center- Hia stoji v centru Ribnice, nakup doloene poslovne hale, brez ZK na mirni lokaciji z vrtom, velikost parce- obremenitev, skupna cena je 550.000,00 le 556 m2, CK na olje, el. voda, zgrajena TRI- strogi center, Trg svobode- prodamo pred letom 1967, takoj vseljiva, brez obre- poslovni prostor v pritliju v izmeri cca 30 menitev,kompletno opremljena, cena m2, v poslovno stanovanjski hii. Hia je bila 139.000,00 zgrajena pred letom 1967, takoj vseljivo, LOKI POTOK, Lazec, prodamo stanovanj- vpis etane lastnine v postopku urejanja, sko stavbo (gostinski objekt) v izmeri 87 brez obremenitve. Cena 16.900,00 m2 in dva poslovna prostora v izmeri 85 m2 in 199 m2 ter dvorie v izmeri 1649 m2 PARCELE: primerno za turistino dejavnost z idilino GRADBENE: okolico, zgrajeno leta 1989, vsa infrastruktura, CK na olje in trda goriva, takoj vseljivo, TREBNJE- MALE DOLE pri STEHINJI VASI, Prodamo stavbno zemljie z poruenimi cena 133.000,00 RIBNICA- Goria vas, prodamo starejo sta- objekti, dvorie v izmeri 92 m2, stanovanjnovanjsko hio 91 m2 z gospo. poslopjem ska stavba v izmeri 55 m2, gospodarsko 49 m2 zgrajeno pred letom 1967 primerna poslopje v izmeri 20 m2 in panik v izmeri za ruenje- nadomesna gradnja, parcela ve- 1041 m2, ( celotna velikost parcele je 1208 likosti 728 m2, vsa infrastruktura na parceli. m2), komunalna ureditev je izdelana, zanimiva kmeka idila in lokacija, cena Cena 37.000,00 RIBNICA- Hrovaa, prodamo nedokonano 46.900,00 zniana cena 39.000,00 , super stanovanjsko hio, zaetek gradnje letea cena 30.500,00 1981 v izmeri 10x9 m2, izdelane intalacije, VELIKE LAE- Karlovica, na lepi lokaciji notranji ometi in fasada,vsa infrastruktura prodamo gradbeno parcelo v izmeri 1338 na parceli,dostop se ureja, velikost parcele m2 z pridobljenim gradbenim dovoljenjem za stanovanjsko hio v izmeri 7x9 m ter za1044 m2, cena 118.000,00 RIBNICA- lebi, prodamo stanovanjski eto gradnjo izdelano do prve ploe, vsa hii, del stanovanjske hie je vseljen 6x6 infrastruktura ob parceli, cena 76.000,00 m2, ima vso infrastrukturo, CK na olje in SODRAICA, na Pesku, prodamo gradbeno paneli, zgrajen leta 1996, stareja hia parcelo v izmerah 927 m2, z urejeno dostoizdelana pred letom 1967, je primerna za pno potjo, vsa infrastruktura v neposredni adaptacijo ali ruitev- gradbeno dovoljenje bliini, brez obremenitev. Cena za m2 je pridobljeno, velikost parcele je 882m hia in 35.00 . dvorie, 1123 m2 sadovnjak . Mona je tudi SODRAICA, na Pesku, prodamo gradbeno zamenjava z drugo nepreminino v bliini parcelo v izmerah 928 m2, z urejeno dostoLjubljane- doplailo, vseljivo v 4 mesecih, pno potjo, vsa infrastruktura v neposredni bliini, brez obremenitev. Cena za m2 je cena 104.000,00 VELIKE LAE, Raica Knej, na idilini 35.00 . vaki lokaciji, 19 km iz Ljubljane, prodamo SODRAICA, na Pesku, prodamo gradbeno kmetijo z pomonimi gospodarskimi objek- parcelo v izmerah 860 m2, z urejeno dostoti zgrajenimi pred letom 1967, primerno za pno potjo, vsa infrastruktura v neposredni vzrejo konj ali pridelavo drugih pridelkov, bliini, brez obremenitev. Cena za m2 je cca 4.000 m2 zazidljivega zemljia, vsa 35.00 . infrastruktura na parcelah, skupna izmera SODRAICA, na Pesku, prodamo gradbeno vseh zemlji travnikov, panikov in gozda parcelo v izmerah 771 m2, z urejeno dostoje cca 6 Ha, mona takojna uporaba , cena pno potjo, vsa infrastruktura v neposredni bliini, brez obremenitev. Cena za m2 je za celotno posestvo je 180.000,00 LOKI POTOK- Podpreska, prodamo starej- 35.00 . o stanovanjsko hio 40m2 z gospo. poslo- VELIKE LAE, Karlovica, parcela se nahaja pjem, zgrajeno pred letom 1967 primerna ob asfaltirani cesti v vasici Karlovica v izmeri za ruenje- nadomesna gradnja, parcela 1259 m2, ima pridobljeno delno dokumenvelikosti 680 m2, vode ni na parceli, elektri- tacijo za gradnjo- projekt, plaan komunalka je odklopljena, brez obremenitev. Cena ni prispevek, vsa infrastruktura ob parceli, zanimiva sonna lokacija, cena 55.000,00 20.700,00 VELIKE LAE- strogi center, prodamo gradbeno parcelo v izmeri 925 m2, Vsa VIKENDI: KOEVJE-KOLPA- Maverc, 150 m od reke infrastruktura na ali ob parceli. Pridobljena Kolpe v vasi Maverc prodamo stanovanj- Lokacijsa informacija o gradnji. Cena za m2 sko hio 7,60 x 5,10 m, zgrajeno leta 2011 je 49,00
PRODAMO HIE:

ODDAMO V NAJEM POSLOVNI PROSTORI:

RIBNICA Gorenjska c., v najem oddamo poslovni prostor za mirne dejavnosti v izmeri 51,48 m2 v drugem nadstropju, zgrajen pred letom 1967, obnovljen leta 2004, parkirni prostor, takoj vseljivo cena najema 300,00 - upotevani tudi e vsi stroki, predplailo., garancija RIBNICA Zlata ribica v najem oddamo poslovni prostor za mirne dejavnosti v izmeri 59,58 m2 v pritliju, zgrajen leta 2011, takoj vseljivo, cena najema 395,00 neto plus stroki, predplailo., garancija RIBNICA, Merharjeva ulica, oddamo v najem poslovni prostor v izmeri cca 200 m2 zgrajenega leta 1999, primeren za mirno dejavnost, proizvodne storitve, tnes studio itd,vsa infrastrukura, parkirna mesta ogrevanje na olje, cena najema 990,00 neto meseno, plus stroki, garancija, predplailo RIBNICA, strogi center, na top lokaciji oddamo v najem poslovni prostor v izmeri cca 96 m2, stavba zgrajena pred letom 1967, kompletno obnovljen- intalacije, ogrevanje in fasada, za mirno dejavnost, vseljivo po dogovoru- upotevati gradbena dela, cena najema za mesec je 700,00 neto plus stroki, predplailo garancija
STANOVANJA:

RIBNICA- Prijateljev trg- center, oddamo v najem opremljeno lepo urejeno dvosobno stanovanje v prvem nadstropju vestanovanjske hie zgrajene leta 1986 v izmeri cca 60,59 m2, vseljivo v aprilu, cena za mesec je 270,00 plus stroki, predplailo garancija KOEVJE- Turjako naselje- center, oddamo v najem opremljeno lepo urejeno dvosobno stanovanje v prvem nadstropju vestanovanjske hie zgrajene leta 1975 v izmeri cca 58,21 m2, vseljivo takoj, cena za mesec je 260,00 plus stroki, predplailo garancija
PRODAMO STANOVANJA: AKTUALNO:

RIBNICA, Knajev trg, dvosobno stanovanje z balkonom in kletjo v izmeri 63,11m2, zgrajeno leta 1978, v etrtem nadstropju, CK , vsa infrastruktura, takoj vseljivo, cena 60.000,00 . RIBNICA , strogi center- enosobno 46,20m2, zgrajeno leta 2007, v prvem nadstropju, CK na plin, takoj vseljivo, dva parkirna mesta, cena 85.000,00 . RIBNICA , strogi center- dupleks 49,20m2, zgrajeno leta 2007, v drugem nadstropju, CK na plin, takoj vseljivo, dva parkirna mesta, cena 85.000,00 . BOHINJSKA BISTRICA, center, Trg svobode, dvosobno stanovanje v izmeri 60,03 m2 v drugem nadstropju z kletjo in parkirnim mestom v izmeri 15 m2 vse zgrajeno leta 2008, vpisano v ZK, takoj vseljivo, cena 139.000,00 zniana cena 130.000,00 , dodatno zniana cena 119.000,00 , super cena 110.000,00 RIBNICA , strogi center- enosobno 38,65m2, zgrajeno leta 2007, v drugem nadstropju, balkon, klet, CK na plin,vsa infrastruktura, etano urejeno,takoj vseljivo, dva parkirna mesta, cena 69.500,00 . RIBNICA, Kolodvorska, prodamo trosobno stanovanje z uporabno povrino 76,60 m2 ki se nahaja v tretjem nadstropju vestanovanjske hie, zgrajene pred letom 1967, stanovanje je bilo obnovljeno leta 2005, balkona ni,kompletna infrastruktura, vseljivo v enem mesecu, cena 69.400,00 KOEVJE- strogi center TZO, prodamo trosobno stanovanje v skupni izmeri 126 m2 z balkonom in kletjo v prvem nadstropju, zgrajeno leta 1977 z vso infrastrukturo, etana lastnina v zakljuku ureditve, vseljivo v dveh mesecih. Cena 130.000,00
KUPIMO: Tel. 01 8362-101 Fax 01 8369 212 GSM 041 643-004

do druge gradbene faze- pod streho, voda in elektrika na parceli velikost parcele 516 KMETIJSKE PARCELE: m2, brez obremenitev, cena 41.000,00 RIBNICA- v k.o. Ribnica, prodamo gozd v KOEVJE-KOLPA- Maverc, 150 m od reke izmeri 32442 m2, dostop urejen, zanimiva Kolpe v vasi Maverc prodamo stanovanj- lokacija, cena za m2 je 0,45

marec 2014 / noviutrip@novi-utrip.eu / RIBNIKO SODRAKI UTRIP

13

KOLUMNA

Post ali se zmoremo odloiti?

Eden od pomenov postnega asa je tudi odkrivanje svojih zmogljivosti in spoznavanje samega sebe. ivimo v postsodobni drubi, za katero so znailni hedonizem, konzumizem, materializem ter nihilizem, ki sodobnega loveka privedejo v apatijo in depresijo. Post je aktivna borba proti destruktivnemu duhu dananjega asa. Plavanje proti toku Nikakor ne mislim, da je vse, kar se v tem veku dogaja, slabo. Je veliko dobrega in predvsem boljega, kot je bilo kadarkoli. Pa vendar so eri asa dovolj mone, da nas zlahka potegnejo v nizko kakovost ivljenja. Bog je ustvaril naravo tako, da se iz nje lahko veliko nauimo. Losos zane svojo ivljenjsko pot v sladki vodi in nato odplava v morje. V asu razmnoevanja se vrne v sladko vodo. Da bi priel nazaj na izvir ivljenja, mora plavati proti toku in premagati marsikatero oviro. Za to sta potrebna napor in odlonost. Podobno je tudi z nami. e elimo od ivljenja imeti ve, kot so instant uitki, nakupovanje vsega mogoega ter kratkotrajna zapolnitev notranje praznine, moramo plavati proti toku. Plavanje proti toku pa pomeni napor, odlonost in vztrajnost. V nadaljevanju bom navedel nekaj pomembnih tok osebnega dozorevanja, ki jih utrjujemo skozi post. Odrekanje Sledi jasno vpraanje: Zakaj bi se odrekal, e mi ni treba? Odgovor je jasen: Ravno zaradi tega, ker mi ni treba. e se odrekam neemu, kar mi ni dostopno ali mi kodi, potem to ve ni odrekanje, ampak je nuja.

Odrekanje je prostovoljno dejanje s ciljem. Lahko se odrekamo hrani, da izgubimo nekaj kilogramov in da bolj zdravo ivimo, lahko se odrekamo alkoholu, razlinim razvadam, kakor tudi internetu in nakupovanju razen najnujnejih dobrin za preivetje. Odrekanje je del osebnostne higiene. Kakor skrbimo za telo, moramo skrbeti tudi za pravilen in ne umazan osebnostni razvoj. Biti pripravljen in zmoen neemu se odrei, udejanja nadvlado uma nad zunanjimi okoliinami. To pomeni, da sem notranje stabilen lovek, katerega zunanje okoliine ne premetavajo. e za jezo, nemir, vznemirjenje, ualjenost ali katerokoli drugo notranjo reakcijo obtoujemo ljudi, stvari ali situacijo, pomeni, da smo notranje ibki in da dopustimo, da smeti smrdijo skozi nas. Ravno postni as je zelo prikladen za odrekanje in prevzemanje notranjega nadzora nad stvarmi in situacijami. Kakor fizina vadba utrjuje telo, tako prostovoljno odrekanje povzroa trdnejo in zrelejo osebnost. Samo govorienje, kako se lahko neemu odreem kadarkoli hoem, e ni ne pomeni. Ko nekdo mono zagovarja, da se lahko neemu odree, se mi hitro prikrade misel, da temu ni tako. Samo in e enkrat samo dejanja dokazujejo dejstva. Torej, ali ima res dovolj moi, da se neemu odree? emu se bo odrekel in poskrbel za svoj zdrav osebnostni razvoj? Deliti Ko sem bil otrok, so me uili reka, da kolikor zna, toliko velja. Danes imam obutek, kot da bi nas hoteli nauiti, da kolikor ima, toliko velja. Morda res, vendar pod samo enim pogojem. Moramo se zavedati, da imamo zares samo to, kar smo podarili oz. kar delimo z drugimi. Kaj in komu lahko podarimo? S kom in kaj lahko delimo? al se marsikdaj niti ne spomnimo, kaj vse lahko poklonimo in delimo. Najprej pomislimo na denar in materialne stvari. Denar lahko poklonimo nekomu, ki se je znael v finanni stiski ali ga lahko nakaemo eni od humanitarnih organizacij. Tudi stvari lahko nekomu poklonimo. Res je, da nam drava pobira davke, s katerimi bi morala skrbeti za socialno ibke. Res pa je tudi, da davkov ne plaujemo prostovoljno in da plaevanje

davkov ne vpliva na osebnostno dozorevanje. Prostovoljno dajanje je tisto, ki teje. Poleg denarja in materialnih dobrin pa lahko podarimo tudi svoj as. Pravzaprav asa ne podarimo, ampak ga delimo. Delimo ga z nekom. Morda je to prijatelj, sorodnik, so to stari, lahko je lastni otrok ali pa otrok, ki nima urejenega domaega ognjia. Svoj as lahko delimo tudi s starejo in osamljeno osebo. Bolj ko nam je nekdo oddaljen in smo z njim pripravljeni deliti svoj as, ve teje. Prav posebne niti pa se pletejo, ko si ljudje delimo dom in hrano. Ko nekoga povabimo, da se nam pridrui pri kosilu ali veerji, mu odpremo svoj dom in srce. Deliti srce pa je nekaj najudovitejega, kar lahko storimo. Svoboda Vsi si elimo biti svobodni. Toda kaj to zares pomeni? Svoboda ne pomeni, da lahko ponem karkoli hoem, temve da lahko mirno in kakovostno ivim brez vsega. Pravo notranjo svobodo in obutek lahkotnosti dobimo ele takrat, ko se znamo in zmoremo odrekati in ko znamo z veseljem dajati in deliti. Post je preizkus nae svobode. e ne znamo ali ne zmoremo neemu rei ne, potem smo s tem zasvojeni. Ko reemo zasvojenost, hitro pomislimo na droge, alkohol, igre na sreo, cigarete ali kakno drugo razvado. Lahko smo zasvojeni tudi z internetom, televizijo, nakupovanjem, okolado, pornografijo itd. Si svoboden? Se upa preveriti svojo svobodo? Upri se in zdri 40 zaporednih dni brez svoje razvade, navade ali zasvojenosti. Po 40 dneh bo obutek blaen. ivljenjski slog e prisluhnemo notranjemu glasu in mu sledimo, postanejo plavanje proti toku, odrekanje, dajanje in deljenje ter notranja svoboda ivljenjski slog. Taken ivljenjski slog pa nam omogoa osebnostno dozorevanje, ivljenjsko stabilnost in poglobljeno kakovost ivljenja. Spotovani! Bodimo moni in se uprimo vsaki zasvojenosti ter kodljivi razvadi. Bodimo odprtih src in podarjajmo ter delimo svoj as, dom in svoje srce. Naj post v vsej svoji irini postane na ivljenjski slog. Pastor Toni Mrvi

V zgodovinskih virih je Ribnica prvi omenjena leta 1082. Takrat se je namre Katarina ovneka moila s Konradom II. Turjakim in mu za doto prinesla pristavi na Vinicah in v Sodraici ter desetino od drugih posestev v dolini. V zaetku 11. stoletja je oglejski patriarh ustanovil v Ribnici upnijo, v 14. stoletju pa je bila e sede arhidiakonata. Med ribnikimi upniki in arhidiakoni so tudi slavna imena, kot na primer Peter Bonomo, pozneji traki kof, ki je Trubarja posvetil v duhovnika, ali ueni teolog Janez Ludvik Schnleben. V Ribnici je kaplanoval Valentin Vodnik, ki je bil nad njo zelo navduen. Ob koncu 14. stoletja ali v zaetku 15. stoletja je Ribnica veljala za pravo latinsko olo, kjer je tudij trajal sedem let. V Ribnici se je nekaj asa olal tudi najpomembneji slovenski pesnik dr. France Preeren, kjer je bil vpisan v zlato knjigo. Ribnika dolina je nadalje dala tudi jezikoslovca p. Stanislava krabca, literarnega zgodovinarja Ivana Prijatelja, prvega tajnika slovenske 14

Iz brihtne Ribnice v iroki svet

univerze Mateva malca, kiparja Franceta Goreta, organizatorja slovenskega gasilstva Ignacija Merharja, mecena naih dunajskih tudentov Luko Knaflja itd. Ni udno, da lahko potem Ribnico imenujemo brihtno. Sicer pa se je njena brihtnost izkazala e davno prej, takrat ko je lo Ribnianom za preivetje! V 14. stoletju so slovenske deele obiskovale hude nadloge in naravne katastrofe. Leta 1338 so deelo opustoile kobilice. Deset let pozneje, leta 1348, je deelo od Jadranskega morja do Donave prizadel uniujo potres. Leto dni za njim je prila e kuga, ki je v vsej tedanji Evropi pobrala tretjino prebivalstva. V naslednjih dveh stoletjih je Ribnika dolina trpela zaradi stalnih turkih vpadov na Kranjsko. Kar 27-krat so Turki plenili in poigali po ribnikih vaseh, leta 1584 zadnji. Ko se ljudje e niso dobro oddahnili, je v letih 15991601 spet divjala kuga. Vsekakor so Ribniani skozi vso svojo zgodovino dokazovali, da so iz trpenega lesa, kakor suha roba, po kateri so zasloveli. Njihova

trdoivost, delavnost in brihtnost, pa prirojena egavost, ki jih nikoli ne zapusti in je pravzaprav izraz ivljenjskega optimizma, to jih je ohranilo vsem stiskam navkljub! To pa so e druge razsenosti Ribnice in Ribnike doline, ki nam pripovedujejo o zgodovini reetarjev ter o egavem Ribnianu Urbanu, o emer bomo pisali Vir: www.ribnican.s naslednji. Franci Koncilija

RIBNIKO SODRAKI UTRIP / noviutrip@novi-utrip.eu / marec 2014

POLICIJA SVETUJE
tevilo vlomov v stanovanja ali stanovanjske hie iz leta v leto naraa, storilci pa so edalje bolj predrzni. Policijska postaja Koevje je v letu 2013 obravnavala priblino 100 vlomov, od tega je bilo 30 vlomov v stanovanja in hie, ostalo pa bili so vlomi v vozila, garae, drvarnice itd. Vlomilec najraje izbere tisto stanovanje ali hio, kjer bo imel pri delu najmanj ovir in bo tveganje za njegovo odkritje najmanje. Stavba, v kateri ni nikogar, ker so stanovalci trenutno odsotni, in je oitno brez varovanja, bo bolj verjetno tara vloma kot obratno. Posebno vabljiva za vlomilce so odprta vrata ali okna, razpololjivo orodje, s katerim lahko vlomilec nasilno vlomi Zato pred krajo ali daljo odsotnostjo od doma: zaklenite vrata in zaprite okna, kar pomeni, da je treba zapreti okna in balkonska vrata ne samo v pritliju, ampak tudi v prvem nadstropju, kjer lahko vlomilec spleza do okna ali na balkon po nadstreku, lebu ali em podobnem, vklopite alarmno napravo, v kolikor jo imate nameeno, kljuev ne puajte na skritih mestih, kot so nabiralniki, predpraniki, lonki za roe ipd., doma ne puajte dragocenosti in denarja (za dragocenosti med daljo odsotnostjo raje najemite sef, gotovino pa zaupajte denarnim ustanovam),

Vlom v stanovanje ali hio

o svoji odsotnosti ne puajte sporo-

il (na listkih, na druabnih omrejih), poskrbite, da bo videti, kot da je nekdo vedno doma (naj vam prijatelj ali sosed redno prazni potni nabiralnik, dviguje rolete; vgradite asovna stikala za samodejno priiganje lui, odpovejte dostavo asopisov), doma parkirana vozila zaklenite ter varno shranite dokumente in kljue, tudi rezervne, ne puajte orodja ali drugih prironih sredstev v okolici hie, s katerimi bi si vlomilci lahko pomagali pri vlomu, z vidnih mest umaknite vredneje predmete, med daljo odsotnostjo povejte sosedom, kje in kako ste dosegljivi, zapiite si serijske tevilke vrednejih predmetov ali jih celo fotografirajte, po monosti pa tudi oznaite (umetnike slike, nakit, tehnine predmete idr.). Pogoste so tudi prilonostne tatvine z dvori stanovanjskih hi, ki jih izvrujejo nakljuni obiskovalci, in tatvine na gradbiih novogradenj. Svetujemo vam, da: v okolici stanovanjskih hi ne puate nezavarovanega orodja, vrednejih predmetov, koles, koles z motorjem ali odprtih osebnih vozil, na dvoriu stanovanjske hie name-

Policijska postaja Koevje: 01 / 8939-700 Policijska postaja Ribnica: 01 / 8372-110 Interventna tevilka policije: 113

stite senzorske lui, morebitne akviziterje in druge neznane osebe, ki vas spraujejo za informacije, s pogledom spremljajte vse do odhoda z vaega dvoria, po delu na novogradnji skrbno zaklenite orodje v za to primeren prostor. Tatvino, vlom v stanovanje, hio ali vozilo ali kaken drug neprijeten dogodek takoj prijavite policiji. e ob prihodu domov opazite sledi vloma, ne vstopajte, kajti storilec se lahko e vedno zadruje v objektu. Ob morebitnem sooenju s storilcem se ne izpostavljajte, saj je lahko fizino moneji ali jih je ve pomembneja naj bo vaa lastna varnost! Do prihoda policistov tudi niesar ne prijemajte ali premikajte, da se ne bi pokodovale ali uniile sledi, ki bi lahko pripeljale do odkritja storilca kaznivega dejanja. V kolikor ste storilca videli, lahko pomagate pri njegovi izsleditvi, e si poskuate zapomniti im ve podatkov o njem: opis storilca, smer bega, prevozno sredstvo, s katerim se je odpeljal ... Botjan Rckl, vodja policijskega okolia na PP Koevje

PRODAM, PODARIM, KUPIM

Prodam zelo malo rabljen orbitrek, e vedno kot nov, cena 260 EUR oziroma po dogovoru, tel.: 031 556 706 in 041 404 435 Oddam enosobno stanovanje, 30 m2 v centru Koevja. Stanovanje je popolnoma opremljeno, vselitev mona s 1. aprilom 2014. Tel.: 051 80 22 76 Oddamo poslovne prostore. Tel.: 041 698 806 V Osilnici oddamo ali prodamo enosobno opremljeno stanovanje v izmeri 40 m2. Tel.: 041 698 806 Koevska Reka center: v vestanovanjski hii ugodno s sprotnim plailom oddam opremljeno garsonjero in enosobno stanovanje. Informacije: 031 617 676 Starejim, umirjenim osebam oddamo prikolico v avtokampu Selce. Tel.: 031 497 840 Prodamo domaijo v Kuelju stareja hia 60 m2, dvorie, drvarnica, gospodarsko poslopje, kmetijska zemljia 7.300 m2, gozd 2.700 m2, elektrika, voda, kanalizacija, telefon, asfalt do hie, bliina Kolpe. Cena 39.000 EUR. Tel.: 041 956 061; 01 89 54 416 (zveer) V Mestnem logu oddamo trosobno stanovanje, novo, delno opremljeno. Cena 290 EUR na mesec. Za vse informacije pokliite na telefon 031 546 182 Drva, meana, suha, doline 28 cm, primerna za tedilnik, prodam. Tel.: 031 208 554 Zaradi prenehanja dejavnosti odprodamo medicinsko tehnine artikle: evlje za obutljive noge, natikae, cokle, crockse, copate, delovne obleke, sprehajalne palice, terapevtske oge, preventivne nogavice moke/enske (dokolenke, visokostegenjske, hlane), trebune pasove, ortoze, elektrino zobno etko in prho, infra lu, kondome, lupe, vzglavnike, sede za kopalno kad, rjuhe proti pricam, merilec alkohola za ganje, rezila za trdo koo, ipalci za nohte, vloki za ploske noge itd. s 60 % popustom. Tel.: 041 746 312

marec 2014 / noviutrip@novi-utrip.eu / RIBNIKO SODRAKI UTRIP

15

ASTROLOKI NAPOVEDNIK MAREC - APRIL 2014

OVEN: Iskreno moramo pri- pa nesrea, stopa tudi srea. TEHTNICA: Z veliko vnemo godni vsakdanjik sta od vraga
znati, da je za Ovna e dolgo izjemno teek as, kar sicer povzroa kvadrat Urana, ki se je nastanil v tem znaku, in Plutona, ki se iz Kozoroga nikamor ne premakne. Poskusite se esa nauiti, to je vae upanje! Tokrat vas bodo zadele slubene zadeve. Morali bi uspevati, ampak, kakor vas je e stari znanec opozoril, morali se boste bolj potruditi. Nenadno nekaj ljubezenske sree, vendar se bo vsa re dogajala bolj na seksualni ravni. e vam bo to ve ali ne, preteklost vas bo opomnila nase. Zajemite sapo, potem pa naprej v bitke! Glede na ugoden aspekt Jupitra s Soncem, bi utegnili najti Ribi za zaveznika. In to monega. se boste lotili poslovnih zadev kar doma, obeta se vam dobiek ali pridobitev. Imate velike sanjarije, kako uspeni da boste, in zares bi lahko bili, vendar ste prisiljeni zreti v neko staro zgodbo, kar vas poteno mee iz tira. Tako je to, e niste poteni z ljudmi, potem jih pa zagoneten izgovor za to, kar bi morali v resnici poeti. Zbudite se in poskusite znova. as vam je naklonjen in navsezadnje sta srea in nesrea nestalni zadevi. Danes ste na dnu, jutri na vrhu. Z vrha se vendarle bolje vidi.

LEV: Vasih lovek premiljuje, kaj mu pomaga premoenje, e ne ve, kaj bi s sabo.

KOZOROG: Veliko se boste

morali pogovarjati, da boste zaspanim kaj dopovedali, pa vendar vam bo lo dobro. So sicer spuve, ampak vsrkavajo vodo vase. Sluba vam bo nadlena. Nekaj sree boste imeli, nekaj pa tudi ne. e bi iveli v bolj budnem svetu, bi vam lo bolje.

BIK: Med ljudmi se boste poutili bolj kot duh, pobujali ne boste nobene pozornosti in drugih vam bo malo mar. Misel vam bo odtavala na srene ljubezenske urice iz preteklosti. Bolje bo, da v tem mescu ne priakujete esa velikega.

Tole viharjenje zime je bilo od sile straljivo, gozdovi so utrpeli ogromno kodo sprio vlage in mraza. lovek se kar zamisli, opazujo vse to. Kdo ve, kaj vse se skriva za tem. V upanju, da pomlad Pie: astrolog Ivan Crni prinaa kaj bolj vzpodbudnega in milega in da bo zelenje uspelo vsaj delno zakriti grozljivi nasmeh smrti, ki kdaj pustoi tudi z velikimi zamahi, nenapovedano.
bogastvo, ki ga poskuate najti izven sebe, pravzaprav v vas samih. Pa vendar, kar ne zagledate se. Izgleda, da se vam je zimsko spanje zavleklo.

VODNAR: Venera vam bo

odprla nebesa nenadejno, kar utegne vplivati tudi na poslovne prilonosti. Bodite polno pripravljeni, vse utegne biti noro fanj! Na to ste akali, mar ne!? Razmiljali boste o preselitvi in novem domu. Morda pa res. slogu, vse se bo vrtelo okrog vas. Uspevalo vam bo unoviti rei, ki se sicer tiejo izkljuno vas, nikogar drugega. Zdi se, da vas kdaj kdo vzame zares, kar vam je zelo ve. Lepo ivljenje, to ja, vendar pod povrjem marsikaj vre in vas mui. Morali bi se bolje spoznati, saj se vasih preprosto ne razumete.

DVOJKA: ivljenje v zati- Vedeti bi morali, da je vse tisto sreate v situacijah, kjer jih raji ne bi videli. ju, as za premiljevanje in sanjarjenje. isto potihoma vam bo na misel prihajal nekdo, ki vas e ni pozabil. V srcu nosite brazgotino, vaa presoja je po vsem tem asu e vedno skaljena. Ampak valovi ivljenja so odnesli vse. Ostal je le mir. Pomirite se z njim! delali, in to vas bo porinilo v ospredje. Opaeni in pohvaljeni boste, pa tudi denar ne bo umanjkal. Kar tako naprej! Nekaj teav boste imeli s svojimi duevnimi izleti, zoperstaviti se vam utegne nekdo, ki se dri t. i. znanstvenih interpretacij kot pijanec plota. Ohranite mirno kri, stareji in modreji ste!

KORPIJON: Marljivo ste RIBI: Plavali boste v velikem

DEVICA: Tokrat boste oarljivi in pametni, srea vam bo stala ob strani. e imate kakno zapoznelo re za opraviti, jo opravite zdaj! Uspevalo vam bo vse in ljudje vas bodo obudovali. Bodite si malo ve, saj boste sicer padli v depresijo! K srei ko prizadeven lovek omaga, bogovi priskoijo na pomo.

RAK: Vae ivljenje je res neverjetno. Takole bi ga lahko oznaili: iz polomije v polomijo do uspeha. Tista slubena giljotina vam resda visi nad glavo, ampak niste vi kar tako od muh, kje pa! e za vami sto-

19let z vami

STRELEC: Takole je vae

poglabljanje vase in va pri-

MONTAA VSEH VRST SENIL PO KONKURENNIH CENAH

ALUZIJE VENECIJANERJI LAMELNE ZAVESE RAZLINIH IRIN IN BARV SAMONAVIJALCI ROLO, NA VERIICI ROLETE PLASTINE ALI ALUMINIJASTE KOMARNIKI SAMOSTOJNI ALI V ROLETAH
Montaa senil Kova Jernej s.p. Gornje Lepove 68, 1310 Ribnica

Gregor Gruden s.p, Grajska pot 16, 1310 Ribnica

M: 041/370-490 E: grugreinfo@gmail.com izvajanje vseh vrst elektrointalacij, montaa strelovodnih sistemov, vzdrevanje elektrointalacij ...

T: 01 836 06 82 F: 01 836 06 82 M: 041 758 552

Poklii te na s in naj za sve t i tudi pri va s!

16

RIBNIKO SODRAKI UTRIP / noviutrip@novi-utrip.eu / marec 2014

BELMAN D.0.0., GORENJE 62, STARA CERKEV M: 041 322 946, F: 01 89 53 953 INFO@BELMAN.NET, WWW.BELMAN.NET TOPLOTNO IZOLACIJSKE FASADE Poskrbimo za pridobitev do 25% nepovratnih sredstev EKO sklada Brezplana izdelava barvne tudije objekta PLESKARSKA DELA OBNOVA IN SANACIJA FASAD, NAPUEV IN NOTRANJIH PROSTOROV PREVOZ GRADBENEGA MATERIALA do 9,5 t, dvigalo HIAB

bivi PUPAJ
DELOVNI AS:
PON - ET: 10 - 22 PET - NED: 10 - 23

GORNJE LEPOVE 4A, 1310 RIBNICA

STROJNE INTALACIJE
Alojz Lavri s.p., Petrinci 9, 1317 Sodraica T: 041 827 035 alojz.lavric@gmail.com
CENTRALNE KURJAVE VODOVOD PLINSKE INTALACIJE KLIME TOPLOTNE RPALKE

8 MALIC ALI JEDI PO NAROILU 9. GRATIS!

Hrano vam pripravimo tudi za domov (posoda brezplano).

AKCIJA!

TRADICIJE 30LET

DRUINSKO EBELARSTVO KOJEK Barbara Prelesnik Kojek s.p., Hrovaa 58, 1310 Ribnica tel: 01 836 22 39 gsm: 031 655 986 e-pota: cebelica.kojek@gmail.com

ZA OGLAEVANJE POKLIITE: 031 655 986 ALI PIITE NA E-MAIL: noviutrip @novi-utrip.eu

MERILNIK NIVOJA VODE

- ultrazvoni princip delovanja - oditek na pametnem telefonu - baterijsko napajanje - enostavna uporaba - lasten razvoj LEP JE DAN, Boris Kurnik s.p. www.lepjedan.si info@lepjedan.si tel. 051 420 267

Pridelki naih ebel shranjeni v lini embalai za vae dobro zino in psihino poutje in obdarovanje tistih, ki jih cenite.

marec 2014 / noviutrip@novi-utrip.eu / RIBNIKO SODRAKI UTRIP

17

VRT IN PREHRANA
Tako kot ljudje komaj doakamo prve pridelke zelenjave, tudi talni kodljivci z veseljem planejo na prve posajene sadike solate ali krompirja na vrtu. Na vrtu opazimo ovenelo rastlino, ki ima izpodjedene korenine, e pa pobrskamo e nekoliko v globino, bomo nali rumene strune ali ogrce majskega hroa. Med najbolj porenimi talnimi kodljivci so strune, to so rumene, nekaj centimetrov velike liinke. Njihovo telo je trdo kot ica, zato jim na Hrvakem pravijo injaci. Najve kode delajo spomladi in jeseni, predvsem na novih posevkih. Sicer jih najve najdemo na travnikih, vendar tam koda ni opazna. Hranijo se z vsemi rastlinami, tudi s pleveli. Zelo intenzivno se hranijo Strune v solati spomladi in jeseni, ez zimo pa se umaknejo v globlje plasti (do 50 cm), kjer prezimijo. Liinka ivi v tleh 3 leta, nato se zabubi in iz nje se izlee hro pokalica, ki znova odlaga jajeca v travo ali zaraene dele njive. Hro pokalica Jajeca apriljunij 24 tedne kodo delajo liinke strune Strune 34 leta Buba 24 tedne Strune (Elateridae spp.)

Talne kodljivce najbolj moti pogosta obdelava tal

pogosta obdelava tal, setev nekaterih rastlin (ajda, grah ...),

tehnine ukrepe, ki zmanjajo tevilo kodljivcev v tleh:

naravni sovraniki hroi brzci. Povrinska obdelava hroem omogoa, da laje prodirajo v tla, insekticidi jih uniijo, strune pobirajo ptice, e z obdelavo spravimo strune na povrje. Vabe Kalea penica

Za vrtnine, ki jih sejemo ali sadimo zelo zgodaj, e jeseni postavimo vabe. Na pripravljeno njivo na ve mestih v kupke posejemo penico (3050 g). Kalea penica zaradi izloanja CO2 in aminokislin lizina, privablja strune s povrine 1 m2. Nato 15 dni po vzniku uniimo strune v vabah in preiemo tla do 30 cm globine. Krompir prereemo, kajti taken bolj privablja strune kot cel. S prerezano povrino ga poloimo na tla, priblino na tiri mesta v kvadrat in to vekrat ponovimo. Vabe nastavimo 23 tedne pred setvijo in jih oznaimo, da jih kasneje lahko poberemo in strune uniimo. Poleg strun imamo v tleh tudi ogrce majskega hroa, ki prav tako preivijo v tleh 34 leta in medtem pridno obirajo korenine. Kebrovo leto, kot pravimo vsakemu etrtemu letu, ko je nalet majskih hroev velik, povzroa neugodno posledico, to je veje tevilo ogrcev v zemlji e v letonjem letu, e ve pa naslednja tri leta, ko liinke zrastejo in so e bolj porene. Na travnatih povrinah se pojavi odmiranje rue in pod njimi cela gnezda belih ogrcev z rjavimi glavami. Ogrce mehanino uniujemo z uporabo krone brane ali okopalnika. Za kemino zatiranje nimamo registriranih pripravkov. Ukrepi za zatiranje ogrcev Ogrci majskega hroa (Melolontha melolontha) Krompirjeve polovice

Strune so slamnate barve, dolge 1535 mm. Telo je trdo, hitinizirano, levijo se 13- do 15-krat. Strune so rastlinojede, vasih uivajo tudi hrano ivalskega izvora, najpogosteje se zavrtajo v gomolje krompirja, korenja ali pokodujejo mlade rastline solate, fiola in drugih vrtnin. Napadajo tudi ita takoj po setvi do faze razraanja (zavrtajo se v nabrekla semena in porejo kalke). Prezimijo v globljih plasteh do 50 cm globoko. Ko se spomladi tla ogrejejo na 89 C, se pomikajo proti povrju. Pred vroino se poleti zopet skrijejo v globino. V deevnih obdobjih gredo proti povrju, jeseni pa se umaknejo pred mrazom v globino. Intenzivneje se prehranjujejo spomladi in jeseni, ko se gibljejo vodoravno pod povrino, kadar iejo hrano. Privlai jih poveana koncentracija CO2 in rastlinski izloki. Prostor Prehrana horizontalno gibanje Prezimitev vertikalno gibanje

Ker samica najraje odlaga jajeca pod zeleno prekrivko, je v hroevih letih dobro imeti povrine im bolj iste, da prepreimo odlaganje jajec.

Najugodneji prostor, kjer se zadrujejo strune, so travniki in paniki, manj ugodne so okopavine, ker jih moti obdelava. Kljub temu najve kode naredijo na njivah in vrtovih. Ob pomanjkanju vlage se bolj intenzivno hranijo, zato v sunem obdobju pov- Napad strun na njivi solate zroijo najve kode. V sunem obdobju jih tudi najve propade, e takrat obdelujemo tla, to pomeni strnia takoj preorjemo in tudi travnike in deteljia preorjemo poleti po odlaganju jajec, in ne ele jeseni ali spomladi. V sunih letih veliko liink propade. Ker je vse talne kodljivce zelo teko uniiti in nimamo na voljo uinkovitih talnih insekticidov, je smiselno izvesti najprej vse agro18
RIBNIKO SODRAKI UTRIP / noviutrip@novi-utrip.eu / marec 2014

Na tevilnost ogrcev, strun in ostalih talnih kodljivcev vplivajo v veliki meri agrotehnini ukrepi, zato lahko marsikaj storite sami, da omejite kodo. Zelo jih moti pogosta obdelava tal (okopavanje, rahljanje), ki je najbolj pogubna za odloena jajeca in mlade liinke. V sunem obdobju se celo na povrini zemlje posuijo. Iz tega razloga je najbolj priporoljivo preorati njive ali prebranati travnike v poletnem asu, ko hroki odlagajo jajeca. Poleg agrotehninih ukrepov se lahko posluujemo tudi naravnih sovranikov. Pomembne so zlasti ptice, ko z obdelavo tal spravimo liinke na povrje.

Ukrepi za zatiranje strun

Proti talnim kodljivcem je prav tako kot proti voluharju treba takoj ukrepati in zmanjevati njihovo tevilo. e jih pustimo, da se nemoteno razmnoujejo, se bo mogoe enkrat v prihodnosti vzpostavilo ravnoteje in jih bodo naravni sovraniki zatrli, vendar bomo do takrat ob ves pridelek. Ana Ogorelec

Pooblaeni serviser in prodajalec vozil

BOJAN POGORELEC, BLESK D.O.O. KOSTEVC 7, 1331 DOLENJA VAS

Gornje Lepove , Ribnica tel: gsm: e-mail: urban.s@amis.net

T R A D I C I J A I N K VA L I T E TA
Vrvarska 3, 1310 Ribnica, tel.: 01 / 836 03 67

SPLONA IN ZAKLJUNA DELA V GRADBENITVU

tel.: 041-647-188, 051-456-646, e-mail: blesk@siol.net, www.blesk.si

*FASADERSTVO IN ENERGETSKE SANACIJE

*GRADBENA DELA

- (BREZPLANA BARVNA TUDIJA, STROKOVNI NADZOR, KVALITETNA IZVEDBA) (PRIPRAVIMO VAM CELOTNO DOKUMENTACIJO ZA NEPOVRATNA SREDSTVA 2.400 ) - CELOTNA ENERGETSKA SANACIJA STAVB (PODSTREJE, FASADA, OKNA, HIDROIZOLACIJA STEN) SUBVENCIJA ZA ENERGETSKO SANACIJO DO 7.000 ) - NOVOGRADNJA ALI REKONSTRUKCIJA STANOVANJSKIH IN POSLOVNIH STAVB (3D VIZUALIZACIJA OBJEKTA) - ADAPTACIJE STANOVANJSKIH PROSTOROV (IZRIS TLORISA, IZVEDBA VSEH DEL, Z MONOSTJO NA KLJU) - ZUNANJA UREDITEV (TLAKOVANJE DVORI, ASFALTIRANJE, IZDELAVA KARP) - SANACIJE (BALKONOV, PLONIKOV, VLAGE V ZIDU) - RUITVENA DELA (VODNI IZREZ BETONSKIH, ASFALTNIH ALI OPENIH POVRIN)

22 let z vami

delovni as: pon. - pet.: 9 - 19 h sobota: ZAPRTO

*SUHOMONTANA IN SLIKOPLESKARSKA DELA *POLAGANJE TALNIH OBLOG *ISTILNI SERVIS

- (KERAMIKA, KAMEN, PARKET, LAMINAT, PVC VINIL)

V MESECU FEBRUARJU IN MARCU VAM NUDIMO AKCIJSKE CENE NA VSA DELA IN VNAPREJ SKLEPANA NAROILA!!

KOREKCIJSKI OKVIRJI, SONNA OALA pri nas lahko naroite KONTAKTNE LEE na podlagi okulistinega pregleda. Velik izbor tekoin za NOVO V PONUDBI - DALJNOGLEDI vzdrevanje kontakOglasite se pri nas na kontrolo vida tnih le (mehkih, Sprejemamo recepte rednega poltrdih in trdih) in samoplanikega okulista.

NOVA KOLEKCIJA SONNIH OAL 2014

Spomladanska
Originalni Honda prodajni program
Mo motorja 5,5 KM irina reza; 53 cm Stranski izmet Lahek zagon 3 LETA GARANCIJE
A R CEN SUPE

akcija
424

TRGOVINA JANA Joe Jaki s.p., Kolodvorska cesta 16 a, 1330 Koevje gsm: 070/700-802, e-mail: trgovina.jana@siol.com, www.jjana.si

Honda UMS 425

Mo motorja 4,5 KM 339 irina reza; 46 cm AKCIJA Prostornina koa; 55 L Lahek zagon GRATIS NO ZA MULANJE Zmogljiv 4-taktni motor Majhna poraba A R CEN Polavtomatska glava z nitko SUPE 449 3 LETA GARANCIJE Motorna olja Repsol Na zalogi!

Honda agregat EC 2000

Honda HRS 536 SDE

Cepilniki drv LANCMAN 7,8 in 10 tonski
Akcija*
Cepilnik drv Lancman 10(ton) 2 leti garancije + tiridelna sekira

Honda HRG 465 SDXE

PREKOPALNIK Marko 102 Motorne age MAKITA in JONSERED

599 A
AKCIJ

MAKITA PRODAJNI PROGRAM

KOTNA BRUSILKA GA9050+GA5030
GA9050-poraba:2000 W premer rezalke:230 mm GA5030-poraba:720W premer ploe:125 mm

499

AKCIJ

749 A*

Motor: Briggs &Stratton -4 takten Mo motorja: 4,3 KW (6 KS) Obdelovalna globina: 220 mm Delovna irina: 75 cm
ENA SKA C AKCIJ

199
Tomos Alpino 45
CENA

e od

189
AKUMULATORSKI UDARNI VRTALNIK-VIJANIK
1139

SKUTER GRIDO 50 2T/25 km/h

ENA SKA C AKCIJ

949

1049

Napetost akumulatorja: 18V Razpon vrtalne glave; 1,5-13 mm Kapaciteta akumulatorja: 1,3Ah Li-ion

Vrsta agregata: 2T, enovaljnik Prostornina:50.00 ccm Mo: 2.00 kW (2,8 KM Zagon:elektrini / noni Najveja hitrost:45km/h

Skuter Keeway F-ACT 50 NKD

Akcijske cene veljejo do razprodaje zalog

199

omejene koliine

KOLESA IN KOLESARSKA OPREMA

Otroko kolo Douglas Kelly 16
109,99

Otroko kolo Kawasaki MX-3 14

99,99

ensko mestno kolo Douglas Donna TR 26

189,99

Gorsko kolo Fuji Nevada 1.5, AKCIJA

Treking kolo Rock Machine Crossride 75, AKCIJA

399,99

299

Cestna, gorska, treking kolesa, otroka kolesa, poganjalki in ostala oprema

glas Wheeler Fuji Dou e Kawasaki Rock Machin

Hitri kredit do 36 obrokov

Karanta, visa, mastercard

Nlb/nakup na obroke do 12 obrokov Diners kartica do 6 obrokov

VABLJENI V TRGOVINO JANA!