NOVI

NOVI

Ŀ(2' 11.990 €

TC Motoshop d.o.o. Panigaz Kranj d.o.o. MOTOR JET d.o.o. FRI-MOBIL d.o.o.
Leskoškova cesta 12 Jezerska cesta 48 Ptujska cesta 178 'HÏNRYDFHVWD
1000 Ljubljana 4000 Kranj 2000 Maribor &HOMH
www.tc-motoshop.si www.motoland.si www.motorjet.com www.fri-mobil.si
 AVGUST–SEPTEMBER 2020

ANDREJ
ŠTER
PLAYBOYEV INTERVJU

Maja
Pinterič
5,99 €/55 HRK

6205$.'(02.5$&,-(ó952%(57./81ó/$5$7$1Ð(.ó,5(1$9,Ð1$5
0(5&('(6(&$%5,2/(7ó3$0(71(85(ó2'%$5&(/21('2%26325-$
POTOVANJE?
NIKOLI NI
BILO PROBLEM

ŽE od 11.399€

1LNROLQLELORODÜMHXUHVQLFÓLWL
VDQMRYRÜQML]0RWR*X]]LMHP
9SURGDMQLKVDORQLKLQQD
VSOHWQLVWUDQLRGNULMWHQDÖH www.pvg.si
L]MHPQHSUHGQRVWL
PIAGGIO CENTER KOPER PIAGGIO CENTER LJUBLJANA
0272*8==,&20 Dolinska cesta 1i, 6000 Koper Kajuhova ulica 32D, 1000 Ljubljana
T: 05 / 625 01 52 T: 01 / 439 69 02
PLAYBOY SLOVENIJA

Glavni in odgovorni urednik: Borut Omerzel

Art direktorica: Mateja Zega Perko
Digitalna obdelava fotografij: AM Ljubljana

Poletna
Skeniranje: AM LJUBLJANA, d. o. o.
Sodelavci: Nika Arsovski, Aleš Bravničar, dr. Noah
Charney, Neja Drozg, Katja Golob, Darjo Hrib, Denis
Hilčer, Matevž Hribar, Primož Jurman, Peter Kavčič,
Urška Košir, Bojan Levič, dr. Lucija Mulej Mlakar,
David Stropnik, Jure Šujica, Gregor Zalokar, Tine
Zupan
Fotografi: Aleš Bravničar, Dean Dubokovič, Urška
sreča
Košir, Marko Delbello Ocepek, Aleksandra Saša
Prelesnik Imam to velikansko srečo, da si v Playboyu kot
Izdaja: ADRIA MEDIA LJUBLJANA, založništvo in urednik (vsaj poleti) res lahko privoščim, da mi
trženje, d. o. o., Bleiweisova cesta 30,
1000 Ljubljana, www.adriamedia.si
v uvodniku sploh ni treba komentirati politike
Predsednik uprave: Tomaž Drozg
in da besedo tudi o tem prepustim vsebini revije.
Uredniška direktorica: Meta Kač Imam pa tudi to velikansko srečo, da sem
Direktorica prodaje in marketinga: Špela Gutnik
Direktorica trženja: Gordana Kos na pragu poletja v Ljutomeru odkril vrhunsko
Oglasno trženje: slaščičarno FLO Cukeraj. V tem hramu ne samo
ADRIA MEDIA LJUBLJANA, založništvo in trženje,
d. o. o., Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana
odličnih slaščic, ampak tudi številnih knjig, ki jim
trženje revije: Alen Damjanovič, 01/3000 793; dela družbo pianino, sem preživel kar nekaj ur.
alen.damjanovic@adriamedia.si
trženje spletnih strani: Alenka Vodenik, V krasno urejenem atriju sem bral in delal,
01/3000 794; alenka.vodenik@adriamedia.si
se vsake toliko sprehodil po notranjih prostorih
Naročniška služba:
Informacije o naročninah: 01/3000 780
slaščičarne in užival. Počutil sem se kot doma.
Telefonsko naročanje: 04/511 64 44 In ko sem se že namenil oditi, na srečo nisem bil
Spletno naročanje: http://www.adriamedia.si/;
narocnine@adriamedia.si zadržan in sem stegnil jezik ter sem tako spoznal
Naročanje starejših izvodov: 01/3000 702; vrlo mladenko (pozneje sem izvedel, da sva istega
narocnine@adriamedia.si
Pri naročanju starejših izvodov revij poštnina ni
odličnega letnika '72, ki se baje dobro stara), izjem-
vključena v ceno. no slaščičarko, lastnico Florjano Kastelic. Kdor je
Uredništvo: hodil še pred nekaj leti po Gornjem trgu ljubljan-
Playboy, Bleiweisova c. 30, 5. nadstropje,
1000 Ljubljana, tel.: 01 3000 700, skem, ve, o kom govorim. Tam je imela do konca
faks: 01 3000 713,
e-pošta: playboy@adriamedia.si
leta 2018 FLO bistro, nato pa je pogumno odšla v
Tisk: Radin print, d. o. o., Sveta nedelja, Hrvaška
Prlekijo in že v drugi polovici januarja 2019 »daleč
Distribucija: Izberi d. o. o.
proč od doma našla svoj, topli prostor in s svojim
PLAYBOY ENTERPRISES, INTERNATIONAL FLO Cukerajem ga želim ponuditi tistim, ki ga še
Hugh M. Hefner – USTANOVITELJ iščejo. Vsak, ki pride skozi vrata, ve, da je pri Flo
U. S. PLAYBOY lahko doma«. Tako mi je povedala in na svoje oči
Ben Kohn – Chief Executive Officer
Michael Phillips – SVP, Digital Products sem se prepričal, da so jo domačini zelo lepo spre-
James Rickman – Executive Editor
jeli, jo vzeli za svojo.
PLAYBOY INTERNATIONAL PUBLISHING
Reena Patel – Chief Commercial Officer & Ob obisku Prlekije (pa tudi Prekmurja, saj je Lju-
Head of Operations tomer blizu) se le ustavite v FLO Cukeraju, ne bo
Hazel Thomson – Senior Director,
International Licensing vam žal. Drznem si celo reči, da si Lotmerk zasluži
PLAYBOY, PLAYMATE, PLAYMATE OF THE obisk samo zaradi gospe Flo, njenih sladkih dobrot,
MONTH, PLAYMATE OF THE YEAR, RABBIT HEAD
DESIGN and FEMLIN DESIGN are trademarks of
nemara najboljše kave v tem kraju in resnično
and used under license from Playboy Enterprises čudovito opremljene slaščičarne. Med drugim jo
International, Inc.
krasi tudi portret gospe Florjane, ki ga je naslikal
© 2020 AM LJUBLJANA, d. o. o.
Jakov Brdar (spodaj desno).
© 2020 PLAYBOY, as to material published
Winter, Spring and Summer 2020 U.S., Editions Da, delam reklamo – izključno v srčni želji,
of PLAYBOY.
da bi takšni izjemni, pogumni podjemi izjemnih
Na podlagi drugega odstavka 41. člena ZDDV-1 (Ur.
list RS 72/2019) sodi revija med izdelke, za katere posameznikov in posameznic, katerih delo premi-
se DDV obračunava in plačuje po stopnji 5 %. ka gore in dejansko tke žive niti življenja na Slo-
Naklada: 5.800 izvodov veskem, živeli in preživeli to veliko krizo, ki šte-
ISSN: 1580-6294 vilne vrle in marljive ljudi silno stiska in duši –
Fotografija na naslovnici: Aleš Bravničar
kulturnike in umetnike, samostojne podjetnike na
sila različnih področjih z enim ali več zaposlenimi,
kmete, domala vse slovenske stanove. Ker če bo
treba posle še enkrat zapreti, številni med nami
svojih vrat ne bodo več odprli. Nič, vsem nam
želim veliko zdravja! In srčne svobode.

FOTO ARHIV FLO CUKERAJA IN BORUT OMERZEL

3
 VSEBINA

LETNIK 20 / ŠTEVILKA AVGUST-SEPTEMBER

IZBRANI TVITI Popolna subjektivnost našega objektivnega izbora 6

KARANTENA Špela Kink Bravničar. Brez retuše 8

KOLUMNA J. BUTTERFIELDA & DR. N. CHARNEYJA V iskanju kozoroga 12

V ZAKULISJU TIME OUTA Takole je Aleš posnel tudi naslovnico 14

KOLUMNA DR. UROŠA AHČANA Ustroj za lov 16

ANTIMAGNETNI TOURBILLON Omega je naredila nov presežek 18

AUDI A3 SEDAN Mlajši in pomlajen 20

YAMAHA TÉNÉRÉ 700 RALLY EDITION Za nostalgike in avanturiste 22

V ZAKULISJU DUPLERICE V ozadju velikega fotografskega dosežka 24

GLASBA Maya Ray Thurman Hawke, Zvesta sama sebi 26

FILM Nolanova vojna proti linearnosti 28

CAN-AM MAVERICK SPORT MAX DPS 1000R T Samosvoj 30

KOLUMNA ROBERTA ROLIHA Najboljše naložbene priložnosti za izgubo denarja 33

MAJA PINTERIČ Time out 34

PLAYBOYEV INTERVJU: ANDREJ ŠTER Iskren pogovor z rešiteljem številnih Slovencev 46

POLETNO BRANJE Nasveti štirih priznanih slovenskih urednic in urednikov 56

POSLEDICE PANDEMIJE ZA ČLOVEŠTVO Somrak demokracije? 60

NAZAJ K NARAVI Zakaj tega ne početi doma 66

LARA TANŠEK Nebeško kraljestvo 76

20V ROBERT KLUN Unikatni glasnik časa in občutkov 90

MERCEDES-BENZ E CABRIOLET Rešitev za tri letne čase 98

PAMETNE URE Tri izbrane lepotice 102

IRENA VIŠNAR Utrip mladosti 106

REPORTAŽA Od Barcelone do Bosporja 114

KOLUMNA DR. LUCIJE MULEJ Kakovostni osvajalci (ne)koristnih svetov 120

WWW.PLAYBOY.SI

4
SE.

100,000+ 40,000+ DNEVNO

FOTOGRAFIJ MODELOV OBJAVLJANJE

Hočeš videti več? Uživaj v novih galerijah Playboyevih

deklet, znanih osebnosti in novink na PlayboyPlus.com.
OBIŠČITE PLAYBOYPLUS.COM/READER
 SOCIALNO OMREŽENI

#Playboyev izbor
V Playboyu sledimo tvitom, instagramskim objavam in sploh vsemu,
kar zanimivega uzremo v svojem absolutno subjektivno objektivnem
uredniškem izboru, kakor nam to pač uspe ali ko nas na kaj iz dvije-
ga digitalnega sveta opomni kdo iz cenjenega bralstva. Uredništvo
pa izjavlja, da ni odvisno od spleta in socialnih omrežij. Naš subjek-
tivni izbor je malo zaresen in predvsem šaljiv, kakršne se trudijo biti
tudi kakšne objave predsednika te male republike na sončni strani
Alp. Včasih nam uspe, včasih pa tudi ne ...

6
 www.avto-magazin.si

AM LJUBLJANA, d.o.o., Bleiweisova cesta 30,SI-1000 Ljubljana foto:Shutterstock

IZHAJA VSAK DRUGI
ČETRTEK V MESECU

* VOZILI SMO* NOVICE

NOVOSTI TESTI
* PRIMERJAVE* RAZKRIVAMO
* *
 ŠPELA KINK BRAVNIČAR

KAR
ANT
ENA
FOTO: ALEŠ BRAVNIČAR
Nogavice Wolford, top Intimissimi, bodi in hlače Forever 21.
Luči, grip in kamera Fujifilm GFX: www.amirarent.com.
Projekcijski nastavek Aputure Spotlight 26' za LED luči LightStorm: www.foto-klik.si.
 KOLUMNA

V iskanju oddaljenega
KOZOROGA
Leto 2020 nam je vsem prineslo veliko stekli in prostornimi pisarnami z naj- največ pa jih je dobila nedavno z vzpo-
novega. Od razumevanja pomembnosti sodobnejšo tehnologijo dela na stotine nom kriptovalut, s čimer se je Slovenija
ohranjanja varnostne razdalje pri social- ljudi od zore do mraka, od mraka do dne, uveljavila na tem področju, saj se je nekaj
nih stikih in skrbi za sosede do cenjenja medtem pa si vzamejo odmor samo za svetovno vodilnih kriptopodjetij rodilo
svobode, da lahko svobodno potujemo. igro pingponga v rekreacijski sobi, pijejo prav na slovenskih tleh in čez noč so
Za nekaj pa vemo, da bo ime-
lo globalen učinek v prihod-
njih letih – povečevanje dela
na daljavo.
Opravljati delo od doma,
ne da bi bilo treba vsak dan
tratiti čas za pot v pisarno in
nazaj, ter si svobodneje raz-
porejati čas, ki ga dejansko
porabimo za delo – kdo si ne
bi želel tega? Medtem ko smo
med omejitvijo gibanja hrepe-

JON BUTTERFIELD
TEKST

& dr. NOAH CHARNEY

neli po fizičnem stiku s pri-

jatelji, se nam pri delu ni
mudilo k vrnitvi v prejšnje
stanje.
Ideja dela na daljavo ni nič
novega in vse odkar je inter-
net v naših domovih postal
nekaj vsakdanjega, se poveču-
je. Leta 2019 je študija poka-
zala, da je 16 odstotkov pod-
jetij po svetu že delalo na
daljavo. Nato je prišla omejitev gibanja
in ves svet se je nenadoma ustavil, vse je
obstalo. Te razmere so prisilile podjetja
k razmisleku o konceptu pisarniškega
dela, in zaradi preživetja so morala preiti
na delo od doma oziroma na daljavo.
Predstavljajte si samoroga. Ne bajes-
lovne živali s čarovnim rogom na čelu,
kakršna krasi tudi laško pivo, temveč nje-
govo metaforično varianto: startup oziro-
ma zagonsko podjetje, vredno milijardo
evrov. Do koronskega časa smo si pred-
stavljali, da mora biti sedež takšnega
podjetja v velemestu, na primer v San
Franciscu, Londonu ali Berlinu, kjer
v moderni stavbi z visokimi bleščečimi
organsko kavo z riževim mlekom ali pa se
raztegujejo na team building jogi. Zdaj
pa smo spoznali, da nič več ne bo tako,
kot je bilo.
Vidimo, da nekatera največja svetov-
na podjetja že uvajajo delo na daljavo,
takšna, kot so Twitter, Facebook in Goog-
le, in nekaterim svojim delavcem, če ne
že vsem, dovoljujejo takšno delo vse od
uvedbe omejitve gibanja. Ta sprememba
načina dela bo imela dolgotrajen vpliv na
porazdelitev priložnosti. Takšna podjetja,
gospodarske gonilne sile, namreč niso več
odvisna od ene same lokacije.
V prejšnjih letih je imela Slovenija
precej uspešnih zagonskih podjetij,
nekateri postali milijonarji. Res pa je
veliko teh podjetij kmalu spoznalo,
da se morajo zaradi svoje rasti in zapos-
litve ustreznega kadra preseliti v večja
mesta, kjer je več tako ustrezne delovne
sile kot tudi finančnih sredstev.
Ta potreba, da se spakira kovčke
in preseli v večja mesta, seveda stane,
pa naj bo to finančno ali zdravstveno,
in tega vsakdo ni zmožen narediti. Zdaj
pa so se delovna mesta, poprej vezana na
San Francisco, London ali Berlin, inter-
nacionalizirala in odprle so se nove
možnosti, da živiš v Sloveniji, delaš pa
veliko mednarodno kariero brez visokih
stroškov. V Sloveniji so v preteklosti že
FOTO URŠKA CHARNEY

12

nastali samorogi in nadarjeni posamez-
niki, ki so jih sposobni ustvariti še več,
so tukaj. Slovenija je že dokazala, da ima
tako znanje kot delovne navade, zato je
pripravljena za to, da postane Silicijeva
dolina Srednje Evrope.
Že prej, dokler je še
obstajala odvisnost od
velikih mest, je kar
nekaj ljudi začelo dela-
ti na daljavo in je spre-
jelo Slovenijo za svoj
dom. Med njimi sva
tudi avtorja teh vrstic,
Noah Charney in Jon
Butterfield, ki sva
našla način, da lahko
uživava v lepotah
Slovenije, hkrati pa
ohraniva mednarodne povezave in z nji-
mi povezano delo. Charney, izvorno iz
ZDA, sem svetovno znan pisec in sem
doma v Kamniku, medtem ko še vedno
sodelujem s svojim ameriškim agentom
in pišem mednarodne knjižne uspešnice.
Butterfield sem uspešen britanski vse-
KOLUMNA
stranski podjetnik, ki sem si za svoj dom pod Alpami ali pa sredi peklenskega
prav tako izbral Kamnik ter se po Lon- pehanja, kaj bi se vam zdelo privlačneje?
donu, Los Angelesu in Amsterdamu zdaj S tem ko se vedno več podjetij osvoba-
usmeril na lokalno startup sceno. In še ja pritiska, da morajo biti v določenem
veliko je drugih uspešnih tujcev, ki smo kraju in gojiti določeno pisarniško kul-
se odločili živeti v turo, se tudi vedno več ljudi zaveda po-
Sloveniji in ki jo vidi- mena uravnoteženosti med poklicnim
mo kot deželo obilja. in zasebnim življenjem. Omejitev gibanja
Slovenija nam je je razkrila razpoke v trenutnem sistemu,
dokazala, da je idealno tako da ljudje v večjih mestih vidijo, kako
okolje za delo na dalja- njihove visoke plače požirajo visoki živ-
vo. Če želite delati ljenjski stroški, in se začenjajo spraševati,
za priznano podjetje, za kaj sploh delajo.
ki ima sedež drugje, Ne bi bilo presenetljivo, če bi se več
ali če si želite uspeti ljudi odločilo zapustiti velika mesta in se
v svetu podjetništva, preseliti v dežele, kot je Slovenija. S tem
ga ni za to boljšega ko največja svetovna podjetja preurejajo
časa, kot je sedanji. oblike svojega delovanja, ta delitev bo-
Slovenija ponuja gastva in priložnosti odpira vrata tistim
uravnoteženost med profesionalnim od nas, ki se ne želimo vsak dan voziti na
življenjem in sproščajočo naravo, kakršno delo ali se preseliti. Glede na to, kar smo
težko najdete kje drugje. Željo, da bi bili videli do zdaj, ni nobenega razloga, da se
nenehno vpeti v peklensko pehanje za us- ne bi naslednje zagonsko podjetje razvilo
pehom, kot poteka v velikih mestih, tukaj v kozoroga prav v Sloveniji. Medtem ko
preprosto izgubite. Samo pomislite: če bi postaja London čedalje manj pomemben,
vam kdo ponudil priložnost, da živite tik se Ljubljana vzpenja.
 NOVICE

V ZAKULISJU TIME OUTA

Lepotica pravi, da ljudje največkrat pohvalijo njene lase. A po tem, ko smo 23-letno Majo Pinterič videli
v sovoditeljski vlogi na letošnji Emi, moramo pohvaliti predvsem njeno igralsko žilico. S Klemnom Sla-
konjo sta nas dobro nahecala, ko sta tako prvovrstno odigrala tisto scensko nesrečo s padlo lučjo in
njegovimi poškodbami. A se nismo preveč jezili. Vendarle nas je na limanice peljala novodobna zvezd-
nica, ki si je prepoznavnost zgradila na YouTube kanalu NekiNeki, se od tam prebila v igro, leta 2017
prejela matička za najboljšo žensko vlogo v predstavi Feniks in nato preskočila še na televizijo, najprej
kot sovoditeljica spletne oddaje Ema Freš in potem še kot sovoditeljica velikega nacionalnega šova
Ema. S tem si je uresničila tudi dolgoletne sanje. »Od nekdaj sem si želela prebiti na televizijo in zdaj
mi je uspelo. Neizmerno uživam v tem delu, zato sem res vesela, da se je moja pot izšla tako, kot se
je,« pravi Maja, ki pa je s skokom pred objektiv Aleša Bravničarja opravila še en pomemben izziv.
»To je bilo eno mojih prvih profesionalnih fotografiranj, zato je zame še toliko bolj posebno. Ne bom
pa pozabila, kako so me naslednji dan bolele vse mišice. Nisem navajena pozirati v tovrstnih polo-
žajih,« se z nasmehom spominja spomladanske avanture, ki se je začela z Majinim spremljanjem
Aleševega dela na Instagramu. »Ko sva se začela pogovarjati o sodelovanju, sem sprva oklevala.
Nisem bila prepričana, ali sem pripravljena na kaj takšnega. Potem pa sva se pogovorila o pristopu,
našla skupni jezik in po tem, ko mi je predstavil svojo idejo, sem bila navdušena. Že čez kakšen teden
sva že skočila v akcijo.«
Maja pravi, da se vedno rada sooča z novimi izzivi – in tole je vsekakor bil
TEKST DARJO HRIB
prav poseben izziv. Aleš je namreč kot prvi slovenski Playboyev fotograf
celoten piktorial s sijočo naslovnico vred posnel s pametnim telefonom
iphone 11 pro max. Zaupal pa nam je, da kljub bogatim izkušnjam, ki jih ima kot pionir mobilne foto-
grafije pri nas, tega ne bi mogel izpeljati z nobenim drugim pametnim telefonom. Naslovnico ste že
videli, fotografije in Majo na njih ter seveda Aleševo mojstrstvo pa občudujte na straneh 34-45.
Maji tudi v prihodnje dodatnih izzivov ne bo zmanjkalo. Trenutno sicer še upa, da ji dopusta na morju
ne bo pokvarila korona, potem pa jo ob kopici snemanj številnih projektov, pri katerih sodeluje, že čaka
pisanje diplome. Srečno, Maja!

FOTO ALEŠ BRAVNIČAR

14
 PROMO

EON VSAKEMU ČLANU DRUŽINE

PRIPOROČA NAJLJUBŠE VSEBINE
Izboljšana različica Telemachove platforme EON bo
povsem spremenila televizijsko izkušnjo vsakega upo-
rabnika posebej, novost pa je tudi kotiček EON Kids
za najmlajše. EON vam sedaj priporoča vsebine,
ki vas zanimajo in jih radi gledate.
Vsak uporabnik lahko ustvari svoj profil, EON
pa se uči iz vsebin, ki si jih ogledate, in spoznava
vaše navade, tako da vam lahko priporoči vsebine,
ki najbolje odražajo vaša zanimanja. Vsebine, ki so
bile na sporedu v zadnjih sedmih dneh, se nahajajo
v razdelku Zamujeno zate, priporočila v Video klubu
so v razdelku Priporočeno zate, kmalu pa bo na voljo
tudi razdelek Trenutno na sporedu zate, kjer bodo
priporočene vsebine na televiziji v živo. Vsak član
družine si lahko na platformi EON ustvari svoj profil
(skupaj je možnih do 5 profilov), ki je nato brezplač-
no na voljo na vseh napravah. V nastavitvah profila
lahko izberete tudi svetlo ali temno ozadje uporab-
niškega vmesnika (Dark ali Light mode).
S Telemachovo platformo EON lahko otroci popolno-
ma brez skrbi gledajo vse, kar želijo, saj so v profilu
EON Kids izključno vsebine, primerne njihovi sta-
rosti, za dodatno varnost pa jim lahko s kodo PIN
onemogočimo dostop do drugih profilov. Gledanje
televizije bo za otroke še zabavnejše s posebej obli-
kovanim daljinskim upravljalnikom, ki bo na voljo
še letos. Tako otroci kot odrasli lahko profil EON
Kids uporabljajo na vseh napravah. Za uporabnike
platforme EON so nove funkcije na voljo brezplačno.
Vsi novi naročniki na enega od paketov, ki vključuje
storitve televizije, interneta in telefonije, lahko izko-
ristijo promocijsko ceno paketa – prvih 12 mesecev
po polovični ceni – in si zagotovijo nove funkcije
prilagajanja platforme EON. www.telemach.si
 KOLUMNA

Ustroj

ZA LOV
Danes vse poti ne vodijo v Rim, temveč
v supermarket. V to novodobno svetišče,
ki je hkrati tako sodoben rehabilitacijski
center kot družabno stičišče starejših in
otroška igralnica. Veliko jih je in vsa so
super velika, imajo super ponudbo po
super cenah in obljubljajo izjemno zado-
voljstvo. Današnji svet ponuja vse in
praktično ničesar. Svobodna izbira je
prepogosto zgolj navidezna. Osnovno
vprašanje danes je, kako iz tega sveta vzeti zmage in osva-
najboljše, kako zadržati pestrost okusov,
barv in oblik in živost življenja.
Ker je čas počitnic, sem se preselil
na obalo. Z ribiško opremo zase in
z notesnikom za vas. In danes je dan
za (ribo)lov. Na kateri teren naj se
odpravim? Kje bodo
najboljše možnosti? Kje TEKST dr. UROŠ AHČAN
so pravi tokovi, plima in
oseka? Kje bodo valovi v korist in kje v
napoto? Naj bo cilj zasanjana orada med
skalami v globini ali radovedni brancin v
plitkem? Zvedavega brancina bo v bližino
privabilo metanje kamenčkov, tolčenje po
gladini, previdno orado lahko dobim le iz
dobro pripravljene zasede. No, odločiti
se moram še glede debeline neoprena in
števila uteži, da bo plovnost ravno prava.
Prava znanost zgolj za enega radovedne-
ga brancina ali zasanjano orado, mar ne?
Za uspešen ribolov potrebuješ znanje,
telesno pripravljenost, izkušnje, veliko
truda in kanček sreče. Zgolj za orado ali
brancina nekaj evrov, saj ju lahko kupiš
v vsaki ribarnici ali trgovini s hladilno
skrinjo. Velika večina pa si pečeno ribo
naroči kar v gostilni. Zakaj si velika
večina tudi mladih ljudi namesto kako-
vostnega obroka, bogate zgodbe in
osebne rasti raje izbere bližnjico,
ribo vprašljivega izvora in namesto
kulinaričnega užitka nekajminutni
obrok? Zakaj preredko pomislijo, da je
življenje vsota priložnosti posameznikov
in ne zgolj sosledje dogodkov, na katere-
ga nimajo vpliva … Življenje res ni le da-
nost in izbor iskanja bližnjic do končnega
cilja. Bližnjice razvrednotijo cilje, ubijajo na sluznico in je v gostitelju sposoben
inovativnost, vztrajnost in pogum. Raz- ustaviti svet, me zmrazi ob misli, kako ve-
mišljam o mladih, ki imajo danes na lik je genom človeka in kako gromozanski
voljo ogromno priložnosti. Izbirajo med je genom več milijard ljudi. Fizično in
blagovnimi znamkami, avtomobili in mo- duhovno, zavedno in nezavedno, v preple-
torji, političnimi strankami, časopisi in tu, smo zares mojstrovina. Ravno zato
revijami, prijatelji, partnerji, ljubimci, je svet kompleksen, zanimiv in raj ne-
različnimi poklici, športnimi aktivnostmi, slutenih priložnosti za vsakogar. Žal pa
hobiji, hišnimi ljubljenčki, vrhovi gora … kreativnega duha starih in mladih prepo-
Žal pogosto po- gosto zaustavi že
zabijo, da je za misel na more-
bitne probleme
janje vrhov v ali strah pred neu-
tem komplek- spehom. In kot
snem svetu tre- razumna bitja z
ba dati nekaj velikanskim po-
(veliko) sebe. tencialom raje
Vsakemu cilju izberejo lažjo pot.
Brancina v
hladilni skrinji in
še raje pečenega
je treba name- v gostilni. Tako
niti del svoje sedejo pred TV,
življenjske ener- PC in se postopo-
gije in čas. Za ma iz 'lovcev'
napredovanje je različnih trofej
vedno znova prelevijo v brez-
treba iskati voljne potrošnike
rešitve in poti, in pasivne vo-
se vprašati, livce, zagrenjene
kako razširiti in brezimne
obzorje, in ne komentatorje,
iskati razlogov, ki jezni na sebe le
zakaj se nekaj ne da, in se samoomejeva- sledijo dogodkom drugih, saj jih sami ne
ti. Nikoli ne smemo obupati ali se zado- kreirajo! Pod vplivom lažnih novic v ime-
voljiti z nižjim ciljem, kot smo ga sposob- nu kapitala postanejo sebični, nestrpni,
ni doseči. Tudi otroci, ki napravijo prve polni sovraštva, laži in koristoljubja.
korake, nikoli ne obupajo, temveč se ved- Kot piščanček Kalimero se vedno znova
no znova poberejo s tal in poskušajo zno- sprenevedajo in iščejo krivice in krivce.
va. Vstanejo in hodijo. Nekateri postane- V navalu kroničnega razočaranja pa se
jo celo atleti. Prirojene talente je treba vedno znova pozabijo vprašati, kaj so
negovati in razvijati, saj osebni razvoj storili sami, da bi bil svet in sami v svetu
in rast vedno temeljita na uspehih in ne- drugačni, veseli, srečni in ponosni ... Tudi
uspehih, zmagah in porazih. In pomem- zato vedno pogosteje iščem drug svet,
bno je, da si cilje in destinacije postavlja- oaze miru, razkošje barv, vonjev in oku-
mo sami, ne pa oglaševalske agencije. sov in se tam nekje na koncu ali začetku
In ko se ves svet ukvarja z nekaj sveta, v lošinjskem arhipelagu, odločam
sekvencami RNK koronavirusa in išče med brancinom in orado. Ob tem pa ura
cepivo za neznaten delček, ki se prilepi tiktaka in čas polzi med prsti kot mivka
na Susku ...
FOTO MANUEL HAHN

16
 PROMOCIJSKO SPOROČILO

NAJZMOGLJIVEJŠI UKRIVLJENI
MONITOR ZA IGRANJE IGER
Samsung Electronics je predstavil ukrivljeni monitor ODYSSEY
G9 za igranje iger, ki so ga navdušenci nad igranjem iger že
spoznali na dogodku CES v Las Vegasu in ki postavlja nov
nivo igranja iger. Vrhunsko zmogljivost portfelja Odyssey je
potrdil tudi TÜV Rheinland, vodilna mednarodna organizacija
za certificiranje, ki je monitorjem Odyssey podelila certifikat
za najboljši visokozmogljivi monitor s 1000R ukrivljenostjo
in certifikat Eye Comfort za udobje gledanja. Odyssey G9,
velik 124,46 centimetra in ločljivostjo 5120 × 1440, je tudi prvi
monitor s certifi-
katom za podporo
HDR10+, kar v
kombinaciji s teh-
nologijo kvantnih
pik in HRD1000
panelom zagotavlja izjemno kakovost igranja iger. Ima hiter odzivni čas 1 ms, hitrost osveževanja
240 Hz in kakovost slike QLED. Skladen je z NVIDIA G-SYNC in vključuje prilagodljivo sinhro-
nizacijo na DP1.4. Odlikuje ga tudi inovativna futuristična zasnova s svetlečo belo zunanjostjo.
Sistem za osvetlitev omogoča prikaz 52 različnih barv in pet možnosti svetlobnih učinkov.

Ustvarjamo Vaš najljubši Hugo

sedaj tudi v
hdgå]nafca
trenutke.

www.radgonske-gorice.si

Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju!

 NOVICE

Antimagnetni
tourbillon!
Omega je za vse ljubitelje in poznavalce visokega urarstva
z oštevilčeno mojstrovino DE VILLE TOURBILLON pripravila
nekaj, ob čemer jim zastane srce, nekaj kar morajo imeti
v svoji zbirki časomerov.
Priznana švicarska urarska znamka se je ampak se še vrti okrog svoje osi, s čimer Sredi številčnice je namreč kraljevsko
v svoji zgodovini, katere začetek sega v pomaga izničiti vpliv zemeljske težnosti umeščen Omegin prvi centralni tourbil-
leto 1848, že večkrat izkazala v umet- na natančnost teka mehanizma), zdaj pa lon s certifikatom Master Chronometer.
nosti filigranske izdelave tourbillona (pri je z novim časomerom naredila nov velik, Ta certifikat ni samo potrdilo, da izpolnju-
njem nemirka ne niha le levo in desno, občudovanja vreden dosežek. je najvišje švicarske standarde natančno
TEKST PLAYBOY FOTO OMEGA

18
 NOVICE
sti in delovanja, ampak je tudi dokaz,
da so Omegini vrhunski urarji iz črnega
keramiziranega titana naredili tourbillon-
sko kletko, ki se vrti celo pri magnetnem
polju 15.000 gavsov. Poleg tega so
nastavili njeno hitrost tako, da se zavrti
enkrat na minuto, kar omogoča prikaz
sekund, kar je ključno za pridobitev certi-
fikata. Torej gre za dva izjemna dosežka
v eni tourbillonski kreaciji!
Omegin kronometrski koaksialni kali-
ber 2640 je viden skozi prosojno dno
Ustvarjamo
trenutke.
www.radgonske-gorice.si
Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju!
ure in z njim vred tudi impresiven pokaza-
telj tridnevne rezerve navitja. Mostički in
osrednja plošča so iz 18-karatnega zlata
sedna (Omegina patentirana zlitina iz zla-
ta, bakra in paladija, ki posebno dolgo
ohrani rožnat sijaj), ohišje ravno prav
možatega premera 43 milimetrov, logoti-
pa na kroni in zaponki pasu pa so iz zlata
canopus (Omegina patentirana zlitina,
ki se v primerjavi z običajnim belim zla-
tom ponaša z večjim sijajem in obstoj-
nostjo). Tudi številčnica je iz 18-karatne-
ga zlata sedna, a so ji pridih čarobnosti
nadeli s črnim PVD-nanosom.
Vsaka ura de ville tourbillon potuje
mesec dni skozi roke izbranih urarjev
Omeginega Atelier Tourbillons, da jo
izpilijo do najmanjših potankosti. In vsako
tudi oštevilčijo, tako da je vsaka edinstve-
na. Dobite jo s petletnim jamstvom v
posebni škatli, v kateri sta tudi pripo-
moček za navijanje krone in certifikat.
S črnim usnjenim pasom si jo lahko pri-
pnete na svoje poslej še dragocenejše
zapestje za okrog 165.000 evrov.

MLAJŠI IN POMLAJEN
Klasične limuzine postajajo vedno bolj
športno oblikovane. Jasno, želja je, da bi
se kosale s štirivratnimi kupeji in njihovim
dinamičnim videzom. Nekaterim to uspe,
spet drugim bistveno manj, meja za to
pa je sila tanka. In to po novem še kako
dobro vedo pri Audiju. Medtem ko je bil
njihov A3 še v prejšnji generaciji kar ne-
kako neizrazit in neopazen, so mu zdaj
z le nekaj popravki nadeli povsem novo
identiteto in na ceste je zapeljal A3 SE-
DAN, ki je skoraj pravi štirivratni kupe.
Boki! Zaobljeni, da se jih ne bi branil
noben baročni plemič in bi mu jih zavidala
vsaka gospa tistega časa. Da, za nekaj
centimetrov so jih razširili – delno zaradi
samega videza, delno pa tudi zaradi
večje prostornosti v sami kabini, zlasti v
predelu komolcev. No, tudi za glavo je
nekoliko več prostora. A3 sedan je
NOVICE
namreč za centimeter višji od predhod-
nika, hkrati pa ima nižje postavljene se-
deže, tako da je občutek pri vožnji neko-
liko bolj športen. Prav tako športne so
ostre linije v kabini, kjer je kokpit povsem
usmerjen proti vozniku. To skoraj pregla-
si digitlizirano instrumentno ploščo in pa
večji, 10,1-palčni zaslon informacijsko-
zabavnega sistema zadnje generacije.
Tehnologije, kot so povezava s spletom
in navigacijska naprava, ki sliko prenese
v uporabnikov telefon, ko ta zapusti vozi-
lo, mu niso tuje.
Sploh pa nas je prevzela zunanja po-
doba. Zdi se, kot da so že v osnovi za nje-
govo podobo poskrbeli mojstri za najbolj
športne izvedbe avtomobilov s štirimi kro-
gi, nameščenimi v satovje maske hladilni-
ka. Velike reže za zajem zraka se namreč
bohotijo že na običajnih različicah A3 se-
20
dana. Na samem začetku življenja pogan-
jajo novega A3 sedana dva bencinska
motorja TFSI in en dizelski TDI. Vstopni
bencinski motor sliši na ime 35 TFSI,
kar pomeni 1,5-litrski bencinski turbo
motor s 150 'konji, ki je na voljo s šeststo-
penjskim ročnim ali sedemstopenjskim
avtomatskim menjalnikom z dvojno sklop-
ko S tronic. Ko pa je ta bencinski motor
opremljen z avtomatskim menjalnikom,
pogonski sklop vključuje tudi 48-voltni
blagi hibridni sistem. Dvolitrski dizelaš je
enako močan kot osnovni bencinar in je
na voljo izključno s sedemstopenjskim S
tronicom. Pozor, še 'potrebujete' več
konjičev in imate tudi novce za to, pa le
počakajte, saj Audi bojda že razvija naj-
močnejšo bencinsko izvedbo, ki bo imela
pod motornim pokrovom kar 240 iskrih
'konj'. Jiha!
TEKST JURE ŠUJICA FOTO AUDI
 MOTO GUZZI V85 TT TRAVEL

Potovalnik
Moto Guzzijev tutto terreno je od letošnje pomladi na voljo tudi v različici,
ki je posebno prilagojena tistim, ki radi potujejo. Od tod tudi travel v nazivu modela.
Glede na trenutne razmere v svetu je raziskovanje domačih krajev in okolice
na motociklu, primernem za potovanja, zelo mikavno.

Moto Guzzi je z modelom V85 TT priča- bočnima kovčkoma z aluminijastimi do-

kovano dosegel lep uspeh, kar pa sploh
ni presenetljivo. Gre namreč za prvi
klasični potovalni enduro, s katerim so
italijanski inženirji spet dokazali, da je
združevanje nostalgično-klasičnega sloga
in najmodernejše tehnike mogoče.
Edini pogoj: pri stvari moraš biti
s srcem in strastjo.
Navkljub temu, da V85 praviloma
hitro najde svojega kupca, pa so za tiste,
ki so pripravljeni na avanturo, pripravili
različico travel, ki z vso potrebno dodat-
no opremo olajša življenje na potovan-
jih. V 85 TT travel je tako opremljen z
večjim vetrobranom, katerega površina
je v primerjavi z osnovnim večja za kar
60 odstotkov, ter dvema plastičnima
datki. Prostornina des-nega kovčka znaša
37 in levega 27,5 litra, vse ključavnice pa
zaklepa isti ključ. Na seznamu serijske
opreme so še ogrevane ročke, dodatna
LED-žarometa in multimedijska platfor-
ma MIA. Ker gre za potovanjem namen-
jen motocikel, je večji tudi rezervoar, in
sicer sprejme 23 litrov goriva. Poleg tega
so modelu travel namenili posebno bar-
vo sabbia namib v peščenem odtenku.
Ne pozabite, da je moto guzzi V85 TT
edini motocikel v tem razredu, ki ima
kardanski prenos moči na zadnje kolo,
torej se vam na potovanjih ni treba vsa-
kodnevno mazati z mazanjem verige.
Potovanje lahko začnete na www.pvg.si in
www.moto-guzzi.com.
TEKST MATJAŽ TOMAŽIČ FOTO MOTO GUZZI/SIMON PALFRADER

21
 NOVICE

Za nostalgike
in avanturiste
Yamaha ténéré je tisti motocikel,
ki je ob prihodu na trg leta 1983
prinesla nov razred – adventure.
Da je yamaha ténéré sploh ugledala luč sveta, je bilo
potrebno dvoje, človeški genij in pa seveda financer.
Človeški genij je bil Jean-Claude Olivier, ki sta ga gnali
neusahljiva dirkaška strast in želja po avanturi – večkrat
je nastopil na Dakarju, njegov največji uspeh je bilo dru-
go mesto leta 1985, nato pa je bil vodja ekipe Yamahin-
ih motoristov (leta 2013 se je prav med potekom Dakar-
ja doma v Evropi smrtno ponesrečil v prometni nesreči).
Za uresničitev ambicioznega projekta so bila seveda
potrebna zadostna sredstva in Yamaha, ki takrat nasto-
pala tudi na reliju Pariz–Dakar, jih je imela. Prava domo-
vina yamahe ténéré pa je postala Francija, saj so jih tam
prodali več kot tretjino.
Yamaha z modelom ténéré resda nikoli ni zmagala
na najprestižnejšem reliju, toda ne glede na to so njene
dirkaške specialke postale sinonim za najboljše, kar
lahko ljubitelji motociklov razreda adventure dobijo pri
trgovcih.
Aktualni model XTZ 700 ténéré, katerega test sem
pripravil za letošnji junijski Avto magazin (preberite ga na
spletu), to fascinantno zgodbo nadaljuje več kot odlično,
za tiste, ki se radi spominjajo začetkov, pa so pri Yamahi
pripravili yamaho ténéré 700 rally edition.
Najprej boste seveda opazili priljubljeno grafiko speed-
block, narejeno po vzoru na motocikle, ki so leta 1983
nastopili na reliju Dakar. Poleg barve pa so pri tej izvedbi
motocikla poskrbeli še za nekaj več dirkaškega pedigreja
– namestili so še močnejši ščitnik motorja, dodali za 20
milimetrov višji sedež in namestili Akrapovičev izpušni sis-
tem. To, da je yamaha ténéré 700 rally edition narejena za
pravo avanturo, povedo tudi gumijasti nasloni na rezervoar-
ju in ročice v stilu off-road motociklov. Sama tehnika pa je
za zdaj takšna kot pri standardnem modelu (dvovaljnik za-
snove CP2 s 689 kubičnimi centimetri in 74 'konji').

TEKST MATJAŽ TOMAŽIČ FOTO YAMAHA

22
zaplavaj
med valove
z glavicami
iz globin
Za vsakih 10 evrov nakupa, za
Mercator, d. d., Dunajska 107, 1000 Ljubljana

vsak izdelek z oznako Moje

znamke ali z oznako Veseli valovi,
prejmeš paket z nalepkami za
album Veseli valovi.

Aktivnost poteka od 11. 6. do razdelitve

vseh nalepk. Več na www.mercator.si
 NOVICE

V ZAKULISJU DUPLERICE
TEKST DARJO HRIB
Larina mama je že zelo zgodaj uvidela, da ima hčerka smisel za glasbo. Zato jo je v tej smeri ves
čas spodbujala in danes Lara Tanšek pove, da je mama imela še kako prav. »Od tretjega leta,
ko so me prvič postavili na oder, še danes čutim neko posebno zadovoljstvo in energijo po
vsakem igranem, zapetem ali odplesanem nastopu,« pravi in doda, da se za vse to, kar danes
je, lahko zahvali predvsem svoji mami, ki jo opiše kot najboljšo prijateljico in največjo zaupnico.
Lara je danes po poklicu medicinska sestra in je absolventka delovne terapije, a za seboj ima
vse mogoče krožke, glasbeno šolo, zaključeno višjo stopnjo solopetja in solfeggia. Njena prva
ljubezen je namreč umetnost, njena največja strast pa, ugamili ste, glasba. »Moje srce in duša
bosta vedno pela in plesala,« pravi Lara, ki je danes najbolj ponosna na naziv evropske vice
prvakinje v kategoriji street dance show (priplesala si ga je v Litvi leta 2014 pod mentorstvom
Vesne Urek) in na neštete glasbene izkušnje, saj njen glas odmeva tako v župnijskem zboru kot
tudi v različnih muzikalih in operetah. »Kmalu pa boste lahko slišali moj prvi avtorski komad,«
še navdušeno namigne.
Dejavna in ves čas aktivna Lara kaj dosti prostega časa nima, ko pa si ga nekaj malega izbori,
brez slabe vesti lenari. »Spočijem se, naspim, ob kozarcu vina pogledam kakšno epizodo
Zdravnikove vesti (House) ali pa se posvetim družini in prijateljem. Ko pa potujem, mi na poti
čas krajša tudi igra Call of Duty.« Ha, kolegica gejmerka! Na koncu dneva je Lari bistveno pred-
vsem to, da počne tisto, kar jo definira. Kar jo napolni s pozitivnimi vibracijami. In to je tudi tisto,
kar jo dela tako privlačno. Zaveda se, da vse te neštete vrline, izkušnje, zanimanja, strasti in
igrivosti tvorijo njeno lepoto. In lepoto vsake ženske pravzaprav. Ali kot razloži Lara: »Ženska
mora imeti rada samo sebe, kajti šele takrat lahko imamo sposobnost imeti rade sočloveka in
izžarevati svojo notranjo in zunanjo lepoto sebi, drugim in svetu. Ravno to samosprejemanje,
spoštovanje in lepa beseda narišejo ženski iskren nasmeh še toliko bolj pristen, da je težko kaj
drugega kot le čudovita.«

FOTO ANDRAŽ BLAZNIK

24
 NOVICE

PROMOCIJSKO SPOROČILO

KOLEKCIJA VESELI VALOVI ZA ČISTEJŠE MORJE

Odlična novica je, da se zapušče-
ne ribiške mreže iz Jadranskega in
Sredozemskega morja, ki jih očistijo
v Sloveniji, ter plastenke in drugi odpa-
dni materiali v podjetju AquafilSLO
spremenijo v najlonske niti za izdelavo
različnih izdelkov. Recimo za simpa-
tične nogavice, pisane kopalne brisače
in trendi zapestnice Veseli valovi,
ki jih zdaj najdete samo v Mercatorju.
Z nakupom izdelkov Veseli valovi iz
recikliranih materialov prispevate k
spremembam in prizadevanjem, da bodo
tudi naše naslednje generacije še vedno
lahko prebivale na planetu, na katerem
je vredno živeti.
Otroci pa se bodo gotovo razveselili
albuma, nalepk in igrač Veseli valovi,
z glavnimi junaki albuma pa bodo lahko izvedeli marsikaj zanimivega in poučnega o morjih, ocenah in morskih živalih. Z zbi-
ranjem nalepk lahko pridobite tudi popust na izdelke Veseli valovi! Več informacij o aktivnosti Veseli valovi na www.mercator.si.

Za družino in prijatelje
Vsestranski športni terenec mercedes-benz GLB se odlično znajde v čisto vsaki vlogi. Njegova oblika, zasno-
vana za terensko vožnjo, kot tudi opcijski vsekolesni pogon 4MATIC in posebne terenske luči, ki pri majhni
hitrosti pomagajo prepoznavati ovire neposredno pred vozilom, ga ne ustavijo, ko pod kolesi zmanjka ceste.
A hkrati je tudi prostoren družinski avto, po želji je lahko opremljen celo s sedmimi sedeži. GLB je dobil vse
tehnološke bombončke iz preostalih kompaktnih modelov z zvezdo v nosu: digitalno armaturno ploščo, sedeže,
ki grejejo, hladijo in masirajo, ambientalno osvetlitev, multimedijski sistem MBUX, sistemi za pomoč vozniku pa
so prevzeti iz razreda S. Poleg tega GLB lahko v določenih situacijah delno vozi avtonomno. Slišati je mikavno!

TEKST PLAYBOY FOTO MERCEDES-BENZ

25
 GLASBA

Zvesta sama sebi

Album strastne radovednice, impresivne kovačice besed,
hčerke Ume Thurman in Ethana Hawka.
Uma Thurman in Ethan Hawke, oba
bržkone znana vsakemu še tako rekre-
ativnemu ljubitelju filmov, imata hčerko.
Ime ji je Maya. V celoti sicer Maya Ray
Thurman Hawke, a se največkrat podpisu-
je le kot Maya Hawke. Maya je bila rojena
leta 1998, svoj prvi kruh si je začela služiti
kot manekenka, potem pa jo je – ker je
bilo le vprašanje časa – pot zanesla v igro.
Muzala se je v BBC-jevi adaptaciji Male
ženske (Little Women), pa v tretji sezoni
Netflixove super uspešnice Stranger
Things, skočila tudi pred čisto pravo film-
sko kamero z Bradom Pittom in Leonar-
dom DiCapriem, dokler ni prestopila pra-
ga še tretje popkulturne sfere – glasbe.
Seveda nas je zanimalo, ali se ji splača
prisluhniti.
Maya je prvenstveno zažvrgolela popolnoma spontano, skorajda po nesreči.
prejšnje poletje, in sicer je avgusta 2019 V intervjuju za publikacijo Nylon pa je pro-
postregla z dvema singloma – To Love a jekt opisala takole: »Album prinaša zbirko
Boy in Stay Open. Da ni štartala kar na skrivnostnih sporočil in skritih komunika-
suho, je pesmi spisala in posnela s podpo- cij, ki jih imam z ljudmi v svojem življenju.«
ro Jesseja Harrisa, pevca in tekstopisca, S Harrisom sta pesmi ustvarjala preprosto
ki je nekoč za svoje bajne stvaritve prejel zato, ker ju je to navduševalo. Osrečevalo.
celo gremija. Pametna izbira. Da sta potem te skladbe zbrala
Maya se je melodično namreč TEKST DARJO v album, je bila le logična posle-
našla na preklopu kantrija in HRIB dica celotnega procesa. Da bo
melanholičnega popa, kjer predr- album tudi dejansko izšel pa,
zno domačnost kavbojskega klobuka v kot pravi Maya, izhaja iz neke prav poseb-
slogu mame Ume meša s predrznostjo ne oblike norosti. »Gre za skorajda pato-
kajenja cigaret in spogledovanja s kamero. loško potrebo po deljenju te sreče z drugi-
Za njen izbrani zvok je bil Jesse Harris mi.« Hvala, Maja!
tisti pravi mentor. Tako kot je nekoč vodil Prva pesem s prihajajočega albuma –
Norah Jones, Melody Gardot in Lizz ta naj bi bil v celoti na voljo te dni – je By
Wright, je prve zametke glasbenega pre- Myself. V trenutku pisanja teh vrstic ima
poroda mlade Maye popeljal do čisto videospot, ki spremlja ta komad, na You-
prvega albuma. In zdaj smo tu. Tubu nekaj manj kot 330.000 ogledov, ska angelska krila, tako da takoj razumemo
Za ogrevanje je Maya v trenutku, ko je v njem pa dejansko vidite Mayo, ki je – kaj Maya je in kaj Maya želi biti. Vsega po
njeno ime na zemljevid pop kulture izstreli- Maya. V številnih potezah spominja na malem, seveda. »Sem važička in trapast
la nastopanje v seriji Stranger Things in fil- mamo Umo. Ima edinstven obraz, lase, klovn,« je v smehu povedala v intervjuju za
mu Once Upon a Time in Hollywood, izdala za katere bi divjak Tormund iz Igre pres- NME. Nabita z energijo, strastna radoved-
dvojni set z že omenjenima ločenima sin- tolov rekel, da se jih je dotaknil ogenj, kot nica, impresivna kovačica besed. V iskanju
gloma. Želela je zgolj potipati, kako daleč prava igralka pa s kamero ves čas koketira njenega pravega mesta pod soncem si
bi lahko segel njen glas. Naslednji korak je in se ji hkrati izmika. Na glavo ima povez- Maya za začetek prizadeva predvsem biti
bil album, za katerega smo uradno izvedeli njen bel kavbojski klub z neonskim robom, zvesta sama sebi. Originalna. Z lahkotnost-
marca 2020, ko je bilo razkrito, da bo na- črna srajca z bleščicami skriva, kar bi bilo jo bivanja na odru in podarjenim igralskim
slovljen Blush. Maya pravi, da se je zgodil lepo videti, in na njenem hrbtu so velikan- DNK ji to odlično uspeva.
FOTO POSNETEK IZ URADNEGA VIDEA, PROFIMEDIA

26
 Duhovno potovanje poteka tukaj in zdaj.
AM Ljubljana, d. o. o., Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana, fotografija: Shutterstock

NOVA SENSA NA VOLJO OD 15. MAJA.

Več Sensa vsebin na sensaslovenija in sensaslovenija
 FILM

Nolanova vojna
proti linearnosti
Tenet – film, ki ga ne boste razumeli. Nič hudega, tudi igralci ga niso.
»Potovanje v času?« Vprašanje, ki ga v je sprva zdelo skorajda bizarna ideja, da spomnite. Pa tudi debat, ki jih je
napovedniku vohunskega trilerja Tenet se zdaj vedno bolj zdi kot ena bolj smo- film sprožil. O filozofiji vcepljanja misli,
pomenljivo postavi Robert Pattinson, trnih odločitev v tej franšizi. Izjemen po- o dihotomiji obeh razumevanj narativnega
taisti Robert Pattinson, ob katerem so tencial danes 34-letnega Pattinsona pa je sporočila, o tisti hudičevi vrtavki, ki se je
pred leti najstnice mehkih kolen in odkril tudi režiser Christopher Nolan, ponujala kot jasen, a strašljivo dvoumen
vlažnih pogledov mencale od navdušenja, režiser do zdaj nesporno najboljših Bat- zaključek. Zdaj bo Tenet zabredel še nekaj
ko se je z zasanjanim pogledom in lačnimi manov, in ga začel snubiti za svoj naslednji filozofskih konceptov globlje, celo tako
čekani vampiril v sagi projekt, dolgo pričakovani miselni globoko, da na koncu niti igralci niso več
Somrak. Zdaj je odra- TEKST DARJO HRIB podvig z nenavadnim naslovom vedeli, kakšen lik igrajo in kateri od likov
sel in končno tudi pre- Tenet. je dober in kateri morda niti ne.
rasel vlogo, ki ga je še leta definirala. Zdaj vemo, da je tenet kot beseda ges- Pattinsonovo vprašanje o potovanju
Definirala napačno. Zato ker je nadvse lo, Tenet kot film pa visokoleteči koncept v času je zato povsem legitimno. Robert
vsestranski igralec. Celo tako prilagodljiv filmske premise, temelječe na teoretični Pattinson kot Neil v Tenetu odkrije, da vrli
je, da zna biti eden boljših Batmanov, znanosti, s katero želi Nolan preseči mi- protagonist, ki ga igra John David Wash-
ko se bo v tem kostumu premierno pred- selno ekskurzijo, ki nam jo je leta 2010 ington (v filmu ima le naziv Protagonist),
stavil oktobra naslednje leto. Da, vampir ponudil z nepozabno znanstvenofantas- lahko komunicira s prihodnostjo. Ampak
Edward Cullen bo postal Batman. Kar se tično akcijo Izvor (Inception). Tega se seve- to ni potovanje v času. Oziroma po svoje

28

tudi je. To je nekaj, čemur v Tenetu pravijo
inverzija. Sposobnost prevrtavanja majh-
nih segmentov prostora, kot to Protago-
nist nakaže, ko ujame naboj s svojo pišto-
lo. Vas že malce boli glava? Počakajte.
Ta krhka interpretacija kvantne fizike,
ob kateri se bodo astrofiziki in kozmologi
morebiti penili pri ustih, je namreč v filmu
predstavljena kot nadvse impresiven vzvod
za kakovostno akcijo, prepričljiv triler in
sočasno tudi odlično izhodišče za malce
kavarniškega filozofiranja. Le da bomo
mogoče morali o tem filmu govoriti še
več, kot o Izvoru, da si ga bomo lahko
dodobra razložili.
Na snemanju je namreč Christopher
Nolan vsak dan s čisto resnimi kvizi te-
stiral Johna Davida Washingtona, da ne
bi njegov izbrani Protagonist v katerikoli
točki snemanja filma snemal nekaj, česar
v resnici ne razume. Nolan je vztrajal,
da vsi igralci do popolnosti razumejo sce-
narij, v katerega so vpeti, zato pa je moral
film ves čas živeti v njihovih glavah tako,
kot Nolan pričakuje, da bo živel tudi v
glavah gledalcev, »kjer bo namigoval na
možnosti, na razlage,« je dal Nolan vedeti,
FOTO PROFIMEDIA
FILM
da je Tenet film, ki ga bo morda smotrno
spremljati brez kompulzivnega pogledo-
vanja na telefon.
Pa ni samo Nolan treniral Washingto-
na, tudi Washington je treniral Pattinsona.
Tudi zato, ker je Pattinson v nekaterih
intervjujih spektakularno pogorel v obraz-
ložitvi vsaj osnovne zgodbe prihajajočega
filma. V bran mu je priskočil Nolan, češ
da se je Patterson le »rahlo zajebaval«
z novinarji, je pa potem prav Washington
priznal, da je Pattinsona na zadnji dan
snemanja vprašal nekaj glede dogajanja
na sceni, Pattinson pa mu je podal popol-
noma napačno interpretacijo njegovega
lika. Celo tako napačno, da ga je Washing-
ton vprašal: »Si si ti res ves čas tako razla-
gal vse skupaj?« Lahko ob tem dodamo,
da si prav zaradi tega morda še bolj želi-
mo videti film?
Ob tem nikar ne dvomite o miselnih
sposobnostih Roberta Pattinsona. Podob-
no zmeden je bil tudi Kenneth Brannagh,
ki v Tenetu nastopa kot ruski oligarh, rav-
no tako sposoben komuniciranja s prihod-
nostjo. In če ima kdo možganske kapaci-
tete za razumevanje še tako kompleksnih
29
Režiser Christopher Nolan
Kenneth Branagh
scenarijev, je to Kenneth Brannagh,
možakar, ki je 40 let dekodiral Shake-
spearjeva dela in vse njegove besedotvorne
sočnosti. Kljub temu mu je bil Nolanov
Tenet težko razumljiva uganka. Snemanje
je opisal, »kot da bi vsak dan poskusil
rešiti križanko v Timesu«. Mimogrede,
gre za križanko, ki je tako zahtevna,
da ima klub tistih, ki jo dejansko rešijo.
Dodal je še, da niti ni prepričan, ali je
lik ruskega vohuna, ki ga igra, zloben ali
dober, čeprav je »scenarij prebral večkrat
kot katerikoli drug scenarij do zdaj«.
Če so vam všeč miselno zahtevnejše
vsebine, potem je Tenet za vas. Vsekakor
pa bodo po premieri filma zanimiva razna
filozofska dognanja in razumevanje tokrat-
ne Nolanove vojne proti linearnosti.
 Samosvoj
Nekje v osrednji Sloveniji sredi blatne gozdne ceste sedim pripasan v
nenavadnem vozilu, tako neznačilnem za naše Podalpje. Po adrenalinski
vožnji čez drn in strn, prek luž in blata, se ustavim in uživam v spokoju.
Spokoj? Niti malo. Zakaj? Preberite.

FOTO ALEX CVETKOV, PRIMOŽ JURMAN

30
 CAN-AM MAVERICK SPORT MAX DPS 1000R T

STROJ ZMORE
VEČ, KOT
SI MISLIJO
MOŽGANI.
VESELIM SE
DRSENJA
SKOZI
OVINKE,
KAMENJE
LETI VISOKO
V ZRAK,
VRISKAM OD
NAVDUŠENJA.
Ljudje smo čudni tiči. Težimo, recimo, SPORT MAX DPS 1000R T, kanadskega spodobno hitrost. Ampak tam na zlika-
k ugodju. A ko ga dosežemo, si želimo proizvajalca BRP in z blagovno znamko nem asfaltnem dolgočasju ni njegovo
trpljenja. Dokaz? Kar poglejte, kakšne Cam-Am (zastopnik za Slovenijo je pod- mesto. Hlepi po terenu! Pri tem so vozni-
trpeče ultramaratonce, jetje Ski & Sea), je član ku na voljo različna pomagala, denimo
kolesarje, ekstremne TEKST PRIMOŽ JURMAN istoimene atraktivne dru- izbira načina delovanja agregata, dvo-
adrenalinske odvisneže in žine robustnih štirikoles- ali štirikolesnega načina pogona ali
podobna urbana plemena številnih sub- nikov, ki jo določajo odprta kabina z var- zapora diferenciala. Te voznik vklaplja
kultur imamo. Jep, tudi vozniki terenskih nostno kletko, nasajeno na zmogljivo in izklaplja s stikali na konzoli, ki je des-
strojev sodijo mednje. V vsem tem garan- vzmetenje, in obilne gume. V testnem no od volana, vse pomembnejše infor-
ju jih oziroma nas druži užitek, ki ga štirisedežnem primerku je rjovel 1000- macije pa razbere na digitalni armaturki.
žene adrenalin. In tole vozilo, maverick, kubični Rotaxov agregat z nekaj manj kot Jasno je, da mora biti voznik v takšnem
je odlična igrača za odrasle, ki si želimo stotnijo 'konjev' v zadku, elektronskim vozilu pripravljen, da vanj sede ustrezno
pobegniti v gozd, džunglo, na brezpotje – sistemom za vbrizg goriva in avtomat- zaščiten, saj je izpostavljen naravnim ele-
ni važno kam, da je le stran od civilizaci- skim menjalnikom, kar je dovolj, da na mentom – blatu, vodi, kamenju, v gozdu
je in ljudi. Maverick, s polnim imenom odprti cesti (da, je registriran) doseže tudi vejam.

31
CAN-AM MAVERICK SPORT MAX DPS 1000R T
V opremi za terensko vožnjo, h kateri
sodi tudi čelada skupaj z zaščitnimi očali,
se zapodim po razriti gozdi cesti, ki se
vije po obrežju reke blizu glavnega mesta.
Pripeljem do prve večje luže, voda prši,
maverick pa niti ne trzne. Prevozim jo,
kot bi mignil. Ne zaustavijo ga različne
neravnine, luknje, udori, niti globoko bla-
to, vzmetenje odlično blaži. Na trenutke
se pred kakšno blatno kotanjo zaustavim
32
in razmišljam, ali bo šlo skozi. Gre.
Z lahkoto. Stroj zmore več, ko si mislijo
možgani. Veselim se drsenja skozi ovinke,
kamenje leti visoko v zrak, jaz pa,
blaten od nog do glave, vriskam od
navdušenja in presenečenja. Tudi s so-
potniki je zabava zagotovljena. A te še
ni konec.
Ko uživam v spokoju gozda, zaslišim
zvoke. Komarji, tudi na te je seveda treba
računati, ne morejo biti, kakšen drug
leteči stvor tudi ne. Zvoki naraščajo.
Morajo biti terenski motocikli. Izza
ovinka se res pripeljeta dva in se mi hitro
bližata. V mavericku sedem na vrhu klan-
čine in motorista se z nezmanjšano hitro-
stjo zapodita vanjo in v skoku, dolgem
kakšnih 30 metrov, me preskočita. Kak-
šen divji naval adrenalina! Kaskaderski
vložek zavoljo dobre fotografije je bil
seveda dogovorjen, Alex je bil skrit tam
v šavju, Roman in Rok pa sta skok opra-
vila z odliko.    
Terenski štirikolesniki v Sloveniji šele
v zadnjem času postajajo priljubljeni,
v tujini pa so njihovo uporabnost za delo
na terenu prepoznali posamezniki in celo
različne službe, denimo vojska in polici-
ja. Res pa je, da smo bili mi z maveric-
kom v lovu za terenskimi užitki. In v tem
nas definitivno ni razočaral.

NAJBOLJŠE NALOŽBENE PRILOŽNOSTI
ZA IZGUBO DENARJA
Robert Rolih je avtor med-
narodne knjižne uspešnice
The Million Dollar Decision
in evropski javni govorec leta
2015. Je eden vodilnih svetov-
nih predavateljev o investiranju,
saj se je njegovih tečajev o
vlaganju denarja doslej udeležilo
na tisoče vlagateljev iz več kot
40 držav.
Njegova knjiga The Million
Dollar Decision je prevedena
v mandarinščino in bolgarščino,
izdana pa je bila tudi v Indiji.
O njej so pisali/govorili v več kot
50 medijih doma in po svetu.
Najodmevnejši je bil intervju z
Rolihom na ameriški Newsmax
TV. Yahoo Finance! je enega
od njegovih citatov uvrstil med
»20 briljantnih citatov največjih
svetovnih vlagateljev« (20 bril-
liant quotes from the world’s
greatest investors).
KOLUMNA
Zaslužiti denar ni enostavno. Veči-
na ljudi mora ves mesec trdo delati,
da zasluži 1000 ali 2000 evrov. Toda
ko pridemo do možnosti za vlaganje
denarja, žal marsikdo zelo hitro izgu-
bi vsoto, za katero je delal mesece.
Do mene v zadnjem času prihaja
vse več žalostnih zgodb o izgubljen-
em denarju pri različnih 'izjemnih
naložbenih priložnostih'. Ljudje,
ki mi jih pošiljajo, so največkrat nale-
teli na klasične finančne prevare ali
pa so želeli na hitro zaslužiti z visoko
tveganimi kratkoročnimi naložbami.
Najbolj tipičen primer finančnih
prevar so različne storitve ali sistemi
trgovanja z bitcoinom, valutami,
binarnimi opcijami in podobnim,
ki jih na družbenih medijih ali splet-
nih portalih 'priporočajo' Goran
Dragić, Elon Musk ali druge znane
osebnosti. Ob tem so še slovenske Uporabniki platforme so tipičen pri-
zgodbe ljudi, ki so s temi sistemi že mer črednega nagona in mentalitete
zaslužili več deset tisoč evrov. kockanja z denarjem. Poglejmo le en
Kaj na koncu ponujajo te strani, primer, kaj uporabniki te platforme tre-
je precej nerelevantno – to je lahko nutno počnejo: denar vlagajo v delnice
odprtje trgovalnega računa, lahko je neki podjetij, kot je Hertz, ki so šla v bankrot.
robot, ki naj bi čudežno našel Da, prav ste prebrali. Vlagajo v
luknjo v sistemu in omogočal TEKST ROBERT delnice, ki so vredne reci in piši
bajne dobičke, lahko so nič, čeprav se z njimi lahko na
trgovalni signali, s katerimi
ROLIH borzi trguje še leta.
naj bi seveda vsi obogateli. Cena delnice Hertza je za-
Seveda je to klasična prevara. Čisto vse radi bankrota z 20 padla skorajda na 0
na teh straneh je namreč izmišljeno. Edini ameriških dolarjev. A nato je število upo-
cilj takšnih strani je, da vam poberejo de- rabnikov Robinhooda, ki ima to delnico
nar. Ko enkrat vložiš denar v takšno 'pri- v svojem portfelju, zraslo z nekaj tisoč
ložnost', se lahko od njega posloviš. Podjet- na več kot 170 tisoč! Cena delnice je tako
ja v ozadju namreč niso regulirana in začasno poskočila na šest, nato pa spet
v večini primerov obstajajo le dovolj časa, padla na dva dolarja in zdaj nadaljuje
da poberejo denar ljudem, ki se prijavijo. pot proti realni vrednosti, ki je seveda
Drugi način, da izgubiš svoj denar, nič. Vsi uporabniki, ki so tako zaradi
pa je kratkoročno špekuliranje z delni- želje po hitrem bogastvu vlagali v to
cami, valutami, zlatom, opcijami, kripto- delnico, bodo seveda najverjetneje
valutami in drugimi finančnimi instru- izgubili svoj denar.
menti. Vzemimo na primer aplikacijo Mednarodne statistike kažejo, da več
Robinhood, ki jo predvsem mladi 'investi- kot 90 odstotkov špekulantov izgubi svoj
torji' uporabljajo za trgovanje z delnicami. denar, zato se je najbolje takšnim in
Na začetku leta je imela 10 milijonov drugačnim špekulacijam izogniti.
uporabnikov, med koronakrizo pa je Če imate preveč denarja, ga raje podarite
število naraslo na 13 milijonov. kakšni dobrodelni ustanovi.
FOTO AKADEMIJA PANTA REI
33
 MAJA PINTERIČ

TI M E
O U T
Maja Pinterič je novodobna
zvezdnica. Prepoznavnost si je
zgradila na YouTube kanalu
NekiNeki, se od tam prebila v igro,
leta 2017 prejela matička za naj-
boljšo žensko vlogo v predstavi
Feniks in nato preskočila še na
televizijo, najprej kot sovoditeljica
spletne oddaje Ema Freš in potem
še kot sovoditeljica velikega naci-
onalnega šova Ema. Pravi, da se
vedno rada sooča z novimi izzivi –
in tole je vsekakor bil prav poseben
izziv. Aleš je namreč kot prvi
slovenski Playboyev fotograf
celoten piktorial s sijočo naslovnico
vred posnel s pametnim telefonom
iphone 11 pro max.
FOTO ALEŠ BRAVNIČAR/WWW.BRAVNICAR.COM
TEKST DARJO HRIB
Asistent fotografa: Žiga Leški Kosič.
Stiliranje: Inja Savski.
Grip in odbojniki: www.amirarent.com.
Posneto v celoti z mobilnim telefonom iphone 11 pro max, ki ga je prijazno posodilo podjetje
EPL d.o.o. (Apple Premuim Reseller) iz Ljubljane (epl.si). Posneto v Ljubljani spomladi 2020 za
Playboy Slovenija.
 ANDREJ
PLAYBOYEV
INTERVJU: ŠTER
Iskren pogovor z vodjo vodja konzularnega sektorja ministrstva za zunanje
zadeve, ki je v minulih mesecih postal pravi narodni junak, zato smo zelo
veseli, da ga je slovenski predsednik države nagradil z redom za zasluge.

Letnik 1958, doma iz Britofa pri Kranju.
Med študijem prava na ljubljanski prav-
ni fakulteti se je zaposlil kot finančni
inšpektor na kranjski izpostavi službe
družbenega knjigovodstva, a je vseeno
diplomiral, potem ko so mu zagrozili,
da bo brez diplome izgubil službo. Kot
kandidat Demosa je bil izvoljen v prvo
skupščino ter postal član kranjskega
izvršnega sveta, odgovoren za notranje
zadeve. Leta 1993 je na povabilo notran-
jega ministra Ivana Bizjaka postal njegov
državni sekretar, ko pa je Bizjak odstopil,
je leta 1994 pri 36 letih sam postal mini-
ster v Drnovškovi vladi in na položaju
ostal do leta 1997. Med letoma 1997 Njegova politična kariera se je začela
in 2004 je nato služboval kot državni pred osamosvojitvijo v Slovenski
podsekretar na ministrstvu za notranje demokratični zvezi (SZD), katere
zadeve za področje vizumske politike. soustanovitelji so bili Janez Janša, France
Od leta 2004 je bil generalni direktor Bučar in Dimitrij Rupel. SDZ se je decem-
direktorata za mednarod- bra 1989 pridružila De-
no pravo in zaščito in- TEKST BORUT OMERZEL mosu ter po prvih povoj-
teresov. Potem je na po- nih demokratičnih
vabilo zunanjega ministra dr. Dimitrija volitvah 8. aprila 1990 stopila v vlado.
Rupla postal državni sekretar na zunan- Stranka je po kongresu oktobra 1991 raz-
jem ministrstvu v prvi Janševi vladi. padla na Demokratsko stranko Slovenije
Nemčija ga je leta 2010 odlikovala z ve- in Narodno demokratsko stranko. Šter
likim redom za zasluge Zvezne republike takrat ni sledil Ruplu, Bavčarju in Bučar-
Nemčije za njegovo 10-letno vodenje ju med demokrate, ampak je postal pod-
medvladne bavarsko-slovenske komisije. predsednik Pirnatovih Narodnih demokra-

»Tole priznanje je zagotovo zasluženo, in
sicer skupaj z eno zelo veliko skupino za
to zaslužnih ljudi. Sam sem imel to srečo,
da sem naše delo predstavljal v javnosti.«
»Saj če ste nekje na tujem in imate s sabo
še eno zoprno babo, ki nad vami sopiha,
res ne morete reči, da morate jutri še
enkrat poklicati in vprašati.«
»Tista dva, ki sta šla v Piran – prva dva,
ki sta prišla s križarke Diamond Princess –,
pa sta skoraj morala zapustiti svoje stano-
vanje. Zato, ker ju je okolje zavračalo.«
FOTO ALEKSANDRA SAŠA PRELESNIK

47

tov, s katerimi mu leta 1992 ni uspelo priti
v parlament. Nato je z delom članov
stranke prestopil h krščanskim
demokratom, po združitvi s SLS
pa je ostal član SLS+SKD Slovenska ljud-
ska stranka, pozneje Slovenske ljudske
stranke.
Leta 1996 je vodil državni odbor za
pripravo prvega obiska papeža Janeza
Pavla II. v Sloveniji. V spomin na ta
obisk je tudi slika, k visi v brezjanski
cerkvi in na kateri je ob papežu v ozadju
tudi on. Leta 2006 je pomagal reševati
slovenskega aktivista in humanitarca
Toma Križnarja iz sudanskega zapora;
Križnar ima posebno
vero vanj, ne kliče ga po
imenu, temveč kar »angel
varuh«. Že dve desetletji
je član malteškega
Dejansko si en
viteškega reda, med leto-
ma 2016 in 2019 je
predsedoval slovenski
tak cirkuški
asociaciji. Zavzema se
za pravice tujih delavcev madžioničar. Malo
ter za vodovod in elek-
triko v romskih naseljih.
Je poročen, dvakrat oče,
blefiraš, malo
trikrat dedek. Pika Noga-
vička je njegova najljubša
tuja knjiga, od domačih
skušaš v vsem sku-
pa Kosmačev Pomladni
dan. Kot notranji minis-
ter je izdal dve knjižici
paj poiskati tisto
vicev o policistih. Pravi,
da ima od hrane še ved-
no najraje krompirjeve
potencialno dobro.
cmoke s skutnim nade-
vom, da najraje pije jack
daniel’s (med intervjujem je pil navadno
vodo), najlepše se počuti v Stari Fužini v
Bohinju, svojo pot pa bo, kot hudomušno
pove, končal na britofu v Britofu.
Dobila sva se 2. julija v kavarni Moder-
na Moderne galerije. Datum je za bralca
pomemben, saj bo intervju morda bral
šele avgusta ali pa septembra, slovenska
državna meja pa se zaradi korone za
različne države odpira in zapira glede
na njihovo epidemiološko sliko, meje
drugih držav za državljane in državljanke
Slovenije pa prav tako. Gospod Šter se je
tik pred intervjujem, med njim in tudi po
njem prijazno odzval na vsak telefonski
klic, tudi z neznanih številk, in pomagal
ljudem z nasveti, od kod ter kako lahko
pridejo v Slovenijo pa tudi iz nje.
PLAYBOYEV INTERVJU
PLAYBOY: Predsednik republike Borut
Pahor vas je na začetku junija kot vodjo
konzularnega oddelka na zunanjem minis-
trstvu odlikoval z redom za zasluge za vse-
stransko pomoč slovenskim državljanom
v svetu, še posebej v času krize zaradi pan-
demije covida-19. Andrej Vrabec vas je v
Delu 5. aprila zelo dobro označil, da ste
bili »človek, ki pomirja, vnaša normalnost
in zdravo pamet. Še ko se razjezi, zahru-
mi po domače in čisto nič vulgarno«.
V letošnjih zadnjih štirih mesecih ste po-
stali pravi narodni junak, a tam leta 2006,
potem ko vas je zunanji minister Dimitrij
Rupel izbral za svojega državnega sekre-
tarja, je o vas Stojan Žitko v Delu zapisal,
da ste »kot minister za notranje zadeve,
ki se je moral z zadevo izbrisanih ukvarjati
po službeni dolžnosti, ostali v spominu
kot trd človek«.
ŠTER: Tole priznanje je zagotovo zasluže-
no, in sicer skupaj z eno zelo veliko skupi-
no za to zaslužnih ljudi. Sam sem imel to
srečo, da sem naše delo predstavljal v
javnosti, drugi so veliko več delali in manj
govorili, pri meni pa je bilo obratno.
Res pa je, da je osnovna naloga v takih
izjemnih primerih, ko je kdo kjerkoli v
kakšnih škripcih, da preprečiš, da bi ga
prevzela panika ali strah. To se ne naredi
tako, da nanj vpiješ ali mu rečeš: »Joj, lahko
bi se še slabše končalo!«, ampak mu nekako
vzbujaš občutek, da je zdaj najosnovnejše
48
zaskrbljenosti konec in bomo zdaj poskr-
beli za to, da bo bolje. Velikokrat je zelo
pomembno narediti prvi vtis. To, kar je
napisal Vrabec, dejansko drži. Tudi če je
situacija zelo obupna, nič ne pomaga,
če rečeš: »Joj, tako hudo, kot je pri vas,
pa ni bilo še nikoli!« Reči moraš: »Veste
kaj, poskusiva tole prespati, pa bova videla
jutri. Ko se bova slišala, se bo kakšna reši-
tev izkazala za tako, da bo bolje.« Čeprav
takrat morda ne bo nič bolje, se ti človek
zahvali in reče: »A veste, kako mi je od-
leglo!« Dejansko si en tak cirkuški madži-
oničar. Malo blefiraš, malo skušaš v vsem
skupaj poiskati tisto potencialno dobro
in nekoliko prikriti tisto,
kar je mogoče res slabo,
nevarno, negativno. Pa
zelo dobro je, da človek
pride do občutka, da ni
sam. Da je takrat, ko ga
nekaj skrbi, potem ko se
mu je zgodilo nekaj hude-
ga, tukaj nekdo, ki mu
reče: »Veš kaj, pomagali
ti bomo!« Tudi če potem
pomoč malo zakasni
ali če je zelo relativna,
je občutek tak: »No, vidiš,
saj navsezadnje nisem
sam!« In to je bila v tem
kriznem obdobju naša
osnovna naloga.
Seveda je biti na mestu
državnega sekretarja ali pa
ministra precej drugačno
delo. Tam ni kaj dosti
manevrskega prostora za
improvizacijo, predvsem
pa ne moreš sam opraviti vsega po svoji
volji. Odvisen si od celotnega mehanizma
in včasih 'prodajaš' nepopolne izdelke.
V zgodbi o izbrisanih pa sem se angaži-
ral takrat, ko je kazalo, da bo slovenska
politika sprejela kampanjski način popra-
ve domnevnih krivic. Pri tem naj bi odgo-
vornost in celo krivda padli na državne
uradnike. Ti so v začetku devetdesetih iz-
vajali postopke zakonito, šele čez deset let
pa je mednarodna skupnost razvila stan-
darde in postulate, ki jih je del slovenske
politike ognjevito uporabil za zrežirano
zgodbo o izbrisu. Za to je bil potreben
velik poseg v aktualno slovensko zakono-
dajo, deloma celo v ustavnopravni korpus.
Takrat se mi je zdelo potrebno opozoriti,
da tako enostavno vendarle ni, da državna

uprava ni zlorabljala postopkov. Verja-
mem, da je to koga motilo, a zakonodajna
veja oblasti je vendarle oblikovala pravila,
kako in koga je možno obravnavati kot
oškodovanca. Je pa pri tej zgodbi še mno-
go nepoznanih elementov in prostora za
kako 'trdo' besedo zagotovo tudi.
PLAYBOY: Dr. Alojz Ihan je v intervjuju
za prejšnjo številko Playboya konec apri-
la dejal, da ga je med epidemijo motila
preveč avtoritativna komunikacija vladne-
ga govorca z ljudmi, v smislu, da je bilo
premalo spodbujanja in dvigovanja mo-
rale.
ŠTER: To je zagotovo
otežilo in podaljšalo tiste
procese, ki so pomagali
ljudem. Zato ker takrat,
ko ljudi pravzaprav
izključiš iz postopka
ukrepanja, se lahko poja-
vi tisti obratni učinek, pa
rečejo: »Veš kaj, ko boš
pa ti mene potreboval,
pa jaz ne bom priprav-
ljen.« Zato je ta odtu-
jenost ljudi od reševanja
situacij zelo zelo negativ-
na, ker se pokaže kot
večkratnik tiste razlike
med oblast pa ta močni
bomo, vi pa počakajte,
boste že izvedeli, kaj
je treba delati«. Ne!
Poslušajmo. Dajmo
možnost, da ljudje, ki so
v težavi, povejo, kaj bi
jim zares pomagalo.
PLAYBOY: V pogovoru
za medijsko mrežo Meti-
na lista ste dejali, da je
veliko tudi zelo težavnih ljudi, in pri tem
povedali anekdoto, ki je odmevala po vsej
Sloveniji in doživela zelo pozitiven odziv.
ŠTER: [smeh] Če bi to vsaj bila anekdota.
To je popolnoma res. Tisti gospod je po
mojem prepričanju zavestno brenkal po
naših živcih in dejansko ni bilo tako, da bi
pretakal solze. Biti na Mavriciju en teden
dlje, kot bi bil sicer, ni nič hudega, s tem
da je bila ves čas možnost, da se odpelje
domov. Njegova težava je bila, da bi se
moral vrniti z Alitalio, ki pa ji je bilo takrat
prepovedano opravljati prevoze. In potem
smo mu skušali vse sorte pomagati. Našli
smo mu vozovnico pri takrat še delujočem
Lauda Airu, tako da bi prišel z Mavricija
PLAYBOYEV INTERVJU
na Dunaj za manj kot 250 evrov na osebo.
Potem smo mu to povedali, pa ni bilo v
redu, in sicer zaradi logike »pridite pome«.
Rekel je, da je davkoplačevalec, pa sem mu
odgovoril, da sem jaz tudi in da to ni nič
takega. »Pa kako mi boste pomagali?«
Pa sem rekel: »Če vas je pet, je po 250
evrov znesek 1250 za pet ljudi do Dunaja.
Saj imate verjetno toliko kritja na kartici.
Če čakate na državno letalo, ga ni in ga
tudi ne bo.« »Ja, saj sem vedel, da nič ne
morete,« je dejal. In poten je takole spravil
dve moji kolegici v enem dnevu v solze.
Potem sem mu skušal s poudarjeno mir-
nostjo dopovedati, naj vendarle izkoristi tis-
to možnost in se pripelje na Dunaj ali pa
naj ostane tam in čaka na boljšo varianto,
ki pa je po našem mnenju najbrž ne bo, niti
hitrejše niti cenejše, tako da je vse odvisno
od njega. Pa je dejal: »Bom poklical pred-
sednika vlade!« Takrat je bil to še Šarec.
In sem mu rekel: »Če želite, vam dam tudi
njegovo številko, saj to ni noben problem,
ampak verjetno vas bo spet napotil do
mene in spet se bova midva pogovarjala.«
»Ja, pa nič mi ne znate povedati!?« Gospod
je za tem povzdignil glas in še enkrat zahte-
val nasvet. Priznam, da sem vedel, kaj mu
bom rekel [smeh], in tudi zdaj priznam,
da mi je neznansko odleglo, zato ker je bilo
49
vse skupaj že na tem, kdo bo prej izgubil
živce. Rekel se mu, naj gre po list papirja
in svinčnik, da si bo nasvet lahko zapisal.
»Imate papir in svinčnik v rokah? Moj nas-
vet je: Pejd v kurac!« Reakcija je bila izjem-
na, kar sapo mu je vzelo. Vprašal je: »Kaj?«
Pa sem mu odgovoril, če katere od teh treh
besed ni razumel, in odložil telefon.
Vem, da se on ne bo oglasil, ker vem,
kdo je. Takšnih primerov je bilo sicer
malo, a tega navajam samo zato, ker
so se vendar nekateri ljudje, verjetno
za razbremenitev lastnih skrbi, skušali
znašati nad drugimi.
PLAYBOY: Koliko vas je
bilo v ekipi?
ŠTER: Osem jih je dviga-
lo telefone, štirje pa so
zadaj usklajevali sezname
in iskali povezave in in-
formacije. Ves čas smo
skušali imeti ažuren sez-
nam ljudi, ki so zunaj in
potrebujejo pomoč.
PLAYBOY: S tem da ima
Slovenija diplomatske in
konzularne odnose s 109
državami.
ŠTER: Ja, konzularne
odnose s 109 državami,
toda zunaj Evropske uni-
je imamo samo 25 amba-
sad. Tako da si pomagaš
z vsem, kar leze in gre.
So pa nam bile naše am-
basade v veliko pomoč in
kot evropska država smo
se lahko zanesli na amba-
sade drugih držav. Te so
kajpada rekle, da bodo
seveda poskrbele za vse,
ampak da je tega zdaj veliko. Ene so bile
bolj dojemljive, druge so bile bolj sebič-
ne. Včasih je kakšna rekla: najprej naši,
potem pa vaši. A tega nihče noče slišati.
Saj če ste nekje na tujem in imate s sabo
še eno zoprno babo, ki nad vami sopiha,
res ne morete reči, da morate jutri še en-
krat poklicati in vprašati. [smeh] To so
bile takšne življenjske situacije in te pri-
nesejo vse mogoče. Dejansko smo dobili
tudi vprašanje, kako naj nekdo iz Avstrije
pripelje 4000 ravnokar izleženih
piščancev, pa mu je bilo treba svetovati.
PLAYBOY: Kdaj pa ste delali, glede na to,
da so bili ljudje po vsem svetu oziroma
so še?

ŠTER: Ko se končuje dan na Kitajskem
in Japonskem, se začne v Ameriki, to se
pravzaprav drži skupaj. Meni pa je res
zelo do tega, da raje prej izvem, če se po-
javi problem, kakor da bi se s tem soočil
čez en dan, ko problem že zrase. Kajti
problem je veliko laže reševati, dokler se
z njim še ne ukvarjajo mediji. A poudariti
moram, da so bili v tej zgodbi o koronavi-
rusu mediji v neznansko korist. Včasih so
bili naš edini kanal, kako do ljudi spraviti
kakšno novost.
PLAYBOY: Od kod pa je bilo težko
pripeljati ljudi domov?
ŠTER: Recimo z enega bolj zaprtih
območij, kar so bile in so še ZDA.
Tam imamo še kar precej-
šnjo skupino Slovencev,
ki so raztreseni vsepovsod
in so tudi različne proveni-
ence. Eni so študentje,
drugi so zaposleni, tretji so
družinski člani, turistov pa
tam zdaj že skoraj ni več.
Američani namreč zelo
pazijo, da ne nastane over-
stay; takrat tistemu že
pomagajo, da gre, prej pa ga
še malo kaznujejo. A tisti,
ki se še odpravljajo iz ZDA,
so v velikih škripcih, saj je
letov manj in mesta v njih
so takoj razgrabljena.
Včasih bi bilo odlično, da bi
jih lahko spravili skupaj in
odpeljali. Toda Slovencem
to ni pisano na kožo. Oni bi
šli individualno. »Ah, meni
je 1200 evrov preveč …« Ali pa: »Iz Atlante
pa ne gre nič! Pa a veste, koliko je iz Atlan-
te do Houstona!?« Torej, vse je tailor made.
In približno tako je po vsem svetu.
PLAYBOY: Prej sem hočeš nočeš slišal,
da ste nekomu svetovali, kako naj pride
v Slovenijo iz Bolgarije.
ŠTER: Založba Goga ima zelo dober pro-
gam Balkan bere, zato ves čas potekajo
izmenjave pesnikov in pisateljev. Zdaj imajo
tukaj enega Bošnjaka, ki ga je bilo zelo
težko pripeljati. V pripravi je obisk Sever-
nega Makedonca in je zdaj tako, da bi bilo
bolje, če bi v državo vozil mudžahida.
Ker nemogoče je dopovedati, da bomo
s tem, če bomo naredili striktne meje, ome-
jili sami sebe. Saj ne omejujemo drugih.
Ti ljudje, pisatelji in pesniki, so pripravljeni
narediti zdravstveni test, doma prestati eno
PLAYBOYEV INTERVJU
racionalno obdobje karantene in potem
priti sem na zelo lušten program literarnih
večerov. Vse to to so stvari, ki ljudem manj-
kajo. Če takšnih ljudi ne bomo spustili
noter, potem je bolje, da nas je konec.
PLAYBOY: Gotovo bi bila velika težava,
če bi se na primer jutri državna meja s
Hrvaško zaprla, tam pa bi bilo 200.000,
300.000 Slovencev.
ŠTER: To bi zagotovo bila velika težava.
Treba je razmišljati o tem, da je treba
potem tistim, ki so tam, omogočiti, da se
ali varno umaknejo ali pa varno ostanejo
tam. Ne pa, da jih naš ukrep pravzaprav
postavi v kakšne potencialne nevarne oko-
liščine. Pa zdaj je na Hrvaško pripeljal
prvi turistični vlak 500 Čehov in Slovakov.
Kaj bi potem naredili z njimi? Bi jih na
prepeljali nazaj z balonom? Poleg tega se
moramo zavedati, da bomo s Hrvati ostali
sosedje. Situacija se lahko zelo hitro obrne
in potem bomo mi tisti, ki bomo poten-
cialna nevarnost, Hrvati pa tisti, ki bodo
mogoče sebično ali pa manj sebično skr-
beli zase. Poglejte Avstrijo. Dolgo časa je
nekako vihala nos nad vsemi drugimi, zdaj
pa so oni, kar se okužbe s koronavirusom
tiče, v zelo nezavidljivem položaju. Imajo
nekaj svojih žarišč, ukvarjajo pa se s tem,
kako bodo ljudem preprečili, da hodijo na
Zahodni Balkan. Ampak na Zahodni Bal-
kan hodijo avstrijski državljani. Zelo težko
je reči, da nam kakšna zapora ne poseka
lastnih prstov ali pa ne omeji nas samih –
ne da bi omejila virus, ampak omeji nas.
50
PLAYBOY: Ob podelitvi državnega pri-
znanja ste spomnili, da je Nemčija svoje
prebivalstvo obvestila, naj ne računajo
na evakuacijsko reševanje. Ocenili ste,
da je ta napoved pomembna tudi za nas
in da za to poletje pričakujete, da bomo
prebivalci Slovenije spoznavali lepote
bližnjih lokacij, na potovanje pa bomo
zlasti šli takrat, ko bomo vedeli, da se
znamo vrniti z lastno logistiko.
ŠTER: Da je Nemčija tako svetovala, je
res. Nemci so svojim državljanom poveda-
li, naj ne pričakujejo, da jih bodo ponovno
vozili tako masovno. Vsak, ki namerava
potovati, naj potuje tako daleč, kot ve,
da se bo v lastni režiji in z lastno energijo
lahko tudi vrnil. To po-
meni, da take evakuacijske
mašinerije, kot se je zganila
prvič, še enkrat ne bo.
Nemci se zdaj ukvarjajo
s tem, da izterjajo denar
od tistih, ki so jih vozili
domov.
PLAYBOY: Samo od svojih
državljanov?
ŠTER: Tudi od tujih.
Evakuacijske lete so
namreč večinoma oprav-
ljale komercialne družbe,
Air France, Lufthansa,
poljski LOT, Czech Air-
lines, in te so ljudem seve-
da zaračunavale. Ali si
plačal tam ali pa si ob
vkrcanju podpisal, da boš
plačal, ko se boš vrnil
domov. Mi smo se odločili
drugače. Tiste, ki smo jih mi vozili domov,
smo zavestno vkrcali in pripeljali domov
brez zaračunavanja stroškov. To je pokrila
država iz proračuna.
PLAYBOY: Od kod vse pa so potekali
ti leti?
ŠTER: To niso bili najdaljši leti – iz Var-
šave, Prage, Budimpešte, Frankfurta,
Madrida, Londona, Lizbone, Rima. Dok-
ler pa je med krizo vozil Turkish Airlines,
je bila odprta tudi povezava Istanbul–Za-
greb, kar je bila ena od uporabnejših poti,
kako spraviti ljudi nazaj iz Vietnama,
Kambodže, Južne Amerike in iz celotne
Afrike. Turkish, ki je včeraj na srečo spet
začel leteti, je z Istanbulom verjetno
največji hub, letalsko vozlišče, in je postal
uporabnejši kot Frankfurt, zagotovo pa
kot Zürich. Ima največje letališče in naj-

bolj ažurne povezave z Azijo pa čez
ocean. No, ljudje so potovali tudi skozi
Frankfurt, toda ko si v Frankfurtu, si še
zelo daleč od doma. Od tam je bilo treba
dati ljudi ali na vlak ali pa z drugim letom
do Dunaja ali Münchna.
PLAYBOY: Slovenija lastne aviacije pač
nima.
ŠTER: Da, Slovenija nima uporabnega
zrakoplova. Imamo nekaj jurišnih helikop-
terjev in z njimi bi bilo malo smešno, Fal-
con pa je od začetka marca na popravilu v
Švici in nam ga ni uspelo vključiti v akcijo
niti za eno minuto. Zato smo morali letala
najeti. Prvega leta se morda spomnite – to
je bil let za tista dva, ki sta bila evakuirana
s križarke Diamond Princess iz Jokohame.
Z Italijani sta lahko priletela v Berlin, in
sicer pod pogojem, da ga bosta v istem
koledarskem dnevu po zraku tudi zapusti-
la. In mi smo iskali letalo za najem. Vsi
slovenski prevozniki so dvignili roke –
nimamo letala, nimamo posadke, nimamo
nič. Vojska je rekla, prav, ju gremo mi
iskat s cougarjem. A helikopter bi moral
vmes dvakrat pristati. Verjetno bi bilo
zanimivo, a še bolj bi bilo smešno. Poleg
tega mu Nemci ne bi dovolili, da bi vmes
pristal, ker je bila takrat preventiva, da
prideš tja in odpelješ svoje državljane po
zraku. Skratka, na eni borzi poletov smo
dobili več kot 46 košaric in potem je en
prevoznik le pristal, da gre tja. Posadka si
je nadela zaščitno opremo, zraven je bil
zdravstveni tehnik iz Slovenije, letalo pa je
bilo srbsko. Prispeli so na mariborsko leta-
lišče in oba Slovenca, Korošca, zakonski
par, sta bila k sreči negativna in sta svoje
zdravje tudi ohranila. To vem tudi zato,
ker smo se nedavno videli. Sem pa bil
neznansko v skrbeh, dokler ni minilo
tistih 14 dni in še kakšen dan več. Če bi
slučajno zbolela, bi v Sloveniji verjetno
imeli revolucijo. Ker takrat je bilo narobe
vse. Sosedje so ju gledali z veliko skepso
in so takoj govorili: »Eden jih je prišel po-
gledat!?« Prišel pa je imunolog iz maribor-
ske enote NIJZ. Vse sorte je bilo, zlasti
pa predsodki. Ampak saj veste, kako je s
predsodki. Če nečesa ne poznaš, se tega
izogibaš in bojiš. In takrat smo se bali
zvite vrvi.
PLAYBOY: Pogovarjal sem se z vodilni-
mi in zaposlenimi v enem od slovenskih
DSO-jev, kjer so imeli okužene, in dejali
so, da jih je izredno bolelo in jih še boli
to, da so se jih ljudje, tudi prijatelji, ko so
PLAYBOYEV INTERVJU
šli po ulici, izogibali. Niso čutili podpore
svojega najbližjega okolja, seveda s svetli-
mi izjemami. Ta stigmatizacija je izredno
negativno delovala na vse skupaj. Poka-
zalo se je, da smo ljudje zelo sebični:
»briga me, kaj se dogaja s tabo, glavno je,
da sem jaz v redu, če je treba, te pogazim
in grem«. Ne zavedamo se, da sem danes
lahko bolan jaz, jutri si pa ti.
ŠTER: Na Dolenjsko se je nekdo vrnil
s skupino motoristov iz Maroka. Tako
majhni smo, da se vse izve – še preden
je prišel domov, so sosedje vedeli, da je
bil v tisti skupini. Bil je doma in je bil
strahovito priden, nič ni šel ven. Celo
na balkon ni šel, skozi zaprto okno je
gledal. Je pa šla iz njihove hiše mačka
in jo je sosed počil. Ustrelil. Razumeti
tega ne moreš, a konec koncev je to
treba nekako nasloviti tako, da ni še
huje. Ne moreš reči: ne streljajte mačkov,
ker ne prenašajo bolezni, ampak uporab-
ljaj, porkaflek, glavo. Tista dva, ki sta
šla v Piran – prva dva, ki sta prišla s
križarke Diamond Princess –, pa sta
skoraj morala zapustiti svoje stanovanje.
Zato, ker ju je okolje zavračalo. Češ, ne,
ne, vidva sta sigurno bolna. In ni bilo
mogoče nič narediti, samo čas je moral
miniti, da smo se ljudje nekoliko spraviti
k pameti.
PLAYBOY: Kako pa je bilo, ko ste morali
po Sloveniji najti primerne zgradbe za
karanteno več ljudi, ki ste jih pripeljali
iz tujine?
ŠTER: Ko smo začeli to karantensko
zgodbo, smo slišali velike bedastoče.
»Aha, te ljudi bomo pa zdaj dali kar ne-
kam v rudnik, ali pa v samski dom, ali pa
v kakšne gozdarske hišice …« Dejansko pa
so v Slovenijo prišli ljudje z veliko stopnjo
odgovornosti, niso tiščali domov, niso
bežali. Vedeli so, da imajo doma stare
starše ali pa kakšno sorodstvo, in njih bi
lahko potencialno spravili v veliko nevar-
nost. Ali pa v veliko nesrečo. In tako so se
sprijaznili, da bodo nekje preživeli 14 dni.
Vsaj na začetku je bilo to pospremljeno z
zelo negativno kampanjo. Moram pa reči,
da so mediji tudi pri tem odigrali izjemno
pozitivno vlogo, ker niso sprejeli logike
aufbiks čreva na plot. Obveščali so in so
opravili pogovore z ljudmi, ki so jim iz
prve roke povedali, kdo so in od kod so
prišli. Recimo, ena študentka v Madridu
je povedala, da je tam en mesec živela,
kakor da bi bila v samostanu.
51
PLAYBOY: Dr. Alojz Ihan je v že omen-
jenem intervjuju konec parila rekel, da
»/i/mamo dovolj nizko pojavnost okužb,
da to omogoča hitro detekcijo in sanacijo
okužb, ki bodo posledica pričakovanih
nedoslednosti pri sproščanju različnih
dejavnosti. Ker v poletnem času ni toliko
drugih virusov s covid-19 podobnimi
simptomi, bomo lahko obolele za covi-
dom-19 hitro prepoznali, testirali in nato
epidemiološko odkrili ter popravili ne-
doslednosti pri sproščenih dejavnostih.
V jesensko-zimski sezoni pa bo izjemno
težko prepoznati izbruhe covida-19, pred-
vsem pa bo to zelo drago, saj bi morali
testirati ogromno ljudi za praktično vse
respiratorne viruse. Zato je smiselno že
med poletjem življenje normalizirati na
raven, na kateri bo potekalo naše življenje
še prihodnjo zimo.«
ŠTER: Ta bolezen ima zelo veliko ne-
znank. Eni jo skušajo primerjati s klasično
gripo, drugi s sarsom pa s ptičjo in pra-
šičjo gripo, ampak dlje ko se soočamo s
tem obolenjem, manj vemo. Ne vemo niti
tega, ali se imunost razvije, ali traja samo
do naslednjega meseca, ko virus že toliko
mutira, da nas spet lahko položi. Tako da
je zelo težko reči. Razvoja cepiva pa se je
spreobrnil v eno samo tekmo farmacevtov
in zdi se, da pravzaprav bolj služi profit-
nemu učinku kot pa zavarovanju zdravja.
Malo sem v skrbeh, kako se bo to razvilo,
če bo šlo tako, kot se je zgodilo z že
drugim čudežnim zdravilom, ki menda
obeta, a šele nastaja, pa so že pokupili vso
proizvodnjo praktično do konca letošnjega
leta. Nisem prepričan, da to pripomore
h krepitvi javnega zdravja v nacionalnem
ali pa globalnem smislu. Zavedati se
moramo, da je lahko pri nas skozi ena
rožnata očala malce optimizma. So pa
obsežni predeli sveta, kjer še vedno razsa-
ja prvi val in se še celo krepi, recimo
v Afriki in Južni Ameriki. Južna Amerika
tone. In od tam ljudje bežijo, če sploh
lahko. Kajti tam so države zaprle svoje
meje in ne spustijo nikogar ne ven ne
noter. V Afriki je pa tako, da nihče sploh
nima ambicije, da bi socialne stike omejil,
ker je to dejansko neizvedljivo.
PLAYBOY: Dr. Alojz Ihan je dejal tudi,
da se »najbrž nočemo niti zavedati, kaj bi
se zgodilo, če bi se nam tak koronavirusni
val ponovil, recimo letošnjega oktobra,
in bi nam to vzelo še kakšne štiri, pet
mesecev. Potem pa res mislim, da bi se

začeli temni časi, kot to imenujejo v skan-
dinavskih bajkah.«
ŠTER: Ne bo nam uspelo še enkrat za-
preti države, ker ljudi še enkrat ne bo
nikomur uspelo posesti. Potem bodo
doma ostali tisti, ki bodo brez služb, ne
tisti, ki bi imeli doma otroke, ker ne bodo
hodili v šolo in tako naprej. Kdor bo le
mogel, bo kaj zaslužil, zato ker denarja
več ne bo. Ker to, kamor gremo zdaj,
je socialna luknja.
PLAYBOY: Dotakniva se še ene druge
teme. Vi ste tudi vitez in bili ste tudi
predsednik slovenske asociacije suvere-
nega malteškega viteškega reda, velike
in vplivne mednarodne organizacije s
13.000 vitezi, ki je na slovenskem ozemlju
dejaven od leta 1217, na svetovni ravni pa
ima status, ki je primerljiv z državami in
ima diplomatske odnose z več kot 100
državami in status opazovalca v Zdru-
ženih narodih. Ali imate njegov potni list?
ŠTER: Ne. Potni list suverenega malteške-
ga reda, ki ga recimo Slovenija priznava –
je namreč državnopravni subjekt, država
brez državnega ozemlja –, lahko dobi tisti,
ki bi sicer ne imel možnosti dobiti potne-
ga lista svoje države oziroma če bi mu to
lahko povzročalo težave. Nekaj časa so
tako imeli potne liste malteškega viteškega
reda Srbi. V Srbiji je namreč suvereni
malteški red kar prisoten. Zanimivo pa
je, da je prisoten v Libanonu, Jordaniji
in Alžiriji. Prav tako je veliko in vitezov
in prostovoljcev v Siriji. Od tam so pa res
zelo težko potovali, zato imajo možnost,
da dobijo njegov potni list.
PLAYBOY: Imenujete se tudi vitezi sv.
Janeza in ivanovci. Vaš red se je v 12.
stoletju preoblikoval v vojaškega. Ste tudi
danes bojevito nastrojeni?
ŠTER: A kaj poznate aktualno dogajanje?
PLAYBOY: Vem za precej hud spor med
suverenim malteškim redom in Vatikanom
v letu 2016.
ŠTER: Gre za to, da je pred časom začela
nastajati ločnica, ali veljajo tiste tradicije
plemstva nekdanjih tradicionalnih kralje-
vin. Tradicionalne plemiške družine so
imele glavno besedo pri odločanju, red
se je pa seveda širil tja, kjer plemstva ni
nikoli bilo. Ko smo se sestali, so rekli
Američani: »Ja, že, že, okej, plemiči, fino,
a poglejmo, kje se zbere največ denarja.«
Strašno pomembna je tudi Južna Koreja,
tam je res veliko katoličanov in imajo zelo
dejavno tudi malteško organizacijo. Gospa
PLAYBOYEV INTERVJU
iz Južne Koreje je rekla: »Vi se pogovar-
jate v jeziku, ki ga jaz doma sploh ne
morem nikomur razložiti. Njih ne zanima,
kdo je od Tudorjev ali od koga drugega.
Pogovorimo se raje, katere dejavnosti
bomo izvajali, da bodo ljudi zanimale.«
Šlo je tako daleč, da je prišlo do dileme,
ali ima veliki mojster malteškega reda
možnost, da da papežu dvojko, če povem
v zelo razumljivem jeziku. Pokazalo se je,
da ljudje o tem niso prepričani. Veliki
mojster, ki se mu je včasih reklo, da je
papeški podkralj, sicer ima veliko oblast,
ampak red pa vendarle je v osnovi
katoliški. Malo je bila ta kulminacija
povezana tudi z osebo, kakršen je papež
Frančišek. Je tak fajter, eni mu rečejo
peronist. Zanimivo je bilo videti in sprem-
ljati to igro, v kateri so bile zelo jasno
postavljene karte: ali se gremo zares
udejstvovat na humanitarnem področju,
se pravi, da gremo pomagat tja, kjer je
treba pomagati, ali pa bomo v odlični in
tradicionalni maniri vedno bolj tonili v
eno tako organizacijo, ki ima haljo, konja,
meč in tako naprej, ne pa več kaj zelo ve-
liko družbenega vpliva. Vesel sem, da je
prevladala prva možnost. To se pravi,
da so vendarle presodili, da je treba imeti
odgovor za današnji čas, ne iskati odgo-
vora na tisto, kar je bilo leta 1600, 1800 …
Vse to je pomembno, ampak pomembno
je tudi, da vemo danes, kako bomo rea-
girali jutri.
PLAYBOY: Vas je v Sloveniji še vedno
35 članov?
ŠTER: Zdaj najbrž že manj, dva sta umr-
la. Če se ne motim, nas je zdaj 32 vitezov
in ena magistralna dama, kakor se reče
ženskim pripadnicam. Pa ene sto prosto-
voljcev je. So zdravniki, sestre … To se
najbolj manifestira na Brezjah, ko je na-
cionalno romanje in bolnikov. Tam smo
takrat vsi, kar nas še lahko kako pomaga.
In tam pomagamo zelo konkretno, recimo
komu na stranišče, pri izstopu iz avtobusa
in vstopu vanj, koga se kam prepelje z
vozičkom … Tam vidiš, ali si za tako delo
ali pa nisi. In tudi če nisi, si pa gotovo
primeren za kaj drugega.
PLAYBOY: Član malteškega reda je tudi
kardinal Franc Rode.
ŠTER: On je magistralni kaplan. To je pa
častna funkcija.
PLAYBOY: Geslo reda je zaščita vere in
pomoč ubogim …
ŠTER: … Tuitio fidei et obsequium pauperum.
52
PLAYBOY: Ko je bil zdajšnji kardinal
Rode še v Sloveniji, je bilo veliko vlože-
nega v obnovo baročnega dvorca Goriča-
ne, kar ni delovalo najbolj skromno.
No, je pa hkrati tudi res, da imamo zdaj
dvorec razkošno obnovljen.
ŠTER: Poskus prevzema dvorca Goričane
zagotovo ni stvar, ki bi bila promotivna
s stališča gesla Tuitio fidei et obsequium
pauperum. Res pa je tudi, da to ni šlo prek
malteškega reda. Odgovorov na vprašanja,
ki so se ob tem logično postavila, pa ni
znal nihče ponuditi – od kod denar in
čemu to pravzaprav služi. Saj če se nekaj
obnovi in potem nameni za kakšno de-
javnost, ni nujno, da je to slabo. Če pa je
to prazno ali namenjeno nečemu, kar se
ne bo uresničilo, to pa je že večje
vprašanje, ali to ima smisel ali ga nima.
PLAYBOY: Zelo plemenita je pobuda
vašega reda, da se pomaga slovenskim
Romom. Imeli ste namen pomagati ure-
diti bivalne razmere v romskem naselju
Žabjak pri Novem mestu, a ste se potem
umaknili, ker je to prevzela država.
ŠTER: Mislim, da je tam prišlo do zelo
produktivnega sodelovanja med državo in
občino. Nam ni šlo za kakšno ekskluzivo
in, roko na srce, mi bi to lahko naredili v
veliko manjšem obsegu. Ker zdaj vsaj v
načrtih je to res en tak, kako naj rečem,
preboj glede romske politike na Dolen-
jskem. Je pa fascinantno, kako se glede
Romov razlikujeta Prekmurje in Dolenjs-
ka! Glede tega sta to dva povsem različna
svetova. V Prekmurju gre razvoj navzgor,
tam pa navzdol.
Najhuje pa je, ker se ljudje ne pogovar-
jajo. Dostikrat smo imeli sestanek v tam-
kajšnji krajevni skupnosti, v katero sodi
šola, v katero hodijo tudi otroci iz Žabjeka.
In so krajani, čivili, sedeli na enem koncu,
Romi na drugem, mi pa na sredini. Uro,
dve smo se samo 'obstreljevali', potem smo
pa začeli govoriti o tem, da bi bilo dobro,
če bi se zmenili, da bi naredili pločnik, ker
bi po njem lahko hodili vsi otroci in tako
ne bi hodili čez njivo in ne bi delali škode.
»Ja, saj to je pa res. Ampak to mora zdaj
krajevna skupnost …« Pa smo rekli, saj če
bi naredili program, bi lahko občina. »Ja,
občina nima denarja.« Pa saj če bi bil tak
program, bi pa konec koncev lahko država
to 'prodala' kot en program, s katerim je
možno črpati skoraj neomejena sredstva iz
evropskih fondov, ki so temu namenjena.
Potem so pa le prišli do tega, da ne bi bilo

slabo, če bi uveljavljali to, da če smo različ-
ni, smo pravzaprav močnejši. No, do tega
je v resnici še daleč, a nekje je treba začeti.
Sem pa hudo hudo nesrečen, ker …
A veste, koliko romskih otrok konča
osnovno šolo? Trije odstotki. Pa srednjo?
Nič. Pri njih za punce velja, da so tam sre-
di osnovne šole doma že odveč. Tako so
potem najbolj srečne, če nekomu pripada-
jo. Pri fantih pa velja, da potegne vzor.
Brata, bratranca, sosedovega fanta, ki se
pripelje na motorju. Ni rečeno, da je nje-
gov. Ali pa z avtom. Ni rečeno, da je nje-
gov. Včasih je kje kakšna kura zmanjkala
ali pa kakšen star avto, zdaj pa tja prihaja
velik kriminal. To so mamila, orožje.
Je tudi novačenje za kam
drugam. Veste, na obrobju
slovenskega mesta, ki je
tretje po moči v državi, živi
tisoč ljudi, za katere sploh Na obrobju slo-
nobeden ne ve, kdo so. Ker
niso nikjer zapisani. Če
zmanjka eden ali pa če jih
venskega mesta,
zmanjka deset oziroma se
jih pojavi sto novih, tega
nihče ne ve. To ni sprejem-
ki je tretje po
ljivo. In menim, da je skraj-
ni čas, da se tega lotimo
tako, kot da je to naš prob-
moči v državi, živi
lem, ne pa, da je to naša do-
bra volja. To ne more biti tisoč ljudi, za ka-
skrb nekaj zanesenjakov,
biti mora program.
PLAYBOY: Rekli ste,
tere sploh nobe-
da moramo biti različni,
da nas to bogati. To gotovo
pomeni, da zdaj Romov
den ne ve, kdo so.
ne smemo ukrojiti po svoji
podobi.
ŠTER: Seveda ne. Videl sem že načrte,
da bi naredili betonska spalna stanovanj-
ska naselja. Ne, ne. Če jim bo to kdo vsilil,
bodo odšli drugam. Na primer v Kostanje-
vico, Šentjernej … Težava je v tem, da tis-
tim, ki jim je do tega, da bi kaj naredili
iz sebe, za to ne ponudimo možnosti,
jim tega ne omogočimo. Pa ne gre za to,
da bi med njimi vzpostavili elito, ampak
da bi tistim med njimi, ki so pripravljeni
in sposobni, omogočili, da poskrbijo za
sebe. Toda potem ko posameznik ostane
v tistem okolju sam, prej ali slej izgine.
Dajmo, prikličimo iz njih vrline, ki jih
imajo. V Romuniji in na Madžarskem ima-
jo program, ki daje zelo dobre rezultate.
Gre za šole, ki vključujejo tudi farmo konj
PLAYBOYEV INTERVJU
z njihovo vzrejo in jahanjem. Tam vidiš, da
so oni v tem, tudi če so na to že čisto poza-
bili, veliko boljši kot pa tisti drugi, ki se
morajo tega še priučiti. Enako je z glasbo,
s kakšnim upodabljanjem in pa s plesom.
Če bi jih mi nehali učiti, kako naj bodo kot
mi, bi bilo veliko bolje. Tako bi oni lahko
pokazali, da so zelo dobri, če so oni. Samo
da poleg tega ne bi smeli biti obsojeni na
to, da morajo živeti tam, kjer ni vode, kjer
ni elektrike, kjer ni nič. Kajti to, da smo si
različni, potem neha biti prednost. Ker
takrat sem jaz jaz, tebe pa da ne vidim.
PLAYBOY: Mi čivili bi morali razumeti,
da so tudi oni od nekdaj tukaj oziroma
zelo dolgo.
ŠTER: Ne bo dobro, če bomo še naprej
delali iz njih eno tisto neobstoječo skup-
nost, ki je ali pa je tudi ni. Dejansko nikoli
ni bila kakšna resna nevarnost za tiste,
ki so živeli v njihovi bližini. Nevarnost
smo naredili mi. »Ja, so mi pa šipo razbi-
li.« Spomnim se, da smo jo kdaj tudi mi.
S kamnom ali pa z nogometno žogo.
Ampak iz tega, kar se zdaj tam koti, ko se
vmešava res velik kriminal, to pa je nevar-
nost. Zelo pomembno je, da se kdo z nji-
mi pogovarja in da jih posluša, kaj njih
moti. Saj njih tudi kaj moti. »Poglejte,«
rečejo, »tista baraka je nastala tako, da mi
nismo imeli nič zraven za povedat. Ampak
tam je veliko denarja.« Zato menim, da bi
bilo vredno razmisliti tudi o bolj pametni
53
razporeditvi socialnih transferov, ki jih
prejemajo.
PLAYBOY: Vi imate po službeni dolžnosti
pa tudi kot pripadnik malteškega reda
stik z zelo različnimi ljudmi in zanima me,
kako vidite pomen elit za Slovenijo. Mene
je presenetilo, da je bilo po nedavni raz-
glasitvi slovenskih Michelinovih zvezdic
poleg slavospevov slišati tudi kritike, češ,
kaj pa nam bo visoka kuhinja, saj se za
veliko denarja niti naješ ne. Saj človek
razume tiste, ki živijo na robu ali pod
pragom revščine, ali pa tiste, ki se niso
nikoli srečali s čim visokim, v tem primeru
z visoko kuhinjo, a mene so presenetili tis-
ti ljudje, za katere vem, da so potovali po
svetu in za katere vem, da
so izobraženi, zato bi jim
pripisal, da razumejo, za kaj
pri haute cuisine gre, a se je
izkazalo, da nimajo
pojma. Pa sploh ne gre za
snobizem, temveč med
drugim tudi za pritegnitev
petičnejših gostov, ki pri nas
tudi zapravijo več denarja in
s tem se pozitiven vpliv
nečesa petičnega razširi na
širšo družbo, vse do kme-
tov, vrtnarjev in drugih.
Enako je pri umetnosti, kjer
je nujno imeti tudi višjo,
zahtevnejšo ponudbo. Kaj
menite o tem?
ŠTER: Menim, da je to
zagotovo neizkoriščena, pa
ne tržna niša, ampak eno
obzorje dejavnosti,
ki ga še ne prepoznamo
kot nekaj, kar bi lahko
imeli. Vem za kar precejšnje število obis-
kov, ki so prišli k nam v Slovenijo – pra-
viloma so bili ali iz arabskih držav ali pa
iz kitajskega območja – in so rekli, da gre-
do v Benetke, Milano ali Pariz, »ker tukaj
ne moremo nabaviti tega, kar želimo. Ni
ponudbe.« Motilo jih je pa marsikaj. Pove-
dali so, da so tam blizu Tromostovja videli
eno urarsko in draguljarsko delavnico,
kjer so želeli nekaj kupiti in so tisto, kar
bi kupili, tudi videli, ampak je prodajalka
rekla: »Pet je ura, moram zapreti.« Tujci
pa so si misli, tega se z nami ne bo nihče
šel, in so šli drugam. Saj sploh ne krivim
tiste prodajalke, morda je morala po otro-
ka vrtec ali kaj drugega, hočem samo reči,
da imamo okolje, ki je ostalo nekako do-

mačijsko. Želimo pa privabiti vrhunske
goste. Ti bodo prišli, a če ne bodo dobili
prav tistega, kar pridejo iskat, bodo prišli
samo enkrat in potem jih ne bo nikoli več.
To pa je dvakratno ali večkratno slabo.
S tem, da mi vzpostavljamo butično, pet-
zvezdično ali ne vem kakšno ponudbo,
so zagotovo stroški, toda … Poglejte tega
postojnskega zanesenjaka, Marjana Bata-
gelja. Menim, da bi si za vsak mesec svoje
dejavnosti zaslužil po eno državno pri-
znanje. In sicer zato, ker si ves čas pri-
zadeva, da bi svojo dejavnost razširil.
Meni je všeč, ker je pripravljen tvegati.
On gre zavestno v tveganje in prepričeva-
nje ljudi, da tako, kot delajo, ni prav. To je
v Sloveniji smrtni greh,
da komu rečeš, da nima prav.
Si že osovražen, avto ti
pomažejo ali pa kaj drugega.
Marjana to ne moti. On je pri Policaj gre in
nas naredil nekaj, česar v svo-
jih 60 letih ne pomnim.
Na Jezerskem je premaknil
pred sabo za-
nekaj stvari!
Jezerjani so takšni:
»Mi bomo pa že vedeli!«
gleda bananin
Obstaja samo še eno takšno
okolje, Bohinjci. Oni tudi
pravijo: »Ti pa meni že ne boš
olupek in reče:
solil pameti!« Na Jezerskem je
bilo verjetno zelo težko, da je »O madona, spet
naredil ponudbo, ki presega
vse, kar je tam bilo. Saj Je-
zersko je samo po sebi biser,
bom padu!«
toda … Imajo termalno vodo,
pa kakor da je ni. Imajo
višinsko zdravilišče, pa ga pravzaprav ne
znamo niti prepoznati. Imajo jezero, pa …
Pa smučišče je, pa … Vse skupaj je videti
kot ena zaspana pravljica. Dajmo, naredi-
mo pravljico iz tega! Da ne rečem, kaj za
enega Belgijca, Nizozemca iz tistih nizkih
dežel pomeni Zgornjesavska dolina. Ma-
dona, ko se pelje s Korenskega sedla, saj
se mu je svet odprl! To bi bilo dobro ponu-
diti tako, da ne bi ogrozili narave, tako,
da bi imel tisti, ki si jo želi užiti, na voljo
vrhunsko ponudbo.
PLAYBOY: Tak primer sem videl na
Korčuli. Britanski investicijski bankir Mi-
chael Unsworth se je zaljubil v Korčulanko
in nato še v Korčulo, tako da je zatem
veliko denarja vložil v obnovo škofovske
palače iz 18. stoletja in nastal je najlepši
hotel na celotnem otoku – Lešić Dimitri
Palace. Gre za vizijo, da se ne naredi samo
PLAYBOYEV INTERVJU
ta petzvezdični hotel, ampak da se dvigne
ponudba celotnega otoka, s čimer bodo vsi
domači turistični ponudniki, gostinci pa
kmetje, oljarji in vinarji zaslužili več, hkrati
pa bodo tako preprečili velikanski turisti-
čni naval, ki si ga otok tudi ne more pri-
voščiti, saj za to nima naravnih virov, poleg
tega množičnost prinese tudi veliko one-
snaženje in s tem uničevanje narave. No,
takšna je bila vizija vse do sedanje krize,
kako bo poslej, bomo še videli, saj so bili
v petičnem hotelu vezani predvsem na
petične ameriške goste.
ŠTER: Zdaj ste mi s tem dali izjemno
iztočnico. Upam, da bo tale korona omo-
gočila, da bomo, spremenili, ker jih bomo
tudi morali, potovalne navade. Tudi glede
turizma. Da bomo preskočili ne samo eno
ali več stopničk niže, ampak da bomo šli
malo više. Toda obstaja nevarnost, da bo
tisto, kar je zdaj doletelo turistične agenci-
je, obrodilo dampinško ponudbo. Sedem
dni Tunizije za 270 evrov! Tja bodo šli vsi
tisti, ki niso še nikoli šli nikamor z leta-
lom. In bodo imeli slabo ponudbo, nič-
vredno varnost in servis, ki ni več dosto-
jen … Zato ker bo podvrednoteno. In
zaradi tega bo s kom kaj narobe in bo šlo
še niže. In razšli se bodo tisti turistični
kompleksi, odšli bodo natakarji, kuharji,
sobarice – vse skupaj bo šlo pred začetek.
Ne niže, pred začetek. Mogoče nas pa
pamet sreča in bomo hodili tja, kjer ima-
mo res kaj videti. In mogoče bomo šli ne
tisoč kilometrov daleč, temveč sto kilo-
metrov. In bomo videli, da je na Kolpi
54
izjemno. Pa na jezerih na Koroškem.
Tam je res krasno! A ne bi bilo fino, da bi
hodili recimo v Hotel Lipa v Monoštru
in bi tam vzpodbudili Slovence, ki so
manjšina. A ne bi bilo to fino! Videli bi,
da je tam odlično žganje, da se prekrasno
jé, da je tam je možno streljati, loviti ribe,
zlasti pa, da je možno med svojimi ljudmi
normalno komunicirati.
PLAYBOY: Ko ste leta 1994 postali mini-
ster za notranje zadeve v vladi Janeza
Drnovška, ste dejali …
ŠTER: … da si bom prizadeval, da bi se
falotje spet bali policije.
PLAYBOY: Kje smo danes glede tega?
ŠTER: Moram reči, da si kot državljan
želim ministrov za notranje
zadeve, ki bi si za to prizade-
vali. Nisem rekel, da je treba
zdaj falote izkoreniniti ali kaj
takega, ampak gre za to, da če
kot družba ne damo policiji
možnosti, da svoja pooblastila
izvaja tako, da se je falotje bo-
jijo, potem je tako, kot da bi
spustili dva petelinčka, ki se
med sabo malo kavsata in en-
krat zmaga eden, drugič drugi
– ampak to ni v redu. To ni
dobro. Vedeti moramo, da tis-
ti fantje in punce v modrem
riskirajo za nas. In če jih
pošljemo ven in jih postavimo
v položaj, da se lahko tista
dva petelinčka kavsata in ima
vsakič eden prav, potem po
navadi začnejo tile v modrem
razmišljati, da se ne bodo ukvarjali s tem,
ker imajo same probleme, »bom zato malo
stran gledal«. To pa je katastrofa. In bojim
se, da imamo včasih že tako psihozo, da …
Je pa to lep poklic, ni pa lahek, biti poli-
cist. In njihov šef si mora prizadevati,
da bi se vedelo, da so oni tukaj zato,
da se falotje ne počutijo dobro.
PLAYBOY: Kot notranjega ministra smo
si vas zapomnili tudi po tem, da ste izdali
zbirko vicev o policajih.
ŠTER: Celo dve. Eno zbirko vicev in
njeno nadaljevanje.
PLAYBOY: Se kakšnega vica spomnite,
vam je kateri bolj pri srcu?
ŠTER: Ja, eden je tak, da se mu vedno
nasmejim. Policaj gre in pred sabo zagleda
bananin olupek in reče: »O madona, spet
bom padu!« Ta je tak iz prakse za prakso,
je resničen. [smeh] Najbolj smešno pri

tem se mi pa zdi nekaj drugega in mislim,
da se bo prepoznal, pa ga ne bom imeno-
val. To malo knjižico, ki ni nič posebne-
ga, vezana je v karton, smo izdali pred
novim letom in sem jo delil kolegom na
vladi, pa reče Kacin, ki je bil takrat mi-
nister za obrambo: »Ja, dobra ideja! Mi
bomo tudi to izdali.« Pa pride čez nekaj
mesecev in reče: »Veš kaj, ne moremo.
Ni vicev o vojakih.« To je malo tako
simptomatično. Dokler so vici o polica-
jih, to pomeni, da so policaji med ljudmi
in da jih ljudje nekako sprejemajo. Upam,
da tega ne bo nikoli konca. Ker najteže se
je zdravo ponorčevati iz samega sebe in
se nasmejati tudi lastnim
napakam. To je zelo težko.
Ampak dokler smo to
sposobni, smo še kar
v redu.
PLAYBOY: Slovite tudi po
tem, da ste velik ljubitelj in
poznavalec Pike Nogavičke.
ŠTER: Ha ha, to je pa
strast!
PLAYBOY: Menda imate
350 različnih izdaj.
ŠTER: Imam jih 367.
PLAYBOY: Kako se je pa
to začelo?
ŠTER: Odkar berem, mi je
Pika Nogavička zelo všeč.
Brati sem jo začel, ko je
izhajala kot podlistek v Pi-
onirju. Potem je še pred
Zlato knjigo izšla zbirka z
rumenimi platnicami, veza-
na v platno, in vseskozi je
bila na moji nočni omarici.
Potem sem bil pa na poto-
vanju v Istanbulu in sem vstopil v anti-
kvariat …
PLAYBOY: Pa kako ste v Istanbulu zašli
v antikvariat, tam se ja turistično hodi na
Kapali čaršijo.
ŠTER: Takrat je bilo tam moderno kupo-
vati usnje pa zlato. Eno je bilo bolj pon-
arejeno od drugega. [smeh] Meni se ni
zdelo, da bi šel tja, pa sem šel malo okrog
džamij in sem tam videl tudi en antikvari-
at. Grem not in vidim knjigo v platt-
deutsch, neknjižnem nemškem narečju. In
piše Pippi Langstrumpf. Pa si rečem, ma-
dona, saj to je Pika Nogavička! Tisti knji-
gar je bil vesel, kot da bi mu dal milijon,
saj si ni mislil, da bo to knjigo kdaj prodal.
In potem sem si rekel, da bi bilo zanimivo
PLAYBOYEV INTERVJU
videti, kakšne vse knjige Pike Nogavičke
se še da dobiti po svetu. Tako je z vsakim
mojim potovanjem zbirka rasla. Ni pa vsa-
ka knjiga v drugem jeziku, so tudi v istih
jezikih, a v različnih izdajah. Tako potem
vidiš, da knjiga od nastanka leta 1945
doživlja en tak razvoj, živi svoje življenje.
Na primer, v kakšnih avtoritarnih režimih
ni bilo poglavij, v katerih Pika pretepa
policaje [smeh], pa tudi tisto, ko se ne
obnaša prav v šoli, je bilo tudi umaknjeno.
Potem je Jack Lang, tisti epohalni francos-
ki minister za kulturo, takrat, ko naj bi se
ta knjiga prevedla v francoščino, rekel, da
ta knjiga ne bo nikoli izšla v francoščini –
zato ne, ker je neumna! Pa so ga vprašali,
kako to misli, in je dejal: »Ali si lahko za-
mislite, da notri piše, da 10-letni otrok dvi-
gne konja! To je vendar traparija!« Novi-
narji so seveda to slišali in so šibali
vprašat Astrid Lindgren, ali je slišala, kaj
je rekel Jack Lang. Je rekla, da ja, da je
slišala. In kaj veli na to? Pa je rekla: »Jack
Lang ima seveda prav. Veste, francoski
minister je izjavil, da noben francoski
otrok ne more dvigniti konja.« [smeh] In
seveda obstajajo prve francoske izdaje te
knjige, v katerih piše: »Elle pouvait soulever
un poney.« Ne un cheval, temveč un poney.
To izdajo imam in tudi od istega založni-
ka, v kateri že piše un cheval. Žal pa gre
zdaj tudi pri Piki Nogavički zaradi globali-
ZA GOSTOLJUBLJE SE ZAHVALJUJEMO KAVARNI MODERNA.
55
zacije v to smer, da so knjige povsod
enake, z enako barvno opremo, enakim
fontom črk, enakimi ilustracijami. Smo
pa tukaj Slovenci na zlat veji, ker imamo
prevod Kristine Brenkove, ki ga je naredi-
la v neposredni komunikaciji z Astrid
Lindgren in je tako dobila njeno soglasje
za poslovenitev imen. Imamo Anico in
Tomaža, ne Annike in Tommyja. Vili se
ne reče Kunterbunt, ampak Čira čara in
gospod Ficko ni Herr Nilsson in tako
dalje. Posebej moram omeniti še ilus-
tracije Ančke Gošnik Godec, ki so geni-
alne. Najbolj pa me veseli, da je leta
2015, ko smo prvič po letu 1958 dobili
nov prevod Pike
Nogavičke, prevajalka
Nada Grošelj tekst tako
čudovito zloščila. Nič ni
izgubljeno, vse je ohran-
jeno. Novi prevod sem
šel brat tako, da sem
podčrtaval izraze,
ki so drugačni. A prav
nikjer ne zmotijo. Res je
zelo dobro narejeno!
PLAYBOY: Kaj je tako
posebnega v tej knjigi?
ŠTER: Knjiga je vse prej
kot otroška. Ima sporočilo
na družbenokritični in na
socialni ravni. Treba je
upoštevati, da je to pisala
punca, ki je bila takrat
samohranilka, kar sploh
ni bilo lahko. Zaradi tega
je morala od doma in je
šla v drugo državo ter tam
sprejela delo pisarniške
tajnice. S svojo sposob-
nostjo in trmo se je uveljavila.
Kar pa se sporočila knjige tiče, naj to
ponazorim, kako sem to pojasnil romskim
otrokom. »Glejte,« sem jim rekel, »resnice
so čisto enostavne. Fantje puncam poma-
gamo. Bog ne zadeni, da bi tega ne delali,
ker to je greh. To bi pomenilo, da si slabič,
ker ne moreš puncam slabo želeti. Druga
stvar je, da ne tepemo tistih, ki so slabši
od nas. Ne norčujemo se iz njih, ampak
jih vidimo kot tiste, ki jim lahko naredimo
kaj dobrega. In tretja stvar je, da če pride-
mo do denarja, ga nimamo zase, ampak
ga imamo zato, da je vsem bolje!« In res je
tako. Pika Nogavička je kupila bombone
za vse, romski otroci pa so imeli oči kot
pet kovačev.
 POLETNO BRANJE

V sodelovanju z Javno agencijo za knjigo RS smo štiri priznane slovenske ured-

nice in urednike prosili, da Playboyevim bralkam in bralcem po svojem okusu
predlagajo, kaj naj vzamejo v roke na dopustu in se duhovno obogatijo. Neka-
tere predlagane knjige so na voljo samo v knjižnicah, nekatere pa je še vedno
mogoče kupiti – če vas koronska kriza ni (prehudo) udarila po žepu, le kakšno
kupimo, saj bomo s tem prispevali k preživetju slovenskih založb.
TEKST UREDNICI & UREDNIKA

ŠPELA PAVLIČ, BELETRINA Knjiga, ki na jasen in prijazen način raz-

Drago Jančar: To noč kriva neprijazna dejstva o dobi antropoce-
sem jo videl (Modrijan, na - torej dobi, ko je človek postal ključni
2015) dejavnik sprememb na Zemlji. Razmislek
Kresnikov roman de- za vse generacije.
setletja. Če ga še nismo Olga Tokarczuk: Pelji svoj
prebrali, je čas, da se plug čez kosti mrtvih (Can-
branja lotimo. Če smo karjeva založba, 2014,
ga že, pa gre za knjigo prevedla Jana Unuk)
tiste vrste, ki jo več kot Najnovejša Nobelova nag-
upravičeno lahko prebere- rajenka v knjigi mojstrsko
mo dvakrat. preplete žanr kriminalke
Lučka Kajfež Bogataj: Pla- in družbenokritično
net, ki ne raste (Cankarjeva sporočilo o človekovem izkoriščanju
založba, 2017, ilustriral živalske vrste. Lovcem se slabo piše,
Izar Lunaček) živali vračajo udarec.
FOTO PROFIMEDIA, ARHIVI ZALOŽB

56
 POLETNO BRANJE

Bettina Wilpert: Kar se nam ne Alexander Frater: Na lovu za um spremeniti v gnetljivo maso, ki jo
dogaja (Beletrina, 2020, pre- monsunom (Cankarjeva na eni strani polnijo s predelano hrano,
vedla Alenka Činč) založba, 2010, prevedla na drugi z nenehno virtualno priklop-
Odličen, večkrat nagrajeni Mojca Kranjc) ljenostjo, na tretji pa to strupeno kombi-
prvenec mlade nemške avto- Letos ne bomo potovali nacijo tešijo s psihofarmaki vseh vrst.
rice, gostje festivala Litera- prav daleč, a ostane nam Boštjan Videmšek in
ture sveta Fabula 2020. branje s poti: krasen potopis Matjaž Krivic: Plan B
Roman v zgodbi o domnevnem posilstvu po krasni in (UMco, 2020)
pokaže, kako večkrat verjamemo tistemu, strašni Indiji. Knjiga o tem, kako se je
ki bi mu radi verjeli, kot temu, kar je res. Veronika Simoniti: Ivana pred morjem dolgoletni novinar in
Cristoph Ransmayr: Atlas (Cankarjeva založba, 2019) poročevalec s kriznih
rahločutnega moškega Roman, ki na vsakomur dostopen način žarišč odpravil na pot
(Beletrina, 2020, prevedel pove, kakšna uteha in hkrati kakšna fan- okoli sveta, od Islandije
Štefan Vevar) tazma je dom. do Norveške ter od
V poletju, ko bo naše giban- Benedict Anderson: Grčije do Švice, da bi našel pionirje
je po svetu bolj omejeno, Zamišljene skupnosti (Stu- dobrih praks v boju s podnebnimi spre-
kot bi si želeli, se lahko z dia humanitatis, 2007, membami. Presežek, ki v drugem delu
velikim popotnikom in še prevedla Alja Brglez Uran- prinaša sedanjost in prihodnost naše
večjim pisateljem podamo na pot od vul- jek, Andrej Kurillo) (električne) mobilnosti!
kanov na Javi do brzic reke Mekong prek Opozorilo v stampedu Cristoph Ransmayr: Atlas
himalajskih prelazov vse do ledene Arktike. egoizmov: brez skupnih rahločutnega moškega
Ob tem pa beremo tudi zgodbe o ljudeh, medijev skupnost izgine. (Beletrina, 2020, preve-
ki so za večino običajno nevidni. In brez skupnosti izginemo mi. del Štefan Vevar)
Izjemna knjiga izjemne-
ga avtrijskega pisatelja,
v kateri nas ta pustolo-
vec in iskalec skrajnih
človeških doživetij v 70 zgodbah popelje
na različne konce sveta, v njih pa nas na
svoj občutljivi in stilistično izpiljeni način
predstavi diapazon različnih likov z uni-
katnimi zgodbami in izkušnjami.
Semezdin Mehmedinović: Me’med, rdeča
ruta in snežinka (Litera, 2019, prevedel
Jurij Hudolin)
Najbolj intimno in najbolj osebno delo
bosanskega pisatelja, ki je kar dolgo časa
preživel tudi v Ameriki, tam pa se skupaj
s svojo partnerko znašel na odločilnih
ANDREJ BLATNIK, CANKARJEVA presečiščih svojega življenja; njega je
ZALOŽBA zadela srčna kap, njo pa nedolgo zatem
Marco Missiroli: Zvestoba še možganska, kar je v temelju zazna-
(Cankarjeva založba, 2020, movalo njuno bivanje.
prev. Janko Petrovec) David Diop: Več kot
Virtuozno preobračanje brat (Mladinska knjiga,
kočljivega vprašanja: biti zvest 2020, prev. Janina Kos)
bližnjemu ali samemu sebi? SAMO RUGELJ, UMco Izjemen francoski ro-
Michel Houllebecq: Serotonin Robert Lustig: Oprani man avtorja senegal-
(Cankarjeva založba, 2020, možgani (Mladinska knji- skih korenin, ki tema-
prev. Iztok Ilc) ga, 2020, prevedel Aleš tizira prvo svetovno
Houllebecq ob svoji večni Učakar) vojno, v kateri so
temi, osamljenosti Najnovejša knjiga en- Francozi na fronto z
pešajočih, tokrat boleče dokrinologa, avtorja Nemci privlekli tudi senegalske vojake,
opozarja tudi, da celo do- Mastne laži, v kateri nas ki s seboj prinašajo svojo afriško pretek-
besedno živimo od tistega, avtor postavi na trdna lost, usodo in dramo ter sprejemanje vlo-
kar so nam zapustili pred- tla, saj pokaže, kako je korporacijam v ge divjakov v vojni, ki je v tistem času
niki. zadnjem obdobju uspelo naša telesa in veljala še za gentlemansko dejanje.
FOTO PORTRETI MATEJ PUŠNIK, OSEBNI ARHIV ANDREJA BLATNIKA, OSEBNI ARHIV ANJE GOLOB, ALEKSANDRA SAŠA PRELESNIK, GORAN ANTLEY

57
 POLETNO BRANJE

kresnik. Še pred razglasitvijo letošnjega Sama imam rada branje, ki me do solz

kresnika sem prebrala Ivano pred morjem nasmeji, hkrati pa se po malem sprašu-
letošnje lavreatke Veronike Simoniti, jem, kako se lahko smejim tako resnim
roman, ki niha med sodobnostjo in temam. Ta dva romana lahko berem
časom druge svetovne vojne, ves čas pa vedno znova.
je prežet z vonjem po morski soli. Gabi Gleichmann:
Sebastijan Pregelj: Napoj nesmrtnosti
V Elvisovi sobi (Goga, 2019, prevedel
(Goga, 2019) Danni Stražar) &
V kresnikovi tekmi sem Miha Mazzini: Funny
navijala za roman Seba- (Goga, 2019)
stijana Preglja, ki pri- Od sodobnih romanov
kliče 70. in 80. leta tako sta me v zadnjem
prepričljivo (in brez času vrhunsko zabav-
vsakršnega ideološkega ala (pa tudi zamislila)
navijanja), da se zdi, da sem se vrnila roman Napoj nesmrtnosti,
v otroštvo z vsemi barvami, vonji, zgo- ki z neprekoslijvim judov-
dovinskimi dogodki in detajli. skim humorjem preleti
Jaroslav Hašek: Dobri vojak Švejk (DZS, 1000 let družine Spinoza,
1962–1966, prevedel Jože in odličen slovenski ro-
JELKA CIGLENEČKI, GOGA Zupančič) & Nikolaj man Funny, ki me je pri-
Veronika Simoniti: Ivana Gogolj: Mrtve duše pravil do tega, da sem
pred morjem (Cankarjeva (Goga, 2018, prevedel se krohotala zgodbi,
založba, 2019) Drago Bajt) ki (smeje, a brez posme-
Poletje je skrajni čas za Po mesecih napetosti bo ha) opisuje posledice globalizacije,
branje romanov, nomi- letošnje poletje zame slovenskega klientelizma in obupno
niranih za nagrado čas za duhovite knjige. iskanje smisla zahodnjakov.

58
PRAV VSE.
CELOTEN PLAYBOYEV ARHIV.
Takojšen dostop do vseh številk, vsakega članka,
zgodbe in Playboyevih deklet, kar jih je Playboy
kdaj objavil – samo na iPlayboy.com OBIŠČITE PLAYBOY.COM/ARCHIVE
 POSLEDICE PANDEMIJE ZA ČLOVEŠTVO

SOMRAK
demokracije?
Skoraj ves svet se je ustavil in skoraj ves svet je trepetal in še trepeče ne
samo v strahu pred neznanim virusom, temveč tudi pred posledicami ukre-
pov. Z zaustavitvijo ekonomije se je začel razpad obstoječega družbenega
sistema. Politika vsepovsod po svetu vztraja, da se mora ljudstvo začasno
odpovedati svobodi in pravicam, ker je vse to dobro za nas, za naše zdravje.
»Skrbimo za vašo varnost, rešujemo vaša življenja,« pravijo vladajoči. V tem
dolgem članku smo se lotili vprašanj, ali so vse omejitve zaradi pandemije
res začasne, ali so vsi ukrepi res sorazmerni in namenjeni izključno naši
zaščiti ter do kdaj bomo še smeli postavljati takšna vprašanja.
FOTO ALEŠ KRAVOS, PROFIMEDIA

60

Velik del svetovnega prebivalstva je bil med
pandemijo bolezni covid-19, ki jo povzroča
zelo nalezljiv koronavirus Sars-CoV-2 in za
katero je značilno vnetje zgornjih dihal in
v težji obliki pljuč ter ki jo je generalni sek-
Generalni sekretar ZN Antonio Guterres
retar ZN Antonio Guterres razglasil za
največjo krizo po drugi svetovni vojni,
zaprt v svojih domovih. Ponekod še je,
saj se izbruhi virusa še vrstijo, grozi pa
nam tudi drugi val, če ni že tu.
V Sloveniji je bilo gibanje v času izred-
nih ukrepov omejeno na lastno občino,
ponekod po svetu so imeli tudi policijsko
uro. Onemogočeno se je bilo posloviti od
umirajočega bližnjega svojca, bolnim za
drugimi hudimi boleznimi je bil preprečen
ali pa zelo otežen dostop do zdravstvenih
storitev. Posebno hudo je
bilo v domovih za ostarele, TEKST URŠKA KOŠIR prestrašeni so se prostovolj-
v Španiji so ostarele ljudi v
domovih celo zapustili in jih tam pustili
umreti. Številni, ki svojega dela niso mogli zdravje, za preživetje. In v tem afektu strahu
in ga tudi ne morejo opravljati od doma,
so ostali brez dela in s tem zaslužka.
Kakor je na začetku junija za spletni por-
tal Metropolitan povedala Anita Ogulin,
predsednica Zveze prijateljev mladine
Ljubljana Moste-Polje, je v Sloveniji
»v času izrednih ukrepov veliko družin,
ki so prej samostojno shajale iz meseca
v mesec, zaustavljeno življenje izredno
sunkovito pahnilo čez prag revščine.
Tako se danes ukvarjamo s povsem no-
vimi prosilci za pomoč – večinoma gre
za samostojne podjetnike, samozaposlene
v kulturi, turistične in gostinske delavce.
/…/ Glede na vse napovedi gospodarske
krize in število prosilcev s strahom zre-
mo v prihodnost, saj se je na socialnem
področju najhujša kriza šele začela, čeprav
je sama epidemija za zdaj končana.«
Mednarodna organizacija Caritas Interna-
tionalis pa je mednarodno skupnost po-
zvala k takojšnjemu ukrepanju, saj svetu
zaradi ukrepov za zajezitev pandemije
grozi lakota.
POSLEDICE PANDEMIJE ZA ČLOVEŠTVO
imunologijo, dejal, da zato, »/…/ ker ima-
mo na voljo dober imunološki laboratorij,
pri nas pri vsakem pacientu gledamo tudi
podroben imunostatus – in se čudimo,
kakšno katastrofo covid-19 povzroči pri
starejših ljudeh na imunskih celicah, ki sicer
tvorijo protitelesa – te dobesedno izginejo.
Česa tako dramatičnega pri okužbah nisem
videl še pri nobenem virusu.«
Torej, virus tudi po besedah uglednega
slovenskega strokovnjaka nikakor ni nedol-
žen, toda številni politiki po vsem svetu in z
njimi povezani veljaki so si v preteklosti do-
dobra zapravili verodostojnost, zato jim mo-
ramo temeljito gledati pod prste, četudi oni
trdijo, da delajo vse in zgolj za našo zaščito.
'Nova normalnost'
Govori se o tako imenovani novi normal-
nosti (new normal) ali veliki ponastavitvi
(great reset). Po štirih mesecih se že kažejo
obrisi te nove ureditve, katere splošna skup-
Doktrina šoka na značilnost na globalni ravni je intenzivna
Na začetku letošnjega leta, ko so mediji regulacija posameznikovega javnega in
začeli objavljati novice o virusu na Kitaj- zasebnega življenja ter omejitev številnih
skem, je marsikdo le zamahnil z roko, temeljnih človekovih pravic in svoboščin.
pač vajen poročanja o prašičji in drugih Ne pozabimo, tudi v času tretjega rajha so
gripah, ki naj bi v preteklosti že pomorile vladajoči vsa svoja dejanja zoper judovsko
velik del človeštva. Najbolj skupnost in človečnost, med drugim tudi
deportacijo v taborišča, odvzem premo-
no zaprli in osamili že v feb-
ruarju. V ljudi se je naselil strah. Strah za
s(m)o ljudje pripravljeni sprejeti marsikaj.
Doktrina šoka, ki jo je leta 2007 opisala
Naomi Klein v istoimenski knjigi, je učin-
kovit način za uvedbo sprememb – in vlade
so leta 2020 z doktrino šoka po vsem svetu
v obdobju pandemije uvedle velike spre-
membe in z njimi omejile temeljne člove- Obisk kina v Ljubljani
kove pravice in svoboščine. To se je še na
začetku tega leta zde-
lo domala nemogoče.
»Vse za vašo zaščito,«
pravijo politiki.
Da pa ne bi glede
zdajšnje zdravstvene
krize komu prišlo na
pamet širjenje kak-
šnih teorij zarote,
spomnimo, da je za
prejšnjo številko slo-
venskega Playboya dr.
Alojz Ihan, profesor
in mednarodno uve-
ljavljen strokovnjak
Pri frizerju maja 2020 v Sloveniji
za mikrobiologijo in
61
 POSLEDICE PANDEMIJE ZA ČLOVEŠTVO
Bled
OHRANITI MORAMO ZDRAV RAZUM IN SE VPRAŠATI,
ALI SO VSI TI UKREPI RES NUJNO POTREBNI ...
ženja, ločitev staršev in otrok … opravičevali
z mantro Es ist zu Ihrer Sicherheit – za vašo
zaščito.
Sars-CoV-2 je popolnoma nov virus,
ima posebne karakteristike in se obnaša
zelo nenavadno. Poleg tega se bije strokov-
na debata med zagovorniki in nasprotniki
naravnega ali človeškega vpliva na nastanek
virusa – da je virus naraven, denimo trdijo
avtorji članka, ki je bil objavljen 17. marca
v reviji Nature; da je bil ustvarjen v labora-
toriju, pa je je na francoski televiziji zatrdil
francoski virolog Luc Montagnier, leta
2008 dobitnik Nobelove nagrade za medi-
cino, ker je na Pasteurjevem inštitutu vodil
ekipo, ki je leta 1983 odkrila retrovirus
HIV, ki povzroča aids. Da se je vse skupaj
zgodilo kot nesreča v laboratoriju, pa je za
britanske medije izjavil sir Richard Dear-
love, nekdanji šef britanske obveščevalne
službe MI6. A vse teorije o izvoru in preno-
su virusa so trenutno za veliko večino
drugih ljudi popolnoma nepomembne.
Pomembno je le to, da je virus med nami
in da se moramo z njim naučiti živeti.
To pa nedvomno pomeni določeno strožjo
ureditev družbe in omejitev temeljnih
človekovih pravic in svoboščin. Toda
ob tem moramo ohraniti zdrav razum
in se vprašati, ali so vsi te ukrepi res
nujno potrebni in ali so sorazmerni.
Varuh človekovih pravic Peter Svetina
opozarja: »Omejevanje pravic je v krizi
sicer dopustno, a mora biti sorazmerno,
obstajati pa mora jasna zakonska podlaga.«
Epidemija kot izgovor za
kršenje človekovih pravic
Strašenje se je začelo s podobami umaza-
nih kitajskih tržnic, zloveščimi netopirji,
sledile so podobe ljudi v zaščitnih skafan-
drih in vojaških vozil, ki so v Bergamu
odvažala trupla. Pri slednjem javnosti
nihče ni pomiril s podatkom, da pogrebne
službe v Italiji kot zasebni servis od začetka
pandemije večinoma niso delovale in je bila
zato vojska edina, ki je ta trupla lahko prev-
zela. Nenehno so poročali o okuženih tako,
da je lahko psihološko delovalo, kot da gre
za številke o umrlih, čeprav so (bili) oku-
ženi ljudje v večini primerov le blaže pre-
hlajeni ali pa so na sploh asimptomatski,
kar po splošni zdravstveni definiciji po-
meni, da so zdravi. A dokler strah hrani
medije in jim zagotavlja nenehne klike,
so strašljivi naslovi dobrodošli, z njimi pa
hočeš nočeš sodelujejo v globalni zgodbi
potenciranja strahu in hkratnega spremin-
janja celotnega družbenega ustroja.
Dr. Zoran Milivojevič v knjigi Emocije –
razumevanje čustev v psihoterapiji strahove
opredeljuje kot »skupino čustev, za katera
je značilno, da jih subjekt doživlja, ko oce-
ni, da je ogrožena katera izmed njegovih
62
temeljnih vrednot in da se ne bo mogel
ustrezno zoperstaviti objektu ali situaciji,
ki ga ogroža«. Večina ljudi je ravno zaradi
strahu z odprtimi rokami in nekritično spre-
jela vse ukrepe in omejitve. A zakaj je tako,
kako se lahko človek tako hitro odpove svo-
jim temeljnim pravicam in svobodi? Doktor
pravnih znanosti Boštjan Tratar, ki dolga
leta deluje na področju civilnega prava in
varovanja človekovih pravic, v članku Kdor
podreja svobodo varnosti, je upravičeno suženj
(Sobotna priloga, Delo, 17. februar 2017)
navaja, da »so pogosto zgolj udobje in strah
pred odgovornostjo, tudi strah pred svobo-
do, pred lastnim odločanjem, tisti, ki kličejo
po tem, da država sprejema vedno nove
zakone in prevzema vedno nove naloge«.
Mednarodna organizacija za človekove
pravice Amnesty international je na začet-
ku leta na svoji spletni strani zapisala opo-
zorilo: »Epidemija lahko vpliva na človeko-
ve pravice milijonov ljudi. Najbolj očitno
gre za pravico do zdravja, vključno z dosto-
pom do zdravstvene oskrbe, do informacij
in prepovedi diskriminacije pri zagotavljan-
ju zdravstvenih storitev. V igri pa so še dru-
ge pravice oziroma njihove kršitve.«
Pred političnim izkoriščanjem ukrepov
za zajezitev pandemije glasno opozarjajo
tudi v Združenih narodih. Visoka komisar-
ka ZN za človekove pravice Michelle Ba-
chelet je že v prvih dneh epidemije opozori-
la, da številne vlade izkoriščajo epidemijo
covida-19 kot pretvezo za kršenje človekovih
pravic in dodatno omejevanje temeljnih
pravic, ter vse vladajoče tudi javno pozvala,
naj ne izkoriščajo pooblastil, ki so jih dobile
v času krize. V različnih državah sveta je
bilo namreč od začetka pandemije areti-
ranih več sto tisoč ljudi, ki so kršili ukrepe
za zajezitev pandemije, drugje so bila vzpo-
stavljena hitra sodišča po spletu. Varnostne
sile v nekaterih afriških državah so v okviru
zagotavljanja ukrepov ubile na desetine civi-
listov, v drugih državah so oblasti preganjale
zdravnike, iz Azije pa prihajajo poročila o
cenzuriranju, zastraševanju in aretacijah.
Vojake v Ruandi je organizacija Human
Rights Watch obtožila množičnih posilstev
in celo ubojev kršiteljev karantene, marsikje
pa so vlade, tudi tiste v najbolj demokratič-
nih državah, prekomerno razširile pooblas-
tila. »Pandemija covida-19 ogroža prihod-
nost demokracije,« je v odprtem pismu
Inštituta za demokracijo IDEA iz Stock-
holma konec letošnjega junija javno in glas-
no opozorilo več kot 500 nekdanjih svetov-

nih voditeljev, profesorjev in Nobelovih
nagrajencev. V pismu so zapisali, da »tako
avtoritarne kot demokratično izvoljene
vlade pandemijo izkoriščajo. Tudi nekatere
demokratično izvoljene vlade se borijo proti
pandemiji s prilaščanjem izrednih poobla-
stil, ki omejujejo človekove pravice in krepi-
jo državni nadzor. Parlamenti so izločeni iz
odločanja, novinarje aretirajo in nadleguje-
jo, manjšine so šikanirane, najranljivejši slo-
ji prebivalstva pa se soočajo z novimi veliki-
mi nevarnostmi, saj ustavitev gospodarstva
uničuje celotno strukturo družbe.«
Varnost vs. svoboda
Benjamin Franklin je konec 18. stoletja
v pismu guvernerju zapisal: »Tisti, ki se je
pripravljen odpovedati temeljnim svoboš-
činam, da bi si s tem kupil malo začasne var-
nosti, si ne zasluži ne svobode ne varnosti.«
Svoboda in varnost sta kategoriji,
s katerima se pravna in filozofska znanost
ukvarja že stoletja. Obe sta medsebojno
soodvisni in neločljivo povezani. Predstav-
ljajte si svet, v katerem bi vsi lahko počeli
vse, kar jim njihova svobodna volja poželi,
in kakšen vpliv bi to imelo na druge. Svo-
bode brez varnosti ni mogoče imeti, saj od-
sotnost varnosti lahko, ravno tako kot njena
pretirana raba, omeji svobodo. Popolna svo-
boda nekoga bi namreč lahko za nekoga
drugega pomenila izpostavitev stanju nevar-
nosti za življenje, zdravje, telo … To pa po-
sledično povzroči občutek in stanje nesvo-
bode. »Varnost ima svojo ceno: državljani
žrtvujemo velik del individualne svobode in
sprejmemo – bolj ali manj prostovoljno –
vse mogoče predpise in druge omejitve v
upanju in pričakovanju, da bomo v zameno
dobili varnost,« je v Delu zapisal dr. Tratar.
Bistvo je ravnotežje, ki pa je že po nara-
vi stvari krhko. V vseh, tudi v demokratič-
nih državah sta varnost in svoboda držav-
ljanov neprestano v medsebojnem odnosu.
»Res je sicer, da je varnost temeljna člove-
kova potreba in klasična kolektivna dobrina
in da uživa njeno ohranjanje oziroma po-
novna vzpostavitev v sistemu družbenih
vrednot visok položaj. Vendar pa je prav
tako kot funkcija države, da zagotavlja
varnost, star tudi strah pred njeno obla-
stjo, močjo oziroma zlorabo,« še dodaja
dr. Tratar.
Omejene temeljne pravice
Vsak poseg države v sfero posameznika,
tudi če ga ta želi 'zaščititi', mora skladno
POSLEDICE PANDEMIJE ZA ČLOVEŠTVO
s 16. členom slovenske ustave in pravnim
redom izpolnjevati naslednje temeljne
pogoje: »Izjemna možnost začasne raz-
veljavitve in omejitve človekovih pravic
in temeljnih svoboščin je dopuščena v voj-
nem in izrednem stanju, vendar le v času
trajanja vojnega ali izrednega stanja in
v obsegu, ki ga tako stanje zahteva in
tako, da sprejeti ukrepi ne povzročajo
neenakopravnosti, ki bi temeljila le
na rasi, narodni pripadnosti, spolu,
jeziku, veri, političnem ali drugem
prepričanju, gmotnem stanju, rojstvu,
izobrazbi, družbenem položaju ali
katerikoli drugi osebni okoliščini.«
Dr. Tratar pa v omenjenem članku opo-
zarja: »Ustava od zakonodajalca pa tudi
drugih vej oblasti zahteva ustrezno
uravnoteženje med zagotavljanjem var-
nosti in zagotavljanjem svobode. Mejo
uresničevanju varstvenih ciljev države
nedvomno predstavlja zahteva po spo-
štovanju človekovega dostojanstva ter
splošno ustavno načelo sorazmernosti.«
Dodaja: »Vsaka državna intervencija,
vsak nov zakon, ki 'strožje' ureja življenje,
pomeni sočasno omejevanje svobode. Pre-
komerno pravno normiranje in reguliranje
pa posameznikom ne jemljeta samo odgo-
vornosti, temveč s tem ohromita njihovo
iniciativno moč, jemljeta jim že pridoblje-
no svobodo, za katero nas zgodovina uči,
da se je treba zanjo vedno znova boriti.«
V začetku epidemije je v slovenski
parlament romal prvi protikoronski zakon,
ki je bil namenjen pomoči ljudem in gos-
podarstvu, notri pa sta bila umeščena 103
in 104. člen, ki bi policiji dala pooblastila
za vdora v posameznikov dom brez sodne
odredbe in omogočila prisotnost vojske na
ulicah. Oba sta v javnosti vzbudila veliko
pozornosti in bila deležna negativnih kri-
tik pristojnih institucij, ki se v državi,
ukvarjajo z varovanjem človekovih pravic.
Predloga nista šla skozi. Bile pa so uve-
dene številne omejitve in nekaterim, kot je
omejitev gibanja na občine, je stroka že
v štartu odkrito nasprotovala, druge pod
vprašaj postavlja sedaj. S tem pa se post-
avlja pod vprašaj tudi njihova sorazmer-
nost in nujnost ter posledično njihova
legitimnost.
Omejitev in prepoved
druženja, stikov
Najprej so oblasti zaprle domove za
ostarele. Vsi, ki imajo v njih svojce, vedo,
63
kakšno trpljenje in kršenje človeškega
dostojanstva je to pomenilo za vse vple-
tene. Starostniki so postali zaporniki v
sobah, iz katerih niso smeli stopiti niti
na hodnik. Nobenega gibanja, nobenega
druženja. Prepovedani so bili vsi obiski.
Tudi če je svojec umiral in ni bil okužen
s korono, se marsikje njegovi bližnji od
njega niso smeli posloviti. Zaprli so se
vrtci in šole, druženje je postalo pre-
povedano na vseh nivojih, razen med
člani istega gospodinjstva, določene
bistvene omejitve pa ostajajo v veljavi
tudi po koncu epidemije. Strokovnjaki,
kot je klinična psihologinja dr. Polona
Matjan Štuhec, pri tem opozarjajo:
»Fizična distanca je kritična za ran-
ljive skupine – otroke ter zelo bolne
in dementne starostnike, ki potrebujejo
dotik za pomirjanje.«
Ena od znanih slovenskih novinark je
v času korone doživela smrt očeta. Ta je
trpel zaradi kronične bolezni, v času koro-
ne pa ga ob poslabšanju osebna zdravnica
zaradi ukrepov, ki naj bi ščitili zdravje in
življenje predvsem ranljivih skupin starej-
ših, ni želela sprejeti v ambulanti. Ko so
domači končno priklicali rešilca, kar je
bilo v času epidemije kljub izjemno majh-
ni zasedenosti zdravstvenih kapacitet
skoraj misija nemogoče, so očeta nato le
odpeljali v bolnišnico. Ko je hči klicala na
oddelek, kdaj se lahko pride poslovit,
so ji odgovorili: »Obiski niso dovoljeni.«
Čeprav je dodala: »Ampak moj oče ni
okužen s koronavirusom …«, je glas na
drugi strani vztrajal: »Vseeno, obiski niso
dovoljeni.« Vztrajala je tudi hči: »Ampak,
kaj pa če se bomo morali posloviti?«
»Ne, ni obiskov, direktor ne dovoli,«
je z uradnim glasom še povedala ženska
na drugi strani in odložila telefon. Oče
je naslednji dan umrl in hčeri je bil
šele takrat omogočen obisk bolnišnice,
da je pobrala vsaj očetove stvari.
Dogodek se je zgodil v bolnišnici Gol-
nik, kjer pravijo: »Obžalujemo dogodek,
do katerega je prišlo v občutljivem in nape-
tem času epidemije, ko smo bili primorani
zaščititi druge bolnike in zdravstveno oseb-
je pred možnostjo vnosa okužbe v kliniko.
Zavedamo se, da je pri umirajočem svojcu
prisotnost bližnjega izredno pomembna.
Pri pričakovanem poslavljanju od svojega
bližnjega svojcem v največji možni meri to
tudi omogočamo. Če pa gre za urgentno
stanje, se lahko zgodi, da do smrti pacienta
 POSLEDICE PANDEMIJE ZA ČLOVEŠTVO
pride v krajšem času od pričakovanega in
je prva skrb zdravstvenega osebja do bolni-
ka reševanje njegovega življenja ali zdrav-
ljenje njegove bolezni. Zelo nam je žal,
da je svojki ravnanje našega osebja
povečalo njeno čustveno stisko in ji
izrekamo naše iskreno sožalje.«
Klinična psihologinja dr. Polona Matjan
Štuhec pa o dogodku pravi: »Kar se tiče
umiranja očeta zaradi kronične bolezni in
tega, da hči ni smela k njemu v času umiran-
ja, potem pa so, ko je bil človek mrtev,
obisk dovolili – to ni edini primer. Več takih
sem slišala. Za to pa ni strokovne diagnoze,
ampak to dogajanje najbolje opiše vsakdan-
ja beseda, in to je: človeška hudobija. Samo
hudoben človek lahko naredi kaj takega.«
Njena kolegica, dr. Bojana Moškrič,
je v intervjuju za starševski spletni portal
Rinagaraja z naslovom Nova normalnost
vzpostavlja psihopatologijo letošnjega junija
hkrati opozorila na problematičen vidik
omejevanja druženja in stikov z mladimi:
»Dolgotrajno omejevanje in preprečevanje
stikov med ljudmi je proti človeški naravi in
če bo še naprej trajalo, bo iz sedanjih gene-
racij najmlajših naredilo tujce. Včasih smo
psihologi posebej nagovarjali vzgojitelje in
učitelje, naj bodo pozorni na otroke, ki so v
socialnih kontaktih umaknjeni, se spontano
ne družijo ali se druženju prestrašeno izo-
gibajo, ker je to lahko znak za resne težave
na čustvenem področju in zahteva čimprej-
šnjo pomoč. Zdaj pa se zdi, da bo izogi-
bajoč stil navezanosti, ki ga strokovnjaki
razumemo kot odklon v osebnostnem raz-
voju in rezultat čustvene poškodbe v zgod-
njem otroštvu, skozi priporočila in zahteve
po fizični in socialni distanci postal zaže-
lena norma vedenja.« Dr. Polona Matjan
Štuhec v istem intervjuju pravi: »Ljudje
smo socialna bitja, možgani in osebnost
se razvijajo samo v odnosih z bližnjimi
drugimi. Ljudje to vemo že dolgo, zato so
kot najhujše kazni vedno obstajale samice.
Evolucijsko smo razvili neko fizično bližino
in razdaljo, v kateri se dobro počutimo
s tistimi, ki jih imamo radi, in tistimi,
ki so nam tujci. Vemo, kako blizu želimo
biti z nekom, ki ga imamo radi, ki nam je
prijatelj ali ki nas zanima. In to ni razdalja
dveh metrov! Ljudje si med seboj delimo
dobro in zlo, ljubezen in naklonjenost,
mati dojenčku mleko, pa tudi potrebno
dozo bakterij, virusov in drugih mikrobov,
ki jih otrok potrebuje za ustrezno vzpo-
stavitev imunskega sistema.«
Na eni izmed slovenskih šol je bilo
učencem po vrnitvi v šolske klopi po koro-
ni zapovedano, da se sošolcev ne smejo
dotikati, sicer jih doleti kazen v obliki 30
počepov, s čimer je sam dotik postal kri-
minaliziran. Verjetno najbolj radikalno
idejo, da bi otroke zadržal na distanci,
pa je podal izraelski premier. Predlagal je
sledilne zapestnice za otroke, ki bi delovale
kot senzorji v avtomobilu in bi zapiskale
vsakič, ko bi se otrok preveč približal dru-
gemu, s čimer bi zagotavljali t. i. socialno
distanco. Predlog zaradi nasprotovanja
javnosti ni uspel. V Avstraliji so medtem v
vrtcih uvedli tako strog režim socialne dis-
tance, da matere poročajo o dogodkih, kot
je sledeč zapis s Facebook strani ene od
slovenskih mater, živečih v Sydneyju: »Da-
jem šestletnika spat, pa ga postane strah,
ko se usedem v postelji poleg njega, da mu
preberem pravljico: 'Mum, you're too close
to me. Social distancing please.' [Mami,
preblizu si mi. Socialna distanca, prosim.]
Tega ni rekel v šali, to je rekel prestrašen.«
Absolutna prepoved obiska za oskr-
bovance domov za starejše je veljala več
mesecev, ko pa so domove končno odprli,
je veljala absolutna prepoved obiska. Niti
najbližji svojci se po treh mesecih prvič
na obisku niso smeli niti dotakniti oskr-
bovanca, ga objeti ali prijeti za roko.
Koliko škode je takšna prepoved povzro-
čila dementnemu starostniku, ki se morda
odziva le še na dotik? Dr. Polona Matjan
Štuhec pojasnjuje: »Ostarele delimo na
tiste, ki so kognitivno in tudi telesno še do-
volj čili, da razumejo, kaj se dogaja, in na
tiste, ki so zelo stari, osamljeni, nebogljeni
in ki doživljajo svet podobno kot mali otro-
ci. Ti pa dotik nujno potrebujejo.« Poleg
pomanjkanja socialnega stika je izjemno
problematično tudi pomanjkanje
vsakršnega gibanja. Ko se starejši človek
enkrat zasedi in mu oslabijo mišice, ga je
težko spraviti nazaj k močem. Znanih je
več zgodb (vsa imena in priimke hranimo
v uredništvu), ko so dementni oskrbovanci
med karanteno izgubili več kilogramov
mišične mase in tako oslabeli, da so sedaj
pristali na invalidskem vozičku, drugi pa
so zaradi oslabelosti že preminili. Koliko je
bilo takšnih smrti, nam na NIJZ niso znali
povedati, z obrazložitvijo, da: »Podatki
o smrtih za letošnje leto še niso na voljo,
saj jih glede na trenutno zakonodajo
inštitucije ne pošiljajo sproti, ampak jih
pošiljajo za nazaj.«
64
Medtem pa iz Združenega kraljestva
prihajajo alarmantni podatki, ki v primer-
javi s prejšnjimi leti poročajo o 100-odstot-
ni rasti števila smrti dementnih med
vrhom pandemije, pri čemer je bil le del
okuženih z novim virusom. Za preostale
tisoče smrti organizacija Alzhemier's Soci-
ety, ki je analizirala podatke tamkajšnjega
nacionalnega statističnega urada, verjame,
da so neposredna posledica ukrepov, zara-
di nezadostne oskrbe pomanjkanja social-
nih stikov in neustrezne obravnave nji-
hovih specifičnih individualnih potreb,
med katerimi je nujen socialni stik.
Ukrepi za zajezitev širjenja okužb,
vezani na epidemijo koronavirusa, so med
ljudi vnesli sporočilo, »da je človeška bli-
žina nevarna, da moramo nositi maske,
sedeti daleč stran od drugega in se bati
drug drugega. A klinični psihologi, psihi-
atri in psihoterapevti strah pred bližino
razumemo kot psihopatologijo. Vemo,
da se taki ljudje počutijo kronično osam-
ljeni, hkrati pa razvrednotijo odnose in
si ustvarijo svet, v katerem odnosov ne
potrebujejo ali jih napolnijo s sovraštvom,
jezo in nezaupanjem. Bojim se, da bo
ta psihopatologija zdaj postala normativ
Socialna ali fizična distanca?
»Ustrezen izraz za trenutno situacijo
je fizična distanca, saj socialna dis-
tanca pomeni tudi čustveno distan-
co. Toda tudi 'samo' fizična distanca
je kritična za ranljive skupine – otroke
ter zelo bolne in dementne starostni-
ke, ki potrebujejo dotik za pomirjan-
je,« pravi dr. Polona Matjan Štuhec.
te nove normalnosti,« je v omenjenem in-
tervjuju dejala dr. Polona Matjan Štuhec.
Omejitev gibanja
Omejitvi stikov je kmalu sledila omejitev
gibanja na javnih površinah. Najprej so se
zaprle meje s sosednjimi državami. Nato
je bilo omejeno gibanje in zadrževanje
na javnih površinah. Po enem izmed
sončnih marčevskih vikendov pa je sledila
omejitev gibanja na občine. Tej odločitvi
je del epidemiološke in ostale zdravstvene
stroke odkrito javno nasprotoval, na ustavno
sodišče so zasebni predlagatelji vložili več
zahtev za presojo ustavnosti in zakonitosti
omenjene odredbe, ki pa je bila na koncu
odpravljena, še preden je ustavnemu sodišču
 POSLEDICE PANDEMIJE ZA ČLOVEŠTVO
TA OMEJITEV JE BILA V NAJVEČJI MERI POSLEDICA
OVAJANJA DRŽAVLJANOV IZ POSAMEZNIH OBČIN.
Pred vstopom v zdravstveni dom v Kranju konec marca
uspelo dokončno odločati o njej. Ta ome-
jitev je bila v največji meri posledica ovajan-
ja državljanov iz posameznih občin, ki so
'zatožili' tiste, ki so si v 'njihovo' občino dr-
znili pripeljati s 'tujo' tablico. Pa čeprav sled-
nji morda v 'tuji' občini živijo že dolga leta,
saj avtomobilske tablice v Sloveniji ne
izražajo nujno realnega bivališča določene
osebe. Nekateri najbolj prestrašeni držav-
ljani so po spletu pozivali celo k »streljanju
teh prišlekov oziroma tujcev«. Diskrimina-
torno retoriko, ki srhljivo spominja na neke
druge čase, so ponekod uporabljali celo
predstavniki lokalnih oblasti. Znan je do-
Središče Ljubljane v prvih dneh aprila
godek v eni izmed najmanjših slovenskih
občin, v Ankaranu, ki med epidemijo sicer
ni zabeležila primerov okužbe. Predstavnik
ankaranske civilne zaščite je na enem izmed
obhodov pristopil k paru, ki se je družil zu-
naj lastne občine in s tem kršil odlok. Ko je
ugotovil, da gre za par, ki ne živi v skupnem
gospodinjstvu, in da gospa prihaja iz Kopra,
torej iz kilometer oddaljene občine, je gospo
nagovoril z besedami: »Tujci v tej občini niso
zaželeni!« Dodal je, da naj gre, »od koder je
prišla«. Občina se je od tega incidenta dis-
tancirala z odgovorom: »Krizni štab Občine
Ankaran je civilni zaščiti, ta pa dalje prosto-
65
voljcem, podal navodila glede nadzora, ki so
bila skladna z vladnimi ukrepi in smerni-
cami glede omejitev gibanja ljudi in omejitev
oziroma prepovedi združevanja na javnih
krajih. Pri tem je bilo in vedno bo nujno
ohraniti spoštljivo vedenje do vseh občanov
in obiskovalcev. Obnašanja, kot ga navajate,
Občina Ankaran nikakor ne odobrava in
tudi z njim nismo bili seznanjeni. V kolikor
je do take komunikacije prišlo, jo iskreno
obžalujemo, vendar gre za ravnanje posa-
meznika, nikakor ne stališča Občine.«
Organizacija Amnesty International
na svoji spletni strani pri tem jasno navaja:
»Karantene omejujejo svobodo gibanja.
Po mednarodnem pravu so lahko upraviče-
ne, a morajo biti: sorazmeren ukrep, časov-
no omejene, sprejete z legitimnimi cilji,
le ko je to nujno, če je le mogoče, prosto-
voljne in se izvajati nediskriminatorno. Izva-
jati se morajo na varen in spoštljiv način.
Ljudje v karanteni morajo imeti spoštovane
pravice, vključno s pravico do zdravja.«
V Občini Ankaran na vprašanje o pre-
povedi gibanja še dodajajo: »Strinjamo se,
da je bil ta vladni ukrep za marsikoga ome-
jujoč, vendar je občina zgolj v vlogi izva-
jalca ukrepov na lokalni ravni. Vprašanje
glede korektnosti obravnave in izjemah je
zato treba nasloviti na pristojne odloče-
valce, pri čemer se je treba zavedati, da je
šlo pri tem za interes celega naroda, zato je
bil interes posameznika nekoliko v ozadju.«
V takšnih primerih se je vredno spomni-
ti na slavni Milgramov eksperiment, ko je
profesor psihologije Stanley Milgram na
Univerzi Yale v seriji socialno-psiholoških
poskusov v 60. in 70. letih 20. stoletja meril
pripravljenost udeležencev, ubogati avtorite-
to, ki jim je ukazala, naj storijo dejanje,
s katerim kršijo lastne moralne norme.
Poskusi so se začeli tri mesece po začetku
sojenja nacističnemu vojnemu zločincu
Eichmanu, saj je Milgram želel s poskusom
pridobiti odgovor na vprašanje, ali je mogo-
če, da so Eichmann in milijon njegovih
sokrivcev v holokavstu le sledili ukazom
ali so sokrivi. V poskusih je ugotovil, da je
večina oseb izvedla to, kar se je od njih
zahtevalo, in sicer brez upoštevanja narave
dejanja ali očitkov lastne vesti, dokler se jim
je le zdelo, da prihaja ukaz od legitimne
avtoritete. Najbolj šokantna je verjetno ugo-
tovitev, da je kar 65 odstotkov udeležencev
na ukaz proti sočloveku sprožilo maksimal-
no, smrtonosno jakost električnega šoka.
Nadaljevanje na strani 70.

Zakaj tega ne
početi doma
Želite posneti domači pornovideo? Premislite še enkrat ...
Morda ste na Pornhubu ravnokar pogle-
dali amaterski posnetek, v katerem je
nabildan mladenič s plemenskim tatujem
na bicepsu z zaigrano vnetostjo razdejal
delikatne dele hiperorgazmične lepotice
z osupljivo utrjeno zadnjico, in se vam je
utrnila misel, da bi morda tudi vi svojo
izbranko prepričali v podobno razburljiv
nastop pred kamero. Ne tako hitro,
so stvari, ki pač ne smejo biti posnete.
Razmah domače
produkcije
Spletni agregati brezplačne pornografije se
vedno bolj glasno hvalijo, da imajo ogrom-
no 'domače produkcije'. Pač zato, ker so se
pornografski odjemalci očitno naveličali
umetelnih vsebin in si želijo pristnejših po-
snetkov onegavljanja. Na Pornhubu so se
tako že uveljavili nekateri amaterski avtorji, ka/najstnico in če že gleda porn, mu/ji le
ki so si odločili mesečni proračun popestri-
ti s prodajo doma posnetih pornografskih
posnetkov. In čeprav so nekateri res impre-
sivno kakovostni, pa dobršen delež teh po-
snetkov le nakazuje, da nekateri segmenti
naših življenj preprosto ne sodijo pred
kamero. Tudi če se vam zdi, da bi snemanje
seksualnega posnetka s svojo drago popes-
trilo vajino spolno življenje, prej premislite, ga skupaj lotevamo precej bolj naravno.
čemu bosta priča, če se bosta podala na to
'ustvarjalno' avanturo.
Doba Instagrama
morda komu daje TEKST DARJO HRIB nekaj priprav. In že tu lahko hitro
lažni vtis, da je lahko
z nekaj sprotne nege in dobre osvetlitve
vsakdo videti kot organska tvorba, ki bi se
je drugi ljudje radi dotikali z rokami, usti
in spolovili. Vendar pa takoj, ko se lotite
snemanja domačega porniča, ugotovite,
da ena plast pudra in tri diskretne dišeče
svečke pač niso dovolj za želeni učinek.
Zato se za začetek zgolj postavite pred
ogledalo in si dovolite kanček samokritike.
Če v odsevu ugledate nekaj, kar bi v polte-
mi lahko zamenjali za oskubljenega oran-
gutana, si lahko mislite, kako bo to videti
FOTO PROFIMEDIA
NAZAJ K NARAVI
na domačem videoposnetku. Tako kot vsi
filmi tudi pornografija stremi k prikazo-
vanju maksimalne estetike (pa naj je to
slišati še tako ironično). Zato vsaj v tistih
bolj dovršenih pornografskih posnetkih
tako imenovane igralce in igralke, skrbno
obrane iz najboljših disfunkcionalnih
družin, redno servisirajo na fitnesih, jih
častijo najboljše plastične operacije in jim
omogočajo vrhunsko ličenje celotnega
telesa, preden pred kamero padejo drug
na/v drugega. So tako kot Hallmark bejbe
in tipčki vedno in v vsakem trenutku brez-
hibni. Resnici na ljubo pa so brez vse te
priprave, brez ličil in še kakšnih stimulan-
sov videti nekako tako kot vaši najbolj pri-
ljubljeni hollywoodski igralci brez ličil.
Pa seveda so v vsakem trenutku zmožni in
pripravljeni na akcijo ... (Če imate najstni-
pogumno razkrijte, da gleda fikcijo, ki ima
z relanostjo toliko skupnega, kot ..., hja,
z njo nima čisto nič skupnega.)
Partner v postelji,
partner na kameri
Seveda k amaterskim domačim posnet-
kom pristopamo z zavedanjem, da se vse-
Da delamo nekakšen ekopornič. Zato
seveda ne moremo pričakovati popolnosti,
vseeno pa ta podvig zahteva vsaj
zaškripa. Debata o pripravah teles
na seks pred kamero je lahko še kako de-
likatna. Četudi vas ob razmišljanju o po-
poldanski obrti v pornografski industriji
presune kritiški navdih – vendarle je v
zgodovini vaših spletnih aktivnosti stotine
ur pregledanega strokovnega materiala –
ali pa se v vas zbudi slovenska različica
Willa Ryderja (kot nadobudni pornozvez-
di seveda poimensko poznate vse režiserje
pornofilmov), žal ne morete kar pristopiti
k izbrani 'soigralki' in jo šokirati z reži-
serskimi kritikami glede položajev, videza
67
telesa ali obrazne mimike, ne glede na
vaše mnenje o njeni konstruktivnosti.
Tudi najdovzetnejša žena/punca/izbranka
bo zelo verjetno vas in vaš otrdeli betič
nagnala iz spalnice, še preden boste lahko
posneli otvoritveni kader.
Profesionalne pornoigralke so namreč
svojemu delu popolnoma predane in so
zato ves čas pripravljene sprejemati do-
bronamerno kritiko na račun tako svoje
vloge kot svojega telesa. Vzemimo neko-
liko preciznejši scenarij: na sceni profe-
sionalnega pornofilma bi lahko recimo
popolnoma brez slabe vesti pristopili
k vodilni zvezdnici in ji prišepnili:
»Hej, Klarisa, spodaj si videti nekoliko
mračnjaško. Bi lahko tole malce porihta-
la?« Klarisa se ne bo razburila. Pokazala
bo dvignjen palec in urno odhitela v prvi
ustrezen salon, kjer ji bodo na ključno
mesto aplicirali agresivno kremo za
zmanjševanje pigmenta in njena rikverc
lampa se bo že naslednje popoldne iskrila
kot bleščeča šobica sanitarne perfekcije.
Zato in še zaradi vseh drugih telesnih
pojavov, ki bi lahko zmotili na kameri,
so predpriprave za snemanje tudi najbolj
amaterskega pornofilmčka vsaj pripo-
ročljive, če ne celo nujne. Če še vedno
vztrajate, da ne, se lahko za bolj vizualno
oceno stanja s partnerko sklonita pred
domačim ogledalom in ocenita, kje na
estetskem spektru so vajini največkrat
skriti anatomski kotički. Bodite priprav-
ljeni, da se bo prva runda ocenjevanja
končala z razočaranjem in, odvisno
od stanja, morda celo odvračilno.
Kako kaj vaša
tehnična oprema?
Ste se vrgli v nakup novega iphona 11 in
zdaj živite v prepričanju, da boste lahko
končno posneli domači pornič v impresiv-
no visoki ločljivosti? Sicer je neka skrita
dodana vrednost v tem, da so amaterski
porniči dejansko videti čim bolj amater-
 NAZAJ K NARAVI
sko, saj se s tem jasno ločijo od profesi-
onalne produkcije, a če ste kdaj naleteli
na res avtentično posnet pornofilmček,
s širokokotno kamero ročno približano
čisto ob otrdel ud, nerodno osvetljen
z bliskavico, vam je jasno, da je uživanje
v amaterskih porničih kot uživanje
v kozarcu deževnice. Saj je 'naravno',
ampak … Seks filmčki morajo imeti vsaj
nekaj umetno dodane kakovosti, da so
gledljivi. Če ne pri akterjih, pa pri tehnični
opremi. Recimo pri zvoku.
Za začetek naredite enostaven test –
z izbranko, ki je ravno tako navdušena
nad idejo domačega seks filmčka, posne-
mita samo zvok. Zvok je esencialni del
vsakega pornofilma, in če ste vestni odje-
malec teh vsebin, veste, da lahko zmoti
marsikaj: ona cvili kot nategnjena igračka
za žvečenje, on kolne kot ostarel mornar
z emocionalno represijo, njegova jajca z
zvokom loputanja natikačev ob golo peto
tolčejo ob njeno osramje in podobno.
Če se to lahko zgodi v profesionalnih
porničih, si lahko predstavljate, kako je
zadeva slišati brez filtrov in zvočne scene.
Poleg zvoka je pomembna tudi osvet-
litev. Ta je morda še celo bolj ključna kot
zvok. Saj veste, kako ste videti popolnoma
drugačni v domačem ogledalu kot pa v
ogledalu v lokalu, recimo. Ker je zelo odvis-
no, kako na vas sveti luč. Zdaj pa tem svet-
lobnim parametrom izpostavite celotno
telo. S slabo osvetlitvijo bodo tudi najbolj
čudovite umetne joškice videti kot strašljivi
vršaci Mordorja. Že hiter pregled najbolj
amaterskih porničev na vašem priljubljen-
em portalu za tovrstne vsebine razkrije,
da vizualnih mojstrovin z namizno Ikea
lučko pač ne morete sproducirati.
Iz vloge igralca v vlogo
montažerja
Ustvarjanje približno užitnih pornograf-
skih filmov ravno tako zahteva določeno
postprodukcijsko znanje. Verjamemo,
da ni veliko montažerjev, ki so se ure in
ure vadili v mojstrstvu filmske montaže,
da zdaj skupaj zlagajo kadre dvojnih pene-
tracij in spravljajo eksplozivne moške
ejakulacije v počasne posnetke, a dejstvo
je, da tudi pornografski filmi zahtevajo
ustrezen tehnični kader, ki poskrbi, da je
končni izdelek videti čim bolj užiten in
uslužen svojemu namenu.
V bistvu morda pornografija celo bolj
kot katerikoli drug žanr zahteva monta-
žerske mojstre. Vsi vemo, da med seksom
določen nadzor tako nad realnostjo kot
nad lastnim telesom popusti – to je ven-
darle tudi tisti uživaški del seksa. Vsak
sunek tako ne more zagotavljati optimal-
nega kadra. V svetu profesionalne porno-
grafije se imamo zahvaliti prav monta-
žerjem, da na koncu gledamo neprekinjen
niz samo najlepših kadrov brez recimo
tistega neposrečenega trenutka, ko se je
vodilni porivač med zaganjanjem v njene
nežne dele nenadoma zavedel, da ga starši
nikoli niso imeli radi, začel hlipati in je za
pol ure njegova erekcija usahnila kot cena
nafte sredi koronakrize.
Montažer poskrbi, da takšnih in dru-
gačnih nezgod končni odjemalci ne vidi-
mo. Te ostanejo za vselej skrite, zbrisane,
pozabljene. Če bi jih videli, bi jih namreč
zelo težko pozabili. Zato previdno, saj na
domačem videu lahko hitro ujamete kad-
re, ki se bodo za vselej zapekli v vašo
podzavest in se potem prikradli na plano
ob najbolj neprimernih trenutkih. Naše
življenje žal nima na dežurni listi monta-
žerja, ki bi vešče rezal v pozabo vse tisto,
kar ni primerno za naše oči (in naš spo-
min). Zato se pripravite, da boste morali
za pripravo domačega pornofilma postati
tudi rekreativni montažer. Vsaj toliko,
da boste odstranili tiste nerodne tre-
nutke, ko bo zaradi tresenja telefon,
ki ste ga za snemanje nespametno
naslonili ob knjigo na nočni omarici,
zdrsnil v ležeč položaj in potem tri mi-
nute snemal v strop, kader pa bo le tu nastopajoči (ali več njih) osreči na njen
in tam popestrila vaša guncajoča se obraz/zadnjico/dekolte. Če gre za bolje
kosmata zadnjica. plačane nastopajoče, ta osrečitev morda
konča celo v njenih ustih, za specifične
Začnimo na koncu fetiše pa v kakšnih drugih odprtinah,
Običajni narativni lok pornovsebin kot iz katerih potem nazorno mezi na plano.
zaključek razume trenutek, ko se moški Ja, ti opisi so nalašč nekoliko bolj grafični,
kajti, pa če verjamete ali ne, pri snemanju
domačih pornoposnetkov vas bo zelo ver-
DOMAČI jetno pograbila taista kreativna žilica in
boste hoteli imeti točno takšen, po porno-
PORNIČ JE grafskih standardih ustrezen zaključek
BREME. (poleg dejanskega konca posnetka, kjer bo
za vselej ujeto, kako se kot prej omenjeni
TREBA GA JE oguljeni orangutan z omedlelim med-
SKRIVATI,
nožnim žezlom opotekate do telefona,
da ugasnete kamero).
A KO GA KDO In prav zaključek je tisti, ki mu bo
potem nemudoma sledila introspekcija.
PAČ NAJDE, Poglobitev vase in dejanje, ki ste ga rav-
JE JEBA ...
nokar opravili – in sočasno fotodoku-
mentirali. Teh misli si ne boste želeli,
68
se pa bodo zgodile. Morda si bosta s svojo
ljubljeno in cenjeno soigralko privoščila še
eno vlažno 'petko', češ, dobro sva opravi-
la, ampak oba bosta trepetala ob zavedan-
ju, da je tisto, kar vaju morda naredi naj-
bolj človeško, zdaj brez vseh filtrov in
zatemnitev zabeleženo iz tretjeosebne
perspektive. Zdaj je dostopno. Shranjeno.
In če ne bosta pazljiva, bo to morda nekoč
končalo nekje, kjer ne bi smelo.
Odgovor je v namenu
Preden torej zagrnete zavese, prižgete sne-
malno luč in udarite prvo klapo, se je
smotrno najprej vprašati, kakšen je sploh
namen domačega pornoposnetka. Razu-
memo obstoj profesionalne pornografije
in tudi to, zakaj ta industrija ne pozna niti
gospodarske niti zdravstvene krize. Porno-
grafija je izdelana kot poceni (no, bolj ali
manj celo brezplačna), učinkovita in
vsebinsko bogata ponudba, da lahko
pohotneži ne glede na budžet, lokacijo
in medij peljejo svojega mednožneža v
cirkus. In v njej so vse ženske super seksi,
vsi moški so divje vzdržljivi in nihče vas
ne sili v razumevanje kakšnih komplek-
snejših scenarističnih zamisli. In vi se
zavedate, če jo že gledate, ponovimo še
enkrat, da to nima nič skupnega z real-
nostjo, v kateri živite. Ker pornografija
je pač izmišljena.
Torej, posneti domači
pornič ali ne?
Če bi ga posneli, ali bi ga potem dejansko
tudi gledali? In če že, ali bi ga gledali do-
volj redno, da se ga splača imeti shranje-
nega? Domači pornič ni kot filmček,
ki ste ga s familijo posneli na Pagu. Tega
lahko kažete komurkoli in kadarkoli.
Domači pornič je kot breme. Treba ga je
ves čas skrivati, dokler ga praviloma prej
ali slej kdo ne najde. Če pa ste 'pogumni',
69
ga seveda lahko pošljete kakšni tuji pro-
dukcijski hiši ali pa naložite na že omen-
jeni Pornhub (za takšne junake imajo
posebno amatersko sekcijo) in se podvr-
žete kritiki globalnih masturbatorjev.
Če se posneli nekaj približno užitnega,
morda lahko celo zaslužite kakšen dolar,
skupaj z možnostjo, da bo sredi poletnega
popoldneva truma pijanih najstnikov med
sončenjem prepoznala vaš stegenski tatu.
Preden se lotite domače produkcije,
se torej vprašajte, ali vam je vsega tega tru-
da res treba. Porabili boste veliko časa in
(morda) tudi denarja, namesto da bi se
raje lepo sprostili ter uživali v svoji resni-
čni realnosti in v resničnih lepotah svoje
drage, ona pa v vaših. Zato je v teh tudi
elektronsko podivjanih časih naš najboljši
tantrični ekonasvet: čim večkrat se preda-
jajta drug drugemu brez elektronskih one-
tov kjerkoli v vajini bližini. Prosto po Vol-
tairu: nazaj k naravi! Oziroma v(a)njo.
 POSLEDICE PANDEMIJE ZA ČLOVEŠTVO
Sledilna mobilna
aplikacija
Pravi test človekovih pravic in temeljnih
svoboščin pa šele prihaja, in sicer s tako
zelo pri oblasteh želeno uvedbo sledilne
mobilne aplikacije za obveščanje o stikih
okuženih. Minister za delo, družino, social-
ne zadeve in enake možnosti Janez Cigler
Kralj o aplikaciji pravi: »Določbe o aplika-
ciji so v zakonsko besedilo zapisane iz pre-
ventivnega vzroka, in sicer z namenom
varovanja zdravja in življenja ljudi.« Čeprav
politika in zdravstvena stroka zagotavljata
in poudarjata, da bo aplikacija sledila samo
virusu, ne pa tudi ljudem, je to, milo reče-
no, zavajajoče. »Slediti virusu, ki napada
ljudi, brez sledenja ljudem, ni mogoče,«
poudarja informacijski pooblaščenec.
Sledenje ljudem je sicer ena temeljnih
praks v najbolj totalitarnih režimih, upo-
rabljali so jo v nacistični Nemčiji, aktualna
je v kapitalistično komunistični Kitajski.
Informacijski pooblaščenec glede predloga
aplikacije za sledenje stikov z okuženimi
s koronavirusom opozarja, da tovrstne
aplikacije zbujajo veliko vprašanj glede
zasebnosti posameznikov in varovanja
osebnih podatkov. Čeprav politika zago-
tavlja, da je anonimnost zagotovljena,
se informacijski pooblaščenec s tem ne
strinja: »O pravi anonimnosti praktično
ni mogoče govoriti – tudi naključni identi-
fikatorji so naši osebni podatki in pravilo-
ma je določljivost posameznika možna.
Če namreč ne bi bila, potem tudi aplikacija
ne bi imela nobenega smisla.«
Težava pri omenjeni aplikaciji pa ni
samo sledenje posamezniku, temveč tudi
vrsta in količina podatkov, ki se ob tem
sledenju zbirajo in beležijo. »Zdravstveni
podatki se zgodovinsko gledano štejejo za
občutljive osebne podatke oziroma poseb-
ne vrste osebnih podatkov po Splošni ured-
bi o varstvu osebnih podatkov. Zavedati
se je treba, da gre za podatke, ki sodijo
v intimno področje posameznika, zloraba
teh podatkov pa lahko ima za posameznika
težke, dolgotrajne in včasih celo nepoprav-
ljive posledice. Pravica do informacijske
zasebnosti (to je varstva osebnih podatkov)
pomeni pravico odločanja posameznika
glede tega, katere svoje podatke bo delil
s kom in zakaj, in vsekakor bi moral imeti
posameznik to pravico v prvi vrsti glede
svojega zdravstvenega stanja. Razkritje
zdravstvenih podatkov javnosti ali nepo-
oblaščenim osebam ima lahko za posa-
meznika številne možne posledice: od za-
smehovanja, poniževanja, obrekovanja in
žalitev, socialne osamitve in izključnosti
do drugih oblik diskriminacije, lahko vpliva
tudi na omejevanje njegovih pravic do ena-
kopravnih zmožnosti za zaposlitev, prido-
bitev zavarovanja in kreditiranja itd. Posle-
dice so lahko za posameznika trajne in
nepopravljive – ko bo npr. enkrat zdrav-
stveno stanje posameznika objavljeno
na spletu, ga bo izjemno težko izbrisati,«
glasno opozarja informacijski pooblašče-
nec. V ozadju aplikacije bo tako nastala
zbirka osebnih podatkov tistih, ki so po-
trjeno okuženi.
70
Pravne podlage, ki bi nalagale rabo
aplikacije, morajo spoštovati temeljne
standarde varstva pravic posameznikov,
torej morajo biti zakonite in ustavne,
časovno omejene, nujne in sorazmerne
glede na cilj, a informacijski pooblaščenec
opozarja: »Sorazmernost, nujnost in učin-
kovitost takšnih aplikacij je vendarle pod
velikim vprašajem, saj naj bi bilo za njiho-
vo delovanje potrebna vsaj 60-odstotna
posvojitev med populacijo, kar pomeni
večino oseb, ki ima pametni telefon,
najbolje ranljive skupine, kot so ravno
starejše osebe in otroci, socialno šibkejši,
ki nimajo dostopa do novejših pametnih
telefonov, ki podpirajo delovanje aplikaci-
je, pa bi bili iz tega izključeni. Izključitev
ranljivih skupin pomeni dvom o učinko-
vitosti takega ukrepa, ki po drugi strani
lahko močno posega v pravice posamez-
nikov do zasebnosti, varstva osebnih po-
datkov in svobode gibanja in združevanja.
Prav tako pa je v tem kontekstu zelo vpraš-
ljivo, ali je z zakonom predpisana uporaba
lahko sorazmerna in nujna v demokratični
družbi.«
Iz Južne Koreje medtem poročajo
o sledilni aplikaciji, ki oblastem in uporab-
nikom omogoča, da lahko vidijo vse poti
in obiske točk okuženega stika. Mlajšega
moškega, ki je bil vir okužbe in je pred
tem s spremljevalko dvakrat v enem dnevu
obiskal motel, so tako javno izpostavili in
zasmehovali glede njegovih osebnih navad.
Na vprašanje, ali se karkoli podobnega lahko
zgodi v Sloveniji, informacijski pooblaščenec
odgovarja: »Verjamemo, da v Sloveniji, ki je
del evropskega prostora, kjer je varovanje te-
meljnih človekovih pravic in svoboščin bist-
veni del naše demokracije, ne bo šlo tako
daleč, da bi tako invazivno posegli v naše
ustavne pravice. Vsekakor pa so primeri iz
držav, kjer varovanje pravic posameznikov
ni na tako visoki ravni, zelo zgovorni, kako
daleč lahko gredo države ob pomoči so-
dobnih tehnologij s posegi v naše pravice.«
K temu dodaja: »Nedopustno bi bilo, da bi
uporaba aplikacije pomenila diskriminacijo
tistih, ki je ne bi želeli ali ne bi mogli uporab-
ljati ali da bi se podatki o zdravstvenem stan-
ju ljudi, ki izhajajo iz uporabe aplikacije
uporabljali širše, kot je to nujno potrebno
za obvladovanje širjenja virusa. Zloraba
podatkov o zdravstvenem stanju in drugih
občutljivih podatkih posameznika lahko
kmalu ustvari podlago za diskreditacije,
omejevanje, tudi politično obračunavanje.«
FOTO PROFIMEDIA
 POSLEDICE PANDEMIJE ZA ČLOVEŠTVO
Dodajmo še, da se je ob zaključevanju
redakcije tega članka 4. julija premier Janez
Janša na dan z največjim številom potrjenih
novih primerov okužbe v zadnjih dveh mese-
cih in pol odzval z zapisom na Twiterju, v ka-
terem je opozoril, da so možnosti za ukrepa-
nje do razvoja učinkovitega zdravila ali ce-
piva zoper covid-19 omejene ter da sta na
voljo le dve, »ali drastično ustavljanje javnega
življenja, zapiranje meja, omejevanje stikov,
depresija ... ali obvezna uporaba mobilne
aplikacije za gibanje v javnosti«. Inštitut za
kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani
je v svojem mnenju 5. julija med drugim jas-
no zapisal: »Vpostavitvi mobilne aplikacijene
nasprotujemo sami po sebi. V razmerah,
v katerih smo se znašli, dopuščamo in v pri-
mernem obsegu in obliki celo pozdravljamo
možnost za kreativne tehnične rešitve, ki bi
omogočile ohranitev pravic posameznikov,
kot jih pojmujemo v evropskem pravnem
prostoru. A če naj bodo takšne, morajo te-
meljiti na prostovoljni odločitvi vsakega posa-
meznika ter na decentraliziranem shranje-
vanju osebnih podatkov ob hkratni uvedbi
ustreznih varovalk, ki bodo zagotovile visok
standard varstva osebnih podatkov.«
Omejitev pravice do
izobraževanja
Šole so se zaprle, otroci so ostali doma.
Pri tem jim je bila odvzeta možnost enake
izobrazbe, hkrati pa so postali socialno
izolirani od vrstnikov. Dr. Polona Matjan
Štuhec je pri tem v že omenjenem intervjuju
opozorila: »Ljudje smo socialna bitja, mož-
gani in osebnost se razvijajo samo v odnosih
z bližnjimi drugimi. Brez drugega se ne na-
učimo misliti, celo ne moremo misliti. Brez
drugega se namreč ne naučimo regulirati
vznemirjenja, strahu, vzhičenja, veselja in
vseh ostalih čustev. Brez drugega, ki nam
v razvoju pove, kaj čutimo, tega ne prepoz-
navamo ne v sebi, še manj pa v drugih. Za
vse to pa rabimo besede, pa tudi videti oči,
obraz, mimiko in telesno govorico ter slišati
melodijo glasu. Vse to so informacije, ki jih
nujno potrebujemo, da reguliramo in pre-
poznavamo lasten notranji svet ter tudi svet
bližnjega in drugega. Sebe namreč zrcalimo
v drugem in drugega v sebi.«
Diskriminatorno šolanje
na daljavo
Šolanje na daljavo pa je tudi izjemno dis-
kriminatorno, saj povečuje »neenakost v
možnostih uspešnega pridobivanja znanj«,
kot na spletni strani Zveze prijateljev mladi-
ne Ljubljana Moste-Polje poudarja dr. Anica
Mikuš Kos, specialistka pediatrije in psihi-
atrije ter predsednica Slovenske filantropije.
Še najbolje so jo v tej situaciji odnesli tisti
otroci, »ki imajo svojo sobo, svoj dober
računalnik in visoko izobražene starše«.
Dr. Mikuš Kos nadaljuje: »Obstajajo otroci,
za katere predstavlja učenje na daljavo teža-
vo, ki povečuje neenakost v možnostih in
nepravičnost šolskega sistem do tistih, ki so
zaradi različnih razlogov nezadostno oprem-
ljeni z znanji in viri pomoči za nov način šo-
lanja. Pri mnogih otrocih delujejo sočasno
različni vzroki, najbolj pogosto kombinacije
predhodnih učnih težav, revščine in težav,
povezanih s priseljenstvom. Najbrž največja
je skupina otrok, ki so imeli že pred šolan-
jem na daljavo učne težave. Naslednja sku-
pina so otroci priseljencev, ki ne obvladajo
ali ne obvladajo dovolj slovenskega jezika.
V slovenske šole se menda vpiše vsako leto
več kot tisoč otrok, ki ne obvladajo sloven-
skega jezika ali pa ga obvladajo pomanj-
kljivo. In seveda njihovi starši prav tako ne.
Ti otroci imajo težave v razumevanju infor-
macij, navodil, vprašanj. Glede starševske
pomoči otrokom velja enako kot za otroke
iz prejšnje skupine. Opozorili so me na
otroke staršev, ki niso revni, vendar niso
računalniško dovolj usposobljeni za pomoč
svojim otrokom. To so osebe, katerih delo
in delovanje ni povezano z računalniki,
opravljajo manualne poklice in uporabljajo
računalnike le za osnovno komunikacijo.
Nekaterim otrokom iz predstavljenih skupin
so pomagali pri učenju prostovoljci. Toda
tudi pomoč teh v sedanjih okoliščinah pos-
tane nedosegljiva. Hvalevredna je iniciativa
študentov, ki po spletu pomagajo otrokom,
toda za mnoge otroke iz predstavljenih
skupin je tudi ta pomoč nedosegljiva.«
Omejitve in
posledice pri
visokošolskem
študiju
Glede omejitev pri
visokošolskem študiju navedi-
mo misli svetovno priznanega
italijanskega filozofa Giorgia
Agambena, ki jih je letošnjega
22. maja objavil v svojem blogu
(www.iisf.it/index.php/attivita/
pubblicazioni-e-archivi/diario-
della-crisi/giorgio-agamben-req-
uiem-per-gli-studenti.html),
71
ki ga piše na spletni strani Istituto Italiano
per gli Studi Filosofici. Pod naslovom Requi-
em per gli studenti (Rekviem študentom) je
profesor Agamben zapisal: »Kot smo slutili,
bo naslednje leto univerzitetni pouk potekal
po spletu (v angleščini). Kar je bilo pozor-
nim opazovalcem očitno – in sicer to, da bo
tako imenovana pandemija uporabljena kot
izgovor za vedno bolj prodorno razširjanje
digitalnih tehnologij –, se ustrezno uresniču-
je. Tukaj nismo toliko zainteresirani za posle-
dično preobrazbo poučevanja, pri kateri
element fizične prisotnosti (vedno tako po-
memben v odnosu med študenti in učitelji)
dokončno izgine, kot smo za izginotje sku-
pinske razprave na seminarjih, ki je bila naj-
bolj živahen del pouka. Del tehnološkega
barbarstva, ki ga trenutno živimo, je odpoved
vsakršni izkušnji čutov, kot so izguba pogle-
da, trajno zaprtega v pošastnem zaslonu.
Veliko bolj odločilno pri dogajanju je
nekaj, o čemer se, pomenljivo, sploh ne go-
vori: o tem namreč, da je biti študent oblika
življenja. Univerze so se v Evropi rodile iz
študentskih zvez – universitates – in jim dol-
gujejo ime. Biti študent je v prvi vrsti pome-
nilo obliko življenja, v kateri sta študij in po-
slušanje predavanj zagotovo odločilna, toda
nič manj pomembna pa niso bila medseboj-
na druženja in nenehne izmenjave mnenj
z drugimi scholarii, ki so pogosto prihajali
iz oddaljenih krajev in so se zbirali v skladu
s svojim krajem izvora v nationes. Ta oblika
življenja se je skozi stoletja razvijala na raz-
lične načine, toda vse od clerici vagantes
v srednjem veku do študentskih gibanj 20.
stoletja je socialna dimenzija ostala konstan-
ta. Vsakdo, ki je kdaj predaval v univerzitet-
ni učilnici, dobro ve, kako se pred njegovimi
očmi sklepajo prijateljstva ter kako se glede
na njihove kulturne in politične interese obli-
kujejo majhne študijske in raziskovalne sku-
pine, ki se nadaljujejo tudi po koncu pouka.

Pripadniki 15. polka vojaškega letalstva Slovenske vojske in 31. lovskega polka
Vojnega letalstva ZDA so s šestimi letali F-16 in tremi letali PC-9 preleteli pretežni
del Slovenije v zahvalo zdravstvenim delavcem, pripadnikom civilne zaščite in vsem
drugim, ki so med epidemijo zagotavljali delovanje osnovnih sistemov v državi.
Vsega tega, kar je trajalo skoraj deset
stoletij, je zdaj za vedno konec. Študenti ne
bodo več živeli v mestih, kjer so njihove uni-
verze. Namesto tega bodo poslušali preda-
vanja zaprti v svojih sobah in včasih ločeni
na stotine kilometrov od tistih, ki so bili prej
njihovi sošolci. Z ulic majhnih mest, ki so
bila nekoč prestižna univerzitetna mesta,
bodo izginile skupine študentov, ki so pogos-
to predstavljale njihov najživahnejši del.
Za vsak družbeni pojav, ki umre, je mo-
goče reči, da si je v nekem smislu zaslužil
svoj konec; glede na doslejšnjo specializacijo
strok in nezainteresiranost za poseganje v
javno življenje izginotje univerz niti ne bo
taka huda izguba, oblika študentskega živ-
ljenja pa je bila posledično osiromašena.
Toda dvoje pa bi moralo neomajno veljati:
1. Profesorji, ki se množično podrejajo
diktatu telematike in izvajajo predavanja
zgolj online, so odličen ekvivalent univer-
zitetnim učiteljem, ki so leta 1931 prisegli
zvestobo fašističnemu režimu. Kakor se je
zgodilo takrat, jih bo najbrž samo 15 od
1000 zavrnilo, toda njihova imena se bodo
zagotovo pomnila ob tistih 15, ki niso
prisegli.
2. Študentje, ki resnično radi študirajo,
bodo morali zavrniti vpis na tako preobli-
kovane univerze in se, kakor je bilo na za-
četku, konstituirati v novih universitates,
saj bo znotraj njih spričo tehnološkega bar-
barstva lahko ostala živa beseda preteklosti
in se bo rodilo nekaj takega, kot je nova kul-
tura – če se bo rodila.«
Omejena pravica do
zdravstvenih storitev
Na kršenje pravice do zdravja v luči epide-
mije je Amnesty International opozoril na
samem začetku epidemije in slutnja se je iz-
kazala za utemeljeno. Problematika kršenja
pravice do dostopa do zdravstvenih storitev
se je v vsej svoji razsežnosti pokazala v ob-
liki vseh odpadlih pregledov in posegov v
bolnišnicah in v nedostopnosti do t. i. nenuj-
nih zdravstvenih storitev. Ljudje so se bali
iti k zdravniku, tisti, ki so do njega morebiti
prišli, pa so bili pogosto zavrnjeni kot nenuj-
ni primeri. Novinarka, ki je med epidemijo
izgubila očeta zaradi kronične pljučne bolez-
ni, v zapisu na svoji Facebook strani povze-
ma celotno problematiko: »Oče se je bal
v bolnišnico, da se ne bi nalezel korone.
Že tako se je boril za vsak svoj dih. Tudi
morfij ni dolgo pomagal … samo za prvih
nekaj dni, ko ga je začel jemati. Potem sem
ga končno prepričala, da gre na pulmološko
na UKC; moj oče je bil en tak velik otrok,
potreboval bi koncentrator kisika in podro-
ben pregled za predpis količine, vmes pa so
se začeli pogoji za sprejem zaradi razglašene
epidemije zaostrovati. Da ne morejo zagoto-
viti, da ga bodo sprejeli, so rekli. Da čakajo
– napol prazni – na prve paciente s koro-
navirusom. Za umirajočega človeka, ki se
bori za svoj dih in ima vse znake pljučnice,
ne morejo z gotovostjo potrditi sprejema.
Zato ga osebna zdravnica raje pošlje na
Golnik.« Koliko ljudi je zaradi ukrepov
trpelo poslabšanje zdravja in posledično
umrlo, lahko samo ugibamo.
Številke odpadlih pregledov in posegov,
ki nam jih je posredoval Zavod za zdravst-
veno zavarovanje Slovenije, pa razkrivajo:
»V obdobju januar–april 2020 je bilo reali-
ziranih za 22.485 akutnih bolnišničnih ob-
ravnav (bolnišničnih operacij in posegov)
manj kot v istem obdobju 2019,« kar je sko-
raj petina manj kot lani. »V obdobju januar–
april 2020 je bilo realiziranih za 163.240
obiskov manj v ambulantah družinske medi-
cine kot v istem obdobju 2019«, kar je za pet
odstotkov manj od lanske realizacije. »V ob-
dobju januar–april 2020 je bilo realiziranih
za 487.454 obiskov manj v specialističnih
ambulantah kot v istem obdobju 2019«,
kar je dobra četrtina manj kot lani. Največja
odstopanja pa se pojavljajo pri zobozdrav-
stvenih storitvah, ki so bile tudi najdlje ome-
jene. »V obdobju januar–april 2020 je bilo
realiziranih za 190.000 obiskov manj v
zobozdravstvu odraslih kot v istem obdobju
2019«, kar je za celih 38 odstotkov manj
72
v primerjavi z lansko realizacijo. A to še ni
vse, saj bolnike v bližnji in daljni prihodnosti
čakajo še daljše čakalne dobe in po vsej
verjetnosti še bistveno okrnjena košarica
zdravstvenih storitev.
V Sloveniji je trenutno potrjenih smrti
s covidom 111, pri čemer pa »med umrle s
covidom-19 štejemo vse osebe, ki so umrle
(razen umrlih zaradi poškodb ali nesreč) in
je bil pri njih covid-19 laboratorijsko potrjen,
ne glede na neposredni vzrok smrti,« navaja-
jo na NIJZ. Po naših neuradnih podatkih je
bilo vseh 111 umrlih težkih kroničnih bolni-
kov, ki bi s covidom-19 ali brez njega umrli
v roku nekaj mesecev. Za uradno potrditev
tega podatka smo zaprosili NIJZ, od koder
so nas napotili na Ministrstvo za zdravje RS,
tam pa so v odgovoru zapisali, da niti ne oni
ne razpolagajo s tem podatkom, saj naj bi
NIJZ statistiko umrlih uredil šele v jeseni.
Pa čeprav so morali v kriznih razmerah
v času epidemije bolnišnice in domovi
za starostnike podatke o smrtih redno
poročati NIJZ.
Vprašanje pravice do
nedotakljivosti telesa
Novega virusa strokovnjaki še ne poznajo
zadosti, nič gotovega še ni znanega o more-
bitni imunosti po preboleli bolezni, prav
tako ne o prenosu, kužnosti, stopnji smrt-
nosti, politika in številni zdravstveni stro-
kovnjaki pa že od prvega dneva epidemije
zagotavljajo, da je edina rešitev cepivo.
A medtem se v medijih pojavljajo tudi sva-
rila nekaterih zdravstvenih strokovnjakov,
ki opozarjajo, da je cepivo za vrste korona-
virusov izjemno težko uspešno razviti,
saj kljub mnogoterim poskusom do danes
takšno cepivo še ne obstaja. Celo nasprotno,
vsa pretekla cepiva za koronaviruse so se
izkazala za izjemno nevarna, saj so ob stiku
z divjim virusom povzročila nevaren pato-
gen odziv telesa, ki pri cepljenem povzroči
hudo obolenje in njegovo smrt.
Cepljenje je dolga desetletja del moderne
medicine in klasična cepiva proti najhujšim
otroškim nalezljivim boleznim, ki so v upo-
rabi že desetletja, so na trg prišla po inten-
zivnih večletnih preverjanjih in varnostnih
študijah. Pri t. i. pandemskih ali eksperimen-
talnih cepivih, kakršno bo tudi cepivo proti
novemu koronavirusu, pa učinkovitost in
varnost nista popolnoma raziskani, vendar
se zaradi zdravstvenih izrednih razmer
predvideva, da bo cepivo vseeno manjše zlo
od bolezni, zato jih regulatorji predhodno
 POSLEDICE PANDEMIJE ZA ČLOVEŠTVO
odobrijo, pri čemer se proizvajalci zavežejo,
da bodo njihovo delovanje in stranske učin-
ke spremljali in ugotavljali v t. i. postmar-
ketinških študijah, torej pri ljudeh, ki cepivo
prejmejo. S tem pa so prejemniki dejansko
postavljeni v vlogo poskusnih zajčkov.
Ve se, da je zadnje pandemsko cepivo,
ki je bilo odobreno za t. i. svinjsko gripo
H1N1, mladim v Evropi pustilo katastro-
falne poledice. Cepivo je večinoma mlajšim
od 20 let povzročilo hudo nevrološko obo-
lenje – narkolepsijo. Gre za dosmrtno ne-
popravljivo poškodbo, ki zahteva agresivno
zdravljenje in žrtvam onemogoča normalno,
samostojno življenje. Samo v Veliki Britaniji
je država (torej davkoplačevalci) poškodova-
nim s cepivom pandermix, ki je bilo sicer
v uporabi tudi v Sloveniji, izplačala več kot
70 milijonov funtov odškodnin. Gromozan-
ski zneski so se izplačevali tudi na Švedskem
in Irskem, kjer nekateri sodni postopki po-
tekajo še danes, po desetih letih. Dr. Tina
Bergant, pediatrinja in sekretarka na Minis-
trstvu za zdravje RS, pravi: »Sama sem se
takrat resno zamislila. Sem zagovornica
cepljenja, imam rada novosti, vendar pa
kot raziskovalka gojim zdravo mero skepse
in sem zagovornica kritičnega uma. /…/
Vsekakor vedno velja previdnost!«
Cepiva razvita
v rekordnem času!?
Zato še toliko bolj bodejo v oči številne na-
povedi vodilnih predstavnikov farmacevtskih
družb, ki za medije pravijo, da bodo cepiva
proti novemu koronavirusu razvita in odob-
rena v rekordnem času. Pri vsaki takšni javni
napovedi delnice njihovih podjetij zrastejo,
s čimer se ustvarja dobiček. Zadnji primer
je ameriško podjetje Moderna, ki testira
popolnoma novo tehnologijo izdelave cepiv,
imenovano cepiva mRNA. »Podjetje Moder-
na Therapeutics je poskusilo to tehnologijo
razviti že v primeru cepiva proti eboli in
virusu denge, a dlje od prve faze kliničnih
preskušanj še niso prišli. Torej gre za novo,
nikoli doslej uporabljeno tehnologijo,« pravi
dr. Borut Štrukelj, eden največjih slovenskih
strokovnjakov za biotehnologijo. Ko je v
medije prišla njihova izjava, v kateri so samo
povzeli preliminarne raziskave, ki naj bi
dokazovale določeno mero imunosti po ap-
likaciji cepiva, čeprav takšen podatek zaradi
nereprezentativnega vzorca v znanosti ne
pomeni nič oprijemljivega in gotovega, je bilo
ustvarjenega za milijardo dolarjev prometa z
njihovimi delnicami. Celo največji strokov-
njaki in avtoritete za cepiva na svetu, kot je
dr. Paul Offit, so ob tem opozorili, da je pod-
jetje za kakršnokoli resno znanstveno presojo
podalo bistveno premalo podatkov. Reuters
je v začetku julija poročal, da je dr. Offit tak
pristop poimenoval Science by press release in
poudaril, da si v nadaljevanju kot strokovnjak
želi, da bi farmacevtska podjetja pridobila
več dejanskih, predvsem pa znanstveno rele-
vantnih podatkov, preden njihovi predstavni-
ki sploh stopijo pred javnost.
Tudi dr. Bergant z Ministrstva za zdravje
RS poudarja: »Ne glede na znanost, ki jo
cenim in verjamem vanjo, je velika razlika
med bazičnimi raziskavami v laboratorijih
in medicino ali celo splošnim dobrim, kar je
nedvomno zdravje. Zdravje ljudi je najpo-
membnejše med dobrinami oziroma intere-
si, varovanimi celo s pravom Evropske unije
in zapisano med človekovimi pravicami.
Glavno vodilo pri razvoju katerihkoli zdravil,
med katera se uvrščajo tudi cepiva, je zago-
tavljanje njihove varnosti, kakovosti in učin-
kovitosti. Razkorak med laboratoriji in upo-
rabo v ambulanti je zaenkrat na področju
cepiva za covid-19 še zelo velik.« Dr. Borut
Štrukelj pojasnjuje: »Razvoj je v tem primeru
res hiter, gre za svetovno povezovanje in tudi
tekmovanje, po drugi strani pa še nikoli ni
bilo vloženih toliko finančnih sredstev v raz-
voj cepiva. Vsaj nekaj od 12 cepiv, ki so tre-
nutno v drugi ali tretji fazi kliničnega razvo-
ja, bo učinkovitih. Ali bodo tudi varna, pa
trenutno ne vemo. /…/ Brez potrjene varnos-
ti, ki jo lahko vsaj do neke mere ocenimo re-
lativno hitro po končani tretji fazi kliničnih
CEPIVO ZA VRSTE KORONAVIRUSOV JE IZJEMNO
TEŽKO USPEŠNO RAZVITI.
73
raziskav, pa cepiva, četudi bo učinkovito,
ne bodo sprostili v promet.« Dr. Offit pa
pravi: »Res bomo videli, kako učinkovito
je, kako varno je, ko ga bo že prejelo na
tisoče ljudi ali več sto tisoč ljudi.« Kaj pa,
če bo takrat ugotovljeno, da cepivo ni var-
no? Dr. Bergant odgovarja: »Proizvajalci
cepiv in zdravil niso humanitarne organi-
zacije. To nam je verjetno vsem jasno. Je pa
prav, da kot družba tudi od njih zahtevamo
spoštovanje etičnih in moralnih norm ter
tudi odgovornost.«
Trenutna ureditev namreč proizvajalce
cepiv popolnoma odvezuje kakršnekoli
odgovornosti za poškodbe. To brez izjeme
nosi država, torej mi, davkoplačevalci.
Ali bo z odgovornostjo proizvajalca v tem
primeru kaj drugače? Dr. Bergant pojasnju-
je: »Verjetnost, da bo novo cepivo proti
covidu-19 v kratkem dostopno, je zelo maj-
hna. Z zaščitnimi ukrepi (uporaba zaščitnih
sredstev, razkužit ter omejeno gibanje) smo
v Sloveniji uspešno zaustavili širjenje okužb
z virusom covid-19. Če bo v drugi polovici
leta ponovno prišlo do širjenja okužb s tem
virusom, jih bo na podlagi sedaj pridob-
ljenih izkušenj bistveno laže in hitreje ome-
jiti in zaustaviti tako v Sloveniji kot tudi
na ravni EU. Tako bi se za razvoj varnega,
kakovostnega in učinkovitega cepiva lahko
zagotovilo dovolj časa in s tem tudi prido-
bitev dovoljenja za promet po centrali-
ziranem postopku na ravni EU, kar bi
zagotovilo, da bi za kakovost, učinkovitost
in varnost cepljenja s cepivom v celoti nosil
proizvajalec cepiva. Če pa bi prišlo do resne
 POSLEDICE PANDEMIJE ZA ČLOVEŠTVO
pandemske situacije, ki bi resno ogrožala
javno zdravje, in bi bilo na voljo le pan-
demsko cepivo, ki je razvito hitreje in s
tega vidika bolj tvegano, bi bila v tem pri-
meru odškodninska odgovornost deljena
med proizvajalcem pandemskega cepiva
in državo. Želim si, da bi imeli mi vsi dovolj
časa, da bomo lahko uporabili varno
cepivo.«
Poleg varnosti cepiva je seveda pomem-
bna tudi njegova učinkovitost preprečiti
obolenje in prenos virusa, kar je sicer pri-
marni namen cepiv. Dr. Roman Jerala z
Inštituta Jožef Štefan, ki je tudi del ekipe
za raziskovanje cepiva proti covidu-19
v Sloveniji, je v pogovoru za RTV Slove-
nija 4. aprila dejal: »Cepivo bo mogoče
manj ustrezno za starejše, zato bi bilo
pomembno, da se cepijo mlajši, ki niso
ogroženi, ravno zato, da bodo s svojo pre-
cepljenostjo zaščitili starejše.« Dr. Ihan pa
je zapisal (Delo, 10. aprila), da »do cepiva
ne bomo smeli biti zelo zahtevni, da bi
pričakovali visoko zaščito pred možnostjo
okužbe, dovolj bi bilo že, če bi z njegovo
pomočjo zmanjšali možnost za težji potek
bolezni in s tem število težko obolelih«.
V čem je potemtakem smisel cepljenja,
če bo to 'zmanjšalo možnost za težji potek
bolezni', ko pa 80 odstotkov ljudi okužbo
preboli z minimalnimi simptomi ali celo
asimptomatsko, pri starejših, ki so najbolj
potrebni zaščite, pa bo 'manj ustrezno',
smo vprašali na Ministrstvo za zdravje RS,
kjer so nas napotili na dr. Jeralo. Ta nam
na naša vprašanja ni odgovoril, je pa ne-
kaj strokovnih pojasnil prijazno podal dr.
Borut Štrukelj: »Pravzaprav obe izjavi pri-
znanih strokovnjakov temeljita na predhod-
nih izkušnjah s cepivom proti gripi in na
hipotetični predpostavki, da cepivo ne bo
tako učinkovito, kot je recimo učinkovito
cepivo proti ošpicam ali črnim kozam.«
Dr. Bergantova pa pravi: »Poudariti
pa želim, da bomo v Slovenji v tesnem
sodelovanju s stroko in širšim družbenim
konsenzom odločili, na kakšni ravni in
kakšen način se bo zagotovilo varovanje
zdravja ljudi v okviru razpoložljivih
možnosti. Vsekakor pa bo cepljenje teme-
ljilo na prostovoljni odločitvi vsakega po-
sameznika. Tu ne bo dvoma.«
Čigava pravila spoštujemo?
Karantena, razdalja, maske, prepoved kul-
turnih in športnih dogodkov, sledilna apli-
kacija, cepljenje … Kdo postavlja vsa ta pra-
vila? Če ste mislili, da so zrasla na zelniku kih donatorjev, ki so poslovno povezani
naše vlade, se pošteno motite. z največjimi farmacevtskimi podjetji, kar
Slovenija je članica številnih mednarod- lahko postavi pod vprašaj njeno resnično
nih organizacij, med njimi tudi Svetovne neodvisnost. Poleg tega je bila sama organi-
zdravstvene organizacije (SZO oz. WHO zacija zaradi tega tarča kritik že v pretek-
po angleško) in je kot podpisnica medna- losti. Branko Soban je v članku Zločin nad
rodnih zdravstvenih predpisov v primeru davkoplačevalci (Sobotna priloga, Delo, 24.
razglasitve pandemije formalnopravno za- julij 2010) zapisal takole: »Lažna pande-
vezana slediti navodilom SZO, vključno z mija prašičje gripe je razkrila vrsto zlorab
obveznim nakupom določene kvote zdravil in nepravilnosti, za katerimi danes boleha
in cepiv. Naša vlada, ne glede na svojo bar- pravzaprav vsa sodobna družba: popolna
vo, ideološko usmerjenost ali strankarsko netransparentnost pri sprejemanju pomem-
pripadnost, le uveljavlja navodila. SZO je bnih odločitev, korupcija, klientelizem,
organizacija, ki trenutno določa pravila igre prepletenost poslovnih interesov. In kar
po vsem svetu, svetuje vladam in zdravst- je najhujše: zaslužek je bil v tej zgodbi
venim regulatorjem ter jim podaja obvez- pomembnejši od zdravja ljudi. Svetovna
na navodila ter tako dejansko vodi svet. zdravstvena organizacija je v očitni navezi
Na NIJZ pojasnjujejo: »Higienska priporo- s farmacevtsko industrijo, ki je tu zavohala
čila in predloge pripravljajo strokovnjaki priložnost za velike dobičke, vso pozornost,
NIJZ, združeni v različne delovne skupine vpliv in (davkoplačevalski) denar preusmer-
za posamezna področja, ki pri svojem delu ila v povsem obrobno virozo, medtem ko se
sledijo strokovnim dognanjem mednarod- za najhujše ubijalce današnje civilizacije,
nih inštitucij (SZO in ECDC). Na NIJZ je kot so visoki krvni tlak, holesterol, depre-
bilo pripravljenih veliko različnih priporočil sije, diabetes, onkološke bolezni ali aids,
in navodil. Kot rečeno, pa NIJZ zgolj pred- malodane sploh ne zmeni. V manj razvitih
laga določene ukrepe, nikakor pa ni edini državah samo zaradi podhranjenosti in
državni organ za to, saj je Vlada ustanovila ozdravljivih bolezni denimo vsak dan umre
širšo delovno skupino pod vodstvom prof. 26.000 otrok. To je skoraj deset milijonov
dr. Bojane Beović … Končne odločitve so mrtvih otrok na leto! Pretresljiva statistika,
tako na strani Vlade RS, ki poleg zdrav- pravi dr. Wolfgang Wodarg, toda ne WHO
stvenega vidika upošteva tudi ostale vidike in ne vlade razvitih držav ob tej strahotni
– družbenega, gospodarskega, varnostnega, številki ne ukrenejo ničesar. Z reveži pač ni
političnega itd.« profitov! Za spopad z ne posebej nevarnim
virusom H1N1 pa so bile te iste vlade na-
Je SZO neodvisna? enkrat pripravljene zapraviti milijarde jav-
SZO, ki naj bi bila neodvisen organ, je tre- nega denarja. Res narobe svet.« Soban je
nutno močno odvisna od zasebnih ameriš- v članku, ki ga lahko v celoti preberete na
Eden največjih domačih strokovnjakov za biotehnologijo in gensko zdravljenje,
dr. Borut Štrukelj, dolgoletni raziskovalec na Institutu Jožef Štefan, predavatelj na
Fakulteti za farmacijo in Biotehniški fakulteti, predstojnik katedre in nekdanji de-
kan, pravi in poziva: »Moja skupina raziskovalcev skrbno spremlja potek mutacije
virusa Sars-CoV-2 in vsaj za italijansko-španski sev (trenutno je vsaj osem raz-
ličnih sevov novega koronavirusa) lahko sklepamo, da slabi. Zanimivo je, da v
povprečju vsakih 10 dni pride do nove mutacije in zadnji epidemiološki rezultati
kažejo na to, da moč virusa pojenja, kar se kaže v večjem številu asimptomatskih
okužb in manjši smrtnosti. Torej bi bilo smiselno, da omogočimo zdravi, mlajši
populaciji stik z virusom, zaščititi pa je treba ranljive skupine (astmatike, hiperten-
zike, diabetike, bolnike s kroničnimi pljučnimi boleznimi ...), uvesti negovalne
covid bolnišnice in spremljati epidemiološko sliko prekuženosti. Prav na ta način
bi se lahko pokazala sposobnost in znanje epidemiologov: »spuščati« virus do
skupin, ki po okužbi nimajo simptomov ali le rahle simptome. Virus je med nami
in dolgoročno stroga karantena ni ne ekonomsko, ne socialno, ne etično vzdrž-
na!« Bo politika tokrat le prisluhnila stroki?
74
 POSLEDICE PANDEMIJE ZA ČLOVEŠTVO
spletu, zapisal tudi tole: »Na dlani je, da je
Svetovna zdravstvena organizacija v tej
zgodbi ukrepala neznanstveno in neraci-
onalno, opozarja britanski poslanec Paul
Flynn, poročevalec (rapporteur) Sveta
Evrope o tej temi.« In še: »Nemški epide-
miolog dr. Wolfgang Wodarg, ki je s svojo
pobudo z naslovom Lažna pandemija –
nevarnost za zdravje decembra lani [2009]
v Svetu Evrope pravzaprav prvi začel resno
strokovno razpravo o tej temi, je trdno pre-
pričan, da se v Ženevi za razglasitev pande-
mije niso odločili iz skrbi za zdravje, ampak
je šlo za skrbno načrtovano potezo, ki naj bi
spodbudila predvsem prodajo cepiva.«
Dr. Tina Bergant je te očitke glede SZO
pojasnila takole: »Nepravilnosti, ki so se
očitale Svetovni zdravstveni organizaciji
v povezavi z aktivnosti v času razglašene
pandemije z virusom H1N1, je ta odločno
zanikala.« SZO je izvedla interno preiskavo
znotraj SZO in ta nepravilnosti ni razkrila.
Nevarnost totalnega
nadzora
Kot je rekel Alan Ford: »Če hočeš zmagati,
ne smeš izgubiti!« To pa velja tudi za huma-
nost in človečnost, ki sta v težkih razmerah
na največji preizkušnji. Nekateri primeri,
opisani v članku, žal ponazarjajo temno plat
človeške narave. Ko v imenu varnosti in/ali
sledenja navodilom človek drugemu krši te-
meljne pravice, njegovo dostojanstvo in mu
s tem povzroči bolečino. Temno plat narave
pa ponazarjajo tudi ukrepi večine vlad po
svetu, ki vodijo v totalen nadzor in inter-
vencije odločevalcev v vse pore življenja.
Kitajska je svoje prebivalce prva zaprla
v strogo karanteno in uvedla absoluten nad-
zor nad njihovim gibanjem z aplikacijo v
pametnih telefonih. V drugem valu se je
začela montaža nadzornih kamer pred
vhod vsakega posameznega prebivalca.
Pospešeno se uvaja tudi omrežje5G, ki je
podpora za sistem prepoznave obraza.
Ta bo sposoben v pičlih treh sekundah pre-
poznati kateregakoli od 1,4 milijarde kitaj-
skih prebivalcev ter zaznati njegovo telesno
temperaturo, kmalu pa tudi razbrati čustva
na obrazu vsakega opazovanega posamez-
nika. Ljudje oziroma peščica njih, ki še upa
kaj reči, opozarjajo, da Kitajska postaja po-
polna orwellovska država. Kitajska vlada pa
jim odgovarja, da je vse skupaj namenjeno
zgolj in izključno »za vašo zaščito«.
Od Kitajske so svetovni politiki že pre-
vzeli karanteno, v naše življenje so prišle
maske. Številni strokovnjaki pa opozarjajo,
da se nam bliža tudi kitajski nadzor in po-
seganje v vse pore življenja, od gibanja,
druženja, potovanj, dela do vse tistih naj-
bolj zasebnih področij človekovega življenja
kot je razmnoževanje. Informacijski po-
oblaščenec ob tem opozarja: »Ukrepi zara-
di varnosti in zdravja morajo biti nujni in
sorazmerni ter omejeni na to, kar je ne-
izogibno in sprejemljivo v demokratični
družbi in verjamemo, da tako daleč pri nas
ne bomo šli. Če bi žrtvovali naše temeljne
pravice do svobode gibanja, izražanja in
združevanja, komunikacijske in informacij-
ske zasebnosti, potem bi se znašli v družbi
nadzora, kjer tudi varnost in zdravje ne bi
omogočala svobodnega življenja.«
Revni vs. bogati
A vendar se je treba zavedati objektivnih
zunanjih okoliščin, v katere drsimo. Neka-
tere dejavnosti so zaradi varnosti še vedno
ugasnjene, veliko ljudi ne more oziroma
ne sme opravljati svojega dela. Vedno bolj
se netijo iskre nezadovoljstva in se izra-
žajo skozi različne proteste. V najrevnej-
ših soseskah sveta se revni že dolgo ne
držijo več zaščitnih ukrepov, saj pravijo,
da rajši umrejo od covida-19 kot od lakote.
Po napovedih World Food Programme
Združenih narodov se bo število strada-
jočih na svetu podvojilo in lahko doseže
230 milijonov ljudi. Opozarjajo še, da bo
umrlo na milijone ljudi, saj »bodo posle-
dice po koncu epidemije hujše in smrto-
nosnejše kot vpliv samega virusa, zlasti
za najranljivejše skupnosti v najrevnejših
državah«.
Medtem pa se je po poročanju revije
Forbes skupno premoženje najbogatejših
ameriških milijarderjev med marcem in
majem povečalo za 434 milijard dolarjev.
Najbogatejših pet – Jeff Bezos, Bill Gates,
Mark Zuckerberg, Warren Buffet in Larry
Edison – je med epidemijo zaslužilo sku-
paj 75 milijard dolarjev. Medtem ko je
imel Forbesov seznam še marca 614 mili-
jarderjev, jih je bilo konec maja na njem
že 630. Prepad med ultrabogatimi in
ultrarevnimi se s tem le še krepi. Kam to
pelje, naj v miru in tišini razmisli vsak
sam. Se pa pri tem bogatenju zastavlja
tudi vprašanje nevarnosti sodelovanja
megapodjetij, kot sta Apple in Google,
pri razvoju sledilne aplikacije. Korporacije
kot varuhi temeljnih človekovih pravic in
zasebnosti?
75
Ostanimo ljudje
Za jesen, morda pa že prej, politika in
stroka napovedujeta nov, še hujši val
obolenj zaradi koronavirusa. Nekateri
zdravstveni strokovnjaki trdijo, da virus
slabi in da bo izginil brez cepiva, drugi,
da se krepi, in napovedujejo ponovitev
drugega vala španske gripe. Glede na
nenavadno obnašanje in zaenkrat še ne-
pojasnjen izvor virusa je dejansko možno
čisto vse. In dlje ko bodo trajale izredne
razmere, tem več pravic bo omejenih,
več ljudi bo revnih in lačnih, teže se bo
vrniti na prejšnjo raven svobode in de-
mokracije. Zato je še toliko pomembneje,
da ohranimo človečnost in si med seboj
pomagamo. To pa je najbolj izvedljivo
v lokalnem okolju. V nekaterih lokalnih
skupnostih se je mreža pomoči že uspeš-
no vzpostavila, na primer v ankaranski
občini, kjer je bil aktiviran klicni center
s prostovoljci za pomoč občanom pri
naročanju dostave najnujnejših živil in
zdravil starejšim osebam; pomoč pri
nujnem varstvu otrok, pomoč pri nujnih
službah, pomoč pri oskrbi starejših ob-
čanov s kosili; pomoč pri varstvu otrok
staršev, ki opravljajo delo nujnih služb,
prav tako pa so občanom zagotovili brez-
plačne pralne maske. To je primer dobre
prakse in realizacija resničnega namena
oblasti, kot ga opisuje tudi nizozemski
filozof Baruch de Spinoza, ki je v 17.
stoletju v teološko-političnem traktatu
zapisal: »Končni namen države ni vla-
dati, ljudi ustrahovati ali jih podrediti
tuji oblasti, temveč posameznika osvo-
boditi strahu in mu omogočiti, da bo
živel karseda varno in da bo lahko izvr-
ševal svojo naravno pravico do obstoja
in delovanja brez škode zase ali za druge,
pravi namen države je zagotavljati
svobodo.«
 LARA TANŠEK

Nebeško
kraljestvo

FOTO ALEŠ BRAVNIČAR/WWW.BRAVNICAR.COM IN SKYCREW DRONE/SKYCREW.ORG

Skok pred fotografski objektiv pomoč, ko sem se trudila čim

enega in edinega Aleša Bravni- hitreje splaziti po spolzkih
čarja je bil za Laro vsekakor skalah iz vode. Seveda povsem
poseben podvig. »Nikoli ne bom premočena.« To o spomini, ki ji
pozabila plavanja v elegantni bodo ostali za večno. »Nikoli ne
oblekici,« se spominja bom pozabila tudi dih
TEKST DARJO
slikanja v objemu jemajočega razgleda
HRIB
Triglavskega narodne- z Vršiča in čudovitega
ga parka. »Voda pod slapom je Mangartskega sedla.«
imela okoli pet stopinj, zato ni Več o izjemni Lari preberite
manjkalo čestitk mimoidočih tu- na strani 24, tukaj pa se le še
ristov, ki so mi tudi priskočili na sprostite in predajte užitku.
»Dragi vnuk, pošiljam ti kartico iz DSO-ja. Takole smo se imeli, ko sem bil jaz mlad.«

89

UNIKATNI GLASNIK
ČASA IN OBČUTKOV
O emocijah prostorov in o vanje izlivajočih se generičnih spominih strasti.
TEKST DR. LUCIJA MULEJ
Robert Klun je izjemen arhitekt, vizionar,
ustanovitelj projektantskega in arhitektur-
nega biroja Magnet design. Najemajo ga
znana imena doma in v tujini. Obrtništvo
in samo delo ima njegova družina v genih.
Leta 1974 so se vrnili iz Nemčije, kjer se
je naš sogovornik rodil. »Odkar pomnim,«
pravi, »smo v našem domu imeli obrtno
delavnico in prijatelje arhitekte ter obliko-
valce. Oče je začel oblikovati in izdelovati
oblazinjeno pohištvo KLUN. Sam sem že
kot deček veliko časa preživel v delavnici,
občudoval procese dela, odnose in se na-
učil šivati, oblikovati, kreirati in spoštovati
materiale ter jih preoblikovati.« Danes vodi
dve podjetji, družinsko podjetje Oblazinje-
no pohištvo Klun in projektantsko arhitek-
turni biro Magnet design, ki se močno vpe-
nja v širša družbena vprašanja prihodnosti
prostorov.
1. Dosegli ste že marsikaj, med dru-
gim ste sodelovali z bleščečimi imeni
iz sveta arhitekture, kot so vplivni pro-
fesorji Peter B. McKeith iz Helsinkov,
Peter Gabrijelčič iz Ljubljane in pro-
fesor Borisom Podrecco z Dunaja.
Za svoje delo ste prejel več arhitek-
turnih nagrad. Kaj vam pomeni pros-
tor in kako svojega duha umeščate
vanj?
Lep stavek o prostoru nam nameni literat
Gaston Bachelard v Poetiki prostora: »Po-
ezija in podoba sta neločljivo povezani.«
Bachelard pravi, da »poezija odzvanja podo-
bo v posamezniku in pri tem misli na nove
podobe oziroma prostore, ki se ob prebiran-
ju poezije pojavijo v posameznikovi zavesti«.
20V ROBERT KLUN
FOTO KLUN AMBIENTI IN BIRO MAGNET DESIGN
Še vedno odkrivam zavest in občutke, ki ti
jih magija prostora zariše, ki ti jih določene
besede ali stavki obudijo.
V snovanje projektov vedno vključim
vseh pet čutil. Le tako lahko zarišemo
ambiente, prostore, v katerih se prebudijo
določeni občutki. Povsem enako je z obli-
kovanjem in detajlom. Spoštovani kolegi,
profesorji, ki sem jih spoznal, s katerimi
sem delal ali jih prebiral, so pomemben
kamenček v mozaiku mojega razvoja.
V vsakem od njih sem vedno iskal tisto
nekaj več in tako nekako prihajal do svojih
poti, jih začrtoval. In ja, bil sem in sem še
prisoten v kar lepem delu sveta. Prav poti in
druge kulture pa so tisti izziv, ki me najbolj
bogatijo in mi dajejo največ osebnega zado-
voljstva. To se v zadnjem času najbolj kaže
tudi v projektu Slovenski paviljon za EXPO
DUBAI 2020, s katerim sem zmagal na
arhitekturnem natečaju. Pri njem gre za pre-
plet mojih korenin, Ribnice, ribniške košare,
slovenske narave, čudovitih voda, morij in
rek na podlagi vročega arabskega sonca.
2. Se vam zdi, da so vaši prebojni
uspehi v širšem svetovnem prostoru,
zlasti nedavno v arabskem, povezani
z nečim več, z neko vašo drugačno
zaznavo in sposobnostjo?
Besedo uspeh razumem zelo specifično
in jo predvsem zelo redko uporabljam.
Življenje je sinusoida. Pomembno mi je,
da je moja na dolgi premici, ko povežem
vrhove, obrnjena navzgor. Delo me bogati,
izzivi mi pomenijo budnost, arhitektura
v projektantskem in arhitekturnem biroju
Magnet design in oblikovanje so moji zapisi
91
v prostoru. Če so rezultati, predvsem ti,
da sem ponesel slovensko znanje, strokov-
njake, materiale in produkte v zalivske
države, uspeh, sem vesel. Vse se dogaja
po nekem načrtu, in ker vem, da samo naj-
vztrajnejši na dolgi rok naredijo naslednji
želeni korak, v sebi ostajam čuječ in skro-
men. Seveda so potrebna odrekanja. Ver-
jamem pa, da smo postavili trdne temelje,
na katerih bo še treba graditi nadaljnja
sodelovanja in vložiti ogromno truda in
neverjetne napore, da bom sam morda res
lahko potrdil izrečeno pohvalo. Vedno bolj
pa opažam, da je moja drugačnost, če ji
lahko tako rečeva, v tem, da želim hoditi po
svoji poti, po pošteni in iskreni. Po poteh,
ki niso uhojene. Izzivi, ki se jim večina izog-
ne, me zato vabijo še bolj. Vedno si želim
korak dlje in vesel sem, da me čuvajo dobre
vile tega stvarstva. Spopadam se z ovirami,
jih odkrivam in se dejansko v tem razkri-
vam kot človek: kdo pravzaprav sem. Šele
takrat vem, česa vse še ne vem. Saj v coni
udobnega ni ničesar nepoznanega. Poseb-
no pa me razvname, ko mi kdo omeni, da
nekaj ni možno ali da nečesa ne zmorem.
3. Kaj vam žari prostor, ki je še neizob-
likovan? Od kod se rodi imaginacija,
ideja in njena upodobitev v vaših dru-
gačnih, svežih in zanimivih stvaritvah?
Po njih namreč projektantski in arhi-
tekturni biro Magnet design slovi kot
eden vodilih na tem področju.
V podzavesti arhitekti in oblikovalci nosimo
osebne note, ki jih v kreaciji povezujemo z
določenimi doživetji, izkušnjami in notranji-
mi občutki. Od nekdaj me posebno vzne-

mirja narava in vse povezano s podobo
ženske in njene erotike. Ta naboj je nekaj,
kar je v nas, kar žene ta svet naprej. Žensko
telo je kot forma popolno, nekaj najlepšega,
kar je narava v milijonih let oblikovala.
Raziskovanja, kako zbuditi čustva v detajlu,
formi, prostoru, ambientu ter kako začutiti
prostor, ki ga ustvarjam, težijo k metuljč-
kom v trebuhu. Kako se tej popolnosti
približati, je zares neverjeten izziv. Kako
kreirati ambiente, objekte, pohištvo, da te
pogled, dotik in vonj tako vznemirijo,
da si jih želiš – to je arhitektura v pravem
pomenu besede. To odkrivanje je proces
trajnega iskanja, tako za naročnika, mene,
okolico kot za širšo družbo. Tako želim
ustvarjati projektantski in arhitekturni biro
Magnet design oziroma Klun ambiente.
4. Kako razumete pojem prostora?
Včasih se zdi, da v sebe prenese
čustva in spomine ljudi.
Arhitektura je okamenel zapis časa,
prostora. Prostor s svojo enigmo sprošča
esence. Sence, vonj, svetloba, sevanje,
okus, ki ga prebudijo, so tisti vrhunec,
ki ti ga arhitektura preda, ko jo začutiš in
občutiš. Je odgovor na globino občutja,
OD NEKDAJ ME POSEBNO VZNEMIRJA NARAVA IN VSE
POVEZANO S PODOBO ŽENSKE IN NJENE EROTIKE.
20V ROBERT KLUN
NLB KANTINA: avtor Magnet design (Robert Klun), render Magnet design
ki ga prostor sam po sebi poraja. Prostor
smo ljudje in ta ista praznina kot potencial
v zapisu kreacije spaja praznine, ki jih no-
simo v sebi. Tako kot praznina je tudi tiši-
na medij prostora in zvok glasnik obeh.
Kako začutimo prostor in kakšen odmev
ustvari prek naših čutov? Ko najdeš pravi
prostor, odkriješ, kako bi mu vdahnil žar.
In ko ga tako soustvarjaš, bi ga nadgrajeval
še naprej, da zasveti v svoji polnosti. Po-
polnosti praznine in tišine obenem. Pros-
tor pa ima oboje, tako vdih kot spomin.
5. Vsak arhitekt in tudi vsak razgledan
Slovenec se sreča z arhitektom Jože-
tom Plečnikom. Leta 2017 je minilo
60 let od njegove smrti, leta 2018 je
bil predlagan, da se mu podeli status
svetnika. Kot vemo, je bil globoko ve-
ren človek, ki se je uril v zavestni po-
nižnosti. Kako si razlagate njegovo
mesto na svetovnem zemljevidu?
Kakšen vpliv je imel na vaše doje-
manje prostora?
Profesor Plečnik je na vse nas Slovence
močno vplival, pa če si to priznamo ali ne.
Sam se spomnim prvih obiskov centra Ljub-
ljane, odkrivanja mogočnih kolonad na ljub-
92
ljanski tržnici, utripa na Tromostovju,
prehodov in detajlov ograj, luči, ki so kot
nezemeljski elementi skrbeli, da mi je mesto
zbujalo neverjetno spoštovanje. Kot otrok
imaš proporce popolnoma drugačne kot
odrasla oseba, sploh kot kasneje študent,
ko prepoznavaš ostala dela, NUK, čudovito
cerkev na Barju, stvaritve na Dunaju in v
Pragi, strmiš začudeno. Kot otrok gledaš te
čudovite mogočne forme, ki so ogromne,
da zbudijo vsa čutila, celo strahospoštova-
nje. Kasneje jih bereš, skiciraš in spoštuješ
kot delo kolega, ki je iskal popolnost, in bu-
diš si lastne predstave, ki si jih zapisuješ v
lastno predstavo podob. Odkrivanje samega
sebe je meni osebno glavni izziv in točka
preboja. To je tudi poslanstvo projektantske-
ga in arhitekturnega biroja Magnet design.
6. »Kljuka na vhodnih vratih v Narod-
no univerzitetno knjižnico je višja
od običajne, konj na njej ponazarja
voljo do napredovanja. Sledi široko,
monumentalno notranje stopnišče,
ki je simbolično oblikovano kot
strma pot iz teme proti svetlobi,«
je kratek izsek iz knjige Andreja
Hrauskyja, ki se posveča branju

simbolike v Plečnikovi arhitekturi.
Ali kaj podobnega uporabljate vi,
igro simbolov in nezavednega?
Feng šuj je veda, ki arhitektom v našem je-
ziku predstavlja ritem, kroženje, pozitivno
energijo, kar lahko dosegamo z zračnostjo
in z naravnimi materiali, ki jim dajemo
poseben pomen. Pri projektiranju poizkuša-
mo poiskati svetlobo in magičnost trenutka
pri vseh detajlih. V prevodu je ta veda, to je
ergonomija, tista, ki nas vodi skozi nagovor
vseh petih čutil. Prostor smo in ustvarjamo
ljudje. Arhitekti gradimo in rišemo za ljudi.
Moje osebne vizije so vedno povezane s
funkcionalnostjo, ki jo nadgradi simbolika,
KLUN BIG APPLE: dizajn Robert Klun, foto Aljoša Videtič
zapis in forma, ki zbudi čustva. Posvečanje
kreiranju v oblikovanju in dizajnu pa je me-
ni osebno tako zaradi sporočila družine kot
vzgoje pomemben mozaik mojega ustvar-
janja. Vsak ambient in prostor je po moje
popoln le takrat, ko je popoln njegov zadnji
detajl. Pa če govoriva o prazni beli kocki kot
največjem približku popolnosti ali z detajli
bogati arhitekturi Modre mošeje v Istan-
bulu, ki je polna podob, sporočil, zapisov
in detajlov na vsakem kvadratu. In v svoji
arhitekturi in oblikovanju iščem ljudi in
naročnika. Iščem občutke, tisto nekaj več,
kar je povezano z občutki sreče, zanimanja
in spoznavanja. Najlepša zahvala je iskren
93
20V ROBERT KLUN
klici naročnika, ko te pokliče povsem nepri-
čakovano in ti izlije čustva. Potem veš, da si
ustvaril nekaj, kar budi, kar želi in išče.
Nekaj zapomnljivega.
7. V Sloveniji smo gibanja OHO in
Irwin, NSK in seveda Laibach, avant-
garde in retroavantgarde, vsaj z vidika
umetnosti številni ponotranjili. Je pro-
stor z zahtevo po covidu-19 in tako
imenovani novi normalnosti lahko pri-
hodnja avantgarda? Pandemija je na-
kazala zahtevo socialni distanci, ki naj
znaša vsaj meter in pol, med individui,
ki so zaprečeni že sami po sebi. Kako
nas bo v tem kontekstu prostor
psihično in duševno osvobajal?
Leto 2020 je res nekaj posebnega, nekaj,
česar si nisem predstavljal, da se lahko zgo-
di. Zagotovo pa je že viden vpliv na prihod-
nje oblikovanje in kreiranje, kar bo spreme-
nilo določene proporce in zapovedi. Pred
časom smo v projektantskem in arhitek-
turnem biroju Magnet design s kolegom
Gorjupom začeli oblikovati privat cell,
zasebno celico, ki je z današnjega vidika
vizionarska rešitev za ljudi in uporabnike,
ki potrebujejo zdrav in čist prostor. Projekt
je zasnovan kot soba v sobi in ima vse
potrebne funkcije, da uporabniku zagotavlja
zdravo okolje. Podobno rešujemo teme s
področja oblikovanja pisarn in ambientov,
kjer je potrebna fizična prisotnost ljudi.
Verjamem, da je to prvi večji korak v distan-
co, ki jo želi ustvariti izbrani posameznik
in ki normalnemu človeku ni razumljiva,
je pa nujna, če izbranci želijo ohraniti var-
nost. Mi arhitekti smo tisti, ki bomo igrali
pomembno vlogo pri tem kreiranju. Svet
se spreminja in gre v smeri futurističnih
podob, ki smo jih gledali v filmih. Pomemb-
no je, da znamo razmišljati, da se izobražu-
jemo in da iščemo načine, ki bodo ohranili
občutke, ki jih premore samo naša vrsta,
torej človek. Če se vrnem k umetnosti, brez
katere si sam ne predstavljam razvoja pros-
tora, je vsak čas, vsaka nova energija v času
tisti izziv, ki prebudi avantgardo. Ta je da-
nes prisotna prav v vseh sklopih, na ulici,
v medijih, in je potrebna, da ostane zapis
prepoznaven. Zapis časa, forme in ideje.
V zadnjem mesecu smo tako oblikovali tudi
stol K19 corona chair in ga prav tukaj prvič
omenjam kot simbolen opomin na čas, v ka-
terem živimo, ter na elementarno simboliko
in pomembnost socialnega povezovanja.
Stol izdeluje družinsko podjetje KLUN

PRIVATE CELL: Magnet design, avtorja Tomaž Gorjup in Robert Klun, render Magnet design
ambienti, ki že 40 let skrbi za najvišjo stop-
njo uživanja.
8. Se vam zdi spoj erosa in logosa,
kar je primarna oblika stvarjenja, bist-
ven za prebojno vrednost vaših diza-
jnov, ki skorajda govorijo tiho govori-
co vaših misli, ko ste jih oblikovali?
Eros kot primarno počelo je znan vsa-
ki umetnosti, od besedne do ročne.
Ko se forma rodi, je to prav posebno doži-
vetje. Izliv idej, podob in nezavednega, ki je
zorelo. To nosimo v zibelki. V meni, mojem
očetu, v rodu. In energija, ki jo imam, budi
stalno željo po novem in iskanju funkcional-
nosti lepega. Lepoto, ki žari in napolni,
ne le vabi. Neverjetno je odkrivanje in igran-
je z oblikami, a kljub neverjetnim tehnologi-
jam, ki nam pomagajo in so vse manj oseb-
ne, se vračamo k osnovnemu sporočilu.
Dotiki očesa in oblike ter vez oblike s čust-
vom ne napolni zgolj prostora, temveč tudi
duha. Šele ko objameš in pregneteš zmes
čutov, dosežeš mirnost – in arhitektura ve-
likih mojstrov je to mirnost vpela v celoto.
Ko se zbudi šesti čut, je čas, ki sledi, razode-
tje, in ponovno se odigra igra čutov vse od
začetka.
9. Od kod prejemate navdih? Imate
v svetu zunanjih podob ali notranjih
vizij kakšno muzo, ki vas napaja,
osrči in ostrasti?
Življenje je moja muza, odkar se ga za-
vedam. Knjige, literatura, glasba, podobe,
mediji, mesta, narava, ja narava in nara-
vne forme. Življenje zajemam s kar največ-
jim obsegom na vseh področjih. Pa naj se
20V ROBERT KLUN
to zgodi in občuti pri večerji na ulici Bang-
koka med popotniki ali na vrhu nebotič-
nika Faisaliah arhitekta sira Normana
Fosterja v Riadu v posebni, izbrani družbi.
Naj bo to na vrhu zasnežene gore British
Columbie v Kanadi ali na valovih Pelješca
… Vsaka podoba, vsako mesto ima svojo
energijo, ljudje, ki so tam v tistem trenut-
ku, dajo tistemu trenutku pečat.
10. Se vam zdi, da moramo imeti
do strasti zrel odnos, da jo zmoremo
prevesti v oblike, ki so lahko besede,
dotik ali pa fokus očesa v materiji,
ki jo z novo obliko napaja vaš um,
ko riše nove dimenzije prostora,
ki jih bodo naseljevali konkretni
ljudje iz mesa in krvi?
Vsekakor. Sem prizemljen človek. Vsaj sam
tako mislim o sebi. Verjetno zaradi čudovite
družine, staršev, ki so poskrbeli, da je pove-
zava glave in rok edino, kar mi bo v življe-
nju dano in na kar se lahko zanesem. Naša
družina izhaja iz poštenosti in izrednega
spoštovanja do sočloveka. Obrtništvo in
samo delo je v naših genih. Tako dedov
kot očeta in mami. Leta 1974 smo se vrnili
iz Nemčije, kjer sem se rodil, v Slovenijo.
Odkar pomnim, smo imeli obrtno delavni-
co in prijatelje arhitekte, umetnike, pisatelje
in oblikovalce v našem domu. Oče je začel
oblikovati in izdelovati oblazinjeno pohištvo
KLUN uradno leta 1980. Sam sem že kot
deček veliko časa preživel v delavnici, ob-
čudoval procese dela, odnose in se naučil
šivati, oblikovati ... Spoštovati materiale in
jih preoblikovati. Vse to je vplivalo na re-
alen in trezen pogled na svet, četudi, odkar
94
pomnim, hodim po robu razumljivega.
Po poteh, ki jih vidim ali začutim sam.
Ne mislim, da je to edino prav, in ne raz-
mišljam, kaj si mislijo drugi. Meni je to bli-
zu in v povezavi kreative, razuma, funkcion-
alnosti in estetike se rojevajo moji pogledi
na delo, dizajne, pohištvo in arhitekture
prostorov, dimenzij in objektov.
11. Bi lahko torej rekla, da ste kreator
nečesa numinoznega, duhovnega?
Ali na prostor gledate bolj kot na for-
mo, ne toliko kot na vibracijo, ki omo-
goča obliko? Sama trdim, da je duh
primarno počelo in da ustvarja vidno.
Moja želja je biti unikaten, biti glasnik časa
in občutkov. Ko to dosežemo, ko to doživi-
mo, postavimo osnovo za nekaj, kar verjet-
no ostane zapisano. Meni je povsem dovolj,
da osrečim naročnika z njegovimi spomini,
čustvi in uporabnostjo. Oblikovanje in arhi-
tektura sta osebni. Polni čustev in energij,
tako zaradi materialov, prostora kot zaradi
naših prijateljev, naročnikov. Moje vodilo
pri snovanju doma za zasebnega naročnika
ali družino je drugačno kot pri snovanju
Slovenskega paviljona za EXPO 2020,
a hkrati tako blizu. Trajnost, naravni mate-
riali, toplina, zdravje in želja po dotiku so
dragoceni darovi in pri načrtovanju jih
plemenitim in ohranjam.
12. Kaj je za vas prava oblika? Popol-
nih naj ne bi bilo, saj je vsaka popol-
nost v sebi parcialna in del nečesa,
v čemer šele postane popolna.
To je tista oblika, tisto dejanje, načrt,
arhitektura, dizajn, ki zaustavi misel.
EXPO 2020 DUBAJ: avtor Magnet Design (Robert Klun), render Magnet design

EXPO 2020 DUBAJ: avtor Magnet design (Robert Klun), render Magnet design

KO SE FORMA RODI, JE TO PRAV POSEBNO DOŽIVETJE.

IZLIV IDEJ, PODOB IN NEZAVEDNEGA, KI JE ZORELO.
95

Ki odpre oko, notranjost, čutila. Ki nastaja
in se poraja in je ni nikoli ne preveč ne pre-
malo. Takrat, ko začutim uporabnika, nje-
govo energijo, vem, da smo naredili nekaj
posebnega, unikatnega.
13. Kaj pa minimum estetike? In ali
lahko ljudi naučimo okusa in har-
monije?
Vsak od nas ima svojo estetiko, vsak
spoštuje svoje zakonitosti, a narava poskr-
bi, da smo vselej v ravnovesju. Mi smo
zgolj arhitekti trenutka, kreatorji utrinka.
A za to je vredno živeti, se razvijati, vlaga-
ti in uživati. Praznovati življenje in ta dar,
ki nam je bil dan oziroma smo si ga vzeli,
je naša dolžnost. Izraziti veselje, da sploh
smo in da se lahko razvijamo.
14. Torej je vaš biznis pravzaprav
vaša strast. Vaša strast pa vas osre-
čuje. Delujete kot izredno srečen
človek. Vam vašo dozdevno sposob-
nost uživanja življenja ljudje zavida-
jo? Tako, kot moramo znati delati,
moramo tudi sebi dovoliti, da prej-
memo užitek – drži?
Srečen sem, priznam. In za to je potrebno
trdo trdo delo. Upam, da mi ljudje tega ne
zavidajo. Včasih se zgrozim ob misli,
kako življenje hitro teče in kako se lahko
ujamemo v nevidne pasti in prelaganja
stvari na jutri. Naučil sem se, da pri delu
vložim sebe celega in da sproti užijem
življenje; tako ohranjam globoke vezi
z družino, prijatelji, ki mi pomenijo zelo
veliko, in z vsemi, ki jih imam rad.
15. Kako naj bo posameznik vzgo-
jen, da lahko postane prodoren
podjetnik? Katere vrednote in zna-
čajske lastnosti so po vašem mnen-
ju ključne za preboj na trgih in ne
nazadnje za ohranjane uravnote-
žene rasti v času?
Vera vase je prva takšna lastnost. Zato je
pomembno, da nas starši dovolj zgodaj
naučijo samospoštovanja, ki je pravza-
prav ogledalo. Sočasno pa moramo pazi-
ti, da otrok ne razvajamo preveč in da
jim pustimo, da na lastni koži občutijo
SREČEN SEM, PRIZNAM. IN ZA TO JE POTREBNO TRDO
TRDO DELO. UPAM, DA MI LJUDJE TEGA NE ZAVIDAJO.
20V ROBERT KLUN
svet. Za zdravo samopodobo je ključnega
pomena, da se otroci naučijo življenjskih
lekcij: da imajo priložnost raziskovati,
da jih varujemo in ne omejujemo. Največ
zaslug ima pri moji vzgoji moja mami,
ki je neverjetno dobra oseba, skrbna in
pozorna. Bistvo podjetništva pa je sigur-
no preizkus teorij v praksi. Spoznavanje
sebe v konkretni akciji in situaciji. Vse
ostalo so le prazne besede iz varnega
zavetja fotelja, od koder pisanost življenja
le opazujemo. Nihče ni popoln, vedno
je lahko še boljše, kar je moje vodilo,
a uživaj v trenutku, popravi, ko pride
kritika. Samo s kritiko lahko rastemo,
naredimo bolje.
16. Dotakniva se pobliže projektant-
skega in arhitekturnega biroja Mag-
net design. Če se ne motim, v logu
pretakate končnost in neskončnost,
ničle in enke. Binarni kod kot osno-
va vsega dualnega in sama ničla
kot pogoj štetja, ki jo je Al Hvarizmi
kot samostojno število uvedel okoli
leta 813 pr. n. št., delujeta magično.
Kaj menite o slednjem, kaj vam
predstavlja vaša blagovna znamka
Magnet design?
Podoba Magnet designa izhaja iz mene
samega, dvojni preplet neskončnosti.
Je končnost ali uigrana neskončnost?
Je štiriperesna deteljica, je sreča? Pred-
vsem pa je skladen in uravnotežen, kljub
močni formi gibanja. Naredil sem ga po
notranjem uvidu navdiha svetovnih pros-
torov in magnetizma. Planet Zemljo sem
objel v neskončnost dveh prepletenih
osmic, ki ponazarjata preplet žensko
moškega principa soustvarjanja. Kadar
so nasprotja uigrana v celoto, pretoki
tečejo naravno, samodejno in usklajeno
s kozmičnim redom. Dizajn je primaren
in sledi imenu. Pove, kdo smo, kdo sem.
17. Nekdo, ki vas dobro pozna, mi je
prišepnil, da imate radi številke in
matematiko. Je tudi zanjo potrebna
strast?
Vsakega umetnika, ki je poslovnež, spre-
mljajo številke. Meni so zelo ljube od
96
nekdaj. Spomnim se posebnega pomena
številk, ki sem jih iskal v pravljičnih za-
pisih. Verjetno je število sedem zame
tisto najbolj močno. Številke so vselej
gradile moje strasti. Da, imam posebno
strast do matematike. Rad gledam ima-
ginarne kombinacije in preplete, ki jih
v poslovanju in v različnih projektih ses-
tavljam. To je poseben izziv.
18. Kaj pa lepota ženske? Playboy
časti naravnost ženske lepote,
združeno z umetelnostjo oblik
in domišljije. Kaj je za vas tisto,
kar vas pri ženski prepriča, da pred
vami stoji zares takšna, ki je nepoz-
abna?
Mislim, da je ključ do ženske lepote
v povezanosti njene fizične, osebne in
dušne prepletenosti. Ko se razvija in
ohranja ženske atribute, je to prelepo.
Takšne ženske so nepozabne. Imeti stil,
imeti pokončno hojo in držo. Biti lep
navznotraj in navzven. To je posebna
draž in vesel sem, ko se me dotakne
takšna in z njo gradim posebno vez in
prihodnost.
19. Kako pa združujete svobodo s
poklicanostjo k odgovornosti svojih
vlog direktorja, arhitekta in obenem
šefa? Imate sploh še kaj časa za
zasebnost in družino?
Moja družina in prijatelji, za katere si
vzamem kakovosten čas, me izpolnjujejo.
Upam, da tudi jaz njih. Skušam delovati
odgovorno, biti vzor in inspiracija. Po-
dobno, kot sem bil sam deležen vzgoje in
časa svojega očeta, ki je bil polno druž-
beno odgovoren in mi je velik vzor.
20. Kaj je po vašem mnenju zadnja
skrivnost Boga?
Življenje, ki ga živim, mi podarja never-
jetne časti in odkrivanje svetov, religij in
osebnih povezav. Kar me je najlepše
presenetilo, so moji čudoviti prijatelji
po svetu, ljudje, ki so rastli povsem dru-
gače, kot smo mi v Evropi. Samo eno
šteje. Človek se rodi dober, pošten in
srčen. Bog je v vsakem od nas.
 20V ROBERT KLUN

KLUN SILENT CHAIR: dizajn Jurij Dobrila in Klun ambienti,

foto Aleš Fevžer KLUN LINEARR: dizajn Robert Klun, foto Aljoša Videtič

KLUN CORONA CHAIR: dizajn Robert Klun, foto Aleš Fevžer VILA TRNOVO: avtor Magnet design (Robert Klun), render Magnet design

VILA K: avtor Robert Klun (Magnet design), foto Marjan Paternoster

97
 Rešitev
za tri letne čase
Mercedes-Benz je po treh letih svojemu edinemu preostalemu
limuzinskemu kabrioletu namenil ravno pravšnjo posodobitev.
Tukaj ni prostora za velike spremembe, temveč za takšne,
ki se bodo pokazale šele skozi čas.
Trikraka stuttgartska zvezda je v avtomo- nja kreacija pooseblja vse, kar predstavlja
bilizmu pravi sinonim za tradicijo in iz- Mercedes-Benz.
bran slog. Že res, da so v zadnjih letih pri Kabrioleti so pri Mercedesu vselej igra-
obliki naredili velikanski korak naprej in li pomembno vlogo. Potem ko je avtomo-
povsem zasluženo smo na bilski svet ugotovil, da bi bilo pot-
to nekoliko ponosni tudi TEKST JURE ŠUJICA nike v avtomobilih sem in tja
Slovenci. Kdor še ne ve, dobro tudi zaščititi pred vremen-
povejmo, da je že nekaj let prvi obliko- skimi vplivi, so nanje hitro začeli postav-
valec podjetja – tisti, ki se je podpisal ljati trdne strehe. Da, tudi pri Mercedes-
pod vse sodobne avtomobile te znamke Benzu, a hkrati sta pri tej znamki mehka
naše – gore list. In Roberta Lešnika zad- streha in platno ostala v ponudbi in tudi
98
zato priljubljena izbira kupcev. Čez nekaj
desetletij so se na avtomobilskem trgu kot
gobe po dežju začeli pojavljati kabrioleti
vseh znamk, velikosti in oblik, vsem pa je
bila skupna ena lastnost: trdna pomična
streha. Mercedes-Benz? Pravzaprav je z
SLK-je zanetil iskro in sprožil tovrstno
revolucijo. Ampak ne pri vseh. Njegov
večji brat nikoli ni okusil dodatne teže v
prtljažniku. Pravi kabrioleti imajo tam –
oziroma nad kabino, ko to zahtevajo ne-
FOTO MERCEDES-BENZ

ugodne vremenske razmere – spravljeno
platno. Takšen je tudi mercedes-benz raz-
reda E z letnico 2020.
V redu, razred E cabrio ostaja to,
kar mora biti. Se je pa avtomobilski svet
v treh letih, kar nas zadnja izvedba razreda
E zapeljuje na cestah, občutno spremenil.
Avtomobili so se modernizirali in postali
igrače za tehnološke navdušence. Kot tretji
na hierarhični lestvici (po bratskem CLS-u
in vélikem razredu S) je tako novi kabriolet
MERCEDES-BENZ E CABRIOLET
po zgledu limuzine dobil sistem delno
avtonomne vožnje, a od voznika še vedno
zahteva nekaj zbranosti in vsaj prisotnost
rok na volanskem obroču. Čisto tako,
da sistem ve, da je voznik še vedno priso-
ten. V nasprotnem primeru ga čaka veliko
različnih opozoril in naposled še zausta-
vitev v sili ob robu ceste.
Postanki pa so pravzaprav zadnje,
česar si potniki, zlasti par v prvi vrsti,
v tem avtomobilu želijo. Akhm, želita.
99
(Pri kabrioletu, četudi takšnem, ki rad
sprejme tudi štiri ljubitelje sila udobne
vožnje, se nam množina nekako noče
zapisati.) Torej, ko se v dvoje vozita
vzdolž jadranske obale proti
črnogorskemu Kotorju, ju avtomobil ves
čas spremlja. Pri tem voznik lahko ima,
če si ga je ob nakupu vozila seveda pri-
voščil, pomočnika v obliki pametne Gar-
minove ure. Ta avtomobilu pove, kakšen
dan je za lastnikom, ali je pod stresom,
 MERCEDES-BENZ E CABRIOLET

NE LE Z
UDOBJEM,
NOVI E CAB-
RIOLET SE
PONAŠA
TUDI Z
NEKAJ
ŠPORTNEGA
DUHA,
KAKOR SE
ZANJ TUDI
SPODOBI.
ali je utrujen, kako dolgo je že pokonci in
tako naprej, avtomobil pa nato sam prila-
godi glasbeni slog, jakost glasbe, masažo
sedežev, ambientalno osvetlitev in tako
dalje. Ne da bi moral voznik za to treniti
s prstom. To je treba storiti le takrat,
ko si v priljubljeni restavraciji zaželi
okusnega govejega karpača ali pa ston-
skih kamenic in želi dobroto naročiti kar
iz avtomobila. No, resnici na ljubo bo
na to možnost na stari celini še treba
nekoliko počakati, a je že zelo blizu
– na Kitajskem dejansko že deluje.
Udobje pa ni edino, čemur so se pri
Mercedes-Benzu pri prenovi posvetili.
Nekaj športnega duha pri avtomobilu
z zgolj enim parom vrat pač vedno mora
biti. Naguban motorni pokrov, ostro
zašiljeni žarometi in pa maska v obliki
črke A ter poudarjenimi režami za zajem
zraka so elementi, zaradi katerih se zdi, pri vožnji skozi naslednji ovinek še vsaj svoje lokacije. Gre za storitev Urban
da je razred E cabrio lahko tudi športna malce pospeši. Guard, ki naj bi bila, kot vse kaže, še kako
zver. Morda res, a le do neke mere. Za takšen luksuzen avtomobil je seve- priročna, da bodo lastniki mercedesov
Osemvaljnik je namreč ostal rezerviran da prav, da je ustrezno zavarovan pred iz- nekoliko laže spali.
le za limuzino in karavana ter najbolj ginotjem. Daleč so časi, ko sta nepridi- Se že zanimate za nakup? Malo vas
brutalno izvedenko AMG, v brezstreš- pravom krajo avtomobila preprečevala le moramo razočarati, da letošnjega poletja
niku pa je na voljo le blagohibridna avtomobilski alarm in kodirani vžig mo- v njem ne morete preživeti, tudi če imate
verzija z oznako 53 AMG. Povedano torja. Razred E namreč zazna tudi pre- novce zanj. Pri Mercedes-Benzu so se
drugače: za zvočno kuliso poslej skrbijo mik, ko ga ne bi smelo biti, na kar opozori namreč odločili, da ga bodo skupaj s ku-
le štiri- in šestvaljni bencinski in dizelski okolico z zvočnimi in vidnimi opozorili. pejevskim bratom na evropske trge spus-
motorji. Zgoraj omenjena Garminova Budno spremlja premikanje v kabini, ko bi tili šele letošnjo jesen. A tudi takrat je
ura in povezan sistem, poznan pod ime- ta morala biti prazna, budno pa bedi tudi (južni) Jadran še dovolj topel, sploh pa:
nom Energizing, tako ne bosta počepnila nad morebitno nevarnostjo trčenja. Tudi pravi ljubitelji in lastniki dobro vedo,
pod obremenitvijo, ki bi jo povzročil bru- takrat je jasen in glasen. Poleg tega last- da kabrioleti največ užitkov ponujajo
talen zvok iz izpušnega sistema, zvok, nika po pametnem telefonu v primeru ravno takrat, ko temperatura in moč
ki bi voznika podžigal k temu, da naj motenj opozori na morebitno spremembo sonca nekoliko upadeta.

100
 MONTBLANC SUMMIT 2+ SMARTWATCH
SODOBNA KLASIKA
Časomer prestižnega Uniseks ohišje premera 43,5 milimetra
je na voljo iz DLC-jekla, plemenitega jek-
videza z avtentičnim la, jekla v barvi rožnatega zlata ali brona,
vrteča se krona iz jekla in dva gumba pa
občutkom klasične je navdihnil dizajn ikonične kolekcije
Montblancove ure Montblanc 1858. Od pripomočkov so
na voljo še merilnik hitrosti, višinomer,
poganja Googlov barometer, kompas in GPS. Pametna ura
se poveže z uporabnikovim pametnim
operacijski sistem telefonom in ima dostop do klicev,
Wear s funkcijami sporočil in še česa drugega tudi takrat,
ko ni v bližini telefona. Googlova pro-
pametne ure, kot so kli- gramska oprema omogoča celo uporabo
prevajalnika, ki ga aktivirate z glasom,
canje, odgovarjanje na kar bo posebno uporabno, ko boste
sporočila in povezava zapeljevali kakšno tujko. Z uro lahko
uporabljate tudi Google Pay. Pozor,
do spletnih storitev. ekskluzivna Monblancova aplikacija
102
Timeshifter vam svetuje, kako ublažiti
tegobe zaradi premagane časovne raz-
like, Travel Info vas oskrbi z vsemi lokal-
nimi podatki, vključujoč menjalne tečaje,
taksi tarife ter osnovne besede in fraze,
Running Coach pa analizira vašo trenut-
no raven telesne pripravljenosti (na osno-
vi VO2 max) in vam predlaga načrt tre-
ninga ter vas spodbuja pri ohranjanju
ustreznega tempa in stopnje, da bi
dosegli zaželeno telesno stanje.
Svoj slog lahko spreminjate tako s šte-
vilnim naborom zamenljivih pasov kot
tudi s spremenljivo podobo številčnico,
in sicer je na 1,28-palčnem zaslonu
AMOLED na voljo več kot tisoč kombi-
nacij. Cena? Za jekleno različico boste
odšteli 1200 in za titanovo 1300 evrov.
TEKST BORUT OMERZEL FOTO MONTBLANC
 TAG HEUER CONNECTED GOLF EDITION

GOLFSKI RAJ
Junija je prišla na svet
posebna izdaja tretje
generacija luksuzne pametne
ure slavne znamke TAG
Heuer, ki je bila predstavljena
letošnjega marca. Golfistom
prinaša kar 40.000 vnaprej
naloženih golfišč.
Golfistično aplikacijo v celoti razvil TAG
Heuerjev ekspertni tim, kar pomeni,
da se lahko nanjo v celoti zanesete.
Pomaga vam obvladovati igrišče,
na primer s 3D-mapiranjem, prikazom
razdalje do ovir, sledenjem udarcev,
pregledom rezultatov in še čim.
Ohišje iz črnega titana je športno ele-
gantno in meri možatih 45 milimetrov.
Tekstura njemu kontrastno belega
gumenega luknjičastega spominja na
golfistično žogico, 18 lakiranih zelenih
oznak in belih številk na črni mat lakirani
luneti pa ponazarja luknje na igrišču za
golf, prva tako tudi zelena lakirana
poudarka na obeh gumbih in beli na
vrtljivi kroni. K celoviti podobi prispeva
tudi poseben bel gumen pas, ki je obšit z
zeleno nitjo. S časomerom dobite še črn
gumen pas za bolj vsakodnevno nošnjo,
kupite pa lahko tudi z lahkoto zamenljive
pasove, na primer klasičnega črnega
z rdečo obrobo, temno rdečega s perfo-
racijami, oranžnega in tudi jekleno za-
pestnico.
Oba gumba sta namenjena upravljanju
aplikacije TAG Heuer Golf, in sicer za
beleženje zadetkov in razdalje z opti-
malno natančnostjo sredi akcije. Za to,
da vse deluje tekoče, skrbi Googlov
operacijski sistem Wear. Številčnica
je izjemno dobro viden povsem aktiven
zaslon OLED, občutljiv za dotik, zaščiten
s safirnim steklom, ki je odporno proti
praskam. Za podaljšanje delovanja
baterije zaslon prehaja med aktivnim
in ambientalnim načinom delovanja, ved-
no pa kaže uro. Cena? 2400 evrov.
FOTO TAG HEUER

103
 HUBLOT BIG BANG E

FUZIJA LEPOTE
Vse od leta 2005,
ko je Hublot predstavil
Gre seveda za Hublotov znani Art of Fusion, za fuzijo
prvo kolekcijo Big med tradicijo in inovacijo, najsodobnejšimi materiali in
tehnologijo. Ohišje premera 42 milimetrov ima zna-
Bang, ta model čilno sendvič konstrukcijo, razvito za to kolekcijo leta
predstavlja 2005. V njem je 42 sestavnih delov, od tega jih 27
pripada modulu K, digitalno drobovje pa je v srcu
švicarsko urar- ure. Zaslon OLED, občutljiv za dotik, ščiti safirno
steklo, za hitro zamenjavo pasov brez orodja
stvo tretjega skrbi Hublotov pasni sistem One Click.
tisočletja. Za pogon je vprežen Googlov operacijski
sistem Wear, kar pomeni, da so vam na
Big bang e voljo številne aplikacije v trgovini
je uteleše- Google Play, prav tako tudi v
Google Pay ter digitalni pomočnik
nje umet- Google Assistant. Procesor je
snapdragon wear 3100, na voljo
nosti fuzije je 1 GB RAM-a in 8 GB prostora
znamke. za shranjevanje, baterija pa
zmore 300 mAh. Ne glede na
to, ali imate pametni telefon
z Androidom ali iOS, se bo big
bang e povezal z njim.
Na voljo sta dve različici, iz titana in
iz črne keramike, obe z zunanjo klasično
podobo časomerov te znamke in eksklu-
zivno interpretacijo urarskih komplikacij,
kot sta večni koledar z natančnim prikazom
luninih men in GMT- komplikacija z zelo
realističnim grafičnim prikazom planeta Zemlja.
Prva izdaja big banga e ima serijo osmih števil-
čnic, ki jih je ustvaril umetnik Marc Ferrero. Vsake
tri ure v 24 urah se spremeni barva številčnice
in ob vsaki polni uri se za pet sekund pokaže ani-
macija. Hublotka seveda ni poceni. Verzija iz titana
stane 5100 evrov, keramična pa 5700 evrov. Zato
pa je nima kar vsakdo.

FOTO HUBLOT

104
ZAJCU.
Unikatni izdelki.
Uradna spletna stran s Playboyevimi oblačili,
ekskluzivnimi kolekcijami, dodatki in še več.
OBIŠČITE PLAYBOYSHOP.COM
 IRENA VIŠNAR

FOTO ALEŠ BRAVNIČAR/WWW.BRAVNICAR.COM TEKST DARJO HRIB

Triindvajsetletna Irena Višnar se je vedno
želela ukvarjati z modo in modelingom.
Tako zelo jo je vleklo v svet vsega lepega,
da je že za čisto prvi korak v to smer nare-
dila nekaj neverjetno pogumnega in never-
jetno velikega – sodelovala je v tekmovan-
ju za mis Slovenije. Tako si je za vselej
potrdila, da je to področje udejstvovanja
njena prva strast. Da mora biti tam, kjer
sta moda in lepota. Z rodnih Jesenic se je
zato preselila v Ljubljano in se prepustila
neštetim novim priložnostim. Posvetila se
je študiju oblikovanja oblačil na
naravoslovnotehniški fakulteti in ga tudi
uspešno končala. Med študijem je spoz-
nala še več ustvarjalnih ljudi, si še bolj
razširila obzorja in našla še več zagona in
želje po uspehu. Vsem izkušnjam in znan-
ju navkljub pa je bilo za Ireno tole foto-
grafiranje za slovenski Playboy prav po-
seben izziv. »Pridobila sem čisto nove
izkušnje, v spominu pa imam predvsem
to, da sem na fotografiranju resnično
uživala in bila popolnoma sproščena.
Dobila sem dodatno dozo samozavesti,
hkrati pa tudi začela ceniti priložnosti,
ki mi v življenju prekrižajo pot.« Kot po-
znavalka mode in lepote pravi, da je prav
samozavest tista, ki žensko naredi lepo.
Ve pa tudi, da se je za to včasih treba tudi
malce potruditi. V prostem času tako
Irena uživa predvsem v športu, hodi na
fitnes, svoje telo pa trenira tudi s plesom
na drogu, ki ga, kot pravi, obožuje. A le-
potica namigne, da zna tudi uživati. Če se
ne prepušča glasbi ali igra na kitaro, ki jo
obvlada že od malih nog, počne nekaj zelo
sladkega. »Zelo rada pečem sladice,« pove
z nasmehom. Se tudi vam cedijo sline?

Stiliranje: Inja Savski. Nogavice Prada in American Apparel, hlačke Victoria's Secret in Calvin Klein, bodi Forever 21, sandali Melissa,
longboard Quest. Sončna očala last stilistke, vintage fotoaparat nikon 35Ti last fotografa. Luči ARRI, grip in odbojniki www.amirarent.com,
objektivi in kamera: Fujifilm GFX z vintage lečami Angénieux in Kilfitt. Posneto v Sloveniji spomladi 2020 za Playboy Slovenija.
Od Barcelone
do Bosporja

Do kod sega za Slovence

hitro dostopno Sredozemsko
morje, pa ni bivša Juga?
Dopustujte v Španiji, Franciji,
Italiji, Albaniji, Grčiji ali Turčiji
in se odpočijte v hotelih v
družinski lasti. Razen če
se bi zgodilo, da bo človek
obračal, korona pa nas bo
v Slovenijo obrnila …

TEKST & FOTO ALEŠ BRAVNIČAR/SKYCREW.ORG

 REPORTAŽA

ŠPANIJA
Costa Brava je bila nekoč rezervirana bolj kot ne za Britance in tudi brutalna gneča,
ki jo lahko uzrete na fotografijah ob morju v Barceloni, še nekaj časa ne bo pestila
popotnikov po Španiji, zato je letošnje pozno poletje verjetno idealen trenutek za
obisk vroče vzhodne španske obale. Ne pozabite zaviti tudi v katero od gorskih
vasic v notranjosti Katalonije ali celo v Andoro, kjer sta alkohol in bencin pregovorno
poceni, ter v Dalijev muzej v Figueresu, ki mora biti na seznamu slehernega ljubitelja
nadrealistične umetnosti. (Hotel v družinski lasti: Aigua Blava, Begur.)

FRANCIJA
Če se vam jedo polži in pije absint, je mondena francoska riviera idealen kraj
za dopust po domači izolaciji. Azurna obala je del Sredozemskega morja na
skrajnem jugovzhodu Francije, vključuje pa tudi Monako.
Tam boste našli mesteca Beaulieu-sur-Mer, Saint-Jean-Cap-
Ferrat in Villefranche-sur-Mer, kralj jet seta in mondenosti
pa je antibski Juan-les-Pins z džezovskim festivalom Jazz –
Juan (hja, zopet julija 2021). Ljubitelji divjine se ozrite tudi po
Korziki, kjer se skriva najlepša francoska plaža, plaža Salec-
cia, nostalgiki pa jo v Provansi mahnite po Van Goghovi poti.
(Hotel v družinski lasti: La Ferme D'Augustin, Saint-Tropez.)

115
 REPORTAŽA

ITALIJA
Dežela Sicilija se je letos javila,
da dopustnikom celo plača del oddi-
ha, a zaradi njene oddaljenosti bodo
Slovenci najverjetneje dopustovali
v varnem zavetju furlanskega žepa.
Med Jadranskim morjem in Dolo-
miti je kar nekaj tipično italijanskih
letovišč (Grado, Lignano in južneje
Rimini), polna šarma pa so morska
mesteca, denimo Caorle. Benet-
ke se prvič po desetletjih ne bodo
utapljale v hordah turistov, prav tako
bo lep in miren izlet v San Marino.
(Hotel v družinski lasti: Castiglione,
Lignano.)

116
 REPORTAŽA

ALBANIJA
Verjetno ena najbolj vročih turističnih destinacij ta hip! Mnogi imajo o Albaniji še vedno zmotno
predstavo o hermetično zaprti oazi globoko v nedrjih Balkana, kjer se je čas pred desetletji leti
popolnoma ustavil. To je seveda daleč od resnice. Albanija drvi na agregatu starega mercedesa
in ruševinah dediščine Enverja Hoxhe v boljši, lepši jutri. Kdor je torej pripravljen na luknjaste
in prašne ceste in kompromis
brez petih zvezdic, bo na za zdaj
še praznih plažah med Vloro in
Sarando, v eteričnih otomanskih
vasicah, kot sta Kruja in Berati,
ali pa sredi monumentalnih gora
v pozabljenem narodnem parku
Thethi našel svojo verzijo balkan-
skega paradiža. (Hotel v družinski
lasti: Kalemi, Gjirokastra.)

117
 REPORTAŽA

GRČIJA
Le dobri dve uri z letalom iz Ljubljane vas čakajo morje, romantika in nepozabni
sončni zahodi na najlepših draguljih Egejskega morja, Mykonosu, Santoriniju in
kakopak Kreti. Od tradicionalnih apartmajčkov s pogledom na Caldero pa vse do
luksuznih hotelov z vrhunsko kulinarično ponudbo sredi svetovne elite – Grčija
zlahka zadovolji potrebe še tako sofisticiranih postmodernih hedonistov. Santo-
rini ne premore peščenih lepotic Mykonosa ali Milosa, toda to še ne pomeni,
da morate ostati v čudovitih domovanjih, ki so navdihovala Le Corbusiera – črne
vulkanske plaže so bliže, kot si mislite. (Hotel v družinski lasti: Oia Sunset Villas,
Santorini.)

118
 REPORTAŽA

TURČIJA
Ob prvem svitu, ko se sonce vzdigne nad Bospor in ladijske sirene pod
jatami galebov preglasijo zgodnji muezinov klic k molitvi, se Istanbul
prebudi iz sna. Mesto dveh celin, ki se je stoletja identificiralo z Azijo,
je v zadnjem desetletju postalo sodobna
kozmopolitanska oaza s čudovito kulturo
kavarn, restavracij in klubov. Turška obala
je bojda še lepša od grške, poleg Troje in
številnih rimskih ostankov imajo celo svoj 'Bol
na Braču' – sinjo laguno Ölüdeniz, prave pus-
tolovce pa vabi Kapadokija z mističnimi vul-
kanskimi vilinskimi stolpiči. (Hotel v družinski
lasti: Artemis Cave Suites, Göreme.)

119

Kakovostni osvajalci
(ne)koristnih svetov
Zdi se, da smo v zadnjih desetletjih pregnali
kakovost na obode dogajanja tako intimne-
ga, osebnega, zasebnega, poslovnega, znan-
stvenega kot javnega dogajanja. Ko vodila
delovanja postanejo le replike nečesa, kjer
nekdo, ki sodi parcialno, postavi srednjo
vrednost za kriterij in trend, ne govorimo
le o vladavini povprečja. Saj je povprečje
neko stanje, ki kljub vsemu zajame
neko kakovost. Morda kakovost sred-
njega razreda? In le-ta je večini dosto-
pna, ljuba in blizka. In drugačnost,
četudi je polna kakovosti, zasveti
v svoji lepoti le v izjemnih situacijah,
ko je sprejeta in razumljena. Ko se
sreča s sebi enakim.
A svet je drugačen in vsakič nov
zaradi tistih, ki so sposobni osvajanja
novih, neznanih ozemelj. Novih,
neobljudenih krajev uma, srca in
fizisa. In osvajanje je veščina. Ne
pomeni le poskusa osvojitve. Nakazu-
je odločitev o osvojenem. Vključuje
procese in nivoje, kjer se srečajo tra-
dicionalno antagonistične tendence.
Ko je Kolumb osvajal Ameriko, je
mislil, da je na drugi polobli. Spo-
padel se je s tedanjim postulatom o
Zemlji, za katero niso bili z gotovostjo
prepričani, kakšne oblike je. Verjetno
se je spopadal tudi v sebi. Morda so
ga strašili demoni in hudiči, saj sta
pogum in znanje vselej vir zavisti in
grožnje ter strahu pred božjo kaznijo.
In zaupati nekomu, ki v nas sproži
strah, ni tako enostavno. A Kolumbu je
uspelo oviram navkljub. Sledil je nečemu,
kar je višje od njega. Osvojil je novo zemljo.
Mar ni novo spoznanje prav tako novo usvo-
jeno mišljenje in zanos, ki ga znanje prinese?
Več ko znaš, več veljaš! In globlje ko smo
sposobni premotriti vzročno posledične
vidike nekih zadev, poslov ali situacij,
kakovostnejše presojamo in izpeljujemo
sklepe, ki imajo v sebi ne zgolj potencial
prepričevanja že prepričanih. Novo spoznan-
je je kot nova zemlja plod raziskovalnega in
osvajalskega duha, ki se ne ustavlja ob ovi-
rah, ob prvem, drugem ali zadnjem ne. Sicer
so zares jasne razlike med vztrajnostjo, trmo
KOLUMNA
in nadzorom, a tudi sam nadzor lahko
pomeni aktivacijo kakovosti pri ljudeh,
ki so razpuščeni v svojem samoljubju.
In življenjski slog, ki ga živimo, je lahko
sočasno hedonističen in poln osvajanja:
novih igrišč zapeljevanja, če govorimo o ero-
tiki. Ali osvajanja novih veščin in hobijev,
kjer so morski športi, navtika ali golf
TEKST dr. LUCIJA MULEJ
specifična izkustva, ki kot prostozidarske
lože razmejujejo po spolu. S ciljem kultivi-
ranja območij, ki jih lahko zaseda, raziskuje
in osvoji le moški.
In morda so lastnosti samopašnosti,
samoljubja in skrajnega hedonizma na glavo
obrnjene veščine osvajalskega pohoda,
kjer se ta, ki se v celoti preda hedonizmu,
preizkuša le v osvajanju lastnega užitka,
kjer druge ljudi uporabi le kot izhodišča za
svoje speve? Kot vire in poligone za igro,
smeh, veselje in prijetnost, ki jo skrajno
razkošen življenjski slog generira?
In kako v času, ko nas je novi koronavirus
na rahlo prebudil iz spanca, ljudi nagovoriti
120
h kakovosti? K iskanju globine v plitvih
vodah? K umetnosti dotika in spoju vidnega
z nevidnim, kar lahko storimo le v tišini?
Kako igrati igro življenja čisto in pošteno,
ne da bi tvegali, da nas uporabijo in zlora-
bijo? Tako kot je volja do moči generična,
je slej kot prej tudi volja do samopašnosti
in samoljubja. In seveda, iskanja globine in
kakovosti, ki iskrivo in iskreno rados-
tita in se dajeta. In ne le zadovoljujeta
in polnita. Seveda je dobro, da pozna-
mo tako askete kot uživače. Obema
tipoma osebnosti manjka kontrapol.
A vsak se mora na točki življenja
odločiti. O tem, čemu bo sledil. Žal
mora izbrati, sicer ne nujo med dvo-
jnostmi in dualizmi. A izbrati mora.
Če izbere pot kakovosti in globine,
tvega drugačnost. Težjo pot. Pot rasti
in iskanja. Čistosti in stekanja v reko
življenja, ki pluje tiho. Če se odloči
za sočnost, srčnost in predajo, cilj
stekajoče reke prav tako doseže.
Če se odloči, da bo sledil temu, kar
mu odgovarja in ga polni z uživanjem
in predajanjem darovom življenja,
prav tako doseže reko stekanja, ki vse-
lej dospe do morja. Pa tu ne gre toliko
za vprašanje kakovosti njegovega/
njenega doživljanja. Gre bolj za opa-
zovanje, kaj je skupnega vsem trem
omenjenim potem in koga dosegajo
in dosežejo. Mar ni cilj, da naša esen-
ca doseže in osmisli kar se da veliko
resnic in eksistenc? Morda je prav,
da znamo živeti tako za sebe kot za druge,
in sigurno ni prav, če živimo le za sebe ali
le za druge. In če se naučimo, kako postati
kakovostni osvajalci koristnih in pragmatič-
nih kot nekoristnih in meglenih svetov, se
naučimo polno živeti. Trenutke, ki se nam
ponudijo, zaobjamemo v svoj svet: v globine
in tišine, ki nas preobražajo …. Saj če nismo
ustvarili prostora za žlahtnost, za notranjo
tišino in ponotranjanje novih doživljanj, nas
plehka sreča hedonizma le ošvrkne, a nikdar
ne izpopolni in zadovolji. Saj ogenj potrebu-
je zrak, zrak pa ogenj in ogenj kovino, da jo
z močjo neizbrušene strasti pretopi v oblike,
ki spnejo nikdar ugasljivo hrepenenje …
FOTO MELISA TOPČIČ
POLETJE NA
ȴʑə
+ʢYDϷ
 3RÏLWQLFHQD
+UYDģNHPVR
ODKNRYVHWR
/DKNRVRSUHGYVHPVSURģÏXMRÏHLQUD]YDMDMRÏHODKNRVRDNWLYQH
UHNUHDWLYQHREDUYDQHNXOLQDULÏQRDOLFHORL]REUDŀHYDOQR
Lahko pa so tudi vse to hkrati. Medtem ko ste
dan preživeli na izletu v narodnem parku,
kjer ste odkrivali tamkajšnjo raznolikost flore
in favne, zgodovino tistega območja, poti in
steze, ki vodijo v osrčje nedotaknjene, pristne
narave, ter se v bližini ustavili še na prav
posebnem kulinaričnem doživetju, ki je na
primer vključevalo tartufe in na litre olivnega
olja, ste si zvečer privoščili nočno kopanje v
lesketajočem se morju. Tako lepo je zapla-
vati v topli slani kopeli, medtem ko rahlo in
prijetno utrujeni veste, da boste naslednji
dan le, samo, zgolj in izključno poležavali na
plaži v bližini svoje nastanitve. Da o večerni
intimni piknik zabavici na plaži, ki obvezno
vključuje božansko lokalno vino, niti ne go-
vorimo ... Pa dan po tem? Ni dvoma, na vrsti
je potapljanje na dah. Če se ne boste podali
na bližnjo vzpetino, poraščeno z borovci. Ali
pa morda na kolesarjenje po lepo urejenem
okolišu?
IN VSE TO JE HRVAŠKA
- Imenujejo jo tudi država tisočerih otokov,
saj je na Hrvaškem več kot 1.200 otokov in
otočkov, od tega jih je 66 naseljenih.
- Vsekakor je ta naša sosednja dežela znana
FOTOGRAFIJE NA NASLOVNICI: SHUTTERSTOCK
tudi po velikem številu narodnih parkov v
razmerju z velikostjo svoje površine (skupaj
jih je osem, potem pa so tu še vsi naravni
parki). Najbolj znan med njimi je seveda
narodni park Plitviška jezera, uvrščen na
Unescov seznam svetovne dediščine.
- Na tem relativno majhnem območju
najdete konglomerat kultur, miselnosti,
jezikovnih narečij, življenjskih stilov, kuhinj in
zgodovinske dediščine.
- Ste vedeli, da je Hrvaška med ekološko naj-
bolj ohranjenimi območji Evrope in se lahko
3ULORJRSULSUDYLOD0RMFD=HPOMDNŬ*UDƢÏQDSULSUDYD8UEDQ%DW
FOTO: PROFIMEDIA
brez odvečnega bahanja pohvali z najbolj
čistim morjem?
- Klima tu se spreminja po regijah, in sicer od
blago kontinentalne ter alpske pa seveda vse
do mediteranske v primorju.
- Otok Hvar se lahko pohvali z največ
sončnimi urami v Evropi, to je več kot 2.800
na leto.
- V Zadru si lahko ogledate morske orgle,
arhitekturni objekt in hkrati eksperimen-
talno glasbilo, ki je zasnovano kot skupina
cevi, speljanih pod marmornimi stopnicami,
morski valovi pa ustvarjajo zračni tlak, ki
v ceveh proizvaja naključne, vendar precej
harmonično urejene tone.
- Rimski amfiteater v Pulju je šesti največji
amfiteater na svetu in edini, ki ima ohranjene
vse tri vrstice stebrov.
- Hrvaška pozna tudi zelo veliko vrst vina.
- Na Hrvaškem so se že snemali svetovno
znani filmi in serije, kot so Vojna zvezd in
Igra prestolov, katere prizori so bili posneti v
Dubrovniku, ter drugi del filma Mamma Mia.
- Hrvaška je vsekakor evropska oaza kulturne
in naravne raznovrstnosti, ki jo je vredno
obiskati.
PRIVOŠČITE SI
Počitnice na Hrvaškem lahko prav zaradi
tako bogate raznolikosti te dežele vsakomur
pomenijo nekaj drugega. Pomembno je, da
si za ta vedno prekratek čas resnično iz-
berete tisto, kar vas bo sprostilo, napolnilo z
novo energijo, močjo – kar bo zadovoljilo in
osrečilo prav vas. Razmislite, kaj bi to bilo, kaj
pričakujete od počitnic ali izleta, ter nato iz-
berite zase. Z vami delimo nekaj idej oziroma
namigov, da bo odločitev za sanjski dopust še
lažja.

Popoln pobeg, ki
odpihne vse skrbi
Prisegate na sproščujoče uživanje v
čudovitem ambientu in obenem na aktivni
oddih? Združite to dvoje v popolne počitnice!
Nadvse sproščujoče vzdušje Dalmacije lahko
doživite na vrhu polotoka Punta Skala, ki ponuja
tudi veliko priložnosti za različne aktivnosti. Izob-
likovana notranja in arhitekturna zasnova Hotela &
Spa Iadera, družinskega hotela Diadora in apart-
majev Premium Apartments Senia ter fantastičen
svet wellnessa Acqupura SPA na šest tisoč
kvadratnih metrih – Falkensteiner resort Punta
Skala je lahko vaša popolna počitniška destinacija
na Hrvaškem.
ZA VSAKOGAR NEKAJ IDEALNEGA
Uživajte v izbiri najprimernejše namestitve zase,
saj jo boste tu zagotovo našli.
- Družinski hotel Diadora je idealen za družine, saj
ponuja široko paleto storitev za otroke in odra-
sle ter tudi organizirane dnevne aktivnosti pod
okriljem animatorske ekipe Falky.
- Če so vam pri srcu občutek individualnosti, in-
timnost in domače vzdušje, bodo vaša izbira skoraj
gotovo apartmaji Premium Apartments Senia, kjer
boste lahko uživali v popolni zasebnosti in osu-
pljivem pogledu na morje naravnost iz dnevne
sobe.
- Hotel & Spa Iadera pa čaka na vse tiste, ki iščejo
sprostitev in želijo ponovno vzpostaviti ravnovesje
telesa in duha, obdani s harmonijo narave.
)DQWDVWLÏQHLQREHQHPSRSROQR-
PDYDUQHSRÏLWQLFH9VRGHORYD-
QMXVVWURNRYQMDNLVRYKRWHOLK
DSDUWPDMLKLQNDPSLK)DONHQVWHL-
QHUUD]YLOLVWDQGDUGH]DYDUQHLQ
]GUDYHSRÏLWQLFH}9VLQDģL]DSR-
VOHQLVRELOLGHOHŀQLSRVHEQHJD
XVSRVDEOMDQMDLQXSRģWHYDMRVWUR-
JHVPHUQLFH]DKRWHOVNRYDUQRVW
NLVPRMLKUD]YLOLYVRGHORYDQMX]
QDģLPSDUWQHUMHP'LYHUVH\LQQD
SRGODJLQDYRGLO6YHWRYQH]GUD-
YVWYHQHRUJDQL]DFLMHmVSRURÏDMR
L])DONHQVWHLQHUMD9VDNRVRER
SUHGSULKRGRPJRVWRYRÏLVWLMRY
VNODGXVSRVHEQLPQDÏUWRPGH]-
LQIHNFLMHLQKLJLHQHYKRWHOVNLK
UHVWDYUDFLMDKVRXYHGHQLGRGDWQL
YDUQRVWQLXNUHSL]DYVHVWRULWYH
SDMHSULSRURÏOMLYREUH]JRWRYLQVNR
SODÏLOR6SDLQYHOQHVVWRULWYHVH
L]YDMDMRYVNODGX]RNUHSOMHQLPL
XNUHSLSURVWRULNMHUVHL]YDMD-
MRWUHWPDMLVHSRYVDNLXSRUDEL
UD]NXŀLMRSUH]UDÏLMRLQVWURNRYQR
RÏLVWLMR
OZRAČJE PRISTNOSTI ZA TELO IN DUŠO
Trajnostno letovišče Punta Skala brez dvoma poe-
nostavlja in lepša življenje, saj prinaša eno samo
veliko sprostitev ter regeneracijo duha in telesa.
Za dodatne aktivnosti oziroma rekreacijo vam je na
voljo še zunanji športni center s sedmimi teniškimi
igrišči in mini golfom, igrišči za nogomet, košarko,
odbojko in badminton, dvema igriščema za ve-
slanje in dvema za odbojko na mivki. To je prava
športna akademija, nad katero boste navdušeni vsi
ljubitelji aktivnih počitnic.
Ekskluzivnost lokacije, vrhunske storitve in najvišja
raven varnosti – Falkensteiner je prava izbira za
zaslužen pobeg iz vsakdanjega življenja. Če vas
zanima, pobrskajte za več informacijami še na
https://www.falkensteiner.com/en/punta-skala
Fotografije Falkensteiner Hotels & Residences

V naravne parke po novo energijo
V naravnih parkih na Hrvaškem si boste
brez dvoma povrnili življenjsko energijo,
saj s svojim naravnim bogastvom z lahkoto
napolnijo dušo in okrepijo telo. Izbrali
smo nekaj takšnih, ki so ostali še posebno
neokrnjeni.
LASTOVO
Arhipelag Lastovo v Dalmaciji je sestavljen iz 46
otokov in čeri. Istoimenski glavni otok poleg Mljeta
velja za najbolj gozdnat otok na Hrvaškem, kjer se
šopirijo stoletni borovci. Spada tudi med najbolj
sončne jadranske otoke z dolgimi in suhimi poletji,
morje pa je tu tako kristalno čisto, da vidite dno
približno 50 metrov globoko. To je otok, kjer se čas
ustavi in se duša pomiri ob neskončnih pogledih na
neokrnjeno naravo. Z razgledne točke Hum se eden
od njih razteza na morje in otoke, na drugi strani pa
so hribi, pečine in morski zalivi ter rodovitna polja,
vinogradi, oljčni nasadi. Svetilnik Struga na otoku
je eden od treh najstarejših svetilnikov na Jadranu,
zgrajen leta 1839. Prebivalci na otoku se večinoma
ukvarjajo s kmetijstvom, kozjerejo in ribolovom.
UČKA
Gora Učka in del Čićarije, ki se vzpenjata nad Reko
in Kvarnerskim zalivom, sta povezani v naravni park
Učka. To je pravi raj za planince, plezalce, gorske
tekače in kolesarje. Ker je od naše prestolnice odd-
aljen le slabi dve uri vožnje, je idealna destinacija
tudi za aktiven konec tedna. Zaradi mešanja me-
diteranske in kontinentalne klime oziroma vlažnega
podnebja tu najdete bujne gozdove, ki drugače niso
značilni za Mediteran, z vrhov pa se ponuja čudovit
razgled na kvarnerske otoke na eni strani in Istro,
Tržaški zaliv, Julijske Alpe in Dolomite na drugi. V
naravnem parku Učka vas čaka vesolje geoloških,
reliefnih in bioloških raznovrstnosti. Tu ni nič poseb-
nega, če vidite nad seboj leteti jastreba ali orla.
PAPUK
Naravni park Papuk je na Unescovem seznamu
svetovnih geoparkov in preseneča z izjemno naravo
pa tudi odlično kulinariko. Razprostira se v Slavoniji
Lastovo
ter slovi po čudovitih naravnih lepotah s pestro floro
in favno in fosilnimi zbirkami iz Panonskega morja.
Med drugim je znan po čudoviti dolini Jankovac, od
koder vodijo pohodniške poti do gorskih potokov,
jezer, jam in slapu. Zanimiva je Rupnica, ki je bila
leta 1948 razglašena za prvi hrvaški geološki naravni
spomenik. Gre za fenomen, nastal iz vulkana, nara-
ven mozaik iz kamnov, naloženih v obliki ogromnih
kamnitih stebrov.
KOPAČKI RIT
To je najpomembnejši ornitološki rezervat na
Hrvaškem in eno od največjih močvirij v Evropi. To
področje skozi leto ves čas spreminja videz, odvisno
od intenzitete poplavljanja, pretežno Donave in
manj Drave. Deli kopnega in ritskih voda ustvarjajo
zelo kompleksen mozaik, njihova oblika in funkcija
pa sta odvisni od količine vode. Kanali so povezava
med tokom Donave in Drave (tvorijo naravni trikot-
nik Donave in Drave), obstaja pa tudi splet kanalov,
ki ustvarjajo vodne povezave znotraj rita. V njem
vsako leto gnezdi okoli 140 vrst ptic, torej gre za
pravi ptičji raj, biotska raznovrstnost flore in favne
pa je bogastvo parka (dva tisoč vrst). Kopački rit je
najdragocenejši zoološki rezervat na Hrvaškem in
tudi največje gnezdišče in valilnica sladkovodnih rib
v Podonavju.
Učka
FOTO: PROFIMEDIA, SHUTTERSTOCK
 Kot bi se znašli v nekem drugem svetu
Če razmišljate o idealnih družinskih počitnicah v naravi, s ponudbo športnih aktivnosti na
prostem za vas in vašo družino, je narodni park Brioni v Istri blizu Fažane prava izbira.
Že ko se boste z ladje spustili v pristanišče otoka Veli svet Brionov ter spoznavali številne in zanimive
Brijun, se boste počutili, kot da ste se znašli v nekem morske živali. O Brionih se lahko poučite tudi v Hiši
drugem času. Osupljiva, čarobna narava, raznoliko za barke, zgrajeni leta 1902, danes pa je to interak-
živalsko kraljestvo in ostanki mogočnih civilizacij, ki tivni izobraževalni center s predstavitvijo zgodovine,
so skozi zgodovino pustile neizbrisen pečat, ponujajo rastlinstva, živalstva in ekologije brionskih otokov.
peščico poučne in zabavne vsebine za vso družino. Na Brionih se morate le prepustiti naravi in se kar z
Takoj po prihodu na ta čudoviti otok postane jasno, največjo žlico, do sitega naužiti njenih darov. Nah-
da na njem kljub njegovi bogati zgodovini resnično ranjeni bodo vsi vaši čuti.
kraljujeta mir in tišina. Nebeška in skrivnostna
lepota narave z očarljivimi sončnimi zahodi in vrsto
možnosti za aktivne počitnice je idealen kraj za
pobeg iz vsakdanjega življenja in resnično doživetje
narave. Udobni hoteli in vile, potopljeni v zelenje
na morski obali, vam bodo tukaj ponudili več kot le
udobno namestitev. Možnosti rekreacije za vse ge-
neracije ter različne športne aktivnosti in pripomočki
za otroke na prostem, organizirani izleti s turističnim
vlakom, ki jih spremlja vodnik, in raznolika gas-
tronomska ponudba so le del ponudbe parka.
Del bogate favne brionskih otokov lahko vidite
v parku Safari, kjer se sprehajajo zebre, indijsko
Foto: Promocijsko gradivo

govedo, noji, lame, istrske koze in ovce ... V bližini

je tudi Dino park z avtentičnimi sledmi dinozavrov
na skalah. V zalivu Verige so nekoč uživali Rimljani,
danes pa so na morskem dnu ostanki avtentične
rimske vile. S plavanjem in potapljanjem boste na
500 metrov dolgi poti skupaj z izkušenim strokov-
nim vodnikom lahko izkusili nepozaben podvodni
Hrvaška je raj
WXGL]DEUERQÏLFH
Tradicionalne hrvaške jedi so tako raznolike, kot je raznolika hrvaška pokrajina. Skupno pa
jim je, da v trenutku osvojijo brbončice in vedno znova vabijo k okušanju.
Gastronomija in geografija Hrvaške sta med seboj
prepleteni, tako je na območju primorja kuhinja
blizu mediteranski, medtem ko je na celini veliko
vplivov srednjeevropske kuhinje. V Istri, Kvarnerju
in Dalmaciji so glavne jedi večinoma pripravljene
naravnost iz morja, pojedo ogromno rib in morskih
plodov, priljubljeni pa so tudi pašticada, kuhana
jagnjetina in jagnje na žaru. V notranjosti Hrvaške
pa je ponudba mesnih jedi zares izjemna. Posebne
jedi tu so puran z mlinci, pečena jagnjetina, odojek
ter kuhani ali pečeni štruklji (zagorski štruklji), med
sladicami pa so na mizi pogosto orehova potica, ma-
kova potica, zavitki iz skute ali sadja. Obe kuhinji –
primorsko in celinsko – pa povezujejo bogat okus in
za celotno državo značilne specialitete, kot so istrski
fuži s tartufi, dalmatinski in istrski pršut, paški in liški
sir, slavonski kulen. Vse skupaj pa seveda naredi še
bolj božansko lokalno olivno olje, ki je na Hrvaškem
zares vrhunsko. Ena od prednosti njihovih olivnih olj
je namreč dejstvo, da se izdelujejo iz oliv iz majhnih
nasadov, kjer je vsaka oljka deležna posebne nege
in ljubezni kmetovalcev. Določene navade in običaji,
kot so izpiranje oliv v morju, pa jim dajejo še večjo
dodano vrednost.
Buzara je tipična dalmatinska jed, ki se pripravi iz
različnih glavnih sestavin, kot so kozice in školjke,
ter z olivnim oljem, krušnimi drobtinami, domačim
belim vinom.
Ribe in morske sadeže Hrvati najraje pripravljajo na
kovinski mreži nad odprtim ognjem. Najpogosteje
jedo orado, brancina, škarpino in sardele. Ribe so
pred zaužitjem začinjene z omako iz olivnega olja,
peteršilja in česna.
IN ZA PIKO NA I ŠE ŽLAHTNA KAPLJICA
Hrvati gojijo tudi večstoletno tradicijo vinogradništva
tako v celinskem delu kot v Primorju in Dalmaciji.
Tako se lahko pohvalijo z znanimi sortami lokalnih
vin ob jadranski obali in na otokih, kot so teran,
merlot, opolo, plavac, dingač in postup ter malvazija,
pošip, pinot, žlahtina, muškat, na celini pa vzgajajo
rizling, graševino, burgundec, traminec.
FOTO: PROFIMEDIA, SHUTTERSTOCK

KER JE RAVNO POLETJE: IZBOR MORSKIH JEDI

Hobotnica pod peko velja za eno od najboljših
hrvaških jedi. Poskusite jo lahko povsod ob morju kot
tudi na celini, priporoča pa se, da obiščete katero od
številnih turističnih domačij, kjer to jed pripravljajo
po tradicionalnem receptu.
Brodet ali ribja juha je jed iz morskih plodov,
običajno pripravljena iz več vrst rib in jegulj, najboljši
pa naj bi bil pripravljen iz različnih vrst svežih mor-
skih sadežev.