a

uvodnik in kazalo // Skavtič / december 2006 //

MRZLE DNI
Kot vidite je veliko novosti, ravno tako pa tudi ve-
liko novih sodelavcev. Vsem bi se rada zahvalila za
njihovo delo, saj smo res ena dobra ekipa, ki vas
bo od decembra dalje vsaka 2 meseca osrečila s
Kar lepo smo
Skavtičem.
že zakorakali v
Ker pa prihajajo prazniki in mesec poln praznikov
jesenske dni, že
in sladkarij, vam želim veseli december, srečno v
nas objema mraz
novem letu in naj vas novorojeno detece blago-
in že diši po zimi.
slavlja in vedno spremlja.
Veseli smo, da
smo vam lahko
pripravili čisto
Tjaša Knap, Prebrisana lisica, Cerknica 1
novo podobo
Skavtiča. Upamo,
da vam je všeč in Zrinjskega cesta 9
ZSKSS
da boste Skavtiča TIskovino Skavtič SI-1000 Ljubljana
še raje prebirali in k njegovi kvaliteti prispevali tudi izdaja Združenje tel: 01/433 21 30
slovenskih katoliških GSM: 031/210 944
s svojimi članki, saj so dobrodošli vsi konkretni 040/429 456
skavtinj in skavtov
predlogi za srečanja, to veja predvsem za voditelje,
potrebovali bomo tudi veliko praktičnih stvari, ki bi sofinancirata Ministrstvo
za okolje in prostor ter
jih predstavili, da se ne bo naše glasilo spremenilo Ministrstvo za šolstvo in
v poročanja, ampak bo služilo vsem kot uporaben šport.
pripomoček za naša srečanja in krepitev skavtske- Glavna Urednica: Tisk:
ga duha. Tjaša Knap Tiskarna Povše
V novi podobi lahko opazite kar nekaj sprememb,
Uredniki: E-pošta:
kako vam je všeč in vaše predloge za izboljšanje Darja Abram, skavtic@skavt.net
lahko pošljete meni osebno na naslov: tjasa.knap@ Petra Pucelj,
skavt.net. Vesela bom vsake vaše graje, pohvale in Bena Briški, Internetna stran:
Erna Struna, http://skavtic.skavt.net
predlogov, posebno pa člankov, ki naj bodo kratki Maja Franko,
in jedrnati, da bodo bolj pritegnili bralca. Marjetka Kofol,
Tokrat pa preberite čudovito duhovno misel, na Luka Novak,
Darja Peneš,
straneh VV spoznajte novo sourednico in se preiz- Darja Lušina,
kusite v Kajinih spretnostih in Ikijevih zankah, IV Aleš Čerin,
Jerneja Mihelcic,
strani vam ponujajo vpogled v svet polha, raz-
Veronika Pavlič, I
krivajo pa tudi jambore poletnih taborov, ki ste jih rena Mrak Tvoje pohvale, kritike, pripombe
poslali na naš naslov, najlepši pa je na zadnji strani in predloge, sprejemamo na e-
Lektorji: naslov in naslov ZSKSS.
Skavtiča. In kaj je C2H5OH? Če še ne veš poglej na
Teja Mirtič, Veselimo se tvojega odziva -
PP strani, kjer se naučiš tudi vse o pismu odhoda. Luka Pavlin, tudi zaradi njega lahko postane
Voditeljske strani so sveže, z 2 novima urednicama, Mirjam Danilovič, Skavtič boljši.
Barbara Tome,
preberite kaj sta tokrat predstavili. Tudi Skavt v Anita Pernuš,
svetu ima novo urednico, ki vam predstavlja fran- Tjaša Brinovec,
coske skavte. Okoljski kotiček, na čelu z novo ure- Anja Kaisersberger
dnico, ponuja novost, s katero si lahko naredite os- Tehnična urednika:
ebno mapo z rastlinami in drugimi čudesi narave, Štefan Erman Naklada: 3400 izvodov
tokrat kopriva. Preberite predstavitev čisto novega Jernej Kovač Cena: 300 SIT / 1,25€
Letna naročnina: 1250 SIT / 5,22€
stega. Čaka vas tudi intervju, ki ga je pripravila Letnik: 11/1
nova urednica. Pa seveda ne pozabite na smešno
Mineštro.
2
skavtinje in skavti uvodnik in kazalo
KAZALO
UVODNIK 2
KAZALO 3
DUHOVNA MISEL 4
VOLČIČI IN VOLKULJICE 5
IZVIDNIKI IN IZVIDNICE 9
POPOTNIKI IN POPOTNICE 16
VODITELJI 21
ODRASLI SKAVTI 25
SKAVT V SVETU 27
OKOLJE 29
PREDSTAVITEV STEGA 32
MINEŠTRA 33

3
duhovna misel // Skavtič / december 2006 //

V NOVO SKAVTSKO LETO

VZEMIMO TUDI NAJBOLJŠEGA
PRIJATELJA
Skupine mladih, veliki nahrbtniki, nasmeh in sreča na obrazih, vse to se je v počitniških dneh velikokrat
videvalo v raznih krajih po Sloveniji. Eno takih skupin sem po naključju srečal sredi Portoroža. Ni jih bilo
težko prepoznati. Že od daleč se je videlo, da so skavti v svojih prepoznavnih krojih. In kljub temu, da so
imeli za seboj že kar nekaj kilometrov prehojene poti po vročem soncu, je smeh na obrazu razkrival, da
je njihovo srce vseeno polno sreče in veselja.
Po kratkem klepetu o doživetjih zadnjih dni so odšli svojo pot. Nekaj drobnih trenutkov in par besed z
znanimi in neznanimi skavti - polepšali so mi dan, obenem pa v meni pustili veliko vprašanj. Kako to,
da danes, ko se s sošolcem s sosednje mize pogovarjaš le še preko SMS sporočil, ko prijatelja vidiš le še s
pomočjo spletne kamere, medtem ko se z njim pogovarjaš preko spletne klepetalnice, ko je elektronska
pošta glavno komunikacijsko sredstvo, ko se k sosedu čez cesto pelješ z avtomobilom … pa še vseeno
srečamo mlade ljudi, ki polni navdušenja, veselja in sreče po največji vročini ali po dežju z velikimi
nahrbtniki na ramenih prehodijo kilometre in kilometre poti?
Prepričan sem, da bi bili odgovori vseh teh, ki so doživeli lepoto poletnih taborov, zelo podobni: med-
sebojno druženje, igre, pogovori, nova poznanstva in prijateljstva, molitve, svete maše … Kljub vsem
modernim pripomočkom je ˝stari˝ način komuniciranja in navezovanja stikov vendarle še vedno tako
zelo privlačen in blagodejen za človekovo dušo.
Torej Bog le ni bi tako zastarel, ko je ustvaril človeka kot socialno bitje. Tisto hrepenenje po bližini dru-
gih, prijateljstvu, sprejetosti in čudovitem občutku, ko te ima nekdo rad, le ni za med ˝staro šaro˝. Vse to
potrjujejo ta poletna srečanja, ki smo jim priče leto za letom.
Že več kot mesec dni je za nami, odkar smo pričeli z novim skavtskim letom. Polni navdušenja,
novih idej in pričakovanj načrtujemo skupne aktivnosti, ki jih bomo izpeljali v tem letu. Ogromno
priložnosti bo, da bomo na star in preizkušen način navezovali stike z drugimi skavti v domačem stegu.
Koliko je še tistih bratov in sester skavtov, ki jih poznamo samo na videz, njihovo ime pa je še neznano.
Toliko priložnosti bomo zopet imeli v tem letu, zato se potrudimo, da ne bodo ti dragoceni trenutki šli
mimo nas, da ne bo še več odtujenih prijateljev. Razne moderne naprave, ki jih imamo, so nam lahko v
veliko pomoč, če bomo uporabljali tudi osebni stik, kajti brez tega ne gre.
Kako pa je z našim poznanstvom z Bogom? Ali smo še prijatelji, znanci ali smo se že oddaljili
od Njega? Ne pozabljajmo na pogovor tudi z Njim, saj dobro vemo, da če se ne pogovarjamo, si pos-
tanemo tujci. Naj bo pogovor z Njim reden, neglede na to, ali to počnemo v družbi ali sami. On je vedno
pripravljen na pogovor, vedno ima dovolj časa, da nas posluša in da je z nami. Za pogovor z Njim ne
potrebujemo nobenih posrednikov in aparatov, pri katerih ob izpraznitvi baterij drugih ne slišiš več,
niti ne potrebujemo internetne povezave. Dovolj je samo trenutek tišine in zbranosti in že vzpostavimo
osebni stik s svojim Nebeškim Očetom. Poleg pogovora z Njim pa ne pozabimo tudi na osebni stik. Ni šel
zaman za nas na križ, ne daruje se zaman na naših oltarjih pri najsvetejši daritvi. Želi se nam dati v hrano
in pijačo. Želi, da se ga dotaknemo, da ga prejmemo in da v moči te hrane živimo.
V novem skavtskem letu imamo veliko priložnosti, da ohranjamo ali pa na novo navežemo
medsebojne stike, poznanstva in prijateljstva. Naj bo to naloga za vse nas. Namesto da bi uporabljali
telefone, internet in razne druge posrednike, povabimo druge na sok ali sprehod in spoznali bomo, da so
prav prijetni sogovorniki, v katerih se skriva veliko duhovnega bogastva. Ob tem pa se vsak dan spom-
nimo tudi na pogovor z našim Nebeškim Prijateljem, ki naj nas spremlja s svojim blagoslovom.

Duhovni asistent, Igor Stepan, Aktivni gams, Novo mesto 1

4
skavtinje in skavti volčiči in volkuljice
Džungla se je že čisto spremenila kar je Čil prinesel zadnjo
številko Skavtiča. Iz zelenih se je preoblekla v pisana oblačila,
pa tudi te barve so že izgubile svoj sijaj…
Džungelske dogodivščine so že v polnem zamahu. Nove
dogodivščine, lovi, spretnosti in nagajivosti – vse to nas
spremlja že od začetka skavtskega leta. Ampak – spremlja
pa nas še nekdo! Ugotovi kdo je ta mož, ki spremlja volčiče
skozi vse leto, ter pomagaj Ikiju rešiti kviz.
Bena Briški, Rahločutna puma, Ljubljana 3
Petra Pucelj, Nežna kresnička, Šentjernej 1

ČILOVA POŠTA
Pregara je sredi julija sprejela medse cel živalski vrt
različnih živali kot so kača, želva, muca, lev, nilski konj,
zebra, žirafa, panter… Iskale smo svobodo.
Izdelali smo si načrt, kako bi lahko pobegnili iz
živalskega vrta. Zebra Melman je to res poizkusila in
zaradi strahu zanjo smo jo šli iskat. Ujeli smo se v past,
vendar nas je našel oskrbnik in nas vse peljal na kopanje
v Izolo. A kaj kmalu smo mu ušli. Ukradli smo mu zem-
ljevid in tako izvedeli, da smo pristali na otoku Mada-
gaskar. Odšli smo ga raziskovat in našli zapuščeno vas
Abitanti. Ni nam bila všeč, zato smo našli bolj domač in
odprt kraj, kjer nas je pričakala ¬¬kraljica Julija. Tu so
nas čakala nova presenečenja, lovi, odkrivanja pom-
ena svobode in prijateljstva. Kmalu smo sklenili, da se
vrnemo domov. Odpeljali smo se do Kopra, opazovali
ladje, si močili noge v morju in že smo z vlakom hiteli
proti Vipavski dolini, kjer so nas čakali naši starši.
Volčiči in volkuljice iz krdela prepihanih kožuhov, Steg
Ajdovščina-Šturje 1
5
volčiči in volkuljice
KAJINA SPRETNOST: TABLA ZA
SPOROČILA
Po dolgem in brezskrbnem poletju se mi je danes
zjutraj zazdelo, da je džungla naenkrat spet oživela.
Mavgli je švignil mimo, da ga sploh nisem imela časa
vprašati kam je namenjen. Še pred trenutki speča Kaja
je bila ob Bagirinem »Dobro jutro!« zdaj že kilometre
daleč. Balu, ki je utrujen od prenašanja svojega težkega
telesa prisopihal mimo, mi je hitel razlagati kdaj in koga
vse mora učiti postave... Medtem, ko sem razmišljala,
kako se vsem nekam mudi, pa me je kar spreletelo po
kožuhu – spomnila sem se namreč, da sem pozbila na
jutranjo telovadbo s Čilom in Ikijem!
Dragi volčiči, da se tudi vam ne bi dogajalo kaj podob-
nega, vas povabim, da izdelamo tablo za sporočila:
POTREBUJEŠ:
- kartonsko podlago,
- ovojni papir,
6
// Skavtič / december 2006 //
- nekaj lesenih ščipalk za perilo,
- blokec za sporočila (ali listke sam natrgaj),
- daljši trak (približno 1 m),
- spenjač, luknjač, lepilo in škarje.
1. Kartonsko podlago oblepi s papir-
jem. Na tablo prilepi:
- ščipalke (lahko jih prebarvaš),
da boš vanje lahko zatikal razna
sporočila,
- blokec z listki za sporočila (lahko
ga narediš sam iz natrganih lističev,
ki jih na vrhu spneš s spenjačem),
- srebrn trak iz embalaže trajnega
mleka, na katerega boš lahko z lepil-
nim trakom kaj prilepil in nato brez
težav tudi odlepil.
2. Ob spodnjem robu table z
luknjačem naredi luknjico. Vzemi
nekaj vrvice, nanjo priveži svinčnik,
drugi konec vrvice pa skozi luknjico
priveži na podlago.
3. S spenjačem naredi še žepek za
svinčnik.
4. Na sredino zgornjega roba table z luknjačem naredi
dve luknjici. Skoznje napelji vrvico. Zadaj jo zavozlaj.
Tabla je narejena, lahko jo obesiš.
No, tako se ne boš nikoli več mogel izgovoriti, da je
džungelska sapica odpihnila kakšno tvojo misel. Do-
ber lov!
Maša Vidmar, Nežna vidra, Škofja Loka 1
skavtinje in skavti volčiči in volkuljice

IKIJEVE ZANKE: LEPO JE BITI

PREPROST - BODI FRANČIŠEK
Poskušaj se čim bolje prebiti skozi spodnja 8. Katera je Frančiškova pesem?
vprašanja. Bodi preprost in če se ti zalomi uporabi : a) Oda čmrlju b) Pomladna pesem
• klic v sili (pokličeš starega volka), c) Sončna pesem d) Priden volčič
• glas ljudstva (se posvetuješ s svojim krdelom) in
• polovičko (Kar najbolje).
9. Vsi vaščani Gubbia so trepetali pred groznim(i):
1. Kdo goduje 4. oktobra in je tudi zavetnik volkuljic a) čebelami b) volkom
in volčičev? c) medvedom d) podganami
a) Sv. Jurij b) Sv. Pavel
c) Sv. Frančišek d) Sv. Mihael

Frančišek je car. Povej naprej!

2. Kje se je rodil zavetnik volčičev je tudi ustanovitelj Pavel Menič, Bojeviti delfin, Novo mesto 1
Frančiškanskega reda?
a) Verona b) Udine
c) Padova d) Asissi

3. Kako se je pisal sveti Frančišek? Rešitve kviza naj Čil prinese na ZSKSS, Zrinjskega
a) Bernardone b) Bufon 9, 1000 Ljubljana ali pa na skavtic@skavt.net.
c) Fatori d) Toti Enega od volčičev, ki bo pravilno odgovoril na
vprašanja, čaka lepo presenečenje…

4. Kako je bilo ime očetu in materi svetega

Frančiška?
a) Mihael in Veronika b) Peter in Pika
c) Francesco in Pika d) Jožef in Marija

5. Kaj imata skupnega sveti Jurij in sveti Frančišek?

a) bila sta viteza b) bila sta tesarja
c) bila sta krovca d) bila sta livarja

6. Sveti Frančišek se je pogosto zatekal v kapelo.

Komu je bila le-ta posvečena?
a) sv. Damjanu b) sv. Antonu
c) sv. Janezu d) sv. Ani

7. Kaj od spodaj naštetih stvari ni bil sveti Frančišek?

a) trgovec b) klepar
c) pesnik d) ljubitelj narave

7
volčiči in volkuljice
BALUJEV BRLOG: SV. FRANČIŠEK
IN GRUBBIJSKI VOLK
Zagotovo veš, da je sv. Frančišek Asiški, ki goduje 4.
oktobra, zavetnik vseh volčičev in volkuljic. Pa poznaš
tudi zgodbo, ki pripoveduje kako je z volkom sklenil
mir? Če odkimavaš z glavo ali pa se ne spomniš čisto
dobro, si pozorno preberi spodnje vrstice.
Sv. Frančišek je nekoč prispel v mesto Gubbio. Takoj
je opazil, da so ulice skoraj prazne. Nekaj meščanov,
ki so stali ob poti, mu je potožilo, da je nemir v Gubbio
prinesel strašen volk, ki napade vsakogar – človeka ali
žival – ki ga sreča. Redki ljudje, ki so si upali zapustili
svoja domovanja, so hodili naokrog do zob oboroženi.
Sv. Frančišku so se meščani zasmilili. Kljub temu, da
so se vsi izogibali volčjega brloga, se je pogumno po-
dal proti krvoločnemu volku. Zaupal je, da ga varuje
Božja roka. Ko je zagledal renčečega volka, se je svet-
nik mirno ustavil in napravil znamenje križa ter rekel:
Pomagaj sv. Frančišku najti pot do gubbijskega volka!
8
// Skavtič / december 2006 //
»Brat volk! Napadal si nedolžne ljudi in živali, ker si bil
lačen, zato se te vsi v Gubbiu zelo bojijo. Prišel sem,
da bi pomagal skleniti mir med teboj in meščani. Ob-
ljubi, da ne boš več ogrožal mesta, meščani pa ti bodo
v zameno vsak dan prinašali hrano.« In po teh bese-
dah so vsi, ki so od daleč opazovali srečanje volka in
sv. Frančiška, začudeno obnemeli. Volk je svojo ve-
liko in robato šapo stegnil in jo položil naravnost v
Frančiškovo roko. V Gubbiu je tako spet zavladal mir,
meščani so z volkom zaživeli v slogi in razumevanju.
Kaj pa ti? Si tudi ti prizadevaš, da bi bil z vsemi prijazen?
Poskusi in zagotovo boš marsikomu na obraz narisal
velik nasmeh.
Simona Jeretina, Vztrajna kobra, Homec 1
skavtinje in skavti izvidniki in izvidnice
Lep skavtski pozdrav vsem vodnicam in izvidnikom v prvi
številki Skavtiča letošnjega skavtskega leta! Poletje je že dolgo
za nami in z njim tudi nepozabni tabori. Spomine na poletne
dni ter na ustvarjalnost in trud, ki ju pri pravih skavtih nikoli
ne zmanjka, naj vam pričarajo fotografije, ki smo jih prejeli
ob natečaju za naj jambor. Za vas sva izbrali nekaj zanimivih
tem in upava, da bodo spodbudile zanimanje za branje, vam
dale nove ideje in znanja ter vam na obraz pričarale nepoza-
ben nasmeh.
Bodite pripravljeni!

Maja Franko, Živahni metuljček, Šentjernej 1

Erna Struna, Rdečelična šoja, Novo mesto 1

PREDSTAVITEV ČETE: BUDNE

KOBIVCE - KRANJ 1
1.Osebna izkaznica čete
ime čete:
Budne kobivce, to pa zato, ker smo vedno zelo budni in
z odprtimi očmi skačemo po svetu kot kobilice.
vodi:
Tudi imena naših vodov kažejo na naše lastnosti. Četa
ima pet vodov, in sicer: Orle, Mravljice, Sokole, Pande
in Kresnice. Orli in Sokoli nas spodbujajo k temu, da
gledamo daleč, in nam vlivajo potrpežljivosti, Mravljice
nas vzpodbujajo k marljivemu in skupinskemu delu,
Kresnice nas nagovarjajo, da moramo vedno sijati ves-
elje in optimizem, tudi v težkih trenutkih, po Pandah
pa se spomnimo na to, da je takšnih ljudi, kot smo mi,
malo, zato skušamo ljudem okoli nas dati vsaj kanček
naših dobrih lastnosti.
Vsekakor pa ne smemo pozabiti na dva voda, ki sta pred
leti sestavljala četo. Pume, ker so bili moški vod, vsem
je zvenel čisto žensko. Vsi so jih zafrkavali, zato so se
preimenovali v Sokole. Ugotovitev: sokoli so potomci
pum. Ker je pred štirimi leti število moške populacije
zelo naraslo, so morali ustanoviti nov vod. Imenovali
so se Tigri. Zaradi ponovnega upadanja pa so jih lansko
leto ukinili.
voditelji:
Darja Peneš (na žalost nas bo zapustila)
Gašper Markič
Tina Pernuš
Anže Štremfelj (tudi on nas bo zapustil)
Jane Ciperle
število IV:
V dekliških vodih je po 7 članic, v fantovskih pa ..... To
se pravi skupaj 21+...=
starost čete:
Četa v našem Triglavskem stegu obstaja, odkar smo ga
ustanovili. Torej je kar med starejšimi četami v Sloven-
iji, saj bomo drugo leto praznovali že 15. rojstni dan!!
klic:
Klica naša četa ne pozna (vsaj kamor seže moj spomin).
Lahko pa vam zaupamo klice naših vodov. Mravljice
– na delo (ponavadi), na cukr itd.. Pande – črno na be-
lem ali pa na bambus. Kresnice – svetilke na plan (mis-
lim da se klic ni spremenil že zelooo dolgo : tradicija
je tradicija). Orli – na travce (zagotovo bi se našel še
kakšen). Sokoli so najbolj domiselni, zato imajo vsak
dan drug zanimiv klic.
Himna: 9
izvidniki in izvidnice // Skavtič / december 2006 //

Stalne himne čete nimamo, je pa na lanskem taboru raztresla po celem vlaku. Nekateri od voditeljev (beri:
izpod peresa dveh četnikov Mičota in Mlakarja nastala Darja) so bili prepričani, da makaroni ne sodijo na
tale himna tabora: tla v vlaku, zato se je osramočena :D skavtinja lotila
pobiranja makaronov po celem vlaku... Ljudje so bili
Darja, Frane, Jane kar nekako začudeni, ko se je četnica sklanjala in pobi-
Štremfl, Gapi pa dve kuharce. rala majhne makarončke po tleh. Od takrat raje ne da
Tapru k smo se znajdl kle ničesar, kar bi se lahko raztreslo v nahrbtnik :D
Nam Darja zaplenila mobije, mobije. * Kraja zastave:
REF: Kokto, kokto Radensko 2x Na letošnjem poletnem taboru je bilo zelo zanimivo...
Šnicle, šnicle pohane 2x Najboljša stvar pa je bilo kraja zastave.... Ob petih
Frane nm neki šmekov je in nekaj (nihče se ni obremenjeval z uro) so se po
K hotu sam posekat smreko je.
Pol pa Jane zafrajaru je
Da to sam en big jambor je, jambor je.
REF
K treba špago dol spravt je
Se Štremfl kuj ukenjov je.
Gapi mu`j zdilov litrco
Da j` dobu pogum za plezanje, plezanje.
REF
Ej vedve naše kuharce
Dj ne se bunit če premav skuhate.
Kr pa že pač skuhate tabornem prostoru razlegli žvižgi... ALARM!!!! Seveda
Tist res najbol okusno je, okusno je. nekateri, ki smo bolj rahlega spanca, smo pridrveli
ZDJ PA ČIST ČIST VSI!! ven .... In napravili krog okrog jambora... V krogu smo
REF obkrožili kradljivca... Odštevali smo čas, dokler je bil
lahko v krogu 3h metrov... in pri zadnjih sekundah je
Drugače pa imamo himno triglavskega stega na katero zastava zletela po zraku do njegovega pomočnika, ki
smo zelo ponosni. je z njo uspešno pobegnil. Vseh 15 nas je stalo tam z
2.Kratka promocija domačega kraja odprtimi usti od presenečenja, za tatom se je podal le
Kranj - prestolnica Gorenjske ... Noro veliko zabavnih še naš Jane, ki pa je bil prepočasen za kolo.... Tako smo
in zanimivih ljudi, veliko Prešerna, staro mestno ostali brez zastave in imeli družbo na vodniški dan :D
jedro s pridihom srednjega veka.... Ena od naravnih * Straža:
znamenitosti sredi mesta je kanjon Kokre, kjer se ve- Pogovor dveh punc (med njuno prvo stražo) in takrat-
likokrat podi kar nekaj skavtkov in skavtinj ..... V okoli- nim voditeljem: Rudi, Rudi zbud se.... kwa je? .... Lisica
ci se nahajajo naravne znamenitosti v obliki Krvavca, je uzun... Pa kwa? .... Ja ka če ma steklino? ... Zbud me,
Jošta in Šmarjetne gore ... Prihajamo iz občin Kranj, k te napade
Tržič, Šenčur, Cerklje, Naklo, ... Pozimi smučamo na 4.IV, ki se ukvarja s čim zanimivim
Krvavcu, poleti se potikamo po jezerih v okolici. Glede tega smo si zelo enotni, tako da nihče posebej
3.Anekdota iz življenja naše čete ne izstopa. Imamo zelo veliko glasbenikov (trobenta,
* Makaroni na vlaku prečna flavta, violina, bobni, klarinet, kljunasta flavta,
Nekega dne se je četica skavtov odpravljala na zi- klavir in seveda kitara. Sicer imamo nekaj amaterjev,
movanje v pozabljen kraj :D ... Ker so bili brez avto- vendar rasturajo sceno). Imamo tudi veliko navdušenih
mobila za prevoz jedil, so si jih med seboj razdelili kar in dobrih plezalcev in verjetno so prav zaradi tega
četniki.... Nekateri voditelji so bili prepričani, da imajo voditelji prišli na idejo, da organiziramo tekmovanje
nekateri četniki prelahke nahrbtnike, zato so jih obre- v plezanju t. i. Oprimkanje. Prav vsi fantje, punce in
menili z makaroni. Bilo je petkovo popoldne, zato voditelji smo strastni ljubitelji fuzbala (več v 6. točki).
so bili vsi vlaki popolnoma napolnjeni. Eni od četnic Punce imamo zelo rade ples, saj smo Kresnice in Pande
10 (beri : meni – Tinki) se je vrečka makaronov odprla in že nekajkrat sestavile koreografijo za pustni ples ali pa
skavtinje in skavti
Mikrofonjado (seveda smo s tem opravile tudi veščino
na ravni voda). Vsekakor pa ne smemo pozabiti, da
smo IZVRSTNI pevci!!! Letos na taboru smo pri maši
med kiticami nekaterih pesmi samo nekaj godrnjali ali
pa brundali samo melodijo, ko pa smo prišli do refrena,
smo se vsi začeli dret.
5.10 razlogov, zakaj je lepo biti skavt v naši četi:
- če pomagaš prenavljati novo skavtsko sobo, dobiš za
nagrado pico
- ob prigovarjanju za udeležbo na kakšni akciji, voditelji
na koncu sms-a vedno pripišejo še, da na koncu do-
bimo hrano!!!
- zadnji 2 leti smo imeli res super voditelje
- nikoli ne slišiš popolne tišine (smo zelo gobčni)
- smo zelo zagreti za šport
- po koncu srečanja si vedno dobre volje, tudi če te
voditelji gonijo v neznano
- naši voditelji vedno najdejo nekaj zanimivega in
poučnega (obisk komune, ogled Rupnikove linije,…)
- ker se naučiš zakurit v vsakem primeru
- ker nas Soča in druge nevarne reke ne odnesejo
(izziv)
- SMO NAJBOLJŠI IN NAJLEPŠI
6.Zanimive, nenavadne, vesele, navdihujoče pri-
gode iz zadnjega obdobja :
- Na letošnjem taboru so se fantje zmenili s skavti iz
Novega mesta (imeli so tabor blizu nas), da se pome-
rimo v fuzbalu. Tako nas je nekega popoldneva voditelj
vseh 35 moral najprej prepeljati tja (ker je bilo za peš
predaleč) in ker smo imeli samo 1 avto je trajalo kar
nekaj časa (za nazaj je bilo isto). Najprej so se v pomer-
ili fantje in rezultat je bil 1:0 za naše!!!!! Pri navijanju
smo se zelo ogreli, mi smo spodbujali naše oni pa zba-
dali nas. Sledila je tekma punc, ki pa je ostala skoraj
neodločena, šele v prvem podaljšku je Jera zadela gol in
to tako, da je ometla pajčevino levega zgornjega kota.
Tako je rezultat ostal 1:0 za nas. Moramo se pohvaliti,
da smo imeli izjemno žensko ekipo Jera, Manca, Tinka,
Tati, Ana, Nadja. Ker pa to še vedno ni bilo dovolj, so se
med seboj pomerili še voditelji in seveda je sledil enak
rezultat kot pri prejšnjih dveh, 1:0 za nas.
- Letos smo imeli EKO-tabor. Zobe smo si umivali z
vegeti podobnimi zelišči (vendar je bilo še 10x bolj
slano), umivali smo se kot z nekakšnim prahom, posodo
smo pomivali z otrobi in oreščki, ti oreščki pa so nam
služili tudi za umivanje oblek. Ločevali smo smeti... Da
pa je bil trud poplačan in smo imeli vsaj nekaj od tega,
smo prejeli drugo nagrado zelenega Jurija.
- Moramo pa povedati tudi, da smo zelo nesrečni (vsaj
izvidniki in izvidnice
ženski del čete), ker imamo z leta v leto manj moških
predstavnikov.
7. Naj...
...bolj glasen oz. klepetav: to je bila zelo težka izbira,
zato bosta ker dve Tinka in Nina, ki pa ima tudi čisto
pravo skavtsko ime Zgovorna kresnica
...vod: to so zagotovo kresnice
...več fantov z dolgimi lasmi
...boljši smeh: Jane, tudi on ima super ime
Smehvzbujajoči orel
...večje težave s financami ima naš blagajnik, saj smo
skoraj vedno v minusu ali pa cisto malo čez
...večji: Gapi (194 cm)
...manjši Urban
...voditelj: Darja, ki pa nas bo na veliko žalost letos za-
pustila
...bolj nenavadno skavtsko ime: Sokol na kvadrat,
Leteči sokol, Smehvzbujajoči orel, Neobičajna mrav-
ljica, huda mravljica
...zbirališče voditeljev: Mitnica (tukaj jih najdeš vedno,
zato je to hkrati tudi najmanj obiskana gostilna s strani
četnikov)
...zbirališče čete: pri čebelnjaku ob Račjih jezerih v
Udim borštu
...zbirališče če se kam odpravljamo: pred čebelco (to
je pred eno kavarno, ki pa se že sigurno 8 let ali pa še
več ne imenuje več tako in je od takrat spremenila že 2
imena, morda še celo več)
...igra ob večerih: morilec
...obiskovalec na letošnjem taboru: Robi Friškovec
...več jih trenira plezanje
…nesporazumi: nikoli ne veš, kdaj je konec vodniškega
sestanka
...izjave: Manca
...umetnik: Tati
... četa v Sloveniji je četa BUDNIH KOBIVC!!!!
11
izvidniki in izvidnice // Skavtič / december 2006 //

NAŠA ČETICA KORAKA:

GOSPODAR
Če skavt prevzame vlogo gospodarja v
vodu, to sploh ni nič posebnega … Skrb
za orodje ni potrebna, saj orodje tako ali
tako ni njegovo! In zakaj bi se trudil s po-
pravilom orodja, če to lahko stori voditelj?!
PAZI! ALI RES RAZMIŠLAŠ TAKO? Preberi
si pismo skavta, ki v svojem vodu opravlja
vlogo gospodarja, in videl boš, da so zgoraj
napisane besede popolnoma nesmiselne!

12
skavtinje in skavti
POLHI V GOZDU
Zopet sem se predolgo zadržal na obisku in
bom moral ponoči domov. Pot me vodi skozi
gozd. Naenkrat se s starega gabra zasliši pihanje
in praskanje. Seveda tam v krošnji ne čepi
nikakršen strah temveč … polh.
Polh je ljubka živalca in med Slovenci uživa poseben
ugled. Pri nas živi več vrst polhov, vendar si oglejmo
dva predstavnika. Naš največji polh se imenuje na-
vadni polh (glis glis). Je manjši od veverice. Zgoraj je
bleščeče siv, spodaj bel. Okoli velikih oči ima temne
kolobarje. Ušesa so brez šopa dlak, rep pa ima košat.
Prebiva predvsem v listnatih in mešanih gozdovih, ve-
likokrat pa ga lahko srečamo tudi v parkih in vrtovih.
Fran Erjavec je leta 1868 o polhu zapisal: »Polh je zelo
požrešen, neprenehoma bi hrustal in trl, po pravici
se lahko reče, da ni nikdar sit. Izbirčen tudi, bodisi žir
ali želod, lešnik, kostanj, vse mu gre nenasitno v golt,
ni skoraj treba pristavljati, da tudi sočnega sadja ne
zametava.«. Navadni polh ima eno leglo s 4–6 mladiči,
ki postanejo samostojni po 4–5 tednih. Naši biologi so
ugotovili, da imajo polhi več mladičkov, če bukve in
ostalo drevje dobro obrodi.
Druga živalca ki jo bom omenil, pa je podlesek (Mus-
cardinus avellanarius). Velik je kot hišna miš. Zgoraj je
rumeno do rdečerjav, po trebuhu pa je svetlejši. Prsi
in grlo ima bele barve. Živi v vseh tipih gozda z bujno
podrastjo in grmovjem. Aktiven je predvsem v mraku
in ponoči. Je spreten plezalec, ki se hrani s semeni,
jagodičjem, sadeži in žuželkami. Ima 1–3 legla s 3–5
mladiči, ki jih samica povrže v okroglo gnezdo. Zimo
prespi v gnezdu, zvit v klopčič.
Če najdemo podleska, ga lahko primemo v roko, ne bo
nas ugriznil. Z navadnim polhom pa je zgodba povsem
drugačna. Mali nagajivec bo zasadil zobe v vašo roko in
nato zbežal. Če ga poskušate zgrabiti za rep, vam bo le
izvidniki in izvidnice
ta ostal v rokah, polh pa se vam bo »smejal« z najbližje
veje. Kadar je polh prestrašen, pleza vedno samo k
višku. Nekoč je nekemu biologu, ki je proučeval polhe,
le-ta ušel iz rok. Ker v bližini ni bilo nobene veje, jo
je polh ubral kar proti biologovi glavi. Na vrhu glave
se je usedel in prestrašeno čakal. Seveda je biolog
prestrašeno žival spustil na bližnje drevo.
Seveda vsi polhi nimajo te sreče. Nekatere ulovi kuna
ali sova, nekateri pa končajo v polharjevi pasti. Polh
je v zgodovini igral pomembno prehrambeno vlogo.
V srednjem veku je bil lov rezerviran za plemstvo, na-
vadni ljudje pa so lahko lovili le polhe. Revni ljudje so
si jeseni nalovili polhov, jih nasolili in shranili za zimo.
Polhanje je nato preraslo v tradicijo, ki jo ponekod po
Sloveniji še gojijo. Kako poteka lov na polhe, nam bo
zopet pripovedoval Fran Erjavec: »Ko jesensko sonce že
zahaja za žalostnimi gorami na zatonu, zbero se polšji
možje za vasjo. Vsak ima na hrbtu v naramnem košu
ali v mavhi nabrane polšje pasti. Cela zbrana tovarišija
stopa počasi za vodnikom, starim polharjem v hosto…..
Prišedši sred, izbero si kraj navadno v globoki dolini
na starem kurišču, kjer suhe brsi naneso za ogenj, po-
tem se razidejo okoli in okoli nastavljat……..Nastane
noč. Veselo poka ogenj, poskakuje plamen in čudovito
odseva od obrazov sedečih polharjev. Tam sedi seženj
od ognja na trhlem panju star očanec z malo pipico v
sesušenih čeljustih in počasno pretrgoma pravi svoje
in svojih prednikov čudne zgodbe na polšjih lovih in
druge stare pripovedi. Mladenič pak, mlade domišljije,
ki peče in z utrinkom preobrača v žerjavici krompir ali
zleknjen po praproti leži, skrbno posluša starčeve be-
sede in veruje njegovim vražam malo manj ko svetim
resnicam……To pripovedovanje pretrgajo le tačas,
kadar stari vodnik reče, da je čas iti pasti pogledat in
polhov pobrat, kar se zgodi večkrat na noč.
Šele ko se jutranja zarja začne žariti izmed sivobradih
lišajev hrastov in vlažna megla zmerom bolj moči,
pobero pasti in gredo domov s polnimi vrečami ali
koši…..«.
Danes, ko imamo hrane dovolj, ni več potrebe po lovu.
Lahko pa prijaznim živalcam nastavimo hrano in jih
počakamo s fotoaparatom v roki.
Luka Močnik, Iznajdljivi Lisjak
13
izvidniki in izvidnice // Skavtič / december 2006 //

MLADI McGYVER: PAPIRNATO

LETALO IN DIMNA BOMBA
PAPIRNATO LETALO S PROPELERJEM lerju. Propeler samo še navijemo in letalo je priprav-
Papirnato letalo zna narediti prav vsak paglavec. A se ga ljeno na polet.
prehitro naveličate, ker ne leti daleč? No, tudi naju je to
zelo motilo, zato sva sklenila, da letalcu let podaljšava DIMNA BOMBA
s preprostim propelerjem. Kakšen meter dlje pa že gre. Se sprašujete, kako vendar nastane tisti dim, za katerim
Uporabno je predvsem za pošiljanje sporočil med pri- še tako velik tank v vojnah sovražniku veselo izgine
jatelji ali pa kot pravi NLP za nič hudega sluteče mačke brez sledu? Ali pa vam je zmanjkalo tistih kadečih se
ali pse. =) pirotehničnih izdelkov, ki so jih učitelji po šolah tako
Recept za papirnato letalo s propelerjem veseli? Vsak, ki je pritrdilno odgovoril na vsaj eno
vprašanje, naj
nikar ne preneha
z nadaljnjim bran-
jem. Predstavila
vam bova namreč
enostavno dimno
bombo, ki tanka
sicer ne bo skrila,
vseeno pa lahko
ob več bombah
nastane že kar zadovoljiva dimna zavesa.
Sestavine Recept za dimno bombo
- list papirja (letalo)
- elastika Sestavine
- pisarniške sponke - žogica za namizni tenis
- plastičen lonček (propeler) - aluminijasta folija
- lepilni trak - vžigalnik
- plastična slamica
Izdelava
Izdelava Žogico za namizni tenis nepredušno ovijemo z alu-
Iz papirja (priporočava format A4 ali A5) naredimo leta- minijasto folijo (gotovo jo imate v kuhinji). S folijo
lo. Izdelava propelerja: iz lončka izrežemo krilca za pro- na enem koncu oblikujemo nekakšno držalo. Po želji
peler (priporočava 2) in jih zlepimo skupaj. Pisarniško lahko namesto cele žogice le-to tudi razrežemo, paziti
sponko zravnamo in jo na enem koncu oblikujemo v pa moramo, da ostri deli ne preluknjajo folije.
obliki črke T, na drugem pa jo zapognemo v kaveljček.
Krilca pritrdimo (sekundno lepilo ali papirne sponke) Uporaba
na del, ki je izoblikovan v »T«. Na kavelj obesimo elas- Žogica za namizni tenis je narejena iz materiala, ki se ob
tiko, jo napeljemo skozi slamico in jo na drugem koncu »gorenju« brez kisika (zato smo jo morali nepredušno
pritrdimo z še eno sponko. Slamica naj bo tako dolga, oviti) začne močno kaditi. Dimno bombo primemo za
da bo elastika malo napeta. Propeler pritrdimo na pa- držalo in jo segrevamo nad vžigalnikom, dokler se ne
pirnato letalo z lepilnim trakom, na krila letala pa zadaj začne dimiti.
pritrdimo nekaj pisarniških sponk kot protiutež prope- Za vas razbijava po delavnici in glavi:
Mirko Silan, Pripravljeni kozorog in
14 Marjan Moderc, Filo s’kirca kozorog
skavtinje in skavti izvidniki in izvidnice
NAJBOLJŠI JAMBOR PA JE ...
1
MŽ
A LE …DOMŽALSKI!
D O
ČESTITKE! VIDITE
GA LAHKO NA
HRBTNI STRANI
SKAVTIČA.
Domžale 1:
NAŠ JAMBOR JE BIL PA NAJBOLJŠI, KER…
- smo imeli NAJBOLJŠO IDEJO, NAJKAKOVOSTNEJŠI
LES, NAJBOLJŠEGA “PROSTORODAJALCA”, NAJBOLJŠE
VREME, ...
- smo imeli NAJBOLJŠE IV-JEVCE
- smo imeli NAJBOLJŠE VODITELJE in POMOČNIKE
- SMO SKAVTI;)

1
NJ
K RA
1
CA
KNI
R
CE

1 IN
T J ERNEJ JICE 1
ŠEN NSKE KN
S LOVE
Šentjernej 1 in Slovenske Konjice 1:
Cerknica 1
NAŠ JAMBOR JE BIL PA NAJBOLJŠI,
Naš jambor je bil najboljši, ker si lahko
KER…smo ga skupaj postavljali Dolenjci
spal pod njim!
in Štajerci! Samo poglejte si našo mo-
jstrovino-to višino, vitke smreke, vse
zastave, in razumeli boste, zakaj smo
tako ponosni nanj! :)
Kranj 1
Na naš jambor smo še posebej ponosni
zaradi pripravljenosti naših fantov, ki so
tudi v največji vročini vztrajno gradili stop-
nice v nebo. stolp nima veliko skupnega z
jambori, ki jih sicer gradi Četa budnih ko-
bivc, saj je do sedaj štela za pomembno le
višina, tokrat pa smo se posvetili predvsem
zgradbarskih veščinam, so bile potrebne za
zadostno trdnost. ampak tudi še tako do-
ber jambor je treba stražiti, tej točki pa se
bomo posvetili prihodnje leto.
15
popotniki in popotnice // Skavtič / december 2006 //

Drage PP-jevke in PP-jevci!

Po dolgem premoru se zopet vračamo med vas. V današnji

številki boste našli za vsakega nekaj malega. Govorili bomo
o pismu odhoda, alkoholu med skavti, LMB-ju, objavili bomo
pesem, predstavil se nam bo klan iz Domžal 1 in še marsikaj.
Za vse vaše članke, predloge, ideje in kritike je na volje e-
naslov skavtic@skavt.net. Do prihodnjič pa lep pozdrav. In
skoraj bi pozabila: želiva vam vesel božič in srečno Novo leto.
Pazite nase.

Marjetka Kofol, Ustvarjalen metulčk, Cerkno 1 in

Luka Novak, Pozorni ris, Ljubljana 2

LMB AKT
UAL
N O

Lučka miru iz Betlehema. Letos praznuje 16. rojstni dan,
od kar je prvič prišla v Slovenijo, sama ideja je še za
nekaj let starejša. Na to idejo so prišli avstrijski skavti.
Skavti jo sprejmemo in raznesemo po celi Sloveniji ob
pomoči tabornic in tabornikov. Vendar pustimo bolj ali
manj suhoparne podatke ob strani.
Kako že gre pesem? »Svetel plamen naj gori v
tvoji mladi duši,…«. Ni ravno himna LMB-ja, vendar je
vseeno lepa in na mestu. Gre za lepo gesto, ki pričara
na marsikateremu obrazu prisrčen nasmeh, vendar ko
pridemo do tega nasmeha. Povedal vam bom kako jaz
doživljam LMB.
Lučko miru bom letos delil že četrtič. Če pomislim, kaj
vse me čaka, kot odgovornega za župnijo, postanem
kar malo nejevoljen in me postane strah. Dobim toliko
in toliko škatel in moram preračunati koliko je to sveč.
Nato jih moram prepeljati do cerkve, urediti vse stvari z
župnikom, mizo prelepiti, da ne bo vosek tekel po njej,
da ne omenjam vseh tistih nalepk, ki jih moram nalepiti
na prav vsako svečo. Zamudno delo.
Potem pa pride deljenje, oz. prodaja sveč.
Trume ljudi oblegajo mizico. Silijo naprej, ker se bojijo,
16
da bodo ostali brez svečke, pri tem nekateri sprašujejo
različna vprašanja, na katera poskušaš odgovoriti in pri
tem še paziš, da vrneš pravo količino denarja. A tu se
mi ponudi edinstvena priložnost opazovanja različnih
tipov ljudi. Nekateri so jeznoriti in tečni, da je joj. Spet
drugi pa so prijazni in tudi pomagajo. Po večini pa
ljudje razgrabijo LMB, kot da gre za suho zlato, pri tem
pa se jaz počutim kot borzni posrednik. Nič osebnega,
samo dober dan, hvala in nasvidenje. Po napornem
dnevu sem zelo utrujen.
Vendar ko pade mrak in ko sem si prihranil
nekaj lučk, se po zasneženih poteh odpravim do ljudi,
ki mi veliko pomenijo. Šele takrat ko tiho hodim po
temnih poteh in prinesem lučko v dom in prinesem
svetlobo in srečo ljudem, ki jih imam rad, takrat šele
začutim pravi pomen LMB-ja. Šele takrat postanem
srečen in tako gre vsako leto po nekem ustaljenem
vzorcu. Sprva deliš neki brezimni množici, ki te pus-
ti hladnega. Ko pa me ujame večer, pri prijateljih ob
klepetu in lučki, šele takrat se moje srce napolni z mi-
rom in to je tisti mir, ki ga skavti raznesemo po Slov-
eniji. Prav zaradi tega se vsako leto znova in znova ves-
elim lučke miru iz Betlehema.
Želim vam miren in blagoslovljen božič,
ter srečno in mirno Novo leto in da bi tudi vi letos
ponovno odkrili mir, ki ga prinaša naša lučka in novo-
rojeni Jezušček.
Luka Novak, Pozorni ris, Ljubljana 2
foto:Benjamin Pezdir
skavtinje in skavti popotniki in popotnice
C2H5OH MED SKAVTI
Mi, živali in alkohol
Priznam, da kemija ni ravno moje področje, vendar
slednja formula mi je še posebej ostala v spominu.
Označuje namreč vsem dobro poznano substanco,
alkohol. Ljudje ga poznamo že od kar vemo zase in še
dalj. Prav tako ga poznajo živali. V Afriki se sloni najejo
sladkih, že malo gnilih sadežev, v želodcu poteče blago
alkoholno vretje in nato zadeti hodijo naokoli in teror-
izirajo vso džunglo. Naslednji dan pa so še sitni zaradi
mačka.
»Kje je kle vic?«
Se vam zdi smešno? Morda je res zabavno gledati slona,
ki se maje in ruva drevesa pred seboj. Kaj pa ljudi? So
vam smešni? Nekateri že. Večina pa ne.
Posledice
Večina Slovencev, ki bi jih prosili, naj naštejejo nekaj
drog, bi začela s travo, končala pa s heroinom. Pozabili
pa bi na tobak in alkohol, ki sta po mojem mnenju na-
jbolj razširjeni in nevarni drogi. Vsaka smrt posameznika
je tragična in žalostna. Prizadene vrsto ljudi okoli žrtve,
družino, prijatelje in še bi lahko našteval. Statistično
gledano so številke, koliko ljudi umre zaradi alkohola
in tobaka naravnost zastrašujoče, kot pa zaradi t.i. tr-
dih drog. Narkoman ponavadi umre sam. Pijani voznik
pa lahko vzame še kakšno življenje več. Ne razumem
ljudi, ki se pijani usedejo v avto in se odpravijo na pot.
Ponavadi gre po sistemu: »Mah (***cenzura***), če me
ne morejo nest’ noge dam, se bom pa pelu!«. In ima-
mo nov umor zaradi malomarnosti, oz. bolje rečeno
objestnosti.
Jakec 2006
Zakaj vam pišem ravno o tej temi? Dan po tem, ko se je
končal Jakec, smo dobili voditelji sila zanimivo pismo.
V njem je avtor zapisal poleg pohval tudi malo bolj
perečo temo. Na samem tekmovanju so zasačili skupi-
no IV-jevcev, ki so smrdeli po pivu, ne daleč od njih so
odkrili prazne pločevinke piva. Zagovor in pojasnilo IV-
jevcev je bil: (skomig z rameni in užaljen pogled) »Sej je
biu sam pir, n’č tacga!«. Avtor pisma je obsodil početje
mladcev in previdno dodal, da bodo morda morale biti
skupine naslednje leto okrepljene z enim od voditeljev.
Avtor ni zapisal iz katerega stega so bili skavti, vendar
to niti ni tako zelo pomembno. Bolj zaskrbljujoče je
dejstvo, da se moramo ukvarjati in govoriti o tej temi,
ki sama po sebi ne bi smela biti prisotna med skavti v
samem izvajanju (beri: pitje).
Nagradno vprašanje
Kaj sledi? Upam, da se z dotičnimi skavti že ukvarjajo
njihovi voditelji, vendar kaj pa naj naredimo ostali
skavti? Zdi se mi neumno, da bomo morali biti voditelji
pazniki. Tudi vi PP-jevci ste zgled za mlajše skavte, ne
samo voditelji. Kaj predlagate, da naredimo? Si zatis-
nemo oči in rečemo: »Ah saj ni nič. Gre samo za os-
amljeni primer.«. Ali je res osamljeni primer? Morda,
lahko pa počakamo, da se to razraste, kot rak po telesu,
po celem slovenskem skavtskem svetu. Žalostno je, da
mladina išče zabavo v alkoholu, še posebej na aktivnos-
tih, ki so zabavne in adrenalinske same po sebi. Sam
zagovarjam tezo, da alkohola pri skavtih pod noben-
im pogojem NI. Bom omilil mojo izjavo. Alkohola pri
skavtih NI, razen v prvi pomoči (za razkuževanje ran) in
pri skavtski maši (pa še tisti alkohol popije duhovnik).
Prosim vas, vzemite pamet v roke namesto alkohola.
Skavti moramo biti zgled celemu svetu. Kaj bodo rekli
ljudje, ko bodo videli razpuščeno, divjo, pobruhano
in nesramno sodrgo v oranžnih srajcah. Ali nam je res
cilj postati sinonim za razuzdane vandale? Meni ni. Pa
vam?
Molitev
Naj zaključim moje pisanje z molitvijo za vse tiste, ki
trpijo zaradi alkohola in za vse nedolžne žrtve, ki so
proti svoji volji potegnjene v vrtinec trpljenja in smrti.
Veste kaj, molite z menoj. Molitev več nikoli ne škodi.
Zahvaljujem se vam v imenu vseh, ki so bili, ki so in še
bodo trpeli zaradi C2H5OH-ja.
Luka Novak, Pozorni ris, Ljubljana 2
17
popotniki in popotnice
PPREDSTAVITEV
KLANA: DOMŽALČANI
Ste že slišali za Zlato žabo? Žmohtarijo? Količkanje?
Ranjeno dušo? Upamo, da vsaj nekaj od tega že poznate
- vse to je namreč plod domišljije in energije veje PP v
DOMŽALAH!
Projekti, to smo mi! Živimo in dihamo za njih!
Pripravljamo jih zato, da se vedno kaj dogaja. Lahko
bi ostali samo pri dogodkih, kot so eko akcija, LMB,
miklavževanje, materinski dan, ki jih prav tako izva-
jamo vsako leto, vendar se želimo povezovati tudi z
ostalimi stegi in malo popestriti naš skavtski prostor.
Delamo po principu “če se o nas ne govori, potem nas
ni!”
Ali se o nas sliši glas, boste najbolje vedeli vi. Seveda pa
obstaja možnost, da ste ob poplavi dogodkov slučajno
kakšnega spregledali, zato naj vam osvežimo spomin:
ZLATA ŽABA - je zdaj že tradicionalni skavtski filmski
festival. Zgodil se je že petkrat, pet let zapored in na-
men imamo, da tak interval tudi ohranimo. Vsako leto
se posvetimo določeni aktualni temi, ki jo na prireditvi
predstavimo na svoj, domžalski, način. Tisti, ki ste naši
redni obiskovalci najbrž veste kaj to pomeni:) Iz druge-
ga zornega kota pa lahko nanjo pogledamo tudi preko
projekcij ostalih sodelujočih skupin. Veseli smo, da se
je projekt na našem skavtskem prostoru tako dobro
prijel, zato že snujemo ideje za naprej...
ŽMOHTARIJA - Tridnevni tabor za popotnike in popot-
nice, ki smo ga do sedaj pripravili že dvakrat. Leta 1997
je oral ledino, leta 2004 pa je bil eden izmed tistih, ki so
kar nekaj let zapored razveseljevali slovenske PP-je .
Kot se za ime spodobi je bilo vedno žmohtno pa tudi
zelo živahno in polno novih dogodivščin.
KOLIČKANJE - Novo skavtsko leto, nove ideje...Tako
nekako gre to pri nas. Z letom 2006 smo si zamislili
18
// Skavtič / december 2006 //
skavtsko smučarsko tekmovanje, ki je bilo izvedeno
25. februarja na smučišču Rudno pri Železnikih. Poka-
zala se je prednost domačega terena, tako da zdaj že
razmišljamo, kje v Domžalah bi postavili en »kucl«.
RANJENA DUŠA - Če še ne veste, naj vam izdamo:
Domžalčani smo romantiki! Seveda kdaj pa kdaj tudi
temu primerno trpimo. Ranjena duša je skupina, ki
povzema vso srž tega trpljenja. Ustanovljena je bila za
nastop na Zlati žabi, nastopili pa smo tudi na Skavt-
festu 2005 in tako ali drugače obnoreli občinstvo…
Priporočamo, da si vsake toliko zavrtite naš komad
»Zdaj sem na tleh« in trpite z nami, da bomo vsaj v
duhu povezani!
Za vse te projekte je seveda potrebna kar velika ekipa,
s čimer pa zadnja leta sploh ni težav. Legendarnemu
klanu HUDA KURA in občasnemu noviciatu se je za dve
leti pridružil še klan PEHAR SUHIH HRUŠK, ki pa mu na
tem mestu že lahko zaželimo večni mir in pokoj. Dobro
je opravil svojo nalogo in zdaj se v voditeljskih vodah
kar tare podmladka, ki sprejema vse pomembnejše
funkcije.
Morda vas prav kmalu presenetimo s čim novim:)
In še opozorilo: ne hodite na našo spletno stran http://
domzale1.skavt.net, da ne boste razočarani!
Bivši in zdajšnji klanovci Ana, Andrej, Estera, Filip,
Gašper, Janez, Jernej, Jerneja x2, Lučka, Luka, Manca,
Matevž, Matic, Matija, Nejc x2, Neža, Peter, Tadeja,
Urška, Urban, Valerija in voditelji Blažka, Gašper, Karli
in Maja vas lepo pozdravljamo!
Maja Bertoncelj, Eko vidra
skavtinje in skavti popotniki in popotnice
OSMEROSMERKA

Pa še malo za sprostitev ... SKAVTIČ

HIŠKA
V osmerosmerki se skrivajo spodaj zapisane be- BIVAK
sede. Poišči jih! Iz črk, ki jih nisi porabil boš dobil TABOR
rešitev, če jih prebereš od zgodaj navzdol z leve AKELA
proti desni. VOZELJ
RIBA
Veliko zabave! POT
DRUŽINA
PUŠČAVA SMEH

: _ _ _ _ _ _ _!
KANU
RUTKA Rešitev
PREPIH

MOGOČE BODO PRIŠLI KDAJ ČASI

Mogoče bodo prišli kdaj časi,
ko ne bomo vedeli kaj si želimo
in za koga živimo;
mogoče bodo prišli kdaj časi,
ko se nam bo zdelo življenje odveč
in bo ljubezen odšla preč;
vedno pa bodo obstajali časi,
ko se bomo obrnili na svoje prijatelje
in ti nam bodo pomagali zaživeti znova!

Irena, Radovedni kenguru, Tolmin1

19
popotniki in popotnice
PISMO ODHODA
Je pred tabo leto odhoda iz klana? Ti sploh ni jasno,
kaj napisati v pismo odhoda? Ne boj se, tole ni kotiček
tete Klanke, čisto navaden prispevek je, v katerem pa bi
rada s teboj delila svojo izkušnjo odhoda iz klana. Letos
sem namreč sama pisala pismo odhoda.
Pismo odhoda je del poti vsakega popotnika in popot-
nice. Življenje sestavljajo začetki in konci, pa seveda
velika mera tistega, kar je v sredi med njima. Prav tisto
pa je najlepše. Je zato tako težko oditi? Najbrž res.
Ko sem začela prvi dan na potovalnem taboru pisati
pismo odhoda, me je bilo strah. Seveda sem o pisan-
ju razmišljala že prej, približno sem vedela, kaj želim
napisati, vendar se pisanja nisem lotila pred začetkom
tabora. Napisala bi preveč in preobsežno. Strah me je
bilo napisati iskreno pismo, strah me je bilo solz, ki so
se ulile iz oči že pri prvih vrsticah. Vedela sem– ko bom
te vrstice brala mojim skavtskim bratom in sestra– ne
bo nič drugače. »Koliko sem del skupnosti, če se na zad-
njih korakih poti ne morem vreči med te ljudi taka kot
20
// Skavtič / december 2006 //
sem, v celoti,« tako sem razmišljala takrat. Nastale so
prve vrstice mojega pisma odhoda in odločila sem se,
da tvegam. Nisem pisala obširne zgodovine, pisala sem
sedanjost in v pismo stlačila Marjetko, tako kot je bila v
tistem trenutku. Obupano, žalostno in ponižno hkrati.
Pa ne samo zaradi odhoda iz klana, predvsem zaradi
življenja v katerega sem se v tistem trenutku vračala.
Ko sem se potem naslednje jutro znašla pred oltarjem
v cerkvici sv. Hieronima tam pod Nanosom, mi ni bilo
žal pisma, ki sem ga držala v rokah. Bilo je točno tako,
kot sem dan prej, pred začetkom pisanja pričakovala,
da bo. Pri prvi vrstici so se ulile solze. Tekle so do zad-
nje vrstice na zadnji strani. Kupček zmečkanih robčkov
v mojem naročju pa se je večal. Seveda sem napisala
dolgo pismo. Kratkih enostavno ne pišem. Ne znam.
Tudi to sem jaz, predvsem pa sem bila jaz, odkrita v
besedah, ki sem jih brala ljudem, ki so mi sedeli nas-
proti. Odšla sem že drugi dan tabora, kot Mojzes, ki se
je na obljubljeno deželo le na kratko ozrl, vanjo pa ni
stopil. Nisem odšla, ko je bilo lepo, vendar sem odšla
ponosna, da sem v pismu odhoda mojim skavtskim
bratom in sestram dala največ, kar sem lahko.
Marjetka Kofol, Ustvarjalen metulčk, Cerkno 1
skavtinje in skavti voditelji
»Skavtski voditelji ... hmm ... zahtevna naloga.« To je bil prvi pomislek, ko je Alenka
Oblak sporočila, da odhaja v tujino in uredništvo voditeljskih strani predaja v nove
roke. In hote ali nehote sprašuješ voditelje, ki ustavrjajo naše Združenje: Kaj vam je
všeč, kaj pogešate v Skavtiču? Ga sploh preberete? Veliko odgovorov (hvala vsem,
ki ste se odzvali!), še več idej. Ker še vedno kopljemo po koreninah in želimo kar
najbolje biti pripravljeni služiti, se bova dve Darji in dve KresničkiJ trudili, da bodo
strani prinašale sveže, aktivne in uporabne vsebine, ki vam bodo dale vetra za delo
v skavtskih višavah!
Še vedno pa so pobude in vprašanja dobrodošli na darja.penes@skavt.net – veseli
bova prav vsakega komentarja. Tako bodo te strani najlažje odgovarjale potrebam
po informacijah, ki jih imamo voditelji ZSKSS.
Darja Lušina, Dobrosrčna kresnička, Brezovica 1 in
Darja Peneš, Smejoča kresnica, Kranj 1

SPET PRIHAJA LUČ MIRU IZ

BETLEHEMA
… ki bo tudi letos zasvetila med nami. Luč miru iz Betle-
hema (LMB) je namreč postala tradicionalna božična
akcija pod vodstvom Združenja slovenskih katoliških
skavtinj in skavtov, pri kateri sodelujejo tudi ostale so-
rodne organizacije (ZBOKSS, ZTS, SZSO in Mladinski
ceh).
z logističnimi zadevami, pač pa se posvetimo pred-
vsem glavnemu sporočilo akcije, sporočilu miru. Naj
nam Luč miru iz Betlehema prinaša mir skozi vse leto
in ne samo na božični večer
V imenu tropa za pripravo LMB 2006,
Marko Puškarič, Ponosni bizon, Ljubljana 4
Odlomki iz zbornika Hočem svetiti za vse ...

Mir je skromna in kratka besedica, če jo
izgovorimo, vendar toliko bogatejša, če jo
uresničimo.
Kaj pa nam skavtom, kot raznašalcem plamena, dejan-
sko pomeni Luč miru iz Betlehema? Je to samo eden
izmed projektov, pri katerem prodajamo sveče, zato
da bi si lahko kupili nove sekire in šotore? Ali pa je to
tekmovanje s sosednjim stegom, kdo bo pokril več
župnij?
Nositi Luč miru iz Betlehema, ki je bila prižgana v
votlini Kristusovega rojstva, je veliko in pomembno
poslanstvo, katerega se dostikrat ne zavedamo. Jezus
nam je namreč s svojim zgledom pokazal pot k miru in
sreči. Postavil nam je svetilnik, ki nas usmerja na poti
življenja. Vsak mir pa se začne pri posamezniku, zato
bi se Luč miru iz Betlehema morala najprej dotakniti
nas skavtov – če ne bomo nosili miru v sebi, potem ne
bomo prinašalci Luči miru iz Betlehema, temveč zgolj
prinašalci prižgane sveče.
Pomembno je, da tako plemenite akcije ne zasenčimo
Danes je čas okrog Božiča in tudi sam praznik tako skomercial-
iziran, da se težko osredotočiš na bistvo in pomen praznika.
Glavna skrb nam je ponavadi kupovanje daril. Ob prihodu
LMB in ob poslanici pa se človek ustavi, ker je to nekaj tako
drugačnega, tako posebnega in pristnega, nekaj, česar se ne
da kupiti v trgovini.
Mojca Čampa, Multi levinja, Ljubljana 3
LMB mi predstavlja nekakšen požar mladosti . Ko mladi uda-
rimo z akcijo, a vendar ne požar, ki bi nenadzorovano gorel in
vse požgal. Kot nadzorovan ogenj, ki gori v pravo smer, ki gori
zato, da greje.
Štefan Erman, Bebava buba, Ljubljana 3
To je drobna radost, ki polepša življenje. Ko sprejmeš plamen v
roke občutiš toplino in ljubezen, ki te spremlja.
Kristina Kovačič, Igrivi aligator, Nova Gorica 1
Zame je LMB lučka, živ spomin in hkrati predstava, kako blizu
mi je Jezus. Vsakič znova, ko se zazrem v plamen, mi prinese
topla in prijetna občutja, kako smo ljudje povezani med seboj
z majhno lučko.
Katja Vrhovnik, Sladkosnedni M polh, Kamnik 1
LMB mi pomeni nekaj, kar ‘paše’ k božiču. Ko dobim plamen
v roke, mi to daje nek zares poseben občutek – prevzame me
neka toplina, to nas poveže.
Janez Hozjan, Zagnani Jelen, Brezovica 1

21
voditelji
IZVAJANJE »KORENIN«
v skavtskem letu 2006/2007
V vzgojnem namenu 2005—2008 je zapisano, da bomo
naše skavte vzgajali s pomočjo skavtskih (pa tudi slov-
enskih in katoliških) korenin. Tega gotovo ne slišite
prvič. In prepričana sem tudi, da korenine že s pridom
uporabljate, le da se tega morda vsi še ne zavedate.
Nekateri ste si ob začetku tega skavtskega leta vzeli čas
in opravili temeljito načrtovanje, v katerega ste zavedno
vključili tudi posamezne korenine, ki so sad poletnega
tabora za voditelje Glej Daleč. Zato vam gredo vse po-
hvale in lahko ta prispevek kar preskočite do koraka št.
4! (Ni pa prepovedano prebrati tistega, kar piše vmes.)
Za tiste, ki tega še niste naredili, pa je ta stran prav za
vas. Pripravili smo nekaj hitrih napotkov v stilu »štirje
koraki do popolnega uspeha«, ki vam bodo olajšali
delo, ki pa ga boste vseeno morali opraviti sami.
KJE in KAKO ZAČETI? (recept za uporabo)
1. KORAK: IZBIRA KORENIN(E)
Pobrskajte po CD-ju s koreninami, ki ste ga dobili na
taboru Glej daleč. Zbirko vseh dokumentov najdete
tudi na internetni strani http://korenine.skavt.net/.
Na voljo so korenine iz treh različnih področij: skavt-
ske, slovenske in katoliške.
Glede na načrtovanje skavtskega leta, ki ste ga v SKVO-
ju najbrž že opravili, premislite, katera od njih odgo-
varja vašim potrebam. Vsak steg lahko na različnih
nivojih (posamezna veja, cel steg, poletni tabor ali celo
leto ...) izbere eno ali več korenin. Smiselno pa je, če
jih izberete več, da te izhajajo iz različnih področij, saj
lahko le tako dosežemo celostni razvoj in napredek.
- Če izberete korenino za cel steg, se o tem pogovorite
na SKVO-ju. Pomislite, kaj bi vas povezalo med seboj in
kako bi določeno korenino prilagodili vsaki veji.
- Če izbira korenino vsaka veja posebej, se voditelji veje
22
// Skavtič / december 2006 //
odločite, v kolikšni meri bi izbiro prepustili članom, saj
bo delo gotovo uspešnejše, če se bodo z izbiro vsi pois-
tovetili.
- Možnosti je še veliko, svojo korenino lahko izbere
tudi SKVO, posamezen vod v četi, popotnik/ca kot os-
ebno napredovanje, dva sosednja stega skupaj …
2. KORAK: NAČRTOVANJE CILJEV
Ko izberete korenino, se ji podrobno posvetite. Preb-
erite dokumet, ki so ga napisali vaši kolegi voditelji
(ponekod sta tudi dva dokumenta o isti korenini). Ob
tem si zapisujte vaša opažanja in ideje za delo, ki jih
dobite ob branju – morda vam kasneje pridejo še zelo
prav.
Premislite, kako bo vaša skupina živela in ozavestila to
korenino. Kaj želite, da se ob njej nauči? Katera znanja
naj osvoji? Kakšne naj bodo vidne spremembe?
Zastavite si dva cilja: enega, ki bo spodbujal »življenje po
tej korenini« in drugega, ki bo spodbujal »ozaveščanje
te korenine«. Zgolj živeti po korenini ni dovolj, jih je
tudi ozavestiti. In obratno: zgolj ozavestiti korenino, ni
dovolj, če korenine ne živimo.
Primer 1:
Korenina: PRVI SKAVTSKI TABOR
Cilj za življenje po tej korenini: Na poletnem taboru
čete bomo dva dni preživeli po programu, kot so ga
imeli na prvem taboru.
Cilj za ozaveščanje te korenine: Vsak vod bo obdelal en
vidik prvega tabora in se pomeril na kvizu o tej temi.
Primer 2:
Korenina: KROJ
Cilj za življenje po tej korenini: Na srečanjih klana v
letošnjem letu bomo vsi nosili kroj. (V primeru, da ga
prej nismo.)
Cilj za ozaveščanje te korenine: Pripravili bomo serijo
treh srečanj na temo »kroj«: omen kroja pri BP-ju, kroj
skavtinje in skavti
v različnih skavtskih organizacijah, kroj v ZSKSS (plusi
in minusi). Na izvršni odbor ZSKSS bomo poslali predl-
oge za izboljšavo kroja.
Vse to zapišite, da boste lahko čez čas ta napredek
preverili.
3. KORAK: NAČRTOVANJE DEJAVNOSTI
Sedaj svojo korenino že dobro poznate.
V skladu s cilji, ki ste si jih zadali, načrtujte tudi konk-
retne dejavnosti. Izberete lahko tiste, ki so že zapisane v
voditelji
dokumentih, še bolj zaželeno pa je, da si sami izmislite
take, s katerimi boste dosegli svoje cilje.
Obvezno določite tudi, koliko časa boste namenili eni
korenini. Bo to celo leto, en mesec, morda samo en
izhod … V mislih imejte le, da lahko z izvajanjem ak-
tivnosti na daljši rok dosežete večje
spremembe.
4. KORAK: OBRAZEC
Zdaj, ko ste prišli že tako daleč, si
vzemite še tri minute in izpolnite
preprost obrazec, ki bo poročal o
vaših aktivnostih.
Ta del je zelo pomemben, saj nam
bomo le z vašimi podatki uspelo do-
biti odgovor na izvajanje vzgojnega
namena, s pomočjo katerega lahko
načrtujemo nadaljnje aktivnosti.
Obrazec je zaenkrat na voljo samo
v papirnati obliki oz. kot datoteka
na strani http://korenine.skavt.net/,
upamo pa, da bo kmalu možna tudi
elektronska prijava, ki bi vam še bolj
olajšala delo.
Skupaj bomo tako sestavili drago-
ceno zbirko podatkov, ki bo pričala
o tem, da so korenine še žive, upo-
rabne in da je mogoče iz njih črpati
vse potrebno za aktivno skavtstvo.
Iz te zbirke podatkov bomo lahko
vsi še naprej črpali ideje, pa tudi
prispevali nove zamisli in s tem drug
drugega bogatili.
Za vas pripravila Maja Bertoncelj, Eko vidra
in Matej Cepin, Plemeniti čuk
23
voditelji // Skavtič / december 2006 //

KORENINA: SLOVENSKI JEZIK IN

NAREČJA
Steg: Domžale 1
V naslednjih vrsticah si lahko preberete kratek prim-
er načrtovanja uporabe korenine in si ogledate tudi
kakšen je obrazec, ki ga boste v prihodnje izpolnjevali
tudi vi.
1. KORAK: IZBIRA KORENIN/-E
Naš SKVO se je korenini „Jezik“ posvečal že vse lan-
sko leto. Ker bi radi svoje ugotovitve podali naprej na
svoje skavte smo se odločili, da bo to naša letošnja ko-
renina stega. Jezik je navsezadnje tisti, ki nas spremlja
povsod in je naše zrcalo, zato bi mu morali posvečati
več časa.
2. KORAK: NAČRTOVANJE CILJEV
Pomembno je, da naše skavte osvestimo o pomenu
slovenskega jezika in v njih prebudimo ponos, da pri-
padajo Slovenskemu narodu.
Spoznajo naj tudi jezik kot organ, ki služi pri govor-
jenju in se zavejo njegove pomembnosti.
(Rezultati vseh nadaljnjih korakov so zajeti v obrazcu.)
Ni tako zapleteno, kajne? Srečno pot in ne izogibajte se
koreninam, ampak jih
kar pogumno zgrabite!

Maja Bertoncelj, Eko vidra,

Domžale 1

24
skavtinje in skavti odrasli skavti
BITI ČLAN SVETOVNEGA
KOMITEJA ODRASLIH SKAVTINJ
IN SKAVTOV
V Bruslju smo v času od 24. do 29. oktobra imeli ses- bi bilo idealno (faza vizije) in na koncu pogledali, kaj
tanek svetovnega komiteja odraslih skavtov (ISGF). lahko resnično naredimo (faza realizacije). Delavnica
Morda si predstavljate, da je svetovni komite uglašena nas je resnično pripravila do tega, da smo nadaljevali v
skupina odraslih skavtinj in skavtov, ki ves teden sedi duhu razumevanja in spremenili našo naravnanost na
skupaj in modruje o tem, ˝kako narediti svet malo sodelovanje in prispevanje, namesto na iskanje razlik.
boljši˝. Toda ni čisto tako.
Naslednje dni je delo teklo povsem drugače, tako da
Tokrat smo se zbrali drugič v dveh letih. Med nami je
vladala nekakšna napetost. Takoj prvi dan smo želeli
urediti naše medsebojne odnose, ki so se malo ˝zakom-
plicirali˝ zaradi sporazumevanja samo preko e-pošte,
zaradi kulturnih razlik in različnih pogledov na odraslo
skavtstvo. Predstavljajte si skupino odraslih skavtinj
in skavtov iz 14 različnih držav (Avstralija, Kanada,
Italija, Nizozemska, Indija, Belgija, Norveška, Zim-
babve, Libanon, Francija, Maroko, Tunizija, Danska,
Slovenija), iz različnih kulturnih okolij in z različnimi
pristopi do odraslega skavtstva, ki se morajo dogovoriti
o nečem pomembnem. Izjemno težko je to, praktično
nemogoče, če si ljudje ne zaupajo! Prvi dan smo zato smo se dogovorili veliko in bomo doma lahko delali s
delali s pomočjo zanimive metode, imenovane ˝De- pomočjo e-pošte in telefona.
lavnica za prihodnost (Future Workshop)˝, kjer smo na-
jprej kritizirali naše delo (faza kritike), nato sanjali, kako Pomembno je, da se tudi mi, Slovenci, vključujemo
v mednarodno skupnost skavtinj in skavtov. Tako se
učimo sodelovanja, spoznavamo kulture drugih naro-
dov in krepimo prijateljstvo med ljudmi vsega sveta.

Aleš Čerin

25
odrasli skavti
SMEH NA NAŠIH POTEH
10 let odraslih skavtov v Štepanji vasi in začetek
skavtskega leta
V soboto, 30. septembra, smo odrasli skavti bratovščine
Ljubljana-Štepanja vas praznovali 10. obletnico us-
tanovitve in začetek skavtskega leta ter oboje združili
pod geslom ˝Smeh na naših poteh!˝.
V desetih letih smo skupaj prehodili mnogo lepih poti,
preživeli mnogo navdihujočih taborov in doživeli ve-
liko lepih trenutkov. Veselje nad Stvarstvom in smeh sta
nas spremljala na vseh naših poteh in nas povezovala.
In prav to smo želeli podeliti z odraslimi skavti, ki so v
precejšnjem številu prišli iz vse Slovenije.
Srečanje smo začeli dopoldne z molitvijo in duhovno
mislijo, v kateri nas je nagovoril p. Primož Kovač,
PLAMEN SKAVTSKEGA DUHA OB 100-LETNICI
SKAVTSTVA
Ob praznovanju 100-letnice skavtstva odrasli skavti (ISGF
- International Scout and Scout Fellowship, skupaj z
WOSM in WAGGGS) pripravljajo simbolični projekt, im-
enovan ˝Plamen skavtskega duha (The Scout&Guide Spirit
Flame)˝. Na predvečer začetka praznovanja 100. obletnice
skavtstva, 31. julija 2007, se bo namreč na otoku Brownsea,
kjer je bil prvi skavtski tabor, prav na mestu tega prvega
tabora, taborni ogenj prižgal z ognjem, ki ga bodo skavti
in skavtinje prinesli z groba našega ustanovitelja, Lorda
Roberta Baden-Powella.
Ogenj bo potoval samo s pomočjo človeške sile (hoja,
kolesarjenje, jahanje, …) 11.000 kilometrov - od groba v
mestu Nyeri v Keniji, preko Etiopije, Sudana, Egipta, Grčije,
26
// Skavtič / december 2006 //
generalni duhovni asistent Zveze bratovščin odraslih
katoliških skavtinj in skavtov. Sledil je kratek opis naše
zgodovine, ki smo jo predstavili na zabaven način, s
sodelovanjem vseh prisotnih, po tem pa smo se prese-
lili v župnjski dom, kjer smo pripravili priložnostno
razstavo.
V popoldanskem delu smo vse udeležence razde-
lili v manjše skupine in jih po načelu ˝Skavt je vedno
pripravljen!˝ poslali na kratko orientacijo po Golovcu.
Na posameznih točkah ob poti so opravljali različne
preizkuse znanja, spretnosti in iznajdljivosti, se družili
in si bili enotni, da nam je bil ta dan vsem darovan v
slavo našega Očeta.
Vrhunec praznovanja je bila sveta maša v cerkvi svet-
ega Štefana. Radost in veselje nad prijateljstvom, ki
nas povezuje med seboj in z Bogom, sta se odražala
v nagovoru mašnika, v besedah in pesmih vseh
sodelujočih. Na koncu so se roke kar same sklenile v
krog in občuteno smo zapeli pesem ˝Vsakdo mora im-
eti prijatelja˝.
Srečanje smo zaključili z veliko torto in z željo: ˝Pri-
jatelji skavti, nasvidenje do prihodnjič in naj bo smeh
še naprej na vseh naših skupnih poteh!˝
Katja Anžič, Navdušena medvedka
Italije in Francije, do Velike Britanije. Ob dogajanju bomo
vsi povabljeni k vsakodnevnim dobrim delom. Prav tako
lahko tudi finančno podpremo nosilce plamena. Zbran
denar se bo uporabil za posebne dobrodelne namene v
afriških državah, preko katerih bo plamen potoval.
Več o plamenu lahko spremljate na spletni strani: http://
www.spirit-flame.com
skavtinje in skavti skavt v svetu
Ker se zbujamo v hladna jutra, naj vam z zabavnimi anekdotami idrijske in ptujske
skavtinje prikličemo spomine na poletne tabore, kjer s(m)o nekateri tkali vezi tudi
s skavti iz drugih držav. Svoje mnenje o slovenskih skavtih nam je zaupala Cecile,
članica francoske skavtske organizacije, ki jo v tej številki tudi na kratko predstavl-
jamo. Če ste tudi sami imeli priložnost spoznavati druge kulture, ne odlašajte in nam
zaupajte vaše dogodivščine! jerneja.mihelcic@skavt.net
Jerneja Mihelčič, Pojoči kanarček, Logatec 1

SKAVTI V FRANCIJI
Število skavtov: več kot 60.000
Število stegov: čez 950
Regije: 59;
– vsaka ima lokalno vodstvo, ki skrbi za vzgojo, denar-
na sredstva, razvoj, komunikacije in za administracijo.
Gibanja:
– katoliško
– laično
– židovsko
– protestantsko
– muslimansko
Cilji in namen: otrokom in najstnikom omogočiti
vzgojo s pravimi vrednotami solidarnosti, delitve in
spoštovanja do drugih. Skavtstvo je namenjeno vsem,
ne glede na kulturo ali veroizpoved.
Francoski skavti se delijo v 4 starostne skupine:
8–11 let – volčiči in volkuljice
Učijo se živeti v skupnosti, držati besedo, prevzemati
majhne odgovornosti. Enkrat na tri mesece izberejo
nov plen in se podajo na gozdno igro, to je velika
igra, ki temelji na zgodovinski tematiki. Prepoznamo
jih po rumeni srajci.
11–14 let – izvidniki in vodnice
Vsako leto si izberejo projekt, ki ga imenujejo avan-
tura . Organizirani so v skupine, vsaka od njih pa je
odgovorna za določeno zadevo. V skupini so zadolžitve
porazdeljene med posamezniki, tako da razvijajo svoje
sposobnosti. Pri projektu jih usmerjajo voditelji. Njiho-
va simbolna barva je modra.
14–17 let – pionirji in pionirke
Na začetku leta si izberejo ambiciozen in originalen
načrt, ki ga izvedejo s pomočjo odraslih. Že čez leto or-
ganizirajo in načrtujejo, vsak prispeva del k temu, da
poleti projekt uspe. Zaznamuje jih rdeča barva.
17–20 let – popotniki in popotnice
Povezujejo se z družbeno aktivnimi organizacijami.
Skozi celotno leto natančno načrtujejo, pripravljajo
skupino, zbirajo denar ... Poleti se ali odpravijo na
tabor v Franciji, se za nekaj dni pridružijo skupnosti
Emavs in organizirajo socialne debate ali pa odpotuje-
jo v tujino, kjer pomagajo kot prostovoljci v revnejših
državah kot so Romunija, Mongolija ali Peru. Za tujino
se odloči 260 skupin letno. Njihov kroj je zelene barve.
Kratka zgodovina:
1911 – organizirajo se lokalne skupine, tako se ustanov-
ijo Izvidniki Francije in Unija francoskih izvidnikov in
vodnic
1920 – Zvezo francoskih skavtov (La fédération des
Scouts de France) so ustanovili Sevin, Cornette in Ed-
ouard de Macédo. Priključili so se svetovni organiza-
ciji
1947 – jamboree miru v Moissonu je združil 25.000
skavtov 70 različnih nacionalnosti
1973 – ponovno srečanje odgovornih skavtov in novo
načrtovanje
2004 – spojitev organizacij Francoski skavti in Fracoski
izvidniki ter nastanek skupne organizacije Francoski
skavti in izvidniki.
27
skavt v svetu
SKAVTI IN TUJINA
Idrijski in zagorski skavti smo lansko leto pod geslom
Different cultures, one Europe gostili češke in itali-
janske skavte. Zbrali smo se v Bohinjski Beli in skupaj
preživeli nekaj dni, nato pa smo se razdelili v skupine
in nadaljevali pot po različnih koncih Slovenije. Tekom
tabora smo odkrivali različnosti ... Zapletlo se je že pri
kuhi riža. Čehinje so zagovarjale stališče, da je potrebno
dati riž v lonec, ko bo voda zavrela, Italijana pa sta bila
prepričana, da je treba riž in vodo začeti kuhati hkrati.
Pa je prišel eden od Slovencev in brez opozorila stresel
riž v lonec. Vsi so samo nemo gledali, riž pa je bil potem
vseeno dober.
V eni od skupin je slovenska skavtinja pred večerjo
začela z molitvijo v slovenščini: »Bog blagoslovi te jedi
...«, ko so se Čehi zgrozili – v njihovem jeziku namreč
jed pomeni strup! Čudili so se tudi napisu otrok v avtu,
kajti otrok pri njih pomeni suženj, beseda zahod pa
stranišče ...
Nasmejali smo se še mnogim dogodkom, se naučili
veliko o drugih kulturah in navadah ter spoznali nove
ljudi, s katerimi še vedno ohranjamo stike in upamo na
ponovno srečanje.
Barbara Medic, Zagnana lisica, Idrija 1
Najbrž ste že kje zasledili, da smo bili klanovci iz stega
Ptuj 1 letos na Kreti. Ker pa vas verjetno ne zanima vse
razpredanje o tem, kako je bilo in koga vse smo srečali,
vam bom raje opisala en majhen odlomek našega tab-
ora.
Bilo je to enega lepega popoldneva, ko smo punce
preživljale prijeten spanec v senci. Takrat se je naš
moški del klana odločil, da se bo lotil ribolova (bolj
natančno – to sta bila Jan in Filip). Vse je šlo kot po
maslu, le kruha je vedno bolj zmanjkovalo, ribe pa ni-
sta ujela še nobene. Medtem pa se jima je že pridružila
Klara, ki jo je zanimalo, kako se to dela. Pokazala sta ji
in ups – njej je uspelo. Ujela je ribo. Sicer ni bila velika,
a vendar je bila. V tem času je prišla še Barbara, ki je
poskrbela za ribo (za njeno drobovje) in jo odnesla na
varno. Tudi ostali smo se jim ob novici o ulovu z ves-
eljem pridružili. Nekaj časa smo še poskušali kaj ulo-
viti, vendar nam ni ravno uspevalo. Odločili smo se, da
imamo dovolj. Odpravili smo se po ribo ... toda glej ga
zlomka. Našo ribo so že načele rakovice, tako da je na
koncu izgledala bolj ubogo. A vendar je bila del naše
28
// Skavtič / december 2006 //
večerje. Seveda pa so od takrat naprej vsi, ki so bili
prisotni pri tem ulovu, sovražniki rakovic.
To je ena izmed prigod. Če te zanima še kakšna več, pa
pocukaj koga izmed nas za rokav. Z veseljem ti bomo
opisali še kakšno.
Jasna Žabota, Budna Pelikanka, Ptuj 1
Skavti iz stega Logatec 1 smo se odločili, da letos po-
leti vrnemo obisk francoskim skavtom, ki so taborili z
nami pred dvema letoma. Tema je bila Different, but
connected, klanovka Cecile Bouchet pa je povedala
nekaj o taboru:
Taborjenje z vami je bilo zelo prijetno. Všeč nam je
vaš tradicionalni način izvajanja skavtstva – mi nima-
mo enake simbolike skavtske zastave in večina naših
večerov ob
ognju ni
vedno polna
pesmi, ple-
sov in iger.
Mišljeno je,
da bi bilo
tako, ven-
dar naši
skavti niso
vedno tako
motivirani,
saj se razlikujemo v skavtskem duhu. Vaš je bolj tradi-
cionalni, naš je manj spoštljiv do tradicije. Veliko stvari
se spreminja v francoskem skavtskem gibanju, tako da
tisti stari duh ni tako v ospredju, kot bi lahko bil. Zato
smo zelo radi z vami, ker vidimo in doživimo, kako se
stvari dejansko izpelje kot bi si tudi sami želeli. Prav
tako mislimo, da se zelo radi zabavate in da so vam
preprosti skupni trenutki bolj pomembni kot organ-
iziranje velikih projektov – npr. potovanje v Indijo ali
Afriko. Obstajajo razlike, venar so zato naša srečanja z
vami še bolj zanimiva in bogata. Na taboru smo bili na-
jbolj presenečeni, koliko vročine ste vzdržali, saj smo
mislili, da boste imeli velike težave zaradi nenehne
izpostavljenosti soncu in visokim temeparaturam.
Drugače pa so nam zelo všeč vaše pesmi, plesi, nas-
mehi in dober smisel za humor. Vedno izgledate tako
srečni in navdušeni, da nam je v zadovoljstvo biti z
vami.
skavtinje in skavti okolje
Zakorakali smo že kar globoko v jesen in naša narava se že pripravlja na zimsko
spanje. Mnogi poznate znani rek »kopriva nikoli ne pozebe«. Tako pravimo človeku,
ki je utrjen in dobro pripravljen na nove izzive. Tudi današnja rastlinca se zna braniti
pred vsiljivci, je trdoživa in polna življenja. In ker se lahko veliko naučimo od obis-
ka pri pekoči prijateljici, kar pogumno »sezimo v koprive«. Tako kot v današnjem
Skavtiču spoznavamo Koprivo bomo tudi v nadaljnih spoznali druge zdravilne rast-
line. Če boste pridno izrezovali in barvali te rastline boste imeli na koncu prav lepo
knjižico o zdravilnih rastlinah.

Veronika Pavlič, Zadržana čebela, Komenda 1

KAJ JE TO TOV
Najbrž ne boste vedeli precej več, če rečem, da je to
trop za okoljsko vzgojo (no, nekateri že), zato bi vam
rada povedala, »kajkdozakaj« sploh smo.
Naš namen je, da bi se v vsakodnevni praksi, na vsakem
srečanju, izletu in taboru, zavedali narave, ki nas ob-
daja, in razvijali odnos do nje. Za to ni nujno potrebno
poznati znanstvenih razlag, zakaj je nebo modro ali pa
kaj je ozonska luknja in zakaj je že škodljiva. Pomem-
bno je, da se zavedamo, da smo sami del narave in da
z svojim odnosom do nje kažemo tudi odnos do sebe.
Seveda pa nič ne škodi, če vemo tudi, zakaj je nebo
modro.
Uresničevanje našega namena pa ne pride samo od
sebe, zato vsako leto pripravljamo aktivnosti ob dnevu
zemlje, se trudimo za strani v Skavtiču, v sodelovanju
z vejo IV pripravljamo EKO tabor, … Vsako leto se tru-
dimo po najboljših močeh.
Vabim te, da se nam pridružiš. Ni pomembno, ali si
kemik ali glasbenik, pomembno je, da si za stvar in da
ti ni vseeno. Piši na polona.savnik@skavt.net.
Pa da ne bo pomote … Nismo nobeni naravovarstveni
»friki«, ki bi se priklenili na drevo ali pa demonstrirali
pred klavnicami. Vedno je najboljša srednja pot. Ne
moremo se izogniti razvoju in ukiniti vseh avtomo-
bilov, lahko pa cenimo naravo, ki je še ostala, in do nje
razvijamo čut.

ČETA HOMŠKE MULARIJE IN

ZELENI JURI
Tabor Farjevec 2006: »Ko pogledam v zvezde, mi
vedno ena pomežikne nazaj.«
Prišel je čas, ko smo se morali Indijanci iz svojih var-
nih zimskih zavetišč preseliti na ugodnejši poletni
prostor. Svoje poglavarje smo poslali v izvidnico. S
svojo modrostjo so krenili v pravo smer neba in odkrili
najprimernejši prostor z ugodno klimo, vodo, dovolj
hrane in še marsičesa. Sklenili so: »Tu se bo nahajal naš
poletni tabor!« In res! Hodili smo skozi gorenjske goz-
dove in končno prispeli na obljubljeni kraj, imenovan
Farjevec.
Doživeli smo ogromno stvari. Prvo sonce in pol smo
imeli podarjeno za postavljanje tabora za čim boljše
počutje nas vseh. Zabavali smo se z drugimi sloven-
skimi plemeni, z Zagorjani, pa tudi s tujimi, z Belgijci.
Spoznali smo, kako živijo naši bratje in sestre drugod
po svetu, in ugotovili, da se precej razlikujejo od slov-
enskih skavtskih plemen. Preizkušali smo naš adrena-
lin, se urili v bojevanju in taktiki, se učili indijanskih
plesov ter ogromno stvari izdelali sami. Raziskovali
smo tudi okolico, se potapljali v Blejskem in Bohin-
jskem jezeru ter indijanskemu zvonu želja zaupali
skrivnost. Skozi vse dni pa smo po delčkih razkrivali
29
okolje // Skavtič / december 2006 //

bistvo Sončnega plemena: »Indijansko pleme lahko živi čas izvajali stvari tako, kot jih najbolje znamo. Smeti
v medsebojnem sožitju, povezanosti z Bogom in celot- smo ločevali v štiri različne koše, organske odpadke
nim stvarstvom le, kadar išče pot, obsijano s soncem pa smo vestno zakopali v za to namenjeno jamo. Tudi
šamponov in dezodorantov nismo uporabljali, kar je
pozornosti, hvaležnosti in zavesti, da je njihov največji
dar v srcu Jezus – vera, upanje in ljubezen.« zelo ugajalo komarjem in klopom, ki so se zbirali v
bližini. Našo posodo smo pomivali z otrobi, za katere se
Seveda smo vse, kar smo počeli, delali v harmoniji je izkazalo, da so odlično pomivalno sredstvo – boljše
z našo Naravo, ki je prva v vrsti, za katero skrbimo. kot pripomočki, ki jih prodajajo v naših trgovinah.

Skratka, brez dodatnega truda in z obilo zabave nam

je uspelo osvojiti najvišjo nagrado, Zelenega Jureta.
Navdušili smo eko inšpekcijo pa tudi vse obiskovalce,
ki so se potikali naokoli. S tem prispevkom želimo
spodbuditi tudi druge skavte, naj se ne ustrašijo prijave
na eko tabor, saj skavti že tako ali tako živimo »eko«. V
primeru, da vam kakšna stvar še ne gre tako dobro, je
prijava lahko le dodatna vzpodbuda, da naša narava
tudi po vaši zaslugi laže zadiha.

Kot vsako leto smo se trudili živeti brez kakršnih koli Eko je zakon.
pripomočkov iz civilizacije. Povabilo eko inšpekcije na
tabor pa nam sploh ni dalo dodatnega dela, saj smo ves Tina Žibert, Preudarna kobra, Homec 1

MNENJE O EKO TABORU

Ideja eko kontrole na taboru se mi zdi zelo do-
bra. Ločeno zbiranje odpadkov je v slovenskem
prostoru nekaj tako novega, da je nerazumljivo
celo za skavte. To se je pokazalo tudi na našem
taboru. Letos so se naši skavti šele prvič srečali z
vsem, na kar moramo paziti, ko taborimo v nar-
avi. Potrebnih pa bo še nekaj eko kontrol, da si
jih bodo dobro zapomnili in da jim bodo resnično
prišle v kri.
Tomi Tomšič, Napredni sokol, Kamnik 1
Zdaj, ko je od tabora preteklo že kar nekaj tednov,
vsi radi obujamo spomine ne vse dogodivščine,
šale in pripetljaje, ki so se zgodili na račun eko
tabora. Nanj so nas voditelji pripravljali že prej.
Vsi upamo, da to ni bila zadnja takšna izkušnja, saj
se zavedamo, kako pomembna je narava za ljudi,
sploh pa za nas, skavte. Narava lahko le z našo
pomočjo ostaja tako čista, kot je že.
Nika Batista, Navihana želva, Postojna 1

30
 BI-PI, DRAGI SKAVTI!
skavtinje in skavti

Sem pekoča rastlinica iz družine koprivovk,

z imenom VELIKA KOPRIVA. Našli me boste
na pognojeni neobdelani zemlji, ob ogra-
jah, živi meji, na robovih poti in gozdov.
Najbolj ugodni meseci za moje cvetenje so
od junija do septembra.
Že od nekdaj veljam za zelo zdravilno
rastlino, saj vsebujem vitamine C, K, B2, A,
pantotensko kislino in čreslovino.
Dragi skavti, zapomnite si, da pripravki iz
mojih listov ustavijo krvavitev iz pljuč, led-
vic, maternice in črevesja.
Moj napitek nekoliko znižuje sladkor v krvi
in tako pomaga pri zdravljenju sladkorne
bolezni.
Masaža s mojo tinkturo pomaga ob
revmatičnih bolečinah in pri izpadanju las.
Blažim slabokrvnost, pospešujem celično
presnovo in pomagam pri obrabah skle-
pov.
okolje

31
steg // Skavtič / december 2006 //

DORNBERK 1
»Besedo dam, da trudil se bom
dolžnosti svoje izpolnjevati.
Razlogov je nešteto, da to storim,
trud mi je v čast, služiti želim.«

. . . TUDI NAM JE USPELO!

22. junija 2006 smo tudi mi uradno zakorakali na skavt-
sko pot kot skavtska skupina Dornberk 1 …

Začetek je bil težak! Potrebno je bilo mnogo srečanj,

priprav, pogovorov, preden smo si lahko rekli: »Uspelo
nam bo!« našega DA Ivana Albrehta, v Dolah nad Idrijo.
23. junija 2006, ko smo izpeljali svojo prvo aktivnost Sledile so bolj ali manj zaslužene, a delavne počitnice,
med katerimi smo se voditelji intenzivno skavtsko
izobraževali na tabornih šolah in sklepali nova pri-
jateljstva.
Bližal se je september in naša bodoča ČETA ter KLAN
sta že nestrpno čakala PREHODE.
Čudovito petkovo popoldne je privabilo ČETO v urad-
no sklican krog pred cerkev sv. Danijela v Dornberku,
izpred katere so odkorakali na svoj prvi izhod proti
Trstelju, kjer so postavili tabor, in v večernih urah za-
kurili ogenj. Noč je bila zanimiva in polna dogodkov,
vendar se straža čete ni dala …
V soboto zjutraj, 30. septembra 2006, po okusnem za-
jtrku so se četi pridružili še klanovci in starši. Skupaj
– predstavitev skavtov, pa smo bili v to vsekakor smo odšli proti vrhu sv. Katarine, kjer je sledila maša
prepričani. v ruševinah in ostankih od ognja ožgane cerkvice. Po
Nato so sledile priprave voditeljev na OBLJUBE, spre- maši smo na travniku pod sv. Katarino izvedli PRE-
jem čisto nove zeleno-vinsko-rdeče RUTKE ter MEN- HODE, katerih se je udeležila tudi Marjeta, načelnica
JAVO RUTKE – CEREMONIJE, ki se je zgodila 15. julija primorske regije, in goriški skavti.
2006 v čudoviti naravni katedrali, obkroženi z visokimi, Imeli smo že nekaj srečanj, izhod klana – splavarjenje,
stoletnimi smrekami, v neposredni bližini rojstne hiše udeležili pa smo se tudi orientacijskega tekmovanja
JAKEC.
V soboto, 28. oktobra 2006, pa načrtujemo skupno ak-
tivnost STEGA – KOSTANJEV PIKNIK. Kaj več o tem pa
mogoče naslednjič …
Do takrat pa lep skavtski pozdravček …

Janja Šinigoj, Dornberk 1

32
skavtinje in skavti mineštra

Dolgih poletnih večerov je konec, narava se je odela v rjavo-rdeče-rumene barve,

listje odpada z dreves, jesenski vetrič pa prinaša nove dogodivščine … Zabeležite jih
in jih pošljite na irenamrak@gmail.com.
Do takrat pa si poglejte, kaj vse se je pripetilo vašim skavtskim sestram in bratom.

Irena Mrak

Zbrali smo se na jasi črnuške gmajne. Najprej so morali
vsi skavti naredti tri naloge. Ena od teh je bila zakuriti
ogenj v dveh minutah s čim manj vžigalicami. Plamen
je moral goreti vsaj pol minute. Ko pa je pretekel čas,
je bilo treba vse lepo pospraviti, tako da se ni videlo
sledi ognja.
Nato je prišel čas bogoslužja. Obred je daroval br. Stane
Bešter iz Lj4. Do obljub je šlo vse v redu, ko pa je prišel
slovesni trenutek, se je zalomilo. No, saj vsak izmed vas
pozna 1. skavtski zakon: Skavt si šteje v čast, da si pri-
dobi zaupanje. Marko je ta zakon spremenil in ga prire-
dil po svoje: Skavt si častno pridobi zaupanje.
Seveda so se vsi smejali, vendar šele po obljubah, kajti
med samim obredom se to ne spodobi.
vižo. »Dobro jutro, dober dan, sveži ...« Resk, zlomila se
je kuhalnica in tudi to nas je dobro zbudilo.
Po taboru Briga me je Marko pustil svoj nahrbtnik na
travniku. Mimo pride pes in ga polula. Dva soklanovca
to vidita in si mislita: »Dej mu bova povedala šele drugi
dan potovalnega tabora.«
Pri kraji zastave se eden od klanovcev uleže v travo.
Straža tabora dela svoj obhod. Eden od straže se odpravi
kar v travo na malo potrebo. Slučajno ravno tam, kjer
je skrit klanovec. Klanovca izdajo bele superge in tako
se izogne mokroti, a vseeno ga ujamejo ....

Potovalna skupnost, ki se je ukvarjala s sovzgojo, se je

po nekaj urah Na taboru. »Danes mamo fantje fantovščino. Si bomo
hoje ustavila na zeleni jasi, kjer smo se želeli naučiti vsi naredil frizure z gelom, polizane nazaj, al pa irok-
himno ezo.« »Ej pater, lahko Vam tudi naredimo?« Naredijo
tabora. Prosili smo Štefana naj nam jo zapoje, ker je tudi patru. Sledi maša. Vsi se nekam smejejo. »Lej k ma
nihče drug ni pater še kar frizurco!«
znal. Štefan se je po nekajkratnem pregovarjanju začel
braniti z
molkom, ko ga ena izmed deklet zaprosi, naj nam že Skupina skavtov hodi po blatu. Helga začne zaostajati.
končno zapoje Četovodja se ozre nazaj, a sprva nadaljuje hojo. Čez
himno. Tedaj se oglasi Aleš: “Saj jo je zapel, samo na nekaj časa se ustavi: »Helga, kako da si vedno zadaj?«
»mute« je blo Helga: »Kaj naj naredim? Podplat gojzarja mi je ostal
priklopljeno.” v blatu!« Četovodja se znajde in odlepljen podplat z
vrvjo priveže na gojzar.

Marko je zjutraj na taboru budil četo. Ob tem je udarjal

s kuhalnico po loncu. »Dobro jutro, dober dan, sveži
burek vsaki dan!« Nekega jutra zopet ponovi svojo

33