S L O V E N I J A EVIDENCA

Glavni in odgovorni urednik: Borut Omerzel

Izvrna urednica: Tina Torelli
Art direktor: Gojko Zrimek
Likovna in tehnina urednica:
Renata Grabner apelnik
Urednik fotografije: Saa Kapetanovi
Digitalna obdelava fotografij: Ale Makovec,
Simon Kjostarov
Skeniranje: AM LJUBLJANA, d. o. o.
Sodelavci: Mio Alkalaj, Nika Arsovski, Esad
Babai, Branko Boi, Andrej Buar, Staa
Cafuta Trek, Noah Charney, Tina Curk, Neja
Drozg, Jasmina Dvorek, Igor Fabjan, Sebastian FOTO DEAN DUBOKOVI
Horvat, Darjo Hrib, Matev Hribar, Jakica Jesih,
Primo Jurman, Brane Kastelic, Gaber Kerinik,
Urka Koir, Hermina Kovai, pela Koar,
Goran Krsti, Bojan Levi, Danaja Loreni,
Jaka Lucu, Duan Luki, Dijana Matkovi,
Max Modic, Gregor Pavi, Stjepan Pervan,
Sebastjan Plevnjak, Petra Rozman, Vasja
Semoli, David Stropnik, Tina Torelli, Zvone
eruga, Erik ifrer, Nataa Zajc, Gregor Zalokar,
Marjan iberna
Fotografi: Andra Blaznik, Ale Bravniar, Bor
Dobrin, Matej Groelj, Saa Kapetanovi, Helena
Kermelj, Urka Koir, Ivana Krei, Marko Delbello
Ocepek, Ale Pavleti, Uro Podlogar, Primo
Ljubljanska porcija pravinosti
Predali, rt Slavec, Botjan Vidrajz
Izdaja: ADRIA MEDIA LJUBLJANA, zalonitvo Na Pagu sem aprila v Novalji degustiral ne samo ljubljanskih kremnih rezin je pa absolutno objektivno
in trenje, d. o. o., Bleiweisova cesta 30, 1000
Ljubljana, www.adriamedia.si izborne jedi restavracije hotela Bokinac, saj me je pod vsako kritiko. Sladoleda, ki je v Ljubljani na izjem-
Predsednik uprave: Toma Drozg sladkosneda med sprehodom po mestu prav tam, no visoki ravni pri tevilih ponudnikih, pa na drugi
Urednika direktorica: Meta Ka
Direktorica prodaje in marketinga: pela Gutnik
kjer je e ne tako davno stala pristna trnica, v novo- strani dobi toliko, da si ve kot dveh okusov pravilo-
Svetovalka uprave za oglasno trenje: Gordana dobni kiasti stavbi premamila kremna rezina. V glo- ma ne privoim. Pa ne pozivam k temu, da slai-
Kos
bokem alovanju za odstranjeno trnico, ki je kraju arji zanete skopariti e pri tej ivljenjski radosti,
Oglasno trenje:
ADRIA MEDIA LJUBLJANA, zalonitvo in dajala pristen dalmatinski arm in turistom monost temve da kremni rezini daste ustrezno velikost.
trenje, d. o. o., Bleiweisova cesta 30, 1000
Ljubljana, tel.: 3000 731, faks: 3000 715, neposrednega stika z domaini in njihovimi pridelki, Kolikor imam v spominu, so e na Bledu precej veje.
trenje revije: Uro Jakopi, 01/3000 770;
uros.jakopic@adriamedia.si
sem uil svee narejeno kremnito, ki je bila ne samo Ljubljanani, pa menda ja niste postali krti?
trenje spletnih strani: Nina Pranji, odlinega okusa, ampak je bila tudi velika. Za zelo propos: Banalna velikost ljubljanske kremne rezine
01/300 06 35; nina.pranjic@adriamedia.si
spodobno ceno je je bilo za kakne tiri ljubljanske. je le indikator sedanjega asa, ko bi nekateri dajali
Naronika sluba:
Informacije o naroninah: 01/3000 789, 01/3000 762 Po mojem okusu, e v rani mladosti izolanem v oku- od sebe le bore malo, najraje ni, vzeli in imeli pa bi
Telefonsko naroanje: 04/511 64 44
Spletno naroanje: http://www.adriamedia.si/;
anju izbornih tako princes krofov kot kremnih rezin, vse. Kaj jim manjka? Milosti, pravinosti in soutja.
narocnine@adriamedia.si tisto novaljsko v Ljubljani prekaa le tista pri Mihalek,
Naroanje starejih izvodov: 01 3000 789; ki jo al snem preredko, saj mi le vsake kvarte uspe
Pri naroanju starejih izvodov revij potnina ni
vkljuena v ceno. ujeti dan, ko jih v iki naredijo. Dobro, okusi so raz-
Urednitvo: lini in o njih se menda ne razpravlja, ampak velikost
Playboy, Bleiweisova c. 30, 5. nadstropje, 1000
Ljubljana, tel.: 01 3000 700, faks: 01 3000 713,
e-pota: playboy@adriamedia.si
Tisk: Radin print, d. o. o., Sveta nedelja, Hrvaka
Distribucija: Delo prodaja, d. d.
PLAYBOY ENTERPRISES, INTERNATIONAL
Hugh M. Hefner Editor-in-Chief
U. S. PLAYBOY
Ben Kohn Chief Executive Officer
David Israel Chief Operating Officer
Cooper Hefner Chief Creative Officer
Hugh Garvey Head of Content
Mac Lewis Art Director
PLAYBOY INTERNATIONAL PUBLISHING
Reena Patel Chief Commercial Officer
Mary Nastos Intl Publishing Operations Director
Gabriela Cifuentes Digital Asset Manager
PLAYBOY, PLAYMATE, PLAYMATE OF THE MONTH,
PLAYMATE OF THE YEAR, RABBIT HEAD DESIGN
and FEMLIN DESIGN are trademarks of and
used under license from Playboy Enterprises
Borut Omerzel & dr. Milan Jazbec Jakica Jesih Gaper Podbregar
International, Inc.
2017 AM LJUBLJANA, d. o. o.
2017 PLAYBOY, as to material published
January-February 2017, March-April 2017 U.S.
Editions of PLAYBOY.
Na podlagi drugega odstavka 41. lena Zakona
o davku na dodano vrednost (Uradni list RS,
t. 117/06) in prvega odstavka 52. lena Pravilnika
o izvajanju zakona na dodano vrednost (Uradni
list RS, t. 141/06 in 52/07), sodi revija med izdelke,
za katere se obrauna in plauje davek na
dodano vrednost po stopnji 9,5 %.
Naklada: 5.800 izvodov
ISSN: 1580-6294
Fotografija na naslovnici: Kostadin Krustev

Tina Torelli & Ale Rozman Marko Dellbelo Ocepek & Tara Ribi

JUNIJ 2017 3
 VSEBINA LETNIK 17 / TEVILKA 6 w w w . p l a y b o y . s i

006 TOP TVITI

008 SVTNIK
008 SANJSKO DEKLE: PELA HORVAT
016 MAGNET: NARAVNA KOZMETIKA
Z LOINJA
018 MAGNET: VOLVO S60 POLESTAR
020 MAGNET: VRNITEV HARLEYJA-
DAVIDSONA NA SLOVENSKO
028 MAGNET: GLASBA
030 MAGNET: FILM
028 IVI PIZZOTT: DIVJA MAKA
036 INTERVJU: DR. IVAN JAZBEC
054 KANARSKI OTOKI:
FUERTEVENTURA 076
036 Gibonni
Hrvaki pevec se je
Playboyu povsem
odprl in nam zaupal
svoje najgloblje
poglede na glasbo in
drubo ter skupno
ustvarjanje s e eno
legendo ne samo
hrvake glasbe,
Oliverjem
Dragojeviem. Ko
boste intervju prebrali,
si ga boste eleli
spoznati e v ivo.

102
Bokinac
DR. IVAN JAZBEC
Eden od najbolj izkuenih in mednarodno priznanih slovenskih
tirizvezdini butini
hotel s prvovrstno re-
stavracijo, ki sodi v
JRE, je intimno uma-
knjen v senco borov-
062
066
PORSCHE PANAMERA
SELFIJI: VAI MOGANI IN
diplomatov se je odloil spustiti v letonjo predsedniko tekmo in cev tik nad Staro UMETNOST
izzvati Boruta Pahorja. Enega svojih prvih intervjujev je dal Novaljo in je najbolj-
Playboyu ob javni razglasitvi svoje namere, da predsednikemu e, kar lahko obiete 072 OLA BORILNIH VEIN
poloaju vrne to, kar mu pritie. na Pagu. Tudi zaradi
izborne hrane in vin iz BORUTA KINCLA
lastne vinske kleti.
076 BOJANA MARINOVA:
STRASTNA BOLGARKA
090 ALE ROZMAN: GLADIATOR IN
GOSPODAR
096 BOKINAC:
S PAGA Z LJUBEZNIJO
102 INTERVJU: GIBONNI
108 ARIJANA MARI:
UMBERKI SLAPOVI
116 BEEMVEJEVA MODA
096 120 PLAYBACK
4 JUNIJ 2017
 TOP TVITI

#Playboyev izbor
V Playboyu sledimo najboljim tvitom po absolutno subjektivem
urednikem izboru. Da pa bi subjektivnost e poveali, vabimo vas,
bralci in bralke, da nam namignete, kateri svee peeni tvit si po
vaem mnenju zaslui objavo v tej rubriki.
To nam sporoite na e-naslov: playboy@adriamedia.si.
Ima pa, seveda, tudi slovenski Playboy svoj tviterski naslov
smelo nam sledite na: twitter.com/playboysi.

6 JUNIJ 2017
 VSE, ESAR SI NISTE DRZNILI POVPRAATI MAME ALI PRIZNATI DUHOVNIKU, ZAUPAJTE NAEMU SVTNIKU!
SVETNIK URGENTNI BLOK PLAYBOY SLOVENIJA, Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana, za rubriko SVETNIK

playboy@adriamedia.si

FOTO PROFIMEDIA
Q Za mano je divja no in zdaj imam slabo
vest. V lokalu v mestu sem spoznala dva
modela, od katerih me je eden, ko smo bili
e precej v rocah, vpraal, ali imam rada
skupinske porte. Najprej nisem razumela,
nato pa se mi je posvetilo, da me pravza-
prav sprauje, ali bi seksala z obema.
In sem. Bilo je boansko! Bo-an-sko!!!
Zdaj me je strah, da bosta novico raztrobila
naokrog in da bom veljala za lahko. Zakaj
se poutim tako slabo, e nisem nikogar
prevarala?
Katja

Katja, Svetnik upa, da ste uporabili
kondom, in ne moralizira. Ali se bosta
modela irokoustila? Hja, poznavajo
moko vrsto, za to obstaja silno velika
verjetnost. Glede lahkosti pa...
e bosta afero razbobnala naokrog,
kar najbr bosta, se lahko zgodi,
da bo pri vas poizkusil e kdo...
in e kdo... Tako to je. Boste pa morali
iveti z neznosno lahkostjo bivanja.
Q Prosim za nasvet. V najin zakon se je
vmeal tip, ki nadleguje mojo eno. Po na-
ravi sem miroljuben, vendar me je zadnje
ase e vekrat prijelo, da bi mu razbil
gobec. Tip misli, da si lahko vse privoi,
ker je njegov vozni park vreden nekaj mili-
jonov, ker ima straen biznis in sto talentov.
Vsaj po mnenju moje ene. Ko njej telefon
zacinglja, se ji obraz raztegne kot kakni
zaljubljeni najstnici. Janez gor, Janez dol,
Janez mi je rekel to, Janez je naredil ono,
Janez je tako fajn... Je to normalno? Z e-
no sodelujeta poslovno, a zadnje ase
sumim, da je med njima nekaj ve. Vidim,
da se je od mene oddaljila, vse ji gre na
ivce in ni ve ne naredim prav. Dobil sem
tekmeca, ki mu nisem kos. Ta je Chuck
Norris, Richard Branson in George Clo-
oney v enem. Pravi superman! ena mi je
prisegla, da z njim nima niesar in da sta
samo prijatelja. Poleg tega, da ji ne verja-
mem, sem preprian, da jo on osvaja samo
zato, da bi premagal mene. Kako naj reim
to idiotsko situacijo, iz katere pot vodi
samo e v loitev? Imava hio, kredit, psa,
velik vrt in deset let zgodovine.
Marjan
e dolgo se ni zgodilo, da bi se mnenja
na urednitvu tako kresala, kot se je
to zgodilo ob branju vaega pisma.
Eden se je postavil na vao stran in
se ponudil, da vam Janeza pomaga
spremeniti v kaico. Drugi je zavzel bolj
miroljuben pristop in je preprian,
da se morate dvigniti nad to nemoral-
no obnaanje in poskuate pozabiti na
Janezov vozni park. Kar je za normal-
nega mokega seveda izjemno teko,
ni pa nemogoe. enska predstavnica
urednitva je mirno zakljuila, da ste
pa izgubili, e se je vaa draga v tipa Q Piem vam, ker me zanima va pogled na
zatrapala: proti sveti trojici Norris, Bran-
son in Clooney da se je nemogoe
boriti in da to ne bi lo niti, e bi lo
za vsakega posebej. V Ezopovem
basenskem slogu pa moramo dodati,
da vemo za primer, ko je eniko boga-
tun zapeljeval in je ona naivno skoila
ez plot, la z njim na morje, doma pus-
V najin zakon se je vmeal tip, ki nadleguje mojo
eno. Po naravi sem miroljuben, vendar me je zadnje
ase e vekrat prijelo, da bi mu razbil gobec.
tila moa in otroka... Sladostrastno sta
se ob morski sapici krasno dajala dol,
tip je dobil, kar je hotel, potem pa se je
kojci po vrnitvi domov njegov odnos do
nje ohladil na antarktino raven in je
e iskal naslednjo rtev na dveh minih
nogah s pranjo na sredini. Gospa se
je potem hotela kar lepo meni ni, tebi
ni vrniti domov k svojemu skrbnemu
in ljubeemu moku, a so jo tam lepo
pripravljeni priakali vsi papirji za
loitev. Moki del urednitva ob nauku
te basni samo odlono prikima. Imamo
pa vpraanje, Marjan. Kolikokrat ste se
v zadnjega pol leta ljubili s svojo eno?
Trikrat na mesec po pet minut je pa
premalo... Na nasvet je, da bodite v
postelji neprimerno bolji od neslavne-
ga slovenskega povpreja in tudi od
domnevnega tekmeca ne rijte po tu-
jih vrtikih, da bi jo naredili ljubosumno,
ne udrihajte po njem in ne nartujte
njegovega umora. Potrudite pa se,
da bo strast med vama zrasla, in jo
vzdrujte. Drimo pesti, da vam(a) uspe.
e pa jo bolj mika vozni park, jebiga.
Vsaj otroka nimata, tako da pojdite
brez nje smelo naprej.
tono doloeno zadevo. Sama poskuam
razumeti, pa mi ne uspe, torej... Moja prija-
teljica, recimo ji Darinka, je precej mona.
Mona mogoe niti ni prava beseda. Darin-
ka ima sicer lep obraz, je duhovita in vedno
nasmejana, vendar po svetu prenaa precej
sala. Njena rit je tako velika, da gre komaj
ez vrata! In vendar so tipi nanjo popolno-
ma nori. Zadnji sva spoznali enega, ki se je
ves veer pogovarjal z mano, da me je na
koncu lahko vpraal za njeno tevilko. Pa to
ni edini primer. Kaj je tu narobe? Ko se po-
gledam v ogledalo, vidim seksi bejbo z ma-
nekensko postavo. Zakaj se tipi torej lepijo
na Darinko? Kaj niso tipi nori na enske,
ki jih objavljate na duplerici?
Lea
Darinka ima lep obraz, je duhovita
in vedno nasmejana. Ima arm. Zato,
Lea, nasmeh na obraz in bodite to,
kar ste. In nael se bo tip, ki je kot
nala za vas. Za to pa je potrebna
tudi potrpeljivost.
Q Dragi Svetnik, samo eno vpraanje
imam: bi el z mano na zmenek?
Saa
Bi, e e vpraa.

8 JUNIJ 2017
 PELA
HORVAT FOTO ALE BRAVNIAR TEKST DARJO HRIB
Q Lepotica, ki ne pozna
meja. Ne pozna ne meja
svojih elja ne teh, ki nas
sicer drijo v objemu do-
ma. Je portnica in mane-
kenka, je blogerka in foto-
grafinja, tudira marketing
in je sama svoj gospodar.
Je tisto, kar jo veseli.
A pravi, da se je pri njej
vedno vse zaelo in kon-
alo s portom. Kljub temu
se ne pusti definirati.
Trenutno se e odkrivam,
pravi in dodaja, da je bila
njena najveja ivljenjska
prelomnica predvsem od-
loitev, da bo ivljenje zaje-
mala z veliko lico in vedno
stremela k temu, da je
vsak dan drugaen.
PB: Na katere doseke
si najbolj ponosna?
H: Na vse tiste, ki so mi
priarali nasmeh na obraz
in vzbudili nepopisno
veselje. Gre za miks tak-
nih in druganih osebnih
dosekov, ki se jih z roso v
oeh e danes spominjam.
Doseki so portni, mod-
ni, kreativni na podroju
pisanja, fotografije, potovanj
in vseh netetih dogodiv-
in, ki danes predstavljajo
mene in moje edinstveno
ivljenje na tem svetu.
PB: Katera ivljenjska
izkunja ti je bila tudi
najveja lekcija?
H: Prvi dalji pobeg v tujino
in vse dogodivine, ki se ti
pri rosnih 19. letih zgodijo
tam nekje, ko ti mami ve
ne pere in kuha. Za vse si
sam, znati mora poskrbeti
zase, obvladati svoje misli,
fokus in sprejeti vse novosti
sebi v korist. ivljenjskih
lekcij ni konec, so na
vsakem koraku, le verjeti je
Za gostoljubje se zahvaljujemo Marini ink in Reebok CrossFit Ljubljana, martinska 106 (@reebokcrossfitljubljana), kjer smo fotografije posneli.
treba, da se vse zgodi z
namenom in da za vsakim
dejem posije sonce.
PB: Za kateri del svojega
telesa prejme najve
pohval?
H: Pohvale so zmeraj
portne narave, saj je
portni dresi, evlji in nogavice Nike, Hlake in top H&M (Divided), perilo Victoria's Secret, hlane nogavice Wolford.
dolgoletno prijateljevanje
s portom na meni pustilo
portne sledi in s tem
ASISTENT FOTOGRAFA: Andra Blaznik, LIENJE: Karin kufca za Erudio Beauty, STILIRANJE: Inja Savski.
portno oblikovano telo.
Pohvale so tako naslovljene
na telo kot celoto, zato niti
ne pomnim pohval, ki bi
zajemale kakne specifine
dele telesa.
PB: Kaj te pri mokem
najbolj prepria?
H: Najbolj me prepria
tisto pristno kavalirstvo,
ki je danes pri veini mokih
e globoko pod zemljo.
Pravzaprav vse stvari,
ki me najbolj prepriajo,
kot osebo bogatijo mojega
fanta Mateva. Sam se
ni nikoli prepustil vplivom
21. stoletja, ampak ostaja
trdoiv, pristen in edinstven
lovek. Tako v sebi kot
navzven.
PB: Kakni so tvoji
kratko- in dolgoroni
narti?
H: Komaj akam, da bom
lahko iz trenutnega
dinaminega ritma ivljenja
preklopila na dolgorone
cilje, kjer se v prvi vrsti
vidim kot mami, ki se bo
prepustila zgolj druinske-
mu ivljenju in karieri.
 MAGNET
www.playboy.si
#STANDUPMARATONEC
Najbo
en
zabav n se
ltra m arato ja
u 20. ma
kona ljani.
Q Andrej Teak Teky bo v 10 dneh pretekel 500 v Ljub
kilometrov in s kolegi komiki nasmejal 30 sloven-
skih mest. Najbolj zabaven ultramaraton je startal 11.
maja v Mariboru.
Pionir domae stand-up scene Andrej Teak Teky in Ceh za
smeh, specialist za alternativno komedijo, med 11. in 20. majem
izvajata portno-zabaven projekt #StandUpMaratonec.
Namen projekta je na nov nain predstaviti stand-up komedijo
z dobrodelno noto, saj je celoten izkupiek tega ultraizziva name-
njen projektu Botrstvo. Le-ta izboljuje kakovost ivljenja otrok in
mladostnikov, ki so zaradi materialne, socialne, zdravstvene ali
druinske stiske ogroeni, prikrajani ali socialno izloeni.
#StandUpMaratonec se je zael 11. maja v mariborskem klubu
Satchmo, konal pa se bo 20. maja zveer v ljubljanskem klubu
smeha 10ka oziroma na vrtu pri Gajotu. Vmes bo pretekel in na-
smejal tajersko (Celje, Slovenske Konjice, Slovenska Bistrica...),
Zasavje (Trbovlje, Hrastnik, Zagorje, Litija), Dolenjsko (Novo mesto,
Koevje, Ribnica, Trebnje, Grosuplje), Notranjsko (Cerknica, Loga-
tec, Vrhnika, Borovnica) in Gorenjsko (Kranj, kofja Loka, Medvo-
de, Kamnik, Domale).
Ljubitelji teka se lahko Tekyju pri projektu #StandUpMaratonec
na poti pridruite kot zajki, na nastopih komikov pa s prispevki
v klobuk in donacijami za Botrstvo. (G. Z.)
wp: www.tesky.si
fb: https://www.facebook.com/teshky?hc_ref=SEARCH
tw: https://twitter.com/teshky // #StandUpMaratonec
14 JUNIJ 2017
28 let K4 x UMEK:
ZETA RETUCULA
Osemindvajseti rojstni dan ikoninega kluba K4, ki so-
vpada z dnevom mladosti in tudi 16-letnico slovenskega
Playboya, bo 25. maja ponudil ogrevanje na ploadi
(vinil sejem, piknik, odprti gramofoni, druenje in pogovor
z Umekom ter drugimi ustvarjalci scene) ter glasbeno po-
slastico, ki jo bodo v podzemlju Kersnikove stkali Umek
(prva izvedba Zete Reticule po ADE in block partyju na
Trubarjevi, ki ga je morala razgnati policija), Gregor Zemlji,
Primo Peovnik, Aldo, Octex in Dojaja. (G. Z.)
lj
klub-k4.si
POSEBNA NEGA
www.nuxe.si/Antiage/Nuxellence.aspx
Q Moka koa potrebuje drugano, posebno nego, prilagojeno
vsakodnevnim navadam mokih. Pa sodobnih, ki ve presedimo
pred kompom in za volanom kot pa kje v gozdu ali v postelji z izvo-
ljeno devico. In ker je taknih 'sodobnih korenjakov' vedno ve,
potrebujejo posebno nego. Laboratorij NUXE je zato ustvaril
popolno, celovito, naravno in uinkovito linijo za nego mokih,
ki je namenjena vsem tipom koe, tudi
najbolj obutljivi. Nuxellence by
NUXE men anti-age fluid (36 evrov
za 50 ml) koo napolni z mladostjo in
energijo, vraa koi obraza energijo,
gladi gube, uvruje in revitalizira.
Izvleki pasijonke, anchuse in maka
obnavljajo mitohondrijsko DNK, med-
tem ko rastlinska hialuronska kislina
intenzivno vlai in gladi vidne gube.
Aktivni energijski sladkor polni koo
z energijo, izvleki hrasta, gabra in se-
men aravkarije pa koo mehajo in jo
itijo pred staranjem. Koa je iz dne-
va v dan videti mlaja, napolnjena je z
energijo, ten je poenoten, koa je bolj
vrsta, gube pa zglajene. Kar maite
se, da boste v mainstreamu. (P B.)
 TEKST DARJO HRIB, BORUT OMERZEL, TINA TORELLI, PETER KAVI, GREGOR ZALOKAR FOTO PROIZVAJALCI

ww.pg.de

www.bimek.com
KOLO za ceno
dobrega
avtomobila
Q Za PG so pri Bugattiju oblikovali kolo PG x BUGATTI, ki se
odlino poda k vaemu prav tako sveemu bugattiju chironu.
Ne, to ni ala, ker e nimate chirona, si tudi tega kolesa gotovo
ne boste kupili. Verjetno. Ima namre isto ni srameljivo ceno
36.700 evrov. Kolesce tehta manj kot pet kilogramov, saj je skoraj
v celoti izdelano iz ogljikovih vlaken in je menda najlaja mestna
specialka na svetu. Izdelajo po meri naronika in vizualno ga lah-
ko popolnoma prilagodijo videzu vaega chirona. Sestavljajo ga v
Nemiji, izdelali pa jih bodo le 667, zato svojega kar im prej naro-
ite. In ga potem, ko boste skoili na ljubljansko trnico po radi
in zelje, tudi dobro zaklenite. (D. H.)

Abotna reitev
Pred nekaj ve kot letom dni je nemka ekipa Bimek
predstavila revolucionaren kontracepcijski pripomoek
za moke. V germanskem hladnem slogu so to udno na-
pravico poimenovali BIMEK SLV. No, zdaj je pripravljena
na testiranje. Kar 25 prostovoljcev bo svoje tie poloilo
pod no, da jim bodo vstavili ta 7 x 11 x 18 milimetrov velik
in dva grama teak vstavek (hoejo biti ljubki in pravijo,
da je iste velikosti kot gumijasti medvedek). Ko pritisnete
na tipko, se vstavek vkljui in vsa izstreljena sperma se
spremeni v vodo. Sterilnost na pritisk tipke. Enostavno,
revolucionarno, nenavadno, morda genialno? Po naem
mnenju abotna pogruntavina, saj si da moki na tia
vendar montirati stikalo. e bodo testi uspeli, bodo kirurke
posege za vstavljanje prvih kontracepcijskih stikal zaeli
izvajati leta 2018. (D. H.)
 MAGNET TEKST NIKA ARSOVSKI FOTO MARKO VRDOLJAK, PROFIMEDIA

www.playboy.si

S pridihom
ANTIKE
Q Da naravna kozmetika ni le enska domena, doka-
zujejo diei kozmetini proizvodi MIRTA, ki jih je
morski vetri z Loinja prinesel tudi na slovenska tla.
Navdahnjeni s sporoilom antike vsebujejo dragoce-
na rastlinska olja, prvenstveno oljno olje, mlete olj-
ne koice, vonjave mousa, mirte, jantarja, cvet
pomaraevca in irisa. Ekskluzivna linija naravne koz-
metike za moke APOXY MENOS, ki je dobila ime
po mladem antinem atletu, po sestavi in oblikovanju
embalae spominja na antiko, v kateri so e poznali
prve kozmetine proizvode za prikrivanje pomanjklji-
vosti in poudarjanje lepote. Zato loinjska sodobna
naravna moka kozmetika poudarja mokost in po-
men dobe, iz katere izhaja. Uporabljena je elegantna,
decentna rna barva v kombinaciji z Apoksiomeno-
vim bronom. V tej kombinaciji so izdelane tudi etikete,
APOKSIOMEN
katlice za diave in darilna embalaa. Mlad portnik v trenutku, ko s svoje-
ga telesa isti olje, prah in znoj po tek-
movanju. ivel je med 2. in 1. stoletjem
pred naim tetjem, danes pa je v obliki
antinega bronastega kipa, visokega
192 centimetrov, edini do zdaj najdeni
veliki bron na vzhodni obali Jadranske-
ga morja. Iz morja so ga potegnili med
otokoma Vele Orjule in Loinjem. Pred-
videva se, da je v morje padel na zaet-
ku naega tetja, v valove pa naj bi ga
vrgli zaradi nevarnosti viharja na morju
in ali kot rtvovanje bogovom za varno
pot skozi Osorski kanal.

Moka linija APOXY MENOS

Pena za britje iz kremastega kakavovega masla in hidratantnih rastlinskih olj, oboga-
tena z gelom aloe vere. Dodan ji je vonj jojobinega olja in eterinega olja borovnice.
Losjon za nego koe po britju je izdelan iz hidrolata lovorja, kadulje in ajevca,
eterinega olja mirte, sandalovine, cedre in borovnice. Ne vsebuje alkohola.
Balzam za po britju je namenjen najobutljiveji koi, obogaten je s hranljivim kari-
tejevim maslom, gelom aloe vere, oljnim oljem, oljem jojobe, hidrolatom lovorja in
eterinim oljem lovorja in brkina. Deo krema je mona kombinacija naravnega in
uinkovitega kokosovega in karitejevega masla, sode bikarbone in eterinega olja
paulija, nevtralizira vonjave in omogoa naravno dihanje koe. Ne vsebuje alkohola,
aluminijevega klorhidrata in parabenov.
Moka toaletna voda je narejena na osnovi mirte, borovnice, sandalovine, ingverja,
galange in tobaka.

16 JUNIJ 2017
 PROMO

V GALERIJO ali
telovadnico?
www.adrianodesign.it

Od normala k nenormalu?
Q Umetnostna zgodovina je seksi. Tudi zgodovina varjenja
piva je umetnost okusov in je seksi. Od konca 19. stoletja do
sedanjih craft pivovarskih revolucij smo padli v dobo uravnilovk
socializmov enega s srpom in kladivom, drugega s svastiko
Q Italijanska oblikovalska
in tretjega... Bavarski zakon o istosti piva Reinheitsgbot iz 16.
skupina Adriano Design ima e
stoletja je pridobil mo ele proti koncu 19. stoletja z znanstveno
zelo zavidljiv ustvarjalni portfelj.
in industrijsko revolucijo, s trgovskim zdruenjem evropskih mest
Svojevrstno moderno, predvsem
in zdruenjem same Nemije, kar je ustoliilo prevlado svetlega
pa drugae so zasnovali tevilne
lagerja Helles in Weizna. Znova pojav popolne uravnilovke. Zlasti
vsakdanje objekte, od miz za
pri lagerju so prav prile porajajoe se tehnologije in hladilne
pingpong do bazenov, zdaj pa
naprave, ki so kmalu zagotovile velikim industrijskim pivovarnam
je prilo na vrsto e sobno kolo
z drago tehnologijo produkcijo ogromnih koliin Hellesa. Vsa
FUORIPISTA. To nedvomno ni
druga piva, katerih esenca, vsebina, je bila precej bogateja,
kolo, ki bi ga videli na fitnesu, prej
so bila izpodrinjena. To ni erotika, to je reprodukcija! e sredi
v kakni galeriji kot del umetnike
19. stoletja v Nemiji Helles in Pilsner nista pomenila ni,
intalacije. Ustvarjeno je bilo ob
ker sta komaj uzrla svet. Etnologi navajajo takrat vsaj 70 razlinih
20. obletnici dogodka Salone
imen nemkih lokalnih piv, nekaterih prav posebnih okusov,
Satelitte, na katerem se pred-
ki jih znova lokalno obujajo ali pa jih recepturno posnemajo in
stavljajo mladi oblikovalci z vsega
nadgrajujejo craft pivovarski mojstri.

Prispevek je osebno mnenje avtorja in ne izraa nujno stalia urednitva.

sveta. Fuoripista je izdelan iz lesa,
Ali potrebujemo premostitvene bridge lahkotne ale
stekla in zloenega kroma, ima
zvarke, da prepriamo unioniste, da ni vse samo lager?
pa tudi nosilec za tablico, s katero
Recimo da. Tektonikov Normal.
se kolo povee, da belei podatke
Vam ponudimo kakno zapopen't nenavadnost? Na primer
o vaem treningu. (D. H.)
stouta (rno pivo z obilo praenih sladov) v majhni buteljki s
kavo in ananasom? Zveni grozno, nenormalno, neokusno!
Opazoval sem vsaj ducat ljudi, od tujih do domaih, od laikov
do domaih pivovarjev, kako so se lotili pokuanja. Vsem je nos
sporoal lepoto vonjav. Poznavalci so pogumno napravili poirek.
Nagrada! Jasno, za taken zvark je potrebno mojstrstvo. Ustnice
laikov pa so nemirno, nezaupljivo na kratko srebnile zvarek z vrha
kozarca. Kakor prvi poljub, kakor izguba neke nedolnosti, a na
zelo veen nain. Povabimo koga na domai seksi craft lager,
na libarjev belgijski amber lager ali pa Slovenski golding
pivovarne Mali grad. Za predigro v dvoje odprite Bevogovega
barrique barley wine Hagger. Priznani nizozemski pivovarski
mojster je dejal, da bi ga le-ta s svojim omamnim vonjem prebudil
sredi noi. Ali potrebujemo premostitvene aleje? Recimo ne.
Esenca piva in craft pivovarjenja sta pro od uravnilovk!

Maj Virant, Pivoteka Za popen't/www.zapopent.si

Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola koduje zdravju!

JUNIJ 2017 17
 MAGNET TEKST DUAN LUKI FOTO SAA KAPETANOVI

www.playboy.si

www.volvocars.com/si

VEDSKI VROEKRVNE In civilni S60 polestar ni samo navzven

BMW ima M, Mercedes ima AMG,
Audi ima Quattro... Volvo pa ima
Polestar. Skoraj dve leti je od takrat,
ko so se pri Volvu odloili in se
pridruili tistim avtomobilskim
proizvajalcem, ki imajo svoje hine
tunerje tudi v lasti.
Q To seveda pomeni, da je e kar lepo te-
vilo Volvovih modelov dobilo razliice pole-
star, pa tudi to, da lahko tudi bolj civilni
volvi dobijo dodatke, ki jih vsaj na pogled
naredijo bolj portne.
Prva prava sodobna polestarja sta bila
V60 in S60 polestar, in s slednjim smo se
zapodili po slovenskih cestah. Medtem ko
so nae ceste iz leta v leto slabe, je pri hit-
rih volvih ravno obratno. S60 je seveda ve-
liko bolji avto od volva 850 T5-R, prvega
res hitrega veda, ki sem ga pred kakimi
20 leti vozil po naih (takrat veliko boljih)
cestah. e bi avto s tako trdim podvozje
pognal na sedanje ceste, bi imel moj zo-
bozdravnik precej dela.
Sredi devetdesetih let prejnjega stoletja
so pri Volvu predali veino svojih tovarni-
kih dirkakih projektov Polestarjevemu
motvu. Skozi njihove dirkake predelave
je la veina modelov te znamke, nazadnje
sedanja generacija S60.
podoben dirkakemu. Motor je v obeh pri-
merih dvolitrski turbo tirivaljnik, ki v serij-
skem S60 zmore zdravih 362 konjev in
prijetno porten zvok, od brbotanja in po-
kljanja v nizkih vrtljajih do reneega sika-
nja v vijih.
Samodejni menjalnik poskrbi za nekaj
udobja v sicer portnem vedu da je res
portnik, dokazuje 4,7-sekundni pospeek
do 100 kilometrov, tudi kot posledica za 44
kilogramov manje mase in dodanega tiri-
kolesnega pogona.
Seveda je tudi podvozje precej vrsteje
kot pri drugih S60, nova so veja platia,
zavore in gume. In zato je S60 polestar
zelo, zelo hiter, pa ne le na ravni cesti.
A S60 polestar seveda ni dirkalnik, je pa
zelo hitra in dovolj uivaka portna limuzi-
na z nekaj dirkakega obutka in pedigre-
ja. Tu so vedi zadeli v polno.

18 JUNIJ 2017
 Honda vam pokosi travo
Topli dnevi prinaajo tevilne prijetnosti in vsaj eno neprijetnost
konjo trave. Honda je za to nevenost naredila robotsko
kosilnico MIIMO, ki kosi namesto vas. Z ico oznaite obmoje
konje, nato pa miimo s senzorji zaznava jablane, spee cucke, na
soncu leeo eno in morebitne druge ovire, tudi tao, ki se va-
sih znajdejo na vrtu. Kosilnico lahko sprogramirate po sezonskem
urniku in ji doloite tevilne naine koenja, pa glede na vrsto
trave. Kosi od 30 do 60 minut, nato se mora napolniti. Da vam jo
bodo sunili,? Pri Hondi so mislili tudi na to in vanjo vgradili varnost-
ne reitve proti zmikavtom. S ceno 2350 evrom ni najbolj poceni
vrtni pripomoek, a nam se zdi tako zelo nujen. (D. H.)
powerequipment.honda.com

LUMBERJACK in
ULTRA EUROPE
cirkusklub.si

Q Na ogrevanje za peto izdajo najvejega elektronskega spekakla

v regiji bo iz Pariza v Cirkus 19. maja priletel duo Lumberjack,
varovanca zalob Warner, Reload, Protocol (Nicky Romero) in
Dirty Dutch (Chuckie), naroniki njunih remiksov pa so tudi Axwell,
Bob Sinclar ter Guettova sodelavca Joachim Garraud in Chris Willis.
Mladenia bosta predstavila zvok velikih francoskih plesnih aren in
osrednjih odrov francoskih poletnih festivalov. (G. Z.)
 MAGNET TEKST PETER KAVI FOTO GOJKO ZRIMEK

www.playboy.si

www.harley-davidson-Ljubjana.si

HARLEY-DAVIDSON spet na Slovenskem

Q Po dolgih letih akanja smo konno dobili sa-

lon in servis v Sloveniji, kot si ga ta kultna znam-
ka tudi zaslui. Podjetje US Moto je v industrij-
ski coni na ljubljanskem Rudniku postavilo
razkoen salon motociklov in dodatne opreme
za motocikle in voznike. Poleg tega je v zad-
njem delu poslopja e velik sodoben servis,
v nartih pa imajo tudi delavnico za predelavo
motociklov Harley-Davidson. Na zaetku apri-
la so salon uradno odprli in na samem dogodku
se je zbralo ve kot sto motociklistov, ki so pred
salonom pokazali svoje zloene jeklene lepot-
ce. Zanimivo, niti dva si med vsemi nista bila
enaka, kar pria o tem, da je lastnitvo moto-
cikla znamke Harley-Davidson le zaetek,
z uporabo si ga vsakdo prilagodi po svojem
okusu. Na vsa vaa vpraanja vam bodo v salo-
nu z veseljem odgovorili po telefonu na tevilki
01/4295700, njihovo ponudbo pa si lahko
ogledate tudi na njihovi spletni strani.

20 JUNIJ 2017
 MAGNET
www.playboy.si

Kratke hlae,
Alexander Wang,
310

Ovitek za prenosnik,
Charlie Blue,
Born, 80

Majica,
H&M,
12,99

Pulover,
Massimo Dutti,
49,95

Prepleteno
Lahkotne pletenine niso zastarele, ob pogledu na barvne mehke
in gladke modne kose boste takoj spremenili svoje mnenje.
Kljunega pomena so podrobnosti.
STILIRANJE & TEKST PETRA ROZMAN
FOTO PRIMO PREDALI, PROIZVAJALCI, SHUTTERSTOCK

Hlae,
Jopica, Jack&Jones,
Rag&Bone, 59,95
250

Pas,
Loro Piana,
440

Polo majica,
Marni,
360

Natikai,
Brunello
Cucinelli,
315

22 JUNIJ 2017
 PROMO

Druina Puklavec

Puklavec Family Wines

Priznana vinska klet P&F Jeruzalem, veini najbolj vrhunskih vin. Opisujejo jih kot elegantna, ustvarjena z
poznana po vinih Jeruzalem Ormo, se predstavlja brezkompromisno predanostjo do detajlov. So udovito
pod novim krovnim imenom Puklavec Family Wines. harmonina in ekspresivna kot sama pokrajina, ki daje
Prelomnico so e dodatno oplemenitili z razvojem novih dom naim vinogradom.

Vinska zgodba druine Puklavec
se je zaela leta 1934, ko je Mar-
tin Puklavec zastavil vizijo: skupaj
ustvarjati najbolja vina. Njegova
filozofija je e vedno mono pri-
sotna v njihovem delu in se odra-
a v temeljnih vrednotah Puklavec
Family Wines: to so strast, trdo
delo in predanost najviji kako-
vosti. Danes oetovo vizijo
izpolnjuje Vladimir Puklavec,
skupaj s svojima herama Tatjano
in Kristino ter v tesnem sodelo-
vanju z okolikimi vinogradniki.
Vina se rojevajo v osrju slikovitih
posebej, proslavljanju majhnih
ivljenjskih zmag. Nova linija treh
vrhunskih vin Jeruzalem Ormo
prinaa izbor najboljega iz njihovih
slikovitih vinogradov. V njih se pre-
pletata stoletna tradicija vinarstva in
sodoben pristop njihovih enologov.
Pri kreiranju teh izjemnih vin ni
bilo ni prepueno nakljuju.
Od izbora najboljih trsov in leg
vinogradov do ronega trganja
grozdja in skrbnega negovanja vina
v kleti. Zato lahko v vsakem poirku
okusite lahtnost terroirja in njihovo
predanost umetnosti vinarstva.
oznaili s sedmimi tevilkami, tako Seven Numbers dokazujejo, da
kot tudi vina. S tem so dosegli prav to prinese izjemne rezultate,
sledljivost vsake steklenice, saj tako kar se odraa tudi v slovesu njihovih
tono vedo, iz katere vrhunske lege vin med poznavalci. Vrhunska vina,
prihaja grozdje. Razumevanje posa- ustvarjena za vrhunsko kulinariko.
mezne lokacije, njene mikroklime Poleg linije Seven Numbers je za
in geoloke sestave tal zahteva pre- gostinstvo namenjena tudi linija
danost in znanje njihovih strokovn- Estate Selection, v kateri se
jakov. Od izbora najboljih trsov do skrivajo svea in sadna vina s
konstantne selekcije v vinogradu in prijetnim mineralnim karakterjem,
pri trgatvi pa do sodobnih postop- ki odraajo vrhunsko kakovost in
kov, kot je hladna maceracija. Vina edinstven terroir.
Nekaj kljunih podatkov o kleti
FOTO PUKLAVEC FAMILY WINES

Ljutomersko-Ormokih goric, Rezultat so svojevrstna elegantna

v vinorodni regiji Podravje, kjer
se za vinogradnitvo zagotovljene
popolne mikroklimatske razmere.
NOVA VRHUNSKA VINA
V ZLATI LINIJI JERUZALEM
ORMO
Pri kreiranju nove vrhunske linije
so imeli v mislih, da ustvarjajo vina
za drobne uitke. Namenjena
so praznovanju vsakega dneva
vina, na voljo v omejeni koliini
deset tiso steklenic.
SEVEN NUMBERS
NOVA VRHUNSKA LINIJA
VIN ZA RESTAVRACIJE
Ekskluzivna vina Seven Numbers
predstavljajo edinstveno dediino
druine Puklavec. Geografska
lokacija je tu kljunega pomena.
Svoje najbolje vinograde so
YLQDUVWYRMHGHOWUDGLFLMHGUXLQH3XNODYHFYVHRGOHWD
VNXSQRKHNWDUMHYURGQLKYLQRJUDGRY
RGKHNWDUMHYYODVWQLSULGHODYL
WUHWMLQDYLQRJUDGRYMHQDWHUDVDK
SRYSUHQDOHWQDWHPSHUDWXUDm&
YHNRWVRQQLKXUYOHWX
QDUDYLSULMD]QDLQWHJULUDQDSULGHODYD
YVHJUR]GMHMHURQRWUJDQR
SRYSUHHQSULGHOHNQDWUWRNJ
OHWQDSURL]YRGQMDPLOLMRQHOLWURYYLQD
JODYQLHQRORJ0LWMD+HUJD

24 JUNIJ 2017
 Traminec
& rumeni
mukat,
sladko vino
MINISTER ZA ZDRAVJE OPOZARJA: PREKOMERNO PITJE ALKOHOLA KODUJE ZDRAVJU.

Sivi pinot, Sauvignon, Okusite sladko-

sti ivljenja iz skrbno
suho vino suho vino izbranega grozdja.
Razkona cvetica
Bogato vino, ustvarjeno Sveina in sadnost zrelega traminca in
za razvajanje vseh utov. grozdja z najboljih leg ivahnost rumen-
Navdui s polnostjo za sauvignone, ujeta v ega mukata ustvarita
in znailnim sortnim steklenico vina. Aromatika kompleksno in bogato
karakterjem, v katerem s prepoznavnim sortnim vino s privlano zlato
se veplastno prepletajo karakterjem in prefin- rumeno barvo. V ustih Seven
arome zrelih jabolk, hruk jeno teksturo prepria je zrel in prijetno sladek,
in breskev v drubi pri- vsakega ljubitelja belih z izjemno intenzivnimi Numbers
jetnih pikantnih poprovih vin. V kozarcu se razvijejo in zapeljivimi notami
not. Zorenje v hrastovih udovite arome kosmulje, po vrtnici, liiju, belem ipon/furmint,
sodih poleg kompleksne- citrusov, belega ribeza in cvetju, suhem sadju, lu-
ga znaaja doda mehke svee pokoene trave, pini citrusov, s kankom suho vino
arome zrelega rumenega s pridihom pasijonke in medu. Razvaja s polnim ipon je polnega telesa,
sadja, vanilje in praenih nenih pikantnih not. okusom, oljnato teksturo intenzivno aromatien,
not. Je zrelo bogato vino, V vsakem poirku se in nenimi pikantnimi z znailnim sortnim
prijetnega dolgega odraa bogastvo in notami ter dolgim in pri- karakterjem in komp-
pookusa, zato je po- mineralnost edinstvenega jetno sonim pookusom. leksnim okusom,
poln partner k hrani. terroirja. Bogat in poln Priporoajo ga k sirom, v katerem se prepletajo
Priporoajo ga k morskim okus vina se lepo poda domaim patetam in arome po belem cvetju,
jedem, belemu mesu, k riotam, pargljem, zmerno sladkim sladi- zelinih notah, citrusih
zelenjavi z ara in kre- lahkim zelenjavnim jedem cam ali kot samostojno in zaimbah. Sveina,
mastim sirom. in ribam pa tudi k rahlo poslastico. pikantnost in intenziven
POSTOPEK PRIDELAVE: pikantnim jedem. POSTOPEK PRIDELAVE: karakter so njegove
rono trgano, hladna POSTOPEK PRIDELAVE: rono trgano, prez- odlike. Odlino se poda
maceracija, ferment- selektivna trgatev, rono relo grozdje z lahtno k belemu mesu, svinjini,
acija v lesenih sodih, trgano, hladna maceraci- gnilobo, fermentacija testeninam, morskim
podaljano zorenje na ja, podaljano zorenje na rumenega mukata v sadeem in solatam s
grobih droeh. finih droeh. stiku s koico. kozjim sirom.

JUNIJ 2017 25
MAGNET TEKST DARJO HRIB FOTO DAK PRESS, SAA BURI, WIKIMEDIA/ILLAZILLA, PROFIMEDIA/ZUMA PRESS ENTERTAIMENT

napovednik Kdo: DISCIPLIN A KITSCHME Kdaj: 18. MAJA

Kje: KINO IKA, LJUBLJANA

Revolucionarni
rokerji
Kdo: GREEN DAY (PREDSKUPINA RANCID) Kdaj: 6. JUNIJA
Kje: ARENA STOICE, LJUBLJANA
Q Amerike legende so eni red-
kih alternativcev, ki jim je uspelo
pankrok eksplozijo ponesti tudi
na lestvice. Zdaj niso ve tako
podivjani kot v asu odbitega
Basket Case, so pa zato veliko
bolj kritini do drube, politike in
potronitva. Svojega venega
upornikega duha bodo na
eksplozivnem koncertu v Stoicah popestrili s pankersko
Rokenrol brez
predskupino Rancid za vse, ki verjamejo, da nam panka
res manjka. discipline
Q Na zaetku osemdesetih se je v jugoslovanski prestolnici oblikova-
Dva velikana, la nenavadna zasedba Disciplina Kime, ki je prinesla preusmeritev
od jugoslovanskega novega rokerskega vala, formiranega pod vplivi
en koncert panka, roka, motowna, jungla in vsega, kar je ustvaril Jimi Hendrix,
v popolnoma samosvoj, edinstven zvok. Ni torej nenavadno, da
Kdo: GIBONNI & OLIVER Kdaj: 9. JUNIJA zato Duana Kojia, ustanovitelja Kiem, pogosto oznaujejo
Kje: ARENA STOICE, LJUBLJANA za balkanskega Jimija Hendrixa. Inspiracij takrat mladi ro-
kerski entiteti torej ni manjkalo in Kime so gradualno po-
Q Kako bo tole vi-
p o v e dni, stali elementarni segment balkanske glasbene antologi-
deti, vam namigne Iz t ski,
sam Gibonni v in-
a je b a n je. In zato so jih tudi uradno zapisali med sto najboljih
a z d i jugoslovanskih rokerskih zasedb vseh asov. Zaslue-
tervjuju v drugi po-
t i n i in tu no, seveda. Danes ustvarjajo
lovici revije, a e kri v n i. pod stilsko nekoliko spremenje-
povzamemo, bo za b a
nastop prav poseb- nim imenom: Disciplin A Kit-
no koncertno doive- schme. Preimenovali so se po vrni-
tje. Gibonni in Oliver bo- tvi iz Londona, kjer so uspeno irili
sta predstavila njun skupni album Familija, zapela vse svoja glasbena obzorja in glasbena po-
svoje najveje hite, dogodek pa bo interakcija med dvema znanstva, ki jim sluijo e danes. Leta 2005,
velikima pevcema, prijateljema in glasbenima kolegoma. vrnjeni v rodni Beograd, so takoj zaeli delati
Dva glasbena velikana v eni porciji. nove projekte z novo postavo in novim zago-
nom. Po izredno uspenem albumu Kada
kae muzika, na ta tano misli, reci mi? leta 2007 je sledil udarni
Uf!, zdaj pa smo e vedno vpeti v njihov aktualni album Opet. Izpove-
Pankerski navdih dni, a zajebantski, kritini in tudi zabavni, e vedno med pankom in
psihedelinim, da kujejo rokenrol, ki bo oitno trajal veno.
Kdo: DESCENDENTS Kdaj: 9. JUNIJA
Kje: CVETLIARNA, LJUBLJANA
Q Stari pankrokerji, ki so se skupaj spravili leta 1977 in od
takrat svoj zvok iz Kalifornije poasi potiskali prek dravnih,
Ogrevanje z Igralom
kasneje pa tudi celinskih meja, so danes obravnavani kot iz-
hodini vpliv za tevilne pop-pankerske bende, vkljuujo Q Preden se bomo popolnoma prepustili odklapljanju z bendom
Blink 182, NOFX, Green Day in The Offspring. Lani so izdali Disciplin A Kitschme, bodo oder v Kinu ika zasedli niki mlade-
sedmi album Hypercaffium Spazzinate, ki bo osrednji del nii Igralom. Meajo bluz in rokenrol, kot bi meali razline kultu-
njihove glasbene predstavitve. re v energini preplet ritmov, venih melodij in globokih basov.
Kategorizirajo se kot hillbilly afro fank e ne veste, kako bi si to
predstavljali, jih morate doiveti v ivo. Trije so sicer, ki pripadajo
bendu Igralom, imajo pa e svoj prvi album, ki so ga javnosti pred-
stavili leta 2015. Na svoji FB-strani pod interesi navajajo, da bi
igrali na im ve koncertih in posneli album. Ker jim je to oitno e
uspelo, so zdaj, ko stojijo ob boku velikanov, kot so Disciplin A Kit-
schme, na dobri poti, da udejanjijo vse, kar so si zadali.
 MAGNET
glasba
Izgubljena alternativa
QKonec devetdesetih, ko se na prvem albumu Hybrid Theory,
je granderska scena zaela se je tako dobro prijel, da je
razkrajati in je zvok, na katerega ploa e danes med najbolje
so poldrugo desetletje stavili vsi prodajanimi v tem tisoletju
jezni in, hm, uporniki najstniki, bolje cifre so po letu 2000
zael drveti proti neizbenemu dosegli le Adele z opevanim
koncu, so mladi in glasni rokerji iz albumom 21, Eminem z legen-
Kalifornije ponudili reitev. Oklica- darnima The Marshall Mathers
li so se za LINKIN PARK in iz ru- LP in The Enimen Show ter
evin granda potegnili najbolje Beatli z reinkarniranim albumom
(ostre kitare, rokovsko melodi- 1. Za mlade rokerje, ki so prili na
nost, emocionalna besedila), to sceno z ihtavim rok usom, je bil
sparili z elementi vzhajajoega to nepredstavljiv doseek.
nu-metala (intenzivni refrenski Linkin Park so se odlino prijeli
hakeljci, pospeen tempo, tudi v Sloveniji. Sploh leta 2003
glasno aganje) in dodali hip hop z drugim albumom Meteora,
rime. Ta edinstveni koktajl je ki je bil po prodaji kar nekaj
bil oitno tono to, kar je asa celo na prvem
mladina v tistem asu mestu najbolje
nujno potrebovala Nov prodajanih
za ventiliranje u m p ri- plo pri nas.
svojih netetih alb z v o k . Vse je torej
frustracij. Zvok, a a n ov - kazalo, da
ki so ga Linkin
n
iv e pred bodo nekda-
Park premierno In izz a poslu- nji odjemalci
z
dostavili leta 2000 vsem ce. granda po
al vsem svetu imeli
mehak prehod v
nekaj novega, ravno
tako glasnega, ravno tako katar-
zinega. Potem pa se je z Linkin
Park nekaj zgodilo.
Pri uspenih glasbenikih vedno
obstaja dilema, ali naj z novimi
projekti delajo to, kar preverjeno
28 JUNIJ 2017
prime, ali pa eksperimentirajo,
da se poslualci ne naveliajo.
Linkin Park so na to dilemo
naleteli po treh izredno uspenih
albumih (tretji je bil Minutes To
Midnight leta 2007), ko so bili
vroa rok roba in so jih vsi hoteli
imeti na svoji strani. Producenti
z vseh vetrov so bili prepriani,
da lahko iz teh zlatih dekov na-
redijo nekaj posebnega. Zato so
jih tiali na filmske soundtracke,
jim remiksali obstojee ploe, so ga spletni sluatelji oznaili z
jih zavijali v duete s temi in onimi
zvezdniki, dokler niso prili e na
idejo, da jim popolnoma spreme-
nijo zvok. Da grejo bolj v main-
stream. Da grejo tja, kjer je denar.
Z albumi A Thousand Suns
(2010), Living Things (2012)
in The Hunting Party (2014).
Zdaj, z novim albumom One
More Light, pa je lo celo tako
dale, da jim glasbo snujejo ljud-
je, ki skrbijo za Justina Bieberja,
dekliko plastiko Fifth Harmony,
Seleno Gomez in prenovljeno
Britney Spears. Oitno je vonj
denarja res preve mamljiv.
Njihov novi album je zato nekaj
posebnega. Bolj kot zgodba se
poslua kot kompilacija. Ne deluje
kot enotna pripoved, kot potova-
nje z zaetkom in koncem, ampak
kot niz skladb, ki vsaka po svoje
razkriva, kaj so Linkin Park bili,
predvsem pa, kaj so postali.
Stilsko smo eleli, da se vsi
zvoki in anri prelivajo drug v
drugega, je povedal Shinoda,
drugi vokal benda, ki verjetno
ve, da so na cedilu pustili kopico
dolgoletnih oboevalcev. Prvi
singel je Heavy, ker predstavlja
osrednji zvok albuma, je e
dodal. Prav Heavy je tisti komad,
zapet v sodelovanju s Kiiaro, ki
'ni mi ve', predvsem zato, ker
ne morejo verjeti, da so to Linkin
Park. Situacijo nekoliko reuje
hiphopersko sodelovanje s Pusha
T pri skladbi Good Goodbye,
a mnogi upajo, da novi rokerski
val ni izgubil svojih glasnih dekov
in da se bodo e naslednjim albu-
mom v bend, ki ga tako zelo po-
greamo, vrnile ostre kitare, glasni
vokali in hiter agarski tempo. f
e pred izidom albuma je
vokalist zasedbe Linkin
Park Chester Bennington,
ki je pred tem odstopil kot
pevec nekdanje grander-
ske entitete Stone Temple
Pilots, oznanil, da bo njihov
novi album izziv za njiho-
ve oboevalce. Ni se motil.

ustveno
na politiko
Qeprav se britanski alternativci Gorillaz oklicujejo za virtualni
bend, so njihove stvaritve e kako oprijemljive. Pojavljajo le kot
dvodimenzionalni risani liki, za katerimi se skrivajo glasbeni talenti
tirih uveljavljenih rokerjev pod vokalnim vodstvom Damona Al-
barna (na zgornji fotki), ki se je svoj as
eksplozivno odbijal od sten v trdi rok for-
maciji Blur. Leta 1998 je Damon z Jami-
jem Hewlettom, britanskim striparjem in
umetnikom, ustanovil Gorillaz, za takrat
tako zelo nenavaden glasbeni konstrukt,
ki si je za zvok izbral anrski koktajl,
preplet alternativnega roka, britanskega
popa, reggae, duba, trip hopa, popa in
elektronike. Zdaj je tu njihov peti album
Humanz, ki je po svoje preseneenje.
Jamie Hewlett se je namre potoil, da njegove striparske stvari-
tve niso ve centralni del benda in zato novi projekti pod nazivom
Gorillaz niso bili nartovani. Nestrinjanja so oitno zakrpana,
bend pa za album pravi, da sicer ni politien, ampak se poslua
kot ustven odziv na politiko. Zagotovo ima veliko zanimivih
sporoil, saj se je Damon med snemanjem albuma poalil:
Si predstavljate, da Donald Trump zmaga na volitvah za pred-
sednika ZDA? Zdaj, ko se je to nepredstavljivo res zgodilo,
album Humanz ponuja ustveno reakcijo na to ironijo.
Letos brez Rusije na Evroviziji
QGlasba morda ne pozna meja, politini konflikti pa jih. Ruska
tekmovalka za letonjo Evrovizijo Julia Samoilova ne sme vstopiti
v Ukrajino, kjer bo potekalo tekmovanje. Razlog? Njena turneja po
Krimu leta 2015, ko je ta po koncu ukrajinske
krize leto prej z referenduma preel pod rusko
oblast. Ukrajina je predlagala, naj Rusija izbere
drugo tekmovalko ali nastop predvaja po satelit-
ski povezavi, a Rusija ni sprejela kompromisa in
se je s tekmovanja umaknila. Dogodka v Rusiji
prav tako ne bodo predvajali na televiziji.
TEKST DARJO HRIB FOTO PROFIMEDIA, PROMO
DNCE FT. PITBULL FT.
NICKI MINAJ ROBIN
Kissing THICKE, JOE
Strangers PERRY,
e od koga, smo TRAVIS BAKER
lahko prav od Bad Man
DNCE priakovali, Pitbullovi komadi,
da se bodo zdruili etudi straljivo
z ravno tako generini, so vedno
zafrkantsko Nicki DDDD kot us destilirane DDD
Minaj in naredili energije. V tem je
nekaj poletno zabavnega, sploh potem, ko je Nicki e morebiti motee le to, da so popolnoma komercializi-
sodelovala z Nickom od bratov Jonas za soundtrack rani in se zato vsaka skladba slii kot reklamni oglas,
filma Petdeset odtenkov teme. Nastala je poskona a njegova zavest o snovanju hitrih, enodimenzion-
pop skladba, odlina za zibanje ez poletne mesece, alnih, a uinkovitih hitov presega anre. Zato Pitbull
zapakirali pa so jo v zanimiv videospot, v katerem lahko sodeluje s komerkoli. Kot se pokae v tej novi
nastopajo psi. Pa eprav komad poziva, da polju- tipski pop-plesni zibanici, se mu brez teav ob bok
bljamo tujce, dokler ne najdemo tiste prave osebe. postavi celo Joe Perry, kitarist precej bolj rokerske
Nicki v skladbo doda svoje hitro poloene verze, sicer zasedbe Aerosmith, rezultat pa je nekakna minetra
pa je melodija tipien plesni rok, kot ga DNCE snujejo plesnih, rokerskih in pop ritmov, h katerim je dodan
e od svojih rosnih zaetkov. e Pitbullov obvezni epec latino pridiha.
ROKERSKA
Domaa
REFLEKSIJA
QPrimorski crossover rokerji Low peak Charlie nam s svojim
drugim albumom sporoajo, da smo vstopili v nov as. V drugaen
as. V as, ki se mu moramo prilagoditi. as disket je pozabljen
je namre naslov projekta, ki nas duhovito, e ne celo nostalgino
opomni, da je nekaj, kar smo neko poznali, zdaj izgubljeno. Sim-
bolina ubeseditev naslova pa je le namig na to, kar album prinaa.
Low peak Charlie so namre v petih letih, kolikor je minilo od
njihovega prvega albuma, v glasbo ponesli tudi svoja razmiljanja,
dognanja in spomine. V tem asu so dozoreli, zrasli in izpilili zvoka,
a ostali zvesti svoji ljubezni do meanja duba z garanimi rifi. Zato je
tudi njihova glasba bolj izpovedna, kritina, drubeno refleksivna.
Izpostavljajo mnogo tistega, kar nam je na
tem podalpskem fevdu e kako poznano
obremenjenost s preteklostjo, pranje
moganov s propagando, pritiske, ki obli-
kujejo na vsakdan, ne pozabijo pa tudi
na hrepenenje, upor in skupno mo za
doseganje ciljev. Vse to je seveda zapeto
v slovenini. Ker deluje in prepria. Prvi
singel Le Roj, ki ga lahko poiete tudi
na YouTubu, ima organski, melodien
zvok, ki takoj zleze pod koo, zato verjamemo, da si bodo Low peak
Charlie znali izboriti opazno mesto na slovenski rok sceni.
JUNIJ 2017 29
 MAGNET
film
OSMI POTNIK?
Q Filmska groza ni komplici-
rana. Zahteva le, da filmski
ustvarjalec zazna, kaj ljudi moti,
in jim to dostavi. Bolj ko je
tematika sporna, bolj nervo-
zen je gledalec. In kaj nas od
vseh tematik najbolj razdrai?
Seks, kakopak. Ne seks sam
po sebi, seveda, ker v tem,
da Lojze v misijonarcu nage
sosedovo Micko, ni kaj dosti
neprijetnega. Je pa nekoliko
bolj neprijetno, e je Micka v
resnici krvolono bitje iz neod-
kritih kotikov galaksije, ki med
dejanjem Lojzetu skozi usta
v prsni ko vstavi hitro rasto
tujek. e vedno govorimo o
seksu, le da smo sedaj postali
nekoliko nervozni. In tu vstopi
Osmi potnik.
Ko je scenarist Dan O'Bannon
je leta 1979 osnoval isto prvega
Osmega potnika, danes kultno
znanstvenofantastino grozljivko,
30 JUNIJ 2017
Na kaj vas spominja
je bil njegov namen zelo enosta-
ven ustvariti film, ki ga bodo
tudi fantje gledali s prekrianimi
nogami. Osredotoil se je prav na
moko publiko in v film nametal
dovolj nasilno faline in seksualne
simbolike, da je film v trenutku
postal nujno tivo za vse ZF-frike.
Le da mnogi vse te seksualne
simbolike na prvi pogled niti niso
prepoznali. Njen ar je namre
prav v tem, da nas je razdraila
podzavestno.
Zdaj, ko s tem vedenjem
pogledate sago Osmi potnik
e enkrat, vam bodo stvari
veliko bolj jasne. Najbolj izrazita
seksualna simbolika je seveda v
samem razmnoevanju poasti
v Osmem potniku poasti,
katerih spodnji del telesa je videti
sumljivo vaginalen. Neslutenemu
reveu skoijo na obraz, se mu
z repom tesno ovijejo okoli vratu
in ga en dan posiljujejo v usta.
Potem kot utrujen postorgazmi-
ni moki odpadejo in v rtvinem
prsnem kou pustijo zarodek, ki
kmalu zatem v teatru ivalskega
cviljenja in krvi penetrira v irni
svet. Simbolika? Najprej oralna
penetracija, kar tehnino vse
moke dela nekoliko nervozne,
ker so (pogosteje) na strani
tistega, ki prodira, potem pa
e rojstvo. Rojstvo, kot si ga
najvekrat predstavljajo moki
neznosno bolea in krvava
tortura. Potem je tu e zeno-
morf, poast v Osmem potniku.
Kiberpankovska struktura,
ki prav tako odraa ogromno
seksualne simbolike. Original
si je zamislil vicarski umetnik
H. R. Giger, znan predvsem po
seksualno eksplicitnih stvaritvah,
meanih z estetiko mehanizacije.
Tako je nastala poast s falino
obliko glave, ki rtve ubija z malo
manjim, a precej bolj grozeim
in zobatim falusom. Ta najprej
poasi pokuka iz njihovih ust,
potem pa se hitrostno izstreli v
rtvino lobanjo. Dan O'Bannon
in H. R. Giger sta tako bore malo
prepustila domiljiji.
In zakaj smo prav zdaj tako
seksualno vznemirjeni zaradi
Osmega potnika? Ker smo tik
pred prihodom novega dela.
OSMI POTNIK: ZAVEZA (Alien:
lo
Na ze o
aln
seksu ko.
iv
grozlj
Covenant) ni teko priakovan
le zaradi vseh teh seksualnih
vzgibov (verjemite, zdaj boste
film gledali popolnoma drugae),
ampak tudi zato, ker bo skoraj
zagotovo popravil slab priokus,
ki nam je ostal od prejnjega
dela. Prometej (Prometheus) je
namre za seboj pustil nepre-
priljivega androida Davida (zdaj
prihaja predelani Walter, ki ga e
vedno odlino igra Michael Fas-
sbender), kopico neloginih raz-
pletov in resen primanjkljaj groze.
Zdaj bo drugae. Zaveza se
ne zadruje in vse, kae, da bo
ok terapija, kot jo je leta 1979
dostavil original, zdaj doletela tudi
moderno publiko. Z brutalnostjo,
grozo in tudi kaknim galaktinim
falusom. f
Osmi potnik: Zaveza je dru-
gi del nove trilogije o ubijal-
ski poasti, ki si jo je Ridley
Scott zamislil potem, ko je
ele pred leti gledal tretji
del te sage (Alien3), deset-
letja po izidu leta 1992.
Ker mu ni bil ve, se je
odloil spisati novo trilogijo.
 TEKST DARJO HRIB FOTO PROFIMEDIA

UDENA ENSKA
R: Patty Jenkins
I: Gal Godot, Chris Pine, Connie Nielsen

Ker filmi o superherojih e vedno namlatijo

ogromno dobika, posname pa se jih v treh
mesecih pred zelenim zaslonom, je to za
Hollywood koko, ki bo e lep as nosila zla-
ta jajca. Zato so e tako obsenemu naboru
dodali zaetek nove potencialne franize.
udena enska, kot so Wonder Woman
prevedli za nao publiko, se je predstavila
v zadnjem Batmanu, zdaj pa je dobila isto
OBALNA STRAA svoj film, ki nas popelje na njen zaetek.
R: Seth Gordon V as, ko odkriva nadnaravne moi in svoje
I: Dwayne Johnson, Zac Efron, poslanstvo. Preseneenj ni, vsekakor pa
je po svoje navduujoe gledati film o avto-
Alexandra Daddario nomni junakinji, sploh e, ker jo v skrom-
nem oklepu predstavlja seksi Gal Godot.
Vsi smo sicer vedeli, da tole pri-
A udena enska je enska le po spolu,
haja, ampak nekako se je vseeno
ker tovrstni filmi
zdelo, da se bo na koncu morda
tako ali tako te-
vendarle izkazalo za slabo alo.
ejo po linearni
Ker po svoje se zdi skorajda
in e uteeni
nemogoe, da naredi celove-
formi, spisani za
erni film okoli tresoih dojk seksi
moke superhe-
dekleta, ki v poasnem posnetku
roje. Zamenjala
tee po plai. A zdaj je tu. Obalna
se je samo
straa, filmska varianta znamenite
fasada, vse
TV-serije, o kateri svet ve le to,
drugo smo videli
da je v njej nastopala kopica
e v Spider-Ma-
ensk z velikimi joki. In David
nu, Supermanu,
Hasselhoff. K srei filmska
Batmanu, Iron-
Obalna straa niti za trenutek
Manu in kar je
ne podvomi o tem, da je lahko
e teh stripovskih frajerjev.
le karikatura serije, ker to ni film,
ki bi lahko kakorkoli bil ve kot Ocena: DDD
le telesna erotika zapakirana v Izvirni naslov: Wonder Woman
akcijski romp. Zato sta tu Dwayne
Johnson za dekleta, ki imajo rade
XXL-miinjake, in Zac Efron za
dekleta, ki imajo rade epne ver-
zije miinjakov. Vse drugo pa je
seveda rajc za moke. Tresoe se
prsi ostajajo sredie tega projek-
ta, naokoli pa se pripeti e kakna
eksplozija, obasen povpreno
duhovit dialog in seveda nujno
divjanje z vodnim skuterjem.
Ocena: DD
Izvirni naslov: Baywatch

KRALJ ARTHUR: Kot se po novem spodobi za vse fantazijske filme, najprej preve-
rimo, koliko ima igralcev, ki smo jih gledali (ali pa jih e gledamo)
LEGENDA O MEU v Igri prestolov. Nova filmska pripoved o kralju Arturju pri tem
R: Guy Ritchie ni ni drugana, sploh ko smo e v napovedniku uzrli Roosa
I: Charlie Hunnam, Jude Law, Boltona in Petyrja Baelisha, a kljub temu to ni tipien fantazijski
Katie McGrath film. Reijsko se ga je namre lotil Guy Ritchie in pri tem ni niti za
trenutek zanikal svojega dinaminega sloga, bistroumnih dialogov
in detajlnih posnetkov. Zato se ta legenda o kralju Arturju gleda
kot Stisni in jo pljuni (Snatch) v srednjevekem asu, seveda
z dodatkom pravljinih poasti in magije. Rezultat je verjetno
Rezultat je verjetno ena najboljih filmskih razliic nikolikokrat videne zgodbe.
ena najboljih Tokrat to ni le teater fantazije, ampak preplet dodelanih osebno-
filmskih razliic sti, od zlobnega strica, ki ga igra Jude Law v najbolj kul oklepu
nikolikokrat onstran domiljije, do na cestah odraajoega, zato pa toliko
bolj pretkanega Arturja, ki ga zelo uitno izpelje Charlie Hunnam.
videne zgodbe. Ob njiju pa potem e takni in drugani patroni kot divji gang-
Tokrat to ni le sterki v preteklih Ritchijevih filmih. Vsi vemo, da Artur potegne
teater fantazije. me iz skale. To, kar v tem filmu naredi potem, pa je isti unikat.
Ocena: DDDD Izvirni naslov: King Arthur: Legend of the Sword

JUNIJ 2017 31
 REPORTAA IZ CIRKUSA

FOTO MARKO DELLBELO OCEPEK

Velikononi
zajji lov 3
QV nedeljo, 16. aprila, se je v ljubljanskem Cirkus zgodila Play-
boyeva tretja tradicionalna velikonona zabava, ki jo je zaznamo-
val ivljenjski slog, ki e pol stoletja spaja hedonizem, estetiko
lepega, joie de vivre, dolce vito, ameriki sen in uivanje v maj-
hnih sladkih pregrehah, ki jih ponuja ivljenje. Izbrana glasba,
mehurki avtohtonega francoskega porekla, Playboyeve zajice,
atraktiven plesni program in iva fotoseansa Marka Dellbella
Ocepka s Taro Ribi (na zgornji fotografiji), ki bo krasila strani
naslednje tevilke vae najljube moke revije. Ob vseh ob-
veznih sestavinah pravega Playboyevega velikononega zaj-
jega lova smo letonjega zainili e s prav posebno glasbeno
gostjo: z gospodino Loeca, ki je eno najbolj sveih imen ibike
VIP house scene, rezidentka Hed Kandi Pool Partyjev v Ocean
Beach Clubu, redno ime na programih klubov Ibiza Rocks,
Eden, Es Paradis, zabav Cream in Manumission ter tudi eks-
kluzivnih modnih, VIP in boat partyjev. Za reglerji se ji je pri-
druil Matthew Z, ki je Cirkus & Papaya rezident DJ.

Gospodina
Loeca,
eno najbolj
sveih
imen ibike
VIP house
scene

Playboyeve zajice so oarale vse navzoe.

6Pack ukur s svojo Niko pela Sojer in Ale Bravniar Sara Slekovec v sendviu

Matthew Z, Cirkus & Papaya rezident DJ, z gospodino Loeca Emperatriz, Tara Ribi in Marko Dellbelo Ocepek

JUNIJ 2017 33
IVI PIZZOTT
Divja
maka
FOTO MARLOS BAKKER

Enaintridesetletna Brazilka Ivi se veseli ivljenja.

Predajmo se mu skupaj z njo...

TEKST BORUT OMERZEL FOTO ALEKSANDRA SAA PRELESNIK
Dr. Milan Jazbec
D oma je iz niinske vasice Po-
hanca severno od Breic, kjer je bil ro-
jen leta 1956. Osnovno olo je z odliko
konal v Artiah leta 1971, z odliko ma-
turiral na gimnaziji v Breicah leta 1975
ter diplomiral z odliko iz novinarstva le-
ta 1981 in z oceno prav dobro iz obram-
boslovja leta 1983 na Fakulteti za socio-
logijo, politine vede in novinarstvo
Univerze v Ljubljani. V Beogradu je kon-
al diplomatsko olo na tedanjem zu-
Ne bom komentiral dejanj sedanjega predsednika ...
So me pa v osnovni oli uili enega spotovanja in
obnaanja in temu obnaanju so takne rei tuje.
nanjem ministrstvu leta 1988. Doktoriral
je na Univerzi v Celovcu leta 2000 in pri-
dobil naziv doktor filozofije. Leta 2004 je
bil na Fakulteti za drubene vede Uni-
verze v Ljubljani izvoljen v naziv docent,
leta 2009 v naziv izredni profesor, spo-
mladi leta 2015 pa ga je Senat Univerze
v Ljubljani izvolil v naziv redni profesor
za podroje diplomacije. Izvirno razvija
znanstveno disciplino sociologija diplo-
macije in hkrati pouuje diplomacijo
tudi za osnovnoolce. Od leta 2005 pre-
dava diplomacijo na kranjski Fakulteti
za dravne in evropske tudije. Preda-
val je na tevilnih univerzah v tujini
(med drugim na Univerzi Columbia v
New Yorku, Dunajski diplomatski aka-
Pogovor s slovenskim veleposlanikom v Makedoniji,
ki je s svojo kandidaturo za predsednika republike
izzval aktualnega predsednika in nedvomno popestril
letonjo volilno tekmo.
demiji in treh turkih univerzah v Anka-
ri). Je lan tevilnih zdruenj, na primer
izvrnega odbora Slovenskega politolo-
kega drutva in Slovenskega drutva
za mednarodne odnose. Prav tako je
lan Slovenskega centra PEN. Je tudi
odgovorni urednik mednarodne znan-
stvene revije European Perspectives.
Za svoje delo je prejel ve priznanj: leta
1995 astni kovanec mesta Celovec,
leta 2005 visoko avstrijsko dravno odli-
obrambno politiko in mednarodno so-
kovanje veliki zlati astni znak z zvezdo
za zasluge za Republiko Avstrijo in leta
2013 srebrno medaljo Slovenske vojske.
Njegova prva zaposlitev je bila v poli-
tiki, in sicer je bil od novembra 1980 do
oktobra 1981 profesionalni lan pred-
sedstva slovenske mladinske organiza-
cije. Zatem je delal v gospodarstvu,
in sicer kot nekdanji tipendist v VIPAP
Tovarni celuloze in papirja Krko, naj-
prej kot novinar od februarja 1982 do
junija 1985 in potem kot direktor admi-
nistracije do oktobra 1987. Od oktobra
leta 1987 je v diplomatski slubi: do juni-
ja 1991 v Beogradu v zveznem sekretari-
atu za zunanje zadeve, od junija do de-
cembra 1991 pa v Celovcu kot zadnji
INTERVJU
jugoslovanski konzul. Vmes se je pridru-
il slovenski diplomaciji in na osnovi
navodila ostal v Celovcu. Od januarja
1992 do septembra 1995 je bil prvi slo-
venski konzul v Celovcu, nato je bil do
septembra 1996 vodja konzularnega
sektorja v slovenskem zunanjem mini-
strstvu. Sledila so tiri leta v Stockholmu,
kjer je bil najprej odpravnik poslov eno
leto in zatem tri leta namestnik velepo-
slanice, diplomatsko je pokrival pet
nordijskih in tri baltske drave. Po vrnitvi
domov oktobra 2000 je bil nekaj asa
vodja sektorja za analize v zunanjem
ministrstvu. Od decembra 2000 do no-
vembra 2004 je bil dravni sekretar za
delovanje na ministrstvu za obrambo.
Po zakljuenem mandatu se je vrnil na
zunanje ministrstvo, kjer je najprej delal
v sektorju za varnostno politiko ter bil
lan delovne skupine za predsedova-
nje OVSE, od septembra 2006 do avgu-
sta 2010 pa je vodil sektor za nartova-
nje politik in raziskave. Od septembra
2010 do avgusta 2015 je bil etrti sloven-
ski veleposlanik v Turiji, akreditiran ne-
rezidenno v Libanonu, Siriji, Azerbaj-
danu, Iraku in Iranu. Po vrnitvi domov
je od septembra 2015 do avgusta 2016
na zunanjem ministrstvu vodil sektor za
evropske drave. Od septembra 2016 je
esti slovenski veleposlanik v Makedo-
niji. Februarja 2017 je postal astni ob-
an mesta tip, kjer je od oktobra 1981
 INTERVJU
Za to, da se v tako avanturo spusti oziroma da vanjo
vstopi, mora imeti iroko, vrsto, visoko osnovo, saj
gre v to zato, da nekaj prispeva. Na osnovi vsega, kar si
storil, kar ima, kar si poznal. In imeti mora pristne stike
s irokim, raznovrstnim krogom ljudi. Ljudi mora utiti.
do februarja 1982 sluil vojaki rok. Nje-
gova bibliografija v sistemu COBISS be-
lei 429 vpisanih enot, od tega ve kot
sto znanstvenih in strokovnih lankov s
podroij diplomacija, mednarodni od-
nosi in obrambno-varnostne ter sorodne
teme. Aktivno obvlada angleki in nem-
ki jezik ter nekaj slovanskih jezikov. Tako
pravi biografija diplomata, ki je najavil
kandidaturo za predsednika Republike
Slovenije in ki se je v mladosti navdue-
val nad Beatli. Toda to sodi na konec
intervjuja, pogovor sva seveda zaela
z najbolj aktualno zadevo.
PB: Konec aprila ste javno oznanili
kandidaturo za predsednika republike.
Kakni so prvi odzivi?
44 JUNIJ 2017
sproeno, samozavestno, ob velikem za-
MJ: Zelo sem vesel tevilnih izrazov podpo-
re, estitk za pogum in za vsebinsko pope-
stritev predsednike tekme. Javljajo se mi
prijatelji, znanci, kolegi in celo ljudje, s kate-
rimi se leta nismo sreali. Med vsemi pa je
e posebno veliko gospodarstvenikov.
PB: Ste pisatelj, pesnik, redni profesor
na Fakulteti za drubene vede Univerze
v Ljubljani in dolgoletni diplomat. Zakaj
se lovek z zelo uspeno profesorsko in
diplomatsko kariero odloi kandidirati
za predsednika republike?
MJ: Ravno zaradi vsega natetega. Po dej-
stvih sode sem dosegel veliko. Precejen
del od tega nisem nartoval, ampak se je
to zgodilo skozi moje ivljenje, skozi mojo
kariero. Pred kaknimi 15 leti sem zael
razmiljati, kako znotraj tega, kar se mi
dogaja na poklicni in osebni poti, postaviti
nekaken okvir gradnje kariere za naprej.
Okvir, ker v ivljenju pa izbira med tistimi
monostmi, ki se ti prikaejo in ki jih tudi
sam ustvarja. Potem se ti iz tega kot kak-
na kita iz pramena las plete usoda. Lan-
skega 22. junija sem bil star 60 let, in ko so
me moji najbliji vpraali, kako se poutim,
se rekel: Odlino! Vstopil sem v drugo po-
lovico svojega ivljenja. Vstopil sem kot
redni profesor, kot drugi veleposlanik, kot
nekdo, ki ima ogromno publikacij, knjig in
ki je v nekem diplomatskem mednarodnem
merilu zelo znan. Na ta nain sem priel v
nekaken zenit. Glede na starost, glede na
uspenost na posameznih podrojih, kot
gospodarstvenik, kot novinar, kot portnik,
kot diplomat, kot pisatelj in nekaj malega
tudi kot politik. V tem smislu lahko reeva,
da niesar ve ne potrebujem. Drugo po-
lovico ivljenja lahko ivim na osnovi teh
dosekov in pobiram sadove v korist vseh
tistih, ki se znajdejo v teh posameznih pro-
fesijah. S tega vidika menim, da je to naj-
bolja iztonica za to, da se podam v dr-
avniko tekmo.
PB: Kaken mora biti dravnik?
MJ: Imeti mora izkunje in izpriane dose-
ke na tevilnih podrojih. e govoriva o
kandidaturi za predsednika republike, je to
kljuno. Za to, da se v tako avanturo spu-
sti oziroma da vanjo vstopi, mora imeti
iroko, vrsto, visoko osnovo, saj gre v to
zato, da nekaj prispeva. Na osnovi vsega,
kar si storil, kar ima, kar si poznal. In imeti
mora pristne stike s irokim, raznovrstnim
krogom ljudi. Ljudi mora utiti. To vse
imam. To pomeni, da grem v to ambicijo
vedanju vsega tistega, kar sem si do zdaj
ustvaril in kar me aka na tej poziciji, e
bom izvoljen. Hkrati pa to ni nikakrna nuja.
V to sem se spustil sproeno, s samozave-
stjo in brez kakrnegakoli pritiska, da to
moram dosei. Da bo, e tega ne bom
dosegel, zaradi tega konec sveta.
PB: Kaj na vao kandidaturo pravi va
ef Karl Erjavec?
MJ: Na samem zaetku sem zunanjega mi-
nistra Erjavca kot mojega predpostavljene-
ga seznanil z mojo namero o kandidaturi.
Minister je to sprejel z razumevanjem.
PB: Ali boste do volitev ostali
veleposlanik?
MJ: as do volitev vidim v dveh delih.
Na zaetku oktobra bodo pristojni organi
seznanili javnost z uradnimi kandidati za
predsednika republike. Takrat bom pred-
asno zakljuil svoj veleposlaniki mandat
v Makedoniji in se vrnil na zunanje ministr-
stvo. Tako se bom lahko posvetil volilni
kampanji.

Do zaetka uradnik postopkov nadaljujem
svoje delo slovenskega veleposlanika v
Makedoniji. V skladu z razpololjivim a-
som, ki bo odvisen od mojih veleposlani-
kih aktivnosti in programa, se bom pred-
stavljal slovenski javnosti kot diplomat, ki je
najavil kandidaturo. S tem elim premilje-
no, zmerno in nevsiljivo predstaviti smisel
moje kandidature in sebe kot loveka,
ki se poteguje za predsedniko funkcijo.
PB: Volitve so relativno blizu. Imate do
jeseni dovolj asa, da boste postali
znani iri javnosti? Da vas bo torej
volilo dovolj ljudi?
MJ: Volitve bodo verjetno nekje v sredini
novembra. To pomeni dobrega pol leta a-
sa, kar je zadosti. Poleg tega sem slovenski
javnosti relativno znan z razlinih vidikov.
V minulih nekaj letih predvsem po komenti-
ranju dogajanja v Turiji, na Blinjem vzho-
du, migracijske krize in podobnih tem, ki so
se vse tikale Turije, prehajale skozi Turijo
oziroma so imele izvor v tamkajnjem ir-
em regionalnem kontekstu. Zdaj se mora
ta moja relativna prepoznavnost v slovenski
javnosti prestaviti v kontekst moje ambicije,
da postanem peti predsednik Republike
Slovenije.
PB: Na katere volivce raunate?
MJ: Seveda raunam na vse volivce.
[smeh]
PB: Na tiste na levi, na desni,
na sredini?
MJ: Kot reeno, raunam na vse volivce.
elim si podpore isto vsakega volivca.
Predvsem si elim podpore in pozivam,
vabim vse tiste, ki elijo, da gre Slovenija z
mano in jaz s Slovenijo naprej in navzgor.
Pri tem ni pomembno, kakno je njihovo
versko, politino preprianje, etnino porek-
lo. e reem drugae, elim si im veje in Krko, ob arnem potoku, ki se mu ree
raznolikosti, ker to je danes tisto, kar je po-
doba Slovenije kot uspene drave. Kot dr-
ave, ki ima kapital bogastva moralnih vred-
not. Tako Slovenijo vidijo tujci, diplomati.
PB: A tako jo vidijo diplomati?
MJ: Da. Vidijo jo kot uspeno dravo, ki je
lahko za vzor. Ne govorim o tem, da nihe
ne vidi slabosti, ki jih imamo, ampak Slove-
nija ima e vedno podobo, imid uspene
drave, ki je lahko model, ki je lahko za
vzor. To je zelo pomembno. Menim, da je
taka podoba rezultat velike raznolikosti
med vsemi nami. Preprian sem, da je
imel Preeren, ki govori o slovenni celi,
to v mislih.
PB: Prevladuje splono mnenje, da so
letonje volitve e vnaprej dobljene za
Boruta Pahorja. Tako menda menijo
tudi v politinih strankah.
MJ: To je zame dodaten izziv, motivacija.
Nimam ambicije iti v tekmo, na kateri bi
sam tekel, na kateri bi tekli takni, ki so
DR. MILAN JAZBEC
manj sposobni od mene. Iz takne tekme sploh nisem zavedal. Potem sem s svojim
ne more potem niesar potegniti. To je delom, zanimanjem, ustvarjalnostjo priel
eno. e pa komentiram na naelni, splo- do tega, kjer sem sedaj. S svojim delom
ni ravni, v slovenski ustavi pie, kdo ima sem dokazal, da se lahko lovek iz pov-
volilno pravico. Zdaj vnaprej govoriti, sem preprostega socialnega okolja pov-
da se ve, kdo je zmagovalec, se najmanj zpne na vrh s svojim delom, s pozitivnim
demotivira, e, ne splaa se iti v tekmo, odnosom. Malo pa mora imeti tudi sree,
saj vemo, kdo bo zmagal in zaradi esa. da se izogne tistim, ki ti nagajajo in te
Ampak s tem se gre proti duhu ustave. spotikajo, na dolgi rok mora vzdrati. Na
Duh ustave vabi tekmece. To je port! koncu prvega romana, citirali ste iz druge-
In e ima nekdo vtis, da bo zmagal, mu je ga romana te trilogije o diplomaciji, glavni
S svojim delom sem dokazal, da se lahko lovek iz
povsem preprostega socialnega okolja povzpne na
vrh s svojim delom, s pozitivnim odnosom.
po mojem v e veliko veje zadovoljstvo protagonist nekako takole pravi: Spom-
zmagati v konkurenci. nim se prijateljevega komentarja iz mladih
PB: Letos je izel va roman Iskanje let: 'Obudujem vao skoraj svetniko po-
izgubljene due, drugi del vae knjige trpeljivost.' Veliko mora imeti potrpe-
o diplomaciji Dama v belem. Glavni ljivosti in morda niti ne tako jasen cilj,
protagonist v njem pravi takole: Zakaj ampak jasno predstavo, da gre naprej,
smo elita? Zato, ker smo izbrani in ker da gre navzgor in da bo to dosegel s
se sreujemo z izbranimi. Ko enkrat svojim delom. To pomeni, da seveda sem
vstopi v to profesijo, ne izstopi ve. del elite, ampak ostajam z obema nogama
Ostane v njej. Vsi hoejo vanjo, nobe- vrsto na realnih tleh v tisti moji rojstni vasi
den pa iz nje. To je velik in pomemben in pa v vsem tem, kar to simbolizira v Slo-
privilegij, biti v njej, in z njim si neobut- veniji. V slovenskem podeelju in v dej-
ljiv na dogajanje v zunanjem svetu. stvu, da smo vsi od tam izli. Z veseljem
Ta zunanji svet se te komaj tie. bom odgovarjal na takna vpraanja, kaj
Moje vpraanje je, ali se ne bojite, to pomeni, zakaj sem pripadnik elite in ka-
da vas ljudje ne bodo dovolj mnoino ko sem do tega priel. Veste, dva tedna po
podprli, ker pa prihajate iz privilegi- izidu drugega dela trilogije o diplomaciji
rane elite diplomacije in univerzitetnih je izel dvojezini prevod mojega prvega
profesorjev? dela te trilogije, albansko-arabski prevod
MJ: To je dobro vpraanje. Takna vpraa- tega romana, in e tejem moje knjige,
nja me veselijo. Veste, jaz sem odraal v kjer sem avtor, soavtor, urednik, prevodi in
vasi Pohanca na meji med obino Breice ponatise, je to 39. knjiga zapored, ki nosi
moje ime, izle pa so v sedmih jezikih. Me-
Monik, in ob udovitem gozdu, ki se mu nim, da moramo Slovenci ali pa sloven-
ree rna mlaka. To je bil ves moj svet. na cela, kot pravi Preeren, stremeti k te-
Odraal sem tako, da sem pomagal pri mu, da bo im ve ljudi na ta nain v eliti.
sosedih pri vseh kmekih opravilih. Bili PB: Kako se vam zdi razvpita fotografija
smo edini na vasi, ki nismo bili kmetje. sedanjega predsednika Boruta Pahorja
Sem pa bil zato vsak dan pri kom pri kak- na ograji stopnia v Kairu? Sam
nih opravilih, kar se je potem nadaljevalo menim, da se to ne spodobi za
skozi vse moje ivljenje. Ko sem odraal predsednika drave.
in sem postajal vedno bolj vpleten v razli- MJ: Predsednik drave je v dravi, kot je
ne slubene obveznosti, je bilo tega seve- Republika Slovenija, najvija funkcija in
da manj, ampak e vedno ohranjam iv zahteva najvijo moralno, etino in oseb-
stik z vsem tem. O tem ne nazadnje pria nostno integriteto ter prinaa avtoriteto.
dejstvo, da smo leta 2006 izdali obseno Zato mora vsakdo, ki je na taknem polo-
monografijo o moji rojstni vasi, zdaj pa pri- aju, premisliti, kako se obnaa, kako dela.
pravljamo drugo. Hoem povedati, da sem Za vsakim dejanjem mora biti premislek.
zrasel iz preprostega podeelskega fanta, To pomeni, da so dejanja resna, hkrati pa
ki se je navdueval nad Beatli in ki je bil lahko tudi sproena, odprta in prijazna.
zgroen nad atentatoma na Martina Luthra V osnovi pa mora biti tudi neka spotljivost.
Kinga in Kennedyja. To sta bila dogodka, Ne bom komentiral dejanj sedanjega pred-
s katerima je politika vstopila v moje ivlje- sednika, to ni moj namen in tudi ni namen
nje. Prej o politiki sploh nisem imel pojma, moje volilne kandidature. So me pa v
nekje do poznih gimnazijskih let se je osnovni oli uili enega spotovanja in
JUNIJ 2017 45
 INTERVJU
obnaanja in temu obnaanju so takne
rei tuje. e posebej, e bi mi lo pri tem vsakdo, karkoli bo hotel. Bil sem lan pred-
pa mi ne gre; ne vem, kako je s predsedni-
kom za neko ceneno popularnost. Aristo-
tel je rekel, da mora dober voditelj delati
prave stvari. Ne pa si prizadevati, da posku-
a ustrei vsem. Predsednik mora kot vodi-
telj imeti posluh in obutek za ljudi, s seboj
ju mora prinesti na funkcijo, ne si ju ele
tam ustvariti. Zato sem tako poudaril svojo
preteklost, druenje s sosedi kmeti, tako z
Po naravi, po preprianju sem asket. Znam uivati,
ne pretiravam v nobeni stvari, razen v eni. e s im
pretiravam, pretiravam z delom.
vsemi najpreprostejimi kot tudi najvijimi
prebivalci. Ker imam ta obutek, ker s tem
ivim e vsa desetletja, se potegujem za
predsedniko funkcijo. Ne potegujem se pa
za to, da bi potem, ko bi imel predsedniko
funkcijo, potoval okrog in spoznaval ljudi.
Voditelj mora ljudi voditi, peljati jih mora
skupaj s seboj naprej navzgor in jim pri tem
poskuati pokazati tisto, kar misli, da je pra-
vilno, dobro, korektno, in etudi se to ne
ujema z nekim splonim preprianjem ali
pa morda e zlasti takrat. Kot kandidat za
predsednika ne vidim nobene potrebe,
da bi poel tisto, s imer bi poskual ust-
rei vsem. To ne gre.
PB: Borut Pahor je v intervjuju za
Playboy na zaetku leta 2008 tega
leta so bile konec septembra drav-
nozborske volitve, ki so Socialnim
demokratom prinesle relativno zmago
in njemu poloaj predsednika vlade ,
razkril svojo zasvojenost s portom in
precejnje uivanje energetskih pija.
Imate vi kakno tako razvado?
MJ: [smeh] Mislim, da nimam nobene raz-
vade. Po naravi, po preprianju sem asket.
Znam uivati, ne pretiravam v nobeni stvari,
razen v eni. e s im pretiravam, pretiravam
z delom. e je razvada, naj bo to delo,
poteno pristno delo, lahko tudi za lastno
zabavo. Ampak naj bo vse, kar pone,
tudi za dobrobit drugih.
PB: Tudi vi ste, tako kot Borut Pahor,
vstopili v politiko v prejnjem sistemu.
MJ: Tako je. Leta 1980 sem bil izvoljen za
profesionalnega lana predsedstva sloven-
ske mladinske organizacije in sem bil za-
dolen za obveanje in propagando ter
za spremljanje dogajanja na Korokem
in Dolenjskem, tako da sem dodobra pre-
potoval obe regiji.
PB: Vam bo zdaj, ko ste kandidirali
za predsednika republike, kdo oital,
da ste politino delovali v prejnjem
sistemu?
46 JUNIJ 2017
MJ: To ni odvisno od mene. S tem bo poel
dorferja, predsednika odbora Pre-
sedstva slovenske mladinske organizacije
od 1. novembra 1980 do 6. oktobra 1981,
potem sem el odsluit vojaki rok. Vsi,
ki so zdaj v vrhu slovenske politike, so vsto-
pili v politine vode in aktivnosti pozneje
kot jaz. Torej so bili takrat aktivisti, mlaji
od mene, in smo glede tega na istem.
PB: Oitki pa, glede na slovensko
politino folkloro, gotovo bodo.
MJ: Glejte, oitki... Meni je glede oitkov
pravzaprav vseeno. S tem se ne ukvarjam.
Ukvarjam se s pozitivno vsebino, z doseki.
Vse svoje ivljenje vse ponem v dobro
svojih najblijih, v dobro Republike Sloveni-
je in njenih dravljanov, zato je smotrno,
da to ponem naprej.
PB: Kako pa vidite pregovorno slovens-
ko zavist? Se sreujete z njo? iveli ste v
zelo razlinih drubah, od Skandinavije
do Turije in Blinjega vzhoda in zdaj
Makedonije, v stiku ste z veleposlaniki
in gospodarstveniki ter obiajnimi
ljudmi z vsega sveta. Smo Slovenci
kaj posebnega glede zavisti ali je to
sploen pojav?
MJ: Kaknih 20 let se sploh ne ukvarjam
ve s taknimi vpraanji, z zavistjo in vse-
mi taknimi termini, ki imajo negativen pri-
zvok zavist, maevanje, podtikanje. Jaz
sem to, pa e mi verjamete ali ne, odmislil.
V mojem ivljenju, v mojem vrednostnem,
miselnem sistemu te rei ne obstajajo.
Je pa res, da me enkrat na leto prime sve-
ta jeza, ampak potem stopim pred ogleda-
lo in se sam sebi nasmejim. O tem sploh
ne razmiljam. To sem prerasel. Deloma
nartno, precej pa, ker sem tak po naravi.
Ko se sreujem s takimi pojavi, se mi vse
skupaj zdi smeno. Ne ljudje, ampak taki
pojavi. Je pa tega veliko in to je predvsem
kvarno. kodi predvsem loveku kot take-
mu. In e reem bolj iroko, morda misti-
no, kozmino, to je taka potrata ustvarjal-
ne energije za vse. Odkar se spomnim,
sem vsem, od sosedov, soolcev, kolegov
do prijateljev, ki so me prosili za pomo,
pomagal. Nikoli nisem rekel ne. So pa to
lahko zelo hude rei. V prvem in drugem
delu trilogije o diplomaciji o tem precej
razglabljam, to razgrinjam in razgaljam,
predvsem to kodljivo in nepotrebno iz-
gubljanje energije in asa. Ne nazadnje,
e greva tudi po verskih knjigah, vse po-
udarjajo dobroto.
PB: Kaj menite o govoru Vinka Mdern-
ernovega sklada, ki je na letonji
podelitvi Preernovih nagrad dejal,
da slovenska umetnost umira, da velik
del odgovornosti za to nosi politika,
umetnost pa je izrinjena na rob dru-
be, kulturniki pa so navkljub temu,
da ogromno prispevajo k delovanju,
bogatenju te drube, socialni problem?
MJ: Poslanstvo vsake umetnosti, kulture
kot take pa tudi sestavnega dela civilne
drube je, da opozarja. Ter da ustvarja
umetnike doseke, preseke, s katerimi
se zapiemo v as in prostor. Na proslavah
v Makedoniji ob Preernovem dnevu sem
Preerna postavil ob bok Leonardu da Vin-
ciju in pa tistemu kromanjoncu, ki je v alta-
mirski jami narisal tistega fenomenalnega
bika. Vsak umetnik s svojim delom tei k
temu, da se zapie v as in prostor za im
dalji as in za im iri prostor. Ampak
hkrati je pa dolnost, da skozi to posredno
in pa neposredno opozarja na poloaj
umetnosti in kulture v drubi. Pri tem je
seveda verjetno treba do doloene mere
pretiravati, da je ta poloaj bolj jasen,
oiten in da se tudi to politike kaj prime.
V tem smislu ocenjujem ta govor.
PB: Se vam torej zdi, da je Mdern-
dorfer pretiraval glede poloaja kul-
turnikov?
MJ: Ne morem rei, ker nisem svobodni
umetnik in ne vem, kako je iveti samo od
pisanja knjig. Jaz ne bi mogel.
PB: Sem v stiku z zelo razlinimi umet-
niki in vem, da jih je pri nas kar nekaj
navkljub skoraj nenehnemu ustvarjanju
res v precejnji socialni stiski.
MJ: Iz lastne izkunje ne vem, kako to zgle-
da. Rekel sem, da imam 39 knjig, na kate-
rih pie moje ime. Morda bi pet, est knjig
od vseh teh izlo, e bi bil odvisen od kul-
turne politike, od velikih zalob in od ured-
nikov, ki to vzamejo ali pa ne vzamejo v
roke. V tem smislu si zlahka predstavljam,
da to mora biti res in da bi lovek takega
kova na eni taki proslavi mi nimamo po-
membneje kulturne proslave v Sloveniji,
ki se tie samo kulture govoril nekaj,
kar ni res. To je bilo veliko opozorilo in
treba ga je vzeti izjemno resno. e pa upo-
tevava, da prav gotovo ni bil on na letonji
proslavi prvi, ki je to rekel, da so bila ta-
kna opozorila e v preteklosti, bi rekel,
da se mora politika zamisliti. Odpraviti
moramo revino, tako na Slovenskem
kot po vsem svetu. To je moje izhodino
geslo. Ta civilizacija, kromanjonska, homo
sapiens kot najrazviteji del kromanjoncev,
mi smo prili z razvojem tako dale, da to
res ni potrebno. Razvoj dananje tehnolo-
gije zagotavlja hrano in spodobno preive-
 DR. MILAN JAZBEC

tje za vse. Seveda je to veliko tee pri sed-
mih, osmih milijardah ljudi kot pri petih,
ampak trendi itak kaejo, da se bo demo-
grafsko gibanje umirilo in zaelo zmanje-
vati. Svet je danes tako razvit, posplou-
jem, da ne bi bilo nikomur ve treba stra-
dati, biti brez vode in biti brez stanovanja.
PB: Za pokritje banne luknje se je v
Sloveniji lahko nalo nekaj milijard
evrov, kulturnikom pa se oita nekaj
milijonov, ki gredo na leto za plailo
njihovih prispevkov za socialno varnost.
Za ljudi, ki nam nedvomno zelo bogati-
jo ivljenje. Kako si lahko drava Slove-
nija dovoli, da imamo lane otroke?
reagiram na vae vpraanje z nekaknim
prilagajanjem. Slovenija kot drava, ki je
uspena kazalci so jasni in znani ne sa-
mo za danes, ampak za dalje obdobje ,
si tega ne sme dovoliti. Ponavljam in lahko
napiete tudi z veliki rkami si tega ne
sme dovoliti! V Sloveniji je treba ustaviti
revino. Pika. Ne govorim o tem, da je tre-
ba vzeti lastnikom, da je treba poveati
davne stopnje, kar bi povzroilo manjo
konkurennost. Ne govorim o tem. Govorim
o tem, da je treba v Sloveniji ustaviti revi-
no. To ni nikakren strukturni problem, ki bi
zahteval velike posege in pa premike v rav-
noteju med proraunskimi porabniki.
PB: Kako konkretno pa bi to naredili?
MJ: Recimo s pregledom programov so-
cialne pomoi. Z zastonj malico za vse
otroke v oli. S konkretnimi ukrepi. Tudi
v zdravstvu. Zdaj lahko tukaj ugibava,
ampak reforma zdravstvenega sistema je
reforma kot vsaka druga. Projekt, ki ga je
treba pretudirati, narediti tri simulacije
glede na obseg, velikost, zahtevnost
zdravstvenega podroja, glede na zmoglji-
vosti in finanne vire ter na tisto, kar ljudje
potrebujejo. Slovenija je socialna in prav-
na drava, pie v ustavi. To je treba urediti.
Se pa povsem strinjam z vaimi obutki.
To je povsem nesprejemljivo.

In to, da ljudje ivijo na cesti. Letonjo

zimo, ko je bilo krepko pod nilo, me je Reforma zdravstvenega sistema je reforma kot vsa-
pretreslo, ko sem videl v srediu Lju-
bljane v podhodu pri Mestnem gledali-
ka druga. Projekt, ki ga je treba pretudirati, narediti
u ljubljanskem v spalni vrei spati tri simulacije glede na obseg, velikost, zahtevnost
kloarko. Kako si lahko to dovolimo?
MJ: Konkretno ste me vpraali tisto, kar so
zdravstvenega podroja, glede na zmogljivosti in
kljune toke mojega programa. Te so zapi- finanne vire ter na tisto, kar ljudje potrebujejo.
sane tudi pred menoj na listu, tako da ne

JUNIJ 2017 47
 INTERVJU

PB: Pravite, da je Slovenija pravna bolj varnih nuklearnih elektrarn na svetu. Tako sla francoske revolucije: bratstvo, enakost,
drava. pravijo poroila Mednarodne agencije za je- svoboda. In pa na tisto, kar je po tem povzel
MJ: Tako pie v ustavi. drsko energijo. Torej, v em je potem razlika Preeren: edinost, srea, sprava. Blaginja
B: Kaj menite o TE 6? Projekt naj bi in zahtevnost pri TE 6, da se ta projekt ne bi pomeni: Slovenija mora biti socialna drava,
prvotno stal okrog 650 milijonov evrov. mogel urediti tako, kot se je pri nuklearki? kot pie v ustavi. Svoboda pomeni: Slovenija
Govoril sem s strokovnjakom za takne V Sloveniji z istimi ljudmi, isto mentaliteto. mora biti pravna drava, kot pie v ustavi.
velike energetske sisteme in dejal je, Hoem povedati, da je to nesprejemljivo in Kajti le v dravi, ki temelji na spotovanju
da naj bi en megavat stal priblino mili- da je take stvari treba urediti. In za to imamo prava, smo edino lahko svobodni. Potrebno
jon evrov. Kako lahko pridemo do sko- izvrno oblast, imamo vlado. je soitje med dravljani in dravljankami
raj milijarde in pol? Glede tega poteka PB: Nekajkrat ste e omenili, da mora Slovenije ne glede na veroizpoved, socialno
parlamentarna preiskava, a pri nas je iti drava skupaj z vami naprej in poreklo in tako naprej. Hkrati pa je potrebno
prepogosto mnogo hrupa za ni, trese navzgor. Kaj imate s tem v mislih? soitje med ljudmi in naravo. Samo iz soitja
se gora, rodi se mi. K temu lahko MJ: e bi strnil svojo predsedniko ambici- ljudi z naravo lahko izhajajo napredek, stabil-
dodam tevilne banne malverzacije, jo, program, vsebino, bi rekel takole: blagi- nost, varnost, uspenost. To je popolnoma
banna posojila, ki so bila dana na nja, svoboda, soitje. Tu se naslanjam na ge- jasno. Je pa v minulih letih z razmahom glo-
lepe oi in za katere se je ob odobritvi
lahko utemeljeno predpostavljalo,
da jih nihe ne bo vraal, pa izropana
podjetja... Le redki posamezniki so za
to odgovarjali, tako iz gospodarstva,
bank kot iz politike. Ni nobenega
ukrepa, kot ga mora lovek uporabiti
pri vzgoji otroka. Ali pravna drava
deluje? Bo pri TE 6 kdo odgovarjal
za izgubljene, izginule, da ne reem
ukradene milijone evrov?
MJ: To so teke teme, teka vpraanja...
PB: Seveda...
MJ:... ampak pri tem se lovek ne sme iz-
ogniti tekim besedam. To, o emer sprau-
jete oziroma ste naglas razmiljali, to so po-
javi, ki se ne smejo dogajati v urejeni dra-
vi. V spodobni, civilizirani, kulturni dravi se
takne rei ne smejo dogajati. Seveda vem,
da vam s tem nisem konkretno odgovoril,
tudi noben predsednik republike, primerlji-
ve s Slovenijo, vam na to ne bo mogel dati
konkretnega odgovora. Ampak, prvi, to se
ne sme dogajati, in drugi, najvije politi-
ne avtoritete morajo biti tiste, ki s svojim
opozarjanjem in pa s svojim konkretnim
delom morajo zagotoviti, da se to ne doga-
ja. Takne zadeve ne smejo biti rezultat
nikakrnih kupij, strankarskih, politinih,
lobistinih. O primeru TE 6 mislim, da gre
za lignit majhne energetske kakovosti in ki
hkrati zelo onesnauje okolje. Torej, Slove-
nija ima tisto, esar veliko drav na svetu
nima. Zrak, vodo, zemljo, les. Bogastva,
ki so nam dana. Iz teh bogastev je treba
z znanjem kovati naprej.
PB: Ampak ostaniva pri TE 6. Tukaj je
nekdo oitno konkretno lagal.
MJ: Oitno so bila konkretna prikrajanja,
ki so ustrezala politinim interesom, lobijem.
Naj dam primerjavo. Moja vas je na meji med In ni dobro, da se lovek v neki sprevreni obliki ene
Breicami in Krkim, moja mama je iz vasi
Vrbina, kjer stoji nuklearka, 500 metrov od
samo za dobikom in da gre ta dobiek vedno bolj v
njene hie. Nuklearka je edina investicija iz roke nekih ojih skupin lastnikov, torej kapitala. Slove-
bivega sistema, ki je stala ve kot milijardo in
e danes deluje. In nuklearka v Krkem je da-
nija kot drava in mi vsi skupaj smo preve ranljivi,
nes, e govoriva o zanesljivosti, varnosti, med da bi se smeli prepustiti tem trendom in tem pritiskom.
desetimi, med morda celo petimi odstotki naj-

48 JUNIJ 2017

balizacijskih gibanj po koncu hladne vojne
prilo do polnega zanikanja tega osnovnega
lovekega soitja z naravo. In kadar ni tega
soitja, se dogajajo katastrofe. Te katastrofe
so tudi ponazoritev, da tudi lovek nima kak-
ne velike prednosti. In ni dobro, da se lo-
vek v neki sprevreni obliki ene samo za
dobikom in da gre ta dobiek vedno bolj
v roke nekih ojih skupin lastnikov, torej kapi-
tala. Slovenija kot drava in mi vsi skupaj
smo preve ranljivi, da bi se smeli prepustiti
tem trendom in tem pritiskom. Za to ni nobe-
ne potrebe. Imamo pa ogromno potencialov.
V tem vidim prilonost, da se stori korak na-
prej in navzgor v razvojnem smislu. In na to
morajo politiki na vseh mestih, zlasti na naj-
vijem, opozarjati. e poenostavim, vse,
kar je dobro za Slovenijo, je dobro za Ame-
riko kot najbolj razvito globalizirano drubo.
Hkrati pa marsikaj od tistega, kar je dobro
za Ameriko, ni dobro za Slovenijo. Ko je pro-
padel Detroit kot sredie amerike industri-
je, se je to pa nekako preuredilo na iro-
kem amerikem trgu. Ampak Detroit je po
nekih parametrih kot Slovenija. Ni se ne bo
uredilo, e Slovenijo zapravimo v tem smislu.
PB: Kaj pa menite o poloaju mladih
pri nas?
MJ: V tej dravi je treba dati konkretno per-
spektivo in upanje mladi generaciji. Nespre-
jemljivo je, da mladi iz Slovenije odhajajo
v tevilkah nad pet tiso. Razumljivo je,
da neki odstotek mladih gre po svetu s tre-
buhom za kruhom, ker so tako vrhunsko
izobraeni in v tako ninih podrojih, da jim
v Sloveniji ni omogoen nadaljnji razvoj.
To je razumljivo. Ampak najmanj polovica
tistih, ki so v minuli letih odli v svet, bi mo-
rala doma najti zaposlitev. Hoem povedati
to, da ni dovolj, da se ree, ja, to so zakoni
trga, to so mehanizmi svetovne ekonomije.
PB: Kako pa vidite to, da kar nekaj
vaih potencialnih volivcev dela zelo
veliko, tudi nadure, ne dobijo pa niti
plaila za dostojno ivljenje?
MJ: Tega je zelo veliko in to je nedopustno.
V Sloveniji danes, ko gre drava svoji 30-let-
nici naproti, je to nedopustno in je treba sa-
mo vzeto ustavo v roke in z njo mahati vsak
dan vsepovsod. Slovenija je socialna dra-
va. To mora politika urediti.
PB: Kako pa vidite razliko, ki je zlasti
oitna v velikih korporacijah, da so le
v zadnjih desetletjih nesorazmerja med
plaami v nebo in da imajo lastniki
korporacij velikanske dobike ter da
ima edalje manj ljudi v lasti vedno
ve materialnih dobrin? Kam to vodi?
MJ: Zdaj lahko izbereva katerokoli besedo,
samo da ne bo aljiva, ki opisuje pregre-
nost teh dejanj. Katerokoli.
PB: Nedavno sem prebral mnenje
dr. Rudija Rizmana, da ima to opraviti
z oivljanjem politike iz tridesetih let
prejnjega stoletja, ki je pripeljala do
dravljanskih vojn in nato do svetovne.
MJ: Svet je v negotovih gospodarskih,
politinih, diplomatskih razmerah. Obstaja
vtis, da se razmere poslabujejo, kar po-
meni, da je treba delovati e bolj pretehta-
no in ohranjati mirno kri, imeti vrste ivce.
Slovenija je sicer majhna in neopazna, ima
pa prav zato prednosti, da prispeva k teh-
tnosti in presoji. Zato se potegujem za to
Slovenija si mora prizadevati, da bo Evropska unija
obstala, da se bo obnovila, reformirala, da se bo oi-
stila in pomladila, kot bi rekel Ivan Cankar.
funkcijo, ker imam dolgoletne izkunje
iz mednarodnih odnosov, diplomacije,
gospodarstva in v mednarodnem kontek-
stu tudi iz kriznega menedmenta, delova-
nja tudi v negotovih razmerah. Slovenija
se lahko s svojimi izkunjami pojavlja kot
glas razuma in kot nekdo, ki za sabo nima
nobene raunice. Slovenija je ena redkih
drav na svetu, ki nima do katerekoli dra-
ve na svetu nobene skrite raunice.
PB: Tukaj vas moram vpraati o usodi
Evropske unije. Ddr. Rudi Rizman je
dejal tudi, da je EU na napani poti,
in sicer po njegovem mnenju zato,
ker je svojo prvotno zavezo socialno in
demokratino zdrne drube skupnosti
zamenjala za sluenje absolutni vlogi
trga in interesom finannega sveta.
In da je EU postala ujetnica ideologije,
da je to nekaj najslabega in najbolj
destruktivnega, in sicer ideologije ne-
oliberalistine politike. In da iz tega iz-
hajajo kazenske ekspedicije, na primer
v Griji in drugod na obrobju EU, ter da
si iz tega tudi rojevajo politini dema-
gogi, na primer Geert Wilders na Nizo-
zemskem, Marine Le Pen v Franciji in ne
nazadnje Donald Trump v ZDA.
MJ: Evropska unija je na velikem razpotju.
Raje bi uporabil ta izraz, ker sem diplomat
in ker ciljam na najvijo funkcijo v dravi.
In pri takih poloajih je treba zelo izbirati
besede. Ne zato, da bi se izmikal resnici,
ampak da s svojimi besedami ne da na-
panega signala, da ne spodbudi napa-
nih reakcij, ampak da pravi ton, pravo
vsebino in motivacijo. Torej, med nastaja-
njem tega intervjuja Evropska unija praz-
nuje 60-letnico podpisa Rimske pogodbe.
e ne bi bilo teh velikih kriz v minulih ne-
kaj letih, finanne, gospodarske, migracij-
ske, bi mi morda niti ne opazili te velike
konceptualne vsebinske krize in razpotja,
na katerem je Evropska unija. Treba je
opozoriti na to in potrebna je premiljena
DR. MILAN JAZBEC
razprava o tem, kako naprej. Ta razprava
ne more biti populistina, je pa treba z njo
priti do vsakega dravljana, dravljanke.
Ampak v osnovi je treba premisliti, kaj bo
v osnovi s to Evropsko unijo in kaj bomo
Slovenci k temu prispevali. Slovenija ima
izkunje iz prejnjih dravnih sistemov in
mi smo v situaciji, ko to lahko prenesemo
pozitivno konstruktivno ter prispevamo k
reevanju evropske krize. Mi nimamo no-
benih frustracij do nikogar. Imamo neke
negativne zgodovinske spomine, ampak
to so dejstva. Iz tega pri nas, vsaj jaz tako
razumem, ne izvirajo frustracije kot pri ne-
katerih drugih dravah in narodih. To je ve-
lika prilonost, hkrati pa je to naa velika
dolnost. Ne smemo pa nobene stvari vze-
ti za samoumevno in se s tem igrati. Zlah-
ka je napovedati referendum o emerkoli,
a pri tem je treba misliti na posledice in
rezultate. Slovenija si mora prizadevati,
da bo Evropska unija obstala, da se bo
obnovila, reformirala, da se bo oistila
in pomladila, kot bi rekel Ivan Cankar.
In k temu lahko veliko prispevamo.
PB: Predsednik republike pri nas nima
izvrilne moi, kot jo ima ameriki pred-
sednik, da bi kar takoj svojevoljno pod-
pisoval predsednike izvrilne ukaze.
Ampak kaj bi vi kot predsednik republi-
ke na simbolni ravni konkretno zahteva-
li in pri tem vztrajali?
MJ: Poleg v tem intervjuju e povedanega
je treba opozarjati na to, da obstoj Evrop-
ske unije neposredno pomeni obstoj Slove-
nije, slovenstva. Mi bomo sicer verjetno ob-
stali brez Evropske unije, saj smo tudi e
zdaj skozi zgodovino. Ampak Evropska uni-
ja daje pravni, politini, diplomatski, varno-
stni, gospodarski okvir, ki je za Slovenijo v
zgodovinskem kontekstu najbolji. e sa-
mo ta dejstva so izjemno pomembna in je
treba nanje opozarjati. Na ozemlju Evrop-
ske unije ni bilo vojne od 15. maja 1945 v
Sloveniji, na Korokem v vasi Poljane. Na to
se pozablja, to se jemlje za samoumevno.
e bi Evropska unija leta 1991 ravnala dru-
gae, bi lahko rekli na ozemlju Evrope. A ta-
ko ni ravnala, kar je velika izkunja, veliko
opozorilo. Predsednik, ki ima s svojim polo-
ajem veliko simbolno mo, mora na ta dej-
stva opozarjati. Na mir, svobodo, blaginjo,
enakost. To so velike besede, ki se jih v
vsakodnevnem ivljenju pogosto ne zave-
damo in jih ob majhnih problemih zlahka
spregledamo. Naprej, skupna valuta,
JUNIJ 2017 49
 INTERVJU

za pripadnike iz drugega geografskega

Dananje generacije lahko potujejo po Evropi tako, dela sveta, ki tudi po videzu odstopajo
kot smo mi potovali pred 40 leti po Sloveniji. To so od Evropejcev, je bilo zlahka spodbuditi
ksenofobine strahove pri vseh nas. Imam
velike pridobitve in na to je treba opozarjati. In treba cel kup prijateljev razlinih veroizpovedi iz
je opozarjati na stranpota. Na populizem, na strah razlinih delov sveta, nekateri tudi e dol-
go ivijo po Sloveniji in so pridobitev za-
pred namiljenimi sovraniki. njo. e pa bi mi kdo rekel, da bo ez dva
dni tretjina Slovencev iz drugega dela sve-
schengenski prostor. Dananje generacije bojiu ali pa v Siriji, ni zgodilo ni tako ta, bi se pa tudi zamislil. To se seveda ne
lahko potujejo po Evropi tako, kot smo mi zelo dramatinega, da bi povzroilo od- bo zgodilo. Ampak s tem se zlahka strai.
potovali pred 40 leti po Sloveniji. To so velike hod vemilijonske mnoice iz tistih krajev. PB: Kako vidite inato in panelno
pridobitve in na to je treba opozarjati. In tre- V Turiji sta bilo takrat dva milijona begun- ograjo na slovenski juni meji? Doma
ba je opozarjati na stranpota. Na populizem, cev, v Libanonu e nekaj ve, v Jordaniji sem iz Bele krajine in kot kandidatu za
na strah pred namiljenimi sovraniki. malo manj. Ampak sirska kriza, ki je sicer predsednika vam poroam, da so tam
PB: Ddr. Rizman tudi pravi, da so trajala e tiri leta in pol, ni v tisti pomladi nekaterim ljudem zelo oteili ivljenje,
namiljeni sovraniki lani vzroki, in poletju prinesla niesar, da bi se tako komu pa ga tudi do skrajnosti onemo-
na katere kaejo populistini dema- velike mnoice ljudi premaknile proti Ev- goili.
gogi, da so lani vzroki migranti in ropi. To je bilo v veliki meri izpeljano zara- MJ: Take ograje nimajo mesta tam, kjer so.
islamska gronja. Kako gledate na to? di tega, ker so mednarodne kriminalne To je treba povedati jasno in glasno. Hkrati
Glede na to, da ste slubovali v Turiji zdrube zautile, da lahko s tem oboga- pa je treba zagotoviti, da bodo dravotvorni
pet let. tijo. In hkrati ustvarijo pritisk na Evropo. organi, ki so zadoleni za varovanje notra-
MJ: Nedavna migracijska kriza je izbruhni- Ta pritisk je bil morda tudi del nekih glo- njega reda v dravi in zunanje meje, oprav-
la konec avgusta 2015, ko sem priel iz balnih preigravanj, ne vem, prevelike po- ljali svojo funkcijo. In to jim je treba omogo-
Turije. Rei moram, da se v letu 2015 na zornosti temu ne bi posveal. In hkrati, iti materialno in delovnopravno. Zdaj to
blinjevzhodnem prizoriu, da ne reem ker gre za pripadnike druge veroizpovedi, govorim seveda na naelni ravni, izvedbe-

50 JUNIJ 2017

no to tudi ni stvar predsednika republike.
Nisem pa za uporabo taknih prijemov,
kot je ta ograja. Pri tem nam ne pomaga
veliko izgovor, da je takno ograjo postavila
tudi Madarska. Takim pojavom se je treba
upreti z jasnim argumentom, z jasno reit-
vijo in pa predvsem v duhu tistega, kar je
Evropska unija: prost pretok kapitala, bla-
ga, ljudi. Da se v duhu odprtosti in raznoli-
kost bogati vsaka druba. Hkrati pa je se-
veda treba zagotoviti pravno urejeno in
v praksi uinkovito prestopanje meja.
PB: Kot predsednik bi postali vrhovni
poveljnik slovenskih obrambnih sil.
Poroila pravijo, da je Slovenska
vojska precej podhranjena, da ni
povsem operativno sposobna in da
naj bi v prihodnjih desetih letih potre-
bovali zanjo dve milijardi evrov.
MJ: Potem ko sem leta 1975 postal bruc
na tedanji Fakulteti za sociologijo, politine
vede in novinarstvo, je bil istega leta odprt
tudij obramboslovja in sem se jeseni 1979
vpisal e na obramboslovje, bil sem takrat
v tretji generaciji in sem, e se prav spom-
nim, diplomiral kot 48. obramboslovec,
kot novinar pa okoli mesta tiso. Diplomiral
sem leta 1983 in sem slabih 20 let pozneje
postal dravni sekretar na ministrstvu za
obrambo. To sem bil od 8. decembra 2000
do zadnjega oktobra 2004, zadolen za
obrambno politiko, predvsem pa za lan-
stvo v zvezi Nato. V tistem asu na koncu
naega mandata mi smo bili prva ekipa,
ki je vzdrala ves vladni mandat je znaal
dele obrambnega prorauna malenkost
nad 1,7 odstotka. Potem se nisem natan-
no ukvarjal s temi remi in sem bil osupel,
ko sem pred pol leta izvedel, ko so se te
razprave znova razplamtele, da se je dele
za obrambo v proraunu zmanjal za ve
kot za polovico. To je osupljivo. Naa ambi-
cija je bila, da bi odstotek prorauna za
obrambne namene poasi zrasel na dva
odstotka. Takrat smo prejemali zelo veliko
oitkov, e, raje za maslo kot za topove.
To je vena politina krilatica, ki zlasti z
globalnega vidika nevzdrne oboroevalne
tekme sicer ni isto brez osnov, to e mo-
ram rei. Ampak poglejte, v 13 letih smo
prili z 1,7 na 0,8 odstotka. Razlika 0,9
odstotka, kje je? V katerih olah, v katerih
vrtcih? Nikjer je ni. To je kandalozno.
In seveda, to je dopustila politika.
PB: Kam je po vaem mnenju la
ta razlika?
MJ: Nimam pojma. Lahko ugibam, ampak
nimam pojma. Situacija v olah pa sigurno
ni bolja, v zdravstvu tudi ne. Masla ni ni
ve. Hoem poudariti en vidik tega populiz-
ma, ki ga je tudi takrat del politike blagohot-
no..., no, vsaj molal je, e e drugega ne.
Danes nimamo od tega ni. To, da je danes
nesorazmerje znotraj obrambnega sistema
plae, investicije, vzdrevanje slabe,
kot je bilo takrat, to mi ni jasno. To kae na
neko nerazumevanje politike, zdaj posplo-
ujem, te kljune funkcije drave.
PB: Ali je vae stalie, da je treba
vojski dati ve sredstev?
MJ: Vojska, kakrna je danes, ni v stanju
zagotavljati obrambe drave. Da, treba je
dati ve, ampak s premislekom. Treba je ve-
deti, za katere namene, in to je treba jasno
Vojska, kakrna je danes, ni v stanju zagotavljati
obrambe drave. Da, treba je dati ve, ampak s pre-
mislekom.
povedati slovenski javnosti. Govoriva o pri-
blino osem tiso pripadnikih obrambnih
struktur, ki so tudi prebivalci in prebivalke
te drave. Kot dravni obrambni sekretar
sem v asu referenduma pred Natom pre-
potoval Slovenijo. Imel sem kaknih sto
pogovorov.
PB: Ste bili za Nato ali proti?
MJ: Za, seveda. V najbolj odronih vaseh
sem se kot visoki predstavnik vlade pogo-
varjal o lanstvu v Natu. Kaj je bil tipien
vzorec teh pogovorov? Prvih 15, 20 minut
v odronih delih Slovenije so me kritizirali
po dolgem in poez kot predstavnika vlade,
ki je kriva za to, da ni slub, da so zaprli o-
lo, vrtec... In po tem, ko smo prili do tega,
da obrambni sistem nima s tem ni, Nato
pa e manj, smo se zaeli pogovarjati o Na-
tu. Nikogar nisem preprieval, da mora gla-
sovati za lanstvo v Natu, sem pa vsakomur
razloil, kaj pomeni lanstvo v Natu in kaj
nelanstvo. Politika je dolna od najvijega
pa do najnijega uradnika pojasnjevati ob-
anom in obankam, kaj sprejema, kaj po-
ne, in jim potem prisluhniti ter to vgraditi
v delovanje drave.
PB: Kaj pa pravite na to, da je Nato s
svojimi oporii povsem obdal Rusijo
in Kitajsko? In na to, da se oroarska
tekma spet stopnjuje, tevilne drave
se oboroujejo, EU pa se oita, da se
premalo? Kam bomo ljudje z vsem
tem orojem? Je to varnost, je to
prihodnost, da se silne milijarde
vlagajo v novo oroje? Kje se to
kona? To oroje bo neko nekdo
hotel uporabiti.
MJ: Samo da popravim, Nato nima teh
vojakih opori okoli Kitajske, to so
kvejemu ZDA.
PB: Toda ZDA so kljuni len Nata.
MJ: To dri. Ampak te rei nimajo zveze z
Natom. To sem hotel rei, isto zaradi kon-
teksta. Mislim, da je po tisti veliki iritvi Nata
leta 2004, ko smo tudi mi postali lani zve-
DR. MILAN JAZBEC
ze Nato, prilo v Natu do nekaterih vsebin-
skih sprememb, pa morda ne nartno
kot del politike. Velik del drav iz bivega
vzhodnega bloka je postalo lanic zveze
Nato in seveda je to nekako samo po sebi
prineslo drugano razpoloenje do Rusije.
To je dejstvo. Hkrati menim, da je bistveno
premalo dialoga med Natom in Rusijo ozi-
roma med Zahodom in Rusijo, med Evrop-
sko unijo in Rusijo. Rusija je najveja dra-
va na svetu, je soseda Evropske unije in i-
rok, razvejen dialog je osnova za soitje in
neko normalno delovanje. To, kar se zdaj
dogaja v mednarodnih odnosih, kae, da je
tega dialoga bistveno premalo, kar sproa
neke apetite in ravnanje, ki sodi politino v
stare ase, hkrati pa povzroa neko nego-
tovost in strah. In to je narobe. Mir na ir-
em evropskem prostoru je odvisen od stal-
nega dialoga z Rusijo, hkrati na opozarja-
nje na spotovanje mednarodnega javnega
prava in pravnih nael. Glede oboroevalne
tekmi menim, da Nato nima neke neposre-
dne povezave z oboroevalno tekmo, je pa
oboroevalna tekma nekaj, kar je oitno v
lovekovi naravi. Ampak to ni dobro in to je
dolgorono kodljivo. Poleg tega oboroe-
valna tekma odvzema sredstva za to, da bi
lovetvo lahko napredovalo, da bi se bla-
ginja poveala. Oziroma povzroa svetovno
revino. To je svetovni problem.
PB: Kako pa vidite podpis tedanjega
ministra Rupla pod vilensko izjavo leta
2003, s katero je tedanjih kandidatk za
lanstvo v Natu podprlo invazijo na
Irak pod pretvezo lanih dejstev, ki jih
je tedanji ameriki dravi sekretar Colin
Powell predstavil v Zdruenih narodov,
kar je nato do konca podrlo domine na
Blinjem vzhodu?
MJ: Najmanj trije poudarki. Verjamem dr-
avnemu sekretarju Colinu Powellu, ki je
pozneje zgroeno bled v kamere razlagal,
da ni vedel, da gre za lanive podatke. Me-
nim, da njemu kot osebi lahko verjamem,
da je bil zaveden, in e smo pripravljeni to
verjeti, potem so bili zavedeni tudi ministri
desetih drav kandidatk, ki so takrat to pod-
pisali. To je eno dejstvo. Naslednje dejstvo
je, da bi morala o pristopu k vilenski izjavi
razpravljati odbor za zunanjo politiko v
slovenskem parlamentu in pa odbor za
obrambo. To je bila napaka. Tretji, invazija
na Irak je bila skrajno nedomiljena, osno-
vana samo na vstopu in sesutju reima.
In niesar ve ni bilo. To je bila najveja
JUNIJ 2017 51
 INTERVJU
napaka od vseh. Bil sem v Iraku dvakrat,
spremljal sem Irak iz Turije, ker sem bil v
Iraku tudi akreditiran. Reim je bil diktator-
ski, neloveki, ni spotoval lovekovih pra- pri izstopajoih primerih, v katerih se sloven-
vic, in ko je odsluil, se ga je sesulo. Napa-
ka je bila, da je potem v dravi nastal kaos,
ker se nihe ni ukvarjal s tem, kako zagoto-
viti nadaljevanje institucij irake drave po
spremembi oblasti. Enako nedomiljeno je
bilo razsutje oblasti v Libiji.
PB: Ali lahko potemtakem sklenemo,
da temu svetu vladajo nedorasli ljudje,
ki nedomiljeno delajo po svetu kaos
in za to ne odgovarjajo?
MJ: V dananjem svetu smo pria velikemu
pomanjkanju svetovnih voditeljev z moralno
in tudi sicernjo avtoriteto. To je ne nazad-
nje tudi problem Evrope. Po odhodu gene-
racije velikih voditeljev, ki je imela neposre-
dne izkunje iz druge svetovne vojne, smo
se znali v situaciji, ko voditeljev dejansko
ni v smislu veliine.
PB: Ali bi moral biti predsednik konkret-
neji pri konkretnih stvareh?
MJ: V principu prav gotovo. In jaz bom.
Hkrati pa se seveda ne bom oglaal pri
vsaki stvari. Predsednik mora znati tudi
molati. Pri konkretnejih pa je treba biti
jasen.
PB: Se pravi, da ne boste vajenec pri
vsakem delu v Sloveniji?
MJ: Vse to sem opravljal v svojem doseda-
njem ivljenju. Ni dela, ki ga ne bi opravljal.
Z Romi, Slovenci, Bosanci, Nemci, Anglei,
kjerkoli in kadarkoli. Dva dni lahko nate-
vam.
PB: Kako pa vidite posredovanje
dr. Drnovka pri Romih?
MJ: O dr. Janezu Drnovku lahko reem,
da je bil edini od slovenskih politikov v mi-
nulih 30 letih z monimi dravnikimi pote-
zami, ki jih je tudi izkazoval in ki so bile v
svetu sprejete. Na najbolj oddaljenih geo-
grafskih obmojih je bil on sprejet kot
dravnik in je bila Slovenija na ta nain
prepoznavna.
PB: Kako pa vidite njegovo udelebo
leta 2006 na inavguraciji prvega indi-
janskega predsednika, predsednika
Bolivije Eva Moralesa...
MJ:... ko je piskal na pial. Kapo dol!
PB: Kako pa je bilo sprejeto njegovo
posredovanje pri reevanju Toma
Krinarja v Sudanu?
MJ: Odzivi so bili meani. Nekateri v bruselj-
skih krogih so predsedniku Drnovku zame-
rili, ker je pri tem soliral. Ampak ne vem,
s kom bi se lahko posvetoval. Moram pos-
ploevati, in sicer menim, da so to geste,
ki so hvale vredne in ki kaejo na to, da kon-
kretni nosilec najvije politine funkcije
v dravi ima obutek za loveka v stiski.
Je pa treba pri tem seveda biti pozoren,
52 JUNIJ 2017
kako dale se gre in da se ve, da predsednik
republike ne more vsakemu dravljanu, ki se
znajde v stiki, na ta nain pomagati. Mora pa
ampak bom el preko tega. [smeh] Veste,
ski predsednik postavi za nekoga, ki se znaj-
de v ekstremni stiski, hkrati pa s tem postane
vzor obnaanja v mednarodni skupnosti.
PB: Kot veleposlanik ste bili pet let
v Turiji. Kako komentirate to, da je
turkemu predsedniku Erdoganu
nedavno uspelo na referendumu za
spremembo ustave, ki prinaa uvedbo
predsednikega sistema?
MJ: Zmaga turkega predsednika pomeni
nadaljevanje zgodovinske tradicije monih
Zmaga turkega predsednika pomeni nadaljevanje
zgodovinske tradicije monih vladarjev na tem
prostoru.
vladarjev na tem prostoru. eleti si je treba,
da bi predsedniki sistem koristil Turiji in
iremu mednarodnemu okolju.
PB: Kako pa ste doiveli to dravo,
ljudi, kulturo?
MJ: Turija je izjemno bogata drava,
ljudje so odprti, srni, preprosti, prijazni.
Morda tudi zato, ker sem jim sam po obra-
zu malce podoben. Vsepovsod so me ime-
li za svojega. [smeh] V arhaini Turiji je
priimek Jazbec Jazbek in pomeni mojster
peresa in pa mojster poletja. To je bila ze-
lo zanimiva vez z njimi. Turija je le dedi
dvatisoletne imperialne tradicije, ki je bila
bogata, ki je bila tolerantna in je srkala
vase raznolike kulture, kar lovek uti.
Kot pri vseh drubah, ki imajo velike po-
tenciale, ki so kompleksni, je tudi v Turiji
tako. Taki potenciali so tudi zelo ranljivi in
to se danes tudi kae.
PB: Dejali ste, da ste asket. Ste si
navkljub temu privoili obisk
tradicionalnega hamama?
MJ: Bo za predsednikega kandidata sra-
mota, e vam povem, da si nisem? [smeh]
PB: Ste si v Turiji sploh privoili kaj
od sladkosti ivljenja?
MJ: Sem. Zmerne koliine odline hrane,
sirov, rib, zelenjave, sadja, sladic pijae, vi-
na. Zmerne koliine v neizmerni koliini po-
navljanj.
PB: Baklave so vam ve?
MJ: Seveda, seveda. Smo pa mi odraali
ob baklavah iz bosansko-makedonskega
prostora, turke baklave so veliko bolj slad-
ke. Skoraj imam raji makedonske.
PB: Kako pa je z ljubeznijo pri diploma-
tih? V vai trilogiji o diplomaciji pie,
da diplomati ne vedo, kaj je to prava
ljubezen, tista, ki loveka prevzame in
ostane v njem za vedno...
MJ: Zdaj bom v svoji neimrnosti malce
ualjen, saj v skoraj treh urah pogovora
skoraj nisva govorila o mojih knjigah,
vesel sem, da je drugi del diplomatske
trilogije izel. aka me e tretji del, ki ga
imam v glavi in ga bom zlahka napisal
po kosih, po delih. V obeh delih eksperi-
mentiram z diplomacijo, kot je dejal Deme-
ter Bitenc, v proustovskem slogu. Zanima
me diplomacija kot ustva, kot emocije,
kot zbir, preplet vsega tega, kar krasi
loveka, kar ga bogati in kar ga ene v
strah, obup, stisko in kar mu daje upanje,
ivljenje, ambicijo. Rekel bi, da sta tu dve
plati, s katerima se to ponazori. To sta
dobrota in ljubezen. In seveda, v obeh
teh dveh mojih knjigah je veliko izzivanj,
zato ker nartno razgaljam diplomacijo,
diplomate, nikakor pa ne aljivo. Razga-
ljam, da bo vsakomur jasno, kaj je to diplo-
macija, z enega posebnega vidika. Glede
ljubezni menim, da to v veliki meri dri.
To pa zato, ker prihajajo diplomati iz vseh
drubenih slojev. Zato. Ne pa zato, ker bi
bili nekaj posebnega.
PB: Ni kaj, treba je prebrati romana.
Kako pa je pri vas z ljubeznijo?
MJ: [dolg prisren smeh]
PB: To je res zelo osebno vpraanje,
toda ste predsedniki kandidat in
zato zelo izpostavljeni...
MJ: A ta moj pristni, moni, polni smeh ne
pove dosti? Ni zadosten odgovor, mora biti
bolj direkten? Nekje na zaetku junija bo
izel v Makedoniji slovensko-makedonski
prevod mojih izbranih pesmi, predstavljen
bo tudi v Sloveniji, in e vam ta moj pristni
smeh ni bil dovolj, poakajte na tiste pesmi.
PB: Katero skladbo bi si zavrteli,
e bi bili izvoljeni za slovenskega
predsednika?
MJ: Ha! Katero? [poglobljen razmislek] The
Long And Winding Road [na izust odreciti-
ra besedilo pesmi]. Tukaj sva pa pri Preer-
nu, dragi novinarski kolega, pri poetu, ki je
bil velikan in eden najvejih umov sloven-
stva, segal je dale ez obzorja slovenstva,
danes pa bi imel enake probleme kot ta-
krat. V svojih pesmih, ki so nedosegljiva
mojstrovina lovetva in s katerimi presega
kvantno mehaniko asa in prostora, je vse
to kazal skozi ljubezen do domovine, ljube-
zen do enske in ljubezen do vrhovnih idea-
lov. Jaz v tej pesmi vidim to in to je moj pri-
stop k ivljenju. f
 FUERTEVENTURA, KANARSKI OTOKI

TEKST JAKICA JESIH FOTO JAKICA JESIH, GWEN MARCHE,

ANDRES AGUADO ALVAREZ DE SOTOMAYOR, MIHA GODEC,
CASA MARCOS, PROFIMEDIA, PROFIMEDIA/
HUBER IMAGES SHUTTERSTOCK

VETER,
PESEK IN
ZVEZDE
Kaj pone, zakaj niesar ne objavi, pogreamo
fotke, se obasno pritoi kaken prijatelj na
Facebooku, odkar sem se pred slabim letom
preselila na Fuerteventuro v Kanarskem otoju in
nekoliko onemela na svojih socialnih omrejih.
Iskreno, pa naj se v tem izjemno fotogeninem
okolju e tako neverjetno slii, zato ker fotk nimam.
Tukaj ivljenje tee drugae kot doma, v njem se
bolj uiva in manj fotka. Lajki prijajo, a doivetja
ne potrebujejo razkazovanja.

Nayra Martinez Moreno, Espe Barreras in Elisabeth
Diaz na tekmi v jezdenju valov z veslom
ola surfanja Manawai Slovenca Marka Mrzlikarja
S havajskim kanujem na Lobos
Corraleka Flag Beach je raj za kajtarje.
ukaj aplikacije za Facebook,
T Messenger, Instagram in poto
ivijo na drugem ekranku, tako
da je na prvem prostor za Win-
dguru, Magic Seaweed, Whatsapp in nel-
kurs panine, kajti prioritete so jasne.
Na Fuerteventuro se pride po veter in morje.
ele potem po leanje na plai, prijetne tem-
perature in odlino hrano, eprav otok po-
nuja najmanj vse to. Manj kot pol ure vonje
sem ali tja se najdejo najbolji valovi za surfa-
nje ali sup surf, pravnji veter za jadranje na
deski in kajtanje, na mestni plai in v doma-
em zalivu je vetru navzlic morje mirno in
vodni porti so dostopni vsakomur, etica
vulkanov se vzpenja namesto marke ali
Slavnika za veerni hike, samotne hribovske
ceste vabijo skejtarje, temne noi so za tetje
zvezd... pa veter, veter, veter. ivljenje poteka
zunaj in po naelu 'work hard, ride harder'.
Zato ni udno, da so si Fuerteventuro za svo-
je novo prebivalie izbrali tevilni ljubitelji
SUP-tekma v Corraleju v organizaciji domaega kluba Onexe
za dravni SUP-pokal panije ter pokal Kanarskih otokov.
vetra v laseh, pa tudi evropski in svetovni
prvaki v raznih portih z desko, ne nujno
vodnih. Tudi Nemec Carl Flster, evropski
prvak v longboardu, tevilni prvaki v supanju,
vkljuno z Nemko Sonni Hnscheid, trikratno
zmagovalko prestine havajske preizkunje
Molokai-2-Oahu in dvakratno zmagovalko
Euro-Toura, ki s svojo druino ivi v Lajaresu
e od leta 1986. Na Fuerti redno trenira tudi
Iballa Ruano Moreno, ena od sester dvojic,
ki se lahko pohvalita s 25 naslovi PWA sve-
tovnih prvakinj v jadranju na deski (disciplina
wave). In to ne brez razloga. Razmere za tre-
ning so tukaj zahtevne in raznovrstne ter zato
izjemno privlane. Navdihujoe je gledati,
kako radi imajo ti ljudje morje in to, kar po-
nejo, pri tem pa se le malo zmenijo za trenut-
ne razmere, ki kdaj tudi niso prave. Kajti e
niso prave za njihov port, so prave za vsaj
enega od drugih, in uivati znajo v vseh,
da so le mokri, na 'morski' deski ali tisti
s koleki.
Neskonna peena plaa v Cofetih
je baje ena najdaljih v paniji, zelo
verjetno pa tudi ena najsamotnejih.
Neskonne plae
Peene, veinoma svetle,
le redke tudi s temnim vulkanskim
peskom. Nekatere z lealniki za
nekaj evrov na dan, veina pa je
divjih; vzhodne za sonne vzhode,
zahodne za oarljive romantine
zahode. Vse so precej vetrovne,
a v kamnitih zavetjih, coralitih,
je zatino in hitro tudi prevroe.
Kopanje? Morje ima pozimi od
19 do 20 stopinj Celzija, poleti
le kakno stopinjo ve. Na veini
urejenih pla vihrajo zastave, ki so
preteno rumene do rdee barve,
odvisno od moi vetra in stanja
morja; reevalci iz vode skrbno
bdijo, da valovi koga ne odnesejo.
Z nekaj zdrave pameti je kopanje
varno, zlasti tam, kjer to pono
tudi drugi. Z bodyboardi (boogy-
boardi) na majhnih valovih pa je
e nekoliko bolj zabavno.
Po nekaj minutah deja Fuerteventura ozeleni.
Pogled z vulkana nad Villaverdejem proti zahodu.
Vulkani
So povsod naokoli in so lahko
dostopni, z njih se razprostirajo
boanski razgledi in omogoajo
odlino kopensko rekreacijo.
Na njihovih pobojih sreamo na
desetine veverik, ki nam banano
pojedo iz roke.
JUNIJ 2017 55
 FUERTEVENTURA, KANARSKI OTOKI

Topel pesek, kristalno morje. Fuerteventura se lahko pohvali

z najlepimi plaami med vsemi Kanarskimi otoki.

Skrajni jug otoka, polotok Janda

s svetilnikom na prepadnem klifu

Sveta gora
Tindaya in Novogradnja (vsaj na severu otoka) lepo sledi
sodobnim oblikovalskim trendom, a po otoku e
vedno prevladuje star, tradicionalen slog. Veina
spomenik toleranci posestev je lepo urejenih, terenec je obvezen.

Spomenik, ki je, ironino, postal Vremenska napoved?

povod za burne lokalne razprtije.
Tindayo, visoko 401 meter in
s tipino piramidno obliko je razpoz-
navna e od dale (zgoraj), so
prvotni naseljenci otoka astili
kot sveto goro, vzpon nanjo pa je
zaradi dragocenih arheolokih
najdb danes mogo zgolj s poseb-
nim dovoljenjem. Leta 1985 je
baskovski umetnik Eduardo Chillida
dobil idejo za spomenik toleranci,
ki bi opominjal na loveko majh-
nost v primerjavi s svetom okoli nas.
Za uresniitev projekta je potre-
boval goro, v katero bi zavrtali in jo
izdolbli. Veliastna prazna notran-
jost, oblikovana v tri velike dvorane,
ki bi jo v dnevnem ritmu gibanja
zemlje osvetljevala sonna oziroma
lunina svetloba, bi pomirjala in
sproala. Primerno goro je iskal
v ilu, na Finskem in v vici ter jo
konno nael v sveti gori Tindaya
na Fuerteventuri. Okoljevarstveniki,
antropologi in arheologi so skoili
v zrak, obinarji pa izraunali,
da bi se investicija 75 milijonov ev-
rov ob skromni vstopnini povrnila e
v desetih letih. Medtem je Chillida
umrl in po tevilnih burnih razpravah
so leta 2010 projekt (dokonno)
opustili, nedavne demonstracije
pod Tindayo pa kaejo, da zadnja
beseda vendarle e ni bila izreena.
Fuerteventura je najstareji in drugi najveji
otok Kanarskega otoja in z blinjim Lanza-
rotom lei najblie Afriki. Celotno Kanarsko
otoje je vulkansko in vulkani so tisti, ki e
najbolj zaznamujejo prav Fuerteventuro.
Gran Canaria in Tenerife ter manji otoki
La Gomera, El Hierro ter La Palma e nekoli-
ko dlje proti zahodu so zaradi pogostejih
padavin bolj zeleni in rodovitni, medtem ko
sta Fuerteventura in Lanzarote precej bolj
kamnita, suha in pusta.
Rjava je moja nova zelena, drevesa so red-
ka in e redkeja so tista divja, v naravi. Fuer-
teventura je sorazmerno nizek otok, vulkani
veinoma ne presegajo viine 200 metrov
(najviji je Pico de la Zarza na jugu, visok
807 metrov) in zato se tukaj oblaki teko za-
drijo. Tudi zato ne, ker tukaj neprestano
piha. Nona mora za vse, ki ne marajo vetra.
Raj na zemlji za jadralce na deski, kajtarje,
jezdece valov. Ko tukaj veter pade na 10
do 15 vozlov, se razume, da danes ne piha.
e izvzamemo teh nekaj bizarnih nalivov, na Fuerti vsak
dan sije sonce, in e ga sluajno kdaj za nekaj ur prekri-
jejo oblaki, vsi vemo, da to grozno vreme ne bo trajalo.
Sto kilometrov dolg in okoli 30 kilometrov
irok otok lei na zemljepisni irini Floride
in ponuja nadvse prijetno klimo. Decembra
in januarja temperature redko padejo pod 15
stopinj Celzija, pa e to le zveer na monem
vetru. Preostalih deset mesecev so dnevne
temperature med 20 in 30 stopinj Celzija, a je
ozraje svee. Avtomobili in stanovanja se
hladijo z odprtimi okni, ogrevanje ne obstaja,
Notranjost otoka: tipina grievnata pokrajina
klimatskih naprav ni. Deuje redko, vasih
do naslednje kaplje mine mesec ali dva (ali
tri) in polurna ploha povzroi manjo narav-
no katastrofo. Prst (oziroma vulkanski pesek)
je po mesecih sonca namre tako zbit in iz-
suen, da ne prepua vode, tako da ta ob-
stane na povrini in zalije okolico, tudi ceste.
Takrat mestne oblasti navadno zaprejo ole,
saj je promet ohromljen in pot do ole nevar-
na, toliko bolj zaradi z vulkanov polzeega
kamenja, ki zna obtiati na cestah. e izvza-
memo teh nekaj bizarnih nalivov, na Fuerti
vsak dan sije sonce, in e ga sluajno kdaj
za nekaj ur prekrijejo oblaki, vsi vemo, da to
grozno vreme ne bo trajalo. Odkar sem tukaj,
e nisem pogledala vremenske napovedi.
Pod Unescovo zaito
Mogoe se slii kot promocijsko sporoilo,
ampak ni tako miljeno, saj je obiskovalcev
na otoku dovolj. Zadnjih pet let Fuerteventura
belei stalen porast tevila tujih turistov za

56 JUNIJ 2017
 Calima
Calima (zgoraj) sicer ni razlog,
zaradi katerega bi lovek sedel
v letalo in obiskal Fuerteventuro,
Betancuria
je pa zanimiv naraven pojav,
ko moni vetrovi nad severno Afriko
saharski pesek prinesejo nad
A imeti za sosede farmacevtsko druino Bayer ali vodilne Kanarsko otoje. Pojav lahko traja
BMW-jevega Minija pa stane, mandljev roglji v Golosu nekaj ur ali nekaj dni. Takrat
pa je tudi dovolj dober razlog, da se zapeljemo v Lajares. se skorajda lahko gleda v sonce,
nebo je soncu navkljub belo,
peenega prahu je e nekoliko
Svetilnik Punta La Entallada
ve kot obiajno, sonni zahodi pa
dobijo mistien, rahlo meglen ar.

Dve veverici je pred leti baje naselil

neki Nemec, zdaj jih je na tisoe.
Aloe vera
e Fuerteventura kaj ni, potem
Plaa Cotillo
ni ravno zelo rodovitna, dasiravno
priblino pet odstotkov na leto. Leta 2016 vulkanska prst ob pravnji koli-
jih je bilo tri milijone, v Sloveniji pa okoli tiri. ini vode omogoa dobro rast.
Za boljo predstavo o (ne)sorazmerju turistov A deja je malo in zato v glav-
in prebivalcev v Sloveniji ivita dva milijona nem raste le tisto, kar se zaliva.
ljudi, na Fuerteventuri 110 tiso, od tega Kultivirana aloe vera sicer potre-
priblino 20 tiso tujcev, ki so tukaj nali dru- buje le malo vode, iz nje pa nekaj
gi dom. Zagotovo k vedno veji privlanosti lokalnih podjetnikov izdeluje zelo
Kanarskih otokov, tako med turisti kot prise-
kakovostne kozmetine izdelke.
ljenci, izdatno pripomorejo tudi neprimerne
Rastlina, ki je bolj ebula kot
razmere v nekdaj priljubljenih arabskih turi-
stinih krajih, medtem ko je tukaj (in naj tako kaktus (eprav bi ob mesnatih
tudi ostane) varno in mirno. panska oblast listih in bodicah prej pomislili
razmilja, da bi zaradi ohranjanja narave na slednje), raste v nasadih,
omejila letno tevilo obiskovalcev, pa ne divjo pa najdemo povsod. Vse-
samo na Kanarskih otokih, ampak tudi na buje: 13 vitaminov, 13 mineralov,
celinski paniji in Balearih. Statistika poroa, 16 encimov, 21 aminokislin
da je letalie na Fuerteventuri lani gostilo deluje protiboleinsko, krepi
okoli dva milijona potnikov, najve Nemcev imunski sistem, razstruplja
in Angleev.

JUNIJ 2017 57
 FUERTEVENTURA, KANARSKI OTOKI
Surfarija v Corraleju
Vodni in drugi
porti
Tukaj ni kaj dosti dodati: valovi so,
veter piha. Sever Fuerte diha z
jezdenjem valov in drugimi vodni
porti. Izposojevalnic opreme je
skorajda ve kot barov. Vodni porti
so eden glavnih razlogov za obisk
tega otoka tudi za rekreativce, ki bi
se z njimi radi sreali prvi. Surf,
windsurf, kajt, sup, sup surf (ali
kaken drug vodni port, za kate-
rega pred prihodom na Fuerteven-
turo e nisem niti sliala). Slovenski
surfarji imajo najraje Manawai
v Corraleju, v katerem osnove,
pa tudi marsikaj ve od tega, ui
Marko Mrzlikar. Domainom in
tujcem, ki tukaj ivijo dlje asa,
je namenjena Escuela Nutica
Corralejo, nekaken dom vodnih
portov, kjer po obinsko krepko
subvencionirani ceni pod vodst-
vom izkuenih trenerjev (raznih
kanarskih prvakov, udeleencev
olimpijskih kampanj) omogoajo ka-
kovostne treninge razlinih vodnih
portov. Pod njenim okriljem deluje
tudi klub Onexe, nekajkrat na teden
moje najljube portno zatoie.
PWA-regata svetovnega pokala, freestyle,
na plai Sotavento na jugu otoka
58 JUNIJ 2017
Jugovzhodna stran otoka, okolica Costa Calme
Mlini na veter so po vsem otoku.
e toliko bolj bi bila omejitev najbr smisel-
na prav za Fuerteventuro, ki je skoraj v celoti
kot vulkanska biosfera posebnega pomena
pod Unescovo zaito. eprav na prvi po-
gled suha in pusta, je namre z geolokega
in biolokega vidika edinstvena. Vulkani, oko-
li njih stepa z nizkim rastjem, v morje padajo-
i klifi ter sipine, nekaj vejih krajev ter tevil-
ne majhne, tudi od sveta pozabljene vasice.
Severovzhodni del otoka delno prekrivajo
najveje sipine v Evropi, ki jih domai turisti-
ni delavci za potrebe dobre zgodbe predsta-
vljajo kot 'iz Afrike s pasatnimi vetrovi prine-
sen saharski pesek', a je resnina zgodba
teh 15 kvadratnih kilometrov nenega rume-
nega peska pravzaprav veliko bolj zanimiva.
Med zadnjo ledeno dobo je bil dananji pli-
tev preliv med Fuerteventuro in blinjim Lan-
V istem mestu prav idilino sobivajo all inclusive turisti,
ki jih nizkocenovni letalski prevozniki dostavijo na tedenski
hotelski pobeg, ter nabriti surfarji s popolnimi telesi.
zarotom kopno. Vetrovi so odmrle koke
morskih ivali, koral in podobnega, ki so
se pred tem milijone let nabirali in strjevali
na tedanjem morskem dnu, poasi rahljali in
sasoma odpihnili na blinje kopno, dana-
nje sipine. Delci dananjih corralekih sipin
namre ne vsebujejo kalcita, ki je eden glav-
nih gradnikov saharskega peska, ampak
drobne odmrle morske organizme, nekaken
koralni pesek. Sipine, razglaene za naravni
park, se zaenjajo takoj na obronkih Corrale-
ja, med turisti najbolj priljubljenega kraja na
severu otoka, in so del vsakdanje sprehajal-
ne rutine, nekoliko odmaknjene od cestnega
hrupa tudi priljubljeno zbiralie za vadbo
joge, meditacije ali zgolj za uivanje v miru
Plaa Sotavento je krasna zlasti v asu plime,
idealna je za uenje kajtanja in jadranja na deski.
in opojnih barvah sonnih vzhodov in zaho-
dov, za pretevilne turistine avtobuse pa
seveda tudi nujna petminutna fotopostojan-
ka. Njihov vzhodni rob pa tvori kilometre
dolgo peeno plao.
Otok nasprotij
Veina turistov prileti na edino letalie na
Fuerteventuri in se z njega najvekrat podajo
na sever otoka, v Corralejo, ali na jug, v Co-
sta Calmo ali Morro Jable. Nemci na jug,
preostali na sever, z redkimi izjemami. Zelo
na hitro bi lahko rekli, da je sever turistino
bolj razvit, na jugu pa izstopata omenjeni me-
sti na vzhodni strani otoka. Zahodna obala je
preteno neposeljena in divja, centralni del
otoka je hribovit in poseljen z nekaj simpati-
nimi manjimi kraji, skozi katere se je prijetno
zapeljati, a zgolj izjemoma tudi ustaviti. Posta-
nek si zagotovo zaslui romantina (in zele-
na) Betancuria, nekdanje upravno sredie
otoka, danes pa vasica z nekaj lepo urejeni-
mi hiami in muzejem. e najbolj poseljen je
sever, kjer v istem mestu prav idilino sobi-
vajo all inclusive italijanski, skandinavski ali
angleki turisti, ki jih nizkocenovni letalski
prevozniki dostavijo na tedenski hotelski po-
beg iz evropske zimske sivine in ki se obiaj-
no gibljejo v starostni skupini upokojencev ali
mladih druin. Poleg njih so nabriti surfarji s
popolnimi telesi in le eno mislijo: Kateri spot
danes dela? A ne samo ljudje, ki se na istem
kraju znajdejo s tako razlinimi motivi, celo-
ten severni del otoka vibrira v duhu nekakne
neukroenosti, ki nikakor ni sama sebi na-
men, in se spretno zliva s pansko lahkotno-

Corralejo ob calimi, fotografiran z
mestnega vulkana Morro Francisco.
stjo bivanja, kjer je jutri, ma ana, prav enako
v redu kot danes.
Iz Corraleja, ki je e pred nekaj desetletji
slovel kot majhna ribika vasica z nekaj
deset avanturistinimi obiskovalci na leto,
danes pa lahko na glavni turistini ulici po na-
kupu Cartierjeve ure zavijemo tako na tapas
kot na kebab (a je kitajskih stojnic na sreo
veliko manj kot v turistino bistveno bolj raz-
vitih regijah Gran Canarie ali Tenerifov), nas
peena pot odpelje na tako imenovano
North shore, divjo severno obalo, ki povezuje
Corralejo z manjim in bolj idilinim El Cotil-
lom na severozahodni strani otoka. Le minuto
ali dve vonje iz Corraleja je severna obala
kamnita, samotna, vetrovna in valovita, s tiso-
i zvezd obsijana in v napanem trenutku na
napanem mestu tudi nevarna. Je zbiralie
Casa Winter nad naselbino Cofete z nekoliko drugano energijo,
kadar se elimo vrniti v preteklost ali izzvati svoj pogum.
Tipina pokrajina
tistih najpogumnejih, ki znajo brati valove in
se izogibati erem, najsi bo na deski z jadrom
ali brez. Pa tudi tistih, ki so si zaeleli osame,
na poti k sebi ali le stran od ljudi. V El Cotillu,
ki z nekaj vejimi hotelskimi kompleksi sicer
poasi izgublja svoj nekdanji ribiki ar, je
manj gnee, zato ostaja bolj prvinski, njegovi
obiskovalci pa se ne tejejo med turiste,
ampak popotnike. Pot jih popelje do lokalne-
ga svetilnika in okolikih mirnih lagun, v kate-
rih se je mogoe kopati tudi takrat, ko vse
naokoli razgrajajo valovi, zagotovo pa tudi v
nasprotno smer do ene najlepih evropskih
pla, morda najvejega bogastva tega male-
ga ribikega kraja, kjer kilometri lomeih se
valov vznemirjajo surfarje, boanski sonni
zahodi pa zaljubljence in fotografe.
e iz Corraleja uberemo proti El Cotillu
nekoliko bolj udobno asfaltirano cesto, nas
pot vodi skozi e en simpatien kraj, Lajares.
Sicer je brez morske obale, a s armantnimi
grii, ki ponujajo poglede na vulkane in rjavo
neskonnost z morjem v daljavi, ter nekaj
najdrajimi parcelami, kar jih je trenutno
mogoe kupiti na otoku. A imeti za sosede
farmacevtsko druino Bayer ali vodilne
BMW-jevega Minija pa stane, mandljev
Kozje meso v restavraciji El Horno Villaverde
Kozji sir in kozje
meso
Na Fuerteventuri lae najdete
kamelo kot kravo, e najlae pa
na stotine koz, ki se prosto pasejo
po vsem otoku in so z leti postale
tudi nekaken njegov zaitni
znak. Znajdejo se na nalepkah na
avtomobilih, kot logotipi lokalnih
znamk, predvsem pa kot neizrpen
vir kozjih dobrot mladega sira in
kozjega mesa na sto nainov. Na
aru opeen ali ocvrt mlad kozji sir
z marmelado iz kaktusov je klasika.
Otok Lobos
Nenaseljen otoek, le tri kilometre
stran od Corraleja, do katerega
vas za dobrih deset evrov vekrat
na dan odpelje vodni taksi, z nekaj
simpatinimi zalivi, kristalno modrim
morjem, obilico podvodnega
ivljenja, lahko dostopnim vulkanom,
peeno plao in romantinim
svetilnikom, v katerem bi si lovek
elel kdaj tudi prespati. V edini
restavraciji pa z najboljo paello
dale naokoli.
Otok Lobos
JUNIJ 2017 59
FUERTEVENTURA, KANARSKI OTOKI
Odlina kulinarika
Ne samo kozje dobrote in
eksotien gofio, ampak tudi
tukajnji krompiek papas arru-
gadas (moj najljubi je v majhnem
planem baru Torino v El Cotillu),
ribe in druge morske dobrote
(zmagovalec je karpao hobotnice
z morskimi jeki, parmezanom
in oljnim oljem v restavraciji El
Horno v Villaverdeju, na zgornji
fotografiji), jabolna pita v italijanski
pekarni Bakery na glavni corraleki
promenadi, melanzane alla parmi-
giana v surferskem Da Uliju, rakci
s esnom kjerkoli, bolj ali manj vse
v rustini Casi Marcos, kruh
in slaice v zakotni (edini) pekarni
v Villaverdeju, corraleka Santa
Ana pa za druenje z domaini in
vse tisto, esar se ne najde
na turistinih menijih.
Gofio
Ne tako davno so v rodovitnejih
dolinah gojili ita, moko iz praenih
semen, gofio, pa uporabljali v
razlinih oblikah, od juh do sladic.
e najpogosteje so jo kot nao
polento stresli v vodo, v kateri so
pred tem kuhali ribe, moniku po-
dobno in silno nasitno jed z blagim
okusom po ribah pa pojedli s krhlji
ebule namesto lice. Gofio je
bila jed reveev in danes redko
zaide na kronike domainov,
pa tudi na jedilnih listih restavracij
v prvih turistinih vrstah ga ni.
e vpraamo za gofio escaldado,
nam ga bodo v veini restavracij
vseeno z veseljem pripravili.
Zaselek Ajuy
roglji v Golosu pa je tudi povsem dober raz-
log, da se v Lajares pripeljemo od koderkoli.
Divji sever, zeleni jug
Medtem ko je sever otoka kljub turistinim
naselbinam divji in neukroen, se lovek
na jugu pouti ravno nasprotno. Kljub divji
naravi peeno pustega polotoka Jandia,
ki s svetilnikom na klifnatem obronku opozar-
ja na kopno, ter hribovito vulkansko verigo,
ki louje vzhodni od zahodnega dela otoka,
sta najveja kraja Morro Jable in Costa Cal-
ma veliko bolj zmerna, urejena, turistina,
nemka. Z drevesi in travo, postrieno na pet
centimetrov. Zelene barve. Za ljubitelje tovr-
stnega turizma zagotovo prijetna destinacija,
a ne ravno moja najljuba. Veliko bolj vzne-
mirljiva je slavna plaa Sotavento nekaj kilo-
metrov juno od Costa Calme, kjer se ob
plimi del plae, nekakna laguna, napolni z
vodo in postane naraven bazen dovolj velikih
razsenosti, da v njem domujejo ole jadra-
nja na deski, kajtanja in drugih podobnih
vodnih portov. Nad vsem skupaj kraljuje
impozantno velik windsurf center Rene Egli,
Ko se dan nagne v veer, kraji spet oivijo, v barkih
hrskajoe rdeim turistom streejo rum z medom in
koktajle za pet evrov, surfarjem pa pirke za dober evro.
ki vsako leto gosti eno od postojank svetov-
nega pokala v jadranju na deski PWA, na ka-
teri sta lani (upajmo, da bosta tudi letos)
nastopila tudi naa Jan Kosmina v slalomu
in Sebastijan Jankovi v freestylu.
Legende straijo
V nasprotju z vzhodno obale Fuerteventure,
kjer je poleg omenjenih mest tudi upravno
sredie otoka Puerto del Rosario, je zaho-
dna obala bistveno bolj pusta in veinoma
tudi nenaseljena. e zlasti juni del, polotok
Jandia, kjer prek prelaza po nekaj kilometrih
prepadne ceste prispemo v Cofete, edino na-
selbino dale naokoli. Cofete bi z lahkoto do-
bile vlogo v kateri od Hitchcockovih grozljivk,
pa ne samo zaradi urbanih legend o
Coralito z zaslonom proti vetru; zadaj otok Lobos
nepojasnjenih straenjih (predvsem na nena-
vadnem pokopaliu) in ljudeh, ki izginjajo
(uradno naj bi jih odplaknili smrtonosni mor-
ski tokovi), kajti vsi vemo, da legendam pa
ni povsem verjeti. Cofete so eden tistih od
sveta pozabljenih krajev, ki so celo v son-
nem vremenu zaviti v nekakno skrivnostno
meglico. Prav ta je med drugo svetovno voj-
no morda pritegnila naciste, da so si v edi-
nem omembe vrednem poslopju dale na-
okoli, v vili Casa Winter, uredili zatoie
pred vojnimi grozotami, z radoivimi dekleti
in vsem, kar sodi zraven. Ali je general Fran-
co zgolj zamial na eno oko ali tudi prikimal
in kdaj priel celo na obisk, ostaja e ena
od cofetskih skrivnosti. Teh pa na otoku sredi
Atlantika s tem e ne zmanjka. Domaini radi
pripovedujejo o skrivnostni svetlobi iz Mafa-
sce, ki naj bi se sicer pojavljala tudi na preo-
stalih kanarskih otokih, a je na Fuerteventuri
nekako najbolj doma. e danes ni jasno,
ali gre za e eno lokalno legendo ali morda
za resnien pojav, naravnega ali bolj misteri-
oznega, zunajzemeljskega izvora. Generacije
domainov namre pripovedujejo o neka-
kni lui, vasih pa celo snopih svetlobe,
majhnih in drugi ogromnih, ki se v spokoj-
nih noeh obasno prikaejo, ne da bi ko-
murkoli eleli kaj alega. Obiajno pojav traja
nekaj sekund, svetloba je lahko pri miru, kdaj
drugi se premika z veliko hitrostjo. Iz oseb-
 armantni El Cotillo z zalivki in
dolgo, peeno plao ter dale
najlepimi sonnimi zahodi
Najstniko ivljenje na Fuerteventuri
Leche leche, kanarska kava s sladkim
kondenziranim mlekom na dnu
ne izkunje lahko potrdim, da se v Cofetih
doslej e nikoli nisem poutila prijetno in tudi
pripadajoa neskonna peena plaa, baje
ena najdaljih v paniji, zelo verjetno pa tudi
ena najbolj samotnih, ne odtehta tesnobne-
ga obutka. Lu iz Mafasce e ni posvetila
name, a se ponoi (pre)redko sprehajam
po samotnih poteh. Kako strniti mranjake
Cofete s skrivnostno lujo v pravi panski
triler, nam na Youtubu prikae napovednik
z naslovom La Luz de Mafasca.
Nazaj na sever
Kajti tam je veliko bolj zabavno in ne strai.
Ljudje so dobre volje in se na cesti pozdrav-
ljajo, eprav se vidijo prvi. Mesta se tam
zanejo v nov sonen dan prebujati med
deveto in deseto dopoldne, pa se to nikomur
ne zdi udno, saj je bistvo ivljenja v uivanju
in prezgodnje vstajanje ni na listi uitkov.
e komu pae, je sonni vzhod na corraleki
strani, morda z vrha mestnega vulkana Mor-
Jutro na mestni plai v Corraleju
Hollywood na
obisku
e ste se ob gledanju Exodusa
(na fotografiji) reiserja Ridleyja
Scotta spraevali, kje za vraga so
posneli Sinajski polotok, ni treba ve
dale. V filmu poleg Christiana Bala
nastopajo tudi Cofete, El Cotillo,
polotok Jandia in corraleke sipine.
Leta 2015 je Robert Zemeckis na
Corraleke sipine, najveje v Evropi
Fuerti snemal Allied z Bradom Pit-
ro Francisco ali pa s sipin, vreden celo kak-
tom. V novi Vojni zvezd, ki jo bodo
ne ure spanja manj. zaeli snemati v naslednjih mesecih,
Turiste jutro zasai v blinjem baru z napi- bo Fuerteventura odigrala vlogo
som Illy, kjer ob pravih ritmih naroijo svoj planeta Tatooine, kjer mladi Han
prvi mali leche leche, kanarsko kavo s slad- Solo srea Luka Skywalkerja.
kim kondenziranim mlekom na dnu, ter an-
gleki zajtrk, medtem ko na televizijskih
ekranih, obeenih na stenah, obudujejo
atraktivne surfarske posnetke in si morda po
tihem elijo, da bi tako znali tudi oni. A zelo
verjetno ne bodo, saj je jezdenje valov prav
nesramno zapleteno poetje. Prav tedaj pravi
surfarji svojo prvo kavo z mlekom pijejo v ho-
stlih ali doma, medtem ko v aplikacijah Ma-
gic Seaweed in Windguru na razbitih ekran-
kih starih samsungov e enkrat preverjajo,
kdaj bo danes plima in kdaj oseka, koliko in
od kod piha ter kam se splaa odriniti.
Turisti se po zajtrku odpravijo na mestno
ali katero od drugih blinjih pla (na Fuerti jih
je za 150 kilometrov), na izlet po otoku ali Slovenci na Fuerti
na blinji otoek Lobos, deskarji pa naloijo
opremo v kombije in se prepustijo najpo- Ni razloga, da ob tisoih Italijanih,
membneji postranski aktivnosti na svetu. ki so se v zadnjih letih preselili na
e ste doslej verjeli, da je to nogomet, otok, ne bi arov Fuerteventure
pomislite ponovno. odkrili tudi Slovenci. Kar nekaj
Ko se dan nagne v veer, kraji spet oivijo, jih e ve let ivi tukaj in razen
v barkih hrskajoe rdeim turistom streejo
redkih izjem so vsi nali svoj
rum z medom (Ron Miel) ali koktajle za pet
prostor pod toplim corralekim
evrov, surfarjem pa pirke za dober evro.
Oboji so polni zgodb, ki si jih turisti pripove- soncem. Bili so moji vodniki,
dujejo dale v veer ob papas arrugadas, ko sem prila sem, in so e vedno
legendarnih kuhanih krompirkih z razlinimi odlina druba ter neusahljiv vir
omakami (mojos), ob sveih ribah in rakih, informacij. Veina jih kruh slui
ob vrhunskem kozjem mesu in mladem koz- tukaj, drugi izkoriajo prednosti
jem siru. Surfarji pa si najdejo kakno dobro interneta za delo na daljavo.
akcijsko ponudbo ali pa si doma skuhajo Na zgornji fotografiji: Marko Mrz-
pato ali zakurijo ar. Nikomur ni ni hudega, likar in prva ura jezdenja valov.
jutri jih aka podoben sonen dan. f
JUNIJ 2017 61
 PORSCHE PANAMERA 4 E-HYBRID

ADIJO,
TEKST DUAN LUKI FOTO PORSCHE

DIZEL!

N ova generacija priklju-

no hibridne panamere je
velik korak, pravzaprav
skok, v pravo smer.
Dobrih deset kilovatnih ur, kolikor jih je v bate-
riji na voljo vozniku za elektrino vonjo, v vsaj
2,2 tone tekem avtomobilu z gumami irine
265 milimetrov spredaj in 295 zadaj, ki zmore
4,6-sekundni pospeek do 100 kilometrov
na uro, zdri presenetljivo dolgo. Realen
doseg, e je voznik primerno varen in e
so hitrosti v znosnih okvirih, znaa okoli 35,
morda celo 40 kilometrov. Ampak tale pana-
mera gre na elektriko vse do 140 kilometrov
na uro, njen 100-kilovatni (136-konjski') elek-
poene tudi do avtocestne hitrosti. V mestu
se na elektriko odlino znajde, e izvzamemo
to, da nima monosti nastavitve moi regene-
racije in je zato treba redno uporabljati stopal-
ko zavore. A to ima tudi pozitivne lastnosti:
Porschejevim inenirjem je pri kalibraciji siste-
ma uspel manji ude in obutek na stopal-
tromotor pa je dovolj zmogljiv, da jo zlahka ki, naj si bo v elektrinem ali v hibridnem nai-

62 JUNIJ 2017
 Si predstavljate avto, ki udobno prevaa tiri potnike, na primerni
cesti se vede kot portnik in takrat, ko voznik tako eli, nima
nobenih emisij? Ja, takna je Porschejeva panamera E-hybrid.

nu vonje, je pri zaviranju vedno enak in
odlien, ne glede na to, ali avto zavira le
z regeneracijo ali tudi s klasinimi zavorami.
In ko cesta postane primerna, sta na voljo
naina sport in sport plus. Pri obeh bencinski
V6 deluje neprestano, nivo baterije pa sistem
ohranja dovolj visoko, da mu lahko pomaga
tudi z elektromotorjem, pri drugem je vse
podrejeno im boljim zmogljivostim. Hkrati
2,9-litrski biturbo, ki zmore 330 'konj', tudi
najbolj agresivno polni baterijo, da bi bilo
elektromotorju na voljo im ve energije.
Zvok, ki v teh nainih prihaja iz izpuha, je pov-
sem porten, osemstopenjski dvosklopni
PDK, ki v elektrinem nainu prestavlja do-
mala neopazno, pa je tu odloen in oster.
Pri takni vonji panamera omogoa krepko
nadpovpreen vozniki uitek za ta avtomobil-
ski razred.
Porabo pa je v vsakdanji uporabi relano
nemogoe napovedati: lahko je skoraj 0,
e voznik dela le kraje vonje in redo polni
baterijo, lahko je normnih 2,5 litra, lahko
pa tudi ve a kaj dosti prek desetice se,

JUNIJ 2017 63
 PORSCHE PANAMERA 4 E-HYBRID

Tole je isto preve uivaki avto, da bi kdo elel

prepustiti voznikov sede komu drugemu. In isto
preve varen, da bi si kdo zaelel dizla.

razen e tank izpraznite pri najveji hitrosti
na avtocesti, le steka povzpne.
Ob tem razveseli, da si je ob standardnem
3,6-kilovatnem vgrajenem polniliku mogoe
doplailno omisliti 7,2-kilovatnega, kar pome-
ni, da se panamera E-hybrid na javnih polnil-
nih postajah napolni prijetno hitro, v dobrih
dveh urah.
e vas manj zanima vozniki uitek in bolj dvometra. Potem si vkljui masane sedee,
udobje, si lahko omislite za 15 centimetrov dvigne stranske in zadnje zavese, na tablici
(pri medosni razdalji) podaljano razliico nastavi glasbo za vrhunski avdiosistem in ui-
executive. Koliko pomeni teh 15 centimetrov? va, z vonjo in kabli pa naj se ukvarja voznik.
Ve kot na kaknem drugem podroju! Pona- A dvomim, da se bo to res dogajalo: tole je
zorimo takole: e sovoznikov sede pomak- isto preve uivaki avto, da bi kdo elel pre-
nete povsem naprej, lahko potnik zadaj pustiti voznikov sede komu drugemu. In isto
desno noge popolnoma iztegne, e le ni preve varen, da bi si kdo zaelel dizla. f

64 JUNIJ 2017
VAI MOGANI IN UMETNOST
TEKST NOAH CHARNEY FOTO SHUTTERSTOCK, PROFIMEDIA/ZUMA PRESS ENTERTAIMENT,
PROFIMEDIA/COURTESY EVERETT COLLECTION, PROFIMEDIA/XPOSUREPHOTOS, PROFIMEDIA/
AKG, PROFIMEDIA/ALAMY, SITI TEATER ILUSTRACIJA GOYA

AVTOPORTRETI, OBRAZI,
UMETNOST UMA
Zanimo z enim od velikih citatov iz umetnostne zgodovine, proti vam. K temu se bomo e vrnili, a najprej kratek skok v
ki se ga pripisuje Magrittu: Obraz ni obraz, e ni obrnjen tukajnjo stand-up komedijo, k izjemnemu Perici Jerkoviu.

tand-up komik v Sloveniji ni

S
ravno oseba, za katero bi pri-
akoval, da bo v tebi zbudila
globoke misli o nadrealisti-
nem slikarju Renju Magrittu
(18981967), eksistencialisti-
nem filozofu Jeanu-Paulu Sar-
tru (19051980), nevroznanstvenem vidiku
prepoznave obrazov in zgodovini samoupo-
dabljanja. Vendar pa Perica Jerkovi ni na-
vaden komik. Obstajajo komiki, katerih edini
cilj je biti smeen. Obstajajo pa tudi takni
s sporoilom, filozofsko naravnani, ki kome-
dijo uporabljajo za to, da te prisilijo k razmi-
ljanju. Lenny Bruce (19251966) je bil naj-
br najlepi primer tega ni bil posebno
smeen, bil pa je prebrisan in uporniki
opazovalec. Louis CK (1967), trenutno naj-
uspeneji komik na svetu, je e en primer
taknega komika, eprav je njegov intelekt Selfiji, ta divji fenomen, opredeljen kot avtoportret, ustvar-
zamaskiran v plast nezaslianih, potencial- jen z namenom, da se objavi na spletu, je v resnici krik za
no aljivih stvari, ki jih bruha iz sebe. Dave
Chappelle (1973) ponuja pravi politino-so- pozornost v svetu, ki ga preplavljajo podobe in informacije.
cioloki uvid, vendar z getovskim naglasom,
ki poslualca razoroi in omogoi, da se ki sem ga nedavno opravil z nevroznanstve- (vkljuno s selfiji) in umetnine, pred katere
globoke ideje infiltrirajo in med smehom nikom, nobelovcem dr. Ericom Kandelom se postavi in o njih razpravlja kot kaken
poletijo skozi odprta usta obinstva. Obsta- (o njem boste izpod mojega peresa brali v profesor. Tema predstave je, kako so selfiji,
jajo komiki, ki zvenijo (ali so videti) zabiti, naslednji tevilki Playboya). Za ta sila nena- ta divji fenomen, opredeljen kot avtopor-
a v resnici skrivajo precej pronicljivosti: vaden, a presenetljivo primeren koktajl sem tret, ustvarjen z namenom, da se objavi na
Steven Wright (1955), Mitch Hedberg letos dobil navdih na stand-up nastopu, ki je spletu, v resnici krik za pozornost v svetu,
(19682005). V Jerkoviem solo nastopu bil veliko inteligentneji, kot bi bilo treba. ki ga preplavljajo podobe in informacije.
Zgodovina selfi butla je zdrueno vse zgoraj Jerkovi je v predstavi uporabi ogromen Nekaj statistike: po svetu se zajame pribli-
nateto. Moj notranji umetnostni zgodovinar umeten iphone, ki stoji za njim pokonno no 93 milijonov selfijev na dan. Povpreen
je od smeha padel na svojo umetnostno- kot monolit, obkroen z opicami, z zaetka milenijec bo v ivljenju naredil ve kot 25 ti-
zgodovinsko rit in zael razmiljati. K moje- filma 2001: Vesoljska odiseja. Po potrebi so selfijev. Leta 2015 je bilo v Google nalo-
mu zanimanju za samoupodabljanje dodaj- prikazuje zaetni zaslon, telefonske klice enih 24 milijard selfijev. To je veliko (veino-
mo e divji trend selfijev, epec Magritta prijateljev (na katere odgovarja z dobro ma nezanimivih) avtoportretov. Selfiji so lah-
(mojega najljubega umetnika, igar velika naueno koreografijo vkljuno z izjemno ko tudi smrtonosni: od leta 2014 je med
retrospektiva se je 23. januarja konala imitacijo Slavoja ika, ki jo izvede ptica zajemanjem selfijev umrlo vsaj 127 ljudi,
v parikem centru Pompidou) in intervju, oponaalka Klemen Slakonja), fotografije vsi pa so bili mlaji od 33 let. (Ne, v bizarne

JUNIJ 2017 67
 VAI MOGANI IN UMETNOST

Louis CK Prof. dr. Eric Kandel

je in te demokratine svetovne instant gale- kazani tako, kot so si predstavljali sami

rije, ki ji reemo internet, so pretekla obdo-
bja uporabljala svinnike, opie in dleta ter
so razumela, da bo spomin na to, kakni so
umetniki in njihovi modeli videti navzven,
omejen na sposobnost umetnikov in na za-
vedanje, da bo izdelke videlo relativno malo
ljudi. Za stvaritev resnine podobnosti (e-
prav realizem ni bil vedno cilj) je bila potreb-
na umetnika ilica, zato so bili selfiji v ob-
dobju pred fotografijo omejeni na umetnike
in so se pogosto pojavili v obliki vrezanega
podpisa namesto slik. V razpravo je zato tre-
ba vkljuiti naroene portrete, saj obstaja
veliko manj zgodovinskih avtoportretov kot
portretov. Do 18. stoletja so bili umetniki
materiali dovolj dragi, da so umetniki le red-
ko slikali ali klesali, e za to niso bili plaani.
sebe ali kot so hoteli biti ohranjeni v spomi-
nu: pogosto lepi, kot so bili v resnici, in ob-
dani s pozitivnimi atributi, s katerimi so v iv-
ljenju imeli kaj opraviti ali pa ne. Ko je Piero
della Francesca okrog leta 1465 naslikal
stranski portret Federica III. Montefeltra,
se ni le zgledoval po profilnih portretih rim-
skih cesarjev na kovancih, temve je tudi
skril v bitki iznakaeno desno stran obraza
tako, da je pokazal samo levo. Greben Fede-
ricovega nosu je bil zdrobljen, med turnirjem
pa je izgubil desno oko e bi bila njegova
podoba ovekoveena od spredaj, bi bila ne-
primerna za otroke. Airbrushing ima dolgo
tradicijo. Danes fotografije, na primer, 'ureja-
mo' v Photoshopu. Selfiji, tako kot portreti,
niso popolnoma zvesti zapisi videza, temve

Ren Magritte: Sin lovekov

podrobnosti ne gremo, etudi kaknega
bralca to nemara mika.)
V vsej tej poplavi podatkov, ki se bojujejo
za nao pozornost, zautimo ob 16 vekih,
ki jih prijatelji namenijo naim duck-face
avtoportretom, doloeno mero samoures-
niitve. Pri tem se meajo obutek obupa,
neimrnosti, hrepenenja po pozornosti
in patosa: kot plavalec med divjimi valovi,
obkroen s kilometri odprtega morja, ki z
eno premoeno roko maha, z drugo pa se
obuduje v ogledalu. To je tudi moderen
nain oznaevanja: tako kot vrezovanje ime-
na v drevo kar poglejte na tisoe obisko-
valcev, ki kljocajo selfije pred Mono Liso
(in si pri tem ne nujno vzamejo as, da bi
pogledali sliko) je selfi dokaz, da smo
nekje bili ali, e smo nekoliko bolj melo-
dramatini, da smo nekdo.
To ni ni novega. Tisoletja portretiranja
so ohranila iste cilje. Namesto palic za selfi-
Predstavljajte si, da bi obstajala samo ena vaa fotogra-
fija, samo ena fotografija na internetu, da se ohrani vaa
podoba. Precej dobro bi premislili, kakna naj bo, ne?
Voditelji drav, duhovina in bogati meceni
so naroali potrete, da bi ohranili svojo po-
dobo, toda e pustimo ob strani uradno
dravno propagando ti so bili pogosto le
za druino in astne goste in niso bili name-
njeni iri javnosti, zagotovo pa ne sterilnim
stenam galerij na stotine let v prihodnosti.
Portrete, tako kot selfije, so oblikovali tisti,
ki so jih ustvarili. Predstavljajte si, da bi ob-
stajala samo ena vaa fotografija, samo ena
fotografija na internetu, da se ohrani vaa po-
doba. Precej dobro bi premislili, kakna naj
bo, ne? Raziskava med 2000 enskami je
pokazala, da enske porabijo povpreno 16
minut na dan za ustvarjanje selfijev (le kje do-
bijo ideje za te raziskave?), kar pomeni, da je
Lenny Bruce (19251966) je bil kontroverzen stand-up
pred vsako zadovoljivo sliko veliko izbrisanih. komik, noreval se je iz morale na polovici 20. stoletja.
Dustin Hoffman ga je upodobil leta 1974 v filmu Lenny.
Tisti, ki so naroali portrete, so eleli biti pri-

68 JUNIJ 2017
 VAI MOGANI IN UMETNOST
del njunih moganov zgrabi panika, ker je
isto mogoe, da sem kakna prikazen.
In tako pridemo do Magritta.
Poglejmo Magrittovo sliko Sin lovekov iz
leta 1964. Prikazuje anonimnega poslovne-
a v polcilindru in obleki, njegov obraz pa je
skrit za lebdeim zelenim jabolkom. Magrit-
te je bil velik obudovalec filozofa Jeana-
-Paula Sartra. Sartre je pisal o izzivalni na-
ravi izmenjavanja pogledov med ljudmi.
e nekoga noemo pogledati v oi, je tako,
kot da ne bi hoteli sprejeti njegove love-
nosti, due, obstoja. e nekomu ne nakloni-
mo svojega pogleda, e pred njim skrijemo
svoj obraz, je to za nas ljudi neverjetno
straljivo (kar vpraajte moje herke).
Obutek imamo, da osebe ne razumemo,
e ne vidimo njenega obraza. Ali ste prepo-
znali poslovnea z Magrittove slike Sin lo-
vekov? Ja, morda zaradi obleke, boste rekli.

Piero della Francesca: portret Federiga III. di Montefeltra

njegova razliica, previdno izbrana glede na

to, kako si elimo, da bi nas videli drugi.
Toda kako pravzaprav 'vidimo' obraze?
Dr. Eric Kandel, prejemnik Nobelove nagra-
de iz leta 2000 za doseke v nevroznanosti
za podroje spomina (to mu je seveda
uspelo ob pomoi ogromnih morskih pol-
ev), je v intervjuju omenil podobnosti pri
tem, kako mogani obdelujejo umetnost in
obraze. Pravzaprav je isti del moganov pri-
stojen za umetnost in prepoznavo obrazov.
Spodnji temporalni girus nam pomaga
razloevati in razvrati to, kar vidimo. Ta del
moganov se deli na ve pododdelkov, vklju-
no s fuziformnim girusom, imenovanim tudi Ren Magritte: Golconda

Kaj pa neka druga Magrittova slika z naslo-

Na portretih, avtoportretih in selfijih ustvarjamo razlii- vom Golconda? Ta upodablja ulico v pred-
mestju s stotinami identinih poslovneev
co samih sebe, za katero elimo, da jo svet vidi, in po v polcilindrih, lebdeih na razlinih viinah
kateri naj si nas zapomni. na nebu kot da bi deevalo poslovnee.
Njihovi obrazi nimajo izraza. Na njegovi sliki
Ni za razmnoevanje je upodobljena zadnja
fuziformno obmoje za obraz, ki je specializi- stran glave moa, ki strmi v ogledalo ogle-
ran za prepoznavanje obrazov (v nasprotju s dalo, ki prav tako odseva le zadnjo stran
predmeti in naravo, ki so v domeni parahipo- njegove glave. To je material za grozljivke.
kampalnega obmoja za prostor). Ekstrastri- Na portretih, avtoportretih in selfijih
atno obmoje za telo razloi loveko telo od ustvarjamo razliico samih sebe, za katero
drugih predmetov, medtem ko stranski okci- elimo, da jo svet vidi, in po kateri naj si nas
pitalni kompleks analizira jasne oblike v na- zapomni. Gre za obliko umetnosti in ker
sprotju z abstraktnimi ali nedolonimi. Preuil so predmet te umetnosti obrazi, je pa tako,
sem Kandelovo pronicljivo analizo stranskega da avtoportreti dvojno zaposlijo isti del mo-
okcipitalnega kompleksa, ki govori o tem, ganov. Nekoga razumemo, ga prepoznamo,
kako mogani na presenetljive naine ob- si ga zapomnimo, ga preberemo samo,
delujejo oblikovno in abstraktno umetnost. e vidimo njegov obraz. e nekomu odre-
Kot se je izkazalo, je isto obmoje v moga- emo pogled na svoj obraz, mu odreemo
nih pristojno tudi za prepoznavo obrazov. svojo lovenost, smo le prikazen.
Ko se s herkama igram skrivalnice, ju ne Obraz ni obraz, e ni obrnjen proti vam.
moti, e se skrivam v temanem kotu in sko- Oseba ni oseba, e ne moremo videti nje-
im vem, ko se pribliata. e pa si pokrijem govega ali njenega obraza. In na podlagi
obraz, tudi pri belem dnevu, sta popolnoma razliice obraza, ki jo previdno izberemo,
iz sebe. Z loginega vidika jima je jasno, preden jo pokaemo, se pretvarjamo,
Ren Magritte: Ni za razmnoevanje
da sem to jaz, toda ko je moj obraz zakrit, da smo to, kar smo. f

70 JUNIJ 2017

S FIDIJEM NA ZMENKU
FOTO IGOR ZAPLATIL
Z GOLFOM
Znanca ljubljanske uline rap scene Fidija smo ujeli na
zmenku. A glavne vloge na zmenku tokrat ni imelo dekle.
F
idi je te dni namre snemal
video za Volkswagen in avto-
magazin.si, kjer sta bila glavna
igralca novi Volkswagnov golf
7 in retro VW golf 1, s katerima
je na piknik odpeljal svoje dekle, v vlo-
gi katere je nastopila novinarka Avto
magazina in blogerka Katja tingl -
MadKat.
Snemanje je bilo zelo zanimivo in
polno raznih pripetljajev, ki mi bodo
prili prav pri pisanju besedil za novo
ploo, ki jo snemam. Pri novem golfu
7 me je zelo navduila opcija ACC,
ki meri oddaljenost in hitrost spredaj
vozeih vozil. To bi mi v mojem avtu res
prilo prav, saj mi nikoli ne bi bilo ve
treba skrbeti, da bom zbil kaknega
peca ali zadel avto pred seboj. No,
saj ne, da bi se mi to e kdaj zgodilo.
(smeh) Retro golf 1 pa je itak elja vsa-
kega mokega, na je bil e bolj pose-
ben, ker je imel premino streho in bi
ga po snemanju odpeljal kar domov,
nam je zaupal Fidi, ki v videu igra za-
spanega fanta, ki ga punca v novem
VW golfu 7 nestrpno aka pred hio,
saj tako kot vedno zamuja in je isto
neresen. Drugae nisem tak. (smeh)
Do punc sem spotljiv in jih tudi sam
rad zapeljem na kaken piknik.
PROMO
Cabrio lepotca
nam je posodilo
podjetje Jakelj
Classic iz Bleda.
To nam je potrdila tudi Katja. Snema-
nje s Fidijem je bilo zelo zabavno,
veliko smeha in nepredvidljivih situacij,
ki so popestrile snemalni dan celotni
ekipi. Na zaetku sem potrebovala
malce asa, da sem se sprostila v vlo-
gi njegove punce, potem pa so zadeve
hitro gladko stekle, je za Leo poveda-
la blogerka, ki ji je pri golfu 7 najbolj
ve to, da lahko za doloene ukaze
v avtomobilu le pomiga s prstom ali za-
mahne z roko. Prestavljanje med glas-
benimi postajami na radiu e nikoli ni
bilo enostavneje. Ko ti kakna pesem
ni ve, samo pomiga s prstom kot
s arobno paliico in e je tu glasba
po tvojem okusu.
Kaken je bil zmenek, si boste
kmalu lahko ogledali v videu na
avto-magazin.si.
JUNIJ 2017 71
 OLA BORILNIH VEIN BORUTA KINCLA

TEKST PLAYBOY FOTO MIHA MALLY, SHUTTERSTOCK

KEMPO ARNIS
Borut Kincl je vrsto let sodeloval kot trener slovenskih vojakih specialnih sil in je gostujoi uitelj elitnih organizacij ter
tekmovalcev na Madarskem, v Izraelu, Angliji, ZDA, Italiji, na Filipinih... Njegova sistematika borilnih vein, pa tudi filozofija,
ki je povezana z njo, je pritegnila tevilne tujce, zato je ola Boruta Kincla nala svoj dom tudi na Malti, v Nemiji, Italiji,
kot kae, pa mu bo svoja vrata kmalu odprla tudi vica.
 BORUT KINCL je eden najbolj iskanih intruktorjev realne samoobrambe
na svetu, v Sloveniji pa se njegovim olam lahko pridruite v Novem mestu,
Ljubljani, Mariboru, na Jesenicah in v Litiji.
www.kempoarnis.com
SAMOOBRAMBA SE ZANE V GLAVI
Morda je sliati preve enostavno oziroma oitno, a je res tudi pri
borilnih veinah je kljuno to, kaj se dogaja v nai glavi. Ne samo,
ali imamo miselnost rtve, ampak tudi, ali smo psihino zreli za boril-
ne veine. V zadnjem asu dobim veliko vpraanj, ki se dotikajo
uinkovitosti ali primerjave razlinih stilov borilnih vein, nam pojas-
ni Kincl. Ljudje so prestraeni, tarnajo, da je vedno ve nasilja, a po
drugi strani bi radi sebe in tudi, zanimivo, svoje otroke vpisali v uin-
kovito samoobrambo. S tem ne bi bilo ni narobe, saj se vsak od nas
ui samoobrambo, da bi jo znal in da ga ne bi pustila na cedilu, ven-
dar ima vsak kovanec dve plati. Letonji dogodki brutalnega nasilja
na drubenih omrejih, ko smo bili dejansko prie umora v ivo, pria-
jo, da smo kot druba zelo zali. Zato sem resnino v skrbeh, ko dobi-
vam vpraanja, kot da ivimo v vojni coni: 'Katero veino moram tre-
nirati, da bom prej pokonal nasprotnika?' Treba je namre poudariti,
da lahko zelo veliko kode naredimo v zelo kratkem asu. e boste
e tako neveemu posamezniku, enski, otroku porinili v roke no,
pitolo, nekaj kode se bo naredilo. Kaj sedaj to pomeni? Da smo
uinkoviti? Zato vsakodnevno ponavljam, da je borilne veine,
samoobrambo treba uiti z veliko odgovornostjo in da je treba pred-
vsem podajati znanje tako in toliko, kolikor je to primerno za posame-
znikovo starost in sposobnost dojemanja. Imate poplavo razlinih
klubov. Preverite reference, preverite, kaj je namen doloene vadbe
in kaj to za vas pomeni.
POMEMBNI SO DISCIPLINA, SPOTOVANJE,
STRUKTURA
Kincl je velik zagovornik strukture, ki se naslanja na tradicijo. Zakaj?
V nai oli dajemo velik poudarek spotovanju. Ne samo spotova-
nju tradicije, starejih in znanja, ampak tudi spotovanju nae borilne
veine, nae filozofije in tega, kar postajamo, ko treniramo borilne
veine. Seveda so port, dobro poutje in znanje borilnih vein
dejavniki, ki pripomorejo k bolji samopodobi in veji samozavesti,
toda e znanje podajamo brez repa in glave ali pa ne pojasnimo po-
sledic doloenega poetja, nismo nikomur naredili usluge. Na naih
treningih veljajo doloena pravila. Kako in kdaj zlagamo tatami, kako
se pozdravljamo, kakni so ukrepi, e kdo zamudi na trening... Pa na
zato, da bi okrog tega zganjali nepotrebno famo, ampak zato, da ui-
mo discipline, odnosa in spotovanja. Do soljudi, telovadnice DO-
JO-a, veine. Tovrstna ponavljanja zlezejo loveku pod koo, ez as
se sprogramiramo in stvari vidimo z drugega zornega kota. Odnos in
znanje se kaeta e pred vstopom v telovadnico, pa tudi dale za tem,
ko jo zapustimo. To je nekaj, kar potem ivi v nas. In dosegamo izjem-
ne rezultate! Otroci izboljajo ocene v oli, odrasli napredujejo v slu-
bi, ene so doma mirneje, saj stres pustijo v dvorani. e imamo na
blazinah miselnost zmagovalca, e tam premagamo svoje strahove
in tudi nekaj fizine boleine, bomo to prej ali slej prenesli v vsakdanje
ivljenje. In to je bistvo borilnih vein. Biti zmagovalec in krmariti svo-
je ivljenje. S taknim odnosom prav gotovo ne izarevamo energije
rtve, kar je prvi, najpomembneji korak. [V nadaljevanju lanka so
vse besede Boruta Kincla.]
VERBALNI KEMPO
Na alost pa vsega ne moremo reiti s pozitivno naravnanostjo.
Sam ne poznam odgovora na to, ali je dejansko ve nasilja in ali
le-to naraa v nai drubi ali pa ga morda samo bolj izpostavlja-
mo na dnevni bazi? Dejstvo je, da je prisotno od pradavnine in
da je za vedno z nami. Samoobramba je super zadeva, vendar
je to e neke vrste zdravilo. e elimo zmanjati prisotnost nasilja
v nai drubi, sta pomembna preventiva in vzgoja.
Morda bo na prvo ogo sliati kot paradoks, vendar smo ljudje,
ki treniramo borilne veine, veliko bolj mirni kot tisti, ki nimajo
prilonosti svojih strahov, frustracij ali slabe volje nikjer sprostiti.
Veste, e se lovek dodobra prepoti in naredi nekaj sklec, se takoj
bolje pouti in predvsem se lae in bolj razsodno pogovarja. Ena
od prvih lekcij, ki jih uimo pri nas, je, kako ohraniti mirno kri ali
kako aljivke spremeniti v komplimente.
e torej pride do verbalnega nasilja, je najveji mojster spo-
soben aljivke spremeniti v komplimente in s tem razoroiti na-
sprotnika. Ljudje smo namre najvekrat rtev psihinega oziro-
ma verbalnega nasilja, in e e takrat pokaete, da to na vas
nima posebnega uinka, do fizinega obraunavanja sploh ne
bo prilo. Vedno je dobro, da imate tudi smisel za humor. e se
na primer spravi na vas razjarjen voznik, ker ste mu zasedli par-
kirni prostor ali pa ga niste videli, da je akal prd vami, mu lahko
mirno odvrnete, da ste na novo zaljubljeni in malo zmedeni.
Verjemite, da bo imelo veji uinek, kot e mu boste vrnili s silo.
Verbalno nasilje se zane e zelo zgodaj, e v vrtcu. Pogovorimo
se z naim otrokom, kaj je prav in kaj ne. Do nasilja imejmo
nielno toleranco!
ZAKAJ JE PREPROSTO NAJBOLJ UINKOVITO?
Kakni bralci ste morda e razmiljali, kaj bi storili, e bi bili napade-
ni, in veina ljudi misli, da je sposobna marsiesa. Realnost pa je
takna, da pri velikem stresu najprej odpovejo lovekove finomoto-
rine sposobnosti. Izkusimo tunelski vid, srce zane hitreje biti,
zanejo se nam tresti roke in noge, izgubimo obutek za as in sluh
ter ni izkljuena tudi monost, da se podelamo v hlae. Kar 98 od-
stotkov ljudi ob razlinih stopnjah stresa doivi ok, ki mu v Kempo
Arnisu pravimo Kritina Reakcija Telesa (KRT). Od preostalih dveh
odstotkov je en odstotek psihopatov, kar ostane, so ljudje z res iz-
jemnimi psihofizinimi sposobnostmi. To so neizpodbitna dejstva.
Vse to je pogosteje, kot si mislite. Nekaj podobnega ste lahko ob-
utili v oli, ko ste pisali test, na razgovoru za slubo, ob prometni
nesrei ali kaknem drugem travmatinem dogogodku. In e se
zavedate svojih omejitev, ste veliko uinkoviteji.
Evolucija je poskrbela, da imamo osnovno samoobrambo zapi-
sano e v DNK. e nekaj leti proti nai glavi, nagonsko dvignemo
roke in se s tem zaitimo. e smo tleh, se zvijemo v klopi.
Nagonsko zaitimo glavo oziroma notranje organe. Ne pozabite
pa, da je za vas najpomembneje, da se nasilju, e se le da, ognete
in se zaitite. Sebe, eno, otroka. e pa ne gre brez fizine kon-
frontacije, si zapomnite tole:
JUNIJ 2017 73
 1
OLA BORILNIH VEIN BORUTA KINCLA

UDARI PRVI
No, to je nekaj, kar je v 'budo' svetu prekletstvo, saj naj nikoli ne bi
udarili prvi. Napaka! Ko nam srce bije z 200 udarci na minuto, tresejo
se nam roke in doivljamo stopnjo zanikanja, da se grozovitost okoli
nas zares dogaja, takrat nismo ve sposobni reakcij Stevena Seaga-
la, da bi se za milimeter izognili napadu in napadalca nato s serijo

2
kompleksnih tehnik onesposobili. Ko napadalec pride v nao osebno
distanco, to je nekako na 1,5 metra, ni ve monosti blokiranja.
Napad je prehiter in v veini primerov nas tudi preseneti.

Zato moramo nasprotnika drati na pravilni distanci.

Na 'borbeni' poloaj mora biti neagresiven in pomirjujo.
Da, tudi zaradi morebitnih pri, ki dogodek opazujejo.
Tako bo nasprotnik zael delati neumne napake, ki nam
bodo omogoale laje reakcije. No, morda bo celo odnehal.
e pa stopi v na osebni prostor, takrat moramo sunkovito
napasti prvi.
Pogosto dobim ob tem vpraanje: Kaj pa, e ga bom po-
kodoval? Na tem mestu se je treba zavedati, da smo naredi-
li vse, da bi konfrontacijo prepreili oziroma napad ustavili,
zdaj je pomembno, da ostanemo v enem kosu in se vrnemo
domov k druini. Vse, kar potrebujete, je monost za beg,
kakna pa bo 'koda', je odvisno od vaega napadalca. en-
ske e sama teorija, opis doloene tehnike, boli. Ko pa jih
povpraamo, kaj bi storile, e bi kdo napadel njihovega otro-
ka... No, besede so odve. Zato je tukaj treba e enkrat po-
udariti, da je znanje samoobrambe povezano s spotovanjem
in odgovornostjo. Kdaj, kako in zakaj svoje znanje uporabiti.
Pokodovati nasprotnika se boste nauili hitro. S posledicami
odloitve pa boste morali iveti vse ivljenje, zato posvetimo
veliko asa svojemu osebnostnemu razvoju.

E ENKRAT POUDARIMO: ZNANJE SAMOOBRAMBE JE

74 JUNIJ 2017
 OI UESA
VITALNE VRAT

TARE
Razen e niste res natrenirani,
se raje ne ubadajte s samo
tehniko udarca, temve bolj
s tem, kam boste nasprotnika
udarili. Direkt v trebuh bo mar-
sikdo brez teave sprejel. Frce
GENITALIJE
v oi pa nihe ne more sprejeti
brez posledic. Oi se mu bodo
zaele avtomatino solziti,
in to je vaa realna monost.
Druge tare so e: uesa (one-
sposobitev ravnoteja), grlo
(ne vem, kako se bo boril
z menoj, ko pa ne bo mogel
dihati) in genitalije.

UDARCI Najuinkoviteji in najpreprosteji so: volej v mednoje, direkt v grlo, komolec v obraz, prsti v oi.

POVEZANO S SPOTOVANJEM IN ODGOVORNOSTJO.

Nihe od nas ni nepremagljiv. Za
koga je dovolj en nasprotnik, za dru-
gega ve, in e se e zgodi, da bomo
kasirali udarce, mojstri borilnih vein
pogosto pravijo, da bi se bilo bolje
umakniti napadalcu pod kotom 45
stopinj, speljati njegovo energijo stran
in podobno. No, na vijem nivoju po-
znavanja borilnih vein in po ogrom-
nem tevilu izkuenj, je zadeva
legitimna. Vendar mi predpostavlja-
mo, da smo e dobili dvakrat po kepi,
da doivljamo KRT in da je lo narobe
vse, kar narobe lahko gre. Takrat smo
na avtopilotu. Delamo tisto, kar nam je
dano instinktivno in kar smo pridobili
v milijonih let evolucije. Zbudi se na
reptilni del moganov in telo samo
naredi vse, da se zaiti. f

JUNIJ 2017 75
BOJANA MARINOVA

Prelestna
Bolgarka
FOTO KOSTADIN KRUSTEV

Rjavooka Bojana, levinja, stara

24 let, je doma iz bolgarskega
kraja Teteven, 111 kilometrov
oddaljenega od prestolnice
Sofije. Ljubi ljubljenje in se rada
kopa v domaem morju. Kdo ve,
morda jo letos sreate kje na
rnomorski obali...
Kar teko je verjeti, kako lepo sta zrasli iz dveh majhnih ebulic.
 20 V
Ale Rozman
TEKST TINA TORELLI FOTO GAPER PODBREGAR
Gladiator in gospodar
Zakaj je Ale Rozman edini Evropejec in eden od
le treh motoportnikov prostega sloga, ki s tiriko-
lesnikom izvajajo salto nazaj? Odgovora ni mogo-
e enostavno priarati iz rokava, eprav ima
njegov nastop z zajcem iz klobuka precej skupne-
ga. To je klasina zgodba o junaku, ki mora prek
tiso ovir in tekih preizkuenj, da bi premagal
poast in osvojil srce lepotice. Je zgodba o uspe-
hu, ki bi jo Ale Rozman lahko za mastne denarce
predajal iskalcem sree na predavanjih o veliki
skrivnosti. Slaba novica je, da velik uspeh lei za
90 JUNIJ 2017
devetimi gorami in devetimi vodami smole, ovir,
frustracij, zavrnitev, nevoljivosti, posmehovanja
in boleine. Dobri novici sta, da je v ivljenju
mogoe isto vse in da je danes lekcija zastonj.
lan skupine Masters of Dirt, najboljih freestajler-
jev na svetu, se je ob priganem diktafonu razgo-
voril, listek z 20 vpraanji je odpihnil veter ob vzno-
ju doskoia na Brniku in 20 vpraanj intervjuja je
postalo 20 etap dirke za sanjami. Na zaetku je
bilo teko, na sredi skoraj nemogoe, konec pa...
konca ni, a karkoli je, je res lepo.
Zael je z motokrosom, ko je imel tiri leta in v njem vztrajal kar 18
let. Trikrat je bil dravni prvak, dirkal pa je tudi v evropskem in sve-
tovnem prvenstvu v razredu MX3. Apokaliptinega leta 2000 je na-
polnil svojo motokrosistino polnoletnost in medtem ko se je napo-
vedoval konec sveta, je on stopil na novo pot. Takrat se je instinktiv-
no odloil za disciplino, ki mu je prinesla mednarodno
prepoznavnost in mu do zadnjega kotika zatrpala urnik. Zael je z
motokrosom prostega sloga ali FMX, treniral kot nor, postal vrhun-
ski, a kariera ni stekla. Fantov, ki so skakali z motociklom, je bilo e
leta 2000 precej, tistih, ki bi si upali na tirikolesnik, pa je e danes
le za vzorec. Leta 2006 se je zato spopadel s tirikolesnikom, da bi
dobil ve dela. Niti enega dneva v ivljenju ni zapravil za maloduje,
treniral je, kolikor se je dalo, in uporabil vso mogoo iznajdljivost,
saj si je kot renesanni umetnik, ki je hotel izklesati kip, najprej mo-
ral zgraditi cesto, da bi lahko z gore pretovoril kos kamna. Leta
2013 so se konno sestavili vsi koki sestavljanke in na njegov na-
slov je prispelo vabilo v razvpito skupino Masters of Dirt. Razen na
njihovih ovih danes nastopa tudi po vseh drugih najvejih freestajl
eventih po vseh svetu. Salta nazaj mu je odprla veliko vrat na elitnih
FMX dogodkih, kjer promotorjev sploh ne zanima, kako dober je vo-
znik v klasinih trikih. Letos je presedlal na Yamaho, kar mu je tudi
precej olajalo nastope izven Evrope - tirikolesnik te znamke si je
namre mogoe izposoditi v vejem delu sveta - na pot tako Ale
vzame le dele, ki bodo originalno vozilo spremenilo v peklensko
maino za skoke.
1. Kako se je zaela in konala tvoja
motokrosistina kariera?
Kot sin motokrosista sem zael tipino pri tirih in zaradi pokodbe
rame zaasno nehal pri osemnajstih. Zjutraj sem se zbujal z izpah-
njeno ramo in ta mi je padla iz sklepa vsaki, ko sem se usedel na
motor. Odloil sem se, da je dovolj, vse skupaj je bilo drago in na teh-
tnici je bilo nenadoma ve slabega kot dobrega. Stara sta se reila
finannega bremena, jaz pa sem zael skakati z BMX-om. Zanimal
me je prosti slog, vse drugano, skoke pa imam v krvi. V Ameriki se
je e naredila freestajl scena, gledal sem posnetke skupine Crusty
Demons in zelo dobro vedel, kaj hoem.
2. Kako si se neesa
tako pionirskega lotil
s iste nile?
Tukaj, kjer smo danes [poka-
Ale Rozman je edini Evropejec, ki mu
e na motokros stezo na Brni- tirikolesnik uspe prisiliti v salto nazaj.
ku], sem postavil prvo rampo,
ki sem jo prerisal s televizije.
Uspelo mi je zdrati cel mesec brez pokodbe, kar je veliko, nato pa
so me en dan prili poslikat z Obsena. Bil sem iven, dan je bil vla-
en, lesena rampa pa je v deju drsela. Eden od skokov se mi je po-
nesreil, bil sem prekratek, zakopalo me je v doskok in dan se je
konal na urgenci.
3. Kako dolgo bolniko so ti zapovedali zdravniki?
Zaradi zlomljene golenice so mi ukazali celo leto bolnike in meni je
bilo tako, kot bi me dali v zapor. Ko sem bil konno spet na nogah, je
prilo vabilo za nastop na Koprski noi. To bi bil res pravi povratek,
e ne bi pri zadnjem triku zgreil take z nogo, udaril v tla in mi ne bi
poila titanova palica, ki mi je drala skupaj golenico.
4. Kako si se psihino spopadel z novo zaporno kaznijo?
Pavzo sem izkoristil za to, da sem raziskal svoje opcije. Prek Romana
Jelena sem priel v stik z Italijanom, ki je imel rampo v Bassanu in se
je strinjal, da bi po rehabilitaciji priel k njemu. Eno leto sem ivel v
kombiju ob progi in vsak dan treniral, kolikor sem le lahko. Na progi v
Paeseju so imeli na progi velike table tope za trike in tam sem brez
ambicij in iz istega veselja delal obenem najbolje ase. To so opa-
zili lani ekipe Martin Racing, v kateri se je kalil tudi Carioli, in mi pla-
ali startnino za prvo MX-dirko, na kateri sem zmagal kar s svojim fre-
estajl motorjem s porezanimi strehicami. Po tistem sem od njih dobil
vse od motorja naprej in za njih odvozil dve MX3-sezoni. Ker po dveh
letih v ekipo nisem prinesel sponzorskih sredstev, se je nae sodelo-
vanje konalo, spakiral sem kovke in se vrnil domov.
5. Kako si nato presedlal na tirikolesnik in kdaj si
zasluil svoj prvi honorar?
Pri nas doma smo ez as zaeli prodajati prve homologirane tiri-
kolesnike v Sloveniji, korejski Kymco, in v roke sem dobil novo igra-
o. e prej sem v Italiji spoznal fanta, ki si je doma postavil rampo,
da bi skakal s tirikolesnikom. Poklical sem ga in predlagal mi je,
da bi skupaj nastopala na ovih. Ker doma nisem imel rampe in tri-
kov nisem mogel natrenirati s svojim tirikolesnikom, sem se spet
usedel v kombi in via Italija. Od dneva, ko sem izvedel svoj prvi
skok, pa do najinega ova je minilo le 14 dni in v ep sem pospravil
prvih 500 evrov v ivljenju.
6. Zakaj je tako malo fantov, ki skaejo s tirikolesniki?
Trike pozna iz motokrosa, a ko jih poskua izvesti s tirikolesnikom,
si spet na zaetku. Ti pae ali pa ne, srednje poti ni, a veina motori-
stov se na tirikolesnik ne bi nikoli usedla. Kako lahko leti po zraku
s to kravo, vsa ast! mi reejo. V Dupljah pri mami sem si po prvih
ovih v Italiji postavil svojo rampo in doskok. Prvi sem lahko nemo-
teno treniral in se nauil novih trikov. Ko sem se naslednji vrnil v Ita-
lijo, sem bil e veliko bolji od Italijana in spet sem imel problem. Prej
sva bila kot rit in srajca, potem pa so se odnosi ohladili. Z lajo je do-
segel, da sem mu vrnil tirikolesnik, in od takrat ga nisem ve slial.
In to je samo ena v vrsti taknih zgodb.
7. Z dna lahko samo odskoi in ti... skae.
Res je, a trenutek je bil negotov, ker nisem imel denarja. V Italiji sem
imel dovolj kontaktov, da sem lahko zael nastopati sam, a spet sem
potreboval prikolico, rampo, tirikolesnik... Kompletno vse. Presedlal
sem na CanAm in uvoznik mi je pomagal. Na zaetku, ko nima ni,
ti marsikdo pomaga, ko pa ljudje vidijo, da nastopa in si v domiljiji
riejo velike denarce, njihovi apetiti narastejo. Nihe ne vidi, koliko
denarja porabi za premike, tre-
ning, material... Pritiski me niso
zlomili in nekaj denarja sem za-
sluil kot oblikovalec in tehnini
urednik revij, tako v Italiji kot v
Sloveniji. Vsega, kar danes
znam, sem se nauil sam, s
spleta ali e prej iz revij in s televizije. Pri tirinajstih sem e barval e-
lade s tehniko air brush. Samo za motoport pa to ni dovolj, sploh e
ima lovek takno smolo, kot sem jo imel, zdaj e lahko reem, ne-
ko. Po dveh letih na CanAm-u sem dobil na uporabo novi tirikole-
snik KTM in prav tega so mi po ovu v Palermu skupaj z vsem, kar
sem imel, ukradli iz kombija. Vasih sem e pomislil, da mi hoe ve-
solje s tem, da vedno najde nain, da mi odtuji dirkalnik, nekaj dopo-
vedati. Pa sem potem dopovedal samemu sebi, da so to le preizku-
nje na poti do cilja.
8. Kdaj in kako si nael izhod iz zaaranega kroga?
Prvi arek je posvetil, ko so mi na Ski-Sea predlagali, da bi poskusil
e z motornimi sanmi. Bil sem navduen, ker se mi je tako pokrila e
zimska sezona. Prej s sanmi sploh e nisem nikoli skoil, na testu pa
se mi je posreil e prvi skok. e ve, bilo mi je ve! e isto zimo
sem odel na X-games v Aspen, kjer sem spoznal prave ljudi in tako
sem naslednja tri leta pozimi nastopal na X-games v Tignesu.
9. Od arka do ve arkov kdaj je posijalo sonce?
Leta 2013 sem izvedel, da bo imela skupina Masters of Dirt nastope
JUNIJ 2017 91
 v Beogradu, Zagrebu in v Ljubljani, ter se ponudil kot domain, kar je
vedno zanimivo, saj domain pritegne domao publiko. Moj predlog
je bil sprejet in e isto leto sem v drubi najvejih freestajlerjev nasto-
pil v Zagrebu in Ljubljani. Doma sem bil v stresu e na treningu, saj je
bilo zaletie zaradi majhne dvorane zelo kratko. Toda bil sem zra-
ven. Masters of Dirt so kot velika druina, ki ne spusti vsakogar med-
se. Takrat je bil v skupini e Amerian, ki je s tirikolesnikom e delal
salto nazaj, a se je kmalu po ovu v Ljubljani odloil, da ne bo nada-
ljeval. Bil sem ob pravem asu na
pravem kraju in postal njegova za-
menjava. e leta 2014 so me po-
trdili za vse ove. Vmes mi je
Posebnost tega porta je, da ele v zraku
uspelo e poravnati vse svoje dol- ugotovi, ali bo prekratek ali predolg.
gove in konno nisem bil nikomur
ve ni dolen. More je bilo ko-
nec. Vmes smo fantje naredili e mobilen doskok za ove v Sloveniji
in zdelo se je, da je tudi zame posijalo sonce. Sicer ne za dolgo, a
pot je bila odprta.
10. Koliko adrenalina uti pred skokom?
Vedno uti nekaj strahu in e toliko ve strahospotovanja, to pa ne
glede na to, kolikokrat si e skoil in koliko nastopov si dal ez. Prvi
92 JUNIJ 2017
skok v novem okolju pa je vedno najteji. Ko se okolje spremeni, se
spremeni vse. Posebnost tega porta je, da namre ele v zraku ugo-
tovi, ali bo prekratek ali predolg, meja med obojim pa je zelo zelo
tanka. Ko zane trenirati nov trik, se ga ui postopoma. Tu ni hitre-
ga napredka, ni blinjic. Tipska dolina od odskone rampe pa do vr-
ha odskoia je 22 metrov in te sem zdaj e vajen, a e bi mi rampo
zdaj kdo premaknil blie, bi se mi v glavi spet odvila bitka. Mogani
se neesa navadijo in nato uskladijo z roko, nogo, vsako miico in
ivcem. Vse je v obutku, te-
ga pa je teko dosei.
11. Vas je zato tako
malo?
Fantov, ki skaejo s tiriko-
lesniki, ni malo, nas je pa
res samo za vzorec, ki delamo trike na to 22-metrsko razdaljo, ki je
standardna razdalja vseh vejih ovov. tako kratki dvoranski razda-
lji. V Evropi smo samo trije. Taknih, ki skaejo na svoji rampi in
kraji razdalji pa je seveda veliko, a oboje je teko primerjati. Zaleti-
e v dvorani je kratko, prilagajanje dvoranskim razmeram pa zah-
teva leta izkuenj, ko si e doivel prekratka zaletia, travo, pesek,
veter, de in druge motee faktorje.
12. In e vedno si edini Evropejec, ki izvaja salto
nazaj. Kaken je proces uenja tega trika in zakaj ti je
uspelo, kar drugim ni?
Tega trika se lahko zane uiti le v doskoiu iz pene [angl. foam-
-pit], druge poti ni. Dokler ne zauti rotacije, bi bilo vsaka druga
podlaga smrtno nevarna. Ker sem v Dupljah na njivi e imel svoj do-
skok, sem sklenil, da tam naredim e bazen iz pene. Potreboval sem
nov izziv, hkrati pa bi mi salta nazaj odprla vsa vrata. Njiva je bila pre-
majhna za bazen mer 18 m krat 10m, zato sem vzel v najem e del
sosednjega travnika. V Slovenj Gradcu sem dobil 16 ton odpadne pe-
ne, najel tovornjak in se lotil dela. In seveda sem potreboval tudi dviga-
lo iz pene se e sam teko pobere, tirikolesnik pa ima 170 kil.
13. Koliko asa je trajal projekt bazen?
Bazen me je stal veliko denarja in celo leto garanja. e v istem tre-
nutku, ko je bil nared, jaz pa pripravljen na prvi skok, sem dobil pr-
vo prijavo inpektorja z ministrstva za kmetijstvo. Odskona rampa
ni deset let nikogar motila, niti hrup motorja ne, pena pa je oitno
bila prehud problem. Bolj ko sem dokazoval, da so vsi papirji v zve-
zi z zemljiem urejeni, ve popolnega nesoutja je bilo na drugi
strani. Dopisovanje z njimi se je vleklo dolga tri leta, dokler mi ni
nekdo svetoval, naj plaam prvo kazen in akam na drugo, tretjo...
Nakazal sem 750 evrov, a e ez mesec dni je sledila druga, sku-
paj z dvojnim zneskom pa je prispel tudi precej kratek rok, ki je do-
loal, do kdaj mora biti vse odstranjeno.
14. Kako lovek na hitro pospravi elezno konstrukcijo
in peno, ki je bila prej stisnjena v bale?
V bazenu je bilo za podlago tudi 1400 gum, ki sem jih nabral pri
vulkanizerjih po vsej dravi. In kar je pomembneje: do tistega tre-
nutka e enkrat samkrat skoil v ta bazen. Edini denar, ki sem ga
dobil nazaj, je bilo 200 evrov, ki mi ga je Dinos plaal za elezo. V
tekih trenutkih, ko me je vse rlo, sem razmiljal, da bi vse skupaj
zagal spodaj pod njivo je bil glavni vod za elektriko in Tri bi do-
ivel elektrini mrk. Ni mi preostalo drugega, kot da peno sam od-
vozim. Dva meseca sem na svojo prikolico nalagal toliko pene, koli-
kor je pa lo, in tako vse pospravil do konca. In moj park za tre-
ning se je spet spremenil v travnik.
15. Kako si si opomogel od frustrirajoe vojne
z inpektorji?
S fanti sem se zmenil, da naredimo doskok tu na Brniku, dobil pa
sem tudi dvomeseno delo v zabavinem parku na Kitajskem. Tam
me je vsak dan zjutraj pobral avtobus, peljal na prizorie, pustil v
JUNIJ 2017 93
 V svojem lastnem
akcijskem filmu
Ale Rozman igra
dvojno vlogo. lani
druine Masters of
Dirt so gladiatorji in
gospodarji obenem.
Gladiatorji, ki v areni
lovijo milimetre, da
jih doskoia ne bi
zmlela. Gospodarji
kocin podivjanih
mnoic, ki zahtevajo
vedno ve kruha in
vedno ve iger. Slo-
venec Ale Rozman
je posebnost tudi
znotraj skupine, saj je
edini Evropejec, ki si
svoj tirikolesnik upa
prisiliti v salto nazaj.

parku in zveer pobral. Slii se monotono, a rutina je bila za nekaj do-
bra, v bistvu odlina: po 175-ih ovih v dveh mesecih e nikoli nisem
bil tako navoen in tako sveto preprian, da je as za salto nazaj.
16. Kje si nael bazen s peno?
Prek Mastersov sem spoznal loveka, ki je v Linzu imel taken ba-
zen. Prva salta nazaj mi je e kar uspela in e prvi dan sem jo ponovil
vsaj 20-krat. Nekako mi je uspelo prepriati telo, naj ostane na motor-
ju med rotacijo. Tja sem se nato e nekajkrat vrnil, dokler nisem bil
preprian, da lahko poskusim tudi brez pene, doma na trdem dosko-
iu. Rampa na Brniku je udno stala. Doskok ni bil okej. V glavi
sem zael premlevati vse nasvete, ki sem jih dobil od prijateljev, in z
nobenim se nisem mogel poistovetiti. Psiha mi ni pustila, da v zraku
potegnem nazaj. e isti dan sem se vrnil v Linza, tam je bilo vse v re-
du, naslednji na Brniku pa mi spet ni lo.
17. Je salta nazaj najteji trik za voznika tirikolesnika?
V praksi to ni eden najtejih trikov, je pa vanj najtee prepriati moga-
ne, saj so prepriani, da se to lahko slabo kona. Najve napak se zgo-
di, ko na odskoni rampi e potegne motor nazaj, nato pa se v zraku
premisli in ustavi rotacijo - takrat je nesrea neizbena. Velika blokada
je bil tudi moj strah, da bi se pokodoval, s tem pa bi bilo moje kariere
pri Mastersih konec, nastopile bi finanne teave in dolgovi in spet bi bil
na zaetku. e enkrat sem poklical Avstrijca, ali lahko pridem v njegovo
peno, vse perfektno, a zgodba na Brniku se je ponovila. Vedel sem, da
me od uspeha loi le e psiholoka blokada, zato sem pozimi prebral
na stotine knjig o samozavesti in premagovanju strahu.
18. Mi lahko katero svetuje? Glede na to, da si danes
edini Evropejec, ki izvaja salto nazaj?
Haha, niti ne. Reitev ni prila iz knjig. Moje teave so bile e splono
znane in Italijan, pri katerem sem obasno skakal, se je domislil rei-
tve. e bi na doskok naloili nekaj sena, bi prelisiil mogane in bi
mogoe lo. Na Brniku sem samo iskal izgovore, zato sem el v Itali-
jo, kjer bom util ve odgovornosti do sebe in tistih, ki so mi posku-
ali pomagati. Hotel sem samega sebe pritisniti ob zid. In tudi sem.
Kupek sena me seveda ne bi zaitil, e bi lo v zraku kaj narobe, a
moji mogani so se mu odloili zaupati.
19. Kako si se poutil po prvi uspeli salti nazaj?
Ni besed. Od srca se mi je odvalila velika skala in dokler ni bilo to za
mano, sploh nisem vedel, koliko tee prenaam na ramenih. Konno
sem zadihal. Naredil sem e dva skoka in oba sta mi uspela. Dva
skoka brez sena na doskoku. Bil sem odreen samega sebe.
20. Slii se kliejsko, vendar ali lahko torej skleneva,
da je v ivljenju mogoe isto vse, e le vztraja, zaupa
vase in ima pred omi jasen cilj?
Lahko tako skleneva, a treba je tudi vedeti, da ni nikoli konca.
im dosee en cilj, se pred tabo e pojavi nova preizkunja. Ta-
ko pa je, e se v ivljenju odloi za razvoj. Je e res, da mi je
uspela salta nazaj brez pene, sena in drugih bergel, pa me je pri-
tisk veerne dvorane e vedno presenetil. V sistem sem moral
vraunati e motee faktorje: mobilni doskok, mone reflektorje
in poasten hrup v dvorani. Glava ti spet govori, kaj vse bi lo lah-
ko narobe, srce pa mora ostati mono in mirno. Do rezultata sem
priel po teji poti, a zdaj vsaj ne igram na sreo. Moj cilj ni bila le
salta nazaj, temve tudi uitek ob nastopanju. e bi me bilo vsa-
ki na smrt strah, moje poetje ne bi imelo smisla, jaz pa bi bil
bolj slab zabavlja. Tako je, portniki si na teh dogodkih pravza-
prav sluimo denar kot zabavljai, a kako bo zabaval druge, e
se ne zabava sam? f

94 JUNIJ 2017
BOKINAC
TEKST BORUT OMERZEL FOTO DEAN DUBOKOVI
Bokinac
S Paga
z ljubeznijo
Butini hotel Bokinac intimno kraljuje nad Staro Novaljo
pod koatim borovim gozdom, nad vinogradi in nasadi oljk.
Je ravno prav dale od prometne ceste, da je naravno
diea oaza miru in spokojnosti, ter je za prijetno kratek
sprehod oddaljen od morja. Ponaa se z vrhunsko
restavracijo in svojimi odlinimi vini. Kot celota oddaja
toplino in domanost. Ima duo.
L
astnik butinega hotela Bokinac
v Novalji je Boris ulji s svojo
eno Mirelo. Gospod Boris je
eden od stebrov razvoja celotne
Novalje, je pionir Zr s klubom
Kalypso. Ta bo letonje poletje
praznoval 30 let delovanja, zato se mu bomo sku-
paj z ivljenjsko-poslovno potjo lastnika podrob-
no posvetili julija. Tokrat se predajmo zlasti kuli-
narinim uitkom samega Bokinca.
Butini Bokinac, plod svee ljubezni med
Borisom in oarljivo Mirelo konec devetdesetih
let, je svoja vrata odprl leta 2003. V celoti zgrajen
iz naravnih materialov in tankoutno opremljen
v sredozemskem slogu ima osem prostranih sob
in tri bogate suite. Gostje lahko uivajo na pokriti
terasi, ob bazenu ali pa se sproajo na kaskad-
nih terasah, od koder je udovit razgled na
Novaljsko polje. Hotel ima tudi multimedijsko
dvorano, ki sprejme 50 udeleencev, njegova
intimnost pa je kot nala tudi za svatbe, oblet-
nice in rojstnodnevna praznovanja.
Restavracija se ponaa s lanstvom v JRE
(Jeunes Restaurateurs d 'Europe, Zdruenje
mladih gostincev Evrope), v katerem je e 13
eminentnih hrvakih gostincev. Leta 2003 smo
zaeli zelo ambiciozno, se spominja gospod
Boris, kuhali smo na ravni Michelina. To je bila
JUNIJ 2017 97
 BOKINAC

98 JUNIJ 2017
 iskrena elja, a razumelo nas je kakne tri odstotke
ljudi. Po tem smo se malo resetirali. Danes smo
fine dining restavracija. Pri nas dobi tudi Boki-
nac tapas, za kar v naem lepem koktajl baru
plaa 95 kun in je to okej, saj smo do neke mere
demokratino leerni, ne elimo pa prostituirati
naega strastnega pristopa h gastronomiji, da bi
vedno eleli ugoditi vsakomur. Seveda imamo tudi
la carte, ne le fine dining. Ker vsak dan res ne
gre na fine dining, za to tudi ni potrebe. A za prav
posebne prilonosti, kot je veerja z najljubo,
obstajajo takne hie, kot je naa. Za ars vivendi.
Na jedilniku izbirate med tremi hladnimi in tremi
toplimi predjedmi, dvema juhama, tremi ribjimi in
tremi mesnimi jedmi ter tremi sladicami. Playboy
vam seveda priporoa, da se gurmansko odloite
za degustacijski meni s petimi ali sedmimi hodi
in petimi oziroma sedmimi kozarci Bokinevega
vina, posebej pa se lahko priglasite za Lamb
Seven, degustacijski meni, sestavljen izkljuno
iz jagnjetine. Na voljo imate tudi veliko in malo
degustacijo pakega sira, hobotnino solato in
kampovo rioto.
Imamo sreo v nesrei, pravi gospod Boris,
da ne delamo vse leto, tako da imamo dva, tri
4 mesece renesanno svobodo za ustvarjanje. To je
zame pravzaprav najlepi del leta. Veina naih
jedi so reinterpretacija siromane otoke kuhinje in
na to smo res ponosni. Med novimi jedmi sem zelo
vesel paljeine (glej fotografijo na strani 4). Za to
jed sem potreboval veliko hrabrosti, da smo jo po-
nudili, o njej sem razmiljal dolga leta. V trenutku
moje kreativne norosti smo jo dokonali pred
dvema tednoma. Neko so jo pripravljali iz ganih
jagnjejih noic z zeljem in slanino, mi smo jo
ustvarili iz raguja ganih noic, kreme brstinega
ohrovta, s esnovimi kalki in pisanimi njoki.
Playboyevo omizje se je dalo nato zapeljati (1)
sipinim rezancem z mletim rdeim poprom in olj-
nim oljem, poloenim na humus iz slanika in es-
na na 'lanih' pagetih s sipinim rnilom in es-
novim musom, na vrhu pa je kraljevala hrustljava
korala s sipinim rnilom in postrvjim kaviarjem.
Nato je priel na mizo (2) tatarec jadranskega
kampa, ki je na emulziji iz bazilike, kruh je pre-
pojen z osnovo iz kampov in popeen, zraven
5 sta afranova majoneza in enjev mus. Zlato na
kampovem tatarcu je elegantna paa za oi.
Snedli smo e petelina (3) iz biopridelave iz
okolice Zadra. Celega petelina mariniramo in po-
tem pripravimo s tehniko sous vide. Nato meso e
popraimo, da dobimo hrustljavo skorjico. Prsi so
samo popeene. Za prilogo damo malo pargljev
in cvetane osnove ter pateto iz istega petelina.
Tradicija suenja hobotnice je specifina tako za
Pag kot blinji Rab, zato nam je chef Matija pripra-
vil tudi to jed. Na Rabu se je hobotnica uporablja-
la za pripravo raguja, na Pagu pa se je dodala frita-
ji z jajci. Mi smo vse skupaj naredili malo drugae
(4). Na vrhu je rumenjak bioorganskega jajca, ki
poiva na kremi dimljenega pireja, isto na dnu je
ragu iz suene hobotnice. Jed je zaokroena s hru-
stljavo mreo s sipinim rnilom.
Zdaj je priel na vrsto karpao iz jagnjetine (5).
6 Jagnjeja biftek in ramstek sta zelo majhna, zato

JUNIJ 2017 99
 BOKINAC

Bokinev chef je Matija

Brege, o katerem gospod 8
Boris pravi: V mladem
Matiji sem takoj prepoznal
top voditeljsko kapaciteto.
Zdaj je drugo leto pri nas,
odlino sodelujeva in
skupaj z njegovim timom
kreiramo nove jedi. Izkazal
se je za izjemnega efa
kuhinje.

100 JUNIJ 2017

 je iz njiju narejena jed redkost, delikatesa. To je
ena od jedi, ki je na naem jedilniku e tretje leto,
le preoblikujemo jo. Znotraj so fregola sarda, malo
omake, ki je nekoliko pekoa, in emulzija iz drob-
njaka. Jed zaokroijo romarinov prah in njegovi
cvetovi.
Jagnjetine, tega pakega ponosa, nikoli ni do-
volj, zato smo dobili Bokinev bestseler, kronik
(6), ki ga v razlinih variantah delamo e zadnjih 15
let, na njem je najbolje, kar lahko dobimo od jag-
njetine: prsi so konfitirane in hrustljave, plea so
glazirana, bedro pa kuhano in peeno. Za prilogo
je malo korenja in graha. V kremi je olca, narejena
iz kosti jagenjka, ki jih kuhamo 72 ur. Smo mojstri
jagnjetine. Morda se slii malo prepotentno,
ampak je res.
Jadranski tun (7) s tremi vrstami sezama in lana
na pomarannem kuskusu z rezanci iz buk je bil
najbolj ve naemu vrlemu fotografu Deanu,
gospod Boris pa je komentiral: To je jed z la
carte ponudbe, ki je del mainstreama, nekaj,
9 kar se priakuje, a vedno nosi na peat.
e enkrat nas je s svojimi lovkami zavedla ho-
botnica (8), kuhana s tehniko sous vide in malo
tudi dimljena, postreena na krompirjevem pireju,
zainjenem s tonko. Lovke hobotnice so umetelno
postavljene okoli kosov krompirja in salikornije
[osonika], ki ima neverjetno naravno slanost.
Posladkali smo se z desertom v obliki jabolka
(9), v katerem je skutna krema, na podlogi iz man-
deljnov pa domai sladoled iz cimetovega cveta.
Nato pa intermezzo, istka pred desertom, da ne
eksplodira po sedmih hodih, ki jih vkljuuje plus
degustacijski meni. Rezina kumarice objema krog-
lico iz mete, v kateri vas aka preseneenje, din
in tonik v druganih agregatnih stanjih, in meta za
dekoracijo (10). Za konec so iz kuhinje prinesli e
odline domae okoladne praline (11), ki krasijo
krzno robustne ovce. Na Pagu je veliko ovc,
okrog 30 tiso, zato se je porodila ideja, da jih
damo izdelati lokalnemu umetniku. Najprej so
krasile hotel, potem pa so se z manjimi prilago-
ditvami prelevile v izviren servirni kronik.
V Bokincu se kar nekako spodobi ob hrani piti
vina iz vinske kleti Bokinac. rna sodijo med naj-
bolja hrvaka vina, bela pa so posebnost kot spoj
avtohtonih in svetovno razirjenih sort. Naa po-
sebna misija je gegi. To je avtohtona paka sorta
in eksistira izkljuno na Pagu. Sama po sebi je pre-
cej teka za vzgojo, ni hermafrodit kot veina so-
dobnih sort, ki so dvospolne in se same oprauje-
10 jo. Moj gegi je pravzaprav ona, je preteno
enskega spola in ie opraevalce v tistem obut-
ljivem obdobju zanj ali zanj. Takrat mora vladati
absoluten mir, ne sme biti rose, deja, vetra, opra-
evalec mora biti pripravljen, sicer se slabo oprai
in ima neenakomerne plodove in nima dobre leti-
ne, dobrega leta. Zdaj imamo gegia iz leta 2015,
ki je narejen absolutno organsko. Posveen je mo-
jemu oetu, imenuje se Ocu. Gre za pieteto do nje-
ga in do vseh generacij, ki so se ukvarjale s tem
vinom. To je moj generacijski prispevek vsem,
ki so tu preiveli v zelo tekih razmerah, zelo dra-
matini, teki paki klimi za proizvodnjo vina. Lae
11 je bilo oditi, kakor ostati. Hrabreji so ostali. f

JUNIJ 2017 101

 INTERVJU
TEKST DARJO HRIB FOTO SLAVEN RADOLOVI, BRUNO SEDEVI

V glasbi mora biti tudi

malo totalitarizma
Zlatana Stipiia iz Splita danes vsi poznamo pod umetnikim
imenom Gibonni. S pevcem, glasbenikom in skladateljem,
ki je v 27 letih prodorne kariere postal vodilna glasbena silnica
na obmoju bive Juge, smo klepetali o novem albumu, prihaja-
joem koncertu v Stoicah, Oliverju Dragojeviu, redkih politikih,
ki razumejo kulturo, pomembnosti jezika v glasbi, irjenju
v tujino in o tem, koga noe na svojih nastopih.

G lasbene scene na
ozemlju bive Jugoslavije si danes
brez Gibonnija ne moremo zamisliti.
Pesmi, ki tvorijo na vsakdan e deset-
nas s tem povabila v svoj edinstveni
svet, kjer teje samo glasba.

PB: Zaniva na koncu, pri vaem aktu-

bo. Ker lahko ima skladbo in ta skladba
ima lahko dober spot, v katerem gole en-
ske pleejo okoli bazena, midva z Oliver-
jem pa imava 21 let, sva ves as v telo-
letja, so pesmi, za katere morda niti ne alnem, priblino eno leto starem albu- vadnici, imava seksi tetovae in potem
veste, da jih poje Gibonni. Veni Libar, mu Familija, ki sta ga posnela skupaj ima spot 15 milijonov ogledov. To bi bilo
sanjski Mirakul, odmevni eam in z Oliverjem Dragojeviem. Kakni so normalno. Ampak midva z Oliverjem nima-
seveda legendarna Cesarica, ki jo je odzivi? va teh deklet okoli bazena in ne hodiva v
Gibonni spisal za Oliverja Dragojevia. G: Zgodilo se je nekaj senzacionalnega. telovadnico, zato v tem rezultatu ni niesar
Hrvaki poet, doma iz Splita, sicer naj- To moram povedati, ker o tem nihe ne loginega. Ljudje so preprosto eleli po-
sluati zbirko pesmi in to sprejemam kot
neverjeten kompliment.
Album Familija je v prvih dveh mesecih kupilo 37.500 PB: Obstaja kaken poseben razlog,
ljudi. To je nekaj, kar danes ve ne obstaja. Je never- da je albumu naslov Familija?
G: To je najbolji moen naslov. [smeh]
jetno. To je fenomen, ki ga pozna samo e Adele. Ko samo izree besedo familija, se glas-
ba e zane. V tem je nekaj tako dobrega.
raje poje o ljubezni. Zato, ker je ljube- pie. Vsi vemo, da je CD umrl. Leta 2013 Neka pozitivna energija. Naslov opisuje,
zen najveja skrivnost. Rentgena za sem bil v Londonu, ko so zaprli e zadnjo kako se vidimo. Naslovnico sta naredila
emocije e niso odkrili, pove z nasme- veliko trgovino s CD-ji. Album danes ve ne Oliverjev sin in moja hi. On je fotografiral,
hom, ko na topel spomladanski dan obstaja. Obstajajo singli, YouTube, pametni ona je delala dizajn, album pa smo potem
uiva v kozarcu pomarannega soka. telefoni. Potem pa se je zgodil fenomen, posvetili Oliverjemu pokojnemu bratu Aljo-
Romantini upornik, ki dovoljuje, da ga da je album Familija v prvih dveh mesecih i in mojemu pokojnemu oetu.
vodita dua in popolna predanost glas- kupilo 37.500 ljudi. To je nekaj, kar danes PB: Vse pesmi na albumu ste napisali vi?
bi, je sicer zelo rad na slovenskih odrih. ve ne obstaja. Je neverjetno. To je feno- G: Da.
Eden najvejih glasbenikov na tem kon- men, ki ga pozna samo e Adele. PB: Kako sta z Oliverjem potem doloila,
cu Evrope, ki se e ogreva za veliki kon- PB: Zakaj je album pritegnil? kateri do vaju bo pel katero pesem?
cert v Stoicah, ko bo 9. junija ob boku G: Ko sva z Oliverjem zaela snemati G: Pesmi sem mu predstavil pri njem do-
prijatelja in stanovskega kolega Oliver- album Familija, sva ga delala brez vejih ma. On je potem izbral tiste, ki so mu bile
ja Dragojevia priaral nastop, kakrne- ambicij. Vedela sva, da bo nekomu ve lepe za petje. Oliver je vendarle pevec,
ga e nismo videli. Glasbena velikana, neka pesem, spet drugemu neka druga, je interpret, jaz pa imam rad pesmi, ki ima-
podpisana pod aktualni album Familija, nisva pa si predstavljala, da bo toliko ljudi jo dober tekst in niso tako zelo pevske,
bosta predstavila hite, ki so krojili njuno elelo sliati celoten album. Ljudje so oit- so bolj kantavtorske. Sploh se nama ni
kariero, in skladbe z novega albuma ter no hoteli to, kar sva hotela midva zgod- bilo teko dogovoriti.

JUNIJ 2017 103

 INTERVJU
PB: Ste pesmi pisali z mislijo, da jih bo
pel Oliver?
G: Ne. Vsaki, ko piem pesem, je tako
kot... Pozna izraz odprto pismo? Moje
pesmi so odprta pisma ljudem, ki so mi bili
navdih, da sem te pesmi napisal. Nikoli ne
piem pesmi za pevca, ampak za ljudi,
o katerih te pesmi govorijo.
PB: Ste nemudoma vedeli, da si pri
tem albumu elite sodelovati z
Oliverjem?
G: Zame je to, da on eli peti neke moje
pesmi, izziv. On je vendarle na Frank Sina-
tra. Pel je nekatere najpomembneje pesmi
v zadnjih 50 letih. In ko vem, da mi je uspe-
lo napisati pesem, ki lahko stoji ob strani
teh njegovih drugih najpomembnejih,
potem je to velika stvar.
PB: Kdaj ste prvi spoznali Oliverja?
G: To je teko rei. Split ni ravno Los Ange-
les, je majhno mesto, in ko se tam ukvarja
z glasbo, srea druge ljudi iz posla. Moj
oe je bil glasbenik in on se je z Oliverjem
poznal iz svojih krogov. Da pa sva se zae-
la pogovarjati o sodelovanju in skupaj igra-
ti, da sva se zaela druiti, to pa je bilo
nekje okoli leta 1992.
PB: Potemtakem je bila legendarna
pesem Cesarica, ki ste jo napisali za
Oliverja, zaetek te skupne poti?
G: Da.
PB: Od kod ste takrat rpali navdih
za pesem, ki je danes eden najbolj
prepoznavnih Oliverjevih hitov?
G: To pesem sem z lahkoto napisal. Pri tej
pesmi je bilo tako, kot e bi rnskega glas-
benika na Misisipiju vpraal, kako je napi-
sal bluzovski komad v krvi mu je. [smeh]
To je bila res glasba iz mojih genov.
PB: Se z Oliverjem v emerkoli ne
strinjata?
G: Strinjava se v najbolj pomembnih reeh.
V tem, da imava oba rada glasbo, in v tem,
da je uivanje v glasbi pomembneje od
uspeha. Razlike med nama so morda v
tem, da on doloene aspekte lae predela.
Ko jaz zaznam, da sem na posnetku naredil
nekaj narobe, je to zame kot konec sveta,
kot sodni dan. On je bolj sproen, in to je
njegova vrlina.
PB: Mislil sem bolj v politiki, portu...
G: Oliver je totalno apolitien. Ne sledi poli-
tinih zadevam, ne zanimajo ga, njemu se
to upira. Jaz pa o politiki veliko vem. S tem
se sicer ni hvaliti. Ne zanima me dnevna
politika, zanima me harmonija, mir med
ljudmi. Jaz sem vsaki, ko zasledim, da se
ljudje prepirajo, da so konflikti, alosten.
Oliver je v tem blagoslovljen, on sploh ne
ve, da so kakni konflikti.
PB: Arsen Dedi je sicer rekel, da ste
lirik, da niste za barikade...
G: Ja, on je priakoval, da bom el po nje-
104 JUNIJ 2017
govih stopinjah in bom nekaken revoluci-
onar. Glej, jaz takole gledam na svet ob-
stajajo ljudje, ki recimo ivijo od tega, da
delajo sladoled. Ti ljudje imajo radi sonce,
mir, junij, julij in avgust. Potem pa obstajajo
ljudje, ki ivijo od tega, da delajo denike.
Njim ustrezajo velike nevihte, neprijetnosti.
No, jaz delam sladoled. [smeh] Meni odgo-
varja, da so vsi ljudje v harmoniji, da se
imajo vsi radi. Nekdo, ki izdeluje kalani-
kovke, ima rad, da je nered, da so vojne,
jaz pa za ustvarjanje potrebujem mir in
ljubezen. Torej se s taknim lovekom
ne bom nikoli razumel. Ker nikoli ne bova
govorila istega jezika.
PB: Zato v glasbi niste bili nikoli prav
zelo politini?
G: Lotevam se tudi taknih tematik, recimo
v skladbi Toleranca, pa Udica, a politinih
pesmi ne piem pogosto. Po mojem mne-
nju morajo o tem peti glasbeniki, ki so v hip
hopu, raperji. Oni pojejo o tem, da se ne
strinjajo s kaknim ministrom, z vlado. Jaz
se s svojimi pesmimi noem vezati na kak-
en reim, ker potem, ko ta reim izgubi
smisel, ga izgubi tudi moja pesem. Raje se
ukvarjam s tematikami, s katerimi lahko
vplivam na kakno mlado osebo tako, da ji
dopovem, da konflikt ni reitev, ampak je
reitev dialog. e mi to uspe, sem naredil
vse. To je moja pot.
PB: Posebno sodelovanje z Oliverjem
Dragojeviem pri albumu Familija se
odraa tudi v skupnih koncertih, kjer ne
gre za tipien nastop pevca in gosta,
ampak sta na odru dva protagonista,
dva vodilna pevca. Kako ste osnovali
koncept taknih koncertov?
G: Pri oblikovanju koncertov nisva takoj
prila do konne reitve, ker nisva elela,
da nastopa eden in potem drugi, ampak
sva elela na odru vzpostaviti interakcijo.
Pol ure igra on, pol ure jaz, potem spet
on. In so pesmi, ki naju povezujejo. To je
zelo neobiajen koncert. Vsekakor pa
odigrava vse najpomembneje pesmi
iz najinih karier.
PB: Ker ste eden najpopularnejih
glasbenikov na obmoju bive Jugosla-
vije, vam ni teko razprodati koncertov.
Povpraevanje je veliko. Koliko nasto-
pov imate skozi leto?
G: Pravzaprav ne veliko. Nisem pohlepen
in ne elim priti v situacijo, da glasba, ki je
moja najveja ljubezen, postane rutina.
Meni je v tem trenutku jasno, da imam 9.
junija v Stoicah koncert, in lahko se osre-
dotoim, da bo ta koncert res poseben, res
nepozaben. e pa bi to bil eden od mojih
150 koncertov v letu, verjetno ne bi niti
vedel, v katerem mestu nastopam. Bil sem
e na tevilnih koncertih velikih glasbenih
zvezd, kjer se zauti, da jim je to le eno od
mest na seznamu. Tega ne morejo skriti.
Pod odrom pa so ljudje, ki tvoj koncert
doivljajo kot praznik. Jaz jim taknega ob-
utka noem nikoli dati. Na glasbo imam
odline spomine, noem jih umazati zato,
ker mi nekdo ponuja denar.
PB: Kateri del snovanja glasbe imate
najraje?
G: Najlepe mi je, ko sem doma in mi uspe
napisati lepo pesem. Ko vem, da je dobra.
In oboujem trenutek, ko pridem pred pub-
liko in vidim njihovo reakcijo, ko vidim,
da je ta pesem prila do njih, da so jo za-
utili. Ta dva trenutka imam najraje.
PB: So drave ali mesta, kjer posebno
radi nastopate?
G: Na sceni sem e dovolj dolgo, da so se
ljudje sami sfiltrirali. Ko si na zaetku glas-
bene poti in igra v kakni diskoteki, je tam
700 ljudi in od teh jih je 250 prilo zato,
ker jim je ta diskoteka super za uranje,
200 jih je prilo, ker ni bilo ni pametnega
na televiziji, zaradi tebe pa jih je prilo mo-
goe 250. In teh 250 se potem zabava,
vsem drugim je pa dolgas. S tevilnimi
taknimi koncerti sem priel do toke,
ko teh 250 ni ve 250, ampak ve tiso.
V Celju recimo 3000, v Mariboru 5000,
v Ljubljani 8000. In to so moji ljudje, tisti,
ki niso na mojem koncertu zato, ker pa ni
bilo ni dobrega na televiziji. Zato jih varu-
jem kot kapljico na dlani, vedno jih elim
prijetno presenetiti, jim dati nekaj, s imer
se jim zahvalim, da so prili. Ko pridem
v katerokoli mesto in me eli sliati nekaj
tiso ljudi, je to tako dragoceno, da tega
ne bi nikoli zamenjal za 50 tiso ljudi, ki me
ne razumejo. Zato rad nastopam povsod,
ker vedno nastopam pred svojimi ljudmi.
PB: Je slovensko obinstvo v emerkoli
specifino? Ker smo nagnjeni k nostal-
giji, nam morda kakne vae skladbe
prijajo bolj kot druge?
G: Res ste nostalgiki. Ampak v Sloveniji
opaam neko drugo posebnost. Obinstvo
na mojih koncertih se je navadilo na poseb-
no atmosfero. Recimo, ko sem na zaetku
koncerta odlino razpoloen in zanem peti
kakno balado, jo na polovici pesmi preki-
nem, ker sam ne verjamem v to, kar pojem.
Ker nisem tako razpoloen. Preve sem do-
bre volje, da bi pel alostno pesem. [smeh]
Zato jo kar prekinem in Slovenci mi ploska-
jo, pa eprav so morda na koncert prili
ravno zaradi te pesmi. Ploskajo, ker me
razumejo, ker mojo iskrenost prepoznajo
kot mojo vrlino.
PB: Prodirali ste tudi na tuje trge.
Kako ste doivljali to glasbeno iritev?
G: Zelo sem se veselil Evrope, ker sem
mislil, da z Evropo ne bo ve meja. Ampak
meje v glavah so ostale. To je vendarle
28 drav, 28 kultur in poenotili smo se le

v tem, da med seboj govorimo angleino.
Evropa je po mojem mnenju premlada, da
bi drave znotraj imele zanimanje, kaj se
dogaja na drugi strani meje. Laibachom je
recimo uspelo zgraditi svojo pot, ima pa
potem bende, kot je Siddharta, ki so bolji
kot 99 odstotkov nemkih bendov, pa zgod-
ba ni ista. Mogoe so prili prezgodaj. Mo-
goe bi se morali pojaviti leta 2035, ko bo
Evropa pripravljena posluati, kakno glas-
bo delajo Slovenci.
PB: Kaj pa va preboj? Z anglekim
albumom 20th Century Man vam je lo
zelo dobro.
G: V tujini sem imel ve kot 120 recenzij,
najslaba ocena je bila 3,5 zvezdice od pe-
tih. e bi bil dezovski glasbenik, bi bil to
ogromen uspeh. Ampak jaz sem v popu in
v popu so edino merilo lestvice. Imeli smo
recimo koncert v klubu v Londonu, bilo je
izjemno. Ker sem na alost kadilec, sem el
po koncertu kadit na ulico in pol kluba je
prilo za mano, da se spoznamo, da mi po-
vedo, kako fantastini so teksti. Kar je sicer
super, ampak v popu, e nisi med top tremi,
je tako, kot da te ni. Pop glasba mora biti ze-
lo uspena, e hoe biti opazna. Ne more
biti pop glasbenik v klubu. Lahko si dezov-
ski glasbenik v klubu, lahko si bluzovski
glasbenik v klubu. Pop glasbeniki v klubu
ne obstajajo. Ve se, kje je bilo mesto Geor-
geu Michaelu. George Michael ne more
nastopati v Cvetliarni. Cvetliarno imam
rad, ampak tam ne more iveti pop glasba.
PB: Kaj je bila na koncu najpomem-
bneja izkunja pri projektu 20th
Century Man?
G: Takrat se s tem projektom nisem podal
v Italijo, ker se mi je zdela glasba preve
podobna njihovi pop glasbi. Na koncu se je
to izkazalo za napako, ker sem imel prav v
Italiji najbolje recenzije, bili so najbolj od-
prtega srca. Podobno smo se recimo bali
Amerike, pa smo imeli tam potem razpro-
dan House of Blues. To je neverjeten ob-
utek, ko stoji v centru ikaga in je pred
tabo House of Blues, na steni fotografije
glasbenikov, kot so Keith Richards, Willie
Nelson, Slash, vsi ti, ki so igrali tu to je
njihova Cvetliarna. In tam stojim jaz, nad
mano pa z velikimi svetleimi rkami pie
Gibonni in poleg imena e Sold Out. To je
sijajen obutek. Danes mi je al, da sem se
bal Amerike, e, kaj bom iskal tam, tam
imajo ljudje vse. V resnici pa so zelo odprti,
vedno ti elijo narediti uslugo, kar tako,
za vsak sluaj. Ko izvejo, da si glasbenik,
se elijo vsi slikati s teboj, elijo ti vse naj-
bolje in reejo: Spomnite se na nas,
ko vam bo uspelo.
PB: Vas v Evropi niso tako lepo sprejeli?
G: Evropa je drugana. Tu ti reejo: Ajde,
dokai se! Misli, da jaz nisem gledal Sprin-
GIBONNI
gsteena na koncertu, kaj bo ti budala me- si recimo nihe ni mogel zamisliti pop glas-
ni meglo prodajal? Evropejci imajo distan- be v nemkem jeziku. Ampak Nemci so
co. Na koncu tisti, od katerih priakuje naj- potem s svojimi kanali, kot je Viva, pa z
manj, ponudijo najbolji odziv. Big Brotherjem, ki je nemki izum, pa s
PB: Kaj vam je s turneje po Ameriki Stefanom Raabom in s svojim lastnim MTV-
najbolj ostalo v spominu? programom v petih letih masiranja z nem-
G: Spomnim se Las Vegasa. Tam je imel kim jezikom globalno javnost priuili,
Oliver koncert, jaz sem bil osrednji gost. da jih nemki jezik v bistvu ne moti. In dobi-
Takrat smo na turneji po Ameriki potovali li smo glasbenike, ki pojejo v nemini,
z letalom. Ker se mi ni ve dalo trpati v ta kot je na primer Xavier Naidoo, pa ni isto
letala, se vedno sezuvati in prebijati ez vse ni motee.
Laibachom je recimo uspelo zgraditi svojo pot, ima
pa potem bende, kot je Siddharta, ki so bolji kot 99
odstotkov nemkih bendov, pa zgodba ni ista.
varnostne preglede, sem predlagal, da naja- PB: Kako bi lahko potem to lekcijo
memo avto in se ez puavo peljemo iz prenesli v Slovenijo ali na Hrvako?
Los Angelesa v Las Vegas. Ker nisem ni G: V asu ustvarjanja sem na Hrvakem
vedel o Ameriki, sem hotel zautiti ta narod. spoznal ogromno politikov, olanih v diplo-
Tako mi krenemo v Vegas z nekim velikim maciji, in potem sem jim jaz, ki sem olan v,
Dodgeovim kombijem. Vozili smo ponoi, ne vem, rokenrolu, vedno govoril, da se mo-
ker je bilo ez dan prevroe, ez puavo, ramo uiti od Italijanov. Ni italijanske piceri-
ko nenadoma v daljavi zagledamo nekaj je v Evropi, ki ne bi bila kot italijanska am-
svetlega. Vedno blie smo tej svetlobi, in ko basada. V vici lahko vstopi v italijansko
pridemo do Vegasa, je tam kot podnevi. picerijo in imajo nad ankom italijanske za-
In prvi veliki pano na vstopu v mesto, sve- stavice, pica se imenuje quattro stagioni,
tle, ogromen to ni billboard, to je pano predvajajo pa Zucchera ali Ramazzottija.
je imel napis Palm Hotels, Oliver Dragojevi, Tam pojem eno kosilo in e znam 20 itali-
special guest Gibonni. Padel sem v smeh. janskih besed. Zakaj potem po vseh koncih
Tam je potem reklama za Davida Cop- Evrope ne morejo biti slovenske restavraci-
perfielda, pa za neko brezalkoholno pijao, je s slovensko hrano, slovenskimi zastavi-
pa potem za prostitucijo tri prekrasne en- cami nad ankom, predvaja pa se Siddhar-
ske zadnjice v bikinkah z napisom 'To imate ta ali kaj podobnega. ez nekaj let bi se vsi
lahko v svoji sobi' potem pa malo naprej navadili.
spet Oliver. [smeh] ista norinica. PB: e recimo postanete mentor mladi
PB: Ima skladba lahko enak emociona- glasbeni skupini...
len naboj, enako mo, e je glasbenik G: Jaz bi jih reil. Veliko sem se nauil na
ne poje v materinini? Antropoloko svojih ranah.
je namre materni jezik tisti jezik, igar PB: Bi jim svetovali, naj piejo pesmi v
logiko razumemo. domaem jeziku ali angleini?
G: Skrivnost je v vsebini. Verjamem, da je G: Rekel bi jim, naj delajo v kombinaciji.
lae prevesti Cankarja v norveino kot pa Na koncu sem imel najve uspeha s sklad-
Kreslina. Pri prvem primeru je pomembna bami, kot je Mirakul, ki so dvojezine. S tak-
vsebina, pri drugem pa atmosfera, slike, no pesmijo pride pred katerokoli publiko,
ki te pripeljejo do obutka. Zbirke pesmi poje v materinini, refren pa v angleini
se velikokrat prevajajo in tam prevajalec ne in je vsem jasno, o em govori pesem.
sme prevajati samo besed, ujeti mora duha PB: Velika debata o uporabi materin-
pesnika. To pa je zelo teko. Zato mogoe ine je pri nas tudi glede pesmi, ki jih
bere original in je genialno, potem pa be- poiljamo na Evrovizijo, kjer zastopajo
re prevod in je totalno sranje in se vpra- Slovenijo.
a, kako je to mogoe, e je isti pesnik. G: To je debata v veini manjih drav,
Zato jaz svojih pesmi nisem prevajal v ki sodelujemo, predvsem zato, ker elijo,
angleino, ampak sem pisal nove pesmi da ta debata obstaja, sicer bi vsi streljali iz
neposredno v tem jeziku. istega oroja in bi se pokazalo, kako dobri
PB: Zakaj smo tudi doma bolj smo. Ko naredi Maji Keuc komad, ki ga
preferenni do pesmi zapetih v poje v slovenini, potem so Anglei mirni,
angleini kot pa v materinini? ker vedo, da jo razume samo dva milijona
G: Nas pa niso uili, da hodimo v kino ljudi in nekaj malo Hrvatov, ki znajo sloven-
gledat filme v turkem jeziku, razen e nisi ino zaradi turizma. Ko ona zapoje nekaj
teek filmofil. Ko smo mi bili ekstra mladi, v angleini, pa lahko e tako neumen lo-
JUNIJ 2017 105
 INTERVJU
vek vidi, da mala poje bolje kot polovica
pevk z MTV-ja. Zato ne elijo, da pojemo v
angleini, ker potem vsi streljamo iz istega
oroja in bi se pokazalo, da tudi mi znamo.
PB: Saj manje drave zdaj tu in tam
pojejo tudi v angleini se vam res-
nino zdi, da je za tem neka zarota?
G: Bom takole rekel Evrovizija je ena veli-
ka torta, ki so se jo veliki narodi navadili je-
sti. In potem pridemo Hrvati in Slovenci in
podobni. e ni ne pomenimo, zakaj bi po-
Glasba in demokracija skupaj torej ne delujeta naj-
bolje. V glasbi mora biti tudi malo totalitarizma. Sicer
se bo preslialo na stotine odlinih skupin.
tem torto delili z nami? e pa nekaj pome-
nimo, potem pa si bomo torto sami vzeli.
Zato je bolje, da nas ni.
PB: V pesmi Moja kua svoje mesto
naslavljate z besedami: Ne viruj onom,
ko mrzi kad zine, nemoj da ti takvi ma-
aju ime. Kdo mae ime mesta Split?
G: Ko s tem verzom naslavljam Split, govo-
rim, naj mesto ne dovoli iveti z idejami neka-
terih meanov, da tu ne sprejemamo dru-
gih. To namre ni v duhu tega mesta. V duhu
Splita je, da sprejema druge ljudi. Vse ljudi.
PB: Kako sprejemate negativne kritike?
G: Lahko mi ree, kar eli. Lahko mi re-
e, da imam krive noge, da si moram po-
briti prsi, ker dlake niso ve v modi, saj je
as Mia Kovaa potekel, ree mi lahko jali o ljubezni, milosti in ves as iveli v stra-
karkoli, samo mojo glasbo pusti pri miru.
Glasba mi je sveta. e nekdo napie,
da mu moj album ni ve, me to bolj boli
kot karkoli drugega.
PB: Vas zaboli e danes, po toliko letih
na sceni?
G: Na alost me zaboli tako mono kot na
prvi dan.
PB: Od tekega roka v skupini Osmi put-
nik do mehkejega roka v Divljih jago-
dah kako ste na koncu odkrili svojo
pravo ustvarjalno formo?
G: Jaz sem imel od vseh teh bivih hardro-
kerskih glasbenikov pot, ki je e najbolj
primerljiva z Robertom Plantom. Ko je bilo
konec Led Zeppelinov, bi bilo njemu naj-
lae jahati ta njihov zvok. Lahko bi igral na
nostalgijo in delal podobne albume, kot je
to delal Ozzy Osbourne, ko je zapustil
Black Sabbath delal je isto, samo da je
el ves denar njemu. In vsi se mu klanjajo.
Robert Plant je imel drugo pot. Ko enkrat
zapusti bend, potem nisi ve omejen z
zvokom, z upravljanjem, s tem, da se mo-
rajo vsi strinjati z vsako odloitvijo. Svobo-
den si. Slee oklep in gre, kamor te ne-
se dua. Robert Plant se je takrat usmeril
v tisto, kar ga je vedno zanimalo britan-
106 JUNIJ 2017
ska folk glasba, igrana z eksotinimi in-
trumenti. Ta zgodba je meni najblija.
Sicer sem Mediteranec, zato me je zani-
mala folklora mojega obmoja. Tu sem
skual eksotino prinesti rokersko energi-
jo in vem, da mi je na svoj nain uspelo.
Mnoge kritike je to sicer zmedlo, ker ne
vedo, kam tono me uvrstiti. Naj me uvrsti-
jo tja, kjer sem etno z rokersko energijo.
PB: Zakaj ste za hrvake rokerje
avtsajder?
G: Se spomni, ko je bila pred leti na sceni
pevka po imenu Taji? Ona je pela, da je
njen mali opasan, on nosi jakno sa nitnama
i pije pivo bez pjene. To je kliejska podoba
rokerskega glasbenika, kot so jo aljivo
opredelili Taji in njena avtorska ekipa.
Najveja tragedija pa je, da 99 odstotkov
rokerskih glasbenikov sledi temu klieju.
[smeh] Pustimo te klieje, rok glasba ni
klie, rok glasba je svoboda. Takoj, ko jo
spremeni v klie, jo ubije.
PB: Hrvaka ima ogromno nadarjenih
glasbenikov. Kje vidite svoje mesto na
tej sceni?
G: Poutim se kot tisti egipanski Kopti,
ki so se zbirali v katakombah in se pogovar-
tna zgodba. e mi nekdo vzame album,
hu, da jih bodo nali Rimljani in pometali le-
vom za kosilo. Ko pridem v dvorano pred
svoje ljudi, je to kot v teh katakombah. Mi
smo na varnem, govorimo, kar mislimo, ima-
mo svoj humor, ki nikogar ne ali, ampak je
malo zafrkantski, razumemo se mi smo
familija. Na koncu koncerta ljudem stokrat
reem: Zapomnite si, ne govorite naokoli,
kako dobro vam je bilo na koncertu, da mi
ne priletijo kakni padalci, ker noem veje
dvorane, hoem samo ljudi, ki razumejo to
energijo. [smeh] Slavimo ljubezen, slavimo
dobro energijo. Ne mi vozit tistih moj mali je
opasan, pije pivo bez pjene, ker ta bo slonel
na anku in jamral, da to ni rokenrol.
PB: V Sloveniji pogosto govorimo o
maehovskem odnosu drave do
glasbe. Imate na Hrvakem ta odnos
kaj bolje urejen?
G: Ne, podobno je kot pri vas. Francis Ford
Coppola je s trilogijo Boter naredil ve za
italijansko promocijo, kot si lahko kdorkoli
misli. Redki politiki, ki imajo mo, razumejo
umetnost, ki je ne morejo posedovati. Raje
podpirajo umetnost, ki jo ima lahko v sefu.
Knjievnost in glasba sta v lastnitvu naro-
da. Ko slii neko skladbo na radiu, je od
vsakogar tako od nekoga, ki isti ulico,
kot od lastnika luksuznega hotela. Torej fil-
ma, knjievnosti in glasbe si ne more lasti-
ti. Kako bo moj album skrival v kleti kot ne-
ko veliko vrednost, e ga lahko vsaka naj-
stnica kupi na bencinski rpalki? Po em
sem poseben? Politik razmilja, kje je on
v odnosu do mene, ne pa, kje je umetnost
v odnosu do naroda.
PB: Na katero svojo pesem ste najbolj
ponosni?
G: Na pesem Udica z albuma Familija.
To je najbolji tekst, kar sem jih napisal v
ivljenju. Glasbeno pa sta morda najbolj
celoviti skladbi Libar in Posoljeni zrak i
razlivena tinta. Najbolj sem ponosen na
pesmi, za katere ne vem, kdaj bom spet
napisal kaj podobnega. So pa tudi neke
pesmi, za katere mislim, da so izvrstne,
pa mogoe niso bile tako slavne. Na albu-
mu Toleranca je recimo pesem Vesla na
vodi, po mojem mnenju odlina pesem.
PB: Kot sva se pogovarjala e na
zaetku, je format podajanja glasbe
danes drugaen kot neko. Vi ste
veliko ustvarjali v zlati dobi albuma
kako se znajdete v tej novi situaciji?
G: To ni moja situacija. Vzemiva na primer
U2 in album Joshua Tree kako naj se ta
izrazi z eno pesmijo? Potreben je album.
V tem me lahko razume ravno novinar,
ker je to tako, kot e bi novinarju, ki pie
kolumne, rekli, da naj se izrazi samo z naslo-
vom. Kaj lahko naredi samo z naslovom?
Lahko pritegne, seveda, ampak to ni celo-
mi vzame kolumno. Omejuje me na naslov.
PB: To se zdi skupna zgodba vseh
uveljavljenih glasbenikov, da kot
interpreti ne morejo ve podati glasbe
kot zgodbe, le kot draljaje.
G: e ena stvar je pomembneja. Ta misel
se mi je utrnila pred kratkim in e ni popol-
noma razdelana, ampak jo bom poskusil
razloiti. Veliko glasbe se ne prime na prvo
posluanje. A vasih nisi imel izbora. Leta
1987 si poslual radio in slial bend, ki ti
sprva ni bil ve. Ampak ker ni bilo druge-
ga, si potem to pesem slial e drugi,
tretji in poasi ti je zlezla pod koo. Ugo-
tovil si, da je to pravzaprav senzacionalen
bend. To se je meni zgodilo s skupino
R.E.M. ko so se pojavili, so mi li grozno
na ivce, potem pa me je MTV zmaltretiral,
dokler nisem odprl oi in videl, da je to ne-
kaj velikega. Pomisli, da se R.E.M. pojavijo
danes. Na iphonu nekega 18-letnega
Gibonnija, ki mu bend v prvo ni ve.
On preprosto podrsa po zaslonu in to
umakne. Nikoli ne bo resnino odkril te
skupine. Glasba in demokracija skupaj to-
rej ne delujeta najbolje. V glasbi mora biti
tudi malo totalitarizma. Sicer se bo presli-
alo na stotine odlinih skupin. f
ARIJANA MARI
umberki
slapovi FOTO VLADIMIR IMPRI

udovita Zagrebanka, ki bo letos dopolnila 33 let,

ponaa pa se z merami 88-65-90, obouje vodo.
Vsem nam poleg svojih arov odkriva skrite, e
vedno nedotaknjene in neodkrite lepote hrvakega
umberka, v katerega potoke in slapove se lahko
potopite tudi z vzponom prek nae Bele krajine.
Kdo ve, morda pa Arijano sreate tudi na Kolpi...
 PROMO
TEKST PLAYBOY FOTO BMW MOTORRAD

SVOBODA V RETRO SLOGU

Na samotni gozdni cesti motor mirno brni in neno ree skozi
tiino. Uiva v trenutku, tu in zdaj, uti upor zraka, ki objema
telo, in spremembo temperature, ko s sence pripelje na plano
in te s toplimi arki pozdravi sonce.
V taknih trenutkih prvinske svobode se lo- Druina nineT: pure, racer, urban GS

V
vek in stroj zlijeta v eno, v harmonijo gibanja.
V resnici ni vseeno, na kaknem stroju sedi. in scrambler, tirje razlini modeli za
e se v tebi ob pogledu na motocikel nekaj tiri razline karakterje motoristov.
ne premakne, potem te vezi ne more stkati.
ustva so e kako pomembna, pravzaprav
kar nujna, saj je vonja z motociklom zelo
intimno doivetje. Pri BMW-ju imajo s tem
ogromno izkuenj. Ob svojem astitljivem
jubileju, ko so praznovali 90 let, so naredili
fantastien motocikel BMW R nineT, ki so ga
posvetili svojemu najpomembnejemu izdel-
ku motorju z dvema valjema pod kotom
180. Da, prav ta bokserski motor, ki je tako
zelo znailen, saj valja trlita vsak v svojo
smer, je kljuen za tako velik uspeh. Pred 30
leti so se mu tevilni posmehovali in ga
poiljali na smetie tehnine zgodovine,
a danes je bolj iv kot kdaj prej.
Tile retro lepotci so namenjeni nekoliko
bolj samotnim jezdecem za solistine moto
uitke, kjer si napolni duo sam, brez sopot-
nice. Seveda se zadaj za hrbtom lahko pelje
tudi ona, saj so tile klasiki odlini za eno-
dnevne izlete v dvoje. Vse na njih je posvee-
no estetiki, pozornosti do detajlov in sporo-
ilu, da je uporabnost seveda pomembna,
ampak tukaj sta v ospredju estetika in zgod-
ba, ki jo prinaa vsak R nineT.
 PROMO

BMW nineT poganja zrano-oljno

hlajeni boskerski dvovaljnik s 1170
kubinimi centimetri prostornine,
ki zmore 110 'konjev' in 116 njuton-
metrov navora. Poraba 5,3 l/100 km.
Konna hitrost ve kot 200 km/h.
118 JUNIJ 2017

tirje so: pure, racer, urban GS in scram -
bler. Vsi imajo enak okvir, ki ga varijo v
koprskem Tomosu, kjer so najbolji mojstri
varjenja jeklenih cevnih okvirjev v Evropi.
Pomoni okvir, ki nosi sede, je prav tako
enak pri vseh. Kako zelo univerzalen je
ta koncept, kae tudi pogled na veliko,
klasino oblikovano posodo za gorivo in na
zadnjo nihajko s kardanskim pogonom in
prednjo okroglo lu. Torej, temelj je pri vseh
enak, a konni izdelek je vsak zgodba zase.
NineT pure je urban jekleni konjiek z veli-
ko mohta, a hkrati ne povsem popisan list
papirja. Mojstri predelav si lahko dajo duka
pri svojem individualnem pogledu na lastni-
ka in njegov bajk. S ceno 12 tisoakov je
tudi najceneji torej vstopni model v
BMW-jev svet retro motociklov.
Model race prinaa bolj radikalno zgod-
bo, poloaj za krmilom je porten, roke so
stegnjene dale naprej v nizko dro telesa,
ki se lahko skrije za aerodinamien poloklep.
Takoj nas vrne v osemdeseta leta in na
ceste, po katerih je divjal pobesneli Max.
V barvah BMW Motosporta je izredno seksi.
Najbolj se mu poda voznikovo rno usnje
ali pa tudi voznice, v tem primeru nekdanje
dirkaice v razredu GP250 Katje Poensgen.
Scrambler, ki je nekaken krianec med
cestnimi in terenskimi motorji, je ta hip
najbolj priljubljen med motocikli, ki se
spogledujejo z zgodovino. Klasik, obut v
cestno-terenske gume, je vro, doma v
urbanih mestnih jedrih in tudi prava petarda
za uivanje na asfaltnih ovinkih in po maka-
damskih pranih cestah, ki vas popeljejo
tja, kamor z obiajnimi motocikli, obutimi
v bolj gladke gume za asfalt, ne morete.
Urban GS s irokim kros krmilom pa je
posveen letom, ko je BMW kraljeval na dir-
ki ParizDakar. Je pravi enduro z najdaljim
hodom vzmetenja, ki ublai neravnine, ki jih
sreate na svoji avanturi. Obut v gume s
'kramponi' lahko pride zelo dale na terenu,
za popoln videz pa skrbijo e mona plati-
a z inimi naperami. Da ga ne ustavi prva
lua ali blatna past, daje slutiti e pogled
na visoko postavljen prednji blatnik. Ne
dvomimo, da se bo kdo s tem lepotcem
podal tudi na pota tistih prvih pravih dakar-
skih relijev, ko sta bila voznik in motocikel
tesno povezana.
Vse o BMW nineT in njegovih tirih klasikih
najdete tudi na www.bmw-motorrad.si. f
JUNIJ 2017 119
PLAYBACK

ZDA, 1999
Zapeljiva Denise Luna

FOTO STEPHEN WAYDA