občina krško SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE

Izhodišče in n a š a z a s k r b l j e n o s t Družbeni akciji na rob:

STALIŠČA VVZ KRŠKO temeljita na ponovnem premiku
V ZVEZI Z DELOVNIM ure, ki pomeni po sedanjem času
Zagotoviti učinkovit
p r i h o d otrok v v r t e c ob 4.30 oziro­
ČASOM m a ob 4.30 o z i r o m a 4.15 u r i . sistem samoupravljanja
Ob v e l i k e m p o m e n u d r u ž i n e in
V začetku februarja je Vzgoji­ odgovornosti s t a r š e v za z d r a v r a z ­
teljski zbor VVZ Krško naslovil na voj o t r o k zelo težko r a z u m e m o od­ NASPROTNIKOM DELEGATSKEGA
vodstva DPO, OZPM, SOV, OIS, ločitve v o r g a n i z a c i j a h združenega SISTEMA SOCIALISTIČNEGA SA­
Predsedstvo SO in IS SO Krško pis­ dela za zgodnji delovni čas. Otroci MOUPRAVLJANJA SE LAHKO PO­
mo, ki ga žal nismo mogli obeloda­ niso u r e , ki bi jih n a r a v n a l i , k o t bi STAVIMO PO ROBU SAMO S PO­
niti prej, ker pač po tistem ni iz­ hoteli, n j i h o v n a r a v n i življenjski r i ­ VEČANJEM NJEGOVE UČINKOVI­
šla nobena redna številka Našega t e m ne r a z u m e n a š e g a d o g o v a r j a ­ TOSTI
glasa. Kljub temu, da je »časovni nja. O t r o k m o r a n a j m a n j pol u r e
premik« tik pred zdajci, pismo ob­ pred p r i č e t k o m dela s t a r š e v v vrtec, V okviru sedanjih naporov za go­
javljamo : lačen in n e p r e s p a n , ob živčno n a ­ spodarsko in splošno stabilizacijo na­
petih s t a r š i h , ki se j i m zelo m u d i . še družbe je čedalje več razprav o
Stališča, ki v a m jih p o s r e d u j e ­ E n a k o p o s k u š a j o n e k a t e r i starši že našem političnem sistemu, njegovem
mo, so zbir vseh d o s e d a n j i h o b v e ­ ob š t i r i n a j s t i u r i dvigati n e p r e s p a ­ delovanju, učinkovitosti in sposobno­
stil in stališč t e r o p a z o v a n j tistih nega o t r o k a od p o p o l d a n s k e g a p o - sti, da se uveljavi kot sredstvo:
otrok, ki p r i h a j a j o v v r t e c ob 5.30
ali 5.15 u r i . ( n a d a l j e v a n j e na 2. s t r a n i ) 1. učinkovitega reševanja sedanjih
zapletenih družbenih problemov,

2. spodbude nadaljnjega razvoja

socialističnih samoupravnih proizvod­
nih odnosov in
Neodločeno z japonskimi rokometaši 3. utrjevanja federativnega značaja
Krško : Japonska — 22 : 22 (10 : 10) — Na prijateljski rokometni tekmi z naše večnacionalne družbene skupno­
reprezentanco Japonske, ki je bila 1. 3. 1984 v Športni dvorani v Leskovcu, sti.
so si krški rokometaši z veliko požrtvovalnostjo priborili neodločen rezul­
tat. Domačini so silovito začeli, ob polčasu so bili povsem enakovreden n a ­ Zato bo CK ZKS eno od svojih
sprotnik in ob pomoči številnega občinstva, ki je do konca napolnilo d v o ­ prihodnjih sej posvetil tej problema­
rano, so uspeli zdržati tempo do konca. Tekma je bila vseskozi napeta, tiki. Da pa bi jo zasnovali čim teme­
ekipi sta se menjavali v vodstvu in Krčani bi z malo več sreče in z »-manj ljiteje in iz razprave potegnili čim
moči« lahko celo zmagali. Prav gotovo je tudi neodločen izid velik uspeh bolj uporabne sklepe ter stališča, je
proti najboljšim rokometašem iz dežele vzhajajočega sonca, ki pa so od nujno priprave na to sejo izpeljati
japonske šole rokometa prikazali le hitrost, sicer pa so igrali bolj »evrop­ čim bolj skrbno.
sko«. (Tekst in foto: GOR AN ROV AN) Prepričani smo, da se niti seja sa
ma niti njena tematika ne tičeta sa­
mo osnovnih organizacij ZK in ko­
munistov v krški občini, zato povze­
mamo nekaj osnovnih stališč o pote­
ku javne razprave, ki bi morala biti
zaključena v letošnjem marcu.
Dejavnosti v pripravah na sejo CK
ZKS o aktualnih idejnopolitičnih
vprašanjih uveljavljanja in razvoja
političnega sistema socialističnega sa­
moupravljanja morajo biti zasnovane
tako, da bodo osnovne organizacije,
organi in člani ZK v samoupravnih
organih, delegacijah in institucijah
političnega sistema ter v družbenopo­
M litičnih organizacijah spodbudili širšo
razpravo o uresničevanju odnosov v
političnem sistemu ter razvitosti nje­
govih institucij in mehanizmov oz. o
vzrokih za prepočasno uveljavljanje
le-teh. Pri tem je pomembno, da se
čim več aktivnosti opravi v instituci­
jah političnega sistema — torej ne le
v ZK — spodbuditi in organizirati pa
jih morajo komunisti. S svojim delo­
vanjem morajo zagotoviti, da bodo
ocene, analize in usmeritve o delova­
i*-"™:"'--:; nju političnega sistema socialističnega
STRAN 2
samoupravljanja usmerjene h ključ­
nim problemom v njegovem delova­
nju.
Vprašanja delovanja in uveljavlja­
nja političnega sistema obravnavajo
vse 00 ZK. Zlasti pomembna je oce­
na stopnje uresnicenosti samoupravnih
in delegatskih odnosov v vsakem kon­
kretnem okolju — od temeljne dele­
gatske ravni do občine. Se posebno
skrbno in temeljito naj bi o teh vpra­
šanjih razpravljali v tistih 00, kjer
se v posameznih sredinah pojavljajo
pri uveljavljanju samoupravnih od­
nosov problemi in motnje. V takih
sredinah bi bilo smotrno organizirati
tematske razprave in vanje vključiti
člane komiteja ali druge komuniste,
ki lahko prispevajo k razčiščevanju
posameznih vprašanj.
Razprave morajo biti organizirane
tako, da bodo 00 sprejele usmeritve
za delo članov ZK, ki delujejo v sa­
moupravnih organih in delegacijah oz.
skupščinah. Ti bodo tako lahko spod­
budili širšo razpravo o uveljavljanju
socialistične samoupravne demokracije.
Komunisti v skupščinah občin, nji­
hovih izvršnih svetih in upravnih or­
ganih ter skupščinah SIS, SZDLinZSS
bodo spodbudili in organizirali raz­
pravo ter v njej analizirali vzroke za
prepočasno uveljavljanje delovanja po­
litičnega sistema socialističnega samo­
upravljanja.
Nujno je, da Zveza komunistov kot
družbena avantgarda o tem vpraša­
nju organizirano razpravlja. Predlo­
gi in ocene, nastale iz razprav po 00
ZKS v okviru krške občine bodo slu­
žile za sestavo sintetične ocene, o ka­
teri bo razpravljal OK ZKS in v kon­
čni fazi CK ZKS. Vse te ocene pa mo­
rajo nakazati naloge, ki naj bodo us­
merjene v ustvarjanje pogojev za hi­
trejši in trdnejši materialni razvoj, pa
tudi za nadaljnji razvoj samouprav­
nih družbenoekonomskih odnosov in
njim ustrezajočih odnosov politične
demokracije.
Gradivo, ki služi kot osnova za
razpravo, je bilo objavljeno v prilogi
glasila KOMUNIST (27. 1. 1981) pod
naslovom »Teze za razpravo o aktu­
alnih idejnopolitičnih vprašanjih uve-
javljanja in razvoja političnega si­
stema socialističnega samoupravljanja«.
Razprava mora obsegati vse bistve­
ne točke (probleme, negativne in po­
zitivne pojave), nanizane v omenje-
nm gradivu. Pripombe, mnenja, sta­
lišča in prdlogi iz razprave naj bi bi­
li vključeni v oceno (poročilo o pote­
ku javne razprave.
Ob koncu dodajmo še skromno
mnenje redakcije: nikarkršna razpra­
va CK ZKS ali sprejeta stališča ne bo­
do mogli rešiti problemov, ki se v de­
lovanju delegatskega sistema sociali­
stičnega samoupravljanja pojavljajo
»na terenu«, v temeljni delegatski rav­
ni. Ce naj težave in vzroke zanj od­
krijemo, je potrebna skupna akcija nas
samih, vseh aktivnih članov krške
družbenopolitične skupnosti. Mi vsi se
moramo iz pričakujoče razprave ne­
kaj naučiti in na podlagi tega storiti
čim več.
»NAS GLAS«
(nadaljevanje s 1. strani)
čitka. Temu dogajanju (prihajanje
otrok od 5.30 do '8. ure) je nemo­
goče prilagoditi dnevni red, ki bi
zagotovljal zdrav razvoj otrok.
Predvidevamo tudi, da bo zgodnje
prihajanje otrok v slabih vremen­
skih razmerah in peš (pomanjkanje
goriva) vplival na zdravstveno sta­
nje otrok in povečanje bolniškega
staleža staršev.
Ob določanju delovnega časa
vplivajo na odločitve delavcev mno­
gi dejavniki, cilj pa je verjetno en
sam: ustvariti takšne pogoje, da bo­
mo na delovnem mestu čim več na­
redili. Zdrav razvoj otrok pa je tu­
di eden zelo važnih temeljev za do­
bro delo vseh delavcev.
Zal smo ob dogovarjanju za zim­
ski delovni čas zamudili lepo pri­
ložnost, da bi ga našim otrokom tu­
di omogočili. Ugotavljamo namreč,
DELO IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE OBČINE
48. REDNA SEJA
Dnevni red seje, ki jo je vodil
predsednik IS dipl. ing. VINKO
BAH, je bil — kot je razvidno iz
zapisnika — naslednji:
1. Potrditev zapisnikov 45. in 46.
redne seje IS
2. Spremembe in dopolnitve pro­
storskega dela družbenega plana ob­
čine Krško za obdobje 1981 — 1985
— strokovni predlog rešitev pri­
pomb, dodanih v javni obravnavi
od 4. 1. — 16. 1. 1984
3. Predlog odloka o spremembah
Odloka o davkih občanov občine Kr­
ško
4. Osnutek Odloka o zagotavlja­
nju sredstev za občinske blagovne
rezerve v letu 1984
5. Osnutek Odloka o spremembi
odloka o komunalnih taksah v ob­
čini Krško
6. Osnutek Odloka o komunal­
nih dejavnostih v občini Krško
7. Poročilo o poteku izterjave
za čas od 15. 11. do 31. 12. 1983
8. Ponudba za izgradnjo sistema
javnega alarmiranja
9. Poročilo o gradnji zidanic z
osnutkom odloka
10 Imenovanje komisije za pri­
pravo programa poslovnega dela —
kare Dalmatinova.
Imenovanje komisije . . . (ad 10.)
Izvršni svet imenuje komisijo za
pripravo programa poslovno-stano-
vanjskega dela — kare Dalmatinova
v sestavi:
1. Sonc Metod, KS Krško — pred­
sednik,
2. Zičkar Jože, kom. za družb. plan.
in razvoj gospodarstva — član,
St. 2 — 21. marec 1984
da je najprimernejši čas za prihod
otrok v vrtec okoli sedme ure.
SPRAŠUJEMO SE IN VSE, KAJ
BO ZOPET OB PREMIKU URE 27.
MARCA 1984.
Zato v imenu otrok iz našega
vrtca apeliramo na vse, da ob raz­
pravah upoštevajo tudi naša stali­
šča, ki izhajajo iz konkretnih opa­
zovanj otrok.
Naš predlog:
delovni čas DO od 7. — 15. ure,
poslovni čas vseh enot VVZ od
6.30 — 16. ure, kot je bil v poletnih
mesecih.
Izkazalo se je, da sta lahko tak
dnevni red in organizacija najbolj­
ša za otroke.
In ne nazadnje: delavci vrtca
gledamo delovni čas samo z vidika
otrok, sicer bi tudi mi želeli čim
zgodnejšega.
Vzgojiteljski zbor
VVZ Krško
3. Krušič Marija, planska služba SO
Krško — član,
4. Novak Alojz, obrtni ref. SO Kr­
ško — član,
5. Kalan Janez, Stanovanjska skup­
nost — član,
6. Kustec Mirko, Kulturna skupnost
Krško — član,
7. Novakovič Slobodan, Savaprojekt
Krško — član, ,
POPRAVEK
V posebni izdaji NAŠEGA GLASA,
v kateri je bil objavljen »Predlog na­
črta uresničevanja dolgoročnega pro­
grama gospodarske stabilizacije v ob­
čini Krško« je pomotoma izpadlo na­
slednje besediilo na koncu gradiva:
2.9. Prostor in okolje
Zigamte Peter - predsednik
Člani:
Urek Alojz, Jenlč Franc, Rešek Ja­
nez, Novakovič Slobodan, Kranjc Raf­
ko, Čuček Mira, Bezjak Albina, Mu-
goša Helena, Laidika Rudolf, Mahne
Kristina, Gašparfnčlč Zeljko, SKIS, Sa­
moupravna stanovanjska skupnost, GG
— po 1 člana.
Strokovno-tehnična opravila se
opavljajo v IGM Sava Savaprojekt
Krško.
(IZPADLO BESEDILO IZREŽITE IN NA­
LEPITE V POSEBNI IZDAJI »NAŠEGA
GLASA« NA KONCU!)
8. Kozole Ivan, M-Agrokombinat
TOK KTS — član,
9. Cvar Jože, Obrtno združenje Kr­
ško — član.
Naloga komisije je, da do konca
marca 1984 pripravi program po­
slovnega dela v tem kareju.
St. 2 — 21. marec 1984
49. REDNA SEJA
1 Potrditev zapisnika 47. redne
seje IS
2. Predlog sprememb in dopol­
nitev družbenega plana občine Kr­
ško za obdobje 1981 — 1985
3. Predlog Družbenega dogovora
o izvajanju politike na področju
splošne porabe na ravni občin v SR
Sloveniji v letu 1984
4. Predlog Odloka o proračunu
občine Krško v letu 1984
5. Osnutek Odloka o mestnem
in primestnem prometu v občini Kr­
ško
6. Predlog Odloka o spremembi
odloka o pripravi in sprejetju dol­
goročnega plana občine Krško za
obdobje od leta 1986 do 1995 ozi­
roma za določena področja tudi do
leta 2000
7. Predlog Odloka o pripravi in
sprejetju družbenega plana občin6
Krško za obdobje 1986 — 1990
8. Informacija o poslovanju OZD
v letu 1983
9. Osnutek samoupravnega spo­
razuma o socialnovarstvenih pomo­
čeh in o prispevkih za socialnovar-
stvene storitve
10. a) Imenovanje delovnih sku­
pin za pripravo gradiv, katerih
predlagatelj skupščini občine je iz­
vršni svet
10. b) Razrešitev in imenovanje
člana odbora za urejanje prostora
in varstvo okolja
1. Obravnava odločbe Republiške­
ga energetskega inšpektorata, iz­
dane NE Krško
12. Aktivnosti izvršnega sveta pri
izvajanju kadrovske politike v ob­
čini
13. Ocena članka dopisnika Dela iz
Posavja
14. Razno.
Imenovanje (ad 10. b)
Izvršni svet je tov. Binički Ivana
razrešil funkcije člana odbora za
urejanje prostora in varstvo okolja
in je namesto njega imenoval v ta
odbor tov. Mahne Kristino.
50. REDNA SEJA
Iz gradiva — »napovedi« seje je
razvidno, da je bil za to sejo pred­
viden naslednji dnevni red:
1. Potrditev zapisnika 48. in 49.
redne seje
2. Program spomladanske setve
v občini Krško
3. Predlog odloka o spremembi
odloka o komunalnih taksah
4. Poročilo o povzročeni škodi
zaradi viharja 10. In 11. 2. 1984
5. Informacija o rušenju objekta
na Dalmatinovi ulici v Krškem
6. Predlog za brezplačen prenos
pravice uporabe nepremičnine dru­
žbene lastnine
7. Poročila o delu državnih or­
ganov:
a) MI Krško
»NAS GLAS«
b) Temeljnega javnega tožilstva
v Novem mestu
8. Informacija v zvezi s pripra­
vo predloga odloka o gradnji zida­
nic
9. Predlog samoupravnega spo­
razuma o izvedbi mladinskih de­
lovnih akcij v SRS v letu 1984 s
predlogom programa dela mladinske
delovne akcije Spominski park
Trebče 1984 na deloviščih občine
Krško
10. Informacija o stališčih, spre­
jetih na posvetu z individualno po­
slovodnimi kadri, v zvezi z delov­
nim časom.
PROGRAM
SPOMLADANSKE
SETVE
Kot informacijo o gradivu
za 50. sejo IS smo prejeli v
INDOK center »Program spo­
mladanske setve 1984 v občini
Krško«, pa ga objavljamo.
Začrtani in dogovorjeni cilji raz­
voja kmetijstva v srednjeročnem
obdobju narekujejo 4 % rast kme­
tijske proizvodnje v letu 1984 v SR
Sloveniji.
V občini Krško je v letu 1984
predvidena 8 do 10 % rast kmetij­
ske proizvodnje. Ob upoštevanju teh
nalog in ciljev bo v letu 1984 po­
trebno dati večji poudarek inten-
zifikaciji rabe kmetijskih zemljišč,
širjenju obsega obdelovalnih zem­
ljišč, večanju rastlinske proizvod­
nje in na tej podlagi povečanju tr-
žnosti posameznih kultur. Bistveno
naj bi povečali pridelavo krme pred­
vsem na travnatem svetu v hribo­
vitih predelih in povečali stalež ži­
vine ter s tem vzporedno proizvod­
njo mleka in mesa.
Občina Krško obsega 34.515 ha
neplodnih zemljišč.
Od kmetijskih zemljišč je 6.612
ha njiv in vrtov, 776 ha sadovnja­
kov, 1.130 ha vinogradov, 6.632 ha
travnikov in 2.606 pašnikov. Zase­
bni sektor gospodari na 6.222 ha
njiv ter predstavlja 94 °/o vseh njiv,
medtem ko družbeni sektor gospo­
dari le na 390 ha njiv.
DRUŽBENI SEKTOR
Dosedanja poljedelska proizvod­
nja družbenega sektorja je bila us­
merjena predvsem v proizvodnjo
koruze za zrnje, rži za proizvodnjo
rženih rožičkov in v manjšem ob­
segu tudi v proizvodnjo pšenice in
ječmena. Vse večje družbene po­
trebe po čim večji samooskrbi s
krušnimi žiti in oljnicami ter pojav
nekaterih vrst plevelov so nareko­
vali spremembo kolobarjenja z
vključevanjem večjega deleža povr­
šin v proizvodnjo pšenice, oljnic ter
travno-deteljnih mešanic.
Sestavni plan družbenega sektor­
ja kmetijstva v letu 1984 predvide­
va setev:
— koruze za zrnje in silažo na
100 ha,
STRAN 3
— travno-deteljnih mešanic na
20 ha,
— oljnic na 30 ha,
— ostalih kultur na 27 ha.
Setev pšenice je opravljena na
190 ha površin.
ZASEBNI SEKTOR
Poljedelska proizvodnja v zaseb­
nem sektorju kmetijstva, ki se op­
ravlja na 6.242 ha njiv, je usmerje­
na predvsem v proizvodnjo krušnih
žit, krmnih rastlin in vrtnin. Kru­
šna in ostala ozimna žita zavzema­
jo letno okoli 1.600 ha njiv, kar
predstavlja cca 25 % vseh njivskih
površin zasebnega sektorja. Preo­
stala glavnina njiv pa je zasejana
v času spomladanske setve.
Koruza
Zavzema letno okoli 40 % vseh
njivskih površin zasebnega sektorja
kmetijstva v občini Krško. S to
kulturo vsako leto zasejemo več po­
vršin, saj je koruza poleg krmnih
rastlin s travnikov in pašnikov
glavna krmna rastlina, brez katere
ni mogoče načrtovati intenzivne go-
vedorejske in prašičjerejske proiz­
vodnje. Z vse večjo intenzivacijo
proizvodnje koruze, ki se sestoji iz
pravilne izbire kvalitetnega hibrid­
nega semena, pravočasne in pravil­
ne setve, optimalne in pravočasne
uporabe minimalnih gnojil ter pra­
vočasnega tretiranja s herbicidi, je
možno doseči kar največje zagotav­
ljanje kvalitetne krme za živinorej­
sko proizvodnjo. V intenzivno pro­
izvodnjo koruze za zrnje bo v le­
tu 1984 vključenih 500 ha njiv in
300 ha njiv v proizvodnjo silaže s
ciljem proizvodnje 60 in več dt/ha
suhega zrnja in 400 in več d t / h a si­
laže.
Skupno naj bi bilo s koruzo za
zrnje zasejano 2.300 ha njiv in za
silažo 300 ha.
Krompir
zavzema letno 15 do 20 '% vseh
njivskih površin zasebnega sektor­
ja. Vzporedno z večjo intenzifikaci-
jo proizvodnje krompirja in večjo
tržnostjo naj bi bistveno zmanjšali
obseg sajenja krompirja in s tem
sprostili površine za proizvodnjo
krušnih žit in krmnih rastlin. Z
rednim kolobarjenjem, sajenjem kva­
litetnega krompirja in optimalnimi
agrotehničnimi ukrepi bi lahko se­
danje zelo nizke hektarske pridel­
ke celo podvojili. V letošnjem letu
naj bi bilo s krompirjem posajeno
1. 100 ha njiv.
Sladkorna pesa
V setvenem planu se v letu
1984 kot nova kultura pojavlja slad­
korna pesa. Za zagotavljanje zadost­
nih količin sladkorne pese za slad­
korno tovarno v Ormožu je potrebno
v letu 1984 v SR Sloveniji posejati
STRAN 4
sladkorno peso na 6.000 ha in v ob­
mejnih občinah SR Hrvatske 500 ha
V letu 1984 naj bi v občini Krško
posejali sladkorno peso na 50 ha
njiv, s tem da bo po usmeritvah
pristojnih republiških organov po­
trebno te površine širiti predvsem
na melioriranih in komasiranih zem­
ljiščih.
S proizvodnjo sladkorne pese bi
si zagotovili določene količine kr­
me, kot so glave sladkorne pese in
pesni rezanci za živinorejsko pro­
izvodnjo.
Jara žita
Površine, zasejane z jarimi žiti, so
več ali manj enake z izjemo v letu
1984, ko bo zaradi izvedbe koma­
sacije na 310 ha njiv posejano ne­
koliko več površin z jarimi žiti, ker
na teh površinah ni bila izvedena
setev ozimnih žit. Tako naj bi v le­
tošnjem letu z jarimi žiti zasejali
120 ha njiv.
Povečati intenzivnost proizvodnje
Travno-deteljne mešanice, vrtnine
in ostale okopavine se v kolobar
oziroma v program setve vključu­
jejo z enakimi površinami. Na teh
površinah je potrebno povečati in­
tenzivnost pridelovanja, saj nam
tovrstna proizvodnja zagotavlja bi­
stveni del krme za živinorejsko pro­
izvodnjo.
Program intenzifikacije kmetij­
ske proizvodnje in plan spomladan­
ske setve predvidevata tudi aktiv­
nosti za povečanje pridelovanja kr­
me na travnikih in pašnikih.
V program intenzifikacije je
vključenih 1.000 ha travnikov in 60
ha pašnikov v hribovitih predelih
občine.
Program intenzifikacije na trav­
nikih in pašnikih predvideva na­
slednje ukrepe:
a) gnojenje z mineralnimi gnoji­
li in hlevskim gnojem,
b) melioracije opuščenih in za­
raščenih travniških in pašniških po
vršin,
c) hitrejše uvajanje pašnokosne
ga sistema rabe travnikov ter uva­
janje oziroma pospeševanje sodob­
nega načina spravila in konzervira
nja krme.
Spomladanska setev
Za izvedbo plana spomladanske
setve je potrebno pravočasno zago­
toviti naslednje:
1. Organizator proizvodnje M-
Agrokombinat Krško bo s pravo­
časnimi naročili zagotovil zadostne
količine kvalitetnih semen, mineral­
nih gnojil, zaščitnih sredstev in re­
zervnih delov za kmetijsko meha­
nizacijo.
2. Hranilno-kreditna služba M-
Agrokombinata Krško bo za nabavo
reprodukcijskega materiala za iz­
vedbo programa setve pogodbenim
proizvajalcem zagotovila potrebna
kreditna sredstva.
»NAS GLAS«
3. Pospeševalna služba bo s stro­
kovnimi nasveti sodelovala pri pri­
pravi zemlje za setev, pravočasnem
in primernem gnojenju, setvi po­
sevkov in tretiranju posevkov s
herbicidi ter kasnejši kemični za­
ščiti proti boleznim in škodljivcem.
4. Občinski sklad za intervencije
v kmetijstvu in porabi hrane bo za
regresirano nabavo semen zagotovi,
potrebna sredstva, prav tako pa
s sofinanciranjem pospeševalne slu­
žbe omogočil kadrovsko okrepite\
te službe, brez katere sprejetih set-
Obvezno
beljenje iglavcev
Gozdarska inšpekcija Medobčin­
skega inšpektorata Krško je poslala
vsem krajevnim uradom in spre­
jemnim pisarnam v posavskih ob­
činah opozorilo, ki naj bi ga le-ti
razglasili na krajevno običajni na­
čin:
Opozarjamo gozdne posestnike in
druge občane, ki imajo kakorkoli
opraviti z gozdom in lesom, da je
po veljavnih predpisih treba pose­
kana drevesa iglavcev in panje teh
dreves takoj po sečnji obeliti. Ne-
obeljenega lesa iglavcev ni dovolje­
no spravljati, prevažati in ne vskla-
diščiti.
Omenjena določila veljajo za vse
vrste iglavcev (smreka, jelka, bor,
macesen), za ves sortimente (hlodo­
vina, drogovi, jamski les, okrogli
gradbeni les itd.), skozi vse leto in
ne glede na namen uporabe (bla­
govna proizvodnja ali domača upo­
raba) .
Z denarno kaznijo od 500 do
10.00 din se kaznuje za prekršek po­
sameznik, če ne obeli panjev in lesa
posekanih iglavcev takoj po sečnji
ali če spravlja, prevaža ali vskladi-
šči neobeljen les.
Občinski upravni organ, pristo­
jen za gozdarstvo, lahko izjemoma
dovoli,- da se les iglavcev spravlja,
prevaža in skladišči neobeljen. Ti­
sti, ki les prevaža ali ga ima vskla-
diščenega (torej prevoznik, Žagar ali
lastnik), mora imeti takšno dovo-
Potresna sunka
pod Gorjanci
Po dnevniku DELO z dne 12.
marca 1984:
Seizmološki zavod SR Slovei.ije
je sporočil, da so instrumenti obser­
vatorija na Golovcu za žili danes,
11. marca, ob 12. uri 55 minut in 12.
uri 58 minut dva potresna sunka
precejšnje jakosti iz jugovzhodne
smeri v oddaljenosti 70 kilometrov
od observatorija. Največjo jakost, to
je 6. stopnje Mercallijeve lestvice,
je dosegel na območju Kostanjevice
na Krki. Čutilo ga je prebivalstvo
St. 2 — 21. marec 1984
venih programov in programov in­
tenzifikacije kmetijske proizvodnje
ne bo možno realizirati.
5. Kmetijska zemljiška skupnost
bo skupno s strokovnimi službami
občine, inšpekcijsko službo in po­
speševalno službo ob sodelovanju
krajevnih skupnosti poskušala v
program intenzifikacije vključiti vse
neobdelana in slabo obdelana kme­
tijska zemljišča.
Krško, februar 1984
Strokovna služba
ljenje pri sebi, da ga na zahtevo
lahko pokaže. Za les, ki so ga na­
padli škodljivci, dovoljenje ne velja.
Smisel teh predpisov je, da se
gozdovi varujejo pred škodljivci, t.
i. zalubniki ali lubadarji, ki lahko
hudo ogrozijo gozdove, če se močno
razmnožijo. Zoper nje so najbolj
učinkoviti ravno preventivni (pre­
prečevalni) ukrepi, to je dosledno
beljenje posekanega lesa in panjev,
na katerih se škodljivci posebno ra­
di razmnožujejo in potem napadajo
rastoča drevesa. Ker dobro letajo,
oddaljenost od gozda ni pomembna.
Z začetkom pomladi nastajajo
tudi ugodne razmere za razmnože­
vanje škodljivcev. Zato bo od sedaj
pa do jeseni nadzorstvo nad belje­
njem lesa poostreno. Sodniku za
prekrške bo prijavljen vsak, ki se
pri njem najde kakršenkoli neobe­
ljen les iglavcev, bodisi v gozdu, ob
cesti, na dvorišču in podobno ali
med prevažanjem in ne glede na to,
od kod in od kdaj izvira les. Razen
tega bo gozdnogospodarski organi­
zaciji naročeno, da naj obeli tak les
na stroške lastnika ali imetnika le­
sa. Po potrebi bomo les tudi začas­
no zasegli, kar utegne biti zvezano
z dodatnimi stroški za lastnika.
Zato naj vsak, ki do sedaj iz te­
ga ali onega razloga lesa še ni obe­
lil, to stori takoj in se tako izogne
nepotrebnim stroškom. Občanom
želimo takšne nevšečnosti prihraniti
in upamo, da bodo tole opozorilo
sprejeli z razumevanjem.
Gozdarski inšpektor
Niko Zalokar
precejšnjega dela Dolenjske . . .
Epicentra potresov sta nastala na
obrobju bloka Gorjancev, nekje na
meji s krško depresijo.
V Kostanjevici je potresni su­
nek zmetal s streh precej opeke,
porušili so se trije dimniki. Gostin­
ska delavka Angelca Zupevc je de­
jala, piše novinar Slavko Doki, da
jih je bilo precej strah, saj je za-
grmelo, potem pa so zažvenketala
stekla, predmeti so se začeli premi­
kati; po cesti je letela opeka. Na
srečo ni bil nihče ranjen, čeprav je
precej škode. Po pripovedovanju so
se močno zatresle višinske gorjan-
ske vasi (Oštrc itd.).
St. 2 — 21. marec 1984
Zasedanje zborov skupščine občine Krško:
PRED DELEGATI SO TOKRAT POMEMBNA VOLILNA
OPRAVILA!
SKLIC SKUPNEGA
ZASEDANJA ZBOROV
Predsednik Skupščine o b č i n e Krško
BRANKO PIRC sklicuje po sklepu
Predsedstva S O Krško in na p o d l a g i
166. člena Statuta občine Krško
2. SKUPNO ZASEDANJE ZBORA
ZDRUŽENEGA DELA, ZBORA KRAJEV­
NIH SKUPNOSTI I N DRUŽBENOPOLI­
TIČNEGA ZBORA SKUPŠČINE OBČINE
KRŠKO,
ki bo v ponedeljek, 26. marca 1984,
v sejni dvorani A SO Krško takoj po
verifikaciji pooblastil v posameznih
zborih.
Za dnevni red p r e d l a g a :
1 Potrditev predloga d n e v n e g a reda
2. Izvolitev predsednika in p o d p r e d ­
sednikov Skupščine občine Krško
SKLIC SKUPNE SEJE
ZBOROV
Predsednik Skupščine občine Krško
BRANKO PIRC sklicuje
2. SKUPNO SEJO ZBORA ZDRUŽENE­
GA DELA, ZBORA KRAJEVNIH SKUP­
NOSTI IN DRUŽBENOPOLITIČNEGA
ZBORA SO KRŠKO,
ki bo v ponedeljek, 26. marca 1984,
v sejni dvorani »A« SO Krško takoj
po končanem skupnem zasedanju zbo­
rov.
Za dnevni red p r e d l a g a :
1. Izvolitev predsedstva skupne se­
je za izvedbo volitev
2. Volitve predsednika in nado­
mestne volitve člana Predsedstva So­
cialistične republike Slovenije
3. Razglasitev rezultatov volitev
SKLIC SEJE ZBORA
ZDRUŽENEGA DELA
Predsednica Zbora združenega d e l a
SO Krško LIDIJA HOČEVAR sklicuje za
ponedeljek, 26. marca 1984, ob 16. uri
v sejni dvorani A SO Krško
23. SEJO ZBORA ZDRUŽENEGA
DELA SO KRŠKO
in predlaga zanjo naslednji dnevni
red:
1. Določitev dnevnega reda 23. se­
je zbora
2. Izvolitev predsednika in namest­
nika predsednika zbora
3. Potrditev zapisnika 22. seje zbora
4. Predlog sprememb in dopolnitev
družbenega plana občine Krško za o b ­
dobje 1981 - 1985 (prostorski del)
5. Predlog odloka o proračunu o b ­
čine Krško za leto 1984
6. Razprava o p r e d l o g u zakona o
določitvi obveznosti plačevanja pri­
spevka iz dohodka T O Z D za pokriva­
nje dela stroškov enostavne reproduk­
»NAS GLAS«
cije elektogospodarstva in premogov­
ništva
7. Predlog odloka o pripravi in
sprejetju družbenega plana občine
Krško za o b d o b j e 1986 - 1990
8. Predlog odloka o spremembi o d ­
loka o pripravi in sprejetju d o l g o r o č ­
nega p l a n a občine Krško za o b d o b j e
od leta 1986 d o leta 1995 oziroma za
določena področja tudi do leta 2000
9. Predlog odloka o spremembi o d ­
loka o k o m u n a l n i h taksah
10. Volitve i n i m e n o v a n j a :
a) Predlog sklepa o i z d a j i mnenja
k i m e n o v a n j u načelnika Uprave za
n o t r a n j e zadeve Krško
Kandidati za nosilce odgovor­
nih funkcij v Skupščini obči­
ne Krško v naslednjem dve­
letnem mandatnem obdobju
20. februarja je občinska
kandidacijska konferenca —
po opravljenih kandidacijskih
postopkih na temeljnih kandi­
dacijskih konferencah v kra­
jevnih skupnostih in temelj­
nih organizacijah združenega
dela — sprejela naslednje
predloge kandidatov za nosil­
ce odgovornih funkcij v Skup­
ščini občine Krško:
za predsednika skupščine:
BRANKO PIRC
za podpredsednika skupšči­
ne:
PAVEL KROŠELJ in RO­
MAN SOTLER,
za predsednico Zbora zdru­
ženega dela:
LIDIJA HOČEVAR,
za njenega namestnika:
STANE BAJC,
za predsednika Zbora kra­
jevnih skupnosti:
FRANC RAKAR,
za njegovega namestnika:
BORIS ROSTOHAR,
za predsednika Družbenopo­
litičnega zbora:
ANTON VODISEK,
za njegovega namestnika:
VINKO ZUPANČIČ.
Kandidata za predsednika in
člana Predsedstva SR Slove­
nije
Na republiški kandidacijski
konferenci sta bila predlaga­
na kot kandidata:
za predsednika Predsedstva
SR Slovenije:
FRANCE POPIT,
za člana Predsedstva SR
Slovenije:
JANEZ STANOVNIK.
STRAN 5
Druga občinska
kandidacijska
konferenca
20. februarja je bila druga
občinska kandidacijska konfe­
renca, na kateri so — potem
ko so verifikacijske komisije
ugotovile sklepčnost skupščin­
skih zborov — delegati Zbora
Združenega dela,, Zbora kra­
jevnih skupnosti in Družbeno­
političnega zbora SO Krško
razpravljali in sklepali o kan­
didatih za najvišje funkcije v
občini v naslednjem mandat­
nem obdobju.
Po kandidacijski konferenci
sta Zbor združenega dela in
Zbor krajevnih skupnosti na­
daljevala z 22. oziroma 21. se­
jo.
b) Določitev d e l e g a t a za sejo Z b o ­
ra občin Skupščine SR Slovenije 28.
marca 1984
11. V p r a š a n j a in p r e d l o g i d e l e g a c i j
SKLIC SEJE ZBORA
KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Predsednik Zbora krajevnih skupno­
sti SO Krško FRANC RAKAR sklicuje za
ponedeljek, 26. marca 1984, ob 16. uri
v sejni dvorani B SO Krško
22. SEJO ZBORA KRAJEVNIH SKUP­
NOSTI S O KRŠKO
in p r e d l a g a zanjo enak d n e v n i red,
kot ga naj bi i m e l a seja Zbora zdru­
ženega Hela, le d a bo 6. točka d r u ­
g a č n a , in sicer:
6. Predlog sklepa o razdelitvi sred­
stev p r o r a č u n a o b č i n e Krško za f i n a n ­
c i r a n j e delegatskega sistema v kra­
jevnih skupnostih v letu 1984
SKLIC SEJE
DRUŽBENO­
POLITIČNEGA ZBORA
Predsednik Družbenopolitičnega
zbora SO Krško A N T O N VODIŠEK
sklicuje za ponedeljek, 26. marca 1984,
ob 16. uri v sejni dvorani C SO Krško
20. SEJO DRUŽBENOPOLITIČNEGA
ZBORA SO KRŠKO
in p r e d l a g a zanjo naslednji dnevni
red:
1. Določitev d n e v n e g a reda 20. se­
je zbora
2. Izvolitev predsednika in namest­
nika zbora
3. N a d o m e s t n e volitve d e l e g a t o v v
D r u ž b e n o p o l i t i č n i zbor Skupščine SR
Slovenije
4. Potrditev zapisnika 19. seje zbora
5. Predlog spremeb in d o p o l n i t e v
družbenega p l a n a o b č i n e Krško za
o b d o b j e 1981 - 1985 (prostorski del)
6. Predlog o d l o k a o pripravi in
sprejetju družbenega plana občine
Krško za o b d o b j e 1986 - 1990
STRAN 6
7. Predlog o d l o k a o spremembi o d ­
loka o pripravi in sprejetju d o l g o r o č ­
nega plana občine Krško za, o b d o b j e
od leta 1986 d o leta 1995 oziroma za
d o l o č e n a področja t u d i d o leta 2000
8. Volitve in i m e n o v a n j a :
a) Predlog sklepa o izdaji mnenja
k imenovanju načelnika U p a v e za no­
tranje zadeve Krško
b) Določitev d e l e g a t a za sejo Zbo­
ra o b č i n Skupščine SR Slovenije 28.
marca 1984
9. V p r a š a n j a in predlogi delegatov
Živahna razprava,
številne pripombe...
POVZETEK DELEGATSKEGA
GRADIVA ZAPISNIK 21. SEJE
ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI
20. februarja je bila 21. seja
Zbora krajevnih skupnosti SO,
ki se je od 31 udeležilo 27 delega­
tov. Sejo je vodil predsednik tega
zbora FRANC RAKAR.
Dnevni red seje je bil enak
dnevnemu redu seje Zbora združe­
nega dela, prav tako tudi sprejeti
sklepi, razprava pa je bila — po za­
pisniku sodeč — veliko živahnejša.
OBČINSKE BLAGOVNE REZER­
VE
Delegacijo KS Senovo je zanima­
lo nekaj vprašanj v zvezi z občin­
skimi blagovnimi rezervami.
NIKO ŽIBRET, podpredsednik
IS, je delegate seznanil, da so zgra­
jeni skladiščni prostori za občinske
blagovne rezerve ter sklenjena po­
godba z ŽITOM, PRESKRBO in
TOK KOOPERACIJA. Po zakonu
morajo biti blagovne rezerve (mo­
ka, olje, sladkor, pralni prašek, sol)
zagotovljene za 60 dni. V času, ko
je bila preskrba motena, smo kori­
stili blagovne rezerve. IS priprav­
lja poročilo o stanju občinskih bla­
govnih rezerv in ga bo predložil
skupščinskim zborom v obravnavo.
OSNUTEK ODLOKA O KOMU­
NALNIH DEJAVNOSTIH
Na 3. člen osnutka odloka, ki
opredeljuje, katere ceste so uvršče­
ne v kategorijo lokalnih cest 'in s
tem preidejo v upravljanje in vzdr­
ževanje pooblaščeni delovni organi
zaciji, so imeli pripombe delegati
naslednjih krajevnih skupnosti: Ra­
ka, Veliki Podlog, Brestanica, Rož-
no-Presladc! in Podbočje. Pripom­
be k dokumentu je imela tudi KS
K^ko.
/ zveži z načetimi vprašanji je
predsednik zbora FRANC RAKAR
predlagal, naj predlagatelj pripravi
kriterije:
1. viri sredstev, s katerimi bodo
krajevne skupnosti razpolagale za
vzdrževanje komunalnih objektov,
2. sposobnost izvajalcev za oprav­
ljanje komunalnih storitev,
»NAS GLAS«
RAZŠIRITEV
DNEVNEGA REDA!
Na predlog Izvršnega sveta Skup­
ščine občine Krško je predlagana
razširitev dnevnega reda sej zborov
26. 3. 1984 z naslednjima točkama:
— predlog spremembe in dopol­
nitve Resolucije o politiki družbe­
nega in gospodarskega razvoja ob­
čine Krško v 1984. letu;
— predlog sklepa o dovolitvi
uporabe sredstev solidarnosti.
3. kriterijii opredeljevanja posa­
meznih zadev, ki so vnesene v
osnutek odloka.
Problematiko so delegatom po­
jasnjevali: ROMAN SOTLER, .PE­
TER CESAR in PETER ZORKO.
Zbor je z večino glasov (20 proti
7) sprejel osnutek odloka, obenem
pa tudi sklep, naj javna razprava
o tem pomembnem dokumentu tra­
ja do 20. aprila letos.
GRADNJA ZIDANIC IN POČIT­
NIŠKIH HIS
Na osnutek odloka so imeli dele­
gati vrsto pripomb, še posebej v
zvezi z določbo, ki govori .o naj­
manjši možni površini vinograda
ali sadovnjaka, kjer bo dovoljeno
graditi navedene objekte (0,5 ha!?).
Večina 'parcel, na katerih so obča­
ni zasadili trte oziroma sadje, je
manjših, po novem odloku pa na
njih ne bi mogli graditi zidanic.
Zbor je osnutek odloka sprejel,
hkrati pa tudi sklep, naj bi razpra­
va o osnutiku odloka trajala do 20.
marca.
DELEGATSKA VPRAŠANJA IN
PREDLOGI
KS Gora je ponovno postavila
vprašanje glede vzdrževanja in plu­
ženja ceste ter uvedbe delavske
proge.
KS Senovo je podala predlog, da
je potrebno v križišču ceste pri no­
vem mostu v Brestanici namestiti
smerokaze za Senovo.
KS Rožno-Presladol je imela pri­
pombo na zimsko pluženje, ker se
avtomobilisti niso mogli srečevati z
avtobusom.
KS Veliki Podlog je imela pri­
pombe glede pluženja cest, češ da
so bile ceste plužene slabo in šele
po nekaj dneh, ko je zapadel sneg.
Sprašujejo, kje iso vzroki za tako
ravnanje.
POVZETEK DELEGATSKEGA
GRADIVA ZAPISNIK 22. SEJE
ZBORA ZDRUŽENEGA DELA
20. februarja je bila 22. seja
Zbora združenega dela SO Krško, ki
se je je od 46 udeležilo 35 delega­
tov. Sejo je vodila predsednica tega
zbora LIDIJA HOČEVAR.
Potem ko so udeleženci seje po­
trdili predlagani dnevni red in po
trdili zapisnik prejšnje seje svojega
zbora, so sprejeli:
St. 2 — 21. marec 1984
— Odlok o spremembah odloka
o davkih občanov občine Krško,
— Odlok o zagotavljanju sred­
stev za občinske blagovne rezerve,
— osnutek Odloka o komunalnih
dejavnostih v občini Krško,
— osnutek Odloka o gradnji zi­
danic in počitniških hiš,
— sklep o izdaji soglasja k Sa­
moupravnemu sporazumu o ustano­
vitvi in delovanju Občinske skup­
nosti za ceste za območje občine
Krško,
— sklep o izdaji soglasja k Sta­
tutu Občinske skupnosti za ceste za
območje občine Krško,
— sklep o imenovanju KRISTI­
JANA PAVLIHE iz Tovarne celu­
loze in papirja »Djuro Salaj« Krško
za delegata družbene skupnosti v
delavski svet TOZD Splošna bolniš­
nica Novo mesto.
Pripombe k osnutku Odloka o
komunalnih dejavnostih v občini
Krško:
Delegacija Kostaka je predlaga­
la, naj toi namesto predlagane zad­
nje alinee 1. člena vstavili besedilo:
»opravljanje naslednjih defici­
tarnih obrtnih storitvenih dejavno­
sti:
— dimnikarske storitve,
— šiviljske in krojaške storitve,
—- pranje, čiščenje ter likanje
perila in oblačil,
— popravilo obutve in drugih
predmetov iz usnja, nadomestkov
usnja in gume.«
Ista delegacija je predlagala tu­
di, naj bi 3. člen osnutka odloka
dopolnili s točko:
»64. Tovarniška ulica — sanitar­
na deponija . . . (cca) 5,5 km.«
Pripomba k osnutku odloka o
gradnji zidanic in počitniških hiš:
Delegat Tovarne celuloze in pa­
pirja »Djuro Salaj« Krško je pred­
lagal, naj bi v 4. členu stalo name­
sto 0,5 ha vinograda ali sadovnja­
ka (najmanjša površina, na kateri
bi še bila dovoljena gradnja zida­
nice) 0,15 ha.
NAS GLAS — SKUPNE DE­
LEGATSKE INFORMACIJE
— Izdaja: INDOK center Kr­
ško — Naklada: 1000 izvodov
— Odgovorni urednik: Ivan
Kastelic — Uredništvo: CK2
12, 68270 Krško, tel. 71-768 —
Tisk: Papirkonfekcija Krško
— Glasilo je oproščeno te­
meljnega davka od prometa
proizvodov na podlagi mne­
nja Republiškega komiteja za
informiranje št. 421-1/72 z
dne 5. marca 1980 — Za toč­
nost podatkov in informacij,
ki so objavljeni kot uradna
obvestila ali pojasnila, odgo­
varjajo posamezne službe, or­
gani oziroma strokovni de­
lavci, ki so pod temi teksti
podpisani!
St. 2 — 21. marec 1984
Ob 40-letnici slovenske geodetske službe
VSE VEČJE ZAHTEVE PO UREJENOSTI PROSTORA
Sredi februarja je Občinska geo­
detska uprava Krško organizirala
proslavo ob štiridesetletnem jubile­
ju geodetske službe v SR Sloveni­
ji. Svečanega dogodka so se udele­
žili številni nekdanji in sedanji de­
lavci v tej pomembni dejavnosti ter
gostje, ki so si lahko ogledali tudi
priložnostno razstavo, na kateri so
bile predstavljene predvsem karte.
Ob tej priliki je bila predstavljena
tudi ponatisnjena in dopolnjena kar­
ta naše občine.
Na proslavi je direktor občinske
geodetske uprave Krško Željko Gaš-
parinčič opisal zgodovino, naloge in
načrte geodetske dejavnosti. Potem
ko je orisal njene začetke (20. ja­
nuarja '1944 je bila pri Glavnem
štabu NOV in POS z odredbo usta­
novljena geodetska sekcija) in raz­
voj v okviru SR Slovenije, je (na­
nizal podatke o zgodovini občinske
geodetske službe.
KMALU PO OSVOBODITVI
je bil v sKrškem (1. junija 1945)
osnovan katastrski urad pri Okraj­
nem izvršnem ljudskem odboru v
sklopu odseka za finance.
S prvo uredbo o organizaciji ka­
tastrske službe leta 1948 je bila po­
dana pravna organiziranost geodet­
ske službe v občinah in uzakonjena
nujnost vzdrževanja katastrskih po­
datkov.
Občinska geodetska služba, ki se
je od leta 1949 imenovala KATA­
STRSKI URAD pri tukajšnjem Ok­
rajnem ljudskem odboru Krško, je
do leta 1952 poslovala brez geodet-
sko-tehničnega kadra.
Na osnovi Zakona o okrajnih
ljudskih odborih je bil leta 1955
ukinjen Okrajni ljudski odbor Kr­
ško in katastrski urad je bil dode­
ljen Okrajnemu ljudskemu odboru
Trbovlje.
Leta 1956 sta bila iz matičnega
katastrskega urada v Krškem usta­
novljena še katastrska urada v Bre­
žicah in Sevnici.
Po ukinitvi okraja v Trbovljah
leta 1958 je bila prenesena podre-
»NAS GLAS«
jenost geodetske službe na Okrajni
ljudski odbor Novo mesto, leta 1961
pa so vsi trije katastrski uradi po­
stali sestavni del občinskih služb
v Krškem, Brežicah in Sevnici.
VEDNO ZAHTEVNEJŠE IN NO­
VE NALOGE
Zeljko Gašparinčič je poudaril,
da se je obseg dela občinske geodet­
ske službe oz. uprave glede na pr­
votno zasnovo močno povečal, os­
nova temu pa je bila nova slo­
venska zakonodaja: zakon o geodet­
ski službi, zakon o katastru komu­
nalnih naprav, zakon o zemljiškem
katastru, zakon o imenovanju in
evidentiranju naselij, ulic in stavb.
Zakonodaja je prinesla nove nalo­
ge ter zahtevala nastavitev in izde­
lavo novih evidenc.
Geodetska evidenca, zajeta v re­
gistru območij teritorialnih enot
(ROTE), zavzema važno mesto v
družbenem sistemu informiranja.
V prizadevanjih za večjo proiz­
vodnjo hrane v obliki izvajanja ko­
masacij delavci geodetske uprave
prispevajo precejšnji delež pri
zmanjševanju stroškov, ko izvajajo
ustrezne meritve in tako zmanjšu­
jejo udeležbo sredstev iz občinske­
ga proračuna.
Kaže se tudi nujna potreba po
nastavitvi popolnoma nove obsežne
evidence v prostoru — katastru
zgradb.
Delež geodetske 6lužbe je vse ve­
čji na področju planiranja, ureja­
nja prostora, pri izvajanju kmetij­
ske politike itd. Načrti, karte, nove
evidence in vse večja participacija
neposrednega strokovnega dela pred­
stavljajo osnove za pripravo in iz­
vedbo družbenoekonomskih aktiv­
nosti.
Vse večje zahteve po urejenosti
v prostoru ter hitrejšem in kvalitet­
nejšem pretoku informacij, vse ob­
sežnejše naloge pri pridobivanju in
usposabljanju kmetijskih zemljišč
in težnja, da kar največ teh nalog
opravimo na občinski ravni, vse­
kakor narekuje potrebo po kom­
pleksnejši analizi nalog, potreb in
STRAN 7
zmogljivosti ter opremljenosti, da
se bo geodetska služba lahko vklju­
čevala povsod, kjer bo to potrebno.
Za reševanje novih in zahtevnih
nalog je vsekakor potrebna posebna
opremljenost, oprema pa je zaradi
visokih cen mnogokrat nedostop-
IN SE O KARTI OBČINE KR­
ŠKO
Na proslavi so spregovorili tudi
gostje, med drugim ing. VILI KOS,
vodja oddelka za kartografijo pri
Geodetskem zavodu SR Slovenije.
Geodetski zavod je dal kartogra­
fiji velik poudarek, saj je medij v
obliki grafične upodobitve (načrt,
karta) zelo atraktiven, učinkovit in
nazoren. Omenil je, da je krška ge­
odetska uprava bila med prvimi,
ki je začela uresničevati program
na tem področju. Do leta 1974 —
razen temeljnih topografskih načr­
tov — ni ibilo kart. Za lažje uprav­
ljanje, vodenje, funkcioniranje si­
stema planiranja . . . v občini, ki je
z ustavo opredeljena celota, je Ge­
odetski zavod SRS ponudil sloven­
skim družbenopolitičnim skupnostim
izvedbo karte občine. Naša občina
je bila druga, ki je uresničila to
pobudo oziroma idejo. Iz te karte
v merilu 1 : 50.000 je bila izvedena
publikacijska karta A4 formata. Tu­
di pri naročilu mestnega načrta je
naša občina prednjačila, saj je na­
ročila načrt mesta Krško takoj za
Ljubljano, zato je seveda ob razvo­
ju, ki je prinesel marsikaj novega
— že zastarel.
Doslej ima svoje karte 36 ob­
čin. Karte, ki so bile sprva name­
njene uradnim potrebam, so svoj
koncept prerasle in postale artikel,
ki si ga občani želijo. Pojavil se je
tudi interes šol, kjer postajajo kar­
te občin nujno potrebno učilo. Za­
to naklade nekaj tisoč izvodov hi­
tro poidejo.
SODELOVANJE GEODETOV IN
ZEMLJIŠKE KNJIGE
Vodja krškega sodišča MARJAN
2IBRET je v svojem govoru na pro­
slavi poudaril, kako pomembno je
(nadaljevanje na 9. strani)
STRAN 8
BLIŽA SE NASLEDNJE SREDNJEROČNO
OBDOBJE
POVZETEK DELEGATSKEGA
GRADIVA
PREDLOG ODLOKA O PRIPRAVI
IN SPREJETJU DRUŽBENEGA
P L A N A OBČINE KRŠKO ZA OB­
DOBJE 1986 — 1990
V letu 1985 se bo izteklo i z v a j a ­
nje tekočega s r e d n j e r o č n e g a d r u ž b e ­
nega p l a n a o b č i n e K r š k o za obdobje
1981 — 1985, zato bo p o t r e b n o do
k o n c a leta 1985 p r i p r a v i t i in s p r e j e ­
ti d r u ž b e n i p l a n občine K r š k o za
o b d o b j e 1986 — 1990.
V skladu z zakonom o temeljih
s i s t e m a d r u ž b e n e g a p l a n i r a n j a in o
d r u ž b e n e m p l a n u J u g o s l a v i j e sta
s k u p š č i n a S F R J i n S R S sprejeli
u s t r e z n a odloka, ki sta p r a v n a o s n o ­
va za sprejetje o d l o k a s k u p š č i n o b ­
čin t e r za s p r e j e t j e sklepov vseh t e ­
m e l j n i h nosilcev p l a n i r a n j a o p r i ­
pravah njihovih srednjeročnih pla­
nov.
Z o d l o k o m o p r i p r a v i in s p r e j e t ­
j u d r u ž b e n e g a p l a n a občine K r š k o
za o b d o b j e 1986 i— 1990 s k u p š č i n a
o b č i n e K r š k o zavezuje v s e nosilce
p l a n i r a n j a v občini K r š k o , da p r i
p r i p r a v i p l a n s k i h a k t o v izhajajo iz
dolgoročnega programa ekonomske
stabilizacije, n a č r t a uresničevanja
dolgoročnega p r o g r a m a g o s p o d a r s k e
stabilizacije v SR Sloveniji in obči-
TEMELJNA PROSTORSKA DOKUMENTACIJA
OBČINE KRŠKO
POVZETEK DELEGATSKEGA
G R A D I V A PREDLOG SPREMEMB
IN DOPOLNITEV DRUŽBENEGA
P L A N A OBČINE KRŠKO ZA OB­
DOBJE 1981 — 1985
K e r bodo z a i n t e r e s i r a n i d e j a v n i ­
ki v t a k o p o m e m b n e m g r a d i v u , k o t
j e p r o s t o r s k i del o b č i n s k e g a d r u ­
žbenega plana, z zanimanjem po­
iskali v o r i g i n a l n e m delegatskem
g r a d i v u vse, k a r se tiče njihovih
p r o s t o r s k i h r a z v o j n i h možnosti, p a
t u d i z a r a d i obsežnosti g r a d i v a , ki
ga j e p r a k t i č n o težko »stisniti« v
k r a t e k povzetek, n e d a bi precej
p o m e m b n i h p o d a k o v izpustili, o b ­
j a v l j a m o iz o b r a z l o ž i t v e d o k u m e n ­
ta
POVZETEK ANALIZE PODANIH
PRIPOMB
ki so j i h p <lali nosilci p l a n i r a ­
nja v času j . e o b r a v n a v e d o k u ­
menta.
I z v r š n i svet SO K r š k o j e n a o b ­
j a v l j e n i o s n u t e k p r e j e l p r i p o m b e od
11 k r a j e v n i h s k u p n o s t i in 11 d e l o v ­
n i h o r g a n i z a c i j . O d g o v o r i in s t a l i ­
šča n a p r i p o m b e , ki so se izobliko­
vali v K o m i t e j u za d r u ž b e n o p l a ­
»NAS GLAS«
PLANSKO
ni K r š k o in d o l g o r o č n i h planov
S F R J , S R S in o b č i n e K r š k o .
Z o d l o k o m so p r e d v i d e n i tudi
roki, v k a t e r i h n a j i z v r š n i svet
s k u p š č i n e o b č i n e K r š k o p r e d l o ž i ob­
činski skupščini s m e r n i c e , o s n u t e k
in p r e d l o g d r u ž b e n e g a -plana za o b ­
d o b j e 1986 — 1990. (Do 30. 9.'1984:
predlog smernic za p r i p r a v o d r u ž ­
b e n e g a p l a n a , do 30. 9. 1985: osnu­
tek, do 31. 12. 1985: predlog.)
Delo n a p r i p r a v i d r u ž b e n e g a pla­
n a občine ter delo n a p r i p r a v i pla­
n o v s a m o u p r a v n i h o r g a n i z a c i j in
s k u p n o s t i bo m o r a l o p o t e k a t i m e d ­
sebojno u s k l a j e n o in v s k l a d u s
p r o g r a m o m dela na pripravi druž­
b e n i h p l a n o v S F R J in S R S za isto
o b d o b j e ter v p o v e z a v i z d e l o m n a
p r o s t o r s k e m p l a n u občine.
S s p r e j e t j e m t e g a o d l o k a se s p r o ­
ža mobilizacija v s e h s a m o u p r a v n i h
o r g a n i z a c i j in s k u p n o s t i v občini
K r š k o za p r i p r a v l j a n j e planskih
a k t o v z a o b d o b j e 1986 — 1990.
S t r o k o v n a nosilca a k t i v n o s t i p r i
p r i p r a v i in izdelavi s r e d n j e r o č n e g a
d r u ž b e n e g a p l a n a o b č i n e K r š k o sta
O b č i n s k i k o m i t e za d r u ž b e n o p l a n i ­
r a n j e in razvoj g o s p o d a r s t v a in O b ­
činski k o m i t e za d r u ž b e n e d e j a v n o ­
sti.
Za pripravo družbenega plana
r a z v o j a občine se z o d l o k o m z a g o ­
tavljajo t u d i p o s e b n a s r e d s t v a . N j i -
n i r a n j e in razvoj g o s p o d a r s t v a , I z ­
v r š n e m s v e t u in n j e g o v i h d e l o v n i h
teles t e r strokovnih službah, so
v g r a j e n i v P r e d l o g d o p o l n i t e v in
s p r e m e m b d r u ž b e n e g a p l a n a obči­
n e K r š k o za o b d o b j e 1981 — 1985.
P o analizi l a h k o v s e p r i p o m b e
z a o k r o ž i m o v t r i s k u p i n e , in s i c e r :
— pripombe krajevnih skupno­
sti,
— pripombe delovnih organizacij,
— pripombe kmetijskega sektor­
ja.
Za pripombe KS je predvsem
značilno:
— da izkazujejo p o t r e b e po d o ­
d a t n i h p o v r š i n a h za individualno
g r a d n j o izven že o p r e d e l j e n i h m o ­
žnosti g r a d n j e ( r a z p r š e n a gradnja
po m a n j š i h naseljih),
— k r a j e v n e s k u p n o s t i pri svojih
p r e d l o g i h niso povsod u p o š t e v a l e ,
da g r e le za d o p o l n i t e v p r o s t o r s k e ­
ga d e l a d r u ž b e n e g a p l a n a občine, in
sicer s a m o d o l e t a 1985,
— iz p r i p o m b so r a z v i d n e š t e v i l ­
n e naloge, ki jih b o p o t r e b n o o p r a -
v n a v a t i izven d o p o l n j e v a n j a tega
d o k u m e n t a <n. pr. telefonija, asfalti­
r a n j e cest, g o s p o d a r s k i objekti),
— k o t izjemi bi n a v e d l i k r a j e v -
St. 2 — 21. m a r e c 1984
hov obseg in p o r a b a bosta določe­
n a z o b č i n s k i m p r o r a č u n o m za leti
1984 in 1985 v s k l a d u s p r o g r a m o m
d e l a in p o t e k o m p r i p r a v d r u ž b e n e ­
ga p l a n a razvoja.
POVZETEK DELEGATSKEGA
GRADIVA
PREDLOG ODLOKA O SPREMEM­
BI ODLOKA O PRIPRAVI IN
SPREJETJU DOLGOROČNEGA
P L A N A OBČINE KRŠKO ZA O B ­
DOBJE OD LETA 1986 DO LETA
1995 OZIROMA ZA DOLOČENA
PODROČJA TUDI DO LETA 2000
2. člen n a v e d e n e g a o d l o k a n a j bi
se p o n o v e m p r e d v i d o m a g l a s i l :
I z v r š n i svet S k u p š č i n e o b č i n e K r š k o
p r i p r a v i in v z a d n j e m č e t r t l e t j u l e ­
ta 1984 predloži s k u p š č i n i o b č i n e
o s n u t e k , v p r v e m t r i m e s e č j u leta
1985 p a p r e d l o g d o l g o r o č n e g a p l a n a
o b č i n e Krško.«
P r v o t n o j e bilo p r e d v i d e n o , da
bosta o s n u t e k in p r e d l o g d o k u m e n t a
o b r a v n a v a n a o z i r o m a s p r e j e t a že v
m i n u l e m letu. K e r pa so se s p r e ­
menili pogoji g o s p o d a r j e n j a in p o ­
slabšal e k o n o m s k i položaj, so se
s p r e m e n i l a t u d i n e k a t e r a izhodišča
za d o l g o r o č n o p l a n i r a n j e in zato se­
v e d a s p r e m e n i l i roki za p r i p r a v o
d o l g o r o č n i h p l a n o v n a vseh r a v n e h .
Tudi temeljna prostorska zakonoda­
j a bo letos s p r e m e n j e n a in d o p o l ­
njena, n a n j o p a j e v e z a n a s e v e d a
priprava dolgoročnega plana.
n o s k u p n o s t K r š k o , ki o p o z a r j a in
podaja številne predloge predvsem
s p o d r o č j a v a r s t v a okolja, in k r a ­
j e v n o s k u p n o s t B r e s t a n i c a , ki o p a -
zarja na nujnost dokončne rešitve
n o v e lokacije S u r o v i n e .
Za pripombe delovnih organiza­
cij je značilno:
— d a svojih p o t r e b po p r o s t o ­
ru v tem planskem obdobju niso
zmanjšale, a m p a k jih nekatere ce­
lo povečujejo,
— potrebe po prostoru ne teme­
ljijo n a k o n k r e t n e j š i h r a z v o j n i h n a ­
č r t i h oz. p r e d h o d n i h r a z p r a v a h , ki
so m a r s i k j e še v izdelavi.
— iz p o d a n i h p r i p o m b l a h k o p o v ­
z a m e m o , d a bo p r o b l e m a t i k a p r o ­
storskega razvoja industrije v na­
ši občini eno k l j u č n i h v p r a š a n j v
r a z v o j n i politiki..
Pripombe kmetijskega sektorja
(Agrokombinat, Kmetijska zemlji­
ška skupnost):
— n a n a š a j o se v g l a v n e m n a iste
k o n f l i k t n e točke (širjenje i n d u s t r i ­
je na boljša k m e t i j s k a z e m l j i š č a n a
levem in d e s n e m b r e g u r e k e S a v e ) ,
— iz p r i p o m b izhajajo o p o z o r i ­
la, d a z a h t e v e p o p r o s t o r u v t a k i o b ­
liki niso v s k l a d u z z a k o n o m o v a r ­
stvu k m e t i j s k i h zemljišč p r e d s p r e -
St. 2 — 21. marec 1984
minjanjem namembnosti, da ute­
meljitve niso zadostne, ponujene
alternativne rešitve pa opozarjajo,
da vse zahteve po prostoru le niso
dovolj proučene.
IZHODIŠČA IN MERILA ZA
VREDNOTENJE VSEBINE PRI­
POMB
Pri analiziranju pripomb, pripra­
vi stališč in odgovorov ter pripravi
predloga sprememb in dopolnitev
programskega dela družbenega pla­
na občine Krško za obdobje 1981 —
1985 so bila upoštevana naslednja
izhodišča in merila:
— Zakon o varstvu kmetijskih
zemljišč pred spreminjanjem na­
membnosti,
— spremembe in dopolnitve se
nanašajo le na plansko obdobje
1981 — 1985,
— že sprejeti prostorski razvoj
naselij v okviru celovitega policen­
tričnega razvoja občine se v tem
planskem obdobju ne spreminja,
— sprejete prostorske rešitve za
to plansko obdobje morajo biti pro­
učene do te stopnje, da ne bodo
predstavljale ovire pri dolgoročnem
prostorskem razvoju,
— pri anaLiziranju predlaganih
posegov v kvalitetna kmetijska ze­
mljišča se je izoblikovalo stališče,
da morajo biti ti posegi temeljito
proučeni in da se odločitve o tem
lahko sprejemajo le na osnovi iz­
vedenih analiz in ustreznih raziskav.
ZAKLJUČEK
Pregled sprememb in dopolnitev
prostorskega dela združenega plana
občine Krško za obdobje 1981 —
1985 temelji predvsem na Zakonu
o varstvu kmetijskih zemljišč pred
spreminjanjem namembnosti in vse­
buje tiste pripombe, podane v jav­
ni razpravi, ki jih je bilo po danih
kriterijih možno vključiti v doku­
ment.
Pripombe, ki niso upoštevane in
niso vnesene v planski akt, bodo
obravnavane in reševane v Komi­
teju za družbeno planiranje in ra­
zvoj gospodarstva. Pripombe, kate­
rih vsebina je predmet dolgoročne­
ga planiranja, bodo vključene v 2. V poglavju VIII. DRUŽBENE
proces priprave dolgoročnega dru­
žbenega plana občine Krško.
Pripombe nekaterih delovnih or­
ganizacij, katerih potrebe po pro­
storu pomenijo poseg v varovana
kmetijska zemljišča in v procesu
tega usklajevanja niso bile ocenje-
(nadaljevanje s 7. strani)
tesno sodelovanje, geodetov s sodi­
ščem oziroma zemljiško knjigo. Pri
obravnavah bi bilo marsikdaj težko
razjasniti marsikatero zadevo brez
sodelovanja geodetske službe. V
imenu racionalizacije ter lažjega in
tesnejšega sodelovanja — je menil
Marjan Zibret — bi kazalo razmi­
šljati o združitvi katastra in zemlji­
ške knjige.
»NAS GLAS«
ne kot »usklajena rešitev«, bodo po­
novno preverjene in obravnavane,
ko bo izdelana in predložena kom­
pleksnejša argumentacija.
V predlogu dopolnitev prostor­
skega dela družbenega plana obči­
ne niso podane rešitve za vsak po­
samičen primer, predvsem za in­
dividualne gradnje. Te odločitve bo­
do sprejete na ravni nižjerazrednih
uroanističnih dokumentov. Do iz­
delave in sprejetja teh dokumentov
bo Izvršni svet skupščine občine
Krško posamezne kritične lokacij­
ske primere ponovno obravnaval
in jih reševal na podlagi predhod­
no sprejetih kriterijev.
IS ugotavlja, da na področju in­
dustrije temeljni nosilci planiranja
nimajo še ustreznih razvojnih pro­
gramov in dovolj opredeljenih zah­
tev po prostoru, kar omejuje kvali­
tetno izdelavo prostorskih doku­
mentov. Ta problematika je še po­
sebno aktualna v industrijski coni
Zadovinek, kjer očitno ne bo prosto­
ra za vse porabnike. Odločitve, ki
RESOLUCIJA '84 ...
P R E D L O G spremembe in do­
polnitve Resolucije o politiki druž­
benega in gospodarskega razvoja ob­
čine Krško v 1984. letu
družbeni proizvod
dohodek
fizični obseg industrijske proizvodnje
rast kmetijske proizvodnje
rast zaposlenih
rast sredstev za bruto osebne dohodke
in sredstev za skupno porabo delavcev
v globalu za 20 % počasneje od rasti
dohodka
rast sredstev za družbene dejavnosti
naj bi v globalu zaostajala za rastjo
dohodka za 20 >%
sredstva za splošno porabo za okrog 33
za rastjo dohodka
DEJAVNOSTI, pod 1. 3. Srednje us­
merjeno izobraževanje, se dopolni
besedilo z:
»Ob združitvi Dijaškega doma in
Srednje šole bomo obnovili stavbi
dijaškega doma za potrebe Srednje
šole Krško.«
O B R A Z L O Ž I T E V k predlo­
gu spremembe in dopolnitve Reso­
lucije o politiki družbenega in gos­
podarskega razvoja občine Krško v
1984. letu
K točki 1.
Izvršni svet skupščine občine Kr­
ško je na svoji seji dne 9. 3. 1984
razpravljal o novih izračunih osnov
oziroma materialnega razvoja obči­
STRAN 9
bodo sprejete z zazidalnim načrtom,
ki je v pripravi, bodo možne le na
podlagi predhodno izdelanih progra­
mov delovnih organizacij, iz ka­
terih bodo razvidne utemeljene po­
trebe po prostoru.
IS ocenjuje, da v pogojih »pro­
storske stiske« planiranje in čuva­
nje prostora »na zalogo« družbeno
ni sprejemljivo.
IS predlaga Kmetijski zemljiški
skupnosti Krško, da organizira pri­
pravo programa izrabe za vsa tista
zemljišča, ki so že ali bodo v dolgo­
ročnih prostorskih dokumentih opre­
deljena za potrebe nekmetijske pro­
izvodnje in do te spremembe na­
membnosti lahko služijo kmetijski
proizvodnji.
Sprejeti predlog in dopolnitev
prostorskega dela plana občine Kr­
ško za obdobje 1981 — 1985 pred­
stavlja skupaj z Družbenim planom
občine in Dogovorom o temeljih
družbenega plana občine Krško ce­
lovito temeljno prostorsko doku­
mentacijo v občini Krško.
1. V poglavju II. Možnosti in cilji
materialnega razvoja občine v letu
1984 predlagamo spremembo mate­
rialnih osnov oziroma rasti, in si­
cer:
rasti v o b č i n i :
sprejete z predlagane
Resolucijo spremembe
2,8 2,5
2,8 2,5
6,7 4,9
8—10 8—10
2,1 2,1
22,8 22,4
22,8 22,4
19,1 18,8
ne v letu 1984 in je na podlagi ugo­
tovljenih podatkov sprejel sklep, da
zborom skupščine občine predloži
predlog spremembe Resolucije o po­
litiki družbenega in gospodarskega
razvoja občine Krško v 1984. letu.
V Resoluciji, ki so jo sprejeli
zbori skupščine občine dne 31. 1.
1984, so opredeljene možnosti in ci­
lji materialnega razvoja občine na
podlagi ocen, ki so nam jih posre­
dovale organizacije združenega de­
la. V času nastajanja le-te še niso
imele znanih rezultatov poslovanja
v letu 1983 in tudi še ne dokončno
sprejetih planov za leto 1984. Ob
sprejetju le-teh pa je prišlo do spre­
memb materialnih okvirov razvoja.
Tako bomo v občini v letu 1984
predvidoma dosegli 2.5 %. realno
rast družbenega proizvoda (skupaj
STRAN 10
z Nuklearno elektrarno). To bomo
dosegli s 4,9 '%, rastjo fizičnega ob­
sega industrijske proizvodnje in 8—
10 °/o. rastjo proizvodnje v kmetij­
stvu ob 2,1 % rasti zaposlovanja.
Pri razmerjih delitve dohodka
na vse oblike porabe so upoštevana
delitvena razmerja, določena v re­
publiški resoluciji.
Sredstva za bruto osebne dohod­
ke in sredstva za skupno porabo de­
lavcev bodo v globalu rasla po stop­
nji 22,4 i%.
Sredstva za družbene dejavnosti
se bodo v globalu povečala za 22,4%
in sredstva za splošno porabo za
18,3 '%,
K točki 2.
Na isti seji je Jzvršni svet raz­
pravljal tudi o predlogu dopolnit­
ve resolucije glede obnove Dijaške­
ga doma za potrebe Srednje šole
Krško.
Pobudo za dopolnitev resoluci­
je je dala Srednja šola Krško, kar
je verificiral odbor za usmerjeno iz­
obraževanje pri OIS Krško, predlog
je potrdil tudi Občinski komite za
družbene dejavnosti.
Dopolnitev resolucije narekuje
ugotovitev, da se zmanjšuje število
učencev, kar kaže na bistveno dru­
gačno stanje, kot smo predvidevali
v srednjeročnem planu za obdobje
1981 — 1985.
Zato je potrebno začasno odsto­
piti od izgradnje nove srednje šole
in dijaškega doma na novi lokaciji.
Vseeno pa moramo srednjemu šol­
stvu zagotoviti potrebne pogoje za
delovanje, kar bi bilo z adaptacijo
stavb dijaškega doma zagotovljeno.
Sredstva za adaptacijo predvide­
vamo pridobiti iz republiških virov
za izgradnjo dijaških in študentskih
domov, sredstva za obnovitev pred­
nje stavbe za potrebe srednje šole
pa bi zbrali s pomočjo združenega
dela. Te aktivnosti Srednja šola
Krško že vodi.
V Načrtu uresničevanja dolgoroč­
nega programa gospodarske stabili­
zacije smo tako rešitev že predvide­
vali, potrebno pa jo je še oprede­
liti v Resoluciji za letošnje leto. S
tem bodo dane formalne možnosti
za pridobitev sredstev iz republiških
virov ter za združevanje sredstev v
organizacijah združenega dela Po-
savja zato Izvršni svet predlaga
zborom skupščine občine sprejem
predlagane dopolnitve Resolucije.
S T A L I Š Č A Izvršnega sveta
SO Krško ob obravnavi predloga
spremembe in dopolnitve Resolucije
o politiki družbenega in gospodar­
skega razvoja občine Krško v 1984.
letu
Pri obravnavi predloga spremem­
be Resolucije o politiki družbenega
in gospodarskega razvoja občine Kr­
ško v 1984. letu je Izvršni svet skup­
ščine občine razpravljal tudi o po­
sledicah in vplivih spremenjenih
»•NAS GLAS«
rasti materialnega razvoja na oseb­
no in splošno porabo ter pri tem za­
vzel naslednja stališča:
1.
Izvršni svet ugotavlja, da bodo
tako spremenjena razmerja bistve­
no vplivala na možnosti zagotavlja­
nja vseh vrst potreb, predvsem ose­
bne, splošne in skupne porabe.
Ker v tem času poteka javna raz­
prava o programih SIS, Izvršni svet
izpostavlja nujnost uskladitve teh
programov z zmanjšanim dohodkom.
K temu nas pa še posebej silijo re­
striktivne določbe zveznega zakona
o začasni prepovedi razpolaganja z
delom družbenih sredstev za pod­
ročje skupne in splošne porabe, ki
skupaj z navodilom na republiški
ravni in z družbenim dogovorom za
splošno porabo daje še ostrejša iz­
hodišča, kot jih v tem trenutku da­
je dopolnjena resolucija občine.
2.
Tako omejene možnosti bodo še
bolj otežkočale financiranje osnov­
nih programov SIS in med drugim
tudi še zmanjšale možnosti za pre­
prečevanje nadaljnjega zaostrovanja
osebnih dohodkov zaposlenih v dru­
žbenih dejavnostih. Zato Izvršni svet
predlaga, da se začasno zamrzne
izvajanje vseh vrst investicijskih de­
javnosti na področju negospodar­
stva, kar še posebej velja za nasle­
dnja področja:
a) zdravstvo: izvajanje Družbe­
nega dogovora o združevanju sred­
stev za modernizacijo splošne bolni­
šnice Brežice in Samoupravnega
sporazuma o temeljih planov Med­
občinske zdravstvene skupnosti No­
vo mesto za obdobje 1981 — 1985,
b) šolstvo in otroško varstvo, ra­
zen za dokončanje investicije vrt­
ca na eSnovem, adaptacij stanovanj­
skih prostorov na Spodnjem Griču
za potrebe otroškega varstva, nuj­
nih vzdrževalnih del iz sredstev
amortizacije pri osnovnem šolstvu
ter aktivnosti za adaptacijo dijaške­
ga doma.
3.
Temeljni nosilci planiranja mo­
rajo z maksimalnimi prizadevanji
in napori doseči, da se bodo plan­
sko zastavljeni cilji realizirali, saj
odstopanja od teh ciljev povzroča­
jo izjemne probleme v lastnih sre­
dinah, prav tako pa izredno nega­
tivno vplivajo na skupne globalne
naloge, >ki smo jih opredelili v Re­
soluciji.
4.
Ob obravnavanju analize dosež­
kov v letu 1983 ter o planskeh ci­
ljih za leto 1984 mora potekati v
vseh temeljnih sredinah pogloblje­
na razprava, ki naj osvetli odstopa­
nja od zastavljenih ciljev, zaključ­
ki o tem pa bodo sprejeti na seji
Zbora združenega dela skupščine ob­
čine.
Izvršni svet pričakuje, da bodo
delegatom priskočile na pomoč stro­
kovne in poslovodne strukture ter
jim nudile zadostno število podat-
St. 2 — 21. marec 1984
kov, strokovnih pojasnil in uteme­
ljitev.
V razpravi pa naj sodelujejo tu­
di tisti predstavniki združenega de­
la, ki so dosegli boljše planske re­
zultate in pri tem naj predvsem
izpostavijo metode in načine dela,
ki so jih do tega privedli.
Predsednik izvršnega sveta
dipl. ing. Vinko Bah
SPLOŠNA PORABA
1984
POVZETEK DELEGATSKEGA
GRADIVA PREDLOG ODLOKA O
PRORAČUNU OBČINE KRŠKO ZA
LETO 1984
Predlog Odloka o proračunu ob­
čine Krško, ki naj bi ga ZZD in
ZKS SO Krško sprejela predvidoma
20. marca, predvideva, da bodo sku­
pni prihodki občinskega proračuna
za ieto 1984 175 milijonov 40 tisoč
dinarjev, od česar naj bi se razpo­
redilo za splošne družbene potrebe
174 milijonov 40 tisoč dinarjev, za
tekočo rezervo pa 1 milijon din.
Povzemamo obrazložitev predlo­
ga odloka:
Občinska skupščina je na seji
dne 31. januarja 1984 sprejela os­
nutek odloka o proračunu občine
Krško za leto 1984 z vsemi priloga­
mi in ga posredovala vsem struk­
turam v občini v javno razpravo.
Osnutek je baziral še na osnutku
družbenega dogovora o izvajanju
politike na področju splošne porabe
na ravni občin v SR Sloveniji v le­
tu 1984, katerega predlog še v času
priprave tega gradiva ni sprejet in
podpisan. Po osnutku so bili pred­
videni izvirni prihodki proračuna
občine Krško za leto 1984 v višini
173,089.000,00 dnarjev, ki naj bi bili
razporejeni med uporabnike po po­
sameznih natančnejših namenih.
Njihove evidentirane potrebe so
znašale preko 31 milijonov nad mož­
nostmi. Po variantnem predlogu
Izvršnega sveta pa so še vedno pre­
segale možnosti za 8 milijonov di­
narjev. Zato je Izvršni svet s svo­
jim dopisom štev. IS-402-44/83 z
dne 23. 1. 1984 pozval vse uporabni­
ke, naj ponovno analizirajo svoje
zahtevke in jih, v cilju uskladitve
potrošnje z možnostmi in predvide­
nimi prihodki, korigirajo.
Na ta poziv se uporabniki niso
odzval-- Izjema so bile le družbeno-
politi • organizacije, ki so svoje
zahtevke korigirale.
V korigiranih osnovah je bil no­
vi izračun osebnih dohodkov zara­
di valorizacije osebnih dohodkov v
decembru.
Strokovne službe so skupno z
Izvršnim svetom ponovno ocenile
možnosti in pri tem ugotovile — na
St. 2 — 21. m a r e c 1984 »NAS GLAS« S T R A N 11

osnovi p r e d l o ž e n e g a še n e s p r e j e t e g a nosti n a r a č u n p o v e č a n j a k a t a s t r ­ svojim d e l o v a n j e m p o k r i v a . K o o r d i ­

p r e d l o g a d r u ž b e n e g a d o g o v o r a o iz­ skega d o h o d k a za 6,670,000,00 d i n nacijski odbor za k a d r o v s k a v p r a ­
vajanju politike na področju splo­ t e r n a d a v k u od p r e m o ž e n j a p o ­ šanja pri Predsedstvu OK SZDL
šne .porabe n a r a v n i občin v SR slovnih p r o s t o r o v za 360.000,00 d i n . Krško je predlog o ponovnem ime­
Sloveniji v letu 1984 in upoštevajoč Za celotno r a z l i k o p o v e č a n j a se n o v a n j u p o d p r l , zato K o m i s i j a za
Z a k o n o začasni p r e p o v e d i r a z p o ­ nato zmanjša planirani posebni ob­ volitve, i m e n o v a n j a in a d m i n i s t r a ­
laganja z delom družbenih sredstev činski d a v e k od m a l o p r o d a j e b l a g a tivne zadeve SO Krško predlaga de­
D P S za p o r a b o 'v 1. 1984 (Ur. list na račun odstopljenega republiške­ l e g a t o m zborov SO K r š k o , n a j dajo
S F R J štev. 70/83) — n a s l e d n j e m o ž ­ ga p r o m e t n e g a d a v k a . S k u p n i obseg k imenovanju pozitivno mnenje.
nosti obsega p r o r a č u n a občine K r š k o p r i h o d k o v iz tekočega p r i l i v a se p o ­
v letu 1984: večuje od p r v o t n i h 173,089.000,00 d i n
Na s t r a n i p r i h o d k o v se v pri­ n a 174.481.000,00 d i n , k a r j e r e z u l ­
m e r j a v i z o s n u t k o m povečujejo iz­ t a t i z r a č u n a s k u p n e g a obsega po Po zaključnih
virni prilivi za s k u p n o 3, 88.000,00 p r e d l o g u d r u ž b e n e g a dogovora. računih
d i n a r j e v , k a r p r i č a k u q e m o od d a v ­ Glede na možni obseg sredstev
k a iz p o s e b n e g a d o h o d k a od s a m o ­ ter uskladitev potreb proračunskih INFORMACIJA SLU2BE
stojnega o p r a v l j a n j a o b r t n i h in d r u ­ uporabnikov v okviru posameznih DRUŽBENEGA
gih g o s p o d a r s k i h d e j a v n o s t i ob d o ­ namenov je podan predlog Odloka KNJIGOVODSTVA —
slednejšem zajemanju dohodka za o p r o r a č u n u o b č i n e K r š k o za leto PODRUŽNICA KRŠKO
1,858,000,00 din, na d a v k u iz o s e b ­ 1984 z r a z p o r e d i t v i j o p r i h o d k o v p o
n e g a d o h o d k a od k m e t i j s k e d e j a v - natančnejših namenih: 14. m a r c a n a m je SDK —
podružnica Krško poslala
v 000 d i n »Informacijo o izgubah orga­
nizacij združenega dela s
področja gospodarstva in
i z a c i j a 0) (I t i -H OO d r u ž b e n i h d e j a v n o s t i po za­
NAMEN ^I
l 'S-S -S 3 k l j u č n e m r a č u n u za leto 1983
J2 CO > 2> CO O^CO TJ~^- v P o s a v j u « , ki jo j e sestavila.
0JO5 . J ; 0 3 </ iia c* I r e n a C a r g o . Iz p u b l i k a c i j e
objavljamo nekaj zanimivo­
1. S r e d s t v a za delo sti.
upravnih organov 67,687 94,303 81,224 80,333 118,7
2. S r e d s t v a za p o s e b n e P R E G L E D I Z G U B V OZD
in d r u g e n a m e n e u p r . S PODROČJA GOSPODAR­
in d r u g i h o r g a n o v 11,926 15,741 13,511 12,981 108,8 STVA
3. S r e d s t v a za L O in DS 9,844 11,150 11,150 9,900 100,6 Iz tega poglavja o b j a v l j a ­
4. S p o d b u j a n j e r a z v o j a m o »izgubaše« iz občine K r ­
in i n t e r v . v gosp. 3,337 2,640 2,110 1,367 41,0 ško:
5. P r e n o s d r u g i m upr. 27,383 35,819 33,403 32,617 119,1 Elektrarna Brestanica —
6. D r u ž b e n e d e j a v n o s t i 12,876 17,132 16,267 16,767 130,2 15.623.000 din,
7. D r u g e sploš. d r u ž b . Elektro, T O Z D E l e k t r o d i -
24,612 20,940 18,023 105,7 s t r i b u c i j a K r š k o — 4.334.000
potrebe 17,043
1,731 1,740 115,2 din,
8. Izločanje sred. rez. 1,510 1,731
1,000 M-Agrokombinat, TOZD
9. T e k o č a p r o r a č . r e z e r v a — 1,000 1,000
V i n o g r a d n i š t v o - k l e t i — 10.508
SKUPAJ 148,668 204,160 181,336 175,040 117,7 din,
Novoles, T O Z D L i p a —
11.344.000 din,
S t a k o p r e d l a g a n o višino l e t n e g a o s n u t k u p r o r a č u n a , zato se sedaj n e Novoles, TOZD Bor —
p l a n a se u p o r a b n i k o m . k i izplačujejo podvajajo. 38.078.000 din.
o s e b n e d o h o d k e , l e - t i zagotavljajo P r e d l o g O d l o k a o p r o r a č u n u ob­
po stopnji r a s t i 21,7, k a r j e izpod čine iKrško za leto 1984 z vsemi OZD S P O D R O Č J A D R U ­
p r e d v i d e v a n j po resoluciji. P r a v t a ­ prilogami o razporeditvi prihodkov ŽBENIH DEJAVNOSTI . . .
k o tudi m a t e r i a l n i stroški n e bodo po n a t a n č n e j š i h n a m e n i h j e Izvršni S področja d r u ž b e n i h d e ­
svet n a svoji seji d n e 23. 2. 1984 o b ­ j a v n o s t i j e po ZR 1983 u g o ­
p o k r i v a n i ob e n a k e m obsegu t e r
r a v n a v a l in p r e d l a g a občinski s k u p ­ tovila izgubo le e n a OZD s
resolucijski r a v n i rasti cen. N a m i ­
ščini, da ga n a seji Z b o r a z d r u ž e ­ področja občine K r š k o , in s i ­
n i m u m so z m a n j š a n i i z d a t k i , k i se cer Delavski d o m K r š k o v
počasi izločajo iz splošne porabe. n e g a dela in Z b o r a k r a j e v n i h s k u p ­
višini 334.600 din.
Sredstva medobčinskim sodnim or­ nosti v p r e d l o ž e n i obliki s p r e j m e .
g a n o m in i n š p e k c i j s k i m službam K r š k o , 23. 2. 1984.
t e r p r i z n a v a l n i n e b o r c e m N O V so
i z r a č u n a l i r e p u b l i š k i o r g a n i in se
povečujejo glede n a p r e t e k l o leto od Predlog za ponovno Preprečiti motnje pri
19 do 23 i%. S r e d s t v a za L O in D S
bodo u s k l a j e n a m e d letom. P r i o r i ­
imenovanje po uspešnem oskrbi
t e t n o se bodo zagotavljala z d o d a t ­ delu
k o m n a j m a n j 600.000,00 din. POVZETEK DELEGATSKEGA
GRADIVA
Vsi o r g a n i in o r g a n i z a c i j e , ki j i m POVZETEK DELEGATSKEGA PREDLOG Z A K O N A O DOLOČIT­
p r o r a č u n zagotavlja sredstva, bodo GRADIVA VI OBVEZNOSTI PLAČEVANJA
m o r a l i v letošnjem letu povečati n a ­ ZA TOČKO VOLITVE IN IMENO­ P R I S P E V K A IZ D O H O D K A TOZD
p o r e za izvedbo svojih d e l o v n i h p r o ­ VANJA ZA P O K R I V A N J E DELA S T R O ­
g r a m o v ob z m a n j š a n i h s t r o š k i h .
Š K O V E N O S T A V N E REPRODUK­
P r e d l o ž e n i p r e d l o g odloka o p r o ­ Na predlog republiškega sekre­ CIJE ELEKTROGOSPODARSTVA
r a č u n u o b č i n e K r š k o za leto 1984 z t a r j a za n o t r a n j e z a d e v e n a j bi bil IN PREMOGOVNIŠTVA
v s e m i p r i l o g a m i o b s e g a le letni p l a n sedanja n a č e l n i k U p r a v e za n o t r a ­
in j e sestavljen v s k l a d u z v e l j a v ­ nje z a d e v e K r š k o M A K S U N E T I C 21. f e b r u a r j a 1984 j e Z b o r z d r u ­
nimi predpisi. Analitični prikaz po­ p o n o v n o i m e n o v a n na to mesto, se­ ženega dela Skupščine SR Sloveni­
d a t k o v o realizaciji v p r e t e k l e m l e ­ v e d a pa m o r a j o o t e m d a t i svoje j e sprejel o b o b r a v n a v i P O R O Č I L A
tu, kot tudi p o d a t k i o z a h t e v a h u p o ­ m n e n j e s k u p š č i n e občin, ki jih O I Z G U B A H IN V Z R O K I H I Z G U B
r a b n i k o v , so bili že p o s r e d o v a n i v U p r a v a za n o t r a n j e z a d e v e K r š k o s V SR S L O V E N I J I V L E T U 1983
STRAN 12
TER O NAČINIH IN MOŽNOSTIH
ZA NJIHOVO POKRIVANJE V
LETU 1984 »sklep«, v katerem me­
ni, da je potrebno glede na težak
položaj, v katerem se je znašlo
elektrogospodarstvo in premogovni­
štvo SR Slovenije, angažirati sred­
stva celotnega gospodarstva SR Slo­
venije. Izvršni svet naj bi v ta na­
men pripravil poseben zakon, s ka­
terim bi se zagotovila sredstva za
pokritje nepokritih izgub za leto
1983.
Da bi preprečili večje motnje pri
oskrbi z električno energijo in pre­
mogom ter zadovoljili osnovne po­
trebe uporabnikov, Izvršni svet
Skupščine SR Slovenije predlaga,
naj se zakon obravnava po hitrem
postopku.
Vsebina predlaganega zakona je
takale:
Da se preprečijo večje motnje
pri oskrbi z električno energijo in
premogom in zadovoljijo osnovne
potrebe in interesi uporabnikov
električne energije in premoga po
trajni in zanesljivi dobavi, se s tem
zakonom določa temeljnim organi­
zacijam združenega dela s področja
gospodarstva obveznost plačevanja
prispevka v letu 1984 za pokrivanje
dela stroškov enostavne reprodukci­
je organizacij združenega dela elek­
trogospodarstva in premogovništva.
Sredstva za namene iz prejšnje­
ga člena zagotavljajo zavezanci s
prispevkom iz dohodka v letu 1984.
Zavezanci obračunajo in plačujejo
prispevek v višini 1 % od osnove za
plačilo davka iz dohodka temeljnih
organizacij združenega dela in de­
lovnih skupnosti brez upoštevanja
davčnih olajšav, ugotovljenih za le­
to 1983.
Prispevek ise vplačuje na pose­
ben račun pri Posebni samoupravni
interesni skupnosti elektrogospodar­
stva in premogovništva SR Sloveni­
je.
Zavezanci plačujejo prispevek v
štirih enakih obrokih, s tem da prvi
obrok vplačajo do 20. aprila 1984,
drugi obrok do 20. junija 1984, tretji
obrok do 20. oktobra 1984 in četrti
obrok do 20. decembra 1984.
Turistična taksa 1985?
POVZETEK DELEGATSKEGA
GKADIVA
PREDT OG ODLOKA O SPREMEM­
BI ODLOKA O KOMUNALNIH
TAKSAH
Slovenske občine nai bi pri pri­
pravah odloka o turistični taksi za
let 1985 upoštevale nriporočilo Od­
bora udeleženk družbenega dogovo­
ra o namenski porabi turistične
takse za obdobie 1982 — 1985. po
katerem naj bi bila turistična taksa
v isti kategoriji turističnih krajev
enaka in enotna za vse leto, enotne
pa naj bi bile tudi vse oprostitve.
Območje Posavja spada v III.
»NAS GLAS«
kategorijo turističnih krajev, za ka­
tero predlaga navedeni odbor, naj
bi bila v njih višina turistične takse
najmanj 20,00 dinarjev. Tolikšno tu­
ristično takso tudi predlaga Odbor
za gostinstvo in turizem pri Med­
občinski gospodarski zbornici Po­
Svobodna menjava dela
10. SEJA ZBORA
DELEGATOV ENOTE
SPIZ V OBČINI KRŠKO
12. marca je bila v Krškem 10.
seja zbora delegatov Enote skupnosti
pokojninskega in invalidskega zava­
rovanja v SR Sloveniji, za katero
je bil predviden naslednji dnevni
red:
1. Potrditev zapisnika 9. seje
zbora delegatov in poročilo delega­
ta o zasedanju skupščine SPIZ
2. Poročilo o poslovanju skupno­
sti in zaključni račun za leto 1983
ter rebalans finančnega načrta za
leto 1984
3. Druga poročila:
— o delu strokovne službe SPIZ
v SRS,
— o delu odbora za uveljav­
ljanje pravic Novo mesto,
— o delu odbora samoupravne
delavske kontrole,
— o poslovanju sklada za gra­
dnjo domov in stanovanj,
— o delu sodišča.
4. Uskladitev pokojnin in dru­
gih denarnih dajatev
5. Poročilo o izgradnji Zavoda za
duševno prizadete osebe v Dragi —
Ig pri Ljubljani in sklepanje o pri­
stopu k sporazumu za solidarnostno
združevanje sredstev za izgradnjo
III. faze
6. Delegiranje delegata za sejo
skupščine SPIZ
7. Vprašanja in predlogi delega­
tov
STATISTIČNI UTRINEK
Iz delegatskega glasila
SKUPNOSTI POKOJNIN­
SKEGA IN INVALIDSKEGA
ZAVAROVANJA V SR SLO­
VENIJI objavljamo:
— število uživalcev pokoj­
nin v občini Krško v letu
1983 (povprečno število v mi­
nulem letu): starostna pokoj­
nina: 1283, invalidska pokoj­
nina: 828, družinska pokojni­
na: 1017, vseh: 3128;
— povprečni zneski pokoj­
nin v decembru 1983: starost­
na pokojnina: 12.127 din, in­
validska pokojnina: 9.925 din,
družinska pokojnina: 7.946
din, poprečna pokojnina:
10.167 din.
St. 2 — 21. marec 1984
savja.
Ker morajo biti vse spremembe
komunalnih taks za naslednje leto
sprejete in objavljene najkasneje do
31. marca prejšnjega leta. je tovrst­
ni odlok pripravljen v enofazne.n
postopku.
Občinska skupnost
za zaposlovanje Krško
8. S E J A SKUPŠČINE
Predsednik skupščine Občinske
skupnosti za zaposlovanje ANTON
PLETERSKI je sklical za torek. 27.
3. 1984 ob 7. uri 8. SEJO SKUPŠČI­
NE te SIS. Za sejo je predviden na­
slednji dnevni red:
1. Ugotovitev sklepčnosti in iz­
volitev dveh overovateljev zapisnika
2. Pregled sklepov zadnje seje in
potrditev zapisnika
3. Poročilo o uresničevanju pro­
grama Občinske skupnosti za zapo­
slovanje in finančno poročilo skup­
nosti ter sklada za štipendiranje za
leto 1983
4. Analiza zaposlovanja in zapo­
slenosti v letu 1983
5. Ugotovitveni sklep o sprejemu
SaS o politiki zaposlovanja v letu
1983
6. Načrt uresničevanja politike
zaposlovanja v občini Krško za le­
to 1984
7. Program dela in finančni na­
črt Občinske skupnosti za zaposlo­
vanje Krško za leto 1984
8. Obravnava gradiva 9. seje
skupščine Zveze skupnosti za zapo­
slovanje SRS
9. Lista deficitarnih poklicev
10. Volitve predsednika in pod­
predsednika skupščine Občinske
skupnosti za zaposlovanje Krško ter
nadomestne volitve za člane samo­
upravnih organov
11. Aneks št. 1 k SaS o svobodni
me-^ivi dela na področju usposab­
ljanja invalidnih oseb za delo v ob­
dobju 1982-85
12. Izvolitev delegata v zbor čla­
nic LB Temeljne posavske banke
Krško
13. Razno
OZS Krško
12. SEJA SKUPŠČINE
27. februarja je bila 12. redna
seja zbora uporabnikov in zbora iz­
vajalcev Občinske zdravstvene
skupnosti Krško, za katero je pred­
sednik OZS ZDENKO PICELJ pred­
videl naslednji dnevni red:
1. Ugotovitev sklepčnosti, pregled
realizacije in potrditev zapisnika 11.
redne seje skupščine ter odgovori
na delegatska vprašanja
2. Sprejem sklepa o potrditvi za­
ključnega računa OZS Krško za le-
St. 2 — 21. marec 1984
to 1983
3. Sprejem načrta uresničevanja
dolgoročnega stabilizacijskega pro­
grama zdravstvenega varstva v
OZS Krško
4. Sprejem sklepa o pripravi in
sprejetju dolgoročnega plana razvo­
ja zdravstvenega varstva v občini
Krško za obdobje 1986 — 1995 ozi­
roma do leta 2000 in sprejem pro­
grama dela za to obdobje
5. Sprejem sklepa o obračunava­
nju in plačevanju prispevkov za
Skupnost socialnega
skrbstva Krško
6. SiiJA SKUPŠČINE
28. februarja je bila 6. seja
skupščine Skupnosti socialnega
skrbstva Krško, za katero je bil
predviden naslednji dnevni red:
1. Razprava in sklepanje o pred­
logih in stališčih, sprejetih na seji
skupščine, dne 24. 11. 1983
2. Poročilo o poslovanju Skup­
nosti socialnega skrbstva Krško v
letu 1983
3. Program dejavnosti Skupnosti
socialnega skrbstva Krško v letu
1984 s finančnim ovrednotenjem
4. Aneks k Samoupravnemu spo­
razumu o temeljih plana Skupnosti
socialnega skrbstva Krško v obdob­
ju 1981 — 1985
5. Predlog Samoupravnega spora­
zuma o skupnih izhodiščih za zago­
tavljanje socialne varnosti v obdob­
ju 1984 — 1985
6. Sklep o pristopu k Dogovoru
o temeljih družbenega plana občine
Krško za obdobje 1981 — 1985
7. Osnutek Samoupravnega spo­
razuma o socialno varstvenih pomo­
čeh in o prispevkih za socialno var­
stvene storitve
Za sejo Zbora uporabnikov (po
končani skupni seji obeh zborov) pa
je bil dnevni red naslednji:
1. Predlog Samoupravnega spora­
zuma o svobodni menjavi dela pri
zagotavljanju socialnega in zdrav­
stvenega varstva oskrbovancev v
Domu počitka Impoljca, Enota Kr­
ško;
2. Aneks k Samoupravnemu spo­
razumu za leto 1984.
Iz poročila
o poslovanju Skupnosti
Skupnost socialnega skrbstva Kr­
ško je v letu 1983 za izvajanje svo­
je dejavnosti združila skupno nekaj
manj kot 51 milijonov 400 tisoč di­
narjev.
Bolj je seveda zanimivo, za kaj
vse je bila večina teh sredstev po­
rabljena, zato objavljamo ta del po­
ročila.
Celotni odhodki Skupnosti so bi­
li v letu 1983 realizirani v višini
50.185.873,15 din. V primerjavi z le-
» N A S GLAS-«
zdravstveno varstvo od 1. januarja
1984 dalje
6. Obravnava in sprejem predlo­
ga delovnega načrta MZS Novo me­
sto za leto 1984
7. Določitev delegatov za sejo
skupščine ZS Slovenije
8. Določitev delegatov za sejo
skupščine MZS Novo mesto
i). Informacija o povezovanju
zdravstva v Posavju
10. Vprašanja in predlogi dele­
gatov
tom 1982 so bili za 37 °/o višji. Real­
na vrednost programa Skupnosti v
letu 1983 se je zaradi velikega po­
rasta stroškov in porasta števila ko-
ristnikov znižala.
Sredstva iz naslova svobodne
menjave dela so bila realizirana v
višini 273.000,00 din, kar je v pri­
merjavi z letom 1982 za 8 % več.
Ti odhodki obsegajo predvsem pri­
spevke humanitarnim organizacijam
in društvom, ki ne pokrivajo v ce­
loti njihovih potreb po socialno-
skrbstveni dejavnosti. V strukturi
celotnih odhodkov znaša njihov de­
lež samo 0,5 %.
Sredstva za zagotavljanje social­
ne varnosti so bila realizirana v vi­
šini 41.553.289,65 din. V primerjavi
z letom 1982 so bila za 42'% višja.
V strukturi celotnih odhodkov zna­
ša njihov delež 83'%, Tako visok
delež porabe teh sredstev kaže, ka­
ko težko presega socialnoskrbstvena
dejavnost značaj kurativne dejav­
nosti in da temeljne usmeritve so­
cialnega dela k preventivnemu delu
ne uresničujemo.
Družbene denarne pomoči —
edini vir je v letu 1983 prejemalo
povprečno 112 upravičencev, po
5.700,00 din mesečno,
družbene denarne pomoči — do­
polnilni vir pa povprečno 149 upra­
vičencev po 2.850.000 din mesečno.
Rejnine je prejemalo povprečno
31 otrok — rejenčkov, ki so bili v
popolni oskrbi v rejniških druži­
nah, povprečna mesečna rejnina je
znašala 6.000,00 din. V teh odhod­
kih so vključeni tudi prispevki za
pokojninsko invalidsko zavarovanje
3 rejnic.
Pomoč družinam je v letu 1983
zaradi socialne ogroženosti prejema­
lo 18 družin v povprečnem znesku
3.450,00 din.
Enkratne pomoči v denarju in v
funkcionalni oblikah je v letu 1983
prejemalo 250 občanov. Otrokom iz
socialno ogroženih družin pa je
Skupnost prispevala tudi za plačilo
prehrane v šoli, za letovanje in zi-
movanje. Komisije pri šolah so ugo­
tavljale upravičenost do teh oblik
pomoči.
STRAN 13
Po podatkih Zavoda SR Slove­
nije za statistiko so v letu 1983 po­
rastu življenjski stroški za 40,7 °/o.
Tako visok porast življenjskih stro­
škov je pogojeval tudi ustrezno po­
višanje zneskov socialnovarstvenih
pomoči in števila prejemnikov.
Oskrbnine v socialnih zavodih
je Skupnost prispevala za 160 od­
raslih oseb v povprečnem meseč­
nem znesku 7.391.00 din. Zaradi že
znanih neugodnih gospodarskih gi­
banj je Dom upokojencev Krško
posloval na robu finančnih zmoglji­
vosti in je bilo nujno medletno
usklajevanje oskrbnin.
V zavodih za usposabljanje in
v vzgojnovarstvenih zavodih je bilo
v letu 1983 24 otrok. Zanje je Skup­
nost prsipevala povprečno mesečno
po 11.662,00 din.
V Delavnici je bilo v letu 1983
povprečno vključenih 21 varovan­
cev. Zanje je Skupnost prisp^eVala
za prehrano in prevoz ter za letova­
nje, k njihovim mesečnim nagra­
dam od zaslužka iz kooperantskih
del pa je Skupnost za vsakega va­
rovanca prispevala po 1.500,00 din.
Skladno s Programom reševanja
problematike Romov je Skupnost
prispevala za prehrano 32 šoloob­
veznih otrok Romov OS Leskovec
796.993,95 din, za ureditev vodovoda
v romskem naselju pa 1.000.000,00
din.
Sredstva za delovanje Centra za
socialno delo so bila realizirana v
znesku 7.600.000,00 din. V primerja­
vi z letom 1982 so bila za 1 5 % viš­
ja, v primerjavi s planom za leto
1983 pa so bila realizirana 93 °/o-no.
V skupnih odhodkih znaša delež teh
sredstev 15 %. Center za socialno
delo je v letu 1983 poleg izvajalskih
nalog opravljal tudi strokovna opra­
vila za Skupnost. Pri Centru za so­
cialno delo je bilo v letu 1983 za­
poslenih 15 delavcev, od teh je bila
na novo zaposlena delavka v De­
lavnici. Sredstva za delovanje Cen­
tra za socialno delo niso bila reali­
zirana v planirani višini zaradi od­
sotnosti delavk na porodniškem do­
pustu, za katere Center za socialno
delo ni mogel urediti nadomeščanja.
V odhodkih Skupnosti so bila
sredstva porabljena še za delovanje
samoupravnih organov in skupščine
Skupnosti socialnega skrbstva, za
materialne stroške ter za nabavo
materiala za izvajanje lastnega pro­
grama v Delavnici.
Sredstva za skupne in vzajemne
nalnee so bila realizirana v višini
409 000.00 din. bila so za 8'°/o višja
kot v letu 1982. Ta sredstva so bila
nakazana Skunnosti socialnega
skrbstva Slovenije za izvajanje ti-
sHh nalog, ki so skupnega pomena
za SR Slovenijo.
Krško, februar 1984
STRAN 14 »NAS GLAS« Št. 2 — 21. marec 1984

Zima, zima bela...

Zimske olimpijske igre v Sara­
jevu so seveda že zdavnaj mimo.
Prepričani pa smo, da so v času
trajanja v tolikšni meri vplivale na
življenje in delo pri nas, da si jih
bomo še za dolgo zapomnili. No, ne­
kateri se pač niso zadovoljili samo
z občasnim ali rednim gledanjem
TV prenosov, s tem da so si v služ­
bo prinesli TV ali pa vsaj radijski
sprejemnik, da so si vsaj za nekaj
dni privoščili redni letni d o p u s t . . .
Rekli so si: »Vsaj enkrat v življe­
nju na olimpiado!« in so si jo šli
ogledat. Med mnogimi, ki so si iz
krške občine to privoščili, so bili
tudi člani športnega društva Raka
ter Srednje šole Krško. Od tam so
nam za spomin prinesli vrsto bolj
ali manj uspelih fotografij, ki jih
tu (bi se reklo: v skrajšani — »in-
stant« obliki) objavljamo.
Da pa ne bi kdo pozabil, da je
bila zima tudi pri nas zasnežena,
smo vam priskrbeli še nekaj po­
snetkov letošnjega občinskega tek­
movanja smučarjev — skakalcev v
Rorah. Tu seveda še bolj kot na
olimpiadi velja načelo »Važno je
sodelovati...«, zato je vsak, ki si
upa čez odskočno mizo, verjetno že
s tem sam svoj zmagovalec. V spod­
njem delu strani vam predstavlja­
mo najstarejšega tekmovalca, štiri­
desetletnega Jožeta Beribaka, in
najmlajšega »gledalca« skakalne
prireditve ter nekaj, kar naj bi vam
pričaralo vzdušje s tega tekmova­
nja. Fotografije je priskrbel Jože
Brinovec.

VUCKOV »OCE« NA SENOVEM

Avtor olimnijske maskote Vuč-
ka JOŽE TROBEC je bil gost na
srečanju Nogometne rekreacije Se­
novo in Zlato selekcijo Nedeljskega,
v kateri nastopajo proslavljeni slo­
venski športniki, ki so seveda vr­
hunskemu športu že dali slavo, re­
kreacijsko pa se z njim vneto ukvar­
jajo kot »Tofovi varovanci«. JOŽE
TROBEC je moral seveda na Seno­
vem pokazati svojo »rokohitrsko«
sposobnost v upodabljanju Vučka.
Lastnik ene od karikatur je postal
tudi avtor fotografije (sredina de­
sno) Jože Brinovec.

Rezultati Rore 84
Pionirji: 1. Zabkar Jože 181,5
točk, 2. Svetec Matej 165,0 točk.
Mladinci: 1. Labes Roman 211,0
točk, 2. 2vab Dušan 206,5 točk, 3.
Božič Ivan 181,0 točk.
Člani: 1. Zupan Jože 209,0 točk,
2. Pompe Stanko 208,5 točk, 3. Pav­
lin Jože 206,5 točk.
St. 2 — 21. marec 1984
Pravilnik za izvajanje odloka o priznanjih in znakih
pozornosti občine Krško
Na podlagi 6- člena Odloka o pri­
znanjih in znakih pozornosti občine
Krško ^Skupščinski Dolenjski list,
št. 21/83) je Predsedstvo Skupščine
občine Krško na 16. seji dne 19. ja­
nuarja 1984 sprejelo
PRAVILNIK
ZA IZVAJANJE ODLOKA O NEVIODUNUM v bližini Krškega«.
PRIZNANJIH IN ZNAKIH POZOR­
NOSTI OBČINE KRŠKO
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem pravilnikom se v skladu
z določili Odloka o priznanjih in
znakih pozornosti občine Krško
opredelijo oblike in vsebina pri­
znanj in znakov pozornosti, krite­
riji in postopek za podeljevanje in
vodenje evidence o priznanjih in
znakih pozornosti ter druga določi­
la, ki izhajajo iz omenjenega odlo­
ka.
2. člen
Priznanja občine Krško se pode­
ljujejo na podlagi sklepa zborov ob­
činske skupščine v skladu z odlo­
kom iz prejšnjega člena.
Znaki pozornosti se podeljujejo
po določilih tega pravilnika.
3. člen
Sestavni del tega pravilnika je
seznam priznanj in znakov pozor­
nosti s celotno grafično in opisno
podobo le-teh.
II. OBLIKA IN VSEBINA PRI­
ZNANJ IN ZNAKOV POZORNO­
STI
4. člen
Razglasitev za častnega občana
in podelitev domicila se izdata kot
listina v mapi.
»Veliki znak občine Krško« je v
poševni legi reliefno upodobljen
znak občine na leseni kocki z robom
8 x 8 cm.
»Znak občine Krško« je plastič­
no upodobljen znak občine, pritrjen
na dveh nasprotnih ploskvah lesene
kocke z robom 8 x 8 cm.
»Priznanje občine Krško« je li­
stina v mapi.
Dobitnikom »velikega znaka« in
»znaka« se izroči listina, na kocki
pa je pritrjena ploščica z vgravira-
nim besedilom sklepa občinske
skupščine.
5. člen
V listini o priznanjih iz prejš­
njega ičlena se poleg pravne osnove
navede sklep zborov skupščine, po­
datke o dobitniku in utemeljitev po­
delitve priznanja. Listina se opremi
S pečatom ali suhim žigom občin­
ske skupščine in podpisom pred­
sednika skupščine.
»NAS GLAS«
6. člen
Kipec »Venera iz Neviodunuma«
je odlitek izvirnika tega arheološke­
ga predmeta na marmornem pod­
stavku, na katerem je v slovenskem
in latinskem jeziku vgravirano be­
sedilo: »Bronasta plastika VENERE,
odkrita v ruševinah rimskega mesta
»Zlata plaketa občine Krško« je
plastično in v pozlati izdelan znak
občine v velikosti 10 x 10 cm v pre­
gibni embalaži.
»Srebrna plaketa občine Krško«
je plastično izdelan znak občine v
velikosti 10 x 10 cm.
»Plaketa občine Krško« je pla­
stični odtis znaka občine v velikosti
5 x 5 cm.
7. člen
Kipec »Venera iz Neviodunuma«
se podelni skupaj s posvetilno listi­
no v mapi z navedbo dobitnika in
namena podelitve.
Prejemniku kipca se izroči tudi
»Plaketa občine Krško«.
Plakete iz prejšnjega člena se iz­
ročijo dobitnikom z vgraviranim
posvetilom.
8. člen
Z namenom, da se predstavi bo­
gata kulturna dediščina, lahko pred­
sedstvo skupščine določi kot znake
pozornosti tudi kopije arheoloških
predmetov in stare upodobitve po­
sameznih krajev z območja občine
in druge predmete, ki imajo pri­
merno kulturno vrednost.
III. KRITERIJI ZA PODELITEV
9. člen
Priznanja občine Krško se pode­
ljujejo na podlagi kriterijev, ki so
določeni v II. poglavju Odloka o
priznanjih in znakih pozornosti ob­
čine Krško.
10. člen
Kipec »Venera iz Neviodunuma«
se daje najvišjim domačim in (tu­
jim državnim in političnim vodite­
ljem ob obisku v občini Krško v
znak izjemne pozornosti.
11. člen
»Zlato plaketo občine Krško« se
daje domačim in tujim državnim in
političnim voditeljem ter uglednim
domačim in tujim osebnostim v
znak poudarjene pozornosti.
12. člen
»Srebrna plaketa občine Krško«
se daje v znak posebne pozornosti
uglednim osebnostim in tujim urad­
nim delegacijam ob obisku v obči­
STRAN 15
ni ali ob visokem življenjskem ju­
bileju ter organizacijam, skupnostim
in organom ob zelo pomembnih de­
lovnih jubilejih in drugih izjemnih
priložnostih.
13. člen
»Plaketa občine Krško« in drugi
predmeti pozornosti iz 8. člena tega
pravilnika se dajejo v znak pozor­
nosti posameznikom, organizacijam,
skupnostim in organom ob obisku
v občini ob pomembnih življenjskih
oziroma delovnih jubilejih ali dru­
gih ustreznih priložnostih.
IV. POSTOPEK ZA PODELJE­
VANJE
a) Občinska priznanja
14. člen
Razglasitev za častnega občana
ali podelitev domicila se izvrši na
predlog predlagatelja.
15. člen
Za podelitev velikega znaka in
znaka ter priznanja občine se ob­
javi javni razpis v uradnem in
informativnem glasilu občine.
Predlog za podelitev priznanja
občine Krško se lahko da tudi brez
javnega razpisa.
16. člen
Razpis objavi v skladu z določi­
li uvodoma navedenega odloka in te­
ga pravilnika komisija za odlikova­
nja in občinska priznanja pri ob­
činski skupščini in izvaja vse na­
loge in postopke, določene z nave­
denim odlokom in tem pravilnikom.
17. člen
Predlog za podelitev priznanj iz
2. člena odloka o priznanjih in zna­
kih pozornosti lahko dajo: občinska
skupščina ali zbori ter njeni organi
in delovna telesa, družbenopolitične
organizacije, organizacije združene­
ga dela, krajevne skupnosti in samo­
upravne interesne skupnosti ter or­
gani navedenih organizacij in sku­
pnosti, enote NOV Jugoslavije in
oboroženih sil SFRJ ter njihovi or­
gani ter druge samoupravne orga­
nizacije in skupnosti.
Pobudo lahko dajo tudi delov­
ni ljudje in občani.
19. člen
Razpis iz prvega odstavka 15. čle­
na tega pravilnika mora biti obbjav-
Ijen najkasneje do 10. marca teko­
čega leta, razpisani rok pa ne sme
biti krajši od 15 dni in ne daljši od
30 dni.
Razpis iz prejšnjega odstavka
mora poleg podatkov pristojnega or­
gana za objavo razpisa vsebovati:
— vrste in kriterije za podelitev
posameznih priznanj občine,
— kdo lahko da predlog oziro­
ma pobudo,
— kako mora biti predlog ute­
meljen z navedbo 'vrste pri­
znanja
STRAN 16
— ter rok za predložitev in ko­
mu mora biti predlog pred­
ložen.
19. člen
Komisija za odlikovanja in ob­
činska priznanja pri občinski skup­
ščini obravnava prejete predloge, po
potrebi zahteva od predlagatelja po­
trebne dopolnitve in vse predloge
posreduje v obravnavo občinskim
vodstvom družbenopolitičnih organi­
zacij, predsedstvu občinske skup­
ščine in izvršnemu svetu, ki v skla­
du s poslovnikom občinske skupšči­
ne po svojih predstavnikih sodelu­
jejo pri obravnavi in oblikovanju
predloga.
Komisija, sestavljena po določ­
bah poslovnika občinske skupščine,
obravnava prejete predloge in jih v
skladu s kriteriji iz II. poglavja od­
loka razvrsti po vrstah in stopnjah
občinskih priznanj ali jih opredeli
kot neutemeljene, izdela poročilo in
oblikuje predloge ter jih po posto­
pku, določenem s poslovnikom
skupščine za sprejem odlokov, po­
šlje predsedstvu skupščine, da jih
uvrsti na dnevni ired seje zborov
občinske skupščine.
Komisija v svojem poročilu na­
vede celotni izvedeni postopek, ob­
razloži svojo odločitev v zvezi s
postopkom in poda pisne predloge
za posamezne kandidate po vrstah
in stopnjah priznanj z ustrezno ob­
razložitvijo.
20. člen
Zbori občinske skupščine obrav­
navajo predložene predloge in o njih
odločajo v enofaznem postopku.
Sklep zborov občinske skupšči­
ne o podelitvi priznanj se objavi v
občinskem informativnem glasilu.
21. člen
Ob slovesni izročitvi občinskega
priznanja dobitniku se objavi tudi
utemeljitev sklepa občinske skup­
ščine.
b) Znaki pozornosti
22. člen
Predmeti pozornosti iz 10. do 12.
člena tega pravilnika se podeljuje­
jo v skladu s tem pravilnikom po
odločitvi predsedstva skupščine.
Za podeljevanje predmetov po­
zornosti iz 13. člena tega pravilni­
ka lahko odloči tudi predsednik
skupščine po lastni presoji.
V. VODENJE EVIDENCE O PRI­
ZNANJIH IN ZNAKIH POZORNO­
STI
23. člen
O vseh dobitnikih in predmetih
priznanj in znakov pozornosti se
vodi enotna in stalna evidenca.
V evidenci iz prejšnjega odstav­
ka se navedejo osnovni podatki o
dobitniku, vrsta oziroma stopnja
priznanja ali znaka pozornosti, sklep
občinske skupščine oziroma razlog
»•NAS GLAS«
podelitve, datum podelitve ter re­
gistrska številka predmeta, če pred­
met tako oznako nosi.
Listine o razglasitvi za častne­
ga občana in podelitvi domicila se
hranijo v mapah kot kopije.
Predmeti »veliki znak«, »znak«,
kipec »Venera iz Neviodunuma« ter
zlata in srebrna plaketa morajo biti
označene s serijsko in številčno oz­
nako.
24. člen
Evidenco iz prejšnjega člena te­
ga pravilnika vodi sekretariat skup­
ščine in je zanjo sekretar skupšči­
ne osebno odgovoren.
Sekretar skupščine tudi skrbi, da
se zagotovijo sredstva za izvajanje
odloka ter za izdelavo in hrambo
predmetov priznanj in znakov po­
zornosti.
25. člen
Evidenca iz prejšnjega člena te­
ga pravilnika se vodi tudi o vseh do­
Skupščina občine Krško —
komisija za odlikovanja in ob­
činska priznanja objavlja na
podlagi 15. in 16. člena Pra­
vilnika za izvajanje odloka o
občinskih priznanjih
RAZPIS
ZA PODELITEV PRIZNANJ
OBČINE KRŠKO ZA LETO
1984
1.
Občinska skupščina pode­
ljuje posameznikom, samou­
pravnim organizacijam in
skupnostim ter njihovim or­
ganom, skupinam in drugim
Organizacijam ter enotam obo­
roženih sil SFRJ naslednja
občinska priznanja:
a) VELIKI ZNAK OBČINE
KRŠKO za življenjsko delo
ali za izredne dosežke na po­
dročju družbenega in ekonom­
skega razvoja občine.
b) ZNAK OBČINE KRŠKO
se podeljuje za dosežene us­
pehe pri delu ali za dejanja,
ki v občini zaslužijo splošno
priznanje ali imajo poseben
pomen za družbeni in gospo­
darski razvoj občine.
c) PRIZNANJE OBČINE KR­
ŠKO se podeljuje v primerih,
St. 2 — 21. marec 1984
sedanjih dobitnikih »Častnega pri­
znanja z medaljo J. V. Valvasorja«.
VI. KONČNE DOLOČBE
26. člen
Ta pravilnik se objavi v občin­
skem glasilu »NAS GLAS« in se
uporablja od 1. marca 1984.
21. člen
Z dnem, ko začne veljati ta pra­
vilnik, neha veljati začasni Pravil­
nik o postopku za podeljevanje
častnega priznanja z medaljo Jane­
za Vajkarta Valvasorja z dne 7. 3.
1980 in Pravilnik za izvajanje odlo­
ka o priznanjih in znakih pozorno­
sti 6t. 1-17-5/81.
Številka: 1-17-2/84
Datum: 19. 1. 1984
Predsednik
Skupščine občine Krško
Branko PIRC
ko niso izpolnjeni pogoji za
podelitev znaka občine, pa je
družbeno priznanje utemelje­
no.
Predlog lahko dajo: občin­
ska skupščina ali zbori ter
njeni organi in delovna tele­
sa, družbenopolitične organi­
zacije, organizacije združene­
ga dela, krajevne skupnosti in
samoupravne interesne skup­
nosti in organi navedenih or­
ganizacij in skupnosti, enote
NOV Jugoslavije in oborože­
nih sil SFRJ ter njihovi orga­
ni ter druge samoupravne or­
ganizacije in skupnosti.
Pobudo lahko dajo tudi de­
lovni ljudje in občani.
3.
V predlogu mora biti nave­
dena vrsta priznanja, za ka­
tero se predlaga, z obrazloži­
tvijo in navedbo podatkov o
predlaganem kandidatu, iz ka­
terih je moč nesporno ugoto­
viti utemeljenost predloga.
Predloge je treba poslati ko­
misiji za odlikovanja in ob­
činska priznanja skupščine ob­
čine Krško najkasneje do 10.
aprila 1984.
Komisija za odlikovanja in
občinska priznanja
Skupščine občine Krško
 St. 2 — 21. m a r e c 1984 »NAS GLAS« S T R A N 17

bilo pomembno, da se je oglasil član kako smo kulturni, je zame nesmisel,

Odprto pismo predsedstva, ki prihaja iz združenega
dela, in opozoril, da je delavcem do­
še zlasti v naših sedanjih
Res, kultura ne sme biti žrtev, ven­
razmerah.

volj dodatnih obremenitev, kar pre- dar moramo razvijati tako, ki se bo

Rad bi samo opozoril na že kar slišano je bilo stališče delegatov iz odražala v našem vsakdanjem obna­
tragikomično obnašanje, ki ga je že zbora uporabnikov OKS, da je dovolj, šanju, kjer ne bo prostora za spletke
bilo in se še nadaljuje pri načrtova­ če si tako razstavo ogledaš vsake tri in poniževanje. Kajti dosedanji način
nju in še posebno izvajanju kulturne do štiri leta (če pa je pomembna za krške kulturne politike je bil vse pre­
politike in dejavnosti v krški občini. širšo skupnost, naj jo tudi ustrezno malo demokratičen, vsaj glede t.i. re­
K pisanju me je vzpodbudil nedavni financira), medtem pa bi si delavec prezentativne kulture, da bi ga lahko
pogovor o problematiki mednarodne­ rad pogledal dober film, a ne more, drugače označil.
ga simpozija kiparjev Forma viva, ki ker je dvorana mrzla, da nam v Kr­
je bil sklican na izrecno željo pred­ škem stoji kulturni spomenik — dom, Silvo Mavsar
stavnikov Forme vive in Kulturne ki nas stane vsak dan dva stara mi- Krško
skupnosti Slovenije. Ti so prišli v Ijončka, a mine tudi po 5 dni, ko v
Krško z željo, da bi se dogovorili za njem ni nikogar, razen zaposlenih, da
izpeljavo akcije v letošnjem letu, ne premoremo niti ene knjige na ob­
kljub temu da je že ob zadnjem sim­ čana, o tistih, ki se prevozijo na de­ VABILO NA RAZSTAVO
poziju v letu 1982 skupščina Kulturne setine kilometrov na pevske vaje s
skupnosti Krško sprejela sklep, da se svojimi avtomobili in zmrzujejo v V galeriji Delavskega kul­
Forma viva v Kostanjevici izvede starih učilnicah zapuščenih šol. Ne, turnega doma »Edvarda Kar­
vsake štiri leta zaradi finančnih težav, tu ni primerjave. Tovariš iz tovarne delja« Krško razstavlja svoje
ki jih ima skupnost. Tako stališče je je dobil lepo lekcijo, kako kultura ne slike v pastelni tehniki ŠTE­
tudi zastavila v svojem programu sta­ sme biti kriva za naš sedanji položaj, FAN STIRN, likovni pedagog
bilizacijskih prizadevanj. kako je umetnost treba razumeti na Osnovni šoli »XIV. divi­
Ne morem razpravljati o vredno­ itd.... Ni bil ne prvi ne zadnji, ki je zije« Senovo. Razstava bo
sti in pomenu več kot dvajset let tra­ moral utihniti pred strokovnjaki iz odprta do konca marca, pa
jajoče akcije, ki je menda v svetu reprezentativne kulture. vas vabimo, da si jo ogleda­
bolj znana kot pri nas v Krškem (kdo te.
je kriv?), saj mi ne gre samo za For­ Nabiranje vrhunskih umetniških
mo vivo, čeprav je prav to tipičen del /in enem koncu, zato da bi rekli,
primer našega obnašanja v kulturi,
čeprav je omenjeni sklep star dve le­
ti, delegatov ali vsaj predsedstva
skupnosti ni doslej nihče vprašal, če 3. I n t e r e s e n t i za g r a d n j o a p a r t ­
bi akcijo glede na njeno tradicijo NAČRTI POČITNIŠKE m a j e v v sezoni 1984/85 so d o l ž n i
morda zmogli rešiti. Šele zdaj, ko je SKUPNOSTI KRŠKO p r i j a v i t i s t r o k o v n i službi p o t r e b e za
voda očitno stekla v grlo in čez (čas g r a d n j o ležišč d o 15. 2. 1984, v p l a ­
za mednarodni razpis je tu), se je Iz zapisnika 25. redne seje IZ­ čilo za g r a d n j o o b j e k t o v p a r a a l i z i -
nekdo spomnil na fante iz občinske VRŠILNEGA ODBORA Počitniške r a t i do 15. m a r c a 1984.
kulture in druge občinske može seve­ skupnosti Krško povzemamo, kakš­ 4. C e n a za u r e d i t e v p a r k i r n e g a
da, ki so jim, mimogrede povedano, ni so načrti te SIS za oddih in re­ p r o s t o r a pod g a r s o n j e r a m i j e 25.000
medtem že uspeli pritakniti tnerazu- kreacijo za letošnje leto:
mevanje za kulturo* (kljub stotinam d i n za e n o g a r s o n j e r o . R o k v p l a č i l a
Na p r e d l o g s t r o k o v n e službe j e j e za letošnje leto 31. m a r e c 1984.
milijonov za redno dejavnost in po­
IO sprejel p r o g r a m r a z v o j a v letu
samezne akcije t.i. reprezentativne 5. V N e r e z i n a h l a h k o še g r a d i j o
1984.
kulture vsako leto). Zdaj so predstav­ z a r a d i n e d o k o n č a n i h investicij n a ­
niki simpozija pripravljeni na skrčitev Realizacija p r o g r a m a j e p r i l a g o ­
jena finančnim možnostim. Sredstva slednje d e l o v n e o r g a n i z a c i j e — č l a ­
štev'la udeležencev s 6 na i, na tra­ nice p o č i t n i š k e s k u p n o s t i :
janje samo poldrugi mesec, celo to so t r e n u t n o le d e l n o zagotovljena,
bi zdaj šlo, da bi posamezne umetni­ zato bodo v p r o g r a m u del mogoča
odstopanja. ležišč
ne prestavili iz naravne galerije pod
Gorjanci na tovarniško dvorišče, če P r o g r a m razvoja je naslednji: Tovarna celuloze 74
bi seveda delovna organizacija pokrila
stroške kiparja. Vse to je bilo tova­ NEREZINE:
SO Krško 4
rišem iz Forme vive že predlagano Kovinarska Krško 20
pred leti, ko so se napovedale težave, Zavarovalnica Krškj 4
g r a d n j a 20 a p a r t m a j e v , d o g r a d i t e v
v katerih smo zdaj, a ni bilo niti ma­ gasilske z g r a d b e , d o g r a d i t e v t o č i l n i ­
SOP Krško 6
lo posluha. ce, g r a d n j a k u h i n j e za D P M ( i n v e ­
Imperial 2
sticija f i n a n č n o n i p o k r i t a ) , r a z š i r i t i Papirkonfekcija 12
Kakor so nam povedali tovariši iz v r t točilnice, z g r a d i t i v a l o b r a n , p r i ­ Sava Krško 2
Ljubljane, niso prišli tokrat toliko za­ p r a v i t i navezo, m o n t i r a t i še n e k o l i ­ Cestno podjetje NM 8
radi samih finančnih sredstev, ker ve­ ko d o s t o p o v v morje, s t a b i l i z i r a t i KK Ptuj 26
do, da jih Kulturna skupnost nima, pomol in k a n a l i z a c i j o , u r e d i t i p a r k i - Elektrarna Brestanica 4
pač pa jih je skrbel naš odnos do ršča p r e d g a r s o n j e r a m i , montirati Osnovna šola Senovo 8
tega simpozija in kulture nasploh. s o n č n e k o l e k t o r j e , u r e d i t i steze n a Spi. bolnišnica NM 24
Zaradi tega so prišli in človek bi mi­ otoku, o d s t r a n i t i s u h l j a d in p o d r a s t Metalna Senovo 4
slil, uspeli. Potem ko so predstavili vso ter p o g o z d o v a n j e . Pionir NM 12
akcijo in tudi probleme, je sledil od­ SC Krško 6
govor ^uporabnikov« — predstavnikov V zvezi z r a z v o j n i m p r o g r a m o m Dominvest NM 4
Kulturne skupnosti s predsednikom, naselja v N e r e z i n a h j e IO sprejel še GG Brežice 4
da ne vidijo rešitev, ker smo zadevo naslednje: Jugotanin Sevnica 4
že pretehtali. Ko je vse izgledalo brez­ Standard NM 4
upno, so gostje ponudili 50 starih mi- 1 Izvajalec g r a d b e n i h del za b i ­ Agraria Brežice 6
lijončkov iz republike in sledila je v a l n e o b j e k t e — a p a r t m a j e bo G P Papirnica Radeče 26
ponudba z domače strani, da z akcijo Pionir — TOZD Krško. TES Senovo 4
v združenem delu pridobimo vsaj to­ Agrokombinat Krško 4
liko in potem se tudi OKS ne bo mo­ 2. T e h n i k a g r a d n j e a p a r t m a j e v Obrtno združenje Krško 2
gla mačehovsko obnašati do Forme m o r a biti p r i l a g o j e n a t a k o , d a c e n a Tekstilna Ajdovščina 4
vive, za katero pa večini prisotnih ni 4-posteljnega o b j e k t a n e bo p r e s e ­ avansirano)
bilo povsem jasno, čigava je. In ni gala z n e s k a 2 m i l i j o n a din. Poki. gas. enote Krško 4
STRAN 18
POREČ:
V počitniškem naselju v Mate-
radi so predvidena naslednja dela:
montaža sončnih kolektorjev za ku­
hinjo, prekritje kuhinje in jedilni­
ce, ureditev kanalizacije, nakup 5
sandolinov; če ne bo sredstev za ta
nakup, je potrebno za poreške go­
ste premestiti 5 čolnov iz Nerezin.
LJUBELJ:
ureditev kopalnice, oplesk radia­
torjev, ureditev sanitarnega vozla za
osebje ter poscavitev ustrezne vleč­
nice.
Iz pisma OZPM
ZGRADITI KUHINJO ALI
NIČ VEC LETOVATI!?
Občinska zveza prijateljev mla­
dine Krško je naslovila na organi­
zacije združenega dela v občini Kr­
ško pismo s prošnjo za finančno po­
moč pri izgradnji nujno potrebne
kuhinje v Pionirskem naselju v Ne-
rezinah. Najpomembnejši del pisma
objavljamo:
V Nerezinah je doslej letovalo
letno od 500 do 700 otrok, v zadnji
sezoni v letu 1983 pa je letovalo
875 otrok. Ker Zveza prijateljev
mladine Krško, ki je organizator le­
tovanj, nima profesionalnih kadrov,
organizacija letovanj pa je dokaj
zahtevna (zbiranje otrok, zdravstve­
ni pregledi, obveščanje staršev, zbi­
ranje finančnih sredstev, urejanje
baze, nabiralne akcije, zbiranje
vzgojnega in tehničnega kadra in
drugo), tega ne bi zmogla, če ne bi
imeli v naših društvih prijateljev
mladine in v prosvetnih vrstah vr­
sto požrtvovalnih aktivistov. V vsa­
ki izmeni pa dela konkretno z otro­
ki okoli 25 ljudi (tehnični in vzgoj­
ni kadri), ki so zelo minimalno na­
grajeni.
Vsem občanom je znano, da ima­
mo v naselju na razpolago 14 hišic,
od teh je v eni začasna kuhinja. Že
ob pričetku delovanja otroške baze
je bil postavljen pogoj, da je po­
trebno zgraditi kuhinjo, ki bo ustre­
zala higienskim in ostalim pogojem.
Rezervirano je bilo tudi zemljišče,
izgradnja kuhinje pa se je odmikala
iz leta v leto.
V zadnji sezoni leta 1983 nas je
sanitarna inšpekcija občine Lošinj-
Cres postavila pred dejstvo: »Zgra­
diti kuhinjo ali nič več letovati!*-
Izvršni odbor Počitniške skupnosti
Krško je o situaciji seznanil vse od­
govorne v občini. Na nas je, kako
bomo rešili problem!
Na razširjeni seji predsedstva
Zveze prijateljev mladine občine
Krško, kjer so sodelovali predstav­
niki družbenopolitičnih organizacij
»NAS GLAS«
Tako kot v Nerezinah bo tudi v
Materadi in na Ljubelju realizacija
načrtovanih del pogojena s finanč­
nimi sredstvi.
Pa še to!
Posebna režijska skupina delav­
cev bo tudi v letošnji predsezoni
izvajala vzdrževalna dela po naro­
čilu članic počitniške skupnosti. Da
bodo vzdrževalna dela opravljena
do sezone, izvršilni odbor predlaga
interesentom, da dela naročijo pri
strokovni službi do 31. marca 1984.
Režijska skupina bo izvajala dela
po zaporedju prejema naročil.
in skupščine občine ter samouprav­
nih interesnih skupnosti družbenih
dejavnosti, so bili navzoči mnenja,
da je vprašanje kuhinje potrebno
rešiti takoj. Pri financiranju naj bi
sodelovale vse samoupravne interes­
ne skupnosti. Ker pa v samouprav­
nih interesnih skupnostih iz obsto­
ječih programov ne bi zmogli zbrati
dovolj sredstev, se predsedstvo ZPM
obrača na vse delovne ljudi naše
Posvetovanje aktivistov
Rdečega križa
Krško, 11. marca — Danes je bilo
v Krškem posvetovanje aktivistov
Rdečega križa iz krajevnih skupno­
sti občin Sevnica, Brežice in Krško.
Na posvetovanju je sodelovala tudi
Ivica Žnidaršič, predsednica Skup­
ščine RKS, ki je aktivistom govori­
la o aktualnih nalogah RK pri ures­
ničevanju gospodarske stabilizacije
ter o delu postaj RK v krajevnih
skupnostih s starejšimi ljudmi, in­
validi, mladimi družinami in drugi-
DVAKRATNI DRŽAVNI PRVAK
Zveza slušno prizadetih Jugosla­
vije je 10. marca 1984 organizirala
državno prvenstvo v smučanju, ka­
tere pokrovitelj je bila Zveza sluš­
no prizadetih Slovenije, v smučar­
skem centru Areh na Pohorju.
Medobčinsko društvo slušno pri­
zadetih Krško so zastopali naši Čla­
ni: Kuhar Bogdan, Bizjak Zvonko,
Grame Miro in Geršak Adriana. Do­
segli so naslednje rezultate:
Kuhar Bogdan je osvojil I. me­
sto v veleslalomu in slalomu In tako
postal dvakratni državni prvak.
Bizjak Zvonko je zasedel IV. me­
sto v slalomu med mladinci in
Grame Miro ravno tako med mla­
dinci IX. mesto.
Geršak Adriana je zasedla II.
mesto med pionirji.
Slušno prizadeti športniki mora­
jo dosti več truda vložiti v svoj
uspeh kot polnočutni. Zato so tu-
St. 2 — 21. marec 1984
občine s prošnjo, da v skladih skup­
ne porabe zagotovite za IZGRAD­
NJO KUHINJE vsaj po 150,00 din
na zaposlenega. Predračunska vred­
nost kuhinje je 4.000.000,00 din.
Predvidevamo, da bi z akcijo v
združenem delu zagotovili vsaj
1.250.000,00 din. Ostala sredstva bo­
mo zagotovili v samoupravnih inte­
resnih skupnostih.
Občinska zveza prijateljev mla­
dine Krško nima druge možnosti,
kakor da se v imenu otrok, ki so
prav tako potrebni oddiha in rekre­
acije kot odrasli, zahvali za vaše
razumevanje lin prosi za pozitivno
odločitev pri zagotavljanju finanč­
nih sredstev, saj boste tako poma­
gali rešiti skupni problem, kajti
otroci ne čakajo, so enkratne in ne­
ponovljive osebnosti.
Prosimo, da sredstva, ki jih bo­
ste namenili za izgradnjo kuhinje
nakažete na račun Zveze prijateljev
mladine Krško, š t : 51600-678-65277.
Občinska zveza PM bo sredstva
nakazala Počitniški skupnosti Krško,
ki bo izvajalka del.
Predsednica
predsedstva ZPM Krško:
Rezi Pire
mi občani. Na posvetu so se dogo­
vorili tudi o akcijah za napredek
higiene, ki bodo v vseh krajevnih
skupnostih v spomladanskih mese­
cih.
V počastitev 40-letnice obnove in
delovanja RKS bodo aktivisti tudi
v posavskih organizacijah RK sode­
lovali v 6-mesečnem tekmovanju
mladih članov RK in mladine v hu­
manitarnih akcijah v krajevnih
skupnostih. Doslej se je za to tek­
movanje prijavilo okrog 250 krajev­
nih skupnosti.
(Vlado Podgoršek v dnevniku
DELO)
di ti rezultati odraz njihovega ve­
selja do športa, dolgih ur treniranja
ter velike pomoči staršev in šole pri
pionirki Adriani.
MDSP Krško
KRŠKI KAJAK KANU KLUB
USPEŠNO ZAČEL SEZONO
Krški kajakaši in kanuisti so se
udeležili uvodne tekme letošnje se­
zone — spusta po Ljubljanici od
Podpeči do Ljubljane. V konkuren­
ci devetih slovenskih klubov so se
uvrstili takole:
kajak K-l, pionirji: 4. Arh, ve­
terani: 5. Bednaršek, turisti: 4. Jak­
lič, 5. Lubi, 9. Kožar;
kanu C-2, ženske: 2. Arh;
kanu C-2, turisti: 3. Blatnik-Kra-
njec.
 St. 2 — 21. marec 1984

Pouk gospodinjstva
drugače

TUDI TO JE ŠOLA V NARAVI IN

OBRAMBNA VZGOJA

Ze sicer sila delovne članice Ak­

tiva kmečkih žena pri TOK M-Ag-
rokombinata Krško so si zadale še
eno (čeprav verjetno prijetno, a
vendarle) obveznost. V sodelovanju
z učiteljico pouka gospodinjstva na
OS »Jurija Dalmatina« Krško to-
varišico Sedajevo so odprle svoje
domove in bogate zakladnice znanja
ter izkušenj za radovedne šolarje.
Potem ko je nekaj skupin učen­
cev preživelo dan na posameznih
kmetijah, kjer so se fantje ob go­
spodarjevi (gostiteljevi) pomoči in
strokovnem vodstvu seznanjali s t.i.
»•moškimi« deli, dekleta pa so se
družno s gospodinjo sukale po ku­
hinji, so tokrat prešli na praktično
delo v šolski kuhinji — učilnici. Se­
veda zopet ni šlo brez strokovne
pomoči izkušenih kmečkih gospo­
dinj, ki so bile tokrat na nek način
častne gostje — kljub obilici dela,
ki so ga družno s šolarji in njihovo
učiteljico morale opraviti.

Njihov prispevek so bili tudi re­

cepti za nekatere stare jedi, ki po­
časi izginjajo z naših jedilnikov,
skrpanih po hitrem postopku današ­
njega življenjskega ritma. Tovariši-
ca Sedajeva je prispevala nekaj re­
ceptov za jedi iz soje, ki jo zadnje
čase skuša čimbolj uveljaviti in je
že dosegla, da so jo na nekaterih
kmetijah začeli poskusno saditi.
Trdi, da pozna 18 načinov priprave
jedi iz soje, in tistih nekaj, ki smo
jih videli 24. februarja letos, ko so
nastali tile posnetki, govori v prid
soji in njeni razširjevalki.

Proti koncu triurnega živžava, ki

je ves čas (čeprav organizirano in
v prijetni obliki, a vendarle) vladal
•v šolski kuhinji — učilnici, so se
šolarjem pridružili še nekateri star
ši in učitelji. Družno so pregledali
skuhano in lepo zapečeno bero ti­
stega dne, jo pohvalili in nato z
vsem dolžnim spoštovanjem, a tudi
užitkom, uničili.

Nekoč so gospodinje pripravljale

jedi iz živil, ki so jih imele na vo­
ljo, iz tistih pač, ki so se večinoma
dala pridelati doma, na zemlji. Za­
to smo prepričani, da še kako sodi
v obrambno in samozaščitno vzgojo
naše mladine (tudi odraslim seveda
ne bi škodilo) tovrstno usposablja­
nje za preživljanje v omejenih mož­
nostih oskrbe ali, kot je rekel eden
izmed navzočih očkov: »Naročil sem
mu (svojemu »mulcu«, seveda), naj
se nauči peči kruh, da se bomo
lahko vsaj tega najedli!«
STRAN 20 »NAS GLAS« St. 2 — 21. marec 1984

Priprave na problemsko konferenco

Za inovatorstvo je potrebno usposobiti kadre in družbo
IZUMITELJI, NOVATORJI IN RA-
CIONALIZATORJI SO PIONIRJI
PRI IZGRADNJI NAŠE DRŽAVE
(Boris Kidrič)
Ze nekaj časa tečejo priprave za
izvedbo problemske konference ZKS
o nalogah komunistov pri krepitvi
inovacijske sposobnosti delavcev v
združenem delu. Gradivo, ki naj
udeležencem pripravljalnih razprav
služi za izhodišče, je objavljeno v
prilogi »-Komunista« (20. januar
1984) pod naslovom »Uveljavljanje
inovacijske dejavnosti kot množične­
ga gibanja«.
V gradivu je naveden tudi po­
droben razpored dejavnosti, pred­
videnih za posamezno raven — od
OO v TOZD do CK )ZKS — ter po­
ziv Predsedstva CK ZKS komuni­
stom in organizacijam ZK, da se
aktivno vključijo v priprave pro­
blemske konference.
V okviru te akcije je redakcija
»Našega glasa« sklenila predstaviti
tudi dejavnost krške Občinske ra­
ziskovalne skupnosti kot take ter
dosežke (raziskovalne naloge), ki so
v tem okviru že nastale. Naloge bo­
mo predstavili s povzetki in v več
številkah, ker je gradivo dokaj ob­
sežno. Celovite naloge so bodočim
uporabnikom in interesentom na vo­
ljo pri IGM »Sava«, vodstvo ORS
pa trenutno že razmišlja o kaki bolj
priročni možnosti, da bi zainteresi­
ranim omogočili do stop do nalog.
sli novih naprav, proizvodnih po­
stopkov ali pa uporaba izdelkov v
nove namene.
INOVACIJA:
Inovacija je proces uporabe zna­
nja na osnovi invenoije in uvajanje
novih proizvodov ali tehnoloških
procesov v gospodarstvo. OECD pa
definira inovacijo kot »prvo upo­
rabo znanosti in tehnologije v no­
vi usmeritvi na komercialni uspeh,
ki zahteva tri dejavnike: znanstve­
ne in tehnološke sposobnosti, spre­
jemljivost trga in tistega, ki te spo­
sobnosti pretvarja v proizvode in
storitve za kritje potreb na trgu . ..
to je industrijsko podjetje . . . Ino­
vacija vodi bodisi do ustvaritve no­
vega proizvoda ali pa do zmanjša­
nja proizvodnih stroškov za že ob­
stoječe proizvode«.
KORISTNI PREDLOGI:
Koristni predlogi so vsi predlo­
gi, ki pomenijo racionalnejšo reši­
tev ali izvajanje katerekoli funkci­
je v ozdu in jih v smislu predpisov
ne štejemo med izume ali tehnične
izboljšave. Med koristne predloge
spadajo med drugim tudi predlogi
za izboljšanje organizacije poslova­
nja, transporta in podobno.
V praksi organiziranega inven­
tivnega dela so običajno zajeti pred­
logi v zvezi s tehnološkimi procesi
in proizvodnjo. Koristni predlogi v
zvezi s komercialnim in administra­
tivnim poslovanjem so urejeni s pra­
vilniki o premijah.
MNOŽIČNA INVENTIVNA DE­
JAVNOST (MID):
Z množično inventivno dejavno­
stjo razumemo vključevanje in so­
delovanje najvišjega kroga delavcev,
zlasti neposrednih proizvajalcev v
inovacijskem procesu. Za MID je
značilno, da to sodelovanje ni os­
novno delo delavcev, temveč da de­
lavci ob svojem rednem delu ne­
posredno iščejo nove možnosti za
dvig produktivnosti v neposredni
okolici.

IN SE NEKAJ »DEFINICIJ« V
ZVEZI Z INOVACIJSKO DEJAV­
NOSTJO

(po ustreznem zakonu in po pu­

blikaciji »Inventivna dejavnost v
združenem delu«, DE, 1976)
Shematski prikaz inovacijskega
procesa ima naslednje zaporedne
faze:

a) rojstvo ideje,
b) oblikovanje zasnove — pro­
jektiranje (načrtovanje),
c) izdelava in preizkušnja proto­
tipa,
d) zavarovanje izuma,
e) ugotavljanje ekonomske upra­
vičenosti za prehod v redno proiz­
vodnjo,
f) redna proizvodnja,
g) plasma na trgu.
INVENCIJA:
Invencija je neko novo spozna­
nje, zamisel oz. ideja posameznika.
Invencija se porodi z opazovanjem
okolice in z razmišljanjem, kako bi
se dalo obstoječe stanje izboljšati
ali prilagoditi specifičnim zahtevam.
S stališča tehnike so inovacije zami­
Na listu, s katerega smo dali izdelati kliše in ki je bil razstavljen na ino-
vatorski razstavi, piše: Zajber Ivan, SOP OPREMA KRŠKO — sprejemnik
sončne toplote: 1,3 m2 — kotel: 130 litrov — 1 dm1 greje 1 liter vode —
ogrevalni medij: voda ; antifriz — obseg kotla: 1700 mm — dolžina:
1200 mm — premer: 520 mm. PA ŠE RAZSTAVNI KOMENTAR K SKI­
CI: Slika nam prikazuje primer tako imenovanega ključavničarskega no-
vatorstva. Na razstavi je zato, da bi vzpodbudila čim več kreativnih lju­
di, od ključavničarjev do strokovnjakov, ki se ne potrjujejo samo s titu-
lami, ampak jim je ustvarjalno delo smisel življenja samega. Skica naj bo
v razmislek vsem, ki mislijo, da ni vredna razstavnega stekla na tej raz­
stavi, in v vzpodbudo ostalim, ki imajo ideje in žal v življenju niso imeli
prilike, da bi se tehnično izobrazili. Če se ozrete po razstavnem prostoru,
boste videli tudi sam vrh tehnične inventivnosti pri Iskri in Šopu. Zato
se moramo zavedati, da množična inventivna dejavnost ni množično klju­
čavničarsko novatorstvo niti dolžnost strokovnjakov, ampak kreativno delo
nas vseh.
St. 2 — 21. marec 1984 »NAŠ GLAS« STRAN 21

IZUM — PATENT: ločenimi s samoupravnim splošnim lativno skromna sredstva občinskih

aktom oziroma drugim splošnim raziskovalnih skupnosti limitirajo
S patentom se zavaruje izum, ki aktom, se šteje vsaka racionaliza­ njihove možnosti in terjajo izvaja­
pomeni novo rešitev opredeljenega cija dela, ki nastane z uporabo zna­ nje prioritetnih nalog z združeva­
tehničnega problema, ki je rezul­ nih tehničnih sredstev in tehnolo­ njem sredstev.
tat ustvarjalnega dela, ki je indu­ ških postopkov v vseh fazah delov­ Ustanovitelji Občinske razisko­
strijsko in tehnično izvedljiv in ki nega procesa, s katero se dosega: valne skupnosti Krško so delovne
se da uporabiti v industrijski pro­ povečanje dohodka organizacije organizacije oziroma ustanove in
izvodnji ali v kakšni drugi dospo- združenega dela, povečanje pro­ skupnosti občine Krško, sami upo­
darski ali negospodarski dejavnosti. duktivnosti dela, izboljšanje kako­ rabniki, zato je tudi njena skupšči­
Ne štejejo se za izum načela in pra­ vosti proizvodov, prihranek materi­ na enodomna.
vila, znanstvena orkritja in raču­ ala, prihranek energije, izboljšanje
nalniški programi. strojev in instalacij, izboljšanje teh­ Srednjeročni program Občinske
nične kontrole proizvodov, izbolj­ raziskovalne skupnosti Krško za ob­
MODEL IN VZOREC: šanje varstva pri delu ali izboljša­ dobje 1981 - 1985 vsebuje dogovorje­
nje varstva in napredka človeko­ ne naloge, ki jih je bilo možno do­
Z modelom se zavaruje nova zu­ vega okolja. gnati kot nujne za skupni interes in
nanja oblika določenega industrij­ z vizijo možne uresničitve na ele­
skega ali obrtnega izdelka oziroma Za tehnično izboljšavo se šteje mentih materialnih osnov iz časa
njegovega dela. Z vzorcem se za­ tudi rešitev tehničnega problema, pred stabilizacijo.
varuje slika ali risba, ki se da pre­ kateremu ni priznano patentno var­
nesti na določen industrijski ali obr­ stvo, če izpolnjuje pogoje iz prvega Današnje raziskovalne potrebe,
tni izdelek oziroma na njegov del. odstavka tega člena. ki jih pogojuje naše gospodarsko
Z modelom oziroma vzorcem se ne stanje, so povsem drugačne; terja­
morejo zavarovati fotografska in Za tehnčno izboljšavo po prvem jo več in strogo stabilizacijsko na­
kartografska dela, tehnični načrti odstavku tega člena se ne šteje ru­ ravnanost raziskav. Po drugi strani
in skice. tinska uporaba znanih tehničnih pa se raziskave za dolgoročne us­
sredstev in tehnoloških postopkov v meritve nehote odmikajo, izgublja­
TEHNIČNA IZBOLJŠAVA: delovnem procesu. jo vizijo ozadja za dogledno reali­
zacijo.
Za tehnično izboljšavo, ki se za­ — Tehnična izboljšava se ne mo­
varuje pod pogoji in na način, do­ re zavarovati s patentom. V tej in naslednji številki Na­
šega glasa želimo predstaviti nekaj
bistvenih nalog iz raziskovalnega
programa Občinske raziskovalne
DELOVANJE skupnosti za prva tri leta srednje­
ročnega obdobja 1981 — 1985 in cilje
OBČINSKE RAZISKOVALNE SKUPNOSTI KRŠKO raziskav, dati nekaj informacij o re­
zultatih, hkrati pa pripraviti bralca
Občinska raziskovalna skupnost voju predvsem ugotavljali potrebe in k razmišljanju, kako porabiti in ka­
Krško je bila ustanovljena februar­ jih nato z določeno obdelavo in de­ ko zastaviti naloge za naslednje sre­
ja 1975 v skladu s tedaj veljavnim finicijo pripravili do sistemskih raz- dnjeročno obdobje.
Zakonom o raziskovalnih dejavno­ skav (usmerjeni raziskovalni pro­
stih in raziskovalnih skupnostih. gram, raziskovalni projekti itd.). Re­ ing. Štefan Marjetic
Njeno ustanovitev in način delova­
nja je opredeljeval najprej samou­
pravni sporazum o ustanovitvi in
pozneje sprejeti splošni akti. Tako
ustanovljena interesna skupnost ni
imela urejenih materialnih osnov
za svoje delovanje. Sredstva za delo­
vanje so se formirala pri Razisko­
valni skupnosti Slovenije, vendar so
bila daleč premajhna za učinkovito
družbeno vlogo novoustanovljenih
občinskih raziskovalnih skupnosti.
Kljub temu je sicer finančno ome­
jena dejavnost rodila sadove. Pred­
vsem so bile ugotovljene raziskoval­
ne potrebe. Veliko prizadevanja je
bilo usmerjeno na pospeševanje in­
ventivne dejavnosti.
Novi zakon o raziskovalni dejav­
nosti in raziskovalnih skupnostih,
ki je bil sprejet v decembru 1979,
je povsem menjal osnove za delo­
vanje občinskih raziskovalnih skup­
nosti. Z uveljavitvijo tega zakona
so tii!'" občinske raziskovalne skup­
nost' Jbile materialno bazo tako
za svoje delovanje kot za razvijanje
aktivnosti za uveljavljanje razisko­
valnega dela, predvsem za skupne
občinske potrebe. Zakon je dal po­
udarek dejavnosti na nivoju občine,
vendar ne z namenom, da bi občin­
ske raziskovalne skupnosti izvajale Ureditev delovnega mesta v kostanjeviški Iskri, ki omogoča kar najbolj
raziskave, temveč da bi na tem ni­ racionalno opravljanje delovnih nalog
STRAN 22 NAS GLAS-« St. 2 21. marec 1984

Študija o porabi toplotne
energije na področju
Krško — Brestanica —
Senovo
Naročnik: Občinska raziskovalna
skupnost Krško
Leto izdelave: oktober 1982
Izvajalec: Eelektroinštitut Milan
Vidmar Ljubljana
Cilj raziskave
Proučiti porabo toplote in dina­
miko toplotne porabe na območju
Krško — Brestanica — Senovo. Do­
ločati karakteristične dnevne in let­
ne diagrame porabe s projekcijo do
leta 2000, upoštevajoč industrijske
in neindustrijske porabnike, porabo
za ogrevanje in sanitarno vodo. Ugo­
toviti možnost transporta toplote z
ene od možnih lokacij toplotnega
vira in ugotoviti potrebne količine
primarne energije za pokrivanje po­
rabe toplote. Na osnovi projecira-
nega tehnološkega koncepta oceniti
investicijska vlaganja, izvršiti eko­
nomsko analizo in podati specifič­
ne podatke (cene) za toploto in ele-
triko kakor tudi metodo delitev stro­
škov.
KRATKA VSEBINA ŠTUDIJE
Ugotovljena poraba toplote za
ogrevanje in tehnološki proces daje
naslednjo sliko:
energije. V bodoče bo potrebna ob­
nova energetskih naprav in poveča­
va virov. Njen toplotni odjem je
zanimiv za kombinirano proizvod­
njo danes najbolj ekonomičnih tur-
boagregatov. Za tak program pa je
potrebna zadostna surovinska osno­
va primarne energije. Izvajalec na­
loge Elektroinštitut »Milan Vidmar«
za nadaljnjo projekcijo možnih na­
činov pridobivanja toplote ni imel
surovinskih osnov za postavitev kon­
cepcije z največjimi močmi, zato
je obdelal varianto s tehnološko za­
snovo, ki bi bila sposobna pokriva­
ti porabo toplote za ogrevanje in
porabo v industriji. Pri tem je TCP
»Djuro Salaj« upoštevana z delno
porabo (40 MWt). Toplotna moč bi
pri nespremenjenem odvzemu TCP
Djuro Salaj bila naslednja:
leta 1980 — 90 MWt
leta 1990 — 111 MWt
leta 2000 — 120 MWt
Tehnološka zasnova vsebuje tudi
rezervni vir za pokrivanje izpadov
v času defektov. V kombiniranem
procesu pridobimo od 22 do 35 MW
električne moči.
Ekonomska analiza obdeluje vre­
dnost investicije n obratovalne stro­
ške, prozvodnjo toplote in elektrike.
Podatkov ne bomo navajali, ker za­
radi močne inflacije v zadnjih dveh
letih niso primerljivi. Za delitev
stroškov na toplotno in električno
energijo je bila uporabljena Musi-
lova metoda.

ZAKLJUČEK

Območje Krško — Brestanica —

— Senovo izkazuje porabo toplote.
ki omogoča postavitev toplarne s
kombinirano proizvodnjo toplote in
elektrike. To pomeni, da bi omenje­
Avtomatsko merjenje pri kontroli električnega sklopa v kostanjeviški Iskri no območje v dolgoročni energetski
oskrbi lahko prešlo na racio­
nalnejše pridobivanje potrebne
Primer za porabo toplote in premoga za leto 1980 energije. Tovarna celuloze in papir­
ja »Djuro Salaj« Krško, ki je tudi
največji porabnik toplote z ugodno
,.24 o dinamiko odvzema, bi lahko delno
o c-e O ' 3 ali v celoti prešla v koncept oskrbe
•-> a o
Ho iz centralnega objekta. Za pokri­
g| o
o Z o
as os c
•£ 3 Oi
e+ is«!
ft«4-.Q
vanje potreb ogrevanja, pripravo
sanitarne vode in potreb industrije
TCP »Djuro Salaj« ali delno tudi
h o t-, CO <M
m9
« ., « - za TCP »Djuro Salaj« se izpostav­
ca
C S
e
ni JS S "S .oiS I« •SE o-
C C
J u p to o
lja možnost koriščenja objektov in
5-1 s 3 D —' — ** H MS dogradnja novih v Elektrarni Bre­
stanica. Za pokrivanje celotnih po-
Cd
Senovo 22,522 6,754 8,10 9 809 treb.vključno v TCP »Djuro Salaj«,
Brestanica 10,822 25,522 10,10 17 574 z velikimi enotama (nad 200 Mw
Krško 62,533 električne moči) pride v poštev lo­
Leskovec 9,218 43,446 32,00 44 024 kacija čim bliže težišču porabe.
Skupaj Razmišljanje ob študiji izpostav­
105,096 75,722 50,20 71407 lja vrsKo nalog na področju ener­
getske oskrbe občine Krško in tudi
Dinamika porabe zgoraj navede­ Nadaljna obdelava možnih tehno­ sosednjih občin. Naloge terjajo te­
nih porabnikov brez TCP »Djuro loških konceptov je morala vklju­ meljito obdelavo tako surovinske os­
Salaj« je zelo neugodna. Vsa pora­ čiti tudi porabo v Tovarni celuloze nove kot možnih sedanjih in dol­
ba je koncentrirana na zimsko ob­ in papirja »Djuro Salaj«, in sicer goročnih virov oskrbe. Temeljno
dobje. V poletnih mesecih tudi in­ v pasu 40 MWt, računajoč kot na­ energijo naj bi pokrivali objekti s
dustrija nima odvzema, kar neu­ domestilo kotla na mazut. Tovarna kombinirano proizvodnjo, vršno (zla­
godno vpliva na izbiro tehnologije celuloze in papirja »Djuro Salaj« sti zimsko konico in letno minimal­
za pridobivanje toplote (kombinira­ ima tehnološki proces, ki traja vse no) pa kotlovnice ustrezne veliko­
na proizvodnja toplote in elektrike). leto, pokrit z lastnimi viri toplotne sti.
St. 2 — 21. marec 1984
Študija zasnove daljinske­
ga ogrevanja z lokalnimi
kotlovnicami
Naročnik: Občinska raziskovalna
skupnost Krško, sofinanser PoRS 2
Leto izdelave: januar 1984 (študija
je v recenziji na EIMV)
Izvajalec: Elektroinštitut Milan Vi­
dmar Ljubljana
CILJ RAZISKAVE
Opredeliti velikost in lokacijo
kotlovnic za pokrivanje vršne pora­
be toplote, skladno z načrtovanimi
koncepti predhodne študije (poz. 5,0).
Pridobiti elemente za sistematsko
načrtovanje parcialnih sistemov
ogrevanja s komibinirano proizvod­
njo (najbolj racionalen sistem).
KRATKA VSEBINA ŠTUDIJE
Študija obdeluje variantne reši­
tve pokrivanja konic ogrevanja dol­
goročno, in sicer tako, da bi iz­
brane zmogljivosti na posameznih
lokacijah najprej služile za razvoj
mreže za daljinsko ogrevanje in
kasneje prešle v funkcijo pokriva­
nja sezonskih konic.
Za območje Krško sta obdelani
dve varianti, in sicer:
— prva z lokacijo ene kotlovni­
ce ob TCP »Djuro Salaj« za levi in
desni breg Save za pokrivanje 5,8
MWt toplotne moči,
— druga varianta z dvema kot­
lovnicama za pokrivanje porabe 3
MWt na desnem bregu in 1,4 MWt
na levem bregu Save.
ZAKLJUČEK
Vse energetske študije naj bi
vgrajevale usmeritve, ki so izpostav­
ljene v dokumentu »Strategija dol­
goročnega razvoja energetike Jugo­
slavije«. IPri tem je izpostavljena
substitucija tekočih goriv z drugimi
domačimi viri primarne energije.
Pri izbiri zmogljivosti lokalnih kot­
lovnic bo prisotna tudi substitucija
kurilnega olja s premogom.
Gospodarski sistem daljinskega
ogrevanja in za oskrbo s tehnološko
paro bomo lahko zgradili tedaj, ko
bomo imeli že zadosti razvejano
omrežje porabe. Lokalne kotlovnice
so tisti energetski viri, ki omogoča­
jo začasni razvoj sistema daljinske­
ga ogrevanja, kasneje pa služijo kot
rezerva ob izpadih glavnih agrega­
tov in za dodatno energijo v kot­
lovnicah.
Optimalne lokacije malih
hidroelektrarn
Naročnik: Občinska raziskovalna
skupnost Krško
Leto izdelave: julij 1983
Izvajalec: Inženirski biro Elektro-
projekt Ljubljana
-NAS GLAS-
CILJ RAZISKAVE
Obdelava vodovodov na obmo­
čju Krško z vidika izkoriščanja le­
ten za male hidroelektrarne. Pred­
log za optimalne lokacije.
VRSTA ŠTUDIJE
Študija vsebuje obdelavo vseh
potokov (pritokov Save in Krke) v
občini Krško z naslednjimi podatki:
— hidrološki podatki (profili, po­
vršina, količina padavin, karakteri­
stične pretočne količine, srednji pre­
toki v karakterističnih profilih . . . ) ;
— predlog obstoječih objektov
(mlinov in žag) na posameznih vodo­
tokih (Blanščica s pritoki, Presla-
dolski potok, Brestanica s pritoki,
Potočnica, Močnik, Stegina, Pušen
graben, Ledinski graben, Žlapovec,
Račna, Lokavec, Senuša, Prekopski
potok, Studena, Sušica in Skradnja).
Za vsak objekt je poda srednji pre­
tok in padec ter velikost instalirane
moči;
— splošne ugotovitve (od 66 opi­
sanih mlinov jih obratuje l e še 14,
dva sta predelana v malo hidroelek­
trarno; od mlinov na področju ob­
čine Krško bi bilo možno dobiti na­
prave moči do 15 kW, v povprečju
okoli 5 kW, potencial v vseh mlinih
na področju občine Krško je okrog
250 kW z letno proizvodno okrog
1.300 MWh, izkoristljivi potencial
pa znaša 1.470 kW z možno proizvo­
dnjo 7.560 MWh;
— zaključne ugotovitve študije:
Občina Krško je glede hidropoten-
ciala pritokov Save in Krke precej
OB RAZPISU ZA PAPIRNIŠKI ODDELEK V KRŠKEM
O TOVARNI CELULOZE IN PAPIRJA NA KRATKO
Tovarno celuloze na Vidmu pri
Krškem je zgradil leta 1939 sloven­
ski industrijalec Franc Bonač, pr­
votna količinska proizvodnja pa je
značala 10.000 ton celuloze letno. Na
izbor lokacije so vplivali predvsem
ugodna lega ob glavni železniški
progi, takrat najpomembnejši magi-
strali države, bližina reke Save in
surovinsko zaledje s slovensko-hr-
vaškimi gozdovi in z bližnjimi za­
savskimi premogovniki.
Med 2. svetovno vojno je tovar­
na obratovala zelo neredno, proti
koncu vojne pa je bila zaradi eks­
plozije razstreliva na železniški po­
staji tako poškodovana, da so jo
morali obnoviti in je začela z obra­
tovanjem šele leta 1946. Pred vojno
in med njo je bilo v tovarni zapo­
slenih povprečno 160 delavcev.
Po 2. svetovni vojni so bile v
tovarni izvedene tri obsežne razši­
ritve. Prva je bila v letih 1954/55,
ko je bil postavljen prvi papirni
stroj z letno zmogljivostjo 30.000
ton časopisnega papirja, kar hkrati
pomeni tudi začetek domače, jugo­
slovanske proizvodnje časopisnih
papirjev. Istočasno so tudi povečali
STRAN 23
revna. Velikost možnih instalacij
prekoračuje spodnjo mejo malih
HE, ki jih danes pospešeno gradimo.
Največje možnosti za izgradnjo so
na Blanščici, Brestanici s pritoki in
Močniku. Manjše so možnosti na Po-
točnici, Račni, Lokavcu, Presladol-
skem potoku in Skradnji, najmanj­
še na Presladolskem potoku, na de­
snih pritokih Save (hudourniki) in
Senuši. Sušica ima nezanesljive po­
datke pretokov.
Izvajalec naloge ocenjuje tri lo­
kacije: na Stranjščici, na Dovškem
potoku in na Brestanici kot primer­
ne za izgradnjo malih HE. Velikost
instalacij bi znašala 2 x 45 kW in
21 kW. Zadnji podatek se nanaša na
Brestanico.
Pred posegi v mline bi bilo po­
trebno ugotoviti njihovo kulturno­
zgodovinsko vrednost.
ZAKLJUČEK
Študija daje vrsto podatkov, ki
naj bi služili za oceno hidropoten-
ciala naših potokov in možnost nji­
hovega izkoriščanja. Namenjena je
zlasti tistim, ki se ukvarjajo z ure­
janjem prostora in z izvajanjem
lokacijskih dovoljenj. Hkrati daje
napotke, da moramo sistemsko za­
sledovati pretoke potokov, ki jih
nameravamo izkoristiti za gradnjo
malih HE. V naših mlinih na ob­
močju občine Krško lahko nadome­
stimo letno porabo cca 400 ton pre­
moga, s celotnim izkoristljivim hi-
dropotencialom potokov pa 2 300 ton
letno (računano z ogrevanjem).
zmogljivosti proizvodnje celuloze na
36.000 ton letno. Druga večja raz­
širitev je bila izvedena v letu 1963,
ko je bil postavljen drugi papirni
stroj z zmogljivostjo 40.000 ton ča­
sopisnega papirja letno, istočasno pa
je bila zgrajena tudi brusilnica za
40.000 ton letne proizvodnje lesovi­
ne.
Tretja večja razvojna faza je bi­
la izvedena v letih 1975/76, ko je
bil postavljen papirni stroj, četrti
po vrsti, z letno zmogljivostjo 45.000
ton papirja in ko je bila rekonstru­
irana in povečana tovarna celuloze
za 70.000 ton letne proizvodnje. V
letih 1981-83 so bile zgrajene tudi
čistilne naprave, ki že obratujejo in
dajejo zelo dobre ekološke rezultate
in tudi ustrezne finančne.
Delovna organizacija Tovarna ce­
luloze in papirja »Djuro Salaj« Kr­
ško je organizirana v devetih te­
meljnih organizacijah združenega
dela in delovni skupnosti skupnih
služb. V njej združuje delo 2100 de­
lavcev, ki ustvarjajo letno več kot
8,5 milijard celotnega prihodka. De­
lež izvoza na konvertibilno področ­
je znaša 30'°/o celotnega prihodka.
S T R A N 24
d o h o d k o v n i odnosi m e d t e m e l j n i m i
o r g a n i z a c i j a m i p a so o d 1, 1. 1978
dalje u r e j e n i n a osnovi s k u p n e g a
prihodka. Letna proizvodnja znaša
130.000 ton celuloze, 135.000 t o n p a ­
p i r j a , 20.000 t o n v a l o v i t e l e p e n k e in
5.000 ton d r u g i h p r o i z v o d o v o z i r o m a
s k u p n o 290.000 ton p r o i z v o d o v letno,
k a r j e 2 0 - k r a t več k o t p r e d t r e m i
desetletji, m e d t e m k o se j e število
zaposlenih v i s t e m času povečalo
10-krat.
Krške plavalke
državne rekorderke
Po OBVEŠČEVALCU, glasilu ko­
lektiva Tovarne celuloze in papirja
»Djuro Salaj« Krško št. 24 z dne
29. 2. 1984:
Č l a n i n a š e g a p l a v a l n e g a k l u b a so
m i n u l o soboto in nedeljo s o d e l o v a ­
li n a č l a n s k e m i n i m l a d i n s k e m p r ­
v e n s t v u SR Slovenije i n odigrali
n a j v i d n e j š o vlogo, saj so p r e s e n e t i ­
li vse f a v o r i t e .
N a j b o l j o d m e v e n j e bil n a s t o p
š t a f e t e 4 x 200 m k r a v i ženske, ki
j e s č a s o m 9:07,51 dosegla d r ž a v n i
IZ GLASILA NEK
1.MAREČ1984:
NEK = DO!
K a k o r smo že objavili v biltenu,
j e bila n a š a d e l o v n a o r g a n i z a c i j a
29. f e b r u a r j a v p i s a n a v sodni r e g i ­
ster kot N E K r š k o p.o. — t o r e j le
m a l o m a n j kot deset let .potem, k o
je bila v p i s a n a d e l o v n a o r g a n i z a c i j a
v u s t a n a v l j a n j u (15. 5. 1974).
1. 3. 1984 smo postali d e l o v n a
organizacija s polno odgovornostjo
(p.o.), k a r p o m e n i , d a delavci N E
Krško sami odločamo o svojem d e ­
lu in r e z u l t a t i h d e l a .
NAŠE MWh V TREH MESECIH
december
proizvedena energija
oddana energija
porabljena energija v NEK
PROIZVODNJA V LETU 1983 N A D
PLANOM
1982 1983
planirana
proizvodnja 3.146.000 3.416.000
dejanska
proizvodnja 2.354.695 3.701.622
V e l e k t r o e n e r g e t s k i bilanci za
leto 1983 j e bilo p r e d v i d e n o , da b o
N E K r š k o p r o i z v e d l a 3.416.000 M W h
e l e k t r i č n e energije, v e n d a r j e l e - t a
za 8,4 % p r e s e g l a p l a n . V p r i m e r j a ­
vi s p l a n i r a n o p r o i z v o d n j o za leto
1982 j e bila v letu 1983 višja za 17,7
»NAŠ GLAS*
in r e p u b l i š k i r e k o r d , in to v č l a n ­
ski k o n k u r e n c i .
Rezultati:
Štafeta 4 x 200 m kravi ženske
— 9:07,51, r e k o r d S F R J i n S R S —
V e s n a J e l e n 2.11,93, Mojca T o p l a k
2:14,85, I n a G o v e d a r i c a 2:15,35, A n ­
d r e j a G o v e d a r i c a 2:25,38;
Štafeta 4 x 100 m m e š a n o ženske
I n a G o v e d a r i c a 1:13,41, V e s n a J e l e n
1:17,63, M o j c a T o p l a k 1:15,44, A n ­
d r e j a G o v e d a r i c a 1:10,45 — t r e t j e
mesto;
Vesna Jelen — 100 m prsno
(1:18,61) in 200 m p r s n o 2:48,84) —
r e p u b l i š k a p r v a k i n j a , 400 m k r a v i
(4:33,43) — d r u g o m e s t o , 200 m k r a v i
(2:12,08), 800 m k r a v i (9:24,80) in
200 m m e š a n o (2:31,13) t r e t j e m e ­
sto (v č l a n s k i k o n k u r e n c i ) ;
Ina Govedarica — 200 m m e š a n o
(2:35,73) in 400 m m e š a n o (5:31,33)
d r u g o mesto, 100 m p r s n o (1:12,05)
i n 800 m k r a v i (9:42,48) — t r e t j e
m e s t o (v m l a d i n s k i k o n k u r e n c i ) .
Na tekmovanju je nastopilo sko­
raj 100 m l a d i n c e v in č l a n o v iz 13
s l o v e n s k i h p l a v a l n i h k l u b o v . Za i z ­
r e d n e u s p e h e in z a s l u ž e n e m e d a l j e
našim plavalcem inskreno čestitamo!
N E K r š k o j e sedaj t u d i p o l n o ­
p r a v n a članica e l e k t r o g o s p o d a r s k e ­
ga sistema, zato odslej e n a k o p r a v n o
z ostalimi temeljnimi oziroma d e ­
lovnimi organizacijami odloča o
vseh vprašanjih, ki zadevajo ener­
getiko.
V skladu s statutom NE Krško
m o r a m o v n a s l e d n j i h šestih m e s e c i h
sprejeti splošne a k t e , k i jih p o t r e ­
buje k o n s t i t u i r a n a d e l o v n a o r g a n i ­
zacija poleg že s p r e j e t e g a s t a t u t a in
s a m o u p r a v n e g a s p o r a z u m a o zdru­
ž e v a n j u d e l a d e l a v c e v v d e l o v n o or­
ganizacijo Nuklearna elektrarna
K r š k o (12. 12. 1983).
januar februar
483.677 435.828 447.803
460.936 417.364 427.856
23.089 18.737 19.327
°/o, v p r i m e r j a v i z d e j a n s k o p a k a r
za 57,2 %.
Od c e l o t n e k o l i č i n e d o b a v l j e n e
e l e k t r i č n e e n e r g i j e in razpoložljive
moči j e v s a k s i s t e m v s k l a d u z d o ­
ločili S a m o u p r a v n e g a s p o r a z u m a o
u r e d i t v i m e d s e b o j n i h p r a v i c in o b ­
veznosti m e d u s t a n o v i t e l j i in N E
K r š k o prejel polovico. C e l o t n e p o ­
trebe po električni energiji v Slo­
veniji so v letu 1983 znašale
8.664.000 M W h , od t e g a j e bilo 21,3
% p o k r i t i h z e n e r g i j o iz N E K r š k o .
Vpliv p r o i z v o d n j e N E K r š k o n a p o ­
t r e b e v H r v a t s k i p a j e m a n j š i in
j e z n a š a l 15,96 %. Z a n i m i v j e i z r e d ­
St. 2 — 21. m a r e c 1984
n o visok f a k t o r razpoložljivosti v
o b d o b j u p o r e m o n t u , k i z n a š a 0,98.
IZ POROČILA O GRADITVI
G r a d i t e v N E K r š k o j e t r a j a l a od
1975 do 1982, k a r j e sicer dlje časa,
k o t j e bilo p r e d v i d e n o s pogodbo,
vendar v primerjavi s povprečnim
trajanjem graditve drugih jedrskih
e l e k t r a r n v s v e t u l a h k o r e č e m o , da
Jugoslavija da lahko gradi take elek­
t r a r n e v r o k u , ki j e z n o t r a j m e j a
svetovnih izkušenj.
C e l o t n a investicijska v l a g a n j a (s
s t r o š k i k a p i t a l a in eskalacijo v č a s u
g r a d i t v e ) znašajo 24.039.046.000 d i n .
T a znesek j e bil f i n a n c i r a n fc p o ­
močjo i n o z e m s k i h k r e d i t o v v v i š i n i
515.197.760 a m e r i š k i h d o l a r j e v in
domačih kreditov v znesku
13.536.129.000 din. Z a r a d i visokih
s t r o š k o v k a p i t a l a (631%) j e bilo za
p o k r i t j e n a b a v e u v o z n e o p r e m e in
u s l u g t e r d o m a č i h i z v a j a l s k i h del
porabljeno relativno malo sredstev
(37 % ) .
Minulo leto v Sloveniji
POVEČANA PORABA, ŠE BOLJ
PROIZVODNJA
P o š t e v i l č n i h p o d a t k i h iz d i s p e -
čers"ke službe E G S j e bila l a n i v
Sloveniji p o r a b a e l e k t r i č n e e n e r g i j e
za 1,7 o d s t o t k a v e č j a k o t v p r e d h o d ­
n e m letu, ob t e m pa j e p r o i z v o d n j a
e l e k t r a r n v Sloveniji za 7,5 o d s t o t ­
k a p r e s e g l a količino iz l e t a 1982.
Lanska poraba električne energi­
j e j e t a k o v S l o v e n i j i p o r a s l a od
p r e d l a n s k i h 8253 m i l i j o n o v k i l o v a t -
n i h u r n a 8392 milijonov.
Poseben uspeh je, da je sloven­
sko e l e k t r o g o s p o d a r s t v o lani ob 8392
milijonih k i l o v a t n i h ur, p o r a b l j e n i h
v Sloveniji, p r i d o b i l o še d o d a t n i h
1268 milijonov za p r o d a j o v d r u g e
r e p u b l i k e in 172 m i l i j o n o v k i l o v a t ­
nih u r za izvoz. O b t e m j e S l o v e ­
nija iz d r u g i h r e p u b l i k fizično p r e ­
j e l a le 50 milijonov k i l o v a t n i h ur.
u v o z i l a p a 42 milijonov.
PODBOŠKI K O Š A R K A R J I
DRUGI V OBMOČNI LIGI
V eni od š t i r i h s l o v e n s k i h o b ­
m o č n i h lig so letos n a s t o p a l i t u d i
k o š a r k a r j i iz P o d b o č j a . P o t e m ko
so v z a d n j i h kolih p r e m a g a l i Č r n o ­
m e l j (95 : 60), R u d a r (77 : 69 v g o -
steh) in B r e ž i c e (73 : 66), so z 22
o s v o j e n i m i t o č k a m i zasedli d r u g o
m e s t o v ligi. Z m a g o v a l n a e k i p a R o ­
g a š k e jih j e p r e h i t e l a za 4 t o č k e .
Za p o d b o š k i m i k o š a r k a r j i p a so se
poleg že n a š t e t i h u v r s t i l i še Z l a t o -
rog, S t r a ž a in Kozje.
 St. 2 — 21. marec 1984 ••NAS GLAS« STRAN 25

Kurirčkova pošta 84
Zveza prijateljev mladine Krško
ALI 2E VEŠ . . . je poslala vsem pionirskim odredom
v naši občini pred časom sporočilo
. . . da imamo v Sloveniji samo 8.000 papirničarjev o poteku tradicionalne Kurirčkove
. . . in da pokriva Tovarna celuloze in papirja »Djuro Salaj« Krško pošte oziroma tako imenovano ča-
80 % potreb po časopisnem papirju v Jugoslaviji sovnico te prireditve v občini Krško:
. . . ter najpomembnejše: da je naša republika prva na svetu v pro­
izvodnji papirja glede na število prebivalcev Slovenije? 12. marca 1984 ob 10.00 uri je od­
šla na pot letošnja Kurirčkova po­
PAPIRNISTVO POTREBUJE VSE VEC SODELAVCEV! šta iz petih občin v Sloveniji, in si­
cer:
HOCES TUDI TI POSTATI PAPIRNICAR V TOVARNI CE­ — proga »TV« Dolenjska iz ob­
LULOZE IN PAPIRJA -DJURO SALAJ« KRŠKO. SE PRIDRUŽITI čine Brežice,
2.000 ČLANSKEMU KOLEKTIVU? — proga »G« Gorenjska iz obči­
ne Kranj,
Ugodnosti in pravice, ki bodo izhajale iz tvojega dela: — proga »K« Koroška iz občine
. štipendija z dodatkom za deficitarnost poklica v času šolanja, Ravne na Koroškem,
. proizvodno delo z nagrado med poukom, — proga »P« Primorska iz ob­
. ugodne možnosti za študij ob delu, čine Nova Gorica in
. zagotovljeno delovno mesto, — proga »S« Štajerska iz občine
. urejena stanovanjska politika, Ptuj.
. organiziran letni in zimski dopust v športno-rekreacijskih centrih Pot vseh petih prog se zaključi
naše tovarne, 2. junija v Trbovljah na zboru pio­
. . . dober osebni dohodek z dodatki za nočno delo in delo med praz­ nirjev.
niki. V naši občini bo krenila pošta
na pot 19. 3. 1984, ko jo bomo ob
ODLOČI SE ZA TA POKLIC, NE BO TI ZAL! 10. uri prevzeli v Dolenji vasi od
pionirjev iz Brežic. Pošta bo nada­
Vpiši se v Srednjo šolo tiska in papirja Ljubljana, oddelek v ljevala pot takole:
Krškem in obrazec pošlji Šolskemu centru v Krškem! 19. 3. 1984
ob 10.00 uri — prevzem pošte v
In kako priti do štipendije? Dolenji vasi,
ob 12.0 uri — miting v Krškem
Izpolnjen obrazec DZS 8.40, spričevalo o končani osnovni šoli (OS Krško in OS M. Rostohar) in
in potrdilo o vpisu na papirniško šolo pošlji na naslov: Tovarna ce­ prenočevanje,
luloze in papirja »Djuro Salaj« Krško, Kadrovski oddelek. 20. 3. 1984
Obravnavali bomo tvojo vlogo, upoštevali učni uspeh in pri­ ob 9.00 uri — predaja v Kostanj-
zadevnost ter te o izboru obvestili najkasneje do konca julija 1984. ku pionirjem iz Koprivnice,
ob 10.00 uri — miting v Kopriv­
HVALA ZA SODELOVANJE! nici,
ob 12.00 uri — miting na Seno­
vem in prenočevanje,
21. 3. 1984
ob 10.00 uri — miting v Bresta­
nici,
ob 13.00 uri — miting v Leskov-
cu in prenočevanje,
22. 3. 1984
ob 9.00 uri — miting na Raki,
ob 11.00 uri — miting v Vel.
Podlogu in prenočevanje,
23. 3. 1984
ob 10.00 uri — miting v Podboč-
ju.
ob 12.00 uri — miting v Kosta­
njevici in prenočevanje,
26. 3. 1984
ob 10.00 uri — predaja pošte
pionirjev Kostanjevice pionirjem
občine Novega mesta.

Občni zbor
kostanjeviške RD
V nedeljo, 11. marca, so člani Ri­
biške družine Kostanjevica na Krki,
ki šteje 233 ljubiteljev tovrstnega
športa, pregledali svoje delo in si
zadali načrte za naprej.
Se najbolj veseli so nove prido­
bitve — dveh ribnikov v Karlčah,
kamor so jeseni vložili pol tone
krapov, ki bodo v tej ribolovni se­
U. afeMM* . — » i zoni že godni za odlov. Za določitev
STRAN 26
ribolovnega režima se ribiči niso
odločili na občnem zboru, ki je bil
hkrati tudi volilni, ampak so po­
oblastili novi izvršilni odbor ribi­
ške družine, da opravi to v njiho­
vem imenu.
Ribiška družina Kostanjevica na
Krki je v minulem poslovnem letu
finančno uspešno poslovala, kljub
vlaganjem, ki so jih imeli več, kot
je to bilo ponavadi.
Ribiči so se še posebej zahvalili
Postaji milice Krško, oddelek Ko­
stanjevica, ki je poleg samih ribi­
čev z velikim uspehom opravila
marsikatero nalogo kontrolne oziro­
ma čuvajske službe.
Turistične dnevne ribolovne do­
volilnice v letošnjem letu bodo neko­
liko dražje, in sicer po -200,00 di­
narjev, dobijo pa se v PodboČju, na
Križaju in seveda v sami Kostanje­
vici.
Evidentiranje prostovoljk za vojaško usposabljanje
PRVA ŽENSKA — REZERVNI STAREŠINA
Sekretariat za ljudsko obrambo
SO Krško je poslal vodstvom druž­
benopolitičnih organizacij krške ob­
čine dopis, ki ga objavljamo z na­
menom, da o tej dejavnosti v naši
občini izve širši krog.
DEFICITARNI POKLICI
V POSAVJU
Iz gradiva za 8. sejo skupšči­
ne Občinske skupnosti za za­
poslovanje
V skladu z 10. členom Sa­
moupravnega sporazuma o načelnikov glas. Jecljaje mu povem,
štipendiranju objavljamo se­
znam poklicev, ki jih v mi­
gracijskem območju občin
Brežice, Krško in Sevnica
opredeljujemo kot pomemb­
no deficitarne. Štipendistom,
ki bodo pridobili kadrovsko
štipendijo v šolskem letu
1984/85 za izobraževanje v
opredeljenih deficitarnih us­
meritvah, se štipendija pove­
ča za 200 točk (dodatek velja
za ves čas izobraževanja).
Ravno tako imajo prednost
učenci in študenti deficitar­
nih usmeritev pri štipendira­
nju iz združenih sredstev.
Za šolsko leto 1984/85 iz­
stopajo kot deficitarni na­
slednji poklici:
rudarski delavec, ključavni­
čar, natakar, vinogradnik,
sadjar, poljedelec, mesar, zi­
dar, tesar, kovač, železokri-
vec, varilec, papirničar, čev­
ljar, dimnikar, lesar, rudarski
tehnik, papirniški tehnik,
ekonomist finančnik, rudarski
inženir, dipl. inženir rudar­
stva, dipl. ekonomist finanč­
nik.
»NAS GLAS«
Udeleženci občnega zbora so po
pregledanem delu in zastavljenih
načrtih (med njimi je tudi sklep,
da bodo obnovili prejšnji ribnik pri
gradu in ga predali v upravljanje
ribičem — mladincem) ocenili, da
je bilo delo dosedanjega izvršilnega
odbora izredno uspešno. Da bi bilo
tako tudi vnaprej, so izvolili v novi
15-članski izvršilni odbor tudi ne­
katere mlajše ribiče, ki bodo tako
pridobili potrebne izkušnje, da bodo
lahko, ko bo potrebno, »prevzeli va­
jeti-«. V znak priznanja za izredno
uspešno delo so ribiči za predsedni­
ka Ribiške družine Kostanjevica na
Krki ponovno izvolili STANETA
2ABKARJA.
Naj povemo še, da so se kot go­
stje udeležili občnega zbora pred­
stavniki KS in DPO iz Kostanjevi­
ce ter ribiških družin Krško-Bresta-
nica, Brežice in Črnomelj.
Na podlagi določb Zakona o vo­
jaški obveznosti sta se Zvezni se­
kretariat za ljudsko obrambo in Ge-
neralštab JLA opredelila za prosto­
voljno usposabljanje žensk v JLA,
plod tega pa je bilo poskusno uspo­
sabljanje v letu 1983.
Potrebo pristopa k tej problema­
tiki pogojuje tudi pomanjkanje ne­
katerih vojaških specialnosti v re­
zervnem sestavu JLA, za katere ni
dovolj moških vojaških obveznikov.
Vojaško usposabljanje žensk-pro-
stovoljk traja 2 meseca in 22 dni za
dolžnost vojaka in mlajšega častni­
ka v vseh rodovih JLA, razen
oklepnih enot. Šolanje za rezervne
častnike pa traja 6 mesecev, od tega
v šoli 2 meseca in 22 dni, drugi del
šolanja pa obsega stažiranje v enoti
JLA.
V letu 1983 sta bila , tako dva
sprejema žensk na usposabljanje v
enote JLA, v letu 1984 pa tudi že
v mesecu januarju, temu pa sledi
še sprejem v mesecu juliju in ok­
tobru.
Vojaško usposabljanje je orga­
nizirano po načelu eksteritorialnosti
in poteka poleg Ljubljane (pehota)
tudi v Beogradu (pehota). Zagrebu
(pehota, RKB obramba), Kragujev-
cu (artiljerija), Sarajevu (artiljerij-
sko-raketne enote protizračne ob­
rambe), Somboru (letalstvo), Kar-
lovcu (inžinjerija), Novem Sadu
(saniteta), Puli (mornarica) itd.
Za določitev statusa prostovoljk,
ki so v delovnem razmerju, se upo­
rablja 46. člen Zakona o vojaški ob­
veznosti, ki ženske v času usposab­
ljanja izenačuje z moškimi vojaški­
mi obvezniki. To pa pomeni, da jim
vse pravice iz dela in ob delu v ča­
su vojaškega usposabljanja mirujejo
(nimajo nadomestila osebnega do­
hodka, ne všteva se jim v pokojnin­
sko dobo ipd.). Analogno pa to ve-
(nadaljevanje na 27. strani)
St. 2 — 21. marec 1984
STOLPEC ALI DVA
ZA SESTAVKE MLADIH
Železniško gospodarstvo Ljublja­
na vsako leto razpiše nagradni raz­
pis za stvaritve mladih na temo, za-
devajočo to vrsto gospodarske de­
javnosti. Objavljamo enega od to­
vrstnih sestavkov, ki nam ga je po­
slala učenka 7. b razreda Osnovne
šole Heroja Milke Kerin Leskovcc
ALENKA MIRT.
DOGODEK, KI MI BO OSTAL V
SPOMINU
Počitnice! Ležala sem na postelji
in se dolgočasila. Ravno sem pre­
mišljevala, če bi ostala lepo na top­
lem ali bi šla pod tuš, ko vstopi
brat in reče: »Tarnala, gremo k
stari mami!«
»Kaj?« sem hotela ugovarjati, a
sem že začutila grozeč Matjažev po­
gled in kaj sem h o t e l a , . . . šla sem
pač v Hrastnik.
Stala sva na postaji, ki je bila
še v temi. Opazovala sem dve lučki:
rdečo in zeleno, ki sta se svetili v
daljavi. Streslo me je: prispodobi
nečesa, nečesa čudnega. Morda
smrti? Ah, neumnica, si rečem. To­
da to me ni pomirilo! Se naprej
sem iskala po postaji, kar sem si
zapičila v glavo. Tiri, peron — vse
brezhibno. Culi so se načelnikovi
koraki. Tema, lučki ter zamolkli ko­
raki. Zamišljeno sem premišljevala,
ko me nekdo potreplja po rami. Za­
kričala s e m . . . in se obrnila. »Ja
deklic, kaj pa je?« zaslišim topel
da me je pač strah. On pa se je
smejal in smejal. Salve smeha so
mi dobro dele in kaj kmalu sem
se bolje počutila. Pripeljal je vlak.
Vstopili smo v topel vagon in kma­
lu je prisedel sprevodnik. Ze po ne­
kaj trenutkih smo se spoprijateljili.
Sprevodnik je bil mlad in zabaven.
Pripovedoval nama je o šalah, ki
se zgodijo na vlaku; zanimivo ga je
bilo poslušati. »Tovariš, kaj vas ni
nikoli strah, ko pa delate z mnogi­
mi in včasih presneto čudnimi ljud­
mi?« »Ah, kaj bi — imam pač takš­
no službo, ki mi ogromno pomeni !<
Utihnili smo. Vagon je zajela oglu
šojoča tišina. Vsak se je predal svo
jim mislim. Sprevodnik vstane ter
reče: »Tako, delo me čaka — pri­
jetne počitnice vama želim!« S top­
lim pogledom se je poslovil.
Kako prijazni so nekateri ljudje!
Včasih je dovolj le, da pokloniš ne­
komu nekaj besed, a že dosežeš
svoje. Zaupanje! Naša železnica je
resda večkrat kritizirana, toda ljud­
je, ki so zaposleni tam, so človeški
in prijazni. Tudi to je veliko! Zato:
čestitam k vašemu prazniku z željo.
da bi šlo vse tako, kot je treba!
St. 2 — 21. marec 1984
Tokrat prvič objavljamo eno od
pesniških stvaritev mladih, in sicer
je njena avtorica TAMARA VON-
TA, učenka 7. č razreda OŠ »Jurija
Dalmatina« Krško
MATI
Nepremično (/leda mati grob,
grob sina, ki je padel.
Njeni pogledi božajo rože,
na njem posajene.
Majhna, upognjena starka
gleda na grob,
ki je prazen in skop.
V rokah dišeče cvetje drži
in tiho si v mislih govori,
v žalosti tihi brez solz ihti.
Do sem ni nobene prave poti,
le ena sama je:
ta pot je žalost, je jok
materinega srca,
ki solze rodi
in polna gorja je, žalosti.
(nadaljevanje s 26. strani)
lja tudi za prostovoljke, ki imajo
status študentke.
V letu 1983 smo skupno z vami
dosegli zadovoljive rezultate pri
evidentiranju prostovoljk, kljub te­
mu da je akcija stekla v kratkem
času, s pomanjkljivim materialom
in s precej nerazrešenih vprašanj.
Tako bomo v letošnjem letu dobili
z usposabljanja že prvo žensko-re-
zervnega častnika in prvo vojakinjo.
Da bi akcija evidentiranja pote­
kala še nadalje uspešno, je potreb­
no vložiti v to še napora in nalogo
smaitrati kot stalno obliko in sestav­
ni del naših vsakodnevnih nalog.
Takšno stališče je podprl tudi
Svet za splošno ljudsko obrambo in
družbeno samozaščito SO Krško, ki
je smatral, da akcijo sproži naš
upravni organ preko družbenopoli­
tičnih organizacij.
V cilju uresničitve zastavljenega
programa pokrenite akcijo preko
svojih organizacij v združenem delu
in v krajevnih skupnostih.
ROKOVNIK
— do 30. 3. 1984 evidentiranje
— zbiranje prijav prostovoljk za
usposabljanje,
— do 4. 4. ;1984 daje UOLO kon­
čno poročilo o evidentiranih kan­
didatkah,
— Od 10. 4. 1984 do 20. 4. 1984
UVO Ljubljana izdela načrt zdrav­
niških pregledov,
— do 20. 5. 1984 pregled in izbi­
ra kandidatk,
— do 1. 6. 1984 dostavljeni na­
črti napotitve na usposabljanje,
— od 5. do 9. 7. 1984 bo izvršena
napotitev.
Naslednja napotitev bo v mesecu
oktobru 1984, vendar še nimamo
točnega termina.
» N A Š GLAS-«
ZKS in ZSS: SKLIC PROGRAMSKO-VOLILNIH SEJ
V TOREK, 27. MARCA 1984, OB
13. URI BO V SREDNJI DVORANI
DELAVSKEGA DOMA »EDVARDA
KARDELJA« KRSKO REDNA LET­
NA PROGRAMSKO - VOLILNA
KONFERENCA ZKS KRŠKO,
za katero je predviden naslednji
dnevni red:
1. otvoritev in pozdrav,
2. izvolitev organov konference,
3. referat predsednika OK ZKS
o aktualnih družbenopolitičnih in
družbenoekonomskih razmerah ter
uresničevanju nalog ZK,
4. razprava o poročilu o delu
ZKS in o programski usmeritvi,
5. poročila o delu organov ZK v
občini Krško,
6. nadomestne volitve članov ob­
činskega komiteja ZKS,
7. sprejem poročila o delu orga­
nizacije ZKS in programske usme­
ritve.
Iz programa dela
ZRVS Krško 1984
V letu 1984 bodo imeli rezervni
vojaški starešine naše občine
teoretično in praktično uspo­
sabljanje v obliki predavanj,
seminarjev in skupinskih vaj.
Naslovi tem so naslednji:
— Smernice za izdelavo in
uporabo varnostnih načrtov v
KS in OZD,
— Bojno dejstvovanje enot
naših oboroženih sil na za­
časno zasedenem ozemlju,
— Praktično reševanje tak­
tične naloge na terenu,
— Smernice za razvoj, or­
ganiziranje, delovanje, vode­
nje in usposabljanje narodne
zaščite.
Ob sklicih za pouk in na
rednih sestankih ZRVS bodo
rezervni starešine obravnava­
li:
— aktualni vojaško-politič-
ni, varnostni in gospodarski
položaj pri nas in v svetu,
— novosti in dosežke v raz­
voju naših in tujih oborože­
nih sil,
— aktualna vprašanja s
področja splošne ljudske ob­
rambe in družbene samoza­
ščite ter
— sklepe in stališča vod­
stev družbenopolitičnih orga­
nizacij in skupnosti ter zvez­
ne in republiške konference
ZRVS.
Preverjanje znanja rezerv­
nih vojaških starešin bo or­
ganizirano na ravni krajev­
nih organizacij ZRVS v r r . j u
oziroma v jeseni.
OK ZRVS Krško bo — gle­
de na finančne možnosti —
organizirala tekmovanja med
ekipami rezervnih vojaških
starešin na občinski in tudi
na višjih ravneh.
STRAN 27
V SREDO, 28. MARCA 1984, OB
16 URI BO V SEJNI DVORANI B
SO KRSKO PROGRAMSKO - VO­
LILNA SEJA OBČINSKEGA SVE­
TA ZSS KRSKO,
za katero je predviden naslednji
dnevni red:
1. otvoritev in pozdrav,
2. izvolitev organov seje,
3. nadomestne volitve članov OS
ZSS,
4. poročilo o delu občinske orga­
nizacije ZSS,
5. razprava o poročilu in spreje­
mu poročila
6. obravnava in sprejem zaključ­
nega računa OS ZSS,
7. razrešnica vodstvu OS ZSS,
8. volitve novega vodstva,
9. kadrovske spremembe v orga­
nih OS ZSS,
10. zaključek.
Rezervni vojaške starešine
se bodo aktivno vključevali
v usposabljanje prebivalstva
za SLO in DS, prav tako pa
tudi v izvedbo proslav, kot
so dan vstaje, dan borca, dan
Republike in dan JLA.
Krajevne organizacije
ZRVS bodo za delo sprejele
konkretne programe (na le­
tošnjih volilnih konferencah).
V teku je akcija, da bi v
letu 1984 ustanovili 4 ali 5
aktivov ZRVS v OZD.
Če bodo na razpolago fi­
nančna sredstva, bo ZRVS iz­
vedla za nekatere KO strel­
ske vaje na strelišču v Sev­
nici.
Obvestilo KS Senovo
Delovni ljudje, občani na
območju KS Senovo, ste mor­
da nezadovoljni s preskrbo v
vaših trgovinah, storitvenimi
dejavnostmi, prometnimi zve­
zami, gostinskimi uslugami
ali so vas kje »okoli prenesli«
pri cenah? Z vsemi vašimi
pripombami in predlogi se
lahko obračate ha novo kon­
stituirani potrošniški svet KS
Senovo v sestavu:
Franc Gračner, predsednik,
Vlado Ljubi, namestnik pred­
sednika, Ana Tubaishat, Zin-
ka Guček, Ivan Kmetec,
Franc Bučinel, Vojko Brilej,
Adolf Gobec, Rozalija Pisa-
nec, Franc Čižmek, člani.
Svoje pripombe lahko poš­
ljete direktno na potrošniški
svet KS Senovo ali osebno
članom potrošniškega sveta,
ki bodo vaše pripombe vnesli
v obravnavo na prihodnjih
sejah ter jih posredovali v
reševanje odgovornim orga­
nom SO Krško oz. ustreznim
inšpekcijskim službam.
 STRAN 28 »NAS GLAS* St. 2 — 21. marec 1984

STEKLINA NA DESNEM BREGU SAVE dolžni pokončevati potepuške pse in

Veterinarski inšpektor MIRO­
SLAV MIKELN nas je obvestil, da
se je v naši občini pojavila stekli­
na tudi na desnem bregu Save, in
sicer v okolici Rake. Zato nam je
priporočil, naj bi v Našem glasu ob­
javili večino besedila iz posebne
številke, ki smo jo izdali ob prvem
pojavu stekline v občini Krško je­
seni 1981:
STEKLINA JE POSEBNO NE­
VARNA KU2NA BOLEZEN,
ki ogroža ljudi in vse toplokrv­
ne živali. Rečemo lahko, da zbolijo
vse domače (pes, mačka, govedo,
konj, svinja, ovca, koza ...) in gozd­
ne živali (lisica, volk, zajec, srnjad,
jež . . . ) .
INKUBACIJA
oziroma doba od okužbe do po­
javov vidnih znakov bolezni je raz
lično dolga in traja od 2 tednov do
60 in več dni, lahko tudi do 6 me­
secev. Obolela žival .pogine v 2 do
6 dnevih po pojavi vidnih znakov
bolezni.
BOLEZEN POVZROČA
virus, ki se izloča s slino. V ži­
vali je že, preden se pojavijo vidni
znaki bolezni. To se pravi, da člo­
vek lahko zboli za steklino, če ga
ugrizne na izgled zdrava žival (pes,
mačka, lisica), sicer pa že okužena
— v dobi inkubaoije!
NAJVAŽNEJŠI ZNAKI BOLEZ­
NI
pri živalih so naslednji:
— psi in Imačke so nemirni, po­
padljivi, napadalni, zavračajo vodo;
pred poginom se pojavi paraliza;
— lisice se ne bojijo ljudi in
psov; hodijo kot omotične in se sre­
di belega dne pritepejo na dvorišče,
lahko tudi v hišo; so shujšane in
imajo motno dlako, pogostoma je
spodnja čeljust paralizirana.
Za ostale živali bolezenskih zna­
kov ne bomo naštevali, moramo pa
si zapomniti, da se vse obolele ži­
vali obnašajo nenormalno, obratno
kot zdrave, npr. pohleven konj, ki
rad žre, postane napadalen in ne
more požirati.
mačke.
prijateljev, ki pa lahko v tem pri­ — Vsi občani so dolžni o gibanju
meru povzročita neprecenljivo ško­ živali, ki se nenormalno vedejo, ta­
do — tudi smrt človeka! koj obvestiti veterinarsko službo,
člane lovskih družin ali delavce po­
DA BI PREPREČILI OBOLENJA staje milice.
LJUDI, — Vsak pes (tudi cepljen!), ki je
ugriznil človeka, mora biti obvezno
je potrebno to najpogostejšo zve­ trikrat pregledan (prvi, peti in de­
zo prekiniti in preprečiti obolenja seti dan po ugrizu).
psov in mačk oziroma stik z mačka­ — Proti steklini je treba preven­
mi in psi klateži. tivno cepiti najbolj izpostavljene
S tem namenom so zakonodajal­ občane (veterinarje, lovske čuvaje,
ci sprejeli celo vrsto predpisov, ki gozdarske delavce . . . ) .
jih moramo ob pojavi stekline vsi — Vedno je treba upoštevati in
izvajati in s tem preprečevati obo­ izvajati navodila veterinarske služ­
lenja ljudi: be, članov lovske družine in delav­
cev postaje milice.
— Na območju celotne občine je
odrejen kontumac psov in mačk: Pa še to!
psi morajo biti privezani, zunaj bi­
vališča morajo nositi nagobčnik in V naši občini na levem bregu
biti na vrvici, mačke morajo biti Save res že dolgo niso ugotovili po­
zaprte. java stekline, zato pa je — ipo be­
— Vsi več kot 4 mesece stari psi sedah mag. Miroslava Mikelna —
morajo biti cepljeni proti steklini
ta kužna bolezen stalna na območ­
enkrat letno, lovski psi pa dvakrat ju štajerskega dela brežiške občine,
letno.
zatorej se velja ravnati po zgoraj
— Člani lovskih organizacij in navedenih predpisih na celotnem
veterinarsko-higienske službe so
območju občine Krško.
Norčava dediščina PRVEMU APRILU
Pozor: To ni bila laž — Stane je res točil špricerje po 5,00 din. — Fantom
v opravičilo: bili so naprošeni za statiranje. Samo potem niso vedeli, ali
naj špricerje spijejo ali pa si naj kupijo »PUSTNE«. Spili so jih, ker ie
Stane držal ceno »PUSTNIH« na 50,00 din.

GLAVNO LEGLO BOLEZNI

so gozdne živali, zato govorimo IZHAJA ENKRAT LETNO —fCENA: 2 KOMOCARJEVA SPRICERJ^
o gozdni ali silvatični obliki stekli­
ne. Na žalost pa poznamo tudi ur­
bano obliko bolezni, ko prodre stek­

E * NOV
lina v urbanizirano okolje — nase­
lja, vasi in mesta — ter tako nepo­
sredno ogroža zdravje in življenje
ljudi.

GLAVNA PRIN ASALCA BO­

LEZNI
noristicni list - Glasilo pustnih veseljakov Krško — Tor
iz gozda v naša naselja sta pes
in mačka, dvoje dobrih človekovih