UVOD

N a n a š e m t e č a j u d i g i t a l n e g a fo t o g r a f i r a n j a b o m o s p o z n a l i
osno ve zaje ma s vet lobe na t ip alo. Pr vi d ve srečanj i sta
n a m e n j e n i t e o r i j i : z g r a d b a f o t o a p a r a t a , k a j j e z a s lo n k a , z a k a j
je po me mb na, kako la hko z r azlič ni m časo m os vet lit ve
izbo ljša mo sliko, zakaj so nekatere slike me gle ne, stresene,
o me n i l i b o m o o b č u t l j i v o s t t i p a l a i n z a k a j j o s p r e m i n j a m o ,
n a s t a v i t e v b e l i n e ( W B ) , s p o z n a l i b o mo v e č n a č i n o v me r j e n j a
svet lo be, ugota vlja li, zakaj upora blja mo ko rekc ijo os vet lit ve,
kaj na m po me ni glob ins ka ostr ina, dotaknili pa se bo mo t ud i
ko mpoz ic ije in ostale dodat ne opre me, ki na m po ma ga pr i
foto gra fira nj u ( fleš, stojalo, filt r i, žični sp rož ilec,…).
Ta d e l n a j b i b i l z a s n o v a n b o l j k o t r a z p r a v a i n n e s a m o k o t
preda va nje, zato so vsa vp rašanja dobrodoš la.
Nasled nj i d ve sreča nj i bo mo po lni z na nja teor ijo pre liva li v
p r a k s o . V o k o l i c i s t a r o d a v n e g a m e s t a Š k o fj e L o k e j e v e l i k o
z a n i m i v i h m o t i v o v.
Zad nj i da n d r uže nja bo mo pre gle do va li naša de la in se o nj ih
p o g o v a r j a l i , u g o t a v l j a l i z a k a j s o n e k a t e r e fo t o g r a f i j e b o l j
u s p e l e k o t d r u g e . S e s t a v i l i b o m o o ž j i i z b o r fo t o g r a f i j , k i j i h
bo mo pokazat i t ud i ja vnost i.
Če bo čas dop uščal, s i bo mo o gleda li t ud i pro jekc ijo moj i h
f o t o g r a f i j i z n a r a v e , v s a k t e č a j n i k p a l a h k o p r i n e s e d o 5 fo t o -
g r a f i j v o c e n o i n k o m e n t a r.

www.foto-nastran.net
 ZGRADBA FOTOAPARATA

R a z l i k u j e m o d v e v r s t i f o t o a p a r a t o v. P o z n a m o k o m p a k t n e i n
z r c a l n o r e f l e k s n e a p a r a t e . N a n a š e m t e č a j u s e b o mo b o l j
p o s v e t i l i t i s t i m v e č j i m, s e p r a v i z r c a l n o r e f l e k s n i m , s k r a t i c o
j i m p r a v i m o t u d i D S LR . ( d i g i t a l s i n g l e - l e n s r e f l e x ) . Ti a p a r a -
ti na m za raz liko od ko mpakto v do vo lj ujejo popo lno svo bod o
pr i vse h nasta vit va h, z nj imi s mo la hko k reat ivni, ka r pa ne
p o m e n i , d a s k o mp a k t o m n e m o r e m o n a r e d i t i d o b r e fo t o g r a f i -
j e . La h k o , v e n d a r s m o v m n o g i h s i t u a c i j a h o m e j e n i .
D S LR j i s o s v o j e i me d o b i l i z a r a d i n j i h o v e z g r a d b e , n a č i n a ,
d e l o v a n j a . Ti a p a r a t i u p o r a b l j a j o m e h a n s k o v o d e n o z r c a l c e i n
penta pr iz mo, k i us me rjata s vet lo bo, ki pr ide iz objekt iva, do
ok ularja na zad nje m de lu apar ata. Za lažj o predsta vo s i
po glej mo spod njo sliko.

1. Objektiv
2. Zrcalo
3. Zaklo p
4. Senzor
7. Pentap r iz ma
8. Okular

www.foto-nastran.net
Ko gleda mo v aparat, na m zrca lc e svet lobo us mer i v pe ntap-
r iz mo, ta pa skoz i ok ular d o našega očesa. Med ekspozic ij o
(takrat, ko pr it is ne mo na sprož ilec), se zaslonka zapre na
nasta vlje no vred nost, zrcalce se dvigne, zak lop od pre i n
s p u s t i s v e t l o b o n a s e n z o r. V s e t o s e z g o d i v č a s u n e k a j
milisek und. Bo ljš i DS LRj i nare d ij o t ud i 10 pos netko v v e ni
sekund i.

Nekaj nj iho vih p red nost i pre d kompa kt ni mi a parat i:

1. o mo gočajo t oče n predo gled našega mot iva. Zas no va
k o m p a k t o v j e d r u g a č n a , t a m n e g l e d a m o s k o z i o b j e k t i v,
a mp a k d i r e k t n o s k o z i i s k a l o . P r i b l i ž i n s k i h p o s n e t k i h
zarad i tega p r ide do para lakse,
2. izb ira mo la hk o med raz lič ni mi ob jekt ivi,
3 . i ma m o n a d z o r n a d g l o b i n s k o o s t r i n o ,
4. senzor je večj i, zarad i te ga so posnetk i k va litet nejš i,
občut lj ivost senzor ja je la hk o viš ja
5. ostre nje je hitrejše.

Pred nost ko mpa kta pa je, da lahk o upo rab lja mo zaslo n na
z a d n j e m d e l u a p a r a t a k o t i s k a l o , ž e n e k a j č a s a p a t u d i D S LR -
j i o m o g o č a j o t a k o i me n o v a n i L i v e P r e v i e w.

Zgrad ba ko mpakta :

www.foto-nastran.net
Š e s l i k a t a k o i m e n o v a n e g a F u l l F r a m e D S LR j a :

K a j p o me n i F u l l F r a m e D S L R ?
D i g i t a l n a fo t o g r a f i j a i z v i r a i z
a n a l o g n e . Ta k r a t j e b i l f i l m
L a i c a fo r m a t a , t o j e 2 4 × 3 6
m m . F i l m j e z a me n j a l s e n z o r.
Njegova cena predstavlja
naj večj i de lež stroška izde la ve
a p a r a t a , z a t o s o r a z v i l i s e n z o r,
k i j e ma n j š i o d n e k d a n j e g a
fil ma in se ime nuje APS -C
s e n z o r. Ta k s e n z o r i ma v e č i n a
D S LR j e v.

Z rastjo prodaje d igita lnih apara to v se je cena zniža la i n

p e š č i c a d i g i t a l k n a d a n a š n j e m t r g u i ma f u l l f r a m e s e n z o r,
torej v ve likost i nekda nje ga filma .
S p o d n j a s l i k a p r i k a z u j e r a z l i č n e v e l i k o s t i s e n z o r j e v.

www.foto-nastran.net
Ve č i n a z a h t e v n i h a m a t e r s k i h a l i p o l p r o f e s i o n a l n i h f o t o g r a -
f o v u p o r a b l j a a p a r a t e z A P S - C s e n z o r j e m. K e r s o b is t v e n o
cenejš i in zadosti k va litet ni za nj iho vo de lo. Kaj se zgod i,
č e z a me n j a m o s t a r i a n a l o g n i a p a r a t z a n o v e g a d i g i t a l n e g a z
o me n j e n i m s e n z o r j e m i n u p o r a b l j a mo š e n a p r e j o b j e k t i v e , k i
s mo j i h i m e l i ? K e r j e s e n z o r ma n j š i o d f i l ma , o b j e k t i v
do loče n de l slike r iše mi mo. P r i foto gra fira nj u pr ide do tako
i me n o v a n e g a c r o p fa k t o r j a . P r i C a n o n u j e t a fa k t o r 1 . 6 , p r i
Nikonu in Sonyju pa 1.5.

P o g l e j m o s i c r o p fa k t o r š e v s l i k i :

Rdeč okvirček pr ikaz uje se n-

zor v po lni ve likost i, moder
pa v APS -C ve likost i.

V praksi t o po me ni, da bodo

naš i te le-o bjekt ivi p osta li za
fa k t o r 1 . 5 a l i 1 . 6 š e b o l j
»te le «, žal pa širo kokot nik i
za ravno to liko iz gub ij o pr i
svoje m k ot u.

50 mili me trsk i ob jekt iv na

APS-C senzorju s krop
fa k t o r j e m 1 . 6 r i š e i s t o s l i k o
kot 80 mi li met rsk i ob jekt iv
na aparatu s full frame
s e n z o r j e m.

Še fotografija full frame senzorja:

www.foto-nastran.net
 ZASLONKA

Zaslo nka je odprt ina v objekt ivu , ki prep ušča svet lobo skoz i
objekt iv na senzor v aparat u. Z nastavlja nje m zas lo nke na
a p a r a t u l a h k o t o o d p r t i n o v e č a mo a l i m a n j š a m o i n t a k o
prep ušča mo skoz i zas lo nk o več ali ma nj s vet lo be. Zas lo nke
i ma j o s v o j o v r e d n o s t , k i j o i z r a ž a š t e v i l o . N a j b o l j o d p r t a
z a s l o n k a i m a v r e d n o s t 1 . To j e d e j a n s k o r a z m e r j e m e d f i z i č n o
odprt ino zaslo nke in go r išč nico. Pri mer : Če ima objekt iv z
go r išč nico 50 mm fiz ič no odp rt ino zaslo nke 50 mm, z naša
v r e d n o s t z a s l o n k e 1 . Ta k i o b j e k t i v i i m a j o z a h t e v n o k o n s t r u k -
cij o, so težki in dra gi. Zaslo nka z vrednostjo 2 prep ušča 2×
ma nj svet lobe, kot t ista z vred no stjo 1, zaslo nka z vred nostj o
4 p a 4 × ma n j i n t a k o d a l j e . I m a j o p a z a s l o n k e t u d i v m e s n o ,
p o l o v i č n o v r e d n o s t . Vr e d n o s t i b i s i t o r e j o d n a j b o l j o d p r t e
p r o t i z a p r t i s l e d i l e t a k o l e : 1 , 1 '4 , 2 , 2 '8 , 4 , 5 '6 , 8 , 11 , 1 6 , 2 2 ,
3 2 , 4 5 . To s o t u d i š t e v i l k e , k i j i h z a s l e d i m o n a a p a r a t u , k o
nasta vlja mo zaslo nko. Kot vidi mo, je vsaka nas led nj a
dvak rat nik pred hod nje, zato s i jih ni težk o zapo mn it i.
Zaslo nko ob lik ujejo ta nke la me le , ki jih pre mika me ha nize m,
k i g a k r m i l i e l e k t r o n i k a . La m e l e s o o b l i k o v a n e t a k o , d a
zaslo nko ob lik ujej o v n-k ot nik, odvis no od šte vila la me l.
O b i č a j n o š t e v i l o l a m e l j e me d 5 i n 9 . Ve č k o t j i h j e , b o l j j e
n - k o t n i k p o d o b e n k r o g u , k a r d a j e fo t o g r a f i j i p o s e b n o
me hkobo. Na spod nj i sk ic i vid imo, kako se z zap ira nje m
zaslo nke ma njša po vrš ina, ki prep ušča svet lobo.

www.foto-nastran.net
Zakaj toliko govorimo o zaslonki? Je velikega pomena, saj z
njo bistveno vplivamo na fotografijo. Odprta zaslonka nam
ozadje naredi neostro, zamegljeno. S tem poudarimo ostrino
glavnega motiva, ki ga slikamo. Ko slikamo na primer
portret, uporabimo odprto zaslonko. S tem dobimo neostro
ozadje, portretiranec je bolj poudarjen.
Oznaka zaslonke na objektivu nam pove svetlobno moč
objektiva. Označujemo jo s črko f. Za objektive z večjo
svetlobno jakostjo pravimo, da so bolj svetli. Ko je objektiv
nameščen na fotoaparat, je zaslonka ves čas maksimalno
odprta. Ko gledamo v iskalo, gledamo skozi objektiv, slika je
pri takih objektivih bolj svetla, zato lažje ostrimo. V
trenutku, ko pritisnemo na sprožilec, se zaslonka zapre na
nastavljeno vrednost.
Naslednji primeri nam kažejo, kako lahko z zaslonko
vplivamo na sliko. Na levi so slike z odprto zaslonko in manj
ostrim ozadjem, na desni pa z zaprto zaslonko, kar nam
ozadje izostri.

f 2.8 f 16

f 2.8 f 16

www.foto-nastran.net
f 2.8 f 32

Na spodnj i s lik i je nekaj objek t ivo v z raz lič ni mi s vet lob ni mi

jakost mi. Izstopa razlika v šte vilu leč v objekt ivu in s te m
razlika v teži in raz lika v ce ni.

O me n i l b i š e , d a j e o p t i m a l n a n a s t a v i t e v z a s l o n k e n e k j e me d
5 . 6 i n 8 . Ta k r a t o b j e k t i v i r i š e j o n a j l e p š e , n a p a k n a s l i k i j e
naj ma nj.

www.foto-nastran.net
 ZAKLOP

Zaklop si lahko predstavljamo kot pregrado pred tipalom, ki

onemogoča svetlobi, da bi padla na tipalo. Čas zaklopa
določa, za koliko časa se bo ta pregrada odprla, ter s tem
svetlobi omogočila, da pade na tipalo. Vrednost zaklopa
izražamo časovno, recimo 1/125, kar pomeni ena stopetin-
dvajsetinka sekunde. Čas zaklopa lahko traja tudi nekaj
sekund, imamo pa tudi vrednost zaklopa B, s katerim zaklop
držimo odprt za toliko časa, kolikor imamo pritisnjen
sprožilec fotoaparata. Torej, v tem primeru se zaklop odpre,
ko na sprožilec fotoaparata pritisnemo, zapre se pa takrat, ko
sprožilec fotoaparata sprostimo. Vrednosti zaklopa, ki jih
najpogosteje uporabljamo so: 1/30, 1/60, 1/125, 1/250,
1/500, 1/1000, 1/2000. Z zaklopom uravnavamo čas
osvetlitve. Daljši kot je čas osvetlitve, večja je možnost, da
bodo zaradi tresenja rok fotografije neostre.
Spodnji primer kaže dva različna osvetlitvena časa, na levi je
bil čas predolg in posnetek je zaradi tresenja rok neoster.

0,5s 1/30 s

Zaradi tega obstaja pravilo, ki pravi, da je dobro, če zaklop

nastavimo na 1/goriščna razdalja objektiva. V praksi to
pomeni, da če je goriščna razdalja objektiva 200mm, zaklop
nastavimo vsaj na 1/200 ali manj, pri širokokotniku z
goriščnico 24mm pa lahko uporabimo čas osvetlitve do
1/30s. V zadnjem času nekateri proizvajalci (Canon, Nikon)
vgrajujejo v objektive stabilizatorje, ki nam omogočajo
daljše čase osvetlitve za 3 stopnje. Pri teleobjektivu 200mm
nam torej ni več potrebno uporabiti 1/200s, zadostuje že
1/25s. V teoriji. Drugi proizvajalci, npr. Sony, pa vgrajuje
stabilizator v ohišje aparata.*

www.foto-nastran.net
Osvetlitveni čas pa je pomemben tudi pri objektih, ki se
gibljejo. Paziti moramo, da ne uporabimo preveč dolge čase
osvetlitve, ker bo potem objekt razmazan. Pešca, ki hodi
moramo slikati vsaj z 1/60s, psa, ki teče pa vsaj z 1/500s.
S kratkimi časi lahko namreč zamrznemo gibanje.
Primer:

1/8s 1/4000 s

Včasih pa lahko namenoma uporabimo daljši osvetlitveni čas

in s tem dobimo posebne efekte. Panning je tehnika slikanja,
pri kateri objektu z aparatom sledimo in uporabimo ravno
prav dolg čas (odvisno od hitrosti objekta in goriščnice
objektiva). S tem dobimo oster objekt z zamazanim ozadjem.
Dolge čase osvetlitve lahko uporabimo tudi pri fotografiranju
vode, ponoči, pri fotografiranju zvezd je lahko zaklop odprt
tudi pol ure in več. V tem primeru je uporaba stojala
obvezna.
Primeri:

Panning, 1/30 s Panning, 1/25 s

Zaklop je ves čas zaprt, sprosti se v trenutku, ko pritisnemo

na sprožilec.

www.foto-nastran.net
Primerjava med dolgim in kratkim osvetlitvenim časom:

1/4s, f? 1/1000 s, f2.8

POVEZAVA MED ZASLONKO IN ZAKLOPOM

Omenili smo, da je zaslonka odprtina v objektivu, ki

prepušča svetlobo, bolj je odprta, več je spusti. Ta svetloba
nadaljuje pot proti senzorju aparata. Vmes je zaklop, ki za
točno določen čas spusti svetlobo skozi, potem pa se zapre.
Pravilno razmerje med zaslonko in zaklopom nam da
pravilno osvetlitev. Bolj, ko zaslonko zapiramo, bolj moramo
podaljšati čas osvetlitve. Če odpremo zaslonko za eno
stopnjo, moramo čas skrajšati na polovico, ali obratno, če
zaslonko zapremo za 1 stopnjo, čas osvetlitve podaljšamo za
faktor 2. Naj spomnim, kako si sledijo zaslonke: 1, 1'4, 2,
2'8, 4, 5'6, 8, 11, 16, 22, 32, 44, 64. Premik od ene cifre do
druge pomeni eno stopnjo.
Primer je lahko kar zgornja slika vode. Koliko je razlike v
času osvetlitve med slikama? Z 1/4 sledi 1/8, 1/15, 1/30,
1/60, 1/125, 1/250, 1/500, 1/1000. Torej je razlike za 8
stopenj. Če želimo najti zaslonko slike na levi, moramo zas-
lonko 2'8 zapreti za 8 stopenj: 4, 5'6, 8, 11, 16, 22, 32, 44.
Torej je zaslonka leve slike 44. Redko kateri objektivi imajo
tako majhno zaslonko. Tudi objektiv, s katerim je bila slikana
voda, je nima. Zaslonka je bila nastavljena na 22. Kako to?
Tu pridemo še do enega faktorja, ki vpliva na osvetlitev.

ISO

Občutljivost senzorja na svetlobo označujemo z vrednostjo

ISO. Izraža se s številko, manjša je, manj je senzor občutljiv
na svetlobo. Vrednosti si sledijo takole: 100, 200, 400, 800,
1600, boljši aparati ponujajo tudi ISO 3200, 6400, 12800.

www.foto-nastran.net
Vrednost ISO je torej tesno povezana z zaslonko in časom
osvetlitve. Če se spremeni kateri izmed teh treh faktorjev,
moramo spremeniti še enega izmed ostalih dveh.
Primer:
ISO 400, f2.8, 1/125s
ISO 200, f2.8, 1/60s
ISO 100, f2.8, 1/30s
ISO 100, f4, 1/15s
ISO 100, f5.6, 1/8s
ISO 100, f8, 1/4s………
Vseh šest kombinacij nam prinese enako osvetlitev. ISO ima
pri višjih vrednostih neželeno lastnost, prinesem nam namreč
šum. Šum smo omenili že pri zaklopu, daljši ko je čas
osvetlitve, več šuma dobi fotografija, tako kot pri ISO. Višji
je, več šuma nam prinese. Zato se pri fotografiranju izogiba-
mo daljšim časom osvetlitve in višjim ISO nastavitvam.
Spodnji primer nam pokaže ekstremno razliko v ISO
nastavitvi, šum je na desni sliki očiten.

GLOBINSKA OSTRINA

Globinska ostrina je področje okoli nastavljene razdalje, ki je

še sprejemljivo ostro.

www.foto-nastran.net
Lastnost objektiva je, da lahko točno izostri le na eno razdal-
jo. Pomanjkanje ostrine se stopnjuje od te razdalje v obe
smeri, dokler ne preide v ne ostrino. 2/3 za in 1/3 pred točko
ostritve.
Globinska ostrina je odvisna od razdalje fotografiranega
objekta, goriščne razdalje in, kakor smo že omenili, od
zaslonke. Ker sta razdalja do objekta in goriščna razdalja
povezani, lahko rečemo, da globinska ostrina odvisna od
povečave objekta in zaslonke.
Poenostavljeno: večje predmete slikamo, več je globinske
ostrine. Na primer, kadar slikamo pokrajino, imamo vse na
sliki ostro. Kadar pa se posvetimo makro fotografiji in
slikamo na primer metulja, imamo izredno malo globinske
ostrine, samo par mm.
Za zaslonko smo že povedali, kako vpliva na globinsko
ostrino. Bolj je odprta manj jo je, bolj jo zapiramo, večje
polje ostrine dobimo.
Prikaz:

www.foto-nastran.net
Primer, kako malo globinske ostrine je v makro fotografiji:

Globinska ostrina pa je odvisna še od velikosti senzorja.

Manjši senzor, tak, ki ga imajo kompakti, nam da več
globinske ostrine, kot večji. To lahko izkoristimo v makro
fotografiji, saj je tam več globinske ostrine dobrodošlo.
Vendar je pri teh aparatih zelo malo kontrole nad globinsko
ostrino, že zaradi omenjene majhnosti senzorja, na razpolago
pa imamo tudi manj zaslonk, sploh tistih bolj odprtih.

Tak posnetek, kjer portreti-

ranca izoliramo iz ozadja je
mogoče narediti le z DSLR-
jem, primerno goriščno raz-
daljo in odprto zaslonko. V
našem primeru f2'8.

NAČINI MERJENJA SVETLOBE

Fotoaparati nam v glavnem ponujajo tri načine merjenja

svetlobe. Točkovno (spot), centralno uravnoteženo (center
weighted average) in uravnoteženo (average). Zraven
navajam tudi izraze v angleščini, ker so pri nas navodila za
uporabo velikokrat samo v angleščini, ali pa prevedejo v
slovenščino le določen, najnujnejši del. Različni načini
merjenja svetlobe nam omogočajo izbrati najbolj primernega
v različnih svetlobnih pogojih.

www.foto-nastran.net
Točkovno merjenje
Pri točkovnem načinu merjenja svetlobe aparat izmeri le
majhen del motiva. Med 1 in 5% celotne površine, ki jo
vidimo skozi okular. Ponavadi je ta točka v središču, nekateri
aparati pa imajo možnost nastaviti, kje naj bo ta točka. Ta
način merjenja je izredno natančen, nanj ne vpliva okolica
slikovne površine. Uporabljamo jo za fotografiranje izredno
kontrastnih motivov. Na primer ko slikamo obraz osebe proti
vzhajajočemu soncu. V tem primeru je obraz bistveno
temnejši od ozadja. S točkovnim merjenjem lahko izmerimo
samo svetlobo, ki se odbija od obraza. Na fotografiji bo
obraz pravilno osvetljen, ozadje pa bo presvetlo. Ta način
merjenja svetlobe lahko uporabimo tudi pri fotografiranju
lune ali sonca. V obeh primerih je motiv zelo kontrasten.
Svetla točka na temnem ozadju. Pri običajnem načinu
merjenja bi bilo sonce presvetlo in brez detajlov. Točkovno
merjenje nam omogoča, da izmerimo samo svetlobo, ki se
odbija od sonca, ozadje pa bo zaradi tega temnejše.

Centralno uravnoteženo Točkovno merjenje

merjenje

Točkovno merjenje. Vidni so

detajli lunine površine, ki jih
pri uravnoteženem merjenju
ne bi videli.

www.foto-nastran.net
Centralno uravnoteženo merjenje
Pri tem načinu je merjenja svetlobe da centralni del 60-80%
vrednosti. Prednost takega merjenja je, da izloči izredno
svetle ali temne dele, ki se običajno nahajajo na robovih
slikovne površine. Glavni motiv je v veliki večini na sredini,
zato ja tak način merjenja najpogostejši.

Uravnoteženo merjenje
Fotoaparat uporablja celotno slikovno polje in izračuna
povprečje. Nobenemu delu ne daje poudarka.

Korekcija osvetlitve.*

NASTAVITEV BELINE

Večina svetlobnih izvirov ni 100% belih. Imajo določeno

barvno temperaturo, ki jo izražamo v Kelvinih. Na primer
opoldanska svetloba je dosti bližje beli, kot rumeno-oranžna
jutranja ali večerna svetloba. Poglejmo si, kakšne barvne
temperature nam dajejo različni svetlobni viri.

Vrsta svetlobe Temperatura v K

Plamen sveče 1.500

Žarnica 3.000
Sončni vzhod, zahod 3.500
Opoldansko sonce, fleš 5.500
Jasno nebo 6.000
Oblačno nebo 7.000
Senca, močno oblačno 9.000

Naše oko je sposobno kompenzirati svetlobne pogoje z razli-

čnimi svetlobnimi temperaturami, digitalni fotoaparat pa tega
ni zmožen. Potrebuje referenčno točko, ki predstavlja belino.
Na podlagi te točke izračuna vse ostale barve.
Primer: halogenka osvetljuje belo steno. Stena dobi rumeno
barvo, čeprav bi morala biti bela. Če fotoaparatu povemo, da
bi ta stena morala biti bela, bo primerno temu prilagodil vse
ostale barve na sliki.

www.foto-nastran.net
Seveda lahko nastavimo tudi avtomatsko nastavitev beline
(AWB), ki nam zadostuje v večini svetlobnih situacij. Pri tem
načinu aparat izračunava povprečje barvnih temperatur.
Včasih pa je motiv osvetljen na primer z eno dominantno
barvo s prisotno drugo barvo, ali pa motiv nima naravne
beline. Takrat ravnovesje beline naravnamo ročno. V aparatu
imamo že pred nastavljene vrednosti: sončno, oblačno,
fluorescentno, žarnica…Večina digitalk pa omogoča, da ji
povemo kaj je bela. Preden naredimo posnetek, izostrimo in
slikamo del slike, ki naj bi bil bel, aparat pa bo pri
naslednjem posnetku sam naravnal ravnovesje beline glede
na referenčni posnetek.

Sneg v senci dobi moder pridih. S pravilno nastavitvijo

beline, nam bela ostane bela.

Ostale teme:

• Kompozicija
• Fleš fotografija in kompenzacija
• Nočna fotografija
• Stojalo, žično sprožilo, bulb
• Spominske kartice
• Namembnost različnih objektivov

www.foto-nastran.net