SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (AÑO) LXIV (58) • ©TEV. (Nº) 45 ESLOVENIA LIBRE
TAKO »UTI
MLADINA
DANIEL KOCMUR
Mladina; ob tej besedi mi pridejo na misel nekateri
stavki govora, ki sem ga prebral letos v slovenskem domu
v San Martinu, ob priloænosti prvega mladinskega dne
letopnjega leta. Tako sem trdil: ,,Predvsem je MLADINA
enotnost! Ves napor bi bil zaman, Ëe ne bi bili vsi sloæni.
Napa zveza ni ne on, ne jaz, niti oni, temveË MI!”
Takrat sem imel obËutek, da nisem napel popolnoma
pravih izrazov za to besedo...
Morda sem se zavedal v delovanju, s tekom Ëasa, med
tem, ko so se vrpili projekti ... in zaËutil sem, kako sem
æalostno opisal besedo mladina! ©e sploh pa, Ëe dodam
slovenska mladina!
Tako se zaËnejo vrteti razliËne misli po glavi. In reËem:
Ëe smo slovenska mladina v Argentini, je zaradi tega, ker
pripadamo neki skupnosti in to slovenski!
Skupnost ... znova izraz, ki zmoti moje misli. Po eni
strani izgleda tako enostavno, toda po drugi pa precej
zapleteno.
Biti, Ëutiti se in spadati v slovensko skupnost naj bi
bilo na prvi pogled, kar enostavno. Mislim, da vsi ki smo
tukaj zbrani, Ëutimo da ji pripadamo.
Toda teæave, o katerih govorim, gredo preko navadne-
ga opazovalca. Gre za mesto, kjer stojim, za to kar sem:
mladina! Ker sem deloval in delujem v njej, lahko povem,
da se ni lahko navaditi na slovensko skupnosti. Ni lahko
razumeti interesov in dvomov razliËnih organizaciji ter
interesov posameznikov. Ni lahko doseËi, da nas razume-
jo; doseËi da vse reËi sovpadajo; spoptovati tradicije in
Ëase. Ni lahko Ëutiti pripadnost slovenski skupnosti.
Morda vidim to pele danes, ko sem na tem mestu, in
tako vsi, ki smo pri zveznem odboru. Iz napega poloæaja
Ëutimo, da manjka sloæne smeri, da bi dosegli cilj. Tako
tudi ne teæimo vsi proti istemu cilju.
Ne zadostujejo ne trud niti ne uspehi, saj vse se zmeraj
do potankosti kritizira. Ni lahko delati ure, dneve, noËi,
cele tedne ter se znajti pri praznih debatah, kjer prevladuje
kritiziranje in predsodki. Te nam samo jemljejo moË in
pogum.
Potrebujemo tako imenovanih konstruktivnih kritik, da
bomo lahko rasli naprej!
»as je da pomislimo, zakaj mladina pepa po domovih.
Veliko jih ne sodeluje veË. Zakaj so mladi, ki jih ni, ne
Ëutijo in noËejo spadati k skupnosti? Zakaj manjka
odgovornosti? Ali to, da sem zaËel leto poln volje in moËi,
a ga konËujem brez njih, spada tudi med ta vprapanja?
Zdi se mi, da se ne zavedajo, da ta mladina, torej MI,
smo prihodnost. Smo tisti, ki bomo nadaljevali z delom, ki
se je zaËelo 60 let nazaj. Smo prihodnost slovenske
skupnosti. Tukaj smo, z napimi napakami in sposobnostmi.
Tukaj smo! ©e vedno ostane dovolj volje in poguma. Edino
kar potrebujemo je podpore in spremljanja. Potrebujemo
nov zagon.
Mladi se moramo res poËutiti del slovenske skupnosti.
Treba bo sprejeti spremembe, saj ne æivimo v statiËnem
procesu. Ravno obratno, æivljenje kot tako je dinamiËno.
»e bi le uspeli prilagoditi se razmeram, bi dosegli
moËnejpo slovensko skupnost in tako tudi mladino.
Æivljenje je polno teæav in nevarnosti, na katere stalno
mislimo in proti katerim se borimo. Toda ne smemo
pozabiti na krepkosti in priloænosti, od katerih zavisi, da
bo ta mladina naprej rasla, ker Ëe ne, se ne bo obdræala.
Nocojpnji program vam bo pokazal kako smo se mladi
skozi desetletja razliËno gledali. To kar je slovenska
mladina pripravila za nocoj, je sad dobre volje, zanimanja,
moËi, ljubezni, ki jo Ëutimo do skupnosti; sad truda, dela,
popolnosti, sodelovanja, obveznosti.
Vse te so primesi, ki v Ëasih izgledajo neopazne, so
bistvene, Ëe æelimo da bodo mladi pripadali, bili ter se
Ëutili slovenska mladina, slovenska skupnost!
(Daniel Kocmur je predsednik zveznega odbora
SFZ/SDO. Govoril je na skupnem mladinskem dnevu,
6. novembra v Slovenski vasi. Objavljamo ga v celoti,
z minimalnimi slovniËnimi popravki, da so misli bolj
pristne — v premislek.)
BUENOS AIRES • 17 de noviembre - 17. novembra 2005
Vlada bo predlagala dve regiji
Slovenija bo Evropski komisiji V vzhodno Slovenijo naj bi se po »e se bodo pogajanja o prihodnji
predlagala Ëlenitev dræave na dve
kohezijski regiji. Predlagani sta dve
regiji, in sicer vzhodna in zahodna
Slovenija. Kot je dejal minister za
lokalno samoupravo in regionalno
predlogu vlade uvrstile pomurska,
podravska, koropka, savinjska regija,
jugovzhodna Slovenija, zasavska,
spodnjeposavska in notranjsko-krapka
regija. SredipËe regije, ki je po podat-
finanËni perspektivi povezave konËa-
la pe letos, pri Ëemer bodo kot
izhodipËe sluæili podatki o povpreËni
evropski razvitosti za obdobje 2000-
2002, potem bo Slovenija v obdobju
politiko Ivan Æagar, je v tem trenutku kih iz leta 2002 dosegala le 62 2007-2013 pe naprej kot ena regija
predlog za delitev na dve kohezijski odstotkov povpreËne razvitosti EU, upraviËena do kohezijskih sredstev.
regiji glede na stopnjo razvitosti ,,edi- naj bi bil Maribor. V zahodno Slove- »lenitev na dve kohezijski regiji pa
ni realen in verodostojen”. nijo s sredipËem v Ljubljani pa vlada bo v tem primeru stopila v veljavo v
Slovenija bo s predlagano Ëlenitvi- predlaga gorenjsko, goripko, obalno- proraËunskem obdobju po letu 2013.
jo nastopila v pogajanjih z Evropsko krapko in osrednjeslovensko regijo. Vladni sklep je povzroËil reakcijo
komisijo. »e bo æelela Slovenija novo Zahodna Slovenija je v letu 2002 v opoziciji, ki pa v svojih stalipËih ni
ureditev uveljaviti z letom 2007, bo dosegala 89,3 odstotka povpreËne edina. Liberalna demokracija, ki je
morala pogajanja s komisijo skleniti razvitosti povezave. ,,Z ustreznimi naËeljevala prejpnji vladi, se poteguje
æe do konca leta. Skladno z uredbo o administrativnimi strukturami bomo za tri regije. JelinËiËeva Nacionalna
skupni klasifikaciji teritorialnih enot pripomogli k sistemski odpravi raz- stranka pa zahteva, da bi bila vsa
za statistiko (NUTS) lahko namreË vse vojnih razlik med regijami,” ocenjuje Slovenija ena sama regija.
spremembe v klasifikaciji v veljavo Æagar.
stopijo pele 1. januarja drugega leta »lenitev dræave na kohezijske re-
po njihovem sprejemu. gije bo, potrebna v primeru, da se
,,Upamo, da bo mogoËe s komisi- pogajanja o prihodnji finanËni per-
jo takpen predlog izpogajati pe do spektivi EU za obdobje 2007-2013
konca leta, Ëeprav je izid pogajanj v zavleËejo v prihodnje leto. »e se bo
tem trenutku teæko napovedati. Si bo sprejem nove finanËne perspektive
pa Slovenija s tem predlogom zago- zamaknil v prihodnje leto, bo podla-
tovo okrepila pogajalska izhodipËa,” ga za ugotavljanje povpreËne ev-
je poudaril Æagar. Dodal je, da je ropske razvitosti obdobje 2001-2003,
Ljubljana predlog za Ëlenitev dræave v katerem bo Slovenija po zdaj zna-
na dve kohezijski regiji Evropski ko- nih statistiËnih podatkih presegla 75
misiji posredovala v ponedeljek, a odstotkov povpreËja EU in tako iz-
nanj zaenkrat pe ni dobila nobenega padla iz kroga upraviËenk do najveË- Razdelitev v regiji,
odgovora. jega kosa evropskih sredstev. kot jo predlaga vlada.
Vpra anje hrva ko-
Prosimo, pazite se!
slovenske meje Kdor le malo pozna æivljenje danapnje argentinske
Hrvapka in Slovenija sta katerega je imela vpogled druæbe ve, da je vprapanje osebne varnosti eno
prijateljski dræavi, ki imata britanska tiskovna agencija najteæjih. Vlada, kljub ptevilnim obljubam, pe ni napla
veliko skupnega, vendar Reuters, ki je objavila nekaj pozitivnega odgovora in ji v doglednem Ëasu ne bo
vprapanje Piranskega zali- poudarkov, Evropska komi- uspelo repiti tega problema.
va, pe vedno odprto sija med drugim ugotavlja, Zadnje Ëase pa se je med roparji in tatovi razpasla
vprapanje o meji med dræa- da je Hrvapka izboljpala moda, da napadajo zlasti starejpe ljudi. Zaradi njihove
vama, ni za Evropsko unijo sodelovanje s sosedami na majhne odpornosti in velike mere zaupanja so najlaæji
plen. V letopnjem letu je bilo ubitih æe 31 starËkov in
in Evropsko komisijo, je Balkanu, da pa so ,,potreb-
dejal hrvapki premier Ivo ni dodatni napori pri vsak mesec beleæimo nad 150 napadov na upokojence
samo na podroËju Velikega Buenos Airesa, La Plate,
Sanader v Tallinnu. S tem repevanju dvostranskih
je odgovoril na novinarsko vprapanj, pe posebej kar Mercedesa in Zarate. Za ostalo dræavo sploh ni ptatistik.
Najbolj obiËajen naËin napada je, da se pojavijo
vprapanje, kako komentira, zadeva meje”, poroËa
na domu starejpih ljudi in jih pripravijo do tega, da jim
da je v zadnjem poroËilu Hina. Hrvapka ima ob Slo-
odprejo vrata. NaËini so razliËni in nemalokrat stoji
Evropske komisije o na- veniji sicer vprapanje meje
pe ne povsem repeno tudi s pred vrati æenska, celo z dojenËkom v naroËju. Lahko
predku Hrvapke omenjeno
vprapanje meje s sosedami. Srbijo in »rno goro ter Bo- so tudi mladoletniki. Najavijo, da so prijatelji sina ali
V poroËilu, v osnutek sno in Hercegovino. hËere, ali da so zanje prinesli denar, ali da sta jih sin
Evropska komisija bo na ali hËi poklicala za sestanek na domu starpev, itd.
rednem tedenskem zase- VËasih celo reËejo: ,,Vap sin se je ponesreËil in je v
bolnici. Potrebuje pomoËi!” Kdo jim v takem primeri
Za eno uro danju objavila redna letna
ne bi odprl vrat? In ravno to je usodno. Ko odprete
poroËila o napredku dveh
nazaj kandidatk za Ëlanstvo, vrata, stopite v pekel: Ëakajo vas udarci, muËenje in
morda celo uboj ... Vsi doslej najavljeni ropi na
V Sloveniji so TurËije in Hrvapke, na poti
proti EU, ter ptirih ,,potenci- starejpe ljudi so povezani s krutim nasiljem.
prejpnji teden prepli na
alnih” kandidatk, Makedo- Zato vas prosimo, da se pazite. Dragi starejpi rojaki,
zimski Ëas. Kazalce so
nije, S»G, BiH ter Albanije. babice, dedki. Geslo je: Ne odpirajte vrat, nikdar,
premaknili za eno uro
Po priËakovanjih naj bi ko- nikomur! »e vam prinesejo razburljivo novico o
nazaj in tako prepli na
misija Hrvapko ocenila zelo kakpni nesreËi, preverite jo po telefonu, pokliËite sina,
srednjeevropsko raËu-
podrobno ne samo pri poli- sorodnika ali znanca, a ne odpirajte vrat! Prihranili si
nanje Ëasa. Ure bodo
tiËnih merilih, temveË tudi boste strah, boleËine, imetje in si morda ohranili
spet premaknili 26. mar-
pri gospodarskih ter admi- æivljenje.
ca 2006, ko bodo prepli
nazaj na poletni pasovni nistrativni usposobljenosti.
Ëas.
Premik ure je v skla-
du z uredbo o doloËitvi BERI…
prehoda s srednjeev-
ropskega Ëasa na polet-
no raËunanje Ëasa in
prehoda nazaj v letih od 100 LET ©KOFOVIH NAJLEP©I DAN
2002 do 2006. ZAVODOV ............................. 2 NA©IH ©OLARJEV .................. 3
Tako je sedaj razlika
med slovenskim in ar-
,,PRISTAVA, SRE»NA VAS V PARAGVAJU SE SPOMINJAJO
gentinskim Ëasom tiri
ure. DOMA»A“ ............................. 3 BRANKE SU©NIK .................... 4
 Stran 2 17. novembra 2005 • SVOBODNA SLOVENIJA

100 LET ©KOFOVIH ZAVODOV IZ ÆIVLJENJA V ARGENTINI

V Gallusovi dvorani Cankarjevega slovenskega narodnega programa iz tudi ptevilni njeni bivpi dijaki poslani
TONE MIZERIT
doma je bila v nedeljo 13. novembra leta 1848, ko smo zahtevali slovenski v smrt,” je dejal Janpa. Namesto hu-
zveËer slovesna akademija ob stoletni- jezik v pole in urade. manistike se je po letu 1945 za zidovi VeËkrat je teæko pisati A pef njegove vlade, Alberto
ci Zavoda sv. Stanislava in prve slo- ,,Ni sluËajno, da je bila zamisel zavoda veË kot 40 let pouËevala komentar argentinske politi- Fernandez je zatrdil, da pko-
venske gimnazije. Slavnostni govornik najprej uresniËena v okriljih Katolipke jugoslovanska vojapka doktrina, ki je ke, ker se v kratkem Ëasu fovska izjava ne sovpada s
je bil predsednik vlade Janez Janpa, ki cerkve na Slovenskem,” je nadaljeval imela za enega od svojih notranjih dogodi preveË stvari; in vse stvarnostjo.
se je v govoru zahvalil ne samo zaËet- Janpa, ,,saj so velik del narodove sovraænikov tiste, ki so to polo posta- so vaæne. Tak je primer pre- Kaj pravijo tevilke.
nikom zavoda, temveË tudi sedanjemu inteligence predstavljali ravno sloven- vili na noge in se v njej polali. Nova teklega tedna. Vladni statistiËni urad je
vodstvu in profesorskemu zboru, saj je ski duhovniki.” Ker so delovali med Demosova vlada pa je naredila eno Vrzel v zunanji fronti . pretekli teden objavil, da ti-
ustanova zaradi svojih odliËnih rezul- ljudstvom in za ljudi, so se veËinoma najbolj simboliËnih potez, ko je ob Vrhunsko sreËanje piËna druæina (starpa in dva
tatov na dobrem glasu. dobro zavedali, da jezik predstavlja BoæiËu 1991 vrnila stavbo lastniku v ameripkih predsednikov je otroka) potrebuje 809 pesov
Prireditve se je udeleæilo tudi veË osnovno gradivo narodove identitete. upravljanje z namenom, da se obnovi mimo. Sadovi so revni, pos- meseËno, da ne zapade
ministrov in drugih visokih predstav- ©kof JegliË je s postavitvijo temeljnega vzgojno-izobraæevalna dejavnost. ledice teæke. Gotovo je naj- revpËini. Nekaj dni zatem je
nikov dræavnih sluæb, predstavniki kamna za zavod in gimnazijo simbol- V govoru je slavnostni govornik bolj prizadeta Argentina. isti inptitut objavil, da veË
diplomatskega zbora in slovenski no in dejansko postavil tudi temelj, izpostavil tudi pomen privatnega in Njeno razmerje do kot polovica zaposlenih
pkofje. Uvodoma sta udeleæence na- na katerem je v naslednjih desetletjih neodvisnega polstva, kar je dobrodopla Zdruæenih dræav je na naj- zasluæi manj kot 550 pesov
govorila predsednik zavoda Anton zrasel velik del slovenskega izo- dopolnitev in popestritev javnemu niæjem nivoju zadnjih Ëa- meseËno. In komaj v 20%
Jamnik in ljubljanski nadpkof Alojz braæenstva. ,,Da je bil temeljni kamen polstvu. Slovenski poli je po njegovih sov. Vzrok temu opazovalci primerov plaËe presegajo
Uran. Ta je ob stoletnici delovanja poloæen trdno in zasejano dobro besedah potrebno vrniti humanizacijo pripisujejo zadræanju 1000 pesov. Za tekoËi me-
Zavoda poudaril pomen pkofa Antona seme, pa priËata obnova in rast zavo- in dokonËno postaviti na profesional- predsednika na zborovanju sec raËunajo, da bo inflacija
Bonaventure JegliËa, ki je uresniËil da po polstoletni nasilni prekinitvi na pedagopka naËela, da bo na ta v Mar del Plati. Krivda niti dosegla 1%, zlasti zaradi
delovanje prve popolne slovenske zaradi nacistiËne in komunistiËne za- naËin resniËno avtonomna in neodvis- ni v tem, kakpen poloæaj je zvipanja cen mesa, ki so
gimnazije. Iz pkofovih zavodov so sedbe,” je navedel slavnostni govor- na od vsakokratnih politiËnih razmer. zavzela Argentina do kljub vladnemu dogovoru s
izpli vidni nosilci cerkvenega in jav- nik. Po njegovem mnenju je pkofijska Danes je Slovenija pred enakim medameripkega gospodar- proizvajalci in prekupËeval-
nega æivljenja. S svojo preropko us- klasiËna gimnazija odloËilno pripo- izzivom kot skozi celotno zgodovino: skega zdruæenja. V Wash- ci poskoËile med 6 in 12%.
meritvijo pa so temelji JegliËeve usta- mogla k uveljavljanju slovenpËine na Ohraniti, povezati in poveËati mora- igntonu celo priznavajo, da Sploh je vidno, da rast cen
nove tudi v danapnjem Ëasu navdih novo ustanovljeni univerzi v Ljubljani mo slovensko ustvarjalno moË. Znan- ima Mercosur prav, ko zah- prizadeva najbolj revne, ker
pri vseh dejavnosti, ki se dogajajo v leta 1919 ter pripomogla k uveljavitvi je in vrednote so nap edini kapital, ki teva predhodno debato o preteæno rastejo cene
pestih enotah obnovljenega zavoda, pouka v slovenskem jeziku v vseh nam zagotavljajo enakovrednost v hi- severnoameripkih subvenci- prehrani. Cerkveno opozori-
je dejal nadpkof Uran. gimnazijah po letu 1918. tro razvijajoËem se globalnem svetu. jah domaËim kmetijskim lo torej ni brez podlage.
Slavnostni govornik Janez Janpa se V okviru delovanja Zavoda sv. Predvsem pa nam doma lahko omo- pridelkom. Polomija je bila Svarilo pa je na mestu, Ëe se
je v govoru uvodoma zahvalil vsem, Stanislava je Janpa izpostavil tudi ne- goËajo dobro prihodnost. Blaginjo v naËinu, kako so kritike le beæno ozremo na poloæaj
ki so na zaËetku prejpnjega stoletja katere teæave, s katerimi se je zavod v naroda in smiselno æivljenje Ëloveka, izzvenele. Kirchner je na v Franciji.
zmogli toliko zdravega pogleda in svoji zgodovini sooËal. V delovanje je sklenil Janpa. oster, nediplomatski naËin Razburkana prestolnica .
stvarne moËi, da so postavili temelje zavoda sta namreË po Janpevih bese- V okviru zavoda danes delujejo javno napadel ameripko po- V prestolnem mestu je vlada
srednjega polstva v slovenskem jezi- dah veliko bolj kot prva vojna ostro gimnazija, na kateri se vsako leto litiko in celo osebno doæivela najhujpi poraz, saj
ku. Ustanovitev prve slovenske po- posegla dva totalitarizma. ”Nacional- izobraæuje pribliæno 670 deklet in predsednikovo pozicijo. Re- je njen kandidat pristal na
polne gimnazije s slovenskim uËnim socializem in komunizem sta spreme- fantov, dijapki dom, v katerem prebi- akcija na severu je torej konËnem tretjem mestu. Vz-
jezikom pomeni po pol stoletja vsaj nila polo v kasarno, v koncentracijsko va tretjina dijakov, glasbena pola, Slo- naravna. Sledila je tudi poredno pa je tekel pe
delno uresniËitev ene izmed zahtev taboripËe in v kraj, od koder so bili venski dom in ptudentski dom. otroËja polemika z postopek za politiËno sodbo
mehipkim predsednikom vodji avtonomne mestne
Foxom. In pe nekaj: Kirch- vlade. V takem poloæaju je
ner sicer ni povedal niË dru- presenetil korak, ki ga je
VTISI IZ SLOVENIJE gaËnega, kot misli tudi bra-
zilski predsednik Lula da
storil izvoljeni poslanec Bo-
rocotó. Kandidat na sredin-
Silva. A ta po obisku Busha ski listi Macrija, je po ses-
KA, del koro ke zgodovine v Braziliji blesti kot velik
zaveznik ZDA v Juæni Ame-
tanku s predsednikom Kich-
nerjem izjavil, da preseda v
(Od na ega dopisnika) riki in prijatelj Washingtona, vladne vrste. Ker je doslej
Ëeprav ni za piko popustil v poslanec v mestni skuppËini,
Kljub temu, da je v Evropi vse blizu, se zgodi, da se skupnem zadræanju Merco- kjer vsak glas odloËi usodo
Ëlovek ne poda na pot, Ëe to ni nujno potrebno. Tako se surja. Kdor zna paË zna. æupana, ni manjkalo su-
zgodi, da smo na Koropko zapli morda enkrat na leto. Zdaj Po volitvah e nejasno. miËenja. Sploh se je govori-
pa se je zgodilo, da smo bili v osmih dneh dvakrat. Najprej PrepriËljiva zmaga, ki jo je lo (in pisalo) o ,,prodaji”, ki
s cerkvenim zborom, ko smo si ogledali Gospo Sveto, grad vlada dosegla na volitvah pa nas spominja na zloglasi
na Veliki Ojstrovici, Minimundus in Osoje s samostanom, pupËa kar nekaj vprapanj. primer poslanca Pucka, ki je
kjer se je pokoril poljski kralj Boleslav, po Apkercu znan Dvomi se suËejo okoli bil leta 1996 izvoljen na listi
tudi kot ,,mutec osojski”. VsakiË, ko obipËemo Koropko, se toËke, koliko dodatne moËi Slovenskih krpËanskih de-
Ëudimo nad lepoto deæele in si ne vemo razlagati, v Ëem lahko pe doseæe Kirchner. mokratov, pa je uskoËil in
je razlika z Gorenjsko. Obe imata gore, gozdove in Nekaj zmagovitih radikalnih omogoËil tedanjo leviËarsko
travnike, obe skrbita za svoj videz, a na Koropkem je pe guvernerjev se pribliæujejo vlado predsednika
nekaj lepote veË, Ëeprav je Gorenjska ,,na sonËni strani vladi, v upanju boljpega raz- Drnovpka. Stranka PRO se
Alp”. merja (in bolj prijaznih fi- sedaj sodno bori, da ne bi
V soboto, 5. novembra pa so v Regionalnem centru v nanËnih dodatkov?). Nekaj zgubila omenjenega
©t. Jakobu v Roæu pripravili ©tudijski dan ob 40-letnici se maje tudi v zgradbi po- poslanskega mesta.
Udeleæenci sreËanja na grobu dr. Zwittra raæenega duhaldizma v pro- Zakaj? Ko gledamo pre-
Katolipke akcije v Krpki pkofiji. Prvega septembra 1965 je
krpki pkof dr. Joæef Köstner na pobudo rojaka dr. Vinka vinci Buenos Aires. Mnogi tekle in zadnje dogodke v
Zwittra potrdil ustanovitev Slovenskega delovnega odbora sad II. Vatikanskega cerkvenega zbora. veljaki menijo, da jih je Du- Argentini, opazimo neko
Katolipke akcije, ki po sklepih II. Vatikanskega cerkvenega Iz vseh razprav so bile razvidne podobnosti in razlike v halde pustil same in nimajo stalno nit, ki nenehno pogo-
zbora predstavlja uradno obliko apostolata laikov in du- delovanju te apostolske organizacije. Æal je Ëas priganjal in na jasnem, ali se bivpi juje delovanje argentinske
hovnikov v skupnosti s pkofom v pkofiji. Zato so na ni bilo moænosti za skupni razgovor o tematiki. Odpli smo predsednik res dokonËno politike. Koraki, ki jih stori-
ptudijski dan bili povabljeni tudi sinovi in hËere ustanovi- na bliænje pokopalipËe, kjer poËivajo zemeljski ostanki dr. poslavlja od politike. Tisti, mo za repevanje pereËih
telja, pa pe ga. Marinka Ziherl Inzko, ki je tudi sodelovala Zwittra, se ga v molitvi spomnili, prav tako pa vseh Ëlanov ki so pa æe prej dvomili, pa problemov, so vedno na-
na ustanovnem sestanku. Med udeleæenci so bile znane slovenske Katolipke akcije, ki so kjerkoli in kdajkoli pirili kar javno ipËejo stikov z paËni, pa naj bodo vlade
osebnosti koropkega slovenskega cerkvenega in politiËnega boæje kraljestvo. (Na tem pokopalipËu leæi v lepem grobu - vlado, da bi se vsaj nekoliko vojapke ali civilne. Potrebno
æivljenja. ki ga je uredila Nova slovenska zaveza, - tudi dr. Joæa Basaj, pribliæali toplemu soncu je bilo ustaviti gverilsko gi-
Dan je odprl s pozdravom mag. Hanzi FilipiË, predsed- prvi predsednik Narodnega odbora za Slovenijo). zmagovalca. banje, a ne z nesmiselnim
nik Katolipke akcije, nanizal nekaj podatkov o ustanovitvi Nato smo se podali k hvalnicam v krasno kapelo Cerkev je kritiËna . Prete- in nepotrebnim dræavnim
in napovedal predavatelje. polskih sester, ki vodijo gospodinjsko polo v ©t. Petru in se kli teden je zasedala argen- terorjem. Treba je bilo pri-
Na ptudijskem dnevu so organizatorji æeleli predstaviti zahvalili Bogu za teh ptirideset let plodnega dela. Molitve tinska pkofovska konferenca. vatizirati dræavna deficitna
delovanje Katolipke akcije med drugimi slovenskimi skup- je vodil prof. Pavel Zablatnik, tajnik KA in tehniËni Izvolili so novo vodstvo, ka- velepodjetja, a ne kot Me-
nostmi. Tako je prof. dr. France M. Dolinar, vodja organizator dneva. teremu predseduje nem, ki je izvrpil gospodar-
Nadpkofijskega arhiva Ljubljana, orisal zgodovinski poloæaj Sledilo je okusno kosilo v elegantni gostilni v bliænji buenosairepki nadpkof in sko izdajstvo. Treba je oso-
in nastanek Katolipke akcije, ki naj bi bila po papeæevih vasi Reka, kjer smo se lahko razgovorili tako o predavanjih primas kardinal Bergoglio. dobiti produktivne sisteme
besedah ,,prva bojna vrsta v obrambi vere”, nato pa kot o drugih vsakodnevnih temah. Med pogovorom je Ob koncu zasedanja so in utrditi finanËno stanje, a
ustanavljanje organizacije v Sloveniji in njeno delovanje pripla na vrsto tudi Argentina in znani ,,Argentinci”. objavili ostro pismo, kjer ne za ceno revpËine najbolj
od 1928 pa do 1945. Sorodniki dr. Zwittra in pisatelj Sapa Vuga so obudili vlado opozarjajo na rastoËo prizadetih. Treba je zamen-
»asnikar Ivo Jevnikar je z naslovom ,,Kaj je s Katolipko prisrËne spomine na prof. Nadislavo Laharnar, ki jih je razliko med revnimi in bo- jati stare politiËne strukture,
akcijo med Slovenci v Italiji?” orisal teæave pri delovanju nekdaj uËila v Gorici. gatimi. Svarijo, da ta razlika a ne za novo zmes demago-
KA na Primorskem, saj je velikokrat bilo njeno delovanje Zadnji del dneva je potekal spet v ©t. Jakobu. Mag. lahko povzroËi socialne ne- gije in absolutizma. Treba je
pogojeno od strani italijanske cerkvene hierarhije. TonË Rosenzopf-Jank je vodil razgovor pod naslovom ,,Kaj mire in izbruhe. Predsednik poiskati pot iz spolne igno-
Napropen sem bil, da predstavim oris delovanja KA v pomeni v verskem kljuËu akcija?” z udeleæenci in pred- Kircher, ki se je zatekel na rance, a ne z razdeljevan-
Argentini. Kako se je pripravljala æe v taboripËih, njene stavniki organizacij, ki sestavljajo koropko Katolipko akcijo. svoje posestvo v Calafate, jem profilaktikov in abortiv-
zaËetke v novem kraju, razvoj in organiziranost. Predstavili so svoje teze in s pogovorom v skupinah ter s da izbere nove osebe za nih pilul ... Zakaj vedno
KnjiæniËar v pkofijski knjiænici v Celovcu Janko MerkaË sklepno diskusijo zakljuËili ptudijski dan. izpraznjena ministrska mes- seæemo po napaËnem
pa je predstavil Katolipki delovni odbor v Krpki pkofiji kot GB ta, je odgovoril z molkom. sredstvu? Moj Bog, zakaj?
SVOBODNA SLOVENIJA • 17. novembra 2005 Stran 3

dal zgodovinski sliki izvrsten okvir; za ptevilne in Ëasu

SLOVENCI V ARGENTINI primerne kostume je poskrbela ga. Magda »eparek; za
zvok Sandi Gaser; za luËi Marko »op; za maskiranje Metka
Magister in Metka Oblak s sodelavci; za mizarstvo mojstra
,,PRISTAVA, SRE»NA VAS DOMA»A“ Tomaæ MaËek in Rudi GriËar; napovedovalki Nadici Gro-
harjevi ter inspicijentu Pavlu Groharju.
38. obletnica dru tva Na reæiserjevo pobudo so se odzvali priznani igralci
bratskih domov. Z veseljem smo jih sprejeli medse. Naj bo

Slovenska Pristava to ne samo iskrena zahvala za tokratno delo ampak tudi

Z veselim razpoloæenjem in nasmejanim srcem smo se
na lepo urejenem in prazniËno okrapenem vrtu nape drage
Pristave zbrali Ëastni gostje, znanci, prijatelji in domaËi v
nedeljo 30. oktobra.
Ob napovedani uri nas je prijazna napovedovalka, ga.
Nadi KopaË Groharjeva tako nagovorila: ,,Dragi gostje, z
najveËjim veseljem pozdravljamo vse in vsakega iz med
Vas na na i kljub znatni zgubi, vendar le zeleni Pristavi o
priliki 38. obletnice na ega doma. Za dana nji praznik smo
se izbrali prisrËno, lahko bi dejali kar pre ernovsko geslo
´Pristava sreËna vas domaËa´. Argentina je Slovencem
gostoljubno ponudila svojo streho v teækih povojnih Ëasih,
da so na li v njej svojo drugo domovino. NihËe ni zahteval
od njih, da morajo svoj rod zatajiti, svoj jezik opustiti in
ljubezen do rodne grude poloæiti v grob. Zato se torej s
petjem dræavnih himen poklonimo obema domovinama.”
Po obiËajnem dviganju zastav (predsednik Edvarda
Kenda in predsednica kroæka mater in æena ga. Marta Kriæ
Golobova) smo se v sprevodu zastavonop ter argentinskih
in slovenskih narodnih nop pomaknili v kapelo.
Sveto mapo je daroval prelat dr. Jure Rode ob
somapevanju napega æupnika patra Alojzija Kukovice. Pel
je deklipki pevski zbor Milina pod vodstvom prof. Marjane
Jelenc, na orglah pa ga je spremljala kot vedno neutrudl-
jiva ga. Anka Savelli Gaserjeva.
Voditeljica sv. mape, ga. MaruËa Zurc »eËeva je prebrala
vstopno misel. Med pridigo je dr. Jure Rode posebej
poudarjal misel o pomoËi potrebnih in sluæbi bliænjemu, saj
v tem je bistvo napega krpËanskega æivljenja: darovati se
drugim kot se je daroval On za vse nas razpet na kriæu.
Po svetem obhajilu je pater Kukovica blagoslovil izvo-
de knjige ,,Moja zgodba”. V to pomladansko cvetje so
poloæeni grenki trenutki nekaterih pristavskih mamic iz
lastnih spominov na tiste nepozabne dni trpljenja in
obenem odhoda od doma. Spominov, ki bodo æiveli dokler
bodo utripala napa srca in v trdni veri da je bila in je vedno
v vsem dogajanju navzoËa boæja Previdnost.
Po konËanem mapnem opravilu smo se pomaknili v
obednico, kjer nam je pristavska mladina postregla z
bogatim in okusnim kosilom, ki so ga pripravile pridne in
delovne æene krajevne zveze.
Na prostranem odru pristavskega vrta, a sedaj brez
kopatega in mogoËnega ombuja, se je priËel popoldanski
program nape obletnice. Ga. Nadica KopaË Groharjeva je
prisrËno pozdravila Ëastne goste: sekretarja veleposlaniptva
RS g. Igorja ©efa, Ëastnega konzula RS g. Herman Zupana
in go., predsednika ZS ga. A. Rezlja in go., delegata
slovenskih dupnih pastirjev v Argentini Dr. Jureta Rodeta,
vse predsednike in zastopnike bratskih domov in ustanov,
patra Alojzija Kukovico in vse ostale dupne pastirje,
voditeljico Prepernove pole in ostale uËne moËi, ter vse ki
so v tolikem ptevilu prihiteli na slavje .
Sledil je pozdrav predsednika g. Edvarda Kenda ki je
med drugim povedal: ,,Naj upremo pogled v prihodnost,
zaradi katere so na i predniki zidali domove, na nas pa leæi
naloga da jih ohranimo ... Skrbeli bomo, da bomo vedno
bolj i, bolj i kristjani, bolj i sinovi, bolj i do bliænjega in tudi
bolj i v skupnosti. Vsak od nas je delËek skupnosti, zato
mora biti tudi njen sodelavec na katerem koli podroËju.
Zato pa sodelujmo vsi ...”
Nato je pozdravil vse navzoËe predsednik ZS g. Rezelj.
Slavnostni govornik g. Avgust »op st., je v svojih mislih
omenjal ljubezen do materinega jezika in njegovo pravilno
uporabo.
Sledila je igra ,,Velika Puntarija — dramska kronika iz
leta 1573”. Oceno tej dramski predstavi bomo objavili v
prihodnji ptevilki.
NapoËil je Ëas zahval: v prvi vrsti reæiserju g. Mihu
Gaserju, ki je v igro vloæil svoje izredne talente in vso
organizacijsko zmoænost; mlademu in neutrudljivemu sce-
nografu Andreju Golobu, ki je s svojimi zvestimi sodelavci
vabilo za naprej. Hvala Ministrstvu za Kulturo Republike
Slovenije za podporo napi predstavi, iskreno priznanje
æenam krajevne zveze ki so skrbele za okusno kosilo in
dobro postreæbo in vsem skritim sodelavcem ki so s svojim
delom pripomogli k uspehu, zlasti odboru slovenske Prista-
ve, napi aktivni in zdravi mladini ter zboru Milina.
©e enkrat hvala lepa vsem in kmalu nasvidenje!
Ja. Je.
PosreËeni trenutki v Ëasu priprave
Zastor je padel, pristavskega dne je bilo konec.
Koliko lepih trenutkov in neutrudljivega dela je bilo
vloæenega vanj. Kaj nam je zapustil? Ogromno. Po
boæji volji in Ëlovepki naravi smo vsi razliËni in v tem
je bogastvo in smisel napega æivljenja, da si drug
drugemu pomagamo, vzgajamo in izpopolnjujemo na
vse podroËjih, verskih, kulturnih, socialnih, delavnih
in pportnih.
O tem je pristavski pkrat pripepetal nekaj zgodb:
- Fantje so pripravljali sceno in, kot vedno pri
takih skupinah, so nekateri zelo natanËni, drugi manj,
ostalim je pa vseeno. Nekdo od teh se oglasi in pravi:
,,Kaj bop tako natanËen, z avijona se ne vidi, ladja pa
blizu ne more!”
- Sonce je pripekalo, grla suha kot pesek v afri ki
pu Ëavi in znoj je lil po obrazu. Utrujen in izmuËen
sodelavec kot katehet v verouËni uri vpra a predsed-
nika: ,,Si ti katoliËan?” ,,Da” je bil odgovor. Novo
vpra anje: ,,Kaj je rekel Kristus na kriæu?” ,,OËe,
odpustim jim, saj ne vedo kaj delajo” je bil odgovor.
,,Pa kaj e?” ,,Desnemu razbojniku je dejal: ’©e danes
bo z menoj v raju’.” ,,Lepo, a to e ni vse” ,,OËe
zakaj si me zapustil” ,,Zelo dobro, a nekaj e manjka”
Zavladal je popoln molk a odgovora ni bilo. KonËno
izËrpani in zgarani delavec pove: ,,’Æejen sem!’ In
notranji poæar je treba pogasiti! Pa ne z vinom z
æolËem pome anim”
- Kaj neki je bilo pri panku, ko sta se Marjan in
onkolog iz Slovenije, ki je na obisku na zdravnipkem
kongresu v Buenos Airesu in je prisostvoval vaji igre
,,Velika Puntarija”, od smeha tolkla po kolenih? Na
æalost sem pripel prepozno in nisem slipal njunih
besed. Vprapajte Marjana in se boste pe vi nasmejali.

Lepo nam je bilo, zares lepo! prijateljstvo in solidarnost, kakor je sveto-

Pripel je najbolj priËakovani dan v pols-
kem letu: dan skupnega izleta!
Namenjeni smo bili æe pred dvema
tednoma, a zaradi slabega vremena smo ga
premestili na 5. novembra. SplaËalo se je;
doËakali smo krasen sonËen dan!
ZaËel se je ob 9.30 uri, ko so v Glew
poËasi prihajali avtobusi polni otropke en-
ergije, smeha, veselja … Tam nas je æe
Ëakal pater dr. Kukovica, ki je pripravil
dvorano in oltar, da bi daroval sveto mapo
za vse nas in blagoslovil ta nap dan.
Ko je bila ura 10.15 je zadonelo v
dvorani; kitara je spremljala pesmi ,,Danes
je dan, danes je dan ...” Spremljala nas je
tudi podoba Marije Roænega venca iz San
Nicolasa, kateri smo se priporoËili in jo
tudi posebno prosili za zdravje ge. Jelice iz
Castelarja. Pozorno smo poslupali pridigo o
pomenu svete mape, kako morajo biti
pripravljena napa srca za prejem Jezusa v
Sv. Evharistiji. Tudi nam je pater svetoval,
kako si moramo med seboj odpupËati in
biti prijatelji, tako kakor æeli Jezus. Tudi
nam je svetoval, kako spoptovati naravo.
Res, govoril nam je na preprost naËin, da bi
vsi razumeli.
Takoj po konËani mapi smo se skupaj
zbrali vsi, otroci in uËiteljice iz vseh pol, da
bi se slikali za Boæje stezice. Veliko nas je
bilo: iz BalantiËeve pole 86 otrok, iz Bara-
gove 19, iz JurËiËeve 11, iz Prepernove 43,
iz Roæmanove 33 in iz Slompkove pole 84
otrok. Vseh skupaj 276! Na sliki smo kot
mravljice! UËiteljic pa tudi ni manjkalo:
bilo nas je 30!
Fantje so se hitro zbrali, da bi igrali
NOGOMET! Vsem je jasno, da vsi radi
teËejo za eno samo æogo! Ekipe so bile
sestavljene in zaËele so se tekme. Videli
smo lahko gole na eno stran in gole na
drugo. Lepo je bilo videti, kako se iz
nekaterih pol zdruæili in sestavili mepane
ekipe enajstih nogometapev! Veljalo je:
val dr. Kukovica pri mapi.
Bil je Ëas kosila: malo sendviËev, malo
sadja in takoj spet na tek!
Ob enih je bilo malo igripËe æe zasede-
no: deklice so igrale ,,Med dvema ognje-
ma”, medtem ko so fantje pe nenehoma
igrali - nogomet! Fantje so paË fantje!
Kaj pa najmlajpi? Pridni so bili! Lepo jih
je bilo videti, kako so se igrali, hodili sem
ter tja, se vrteli, skakali, peli; z njimi pa
tudi neutrudljive uËiteljice. Nekateri so tudi smo se zbrali na malem igripËu. A vsa
risali in barvali æivalice, roæice, hipice, dekleta so æelele igrati, vedno jih je bilo
avtomobile, sploh vse, kar vam lahko pride veË in veË, da tega ni bilo konca. ©koda,
na misel. A ko je bila rokica naveliËana…. tekme nismo konËali, ker prej pripla je ura
veseli v naravo! odhoda.
Na malico nismo pozabili! Nekaj soka, Na vrsti je bilo slovo. Pospravili smo za
kokakole in seveda ,,MATE”, vsaj pri uËitel- sabo in se poËasi razpli, vsak na svojo stran.
jicah ga nikoli ne manjka. Tudi nekaj za Lepo nam je bilo, zares lepo!
prigrizek: bomboni, fakturce, sadje, peci- Pred nami so poËitnice, nato novo dol-
vo…. vse po æelji! ©e celo sladoled so go polsko leto, in komaj po tem ... pride
ponudili vsakemu! HVALA!! znova na vrsto tako priËakovani izlet 2006.
Ura teËe, niË ne reËe ... Za zakljuËek Pomislimo raje samo na PO»ITNICE, vse
tega lepega sonËnega dne pa ... tekma drugo pe pride.
uËiteljic proti osmopolkam. OJOJ! Takoj LS»
 Stran 4 17. novembra 2005 • SVOBODNA SLOVENIJA

KNJIGE ne preteklo 60 let,

,,Moja zgodba”
na na ih knjiænih policah
Kdor se danes loti pisanja knjige, mora paË razumeti,
da Ëas branju ni naklonjen.
Tudi zgoraj omenjeni knjigi bi bila namenjena ista
usoda, Ëe je ne bi pisalo srce slovenske matere v
zdomstvu. Tiste, ki ji pe vedno zdrsi solza, ob vsakoletnem
spominjanju na napo vojno in povojno dobo, ob trobljenju
,,molka” pred spomenikom v slovenski hipi pa ob spreml-
janju besed in pesmi. Tiste, ki jo jagode æalostnega dela
roænega venca pe vedno spominjajo na Njegov, na njihov
in na njen kriæev pot. Ni starosti, ki bi mogla utipati spomin
na doæivetja tiste teæke dobe.
Tudi letos ne. Ob napih spominskih prireditvah, ob
branju poroËil o proslavah v domovini pa ob medsebojnem
obujanju spominov vznikne pe vedno kak drobec. Æe veË.
Ko ipËemo celotno sliko takratnega dogajanja v Sloveniji,
opazimo, da zlasti pri starejpih æenah in dekletih prihaja na
dan dejstvo, da do sedaj nismo grepili proti spominu, proti
zgodovinskim dejstvom. PaË pa ni pripel dovolj do izraza
tisti del naroda, ki je na videz pasivno spremljal vsa
dogajanja. To so bile tihe, skrite matere in dekleta, na
katerih pa sloni nepogrepljivi æivljenjski vsakdan. V molitvi
in delu so æivo spremljale dneve, ure, minute vsakega Ëlana
druæine: moæa, oËeta, matere, sina, brata, dóma, vasi, fare in
ustvarjal trdna tla tedanji negotovi stvarnosti. Kot bi od takrat
prihajajo ti utrinki Slovenski filmi med nami
na dan. Zakaj ne bi
pripli tudi v pisani Na univerzah po svetu, kjer poteka ptudij slovenpËine
besedi? ali deluje lektorat, bo Center za slovenpËino kot drugi/tuji
Tako je na Pris- jezik pri Oddelku Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani
tavi v okviru tukaj- v novembru obeleæil letopnjo 100-letnico slovenskega fil-
pnjega odseka Zve- ma. Ob tej visoki obletnici Veleposlaniptvo Republike
ze mater in æena Slovenije in Lektorat slovenskega jezika na Filozofski
vzklila misel na ob- fakulteti Univerze v Buenos Ariesu vabita na ogled sloven-
javo teh spominov. skih filmov v Alianza Francesa, Cordoba 946, v sredo, 30.
V skromni, a izvir- novembra in Ëetrtek 1. decembra 2005.
ni, nenarejeni obli- Kot nam z veleposlaniptva sporoËa gospa Jana Strgar,
ki, kot popek pre- svetovalka in zaËasna odpravnica poslov, bodo prikazani
prostega domaËega naslednji filmi:
cvetja. Ozrli smo se Sreda, 30. november 2005 : 19.30 : celoveËerni film
naokrog, povabili ,,Kajmak in marmelada” (2002) reæiserja Branka Djuriæa
nape pristavske ba- Djura; 21.30: igrano dokumentarni film ”Z Vzhoda” (2003)
bice in tudi mlajpe, reæiserja Miha Knifica;
poiskali mlado obli- »etrtek, 1. december 2005
kovalko, se obrnili 19.30: ”Ples v deæju” (1961) reæiserja Boptjana Hladni-
na zvestega PristavËana-tiskarja in knjiga je bila tu. PaË ka, med slovenskimi filmskimi kritiki izbran za najboljpi
smo ji dodali spominske osmrtnice napih nepozabnih in s slovenski film vseh Ëasov; 21.30 celoveËerni film ©elesten-
tem olajpali tudi materialne obveznosti. je (2002) reæiserja Janeza Lapajneta.
Knjiga je zagledala beli dan na Pristavskem dnevu, 30. Filmi bodo predvajani s ppanskimi podnapisi v francos-
oktobra. Æelimo, da bi z enajstimi ,,priËevanji” vsaj delno kem kulturnem centru Alianza Francesa, Córdoba 946,
dopolnili sliko doæivljanja tistih nepozabnih Ëasov v izraz Buenos Aires.
hvaleænosti in praviËnega priznanja napim muËencem ter v
vzpodbudo napi skupnosti v zdomstvu in doma.
M. B.
SAN JUSTO

Za konec omenimo pe, da je dr.

Slovenka na paragvajski znamki
Paragvajska popta je konec
letopnjega oktobra v seriji treh znamk
z naslovom Paragvajski antropologi
izdala tudi znamko s portretom dr.
Branislave Supnik, slovenske antropo-
loginje. Delo poroËa o tem dogodku
in omenja, da je dr. Supnikova v
Asunción pripla po drugi svetovni voj-
ni in tam delala do svoje smrti leta
1996. Za svoje delo s paragvajskimi
Indijanci je pe za æivljenja dobila
najvipjo paragvajsko dræavno nagrado
za znanost.
Alenka Puhar je o njej zapisala:
,,Branka Supnik (1920—1996) sodi
med tiste ljudi, ki smo jih izgubili
zaradi politiËnega potresa, ki se je
zgodil takoj po vojni, napovedoval pa
æe med njo. Sodi torej med emigran-
te, kot se je nekoË reklo, da bi se
loËili predvojni izseljenci, povojni
politiËni in sodobnejpi ekonomski
zdomci. Pri emigrantih je bilo v glav-
nem tako, da jih nihËe ni omenjal, pa
tudi Ëe so bili njihovi uspehi oËitni.
Redkokateri emigrant si je upal pre-
stopiti mejo za kratek obisk. NiË ne-
navadnega torej, da smo v Sloveniji
za dr. Supnikovo slipali pele leta 1992,
po politiËnem pretresu v demokraci-
jo.”
Gospa s paragvajske znamke, ki je
zadnji dve leti vojne prebila na Duna-
ju in v Rimu, kjer je ptudirala zgodo-
vino in stare jezike, je spomladi 1947
pristala v Argentini. Slovenske polske
sestre so ji pomagale pri zaËetnem
uvajanju v novi svet pa tudi pri iskan-
ju prve sluæbe. V Paragvaju je bila
velika zbirka indijanskih predmetov
in lastniki so iskali nekoga, ki bi jo
urejal in skrbel zanjo. Supnikovo je to
prevzelo, a delo je kmalu razpirila s
pravim terenskim raziskovanjem med
paragvajskimi Indijanci. MogoËe se je
æe doma, ob branju Alme Karlin,
navzela sanj po avanturah v daljnih,
eksotiËnih deæelah. Pol stoletja je
uspepno kombinirala tako teoretiËno
kot trdo praktiËno delo. (...) Branka
Supnik je bila majhna, drobna æenska.
Od otropkih let je imela teæave s
hrbtenico in vse æivljenje ,,je v meni
prevladovala tendenca k druæbeni
marginalizaciji”. Nikdar se ni poroËi-
la. Njena energija pa je bila neizmer-
na in vso je posvetila raziskovanju in
pisanju. Precejpen del æivljenja je
stanovala kar v muzeju, da je kar
najmanj æivljenjskih sil potropila za
ne-delo. V novi domovini so ji pode-
lili veË priznanj, ker je prispevala
,,temeljna spoznanja na podroËju et-
nografije in kulturne antropologije
Paragvaja”. Njeno æivljenje se je
konËalo zaradi raka leta 1996.
Branka Supnik bila Ëlanica Slovenske
kulturne akcije v njenem zgodovins-
kem odseku in je tudi predavala v
Buenos Airesu na kulturnem veËeru
10. novembra 1959.
Kovanci ob
obletnicah Linharta
in A kerca
Vlada je sprejela uredbo o obse-
gu izdaje, sestavinah in glavnih zna-
menjih priloænostnih kovancev ob
250-letnici rojstva dramatika Antona
Tomaæa Linharta in ob 150-letnici
rojstva pesnika Antona Apkerca.
Komisija za pripravo strokovnih
predlogov pri izdaji priloænostnih ko-
vancev je vladi predlagala, da se ob
250-letnici rojstva dramatika Antona
Tomaæa Linharta izda priloænostne
zlatnike z nominalno vrednostjo
25.000 tolarjev v koliËini 1000 ko-
vancev, priloænostne srebrnike z no-
minalno vrednostjo 5000 tolarjev v
koliËini 2000 kovancev
Ob 150-letnici rojstva pesnika
Antona Apkerca je komisija predlaga-
la, da se izda zlatnike z nominalno
vrednostjo 25.000 tolarjev v koliËini
1000 kovancev in srebrnike z nomi-
nalno vrednostjo 5000 tolarjev.
Lep uËiteljski dan
,,Materin jezik je pravi
boæji dar” … s temi beseda-
mi, smo v soboto 1. okto-
bra zaËeli v sanhupkem
domu nape praznovanje
uËiteljskega dne.
Ob sprejemu slovenske
zastave, ki sta jo nosila
uËenca 7. in 8. razreda Ur-
pula UrbanËiË in Nikolaj
Puntar, smo navdupeno za-
peli slovensko himno. Po-
vezovala je program gdË.
Monika Klarreich, uËiteljica
v napem vrtcu. Po njenem
pozdravu, smo poslupali
gdË. Marijo UrbanËiË Zu-
panc, uËiteljico prvega raz-
reda, ki nam je podala ne-
kaj misli ob tej priloænosti.
Anton Martin Slompek
je bil veliki ljubitelj slo-
venskega jezika; ljubezen
je dokazal s pisanjem,
delom in molitvijo. Sloven-
ski jezik je torej glavni
vzrok za nape redno zbiran-
je v sobotnih polah. Napi
uËenci so nam pokazali, da
z ,,jezikom in slovensko
pesmijo lahko izrazimo ve-
selje in dobro voljo”. UËen-
ci 4. do 8. razreda so nam
pod vodstvom gdË. Anice
Mehle, ge. Marije Krajnik
©trubelj in ge. Kristine
SkvarËa ©enk zapeli dve
pesmi: ,,Preljubo veselje”
in ,,En hribËek”.
©olarji 5. in 6. razreda
pa so nam recitirali Levsti-
kovo pesem ,,MaËka se igra
z mipko” in Stritarjevo
,,Oba junaka”. Nato pa so
nam uËenci 4. razreda reci-
tirali Slompkovo ,,Kje je lju-
bi Bog doma?”, dokaz, da
je jezik lahko lepa molitev
Bogu v zahvalo za tako
dragocen dar.
Za zakljuËek pa sta nas
razveselili recitaciji otrok 7.
in 8. razreda: ,,Veselo
pozdravljene” in ,,Slovenec
biti”, ki ju je pesnik Tone
Kuntner lastnoroËno izroËil
napi dragi gdË. Angelci in
obenem posvetil vsem uËi-
teljicam, ki pouËujejo slo-
venski jezik v tujini.
S Slompkovo himno
,,Anton Martin, slovenski
sin” smo se s polnim srcem
hvaleænosti in ponosa razpli
s prenovljeno zavestjo, da
hoËemo ostati zvesti slo-
venskim in krpËanskim spo-
roËilom blaæenega Antona
M. Slompka.
Erika Poglajen

besede zahvale materam. Otroci slovenske na Træapkem. Ansambel je v

SLOM©KOV DOM
Materinski dan
V nedeljo 16. oktobra je vsa Argentina
praznovala materinski dan. Tudi skupnost v
Slompkovem domu se je poklonila liku
matere in babice, kakor jih doæivljamo v
napih druæinah. Otroci so imeli na to
nedeljo polsko mapo, ki jo je daroval æup-
nik Franci Cukjati, sami pa so sodelovali z
branjem propenj in beril ter z navdupenim
petjem pod vodstvom Marcela Brula. V
imenu starpev so sodelovali Marta Koæelnik
Smole s posebno molitvijo po obhajilu, dr.
©tefan Godec je po mapi uvedel poklon
materam s podajanjem Ërtice o materi,
Andrejka Vombergar ©trficek pa je podala
odlomek iz pisma, tople misli o materi.
Mepani zbor pod vodstvom Pavla Erjavca je
Ëustveno podal zelo primerno pesem
,,N’mav Ëez izaro”, otroci pa so zapeli ,,Jaz
pa grem”.
V imenu odbora Doma in odseka Zveze
slovenskih mater in æena je vopËila slavl-
jenkam prof. Neda Vesel Dolenc, v imenu
mladih pa je Tomaæ Vombergar izrekel
pole so zapeli pesem ,,Mamici”, mepani
zbor pa je podal se pesem ,,Hvala ti”.
Poklon so sklenili vsi navzoËi s petjem
,,Vse najboljpe za god” in ,,Mamica je
kakor zarja”. Za druæabnost so poskrbela
dekleta, ko so postregla slavljenkam s torto
in kavo.
Obisk s Træa kega:
ansambel Kra ki ovËarji
V soboto 29. oktobra je bil v Domu
druæabni veËer. Na obisku je bil namreË
glasbeni ansambel Krapki ovËarji iz Repenj
sklopu delegacije glasbenih sku-
pin iz italijanske pokrajine Furla-
nija-Julijska Krajina, ki je na tur-
neji po italijanskih in furlanskih
druptvih po Argentini. Pred pov-
ratkom v domovino so si napi
zamejci zaæeleli nastopiti pe med
rojaki, saj so izjavili da se Ëutijo
absolutno Slovence.
Odbor Slompkovega doma je
prevzel organizacijo sobotnega
veËera v Domu, ki se je ob
okusni veËerji, ki jo je pripravil
Slovenski dom San Martín, razvil
v veselo sreËanje in prijateljsko
druæenje, saj smo odkrili mnogo
skupnih okolipËin v æivljenju
napih skupnosti v zamejstvu in po sve- sax), Iztok »ergol (violina, klaviature, alt
tu. Lep obisk na veËeru je z odobra- sax), Martín Rebecchi (trobenta), Dario
vanjem spremljal kvalitetna izvajanja Savron (bobni, harmonika) in Martín
orkestra in pevcev, ki so navdupeno Andolpek (el. bas, bariton tuba). Nista se
igrali za ljubitelje glasbe in plesalce mogla udeleæiti turneje v Argentini Matej
svoj razvejeni repertoar. »utiti je bilo, Gruden (klaviature, alt sax) in Marko Mat-
kako na odru uæivajo z nastopom. tietti (bobni).
Na tokratni turneji je ansambel imel Kdor jih je ob tej priloænosti zamudil
sledeËo zasedbo: Alojpa Saksida (glas, naj ne skrbi, verjetno jih bomo imeli pri-
harmonika, kitara, sopran sax), Martina hodnje leto spet v Slompkovem domu ...
Feri (glas), Igor PeriË (klarinet, tenor J.T.
SVOBODNA SLOVENIJA • 17. novembra 2005
NOVICE IZ SLOVENIJE
SLOVENIJA JE ENO SAMO GROBI©»E
Med kopanjem jarka za telekomunikacijske vode so
gradbeni delavci na nasipu ob æeleznipki progi na Teznem
v Mariboru napli dele Ëlovepkega okostja. O najdbi so
obvestili policiste, ti pa so med ogledom skupaj z deæur-
nim patologom ugotovili, da je bilo okostje zakopano
pribliæno 50 let in da pripada eni osebi. Okostje se je
nahajalo na globini enega metra. Med ogledom niso napli
ostankov krste ali drugih sledi, ki bi kazale na obstoj
okostij veË oseb. Izkopano okostje so prepeljali na Odde-
lek za patolopko morfologijo Splopne bolnipnico Maribor,
policisti pa nadaljujejo zbiranje obvestil.
INFLACIJA IN IZVOZ
Potem, ko so se umirile cene nafte in njenih derivatov,
se je oktobra umirila tudi rast cen æivljenjskih potrebpËin.
Inflacija je znapala 0,2 odstotka, na medletni ravni 3,1
odstotka, povpreËna inflacija pa je tretji mesec zapored
ostala nespremenjena pri 2,7 odstotka. - Slovenija je sep-
tembra izvozila za 1,3 milijarde evrov, uvozila pa za 1,4
milijarde evrov blaga. Blagovni primanjkljaj je znapal 105,1
milijona evrov, pokritost uvoza z izvozom pa je dosegla
92,6 odstotka. V prvih devetih mesecih se je izvoz Slovenije
poveËal za 11,9 odstotka na 10,48 milijarde evrov, uvoz pa
se je zvipal za 9,5 odstotka na 11,27 milijarde evrov.
NOVI MODEL AVTA
Francoski proizvajalec motornih vozil Renault se je
odloËil za nadaljevanje projekta za proizvodnjo novega
osebnega vozila, ki ga bodo po sedanjih naËrtih od leta
2007 dalje proizvajali v novomepkem Revozu ter bo nasledil
sedanji model twingo. Kot so sporoËili iz novomepkega
Revoza, je skupina Renault prepriËana v uspeh novega
vozila na træipËu in v njegov pozitiven ekonomski uËinek.
KOMISIJA ZA PRIKRITA GROBI©»A
Vlada je sprejela sklep o imenovanju komisije vlade za
repevanje vprapanj prikritih grobipË. Predsednik komisije bo
direktor Muzeja novejpe zgodovine Slovenije Joæe Deæ-
man, so sporoËili iz urada vlade za informiranje.
BOG DAJ!
Verjetnost okuæbe perutnine z virusom ptiËje gripe je v
Sloveniji izjemno majhna. Slovenija se od dræav, kjer se je
pojavila, namreË razlikuje po tem, da je gostota prebivalst-
va manjpa in da ljudje ne bivajo v istih prostorih kot
perutnina. V Sloveniji veljajo visoki higienski standardi, na
trænicah se ne prodaja æivih æivali, nenadzorovana proizv-
odnja pa je izredno majhna, je na novinarski konferenci v
Ljubljani povedal predsednik uprave in generalni direktor
Perutnine Ptuj Roman Glaser.
PO SVETU
KOSOVO ©E DOLGO
Posebni odposlanec Zdruæenih narodov za pogajanja o
prihodnjem statusu Kosova, Martti Ahtisaari, je pozdravil
ideje, ki jih je za repevanje vprapanja podal slovenski
predsednik Janez Drnovpek. Ob tem je dejal, da jih bo
njegova ekipa preuËila. O pogajanjih samih pa je finski
diplomat Ahtisaari ocenil, da ne bodo mogla trajati veËno.
Delali bodo tako hitro, kot bodo lahko, a brez naglice.
Njegova skupina bo delovala na Dunaju, kamor namerava
odposlanec odpotovati æe ta petek, od 1. januarja prihod-
nje leto pa bo tam stalno delal.
QUO VADIS FRANCIJA?
Francoska vlada je sprejela predlog zakona, s katerim je
izredne razmere v dræavi podaljpala za tri mesece. S tem
æeli vlada ustaviti val poæigov in neredov, ki æe veË kot dva
tedna pretresajo Francijo. Predsednik dræave Jacques Chi-
rac je dejal, da so ukrep sprejeli zaradi zapËite in previd-
nosti. Uporabljali pa ga bodo le tam, kjer bo nujno
potrebno. OdloËitev o podaljpanju izrednih razmer je
potrdil pe francoski parlament. V Franciji pa je minulo æe
19. noË zapored, priplo do novih izgredov in poæigov,
Ëeprav se je njihovo ptevilo bistveno zmanjpalo.
PROTESTI V ©PANIJI
©panska pkofovska konferenca je podprla protestni
shod, ki so ga starpi pripravili proti vladnemu predlogu
zakona o polstvu. Ta namreË zmanjpuje pravico starpev do
izbire vzgoje za svoje otroke. Tiskovni predstavnik in tajnik
pkofovske konference, Juan Martinez Camino, je pojasnil,
da imajo starpi dolænost braniti svoje pravice z miroljubni-
mi in zakonitimi sredstvi. Dræava po njegovih besedah ne
sme nikoli zamenjati druæine, ampak mora biti v sluæbi
izobrazbe, da ljudje lahko svobodno izberejo vzgojo, ki jo
æelijo. Predlog zakona ukinja tudi priznavanje izbirnega
predmeta verskega pouka, ki torej ne bi imel veË vpliva na
konËni uspeh spriËevala. Predmet katolipkega verskega
pouka vsako leto za svoje otroke izbere kar 80% ppanskih
starpev. Kot je pojasnil, ne gre za privilegij Cerkve, ampak
za pravico vseh dræavljanov, ki je vlada s predlogom
novega zakona ne bi smela postaviti pod vprapaj.
PISALI SMO PRED 50 LETI
SLOVENCI V ARGENTINI
IZLET SLOVENSKE MLADINE
je bil v nedeljo13. t. m. v parku Derechos de la
Ancianidad v provinci Buenos Aires. Udeleæilo se ga
je nad 150 fantov in deklet, Ëlanov Slov. fantovske
zveze in Slov. deklipke organizacije. ZbiralipËe je bilo
na Victor Martinez 50, odkoder so se ob 9. uri mladi
izletniki odpeljali v treh velikih omnibusih. V parku
Derechos de la Ancianidad so prebili v prosti naravi
lep sonËen dan v veselem razpoloæenju. Po prostra-
nem parku se je razlegala slovenska narodna pesem
ob spremljavi kitare in harmonike, fantje in dekleta so
se vozili s Ëolni po reki, igrali æogo in razne druge
igre. Na razpolago so bili tudi konji za jahanje.
V veËernih urah so se fantje in dekleta veseli vrnili
domov.
OSEBNE NOVICE
Poroki. V cerkvi Kristusa Kralja v Buenos Airesu
sta 28. X. t. l. stopila pred oltar g. Franci Ko nik,
doma iz Cerkelj na Gorenjskem in gdË. Nerma Maria
Elia, doma iz Buenos Airesa. Za priËi sta bila; nevesti
njen oËe g. Pedro Elia, æeninu pa njegova sestra Mira
por. PerhariË. V soboto, 12. novembra sta se pa v
Moronu poroËila g. Anton Kastelic in gdË. Milka
Kralj. PoroËil ju je Ë. g. Pu . Mladima paroma ob
vstopu v novo æivljenje æelimo obilo sreËe in boæjega
blagoslova.
Druæinska sreËa. V druæini g. Janeza Jereba in
njegove æene ge. Lojzke roj. UrbanËiË v San Justo se
je rodila hËerka. HËerko so dobili tudi v druæini g.
Matka Indiharja in njegove æene Ane, roj. AdamiË.
SreËnim starpem nape Ëestitke!
RAMOS MEJIA
Ne pozabite! Na kaj? Da je v nedeljo 20. novem-
bra t. l. zveËer ob sedmih v cerkveni dvorani v Ramos
Mejia ,,Drugi prosvetni veËer” krajevnega odbora
Druptva Slovencev. VeËer je namenjen proslavi ,,29.
oktobra — slovenskega narodnega praznika”. Pro-
gram veËera je zanimiv in pester.
LANUS
Krajevni odbor Druptva Slovencev je priredil v
nedeljo proslavo slov. narodnega praznika 29. okto-
bra. Proslava je bila takoj po slov. mapi v cerkveni
dvorani pri sv. Joæefu. Rojaki so z izredno udeleæbo
izpriËali svojo narodno zavest.
Proslavo je zaËel mopki pevski zbor. Pod
vodstvom g. Mirka ©pacapana je lepo odpel pesmi
Slovenec sem in Eno devo le bom ljubil. Naslednjo
toËko so imeli lanupki slov. otroci. Pod vodstvom gdË.
Zdenke Virantove so ljudi navdupili s svojimi nastopi.
Mladinski pevski zbor je æel tudi priznanje za odpeto
pesem Lipa zelenela je, prav tako deklice, ki so se
postavile s pesmijo Slovenka sem.
Slavnosti govor je imel g. Rudolf Smersu. Govoril
je o slovenski dræavni samostojnosti ter o slovenski
dræavni ideji od naselitve Slovencev do zadnjih dni.
Proslavo so vsi navzoËi zakljuËili s himno Hej,
Slovenci.
Krajevni odbor DS v Lanusu je imel tega dne tudi
obËni zbor. Pred njim je predsednik krajevnega
odbora DS g. Janez Luæovec Ëestital v svojem imenu
in v imenu vseh Slovencev v Lanusu g. Smersuju k
nedavni njegovi 50 letnici. Na obËnem zboru so nato
podali poroËila predsednik, tajnik in blagajnik. Njiho-
va poroËila so Ëlani odobrili. Pri volitvah so bili
izvoljeni: za predsednika g. Janez Luæovec, za tajnika
g. Maks Jan, za blagajnika g. Joæe Rome, za kulturne-
ga referenta g. Nace Glin ek, za odbornika pa gg.
Joæe Mehle in Lovro BerËiË.
V nedeljo popoldne je bil sestanek rojakov tudi v
Barrio San José, ki spada prav tako v obmoËje
lanupkega krajevnega odbora DS, Ëeprav je od njega
precej oddaljen. Na sestanku je g. Rudolf Smersu
govoril o najvaænejpih problemih slovenskih naseljen-
cev v Argentini. Sestanka so se udeleæili vsi rojaki, ki
æive v tem naselju.
Svobodna Slovenija, 17. novembra 1955 - t. 44.
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILO© STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario:
Asociación Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alojzij Rezelj /
Redacción y Administración: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR
BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 4636-
2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar
Za Dru tvo ZS: Alojzij Rezelj / Urednik: Tone Mizerit / Sodelovali
so e: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik
v Sloveniji), Danijel Kocmur, Janez Jelenc, Lucijana Servin »eË, Erika
Poglajen, Marjana Batagelj, Jernej Tomazin, Milena AhËin, Sapi
Golob, Matjaæ »eË.
Mediji: STA, Radio OgnjipËe, Druæina.
Stran 5
SLOVENCI IN ©PORT
SLOVENIJA : NIZOZEMSKA 0:0
Mlajpa nogo-
metna reprezen-
tanca (U-21), ki
se pe poteguje za
mesto v svetov-
nem prvenstvu,
na domaËem
celjskem igripËu
ni uspela prema-
gati svojih vrstni-
kov z Nizozems-
ke. Nobenemu
ni uspelo zatresti
nasprotnikove OgorËen boj za vsako æogo:
mreæe. Damir HadæiË in Edson Braafheid.
NAJVE»JA ©PORTNA PRIREDITEV
NajveËja pportna prireditev v Sloveniji v letu 2006 bo
mladinsko svetovno prvenstvo v nordijskem smuËanju.
Potekalo bo od 30. januarja do 5. februarja, gostila pa ga
bosta Kranj in Medvode. V gorenjski prestolnici bodo
izvedli skakalne tekme, v Medvodah pa se bodo na novem
pportnem poligonu merili tekaËi.
USPE©EN POVRATEK
Slovenski motociklist Miran Stanovnik se je prviË po
lanski hudi popkodbi in dolgi rehabilitaciji v zaËetku
novembra vrnil na tekmovalni motocikel. Nastopa na eni
najteæjih vzdræljivostnih dirk, PupËavskem izzivu v
Zdruæenih arabskih emiratih, v prologu pa je dosegel 18.
Ëas, tretjega v svojem razredu. Na preizkupnji nastopa pe
en slovenski motociklist Tomo Merhar, ki je bil 50. med 70
tekmovalci.
Po prvi etapi je Stanovnik bil na skupno 13. mestu, v
svojem razredu pa je prevzel vodstvo. Drugi Slovenec
Tomaæ Merhar je etapo konËal na skupno 34. mestu in
devetem v svojem razredu.
Na eni najteæjih etap vozil je Stanovnik pristal na 12.
mestu, prvem v svojem razredu, prireditelji pa se morajo pe
odloËiti, ali bodo Ërtali zadnji del etape, v katerem je
skupina dirkaËev zaradi pomoËi popkodovanemu kolegu
izgubila pol ure. Drugi slovenski tekmovalec Tomo Merhar
je grdo padel, vendar se na sreËo ni huje popkodoval.
V naslednji etapi je Stanovnik v absolutni konkurenci
zdaj med deseterico, v svojem razredu pa vodi. Drugi
Slovenec na dirki Tomo Merhar je po hudem padcu
popravil motor, etapo pa je konËal na 34. mestu oziroma
kot sedmi v svojem razredu.
OSEBNE NOVICE
Krst
V slovenski cerkvi Mariji Pomagaj je bil krpËen Tomaæ
Andrej Brula . OËka je Pablo Alejandro, mamica pa Andrea
María Margarita Quadri. Botrovala sta Vladi Brila Selan in
Danijel Cestnik, krstil pa æupnik Franci Cukjati. SreËnim
star em iskreno Ëestitamo!
Smrt
V Ramos Mejiji je umrla ga. Marija Kristina PotoËar
roj. Avsec (83). Naj poËiva v miru!
DAROVALI SO
V tiskovni sklad Svobodne Slovenije je N. N. San Justo
pa je daroval 30 pesov; druæina Batagelj pa je darovala
100 pesov namesto cvetja na grob ge. Jelici Fajdiga por.
Stariha. Bog povrni!
V dobrodelni sklad Zveze slovenskih mater in æena so
darovali: ga. Mara Steinhaus, 50 pesov; N. N. namesto
cvetja na grob Jelici Fajdiga por. Stariha, 50 pesov; N. N.
Hurlingham, 200 pesov; N. N. 100 pesov; sestre StaniË, 50
pesov; lic. Franci Markeæ, 50 dolarjev; N. N. namesto
cvetja na grob ge. Jelici Fajdiga por. Stariha 500 pesov;
druæina dr. Joæeta Dobovpka namesto cvetja na grob ge.
Jelici Fajdiga por. Stariha 200 pesov. Velikodupnim daro-
valcem se iskreno zahvaljujemo. Bog plaËaj!
NaroËnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 75, pri popiljanju po
popti pa $ 100; obmejne dræave Argentine 110 USA dol.; ostale dræave
Amerike 125 USA dol.; ostale dræave po svetu 135 USA dol.; vse za
popiljanje z letalsko popto. Z navadno popto 85 USA dol. za vse dræave.
Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu
in po svetu RS.
»eke: v Argentini na ime ,,Eslovenia Libre“, v inozemstvu (banËne
Ëeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit“.
Oblikovanje in tisk: TALLERES GRÁFICOS VILKO S.R.L. / Estados
Unidos 425 - C1101AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: (54-11)
4362-7215 - E-mail: info@vilko.com.ar
Página
Stran 66 17. de
17 de noviembre novembra 2005
2005• Nº 45 • SVOBODNA SLOVENIJA

FRANQUEO PAGADO
Cuenta Nº 7211
R. Nac. de la Propiedad
Intelectual Nº 881153
,,PriËevanje v zvestobi”
MALI OGLASI 50. SLOVENSKI DAN
ZDRAVNIKI
Dr. Klavdija V. Bavec - Nevrolog - v nedeljo, 27. novembra, v Slovenski vasi.
Nevropsihiater. Konzultorij na Ca-
ballito in Tabladi. Ordinira ob tor-
kih in Ëetrtkih od 13. do 19. ure.
Ob 11.15 v Hladnikovem domu zbiranje gostov
Ob sobotah od 9. do 14. ure. Ob 11.30 dviganje zastav in nato sv. mapa v cerkvi Marije Kraljice.
Prijave na telefon: 4652-7967. Nu-
jno pa na 15-4409-4437. Ob 13.30 slavnostno kosilo.
GOSPODARSTVO Ob 17. kulturni program:
FinanËne storitve. Tel.: 4482-2633 /
15-4526-9535. Od ponedeljka do - Slavnostni govornik: dr. Andrej Fink
petka od 8. do 16. ure.
CATERING
- Folklorni plesi in pevski nastopi
Cocina & Fusión. SreËanja — Prazno- - Sodelujejo vsi slovenski domovi.
vanja — Sprejemi. Najboljpa okusna
postreæba! Julio Llallire, Chef Ejecuti- Nato prosta zabava. Sodeluje Slovenski in trumentalni ansambel.
vo. Tel.: 4641-6986; mobitel: 15 5564-
2831; e-mail: jullace@yahoo.com.ar Rezervirajte si to nedeljo. Ne bo vam æal!
TURIZEM
Letalske karte, Nakaznice za kosilo pri predsednikih napih Domov ali na telefon 4267-5933 do 20. novembra!
rezerva
hotelov,
najem avtomobilov in izleti po svetu
H. Yrigoyen 2742 - San Justo
Tel. 4441-1264 / 1265
ZOBOZDRAVNIKI
Obnova cerkve SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA
Dr. Damijana Sparhakl - Zobozd-
ravnica - Splopna odontologija -
ob Bohinjskem jezeru vabi na predavanje, ki ga bo imel

Belgrano 123, 6. nadstr. ”4” - Ra-

mos Mejía - Tel.: 4464-0474 Cerkev sv. Janeza Krst- kulturo potekajo æe veË de- dr. ANDREJ FINK
ADVOKATI nika v Srednji vasi v Bohin- setletij, saj æelijo ohraniti z naslovom
Dr. Vital A iË, Odvetnik Paraná 830, ju velja za poseben kulturni primer srednjevepkega sa-
5.nadstr. - Buenos Aires. Prijave na:
Tel./faks: 4798-5153. e-mail:
spomenik, a je zaradi svoje
dotrajanosti za obiskovalce
kralnega spomenika izjem- IDENTITETA IN POLITIKA JUÆNE AMERIKE
nega pomena na lokaciji
estudioasic@cpacf.org.ar æe tretje leto zaprta. Razlog nekdanje rimske vile, ki je v soboto 19. novembra 2005 ob 20. uri v mali dvorani Slov. hipe
DOBOV©EK & asociados - za to so dolgotrajne teæave tudi turistiËno na izredno Ramón L. Falcón 4158, Buenos Aires
odvetniki. ZapupËinske zadeve. pri financiranju osrednjega izpostavljeni lokaciji.
Somellera 5507, (1439)
dela obnove cerkve, vkljuË- Njena sanacija je zaradi
Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386.
E-mail: jdobovsek@hotmail.com
Dr. Marjana PozniË - Odvetnica -
no z restavriranjem oltarja.
Septembra pa je bohinjska
veËplastnih stenskih posli-
kav in dragocenih arhitek- Kneæji kamen bodo premestili
Uradna prevajalka za slovenski jezik obËina vendarle odobrila turnih elementov zahtevala
Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. sredstva in s tem zagotovila posebne in draæje postop- Kneæji kamen bodo iz deæelnega muze- ga stebra. Na njem so v slovanski dræavi
4382-1148 - 15-4088-5844- tudi sprostitev dræavnih ke. ja na Koropkem premestili na sedeæ Karantaniji ustoliËevali kneze v obredu, v
mpoznic@sfanet.com.ar sredstev, s katerimi bi lahko Za dokonËanje potreb- koropke deæelne vlade. To je sporoËil katerem je novi knez prejel oblast iz rok
opravili nujna dela in cer- nih posegov se je æupnija koropki deæelni glavar Joerg Haider. svobodnega slovenskega kmeta, tako ime-
kev v najkasneje letu dni Srednja vas prijavila na raz- ,,Koropice in Koropci naj imajo priloænost, novanega koseza. Obred se je kasneje
znova odprli. pis spomenipko-varstvenega da si vsak Ëas lahko ogledajo ta zgodovin- nadaljeval tudi v vojvodini Koropki. Zadnji
CATERING
Kvalitetna kuhinja PodruæniËna cerkev, ki projektnega razpisa Kultur- sko tako pomembni koropki pravni spome- obred v slovenskem jeziku je potekal leta
Tel.:4720-0038 / Cel.: 15 5743-2360 skupaj z okolico sodi v ni tolar, na katerem je mi- nik,” je menil Haider in dodal, da naj bi to 1414, ko je tedanji knez in vojvoda Ernest
www.carococina.com sklop arheolopke, umet- nistrstvo za kulturo od- bila tudi spodbuda, da se prebivalci bolje Æelezni dejal slovenskemu kosezu: ,,Kmet,
Chef Carolina PotoËnik
nostne in zgodovinske kul- loËilo, da iz intervencijskih seznanijo z zgodovino Koropke. ne razumem tvojega jezika”. Do 19. stole-
turne dedipËine, je sicer sredstev omogoËi ustrezno Kneæji kamen, ki je zaradi namere Ban- tja je kneæji kamen stal v bliæini cerkve pri
VALUTNI TE»AJ potrebna celovite obnove, zaplinjenje notranje opre- ke Slovenije, da ga upodobi na slovenskem Krnskem gradu, nato ga je kupilo Zgodo-
ki naj bi bila zakljuËena me in restavratorske posege evro kovancu za dva centa, na Koropkem vinsko druptvo za Koropko, ki ga je v
V SLOVENIJI pele v obdobju petih do na njej. postal predmet politiËnih razprav, je doslej zaËetku 20. stoletja prodalo koropkemu
14. novembra 2005 desetih let. Z manjpimi »e pri financiranju ne bil na ogled v predverju koropkega deæel- deæelnemu muzeju. Pred leti je bil zelo
1 EVRO 239,6SIT presledki konservatorsko- bo teæav, ki se jih pe vedno nega muzeja. Kot sta danes poudarila zanemarjen in skoraj neviden.
restavratorska dela ob sofi- bojijo v TuristiËnem deæelni glavar Haider in njegov namestnik, Zaradi naËrtovane upodobitve kneæjega
1 US dolar 204,2SIT nanciranju ministrstva za druptvu Bohinj, bo po bese- je ,,enkratni koropki pravni spomenik” v kamna na slovenskem evro kovancu za dva
dah æupnika Ivana Jagodica lasti deæele Koropke. Odslej naj bo zato centa je koropka deæelna vlada 25. oktobra
cerkev lahko odprta æe v prosto dostopen tudi pirpi javnosti. Kot sta sprejela resolucijo. V njej je pozvala av-
PRILOÆNOST DODATNEGA ZASLUÆKA enem letu, medtem ko v Haider in Strutz pe poudarila, je Koropka strijsko zvezno vlado, naj v dvostranskih
za Slovence v Argentini turistiËnem druptvu menijo, ,,najstarejpa zgodovinsko-politiËna indi- pogovorih poskrbi, da bi se Slovenija odpo-
Mednarodno podjetje izbira za zaËetek delovanja v da bi se zaradi vseh zaple- vidualnost” med avstrijskimi zveznimi vedala nameri, da bi ,,osrednji simbol
Sloveniji poslovne partnerje s strokovnimi, poslovnimi tov nujna obnova utegnila deæelami in je æe leta 976 postala sa- koropke deæelne zgodovine” uporabila na
ali osebnimi stiki v Sloveniji in Argentini. zavleËi na dve leti. mostojna vojvodina. plaËilnem sredstvu, ki ga bo izdala Sloveni-
Za dodatne informacije pipite na Kneæji kamen je obrnjen glaviË rimske- ja in bo uporabno po vsej Evropi.
poslovpartner@yahoo.com.ar

PORAVNAJTE NARO»NINO! Priprave na evro 2007, Evropska komisija

OBVESTILA Evropska komisija je je dejal evropski komisar za
ugotavlja, da je æe sprejela
nacionalni program za
dræave kandidatke za uved- gospodarske in denarne za- uvedbo evra in komunika-
»ETRTEK, 17. novembra: bo evra, med njimi tudi deve Joaquin Almunia, ko cijsko strategijo ter da prak-
Zveza Slovenskih mater in æena — San Martin; redni
meseËni sestanek na katerem bomo imele sreËanje v
KRIÆANKA Slovenijo, pozvala k je v Bruslju predstavil novo tiËne priprave na splopno
pospepitvi praktiËnih poroËilo o praktiËnih pri- dobro napredujejo. A neka-
kuhinji in pripravile nekaj vrst drobnega peciva. RE©ITEV iz prej nje
priprav na uvedbo skupne pravah novih Ëlanic Evrop- tere vidike, kot so naËrti za
PETEK, 18. novembra: tevilke
evropske valute. ske unije na uvedbo evra. oskrbo bank in trgovcev z
Seja Medorganizacijskega sveta, zadnja v letu, ob 20. uri VODORAVNO: 1. pe-
,,Dræave, pe posebej tri, V njem za Slovenijo, ki evro gotovino ter potropni-
v Slovenskem domu Carapachay. tek; 5. Dakar; 9. ona; 10.
ki naËrtujejo uvedbo evra æeli enako kot Estonija in kov z evro zavojËki, mora
NEDELJA, 20. novembra: ave; 12. ali; 13. kolovoz;
leta 2007, morajo pospepiti Litva evro uvesti v omenjeni dræava okrepiti, izhaja iz
Nedelja Kristusa Kralja. Osrednja prireditev z mapo ob 16. 14. tir; 16. nje; 17. ime; 19.
priprave na uvedbo evra,” prvi skupini, 1. januarja poroËila.
uri v slovenski cerkvi Marije Pomagaj. samostani; 22. Otto; 23.
SOBOTA, 26. novembra: bosa; 25. KR; 26. krave; 29.
Pri Slovenski kulturni akciji Andrejka Dolinar razstavlja TR; 30. nazaj; 32. Albin;
34. ona; 35. ais; 36. oko. K Bogu je odpla po plaËilo napa dolgoletna sodelavka
olja, akrile, risbe in grafike, ob 20. uri v mali dvorani
Slovenske hipe. Isti veËer bo na ogled in na voljo knjiga NAVPI»NO: 1. post; 2.
,,Temno zelenje”, Vinka Rodeta, ki je izpla pri celjski
Mohorjevi.
en; 3. takrat; 4. kalno; 5.
devet; 6. kazino; 7. AL; 8.
Jelica Fajdiga por. Stariha
NEDELJA, 27. novembra: ribe; 11. vojska; 15. Istran; Vsem njenim dragim nape iskreno soæalje.
50. SLOVENSKI DAN v Slovenski vasi v Lanusu. 18. mistik; 20. moka; 21.
Abel; 22. okno; 24. Arno; Zveza slovenskih mater in æena
SREDA, 30. novembra:
27. rja; 28. vas; 31. za; 32. Buenos Aires, novembra 2005
UËiteljska seja voditeljic, zadnja v letu, v Slovenski hipi ob
20. uri. bo.