Zares lokalno
WWW.ZARES.SI
ZARES OSEBNO ZA RAZVOJ OBČINE
SLOVENSKE KONJICE
Program občinskega odbora Zares – nova politika za lokalne volitve 2010
Več na straneh 24 do 31 >
september/oktober 2010
Ne samo beton, tudi pamet in znanje!
Dr . Pa ve l Gan tar
Letos potekajo že pete voli-
tve v občinske in mestne svete
ter županske volitve, od kar
je bila leta 1995 uveljavljena
nova zakonodaja o lokalni sa-
moupravi. Dovolj za temeljit
“Pogled v prihodnost”
P o s l a n e c ZAR E S Tad ej Slapn i k
Stranka Zares letos prvič
kandidira na lokalnih volit-
vah v Slovenskih Konjicah.
Smemo upati na dober re-
zultat. Ta pa bo odvisen
04 Odziv na opozorila
iz Lambrechtovega
doma
za razvoj občine
Slovenske Konjice.
premislek in spremembe, ki
naj »duha lokalne samoupra-
ve« tudi spravijo na zemljo in
v resnično življenje.
Ne da bi razpravljali na dolgo
in široko smo v stranki Zares
predvsem od naše orga-
niziranosti, angažiranosti
in sposobnosti, da na kan-
didatne liste postavimo do-
bre ljudi.
Več na strani 2 >
04 Kako urediti
Športni park
Slovenske Konjice
Zares lokalno
Predšolska vzgoja:
ureditev ustreznih
prostorskih pogojev
Več na strani 6 >
prepričani:
1. občin imamo preveč, zato
so na splošno premajhne in
2. imajo premalo pristojnosti,
predvsem pa lastnih virov fi-
nanciranja, ki niso odvisni od
05 Ministrsko-poslan-
ski obisk v Slov.
Konjicah in Zrečah
Zares osebno Zares osebno 1
Intervjuji s kandidatkami
in kandidati
Kako oddati preferenčni
glas posamezni kandidatki
ali kandidatu?
Več na straneh 8 do 23 > Več na strani 32 >
lokalno
državnega proračuna. Eno in žejo meje posamezne občine,
drugo gre z roko v roki. Ker zato tudi ne morejo imeti sta-
so premajhne niso sposobne bilnih virov lastnih prihod-
prevzemati bolj kompleksnih kov.
nalog, saj te poleg zahtevane
strokovnosti tudi takoj prese- Več na strani 2 >
Družba znanja –
nosti« s preprodajo vred-
nostnih papirjev in naložb
za večjo dodano dvomljive vrednosti in ne z
ustvarjanjem dodane vred-
vrednost nosti s stalnim razvojem,
Finančna in gospodarska proizvodnjo in trženjem
kriza, ki je kot strela z jas- konkurenčnih, inovativnih
nega zajela svet in ga pre- proizvodov in storitev, je
budila iz omame navidez- močno zamajala temelje
no uspešne gospodarske svetovnega gospodarstva.
rasti, temelječe na formuli
ustvarjanja »dodane vred- Več na strani 3 >
13 Ponosna sem na to, da sem
Konjičanka, krajanka enega najlep-
ših krajev v Sloveniji in na svetu.
2 DRUGA STRAN
Sledim vodilu: Kdo pa bo
razvijal lokalno dogajanje,
če ne mi sami?
Laura Krančan
Naših vasi, trgov in mest se ne da graditi samo z betonom, ampak tudi s pametjo in znanjem!
Dr. Pavel Gantar
Zakon o financiranju občin pa raz-
drobljenost še pospešuje, saj majh-
nost nagrajuje tudi ceno večje odvi-
snosti od države.
Predvsem zaradi načina financira-
nja, pa tudi političnega prepričanja,
ki mu vseskozi nasprotujemo, da je
mogoče občinam bolje vladati in jih
nadzorovati iz centra, če so majhne
in nemočne pred nalogami, ki stojijo
pred njimi, smo danes v Sloveniji še
vedno priča trendu, ki je prav naspro-
ten od tega, kar se dogaja po svetu.
Medtem ko po svetu in še posebej
v Evropi težijo k združevanju občin
tudi zaradi tega, ker je razvoj pro-
meta, še posebno pa informacijsko
komunikacijskih tehnologij spreme-
nil pojmovanje »lokalnega«, pa se
pri nas težnja k drobljenju nadaljuje.
Od 147 občin, ki so nastale z reformo
lokalne samouprave leta 1994, smo
danes prišli na število 210 in težnja
po povečevanju števila občin ni nič
manj živa.
Če k temu dodamo še pomanjkanje
konsenza o racionalni in strokovno
utemeljeni regionalizaciji, je slika še
bolj žalostna.
Številka 1 / 2010
Izdajatelj: ZARES - nova politika, OO Slovenske Konjice
Uredniški odbor: Tadej Slapnik, Nina Malec, Stanko Kolar,
Anton Noner, Renata Kerovec in prijatelji
Naklada: skromno število izvodov
Želite izvedeti več o nas,
našem delu in načrtih?
Najdete nas na:
Stari trg 32, 3210 Slovenske Konjice
tadej.slapnik@zares.si
www.slovenske-konjice.zares si
Internet
v vsak dom.
Roko gor.
Krizo vidim kot priložnost,
da iz posameznika izvabi
nekaj več.
Stanko Kolar
S tem ne želimo reči, da je v razvo-
ju lokalne samouprave v zadnjih
petnajstih letih v Sloveniji šlo vse
narobe. V občinah, ki so po številu
prebivalstva in gospodarski moči
primerne, ki imajo razvojne poten-
ciale, se je veliko naredilo. Tako pri
zagotavljanju osnovne prometne in
komunalne infrastrukture, kot tudi
pri zagotavljanju različnih storitev na
področju otroškega varstva, izobra-
ževanja, socialnih storitev, športa in
kulture.
Slika na tem področju je pisana: ne-
katere občine napredujejo, so spo-
sobne pridobivati investicijska sred-
stva, druge nazadujejo in so odvisne
od države.
Eden od pomembnih pokazateljev
nezdrave prepletenosti med lokalno
samoupravo in državo je tudi zdru-
žljivost poslanske funkcije na ravni
države in izvršne – to je županske
funkcije na ravni lokalnih skupnosti.
V Zares vseskozi temu nasprotujemo.
Glavni razlog za naše nasprotovanje
je preprosto v tem, ker menimo, da
imajo občine, ki jih vodi župan, ki
je hkrati tudi poslanec, hočeš nočeš
določeno prednost in privilegij pri
Imamo
ideje.
Tudi za
okolje.
informacijah, dostopu do različnih
državnih organov in vplivanju nanje,
kot tiste občine, v katerih župan ni
poslanec. Menimo, da je to slabo in
da to ni pravično, ne glede na to, da
marsikateri poslanec ali poslanka ob
vestnem opravljanju svoje funkcije z
lahko opravlja tudi funkcijo župana.
Zato se bomo na področju spre-
memb zakonodaje na področju lo-
kalne samouprave zavzemali za:
• odpravo dvojne vloge oz. funkci-
je županov, ki so hkrati tudi po-
slanci, saj to ustvarja neenakosti
med občinami;
• redefinicijo funkcionalnih pri-
stojnosti majhnih in velikih ter
mestnih občin in ob tem predvi-
deli možnosti prenos določenih
nalog z države na velike in me-
stne občine;
• zaradi spremembe funkcional-
nih pristojnosti majhnih občin
bomo omejili profesionalizacijo
Pogled v prihodnost
Tadej Slapnik
Ponosni smo, da imamo na listi za
občinski svet celo vrsto odličnih kan-
didatk in kandidatov.
Pri volilnih obljubah in zavezah smo
zadržani. Ne obljubljamo tega, česar
ni mogoče narediti. Pa vseeno ostaja-
mo drzni v naših prizadevanjih, viziji
in ciljih, ki si jih zastavljamo. Vemo,
da je v naši občini potrebno še mar-
sikaj zgraditi, da je še marsikateri kraj
potrebno polepšati in urediti, vse to
priznavamo, pa vendarle poudarja-
mo, da ni vse v zunanjem videzu in
da se občinska politika in cilji, ki si jih
zastavlja, ne sme zaustaviti samo pri
asfaltu in betonu.
Zato so naše temeljne usmeritve za
volitve naslednje:
Največji izziv, s
katerim se srečujemo,
je generacijski prepad.
Sergej Strehar
županske funkcije v teh občinah;
• spodbujali proces združevanja
ali vsaj povezovanja (pre)majh-
nih občin;
• spremembo zakonodaje o fi-
nanciranju občin v smislu večje
finančne avtonomije občin ozi-
• za razvoj občine je pomembno
tudi znanje, ki je nakopičeno v
njenih prebivalcih. Zato jih mo-
ramo bolj vključiti v prizadeva-
nja za skupno korist in uporabiti
to, kar vedo in znajo. Zagovarja-
mo načelo vključevanja!
• poleg cestnih in drugih omrežij
moramo poskrbeti tudi za so-
cialna omrežja, za visoko raven
javnih storitev in uslug (od vrt-
cev do skrbi za starostnike), ki
dvigujejo kvaliteto življenja tudi
za tiste, ki imajo manjše prihod-
ke, ali pa so celo v socialnih sti-
skah.
• kvaliteto življenja v naših krajih
dviguje predvsem tista infra-
struktura, ki je očem skrita in se
ne vidi na površini in včasih ne
prinese takojšnje hvalnice lokal-
Zdrava hrana
je prava smer
razvoja.
WWW.ZARES.SI
roma zmanjšali odvisnost občin
od finančne izravnave. Zakono-
daja na področju financiranja
občin mora biti takšna, da ne
bo spodbujala teženj po nadalj-
njem drobljenju.
ni politiki. To so kanalizacijska in
vodovodna omrežja ter čistilne
naprave. Okoljska sestavina lo-
kalne politike je naša pomemb-
na prioriteta.
• v večjih občinah, kot so Sloven-
ske Konjice, posebej opozarjamo
na vzdržno stanovanjsko politi-
ko ter skrb za gradnjo neprofi-
tnih stanovanj, ki omogočajo, da
mlade družine ostanejo v mestu
in k njemu tudi nekaj prispevajo!
• v občini zagovarjamo gradnjo
informacijske infrastrukture,
predvsem polaganje optičnih
kablov. Kadarkoli kje kaj pre-
kopavamo, poskrbimo tudi, da
bomo položili optične kable.
Pritegnimo k temu tudi zasebne
partnerje in operaterje.
 WWW.ZARES.SI
Če bi park ogradili in ga
ponoči tudi zaklepali, bi
tako odvzeli park sedanjim
obiskovalcem.
Aleš Sušak - Supo
mag. Darja Radić,
ministrica za gospodarstvo
Družba znanja – za večjo dodano vrednost
Leta konjunkt ure – čas neizkoriščenih priložnosti za prestrukturiranje slovenskega
gospodarstva
S lovenija je v krizo vstopila v zelo
slabi kondiciji. Slovensko gospodar-
stvo ni uspelo izkoristiti priložnosti
izjemne gospodarske konjunkture.
Slovenija tudi ni uspela izkoristiti
vstopa v EU, NATO in v evro obmo-
čje, s katerim se je pomembno po-
večala boniteta države in omogočila
bankam dostop do izjemno ugodnih
finančnih virov. Namesto za vlaganja
v raziskave in razvoj, za vlaganja v še
kako potrebno tehnološko prestruk-
turiranje je slovenska managerska
elita te vire ob tihem soglasju poli-
tične elite izkoristila za plenilska pre-
vzemanja podjetij, ki so namesto k
dolgoročno uspešnemu razvoju veči-
no največjih podjetij, ki so bila dolga
leta vzor slovenskega gospodarstva,
pripeljala na rob preživetja. Kriza je
razkrila pravo konkurenčnost sloven-
skega gospodarstva in ta je po vrsti
kazalcev kot so stopnja tehnološke
zahtevnosti proizvodov, stopnja ino-
vativnosti, dodana vrednost, inovati-
vnost poslovnih procesov, precej pod
poprečjem držav EU. Po drugi strani
je kriza še bolj močno opozorila na
slabo konkurenčnost države, kjer
se po več raziskavah mednarodne
konkurenčnosti (WEF, IMF) kot naj-
bolj problematični za Slovenijo med
drugim kažejo visoka obremenitev z
davki in prispevki, nefleksibilen trg
dela, dostopnost do virov financira-
nja, neugodno poslovno okolje.
Družba znanja – pot do
konkurenčnosti
slovenskega gospodarstva
Da je slovensko gospodarstvo ne-
konkurenčno, smo kljub vztrajnemu
prepričevanju vladajoče politike, da
smo na poti brezmejne uspešne rasti,
vedeli že kar nekaj časa pred krizo.
Zato smo se v programu Nove politi-
ke Zares zavzeli:
- za inovativno, v družbo znanja
usmerjeno gospodarstvo in podje-
tništvo,
- za odprto, svobodomiselno druž-
bo, kajti le takšna družba omogoča
prost pretok znanja, idej, sproščanje
Internet
v vsak dom.
Roko gor.
V Slov. Konjicah je ogromno
mladih, talentiranih špor-
tnikov. Omogočimo jim op-
timalne pogoje za trening.
Katja Dadič
ustvarjalnosti in uporabo talentov
vseh državljank in državljanov za kre-
iranje podjetniških priložnosti,
- za odprt trg in konkurenco, ki s kon-
kurenco idej in inovacij daje najbolj-
še možnosti za svobodno, samostoj-
no in neodvisno življenje ljudi.
- za čim prejšnji prehod v novo ra-
zvojno fazo, ki bo manj delovno in-
tenzivna, bolj storitveno usmerjena,
z višjim deležem visoko tehnoloških
proizvodov in storitev.
Ob koncu leta 2008 smo dobili pri-
ložnost, da dejansko stopimo na pot
ustvarjanja družbe znanja. A smo bili
že takoj postavljeni pred resno vpra-
šanje, ali bo slovensko gospodarstvo
ob izraziti potrebi po reševanju krat-
koročnih težav (upada gospodarske
aktivnosti, naročil, povečanjem ne-
likvidnosti in plačilne nediscipline)
sprejelo ta izziv in razumelo, da je
za uspešen izhod iz krize ključno
ohranjanje razvojne aktivnosti tudi
v času krize. Odgovore na ta vpraša-
nja sva skupaj z ministrom za visoko
šolstvo, znanost in tehnologijo iskala
v pogovorih z gospodarstveniki in
podjetniki takoj v začetku leta 2009,
ko sva obiskala praktično vse sloven-
ske regije. In odgovor večine je bil
da. Zato smo na obeh ministrstvih
večino državnih spodbud usmerili v
sofinanciranje razvojno investicijskih
projektov, v nakup nove tehnološke
opreme, v zagon novih inovativnih
podjetij v subjektih podpornega
okolja (inkubatorjih, tehnoloških
parkih), v projekte za prenos znanja
v podjetja, v strateške raziskovalne
programe in centre odličnosti, v ra-
zvojne projekte na področju turizma,
tujih neposrednih investicij in inter-
nacionalizacije.
Naš cilj je bil podpreti vse dobre pro-
jekte, ki so se prijavili na razpise. Na
večini razpisov smo zato za več kot
100% povečali obseg prvotno pred-
videnih sredstev. Skupaj smo angaži-
rali čez 300 milijonov evrov ter pod-
prli več kot 2000 projektov.
Zdrava hrana
je prava smer
razvoja.
Kljub krizi smo vztrajali na uresniče-
vanju zastavljenih ciljev za spodbudi-
tev podjetništva in konkurenčnosti.
Pripravili smo program finančnega
inženiringa za obdobje do leta 2013,
s katerim bistveno spreminjamo in-
strumente za financiranje malih in
srednjih podjetij s strani države in
prehajamo iz klasičnega subvencio-
niranja v obliki nepovratnih sredstev,
v dolžniške in lastniške instrumente.
Z novimi instrumenti bomo v nasle-
dnjih letih MSP zagotavljali ugodne
kredite, garancije, subvencije obre-
stne mere in lastniški oz. tvegani ka-
pital. V naslednjih dneh bomo pod-
pisali prve štiri pogodbe z zasebnimi
družbami tveganega kapitala za sofi-
nanciranje inovativnih podjetniških
projektov, za kar smo zagotovili blizu
20 mio EUR proračunskih sredstev. S
tem programom zapolnjujemo vrzel
za financiranje malih in srednjih pod-
jetij, ki se je s pomanjkanjem dolžni-
ških in lastniških virov financiranja
izkazovala že v letu 2008 in izboljšu-
jemo dostop MSP do virov financi-
ranja. Zagotovili smo multiplikacijo
dragocenih razvojnih sredstev in
omogočili financiranje inovativnim
projektom, ki zaradi višjega tveganja
ne morejo pridobiti sredstev na kla-
sičnem finančnem trgu. Tudi to je bil
velik izziv, saj ni bilo lahko prepričati
podjetnikov, da prekinjamo s prakso
prejšnje vlade po subvencioniranju
projektov dvomljive vrednosti in
drobljenju sredstev na vrsto razpisov
z namenom zadovoljevanja potreb
čim širše podjetniške volilne baze.
Prvi koraki na poti v družbo znanja
Prvi korak na poti v družbo znanja
smo tako že naredili. Prehod v druž-
bo znanja namreč temelji na treh
stebrih: na visoki ponudbi znanja, na
visokem povpraševanju po znanju in
na intenzivnejši uporabi znanja.
Navedeni ukrepi spodbujajo pov-
praševanje po znanju in njegovo in-
tenzivnejšo uporabo v podjetjih in
institucijah znanja. Z njimi omogo-
čamo nastajanje zdrave, inovativne,
TRETJA STRAN
Lepo je pogledati športni
stadion, poln mladih, ki svojo
energijo, želje in sposobnosti
izražajo na pozitiven način.
Anton Noner
kreativne podrasti slovenskega go-
spodarstva. Naslednji izziv je, kako
to znanje in kompetence, ki jih že
imamo povezati, združiti in dose-
či sinergije podjetij za razvoj novih
proizvodov in storitev, ki bodo lah-
ko konkurenčni na globalnem trgu.
Na ta izziv odgovarjamo z zagonom
projekta vzpostavitve razvojnih cen-
trov slovenskega gospodarstva, ka-
terega temeljni cilj je že v začetku
naslednjega leta identificirati najbolj
perspektivna tehnološka področja,
na katerih že imamo uspešna velika,
srednja in mala podjetja, z znanjem
in kompetencami, ki so se pripravlje-
na povezati, združiti sredstva, deliti
obstoječa in pridobivati nova zna-
nja za nadaljnji razvoj proizvodov in
storitev z visoko dodano vrednostjo.
Cilj je vzpostaviti vsaj 10 razvojnih
centrov, katerim bomo z razvojnimi
spodbudami v višini 185 mio EUR v
prvi fazi (v obdobju 2011-2014) omo-
gočili zagon, pospešena vlaganja v
raziskave in razvoj ter pripravo novih,
inovativnih proizvodov in storitev z
visoko dodano vrednostjo za trženje
na globalnem trgu. Drugi odgovor na
ta izziv, ki ga je sprejel minister za vi-
soko šolstvo znanost in tehnologijo,
je ob že vzpostavljenih centrih odlič-
Imamo
ideje.
Tudi za
okolje.
3
nosti, zagon projekta vzpostavitve
kompetenčnih centrov v višini blizu
40 mio EUR na novih tehnoloških
področjih, kjer obstoječa podjetja še
nimajo zadosti znanja in kompetenc
za uspešno komercializacijo na glo-
balnem trgu. Tretji izziv, ki je še pred
nami, je zagotoviti visoko ponudbo
znanja. Na tem področju je politika
prejšnje vlade naredila velik korak
nazaj, ko je z ustanavljanjem praznih
visokošolskih centrov in univerz s
prerazporejanjem sredstev iz dobrih
univerz na nove, bistveno poslabšala
kakovost visokošolskega izobraževal-
nega sistema.
Pot k družbi znanja, ki seveda ni po-
membna le za gospodarstvo, temveč
praktično vsa področja življenja in
dejavnosti, je edini način, da Slove-
nija lahko iz družbe, kjer je najboljša
povprečnost na vseh nivojih in na
vseh področjih, stopi na pot odlično-
sti in prepoznavnosti na globalnem
trgu, na pot v družbo razvitih družb
z zagotovljeno družbeno blaginjo.
Na pot smo že stopili, prve cilje pa
bomo dosegli v naslednjih desetih
letih. Prepozno in preveč tvegano za
kratkoročno politično razmišljanje?
Zame in za novo politiko zagotovo
ne.
4 ČETRTA STRAN
Odziv na opozorila iz
Lambrechtovega doma
Z namenom razjasnitve pomanj-
kljivosti pri izgradnji Lambrechtove-
ga doma se je Tadej Slapnik odzval
povabilu direktorice doma Valerije
Lesjak, ki mu je podrobno predstavi-
la kronologijo gradnje in predvsem
številnih težav, ki so jim v domu priča
v letih po gradnji in obnovi doma.
Lesjakova je Slapnika seznanila, da
je vodstvo Lambrechtovega doma
pristojne službe ministrstva ves čas
skrbno in tudi s slikovnim materia-
lom seznanjalo z nepravilnostmi na
objektu in pozivalo ministrstvo, da
zahteva od izvajalca, da odpravi ne-
pravilnosti, ki se jim izvajalec izmika.
V domu se zaradi tega vedno bolj
čuti nejevolja stanovalcev, njihovih
svojcev, zaposlenih ter drugih obi-
skovalcev, pa tudi občanov Sloven-
skih Konjic, ker ne morejo razumeti,
da se popravila v novem domu kar
naprej vrstijo; razbija se keramika,
estrihi, zamaka streha, pokajo cevi,
stene so polne vlage, ker pokajo fi-
tingi, da stene »cvetijo«, da se ne
izsušuje, da je v domu, kljub vgra-
jenemu sistemu prezračevanja in
pohlajevanju prevroče. Tudi sosedi
doma opozarjajo, da je zunanja eno-
ta hladilnega agregata preglasna in
prosijo za ureditev razmer. O nave-
denem je vodstvo doma opozarjalo
izvajalca in pristojne službe, vendar
smo večkrat zavrnjeni, da so vse vre-
dnosti skladne zakonsko dovolje-
nim. Navkljub v letu 2009 sprejetem
dogovoru, da se ponovno opravijo
meritve tehničnih parametrov pre-
zračevalnega sistema to še vedno ni
bilo narejeno, zaradi tega so dvomi
v smotrnost porabe dobrih 400.000
EUR namenjenih hlajenju in prezra-
čevanju upravičeni.
Z namenom urgentnega ukrepa-
nja pristojnih na Ministrstvu za delo
družino in socialne zadeve, sta se na
pobudo Tadeja Slapnika, z direktori-
co Valerijo Lesjak 26. Avgusta na Mi-
nistrstvu za Delo družino in socialne
zadeve sestala z državno sekretarko
dr. Anjo Kopač Mrak.
Urejena
komunala,
urejen
kraj.
Na sestanku sta ji podrobno predstavila
problematiko in izrazila pričakovanje, da
ministrstvo, kot naročnik od izvajalca ne-
mudoma zahteva:
• da se s strani pooblaščene nepri-
stranske organizacije preverijo pa-
rametri vgrajenega sistema prezra-
čevanja in pohlajevanja, izvedejo
ustrezne meritve in klimat popravi,
nadgradi ali nadomesti s takšnim, ki
bo zmogel ohladiti prostore tudi ob
ekstremno visokih zunanjih tempe-
raturah,
• da se pripravi načrt sanacije strehe,
se jo sanira ter odpravi že nastala
škoda,
• da se nemudoma pripravi načrt
zamenjave vseh vodovodnih fitin-
gov v novogradnji Lambrechtove-
ga doma in se takoj zamenjajo vsi
vgrajeni (ker je popokala že več kot
tretjina vgrajenih),
• da se v izogib še večje škode takoj
pristopi k izsuševanju zalitih prosto-
rov ter sanira vsa nastala škoda,
• da se izvedejo tudi meritve zuna-
njega hrupa hladilne enote, ki moti
sosede,
• da se o izvedenih ukrepih in meri-
tvah sprotno obvešča stanovalce,
svojce, zaposlene v zavodu in zainte-
resirano javnost,
• da se opravi pregled krožnega voda
tople vode in odpravijo nepravilno-
sti (na določenih pipah pri točenju
hladne vode, teče topla voda ) in ne-
varnost nastanka legionele,
• da se
ustrezni
v kuhinji
delovni
vzpostavijo
pogoji,
di odvod kondenza, prezra-
čevanje in da se zagotovijo pri-
merne delovne temperature.
Sekretarko sta tudi opozorila, da
je zelo pomembna tudi hitrost
ukrepanja ministrstva, saj se ga-
rancijska doba za večino izvede-
nih del izteka že konec tega leta.
Kopač Mrakova se je na sestanku
zavzela za hitro in učinkovito ukre-
panje v smeri, da se nesporno ugo-
tovljene napake in pomanjkljivosti
na stroške izvajalca odpravijo. Na
ministrstvu bodo pripravili tudi vse
potrebne pravne podlage za unov-
čitev bančne garancije, v kolikor
izvajalec v predpisanem roku ne-
pravilnosti ne bo odpravil. Državna
sekretarka pa je za izvedbo nalog
zadolžila Mileno Končina, vodjo
Službe za upravljanje izvajalske mre-
že na področju socialnega varstva.
Tadej Slapnik je po sestanku pove-
dal, da pričakuje hitro in učinkovito
ukrepanje pristojnih na ministrstvu,
ki mora zagotoviti
Kako urediti Športni park Slovenske Konjice
ure-
Občinski odbor Slovenske Konjice
je organiziral okroglo mizo na temo
Kako urediti Športni park Slovenske
Konjice. Namen okrogle mize je bil
vzpodbuditi čim širšo razpravo in na
ta način vključiti čim več zainteresi-
ranih v snovanje oblike in vsebine
programa parka.
Podoba Športnega parka Slovenske
Konjice že nekaj časa ni več v ponos
mestu, ki se ponaša tudi
Mislimo
pozitivno.
Delamo za
prihodnost.
z nazivom najlepše urejenega evrop-
skega mesta. Nekdaj urejena igrišča
že več let propadajo oz. od njih ni
ostalo več skoraj nič, ribnik pa je ve-
dno bolj zaraščen in umazan. Projekt
obnove sicer že poteka, a do sedaj
še ni bilo vidnih rezultatov. Tako je
bilo eno izmed poglavitnih vprašanj
kot izhodišče razprave, kako daleč
je preureditev parka ter nenazadnje
kakšna naj bi bila vsebina novo ure-
jenega parka.
Dobre šole in vrtci so
podlaga za uspeh naših
otrok.
WWW.ZARES.SI
V razpravi so poleg širše javnosti
sodelovali povabljeni gosti: Miran
Gorinšek, župan občine Slovenske
Konjice, Tomaž Rihteršič, predsednik
KS Slovenske Konjice, Laura Krančan,
direktorica Mladinskega centra Dra-
vinjske doline, Zvezdana Gorenčič
Novljan, direktorica zavoda Malinov
dol, Danica Šuc, VD ravnateljice Vrtca
Slovenske Konjice in Jernej Štroma-
jer, predsednik Mladinskega sveta
občine Slovenske Konjice.
Zanimiva razprava je trajala dobri
dve ure, kar kaže na aktualnost tema-
tike. Okrogla miza pa je pripeljala do
naslednjih zaključkov: Občina trenu-
tno pripravlja projektno dokumenta-
cijo, s katero se bo s projektom uredi-
tve mestnega jedra, ki vključuje tudi
ureditev mestnega parka, prijavila na
EU razpis; Projektna ocena vrednosti
del je približno 1.250.000 €, zaključek
del je predviden v septembru 2010.
Občina se je zavezala, da bo povabila
vso zainteresirano javnost, da poda
predloge o vsebini parka, ki se jih bo
skušalo zajeti v projekt.
 WWW.ZARES.SI
PETA STRAN 5
Ministrsko-poslanski obisk v ter o morebitni vlogi gospodarske
diplomacije v okviru ministrstva za
mreč za prostor, kjer podjetje lahko
začne, vendar s težnjo, da bo inkuba-

Slovenskih Konjicah in Zrečah

zunanje zadeve. tor zanj hitro premajhen. Torej gre za
prostor, ki ga je potrebno razumeti
Javna tribuna: gospodarsko logistič- kot odskočno desko, ne pa za pro-
no središče – priložnost za razvoj stor, kjer podjetje obstane za vedno,”

Minister Gregor Golobič in mini- malih in srednje velikih podjetij je poudaril Golobič.

strici Majda Širca, sekretarka za go- V popoldanskem času je potekala jav- Na vprašanje, kako bo država dose-
spodarstvo mag. Darja Radić in se- na tribuna z naslovom Razvoj gospo- gla, da bo šel denar res v vsebino in
kretarka za javno upravo Tina Teržan, darsko logističnih središč – priložnost ne v fasade, je Radićeva pojasnila, da
poslanec v EP Ivo Vajgl ter poslanci za razvoj malih in srednjih podjetij. to nameravajo storiti s tem, da bodo
Alojz Posedel, Tadej Slapnik, Franci Osrednji govorniki so bili minister za to skušali storiti z uravnavanjem raz-
Kek in Vito Rožej so v spremstvu lo- visoko šolstvo, znanost in tehnologi- merij (npr. majhen delež sredstev
kalnih predstavnikov Zares obiskali jo Gregor Golobič ter državni sekre- bodo namenili t. i. fasadi, velik delež
Slovenske Konjice in Zreče. tarki z ministrstev za gospodarstvo pa t. i. vsebini). S temi razmerji bo dr-
in javno upravo, mag. Darja Radić in žava dala vedeti, kaj je zanjo bolj po-
Celodnevni obisk ministrske in po- Tina Teržan, javne tribune pa se je membno in kam bo šel tok denarja.
slanske skupine iz vrst stranke ZARES udeležilo veliko predstavnikov mikro, Prav tako bo za omenjene projekte
– nova politika v zahodnem Podrav- malih in srednje velikih podjetij. moral biti izkazan gospodarski inte-
ju se je začel z obiskom Slovenskih res, pomembno pa je tudi to, da bo
Konjic in Zreč. Medtem ko sta se Golobič je poudaril pomembnost prednost na razpisu imela tista regi-
poslanca Franci Kek in Vito Rožej v razvojne naravnanosti v prihodnje. ja, ki bo tozadevno manj razvita, to-
Slovenskih Konjicah ob obisku Mla- V zvezi s tem je omenil, da v Slove- rej bo Ljubljana skoraj izločena, kajti
dinskega centra Dravinjske doline niji porabimo več, kot zaslužimo, in namen tega sistema je, da se razvoj
seznanila s projektom Mladi ambasa- da to kaže tudi stanje javnih financ. regijsko učvrsti.
dorji mednarodnega medkulturnega Omenil je tudi druge vire sredstev, ki
dialoga, se je obiska v podjetju Unior pa so večinoma usahnila v zadnjem Kulturni izzivi 2010
v Zrečah udeležil minister za visoko obdobju krize, zato je, po njegovih
v spremstvu državne sekretarke na Gre za razvojno naravnano podjetje,
šolstvo, znanost in tehnologijo ter besedah, nujen preskok k vsebini, Vzporedno je v dvorani Konjičanka v
Ministrstvu za javno upravo Tine ki zaposluje 51 ljudi in daje priložnost
predsednik stranke ZARES – nova po- k razvoju. K temu bodo pripomogle Slovenskih Konjicah potekala okro-
Teržan obiskala Žičko kartuzijo. Min- tudi mladim raziskovalcem. Sogovor-
litika Gregor Golobič, z njim pa tudi tudi davčne olajšave, ki so v načrtu. gla miza z naslovom Kulturni izzivi
istrski ekipi sta se pridružila še po- niki so spregovorili o javnih razpisih,
takratna državna sekretarka na mini- Golobič je spregovoril tudi o t.i. ino- 2010, katere so se udeležili ministri-
slanca Franci Kek in Vito Rožej. Majda ki se pripravljajo s strani ministrstva
strstvu za gospodarstvo mag. Darja vacijskih inkubatorjih, ki jih nekatera ca za kulturo Majda Širca ter poslanca
Širca je Špitalič obiskala v sklopu pro- za gospodarstvo
Radić ter poslanci Tadej Slapnik, Alojz podjetja napačno razumejo. “Gre na- Tadej Slapnik in Franci Kek.
jekta obnove tega sakralno kulturne-
Posedel in poslanec v Evropskem
ga samostana. Predstavitev projekta
parlamentu Ivo Vajgl.
so obiskali tudi poslanec Tadej Slap-
nik ter občinska svetnika Ervin Jančič
Kovaško-orodjarski velikan
in Anton Noner.

V Uniorju so se predstavniki Zaresa

Majhna podjetja
seznanili s poslovanjem ter razvo-
jnimi načrti in prihodnjimi projekti
Državna sekretarka na Ministrstvu
podjetja, ki se uvršča med največja
za gospodarstvo, mag. Darja Radić
slovenska podjetja in skupine. Unior
ter poslanca Tadej Slapnik in Lojze
je sicer med pomembnimi dobavi-
Posedel, so obiskali tudi podjetje
telji delov za avtomobilsko indus-
Schiki v Slovenskih Konjicah. Direk-
trijo, predvsem ojnic (prodajajo
tor podjetja, Srečko Širca, je gostom
najbolj vidnim koncernom in tudi
predstavil zgodovino in delovanje
najbolj znanemu prestižnemu itali-
podjetja, mag. Darja Radić pa je ob
janskemu izdelovalcu). Tradiciona-
koncu dneva poudarila, da je bil tudi
lno so znani tudi po ročnem orodju,
obisk takšnega, majhnega podjetja,
izdelujejo pa tudi unikatne stroje za
izjemno pomemben, saj je ponudil
najpomembnejše predstavnike av-
uvid v delovanje in reševanje težav v
tomobilske industrije. Gostitelji so
takšnih podjetjih v teh časih.
spregovorili tudi o letu 2009, ko je
bilo poslovanje težko v luči finančne
Razvojno naravnano podjetje IT
krize, ter o protikriznih ukrepih vlade,
s katerimi so si pomagali v tem času,
Pot mladih raziskovalcev so ministru
podali pa so tudi nekaj predlogov za
Golobiču ter poslancema Franciju
še boljšo podporo.
Keku in Vitu Rožeju predstavili v raču-
nalniškem podjetju Pro Bit, ki na trgu
Žička kartuzija
deluje že 21. leto in je bilo v minulih
letih deležno tudi razvojnih spodbud.
Ministrica za kulturo Majda Širca je

Mislimo
pozitivno. Urejena
Delamo za komunala,
prihodnost. urejen
kraj.

Prometna naj
povezuje,
ne ustavlja.
6 Predšolska vzgoja
Predšolska vzgoja: Ureditev ustreznih prostorskih
pogojev za zagotavljanje igralnih površin v skladu z
zakonskimi normativi
Pravilnik o normativih in minimal-
nih tehničnih pogojih za vrtce do-
loča, da morajo biti prostori v vrtcu
funkcionalno oblikovani glede na
starost otrok. Otrokom in vzgojite-
ljicam morajo omogočati spontane,
skupne, skupinske in individualne
dejavnosti. Prostori morajo biti obli-
kovani tako, da je mogoča optimalna
povezanost med njimi in preglednost
nad dejavnostmi otrok. Pravilnik o
normativih in minimalnih tehničnih
pogojih za vrtce priporoča, da se na
otroka zagotovijo praviloma 4 m²,
vendar ne manj kot 3 m² notranje
igralne površine. V notranjo igralno
površino se šteje vsa površina name-
njena vzgojnim dejavnostim otrok v
stavbi vrtca: igralnica, dodatni pro-
stor za dejavnosti otrok in osrednji
prostor. V igralno površino se ne všte-
vajo tla, na katerih je vgrajeno oziro-
ma pritrjeno pohištvo, stalni prostor
za fizioterapevtske vaje in počitek v
razvojnem oddelku, ter površina tal,
namenjena garderobi otrok, če je le
ta del osrednjega prostora.
PROSTORSKI POGOJI IN ŠTEVILO UPO-
RABNIKOV PROSTORA PO POSAME-
ZNIH ENOTAH
ENOTA VRTCA NA SLOMŠKOVI, Sloven-
ske Konjice
Vrtec na Slomškovi obiskuje v 6 od-
delkih 134 otrok. V vrtcu so upravni
prostori za 29 zaposlenih. Ker prosto-
ri ne izpolnjujejo predpisov po Pravil-
niku o normativih in minimalnih teh-
ničnih pogojih za prostor in opremo
v vrtcih je potrebno zagotoviti: naj-
manj 3 m² površine na otroka s po-
trebno adaptacijo prostorov (terase
ob igralnicah), skupni prostor za gi-
balne in skupne dejavnosti (114 m²),
prostor za individualno delo z otroki
s posebnimi potrebami, kabinet za
vzgojna sredstva, prostor za vodjo
enote, prostor za vodjo ZHR, prostor
za vodjo prehrane, prostor za sveto-
valnega delavca, priključke za toplo
vodo v vseh igralnicah, priključek za
vodo na igrišču, sanitarije na igrišču,
prostor za arhiv.
Prednostna vlaganja v vrtcu na Slom-
škovi:
Zagotoviti 3 m² igralne površine na
otroka - terase ob igralnicah (širitev
igralnega prostora, tlakovanje in
ograditev terase- možnost tudi za od-
delek 1. starostnega obdobja), zago-
toviti ustrezen prostor za zaposlene,
napeljava mestnega plina v kuhinjo,
zagotoviti tekočo vodo v vseh oddel-
kih, garderobne omare za vse zapo-
slene, opremiti igrišča s tekočo vodo,
zagotoviti prostor za arhiv na upravi
vrtca (Slomškova), obnova peskov-
nikov (obrobe, vsebina), namestitev
senzorske razsvetljave, pleskanje fa-
sade in lesenih opažev, varna igrišča:
redni servis igral na igriščih.
ENOTA VRTCA NA TATENBAHOVI, Slo-
venske Konjice
V Vrtcu na Tatenbahovi je 126 otrok
in 15 zaposlenih. Ker prostorski po-
goji ne izpolnjujejo predpisov po
Pravilniku o normativih in minimal-
nih tehničnih pogojih za prostor in
opremo v vrtcih je v tej enoti po-
trebno zagotoviti: najmanj 3 m² do
4 m², površine na otroka s potrebno
adaptacijo prostorov (terase ob igral-
nicah), skupni prostor za gibalne
in skupne dejavnosti (80 - 114 m²),
prostor za individualno delo z otroki
s posebnimi potrebami, prostor za
vodjo enote, prostor za vzgojna sred-
stva, priključke za toplo vodo v vseh
igralnicah shrambo za zunanja igrala
in sanitarije na igrišču.
ENOTA VRTCA PREVRAT, Slovenske
Konjice
V vrtcu je kapaciteta za 7 oddelkov
- 98 otrok, v letu 2010/11 vrtec v 6
oddelkih obiskuje 90 otrok, možnost
za vključevanje otrok med letom (do
14 otrok). Ker prostori ne izpolnjujejo
predpisov po Pravilniku o normati-
vih in minimalnih tehničnih pogojih
za prostor in opremo v vrtcih je v
vrtcu potrebno zagotoviti: najmanj
3 m² površine na otroka s potrebno
adaptacijo prostorov (razširitev te-
rase ob 3 igralnicah), skupni prostor
za gibalne in skupne dejavnosti (80
m²), prostor za individualno delo z
otroki s posebnimi potrebami, loče-
ne sanitarije in garderobo za delavce
vrtca (strokovne delavke, tehnično
osebje, kuharice), prostor za vzgoj-
no osebje, prostor za vodjo enote,
prostor za vzgojna sredstva, sanita-
rije na igrišču, priključek za vodo na
igrišču, umetno senco z nadstreškom
na terasah sedmih igralnic, ureditev
ekološkega otoka in napeljavo plina
v kuhinjo in za ogrevanje sanitarne
vode.
ENOTA VRTCA LOČE
V vrtcu je v 4 oddelkih 72 otrok in
10 zaposlenih. Ker prostori ne izpol-
njujejo predpisov po Pravilniku o
normativih in minimalnih tehničnih
pogojih za prostor in opremo v vrtcih
je potrebno zagotoviti: 3 m² površine
na otroka s potrebno adaptacijo pro-
storov z izgradnjo dodatnega prosto-
ra za 2 oddelka (terase ob igralnicah),
skupni prostor za gibalne in skupne
dejavnosti (80 m²), prostor za indi-
vidualno delo z otroki s posebnimi
potrebami, ločene sanitarije in gar-
derobo za delavce vrtca (strokovne
delavke, tehnično osebje, kuharice),
priključke za toplo vodo v vseh igral-
nicah, prostor za vzgojna sredstva,
sanitarije na igrišču in priključek za
vodo na igrišču.
ENOTA VRTCA TEPANJE
Nov vrtec Tepanje je objekt, izgrajen
v letu 2009. Izpolnjuje vse predpise
Pravilnika. Zaradi povečanega vpi-
sa otrok v vrtec Tepanje je za leto
2010/2011 zagotovljen dodaten
prostor na OŠ Tepanje za otroke 1.
starostnega obdobja z vso ustrezno
opremo.
ODDELEK VRTCA ŽIČE
Vrtec deluje na podružnični OŠ Žiče.
Ima dve učilnici (45 m²) v pritličju
šole, skupne sanitarije z OŠ in igrišče
ob OŠ. Vrtec lahko koristi telovadni
prostor v OŠ. V Žičah poslujeta 2
kombinirana oddelka. Glede na pro-
storsko stisko v šoli že v letu 2010/11
je potrebno začeti načrtovati izgra-
dnjo 2 oddelčnega vrtca v Žičah.
WWW.ZARES.SI
ODDELEK VRTCA JERNEJ
Vrtec deluje na podružnični OŠ Jer-
nej, v njem sta zaposleni vzgojiteljica
in pomočnica vzgojiteljice. Prostor
ima 45 m² in je v pritličju zgradbe.
Otroci vrtca imajo na razpolago: sku-
pne sanitarije z OŠ, igrišče ob šoli, te-
lovadnico v OŠ.
ODDELEK VRTCA ŠPITALIČ
Oddelek deluje na podružnični OŠ
Špitalič, v njem sta zaposleni vzgo-
jiteljica in pomočnica vzgojiteljice.
Prostor ima 37 m2 in je v pritličju
zgradbe. Otroci vrtca imajo na razpo-
lago: skupne sanitarije z OŠ, igrišče
ob šoli, telovadnico v OŠ.
ODDELEK VRTCA ZBELOVO
Oddelek vrtca deluje v gasilskem
domu Zbelovo, v njem sta zaposle-
ni vzgojiteljica in pomočnica vzgo-
jiteljice. Vrtec ima na razpolago dva
prostora v skupni izmeri 42 m² za
igro otrok, sanitarije, razdelilno kuhi-
njo, garderobo s hodnikom in lastno
igrišče ob igrišču KS Zbelovo, kjer je
potrebno urediti ustrezno zaščitno
ograjo za varno igro otrok.
Kandidati in kandidatke Zares – nova politika
Slovenske Konjice predlagamo:
1. PREHODNI UKREPI - IZGRADNJA TERAS Z NEPOSREDNIM IZHODOM IZ
IGRALNIC
Pridobitve in posledice: Pridobi se dodatnih 100 m² na posamezno enoto-vrtec. Število oddelkov os-
tane nespremenjeno, prav tako število otrok, ki variira glede na starostno strukturo oddelkov.
Gradbena dela bi zajemala: izkop in izdelavo temeljev terase, obdelavo tal terase s primernimi materi-
ali, izdelavo ograje terase, preureditev del stene z izhodom (vrati), ureditev primernega nadstreška na
terasi za zaščito pred dežjem in soncem, preureditev dostopnih poti okoli vrtcev. Dela bi se opravila
tudi v času obratovanja vrtca med počitnicami pri nižjem številu otrok (zapreti bi bilo potrebno le
tisti del objekta, kjer bi se izvajala zunanja gradbena dela).
V primeru pridobitve dodatnega prostora s teraso (100 m²) se v vsakem vrtcu (Slomškova, Tatenba-
hova) pridobi toliko površine, da se doseže okoli 3,15 m² površine na otroka. Ukrep je lahko prehodne
narave za premostitev obdobja izgradnje novih enot vrtcev.
2. CELOVITA REŠITEV - IZGRADNJA NOVIH VRTCEV 2010-15
Enote vrtca v Slovenskih Konjicah in v Ločah so zelo stare (skoraj 40 let), zato so gradbeni posegi na
njih lahko zelo težavni. Zagotovitev ustreznih prostorskih pogojev z dodanimi terasami ob igralnicah
lahko predstavlja zgolj prehodno rešitev v času pred izgradnjo novih vrtcev. Ker pa v vrtcih poleg
ustreznih prostorskih pogojev za vzgojo in igro otrok niso zagotovljeni ustrezni prostorski pogoji za
strokovne službe, administracijo, shrambe za arhiv, skladišče, prostore za zaposlene, je potrebno v
Slovenskih Konjicah in v Ločah pričeti načrtovati izgradnjo novih, sodobnih, kvalitetno opremljenih,
energetsko varčnih in ekološko sprejemljivih enot vrtca, ki bodo zadovoljevale normative in stan-
darde v skladu z Zakonom.
Tovrstne investicije so finančno zahtevne, zato je potrebno takoj pristopiti k pripravi projektne doku-
mentacije za dograditev vrtca na Prevratu in izgradnjo novih vrtcev na Slomškovi in Tatenbachovi v
Slovenskih Konjicah, v Ločah in v Žičah.
Časovni termin (2010 - 2015)
– izdelava projektne dokumentacije za vse predvidene posege: novogradnje in ureditev teras.
– izgradnja teras vrtcem v Slovenskih Konjicah in Ločah.
– izgradnja novega vrtca na Tatenbachovi v Slovenskih Konjicah.
– izgradnja novega vrtca v Ločah in ureditev ustreznih prostorov v Žičah.
– izgradnja novega vrtca na Slomškovi v Slovenskih Konjicah.
– izgradnja prizidka na Prevratu (v skladu s potrebami).
Viri fInanciranja:
Občinski in državni proračun, EU - Evropski sklad za regionalni razvoj, Norveški finančni mehanizem,
javno-zasebno partnerstvo.
WWW.ZARES.SI
Lista kandidatk in kandidatov 7

Lista kandidatov in kandidatk Zares – nova politika

za člane in članice Občinskega sveta Slovenske Konjice

Stranka Zares – nova politika prvič kandidira na lokalnih volitvah. Zato v Slovenskih Konjicah nismo zamudili priložnosti, da sledimo
naši zavezi po vstopu “svežih moči” v lokalno politiko. Veseli nas, da smo s kandidati in kandidatkami, ki jih predstavljamo odprli
pot tudi novim ljudem. Prepričani smo, da so nove in sveže moči najboljša naložba v prihodnost.

V volilni enoti s sedežem v Slovenskih Konjicah kandidirajo:

1. TADEJ SLAPNIK 13. TADEJ AUGUŠTIN

Rojstni datum: 17.10.1973 Rojstni datum: 12.11.1975
Poklic: univerzitetni diplomirani inženir strojništva Poklic: elektrotehnik energetik
Zaposlen: poslanec Državnega zbora Republike Slovenije Zaposlen: varnostnik intervent

2. ANTON NONER 14. RENATA KEROVEC

Rojstni datum: 22.09.1968 Rojstni datum: 09.02.1971
Poklic: strojni tehnik Poklic: univerzitetna diplomirana ekonomistka
Zaposlen: vodja prodaje Zaposlena: prokuristka podjetja

3. HELENA PAČNIK 15. ANITA LJUBIČ

Rojstni datum: 17.12.1959 Rojstni datum: 30.04.1970
Poklic: profesorica zgodovine in geografije Poklic: ekonomska tehnica
Zaposlena: učiteljica zgodovine in geografije na OŠ ob Dravinji Zaposlena: direktorica

4. STANKO KOLAR 16. ALEŠ SUŠAK

Rojstni datum: 10.10.1970 Rojstni datum: 13.11.1984
Poklic: univerzitetni diplomirani inženir kemijskega inženirstva Poklic: kulturni delavec
Zaposlen: direktor Zaposlen: programski vodja Mladinskega centra Dravinjske doline

5. LAURA KRANČAN V volilni enoti s sedežem s sedežem v Ločah kandidirajo:

Rojstni datum: 18.10.1982
Poklic: univerzitetna diplomirana geografinja 1. ERVIN JANČIČ
Zaposlena: direktorica Rojstni datum: 12.09.1958
Poklic: komercialist
6. DAMIR DABRANIN dr.med. Zaposlen: vodja prodaje
Rojstni datum: 18.07.1957
Poklic: dr. medicine specialist pediater 2. ANDREJ GUMZEJ
Zaposlen: pediatrična specialistična zdravstvena dejavnost Rojstni datum: 14.11.1978
Poklic: profesor športne vzgoje
7. MILOŠ ŠPORAR Zaposlen: učitelj športne vzgoje na OŠ Loče
Rojstni datum: 16.01.1976
Poklic: ekonomski tehnik 3. ANDREJA VIDNER
Zaposlen: košarkaški trener Rojstni datum: 07.09.1989
Poklic: ekonomska tehnica
8. MATEJA ARTIČ Zaposlena: študentka
Rojstni datum: 21.12.1977
Poklic: kemijska tehnica 4. SERGEJ STREHAR
Zaposlena: direktorica Rojstni datum: 19.10.1977
Poklic: diplomirani inženir kemijske tehnologije
9. ANDREJ KUK Zaposlen: prodajni predstavnik za kemijo
Rojstni datum: 26.02.1979
Poklic: ekonomski tehnik 5. MATEJ ŠRETL
Zaposlen: direktor Rojstni datum: 11.10.1979
Poklic: magister znanosti s področja poslovodenja in organiziranosti - MBA
10. KATJA DADIČ Zaposlen: direktor za tuje trge
Rojstni datum: 25.05.1986
Poklic: gimnazijska maturantka 6. ZLATKO ŠIPKA
Zaposlena: študentka Filozofske fakultete v Mariboru Rojstni datum: 01.05.1974
Poklic: policist
11. ROMAN PADEŽNIK Zaposlen: zavarovalni zastopnik
Rojstni datum: 03.08.1950
Poklic: inženir organizacije dela 7. MONIKA KEROVEC KOROŠEC
Zaposlen: turistični vodnik Rojstni datum: 09.02.1977
Poklic: diplomirana vzgojiteljica predšolskih otrok
12. NINA MALEC Zaposlena: vzgojiteljica predšolskih otrok v JZ Vrtec Slovenske Konjice
Rojstni datum: 13.12.1981
Poklic: univerzitetna diplomirana komunikologinja
Zaposlena: referentka za marketing
8 TADEJ SLAPNIK, POSLANEC STRANKE ZARES - NOVA POLITIKA WWW.ZARES.SI

zadeve. Kaj ste se dogovorili?

Tadej
Z namenom razjasnitve pomanjklji-
vosti pri izgradnji Lambrechtovega
doma sem se na pobudo svojcev in

Slapnik
varovancev doma najprej sestal z
direktorico doma, ga. Valerijo Les-
jak, ki mi je predstavila kronologijo
gradnje in predvsem številne te-
žave, ki so jim bili v domu priča v
letih po gradnji in obnovi doma. Z
»Potrebujemo: inovativnost, znanje, namenom urgentnega ukrepanja
natančnost in drznost.« pristojnih na Ministrstvu za delo
družino in socialne zadeve, sva
Tadej Slapnik bo 17. oktobra dopolnil 37 let je poročen se z direktorico Valerijo Lesjak na
in oče dveh otrok. Po izobrazbi univerzitetni diplo- omenjenem ministrstvu sestala z
mirani inženir strojništva, kot direktor je vrsto let državno sekretarko dr. Anjo Kopač
uspešno vodil Mladinski center Dravinjske doline v Mrak. Na sestanku sva ji podrobno
Slovenskih Konjicah, svoje znanje pa je izpopolnjeval predstavila problematiko in izrazi-
tudi na izobraževanjih v številnih evropskih državah. la pričakovanje, da ministrstvo kot
naročnik od izvajalca nemudoma
V prostem času je aktiven na področju humanitarne
zahteva popravilo napak in odpra-
dejavnosti, ljubiteljsko pa se ukvarja s tekom in pre-
vo nepravilnosti. Sekretarko sva še
biranjem knjig. Od julija 2009 opravlja delo poslanca posebej opozorila, da je zelo po-
Državnega zbora Republike Slovenije. V lokalni poli- membna tudi hitrost ukrepanja,
tiki je aktiven od leta 1998 kot občinski svetnik, v tem saj se garancijska doba za večino
obdobju je vodil statutarno pravno komisijo in odbor izvedenih del izteka že konec tega
za mladino, v iztekajočem mandatu pa je bil predsed- leta. Kopač Mrakova se je zavzela
nik Odbora za fInance in premoženje občinskega Sveta za hitro in učinkovito ukrepanje, da
Slovenske Konjice. se nesporno ugotovljene napake
in pomanjkljivosti na stroške izva-
1. Kako ste se v občinskem odboru na podlagi Zakona o rudarstvu in- jalca odpravijo. Osebno sem pre-
stranke Zares pripravili na lokalne špektor ponovno preveri skladnost pričan, da morajo odgovorni na
volitve? Ste ena redkih strank, ki izkoriščanja mineralne surovine ministrstvu zagotoviti bolj učinko-
je ljudi vabila k sodelovanju preko skladno z izdanimi dovoljenji oz. vit nadzor in ukrepanje za odpra-
javnega poziva. Kakšni so bili od- odobreno projektno dokumenta- vo nepravilnosti s strani izvajalca.
zivi? cijo. V kolikor inšpektor ugotovi kr- Lambrechtov dom je bil dograjen
šitve, mora podjetju izreči ustrezne in obnovljen z namenom zago-
Priprave na lokalne volitve smo ukrepe. toviti visoko kakovost socialnega
začeli že v začetku leta 2010, ko varstva starejših. Zaradi številnih 6. Kako tudi sicer zagotoviti bolj 7. Šolski center Slovenske Konjice-
smo si za temeljni cilj zadali, da k V obdobju zadnjih 10 let sem tudi napak pri izgradnji pa je sedaj ka- učinkovito črpanje evropskih sred- Zreče je uspel na razpisu za evrop-
sodelovanju pri pripravi programa kot občinski svetnik in član Kra- kovost bivanja v domu bistveno stev za lokalne projekte? ska sredstva namenjena spodbu-
za lokalne volitve pritegnemo ši- jevne skupnosti Slovenske Konjice nižja od načrtovane. To je nedopu- janju konkurenčnosti, znanja in
rok krog občank in občanov. S tem sodeloval v prizadevanjih za za- stno, zato je potrebno nemudoma Za to je potrebna inovativnost, gospodarskega sodelovanja med
smo jim omogočili, da lahko poleg prtje in sanacijo kamnoloma Ko- ukrepati in od odgovornih izvajal- znanje, natančnost in drznost. Naša Slovenijo in Avstrijo.
izbire med različnimi programi na njiška gora. V vseh teh letih smo cev in nadzornikov zagotoviti, da občina dobro črpa Evropska sred-
volitvah, osebno vplivajo tudi na očitno zaman upali na uresničitev bodo uporabniki doma ob skoraj stva za razvoj regij. Z njimi konjiška Veseli me, da evropska sredstva
to, kaj je v programu zapisano, ka- obljub podjetja Kongrad, ki je leta 5 mio EUR veliki investiciji v dom občina v letu 2010 in 2011 načrtuje namenjena sodelovanju med Slo-
tere so prioritete razvoja občine in 2006 pridobilo soglasje Krajevne deležni tudi temu ustrezne bivalne obnoviti konjiški stari trg in uredi- venijo in Avstrijo uspešno koristi-
kako jih uresničevati. Zadovoljen skupnosti Slovenske Konjice, da kvalitete. ti športni park. Evropska sredstva mo tudi v Slovenskih Konjicah. Po
sem z odzivi in številnimi predlogi, na podlagi strokovnih podlag za namenjena financiranju projektov svojih najboljših močeh se tudi
ki smo jih tudi vključili v program, sanacijo kamnoloma prične s sa- 5. Še vedno ni jasno, kdaj se bo na lokalni ravni so občinam težje kot poslanec trudim o tovrstnih
še posebej pa me je presenetila nacijo konec leta 2007. Pogoj za začela gradnja težko pričakovane dosegljiva, saj na razpisih konku- priložnostih in razpisih pravoča-
pripravljenost nosilcev razvoja v soglasje so bile obljube, da bodo čistilne naprave v Konjicah. Župan rira veliko število občin in je po- sno informirati institucije in pod-
občini, da so svoje dragocene iz- sanacijo zaključili v 10 do 12 letih sicer vztraja, da bo zgrajena leta trebno v zahtevni konkurenci pri- jetja iz lokalnega okolja. Na moja
kušnje delili z nami. Tovrstno sode- ter da bodo iz naslova pridobivanja 2012. Se vam to zdi še mogoče? praviti najboljše projekte. Za to pa opozorila se je tako letos spomladi
lovanje pri pripravi programa je k kamnin namenili prizadetim ob- je potrebno znanje, inovativnost odzval Šolski center Slovenske Ko-
sodelovanju na listi pritegnilo tudi čanom ustrezno nadomestilo ozi- Čistilna naprava je potrebna iz in pravočasna priprava projektne njice – Zreče in tudi uspel s prija-
odlične kandidate in kandidatke, roma odškodnina za čas, ko se bo okoljskega vidika. Odpadno vodo, in gradbene dokumentacije. Kot vo na razpis za dodelitev sredstev
s katerimi nastopamo na letošnjih eksploatacija izvajala. V obdobju ki jo v individualni uporabi one- pozitiven primer iz našega okolja operativnega programa Slovenija-
lokalnih volitvah. po 2007 do danes sanacije kamno- snažimo (odplake, kanalizacija) lahko navedem uspešno koriščenje -Avstrija 2007-2013 za sofinancira-
loma še niso pričeli. Kamnino sedaj namreč še vedno neočiščeno od- evropskih sredstev namenjenih iz- nje čezmejnih projektov in pridobil
2. Lani ste v konjiškem mestnem celo pridobivajo tako, da minirajo v vajamo v bližnje vodotoke, ki so že gradnji lokalne kulturne infrastruk- preko 1.3 mio € evropskih sredstev.
jedru odprli poslansko pisarno – jo globino (s tem ogrožajo podtalni- zdavnaj izgubili samoočiščevalno ture, ki so jih na razpisu Ministrstva Projekt, v katerem sodelujejo sre-
ljudje obiskujejo? co) in še vedno zavračajo izplačilo sposobnost. Predvsem zaradi tega za kulturo pridobili za gradnjo Kul- dnji šoli iz Avstrijske Koroške in iz
škode prizadetim krajanom v bliži- in tudi zaradi zakonodaje, ki obči- turnega doma v Vitanju. Z inova- Slovenskih Konjic, bo omogočil di-
Z obiskom poslanske pisarne v Slo- ni kamnoloma. Zaradi tega menim, nam nalaga, da izgradijo ustrezne tivnim projektom širokih kulturnih jakom višjo kvalitetno praktičnega
venskih Konjicah sem zadovoljen, da jim mora izdano soglasje Krajev- čistilne naprave, je projekt izgra- razsežnosti, Kulturnim središčem izobraževanja, medsebojno stro-
saj se tako v sklopu uradnih ur kot na skupnost zaradi neizpolnjenih dnje čistilne naprave nujen. Ker evropskih vesoljskih tehnologij, so kovno in medkulturno sodelova-
tudi izven uradnih ur name obrača- obljub odvzeti. Občina pa na pod- predstavlja velik finančen zalogaj bili najboljši v konkurenci preko 70 nje in bogato izmenjavo izobraže-
jo številni občani in občanke. Sam lagi tega spremeniti predlog pro- je izrednega pomena, da je občina občin in pridobili 2 mio € evropskih valnih izkušenj. Rezultati projekta
se po najboljših močeh trudim, da storskega načrta in onemogočiti uspešna pri pridobivanju evropskih sredstev. Občina Slovenske Konjice bodo zagotovo pozitivno vplivali
v sklopu pristojnosti, ki jih imam širitev pridobivalnega prostora, s sredstev za ta projekt. Ne vidim bi na tem razpisu lahko konkurirala tudi na v projektu sodelujoča lokal-
kot poslanec, prispevam k njiho- katero podjetje izsiljuje uresničitev razlogov, da bi dvomil v napovedi za sredstva namenjena širitvi Ko- na podjetja, saj bodo lahko izbolj-
vem razreševanju. zahteve po sanaciji kamnoloma. župana glede izgradnje čistilne na- njiškega kulturnega doma, obnovi šala svoj inovacijski potencial, kar
prave. Bomo imeli pa občanke in razpadajočega Trebnika ali revita- je pogoj za višjo konkurenčnost na
3. Na vas, kot poslanca, so se obrni- 4. Letošnje visoke poletne tempe- občani velike težave, če se njegove lizaciji Žičke Kartuzije. Leta 2013 trgu. Evropska sredstva namenje-
li tudi člani iniciative za zaprtje ko- rature so povzročile skoraj nevzdr- napovedi ne bodo uresničile. Zato se končuje obdobje, ko Slovenija na spodbujanju konkurenčnosti,
njiškega kamnoloma. Kako gledate žne razmere v konjiškem Lambre- je zelo pomembno, da bo občina lahko prejema pristopna kohezij- znanja in gospodarskega sodelo-
na to problematiko? chtovem domu za ostarele. Objekt pri koriščenju evropskih sredstev ska sredstva. Po tem obdobju bo vanja med Slovenijo in Avstrijo, so
je nov, vendar se v njem vrstijo za ta projekt uspešna, saj bo sama teh sredstev na voljo veliko manj in naložba v prihodnost, temelječo
V zvezi s to problematiko sem kot okvare, tudi prezračevalni sistem. zelo težko financirala projekt. To bodo še težje dostopna. Zato me- na znanju in razvoju, odpirajo pa
poslanec naslovil vprašanje tudi na Na problem so vas menda opozori- bi namreč neposredno vplivalo na nim, da je potrebno projekte pri- tudi vrata novim gospodarskim
Direktorat za energetiko in rudar- li svojci varovancev in pred dnevi podražitev čiščenja vode in zmanj- praviti in za sredstva kandidirati ko priložnostim, ki jih predstavlja so-
stvo na Ministrstvu za gospodar- ste se sestali s predstavnico Mini- šalo razvojni potencial občine. so ta na voljo, po tem bo prepozno. delovanje s podjetji iz sosednje
stvo, kjer so mi odgovorili, da lahko strstva za delo, družino in socialne Avstrije.
WWW.ZARES.SI
Roman
Padežnik
»Na vsaki življenjski poti je
ogromno ovir, grenkih spoznanj,
različnih večjih in manjših uma-
zanij pred katerimi se nikoli ne
ustavi ali obupaj.«
Hudomušni in šaljivi 60-letnik, ki veselo odšteva še
zadnje dni do upokojitve. Sicer pa oče dveh hčera in
dedi petim vnukom, ki so mu v veliko veselje in po-
nos, včasih pa tudi pravi eksperti za indikacijo pragu
potrpežljivosti in seveda nenehnega treninga za
njegov dvig.
1. Vaša poklicna pot je raznolika in
zanimiva. Kaj v življenju ste delali?
Zakaj toliko različnih področij?
Res je bila moja poklicna še bolj pa
delovna pot zelo raznolika. V začet-
ku sicer bolj vezana na moj osnov-
ni poklic metalurški tehnik, kasneje
na znanja in izkušnje, ki sem si jih
pridobil pri študiju ob delu oz. na
nekaterih specifičnih dodatnih
izobraževanjih. Osebno pa mi bo-
gastvo pomeni ogromno empi-
rično znanje, ki je rezultat dela na
zelo različnih področjih s številnimi
ljudmi tako individualno ( pouče-
vanje vožnje bodočih voznikov v
avtošoli ), kot v skupinah ( turistični
vodnik ). Največ raznolikega dela in
nalog pa se je nabralo na različnih
vodstvenih delih, ki sem jih opra-
vljal od celjskega Aera, Zlatarne,
Cinkarne in po preselitvi nazaj v
Slov. Konjice še v Konusu. Od tu pa
so me pred dvema desetletjema
okoliščine odnesle v turizem. Bil je
novi izziv, trnova pot. Če bi takrat
vedel v kaj grem me danes v turiz-
mu nebi bilo. Res pa je da tudi zna-
nja in izkušenj nebi bilo toliko.
2. V času gospodarske krize je na
trgu delovne sile najtežje mladim
brezposelnim in tistim, ki delo iz-
gubijo po petdesetem letu staro-
sti. Kaj bi jim svetovali? Kje vidite
možnosti za njihovo zaposlitev in
samozaposlitev?
Prepričan sem, da je dela dovolj
za vse. Res pa je, da ni nekega ge-
neralnega vzorca, kako do dela in
človeku dostojnega plačila. Vzroki
zato so znani. Pri starejših je pred-
vsem še miselni vzorec iz preteklo-
sti. Pri mlajših neizkušenost in strah
pred neznanim. To drugo mnogo-
krat velja tudi pri starejši generaciji.
Rešitve pa so zelo individualne na
katere vpliva ogromno različnih,
predvsem subjektivnih nekaj pa
tudi objektivnih dejstev. Mogoče
najkrajšo in tudi iz lastnih izku-
šenj najbolj efektno napotilo. Na
ZARESOVCI ZA OBČINSKI SVET OBČINE SLOVENSKE KONJICE 9
vsaki življenjski poti je ogromno
ovir,grenkih spoznanj, različnih ve-
čjih in manjših umazanij pred kate-
rimi se nikoli ne ustavi ali obupaj.
Poti mimo je veliko. Trezna misel
in realno postavljen cilj je pot do
uspeha. Alternativ je mnogo zato
generalnega napotila enostavno
ni.
3. Kot profesionalni turistični vo-
dnik ste v zadnjem obdobju veli-
ko na poti. Katere so vaše najbolj
priljubljene destinacije? Kdo so
slovenski turisti, ki jim odkrivate
turistične zanimivosti?
No to zadnje obdobje je že kar dol-
go tako, da resnično čakam upoko-
jitve in ljubo doma kdor ga ima. V
vseh teh dvajsetih letih dela v turiz-
mu se je seveda destinacij po Evro-
pi nabralo toliko, da je res samo še
mala peščica evropskih držav kjer
še nisem bil. Danes pri teh letih so
mi seveda najbolj všeč destinacije, Delo vodnika mi osebno pomeni vilnimi kraji, ki jih obiščete. Kje so kratek rok težko zaznaš napačne
ki trajajo dva, tri ali štiri dni, kar po- vsakodnevno nadgrajevanje števil- naše prednosti? Kje zaostajamo? odločitve in male parcialne reši-
meni izlete v bližnje države. Ljudi nih znanj, spoznanj in seveda tudi Kaj se od razvitih turističnih mest tve se ne kažejo kot slabe na nek
in skupine katere vodim so zelo prisila v skoraj vsakodnevno uče- lahko naučimo? dolgoročni cilj, ki bi moral biti v
različne. So zaključene homogene nje in obnavljanje pred odhodom privlačnosti in zanimivosti našega
in manj homogene do razpisnih in na pred stoječo destinacijo. Danes Mislim, da je primerjava v podza- kraja, kot turistične destinacije, kjer
zelo heterogenih z različnim zna- je to mnogo lažje, ker je mnogo vesti slehernega krajana, ko hodi nebo samo enodnevnih turistov, ki
njem, realnim ali navideznim sta- tega dosegljivega na internetu, ali potuje po domovini ali tujini. v kraju pustijo malo ali skoraj nič.
tusom, predvsem pa z različnimi pa tudi arhiva in bogata knjižnica Res, da imam zaradi narave mojega Cilj morajo biti stacionarni turisti.
pričakovanji in predstavami, kaj bo številnih vodnikov veliko k temu dela vzorcev in primerjav nedvo- Raznolika ponudba za aktivne po-
za dani denar dobil. Zelo razme- pripomoreta. Ko ta poklic opravljaš mno veliko več. Naša ogromna, če čitnice, in ustrezna turistična infra-
tano in različno za komponiranje profesionalno in se moraš nenehno ne največja komparativna pred- struktura bi morala biti vizija že v
uspešnice na katero pa še vpliva dokazovati na trgu je velik napor in nost pred številnimi kraji širše po preteklosti. Že v preteklosti, danes
ogromno predvidljivih in nepred- obremenitev pa tudi lepih trenut- Evropi je nedvomno umeščenost pa definitivno samo odprtost in
vidljivih situacij. Zato je za uspešno kov in doživetij ne manjka. Veš, da našega kraja v prečudovito zgor- pripravljenost na sodelovanje brez
vodenje resnično potrebno ogro- te vedno čaka nov ne vsakdanjik. nje Dravinjsko dolino z zakulisnim slovenske ˝foušije˝ pelje do uspe-
mno znanja, ne samo iz geografije, Svari vrednih ogleda se je v prete- Pohorjem, bližina term, smučarsko ha, kar pa zahteva veliko učenja,
zgodovine, umetnostne zgodovi- klih dveh desetletjih nabralo res rekreativnega centra Rogla in še bi znanja in izkušenj na tem področju.
ne ampak še iz številnih drugih po- veliko, nekatera bolj oddaljena so lahko naštevali. Kje zaostajamo? Tole zadnje ni moje ampak spozna-
dročij. Vsemu temu pa je potrebno že tudi malo obledela. Če pa že Primerjava je na samem pragu ali nje v številnih evropskih turističnih
še dodati iznajdljivost, izostren čut moram izdvojiti nekatera potem v delu nekdanje skupne občine. krajih in večjih regijah.
za orientacijo in po potrebi tudi je to vsekakor francoska Provansa, Današnja podoba razvitosti in
improvizacijo. Kar se lokalne licen- italijanska Toscana, nacionalni park nerazvitosti je odsev preteklosti
ce tiče, sem iz prve generacije, ki je Berchtesgaden, srednja Finska je- nekega vizionarskega dela in po-
šla skozi to izobraževanje in na neki zerska ploščad, norveški fjordi in še guma na eni strani in zapečkarstva
način tudi posredni iniciator za po- bi lahko našteval. in samozadostnosti na drugi strani.
trebo take licence in ustreznega Zato so tudi glavni akterji v občini
tečaja. 4. Kot turistični vodnik zagotovo v preteklosti najraje telovadili po
primerjate Slovenske Konjice s šte- turističnem poligonu, kajti tukaj na
10 ZARESOVCI ZA OBČINSKI SVET OBČINE SLOVENSKE KONJICE WWW.ZARES.SI

počnejo in da imajo predvsem tre-

nerja, ki bo znal navdušiti najmlaj-
še za določen šport. Kasneje pa je

Miloš
pomembno predvsem strokovno
delo trenerjev , ki mora imeti »rep
in glavo«.

Šporar
3. Leta 2007 ste ustanovili špor-
tno društvo Košarkarska šola Miki
šport z namenom otrokom pribli-
žati šport na atraktiven način in jih
spodbuditi k temu, da jim postane
»V Konjicah je košarka doma, ver- pomemben del njihovega življenja.
Kakšne so vaše izkušnje po prvih
jamem, da bo odgovornim v klubu letih delovanja društva? Katere
uspelo v nekaj letih košarko postavi- programe izvajate? Kako sodeluje-
te s KK Konjice?
ti na tisto mesto, kjer je vedno bila.«
Košarkarska šola Miki šport je v šti-
rih letih postala zelo prepoznaven
projekt ne samo v Konjiški občini,
Njegovo življenje je zaznamovano s športom. Uspešno
ampak tudi širše. Zaradi tega sem
je nastopal v vseh selekcijah slovenske košarkarske
zelo vesel in ponosen na storjeno.
reprezentance, profesionalno igral v tujini, po Kvaliteto in ponudbo v šoli iz leta v
zaključku košarkarske kariere pa ostaja zvest športu leto dvigujemo predvsem po zaslu-
kot trener in gonilna sila društva Košarkarska šola gi trenerjev Vodnik Milana in Golež
Miki šport v Slovenskih Konjicah. Matevža. Prav tako smo začeli z
organizacijo Košarkarskih taborov, poznam delovanje kluba, njihove Res je, zadnja tri leta delujem v KK
ki se jih je v dveh letih udeležilo 80 razvojne smernice ter zastavljene Zlatorog, kot vodja mladinskega
1. Nam lahko zaupate kje je bil tisti 2. Koliko na uspeh posameznika v otrok iz širše regije. V zadnjih dveh cilje….V Konjicah je košarka doma, pogona. V Laškem smo v zadnjih
mejnik, da ste se že kot otrok po- športu vplivajo okoliščine v kate- letih smo vzpostavili tudi sodelo- verjamem, da bo odgovornim v treh letih zagotovo postali eden
polnoma predali športu? rih mlad športnik odrašča? S tem vanje Košarkaškim klubom Konji- klubu uspelo v nekaj letih košarko od prvih treh košarkarskih centrov
mislim na kadrovske, infrastruk- ce, ki je dobro, lahko pa bi bilo tudi postaviti na tisto mesto kjer je ve- v Sloveniji. Imamo odlične pogoje,
Včasih je bilo vse drugače, vsaj tako turne in organizacijske pogoje za boljše v določenih pogledih. dno bila. celotna uprava kluba stoji za tem
se mi zdi. Cele dneve smo preživeli trening, na popularnost posame- projektom in imamo vizijo, kar je
v naravi ( igrišča, otroška igrala,…). zne športne panoge v lokalnem 4. Slovenske Konjice v košarki ne- 5. Profesionalno delo v košarki na- najvažnejše pri delu na daljše ča-
Živeli smo zelo športno tudi vzgo- okolju in tudi na podporo in spod- koč in danes? Kje so naše predno- daljujete, kot vodja mlajših selekcij sovno obdobje. Mislim da imajo v
jeni smo bili v športnem duhu in budo staršev? sti, kaj njen razvoj zavira? košarkarskega kluba Zlatorog v La- Konjicah vse pogoje za delo, samo
logična posledica je bila da sem škem. Igrali ste v številnih klubih jasno je treba določiti prioritete,
ostal v športu in se kasneje tega Vse našteto je pri začetkih in pri Košarka v Konjicah ima največjo v Sloveniji in po Evropi. Verjetno si zastaviti cilje, narediti 4-6 letni pro-
lotil profesionalno. Iz tiste genera- končnem uspehu posameznika tradicijo med vsemi športi. Vedno nemalokrat tudi primerjal pogoje gram in začeti pravilno delati ter se
cije nas je bilo res veliko vključenih zelo pomembno. Na začetku špor- je bila košarka v Konjicah prvi šport, za razvoj šport v teh mestih v pri- vsega naštetega trmasto držati.
v redno vadbo pri različnih športih. tne poti je najvažnejše to, da imajo vendar se bojim, da temu ni več merjavi s Konjicami? Kaj se lahko
otroci doma podporo pri tem kaj tako. Zakaj? Ne vem, ker premalo naučimo od drugih?

2. Že vrsto let si prizadevate za ure-

ditev primernih prostorov za vaje.
Kako daleč ste z vašimi prizadeva-

Tadej
nji?

Kolikor je meni znano in ker se ni-

sem udeležil obnove prostorov, so

Auguštin
začeli godbeniki sami z obnovo
prostorov, tako da se bomo letos že
v obnovljeni dvorani pripravljali na
nove koncerte in gostovanja.

»Znam prisluhniti ljudem in vidim, 3. Ste ustanovitelj in predsednik

da so na različnih področjih delavci Kluba borilnih veščin Slovenske
Konjice. Kaj vas je vodilo k ustano-
potisnjeni v kot. Vem pa, da bi se vitvi društva?

dalo urediti stravi v dobro vseh K ustanovitvi društva me je vodilo

občanov.« dejstvo, da mladi v Konjicah niso
imeli športa, kjer lahko pridobiš
Rodil se je v Mariboru leta 1975, kjer je živel in se šolal tako kondicijo kot tudi samozavest.
do svojega 19.leta. Nato smo se je s straši preselili v Želeli smo tudi otroke vsaj malo
razbremeniti vsako dnevnih napo-
Pretrež pri Slovenski Bistrici, kjer pa ni ostal prav
rov v šoli, kot dopolnilo športu v
dolgo saj je spoznal sedanjo ženo iz Slovenskih Konjic,
osnovni šoli.
kjer sta si ustvarila družino in imata dva sinova. Prvi
je star 9 let, drugi pa 9 mesecev. Ima končano srednjo 4. Kje trenirate? Kakšna je podpora
tehnično šolo, trenutno se šolo tudi za veterinar- občine vašim aktivnostim?
skega tehnika. 5. Aktivni ste tudi v krajevni sku- KS Bezina razvijala v zmožnostih
Trenutno treniramo v bivši Konu- pnosti Bezina. Kako se po vaših sredstev, ki jih je prejemala.
1. Ste član Kulturnega društva god- Zaradi obilice dela in dejavnosti v sovi poslovni stavbi v Slovenskih ocenah razvija v primerjavi z
be na pihala Slovenske Konjice, ki društvih sem dal godbo na pihala Konjicah, kjer imamo v najemu te- drugimi krajevnimi skupnostmi v Je pa za opraviti v Bezina zelo ve-
je v ponos občini na številnih druž- za nekaj časa na stran, vendar bom lovadnico v kleti. Razmišljamo pa občini? Kako vidite njen nadaljnji liko. O tem pase bomo lahko po-
benih prireditvah. Kaj vam osebno še letos nadaljeval z igranjem, ker že o gradnji lastne telovadnice, kjer razvoj? govarjali takrat, ko bo sprejet pro-
pomeni igrati v Konjiški godbi na opažam, da mi zaradi veselja do bomo imeli boljše pogoje za treni- račun občine, v okviru sredstev, ki
pihala? glasbe in druženja z godbeniki ranje, zato upam, da bo ta projekt V zadnjem mandatu smo bili v KS bodo namenjena za krajevne sku-
manjka pomemben del mojega lahko uresničili tudi v sodelovanje Bezina omejeni pri sredstvih iz ob- pnosti.
prostega časa. z občino. činskega proračuna, tako, da se je
WWW.ZARES.SI
ZARESOVCI ZA OBČINSKI SVET OBČINE SLOVENSKE KONJICE 11

Helena
Pačnik
»V preteklih letih šole nismo samo
prenavljali, temveč smo jo tudi vse-
binsko obogatili«

Zadnjih šest let je bila ravnateljica OŠ Ob Dravinji.

Pred tem je 22 let poučevala zgodovino in geografIjo.
Leta 1997 je diplomirala na Pedagoški fakulteti univer-
ze v Mariboru in postala prof. zgodovine in geografI-
je, leta 1982 pa diplomirala na Pedagoški akademiji in
postala predmetna učiteljica geografIje in zgodovine.
Maturirala je leta 1979 na Gimnaziji Miloša Zidanška v
Mariboru (II. Gimnazija Maribor).

V zadnjih dvanajstih letih je aktivna članica Društva

učiteljev zgodovine Slovenije (DUZS) in Euroclia.
Po rodu je Konjičanka, hči Huga in Marte Škorjanc.
Poročena, mama dveh sinov Gregorja in Jureta ter
babica štiriletnega Aleksandra.

1. Vaši učenci se vas spominjamo
kot priljubljeno učiteljico in pro-
fesorico zgodovine in geografije,
Konjičani vas poznajo kot ravna-
teljico osnovne šole Ob Dravinji.
Kaj vas je pritegnilo k poučevanju
zgodovine in geografije in kdaj ste
začeli poučevati? Kakšni so spomi-
ni na tisoče otrok, ki ste jih v tem
obdobju poučevali? Kdo je pravza-
prav Helena Pačnik?
Prvič sem o poučevanju, tako čisto
po otroško, razmišljala v 2. razredu
osnovne šole, saj mi je bila moja
učiteljica izjemno všeč. Občudova-
la sem jo in si mislila, to bom tudi
jaz, ko bom velika. Dokončno pa
sem se odločila po maturi, ko sem
se vpisala na Pedagoško fakulteto v
Mariboru. Psihologinja v gimnaziji
me je nagovarjala na študij mate-
matike in mi celo uredila štipendi-
jo, mene pa je na koncu pritegnila
zgodovina in geografija. Predmeta
sta me privlačila predvsem zato,
ker sta povezana z življenjem, lju-
dmi. Zelo rada raziskujem, prouču-
jem neznane dežele, se srečujem z
ljudmi in to skušam prenesti tudi
na svoje učence. Upam, da sem
prenesla vsaj nekaj svoje energije
in spoštovanja do ljudi, pokrajine,
predvsem Slovenije, spoštovanje
do naše domovine in naše zgo-
dovine … tudi na svoje učence.
Vseskozi sem si prizadevala, da bi
dobro poznali svojo domovino in
vlogo našega majhnega naroda
v evropski in svetovni zgodovine.
Če sem vsaj delno uspela, sem na
svoje delo ponosna. Ker pa svoje
nekdanje učence, kolikor se le da
spremljam, mislim, da je med nji-
mi okrog 27 diplomantov teh dveh
predmetov. Ta podatek me razve-
seljuje. Moja poklicna pot se je za-
čela 1. septembra 1982. leta na šoli,
kjer sem še danes. Sprva kot pred-
metna učiteljica zgodovine in geo-
grafije, kasneje kot profesorica.
Po rodu sem Konjičanka. Koreni-
ne mojih prednikov segajo nekaj
stoletij nazaj in zajemajo Konjice
in okolico. Tukaj so tudi skoraj vsi
moji sorodniki.
Ponosna sem na to, da sem Konji-
čanka, krajanka enega najlepših
krajev v Sloveniji in na svetu.
2. Ste žena in mati dveh sinov, 4
leta pa tudi že babica. Starejšega
sina Gregorja je zaposlitev odpelja-
la v Avstralijo, kjer si je z družino
uredil dom. Kako v družini »prema-
gujete« več tisoč kilometrsko raz-
daljo, ki vas ločuje in kako boste
Jureta »prepričali«, da tudi njega
ne zapelje Avstralija?
Ja, mislim, da sem res ena mlajših
babic, saj me je prvi vnuk razvese-
lil že pred štirimi leti, ko sem bila
stara komaj 46 let. Gregor je že od
malega zelo radoveden in zvedav.
Pri njem se je vse hitro dogajalo,
študij, diploma, služba, magiste-
rij, družina in ves čas ga je mikalo
tudi v svet… Zato njegova selitev
v Avstralijo niti ni bila takšno pre-
senečenje. Seveda bi si želela, da bi
bil z družino kje bližje in bi jih lah-
ko pogosteje obiskala, vendar pa
današnja tehnika omogoča redne
stike, čeprav nekoliko drugačne
in se mi sploh ne zdi, da smo tako
oddaljeni. Mislim, da smo še bolj
povezani kot če bi bili v Sloveni-
ji. Gregor in njegova žena Tadeja
nas redno seznanjata z dogodki in
predvsem z Aleksandrovim poče-
tjem. Lani sva jih z možem obiskala
in podrobneje spoznala Avstralijo,
njene ljudi in bila navdušena. Mor-
da jih bova kmalu lahko ponovno
obiskala. Takšno pot si je izbral Gre-
gor.
Jure pa je doma, zaposlen in ga
svet trenutno ne mika. Lani je bil na
daljšem obisku pri bratu in njego-
vi družini v Melbournu, a se je vrnil
domov. Kaj bo prinesla prihodnost
pa še ne vem. Je odrasel in sam od-
loča o svojem življenju. Če sta sino-
va srečna, sem tudi jaz zadovoljna.
3. Pred šestimi leti ste bili izvoljeni
za ravnateljico OŠ Ob Dravinji. V
obdobju mandata, ki ste ga opravili
na tem delovnem mestu je šolo pri-
zadelo neurje s točo, ki mu je sledi-
la celovita obnova šole z izgradnjo
nove telovadnice. Kako se spomi-
njate teh projektov in kaj predsta-
vlja sodobno obnovljena osnovna
šola danes tako infrastrukturno
kot predvsem vsebinsko?
Moj mandat se je pravzaprav začel
takoj po neurju s točo. Našo šolo, ki
je bila že resnično potrebna obno-
ve, saj je bila ena prvih montažnih
gradenj v Sloveniji, je neurje moč-
no prizadelo. S pomočjo gasilcev
in civilne zaščite smo šolo najprej
zaščitili, kasneje pa pričeli z najnuj-
nejšimi popravili in šolo zasilno pri-
pravili za pouk. Jesen 2004 je bila
zame pestra in polna dogodkov.
Sočasno sem se spopadla z ravna-
teljevanjem in s pripravo projektov
za celovito obnovo šole, kar je bilo
zelo naporno. Obnova je uspela
-s podporo Občine, gradbenega
odbora, projektantov in številnih
izvajalcev in seveda zaposlenih na
šoli in mnogih staršev, ki so ure in
ure prostovoljno delali in pomagali
pri izpraznitvi, čiščenju in selitvi.
Mislim, da smo opravili dobro delo,
na katerega smo ponosni, saj smo
pripomogli, da imajo Konjice da-
nes sodobno urejeno šolo z nad-
standardnimi športnimi objekti,
učitelji in učenci pa dobre pogoje
za delo. Šolske prostore uporablja-
jo tudi številna kulturna in športna
društva. In prav je tako, saj je ne-
smiselno, da bi bil takšen objekt
neizkoriščen.
V preteklih šestih letih pa šole ni-
smo samo prenavljali, temveč smo
jo tudi vsebinsko obogatili. Šola
je uspela na natečaju za e-šolo, s
čimer smo pridobili sodobno raču-
nalniško opremo tudi za pouk. Uve-
dli smo številne obšolske aktivnosti
tako za učence z učnimi težavami
kot za nadarjene učence. Učitelji so
se izpopolnjevali na različnih po-
dročjih, predvsem na pedagoškem
področju in novosti vnašali v pouk.
Svoja znanja, izkušnje in delo smo
predstavljali tudi svojim poklicnim
kolegom. Naši učenci so bili uspe-
šni na različnih tekmovanjih in na-
tečajih, na vseh področjih.
Menim, da naša šola daje učencem
odlično predznanje na njihovi na-
daljnji poklicni poti. Mnogi se radi
vračajo, redkokatera obletnica bi-
vših učencev naše šole mine brez
obiska in ogleda šole.
4. Prosim zaupajte, na kaj ste kot
Konjičanka še posebej ponosna, pa
tudi, kateri so po vašem mnenju
najpomembnejši izzivi, na katere
je za boljšo kvaliteto bivanja in ži-
vljenja še potrebno odgovoriti ?
Ponosna sem na več stvari. Najprej
na to, da sem krajanka Konjic, kra-
ja z bogato zgodovino, tradicijo in
ustvarjalnimi ljudmi. Naš kraj je lep
in urejen, za kar je prejel že števil-
na priznanja. Res pa je, da je pred
nami še mnogo izzivov in da je še
nekaj stvari, ki bi se jih dalo v bodo-
če še izboljšati.
Na prvem mestu so to vsekakor
stanovanja za mlade in njihove
družine, ki jih želimo obdržati in
privabiti tudi od drugod. S tem je
povezana tudi zagotovitev zado-
stnega števila mest v vrtcu, kar kli-
če po gradnji novega, večjega vrtca
na eni lokaciji, ki bo prometno lah-
ko dosegljiva. In če bomo v naš kraj
privabili mlade, bi morali podpreti
delovanje društev, ki se ukvarjajo z
mladimi, skrbijo za kvalitetno pre-
življanje njihovega prostega časa,
jih usmerjajo in jim širijo obzorje.
Nadalje bi kazalo poskrbeti za
ohranitev naše kulturne in naravne
pokrajine ter jo vključiti v turistično
ponudbo. Čeprav je mnogo stvari
na tem področju že narejenih, bi se
dalo narediti še kaj. Na primer za-
gotovitev nočitvenih zmogljivosti,
ureditev kolesarskih stez po trasi
nekdanje železnice, postavitev jav-
nih stranišč, ureditev bazenskega
kompleksa, mu dati nove vsebine
in ponudbe, trženje … Omogočiti
obiskovalcem aktivno preživljanje
prostega časa, dopusta …
Naše Konjice imajo čudovito sre-
dnjeveško zasnovo, ki s sedanjo
ureditvijo nekako ne pride do iz-
raza. Upam, da bo občina, ki je za-
čela z urejanjem infrastrukture in
zemeljskimi deli, nadaljevala tudi
z »nadzemeljskimi« in našemu kra-
ju vrnila čar majhnega, urejenega
kraja z dušo.
12 ZARESOVCI ZA OBČINSKI SVET OBČINE SLOVENSKE KONJICE WWW.ZARES.SI

V Konjicah je za lokalno skupnost po-

membno, da vedo za obstoj našega
mladinskega servisa, katerega nalo-

Renata
ga je, med sabo povezati obe skupi-
ni z namenom opravljenega dela s
strani delodajalca in na drugi strani

Kerovec
osebnega zaslužka našega člana.
Našim članom se trudimo pristopiti
čim bolj osebno. V času gospodar-
ske krize je ponudba s strani podjetij
okrnjena, kar se tiče pestrosti po-
nudbe različnih del, kljub temu pa
»Osnovna šola mora dihati in živeti situacija ni tako pesimistična, da ne
bi bilo možno zaslužiti kakšen evro.
z lokalnim okoljem.« Največji upad prostih del se pojavlja
v podjetjih v Sloveniji, ki se soočajo
Renata Kerovec je rojena 9. februarja 1971 v Erdingu v s problemi optimizacije poslovanja
Nemčiji, osnovno šolo je obiskovala v Slovenskih Kon- in s tem povezanega odpuščanja pri
jicah, srednjo šolo, Naravoslovno gimnazijo v Celju njih zaposlenih delavcev. Posledično
in Ekonomsko Poslovno Fakulteto na smeri turizem in tem dejanjem je logično zmanjšanje
zunanja trgovina kot višješolski in univerzitetni pro- začasnega zaposlovanja dijakov in
gram na Univerzi v Mariboru. Je mamica sedemletne študentov. Urne postavke se zaradi
hčerke Nije, ki jima z življenjskim sopotnikom Stankom kriznih ukrepov ne spreminjajo, saj si
vsako podjetje izoblikuje svoj sistem
vsako jutro podari nove izvire energije.
ocenjevanja dela in se ga drži v zasta-
vljenem okviru, na katerega pa agen-
Zadnjih 10 let je zaposlena v podjetju MS Servis posre- cije nimamo vpliva, saj opravljamo
dovanje d.o.o. iz Slovenskih Konjic, pred tem je aktivno aktivno vlogo posrednika med delo- Slovenske Konjice. Kakšne so vaše šole. Najbolj pomembna in bistvena
pridobivala različne delovne izkušnje v okviru raznih dajalcem in članom agencije,vlogo izkušnje iz tega področja? Lahko sestavina pri tako različnih skupinah
prostovoljnih in občasnih del pri različnih delodajal- izplačevalca zaslužkov in servisiranja Nadzorni odbor učinkovito nadzira subjektov kot je to v tem primeru, pa
je še vedno in bo pristna komunika-
cih v Slovenskih Konjicah in Slovenski Bistrici. vseh ostalih državnih organizacij, ki delo lokalne skupnosti? Kaj ste se z
svoja sredstva črpajo iz naših virov delom v NO naučili? cija med pripadniki skupin na eni in
zaslužka. na drugi strani.
1. Bili ste aktivni v Konjiškem klubu pri ljudeh pa najbolj cenim iskrenost V mandatu opravljanja funkcije čla-
študentov, sodelovali pri ustanovi- in poštenost. V »prostem času« sem 3. Kaj prinaša Zakon o malem delu? nice Nadzornega odbora Občine Slo- 6. Zaradi osebnih družinskih okoli-
tvi samostojne posredovalnice del rada v naravi, z družino in s prijate- Bo posredovanje del dijakom in štu- venske Konjice, sem spoznala novo ščin ste se in se še veliko ukvarjate
dijakom in študentom v Konjicah lji, na kolesu ali pa ustvarjam osebna dentom, kot ga poznamo danes, po delo in pridobila nekaj koristnih s socialnim in zdravstvenim pravica-
Mladinski servis MS Servis Posredo- unikatna darilca, voščilnice, oblačila sprejetju zakona še realno? izkušenj. Zaradi pestrosti dejavno- mi. Potrebovali ste veliko časa, potr-
vanje d.o.o., prostovoljno pomagate za ljudi, ki so mi blizu in zase. Starši sti, s katerimi se posamezni subjek- pljenja in samozavesti, da ste preuči-
številnim mladinskim društvom pri so nama obema s sestro Moniko že Zakon o malem delu, ki je še v proce- ti ukvarjajo, sem spoznala različne li in spoznali zakonske pravice, ki jih
njihovem finančnem poslovanju, bili od malih nog podarili ljubezen do duri, prinaša novosti, ki malim agen- oblike delovanja, njihove značilnosti imamo državljani na tem področju.
ste članica nadzornega sveta občine knjig in dela nasploh. Če je le možno, cijam ne predstavljajo pozitivnih v načinu poslovanja in podrobno- Kaj pa vsi tisti, ki tega vedenja nima-
Slovenske Konjice, v tem mandatu prelistam kakšen priročnik iz raznih sprememb v smislu prerazporeditve sti pri posameznih organih lokalne jo? Kaj jim lahko svetujete?
pa tudi članica sveta zavoda OŠ Pod področij, kuharsko knjigo, preberem koncesijskih dajatev v prid državnim skupnosti, ki so bile predmet našega
Goro. Zato nas najprej zanima, kdo je kakšno življenjsko zgodbo ali pozi- institucijam in velikim agencijam. nadzora. Pri takem delu je vsekakor Z rojstvom Nije se je začelo »kaljenje
Renata Kerovec zasebno? tivne srčne misli. V eni izmed prebra- Predlagana razporeditev sredstev najbolj pomembna natančnost pri osebnosti«, najprej na medicinskem,
nih knjig sem zasledila tudi to misel, med agencije, ki ta vir zaslužijo in dr- pregledu dokumentacije in zbiranje kasneje še na socialnem področju.
Rojena sem v Nemčiji, od dogodi- ki mi je pri srcu in s katero vsako jutro žavne institucije nikakor ne zadošča ustreznih informacij od kontaktnih Pravice iz veljavnega Zakona o star-
vščin v vrtcu dalje Konjičanka, zapi- vstanem: »Sleherni dan je le en biser za poslovanje malih agencij – pred- oseb pri subjektih nadzora. Naša ševskem varstvu in družinskih pre-
sana v zlati knjigi Osnovne šole Pod v nizu draguljev na unikatni ogrlici stavlja le slabo polovico potrebnih poročila o pregledanih subjektih v jemkih, žal pri nas niso same po sebi
goro. Srednješolsko izobraževanje življenja.« prihodkov in bi uveljavitev enotne lokalni skupnosti so bila namenjena umevne in staršem takih otrok ne
sem nadaljevala v Celju, na naravo- stopnje priznanih stroškov ob zane- kot dodatna dokumentacija v na- pripadajo z rojstvom otroka, ampak
slovni gimnaziji na Srednji tehniški 2. Kot vodja konjiškega študentskega marjanju prometa agencij pomenila daljnji proceduri pri obravnavanju je potrebno vložiti ustrezne vloge
šoli na Lavi, študentske obveznosti servisa – agencije za posredovanje dejansko takojšnje zapiranje malih na različnih nivojih tako sprejemanja in pripadajočo dokumentacijo. Pro-
sem izpolnjevala v Mariboru na Eko- začasnega in občasnega dela dija- agencij in posledično temu dejanju občinskega proračuna in pri ostalih blem je v tem, da z rojstvom otroka
nomsko Poslovni fakulteti najprej na kom in študentom - MS Servis Posre- sledi prerazporeditev prometa na ve- projektih, ki so zastavljena v občin- s posebnimi potrebami, ki mu sicer
smeri zunanja trgovina in vzporedno dovanje d.o.o. vsakodnevno delate čje. Male agencije za posredovanje skem planu. pripadajo določene pravice, neka-
turizem, v nadaljevanju pa na uni- z mladimi, ki si iščejo priložnostne začasnega in občasnega dela bodo teri starši niso pripravljeni preživeti
verzitetni smeri zunanja trgovina. Po zaposlitve. Kaj mladim pomeni štu- po tem predlogu Zakona o malem 5. Kot predstavnica Občine Slovenske vse procedure. Starši, ki ne zmorejo
končanem zagovoru diplome sem se dentsko in dijaško delo danes? Kaj delu primorane ukiniti svojo dejav- Konjice ste članica sveta zavoda OŠ pritiskov javnih institucij v borbi s
vpisala na študij znanstvenega magi- pomeni samostojna enota študent- nost posredovanja, saj za poslovanje Pod goro. Kako se spominjate tega pritožbami na odločbe in obupajo,
sterija, smer poslovne finance in ban- skega servisa za dijake in študente, agencije v tako predlagani razdelitvi obdobja? Kako lahko šola postane so v izredno šibki poziciji, zato sem
čništvo. Zaradi osebnih razlogov sem za lokalno skupnost in njegovo go- , ne bo dovolj sredstev za minimal- »drugi dom«? pripravljena pomagati s svojim zna-
zaključek študija v obliki magistrske- spodarstvo? Kako je z dostopnostjo no poslovanje oziroma za preživetje njem in izkušnjami. Na področju so-
ga dela za nekaj časa prestavila. Tre- dela sedaj ob gospodarski krizi? Se malih agencij. Z ukinjanjem teh ma- Mojo obveznost kot članica sveta Za- cialnih pravic in pravic iz zdravstve-
nutno opravljam poleg materinske mladi pogosto zaposlujejo pri delo- lih agencij bodo na tržišču dela lahko voda OŠ Pod goro opravljam korek- nega področja za otroke z motnjami
vloge še funkcijo vodje agencije in dajalcih, ko zaključijo študij? ostale le še »velike agencije«, ki bodo tno, vestno in pošteno. Zavedam se v razvoju menim, da manjka organ
prokuristke v Mladinskem servisu MS s sorazmerno večjim prometom pri- odgovornosti in pomena projektov, v okviru javnih služb, predvsem pa
Servis Posredovanje d.o.o.. Aktivna Mladim pomeni opravljanje začasne- hajale do presežkov prihodkov nad ki so v tem obdobju naše delo, za vidim primanjkljaj na terenskem
sem v društvu Sožitje kot podpred- ga dela možnost študirati in financi- odhodki. Navsezadnje ne gre zane- samo poslovanje šole, za njihove za- delu, saj so starši iz oddaljenih krajev
sednica in vodja skupine za socialne rati srednješolske obveznosti v kom- marjati večjega števila brezposelnih poslene in za tiste, zaradi katerih šola in brez možnosti dodatne pomoči,
programe. binaciji z družinskim proračunom, oseb iz malih agencij, ki bodo zaradi obstaja – otroci v vlogi učencev in bistveno bolj brez informacij za na-
V zasebnem življenju mi največ včasih celo »krpanje domačih fi- ukinitve primorane odpustiti svoje njihovi starši. Iz tega naslova osebno daljnje pravočasne obravnave na in-
pomeni dolgoletna zveza z mojim nanc«. Nekateri poiščejo delo zaradi zaposlene in na tak način Predlog mislim, da bi moralo biti tudi v bo- stitucijah, ki so še najbolj pomembne
Stankom, ki sega še v srednješol- iskanja novih izzivov in nabiranja de- Zakona o malem delu le še pomaga doče sodelovanje med posameznimi na začetku otrokovega razvoja.
ske čase. Po dolgih letih se nama je lovnih izkušenj in iskanja pomemb- zviševati število brezposelnih oseb v skupinami, saj je samo z aktivnim so- Edina stvar, ki jo lahko daš, ampak
rodila hčerka Nija, od katere sva se nih kontaktov za redno zaposlitev. državi. Glede na trenutne predloge delovanjem možno uresničiti cilje, ki jo še vedno obdržiš, je obljuba. Na-
v sedmih letih naučila gledati na ži- Marsikdo se je med praktičnim de- ocenjujem, da bo, zaradi tovrstne so zastavljeni v letnem načrtu šole. jini Niji sem ob rojstvu obljubila, da
vljenje in hkrati živeti z njo na malce lom veliko naučil pri delodajalcu, s spremembe v zakonodaji, izgubilo Osnovna šola kot pripadnica lokalne ji bom stala ob strani in zato sem se
drugačen način in oba verjameva , katerim je sodeloval vsako leto in delo več kot 500 oseb neposredno skupnosti, je objekt in hkrati skupek in se še bom v njenem imenu trudila
da se v življenju vse dogaja iz nekega tako poglobil svoj odnos, disciplino na strani agencij ter posredno še do- velike množice oseb, ki mora dihati doseči »tisto malo«, da ji omogočim
razloga in da je sreča v življenju od- do opravljanja določenih nalog in lo- datno ostalo osebje. in živeti z lokalnim okoljem v celo- kvalitetno življenje kot si ga zasluži,
visna od kvalitete posameznikovega jalnost do podjetja, kar mu je pripo- ti. Učenci se skupaj s svojimi učitelji saj je vsem znana kot mala velika
razmišljanja. Sem človek z odprtimi moglo do tega, da je po koncu štu- 4. V prejšnjem mandatu ste bili čla- pripravljajo na različna tekmovanja borka in nas vse navdaja z optimiz-
pogledi, pripravljena pomagati v dija z bogatejšimi referencami oddal nica Nadzornega odbora Občine in natečaje, katerih udeležba in re- mom in energijo ob vsakem sonč-
okviru svojih zmožnosti in znanja, prošnjo za zaposlitev in življenjepis. zultati so vedno predstavljali ponos nem vzhodu.
WWW.ZARES.SI
ZARESOVCI ZA OBČINSKI SVET OBČINE SLOVENSKE KONJICE 13
dobra ekipa, ki temelji na izkušnjah starej-
ših in mladostni zagnanosti. Sedaj je največ
energije usmerjene v stalno izobraževanje

Andrej
in usposabljanje, saj si brez ustreznega stro-
kovnega znanja operativnega gasilca sploh
ne znam predstavljati.

Gumzej
3. Leta 2009 ste z odgovornim in pogumnim
posredovanjem rešili življenje loškemu
osnovnošolcu. Na predlog konjiškega župa-
na Mirana Gorinška ste za to kot prostovo-

»Gasilec sem postal s sedmimi ljec prejeli priznanje predsednika države

dr. Danilo Türka. Kako se spominjate tistih
leti, takrat je bila vse skupaj le trenutkov? Za to ste potrebovali tudi ustre-

igra. Sedaj pa je to zelo odgovorna

zno znanje? Kaj vam osebno pomeni zave-
danje, da ste nekomu rešili življenje?

naloga.« Vse skupaj se je odvilo hitro, zelo hitro in k

sreči se je tudi dobro končalo. Brez ustre-
Rojen 14.11.1978 v Celju, osnovno šolo je obiskoval v znega znanja in izkušenj, bi se morda zade-
Ločah, nato pa šolanje nadaljeval na Srednji zdravst- va končala drugače. Moram pa povedati, da

veni šoli v Celju in se vpisal na Fakulteto za šport, ki sem takrat razmišljal tudi o drugi možnosti, Občina pozablja, da je tudi v Ločah osnov- njem. Kakšni so vaši pogledi na razvoj Loč?

jo je tudi uspešno končal. Že sedmo leto je rezervni v kolikor mi ne bi uspelo odstraniti tujka s
pripadnik slovenske vojske. Zaposlen je kot profesor
prsti. Vsekakor je to nepozaben občutek, ki
bi ga zelo težko opisal.
športne vzgoje v OŠ Loče.
4. Občina Slovenske Konjice je v sodelova-
Je poveljnik prostovoljnega gasilskega društva Loče, nju z Ministrstvom za šolstvo in šport v letu
zato tudi največ prostega časa posveča gasilstvu, ki je 2010 obnovila Osnovno šolo Loče, kjer ste
del njegovega življenja in vsakdana. Ko se določeno zaposleni kot profesor športne vzgoje. Kaj
delo bliža koncu, že razmišlja o novih projektih in so s tem pridobili osnovnošolci, učitelji,
na šola, katere ustanoviteljica je in bi lahko
bolj sistematično obnavljala šole, telova-
dnice, športne površine. Kdaj bo obnovlje-
na telovadnica je po mojem mnenju stvar
politike in njenega interesa. Dotrajana šola,
telovadnica in ostale športne površine so
tudi eden od razlogov, zaradi katerih starši
vpisujejo otroke v druge šole, kljub temu da
so doma v šolskem okolišu OŠ Loče. Telova-
(pobuda za ustanovitev samostojne občine,
dostopno zdravstvo, zaposlitvene možnosti
za mlade, stanovanja, dostopni in urejeni
vrtec, razvoj turizma…)?
Mislim, da je vlak za ustanovitev samostoj-
ne občine odpeljal. V zdravstvenem domu
je sedaj že vrtec, zobozdravnik je le še v šoli,
a ta je za potrebe osnovnošolske mladine.

aktivnostih, ki so povezani z izobraževanjem in us- krajani? dnica je potrebna obnove, videl sem že tudi Vrtec je bil potreben prenove že pred leti,

posabljanjem operativnih članov, obnove prostorov v
gasilskem domu, zato mu dela ne zmanjka.
1. Poznamo vas kot aktivnega Ločana, pre-
danega gasilca, zavzetega profesorja špor-
tne vzgoje, prostovoljca. Kdo pa je Andrej
Gumzej zasebno?
Vse te tri stvari se nenehno prepletajo, tako
da sem vedno v eni od zgoraj navedenih
vlog. Star bom 32 let, končal sem Srednjo
zdravstveno šolo v Celju in Fakulteto za
šport v Ljubljani. Moja glavna prostočasna
aktivnost, kateri tudi posvečam daleč naj-
več prostega časa, je vsekakor gasilstvo, ki je
nekakšna družinska tradicija. Poleg tega pa
sem tudi rezervist slovenske vojske v 132.
Gorskem bataljonu v Bohinjski Beli.
2. Od rane mladosti ste dejavni v Prostovolj-
nem gasilskem društvu Loče, ki mu tudi po-
veljujete. Kdaj ste postali gasilec? Na kate-
re dosežke društva ste še posebej ponosni?
Kakšni so izzivi društva danes?
Gasilec sem postal s sedmimi leti, a takrat
je bila vse skupaj le igra, sedaj pa je to zelo
odgovorna naloga. Težko bi se odločil za ka-
terikoli dosežek društva, saj je le teh kar ne-
kaj. Vsekakor pa teh dosežkov ne bi dosegli,
če ne bi pri teh projektih delovali kot zelo
Otroci so pridobili nove prostore, opre-
mljene po sodobnih standardih, učitelji pa
boljše pogoje dela in na ta način lažje po-
sredovanje učne snovi učencem. Kot krajan
sem ponosen na novo šolo, a kljub vsemu
je obnova prišla z nekajletno zamudo. Moji
pogoji dela kot športnega pedagoga, pa se
žal niso prav nič spremenili. Pravzaprav so
še slabši kot takrat, ko sem OŠ Loče obisko-
val kot učenec.
5. Obnove pa je torej potrebna tudi osnov-
nošolska telovadnica. Kakšni so sicer pogoji
za športno – rekreativne dejavnosti v Ločah
in okoliških KS?
slabše, a žal ne v naši občini. Šalo na stran.
Bi pa vas vprašal, kako je z zunanjimi povr-
šinami, ki bi jih šola morala imeti glede na
število učencev!? Košarkaško in nogometno
igrišče sta uporabna, tu pa se zgodba konča,
malo tenisa pa še ne naredi atletske steze.
Zaradi navedenega je tako osnovni šoli kot
tudi vrtcu potrebno zagotoviti primerno
velike in sodobne športno-igralne površi-
ne. Prav tako bi bilo nujno zagotoviti redno
vzdrževanje in obnovo obstoječe športne
infrastrukture, ki je prav tako v zelo žalo-
stnem stanju, manjkajo pa tudi objekti na-
menjeni atletskim disciplinam.
6. Kot aktiven Ločan si prizadevate za ra-
zvoj kraja in visoko kvaliteto bivanja v
možnosti nakupa urejenih komunalnih par-
cel ni, stanovanja so samo neprofitna. Na
teh področjih se vračamo za 30 let nazaj v
preteklost. V tem pogledu se občina zelo
centralizira na Slovenske Konjice in ožjo
okolico. Na osnovi tega pa je naravnana ce-
lotna razvojna strategija občine.
Za razvoj Loč bi bilo potrebno čim hitreje
rešiti problematiko stanovanjskega naselja
Livada in zanj pridobiti potrebno gradbeno
dokumentacijo in tako zagotoviti zemljišča
za stanovanjski gradnjo, ki jih v Ločah moč-
no primanjkuje.

kulturo, v kateri živimo ob hkratnem spo-

znavanju drugih kultur in civilizacij. To je
lahko tudi osnova pri vzgajanju k medse-
bojni strpnosti in spoštovanju drugačnosti.

Monika
V občini je potrebno dvigovati zavest o
pomenu kulturne vzgoje, navduševati za
kulturne dobrine in predvsem omogočati

Kerovec Korošec
pogoje za ustvarjalnost na vseh področjih
umetnosti, med katerimi bi še posebej iz-
postavila: glasbeno, likovno, dramsko: lut-
kovno, plesno; bralno kulturo in kulturno

»Brez glasbe bi bilo moje življenje

dediščino.

prazno in si ga ne znam predstavl- 3. Kako ocenjujete kvaliteto izvajanja pro-

gramov predšolske vzgoje v naši občini?
jati.«
Menim, da so v vseh oddelkih vrtca Sloven-

Rojena 09. 02. 1977 v Slovenj Gradcu. Osnovno šolo ske Konjice dnevno načrtno in sistematično zgodnje otroštvo obdobje srkajočega uma. vzgojo v občini in njen razvoj v prihodno-

je obiskovala v Slovenskih Konjicah, srednješolsko pripravljene dejavnosti, ki popestrijo otro- To je značilnost in neverjetna sposobnost, sti?

izobraževanje pa nadaljevala v Celju in Mariboru.

kov vsakdanjik, da je okolje bogato in spod- ki jo ima samo majhen otrok in vredno
buja razvoj otrokovih sposobnosti in poten- se je potruditi za vsakega otroka in mu to Menim, da smo kljub slabim prostorskim
Na Pedagoški fakulteti v Mariboru je diplomirala na cialov na vseh področjih njegovega razvoja. tudi omogočiti. Izkušnje, vtisi, znanja, ki si in materialnim pogojem uspešni, a želimo
smeri predšolska vzgoja in pridobila naziv diplomi- S pestro ponudbo različnih dejavnosti se jih otrok pridobi v tem obdobju, so veliko postati še boljši. Pravilnik o normativih in
rana vzgojiteljica predšolskih otrok. Zaposlena je kot otroka spodbuja k raziskovanju in preizku- bolj trajnostni, kot pa izkušnje, pridobljene minimalnih tehničnih pogojih za vrtce pri-
vzgojiteljica v Javnem zavodu Vrtec Slovenske Konjice. šanju, kjer si bo pridobil izkušnje in znanja, kasneje, kjer mora otrok vložiti mnogo več poroča, da se v vrtcu zagotovi praviloma
1. Z glasbo se ukvarjate že od otroštva. Kdaj prazno in si ga ne znam predstavljati. Člo- ki jih bo kasneje lahko uporabljal ob zahtev- truda in napora. 4m2 a ne manj kot 3m notranje igralne
ste začeli? Kaj vam glasba osebno pomeni? vek, ki se ukvarja z umetnostjo, ni nikoli nejšem in sestavljenem učenju. Pomembno površine na otroka. V naših vrtcih predpisa-
sam, saj ga vedno spremljajo navdihi in je dvigniti kulturno pismenost, spodbujati Vsekakor so za kvaliteto dela z otroki po- nih normativov ne dosegamo. Osebno sem
Z glasbo sem se ukvarjala že v otroštvu, saj ideje, kako in na kakšen način še kaj novega ustvarjalnost in inovativnost ter prispevati k membni ustrezni prostorski pogoji. V večini optimistična in si prizadevam, da bomo gle-
sem obiskovala Glasbeno šolo v Slov. Konji- ustvariti. boljši klimi vrtca – z izvajanjem dejavnosti je enot javnega vrtca Slovenske Konjice, torej de na povečano število rojstev otrok, poleg
cah. Najprej sem se odločila za igranje kita- potrebno delovati širše in odmevno. tako v Konjicah, kot v Ločah žal ne ustrezajo dobrih rezultatov dela strokovnega kadra,
re, nekaj let zatem pa še za učenje igranja 2. Kje vidite prioritete na področju razvoja niti minimalnim predpisanim standardom. našli ustrezno rešitev tudi za zagotovitev
klavirja. Želja po umetniškem ustvarjanju kulturne ustvarjalnosti in delovanju kultur- 4. Kako prostorska stiska in pomanjkanje Z odličnimi pogoji dela se lahko pohvalijo le ustreznih prostorskih pogojev. V prihodno-
me je pripeljala do prepevanja v pevskih nih društev v Občini Slovenske Konjice? primernih prostorov v posameznih enotah strokovne sodelavke v novo zgrajeni enoti sti je po mojem največji izziv na področju
zborih in navsezadnje tudi do mesta zboro- vrtca vpliva na kvaliteto predšolske vzgoje? vrtca v Tepanju. predšolske vzgoje v naši občini izgradnja
vodkinje, kar me še posebej veseli in izpo- Negovati in poudarjati je potrebno stik s novih vrtcev v Ločah, Žičah in Slovenskih
polnjuje. Brez glasbe bi bilo moje življenje tradicijo. Tradicijo je potrebno vključevati v Po mnenju sodobnih znanstvenikov, je 5. Kakšni so vaši pogledi na predšolsko Konjicah.
14 ZARESOVCI ZA OBČINSKI SVET OBČINE SLOVENSKE KONJICE WWW.ZARES.SI

Aleš
Sušak - Supo
»Perspektivni mladi ustvarjalci
rabijo več podpore občine. Preveč jih
obupa na pol poti svojega
ustvarjanja.«

Aleš Sušak se je rodil 13. novembra 1984 v Celju. Os-

novno šolo je obiskoval v OŠ Ob Dravinji v Slov-
enskih Konjicah, šolanje pa nadaljeval na sred-
nji elektrotehnični šoli v Celju. Leta 2000 je postal
predsednik Dijaške sekcije Kluba študentov Dravinjske
doline. Po dveh letih delovanja je skupaj s člani sekcije
ustanovili društvo Klub dijakov Dravinjske doline,
ki z dobrimi projekti in številnim članstvom deluje še
danes. Zaposlen je v Mladinskem centru Dravinjske
doline, kjer opravlja delo programskega vodja in vodi
strokovni svet zavoda.

1. Si eden izmed začetnikov konji- dijo nauke o življenju, predvsem

ške RAP in HIPHOP scene. Kako se
spominjaš začetkov? Kako in kje
ste se našli in kje vadili? Kdaj ste
iz poslušanja prešli v ustvarjanje in
nastopanje?
Začetkov se spominjam tako, da
smo se štirje mulci leta 2000 odlo-
čili, da bomo ustvarili rap skupino
pod imenom RapHolikz. Vsi smo že
pred tem bili dobri prijatelji. Z dve-
ma članoma skupine sem bil celo v
istem razredu v osnovni šoli. Na za-
četku naše poti smo vadili pri članu
skupine doma, kasneje pa nam je
prostor za vaje odstopil Mladinski
center Dravinjske doline.
Iz poslušanja v ustvarjanje smo
prešli nekje leta 2000. Takrat je izšla
prva slovenska rap kompilacija (5
min slave), kar je meni osebno dalo
veliko motivacijo za ustvarjanje
slovenskih rap besedil iz katerih so
kasneje nastale tudi rap skladbe.
Začetki so bili kar težki, saj je treba
premagati tremo ob nastopanju
pred ljudmi. To nam je uspelo že
po kakšnem letu in tako smo pr-
vič nastopili leta 2001 na odru MC
Patriota, kjer so nas ljudje dobro
sprejeli in nam vsem dali zagon, da
ustvarjamo še danes.
2. Kdaj ste se poimenovali Same
žvadi (zakaj to ime)? Izdali ste sa-
mostojni CD s pesmimi, ki so med
konjiško mladino že skoraj ponaro-
dele. Kaj v pesmih sporočate, koga
nagovarjate? Nastopate tudi po
Sloveniji?
Ime Same žvadi je nastalo leta
2005. Tako smo se poimenovali
predvsem zaradi načina izvajanja
naših pesmi, ki so bile na začetku
bolj podobne živalskemu oglaša-
nju kot pa pesmim.
V naših pesmih lahko ljudje zasle-
iz vidika mladih. Kako se mladi
srečujejo s svojimi problemi, ki jih
imajo s starši, drogo, alkoholom, v
šoli, situacije, ki nastanejo v ljube-
zenskih razmerjih in vseh dobrih
in slabih stvareh, ki so se nam kot
piscem besedil zgodile v življenju.
S pesmimi želimo torej predstaviti
tudi težave mladih iz našega zor-
nega kota in tudi v obliki, ki nam je
najbolj domača.
Skupina nastopa po celi Sloveniji,
vedno pa je vsem najljubše na-
stopati v našem domačem kraju,
pred domačo publiko, ki nas vedno
odlično sprejme.
3. Kot skupina Same žvadi (preko
30 mladih) ste sodelovali tudi pri
številnih mladinskih projektih v
Konjicah in okolici. Kot prostovoljci
ste pomagali na večini večjih pro-
jektov mladinskega centra, kluba
študentov in kluba dijakov. Orga-
nizirali ste tudi prvi odprti festival
HIP HOP-a v Sloveniji. Se zavedate,
da ste s tem marsikomu spreminja-
te predstavo o neperspektivni in
huliganski konjiški mladini?
Mislim, da smo spremenili mišlje-
nje par ljudi, ampak večina (sploh
starejši) nima dovolj odprtih oči, da
bi videli, da ni vse tako črno, kot je
videti na prvi pogled. Žal je naš stil
glasbe in način življenja še vedno
velik tabu in predmet že vnaprej-
šnjega obsojanja.
4. Kakšne so ustvarjalne možno-
sti mladih v Slovenskih Konjicah?
Je mlademu bendu težko dobiti
prostor za vaje? Se perspektivne
posameznike dovolj spodbuja in
podpira?
Glede na druga mesta po Sloveniji
je v Slov. Konjicah veliko mladih
ustvarjalcev, ki so se primorani
organizirati sami, saj občina pri-
makne malo denarja za organiza-
cijo ali izvedbe umetniških srečanj.
Glede prostora za vaje je dobro
urejeno, ker ima vsaka skupina, ki
si želi ustvarjati glasbo, svoj pro-
stor. Perspektivni mladi ustvarjalci
pa bi morali dobiti več podpore, saj
vidim, da jih veliko obupa na pol
poti svojega ustvarjanja.
5. Pri razpravi o ureditvi konjiške-
ga parka si opozoril, da je to zadnje
mesto, ki je mladim v Konjicah še
ostalo za druženje na prostem. Od-
ločno nasprotuješ ograditvi parka
z ograjo in poudarjaš, da ga lahko
uporabljajo vse generacije. Kako si
to predstavljaš?
Vsi vemo, da se konjiški park ni
obnavljal že več kot 30 let in se mi
zdi čudno, ko nekateri posamezni-
ki opozarjajo, da se v parku samo
razbija in izvaja huliganstvo, van-
dalizem. Če bi to držalo, ne bi bilo
tam ničesar več, ampak objekti še
vedno stojijo v istem stanju, kot
so stali pred desetimi leti, ko sem
tja začel zahajati. Če bi park ogra-
dili in ga ponoči tudi zaklepali, bi
tako odvzeli park sedanjim obisko-
valcem kot so študentje, dijaki in
ostali mladi. V okolici sta dva vrtca,
ki že imata urejena svoja ograjena
igrišča. Denar namenjen za novo
igrišče bi morali vložiti v obnovo in
dokup igral v že obstoječa igrišča.
6. Se strinjaš, da je prekomerno pi-
tje alkohola in uživanje nedovolje-
nih droge med mladimi v Konjicah
posledica začetnega uživaškega
eksperimentiranja, ki ga dodatno
spodbudi samodokazovanje v druž-
bi sovrstnikov in možnost za pobeg
od realnosti v kateri odraščajo? Žal
se veliko nedolžnih poskusov kon-
ča tragično. Zakaj?
Prvi stik mladih z drogami (legalni-
mi in nelegalnimi) je že v osnovni
šoli ali pa na začetku srednje šole.
Gre za eksperimentiranje, ki pre-
raste v dokazovanje družbi, da si
„cool“. Velika večina jih ne zaide v
trde droge, tisti, ki pa zaidejo, po-
navadi zaidejo zaradi neurejenih
odnosov v družini, napačne vzgo-
je ali pa jih v drogo povleče slaba
družba, ki je že globoko v tem.
Nekateri v trdi drogi vidijo rešitev
za svoje težave, saj se le tako to-
talno odklopijo od realnega sveta
in odgovornosti. Poznal sem tudi
par ljudi, ki so zaradi takega nači-
na življenja obupali nad seboj, saj
se nikakor niso znali več rešiti za-
svojenosti, ki je s sabo pripeljala še
več problemov in skrbi. Tak način
življenja ponavadi vodi v samomor.
7. Kot prostovoljni mladinski dela-
vec si aktiven že od rane mladosti,
k mladinskemu delu in ustvarjanju
pa si pritegnil številne mlade. Kot
programski vodja konjiškega mla-
dinskega centra se zadnje leto tudi
profesionalno ukvarjaš z zagota-
vljanjem in izvajanjem program-
skih aktivnosti za mlade v naši
občini. Si zadovoljen z obstoječim
stanjem? Kaj pogrešaš? Kaj predla-
gaš?
Ne bi mogel trditi, da s stanjem
nisem zadovoljen, saj je veliko
projektov, ki smo jih že uspešno
izpeljali in s tem zaposlili veliko
mladih v njihovem prostem času in
verjetno koga tudi rešili pred vplivi
slabe družbe in uživanjem mamil,
saj smo mu ponudili veliko načinov
neformalnega učenja in iskanja sa-
mega sebe ob ustvarjanju.
Predvsem pogrešam večjo podpo-
ro občine in drugih organizacij pri
ustvarjanju in izvajanju projektov
Mladinskega centra in drugih mla-
dinskih organizacij v Dravinjski do-
lini. Menim, da bi bilo potrebno več
časa nameniti spoznavanju mladih
in našega načina življenja. Vsak ob-
čan bi si moral vzeti nekaj časa in
dovoliti, da mu predstavimo pozi-
tivne plati naših mladih ustvarjal-
cev in someščanov, saj bi na takšen
način lahko spoznal, da ni vse kar
počnejo mladi, zapisano samo v
črni kroniki.
WWW.ZARES.SI
ZARESOVCI ZA OBČINSKI SVET OBČINE SLOVENSKE KONJICE 15

Mateja
Artič
»Podjetjem, ki se želijo razvijati,
moramo pomagati in jih k razvoju
spodbujati.«

Rodila se je 21.12.1977 v Celju, osnovno šolo je obis-

kovala v Slovenskih Konjicah, srednjo pa v Celju. Po
končanem šolanju se je zaposlila v podjetju Jelen d.d.,
PE turistična agencija Artemida, nekaj časa je bila
tudi zaposlena na Občini Slovenske Konjice in sicer na
področju turizma v občini.

Leta 2000 se je podala v podjetniške vode, najprej kot

samostojna podjetnica, leta 2002 je ustanovila pod-
jetje ARS STUDIO ARTIČ d.n.o., kjer je tudi zaposlena
kot direktorica. Podjetje se ukvarja s plastifIciranjem
tiskovin in tiskom, v centru Slovenskih Konjic pa ima v
najemu tudi Fitnes center Herkul.

1. Že vrsto let se ukvarjate s podje- se hotela uveljaviti na tržišču, sem

tništvom, do nedavnega predvsem
z oblikovanjem, tiskom in plastifi-
ciranjem. Letos ste v upravljanje
prevzeli tudi fitnes v Slovenskih
Konjicah, kjer vas Konjičani spo-
znavajo na novem poslovnem po-
dročju. Vendar najprej vprašanje:
Kdo je Mateja Artič zasebno?
Zasebno sem predvsem mamica
devetletni hčeri Fioni in triletnemu
sinu Nelu. Sem družinski človek in
mi družina pomeni največ na sve-
tu, zato vsak prosti trenutek, ki ga
imam, namenim svojima dvema
otrokoma in družini. Sicer zaradi
obilice dela prostega časa za hobi-
je skoraj nimam, oziroma so moji
hobiji takšni, da pri njih lahko so-
deluje vsa družina. Zelo imam rada
izlete, pohode, rada gobarim in
tudi izven delovnega časa obiščem
fitnes.
2. Kaj vas je vodilo v podjetništvo?
Kakšne so vaše izkušnje? Je ženski
v podjetništvu težje?
V podjetništvo me je vodila že-
lja postati podjetnica, saj sem že
kot mala deklica sanjala o svojem
podjetju in želja je postajala vedno
močnejša, dokler je pri svojih 22 le-
tih nisem uresničila in sem odprla
lastno podjetje, najprej kot samo-
stojna podjetnica. Leta 2002 pa
sem ustanovila družinsko podjetje
ARS STUDIO ARTIČ d.n.o., kjer sem
danes tudi zaposlena.
V desetih letih delovanja sem si
nabrala ogromno izkušenj, tako
dobrih kot tudi slabih. Morem pri-
znati, da sem se s slabimi izkušnja-
mi srečevala predvsem na začetku,
saj sem bila zelo mlada in če sem
morala v to vložiti ogromno dela in
truda. Vendar sem se iz svojih izku-
šenj naučila eno zelo pomembno
stvar, na katero ne bi smeli pozabiti
ne samo podjetniki, ampak nih-
če izmed nas. V življenju ne smeš
nikoli stagnirati, če želiš biti kos
vsem zahtevam in obvladati kon-
kurenco moraš biti ves čas aktiven,
vedno pripravljen na spremembe,
na prilagajanja trgu, ves čas mo-
raš vlagati, tako vase (predvsem v
znanje) kot tudi v podjetje. In to je
tisto kar mi je všeč, biti podjetnica,
imeti izzive in te izzive premago-
vati. Iz svojih izkušenj lahko trdim,
da je ženski v podjetništvu težje,
saj poslovni svet še vedno velja za
moškega. Vendar z močno željo in
vztrajnostjo tudi za ženske ni ovir.
3. Poslovno veliko sodelujete tudi z
lokalnimi podjetniki in skupaj z nji-
mi sooblikujete gospodarski razvoj
v naši občini. Kako ocenjujete kon-
dicijo konjiških podjetij danes – v
času gospodarske krize?
Od leta 2007, ko smo se iz grafične-
ga oblikovanja in tiska preusmerili
predvsem v plastificiranje, z lokal-
nimi podjetji sodelujemo manj,
saj je naša proizvodnja odvisna od
sodelovanja s tiskarnami, vendar
lahko rečem, da časi v naši občini
niso najboljši, da bo potrebno še
ogromno dela, da si bodo Konjice
opomogle.
4. V večjih Slovenskih mestih so
fitnesi dobro obiskani, kaj pa v Slo-
venskih Konjicah? (ste zadovoljni,
imate načrte za prihodnost,…) Se
občani dovolj zavedajo potrebe po
zdravem načinu življenja in rekre-
aciji?
Sama sem z delom fitnesa zelo
zadovoljna. Čeprav živimo v majh-
nem kraju, fitnes obiskuje veliko
ljudi, predvsem mladih. Želela bi,
da bi nas v prihodnosti večkrat obi-
skala tudi srednja in starejša gene-
racija ljudi.
Načrtov za prihodnost nam ne
zmanjka, želeli bi, da fitnes center
postane kraj, kjer bi se družili tako
mladi kot starejši. Želeli bi, da mla-
di postanejo del našega centra, kjer
bi se lahko družili, se naučili zdra-
vega načina življenja in spoznali,
da droga in alkohol že dolgo nista
več v modi. Tudi na področju hujša-
nja in zdrave prehrane bomo zelo
aktivni, saj bomo organizirali razna
predavanja na to temo, imeli bomo
šolo hujšanja pod strokovnim vod-
stvom. Organizirali bomo plesne
delavnice, aerobiko, TNZ, pilates,
jogo, boks, spinning... Z našimi čla-
ni se bomo družili tudi izven pro-
storov našega centra, saj se bomo
udeleževali pri raznih organiziranih
pohodih po Sloveniji. Želimo biti
zelo aktivni in prepoznavni.
Vedno več nas je tistih, ki se zave-
damo, da si sodobni svet koplje
grob z žlico in vilico in da je zadnji
čas, da naredimo tudi kaj zase .
Vendar je še vedno premalo tistih,
ki se za vadbo dejansko odločijo.
Upamo, da bomo z našim pestrim
urnikom privabili v naše vrste čim
več občanov.
5. Kje vidite možnosti razvoja ko-
njiškega gospodarstva? Je tržna
niša še vedno tudi turizem?
Žal morem reči, da v naši občini ni
dovolj posluha za gospodarstvo, za
razvoj in nove ideje. Gospodarstvo
moramo NUJNO bolj razviti in ga
okrepiti. Podjetjem, ki se želijo raz-
vijati, moramo pomagati (z nižjimi
cenami zemljišč, zlasti v neposre-
dni bližini industrijske cone, s po-
močjo pri kreditih…) in podjetnike
k razvoju spodbujati.
V občini Slovenske Konjice turizem
že dolgo ni več tržna niša. Če bi že-
leli, da občina živi in tudi preživi od
turizma, bi morali ogromno vložiti.
Cilj bi nam moral biti turiste zadr-
žati tukaj za več kot le nekaj ur, saj
od tranzitnega turizma nimamo
nič kaj več kot le smeti. Zato, da bi
Slovenske Konjice postale za turi-
ste zanimivejše, bi morali zgraditi
sodobno kopališče, sodoben hotel,
obnoviti in dograditi obstoječe le-
tno kopališče. Obnoviti bi morali
pohodniške poti, speljati nove.
Zmajčkovo pot kot zelo zanimivo
tematsko pohodniško pot, bi bilo
potrebno vzdrževati, ji mogoče do-
dati še kakšno podobno tematsko
pot. K sodelovanju bi bilo potrebno
povabiti lokalno prebivalstvo, pod-
jetnike, gostince in seveda posa-
meznike, ki so pripravljeni sodelo-
vati. Z dobrim poslovnim načrtom
bi lahko za razvoj občine pridobili
denar iz EU. In to bi nam moral biti
cilj, pridobiti čim več sredstev za
razvoj občine in šele takrat bo tu-
rizem zopet postal tržna niša v naši
občini.
16 ZARESOVCI ZA OBČINSKI SVET OBČINE SLOVENSKE KONJICE WWW.ZARES.SI

3. Če si kot študent tudi družbeno

aktiven se to pozna tudi pri hitro-
sti študija. Kaj po vašem mnenju

Nina
pridobijo mladi v kolikor svoj pro-
sti čas poleg sprostitve in zabave
namenjajo tudi prostovoljnemu

Malec
mladinskemu delu?

Prostovoljno delo zame nikoli ni

bila prisila. Ob njem uživam in se
tudi zabavam, kar je po mojem tudi
namen prostovoljnega dela. Zaradi
»Vedno več mladih ostaja v pre- njega moj študij ni nikoli trpel, tem-
več sem si z njim samo še pridobila
stolnici, saj z njihovim profilom ni dodatne izkušnje, ki sem jih lahko s
možno najti ustrezne zaposlitve pridom uporabila ob iskanju redne
zaposlitve in mi tudi sedaj pri delu,
doma.« pridejo še kako prav. Prostovoljno
delo lahko posamezniku da veli-
ko. Poleg že omenjenih izkušenj,
Rojena 13. decembra 1981 v Celju. Svojo šolsko pot je
ki so danes več kot dobrodošle pri
začela na OŠ Ob Dravinji. Ta se je nadaljevala na I. iskanju rednega dela, človeka tudi
gimnaziji v Celju. Maturirala je leta 2000 z odliko in se izpopolnijo, mu omogoči širši po-
vpisala na Fakulteto za družbene vede, program Ko- gled na svet in zagotovo naredijo
munikologije, smer Trženje in tržno komuniciranje. V iz tebe boljšega človeka. Menim,
času študija (od 2002 do 2006) je aktivno delovala kot da bi se vsak posameznik moral v
prostovoljna delavka na Klubu študentov Dravinjske življenju vsaj malo ukvarjati tudi s
doline, kjer je pomagala pri organizaciji in izvedbi prostovoljnim delom.
številnih kulturnih in športnih dogodkov. Kot pro-
4. V letu 2010/11 boste vodili huma-
stovoljna mladinska delavka je od l. 2000 do 2006
nitarno društvo Leo klub Konjice.
delala v Mladinskem centru Dravinjske doline. V tem Katere aktivnosti v klubu izvajate?
času je prevzela vodenje različnih mladinskih izmen- Komu ste v preteklosti že pomaga-
jav in sodelovala kot trainer na dveh mednarodnih li? Kakšni so vaši načrti za priho-
seminarjih. Po uspešnem zagovoru diplome, septembra dnost?
2006, se je decembra 2006 odpravila v Francijo, kjer
je sedem mesecev delala kot prostovoljna delavka. V Leo klubu Konjice delujem že
Kmalu po vrnitvi v domovino (julija 2007), se je no- od njegove ustanovitve, torej od
vembra 2007 zaposlila v Novi kreditni banki Maribor leta 2006. Takoj naslednje leto so
me člani potrdili za 2. podpredse-
v Sektorju marketinga in korporativnega komunici- turistične lepote kraja in te znali na
dnico društva in letos prevzemam 5. Profesionalno se ukvarjate s pravi način predstaviti turistom.
ranja, kjer kot referent za marketing dela še danes. Ob funkcijo predsednice. V teh letih promocijo in marketingom. Kako
delu tudi študira na Ekonomski fakulteti v Ljubljani smo v društvu izvedli že številne lahko po vašem mnenju lokalna 7. Neposredne koristi od urejene
– znanstveni magistrski študij, program Poslovodenje dobrodelne akcije, s katerimi smo skupnost prispeva k svoji večji pre- vzgoje in izobraževanje, razvite
in organizacija, smer trženje. zbirali prispevke za otroke iz social- poznavnosti? kulturne in športne dejavnosti,
no šibkih družin in za posameznike urejene in dostopne prometne in-
s posebnimi potrebami. Že od vse- Občina Slovenske Konjice nudi frastrukture, urejenega zdravstve-
1. Aktivni ste na različnih podro- Kaj vas je pritegnilo k prostovolj-
ga začetka uspešno sodelujemo veliko. Predvsem iz vidika turistič- nega in socialnega varstva, dobrih
čjih; prostovoljno mladinsko delo, stvu? Kakšne izkušnje ste si prido-
z društvom Sožitje, aktivneje pa ne ponudbe je ta izredno pestra. zaposlitvenih možnost imamo naj-
humanitarna dejavnost, podiplom- bili? Kje in kaj ste delali v Franciji?
smo začeli sodelovati tudi z obema Imamo številne naravne danosti, prej občanke in občani ki v občini
ski študij, lokalna politika… Pa
osnovnima šolama v Slovenskih bogato kulturno dediščino, obi- živimo. Kako bi po vašem mnenju
vendar nas najprej zanima, kdo je K prostovoljstvu so me pritegnili
Konjicah, kjer smo v zadnjih dveh skovalcu pa omogočamo številne te prednosti s premišljeno promo-
Nina Malec? moji prijatelji in takoj na začetku
letih pomagali pri financiranju šole športne dejavnosti (golf, smučanje, cijo in marketingom lahko še doda-
sem ugotovila, da me prostovolj-
v naravi za otroke, ki bi si to druga- pohodništvo …) ter degustiranje tno izkoristili? Kako bi lahko pove-
Osebnostno bi se lahko opisala kot no delo veseli. Svojo prostovoljsko
če težko privoščili. Vsako leto sode- našega odličnega vina. Vsega tega čali interes za vlaganje v lokalno
vedro in prijazno dekle, vedno pri- pot sem začela v Klubu študen-
lujemo tudi pri Miklavževem ob- se sicer zavedamo in nenehno o gospodarstvo, spodbudili priselje-
pravljena pomagati. Vsi, ki me po- tov Dravinjske doline, ta pa se je
darovanju družin, ki ga organizira tem govorimo, a do sedaj tega ni- vanje mladih, …?
znajo, bi zagotovo pritrdili, da me nadaljevala v Mladinskem centru
Lions klub Konjice. Poleg zbiranja smo znali prikazati na pravi način.
le redkokdaj vidijo slabe volje. Kar Dravinjske doline, kar me je tudi
finančnih in materialnih sredstev Menim, da je v prvi vrsti problem, Menim, da je bolj kot na spodbuja-
se tiče dela pa sem zelo odgovor- privedlo do tega, da sem se za se-
(oblačila, igrače ipd.), pa si prizade- da vsa ta turistična ponudba ni po- nje priseljevanja mladih, potrebno
na, vestna in ambiciozna. Kar si za- dem mesecev odpravila na prosto-
vamo širiti prostovoljstvo v lokalni enotena. Vse preveč vsak obdeluje dati poudarek na mladih, ki so v
dam, pri tem vztrajam do konca in voljno delo v Francijo. Ta država me
skupnosti. Vsako leto k sodelova- le svoj vrtiček, kar pa se kaže v bo- Konjicah odraščali in njih prepri-
skušam delo tudi čim bolje izpeljati je vedno mikala. V srednji šoli sem
nju povabimo nove člane, letos rem izkupičku. Da temu ne bi bilo čati, da tukaj tudi ostanejo. Kar pa
do konca. Vedno sem v gibanju in se namreč kot drugi tuj jezik učila
smo prevzeli tudi koordinacijo na- tako, bi morala poskrbeti občina, seveda lahko dosežemo v prvi vr-
iščem nekaj več in boljšega. Zato francoščine, ki sem jo želela z biva-
cionalnega projekta Očistimo Slo- ki bi si morala v 1. koraku zastaviti sti s tem, da jim tukaj omogočimo
sem tudi aktivna na vseh že ome- njem v Franciji izpopolniti. Zanima-
venijo za občino Slov. Konjice, kjer konkretno strategijo razvoja turiz- zaposlitev. Predvsem imam tukaj v
njenih področjih. Kljub temu, da la pa me je tudi francoska kultura
nam je uspelo združiti večje število ma in v njo vključiti vse turistične mislih višje izobražene. Vedno več
mi zaradi vsega tega (poleg služ- ter še bolj kulinarika. Seveda pa v
prostovoljcev. ponudnike (tudi manjše turistične mladih namreč ostaja v prestolnici,
be), ostane bore malo prostega Francijo nisem šla le uživati, tem-
časa, pa vsako minutko, ki jo imam več sem bila v prvi vrsti tam zaradi kmetije, vinogradnike oz. vinarje kjer študirajo, saj z njihovim profi-
V prihajajočem letu bomo nada- ipd.). Naslednji korak skupni stra- lom ni možno najti ustrezne zapo-
z veseljem uporabim za druženje prostovoljnega dela. Delala sem
ljevali z našimi stalnimi projekti tegiji pa bi bilo oblikovanje skupne slitve doma. Kot tržna komuniko-
s svojim fantom in prijatelji, ki mi na srednji šoli, kjer sem pomagala
kot so: stojnica s kuhanim vinom komunikacije, ki bi zagotovo dose- loginja se s podobnimi težavami
zelo veliko pomenijo. Tudi družina pri izvajanju različnih delavnic za
ob božičnem koncertu Godbe na gla večje število ljudi. srečujem tudi sama, a sem imela
ima pri meni posebno mesto, tako dijake ter pripravljala marketinške
pihala, Leo olimpijada, Miklavže- to srečo, da sem zaposlitev našla
redno obiskujem svoje domače, aktivnosti za njihovo trgovinico z
vo obdarovanje družin, sodelovali 6. Se strinjate, da je za lokalno v Mariboru, kamor sedaj dnevno
tudi sestro, ki že več let živi v Lju- lokalnimi produkti.
bomo na dobrodelnem plesu Li- skupnost poleg turistične prepo- migriram. Osnova marketinga je
bljani. Ob redkih priložnostih, rada
ons kluba Konjice. Tem projektom znavnosti vedno bolj pomembna dobra ponudba, na kateri se nato
preberem kakšno dobro knjigo, če Prostovoljno delo mi je zagotovo
bomo zagotovo dodali še kakšne- prepoznavnost po visoki kakovosti zgradi tudi učinkovita promocija.
ostane kaj časa za šport pa v zim- dalo veliko neprecenljivih izkušenj.
ga, o tem pa se bomo z ostalimi bivanja? Torej moramo v prvi vrsti zagotovi-
skem času najraje smučam, poleti Poleg tega, da sem pridobila delov-
člani odločili v prihajajočih dneh. ti vse našteto: dobre zaposlitvene
pa plavam in se odpravim v hribe. ne navade ter izpopolnila svoje or-
Želja je, da letos zberemo še več S tem se zagotovo strinjam. Rekla možnosti, zadostno število prostih
ganizacijske sposobnosti, pa sem
sredstev kot preteklo leto in po- bi, da je to dvoje povezano. Namreč mest v vrtcih, bolje urejeno zdra-
2. Bili ste aktivni v konjiškem štu- s prostovoljnim delom tudi oseb-
leg osnovnih šol v Slovenskih Ko- turizem smo ljudje in le ljudje, ki so vstvo ipd. Ko bomo imeli to, lahko
dentskem klubu in mladinskem nostno zrasla. Znam se postaviti
njicah, finančno pomagamo tudi zadovoljni s kakovostjo bivanja v začnemo to dalje promovirati.
centru kot prostovoljna mladinska zase kot tudi za druge, razumem in
učencem OŠ v Ločah. svojem kraju, bodo prepoznali tudi
delavka ste delali tudi v Franciji. sprejemam drugačnost …
WWW.ZARES.SI
ZARESOVCI ZA OBČINSKI SVET OBČINE SLOVENSKE KONJICE 17

Sergej
Strehar
»Vrtci so energetsko potratni in
večinoma dotrajani, kot recimo
vrtec v Ločah.«

Je preprost, delaven 33-letni mladi oče dveh deklic (2,5

meseca in 33mesecev)., diplomirani inženir kemijske
tehnologije, ki večino prostega časa namenja družini.
Je tudi izredni študent magistrskega študija Poslovnih
ved.

Je predsednik prostovoljnega gasilskega društva Loče,

podpredsednik Občinskega odbora Zares –nova poli-
tika Slovenske Konjice in član Sveta javnega zavoda
Vrtec Slovenske Konjice.

1. Kaj vam pomeni voditi PGD Loče,
kot predsednik? S kakšnimi izzivi
se srečujete? Ste sorazmerno mla-
da ekipa? Kakšni so načrti društva
za prihodnost?
Že v rosni mladosti sem bil član
prostovoljnega gasilskega društva
v svoji vasi, nato pa sem zgubil stik
z gasilci ob odhodu na študij. Ko se
je ob prihodu v Loče pokazala pri-
ložnost za ponovni stik, sploh ni-
sem imel nikakršnih dilem. Tako so
prva leta rasli pristni stiki ter spo-
znanje, da lahko s svojim znanjem
pripomorem k razvoju tega dru-
štva. Sčasoma sem bil predlagan
za funkcijo predsednika, ki sem jo
tudi z velikim veseljem sprejel, saj
lahko tako največ prispevam tako
razvoju društva kot posledično širši
lokalni skupnosti.
nje le teh v neustreznih prostorih.
Na drugi strani pa se srečujemo z
dilemo ali zniževati standard bival-
ne kvadrature na račun, da imajo
vsi starši možnost vpisa svojega
otroka. Temu smo priča letos, saj
na podlagi tega ukrepa zavod ni
bil prisiljen zavrniti večjega števila
otrok. Dejstvo pa je, da se število
otrok povečuje iz leta v leto in bo
potrebno na tem področju v priho-
dnjem mandatu aktivno delovati in
problematiko reševati celostno.
3. Kako ocenjujete prostorsko in-
frastrukturo, in sicer pogoje za
kvalitetno predšolsko vzgojo v
posameznih enotah vrtca? Katere
so prioritetne naloge občine in jav-
nega zavoda v naslednjih letih na
področju predšolske vzgoje? Kako
je s prostori vrtca v Ločah?

Največji izziv s katerim se srečuje- Osebno sem nekoliko zaskrbljen,

mo je generacijski prepad. Društvo
deluje po načelu znanja (ki se kon-
stantno utrjuje) ter mladosti. S to
kombinacijo smo ujeli učinek, ki
zagotavlja obstoj društva tako po
operativnem kot društvenem po-
dročju.
Pri samih načrtih se bomo posvetili
vizualni ureditvi gasilskega doma,
saj je na področju investicij v opre-
mo za nami glavnina, s tem da
bomo še naprej predvsem utrjevali
dobre medčloveške odnose.
2. Občinski svet Slovenske Konjice
vas je imenoval za člana Sveta za-
voda Vrtec Slovenske Konjice. Kot
mlad očka ste zagotovo zainteresi-
rani, da se predšolska vzgoja v ob-
čini izvaja v primernih prostorih in
s kvalitetnimi programi?
Z navedenim se vsekakor strinjam.
V samo vsebino kvalitetnih in stro-
kovnih programov niti nimam ve-
čjih pomislekov, me pa skrbi izvaja-
saj zadostnih vlaganj v moderniza-
cijo infrastrukture v celotni občini
(z izjemo novega vrtca Tepanje,
ki pa je že premajhen) v daljšem
časovnem obdobju ni bilo. Pred
časom je še država poskrbela za
povečan vpis v vrtce s subvencioni-
ranjem drugega vpisanega otroka.
Večinoma so vrtci grajeni celo pred
mojim rojstvom in že samo iz tega
dejstva je jasno razvidno, da so v
veliki večini energetsko potratni in
večinoma tudi dotrajani kot recimo
vrtec v Ločah. Če k temu dodamo
še vse zakonske predpise o ustre-
zni kvadraturi bivalnih ter zelenih
senčnih površin, kaj hitro ugotovi-
mo, da smo pri sistemskem reševa-
nju že krepko v zaostanku.
Kot sem omenil pri starosti vrtcev
oz. da ti izhajajo iz časa mojega
rojstva ter da sedaj prav ta »moja«
generacija močno pripomore k
»ponovnem baby boom-u«, se v
vseh enotah srečujejo s prostorsko
stisko, tudi v Ločah je temu tako. Z
novim šolskim letom je ustanovi-
teljica (Občina Sl. Konjice) za Loče
našla žal zgolj začasno rešitev v
prostorih zdravstvenega doma, ki
so jih za te namene ustrezno opre-
mili tekom počitnic. Ker ima »naš«
vrtec Loče še eno starejšo začasno
rešitev, ki jo poznamo pod imenom
kontejner, v takšnem urejanju pro-
blematike ne vidim dolgoročne
rešitve. Smatram, da je potreb en
takojšen pristop k pripravi doku-
mentacije za celotno rekonstrukci-
jo obstoječega vrtca ali pa gradnjo
novega.
4. Kakšni so vaši pogledi na razvoj
Loč in krajevnih skupnosti te vo-
lilne enote ? (dostopno zdravstvo,
cestna in komunalna infrastruktu-
ra, gradbene parcele, zaposlitvene
možnosti za mlade, stanovanja, ra-
zvoj turizma…)?
Loče sorazmerno dobro sledijo
vsem potrebam krajanom, žal pa
vselej z nekajletnimi zamudami, ki
so verjetno posledica demograf-
skih sprememb. Za zdravstveno
oskrbo je sicer urejeno, vendar pri-
haja ob organizacijskih spremem-
bah do nesoglasij med krajani, kar
ima za posledico vsesplošno neje-
voljo.
Pri cestni infrastrukturi bi bilo po-
trebno razmisliti o povezavah s so-
sednjimi naselji (Zbelovo, Žiče) za
nemotorni promet, saj na širšem
področju ni urejenih kolesarskih
poti in pločnikov, kar pa seveda
pomeni tudi občutno manjšo pro-
metno varnost.
Žal se v zadnjih letih ni naredilo
dovolj na področju komunalne in-
frastrukture, ker je bilo potrebno
spremeniti miselnost o varovanju
okolja. Verjetno pa ima to posle-
dice tudi na področju gradbenih
parcel. Teh sicer je nekaj, vendar
so večinoma v lasti občine (kot na
primer soseska Livada), kjer pa pro-
jekti že 2 leti stojijo.
Glede zaposlitvenih možnosti ima-
jo Loče izredno dobro pozicijo, saj
so pozicionirane v bližini avtoceste,
s čimer je olajšana dnevna migra-
cija, ki v krogu 25 km ponuja po
mojem mnenju dovolj zaposlitve-
nih možnosti (z izjemo trenutnih
gospodarskih razmer). Še ena iz-
med dobrih priložnosti na širšem
območju Loč je razvoj turizma, saj
širše vinorodno okolje, bližina Po-
horja ter povezanost z varstvenim
območju Natura 2000, ponuja veli-
ko možnosti razvoja te dejavnosti,
vsekakor pa dobro trženje takšnih
dejavnosti zahteva enoten pristop
na širšem občinskem nivoju.
18 ZARESOVCI ZA OBČINSKI SVET OBČINE SLOVENSKE KONJICE WWW.ZARES.SI

Anton
Noner
»Menim, da ima šport v naši občini
perspektivno prihodnost.«

Rodil se je leta 1968 v Ljubljani. Do 23 leta starosti je

živel v Celju in tam obiskoval tudi srednjo tehniško
šolo ter 10 let treniral atletiko pri atletskem društvu
AD Kladivar. Bil je večkratni republiški in državni pr-
vak. Leta 1987 je postal tudi balkanski prvak in postavil
absolutni državni rekord v teku na 2000 m z ovirami.
Leta 1992 se je preselil v Slovenske Konjice, kjer sta si z
ženo Liljano ustvarila dom. Je oče trinajstletne hčere
Ane in desetletnega sina Gašperja.

Od leta 1998 je občinski svetnik, kjer si je vse do danes

pridobil številne izkušnje s področja delovanja in
upravljanja občine. Poleg politike se v prostem času
ukvarja s petjem v pevskem zboru, pred 5 leti pa je kot
atletski navdušenec ustanovil društvo KAŠ – Konjiško
atletsko šolo, ki jo kot predsednik vodi še danes.

1. Največji zalogaj Konjiške atlet- z doskočiščem za skok v višino in

ske šole je atletska olimpijada, ki
jo vsako letno organizirate. Kakšni
so vaši vtisi iz preteklih olimpijad?
Kakšno izkušnjo mladim prinaša?
Letos smo jo izpeljali že četrtič in z
veseljem ugotavljam, da jo jemlje
za svojo tudi vse več mladih. Lepo
je pogledati športni stadion poln
mladih, ki svojo energijo, željo in
sposobnost izražajo na pozitiven
način, na način, ki združuje, ki daje
možnost dokazovanja pred vrstni-
ki, starši, znanci, učitelji… Čutiti
pripadnost ekipi, razredu, šoli in se
za to ekipo žrtvovati do zadnjega
atoma moči. In vse to v času, ko so
cilji posameznikov vse bolj važni,
v času, ko je beseda pripadnost
vse manj vredna, v času, ko je le
najboljše nekaj vredno, ostalo pa
skoraj nič. V času, ko se na športnih
igriščih in ob njih dogaja vse več
drugega kot šport.
Zato je potrebno mladim omogo-
čiti čim več olimpijad, športnih, uč-
nih, zabavnih, življenjskih…., kajti
še vedno naj bi veljal olimpijski rek:
»VAŽNO JE SODELOVATI – NE ZMA-
GOVATI.«
2. Bili ste pobudnik izgradnje atlet-
skega športnega parka OŠ ob Dra-
vinji in pri njegovi izgradnji vodili
tudi gradbeni odbor. Kaj ta športni
objekt prinaša konjiškemu športu?
Kakšni so vaši pogledi na prihodnji
razvoj športa v občini?
Investicija občine v športni park OŠ
ob Dravinji je bila približno 650.000
€, kar je največja investicija v šport
v letih po izgradnji športne dvora-
ne. Ob zagotovitvi štiri stezne 200
m atletske proge z umetno maso,
v daljavo, novega rokometnega
in odbojkarskega zunanjega igri-
šča, obnovitvi zunanjega igrišča za
košarko in mali nogomet, se je pri
tej investiciji izvedla tudi uspešna
ureditev odvodnjavanja meteornih
voda bližnje okolice šole.
Menim, da je naš kraj s tem objek-
tom pridobil zelo veliko. V dopol-
danskem času ga s pridom izkori-
ščajo učenci, v popoldanskem času
pa je na razpolago atletom in osta-
lim športnikom ter rekreativcem.
Z veseljem lahko povem, da je v
naši občini nadpovprečen interes
po ukvarjanju s športom, o čemer
govori tudi porast števila športnih
društev v naši občini, ki se je v za-
dnjih nekaj letih celo podvojilo in
jih je trenutno nekaj čez štirideset.
Menim, da ima šport v naši občini
perspektivno prihodnost. S špor-
tom se ukvarja vedno več ljudi,
med njimi je veliko mladih, nekaj
med njimi tudi izredno perspek-
tivnih. Verjamem, da bo nekate-
rim med njimi uspelo doseči svoje
športne sanje in da bomo Konjičani
kmalu ponovno imeli udeleženca
olimpijskih iger.
Kljub vsem naporom do sedaj pa
vidim še kar nekaj nalog, ki bi se še
dale postoriti. Med najpomemb-
nejšimi so zagotovo celostna ure-
ditev športnega parka Dobrava,
izgradnja športnega parka v Ločah,
ureditev športnega parka v konji-
škem parku, kjer bi pozimi obra-
tovalo tudi drsališče ter obnovitev
telovadnice v OŠ Loče.
3. Poleg atletike pa ste zaznamova-
ni tudi s petjem. Od kod vam lju-
bezen do petja, v katerih pevskih
zborih ste sodelovali v preteklosti,
kje ste aktivni sedaj? Kako ocenju-
jete ustvarjalne možnosti pevskih
in tudi sicer kulturnih društev v
Konjicah?
Pravijo, da jabolko ne pade daleč
od drevesa. Petje me je dejansko
spremljalo skozi vse življenje. Moj
oče ima brata in štiri sestre in vsi so
dobri pevci. Skoraj ni minila nede-
lja, da se ne bi srečali in prepevali.
Oče še danes poje v treh pevskih
zborih in oktetu. Tudi sam z vese-
ljem že nekaj let prepevam v vokal-
ni zasedbi Expe, pred tem pa sem
deset let pel pri pevskem zboru
Strune.
Pri oceni razvoja kulture na konji-
škem vnaprej pa žal ne moram biti
takšen optimist kot sem bil pri prej-
šnjem vprašanju, ko sem govoril o
športu. Število društev se v zadnjih
nekaj letih ne spreminja bistveno.
Mislim, da jih je celo nekaj manj.
Žal upada tudi aktivno članstvo v
kulturnih društvih. Če bomo ho-
teli ta trend ustaviti, bomo morali
omogočiti boljše prostorske in
finančne pogoje za delovanje še
preostalih.
4. Kje vidite prioritete razvoja naše
občine? Katerim področjem/pro-
blematikam je potrebno nameniti
še posebno pozornost?
Zagotoviti čim višje standarde bi-
vanja v naši občini, je bilo in bo
moje vodilo pri določanju prioritet
v naši občini. Za kar sem se kot ob-
činski svetnik zavzemal že do sedaj
in za kaj se še bom, če bom ponov-
no izbran so: stanovanjska politika
- želim, da se v naslednjih štirih le-
tih zgradi vsaj 100 novih stanovanj,
izdelati je potrebno celovito stra-
tegijo stanovanjske politike v naši
občini; predšolska vzgoja - tukaj je
prav tako potrebo izdelati strategi-
je predšolske vzgoje v naši občini
ter obnoviti oziroma zgraditi nova
vrtca v Ločah in Konjicah; ekologija
in energetika - z veseljem opažam,
da so se v zadnjem mesecu pričela
po naših ulicah nameščati primer-
na svetila, na kar sem kot svetnik
opozoril že pred leti. V novem man-
datu se bom zavzemal, da se v šti-
rih letih zamenja vsaj 50% vseh ne-
primernih svetil v naši občini. Prav
tako bom podpiral in spodbujal
aktivnosti za čim večjo energetsko
učinkovitost z uporabo obnovlji-
vih in alternativnih virov energije;
šport - zavzemal se bom za celo-
stno ureditev športnega parka Do-
brava, izgradnjo športnega parka
v Ločah, ureditev športnega parka
v konjiškem parku, kjer bi pozimi
obratovalo tudi drsališče ter obno-
vitev telovadnice v OŠ Loče. Našim
mladim, najperspektivnejšim špor-
tnikom, želim omogočiti še boljše
pogoje kot do sedaj.
Med prioritetami, katerim je prav
tako potrebno nameniti še poseb-
no pozornost pa so še: gospodar-
stvo - zagotoviti dovolj primernih
zemljišč za industrijsko in podjetni-
ško, ekološko in tehnološko spre-
jemljivih dejavnosti; turizem - poi-
skati investitorja za obnovo dvorca
Trebnik in hotela; KATV in internet
- omogočiti dostop do brezžične-
ga brezplačnega interneta. Tukaj
pa so še izgradnja čistilne napra-
ve, temeljita ureditev komunalnih
odpadkov, zmanjševanje izgub na
vodovodnem omrežju, izdatnejša
pomoč kulturnim in športnim dru-
štvom … Dela bo zagotovo še do-
volj za naslednji mandat.
WWW.ZARES.SI
ZARESOVCI ZA OBČINSKI SVET OBČINE SLOVENSKE KONJICE 19

Matej
Šretl
»Upam si trditi, da je podjetje
Pro-bit na Konjiškem eden od
največjih vlagateljev v raziskave in
razvoj.«
Rojen je 11.10.1979 v Mariboru. Osnovno šolo je obis-
koval v Ločah, šolanje pa nadaljeval na Srednji
ekonomski šoli v Celju. Diplomiral je leta 2003 na
Ekonomski poslovni fakulteti v Mariboru in pridobil
naziv univerzitetni diplomirani ekonomist. Po dobrih
dveh letih delovnih izkušenj je nadaljeval študij na
magistrski program poslovodenja in organiziranja
- MBA in leta 2008 uspešno zaključil študij. Odraščal
je na Zbelovem, z družino pa se je pred dvema letoma
preselili v Loče. Najmlajša »pridobitev« tričlanske
družine Zara je stara tri leta in pol in pridno obiskuje
vrtec v Ločah. Večino prostega časa preživi z družino.
Rad ureja hišo ter okolico in se trudi, da ne zanemarja
najljubših hobijev: igranje na »frajtnonarico« in
igranja tenisa.

1. Ste direktor za tuje trge v pod- ko leto v času počitnic izvedemo

jetju Pro-bit, programska oprema
Slovenske Konjice. Je to vaša prva
zaposlitev? Zakaj ste se zaposlili v
tem podjetju?
Sedanja služba je moja tretja zapo-
slitev, sem pa v Pro-bitu zaposlen
že skoraj štiri leta. Pro-bit program-
ska oprema je podjetje, ki se ukvar-
ja z razvojem in implementacijo
programske opreme in to je pano-
ga, ki je zelo razvojno-tehnološko
naravnana. Upam si trditi, da smo
na Konjiškem eden od največjih
vlagateljev v raziskave in razvoj.
Kljub polnoletnosti podjetja, pa
so v Pro-bitu zaposleni predvsem
mladi, visoko motivirani ljudi, ki
svoj interes vidijo v informacijsko
komunikacijskih tehnologijah. To
pa so tudi glavni dejavniki, da sem
se tudi sam pridružil temu kolek-
tivu, samo dejstvo, da je služba v
domači občini, pa je odločitev še
olajšala.
2. Pro-bit na konjiškem poznamo
kot perspektivno računalniško
podjetje z mladim kolektivom. Kdo
so vaši sodelavci? Kako je delati v
tako mladem kolektivu? Kako pri-
tegnete k sodelovanju perspektiv-
ne kadre iz lokalnega okolja?
Kot sem omenil že prej, smo v Pro-
-bitu mlad kolektiv, kjer poleg for-
malne izobrazbe in izkušenj zelo
cenimo tudi sam pristop in mo-
tiviranost posameznika za delo.
Pogosto pa se zgodi, da iščemo
kadre s specifičnim znanjem, ka-
tere ni mogoče vedno dobiti iz lo-
kalnega okolja, seveda pa vedno
preferiramo k zaposlovanju ljudi
iz lokalnega okolja. Da pa jih lažje
pritegnemo k sodelovanju, vsa-
programerski tečaj, kjer najboljšim
študentom in dijakom ponudimo
štipendije. Zadnji dve leti opažamo
velik naval na naš tečaj, letos smo
morali zaradi omejenega števila
prijavnih mest, nekatere kandida-
te celo zavrniti. Bomo pa ravno v
mesecu oktobru zaposlili dva nova
programerja, oba iz občine Slo-
venske Konjice, če sem bolj natan-
čen iz kraja Zbelovo.
3. Je gospodarska kriza prizadela
tudi vaše podjetje? Kako se v pod-
jetju spoprijemate z njo?
Žal nam gospodarska kriza ni priza-
nesla. Zelo zgodaj po začetku krize
v Sloveniji smo opazili drastično
zmanjšanje investicij v poslovne
informacijske sisteme. Ključno je
bilo, da smo na nove razmere hi-
tro in ustrezno odreagirali. Z vidi-
ka trženja smo se veliko bolj začeli
ukvarjati z obstoječimi strankami, z
vidika vodenja pa smo optimizira-
li poslovne procese in tako znižali
stroške poslovanja. Slaba stran pa
je ta, da je znižanje stroškov vklju-
čevalo tudi odpuščanje nekaterih
zaposlenih v Sloveniji in po tujini.
4. Je lahko kriza za podjetja tudi
priložnost za iskanje novih proi-
zvodnih dejavnosti z višjo dodano
vrednostjo?
Kriza je pokazala, da je bilo v pod-
jetju še veliko rezerv pri optimiza-
ciji poslovanja in učinkovitosti za-
poslenih, hkrati pa nas je prisilila v
iskanje novih virov prihodkov. Čas
krize smo in ga še vedno izkorišča-
mo za razvoj novih produktov. V
zadnjem času smo veliko spremljali
navade kupcev v Sloveniji in v tu-
jini, zato smo tudi šli v razvoj po-
slovnih aplikacij nove generacije.
Nekatere produkte nameravamo
že letos jeseni ponuditi na doma-
čem trgu, prav tako pa načrtujemo
vstop na avstrijsko in nemško trži-
šče.
5. Kje vidite perspektive razvoja
podjetništva in gospodarstva v ob-
čini? Kaj so po vašem mnenju ovire
gospodarskega razvoja pri nas?
Slaba stran, ki jo opažam je to, da
se podjetja znotraj občine v praksi
zelo malo povezujejo in ne izkori-
ščajo ponujenih sinergij. Zanimiv je
italijanski model povezovanja, ki se
je uveljavil že v 70. letih prejšnjega
stoletja. Mala in srednja podjetja
iz določene regije se povezujejo v
mreže. Na eni strani imamo podje-
tja, ki proizvajajo končne izdelke in
praviloma tudi sama nastopajo na
trgu, na drugi strani pa so podjetja,
katerih kupci so druga podjetja v
okrožju. Ta opravijo eno fazo dela
v razvoju izdelka in ne nastopajo
samostojno na trgu. Tako podjetja
veliko prihranijo, saj se osredotoči-
jo na tiste poslovne funkcije, ki jih
dejansko najbolj obvladajo. Vseka-
kor so lokalni dobavitelji za pod-
jetje prednost (logistika, dobavni
roki, osebni odnosi in še bi lahko
naštevali).
Povezovanje omogoča tudi skupne
razvojne projekte. V tem primeru bi
lahko imela večji posluh sama ob-
čina in po vzoru ostalih občin raz-
pisala sredstva za mala in srednja
podjetja kot so npr. pospeševanje
razvoja malega gospodarstva, sub-
vencioniranje investicijskih projek-
tov ali pa razne oblike neposrednih
posojil. Skratka načinov je več,
potrebujemo pa koordinatorja na
strani občine.
Vezano na trende v gospodarstvu
bi morali imeti na Konjiškem izde-
lano jasno vizijo na tem področju,
le-ta pa bi naj temeljila na: pospe-
ševanju ustanavljanja in delovanja
malih in srednjih podjetij, izobraže-
vanju ter informiranju že obstoje-
čih podjetnikov in znanju in stori-
tvenih dejavnostih.
6. Kakšni so vaši pogledi na razvoj
Loč in krajevnih skupnosti te vo-
lilne enote ? (pobuda za ustanovi-
tev samostojne občine, dostopno
zdravstvo, cestna in komunalna
infrastruktura, gradbene parcele,
zaposlitvene možnosti za mlade,
stanovanja, razvoj turizma…)?
Loče so miren in lep kraj ter kot tak
zelo primeren za življenje krajanov
in za vzgajanje otrok. Verjamem,
da nas večina sokrajanov želi, da
bi takšen kraj ostal tudi v priho-
dnje. Seveda pa moramo gledati
tudi v smeri razvoja, kjer so Loče v
zadnjem času naredile velik napre-
dek. Zagotovo ima kraj še veliko
razvojnega potenciala, zato je po-
trebno prisluhniti posameznikom,
ki imajo razvojno vizijo, saj so do-
sedanje izkušnje pokazale, da so ti-
sti, ki vlagajo v kraj tudi sami iz tega
kraja ali pa iz neposredne bližine.
V nobenem primeru se ne morem
strinjati, da bi interesi posamezni-
kov prevladali nad interesi krajanov
Loč, zato tudi ustanovitev občine
Loče gledam iz podobnega stali-
šča. V kolikor bi se nekoč pokazalo,
da bi Loče kot samostojna občina
lahko bolj napredovale sem vse-
kakor za ustanovite nove občine,
glede na to, da pa se je v zadnjem
obdobju v Ločah odvilo in se še od-
vija kar nekaj odmevnih projektov
(šola, stanovanjski bloki, vrtec…)
pa sem mnenja, da ni potrebe po
samostojni občini.
20 ZARESOVCI ZA OBČINSKI SVET OBČINE SLOVENSKE KONJICE WWW.ZARES.SI

Laura
Krančan
»Rada sem aktivna in rada
prispevam.«

Po končani osnovni šoli v Slovenskih Konjicah je

šolanje nadaljevala na I. Gimnaziji v Celju, od tam pa
skočila na drug konec Slovenije – v Koper. V Kopru
je uspešno zaključila študij geografIje kontaktnih
prostorov in tako postala univerzitetna diplomirana
geografInja. Kmalu po diplomi se je zaposlila v Mla-
dinskem centru Dravinjske doline, kot koordinatorka
mednarodnih projektov, danes pa je direktorica tega
centra. V vmesnem času ji je uspelo najti tudi čas za
poroko, v letu 2009 pa se jima je z Robinom v družinski
svet pridružil še Gal. V letošnjem letu je vpisala magis-
terij iz mednarodnega poslovanja.

1. Direktorica Mladinskega centra telje. Tam sem spoznala tudi nekaj

Dravinjske doline, bivša skavtinja,
prva ženska predsednica Kluba
študentov Dravinjske doline, čla-
nica KS Vešenik Brdo in Odbora za
družbene dejavnosti Občinskega
sveta Slovenske Konjice in še bi
lahko naštevali. Kako bi se bralcem
predstavila sama?
Pravzaprav se zdim sama sebi čisto
preprosta. Nekako pa rada poskr-
bim tudi zato, da mi ni nikoli dolg-
čas. Sem tip človeka, ki rad preiz-
kuša nove stvari in se aktivira na
raznih področjih. V kolikor ocenim
svoje delovanje kot uspešno ga se-
veda nadgrajujem in dopolnjujem.
Zaljubljena v Konjice se tako po-
svečam izboljšanju in dopolnjeva-
nju lokalnega dogajanja. Nekateri
živijo tako, da pač nergajo česa ni
in kaj vse bi lahko storil kdo drug,
sama pa raje sledim vodilu »Kdo pa
bo, če ne mi?«.
2. Kako se spominjaš začetkov
skavtskega delovanja na konji-
škem? Kaj je sodelovanje pri skav-
tih pomenilo tebi in kako ocenjuješ
njihove aktivnosti danes?
Skavtom sem se pridružila v osnov-
ni šoli, kmalu po njihovi ustanovitvi
v Slovenskih Konjicah. Začela sem
pri najmlajši skupini – volčičih in
aktivnosti so me toliko pritegnile,
da sem v skavtskem gibanju osta-
la do konca srednje šole. Od vloge
udeleženke in članice, sem postala
vodnica, nato pa ob koncu gimna-
zije zaključila tudi svojo skavtsko
pot. Biti skavtinja je v moje življenje
vsekakor prineslo veliko pomemb-
nih življenjskih znanj, vsekakor se
v določenih situacijah prav zato
znajdem bolje. V zadnjih letih sem
imela preko Mladinskega centra
Dravinjske doline kar nekaj prilo-
žnosti za udeležbo na raznih teča-
jih in seminarjih za mladinske vodi-
skavtinj in skavtov ter tako dobila
vpogled še v pedagoški del celo-
tnega gibanja. Metode in znanja
so dobra in odlično začrtana, mla-
de učijo vrednot in vseživljenjskih
veščin, kar je v današnjem času že
skorajda redkost. Še vedno spre-
mljam aktivnosti konjiških skavtov
in se včasih kar ne morem načuditi
elanu in kreativnosti, ki jo izdajajo
mlajšim generacijam.
3. Si prva in do danes edina štu-
dentka, ki je vodila Klub študentov
Dravinjske doline? Ob študijskih
obveznostih v času študija si veli-
ko časa namenila tudi prostovolj-
nemu mladinskemu delu v študent-
skem klubu in mladinskem centru.
Zakaj?
Čisto preprosto, ker je »fajn«. Rada
sem aktivna in rada prispevam.
V prostovoljskih ekipah je vedno
fantastično vzdušje. Iz projektov,
ki sem jih vodila ali zgolj poma-
gala, ostajajo lepi spomini in to je
tudi zagon za nadaljnje delo. Po-
leg prostovoljstva pa mi je všečno
tudi neformalno izobraževanje in
mobilnost. Vse skupaj daje doda-
tno dimenzijo mojemu življenju, iz
izkušenj se učim, krepim svoje vre-
dnote in plemenitim okolje in po-
magam drugim. Vsi kriteriji so tako
izpolnjeni!
4. Po diplomi si se zaposlila na Mla-
dinski centru Dravinjske doline, ki
ga zadnje leto uspešno vodiš tudi
kot direktorica. Katere so najpo-
membnejše aktivnosti, ki jih za
mlade izvaja mladinski center?
Predvsem se trudimo izvajati čim
širši nabor aktivnosti in tako zago-
toviti aktivnosti za najrazličnejše
interese mladine. Naš program je
razdeljen na več sklopov (kultura,
neformalno izobraževanje, med-
narodni projekti, šport, zdravje…),
v katerih izvajamo aktivnosti vsa-
kodnevno, tedensko, mesečno…
Mladinski center Dravinjske doli-
ne je za namene informiranja in
prostočasne dejavnosti odprt vsak
dan, pester program pa je težko
opisati na kratko. Na lokalnem ni-
voju menim, da so najpomembnej-
ši projekti Poletna šola kreativnosti,
koncertna in gledališka dejavnost
ter vzpodbujanje medkulturnega
dialoga (Program Mladi v Akciji,
Projekt Mladi ambasadorji medkul-
turnega dialoga).
5. Mladinski center Dravinjske do-
line je eden izmed treh (skupaj jih
je preko 50) najaktivnejših mladin-
skih centrov v Sloveniji. Za razliko
od ostalih najuspešnejših ne deluje
kot javni zavod. Kako to vpliva na
delovanje mladinskega centra? S
katerimi izzivi se soočate in kakšni
so vaši načrti za v prihodnje?
Res je, in ponosni smo na to. Naš
ustanovitelj je Klub študentov Dra-
vinjske doline, ki nas skozi vsa leta
delovanja tudi finančno podpira.
Od ustanovitve do danes smo pre-
hodili dolgo pot in uspeli zagotovi-
ti dobre finančne vire tudi s strani
občine Slovenske Konjice in dru-
gih razpisov. Pridno črpamo tudi
evropska sredstva. Biti zasebni za-
vod ima seveda tako prednosti kot
slabosti. Stalna izziva sta financi-
ranje in motiviranje prostovoljcev
za delo. V naslednjih letih želimo
uspešno nadaljevati naše delo na
lokalnem nivoju, zaključiti projekt
Mladi ambasadorji medkulturnega
dialoga ter na podlagi pridobljenih
izkušenj in znanj prijaviti še kakšen
projekt v smeri spodbujanja med-
kulturnega dialoga. Naša velika
želja je tudi pridobitev lastnih pro-
storov za mladinske dejavnosti v
občini Slovenske Konjice.
6. V iztekajočem se mandatu si bila
članica Odbora z družbene dejav-
nosti Občinskega sveta Slovenske
Konjice. S katerimi najpomemb-
nejšimi projekti in programi ste
se ukvarjali v preteklem mandatu
in kateri so izzivi, ki po tvojem
mnenju občino čakajo na področju
družbenih dejavnosti v prihodnjih
letih?
Kot pove že ime, gre za odbor ki
se ukvarja s predvsem družbeni-
mi zadevami. Članica odbora sem
od leta 2006. Pod okrilje odbora
spadajo javne družbene ustanove,
katerih ustanoviteljica je občina
Slovenske Konjice (Javni vrtec, Za-
vod Splošna knjižnica Slovenske
Konjice, Zavod za šport Slovenske
Konjice, Zdravstveni dom, šole) ter
ostale organizacije in društva, ki
delujejo na družbeno – socialnem
področju. Na sestankih organiza-
cije/društva/zavodi predstavljajo
svoj program, vizije in tudi pro-
bleme. V zadnjem mandatu smo
se največ ukvarjali s problematiko
vrtcev, ki je v Konjicah še posebej
pereča in bo zagotovo pomembna
tema tudi v prihajajočem mandatu.
7. Že drugi mandat si aktivna tudi
v krajevni skupnosti Vešenik Brdo.
Po več letih prizadevanja boste
športno igrišče vendarle dobili ?
Kako se sicer razvija vaša krajevna
skupnost?
Športno igrišče v Vešeniku je prav-
kar v izgradnji, končano naj bi bilo v
oktobru 2010. Kar nekaj časa nazaj
je tam igrišče že bilo, vendar je bilo
v zadnjem desetletju zapuščeno.
Glede na trenuten razvoj krajevne
skupnosti, v mislih imam predvsem
precejšnje število novogradenj, pa
je igrišče v naši krajevni skupnosti
že nuja. Ker je krajevna skupnost
precej razkropljena, bi bilo mo-
goče potrebno razmišljati celo o
dveh igriščih, vendar je že eno kar
precejšen finančni zalogaj. Naša
krajevna skupnost je sicer locirana
na robu mesta Slovenske Konjice,
kar ji daje velik razvojni potencial,
saj trendi kažejo, da se ljudje selijo
iz mestnih središč.
WWW.ZARES.SI
Damir
Dabranin, dr. med.
»Tudi manjši kraji potrebujejo
zdravnika s koncesijo.«
Po končani Medicinski fakulteti leta 1982 in delu
v JZZD je začel specializacijo na UKC Ljubljana
pediatrični kliniki leta 1993 in jo končal v roku v mes-
ecu juliju leta 1997. Od takrat je delal kot pediater v
JZZD. Od leta 2006 je koncesionar pediater v sklopu ZD
Slovenske Konjice.
1. Na konjiškem vas poznamo kot
predanega zdravnika pediatra. Za-
radi narave vašega dela se v javno-
sti večkrat pojavljate predvsem v
vlogi zdravnika. Zato me zanima,
kdo je Damir Dabranin zasebno?
Za zasebnost niti ni veliko časa.
Moj delovni urnik lahko traja tudi
po več dni skupaj in ko sem doma
se skušam odpočiti in si privoščiti
malce razvajanja, prav tako pa se
vedno najdejo doma kakšna hišna
opravila, ki jih vedno z veseljem
opravim.
2. Preden ste odprli zasebno or-
dinacijo ste delali kot zdravnik
pediater v Javnem zavodu zdra-
vstvenem domu Slovenske Konjice.
Kakšen je nivo in dostopnost zdra-
vstvene oskrbe danes v primerjavi
s takrat?
Primerjave je na določenih podro-
čjih težko napraviti, predvsem za-
radi tega, ker se je tudi zdravstvo v
tem času močno spremenilo, kakor
so se tudi močno spremenile potre-
be prebivalstva. Zdravstvo je v da-
našnjih časih postalo dostopnejše,
vendar se da na tem področju še
marsikaj postoriti. Za še večjo do-
stopnost zdravstva, bo potrebno
še nadalje prilagajati zakonodajo,
hkrati pa bo moralo priti tudi do
sprememb v družbeni zavesti zlasti
glede nagrajevanja, zakonodaje in
kadra.
3. Spremljali ste privatizacijo slo-
venskega zdravstva na lokalni rav-
ni in si verjetno izoblikovali svoje
stališče do nje. Kakšna je pravza-
prav razlika med zdravnikom za-
sebnikom in zdravnikom, ki dela v
javnem zdravstvenem domu? Kje
so prednosti, kje slabosti?
To vprašanje je neločljivo poveza-
no s prejšnjim. Osebno sem bolj
zagovornik opravljanja dela kot
zdravnik s koncesijo, kakor zdrav-
nik v javnem zavodu. Zdravnik v
javnem zavodu je težko zadovo-
ljen zdravnik, zlasti ker nima veliko
ZARESOVCI ZA OBČINSKI SVET OBČINE SLOVENSKE KONJICE 21
samostojnosti in vedno namesto
njega odločajo drugi. Je samo za-
poslen zdravnik in dela v ambulan-
ti. Prejema relativno nizko plačo,
skladno kolektivni pogodbi in če
želi zapolniti družinski proračun
mora delati veliko nadur dežur-
stva, kar pa pomeni, da postane
tudi močno utrujen zdravnik. Ker
pa v sistemu javnega zavoda sam
zdravnik nima skoraj nikakršnega
vpliva, pa hitro postane še bolj ne-
zadovoljen zdravnik, to pa se slej
kot prej prenese tudi na paciente.
Zato sem vedno menil, da je zdrav-
niški poklic bolje opravljati samo-
stojno kot zdravnik s koncesijo, ker
se takšen zdravnik pri svojem delu
bolj angažira, je bolj dostopen, ima
bolje urejene prostore in lahko pa-
cientom nudi boljšo zdravstveno
oskrbo.
4. Kakšen je vaš pogled na proble-
matiko zagotavljanja zdravstvene
oskrbe v Ločah?
Na mojo veliko žalost, je tukaj bila
zamujena priložnost, da bi v Ločah
bila dva zdravnika in da bi se ljudje
lahko sami odločali med njima. Ta-
koj po smrti dr. Pahljine, so pogo-
vori šli v to smer, vendar zaradi raz-
ličnih interesov temu ni bilo tako. še enkrat pokazalo, kako so ljudje zdravstvo nadgraditi in prilagodi- ponovno integracijo starostnika v
Zdravnik, ki bi zaradi prizadevno- občutljivi in kako pomembno je, da ti potrebam prebivalstva. Oskrba okolje.
sti, priljubljenosti in bolj zavzetega sami odločajo o svoji usodi. Še en- starostnikov je specifično podro-
odnosa do bolnikov v določenem krat se je pokazalo, da manjši kraji čje, zlasti v primeru dementnih in 6. V preteklem mandatu ste bili
času imel več opredeljenih pacien- potrebujejo zdravnika s koncesijo, osebah s takšnimi ali drugačnimi tudi član krajevne skupnosti Bezi-
tov bi iz strani občine dobil konce- sicer je zagotavljanje zdravstvene- motnjami v njihovem življenjskem na. Na katere projekte v tem man-
sijo. Tako bi ta problem v Ločah že ga varstva, stalnosti in priljublje- ciklusu. Za takšne osebe je potreb- datu ste še posebej ponosni? Kako
zdavnaj bil rešen, pa tudi Loče bi nosti zdravnika vprašljivo. Tako no ustrezno skrbeti in organizirati ste razrešili problematiko zagota-
imele 1,5 koncesije sedaj pa bodo niso zadovoljni niti zdravniki, niti takšne ustanove, v katerih lahko z vljanja pitne vode?
Loče imele samo 0,8 koncesije (ali bolniki. ustreznimi rehabilitacijskimi pose-
manj) in žal bo takšno stanje ostalo gi v teh ustanovah, ki bi jih izvajala Mislim, da sem kot član sveta KS
tudi v bodoče, saj se je razlika do 5. Posledica staranja prebivalstva za to posebej izurjena ekipa psihi- Bezina pripomogel temu, da je
1,5 koncesije za vedno izgubila in je vse večji obseg bolezni, npr. de- atrov, psihologov, psihoterapev- krajevna skupnost v nekem smislu
jo občina za nadaljnje podeljeva- mence, ki zahtevajo nadgradnjo tov, delovnih terapevtov, ki lahko dobila nekaj zanimivih projektov.
nje ne bo več imela (podoben je obstoječe zdravstveno – varstvene pomagajo takšnim osebam, da se Kot najpomembnejšega bi vse-
problem tudi s psihologom v Ob- oskrbe starostnikov. Je po vašem lahko te osebe ponovno vključi- kakor izpostavil dokončno rešitev
čini Slovenske Konjice). Tako se bo mnenju prišel čas, ko bomo morali jo v normalen življenjski krog. To problema pitne vode in njene neo-
za vedno zmanjšal priliv denarja poleg ustreznih kapacitet v domo- bi bil pravi namen teh ustanov in porečnosti. Dosegli smo zadovoljiv
iz strani ZZZS, ta denar pa se bo vih za upokojence in varovanih sta- ne samo terapija in vzdrževanje korak naprej in našli kompromis,
preusmeril nekam drugam, izven novanjih, zagotoviti tudi ustrezne statusa z negovalkami in občasno s katerim je bila zadovoljna Obči-
naše občine. Posledično se je tukaj negovalne bolnišnice? (enkrat na teden) z obiskom splo- na Slovenske Konjice in krajani KS
z zagovarjanjem in uveljavljanjem šnega zdravnika. Oskrba mora biti Bezina.
javnih ustanov in ozkih interesov Nujno bo potrebno obstoječe celostna in mora imeti za namen
22 ZARESOVCI ZA OBČINSKI SVET OBČINE SLOVENSKE KONJICE WWW.ZARES.SI

kontrolirano prehajali iz te dejavnosti,

predvsem v največjih agencijah, ki so
imele temu primerne bogate vire, so

Stanko
posle iz tega naslova že opravili in jih
danes praktično ni več oziroma ni nič
za vzeti, saj presežki v velikem številu

Kolar
agencij ne nastajajo in je dejavnost že
danes neprofitabilna. Promet le teh se
bo posledično preselil na večje agen-
cije, ki bodo na ta način pridobile, saj
bodo prihodki ob predvidenih istih
stroških narasli in bo ostanek za novo-
pečene vire večji. Skratka gre za kon-
»Vem, da lahko ponudimo kvalitetne centracijo sredstev in s tem željo po
kontroliranju izvajanja študentske po-
in cenovno ugodne bivalne litike v Sloveniji ter moč vplivanja na

razmere.« delitev teh sredstev med bolj ali manj

ljube porabnike.

3. Na področju kulture si še posebej

Stanko Kolar je bil rojen 10.10.1970 v Celju, osnovno aktiven v konjiški Godbi na pihala, ki
šolo je obiskoval v Slovenskih Konjicah, srednjo si jo nekaj časa vodil, kot predsednik
šolo, Naravoslovno gimnazijo v Celju in Fakulteto in član sveta zavoda za kulturo (sedaj
za naravoslovje in tehnologijo, smer kemija in kemi- splošna knjižnica) Slovenske Konjice
jska tehnologija univerzitetni program na Univerzi pa aktivno sodeluješ pri razvoju osre-
v Ljubljani. Je oče sedemletne hčerke Nije, ki jima z dnje kulturne institucije v občini. Ka-
življenjsko sopotnico Renato aktivno osmišlja njuna kšni so tvoji pogledi in prizadevanja na

vsakdana. Zadnjih 10 let je zaposlen v podjetju Aqua- tem področju?

set d.d. Ljubljana in podjetju MS Servis posredovanje

d.o.o. iz Slovenskih Konjic, pred tem je aktivno prido-
bival delovne izkušnje v okviru raznih študentskih
organizacij kot tudi na področju kulture, kjer je dva
mandata kot predsednik vodil svet javnega zavoda
Splošna knjižnica Slovenske Konjice.
1. Skrben oče, glasbenik, aktiven štu-
dent, kulturnik, humanist, občinski
svetnik, menedžer, jadralec, motorist,
televizijski urednik, kolesar… Smo kaj
izpustili? Kdo je oseba s toliko zanima-
nji in tolikšnim ustvarjalnim potencia-
lom?
Za tiste, ki me morebiti ne poznajo
osebno, lahko povem, da sem aktiven-
-že skoraj štiridesetletnik, okroglo oble-
tnico bom praznoval ravno na dan vo-
litev v oktobru. Rojen sem v Celju, sicer
Konjičan, zapisan v zlati knjigi Osnovne
šole ob Dravinji. Srednješolsko izobra-
ževanje sem nadaljeval v Celju, na na-
ravoslovni gimnaziji na Srednji tehniški
šoli na Lavi, univerzitetno pa v Ljubljani
na Fakulteti za naravoslovje in tehnolo-
gijo, smer Kemija in Kemijska tehnolo-
gija. V študijskih letih sem začel aktivno
sodelovati pri ponovni ustanovitvi Klu-
ba študentov v Konjicah, kar me je po-
sledično pripeljalo do skupine, ki se je v
tistih letih sredi 90-ih ukvarjala s posta-
vitvijo nove organiziranosti študent-
skih klubov in umestitvijo le teh poleg
drugih študentskih organizacij v Slove-
niji. Bil sem precej aktiven pri zagota-
vljanju sredstev za delovanje lokalnih
študentskih organizacij, ki me je vodila
do ustanovitve lastne klubske agenci-
je za posredovanje dela študentom in
dijakom pod okriljem Kluba študentov
dravinjske doline. Po vzpostavitvi sis-
tema sem se posvetil zaključku študi-
ja in delu na strokovnem področju, ki
ga zadnjih 10 let uresničujem v okviru
podjetja Julon d.d. iz Ljubljane, člana
mednarodnega konzorcija znotraj sku-
pine Aquafil iz Italije. Delam na lokaciji
v Celju, kjer vodim proizvodnjo prede-
lave BCF filamentov s 150 zaposlenimi.
Seveda se navkljub vsem obveznostim,
ki ste jih uvodoma že navedli, trudim
biti skrben družinski član in obema
mojima najdražjima, Renati in hčerki
Niji, nameniti čim več dragocenega
časa, ki ga ob nenehnem drvenju skozi
Moje udejstvovanje v društvu, ki sem
mu v preteklosti nekaj let tudi pred-
sedoval, je na žalost v zadnjih letih v
bistveno manjšem obsegu, kot bi si
sam želel. Uspeh takšne zasedbe lahko
primerjamo z verigo, saj je kvaliteta od-
visna od moči najšibkejšega člena. Tudi pričela ukvarjati z dejavnostjo poso- ne obratno. Živimo v družbi, ki si je za-
zaradi tovrstnih izkušenj v orkerstru, janja plovil za turistične namene. Po dala cilj napredovati in ponuditi drža-
življenje zmanjkuje na vseh korakih. treh, relativno uspešnih letih, sva barko vljanom nadstandard, ki smo ga v pre-
ki je pod mojim vodstvom ob koncu
prodala in se posvetila primarnim de- teklosti videvali le na zahodu, danes pa
90-ih let praznoval 70 let delovanja,
2. V leti po osamosvojitvi si sodeloval javnostim, jadranje pa smo organizirali se oziramo za vrednotami, ki smo jih na
danes pa jih šteje že preko 80, sem se
pri ponovnem zagonu delovanja Konji- znotraj Nautic cluba Rogla. Po nekaj poti počasi, vendar vztrajno, izgubljali.
aktivno vključil v oblikovanje kultur-
škega kluba študentov (KKŠ), nacional- letih truda nam danes resnično uspeva
ne politike v mestu in občini ter 10 let
no pa sodeloval pri urejanju zakonskih v dveh regatah, ki jih organizirajo ko- 6. Zaposlen si v Celju, kjer vodiš pod-
aktivno predsedoval svetu zavoda, ki
temeljev pravic in organiziranja štu- njiški društvi Nautic club Rogla in Lions jetje, ki zaposluje preko 100 delavcev.
izvaja kulturno in knjižnično dejavnost
dentov v Sloveniji. Kako se spominjaš klub Konjice, odpeljati na jadranje oko- Katero podjetje je to, kaj proizvajate
v občini. V zadnjem času se je zavodu
tistih časov, tega v kar se je iz KKŠ raz- li 350 udeležencev, od tega blizu 200 in kako gospodarska kriza vpliva na
pridružil tudi Turistično informacijski
vil ter kako komentiraš aktualno krče- Konjičanov. Nismo pričakovali takšne- vaše podjetje? Kakšni so tvoji pogledi
center, kar predstavlja še dodatni izziv
nje študentskih pravic (malo delo). ga odziva, vendar glede na vsebino, in razmišljanje ob možnostih izhoda iz
na področju organizacije turizma. Na-
ki jo ponujamo, pričakujemo, da bodo gospodarski krize, ki smo ji priča?
log je veliko, vodstvu v okviru sestave
V tistih časih, pred več kot 15 leti, smo dogodki z leti pridobivali na udeležbi,
sveta zavoda pomagamo svetovati in
bili vsi polni optimizma in resnično sploh ker je govora na eni strani o špor- Sam vsako krizo vidim kot priložnost,
prenašati izkušnje iz gospodarstva tudi
želeli prinesti domov košček študij- tno družabni in na drugi o humanitarni da iz posameznika izvabi nekaj več, ti-
v javne organizacije, ki jih je po svoje
skega utripa, ki sta ga takrat ponujala dejavnosti, v katero tudi sicer vlagam sto kar v času konjukture, stalne rasti,
težko voditi izključno s profitabilnega
Ljubljana in Maribor. Nekako se nismo velik del samega sebe. med ljudmi po malem zakrni in nas
vidika, sploh če pričakujemo in želimo
želeli sprijazniti z dejstvom, da se mo- enostavno ne žene naprej z dovolj ino-
mesto promovirati, mu dodajati vsebi-
ramo izgubiti v množici študentov v 5. V letih med 2002 in 2006 si opravljal vativnega potenciala, ki ga ima vsakdo
ne, vabiti v goste znance, prijatelje ter
teh dveh študijskih središčih. Usta- funkcijo občinskega svetnika in se leta v sebi. Krize, kot jo doživljamo danes,
graditi mesto, ki naj stalno privablja
novili smo Konjiški klub študentov in 2002 potegoval tudi za konjiškega žu- so se pojavljale tudi v preteklosti in jih
tudi nove prebivalce, ki bodo v Konji-
pričeli obujati tradicionalne prireditve pana. Kaj te je relativno mladega spod- je človeštvo bolj ali manj uspešno pre-
cah našli tisti mirni kotiček, ki v sose-
in dvigovati akademsko zavest. Eden budilo k tako sodelovanju v lokalni po- stalo, sploh če so družbe znale pravil-
dnjih urbanih okoljih Celja in Maribora
od poskusov je bil Akademski ples, ki litiki in kako gledaš na razvoj občine no oceniti svoje realne možnosti in se
manjka. Potrebno je razumeti in izkori-
je doživel kar nekaj ponovitev, seveda danes? prilagoditi situaciji kašen dan prej kot
stiti vse inštrumente in mehanizme, ki
niso manjkali tudi športni dogodki in pozneje. In tudi v tem primeru bodo
so na voljo, da privabimo goste, četudi
tradicionalna kresovanja. Vsi ti pro- Od takrat je minilo že 8 let, meni se zdi, zmagovalci tisti, ki so znali in upali
to pomeni, da bomo v prihodnosti mo-
jekti so zahtevali vedno več denarnih kot da je bilo včeraj. Leta so šla mimo, žrtvovati del pridobljenih nadstandar-
rali v ta voz vpreči tudi visoko kakovo-
sredstev, kar je posledično pripeljalo verjamem pa, da sem pustil pečat v dov in se v smislu bodočega napredka
stne in prepoznavne agencije, ki se s
do ustanovitve lastnega študentskega inštitucijah, katerih član sem glede na odreči delu trenutnega zadovoljstva
tem ukvarjajo na nivoju regij in držav
servisa pod imenom Mladinski servis takratne rezultate volitev bil. Vesel sem za dobrobit družbe v celoti. Tisto, kar
in imajo bogate izkušnje.
Kluba študentov Dravinjske doline ter tudi rezultata 6% glasov, ko sem se pri nam manjka danes, je kolektivni duh,
posledično do lastnega vira sredstev za 32 letih potegoval za mesto župana ki ga je bilo zaradi takšnih in drugač-
4. Z jadranjem si se začel ukvarjati že v
delovanje kluba. proti takrat aktualnemu županu. Takrat nih manipulacij v ne toliko oddaljeni
študentskih časih. Če bi takrat na glas
smo tudi na račun kandidature za žu- preteklosti bistveno preveč in nam še
razmišljal, da se bo nekoč konjiške re-
Če dodam še komentar na zakon o pana dosegli dodatno prepoznavnost danes prinaša grenak priokus, toda
gate udeleževalo preko dvesto Konjiča-
»malem delu«, ki bi naj bil končna ver- stranke in poželi uspeh na volitvah za tudi brez tega ne gre. Podjetje, katere-
nov bi se ti smejali. Danes pa?
zija obstoja »študentskih servisov«, člane občinskega sveta s 4 osvojenimi mu sem dal na voljo svoje znanje in od
omenjeni zakon je nekaj, kar je v da- sedeži, v katerem smo do poteka man- njega pridobil bogate izkušnje, se je na
Potrebno je biti zmeren optimist in
nem trenutku popolnoma napačna in- data delovali kot konstruktivna opozi- krizo odzvalo agresivno, s pravo mero
ne vreči puške v koruzo ob vsakem
terpretacija realnosti na tem področju. cija. Z veseljem se spominjam entuzi- poguma in tudi razuma ter posledično
polenu ki ti pade pred in pod noge.
Če vzamete pod drobnogled prihodke azma, ki smo ga takrat vlagali v projekt na račun tega doživljamo ekspanzijo. V
Priznam, da se takrat nismo ubadali z
študentskih servisov, agencij za po- volitev. Danes se še bolj zavedam, da takšni obliki bomo znotraj naše grupa-
namenom voziti Konjičane na regate v
sredovanje dela, danes in pred 10 leti, je potrebno znanje in izkušnje, ki smo cije tudi v prihodnje predstavljali ene-
Dalmacijo oz. drugam, kjer je na voljo
lahko ugotovite, da so se le ti zmanjšali jih pridobili v preteklosti, nadgraditi ter ga od najtrdnejših temeljev v našem
dovolj vode. Za nas je bila to sprosti-
vsaj na polovico ali celo več in so da- v kombinaciji z vsakodnevnimi izku- proizvodnem programu - predelave
tev, ki pa se je kasneje razvila tudi kot
nes za 2/3 agencij le še vir pokrivanja šnjami iz življenja in dela uporabiti kot BCF filamentov za najzahtevnejše trge
podjetniška ideja, saj sva s prijateljem
stroškov poslovanja. Dobički, ki so v orodje za doseganje novih ciljev v po- v Evropi in po svetu.
že po nekaj letih kupila jadrnico in se
preteklosti dejansko nastajali in ne- litiki, ki naj bo v službi posameznika in
WWW.ZARES.SI
ZARESOVCI ZA OBČINSKI SVET OBČINE SLOVENSKE KONJICE 23

Katja
Dadič
»Večje možnosti za mlade iskalce
zaposlitve so vedno dobrodošle in
potrebne, zlasti težko je najti za-
poslitev višje izobraženemu kadru.«

Katja Dadič je rojena 25. 5. 1986, v Slovenj Gradcu. Celo

življenje že živi v Slovenskih Konjicah, kjer je obiskov-
ala OŠ Ob Dravinji. Srednjo šolo je obiskovala v Mari-
boru in sicer ekonomsko gimnazijo. Trenutno pa je
absolventka na Filozofski fakulteti v Mariboru, smer
slovenski jezik s književnostjo.

Od dvanajstega leta se ukvarja s športnim streljanjem.

Od štirinajstega leta naprej neprekinjeno tekmuje tudi
za slovensko reprezentanco z zračno puško, zadnja
tri leta pa še s samostrelom. V teh letih je dosegla
obilico mednarodnih rezultatov, osvojila več medn-
arodnih medalj, osvojila več državnih prvenstev,
podrla državni rekord...

Trenutno se posveča predvsem študiju in opravlja

prostovoljna dela v sklopu mladinskega centra v Slov.
Konjicah.

1. Na Konjiškem vas poznamo kot drugačnost, posebnost športa, iz-

vrhunsko športnico, ne pa tudi, kdo
je Katja Dadič zasebno. Kako bi se
na kratko predstavila?
Sem 24 let stara absolventka, živim
s fantom, rada berem knjige in zelo
rada grem v Patriota na kavico, kjer
se družim s prijatelji. Načeloma
sem preprosta, družabna, komu-
nikativna, sproščena, optimistič-
na, skratka (skoraj) vedno vesela
punca. Trenutno sem absolventka
na Filozofski fakulteti v Mariboru,
smer slovenski jezik s književno-
stjo. Od dvanajstega leta se ukvar-
jam s športnim streljanjem. Od šti-
rinajstega leta naprej neprekinjeno
tekmujem tudi za slovensko repre-
zentanco z zračno puško, zadnja tri
leta pa še s samostrelom. Trenutno
se posvečam predvsem študiju
in opravljam prostovoljna dela v
sklopu Mladinskega centra v Slov.
Konjicah.
2. Kako je potekala vaša športna
pot? Kdaj ste začeli? Kaj vas je nav-
duševalo? V katerih kategorijah
tekmujete? Kakšni so vaši načrti?
Moja športna pot se je začela v
osnovni šoli, v sedmem razredu,
ko sem se prijavila v šolo stre-
ljanja, ki jo je takrat organiziralo
SD Slov. Konjice. Že isto leto sem
pričela tekmovati in bila prvikrat
državna prvakinja. Dve leti kasne-
je sem začela nastopati v državni
reprezentanci, najprej v mladinski
kategoriji, nato že kot mladinka v
članski, v kateri tekmujem in zasto-
pam Slovenijo še danes. Pri strelja-
nju me je navduševala predvsem
ziv pa mi je predstavljala njegova
zahtevnost. Z leti je ljubezen le še
rasla in potovanja ter svet, ki sem
ga posledično videla, je moje nav-
dušenje le še okrepilo. Tekmujem
v kategoriji članic z zračno puško
in samostrelom. Glede na to, da se
moja športna kariera počasi zaklju-
čuje, so moji načrti za prihodnost
predvsem zaključiti fakulteto in si
poiskati zaposlitev.
3. Kakšne pogoje imate za trening?
Kje trenirate? Koliko vas kot vrhun-
sko športnico podpirajo država, ob-
čina, pokrovitelji?
Treniram na strelišču v Slov. Konji-
cah. To strelišče je sicer zelo dobro
opremljeno, vendar je že staro.
Ker je v kletnih prostorih, nasta-
jajo problemi z vlago, pozimi pa
je strelišče težko ogreti. Sicer pa
vodstvo kluba in Zavod za šport v
prihodnosti načrtujeta postavitev
novega, boljšega strelišča. Kot vr-
hunsko športnico me je novo vod-
stvo kluba v zadnjem letu dni pod-
piralo po svojih najboljših močeh.
Ko sem še tekmovala v mladinski
kategoriji, sta me v obliki štipendi-
je podpirala tudi Zavod za šport in
Občina Slovenske Konjice. V tistem
času sem prejemala tudi štipendijo
olimpijskega komiteja. Vendar pa
žal streljanje ni medijsko podprto
in ni popularen in prepoznaven
šport, tako da so tudi temu primer-
ni finančni prilivi, kar se še posebej
čuti v starejši, članski kategoriji, ko
že nisi več perspektiven mladi up,
ampak si odrasel, izdelan športnik.
Pokrovitelji so bili v mojem špor-
tnem življenju prisotni predvsem,
ko sem streljala za mlajše kategori-
je, donatorstva pa so bila dovolj le
za osnovne stvari: nakup opreme,
streliva... Zaradi finančne krize v
zadnjih dveh letih nimam nobene-
ga pokrovitelja in to je tudi eden
izmed razlogov, zakaj zaključujem
svojo športno kariero.
4. Od športa se v Sloveniji razen
redkih izjem ne da živeti. Na to je,
preden je zaključil športno kariero,
najglasneje opozarjal nosilec zlate
olimpijske medalje Primož Koz-
mos. Kakšni so vaši pogledi na to?
Res je, v Sloveniji se od vrhunskega
športa skoraj ne da živeti. Konkre-
tno pri streljanju je edini, ki mu je
to uspelo, tudi najbolj uspešen in
najbolj prepoznaven strelec, Raj-
mond Debevec. Mislim, da je Koz-
mos upravičeno izpostavljal pro-
blem športnikov, ki svoj čas v celoti
namenijo športnemu udejstvova-
nju in ob zaključku kariere nimajo
veliko možnosti zaposlitve, kljub
temu da so ogromno pripomogli
k razpoznavnosti Slovenije in do-
segali res visoke rezultate. Ravno iz
tega razloga so moji starši vztrajali
pri nadaljnjem šolanju po končani
gimnaziji. Takrat se mi je namreč
ponujala zaposlitev v športni eno-
ti v SV ali policiji, pa sem ponudbo
odklonila in raje izbrala štipendijo
in se trudila s treningi in študijem.
5. Kako ocenjujete možnosti, ki
jih imamo v Slovenskih Konjicah
za ukvarjanje s športom? Kaj bi vi
spremenili ali dopolnili?
V Slov. Konjicah je ogromno mla-
dih, talentiranih športnikov, saj
imajo Slov. Konjice tudi bogato
športno zgodovino. Zdi se mi ne-
verjetno, da na tako majhnem
prostoru najdemo toliko raznolikih
talentov. Mislim, da bi za te talenti-
rane mlade morali ustvariti najbolj
optimalne pogoje. Dopolnila bi
predvsem strokovni kader v obliki
maserjev, psihologov, kondicijskih
trenerjev, ki bi bili na voljo vsem
mladim, perspektivnim športni-
kom, pa tudi tistim starejšim, pred-
vsem tistim, ki se ukvarjajo z indivi-
dualnim športom, saj si sami tako
pomoč težko privoščijo.
6. Kljub napornim treningom ste
pridno študirali. Kaj študirate?
Kako daleč ste s študijem? Že raz-
mišljate o zaposlitvi?
Študiram na Filozofski fakulteti v
Mariboru, in sicer slovenski jezik
s književnostjo. S študijem sem
pri koncu, trenutno sem v absol-
ventskem stažu in mi do zaključka
manjka še par izpitov in diploma.
Glede na to, da sem že pri koncu
s študijem, seveda že razmišljam o
zaposlitvi, vendar glede na trenu-
tno situacijo za bodoče profesorje,
situacija ni najbolj rožnata. Glede
na to, da še imam nekaj časa, se ne
obremenjujem zelo s tem, kje bom
dobila zaposlitev, vendar pa že po-
izvedujem in se razgledujem po
alternativah, torej drugačnih služ-
bah, ki bi jih lahko opravljala.
7. Kakšne so zaposlitvene možnosti
za mlade v Slovenskih Konjicah?
Mislim, da zaposlitvene možnosti
v Konjicah niso slabše kot kjerkoli
drugje v Sloveniji, seveda je to od-
visno od tega, kakšno izobrazbo
imaš in kakšno zaposlitev iščeš.
Vsekakor pa bi lahko bila situacija
boljša. Večje možnosti za mlade
iskalce zaposlitve so vedno dobro-
došle in potrebne, zlasti težko je
najti zaposlitev višje izobraženemu
kadru.
24 ZARES OSEBNO ZA RAZVOJ OBČINE SLOVENSKE KONJICE WWW.ZARES.SI

Program občinskega odbora Zares – nova politika za lokalne volitve 2010:

ZARES OSEBNO ZA RAZVOJ OBČIN SLOVENSKE KONJICE
Kandidatke in kandidati Zares – nova politika za člane in članice Občinskega sveta Slovenske Konjice se
osebno zavzemamo ZA :

1. DOSTOPNO IN KVALITETNO PREDŠOLSKO VZGOJO

2. PODPORO MLADIM
3. DOSTOPNA STANOVANJA IN ZEMLJIŠČA ZA STANOVANJSKO GRADNJO
4. PODPORO ŠPORTU IN REKREACIJI ZA VSE
5. USTVARJALNO KULTURO
6. VARNOST V CESTNEM PROMETU
7. ČISTO OKOLJE
8. RAZVOJ GOSPODARSTVA, TURIZMA in INFORMACIJSKE INFRASTRUKTURE
9. SOCIALO IN DOSTOPNO ZDRAVSTVO
10. RAZVITO KMETIJSTVO IN LOKANO SAMOOSKRBO Z DOMA PRIDELANO HRANO

1. ZA DOSTOPNO IN KVALITETNO PREDŠOLSKO VZGOJO

Strategija predšolske vzgoje
Pripraviti in sprejeti je potrebno Strategijo predšolske vzgoje, ki naj vsebuje tudi celovito pro-
jektno in gradbeno dokumentacijo za izgradnjo novih vrtcev v občini. Strategija naj bo tudi
podlaga za pridobivanje potrebnih finančnih virov (občinski in državni proračun, Evropski
sklad za regionalni razvoj, Norveški finančni mehanizem, javno-zasebno partnerstvo, Evrop-
ska sredstva za učinkovito rabo energije)

Novi vrtci v Ločah, Slovenskih Konjicah in Žičah

Posamezne enote javnega vrtca so bile zgrajene med leti 1972 in 1991, v povprečju so objekti
montažne gradnje stari preko 35 let, so prostorsko, ekološko in energetsko nefunkcionalni.
Prostori ne ustrezajo potrebam in pričakovanjem otrok in njihovih staršev, zaposlenih, kot tudi
predpisanim zakonskim normativom. Zato je skrajni čas, da občina v obdobju med 2010 –
2015 izgradi sodobno opremljene nove vrtce v Slovenskih Konjicah, Ločah in Žičah.

Zagotoviti primerne prostore za izvajanje predšolske vzgoje

Še v letu 2010 potrebno z izgradnjo ustreznih prizidkov (teras) zagotoviti primerne prostore
za izvajanje predšolske vzgoje, ki bodo v skladu s Pravilnikom o normativih in minimalnih
tehničnih pogojih za vrtce (na otroka praviloma 4 m², vendar ne manj kot 3 m² notranje igralne
površine) v enotah vrtca v Ločah in Slovenskih Konjicah, kjer je trenutno povprečna igralna
površina zgolj 2,5 m² na otroka.

Nujni posegi v obstoječih vrtcih

Poleg tega je potrebno v posameznih enotah vrtca potrebno zagotoviti ustrezne prostore za
zaposlene, napeljavo mestnega plina v kuhinjo, zagotoviti toplo tekočo vodo v vseh oddelkih,
opremiti igrišča s tekočo vodo, zagotoviti prostor za arhiv na upravi vrtca, obnoviti peskovnike
(obrobe, vsebina), namestiti senzorsko razsvetljavo in video nadzor okolice, pleskanje fasade
in lesenih opažev, sodobna in varna igrišča (redni servis igral na igriščih), ustrezne skupne
prostore za gibalne in skupne dejavnosti in ustrezne prostore za individualno delo z otroki s
posebnimi potrebami.

Koncesije za izvajanje predšolske vzgoje

Z zagotavljanjem koncesije za vključevanje otrok v skladu z željo staršev je tudi v prihodnje
potrebno omogočati enakopravno vključevanje otrok v zasebni vrtec Mali grof, ki s sodobno
urejenimi prostori in kvalitetnim programom predšolske vzgoje pozitivno pripeva k zagotavl-
janju dostopne predšolske vzgoje v občini.
WWW.ZARES.SI
ZARES OSEBNO ZA RAZVOJ OBČINE SLOVENSKE KONJICE 25
2. ZA PODPORO MLADIM
V Slovenskih Konjicah deluje okoli 10 društev ali organizacij, ki se v večinskem delu ukvarjajo
z mladino. Pri izvajanju programov za mlade v našem okolju so še posebno aktivni: Zveza
slovenskih katoliških skavtinj in skavtov, Društvo prijateljev mladine Slovenske Konjice, Zavod
Malinov dol in Mladinski center Dravinjske doline. Že vrsto let uspešno deluje tudi Odbor za
mladino Občinskega sveta Slovenske Konjice.

Zavzemamo se za naslednje ukrepe:

• povečati sredstva namenjena programom za mlade in njihovemu neformalnemu
izobraževanju,
• izgraditi nov mladinski center v sklopu projekta mladinski kulturni inkubator, v katerem se
bo mladinskemu sektorju v Slovenskih Konjicah zagotovil lasten prostor, ki bi vključeval
prostore za kreativne delavnice, predavalnice za neformalno izobraževanje, manjši glasbe-
ni studio, večnamensko prireditveno dvorano (koncerti, gledališče) in ga bodo lahko
uporabljali, v sodelovanju z Mladinskim centrom Dravinjske doline in vodstvu krajevnih
skupnosti je potrebno zagotoviti izvajanje mladinskih neformalnih programov po celotni
občini (Loče, Tepanje, Žiče, Zbelovo in ostale krajevne skupnosti),
• aktivno vključevanje mladih v lokalno politiko in njihovo sodelovanje pri odločitvah,
• okrepiti vlogo odbora za mladino,
• nadgraditi lokalni štipendijski sklad,
• sprejeti lokalni program za mlade in v njem opredeliti podporo razvoju mladinskega sek-
torja v občini,
• Slovenske Konjice so mesto v razvoju, zato je mlade potrebno pritegniti da tukaj ostanejo,
bivajo in s svojim delom tudi soustvarjajo in prispevajo k lokalnemu razvoju.

3. ZA DOSTOPNA STANOVANJA IN ZEMLJIŠČA ZA STANOVANJSKO GRADNJO

Vsaj 100 novih stanovanj
Zavzemamo se da Stanovanjsko podjetje Slovenske Konjice izgradi vsaj 100 novih stanovanj
v naslednjih 4 letih. Stanovanja naj bodo prednostno namenjena neprofitnemu najemu, v pri-
meru prodaje pa cenovno dostopna mladim družinam in občankam in občanom, ki si prvič
urejajo stanovanjski problem.

Strategija stanovanjske gradnje

Potrebno je sprejeti Strategijo stanovanjske gradnje v Slovenskih Konjicah in v njej opredeliti
dolgoročno vizijo stanovanjske gradnje in zagotavljanje druge potrebne infrastrukture (novi
vrtci, otroška igrišča, varna cestna infrastruktura, komunalna opremljenost,..).

Naselje Livada v Ločah

Pridobiti je potrebno gradbeno dokumentacijo za izgradnjo stanovanjskega naselja Livada v
Ločah.

Dostopna komunalno opremljena zemljišča

Občina mora zagotavljati cenovno ugodna, komunalno opremljena zemljišča za gradnjo
stanovanjskih hiš in slediti potrebam komunalnega opremljanja s strani individualnih last-
nikov stanovanjskih zemljišč.

4. ZA PODPORO ŠPORTU IN REKREACIJI ZA VSE

Ureditev športnega parka v Slovenskih Konjicah
Zavzemamo se za celovito infrastrukturno in vsebinsko ureditev športnega parka v Sloven-
skih Konjicah. Nasprotujemo postavitvi ograj okoli parka in zahtevamo, da se uredi v soglasju
z vsemi uporabniki parka: mladi, otroci in njihovi starši, sosedje, športniki in priložnostnimi
sprehajalci.

V park je potrebno umestiti: ustrezna tematska otroška igrala (kompaktna in odporna na van-
dalizem), urediti košarkarska igrišča (prenoviti tribune in jih opremiti z ustreznimi lesenimi
sedišči, obnoviti osvetljavo in koše), pokriti hokejsko igrišče in ga preurediti v drsališče z umet-
nim zamrzovanjem, urediti in očistiti ribnik ter zagotoviti ustrezen prostor za organizacijo pri-
reditev s pokritim prireditvenim odrom.

Izgradnja telovadnice in ureditev športnih površin v Ločah

Zavzemamo se, da se obnovljeni Osnovni šoli v Ločah izgradi novo telovadnico. Osnovni šoli
in vrtcu je potrebno zagotoviti tudi primerno velike in sodobne športno - igralne zunanje
površine. Potrebno je redno vzdrževanje in obnova obstoječega košarkarskega in nogomet-
nega igrišča. Poleg obstoječih igrišč je potrebno izgraditi tudi nova športna igrišča, namen-
jena tudi različnim atletskim disciplinam. Na primernih lokacijah strnjenih naselij je potrebno
zagotoviti tudi ustrezna otroška igrišča.

Ureditev športnega parka Dobrava

Zavzemamo se za ureditev in širitev športnega parka na Dobravi. Obnoviti je potrebno gard-
erobe, glavno nogometno igrišče z ureditvijo atletske steze, pomožno nogometno igrišče je
potrebo prekriti z umetno travo, preplastiti in razširiti cesto ob stadionu in zagotoviti ustrezna
parkirišča.
26 ZARES OSEBNO ZA RAZVOJ OBČINE SLOVENSKE KONJICE WWW.ZARES.SI

4. ZA PODPORO ŠPORTU IN REKREACIJI ZA VSE

Pokrit mestni bazen
Pripraviti je potrebno projektno dokumentacijo za pokrit mestni bazen, s katero lahko k vlag-
anju v gradnjo sodobnega športnega bazenskega kompleksa v obliki javno zasebnega part-
nerstva pritegnemo morebitne zasebne vlagatelje.

Smučišče ob vznožju Konjiške gore

Nove tehnologije so omogočile postavitev in izvedbo mestnih smučišč. Ob pomanjkanju
časa in denarja lahko s sorazmerno nizkimi stroški mladim in tudi rekreativnim športnikom
omogočimo smučanje po dostopnih cenah v neposredni bližini mesta ob vznožju Konjiške
gore (skakalnica).

Športno – otroško igrišče nad Mizarsko ulico

Odkar je občina spremenila namembnost športno-otroškega igrišča nad Mizarsko ulico v za-
zidalne parcele je zemljišče zaraslo s travo, igrala in športna igrišča so dotrajana in uničena. V
petih letih od spremembe namembnosti, lastniki zemljišča niso pričeli z izgradnjo stanovan-
jskih hiš, občina pa tudi ni izgradila ustreznega nadomestnega igrišča, ki ga je ob spremem-
bi namembnosti obljubila. Zavzemamo se, da se zemljišču povrne namembnost v športno
igrišče, Občina pa naj zemljišče odkupi in zagotovi sredstva za celovito ureditev igrišča in
zadolži Zavod za šport, da bo skrbel za njegovo vzdrževanje.

Kolesarska steza od Zreč do Žičke Kartuzije

V sodelovanju z Občino Zreče in lokalnimi turističnimi podjetji bi bilo smiselno in potrebno
izgraditi kolesarsko stezo, ki bo povezovala termalni kompleks v Zrečah z Žičko Kartuzijo.
Tovrstna športna infrastruktura je prvenstveno namenjena rekreaciji občank in občanom
v veliki meri pa se lahko koristi tudi kot povezovalna turistična kolesarska pot med dvema
največjima turističnima kompleksoma sosednjih občin.

Podpora rekreativnemu in vrhunskemu športu

Zavzemamo se za nov sistem financiranja športnih društev, v katerem se bo razmejilo finan-
ciranje rekreativnega in vrhunskega športa. Potrebno je povečati sredstva za podporo de-
lovanju številnih uspešnih športnih društev v občini. Okrepiti pa je potrebno tudi podporo
vrhunskemu športu. Lokala skupnost mora pravočasno prepoznati vrhunskega športnika in
mu nuditi potrebno, da lahko razvije svoj športni talent. Boljše pogoje vrhunskim športnikom
lahko zagotovimo tudi s skupnim strokovnim kadrom, kot so maserji, psihologi in kondicijski
trenerji, ki bodo na voljo vsem mladim, perspektivnim športnikom, saj si sami tako pomoč
težko privoščijo.

Športni razred na OŠ
Vzpostaviti je potrebno pogoje in pridobiti koncesijo za uvedbo športnega razreda na osnov-
ni šoli in kasneje tudi na gimnaziji. S tem bomo talentiranim mladim športnikom omogočali
tudi prilagojeno izobraževanje in kvaliteten trening.

5. ZA USTVARJALNO KULTURO
Dostopna lokalna kulturna infrastruktura
Zavzemamo se za sprejetje pravilnika o uporabi lokalne kulturne infrastrukture namenjene
uporabi lokalnim kulturnim društvom in ustvarjalcem. V pravilniku je potrebno opredeliti
minimalne stroške uporabe lokalne kulturne infrastrukture za potrebe kulturnega ustvarjanja
lokalnih kulturnih ustvarjalcev. Bolj dostopna naj bo tudi souporaba kulturnih domov v Slov-
enskih Konjicah, Tepanju in Ločah ter domovi krajanov za namene kulturnega ustvarjanja in
izvajanja kulturnih prireditev.

Podpora kulturni ustvarjalnosti

Povečati je potrebno delež sredstev, ki so iz sredstev proračuna namenjena delovanju kul-
turnih društev in kulturnih ustvarjalcev. Občanom je potrebo približati tudi kvalitetne kul-
turne dogodke v bližnjih mestnih občinah in v prestolnici (organiziran nakup abonmajev, or-
ganizirani obiski kulturnih prireditev, v Mariboru, Celju ali v Ljubljani..)

Življenje v starem mestnem jedru

V staro mestno jedro je potrebno sočasno z obnovo tlakov pripeljati tudi življenje. To lahko za-
gotovimo s sofinanciranjem najema ali odkupom prostorov bivših prodajaln. V teh prostorih
naj se spodbuja butična prodaja, slikarski ateljeji, izdelava in prodaja spominkov, namenjeni
pa so lahko tudi za delovanje kulturnih ustvarjalcev. V izvajanje projektov oživljanja starega
mestnega jedra je potrebno pritegniti tudi lokalna društva in posameznike in s prireditvami,
kot jih je v preteklosti večkrat organiziral zavod Malinov dol popestriti aktivnosti v starem
mestnem jedru. Vzpostaviti je potrebno tudi brezplačno dostopno internetno – informacijsko
točko v starem mestnem jedru.

Center ustvarjalne kulture

Zavzemamo se za izgradnjo prizidka kulturnemu domu, ki naj preraste v center ustvarjalne
kulture, v katerem bodo ustrezni prostori namenjeni souporabi s strani več društev in posa-
meznikov iz področja kulture (mlade glasbene skupine, likovniki, kiparji, pevska društva). V
centru je potrebno uredi tudi primerne prostore za vaje Godbe na pihala Slovenske Konjice.
WWW.ZARES.SI
ZARES OSEBNO ZA RAZVOJ OBČINE SLOVENSKE KONJICE 27
Mladinski kulturni inkubator
Zavzemamo se, da občina v sodelovanju z Mladinskim centrom Dravinjske doline zgradi nov
mladinski center, po vzoru lokalnih kulturnih inkubatorjev, v katerem bodo ustrezni prostori
za vaje kulturnih, gledaliških in lutkovnih društev in skupin, mladih glasbenih skupin, multi-
medijsko ustvarjanje, slikarsko/kiparski atelje, in srednje velika koncertno – prireditvena dvor-
ana. Prostori mladinskega kulturnega inkubatorja naj se namenijo tudi za delovanje otroškega
mladinskega centra Društva prijateljev mladine Slovenske Konjice, ki sedaj domuje v Štorkljini
hiši.

Pokrit odprt prireditveni prostor – Konjiške mini Križanke

Zavzemamo se za izgradnjo poletnega prireditvenega prostora (mini križanke) v Žički kartuziji
ali v konjiškem parku. Tovrsten prostor lahko v poletnih mesecih zagotovi bogato in od vre-
mena neodvisno kulturno dogajanje v občini.

Preprečiti propadanje Trebnika

Zavzemamo se, da se graščina Trebnik vrne občini, ki naj poišče zainteresirane in resne za-
sebne vlagatelje, ki bodo v sklopu javno zasebnega partnerstva Trebnik obnovili in v njem
zagotovili ustrezne dejavnosti.

Revitalizacija Žičke Kartuzije

Jasno je potrebno opredeliti smer razvoja Žičke Kartuzije in sprejeti celostno strategijo njene-
ga kulturno-turističnega razvoja in možnosti pritegnitve zasebnih investitorjev ter oblikovanja
investicijskega konzorcija. Pridobiti je potrebno ustrezno projektno in gradbeno dokument-
acijo za celostno ureditev Žičke kartuzije – ki je tudi predpogoj za pridobitev sredstev EU za
njeno revitalizacijo.

Slikarsko-kiparski atelje
V Slovenskih Konjicah je veliko likovnih in kiparskih ustvarjalcev, ki pa nimajo ustreznega
prostora za ustvarjanje. Priložnost zato vidimo v ureditvi stare grajske vrtnarije nad konjiškim
športnim parkom v sodoben atelje, ki ga bo lahko uporabljalo več likovnikov in kiparjev.

6. ZA VARNOST V CESTNEM PROMETU

Lokalni program varnosti v cestnem prometu
Zavzemamo se, da v skladu z določbami Nacionalnega programa varnosti v cestnem prometu,
ki zahteva da morajo tudi lokalne skupnosti pripraviti svoje programe in določiti organiziranost
za njihovo izvajanje, sprejmemo Program varnosti v cestnem prometu občine Slovenske Kon-
jice.

Cilje in naloge programa je potrebno opredeliti z analizo statističnih podatkov o prometnih

nesrečah v občini, identifikacijo nevarnih mest, odsekov ali območij ter ogroženih skupin v
prometu, načrtovanjem in operativnim izvajanjem ukrepov, opazovanjem njihovih učinkov
ter vrednotenjem rezultatov, s preventivnimi propagandnimi akcijami, promocijo in ustreznim
financiranjem.

Izboljšanje stanja prometne varnosti

Večjo prometno varnost lahko dosežemo z ukrepi:
• za tehnično urejanje prometa: rekonstrukcija cestišč, križišč, prometno-tehnične naprave,
gradnja pločnikov, kolesarskih stez in stez za pešce, parkirna mesta za invalide, ureditev
arhitektonskih ovir,
• za umirjanje prometa (fizične ovire in ostali ukrepi na cestni mreži), za izboljšanje os-
vetlitve, za izboljšanje talne in vertikalne signalizacijein preventivne in vzgojne aktivnosti
ter represivni ukrepi.

Preventivne in propagandne akcije

V program ukrepov za varnost cestnega prometa je potrebno spodbujati uspešne in uvel-
javljene programe in akcije, ki temeljijo na sodelovanju s starši, prometni vzgoji v vrtcih,
prometni vzgoji v osnovni šoli, dodatnih programih za osveščanje voznikov in njihovo stalno
izpopolnjevanje.

Alkohol in hitrost v prometu

Za odpravljanje posledic dveh največjih vzrokov prometnih nesreč: alkohola in prevelike
hitrosti predlagamo izvajanje naslednjih aktivnosti:
• organizacija prireditev za mlade, kjer se ne toči alkohola in spodbujanje mladih, da zabavo
zaključijo brez alkohola, preventivne akcije v klubih in diskotekah z alkotesterji, organizira-
ni prevozi z javnim prevozom na zabave, zagotavljanje cenejših brezalkoholnih pijač.
• zagotavljanje varnih šolskih poti, preventivne akcije za uveljavljanje pozitivnih stališč do
ukrepov za umirjanje prometa, uporaba preventivnih radarskih tabel, ki kažejo hitrosti
vožnje, izvedba akcij, ki bodo voznike, ki upoštevajo pravila, so strpni in prijazni, pozitivno
predstavila javnosti, organizacija ali sodelovanje na prireditvah z napravami, ki nazorno
prikazujejo posledice hitrosti.

Investicije v cestno infrastrukturo

Zavzemamo se za izgradnjo krožišča v Tepanju, varnega odstavnega pasu pri Goliču, sodobne-
ga in ustrezno semaforiziranega križišča pri Ulipiju, obvoznice od križišča Hofer do Oplotniške
ceste, kolesarske steze od Zreč do Žičke Kartuzije, gradnjo pločnikov in redno vzdrževanje in
obnova poškodovanih cestišč.
28 ZARES OSEBNO ZA RAZVOJ OBČINE SLOVENSKE KONJICE WWW.ZARES.SI

7. ZA ČISTO OKOLJE
Ravnanje z odpadki
Občina Slovenske Konjice še ni zagotovila dolgoročnega odlaganja odpadkov na regional-
nem odlagališču – Centru za ravnanje odpadkov. Na odlagalnem polju v Slovenskih Konji-
cah po letu 2010 ne bomo mogli več odlagati, rešitve za odlaganje odpadkov na regijskem
odlagališču ( Pragersko ali Celje) pa še vedno ni. Predvsem od dogovora kje in pod kakšnimi
pogoji bomo odlagali odpadke bodo odvisni stroški odvoza odpadkov v prihodnosti.

Regijsko odlagališče
Z državo in partnerskimi občinami je potrebno v roku do konca leta 2010 doseči sporazum
o odlaganju komunalnih odpadkov na novem regijskem odlagališču odpadkov. Za obdobje
do začetka odlaganja odpadkov na regijskem odlagališču pa je potrebno pridobiti začasno
dovoljenje za podaljšanje dovoljenja za odlaganje odpadkov na konjiškem odlagališču. Do-
govorjena cene odlaganja odpadkov mora biti primerljiva s cenami v občinah Celjske regije, ki
že imajo urejeno regijsko odlagališče odpadkov.

Ločeno zbiranje odpadkov

Razširiti je potrebno obseg ločenega zbiranja komunalnih odpadkov tudi v naselja, ki ga še
nimajo. Tam se ločeno zbiranje že izvaja, pa ga je potrebno dopolniti z novimi ekološkimi
otoki. Sistem ločenega zbiranja odpadkov je potrebno urediti tako, da se bodo tistim, ki bodo
ločeno zbirali to tudi finančno izplačalo, uvesti je potrebno filozofijo manj odpadkov odložim
– manj plačam. Tudi lokalna podjetja je potrebno spodbuditi k ločevanju in zmanjševanju od-
padkov.

CERO Slovenske Konjice

Z učinkovitim ločevanjem odpadkov na izvoru (v individualnih gospodinjstvih) in z ustreznim
sortiranjem odpadkov na centru za ravnanje z odpadki v Slovenskih Konjicah lahko bistve-
no znižamo količine, ki jih bomo odlagali na regijskem odlagališču in s tem tudi ceno, ki jo
bomo za odlaganje plačevali občani. Center za ravnanje z odpadki (CERO) Slovenske Konjice
je potrebno nadgraditi v specializiran center reciklaže in ponovne uporabe (npr. center za zbi-
ranje, ponovno uporabo in reciklažo tekstila). Dobičkonosno poslovanje centra lahko poleg
novih delovnih mest omogoči tudi nižanje stroškov odvoza smeti občankam in občanom.

Čiste Slovenske Konjice

Po vzoru akcije očistimo Slovenijo v enem dnevu je potrebno organizirati vsakoletno akcijo
Očistimo občino Slovenske Konjice v enem dnevu in jo vsebinsko dopolnjevati tudi z drugimi
akcijami, ki bodo spodbujale k odgovornemu ravnanju z naravo in preprečevale onesnaževanje
okolja.

Varstvo voda
Reka Dravinja onesnažena priteče iz Zreč v Konjice, kjer pa jo še dodatno onesnažujemo s
komunalnimi odplakami in industrijskimi izpusti. Neurejena, poškodovana in zastarela kanali-
zacija neposredno onesnažuje podtalnico, reke in vodotoke. Polivanje travnikov z gnojnico –
onesnažuje zrak in podtalnico. Neurejeno je odvajanje in čiščenje tehnoloških odpadnih vod
iz nekaterih industrijskih obratov. Tudi uporaba umetnih gnojil in zaščitnih sredstev v kmeti-
jstvu in sadjarstvu negativno vpliva na podtalnico, zato velja spodbujati integrirano sadjarstvo
in vinogradništvo za katerega je značilna nizka poraba umetnih gnojil in zaščitnih sredstev in s
tem manjše obremenjevanje okolja. Javni vodovod je na meji zmogljivosti, kar je posledica ve-
likih izgub vode zaradi zastarelosti cevovodov, premajhnih kapacitet obstoječih vodohranov
in neracionalne porabe vode.

Čiščenje voda
Zavzemamo se za izgradnjo centralne čistilne naprave za mesto Slovenske Konjice in okolico
in ustreznih manjših čistilnih naprav za tiste odročne kraje in naselja, ki se jih ne da priključiti
na centralno čistilno napravo. Nadaljevati je potrebno s projekti zamenjave starega vodovod-
nega sistema in s tem odpravljati izgube na vodovodnem sistemu. Sanirati je potrebno staro
odlagalnega polja komunalne deponije odpadkov na Prežigalu (omejitev izliva izcednih vod
v podtalnico) in izvajati promocijske aktivnosti za osveščanje prebivalcev k varčevanja s pitno
vodo. Podjetja je potrebno spodbuditi k uvajanju zaprtih tehnoloških sistemov za zmanjšanje
porabe tehnološke vode in količin tehnoloških odpadnih vod.

Protipoplavna varnost
V občini je velika poplavna ogroženost, ki je še posebej velika v predelih ob vodotokih in na
področjih, ki nimajo urejenih sistemov odvajanje meteornih voda. Zaradi tega je potrebno
izdelati občinsko strategijo zagotavljanja protipoplavne varnosti z terminskim načrtom ak-
tivnosti odpravljanja poplavno najbolj kritičnih točk.

Nadzor nad onesnaževanjem

Občina mora zagotoviti izvajanje neodvisnega monitoringa onesnaževanja vodotokov in pod-
talnice. V sodelovanju z občani pa lahko občina uvede »občinsko okoljsko stražo«, v kateri bodo
občanke in občani, pripomogli k pravočasnemu odkrivanju, preprečevanju onesnaževanja
voda in okolja.
WWW.ZARES.SI
ZARES OSEBNO ZA RAZVOJ OBČINE SLOVENSKE KONJICE 29
Pitna voda in javne sanitarije
Na primernih lokacijah v mestih in vaseh je potrebno postaviti pipe z brezplačno pitno vodo
namenjeno krajanom in turistom. V centru Slovenskih Konjic in Tepanja in Loč pa je potrebno
urediti javne sanitarije.

Zrak in hrup
K kvaliteti zraka v občini pozitivno vpliva bližina večjih gozdnih kompleksov (Konjiška gora,
Pohorje), ki opravljajo pomembno funkcijo čiščenja zraka (ponor CO2). Kvaliteta zraka se je
bistveno izboljšala ob prehodu na uporabo kvalitetnejših goriv (lesna biomasa, plin, kuril-
no olje) in z uporabo sodobnih peči z večjimi energetskimi izkoristki in manjšimi emisijami
škodljivih plinov. V občini se meritve onesnaženosti zraka ne izvajajo, zato nimamo podatkov
o tem onesnaženosti zraka.

Kamnolom Konjiška gora

V neposredni bližini mesta Slovenske Konjice še vedno obratuje hrupno in emisijsko (prah)
moteč kamnolom Konjiška gora, ki ga lastniki navkljub zavezam še niso pričeli sanirati. Ob
miniranju in predelavi peska se v zrak dvigujejo velike količine kamnitega prahu, ki resno
onesnažuje zrak v naselju neposredno ob kamnolomu (naselje ob Žički, Blato, Mizarska ulica),
oblaki prahu pa pogosto zaidejo tudi v mestno Slovenske Konjice. Zaradi miniranja v globino
pa je lahko ogrožen tudi vodni vir v neposredni bližini. Zaradi tega se zavzemamo se, da je
potrebno kamnolom zapreti in takoj pričeti tudi z njegovo sanacijo.

Kurilnici v Konusu in na Prevratu

Kakovost sistema čiščenja dimnih plinov (šele pred kratkim so vgradili nove ustrezne filtre) v
Konusovi kurilnici je vprašljiva, kot glavni energent pa se še vedno uporabljajo premog. Priza-
devamo si za prenovo kurilnice v Konusu v sodobno kurilnico na lesno biomaso. V kurilnici
na Prevratu pa je potrebno zamenjati star kotel z novim na plin in v primerni oddaljenosti od
naselja izgraditi novo kurilnico na lesno biomaso.

Individualna kurišča
Z uporabo okoljsko bolj sprejemljivih goriv pri ogrevanju individualnih stanovanjskih hiš (plin,
kurilno olje in sodobne peči na lesno biomaso) se je onesnaževanje zraka v zadnji letih opazno
zmanjšalo, vendar posamezniki še vedno neodgovorno kurijo nevarne odpadke tudi na pr-
ostem. Zavzemamo se za spodbujanje izgradnje sodobnih manjših kurilnic na lesno biomaso
v strnjenih naseljih.

Kmetijstvo
Uporaba razpršilnih zaščitnih sredstev v kmetijstvu večkrat lokalno onesnažuje zrak,raztros
gnojevke po travnikih onesnažuje zrak s smradom v neposredni okolici naselij in predstav-
lja tudi potencialni vir okužb. Raztros gnojevke po travnikih v naseljih in njihovi neposredni
bližini je potrebno omejiti.

8. ZA RAZVOJ GOSPODARSTVA, TURIZMA in INFORMACIJSKE INFRA-

STRUKTURE
Gospodarstvo in podjetništvo
V občini sta dobro razvita obrt in podjetništvo, ki imata v Slovenskih Konjicah dolgoletno
tradicijo. Imamo večja podjetja, ki so se uveljavila tako doma kot na tujih trgih: Kostroj, SGA
- Automotive, Konus – Konex, Oplast. Veliko malih podjetij in samostojnih podjetnikov je ve-
zanih na industrijo v sosednjih Zrečah (Unior, Comet in GKN). Dobra prometna lega in prim-
erna infrastruktura omogočata nadaljnji razvoj obrti in podjetništva in sta primerni tudi za tuje
investitorje. Komunalna ureditev industrijske cone Konus predstavlja možnost za nadaljnjega
razvoj in vlaganje, zamude pri sprejemu državnega prostorskega načrta pa vse bolj zvirajo
ureditev industrijsko – podjetniške cone ob izvozu iz avtoceste v Tepanju in Draži vasi. Podjetja
si prizadevajo vlagati v tehnološki razvoj in razvijajo visoko tehnološko razvite produkte, saj s
tem zagotavljajo produkcijo z visoko dodano vrednostjo in višje plače zaposlenim.

Razvojna sredstva EU in povezovanje podjetij

Regionalnih razvojnih sredstev Evropske unije podjetja v občini Slovenske Konjice ne koristijo
v zadovoljivem obsegu tudi zaradi nezadovoljive podpore regionalne razvojne agencije. Pod-
jetja se premalo povezujejo z namenom skupnega vlaganja v raziskave in tehnološki razvoj in
iskanje trgov. Ustanovljen podjetniški inkubator ne deluje v skladu s pričakovanji. Dobro de-
luje območna obrtna zbornica Slovenske Konjice, s katero mora lokalna skupnost sodelovati
pri razvijanju lokalnih in nacionalnih programov razvoja obrti in podjetništva.

Podporno okolje za razvoj podjetništva

Zavzemamo se za podporo podjetjem in obrtnikom pri njihovem delu in razvoju, v občino
pa je potrebno privabiti tudi nove vlagatelje na področju proizvodnih dejavnosti s čim višjo
dodano vrednostjo. Ustrezno podporno okolje za razvoj podjetništva lahko občina zagotavlja
s spodbujanjem pridobivanja evropskih sredstev namenjenih specializaciji podjetij, ustanav-
ljanju gospodarskih grozdov in konzorcijev, skupnih raziskovalnih in izobraževalnih centrov,
marketinga in izvajanju storitev po nižjih cenah za podjetja v mreži. Občina naj podpre usta-
novitev razvojno - inovativnega tehnološkega centra s podjetniškim inkubatorjem, ki bo spo-
soben črpati EU razvojna sredstva namenjena zagotavljanju razvoja lokalnega gospodarstva.
30 ZARES OSEBNO ZA RAZVOJ OBČINE SLOVENSKE KONJICE WWW.ZARES.SI

Socialno podjetništvo
S spodbujanjem razvoja socialnega podjetništva lahko občina prispeva k zagotavljanju za-
poslitev težje zaposljivim občanom in pripomore k izvajanju družbeno koristnih socialnih in
gospodarskih storitev kot so: poštene trgovine, trgovine za samooskrbo z lokalno pridelano
hrano, center za ponovno uporabo tekstila, predšolska vzgoja, varovana stanovanja, deja-
vnosti za mlade in kooperative.

Kvaliteta bivanja in ustrezna štipendijska politika

S spodbujanjem visoke kvalitete bivanja in dostopnih stanovanj za mlade družine, bomo prisp-
evali k zagotavljanju ustrezne kvalificirane delovne sile, ki jo razvito gospodarstvo potrebuje
in povečali interes za gospodarsko vlaganje v gospodarski razvoj občine. Lokalno štipendijsko
shemo je potrebno nadgraditi in okrepiti in s tem povečali obseg dostopnih kadrovskih
štipendij namenjenih deficitarnim poklicem v občini.

Turizem
Dobro ohranjena narava daje prebivalcem vrhunsko bivalno okolje in dobre možnosti za raz-
voj turizma povezanega z bivanjem v naravi. Za občino je značilna: bogata kulturna dediščina:
Žička kartuzija, Trebnik, Stari grad, Gasilski muzej, Cerkev Sv. Jurija, Staro mestno jedo, razvito
vinogradništvo, športna infrastruktura (športna dvorana, golf, športni center Dobrava, atletski
stadion OŠ Ob Dravinji...), vse to bogati turistično ponudbo. V občini primanjkuje kvalitetnih
prenočitvenih objektov. Hotel Dravinja je potreben celovite prenove. Primanjkuje tudi majh-
nih turističnih ponudnikov oziroma turističnih kmetij. Pozitivna zgleda nastanitvenih kapac-
itet sta Penzion Kračun v Ločah in apartmajska hiša na Škalcah.

Strategija razvoja turizma

Izdelati je potrebno dolgoročno strategijo razvoja turizma v občini, kjer je sicer dobro razvit
prehodni enodnevni turizem, ki pa razen turistične razpoznavnosti, simboličnih vstopnin in
omejenega koriščenja gostinskih uslug ne prinaša želenih prihodkov. Pridobiti je potrebno
nove lastnike ali vlagatelje za celovito prenovo Hotela Dravinja, vzpodbuditi revitalizacijo
Trebnika in Žičke kartuzije v sodelovanju z zainteresiranimi gospodarskimi in turističnimi pod-
jetji. Turistične produkte v občini Slovenske Konjice je potrebno prilagoditi tudi v smeri do-
datne ponudbo obstoječi turistični ponudbi v Zrečah in na Rogli: golf, športna infrastruktura,
kulinarika, vinogradništvo, kulturne prireditve, gostinstvo, mladinski turizem, pohodništvo in
kolesarjenje, razvoj adrenalinskih športov.

Termalno – kopalni turizem

V sklopu projekta javno zasebnega partnerstva lahko občina pritegne zasebne vlagatelje v
izgradnjo kopalno - termalnega kompleksa Dobrava (po vzoru Aqualune) in podpre priza-
devanja za razvoj termalnega turizma v Ločah.

Informacijska infrastruktura
Zavzemamo se za gradnjo informacijske infrastrukture, predvsem polaganje optičnih kablov.
Kadarkoli kje kaj prekopavamo moramo poskrbeti tudi za to, da bomo položili optične kable.
Pretegnimo k temu tudi zasebne partnerje in operaterje. Zavzemamo se za vzpostavitev
brezplačnega dostopa do brezžičnega interneta v večjih strnjenih naseljih.

9. ZA SOCIALO IN DOSTOPNO ZDRAVSTVO

Socialno varstvo starejših
Zavzemamo se za zagotavljanje ustrezne socialne podpore pomoči potrebnim. Med njimi
so na prvem mestu starejši občani, ki jim moramo zagotoviti možnost vključitve v programe
pomoči na domu ali bivanje v domu za upokojence.
V Lambrechtovemu domu je potrebno s strani izvajalca obnove doma zagotoviti, da bo v
predpisanih rokih popravil številne nepravilnosti, ki so jim uporabniki doma in zaposleni priča
v zadnjih dveh letih od obnove (zamakanje strehe, napake v vodovodnem sistemu in ogre-
vanju, nezadostno hlajenje prostorov).

Programi zaposlovanja
V času gospodarske krize je potrebno okrepiti programe javnih del in sodobnih oblik za-
gotavljanja zaposlitvenih možnosti brezposelnim tudi z uvajanjem programov socialnega
podjetništva.

Socialni programi za otroke in mladino

Okrepiti je potrebno podporo izvajanju programov socializacije otrok in mladine v družbo,
pomoč pri njihovem uveljavljanju v družbi in izvajati ustrezno štipendijsko politiko v sode-
lovanju z lokalnim gospodarstvom.

Kvalitetno in dostopno zdravstvo

Občina mora spodbujati sodelovanje med zdravniki zasebniki in zdravniki zaposlenimi v ja-
vnem zdravstvenem domu, saj skupaj predstavljajo sistem javnega zdravstva v lokalni skup-
nosti. Občankam in občanom mora biti zdravstveno varstvo dostopno pod enakimi pogoji.
WWW.ZARES.SI
ZARES OSEBNO ZA RAZVOJ OBČINE SLOVENSKE KONJICE 31
Občina po meri invalidov
Podpiramo izvajanje projekta Občina po meri invalidov, v sklopu katerega invalidi neposred-
no sodelujejo pri načrtovanju potrebnih ukrepov za zagotavljanje visoke kakovostni bivanja
invalidov v občini. Zavzemamo se za načelo »nič o invalidih brez invalidov«

Podpora delovanju humanitarnih društev

Občina mora v času gospodarske krize okrepiti sodelovanje z lokalnimi humanitarnimi društvi
kot so Rdeči Križ, Karitas in Lions klub Konjice. Prizadevanja številnih prostovoljcev v humani-
tarnih društvih namreč bistveno prispevajo k lajšanju socialnih stisk občank in občanov.

10. ZA RAZVITO KMETIJSTVO IN LOKANO SAMOOSKRBO Z DOMA PRIDELANO

HRANO
Vse večja konkurenca na trgu kmetijskih proizvodov, se je z vstopom Evropsko unijo še povečala.
Struktura kmetijskih posestev, posebno v naši občini, z ozirom na heterogenost proizvodnje
in majhnost proizvodnih površin, ne dopušča realne konkurence v evropskem smislu. Kmete
in njihove kmetije je potrebno dodatno izobraževati in izpopolnjevati, da bodo sposobni tudi
na manjših površinah pridelovati tržno zanimive kulture, ki sicer z delovno intenzivnejšim
pristopom, omogočajo rentabilnost. Vzreji in pridelavi živali in kultur, ki se pojavljajo v preh-
rani modernega človeka, bo potrebno dati poseben poudarek, ki bo z delovno intenzivnejšim
pristopom omogočala našemu kmetu vsaj približne možnosti za zaslužek in preživetje. V ta
namen bomo podpirali sodelovanje občine v projektu Sožitje mesta s podeželjem (Ljubljana
in štiri občine) in druge podobne projekte za spodbujanje kmetijske in turistične dejavnosti.

Pridelava zdrave hrane

V Sloveniji se iz leta v leto povečuje interes po zdravem načinu prehranjevanja. Naravne raz-
mere na območju občine Slovenske Konjice so zelo primerne za različne oblike sonaravnega
kmetijstva in s tem tudi za pridelavo zdrave hrane.

Vinogradništvo
V občini je zelo razvito vinogradništvo, ki ponuja pestro paleto različnih vrst vina, bogata je
tudi pridelava drugih kmetijskih pridelkov in zdravilnih zelišč.

Ekološko kmetovanje in povezovanje kmetov

Ohranjeno življenjsko okolje in neokrnjeni višinski predeli omogočajo pridelavo različne eko -
naravno pridelane hrane. Kmetje so zainteresirani za razvoj kmetijstva in se želijo povezovati
ter si tem zagotoviti dodaten vir dohodka na kmetiji.

Zagotavljanje samooskrbe z doma pridelano hrano

Kmetije v občini so v veliki večini majhne, predvsem v gričevnatem svetu, in težko zagotavl-
jajo večje količine pridelkov večjim odjemalcem. Kmetje v občini ponujajo različne kmetijske
pridelke, ki pa so širši javnosti premalo poznani. Med seboj je potrebno povezati večje število
ponudnikov, ki bodo pod skupno blagovno znamko tržili lastne izdelke. (eko blagovna znam-
ka, vinogradniška..) S tem namenom se zavzemamo za vključitev občine Slovenske Konjice v
program Marjetica – zagotavljanja samooskrbe z doma pridelano hrano.

Kandidati in kandidatke Zares -nova politika vas vabimo na:

ZAKLJUČNI PREDVOLILNI SREČANJI

Z ZARES DOBRO ZABAVO
v LOČAH v petek 8. oktobra s pričetkom ob 18. uri
v LOŠKEM HRAMU (PRI ŠUBIJU)

v SLOVENSKIH KONJICAH v petek 8. oktobra s pričetkom ob 20. uri

v PUBU BELI KONJ

ZA ZARES DOBRO ZABAVO, HRANO IN PIJAČO BO POSKRBLJENO.

VABLJENI!

Več na: www.slovenske-konjice.zares.si

 32
Osebno
WWW.ZARES.SI

za razvoj
občine Slovenske Konjice.

V volilni enoti
Slovenske Konjice

1. Tadej Slapnik 2. Anton Noner 3. Helena Pačnik 4. Stanko Kolar

5. Laura Krančan 6. Damir Dabranin 7. Miloš Šporar 8. Mateja Artič 9. Andrej Kuk 10. Katja Dadič

11. Roman Padežnik 12. Nina Malec 13. Tadej Auguštin 14. Renata Kerovec 15. Anita Ljubič 16. Aleš Sušak

V volilni enoti
Loče

KAKO GLASOVATI ZA ZARES IN TUDI

PREFERENČNO ZA POSAMEZNEGA
KANDIDATA? 1. Ervin Jančič 2. Andrej Gumzej 3. Andreja Vidner 4. Sergej Strehar
Na glasovnici je lista kandidatov ZARES - nova
politika pod zaporedno številko 8. V kolikor
podpirate listo ZARES in posameznega kandi-
data, obkrožite številko 8 v levem kvadratku.
Preferenčni glas za vašega kandidata pa
oddate tako, da v desni prazni okvirček vpišete
njegovo zaporedno številko.
Hvala za zaupanje!

5. Matej Šretl 6. Zlatko Šipka 7. Monika Kerovec

Korošec

8 ZARES - nova politika