BRANKO GEROSKI  BIDI NOVINAR

Izdava~
MATICA MAKEDONSKA

Glaven urednik
Rade Siljan

Urednici
Dejan Pavleski
Nikola Pavleski

Lekor i korektor
Ru`ica Pejovi}

Dizajn i tehni~ko ureduvawe

Mirjana Gajdova

Ideja za korica
Jane Stefanov

Pe~at
„Steda grafika“, Skopje

CIP - Katalogizacija vo publikacija

Narodna i univerzitetska biblioteka „Sv. Kliment Ohridski“, Skopje
070.41(035)
GEROSKI, Branko
Bidi novinar / Branko Geroski. - Skopje: Matica Makedonska, 2005. - 125 str.; 20 sm
ISBN 9989-48-574-7
a) Novinarski ve{tini - Prira~nici
COBISS.MK-ID 60640778
 BRANKO GEROSKI

BIDI
NOVINAR

MATICA MAKEDONSKA
Skopje, 2005 godina
 Sodr@ina

PREDGOVOR 5
1 JAS, NOVINAR 9
2 NEGOVOTO VISO^ESTVO ^ITATELOT 17
3 [TO E VEST? 27
4 STRUKTURIRAWE NA PRIKAZNATA 35
5 NOVINARSKO IZRAZUVAWE 57
6 TAJNITE NA ZANAETOT 73
7 GENERIRAWE IDEI I ISTRA@UVAWE 85
8 IZVORI NA INFORMACII 95
9 TEHNIKI NA INTERVJUIRAWE 107
10 VOOBI^AENI ZADA^I 119
11 VOVED VO @ANROVITE 139
12 NOVINARSKA ETIKA 153
13 TRENING 171
PREPORA^ANA LITERATURA 177
 PRED­GO­VOR

N
o­vi­na­ri­te se de­lat na lo­{i no­vi­na­ri i na tie {to se
po­do­bru­va­at. Mo­ja­va pr­va sred­ba so te­be, po­~i­tu­van
~i­ta­te­lu, po~­nu­va so ed­na va­kva, mu­dra i na­vi­dum
obes­­hra­bru­va~­ka ma­ksi­ma. Ako na­vi­sti­na sa­ka{ da pro­nik­
ne{ vo taj­ni­te na ovaa voz­bud­li­va pro­fe­si­ja, u{te vo sa­mi­ot
po­~e­tok na taa avan­tu­ra tre­ba da raz­be­re{ de­ka no­vi­nars­
tvo­to e po­sto­ja­no u~e­we i prod­la­bo­~u­va­we na stek­na­ti­te
ve­{ti­ni i zna­e­wa, po­sto­ja­no po­do­bru­va­we. Mo­ja­ta ne­skrom­na
am­bi­ci­ja e ovaa kni­ga da ti po­mog­ne vo toa.
Be­le­{ki­te za tru­dov po~­nav da gi pod­go­tvu­vam u{te vo
le­­to­to 2001 go­di­na, ko­ga pre­da­vav na {to­tu­ku otvo­re­na­ta
Let­na {ko­la za no­vi­nars­tvo na Fa­kul­te­tot za no­vi­nars­tvo vo
Skop­je. Po­toa sta­nav del od am­bi­ci­oz­ni­ot tre­ner­ski tim na
Ma­ke­don­ski­ot in­sti­tut za me­di­u­mi, koj dol­go se obu­~u­va­{e,
i la­ni, vo sep­tem­vri 2004 go­di­na, ja otvo­ri Ed­no­go­di{­na­ta
{ko­la za no­vi­nars­tvo i po~­na da ja tre­ni­ra pr­va­ta ge­ne­ra­ci­
ja. No, mo­e­to iskus­tvo vo obu­~u­va­we­to mla­di no­vi­na­ri po~­na
mno­gu pred toa, u{te vo mart 1996 go­di­na.
To­ga{, jas i dvaj­ca moi ko­le­gi, se­ga ve­}e bar­do­vi na
ma­ke­­don­sko­to no­vi­nars­tvo, go os­no­vav­me „Dnev­nik“, pr­vi­ot
pri­­­va­ten i ne­za­vi­sen dne­ven ves­nik vo Ma­ke­do­ni­ja, i ved­na{
6 Bidi novinar

se so­o­~iv­me so dra­ma­ti­~en ne­do­stig od no­vi­nar­ski ka­dar. Vo

sled­ni­te osum go­di­ni, osven {to ja iz­vr­{u­vav od­go­vor­na­ta
dol`­nost gla­ven ured­nik na ves­ni­kot, se tru­dev da vos­po­sta­
vam or­ga­ni­zi­ran si­stem na tre­ning vo re­dak­ci­ski us­lo­vi.
Re­gru­ti­rav mla­di ka­dri i gi obu­~u­vav. Vo toa mi po­ma­gaa
ured­ni­ci­te i oso­be­no sa­mi­te po­~et­ni­ci, so svo­jot ogro­men
en­tu­zi­ja­zam. De­nes so oso­be­na gor­dost mo­`am da ka­`am de­ka
ne­kol­ku de­se­ti­ci ma­ke­don­ski no­vi­na­ri ja po­mi­naa taa {ko­la,
{to e del od mo­jot pro­fe­si­o­na­len be­kgra­und.
Obu­~u­vaj­}i mla­di no­vi­na­ri, bev pri­nu­den i sa­mi­ot da gi
prod­la­bo­~am sops­tve­ni­te te­o­ret­ski i pra­kti~­ni zna­e­wa. Vo
te­kot na svo­e­to {ko­lu­va­we i oso­be­no vo te­kot na po­~et­ni­te
go­di­ni vo ka­ri­e­ra­ta, stek­nav so­lid­na os­no­va i ru­ti­na. Ka­ko
i mno­gu us­pe{­ni no­vi­na­ri od mo­ja­ta ge­ne­ra­ci­ja, go po­mi­nav
pa­tot od po­~et­nik vo grad­ska­ta ru­bri­ka na „No­va Ma­ke­do­ni­
ja“ do vo­de~­ki ko­men­ta­tor vo „Ve­~er“, a po­toa sta­nav os­no­va~
i dol­go­go­di­{en gla­ven ured­nik na „Dnev­nik“, naj­ti­ra`­ni­ot
i najv­li­ja­te­len ves­nik vo Ma­ke­do­ni­ja. Na toj pat, dolg dve
de­ce­nii, sret­nav iz­vo­nred­ni maj­sto­ri na ovoj za­na­et, od koi
u~ev i na­u­~iv mno­gu. Ne­koi od tie lu­|e de­nes se moi bli­ski
pri­­ja­te­li, no mno­gu­mi­na od niv, za `al, po­ve­}e ne se me­|u
`i­vi­te.
Pre­svrt­ni­ot mo­ment vo mo­ja­ta ka­ri­e­ra, se­pak, be­{e
to­ga{ ko­ga sfa­tiv de­ka sa­mi­ot mo­ram ne­{to po­ve­}e da sto­
ram za se­be, bi­dej­}i vo tie go­di­ni bev del od ed­no no­vi­nars­
tvo {to da­le­ku za­o­sta­nu­va­{e zad mo­der­ni­ot `ur­na­li­zam vo
sve­tot. Mo­jot bunt vo taa ste­ril­na sre­di­na be­{e bes­mis­len
i se sve­du­va­{e na ed­na bes­po­lez­na po­za. Vo 1995 go­di­na pre­
sto­ju­vav dva me­se­ca vo Lon­don i imav mo`­nost da gi po­se­tam
re­dak­ci­i­te na dnev­ni­te ves­ni­ci „Gar­di­jan“ i „Faj­nen{l
tajms“. To­ga{ ko­ne~­no se pre­kr­{iv vo se­be i sfa­tiv de­ka
mno­gu ne­{ta vo ma­ke­don­sko­to no­vi­nars­tvo i vo mo­jot `i­vot
mo­ra da se sme­nat od ko­ren. Vo go­di­ni­te po­toa se slu­~i po­sa­
ku­va­ni­ot pre­svrt.
Ti so­ve­tu­vam, po­~i­tu­van ~i­ta­te­lu, da ja po­~i­tu­va{ tra­
di­ci­ja­ta na ma­ke­don­sko­to no­vi­nars­tvo i oso­be­no lu­|e­to {to
ja soz­da­doa, no isto­vre­me­no hra­bro i be­skom­pro­mis­no da
ce­li{ kon sve­tot na mo­der­ni­ot `ur­na­li­zam. Ma­ke­don­ska­ta
de­mo­kra­ti­ja s# u{te e mla­da. Plu­ral­no­to no­vi­nars­tvo vo
pos­led­na­va de­ce­ni­ja do­`i­vea ne­vi­den po­dem, no pro­ce­sot na
 Predgovor 7

or­ga­ni­zi­ra­no obra­zu­va­we, do­e­du­ka­ci­ja i tre­ning na mla­di

no­vi­na­ri ne go sle­de­{e toj eksp­lo­zi­ven raz­voj. Se­pak, si­gu­
ren sum de­ka ne­{ta­ta br­zo }e se me­nu­va­at i de­ka na­sko­ro na
sce­na­ta }e sta­pat ed­na no­va ge­ne­ra­ci­ja obra­zova­ni, hra­bri,
eti~­ni, mo­der­ni no­vi­na­ri.
Bi­di del od taa ge­ne­ra­ci­ja. Bi­di otvo­ren, qu­bo­pi­ten,
am­bi­ci­o­zen. ^i­taj, u~i, ve`­baj, ra­bo­ti. Po­sta­vi si vi­so­ki
ce­li i gra­bi kon niv. Bi­di no­vi­nar. Ako ovaa kni­ga te pot­
tik­ne vo taa na­so­ka, mo­ja­ta za­da­~a }e bi­de is­pol­ne­ta.

Avto­rot,
Skop­je, april, 2005 go­di­na
 1
JAS,
NO­VI­NAR

N
a­{a­ta pro­fe­si­ja e va­`en del od na­{i­ot `i­vot. Taa
gi pot­tik­nu­va na­{i­te am­bi­cii, na­{i­te so­ni­{ta. Taa
go opre­de­lu­va na­{i­ot sta­tus vo op­{tes­tvo­to. Ako
i zvu­~i pri­stras­no, vi­sti­na e - za no­vi­nars­tvo­to toa va­`i
po­ve­}e odo­{to za ko­ja bi­lo dru­ga pro­fe­si­ja. Kaj lu­|e­to {to
vqu­be­no mu se po­sve­tu­va­at, no­vi­nars­tvo­to obe­di­nu­va sil­ni i
kon­tro­verz­ni mo­ti­vi: te`­ne­ni­e­to kon uba­vo­to i mo­ral­no­to,
no i op­se­si­ja­ta so mo­}ta, so nej­zi­na­ta upo­tre­ba i zlo­u­po­tre­
ba. Za­toa, vo no­vi­nars­tvo­to ne sme­e{ da vle­ze{ slu­~aj­no.
Mo­ra jas­no da gi opre­de­li{ svo­i­te mo­ti­vi i iskre­no da gi
pre­poz­na­e{ svo­i­te pre­dis­po­zi­cii da bi­de{ del od toj spe­ci­
fi­~en i po mno­gu ne­{ta ne­o­bi­~en svet.
Pr­vi­ot ~e­kor pred da ja do­ne­se{ ko­ne~­na­ta od­lu­ka da
sta­ne{ no­vi­nar e da gi otkri­e{ vi­stin­ska­ta pri­ro­da i
do­stre­li­te na ovaa pro­fe­si­ja. Ve­lam, da gi otkri­e{, bi­dej­
}i raz­bi­va­we­to na mno{­tvo­to pre­dra­su­di i ne­re­al­ni o~e­ku­
va­wa na­vi­sti­na e ram­no na otkri­tie. Za `al, so­vre­me­no­to
ma­ke­don­sko no­vi­nars­tvo e iz­gra­de­no tok­mu na te­me­li­te na
ta­kvi pre­dra­su­di, koi i de­nes vo ne­koi me­di­u­mi i vo ne­koi
kon­zer­va­tiv­ni kru­go­vi se sme­ta­at za prev­la­du­va~­ko mis­le­we
za `ur­­na­liz­mot i za ne­go­va­ta ulo­ga vo op­{tes­tvo­to. Niv­no­to
10 Bidi novinar

otfr­la­we e te­{ka za­da­~a, ko­ja ja oles­nu­va eden ohra­bru­va~­ki

fakt: ge­ne­ra­ci­ja­ta mla­di no­vi­na­ri {to nik­naa vo pos­led­na­
va de­ce­ni­ja, pre­br­zo ka­ko tro­skot i vo us­lo­vi na ne­do­vol­no
iz­­gra­de­ni pro­fe­si­o­nal­ni i eti~­ki stan­dar­di, se­pak osta­naa
ne­do­pre­ni od vli­ja­ni­e­to na tie pre­dra­su­di. Od tu­ka, no i od
s# po­nag­la­se­na­ta `el­ba na pom­la­di­te ko­le­gi da gi uso­vr­{at
svo­i­te ve­{ti­ni, go cr­pam mo­jot op­ti­mi­zam de­ka vo go­di­ni­te
{to pret­sto­jat ra­bo­ti­te }e odat vo po­zi­tiv­na na­so­ka.

MO­TI­VI I PRE­DIS­PO­ZI­CII

Jas no­vi­nar? Zo­{to sa­kam da bi­dam no­vi­nar? Ova e pra­

{a­we­to {to se­koj po­~et­nik mo­ra da si go po­sta­vi pred prv­
pat da go pre­~e­ko­ri pra­got na svo­ja­ta re­dak­ci­ja. Se raz­bi­ra,
po­sto­jat ne­koi op­{to­poz­na­ti mo­ti­vi {to go ob­jas­nu­va­at s#
po­{i­ro­ki­ot in­te­res kaj mla­di­te lu­|e za ovoj po­ziv. Ma­ke­do­
ni­ja e zem­ja vo ko­ja vo pos­led­na­ta de­ce­ni­ja plu­ral­ni­te me­di­
u­­mi do­`i­ve­a­ja vi­stin­ski pro­cut, a no­vi­nars­tvo­to sta­na ed­na
od naj­po­pu­lar­ni­te pro­fe­sii. No­vi­na­ri­te re­la­tiv­no les­no
na­o­|a­at pro­fe­si­o­na­len an­ga`­man, za na­{i­te {tu­ri lo­kal­ni
us­lo­vi za­ra­bo­tu­va­at so­se­ma pri­stoj­no i ima­at go­le­mi mo`­no­
sti za stru~­no uso­vr­{u­va­we, stu­di­ski pre­stoi vo strans­tvo
i za dru­gi po­vol­no­sti. No, toa e sa­mo eden del od pri­kaz­na­ta
- dru­gi­ot del se tvo­i­te li~­ni mo­ti­vi, taj­na­ta na tvo­ja­ta in­di­
vi­du­al­na od­lu­ka.
Jas, na pri­mer, s# u{te go ne­mam vi­stin­ski­ot od­go­vor na
toa pra­{a­we. Imav us­lo­vi, po­ten­ci­jal i qu­bo­pit­stvo za da
go iz­be­ram koj bi­lo fa­kul­tet, a se­pak se opre­de­liv da bi­dam
no­vi­nar, pro­fe­si­ja {to to­ga{, vo po­~e­to­kot na osum­de­set­ti­
te go­di­ni od mi­na­ti­ot vek, se ~i­ne­{e so­se­ma ne­a­tra­ktiv­na i
du­ri mal­ku ne­se­ri­oz­na. Od me­ne se o~e­ku­va­{e da sta­nam in­`e­
ner, le­kar ili prav­nik, a jas re­{iv da stu­di­ram no­vi­nars­tvo,
vo­o­du­{e­ven od mo­i­te pr­vi obi­di vo to­ga{­ni­te me­di­u­mi.
Sa­kam, vsu{­nost, da ka­`am de­ka ne­os­por­no po­stoi i eden
fe­no­men na „in­fi­ci­ra­we“ ili „vqu­bu­va­we“ vo ovaa pro­fe­si­
ja, {to ve­ro­jat­no mo­`e da se ob­jas­ni so na­{i­te li~­ni pre­dis­
po­zi­cii. Po­ve­}e otkol­ku na­vo­di­te vo stru~­na­ta li­te­ra­tu­ra,
tok­mu mo­e­to iskus­tvo na re­gru­ti­ra­we de­se­ti­ci mla­di no­vi­
na­ri me uve­ri de­ka po­sto­jat ne­koi ka­ra­kte­ri­sti­ki i pre­dis­
po­zi­cii na li~­no­sta {to se pre­sud­ni za opre­de­lu­va­we­to za
 Jas, novinar 11

ovoj za­na­et, no i za us­pe{­no za­ni­ma­va­we so ne­go. ^i­nam de­ka

naj­va`­ni se sled­ni­ve:
 Li~­no­to eks­po­ni­ra­we. Ako ne naj­va­`en, bez­dru­go po­~e­
ten mo­tiv na se­koj mlad ~o­vek {to vle­gu­va vo vo­di­te na no­vi­
nars­tvo­to e mo`­no­sta za li~­no eks­po­ni­ra­we. Priz­naj de­ka
sa­ka{ da go vi­di{ svo­e­to li­ce na ma­li­te ekra­ni. Da­li ti
se slu­~i­lo na uli­ca da te an­ke­ti­ra te­le­vi­zi­ska eki­pa? Priz­
naj de­ka so ne­tr­pe­nie si o~e­ku­val taa ve­~er da se vi­di{ na
te­le­vi­zi­ja. Ve­ro­jat­no si gi pre­du­pre­dil i najb­li­ski­te da ne
go pro­pu­{tat go­le­mi­ot na­stan. Da, po­ja­vu­va­we­to na ma­li­ot
ekran e go­le­ma voz­bu­da. Po­ja­vu­va­we­to na na­{e­to ime vo ves­
nik e na­stan. Nie sme su­{tes­tva {to sa­ka­me i u`i­va­me da
se po­ka­`u­va­me jav­no, bi­dej­}i toa no­si ne­ka­kva, ma­kar i sa­mo
efe­mer­na sla­va i iz­lez od ano­nim­no­sta {to ubi­va.
 Qu­bo­vta kon zbo­rot. Na­{e­to oru`­je se zbo­ro­vi­te.
Vi­stin­ski­ot no­vi­nar gi obo­`a­va zbo­ro­vi­te i zbo­ru­va­we­to.
Toj zbo­ru­va jav­no. Ube­den e vo toa {to go zbo­ru­va i na­sto­ju­va
si­te da go slu{­nat. Ako ne si spre­men da za­sta­ne{ na plo­
{tad, da se po­tka­~i{ na stol­~e i na slu­~aj­ni­te mi­nu­va­~i,
qu­bo­pit­ni­ci i se­ir­xii da im odr­`i{ de­set­mi­nu­ten go­vor na
svo­ja­ta omi­le­na te­ma, ti ne si ro­den za ovaa pro­fe­si­ja.
 Otvo­re­no­sta i ko­mu­ni­ka­tiv­no­sta. No­vi­na­rot e otvo­ren
~o­vek. Toj se­ko­ga{ e ras­po­lo­`en za raz­go­vor, bi­lo so ~i­sta­~ot
na uli­ca, bi­lo so pro­fe­so­rot po nuk­le­ar­na fi­zi­ka. Ve­{ti­ni­
te na ko­mu­ni­ka­ci­ja se u~at, no iz­ves­no ni­vo ko­mu­ni­ka­tiv­nost,
stek­na­ta vo dol­gi­te go­di­ni vos­pi­tu­va­we vo det­stvo­to i vo mla­
do­sta, so pra­vo se sme­ta za va­`en pre­dus­lov. Se raz­bi­ra, mo­`e
da se raz­mis­lu­va i po­i­na­ku. Ako si in­tro­ver­ten tip, koj taa
svo­ja oso­bi­na ja ~uv­stvu­va ka­ko sla­bost, za te­be no­vi­nars­tvo­to
mo­`e da bi­de iz­vo­nred­na {an­sa za pro­me­na.
 Spo­sob­no­sta za per­cep­ci­ja i qu­bo­pit­stvo­to. I spo­
sob­no­sta za per­cep­ci­ja vo iz­ves­na smis­la mo­`e da ja sme­ta­me
za vro­de­na. Ima lu­|e {to ed­no­stav­no se qu­bo­pit­ni, itri
i za­be­le­`u­va­at bu­kval­no s#. O~i­te im igra­at ~e­ti­ri, ve­li
na­{i­ot na­rod. No, po­va`­no od tvo­ja­ta vro­de­na per­cep­tiv­nost
e da ja po­stig­ne{ sves­no­sta de­ka mo­`e{ mno­gu da sto­ri{ za
da ja raz­vi­e{ taa oso­bi­na, po­ne­ko­ga{ du­ri i do ne­o­~e­ku­va­ni
raz­me­ri.
 Kni­`e­vni­ot ta­lent. Vi­stin­ski go­le­mi no­vi­na­ri mo­`e
12 Bidi novinar

da sta­nat sa­mo lu­|e so kni­`e­ven ta­lent. @al mi e {to }e ra­z­

o­~a­ram mno­gu­mi­na {to ob­je­ktiv­no ne­ma­at ta­kov ta­lent. Tie
se­ka­ko mo­`at da sta­nat do­bri, du­ri i slav­ni no­vi­na­ri, no
pi­e­de­sta­lot na go­le­mi­te e re­zer­vi­ran sa­mo za ta­len­ti­ra­ni­te.
Ka­ko ne­koe ne­pi­{a­no pra­vi­lo, lu­|e­to {to vo re­gru­ti­ra­we­to
}e po­ka­`at kni­`e­ven ta­lent (a iskus­no­to oko toa mo­`e da go
za­be­le­`i i od tri na­pi­{a­ni re­~e­ni­ci) po­doc­na se po­tvr­du­va­
at ka­ko do­bri no­vi­na­ri. Ka­ko i se­koe dru­go, ova pra­vi­lo ima
i isk­lu­~o­ci. Nes­lav­ni isk­lu­~o­ci. Poz­na­vam go­le­mi ta­len­ti
{to se raz­vi­ja vo ne­{to {to e di­rekt­na spro­tiv­nost na po­i­
mot do­bar no­vi­nar.
 Po­sve­te­no­sta i tru­do­qu­bi­vo­sta. Ona {to se ne­ma ka­ko
pre­dis­po­zi­ci­ja, mo­`e da se na­do­me­sti so mno­gu trud. Ona
{to se ima ka­ko os­no­va, pak, mo­`e mno­gu les­no da se po­tko­pa
so mr­ze­li­vost i so ane­mi~­nost. Ako sa­ka{ da bi­de{ us­pe­{en
no­vi­nar, po­sve­ti & se na tvo­ja­ta pro­fe­si­ja. Bi­di no­vi­nar
24 ~a­sa dnev­no. Da, zbo­ru­vam za go­le­mi ums­tve­ni i fi­zi~­ki
na­pre­gnuva­wa: ne­kol­ku ~a­sa dnev­no pred komp­ju­ter, de­se­ti­ci
mi­­nu­ti so slu­{al­ka­ta od te­le­fo­not na uvo, ~a­so­vi i ~a­so­vi
po­mi­na­ti vo ~i­ta­we ves­ni­ci i kni­gi, vo gle­da­we te­le­vi­zi­ja i
slu­{a­we ra­dio, dol­gi i ~e­sto ne­pri­jat­ni raz­go­vo­ri, ma­ko­trp­
ni pa­tu­va­wa, po­ne­ko­ga{ du­ri i opas­no­sti. Ako ne si spre­men
za ta­kvi ma­ki, otka­`i se na­vre­me.
 Vi­sti­no­qu­bi­vo­sta i prav­do­qu­bi­vo­sta. Vi­sti­no­qu­bi­vi­
te i prav­do­qu­bi­vi­te lu­|e se pre­poz­na­va­at u{te od ma­li no­ze.
Da­li ne­ko­ga{ ti se slu­~i­lo vo {e­ga da te na­re­~at „dr­ven ad­vo­
kat“? Ako ti se slu­~i­lo, to­ga{ ti si ro­den za no­vi­nar. Se­ka­
ko, }e te bi­de i za su­di­ja, ins­pe­ktor, ad­vo­kat i za po­li­ti­~ar.
No­vi­na­ri­te na­sto­ju­va­at da ja otkri­jat vi­sti­na­ta i da ja do­fa­
tat prav­da­ta. Toa e mno­gu slo­`e­na i te­{ka za­da­~a - no, bez
na­{a­ta ogrom­na `el­ba da ja is­pol­ni­me, taa e ne­voz­mo`­­na.
 @el­ba­ta da se bi­de so­ci­jal­no akti­ven. Ima lu­|e {to
sa­ka­at da bi­dat aktiv­ni vo op­{tes­tvo­to, da bi­dat li­de­ri, da
se bo­rat za svo­i­te idei i uve­ru­va­wa. Se­koj od nas mo­`e vo se­be
da pre­poz­nae ma­kar ten­ki ni­{ki na taa oso­bi­na. Ne­ma ni­{to
ne­pri­rod­no vo toa, ~o­ve­kot e po­li­ti~­ko su­{tes­tvo {to na­sto­
ju­va da gi me­nu­va okol­no­sti­te na sops­tve­ni­ot `i­vot. Lu­|e­to
so sil­no izra­ze­na `el­ba da bi­dat so­ci­jal­no aktiv­ni se pre­do­
dre­de­ni za za­ni­ma­va­we so ovaa pro­fe­si­ja.
 Jas, novinar 13

ME­\U PRED­RA­SU­DI­TE I RE­AL­NO­STA

Za `al, tok­mu `el­ba­ta na lu­|e­to so mo­}ta na pi­{a­ni­ot

zbor da go me­nu­va­at op­{tes­tvo­to gi soz­da­va i naj­go­le­mi­te pre­
dra­su­di za ovaa pro­fe­si­ja. Vo tra­di­ci­ja­ta na so­ci­ja­li­sti~­
ko­to no­vi­nars­tvo, na­{i­ot pri­ro­den, hu­man po­riv da se bi­de
op­{tes­tve­no an­ga­`i­ran be­{e iz­vi­to­pe­ren vo in­do­ktri­ni­ra~­
ka­ta te­za za po­li­ti~­ki an­ga­`i­ra­no­to no­vi­nars­tvo, od­nos­no
za no­vi­na­rot ka­ko „op­{tes­tve­no-po­li­ti~­ki ra­bot­nik“, koj gi
osve­stu­va ra­bot­ni­te ma­si i bla­go gi kri­ti­ku­va po­li­ti­~a­ri­te
i im uka­`u­va na gre­{ki­te.
Mno­gu ma­ke­don­ski no­vi­na­ri s# u{te ve­ru­va­at vo taa
zab­lu­da. Tie ostro se bun­tu­va­at pro­tiv „ka­pi­ta­li­sti~­ki­te“
sfa­}a­wa na no­vi­na­rot ka­ko „pre­nos­nik na in­for­ma­cii“ i
ve­ru­va­at vo svo­ja­ta mi­si­ja. Im se obra­}a­at na po­li­ti­~a­ri­te
i ve­ru­va­at de­ka ovie }e vla­de­at po­do­bro i po­um­no sa­mo za­toa
{to vo ves­nik gi pro­~i­ta­le niv­ni­te ko­men­ta­ri. Ta­kvi­te no­vi­
na­ri pi­{u­va­at za po­li­ti­~a­ri­te i za svo­i­te iz­vo­ri, bi­dej­}i
gi o~e­ku­va­at i gi po­sa­ku­va­at niv­ni­te di­rekt­ni re­ak­cii, koi,
vo niv­na­ta kraj­na is­ho­di{­na to~­ka, }e se sve­dat (ba­rem ta­ka
se na­de­va­at) na po­zi­tiv­no me­nu­va­we na niv­no­to po­ve­de­nie.
Za `al, vr­ska­ta me­|u no­vi­na­ri­te i lu­|e­to {to re­al­no od­lu­
~u­va­at za po­li­ti­ka­ta, za eko­no­mi­ja­ta i za dru­gi­te ob­la­sti od
op­{tes­tve­ni­ot `i­vot, ne e tol­ku ed­no­stav­na. Od­no­sot se vos­
po­sta­vu­va pre­ku ed­na ne­iz­be`­na, pre­sud­na al­ka - jav­no­sta. I
ed­ni­te i dru­gi­te, no­vi­na­ri­te i po­li­ti­~a­ri­te, im se obra­}a­at
na ~i­ta­te­li­te, na gle­da­~i­te, na slu­{a­te­li­te. I ed­ni­te i dru­
gi­te vli­ja­at vrz niv i isto­vre­me­no za­vi­sat od niv.
Po­li­ti­~a­rot ne­ma da se „pro­svet­li“ ~i­taj­}i gi tvo­i­te
pre­mu­dri mis­li. Mo­`e­bi ka­ko ~i­ta­tel }e te po­~i­tu­va i }e
te za­sa­ka, mo­`e­bi du­ri i }e ti sta­ne li­~en pri­ja­tel, no toj
ni­ko­ga{ ne­ma da stra­vu­va od te­be. Toj }e stra­vu­va od ona {to
ti go pret­sta­vu­va{, od tvo­i­te ~i­ta­te­li, koi isto­vre­me­no se
i ne­go­vi iz­bi­ra­~i. Ti vli­ja­e{ vrz niv­no­to mis­le­we, a od
niv­na­ta do­ver­ba za­vi­si ne­go­va­ta po­li­ti~­ka sud­bi­na - toa e i
se­ko­ga{ }e bi­de os­no­va­ta na tvo­jot od­nos so ne­go.
Raz­bij ja taa klu~­na pre­dra­su­da za no­vi­nars­tvo­to i po­~i­
tu­vaj gi sled­ni­ve so­ve­ti:
14 Bidi novinar

 Bi­di no­vi­nar, a ne mi­si­o­ner. Kon­cep­ci­ja­ta na mo­der­

no­to no­vi­nars­tvo se de­fi­ni­ra ka­ko so­bi­ra­we ve­sti (news
gat­he­ring). Tvo­ja­ta za­da­~a e da so­bi­ra{, od­nos­no da pro­iz­ve­du­
va{, da pa­ku­va{ i da pro­da­va{ ve­sti i pri­kaz­ni. Kol­ku si
po­us­pe­{en vo toa, tol­ku po­ve­}e ~i­ta­te­li i po­go­le­mo vli­ja­
nie ima{. Tol­ku po­golema smis­la ima tvo­ja­ta `el­ba pi­{u­
vaj­}i da im po­ma­ga{ na lu­|e­to da gi me­nu­va­at okol­no­sti­te na
sops­tve­ni­ot `i­vot.
 Ti pi­{u­vaj, gra­|a­ni­te ne­ka dejs­tvu­va­at. Ti ne si os­lo­
bo­di­tel, du­ho­ven vo­da~, po­li­ti~­ki li­der. Ako sa­ka{ ne­{to
da sto­ri{ za sve­tot oko­lu se­be, pro­naj­di gi, so­be­ri gi i ob­ja­
vi gi in­for­ma­ci­i­te {to im se po­treb­ni na gra­|a­ni­te za da
bi­dat aktiv­ni i slo­bod­ni. Toa e, vsu{­nost, mi­si­ja­ta na slo­
bod­­ni­ot no­vi­nar.
 Ti mo­`e{ ona {to ti e va`­no te­be da go na­pra­vi{
in­te­res­no i va`­no za tvo­i­te ~i­ta­te­li. Toa e na­~i­not na koj
no­vi­na­ri­te vli­ja­at vrz gra­|a­ni­te i vrz niv­no­to po­ve­de­nie
vo op­{tes­tve­ni­ot i vo po­li­ti~­ki­ot `i­vot. Koj ja po­sta­vu­va
agen­da­ta vo ed­no op­{tes­tvo? Ti, no­vi­na­rot. Koj opre­de­lu­va
koi ve­sti se va`­ni, a koi se po­mal­ku va`­ni? Ti, no­vi­na­rot.
Toa e tvo­ja­ta mo}.
 Bi­di sve­sen za svo­ja­ta mo} i ne doz­vo­lu­vaj da bi­de{
iz­ma­ni­pu­li­ran. Ogrom­na mo} ima vo tvo­i­te ra­ce. Upo­tre­bu­
vaj ja vni­ma­tel­no i od­go­vor­no. Pod­leg­nu­va­we­to na zlo­u­po­tre­
bi i ma­ni­pu­la­cii vo­di kon gu­be­we na do­ver­ba­ta kaj ~i­ta­te­li­
te, a so toa i kon gu­be­we na mo­}ta.
 Ba­raj gi vi­sti­na­ta i prav­da­ta. Bi­di kri­ti­~en. Ovoz­
mo­`i im na dru­gi­te {to sa­ka­at da bi­dat kri­ti~­ni, da bi­dat
toa. Vol­te­rov­ski bo­ri se za pra­vo­to toj {to mis­li po­i­na­ku
od te­be da go so­op­{ti svo­e­to mis­le­we. Sa­mo prav­do­qu­bi­vi­te
i kri­ti~­ki na­stro­e­ni no­vi­na­ri u`i­va­at vi­sok ug­led, a so toa
i mo} i vli­ja­nie vo jav­no­sta.

NO­VI­NARS­TVO­TO E LO­JAL­NOST
KON ^I­TA­TE­LI­TE

Ovaa ma­la de­ba­ta za ulo­ga­ta na no­vi­nars­tvo­to vo op­{tes­

tvo­to }e ja zak­lu­~i­me so te­za­ta de­ka mo­}ta na no­vi­na­rot se
te­me­li na ne­go­vi­ot od­nos so ne­go­vi­te ~i­ta­te­li, so jav­no­sta.
 Jas, novinar 15

Mo­ja­ta naj­dra­ga de­fi­ni­ci­ja za ovaa pro­fe­si­ja e ed­no­stav­na

- no­vi­nars­tvo­to e lo­jal­nost kon ~i­ta­te­li­te.
Naj­ti­ra`­ni­te, naj­us­pe{­ni i naj­mo}­ni ves­ni­ci de­nes se
tru­dat da vos­po­sta­vat {to pob­li­ska vr­ska i {to po­`i­va in­te­
rak­ci­ja so svo­i­te ~i­ta­te­li. Tie na­sto­ju­va­at agen­da­ta da ja
ori­en­ti­ra­at spo­red di­rekt­ni­te pra­kti~­ni in­te­re­si na svo­ja­
ta pub­li­ka. Gi otvo­ra­at svo­i­te stra­ni­ci i onlajn-iz­da­ni­ja za
ini­ci­ja­ti­vi­te i za mis­le­wa­ta na ~i­ta­te­li­te, ovoz­mo­`u­va­at
di­rekt­na ele­ktron­ska ko­mu­ni­ka­ci­ja me­|u niv i no­vi­na­ri­te,
or­ga­ni­zi­ra­at an­ke­ti, fo­kus­ni gru­pi i tri­bi­ni, ime­nu­va­at
~i­ta­tel­ski om­buds­ma­ni vo svo­i­te re­dak­cii, gi po­ka­nu­va­at
~i­ta­te­li­te na sred­bi so no­vi­na­ri­te vo re­dak­ci­i­te i pot­tik­
nu­va­at raz­ni dru­gi for­mi na in­te­rak­ci­ja so jav­no­sta. Ta­ka ja
pot­tik­nu­va­at so­ci­jal­na­ta aktiv­nost vo lo­kal­ni­te za­ed­ni­ci i
- go me­nu­va­at sve­tot.
Na `el­bi­te, po­tre­bi­te i na na­vi­ki­te na ~i­ta­te­li­te gi
pris­po­so­bu­va­me kri­te­ri­u­mi­te spo­red koi gi iz­bi­ra­me i gi
vred­nu­va­me in­for­ma­ci­i­te {to se vred­ni za ob­ja­vu­va­we, na­~i­
not na koj istra­`u­va­me, mo­de­li­te i pra­vi­la­ta spo­red koi gi
stru­ktu­ri­ra­me i gi pi­{u­va­me na­{i­te pri­kaz­ni, `a­nrov­ski­
te oso­be­no­sti, eti~­ki­te nor­mi i ce­li­na­ta na no­vi­nar­ski­ot
pro­ces.
^i­ta­te­lot e sre­di­{te­ na na­{i­ot no­vi­nar­ski uni­ver­
zum.
 2
NE­GO­VO­TO
VISO^ESTVO
^ITATELOT

S
e­koj uspe{en proizvoditel proizveduva ne{to {to
mo`e da se prodade brzo i {to e mo`no poskapo.
Proizvodot {to ne mo`e da se prodade e bezvreden,
kol­ku i da e kvalitetno izraboten i ubav. I vesnikot e
proizvod kako i se­koj drug. Prikaznata za tvojot proizvod
po~nuva so pri~inite poradi koi go ku­pu­va­at lu|eto. Tvojata
po~etna i mo`ebi najva`na zada~a e da gi otkrie{ niv.
Pritoa, sekoga{ bidi svesen za mo}ta na novinarot da vlijae
vrz mo­ti­vi­te na svoite ~itateli i vrz nivniot vkus - taa
mo} sekoga{ upotrebuvaj ja so jasna cel publikata da razvie
~uv­stvo za vistinskite vrednosti na no­vi­nars­tvo­to i da im
se spro­tivstavi na nevkusot, ki~ot, neprofesionalizmot i
na neeti~nosta.

ZO[­TO KUPUVAME VESNICI?

Ne e ednostavno da se objasnat motivite na ~ovekot {to

posegnuva po pa­ri~­ni­kot i kupuva duri i najbanalni proiz-
vodi. Zo{to lu|eto kupuvaat ko­stu­mi, na primer? O~ekuvan,
lo­­gi~en odgovor: za da ne im bide studeno i za da ne odat
go­li. Da, osnovnata upotrebna vrednost na kostumot e da go
18 Bidi novinar

oble~e ku­pu­va­~ot. No, ovoj proizvod ima i druga vrednost: ku­­

puva~ot demonstrira stil (hipi-kostum nasproti klasi­~en)
i upatuva poraka (`enski kostum so mi­niz­dol­ni­{te i so
{iroko dekolte, nasproti kostum so konzervativna kroj­ka),
pa duri i ja demonstrira svojata materijalna i socijalna
po­lo`­ba (evtin kostum od „Geras Cunev“ nasproti kostum od
„Pjer Karden“).
I na pra{aweto zo{to lu|eto kupuvaat vesnici sleduva
voobi~aen, logi~en od­go­vor: za da gi ~itaat. Da, no zo{to
voop{to imame potreba da ~itame ves­ni­ci? Zo{to go ~itame
ovoj, a ne onoj vesnik? Ima lu|e {to kupuvaat ves­ni­ci, a ~i­ta­
at malku. Nekoj kupuva i re{ava krstozbori. Drug kupuva
samo za­ra­di televiziskata programa. Nekoj kupuva od navika.
Posvetenosta kon eden ves­nik umee da bide i semejna, pa i
gra­|anska tradicija. Vo taa smisla, po­u~­na e prikaznata za
neobi~niot ritual na eden belgradski gospodin, koj vo vre­
me­to na re`imot na Milo{evi}, koga vesnikot „Politika“
be{e pre­sto­ren vo partiski bilten, sekoj den kupuval pri­
merok od toj vesnik i vedna{, ta­ka neotvoren, go frlal vo
|u­b­ralnikot na dva ~ekora od kioskot. Za­pra­{an zo{to go
ku­pu­va vesnikot i vedna{ go frla vo |ubre, ~ovekot odgovo-
ril de­ka sekoj belgra|anec {to dr`i do sebe mora da kupuva
„Po­li­tika“, duri i ko­ga ne mo`e ni da ja pogledne, a kamoli
da ja ~ita.
Utvr­de­no e deka postojat tri glavni i najop{ti motivi
poradi koi lu|eto ku­pu­va­at vesnici:
 Prisposobuvawe. Lu|eto kupuvaat vesnici za{to im
pomagaat polesno da se prisposobat vo zaednicata, da gi raz­
berat i da gi predvidat site bitni okol­no­sti i da gi plani-
raat svo­i­te aktivnosti. So drugi zborovi, kupuvame ves­ni­ci
za{to imame neposredna polza od toa. Mnogu lu|e zavisat od
edna ed­­no­stav­na informacija - kakvo }e bide vremeto utre.
Na zemjodelecot taa in­for­ma­ci­ja mu e neophodna za da znae
{to }e raboti. Na vikenda{ot taa in­for­ma­ci­ja mu e va`na
za da re{i dali }e zamine na vikend i kade. Na hro­ni~­ni­ot
astma­ti~ar mu e va`no da znae dali utre }e ima magla ili
}e duv­ne ve­tar.
Sa­ka{ li ve~erva da odi{ v kino? Vo koe kino? Otvo­ra{
vesnik i gleda{ vo koe kino koj film se prika`uva. Ima{
 Negovoto viso~estvo ~itatelot 19

10.000 evra na {tednata kni{ka. Pri­stoj­na za{teda. No,

dr`avata planira devalvacija na nacionalnata valuta. [to
zna~i toa za tebe? [to }e bide so tvojata za{teda, kolku }e
vredi taa? Da­li e umno da kupi{ avtomobil sega ili po­doc­
na? Kupuva{ vesnik i ~ita{ s# {to ti e neophodno za da gi
razbere{ okolnostite, da odlu~i{, da dejs­tvu­va{.
 So­ci­ja­li­zirawe. Lu|eto kupuvaat vesnici za{to im
po­ma­gaat polesno da se so­ci­ja­li­zi­ra­at. Istra`uvawata po­ka­
`uvaat deka vo interpersonalnata ko­mu­ni­ka­ci­ja lu|eto ~es­to
se potpiraat vrz informaciite od mediumite. Po­ed­no­stav­­no
ka`ano, vesnicite im nudat na kupuva~ite „tema za razgovor“
so ne­op­hod­nite informacii za toj razgovor da bide {to
po`iv i poploden. No, mno­gu pove}e od toa, informaciite
vo mediumite imaat bitno, ponekoga{ i pre­sud­no vlijanie
vrz site drugi odnosi vo koi stapuvaat lu|eto, vklu­~u­vaj­}i
gi i najslo`enite, politi~kite odnosi. Lu|eto ~itaat za vo
site tie od­no­si da ne bidat inferiorni sprema drugite, koi
raspolagaat so potrebnite in­for­ma­cii.
 Za­ba­va. Lu|eto kupuvaat vesnici i za da se zabavuvaat.
Poznato e deka „ne­o­bi~­ni­te“ vesti sekoga{ privlekuvaat
po­ve­}e vnimanie od drugite. Ne e vest koga ku~e }e kasne
~ovek, tu­ku obratno - koga ~ovek }e kasne ku~e, veli ed­na
stara iz­reka. Osven toa, vesnicite ~esto nudat mo`nosti za
direktna za­ba­va. Re{ava{ krstozbori. Re{ava{ {ahovski
problem. ^ita{ horoskop. Se testira{. Ete i recept za
rodendenska torta. Vesnicite {to sodr`at va­kvi ~etiva
obi~no imaat vi­so­ki tira`i.

CEL­NA GRUPA

Op­{ti­te soznanija za motivite poradi koi lu|eto kupu-

vaat vesnici se te­mel­ni, no sepak nedovolni za da otkrie{
zo{to lu|eto go kupuvaat tokmu tvo­jot vesnik. Za da go znae{
toa, treba da go zapoznae{ svojot ~itatel, da ja de­fi­ni­ra{
svojata celna grupa. Toa e osnovata na sekoja marketin{ka
analiza na pazarot. Za{to, site lu|e ne gi kupuvaat site
proizvodi. Tvojot vesnik ne go kupuvaat site lu|e {to kupu-
vaat i ~i­ta­at vesnici vo zemjava. Spored ne­koi soznanija, vo
Ma­ke­do­nija vo momentov okolu 120.000 lu|e kupuvaat ves­ni­ci
20 Bidi novinar

(gi ~itaat najmalku dvojno pove}e), no samo eden del od niv

go ku­pu­va tok­mu tvojot vesnik. Za da gi zapoznae{ svoite kon­
kretni ~itateli, potrebno e da gi utvrdi{ nivnite zaedni~­
ki karakteristiki - obrazovni, socijalni, pro­fe­si­o­nal­ni,
po­­lo­vi, jazi~ni i drugi. Taka go definira{ profilot na
svo­jot prose~en ~itatel.
Zo­{to e va`no toa? Spored profilot na tvojot ~itatel
go dizajnira{ tvo­jot proizvod. Ako prose~niot ~itatel na
tvojot magazin e sredove~en, re­la­tiv­no imoten gospodin, so
zavr{eno visoko obrazovanie, nema smisla da mu pro­da­va{
kulinarski recepti, soveti za nega na liceto i sodr`ini na
sa­pun­ski­te operi. No, drugo e ako tvojot prose~en ~itatel e
doma}inka so za­vr­{e­no sredno obrazovanie, vrzana za {pore-
tot i za televizorot.
Utvr­du­va­we­to na celnata grupa i na profilot na ~ita-
telot e osobeno va`no ko­ga se pravi obid da se lansira nov
proizvod ili da se redizajnira po­stoj­ni­ot, za da se pro{iri
celnata grupa. Koga proizvoditelot na avtomobili pod­go­tvu­
va nov proizvod, nov tip avtomobil, toj odnapred ja oprede-
luva cel­na­ta grupa kon koja }e bide naso~ena celokupnata
reklamna kampawa. Po­i­na­ku se definira celnata grupa ako
na pazarot se isfrla sportski avtomobil, a poinaku koga se
plasira semejno vozilo.
Ta­ka e i so vesnicite. Sosema e jasno deka eden magazin
za sportski ribolov }e im bide namenet samo na sportskite
ribolovci. Vo takov slu~aj, mo`e du­ri i precizno da se
presmeta brojot na potencijalnite kupuva~i - toa }e bi­de
brojot na ~lenovite na ribolovnite dru{tva vo zemjata.
Eden sportski ves­nik celi kon onoj del od publikata {to se
zanimava so sport ili {to go sledi spor­tot. Politi~kiot
magazin e naso~en kon delot od javnosta {to e po­li­ti~­ki
anga`iran ili politiziran.
Dnev­ni­te vesnici obi~no celat kon takanare~enata op{­
ta publika. Sepak, po­sto­jat seriozni razliki vo definira­we­
to na celnata grupa kaj sekoj od niv, koi proizleguvaat i od
slednive dopolnitelni faktori:
 Pro­da`­nata cena. Proda`nata cena na vesnikot se
op­redeluva spored pro­iz­vods­tve­ni­te tro{oci i spored o~e­
kuva­wa­ta na izdava~ot vo pogled na pro­fi­ta­bil­no­sta. Voo­bi­
 Negovoto viso~estvo ~itatelot 21

~a­e­no, cenite na vesnicite vo edna zemja se edinstveni. Se­pak,

menuvaweto na cenata mo`e da bide va`en, ponekoga{ i pre-
suden ~ekor kon menuvawe (pro{iruvawe ili stesnuvawe) na
celnata grupa na na{iot pro­iz­vod. Klasi~en primer za toa
e potegot na „Dnevnik“, prviot nezavisen dne­ven vesnik vo
Ma­ke­donija, koj vo mart 1997 godina, po edna godina po­sto­e­
we, ja namali svojata proda`na cena od 20 na neverojatni 5
denari za pri­me­rok (toga{ konkurentite „Nova Makedonija“
i „Ve­~er“ se prodavaa po cena od 30 denari za primerok).
Kako os­no­va~ i glaven i odgovoren urednik na ves­ni­kot,
imav ek­sklu­zi­vna mo`nost, zaedno so drugite osnova~i, da
bidam kre­a­tor na edna spektakularna revolucija: gra|anite
na Makedonija po~naa da go otkrivaat zadovolstvoto na kupu-
vawe i ~itawe vesnici, a na{ata celna gru­pa sekojdnevno se
{ire{e i od po­~etnite 10.000, za samo nekolku dena sta­sav­me
do cifrata od 80.000 kupuva~i na na{iot proizvod.
 Ras­pro­stra­ne­tosta i dostapnosta. Edna od prvite
ve`bi {to gi pra­kti­ku­vam so po~etnicite e posetata na
slu`­bata za distribucija na mojot vesnik. Vo razgovor so
odgovornite vo taa slu`ba, no i so uli~nite prodava~i na ves­
ni­ci, mladite novinari otkrivaat neobi~ni ne{ta. Na prim-
er, doznavaat de­ka eden od klu~nite faktori {to vlijaat na
proda`bata na na{iot vesnik se vremenskite uslovi - koga
vrne, proda`bata zna~itelno opa|a. Drugo go­le­mo ot­kritie
za niv e faktot deka vo Makedonija ima sela i gra­dovi vo koi
ne stasuvaat site vesnici i magazini. Uspe{nata proda`ba
na vesnikot za­vi­si od nivoto na organiziranosta na slu`bata
za distribucija i od mo­ti­vi­ra­no­sta na prodava­~ite da go
prodavaat na{iot vesnik. Toa, no i op{tata kon­cep­ci­ska
opredelba na vesnikot (vo pogolemite zemji postojat nacio-
nalni i re­gi­o­nal­ni vesnici), vlijae vrz stepenot na negovata
rasprostranetost i do­stap­nost. Faktite za toa mora seriozno
da gi prou~i{, za da gi definira{ svo­ja­ta celna grupa i pro-
filot na svojot ~itatel.
 Ja­zi­~niot faktor. Vo Makedonija vesnicite na make-
donski jazik im se do­stap­ni i na Makedoncite i na Al­ban­ci­
te, do­deka vesnicite na albanski ja­zik - samo na Alban­cite.
Ma­ke­doncite ednostavno ne znaat albanski. Dvete et­ni~­ki
zaednici mnogu se razlikuvaat, ne samo spored jazi~niot,
22 Bidi novinar

tuku i spo­red konfesionalniot faktor i tradicijata. Bidi

svesen za ogra­ni­~u­va­wa­ta, no i za prednostite {to proizle­
guvaat od toa.
 Kon­cep­ci­jata i ureduva~kata politika. Ima vesnici
{to se orientirani kon ta­ka­na­re­~e­no­to `olto ~etivo, nas­
pro­ti ves­nicite {to se smetaat i se og­la­su­va­at za seriozni.
Ima takvi {to zastapuvaat konzervativni gledi{ta vo od­nos
na `ivotnite pra{awa, nasproti vesnicite {to zastapuvaat
li­be­ral­ni stavovi. Edni se naso~eni kon mladata publika,
drugi kon povozrasnata. Ed­ni ja poddr`uvaat vlasta, drugi
opozicijata, treti se nezavisni. Tvojata cel­na grupa zavisi
i od koncepcijata i od ureduva~kata politika na tvojot ves­
nik.

ZA­POZ­NAJ GO SVOJOT ^ITATEL

Ne­go­vo­to viso~estvo ~itatelot treba da bide vo centa­

rot na tvoeto vni­ma­nie. Edna od tvoite prvi zada~i e da
na­pi­­{e{ portret (profil) na pro­se~­ni­ot ~itatel na tvojot
ves­­nik. Vedna{ stori go toa. Izberi konkreten ~o­vek, rodni­
na, sosed, prijatel, poznanik. Zamoli go za razgovor. Vo in­ter­­
vjuto otkrij gi site va`ni fakti za nego: vozrasta, semej­niot
status, na­ci­o­nal­no­sta, maj~iniot jazik, mestoto na `i­ve­e­we,
socijalniot status, odnosot kon me­di­u­mi­te voop{to. Pra{aj
go dali redovno go ~ita tvojot vesnik, koi ru­bri­ki gi sle­di,
koi novinari gi poznava. Otvoreno pra{aj go {to mis­li za
tvo­jot vesnik, {to e dobro i {to treba da bide podobro. Ako
e mo`no, fo­to­gra­fi­raj go. Negovata fotografija zaka~i ja
na svojot kompjuter - koga pi­{u­va{, da te potsetuva deka
pi­­{uva{ za nego, a ne za sebe, nitu za tvojot ured­nik ili
iz­vor.
Raz­go­va­raj so svoite ~itateli. Tie imaat navika da se ja­vu­
vaat vo re­dak­ci­i­te. Nekoi i naminuvaat, za oglas, za ne­kro­log,
za sene{to. Iskoristi ja mo`­no­sta qubezno da im prijde{.
Soslu{aj go nivniot protest, nivnata falba, niv­ni­ot predlog.
Obidi se da doznae{ {to pove}e za niv. Sekoga{ koga e mo`­no,
pra{aj gi {to mislat za tvojot vesnik, duri i za tvoite tek-
stovi. Po­ne­ko­ga{ samo zastani pred kioskot i nabquduvaj gi
tie {to go kupuvaat. Na­kra­tko, iskoristi gi si­te mo`nosti da
 Negovoto viso~estvo ~itatelot 23

gi zapoznae{ svoite kupuva~i, svo­i­te ~i­ta­teli.

So negovoto viso~estvo ~itatelot ima{ sklu~eno dogo­
vor - ti proizveduva{ ve­sti, toj gi kupuva. @ivee{ od ne­go­
vi­te pari. Nikoga{ ne go potcenuvaj toj fakt.

NA­VI­KI NA ^ITATELOT

Ka­ko i sekoj kupuva~, na{iot ~itatel ima svoi naviki

na kupuvawe i na upo­tre­bu­va­we na na{iot proizvod. Mnogu
e va`­no da gi prou~ime tie naviki, bi­dej­}i kon niv gi pris­
po­sobuvame i kriteriumite so koi gi vrednuvame in­for­ma­ci­
i­te i na~inot na koj gi pi{uvame na{ite prikazni. Koi se
tie na­vi­ki?
 ^i­ta­te­lot ne go kupuva redovno tvojot vesnik. Pri
strukturiraweto i pi­{u­va­we­to prikazna za nastan {to trae
podolgo vreme, mora da pret­po­sta­vi{ deka eden del od ~i­ta­
telite prvpat se sre}ava so vesta deka voop{to se slu~uva
takov nastan. Zatoa, vo sekoja prikazna e nu`no da mu ponu-
di{ ma­kar kratka informacija za istorijata na nastanot.
Ponekoga{ treba duri i da pretpostavi{ deka ima ~itateli
{to tokmu deneska po~nuvaat da ku­pu­va­at vesnici - i tie
zaslu`uvaat informacija {to lesno }e gi „vovede“ vo tvo­ja­ta
vozbudliva prikazna.
 ^i­ta­te­lot kupuva od izlog. Izlog na celiot vesnik
e naslovnata stra­ni­ca. Izlog na desnata, neparna i sekoga{
po­zabele`liva stranica e ne­go­vi­ot goren desen agol. Na
le­vata, toa e gorniot lev agol. Izlog na tvojata pri­kaz­na se
naslovot i lidot (glava na vesta). Izlog na tvojata re­~e­ni­ca
e pr­vi­ot zbor. Ako na ~itatelot ne mu se dopadne ona {to go
gleda vo izlogot, ve­ro­jat­no bezmilosno }e ja svrti gla­vata i
}e prodol`i - do sledniot izlog. A tamu tebe te nema.
 ^i­ta­te­lot e aktiven. Za razlika od gleda~ot ili slu­
{a­telot, koi se vo pa­siv­na pozicija (osven ako za aktivnost
ne se smeta menuvaweto na pro­gra­mi­te so dale~inskiot
up­ra­vuva~), ~itatelot e aktiven: toj prelistuva stra­ni­ci i
izbira {to }e ~ita. Toa zna~i deka so naslovot, so fo­to­gra­
fijata i so drugite elementi na grafi~koto ureduvawe, a
pred s# so plasmanot na ve­sta na soodvetno mesto, novinarot
i urednikot treba da go privle~at vni­ma­ni­e­to na ~itatelot,
24 Bidi novinar

da go prekinat vo prelistuvaweto, da go zgrap~at. Nekoi

~i­ta­te­li imaat i edna druga interesna navika: gi se~kaat
svoite omileni na­pi­si i gi ~uvaat. Daj mu na tvojot ~itatel
~etivo {to vredi da se ise~e i da se ~uva.
 ^i­ta­te­lot nema vreme. Prose~niot makedonski ~itatel
odvojuva okolu 30 mi­nu­ti dnevno za ~itawe vesnici. Sa­mo
polovina ~as za desetina dnevni ves­ni­ci i za mnogu po­ve­}e
nedelni i periodi~ni spisanija! Imaj go na um toj fakt ko­­
ga pi{uva{. Zamisli go svojot ~itatel kako go prelistuva
vesnikot i od nekoja pri~ina pogledot mu zapira na tvojot
tekst; gi ~ita naslovot i pr­vi­ot paragraf - ako toa {to go
pro­~ital mu se ~ini interesno i va`no, }e ~i­ta ponatamu, a
ako ne, tvojata vest ne e prodadena. ^itatelot nema vreme da
~ita dolgo. Zatoa, pi{uvaj kratko.
 ^i­ta­te­lot nema trpenie. Toj nikoga{ ne zastanuva
i ne se vra}a nazad. Ako „zapnal“ nekade ~itaj}i ja tvojata
pri­kaz­na, na nekoj nepoznat zbor, ili ako popat se zagubil vo
tvojata dolga re~enica, toj nema da zastane i da zeme re~­nik
za da go pronajde zborot. Nema nikogo da pra{a za toa {to
mu e ne­jas­no i nema da se vrati povtorno da ja pro~ita istata
re­~e­nica za da ja raz­be­re. Tvojata vest oti{la vo nevrat.
 ^i­ta­te­lot e seznajko. Za novinarot obi~no se veli
de­ka e univerzalen sez­naj­ko. Ne sum sosema siguren deka toa
e to~­no, no ~itatelot definitivno se od­ne­su­va kako seznajko.
Zatoa, vnimavaj, toj }e ja fati sekoja tvoja gre{ka, smis­lov­na,
jazi~na i pe~atna. ]e ti se potsmeva. Neizbe`no }e po­gled­­ne
na kra­jot na tekstot, za da go pro~ita tvoeto ime. I }e go
zapomni. Po lo{o.
 ^i­ta­te­lot e qubopiten. Toj saka ne{to da nau~i. Ako
doznae ne{to novo vo tvojata vest, ne{to {to }e go zaintri-
gira, makar i samo zna~eweto na ne­ko­ja kratenka, ~itatelot
}e pobara dopolnitelni informacii. U{te, u{te i u{te.
Ako si vo mo`nost, ponudi mu gi. ]e ti bide blagodaren.
 ^i­ta­te­lot bara informacija, a ne um. Toj ne saka da mu
prodava{ um. Daj mu gi site neophodni informacii i os­tavi
go samiot da zaklu~uva i da ko­men­ti­ra. Koga izvestuva{, ne
komentiraj. Vo sekoj vesnik ima kat~e kade {to se objavuvaat
komentarite. Komentiraj tamu i nikade na drugo mesto.
 ^i­ta­te­lot }e te slavi, no samo do utre. Ako e zadovo­
 Negovoto viso~estvo ~itatelot 25

len, ~itatelot }e te za­sa­ka, a mo`ebi i }e te obo`ava. No,

za­­pomni, toa }e trae do utre{noto iz­da­nie. Novinarskata
sla­va trae samo eden den. Sekoe utro po~nuva nova bi­tka za
osvojuvawe na ~itatelot.

FID­BEK

Kol­ku {to si poambiciozen vo tvojot obid da gi raz­be­

re{ potrebite, na­vi­ki­te i vkusot na tvoite ~itateli, tolku
pova`no e izvorno da gi slu{ne{ niv­ni­te oceni za tvoite
pri­kazni. Fidbekot mora da bide konkreten: mora da znae{
ka­ko tvojot ~itatel ja ocenuva tvojata konkretna prikazna.
Se raz­bi­ra, ne e lesno i zgodno sekoga{ da bara{ fidbek od
tvo­i­te ~itateli. Obi­di se toa da go pravi{ {to po~esto.
Ako tvo­­jot rodnina ili prijatel imaat mejl-adresa, isprati
im go svo­jot objaven tekst i zamoli gi da ti ka`at {to mis-
lat za ne­go.
Fid­be­kot zadol`itelno treba da se izveduva i vo redak-
cijata. Toa se pravi ved­na{ otkako novinarot }e go napi{e
i }e go redaktira svojot tekst, no i otka­ko prikaznata }e
bide objavena. Vo prviot slu~aj, fidbekot na no­vi­na­rot mu
pomaga da ja podobri svojata prikazna pred da mu ja predade
na ured­ni­kot. Vo vtoriot slu~aj, fidbekot pomaga da se uo~at
dobrite i lo{ite stra­ni na rabotata na novinarot, no i na
urednikot.
Otka­ko }e ja napi{e{ svojata prikazna, formiraj svoja
fidbek-grupa. Neka bi­dat toa najmnogu trojca tvoi kolegi
(ako me|u niv ima barem eden {to ne e no­vi­nar, u{te po­do­
bro). Zamoli gi da go pro~itaat tvojot tekst i da ti ka­`at
{to mislat za nego, {to e dobro, a {to mu nedostiga. Sle­di
gi slednive pra­vi­la:
 Slu­{aj vnimatelno i vodi bele{ki. ]e se iznenadi{
kolku }e ti po­mog­nat tokmu tie bele{ki podocna.
 Ne zboruvaj, osven ako ne bide{ direktno pra{an. Ne
e lesno da se mol­~i, no ako fidbekot prerasne vo debata, toj
ja gubi smislata. Sekoga{ imaj na um deka otkako }e bide ot­pe­
~aten tvojot tekst, ti nema{ mo`nost ni{to da mu objasni{
na svojot ~itatel. Vesnicite ne objavuvaat fusnoti.
 Raz­mis­li i obidi se da go podobri{ svojot tekst. Vo
26 Bidi novinar

princip, za­be­le­{ki­te na tvoite kolegi sekoga{ se polezni,

iako ne mora da bidat presudni.
Ne e lesno i da se bide dobar fidbeker. Eve nekolku
so­ve­ti za toa:
 Zbo­ru­va{ za deloto, a ne za avtorot. Fidbekot nema
smisla ako e debata za avtorot, za toa kolku e toj dobar ili
lo{ novinar. Vo fokusot na tvoeto vni­ma­nie e samo negovata
prikazna, nejzinite dobri i lo{i strani.
 De­lo­to go ocenuva{ kako ~itatel, a ne kako novinar.
Bidi bezmilosen. Ne­ma potreba da bide{ „solidaren“ so
av­torot, da ima{ razbirawe za fa­ktot deka negoviot izvor
v~era bil nedostapen, negoviot diktafon se ras­i­pal, a vreme-
to za pi{uvawe bilo kratko. ^itatelot ne go znae toa i ne
e dol­`en da go znae. Za{to, nekoj drug novinar od nekoj drug
vesnik go na{ol iz­vo­rot, razgovaral so ispraven diktafon i
imal dovolno vreme da napi{e uba­va prikazna.
 Ne­moj samo da kritikuva{. Istakni gi i pozitivnite
strani na pri­kaz­na­ta. Site sme suetni i sakame da slu{neme
pofalba koga ne{to e napraveno do­bro.
 Si­te tvoi zabele{ki mora da bidat konkretni, direkt-
ni, kratki i jasni. „Ne mi se dopa|a naslovot, neinventi­ven
e“. „Lidot e dolg i konfuzen“. „Ci­ta­tot e slab“. „Ne­dos­ti­ga
dob­ra zavr{na re~enica“. Bidi konkreten.
 [te­di vreme. Spored moeto iskustvo, fidbekerot smee
da zboruva najm­no­gu 5 minuti. Fokusiraj se na najva`nata
ra­bo­ta. Mo`ebi ima{ mnogu za­be­le­{ki, no edna e najva`na
- pos­veti & dovolno vreme. Tekstot mo`ebi }e pre­`i­vee so
eden lo{ citat, no nema da pre`ivee so lo{ lid.
 Ne go povtoruvaj toa {to ve}e e ka`ano. Duri i ako
umee{ poslikovito da ja izlo`i{ zabele{kata {to pred
te­be ve}e ja ka`al nekoj od drugite fid­be­ke­ri, ne povtoruvaj.
Bidi prakti~en, odi ponatamu.
 Pred­lo­`i mu na avtorot podobro re{enie. Ako ima{
ideja za podobar lid, spodeli ja so svojot kolega. Utre toj }e
bide tvoj fidbeker i mo`ebi }e ima podobra ideja od tebe.
 Bi­di kolegijalen, nikoga{ ne odbivaj molba da bide{
fidbeker. Pet mi­nu­ti odvoeni za tvojot kolega nikoga{ ne
se prem­nogu.
 3
[TO
E VEST?

O
d momentot koga nautro gi otvorame o~ite pa s#
dodeka nave~er ne n# sov­la­da sonot, nie svesno reg­
istrirame iljadnici informacii. Na pove}eto od
niv ne im obrnuvame osobeno vnimanie. Nekoi, sepak, n# pot­
tiknuvaat de­tal­no da gi istra`ime, da gi dopolnime, da gi
verifikuva­me i za niv da ja in­for­mi­ra­me op{tata javnost.
Da­li e den ili e no}? Taa ednostavna informacija, koja
ja registrirame so eden pogled na okoto, za nas ima prakti~­
no zna~ewe. Od nea, na primer, za­vi­si dali }e gi vklu~ime
svetilkite vo na{iot dom. Te{ko }e zamislime si­tu­a­ci­ja
{to nalo`uva taa informacija da ja razmenime so drugi
lu|e ili da ja ob­ja­vi­me vo mediumite. Sepak, izvestuva~ot od
fudbalskiot natprevar me|u re­pre­zen­ta­ci­i­te na Makedonija
i na Kanada, koj se nao|a na mestoto na na­sta­not, direktniot
pre­nos od natprevarot }e go po~ne so informacijata deka vo
mo­men­tot tamu e 22 ~asot i deka e no} - taa in­for­macija e
va`­na, bidej}i kaj nas, vo Makedonija, sega e 6 ~asot nautro
i e den.
Da­li e toplo ili e studeno? I taa informacija za nas
ne­­ma druga vrednost osven {to e presudna za nekoi ednostav­
ni odluki vo na{iot sekojdneven `i­vot. Od nea, na primer,
28 Bidi novinar

zavisi kako }e se oble~eme, za da go za{titime svo­e­to telo

od neprijatnite temperaturni promeni. No, vo izvesni
okolnosti taa informacija mo`e da dobie mnogu po{iroko
zna~ewe. Na primer, sve­do­ci sme na zastra{uva~ki stud. Ako
se obi­deme da ja istra`ime taa in­for­ma­ci­ja i ako se javime
vo Up­ra­vata za hidrometeorolo{ki raboti, }e doznaeme de­ka
studeniot bran doa|a od sever i deka vo tekot na slednite
ne­kolku ~asa po­lar­ni­te studovi }e se pro{irat na jug. Ve}e
zbo­ruvame za informacija {to sodr`i bitna novost i {to
vlijae vrz sekojdnevniot `ivot na iljadnici lu­|e od na{ata
neposredna okolina i po{iroko. Zatoa taa treba da & stane
do­­stap­na na javnosta, a toa zna~i da se objavi vo mediumite.
Taa informacija sta­nu­va vest.
Tok­mu taka glasi i najop{tata definicija na poimot
vest (news): vest e in­for­ma­ci­ja {to vredi da se objavi. Vesta
mo­`e da se prenese vo edna kratka no­vi­nar­ska tvorba, vo
koja informacijata }e se predade kako ekonomi~en, koncizen
od­go­­vor na nekolku osnovni pra{awa (koj, {to, koga, kade,
kako i zo­{to). Toga{ zboruvame za vesta kako specifi~en
novi­nar­ski `anr. No, tu­ka stanuva zbor za vesta kako osnova,
odnosno kako minimalen vrednosen element na sekoja novi­nar­
ska tvorba, bez ogled na nejzinite `anrovski ka­ra­kte­ri­sti­ki
i obem.

KRI­TE­RI­U­MI ZA VREDNUVAWE NA VESTA

Od moreto informacii so koi sekojdnevno se soo~uva{,

per­cepiraj}i i istra­`u­vaj­}i, mora da izbere{ i da pro­ce­
ni{ koja vredi da se napi{e i da se objavi. Da stane vest.
Za tvojot urednik gri`a pove}e - toj treba da oce­ni koja od
vestite vredi pove}e, a koja pomalku, koja e za naslovnata
stra­ni­ca, a koja e za pretposlednata, koja go prodava ut­re{­ni­
ot broj, a koja ne. Pra­{a­we­to za opredeluvaweto na vrednosta
na informaciite (terminot vo ang­li­ski­ot jazik e newsworthi-
ness), kako {to }e vidime podocna, e presudno i za op­rede­lu­va­
weto na fokusot i na strukturata na novinskata prikazna.
Vred­nu­va­we­to na vesta se vr{i spored slednive osnovni
kriteriumi:
 No­vost. Osnoven element na sekoja informacija {to
 [to e vest? 29

vredi da stane vest e no­vo­sta. Sekojdnevno vospriema{ stoti­

ci informacii {to ne sodr`at no­vost. Ti mo`ebi tokmu
deneska si doznal deka avtobusot broj „23“ odi vo na­sel­ba­ta
Ae­rodrom ili deka vozot za Bitola trgnuva vo 6 ~asot nau­
tro. No, za po­{i­ro­ka­ta publika toa ne e nikakva novost.
Samo mal del takvi in­for­ma­cii se objavuvaat sekojdnevno,
no niv ne gi smetame za novinarski tvorbi (na primer,
voznite redovi i broevite na policijata, na brzata pomo{ i
na dru­gi­te pova`ni institucii). Zlatnoto pravilo, zna~i, e
ednostavno: nema no­vost - nema vest. Nikoj ne kupuva bajati
vesti. Da bide{ ekskluziven vo ovaa profesija zna~i da gi
otkriva{ novostite pred drugite.
 Za­seg­na­tost (impakt). Kolku pove}e lu|e se zasegnati
od tvojata vest, tol­ku pove}e taa vredi da se objavi. Ona za
{to izvestuva{ sekoga{ ima opre­de­le­no zna~ewe vo `ivotot
na tvoite ~itateli. Stepenot na zasegnatosta na lu­|e­to se
sovpa|a so nivniot vrednosen sistem. Tie se najzagri`eni
za sops­tve­ni­ot `ivot, za sopstvenoto zdravje i za sopstve­
nata bezbednost. Ottamu, na­sta­ni­te {to gi zagrozuvaat ovie
vrednosti predizvikuvaat najgolemo vni­ma­nie, pa zatoa i
informaciite za tie nastani se najvredni. Vestite za go­le­
mi­te prirodni katastrofi, vojni, bolesti, nesre}i, ubistva
i sli~no, najm­no­gu gi zasegnuvaat tvoite ~itateli.
Plas­ma­not na vesta, nejziniot obem i na~inot na struk­
turirawe zavisat od ed­no ednostavno pra{awe {to ti i tvo­
jot urednik mora da si go postavite pred da sedne{ da pi­{u­
va{: kogo zasegnuva toa? Onoj del od tvojata in­for­ma­ci­ja
{to sodr`i najgolem impakt }e go opredelite kako najva`en.
„Toa e vesta“, }e vosklikne urednikot.
Da se obideme da go definirame nivoto na zasegnatosta
vo slednite tri vesti: Pre­sta­nu­va lovostojot vo Mav­rov­
sko Ezero. ]e se odr`i kongres na Li­be­ral­na­ta partija.
Dve lica zaginaa vo soobra}ajna nesre}a na patot Bi­to­la
- Skopje. Se razbira, najgolem impakt ima tretata vest.
Da gi pogledneme sega elementite na slednava vest:
In­ci­dent vo nuk­le­ar­ka­ta „Kozloduj“ vo Bugarija. Osum
po­vre­deni lica. Zgolemena ra­di­o­a­ktiv­nost vo neposred­
nata okolina. Poradi vremenskite okolnosti (struewa na
vozduhot,) postoi opasnost radioaktivnosta da se pren­
30 Bidi novinar

ese na zapad, kon Makedonija. Koja informacija ima najgolem

im­pakt? Za ~itatelite vo Bu­ga­ri­ja najva`na e informacijata
za osumtemina povredeni, no za nas, vo Ma­ke­do­ni­ja, najgolem
impakt ima informacijata deka radioaktivnosta mo`e da se
pre­nese kaj nas.
 Bli­skost. Kolku poblisku do nas e nastanot, tolku
po­ve}e vredi vesta za ne­go. Okolu 200 mrtvi vo potonat
feribot vo Tajland. Dvanaeset mrtvi vo prevrten avto­
bus vo blizinata na Belgrad. Dvajca mrtvi i eden po­vre­den
vo soobra}ajka na patot Tetovo - Skopje. Koja od ovie tri
vesti vredi najm­no­gu? Najmnogu vredi vesta {to ni e najb­
lisku, taa za soobra}ajkata na pa­tot Tetovo - Skopje.
Se razbira, vesta za stra{nata katastrofa vo Tajland
e zna~ajna i ne­se­kojd­nev­na, no taa sepak e predaleku od nas.
Taa vest mo`e da ni stane bliska na drug na~in - ako me|u
`rt­vite na brodolomot ima i turisti od Ma­ke­do­ni­ja. Svo­e­
vremeno, edna vest za golem po`ar vo eden klub vo Geteborg,
[ved­ska, stasa na naslovnite stranici na vesnicite vo
Ma­kedonija samo poradi fa­ktot {to stanuva{e zbor za klub
na Makedoncite vo toj grad, iako me|u `r­tvi­te nema{e
na­{inci.
Ovoj kriterium mo`e da gi opredeli i agolot i lidot
na prikaznata. Pred ured­ni­kot e slednata agenciska vest:
Sek­su­alno najaktivni lu|e vo svetot se Francuzite, koi
vo­dat qubov vo prosek 137 pati vo godinata, se na­ve­du­va
vo naj­novata internet-anketa za praktikuvaweto na
seksot i za se­ksu­al­no­to odnesuvawe, koja sekoja godina ja
sproveduva kompanijata „Dureks“. Po Francuzite sledu­
vaat Gr­ci­te, koi praktikuvaat seks vo prosek okolu 133
pa­ti, po­toa Srbite i Crnogorcite, koi vodat qubov 131
pat, kol­ku i Un­garcite, a petti na listata se gra|anite
na Ma­ke­do­nija, koi vo pro­sek vodat qubov 129 pati vo
godi­nata. Urednikot, normalno, vesta }e ja pre­stru­ktu­ri­ra,
na toj na­~in {to lidot }e ja sodr`i najva`nata in­for­ma­
ci­ja - de­ka Makedoncite se petti na listata na svetskite
qu­bov­xii.
 Pro­mi­nen­ci­ja. Nastanite povrzani so poznati li~­nosti
sekoga{ priv­le­ku­va­at pogolemo vnimanie od onie za anonimni
li~nosti. Vesta za carinik {to primil potkup od 1.000 evra
 [to e vest? 31

verojatno nema da fati mesto na nas­lov­na­ta stranica. Ako

ugleden hirurg primil potkup od 1.000 evra, toa e ve}e ne­{to
drugo. No, ako pretsedatelot na parlamentot primil potkup od
1.000 evra, toa ve}e e prvostepena senzacija.
 Konf­likt. Nastanite vo ~ija osnova postoi konflikt
se­koga{ priv­le­ku­va­at pove}e vnimanie, a vestite za niv se
povredni za pe~atewe. [tipski „Asti­bo“ izveze proizvodi
vo vrednost od 5 milioni dolari na za­pad­no­e­vrop­ski­ot
pa­zar. Predupreduva~ki {trajk na 500 vraboteni vo „As­ti­
bo“. Ko­ja od ovie dve vesti e povredna? Nema dilemi, toa e
vesta za {trajkot. Ima konflikt - ima vest, nema konflikt
- nema vest. Ne e ~udno {to ves­ni­ci­te nekoga{ izgledaat
tol­ku deprimira~ki, za{to se prestoreni vo hro­ni­ki na
konflikti od najraznoviden karakter. Po nekoja „dobra“ vest
se­koga{ e dobredojdena za osve`uvawe, no toa e isklu~ok {to
sa­mo go potvrduva pra­vi­lo­to deka lu|eto vo princip pove}e
se interesiraat za konfliktni odo­{to za „mirnodopski“ sos­
tojbi.
 Atra­ktiv­nost. Kolku nastanot za koj se izvestuva e
po­ne­obi~en, po­a­tra­kti­ven, vesta za nego vredi pove}e. Na
masata na urednikot vo ist moment sta­su­va­at dve vesti od
na{iot bitolski dopisnik. Prvata: [teda~ite od TAT
dobija uveruvawe od ministerot za finansii deka do 1
april }e bide do­ne­sen zakon za vra}awe na nivnite vlogovi
vo propadnatata {te­dil­ni­ca. Vtorata: Majmun izbegal od
Zoolo{kata gradina vo Bitola i se krie vo tamo{nata
kasarna. Sosema e jasno deka prvata vest ima ogromen stepen
za­segnatost. Pove}e od 20.000 {teda~i, `rtvi na najgolemata
koruptivna afera vo so­vre­me­na Makedonija, dolgo vreme
ja o~ekuvaat ohrabruva~kata vest deka dr­`a­va­ta }e im gi
nadomesti zagubite. Urednikot re{ava vesta da ja plasira
na naslovnata stranica, na udarno mesto, poradi nejzinoto
ogromno zna­~e­we. Na­sta­not vo Zoolo{kata gradina, pak, e
neobi~en, ne­se­koj­dneven, atra­kti­ven. Prikaznata na dopis­
nikot e duhovita, zabavna, se ~ita vo eden zdiv. Po kra­tko
dvoumewe, urednikot re{ava i vesta za majmunot-begalec da
dobie me­sto na naslovnata.
32 Bidi novinar

PRO­DAJ MU JA VESTA NA UREDNIKOT

Vo na{ite redakcii postoi edna golema zabluda deka

vrednuvaweto na in­for­ma­ci­i­te e prvostepena, ako ne i
isklu~iva zada~a na urednicite. Ne pod­leg­nu­vaj na taa zab­
luda. Tvojot urednik nikoga{ nema da priznae deka nema
do­vol­no {iroki poznavawa od site oblasti i dovolno vreme
i trpenie za sa­mi­ot kvalitetno da gi oceni i da gi vrednuva
site vesti {to }e mu gi po­nu­dat novinarite. Pomogni mu.
Vrednuvaweto e interaktiven proces, vo koj se obe­di­nu­va­at
tvoeto mislewe za vrednosta na tvojot proizvod i iskustvoto
na tvo­jot urednik. Zatoa, nau~i kako da ja vrednuva{ vesta i
kako da mu ja pro­da­de{ na svojot urednik. Vo toa }e ti pomog­
nat slednive soveti:
 Raz­mis­lu­vaj kako ~itatel. Ne si ti toj {to re{ava
dali edna in­for­ma­ci­ja e novost, kogo zasegnuva i kolku e
atraktivna. Za toa re{ava negovoto vi­so­~es­tvo ~itatelot.
Zatoa, ne sudi spored sebe, spored svoite znaewa i sklo­no­sti.
Obidi se da vleze{ vo ko`ata na tvojot ~itatel, da pogodi{
{to mis­li toj. Toa e klu~niot argument {to }e go upotrebi{
vo razgovorot so tvo­jot urednik.
 Raz­mis­lu­vaj kako urednik. Tvojata prikazna tebe ti
e najva`na. Prirodno e da ja upotrebi{ seta svoja mo} za
da go ubedi{ urednikot deka taa im e naj­va`­na i na tvoite
~ita­te­li. No, obidi se za moment da razmisluva{ i kako
ured­nik. ]e sfati{ deka tvojot urednik vo svojata glava ja
nosi celi­na­ta na na­sta­ni­te {to go odbele`uvaat denot. Toj
gi sporeduva. V~era, vo eden „posen“ den, mo`ebi tvojata pri­
kazna }e be­{e za na naslovnata stranica. No, deneska za nea
nema mes­to nitu na tretata stranica. Ednostavno, ima mnogu
po­in­te­­res­ni prikazni za vo izlogot. Toj fakt ne treba da te
obeshrabri, tuku da te pre­du­pre­di deka i ti i urednikot se
borite za vnimanieto na va{ite ~i­ta­te­li, a ne za pobeda na
va{ite sueti.
 Uver­li­vo opredeli go stepenot na zasegnatost na
tvojata prikazna. Na bezmilosnoto pra­{a­we na urednikot
kogo zasegnuva tvojata prikazna, ponudi uverliv i sli­ko­vit
odgo­vor. Ne veli „site“ ili „pove}eto ~itateli“. Kolku se
tie „si­te“? „Dva milioni Makedonci sakaat da znaat deka
 [to e vest? 33

pretsedatelot na par­la­men­tot primil potkup od 1.000 evra“.

Mo`e li urednikot da ne go prifati ovoj silen argument?
 Uve­ri go urednikot deka tvojata prikazna e atrak-
tivna. „Vo poslednive dva­e­set godini ne se slu~ilo majmun
da izbega od zoolo{ka gradina, a ovoj, bi­tol­ski­ov, izbegal vo
kasarna i uspe{no se krie od poterata - toa e pri­kaz­na za
film, uredni~e“. Ne se se}avam to~no, no siguren sum deka
so vakvi zbo­ro­vi mojot dosetliv bitolski dopisnik mi ja
prodal svojata prikazna za beg­stvo­to na majmunot. Koj mo`e
da odolee?
 Pred­lo­`i mu na urednikot kolku vredi prikaznata.
Im prepora~uvam na ured­ni­ci­te da gi ohrabrat novinarite,
i poiskusnite i pomladite, direktno da im predlagaat
kol­kav da bide obemot na nivnite prikazni i na koe mesto
da se objavat. Se razbira, nivnite predlozi ne mora da se
prifatat, no su­ge­sti­i­te mo`e da bidat dragoceni. Osven
toa, mnogu e va`no mladite novinari vo samiot po~etok na
svojata kariera da po~nat da gi vrednuvaat in­for­ma­ci­i­te.
Toa }e im pomogne vo generiraweto idei, vo istra`uvaweto
i vo fo­ku­si­ra­we­to na prikaznite, a mnogu }e im ja olesni
i komunikacijata so ured­ni­ci­te. Vo redakcijata mora da se
vodi postojana, sekojdnevna debata za ovie pra­{a­wa, bidej}i
taka se sozdavaat fluid i ogromna kreativna energija.
 4
STRU­KTU­RI­RA­WE
NA PRI­KAZ­NA­TA

O
pre­de­lu­va­we­to na li­dot i na dru­gi­te ele­men­
ti na stru­ktu­ra­ta na tvo­ja­ta pri­kaz­na po~­nu­va
so de­fi­ni­ra­we­to na nej­zi­ni­ot fo­kus (se sre­
}a­va i po­i­mot agol). Za mla­di­te no­vi­na­ri toa
e ed­na od najs­lo­`e­ni­te za­da­~i vo pro­ce­sot. Raz­bir­li­vo, tie
se pod vli­ja­nie na svo­i­te pret­hod­ni o~e­ku­va­wa vo fa­za­ta na
istra­`u­va­we­to, pod impresii na in­terv­ju­a­ta so iz­vo­ri­te na
in­for­ma­cii (se­koj od niv se obi­du­va da po­sta­vi svoj fo­kus),
pod pri­ti­sok na ured­ni­kot, koj ni­ko­ga{ ne­ma do­vol­no vre­me
i tr­pe­nie, i vo strav de­ka za­ne­ma­ru­va­we­to ne­koi dru­gi ag­li
na pri­kaz­na­ta }e ja osi­ro­ma­{i, de­ka ne­ma da se ka­`e s# {to
tre­ba i sli~­no. Za­toa e va`­no da gi sov­la­da{ na­~i­ni­te na
fo­ku­si­ra­we na pri­kaz­na­ta i prin­ci­pi­te, mo­de­li­te i teh­ni­
ki­te na nej­zi­no­to stru­ktu­ri­ra­we.

PRO­NAJ­DI GO FO­KU­SOT

Po­sto­jat ne­kol­ku stan­dard­ni pra­{a­wa {to tre­ba da si

gi po­sta­vi{ za da go pro­naj­de{ fo­ku­sot na svo­ja­ta pri­kaz­
na:
 Za {to e mo­ja­ta pri­kaz­na? Vo ne­kol­ku zbo­ra ras­ka­`i
36 Bidi novinar

ko­ja e te­ma­ta na tvo­ja­ta pri­kaz­na i koi se va`­ni­te fa­kti.

 [to e ve­sta vo mo­ja­ta pri­kaz­na? Vrz os­no­va na kri­te­
ri­u­mi­te za vred­nu­va­we na in­for­ma­ci­i­te, opre­de­li ja naj­va`­
na­ta, fo­kus­na­ta in­for­ma­ci­ja.
 [to e no­vo? Po­sve­ti mu vni­ma­nie i na kri­te­ri­u­mot
no­vost, koj e nu­`en za tvo­ja­ta pri­kaz­na vo­op­{to da se kva­
li­fi­ku­va za ob­ja­vu­va­we. Mno­gu ~e­sto no­vo­sta, vsu{­nost, e
nej­zin fo­kus.
 [to e va`­no za mo­jot ~i­ta­tel? Obi­di se svo­ja­ta pri­
kaz­na da ja do­`i­ve­e{ ka­ko {to ja do­`i­vu­va tvo­jot ~i­ta­tel i
da pro­ce­ni{ kon koi ele­men­ti toj }e go na­so­~i svo­e­to vni­ma­
nie.
 [to sa­kam da mu so­op­{tam? Ko­ne~­no, naj­va`­no e {to
sa­ka{ ti da mu so­op­{ti{ na svo­jot ~i­ta­tel. Be­{e ve­}e re­~e­
no, ti ja po­se­du­va{ mo­}ta fa­kti­te {to gi sme­ta{ za fo­kus­ni
da gi na­pra­vi{ re­le­vant­ni za ~i­ta­te­li­te.
Eve eden pri­mer na fo­ku­si­ra­we. ]e po~­ne­me so ana­li­za
na sled­na­va na­pi­{a­na pri­kaz­na:
Dve li­ca se te­{kopo­vre­de­ni vo po­`ar, vo koj ce­los­
no iz­go­re­la ku­}a na uli­ca­ta Mis Ston vo skop­ska­
ta na­sel­ba \or­~e Pe­trov, v~e­ra vo 11 ~a­sot. Ili­ja
Pe­trov (78) i ne­go­va­ta so­pru­ga Tra­jan­ka Pe­tro­va
(68) do­bi­le iz­go­re­ni­ci od vtor ste­pen po ra­ce­te
i po te­lo­to, do­de­ka se obi­du­va­le sa­mi­te da go
iz­gas­nat po­`a­rot so ko­fi vo­da, pred o~i­te na
svo­i­te so­se­di, koi ne­za­in­te­re­si­ra­no gi o~e­ku­va­le
po­`ar­ni­ka­ri­te.
Na­stra­da­ni­te se nad­vor od `i­vot­na opas­nost,
no se za­dr­`a­ni na bol­ni~­ko le­ku­va­we. Istra`­ni­
ot su­di­ja Mi­lan Ra­dev­ski so­op­{ti de­ka po­`a­rot
iz­buv­nal po­ra­di do­tra­e­ni ele­ktri~­ni in­sta­la­
cii. „Vo mo­ja­ta ka­ri­e­ra sum bil na uvid na de­se­
ti­ci po­`a­ri i ni­ko­ga{ ne sum vi­del lu­|e­to va­ka
ne­mo i ne­za­in­te­re­si­ra­no da ja gle­da­at tra­ge­di­ja­
ta na svo­i­te so­se­di“, re­~e toj.
Ova e tre­ta og­ne­na sti­hi­ja za dve ne­de­li na uli­ca­
ta Mis Ston.
Ka­ko po­sta­pil no­vi­na­rot vo pro­ce­sot na fo­ku­si­ra­we
 Strukturirawe na prikaznata 37

na ovaa pri­kaz­na? Na stan­dard­ni­te pra­{a­wa toj od­go­vo­ril

va­ka: mo­ja­ta pri­kaz­na e za po­`ar vo na­sel­ba­ta \or­~e Pe­trov;
ve­st vo mo­ja­ta pri­kaz­na se pos­le­di­ci­te od po­`a­rot - dve li­ca
do­bi­le iz­go­re­ni­ci i se na­o­|a­at vo bol­ni­ca; na mo­jot ~i­ta­tel
sa­kam da mu so­op­{tam de­ka dve li­ca se po­vre­de­ni vo po­`ar,
a toa za ne­go e va`­no, bi­dej­}i toj se­ko­ga{ sa­ka da pro­~i­ta
vest vo ko­ja se zbo­ru­va za za­gro­zu­va­we na `i­vo­tot, zdrav­je­to,
bez­bed­no­sta i na imo­tot na lu­|e­to.
Fo­ku­sot e opre­de­len so­lid­no i ko­rekt­no. No, no­vi­na­rot
mo­`el i po­i­na­ku da od­go­vo­ri na pra­{a­wa­ta: mo­ja­ta pri­kaz­na
e za po­`ar vo na­sel­ba­ta \or­~e Pe­trov; vest vo mo­ja­ta pri­
kaz­na e fa­ktot {to dvaj­ca star­ci se obi­de­le so go­li ra­ce da
go iz­gas­nat po­`a­rot, a niv­ni­te so­se­di gle­da­le mol­~e­{kum
i ne im po­mog­na­le; na mo­jot ~i­ta­tel sa­kam da mu ras­ka­`am
pri­kaz­na za pod­vi­got na ne­mo}­ni­te lu­|e i za ne­hu­ma­ni­ot
od­nos na niv­ni­te so­se­di - i ed­no­to i dru­go­to od­ne­su­va­we se
ne­se­kojd­nev­ni i toa e voz­bud­li­va­ta no­vost vo ovoj na­stan.
Ta­ka fo­­ku­si­ra­na, ne­go­va­ta pri­kaz­na se­ga e mno­gu po­i­na­kva
od pret­­hod­na­ta:
^e­ti­ri­te vred­ni ra­ce na Ili­ja Pe­trov (78) i na
ne­go­va­ta so­pru­ga Tra­jan­ka Pe­tro­va (68) v~e­ra iz­go­
rea do la­kti, obi­du­vaj­}i se da go spa­sat svo­jot
imot od pla­me­ni­te ja­zi­ci. Dvaj­ca­ta se te­{kopo­
vre­de­ni vo po­`ar, vo koj ce­los­no iz­go­re niv­na­ta
ku­}a, na uli­ca­ta Mis Ston, vo skop­ska­ta na­sel­
ba \or­~e Pe­trov, v~e­ra vo 11 ~a­sot. Star­ci­te
do­bi­le iz­go­re­ni­ci od vtor ste­pen po ra­ce­te i po
te­lo­to, do­de­ka se obi­du­va­le sa­mi­te da go iz­gas­
nat po­`a­rot so ko­fi vo­da, pred o~i­te na svo­i­te
so­se­di, koi ne­za­in­te­re­si­ra­no gi o~e­ku­va­le po­`ar­
ni­ka­ri­te.
„Vo mo­ja­ta ka­ri­e­ra sum bil na uvid na de­se­ti­ci
po­`a­ri i ni­ko­ga{ ne sum vi­del lu­|e­to va­ka ne­mo
i ne­za­in­te­re­si­ra­no da ja gle­da­at tra­ge­di­ja­ta na
svo­i­te so­se­di“, re­~e po ne­sre­}a­ta istra`­ni­ot
su­di­ja Mi­lan Ra­dev­ski i so­op­{ti de­ka po­`a­rot
iz­buv­nal po­ra­di do­tra­e­ni ele­ktri~­ni in­sta­la­
cii.
Ova e tre­ta og­ne­na sti­hi­ja za dve ne­de­li na uli­ca­
38 Bidi novinar

ta Mis Ston.
Za po­les­no i po­pre­ciz­no opre­de­lu­va­we na fo­ku­sot na
tvo­ja­ta pri­kaz­na, sle­di gi sled­ni­ve so­ve­ti:
 Fo­ku­sot na tvo­ja­ta pri­kaz­na go opre­de­lu­va{ ti, a ne
tvo­jot iz­vor. Iz­ve­{taj od pres-kon­fe­ren­ci­ja na po­li­ti~­ka
par­ti­ja pred iz­bo­ri­te. Za­da­~a­ta na port­pa­ro­lot e tvo­e­to
vni­ma­nie da go na­so­~i kon fa­kti­te {to ne­mu mu se najz­na­~aj­
ni. Vo po­~e­to­kot toj zbo­ru­va ka­ko }e se spro­ve­de kam­pa­wa­ta,
po­toa go pret­sta­vu­va iz­bor­ni­ot {tab, gi so­op­{tu­va naj­va`­
ni­te ele­men­ti na pre­diz­bor­na­ta pro­gra­ma i na kra­jot so­op­
{tu­va de­ka par­ti­ja­ta }e sta­pi vo ko­a­li­ci­ja so naj­mo}­na­ta
vla­de­ja~­ka par­ti­ja. Tvo­ja­ta za­da­~a e da opre­de­li{ fo­kus­ni­ot
fakt, koj ne mo­ra i naj­~e­sto ne­ma da se sov­pad­ne so ago­lot
{to go iz­bral go­vor­ni­kot. Vo slu­~a­jov, ako sme­ta{ de­ka naj­
a­va­ta na ko­a­li­ci­ja­ta e naj­va`­na za tvo­i­te ~i­ta­te­li, toa }e
bi­de fo­ku­sot na tvo­ja­ta pri­kaz­na.
 Ed­na pri­kaz­na, eden fo­kus. Na ju­got na zem­ja­ta go­le­
mi pop­la­vi. Se za­ka­nu­va opas­nost od iz­le­va­we na tri go­le­mi
aku­mu­la­cii i u{te po­go­le­ma ka­ta­stro­fa. Lu­|e­to vo ne­kol­ku
se­la ne­ma­at do­bi­e­no po­mo{. Pri­~i­na za pop­la­vi­te se za­pu­
{e­ni­te od­vod­ni ka­na­li i raz­ur­na­ti­te ma­li aku­mu­la­cii.
Tri de­na po pop­la­vi­te Vla­da­ta od­bi­va da prog­la­si vo­nred­na
so­stoj­ba i da gi pro­ce­ni {te­ti­te.
Ti si iz­ve­stu­va~ i tre­ba da na­pi­{e{ ed­na go­le­ma pri­
kaz­na za ovoj na­stan. Tvo­ja­ta pri­kaz­na mo­`e da se fo­ku­si­ra
na ne­kol­ku bit­ni fa­kti. Pr­vi­ot mo­`en agol e za­ka­na­ta od
po­go­le­ma ka­ta­stro­fa. Pri­kaz­na­ta mo­`e da se fo­ku­si­ra i na
dra­ma­ta na lu­|e­to od tri­te se­la, pre­pu­{te­ni sa­mi na se­be.
Tret agol se pri­~i­ni­te za pop­la­vi­te. Vni­ma­ni­e­to mo­`e da se
na­so­~i i na ne­od­go­vor­ni­ot od­nos na Vla­da­ta. Ka­ko }e po­sta­
pi{, koj agol }e go iz­be­re{?
Naj­lo­{i­ot mo­`en pri­stap e da se opre­de­li{ za me­{a­vi­
na od si­te ag­li - po dva­e­se­ti­na re­da za se­koj od niv i ete ed­na
go­le­ma, „pre­kras­na“ pri­kaz­na. Toa e gre­{ka. Iz­be­ri eden
agol na tvo­ja­ta pri­kaz­na. Ako pri­kaz­na­ta ja fo­ku­si­ra{ na
za­ka­na­ta od po­go­le­ma ka­ta­stro­fa, toj fakt mo­ra da do­mi­ni­ra,
a dru­gi­te va`­ni fa­kti pla­si­raj gi ka­ko pod­dr­{ka na ago­lot,
ili ka­ko se­kun­dar­ni te­mi. Ako, pak, vni­ma­ni­e­to go fo­ku­si­
ra{ na tra­ge­di­ja­ta na `i­te­li­te na tri­te se­la, na­pi­{i top­la,
 Strukturirawe na prikaznata 39

hu­ma­na pri­kaz­na i ne doz­vo­lu­vaj da ja de­fo­ku­si­ra­at dru­gi­te

fa­kti {to nu`­no }e gi so­op­{ti{. Ako si­te ag­li se bit­ni,
po­do­bro na­pra­vi dve, tri ili du­ri i ~e­ti­ri pri­kaz­ni ili
ve­sti, otkol­ku si­te da gi iz­me­{a{ vo ed­na.
 Odr­`i go fo­ku­sot. Fo­ku­sot na tvo­ja­ta pri­kaz­na mo­ra
da go opre­de­li{ pred da sed­ne{ da pi­{u­va{, da go de­mon­
stri­ra{ vo nej­zi­ni­ot lid i da go odr­`i{ vo te­kot na ce­la­ta
stru­ktu­ra. De­fo­ku­si­ra­we­to na pri­kaz­na­ta vo­di kon po­vr{­
nost i kon zbr­ka vo gla­va­ta na ~i­ta­te­lot. Za­toa, pr­vo jas­no
opre­de­li go fo­ku­sot na tvo­ja­ta pri­kaz­na i kra­tko od­go­vo­ri
na stan­dard­ni­te pra­{a­wa. Po­toa ski­ci­raj gi ele­men­ti­te na
stru­ktu­ra­ta na pri­kaz­na­ta {to }e go odra­zat i }e go odr­`at
fo­ku­sot. Do­de­ka pi­{u­va{, od­vre­me-na­vre­me za­sta­ni, pog­led­
ni vo ski­ca­ta i za­pra­{aj se: da­li sum fo­ku­si­ran?
 Ru­ti­ners­tvo­to e tvo­jot ne­pri­ja­tel. Mno­gu ~e­sto ru­ti­
ner­sko­to iz­ve­stu­va­we vo­di do po­gre{­no opre­de­lu­va­we na
fo­ku­sot na pri­kaz­na­ta. Eve, na pri­mer, ed­na ru­ti­ni­ra­na vest
{to ja is­pra­til na­{i­ot go­sti­var­ski do­pis­nik:
So pri­god­na sve­~e­nost, na ko­ja pri­sus­tvu­vaa mi­ni­
ste­rot za zdrav­stvo i am­ba­sa­do­rot na Nor­ve­{ka
vo Ma­ke­do­ni­ja, v~e­ra vo Go­sti­var be­{e pre­da­den vo
upo­tre­ba no­vi­ot ur­gen­ten cen­tar.
- No­vi­ot od­del za hi­rur­gi­ja i bol­ni~­ko le­ku­va­
we na pa­ci­en­ti­te }e ja una­pre­di zdrav­stve­na­ta
za­{ti­ta na po­ve­}e od 100.000 `i­te­li od go­sti­
var­ski­ot re­gi­on i }e ra­bo­ti 24 ~a­sa, so po­sto­ja­ni
de­`urs­tva na hi­rur­{ka eki­pa - re­~e Mi­la­im Sej­di­
ni, di­re­kto­rot na Me­di­cin­ski­ot cen­tar „Bo­ris
Kan­­~e­ski“.
So po­mo­{ta {to ja do­de­li nor­ve­{ka­ta vla­da, vo
iz­mi­na­ti­ov per­i­od vo Me­di­cin­ski­ot cen­tar vo
Go­sti­var e za­o­kru­`e­na ed­na ce­li­na vo da­va­we­to
me­di­cin­ski us­lu­gi. Do ne­o­dam­na vo gra­dot se iz­ve­
du­vaa sa­mo po­les­ni ope­ra­tiv­ni za­fa­ti, bi­dej­}i
ne­ma­{e pro­stor­ni us­lo­vi.
Za {to e, vsu{­nost, ovaa pri­kaz­na? Koj e nej­zi­ni­ot
fo­kus? Ago­lot {to go iz­bral do­pis­ni­kot e sve­~e­no­to otvo­
ra­we na no­vi­ot ur­gen­ten cen­tar. No, da­li e toa naj­va`­no­to?
40 Bidi novinar

Ko­ja e in­for­ma­ci­ja­ta so naj­go­lema zasegnatost? Bez­dru­go toa

e na­j­a­­va­ta de­ka no­vi­ot ur­gen­ten cen­tar }e im ovoz­mo­`i po­sto­
ja­ni hi­rur­{ki us­lu­gi na po­ve­}e od 100.000 `i­te­li od go­sti­
var­ski­ot re­gi­on. Toa ve­}e e so­se­ma nov fo­kus na pri­kaz­na­ta.
No­vi­ot fo­kus ba­ra nov lid i no­va stru­ktu­ra.

PRIN­CI­PI I MO­DE­LI NA STRU­KTU­RI­RA­WE

Si­te ja zna­e­me pri­kaz­na­ta za Cr­ven­ka­pa. Vo nea na­sta­ni­

te se re­dat hro­no­lo­{ki - od mo­men­tot ko­ga de­voj­~e­to trg­na­lo
kaj bol­na­ta ba­bi~­ka so po­na­di­ca, do fi­na­le­to, ko­ga hra­bri­ot
lo­vec }e go ras­po­ri sto­ma­kot na kr­vo­`ed­ni­ot volk i }e gi
spa­si na­{a­ta ju­na~­ka i nej­zi­na­ta ba­ba. Na­{i­te pr­vi sred­bi so
sve­tot na pri­kaz­ni­te go opre­de­lu­va­at hro­no­lo­{ki­ot tip stru­
ktu­ri­ra­we ka­ko pri­ro­den i lo­gi­~en. Si­te pri­kaz­ni {to sme
gi slu{­na­le ka­ko de­ca po~­nu­va­at so „si bil ed­na{ eden kral“
i za­vr­{u­va­at so „si `i­ve­e­ja sre}­no do kra­jot na `i­vo­tot“.
I vo po­doc­ne`­no­to obra­zo­va­nie, ko­ga pi­{u­va­me pis­me­ni
ra­bo­ti i po­ma­li esei, nam ni se na­met­nu­va ista­ta, „lo­gi~­na“
stru­ktu­ra na tek­stot - u­vod, so koj se otvo­ra te­ma­ta, raz­ra­bot­
ka, vo ko­ja se raz­ra­bo­tu­va­at glav­ni­te fa­kti, i zak­lu­~ok, ka­ko
is­ho­di{­na to~­ka. No, stru­ktu­ra­ta na no­vi­nar­ski­ot tekst e
ne­{to so­se­ma dru­go. Ka­ko ~i­ta­te­li, toj nov vid stru­ktu­ri­ra­
we go pri­fa­}a­me les­no, bi­dej­}i, ka­ko {to ve­}e re­kov­me, toj
se te­me­li na na­{i­te po­tre­bi i ~i­ta­tel­ski na­vi­ki. No, ko­ga
pi­{u­va­me no­vin­ska pri­kaz­na, mo­ra­me naj­na­pred da se pre­kr­
{i­me vo se­be, da se os­lo­bo­di­me od na­{i­te do­se­ga{­ni pi­{u­
va~­ki na­vi­ki i da po~­ne­me da raz­mis­lu­va­me na eden so­se­ma
po­i­na­kov na­~in.
Be­{e toa dam­ne{­na ide­ja na eden moj so­ra­bot­nik, pr­va­
ta „pis­me­na ra­bo­ta“ na se­koj no­vi­nar-po­~et­nik vo na­{a­ta
re­dak­ci­ja da bi­de da ja ras­ka­`e Cr­ven­ka­pa ka­ko no­vin­ska
vest. Po­ve}eto po­~et­ni­ci sfa­}a­at vo {to e „{to­sot“ i pri­
kaz­na­ta ja po~­nu­va­at obrat­no: Cr­ven­ka­pa i nej­zi­na­ta ba­ba go
pre­`i­ve­a­ja na­pa­dot na vol­kot, otka­ko hra­bri­ot lo­vec mu go
ras­po­ri sto­ma­kot. Su­{ti­na­ta na ovaa ed­no­stav­na ve`­ba e da
se raz­be­re te­mel­ni­ot prin­cip na stru­ktu­ri­ra­we­to na no­vin­
ska­ta pri­kaz­na, na koj se na­do­vr­zu­va­at i dva­ta os­nov­ni mo­de­la
na stru­ktu­ri­ra­we.
 Strukturirawe na prikaznata 41

 Te­me­len prin­cip na stru­ktu­ri­ra­we: naj­va`­no­to

na­pred! Zo­{to tok­mu naj­va`­no­to na­pred? Zo­{to no­vin­ski­
ot tekst ne bi mo­`el da ja sle­di stan­dard­na­ta hro­no­lo­{ka
struk­tu­ra, na ko­ja sme na­vik­na­ti?
Ima ne­kol­ku od­go­vo­ri na ovie pra­{a­wa. Ed­na te­o­ri­ja
ve­li de­ka pre­svrt­ni­ot mo­ment, od­nos­no pre­mi­not od hro­no­lo­
{ka­ta stru­ktu­ra kon mo­de­lot na pre­vr­te­na pi­ra­mi­da e iz­ve­
stu­va­we­to za eden kon­kre­ten isto­ri­ski na­stan - aten­ta­tot
vrz ame­ri­kan­ski­ot pre­tse­da­tel Lin­koln, iz­vr­{en vo te­a­tar.
Vo mi­go­vi­te na „pro­svet­le­nost“, iz­ve­stu­va­~ot sfa­til de­ka e
ne­pri­rod­no, i du­ri ne­pri­stoj­no, pri­kaz­na­ta za na­sta­not da ja
po~­ne od mo­men­tot ko­ga ne­sre}­ni­ot Lin­koln vle­gol vo te­a­ta­
rot, sed­nal vo lo­`a­ta, pret­sta­va­ta po~­na­la itn. Pri­kaz­na­ta
mo­ra­la da po~­ne so naj­va`­ni­ot fakt: pre­tse­da­te­lot e za­stre­
lan! Spo­red ed­na dru­ga te­o­ri­ja, no­vi­ot na­~in na iz­ve­stu­va­we
go vo­ve­le iz­ve­stu­va­~i­te od Gra­|an­ska­ta voj­na vo Ame­ri­ka.
Stra­vu­vaj­}i de­ka za­vo­ju­va­ni­te stra­ni vo se­koj mo­ment bi
mo­`e­le da gi pre­se­~at te­le­graf­ski­te kab­li, re­por­te­ri­te
na­sto­ju­va­le vo pr­vi­te re­~e­ni­ci da gi so­op­{tat naj­va`­ni­te,
fo­kus­ni fa­kti, a po­toa po­mal­ku va`­ni­te.
Bi­lo ka­ko bi­lo, pre­svrt­ni­ot mo­ment vo isto­ri­ja­ta na
no­vi­nars­tvo­to de­fi­ni­tiv­no e pos­le­di­ca na sog­le­du­va­we­to na
so­vre­me­ni­te po­tre­bi na re­ce­pi­en­ti­te na in­for­ma­ci­i­te i na
s# po­o­~ig­led­ni­te ogra­ni­~u­va­wa vo taa smis­la. Od onoj mo­ment
ko­ga sve­tot na in­for­ma­ci­i­te dra­sti~­no se zbo­ga­tu­va, sta­nu­va
bes­mis­le­no tie da se pre­da­va­at na sta­ri­ot hro­no­lo­{ki na­~in.
^i­ta­te­li­te, ka­ko {to ve­}e utvr­div­me, stra­da­at od hro­ni­~en
ne­do­stig od vre­me. Ni­koj ne­ma tr­pe­nie da go ~e­ka naj­va`­no­to,
fo­kus­ni­ot fakt, za da go do­~e­ka du­ri na kra­jot na pri­kaz­na­
ta. Za­toa, fo­kus­ni­te fa­kti se­ko­ga{ mo­ra da se so­op­{tat {to
po­br­zo, po­na­pred, vo po­~e­to­kot na pri­kaz­na­ta.
Ve­}e zbo­ru­vav­me za kri­te­ri­u­mi­te vrz os­no­va na koi utvr­
du­va­me koi se naj­va`­ni­te fa­kti - toa se kri­te­ri­u­mi­te za
vred­nu­va­we na in­for­ma­ci­i­te. In­for­ma­ci­i­te i fa­kti­te {to
najm­no­gu go za­seg­nu­va­at ~i­ta­te­lot, koi se najb­li­sku do ne­go,
koi se naj­va`­ni i naj­a­tra­ktiv­ni, }e gi pla­si­ra­me vo po­~e­to­
kot na pri­kaz­na­ta. Bi­dej­}i, naj­va`­no­to odi na­pred!
Vest za so­o­bra­}aj­na ne­sre­}a. Ka­ko }e ja fo­ku­si­ra­me na­{a­
ta pri­kaz­na? Koj e naj­va`­ni­ot fakt {to tre­ba da go so­op­{ti­
42 Bidi novinar

me? [to najm­no­gu n# za­seg­nu­va ko­ga }e slu{­ne­me de­ka se slu­

~i­la so­o­bra­}aj­ka? Zo­{to sme ne­tr­pe­li­vi ko­ga ve­sta po~­nu­va
va­ka: „V~e­ra na avto­pa­tot Skop­je - Ve­les se slu­~i te­{­ka
so­o­bra­}aj­na ne­sre­}a, vo ko­ja...“? Za­toa {to sa­ka­me ved­na{ da
slu{­ne­me da­li vo so­o­bra­}aj­ka­ta ima za­gi­na­ti i po­vre­de­ni,
da ne se mo­`e­bi na­{i rod­ni­ni ili pri­ja­te­li. I u{te ne­{to
sa­ka­me ved­na{ da zna­e­me - da­li pa­tot se­ga e pro­o­den i bez­be­
den.
Naj­va`­ni­te fa­kti, zna­~i, se so­dr­`at vo li­dot (gla­va­
ta, in­tro­to) na na­{a­ta pri­kaz­na. Osven {to ima cel da go
de­fi­ni­ra fo­ku­sot i da gi pre­da­de naj­va`­ni­te fa­kti, li­dot
ima cel i da go zgrap­~i vni­ma­ni­e­to na ~i­ta­te­lot. Po­na­ta­mu,
fakti­te, od­nos­no ele­men­ti­te na stru­ktu­ra­ta, se re­dat vrz
os­no­va na dva te­mel­ni prin­ci­pa: prin­ci­pot na opa­|a­we na
niv­na­ta va`­nost (mo­del na pre­vr­te­na pi­ra­mi­da) i prin­ci­pot
na ras­ka­`u­va­we pri­kaz­na (na­ra­ti­ven mo­del).
 Mo­del na pre­vr­te­na pi­ra­mi­da. Na vr­vot na pi­ra­mi­da­ta
se fo­kus­ni­te fa­kti vo li­dot. Se­koj sle­den ele­ment vo pri­kaz­
na­ta e po­mal­ku va­`en od pret­hod­ni­ot. Na dno­to na pi­ra­mi­da­
ta se fa­kti­te so naj­ma­la va`­nost. Pri­kaz­na­ta e stru­ktu­ri­ra­
na ta­ka {to mo­`e da se kra­ti bu­kval­no me­ha­ni~­ki, pa­ra­graf
po pa­ra­graf, od dno­to kon vr­vot na pi­ra­mi­da­ta.
Eve, na pri­mer, ed­na kra­tka vest, izra­bo­te­na po prin­ci­
pot na pre­vr­te­na pi­ra­mi­da:
Ed­no li­ce za­gi­na, a ed­no e te­{kopo­vre­de­no, vo vo­zi­
lo {to udri vo ogra­da i se pre­vr­te, na avto­pa­tot
Skop­je - Ve­les, v~e­ra vo 19 ~a­sot. Vo­za­~ot Pe­tar
Pe­trev­ski (23) od Skop­je za­gi­na na sa­mo­to me­sto,
a so­vo­za­~ot Mar­jan Traj­kov­ski (18) od Bi­to­la e vo
ko­ma vo bol­ni­ca.
- Pa­ci­en­tot Traj­kov­ski se na­o­|a nad­vor od `i­vot­
na opas­nost i o~e­ku­va­me da se po­vra­ti od ko­ma vo
na­red­ni­te dva ~a­sa - so­op­{ti de­`ur­ni­ot le­kar na
Kli­ni­ka­ta za hi­rur­gi­ja vo Skop­je.
Do ne­sre­}a­ta do{­lo otka­ko vo­zi­lo­to na Pe­trev­
ski od za­se­ga ne­u­tvr­de­ni pri­~i­ni pre­mi­na­lo na
le­va­ta stra­na na ko­lo­vo­zot, udri­lo vo ogra­da­ta
na pa­tot i po­toa se pre­vr­te­lo, so­op­{ti istra`­
ni­ot su­di­ja. Vo­zi­lo­to, „opel kor­sa“, e ce­los­no
 Strukturirawe na prikaznata 43

uni­{­te­no.
Na­stra­da­ni­te se pre­ne­se­ni vo Kli­ni~­ki­ot cen­
tar vo Skop­je, a so­o­bra­}a­jot be­{e vo pre­kin po­lo­
vi­na ~as.
Ve­sta po~­nu­va so naj­va`­ni­ot fakt - pos­le­di­ci­te od
ne­sre­}a­ta. Vto­ri­ot pa­ra­graf go ob­jas­nu­va li­dot i pre­da­va
dru­gi va`­ni fa­kti: koi se `r­tvi­te na so­o­bra­}aj­ka­ta. Vo tre­
ti­ot pa­ra­graf ima­me in­for­ma­ci­ja za zdrav­stve­na­ta so­stoj­ba
na po­vre­de­ni­ot. Sle­du­va po­de­ta­len opis na so­o­bra­}aj­ka­ta. Vo
pos­led­ni­ot pa­ra­graf u{te eden de­taq po­vr­zan za pos­le­di­ci­
te na so­o­bra­}aj­ka­ta.
Ured­ni­kot kra­ti od dno­to kon vr­vot. Mo­`e li bez pos­
led­ni­ot pa­ra­graf? Se­ka­ko de­ka mo­`e. Ne e bit­no {to so­o­
bra­}a­jot bil vo pre­kin po­lo­vi­na ~as i ne e naj­va`­no vo ko­ja
bol­ni­ca bi­le pre­ne­se­ni na­stra­da­ni­te. Slo­bod­no mo­`e da
„na­stra­da“ i pret­pos­led­ni­ot pa­ra­graf, oso­be­no re­~e­ni­ca­ta
de­ka vo­zi­lo­to e ce­los­no uni­{te­no. Ako mo­ra u{te da se kra­
ti, mo­`e da ot­pad­ne i iz­ja­va­ta na de­`ur­ni­ot le­kar. Ve­sta
mo­`e da bi­de so­se­ma kra­tka, no do­vol­na:
Ed­no li­ce za­gi­na, a ed­no e te­{kopo­vre­de­no, vo vo­zi­
lo {to udri vo ogra­da i se pre­vr­te, na avto­pa­tot
Skop­je - Ve­les, v~e­ra vo 19 ~a­sot. Vo­za­~ot Pe­tar
Pe­trev­ski (23) od Skop­je za­gi­na na sa­mo­to me­sto,
a so­vo­za­~ot Mar­jan Traj­kov­ski (18) od Bi­to­la e vo
ko­ma vo bol­ni­ca.
Ia­ko ne­ma stro­goutvr­de­no pra­vi­lo, bi mo­`e­lo da se
ka­`e de­ka spored mo­de­lot pre­vr­te­na pi­ra­mi­da gi stru­ktu­ri­
ra­me ta­ka­na­re­~e­ni­te tvr­di ve­sti, iz­ve­{tai i pri­kaz­ni (po­de­
tal­no vi­di vo gla­va­ta „Voved vo `a­nro­vite“).
 Na­ra­ti­ven mo­del. Pri­kaz­ni­te so po­mek fo­kus (me­ki
ve­s­ti, fi­~e­ri, pri­kaz­ni so hu­man agol, re­por­ta­`i i sli~­no)
gi stru­ktu­ri­ra­me spored prin­ci­pot na ras­ka­`u­va­we pri­kaz­
na, koj sli­ko­vi­to se opi­{u­va i ka­ko mo­del na ri­ba. Ri­ba­ta
ima gla­­va, te­lo i opa­{ka. Ta­ka, i na­{a­ta pri­kaz­na ima gla­
va (lid), te­lo i za­vr{­ni­ca (opa­{ka). Gla­va­ta, se raz­bi­ra, e
naj­­va`­na­ta, no tok­mu ka­ko i ri­ba­ta, i na­{a­ta pri­kaz­na ne
mo­`e da pre­`i­vee ni­tu bez te­lo­to ni­tu bez opa­{ka­ta. Ka­ko
bi izg­le­da­la na­{a­ta tvr­da vest za so­o­bra­}aj­ka­ta koga bi se
44 Bidi novinar

obi­dele da po­sta­vi­me po­i­na­kov fo­kus, da ja otvo­ri­me so mal­

ku po­i­na­kov lid, da go zbo­ga­ti­me te­lo­to na pri­kaz­na­ta i da ja
za­vr­{i­me so eden va­`en de­taq? Mo­`e­bi va­ka ne­ka­ko:
Stra­vo­ten udar na „opel kor­sa“ vo ogra­da­ta na
av­to­pa­tot Skop­je-Ve­les go okon­~a `i­vo­tot na
eden skop­ja­nec i go od­ne­se ne­go­vi­ot so­pat­nik vo
bol­ni~­ka po­ste­la. Vo­za­~ot Pe­tar Pe­trev­ski (23)
od Skop­je za­gi­nal na sa­mo­to me­sto, a so­vo­za­~ot
Mar­jan Traj­kov­ski (18) od Bi­to­la e vo ko­ma vo
bol­ni­ca.
Do ne­sre­}a­ta do{­lo ko­ga vo­zi­lo­to na Pe­trev­ski
od za­se­ga ne­u­tvr­de­ni pri­~i­ni pre­mi­na­lo na le­va­
ta stra­na na ko­lo­vo­zot, udri­lo vo ogra­da­ta na
pa­tot i po­toa se pre­vr­te­lo.
- Pa­ci­en­tot Traj­kov­ski se na­o­|a nad­vor od `i­vot­
na opas­nost i o~e­ku­va­me da se po­vra­ti od ko­ma vo
na­red­ni­te dva ~a­sa - so­op­{ti de­`ur­ni­ot le­kar na
Kli­ni­ka­ta za hi­rur­gi­ja vo Skop­je.
Na isto­to me­sto na avto­pa­tot, vo bli­zi­na­ta
na mo­stot kaj Kat­la­no­vo, vo pos­led­ni­te {est
me­se­ci se slu­~i­ja tri te­{ki so­o­bra­}aj­ni ne­sre­}i.
Po­lo­vi­na ~as, kol­ku {to tra­e­{e pre­ki­not na
so­o­bra­}a­jot, ce­los­no uni­{te­na­ta „kor­sa“ gi opo­
me­nu­va­{e vxa­{e­ni­te vo­za­~i na opas­no­sti­te vo
so­o­bra­}a­jot.
Va­ka stru­ktu­ri­ra­na, ve­sta ne mo­`e da se kra­ti me­ha­ni~­
ki. Li­dot mo­`e­bi ne e do­vol­no brz vo pre­da­va­we­to na naj­va`­
na­ta in­for­ma­ci­ja, no po~­nu­va so atra­ktiv­na sli­ka {to }e go
zgrap­~i ~i­ta­te­lot. Ved­na{ po­toa sle­du­va­at ob­jas­nu­va­we na
li­dot i ne­kol­ku pod­dr­`u­va~­ki fa­kti (opis na ne­sre­}a­ta i
de­ta­li za `r­tvi­te). Ve­sta pro­dol­`u­va so ci­tat, po ko­ja sle­
du­va va`­na in­for­ma­ci­ja za isto­ri­ja­ta na na­sta­not. Vo fi­ni­
{ot ed­na dra­ma­ti~­na sli­ka naj­a­vu­va se­kun­dar­na te­ma, za ko­ja
no­vi­na­rot mo­`e­bi }e pi­{u­va utre.
 Pi­ra­mi­da ili ri­ba? Ne po­stoi for­mu­la za toa koj
pri­s­tap da se iz­be­re vo stru­ktu­ri­ra­we­to na ve­sta. Edins­tve­
no­to stro­go pra­vi­lo e li­dot i stru­ktu­ra­ta da go pod­dr­`at
fo­ku­sot na pri­kaz­na­ta. Po­vr­zu­va­we­to na ele­men­ti­te na stru­
 Strukturirawe na prikaznata 45

ktu­ra­ta za­vi­si od ka­ra­kte­rot na pri­kaz­na­ta, od pro­sto­rot,

od ba­ra­wa­ta na ured­ni­kot i ve­ro­jat­no najm­no­gu od am­bi­ci­i­te
na avto­rot.
Mo­jot so­vet do te­be gla­si va­ka: ka­~i se na pi­ra­mi­da­ta, a
po­toa pro­baj ja ri­ba­ta. So dru­gi zbo­ro­vi, pr­vo tre­ba od­li~­no
da go sov­la­da{ mo­de­lot na pre­vr­te­na pi­ra­mi­da, a po­toa da
na­sto­ju­va{ svo­i­te pri­kaz­ni da gi stru­ktu­ri­ra{ i na drug
na­~in. Vo li­te­ra­tu­ra­ta }e sret­ne{ mno­gu dru­gi mo­de­li na
stru­ktu­ri­ra­we. Si­te tie se po­lez­ni. No, tre­ba da zna­e{ de­ka
stru­ktu­ri­ra­we­to na tvo­ja­ta pri­kaz­na e sli~­no na film­ska
mon­ta­`a. Va`­no e da go sle­di{ os­nov­no­to na­~e­lo na pro­gre­
si­ja (no­vin­ska­ta pri­kaz­na, ka­ko i fil­mot, tre­ba di­na­mi~­no
da se dvi­`at kon svo­jot kraj), a „mon­ta­`a­ta“ ti nu­di ogrom­no
bo­gat­stvo od mo`­no­sti ka­ko da ja ras­ka­`e{ pri­kaz­na­ta.
Obi­di se da go po­~uv­stvu­va{ toa bo­gat­stvo. Stru­ktu­ri­raj
ja pri­kaz­na­ta na na­~in {to go sme­ta{ za naj­do­bar, no se­ko­ga{
ne­i­zo­stav­no po­sta­vu­vaj si go istoto pra­{a­we: mo­`e li po­i­na­
ku? I se­ko­ga{ }e do­a­|a{ do in­te­res­ni, kre­a­tiv­ni od­go­vo­ri.

LID

Do­bar lid - po­lo­vi­na ra­bo­ta za­vr­{e­na. Se­koj isku­sen

no­vi­­nar go znae toa pra­vi­lo. Li­dot go de­fi­ni­ra fo­ku­sot na
pri­­­kaz­na­ta, go ka­ni ~i­ta­te­lot da ~i­ta (od ta­mu e i ter­mi­
not in­vi­ting le­ad) i ja opre­de­lu­va po­na­ta­mo{­na­ta stru­ktu­ra
na pri­­kaz­na­ta. Nas­pro­ti ras­pro­stra­ne­to­to uve­ru­va­we de­ka
pri­kaz­na­ta se­ko­ga{ mo­ra da po~­ne „kla­si~­no“, so od­go­vo­rot
na pet­te os­nov­ni no­vi­nar­ski pra­{a­wa, vo mo­der­no­to no­vi­
nars­tvo se vos­po­sta­vu­va pra­kti­ka na po­me­ko fo­ku­si­ra­we na
pri­kaz­ni­te i upo­tre­ba na mno­gu vi­do­vi li­do­vi. Toa }e go
vi­di­me na pri­me­rot na ed­na vest ob­ja­ve­na od lo­kal­na­ta no­vin­
ska agen­ci­ja:
„Ia­ko sreds­tva­ta za re­fe­ren­dum­sko iz­jas­nu­va­we
na gra­|a­ni­te vo vr­ska so te­ri­to­ri­jal­na­ta or­ga­
ni­za­ci­ja na lo­kal­na­ta sa­mo­u­pra­va ne se pred­vi­de­
ni vo tro­{o­ci­te za go­di­na­va, Mi­ni­sters­tvo­to
za fi­nan­sii }e gi obez­be­di, no tie }e bi­dat na
{te­ta na sreds­tva na­me­ne­ti za fi­nan­si­ra­we dru­
46 Bidi novinar

gi po­tre­bi“, iz­ja­vi de­ne­ska mi­ni­ste­rot za fi­nan­

sii Ni­ko­la Po­pov­ski.
Mi­ni­sters­tvo­to za fi­nan­sii pres­me­ta­lo de­ka re­­­
fe­ren­dum­sko­to iz­jas­nu­va­we }e ~i­ni oko­lu 2 mi­li­­o­
ni evra. „Toa ni­ko­ga{ ni­koj ne go pra­{a, me­|u­toa
se­ko­ja va­kva ini­ci­ja­ti­va ~i­ni mno­gu, a lu­|e­to go
za­ne­ma­ru­va­at toa“, re­~e Po­pov­ski.
Vo pa­ri­te za re­fe­ren­du­mot, koi }e gi obez­be­di
Mi­ni­sters­tvo­to za fi­nan­sii, ne se pred­vi­de­ni
sreds­tva za kam­pa­wa na ini­ci­ja­to­rot - Svet­ski­
ot ma­ke­don­ski kon­gres. Pre­tse­da­te­lot na SMK,
To­dor Pe­trov, ba­ra­{e po 30 de­na­ri za se­koj glas,
kol­ku {to par­ti­i­te do­bi­va­at na iz­bo­ri­te za
pra­te­ni­ci.
„Ko­ga }e iz­bi­ra­at pra­te­ni­ci, }e im do­de­li­me sred­
s­tva. Se­ga e o~ig­led­no de­ka tie ne se na­me­ne­ti za
kam­pa­wa“, do­da­de Po­pov­ski.
Ho­no­ra­ri­te {to }e gi do­bi­va­at ~le­no­vi­te na
Dr­`av­na­ta iz­bor­na ko­mi­si­ja }e bi­dat dra­sti~­no
na­ma­le­ni, od­nos­no od 5.000 na 300 evra po ~o­vek.
„Mis­lam de­ka vo iz­mi­na­ti­ve go­di­ni DIK `i­ve­e­{e
vo ne­koe dru­go op­{tes­tvo. Za se­koi iz­bo­ri nap­la­
tu­va­{e po ne­kol­ku il­ja­di evra po ~o­vek {to ra­bo­
ti ed­no­me­se~­na ra­bo­ta vo vr­ska so iz­bo­ri­te. Ova
e ap­so­lut­no nad­vor od us­lo­vi­te vo koi `i­ve­e­me“,
re­~e Po­pov­ski.
Vi­so­ki­te ho­no­ra­ri na ~le­no­vi­te na DIK na iz­bo­
ri­te bea odo­bre­ni od Vla­da­ta, so toa {to taa
bez za­be­le­{ki go usvoi fi­nan­si­ski­ot iz­ve­{taj na
Ko­mi­si­ja­ta.
Ve­ru­va­le ili ne, ovaa vest mo­`e da po~­ne na naj­mal­ku
12 na­~i­ni:
 Di­re­kten lid. Ve­sta mo­`e da po~­ne so lid {to se tru­di
da od­go­vo­ri na pet­te os­nov­ni no­vi­nar­ski pra­{a­wa plus {e­sto­
to: koj, {to, ko­ga, ka­de, ka­ko i zo­{to. Ide­ja­ta e pr­va­ta re­~e­ni­
ca na na­{a­ta pri­kaz­na da po­nu­di {to po­ve­}e bit­ni fa­kti.
Dr­`a­va­ta }e obez­be­di 2 mi­li­o­ni evra za re­fe­ren­du­
 Strukturirawe na prikaznata 47

mot za op­{ti­ni­te, ve­ti v~e­ra vo Skop­je mi­ni­ste­

rot za fi­nan­sii Ni­ko­la Po­pov­ski i pre­du­pre­di
de­ka ne se pred­vi­de­ni bu­xet­ski pa­ri za kam­pa­wa­ta
i za vi­so­ki ho­no­ra­ri za ~le­no­vi­te na Dr­`av­na­ta
iz­bor­na ko­mi­si­ja.
Pred­no­sta na di­rekt­ni­ot lid e {to pret­sta­vu­va „pri­
kaz­na vo ma­lo“ i {to po­ne­ko­ga{ toj sa­mi­ot e kra­tka vest,
do­vol­na sa­ma za se­be. Ne­do­sta­to­kot e {to kon­stru­i­ra­me dol­ga
i te­{ko­~it­li­va re­~e­ni­ca. Eden di­re­kten lid za na­{a­ta pri­
kaz­na za po­`a­rot vo \or­~e Pe­trov bi izg­le­dal va­ka:
Dve li­ca se te­{kopo­vre­de­ni vo po­`ar, vo koj ce­los­
no iz­go­re­la ku­}a na uli­ca­ta Mis Ston, vo skop­­ska­
ta na­sel­ba \or­~e Pe­trov, v~e­ra vo 11 ~a­sot.
 Su­ma­ren lid. Na­me­sto si­te va`­ni fa­kti da bi­dat pla­
si­ra­ni vo uvod­na­ta re­~e­ni­ca, ve­sta mo­`e da se po~­ne so mal
broj naj­va`­ni fa­kti, koi ja su­mi­ra­at pri­kaz­na­ta.
Dr­`a­va­ta }e obez­be­di 2 mi­li­o­ni evra za re­fe­ren­
du­mot za op­{ti­ni­te, no ne­ma da ima bu­xet­ski
pa­ri za kam­pa­wa­ta, ve­ti v~e­ra mi­ni­ste­rot za
fi­nan­sii.
Ili, za po­`a­rot:
Dve li­ca se po­vre­de­ni vo po­`ar, vo koj iz­go­re­la
ku­}a.
Pred­no­sta vo ovoj slu­~aj e {to ima­me kra­tka i udar­na
re­~e­ni­ca, no taa ve­}e vo sled­na­ta re­~e­ni­ca ba­ra fa­kti za
pod­dr­{ka. Ta­ka:
Dve li­ca se po­vre­de­ni vo po­`ar, vo koj iz­go­re­la
ku­}a. Ili­ja Pe­trov (78) i ne­go­va­ta so­pru­ga Tra­jan­
ka (68) do­bi­le iz­go­re­ni­ci od vtor ste­pen, do­de­ka
go ga­se­le po­`a­rot {to iz­buv­nal vo niv­ni­ot dom
na uli­ca­ta Mis Ston, vo skop­ska­ta na­sel­ba \or­~e
Pe­trov, v~e­ra vo 11 ~a­sot.
 Fle{-lid. Zo­{to da ne se obi­de­me ve­sta da ja po~­ne­me
so kra­tka, fle{-re­~e­ni­ca, ko­ja }e go so­op­{ti naj­va`­ni­ot ele­
ment na pri­kaz­na­ta i }e go zgrap­~i vni­ma­ni­e­to na ~i­ta­te­lot?
48 Bidi novinar

Ve­}e vo sled­ni­ot pa­ra­graf sle­du­va pod­dr­{ka na fle­{ot, vo

vid na vtor, di­re­kten lid:
Dr­`av­ni pa­ri za re­fe­ren­du­mot }e ima. Mi­ni­ste­
rot za fi­nan­sii Ni­ko­la Po­pov­ski v~e­ra so­op­{ti
de­ka od bu­xe­tot }e bi­dat obez­be­de­ni 2 mi­li­o­ni
ev­ra za re­fe­ren­du­mot za op­{ti­ni­te, no pre­du­pre­
di de­ka ne se pred­vi­de­ni bu­xet­ski pa­ri za kam­pa­wa­
ta i za vi­so­ki ho­no­ra­ri za ~le­no­vi­te na Dr­`av­na­
ta iz­bor­na ko­mi­si­ja.
Fle{-lid za ve­sta za po­`a­rot:
Ja spa­su­va­le ku­}a­ta i za mal­ku iz­go­re­le. Ili­ja
Pe­trov (78) i ne­go­va­ta so­pru­ga Tra­jan­ka (68) do­bi­
le iz­go­re­ni­ci od vtor ste­pen, do­de­ka go ga­se­le
po­`a­rot {to iz­buv­nal vo niv­ni­ot dom na uli­ca­
ta Mis Ston vo skop­ska­ta na­sel­ba \or­~e Pe­trov,
v~e­ra vo 11 ~a­sot.
 Lid so iden­ti­fi­ka­ci­ja. Ko­ga sta­nu­va zbor za op­{to­
poz­na­ti li~­no­sti, ~ie spome­nu­va­we sa­mo po se­be e mag­net za
~i­ta­te­li­te, mo­`e­me da upo­tre­bi­me lid so iden­ti­fi­ka­ci­ja na
li~­no­sta:
Ni­ko­la Po­pov­ski, mi­ni­ste­rot za fi­nan­sii, v~e­ra
iz­ja­vi de­ka dr­`a­va­ta }e obez­be­di 2 mi­li­o­ni evra za
re­fe­ren­du­mot za op­{ti­ni­te, no pre­du­pre­di de­ka
ne­ma da ima dr­`av­ni pa­ri za kam­pa­wa­ta.
 Lid so za­doc­ne­ta iden­ti­fi­ka­ci­ja. Ko­ga sa­ka­me pri­kaz­
na­ta da po~­ne so iden­ti­fi­ka­ci­ja na li~­no­sta, a taa e ano­nim­
na, vo li­dot ja iden­ti­fi­ku­va­me so re­fe­ren­ca, a vo vto­ri­ot
pa­ra­graf gi so­op­{tu­va­me nej­zi­no­to ime i pre­zi­me. Vo na­{i­
ov slu­~aj, }e pret­po­sta­vi­me de­ka ve­sta za dr­`av­ni­te pa­ri za
re­fe­ren­du­mot se ob­ja­vu­va vo ne­ko­ja so­sed­na zem­ja, vo ko­ja ime­
to na na­{i­ot mi­ni­ster za fi­nan­sii ni­ko­mu ne zna­~i ni­{to.
Ma­ke­don­ski­ot mi­ni­ster za fi­nan­sii v~e­ra iz­ja­vi
de­ka dr­`a­va­ta }e obez­be­di 2 mi­li­o­ni evra za re­fe­
ren­du­mot za op­{ti­ni­te, no pre­du­pre­di de­ka ne­ma
da ima dr­`av­ni pa­ri za kam­pa­wa­ta.
„Se­ko­ja va­kva ini­ci­ja­ti­va ~i­ni mno­gu, a lu­|e­to
 Strukturirawe na prikaznata 49

go za­ne­ma­ru­va­at toa“, re­~e mi­ni­ste­rot Ni­ko­la

Po­pov­ski.
Li­do­vi­te so za­doc­ne­ta iden­ti­fi­ka­ci­ja se mno­gu ~e­sti vo
ve­sti­te za ne­sre­}i­te i za kri­mi­na­lot, ko­ga stra­da­at obi~­ni,
ano­nim­ni lu­|e. Tok­mu ka­ko vo na­{a­ta vest za po­`a­rot.
 Lid so ci­tat. Di­rekt­ni­ot go­vor se ~i­ta so oso­be­no
u`i­va­we. Lid na tvo­ja­ta pri­kaz­na mo­`e da bi­de i najv­pe­~at­
li­vi­ot ci­tat za­pi­{an vo tvo­jot be­le`­nik. Ved­na{ po ovoj
lid sle­du­va­at eksp­li­ka­ci­ja i pod­dr­{ka. Vo pri­kaz­na­ta za
po­`a­rot, na pri­mer:
„Vo mo­ja­ta ka­ri­e­ra ne sum vi­del va­kva ne­hu­ma­
nost“, iz­ja­vi istra`­ni­ot su­di­ja {to iz­vr­{i
uvid na po­`a­rot vo na­sel­ba­ta \or­~e Pe­trov, vo
koj dvaj­ca star­ci bi­le po­vre­de­ni do­de­ka so go­li
ra­ce se bo­re­le pro­tiv og­not, a niv­ni­te so­se­di gle­
da­le ne­za­in­te­re­si­ra­no.
Naj­sil­ni­ot ci­tat na­pred vo pri­kaz­na­ta za re­fe­ren­du­
mot:
„Tie lu­|e `i­ve­at vo ne­koe dru­go op­{tes­tvo. Za
se­­koi iz­bo­ri nap­la­tu­va­at po ne­kol­ku il­ja­di evra
za ed­no­me­se~­na ra­bo­ta vo vr­ska so iz­bo­ri­te. Ova e
ap­so­lut­no nad­vor od us­lo­vi­te vo koi `i­ve­e­me“.
So ovie zbo­ro­vi mi­ni­ste­rot za fi­nan­sii Ni­ko­la
Po­pov­ski v~e­ra ka­te­go­ri~­no gi otfr­li o~e­ku­va­wa
na ~le­no­vi­te na DIK da do­bi­jat vi­so­ki ho­no­ra­ri
za re­fe­ren­du­mot. Dr­`a­va­ta }e obez­be­di 2 mi­li­o­ni
de­na­ri, no ne­ma da ima ni de­nar za vi­so­ki ho­no­ra­
ri i za kam­pa­wa­ta na ini­ci­ja­to­rot, Svet­ski­ot
ma­ke­don­ski kon­gres na To­dor Pe­trov.
 Lid so pra­{a­we. Da, zo­{to pri­kaz­na­ta ne bi po~­na­la i
so pra­{a­we? Vo ta­kov slu­~aj, vto­ri­ot pa­ra­graf e vtor, di­re­
kten su­ma­ren lid, koj pret­sta­vu­va od­go­vor na pra­{a­we­to.
]e do­bie li Svet­ski­ot ma­ke­don­ski kon­gres dr­`av­
ni pa­ri za da ja spro­ve­de kam­pa­wa­ta za re­fe­ren­du­
mot za op­{ti­ni­te?
Mi­ni­ste­rot za fi­nan­sii v~e­ra ka­te­go­ri~­no so­op­
50 Bidi novinar

{ti de­ka ne­ma bu­xet­ski pa­ri za kam­pa­wa­ta i za

ne­skrom­ni ho­no­ra­ri na ~le­no­vi­te na Dr­`av­na­ta
iz­bor­na ko­mi­si­ja, no }e se obez­be­dat 2 mi­li­o­ni
evra za odr­`u­va­we na re­fe­ren­du­mot
Vo pri­kaz­na­ta za po­`a­rot pra­{a­we­to e re­to­ri~­no i
mo}­­no:
Ima li hu­ma­ni lu­|e na uli­ca­ta Mis Ston vo skop­
ska­ta na­sel­ba \or­~e Pe­trov?
Ako ima, tie v~e­ra ne bea pri­sut­ni za da im po­mog­
nat na svo­i­te so­se­di Ili­ja Pe­trov (78) i ne­go­va­
ta so­pru­ga Tra­jan­ka (68) so go­li ra­ce ja spa­su­vaa od
po­`ar svo­ja­ta ku­}a, a lu­|e­to {to bea na me­sto­to
na na­sta­not gle­daa ne­mo i ne­za­in­te­re­si­ra­no.
 Lid so de­taq. Li­dot mo­`e da bi­de i eden ne­o­bi­~en
de­taq, koj }e & da­de ton na tvo­ja­ta pri­kaz­na.
Dr­`a­va­ta ne­ma da ja pla­ti ce­na­ta od 30 de­na­ri
za glas na re­fe­ren­du­mot za op­{ti­ni­te, kol­ku
{to ini­ci­ja­to­rot, To­dor Pe­trov od Svet­ski­ot
ma­ke­don­ski kon­gres, pres­me­ta de­ka vre­di ne­go­va­ta
ini­ci­ja­ti­va.
Mi­ni­ste­rot za fi­nan­sii Ni­ko­la Po­pov­ski so­op­
{ti de­ka }e se obez­be­dat 2 mi­li­o­ni evra za re­fe­
ren­du­mot, no ne­ma da ima pa­ri za kam­pa­wa­ta i za
ne­skrom­ni ho­no­ra­ri na ~le­no­vi­te na Dr­`av­na­ta
iz­bor­na ko­mi­si­ja.
 Lid so sli­ka. Ed­na vpe­~at­li­va sli­ka mo­`e da bi­de
efe­kten po­~e­tok {to }e go priv­le­~e ~i­ta­te­lot da ja pro­~i­
ta tvo­ja­ta pri­kaz­na. Na­{a­ta me­ka pri­kaz­na za po­`a­rot ve­}e
ja po~­nav­me so sli­ka­ta na ~e­ti­ri­te vred­ni ra­ce na Ili­ja i
Tra­jan­ka. Da, po­`a­rot nu­di izo­bils­tvo od sli­ki. No, du­ri i
ba­nal­na­ta vest za dr­`av­ni­te pa­ri za re­fe­ren­du­mot mo­`e da
po~­ne so eden in­te­re­sen de­taq:
So bla­ga, iro­ni~­ka nas­me­vka na li­ce­to, mi­ni­ste­
rot za fi­nan­sii Ni­ko­la Po­pov­ski v~e­ra im na­ve­
sti na ini­ci­ja­to­ri­te na re­fe­ren­du­mot za op­{ti­
ni­te da ne se na­de­va­at na pa­ri za kam­pa­wa­ta. Toj
 Strukturirawe na prikaznata 51

so­op­{ti de­ka dr­`a­va­ta }e obez­be­di 2 mi­li­o­ni

evra za re­fe­ren­du­mot, no ne­ma da ima pa­ri za kam­
pa­wa­ta za ini­ci­ja­to­rot i za ne­skrom­ni ho­no­ra­ri
na ~le­no­vi­te na Dr­`av­na­ta iz­bor­na ko­mi­si­ja.
 Lid so du­ho­vi­ta po­en­ta. Zo­{to pri­kaz­na­ta ne bi po~­na­
la i so aneg­do­ta, vic, afo­ri­zam ili dru­ga du­ho­vi­ta po­en­ta?
To­dor Pe­trov do­bi re­fe­ren­dum, no 30 de­na­ri po
glas - }e ima za ze­ma­we. Dr­`a­va­ta }e obez­be­di 2
mi­li­o­ni evra za re­fe­ren­du­mot za op­{ti­ni­te,
so­op­{ti v~e­ra mi­ni­ste­rot za fi­nan­sii, no ne
se pred­vi­de­ni pa­ri za kam­pa­wa na ini­ci­ja­to­rot,
Svet­ski­ot ma­ke­don­ski kon­gres na Pe­trov.
 Od­lo­`en lid. Pri­kaz­na­ta mo­`e da po~­ne na toj na­~in
{to di­rekt­ni­ot ili su­mar­ni­ot lid se od­lo­`u­va­at od „dram­
ski“ pri­~i­ni - za­ra­di pot­tik­nu­va­we na qu­bo­pit­stvo­to i ne­tr­
pe­ni­e­to na ~i­ta­te­lot.
Ni­koj ni­ko­ga{ ne go pra­{al mi­ni­ste­rot za fi­nan­
sii Ni­ko­la Po­pov­ski kol­ku }e ~i­ni re­fe­ren­du­
mot za op­{ti­ni­te. Otka­ko par­la­men­tar­no­to
mno­zins­tvo {to go pod­dr­`u­va ne­vol­no od­lu­~i
da se spro­ve­de ini­ci­ja­ti­va­ta na Svet­ski­ot ma­ke­
don­ski kon­gres na To­dor Pe­trov, re­so­rot {to go
vo­di Po­pov­ski de­ne­ska gi sve­de sme­tki­te. Dr­`a­va­
ta }e po­tro­{i 2 mi­li­o­ni evra za re­fe­ren­du­mot,
no ne­ma pa­ri za kam­pa­wa­ta i za vi­so­ki ho­no­ra­ri na
~le­no­vi­te na Dr­`av­na­ta iz­bor­na ko­mi­si­ja, so­op­
{ti toj.
 Na­ra­ti­ven lid. Li­dot mo­`e da se od­lo­`i i so na­ra­
ci­ja, so ko­ja se po­stig­nu­va efekt na ne­na­met­li­vo „vpi­va­we“
na vni­ma­ni­e­to na ~i­ta­te­lot. Eve eden ta­kov obid vo ve­sta za
po­`a­rot:
Po­lo­vi­na vek trud i ma­ka pro­gol­ta og­not v~e­ra
na uli­ca­ta Mis Ston vo skop­ska­ta na­sel­ba \or­~e
Pe­trov. Dvaj­ca star­ci se obi­doa so go­li ra­ce da
go iz­gas­nat po­`a­rot {to ja za­fa­ti i ce­los­no ja
iz­go­re niv­na­ta ku­}a. So­se­dite ne­za­in­te­re­si­ra­no
52 Bidi novinar

ja gle­daa niv­na­ta bor­ba so pla­me­ni­te ja­zi­ci i ne­mo

go is­pra­ti­ja am­bu­lant­no­to vo­zi­lo {to gi od­ve­de
Ili­ja Pe­trov (78) i ne­go­va­ta so­pru­ga Tra­jan­ka (68)
vo bol­ni­ca, so iz­go­re­ni­ci od vtor ste­pen.
Na­ra­ti­ven lid i vo pri­kaz­na­ta za re­fe­ren­du­mot:
Ce­li tri me­se­ci Svet­ski­ot ma­ke­don­ski kon­gres
vo­­de­{e kam­pa­wa za so­bi­ra­we pot­pi­si na iz­bi­ra­~i
za re­fe­ren­du­mot za op­{ti­ni­te, a ~le­no­vi­te na
Dr­`av­na­ta iz­bor­na ko­mi­si­ja vni­ma­tel­no go sle­
dea rasp­le­tot. Pre­tse­da­te­lot na SMK, To­dor
Pe­trov, se na­de­va­{e de­ka }e gi po­krie tro­{o­ci­
te za kam­pa­wa­ta na toj na­~in {to dr­`a­va­ta }e
mu na­do­me­sti po 30 de­na­ri od glas. ^le­no­vi­te na
DIK gi o~e­ku­vaa svo­i­te tra­di­ci­o­nal­ni ho­no­ra­ri
od po ne­kol­ku il­ja­di evra.
Mi­ni­ste­rot za fi­nan­sii Ni­ko­la Po­pov­ski v~e­ra
gi iz­ne­ve­ri niv­ni­te na­de­`i. Dr­`a­va­ta obez­be­di 2
mi­li­o­ni evra za re­fe­ren­du­mot, no ni­tu de­nar za
kam­pa­wa­ta i sa­mo skrom­ni ho­no­ra­ri za ~le­no­vi­te
na DIK.

Koj lid e naj­do­bar?

Ne po­stoi edins­tven od­go­vor na ova pra­{a­we. Za ne­koi
pri­kaz­ni ne­koi li­do­vi ed­no­stav­no ne se so­od­vet­ni. Ne mo­`e{
da po~­ne{ pri­kaz­na za te­ro­ri­sti~­ki na­pad so sto­ti­ci `r­tvi
- so du­ho­vi­ta po­en­ta. Ako obe­mot na tvo­ja­ta vest e og­ra­­ni­~en
na de­se­ti­na re­da, ne­ma smis­la da go od­lo­`u­va{ li­dot ni­tu so
na­ra­ci­ja ni­tu so sli­ka ni­tu na koj bi­lo drug na­~in. Za­vi­si
i od me­sto­to ka­de {to se pla­si­ra ve­sta. Ve­sta za go­le­mi­ot
te­ro­ri­sti~­ki na­pad se­ka­ko }e se naj­de na nas­lov­na­ta stra­ni­
ca i taa ne­iz­be`­no }e po~­ne so su­ma­ren lid, vo koj pr­vo }e
go so­op­{ti­me bro­jot na `r­tvi­te. No, vna­tre vo ves­ni­kot, na
so­od­vet­na­ta stra­ni­ca, pri­kaz­na­ta za ovoj na­stan mo­`e da po~­
ne so vpe­~at­li­va, stra­vot­na sli­ka na sce­na­ta na na­sta­not.
Se raz­bi­ra, tvo­jot iz­bor naj­~e­sto za­vi­si od tvo­ja­ta in­ven­
tiv­nost. Ima no­vi­na­ri {to ed­no­stav­no ne sa­ka­at ni­tu da se
za­pra­{a­at da­li mo­`e po­i­na­ku. Za sre­}a, ti ne si ta­kov mrz­
li­vec, ne­li?!
DRU­GI ELE­MEN­TI NA STRU­KTU­RA­TA
 Strukturirawe na prikaznata 53

Po­kraj li­dot, naj­va`­ni se sled­ni­ve ele­men­ti na stru­ktu­

ra­ta na no­vin­ska­ta pri­kaz­na:
 Ob­jas­nu­va­we na li­dot. Ka­ko {to vi­dov­me, in­di­rekt­
ni­te, od­nos­no od­lo­`e­ni­te li­do­vi, ba­ra­at ob­jas­nu­va­we. Po
pra­vi­lo, fa­kti­te {to go ob­jas­nu­va­at ta­kvi­ot lid tre­ba da se
pla­si­ra­at ved­na{ po ne­go i tie za­ed­no ~i­nat ed­na ce­li­na.
 Ob­jas­nu­va­we na stepenot na zasegnatost. Po­ne­ko­ga{ e
nu`­no da se ob­jas­ni ne sa­mo li­dot, tu­ku i stepenot na zaseg­na­
tost na pri­kaz­na­ta. Na pri­mer, pi­{u­va{ pri­kaz­na za su­di­ja
na Vr­hov­ni­ot sud {to pod­nel osta­vka pod po­li­ti~­ki pri­ti­
sok. Fo­ku­sot i li­dot se so­se­ma jas­ni, no na ne­koi ~i­ta­te­li
mo­`e­bi ne im e ja­sen stepenot na zaseg­na­tost na pri­kaz­na­ta.
Tie ba­ra­at od­go­vor na pra­{a­we­to: zo­{to e tol­ku mno­gu va`­
no toa {to ne­koj su­di­ja na Vr­hov­ni­ot sud pod­nel osta­vka,
ma­kar i pod pri­ti­sok? Eden kra­tok pa­ra­graf (vo li­te­ra­tu­ra­
ta na ang­li­ski ja­zik se sre­}a­va ter­mi­not nut graph), vo koj }e
ras­ka­`e{ de­ka Vr­hov­ni­ot sud e naj­vi­so­ka­ta sud­ska in­stan­ca
vo zem­ja­ta i de­ka ne­go­vi­te su­dii ima­at dolg man­dat, vi­sok
imu­ni­tet i go­le­ma po­~it se­ka­de vo sve­tot, na ~i­ta­te­lot }e mu
ob­jas­ni zo­{to e zna­~aj­na pri­kaz­na­ta i zo­{to e taa tol­ku va`­
na za si­te: eden den se­koj od nas mo­`e da doj­de vo si­tu­a­ci­ja da
za­vi­si od od­lu­ka­ta na vr­hov­ni­te su­dii i za­toa sa­ka­me tie da
bi­dat ne­pri­stras­ni i os­lo­bo­de­ni od se­ka­kvi pri­ti­so­ci.
 Pod­dr­`u­va~­ki fa­kti. Vo po­go­le­mi­te pri­kaz­ni ob­jas­nu­
va­we­to na li­dot ne e do­vol­no. Za­toa gi so­op­{tu­va­me fa­k­ti­te
{to pret­sta­vu­va­at po­{i­ro­ka eksp­li­ka­ci­ja na li­dot i raz­­vi­
va­we na ne­go­vi­te ele­men­ti. So niv stru­ktu­ra­ta na na­{a­ta
pri­kaz­na se raz­gra­nu­va.
 Zad­nin­ski fa­kti. Za po­les­no sle­de­we na pri­kaz­na­ta,
~e­sto e nu`­no da se pla­si­ra­at zad­nin­ski in­for­ma­cii {to go
ob­jas­nu­va­at kon­tek­stot na pri­kaz­na­ta. Vo na­{a­ta vest za so­o­
bra­}aj­ka­ta kaj Kat­la­no­vo, so­op­{tiv­me bi­ten zad­nin­ski fakt
de­ka na toa me­sto vo pos­led­ni­te {est me­se­ci se slu­~i­le tri
so­o­bra­}aj­ki. Zad­nin­ska in­for­ma­ci­ja so­dr­`i i na­{a­ta pri­
kaz­na za po­`a­rot.
 Ci­ta­ti i pa­ra­fra­zi. Ci­ta­ti­te se va`­ni ele­men­ti
na stru­ktu­ra­ta na pri­kaz­na­ta. Taa mo­`e i da po~­ne so di­re­
kten ci­tat, a vo nej­zi­no­to raz­vi­va­we tie se i ele­ment so
54 Bidi novinar

dra­ma­tur­{ko zna­~e­we. Mno­gu ~e­sto naj­u­ba­vi­te pri­kaz­ni se

kon­stru­i­ra­at oko­lu naj­sil­ni­te ci­ta­ti, koi se nej­zin ske­let.
^i­ta­te­li­te po­ne­ko­ga{ ~i­ta­at na toj na­~in {to sko­ka­at od
ci­tat do ci­tat. In­di­rekt­no­to ci­ti­ra­we e po­mal­ku atra­ktiv­
no od di­rekt­no­to, no ~e­sto e ne­iz­be­`en del vo raz­vi­va­we­to
na stru­k­tu­ra­ta na pri­kaz­na­ta (po­de­tal­no za na­~i­ni­te na ci­ti­
ra­we i za po­li­ti­ka­ta na atri­bu­i­ra­we vo gla­va­ta „Iz­vo­ri na
in­for­ma­cii“).
 Se­kun­dar­ni te­mi. Ia­ko tre­ba da se iz­beg­nu­va de­fo­ku­
si­ra­we­to na pri­kaz­na­ta, so od­del­ni re­~e­ni­ci ili pa­ra­gra­
fi mo­`e da se otvo­rat ili da se na­ve­stat se­kun­dar­ni te­mi.
Se­kun­dar­na te­ma vo na­{a­ta pri­kaz­na za so­o­bra­}aj­ka­ta se otvo­
ra so spome­na­ta­ta zad­nin­ska in­for­ma­ci­ja. I vo pri­kaz­na­ta za
dr­`av­ni­te pa­ri za re­fe­ren­du­mot se otvo­ra se­kun­dar­na te­ma,
vo pos­led­na­ta re­~e­ni­ca, vo ko­ja se spo­me­nu­va fa­ktot de­ka
vi­so­ki­te ho­no­ra­ri na ~le­no­vi­te na Dr­`av­na­ta iz­bor­na ko­mi­
si­ja za iz­bo­ri­te bi­le odo­bre­ni od Vla­da­ta, so toa {to taa bez
za­be­le­{ki go usvo­i­la fi­nan­si­ski­ot iz­ve­{taj na DIK.
Po­seb­ni ele­men­ti na stru­ktu­ra­ta se nas­lov­ni­ca­ta, an­tr­
fi­le­to i le­gen­da­ta pod fo­to­gra­fi­ja­ta:
 Nas­lov i nas­lov­ni­ca. Nas­lov­ni­ca­ta se so­stoi od nas­
lov, nad­nas­lov, pod­nas­lov i me­|u­nas­lo­vi. Vo za­vis­nost od
obe­mot na na­{a­ta pri­kaz­na, od kon­cep­ci­ja­ta i od gra­fi~­ko­to
ob­li­ku­va­we na ves­ni­kot, se opre­de­lu­va koi ele­men­ti od nas­
lov­ni­ca­ta se nu`­ni. Vo se­koj slu­~aj, nas­lo­vot e nej­zi­n do­mi­
nan­ten i najv­pe­~at­liv del. Toj e iz­lo­g na na­{a­ta pri­kaz­na.
Os­nov­na­ta funk­ci­ja na nas­lo­vot i na nas­lov­ni­ca­ta e so
{to po­mal­ku zbo­ro­vi i kol­ku {to e mo`­no po­komp­let­no da
gi so­op­{tat naj­bit­ni­te fa­kti na na­{a­ta pri­kaz­na. Ko­ga }e
gi pro­~i­ta nas­lo­vot i dru­gi­te ele­men­ti na nas­lov­ni­ca­ta,
~i­ta­te­lot tre­ba da ima jas­na pret­sta­va za {to sta­nu­va zbor.
Nas­lov­ni­ca­ta, zna­~i, nu­di fle{-in­for­ma­ci­ja, ko­ja mo­`e da
funk­ci­o­ni­ra du­ri i sa­mo­stoj­no. ^i­ta­te­li­te ~e­sto gi ~i­ta­at
sa­mo nas­lov­ni­ci­te (ili du­ri i sa­mo nas­lo­vi­te) i so pra­vo
o~e­ku­va­at so ta­kvo pre­le­tu­va­we niz stra­ni­ci­te na ves­ni­ci­te
da do­bi­jat mi­ni­mum in­for­ma­cii za na­sta­ni­te na de­not. Vto­
ro­ste­pe­na, no isto tol­ku va`­na funk­ci­ja na nas­lov­ni­ca­ta, a
oso­be­no na nas­lo­vot, e da go zgrap­~i vni­ma­ni­e­to na ~i­ta­te­
lot i da go po­ka­ni da ~i­ta. Za­toa nas­lov­ni­ca­ta tre­ba da bi­de
 Strukturirawe na prikaznata 55

na­pi­{a­na di­rekt­no, pla­sti~­no i in­tri­gi­ra~­ki, so ume­re­na

i ve­{ta upo­tre­ba na me­ta­fo­ri i na dru­gi fi­gu­ra­tiv­ni izra­
zi.
Nas­lo­vot e cen­tra­len del na nas­lov­ni­ca­ta. Toj tre­ba da
bi­de kon­ci­zen, in­for­ma­ti­ven, pre­ci­zen, uda­ren i priv­le­~en.
Mo­e­to iskus­tvo ve­li de­ka e naj­do­bro ko­ga toj so­dr­`i najm­
no­gu {est zbo­ra, ne sme­taj­}i gi svrz­ni­ci­te. Iz­bi­raj sil­ni,
at­ra­k­tiv­ni zbo­ro­vi i aktiv­ni gla­go­li. Iz­beg­nu­vaj od­vi{­ni
in­ter­punk­ci­ski zna­ci. Ima sa­mo eden na­~in da ja sov­la­da{
ve­{­ti­na­ta na pi­{u­va­we mo}­ni, do­pad­li­vi, in­ven­tiv­ni, ori­
gi­nal­ni i iz­ne­na­du­va~­ki nas­lo­vi - ve`­baj, ve`­baj, ve`­baj.
 An­tr­fi­le. Vo po­go­le­mi­te no­vi­nar­ski tvor­bi, ka­ko
po­se­ben gra­fi~­ki ele­ment, vo ram­ka i so po­se­ben nas­lov,
mo­`e da se vmet­ne ma­la atra­ktiv­na vest, si­len ci­tat, sta­ti­
sti~­ki po­da­to­ci ili ne­koj drug sli­~en ele­ment, so cel da se
na­so­~i vni­ma­ni­e­to na ~i­ta­te­lot kon ne­go i da se „raz­i­gra“
gra­fi~­ki­ot izg­led na stra­ni­ca­ta. Ne­koi an­tr­fi­le­to go sme­
ta­at za po­seb­na, kra­tka no­vi­nar­ska for­ma na izra­zu­va­we
(`anr).
 Tekst pod fo­to­gra­fi­ja (le­gen­da). No­vin­ski­te pri­kaz­
ni vo­o­bi­~a­e­no se pri­dru­`e­ni so so­od­vet­ni fo­to­gra­fii. Vo
prin­cip, pod se­ko­ja fo­to­gra­fi­ja se ob­ja­vu­va kra­tok tekst,
koj se na­re­ku­va le­gen­da (cap­ti­on). Funk­ci­ja­ta na toj tekst e da
ob­jas­ni {to gle­da­me na fo­to­gra­fi­ja­ta. Vo po­re­tki slu­~ai i
vo spe­ci­fi~­ni no­vi­nar­ski for­mi, le­gen­da­ta ima ka­ra­kter na
du­ho­vit ko­men­tar na fo­to­gra­fi­ja­ta.
 5
NO­VI­NAR­SKO
IZ­RA­ZU­VA­WE

M
e­ri­lo na tvo­jot us­peh e bro­jot na lu­|e­to do koi
do­pi­ra tvo­jot zbor. Se­koj od niv ima iz­ves­no ni­vo
for­mal­no i ne­for­mal­no obra­zo­va­nie i so­od­vet­na
ja­zi~­na kul­tu­ra, a pak se­koj sa­ka les­no i br­zo da ja pro­~i­
ta i da ja raz­be­re tvo­ja­ta pri­kaz­na. Toj fakt gi na­met­nu­va
os­nov­ni­te ba­ra­wa na no­vi­nar­sko­to izra­zu­va­we: da se pi­{u­va
le­ksi~­ki i gra­ma­ti~­ki to~­no, jas­no, raz­bir­li­vo, eko­no­mi~­
no, di­na­mi~­no, pla­sti~­no i do­pad­li­vo. Za­toa mo­ra br­zo da gi
sov­la­da{ gra­ma­ti~­ki­te pra­vi­la na na­{i­ot ja­zik i op­{ti­te
sti­li­sti~­ki stan­dar­di. No, toa e sa­mo pre­dus­lov za da se kva­
li­fi­ku­va{ za „kal­fa“ vo ovoj za­na­et. Ne za­pi­raj tu­ka. ^i­taj
i vni­ma­tel­no pro­u­~u­vaj go sti­lot na go­le­mi­te maj­sto­ri na
per­o­to, vo li­te­ra­tu­ra­ta i vo no­vi­nars­tvo­to. Pi­{u­vaj se­koj
den. Nu­la di­es si­ne li­nea, ni­tu eden den bez red. Uo­~u­vaj gi sops­
tve­ni­te gre­{ki, po­pra­vaj gi, zbo­ga­tu­vaj ja i to­~i ja svo­ja­ta
re­~e­ni­ca, ka­ko {to se to­~i dra­go­cen ka­men.

PI­[U­VAJ GRA­MA­TI^­KI TO^­NO

 Upo­tre­bu­vaj zbo­ro­vi od stan­dard­ni­ot ja­zik. Gra­ma­ti~­­

ka­ta ko­rekt­nost po~­nu­va so upo­tre­ba­ta na zbo­ro­vi od stan­­
58 Bidi novinar

dard­ni­ot ja­zik. Mno­gu ~e­sto, pod vli­ja­nie na stran­ski­te ja­zi­

ci, po­ra­no oso­be­no pod vli­ja­nie na srp­ski­ot, a se­ga po­ve­}e
pod pri­ti­sok na ang­li­ski­ot ja­zik, upo­tre­bu­va­me zbo­ro­vi {to
ne se vo fon­dot na ma­ke­don­ski­ot stan­dar­den ja­zik. Za­toa,
pr­va­ta re­da­ktu­ra na tek­stot se­ko­ga{ po~­nu­va so pro­na­o­|a­we
na le­ksi~­ki­te gre­{ki i so niv­na za­me­na so zbo­ro­vi od stan­
dard­ni­ot ja­zik. Eve pri­me­ri na ~e­sti le­ksi~­ki gre­{ki:
za­pre­pa­sten - vxa­{en; pro­prat­ni - pri­dru`­ni; naj­
po­ve­}e i naj­ve­}e - najm­no­gu; ko­li­~i­na - ko­li­~es­tvo;
otva­ra - otvo­ra; do­pri­ne­se - pri­do­ne­se; zva­ni~­no
- ofi­ci­jal­no; po­re­me­ti - na­ru­{i; bi­ra - iz­bi­ra,
ogra­nok - raz­gra­nok; glo­ma­zen - ka­best; kri­um­~a­re­
we - {ver­cu­va­we; za­ve­ra - za­go­vor; pri­la­go­di - pris­
po­so­bi; te­ret - to­var.
Ja­zi­kot e `i­va ma­te­ri­ja. Vo Ma­ke­do­ni­ja le­kto­ri­te gi
me­nu­va­at pra­vi­la­ta mno­gu ~e­sto, po­ne­ko­ga{ i od ne­raz­bir­li­
vi pri­~i­ni. Ako po­ra­no zbo­rot do­dat­ni za­dol­`i­tel­no mo­ra­
{e da se pre­ve­de so do­pol­ni­tel­ni, se­ga ne­koi le­kto­ri mi
ve­lat de­ka ve­}e ne bi­lo ta­ka - doz­vo­le­ni bi­le dve­te va­ri­jan­
ti. Za­toa, nekoi od na­ve­de­ni­te pri­me­ri sme­taj gi i ka­ko pre­
fe­ren­cii, moi i na le­ktor­ka­ta so ko­ja plod­no so­ra­bo­tu­vam.
 Zbo­ro­vi­te vo fra­za­ta i vo re­~e­ni­ca­ta mo­ra me­|u­se­
be da se sog­la­su­va­at spo­red gra­ma­ti~­ki­te ka­te­go­rii broj,
rod i li­ce. Vo spro­tiv­no, se do­bi­va­at ne­to~­ni kon­struk­cii,
ka­ko vo re­~e­ni­ca­ta: Gru­pa na­u~­ni­ci ja po­tvr­di ve­sta. Cen­
tar na pod­me­tot, gru­pa na­u~­ni­ci, e zbo­rot na­u~­ni­ci, koj e
vo mno­`i­na, pa ta­ka i pri­ro­kot mo­ra da bi­de vo mno­`i­na:
Gru­pa na­u~­ni­ci ja po­tvr­di­ja ve­sta. Dru­ga ra­bo­ta e ako pod­
met e fra­za­ta gru­pa od na­u~­ni­ci. Tu­ka cen­tar na pod­me­tot e
zbo­rot gru­pa, koj e vo ed­ni­na, pa ta­ka i pri­ro­kot }e bi­de vo
ed­ni­na: Gru­pa od na­u~­ni­ci ja po­tvr­di ve­sta.
Naj­~e­sto ne­sog­la­su­va­we po rod se pra­vi ko­ga sta­nu­va
zbor za pro­fe­sii ili funk­cii na `e­ni: Ja po­ba­rav­me mi­ni­
ste­rot Mi­tre­va. Tu­ka bez­dru­go mo­ra da bi­de: Ja po­ba­rav­me
mi­ni­ster­ka­ta Mi­tre­va.
Pod­me­tot i pri­ro­kot mo­ra da se sog­la­su­va­at i po li­ce.
Na pri­mer, vo re­~e­ni­ca­ta Jas so brat mi oti­dov na se­lo,
pod­­met e jas, zna­~i ed­ni­na, pa i pri­ro­kot e vo ed­ni­na. No -
 Novinarsko izrazuvawe 59

Jas i brat mi oti­dov­me na se­lo, bi­dej­}i tu­ka pod­met e jas i

brat mi, zna­~i mno­`i­na.
Vni­ma­vaj, do za­bu­na ~e­sto do­a­|a ko­ga pod­me­tot e kra­ten­
ka, ka­ko vo re­~e­ni­ca­ta: SMK is­pra­til ba­ra­we do Dr­`av­na­
ta iz­bor­na ko­mi­si­ja da im odo­brat da de­le­gi­ra­at nab­qu­
du­va­~i na de­not na gla­sa­we­to. Pod­me­tot SMK (Svet­ski­ot
ma­ke­don­ski kon­gres) e vo ma­{ki rod ed­ni­na, pa so ne­go tre­ba
da se usog­la­sat i pri­ro­kot i kra­tka­ta za­men­ska for­ma: da mu
odo­brat da de­le­gi­ra.
 Vni­ma­vaj na zbo­ro­re­dot vo re­~e­ni­ca­ta. Stan­dard­na­
ta {e­ma na zbo­ro­re­dot vo re­~e­ni­ca­ta e: pod­met - pri­rok -
di­rek­ten pred­met - in­di­re­kten pred­met. Pri­mer za pra­vi­len
zbo­ro­red: Maj­ka­ta (pod­met) mu ras­ka­`a (pri­rok) pri­kaz­na
(di­re­kten pred­met) na de­te­to (in­di­re­kten pred­met). Ne­pra­
vi­len zbo­ro­red: Ger­ma­ni­ja na Al­ba­ni­ja }e & do­de­li go­lem
kre­dit. Tre­ba: Ger­ma­ni­ja }e & do­de­li go­lem kre­dit na
Al­ba­ni­ja. Za­mis­le­te na ra­dio da ja slu{­ne­te sled­na­ta re­~e­
ni­ca: „Fa­ust“ go na­pi­{al Ge­te. [to e tu­ka pod­met, a {to
pred­met? Koj ko­go na­pi­{al? Za­toa tre­ba: Ge­te go na­pi­{al
„Fa­ust“.
Pod­me­tot i pri­ro­kot tre­ba da bi­dat {to pob­li­sku eden
do drug. Pre­tse­da­te­lot Bran­ko Cr­ven­kov­ski, na sred­ba­ta
so Ha­vi­er So­la­na, vo se­di­{te­to na Evrop­ska­ta Uni­ja vo
Bri­sel, re­~e de­ka Ma­ke­do­ni­ja go spro­ve­du­va Ohrid­ski­ot
do­go­vor. Zbo­ro­vi­te vo ovaa re­~e­ni­ca }e gi pre­re­di­me, za
pod­me­tot i pri­ro­kot da doj­dat eden do drug: Na sred­ba­ta so
Ha­vi­er So­la­na vo se­di­{te­to na Evrop­ska­ta Uni­ja vo Bri­
sel, pre­tse­da­te­lot Bran­ko Cr­ven­kov­ski re­~e de­ka Ma­ke­
do­ni­ja go spro­ve­du­va Ohrid­ski­ot do­go­vor. Drug pri­mer:
Uni­ver­zi­te­tot vo Te­to­vo, re­~e Su­lej­ma­ni, }e so­ra­bo­tu­va
so skop­ski­ot. Tre­ba: Uni­ver­zi­te­tot vo Te­to­vo }e so­ra­bo­
tu­va so skop­ski­ot, re­~e Su­lej­ma­ni. Ili: [to na ovoj plan
pod­go­tvu­va­te? Tre­ba: [to pod­go­tvu­va­te na ovoj plan?
Eve dru­gi pri­me­ri na po­gre­{en zbo­ro­red: Otvo­ra­we­to
na gr~­ka­ta kan­ce­la­ri­ja vo Bi­to­la s# u{te ne se znae ko­ga
}e se slu­~i. Tre­ba: S# u{te ne se znae ko­ga }e se otvo­ri
gr~­ka­ta kan­ce­la­ri­ja vo Bi­to­la. Do­da­tok {to gi od­vo­ju­va
pod­me­tot i pri­ro­kot: Mi­ni­sters­tvo­to za obra­zo­va­nie, den
pred po­~e­to­kot na no­va­ta u~eb­na go­di­na, so­op­{ti de­ka
60 Bidi novinar

os­nov­ni­te i sred­ni­te u~i­li­{ta se pod­go­tve­ni za na­sta­

va. Tre­ba: Den pred po­~e­to­kot na no­va­ta u~eb­na go­di­na,
Mi­ni­sters­tvo­to za obra­zo­va­nie so­op­{ti de­ka os­nov­ni­te
i sred­ni­te u~i­li­{ta se pod­go­tve­ni za na­sta­va. No, po­me­
stu­va­we­to na do­da­to­kot ja pra­vi sled­na­ta re­~e­ni­ca ne­jas­na:
Cen­tral­na­ta sve­~e­nost se odr­`a vo Do­mot na kul­tu­ra­ta
„Gri­gor Pr­li­~ev“, na ko­ja zbo­ru­va­{e pre­tse­da­te­lot Ar­so
Ar­so­ski. Tre­ba: Cen­tral­na­ta sve­~e­nost, na ko­ja zbo­ru­va­{e
pre­tse­da­te­lot Ar­so­Ar­so­ski, se odr­`a vo Do­mot na kul­tu­
ra­ta „Gri­gor Pr­li­~ev“.

PI­[U­VAJ JAS­NO I RAZ­BIR­LI­VO

Na­jed­no­sta­ven na­~in da gi iz­beg­ne{ ne­jas­no­ti­i­te i dvos­

mis­le­no­sti­te e da po­~i­tu­va{ ed­no sta­ro pra­vi­lo - jas­no vo
gla­va­ta, jas­no na har­ti­ja. ^i­ta­te­lot mo­ra da stek­ne vpe­~a­tok
de­ka su­ve­re­no ja vla­de­e{ te­ma­ta i de­ka si spo­so­ben kom­pe­
tent­no i uver­li­vo da mu ja pre­da­de{.
No, vi­di {to na­pi­{al eden tvo­j­ ko­le­ga: Pro­iz­vods­tvo­
to vo 11 in­du­stri­ski gran­ki e po­go­le­mo za 12 ot­sto i tie
gran­ki u~es­tvu­va­at so 33,2 ot­sto vo vkup­na­ta in­du­stri­ja.
Jas­no e de­ka no­vi­na­rot {to ja na­pi­{al ovaa re­~e­ni­ca ne znae
koi se in­du­stri­ski­te gran­ki ~ie pro­iz­vods­tvo bi­lo po­go­le­mo
za 12 ot­sto, zo­{to e toa ta­ka i da­li toj po­rast e „vi­no­ven“
{to tie u~es­tvu­va­at so 33,2 ot­sto vo vkup­na­ta in­du­stri­ja. Toj
ne se po­tru­dil da istra­`i, da gi raz­be­re si­te va`­ni i po­mal­
ku va`­ni fa­kti, da iz­vr­{i se­lek­ci­ja. Vo ne­go­va­ta gla­va ne e
jas­no, pa za­toa ne mo­`e da bi­de jas­no nitu na har­ti­ja.
Eve i drug in­te­re­sen pri­mer. Vo ed­na de­li­kat­na pri­go­
da, ne­po­sred­no pred iz­bo­rot na no­vi­ot li­der na naj­go­le­ma­ta
ma­ke­don­ska po­li­ti~­ka par­ti­ja, sta­ri­ot li­der da­de ed­na va­k­
va, na­vi­dum dip­lo­mat­ska iz­ja­va: Po­lo­{o od toa ed­na par­ti­
ja da ne­ma pre­tse­da­tel, ili po­sto­ja­no da ima sa­mo eden, e
da ima po­ve­}e li­de­ri. O~ig­led­no, ~o­ve­kot sa­kal ne­{to da
ka­`e, no ne e jas­no {to. Za `al, mno­gu ves­ni­ci i te­le­vi­zii
ja pre­ne­soa taa ne­jas­na re­~e­ni­ca.
 Bi­di se­man­ti~­ki pre­ci­zen. Upo­tre­bu­vaj zbo­ro­vi {to
naj­b­li­sku go opre­de­lu­va­at po­i­mot. Da razg­le­da­me dve ed­no­
stav­ni re­~e­ni­ci: Pre­tse­da­te­lot e pod­go­tven za di­ja­log.
 Novinarsko izrazuvawe 61

Eki­pa­ta e sprem­na za pr­vens­tven na­stap. [to e spor­no vo

niv? Se­man­ti­ka­ta. Da se bi­de spre­men zna­~i da se ima vol­ja.
Da se bi­de pod­go­tven zna­~i de­ka pod­go­to­vki­te se za­vr­{e­ni.
Zna­~i, da bi­de­me se­man­ti~­ki pre­ciz­ni: Pre­tse­da­te­lot e
spre­men za di­ja­log. Eki­pa­ta e pod­go­tve­na za pr­vens­tven
na­stap.
Drug pri­mer: Is­pu­ka­ni se se­dum pro­e­kti­li. Pro­e­kti­li­
te ne mo­`e da bi­dat is­pu­ka­ni, tu­ku sa­mo istre­la­ni. Ob­rat­
no, kur­{u­mot ne mo­`e da bi­de istre­lan, tu­ku is­pu­kan. Ce­ni­
te na pro­iz­vo­di­te ne se po­ska­pi tu­ku po­vi­so­ki, bi­dej­}i ne se
pro­da­va­at ce­ni - pro­iz­vo­di­te se po­ska­pi. Stran­ski tu­ri­sti
ne mo­`e da se do­ne­sat (na ra­ce?), tu­ku da se do­ve­dat vo Ma­ke­
do­ni­ja. Sank­ci­i­te ne se za­si­lu­va­at, tu­ku se za­o­stru­va­at.
Ne se ras­pra­va oko­lu prob­le­mot, tu­ku za prob­le­mot. To~­ka­
ta ne mo­`e da bi­de po­me­ste­na tu­ku sta­ve­na na dnev­ni­ot red.
Sme­tka­ta ne se pod­mi­ru­va, ami se pla­}a.
 Iz­beg­nu­vaj stran­ski zbo­ro­vi, `ar­gon­ski izra­zi i kli­
{ea. Ukra­su­vaj­}i go svo­jot tekst so ta­kvi zbo­ro­vi, pre­diz­vi­
ku­va{ zbr­ka. [to zna­~i re­~e­ni­ca­ta: Mi­ni­ste­rot do­bi pas
od pre­mi­e­rot. Mi­ni­ste­rot do­bil ku­~e? Ili doz­vo­la? Be­skom­
pro­mis­no otfr­li gi zbo­ro­vi­te ka­ko dil, imp­le­men­ta­ci­ja,
ar­se­nal, ad hok, pos­tfe­stum, baj­pa­si­ran, ste­ri­len, ko­la­bri­
ra, kon­stan­ten, trans­pa­ren­ten, ek­la­tan­ten itn. Se­ko­ga{
ko­ga e mo`­no, za­me­ni go stran­ski­ot zbor so do­ma­{en. Ako
ve­}e e ne­iz­be`­no, vni­ma­vaj stran­ciz­mot da go upo­tre­bi{ to~­
no. Na pri­mer, ne mo­`e da ka­`e{: Ni­ko­ga{ do­se­ga se ne­ma
slu­~e­no va­kvo ne­{to, ova e pre­se­dan. Zbo­rot pre­se­dan zna­~i
ne­{to {to se slu­~i­lo po­ra­no i ni­ka­ko ne zna­~i isk­lu­~ok.
Re­~e­ni­ca­ta tre­ba da bi­de: Ni­ko­ga{ do­se­ga se ne­ma slu­~e­no
va­kvo ne­{to, ova e bez pre­se­dan.
@ar­gon­ski­te izra­zi se ne­op­hod­ni, bi­dej­}i se so­sta­ven
del na raz­go­vor­ni­ot ja­zik. Le­kto­ri­te upor­no na­sto­ju­va­at
zbo­rot gaz­da da go za­me­nat so sops­tve­nik ili sto­pan, no naj­
~e­sto ne us­pe­va­at. Ka­ko da se pre­ve­de re­~e­ni­ca­ta: Gaz­da, daj
ed­no pi­vo! Ne bi­va: Sops­tve­ni­ku, daj ed­no pi­vo! No, pre­te­
ra­na­ta upo­tre­ba na fi­gu­ra­tiv­ni i `ar­gon­ski izra­zi, oso­be­no
na tie od ta­ka­na­re­~e­ni­ot ad­mi­ni­stra­ti­ven ja­zik, do­ve­du­va do
zbr­ka. Zo­{to mo­ra da se ka­`e de­ka `al­ba­ta ima ka­ra­kter na
it­nost, na­me­sto jas­no da se so­op­{ti de­ka `al­ba­ta e it­na?
62 Bidi novinar

Zna­~i, sra­bo­ti. Vla­da­ta ne e se­ma­for da da­va ze­le­no svet­lo.

Taa da­va doz­vo­la. A fi­nan­si­ski­te sreds­tva, ed­no­stav­no, se
pa­ri. Fra­za­ta od pri­~i­na {to }e ja pre­ve­de­me so za­toa {to
(za­{to) ili so bi­dej­}i, vo go­le­ma me­ra e mno­gu, vo te­kot
na utre{­ni­ot den e utre, ra­pid­no na­ma­lu­va­we e br­zo na­ma­
lu­va­we, eks­po­li­ci­ski­ot na­~al­nik e po­ra­ne{­ni­ot na­~al­nik
na po­li­ci­ja­ta.
Za­pom­ni, suvoparniot ad­mi­ni­stra­ti­ven ja­zik e tvo­jot
naj­go­lem ne­pri­ja­tel. Toa e ja­zi­kot na koj zbo­ru­va­at tvo­i­te
iz­vo­ri i na koj se pi­{u­va­at ofi­ci­jal­ni­te so­op­{te­ni­ja. Vo,
niv, na pri­mer, }e sret­ne{ va­kva re­~e­ni­ca: Pre­tse­da­te­lot
na Vla­da­ta na Re­pub­li­ka Ma­ke­do­ni­ja, Ha­ri Ko­stov, vo
te­kot na utre{­ni­ot den }e os­tva­ri sred­ba so Akti­vot
na So­ju­zot na bor­ci­te na gradot Skop­je. Za dol­ga­ta fra­za
pre­tse­da­te­lot na Vla­da­ta na Re­pub­li­ka Ma­ke­do­ni­ja ima
ed­no­stav­na za­me­na - pre­mi­e­rot. I fra­za­ta }e os­tva­ri sred­
ba mo­`e da se pre­ve­de so }e se sret­ne. Akti­vot na So­ju­zot
na bor­ci­te na gradot Skop­je mo­`e da se na­pi­{e ed­no­stav­no,
skop­ski­te bor­ci od NOB. Ta­ka, tvo­ja­ta re­~e­ni­ca tre­ba da
gla­si: Pre­mi­e­rot Ha­ri Ko­stov utre }e se sret­ne so skop­
ski­te bor­ci od NOB.
Na sli­~en na­~in }e po­sta­pi­me i vo sled­ni­ov pri­mer:
Cr­ve­ni­ot krst pre­ku op­{tin­ski­te or­ga­ni­za­cii }e ini­
ci­ra aktiv­no­sti za so­bi­ra­we pa­ri~­ni sreds­tva i pre­hran­
be­ni ar­tik­li. Zna­~i, po­ed­no­stav­no i po­kra­tko: Cr­ve­ni­ot
krst }e so­bi­ra pa­ri i hra­na.
 Ne pre­te­ru­vaj so fi­gu­ra­tiv­ni izra­zi. Se sog­la­su­vam,
ovie izra­zi gi zgo­le­mu­va­at do­pad­li­vo­sta i pla­sti~­no­sta na
izra­zot. No, niv­na­ta pre­te­ra­na upo­tre­ba mo­`e da pre­diz­vi­
ka se­man­ti~­ka ne­jas­nost, a po­ne­ko­ga{ e i si­gu­ren znak na
ne­vkus. Se­koj den vo ves­ni­ci­te }e pro­~i­ta­me po ne­koe ze­le­no
svet­lo, po ne­ko­ja da­de­na vi­za i po ne­koj amin, a si­te se od­ne­
su­va­at na zbo­ro­vi­te doz­vo­la ili sog­las­nost. Za­toa, po­~uv­
stvu­vaj ko­ga upo­tre­ba­ta na od­del­ni fi­gu­ra­tiv­ni izra­zi ti
sta­nu­va ma­nir i ved­na{ re­a­gi­raj - sve­di ja niv­na­ta upo­tre­ba
vo pri­stoj­ni gra­ni­ci.
 Se­ko­ga{ ko­ga e mo`­no ed­na slo­`e­na re­~e­ni­ca da se
po­de­li na dve ili na po­ve­}e, sto­ri go toa. Slo­`e­ni­te re­~e­ni­
ci te­{ko se sle­dat i pra­vat zbr­ka. Eve eden bi­ser:
 Novinarsko izrazuvawe 63

Na Kli­ni­ka­ta za kar­di­o­lo­gi­ja, vo bla­ga pred­nost

pred pro­fe­so­rot Pe­trov­ski i po­na­ta­mu e pro­fe­so­
rot La­zar La­za­rov, ve­lat bol­ni~­ki­te prog­no­ze­ri,
a Ve­ra Pe­tro­va od Nerv­na, spo­red {pe­ku­la­ci­i­te,
se zac­vr­stu­va na di­re­ktor­ska­ta funk­ci­ja, no taa
po­zi­ci­ja bi mo­`e­la da & ja za­gro­zi even­tu­al­na­ta
kan­di­da­tu­ra na nej­zi­na ko­le­{ka, ko­ja e vo tes­ni
rod­nin­ski vr­ski so mi­ni­ste­rot Han­xi­ski i so par­
ti­ski grb od so­ci­ja­li­sti­te.
So ma­li in­ter­ven­cii, dol­ga­ta i slo­`e­na re­~e­ni­ca re­~i­
si se­ko­ga{ mo­`e­me da ja po­de­li­me na dve i po­ve­}e. Ta­ka bi
mo­`e­le da ja rasp­le­te­me i dra­ma­ta na Kli­ni­ka­ta za kar­di­o­
lo­gi­ja. No, eve drug pri­mer:
Ed­na obi~­na te­pa~­ka me­|u u~e­ni­ci­te do­bi ka­ra­k­
ter na ma­so­ven me­|u­et­ni~­ki su­dir, {to do­ve­de do
ed­nod­ne­ven boj­kot na na­sta­va­ta, a obi­dot da se
smi­rat ska­ra­ni­te pre­diz­vi­ka no­vi po­del­bi me­|u
Ma­ke­don­ci­te i Al­ban­ci­te.
Ovaa slo­`e­na re­~e­ni­ca }e ja po­de­li­me na tri:
Ed­na obi~­na te­pa~­ka me­|u u~e­ni­ci­te do­bi ka­ra­k­
ter na ma­so­ven me­|u­et­ni~­ki su­dir. Toa do­ve­de do
ed­nod­ne­ven boj­kot na na­sta­va­ta. Obi­dot da se
smi­rat ska­ra­ni­te pre­diz­vi­ka no­vi po­del­bi po­me­|u
Ma­ke­don­ci­te i Al­ban­ci­te.
Po­del­ba­ta na slo­`e­na­ta re­~e­ni­ca na ne­kol­ku po­kra­tki
e ed­na od naj­va`­ni­te po­stap­ki pri re­da­ktu­ra­ta. Na­jed­no­stav­
no se de­lat slo­`e­ni­te raz­del­ni re­~e­ni­ci, ka­ko vo pri­me­rot:
Ne­ma ne­do­stig od u~eb­ni­ci, a dnev­ni­ci­te i pe­da­go­{ka­ta
do­ku­men­ta­ci­ja ve­}e se is­po­ra­~a­ni. Zna­~i, pro­sto: Ne­ma ne­do­
stig od u~eb­ni­ci. Dnev­ni­ci­te i pe­da­go­{ka­ta do­ku­men­ta­
ci­ja ve­}e se is­po­ra­~a­ni. Da se obi­de­me se­ga da sre­di­me ed­na
dol­ga i zbunuva~ka re­~e­ni­ca:
Ustav­ni­ot sud, na sed­ni­ca {to }e se odr­`i id­na­
ta ne­de­la, }e ras­pra­va za od­lu­ka­ta za ras­pi­{u­va­we
na re­fe­ren­du­mot za op­{tin­ski­te gra­ni­ci, ko­ja
ja do­ne­se So­bra­ni­e­to na 3 sep­tem­vri go­di­na­va, po
64 Bidi novinar

ini­ci­ja­ti­va na gra­|a­nin {to ba­ra da se oce­nat

nej­zi­na­ta ustav­nost i za­ko­ni­tost.
Bi mo­`e­lo va­ka:
Ustav­ni­ot sud id­na­ta ne­de­la }e ras­pra­va za od­lu­
ka­ta za ras­pi­{u­va­we na re­fe­ren­du­mot za op­{tin­
ski­te gra­ni­ci. Od­lu­ka­ta ja do­ne­se So­bra­ni­e­to na
3 oktom­vri. Eden gra­|a­nin po­ve­de ini­ci­ja­ti­va da
se oce­nat nej­zi­na­ta ustav­nost i za­ko­ni­tost.
Za `al, no­vi­na­ri­te se tru­dat vo ed­na re­~e­ni­ca da ras­ka­
`at ce­la pri­kaz­na. Ka­ko vo pri­me­rot:
V~e­ra­ve­~er, oko­lu 18.30 ~a­sot, na uli­ca­ta Sla­vej
Pla­ni­na na Bit-pa­zar, tri ne­poz­na­ti li­ca, udi­
raj­}i po vo­zi­lo „re­no klio“, so koe se dvi­`e­lo 44-
go­di{­no li­ce od Skop­je, se obi­de­le da go pri­nu­dat
da za­sta­ne, a otka­ko li­ce­to pro­dol­`i­lo da se
dvi­`i, sto­ri­te­li­te so og­ne­no oru`­je pu­ka­le kon
vo­zi­lo­to, pri {to mu na­ne­le dve pro­strel­ni ra­ni
vo pre­de­lot na le­va­ta ple­{ka.
Ovaa re­~e­ni­ca }e ja raz­de­li­me na ne­kol­ku po­ma­li re­~e­ni­
ci i }e na­pra­vi­me i dru­gi in­ter­ven­cii. Ta­ka }e za­li­~i:
Troj­ca na­pa­|a­~i za­stre­la­le 44-go­di­{en skop­ja­nec
si­no­}a vo 18.30 ~a­sot, na Bit-pa­zar. So svo­e­to
„re­no klio“ ~o­ve­kot mi­nu­val po uli­ca­ta Sla­vej
Pla­ni­na, ko­ga troj­ca­ta se obi­de­le da go pri­nu­dat
da za­sta­ne udi­raj­}i po vo­zi­lo­to. Skop­ja­ne­cot pro­­
dol­`il, no na­pa­|a­~i­te so og­ne­no oru`­je pu­ka­le vo
ne­go i mu na­ne­le dve pro­strel­ni ra­ni vo pre­de­lot
na le­va­ta ple­{ka.
 Upo­tre­bu­vaj ed­no­stav­na in­ter­punk­ci­ja. Pra­{al­ni­ci­
te i iz­vi~­ni­ci­te ne slu­`at za ko­men­ti­ra­we, ka­ko vo pri­me­
rot: Su­lej­ma­ni iz­ja­vi de­ka skop­ski­ot uni­ver­zi­tet }e mu
po­mog­ne na te­tov­ski­ot?! Iz­beg­nu­vaj za­gra­di, to~­ka-za­pir­ka
i cr­ta. Tie sa­mo go komp­li­ci­ra­at tek­stot. Ni­ko­ga{ ne upo­
tre­bu­vaj dva in­ter­punk­ci­ski zna­ka eden do drug. Ne ko­ri­sti
na­vod­ni­ci za ukra­su­va­we na fi­gu­ra­tiv­ni­te izra­zi, ni­tu za
imi­wa na na­sel­bi i uli­ci, poz­na­ti pret­pri­ja­ti­ja i niv­ni
 Novinarsko izrazuvawe 65

kra­ten­ki, imi­wa na sport­ski klu­bo­vi i pri in­di­rekt­no

ci­ti­ra­we (pa­ra­fra­zi). Vo­op­{to, iz­beg­nu­vaj od­vi{­na in­ter­
punk­ci­ja.

PI­[U­VAJ EKO­NO­MI^­NO

Oko­lu nas ima s# po­ve­}e in­for­ma­cii, a nie ima­me s#

po­mal­ku vre­me da gi pros­le­di­me. Re­kov­me ve­}e, pro­se~­ni­ot
ma­ke­don­ski ~i­ta­tel tro­{i od­vaj tri­e­se­ti­na mi­nu­ti dnev­no
za ~i­ta­we ves­ni­ci. Za­toa, pi­{u­vaj kra­tko i eko­no­mi~­no - so
po­mal­ku zbo­ro­vi ka­`i po­ve­}e. Eve ne­kol­ku so­ve­ti ka­ko da go
po­stig­ne{ toa:
 Upo­tre­bu­vaj kra­tki i jas­ni fra­zi i re­~e­ni­ci. Kra­tka­
ta re­~e­ni­ca e pri­vi­le­gi­ja na vi­stin­ski­te maj­sto­ri na per­o­to.
Zo­{to mo­ra da se ka­`e mi­ni­ste­rot za fi­nan­sii vo Vla­da­
ta na Re­pub­li­ka Ma­ke­do­ni­ja? Zo­{to ne sa­mo mi­ni­ste­rot
za fi­nan­sii? Ka­de na dru­go me­sto mo­`e da se bi­de mi­ni­ster
osven vo vla­da­ta? Ne­jas­na­ta fra­za po­ne­ko­ga{ do­ve­du­va i do
se­man­ti~­ka zbr­ka. [to zna­~i fra­za­ta sops­tve­ni­kot i di­rek­
to­rot na pret­pri­ja­ti­e­to, Pe­tar Sto­ja­nov­ski? Da­li zbo­
ru­va­me za dve li­ca, ed­no­to sops­tve­ni­k, a dru­go­to di­re­ktor
na pret­pri­ja­ti­e­to? Ako sta­nu­va zbor za isto li­ce, tre­ba:
sops­tve­ni­kot i di­re­ktor na pret­pri­ja­ti­e­to, Pe­tar Sto­­
ja­nov­ski.
Iz­beg­nu­vaj ja pre­te­ra­na­ta upo­tre­ba na atri­bu­ti i na apo­
zi­cii. Eve eden ka­ra­kte­ri­sti­~en pri­mer:
Ni­ko­la Po­pov­ski, mi­ni­ste­rot za fi­nan­sii vo
Vla­da­ta na Re­pub­li­ka Ma­ke­do­ni­ja, koj od ne­o­dam­na
pre­sto­ju­va vo SAD, vo se­di­{te­to na Svet­ska­ta
ban­ka vo Va­{in­gton, iz­ja­vi de­ka ma­ke­don­ska­ta vla­
da na­sto­ju­va da obez­be­di sve` ka­pi­tal od strans­
tvo.
[to ne e ne­op­hod­no vo ovaa re­~e­ni­ca? Re­kov­me ve­}e, ne
mo­ra da se ka­`e de­ka mi­ni­ste­rot e vo Vla­da­ta na Re­pub­li­ka
Ma­ke­do­ni­ja. Do­vol­no e da se na­pi­{e de­ka iz­ja­va­ta ja dal vo
Va­{in­gton (po­doc­na }e se so­op­{ti de­ka bil vo Svet­ska­ta ban­
ka). Ve­}e ima­me po­kra­tka re­~e­ni­ca:
Ni­ko­la Po­pov­ski, mi­ni­ste­rot za fi­nan­sii, vo
66 Bidi novinar

Va­{in­gton iz­ja­vi de­ka ma­ke­don­ska­ta vla­da na­sto­

ju­va da obez­be­di sve` ka­pi­tal od strans­tvo.
Drug pri­mer:
Ko­mi­si­ja­ta na So­bra­ni­e­to na Re­pub­li­ka Ma­ke­do­
ni­ja za kul­tu­ra, na po­seb­na sed­ni­ca, vo­de­{e ras­
pra­va za pred­lo­got da se do­ne­se za­kon za ob­no­va na
sta­ri­ot te­a­tar vo Skop­je.
Kaj nas ne­ma dru­go so­bra­nie osven ona na Re­pub­li­ka
Ma­ke­do­ni­ja. Op­{tin­ski­te so­bra­ni­ja odam­na sta­naa so­ve­ti.
De­lot na po­seb­na sed­ni­ca e od­vi­{en, bi­dej­}i e jas­no de­ka
so­bra­ni­ska­ta ko­mi­si­ja ras­pra­va na sed­ni­ca, a ne na uli­ca.
Zna­~i, mo­`e i va­ka:
So­bra­ni­ska­ta ko­mi­si­ja za kul­tu­ra ras­pra­va­{e za
pred­lo­got da se do­ne­se za­kon za ob­no­va na sta­ri­ot
te­a­tar vo Skop­je.
 Kra­ti bez­mi­los­no. Na­jed­no­sta­ven na­~in da se po­stig­ne
eko­no­mi~­nost vo izra­zot e da se iz­vr­{i bez­mi­los­no kra­te­we
na si­te o~igledno od­vi{­ni zbo­ro­vi i fra­zi. Ka­ko vo sled­ni­
ve pri­me­ri:
vre­men­ski per­i­od e sa­mo per­i­od, oko­lu sto­ti­na
- sto­ti­na, vlez­ni bi­le­ti - bi­le­ti (ne­ma iz­lez­ni
bi­le­ti), ma­le~­ko sel­ce - sel­ce (ne po­stoi go­le­mo sel­
ce), po gla­va na `i­tel - po `i­tel, stu­de­ni zim­ski
ve­tro­vi - zim­ski ve­tro­vi, iz­ne­se nad­vor od zem­ja­
ta - iz­ne­se od zem­ja­ta, da­li }e go pri­fa­ti ili ne
ba­ra­we­to - da­li }e go pri­fa­ti ba­ra­we­to, na kra­
jot na nat­pre­va­rot po­be­di - po­be­di...
Eve kla­si­~en pri­mer na ce­la odvi{na (re­dun­dant­na)
re­~e­ni­ca vo sled­na­ta slo­`e­na re­~e­ni­ca: Ustav­ni­te su­dii
id­na­ta sre­da tre­ba da od­lu­~at da­li ima os­no­va da se po­ve­
de po­stap­ka za oce­nu­va­we na od­lu­ka­ta ili }e ja otfr­lat
ini­ci­ja­ti­va­ta ka­ko ne­os­no­va­na. Vto­ra­ta del-re­~e­ni­ca e
od­vi{­na. Tre­ba: Ustav­ni­te su­dii id­na­ta sre­da tre­ba da
od­lu­~at da­li ima os­no­va da se po­ve­de po­stap­ka za oce­nu­va­
we na od­lu­ka­ta.
 Novinarsko izrazuvawe 67

Tek­stot mo­`e da bi­de po­e­ko­no­mi­~en i so kra­te­we na

si­te zbo­ro­vi i fra­zi {to ne se for­mal­no re­dun­dant­ni, no
ne se ne­op­hod­ni za raz­bi­ra­we na smis­la­ta na re­~e­ni­ca­ta. Na
pri­mer:
Se­kre­ta­rot za od­bra­na na SAD, ge­ne­ra­lot Vi­li­
jam Pe­ri, ka­ko {to doz­na­va Ra­dio Skop­je, na­sko­ro
po­vtor­no, tret­pat, }e ja po­se­ti Ma­ke­do­ni­ja.
Ako ne e pre­sud­no da se ka­`e de­ka Vi­li­jam Pe­ri e ge­ne­
ral, zbo­rot ge­ne­ra­lot mo­`e da se otfr­li. Ako ne e nu`­no
da se istak­ne de­ka in­for­ma­ci­ja­ta ja doz­na­va Ra­dio Skop­
je, i taa fra­za }e se otfr­li. ]e iz­be­re­me ed­na od fra­zi­te
po­vtor­no i tret­pat. I ta­ka }e do­bi­e­me po­kra­tka re­~e­ni­
ca:
Vi­li­jam Pe­ri, se­kre­ta­rot za od­bra­na na SAD, pov­
tor­no }e ja po­se­ti Ma­ke­do­ni­ja.
Eve u{te dva pri­me­ra na kra­te­we.
Oko­lu 65.500 li­ca vo Ma­ke­do­ni­ja se evi­den­ti­ra­ni
ka­ko so­ci­jal­ni slu­~ai, a bro­jot na onie {to pri­ma­
at po­sto­ja­na pa­ri~­na po­mo{ iz­ne­su­va 5.200.
Tre­ba:
Vo Ma­ke­do­ni­ja se evi­den­ti­ra­ni 65.500 so­ci­jal­ni
slu­~ai, a 5.200 od niv pri­ma­at po­sto­ja­na pa­ri~­na
po­mo{.
Ili:
Spo­red ne­o­fi­ci­jal­ni pro­ce­ni, vo Te­tov­sko ka­ko
ne­ve­sti se do­se­le­ni po­ve­}e od 100 ne­ve­sti od Al­ba­
ni­ja, re­~i­si isk­lu­~i­vo hri­sti­jan­ki od ka­to­li~­ka
ve­ro­is­po­ved.
Po­kra­tko:
Ne­o­fi­ci­jal­no, vo Te­tov­sko se do­se­le­ni po­ve­}e od
100 ne­ve­sti od Al­ba­ni­ja, re­~i­si isk­lu­~i­vo od ka­to­
li~­ka ve­ro­is­po­ved.
Ako mo­`e da se pre­pi­{e po­kra­tko i po­jas­no, pre­pi­

{i. Ne­koi dol­gi i ne­jas­ni re­~e­ni­ci }e se skra­tat na toj
68 Bidi novinar

na­~in {to }e se na­pi­{at od­no­vo i po­i­na­ku. Na pri­mer:

Ka­bre­ra, koj zaz­dra­vu­va vo bli­ska­ta bol­ni­ca, ima
in­fek­ci­ja od ne­go­va­ta skr­{e­na no­ga, no ne­go­va­ta
zdrav­stve­na so­stoj­ba e po­do­bra i toj e nad­vor od
`i­vot­na opas­nost.
Re­~e­ni­ca­ta e gra­ma­ti~­ki ko­rekt­na i jas­na. No, taa }e
bi­de po­kra­tka i po­jas­na ako se na­pi­{e va­ka:
Ka­bre­ra ima in­fek­ci­ja od skr­{e­na­ta no­ga, no e
nad­vor od `i­vot­na opas­nost i zaz­dra­vu­va vo bol­
ni­ca.
Pre­pi­{u­va­we­to e nu`­no za da se raz­jas­nat ne­koi ne­jas­ni
re­~e­ni­ci. Ka­ko vo pri­me­rot:
Toj po­vto­ri de­ka }e pod­ne­se osta­vka ako bi­de us­pe­
{en pret­stoj­ni­ot re­fe­ren­dum za te­ri­to­ri­jal­na
or­ga­ni­za­ci­ja, no sme­ta oti vo slu­~aj toj da ne
us­pee, ia­ko na ne­go iz­le­zat zna­~i­te­len broj gra­|a­
ni, toa ne­ma da zna­~i de­ka Vla­da­ta go za­gu­bi­la
le­gi­ti­mi­te­tot.
Re­~e­ni­ca­ta }e se pre­pi­{e, mo­`e­bi va­ka:
Toj po­vto­ri de­ka }e pod­ne­se osta­vka ako bi­de us­pe­
{en pret­stoj­ni­ot re­fe­ren­dum za te­ri­to­ri­jal­na
or­ga­ni­za­ci­ja. No, ako ne us­pee re­fe­ren­du­mot, a
se­pak iz­le­zat mno­gu gra­|a­ni, toa ne­ma da zna­~i
de­ka Vla­da­ta go za­gu­bi­la le­gi­ti­mi­te­tot, re­~e
toj.
Mno­gu mla­di, no i ne­koi po­i­skus­ni no­vi­na­ri, se obi­du­
va­at svo­i­te sla­bo­sti vo no­vi­nar­sko­to izra­zu­va­we da gi po­kri­
jat so iz­go­vo­rot de­ka od­bi­va­at da pi­{u­va­at „te­le­graf­ski“ i
de­ka ne­gu­va­at „vi­sok stil“.
Se raz­bi­ra, tie iz­go­vo­ri se so­se­ma ne­pri­fat­li­vi.
 Iz­beg­nu­vaj mo­dal­ni zbo­ro­vi. Naj­~e­sto gi upo­tre­bu­va­
me ko­ga ima­me po­tre­ba da gi po­vr­zu­va­me, od­nos­no da gi „{vaj­
cu­va­me“ pa­ra­gra­fi­te. Ne­ka­ko, ni se ~i­ni ne­pri­rod­no no­vi­ot
pa­sus da po~­ne „na go­lo“, pa na­po­mo{ gi po­vi­ku­va­me zbo­ro­vi­
te ka­ko zna­~i, glav­no, vpro­~em, ina­ku, ime­no, ko­ne~­no, na­vi­
 Novinarsko izrazuvawe 69

sti­na, do­du­{a i dru­gi. Ne sme vo pra­vo. Mo­dal­ni­te le­pen­ki

ne se ne­op­hod­ni i ja za­gro­zu­va­at eko­no­mi~­no­sta na izra­zot.

PI­[U­VAJ DI­NA­MI^­NO,
PLA­STI^­NO I DO­PAD­LI­VO

 Ne po­vto­ru­vaj zbo­ro­vi i fra­zi, ba­raj si­no­ni­mi. Tek­

stot vo koj prem­no­gu ~e­sto se po­vto­ru­va­at isti zbo­ro­vi mo­`e
da bi­de gra­ma­ti~­ki ko­re­kten i raz­bir­liv, no e zdo­de­ven za
~i­ta­we. Za­toa, ba­raj i upo­tre­bu­vaj si­no­ni­mi. Vo iz­ve­{ta­jot
od kon­fe­ren­ci­ja­ta za pe­~a­tot na Li­be­ral­na­ta par­ti­ja pr­vi­
ot pat se­ka­ko }e go spo­me­ne{ nej­zi­no­to ce­lo ime, no po­toa
si­no­ni­mi­te: LP, li­be­ra­li­te i par­ti­ja­ta.
 Upo­tre­bu­vaj zbo­ro­vi so ne­u­tral­no zna­~e­we. Vni­ma­vaj,
po­ne­ko­ga{, ba­raj­}i si­no­ni­mi, mo­`e da doj­de{ do zbo­ro­vi {to
ne se se­man­ti~­ki ne­u­tral­ni. Toa ~e­sto ni se slu­~u­va ko­ga
ba­ra­me si­no­nim za zbo­rot re­~e. Ako ~o­ve­kot ne­{to na­vi­sti­na
istak­nal (go povi{il gla­sot ili du­ri re­kol „sa­kam da istak­
nam de­ka...“), to­ga{ mo­`e da se na­pi­{e istak­na. Ako podv­le­
kol, mo­`e podv­le­~e. Ako iz­ja­vil, iz­ja­vi. No, ako se­pak sa­mo
re­kol, po­do­bro e da se po­vto­ri zbo­rot re­~e, ma­kar i ne­kol­ku
pa­ti.
Ne e doz­vo­le­na upo­tre­ba­ta na pe­jo­ra­tiv­ni i „po­li­ti~­ki
ne­ko­rekt­ni“ zbo­ro­vi (pos­led­ni­ov izraz e ame­ri­kan­ski). Ne
mo­`e za Al­ba­nec da se ka­`e [ip­tar ni­tu za Ma­ke­do­nec
- Sla­vo­ma­ke­do­nec. Za­vis­ni­kot od dro­ga ne sme­e­me da go
na­re­~e­me nar­ko­man, bi­dej­}i sta­nu­va zbor za za­vis­nost, a ne
za ma­ni­ja. Ne e so­od­vet­no da se upo­tre­bat ni­tu zbo­ro­vi­te
pe­der za ho­mo­se­ksu­a­lec, }or za slep, in­va­lid za hen­di­ke­pi­
ra­no li­ce.
 Upo­tre­bu­vaj aktiv­na na­me­sto pa­siv­na gla­gol­ska for­
ma. Aktiv­ni­te gla­gol­ski for­mi vo­dat kon po­di­na­mi­~en
stil. Se­ko­ga{ ko­ga e mo`­no, za­me­ni ja pa­siv­na­ta gla­gol­ska
for­ma so aktiv­na. Pri­mer: Sops­tve­ni­kot na ka­fu­le­to
be­{e za­stre­lan od stra­na na ubi­e­cot. Tre­ba: Ubi­e­cot go
za­stre­la sops­tve­ni­kot na ka­fu­le­to. Ili: Toj se za­la­ga za
do­ne­su­va­we za­kon za de­na­ci­o­na­li­za­ci­ja. Tre­ba: Toj se za­la­ga
da se do­ne­se za­kon za de­na­ci­o­na­li­za­ci­ja. Ako pod­leg­ne{ na
ad­mi­ni­stra­tiv­ni­ot ja­zik, }e na­pi­{e{: V~e­ra vo So­bra­ni­e­
70 Bidi novinar

to be­{e do­ne­se­na od­lu­ka za for­mi­ra­we an­ket­na ko­mi­si­ja.

No, ako raz­mis­li{ po­do­bro, mo­`e i va­ka: V~e­ra So­bra­ni­e­to
re­{i da for­mi­ra an­ket­na ko­mi­si­ja. U{te eden pri­mer: Na
me­sto­to na na­sta­not e iz­vr­{en uvid od stra­na na uvid­na
eki­pa od skop­ska­ta po­li­ci­ja. Tre­ba: Skop­ska­ta po­li­ci­ja
iz­vr­{i uvid na me­sto­to na na­sta­not.
No, vni­ma­vaj, po­ne­ko­ga{ (na­vi­sti­na re­tko) ima po­tre­ba
da po­sta­pi­me i obrat­no, od aktiv da na­pra­vi­me pa­siv. Agen­
ci­ja­ta Roj­ters ja is­pra­ti sled­na­ta fle{-vest: Gru­pa­ta na­re­
~e­na Is­lam­ska ar­mi­ja na spa­sot po­gu­bi troj­ca ma­ke­don­ski
dr­`av­ja­ni vo Irak. Spored prin­ci­pot naj­va`­no­to na­pred,
re­~e­ni­ca­ta ja na­pi­{av­me va­ka: Troj­ca ma­ke­don­ski gra­|a­ni se
po­gu­be­ni vo Irak, od gru­pa­ta na­re­~e­na Is­lam­ska ar­mi­ja na
spa­sot, ja­vi Roj­ters.
 Upo­tre­bu­vaj gla­go­li vo pro­sti vre­mi­wa. Se­ga{­no,
mi­na­to i id­no - toa se pro­sti­te vre­mi­wa. Vo no­vi­nars­tvo­to,
osven vo isk­lu­~o­ci, vo li­te­ra­tur­ni­te for­mi ili vo ko­men­ta­
ri­te i ko­lum­ni­te, ne­ma pro­stor za upo­tre­ba na dru­gi, pos­lo­
`e­ni vre­mi­wa.
Vni­ma­vaj, gla­gol­ska­ta L-for­ma slu­`i za pre­ka­`u­va­
we, a ne za ko­men­ti­ra­we, ka­ko {to e ma­nir vo posledno
vreme. Ministerot soop{ti deka }e na{ol vre­me da ja
poseti fabrikata. Novinarot komentira: kako da ne, }e
na{ol vre­me! Prizvuk na cini~en komentar ima i vo sled­
niov primer: Nema in­for­ma­cii za sodr`inata na inici-
jativata, bidej}i pretsedatelkata na Ustav­ni­ot sud i
portpa­rolot se otsutni, a nikoj drug ne bil ovlasten da
kontak­tira so mediumite. Novinarot znae deka navis­tina
nikoj drug ne e ovlasten da kontaktira so mediumite i zatoa,
na­mesto ne bil ovlasten, tre­ba da napi{e ne e ovlasten.
Vakvo komentirawe ne e dozvoleno.
Bi­di dosleden, nemoj da gi me{a{ vremiwata vo edna
re~enica. Kako vo pri­me­rot: Edna `ena zaginala, a ~etiri
se povredeni vo soobra}ajnata nesre}a {to se slu~i vo
Bitola. Opredeli se, na primer, vaka: Edna `ena zaginala,
a ~etiri bile povredeni, vo soobra}ajnata nesre}a {to se
slu~ila vo Bi­to­la. Me{awe vremiwa imame i vo sledniot
primer:
 Novinarsko izrazuvawe 71

Pred da dojdat no­vi­te gazdi, imavme povedeno sud-

ski spor za doka`uvawe na sopstvenosta vrz avto­
bu­ska­ta stanica, bidej}i taa dotoga{ ne se vo­de­
la kako na{ imot, ia­ko trajno ja koristevme.
Tre­ba:
Pred da dojdat novite gazdi, povedovme sudski
spor za doka`uvawe na sops­tve­no­sta vrz avtobus­
kata stanica. Taa dotoga{ ne se vode{e kako na{
imot, iako trajno ja koristevme.
 Pi­{u­vaj inventivni naslovi. Ne povtoruvaj isti
zbo­ro­vi i frazi vo nas­lo­vot, nadnaslovot i podnaslovot.
Naslovot treba da bide koncizen. Po­`el­no e da sodr`i ak­tiv­
na glagolska forma. Primer: Majmunite napadnati od sta­
or­ci. Treba: Staorci gi napadnaa majmunite. Naslovot ne
smee da bide dvos­mis­len, kako ovoj: Vo Ohrid gosti i ima i
nema. Ima ili nema? Ne pre­te­ru­vaj so figurativni izrazi,
kako vo primerot: Gradska se razveduva, Hi­rur­gi­ja vo brak
so Voena bolnica. No, bidi inventiven. Eve nekolku pri­me­
ri na dobri ekspresivni naslovi: „Gazela“ bara gazda pred
da zgazi vo ste­~aj; ^epequgin }e padne na {panski mebel;
Filip~e nosi, Filip~e kosi; Te­fte­rot na Sowa ~uda krie;
Lu|eto gi otvorija prozorcite, no ne i du­{i­te.
 6
TAJ­NI­TE
NA
ZANAETOT

M
la­di­te lu|e vo Makedonija celi osum godini bezmal­
ku sekojdnevno pi­{u­va­at pismeni raboti, proekti,
esei i drugi tvorbi {to se sostaven del na obra­zov­
ni­ot proces, a zasega vo nitu edno u~ili{te i na nitu eden
fakultet ne se predava predmetot „pi{uvawe“.
Pi{uvaweto e zanaet.
Kako i vo sekoj drug zanaet, postapkite, tehnikite i
drugite tajni se predavaat od majstorot na ~iracite, od
generacija na generacija, od koleno na koleno. ]e bide
ubavo vo godinite {to pretstojat nekoj da se seti deka
e neophodno majstorijata na ovoj zanaet organizirano i
in­stitucionalizirano da im se predava na ge­ne­ra­ci­i­te {to
doa|aat. Edna od moite li~ni ambicii e da storime ne{to
na toj plan.
Ka­ko i da e, vo ovoj trud }e im posvetime u{te malku
vnimanie na tehnikite i na postapkite {to }e ti pomognat
vo pravilnoto fokusirawe i stru­ktu­ri­ra­we na tvoite pri­
kazni, no i na nekoi pravila na novinarskata stilistika i
soveti {to jas navistina gi smetam za mali tajni na majsto­
rite na peroto.
74 Bidi novinar

VO­DE­WE (KOU^ING)

Vo­de­we­to, ili kou~ingot, e specifi~na po­stap­ka {to

novinarot ja sproveduva so svojot urednik ili so nekoj svoj
ko­le­ga, neposredno pred da po~ne da ja pi{uva prikaznata.
Stanuva zbor za efekt­na zavr{nica na novinarskoto is­tra­`u­
vawe. Celta e na novinarot da mu se pomogne da go definira
fokusot, da go opredeli lidot i da ja skicira stru­ktu­ra­ta na
svojata prikazna.
Se razbira, ovaa alatka ne e nepoznata vo na{ata novi­
narska praktika. No­vi­na­ri­te mnogu ~esto se konsultiraat
so svoite urednici pred da po~nat da gi pi{uvaat svoite
tekstovi. No, tie konsultacii ~esto se sveduvaat na da­va­we
instrukcii, od koi nema golema polza. Smislata na kou­~in­
got e da go pot­tik­ne novinarot samiot da go naso~i svoeto
vnimanie kon nekolku klu~­ni pra{awa i samiot da gi pro­
najde odgovorite.
Ka­ko se postignuva toa? Vodeweto se izveduva na toj
na~in {to voda~ot tre­ba da ti postavi grupa od nekolku
standardni pra{awa. Voda~ot ne smee da od­go­va­ra na tie
pra{awa, nitu na koj bilo na~in direktno da ti pomaga. Ti
si dol`en da odgovara{ na pra{awata i da bele`i{. Eve gi
tie pra{awa:
 Ka­de be{e i {to vide? Vo odgovorot na uvodnoto pra­
{a­we voda~ot od te­be o~ekuva osnovni informacii za nas­
tanot za koj izvestuva{, odnosno za za­da­~a­ta {to si ja dobil.
Uvodnoto pra{awe mo`e da se dopolni so nekolku di­rekt­ni
potpra{awa: raska`i {to se slu~i; {to be{e tvojata zada­
~a?; so ko­go razgovara{e?
 [to e fokusot na svojata prikazna? Voda~ot te
naveduva da go definira{ fo­ku­sot na prikaznata. Stori go
toa kratko, vo nekolku zbora. Do­pol­ni­tel­ni pra{awa: za {to
e tvojata prikazna?; koj fakt e najva`en?; {to najmnogu go
zasegnuva tvojot ~itatel?
 Mo­`e li tvojata prikazna da ima drug fokus? Ova pra­­
{awe za­dol­`i­tel­no se postavuva ako voda~ot proceni de­ka
novinarot ne go opredelil vi­stin­ski­ot fokus. No, duri i da
ne e taka, sekoga{ e polezno da se soo~i{ so va­kvo pra­{a­we,
bidej}i te pottiknuva da razmisli{ za drugite mo`­ni agli
 Tajnite na zanaetot 75

na pri­kaz­na­ta. Toa mo`e da ti pomogne pri skiciraweto na

nejzinata struktura (na primer, da ja opredeli{ sekundar­
nata tema).
 [to }e bide lid na tvojata prikazna? [tom }e go
de­fi­nira{ fokusot na pri­kaz­na­ta, voda~ot od tebe }e pobara
da go opredeli{ lidot. Toj za­dol­`i­tel­no treba da ti postavi
i drugi, dopolnitelni pra{awa: zo{to tokmu ta­kov lid?;
mo­`e li da se konstruira poinakov lid, koj pouverlivo }e go
zgrap­­~i vnimanieto na ~itatelot?
 Koj }e bide najsilniot citat vo prikaznata? Ova
pra{awe e mnogu va`no, bi­dej­}i te pottiknuva da selekti­
ra{ i vo svojot bele`nik da go pronajde{ ci­ta­tot {to mo`e
da predizvika najgolemo vnimanie. Se razbira, voda~ot tre­ba
da te dopra{a zo{to smeta{ deka tokmu toj citat e najsilen
i dali ne­koj drug citat nema da ostavi posilen vpe~atok vrz
~itatelite. Vo ovoj del od vodeweto voda~ot go pottiknuva
novinarot da gi odbere najva`nite, pred s# kontroverznite i
obvinuva~kite fakti.
 Ka­ko }e zavr{i tvojata prikazna? Ve}e utvrdivme de­ka
vo mekata pri­kaz­na opa{kata e va`en element na nejzinata
struktura. Taa obi~no e povrzana i so glavata na prikaznata.
Zatoa e po`elno voda~ot da ti go postavi ova pra­{a­we. Ako
ni{to drugo, toa }e te natera da smisli{ efekten kraj.
 Ka­ko }e izgleda strukturata na tvojata prikazna? Po
istra`uvaweto i po do­se­ga{­no­to vodewe, ti vo glavata ve}e
ima{ pretstava koi }e bidat ele­men­ti­te na strukturata na
tvojata prikazna. Vreme e toa da mu go soop{ti{ na vo­da­~ot.
So serija dopolnitelni pra{awa (zo{to tokmu toj paragraf
na toa me­sto, ne mo`e li citatot da dojde pogore i sli~no),
voda~ot mo`e da te pot­tik­ne da izvr{i{ izvesni promeni
vo strukturata.
 Da­li ti se potrebni dopolnitelni informacii za
pri­­kaznata? Celta na ova pra{awe e da razmisli{ dali e
potrebno da sprovede{ dopolnitelno istra­`u­va­we ili da
intervjuira{ dopolnitelni izvori. Voda~ot mo`e duri i da
te navede da otkrie{ za koj del od prikaznata nedostigaat
informacii. Ako zaklu~i{ deka ima potreba za dopolni­
tel­ni informacii, ne bidi mr­ze­liv i prodol`i da istra­`u­
va{.
76 Bidi novinar

 Da­li saka{ da ti pomognam na drug na~in? Ti mo`ebi

ima{ podobra ideja od tvojot voda~ kako da ti se pomogne.
Mo`ebi ti saka{ ne{to da go pra­{a{, da pobara{ sovet
od ne­go, pa duri i ideja. Voda~ot e dol`en da ti po­mog­ne,
no nikako ne smee da ti predlo`i gotovi re{enija. Na {to
da obrnam vni­ma­nie pri opredeluvaweto na lidot na mojata
prikazna? Toa e legitimno pra­{a­we {to smee{ da mu go
po­sta­vi{ na voda~ot i toj treba da ti od­go­vo­ri. No, ne smee{
da pra{a{, a toj ne smee da ti odgovori, ako pra{aweto gla­si
vaka: kakov da bide lidot na mojata prikazna?
Vo­de­we­to trae kratko, 5 do 10 minuti. Postapkata treba
da zavr{i na toj na­~in {to ti }e nacrta{ kratka skica na
strukturata na svojata prikazna, pa­ra­graf po paragraf. Za
nekoi novinski `anrovi (prikazna so dve strani, ko­men­tar i
sli~no) polezno e da se napi{e i kratko rezime od nekolku
re­~e­ni­ci. Vo sekoj slu~aj, podobro e da potro{i{ dvaesetina
minuti na pod­go­to­vka pred da sedne{ da pi{uva{, odo{to
cel ~as na ma~no redaktirawe, pre­stru­ktu­ri­ra­we i pre­pi­{u­
va­we na tekstot. Nekoi pomladi kolegi so koi imav mo`nost
da ja ve`bam upotrebata na ovaa plodotvorna alatka velat
de­ka taa mnogu im pomaga vo rabotata.
Vodeweto mo`e da se izveduva i me|u novinarot i fo­to­re­
porterot, pred sni­ma­we­to ili duri i za vreme na terenskata
zada~a. Fotoreporterot ne mo­ra da ima ideja kako da napravi
fotografija {to }e ilustrira eden tekst za inf­la­ci­ja­ta, na
primer. Zatoa e polezno toj so svojot kolega-novi­nar makar
5 mi­nu­ti da porazgovara za slednive pra{awa: {to }e foto­
grafirame sega?; ko­ja e temata na na{ata prikazna?; koj e
agolot na na{ata prikazna?; koj nej­zin del bi mo`el da se
predade niz slika (da se vizualizira)?; koi li~nosti sa­ka­me
da gi fotografirame i kako?; kako ja zamisluvame najdobrata
fo­to­gra­fi­ja za ovaa prikazna?

SO­VE­TI ZA PODOBRUVAWE NA STILOT

Mno­gu mladi novinari se obu~eni i sposobni da pi­{u­

va­at korektno. Niv­ni­te prikazni se strukturirani pre­
cizno, fokusot soodvetstvuva so stepenot na zasegnatost
na prikaznata, lidot e informativen, drugite elementi na
 Tajnite na zanaetot 77

strukturata se na­re­de­ni logi~no. So eden zbor, s# e tuka, s#

e korektno. No, pak imame ~uv­stvo deka vo prikaznata ne{to
nedostiga. Taa e nekako bleda, beskrvna. Taa in­for­mi­ra, no
ne vozbuduva. ^i­tame i ostanuvame spokojni. Na prikaznata &
ne­do­sti­ga du­{a.
Te­ma­ta {to ja otvoram sega e s# pozna~ajna vo modernoto
pe~ateno no­vi­nars­tvo. Denes vesnicite ja gubat bitkata so
elek­tronskite mediumi vo brzoto pre­ne­su­va­we na informa­
ciite. Vo momentot koga go kupuva na{iot vesnik, ~i­ta­te­lot
ve}e gi znae najva`nite informacii. Gi videl na televizija,
gi slu{­nal na radio, gi na{ol na Internet. Zatoa bara ne{­
to pove}e. Bara bo­ga­ta prikazna, novi informacii, ne{to
{to }e go vozbudi i }e go pottikne na akcija.
Eve nekolku soveti kako da go podobri{ svojot stil i
kako da odgovori{ na tie barawa na ~itatelot:
 Na­pi­{i lid {to }e go zgrap~i ~itatelot. Sekoga{
ko­ga e mo`no, odlo`i go direktniot lid so detaq, so citat,
so dram­ski efekt, so naracija ili na drug vozbudliv na~in.
Bidi inventiven. Bidi hrabar. Ne podlegnuvaj na kri­ti­ki­te
na ko­legite {to ne sakaat da go promenat svojot neinventiven
stil i na stravot deka eden vozbudliv lid }e izgleda „nese­
riozno“. Ako se som­ne­va{, napi{i dva lida - eden di­rek­ten i
eden indirekten. Vedna{ formiraj svo­ja fidbek-grupa i pra­
{aj gi kolegite koj lid pove}e im se dopa|a. ^itaj mo­der­ni
vesnici i magazini i analiziraj gi lidovite na prikaznite vo
niv. Pre­kr­{i se i obidi se da gi prekr{i{ i drugite.
 Mis­li i pi{uvaj kratko. Nema da pi{uva{ ekonomi~­
no ako razmisluva{ ne­e­ko­no­mi~­no. Pod vlijanie na lo{oto
~e­tivo i na lo{ite stilovi, site nie sme naviknati da raz­
mis­luvame vo dolgi re~enici. Obidi se da raz­mis­lu­va{ vo
kratki re~enici. Brzo }e sfati{ deka toa e poprirodno.
Ve`­­­baj. Ra­ska­`i mu na tvojot prijatel {to ti se slu~ilo
v~e­­ra za vreme na pop­lad­nev­na­ta pro{etka. No, raska`uvaj
so krat­ki re~enici.
 Glas­no ~itaj go svojot tekst. Ova e neverojatno po­le­
zen sovet i vo toa }e se uveri{ vedna{ koga }e po~ne{ glasno
da go ~ita{ svojot tekst. ]e sfa­ti{ deka barem edna po­lo­
vina od tvoite re~enici ednostavno ne mo`e da se pro­~i­ta
na glas. Tie se dolgi i komplicirani i bi nama~ile i mno­
78 Bidi novinar

gu po­i­sku­sen spiker od tebe. Nemoj da ima{ dilemi: sekoja

re~enica {to ne mo`e lesno da se pro~ita i da se zapomni,
ne e dobra i mora da se napi{e po­e­ko­no­mi~­no.
 Fa­ti ritam. ^itaj}i gi na glas svoite re~enici, }e
gi otkrie{ dolgite i komp­li­ci­ra­ni­te. Ako bide{ vreden,
mo­`e{ site da gi napravi{ kratki i efekt­ni. Slo`enite
}e gi podeli{ na dve ili na pove}e prosti ili pro­{i­re­ni
re­~e­nici. ]e gi izvr{i{ site neophodni skratuvawa. Potoa
u{­te ed­na{ }e go pro~ita{ svojot tekst na glas. Da, sekoja
re­~e­nica }e bide lesno~it­li­va, no }e po~uvstvuva{ deka
ne{to sepak ne e vo red. [to ne e vo red? Ri­ta­mot. ^itaweto
na tekstot }e zali~i na ~itawe telegrama. ]e nedostiga
u{te samo ona „stop“ po sekoja kratka re~enica.
Ve­}e te slu{am kako se buni{: neli rekovme deka treba
da pi{uvame kra­tko! Da, no vistinskiot ritam se postignuva
so naizmeni~na upotreba na kra­tki i na dolgi re~enici.
Pritoa, nekoi od kratkite re~enici mo`e da bi­dat i su­per­
kratki, svedeni na prirokot. No, dolgite re~enici nikoga{
ne smee da bidat predolgi i konfuzni.
Eve, na primer, edna interesna slika na nevreme na bregot
na Mavrovsko Eze­ro, po~etok na edna ubava reporta`a:
Ne­bo­to nad Mavrovsko Ezero go raspori molwa.
Odedna{ nasekade stana mrak. Po~naa da tatnat
gromovi. Udri silen do`d. Dve ov~ar~iwa od Le­u­
no­vo grabea po asfaltniot pat. Nivnite glavi
bea pokrieni so naj­lon­ski }esi. Bea nakisnati do
gola ko`a. Ovcite bea zasolneti pod kro{­ni­te i
so pogled gi sledea ov~ar~iwata. Porojot ne pres­
ta­nuva{e.
Si­te re~enici se formalno korektni, kratki i ~itlivi.
Sepak, da se obi­de­me da izmenime ne{to vo ritamot. So
in­ver­zija vo uvodnata re~enica (dram­ski element), so dozvo­
leni kratewa vo slednite tri re~enici i so kon­stru­i­ra­we
edna dolga re~enica, mo`e da go dobieme sledniov tekst:
Mol­wa go raspori neboto. Nad Mavrovsko Ezero
odedna{ mrak. Tatne`. Do`d. So glavi pokrieni
so najlonski }esi, nakisnati do gola ko`a, dve
 Tajnite na zanaetot 79

ov­~ar­~i­wa od Leunovo grabea po asfaltniot pat,

isprateni od pog­le­di­te na ovcite zasolneti pod
kro{nite. Porojot ne prestanuva{e.
Raz­li­ka­ta me|u dvata teksta e o~igledna. Vtoriot e
po­dra­mati~en i po­voz­bud­liv. Ona {to ja pravi razlikata e
ri­tamot, naizmeni~nata promena na dol­gi i kratki re~enici.
Vnimavaj, ritamot e mnogu va`en, osobeno vo me­ki­te `an­ro­vi:
fi~er-prikazna, reporta`a, komentar. Vo `anrot intervju
ri­ta­mot dava avtenti~nost i `ivost.
Mno­gu iskusni novinari voop{to ne razmisluvaat za
ri­tamot. Razvij ja sves­no­sta za ovoj va`en element na stilot.
Pi­{uvaj i ~itaj na glas. Obidi se da go po~uvstvuva{ rita­
mot. Obidi se da go promeni{. Ve`baj.
 Upo­tre­bu­vaj kratki paragrafi. Golem efekt vo zgole­
muvaweto na eko­no­mi~­no­sta na tekstot mo`e{ da postigne{
so edna ednostavna postapka: ako go­le­mi­te paragrafi gi
podeli{ na pove}e mali paragrafi. S# u{te vo ves­ni­ci­te
sre}avam golemi prikazni napi{ani vo dva ili tri para­
grafi. Na­por­no e da se sledi takviot tekst. Zatoa, kolku
pove}e paragrafi, tolku po­do­bro.
 Ba­raj gi vistinskite, silni zborovi. Ve}e stana zbor
za semanti~kata pre­ciz­nost i za upotrebata na zborovi so
neutralno zna~ewe. No, tie pra­vi­la ne nalo`uvaat upotreba
na „slabi“ zborovi. Naprotiv. Molwata mo`e da svet­ne na
neboto, no mo`e i da go raspori. Temninata mo`e da bide i
mrak. Do`­dot mo`e da padne, no i da udri. Dvete ov~ar~iwa
mo`e da odat, no mo­`e i da grabaat po patot. Tie mo`e
da bidat navodeneti do teloto, no i na­kis­na­ti do gola
ko`a. Ovcite mo`e da bidat zasolneti pod drvjata, no i pod
kro{nite.
Vi­stin­ski­te, silni zborovi na prikaznata & davaat sos­
ema druga boja.
Za­toa, sekoga{ trudi se da gi pronajde{. Baraj sinonimi.
Kopaj vo re~nikot. Pra­{aj go poiskusniot kolega. Raz­govaraj
so lektorot. ^itaj za zbo­ro­o­bra­zu­va­we­to i razmisluvaj za
zna~eweto na zborovite. Tie se tvojata najsilna ala­tka.
 Odi na mestoto na nastanot. Ne e nu`no da se pojde
vo Ki­na za da se na­pi­{e prikazna za Kineskiot yid. Sepak,
80 Bidi novinar

site }e se soglasime deka prikaznata }e bide podo`iveana i

po­dob­ra ako go vidime so svoi o~i. Sekoga{ koga e mo`­no,
odi na mestoto na nastanot. Obidi se so svoi o~i da go vidi{
ona za {to pi{uva{.
 Taj­na­ta e vo detalite. Samo na mestoto na nastanot
ili so mnogu vni­ma­tel­no istra`uvawe mo`e da se otkrijat
nekoi detali {to na prikaznata mo­`e da & dadat sosema
poinakov tek.
Za­mis­li eden vakov slu~aj. Ti si mlad novinar i si
do­bil zada~a da iz­ve­stu­va{ za po`ar vo koj izgorela ku}a i
vo nea dve lica, ma` i `ena. Odi{ na me­sto­to na nastanot.
Ta­mu, kalabalak: razvredneti po`arnikari, vozbudeni so­se­
di, policija, bolni~ko kombi, istra`en sudija. Ku}ata
izgorena do te­mel. Golema tragedija. Istra`niot sudija
gi soop{tuva tehni~kite detali na nesre}ata. Lekarot gi
soop{tuva de­ta­li­te za zaginuvaweto na `rtvite. Se vra}a{
vo redakcijata so poln bele`nik i pi{uva{ golema prikazna
so nas­lov: Dve lica zaginaa vo golem po`ar. Utredenta go
otvora{ kon­ku­rent­ski­ot vesnik i gleda{ vakov naslov: Od
svadba vo pekol!
Tvo­jot kolega doznal deka nastradanite se ven~ale pret­
hod­niot den. Pri­kaz­na­ta dobiva sosema drug fokus, sosema
druga dimenzija. Kako li uspeal tvo­jot konkurent da go is­ko­
pa toj tolku va`en detaq, koj ti ne si go doznal? Mno­gu ed­nos­
tavno: dodeka ti si se vrtkal okolu istra`niot sudija so
di­kta­fo­not v race, tvojot kolega se zagledal vo uni{­te­ni­ot
objekt i vo osta­to­ci­te od izgorenata poku}nina zabele`al iz­­
goren nevestinski fustan. Ete, toj va­`en detaq bil dovo­len
za da mu svetne svetilkata.
Po­sve­ti im vnimanie na detalite. Sposobnosta za nivna
percepcija e edna od naj­va`­ni­te predispozicii na eden novi­
nar. Jas se soglasuvam deka toa e dar­ba, no percepcijata mo`e
da se ve`ba. Ti predlagam edna takva ednostavna ve`­ba: sos­
ta­vi grupa od trojca kolegi i pro{etajte se do plo{­ta­­dot
i nazad; po pat trudete se da zabele`ite {to pove}e detali
i da gi zapi{ete vo be­le`­ni­kot; sporedete gi be­le­{­ki­te i
ut­vrdete koj percepiral najuspe{no. Ve`­baj sekade i na sekoe
mesto. Vo avtobus, na primer, posmatraj gi lu|eto i obi­di se
da izvede{ zaklu~oci vrz osnova na niv­niot izgled. Sre­do­
 Tajnite na zanaetot 81

ve~en gos­po­din so stoma~e i so aktovka v raka. Kolku godini

bi mo`el da ima ovoj ~o­vek? [to li nosi vo aktovkata? Ne
e belki ulav da nosi pari ili va`ni do­ku­men­ti vo gradski
avtobus. Negovoto palto e izvalkano, vratovrskata e ne­u­red­
na. Verojatno e nekoj siten administrativec vo nekoja insti­
tucija. Mo­`e­bi taa pretpostavka e lo{a, no edno e sigurno
- tajnata za ovoj ~ovek ja kri­jat deta­li­te na negoviot izgled
i na toa {to go nosi so sebe.
 Na­pra­vi da vidam. Izvestuva{ za demonstracii pred
parlamentot. Opi{i ja scenata na nastanot. Site }e gi vidat
fotografiite, no nema site da za­be­le­`at kakvi bile licata
na demonstrantite - gnevni i razo~arani. Opi{i gi. Bara­
wata na demonstrantite }e bidat soop{teni vo site mediumi,
no ti opi­{i gi parolite, rekvizitite i atmosferata.
Ili, pi{uva{ prikazna za nova fabrika vo nekoe selo.
Tvojata prikazna ne mo­ra da bide stereotipna, kakvi {to
naj~esto sre}avame na stranicite na eko­nom­ski­te rubriki.
Opi­{i gi i seloto, ku}ite, ulicite, lu|eto. Opi{i ja at­mo­
sfe­ra­ta vo halite. Toa pove}e }e zboruva za ona {to saka{ da
go ka`e{ otkol­ku golite statisti~ki pokazateli i iz­ja­vi­te
na direktorot.
 Na­pra­vi da po~uvstvuvam. Celta na tvojata prikazna
e kaj ~itatelot da pre­diz­vi­ka{ emocii. Pi{uva{ prikazna
za ~ovek {to gi zagubil dvete noze. Toj e vrzan za svojata
koli~­ka i se bori da `ivee vo op{testvo {to ne im e nak­lo­
ne­to na hendikepiranite. Napi{i ja prikaznata taka {to da
go voz­bu­di{ ~itatelot. Opi{i gi makite so koi se soo~uva
tvojot junak. Opi{i so ka­kvi o~i toj gi gleda drugite lu|e.
Ras­ka`i gi nepravdite {to mu se pra­vat. Nateraj me da pu{­
tam solza.
Pi­{u­va{ „sezonska“ prikazna za pojavata na gripot vo
u~ili{tata. Sekoja go­di­na ja pi{uva{ istata prikazna na
ist na~in: se pojavil grip, virusot e od tipot „a“ ili od
ti­pot „b“, nema uslovi da se proglasi epidemija, po­`el­no
e vakcinirawe, ne e potrebna antibiotska terapija, tuku
od­mor, „andol“ i mno­gu vitamini, hroni~nite bolni da
izbegnu­va­at da izleguvaat na javni me­sta i da se pridr`uvaat
do propi{anata terapija. Zdodevno, beskrajno zdodevno.
Zo­{to ne se obide{ poinaku? Zo{to ne pronajde{ izvor {to
82 Bidi novinar

}e ka­`e deka gri­pot i ne e sosema bezopasna bolest? Zo{to

ne potseti{ na nekoi slu~ai {to za­vr­{i­le fatalno? Zo{to
ne go poso~i{ faktot deka zdravstvenite vlasti se­ko­ja godi­
na se odnesuvaat na ist na~in, go potcenuvaat problemot, ne
alar­mi­ra­at navreme, ne povikuvaat na vakcinirawe? Zo{to
ne pobara{ izjavi na ro­di­te­li na bolni deca, koi }e gi ka`at
tie raboti? Zo{to ne gi pra{a{ da­li imaat dovolno pari za
da im kupuvaat ovo{je i multivitaminski tab­le­ti na svoite
deca? So eden zbor, obidi se da me zasegne{, da me natera{
da se za­gri­`am.
Na­pra­vi da se nata`am ako prikaznata e ta`na. Nateraj
me da se buntuvam ako prikaznata e za nekoja nepravda. Po­t­
tik­ni me da mu se javam na junakot na tvojata prikazna i da
mu pomognam.
 Ne ka`uvaj, raska`uvaj. Site sakame dobri prikazni.
Sakame bajki. Sa­ka­me filmovi so dobri prikazni. Ne e pre­
te­rano da se ka`e deka naracijata ima magi~no dejstvo vrz
~i­tatelot. Taa go opu{ta, meko go vodi niz pri­kaz­na­ta, go
hip­notizira. Zatoa, sekoga{ koga dozvoluva prikaznata, ras­
ka`uvaj. Ra­ska­`u­vaj na toj na~in {to }e bide{ blizok so
~i­tatelot. Izbegnuvaj go pre­ka­`u­va­we­to (glagolskata L-for­
ma), bidej}i toa te oddale~uva od ~i­ta­te­lot. Ako e mo`­no,
upotrebuvaj minato vreme, pa duri i istorisko sega{no vre­
me, koe mu dava posebna dramatika na raska`uvaweto.
 Smis­li efekten kraj. Ne gi stavaj site svoi najdobri
elementi vedna{ vo po­~e­to­kot. ^uvaj ne{to za iznenaduvawe,
za krajot - nekoj interesen detaq, in­te­res­na slika, prediz­
vikuva~ka sekundarna tema, vozbudliv citat, nekoja va`­na
poenta. Krajot go krasi deloto. Toj e ishodi{na to~ka na
tvojata pri­kaz­na. Ne dozvoluvaj taa da zavr{i so ona „re~e
na krajot na{iot so­go­vor­nik“. I ne dozvoluvaj prikaznata da
nema kraj, da go ostavi ~itatelot vo ne­do­u­mi­ca: i {to sega,
ima li u{te?

RE­DA­KTI­RA­WE VO SEDUM ^ITAWA

Re­da­kti­ra­we­to (editiraweto) e posebna ve{tina, koja

bara iskustvo i poz­na­va­wa na gramatikata i na stilisti­
kata. Sepak, mladiot novinar treba da iz­vr­{i vnimatelno
 Tajnite na zanaetot 83

i te­melno samoredaktirawe na svojot tekst pred da mu go

pre­da­de na urednikot. Vo princip, redaktiraweto se vr{i
vo sedum ~itawa:
 Po­pra­vi gi pravopisnite i gramati~kite gre{ki. Od
neodamna vo po­go­le­mi­te makedonski redakcii postoi kompjut­
erska programa za popravawe na pe~atnite gre{ki, soodvetna
na spel~ekerot vo angliskiot jazik. Ako ne si vo mo`­nost da
koristi{ takva programa, pri prvoto ~itawe na svojot tekst
vni­ma­tel­no popravi gi site pe~atni i gramati~ki gre{ki.
Toa e tvoja rabota, a ne na urednikot.
 Pro­ve­ri ja upotrebata na zborovite. Vtoroto ~itawe
na tekstot posveti im go na zborovite i na frazite. Tie {to
se povtoruvaat zameni gi so si­no­ni­mi. Semanti~ki nepre­
ciznite i slabi zborovi i frazi zameni gi so pre­ciz­ni i
silni. Prevedi gi strancizmite. So eden zbor, sredi go svo­
jot re~­nik.
 Pro­ve­ri gi re~enicite. Ve}e znae{ {to treba da
pravi{ vo tretoto ~i­ta­we. Re~enicite krati gi hirur{ki,
do koskata, za da ostane osnovata na re­~e­ni­ca­ta, da se zadr`i
smislata i da se otfrlat site nepotrebni dodavki. Vni­ma­vaj,
pridavkite se tvojot neprijatel. Otstrani gi site {to ne se
ne­op­hod­ni. Slo`enite re~enici podeli gi na dve ili pove}e.
No, ne zaboravaj, vni­ma­vaj na ritamot.
 Pro­ve­ri gi strukturata i paragrafite. Otkako gi
sredi zborovite i re­~e­ni­ci­te, vreme e da im se posveti{ na
paragrafite i na strukturata. Pri ~e­tvr­to­to ~itawe na tek­
stot, proveri gi lidot i drugite elementi na stru­ktu­ra­ta.
Izvr{i gi site promeni za koi misli{ deka }e ja podobrat
prikaznata.
 Pro­ve­ri go stilot. Pettoto ~itawe na tekstot e za sti­
lot. Zapra{aj se da­li tvojot tekst e dovolno slikovit i mo}en
za da go zadr`i vnimanieto na ~i­ta­te­lot. Ako ne e, obi­di se
da go podobri{, sledej}i gi sovetite za koi ve­}e stana zbor.
 Pro­ve­ri go fokusot na prikaznata. Pretposlednoto,
{esto ~itawe, e so cel da proveri{ dali tekstot, vaka izre­
dak­tiran, odgovara na fokusot na pri­kaz­na­ta {to go postavi
pred da sedne{ da pi{uva{ i na celta {to saka{ da ja pos­tig­
ne{. Ako e proma{en fokusot, nema drugo ~are osven ce­la­ta
ra­bo­ta da trgne od po~etok.
84 Bidi novinar

 Pos­led­no­to ~itawe e za fidbekerot. Zamoli eden svoj

kolega da go pro­~i­ta tekstot i da go ka`e svoeto mislewe.
Vo te­kot na ~itaweto, so tvoja doz­vo­la, toj mo`e da izvr{i
i ne­koi redaktorski popravki. Potoa sedni i raz­mis­li za
ne­go­vi­te oceni. Ako smeta{ deka ne{to mo`e da se popravi,
sto­ri go toa.
Du­ri sega tekstot e gotov za da mu se predade na uredni­
kot. Znam deka ti se ~i­ni premnogu komplicirano da go pro­
~i­ta{ duri sedum pati pred toa. No, te­mel­no­to i ma­ko­trpno
samoredaktirawe vsu{nost {tedi mnogu vreme vo re­dak­ci­
ska­ta rabota. Ako pet novinari gi samoredaktiraat svo­ite
prikazni po eden ~as, na editirawe ne se potro{eni pet ~asa,
tuku samo eden - no­vi­na­ri­te mo`at da gi samoredaktiraat
svo­ite tekstovi istovremeno. Koga site pet tek­sta bi gi
re­daktiral eden redaktor, kako {to naj~esto se slu~uva vo
na­{i­te redakcii, rabotata sigurno ne bi mo`ela da se zavr­
{i za eden ~as.
Za­toa, uporno sovladuvaj ja ve{tinata na redaktiraweto.
Redaktiraj gi svo­i­te, no i tu|i tekstovi. Na urednicite im
pre­pora~uvam da gi motiviraat svo­i­te novinari me|usebe da
si gi redaktiraat tekstovite. So toa ured­ni­ci­te sebesi }e
si ja olesnat rabotata, }e go zgolemat vkupniot kvalitet na
re­da­ktu­ra­ta i }e go zabrzaat celokupniot raboten proces.
So tekot na vremeto, so uporno ve`bawe, }e stekne{
ru­ti­na i iskustvo. Se­dum­te ~itawa pove}e nema da bidat
bukvalno sedum prepro~ituvawa na eden tekst. Vremeto {to
}e & go posvetuva{ na redakturata }e bide s# pokratko, bi­dej­
}i tvoeto pi{uvawe }e bide s# podobro, a tvojot stil s#
pobogat. ]e na­pre­du­va{ sekoj den.
 7
GE­NE­RI­RA­WE
IDEI
I
ISTRA@UVAWE

S
ov­la­du­va­we­to na pravilata za fokusirawe, strukturi-
rawe i pi{uvawe na no­vin­ski­te prikazni e osnova na
ve{tinata na novinarot. No, ne e dovolno da se umee
da se prepoznae vesta, da se opredeli cvrsta struktura i da se
pi­{u­va precizno, dinami~no i dopadlivo - potrebno e da se
ima i ideja za {to da se pi{uva. Sekoe utro novinarite doa­
|a­at na rabota opsednati so edna mis­la: za {to }e pi{uvame
deneska? Kaj nas s# u{te se najsre}ni mrzlivcite {to }e
dobijat za­da­~a da gi sledat protestite, {trajkovite, sedni­
cite, pres-kon­fe­­ren­ci­i­te, govorite i drugite nastani na
de­not.
No, ne{tata poleka se menuvaat. Polovina {ega i polo­
vi­na vistina e koga ve­li­me deka Makedonija vredi pedesetina
informacii dnevno. Kaj nas vo pro­sek se slu~uvaat po ed­no
ubistvo nedelno i po edni izbori godi{no. Lo­kal­ni­te
no­vinski agencii rabotat s# podobro i uspe{no ja pokrivaat
dnev­­na­ta agenda. ^esto zabele`uvam iskusni i „va`ni“ novi­
nari {to talkaat mrze­li­vo od edna na druga pres-konferen-
cija, a potoa se vra}aat vo re­dak­ci­i­te, skri{um gi prezemaat
agenciskite vesti, pretumbuvaat po nekoja re­~e­ni­ca vo niv
i po­toa gi potpi{uvaat kako svoi. Taa `alna slika e samo
86 Bidi novinar

po­~e­­ten sig­nal deka vo na{ite redakcii brzo }e nadvladee

soznanieto deka no­vi­na­ri­te pove}e ne smeat da se potpi-
raat na dnevnata agenda i na „spasonosnite“ te­mi {to im gi
zadavaat nivnite urednici, tuku mora seriozno da se po­tru­
dat da rabo­tat poinaku.
Za­toa, bidi inicijativen, razvivaj idei, istra`uvaj. Bi­di
„fabrika za idei“. Ko­ga }e se rodi ideja, opredeli ja svoja­ta
zada~a i prodol`i organizirano, na­so­~e­no da istra`uva{.
Bidi temelen i uporen, originalen i ekskluziven, bi­di vis­
tin­­ski novinar.

SLU­^AJ­NO ISTRA@UVAWE

Pro­tiv­nik sum na romanti~nite i stereotipizirani

pret­­­stavi za novinarot ka­ko zavisnik od rabotata i mazohist,
koj postojano raboti, surfuva na In­ter­net, patuva i menuva
prevozni sredstva i nema vreme za semejstvoto i za pri­vat­
ni­ot `ivot. No, sepak, ne e samo predrasuda tvrdeweto deka
vi­stin­­ski­ot novinar e novinar 24 ~asa dnevno. Vo negoviot
dom vo sekoj agol ima ves­ni­ci i knigi vo „kreativen nered“.
Tele­vi­zorot brm~i bez prestan. Koga vo­zi, postojano slu{a
radio. Negovata u{na {kolka poleka se prisposobuva na
oblikot na mobilniot telefon. So drugi zborovi, toj posto-
jano e vo so­stoj­ba na slu~ajno istra`uvawe.
Ako saka{ da bide{ uspe{en novinar, bidi svesen
za faktot deka taa so­stoj­ba }e stane tvoj stil i na~in na
`ivot. Duri i tvoite najbliski ve}e nema da ~i­ta­at vesnici
i da gle­­daat televizija kako porano - i nivnite „anteni“ }e
bi­dat postojano vklu~eni. Tvoite prijateli ve}e nema da
razgova­ra­at so tebe ka­ko porano, bidej}i }e stanat svesni
deka sekoja interesna informacija {to }e ti ja ka`at ti }e
ja iskoristi{ kako ideja za prikazna. Poradi toa, po­ne­ko­ga{
tvo­eto prisustvo }e go do`ivuvaat i kako optovaruvawe. No,
toa se­pak e retkost - pove}eto od niv so zadovolstvo }e stanat
tvoi po­mo{nici vo istra`uvaweto. Vo princip, lu|eto gi
obo­`a­va­at i novinarite i no­vi­nars­tvo­to.
Eve nekolku soveti kako tvoeto slu~ajno istra`uvawe da
bide {to po­us­pe{­no:
 Sle­di gi vestite. Edna vest vodi kon druga, edna pri­
 Generirawe idei i istra`uvawe 87

kaz­­na vo druga. Sekoja pri­kaz­na mo`e da se fokusira poi­na­

ku, da ima drug agol. Ete nova ideja. Tvo­jot kolega vo svojata
prikazna otvoril interesna sekundarna tema. Ete u{te edna
dobra ideja. Zatoa, ~itaj vesnici, gledaj televizija, slu{aj
ra­­dio. Tie se vistinski rudnici na idei.
 „Kra­di“ tu|i idei. Vo nekoj vesnik si pro~ital dobra
prikazna. Pre­kras­na ideja, odli~en fokus. Se pra{uva{:
da­li smeam da ja „pozajmam“ istata ide­ja? Da, smee{. Vo vesni­
ci­te postojano se borime na{ata prikazna da bide eksk­lu­ziv­
na, da se setime pred drugite, da objavime pred drugite. Vo
taa bi­tka ponekoga{ dobivame, no ponekoga{ gubime. Ne bidi
sueten. Ako vo kon­ku­rent­ski­ot vesnik vidi{ dobra, neiz­be`­
na prikazna za korupciska afera vo koja e zame{an minister,
}e bide{ prinuden i ti da se zalepi{ na nea. Ne­pri­jat­no e,
no naviknuvaj se, bidej}i nema sekoga{ ti da bi­de{ prv.
 ^i­taj stranski vesnici. Mnogu dobar na~in da se
„uk­ra­de“ tu|a ideja e da se ~itaat stranski vesnici. Denes
toa e lesno. Site poseriozni vesnici ima­at svoi internet-
izdanija. @ivotot vo drugite zemji, osobeno vo sosednite, e
sli­~en kako i kaj nas. Problemite na metropolite, na prim-
er, se sli~ni. Ako si mlad novinar vo gradskata rubrika,
treba re­dov­no da gi sledi{ grad­ski­te rubriki na vesnicite
vo so­sed­nite zemji. Sli~ni problemi so so­o­bra­}a­jot ima vo
Skopje, vo Belgrad, vo Zagreb, vo Sofija. Vidi {to pi{uvaat
tvo­i­te ko­le­gi vo tamo{nite vesnici za toa i }e dobie{ novi
idei. Ako pi­{u­va{ fi~er-prikazni, stranskite vesnici se
nepresu{en izvor na idei. Vo­op­{to, sekoj dobar novinar
treba da napravi soliden izbor na vesnici {to redovno
}e gi konsultira i }e gi ~ita, za da dobiva idei. Napravi
svoj iz­bor, za­be­le­`i gi ad­resite na internet-izdanijata i
iskoristi ja sekoja mo`­nost da ~ita{ i da „krade{“.
 ^i­taj lanski vesnici. Zo{to tokmu lanski vesnici?
Vesnicite se pre­pol­ni so takanare~eni sezonski prikazni.
Doa­|a Nova godina. Kakvi prikazni sme smislile lani?
Doa­|a proletta. So nea i gripot. [to sme pi{uvale la­ni?
Na­bli­­`uva sezonata na godi{ni odmori. Ete povtorno kup
se­zon­ski te­mi. Pred sekoj 1 septemvri isti prikazni: za
pr­va­~i­wata, za nepodgotvenite u~i­li­{ta, za zadocnetite
u~ebnici i lektiri. Zatoa, sekoga{ e umno da se pro­~i­ta
88 Bidi novinar

lanskiot ves­nik so dene{en datum. I preklanskiot i tie od

pred po­ve­}e godini, zo{to da ne.
 ^i­taj oglasi i reklami. Ako ne sme direktno zainte­
re­sirani, obi~no gi pre­skok­nu­va­me oglasite i reklamite vo
vesnicite. No, ti vedna{ }e ja s­me­ni{ taa navika. Od sega
vnimatelno }e gi sledi{ site oglasi i reklami, bi­dej­}i vo
niv mo`e da se najdat prekrasni idei za prikazni. „Nudam
rabota vo Grcija“. Javi se na oglaseniot telefonski broj i
po~­ni go istra`uvaweto. Kojz­nae, mo`ebi }e bide dobra pri­
kaz­na. Vesnicite se prepolni so oglasi za lu­|e {to nudat
razni uslugi, le~at so trevki i so drugi marifeti, prodavaat
mno­gu interesni i nesekojdnevni ne{ta - sekoj takov ~ovek e
edna prikazna.
 ^i­taj slu`beni materijali. Biltenite, pokanite za
sos­­tanoci, so­op­{te­ni­ja­ta, proektite i drugite slu`beni
ma­te­rijali se zdodevni za ~itawe. Obi~­no gi frlame ili gi
os­tavame na masite da fa}aat prav. No, vo niv po­ne­ko­ga{
mo`e da se sretnat mnogu korisni informacii i idei za
prikazni. Mno­gu va`ni informacii se objavuvaat prvo vo
„Slu­`ben vesnik na Re­pub­li­ka Makedonija“, a potoa vo dru­
gi­te vesnici. Mnogu interesni podatoci mo­`e da se najdat vo
redovnite izve{tai na Dr`avniot zavod za statistika. No­vi­
na­ri­te vo ekonomskite rubriki treba vnimatelno da gi sle-
dat re­dov­ni­te izve{tai od berzata. Slu`benite soop{tenija
na vladata i na mi­ni­sters­tva­ta isto taka treba vnimatelno
da se ~itaat. Mnogu interesni bilteni pub­li­ku­va­at nevladi-
nite organizacii. ^itaj, sledi, bidi informiran.
 Sle­di gi sajtovite i bazite na podatoci na institu­
ci­ite. Site zna~ajni dr­`av­ni institucii i site aktivni
nevladini organizacii imaat svoi saj­to­vi, so bogati bazi na
podatoci, koi se dopolnuvaat. Redovno sledi gi, osobeno onie
{to se od tvoeto pole na interes.
 Sur­fu­vaj na Internet. Ponekoga{ i slu~ajnoto sur­fu­
vawe na Internet, za­ra­di „tepawe vreme“, mo`e da te do­vede
do interesna ideja za prikazna. Za­toa, dozvoli si pone­koga{
i malku bescelno surfuvawe, no namesti go alar­mot na ~asov­
ni­kot, za da ne ti odzeme premnogu vreme.
 Pra­{u­vaj, postojano pra{uvaj. Iskoristi go sekoj
kon­takt so tvoite iz­vo­ri na informacii i so sekoj {to ras­
 Generirawe idei i istra`uvawe 89

po­laga so iskustvo i so znaewe za nekoja ob­last, za da pos­ta­

vuva{ pra{awa. Navikni gi site tvoi poznanici, prijateli
i rodnini na tvoeto hroni~no qubopitstvo. Za{to, kako {to
veli edna po­go­vor­ka, so pra{uvawe do Stambol se stasuva.
 Bi­di tamu kade {to se izvorite. Izvorot nema da ti
doj­­de doma za da go pra­{u­va{. Bidi tamu kade {to e toj. U~es­
t­vu­vaj vo socijalniot `ivot. Sekoj den se organiziraat pres-
kon­ferencii, promocii, priemi, zabavi. Bidi tamu. Odi vo
kino, vo teatar, na koncerti, na sportski natprevari. Bidi
sekade, za da sretne{ pove}e lu|e.
 Ja­vi mu se na svojot izvor bez pri~ina. Odvreme-
na­vre­me javuvaj mu se na tvo­jot izvor samo za da mu ka`e{,
„Zdra­vo, kako ste“. Toj }e bide prijatno iz­ne­na­den od toj ~in
na nesekojdnevno vnimanie (naviknat e da mu se javuva{ sa­mo
koga ti se potrebni informacii). A kojznae, mo`ebi vo toj
moment toj ima nekakva informacija da ti soop{ti - ovojpat
toa }e go stori so ogromno za­do­vols­tvo.
 Iz­le­zi od kancelarija. Najmalku edna{ vo denot
iz­lezi od svojata kan­ce­la­ri­ja i pro{etaj. Razbistri ja gla­va­
ta. Kako misli{ da sre}ava{ in­te­res­ni lu|e i da gi pra­{u­
va{ sedej}i postojano vo kancelarija? [etaj, gledaj, per­ce­pi­
raj. Prikazni ima na sekoj ~ekor. Samo treba da se vidat.
 Doz­vo­li im na tvoite ~itateli da bidat novinari.
Ve}e rekovme deka tre­ba da odr`uva{ postojan kontakt so
tvo­ite ~itateli. Izberi si mala grupa ~i­ta­te­li so koi pos­to­­
jano }e kontaktira{: tvojot najblizok sosed, tvojot bra­tu­~ed,
prodava~ot od prodavnicata pred zgrada, tvojot omilen kol-
porter. Ja­vi im se i otvoreno zamoli gi da ti dadat ideja za
pi{uvawe. ]e se iz­ne­na­di{ kolku dobri idei imaat lu|e­to
{to ne se novinari.
Re­dak­ci­i­te treba so svoite ~itateli da odr`uvaat
i eden vid oficijalni kon­ta­kti. Mnogu obi~ni lu|e {to
~itaat vesnici sakaat da gi posetat re­dak­ci­i­te, da gi vidat
svoite omileni novinari vo `ivo. Zo{to tie poseti da ne
gi napravime redovni? Tie sredbi treba da se iskoristat za
~i­ta­telite otvo­re­no da se pra{aat za koi temi tie bi sakale
po­ve}e da se pi{uva.
 Raz­go­va­raj so stranci. Strancite rabotite gi gledaat
so poinakvi o~i. Tie ne se zasegnati od ne{tata na ist
90 Bidi novinar

na~in kako nas, doma{nite, {to im ovoz­mo­`u­va da bidat

nezavisni od na{ata dnevna agenda i rastovareni od na­{a­ta
opsednatost so nekoi temi. Mi se slu~ilo da razgovaram so
stranec i da go pra{am koj e, spored nego, najgolemiot prob-
lem {to go zabele`uva vo na­{a­ta zemja. I koga pomisluvam
deka }e re~e nevrabotenosta, korupcijata, bez­bed­no­sta ili
kri­minalot, ~ovekot ednostavno veli: mnogu e ne~isto. Toa,
se­ka­ko, ne e najgolemiot problem vo ovaa zemja, no negovata
zabele{ka me pri­nu­du­va da se zapra{am: zo{to ja ignorirame
taa va`na tema?

RA­DI­KA­LEN PRISTAP - MOZO^NA BURA

Ko­ga ni{to ne pomaga, koga slu~ajnoto istra`uvawe e

bespolezno, koga na­{i­te baterii se na nula, ima eden spas.
Treba da se izbere radikalen pri­stap - da se pojde od eden
ed­no­staven zbor, od eden mal vpe~atok, a potoa da se raz­
vi­va­at idei. Toa se narekuva mozo~na bura (brainstorming).
Najdobro e koga mo­zo~­na­ta bura se izveduva grupno. Pove}e
lu|e razvivaat pove}e i po­in­te­res­ni idei.
Pro­ce­sot mo`e da se ilustrira so mapa - osnovnata ideja
e stebloto, koe po­na­ta­mu se razgranuva vo posebnite idei.
Eve primer kako se pravi edna takva ma­pa. Procesot po~nuva
so slednoto pra{awe: koj e prviot zbor {to ni pa|a na um vo
ovoj moment? Nekoj veli: poplava! Toa e stebloto. Slednoto
pra­{a­we glasi: na {to vi asocira zborot poplava? Visok
vodostoj, ve{ta~ki ezera, bra­ni, odvodni kanali, {teti,
bo­lesti. Site tie termini se grankite na steb­lo­to. Ajde sega
da ja razgranime grankata na koja pi{uva „visok vo­do­stoj“.
Na {to ni asocira toa? Topewe na snegot. Merewe. Nasipi.
Re­gu­la­ci­ja. Imame li idei za prikazni? Da, ve}e gi imame
prvite idei: ajde da pro­ve­ri­me vo kakva sostojba e regu-
lacijata na Vardar vo okolinata na Skopje; ajde da pra{ame
dali redovno se meri vodostojot i na koj na~in (mehani~ki,
avto­mat­ski ili kompjuterski). Da ja razvieme grankata
„{teti“: elementarna ne­po­go­da, pomo{ od vladata, osiguru-
vawe, na­pu{teni sela. Eve i idei: ajde da pro­ve­ri­me {to se
slu~i so nadomestuvaweto na {tetite od poslednite pop­la­
vi; se se­}a­vate li na ona selo {to be{e celosno potopeno i
 Generirawe idei i istra`uvawe 91

evakuirano - aj­de da pojdeme da vidime kako `iveat lu|eto

sega tamu, dali gi obnovile do­mo­vi­te, dali im se nadomesteni
{tetite, dali stravuvaat od novi poplavi; mo­`e da se javime
vo osigu­ritelnite kompanii za da vidime dali ima ne­ka­kvi
primamlivi paketi za osiguruvawe od poplavi.
I taka, razgranuvaj}i granka po granka, doa|ame do
idei za prikazni. Mo­zo~­na­ta bura vo redakciski uslovi e
fantasti~na postapka za brzo doa|awe do idei. Ne insisti-
ram razvivaweto idei sekoga{ neizbe`no da po~nuva so naj­op­
{ti­te termini, so onie {to slu~ajno ni pa|aat na um. Mo­`e­
da trgneme i od edna konkretna ideja, do koja sme do{le so
slu~ajno istra`uvawe ili na drug na~in, pa da ja razvieme so
ovoj radikalen metod. Mo`e da rabotime vo pogolemi grupi
(na rubri~ni sostanoci, na primer) ili vo pomali grupi, od
trojca ili ~etvorica novinari. Mo`e da mapirame ili samo
da be­le­`i­me. Pristapot zavisi od uslovite i od raspo­lo­`i­
vo­to vreme, no edno e va`­no - potrebno e raspolo`enie na
ce­la­ta grupa za da se predizvika bura vo na­{i­te mozoci, od
koja }e proizlezat radikalni idei.
Sled­ni­ve pravila i soveti }e ti pomognat uspe{no da
organizira{ edna se­si­ja na razvivawe radikalni idei:
 Jas­no fokusiraj ja sesijata. Definiraj {to e celta.
Razvivame li sosema no­vi idei, vrz osnova na zbor {to prv ni
pa|a na um? Ili mo`ebi imame di­re­kten problem ili tema za
koja sakame da razvieme {to pove}e idei, koi }e ni po­slu­`at
da definirame pove}e prikazni, pove}e agli, pove}e se­kun­
darni te­mi, idei za izvori, pra{awa za intervjuirawe na
izvorite i sli~no. Mo­zo~­na­ta bura ne smee da stane bescelno
gubewe vreme.
 Ni­koj ne smee da gi kritikuva ideite {to se dadeni
vo sesijata. Ne e pri­jat­no da se nudat idei, da se bide akti­
ven, a nekoj postojano da gi ocenuva: ova e dobro, ona e lo{o,
ova ne mi se dopa|a, onaa ideja e bespolezna. Ako ne­ko­mu mu
se dozvoli na koj bilo na~in da gi vrednuva ideite {to se
dadeni, u~es­ni­ci­te vo sesijata }e se blokiraat i taa mo`e da
prerasne vo bespolezna de­ba­ta.
 Ohra­bri go entuzijazmot na ~lenovite na grupata.
Ideite ne treba da se vred­nu­va­at (duri ni pozitivno), no
ak­tiv­nosta na ~lenovite na grupata i niv­ni­ot entuzijazam
92 Bidi novinar

tre­ba da se pofalat. Toa }e go pottikne entuzijazmot vo ce­li­

na. Bez nego sesijata }e bide neuspe{na.
 Se­koj mora da u~estvuva. Koj se fatil na oroto, mora
da igra. Nema mol­~e­we. Ako nekoj uporno mol~i, prozivaj go.
Baraj da dade ideja. Ako se po­bu­ni, objasni mu deka drugite
se ~uvstvuvaat glupavo i duri i obespraveno ako toj dreme na
stol~eto i gleda seir.
 Za­dol­`i eden da vodi bele{ki. Dobro e site da crtame
mapi i da vodime be­le­{ki (bidej}i toa ponekoga{ n# koncen­
trira), no u{te podobro e ako ne­koj od nas crta mapa ili vodi
bele{ka na tabla. Toa u{te podobro go na­so­~u­va vnimanieto
i ja pottiknuva grupnata rabota.
 Za­ba­vu­vaj se. Ovaa rabota ne treba da bide smrtno
se­riozna. Treba malku i da se zabavuvame, da se smeeme,
da vrevime. Ponekoga{ takvata atmosfera mo­`e da bide
poproduktivna odo{to koga sme seriozni, koncentrirani i
za­mis­le­ni.
 Gle­daj da ne trae predolgo. Sesijata treba da trae
dovolno dolgo za da bi­de plodotvorna, no ne smee da premine
vo iscrpuva~ko izma~uvawe. Zatoa, {te­di vreme.

NA­SO­^E­NO ISTRA@UVAWE

[tom }e dojdeme do idejata za {to da pi{uvame, vleguva­

me vo fazata na na­so­~e­no istra`uvawe. Vo ovaa faza treba da
gi sprovede{ slednive postapki:
 De­fi­ni­raj ja zada~ata, napi{i sinopsis. Stanuva zbor
za kratka bele{ka, vo koja treba nakratko da ja opi{e{ svojata
zada~a, da go definira{ mo`­ni­ot fokus na prikaznata i da
sostavi{ spisok na glavnite izvori na in­for­ma­cii. Kaj nas
vo redakciskata praktika ovaa postapka e celosno za­ne­ma­­re­na.
Verojatno se smeta deka toa e nepotrebno gubewe vreme. No, ne
e taka. Po­do­bro e da se potro{at nekolku minuti za da se na­pi­
{e dobar sinopsis i jas­no da se definira za­da­~ata, odo{to da
se trgne vo istra`uvawe i vo in­terv­ju­i­ra­we na izvorite bez da
se znae {to se saka, bez ideja kako da se fo­ku­si­ra prikaznata
i bez jasna pretstava koj }e bide intervjuiran i zo{to. Koga
ured­ni­ci­te na rubrikite bi barale od svoite novinari da ja
potkrepat so si­nop­sis sekoja ideja za prikazna, utrinskite
 Generirawe idei i istra`uvawe 93

rubri~ni sostanoci bi bile mno­gu poplodotvorni.

 Za poslo`enite zada~i napi{i kratok proekt. Ima
novinarski zada~i {to se poslo`eni i {to baraat izvesni
organizaciski postapki i fi­nan­si­ski tro{oci. Mo`ebi za­da­
~ata treba da trae nekolku dena. Mo`ebi e nu`no da se odi
na patuvawe. Mo`ebi e potrebno da se organizira posebno
snimawe na opredeleno lice ili objekt. Mo`ebi e neop­hodno
da se kupi nekoja kniga za istra`uvaweto. Urednikot mo`e
da ja otfrli tvojata zada~a ako mu ja obraz­lo­`i{ od noga,
na­brzina. Toj }e stekne vpe~atok deka zada~ata e prem­no­gu
slo­`ena i skapa, deka mnogu pra{awa ne se re{eni i deka
e po­dobro da ne se rizikuva. No, negoviot vpe~atok }e bide
sosema poinakov ako vo eden mal proekt gi razraboti{ site
organizaciski i drugi va`ni detali na za­da­~a­ta, vklu­~u­vaj}i
go i nejziniot buxet.
 Po­ba­raj fidbek za svojot sinopsis. Fidbekot mo`e
da se dobie vo de­ba­ta­ta na rubri~niot sostanok. Verojatno i
ured­nikot ima svoe mislewe za za­da­~a­ta. Mo`e da pos­ta­pi{
i poinaku: daj mu go napi{aniot sinopsis na svo­jot po­is­­
kusen kolega i zamoli go za mislewe. Od tvoite fidbekeri
o~ekuva{ mis­le­we za mo`niot agol na prikaznata, za izvo­
ri­te, za klu~nite pra{awa i sli~­no. Razmisli za ocenite i
na­pra­vi izmeni vo sinopsisot, ako e potrebno.
 Istra­`u­vaj i intervjuiraj. Duri sega mo`e{ da po~­
ne{ da gi istra`uva{ fa­kti­te i da gi intervjuira{ iz­vo­ri­
te. Obidi se istra`uvaweto da bide vni­ma­tel­no i temelno.
Ob­rni vnimanie deka po zavr{uvaweto na istra­`u­va­we­to
sle­duva postapkata vodewe, vo koja, kako {to ve}e rekovme,
mo`­no e da dojde{ do zaklu~ok deka se potrebni dopolnitel-
ni istra`uvawa i intervjua. Planiraj da ostane vreme i za
toa.
 8
IZ­VO­RI
NA
INFORMACII

K
va­li­tet­ni­te izvori na informacii, koi imaat do­verba
vo tebe i go po­~i­tu­va­at tvojot profesionalen in­te­
gri­tet, se neprocenlivo bogatstvo, koe se stek­nu­va
so mnogu naporna rabota, so iskustvo, so solidno poznavawe
od­re­de­na oblast od op{testveniot `ivot i so nepokolebliva
eti~nost. Za­toa, pokraj toa {to mora{ da gi nau~i{ os­nov­
ni­te tehniki na ko­mu­ni­ci­ra­we i na intervjuirawe na iz­vo­ri­
te na informacii, va`no e rano da se na­so­~i{ kon sledewe
odredena oblast. No, toa ne e dovolno. Dali }e ima{ mnogu
kva­li­tet­ni izvori od koi }e crpi{ informacii zavisi i od
upornosta so ko­ja gi bara{ i od na~inot na koj se odnesuva{
kon niv i ja steknuva{ niv­na­ta naklonetost.

AT­RI­BU­I­RA­WE

S# {to ne e o~igledno neosporno i op{topoznato, vo

tvojata prikazna mora da se atribuira. Novinarstvoto ne
e fikcija. Ti ne smee{ da tvrdi{ ni{to dru­go osven ona
{to neosporno go osoznava{ so sopstvenite setila i osven
fa­kti­te {to se smetaat za del od op{toto znaewe. Za site
drugi na­vodi {to }e gi soop{ti{, mora da se poso~i nivniot
96 Bidi novinar

izvor.
Vo na{ata prikazna za soobra}ajnata nesre}a na avtopa­
tot Skopje - Veles, na pri­mer, neosporni se slednive fakti:
deka se slu~ila soobra}ajna nesre}a, de­ka taa e te{ka (bi­dej­
}i ima zaginati i povredeni), to~nata lokacija na na­sta­not
i faktot deka voziloto {to u~estvuvalo vo soobra}ajkata e
„opel kor­sa“, {to mo`e da se zabele`i na mestoto na nesre­
}ata. Ni{to pove}e od toa. Site drugi fakti gi doznavame
od soodvetnite izvori: koi se u~es­ni­ci­te vo soobra}ajkata,
nivnata vozrast i nivniot status (voza~, sovoza~, pat­ni­ci);
kako zaginale `rtvite; kakva e zdravstvenata sostojba na
povredenite; ka­ko se slu~ila nesre}ata i koi se pri~inite za
nea. Site tie fakti mora da se atribuiraat. Toa zna~i deka
mora da se navede koj gi soop{tuva - po­li­ci­ja­ta, istra`niot
sudija, de`urniot lekar, o~evidcite ili nekoj drug.
Prin­ci­pot na atribuirawe na faktite osobeno va`i
za kontroverznite i ob­vi­nu­va~­ki navodi, koi sekoga{ mora
da se atribuiraat direktno i so golema do­za vnimanie (za
ova podetalno vo glavata „Novinarska etika“). Za da bidat
fa­k­ti­te i navodite vo tvojata prikazna dosledno i pravilno
at­ri­buirani, ko­ga istra`uva{ i koga pi{uva{, postavi si
gi slednive pra{awa:
 Ka­de ja dobiv informacijata? Pred s#, mora da bide{
stoprocentno si­gu­ren od kade poteknuvaat navodite {to
sa­ka{ da gi soop{ti{ i dali izvorot e kompetenten da gi
so­op­{ti. Navidum, izgleda ednostavno da se odgovori na ova
pra{awe. No, ne e taka. Tvoite izvori mnogu ~esto se indi­
rek­tni i ne­si­gur­ni.
Pi­{u­va{, na primer, prikazna za banalni komunalni
pro­­b­lemi vo nekoj grad. Razgovara{ so gradona~alnikot i toj
ti soop{tuva eden ednostaven fakt - brojot na `itelite vo
toj grad. No, toj e indirekten izvor i ne e kom­pe­ten­ten da ja
soop{ti taa cifra. Gradona~alnikot verojatno znae kolku
lu­|e `iveat vo negoviot grad, no umno e da se pretpostavi
deka mo`ebi ne gi pro­~i­tal najnovite statisti~ki podatoci.
Zna~i, ako ima{ namera da go so­op­{ti{ toj fakt, proveri
go kaj kompetentniot izvor - vo Dr`avniot zavod za statis­
tika.
 Koj mi gi ka`a ovie navodi? Personalnata identifi­
 Izvori na informacii 97

kacija e va`en ele­ment na atribuiraweto. Vo princip, se­ko­

ga{ e po`elno da se navedat imeto i prezimeto na izvorot
{to gi soop{tuva va`nite navodi vo prikaznata. No, da­li
sekoga{ znae{ koj e tvojot izvor?
Mno­gu ~esto na konferencii za pe~atot i na drugi javni
nastani }e ti se slu­~i da zabele`i{ interesna izjava, no da
ne go znae{ ~ovekot {to ja ka­`u­va. Potrudi se da go iden­
tifikuva{. Pra{aj nekogo od kolegite. Pra{aj ne­ko­go od
prisutnite. Ako nitu toa ne pomogne, prijdi mu na ~ovekot,
pret­sta­vi se i zamoli go da ti se pretstavi. Osven toa, obidi
se da najde{ barem mi­ni­mal­na referenca za sekoj izvor: od
kade e ~ovekot, koja e negovata pro­fe­si­ja, koja e negovata
funkcija, vo koe svojstvo u~estvuva vo nastanot i sli~­no.
 Da­li mo`am da bidam siguren deka navodite se visti­
niti? Ne e dovolno na­vo­di­te samo da se atribuiraat. Po­ne­
koga{ izvorite na informacii na­mer­no plasiraat la`ni
tvrdewa i poluvistini za da postignat nekoi svoi celi.
Za­toa e va`no vedna{ da si go postavi{ pra{aweto dali
mo`e{ da gi ve­ri­fi­ku­va{ navodite. Ako ne si siguren deka
mo`e da se proverat i da se po­tvr­dat navodite, iako e jasno
koj gi soop{tuva, atribuiraj gi kako „ne­pro­ve­re­ni“ ili na
sli~en na~in, so {to na ~itatelot }e mu go otkrie{ prob­le­
mot so nivnata proverka.
 Da­li sum jas izvorot? Zapomni, novinarot nikoga{ ne
e izvor na in­for­ma­cii, osven koga smisleno, organizirano i
naso~eno izvestuva za nastanot na samoto mesto i vo tekot na
negovoto traewe.
Ne e dovolno da bide{ na mestoto na soobra}ajnata nes­
re­}a otkako taa se slu­~i­la za da bide{ izvor i o~evidec. Ti
mo`e{ da svedo~i{ samo za ona {to go gleda{ na mestoto
na nastanot vo vremeto koga si tamu. Kako sops­tve­ni mo`e{
da gi atribuira{ samo faktite za koi svedo~i{ uverlivo.
Ne mo­`e{, na primer, da donesuva{ zaklu~oci za vozrasta
na u~es­nicite vo ne­sre­}a­ta, iako mo`ebi si gi videl (okoto
la­`e, a ti ne si vo pozicija da gi iden­ti­fi­ku­va{). Ne mo`e
da donesuva{ zaklu~oci za na~inot na koj se slu­~i­la nesre­}a­
ta, osven ako li~no ne si go videl toj kriti~en moment. Ne
do­ne­su­vaj nikakvi zaklu~oci za toa i osobeno ne za mo`nite
pri~ini za ne­sre­}a­ta, bez ogled {to nekoi fakti mo`ebi se
98 Bidi novinar

o~igledni.
Vni­ma­vaj, za svedo~ewe duri i za nekoi o~igledni fakti
e potrebno pove}e od golo oko. Na primer, prisustvuva{
na miting na opozicijata na gradskiot plo­{tad. So svojot
po­gled mo`e{ da gi opfati{ site u~esnici, no toa ne e
do­vol­no za da soop{ti{ kolku lu|e u~estvuvaat na mitingot.
Tvoeto do­se­ga{­no iskustvo veli deka tuka mo`ebi ima okolu
3.000 lu|e. No, opozicijata tvr­di deka na mitingot prisust­
vuvale 10.000 lu|e. Policijata soop{tuva pro­ce­na deka pri­
sustvuvale samo okolu 1.500 lu|e. [to da se pravi vo tak­va
si­tu­a­ci­ja? Najdobro e da gi soop{ti{ i da gi atribuira{
site podatoci.
 Ima li mojata redakcija utvrdena politika na atri­
bu­irawe na faktite? Ne­koi moderni redakcii imaat jasno­
definirana politika na atribuirawe, oso­be­no na kontrover­
znite fakti. Ako tvojata redakcija ima takva politika ili
izvesni pravila {to bi mo`ele da se smetaat za politika,
vnimatelno pro­u­~i gi i, ako se vo soglasnost so op{tata
profesionalna etika, dosledno pri­me­nu­vaj gi.

CI­TI­RA­WE I LOCIRAWE

Fa­kti­te gi atribuirame na toj na~in {to gi prenesu­

vame kako direktni ci­ta­ti ili kako parafrazi. Direktno gi
citirame stavovite i ~uvstvata na iz­vo­ri­te, a vo parafrazi
gi prenesuvame informaciite {to tie gi so­op­{tu­va­at. Mla­
di­te, pa i poiskusnite novinari, ~esto gi me{aat lon~iwata,
pa vo di­rekt­ni citati prenesuvaat informacii, a stavovite
i ~uvstvata na svoite iz­vo­ri gi opi{uvaat vo parafrazi. Eve
primer za takva gre{ka:
„Ne­sre­}a­ta se slu~ila koga voziloto od zasega
nepoznati pri~ini pre­mi­na­lo na levata strana
na kolovozot“, izjavi istra`niot sudija Stojan
Cve­tkov­ski i dodade deka udarot na voziloto vo
ogradata na patot bil stra­vo­ten.
Vo ovaa re~enica citatot i parafrazata se pogre{no
postaveni. Treba vaka:
 Izvori na informacii 99

„Uda­rot na voziloto vo ogradata na patot

bil stravoten“, re~e istra`­ni­ot sudija Stojan
Cvet­kovski i dodade deka nesre}ata se slu­~i­la
koga voziloto, od zasega nepoznati pri~ini, pre­mi­
nalo na levata stra­na na kolovozot.
Zna­~i, zapomni, tvoite izvori vo direkten govor gi so­op­
{tuvaat svoite sta­vo­vi i ~uvstva, a faktite gi prenesuva{
ti i gi atribuira{. Sekoga{ na­sto­ju­vaj da gi citira{ naj­
silnite izjavi na izvorot. Citatite treba da bidat kra­tki i
udarni. Citatot sekoga{ go izdvojuvame vo poseben paragraf.
Pro­u­~i gi interpunkciskite pravila za citiraweto {to gi
pretpo~ita tvojata re­dak­ci­ja i po~ituvaj gi.
Vo soglasnost so op{tata politika na atribuirawe,
vo citatite i vo pa­ra­fra­zi­te nastojuvame da go navedeme
ili {to poblisku da go locirame iz­vo­rot na informaci­
ite. Zatoa e va`no da bide poznat re`imot na koristewe na
informaciite {to ni gi soop{tuva izvorot. Vo praktikata
ima tri mo`­ni re`imi na koristewe na informaciite:
 Re­`im na slobodno citirawe, informacii for the
record, vo lokalniot no­vi­nar­ski `argon „oficijalni“. Iz­vo­
rot ovie informacii gi soop{tuva ofi­ci­jal­no i e so­glasen
da bide citiran so svoeto ime, prezime i so klu~­na­ta refer­
enca. Sekoga{ nastojuvaj da go ubedi{ svojot izvor ne­govite
navodi da gi soop{ti{ vo ovoj re`im.
 Re­`im na locirawe na izvorot, informacii of the
record, vo lokalniot no­vi­nar­ski `argon „neoficijalni“.
Iz­vorot saka da gi soop{ti ovie in­for­ma­cii, no ne e sogla­
sen da bide direktno citiran. Obidi se da go ubedi{ tie
informacii da ti gi soop{ti vo re`imot na slobodno citi­
rawe, no ako ne uspee{, prifati go re`imot locirawe na
izvorot. No, vo toj slu~aj mora na dvaj­ca­ta da vi bide jasno
deka si dol`en {to poblisku da go locira{ svojot iz­vor.
Za toa se upotrebuvaat op{topoznati frazi: vladin izvor,
iz­vor vo Mi­ni­sters­tvo­to za odbrana, diplomatski izvor,
ano­ni­men izvor vo Li­be­ral­na­ta partija i sli~no. Zna~i,
idejata e da gi locira{ institucijata od koja do­a­|a izvorot
i negova­ta pozicija vo taa institucija: visok slu`benik vo
Mi­ni­sters­tvo­to za nadvore{ni raboti, ~len na Centralniot
100 Bidi novinar

od­bor na So­ci­jal­de­mo­krat­ski­ot sojuz i sli~no. Pritoa, ne

sme­e{ la`no da locira{ - ako vla­din izvor ti soop{ti
nekoja va`na informacija i te zamoli da navede{ de­ka si ja
doznal od diplomatski izvori, mora da go odbie{. Vo na{ite
ves­ni­ci takvi navodi od „diplomatski izvori“ ~itame sekoj
den, bo`em am­ba­sa­do­ri­te kaj nas nemaat druga rabota osven po
celi denovi da potturaat in­for­ma­cii vo vesnicite.
 Re­`im na zadninski informacii. Toa se bekgraund-
in­formacii {to izvorot gi so­op­{tu­va, no ne e soglasen nitu
da bide citiran nitu da bide lociran. Tie in­for­ma­cii mo­`e
da gi koristi{ vo istra`uvaweto. Obidi se da najde{ na­~in
da gi atribuira{. Pobaraj drug kompetenten iz­vor {to }e gi
po­tvr­di ili }e gi otfrli i }e se soglasi toa da go stori vo
re`im na ci­ti­ra­we ili vo re`im na locira­we.
Bi­di vnimatelen i kon ~itatelite i kon svoite izvori.
Ne smee{ da gi ma­ni­pu­li­ra{ i ednite i drugite, nitu da doz­
vo­li{ da bide{ izmanipuliran - prin­ci­pot na atribu­i­ra­we
ne smee da se napu{ti. Od druga strana, bidi sve­sen za fak­
tot deka izvorite na informacii naj~esto ne se educirani
samite da gi poznavaat i da pravat razliki me|u oddelnite
re`imi na javno ko­ri­ste­we na informaciite. Imam prisust­
vuvano na mnogu „brifinzi“ na koi ima­lo kameri i imam
slu{ano mnogu neoficijalni informacii {to do ve­~er­ta
stanale direktni izjavi. No, sepak, toa ne e pri~ina da gi
ma­ni­pu­li­ra{ svoite izvori.
Ako tvojot izvor ne saka da bide direktno citiran, vo
kratki crti objasni mu ja politikata na atribuirawe so
locirawe. Vedna{ ponudi mu ja re­fe­ren­ca­ta so koja }e go
locira{. Najverojatno }e se soglasi. Osobeno vnimavaj ko­ga
vo edna prikazna svojot izvor go citira{, no toj saka nekoi
~uv­stvi­tel­ni informacii {to ti gi soop{tuva da gi pren­
ese{ vo re`imot locirawe na izvorot. Stori go toa taka
{to da ne se pomisli deka stanuva zbor za istiot iz­vor.

VI­DO­VI IZVORI

Kla­si­fi­ka­ci­ja­ta na izvorite ne e akademsko, tuku

prakti~no pra{awe - taa ja razviva svesnosta za bogatst­
voto od izvori i za potrebata da se in­terv­ju­i­ra­at izvori so
 Izvori na informacii 101

razli~ni statusi. Vo literaturata se sre}avaat mnogu kla­

si­fi­ka­cii i podelbi, no jas mislam deka sosema zadovoluva
najop{tata po­del­ba na tri vida izvori:
 Iskus­tve­ni izvori. Toa se izvori {to imaat li~no i
neposredno iskustvo so nastanot ili so pojavata za koi pi­{u­
va{. Sekoga{ obrni vnimanie na fa­ktot deka tie izvori se
zasegnati. Vo prikaznite za konfliktni situacii se­ko­ga{
ima dve ili pove}e zasegnati strani. Pobaraj zasegnati iz­vo­
ri na dve­te strani.
Bi­di svesen i deka iskustvenite izvori ne mora da bidat
kompetentni. Pi­{u­va{ prikazna za poskapuvaweto na benzi­
not, na primer. Zasegnati se site vo­za­~i. No, tie ne se kom­
pe­tentni da odgovorat zo{to do{lo do poskapuvawe na benzi­
not i kakvi }e bidat posledicite. Zatoa, citiraj gi nivnite
izjavi, oso­be­no emotivnite, no pra{awata za pri~inite i za
posledicite za~uvaj gi za drugi, kompetentni izvori. Voza­~i­
te se kompetentni da ti ka`at samo kol­ku se nesre}ni {to
mo­ra da pla}aat pove}e pari za benzin.
 Eks­pert­ski izvori. Ekspertite se lu|e {to imaat
stru~­no znaewe za prob­le­mot za koj pi{uva{, iako mo`ebi
ne se neposredno zasegnati od nego. Na pri­mer, profesor na
Ekonomskiot fakultet ima izvonredno poznavawe na pe­tro­
biz­ni­sot i odli~na dijagnoza za poskapuvaweto na benzinot,
no ~ovekot ne vozi avtomobil, tuku velosiped, i nego prob­
lemot ne go za­seg­nu­va direktno. Ekspertizata na ovoj izvor
ti e va`na za da gi sfati{ su{tinata i di­na­mi­ka­ta na prob­
lemot. Faktite {to toj ti gi soop{tuva gi prenesuva{ glav­
no vo parafrazi, a vo citati gi prenesuva{ negovite li~ni
ekspertski sta­vo­vi za problemot.
Bi­di vnimatelen so ekspertskite izvori. Nekoi od niv
nastapuvaat kako ne­za­vis­ni eksperti, a drugi se povrzani
so nekoi dr`avni organi, partii, nev­la­di­ni organizacii i
in­sti­tucii. Ako profesorot na Ekonomskiot fa­kul­tet, na
primer, e ~len na vladinata komisija za energetika, toj si­gur­
no }e go bra­ni stavot na vladata za poskapuvaweto. Drug pro­
fesor od istiot fa­kul­tet e ~len na opoziciskata partija i
toj }e brani sosema poinakov stav. Ako iz­vo­ri­te se povr­­zani
so kogo bilo i kako bilo, toa sekako soop{ti go vo re­fe­ren­
ci­te za niv, pokraj nivnoto ime i prezime. Zadol­`i­tel­no
102 Bidi novinar

intervjuiraj i nezavisni ekspertski izvori.

 Ov­la­ste­ni izvori. Vo princip, site informacii za
rabotata na dr­`av­ni­te i na drugite op{testveni institucii
se javni. Vo Makedonija naskoro tre­ba da se donese zakon {to
}e obezbedi dostapnost na informaciite, kako {to nalo`uva
Ustavot. Kako i da e, sega instituciite ovlastuvaat oddelni
li­ca za kontakti so javnosta (portparoli), koi imaat pravo i
profesionalna ob­vr­ska da ja soop{tuvaat i javno da ja branat
nivnata politika. So tie lica odr­`u­vaj redovni i bliski
kontakti, no isklu~ivo profesionalni. In­for­ma­ci­i­te {to
gi dobiva{ od niv atribuiraj gi na toj na~in {to li~no
}e gi iden­ti­fi­ku­va{ (portparolot na Ministerstvoto
za vnatre{ni raboti re­~e deka...). No, faktot {to tie se
slu`­beno ovlasteni da prenesuvaat in­for­ma­cii i stavovi
na institucijata ti ovozmo`uva tie informacii da gi atri­
bu­i­ra{ i direktno na institucijata (Ministerstvoto za
vnatre{ni ra­bo­ti soop{ti deka...).

PRO­CE­NA NA IZVOROT (VERIFIKACIJA)

Iz­vo­rot treba dobro da se proceni, ne samo od aspekt na

negoviot odnos kon in­for­ma­ci­i­te so koi raspolaga (dali e
zasegnat, dali e ekspert ili e ov­la­sten), tuku i vo pogled na
negovite motivi i na mo`nosta za proveruvawe na fa­kti­te
{to gi soop{tuva. Zaradi dobra procena na izvorot, postavi
si gi sled­ni­ve pra{awa:
 Mo­`am li da se potpram na nego? Mnogu neprijatna
situacija e koga }e se pot­pre{ na direktnite izjavi na svo­
jot izvor, a toj utre }e ka`e deka ne iz­ja­vil takvo ne{to.
Dobro proceni dali tvojot izvor mo`e da go izdr`i to­va­rot
na javnoto soop{tuvawe na faktite {to ti gi nudi. Ako ne
mo`e, raz­mis­li kako da gi atribuira{ tie fakti. I dali
mo`ebi ne e poumno da po­ba­ra{ nov izvor.
 Mo­`am li da gi potvrdam negovite informacii? Ova
e mnogu va`no pra­{a­we, od ~ij odgovor zavisi celokupnata
politika na atribuirawe za koja }e se opredeli{. Ako ne
mo`e{ samiot da zaklu~i{ dali navodite {to ti gi so­op­
{tu­va se proverlivi, otvoreno pra{aj go svojot izvor: kade
i kako mo­`am da gi proveram ovie navodi? Pra{aweto ne e
 Izvori na informacii 103

navredlivo, bidej}i ve­ri­fi­ka­ci­ja­ta na faktite e biten ele­

ment na novinarskoto istra`uvawe.
 Da­li znae {to zboruva? Ako izvorot e ekspertski,
precizno utvrdi go po­le­to na negovata ekspertiza. ^ovekot
mo`ebi navistina e profesor na Eko­nom­ski­ot fakultet, no
mo`ebi e ekspert za upravuvawe na zemjodelstvoto, a ne na
petrobiznisot.
 Da­li e kompetenten? Ima izvori {to imaat iskustvo
i znaewe za nekoja ob­last i se spremni da ti dadat mnogu va`­
ni informacii, no sepak ne se kom­pe­tent­ni da go storat toa.
Mla­data i bistra sekretarka na ministerot za eko­no­mi­ja, koja
slu~ajno ti e prijatelka, mo`e da ti ka`e mnogu va`ni i to~­
ni informacii za poskapuvaweto na benzinot, no taa se­pak
ne e kom­pe­ten­ten izvor. Navodite {to ti gi soop{tuvaat
ne­kompetentni izvori gi pro­ve­ru­va{ intervjuiraj}i kompe­
tentni lu|e i gi atribuira{.
 Zo­{to mi ka`uva? Utvrdi go motivot na tvojot izvor.
Javnosta treba da znae - toa e edinstveniot legitimen motiv
poradi koj treba javno da se so­op­{tu­va­at faktite. No, `i­ve­
e­me vo nesovr{en svet. Lu|eto poseduvaat in­for­ma­cii i se
obiduvaat da gi iskoristat na razni na~ini. Nekoi od tie
in­for­ma­cii ednostavno ne smee{ da gi koristi{ (tie od
razuz­na­va~ki izvori, na pri­mer), bidej}i zna~at direktno
prekr­{u­vawe na profesionalnata etika. Po­ve­}e­to }e gi
koristi{ umno i vnimatelno, sekoga{ vo interes na tvoite
~i­ta­te­li i sekoga{ svesen za motivite na tvoite izvori.
 Mo­`am li da mu veruvam? Ne se slu~uva premnogu
~esto, no mo`e da na­i­de{ na lu|e {to se skloni kon lagi i
iz­mislici. Ako dobie{ jasen vpe~atok de­ka izvorot e ~ovek
komu ne mo`e da mu se veruva, ima samo edno ~are - ba­raj drug
izvor.

NE­GU­VA­WE NA IZVORITE NA INFORMACII

Iz­vo­ri­te na informaciite se kako cve}e - baraat redov­

na nega. Dobri, kva­li­tet­ni, otvoreni i doverlivi izvori na
informacii ima samo novinarot {to vnimatelno gi neguva.
Eve nekolku soveti kako se pravi toa:
 Ni­ko­ga{ nemoj da go zloupotrebi{ svojot izvor. Fak­
104 Bidi novinar

ti­te {to ti gi pre­ne­su­va ne slu`at za ozboruvawe, za li~na

upotreba i zloupotreba.
 Ni­ko­ga{ nemoj da go prekr{i{ dogovoreniot re`im
na koristewe na in­for­ma­ci­i­te {to ti gi soop{tuva. Iz­vo­
rot mora da se ~uvstvuva bez­bed­no so tebe. Ako ne{to ti
ka­`al neoficijalno, toj treba da bide siguren deka ni­ko­ga{
nema da go soop{ti{ negovoto ime. Taa obvrska va`i i za
tvojot ured­nik, komu sepak mora da mu ka`e{ koj e izvorot.
Eti~kata obvrska za za­{ti­ta na izvorot va`i i na sud, iako
zakonot ne go priznava toa.
 Se­ko­ga{ koga e mo`no, citiraj go svojot izvor so ime
i prezime. Imaj go na um faktot deka lu|eto sakaat da gi
vidat svoeto ime i prezime vo ves­ni­kot. Ako mu gi napi{e{
imeto i prezimeto, pa u{te ja objavi{ i negovata fo­to­gra­
fi­ja, tvojot izvor }e im se pofali na soprugata i na decata.
Pri­­ja­te­lot }e mu se javi po telefon za da mu ~estita. Ako ne
te ~ini premnogu, ovoz­mo­`i mu go toa zadovolstvo.
 Se­ko­ga{ bidi u~tiv, qubezen i srde~en. Lu|eto sakaat
da imaat prijateli me­|u novinarite. Daj mu mo`nost na tvo­
jot izvor da te smeta za prijatel. Doz­vo­li mu da se gordee so
tebe, da mu se pofali na svojot kolega ili na svo­jot prijatel
deka li~no te poznava.
 Ba­raj fidbek od svojot izvor. Na mnogu novinari im
e pova`no {to mis­lat izvorite za nivnite prikazni odo{to
~itatelite. Toa ne e dobro. No, se­pak, misleweto na izvorot
e va`no. Javi mu se i pra{aj go {to misli za tvo­ja­ta prika­
zna. No, ne mu dozvoluvaj da ti bide urednik.
 Ja­vi mu se bez profesionalna pri~ina. Ve}e go spome­
navme ovoj „trik“. Tvo­jot izvor o~ekuva da mu se javi{ za
da mu pobara{ informacija ili iz­ja­va. Ako mu se javi{ bez
profesionalna pri~ina, za da go pra{a{ za zdrav­je­to i za
ras­polo`enieto, prijatno }e go iznenadi{. Stori go toa.
Doz­naj koga mu e rodendenot. Javi mu se i ~estitaj mu. Ako
te po­~esti kafe, prifati. Za No­va godina isprati mu li~na
~es­titka, pokraj redakciskata. Razvij so nego ~o­ve~­ka blis­
kost.
 Ne baraj od nego i ne prifa}aj neprigodni uslugi. Se
slu~uva bliskosta {to se razviva me|u novinarot i izvorot
na informacii da go napu{ti po­le­to na profesionalniot
 Izvori na informacii 105

odnos. Novinarot ponekoga{ bara, a izvorot nudi us­lu­gi {to

nemaat vrska so odnosot novinar-izvor. Toa ne e dozvoleno.
 Odr­`u­vaj profesionalna distanca. Bliskosta so
iz­vorot, sepak, ima gra­ni­ci. Taa ne smee da gi zagrozi neza­
visnosta na novinarot i po~ituvaweto na pro­fe­si­o­nal­ni­te
i na eti~kite standardi. Bidi svesen za toa. Tvojot izvor
se­ko­ga{ mora da znae deka so tebe razgovara kako so pret­
stavnik na pro­fe­si­o­nal­na redakcija i na iljadnicite tvoi
~itateli.
 9
TEH­NI­KI
NA
INTERVJUIRAWE

V
o novinarstvoto pod terminot intervjuirawe go pod­ra­
z­­birame sekoj raz­go­vor {to go vodime so izvorot na
in­fo­r­macii za da dobieme navodi i fakti za na{ata
pri­kaz­na. Treba da pravime razlika me|u intervjuto kako
po­stap­­­ka vo novinarskoto istra`uvawe i intervjuto kako
`anr. Se razbira, po­stap­ka­ta na intervjuirawe e sli~na i
koga do­bi­­enite informacii gi ob­ja­vu­va­me kako del na na{ata
pri­kaz­na i koga razgovorot go predavame kako tvor­ba od
`anrot intervju (za osobenostite na ovoj `anr }e stane zbor
vo glavata „Vo­ved vo `anrovite“).
Se­ga vnimanieto go naso~uvame kon tehnikite na inter­
vju­irawe. Zaradi po­les­no sovladuvawe na ovie tehniki,
po­treb­no e da bide{ komunikativna li~­nost i da poseduva{
izvesno nivo komunikaciski ve{tini {to si gi sov­la­dal vo
tekot na svoeto vospituvawe i obrazovanie: treba da umee{
da se pret­sta­vi{, da go gleda{ sogovornikot vo o~i, da
izbegnuva{ odvi{na i ne­pri­stoj­na gestikulacija, da bide{
upo­ren, da bide{ organiziran i sli~no. No, ko­mu­ni­ka­ci­ski­
te ve{tini i tehnikite na intervjuirawe se sovladuvaat i se
ve`­ba­at i niz sekojdnevnata prakti~na rabota.
108 Bidi novinar

POD­GO­TO­VKA ZA INTERVJU

Se­koe dobro intervju po~nuva so temelna podgotovka na

novinarot. ]e ima mno­gu situacii koga nema da ima{ dovol­
no vreme dobro da se podgotvi{ za raz­go­vo­rot so tvojot izvor.
No, sekoj od nas vo princip komunicira so iz­ve­sen krug
li~­nos­ti. Del od podgotovkata za potencijalnite razgovori
so niv tre­ba da se izvede duri i bez ogled dali se zaka`ani
takvi razgovori. So dru­gi zborovi, sekoga{ bidi podgotven
za neo~ekuvano, „polno}no“ intervju. Vo pod­go­to­vka­ta sledi
gi slednive postapki i pravila:
 Na­pi­{i profil na svojot izvor. Potrudi se da
dozna­e{ {to pove}e fa­kti za li~nosta {to ja intervjuira{,
za negovite profesionalni referenci, za negovite stavovi,
pa duri i detali za negoviot privaten `ivot. Vni­ma­tel­no
pro­u­~i gi poslednite izjavi i intervjua na tvojot sogovornik.
Razgovaraj so poiskusni kolegi {to ve}e imale mo`nost da
go intervjuiraat. Ako e mo`­no, razgovaraj so lu|e {to go
poznavaat. Doznaj dali e komunikativen, da­li e otvoren, koi
se negovite li~ni interesi i naviki i sli~no. Sedni i na­pi­
{i profil na li~nosta, kratok tekst {to gi sodr`i site
bitni fakti za nea. Vo oblasta {to ja sledi{ kontaktira{
so opredelen broj izvori. Za se­ko­go od niv napravi profil.
Navreme a`uriraj gi profilite. Bidi se­ko­ga{ podgotven -
ako zaka­`e{ intervju so nekogo, dobro e da go ima{ ne­go­vi­ot
profil ve}e podgotven, vo poseben fajl.
Pro­fi­lot na li~nosta }e ti pomogne da gi sostavi{ pra­
{a­wata i da ja isp­la­ni­ra{ taktikata na razgovorot. Ako vo
profilot pi{uva deka ~ovekot e za­tvo­ren i nedoverliv, toa
nalo`uva da isplanira{ povnimatelna taktika. Pro­fi­lot
mo`e duri da ti pomogne i vo organizacijata na razgovorot.
Ako si otkril deka tvojot izvor e qubitel na tenis, na primer,
bi mo`el da mu pred­lo­`i{ da se sretnete vo restoranot pokraj
teniskoto igrali{te - so za­do­vols­tvo }e ja prifati tvojata
ideja, razgovorot }e bide poprijaten, a toj }e bi­de pootvoren.
 Pod­go­tvi lista na pra{awa. Na listata neka ima
{to pove}e pra{awa, no vni­ma­tel­no isplaniraj go nivniot
re­do­sled. So poseben znak obele`i go glav­no­to, fokusno pra­
{a­we. Spisokot e samo za sebe. Otpe~ati go i nosi go so sebe
 Tehniki na intervjuirawe 109

na raz­govorot. Ako tvojot izvor pobara da mu isprati{ pra­

{a­wa pred razgovorot, detalno opi{i mu za {to }e razgova­
rate. Ako, pak, pro­dol­`i da insistira na pismeni pra{awa,
is­pra­ti mu dve ili tri op{ti pra­{a­wa i objasni mu deka tie
}e bidat samo ramka na razgovorot. Ne e po`elno na so­go­vor­
ni­kot da mu ja isprati{ detalnata lista na pra{awa. Toa }e
mu dade mo`­nost da se podgotvi kako da gi izbegne neprijat­
nite pra{awa, a mo`e da bi­de motiv toj da ti se javi i od
„op­ravdani“ pri~ini da go otka`e in­terv­ju­to. No, od druga
stra­na, bidi svesen i deka i izvorot ima potreba da se pod­go­
t­­vi za intervjuto. Ovozmo`i mu go toa.
 Ja­vi mu se na svojot izvor, pretstavi se i zamoli go
za in­tervju. Prviot te­le­fon­ski povik e najzna~aen, ~esto i
pre­­suden za toa dali }e go dobie{ po­sa­ku­va­no­to intervju. Vo
ja­vuvaweto bidi profesionalen i otvoren. Nemoj na izvorot
da mu veli{ deka saka{ da razmeni{ mislewe so nego. Ne
bi­di pre­ten­ci­o­zen. Ednostavno, pretstavi se so svoeto polno
ime i prezime, ka`i vo koja redakcija i vo koja rubrika ra­bo­
ti{ i zamoli go za kratok razgovor, vo koj od nego o~e­ku­va{
informacii za odredena tema. Osven temata, vedna{ so­op­­
{ti mu ja pri~inata poradi koja saka{ da razgovara{ tokmu
so nego - ako e zasegnat, ka`i mu deka zatoa od nego bara{
intervju, ako e ekspert, ka­`i mu deka bara{ ekspertsko mis­
lewe, a ako e ovlasten izvor, ka`i mu deka ba­ra{ mislewe
ili stav na institucijata {to ja pretstavuva.
 Ako e nu`no, vedna{ dogovori go re`imot na koristewe
na in­for­ma­ci­i­te {to }e gi soop{ti izvorot. Ako iz­vo­rot ne
saka da zboruva oficijalno, mo{­ne verojatno e deka toa }e ti
go soop{ti vedna{. Nema pri~ina da go od­lo­`u­­va{ dogovorot
za re`imot na koristewe na informaciite i da go osta­va{
svojot izvor vo nedoumica. Dogovori se ved­na{.
 Ne prifa}aj „ne“ kako odgovor. Mnogu pati vo tvojata
kariera }e ti se slu­~i izvorot da odbie intervju. No, nik­
oga{ ne prifa}aj „ne“ kako odgovor. Ob­jas­ni mu na ~ovekot
deka prikaznata za koja pi{uva{ e va`na za javnosta, iskre­no
ka`i mu deka ti e va`na i na tebe i objasni mu deka razgovo­
rot so ne­go e mnogu va`en za prikaznata. Ako izvorot sepak
te odbie, nastojuvaj da mu se javi{ podocna, no ne predocna.
Bidi u~tiv, no uporen i nastoj~iv.
110 Bidi novinar

 Ako e nu`no, prifati intervju po telefon ili po

i-mejl, no ka`i im go toa na ~itatelite. I tvoite izvori
stra­daat od hroni~en nedostig od vre­me. Sekoga{ pretpo­~i­
taj li~ni kontakti so niv, no ako e poprakti~no raz­go­vo­rot
da se izvr{i po telefon, stori go toa. Ako ima{ tehni~ki
mo`­nosti, sni­mi go razgovorot na diktafon, no toa ka`i mu
go na sogovornikot. Vo po­no­vo vreme nekoi novinari prakti­
ku­­vaat intervjuirawe po i-mejl. Vo prin­cip treba da se in­si­s­­
tira na `iva komunikacija, no vo specifi~ni situacii (ko­­ga
izvorot e mnogu daleku, na primer) intervjuto po i-me­jl e
prakti~no re­{e­nie.
 Vni­ma­tel­no izberi gi vremeto i mestoto na razgovorot.
Mnogu mladi no­vi­na­ri gi selektiraat svoite izvori iz­biraj}i
gi mestoto i vremeto na raz­go­vo­rot - za „naj­va`­ni­te“ izvori se
spremni na polno} da tr~aat tamu kade {to }e posaka izvorot,
a „pomalku va`nite“ izvori gi kanat na razgovor vo re­dak­ci­
ja­ta, vo rabotno vreme. Toa ne e ~esno. Me­sto­to i vremeto na
raz­go­vo­rot zavisat od `elbata i mo`nostite na sogovornikot.
Vremeto treba da bi­de soodvetno, a mestoto prijatno za razgov­
or. No, treba na svojot izvor da mu ka­`e{ da go po~ituva i
tvojot rok, kako i tvojata potreba da se ~uvstvuva{ pri­jat­no.
Vo princip, zaka`uvaj gi razgovorite vo rabotno vreme
i vo kancelarijata na sogovornikot ili na neutralno mesto
(restoran, klub i sli~no). Izborot tre­ba da bide odraz na
ne­govata i na tvojata profesionalnost. Ne mo`e da pri­fa­
ti{ razgovor so svojot izvor vo no}en klub na polno}. Ne
smee{ da pri­fa­ti{ razgovor vo koj ti na svojot izvor }e mu
„sparinguva{“ vo ne­go­va­ta borba da si go podobri javniot
imix. Bidi vnimatelen.
 Ob­le­~i se pristojno i odmereno. Nekoi moderni re­dak­
cii vo svetot ima­at takanare~en dres-kod, odnosno pravila
za na~inot na oblekuvawe na ra­bo­ta. Mnogu e va`no da bide{
pristojno oble~en na rabota i osobeno koga go in­terv­ju­i­ra{
svojot izvor. Toj so tebe treba da se ~uvstvuva prijatno. Ako
si ob­le­~en sve~eno, a toj „rabotno“, }e se ~uvstvuva nepri­
jatno. Ako e obratno, ti }e se ~uvstvuva{ neprijatno. Ako
si ob­le­~en napadno i provokativno, toa }e go odvlekuva vni­
manieto na tvojot sogovornik. Nakratko, odberi go vi­stin­ski­
ot na~in na oblekuvawe.
 Tehniki na intervjuirawe 111

 Ni­ko­ga{ nemoj da docni{. Zapomni, za tebe razgovo­

rot sekoga{ po~nuva 15 mi­nu­ti pred zaka`aniot termin.
Po­dobro ti da go po~eka{ izvorot otkol­ku toj da te ~eka
tebe. Predvidi gi mo`nite problemi vo soobra}ajot. Ako
se­pak ima{ nekakva mnogu va`na pri~ina poradi koja si
prinuden da za­doc­ni{, javi mu se na sogovornikot vedna{,
izvini mu se, zamoli go za tr­pe­nie ili vedna{ prezaka`i go
razgovorot vo soodveten termin.
 Pred po~etokot na razgovorot, dogovori se za na~inot
na bele`ewe. Di­kta­fon ili notes?
Di­kta­fo­not ima izvesni neosporni prednosti. Toj go
sni­ma sekoj ka`an zbor. No, taa korisna sprava ima i izves­
ni nedostatoci. Mo`e da otka`e, na pri­mer. Zatoa, pred
po~etokot na razgovorot, proveri ja ispravnosta na di­kta­
fo­not i proveri dali bateriite se polni. Sekoga{ nosi
rezer­vni ba­te­rii i rezervna lenta. Pretpo~itaj digitalni
diktafoni i diktafoni so broj­~a­nik.
Di­kta­fo­not ima u{te eden golem nedostatok - preslu­
{u­­vaweto i trans­kri­bi­ra­we­to na razgovorot se bavni i
ma­ko­trpni. Zatoa, praktikuvaj zaedno so di­kta­fo­not da
upotrebuva{ i notes. Dodeka snima{ i zapi{uva{, vo mo­men­
tot koga izvorot }e ti ka`e nekoj va`en fakt, brzo pogledni
vo broj~anikot na diktafonot i vo notesot zapi{i go brojot.
Ovoj trik podocna }e ti po­mog­ne brzo da gi pronajde{ klu~­
ni­te mesta od razgovorot i brzo da gi pres­lu­{a{.
Naj­se­ri­oz­ni­ot nedostatok na diktafonot ne e od teh­ni~­
ka priroda. Mi­kro­fo­not go pla{i tvojot sogovornik. Vo
se­koj slu~aj, pred da go izvadi{ di­kta­fo­not od ~anta, ka`i
mu na ~ovekot deka bi sakal da go snimi{ raz­go­vo­rot i deka
ne­ma da se objavi tonski zapis, tuku snimkata ti e potrebna
za­ra­­di precizno preslu{uvawe na razgovorot. Ako proceni{
deka i pokraj toa ob­jas­nu­va­we izvorot se ~uvstvuva nepri­
jatno, nemoj da snima{ i potpri se na svo­ja­ta ve{tina na
be­le­`e­we vo notesot.
 Ako e nu`no, dogovori avtorizacija na intervjuto.
Mo`no e izvorot u{te pred po~etokot na razgovorot da po­ba­
ra avtorizacija na intervjuto. Ako go stori toa, ti si dol­
`en da mu ja ispolni{ `elbata. No, dozvoli mu da gi avtori­
zira samo negovite direktni iskazi i citati vo prikaznata.
112 Bidi novinar

Ne­moj da mu go ispra}a{ celiot tekst. Osven toa, nastojuvaj

da bide{ pra­kti­~en. Zamoli go izjavite da gi avtorizira
brzo, po i-mejl ili po telefon. Vni­ma­vaj, avtorizacijata na
tvojot izvor mu ovozmo`uva da gi uto~ni ili da gi doobjasni
svoite iskazi. Vo taa smisla, taa mo`e da bide korisna i za
te­be. No, izvorot ne smee da ja menuva su{tinata na ona {to
ve}e go izjavil ili da ja povle~e izjavata. Ako se obide da
stori takvo ne{to, u~tivo ka`i mu deka toa ne e prifatlivo
i deka ne e korektno.

UMET­NO­STA NA POSTAVUVAWE PRA[AWA

Ed­na stara mudrost veli: novinarot ne mora da gi ponudi

site odgovori, no mo­ra da gi postavi site pra{awa. Po­sta­
vuvaweto pra{awa e vistinska umet­nost. Pokraj is­kus­tvo­to,
ve`baweto i sledeweto dobri intervjua, vo uso­vr­{u­va­we­to
na ve{tinata na postavuvawe pra{awa }e ti pomognat i
slednive pra­vi­la i soveti:
 Ti pra{uva{, izvorot odgovara, a ne obratno. Nemoj
da gi soop{tuva{, u{te pomalku da gi nametnuva{ svoite
sta­­­vovi. Najlo{i pra{awa se tie vo koi ti ja postavuva{
svo­jata teza i bara{ izvorot da se soglasi so nea ili da ja
otfrli. Toa, vsu{nost, ne se pra{awa.
Za­toa, nemoj da se pravi{ premnogu umen. Celta na
in­ter­vjuto e da izvle~e{ {to pove}e informacii od svojot
iz­vor za da im gi soop{ti{ na ~itatelite. In­terv­ju­to ne e
debata, ne e borba vo koja ti treba da izleze{ poumen od svo­
jot sogovornik. Toj opasen manir, za `al, e dlaboko navlezen
vo na{eto no­vi­nars­tvo.
 Opre­de­li go fokusnoto pra{awe i nastojuvaj brzo da
dojde{ do nego. Vo se­koj razgovor ima edno najva`no, fokus­
no pra{awe. Opredeli go i isp­la­ni­raj ja taktikata kako da
dojde{ do nego. Ako izvorot e otvoren i raz­go­vor­liv, fokus­
noto pra{awe postavi go vedna{. Ako izvorot e zatvoren i
ne­do­ver­liv, postavi nekolku pra{awa za kr{ewe na mrazot
i vnimatelno dob­li­`i se do fokusnoto pra{awe. Potoa upor­
no odr`uvaj go fokusot na raz­go­vo­rot. Ne se rasplivnuvaj.
 Bi­di svesen deka se mo`ni iznenaduvawa. Ti se pod­
gotvuva{ za intervjuto so tvojot izvor, no i toj se podgotvuva.
 Tehniki na intervjuirawe 113

Se obiduva da go otkrie ili da go pret­po­sta­vi fokusnoto

pra{awe. Smisluva odgovor. Se preslu{uva so svojot ko­le­ga.
Mo`ebi nastojuva da ti ka`e ne{to drugo, ne{to pova`no
i po­a­tra­ktiv­no. Bide spremen i na takvi iznenaduvawa. Ako
po~uvstvuva{ deka iz­vo­rot se obiduva da fokusira drugo pra­
{a­we, brzo razmisli dali toa ne e po­do­bar izbor. Ako e, nema
smisla da bide{ sueten i inaetliv - prifati go iz­bo­rot na
tvo­jot sogovornik.
 Po­sta­vu­vaj kratki, ednostavni pra{awa. Vnimavaj,
tvojot sogovornik tre­ba da go zapomni tvoeto pra{awe.
Za­toa, toa treba da bide kratko i ed­no­stav­no. Izbegnuvaj
dol­gi i slo`eni elaboracii na pra{aweto, bidej}i tie go
zbu­nu­­va­at tvojot izvor. Ne dozvoluvaj ~ovekot da te pogledne
zbu­neto i da te pra­{a: izvinete, a {to be{e pra{aweto?
 Ne postavuvaj dvosmisleni i nejasni pra{awa. Pra­
{aweto treba da bide jas­no. Dvosmislenite pra{awa mu da­va­
at mo`nost na izvorot da go izbegne od­go­vo­rot ili da dade
ne­jasen i dvosmislen odgovor.
Eve primer za edno nejasno i dvosmisleno pra{awe: Gos­
podine guverner (na NBM), dali smetate deka e potrebno
da se dozvoli mala inflacija zaradi pot­tik­nu­va­we na raz­
vojot ili mora da se odr`uva monetarnata dis­cip­li­na?
Vo ova pra{awe se postavuvaat dve pra{awa, se nudat dve
gotovi tezi i na izvorot mu se ostava mo`nost da se opre­
deli za ed­nata. Pra{aweto e ne­ko­rekt­no, komplicirano i
dvosmisle­no. Guvernerot mo`ebi }e bide pri­nu­den prvo da ja
urne tezata deka inflacijata e potrebna zaradi pot­tik­nu­va­
we na raz­vojot, potoa }e mora da objasni deka inflacijata ne
e povr­zana isk­lu­~i­vo so monetarnata disciplina, a na krajot
}e od­govori na pra{aweto. Zo­{to da ne se postavi kratko i
ednostavno pra{awe: Gospodine guverner, da­li e potrebno
da se dozvoli mala inflacija?
 Ne postavuvaj dve ili pove}e pra{awa vo edno. Ova e
edna od naj~estite gre­{ki pri intervjuiraweto. Ako vo edno
pra{awe postavi{ dve, izvorot ima mo`nost da go izbere
toa {to pove}e mu odgovara, a drugoto da go za­bo­{o­ti. Ako
insistira{ na zabo{oteno pra{awe, se doveduva{ vo nepri­
jatna si­tu­a­ci­ja da go postavi{ u{te edna{. Toa e nepri­
jatno i za izvorot - toj ne e dol`en da gi zapamti site tvoi
114 Bidi novinar

pra{awa, bidej}i treba da se koncentrira na odgovorite. Vo

sprotivno, }e mora i toj da sedne da bele`i.
 Po­sta­vu­vaj pove}e otvoreni i pomalku zatvoreni pra­
{awa. Otvoreni se pra­{a­wa­ta {to po~nuvaat so pra­{al­no
zbor~e, a zatvoreni se tie {to po~­nu­va­at so „dali“. Pr­vi­te
go pottiknuvaat izvorot da odgovara op{irno, do­de­ka na vto­
rite se odgovara so „da“ ili so „ne“.
Ko­ga bara{ jasen i nedvosmislen odgovor „da“ ili „ne“
(„za“ ili „protiv“), ka­ko vo slu~ajot {to ve}e go spomenavme,
postavi zatvoreno pra{awe. No, bi­di vnimatelen, ne pre­te­ru­
vaj, izvorot e na intervju, a ne na soslu{uvawe. Otvo­re­ni­te
pra{awa se pottiknuva~ki. Pra{uva{: Kako se slu~i so­o­
bra­}aj­na­ta nesre}a? A ne: Dali nesre}ata se slu~i poradi
vozewe so pre­go­le­ma brzina? Prvoto pra{awe na tvojot
iz­vor mu nudi mo`nost da objasni ka­ko se slu~ila nesre}ata.
Na zatvorenoto pra{awe toj e obvrzan da odgovori po­tvrd­no
ili odre~no i nema potreba da objasnuva.
 Zlat­no­to pra{awe e „zo{to“. Ako guvernerot sepak
odgovori na na{eto slo­`e­no pra{awe i ni re~e deka ne
tre­ba da se dozvoli nitu mala inf­la­ci­ja, treba vedna{ da
se po­sta­vi zlatnoto pra{awe: a zo{to? ^ovekot sega e pri­
nu­den da dade po{iroko objasnuvawe na svojot stav, da go
potkrepi so po­ve­}e fakti. Sekoga{ koga e mo`no, pra{aj
zo{to. Pra­{aweto mo`e da se po­sta­vi na razni na~ini, no
site se sveduvaat na nastojuvaweto izvorot da se pri­nu­di na
dopolnitelno objasnuvawe.
 Po­sta­vu­vaj duri i glupavi pra{awa, ako ne saka{
da pi{uva{ glupavi tek­sto­vi. Ponekoga{ od ovoj izbor
ednostavno ne mo`e da se izbega.
Po­ka­net si na otvorawe izlo`ba na grafiki. Ne si imal
vreme da se pod­go­tvi{ za nastanot, ne znae{ koj izlo`uva i
{to izlo`uva. Nema katalog za iz­lo`­ba­ta. Nema referenci
za avtorot. Izve{tajot treba da go isprati{ ved­na{ po
otvoraweto, bidej}i e za radiovestite vo 20 ~asot. Nema{
vreme da surfuva{ na Internet i da istra`uva{. Avtorot
e pretstaven kako pro­fe­sor na univerzitetot vo Famagusta.
Ti ne­ma{ poim kade e taa prokleta Fa­ma­gu­sta, a ve}e si so
diktafonot i zema{ kratka izjava od nasmeaniot umet­nik.
Nema dru­go ~are, mora da go postavi{ glupavoto pra{awe:
 Tehniki na intervjuirawe 115

Pro­ste­­te, a vo koja dr`ava e Famagusta? Odgovorot glasi:

Vo tur­skiot del od Kipar. A li~e{e na [panija ili na
Por­tu­galija, neli.
Ni­koj ne e seznajko. Ne e grev da ne se znaat nekoi rabo­
ti. Grev e da ne se pra­{a. Postavi gi site pra{awa {to ti
se nu`ni za stoprocentno da gi raz­be­re{ site fakti i s# da
ti bide poznato i jasno. Edinstvenite navistina glu­pa­vi pra­
{awa se samo tie {to ne se postaveni.
 Ne e sramota, pra{aj go svojot izvor dali si zabora­
vil ne{to da go pra­{a{. Mnogu novinari se sramat od ova
pra{awe. Nemoj i ti. Rekovme ve}e, tvo­jot izvor se pod­
gotvuva za ova intervju, tokmu kako i ti. Mo`ebi nemu ova
intervju mu e pova`no - ti sekoj den nekogo intervjuira{, a
nemu ova mu se slu~uva retko. Za nego ova e va`en nastan i
toj se trudi da gi predvidi si­te pra{awa i da gi smisli site
odgo­vo­ri. Sosema e mo`no da predvidel ne­koe interesno i
va`no pra{awe {to ti ne si go smislil. Ako qubezno pra­
{a{ dali ne{to si propu{til, tvojot sogovornik }e bide
zadovolen, bidej}i }e dobie {ansa da go ka`e ona za {to se
podgotvuval.
 Pred krajot na razgovorot, ako e nu`no, dogovori go
re`imot na ko­ri­ste­we na informaciite {to ti gi ponudil.
Ako vo tekot na razgovorot izvorot ti soop{til mnogu
va`­ni, kontroverzni ili obvinuva~ki navodi, pri krajot
na razgovorot otvoreno ka`i mu deka saka{ slobodno da go
citira{. Ako ne sa­ka, obidi se da go ubedi{ da se soglasi.
Ako se­­pak odbie da bide citiran, do­go­vo­ri se za re`imot na
ko­ris­tewe na informaciite.
 Na krajot na intervjuto, zadol`itelno pra{aj go dali
mo`e povtorno da mu se javi{, ako pritreba. Praktikata
poka`uva deka ova e mnogu korisen so­vet. Vo podocne`noto
istra`uvawe mo`ebi }e po~uvstvuva{ potreba po­vtor­no da
mu se javi{ na izvorot i ne{to da go pra{a{. Ako odnapred
si obezbedi{ dozvola za toa, s# }e bide poednostavno.

SLU­[A­WE I VODEWE BELE[KI

Ume{­no­to i kreativno postavuvawe pra{awa e polovina

zavr{ena rabota. Vto­ra­ta polovina se ume{noto slu{awe i
116 Bidi novinar

vo­­deweto bele{ki. Eve nekolku so­ve­ti za toa:

 Slu­{aj vnimatelno. Misli na ona {to ti go ka`uva
sogovornikot vo mo­men­tot, a ne na slednoto pra{awe. Toa e
vo notesot, nema da izbega. Nemoj da mis­li{ na ni{to drugo
osven na razgovorot.
 Ako e mo`no, slednoto pra{awe povrzi go so posled-
nata re~enica od od­go­vo­rot na prethodnoto. Ovoj trik go
tera izvorot svojot iskaz da go ~uv­stvu­va kako edna celina.
Toa ~uvstvo go pottiknuva.
 Osta­vi go da zboruva. Ima lu|e {to zboruvaat op­{ir­
no, raska`uvaat hro­no­lo­{ki i vo detali, povtoruvaat
isti raboti. Ne dozvoluvaj toa da te izner­vira. Ako ima{
dovolno vreme - a organiziraj se za da ima{ - ostavi go ~o­ve­
kot slo­bodno da zboruva. Bidi siguren deka taka }e ka`e
pove}e odo{to ako postojano nervozno go prekinuva{. Sepak,
odr`uvaj go fokusot i {tedi go vremeto.
 Slu­{aj kriti~ki. Vnimatelno slu{aj gi navodite {to
ti gi soop{tuva. Ona {to e nejasno, baraj da go doobjasni.
Postavuvaj potpra{awa. Bidi akti­ven sogovornik. No, toa
zna~i da pra{uva{ i da potpra{uva{, a ne da de­ba­ti­ra{.
 Bi­di tivok, no reagiraj. So svoeto odnesuvawe ne
smee{ da go de­kon­cen­tri­ra{ svojot sogovornik. No, smej se
koga e sme{no, ka`i „aha“, „da“ i sli~­no. Ako ne razbira{,
slo­bodno ka`i „ne razbiram“, pra{aj „kako“ i „zo­{to“, rea­
gi­raj.
 Slu­{aj so o~ite. Nabquduvaj go svojot izvor dodeka
zbo­ruva. Obidi se da go pro­u­~i{ i da go razbere{ govorot
na negovoto telo. Edna grimasa na liceto, ed­na nasmevka pod
musta}, edno nervozno yenyawe na teloto na stol~eto po­ne­ko­
ga{ zboruvaat pove}e odo{to zborovite.
 Be­le­`i brzo i precizno. Ve}e zboruvavme za prednos­
ti­te i za ne­do­sta­to­ci­te na diktafonot. Notesot ima svoi
pred­nosti, no nedostatokot e {to ba­ra dobra izve`banost za
brzo bele`ewe. Ve{tinata na bele`eweto treba da se uso­vr­
{u­va. Bele`i brzo, no ~itlivo. Upotrebuvaj kratenki. Pot­ru­
di se da raz­vi­e{ cel sistem na bele`ewe so kratenki. Za­sega
kaj nas, vo Makedonija, s# u{te ne e voobi~aeno da se be­le`i
so minikompjuteri. No, veruvam deka vo bliska idnina i toa
}e se slu~i.
 Tehniki na intervjuirawe 117

 Ko­ga }e propu{ti{ ne{to, baraj da se povtori. Kolku

i da e neprijatno, toa e nu`no. Razgovorot se vodi zaradi
tvoite ~itateli. Ona {to ne e za­be­le­`a­no, ne e ni ka`ano.
Zatoa, ako ne{to propu{ti{, u~tivo izvini mu se na svojot
izvor i pobaraj da go povtori odgovorot na tvoeto pra{awe.
 Dva pati proveri ja vitalnata informacija. Fokusnata,
vitalna in­for­ma­ci­ja e glaven rezultat na tvojot razgovor so
izvorot. Ako ne si siguren de­ka dobro si ja raz­bral, pobaraj
da ti ja povtori u{te edna{. Ako bara do­pol­ni­tel­no objas­
nuvawe, postavi pra{awe i pobaraj odgovor. Ako e kon­tro­
verz­na i obvinuva~ka, dogovori se za re`imot na nejzinoto
koristewe. Pra­{aj go izvorot dali drug izvor mo`e da ja
potvrdi istata informacija. Pra­{aj go dali taa mo`e da se
verifikuva na drug na~in.
 Vni­ma­tel­no preslu{aj go razgovorot i prepro~itaj
gi bele{kite, pa na­pra­vi transkript na intervjuto. Toa ne
e lesna rabota. Zatoa, obidi se da ja sve­de{ na neophodniot
mi­ni­mum. Precizno transkribiraj gi samo iskazite {to
saka{ direktno da gi citira{ ili da gi parafrazira{.

FLE[-INTERVJU

Po­stap­ka­ta od ideja za intervju do transkript izgleda

slo­`eno. Novinarite mno­gu ~esto dobivaat mo`nost so svo­
ite izvori da se sre}avaat nabrzina, od no­ga, na konferencii
za pe~atot, na priemi, na ulica. Toga{ nema vreme za so­sta­
vu­va­we listi na pra{awa i za komplicirani podgotovki. Eve
kako treba da postapi{ vo takva situacija:
 Prij­di mu na izvorot, identifikuvaj se i objasni
ja svojata zada~a. Ovaa po­stap­ka treba da bide kratka, no
dovolno dolga za tvojot izvor da ima so­li­den vpe~atok za
tvojata zada~a.
 Po­ba­raj od nego dozvola da mu postavi{ nekolku
pra{awa. Nemoj da go na­pa­|a{ so diktafonot. Pobaraj doz­
vo­la za intervjuto. U~tivosta i upor­no­sta se poplodotvorni
od agresivnosta.
 Ako ne si siguren koj e, pra{aj go za negovoto ime i
za referencite. Pri in­terv­ju­a­ta „od noga“ mnogu ~esto se
slu~uva da ne go znaeme imeto na so­go­vor­ni­kot, nitu negovite
118 Bidi novinar

referenci.
 Ved­na{ postavi go fokusnoto pra{awe. Vremeto e
kratko. Ne vrti okolu, ved­na{ postavi go glavnoto pra{awe.
Postavuvaj potpra{awa s# dodeka ne do­bi­e{ zadovoluva~ki
odgovor.
 Te­{ki­te i neprijatni pra{awa ostavi gi za kraj.
^esto se slu~uva iz­vo­rot da se naluti koga }e mu postavi{
te{ko i neprijatno pra{awe. Zatoa, ako toa ve}e mora da se
slu~i, podobro e da se slu~i na krajot na intervjuto, ko­ga
tvojot bele`nik e ve}e poln.
 Pro­ve­ri, ako ima potreba. Pogledni brzo vo bele{kite
i vidi dali ima fa­kti {to zadol`itelno baraat dopolnitel­
na proverka. Ako ima, stori go toa.
 Ako ima potreba, dogovori se za re`imot na koristewe
na in­for­ma­ci­i­te. Vo slu~aj na fle{-intervju, toa }e go
stori{ samo ako insistira iz­vo­rot.
 Zab­la­go­da­ri se i pra{aj go izvorot dali mo`e da mu
se javi{ pak. Kra­jot deloto go krasi. Ostavi dobar vpe~atok
na krajot i otvorena vrata da mu se javi{ pak na svojot sogo­
vornik.
 10
VO­O­BI­^A­E­NI
ZADA^I

Z
a­da­~i­te {to }e gi izvr{uva{ sekojdnevno se raznovid-
ni, ponekoga{ i iz­ne­na­du­va~­ki. Vo toa, me|u drugoto, e
i ubavinata na ovaa profesija - sekoj den e po­i­na­kov od
prethodniot, sekoj den nudi mo`nost za nesekojdnevna zada~a,
kon­tro­verz­na prikazna, inspirativna reporta`a, za prediz­vi­­
ku­va~ko in­terv­ju. No sepak, najgolem del novinarski za­da­~i
vo princip se poznati, vo­o­bi­~a­e­ni i standardizirani. Tie se
izveduvaat so sledewe odredeni pravila {to se baziraat na
standardite za pi{uvawe i istra`uvawe za koi ve}e sta­na
zbor, no i na redakciskata praktika. Sleduva eden kratok
pregled na ta­kvi voobi~aeni zada~i i soveti kako pouspe{no
da odgovori{ na niv.

IZ­VE­STU­VA­WE VRZ OSNOVA

NA PI[AN DOKUMENT

I od edukativen i od prakti~en aspekt, mladite novi­

nari treba osnovnite ve­{ti­ni da gi sovladuvaat po~nuvaj}i
so poednostavni zada~i. Takva zada~a e da se napi{e vest ili
iz­ve{taj vrz osnova na pi{an dokument - soop{tenie za jav­
nos­ta (kominike), izve{taj na odredena institucija, zakonski
120 Bidi novinar

proekt i sli~­no. Nekolku soveti kako pouspe{no da iz­vr­

{i{ edna takva zada~a:
 Vni­ma­tel­no utvrdi go re`imot na koristewe
na dokumentot. Voobi~aeno, pi­{a­ni­te dokumenti & se
dostapni na po­{irokata javnost. No, ima i do­ku­men­ti {to
se pod re­`i­mot „interno“, „strogodoverlivo“ ili „dr`avna
taj­na“. Po­ba­raj sovet od pravniot ekspert {to go konsulti-
ra tvojata re­dakcija da­li postojat zakonski pre~ki za pub-
likuvawe navodi od dokumentot. Utvrdi gi svojata eti~ka
obvrska i od­go­vornost od aspekt na pravoto na javnosta da
znae (za ova po­de­talno vo glavata „Novinarska etika“). Ako
izvorot na pi­{a­­ni­ot dokument nastojuva so tie naznaki da
prikrie nekoi va`ni fakti {to jav­no­sta ima pravo da gi
znae, nivnoto obelodenuvawe e tvoja ned­vos­mis­le­na obvr-
ska.
Ne­koi dokumenti se pod re`imot „embargo“ - ne smee
da se objavuvaat do datumot i ~asot navedeni vo porakata za
embargo. Stanuva zbor za pra­kti~­no re{enie, koe ja olesnuva
sorabotkata me|u instituciite i me­di­u­mi­te. Ka­bi­netite na
visokite dr`avni funkcioneri, na primer, se­ko­ga{ gi is­pra­
}a­at do redakciite govorite u{te pred da bi­dat izgo­voreni,
so naznaka „em­bar­go do ~itaweto“. Postojat mnogu pri~ini
poradi koi nastanot ili go­vo­rot mo`e ednostavno da ne se
odr`at. Zatoa, vo princip, embargoto go po­~i­tu­va­me, osven
ako ne e o~igledno deka toa e trik na iz­vorot za prikrivawe
ne­koi va`ni fakti od o~ite na javnosta.
 Utvr­di go karakterot na dokumentot i opredeli gi
negovoto ime i si­no­ni­mi. Mnogu e va`no da se znae deka
ne­koi pi{ani dokumenti imaat raz­li­~en karakter, koj zavisi
od nivniot status vo instituciite. Taka, na pri­mer, ne e
is­to da se pi{uva za nacrt-zakon, za predlog-zakon (sosema
drug vid do­ku­ment, pak, e predlogot za donesuvawe zakon) i
za us­vo­en zakon.
Pi­{a­ni­te dokumenti mo`e da imaat dolgi, tehni~ki
imi­wa, ~ie objavuvawe od­ze­ma premnogu prostor. Utvrdi gi
imeto na dokumentot {to }e go upo­tre­bu­va{ vo prikaznata i
negovite sinonimi. Na primer: zakon za te­ri­to­ri­jal­na orga-
nizacija na op{tinite vo Republika Makedonija (celosnoto
ime), za­kon za teritorijalna organizacija na op{tinite,
 Voobi~aeni zada~i 121

za­kon za granicite na op­{ti­ni­te, zakon na reformata na

op­{­ti­nite (so po{iroko semanti~ko zna­~e­we), kontroverzen
za­kon za op{tinite (so opredelba).
 Pro­~i­taj go celiot dokument ili barem delot {to e
va`en za iz­ve­stu­va­we. Nemoj nevnimatelno i neambiciozno
da preletuva{ niz stranicite, bi­dej­}i mo`e ne{to da pro­
pu{ti{. Dokumentot ne mora i naj~esto ne ja sle­di novi­
narskata logika (najva`noto napred) nitu mora na soodveten
na~in da gi istakne va`nite poenti. Zatoa e nu`no vni-
matelno da go pro~ita{ od po­~e­to­kot do krajot.
 Pro­naj­di go najva`niot, fokusen del od dokumentot
i opredeli go lidot. Pro­naj­di go delot od soop{tenieto
ili od izve{tajot {to ima najvisok stepen zasegnatost, koj
ja sodr­`i novosta, koj e najblizok do tvoite ~itateli i e naj­
a­tra­k­ti­ven. Mo`ebi toa e nekoja va`na ocena. Ili stanuva
zbor za nekoi bitni broj­ki. Ne e isklu~eno tuka da ima i
ne­ko­ja va`na najava. Mnogu ~esto fo­ku­sot i lidot se „skri-
eni“ vo nekoja polure~enica, vo nekoja fusnota ili vo ne­ko­ja
ta­bela.
 Po­ba­raj dopolnitelni izvori. Pi{aniot dokument
naj­~esto ne e dovolen sam po sebe. Toj mo`e da bide va`en
izvor i osnova za istra`uvawe, no do­bri­ot novinar treba da
trgne po tragata na informaciite {to gi pro~ital. Po~­ni
od institucijata {to go publikuvala dokumentot. Pobaraj
nekoj kom­pe­ten­ten da go objasni i da go prokomentira fokus-
niot del. Pobaraj izvori {to se zasegnati. Pobaraj mislewa
na nezavisni eksperti. Istra`uvaj.
 Opre­de­li ja strukturata na vesta. Rekovme ve}e, lidot
go odrazuva naj­va`­ni­ot, fokusen element na pi{aniot doku-
ment. Vo poddr{kata na lidot vo­o­bi­~a­e­no sleduva objasnu-
vawe za dokumentot - kako se vika, koj e avtor, od­nos­no izvor,
ko­ga, kade i zo{to e izdaden dokumentot i kakva e negovata
namena. Po­toa sleduvaat elementite na strukturata vo koi
se razrabotuva lidot i se nu­dat drugi dopolnitelni objasnu-
vawa, sekundarni temi i sli~no.
 Ve`­baj. Mladite novinari treba sekojdnevno da
ve`baat da pravat kratki ve­sti vrz osnova na soop{tenija
i drugi pi{ani dokumenti, duri i koga niv­ni­te tvorbi
voop{to nema da se objavat.
122 Bidi novinar

IZ­VE­STU­VA­WE ZA GOVOR I ZA IZJAVA

Su­{ti­na­ta na ovaa zada~a e vo toa {to novinarot izves-

tuva vrz osnova na go­vor ili izjava na svojot izvor, no nema
mo`nost da go intervjuira, odnosno da postavuva pra{awa.
Takvite govori ili izjavi voobi~aeno se davaat na sed­ni­ci
otvoreni za javnosta, po zavr{uvaweto na sednici {to ne se
otvo­re­ni za javnosta ili vo nekoi drugi prigodi. Sledi gi
slednive postapki:
 Pod­go­tvi se. Sli~no kako i za intervju, podgotvi pro-
fil na li~nosta {to }e go odr`i govorot ili }e dade izjava.
Podgotvi mal potsetnik (be­kgra­un­der), so nu`ni zadninski
informacii za temata za koja se o~ekuva da se zbo­ru­va. Vo
potsetnikot predvidi go fokusnoto pra{awe.
 Sni­maj na diktafon i bele`i vo notes. Ve}e stana
zbor za prednostite i za nedostatocite na dvata metoda na
bele`ewe. Ponekoga{ va`nite dr`avni in­sti­tu­cii, kako
{to se vladata i parlamentot, distribuiraat oficijalni
trans­krip­ti na govorite na va`nite li~nosti. Koristi gi,
no sepak i samiot snimaj i be­le­`i.
 Ako ima mo`nost, po izjavata ili vo govorot, postavi
dopolnitelno pra­{a­we. Se slu~uva govornikot da odr`i
kratka sredba so novinarite vo lobito ili na drug na~in da
izrazi spremnost da bide intervjuiran. Se razbira, mora da
ja iskoristi{ {an­sa­ta.
 Opre­de­li gi najva`nite detali na govorot i napravi
transkript. Nemoj da se vrati{ vo redakcijata, da gi obesi{
slu{alkite na u{i i dva ~asa da go „simnuva{“ celiot govor
na govornikot. Toa e zaludno tro{ewe vreme. Pog­led­ni vo
bele`nikot, potseti se, opredeli gi najva`nite delovi od
go­vo­rot ili od izjavata i od diktafonot transkribiraj gi
samo niv.
 Bi­di svesen za agendata na govornikot i za praznite
zborovi. Izvorot {to govori ili dava oficijalna izjava
ima svoja agenda. Toj znae kako da ja fo­ku­si­ra svojata izjava
i {to saka da postigne so nea. Vnimavaj, negoviot fo­kus ne
mora nu`no da bide i tvoj fokus na prikaznata. Negoviot
fokus vo­o­bi­~a­e­no poteknuva od potrebata da se pofali i da
go istakne sopstveniot pri­do­nes. Osven toa, mnogu govori se
 Voobi~aeni zada~i 123

kitat so op{ti mesta i so prazni zbo­ro­vi, za koi ne treba da

ima mes­to vo tvojata prikazna.
 Opre­de­li ja najva`nata, najvredna ideja od govorot.
Vo sekoj govor i vo se­ko­ja izjava ima edna najva`na, fokusna
i­deja. Taa gi opredeluva agolot na tvo­e­to izvestuvawe i
li­dot. Za da odlu~i{ {to e najva`no, }e ti pomognat kri­te­
ri­u­­mi­te za vrednuvawe na informaciite.
 Opre­de­li go najsilniot citat. Najva`nata ideja vo
go­vo­rot ne mora da bi­de i najsilen citat. Citiraj go delot
od govorot {to najdirektno gi so­op­{tu­va li~niot stav i
~uvstvata na govornikot.
 In­ter­ve­ni­raj vo iskazot, no ne ja menuvaj negovata
smisla. Dozvoleni se skra­tu­va­we i redaktirawe na iskazot,
no ne ja menuvaj negovata smisla.
 Opre­de­li ja strukturata na prikaznata. Po lidot, koj
voobi~aeno ja so­dr­`i glavnata ideja na govorot, sleduvaat
ob­jas­nuvawe na lidot (koj zboruva, po koj povod, koga i kade
- proveri vo potsetnikot) i serija od kratki i udarni ci­ta­
ti i parafrazi. Kon krajot na izve{tajot, ponudi fakti za
go­vornikot i za negoviot status.
 In­terv­ju­i­raj dopolnitelni izvori. Va`nite govori
i izjavi pre­diz­vi­ku­va­at reakcii. Reagiraat tie {to go slu­
{aat govornikot - aplaudiraat, ne­go­du­va­at i sli~no. Vo
iz­ve{tajot opi{i gi tie reakcii. No, reagira i po­{i­ro­ka­ta
javnost. Zatoa, intervjuiraj gi zasegnatite izvori. Ako govo­
ri pre­mi­e­rot, na primer, vedna{ pobaraj izjava od liderot
na opozicijata i od vo­de~­ki­te nezavisni eksperti za temata.
Ako govorot e zna~aen za op{tata jav­nost, intervjuiraj obi~­
ni gra|ani {to se zasegnati. Reakciite mo`e da se pre­ne­sat
kako sostaven del od izve{tajot ili kako posebna prikazna.
 Ko­ga izvestuva{ za pove}e govornici (sednica ili
konferencija), opre­de­li gi najva`nata sumarna ideja, naj­
va`­nite govornici i nivniot re­dos­led. Vnimavaj, ne e nu`no
da gi citira{ i da gi parafrazira{ site go­vor­ni­ci, no oso­
beno e va`no da ja opredeli{ glavnata, sumarna ideja, {to &
dava ton na sednicata, odnosno konferencijata. Na primer,
ako stanuva zbor za sed­ni­ca na koja se rasprava za doverba na
vladata, najva`en fakt {to mora da se soop{ti vo lidot e
ishodot - vladata ostanuva ili vladata pa|a.
124 Bidi novinar

 Ve`­baj. Sekoj mlad novinar treba najmalku edna{

ne­del­no da ve`ba iz­ve­stu­va­we za govor ili za izjava. Mo`e da
se ve`ba vo realni okolnosti (zna­~i, realno da se izvestuva),
vrz osnova na snimka od celosen govor od te­le­vi­zi­ja ili od
ra­dio ili duri i vrz osnova na gotovi transkripti.

IZ­VE­STU­VA­WE ZA KONFERENCIJA
ZA PE^ATOT

Kon­fe­ren­ci­ja­ta za pe~atot (pres-konferencija) e

specifi~en nastan, na koj se vospostaveni posebni pravila
na igra. Ja svikuvaat institucija ili po­e­di­nec, za ne{to
da & soop­{tat na javnosta. Organizatorot ja postavuva agen­
da­ta. Voo­bi~aeno, toj {to ja vodi konferencijata prvo gi
soop{tuva uvod­ni­te fakti, a potoa novinarite postavuvaat
pra{awa.
Eve nekolku soveti za izvestuvawe od takov nastan:
 Pod­go­tvi se za temata. Podgotvi si potsetnik i even-
tualno profil za go­vor­ni­kot, ako e najaven i ako e va`na li~­
nost (liderot na partijata, na pri­mer, a ne portparolot, so
kogo se sre}ava{ sekoj den). Opredeli go naj­va`­no­to, fo­kus­­
noto pra{awe.
 Doj­di navreme. Navreme e najmalku 5 minuti pred po­~e­
to­kot na kon­fe­ren­ci­ja­ta za pe~atot. Pronajdi udobno mes­to.
Porazgovaraj so tvoite kolegi, toa e del od tvojata podgoto-
vka za nastanot.
 Sni­maj na diktafon i bele`i vo notes. Ponekoga{
e podobro diktafonot da se postavi do zvu~nikot vo salata
odo{to na masata pred govornicite.
 Pro­ve­ri gi imiwata i referencite na govornicite.
Ako nekoe ime ne ti e poznato, pra{aj gi kolegite ili even-
tualno organizatorite.
 Po­~i­tu­vaj ja agendata na organizatorot, no baraj da
se ima po~it i za naj­va`­ni­te pra{awa {to gi postavuva
javnosta. Mnogu ~esto agendata na or­ga­ni­za­to­rot i agendata
na no­vi­narite se sosema razli~ni. Novinarite gi ig­no­ri­ra­
at na­vodite {to im gi soop{tuvaat govornicite i vedna{ gi
po­sta­vu­va­at „svoite“ pra{awa. Toa e nepristojno. Treba da
se po­~ituva i agendata na or­ga­ni­za­to­rot, no i da se bara toj
 Voobi~aeni zada~i 125

da ima po~it za interesot na javnosta za ne­koi drugi, mo`ebi

po­va`ni pra{awa.
 Pret­sta­vi se i brzo postavi go fokusnoto pra{awe.
Ako toa ne go stori ni­koj drug pred tebe, u~tivo pretstavi
se i postavi go fokusnoto pra{awe. Kra­tko i jasno. Bidi
kulturen, baraj zbor, no ne prifa}aj organizatorot da te
ignorira. Ako uporno go pravi toa, povi{i go glasot i post-
avi go pra­{a­we­to.
 Po­sta­vi go zlatnoto pra{awe zo{to. Ako odgovorot
na fokusnoto pra­{a­we ne e dovolen, edno brza replika zo{­
to }e zavr{i rabota.
 Za­dol­`i­tel­no baraj pojasnuvawe i doutvrduvawe na
obvinuva~kite i na kon­tro­verz­ni­te tvrdewa na govornikot.
Toa {to takvi tvrdewa se izre~eni na konferencija za pe­~a­
tot ne e dovolno opravduvawe da se prenesat vo jav­no­sta bez
da se pobara pojasnuvawe i doutvrduvawe. Ako ne mo`e{ da
dobie{ ta­kvo objasnuvawe vo tekot na konferencijata, prijdi
im na govornikot ili na organizatorot po nejzinoto zavr­{u­
vawe i toga{ baraj objasnuvawe.
 Po­~i­tu­vaj go pravoto na govornikot da ne odgovori
na tvoeto pra{awe. Go­vor­ni­kot mo`e da odbie da odgovori
na tvoeto pra{awe. Voobi~aeno toa se pravi so zborovite
„ne­mam komentar“. Pri izvestuvaweto, ka`i im na tvo­i­te
~i­ta­te­li deka govornikot odbil da odgovori, no ne go pravi
toa taka {to da zvu~i cini~no i obvinuva~ki.
 Osta­ni do krajot. Krajot na konferencijata za pe~atot
znae da bide mnogu po­ko­ri­sen odo{to nejziniot tek. Toa e
{ansa da ostvari{ kontakt so iz­vo­ri­te, da dogovori{ inter­
v­ju ili duri i da napravi{ intervju nabrzina, od no­ga. Ne ja
propu{taj taa mo`nost.
 In­terv­ju­i­raj dopolnitelni izvori. Ako oceni{ deka
faktite soop{teni na konferencijata za pe~atot imaat po­vi­
sok stepen zasegnatost, dobro e da gi po­ba­ra{ zasegnatite i
od niv da pobara{ barem kratki izjavi. Ova e osobeno nu`­no
ako na sredbata so novinarite se izneseni obvinuva~ki i kon­
tro­verz­ni navodi.
 Na­pra­vi transkript na najva`nite citati, opredeli
gi najva`nata iz­ja­va, fokusot i lidot i definiraj ja struk­
turata na vesta. Pravilata za toa se istovetni kako i pri
126 Bidi novinar

izvestuvaweto za pi{an dokument i za govor.

IZ­VE­STU­VA­WE ZA MITING, PROTEST, [TRAJK

Vle­gu­va­me vo oblasta na novinarskite zada~i {to mo`e

da se definiraat ka­ko izvestuvawe za nastani na koi prisust­
voto na novinarot e zadol`itelno. No­vi­na­rot e vo uloga na
o~evidec i na svedok. Mitinzite, protestite i {traj­ko­vi­te
se takvi nastani. Za niv e zaedni~ko toa {to imaat pri­~i­ni
i di­re­kten povod, a organizatorite postavuvaat direktni
ce­li i barawa. Vo Ma­ke­do­ni­ja ne postoi zakonska obvrska za
sobiri da se bara dozvola, no or­ga­ni­za­to­ri­te obi~no gi izves-
tuvaat vlastite, zaradi odr`uvawe na javniot red i zaradi
izbegnuvawe soobra}aen haos. Scenarijata, mar{rutite i dru­
gite in­for­ma­cii od organizacisko zna~ewe vo princip & se
dostapni na javnosta.
 Te­mel­no podgotvi se. Istra`i gi pri~inite za nasta­
not. Potseti se na na­sta­ni­te {to mu prethodele. Od orga-
nizatorot pobaraj da ti gi objasni sce­na­ri­o­to na nastanot i
mar{rutata. Podgotvi potsetnik. Napi{i profili na voda­
~i­te i na najavenite govornici.
 Pri­sus­tvu­vaj, no bidi neutralen. Ne agitiraj. Ako ja
zagubi{ svojata ne­u­tral­nost, go gubi{ i pravoto objektivno,
nepristrasno da izvestuva{ za na­sta­not. No, nemoj da izves-
tuva{ od doma, sedej}i vo vle~ki pred televizor. Bi­di na
mestoto na nastanot. Pomirisaj go „barutot“.
 Od­ne­su­vaj se bezbedno. Kaj nas se prevedeni nekolku
korisni prira~nici za bezbedno odnesuvawe pri izvestuvawe
za rizi~ni nastani - pobaraj gi i vni­ma­tel­no prou~i gi. Za{­
ti­ti se od mo`nite opasnosti. Prezemi gi site ne­op­hod­ni
merki na bezbednost, duri i onie {to navidum ti se ~inat
ne­po­treb­ni, kako {to e noseweto za{titen panciren elek.
Ne provociraj. I ni­ko­ga{ so sebe ne nosi oru`je.
 Na­pra­vi korektna procena na brojot na u~esnicite.
Toa ne e lesna ra­bo­ta. Potrebno e mnogu iskustvo. Obidi se
so kolegite da „ispregovara{“ za taa va`na brojka. Voo­bi­~a­
e­no, razni izvori prenesuvaat razni proceni. Or­ga­ni­za­to­rot
sekoga{ se trudi vo javnosta da objavi pogolema brojka od
re­al­na­ta. Onoj protiv kogo se protestira, prirodno, nasto-
juva da ja ubedi jav­no­sta deka brojot na u~esnicite e pomal.
 Voobi~aeni zada~i 127

Poli­ci­jata ima svoi metodi, no po­ne­ko­ga{, za `al, i svoi

interesi. Prenesi gi site proceni, no potpri se na pro­ce­ni­
te na najiskusnite kolegi, pred s# na iskusnite televiziski
sni­ma­te­li i na dobrite fotoreporteri.
 Br­zo identifikuvaj gi glavnite poraki i glavnite
ba­rawa. Mitinzite, pro­te­sti­te i {trajkovite imaat svoja
cel - da se isprati poraka, da se po­sta­vat barawa, da se iz­vr­
{i pritisok. Identifikuvaj go fokusot, bidej}i taka gi
op­re­deluva{ lidot i strukturata na tvojot izve{taj. No,
bidi svesen za fa­ktot deka i samiot organizator poneko-
ga{ ne uspeva da go odr`i fokusot na nastanot, pa toj se
rasplivnuva, ponekoga{ se uslo`nuva, a mo`e i da se slu­~i
da zavr{i so nasilstvo.
 Br­zo identifikuvaj gi voda~ite i fokusiraj se na
nivnite izjavi. Vo­da­~i­te obi~no dr`at govori. Opredeli gi
najva`nite idei i najsilnite citati od tie govori. Ako se
pojavi mo`nost, intervjuiraj gi. Imaj go na um faktot de­ka
tie lu|e ja opredeluvaat dinamikata na nastanot.
 Opi­{i ja scenata. Nastanot ne se sostoi samo od
ba­ra­wa i govori. Po­ne­ko­ga{ za nastanot pove}e zboruvaat
sce­nografijata, transparentite, pa­ro­li­te, skandirawata,
od­ne­suvaweto na u~esnicite. Ti si o~evidec i svedok i ima{
pravo i obvrska da go opi{e{ celiot nastan. Bidi objekti­
ven. Ne sve­do­~i pristrasno, ne favoriziraj, ne prikrivaj.
 In­terv­ju­i­raj u~esnici. I obi~nite u~esnici na nas-
tanot se va`ni izvori na informacii. Zapra{aj gi {to
pravat tuka, {to o~ekuvaat, na {to se na­de­va­at i kakva e
nivnata cel. Obidi se da vidi{ i da izvesti{ kako se pre­
kr­{u­va­at ideite i celite na organizatorot niz prizmata na
o~ekuvawata na obi~­ni­te u~esnici.
 In­terv­ju­i­raj ja i stranata protiv koja se protestira.
Ako ima protest i ba­ra­wa, ima nekoj kon kogo se naso~eni
tie. Intervjuiraj go, bidej}i toj e za­seg­nat izvor. Negovata
iz­java treba da bide sostaven del na tvojot izve{taj.
 Ako izbie nasilstvo, izvesti fer, bez senzaciona­
lizam i bez neosnovani ob­vi­nu­va­wa. Vo delikatni situacii,
osven na sopstvenoto, potpri se i na sve­do­~e­wa­ta na u~es­ni­
cite na nastanot i na drugi kompetentni izvori: or­ga­ni­za­
to­rot, policijata, bolni~kite izvori i drugi. Vnimavaj so
128 Bidi novinar

svo­eto iz­ve­stu­va­we da ne gi pottiknuva{ strastite na u~es­­­

ni­cite i na toj na~in da pre­diz­vi­ka{ novi nasilstva. No,
izvesti celosno, bez prikrivawe na faktite.
 Ako ima mo`nost, konsultiraj agenciski i drugi rani
izve{tai za na­sta­not. Agenciite i elektronskite mediumi
brzo i vo kontinuitet izvestuvaat za vakvite nastani. Ako
ima{ vreme i mo`nost, pro~itaj gi tie izve{tai. Za­dol­`i
nekogo od tvoite kolegi da gi snima. Za pozna~ajnite nastani
od va­kov vid redakciite podgotvuvaat celi reporterski ti­mo­
vi, pri {to eden u~es­nik vo timot e vrzan za deskot, vni-
matelno gi sledi izve{taite za na­sta­not, postojano odr`uva
kontakt so ekipata na terenot i go pi{uva iz­ve­{ta­jot.
 Iz­be­ri klasi~en ili fi~er-pristap i opredeli ja
strukturata na tvojot iz­ve­{taj. Kako {to }e vidime podoc-
na, vo glavata za `anrovite, mo`e da se iz­be­re i edniot i
dru­giot na~in. Tvojot izbor }e gi opredeli fokusot, li­dot,
struk­turata i stilot. No, vnimavaj, bez ogled {to }e iz­be­
re{, za fa­kti­te {to imaat najvisok stepen zasegnatost iz­ves­
ti vo po~etokot na izve{tajot.

IZ­VE­STU­VA­WE ZA NESRE]A

So­o­bra­}aj­ki­te, po`arite i drugite nesre}i se specifi~­

ni nastani, za koi iz­ve­stu­va­me vo uloga na reporteri.
Zaedni~koto za ovie nastani e {to naj­~e­sto izvestuvame
ot­ka­ko tie ve}e se slu~ile, no posledicite s# u{te se pri­
sut­ni, vidlivi i podatlivi. Tvoeto prisustvo na mesto na
nastanot ima de­lum­no karakter na svedo~ewe, a delumno na
is­tra­`uvawe. Pritoa, treba oso­be­no da vnimava{ na sled-
nive soveti:
 Pod­go­tvi se brzo. Stanuva zbor za nastani {to ne
mo­`e da se predvidat. Pod­go­to­vka­ta, vsu{nost, se sveduva
na tres­kavi~no sobirawe informacii po mo­bi­len telefon,
dodeka patuva{ kon mestoto na nastanot. Se pra{uva{:
{to mo`am da doznaam za tolku kratko vreme? Mnogu. Nad­
le`­nite slu`bi mo­`at da ponudat prvi~na informacija za
nastanot. Tvojot bolni~ki izvor mo­`e da ti soop{ti detali
za povredenite. Mo`no e vedna{ da po­~uv­stvu­va{ potreba za
zadninski informacii, pa u{te dodeka patuva{ }e go za­mo­
 Voobi~aeni zada~i 129

li{ svojot kolega da ti bide deskovska poddr{ka. Toj neka

vrti telefoni, ne­ka intervjuira izvori, neka sledi radio i
televizija, neka gi sobira agen­ci­ski­te vesti i redovno neka
te izvestuva po mobilen telefon. Izve{taite za vakvi nas-
tani ~esto se podgotvuvaat timski. Reporterot od terenot
po mo­bi­len telefon samo svedo~i za ona {to go gleda i {to
go slu­{a, a negovata pri­kaz­na se podgotvuva i se pi{uva vo
re­dak­­ciskiot desk.
 In­terv­ju­i­raj gi u~esnicite vo nesre}ata ili direkt­
nozasegnatite. Po­ne­ko­ga{ e mo`no da se intervjuiraat
di­rekt­nite u~esnici vo nesre}ata. Ako ne­koj od niv e `iv
i zdrav i spremen da zboruva, vedna{ prijdi mu i zemi mu
iz­ja­va. Zasegnatite od nesre}ata obi~no se `elni da davaat
iz­javi. Lu|e na koi im izgorela ku}ata, nesre}nici ~ie
selo e poplaveno i sega se eva­ku­i­ra­at - site tie sakaat da ja
spodelat svojata nesre}a i da pobaraat pomo{.
 Na­te­raj go ~itatelot da se zagri`i. Izve{tajot za
nastanot treba da so­dr­`i potresni sliki, emocii, drama.
Naostri gi setilata i nastojuvaj da ja vi­di{ dramata. Od
zasegnatite ne baraj tehni~ki detali za nesre}ata. Za toa se
za­dol­`e­ni istra`niot sudija, policijata, po`arnikarite,
spasuva~kite eki­pi. Od unesre}enite lu|e baraj emotivni
izjavi. Toa }e bidat najsilnite ci­ta­ti vo tvojata prikazna.
 In­terv­ju­i­raj gi o~evidcite na nastanot. Ne gi prece­
nu­vaj nivnite iskazi (niv­no­to svedo~ewe mo`e da bide nesi­
gurno), no sekako intervjuiraj gi. Tie ne se kompetentni i
ovlasteni da zboruvaat za pri~inite za nesre}ata, no mo­`e
da ti bidat dragoceni izvori {to }e ja opi{at. Va`no e da
doznae{ {to videle tie i kako i samite ja do`iveale ne­sre­
}a­ta.
 In­terv­ju­i­raj gi ovlastenite lica. Istra`niot sudija,
policijata, po­`ar­ni­ka­ri­te, spasuva~ite i lekarite se ov­las­
teni da gi utvrduvaat pri~inite za ne­sre­}a­ta i da zboruvaat
za nejzinite posledici. Bidi vnimatelen i pre­ci­zen. Sekoj
zbor treba dobro da se odmeri, bidej}i so ovie iskazi se povr-
zuva i pra­{a­we­to na odgovornosta.
 In­terv­ju­i­raj bolni~ki izvori. Zdravstvenata sostojba
na `rtvite na ne­sre­}a­ta e informacija {to zasegnuva mnogu
lu|e. Zatoa e va`no taa da bide jas­na i precizna. Pritoa,
130 Bidi novinar

ne­nu`­nite detali ne treba da se objavuvaat, bidej}i toa e

eti~­ka obvrska.
 Kon­sul­ti­raj eksperti. Ekspertskoto mislewe mo`e da
bide mnogu va`no. Pri pogolemi nesre}i, ovlastenite iz­vo­ri
vo po~etokot se poslovi~no za­tvo­re­ni, bidej}i ne sakaat so
svoite izjavi da prejudiciraat i da & na{tetat na istragata.
Vo takvi slu~ai ekspertite se porazgovorlivi. No, pritoa
tre­ba da se vnimava - tie mo`e da svedo~at za op{tite i za
sporedbenite iskus­tva, no ne se kompetentni da zboruvaat za
samata nesre}a, duri i da sakaat.
 Vni­ma­vaj na detalite. Detalite {to }e gi uo~i{ na
sa­moto mesto na ne­sre­}a­ta mo`e da bidat klu~ni za svojata
prikazna. Otvori gi o~ite, per­ce­pi­raj i bele`i. Vo izvesna
smisla, novinarot na mestoto na nesre}ata e i vo ulo­ga na
de­tek­tiv.
 Opre­de­li go fokusot na prikaznata. Treba da od­lu­~i{
dali se pova`ni pos­le­di­ci­te, opisot na nesre}ata ili ne­koi
drugi fakti povrzani so nea. Od­go­vo­rot na toa pra­{awe }e
gi nametne fokusot i strukturata na pri­kaz­na­ta.
 Vni­ma­vaj na eti~kite obvrski. Sekoja nesre}a e deli­
ka­ten nastan. Se­ko­ga{ ima `rtvi, kon koi treba da se odne-
suvame na specifi~en na~in. Mo­`e­bi ima i direktni vinov­
ni­ci. Izvestuvaj profesionalno i eti~ki.

IZ­VE­STU­VA­WE OD SUD

Sud­ski­te raspravi vo Makedonija po pravilo se javni.

Tie se ograni~uvaat sa­mo vo opredeleni okolnosti utvrdeni
so zakon. Za `al, kaj novinarite po­stoi slab interes za izves-
tuvawe od sudovite, osven za nekoi predmeti {to pre­diz­vi­ku­
va­at op{t interes, glavno od oblasta na krivi~noto pravo.
No­vi­na­ri­te vo rubrikite {to izvestuvaat za kriminalot
mnogu pove}e se pot­pi­ra­at na oficijalnite izve{tai i na
brifinzite od policijata i malku gi sle­dat interesnite sud-
ski raspravi. So jakneweto na vladeeweto na pravoto i osobe-
no so jakneweto na ulogata na odbranata vo sudskite pro­cesi,
mislam de­ka toj manir na novinarite brzo }e se menuva.
Pri izvestuvawe od sudska rasprava, sledi gi slednive
pravila:
 Voobi~aeni zada~i 131

 Te­mel­no podgotvi se. Sekoj sudski predmet ima svoja

istorija. Istra`i ja, od podnesuvaweto na tu`bata ili na
prijavata do sega{niot moment vo pro­ce­sot. Istra`i gi
ar­hi­vite na vesnicite, za da vidi{ {to e dosega pi­{u­va­no
za toj predmet. Mo`ebi duri i sudskite slu`benici }e ti
iz­le­zat vo pre­sret. Odbranata bezdrugo. Podgotvi soliden
potsetnik za istorijata na pred­me­tot.
 In­terv­ju­i­raj gi strankite vo sporot pred i po raspra­
vata. Strankite vo spo­rot, obvinetite, obvinitelite i od­bra­
nata kaj nas po~naa da gi koristat stran­ski­te iskustva i
da davaat izjavi pred po~etokot na sudskata rasprava i po
nejzinoto zavr{uvawe.
 Vo­di iscrpni bele{ki za tekot na raspravata. Naj­va`­
nite izjavi za­be­le­`i gi detalno. Vnimavaj, bidi skoncentri-
ran, bidej}i vo sudovite ne smee da se snima so diktafon. ]e
bide{ prinuden da se potpre{ na svoite bele{ki.
 Stran­ki­te vo raspravata se ramnopravni. Duri i koga
ob­vinetiot za naj­te­{ko krvno zlostorstvo go priznava delo-
to, imaj go na um faktot deka stran­ki­te vo sudskata rasprava
se ramnopravni. Ne smee{ da go fa­vo­ri­zi­ra{ obvinitelot
na smetka na odbranata. I obratno. Izvestuvaj fer i iz­ba­lan­
si­ra­no.
 Opre­de­li ja najva`nata karakteristika na rasprava­
ta. Sudskite procesi obi~­no traat po pove}e ro~i{ta. Po­ne­
ko­ga{ traat so godini. No, sekoja ras­pra­va nosi ne{to novo.
Otkrij {to e toa. Okolu toj va`en fakt }e ja fo­ku­si­ra{
svojata prikazna. Vo ponatamo{noto strukturirawe sleduva
ne­op­hod­na­ta poddr{ka na lidot, so zadninska informacija,
ci­tati, parafrazi, do­ob­jas­nu­va­wa i drugo.
 Obr­ni & vnimanie na procedurata. Sudskata pro-
cedura ponekoga{ umee da bi­de presudna za procesot. Ako
nekoi elementi na taa procedura ne ti se do­vol­no poznati,
konsultiraj gi poiskusnite kolegi, literaturata i even­tu­al­
no ad­vokatot so koj sorabotuva tvojata redakcija.
 Vni­ma­vaj na eti~kite obvrski. Novinarskata etika
opredeluva pove}e bit­ni pravila {to se odnesuvaat na izves-
tuvaweto vo vakvi, specifi~ni okol­no­sti. Dobro prou~i gi
tie pravila i po~ituvaj gi.
 Vni­ma­vaj na jazikot. Jazikot na sudstvoto e specifi­
132 Bidi novinar

~en. Nekoi zborovi i fra­zi se nerazbirlivi za po{irokata

javnost. Tvoja zada~a e da gi „pre­ve­de{“ na razgovoren jazik,
no pritoa da ne ja zagubi{ su{tinata {to pro­iz­le­gu­va od
prav­ni~kata terminologija.
 Ne­moj da izvestuva{ rutinirano, baraj go humaniot
agol. Sekoj sudski pro­ces e drama za licata {to se invol­
vira­ni vo nego. Zatoa, nemoj da bide{ ru­ti­ner. Izberi gi
najsilnite citati, tie vo koi ima emocii. Opi{i gi li­ca­ta i
telata na lu|eto dodeka vozbudeno zboruvaat vo sudot, pla­~at,
se sme­at, vrevat i sli~no. Obidi se da ja opi{e{ taa dra­ma.
 Vni­ma­vaj, odlukite na sudot ne se komentiraat. Vo
tvojot izve{taj mo`e{ da gi prenese{ izjavite na strankite
{to ne se zadovolni ili na tie {to se za­do­vol­ni od ishodot.
Mo`e da gi prenese{ i poplakite za procedurata, za na­vod­
na­ta pristrasnost na sudot i sli~no. No, ti nema{ pravo da
ja ko­men­ti­ra{ sudskata odluka, pa duri nitu koga na celata
javnost & e jasno deka taa e skandalozna. Sudskite hroni~ari
ne pi{uvaat komentari za sudskite od­lu­ki.
 Po­~i­tu­vaj go sudot. Sudot e institucija {to nasekade
vo svetot visoko se po­~i­tu­va. Sudiite se me|u najcenetite
lu­|e, bidej}i se pretpostavuva deka se oli­ce­tvo­re­nie na pra­
vi~­nosta i na ~esnosta. Po~ituvaj gi i ti i po~ituvaj gi pra­
vi­lata {to tie gi postavuvaat vo sudnicata i vo sudot.

IZ­VE­STU­VA­WE ZA PRIKAZNA SO DVE STRANI

Mno­gu ~esto }e izvestuva{ za prikazna vo koja se in­vol­

vi­rani i sopostaveni dve strani. Zada~ata obi~no po~nuva
na toj na~in {to ednata strana na spo­rot re{ava napomo{
da gi povika novinarite. Zada~ata e slo`ena, bidej}i ba­ra
dosledno po~ituvawe na slednive postapki i pravila:
 Vni­ma­tel­no intervjuiraj ja stranata {to obvinuva i
proceni ja kako iz­vor. Soslu{aj gi i zabele`i site nejzini
obvinuvawa i zadol`itelno baraj ve­ri­fi­ka­ci­ja. Neizostavno
od izvorot baraj so ime i prezime da zastane zad svo­i­te obvi­
nuvawa. Na krajot od prvata sredba, ka`i mu deka detalno
}e gi pro­ve­ri{ negovite tvrdewa, deka }e ja intervjuira{
zasegnatata strana i de­ka zadol`itelno }e go pobara{ u{te
edna{.
 Voobi~aeni zada~i 133

 Obez­be­di dokumenti. Ako izvorot poseduva soodvetna

dokumentacija da gi po­tkre­pi svoite obvinuvawa, zadol­`i­
tel­no napravi dve fotokopii - edna za se­be i edna za redakci­
ja­ta. Za pova`nite dokumenti obezbedi notarski za­ve­re­ni
fo­tokopii.
 Pro­ve­ri ja prikaznata. Pred da & se javi{ na napadna­
ta­ta strana, obidi se na drug na~in da gi proveri{ navodite.
Za po~etok, sledi gi upatstvata za ve­ri­fi­ka­ci­ja {to ti gi
pre­do~uva stranata {to ja otvora prikaznata. Na pri­mer,
iz­vo­rot {to obvinuva veli: ovie navodi mo`e{ da gi prov-
eri{ vo Upra­va­ta za javni prihodi. Zadol`itelno stori
go toa. No, pobaraj i drugi, ne­za­vis­ni izvori. Proveri gi i
arhivite na vesnicite. Proverkata mo`e da do­ve­de do soz-
nanieto deka obvinuvawata se neosnovani. Vo takov slu~aj,
na­vi­sti­na nema pri~ina da & se javuva{ na vtorata strana
i da ja voznemiruva{. Ed­no­stav­no, javi & se na stranata {to
obvinuva i objasni & gi pri~inite po­ra­di koi ponatamu nema
da istra`uva{ i nema da ja napi{e{ prikaznata.
 Vni­ma­tel­no pristapi & na napadnatata strana i
pobaraj intervju. Ako istra­`u­va­we­to zavr{i so zaklu~okot
deka e neophodno da se slu{ne i vto­ra­ta strana, treba da &
se pristapi ~esno i otvoreno, no vnimatelno. Javi & se i
soop{ti & gi vo kratki crti navodite na stranata {to obvi­
nuva. Isto ta­ka, vo najop{ti crti soop{ti & gi rezultatite
na tvoeto dosega{no istra­`u­va­we. Nastojuvaj da zaka`e{
intervju lice vo lice ili barem da dobie{ iz­ja­va po tele-
fon.
„Na­pad­na­ta­ta“ strana mnogu ~esto reagira nervozno, so
protivnapad. Po­ne­ko­ga{ drsko se obiduva da odbie sekakov
razgovor za temata. ^esto se za­ka­nu­va deka }e im se javi na
tvojot urednik i na tvojot direktor. Te predupreduva de­ka
ra­botata }e zavr{i na sud. Spokojno islu{aj gi site zakani i
smireno ob­jas­ni deka & vo ovoj slu~aj, kako i sekoga{, strogo
gi po~ituva{ pro­fe­si­o­nal­ni­te standardi i novinarskata
etika. Pova`no od s#, objasni deka ti e va`­no da ja soslu{a{
vtorata strana, za da donese{ zaklu~ok dali voop{to da ja
pi{uva{ prikaznata. No, objasni & deka ti ne mo`e{ od
svoe ime i od ime­to na vesnikot da ja odbrani{ `elbata na
napadnatata strana da odbie se­ka­kov razgovor, bidej}i so toa
134 Bidi novinar

se zagrozuva pravoto na prvata strana da ja ba­ra pravdata i

da bara pomo{ od demokratskata javnost. Nakratko, na­pad­na­
ta­ta strana treba da razbere deka e objektivno involvirana
vo eden spor i deka po­ra­di toa e prinudena da odgovori na
obvi­nu­vawata.
 Ako vtorata strana odbie kontakt so javnosta, pro­
dol­`i go istra­`u­va­we­to. Se slu~uva, nasproti site uporni
objasnuvawa, napadnatata strana da od­bie da odgovori. Toa ne
smee da te obeshrabri. Prodol`i go istra`uvaweto. In­terv­
ju­i­raj novi izvori. Ako istra`uvaweto dade plod i ako kaj
tebe raste uve­ru­va­we­to deka prikaznata treba da se napi{e,
pobaraj ja napadnatata stra­na u{te edna{. Soop{ti & gi
no­vi­te naodi od istra`uvaweto i otvo­re­no ka`i & so kakva
ar­gumentacija i dokumentacija raspolaga{. Ka`i & deka se­ga
ve}e si cvrsto re{en da ja napi{e{ prikaznata i deka saka{
da ja is­pol­ni{ svojata eti~ka obvrska da ja soslu{a{ i vto­
rata strana.
 Od­lu­~i dali }e ja pi{uva{ prikaznata. Duri sega e
mo­ment za donesuvawe na kone~nata odluka dali prikaznata
}e ja zdogleda videlinata na denot. Vni­ma­vaj, toa {to stra-
nata {to napa|a e re{ena da zboruva so ime i prezime ne e
do­vol­­na pri~ina za da ja pi{uva{ prikaznata, ako ti ne si
uve­ren vo vi­sti­ni­to­sta na navodite. No, od druga strana, toa
{to na­pad­natata strana upor­no odbiva sekakov razgovor ne e
dovolna pri~ina prikaznata da zavr{i vo fioka, ako istra­
`u­va­we­to poka`e deka sepak ima prikazna.
Vo procesot na odlu~uvawe ne bidi sam. Napravi soli-
den kou~ing so svojot po­i­sku­sen kolega i zadol`itelno so
urednikot. Dozvoli im da ti pomognat. Ako e nu`no, razgo-
varaj i so advokatot so kogo sorabotuva tvojata redakcija.
Po­toa odlu~i. Zapomni, urednikot mo`e da se soglasi i duri
i da nastojuva pri­kaz­na­ta da se objavi, no kone~nata odluka e
tvoja, bidej}i i pr­vo­ste­pe­na­ta odgovornost za napi{anoto e
tvoja. Bidi novinar so integritet.
 Li­dot treba da gi odrazi tvrdewata na dvete strani.
Strukturata na pri­kaz­na­ta gi sledi standardnite pravila
za koi ve}e zboruvavme. No, lidot vo va­kvi­te prikazni e toj
{to e specifi~en. Toj treba da go sodr`i najva`niot ob­vi­nu­
va~­ki fakt i istovremeno odgovorot na napadnatata strana
 Voobi~aeni zada~i 135

na toj fakt. Po`elno e i naslovnicata da bide izbalansi-

rana na takov na~in - ako nad­nas­lo­vot i naslovot ka`uvaat
{to tvr­di stranata {to obvinuva, pod­nas­lo­vot mora da bide
direkten odgovor na obvinuva~koto tvrdewe.
 Klu~­ni­ot zbor e „ramnote`a“. Da, toa e klu~niot
zbor pri izvestuvaweto za va­kvi delikatni sporovi. Pri
strukturiraweto na prikaznata mora da se vni­ma­va ramno-
pravno da se zastapat argumentite, citatite i parafrazite
na za­seg­na­ti­te strani. Bidi nepristrasen duri i koga edna od
strani­te odbiva da zboruva - ramnote`ata }e ja postigne{ na
toj na­~in {to }e gi prezentira{ si­te argumenti {to & odat
vo pri­log, a koi ti samiot si gi otkril vo tekot na istra­`u­
vaweto.

IZ­VE­STU­VA­WE ZA SPORTSKI, KULTUREN

I ZA PROMOTIVEN NA­STAN

Za­ed­ni~­ka karakteristika na ovie nastani e {to se slu­

~uvaat vrz osnova na odnapred poznati i standardni pravila,
koi gi postavuva organizatorot. Na ovie nastani prisustvuva
ograni~ena publika - lu|e so bileti ili so po­ka­ni. Nas­ta­
nite imaat to~no utvrdeno scenario i vremetraewe. Eve
ne­kolku so­ve­ti za sledewe vakvi nastani:
 Pod­go­tvi se. Bidej}i stanuva zbor za odnapred naja-
veni nastani, podgotvi obe­men potsetnik za istorijatot, so
profili na u~esnicite i so drugi bitni de­ta­li. Pova`nite
sportski i kulturni nastani se najavuvaat pred nivniot po­~e­
tok i se odjavuvaat so reakcii po nivnoto zavr{uvawe.
 Sle­di go nastanot vnimatelno, od po~etokot do kra­
jot. Bez ogled dali sta­nu­va zbor za ekskluziven fudbalski
natprevar ili za zdodeven koncert na gu­da~­ki kvartet, tvoja
obvrska e da bide{ prisuten od samiot po~etok do sa­mi­ot
kraj na nastanot. Najlo{o {to mo`e da ti se slu~i e da
pi­{uva{ za pret­sta­va {to voop{to ne si ja gledal, a nekoj
tvoj kolega ili tvojot ~i­ta­tel-seznajko da ja otkrijat taa
sram­­na rabota.
 Opre­de­li go brojot na u~esnicite. Brojot na u~es­ni­
ci­te na vakvite na­sta­ni e va`en za da se stekne vpe~atok za
nivnata uspe{nost. No, bidi vni­ma­te­len, cifrite naj~esto
136 Bidi novinar

ne se dovolni. Ako vo salata {to sobira 2.000 po­se­ti­te­li

imalo 2.200 lu|e, velime deka taa e prepolna. Ako na stadi­
o­not {to so­bi­ra 20.000 posetiteli ima 10.000 lu|e, velime
deka stadionot e poluprazen. Ap­so­lut­ni­te cifri ne zna~at
mnogu. Zatoa, ~esto se slu`ime i so opisni izra­zi.
 Opi­{i gi scenata i atmosferata. Toa se mnogu va`ni
elementi na tvojot iz­ve­{taj. Ako publikata tri pati so
ap­la­uz gi povikuva akterite na scenata, toj fakt treba da
se zabele`i, bidej}i svedo~i za kvalitetot na izvedbata.
Ako atmosferata na eden pop-koncert e traorna, bez ogled
kolku ni se do­pa­|a izveduva~ot mora da go soop{time toj
fakt. Mo­ra da ka`eme kakvi se sce­na­ta i drugite tehni~ki
detali - svetloto, ozvu~uvaweto, pi­ro­teh­ni~­ki­te elementi
i sli~no. Za ocenuvaweto na ovie detali se neophodni iz­ves­
ni ekspertski poznavawa. Ako se specijalizira{ za sledewe
od­re­dena ob­last, tvojata zada~a e da stane{ ekspert. No,
ako na nastanot prisustvuva{ slu­~aj­no, pobaraj pomo{ od
eksperti i od poiskusni kolegi.
 Opi­{i go tekot na nastanot. Nastanot ima svoj tek i
svoja dinamika. Opi­{i gi. No, ne preteruvaj so toa, osobeno
pri izvestuvawe za sportski na­sta­ni. Minaa vremiwata koga
sportskite reporteri detalno gi opi{uvaa site po­va`­ni
ak­cii vo fudbalskiot natprevar i site golovi. Sega taa
zada~a ja pre­ze­ma­at elektronskite mediumi.
 Ako e mo`no, intervjuiraj u~esnici na nastanot
i gleda~i. Pove}e otkol­ku opis na tekot na nastanot, od
novi­narite vo pe~atenite mediumi se o~e­ku­va da raska`at
{to i kako se slu~uva na i okolu scenata. Vo toa }e ti
po­mog­nat izjavite na u~esnicite {to mo`ebi }e mo`e{ da
gi intervjuira{, no i na gleda~ite. Zatoa, nemoj samo da go
gleda{ nastanot. Ti ne si obi~en gle­da~. Dvi`i se. Bidi
okolu scenata. Odi zad nea. Razgovaraj so tvoite ko­le­gi, so
gleda~ite, so dobrite poznava~i. Obidi se da ja vidi{ i da
ja do­`i­ve­e{ celinata na nastanot - na scenata, zad nea i vo
publikata.
 Bi­di umeren vo ocenite. Ne navivaj. Sme{ni se iz­ve{­
ta­ite od sportskite nat­pre­va­ri, vo koi otvoreno se naviva za
„na{ite“. Ova va`i i za na­vi­va­we­to za nacionalnata repre­
zen­tacija. @alno izgledaat izve{taite na no­vi­na­ri­te {to
 Voobi~aeni zada~i 137

se obo`avateli na pop- ili na folk-yvezdi. Toga{ site kon-

certi na niv­ni­te qubimci se proglasuvaat za istoriski. Grd
vpe~a­tok ostavaat iz­ve­{ta­i­te za teatarskite pretstavi vo
koi iz­ves­tuva~ot besprimerno i ostro ja na­pa­|a i ja recenzira
pretstavata, verojatno za{to e blizok do klanot {to ne & e
naklo­net.
Ko­ga izvestuva{, ne recenziraj. Bidi nepristrasen.
Bi­di otvoren za novi idei, za novi estetski i kulturolo{ki
pri­stapi. Nastojuvaj da ja zabele`i{ in­ven­ci­ja­ta na drugite
i sekoga{ imaj ja na um mislata deka tie lu|e se po­tru­di­le da
sozdadat ne{to ubavo, interesno, zabavno. Bez ogled na iz­ved­
bata, toa e fakt za po~ituvawe.
 11
VO­VED
VO
@ANROVITE

V
o doma{nata literaturata na pra{aweto na `anro­
vite mu se posvetuva go­le­mo vnimanie. Teoreti~arite
pravat slo`eni podelbi na `anrovite i se obi­du­va­at
da gi definiraat nivnite karakteristiki. Mislam deka
debatata za ova pra{awe e preceneta i deka mladite, pa i
poiskusnite novinari, ne tre­ba premnogu da se optovaruvaat
so nea.
Del od komplikaciite i zabunite vo vrska so `anrovite
predizvikuva s# u{te prisutniot manir na me{awe na fak­
tite so misleweto, koj e ka­ra­kte­ri­sti­~en za staromodnoto,
socijalisti~ko novinarstvo. Takov e primerot so `a­nrot
„os­vrt“. I denes studentite po novinarstvo kaj nas u~at deka
stanuva zbor za specifi~en `anr, vsu{nost za izve{taj so
komentatorski elementi (vo vremeto koga jas studirav novi­
narstvo se zboruva{e duri i za `anr „osvrt­ski iz­ve{­taj“).
Spored moeto uveruvawe, nema nikakva osnova da se de­ba­ti­
ra za ovaa tema. Takov `anr vo modernoto novinarstvo ne
postoi. Duri i zbo­rot „osvrt“, so zna~eweto {to nam ni e
poz­nato, e neprevodliv na naj­po­pu­lar­ni­ot jazik na de­ne{­ni­
na­ta, angliskiot.
Se­pak, gi upatuvam pomladite kolegi detalno da gi pro­u­
140 Bidi novinar

~at site argumenti vo doma{nata literatura so koi se objas­

nuvaat karakteristikite na ovoj i na nekoi sli~ni `anrovi,
bidej}i toa }e ja zbogati nivnata teoretska na­o­braz­ba. No,
vo tvojata glava mora da bide jasno - koga se komentira, se
pi­{u­va­at komentari, a koga se izvestuva, se pi{uvaat vesti,
iz­ve{­tai, prikazni. Ne e dozvoleno me{awe na faktite so
misleweto!
Del od komplikaciite vo vrska so `anrovite proizleguva
i od me{aweto na fe­no­me­not {to jas go definiram so ter­
minite modus i aspekt vo pi­{u­va­we­to, so karakteristikite
na `anrot. Na toj na~in se pravat slo`eni, ne­pra­kti~­ni
klasifikacii na `anrovite i se sozdavaat zabuni. Taka,
na primer, ne­koi avtori pravat komplicirani podelbi na
`anrot „iz­ve{taj“, pa zbo­ru­va­at za „klasi~en izve{taj“, za
„reporterski izve{taj“, za „reporta`en iz­ve­{taj“ i sli~no.
Ili drug pri­mer: vo doma{nata literatura s# u{te se zbo­ru­va
za `anrot „statija“ (vo bukvalen prevod na angliski dobivame
zbor so so­se­ma drugo zna~ewe, article), a se odbiva da se prifati
`anrot „prikazna“ (story). Vo su{tina, zboruvame za eden `anr
so razli~ni modusi. Ili, zbo­ru­va­me za `anrovi „bele{ka“
i „crtica“, a otkako sfa}ame deka i tie se ne­pre­vod­li­vi na
angliski so zna~eweto {to nam ni e poznato, gi sporeduvame
so `anrot fi~er (feature), termin za koj vo edna na{a kniga
pro~itav iro­ni~­na naznaka deka e od amerikansko poteklo (da
be{e od rusko poteklo, }e be­{e vo red, pretpostavuvam).
No, polemikata }e ja zapram tuka i }e ja prodol`am vo
nekoja druga prigoda. Vo ovaa kniga nema da te optovaruvam
so debata za `anrovite. ]e bideme pra­kti~­ni: prvo }e se obi­
dam da objasnam {to e toa modus i {to zna~i as­pe­kti­ra­we, a
potoa }e ti ponudam edna ednostavna podelba na `anrovite,
so niv­ni­te najop{ti karakteristiki. Jas ne sum veleu~en
te­oreti~ar i taa po­del­ba za tebe nema „doktrinarno“ zna­~e­we
- nejzinata cel e da te vovede vo `a­nro­vi­te i da te pottikne
vo idnina da gi prodlabo~i{ svoite poznavawa za niv.

AS­PE­KTI­RA­WE, MODUS

Se­ko­ja novinska prikazna mo`e da se raska`e so cvrsto

fokusirawe na ob­je­ktiv­no najvrednite elementi spored kri­
 Voved vo `anrovite 141

teriumite na vrednuvawe na in­for­ma­ci­i­te. Toa se novosta,

stepenot na zasegnatost i bliskosta. Vo takov slu~aj se pret­po­
~i­ta­at direktni lidovi i strukturirawe spored modelot na
prevrtena pi­ra­mi­da. Na ovoj modus mu odgovara ekonomi~no
i racionalno izrazuvawe. Zbo­ru­va­me, zna~i, za edno tvrdo
aspektirawe na prikaznata. Taka, na{ata vest ja as­pek­ti­ra­
me kako tvrda vest (hard news). Izve{tajot stanuva ona {to
nekoi moi kolegi go narekuvaat „klasi~en“ ili „stan­dar­den“
izve{taj, a jas velam vest-izve{taj (news report). Prikaznata
stanuva vest-prikazna (news story), a so golema doza popus­tli­
vost bi se soglasil da se re~e i „statija“.
Vto­ri­ot pristap podrazbira fokusirawe na na{ata pri­
kaz­na okolu fi~er-ele­men­ti­te, zna~i okolu elementite {to
se neobi~ni i atraktivni i pre­diz­vi­ku­va­at ~uvstva kaj ~o­ve­
kot. Stanuva zbor, zna~i, za meko aspektirawe na pri­kaz­na­ta,
koe na­lo­`u­va strukturirawe spored narativ­ni­ot model, pret­
po~itawe odlo`eni li­do­vi i poslobodno izrazuvawe. Vaka
aspektirana, vesta ja definirame ka­ko meka vest (soft news),
izve{tajot kako fi~er-izve{taj (feature report), a pri u{te
po­mekoto aspektirawe - i kako reporta`a (reportage). Pri­kaz­
na­ta sta­nu­va meka, odnosno fi~er-prikazna (feature story).
No, vnimavaj, nitu e nu`no nitu e prakti~no sekoga{
da izveduva{ so­vr­{e­no strogo aspektirawe na tvojata prika­
zna i da stava{ ostra granica me|u ed­ni­ot i drugiot modus.
As­pek­tiraweto ne smee da bide ograni~uva~ki fa­ktor vo
pi­{uvaweto. Ponekoga{ tvrdite prikazni treba da se zbo­
gatat so fi­~er-elementi, no i obratno - mekite prikazni
~esto ba­ra­at tvrdo stru­ktu­ri­ra­we i direktni lidovi. Zatoa,
bidi sve­sen za modelite na aspektirawe, fo­ku­si­ra­we i
struktu­ri­rawe, no istovremeno bidi opu{ten i kreativen.
Bi­di slobo­den. Zarem navistina misli{ deka tvojot omilen
pisatel sed­nal i na­pi­{al edna prekrasna prikazna na 150
stranici razmisluvaj}i dali `a­nrov­ski da ja opredeli kako
roman ili kako novela?

VEST

Vo po~etokot na knigava vesta ja definiravme kako

in­for­macija vredna za ob­ja­vu­va­we spored kriteriumite na
142 Bidi novinar

vred­nuvawe, a toa zna~i kako minimalen vred­no­sen element

na sekoja novinarska tvorba. Kako `anr, pak, vesta ja de­fi­
ni­­ra­me kako kratka novinarska forma, vo koja novinarot
soop{tuva in­for­ma­ci­ja {to sodr`i novost so soodveten ste­
pen zasegnatost, odgovaraj}i kratko i jas­no na osnovnite no­vi­
narski pra{awa. Do informacijata novinarot doa|a so ~i­ta­
we dokumenti (kominikea, izve{tai i sli~no), so intervju­
irawe izvori i so drugite poznati tehniki na novinar­sko­to
istra`uvawe, za koi ve}e sta­na zbor.
Pri pi{uvaweto na vesta, bidi svesen za slednive kara­
kteristiki na `a­nrot:
 Ve­sta mora da sodr`i novost. Smislata na objavu­
vaweto na vesta e da se so­op­{ti nekoj nov fakt, koj dosega mu
bil nepoznat na ~itatelot.
 Ve­sta treba da ima opredelen stepen zasegnatost. Vni­
ma­telno opredeli go i prou~i go stepenot na zasegnatost.
Ako na ~itatelot ne mu e jasen, vo strukturata na vesta pred­
vi­di negovo kratko objasnuvawe.
 Fo­ku­sot na vesta mora da bide vo soglasnost so
nejzinite najva`ni ele­men­ti - novosta i stepenot na zaseg-
natost. Ova pravilo mo{ne gi stesnuva mo`nostite za pos­
lo­bod­no aspektirawe na vesta. Sepak, koga atraktivnosta
se nametnuva ka­ko dominanten kriterium vo vrednuvaweto,
vesta omek­nu­va. Na primer, ve­sta za istra`uvaweto {to
utvrdilo deka Makedoncite se petti na listata na svetskite
qubovxii naprosto bara da se napi{e meko.
 Stru­ktu­ri­raj spored principot na prevrtena pirami-
da. Vesta e kratka for­ma i taa voobi~aeno bara nejzinite ele­
menti da se naredat spored prin­ci­pot na opa|awe na niv­na­ta
va`nost - najva`nite elementi vo lidot, a po­mal­ku va`nite
elementi podolu. Strukturata treba da mu ovozmo­`i na ured­
ni­kot mehani~ki da ja krati vesta od dnoto kon vr­vot, bez da
ja ~ita.
 Pret­po­~i­taj direktni lidovi. Vo princip, zaradi eko­
no­mi~nost, opre­de­li se za direkten lid, koj brzo i efektno
}e odgovori na site osnovni no­vi­nar­ski pra{awa (koj, {to,
koga, kade, kako i zo{to), ili barem na najva`nite od niv. Vo
po­retki slu~ai, po~esto vo mekite vesti, mo`no e odlo­`u­va­
we na di­rekt­ni­ot lid so citat, detaq, naracija i sli~no.
 Voved vo `anrovite 143

 Upo­tre­bu­vaj kratki i silni citati. Citatite vo

princip treba da bidat kra­tki i silni, no za nitu eden drug
`anr toa ne va`i tolku mnogu kolku za ve­sta.
 Pi­{u­vaj kratko i ekonomi~no. Vesta ne dozvoluva ras­
frlawe so odvi{ni zbo­ro­vi. Bide {tedliv. Krati bezmilos­
no. Celta e so {to pomalku zborovi da se ka`e {to pove}e.
 Toj {to ne znae da pi{uva vesti ne e novinar. Postoi
samo eden na~in da se nau~i i da se praktikuva pi{uvawe
uba­vi vesti - redovno da se ve`ba i da se odr`uva formata.
Sekoj, pa i najiskusniot novinar, treba kolku {to e mo`­no
pove}e da pi{uva vesti.

IZ­VE[­TAJ

Iz­ve­{taj (report) e novinarska forma vo koja novinarot

iz­vestuva za nastan na koj li~no prisustvuva i pritoa gi
ko­risti informaciite do koi doa|a i dru­gi­te tehniki na
no­vinarsko istra`uvawe. Akcentot, zna~i, e na no­vi­na­rot
{to go sledi nastanot vo uloga na izvestuva~ ili reporter i
pret­­stavuva iz­vor na informacii.
Ako izve{tajot go aspektirame tvrdo, zboruvame za vest-
iz­ve{taj. Vo ovoj vid izve{taj dominira na{eto izvestuvawe
za najva`nite fakti za nastanot, za tie so najgolemo zna~ewe
i stepen na zasegnatost, a vo vtor plan se slikite, emociite,
de­ta­li­te i drugite meki ili „reporta`ni“ elementi. Ako,
pak, se opre­de­li­me za meko aspektirawe na na{iot izve{taj,
zboruvame za fi~er-izve{taj (fe­a­tu­re report), vo koj reporterot
gi soop{tuva faktite {to se so najgolem stepen zasegnatost,
no stava akcent na ona {to go zabele`uva so svoite setila -
najatraktivnite sli­ki i detali, emociite, najsilnite izjavi
i sli~no.
Eve nekolku soveti za pi{uvawe dobar izve{taj:
 Iz­ve­{ta­jot fokusiraj go ednakvo i na vesta i na oko­
to na reporterot. Mno­gu e te{ko da se opredeli {to e po­va`­
no - vesta {to gi nosi novosta i stepenot na zasegnatost ili
svedo{tvoto na reporterot, koe gi predava atmosferata,
atra­ktiv­no­sta, spektaklot. Mojot sovet e da se obide{ da im
da­de{ ednakva va`­nost i na dvata aspekta. Kolku i da e sli­
kovit, reporterskiot zapis za eden kr­vav teroristi~ki nas­
144 Bidi novinar

tan nema smisla ako vo lidot ne se soop{ti naj­va`­na­ta vest

- za brojot na `rtvite, za vremeto i mestoto na nastanot, za
dru­gi­te posledici i sli~no. No, od druga strana, izve{tajot
gubi sekakva smisla ako si na mestoto na nastanot i ja gle­
da{ stravi~nata scena, a vo svojata re­dak­ci­ja ispra}a{ samo
{tur vest-izve{taj.
 Iz­ve­stu­vaj detalno, dosledno i vnimatelno. Bidi sve­
sen za ogra­ni­~u­va­wa­ta {to se povrzani so tvojata uloga na
izvor na informacii. Za toa ve}e sta­na zbor, no ne e lo{o
da se povtori: izvestuvaj za ona {to go gleda{ so svo­i­te o~i
i {to go vospriema{ so drugite setila, no ne dozvoluvaj tie
da te iz­la­`at. Ti ne si kompetenten da gi izbroi{ `rtvite
na nesre}ata. Toa e ra­bo­ta na nadle`nite organi. Ti ne
znae{ da opredeli{ koj e te{ko, a koj e les­nopovreden. Toa e
rabota na lekarite. Vnimavaj na obvrskata da gi atri­bu­i­ra{
faktite.
 Ci­ta­ti, citati, citati! Za nastanot najvozbudlivo sve­
do~at negovite u~es­ni­ci. Daj im zbor. Citiraj {to pove}e
lu­|e. Neka bidat toa silni citati, so sta­vo­vi i emocii. Ci­ta­
tite, vsu{nost, se skeletot na tvojot izve{taj.
 Iz­ve­stu­vaj vo eden zdiv. Nastanot znae da go ponese
re­por­terot. ^esto }e ti se slu~i da te sovladaat emociite.
]e posaka{ da izvesti{ vo eden zdiv, br­zo, silno, mo}no. Ne
se stegaj, stori go toa. Tvoite kolegi i tvoite ured­ni­ci vo
re­dak­ciskiot desk }e go „ispeglaat“ tvojot izve{taj, }e gi
ot­stranat ele­men­ti­te na pristrasnost, no toj mora da ima
„sok“ od mestoto na na­sta­not.

RE­POR­TA­@A

Ko­ga vo izve{tajot fi~er-elementite se dominantni,

ko­­ga novosta i stepenot na zasegnatost se od vtorostepeno
zna~ewe, tvojot izve{taj prerasnuva vo reporta`a. Vo uloga
na reporter, ti go fokusira{ svoeto vnimanie na ona {to go
gle­da{ na scenata: lu|eto i nivnite prikazni, do`ivuvawata,
emociite, sli­ki­te, detalite. Obidi se da pi{uva{ in­te­res­
ni reporta`i, za obi~ni i za ne­o­bi~­ni lu|e, za interesni
mesta od tvoeto sosedstvo ili za dale~ni patuvawa (pa­to­
pis­ni reporta`i), za tvoi i za tu|i interesni do`ivuvawa.
 Voved vo `anrovite 145

Sle­di gi op­{ti­te pravila na strukturirawe i standardite

na novinarskata sti­li­sti­ka, no razmavni ja svojata kreacija.
Reporta`ata e beletristi~ki `anr - do­bre­doj­de vo svetot na
ubavoto pismo.

PRI­KAZ­NA

Pri­kaz­na (story) e poobemna novinarska tvorba vo koja

no­vinarot pi{uva za aktu­el­na pojava ili problem, koristej}i
gi site oblici na novinarsko istra­`u­va­we. Koga pri­kaz­nata
ja aspektirame tvrdo, a toa zna~i deka vo nea do­mi­ni­ra­
at vesta, novosta i stepenot na zasegnatost, zboruvame za
vest-prikazna (news story). Grubo ka`ano, takvata prikazna
vsu{nost pretstavuva pro{iruvawe i raz­ra­bo­tka na elemen­
tite na vesta.
Po­ne­ko­ga{ na{ata prikazna ja dopolnuva i detalno
ja objasnuva zadninata na va`­na vest, koja se plasira na
naslovnata stranica ili na drugo udarno me­sto. Vo takov
slu~aj stanuva zbor za zadninska prikazna (background story).
Na pri­mer, na naslovnata stranica ja plasirame udarnata
vest za smrtta na pa­le­stin­ski­ot lider Jaser Arafat. Vo taa
vest, vo re~enica ili dve, ob­jas­nu­va­me koj e Arafat i kakvo
e negovo­to zna~ewe za mirovniot proces. No, vo ru­bri­ka­ta za
vestite i prikaznite od svetot, objavuvame detalna zadninska
pri­kaz­na za ovoj ~ovek i za nastanite {to & prethodele na
ne­go­vata smrt.
Mno­gu ~esto prikaznata zboruva za problem, za konflik­
tna situacija. Za toa zbo­ru­vav­me koga gi opi{uvavme voo­bi­~a­­
enite novinarski zada~i. Vo takov slu­~aj imame prikazna so
dve strani (two sides story). A koga vo prikaznata do­mi­ni­ra­at
fi~er-elementi, koga, zna~i, se opredeluvame za edno me­ko
as­pe­kti­ra­we, zboruvame za fi~er-prikazna (feature sto­ry). Pri
naglaseno meko as­pe­kti­ra­we na fi~er-prikaznata, taa se
dobli`uva do reporta`ata.
Ka­ko i da e, bez ogled kakva prikazna }e pi{uva{, posto­
jat nekoi op­{ti pravila {to treba da gi po~ituva{:
 Na­pi­{i ja vesta {to e osnova na prikaznata. Iako
prikaznata e podolga no­vi­nar­ska tvorba i ima poslo`ena
struktura, pojavata ili problemot za koj pi­{u­va­me naj~esto
146 Bidi novinar

mo`e da se predade i kako kratka vest. Po`elno e taka da

po­sta­pi{. Prvo napi{i ja vesta. Taka vedna{ gi opredeluva{
agolot, lidot i osnovnite elementi na strukturata. Vesta }e
bide skeletot na tvojata pri­kaz­na. Sekoj od nejzinite elemen­
ti razvij go vo mala prikazna. I ete, ra­bo­ta­ta e zavr{ena.
Na primer, pi{uvame prikazna za za~estenite virozi
po­­radi nevoobi~aeno vi­so­ki­te temperaturi vo zimskite me­se­
ci. Prvo napi{i ja kratkata vest:
Ne­kol­ku iljadi u~enici vo skopskite u~ili{ta
se zaboleni od virusni za­bo­lu­va­wa poradi visok-
ite temperaturi, nevoobi~aeni za ovoj del od
go­di­na­ta. Pretstavnik na Ministerstvoto za
zdrav­stvo soop{ti deka nema us­lo­vi da se pro-
glasi epidemija. Meteorolozite najavuvaat deka
visokite tem­pe­ra­tu­ri }e potraat do po~etokot
na de­kem­vri, koga se o~ekuva nag­lo zaladuvawe.
D-r Zoran Siljanovski, epidemiolog, tvrdi deka
nagloto za­la­du­va­we mo`e da predizvika eksplozija
na virusni zaboluvawa i pojava na grip. Lekarite
pre­du­pre­duvaat da se primenuvaat standardnite
pre­ven­tiv­ni merki, a na postarite lica im
sovetuva­at da se vakciniraat pro­tiv grip, iako
vo dr­`av­nite ordinacii nema dovolno takvi vak-
cini.
Se­koj od elementite na strukturata na ovaa vest stanuva
posebna mi­ni­pri­kaz­na. Taka, vo slu~ajov imame pet prikazni:
lidot }e go razvieme so po­de­tal­ni informacii za brojot na
za­bolenite u~enici (vo koi delovi od zemjava i vo koi u~i­
li{­ta ima najmnogu zaboleni, koi vozrasti se najpogodeni,
kol­ku e zgolemeno otsustvoto od ~asovi i sli~no); }e se
pro{iri i elementot za najavata na meteorolozite (podetal­
ni informacii za o~ekuvanite dvi­`e­wa na temperaturite,
informacii za najavite za vremeto vo sosednite zemji i vo
Evropa); odlukata za neproglasuvawe epidemija }e se zbogati
so citat na pretstavnikot na Ministerstvoto za zdrav­stvo;
}e se prodlabo~i i delot so najavata na d-r Siljanovski za
mo`nata eksplozija na virusnite za­bo­lu­va­wa (kakov vid
vi­rusni zaboluvawa, koj tip grip e vo „moda“ godinava); }e
 Voved vo `anrovite 147

se pro­{i­rat i sovetite na lekarite kako da se za{titime;

se­kundarnata tema za nedostigot od vakcini protiv grip vo
dr`avnite ordinacii mo`e da se istra­`i i da se plasira vo
antrfile, a kojznae, mo`ebi mo`e da go prezeme i fokusot
na celata prikazna.
 Se­ko­ja oddelna miniprikazna ima svoja struktura.
Toa zna~i lid, pod­dr­`u­va~­ki fakti itn. Vo opredeluvaweto
na modelot na strukturirawe bidi in­ven­ti­ven i raznoobra­
zen. Ako lid-prikaznata e standardna vest {to se tru­di niz
od­go­vor na osnovnite novinarski pra{awa da ja predade
in­for­ma­ci­ja­ta so najvisok stepen zasegnatost (vo na{iot slu­
~aj, in­for­macijata deka nekolku il­ja­di u~enici vo skopskite
u~i­li{ta se zaboleni od virusni zaboluvawa), ve­}e vtorata
mi­ni­prikazna mo`e da bide strukturirana pomeko. Ako toa
bi­de miniprikaznata za vremeto, mo`e da po~neme so lid so
slika (lu|e {etaat po ulicite vo letna obleka i u`ivaat vo
sonceto i vo zelenite drvja, koi go­di­na­va ne stasaa da po`ol­
tat, nebare e prolet), potoa }e sleduva citat na me­te­o­ro­lo­
got, koj veli deka vremeto e nevoobi~aeno za ovoj period od
go­di­na­ta, pa mal istorijat vo poddr{ka na taa izjava i najava
za temperaturniot {ok vo dekemvri. Tretata miniprikazna,
pak, mo`e da se strukturira po­tvr­do, spored modelot na
prevrtena piramida. Ako toa bide miniprikaznata za ne­prog­
la­su­va­we­to epidemija, lidot mo`e da bide citat na pretstav­
nik na Mi­ni­sters­tvo za zdravstvo. Vo poddr`uva~kite fakti
bi mo`ele da ob­jas­ni­me vo kakvi uslovi se proglasuva epi­
demija, a potoa da sleduva zavr{na zad­nin­ska informacija, so
koja vo edna re~enica }e raska`eme {to se slu~i la­ni koga
vo zemjata zavladea grip, a ne be{e proglasena epidemija.
Slednata mi­ni­pri­kaz­na, pak, bi mo`ela da bide mal fi­~er.
I taka, so naizmeni~no me­nu­va­we na modelite na strukturi­
rawe na miniprikaznite, mo`e da do­bi­e­me `ivopisna struk­
tura na celata prikazna.
Se razbira, ne mora sekoga{ da se postapuva taka. Mo­`e­
site elementi na stru­ktu­ra­ta, odnosno site mini­pri­kaz­ni,
da gi strukturirame spored mo­de­lot na prevrtena pi­ra­mi­da.
I obratno, pri edno poinakvo aspektirawe na pri­kaz­na­ta,
site nejzini elementi mo`e da bidat strukturirani meko,
pa da do­bi­e­me fi~er od prviot do posledniot red. Se­pak,
148 Bidi novinar

sli~no kako {to edna kra­tka re~enica po nekolku dolgi go

menuva ritamot na tekstot i go kreva vni­ma­ni­e­to, taka i
raznoobraz­nosta vo izborot na modelite na stru­ktu­ri­ra­we na
mini­prikaznite & dava posebna privle~nost na celinata.
 Vni­ma­vaj na na~eloto na kohezija (stegnatost).
Prikaznata treba da bide cvrsta, stegnata. Treba da se izbeg­
nuvaat site elementi {to ja razbivaat nejzinata kohezija.
Taka, na primer, vo na{ata prikazna za virusnite zabolu­
vawa pre­te­ra­no­to po­sve­­tuvawe na sekundarnata tema (nedos­ti­
got od vakcini za grip vo dr­`av­ni­te ordinacii) bi mo­`e­lo
da ja razbie kohezijata na prikaznata. Pre­dol­gi­te zadninski
informacii i nekoi drugi elementi mo­`e da ja „razlabavat“
tvojata prikazna. Zatoa, pred da po~ne{ da pi{uva{, vni­ma­
tel­no selektiraj gi najva`nite informacii {to treba da gi
prenese{ i skiciraj cvrsta, stegnata, koherentna struk­tura.
 Vni­ma­vaj na na~eloto na napredok. Tvojata prikazna
treba da se dvi`i od po­~e­to­kot kon svojot kraj, od lidot kon
opa{kata, so uedna~eno tempo. Pre­dol­gi­ot citat, na primer,
mo`e da go zabavi toa dvi`ewe i da pre­diz­vi­ka netrpeli­
vost kaj ~itatelot. Obratno, „preletuvaweto“ preku bitnite
in­for­ma­cii mo`e da predizvika ~uvstvo deka prikaznata
na­preduva prebrzo i da sozdade vpe~atok na povr{nost.

KO­MEN­TAR

Ko­men­ta­rot e novinarska tvorba vo koja novinarot go

izrazuva svojot stav za kon­kre­ten i aktuelen nastan, pojava
ili problem. Komentarite ja odrazuvaat ure­du­va~­ka­ta poli­
tika na vesnikot i grafi~ki se plasiraat taka {to toa eksp­
li­cit­no se zaklu~uva. Vo slu~ajov, zboruvame za editorijali
(editorials). Re­dak­ci­i­te ~esto plasiraat i poinakvi ili duri
sprotivni mislewa na ure­du­va~­ka­ta politika, za da se dobie
ramnote`a i slika za celinata na mis­lov­ni­ot proces vo edno
op{testvo. Osven toa, redakciite mnogu ~esto ob­ja­vu­va­at i
komentari na poznati javni li~nosti (novinari, pisateli,
po­li­ti­~a­ri i sli~no) so redovna frekvencija, koi gi nareku­
vame kolumni. Va`en prin­cip e kolumnistite da imaat apso­
lutna sloboda vo pretstavuvaweto na svo­i­te li~ni stavovi.
I komentarite i kolumnite mo`e da se aspektiraat
 Voved vo `anrovite 149

tvr­do i meko. Pri me­ko­to aspektirawe tie umeat da se

pribli`at do beletristi~kite `anrovi, da sta­nat liter­
arni esei i kozerii. Najdaleku vo toa aspektirawe mo`e da
oti­dat kolumnite, koi mo`e da se pi{uvaat i vo klasi~nite
be­letristi~ki `a­nro­vi (raskazi, na primer).
Za­ pi{uvawe dobri komentari so potvrda struktura
treba da gi sledi{ sled­ni­ve soveti:
 Na­pi­{i go prvo svojot klu~en stav, svojata osnovna
teza. Taa treba da bi­de jasna, granitno cvrsta. Ako, na pri­
mer, pottiknat od na{ata prikazna za vi­rus­ni­te zaboluvawa,
si re{il da napi{e{ komentar, treba da ima{ jasen stav za
pra{aweto dali treba da se proglasi epidemija. Ne­moj da se
dvo­u­mi{. Ili, ako se dvoumi{, nemoj da komentira{. Naj­lo­
{i se ko­men­ta­ri­te bez jasen stav na avtorot.
 Opre­de­li gi premisite od koi se izveduva osnovnata,
zaklu~na teza. Oko­lu premisite skiciraj ja strukturata na
prikaznata. Sekoja premisa vsu{­nost e minikomentar. Taka,
na primer, zaklu~niot stav na na{iot komentar de­ka treba
da se proglasi epidemija bi mo`ele da go izvedeme od tri
os­nov­ni premisi: treba da se proglasi epidemija za da se
ovozmo`at zadol`itelni or­ga­ni­zi­ra­ni merki na za{tita vo
u~i­li{tata; proglasuvaj}i epidemija, dr­`a­va­ta prezema odgo­
vor­nost za sostojbata; na{ite uslovi za proglasuvawe epi­de­
mi­ja se prestrogi vo odnos na tie vo evropskite zemji.
 Opre­de­li gi argumentite {to ja poddr`uvaat sekoja
od premisite. Toa se ele­men­ti­te na minikomentarot. Prvata
premisa na na{iot komentar za epi­de­mi­ja­ta }e ja potkrepime
so slednive argumenti: u~ili{tata ne se obvrzani i ne se
ov­lasteni da prezemaat posebni merki za za{tita; poradi
mno­gu­broj­ni­te otsustva, nastavata e dovedena vo pra{awe;
u~i­li{nite vlasti ne smeat da proglasat nerabotni denovi i
taka ovozmo`uvaat {irewe na za­bo­lu­va­wa­ta; odlukata za toa
dali e podobro decata da posetuvaat nastava ili da bo­le­du­
va­at doma tie im ja prepu{taat na neukite roditeli. Sekoja
premisa treba da se argumentira na vakov na~in.
 Osven argumentite {to ja branat tvojata teza, pret-
stavi gi i oceni gi i tie {to ja napa|aat. Nikoga{ ne se
site argumenti vo prilog na tvojot stav. Ne­moj da gi krie{
argumentite {to ja napa|aat tvojata teza. Naprotiv, otvo­re­
150 Bidi novinar

no ka­`i gi i doka`i zo{to ima pove}e i pova`ni argumenti

{to go po­tkre­pu­va­at tvojot stav.
 Bi­di inventiven. Strukturata {to ja objasnivme e
osnovata, skeletot na ko­men­ta­rot. No, ona {to na ovaa forma
& dava osoben i li~en predznak e po­pol­nu­va­we­to na skeletot
so „meso“. Tuka treba da dojde do izraz tvojata maj­sto­ri­ja.
Smisli udaren lid, no i elegantna zavr{na poenta. Smisli
kako ne­ste­re­o­tip­no, uverlivo i dopadlivo da gi pretstavi{
argumentite.
 Bi­di ostar vo mislata, no ne`en na zborovi. Silata na
komentarot mora da proizleze od jasnata i uverliva misla, a
ne od presilnite zborovi. Od­me­ri go tonot, izberi gi vistin­
skite zborovi. Nikoga{ nemoj da navreduva{, da gi pogoduva{
i da gi voznemiruva{ lu|eto.
 Vni­ma­vaj na na~elata na kohezija i na napredok.
Otfrli gi site ne­nu`­ni, sporedni premisi i argumenti,
nepotrebnite digresii i stilski eks­pe­ri­men­ti {to bi mo­`e­
le da ja razbijat kohezijata na tekstot i da go zabavat ili
neprirodno da go zabrzaat negovoto napreduvawe.

IN­TERV­JU

In­terv­ju­i­ra­we­to e edna od najrasprostranetite istra­`u­­

va~ki tehniki, a pi­{u­va­we­to profil na li~nosta e korisna
alatka pri podgotvuvaweto na in­terv­ju­to. No, vesnicite
~esto gi objavuvaat razgovorite so izvorite na in­for­ma­cii
kako posebna novinarska forma, vo koja se prezentiraat
pra­{a­wa­ta i odgovorite na izvorot. Toga{ zboruvame za
intervju kako `anr.
Vo intervjuto dominiraat stavovite i mislewata na
in­ter­vjuiranata li~­nost za odredeni temi. No, ponekoga{
sa­ka­me vo intervjuto da dominira tok­mu li~nosta. Toga{
celta ne e da se soop{tat nejzinite stavovi za oddelni pra­
{a­wa, tu­ku da se opi{e samata li~nost, nejzinite interesi,
nejzinite naj­va`­ni pogledi, nejzinata privatnost i drugo. Vo
ta­kov slu~aj zboruvame za portret-intervju.
Op­{to zemeno, postojat dva modela na strukturirawe
na intervjuto: dramski mo­del i intervju-prikazna. Prviot
mo­del e prezentirawe na razgovorot so na­iz­me­ni~­no obja­
 Voved vo `anrovite 151

vuvawe na direktnite pra{awa i na direktni odgovori, bez

pa­ra­fra­zi. Strukturata vo takov slu~aj e ednostavna: vo
po­~e­to­kot pi­{u­va­me mal uvod vo intervjuto, a potoa naizme­
ni~­no gi pi{uvame pra{awata i od­go­vo­ri­te. Vtoriot model
na strukturirawe se sostoi od slobodno kom­bi­ni­ra­we tri
os­nov­ni elementi: prikazna {to ja vodi novinarot, direktni
ci­ta­ti i parafrazi.
Ko­ga pi{uva{ intervju, vnimavaj na slednovo:
 Vni­ma­tel­no prou~i gi i primeni gi tehnikite na
intervjuirawe. Na ovie teh­ni­ki ve}e im posvetivme vni­
manie. Ne mo`e da se napi{e dobro intervju ako ne se
intervjuira dobro - ako ne se napravi dobra podgotovka, ako
ne se po­sta­vat dobri pra{awa, ako ne se vodi dobar razgovor
i ako ne se bele`i pre­ciz­no i brzo.
 Na­pra­vi transkript na razgovorot i otfrli gi site
neva`ni detali. Vo se­koe intervju se postavuvaat i mnogu
neva`ni pra{awa i se dobivaat i ta­kvi odgovori. Vni­ma­
telno oddeli go va`noto od neva`noto.
 Vo intervjuto strukturirano spored dramskiot model,
strukturiraj po te­mat­ski celini. Razgovorot vo `ivo ~esto
se prefrla od tema na tema, no pri pi{uvaweto na intervju­
to toa mo`e da go zbuni ~itatelot. Sledi ja ed­no­stav­na­ta
struk­tura na prezentirawe na pra{awata i odgovorite tema
po te­ma. Pritoa, po~etnata tema vsu{nost e lid-tema, taa gi
sod­r`i odgovorite na fo­kus­no­to pra{awe i na pot­pra­{a­wa­
ta vo vrska so nego.
 In­terv­ju­to strukturirano spored modelot intervju-
prikazna ja sledi stru­ktu­ra­ta na `anrot prikazna. Pritoa
e va`no vo direkten govor da se pre­ne­sat najsilnite izjavi,
ka­ko parafrazi objasnuvawata na tie izjavi i do­pol­ni­tel­
ni­te objasnuvawa, a novinarot ve{to da ja vodi prikaznata,
ob­jas­nu­vaj­}i gi temite za koi se razgovara i elementite na
profilot na li~nosta {to se bitni za intervjuto.
 Iska­zi­te vo citatite se redaktiraat. Ve}e naglasivme
deka e mnogu va`no da se znae deka pri prenesuvaweto na
razgovorot vo direkten govor ona {to di­rekt­no go ka`uva
sogo­vor­nikot mo`e i mora da se redaktira. Ob­ja­vu­va­we­to
ne­celosni, nejasni i nepismeni re~enici, so o~igledni
gramati~ki gre­{ki i so krupni stilisti~ki nedoslednosti,
152 Bidi novinar

ne mo`e da se opravda so na­vod­no­to zadr`uvawe na „av­ten­

ti~nosta na govorot“. Koga ~ovek slobodno zbo­ru­va pred
mi­krofon, normalno e da pravi gre{ki. No, novinarot treba
da gi po­pra­va, vnimatelno redaktiraj}i go iskazot. Se raz­
bira, novinarot pritoa ne smee da go falsifikuva iskazot
i treba da se trudi da ja so~uva avten­ti~­no­sta na izrazot na
sogo­vornikot.
 Vni­ma­vaj na opremata na intervjuto. Naslovnicata,
me|unaslovite, an­tr­fi­le­a­ta, legendite pod fotografiite i
drugite grafi~ki elementi obi~no pr­vi se ~itaat. Edno brzo
preletuvawe niz tie elementi treba da ja dolovi sli­ka­ta za
intervjuto i da go pokani ~itatelot da ~ita.
 Vni­ma­vaj na fotografiite. Tie ponekoga{ pove}e zbo­
ru­vaat za li~nosta {to se intervjuira otkolku samiot iskaz.
Pomogni im na fotografot i na ured­ni­kot da gi izberat
najdobrite fotografii, tie {to se najekspresivni i {to naj­
dobro go otslikuvaat karakterot na li~nosta. Ti si toj {to
raz­­­go­va­ral so nea i nikoj ne ja znae podobro od tebe.
 Bi­di inventiven i poka`i ja svojata ume{nost.
Intervjuto e slika za tvo­jot sogovornik, no toa e i tvoja
sli­ka. Poentata ne e vo toa da dominira{ nad svojot sogov­
ornik i da poka`e{ kolku si poumen od nego (toa e manir na
na­{i­te televiziski novinari), no dobro bi bilo ~itatelot
da za­klu­~i deka ti ramnopravno razgovara{ so svojot sogov­
ornik. Ponekoga{ duri e mo`no i po­`el­no razgovorot da se
vodi polemi~no, bidej}i na toj na~in mo`e po­us­pe{­no da se
dolovat i temata za koja stanuva zbor i li~nosta so koja se
raz­go­va­ra.
In­terv­ju­to e `anr {to ovozmo`uva sloboda vo stilot i
vo izrazuvaweto. Se­koj razgovor ima svoja tema, struktura i
logika, no i svoja dramatika. Trudi se da ja dolovi{ taa dra­
matika. Nastojuvaj proniklivo da ja opi{e{ li~­no­sta so koja
razgovara{, nejzinite reakcii, no i govorot na teloto.
 12
NO­VI­NAR­SKA
ETIKA

N
a­{i­ot poziv poznava i priznava eden specifi~en i po
mnogu ne{ta uni­ka­ten eti~ki model na profesion­
alno i li~no povedenie na novinarot. Sta­nu­va zbor
za zbirka normi {to za novinarot se pova`ni, pozna~ajni i
po­ob­­vr­zu­va~­ki od vkupniot sistem na op{testveni reguli,
vklu­­~uvaj}i gi duri i za­ko­ni­te. Vo nekoi kodeksi na novi­nar­
ska­ta etika se sugerira novinarot da go priz­nae samo sudot
na svoite kolegi, duri i koga toa e vo direkten sudir so
za­ko­­not. Eden takov o~igleden slu~aj na nesoglasuvawe me|u
za­ko­not i no­vi­nar­ska­ta etika e obvrskata na novinarot da
go za{titi identitetot na svojot izvor vo site okolnosti.
Za­konot nema razbirawe za taa obvrska i toj nalo`uva no­vi­
na­rot na sud neizostavno da go otkrie identitetot na svojot
iz­vor. Ako osta­ne na svojata eti~ka obvrska, novinarot rizi­
kuva da bide kaznet.
Se­pak, toa se ekstremni slu~ai. Su{tinata na normite
na novinarskata eti­ka e da se postavi zdrava ramnote`a me|u
obvrskata i `elbata na novinarot da in­for­mi­ra i me|u po­tre­
bata da bide svesen za posledicite {to javniot zbor gi ima
vrz `ivotot na lu|eto. Rekovme ve}e, mediumot ima og­romna
mo}, koja mo­ra nu`no da bide ograni~ena so normi za negova
154 Bidi novinar

odgovorna upotreba. Sle­du­va kratok pregled na tie normi,

podgotven vrz osnova na analiza na re­fe­rent­ni­te ev­ropski
novinarski kodeksi.

TE­MEL­NI PRINCIPI

Ne­koi od eti~kite normi gi smetame za temelni, bidej}i

ja definiraat os­no­va­ta na eti~kiot kod vrz koja potoa se
postavuvaat drugite specifi~ni pra­vi­la i preporaki.
 Jav­no­sta ima pravo da znae. Pravoto na javnosta da
gi znae site bitni okol­no­sti {to vlijaat vrz sekojdnevniot
`ivot na lu|eto e osnovata vrz koja se gradi novinarskata
profesija. Pravoto na javnosta da bide informirana za
jav­ni­te (dr`avni) raboti go reguliraat i site sovremeni
de­mo­krat­ski za­ko­no­dav­stva. Ova temelno pravo se spomenuva
i ka­ko va`en isklu~ok koga eti~­ki­te kodeksi definiraat
izvesni ograni~uvawa vo novinarskoto iz­ve­stu­va­we. Pa se
veli va­ka, na primer: novinarot nema da izvestuva za odreden
as­pekt na privatnosta na lu|eto, osven ako toa ne e nu`no od
aspekt na pra­vo­to na javnosta da znae.
Ova pravo e tvojot krunski argument vo borbata so zat­
vo­re­nite izvori na in­for­ma­cii. Sekoga{ koga }e naide{
na cvrsto zatvorena vrata, na lu|e {to sa­ka­at da go spre~at
normalniot protek na informacii me|u instituciite i jav­
no­sta, potseti gi deka javnosta ima pravo da znae, a ti, kako
no­vi­nar, ima{ pravo i obvrska da se bori{ za ostvaruvawe
na toa osnovno pravo.
Jav­no­sta ima pravo da znae duri i toga{ koga ti mo`ebi
ima{ direkten in­te­res da ne objavi{ nekoja va`na infor­
macija. Vo tvojata novinarska ka­ri­e­ra sekako deka }e dojde{
do informacii ~ie objavuvawe mo`e da ti sozdade ne­pri­jat­
no­sti ili duri i {teti. Ponekoga{ prikrivaweto nekoi
in­for­ma­cii mo`e da ti donese li~en profit. Vo takvi
si­tu­a­cii, imaj go na um fa­ktot deka pravoto na javnosta da
znae e prvenstvena i sveta obvrska pred s# za tebe. Ako ne
ja ispolni{, sudot na tvoite kolegi kon tebe treba da bide
bez­mi­lo­sen.
 In­for­ma­ci­ja­ta mora da bide vistinita i nepris-
trasna. Novinarot ne e su­di­ja, ve{tak ili ekspert, nema
 Novinarska etika 155

spo­sob­nosti nitu misija da ja utvrdi vi­sti­na­ta za navodite

{to gi prenesuva. No, procenuvaj}i ja verodostojnosta na
iz­vo­ri­te {to gi soop{tuvaat faktite, proveruvaj}i gi i
dvojno pro­­veruvaj}i gi, novinarot ja ispolnuva svojata obvr­
ska da tra­ga po vistinata. Vpro~em, vi­sti­no­qu­bi­vo­sta e edna
od naj­va`­nite li~ni karakteristiki na dobriot no­vi­nar.
Zatoa, nastojuvaj da ja utvrdi{ vistinata. Za faktite izves­
tuvaj ne­pri­stras­no. Vnimavaj, pristrasnoto izvestuvawe go
stesnuva poleto na tvo­ja­ta prirodna qubopitnost i `elbata
da gi pro­ve­ri{ faktite, no i tvojata mis­la i logika, od
razni aspekti. Sekoga{ bidi somni~av. Sekoga{ po­sta­vu­vaj
si gi pra{a­wa­ta - dali e tokmu taka, dali mo`e da se prov­
eri, zo{to ne bi bilo poinaku, dali sum pristrasen?
 Ne navreduvaj, ne kleveti i ne objavuvaj neosnovani
obvinuvawa. Ob­ja­vu­va­we­to nevistini za lu|eto e seriozen
eti~ki prekr{ok, no i krivi~no delo. Ni­tu eden legitimen
motiv i poriv povrzan so na{ata profesija ne go oprav­du­va
javnoto iznesuvawe navredi, kleveti i neosnovani obvinuva­
wa. Pa se­pak, na novinarite ~esto im se slu~uva da prenesat
neosnovani ob­vi­nu­va­wa, kleveti i navredi od edni lu|e na
smetka na drugi. Opravduvawata od ti­pot „toa be{e ka­`a­no
na konferencija za pe~atot“ ili „~ovekot toa go iz­ja­vu­va so
ime i prezime i e spremen da svedo~i na sud“ ne se dovolno
dobri ako no­vi­na­rot e svesen deka negoviot izvor navreduva,
kleveti i obvinuvawa bez os­no­va.
Ako nekoga{, bez namera i od nebre`nost, sepak ti se
slu~i bez osnova da nak­le­ve­ti{ i da obvini{ nekogo, ima
eden star i delotvoren na~in kako da ja popravi{ gre{kata
- na ~ovekot izvini mu se javno, so mala bele{ka vo tvo­jot
vesnik, no i li~no. I ako se izvinuva{, nemoj svojata vina da
ja spo­de­lu­va{ so drugi i da se opravduva{ so nekakvi okol­
nosti. Sekoj {to e na­vre­den ili nakleveten zaslu`uva makar
minimalna satisfakcija, vo vid na iskre­no i pristojno izvi­
nuvawe.
 Iz­ve­stu­vaj samo za navodite ~ie poteklo go znae{.
Nema da mine nitu den da ne bide{ vo situacija da ti se
servira­at „sigurni“ fakti, ~ie poteklo, od va­kvi ili onakvi
pri~ini (sekoga{ „opravdani“), nema da ti bide ka`ano. Tvo­
i­­te izvori }e se trudat da bidat uverlivi, }e tvrdat deka
156 Bidi novinar

in­for­maciite im se od prva raka, deka s# e to~no i provere­

no, a pak nema da go soop{tat pri­mar­ni­ot izvor. Ako saka{
da izbegne{ da bide{ izmanipuliran i da sta­ne{ prenosnik
na dezinformacii i poluvistini, mora cvrsto da se opre­de­
li{ da ne izvestuva{ za navodite ~ie poteklo ne go znae{.
 Sos­lu­{aj ja i drugata strana. Nema pravda i nema
vistina ako ne se sos­lu­{a drugata strana. Kolku i da sme uve­
re­ni vo ona {to ni go soop{tuva ed­na­ta strana, kolku i da se
faktite neosporno vistiniti, provereni i dvojno pro­ve­re­ni,
treba da ja soslu{ame i drugata strana. Duri i odbranata na
se­ri­ski­ot ubiec {to go priznal svoeto nedelo ima pravo na
javen zbor.
Mno­gu pati }e bide{ doveden vo isku{enie da ja pre­skok­
ne{ svojata obvrska da ja soslu{a{ i drugata strana. U{­te
po~esto }e se soo~i{ so upornoto na­sto­ju­va­we na drugata
strana da go izbegne kontaktot so tebe i da zboruva. Vo ta­kvi
situacii, mrzlivite novinari se zadovoluvaat so toa {to
vo svojata pri­kaz­na }e naglasat deka se obidele da ja sos­lu­
{uvaat drugata strana, no taa bila nedostapna. Prirodno, od
taa mala ironi~na notka ~itatelite izv­le­ku­va­at zaklu~ok
(~esto pogre{en) deka drugata strana ednostavno iz­beg­nu­va
kontakt so javnosta.
Ne­moj da se slu`i{ so takvi metodi. Ne bidi mrzeliv.
Uporno obiduvaj se da sta­pi{ vo kontakt so drugata strana.
Upotrebi ja seta svoja ve{tina za da go ube­di{ ~ovekot da
odgovori na obvinuvawata. Ponekoga{ ima okolnosti po­ra­
di koi vredi prikaznata da se odlo`i za eden den, za da se
so­slu­{a i dru­ga­ta strana. No, ne bidi kolebliv i na ~ovekot
objasni mu deka ima{ se­ri­oz­na namera da ja objavi{ svojata
pri­kaz­na (bidej}i, neli, javnosta ima pravo da znae) i deka
ima{ u{te poseriozna namera da izvestuva{ nepristrasno.
Ako ne po­mogne nitu toa, isprati mu gi svoite pra{awa po
telefaks ili po i-mejl i naglasi mu deka o~ekuva{ odgovori
do tvojot kraen rok. Ako ne od­go­vo­ri, objavi ja prikaznata i
bidi ot­voren da ja soslu{a{ drugata strana na­red­ni­ot den.
 Ko­ga izvestuva{, ne komentiraj. Modernoto novi­
nar­stvo bara sekoga{ da se pravi jasna, vidliva podelba
me|u iz­ves­tuvaweto i komentiraweto. Koga vo 1996 godina
„Dnev­nik“ prv napravi jasna, fizi~ka podelba me|u faktite
 Novinarska etika 157

i mis­le­wa­ta, toa be{e vistinska revolucija vo makedon­

skiot `ur­nalizam. Mno­gu iskusni i vlijatelni novinari
ednostavno odbivaa da ja prifatat `al­na­ta vistina deka
nivnata navika pri izvestuvaweto da komentiraat & pri­pa­|a
na minatoto.
Ko­men­ti­raj, no na direkten na~in - pi{uvaj komentari
{to }e se objavuvaat na mestoto opredeleno za komentari i
nikade na drugo mesto vo vesnikot. Ko­ga izvestuva{, vnima­
vaj da ne ti se provle~e nitu eden zbor {to zna~i di­rekt­no
ko­mentirawe. Se razbira, dobriot novinar sekoga{ e svesen
de­ka iz­bo­rot na fokusot na prikaznata, naslovot, lidot,
strukturiraweto, citatite i stilot, pretstavuvaat svoevi­
den ko­mentar. Ako tvojata prikazna za so­o­bra­}aj­ka­ta zavr{i
so ed­na zadninska re~enica {to potsetuva deka vo poslednite
{est meseci na toj del od patot se slu~ile tri soobra}ajni
nesre}i, taa mala in­ter­pre­ta­ci­ja vo finaleto vo izvesna
smisla pretstavuva ve{to i doz­vo­le­no, indirektno komenti­
rawe.
 Pol­zu­vaj samo fer-metodi za dojde{ do vesti, fo­to­gra­
fii i dokumenti. In­for­ma­ci­i­te dobieni so potkup, za­ka­ni,
uceni ili so drugi nedozvoleni me­to­di, vo svojata supstanca
sodr`at pristrasnost, iako mo`ebi se vi­sti­ni­ti i relevant­
ni. Takvite informacii ednostavno ne smee da se objavuvaat.
Toj {to pravi kompromis i {to veruva deka pos­to­jat pri~ini
{to gi oprav­du­va­at nefer-metodite za dobiva­we informacii,
{iri poguben `ur­na­li­sti~­ki makija­ve­li­zam.
 Po­~i­tu­vaj ja profesionalnata diskrecija - za{titi
go izvorot. Nikoga{ ne­moj brzopleto i lekoumno da se so­gla­
si{ da izvestuva{ pod re`imot „ne­o­fi­ci­jal­no“. Upotrebi
gi seta svoja ve{tina i upornost za da go ubedi{ iz­vo­rot da
zbo­ruva so ime i so prezime. Ako uporno odbiva, negovite
pri­~ini mo­ra da bidat silni i ubedlivi. No, ako na krajot
sepak proceni{ deka tre­ba da go skrie{ identitetot na
svojot izvor, mora strogo da ja po~ituva{ pro­fe­si­o­nal­na­ta
dis­kre­cija. Svojot izvor mora da go za{titi{ vo site okol­
no­sti i na site na~ini. Mora da bide{ spremen duri i da ja
odbie{ na­red­ba­ta na sudot da go soop{ti{ identitetot na
svojot izvor, po cena da bi­de{ prinuden da gi podnese{ po­sle­
di­ci­te za toj ~in.
158 Bidi novinar

Isto taka, nastojuvaj da bide{ siguren deka i tvojot

ured­nik, komu pak mora da mu go soop{ti{ identitetot na
izvorot, ja razbira svojata obvrska da ja po­~i­tu­va profesion­
alnata diskrecija. Ako ne e taka, ako urednikot se ko­le­ba i
ako ~uvstvuva{ deka bi mo`el da te ostavi na cedilo, vnima­
telno pre­me­ri gi rabotite i samiot re{i {to }e pravi{.
Ne­ma prikazna za koja vredi da se rizikuva moralniot in­teg­
ri­tet.
 Ne pravi plagijat. Dobriot novinar nikoga{ ne gi
pri­svojuva i ne gi za­gro­zu­va avtorskite prava na svoite kole­
gi. Iako, vo princip, so ~inot na ob­ja­vu­va­we­to faktite sta­
nu­vaat javna sopstvenost, pri nivnoto koristewe tre­ba da go
navede{ izvorot - da, duri i koga toa e tvojot konkurentski
ves­nik.
 Po­~i­tu­vaj go pravoto na ispravka i na odgovor. Sekoja
pogre{na in­for­ma­ci­ja mora da se ispravi, bez ogled koj bara
ispravka. Sekoj {to e spomenat, so ime i prezime ili so
re­fe­renca {to nedvosmisleno poso~uva na nego, ima pra­vo
na odgovor. Vo pogled na objavuvaweto na ispravkite i na
odgo­vo­rite, mis­lam deka ne treba da bideme neprakti~ni
puritanci i da vovedeme cvrsto pra­vi­lo tie da se objavuvaat
na isto mesto i vo ist obem kako i in­for­ma­ci­i­te vo koi
se izneseni neto~nostite i napadite. Treba da se nastojuva
pravoto na ispravka i na odgovor dosledno da se zadovoli, na
toj na~in {to is­pra­vki­te i odgovorite }e bidat objavuvani
na soodvetno mesto i vo soodveten obem, no da pretstavuvaat
pri­stojna satisfakcija za zasegnatite.
Ova pravo ne smee da se zloupotrebuva. Ako urednikot
oceni deka novinarot so­lid­no gi istra`il faktite, ja ut­vr­
dil vistinata i nepristrasno iz­ve­stu­val, a zasegnatata stra­
na sepak upatila ispravka ili odgovor i nastojuva da se obja­
vi, toa mora da se stori. No, eden den podocna i novinarot }e
dobie pra­vo na odgovor.
 Iz­beg­nu­vaj skrieno reklamirawe. Oglasite i rekla­
mi­te treba da bidat jas­no odvoeni od novinarskite sodr`ini
i vidlivo grafi~ki obele`ani. Ne smee da se dozvoli
oglasuva~ite na koj bilo na~in da vlijaat vrz ureduvaweto
i vrz novinarskoto ~etivo. Vesnicite mo`e da objavuvaat
plateni re­por­ta­`i i sli~ni sodr`ini od komercijalen i
 Novinarska etika 159

od promotiven karakter, no toa se­ko­ga{ treba da se naglasi.

Dobra ideja e vo reklamnite slu`bi na vesnicite da se
anga`iraat novinari ~ija zada~a }e bide da podgotvuvaat
takvi so­dr­`i­ni. Koga toa go pravat novinari od redakciite,
tie se doveduvaat vo ne­pri­jat­na polo`ba, bidej}i nivnite
~itateli ne ja razbiraat sekoga{ prirodata na tie prilozi i
gi obvinuvaat novinarite za skrieno reklamirawe.
Do­bri­ot novinar sekoga{ nastojuva da bide svesen za
opasnosta vo negovite pri­kaz­ni da se provle~e skrieno rek­
la­mirawe opredeleni proizvodi, bren­do­vi i pretprijatija.
No, taa opasnost nema da go spre~i nepristrasno i pro­fe­
si­o­nal­no da izvestuva i za uspesite na pretprijatijata, za
nivnite de­lov­ni aktivnosti, a ne samo za {trajkovite i za
ne­u­s­pesite.

PRIN­CI­PI ZA PO^ITUVAWE
NA LI^NOSTA I NA PRI­VAT­NO­STA

Kol­ku {to izvestuva pootvoreno, podirektno i poseop­

fatno, fokusiraj}i go svo­jot interes vrz sudbinite na lu­|eto,
pa i vrz nivnata privatnost, tolku po­ve­}e sovremeniot novi­
nar e ispraven pred obvrskata da gi po~ituva li~­no­sta na
~ovekot i negovata privatnost. Ne e lesno da se po­mi­rat tie
dva po­ri­va. Napomo{ imame paleta od nekolku va`­ni prin­
cipi {to treba da se po­~i­tu­va­at:
 Ne pottiknuvaj diskriminacija i predrasudi. Nemoj
da gi soop{tuva{ fa­kti­te za polot, seksualnata orient­
acija, nacionalnata pripadnost, ja­zi­kot, religijata, politi~­
ko­to mislewe, socijalniot, vozrasniot i bra~niot sta­tus
na li~­nostite i nivniot hendikep, ako toa ne e su{tinski
zna­~aj­no za pri­kaz­na­ta. Bidi svesen deka neopravdanoto spo­
me­nu­vawe na ovie fakti za lu­|e­to za koi pi{uva{ mo`e da
gi potti­kne predrasudite kon niv.
Ako ograbuva~ot na banka vo svojot kriminalen ~in
na nitu eden na~in ne go eks­po­ni­ral nitu go zloupotrebil
faktot deka e homoseksualec, nema ni­ka­kvo opravduvawe toj
fakt javno da se soop{ti. Iako e to~en, toj ne e re­le­van­ten za
pri­kaz­nata. Negovoto spomenuvawe mo`e da bide samo vo fun­
k­ci­ja na pottiknuvawe na predrasudite: site homoseksualci
160 Bidi novinar

se potencijalni ogra­bu­va­~i na banki. Predrasudite ra|aat

dis­kri­minatorska logika: ne e li um­no da gi ograni~ime
ho­mo­sek­sualcite, tie potencijalni ograbuva~i na ban­ki?
Ko­ga tie fakti sepak se va`ni za prikaznata, soop­{tu­
vaj gi i kon­tek­sti­raj gi mo{ne vnimatelno. Trudi se da ne
pot­tiknuva{ diskriminacija, is­me­va­we, predrasudi i om­ra­
za.
 Jas­no ozna~i go statusot na licata vo pretsudskata
postapka i vo site fa­zi na sudskata postapka. Eden od naj­~es­
tite oblici na povreduvawe na lu­|e­to i na nivnite os­nov­ni
~ovekovi prava se slu~uva vo rubrikite vo koi se iz­ve­stu­va
za kriminalot i za sudskite procesi. ^itatelite nemaat
temelni poz­na­va­wa za pravoto i poradi toa ne se obvrzani
nitu educirani da go pre­poz­na­va­at vistinskiot status na
licata vo krivi~nite postapki. Vo svesta na obi~niot ~ovek
faktot deka policijata protiv nekogo podnela krivi~na pri­
ja­va se do`ivuva bezmalku kako presuda.
A sega, {to ~itame vo na{ite vesnici? Po prvi~nata
re~enica vo koja no­vi­na­rot soop{tuva deka policijata
nekogo osomni~ila za ubistvo, vo slednite re­~e­ni­ci liceto
ne­kri­ti~ki ve}e se spomenuva so referencata ubiecot ili
osom­ni­~e­ni­ot ubiec ({to e isto, bidej}i semanti~kata
smisla na vtoriot izraz e ubiec {to sega e osomni~en). Toa
ne e dozvoleno. Tvoja eti~ka ob­vr­ska e na ~itatelite na tvo­
jata prikazna, vklu~uvaj}i gi i onie {to nemaat ap­so­lut­no
ni­kak­vi poznavawa za pravoto, vo sekoj moment da im bide jas­
no ka­kov e pravniot status na liceto za koe pi{uva{ - zatoa
ne mo`e da se na­pi­{e osomni~eniot ubiec, tuku liceto
{to policijata go somni~i deka e ubi­ec.
 Po­~i­tu­vaj ja pretpostavkata na nevinost. Sekoj e
ne­vin dodeka sudot so ko­ne~­na, pravosilna presuda ne go do­ka­
`e sprotivnoto. Vnimavaj, se do­ka­`u­va vinata, a ne nevin­
osta - nevinosta se pretpostavuva. I podobro sto vi­nov­ni na
uli­ca odo{to eden nevin vo zatvor.
Bi­di svesen za ovie pravni~ki maksimi i primenuvaj gi
koga izvestuva{. Ne­moj da zaboravi{ da izvesti{ za ishodot
na sudskite postapki. Mo­`e­bi ne znae{, no fakt e deka
mnogu strogi prvostepeni presudi podocna se otfr­la­at so
osloboduva~ki presudi, se menuvaat osnovite za gonewe ili
 Novinarska etika 161

zna­­~i­tel­no se namaluvaat izre~enite kazni. Javnosta ima pra­

vo da znae i za toa.
 Ne go obelodenuvaj identitetot na maloletni krimi-
nalci i na ma­lo­let­ni `rtvi na krivi~ni dela. Malo­let­stvo­
to pretpostavuva izvesen stepen op­{tes­tve­noprifatliva
neodgovornost. Kriminogenoto odnesuvawe na ma­lo­let­ni
li­ca se kaznuva i se tretira na poseben na~in. Maloletnicite
po­ve}e od drugite zaslu`uvaat {ansa za brza i uspe{na reha­
bilitacija. Javnoto iz­lo­`u­va­we na nivniot identitet }e
go ote`ni toj proces, bidej}i vedna{ }e se soo~at so silna
javna osuda, nedoverba i otpor od zaednicata, koi tie nema da
mo­`at da gi sovladaat - poradi faktot {to se maloletni, so
ne­do­o­for­me­no obrazovanie i ve{tini, nepodgotveni za takvi
seriozni predizvici.
Objavuvaweto na identitetot na `rtvite na kri­vi~­ni
dela sekoga{ ja zgo­le­mu­va nivnata trauma. Mo`eme i mo­rame
barem maloletnite `rtvi da gi za­{ti­ti­me od taa dopol­
nitelna trauma. Sekoga{, duri i koga `rtvata e pol­no­let­na,
postavi si go slednovo pra{awe: dali spomenuvaweto na
nejziniot iden­ti­tet e nu`no za mojata prikazna?
 Ne gi obelodenuvaj imiwata na `rtvite na seksualno
i semejno na­sils­tvo, osven ako tie ne go baraat toa. Stanuva
zbor za delikatni krivi~ni de­la, so koi na `rtvite im se
nanesuva fizi~ka, no i golema du{evna bolka. Obe­lo­de­nu­va­
we­to na nivnite imiwa mo`e duri i da gi navede iz­vr­{i­te­
li­te na tie dela da gi povtorat. Zatoa, ne go objavuvaj iden­
titetot na `r­tvi­te na vakvi ataci.
No, ima i poinakvi primeri. Pred nekolku godini vo
mo­jata kancelarija doj­de edna mlada studentka, zaedno so
svoite roditeli, re{ena javno, so ime i pre­zi­me, da go obvini
svojot profesor deka seksualno ja ucenuval. Hrabriot ja­ven
nastap za taa devojka be{e satisfakcija i namaluvawe na
du{evnata bol­ka {to morala da ja pretrpi. Taka i bidna.
Studentkata svedo~e{e hra­bro, a profesorot be{e kaznet.
 Kon `rtvite na nesre}i i na kriminal odnesuvaj se so
po~it. Voop{to, kon `rtvite mora da se odnesuvame mo{ne
vni­matelno. Treba sekoga{ da go ima­me na um faktot deka
ona {to gi ~ini ovie lu|e `rtvi e faktot deka tie stra­da­
at bez svoja vina ili mo`ebi so vina {to ne go opravduva
162 Bidi novinar

in­ten­zi­­te­tot na nivnata bolka. Nivniot identitet treba da

go soop{tuvame samo ako e ne­op­hod­no. Pri opi{uvaweto na
nastanite treba da bideme vnimatelni. Pri ob­ja­vu­va­we­to na
fo­tografiite treba da se odnesuvame promisleno.
Se­ko­ga{ seti se deka `rtvite se lu|e {to imaat svoi
semejstva, svoi pri­ja­te­li, kolegi i poznanici. Nemoj da ja
zgolemuva{ nivnata bolka.
 Iz­beg­nu­vaj javno da gi izlo`i{ fizi~kata i moral-
nata bolka na lu|eto, osven koga toa e nu`no od aspekt na
slobodata na pe~atot. Koga e nu`no? To­ga{ koga promisle­
noto izlo`uvawe na bolkata na lu|eto gi motivira ~i­ta­te­li­
te na povedenie {to mo`e taa bolka da ja ubla`i i da spre­~i
da ne se po­vto­rat okolnostite vo koi lu|eto se traumati­
zi­raat. Za pogrebi, na pri­mer, vo princip ne izvestuvame.
Zo{­to ima potreba da ja izlo`uvame bol­ka­ta na lu|eto {to
taguvaat poradi smrtta na svojot blizok? No, koga iz­ve­stu­va­
me za vojni, izvestuvame i za pogrebi. Objavuvame potresni
fo­tografii na u`a­le­ni­te. Se obiduvame kaj ~itatelite da
predizvikame mornici, da gi voz­bu­di­me, za da sfatat deka
voj­nata e lo{a, deka ne treba da zemaat pu{ka vo ra­ka i deka
treba da se borat za mir.
Bol­ka­ta na lu|eto ponekoga{ javno ja izlo`uvame za
da postigneme i di­rekt­ni, pragmati~ni celi. Pi{uvame
emotivni, pa duri i pateti~ni prikazni za hen­di­ke­pi­ra­ni
lu|e, vo detali gi raska`uvame nivnite sekojdnevni maki, gi
fo­to­gra­fi­ra­me, s# so nade` deka nekoj }e im pomogne. I toa
mnogu ~esto se slu­~u­va, lu|eto im pomagaat. Zo{to da ne?
 Ne izvestuvaj za samoubistvo, osven ako toa ne
prediz­vikalo po{irok ja­ven interes. Site moi iskustva so
obja­vuva­weto prikazni za samoubistva se nes­lav­ni i ma~ni.
Na­j­bliskite na `rtvite do`ivuvaat novi traumi: se ob­ja­vu­
va­at pretpostavki zo{to ~ovekot se samoubil, se objavuvaat
de­tali od pro­{tal­ni pisma, se objavuvaat potresni opisi
na nastanot i u{te popotresni fo­to­gra­fii. Ima samo eden
na~in da se izbegnat takvite neprijatnosti: za sa­mo­u­bis­tva­
ta da ne izvestuvame. Navistina, kakov javen interes e ako
ne­koj re­{il da si go odzeme `ivotot vo svojata vikendi~ka vo
planina ili tivko vo svojata soba? No, izvestuvame za sa­mou­
bis­tvata {to predizvikuvaat po­{i­rok javen interes, bilo so
 Novinarska etika 163

svojata izvedba (~ovek se frlil od visokokatnica pred o~ite

na sosedite) ili so prominentnosta na li~nosta {to re{ila
da si go odzeme `ivotot (poznata li~nost), no sekoga{ krajno
vozdr`ano i vni­ma­tel­no.
 Ne gi obelodenuvaj faktite za zdravstvenata sostojba
na lu|eto ako ne e neophodno za prikaznata. Mojata zdrav­
stve­na sostojba e del od mojata pri­vat­nost i nikoj ne smee jav­
no da ja izlo`i. Sepak, ima edno „sepak“. ^o­vek so pre­le`an
infarkt pilotira avion. Alkoholi~ar upravuva avtobus.
[i­­zo­fre­ni­~ar­ka im predava na osnovci. Smeat li ovie lu|e
so svojata zdrav­stve­na sostojba da gi izvr{uvaat tie rabotni
zada~i? Se razbira deka ne sme­at. Ako tie ili nekoj drug gi
prikrivaat faktite za nivnata zdravstvena so­stoj­­ba, jasno e
deka nivnoto razotkrivawe e vo interes na pravoto na jav­
nosta da znae. Vo takov slu~aj, tie fakti }e gi obelodenime
- vnimatelno, no bez dvo­u­me­we. Tokmu kako i fak­tite za
na­ru{enata zdravstvena sostojba na dr­`av­ni­te funkcioneri
- no samo koga so sigurnost sme gi utvrdile i sme gi pro­ve­ri­
le tie fakti.
 Ne objavuvaj senzacionalisti~ki fakti za medicinski
argumenti {to mo­`e da predizvikaat strav ili neosnovani
nade`i. Smislata na ob­ja­vu­va­we­to senzacionalisti~ki
fakti e da se predizvikaat senzacii, jasno. Vo mo­der­no­to
no­vinarstvo senzacionalizmot e neizbe`en fenomen. No,
ima nekoi gra­ni­ci {to ne smee da se preminat.
Da pretpostavime deka edna ugledna medicinska asoci­
jacija objavila deka e pro­naj­den delotvoren lek protiv rakot
na dojkata. Ne zboruvame sega za „us­pe­si­te“ na na{ite nad­ri­
le­kari, koi so svoite trevki i katrani le~at s# - od na­stin­
ka do rak. Zboruvame za realni medicinski istra`uvawa i
mo­`ebi za re­al­ni uspesi. No, nekriti~koto, senzacionalis­
ti~ko objavuvawe na vesta de­ka e pronajden nov lek protiv
rakot na dojka mo`e da predizvika la`na ili prerana nade`
kaj iljadnici `eni. Mnogumina od niv }e se izlo`at na
ne­po­treb­ni tro{oci obiduvaj}i se da go pronajdat lekot
{to doprva treba kli­ni~­ki da se ispita. Nekoi od niv }e gi
prekinat svoite terapii i }e si ja vlo­{at sostojbata. Smeeme
li toa da go pravime?
Osven toa, ne smeeme da objavuvame fakti za medicinski,
164 Bidi novinar

pa i za drugi eks­pert­ski argumenti {to mo`e da predizvi­ka­

at neopravdan strav od {iroki raz­me­ri. Nie vo Makedonija
mnogu storivme za da poka`eme deka na{eto mle­ko e polno
so bakterii i opasno za piewe. I za da gi ispla{ime lu|eto
de­ka na{ite domati bile ve{ta~ki zreeni so opasna hemika­
lija (vo po­~e­to­kot na karierata i jas se „proslaviv“ so edna
tak­va prikazna). I deka mesoto ne ni ~inelo. Bea izneseni
mnogu „argumenti“ ~ie objavuvawe be{e {tetno, tok­mu kako
{to be­{e {tetno i krieweto na vistinskite medicinski
ar­gu­men­ti za nekoi drugi opasni pojavi (radijacijata po
havarijata vo ^ernobil pred okolu dve decenii, na primer).
Bidi odgo­vo­ren novinar.
 Ne manipuliraj so fotografiite. Objavuvaweto fo­to­
gra­fii nadvor od niv­ni­ot originalen kontekst mo`e da bide
opasna manipulacija, so koja mo­`e direktno da se zagrozi
privatnosta na lu|eto.
Ured­ni­kot pred sebe ima prikazna za zgolemuvaweto
na brojot na za­vis­ni­ci­te od droga me|u sredno{kolcite. Od
arhivata bara fotografija za da ja ilu­stri­ra prikaznata.
Objavuva fotografija na koja se gledaat nekolku veseli
mom­~i­wa i devojki, so torbi vo racete, pred vlezot na gim­
nazijata. Pod fo­to­gra­fi­ja­ta legenda: S# pove}e mladi vo
kanxite na drogata. Utre izu­tri­na, pred kancelarijata na
urednikot ~eka tatkoto na edno od mom~iwata, so pra­{a­we:
zo{to mo­e­to dete go narekovte zavisnik od droga?
Bi­de­te vnimatelni i so fotomonta`ite. ^itatelite
~es­to imaat vpe~atok de­ka stanuva zbor za realni fo­to­gra­
fii. Zatoa, tie mora vidlivo da bidat obe­le­`a­ni, za da bide
nedvosmisleno jasno deka stanuva zbor za fo­to­mon­ta­`i, a ne
za originalni fotografii.

PRIN­CI­PI ZA ODBRANA
NA DOSTOINSTVOTO NA NOVINAROT

Pro­fe­si­o­nal­no­to povedenie, a vo izvesna smisla i ce­lo­

kup­noto li~no od­ne­su­va­we na novinarot, e opredeleno od
stro­gi eti~ki normi, ~ija cel e da se za­~u­va dostoinstvoto
na profesijata. Eve gi najzna~ajnite principi:
 Ne ostvaruvaj privatni celi so objavuvawe ili so
 Novinarska etika 165

prikrivawe in­for­ma­cii. Vo ova moderno vreme, informaci­

ite mo`at bitno, duri i presudno da vli­ja­at vrz okolnostite
vo koi `iveeme. Nivnoto objavuvawe ili pri­kri­va­we mo`e
na mnogu lu|e, pa i na samiot novinar, da im donese korist.
No, ma­ni­pu­la­ci­ja­ta so informaciite za da se ostvarat
privatni celi (na primer, da se natera gradona~alnikot da
ja asfaltira ulicata na koja `ivee no­vi­na­rot) go potkopuva
kredibilitetot i na novinarot i na redakcijata vo o~ite na
izvorot. A ako za toa da doznaat i ~itatelite, }e bide navis­
tina mnogu lo­{o.
 Bi­di svesen za sudirot na interesi. Novinarot treba
da odbie da pi{uva za fakti i za problemi {to direktno gi
zasegnuvaat nego li~no i negovite najb­li­ski. U{te pove}e
ako toj ili negovite najbliski se direktni u~esnici vo
pri­kaznata. Novinarot ne smee, na primer, da izvestuva za
{trajk vo pret­pri­ja­ti­e­to vo koe raboti negovata sopruga.
Tuka postoi o~igleden sudir na in­te­re­si. Duri i vo slu~aite
koga sudirot na interesi ne e tolku direkten, a sepak na
nekoj na~in mu gi vrzuva racete na novinarot, toj treba da
odbie da pi{uva, a urednikot da ja poddr`i negovata odluka.
Vesnikot, se razbira, }e pi{uva za problemot, no prikaznata
}e ja prezeme drug novinar, koj }e vni­ma­va na nitu eden na~in
da ne bide pod vlijanie na svojot zasegnat kolega.
 Ne primaj potkup. Novinarot {to prima potkup vo
kakov bilo oblik ne zas­lu­`u­va pove}e od prezir od svoite
kolegi i ostra osuda od negovata re­dak­ci­ja i od negovata no­vi­
narska asocijacija.
 Ne primaj podaroci, osven takvi so simboli~na vred-
nost. Ne e lesno da se definira {to e podarok {to mo`e
spokojno da se prifati, kako znak na vni­ma­nie od lu|eto so
koi novinarot sekojdnevno sorabotuva - a {to e po­tkup. Gra­
ni­cata mo`ebi mo`e da se opredeli ako se utvrdi pravilo
spo­red koe novinarot mo`e da primi podarok ~ija vrednost e
simboli~na. Na­vi­sti­na, nema pri~ina da se odbie eden cvet,
skromen notes ili penkalo (ne od ska­pi­te, se razbira) na
podarok. Neu~tivo bi bilo da se odbie ~a{a sok ili mi­ne­ral­
na voda {to }e ja plati izvorot. Vo slednata prigoda }e mu
se voz­vra­ti.
No, ponekoga{ pova`na od vrednosta na podarokot e
166 Bidi novinar

na­me­rata na toj {to po­da­ru­va. Ako po~uvstvuva{ deka nekoj

naumil i so skromen podarok da vlijae vrz tebe i vrz tvojata
percepcija na prikaznata, bez razmisluvawe, u~tivo, no ener­
gi~­no - odbij go.
 Ne dozvoluvaj da bide{ vme{an vo razuznava~ka
rabota. Ra­zuz­na­va~­ki­te slu`bi nastojuvaat kako svoi so­ra­
bot­nici da regrutiraat lu|e od razni pro­fe­sii, osobeno lu|e
{to raspolagaat so mnogu informacii i so mnogu kon­ta­kti.
Novinarite se na prioritetnite listi za regrutacija. Sum
imal li~­no iskustvo da razgovaram so kolegi zavrbuvani od
razuznava~kite slu`­bi (nekoi od niv zadol`eni da me ko­do­
{at i mene li~no) i mo`am da po­sve­do­~am deka razotkriva­we­
to na toj fakt sekoga{ nosi golem sram i golema bol­ka - za
novinarot i za site lu|e vo negovata neposredna okolina.
Od­bij sekakvi kontakti so lu|e od razuznava~kite slu`­
bi. Vnimavaj, tie se mno­gu ve{ti. ]e se obidat da ti ponu­
dat „ekskluzivni“ informacii, koi }e te proslavat preku
no}. ]e ti ponudat i mnogu drugi li~ni uslugi. Odedna{ }e
po­~uvstvuva{ naklonetost kaj nekoi tvoi kolegi, koi isto
ta­ka se za­vr­bu­va­ni. Dodeka da trepne{, }e stane{ del od edna
ma­la razuznava~ka mre`a, ka­kvi {to, za `al, ima vo nekoi
na{i redakcii. Bidi svesen deka eden den tvo­ja­ta sramna
ulo­ga }e bide razotkriena, a so toa tvojot imix na hrabar i
do­sto­ins­tven novinar }e otide vo nevrat.
 Bi­di ~esen vo odnosite so svoite kolegi. Ne gi spre­
~u­vaj da doa|aat do in­for­ma­cii. Ne im zaviduvaj i ne gi oz­bo­
ruvaj pred drugite kolegi ili, u{te polo{o, pred izvorite
na informacii. Bidi kolegijalen, sekoga{ spre­men da po­mog­
ne{. Bori se za ekskluzivitet i za slava, no bidi ricar, a ne
podlec.
 Ne prifa}aj zada~i od nikogo drug osven od tvoite
urednici. Nikoj, od di­re­kto­rot na pretprijatieto {to go
iz­dava tvojot vesnik do {efot na dr­`a­va­ta, nema pravo da
ti zadava novinarski zada~i. Zatoa, od sekogo primaj so­ve­ti
i idei, no zada~i primaj samo od tvoite urednici. Takvoto
od­ne­su­va­we gi zacvrstuva profesionalnite odnosi i dobrata
atmosfera vo re­dak­ci­i­te.
 Ne prifa}aj zada~i {to se nespoivi so tvoeto profe-
sionalno do­sto­ins­tvo i so tvojata etika. Za `al, se slu­~u­va
 Novinarska etika 167

urednicite na novinarite da im do­de­lu­va­at zada~i so koi

se prekr{uvaat profesionalnite standardi i no­vi­nar­ska­ta
etika. Vo takvi okolnosti, sekoj mora da go odbrani svoeto
pro­fe­si­o­nal­no dostoinstvo. U~tivo, smireno, bez kav­­gi, so
mnogu argumenti, no re­{i­tel­no, mora da ja odbie{ nedosto­
jnata za­da­~a. Odbivaweto na zada~ata mo­`e da bide kazneto,
no podobro e da se izdr`i kaznata od ne­pro­fe­si­o­nal­ni­ot i
neeti~en urednik odo{to da se izvalka svoeto ime vo o~ite
na ~i­ta­te­li­te.

PRIN­CI­PI NA LIBERALNIOT NOVINAR

Spo­red moeto uveruvawe (koe, se razbira, ne mora da se

pri­fati kako stan­dard), novinarot ne smee da bide aktiven
~len na politi~ka partija, u{te po­mal­ku ~len na nejzinoto
rakovodstvo. Novinarot ne smee politi~ki da agi­ti­ra nitu
da ja zloupotrebuva svojata profesionalna rabota za os­tva­
ru­va­we politi~ki celi. No, misle~kiot novinar ima svoja
politi~ka fi­lo­zo­fi­ja i svoi politi~ki uveruvawa. Toj ima
pravo za svoite uveruvawa da se bori i so javna re~, no pritoa
mora strogo da gi po~ituva standardite na svojata pro­fe­si­ja
i eti~kiot kodeks.
Re­dak­ci­ja­ta mo`ebi sproveduva ureduva~ka linija {to
ne se sovpa|a so po­li­ti~­ki­te pogledi na novinarot. Vo takov
slu~aj, nitu redakcijata nema pravo da go prinuduva novi­
narot da gi smeni svoite politi~ki uveruvawa, a ni toj pak
nema pravo da ja prinuduva redakcijata da ja doka`uva svojata
„de­mo­kra­ti~­nost“ objavuvaj}i gi negovite komentari spro­
tivni na nejzinata ure­du­va~­ka politika.
[to da se pravi toga{? Vo vesnicite ~esto se objavuvaat
kolumni i mislewa {to se sprotivstaveni na mislewata na
redakcijata. Vesnicite javno po­so­~u­va­at deka ne se sogla­
suvaat sekoga{ so tie mislewa, no volterovski nastojuvaat
tie da & bidat dostapni na javnosta. Vo sog­las­nost so tak­
vata opredelba, redakcijata mo`e i treba da gi objavuva i
mis­le­wa­ta na svoite novinari so koi ne se soglasuva. Toa
osobeno va`i za pro­mi­nent­ni­te i doka`ani novinarski pera.
So takov poteg redakcijata mo`e sa­mo da go zacvrsti svojot
imix na demokratska i slobodarska intelektualna sre­di­na.
168 Bidi novinar

Ako si sloboden novinar, ~ija politi~ka filozofija e

sovremeniot po­li­ti~­ki liberalizam, a pritoa ovaa opredel­
ba ne e vo sprotivnost so ure­du­va~­ka­ta politika na tvojata
redakcija, po~ituvaj gi slednive principi:
 Bo­ri se protiv cenzurata. Moderniot `urnalizam
vodi golema bitka pro­tiv cenzurata i protiv obidite da se
vos­postavat ograni~uvawa i ne­trans­pa­rent­na kontrola na
slo­bodniot protek na informacii. Ako toa se slu~uva vo
tvojata sredina, hrabro kreni go svojot glas protiv obidite
za cenzura. Aktiv­no poddr`i ja bitkata na tvojata profesi­o­
nalna asocijacija protiv cen­zu­ra­ta.
 Bra­ni gi osnovnite ~ovekovi prava i slobodi. Kor­pu­
sot od bazi~ni ~o­ve­ko­vi prava i slobodi e me|unarodno ko­di­
fi­kuvan ve}e nekolku decenii. Vo si­te demokratski zemji
postojat nevladini organizacii {to se borat za dos­led­no
ostvaruvawe na ~ovekovite prava i slobodi i go osuduvaat
nivnoto pre­kr­{u­va­we. Poddr`i gi nivnite napori. Ako
sa­ka{, slobodno i aktivno ~le­nu­vaj vo niv, no vo takov slu~aj
nemoj da izvestuva{ za nivnite aktiv­no­sti, bidej}i postoi
su­dir na interesi.
 Bra­ni go pravoto na javno sobirawe. Vo sovremeniot
makedonski li­be­ra­len ustav, pravoto na javno sobirawe bez
obvrska da se bara dozvola e edno od te­mel­ni­te politi~ki
prava. I novinarot ima pravo da prisustvuva na javni so­bi­ri,
no pritoa ne smee da agitira i da izvestuva, bidej}i po­stoi
o~igleden sudir na interesi.
 Bun­tu­vaj se protiv slaveweto na kriminalot, teroriz­
mot i na drugite ne­~o­ve~­ki i surovi dejstva. Za `al, ima
mediumi {to na promotiven na~in pi­{u­va­at za kriminalot,
go poddr`uvaat terorizmot i prenesuvaat poraki na teroris­
ti. Tie vesnici smetaat deka oddelni ne~ove~ki i surovi
dejstva (ne­hu­ma­no odnesuvawe so zatvorenici, tortura i sli~­
no) se opravdani, ako vo­dat kon ostvaruvawe nekoja „povisoka
cel“. Re{itelno bidi protiv taa opas­na logika.
 Bo­ri se za mir, tolerancija i za po~ituvawe na etni~­
kite i na kul­tur­ni­te vrednosti i razliki. @iveeme vo
mla­do demokratsko op{testvo, koe vi­so­ko gi vrednuva ovie
politi~ki celi. Duri i pove}e od toa - gi smeta za uslov na
na{i­ot opstanok.
 Novinarska etika 169

 Bi­di pravdoqubiv. Nema vistinska sloboda bez prav­

da. A na pravdata ~e­sto & treba silna javna poddr{ka za da
pobedi. Tuka na scenata stapuva{ ti.
 Ne podlegnuvaj na pritisoci. Mnogu pati vo svojata
ka­riera }e se soo~i{ so pritisoci od tvoite kolegi i od
tvoite urednici. Nekoi od niv razli~no gi razbiraat prin­
cipite na liberalnoto novinarstvo, drugi podlegnuvaat na
pri­ti­so­ci od pomo}nite od sebe, treti ednostavno se neprin­
cipielni i na­sto­ju­va­at da ostvarat li~ni celi. Ne podleg­
nuvaj na nivnite pritisoci. Od­bij da komentira{ so stavovi
{to ne se vo soglasnost so tvoite stavovi. Bi­di sloboden
no­vi­nar.
 13
TRE­NING

K
a­ko {to rekov vo po~etokot na knigava, novinarite se
de­lat na lo{i i na tie {to se podobruvaat. No­vi­nar­
stvo­to postojano se menuva - se menuvaat op­{tes­tve­ni­
te okolnosti, pogledite, standardite, tehnikite. Poznavam
mno­gu ta­len­ti­ra­ni novinari, vredni i umni lu|e, koi stagni­
raat vo svojata pro­fe­si­ja, za{to uporno odbivaat da ja pri­
fa­tat ednostavnata vistina deka ne mo­`e da se bide novinar
bez da se bide del od eden proces na postojano usvo­ju­va­we
novi znaewa i ve{tini. Odbivaj}i da gi sledat trendovite na
mo­der­niot `ur­na­li­zam, koj neumolivo n# osvojuva i nas, tie
lu|e stanuvaat svoevidni no­vi­nar­ski dinosaurusi - nivnata
cena na pazarot opa|a i im ostanuvaat sa­mo spomenite na
ed­no slav­no vreme.
Ne­moj nikoga{ da se dovede{ vo takva ta`na sostojba.
Ne­moj da bide{ sa­mo­za­do­vo­len i mrzeliv. Denes postojat
pre­k­rasni mo`nosti sekoj da stori mno­gu na planot na sop­
stvenata doedukacija. Iskoristi gi. Osven toa, mislam de­ka
uredni{tvata vo redakciite treba ~as poskoro da organi­zi­
raat i da spro­ve­dat proekti na trening vo redakciski uslovi
(in-house training). Vre­me­to i energijata potro{eni na takov
tre­ning mnogukratno se isplatuvaat. Sops­tve­ni­ci­te na ves­ni­
172 Bidi novinar

cite treba da vospostavat strogi pravila, spored koi tre­nin­

got na novinarite i na urednicite }e stane del od niv­ni­te
redovni ra­bot­ni obvrski.
I kone~no, sakam da go svrtam vnimanieto i na faktot
deka vo na{ata zemja vo ovoj moment se nudat mnogu mo`nosti
za edukacija i nadvor od re­dak­ci­i­te. Makedonskiot institut
za mediumi, na primer, formira Ednogodi{na {ko­la za no­vi­
narstvo, so ambicii taa vo idnina da prerasne vo vi­so­ko­o­bra­
zov­na institucija. Na Fakultetot za novinarstvo vo Skop­­je
raste svesnosta de­ka na taa institucija & e neophodna temel­
na reforma. Zdru`enieto na no­vi­na­ri­te na Makedonija i
nekoi drugi nevladini organizacii isto taka pra­vat po­~et­ni
obidi za vospostavuvawe sistemi na doedukacija na oddelni
ka­te­go­rii novinari. Mislam deka toj trend }e prodol`i i
deka }e se zasili i ne­ma da mine mnogu vreme, a novite mla­
di i educirani kadri, `elni za po­sto­ja­no usovr{uvawe, }e
izvr{at pozitiven, kreativen pritisok vo re­dak­ci­i­te. Toa
}e dovede do nov kvalitet vo makedonskoto novinarstvo vo
ce­li­na.

SA­MO­E­DU­KA­CI­JA

Una­pre­du­va­we­to na znaewata i na ve{tinite e prven­

stve­­no tvoja li~na od­go­vor­nost. Prezemi ja odgovornosta, ne
~ekaj od nikogo pottik ili naredba. Eve nekolku soveti {to
}e ti pomognat vo toa:
 ^i­taj. Najednostavniot i najplodotvoren na~in da se
nau­~i dobro da se pi­{u­va e da se ~ita. Toj {to ne gi ~ita
redovno i vnimatelno najvlijatelnite ves­ni­ci i zgora na toa
najmalku edna kniga nedelno, nikoga{ nema da stane do­bar
no­vinar. Za `al, vo na{ite redakcii denes ima mnogu mladi,
no i po­vo­zras­ni novinari so hroni~na literarna insufi­
ciencija. Nema drug na~in da se nadmine taa seriozna bolest
osven da se po~ne da se ~ita, vedna{ i se­ga, bidej}i nikoga{
ne e docna. Najdobroto novinarstvo se u~i so ~itawe na tu­|i­
te najdobri dela.
 Ana­li­zi­raj i istra`uvaj. ^itaj so moliv vo raka.
Po­sto­jano analiziraj go pro­~i­ta­no­to, najva`noto za~uvaj go
vo li~nata arhiva, istra`uvaj. Od druga stra­na, pak, od toa
 Trening 173

ne tre­ba da se pravi manir i da se uni{tuva za­do­vols­tvo­to na

„neambicioznoto“ ~itawe. ^itaweto e golemo zadovolstvo.
Treba da se ~i­ta i vo krevet za zaspivawe, vo avtobus, vo
ho­tel­ska soba, na pla`a. Treba i da se u`iva.
 Imi­ti­raj. Sekoj od nas ima svoi omileni avtori. N#
privlekuvaat nivniot stil, mo}ta na raska`uvaweto, bogata­
ta leksika ili ne{to drugo. Izberi go svo­jot omilen avtor,
svojot idol vo novinarstvoto. Vnimatelno ~itaj gi ne­go­vi­te
tvorbi. Najdobrite sobiraj gi i prepro~ituvaj gi.
Obi­di se da go imitira{ stilot na svojot omilen avtor.
Poentata ne e vo toa da stane{ kako nego, da go usvoi{
ne­goviot stil i da se obezli~i{. Imi­ti­ra­we­to e odli~na
ve`­ba za stilot. Obidi se da napi{e{ eden kratok ras­kaz vo
stilot na ^ehov, na primer. Potoa obidi se da go imitira{
Markes. Raz­li­ka­ta e golema. Imitiraj}i gi avtorite, ti
vsu{­nost gi prou~uva{ niv­ni­ot stil i dostrelite na stilis­
ti­kata voop{to.
 Raz­go­va­raj so avtorite na dobrite trudovi. Dobrite
novinari, vsu{nost, se tvoi kolegi. @iveeme vo mala zemja i
site se znaeme. Tvojot omi­len avtor, bilo vo novinarstvoto,
bilo vo literaturata, e tuka, do tebe. Pro­naj­di go. Sretni
se i razgovaraj so nego. Pobaraj da ti gi otkrie taj­nite na
svoeto majstorstvo. Obidi se da doznae{ od kogo u~i toj, komu
mu se vos­hi­tu­va i kogo po~ituva.
No­vi­na­ri­te vo princip se otvoreni lu|e, sekoga{
sprem­ni za razgovor. Tvo­jot izbranik }e bide voshiten od
po­mis­lata deka nekoj go smeta za svoj idol i voz­bu­de­no }e ti
ras­ka`uva za sebe i za svoeto majstorstvo. Iskoristi go toa.
Uba­vo bi bilo koga i redakciite bi vovele redovna praktika
da gi kanat na raz­go­vor dobrite i iskusni novinari, doma{ni
i stranski, za na pomladite ko­le­gi da im gi otkrijat tajnite
na svojot zanaet.
 Sle­di stru~na literatura i razgovaraj so eksperti za
mediumite. Kaj nas, vo Makedonija, na makedonski jazik se
ob­­ja­veni nekolku stru~ni knigi od ob­la­sta na novinarstvoto.
Vo doma{nite biblioteki s# u{te se vrtat nekolku od­li~­
ni kni­gi od porane{na Jugoslavija. Preku Internet mo`e
da se na­ba­vat mnogu interesni, prakti~ni i korisni knigi
i pri­ra~­nici. Pro~itaj gi si­te, bez isklu~ok. Doma{nite
174 Bidi novinar

avtori i nekoi drugi doma{ni eksperti za me­di­u­mi se lesno­

dostapni i obi~no spremni i `elni za razgovor.
 Ni­tu eden den bez red. Nula dies sine linea. I navistina,
osnova na dobriot tre­ning e sekojdnevnoto ve`bawe. Ne smee
da mine den bez da napi{e{ vest ili prikazna. So upornoto
ve`bawe se steknuva neophodnata rutina i se odr­`u­va for­
mata.

TRE­NING VO REDAKCISKI USLOVI

Tem­po­to na usvojuvaweto na profesionalnite ve{tini

i standardi na mo­der­ni­ot `urnalizam kaj nas vo Makedonija
s# u{te ne uspeva da go sledi tem­po­to na eksplozivniot
razvoj na mediumite. Mislam deka edna od osnovnite pri­~i­
ni za toj ras~ekor treba da se bara vo upornoto i nerazumno
odbivawe na sopstvenicite i na vode~kite urednici vo medi­
umite da organiziraat tre­ning za novinarite vo redakciski
uslovi. Redakciite {to pravat ra­di­ka­len ~ekor napred vo
taa nasoka mnogu brzo postignuvaat zabele`itelni re­zul­ta­
ti. Ne­skromno }e zabele`am deka „Dnevnik“ vo moite osum
godini e naj­do­bar primer za toa.
Na kolegite {to }e odlu~at da sprovedat trening vo
redakciski uslovi im sto­jat na raspolagawe mnogu interes­
ni, polezni i pottiknuva~ki metodi i ve`­bi. Za mnogu od
niv ve}e stana zbor. ]e nabrojam i kratko }e opi{am sa­mo
u{te nekolku:
 Vo­de­we i fidbek. Za ovie dve va`ni i polezni alatki
vo no­vi­nar­ski­ot proces zboruvavme detalno. Sekoga{ koga
pravime kou~ing vo re­dov­na­ta redakciska rabota, a osobeno
koga toa go pravat iskusni novinari, po­`el­no e da pokanime
pomladi novinari da go gledaat toj proces. Toa se od­ne­su­va
i na fidbekot. Ovie dve alatki se izvonredno polezni i vo
tre­nin­got na novinarite.
 No­vi­nar-partner (shadowing). Ova e izvonreden metod
za trening na po­~et­ni­ci vo na{ite redakcii. Na po~etnikot
mu pronao|ame partner, po­i­sku­sen novinar {to }e go vovede
vo profesijata. Po~etnikot ima zada~a da mu bi­de verna
senka na postariot kolega (od tamu terminot shadowing). Toj
mora da bide postojano so nego, da go gleda kako raboti, da
 Trening 175

odi so nego na nastani, da go slu{a kako gi intervjuira iz­vo­

ri­te, da go gleda kako pi{uva i kako re­da­kti­ra. Postariot
kolega e dol`en da go prifati svojot partner, da go vodi so
se­be sekade, da mu ka`uva {to pravi i kako pravi, pa duri
i da mu dava po­ma­li zada~i, da mu pomaga vo istra`uvaweto
i vo pi{uvaweto. Od moeto iskus­tvo znam deka kolegite se
iz­vonredno motivirani za eden vakov na~in na trening. No­vi­
narite-po~etnici u~at brzo i efi­kas­no od povozrasnite ko­le­
gi, a ovie pak se voodu{eveni od mo`­nos­ta svoeto zna­e­we da
im go prenesat na pomladite.
 Pa­ro­vi za redaktirawe. Urednicite mo`at mnogu
da si ja olesnat ra­bo­ta­ta i da go zabrzaat rabotniot proces
ako gi podelat svoite novinari vo pa­ro­vi i im dadat zada~a
me|usebno da si gi redaktiraat tekstovite. Isprobuvaj}i go
toj metod vo redakciski i vo „laboratoriski“ uslovi, dojdov
do zak­lu­~o­kot deka novinarite ponekoga{ umeat da bidat
mnogu poambiciozni re­da­kto­ri odo{to avtori. Site sme vqu­
beni vo sopstvenite tekstovi i nekako te­{ko ni pa|a da gi
redaktirame. Zatoa, pak, mnogu polesno i podobro gi re­da­k­ti­
ra­me tu|ite tekstovi. Zo{to toa da ne se iskoristi?
 Ra­bo­ta vo vremenski tesnec. Novinarite se nau~eni
na odredena dinamika na izvr{uvaweto na nivnite rabotni
za­da~i. Vo dnevnite vesnici, na pri­mer, novinarot voo­bi­~a­e­
no zada~ata ja dobiva izutrina i ima obvrska do doc­ni­te pop­
ladnevni ~asovi da go predade svojot tekst. Sekako deka ne
zbo­ru­va­me za nekoja pregolema udobnost, no neosporen fakt e
deka koga ne se pod pri­ti­sok na rokovite, lu|eto svoeto vre­
me go raspredeluvaat neracionalno i neodgovorno - se gubi
vreme vo nepotrebni razgovori, vo piewe kafe i sli~­no, a
potoa rabotata pak se zavr{uva vo posledniot ~as pred ro­kot.
Za­toa, po`elno e novinarite-po~etnici da se obu~uvaat svo­
ite zada~i da gi iz­vr­{u­va­at vo strogi rokovi. Pritoa nasto­
juvajte tie rokovi da bidat {to po­na­preg­na­ti, bidej}i novi­
narite treba da se naviknat da rabotat vo uslovi na `e­sto­k
pritisok. Vpro~em, taka rabotat mnogu poodgovorno, pobrzo
i po­kva­li­tet­no.
 Ra­bo­ta vo grupa. Iako stanuva zbor za metod {to
odgovara pred s# za se­mi­na­ri i za rabotilnici, ponekoga{
e mo{ne po­lezno toj da se primeni i vo re­dak­ci­ski uslovi.
176 Bidi novinar

Ko­ris­tej­}i displej-pro`ektor, na primer, trenerot i ne­go­

vi­te pom­la­di kolegi bi mo`ele zaedni~ki da strukturiraat
vest, zaedni~ki da go napi{at lidot i patem da razgovaraat.
Tre­ningot na toj na~in e po­le­zen. No, izbegnuvajte grupna
rabota {to go zabavuva i go uslo`nuva re­dov­ni­ot raboten
pro­ces.
 Os­no­vaj­te mentorska programa. Mentorstvoto e od­li­
~en na~in da se raz­vie {iroka mre`a na edukacija vo reda­
kcijata. Izberete nekolku iskusni no­vi­na­ri od redakcijata
i dodelete im ja zada~ata da bidat mentori. Sekoj men­tor
}e vo­di nekolku pomladi kolegi. Negovata zada~a e da gi
obu~uva, da im gi prenesuva svoite znaewa, da im pomaga vo
sekojdnevnata rabota i da gi naso~uva. U{te podobro e ako
mentorite prethodno bile pod­lo­`e­ni na intenziven trening,
i sa­mite da se obu~at, za {to podobro da od­go­vo­rat na svojata
zada~a.
 Ured­nik vo senka. Dobriot novinar mora da nau~i da
raz­misluva kako do­bar urednik. Nema poednostaven na~in da
ja postigneme taa cel osven na no­vi­na­ri­te, pa duri i na naj­
mladite, povremeno da im dademe {ansa navistina da bidat
ured­nici. Ne virtuelni, tuku realni urednici. Duri i glav­
ni­ot ured­nik mo`e nekolku pati vo tekot na godinata svojata
funkcija da mu ja ot­sta­pi na nekoj drug. Staveni vo uloga na
urednici, soo~eni so taa te{ka za­da­~a, novinarite se od­ne­
suvaat mnogu poodgovorno, posveteno i am­bi­ci­oz­no.
 Nat­pre­va­ru­vaj­te se. Sekoja redakcija treba da vovede
natprevari, odnosno kon­kur­si za dodeluvawe mese~ni i go­di{­
ni nagradi za najdobri novinarski os­tva­ru­va­wa. Nat­pre­va­
rite se pottiknuva~ki. Novinarite sakaat da do­bi­va­at pri­z­­
nanija za svojot trud. Se razbira, pritoa najmalku se va`ni
parite. Na­gra­di­te treba da bidat skromni, no vnima­ni­eto i
po~itta {to mu se od­da­va­at na nagradeniot - ne­skrom­ni.
 177

Prepora^ana
literatura

Vo Makedonija vo poslednive godini se objaveni nekolku

ambiciozni stru~ni truda za novinarstvoto. Na po~etnicite
i na poiskusnite novinari im prepora~uvam so osobeno vni­
manie da gi prou~at doma{nite naslovi vo ovaa oblast.
Vo taa smisla, bi sakal vnimanieto da go naso~am i kon
dve novi knigi, izdanija na Ednogodi{nata {kola za novi­nar­
stvo na Makedonskiot institut za mediumi, koi se pojavija
vo mart 2005 godina: „Pi{uvawe za pe~ateni mediumi“ i
„Pi{uvawe za elektronski mediumi“.
Od bogatata stranska literatura osobeno gi prepo­ra­~u­
vam trite verojatno najkorisni knigi {to gi imam sretnato
dosega: „The Newspapers Handbook“ (Richard Keeble, Routledge,
Se­­cond edition 1998), Basic Media Writing (Melvin Mencher, Colum­
bia University, Brown & Benchmark, Fifth edition 1996) i „Modern
Newspaper Practice“ (F. W. Hodgson, Focal Press, Fourth edition
1996).
Na Internet postojat mnogu interesni veb-sajtovi od
ovaa oblast, pri {to zadol`itelni se http://poynter.org i http://
journalism.org.
178
 179

Sodr@ina

PREDGOVOR 5

1
JAS, NOVINAR 9
Motivi i predispozicii 10
Me|u predrasudite i realnosta 13
Novinarstvoto e lojalnost kon ~itatelite 14
2
NEGOVOTO VISO^ESTVO ^ITATELOT 17
Zo{to kupuvame vesnici? 17
Celna grupa 19
Zapoznaj go svojot ~itatel 22
Naviki na ~itatelot 23
Fidbek 25
3
[TO E VEST? 27
Kriteriumi na vrednuvawe na vesta 28
Prodaj mu ja vesta na urednikot 32
180

4
STRUKTURIRAWE NA PRIKAZNATA 35
Pronajdi go fokusot 35
Principi i modeli na strukturiraweto 40
Lid 45
Drugi elementi na strukturata 53
5
NOVINARSKO IZRAZUVAWE 57
Pi{uvaj gramati~ki to~no 57
Pi{uvaj jasno i razbirlivo 60
Pi{uvaj ekonomi~no 65
Pi{uvaj dinami~no, plasti~no i dopadlivo 69
6
TAJNITE NA ZANAETOT 73
Vodewe (kou~ing) 74
Soveti za podobruvawe na stilot 76
Redaktirawe vo sedum ~itawa 82
7
GENERIRAWE IDEI I ISTRA@UVAWE 85
Slu~ajno istra`uvawe 86
Radikalen pristap - mozo~na bura 90
Naso~eno istra`uvawe 92
8
IZVORI NA INFORMACII 95
Atribuirawe 95
Citirawe i locirawe 98
Vidovi izvori 100
Procena na izvorot (verifikacija) 102
Neguvawe na izvorite na informacii 103
9
TEHNIKI NA INTERVJUIRAWE 107
Podgotovka za intervju 108
Umetnosta na postavuvaweto pra{awa 112
Slu{awe i vodewe bele{ki 115
Fle{-intervju 117

10
 181

VOOBI^AENI ZADA^I 119

Izvestuvawe vrz osnova na pi{an dokument 119
Izvestuvawe za govor i izjava 122
Izvestuvawe za konferencija za pe~atot 124
Izvestuvawe za miting, protest, {trajk 126
Izvestuvawe za nesre}a 128
Izvestuvawe od sud 130
Izvestuvawe za prikazna so dve strani 132
Izvestuvawe za sportski, kulturen
i promotiven nastan 135
11
VOVED VO @ANROVITE 139
Aspektirawe, modus 140
Vest 141
Izve{taj 143
Reporta`a 144
Prikazna 145
Komentar 148
Intervju 150
12
NOVINARSKA ETIKA 153
Temelni principi 154
Principi za po~ituvawe na li~nosta
i na privatnosta 159
Principi za odbrana na dostoinstvoto
na novinarot 164
Principi na liberalniot novinar 167
13
TRENING 171
Samoedukacija 172
Trening vo redakciski uslovi 174

PREPORA^ANA LITERATURA 177

 BRANKO GEROSKI e roden vo 1962
godina, vo Gostivar. Vo 1984 godina
dip­lomira na Interdiscipli­nar­ni­
te studii po novinarstvo vo Skopje.
Od 1984 do 1996 godina raboti vo
hu­mo­risti~niot magazin „Osten“, vo
nedelnicite „Komunist“ i „21“ i vo
dnev­nite vesnici „Nova Makedonija“
i „Ve~er“.
Vo mart 1996 godina, zaedno
so u{te dvajca vode~ki novinari
od negovata generacija, go osnova
„Dnevnik“, prviot privaten i nezavisen dneven vesnik
vo Make­do­ni­ja. Od osnovaweto do 2004 godina e negov
glaven i od­go­voren urednik, vo godinite koga „Dnevnik“
stanuva naj­tira`en i najvlijatelen dneven vesnik vo
zemjava. Od 2004 godina do denes e urednik-komentator
i kolumnist vo „Dnevnik“.
So obuka i trening na mladi novinari se zanimava od
1996 godina. Vo 2001 godina e eden od osnova~ite i pre­
dava~ na Letnata {kola na Fakultetot za novinarstvo
vo Skopje. Od 2004 godina e trener na Ednogodi{nata
{ko­­la za novinarstvo na Makedonskiot institut za
medi­umi.
Avtor e na prira~nikot „Novinarska re~enica“
(„Krug“, januari 1998 godina) i koavtor na knigata
„Pi­{u­vawe za pe~ateni mediumi“ (MIM, mart 2005
godina).