,

IZDAVA^KI CENTAR TRI

ul. Wego{eva 29A, 1000 Skopje, Makedonija
tel./faks: +389 2 3245 622
e-mail: tri@kniga.com.mk
www.kniga.com.mk

Glaven urednik Vinka Sazdova

Art direktor Aleksandar Sazdov

Urednik Bojan Sazdov

Naslov na originalot
Robert T. Kiyosaki, Sharon L. Lechter
Rich Dad, Poor Dad

Copyright Robert T. Kiyosaki, Sharon L. Lechter, 1998

Copyright
, 2010

Prevod od angliski
Gorica Popova

Site prava se zadr`ani. Nitu eden del od ova izdanie ne smee da bide prepe~a
tuvan, kopiran ili objavuvan vo koja bilo forma ili na koj bilo na~in vo elek
tronskite ili pe~atenite mediumi, bez pismena soglasnost od izdava~ot.


,

4
 Ne rabotete za pari,
parite neka rabotat za vas!
 Ovaa kniga im e posvetena na site roditeli vo svetot,
zatoa {to tie im se najdobrite u~iteli na svoite deca.
 VOVED

POTREBATA POSTOI

Dali u~ili{teto gi podgotvuva decata za vistinskiot

`ivot? U~i vredno i imaj dobri ocenki, pa }e najde{ dob
ro platena rabota so odli~ni beneficii#, imaa obi~aj da ka
`at moite roditeli. Nivnata `ivotna cel be{e na sestra mi
i na mene da ni obezbedat {koluvawe na kolex, i na toj na
~in, maksimalno da ni gi zgolemat mo`nostite da uspeeme vo
`ivotot. Koga, kone~no, vo 1976 godina diplomirav so mo{ne
visoka prose~na ocenka, me|u najdobrite vo taa generacija na
Ekonomskiot fakultet na Dr`avniot univerzitet na Flori
da - celta na moite roditeli be{e ostvarena. Vo soglasnost
so nivniot golem plan#, smetkovodstvenata firma Big 8 mi
ponudi rabota, taka {to mo`ev da se raduvam zaradi dolgo
godi{nata kariera i na izgledite deka mlada }e zarabotam
penzija.
Po sli~en pat se dvi`e{e i mojot soprug Majkl. Obajcata
poteknuvame od semejstva vo koi vredno se raboti, so umereni
materijalni mo`nosti i so mo{ne razvieni rabotni naviki.
Majkl, isto taka, diplomira so visoka prose~na ocenka, no
dvapati: prvo dobi diploma na in`ener, a potoa na pravnik.
Mo{ne brzo go regrutira# edna ugledna advokatska firma
od Va{ington, specijalizirana za pravo na patenti, taka {to
negovata idnina se ~ine{e bleskava, pravecot na karierata
mo{ne opredelen, a ranoto penzionirawe zagarantirano.
Iako obajcata imame mo{ne uspe{ni karieri, tie sepak,
ne se razvivaat vo celost onaka kako {to o~ekuvavme. Obaj
cata nekolkupati gi menuvavme rabotnite mesta, sekoga{ od
opravdani pri~ini, no nikoj ne ni uplatuva vo penziskiot

7
fond. Toa go pravime samite, so izdvojuvawe od na{ite pri
mawa.
So Majkl imame prekrasen brak i tri prekrasni deca. Do
deka go pi{uvam ova, dve se na kolex, a tretoto {totuku trgna
vo sredno u~ili{te. Potro{ivme re~isi bogatstvo za da im
go ovozmo`ime na na{ite deca najdobroto obrazovanie.
Eden den, vo 1996 godina, ednoto od niv se vrati od u~ili{te
razo~arano. Sin mi zaklu~i deka u~eweto e zdodevno i zamor
no. Zo{to da gubam vreme na u~ewe predmeti koi nikoga{ vo
`ivotot nema da mi trebaat?#, se pobuni.
Ne razmisluvaj}i, mu odgovoriv: Zatoa {to bez dobri
ocenki nema da mo`e{ da se zapi{e{ na kolex#.
Odel ne odel na kolex, jas }e bidam bogat#, mi odvrati.
Dokolku ne dobie{ diploma od kolex, nema da mo`e{ da
najde{ dobra rabota#, mu odgovoriv, so prizvuk na panika i na
maj~inska gri`a vo glasot. A bez dobra rabota, kako plani
ra{ da stane{ bogat?#
Sin mi po malku so prezir se nasmevnuva{e i lesno odmav
na so glavata, kako da mu e zdodevno. Ovoj razgovor go vodevme
ve}e mnogupati dosega. Ja navedna glavata i prevrtuva{e so
o~ite. Moite zborovi, polni so maj~inska mudrost, povtorno
ne naiduvaa na razbirawe.
Mamo#, po~na. Sega na mene mi be{e redot da go islu{am
predavaweto. Usoglasi gi ~ekorite so vremeto vo koe `ivee
me! Pogledni okolu sebe: onie najbogatite ne se zbogatile
blagodarenie na obrazovanieto. Pogledni gi samo Majkl Xor
dan i Madona. Bil Gejts, kogo go isfrlile od Harvard, da, go
sozdade Majkrosoft; denes e najbogatiot ~ovek vo Amerika, a
nema nitu ~etirieset godini. Ima i eden igra~ na bezbol, koj
zarabotuva pove}e od ~etiri milioni dolari godi{no, iako
go smetaat za malku retardiran.#
Obajcata zamol~evme izvesno vreme. Poleka sfa}av deka
na sin mi mu go davav istiot sovet {to mene mi go davaa rodi
telite. Svetot se promenil okolu nas, no sovetot - ne.
Dobroto obrazovanie i dobrite ocenki ve}e ne se garan
cija za uspeh, no toa kako nikoj da ne go zabele`uva, osven
na{ite deca.

8
 Mamo#, prodol`i toj, jas ne sakam da rabotam tolku na
porno kako ti i tatko mi. Zarabotuvate mnogu i `iveeme vo
ogromna ku}a polna so s i se{to. Ako se pridr`uvam do tvo
jot sovet, }e zavr{am kako i vie, rabotej}i s pove}e i pove}e
samo za da pla}am u{te pogolem danok i na kraj, u{te }e imam
i dolgovi. Rabotata ve}e ne garantira sigurnost, znam s za
namaluvaweto na tro{ocite i za nivnoto sveduvawe vo real
ni ramki. Isto taka, znam deka onie so diplomi od kolex de
nes zarabotuvaat pomalku otkolku {to si zarabotuvala ti vo
tvoe vreme. Pogledni gi samo lekarite. Ne zarabotuvaat ni
odblisku kako nekoga{. Znam deka vo pogled na penzijata ne
mo`am da se potpram nitu vrz socijalnoto, nitu vrz firmata.
Mi trebaat novi odgovori.#
Be{e vo pravo. Navistina mu trebaa novi odgovori, a isto
taka i na mene. Sovetot od moite roditeli, mo`ebi, be{e do
bar za onie rodenite pred 1945 godina, no mo`e{e da bide ka
tastrofalen za nas koi go zdogledavme denot vo vreme na brzi
promeni. Na svoite deca ve}e ne mo`am da im povtoruvam:
Odete na u~ili{te, dobivajte dobri ocenki i potoa barajte
sigurna, postojana rabota#.
Mi be{e jasno deka moram da iznajdam nekoi novi na~ini
za naso~uvawe na obrazovanieto na moite deca.
Kako majka, no i kako smetkovoditel, me zagri`uva nedo
stigot od finansisko obrazovanie vo na{ite u~ili{ta. Mno
gu mladi lu|e denes imaat kreditni karti~ki u{te vo sredno
u~ili{te, a ne samo {to nikoga{ ne u~ele za parite ili kako
da gi finansiraat, tuku nemaat nitu najosnovna pretstava za
funkcioniraweto na slo`enata kamata vo sistemot na kre
ditnite karti~ki. Ednostavno ka`ano, bez osnovna finansi
ska pismenost i znaewe za toa kako funkcioniraat parite,
tie ne se podgotveni da se sretnat lice v lice so svetot {to
gi ~eka, so svetot vo koj tro{eweto e na prvo, a {tedeweto
duri na vtoro mesto.
Koga mojot najstar sin, kako bruco{ na kolex, beznade`no
se zbrka so svoite kreditni karti~ki, ne samo {to mu pomo
gnav da gi poni{ti, tuku trgnav vo potraga po programa {to
}e mi pomogne finansiski da gi opismenam svoite deca.

9
 Minatata godina, mojot soprug eden den mi se javi od kance
larijata. Mislam deka treba da zapoznae{ nekogo#, mi re~e.
Se vika Robert Kiosaki. Toj e deloven ~ovek i investitor, a
dojde da patentira obrazovno sredstvo. Mislam deka toa e ona
{to go bara{.#

Tokmu ona {to go barav

Mojot soprug Majkl be{e tolku odu{even so Ke{flou1,
novoto obrazovno sredstvo {to go razviva{e Robert Kiosa
ki, {to sredi obajcata da u~estvuvame vo testiraweto na pro
totipot. So ogled na toa {to stanuva zbor za edukativna igra,
ja zamoliv i mvojata devetnaesetgodi{na }erka, studentka na
prva godina na lokalniot univerzitet, da u~estvuva vo nea, i
taa se soglasi.
Vo testot u~estvuvaa petnaesetina li~nosti, podeleni vo
tri grupi.
Majkl be{e vo pravo. Ova obrazovno sredstvo be{e tokmu
ona {to go barav. No postoe{e i edna zamka: igrata li~e{e
na {arena tabla za Monopol a na sredinata ima{e xinovski,
ubavo oble~en staorec. Za razlika od Monopol, ovaa ima{e
dve pateki: edna vnatre{na i edna nadvore{na. Celta na igra
ta be{e da se izleze od vnatre{nata pateka, {to Robert go
narekuva{e trka na staorci#, i da se stigne na nadvore{nata
ili na brzata pateka#. Robert re~e deka brzata pateka#
pretstavuva simulacija na na~inot na koj vo realnosta si ig
raat bogatite lu|e.
Potoa ni dade definicija na trkata na staorcite#.
Dokolku go poglednete `ivotot na prose~no obrazovana
li~nost, koja raboti mnogu, }e vidite sli~na pateka. Deteto
se ra|a i trgnuva na u~ili{te. Gordite roditeli se vozbudeni
zatoa {to toa se istaknuva, dobiva odli~ni ocenki, i potoa,
e primeno na kolex. Deteto diplomira, mo`ebi }e podgotvi
i postdiplomski, a potoa napreduva to~no spored zacrtanata
programa: bara sigurna i stabilna rabota ili kariera. Dete
to ja nao|a taa rabota, mo`ebi, kako lekar, ili, pak, kako ad

Cashflow vo ekonomijata: priliv i odliv na parite, dvi`ewe na goto

1

vinata. (zab.na prev.)

10
vokat, ili zaminuva vo voena slu`ba ili raboti za dr`avata.
Kako i da e, deteto po~nuva da zarabotuva pari, kreditnite
karti~ki masovno pristignuvaat i po~nuva kupuvaweto, ako
ne po~nalo i porano.
Imaj}i pari kako pleva, deteto gi posetuva mestata kade
{to odat negovite vrsnici, gi sre}ava, se zabavuva, i pone
koga{, stapuva vo brak. Duri toga{ `ivotot stanuva prekra
sen, zatoa {to denes ma`ite i `enite rabotat. Dva prihoda
pretstavuvaat vistinsko bla`enstvo. Se ~uvstvuvaat uspe{
ni, nivnata idnina e svetla i re{avaat da kupat ku}a, av
tomobil, televizor, da patuvaat i da imaat deca. Sre}noto
paket~e pristignuva. Pobaruvaweto za gotovi pari e gole
mo. Sre}nata dvojka zaklu~uva deka nivnite karieri se od
`ivotno zna~ewe i po~nuva da raboti u{te pove}e, jurej}i po
unapreduvawa i zgolemuvawe na platite. Pristignuvaat zgo
lemuvawata, a so niv i u{te edno dete i, potrebata od pogo
lema ku}a. Rabotat u{te potrudoqubivo, stanuvaat podobri
rabotnici, u{te poposveteni na svojata rabota. Zapi{uvaat
sleden stepen na obrazovanie, za da steknat u{te potesna spe
cijalnost koja }e im ovozmo`i da zarabotuvaat u{te pove}e
pari. Mo`ebi paralelno }e po~nat da rabotat i vtora rabota.
Nivnite prihodi se zgolemuvaat, no isto taka, i stepenot na
dano~nata stapka na koj{to se nao|aat, i danokot na nivnata
nova golema ku}a, i tro{ocite za socijalno osiguruvawe, i
site ostanati nameti. Ja dobivaat svojata golema plata i se
pra{uvaat kade im odat parite. Po~nuvaat da vlo`uvaat pari
preku nekoi investicioni banki i sekojdnevnite tro{oci gi
pla}aat so kreditna karti~ka. Decata napolnuvaat pet ili
{est godini, a potrebata od {tedewe pari za kolex raste, za
edno so potrebata za sozdavawe za{teda za starite denovi.
Taa sre}na dvojka, rodena pred trieset i pet godini, sega e
zarobena vo trkata na staorcite, i }e ostane tamu s dodeka
raboti. A raboti za sopstvenicite na kompaniite, za dr`a
vata na koja pla}a danok i za bankata na koja ja otplatuva
hipotekata i kreditnite karti~ki.
Potoa, gi sovetuvaat svoite deca, vredno da u~at, da imaat
dobri ocenki i da najdat sigurna i stabilna rabota ili ka

11
riera. Za parite ne u~at ni{to, osven od onie koi profiti
raat od nivnata naivnost, i celiot `ivot naporno rabotat.
Procesot se povtoruva vo slednata generacija trudoqubivi
rabotnici. Toa e trkata na staorcite#.
Edinstveniot na~in da izlezete od trkata na staorci
te# e da ja doka`ete svojata ume{nost vo smetkovodstvoto i
vo investiraweto, dva predmeta koi, verojatno, najte{ko se
sovladuvaat. Kako {koluvan smetkovoditel {to nekoga{
rabote{e za Big 8, bev iznenadena od faktot deka Robert us
peal u~eweto na ovie dva predmeta da go napravi zabavno i
vozbudlivo. Procesot be{e tolku dobro prikrien {to, vni
matelno nastojuvaj}i da se izvle~eme od trkata na staorci
te#, brzo zaboravivme deka, vsu{nost, u~ime.
Naskoro, testiraweto na noviot proizvod se pretvori vo
zabavno popladne so mojata }erka i vo razgovor za ne{tata za
koi nikoga{ pred toa ne sme razgovarale. Kako smetkovodi
tel, mi be{e lesno da ja igram igrata {to bara{e presmetka
na prihodite i bilans na sostojbata. Taka imav vreme, so kon
cepti {to tie ne gi razbiraa, da im pomognam na }erka mi i
na drugite igra~i na masata. Toj den bev prva i edinstvena vo
celata grupa koja uspea da se izvle~e od trkata na staorci
te#. Od nea izlegov vo rok od petnaeset minuti, iako igrata
trae{e re~isi tri ~asa.
Na mojata masa sedea bankar, trgovec i kompjuterski pro
gramer. Ona {to mnogu me voznemiri be{e faktot {to tie
lu|e znaeja mnogu malku za svoite delovni knigi ili za inves
tiraweto, ne{ta i toa kolku bitni za nivniot `ivot. Se pra
{uvav kako li samo uspevaat vo svojot realen `ivot da izle
zat na kraj so svoeto finansisko rabotewe. Mi be{e razbir
livo {to mojata devetnaesetgodi{na }erka ne go razbira toa,
no site drugi bea vozrasni, najmalku dvapati postari od nea.
Otkako se izvlekov od trkata na staorcite#, vo slednite
dva ~asa ja gledav }erka mi i tie obrazovani, bogati vozras
ni lu|e kako ja frlaat kockata i gi dvi`at svoite figuri. I
pokraj toa {to bev zadovolna {to site u~at tolku mnogu, vo
istovreme me voznemiruva{e toa {to vozrasni lu|e re~isi
i da nemaat poim za osnovite na ednostavnoto smetkovodstvo

12
i za investiraweto. Im be{e te{ko da go sfatat odnosot
pome|u svojata presmetka na prihodot i bilansot na sostoj
bata. Kupuvaj}i i prodavaj}i imot, tie ~estopati zaboravaa
deka sekoja transakcija mo`e da vlijae vrz nivnoto mese~no
dvi`ewe na gotovinata. Se pra{uvav, kolku milioni lu|e vo
sekojdnevniot `ivot se borat so finansiski problemi samo
zaradi toa {to nikoj nikoga{ ne gi nau~il na osnovite na
smetkovodstvoto i na investiraweto?
Fala mu na Gospoda {to se zabavuvaat i razmisluvaat samo
na toa kako da pobedat, si pomisliv. Otkako Robert ja zavr{i
igrata, n ostavi petnaesetina minuti me|usebno da razgova
rame i da go kritikuvame Ke{flou.
Trgovecot {to sede{e na mojata masa ne be{e zadovolen.
Igrata ne mu se dopadna. Nemam potreba da go znam ova#,
izjavi na glas. Pla}am smetkovoditeli, bankari i advokati
za da mi go ka`at ona {to mi e potrebno.#
Na ova, Robert mu odgovori: Dali nekoga{ ste zabele`ale
deka mnogumina smetkovoditeli ne se bogati? Ednakvo kako
i mnogumina bankari, advokati, berzanski dileri i trgovci
so nedi`nini? Tie znaat mnogu i pove}eto od niv se mo{ne
umni lu|e, no mnozinstvoto ne se bogati. Bidej}i vo na{ite
u~ili{ta ne se u~i ona {to go znaat bogatite, nie barame so
vet od tie lu|e. Arno ama, eden den, dodeka se vozite po patot
obiduvaj}i se da se probiete niz soobra}ajniot mete` za da
stignete na rabota, se vrtite nadesno i go zdogleduvate svo
jot smetkovoditel, koj, isto taka, se bori da se izvle~e od toj
mete`. Poglednuvate nalevo, i go gledate svojot bankar. Toa
bi trebalo da vi ka`uva ne{to.#
Kompjuterskiot programer, isto taka, ne be{e impresio
niran od igrata. Mo`am da kupam softver {to }e me nau~i
na sevo ova.#
Vo bankarot, me|utoa, ne{to se pomrdna. Za ova u~ev na
u~ili{te, poto~no, ovoj del na smetkovodstvoto, ama niko
ga{ ne umeev da go primenam vo sekojdnevniot `ivot. Sega
umeam. Moram da se izvle~am od trkata na staorcite.#
Sepak, najmnogu me trogna komentarot na }erka mi: Se za
bavuvav u~ej}i#, mi re~e. Nau~iv mnogu na koj na~in, vsu{
nost, funkcioniraat parite i kako da gi investiram.#
13
 Potoa, dodade: Sega znam deka mo`am da si izberam pro
fesija vo soglasnost so ona {to sakam da go rabotam, a ne
zaradi sigurnata rabota, beneficiite ili dobrata plata.
Ako go nau~am ona na {to u~i ovaa igra, slobodna sum da go
rabotam i da go studiram ona {to mi go saka srceto... name
sto da studiram ne{to poradi toa {to po taa profesija vla
dee pobaruva~ka. Dokolku go nau~am ova, nema da moram da
se gri`am za toa kolku e sigurna rabotata i za socijalnoto
osiguruvawe, kako {to ve}e se gri`at mnozinstvoto moi
u~ili{ni drugari.#
Otkako ja zavr{ivme igrata, ne mo`ev da ostanam za da
porazgovaram so Robert, no se dogovorivme da se najdeme po
docna i podetaqno da si pomauabetime za negoviot proekt.
Znev deka saka da ja upotrebi igrata za da im pomogne na dru
gite da po~nat podobro da gi razbiraat finansiite i sakav
pove}e da slu{nam za negovite planovi.
Mojot soprug i jas se dogovorivme so Robert i so negovata
sopruga idnata nedela da ve~erame zaedno. I pokraj toa {to
be{e na{e prvo zaedni~ko sobirawe, ni se ~ine{e deka se
znaeme ve}e so godini.
Otkrivme deka imame mnogu zaedni~ko. Vo razgovorot
na~navme s, od sport do teatarski pretstavi, do restorani
i op{testveno-ekonomski problemi. Razgovaravme za svetot
{to se menuva. Pominavme mnogu vreme diskutiraj}i za toa
kako mnogu Amerikanci imaat mala ili nikakva za{teda za
stari denovi, kako i za faktot deka Socijalnoto osiguruvawe
i Fondot za zdravstvena za{tita na starite lica se na rabot
na bankrotstvo. Dali od moite deca }e se bara da pla}aat za
penziite na 75 milioni bejbibumeri2? Se pra{uvavme dali
lu|eto sfa}aat kolku e rizi~no da se zavisi od penziskiot
fond.
Robert be{e najmnogu zagri`en od s pogolemiot jaz
pome|u onie {to imaat i onie {to nemaat, kako vo Amerika,
2
Babyboomer pripadnik na okolu 76 milioni Amerikanci rodeni vo
periodot od 1941 do 1961 godina, vo vreme na nagliot porast na natalitetot,
pottiknat od golemiot ekonomski napredok na SAD po Vtorata svetska
vojna. (zab.na prev).

14
taka i vo celiot svet. Kako samouk pretpriema~, koj uspeal
vo `ivotot bez ne~ija pomo{, Robert be{e vo mo`nost da se
penzionira vo svojata ~etirieset i sedma godina. Me|utoa,
toj povtorno se aktiviral poradi istite onie gri`i koi i
mene me izma~uvaa vo vrska so moite deca. Spored zborovi
te na Robert, decata pominuvaat godini i godini vo zastaren
obrazoven sistem, u~ej}i predmeti {to nikoga{ nema da im
trebaat, podgotvuvaj}i se za svet {to ve}e ne postoi.
Najopasniot sovet {to denes mo`ete da mu go dadete na
deteto e da odi na u~ili{te, da ima dobri ocenki i da najde si
gurna i stabilna rabota#, }e ka`e{e. Toa e star sovet, i lo{
sovet. Da mo`ete da vidite {to se slu~uva vo Azija, Evropa,
vo Ju`na Amerika, bi bile isto tolku zagri`eni kako i jas.#
Toa go smeta za lo{ sovet, zatoa {to dokolku na svoeto
dete mu posakuvate finansiski sigurna idnina, toa ne smee da
se odnesuva vo soglasnost so starite pravila. Toa, ednostav
no, e premnogu rizi~no#.
Go pra{av {to {to podrazbira pod stari pravila#.
Lu|eto kako mene se odnesuvaat vo soglasnost so pravi
lata {to se razlikuvaat od onie {to vie gi po~ituvate#, mi
re~e. [to se slu~uva koga edna kompanija }e objavi deka ima
namera da gi namali tro{ocite?#
Gi otpu{taat lu|eto#, mu odvrativ. Stradaat semejstva.
Nevrabotenosta raste.#
Da, no {to se slu~uva so pretprijatieto, osobeno so javno
pretprijatie, na berzata?#
Obi~no, cenata na hartiite od vrednost raste otkako }e
se objavi namaluvawe na tro{ocite#, mu rekov. Na pazarot
mu odgovara koga pretprijatieto gi namaluva tro{ocite na
rabotnata sila, bilo so voveduvawe na avtomatizacijata ili,
ednostavno, so op{to konsolidirawe na rabotnata sila.#
Taka e#, re~e toj. No koga cenata na akciite }e skokne,
lu|eto kako mene, akcionerite, stanuvaat pobogati. Toa e ona
za {to zboruvam koga ka`uvam za poinakvi pravila. Vrabote
nite gubat; sopstvenicite i onie {to vlo`uvaat - dobivaat#.
Robert ja opi{uva{e ne samo razlikata pome|u vraboteni
ot i rabotodava~ot, tuku i razlikata pome|u kontrolirawe

15
to na sopstvenata sudbina i prepu{taweto na kontrolata na
nekoj drug.
Ama, na pove}eto im e te{ko da sfatat poradi {to se
slu~uva toa#, mu rekov. Tie, ednostavno, smetaat deka toa ne
e fer.#
Tokmu zatoa e glupavo na deteto da mu se ka`e da stekne
dobro obrazovanie#, mi odvrati. Glupavo e da se pretposta
vuva deka obrazovanieto {to mu go dava u~ili{niot sistem
}e gi podgotvi va{ite deca za svetot so koj }e se sretnat po
diplomiraweto. Na sekoe dete mu e potrebno pove}e obrazo
vanie. Poinakvo obrazovanie. I mora da gi znae pravilata.
Porazli~nite pravila.
Postojat pravila za parite spored koi igraat bogatite, i
postojat pravila spored koi igraat ostanatite devedeset i pet
otsto od populacijata#, prodol`i toj. A tie devedeset i pet
otsto pravilata gi nau~ile doma i na u~ili{te. Zatoa denes e
rizi~no na deteto, ednostavno, da mu se ka`e vredno da u~i i da
bara rabota! Denes na deteto mu e potrebno posofisticirano
obrazovanie, a postojniot sistem ne ja ispora~uva taa stoka.
Ba{ mi e gajle kolku kompjuteri smestile vo u~ilnicite ili
kolku pari tro{at u~ili{tata. Kako obrazovniot sistem
mo`e da u~i na ne{to {to i samiot ne go znae?#
A vo toj slu~aj, kako roditelite da gi u~at svoite deca na
ona {to u~ili{teto ne gi u~i? Kako da go nau~ite deteto na
smetkovodstvo? Zarem nema da mu bide zdodevno? I kako da
go u~ite na investicii, koga kako roditel se protivite na
rizik? Namesto svoite deca, naprosto, da gi u~am da igraat
na sigurno, re{iv deka e najdobro da gi nau~am da igraat pa
metno.
Zna~i, kako bi u~ele edno dete za parite i za seto ona za
{to razgovaravme?#, go pra{av Robert. Kako da im olesnime
na roditelite, osobeno toga{ koga tie samite ne ja razbiraat
problematikata?#
Napi{av kniga za toa#, mi odgovori.
Kade e?#
Vo mojot kompjuter. Vo nego e ve}e so godini, vo nepovr
zani delovi. Odvreme-navreme }e dodadam po ne{to, no niko

16
ga{ ne se zafativ da ja sredam. Po~nav da ja pi{uvam otkako
prethodnata stana bestseler, ama nikoga{ ne ja dovr{iv. Ce
lata e vo delovi.#
I navistina be{e vo delovi. Is~ituvaj}i gi tie rasfrla
ni bele{ki, zaklu~iv deka knigata e dobra i deka zaslu`uva
da se ~ita, dotolku pove}e, vo ovie promenlivi vremiwa. Se
dogovorivme da bidam koavtor na negovata kniga.
Go pra{av {to misli, kolku finansiski informacii mu
se potrebni na edno dete. Mi odgovori deka toa zavisi od de
teto. U{te kako mal, znael deka saka da bide bogat, a ja imal
taa sre}a ~ovekot {to go smetal za svoj vtor tatko da bide
bogat i da e podgotven da mu go poka`e patot. Obrazovanieto
e osnova za uspehot, mi re~e Robert. Tokmu kako {to {kol
skoto znaewe e od vitalna va`nost, ednakvo tolku e va`na i
ume{nosta vo finansiite i vo komunikaciite.
Sleduva prikaznata za dvajcata tatkovci na Robert, boga
tiot i siroma{niot, {to gi objasnuva ve{tinite {to toj gi
razvil vo tekot na `ivotot. Kontrastot pome|u dvajcata tat
kovci dava va`na perspektiva. Knigata ja poddr`av, ja obe
diniv i ja podgotviv za pe~at. Na smetkovoditelite {to ja
~itaat knigava: na kuso vreme suspendirajte go svoeto znaewe
od u~ebnicite i otvorete go umot za teoriite {to gi prezen
tira Robert. Iako mnogu od niv ne se vklopuvaat vo osnovni
te op{toprifateni principi na smetkovodstvoto, tie davaat
vreden uvid vo na~inot kako vistinskite investitori gi ana
liziraat svoite odluki za investirawe.
Koga kako roditeli gi sovetuvame svoite deca da odat
na u~ili{te, trudoqubivo da u~at i da najdat dobra rabota#,
~estopati toa go pravime poradi navikata svojstvena na kul
turata od koja poteknuvame. Toa otsekoga{ bilo pravilno
postapuvawe. Zapoznavaj}i go Robert, vo po~etokot bev izne
nadena od negovite idei. So ogled na toa deka go vospituva
le dvajca tatkovci, toj nau~il da se stremi kon dve razli~ni
celi. Negoviot obrazovan tatko go sovetuval da raboti za
kompanija. Negoviot bogat tatko go sovetuval da poseduva
kompanija. Dvata `ivotni pata barale obrazovanie, no pred
metite na studiraweto bile napolno razli~ni. Obrazovani

17
ot tatko go pottiknuval Robert da bide pameten. Bogatiot
tatko go pottiknuval da znae kako da vraboti pametni lu|e.
Da se ima vo istovreme dvajca tatkovci sozdavalo mnogu
brojni problemi. Vistinskiot tatko na Robert bil u~ili{ten
inspektor vo sojuznata dr`ava Havai. Koga Robert imal
{esnaeset godini, zakanata deka dokolku nema dobri ocen
ki, nema da najde dobra rabota#, nemala golem efekt. Toga{
ve}e znael deka negovata kariera }e se razviva kon toa da po
seduva kompanii, a ne da raboti za niv. U{te pove}e, da ne
bil mudriot i uporen sovetnik vo negovoto sredno u~ili{te,
Robert mo`ebi i ne bi se zapi{al na kolex. Toj ova i go priz
nava. Kopneel da po~ne so sozdavawe na sopstven imot, no na
dokraj se soglasil deka obrazovanieto dobieno na kolex, bi
mo`elo da mu koristi.
Za qubov na vistinata, ideite od ovaa kniga, verojatno, se
premnogu neprakti~ni i radikalni za mnozinstvoto dene{ni
roditeli. Na nekoi od niv duri im e dovolno te{ko da gi na
teraat svoite deca, voop{to, i da odat na u~ili{te. Me|utoa,
vo svetlinata na ovie na{i promenlivi vremiwa, kako ro
diteli, morame da bideme otvoreni kon novi i hrabri idei.
Da se pottiknuvaat decata da se vrabotat kaj nekogo, zna~i da
se sovetuvaat vo tekot na `ivotot da pla}aat pogolem del od
danokot otkolku {to navistina im pripa|a, so mali ili ni
kakvi izgledi za penzija. I, vistina e deka na{ite najvisoki
tro{oci se sostojat od danokot. Duri, pove}eto semejstva od
januari do sredinata na maj rabotat samo za dr`avata, za da go
platat danokot. Potrebni se novi idei, a knigava izobiluva
so takvi.
Robert tvrdi deka bogatite gi u~at svoite deca poinaku.
Tie toa go pravat doma, na servirana masa. Ovie idei mo`ebi
ne se onie {to vie bi gi izbrale da gi diskutirate so svoi
te deca, no vi blagodaram {to gi slu{avte. I, vi sovetuvam
da tragate i natamu. Kako majka, diplomiran ekonomist i ov
lasten smetkovoditel, smetam deka konceptot na sobirawe
dobri ocenki i nao|awe dobra rabota e nadminata ideja. Pot
rebno e svoite deca da gi sovetuvame so povisok stepen na
sofisticiranost. Potrebni ni se novi idei i poinakvo ob

18
razovanie. Mo`ebi i ne bi bilo tolku lo{o decata da gi so
vetuvame da bidat dobri rabotnici, dokolku vo, istovreme, gi
sovetuvame da se stremat kon poseduvawe sopstvena investi
ciska kompanija.
Kako majka, se nadevam deka ovaa kniga }e im pomogne na
drugite roditeli. Robert se nadeva deka }e gi informira
lu|eto za toa deka sekoj mo`e da uspee, samo ako se odlu~i na
toa. Ako denes ste gradinar ili domar, ili duri i nevraboten,
vie ste sposoben da se obrazovate i da gi u~ite onie {to gi
sakate kako finansiski da se gri`at za sebe. Zapomnete deka
finansiskata inteligencija e mentalen proces so koj{to gi
re{avame svoite finansiski problemi.
Globalnite i tehnolo{kite problemi so koi denes se sre
}avame se pogolemi od site so koi svetot dosega se soo~il.
Nikoj od nas nema kristalna topka, no edno e sosema sigurno:
promenite {to se pred nas go nadminuvaat na{eto sfa}awe.
Kojznae {to ni nosi idninata? No, {to i da se slu~i, imame
dva osnovni izbora: da igrame na sigurno, ili da igrame pa
metno taka {to }e se podgotvime, }e se obrazovame i }e go
razbudime svojot i detskiot genij.

[eron Lehter

19
20
 BOGATIOT TATKO -
SIROMA[NIOT TATKO
Prikaznata na Robert Kiosaki

Imav dvajca tatkovci, bogat i siroma{en. Edniot be{e

isklu~itelno obrazovan i inteligenten; be{e doktor na nau
ki, a ~etirigodi{nite redovni studii gi zavr{i za samo dve
godini. Potoa otide na Univerzitetot Stenford vo ^ikago,
i na Univerzitetot Nordvestern, na postdiplomski studii
za koi dobi polna stipendija. Vtoriot tatko nikoga{ ne go
zavr{i nitu osmoto oddelenie od osnovnoto u~ili{te.
Obajcata imaa izvonredno uspe{ni karieri i cel `ivot
rabotea vredno i naporno. Obajcata steknaa zna~itelno bo
gatstvo. Sepak, edniot cel `ivot se bore{e so finansiski
problemi. Vtoriot stana eden od najbogatite lu|e na Havai
te. Edniot po~ina ostavaj}i zad sebe desetici milioni dola
ri na svoeto semejstvo, na dobrotvorni organizacii i na crk
vata. Vtoriot zad sebe ostavi samo neplateni smetki.
Obajcata bea silni, harizmati~ni i vlijatelni. Obajcata
me sovetuvaa, ama ne istite ne{ta. Obajcata silno veruvaa vo
obrazovanieto, ama ne prepora~uvaa isti studii.
Da imav samo eden tatko }e morav ili da go prifatam, ili
da go otfrlam negoviot sovet. Faktot {to gi imav obajcata
mi ovozmo`i da izbiram pome|u dve protivstaveni gledi{ta;
ednoto {to go zastapuva{e bogat ~ovek i drugoto {to go zas
tapuva{e siroma{en.
Namesto ednostavno da prifatam ili da otfrlam nekoe od
niv, se zateknav samiot sebesi kako razmisluvam pove}e, kako
gi sporeduvam, i potoa, kako izbiram.

21
 Problemot be{e vo toa {to bogatiot s u{te ne be{e bo
gat, a siroma{niot s u{te ne be{e siroma{en. Obajcata tu
ku{to gi po~nuvaa svoite karieri i obajcata se borea za pari
i za svoite semejstva. Me|utoa, nivnite gledi{ta vo vrska so
parite mo{ne se razlikuvaa.
Na primer, edniot tatko ima{e obi~aj da ka`e deka kore
not na sekoe zlo e qubovta kon parite#. Vtoriot, pak, ka`uva
{e deka korenot na sekoe zlo e nedostigot na pari#.
Kako mlado mom~e te{ko se spravuvav so vlijanieto na
dvajcata mo}ni tatkovci. Sakav da bidam dobar sin i da slu
{am, no dvajcata tatkovci ne zboruvaa isti ne{ta. Protiv
stavenosta na nivnite gledi{ta, osobeno koga bea vo pra{awe
parite, be{e tolku ekstremna, {to ja pottikna mojata qubo
pitnost i me zainteresira. Po~nav so dolgi razmisluvawa za
ona {to go zboruva{e sekoj od niv.
Pogolemiot del od svoeto slobodno vreme go pominuvav
razmisluvaj}i i postavuvaj}i si sebesi pra{awa kako na pri
mer: Zo{to toj go ka`uva ova?#, i potoa, povtoruvaj}i gi is
tite po nekoja izjava na vtoriot tatko. ]e be{e poednostavno
dokolku samo ka`ev: Aha, vo pravo e. Se soglasuvam so nego#.
Ili toa gledi{te ednostavno da go otfrlev so zborovite:
Stariov nema poim za {to zboruva#. Namesto toa, faktot
{to imam dvajca tatkovci me natera da mislam i kone~no da
izberam sopstven na~in na razmisluvawe. Procesot na izbi
rawe se poka`a kako mnogu povreden na dolgi pateki, pov
reden od ednostavnoto prifa}awe ili odbivawe na nekoe
gledi{te.
Edna od pri~inite {to bogatite stanuvaat u{te pobogati,
siroma{nite u{te posiroma{ni, a srednata klasa se davi vo
dolgovi, e taa {to parite kako predmet se izu~uvaat doma, a
ne vo u~ili{te. Pove}eto od nas za parite u~at od svoite ro
diteli. A {to mo`e da mu ka`e za parite siroma{en roditel
na svoeto dete? Takvite ednostavno velat: Dr`i se za u~i
li{teto i ubivaj se u~ej}i#. Deteto mo`ebi }e diplomira so
najvisoki ocenki, no so psiholo{ki sklop i so finansisko
programirawe na siroma{na li~nost. Taka nau~ilo u{te od
mnogu malo.

22
 Vo u~ili{tata ne se u~i za parite. U~ili{tata se sfoku
siraat vrz {kolskite i profesionalnite znaewa, no ne i vrz
finansiskite. So toa se objasnuva zo{to pametni bankari,
lekari i smetkovoditeli, koi imale odli~ni ocenki za vre
me na {koluvaweto, imaat finansiski problemi cel vek. Za
na{iot vxa{uva~ki nacionalen dolg vo golema merka mo`eme
da im zablagodarime# na visokoobrazovanite politi~ari i
na vladinite funkcioneri koi nosat finansiski odluki, a
pritoa, nivnata obu~enost vo pogled na parite e bedna ili
nikakva.
^estopati se zagleduvam vo noviot milenium, pra{uvaj}i
se {to }e se slu~i koga }e imame milioni lu|e na koi }e im
bide potrebna finansiska i medicinska pomo{. Tie, vo pog
led na finansiskata poddr{ka, }e zavisat od svoite semej
stva ili od dr`avata. [to }e se slu~i koga }e im snema sred
stva na Socijalnoto osiguruvawe i na Fondot za zdravstvena
za{tita na starite lica? Kako }e opstoi nacijata dokolku im
ostane na roditelite da gi podu~uvaat decata za pra{awata
na parite, a pove}eto od tie roditeli }e bidat (ili ve}e se)
siroma{ni?
So ogled na toa {to imav dvajca vlijatelni tatkovci, u~ev
od obajcata. Morav da razmisluvam za sovetite i na edniot i
na vtoriot, i pravej}i taka, steknav dragoceno soznanie za si
lata i za efektot {to go imaat mislite na nekoja li~nost vrz
nejziniot `ivot. Na primer, edniot tatko ima{e navika da
veli: Toa ne mo`am da si go dozvolam#. Vtoriot, pak, zabrani
da se izgovaraat tie zborovi. Toj insistira{e da pra{uvam:
Na koj na~in da si go dozvolam toa?# Prvoto e konstatacija,
vtoroto e pra{awe. Prvoto te ostava na mira, a vtoroto te
tera da razmisluva{. Mojot tatko, onoj {to naskoro treba{e
da stane bogat ~ovek, ova go objasnuva{e so zborovite deka
so avtomatskoto izgovarawe na re~enicata: Toa ne mo`am
da si go dozvolam# - mozokot prestanuva da raboti. So posta
vuvawe na pra{aweto: Na koj na~in da si go dozvolam toa?#,
mozokot se stava vo pogon. I pritoa, ne misle{e na kupuvawe
na s {to }e ti posaka srceto. Be{e fanatik vo pogled na
ve`baweto na umot, toj najmo}en kompjuter na svetot. Mojot

23
mozok sekoj den stanuva s pomo}en, zatoa go ve`bam. A kol
ku {to e pomo}en, tolku pove}e pari mo`am da zarabotam#.
Veruva{e deka avtomatskoto opravduvawe: Ne mo`am da si
go dozvolam toa#, pretstavuva znak na mrzlivost na psihata.
I pokraj toa {to moite dvajca tatkovci rabotea napor
no, zabele`av deka edniot od niv ima navika, koga }e se
na~ne pra{aweto na parite, ednostavno da go zaspie mozo
kot, dodeka vtoriot ima{e obi~aj da go ve`ba svojot mozok.
Dolgoro~niot rezultat na toa be{e {to edniot od niv s
pove}e se zasiluva{e finansiski, a vtoriot s pove}e oslab
nuva{e. Toa mnogu nalikuva na razlikata pome|u dve li~nosti,
od koi ednata redovno odi da ve`ba fitnes, a vtorata samo
sedi na kau~ot i gleda televizija. Pravilnata fizi~ka ak
tivnost gi zgolemuva va{ite izgledi da stanete i da ostanete
zdravi, a pravilnata intelektualna aktivnost gi zgolemuva
va{ite izgledi da stanete i da ostanete bogati. Mrzlivosta
negativno vlijae i vrz zdravjeto i vrz bogatstvoto.
Moite dvajca tatkovci imaa dijametralno razli~ni sta
vovi. Edniot smeta{e deka bogatite bi trebalo da pla}aat
povisoki danoci i na toj na~in da im pomognat na onie {to
imale pomalku sre}a. Vtoriot zboruva{e: Danokot e kazna
za produktivnite i nagrada za neproduktivnite#.
Edniot tatko mi prepora~uva{e vredno da u~am za eden
den da najdam dobra kompanija vo koja }e se vrabotam. Vtoriot
mi prepora~uva{e vredno da u~am za eden den da najdam dobra
kompanija {to }e ja kupam.
Edniot zboruva{e: Ne sum bogat, deca, zatoa {to ve imam
vas#. Vtoriot zboruva{e: Deca, moram da bidam bogat zatoa
{to ve imam vas#.
Edniot n pottiknuva{e za vreme na ve~erata da razgova
rame za pari i za biznis. Vtoriot zabranuva{e za vreme na
jadewe da se na~nuvaat vakvi temi.
Edniot }e re~e{e: Koga se vo pra{awe pari, igraj na si
gurno, ne rizikuvaj#. Vtoriot }e re~e{e: Nau~i da go kontro
lira{ rizikot#.
Edniot smeta{e deka na{iot dom e na{ata najgolema in
vesticija i najgolemo bogatstvo#. Vtoriot smeta{e: Mojata

24
ku}a e moja obvrska, a dokolku va{ata ku}a e va{a najgolema
investicija, toga{ ste vo nevolja#.
I edniot i drugiot tatko navreme gi pla}aa smetkite, iako
edniot toa go prave{e pred s drugo, a vtoriot duri na krajot.
Edniot tatko veruva{e deka pretprijatieto ili dr`avata
}e se gri`at za mene. Sekoga{ be{e zagri`en za zgolemuvawe
na platata, za penziskiot fond, zdravstvenite beneficii,
boleduvawata, godi{nite odmori i za drugi posredni privi
legii. Be{e impresioniran od dvajcata svoi ~i~kovci koi
bea armiski oficeri i koi po dvaeset godini aktivna slu`ba
dobija penzii i paket privilegii. Mu se dopa|a{e pomislata
za zdravstvenite beneficii i kupuvaweto vo evtinite gar
nizonski prodavnici {to vojskata im go ovozmo`uva{e na
svoite penzioneri. Go saka{e i sistemot na postojani vra
botuvawa {to stanuvaa dostapni so univerzitetska diploma.
Idejata za do`ivotno garantirano vrabotuvawe i za benefi
ciite {to toa gi nudi, ponekoga{ mu se ~ine{e pova`na i od
samoto vrabotuvawe. ^estopati }e ka`e{e: ^esno ja rabo
tam rabotata za dr`avata i steknav pravo na beneficii#.
Vtoriot tatko be{e ubeden deka ~ovekot mora finansiski
celosno da bide upaten samiot na sebe. Naokolu agitira{e
protiv mentalitetot na steknati prava#, zboruvaj}i kako
toa sozdava finansiski slabi li~nosti. Nedvosmisleno go
zastapuva{e stavot deka e neophodno da se bide finansiski
kompetenten.
Edniot tatko se ma~e{e da za{tedi nekolku dolari. Vto
riot ednostavno - investira{e.
Edniot tatko me nau~i kako da napi{am impresivna bi
ografija, za da mo`am da najdam podobro vrabotuvawe. Vto
riot me nau~i kako da pi{uvam silni delovni i finansiski
planovi, za da mo`am jas da vrabotuvam.
Kako proizvod na dvajca silni tatkovci, mo`ev sebesi da
si go dozvolam luksuzot da gi nabquduvam efektite {to vrz
ne~ij `ivot gi imaat razli~nite razmisluvawa. Zabele`av
deka lu|eto navistina go oblikuvaat svojot `ivot preku svo
ite misli.
Na primer, mojot siroma{en tatko sekoga{ zboruva{e:
Nikoga{ nema da bidam bogat#. Mojot bogat tatko, od druga

25
strana, sebesi sekoga{ se ozna~uva{e kako bogat ~ovek. ]e
re~e{e, na primer: Jas sum bogat ~ovek, a bogatite lu|e ne
pravat takvi ne{ta#. Duri i koga po eden golem finansiski
neuspeh napolno bankrotira{e, toj prodol`i da se smeta se
besi za bogat ~ovek. Toa go opravduva{e so zborovite deka
pome|u siroma{tijata i bankrotstvoto postoi razlika: ban
krotstvoto e privremeno, a siroma{tijata e zasekoga{#.
Mojot siroma{en tatko vele{e i deka parite ne go inte
resiraat#, ili deka parite ne se va`ni#. Mojot bogat tatko
sekoga{ vele{e deka parite se mo}#.
Silata na na{ite misli mo`ebi nikoga{ ne }e bide izme
rena ili ceneta, no mene u{te kako na dete mi stana o~igledno
deka moram da bidam svesen za svoite misli i za toa kako se
izrazuvam. Zabele`av deka mojot siroma{en tatko ne be{e
siroma{en poradi sumata na parite {to ja zarabotuva{e, a
koja be{e zna~itelna, tuku poradi svoite misli i postap
ki. Kako mal, imaj}i dvajca tatkovci, stanav akutno svesen
deka moram da vodam smetka za toa koi misli gi prifa}am
kako sopstveni. Kogo da poslu{am, svojot bogat ili svojot
siroma{en tatko?
I pokraj toa {to obajcata neguvaa ogromno po~ituvawe
kon obrazovanieto i u~eweto, ne se soglasuvaa okolu toa {to
e va`no da se nau~i. Edniot od mene bara{e da u~am trudo
qubivo, da dobijam diploma i da najdam dobra rabota, za da
zarabotuvam pari. Saka{e da studiram za da se zanimavam
so nekoja profesija, advokatura ili smetkovodstvo, ili da
posetuvam delovno u~ili{te i da magistriram. Vtoriot me
pottiknuva{e da u~am za da se zbogatam, da sfatam kako funk
cioniraat parite i da nau~am kako da gi nateram da rabotat
vo moja korist. Jas ne rabotam za parite!#, bea zborovite koi
neprestajno gi povtoruva{e. Parite rabotat za mene!
Koga imav devet godini, odlu~iv za parite da slu{am i
da u~am od svojot bogat tatko. Na toj na~in, izbrav da ne go
slu{am svojot siroma{en tatko, iako toj be{e onoj {to ima
{e diploma od kolex.

26
 Lekcijata na Robert Frost
Robert Frost e mojot omilen poet. I pokraj toa {to sakam
mnogu negovi pesni, najmnogu ja sakam Patot po koj ne tr
gnav#. Nejzinite poraki mi koristat re~isi sekoj den.

Patot po koj ne trgnav

Vo {umata zlatna ima{e pateki dve,
Pa ta`en {to ne trgnav po dvete,
Dolgo stoev na ednata jas,
I gledav po vtorata, kako zaviva
Tamu daleku vo zelenite grmu{ki.

Trgnav po prvata, so bodar ~ekor,

Za{to seta be{e ~ista i zelena,
Trevata be{e ispravena i negibnata,
No od moite stapki se svitka
I po mene ostana izgazena pateka.

I obete se protegaa toa utro

Vo ~istoto lisje {to le`e{e vrz tloto.
Oh, ja ~uvav onaa drugata za utre!
No znaej}i za sudbata ~udna
Se somnevav deka }e se vratam tuka.

Koga godini }e pominat i starosta }e me navjasa,

So vozdi{ka }e raska`uvam za ova jas;
Niz {umata vodea dve pateki
No trgnav po onaa po koja nikoj drug ne talka,
Vo toa be{e razlikata.

Robert Frost (1916)

27
 Vo toa be{e razlikata.
Vo tekot na godinite ~estopati razmisluvav za pesnata na
Frost. Odlukata da ne gi sledam sovetite na svojot visokoo
brazovan tatko i negovite gledi{ta vo vrska so parite be{e
bolna, no takva kakva {to be{e, go formira{e celiot moj
natamo{en `ivot.
So ogled na toa {to re{iv kogo }e slu{am, po~na moeto
obrazovanie vo oblasta na parite. Bogatiot tatko me u~e{e
pove}e od trieset godini, s do mojata trieset i devetta.
Prestana {tom sfati deka znam i celosno razbiram s {to
nastojuva{e da mi go isturi# vo mojata, ~estopati, mo{ne
tvrda glava.
Parite se eden vid mo}. No da se bide finansiski obra
zovan, pretstavuva u{te pogolema mo}. Parite doa|aat i za
minuvaat, no dokolku imate obrazovanie {to vi ovozmo`uva
da znaete kako funkcioniraat, steknuvate mo} i mo`ete da
po~nete da trupate bogatstvo. Pozitivnoto mislewe, samo za
sebe, ne e sekoga{ dovolno i toa e pri~inata {to pove}eto
lu|e odat na u~ili{te, a nikoga{ ne sfa}aat kako funkcio
niraat parite, pa taka, celiot `ivot go pominuvaat rabotej}i
za plata.
Bidej}i imav samo devet godini koga po~na da me u~i, lek
ciite na mojot bogat tatko bea ednostavni. A koga be{e s
ka`ano i storeno, toa se svede na {est osnovni lekcii {to se
povtoruvaa trieset godini. Tie {est lekcii se tema na ovaa
kniga i se napi{ani kolku {to e mo`no poednostavno, tokmu
onaka kako {to mojot bogat tatko se trude{e da gi soop{ti.
Tie ne se zamisleni kako odgovori na pra{awa, tuku pove}e
kako patokazi. Patokazi, koi vam i na va{ite deca }e vi po
mognat da stanete pobogati, bez ogled na s {to se slu~uva vo
ovoj s popromenliv i s poneizvesen svet.

28
Lekcija 1 Bogatite ne rabotat za plata

Lekcija 2 Zo{to e va`na finansiskata pismenost?

Lekcija 3 Gledajte si ja svojata rabota

Lekcija 4 Istorija na danocite i na mo}ta na

kompaniite

Lekcija 5 Bogatite gi nao|aat parite

Lekcija 6 Rabotete za znaewe, a ne za pari

29
 IZDAVA^KI CENTAR TRI
ul. Wego{eva 29A, 1000 Skopje, Makedonija
tel./faks: +389 2 3245 622
e-mail: tri@kniga.com.mk
www.kniga.com.mk

Direktor Slavko Sazdov

Tehni~ki urednik Slavko Jovanovski

Lektura Vaska Ko~ovska

Menaxer za proda`ba Milan Jovanovski

Pe~at Steda grafika

CIP -

. ,

005.336
159.947.5

,
, / , ;
[ ]. - : , 2010. - 235
. ; 21

: Rich Dad, Poor Dad / Robert T. Kiyosaki, Sharon L.

Lechter

ISBN 978-608-4577-80-5
I. , []. - I. Kiyosaki T., Robert ,
a) - ) -

COBISS.MK-ID 85529098