UNIVERZA V LJUBLJANI

FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

Luka Slobodnik

STANOVANJSKI PROBLEM MLADIH V LJUBLJANI

Znanstveni esej

Ljubljana, 2022
 1. Uvod
Samostojno življenje je mejnik, s katerim se srečamo vsi slej ko prej v našem odraščanju.
Pomeni prehod mladega človeka iz otroka v odraslega in sodelovanje v skupnosti, katero
imenujemo družba. Hkrati predstavlja tudi neodvisnost od družine, katera nam je nudila in
skrbela za udobje, varnost in stabilnost. S tem prehodom pa smo pričakovani, da znamo
poskrbeti sami zase – se izobrazimo in po končanem študijo najdemo primerno službo,
poiščemo stanovanje in zares zaživimo kot samostojni ljudje. Vendar pa se v zadnjih letih v
Sloveniji pojavlja problem: in sicer vedno več mladih se odloča namesto iskati in živeti v
svojem stanovanju, raje izberejo nadaljno domovanje pri svojih skrbnikih. Razlogov za ta
problem je veliko, vendar se v njihovi obilici po večini najde en skupen: finančna stabilnost
mladih. V današnji rastoči kapitalistični družbi, kjer bogati postajajo bogatejši in revni vedno
bolj prikrajšani osnovnih potrebščin, je stanovanjski problem postal uganka; mladi vedno
težje dobijo zaposlitev z zadovoljivo plačo, katera bi lahko poskrbela za njihove osnovne
potrebščine in samostojno življenje v svojem stanovanju. v tem eseju bom razpravljal in
ugotavljal osnovne razloge in morebitne rešitve vprašanja: na kakšen način lahko bolje
poskrbimo za samostojno in stabilno življenje mladih v Sloveniji in ali je stanovanjska
problematika za mlade razrešljiva?

2. Stanovanjska situacija in brezposelnost mladih

Mestna občina Ljubljana (ali na kratko MOL) je občina z največjo priselitvijo prebivalcev v
Sloveniji. Večina priseljencov so dijaki in študentje iz podeželja in okolice, ki v prestolnici
iščejo samostojnost v življenju katero večja mesta ponavadi nudijo. Vendar pa se MOL sooča
s težavo, kje ta prirast prebivalcev poseliti. Z inflacijo priseljencev, služb za vse mlade ni
dovolj, stimulacija po odselitvi v manjši kraj pa ni tako velika. Tako pa se soočimo s
problemom stanovanjske krize. V mestu kjer je popularnost priseljlevanja velika, se
nepremičniska cena zvišuje, mladi pa si ali z delom ob opravljanju fakultete ali pa z iskanjem
nove službe za nedoločen čas nova stanovanja (bodisi najemniška ali kupljena) težko
privoščijo. Ravno službe so tiste, ki predstavljajo prvo oviro pri osamosvojitvi mladih od
svoje primarne družine in kar jim onemogoča živeti samostojno. Cene nepremičnim znatno
rastejo, stanovanja, ki pa so cenovno sprejemljiva pa so velikokrat v oslabljenem stanju zelo
hitro postanejo tarča finančno stabilnih posameznikov, ki ta stanovanja pokupijo in jih
oddajajo po pretiranih cenah. Stanje se je poslabšalo za vse posameznike z nižjim dohodkom,
vendar pa se hkrati stroški bivanja višajo za zaposlene s srednje visokim prihodkom. Posebej
ranjliva skupina so enostarševske družine, mlade družine in mladi ki iščejo prvo zaposlitev
saj imajo prepogosto zelo nizek dohodek, s katerim bi si lahko privoščili najemnine, kaj šele
kupili svoje stanovanje. Prehod mladih iz fakultete v zaposlitev je otežena; namreč nizka
stopnja zaposlenosti in visoka stopnja brezposelnosti sta posledica tega prehoda.
Najpogostejši razlogi nezaposlovanja mladih je primankljaj njihovih delovnih izkušenj,
zaposlitev na podlagi pogodb o zaposlitvi in zaposlitev s krajšim delovnim časom ali pa
pripravništva, ki delodajalca ne obvezuje dosledna delovna pogodba in jih je potemtakem
lažje odpustiti. Pogodbe o zaposlitvi za določen čas, jim sicer dajo izkušnje vendar postane
konkurenca v določenem področju velika, kar pomeni da ne bodo vsi takoj pridobili stalne
zaposlitve.

3. Kaj povzroča stanovanjsko krizo?

Eden od splošnih dominantnih vzrokov za zaskrbljujočo stanovanjsko krizo je modifikacija
domovanj v finančno premoženje. Posamezniki odkupijo druga stanovanja z namenom, da si
zagotovijo dodaten prihodek in z njimi celo dopolnjujejo dohodnine. V redkih primerih svojci
svojim otrokom lahko za določen čas nudijo oporo v obliki stanovanja, namesto njih
plačujejo stroške, vendar to ustvari pri mladih ravno nasproten učinek od željenega –
podrejenost namesto samostojnosti. V drugem primeru Evropski parlament navaja, da cene
nepremičnin rastejo tudi zaradi drugih, tujih investicij kot so platforma Airbnb, ki pa
stanovanja in druge nepremičnine naredi manj dostopne za prebivalce v središčih mest. Na to
krizo je imel velik vpliv tudi virus Covid-19. Z zaprtjem državnih mej in mej občin so
lastniki stanovanj v paniki cene nepremičnin povišali, saj pogodbeno niso zavezani da jih
ohranijo, ampak jih lahko manipulirajo po svoji volji. Virus je imel efekt tudi na šolanje in
delo, saj so delavci in študentje v veliki večini delo opravljali od doma, tisti ki pa te možnosti
niso imeli so ali izgubili službo in stanovanjskih računov niso mogli plačati. Veliko študentov
se je zaradi tega vrnilo domov, stanovanje pa so lastniki oddali ali celo prodali drugim.
Lastniško strukturo stanovanj je zaznamovala privatizacija družbenega stanovanjskega
sklada. Inštitut za študije stanovanj in prostora ter IpoP–Inštitut za politike prostora poročata
da je bilo na območju MOL 103.939 stanovanjskih enot kar predstavlja več kot desetino
slovenskega stanovanjskega sklada in največji stanovanjski trg v državi. V letu 2018 je bilo v
občini 443 stanovanj na 1.000 prebivalcev in približno 50% teh stanovanj je imelo najmanj 3
sobe (tj. tri ali več). Poročajo tudi, da Ljubljana beleži nizek delež najemnih stanovanj in to
samo 10% (glej Graf 1). Za dobro delujoči najemniški trg bi bilo potrebno tega povečati na
vsaj 30% (Inštitut za študije stanovanj in prostore in IpoP, 2021, str. 1-3).

Stanovanja po tipu lastništva v Ljubljani

80%

70%

60%

50%

40%

30%

20%

10%

0%
2011 2015 2018

Lastniška stanovanja Najeta stanovanja Stanovanja z drugimi tipi lastništva

Graf 1 (Deleži stanovanjskega fonda po tipu lastništva v MOL. Vir: Pregled stanovanjskega
stanja v mestni občini Ljubljana in priložnosti za razvoj stanovanjskih zadrug. Prikaz 5.
Dostopno na zadrugator.org)

4. Stanovanjski fond na območju MOL

Sodeč po podatkih raziskave, pri kateri so se avtorji med drugim oprli na rezultate ankete, v
kateri je sodelovalo okoli 900 Ljubljančanov, in na dostopne statistične podatke, se
stanovanjski fond stara in je že precej dotrajan (Rokavec, 2018). V razponu od osamosvojitve
do leta 2018 je bilo na območju MOL zgrajenih je 16% stanovansjkega sklada, kar nam pove,
da je polovica tega fonda starejša od 50 let (ker se način življenja vse hitreje spreminja, ta
fond ne odgovarja več sestavi družin) (Inštitut za študije stanovanj in prostore in IpoP, 2021,
str. 5-6). Družinski trend trenutno so eno in dvočlanska gospodinjstva, hkrati se pa se
standardi vključenosti ne skladajo z trenutnimi potrebami in zahtevami gibalno oviranih.
Hkrati je prostorski standard v Ljubljani nižji kot v Sloveniji. Problema so se lotili z
ustanovitvijo Delovne skupine za mlade za izvedno pilotnih projektov po Resoluciji o
Nacionalnem stanovanjskem programu 2015-2025 (Ministrtvo za okolje in prostor,
Stanovanjska politika, 2021). V okviru Delovne skupine za mlade izvajajo dva pilotna
projekta in namreč zagotovitev ugodnih najemnih stanovanj za mlade – Stanovanjski sklad
Republike Slovenije (SSSR) mladim namreč zagotavlja razpoložljiva najemna stanovanja, ki
so tudi opremljena in se oddajajo po neprofitni najemnini. Drugi projekt pa je gradnja
'Skupnosti za mlade Gerbičeva', kjer računajo na še dodatnih 110 stanovanjskih enot. Ta
številka se mi glede na situacijo mladih in brezupnosti odseljevanja na svoje zdi zelo
premajhna. V pogled se postavi tudi vprašanje, koliko bo znašala mesečna najemnina teh
stanovanj in ali bodo vzeli v poštev tudi finančno situacijo mnogih mladih ljudi.

5. Sklep
Ugotovili smo, da je stanovanjska politika na območju MOL v oslabljenem stanju, s
primankljajem urejenih, poceni stanovanj, se mladi soočamo z krizo kako se osamosvojiti na
način, da si dokončno ne poslabšamo našega finančnega stanja. Predizpozicija za živeti
samostojno mora biti stabilna služba, kar pa je za mnogo mladih lažje rečeno kot storjeno.
Delodajalci mladim plačujejo manj, težje dobimo redno zaposlitev in smo večkrat tarča
goljufanja na podlagi zaposlitvenih pogodb. Za samostojno in stabilno življenje mladih
moramo najprej poskrbeti na področju financ in zaposlitve. Mnogi se, kljub pridobljeni
zaposlitvi, odločajo za varčevanje svojega finančnega premoženja, z namenom potovanja ali
pa samo, da so sposobni živeti socialno-aktivno življenje kjer vsi prihranki negrejo za najem.
Ljubljanska stanovanjska problematika je po mojem mnenju rešljiva, vendar se morajo
posamezniki na pomembnih mestih, iz katerih lahko naredijo spremembno, spomniti da je
naša situacija huda in nujno potrebna vse pozornosti.
Viri:
1. Buršič, L. (27. 10. 2021). Stanovanjska kriza pri nas je kontinuirana in kronična.
Glasovi svetov. Pridobljeno s
https://ars.rtvslo.si/podkast/glasovi-svetov/10295743/174817386
2. IŠSP – Inštitut za študije stanovanj in prostora in IPoP – Inštitut za politike prostora v
sklopu projekta Za Stanovanjske zadruge. (2021). Pregled stanovanjskega stanja v
mestni občini Ljubljana in priložnosti za razvoj stanovanjskih zadrug. Pridobljeno s
zadrugator.org
3. Drevenšek Rojc, N. (2021). Analiza stanovanjske problematike mladih v Sloveniji
(Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo). Pridobljeno s strani
repozitorij.uni-lj.si
4. European Commission. (b.d.) Tematski informativni pregled v okviru evropskega
semestra: Zaposlovanje mladih. Pridobljeno s strani ec.europa.eu
5. Dolenc, D. (6. 8. 2020). Mednarodni dan mladih: Leta 2018 je vsak drugi 29-letnik še
vedno živel v svoji primarni družini, leta 1991 je bilo takih samo 20 %. Pridobljeno s
strani stat.si
6. Reševanje stanovanjske krize: Predlogi Evropskega parlamenta. (21. 01. 2021).
Pridobljeno s strani europarl.europa.eu
7. Ministrstvo za okolje in prostor. (2021). Stanovanjska politika. Pridobljeno s strani
gov.si