DOSTOPNA STANOVANJA ZA VSE!

Stanovanjska problematika v Sloveniji je že zdavnaj prerasla v stanovanjsko krizo. Cene

stanovanj so previsoke, najem je negotov in drag, novih dostopnih stanovanj pa se praktično
ne gradi.

V Sloveniji ta trenutek primanjkuje več kot 10.000 neprofitnih najemnih stanovanj. Ogroža
nas skoraj štirikrat hitrejša rast cen od evropskega povprečja, najmanj 33 % gospodinjstev
pa živi v stanovanjih, ki so neprimerna za bivanje. Stanovanjski fond je star in dotrajan.
Gradi se absolutno premalo dostopnih stanovanj. ​Stanovanjska kriza ni zgolj problem
mladih, ki se vse težje osamosvajajo ter bežijo v tujino, z njo se soočajo tud starši, ki morajo
sofinancirati drage najemnine ali nakupe stanovanj svojih otrok. Izkuša jo vse več starejših,
ki se soočajo z energetsko revščino in pomanjkanjem primerne oskrbe. Stanovanjska kriza
je družbena kriza in ne le težava mladih.

To so le nekatere od posledic politične odločitve, da se stanovanje preneha obravnavati kot

pravico vsakega državljana ter da se stanovanjsko področje skoraj popolnoma prepusti
domeni trga. S privatizacijo družbenih stanovanj se je navidezno rešilo stanovanjski problem
ene generacije. Kaj pa vse prihodnje generacije in tisti, ki nismo imeli možnosti kupiti poceni
stanovanja? Nobena vlada v samostojni Sloveniji se ni resno posvetila stanovanjskemu
vprašanju.

Vsaka od koalicijskih strank je pred volitvami obljubljala prednostno obravnavo

stanovanjskega področja. Tudi trenutna vlada je reševanje stanovanjskega vprašanja
zapisala v koalicijsko pogodbo. Po enem letu se ni še nič premaknilo. Čakanja si ne moremo
več privoščiti ​–​ vsak dan bolj nas pesti vprašanje: Kje bomo pa jutri spali?

Mi smo tisti, ki občutimo posledice vaše neodgovornosti. Mi smo tisti, ki že vrsto let čakamo
na neprofitna stanovanja, katerih gradnja močno zaostaja za potrebami. Mi smo najemniki, ki
vsako leto plačujemo vse višje najemnine za slaba stanovanja, podpisujemo 11-mesečne
pogodbe in čakamo, da nas lastniki zamenjajo s turisti. Smo študentje, ki se zaradi
premajhnega števila primernih študentskih domov vsak dan vozimo v Ljubljano, najemamo
neprimerna stanovanja in sobe ali spimo v hostlih. Smo tisti srečni kupci stanovanj, ki smo jih
preplačali, se za 30 let globoko zadolžili in zdaj upamo, da bomo v tem času obdržali službo.
Smo tisti, ki smo se zaradi pomanjkanja sreče vrnili k staršem, preselili iz Ljubljane ali pa
pristali na ulici. Smo študentje brez študentske sobe, najemniki brez varnega najema,
zadolženi lastniki, brezdomci, upokojenci brez primerne oskrbe. Mi smo tisti, ki nam je bila
odvzeta možnost za dostojno bivanje in pravica do mesta. In mi smo tisti, ki zahtevamo, da
se to spremeni.

Zahtevamo prevzemanje odgovornosti in uvajanje ukrepov, ki bodo temeljili na naslednjih

načelih:
1. stanovanja so človekova pravica in mora se jih zagotavljati kot družbeno dobrino;
2. vsak mora imeti zagotovljeno primerno, dostojno in dostopno stanovanje;
3. s stanovanji naj upravljajo tisti, ki v njih živijo.
Od vlade zahtevamo, da:

1. zagotovi izrazito povečanje gradnje javnih najemnih stanovanj;

2. začne z regulacijo stanovanjskega trga;
3. začne z izvajanjem aktivne zemljiške politike za potrebe dostopne stanovanjske
preskrbe;
4. poskrbi za razvoj stanovanjskega zadružništva;
5. poskrbi za zadostne kapacitete kvalitetnih študentskih namestitev;
6. poskrbi za kakovostno in dostopno bivanje starejših;
7. poskrbi za kakovostno stanovanjsko preskrbo in podporo ranljivim skupinam;
8. začne z zbiranjem podatkov in aktivnim raziskovanjem stanovanjskega področja.

1. Zahtevamo izrazito povečanje gradnje javnih najemnih stanovanj.

Naslavljanje stanovanjskih težav je ključno za razvoj Slovenije in dvig kakovosti bivanja vseh
prebivalcev. Ima pozitivne učinke na gospodarskem, zdravstvenem, socialnem,
demografskem, okoljskem in prostorskem področju. Okrepiti je treba vlaganja v javna
najemna stanovanja ter zagotoviti vire za stabilno, predvidljivo in sistematično razvijanje
stanovanjskega področja.

Zahtevani ukrepi:

● gradi naj se dovoljšnje število javnih najemnih stanovanj na primernih lokacijah;

● za gradnjo naj se zagotovi stabilen in dovolj visok sistemski vir financiranja;
● stanovanjske sklade naj se kadrovsko in finančno okrepi do tolikšne mere, da bodo
lahko izvajali svoje naloge;
● ohranja naj se fond obstoječih dostopnih enot (samski domovi, neprofitna stanovanja,
stanovanja z ugodno najemnino …);
● s postopnim dvigovanjem sredstev za stanovanjsko gradnjo naj Slovenija do leta
2022 doseže evropsko povprečje 0,4 % javnih izdatkov za gradnjo novih najemnih
javnih stanovanj; viri naj ne bodo vezani na vsakoletni proračun, temveč naj se kot vir
uporabi dajatve, ki so vezane na urejanje prostora;
● Slovenija naj uredi namensko porabo dela davka na dohodek pravnih oseb, katerega
višina naj se uskladi najmanj z evropskim povprečjem, pridobljen delež pa naj se
preusmeri v gradnjo kvalitetnih in dostopnih stanovanj ter pripadajoče javne
infrastrukture v okoljih, v katerih podjetja delujejo;
● uvede naj se davčno olajšavo za fizične osebe in podjetja, ki stanovanja oddajajo po
stroškovni ali nižji najemnini, pri čemer je treba okrepiti nadzor najemnih razmerij;
● za povečanje primernega in dostopnega stanovanjskega fonda naj se vlada usmeri
tudi v energetsko in funkcionalno prenovo dotrajanega dela stanovanjskega fonda.
2. Zahtevamo, da vlada začne z regulacijo stanovanjskega trga.

Od demontaže družbenih mehanizmov stanovanjske preskrbe trgu ni uspelo zagotoviti

vzdržnih in dostopnih stanovanj. Napovedana gospodarska in socialna učinkovitost tržnih
mehanizmov je odvzela stanovanjem njihovo uporabno funkcijo in jih spremenila v vir
špekulativnih zaslužkov. Ob tem splošnem pomanjkanju dostopnih družbenih stanovanj je
najemni in lastniški trg strukturiran v prid tistim, ki nepremičnine lahko uporabljajo kot kapital
na račun vseh, ki iščejo le dom. Zato zahtevamo globoke posege v nepremičninski trg, ki
bodo na poti do razblagovljene stanovanjske preskrbe omejili trenutno okoriščanje
najemodajalcev na račun ljudi.

Zahtevani ukrepi:

● cene stanovanj na najemnem trgu naj se začne regulirati z naslednjimi ukrepi:

○ določitev najvišje dopustne najemnine glede na tip stanovanja,
○ omejevanje in regulacija rasti najemnine,
○ prepoved in sankcioniranje tržnih oderuških najemnin;
● vlada RS naj uredi nepremičninsko davčno zakonodajo tako, da uporabi sledeče
instrumente za regulacijo stanovanjskega trga:
○ davek na presežne nepremičnine, ki se ne oddajajo po dostopni ceni,
○ davek na luksuzna stanovanja,
○ sankcioniranje lastnikov praznih stanovanj;
● uvede naj se prepoved kratkoročnega oddajanja presežnih nepremičnin, in sicer:
○ kratkoročno lahko stanovanje oddaja le tisti, ki v njem živi,
○ oddajajo se lahko le stanovanja v katerih nekdo prebiva;
● investicije v prostor naj se regulira:
○ investitorji novogradenj naj zagotavljajo dostopna stanovanja,
○ omeji naj se luksuzno gradnjo, ki je okoljsko in prostorsko potratna,

○ uvede naj se predkupna pravica za strateško krepitev fonda javnih stanovanj;

● vzpostavi naj se javna služba za najemniško upravljanje, ki bo delovala po principu
posrednika, upravitelja in vzdrževalca najemnih stanovanj, ter bo zagotavljala večjo
varnost tako najemnikov kot najemodajalcev.
● oblikuje naj se stanovanjske svetovalnice, ki bode nudile pravno in drugo pomoč
prebivalcem.

3. Zahtevamo, da država in občine začnejo z izvajanjem aktivne zemljiške politike za

potrebe dostopne stanovanjske preskrbe.

Država in občine naj prazna zemljišča, ki so primerna za stanovanjsko preskrbo, namenijo

za gradnjo dostopnih in za dostojno življenje primernih stanovanj, namesto da jih prodajajo
za luksuzno gradnjo, turistične namestitve ali za namene gospodarskih objektov.
Načrtovanje prostora in upravljanje z zemljišči naj se začne prilagajati lokalnim potrebam
prebivalcev in ne zgolj kapitalu.
Zahtevani ukrepi:

● Nemudoma naj se ustavi razprodaja za stanovanjsko gradnjo primernih zemljišč v

javni lasti;
● zemljišča v javni lasti, ki so primerna za stanovanjsko gradnjo, naj se namenijo za
javno stanovanjsko gradnjo;
● občine in država naj sistematično večajo število zemljišč, primernih za stanovanjsko
gradnjo z vzpostavljanjem skladov zazidljivih zemljišč v skladu z Zakonom o urejanju
prostora (Zurep-2)
● vzpostavi naj se institut predkupne pravice za javne akterje in investitorje v neprofitno
stanovanjsko preskrbo (zadruge, neprofitne stanovanjske organizacije, stanovanjski
skladi, ipd.)​;
● zaustavi naj se razprodaja zemljišč za namene luksuzne stanovanjske gradnje in
turističnih namestitev;
● zmanjša naj se število zakonsko določenih parkirnih mest na stanovanje ter se s tem
preusmeri k večji skrbi za kakovost okolice stavbe z zasajanjem dreves, ureditvijo
parkov, širjenjem prostora za pešce, kolesarje ipd.;
● uvede naj se progresivna taksa za neaktivna zemljišča, ki je vezana na potrebo po
stanovanjih v posamezni občini;
● stanovanjska politika naj zagotavlja ​zgoščeno poselitev​ in s tem realno možnost za
razvoj kakovostne javne infrastrukture (avtobus, vlak, kolesarske in pešpoti).

4. Zahtevamo, da država poskrbi za razvoj stanovanjskega zadružništva.

Stanovanjske zadruge so več kot oblika zagotavljanja dostopnih stanovanj, saj s

povezovanjem posameznikov omogočajo naslavljanje drugih življenjskih potreb in izzivov.
Omogočajo razvoj trajnostnih oblik bivanja, krepijo lokalne skupnosti, gradijo na odnosih
solidarnosti in skupnosti. Država naj zato podpre in omogoči realizacijo pilotnega projekta ter
razvije sistem podpor za razvoj stanovanjskega zadružništva.

Zahtevani ukrepi:

● vlada RS naj podpre realizacijo pilotnih projektov s finančno in politično podporo,

zemljišči in izobraževanjem kadrov;
● zagotovi naj se pravni in institucionalni okvir za ustanavljanje, delovanje in javno
podporo stanovanjskim zadrugam; v stanovanjskem zakonu naj se opredeli najemne
stanovanjske zadruge z nedeljivim premoženjem kot neprofitne stanovanjske
organizacije (NSO) in se jim omogoči dostop do spodaj navedenih ugodnosti;
● razvije naj se sistem ugodnosti, ki jih lahko pridobijo najemne zadruge z nedeljivim
premoženjem:
○ možnost pridobitve stavbne pravice na javnem zemljišču po ugodnih pogojih,
○ delna oprostitev komunalnega prispevka, nadomestila za stavbno zemljišče
ter davka od prometa nepremičnin,
 ○ ugodno sofinanciranje s strani SSRS in SID banke,
○ ustanovitev zadrug naj se podpira z razpisi za zagonska sredstva;
● vlada RS naj se z različnimi ukrepi zavzema za širjenje ​in razvoj sektorja
stanovanjskih zadrug, ki naj se ga podpira s političnimi, finančnimi in drugimi viri.

5. Zahtevamo, da država poskrbi za zadostne kapacitete kvalitetnih študentskih

namestitev.

Subvencioniranih nastanitev za študente je glede na število študentov bistveno premalo,

obstoječ fond pa je dotrajan in neprimeren za bivanje. Zaradi prostorske stiske znotraj
študentskih domov so se študenti prisiljeni na predavanja voziti iz drugih krajev, ob začetku
študijskega leta pa bivati v hostlih in plačevati turistično takso. Velik del jih je prisiljenih
najemati draga in pogosto neustrezna stanovanja na zasebnem trgu, kar še dodatno
obremenjuje najemni fond in dviga cene najema.

Zahtevani ukrepi:

● sredstva namenjena turistični prenovi mesta naj se preusmerijo v gradnjo študentskih

domov in javnih stanovanj;
● obstoječe število študentskih postelj naj se poveča, vsako izgubljeno ležišče pa naj
se nadomesti z novim; večjega števila postelj naj se ne zagotavlja z ukinjanjem
enoposteljnih sob ali ukinjanjem dostopa do študentskih postelj za študente iz tujine;
● nemudoma naj se prične s projekti gradnje kakovostnih študentskih domov na
primernih lokacijah;
● prične naj se z obnovo obstoječih domov, ki bodo omogočili dostojno bivanje v času
študija;
● poletno oddajanje študentskih sob turistom naj bo onemogočeno, če za študenta to
pomeni izgubo bivališča.

6. Zahtevamo, da država poskrbi za kakovostno in dostopno bivanje starejših.

Starejši so postali socialno ogrožena skupina, obenem pa so tudi najhitreje rastoči del
prebivalstva. Z zagotavljanjem primernejših pogojev bivanja jim lahko država omogoči
dostojno staranje ter zmanjša tveganje zdravstvenih in socialnih težav. Država naj zato
razvije sheme za naslavljanje energetske revščine, funkcionalne preureditve stanovanj in
preoblikovanje velikih hiš v večstanovanjske stavbe.

Zahtevani ukrepi:

● zagotovi naj se formalnopravne pogoje za gradnjo in delovanje skupnosti sobivanja

starejših in medgeneracijskega sobivanja ter se izvede pilotna projekta;
 ● oblikuje naj se sistem sofinanciranja funkcionalne prilagoditve stanovanja in
informiranja o prednostih takih posegov; uvede naj se sheme sofinanciranja
prilagoditve stanovanja in nakupa potrebne opreme, ki zmanjšajo verjetnost poškodb;
● oblikuje naj se varne sisteme preureditve velikih enostanovanjskih hiš v
večstanovanjske stavbe, prilagojene bivanju starejših; to bo starejšim lastnikom
zagotovilo dodaten vir dohodka in iskalcem stanovanja dostopno stanovanje;
● dotrajani domovi za starejše in oskrbovana stanovanja, ki ne dosegajo standardov
dostojnega bivanja naj se obnovijo;
● država naj znatno poveča gradnjo javnih domov za starejše in varovanih stanovanj;
● država naj prioritizira javno preskrbo domov in varovanih stanovanj.

7. Zahtevamo, da država poskrbi za kakovostno stanovanjsko preskrbo in

stanovanjsko podporo ranljivim skupinam.

Vse več je posameznikov in družbenih skupin, ki si na nepremičninskem trgu ne morejo

zagotoviti varne namestitve: mladi, begunci, delavci, osebe s težavami v duševnem zdravju,
osebe z dvojnimi diagnozami, brezposelni, družine z otroki, brezdomni … V zadnjih dveh
desetletjih se je število brezdomnih oseb v Sloveniji radikalno povečalo. Obstoječe storitve in
zasilna zavetišča za brezdomne ne zadoščajo potrebam in ne delujejo v smeri reševanja
problema brezdomstva. Zato od države zahtevamo, da začne stanovanja obravnavati kot
človekovo pravico, zastavi strategijo za odpravo brezdomstva in pri tem sledi pristopu
“najprej stanovanje”.

Zahtevani ukrepi:

● prednostno naj se začne obravnavati problematiko brezdomstva ​– njen cilj naj bo

odprava brezdomstva v Sloveniji;
● pri načrtovanju in implementaciji stanovanjske podpore za ranljive skupine naj bo
vodilo pristop “najprej stanovanje”;
● okrepi naj se že obstoječe, uspešne namestitvene programe za ranljive skupine;
● nihče naj ne živi v zasilni namestitvi dlje, kot je nujno; omogoči naj se hiter prehod iz
zasilnih namestitev v varno in stalno namestitev;
● zagotovi naj se, da nobena mlada oseba ne postane brezdomna zaradi prehoda v
samostojno življenje; poskrbeti je treba predvsem za namestitev in psihosocialno
podporo za vse mlade, starejše od 18 let, ki zaključujejo bivanje v izvendružinski
oskrbi;
● zagotovi naj se stalno in varno namestitev za vse osebe, ki zapuščajo institucionalno
obravnavo, bolnišnico, zavod za prestajanje kazni, socialno varstveni zavod,
prevzgojni dom, materinski dom, varno hišo ipd.;
● zagotovi naj se dostojna in primerna stanovanja za migrante;
● prepreči naj se diskriminacijo na najemniškem trgu.
8. Zahtevamo, da država začne z zbiranjem podatkov in aktivno analizo
stanovanjskega področja.

Zbiranje, analiziranje in objavljanje podatkov o stanovanjskem področju je ključnega pomena

za razumevanje problemov, izvajanje politik in delovanje stanovanjskega trga. Splošno
dostopni podatki okrepijo vse deležnike na stanovanjskem trgu in dvigajo kakovost politik.
Začeti je treba s koordiniranim zbiranjem podatkov povezanih s stanovanjskim področjem ter
jih analizirati, podatki pa morajo biti javno dostopni.

Zahtevani ukrepi:

● na MOP se naj ustanovi poseben oddelek za zbiranje, analiziranje in javno objavo

podatkov s področja stanovanjske preskrbe;
● Izboljša naj se metodologija zbiranja podatkov o višini najemnin na nivoju države in
posameznih občin;
● zbira naj se podatke o stanju in spremembah stanovanjskega fonda;
● na enem mestu naj bodo zbrani podatki iz različnih že obstoječih registrov (SURS,
GURS, FURS) ter novih virov;
● podatke naj se redno zbira, analizira in objavlja v poročilih;
● na podlagi pridobljenih podatkov naj se ugotavlja aktualne stanovanjske potrebe in
redno izdeluje priporočila o prednostnem investiranju države;
● raziskovanju arhitekturno kakovostnih, urbanistično primerno umeščenih in cenovno
dostopnih stanovanj naj se zagotovi redna sredstva, vzpodbuja pa naj se
interdisciplinarnost, ki združuje arhitekturne, gradbene, urbanistične, družboslovne in
humanistične stroke.