Marja Mili

Matja Nidorfer
KAJ MORAMO STARI
mag. Samo Lubej, osebni finanni svetovalec, Finanni center
e ste otroka poduili, kako naj skrbi za zdravje in druino, potem ga morate tudi o denarju.

O DENARJU
To so namre top tri vrednote pri odraslih Slovencih. Priujoa knjiga je do sedaj najbolje
orodje kako zaeti.

KAJ MORAMO STARI O DENARJU NAUITI SVOJE OTROKE, PREDEN GREDO OD DOMA
Anita Ogulin, predsednica Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje
Knjiga nas na preprost in nazoren nain vodi, kako otrokom predstaviti ravnanje z denar-
jem. Ob finannem razsvetljevanju nudi tudi ve kot potrebne in tako zelo poenostavljene
informacije, ki omogoajo kakovostno spodbudo in podporo pri vzgoji in vodenju otrok in
mladostnikov v zdrave in uspene odrasle osebnosti. Prinaa tudi mnoge dobre zgodbe in
izkunje. e bomo vzgajali po izkunjah, ki jih predstavlja knjiga, bomo zagotovo bogateji
za mnoga spoznanja, ki jih je vredno in nujno spreminjati v prakso, v naa ivljenja in ivljenja
naih otrok. Za nae in njihovo dobro.
NAUITI SVOJE OTROKE,
Laura Smrekar, kadrovska strokovnjakinja, Competo
Mladi danes ivijo v svetu, kjer je edina stalnica sprememba. Da bodo lahko samozavestno in
PREDEN GREDO OD DOMA
pogumno vstopali v ivljenje in na karierno pot, potrebujejo nao podporo in vodila. Knjiga je
enkratna popotnica za stare in uitelje, ki elijo mlade opolnomoiti z informacijami, nasveti
in praktinimi napotki s podroja upravljanja z denarjem, izbire poklica in iskanja dela.

Gabrijela Blaznek, profesorica ekonomski predmetov, Gimnazija in ekonomska sred-

nja ola Trbovlje
Knjiga bo v veliko pomo tako starem kot tudi nam uiteljem, ki v olah pouujemo mlade
o pametnem upravljanju z denarjem. Super je, da jo lahko beremo kot zgodbo, ki spremlja
otroka od rojstva do finanne neodvisnosti, ali pa po potrebi po posameznih poglavjih, ki se
mladim trenutno dogajajo v ivljenju.

Mitja Vezoviek, mag., osebni finanni svetovalec, Vezoviek & Partnerji

Biti star je najveje veselje na eni ter velika odgovornost na drugi strani. Nae vedenje, pre-
prianja in znanja se prenaajo na nae otroke. Ker jim vsi elimo le najbolje je nujno, da
razumemo lastne omejitve ter investiramo v znanje. Lastno znanje in znanje naih otrok. Ko
govorimo o osebnih financah ni boljega naina za pridobitev znanja, kot je branje lank-
ov, knjig, obisk delavnic Le vir, avtorja moramo previdno, zelo previdno izbrati. In ni veliko
boljih izbir, kot je tale knjiga, v kateri sta Matja in Marja zbrala in dopolnila ivljenja vredne
nasvete razlinih strokovnjakov. Ponosen sem, da sem lahko med njimi. Kdaj damo otrokom prvo epnino
France Arhar, nekdanji guverner Banke Slovenije in direktor Zdruenja bank Slovenije Kako jih nauimo varevati in voditi osebni proraun
Dnevna praksa nas opozarja, kljub nai vsakodnevni uporabi denarja, da je nae vedenje o Kako jih pripravimo na prve zasluke doma in v tujini
njem nepopolno in vekrat zmotno, zato so napotki in opozorila, ki jih prinaa tudi priujoe
delo dobrodoli. In to ne le za mlade, ki zaenjajo ivljenjsko pot, temve za vsakogar, da
Kako pomagamo pri izbiri njihovega sanjskega poklica
bo ob njem preveril svoje ravnanje. Kriza, ki smo jo doiveli na finannem podroju, nam Zakaj jih spodbujati v podjetnitvo
mora biti v opomin zaradi netetih tveganj, ki nas spremljajo pri dnevnih aktivnostih tudi z
denarjem.
Kako jih usmerjamo, da bodo v trgovini porabili im manj denarja
Kako jih nauimo prepoznati denarne goljufije
Kako jim pomagamo do lastnega stanovanja
Kako jih dokonno pospremimo na samostojno pot

Matja Nidorfer in Marja Mili

UVOD V KNJIGO

MATJA NIDORFER,
odgovorni urednik revije Moje finance

K o se rodi prvi otrok, se ivljenje vsakega novopeenega stara obrne

povsem na glavo. Kar naenkrat so povsod dude, plenice, slinki, igrae
in e kaj. Tudi s krepkim spancem je konec. Toda to je tudi trenutek za
katerega verjamem, da je za veino starev najlepi v njihovem ivljenju. e-
prav vsaj prvo leto izgleda, da gre vse skupaj kar poasi, pa potem, ko pogleda-
mo nazaj, leta minejo, kot bi mignil. In vmes se dogaja marsikaj. Od zaetnih
trebunih krev, prvih korakov, vstopa v olo, zaljubljenosti, maturantskega
plesa, izbire poklica, voznikega izpita, nakupa avta, stanovanja, ustvarjanja
druine, do dokonne osamosvojitve, ko ptiek iz gnezda odleti v svet.
Stari imamo pri tem veliko lepih trenutkov, vasih pa tudi kar nekaj stresa.
Bolje kot smo na vse skupaj pripravljeni, manj nas bo karkoli vrglo iz tira. Je pa
res to vasih kar velik izziv. Stari moram biti vsestranski. Vasih uitelji, vasih
zdravniki, vasih psihologi, vasih kuharji, pa e marsikaj drugega. Ena od
naih pomembnih odgovornosti pa je tudi, da otroke nauimo kako ravnati z
denarjem. Ni lahko, kajti stari se tega v oli nismo uili. Niti nas tega niso znali
nauiti nai stari, ki so iveli v svetu z eno banko, eno zavarovalnico in eno tr-
govino. Toda asi so se zdaj spremenili in finanna pismenost je nekaj kar otroci
v svojem ivljenju pogosto potrebujejo bolj kot kaj drugega. In da jim boste
stari pri tem lahko pomagali, je pomembno, da se s tem najprej sooite sami.
Ni teko, verjemite! Gre le za nekaj osnovnih stvari, ki lahko vam in tudi vaim
otrokom, povsem spremenijo ivljenje na bolje. Da bi vam pri tem pomagali,
smo na reviji Moje finance z vsem svojim znanje, srcem in duo, pripravili prvo
tovrstno knjigo pri nas in ji dali naslov: Kaj moramo stari o denarju nauiti
svoje otroke, preden gredo od doma.
Knjiga vas bo vodila skozi razlina obdobja otrokovega ivljenja. Gre za zbirko
skrbno izbranih lankov, ki so na reviji Moje finance nastajali iz spoznanj in
izkuenj zadnjega desetletja. Pri njihovem nastajanju so nam pomagali naju-
gledneji osebni finanni svetovalci, kadrovski strokovnjaki, psihologi, finanni

3
analitiki, uspeni podjetniki in e kdo. Da bi bilo vse skupaj im bolj praktino in
uporabno, pa smo lankom dodali e tevilna razmiljanja mladih ljudi.
Ob tem bi se rad zahvalil vsem piscem lankov, urednici Marji Mili, ki je
poskrbela za vzorno urejene lanke v reviji, Kseniji Zajec za to, da imamo vsak
mesec dovolj podpornikov, da lahko revija opravlja svoje poslanstvo. Hvala
kolegom v oglasnem trenju, trenju naklade, prelomu, lektorjem, fotografom,
spletni podpori, mojemu efu Petru Franklu in vsem drugim, ki dihate z nami.
Vsak je dodal svoj delek po najboljih moeh.
Hvala tudi ambasadorjem finannega opismenjevanja mladih Mitji Vezoviku,
Samo Lubeju, Tini Ananda, Lauri Smrekar in Gabrijeli Blaznek, ker ste skupaj z
nami zaeli projekt finannega opismenjevanj mladih. Ta je podlaga za to knji-
go. Skupaj smo v tirih letih finanno izobrazili e 230 uiteljev iz 150 osnovnih
in srednjih ol, uitelji pa na svojih olah nadalje tevilne mlade iz celotne
Slovenije.
e posebej bi se rad zahvalil svojim starem, ki so me postavili na pravo pot,
in moji druini. ena Tinka, Jure, Nejc, Nika in Luka mi ne glede na vse, vedno
stojijo trdno ob strani. No, priznam, da so bili vsi tirje otroci vasih tudi del mo-
jih finannih eksperimentov, ko sem preskual kako teorija izgleda v praksi, a
sem preprian, da mi tega ne zamerijo.
Stari imamo zahtevno nalogo, da otroke vzgojimo v odgovorne in samos-
tojne ljudi. e vam bo pri tem pomagala tudi naa knjiga, nam bo to v veliko
veselje in ponos.

4
 MARJA MILI,
urednica revije Moje finance

P ozdravljena, finanna svoboda!

Z denarjem ne moremo kupiti niti sree niti zdravja. Toda kljub temu
kroji nae ivljenje in tako lahko vpliva tudi na zdravje in sreo. Potre-
bujemo ga za preivetje za streho nad glavo, hrano, avto, obleko ..., investira-
mo ga za prihodnost, pokojnino. Kam bo el in kaj bo poel, je v vaih rokah.
Moja pot finannega opismenjevanja se je zaela ele pred 15 leti, ko sem se
zaela kot tudentka ekonomije po nakljuju ukvarjati z novinarstvom. To znanje
bi sicer morala dobiti veliko prej, recimo vsaj pred 35 leti, ko sem odvrgla plenice.
To je pravi as, da otroke zanemo poasi uiti o vrednosti denarja. Korak za
korakom. tevilni stari pa se s tem sploh ne ukvarjajo, e, zakaj bi otroke s tem
obremenjevali. Toda potem, ko otroci stopijo na pot samostojnosti, hitro spozna-
jo, da nekaj manjka znanje o osebnih financah.
To je eno najbolj uporabnih znanj v ivljenju. Denarnico imamo namre vsak
dan v roki in vsak dan moramo sprejeti odloitev, kako bomo z njeno vsebi-
no razpolagali. e ravna pametno in skrbno, so monosti, da bo osvobojen
finannih skrbi, toliko veje.
Knjiga je kot nekaken vodnik do finanne svobode vaih otrok. Ponuja prak-
tine reitve, ki jih lahko vpeljete v svoja ivljenja takoj. Poskrbite, da bodo vai
otroci li v svet z dvignjeno glavo in da bodo kos rastoim finannim izzivom
sodobnega asa.
e posebej pa sem ponosna na nae mlade sodelavce, ki so pomagali soust-
varjati vsebino knjige in priloge Mladi in denar. To so Pia Bedene, Anja Kraevec
Dervari, Tisa Nea Herlec, Jera Lenardi, Erazem Joe uk, Eva Smrekar in Ksenija
Sedej, ki je postala tudi naa redna sodelavka pri reviji Moje finance. Dela so se
lotili zagnano in motivirano, pripravljeni na usvajanje novih znanj, e posebno pa
me veseli, da smo jim dali nekaj finannega znanja, s katerim bodo laje osvajali
ivljenjske cilje.
To znanje prenaam tudi na svoja sinova Marka in Nikolasa, od katerih se tudi
sama vsak dan nauim kaj novega. Zahvalila bi se tudi Andrau, ki je ne le ljube
partner, ampak tudi moj najbolji prijatelj in mentor. Hvala, da ste tako udoviti.

5
KAZALO

1. Kaj bi morali otroci o denarju vedeti pri 9, 13, 18 in 23 letih 8

2. Stari, pozor, otroci vas opazujejo! 12
3. Imam 100 evrov mesene epnine, a mi denarja vedno zmanjka! Zakaj? 19
4. Kako naj privarujem za nov telefon, avtomobil, stanovanje 25
5. V kateri banki varevati, da bo to najbolj ugodno 31
6. Katera zavarovanja sploh potrebuje mladostnik 35
7. Kako naj izberem svoj sanjski poklic 41
8. us in petica! So ocene sploh pomembne? 52
9. elim si na izmenjavo dijakov v tujino 58
10. Rad bi zasluil denar! Toda kako? 65
11. Prek prakse do slube 71
12. Kako naj postanem mojster za rona opravila 74
13. Kako najti idejo za svoj posel 77
14. S prodajo rabljenih stvari do lepih zaslukov 90
15. Prek spleta do cenejega nakupa! Kako pa? 95
16. Hm, zakaj v trgovini zapravim toliko denarja? (trenjska hipnoza) 101
17. Se mi splaa najeti posojilo? 107
18. Plastini denar uporabljajte po pameti, sicer vas lahko drago stane! 112
19. Koliko mlade stane imid 118
20. Mami, oi, moram urati, pravijo psihologi! 122
21. Kdo plauje na zmenkih - fantje ali dekleta? 127
22. Koliko odteti za darila 133
23. Se mi splaa kupiti svoj avto? 138
24. Juhu, gremo na maturanca! 144
25. Greste tudirat? 13 nasvetov, da boste to poeli im ceneje! 148
26. elim na tudij v tujino 152
27. Rad bi postal profesionalni portnik 164
28. Koliko stane poroka 170
29. Kam po najugodneje stanovanjsko posojilo 175
30. Kako z delnicami in skladi do zasluka 183
31. Za pokojnino bomo morali poskrbeti sami 188
32. Kako iz 100 evrov v letu dni narediti 300 evrov
- finanne piramide in prevare! 194
33. Potrebujem frizerja in avtomehanika, ko zbolim, zdravnika,
kdaj pa neodvisnega osebnega finannega svetovalca? 201
34. Zakaj in katere davke moramo plaevati 207
35. Kako lahko tudi jaz pustim svoj ekonomski peat v drubi 217
36. Otrok vas stane 141 tiso evrov. Ponujamo vam 12 reitev! 222
37. Osamosvajanje in pismo 16-letnemu sinu 230

7
2. Stari, pozor,
otroci vas opazujejo!
Stari moramo svoje otroke torej uiti o pametnem upravljanju denarja in jim
e v rani mladosti dati prave smernice. Kdo drug bo to naredil namesto nas?
Pri tem pa nikoli ne smemo pozabiti na to, da nas otroci bolj kot posluajo, raje
opazujejo. Imajo nas na muhi in gledajo, kaj z denarjem ponemo sami. Stalno
so na prei, eprav se morebiti zdi, da jih ni ne zanima. A posledice naih dejanj
se lahko pri njih pokaejo ele skozi as. Otrokom lahko recimo iz dneva v dan
razlagamo, kako pomembno je varevanje, toda e sami tega ne ponemo, bo
naa una ura z veliko verjetnostjo najbr brez uinka. e stara nimata nobenih
prihrankov in bosta takoj, ko se pokvari pralni stroj, odla po posojilo na banko za
nov pralni stroj, bo otrok dobil sporoilo, da se varevati tako ali tako ne splaa,
saj si denar lahko kadarkoli sposodi v banki. e to uspeva starem, zakaj ne bi
e meni, si misli mladostnik. Pa ne gre le za varevanje. Z denarjem je povezanih
tudi veliko drugih stvari v naem ivljenju, zato je pomembno, da stari svojim
otrokom privzgojimo predvsem pravi odnos do denarja. e ga bomo imeli mi,
ga bodo prevzeli tudi nai otroci. Resda se vasih zgodi tudi to, da mladi zavestno
elijo prevzeti ravno druge vzorce kot stari. Toda ne glede na to, kako se trudijo,
da svojim starem ne bi bili podobni, vedno prevzamejo del nas.
Otroci so nepopisan list. Kakrne vrednote v zvezi z denarjem jim bo pred-
stavilo okolje, takne bodo bolj ali manj prevzeli in razvijali sami. Vse je torej
odvisno od starev, skrbnikov, uiteljev in drugih, ki bodo tovrstne vzorce pre-
nesli na otroka, meni osebni finanni svetovalec Samo Lubej. Z njim se strin-
ja tudi psihoterapevtka Veronika Seles: Otroci so del sistema, v katerem ivijo.
Opazujejo nas ne glede na starost in zrelost. Zato so vsakodnevno ivljenje, ko-
munikacija med stari, ivljenjski slog, vrednote tisto, kar otroci ponotranjijo in
posledino ivijo. Najbolj pomembno je, da stari v praksi ivijo to, kar govorijo,
in ne priakujejo od otrok neesa, esar sami ne ponejo in ne upotevajo, e
opozarja.
Te sledi, ki jih stari, velikokrat nezavedno, puajo, otroci pa jim sledijo, jih
ponotranjijo in posnemajo, imenujemo denarni zapis. Bogatai so grdi, nep-
oteni, veliko denarja ni mogoe zasluiti poteno, ne moremo si privoiti tega
ali onega ... to je nekaj primerov, ki jih morda otroci sliijo od starev, in takna
preprianja nesejo s sabo v svet odraslih. Sprememba denarnega zapisa je pro-
ces, in ne dogodek, saj se svojih nezavednih preprianj ne zavedamo, pa vendar
je celotna naa realnost direktni odsev naih preprianj. Treba jih je potegniti na
plan, torej jih ozavestiti, in jih zamenjati s preprianji, ki nam bodo koristila in nas
podpirala skozi ivljenje. Pri tem si pomagamo z izobraevanjem. Tako jih bomo

12
tudi avtomatsko predali svojim otrokom, ki nas vedno posnemajo, pojasnjuje
transformacijska terapevtka Tina Ananda. Kako se ti vzorci prenaajo iz roda v
rod, prikazujemo na primerih ob koncu poglavja. Preverite, morda se najdete v
kateri izmed zgodb.

Kaj moram spremeniti, da bom imel ve denarja?

Mnogi otroci, ko odrastejo, imajo v ivljenju finanne teave. Prepriani pa so, da
bi jih v trenutku reili, e bi recimo zadeli na kakni loteriji ali kaj dragocenega
podedovali. Kako do ve denarja, je vpraanje, s katerim si danes gotovo beli
glavo edalje ve ljudi. Le malo pa se jih zaveda ali pa si noe priznati, da morajo
najprej sami nekaj spremeniti. Vpraanje bi se torej moralo glasiti: Kaj moram
spremeniti, da bom imel ve denarja? Koliko ve denarja bi vas torej osreilo
50, 500, tiso, 10 tiso evrov? Preden si postavite tevilne cilje, se bo treba
najprej poglobiti v va denarni zapis, ki ste ga pridobili skozi leta, ko odraa-
mo, z izkunjami, opazovanjem okolice ... Gre za odnos do denarja, ki smo ga
ponotranjili v otrotvu, sam denar pa poudari tisto, kar je e v nas samih, raz-
milja Tina Ananda. eprav se slii, kot da bil denarni zapis zacementiran v naih
moganih, pa to ne dri. Z malo truda ga je mogoe tudi spremeniti. A kako?

Zaradi grdih tapet bolijo le oi

Kolikokrat se zaradi denarja spremo ali ga krivimo, da si ne moremo privoiti
tega ali onega, ne moremo plaati polonic, smo zavistni, ko si sosed omisli nov
avto ... Marsikaj je le v naih glavah in marsikaj nas ovira, da zaradi napane-
ga preprianja ne doseemo tistega, kar bi lahko, opozarja Anandova. Nekateri
pravijo, da lahko imajo veliko denarja le tisti, ki so pokvarjeni. Toda, denar je samo
list papirja, ki omogoa lajo menjavo dobrin, storitev, zato nas sam po sebi ne
more pokvariti. Je kot tapeta na zidu, navaja primer. Ali nas lahko, torej, tapeta
na zidu pokvari? Najhuje, kar se nam lahko zgodi, je, da nas ob pogledu na za-
res grde tapete zabolijo oi. In kaj lahko naredimo? Obstoja denarja ne moremo
izbrisati, bolj preprosto je spremeniti dojemanje denarja. Odnos do denarja je
pravzaprav odnos do samega sebe. Denar smo zasluili s svojim delom, vloeno
energijo. Denar je naa energija, pojasnjuje Tina Ananda. Tudi ko tarnate nad
kupi polonic, se morate zavedati, da ne plaujete kar nekaj, ampak svoj stand-
ard, ki ste si ga izbrali, doda.
Zadnja finanna kriza je poglobila tudi nekatera preprianja, da denar ljudi
pokvari, da je umazan, da so bogati veinoma nepoteni, da se s trdim delom ne
da obogateti ... Ne vem, ali se o denarju govori kot o neem slabem, gotovo pa
se govori, da je kapitalistini sistem zgreen, in marsikdo ima potem izgovor, e
ne odobravam tega sistema, zato ne bom sodeloval v njem. Potem pa aka,
razmilja strokovnjak za podjetnitvo Matija Goljar.

13
Bodite zgled svojim otrokom
Glede na to, da svoja znanja, razmiljanja prenaamo na otroke, je torej pomembno,
kako na denar gledamo sami. Kako finanno vzgajamo svoje otroke? Poglejmo na
konkretnem primeru soustanoviteljice mednarodnega podjetja Outfit 7 in ene naj
bogatejih Slovenk Ize Login: Oe je bil v nai druini tisti, ki je naju s sestro nart-
no vzgajal o financah, poleg tega pa sem tudi kot otrok kot goba rpala iz okolja.
Oetova vzgoja je seveda vsebovala mona slovenska preprianja, da je treba za
denar garati in da s potenim delom ne more obogateti. Prav s tem sem imela po-
tem precej dela, preden sem to preprianje lahko opustila, se spominja Loginova.
Pri starih je vedno obudovala spretnost upravljanja denarja in elela jim je biti
podobna, nikoli pa ni bila razsipna, skopuka in stiskaka, e dodaja. Kakna pa je
bila finanna vzgoja Matije Goljarja, ki izhaja iz podjetnike druine? Ne spomnim
se, da bi me stari sistematino vzgajali v zvezi z upravljanjem denarja. O denarju
za mizo nismo govorili, kar je bil privilegij. Sicer nam ga nikoli ni manjkalo, vseeno
pa nismo bili posebno premona druina. Odraal sem v druinskem podjetju in
tako e od malih nog videl, da ni dovolj, da nekaj naredi to mora tudi prodati in
na koncu e dobiti plailo. Mislim, da sem e zgodaj razumel, da je za uspeh treba
delati.

Prodaj jabolka, ne akaj, da zgnijejo

Marsikdo le sanjari o tem, da bi rad imel ve denarja, ne osredotoi pa se na bist-
vo na pot do uresniitve cilja. Zato tudi nai otroci, ki bi radi nov telefon, igrico,
kolo ..., navadno uberejo blinjico to je denarnica starev. Slovenska mladina je
sicer zelo sposobna, a tudi izjemno pasivna. Kot da bi kar vsi verjeli, da imajo prav-
ico do slube, da jih bo nekdo nael, jim ponudil prilonost. A razmere so danes
drugane, najbolj uspeen bo tisti, ki se bo znal znajti in si sam ustvariti zasluek,
zaposlitev, razmilja Goljar. Stari pa morajo svojim otrokom ves as stati ob strani
tudi s predlogi in namigi, kako zasluiti kaken evro. Poglejmo konkretno.
Na vrtu oetovega strica je rasla jablana, ki je davnega poletja, ko mi je bilo
13 let, bogato obrodila. Ker je bila sorta zgodnja, ni bila primerna za ozimnico in
je bilo treba jabolka porabiti v dveh tednih. Ker je bilo to preve za nao druino,
mi je oe predlagal, naj jih odpeljem na kranjsko trnico in jih prodam, denar pa
porabim za nakup zvezkov. Prilonosti sem se razveselila, a z velikanskim cmokom
v grlu. Na trnici pet branjevcev prodaja enak pridelek, proda pa najglasneji.
Meni je v treh urah uspelo prodati vsa jabolka in sem prva od 'konkurence' zapus-
tila trnico. Bila sem ponosna nase, se spominja Loginova. V srednji oli je imela
kadrovsko tipendijo, s katero si je krila stroke prevoza v olo, malico, kaken slas-
ten priboljek po oli in osnovna oblaila. Med poitnicami je vsako leto delala v
ivilski trgovini in tako privarevala tudi za raunalnik in prvo montmetko, na-
jboljo puhovko takrat, za katero je odtela tiri mesene tipendije, se spominja.

14
Zmigajte se
Vasih se zdi, da smo v eljah po materialnih dobrinah nenasitni in nikoli prav za-
res zadovoljni. Veina ne dobi, kar hoe, glavni razlog pa je, da ljudje ne vedo, kaj
hoejo, pravi svetovno znani finanni guru T. Harv Eker. Ko nam je jasno, kaj elimo,
nas bosta naa energija in lastni fokus peljala do uresniitve cilja, dodaja Anandova.
Gre torej za e vekrat sliano izjavo: e je elja dovolj mona, bomo e nali pot do
uresniitve. Lahko je govoriti, a kaj, e je ovira prav denar? Kdor hoe, bo nael pot,
kdor noe, pa izgovor. Denar je najpogosteje uporabljen izgovor, opaa Goljar. Tudi
mladi velikokrat potarnajo, da si ne morejo privoiti tega ali onega, da nimajo de-
narja. e vedno ivimo v asu, ko mladim res ni teko zasluiti. tudentskih del je ve-
liko, tako da je treba samo zavihati rokave in pokazati malo vztrajnosti. Nikoli prej e
ni bilo nobeni generaciji tako lahko, kot je trenutni mladini. Ogromno prostega asa,
vsak gre lahko tudirat, tudentski domovi so poceni, prav tako tudentski boni ...
nateva Goljar. Zato vsem, ki tarnajo, svetuje: Zmigajte se in rezultat bo pozitiven.

Denar je zamenjava za vloeno energijo

Denar je samo zamenjava za vloeno energijo in vloena energija se mono krepi z
navduenjem za neko delo in vdanostjo temu delu, je prepriana Iza Login in doda:
e te delo, ki ga opravlja, veseli in radosti, si lahko uspeen, e si uspeen, pa ima
toliko denarja, kot ga potrebuje. e te delo ne veseli, trpi, zboli in najvekrat
izgubi e tisto, kar ima. O tem, kakne lastnosti imajo premoni, so napisane te-
vilne tudije, raziskave. Vsem je skupna ena stvar premoneji imajo bolje navade
ravnanja z denarjem. Blinjic do ciljev ni e elite 50 evrov, vam jih ne bo nekdo
kar tako dal, ampak boste morali za to nekaj narediti. Tudi e bi se vam nasmehnila
srea, tako kot mnogim loterijskim dobitnikom, to e ne pomeni, da boste denar
kar nenadoma znali upravljati. Veliko taknih sreneev navadno ves denar zafuka.
Veja koliina denarja samo poudari miselni denarni tok, ki je e v nai glavi, pra-
vi Anandova in dodaja: e smo prej zapravili vse, bomo tudi potem. Nekateri ga
porabijo v petih letih, sicer pa menda kar vsako leto odstotek loterijskih bogataev
bankrotira, kar je dvakrat ve od povpreja populacije, navaja razline raziskave re-
vija Forbes.
e postanete nesreni, ko pomislite na denar, je as, da poiete pot, kako to
spremeniti. Osredotoite se na prilonosti in pozitivne stvari, ki se vam dogaja-
jo, in teh bo potem ve, svetuje Tina Ananda. In pri tem ne pozabite na eno na-
jpomembnejih pravil pri upravljanju denarja, ki je pogosto izgovor, da niesar ne
naredimo. Mnogi pravijo, da pa nimajo denarja, da bi ga lahko upravljali, toda
ne zavedajo se, da ga nimajo, ker ga doslej niso upravljali. Najprej se je torej treba
zaeti s tem ukvarjati, ne pa akati, da pride sam od sebe, ker se to ne bo zgodilo. In
to navadite tudi vae otroke. Ti vas posnemajo, prevzemajo vae navade, razmil-
janja, zato vam bodo neko za to hvaleni.

15
 8 primerov prenaanja vzorcev odnosa do denarja s starev na otroke

Vzorci vedenja so povzeti po tujih medijih, nasvete pa predlaga

transformacijska terapevtka Tina Ananda.

1. Skopi stari
Vai stari so tako stiskali z druinskim proraunom, da vam niso kupili
niesar, kar ste si zaeleli.
To prikrajanost zdaj nadomeate s pretiranim zapravljanjem in svojim otrokom
in sebi privoite ve, kot morda finanno zmorete.

Nasvet: e se uprete vzorcu skopih starev, boste kot odrasli pretirano zaprav-
ljali, e se mu prilagodite, boste skopi tudi sami. V obeh primerih je moen
podzavestni vzorec nimam ali ne morem si privoiti, ki ga ivite tako, da ste
skopi, ali pa si s pretiranim zapravljanjem elite dokazati, da imate in da si lah-
ko privoite. Rezultat potem kae, da si ne morete, ker je nezavedni vzorec prav
taken. Zelo pomaga, da svojo pozornost usmerite na to, kaj e imate, in utrdite
obutek imam.

2. Stari, ki razvajajo
Ker so bili vai stari v svojem otrotvu zapostavljeni, so vam eleli dati
vse, zato ste iveli v izobilju in niste pogreali niesar.
Navajeni ste imeti vse, kadarkoli si karkoli zaelite. Teava nastane, e va pr-
ihodek taknega ivljenjskega sloga ne more podpirati. Zato se zadolujete.

Nasvet: Niste se nauili spopasti s frustracijo, ko neesa ne morete imeti ali do-
biti takoj, zdaj. To se kae tudi v vsesplonem pojavu potronitva, ko oglaevalci
z lahkoto vplivajo na nae elje in nam ponujajo preproste in hitre reitve. Treba je
zaeti razlikovati med elim in potrebujem, voditi natanen strokovnik, kam
denar odteka, ter zavestno nakupovati z nakupovalnim seznamom. Ob tem ne
smete imeti obutka, da si zategujete pas, ampak se morate tudi zavestno pocrkljati
s kakno nagrado, sicer boste doiveli preveliko frustracijo in vam bo zadovoljevan-
je elja spet ulo izpod nadzora.

3. Radodarni stari
Morda so vai stari odraali v revini ali so doiveli kakno hudo izkun-
jo, zaradi katere so se odloili pomagati ljudem v stiski.
e se je ta radodarnost prenesla tudi na vas, morate paziti, da vas ne bo obutek
krivde e moji stari so bili radodarni pripeljal do tega, da boste dajali v do-
brodelne namene ve denarja, kot ga lahko.

16
 Nasvet: S pretiranim darovanjem drugim poskuate sebi in drugim dokazati, da
ste dober lovek, ali se poutite krive, da imate, drugi pa ne, ali pa se s kupovan-
jem milosti ne elite znajti na drugi strani. To je samo nekaj primerov. Taken lovek
naj globoko v sebi preveri, kakne koristi ima od tega, da veliko daruje, in kaken
obutek mu to daje. Ko to ugotovi, lahko najde druge monosti, da to obuti.

4. Stari vas o denarju niso nauili niesar

V tevilnih druinah je bil denar ali pogovor o denarju tabu. To izvira e iz
asov, ko je bil moki glava druine in je le on skrbel za druinske finance.
O denarju in poslovanju z denarjem zato veste zelo malo in ste se o tem prisiljeni
uiti sami oziroma iz svojih napak.

Nasvet: Otroka vpeljite v proces, kako poteka pretok denarja, kako ga lah-
ko zasluimo, razloite mu, kaj je plastini denar, in mu pokaite banni
izpisek. Peljite ga s seboj na poto in naj plaa polonico za elektriko in vodo,
da spozna, da te stvari niso samoumevne. Skupaj z vami naj sestavi nakupoval-
ni seznam in oceni, koliko bo skupna vsota, to pa potem primerja z dejanskim
strokom. Skratka, vkljuite ga v proces porabe in nakupovanja.

5. Stari, ki ne zaupajo borznemu trgu

Prvi stik Slovencev z borzo je bil ob osamosvojitvi, ko smo dobili ljubljan-
sko borzo, takrat pa tudi prve certifikate. tevilni niso vedeli, kaj z njimi
storiti, zato so jih prodali takoj, ko so jih dobili. Zaupali so le banki ali noga-
vici.
Tudi vi se izogibate vlaganju svojega denarja na borzo ali vzajemne sklade.

Nasvet: Strah pred emerkoli je najvekrat posledica neznanja. Pridobite si

torej potrebno znanje in s tem zaupanje v razline monosti plemenitenja
denarja.

6. Stari, ki ivijo na veliki nogi

Ker so morda bili vai stari kot otroci prikrajani, so vas razvajali in zato
porabili ve denarja, kot ga je bilo treba.
Ne glede na to, kako se trudimo, da svojim starem ne bi bili podobni, vedno
prevzamemo del njih. To pomeni, da tudi sami morda tekmujete z drugimi, mor-
da celo s stari, v tem, kdo bo imel bolji avto, stanovanje, opremo ..., in se tega
morda niti ne zavedate.

Nasvet: Tudi pri tem vzorcu se lahko prilagodite ali uprete starem. e se jim
uprete, ker ste presodili, da njihovo pretirano ivljenje na veliki nogi ni v skladu

17
z vaim razmiljanjem, boste lahko kot odrasli zelo varni ali si boste celo trgali od
ust in iveli siromano, zato da bi jim kljubovali. e se jim prilagodite in z njimi
celo tekmujete, pa je treba pogledati e podzavestni vzorec, ali nam je sploh do-
voljeno biti bolj uspeni od svojih starev. e ne, je ta tekma e vnaprej izgubljena.

7. Finanno nesamostojna mati

Vaa mati se je morda poroila zato, da bi bila finanno preskrbljena in da
ji ni bilo treba skrbeti za preivetje.
Morda razmiljate tako: e se vai mami ni bilo treba truditi, zakaj bi se vi. V
podzavesti e vedno priakujete, da bo na koncu nekdo finanno skrbel za vas.

Nasvet: Druga plat tega vzorca je tudi ta, da boste zaradi materine nesamos-
tojnosti e od otrotva prevzeli nase mono samostojnost (s tem se uprete
druinskemu vzorcu) in si morda celo ne boste dovolili, da vam kdorkoli kaj plaa
(na primer kosilo ali potovanje). e pa ste tudi sami nesamostojni, morate zaeti
dvigovati svojo samozavest in samozaupanje.

8. Loeni stari
To je alostna realnost nemalo druin. Take stvari psiholoko vplivajo na
otroka in tudi na njegov odnos do denarja. Sploh e je loitev posledica fi-
nannih stisk druine.
Odloeni ste, da boste iveli sreno do konca svojih dni, zaradi zasledovanja tega
cilja lahko zabredete v hude finanne teave.

Nasvet: Skozi ta vzorec lahko kot otrok dobite preprianje, da je denar uniil
vao druino, zato se mu boste seveda na vse pretege izogibali. Tudi e se
odloite, da se vam to ne bo zgodilo, se lahko vseeno zgodi prav zaradi vaega
podzavestnega preprianja. Spremeniti morate torej odnos do denarja, se spros-
titi v zvezi z njim in zaiveti njegove pozitivne vidike.

Povzeto po lankih: Kaj moram spremeniti, da bom imel ve denarja (revija Moje finance, januar 2014); Avtor: Marja Mili
Stari, pozor, otroci vas opazujejo (revija Moje finance, april 2014); Avtor: Anja Kraevec Dervari

18
4. Kako naj privarujem za nov telefon,
avtomobil, stanovanje
Denar je treba upravljati ne glede na to, koliko ga imamo. Mnogi sicer pravijo,
da se to ne da, ker denarja nimajo in zato nimajo esa upravljati. Toda, e se s
tem ne bodo ukvarjali, ga najbr tudi nikoli ne bodo imeli v izobilju. ele ko se
bomo temu bolje posvetili, ga bomo imeli ve. In ena od najpomembnejih
tok upravljanja denarja je, da si znamo postavljati cilje. Namesto da pri 18
letih, ko na mladostnik naredi vozniki izpit, stari odkorakamo v banko po
posojilo za nakup avtomobila, je bolje, da ta nakup nartujemo nekaj let prej
in zanemo zanj namensko varevati. Tako si lahko mladostnik skupaj s stari
e pri kaknih 13 letih postavi cilj, da bo pri 18 letih kupil avto, in zane zanj
namensko varevati del epnine. Postavljeni cilj ga lahko dodatno spodbudi
tudi k temu, da zane opravljati razlina poitnika dela, proda kakno staro
stvar, ki je ne potrebuje ve, in tako e dodatno zaslui. V letih varevanja se
lahko nabere kupek denarja, ki si ga prej sploh ne znamo predstavljati. In ko
boste li po avto ali karkoli drugega, za to morebiti ne boste potrebovali poso-
jila, saj boste vse prej privarevali. Tako se je denimo tudi mladoletni Jure lotil
varevanja za telefon. Na prvi pogled se je zdelo nemogoe, da mu uspe, toda
z vztrajnostjo je priel do elenega cilja. Ker je cilj dosegel sam, pa telefon e
bolj ceni.
Trinajstletni Jure je imel precej obiajno eljo za najstnika imeti pametni
telefon, ne kateregakoli, ampak Applovega. Njegovim starem se je zdelo ne-
spametno zapraviti 400 ali 500 evrov za telefon. Tako drag telefon si kar sam
kupi, ker nam se to zdi potrata denarja, so mu rekli v upanju, da ga bo to od-
vrnilo od pregreno drage elje. A zgodilo se je ravno nasprotno sin se je od-
loil varevati za telefon. Telefon si bom z denarjem, ki ga bom zasluil, kupil
popolnoma sam, si je Jure postavil cilj. Stara sta mu postavila ultimat ni smel
porabiti denarja, ki ga je imel privarevanega v banki, v vsem skupaj pa sta vi-
dela tudi prilonost, da svojega najstnika nauita pomembne ivljenjske lekci-
je kako varevati. Poglejmo konkretno, kako se je Jure lotil projekta. Zbrati je
moral 400 evrov, kolikor je stal eleni telefon. Stari so mu pomagali s predlogi,
kako bi lahko priel do tega denarja. Doma sem opravljal razlina opravila. Vsak
konec tedna sem pral avto od zunaj, od znotraj sem ga posesal in oistil. Imamo
dva avta. Za malega dobim pet evrov, za velikega pa sedem. Pet evrov sem dobil
tudi, e sem oistil okna v hii. To je bilo najtee, saj sem denar dobil le, e so bila
brezhibno oiena, razlaga. Za obiajna dela, kot je pomivanje posode, sesan-
je hie in drugo, mu stara denarja nista dala, ker menita, da mora vsak druinski
lan opraviti del druinskih nalog.

25
 Jure prejema tudi 20 evrov mesene epnine, a pravi, da se mu je pri varevanju
za telefon delo bolj obrestovalo. V priblino sedmih mesecih nisem porabil niti
evra zasluka, ponosno razlaga. Po posvetu s stari je prodal tudi kolo, ki ga je
prerasel. Oglas je objavil na spletni trnici in ga prodal za 55 evrov, na sejmu ra-
bljene opreme pa e stare smui za 35 evrov. Po sedmih mesecih garanja je Jure
zbral toliko denarja, da si je lahko privoil telefon. Tudi nakup je skrbno nartoval.
Prebrskal je vse spletne trnice, obredel trgovine, pozanimal se je tudi pri prijatelj
ih od starev, ali imajo kakno monost dobiti telefon po ugodneji ceni. Njegovo
poizvedovanje je obrodilo sadove. Oetov prijatelj mu je ponudil telefon, rabljen
mesec dni, za 350 evrov, s imer je prihranil 50 evrov. Dobil je tudi polletno ga-
rancijo. Verjetno nam ni treba napisati, da je Jure danes presreen. Kateri 13-letnik
pa se lahko pohvali, da si je popolnoma sam s svojim denarjem kupil iphone!

Zakaj Anja ni porabila 750 evrov

Nekoliko drugana je zgodba 17-letne Anje. Je strastna ljubiteljica fotografije.
Zato si je e kot osnovnoolka zadala cilj, da si kupi 750 evrov vreden fotoaparat.
Lotila se je varevanja. Banni raun imam e od desetega leta, tudi epnino sta
mi stara nakazovala na raun in ta denar se je tam nabiral, pravi. Kot osnovnool-
ka ni zapravila veliko denarja, saj ni imela strokov za nakup kavic, oblek in hrane,
tako kot jih ima kot srednjeolka. Veino od 20 evrov mesene epnine je tako
privarevala. Denar, ki ga je dobila za rojstne dneve in druge prilonosti, pa pet ali
10 evrov, kolikor sta nemalokrat primaknila stara stara, je nesla v banko. Druini
sem povedala, da varujem za nakup fotoaparata, in prosila, da mi ne kupujejo
daril, ampak raje dajo denar, saj mi bo bolj prav priel, razlaga. Ko je po treh letih
zbrala dovolj denarja za uresniitev cilja, pa si je premislila. Ko sem toliko asa
zbirala denar in ga varevala, gledala razline fotoaparate, cene, akcije ..., se mi
ni zdelo ve vredno vsega zapraviti. V tem asu sem tudi malo bolj 'odrasla' in
pomembneje so postale druge stvari, recimo tudij v tujini, potovanja, izpit za
avto, ne nazadnje tudi stanovanje, pojasnjuje.

Varevanje
Varevanje je temelj za doseganje finannih ciljev. Varujemo zato, da si bomo lah-
ko pozneje nekaj privoili. Prej bomo za nekaj zaeli varevati, lae bomo dosegli
postavljeni cilj. e prej je priporoljivo ustvariti varnostno rezervo, nekaken reilni
jopi za nujne primere, svetuje osebni finanni svetovalec Mitja Vezoviek. Kako
se torej sploh lotiti varevanja? Kje, kako in koliko varevati, je odvisno od ciljev,
ronosti, koliine denarja, ki ga imamo na voljo, pa tudi od tega, koliko smo nag-
njeni k tveganju. Odloilno je, da pravilno postavimo cilje. To pomeni, da natanno
opredelimo dobrine in potrebe, ki jih elimo pridobiti ali zadovoljiti, viino zneska,
ki ga potrebujemo za ta cilj, in asovno obdobje, v katerem elimo to dosei. Slii
se preprosto, a v praksi se velikokrat zgodi, da so cilji napano opredeljeni, opo-

26
zarja Vezoviek. Posledino posameznik tvega ve ali manj, kot bi lahko. Pogosto
se tudi dogaja, da so cilji postavljeni pravilno, a posameznik ne najde ustrezne
povezave med cilji na eni in prednostmi oziroma slabostmi posameznih produk-
tov na drugi strani, e dodaja.

Vrste finannih ciljev

Poznamo ve vrst finannih ciljev. Najbolj osnovna je delitev glede na asovni rok
oziroma ronost, v katerem jih elimo dosei. Kratkoroni cilji so tisti, ki jih lahko
uresniimo v manj kot letu dni, srednjeroni med letom in petimi leti, dolgoroni
pa so uresniljivi v petih letih ali ve, pravi Mitja Vezoviek. Teorija je preprosta,
zaplete pa se, ko je treba izbrati primerne produkte za varevanje za posamezne
cilje glede na ronost. Bodimo praktini in poglejmo konkretno.

1.
Varevanje za nov telefon kratkoroni cilj
e varujemo kratkorono, moramo izbrati manj tvegane produkte in s
tem tudi manj donosne. Z njimi praviloma ohranjamo realno vrednost
denarja, kar pomeni, da denar zaradi inflacije ne izgublja vrednosti. Ve-
liko ljudi pri kratkoronih ciljih naredi napako in si misli, da bodo hitreje prili do
cilja, e bodo tvegali ve. A pri osebnih financah ta logika ne deluje. Veje tveganje
res prinaa vije donosnosti, a gre lahko tudi v nasprotno smer torej ve izgube.
Izbire bolj donosnih produktov si pri kratkoronih ciljih ne moremo privoiti, saj
je tveganje delne izgube glavnice preveliko, pojasnjuje Mitja Vezoviek. Najmanj
donosno in najbolj varno je banno varevanje, vzajemni skladi denarnega trga,
dravni vrednostni papirji, torej obveznice, zakladne menice. Tudi osebni finanni
svetovalec Bla Kandri predlaga, da se pri kratkoronih ciljih ne splaa prevzeti
vejega tveganja. e najbolj primerno se mu zdi meseno varevanje na navad-
nem bannem raunu. Alternativa je tudi vzajemni sklad denarnega trga, ki ima
nekoliko vijo donosnost od bannega varevanja, a v tako kratkem asu, kot je
pol leta ali leto dni, ni vejih razlik med obema.

2.
Avtomobil pri 18 letih
e zdaj veina starev ve, da bodo njihovi 18-letniki izrazili eljo po
lastnem jeklenem konjiku ali vsaj opravljanju voznikega izpita. Ker to
pomeni precejen izdatek, je treba im prej zavihati rokave. Cilj opre-
delimo kot srednjeroni, kar pomeni, da si zanj vzamemo vsaj od tri do pet let. In
kje lahko varujemo? Prek bannih depozitov ali produktov z nalobenimi kompo-
nentami, kot so obveznice, nakup plemenitih kovin, svetuje Vezoviek.
Poglejmo e primer. Splona ocena avtomobilskih poznavalcev je, da naj bi za prvi,
rabljen avtomobil namenili od pet do deset tisoakov. Da bi pri 18 letih vozili last-
en avtomobil takne vrednosti, je treba zaeti razmiljati e zelo zgodaj. Da bi reci-
mo privarevali pet tisoakov v petih letih (to pomeni, da bi morali zaeti varevati

27
e pri 13 letih), bi ob upotevanju nekoliko vejega tveganja in s tem tudi tiriods-
totne obrestne mere morali vsak mesec dati na stran 75 evrov. e stari poklonijo
etrtino zneska (torej 1.250 evrov), pa 56 evrov na mesec. To je verjetno e vedno
precej velik zalogaj za olajoega se, zato ima ta e nekaj monosti. Prvi, da po-
dalja ronost varevanja, drugi, da zmanja ciljni znesek, tretji, da se povea
udeleba starev in drugih druinskih lanov pri uresnievanju tega cilja, in etrti,
da si poie delo ob koncu tedna, med poitnicami.

3.
Lastno stanovanje pri 26 letih
eprav marsikdo misli, da mladi o nakupu strehe nad glavo ne razmil-
jajo, pa to ne dri. Recimo 17-letna Anja se e zdaj poigrava s to mislijo.
Realno pa je nakup stanovanja pri 26 letih skorajda misija nemogoe,
razen seveda, e imate izjemno bogate stare ali zadenete na loteriji. Vseeno pa
to ni izgovor, da ne bi varevali. Gre za dolgoroni cilj, praviloma oddaljen ve kot
pet let. Zato lahko tudi izbiramo bolj tvegane produkte, ki so navadno bolj donos-
ni. A tudi pri tem je treba biti pameten. Vsega ne smemo staviti na enega konja.
Pomembna je razpritev. Najbolj smotrno je varevanje v vzajemnih skladih, na-
jbolj tvegani so delniki. Vlagamo lahko v globalne sklade in tako zajamemo ves
svet, regijske, kot so recimo BRIK (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska), Balkan, Evropa
..., ali panone, recimo v farmacijo, energijo ... Med bolj tvegane nalobe sodijo
tudi podjetnike obveznice. Drzneji vlagatelji se odloajo tudi za visoko tvegane
indeksne sklade (hedge skladi) ali izvedene finanne instrumente, omenja Mitja
Vezoviek. Kupovanje delnic ali indeksnih skladov pri teh zneskih ne upravii tr-
govalnih strokov, dodaja Bla Kandri.
Poglejmo e izraun. Danes si le redkokdo lahko privoi nakup stanovanja z de-
narjem, e najmanj pa 30-letniki, komentira Bla Kandri. A vseeno to ne pome-
ni, da nam ni treba varevati. Veji del kupnine bo treba financirati s posojilom.
Banke navadno zahtevajo lastno udelebo, kar pomeni, da moramo banki dati
nekaj denarja, da nam ta odobri posojilo. Recimo, da bi si postavili cilj 40 tiso
evrov. To pomeni, da bi morali, ob upotevanju petodstotne donosnosti, vsak
mesec v 13 letih dati na stran 183 evrov. To pa tudi pomeni, da bi morali zaeti
varevati pri 13 letih, kar je malo verjetno. e ciljni znesek zmanjamo za polovi-
co, bi meseno morali dati na stran 92 evrov. e bi zaeli varevati pri 19 letih,
bi v sedmih letih (torej do 26. leta) 20 tisoakov privarevali le, e bi vsak mesec
na stran dajali 200 evrov. Pri varevanju za stanovanje je vsekakor dobrodola
pomo starev, starih starev.
Opisani primeri so precej skrajni. Ni treba imeti pametnega telefona e pri 13,
avtomobila pri 18 ali celo stanovanja do 25. leta starosti, bolj pomembno je zave-
dati se, da sta za uresniitev doloenih ciljev potrebna as in pametno razpolagan-
je z denarjem. Zato vsak evro, ki vam ostane, dajte na stran. e je to evro na dan, se
jih na koncu leta nabere 365. To pa ni ve tako malo denarja.

28
 Kratkorono Srednjerono avto pri 18 letih
eleni znesek (v EUR) 350 eleni znesek (v EUR) 5.000
Obdobje v letih 1 Obdobje v letih 5
Povprena letna donosnost Povprena letna donosnost
0 4
(v %) (v %)
Finanna pomo starev Finanna pomo starev
0 87,5 0 1.250
(etrtino zneska v EUR) (etrtino zneska v EUR)
Potrebno meseno Potrebno meseno
29 22 75 56
varevanje (v EUR) varevanje (v EUR)

Dolgorono stanovanje pri 26 letih

Zaetek varevanja, ko je otrok star 13 let 19 let 13 let 19 let

eleni znesek (v EUR) 40.000 20.000

Obdobje v letih 13 7 13 7
Povprena letna donosnost (v %) 5 5
Potrebno meseno varevanje (v EUR) 183 399 92 200

Vaja za stare in njihove otroke

1. Vpraajte otroke, kakni so njihovi cilji kupiti telefon, opraviti izpit za avto,
kupiti avto ...
2. Spodbudite jih, da si izberejo enega izmed teh ciljev in ga zapiejo kaj elijo,
koliko to stane , ter doloijo asovni rok, v katerem elijo posamezen cilj dosei.
3. Nato pomagajte otroku doloiti meseni budet, torej znesek, ki ga lahko
od svoje epnine, tipendije, drugih prihodkov nameni za uresniitev tega cilja.
4. Sledi matematika z obrestnoobrestnim izraunom postavite realni asovni
okvir za uresniitev cilja. Pri izraunih si pomagajte s spletnimi kalkulatorji.
5. Zabavajte se z izrauni. Prek upotevanja povprene donosnosti boste
ugotavljali, kako hitro boste lahko uresniili svoj cilj. e je kratkoroen, je realna
donosnost varevanja ni odstotkov, pri srednjeronem cilju dva, pri dolgoro-
nem pet odstotkov. Govorimo o realni donosnosti, kar pomeni, da boste zaradi
inflacije ali rasti cen ivljenjskih potrebin, ki znaa odstotek ali dva, v prihod-
nosti potrebovali ve denarja, kot bi ga danes.
Vir: osebni finanni svetovalec Mitja Vezoviek

29
 Tveganje in donosnost posameznih nalob
NAJMANJ Gotovina v nogavici
TVEGANI
Denarni vzajemni skladi
Dravni kratkoroni vrednostni papirji (npr. zakladne menice)
Banni rauni, depoziti
Dravne obveznice ali obvezniki vzajemni skladi
Nepreminine ali nepremininski skladi
Plemenite kovine
Podjetnike obveznice
Delnice ali delniki vzajemni skladi
NAJBOLJ Hedge skladi
TVEGANI Izvedeni finanni instrumenti
Vir: osebni finanni svetovalec Mitja Vezoviek

Anketa
med mladimi Kje in koliko varujete?

Zala, 16: tipendijo, ki jo meseno prejemam, varujem na svojem bannem

raunu. Nimam posebnega cilja, varujem kar tako, za 'hude ase'.
Filip, 19: Varujem z depozitom za leto dni, ki ga e nekaj let zapored podalju-
jem. Za kraji as, recimo tri mesece, veem denar le, ko sliim, da gre banki slabe.
Varujem zato, da bom imel ve denarja, ki ga bom nekega dne lahko porabil za
karkoli pa e.
Nina, 18: Ne varujem v smislu, da bi vsak mesec na stran dala del tipendije, ki jo
dobivam, vseeno pa ne zapravljam na veliko. Veino denarja porabim za stvari, ki si
jih elim, a niso nujno potrebne; zato zanje ne prosim starev, da bi mi jih financirali.
Prihodnje leto najbr ne bom ve upraviena do tipendije, zato bom verjetno bolj
premislila, kako bom zapravila denar, ki ga bom dobila, e bom recimo delala med
poitnicami.
Ane, 19: epnino, ki jo dobivam od starev, in tipendijo nalagam v depozit za
leto dni. Ukvarjam se tudi s portnimi stavami, ki mi prinesejo postranski zasluek.
Jernej, 19: Ne varujem. Vso tipendijo najvekrat porabim sproti.
Ana, 18: Nimam posebnih varevalnih navad. Ves denar naloim na banni raun,
in ker malo zapravljam, se denar poasi kopii. Posebnih ciljev nimam, privarevani
denar pa porabim za sprotne elje, da mi za sredstva ni treba prositi starev.
Povzeto po lanku: Kako naj privarujem za nov telefon, avtomobil, stanovanje (revija Moje finance, marec 2014)
Avtor: Marja Mili
Anketo pripravil: an Zupan

30
26. elim na tudij
v tujino
Poleg tudija v Sloveniji se edalje ve mladih odloa tudi za tudijsko pot v
tujini. Ta mladim prinese tevilne pozitivne uinke, a je hkrati kar precej stresna,
tako za mlade kakor tudi za stare, ki se morajo poleg vsega spopasti se z velikim
finannim zalogajem. Seveda so tudi za tudij v tujini na voljo razline monosti
financiranja, a pogosto to pade ravno na ramena starev. tevilke lahko seejo
nekaj deset tiso evrov, zato se je treba na to pripravljati e leta prej in ustrezno
varevati. e ste to zamudili, tipendije pa ni na voljo, je lahko skrajna reitev
tudentsko posojilo. Toda to naj bo zadnja reitev in le v primeru, da nekoga
tudij resnino veseli in bo lahko posojilo potem z dobro plao tudi odplaal.
e pa tega ne gre priakovati, se je tudentskemu posojilu bolje odpovedati.
Najbr si nihe ne eli, da je e na zaetku svoje samostojne ivljenjske poti
zadolen do vratu, s tem pa pri iskanju prve zaposlitve tudi manj neodvisen.
Nea je o tudiju v tujini zaela razmiljati pri rosnih 13 letih. Na televiziji sem
gledala oddajo o tem in takrat sem se zaela poigravati s to mislijo. e od nekdaj
so me privlaila velika mesta. Slovenija je sicer udovita, a ima precej majhen
trg, se spominja. Opravila je mednarodno maturo, ki jo pri nas ponuja kar nekaj
srednjih ol. Potem se je Nei ponudila monost tudija prava na Kings College
v Londonu. To se mi je zdela odlina prilonost, je razmiljala. Tam je potem
konala tudij prava, vmes je leto dni preivela v Belgiji na izmenjavi Erasmus.
Nea opozarja, da je izbira fakultete izjemno pomembna. Bolje je opraviti
dodiplomski tudij v Sloveniji in potem z dobrimi ocenami oditi na dobro uni-
verzo v tujino kot oditi na dodiplomski tudij na povpreno univerzo, svetuje.
Sama je pri izbiri upotevala ugled in lokacijo univerze ter monost izmenjave
med tudijem.

Sandra diplomirala z odliko

Tudi Sandra je e kot osnovnoolka vedela, da eli na tudij anglekega jezika in
lingvistike. Zato je opravila program mednarodne mature na ljubljanski gimna-
ziji. Tam sem dobila veliko informacij o tudiju v tujini, zanimala pa me je pred-
vsem Velika Britanija, pojasnjuje. Zavedala se je, da ji bo olanje tam prineslo ve
monosti za zaposlitev. Diplomirala je z odliko na Univerzi v Edinburgu, tudij pa
nadaljevala na podiplomskem tudiju nevrolingvistike in logopedije prav tako v
prestolnici kotske. Univerza v Edinburgu je bila moja prva odloitev, saj je nji-
hov oddelek za jezikoslovje tretji najbolji od vseh univerz na svetu. K odloitvi
je pripomoglo tudi to, da dravljanom EU ni treba plaati sicer vrtoglavih olnin,
razlaga.
152
Katja elela postati veleposlanica
Katja je kot gimnazijka elela postati veleposlanica. Izvedela je, da se vei-
na francoske in mednarodne politine ter diplomatske elite ola na univerzi
Sciences Po v Parizu. elela sem si tja na tudij in se po koncu tega vrniti v
Slovenijo, pravi. Zadnja letnika gimnazije je opravljala na programu mednaro
dne mature. Odloilen za tudij v tujini je bil ugled univerze, pa tudi elja po
novih izzivih. Zelo pozorna sem bila tudi na finanni vidik. tudija v Angliji, kjer
so olnine vije in monosti tipendij precej omejene, ne bi zmogla financirati,
priznava Katja. A vse ni lo tako zelo gladko, kot si je takrat najstnica zastavila.
Po opravljeni maturi ni bila sprejeta na izbrani pariki univerzi, zato je leto dni
tudirala mednarodne odnose na ljubljanski fakulteti za drubene vede. Moja
elja po tudiju v tujini je bila vseeno tako mona, da sem se ez leto dni znova
vpisala, in uspelo mi je. e si nekaj res zelo elimo, nas nobena ovira ne sme
ustaviti, svetuje. Pozneje se je odloila e za magisterij iz komunikacij in trenja
v Parizu. elja po opravljanju dela veleposlanice pa jo je nekako minila oziroma
jo je prerasla.

Od ni do 10 tisoakov na leto
tudij v tujini stane in vasih so te tevilke vrtoglave. Nea opozarja, da se je
tudij v Angliji pred nekaj leti precej podrail. Bila sem med zadnjimi generaci-
jami, ki so za tudij plaale okoli tri tiso funtov (3.760 evrov) na leto, leta 2014
je ta isti tudij stal e trikrat toliko. Sandra je izbrala univerzo na kotskem, na
kateri ni treba plaati olnine dravljanom lanic EU. Znesek olnine na pariki
univerzi, ki jo je obiskovala Katja, se za tudente iz EU doloi glede na finanni
poloaj starev, dravo, iz katere tudent prihaja, tevilo otrok v druini ... Leta
2014 je obsegal najve 9.940 evrov na leto za dodiplomski tudij in najve
13.700 evrov na leto za podiplomski tudij.

ivljenjski stroki od 500 do 1.250 evrov

Precejnji so tudi stroki bivanja v tujini. Naenkrat mora za vse skrbeti sam
da ima hrano v hladilniku in svoje finance pod nadzorom, pravi Nea. ivlj
enjski stroki v Londonu se hitro povzpnejo do tiso funtov na mesec, e ez
palec ocenjuje. ivljenje ni poceni, a je s pravilnim razporejanjem mogoe
veliko dosei, tudi ob pomoi tipendije, dela ob tudiju ter varnega ravnanja
z denarjem. tudij v tujini je pospeena pot k odraslosti, povzame Nea. Na-
jprej je ivela v tudentskem domu, ki je bil subvencioniran od univerze, nato
s prijatelji v tudentskem stanovanju. Plaevala je 150 funtov (188 evrov) na
teden za najemnino (750 evrov na mesec), a poudarja, da je ivela v srediu
Londona. Mogoe se slii veliko za slovenske razmere, a za London je to pre-
cej poceni, dodaja. Hrana v trgovinah stane priblino toliko kot v Sloveniji. Da

153
je prihranila, si je sama kuhala preproste jedi. Univerze imajo kantine, v katerih
topli obrok v povpreju stane pet funtov. Univerze v Angliji imajo odlien sis-
tem podpore za mednarodne tudente. Nei so na zaetku pomagali z infor-
macijami, kako odpreti banni raun, se registrirati pri zdravniku, skrbeti za
svojo varnost, poiskati tudentsko sobo ...Nikoli nisem imela obutka, da sem
bila povsem sama; sem pa morala sprejeti odgovornost za vse, pravi Nea.
Univerze ponujajo tudi teaje, kako ravnati z denarjem. Veliko tudentov se
namre znajde v poloaju, ko ne vedo, kako ob omejenih sredstvih nartovati
porabo, dodaja.
Tudi Sandra ni imela posebnih teav s privajanjem na ivljenje na kotskem,
le na njihove cene. Sprva sem zlahka odtela 2,7 funta za kavo, ko pa sem
videla, kako hitro kopnijo moji evri, sem postala varneja, priznava Sandra.
Za najemnino za sobo v kampusu, polonice, vse ubenike, hrano ... je vsak
mesec odtela okoli 500 funtov, pa e pri tem je morala biti precej pazljiva. V
stanovanju s sostanovalci in za najemnino in stroke pa je odtela okoli 380
funtov na mesec. Univerza ponuja tudi enkratne tipendije, a te so najvekrat
rezervirane za domae tudente. Tudi Sandri je univerza pomagala pri ure-
janju osnovnih stvari, kot so raun na banki, izbira operaterjev za internet,
elektriko ...

Kako vse to financirati

Preden se vam zvrti od vseh teh tevilk, omenimo nekaj monosti, kako jih znia-
ti. Kot pravi Katja, je s tipendijami, ki jih je prejela, skoraj v celoti pokrila stroke
tudija in ivljenja. Priznava pa, da njena stara nikoli nista namensko varevala
za njen tudij, sta pa ji ves as finanno stala ob strani. elela sem biti im bolj
samostojna, tudi pri financiranju tudija in ivljenja v tujini, razlaga. V gimnaziji
je zato vsak mesec del Zoisove tipendije namenila varevanju, pred odhodom
v Francijo pa je iskala dodatne monosti tipendiranja in sponzoriranja, tako
doma kot v tujini. V veini primerov so bile moje pronje zavrnjene, prejela
pa sem tipendijo svoje obine. Vsako leto sem prejemala tipendijo univerze,
ki mi je pokrila stroke olnine. Tri leta sem prejemala tipendijo burgundijske
regije v Franciji. S subvencijo francoske vlade sem si zniala meseno najemni-
no sobe, nateva.
Nea omenja e sistem posojil za tudij v Angliji, ki je veinoma na voljo tu-
dentom iz EU (ve na www.gov.uk). tudent zane odplaevati posojila po
koncu tudija, ko najde zaposlitev in ko njegova plaa presee doloeno raven,
pravi. Mimogrede, taknih pogojev pri slovenskih bankah tudenti ne bodo
dobili. S posojili je treba biti previden. Veliko je namre zgodb mladih, ki e dol-
go po konanem tudiju odplaujejo tudentska posojila. Zato je bolj smiselno
varevanje, a tega se je treba lotiti dovolj zgodaj.
154
Delo med tudijem
Z delom med tudijem, e seveda dopua as, si tudi lahko tudenti zmanjajo
pritisk na denarnico. V 10 do 15 urah dela na teden bi pokrili veino ivljenjskih
strokov, saj se lahko v nekaterih dravah zaslui tudi ve kot 10 evrov na uro,
ocenjuje kadrovska strokovnjakinja Laura Smrekar. Nea opozarja, da je v An-
gliji tudij zasnovan drugae kot v Sloveniji. Doloena predavanja so obvezna,
a je teh veliko manj. Od tudenta priakujejo, da dela okoli 40 do 50 ur za tudij
na teden. Vasih sem lahko delala do 10 ur na teden, vasih pa mi ni zneslo,
dodaja Nea. Slube so na voljo v okviru univerze v tudentskih barih, trenju
in podobno za plailo okoli osem funtov na uro, za delo zunaj univerze, naj
vekrat v trgovinah, pa za okoli est funtov na uro. tudij je kar naporen. Izpiti
so vnaprej doloeni. Dela lahko najve 20 ur na teden. Nekateri delajo ve, a
si s tem lahko ogrozijo ocene, ki so za delodajalce na zaetnikih poloajih zelo
pomembne, opozarja Nea.
Sandra je med tudijem zaradi predpisa univerze lahko delala najve do 12 ur
na teden. Najnija urna postavka je bila okoli est funtov na uro. Sodelovala je
pri razlinih raziskavah na univerzi, veino asa, ko ni tudirala, je bila prosto-
voljka v raziskovalnem centru. Ta referenca ji je tudi prav prila, ko se je odloa-
la za doktorski tudij.

Se da potem dobiti tudi slubo?

Na koncu je najpomembneje, kaj bo mladi storil z diplomo tuje univerze. Vsak tu-
dent skrbi za svojo lastno 'zaposljivost'. Univerze pomagajo, a na koncu je vsak svo-
je sree kova, opozarja Nea. Po konanem tudiju se je zaposlila v mednarodni
pravni pisarni v Londonu. Ker je dotudirala pravo v Angliji, ima manj monosti za
vrnitev v Slovenijo zaradi razlike v pravnih sistemih. Nikoli tega ne izkljuujem, e
se ponudi prava prilonost, dodaja. Ob tem navaja zanimive statistike, saj kar 96
odstotkov tudentov, ki obiskujejo Kings College, v pol leta po diplomi najde slu-
bo. Zaradi ugleda univerze sem imela manj teav pri iskanju slube, a samo to ni
nikoli dovolj. O zaposlitvi je treba razmiljati e od zaetka tudija. Za to dostikrat
poskrbijo tudi univerze s svojimi kariernimi centri. Navsezadnje gre tudi za njihov
ugled, pojasnjuje Nea. Ugled univerze je zelo pomemben po koncu olanja, ko
se loti iskanja slube. Delodajalci veinoma izbirajo svoj kader iz tako imenovanih
Russell Group Universities, e opozarja.
kotska univerza, ki jo je obiskovala Sandra, je svoje tudente nenehno opo-
zarjala, da diploma ni dovolj. Zato je poskuala pridobiti im ve delovnih
izkuenj in to se ji je tudi obrestovalo. V Edinburgu je e dobila ponudbo za
zaposlitev in tudi financiran doktorski tudij. Ne vem, ali se bom po konanem
podiplomskem tudiju vrnila v Slovenijo, priznava.
Tudi Katja pravi, da se ji zaradi ugleda parike univerze odpira veliko monosti
za zaposlitev, a samo raunati na ugled ni dovolj. Tega se na univerzi dobro za-
155
vedajo in nas spodbujajo k opravljanju pripravnitev, dodatnemu izobraevan-
ju, mednarodnim izmenjavam, nateva. Trg v tujini je veji, ve je prilonosti
za zaposlitev, a hkrati je veja tudi konkurenca. Moje mednarodne izkunje so
bolj cenjene v tujini kot v Sloveniji, kar se mi zdi koda. Z veseljem bi se vrnila
domov, a se pri iskanju zaposlitve ne bom omejevala na doloeno dravo, tem-
ve na prilonosti, sklene.
Zavedati se je treba, da tudij v tujini ni vedno in za vsakogar najbolja od-
loitev ter da se v tujini ne cedita med in mleko. Veliko mladih, tudi njihovih
starev, ima prevelika in nerealna priakovanja, opozarja Katja in pravi, da lah-
ko mladi okusijo tujino tudi na krajih mednarodnih izmenjavah. Na tudiju v
tujini, etudi samo za leto dni, se lahko naui, kako skrbeti zase, kako ravnati z
denarjem in kako odrasti, se strinja tudi Nea.

Kaj pa stari?
Stari Nee, Katje in Sandre so jih e od samega zaetka podpirali pri odloitvi
za tudij v tujini. Meni in mojim trem bratom so stari dali vedeti, da je zanje
znanje naloba ter da so za to pripravljeni varevati in vlagati v nas, pojasn-
juje Nea. Tudi sama je finanno prispevala po svojih moeh, in sicer tako, da
je trdo delala med tudijem, da je obdrala Zoisovo tipendijo, ter z delom ob
tudiju in med poitnicami. eprav Sandra ne plauje olnine, priznava, da si
brez finanne podpore tudija v tujini ne bi mogla privoiti. A pri njej se je
nekoliko zapletlo. tudij je morala za leto dni zamakniti, saj je bila njena mama
prav takrat brezposelna. Po opravljeni maturi sem morala ostati leto dni doma
in ob delu ter dodatnem tudiju v Ljubljani varevati za tudij v Edinburgu.
Zaasno sem tudi izgubila Zoisovo tipendijo, pojasnjuje Sandra. Tudi Katjo so
stari vseskozi podpirali. Stari otroka ne morejo nauiti samostojnosti, odgov-
ornosti, proaktivnosti le dan pred odhodom v tujino. To je proces od rojstva,
opozarja. Prav je, da stari spodbujajo k doseganju elja svojih otrok, a naj teh
ne dosegajo namesto njih. Mladi ne morejo od svojih starev priakovati, da
bodo namesto njih opravili domao nalogo in izbrskali informacije o tudijskih
programih po svetu. To morajo znati poiskati sami, pravi.
Kot stari se moramo zavedati in tudi sprijazniti s tem, da otrok odraa,
se osamosvaja. Prej ali slej jih moramo spustiti, da grejo svojo pot. Odhod
na tudij v tujino je enkratna prilonost, razmilja Laura Smrekar, ki je pred
leti tudi sama pospremila svojo 20-letno herko Evo na tudij psihologije na
Dunaj. Prvi dan, ko sta z moem Evo odpeljala na Dunaj, je bil bole za vse, a
Smrekarjeva je bila takrat prepriana, da se bo Eva v mesecu dni navadila na
novo okolje. Tudi Smrekarjeva meni, da je tudij v tujini velik vloek v znanje.
To je neprecenljiva izkunja, ki odpira vrata v svet, pravi. Na to sta se z moem
tudi finanno pripravila. Eva prvo leto ni dobila tipendije. Ker tudij ni poceni,
smo kar nekaj let varevali za to, pravi.
156
 ! Kaj moramo vedeti pred odhodom na tudij v tujino

Poleg elje za tudij v tujini in pa ustreznih finannih sredstev je velikokrat tre-

ba izpolniti e druge pogoje. Najpogosteje zahteve so ustrezna izobrazba, pri-
poroila slovenskih profesorjev, ivljenjepis, motivacijsko pismo, znanje jezika ter
potrdilo o tem. Najvekrat se zahteva standardizirani preizkus anglekega jezika
(TOEFL, IELTS), nemkega jezika (DaF), francoskega jezika (T.C.F.), navaja kadrovs-
ka strokovnjakinja Laura Smrekar.
Vsaj leto dni pred odhodom se je treba lotiti priprav, saj birokracija in organizaci-
ja odhoda vzameta veliko asa. Pri izbiri programa v tujini je treba biti pozoren
na kar nekaj stvari. Dijaki naj izberejo program, ki jih veseli, in dravo, kjer bodo
lahko nadgradili jezikovno znanje. Poleg tega naj preverijo, ali fakulteta zagotav-
lja podporo pri privajanju na novo okolje, ugled fakultete, cene tudija, monost
pridobitve tipendij, ali se konana diploma ali magisterij teje enakovredno tudi
v Sloveniji ... Cenovni vidik je pomemben, zato naj mladi preverijo stroke bivanja
v doloeni dravi. Informacij o tudiju v tujini je veliko. Dobimo jih lahko na Eu-
rodesku Slovenija, Centru za mobilnost in evropske programe izobraevanja in
usposabljanja (CMEPIUS), tudentskem mednarodnem informacijskem centru
(www.smic.si) ter Zavodu tudentska svetovalnica (www.svetovalnica.com).

Kako do tipendije
Monosti za pridobitev tipendij je veliko, le dejavno jih je treba iskati. tipendi-
je se razlikujejo glede na program tudija v tujini. Recimo, s pridobitvijo statusa
tudenta Erasmusa se pridobi monost finanne pomoi za mobilnost. Pozna-
mo e druge tipendije, denimo tipendije Javnega sklada RS za razvoj kadrov
in tipendije (www.sklad-kadri.si), CMEPIUS, Slovenske znanstvene fundacije,
razlinih slovenskih ministrstev, obin, Rotary kluba Ljubljana, Zoisove tipendije
za nadarjene, pa e tipendije Eastchance.com (ponuja tipendije v ZDA in EU),
tujih vlad, EEA grants, Mladi v akciji (Youth in action), program Fulbright, mednar-
odne parlamentarne tipendije (IPS) podeljuje Nemki zvezni parlament, British
Council, DAAD (Nemija), NUFFIC (Nizozemska) ... Portali za iskanje tipendij so
denimo Ploteus, Study Abroad Funding, Eastchance, Scolarship search, Filternet
in Dream Foundation.
Ob podpisu tipendijske pogodbe je treba biti pozoren na obveznosti, ki jih ti-
penditor zahteva. Ob morebitnem neizpolnjevanju teh lahko zahteva vrailo ti-
pendij.

Povzeto po lanku: Po srednji oli elim na tudij v Veliko Britanijo ali ZDA (revija Moje finance, september 2014)
Avtor: Marja Mili

157
 Zgodbe 6 mladih Slovencev v tujini

1. Katja, 23 let, pripravnitvo in ljubezen v Indiji

Zakaj tujina? V Indijo sem sprva odla julija 2014 na evropsko prostovoljno
slubo za est mesecev, kjer sem uila angleino in imela delavnice globalnega
uenja v razlinih delhijskih slumih. Prek prostovoljstva sem spoznala sedanjega
fanta. Zato sem prostovoljstvo podaljala za nadaljnjih pet mesecev, se vrnila v
Slovenijo za tri mesece in dokonala tudij ter se avgusta 2015 vrnila v Indijo.
Kje ivi? ivim v Delhiju, 18-milijonskem mestu.
Kje dela? Vse skupaj ni preve preprosto, vendar pa je delovnih mest dovolj,
predvsem v neprofitnih in nevladnih organizacijah. Imam plaano pripravnitvo
pri organizaciji Vatavaran, kar po indijsko pomeni okolje. Spopadamo se s prob-
lemi odpadkov ezmernega potronitva. Plailo za delo je 350 evrov na mesec.
Kulturna preseneenja? Kljub tevilnim prizadevanjem je e vedno zakoreni
njen kastni sistem na eni strani druina s estimi avtomobili, na drugi strani
pa druina, kjer est lanov ivi v enosobnem stanovanju. V Indiji je ogromno
delovne sile, zato je tako poceni, da ima svojo slukinjo, gospodinjo. Najveji
izziv vsakega posameznega dneva pa je zagotovo prevoz. To je kaos z rikami,
kravami, vozovi, kolesarji in peci, tovornjaki. Metroji in avtobusi so seveda nabi-
to polni. Pravzaprav nihe ne upoteva pravil.
Kaj pogrea? Drevesa, ve parkov, monost hoje. Indijske ceste niso ravno prim-
erne za pece in ljudje raje ne hodijo. Pri 45 stopinjah jim tega niti ne morem oitati.
Stroki? Cene v Delhiju so zelo odvisne od predela mesta. Najemnina za eno-
sobno stanovanje stane 170 evrov, a si ga delim. Stroki za vodo so pet evrov, za
elektriko sedem evrov, 15 evrov za internet, za odvoz smeti 1,5 evra.
Cene v Indiji:
- metro za pol ure vonje: 25 centov
- taksi: od 2,5 evra za 10 kilometrov
Kakne so plae v New Delhiju? Vozniki rik, slukinje, natakarji, gradbeniki,
prodajalci v trgovinah zasluijo med 100 in 150 evri, vasih celo manj! Smetarji
in podobno e precej manj. Nevladne organizacije plaajo med 250 in 400 evri
na mesec. V zasebnem sektorju gre lahko plaa navzgor vse do dveh ali treh ti-
soakov. Rekla pa bi, da plaa med 400 in 500 evri omogoa spodobno ivljenje
v Delhiju.
Kaj pa vrnitev v Slovenijo? V Slovenijo prihajam poleti. Za zdaj se mi zdi, da je v
Indiji lae poiskati delo, ki ga bi elela opravljati, predvsem pa je lae za mojega
partnerja, ker bi bila zanj selitev v Slovenijo mnogo teja. Ne vem, ali se bom
kmalu vrnila v Slovenijo, prav gotovo pa vem, da se ne nameravam ivljenjsko
ustaliti v Delhiju velika mesta pa niso zame.

158
2. Eva, 21 let, tudentka psihologije na Dunaju
Zakaj tujina? Pri 10 letih sem odla v prvi mednarodni poletni kamp in od takrat
sem vedela, da elim prej ali slej oditi v tujino. Za kraj tudija sem izbrala Dunaj
ker je blizu, mesto je udovito, polno je kulture pa e fakulteto, ki je ponujala tudij
psihologije v angleini, sem tam nala.
Kje ivi? ivim v tudentskem domu.
Stroki? e izkljuim najemnino (soba v povpreju stane med 200 in 300 evri),
so moji stroki povpreno 400 evrov na mesec. Ta denar mi dajejo stari. Dale
najve denarja porabim za hrano, drugo pa gre za najrazlineje stvari, kot so
prevozi, pijae in drugo.
Cene na Dunaju:
- kava: za vsaj kaken evro ali dva je draja kot v Sloveniji
- kino: okrog 10 evrov
- semestrska vozovnica za javni prevoz: 75 evrov
Pozitivna/negativna preseneenja? Najveja pozitivna sprememba je bila ve-
likost mesta in vse, kar to prinese zraven.
Vrnitev v Slovenijo? Takoj po tudiju najbr ne, saj bi rada ivela e v kateri drugi
dravi in pridobila e ve razlinih izkuenj. Za bolj oddaljeno prihodnost pa ne
vem, vse poti so e odprte.

3. Sara, 24 let, au pair v Londonu

Nasvet? Zaetek je pogosto teak, sploh e prvi odhaja od doma, a to je le
kratek as in kmalu mine. Dobro je, da si odprt in spozna im ve ljudi, se udelei
razlinih dogodkov in obie nove kraje ter si tako poasi ustvari ivljenje v novi
dravi.
Zakaj tujina? Za selitev sem se odloila predvsem zato, ker se mi je pri tudiju
zalomilo in so se moje tudentske muke preve vlekle. Vedno sem si elela iveti
v tujini. V London sem se preselila septembra 2015, delam kot au pair torej
kot varuka, ki ivi pri druini.
Kje ivi? ivim v vrstni hii v bliini Primrose Hilla, stanujem pri druini, ki ima
dve deklici (tiri in est let). V zameno za delo ivim pri tej druini (imam svojo
sobo) in dobivam tedensko plailo.
Kako poteka tvoje delo? Deklici peljem v olo, na popoldanske aktivnosti (pla-
vanje, balet ...), jima skuham veerjo in se z njima igram. Delam od ponedeljka do
petka, vasih tudi za vikend treba je biti prilagodljiv.
Plailo za delo? Plailo ni veliko, ampak je treba upotevati, da nimam strok-
ov, kot so najemnina, hrana in podobno, torej celotni zasluek porabim zase. Za
primerjavo: prek tudentskega servisa sem v Sloveniji meseno zasluila prib-
lino toliko, kot zasluim zdaj tu.

159
Stroki? Najbolj pomembno je to, da ne zapravim ve, kot zasluim, in da se lah-
ko finanno zanesem sama nase.
Cene v Londonu:
- mleko: 1 funt
- vodovodar za enourni obisk: 140 funtov
- strienje pri frizerju: vsaj 15 funtov
Pozitivna/negativna preseneenja? Seveda me vreme ni ravno navduilo
sonce in de tukaj vladata z roko v roki, zato imam vedno pri sebi sonna oala
in denik. Res sem navduena nad njihovimi muzeji, zaljubljena sem v gledalia.
Ve mi je tudi raznolikost tukaj se sreujejo ljudje razlinih narodnosti, ver in
kultur.
Vrnitev v Slovenijo? Trenutno me ni ne vlee domov in kmalu bom v Londonu
zaela iskati slubo. Tukaj imam zagotovo ve monosti! Domov bi se mogoe
vrnila le, da dokonam tudij, ker sem pa trmasta.
esa si se nauila v tujini? V tujini cenijo predvsem izkunje, uljivost in
samoiniciativnost, ne glede na to, ali imate v epu doktorat ali le srednjeolsko
sprievalo.

4. Filip, 21 let, tudiral v ZDA

Zakaj si odel v tujino? elel sem aktivno igrati koarko in kljub temu kakov-
ostno tudirati. Na olski sistem nam tega na alost ne omogoa, zato sem iz-
bral Zdruene drave, kjer vedo, kako se prilagoditi tudentu portniku. Zdaj sem
zaasno doma.
Kje si ivel? V Ameriki tudentje v veini primerov ivimo v tako imenovanih
kampusih, kjer ne manjka dobre drube, smeha in zabav.
Za kaj si porabil najve denarja? Najve denarja gre predvsem za vse im-
pulzivne nakupe, ki jih kot Slovenec v Ameriki pa hoe noe naredi. Vsi
drugi stroki, recimo za hrano in stanovanje, so znosni oziroma jih krije ti-
pendija.
Cene v Kaliforniji:
- pica v akciji: 6 dolarjev
- drugi izdelki: cene so primerljive s slovenskimi oziroma se izdelke zaradi velikos-
ti celotnega trga in konkurennosti da dobiti celo ceneje.
Pozitivno/negativno preseneenje? Pozitivno sem preseneen nad odprtostjo
Amerianov in njihovim spotovanjem tujcev.
Ostaja v Sloveniji? Razmiljam o tem, kako bi se im prej vrnil v Ameriko in
si poiskal eno. V Ameriko bom odel dotudirat, ostala sta mi namre e dva
letnika kolida, potem pa bomo videli, kako in kaj. Kakno poslovno idejo bi se
Amerianom zagotovo dalo prodati.
Nasvet? Ne razmiljaj, samo zagrabi prilonost in pojdi. Splaa se!

160
5. Jaka, 20 let, mladi start-up podjetnik,
razpet med Slovenijo in San Franciscom
Zakaj tujina? Ne ivim v tujini, ampak ker je veina naih strank iz ZDA, veino
asa preivim tam, natanneje v San Franciscu, ki je meka za start-upe. Ustano-
vili smo podjetje, kjer programiramo za amerike stranke naa vizija je, da bi
vsakemu slovenskemu programerju omogoili, da se mu ne bi bilo treba seliti
v Ameriko, a bi lahko delal za amerika podjetja. Torej da smo most med najbolj
nadarjenimi programerji iz Slovenije in najbolj zanimivimi projekti v ZDA. Poleg
tega je dobro, da smo v Ameriki e zaradi koliine projektov, ki jih imamo, in
zaradi strank, da se vzpostavi neki dober odnos. Lae je projekte voditi iz ZDA.
Kje ivi? ivim v hii, ki si jo delimo z drugimi podjetji tam v bistvu ivimo kot
v neki start-up hiki.
Stroki? Najemnine v Silicijevi dolini so trenutno najvije na svetu naeloma se
za garsonjero plauje od tri tiso dolarjev. Okvirno tevilko strokov teko ocen-
im nekaj si plaujem sam, nekaj stari. Najve denarja gre za hrano, ker je zelo
draga. Veliko vlagam v izobraevanja, ker elim napredovati na podrojih, ki jih
pokrivam.
Cene v San Franciscu:
- kino za dva: od 60 do 70 dolarjev
- pivo (zunaj): od 10 dolarjev
- mesena naronina za telefon: od 50 dolarjev
- javni prevoz: 100 dolarjev na mesec
- veerja (zunaj): od 40 dolarjev na osebo
Pozitivna/negativna preseneenja? Pozitivno sem preseneen nad ZDA, ker
je to, vsaj za start-upe, najbolje okolje. Negativno pa se mi zdi to, da je izjemno
kapitalistina drava z neurejenim socialnim sistemom.
Se bo preselil? V Sloveniji preivim kar nekaj asa, ker imamo tukaj tudi ekipe,
tako da sem zadovoljen, kako trenutno preivljam svoj as. Sem se pa zunaj
nauil, da je res treba vlagati v nas (Slovence, Slovenijo) ... ele zunaj vidi, kako
je Slovenija lepa.

6. Marua, 19 let, tudentka psihologije na kotskem

Zakaj tujina? tudij v tujini je bila moja elja e od drugega letnika gimnazije.
Razmiljala sem, da bi e leto ali dve gimnazije opravila v tujini, a sem se na koncu
premislila in sanje uresniila ele ob koncu gimnazije. Zanimal me je tudij psi-
hologije in po zbranih informacijah o tudiju in programih, ki so na voljo, sem se
vpisala na University of Aberdeen na kotskem.
Kje ivi? ivela sem v domu, potem pa v stanovanju z nizozemsko prijatelj
ico.

161
 Stroki? Meseni stroki za nastanitev v domu znaajo priblino 600 funtov.
Prednost ivljenja v domu je, da sta veerja in zajtrk vkljuena v ceno in tako
za hrano porabi manj denarja. Stroke bivanja in ivljenja mi plaujejo stari,
tipendije ne prejemam. Fundacija Ad futura namre tipendije podeljuje samo
za tudije naravoslovnih ved.
Cene v Aberdeenu:
- kava z mlekom (zunaj): 3,5 funta
- kosilo (zunaj): od 7 funtov
- ubeniki: okrog 40 funtov za enega
Pozitivno/negativno preseneenje? Pozitivno sem preseneena nad prijaznost-
jo ljudi in njihovo dostopnostjo. Zelo hitro sem stkala prijateljske vezi. Prijateljice so
mi zelo pomagale, ko sem pogreala dom, in prav one so del najlepih spominov.
Vrnitev v Slovenijo? O tem je e prezgodaj razmiljati. Najprej bi rada kona-
la univerzitetni tudij (tiri leta), potem pa verjetno tudij tudi nadaljevala zunaj
Slovenije.
Kaj si spoznala? Nisem si mislila, da bodo odhod in prvi trenutki tam tako teki.
Podcenjevala sem dejstvo, da bom tam zares sama in ne bo nikogar, h komur bi
lahko zveer pritekla in ga prosila za nasvet. Na sreo obstaja Skype. Ampak ne
glede na redke teke trenutke, se mora mlad lovek zavedati, da je zmoen veliko
ve, kot si misli, e si neesa res eli in za to trdo dela. Sama sem se nauila, da te
trdo delo in volja lahko res dale pripeljeta in na koncu niti sam ne more verjeti,
kaj vse zmore in da je to vse plod tvojega dela.
Povzeto po lanku: Mami, oi, grem v tujino! Zgodbe 6 mladih Slovencev (revija Moje finance, junij 2016)
Avtor: Ksenija Sedej

Zgodba tudentke Erika e med olanjem priplezala do sanjske slube

Cilj vsakega tudenta, ki kona tudij, je, da zane im prej pobirati sadove svo-
jega trdega dela iz olskih klopi. Nekateri zaposlitev najdejo hitro, drugim se lah-
ko tudi zatika. Petindvajsetletna Erika je pot do sanjske slube zaela tlakovati
v prvem letniku fakultete in od takrat ji ni bilo treba pisati proenj za delo. e
si delaven, komunikativen, kae zanimanje, se ljudje spomnijo nate in slube
so kar prihajale, na koncu tudi pripravnitvo, razlaga. Postala je diplomirana
fizioterapevtka, obvezno pripravnitvo, ki ga mora opraviti pred prvo zaposlitvijo,
je dobila teden dni pozneje. Ko ga je opravila, jo je sluba e akala. Malo sree?

162
Zagotovo! e ob vpisu na fakulteto je vedela, da je to zanjo sanjski poklic. Ko si
po koncu izobraevanja vren na trg delovne sile, vsak delodajalec priakuje, da
bo imel izkunje, zato je samo tudiranje danes premalo, opozarja Erika. Delo je
zaela iskati e pri 17 letih. Pisala je pronje in iskala volontersko delo, da bi bila v
stiku s fizioterapijo. Zasluek je bil postranskega pomena, vedela sem, da potre-
bujem izkunje. Najprej sem delala na recepciji fizioterapevtskega centra, potem
sem lahko spremljala fizioterapevtko pri delu, pozneje sem e priklopila aparate.
Dvakrat na teden sem pomagala, na koncu pa so mi celo plaali. Preostale dneve
v tednu sem delala promocije, administrativna dela, v gostinstvu, opisuje Erika.
Med tudijem lahko hitro najde delo, pravi. Ko je v okviru fakultete opravlja-
la obvezno prakso v toplicah, je mimogrede vpraala e za poitniko delo. e
spomladi si je zapolnila poletje z delom in v tem asu nabrala ogromno izkuenj.

4 poti DO SLUBE E MED OLANJEM

1. Zanite dovolj zgodaj! Naveite stik z delodajalci e med izobraevanjem, pa

naj bo to z opravljanjem obvezne prakse ali s poletnim delom, svetuje kadrovski
strokovnjak Tilen Prah. Veliko fakultet in ol sodeluje s podjetji, nekatere imajo
tudi svoje karierne centre, prek katerih lahko tudenti nagovorijo prve deloda-
jalce.
2. Zaupajte vase in bodite samozavestni! Odnos, motivacija in trdna preprianost,
da nam lahko uspe, delajo razliko med mladimi. e sami sebi ne verjamemo,
da nam bo uspelo, ne bomo prepriali sogovornika na drugi strani, opozarja
kadrovska strokovnjakinja Laura Smrekar.
3. Prouujte morebitne delodajalce! Praviloma se slabo godi kandidatom, ki se
nekritino prijavljajo na vsako povpraevanje, svari kadrovski strokovnjak Alojz
ket. Delodajalce je treba prouevati! e kandidati ne vedo, kaj bi na razpisanem
mestu delali, in nimajo predstave, ali bi delo dobro opravili, potem je njihova
monost za uspeh v konkurennem nastopu zelo zmanjana.
4. Mreite se digitalno in klasino! Vpiite se v baze iskalcev zaposlitve na
kadrovskih portalih mojazaposlitev.si, mojedelo.com ter kadrovskih agencijah
(Kariera, Adecco, Trenkwalder, Manpower, Competo ...). Pomagajte si z druino,
prijatelji, znanci, kolegi. Ustvarite si svoj profil na LinkedInu, morda vzpostavite
svoj blog, posnetek na Youtubu, svojo spletno stran.

Povzeto po lanku: Erika e med olanjem priplezala do sanjske slube (revija Moje finance, februar 2016)
Avtor: Maja Virant

163
 Marja Mili
Matja Nidorfer
KAJ MORAMO STARI
mag. Samo Lubej, osebni finanni svetovalec, Finanni center
e ste otroka poduili, kako naj skrbi za zdravje in druino, potem ga morate tudi o denarju.

O DENARJU
To so namre top tri vrednote pri odraslih Slovencih. Priujoa knjiga je do sedaj najbolje
orodje kako zaeti.

KAJ MORAMO STARI O DENARJU NAUITI SVOJE OTROKE, PREDEN GREDO OD DOMA
Anita Ogulin, predsednica Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje
Knjiga nas na preprost in nazoren nain vodi, kako otrokom predstaviti ravnanje z denar-
jem. Ob finannem razsvetljevanju nudi tudi ve kot potrebne in tako zelo poenostavljene
informacije, ki omogoajo kakovostno spodbudo in podporo pri vzgoji in vodenju otrok in
mladostnikov v zdrave in uspene odrasle osebnosti. Prinaa tudi mnoge dobre zgodbe in
izkunje. e bomo vzgajali po izkunjah, ki jih predstavlja knjiga, bomo zagotovo bogateji
za mnoga spoznanja, ki jih je vredno in nujno spreminjati v prakso, v naa ivljenja in ivljenja
naih otrok. Za nae in njihovo dobro.
NAUITI SVOJE OTROKE,
Laura Smrekar, kadrovska strokovnjakinja, Competo
Mladi danes ivijo v svetu, kjer je edina stalnica sprememba. Da bodo lahko samozavestno in
PREDEN GREDO OD DOMA
pogumno vstopali v ivljenje in na karierno pot, potrebujejo nao podporo in vodila. Knjiga je
enkratna popotnica za stare in uitelje, ki elijo mlade opolnomoiti z informacijami, nasveti
in praktinimi napotki s podroja upravljanja z denarjem, izbire poklica in iskanja dela.

Gabrijela Blaznek, profesorica ekonomski predmetov, Gimnazija in ekonomska sred-

nja ola Trbovlje
Knjiga bo v veliko pomo tako starem kot tudi nam uiteljem, ki v olah pouujemo mlade
o pametnem upravljanju z denarjem. Super je, da jo lahko beremo kot zgodbo, ki spremlja
otroka od rojstva do finanne neodvisnosti, ali pa po potrebi po posameznih poglavjih, ki se
mladim trenutno dogajajo v ivljenju.

Mitja Vezoviek, mag., osebni finanni svetovalec, Vezoviek & Partnerji

Biti star je najveje veselje na eni ter velika odgovornost na drugi strani. Nae vedenje, pre-
prianja in znanja se prenaajo na nae otroke. Ker jim vsi elimo le najbolje je nujno, da
razumemo lastne omejitve ter investiramo v znanje. Lastno znanje in znanje naih otrok. Ko
govorimo o osebnih financah ni boljega naina za pridobitev znanja, kot je branje lank-
ov, knjig, obisk delavnic Le vir, avtorja moramo previdno, zelo previdno izbrati. In ni veliko
boljih izbir, kot je tale knjiga, v kateri sta Matja in Marja zbrala in dopolnila ivljenja vredne
nasvete razlinih strokovnjakov. Ponosen sem, da sem lahko med njimi. Kdaj damo otrokom prvo epnino
France Arhar, nekdanji guverner Banke Slovenije in direktor Zdruenja bank Slovenije Kako jih nauimo varevati in voditi osebni proraun
Dnevna praksa nas opozarja, kljub nai vsakodnevni uporabi denarja, da je nae vedenje o Kako jih pripravimo na prve zasluke doma in v tujini
njem nepopolno in vekrat zmotno, zato so napotki in opozorila, ki jih prinaa tudi priujoe
delo dobrodoli. In to ne le za mlade, ki zaenjajo ivljenjsko pot, temve za vsakogar, da
Kako pomagamo pri izbiri njihovega sanjskega poklica
bo ob njem preveril svoje ravnanje. Kriza, ki smo jo doiveli na finannem podroju, nam Zakaj jih spodbujati v podjetnitvo
mora biti v opomin zaradi netetih tveganj, ki nas spremljajo pri dnevnih aktivnostih tudi z
denarjem.
Kako jih usmerjamo, da bodo v trgovini porabili im manj denarja
Kako jih nauimo prepoznati denarne goljufije
Kako jim pomagamo do lastnega stanovanja
Kako jih dokonno pospremimo na samostojno pot

Matja Nidorfer in Marja Mili