»Nekatere naše najboljše ideje so se

porodile, ker smo svoje inženirje pustili,

da se potepajo tam, kjer se še angeli
bojijo hoditi.«

Henry Ford
Interni časopis družbe Savaprojekt, d. d., Krško, številka 6, marec 2009

8. aprila otvoritev telovadnice pri

Osnovni šoli Jurija Dalmatina Krško

NAJ SODELAVEC/
SODELAVKA
LETA 2009

Tudi v letošnjem letu želimo nadaljevati z

izborom Naj sodelavec/sodelavka leta, s
katerim želimo zaposlenim izkazati priznanje
za njihov vsesplošni prispevek h krepitvi pri-
padnosti in pozitivne klime v naši družbi.

Zato vas vabimo, da tudi v letošnjem letu Krško - Potem ko smo v družbi Savaprojekt izdelali projektno dokumentacijo
sodelujete in izberete sodelavca/sodelav- (načrt arhitekture, načrt konstrukcij, elaborat o varstvu pri delu, načrt zunanje
ko, ki v največji meri prispeva k uspehom ureditve, načrt elektro in strojnih instalacij, tehnična zaščita, požarna študija)
družbe, tistega, ki je v komunikaciji najbolj za novo telovadnico pri OŠ Jurija Dalmatina Krško in so 5. junija 2008 položili
odprt, iskren, kredibilen, ..., ki deluje najbolj temeljni kamen za njeno izgradnjo, v okviru katere je ekipa Savaprojekta izva-
konstruktivno, povezovalno! jala strokovni in finančni nadzor, bodo v sredo, 8. aprila 2009, telovadnico tudi
svečano odprli.
Več na strani 6.
Predlagajte in izberite
V tej številki preberite ...
Naj sodelavca/sodelavko
leta 2009! str. 2 str. 5 str. 6 str. 12
Svoje predloge z obrazložitvijo za Naj so-
delavca/sodelavko 2009 (glasujete lahko
samo za enega oziroma eno od sodelavk
in sodelavcev) oddajte v škatlo v 5. nad-
stropju.
Časa imate vse leto, natančneje do konca Dogodki Jubileji v Kaj delamo Foto
novembra, saj bomo zmagovalca/ko raz- Savaprojektu in kdo smo utrinki
glasili ob zaključku leta.
Vabljeni k sodelovanju!
 Poslovno srečanje Hidria – Srečanje predstavnikov
dogodki

slovenskega
Savaprojekt in hrvaškega
gospodarskega vrha
Godovič, 19. marec – Uprava Savaprojekta s sodelavci se je danes udeležila
poslovnega srečanja s predstavniki korporacije Hidria, ki se med drugim osre- Ljubljana, 25. marec - Glavni direktor
dotoča na razvoj, proizvodnjo in trženje sistemov in komponent za klimatiza- Peter Žigante se je na Ljubljanskem
cijo, gretje in hlajenje, ter na program obnovljivih virov, ki zajema sistemske gradu udeležil srečanja predstavni-
rešitve pri koriščenju energije sonca in elemente za sestavo solarnih sistemov. kov slovenskega in hrvaškega go-
V Hidrii IMP Klima v Godoviču je ekipo Savaprojekta, ki so jo sestavljali glavni spodarskega vrha, ki ga je organi-
direktor Peter Žigante, namestnik glavnega direktorja Aleš Plestenjak, vodilni ziralo Društvo slovensko-hrvaškega
Inženir Aleksandar Jovanović, odgovorni Inženir Damjan Mežič ter samostojni prijateljstva, katerega kolektivni član
izvajalec storitev Inženir Andrej Pirc, sprejel podpredsednik poslovnega odbora je tudi družba Savaprojekt.
korporacije Hidria ter glavni direktor Hidrie IMP Klima Ivan Rupnik s sodelavci,
pridružil pa se jim je tudi predsednik poslovodnega odbora korporacije mag. Namen srečanja je poudariti po-
Iztok Seljak. Srečanje je potrdilo dobro prakso dosedanjega sodelovanja obeh membnost ter odvisnost gospodar-
družb in postavilo temelje za nadaljnje uspešno sodelovanje. skega sodelovanja med Slovenijo
in Hrvaško, udeležil pa se ga je tudi
predsednik Republike Slovenije dr.
Danilo Tuerk.
Prvi del srečanja je potekal v obliki
gospodarskega foruma, v okviru ka-
terega so slovenski in hrvaški gospo-
darstveniki izmenjevali svoja mnenja
in izkušnje na področju gospodarske-
ga povezovanja in sodelovanja.
V drugem delu pa so slavnostno od-
prli razstavo karikaturista Darka Šarca
z naslovom »Slovenci in Hrvati - prija-
telji skozi zgodovino«.
Društvu slovensko-hrvaškega prijatelj-
stva predseduje dr. Božo Dimnik, naša
družba pa je z društvom povezana
tudi kot sponzor njihovih spletnih stra-
ni, ki jih je izdelala Damjana Frece.
Z ogleda Hidria Klima Inštituta, z desne: dr. Erik Pavlovič, direktor inštituta, Simon
Strgar, Aleksandar Jovanović, glavni direktor Savaprojekta Peter Žigante, glav-
ni direktor Hidrie IMP Klima in podpredsednik poslovnega odbora korporacije Forum 21 -
Hidria Ivan Rupnik, namestnik glavnega direktorja Savaprojekta Aleš Pleste-
njak, Damjan Mežič in Andrej Pirc.
»Energetska
prihodnost Slovenije«
Ekipa Savaprojekta si je ogledala Hi- družb, dr. Erik Pavlovič je spregovoril o
dria Klima Inštitut, ki jim ga je predstavil prezračevanju in optimalnih rešitvah iz
direktor dr. Erik Pavlovič. prakse, Aleksandar Jovanović iz Sava- Ljubljana, 25. marec - Društvo za poli-
projekta je predstavil primer tična, gospodarska, razvojna, socialna,
dobre prakse sodelovanja kulturna in etična vprašanja Forum 21 je
obeh družb v različnih pro- 25. marca organiziralo omizje na temo
jektih, Matija Puš iz Hidrie je »Energetska prihodnost Slovenije«, na
predstavil rešitve s termo- katero je bil povabljen tudi glavni direk-
solarnimi in fotovoltaičnimi tor družbe Savaprojekt Peter Žigante.
sistemi, Damjan Mežič iz Na omizju so spregovorili, kakšne so
Savaprojekta pa primere temeljne smernice razvoja energetike
fotovoltaike v projektivi. v svetu in kakšno mesto ima pri tem
Pametno hišo in povezavo Slovenija, kaj lahko Slovenija prispeva k
s centralno nadzornim sis- nastajanju sodobnega energetskega
Sledila je Hidriina akademija izobraže- temom je predstavil Miha Menard iz sektorja in kako se mora za to organi-
vanj, v okviru katere sta oba glavna Hidrie, Andrej Pirc iz naše družbe pa zirati, ali lahko del slovenskega gospo-
direktorja družb Peter Žigante in Ivan možnost uporabe lesne biomase kot darstva najde svoj dolgoročni izziv v
Rupnik predstavila delo in vizijo razvoja obnovljivega vira energije. L.P.C. energetiki, ...

2 marec ‘09
11. marec - dan Savaprojekta Donacija Splošni
bolnišnici Brežice
Krško – 11. marec je dan, ko v Savaprojektu že tradicionalno obeležujemo uradni
začetek družbe pred več kot 30 leti. Leta 1975 je bila namreč ustanovljena delov- Krško, Brežice, januar – V družbi Sa-
na enota Projektivni biro v okviru podjetja IGM Sava Krško in s tem začetek pro- vaprojekt, d. d., smo v začetku leta
jektive v Krškem. Ta mejnik v Savaprojektu štejemo kot uradni začetek. »Ponosni prispevali donacijo Splošni bolnišnici
smo na prehojeno pot in na to, kaj smo naredili tako za svoj kraj in širše. Slovenija Brežice, in sicer smo v okviru svoje
bi bila drugačna brez nas,« pravi glavni direktor Peter Žigante. dejavnosti bolnišnici na podlagi jav-
nega naročila ponudili brezplačno
izvedbo nadzora in izdelavo PID za
ureditev ambulante za nosečnice.

JZZ Splošna bolnišnica Brežice skupaj

Projektiva je obujala spomine na pre-
tekla leta v Savaprojektu.
Glavni direktor je nazdravil s sodelav-
ci iz strokovnih služb.
z nekaterimi posavskimi društvi že od
lanskega leta vodi veliko akcijo zbira-
nja sredstev v korist bolnišnice s ciljem
postati sodobna, moderno opremlje-
na in bolnikom prijazna regijska bolni-
šnica. V Savaprojektu smo na ta način
prispevali h kvalitetnejši oskrbi bolnikov
v tej bolnišnici z brezplačno izvedbo
nadzora in izdelavo PID v okviru uredi-
tve ambulante za nosečnice.

Pomoč družini v
stiski in študentki
Na urbanizmu so dekleta mladim, ki so Na inženiringu so ob tem posebnem Krško, 22. december – V družbi Sava-
šele začeli z delom, predstavile pomen dnevu pogovor namenili zgodovini projekt smo tako kot vsako leto tudi
dneva Savaprojekta. družbe. letos sredstva namenili pomoči po-
trebnim in jim tako polepšali praznič-
Začetki delovanja segajo v leto 1947, ko ne dni. Bojani Omerzo iz Bukoška, ki
je bilo delo podjetja organizirano sprva v je letos po tragični smrti moža ostala
Okrajnem gradbenem podjetju OGRAD. sama z dvema sinovoma in velikimi
V 50. in 60. letih so bili del podjetja Indus- dolgovi, smo v sodelovanju z breži-
trija gradbenega materiala IGM SAVA škim območnim Rdečim križem po-
Krško. Povečane potrebe po načrtovanju darili 1500 € za poplačilo teh dolgov.
objektov so leta 1975 narekovale ustano- V sodelovanju s Centrom za socialno
vitev posebne delovne enote Projektivni delo Krško pa smo študentki iz soci-
biro, ki jo je pod svoje okrilje vzel takrat- alno ogrožene družine podarili raču-
Ob dnevu Savaprojekta smo v našo ni direktor Jože Mulej, kot predsednik nalnik.
družbo povabili tudi naše upokojence. skupščine Občine Krško pa je iniciativo Petintridesetletna vdova Bojana
Silvina Greina, ki je bil prvi zaposlen in kas- Omerzo je po smrti moža ostala sama
neje tudi prvi direktor, podprl Silvo Gorenc. Projektivna dejavnost je hitro rasla in z dvema sinovoma, starima petnajst
oblikovala sta se TOZD Savaprojekt Krško in TOZD IGM Sava Krško. Kot samostojna in deset let, ter z bančnimi dolgovi, vi-
organizacija je začel Savaprojekt Krško z delovanjem leta1989, leta 1997 pa je bila sokimi okoli 14.000 €. Hiša, v kateri so
družba v procesu lastninjenja organizirana kot delniška družba. L.P.C. ostali sami, je potrebna obnove, vsak
mesec je ogromno položnic. Bojana
Uradni začetek Projektivnega biroja se je znašla v hudi stiski.
»Vloga za registracijo Projektivnega biroja, ki pomeni uradni začetek obstoja Savaprojekta, je bila Študentka Andreja zaradi slabih do-
mačih razmer (slabih stanovanjskih
podana 17. maja 1975, 19. maja istega leta se je kot prvi v Projektivnem biroju zaposlil Silvin Grein.
pogojev in alkoholizma) več kot eno
Kasneje je smučarski klub biroja, ki je deloval v okviru Planinskega društva Bohor, v marcu vsako leto leto ni živela doma, ampak v Kriznem
organiziral različne športne igre, smučarske izlete, ki so jih vsako leto organizirali 11. marca. Tako je centru za mlade Krško, zdaj biva v štu-
dan Savaprojekta ali dan biroja, kot so ga takrat poimenovali, bil nekako prestavljen iz maja v marec dentskem domu. V celoti se preživlja
sama z otroškimi dodatki, štipendijo in
in se kot dan Savaprojekta ohranil vse do danes,« se spominja dolgoletna sodelavka Nada Kranjc.
občasnim študentskim delom.

marec ‘09
3
 Javna obravnava
dogodki
OPPN za Kompleks
Krka Krško
Krško, 18. februar – V družbi Savapro-
jekt izdelujemo Občinski podrobni
prostorski načrt za »Kompleks Krka
Krško«, za izdelavo katerega je pobu-
dnik in naročnik Krka tovarna zdravil
Novo mesto. 18. februarja je v pro-
storih Občine Krško potekala javna
obravnava dopolnjenega osnutka
tega dokumenta.
V okviru javne obravnave je doku-
ment predstavila Jagica Ganc (na
fotografiji) iz Savaprojekta skupaj s Sil-
vijo Umek, okoljsko poročilo pa Urša
Šolc iz podjetja Oikos. O investiciji sta
spregovorila tudi predstavnika investi-
torja - Krke tovarne zdravil Novo mesto
Andrej Kulovec in Slavko Zupančič ter
predstavnica Občine Krško kot pripra-
vljavca Simona Lubšina.
Podanih je bilo zelo malo pripomb, kar
se je odražalo tudi v skromni udeležbi
javne obravnave. Največ pomislekov
se je nanašalo na lokacijo kompleksa.
Ta je umeščen jugovzhodno od tovar-
ne Vipap Videm Krško, med reko Savo
oziroma lokalno cesto za Nuklearno
elektrarno Krško in železniško progo
Zidani most – Dobova in severozaho-
dno od potoka Potočnica.
L.P.C.
4 marec ‘09
Delovna mesta so gonilna sila razvoja sosesk
V družbi Savaprojekt, kjer se z urbanizmom mesta Krško ukvarjamo že več kot trideset let, se
strinjamo, da ima lokacija kompleksa Krka Krško jugovzhodno od tovarne Vipap Videm Krško
izjemne mestotvorne potenciale in predstavlja v dolgoročni viziji mesta prostor, kjer se lahko
vsa tri jedra mesta Krško (Krško, Videm in Leskovec) združijo in se z vključitvijo reke Save, kot del
mestne sprehajalne površine, povežejo v celoto. Zakaj smo se torej odločili, da kot strokovnja-
ki podpiramo umestitev nove tovarne – kompleksa Krke prav na tej lokaciji?
Če analiziramo obstoječo lokacijo, ugotovimo, da gre za izjemno degradirano območje, ki je
v obstoječih prostorskih načrtih opredeljeno kot industrijska cona. Zaradi neposredne bližine
tovarne Vipap Videm Krško je za čas njenega obratovanja zaradi neposrednih vplivov na
bližnjo okolico to območje neprimerno za razvoj stanovanjskih dejavnosti. Lokacija je zaradi
svoje dobre dostopnosti in bližine reke Save idealna za postavitev za okolje sprejemljive indu-
strijske dejavnosti.
Območja za stanovanja so na podlagi obstoječih planskih aktov opredeljena na lokacijah,
ki so z vidika poselitve veliko primernejša od obravnavane lokacije, dokler je tam tovarna
Vipap. Kljub temu, da so obstoječa območja za poselitev opredeljena že 20 let, pa veliko teh
površin ostaja nezapolnjenih. V skladu z veljavno zakonodajo in glede na obstoječe demo-
grafske kazalce in optimistične scenarije demografskega razvoja ter obstoječe mestotvorne
impulze je zato potrebno pred opredelitvijo novih površin za stanovanja najprej poskrbeti za
zapolnitev obstoječih. Umestitev centralnih dejavnosti se skladu z Zakonom o prostorskem
načrtovanju v mestih usmerja prvenstveno v prenovo območij obstoječih mestnih jeder, kar
se v Krškem že izvaja v primeru postavitve nove knjižnice v staro mestno
jedro, z umestitvijo obeh fakultet, Občine, Upravne enote, preseljena je le
Glasbena šola.
Teorija razvoja mesta govori o prepletu mestotvornih funkcij (industrija, tu-
rizem, obrt, trgovina, zdravstvo, šolstvo) z mestoslužnimi funkcijami (komu-
nala, promet, ostala oskrba) in bivanjem. Mestotvorne funkcije so tiste, ki
z zagotavljanjem dohodka in zaposlitve spodbujajo nastanek mesta in so
gibalo obstoja, razvoja in rasti mesta. Za enakomerno rast mesta je zelo po-
membna tudi enakomerna razporeditev mestotvornih dejavnosti. Teorije
idealnih mest govorijo o umestitvi upravnih in kulturnih dejavnosti v samo
središče mesta. Iz središča navzven nato sledijo območja ostalih centralnih
dejavnosti – banke, zdravstvo, sociala, šolstvo. V zunanjem pasu mest se
nahajajo večji industrijski obrati, visokošolski centri in športni parki. Pri sodobnem razvoju mest
pa govorimo o razvoju posameznih sosesk, kot mest v malem. Mesta so tako sestavljena iz
večih enot – malih mest, ki ima vsako svoje mestotvorne funkcije in se zlagajo v celoto, veli-
ko mestno tvorbo. Z razvojem čistih industrijskih obratov je tudi proizvodnja začela postajati
vedno bolj integrirana v stanovanjske soseske. K temu sta prispevala tudi razvoj trajnostne
mobilnosti, ki govori o zmanjševanju prometnih tokov, ter želja po čim več prostem času, ki
se s skrajšanjem vožnje na delo poveča. Delovna mesta so še vedno gonilna privlačna sila
koncentracije prebivalstva, razvoja sosesk ter ostalih potrošniških in oskrbnih dejavnosti.
Mesto Krško se je tako pred 100 leti oblikovalo v dveh enotah: današnje mestno jedro in na
Vidmu ob cerkvi. Leta 1939 je tovarnar Franc Bonač postavil tovarno celuloze, ki je za takra-
tne razmere zrasla daleč iz mesta. V 60. letih pa je zaradi razvoja mesta to območje postalo
integrirano v mestno strukturo. V skladu z nadaljnjim razvojem mesta Krško se bo v naslednjih
60 letih verjetno preselila lokacija tovarne Vipap in kasneje tudi obrat Krke. To je normalna
organska rast mesta.
Na podlagi Okoljskega poročila, ki je bilo v sklopu izdelave OPPN izdelano za kompleks Krka,
je jasno, da kompleks Krka ne bo povzročal negativnih posledic na okolje, ki bi bile nezdru-
žljive z dejavnostjo bivanja. Dokaz temu so tudi primeri novogradenj stanovanjskih blokov v
neposredni bližini tovrstne tovarne drugje po Sloveniji in svetu.
Sedaj degradirano in zapuščeno območje se bo s postavitvijo kompleksa Krka saniralo. Ure-
dili se bodo prometni dostopi, kolesarska in peš pot ob potoku Potočnica, celotno območje
se bo ozelenilo in ob robu zasadilo s 5-metrskim zelenim pasom. Ob pridobitvi novih delovnih
mest in ostalih mestotvornih impulzih, ki jih tovrstna tovarna sprošča v okolje v času svojega
delovanja, bo mesto Krško kasneje, ob opustitvi tovarne Vipap Videm Krško, ob kompleksu
Krka pridobilo kvaliteten in opremljen prostor za razvoj nove soseske, območja za centralne
dejavnosti ali rekreacijske površine, ki bodo morda nastala prav kot posledica razvoja novih
delovnih mest in dviga standarda meščanov.
Damjana Frece, univ. dipl. inž. kraj. arh., izvršna direktorica za področje urbanizma
Macinih 30 let
v Savaprojektu
Starejši
moramo
zaupati
mlajšim
Maca leta 1982
Marija Rendulič oziroma
Maca je v Krško prišla še kot
zaposlena v zagrebški Hidroelektri,
saj je delala na gradbišču Nuklearne
elektrarne Krško. Ko je bilo delo tam
zaključeno, je leta 1979 na pobudo
prijateljice delo našla v IGM Savi ozi-
Spomine na tri desetletja v Savaprojektu je Maca delila s sodelavci.
roma kasneje v Projektivnem biroju,
kjer je bilo 17 zaposlenih. Njeni prvi
projekti so bili stari objekt SOP Krško
pa ureditev Dalmatinove, stanovanj-
ski bloki na Bohoričevi ulici, …
»Takrat smo bili vsi mladi in zagnani.
To so bili povsem drugačni časi kot
danes. Imeli smo več časa za izde-
lavo določenih projektov, tudi zako-
nodaja je bila veliko bolj enostavna,«
se spominja Maca. »Ko si zakonodajo
naštudiral, si bil miren naslednjih de-
set let, zdaj je to, ob nenehnem spre-
minjaju in dopolnjevanju zakonov in
predpisov, popolnoma drugače.«
Na začetku se je zelo hitro vklopila v
že utečeno delo biroja, kjer so takrat
delali Ante Markovič, Fedor Špaca-
pan, Mirjam Fink, Jože Petric, Marjan
Lapajne, Jani Vlahušič, Ado Hlastan,
Dunja Miklič in drugi. »Zaradi drugač-
nih okoliščin dela smo se tudi veliko
več družili, predvsem v okviru pla-
Jubilejno delo
Z novim letom bomo v našem časopisu
tudi redno objavljali vse okrogle jubileje
dela naših zaposlenih v Savaprojektu.
20 let
s sodelavci ...
ninske sekcije, v kateri sta bila najbolj
aktivna Ante Markovič in Jože Ašič,«
pravi Maca.
V obdobju dela v Savaprojektu je Darja Mešiček, 16. 1. 2009
dobila tudi več ponudb, da bi odšla
10 let
Damijana Kranjc, 10. 2. 2009
iz Savaprojekta in se zaposlila v dru-
gih podjetjih, vendar se nikoli, kljub
temu, da se je zelo težko navadila
na življenje v Krškem, ni odločila za
ta korak. »Morda je bilo težko nava-
diti se na življenje v Krškem, » pravi, «a
sodelavce in delo v Savaprojektu, na Tomaž Koretič, 1. 3. 2009
projektivi ne bi zamenjala. Nikoli in še
danes mi ni žal, da sem se odločila,
da ostanem.« 12. pohod »Moje mesto
Maca na podlagi svojih izkušenj in
tridesetletnega dela v Savaprojektu pred prvim majem«
poudarja, da je danes zelo pomemb-
no, da starejši zaposleni zaupajo mlaj- Družba Savaprojekt bo konec aprila
šim.
organizirala že 12. tradicionalni po-
»Za mlajše si je potrebno vzeti čas.
Tako kot so drugi učili nas, tako mora- hod »Moje mesto pred 1. majem«, s
mo mi predajati znanje naprej, ven- katerim želimo zaposlenim ter kra-
dar moramo mlajšim pri tem zaupati, jankam in krajanom omogočiti, da
jih motivirati. Tudi nam, izkušenim se še
pobližje in z različnih strokovnih vi-
dogajajo napake,« opozarja Maca in
dodaja: »Uživam pri delu z mladimi, dikov še bolj spoznajo svoje mesto.
kot so moji Tina, Jože in Damjan, in jih
ne zamenjam za nič na svetu.« L.P.C.
marec ‘09
5
 Telovadnica pri OŠ Jurija Dalmatina
kaj delamo in kdo smo?
Krško odpira vrata
Krško – 25. februarja je bil uspešno opravljen tehnični pregled za telovadnico
pri OŠ Jurija Dalmatina Krško, ki jo je gradila družba CGP, družba za gradbe-
ništvo, inženiring, proizvodnjo in vzdrževanje cest, d.d., Novo mesto s podizva-
jalci, projektno dokumentacijo, strokovni in finančni nadzor nad gradnjo pa je
izvajala naša ekipa. V aprilu bo telovadnica odprla svoja vrata.
Nalogo strokovnega in finančne-
ga nadzora je vodil Aleš Pleste-
njak, kot člani tima pa so sode-
lovali Rajko Kranjc, Anton Fritz in
Aljoša Preskar.
Gre za nekaj manj kot 1300 kva-
dratnih metrov nove telovadni-
ce, skupaj z graderobami, ho-
dniki, sanitarijami, umivalnico in
drugimi prostori, 110 kvadratnih
metrov pa je bilo adaptiranih.
Tako ima novozgrajen del po-
leg telovadnice štiri garderobe,
kabinet za učitelje, prostor za
telovadno orodje, tako imeno-
Aleš Plestenjak (desno), vodja tima strokovnega vani javni del pa vključuje vhod
in finančnega nadzora izgradnje, na delu med z dvigalom za invalide, hodnik
gradnjo in sanitarije.
Na fotografiji zgoraj: Zunanji
vhod v telovadnico
Na fotografiji levo: Nove garde-
robe
6 marec ‘09
Damjana Frece, izvršna direktori-
ca za področje urbanizma
Energija letenja
Kot najmlajša od treh deklet sem se rodila
na majhni kmetiji, sredi štajerskih hribčkov,
na robu Kozjanskega. Raje kot na njivi
sem čas preživljala za knjigami in sem kot
osnovnošolka želela postati pisateljica ali
odvetnica. V gimnaziji sem začela tudi razvi-
jati svoj čut za umetnost in naravo in ker so mi
doma zabičali, da se od risanja ne da živeti,
sem se odločila za študij krajinske arhitek-
ture, ki je po mojem mnenju od vseh najbolj
združeval možnost umetniškega ustvarjanja
z vedenji o naravi. Poleg teka, kolesarjenja,
rolanja in plesa so me prevzeli predvsem
adrenalinski športi, kot so kajak, kanjoning,
jamarstvo in jadralno padalstvo. Moj fokus
zanimanja se je moral skrčiti sorazmerno z
velikostjo mošnjička in izbrala sem letenje s
pticami, veter v laseh in pogled na svet z
božjimi očmi. Po diplomi sem se poskusila kot
projektantka arhitekture, izdelovalka presoj
vplivov na okolje in kot oblikovalka vrtov.
Vendar je že v času študija bila moja želja
delati kot prostorska načrtovalka, kar se mi
je z zaposlitvijo v podjetju Savaprojekt tudi
uresničilo. Veseli me, da lahko sodelujem
in prispevam svoj delež pri projektih, kot so
NSRAO, hidroelektrarne, občinski prostorski
načrti in še pri mnogih drugih manjših, a zato
nič manj pomembnih. Ob vsakodnevnem
branju zakonov in pravilnikov, poskusih čim
bolj strokovne implementacije zakonodaje
v prakso in popolni podrejenosti prostor-
skega načrtovanja pravnim vidikom se
sprašujem, ali se mi ni uresničila tudi vsaj
ena od osnovnošolskih želja. Seveda pa
tudi danes še vedno najdem čas, da pre-
berem kakšno dobro knjigo, ki ni strokovna.
Svojo ustvarjalnost dodatno izživljam z izde-
lovanjem nakita iz fimo mase, občasno pa
tudi primem za barvice ali čopič. Trenutno
mi največ časa vzamejo sprehodi s psom.
Najbolj me razveseljuje, da sem v svojih
sodelavcih odkrila tudi dobre prijatelje, ki
mi stojijo ob strani in mi prinašajo sonce v
življenje. Upam, da bomo skupaj preživeli še
veliko lepih, nasmejanih trenutkov in dobrih
projektov.
Boris Fuerst, samostojni izvajalec
storitev Inženir
Aktualne naloge
Oče treh sinov, ki rad ... od izida prejšnje številke se je v treh
mesecih zvrstilo kar nekaj novih nalog
vrtnari in tudi nekaj dokončanih.
Po končani gimnaziji v Velenju sem študiral Naročnik: Infra d.o.o.
gradbeništvo, a sem imel ob študiju preveč Objekt: Kanalizacija Sotelsko – dodatni
stranskih aktivnosti in ga nisem nikoli končal. obseg
Najprej sem bil zaposlen v Vegradu v Vele- Vsebina: projektna dokumentacija
nju, kjer sem se seznanil z osnovami grad- Vodja tima: Tomaž Koretič
beništva. Leta 1980 sem se iz Šoštanja, kjer
sem preživel mlada leta, preselil v Krško in Naročnik: Gen energija d.o.o.
se zaposlil v IGM Sava Krško, delovna eno- Objekt: Poslovni objekt v PC Vrbina
ta Projektiva. O projektiranju nisem vedel Vsebina: svetovalni inženiring v fazi pri-
veliko, imel pa sem veliko volje in veselja do prave in izvedbe
stroke. Začel sem z risanjem armature, nato Vodja tima: Vinko Volčanjk, Tatjana
jeklenih konstrukcij, industrijske opreme in na Vresk
Naročnik: Nepremičninski sklad pokoj-
ninskega in invalidskega zavarovanja
Objekt: Objekt z oskrbovanimi stano-
vanji – Spodnji Grič v Krškem
Vsebina: projektna dokumentacija –
dokončanje PGD in izdelava PZI
Vodja tima: Ante Markovič
koncu z arhitekturo. Kot kalkulant sem začel Naročnik: Geoplin plinovodi d.o.o.
po odhodu enega od kolegov iz podjetja. Objekt: MRP Krka – Bršljin, Novo mesto
V Krškem sem zato, da sem lahko opravil Vsebina: gradbeni nadzor
strokovni izpit, naredil strojno tehnično šolo in Vodja tima: Bojan Rome
postal strojni tehnik.
V času mojih let v Savaprojektu sem pre- Naročnik: Esotech d.d.
stal nič koliko prestrukturiranj, reorganizacij, Objekt: Linija za transport debele plo-
predvsem pa selitev - v barako, na žago, čevine v Acroniju d.o.o. Jesenice
nad picerijo, na Beograjsko banko in nazaj. Vsebina: projektna dokumentacija
Trenutno delo lahko na kratko opišem kot (IDZ, PGD, PZI, PID)
»gužva«, stres, roki - in več ali manj zmeraj Vodja tima: Goran Šalamon
tako. Sicer pa vseeno lepo. Zanima me to,
kar delamo, in lepo je že, če si zraven. Priso- Naročnik: JP Energetika Ljubljana
tni smo pri vseh večjih projektih, ki nas obda- Objekt: Plinovodno omrežje v centru
jajo in kreirajo našo okolico, s tem pa na nek Medvod – odsek Šeškova cesta – to-
način tudi življenje. Vem, kaj in kako se bo varna Sora
gradilo, kaj se nam odpira,… Po svojih mo- Vsebina: gradbeni nadzor
žnostih in močeh k temu prispevamo, in to Vodja tima: Bojan Rome
še zdaleč ni tako nepomembno. Zadnji časi
minevajo v znamenju izgradnje šol, športnih Naročnik: Krka d.d. Novo mesto
dvoran,…, o recesiji ni duha ne sluha (vsaj Objekt: Deponija odpadkov Beta Šen-
pri nas pravijo, da je ni oz. še ne). tjernej II
Včasih sem se veliko ukvarjal s športom, Vsebina: izvedbena dokumentacija
predvsem s košarko (SKL, Elektra Šoštanj – Vodja tima: Goran Šalamon
po mojem odhodu prvič ponovno v prvi
ligi – he, he, pa še res je). Imam tri odrasle Naročnik: Krka d.d. Novo mesto
sinove, s katerimi se zelo razumemo, vsi so v Objekt: Objekt »Pelete VII, VIII in Obrat
letih - z mano vred - ko bomo počasi potre- za proizvodnjo kapsul« v Novem mestu
bovali okoli sebe tudi otroški živžav, tega se Vsebina: revizija projekta
veselim. Sicer pa prosti čas rad preživljam na Vodja tima: Vinko Volčanjk
vrtu, ob kakšni knjigi, s prijatelji. Moje vodilo,
ki sem se ga tudi malo priučil, je: »Nič se ne Naročnik: Občina Brežice
poje tako vroče, kot je skuhano«; »Hiti poča- Objekt: obnova gradu Brežice
si«; predvsem pa »Mirno kri, prijatelj« . Vsebina: svetovanje in projektantski
nadzor
Vodja tima: Vinko Volčanjk
Naročnik: Občina Krško
Objekt: Oš Raka - prizidek in rekonstruk-
cija ter novogradnja vrtca
Vsebina: investicijski program in predin-
vesticijske zasnove
Vodja tima: Mate Drmič
Naročnik: Občina Krško
Objekt: bazen Krško
Vsebina: strokovne podlage za umesti-
tev bazena v območje športnega cen-
tra v DPN HE Brežice
Vodja tima: Jagica Ganc
Naročnik: Občina Krško
Objekt: vzdrževanje cest v občini Krško
v letu 2009
Vsebina: konzultantske storitve in stro-
kovni nadzor
Vodja tima: Davorin Naglič
Naročnik: Občina Logatec
Objekt: Vrtec Logatec
Vsebina: revizija projektne dokumen-
tacije
Vodja tima: Vinko Volčanjk
Naročnik: Občina Radeče
Vsebina: OPN občine Radeče
Vodja tima: Emilijana Čepin
Naročnik: Občina Radeče
Objekt: Poslovni objekt - tiskarna
Vsebina: Občinski podrobni prostorski
načrt (OPPN)
Vodja tima: Silvija Umek
Naročnik: Občina Sevnica
Objekt: PC Blanca
Vsebina: občinski podrobni prostorski
načrt (OPPN)
Vodja tima: Jagica Ganc
Naročnik: Občina Šentjur
Objekt: LC v Hruševcu v Šentjurju
Vsebina: IDP z oceno investicije in PZI
projektne dokumentacije
Vodja tima: Tatjana Zupančič
Naročnik: Občina Šentjur
Objekt: parkirišča pri športnem parku in
pri OŠ Franja Malgaja v Šentjurju
Vsebina: IDP z oceno investicije
Vodja tima: Tatjana Zupančič
Naročnik: Občina Šentjur
Objekt: komunalna opremljenost juž-
nega dela industrijske cone Šentjur
marec ‘09
7

kaj delamo in kdo smo?
Vsebina: idejni projekt z oceno investicije
Vodja tima: Vinko Volčanjk
Naročnik: Občina Žalec
Objekt: OŠ s telovadnico in vrtcem Gri-
že
OŠ Griže s telovadnico in vrtcem
Vsebina: projektna dokumentacija (IP,
PGD, PZR, PZI, PID), projektantski nadzor
Vodja tima: Ivo lah
Naročnik: Občina Žirovnica
Objekt: večnamenska dvorana
Vsebina: celotni strokovni nadzor
Vodja tima: Bojan Rome
Naročnik: Občina Brežice
Objekt: večnamenska športna
dvorana
Vsebina: projektna dokumentacija
Večnamenska dvorana Brežice
Vodja tima: Goran Šalamon
Naročnik: OMV Slovenija d.o.o.
Objekt: rekonstrukcija bencinskega
servisa Žabja vas
Vsebina: gradbeni nadzor
Vodja tima: Bojan Rome
Naročnik: Plaming d.o.o. Ilirska Bistrica
Objekt: obrat PDP kletna etaža, lužilni-
ca v Acroniju
Vsebina: projektna dokumentacija
8 marec ‘09
(PGD, PZI)
Vodja tima: Goran Šalamon
Naročnik: Real d.o.o.
Objekt: GJI – območje Cviblje, uredi-
tvena enota UE3
Vsebina: projektantski nadzor in izjava
projektanta
Vodja tima: Tatjana Zupančič
Naročnik: Termoelektrarna Brestanica
d.o.o.
Objekt: Trigeneracijska toplotna posta-
ja v IPC Vrbina Krško
Vsebina: idejna zasnova s pridobitvijo
projektnih pogojev soglasodajalcev
Vodja tima: Aleksandar Jovanović
Naročnik: Telekom Slovenije d.d.
Objekt: FTTH za MJU Carinska uprava
Metlika
Vsebina: projektna dokumentacija
Vodja tima: Vinko Volčanjk
Naročnik: Telekom Slovenije d.d.
Objekt: FTTH za MJU UE Izpitni center
Vsebina: projektna dokumentacija
Vodja tima: Vinko Volčanjk
Pripravili: T. Močnik, J. Salmič
Tamara Močnik, komercialistka
Kmalu z novo članico
družine
Najbolj zaslužna, da sem danes tukaj, kjer
sem, je Tatjanina Zala, saj sem v podjetje
pred šestimi leti prišla za nadomeščanje v
času porodniške naše Tatjane. Tako sem
bila dobro leto finančnica. Upravljanje z
denarjem mi je vedno ležalo, zato sem z
veseljem opravljala svoje delo, kar so opa-
zili tudi nadrejeni, drugače me danes zago-
tovo ne bi bilo več v podjetju. Po zaključku
dela v financah sem svojo pot nadaljevala
v komerciali in pred tremi leti ponovno za
dobro leto prevzela delo finančnice. Od
leta 2005 sem tudi skrbnica sistema kako-
vosti po standardu ISO 9001:2000. Sep-
tembra 2007 sem po upokojitvi dolgoletne
sodelavke Nade prevzela komercialo,
kjer se s ponudbami, pogodbami, računi
ter še čim z veseljem ukvarjam še danes.
Trenutno sem zelo zaposlena s pripravo
ustrezne dokumentacije na področju jav-
nih razpisov za pridobitev čim več posla,
vzpostavitvi našega sistema kakovosti po
novem standardu kakovosti ISO 9001:2008
in uvajanju nove sodelavke Jasmine v delo
komerciale.
Prostega časa mi ostane bolj malo, saj ga
večino posvetim vlogi taksista, ko hčerki
vozim na popoldanske aktivnosti. Dvanaj-
stletna Lea je odlična učenka sedmega
razreda ter flavtistka, osemletna Eva pa
poleg tretjega razreda pridno obiskuje tudi
ure klavirja in treninge rokometa. Če pa mi
čas le dopušča, se skupaj odpravimo na
daljši sprehod po naši prelepi okolici. Kmalu
se nam bo na teh pridružila še ena članica
naše družine, ki jo z velikim veseljem priča-
kujemo v juniju.
Z velikim ponosom se rada pohvalim, da
smo se pred slabima dvema letoma prese-
lili v našo novo hišo, ki sedaj s fasado dobi-
va končno podobo.
Še kako dobro vem, kako je ostati brez
plače, saj sem to doživela na lastni koži v
propadajočem podjetju pred prihodom v
Savaprojekt, zato z veseljem delam za Sa-
vaprojekt in ga imam za svojega.

Tatjana Vresk, vodilna inženirka
Rada v družbi raznolikih
in pozitivnih ljudi
Z delom v Savaprojektu sem pričela 10. apri-
la 2001 kot pripravnica pod mentorstvom
Damijane Dušak. Zadnje študijsko leto na
Ekonomski fakulteti v Ljubljani sem bila na-
mreč Savaprojektova štipendistka. Začetki
so bili »zelo zanimivi«, saj sem kot diplomira-
na ekonomistka dobila predse Zakon o gra-
Na delovnem mestu
Varnost in zdravje pri delu sta dva od osnovnih elementov za uspešno
opravljanje dela, zato smo se odločili, da bomo tej temi posvetili po-
sebno rubriko. Pomembno je namreč, da osvežimo temelje varnosti
in zdravja pri delu, kakšni so pogoji, kaj lahko vsak delavec za to
stori sam in podobno. Kot uvod v to rubriko bomo v tej številki navedli
osnovne elemente pravilne drže na delovnem mestu s podarkom na
vajah za raztezanje, ki so še kako dobrodošle za zaposlene, ki pri svo-
jem delu na delovnem mestu pretežno sedijo, kar je značilno za vse
zaposlene v naši družbi.

Prostorske zahteve Nastavlja-

ditvi objektov in Zakon o urejanju prostora,
o katerih »nisem imela pojma«. Še zdaj sem
zelo hvaležna moji takratni mentorici Dami-
jani Dušak, ki danes žal ni več moja sode-
lavka, saj si je prav ona vzela največ časa
zame in me pobližje spoznala z delovnim
procesom v našem podjetju. Je pa res, da
sem kar hitro po prihodu sodelovala pri na-
logi pridobivanja zemljišč in objektov na AC
Kronovo-Smednik, pri kateri sem se naučila
»večino« svojih današnjih znanj. Seveda pa
znanje vsak dan zamira, prav tako se spre-
minjajo zakoni in predpisi, zato je potrebno
znanje neprestano izpopolnjevati in se do-
datno izobraževati.
Glede na to, da že skoraj leto dni prebivam
»na svojem« v Trebnjem, imam med tednom
malo prostega časa, saj prihajam domov
pozno, zato pa vikende rada preživljam čim
bolj »aktivno« – sem sodijo obiski in druženje
s prijatelji (tako na mojem koncu, kot na
Gorenjskem, od koder prihaja moj partner),
izleti »v dvoje« v nama prijetne kraje, kolesar-
jenje, smučanje. »Moj organizem« potrebuje
vsake toliko let tudi daljša potovanja. Tako
sem polovico letošnjega februarja preživela
v sončni Braziliji, kamor smo se s prijateljica-
mi odpravile »z nahrbtniki«. Ker imam rada
dinamična potovanja, sem tudi letos sama
pripravila načrt potovanja, ki je vključeval
tako oglede metropol (Sao Paulo, Salvador,
Rio de Janeiro), kot obisk slapov (Iguassu
Falls), jam, treking po čudovitih pokrajinah
(Chapada Diamantina – kjer so nahajališča
diamantov, čeprav nisem nobenega na-
šla), rafting in vožnjo s helikopterjem, …
Rada imam »aktivne« ljudi, ki neprestano kaj
počno, so razgledani, odprti in »izstopajo« iz
povprečja. Rada sem v družbi raznolikih in
pozitivnih ljudi, monotonost me ubija in ta-
krat postanem tudi »sama tečna«.
• Delovno mesto mora biti oblikova-
no tako, da delavec ne dela v pri-
silni nefiziološki drži.
• Na delovnem mestu mora biti do-
volj prostora, da delavec zlahka
spreminja položaj telesa in opravlja
potrebne gibe pri delu.
Pravilen položaj telesa pri
sedečem delu
Pri položaju telesa kot je prikazan na
sliki, so obremenitve sklepov ter mišic
najmanjše. Stopala naj ležijo plosko
na tleh, koti v sklepih (gležnjih, kole-
nih, kolkih in komolcih) naj bodo med
90° in 120°.
Višina delovne mize
Višina delov-
ne mize naj
bo nastavlje-
na približno v
višino komol-
cev.
Višina sedalnega dela pri
delovnem stolu
Pravilna višina sedalnega dela je po-
membna za zagotavljanje pravilnega
položaja telesa pri sedenju ter s tem
manjši statični obremenitvi telesa.
nje višine
stola
Postavite se
pred stol. Na-
stavite višino
stola tako, da
bo najvišja
točka seda-
la malenkost
pod pogači-
co kolena.
Sedite tako,
da bo razdalja med prednjim robom
sedala in spodnjim delom noge ena-
ka velikosti stisnjene pesti.
Naslonjalo stola nastavite tako, da
bo podpiralo vbočeni del ledvenega
dela hrbta.
Vaje za raztezanje
Vaje za ramena, vrat ter noge so na-
menjene zaposlenim, ki pri svojem
delu na delovnem mestu pretežno
sedijo in nimajo drugih možnosti za
razgibanje in razbremenitev mišic.
Značilnost teh vaj je, da se izvajajo
na delovnem stolu in se za izvajanje
ne potrebuje veliko prostora. Opom-
ba: Pred začetkom vaj se namestite
v pravilen položaj sedenja v skladu z
navodili za varno in zdravo sedeče
delo.
1. vaja: Dvigovanje ramen
Namen: sprostitev napetosti v podro-
čju ramen in vratu.
Dvignite ramena proti ušesom, dokler
ne občutite rahle napetosti v vratu in
ramenih.
Zadržite ramena v tem položaju 3 do 5
sekund, nato jih sprostite navzdol v nji-

marec ‘09
9
izobraževanje

hov normalni krat nazaj, nato pa še petkrat naprej. Namen: raztezanje ledvenega dela
položaj. Vajo hrbta in nog.
ponovite 2
do 3-krat. 5. vaja: Raztegovanje v Primite se za goleno. Dvignite nogo
stran od tal. Nagnite se naprej (tako, da
Namen: sproščanje hrbtnih in stran- upognete hrbet) in se z nosom pribli-
skih mišic. žajte kolenu. Nato vajo ponovite še
z drugo nogo.
Prepletite pr-
ste in dvignite
roke nad gla-
vo, komolci 8. vaja: Dviganje nog
naj bodo iz- Namen: raztezanje nožnih mišic.
tegnjeni. Poti-
2. vaja: Premikanje glave snite roke ko- Sedite tako, da se hrbet ne dotika na-
nazaj likor se le da slonjala stola. Stopala položite
Namen: raztezanje prsnih, vratnih in nazaj. Počasi plosko na tla. Dvignite eno nogo (izte-
ramenskih mi- se nagnite v gnjeno) za
šic. levo in nato nekaj centi-
še v desno metrov od
Sedite v po- stran. Če vajo tal. Za tre-
končni polo- izvaja več nutek jo za-
žaj. Ne da bi oseb hkrati na sosednjih stolih, naj se držite v tem
dvignili brado, vsi nagibajo v položaju in
premaknite isto stran hkrati. jo nato spu-
glavo narav- stite na tla.
nost nazaj. Vajo pono-
Če pri tem 6. vaja: Raztegovanje sre- vite še z dru-
dobite občutek »dvojne« brade, vajo dnjega in zgornjega dela go nogo.
izvajate pravilno. Vsakič, ko to nare- hrbta
dite, preštejte do 20 in nato sprostite. Namen: raztezanje zgornjih in srednjih
Ponovite od 5 do 10-krat. hrbtnih mišic.
Vaje raztezanja so namenjene spro-
Z levo dlanjo stitvi za lažje nadaljevanje dela, zato
3. vaja: Sproščanje vratnih primite de- si jih privoščite vsaj za nekaj minut.
mišic sno roko tik Morda skupaj s sodelavcem ali v
Namen: spro- nad komol- manjših skupinah.
ščanje vratnih cem. Nežno
mišic. potisnite ko- Pripravil: Rajko Kranjc
molec proti
Nagnite glavo levi
počasi v levo; rami. Zadrži-
poskusite se z te 5 sekund
levim ušesom in nato spro-
dotakniti leve stite. Ponovi-
rame. Pono- te na drugi
vite to tudi z roki.
desno stranjo. Počasi spustite brado
na prsi, obrnite glavo povsem v levo,
nato jo obrnite še povsem v desno. 7. vaja: Upogibanje hrbta

4. vaja:
Kroženje z
rameni
Namen: spro-
ščanje ramen-
skih mišic.

Počasi krožite
z rameni pet-

10 marec ‘09
Okroglo so se Polona in Klara Novi sodelavci

družabna kronika
postarali ...
V prvih mesecih tega leta so okrogle
jubileje obeležili ...

Andrej Pirc, samostojni izvajalec sto-

ritev Inženir, z Rake

Naša sodelavka Polona Ojsteršek

Zorčič je v februarju rodila deklico
Klaro. Čestitke!

Damijana Kranjc Sandra in Eva

Andrej Trošt, samostojni izvajalec sto-

ritev Inženir, s Senovega

Na uredništvo sta se preko elektron-

ske pošte oglasili tudi sodelavka San-
Gregor Koprivnik dra Šterpin in njena mala Eva.

Blaž Špiler, samostojni izvajalec stori-

tev Inženir, iz Krškega

Damjan Jurečič Aleš Mikeln, direktor družbe Comet,

in izvršni direktor za področje inže-
niringa v Savaprojektu Andrej Špiler:
Poslovni dogodki so priložnost, ko se Jasmina Salmič, komercialistka, iz
srečajo tudi prijatelji iz šolskih let. Leskovca pri Krškem

Bivši sodelavci

Novinarja Dnevnika in Dolenjskega

lista Ernest Sečen in Martin Luzar nista
izgubljala časa in še pred otvoritvijo
nove kupole v Termah Čatež iskala
informacije pri našem izvršnem di-
rektorju mag. Vinku Volčanjku. Tudi o
novi športni dvorani v Brežicah. Robert Kaplan

marec ‘09
11
 Pustni utrinki 2009
foto utrinki

Z novim skrbnikom informacijskega sis-

tema Rokom smo v Savaprojekt dobili
še enega veščega v umetnosti, avtor-
ja zgornje slike. Za naslednjo številko je
obljubil karikaturo!

NAGRADNA IGRA
V peti številki smo nagrado –
kapo – podelili Darji Podlipnik, ki
je pravilno odgovorila, da je bila
na fotografiji Tatjana Zupančič.
Čestitamo!
Tudi v tej številki nas zanima, kdo
od zaposlenih je na fotografiji.

Odgovore pošljite do 25. maja na

elektronski naslov lidija.petrisic@
savaprojekt.si. Uredniški odbor bo
izžrebal nagrajenca, ki bo prejel
kapo Savaprojekta.

je časopis družbe
Savaprojekt, d. d., Krško
Izdajatelj: Savaprojekt, d. d., Krško
Uredniški odbor: Damjana Frece,
Jagica Ganc, Tamara Močnik,
Tatjana Vresk, Tatjana Zupančič,
Lidija Petrišič Colarič
Naklada: 150 izvodov
Naslednja številka izide junija 2009.

12 marec ‘09