»Nekatere naše najboljše ideje so

se porodile, ker smo svoje inženirje

pustili, da se potepajo tam, kjer se
še angeli bojijo hoditi.«

Henry Ford
Interni časopis družbe Savaprojekt, d. d., Krško, številka 10, marec 2010

Intervju z glavnim direktorjem Peter Žigante - nagrajenec GZS

- dobitnikom nagrade GZS
Kako je potekal letošnji že 42. izbor za
nagrado GZS za izjemne gospodarske
in podjetniške dosežke?
Mene in podjetje Savaprojekt d.d. je na
razpis predlagalo Združenje za inženiring
in Območna gospodarska zbornica Po-
savje. Razpisane so bile prijave za mala,
srednja in velika podjetja ter s.p.. Mi smo
kandidirali v kategoriji srednje velikih
družb. Sedem članska komisija, ki so jo
sestavljali nagrajenci iz minulih let (Ja-
nez Bohorič – predsednik, Vladimir Bahč,
Dušan Črnigoj, Alojzij Mazij, Aleš Nemec,
Danilo Toplek in prestavnica GZS Ariana
Grobelnik) je obravnavala prijave, ki so
»šle skozi sito« 66 kriterijev.
Kateri so bili kriteriji, na podlagi katerih
so bila predlagana podjetja presojana?
Kot sem omenil, je bilo zelo veliko krite-
rijev, ki so bili razdeljeni v tri sklope. Prvi
sklop je bil »Trg in razvoj« (razvojna stra-
tegija, lastniki, tržni položaj, blagovna
znamka, poti in načini osvajanja trga,
mednarodno sodelovanje, povezova-
nje družb, proizvodi in storitve, inova-
cijska in tržna poslovna moč, naložbe,
standardi kakovosti in certifikati, kadri,
izobraževanje, odnos do okolja, odloča-
nje in organizacijski informacijski sistem
in poslovna etika), drugi sklop je bil »Po-
slovno finančno področje« (ekonomski
kriteriji, prihodki, odhodki, dobiček,…) in
tretji sklop je bil »Internacionalizacija in
Več na strani 2.
izvozni rezultati«.
Se vam zdi, da je bil izbor nagrad izpe-
ljan korektno in, da so nagrade prišle v
V tej številki
kazalce,
preberite ... Več na strani 2. in 3.

prave roke?
Mislim, da ja. Izmed velikega števila pre- str. 2 str. 6 str. 8 str. 12
dlogov, je GZS nagrade podelila pod-
jetjem različnih strok. Od energetike,
elektronike, proizvodnih dejavnosti do
storitvenih dejavnosti. Od vseh podelje-
nih 298 nagrad so bile le štiri nagrade do
sedaj podeljene podjetjem, ki so aktiv-
na v storitvenemu sektorju, v katerega
sodimo tudi mi. Dogodki Kdo smo ... ... in kaj Fotoutrinki
Iz katerih regij in strok prihajajo letošnji delamo
nagrajenci?
Iz Posavske regije je bilo do sedaj na-

Več na strani 2.
 Glavni direktor Peter Žigante -
dogodki

grajenih osem podjetji, mi smo

deveti. Ostali letošnji nagrajenci
dobitnik nagrade GZS za izjemne
pa prihajajo iz Koroške, Ljubljan-
ske, Primorske in Gorenjske regije.
gospodarske in podjetniške dosežke
Letošnji nagrajenci so: Tomaž Že-
pič (LPKF Laser & Elektronika, d. o.
za leto 2009
o., Naklo), Bogdan Oblak (Oblak
Commerce, d. o. o., Logatec), Dne 04. februarja je Gospodarska zbor-
Tone Stanovnik (Špica Internatio- nica Slovenije že 42-ič podelila Nagrade
nal, d. o. o., Ljubljana), Sonja Rajh za izjemne gospodarske in podjetniške
(Farmtech, d.o.o., Ljutomer), Moj- dosežke. Z velikim ponosom lahko oznani-
ca Kert Kos (Petrol Energetika, d. mo, da je med letošnjimi dobitniki te naj-
o. o., Ravne na Koroškem), Zorko starejše in najprestižnejše tovrstne nagra-
A. Cerkvenik (Istrabenz plini, d. o. de tudi naš glavni direktor Peter ŽIGANTE.
o., Koper) in moja malenkost.
Kakšen je bil odziv okolice po pre- Gospodarska zbornica Slovenije vsako leto podeljuje to priznanje tistim go-
jemu nagrade? Je prepoznavnost spodarstvenikom, ki že vrsto let uspešno vodijo svoja podjetja. Pri nagradi gre
podjetja močno narasla; so prišle za pomembno povezavo osebnosti – vodilnega človeka družbe in družbe
nove poslovne možnosti? same, ki se s tem zapisuje v zgodovino slovenskega gospodarstva. Pri oce-
Prejel sem okoli 200 čestitk, najprej njevanju dosežkov se poleg splošnih razvojnih rezultatov gospodarske druž-
s strani političnih strank, poslovnih be, rezultatov poslovanja ter internacionalizacije podjetja upoštevajo še
partnerjev, občin, osebnih prijate- številna druga merila, kot so hitra in učinkovita tržna širitev gospodarske druž-
ljev, znancev iz Slovenije in tujine, be, obetavna vizija in jasna dolgoročna strategija, lastni razvoj in inovacije.
časopisov, idr.. Tudi neiskrenih če-
stitk je bilo nekaj. Odziv je bil res Podelitev slovenskih gospodarskih oskarjev, kot jim tudi rečemo, poteka
veliko večji kot sem sam pričako- že vse od leta 1969. Med dosedanjimi nagrajenci najdemo kar nekaj zve-
val. Vsekakor se je »rating« prepo- nečih in vsem znanih imen s področja podjetništva in gospodarstva, se-
znavnosti družbe dvignil, zdaj pa veda pa tudi takšnih, katerih imena javnosti niso zelo poznana, pa so vse-
je odvisno od nas samih, kako ga eno pomembno vplivala na razvoj slovenskega gospodarskega prostora.
bomo čimbolj izkoristili. Med mno-
gimi ponujenimi sodelovanji bo Nagrada GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke torej ni
potrebno izbrati tista, ki bodo za le velika čast in dosežek za posameznika in podjetje – je tudi nagra-
nas koristna in nam bodo prinesla da za znanje, izkušnje, talent, ustvarjalnost, sodelovanje in timsko delo.
nove poslovne možnosti. »Toplo
žemljico je potrebno dolgo časa
ohranjati toplo«, saj bomo le tako
od prejete nagrade veliko odne-
sli.
Kakšen pomen ima nagrada v
sedanjih kriznih časih? Se lahko
nanjo trdno zanašamo?
Nagrada je osebnega značaja
in hkrati promocija družbe in vseh
zaposlenih. Zanjo so zaslužni vsi so-
delavci na katere sem zelo pono-
sen. Osebno mi veliko pomeni, v
tem smislu, da te drugi opazujejo,
cenijo, spoštujejo in nagradijo za
uspešno delo. Na drugi strani pa
so pričakovanja za prihodnost to-
liko večja, povečuje se nervoza
in odgovornost. V trenutnih kriznih
časih prejeti nagrado za uspe- Ob tej priložnosti našemu
šnost je tako, kot bi generalu pred glavnemu direktorju še en-
bitko podelili nagrado, pa čeprav krat izrekamo iskrene čestitke!
ga čaka težak boj. Vendar s sku-
pnimi močmi in voljo gremo opti- Tatjana Vresk
mistično naprej.

2 marec ‘10
Podelitev licence MORS
Konec preteklega leta smo s strani Ministrstva za obrambo
pridobili dovoljenje za dostop do tajnih podatkov stopnje taj-
nosti »zaupno« za 15 zaposlenih, ki so uspešno opravili uspo-
sabljanje in izpolnili vse pogoje, ki so potrebni za pridobitev
takšnega dovoljenja. V nadaljevanju nas čaka še ustrezna
ureditev prostorov, ki morajo prav tako ustrezati vsem kriteri-
jem za delo s tajnimi podatki.
Snežana Micić
Umeščanje sončnih elektrarn v prostor
Zaradi obveznosti zagotavljanja obnovljivih virov se vedno
pogosteje pojavljajo interesi za postavitev sončnih elektrarn.
Karta povprečnega sončnega sevanja v Sloveniji kaže, da
je tudi območje občine Krške zelo primerno za postavitev to-
vrstnih elektrarn, ki jih s prostorskega vidika lahko razdelimo
na:
- sončne elektrarne na strehi objekta,
- sončne elektrarne na fasadi objekta,
- samostoječe sončne elektrarne na zemlji.
Namestitev sončne elektrarne na streho ali uporaba sonč-
ne elektrarne kot fasadni element opredeljujejo prostorsko
izvedbeni pogoji v prostorskih aktih občin. V večini slovenskih
občin so v veljavi prostorski pogoji, ki se ne opredeljujejo do
montaže sončnih elektrarn na strehe hiš. Lastnik je omejen
z barvo kritine, smerjo slemena, naklonom strehe, obliko za-
trepa, strešnega okna in obliko frčade. Vse te elemente pa
lahko kadarkoli prekrije s sončnimi celicami, ki v celoti spre-
menijo videz strehe. Tako se podoba naših naselij počasi in
nenadzorovano spreminja. Slike v članku, ki so povzete iz raz-
ličnih internetnih strani, prikazujejo nekaj možnosti namestitve
sončnih elektrarn na strehe objektov.
Kvalitetno oblikovanje strehe s sončno elektrarno je vsekakor
lažje zagotoviti pri novogradnjah. Sončno elektrarno je smi-
selno načrtovati hkrati s streho in razporeditvijo ostalih strešnih
elementov (dimnik, frčade, strešna okna, …), pri tem pa je
treba pozornost umeriti tudi na celostno podobo naselja, kjer
se takšni objekti postavljajo. Vsekakor pa bodo želje po čim
večjem izkoristku umestitve sončnih elektrarn na strehe in fa-
sade objektov prinesle s sabo tudi zahteve po postavitvi sle-
kaj delamo in kdo smo?
mena strehe v smeri vzhod - zahod, ne glede na teren in
doseganje bivanjske kvalitete v objektu, kar je prostorsko
nesprejemljivo v obstoječih naseljih, predvsem tistih, ki so
zaščitena iz vidika varstva kulturne dediščine.
Pri umeščanju samostoječih sončnih elektrarn na zemljo
pa se investitorji srečujejo z terminsko nekompatibilnostjo
prostorske zakonodaje z usmeritvami o zagotavljanju ob-
novljivih virov energije in subvencijami, ki danes močno
spodbujajo gradnjo sončnih elektrarn. Za sončno elek-
trarno je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, postavi
pa se jo lahko le na stavbno zemljišče, kjer je dovoljena
gradnja energetskih objektov. Takšnih zemljišč primanj-
kuje, saj v preteklosti ni bilo potrebe, da bi na zalogo v
prostorskih aktih občin opredeljevali rabo za energetsko
infrastrukturo. Mnogi investitorji so presenečeni, ko ugoto-
vijo, da sončne elektrarne ne morejo postaviti na kmetij-
sko zemljišče, sprememba namenske rabe pa je dolgo-
trajen postopek, zaradi katerega bodo zamudili ugoden
trenutek za investicijo. Res je, da obstaja v Sloveniji vsaj
en primer gradnje sončne elektrarne na kmetijskem ze-
mljišču, vendar je po informacijah Ministrstva za okolje in
prostor dopustitev takšnega posega nezakonita in bodo
v prihodnje poostrili nadzor nad tovrstnimi postopki. Edina
pot, ki investitorjem ostane, je dolgotrajno spreminjanje
namenske rabe v postopku sprejemanja občinskega
prostorskega načrta (OPN), vendar se tudi tukaj lahko
zgodi, da se je postopek zbiranja pobud zaključil že pred
časom in bo moral investitor čakati še recimo 4-5 let na
začetek novega postopka, ali pa je bila njegova pobu-
da za spremembo namenske rabe ocenjena kot nespre-
marec ‘10
3
kaj delamo in kdo smo?
jemljiva. Hitrost prilagajanja prostora za investicije v nove
tehnologije je pri nas tako počasna, da se bodo takrat, ko
bo investitor dobil zazidljivo parcelo in gradbeno dovoljenje
za gradnjo takšnega objekta, tehnologija že toliko spremeni-
la, da gradnja mogoče sploh ne bo več aktualna. Mogoče
bi naše Ministrstvo za okolje in prostor, skupaj z Ministrstvom
za kmetijstvo, lahko našlo kakšno rešitev, ki bi ob upoštevanju
reverzibilnosti kmetijskih zemljišč, dopuščalo hitrejšo umesti-
tev takšnih objektov v prostor in s tem prispevalo ne samo
k napredku gospodarstva in izrabi strmih kmetijskih površin,
ki so danes obsojena na zaraščanje, ampak tudi k zagota-
vljanju energije iz obnovljivih virov in s tem posledično na
zmanjševanje vplivov na okolje, kar pa je vsekakor ena od
prvenstvenih nalog Ministrstva za okolje in prostor.
Prostorski načrtovalci pa se predvsem ukvarjamo z vpraša-
njem primernih lokacij za umestitev sončnih elektrarn in vi-
dnega vpliva njihove umestitve na krajinsko sliko. Ob upo-
števanju usmeritev je primerna postavitev na nepozidanih
stavbnih zemljiščih v naselju ali ob robu naselja, s čimer lahko
izkoristimo tudi tista stavbna zemljišča, ki so zaradi strmine
ali ozke parcele neprimerna za postavitev stanovanjskega
objekta. Kot najprimernejša pa ocenjujemo degradirana ze-
mljišča, kot so na primer kamnolomi, pri čemer je treba paziti
na primerno osončenost območja. Spodnje slike prikazujejo
primere postavitev sončnih elektrarn v naselju, ob naselju in
na degradiranem območju.
Po drugi strani pa nenadzorovana postavitev večjih sončnih
elektrarn na izpostavljenih pobočjih v odprti krajini lahko čez
4 marec ‘10
noč spremeni podobo slovenskega prostora. Namesto
drobnih struktur vinogradov ter obdelovalnih površin se
bo naš pogled ustavljal na megalomanskih bolj ali manj
sijočih poljih, kjer se bo proizvajala elektrika, kmetijstvo pa
se bo počasi umikalo na severna pobočja, kjer ni sonca.
Čeprav postavitev sončnih elektrarn ne zahteva večjih
gradbenih posegov, pa je sprememba v krajini vseeno
vidna. Spodnje slike prikazujejo različne nosilce sončnih
celic in njihovo umestitev v prostor.
Pri umeščanju takšnih posegov v prostor moramo biti
zato zelo previdni ter predvsem varovati območja, ki so
pomembna z vidika ohranjanja kulturne krajine, kulturne
dediščine, razvoja turizma in z njim povezanih razglednih
točk in vedut v prostoru.
Ob zadostni meri kreativnosti je možna tudi izraba ener-
gije sonca ob upoštevanju usmeritev za oblikovanje
objektov. Spodnji primeri prikazujejo izrabo brežine ob
avtocesti, nadstreška za avtomobile ter oblikovanje nove
stanovanjske soseske z uporabo »sončnih« streh.
Rešitve, ki jih prostorski načrtovalci investitorjem lahko po-
nudimo danes so povezane z združevanjem programov,
multifunkcionalnostjo območij, sanacijami in prenovami
degradiranih območij in obstoječimi conami, v katerih
je opredeljena gradnje energetike. Pri oblikovanju novih
poselitvenih območjih je potrebno že na začetku razmi-
šljati o uporabi sončnih elektrarn na strehah ter temu pri-
merno načrtovati postavitve in oblikovanje objektov.
Damjana Frece
Razbijamo računalniške mite
MIT: Ne posodabljaj windowsov!
Avtomatsko posodabljanje (angl. Automatic updates) ope-
racijskega sistema ni nevarno. Čemu služi posodabljanje?
Na kratko rečeno, gre za nekakšne nujne kirurške posege v
telo operacijskega sistema, da pokrpamo varnostne luknje
in posodobimo delovanje. Posodabljanje je nujno, če želimo
imeti varen in uporaben računalnik, ki bo mlel dlje od nava-
dnega kavnega mlinčka.
Strah pred posodabljanjem širijo posamezni »poznavalci« ra-
čunalnikov. Ti so najnevarnejša vrsta računalničarjev. Naj vas
ne skrbijo ljudje, ki ne poznajo računalnikov, in ki ne vedo nič
drugega od tega, kako zagnati Microsoft Word ali Internet
Explorer. Samozvani poznavalci, eksperti, mojstri, ti pa zna-
jo vašemu računalniku pošteno zagosti. Vedo ravno dovolj
o računalnikih, da znajo spremeniti vse ključne nastavitve
operacijskega sistema, in ravno prav malo o le-teh sistemih,
da ne bodo stvari več nikoli postavili v prejšnje stanje.
Takšni samooklicani strokovnjaki so seveda prišli tudi na ide-
jo, da je avtomatsko posodabljanje Windowsov nekaj naj-
nevarnejšega. Kako so prišli do takšnega zaključka?
izobraževanje
Večina današnjih domačih računalnikov ne poganja le-
galnih Oken, ampak precej bolj pogosto neko piratizira-
no verzijo tega sistema. Microsoftu, ki služi s prodajanjem
Oken, seveda takšna izguba prodaje ne diši, zato razvija
svoje načine, kako preprečiti nepridipravom, da bi zlomili
zaščito njihovega programja.
Torej, če ste lastnik licenčne kopije Windows operacij-
skega sistema (kar ste zagotovo, če ste dobili operacijski
sistem naložen na novo kupljenem računalniku), se sploh
nimate česa bati. V primeru, da ste pa pirat (tc tc tc), pa
ob posodabljanju samo ročno izberite, da nočete naloži-
ti programskega paketa Windows Genuine Advantage,
ki je Microsoftovo orožje proti piratom, ki se po namestitvi
zabubi v vaš operacijski sistem in zažene vik in krik, če ni
legalen.
Zakaj sploh posodabljati? Stvar je popolnoma preprosta.
Se strinjate, da je svet računalništva lahko nevaren? Da
se lahko po nerodnosti kaj hitro okužite s kakšnim virusom
ali trojanskim konjem? In, se strinjate, da se vsak dan po-
javljajo novi virusi? Torej, a mislite, da gre res za nekakšne
genije, ki vsak dan odkrijejo tisoč novih lukenj v operacij-
skem sistemu, nakar za takšne luknje pišejo viruse? Ne!
Več kot devetdeset odstotkov vse škodljive kode je spisa-
ne dan ali dva po tistem, ko Microsoft izda nov paket po-
sodobitev za svoje operacijske sisteme. Zakaj? Ker pisci
škodljive kode vedo, da bo kljub možnosti posodobitve,
še vedno več kot polovica računalniških uporabnikov
tako neumnih (ali naivnih), da ne naložijo teh posodobi-
tev. Virusi se potem pišejo za tiste, že odkrite luknje, ki jih
neumni uporabniki niso pokrpali s posodobitvami.
Ne bodite neumni tudi vi!
Rok Sanda
marec ‘10
5

Aktualne naloge...
kaj delamo in kdo smo?
Projekt: Prostor za odpadke pri
Skladišču embalaže, Krka Ločna
Naročnik: KRKA d.d., Novo mesto
Vodja: Goran Šalamon
Projekt: Strokovni nadzor nad ob-
novo sanitarij in skupnih prostorov
v večnamenskem domu na Sro-
mljah
Naročnik: Občina Brežice
Vodja: Aleš Plestenjak
Projekt: Izdelava popisov in spre-
mne dokumentacije za potrebe
prijave na razpis za pridobitev fin.
sredstev za obnovo Gradu Breži-
ce
Naročnik: Občina Brežice
Vodja: Tina Božičnik
Projekt: Pridobitev služnostnih po-
godb, cenitve, vpis v ZK
Naročnik: Termoelekrtrarna Bre-
stanica d.o.o.
Vodja: Tatjana Vresk
Projekt: Izdelava projektne doku-
mentacije (IDR) za pomožni skla-
diščni objekt
Naročnik: Termoelekrtrarna Bre-
stanica d.o.o.
Vodja: Aleksandar Jovanović
Projekt: OPPN za ureditev zunanjih
površin pri OŠ Dobova
Naročnik: Občina Brežice
Vodja: Silvija Umek
Projekt: Izdelava projektne doku-
mentacije za prostostoječo sonč-
no elektrarno
Naročnik: Termoelekrtrarna Bre-
stanica d.o.o.
Vodja: Damjan Mežič
Projekt: ŠRC Brestanica-statična
presoja JK Kopališkega objekta
Naročnik: Kostak d.d., Krško
Vodja: Goran Šalamon
Projekt: Izdelava načrtov projekcij-
skega platna in tehnične zaščite v
večnamenski dvorani pri osnovni
šoli Žirovnica
Naročnik: Občina Žirovnica
Vodja: Bojan Rome
Projekt: Izdelava revizije in revizij-
skega poročila o pregledu proj.
6 marec ‘10
dok. (PGD) za izgradnjo enote DSO v
Kočevju
Naročnik: Občina Kočevje
Vodja: Vinko Volčanjk
Projekt: Projektna dokumentacija za
izgradnjo parkirišč ob Bohoričevi ulici
pri Občini Krško
Naročnik: Občina Krško
Vodja: Tatjana Zupančič
Projekt: Izvajanje storitev pridobiva-
nja zemljišč na vzhodnem območju
podaljšanja vzletno-pristajalne steze
znotraj Letališča Cerklje ob Krki
Naročnik: Ministrstvo za obrambo
Vodja: Tatjana Vresk
Projekt: IDZ Deponija za premog Ba-
dovičeva ulica
Naročnik: Občina Laško
Vodja: Jože Kunšek
Projekt: IDZ za umestitev stanovanj-
skih blokov na lokaciji Lamele – Cesta
v Rečičo
Naročnik: Občina Laško
Vodja: Jože Kunšek
Projekt: Izdelava projektne doku-
mentacije za plinovodno distribucij-
sko omrežje na območju PC Vrbina,
vključno s pridobitvijo služnostnih po-
godb ter gradbenega dovoljenja
Naročnik: Adriaplin d.o.o., Ljubljana
Vodja: Damjan Mežič
Projekt: Izdelava projektne dokumen-
tacije za plinovodno distribucijsko
omrežje na območju rekonstrukcije
ceste LC 191-111 Krški most - Vrbina
Sp. Stari Grad, vključno s pridobitvijo
služnostnih pogodb ter gradbenega
dovoljenja
Naročnik: Adriaplin d.o.o., Ljubljana
Vodja: Tatjana Zupančič
Projekt: Gradnja pločnika ob regio-
nalni cesti R3-677, odsek 2202, Krško
- Zdole
Naročnik: KOSTAK d.d., Krško
Vodja: Damjan Mežič
Projekt: Izdelava projektne dokumen-
tacije novogradnje BS Vipava jug
Naročnik PETROL d.d., Ljubljana
Vodja: Bojan Rome
.... in še mnoge druge.
Darja Podlipnik
Jože Kos, vodilni inženir
Izkušnje in selitve
V Savaprojektu
sem se zaposlil
v oktobru leta
2008 kot vodja
projektov na
inženiringu, med
tem, ko se moje
sodelovanje z
našim podjetjem prepleta že vrsto let (prak-
tično ves čas mojega bivanja v Krškem), tako
da sem zelo dobro seznanjen z njegovim ra-
zvojem v zadnjih tridesetih letih. V podjetju se
ukvarjam predvsem z lastnimi nepremičnin-
skimi projekti družbe.
Prvo polovico mojega življenja so zaznamo-
vale selitve. Rojen sem bil v Slovenskih Konji-
cah od koder smo se zaradi očetove preza-
poslitve leta 1954 preselili v Arjo vas. Tu sem
dokončal osnovno šolo (v Petrovčah in Žalcu).
Po končani osnovni šoli sem šolanje nadalje-
val v Ljubljani, od koder sem se vrnil leta 1969
ter do odhoda v JLA deloval v krajevnem in
občinskem vodstvu mladinske organizacije.
Po vrnitvi sem se zaposlil v Cestnem podjetju
Celje, najprej na distribuciji asfaltov, kasneje
pa kot vodja službe družbenega standarda.
Takrat sem zajadral tudi v vode poslovanja
z nepremičninami, kar me v raznih pojavnih
oblikah spremlja ves čas moje poslovne ka-
riere. V tem času sem več let urejal tudi ča-
sopis podjetja (mesečnik), prav tako pa sem
deloval v političnih organizacijah in sindikatu
podjetja in občine Celje. Leta 1980 sem ob
delu diplomiral na Višji upravni šoli, Univerze
v Ljubljani. Tega leta sem se prezaposlil v Li-
belo Celje, kot vodja kadrovske službe, kjer
sem delal do 01. 02. 1981, ko sem se preselil
v Krško. Prevzel sem delovno mesto direktor-
ja Komunalno stavbenega podjetja KOSTAK
Krško. Ta dela sem opravljal do leta1985, ko
sem se zaposlil na občini Krško. V tem času
sem pretežno vodil investicije večjih vredno-
sti na področju opremljanja stavbnih zemljišč
(Sp. Grič II) in prenove starega mestnega je-
dra Krško. To obdobje je zaznamovalo zelo
intenzivno sodelovanje z mojim sedanjim de-
lodajalcem. Po osamosvojitvi Slovenije sem
se zaposlil kot direktor gospodarske družbe
IR inženiring Krško, d.o.o.. Bil sem tudi član
upravnega odbora pri Gospodarski zbornici
Slovenije.
Poleg dela, ki mi je vedno predstavljalo izziv,
izpolnitev in veselje, pa v prostem času rad
preberem kakšno dobro knjigo, se sproščam
ob poslušanju predvsem klasične glasbe, si
ogledam kakšno zanimivo gledališko, oper-
no predstavo ali obiščem koncert, seveda
pa mi tudi rekreacija v obliki sprehodov in
smučanja ni tuja.
Sandra Šterpin, vodilna inženirka
Vse se zgodi z namenom
Začelo se je pred 6 leti, 8. marca 2004. Zjutraj
je snežilo in jaz sem se morala peljati vse do
Krškega, kjer se je začenjal moj prvi delovni
dan v Savaprojektu. Za občutek, kako daleč
se mi je to zdelo, naj povem, da sem obula
gojzerje - za vsak slučaj.
Krško sem do takrat poznala samo po nu-
klearni elektrarni in priznam, da sem morala
pogledati na zemljevid, da sem našla pravo
pot. Seveda mi je bilo na začetku vse nena-
vadno, kar naenkrat toliko novih sodelavcev
in še dolgo je trajalo, da sem si zapomnila
imena vseh.
Verjetno se bo marsikdo začudil, da sem že
6 let na Savaprojektu? Upravičeno, saj sem
bila vmes tudi 2 leti na porodniškem dopustu.
Čas na porodniški je po mojem mnenju nekaj
najlepšega; sprehajanja, kavice, dojenčki,
vozičkanje in vse neverjetno hitro mine. Po-
tem si pa tam; 2 otroka, služba in nenehno
pomanjkanje spanca ter hitenje in stalno za-
mujanje. Vse to pa mi vsekakor ne bi uspelo
brez mojega moža Mihe, s katerim si deliva
vse obveznosti in skrbi, seveda pa tudi vesele
trenutke in uspehe.
Delo na Savaprojektu se mi zdi kar naporno
in stresno, pa vendar tudi čudovito in vseka-
kor ne monotono in dolgočasno. Vsaka na-
loga je nekaj čisto novega in vedno se poja-
vljajo novi zapleti, ki jih je potrebno razrešiti.
Moja skromna želja za v bodoče je, da se mi
kakšen tip objekta tudi kdaj ponovi, saj sem
do sedaj delala vse po enkrat. Priznam pa,
da sem na Savaprojektu našla tisto, kar sem
iskala; možnost, da delam to, za kar sem se
izobraževala.
Danes, 6 let kasneje, mi je občasna vožnja v
Krško nekaj čisto vsakdanjega in vse sodelav-
ce že dobro poznam. No skoraj vse; zadnje
čase je prišlo kar nekaj novih, nekaj starih pa
je tudi že odšlo, tako kot je tudi normalno. Ve-
seli me, da se ekipa v Ljubljani počasi krepi in
upam, da nas ti negotovi časi ne bodo pre-
več prizadeli.
In še nekaj za zaključek: ravnokar sem zače-
la delati na projektu prenove osnovne šole
v Ljubljani. In kaj mislite, kolikšna je verjetnost,
da Savaprojekt iz Krškega pridobi v izvedbo
projekt prenove osnovne šole v katero sem
hodila ravno jaz? Kot kaže - 100%. Včasih se
mi zazdi, da se vse zgodi z nekim namenom.
kaj delamo in kdo smo?
Ekoremediacije - sožitje človeka in narave
Za investotorja Občino Šentjur, izdelujemo (v sodelovanju s pod-
jetjem Limnos) projekt rekonstrukcije Rastlinske čistilne napra-
ve Planina pri Sevnici. Obstoječa rastlinska čistilna naprava Plani-
na pri Sevnici (RČN), kapacitete 550PE, se nahaja na jugovzhodu
naselja Planina pri Sevnici, ki je od naselja oddaljena ca. 400 m.
Leta 1995 je bilo za RČN pridobljeno gradbeno dovoljenje, z obratova-
njem pa je pričela leta 1999. Ker se je po toliko letih funkcioniranja za-
mašila, jo je potrebno rekonstruirati.
Ob RČN je meteorni jarek, na katerega gravitirajo zaledne vode s pri-
spevnega območja površine 35 ha. RČN je sestavljena iz mehanske-
ga dela in treh bazenov (filtrirna, čistilna in polirna greda). Mehanska
stopnja RČN ni ustrezna. Filtrirna greda je zamašena z muljem, zato
je prišlo do površinskega toka fekalne kanalizacije in odtoka v odpr-
ti jarek. Pri močnejših nalivih obstaja možnost preplavljanja RČN z vi-
sokimi vodami grabna zaradi neustreznih (premajhnih) prepustov.
Obstoječe stanje kanalizacije
Del teh voda (vode z utrjenih cestnih, dvoriščnih in strešnih površin ocenje-
nih na cca 10 ha) je zajet v mešano kanalizacijo naselja Planina pri Sevni-
ci, ki je po dveh kanalizacijskih kanalih PVCØ300 mm speljana v razbreme-
nilni bazen. V primeru visokih voda jarka je razbremenitev problematična.
Skupni meteorni in fekalni dotok na RČN ni znan in je ocenjen iz prispevne
površine meteornih voda in skupne porabe vode za 550 populacijskih enot.
Problem poplavnih voda nastaja zaradi premajhnih prepustov. Predvide-
na je rekonstrukcija in povečanje profila prepusta P1 in P2, kar bo prepre-
čilo preplavljanje RČN.
Predvidene ureditve
RČN bo delovala po principu mehanskih, fizikalno - kemičnih in bioloških
procesov. RČN je sestavljena iz mehanskega dela, bazenov z rastlinami
in AB jaškov.
a) Mehanski del RČN
V mehanski del sodi razbremenilnik, peskolov in usedalnik. Kompostna
greda ni predvidena, oziroma je predviden odvoz blata iz usedalnika na
centralno čistilno napravo v Šentjurju. Obstoječi zbiralni jašek se poruši in
namesto njega se izvede usedalnik.
Razbremenilnik se izvede iz tipskih AB elementov dimenzij 2.0 x 2.0 m.
Pred montažo tipskih elementov se izvede dno preliva in prelivni prag. Na
marec ‘10
7
kaj delamo in kdo smo?
tako postavljene elemente se doda povozna krovna plošča
z grlom odprtine 60 x 60 cm. Na razbremenilniku se meteor-
na voda preliva v kanal in se priključi na hudourniško graben.
Peskolov se izvede iz tipskih betonskih cevi fi 100 cm (kot npr.
NIVO Celje). Obremenitev peskolova pri zazidljivih in cestnih
površina znaša cca 5 l/(preb./leto). Predvideno je čiščenje
vsakih 2 do 3 mesece.
Predvidena sta dva tipska, betonska, krožna usedalnika pre-
mera 3.0 m, usedalnika imata delovno prostornino cca 2 x
19 m3=38 m3. Usedalnik je zaradi vzgona potrebno dodatno
obbetonirati.
Potrebna površina za odvajanje plina naša 20 % celotne po-
vršine Imhoffa. Predvideno je praznjenje Imhoffa z odvozom
blata na čistilno napravo dvakrat letno, oziroma po potrebi.
b) Bazeni z rastlinami RČN
Bazeni z rastlinami so filtrirna, čistilna in polirna greda.
Filtrirna greda se izvede na novo in bo od sedanje višja za cca
50 cm. Funkcija filtrirne RČN je zadrževanje (filtriranje) suspen-
diranih in ostalih delcev, ki se ne bodo zadržali v zadrževalniku.
Greda je neprepustna skleda naslednje sestave:
- rastline (navadni trs),
- substrat (prani rečni prod),
- vodotesna varjena HD PE folija.
Športna dvorana pri Ekonomsko - trgovski šoli Brežice
V Brežicah se je poleg Ekonomsko - trgovske šole v januarju
2010 pričela gradnja nove športne dvorane. Le-ta bo služila
kot šolska telovadnica srednji šoli in kot javna dvorana v po-
poldanskem času. Dvorana bo obsegala: igrišče za košarko,
rokomet/mali nogomet, odbojko, badminton,... Za izvajanje
telesne vzgoje je predvidena vadbena površina okrog 800
m2, ki se po potrebi pregradi v dva vadbena prostora. V sklo-
pu vadbenih površin je predvidena manjša plezalna stena.
V dvorani so predvidene izvlečne tribune za cca. 300 gle-
dalcev in galerija nad izvlečnimi tribunami. V stavbi je tudi
manjša vadbena večnamenska dvorana z 80 m2 površine.
Povezava nove telovadnice z obstoječo šolo je načrtovana
8 marec ‘10
Čistilna greda se podaljša cca 1.0 m, zamenja se folija in
substrat.
Greda je neprepustna skleda naslednje sestave:
- rastline (navadni trs),
- kamnina frakcija,
- substrat (prani rečni prod) in
- vodotesna varjena HD PE folija.
Polirna greda se ohrani. Substrat se zamenja.
Greda je neprepustna skleda naslednje sestave:
- trska (ločje),
- kamnina frakcija,
- substrat (prani rečni prod) in
- vodotesna varjena HD PE folija.
c) Jaški RČN
Vsi obstoječi jaški se zamenjajo z novimi. AB jaški so v funk-
ciji revizijskih jaškov, jaškov za zapiranje in regulacijo ter
drenažni jaški. Zajem vzorcev se izvede neposredno po
iztoku iz RČN v revizijskem jašku.
Predvideni so tudi razdelilni in zbiralni PE tehnološki jaški v
sklopu filtrirne, čistilne in polirne grede ter pijezometri za
spremljanje nivoja vode.
Momir Bogdan
Tatjana Zupančič
preko povezovalnega hodnika v prvi etaži. V telovadnici
je poleg sanitarij in garderob vezanih na notranje prosto-
re tudi sklop garderob in sanitarij, ki je dostopen tudi od
zunaj in je namenjen bližnjemu stadionu. Celotna neto
površina nove športne dvorane meri: 1.696,30 m2, gaba-
riti objekta so: 42,25 x 30,00 m, višina pa znaša 13.00 m.
Gradnja se bo nadaljevala v poletje, v jeseni pa se pred-
videva, da bi bila nova športna dvorana dokončana in
predana uporabnikom, ki jo že težko pričakujejo.
Tatjana Zupančič
Na delovnem mestu

izobraževanje
Varstvo pred požari
Osrednji problem današnje požarne zaščite je v tem, da ljudje vlagamo premalo truda v preprečevanje požarov in v izobra-
ževanje, kako je treba ob požaru ravnati.
Na podlagi podatkov in izkušenj je ugotovljeno, da večina požarov nastane zaradi kršitev osnovnih pravil požarne zaščite.
Večina malih požarov se razširi v velike zato, ker ljudje ne vedo, kaj morajo storiti, ko požar odkrijemo.

Požarna zaščita je pomembna dolžnost slehernega posameznika in vseh skupnosti, a kljub temu venomer prihaja do poža-
rov, do vse večje požarne škode in celo do žrtev, ki so posledica malomarnosti in nepazljivosti. Večina ljudi ne razmišlja dovolj
o tem, kako nevaren je požar. Čeprav to nevarnost priznavamo, jo le redko povezujemo z lastnim premoženjem in osebno
varnostjo. Za večino je požar preveč oddaljena grožnja, da bi poskrbeli za ustrezne zaščitne ukrepe.

V družbi Savaprojekt se zavedamo, da je tak odnos do požarne zaščite možno spremeniti le s poučevanjem ljudi, da bodo
spoznali požarne nevarnosti ter skrbeli za njihovo preprečevanje zaradi sebe in drugih. Te aktivnosti in prizadevanja za izo-
braževanja za izboljšanje splošne požarne varstvene kulture, je eno izmed poglavitnih in najtežjih nalog požarne zaščite.

V ta namen prikazujemo navodila in napotke glede požarne varnosti in samega postopka pri gašenju manjših požarov, da
bi ob tem prišlo do čim manjše gmotne škode – gašenje začetnih požarov z ročnimi gasilnimi aparati.

NAVODILA ZA ZAČETNO GAŠENJE POŽAROV Z ROČNIMI GASILNIMI APARATI

Kadar opazite, da grozi neposredna nevarnost požara ali eksplozije oziroma kadar opazite požar, morate nevarnost odstra-
niti oziroma požar pogasiti, če to lahko storite brez nevarnosti zase in za druge.
Če sami tega ne morete storiti, takoj obvestite najbližjo gasilsko enoto, policijo ali center za obveščanje.

Pred začetkom gašenja se morate vedno prepričati ali je gasilno sredstvo primerno za gašenje goreče snovi.

Za gašenje začetnih požarov so v prostorih družbe Savaprojekt nameščeni ročni gasilniki Na prah (S9) in ogljikov dioksid
(CO2). Način aktiviranja aparatov je del usposabljanja, simbolično pa je prikazano tudi na nalepkah z navodili na gasilnih
aparatih.

Način aktiviranja gasilnikov na prah:

izlečemo varovalko cev usmerimo proti požaru pritisnemo ventil

Način aktiviranja gasilnikov na ogljikov dioksid:

izlečemo varovalko cev usmerimo proti požaru stisnemo ventil

Posebno je potrebno paziti, da z vodo ne gasimo požarov, kjer obstaja nevarnost stika vode z napravami pod napetostjo
ali poškodovanimi električnimi instalacijami. Z vodo tudi ne smemo gasiti vnetljivih tekočin, ker zaradi specifične teže vode
(težja od vnetljivih tekočin) gašenje nima efekta, pride pa tudi do brizganja tekočin in širjenja požara. Ob manjšem požaru
(npr. v kuhinji) je takšen požar najbolje zadušiti s pokritjem z mokro krpo, ponjavo,...
Rajko Kranjc

marec ‘10
9
 Izkoriščanje energije sonca
izobraževanje

Pretvorba sevalne energije sonca v električno energijo po-

teka s sončnimi celicami, ki izkoriščajo fotovoltaični efekt.
Pri nekaterih polprevodnikih povzroča absorpcija svetlobe
nastanek električne napetosti, kot posledica napetosti pa
nastanek induciranega električnega toka. Najbolj razširjen
polprevodniški material je silicij (Si).

Prejeta sončna energija v Sloveniji

V kolikor imamo fotovoltaične panele fiksno pritrjene, je

najbolj primerna postavitev z naslednjimi koti: horizontal-
no 210° od linije sever-jug proti jugozahodu in vertikalno
35°.
Princip delovanja sončne celice

Direktna in difuzna svetloba seva skozi antirefleksijsko plast na

tanko polprevodniško ploščo, pri čemer mora imeti polpre-
vodnik pravilno kristalno strukturo in visoko čistočo. Absorp-
cija sončnega sevanja povzroči sproščanje prostih nabojev
v polprevodniku. Elektron preide iz valenčnega področja v
prevodno območje, pri čemer nastane v valenčnem podro-
čju vrzel. Zaradi prigrajenega zunanjega električnega polja
ostanejo ti naboji ločeni in potujejo k obema elektrodama.
Silicijeva sončna celica spreminja sevalno energijo le valov-
ne dolžine λ=1,15 μm, zaradi česar je v praksi izkoristek sonč-
ne celice približno 0,17.
Spekter sončne svetlobe
Na obratovalno razpoložljivost ima največji vpliv geo-
grafska lega in sama postavitev sončnih celic. Na obmo-
čju Krškega je predvideno, da fotovoltaična elektrarna
obratuje 1050 ur letno. Karta pa prikazuje količino prejete
sončne energije na kvadratni meter površine.
Postavitev panela
Lahko pa imamo tudi prigrajen sistem, ki omogoča sle-
denje optimalnemu vpadu sončnega sevanja; v tem pri-
meru se nam sicer izboljša izkoristek, povečajo pa se nam
investicijski in obratovalni stroški. Nekateri paneli imajo s
svojo podkonstrukcijo tudi omogočeno ročno premika-
nje na trimesečje. Električna energija, pridobljena iz fo-
tovoltaične elektrarne je danes brez subvencioniranja
povsem nekonkurenčna (0,37 €/kW); razlog za to so viso-
ki investicijski stroški (~3200 €/kW) in kratka obratovalna
razpoložljivost (~1050 ur). Problem fotovoltaike je tudi v
tem, da je potrebno prilagoditi omrežje električne ener-
gije, kajti v tem primeru postane porabnik tudi proizvaja-
lec. Slabost je tudi to, da oddajanje električne energije
ni v naprej predvidljivo, temveč je povsem odvisno od
trenutnih vremenskih razmer. V primeru velikih moči bi s
takšnim oddajanjem lahko povzročali motnje v omrežju.
Ima pa sistem eno veliko prednost, saj izkorišča alterna-
tivni – trajnostni vir energije. Fotovoltaika bo postala še
bolj zanimiva, ko se bo dvignila cena električne energije,
znižali investicijski stroški in izboljšala tehnologija.

Andrej Pirc

10 marec ‘10
Okroglo so se postarali...

družabna kronika
21. januarja in 13. februar-
ja sta Snežana in Damjan
vstopila v novo obdobje
življenja, ki naj bo polno
zdravja in uspehov.

Za rojstni dan jima iskreno

čestitamo!

Snežana Damjan

Boris Furst Nuša in Luka Bivša sodelavka

Za 30. letnico uspešnega dela v družbi 21. januarja je na svet pokukal Luka, Jasmina Salmić -
Savaprojekt mu iskreno čestitamo! Nušin prvorojenček. Čestitamo! komercialistka

Obiskali so nas pravi kurenti iz Hajdine pri Ptuju

V četrtek, 11.02.2010 so nas tik pred koncem
delovnega dne s svojo prisotnostjo počastili či-
sto pravi kurenti iz Hajdine pri Ptuju.
Poslanstvo kurentov oz. korantov, teh izvirnih
pustnih likov, je v preganjanju vsega slabega in
prinašanju dobrega, zato smo se jih še toliko bolj
razveselili. Kurentova prizadevanja je potrebno
razumeti predvsem kot kulturni proces, ki poma-
ga graditi pristne medčloveške odnose, ki so pri
vsakodnevnem življenju in delu zelo pomembni.
Tega se pri nas še kako zavedamo, zato smo jih
(sicer zgolj s priznano žlahtno kapljico) obdarili,
pa čeprav na to nismo bili pripravljeni.

Tatjana Vresk

marec ‘10
11
 Na pustni torek
foto utrinki

NAGRADNA IGRA

Skriti sodelavec za katerega smo vas

spraševali v zadnji deveti številki je
bila sodelavka z urbanizma Damijana
Kranjc.
Edina, ki je pravilno odgovorila je bila
Mateja Ganc, ki je prejela simbolično
nagrado.
Za pravilni odgovor ji seveda čestita-
mo!

Tudi v tej številki nas zanima, kdo od

zaposlenih je na fotografiji. Odgovore
pošljite do 15. junija 2010, na naslov
tatjana.vresk@savaprojekt.si

je časopis družbe
Savaprojekt, d. d., Krško

Veselo pustno vzdušje je bilo tudi v prostorih naše družbe, kjer smo lahko Izdajatelj: Savaprojekt, d. d., Krško
občudovali čudovite medicinske sestre, skrivnostne čarovnice, Matejo- Uredniški odbor: Damjana Frece,
Jagica Ganc, Tatjana Vresk,
Mexicanos, betežno starko in še mnoge druge šeme. Otroškega pusto-
Tatjana Zupančič, Andrej Trošt
vanja pred Kulturnim domom Krško pa se je udeležil tudi glavni direktor, Naklada: 150 izvodov
ki si je svojega vnuka Gašperja (tokrat v vlogi dimnikarja) posadil kar na Naslednja številka izide junija 2010.
ramena.

12 marec ‘10