ZGODOVINA INTITUCIJ

Vsebina predavanj:
1. Uvod: drava, dravne tvorbe in njihove ureditve
2. Zgodovina intitucij v 6 obdobjih
Literatura:
- ontar: riro!ni" in "arte o organi#acijs"i stru"turi v dee$ah %oro"i, %ranjs"i, ri&orju in 'tajers"i do
$eta 1(1)
- *nci"$opedija +$ovenije
- ,. -o$ec: Zgodovina intitucij na +$ovens"e&
.ipi vpraanj:
1. %aj je dee$a, ob!ina, poj&i, u&estitev poj&ov v !as /npr. "daj govori&o o "resiji, "aj je 0otranja 1vstrija23
2. -$avna vpraanja g$ede orientacije 4 Ljub$jana v obdobju /po&en, "atere intitucije so obstaja$e23,
ra#voj obrobnih ob&o!ij /npr. ,ene"e +$ovenije3
5. 6ris upravne, cer"vene idr. podobe v do$o!enih obdobjih
7. Uporaba #e&$jevida
DRAVNE TVORBE NA SLOVENSKEM OZEMLJU
+topnje drave:
1. Stanovska !"ava /do ". 1). sto$.3 4 &onarh si de$i ob$ast s stanovi /1vstrija, 6grs"a, ,ene"a repub$i"a3
#. A$so%&t'st'(na )ona!*'+a /od 8oe9a ::. do 1)7)3 4 stanovi i#gubijo pristojnost
,. Ustavna !"ava /od 1)7)3 4 prva ustava 1)7), "ontinuirano od 1)61 /o"tobrs"a dip$o&a in 9ebruars"i
patent3, # v&esni&i obdobji od"rite di"tature
Zna!i$nosti:
- o#e&$je je bi$o ra#de$jeno &ed ra#$i!ne drave
- hitro &enjavanje rei&a /naci#e&, 9ai#e&, "o&uni#e&3
- &eja se bo$j a$i &anj spre&inja /naj&$aja &eja je #ahodna 4 do"on!no do$o!ena 1(;7 o#. 1(<;, &eja
s =rva"o o#. 6grs"o je e od 1;26 > bit"a pri ?oha!u3
- dee$ne &eje postanejo v 1(. sto$. &ote!e Zedinjena +$ovenija
- ta svet je "ato$i"i e 12@@ $et, pravos$avci so v obrobju, &us$i&ans"i svet pa je ves !as b$i#u
- +$ovenija je i&e$a #e$o ve$i"e teritoria$ne i#gube v 2@. sto$.
- s$ovens"i narod je eden najbo$j ra#de$jenih: )< A etni!nega o#e&$ja je v dananji &ati!ni dravi, 15 A i#ven
Bravne tvorbe:
I. Sv-to !')sko n-).ko /-sa!stvo 0122345# 6 11257
- ni"o$i ni enotna drava
- od 2C2 1;. sto$. se i&enuje +veto ri&s"o cesarstvo ne&"e narodnosti
- ureditev v nove& ve"u: dua$isti!na stanovs"a drava
- pre$o&nica 167) /vest9a$s"i &ir3 4 ra#cep 0e&!ije na #ve#o &anjih drav, cesars"i nas$ov je sa&o
stvar prestia
- institucije:
v$adar /"ra$j o#. cesar3
"o$egij vo$i$nih "ne#ov /<, "asneje 1@3
dravni #bor /Reichstag3
- je vo$i$na &onarhija: vsa" "ra$j &ora biti najprej i#vo$jen in nato o"ronan /v Dran"9urtu3
1
- od 17;2 /Drideri" ::.3 so na cesars"e& presto$u =absburani, pre"initev v !asu ?arije .ere#ije
- od 16. sto$. da$je /augsbur"i vers"i &ir3 je ri&s"i cesar sa&o e vodja vers"e stran"e, cesarstvo je
#ve#a drav
- dravni #bor je odbor, "jer se sestajajo dravni "ne#i "ot dravni stanovi
- ra#vija se pravica sood$o!anja dravnega #bora in cesarja /&onarhi!ni dua$i#e&3
- ni s"upne #unanje po$iti"e, s"upne vojs"e a$i s"upne uprave /83
- ra#$i"a &ed dravni& in dee$ni&i #bori: dravni #bor je "o&pa"tneji, cesar ni&a to$i"ne &o!i proti nje&u
- od 1665 se dravni #bor sestaja v Eegensburgu
- v bojih # 0apo$eono& i#gubijo cesarji &o!, Dranc :. se "ot prvi o"rona #a avstrijs"ega cesarja,
0apo$eon se o"rona #a ri&s"ega cesarja
- 1)@6 je cesarstvo u"injeno, idea$ ostaja naprej
- od 1)<1 do 1(1) obstaja ::. ne&"o cesarstvo, nato :::. Eajh
- po&en cesarstva #a +$ovence: od (. sto$. da$je predstav$ja dravni o"vir #a +$ovence, vsi pojavi in
procesi v ne&"e& cesarstvu i&ajo od&ev tudi na nae& o#e&$ju
II. Avst!'+sko /-sa!stvo 01129:115;7
- rodi se i# ne&"ega cesarstva, je bo$j po$iti!en poje& /&edte& "o je 1vstrija iri poje&3
- ra#de$itev:
o +podnja 1vstrija /o"rog Bunaja3
o Zgornja 1vstrija /Lin#3
o 0otranja 1vstrija
o rednja 1vstrija
- Avstrija je sprva &ejna gro9ija, "asneje se pojavi poje& gospostvo 1vstrija in po&eni vse o#e&$je pod
dinastijo =absburanov
- poje& avstrijske dedne deele o#na!uje s"upino #godovins"ih dee$ pod =absburani #notraj cesarstva
- 1;26 Derdinand podeduje 5 "rone: =rva"o, Fe"o in 6grs"o /v teh "ra$jestvih so prvotno vo$jeni "ra$ji3
- habsbur"e posesti se tesneje poveejo v 1<. sto$. 4 bit"a pri ,e$i gori in #$o& tur"e 6grs"e # &iro& v
+re&s"ih %ar$ovcih, &eja se po&a"ne !e# ce$o 6grs"o
- od 1<11 je v rabi poje& Avstrijska monarhija
- s <!a=)at'(no sank/'+o /1<153 vse dee$e v posesti dinastije ve$jajo #a nede$jive in dedne, avto&ati!no
postanejo =absburani tudi v$adarji Fe"e in 6grs"e /niso ve! vo$jeni3, po avstrijs"i nas$edstveni vojni
san"cijo pri#najo tudi osta$e evrops"e drave
- 1vstrija postane ve$esi$a, je ce$o &o!neja od Drancije, ni"o$i pa ne prerase v enovito abso$utisti!no
drave /je preve! pravno in etni!no heterogena3
- je edina nenaciona$na drava v *vropi
- 1vstrijs"o &onarhijo pove#ujejo v$adar, vojs"a, s"upna va$uta, s"upna #unanja po$iti"a2
- 8oe9 ::. s"ua poenotiti dravo 4 neuspenoG
- od ?arije .ere#ije naprej i&a 1vstrijs"a &onarhija s"upno v$ado /dravni svet3
- 6grs"a ostaja prob$e& 4 1)7) ra#g$asi suverenost, po #&agi nad revo$ucijo jo spet v"$ju!ijo
- sprva je 1vstrija de$ 0e&"e #ve#e /nastane 1)1;3, "i ra#pade 1)66 po avstrijs"i nas$edstveni vojni,
nato se 1)<1 na pod$agi &a$one&"ega progra&a #drui bre# 1vstrije
- ureditev po 1)7): neoabso$uti#e& /1);2>6@3, s$edi #a!ete" ustavnosti in par$a&entari#&a, do"on!no
9or&irana 1)61 4 i#vo$jen je dravni #bor in 9or&irajo se dee$ni #bori /"onec stanovG3
- 1)6< se drava ra#de$i na dve po$ovici, pove#ani v persona$no unijo H novo i&e Avstro-Ogrska, "i ga
uvede Dranc :. 1)6) /dee$e Iis$ajtanije J 0otranja 1vstrija in .rans$ajtanije J 6grs"e "rone sv. 'te9ana3
- pove#uje ju: v$adar, s"upne #unanje #adeve, vojs"a, 9inan!no &inistrstvo, "ondo&inij ,i= od 1)<)
- uradi v avstrijs"i po$ovici i&ajo o#na"o k.k. /cesars"o "ra$jevi3, v ogrs"i k. /"ra$jevi3, s"upni pa k. u. k.
/cesars"i in "ra$jevi3
- ustavne #na!i$nosti drave: na ogrs"i po$ovici ni"o$i ni pri$a do i#ra#a ideja o $juds"i suverenosti /sa&o
&onarhova3, "ra$j i&a ve$i"o pristojnosti
- 1)61 dee$e dobijo $astne dee$ne #bore, #a"onodajne pristojnosti in pre&oenje
- od 1)7( i&a&o ob!ine # vo$jeni&i upani
- vo$i$na pravica je sp$ona, vendar neena"a 4 vo$ijo v "urijah, "jer so #astopani posa&e#ni stanovi
2
- "dor i&a ob!ins"o vo$i$no pravico, $ah"o vo$i v dravni in dee$ni #bor, vendar je ta o&ejena s
cen#uso& /prib$. 1@ A prebiva$stva i&a vo$i$no pravico3
- tudi ens"e so $ah"o vo$i$e, v pri&eru, da so bi$e dav!ne #ave#an"e, vendar so $ah"o odda$e g$as $e
pre"o #astopni"a
- pristojnosti par$a&enta so o&ejene > vse &ora podpisati cesar
- par$a&ent se de$i na: zgornji /viri$isti in pos$anci, "i jih i&enuje cesar3 in spodnji dom
- na 6grs"e& je &o! par$a&enta podobno o&ejevana, vo$i$na pravic je e &anja /2 A, pred :. +V 6 A3
- pojavi se nereeno naciona$no vpraanje s tre&i do&inantni&i narodi /0e&ci, 6gri, o$ja"i3
- progra&i: tria$i#e&, ne&"i progra&, 9edera$i#e&
III. J&=os%av'+a
- pravno obstaja "ot ena drava od 1(1) do 1((1, !eprav je njen obstoj pre"injen 4 neustre#na a$i
napa!na poi&enovanja /stara in nova 8ugos$avija, predvojna in povojna, "ra$jevs"a in socia$isti!na, po
$. 1((1 ?i$oeviKeva3
- 1. J&=os%av'+a: 1. dece&ber 1(1), de$i se na dve obdobji /do $. 2( o&ejeni par$a&entari#e&, nato
&onarhi!na di"tatura3, #a +$ovence po&eni popo$n pre$o& s habsbur"i& o"viro& in ra#"osanje &ed
ve! drav /pred vojno jih je i#ven &ati!ne drave 5 A, nato 1C53
- v !asu obstoja si s$edijo v$adarji: eter :. do $. 21, sin 1$e"sander do $. 57, av$e in na#adnje eter ::.
/2<.5.1(71>2(.11.1(7;3
- ustavna periodi#acija:
prehodno obdobje /1(1)>213: dve $eti in po$ drava ni&a ne ustave ne par$a&enta, obstajajo
po"rajins"e v$ade, nove&bra 1(2@ se i#vedejo vo$itve v ustavodajno s"up!ino /centra$isti
i&ajo &ajhno prednost pred 9edera$isti3
obdobje ustave /1(21>2(3: 2). junija 1(21 sprejeta vidovdans"a ustavaL urejena je "ot
par$a&entarna in centra$isti!na "ra$jevinaL proti ustavi je ve$i"a ve!ina +$ovencev, =rvatov,
&a"edons"i pos$anci in ce$otna "o&unisti!na partijaL upravna ra#de$itev je po #g$edu
depart&ajev /55 ob$asti, v +$oveniji od $. 27 $jub$jans"a in &aribors"a, na !e$u je upan3L i&ajo
ib"o avtono&ijo /ob$astne s"up!ine 1(2<>2(3L po ustavi je "ra$j vrhovni pove$jni" vojs"e, i&a
pravico s"$icevati in ra#pu!ati par$a&ent2, junija 1(2) pride do stre$ov v par$a&entu H "ra$j
ga ra#pusti, ra#ve$javi ustavo in ra#g$asi di"taturo
obdobje diktature /1(2( > do "onca3: 1(51 di"tatura postane od"rita 4 o"troirana ustavaL s$edijo
"on9inacije in obsodbe vodi$nih po$iti"ovL drava se prei&enuje v %ra$jevino 8ugos$avijoL
nastane ( banovin M ,eograd /niso upotevane etni!ne, naciona$ne a$i #godovins"e &eje3L
"repita se unitari#e& in centra$i#e&L vpe$jan je dvodo&ni par$a&ent /s"$epi ve$jajo, !e jih
sprej&eta oba do&ova3L # &a$o ustavo /26. ).1(5(3 se uve$javi "ra$jevo na&estnitvoL ustanovi
se banovina =rva"a "ot avtono&na enota # $astni& saboro& /ni"o$i ni bi$ i#vo$jen3 H na ta
na!in bi se s!aso&a preob$i"ova$e tudi druge banovine /9edera$i#acija3 4 neuresni!eno #aradi
#a!et"a ::. +V, 26.).1(5( preneha #asedati jugos$ovans"i par$a&ent
- #na!i$nosti 8ugos$avije: ib"a de&o"racija, srbs"a hege&onija, unitari#e&, prepoved narodnih i&en /tri
p$e&ena enega jugos$ovans"ega naroda3
- sicer je #a evrops"e drave #na!i$no, da po $. 1(1) obstaja vedno &anj par$a&entarnih de&o"racij /V,,
Drancija, ,ene$u"s, +"andinavija3, vedno ve! je di"tatur in tota$itari#&ov /od 1(1) v +Z, od 1(22 9ai#e&,
od 1(55 ne&"i naciona$socia$i#e&3
- vo$i$na pravica v 8ugos$aviji: sp$ona in ena"a #a po$no$etne &o"e po $. 21, i#vedene so proporcia$no
po siste&u "rog$ic, vo$i$i so najprej ustno in javno, ob$i"uje se vsedravna $ista /#&anjuje &onosti
&anji& stran"a&3
- nereeno naciona$no vpraanje se reuje # jugos$ovans"i& unitari#&o&
- nereeno vpraanje narodnih &anjin: pred $. 1(12 v +rbiji sp$oh ni &anjin, nato ve$i"e pridobitve /1$banci
in ?a"edonci so #atirani3, $. 5) je s"$enjen spora#u& s .ur!ijo o i#se$itvi 2@@.@@@ .ur"ov in &us$i&anov
- #. J&=os%av'+a: najprej se i&enuje Be&o"rati!na 9ederativna 8ugos$avija, nato Dederativna $juds"a
repub$i"a 8ugos$avija /8ajce, 2(.11.1(753, od ustave 1(65 +ocia$isti!na 9ederativna repub$i"a 8ugos$avija
- od &arca do nove&bra 1(7; so pote"a$e vo$itve v ustavodajno s"up!ino, nastane repub$i"a
- "o .ito &arca $. 7; dobi &andat, sestavi novo v$ado i# dveh de$ov /.itovi &inistri in 'ubaiKeva v$ada3
3
- v$ada #aseda v ,eogradu, 1@. ). se ta& sestane par$a&ent
- 11.11. 1(75 so i#vedene vo$itve, ra#pisana je sa&o ena $ista /Ljuds"a 9ronta3, vo$ijo $ah"o tudi ens"e
- 2(.11.1(75 na 2. #asedanju 1V068>a v 8ajcu ra#g$asijo repub$i"e DLE8, 8ugos$avija postane tipi!en
sovjets"i sate$it
- s"up!ina /sest. i# #ve#nega #bora in #bora narodov3 januarja 1(76 i#g$asuje ustavo /"opija od +Z3,
dravo sestav$ja 6 $juds"ih repub$i" in 2 avtono&ni podro!ji
- stru"tura ob$asti:
o Zve#na s"up!ina a$i par$a&ent /od $. 7;3
o Zve#na v$ada, od $. ;5 Zve#ni i#vrni svet
o Zve#na partija, od $. ;2 Zve#a "o&unistov
o B6 /Brubenopo$iti!ne organi#acije3: &$adins"a, bor!evs"a, sindi"ati, "rovna /najprej Ljuds"a
9ronta, od $. ;5 +ZBL3
- e v prvi ustavi je bi$o tudi na!e$o sa&ood$o!be narodov, "i ga je ob$i"ova$ %arde$j
- $. 1(;5 je i#dan ustavni #a"on, "i degradira #bor narodov in uvede #bor proi#vaja$cev, uve$javita se
sa&ouprav$janje in "o&una$ni siste& /ob!ine 4 #druitev &esta in podee$ja H decentra$i#acija uprav$janja3
- $. 1(65 i#dana nova ustava, "i u#a"oni dosedanji ustroj /decentra$i#acija M sa&ouprav$janje3, drava se
i&enuje +DE8, grb dobi 6 p$a&enic #a 6 narodov /prej ;3, i#ena!i se status obeh avtono&nih podro!ij
/tiho pri#nanje &us$i&anov "ot naroda3
- #ve#na s"up!ina i&a pos$ej ; #borov: #ve#ni, gospodars"i, prosvetno>"u$turni, #dravstveno>socia$ni in
organi#acijs"o>po$iti!ni
- $o!eni sta 9un"ciji predsedni"a repub$i"e in predsedni"a v$ade
- # ustavni&i a&and&aji v $etih 1(6< in 1(6) se "repi v$oga repub$i", $. 1(<1 se s"$eni, da .ito nado&esti
"o$e"tivno predsedstvo
- # novo ustavo 1(<7 se uve$javi de$egacijs"i siste& s posredni&i vo$itva&i /niji vo$ijo vije3, odprav$jeni
so ostan"i par$a&entari#&a, osnuje se repub$i"i se"retariat, uve$javi se 9ederativni princip /pravica
vsa"ega naroda do sa&ood$o!be in odcepitve3
- dopo$nitev # a&and&aji 1()1 in 1()): v +$oveniji se #ahteva re9erendu&, pojavi se vpraanje s"upne
prihodnosti /a$i se bo preob$i"ova$o v "on9ederacijo3
- 1((1C(2 drava preneha obstajati
- te&e$jne #na!i$nosti 2. 8ugos$avije:
76 $et isti rei&, ista drava, ista drubena stru"tura 4 "o&unisti!na di"tatura in enopartijs"i siste&
ideo$ogija te&e$ji na &ar"si#&u in dia$e"ti!ne& tota$itari#&u /ideo$ogi#acija vsega javnega 4
nad#orovanje "u$ture, #nanosti, i#obraevanja23
aparat prisi$e /vojs"a, &i$ica, tajna po$icija3
$egiti&i#acija # 06, in anti9ai#&o& /"ot stvar nepovratne narodne od$o!itve3
irjenje nestrpnosti in i#"$ju!evanje
.itov "u$t osebnosti in avtoritarnosti /ne#&ot$jivosti3, njegova beseda je od$o!i$na od sredine <@>tih $et
- #na!i$nosti po$iti!ne ureditve:
#a"onodajna in i#vri$a ob$ast sta poda$je" partije
sodstvo ni sa&ostojno
vide# de&o"rati!nih institucij
opo#icije ni /je sa&o notranja, ib"a3
do $. 65 obstaja teoreti!na &onost ve!stran"ars"ega siste&a
od $. <1 sa&o e de$egats"o od$o!anje
uvedena je vo$i$na pravica #a ens"e od 1) $et, vendar vo$ivci ne od$o!ajo o ni!e&er
ignoriranje individua$nosti
o&ejen #asebni se"tor
ni !$anica Varavs"ega pa"ta in od $. 7) ni ve! pod nad#orstvo& +Z, od 6@>tih $et je bo$j odprta na Z
.ito je ne#a&en$jiv, i&a ve! 9un"cij: e9 partije /od $. 5<3, e9 repub$i"e /do $. 7;3, predsedni"
v$ade /do $. 653, vrhovni pove$jni" oboroenih si$, dos&rtni predsedni" /od $. <73
&ednaciona$ne napetosti, neena" odnos do posa&e#nih narodov
4
drubeno iv$jenje je dui$a odsotnost civi$ne drube
ra#$i!ne stopnje represije /-o$i oto", preganjana vsa"a druga!nost, psiho$o"o nasi$je, stanje
po$iti!nih in drubenih pravic na niji stopnji "ot pred $. 71, ra#preden siste& ovadutva tajne
po$icije ter partijs"e in voja"e tajne po$icije3
se"taenje /$judje, "i jih ne s&e biti, ne s&ejo objav$jati 4 socia$na s&rt3
ve$i" gospodars"o>socia$ni naprede", ra#voj ni bi$ ena"o&eren /obstaja$e so #ane&arjene
regije in #apostav$jene drubene stru"ture 4 verujo!i, "&etje, inte$igenca3, socia$ne ra#&ere se
ob!utno i#bo$jajo /#a!ita de$avca3
"onec drave je pos$edica: notranjih ra#$ogov /e"ono&s"ih3 in #unanjih i&pu$#ov /so!asen
padec svetovnega "o&uni#&a3
Bravne tvorbe na obrobju s$ovens"ega o#e&$ja:
1. O=!ska>
- nastane s 'te9ano& o". $. 1@@@, de$i se na upanije a$i "o&itate, od 11. sto$. obsega tudi ogrs"e
+$ovence, od 1;26 so pod =absburani
- obsega 5 enote:
6grs"a /?adars"a, +$ova"a3
drune dee$e /=rva"a, +$avonija, Ba$&acija3
vojvodina *rde$js"a /+ed&ogra"a3
- dravna ureditev: vo$i$no "ra$jestvo s prag&ati!no san"cijo pride v nede$jivo habsbur"o cesarstvo, do
1)7) ostane stanovs"a drava, od 1)6< ve$ja persona$na unija
#. B-n-.ka !-<&$%'ka
- &estna drava, obsega po$eg &esta e dobren de$ + :ta$ije, V 8adrans"o oba$o, Ba$&acijo, :stro in
gr"i egejs"i prostor
- dravna ureditev: od $. 12@@ o$igarhi!na aristo"rats"a repub$i"a, vrhovni nosi$ci ob$asti so ve$i"i svet
/1@@ !$anov3, &a$i svet, svet 7@>tih, svet naproenih in na !e$u do
- iritve drave: 12<(>)5 #asedejo :stro, 172@ Dur$anijo /prej de$ ne&"ega cesarstva 4 ,ene"a +$ovenija,
Ee#ija3, do 1;@( /1. bene"a vojna3 dobrni de$ ri&ors"e /.o$&ins"o, ,ov"o do :drije3, na jadrans"i
oba$i .ur"e odrivajo v notranjost
,. Not!an+a Avst!'+a /1;76, %are$ 4 161(, Derdinand3
- obsega 'tajers"o, %oro"o, %ranjs"o in -ori"o # -radi"o
- je unija dee$ pod s"upni& v$adarje&
- organi #a to s"upino dee$ so vse do ?arije .ere#ije v -radcu, i&ajo s"upnega dee$nega "ne#a
/drava v dravi3
9. Ita%'+ansko k!a%+-stvo /1)@;>1)173
- obsega :stro, Ba$&acijo in s$ovens"o o#e&$je do +o!e /&eja G3
- po$iti!no se de$i na depart&aje, g$avno &esto je ?i$ano
- po padcu 0apo$eona de$ o#e&$ja :ta$ijans"ega "ra$jestva pride na#aj pod =absburane in se i&enuje
Lo&bards"o>bene"o "ra$jestvo
?. I%'!sk- <!ov'n/- /1)@(>1)153
- sestavni de$ 9rancos"ega cesarstva
- < provinc, sede v Ljub$jani
- &e!ans"a ureditev
- i# de$a o#e&$ja /%ranjs"a in ri&ors"a3 nastane 1)17 I%'!sko k!a%+-stvo, obstaja do 1)7(
- do $. 1(1) se #a :stro, -ori"o in .rst uporab$ja i&e avstrijs"o i$irs"o ri&orje
5. K!a%+-v'na Ita%'+a /1)613
- dravna ureditev: par$a&entarna "ra$jevina, centra$isti!na, de$i se na po"rajine in ob!ine
- ob nastan"u dobi ,ene"o +$ovenijo # Ee#ijo
- po :. +V #asede de$ s$ovens"ega o#e&$ja /1(1;3
- 12. 11. 1(2@ 4 rapa$s"a pogodba
- o"tobra 1(22 pridejo na ob$ast ?usso$ini /predsedni" v$ade3 in 9aisti, "ra$j odstopi, do 1(26 se 9ai#e& utrdi
- $. 26 je s"$enjen "on"ordat s papee& > nastane Vati"ans"a drava /"onec pape"e suverenosti3
5
- #na!i$nosti: 9aisti!na v#goja, s$av$jenje drave /narod ni na prve& &estu3, sovranost do tujerodcev,
rasi#e& in antise&iti#e& prisotna v &anji &eri
- 1(22 ve$ja #a vie" 9ai#&a, junija 1(7@ :ta$ija vstopi v vojno, $eta 1(75 ?usso$ini odstopi, ob$ast dobijo
ne9aisti, :ta$ija "apitu$ira in se pridrui #ave#ni"o&, + :ta$ijo osvojijo 0e&ci in "o ?usso$ini pride i# #apora je
&arioneta v ro"ah 0e&cev, po ::. +V je i#veden p$ebiscit, :ta$ija postane repub$i"a in dobi 1. ustavo /1(763
- :ta$ijani na s$ovens"ih t$eh: 1(2@ podpisana rapa$s"a pogodba &ed %ra$jevino +=+ in :ta$ijo, $. 71
#asedejo 8 de$ +$ovenije /Ljub$jans"a po"rajina3, po "apitu$aciji :ta$ije o#e&$je #asedejo 0e&ci in
ustanovijo 6peracijs"o cono 8adrans"o pri&orje /9or&a$no pravno de$ ?usso$inijeve savojs"e repub$i"e3
- 1@. 2. 1(7< je &ed 8ugos$avijo in :ta$ijo s"$enjena &irovna pogodba, prob$e& ostanejo &eje /do"on!no
1(<; # osi&s"i spora#u&i3
;. R-<&$%'ka Avst!'+a
- dravna ureditev: &onarhija, de$i se na /histori!ne3 dee$e, o"raje in ob!ine, #ve#ni organi so na Bunaju
- 1(57>5) avtoritarni siste&, nato pri"$ju!ena Eajhu /i&enuje se 6st&ar", saj ni prostora #a dva rajha3
- od 1(7; ::. avstrijs"a repub$i"a
- 1(;; jo #ave#ni"e si$e #apustijo in ni ve! o"upirana
1. Ma"a!ska
- nastane 1(1), $. 1(1( je ne"aj &esecev sovjets"a repub$i"a
- 1(2@ postane &onarhija, s"r!i se na 1C5 o#e&$ja 6grs"e
- 1(2@ 4 pogodba v .rianonu, do$o!ijo se &eje, v njej trajno ostanejo porabs"i +$ovenci
- 1(7@ postane !$anica trojnega pa"ta, ob napadu na 8ugos$avijo bre# v"$ju!itve v napad dobi re"&urje
- 1(77 dravo #asedejo 0e&ci, ob$ast dobijo pu!i!arji
- osvobojena je od +ovjetov, "i uvedejo po$iti!ni voja"i siste&, i&enuje se $juds"a repub$i"a
4. N-).k' Ra+* /1(55>1(7;3
- dravna ureditev: tota$itarna v$adavina naciona$socia$istov
- 1(55 so idje i#"$ju!eni i# javnih s$ub
- 1(57 u&re predsedni" =indenburg, njegovo v$ogo prev#a&e "anc$er 1do$9 =it$er
- 1(5) si pridobi genera$tab, nas$ednje $eto #a!ne vojno
- &arca 1(5) #asedejo 1vstrijo, apri$a 1(71 #asedejo + de$ +$ovenije /tu je ve$ja$a ne&"a #a"onodaja, dve
upravni enoti: -au +teier&ar" in -au %Nrnten3, 1(75 #asedejo e osta$i de$ o#e&$ja, 1(77 o"upirajo re"&urje
- drava se #$o&i &aja 1(7;
12. STO /1(7<>1(;73
- Z0 ob$i"ujejo ta&pons"o dravo +vobodno tra"o o#e&$je
- ra#de$itev: I601 1 /.rst3 > #ave#ni"i, I601 , /%oper3 4 jugos$ovans"a ar&ada
- obe strani se ne &oreta dogovoriti g$ede o#e&$ja 4 $. ;5 pride do tra"e "ri#e, na ob#orju je voja"i spopad
- 1(;7 je podpisan londonski memorandum: I601 1 H :ta$ija, I601 , H 8ugos$avija
- &eja do"on!no do$o!ena v 6si&u 1(<;
11. D!"ava S@S /2(.1@>1.12.1(1)3
- prehodna drava, "i jo ra#g$asi 0arodno vijeKe /ustanov$jeno 6.1@.3
- v 0arodno vijeKe vstopijo stran"e vseh jugos$ovans"ih narodov
- predsedni": 1nton %oroec
- 2(.1@. se 0arodno vijeKe ra#g$asi #a vrhovno ob$ast, ni&a de9iniranih &eja
- #aradi gronje :ta$ije /nove&bra #asede de$ o#e&$ja, pride s"oraj do Ljub$jane3, 0arodno vijeKe #aprosi
ve$esi$e #a pri#nanje 4 je pri#nano, #a!nejo se dip$o&ats"i sti"i
- ob$i"ujejo se narodne v$ade: Ljub$jana, Zagreb, +p$it, +arajevo
- drava je ib"a, #ato se #a!enjajo pogajanja s %ra$jevino +rbijo in Frno -oro o #druitvi 4 1. dece&bra
je ra#g$aena %ra$jevina +=+, 0arodno vijeKe preneha de$ovati
1#. M&!ska !-<&$%'ka /2( ;.>5.6.1(1(3
- obsega tisti de$ 6grs"e, "i ga nase$jujejo +$ovenci /bre# Lendave3
- &arca 1(1( nastane bo$jevi"a ?adars"a, ."a$ec ra#g$asi ob$i"ovanje socia$isti!ne repub$i"e i&.
?urs"a repub$i"a
- po ; dneh obstoja, dravo #adui sovjets"a vojs"a
1,. S%ov-nska na!ona !"ava /1(7;3
- nastane v o"viru 8ugos$avije: 5. &aja 1(7; jo ra#g$asi 06+ /0arodni odbor +$ovenije3
6
- 0arodni odbor sestav$jajo ra#ni javni de$avci, inte$e"tua$ci ipd.
- 5. &aja s"$i!ejo na taboru ra#irjeno #asedanje #a!asnega narodnega predstavnitva in sprej&ejo od$o"e o
s$ovens"i narodni vojs"i /do&obrans"a vojs"a, #go$j na papirju3, s$ovens"i narodni v$adi /ni 9un"cionira$a32
- 0arodni odbor je po#va$ parti#ane naj nehajo # napadanje& in naj jih pri#najo 4 nerea$na pri!a"ovanja
- #asedanje ne dosee na&enov, "ar so 0e&ci tudi pri!a"ova$i 4 vendar "$jub te&u ;. &aja i#ro!ijo
/civi$no G3 ob$ast 0arodne&u odboru, ta i#vede reorgani#acijo in u&i" na %oro"o /s$edijo poboji3
- obstaja$ je do 1((1, najprej je de$ova$ v + 1&eri"i, nato v 1rgentini, do s&rti ga vodi ?iha %re", ni"jer ni
bi$ pri#nan
@ISTORIANA GEOGRABIJA
Ea#is"uje:
- ra#voj posa&e#nih naravnih po"rajin
- nastane" in ra#voj nase$ij o#. "o$oni#acije
- ra#de$itev pod po$iti!ni&i in upravno>teritoria$ni&i vidi"i
oje& +$ovenija>s$ovens"i:
- o +$oveniji "ot po$iti!ne& poj&u $ah"o govori&o e$e od $. 1((1C(2
- poje& se ustvari i# pridevni"a s$ovens"i o#. poi&enovanja #a narod +$ovenec v #a!. 1(. sto$. /prvi
uporabi poje& .rubar in se pre"riva s poj&o& %ranjec>"ranjs"i, nato %oses"i 7.(.1)77 v pes&i,
posve!eni cesarju Derdinandu3
- od 1)7) se pojav$jajo drutva # i&eno& s$ovens"i
- do ". 1(. sto$. se uve$javi poje& +$ovenec #a narod, +$ovenija pa ostaja $e po$iti!ni progra& vse do
"onca &onarhije /ni ne po$iti!en, ne geogra9s"i poje&3
- # ra#pado& &onarhije jeseni 1(1) +$ovenija postane upravna enota in po&eni vse "ar spada pod
nad#or narodne v$ade #a +$ovenijo
- "ot upravni poje& se uporab$ja do $. 27, nato i#gine 4 uporab$ja pa se v vsa"danu /&u#eji, !asopisje, drutva3
- parti#ans"o gibanje +$ovenijo uve$javi "ot 9edera$no enoto
- od 1(7; naprej je +$ovenija po$iti!no>upravni poje&, vendar $e #notraj jugos$ovans"ega o"vira
- od 1(<7 /ustava3 se pove!a repub$i"a pristojnost
Uporaba poj&a:
- pred $. 1(1) se poje& uporab$ja na +$ovens"e& #a dee$e, "jer ivijo +$ovenci
- do 1;. sto$etja se uporab$ja poje& %oroec
- od 1;. sto$. %ranjs"a prev#a&e g$avno v$ogo, vendar ne po$iti!no, "er ni dovo$j &o!na in ni&a
#godovins"ih osnov
- sa&o i&e +$ovenci je v"$ju!eno sa&o v dveh pri&erih: ,ene"a +$ovenija in re"&urs"i +$ovenci
- od 15. sto$. se pojavi poje& windisch /i&e Oindisch&ar" #a 8 de$ ne"danje +avinjs"e &ar"e3, sprva se
ta"o i&enuje vse +$ovane, v 1(. sto$. se o&eji na dananji s$ovens"i prostor, 1)7( postane s$aba$no
/1vstrija pri#na narodnosti3
- poje& +$ovenija i#haja i# narodovega i&ena in ni&a osnove v dee$ne& i&enu, geogra9s"e& poj&u,
histori!ne osnove a$i anti!nega i&ena
- i$irs"o i&e bi +$ovenci prev#e$i sa&o #ato, da bi preseg$i ra#drob$jenost na histori!ne dee$e
- do 1(. sto$. poje& +$ovenija obsega ve!ji prostor "ot danes, v P se poje& +$ovenec>s$ovens"i vedno
bo$j iri, je vedno bo$j prepo#naven
- v prvi vrsti je s$ovens"i po&eni$ je#i", nato e$e geogra9s"o
- budite$ji v P 1(. sto$. #a!nejo iriti ta poje&, na nje& se je gradi$a narodna #avest 4 +$ovenci so
Qje#i"ovni narodR /ne histori!ni3, ve$ja #a narode, "i ni&ajo $astne dravnosti /+$ova"i, *stonci, Dinci,
1$banci, ,e$orusi, U"rajinci3
- narodi # $astno dravnostjo, vendar bre# "ontinuitete: =rvati, Litvanci
- "on9esiona$ni narodi na ,a$"anu: +rbi, =rvati, ,onja"i
7
- narodi v Z *vropi, "i so ne"o! i&e$i $astno dravnost in p$e&stvo: %ata$onci, ,as"i, ,retonci, Va$iani, '"oti
- na +$ovens"e&, podobno "ot na +$ova"e&, obstajajo tenje po ob$i"ovanju dravnega te$esa, "i bi
preseg$o ra#de$jenost
- po 1)7) s"upne #ahteve: +$ovenci Zedinjeno +$ovenijo /#notraj 163, +$ova"i Zedinjeno +$ova"o
/#notraj 6grs"e3
- s"upno ji&a je to, da e$e 1(1) /o#. 1(6) 4 +$ova"a3 postaneta po$iti!ni poje&
- podoben s$ovens"e&u je i&e 8ugos$avije 4 nastane v 1(. sto$., je u&etno ustvarjeno /ni po nobeni
naravni danosti, je#i"u ipd.3, po&eni nase$itveni prostor 8 +$ovanov /po 1(1) ni ve! #raven ,o$garije3
rob$e& "rajevnih i&en o#. toponi&ov:
a. Lo/'!an+-
- uradno v +$oveniji ni "rajev, so sa&o nase$ja
- &anji "raji se navadno $ocirajo po ve!jih "rajih a$i $o"a$nih, po$iti!nih in regiona$nih sredi!ih
- sprva se $ocirajo po gradovih, "i so upravna sredi!a, in po upnijah, "i so te&e$jna enota
cer"vene uprave
- od 1). sto$. da$je se &anji "raji $ocirajo po o"rajih, o"rojih in cer"veno>upravnih enotah
- gradovi ostanejo sredstvo orientacije do $. 1)7), "er je do ta"rat uprava ve$i"o"rat na gradu
/nato se prese$i v ve!ja nase$ja3
- v 1(. sto$. se pojavijo gospodars"a sredi!a, "i pogosto ni&ajo upravnih 9un"cij /rudars"i in
e$e#ars"i "raji, e$e#ni"a sredi!a3 4 &arsi"atere&u &ajhne&u "raju # e$e#nico #raste
po&en /-rosup$je i# b$atne vasi nastane rudi!e, podobno :van!na gorica3, &edte& "o
9ur&ans"a sredi! /a$ec, Ea#drto3 opeajo
- sredi!e $ah"o da i&e tudi ve!ji po"rajini /'a$e">'a$e"a do$ina3
- na!rtno je "ot upravno sredi!e #grajena 0ova -orica
- spre&injanje i&ena: 'entjur pri Ie$ju je bi$ najprej 't. 8urij ob Ei9ni"u, nato 't. 8urij ob 8uni
e$e#nici, "asneje 'entjur pri Ie$ju, sedaj sa&o 'entjur
$. Nastan-k 'n !aCvo+ ')-n
- toponi&i ve!ino&a nastajajo e v srednje& ve"u /# ra#voje& je#i"a3
- v do$o!ene& trenut"u se i&e 9i"sira in #a!ne #apisovati po pravi$u pravopisa, # ra#voje& se
spre&inja tudi spo$ toponi&a
- i&e "raja se $ah"o spre&eni naravno a$i ad&inistrativno
- toponi&i se 9i"sirajo po $etu 1<<@, "o se i#vede otevi$!enje hi /#a poi&enovanje dosti"rat
uporabijo i&e svetni"a cer"ve v "raju3
- "raji $ah"o tudi i#ginejo 4 ra#$og #a to so $ah"o neuspena viins"a "o$oni#acija, i#se$jevanje i#
obrobnih "rajev /.ur"i, "uga3
- posebnost s$ovens"ega o#e&$ja so administrativna preimenovanja iz politino-jezikovnih ali
politino-ideolokih razlogov:
1. politino-jezikovni razlogi so vpeti v proces prehajanja &ed drava&i
- ne&"a i&ena so #e$o stara, ita$ijans"a in &adars"a so &$aja, ve!ji centri
i&ajo e $atins"o i&e /predvse& sedei "o9ij, parohij3
- v 1(. sto$. i&ajo naa nase$ja popa!ena ne&"a i&ena, od sred. 1(. sto$. se
#a!ne !i!enje "rajevnih i&en /#$asti na %ranjs"e&3
- v re"&urju &nogi "raji dobijo po&adarjeno i&e "onec 1(. sto$.
- &ena se nor&irajo v 1(. sto$., toponi&i pa e vedno doiv$jajo je#i"ovni ra#voj
- najbo$j agresivna prei&enovanja so e #a !asa ita$ijans"e o"upacije ri&orja
/1(2@>7;3 in pod ne&"o o"upacijo /1(71>7;3 4 0e&ci odpravijo s$ovens"a
i&ena in v#postavijo staroavstrijs"a, e jeseni 1(71 pa ne"atere &anje "raje
e dodatno pone&!ijo in popo$no&a spre&enijo /#a osnovo ve!"rat v#a&ejo
b$inji grad, odpravijo svetni"a i&ena3
2. iz ideolokih razlogov "raje prei&enujejo &ed ::. +V in po njej
- 1(;2 partijs"i "ongres prei&enuje svetni"a i&ena na 5 na!ine:
i#pustitev predpone sveti
8
#a&enjava svetni"e ob$i"e /'t. 8urij H 'entjur3
novo i&e je v#eto i# b$inje o"o$ice /grad, po&e&ben obje"t, gore,
rodno i&e, po"rajins"o i&e3
- vses"o#i ostanejo svetni"a i&ena pri "atastrs"ih ob!inah in v i&enih upnij
/ne vseh3
- prei&enova$i so se tudi oroni&i /i&ena gora3, ne pa hidroni&i /i&ena voda3
- prei&enova$i so se "raji s preve! gur&ans"i&i a$i ro&ans"i&i i&eni /%orte H
Bvori nad :#o$o, +v. Buh nad 6stri& vrho& H Bja"ovo3
- &a$o so se upoteva$a i&ena revo$ucionarjev /$o!e H %arde$jevo, %idri!evo,
.itovo Ve$enje23
/. RaC%o=' Ca a)'n'st!at'vno <!-')-novan+-
- #aradi ve$i"e "o$i!ine istih i&en v prostoru je potrebno ra#$i"ovanje &ed &esti /npr. +$ovenj
-radec in +$ovens"a ,istrica, +$ovens"e %onjice se ta"o i&enujejo od 1(57, da ne bi pri$o do
#a&enjave s %onjica&i v ,osni3
- pri vaseh se navadni pridevni"i SSSSSSSSS "ot pos$edica "o$oni#acije v tuje o"o$je
- pogoste toponi&e ra#$i"uje&o s pridevni"i /,istrica, .op$ice23, predvse& je treba ra#$i"ovati
&ed svetni"i&i toponi&i
- srednje ve$i"i "raji se $o!ujejo s pred$ogo& QpriR, prav ta"o si s te& pred$ogo& po&agajo pri
ena"ih toponi&ih #notraj iste enote /v!asih je "raj $ah"o odda$jen #a ve! "ot 2@ "& od
toponi&a, vendar je ne"daj spada$ v isti o"raj3
- pri $o"a$ne& ra#$i"ovanju se uporab$jata pred$oga QspodnjiR in Q#gornjiR
. Ust!-Cna &<o!a$a k!a+-vn'* ')-n
- uporab$ja naj se !asu pri&erno poi&enovanje "raja, vendar so ne"atera i&ena ta"o stara, da
se jih ne uporab$ja v prejnjih ina!icah /?aribor, Bravograd23
- potrebno je pa#iti na u&etno vsi$jena i&ena /npr. 1)6; Eudo$9ovo #a 0ovo &esto, "ar ostane
do "onca :. +V3, isto ve$ja #a "raje s svetni"i& i&eno&, pri i&enih gradov /,restanica J
Eajhenburg3
- prob$e& je tudi uporaba &i"rotoponi&ov #a pred&estja /+v. eter v Ljub$jani3
- i&e &ora biti uporab$jeno ta"o, da bra$ec $ah"o prepo#na $o"acijo
- i&ena v #a&ejstvu niso nor&irana in se spre&injajo g$ede na nae poi&enovanje, "er niso
"artogra9irana
-. D!o$%-) <!-na.an+a k!a+-vn'* ')-n
- spre&e&be i&en so prob$e&ati!ne #aradi po&anj"anja s"$adnosti 4 pri&erjati se &orajo
$e"si"oni, at$asi in "rajevni repertoriji
- sre!uje&o se s spre&e&bo i&en v pisavi /po nove& Zidani ?ost3, spre&injajo se s"$anjatve, v
2@. sto$. #aradi nag$ih se$itev
- dva na!ina prenaanja i&en:
1. iritev i&ena 4
"raj se # urbani#acijo iri na druga nase$ja, "i i#ginejo "ot sa&ostojna nase$ja
prvi! pride do ta"nih iritev $. 1<<@ ob ob$i"ovanju statisti!nih nase$ij, "asneje
ob iritvi industrijs"ih nase$ij na rura$na ob&o!ja
industrijs"a nase$ja se strnejo v eno #e$o po#no
2. prenos i&ena na novo $o"acijo
predvse& pri i&enih gradov, srednje ve$i"ih "rajih /=rastni" je sprva propad$a
vas, Eavne na %oro"e& se najprej i&enujejo -utanj, nato dobijo i&e po
gradu Eavne, %o!evarji ob se$itvi prenesejo i&ena svojih vasi v 6bsote$je3
9
@ISTORIANE ENOTE NA SLOVENSKEM
oje& histori!ne enote:
- "ontinuiteta histori!nih enot je naj&o!neja na ?adars"e& in v 1vstriji: v 1vstriji e vedno bo$j a$i &anj
ostajajo stare dee$e, na novo sta nasta$i sa&o dve: Bunaj in -radi!ans"aL ?adars"a je doive$a $e
&ajhne spre&e&be, &eje so iste /upanija J "o&itat3
- v nas$ednicah 16 pride do spre&e&b: na =rva"e& upanije i#ginejo, ponovno se pojavijo $. 1((2,
dananje &eje upanij se ne uje&ajo s stari&i
- #avest ostaja ra#drob$jena /Fe"a 4 sa&o de$ drave3, s$ovens"a narodna #avest i#rine dee$no e$e
"onec 1(. sto$.
- pri nas po $. 1(1) poje& dee$a i#gub$ja po&en 4 7. 11. 1(1) 0arodna v$ada u"ine vse dee$e
- ostan"i ne"danjih dee$: pone"od ob!ins"e &eje e vedno te!ejo po dee$nih &ejah
- pred 1(1) +$ovenci ivijo v 6 dee$ah, (2 A v 1vstriji, ; A na 6grs"e& in 5 A v ,ene"i +$oveniji
- 1<(<>1)66 vsi +$ovenci ivijo v eni dravi, !eprav ne v eni upravni enoti
- dee$ne &eje so se s"o#i sto$etja spre&inja$e /najve! %ranjs"e in -ori"e3
- 1)7( postane tudi :stra ena i#&ed avstrijs"ih dee$
- od 1(65 obstaja regija Dur$anija 4 8u$ijs"a "rajina, "i se de$i na 7 po"rajine
- ve$i"o +$ovencev e danes ivi #unaj &ati!nega o#e&$ja: v 1vstriji /#ve#ni dee$i %oro"a in 'tajers"a3,
v :ta$iji /-ori"a in .ra"a po"rajina3, na =rva"e& /:strs"a upanija3, na ?adars"e& /Za$s"a in
e$e#na upanija3
+tanje pred 1(1):
- #a o#e&$je %oro"e, "i je v dananji +$oveniji se uporab$ja poje& %oro"a regija
- K!an+ska je pred 1(1) najbo$j s$ovens"a /po uve$javitvi poj&a s$ovens"i, dobi "ranjs"i s$aba$ni po&en3
- pojavi se poje& +$ovens"a %oro"a /-orenjs"a od 'entvida3, !eprav tega ni &ogo!e #agotovo re!i
/dvoje#i!nost3
- ta+-!ska v predstavah +$ovencev danes po&eni $e do + &eje, ni ne"e #avesti /ni tajers"e regije,
a&pa" ce$js"a, podravs"a, po&urs"a3
- po pogodbi v Eapa$$u se i&e -ori"a #abrie, uve$javi se ri&ors"a
- S%ov-nska Ist!a 4 i&e se oiv$ja #adnji dve deset$etji
- poje& ri&ors"a je i# 1(. sto$., pred 1(1) obstajajo tri dee$e /.rst, -ori"a # -radi"o, :stra3 s
s"upni& i&eno& 1vstrijs"o ri&orje, vsa"a dee$a i&a svoj dee$ni #bor
- po :. +V &eja odree dobren de$ ri&ors"e in tudi %ranjs"e, ods$ej #a ta de$ v :ta$iji +$ovenci
uporab$jajo i&e D!')o!ska, danes pod ri&ors"o v s$ovens"ih o!eh ne spadata ve! .rst in -orica
- 1;@@ =absburani podedujejo gori"o o#e&$je, "asneje dobijo -radi"o, 6g$ej, ,ovec, :drijo
- 167<>1<;7 je -radi"a sa&ostojna dee$a, $o!ena od -orice /to je !as trideset$etne vojne, "o je
1vstrija v 9inan!ni "ri#i in cesar proda dee$o gro9o& *ggenbergo&, 1<1< druina i#u&re in 1<;7 se
dee$i #druita na#aj v eno dee$o o"neena gro9ija -ori"a in -radi"a3
- T!st je =absbur"i od 15)2, je &estna "o&una, od 1)61 i&a tudi status dee$e /i&a &estni svet, "i i&a
"o&petence dee$nega #bora3
- :stra je od 15. sto$. ra#de$jena &ed ,enet"e in 0e&"o cesarstvo /do 1<(<3, 0apo$eon oba de$a #drui
v :$irs"ih provincah, 1)2; nastane v dananjih &ejah /ra#de$jena na o"roja3, 1)7( postane dee$a #
na#ivo& &ejna gro9ija /ra#de$jena na po"rajine3, danes je :stra ra#de$jena &ed tri drave /=rva"a,
+$ovenija, :ta$ija 4 ?i$je3, 1)2;>1(1) obstaja :stra "ot ce$ota
0ije upravne enote:
- po#na&o:
ok!o"+- a%' k!-s'+a /Kreis3, 1<7)>1)7(C6@
ok!a+ /Bezirk3, o". 1<)@>1(6;
o$('na /Gemeine3, 1<(@>1)7(
1
- odra# poj&a "resije danes:
%ranjs"a 4 sestavni de$i 0otranjs"e, -orenjs"e, Bo$enjs"e te&e$jijo na ne"danjih "resijah
'tajers"a 4 ?arija .ere#ija uvede dve o"roji /I* in ?,3, "i se ne po#nata ve!, po 1)7( se na
'tajers"e& ob$i"ujejo nova o"roja, &aribors"o o"roje e danes s + &ejo &eji na 1vstrijo
%oro"a 4 najprej obstajajo 5 o"roja, od 8oe9a ::. dve /be$ja"o in ce$ov"o3
ri&orje 4 o"roja ista "ot dee$e /tra"o, gori"o, istrs"o3, 1)2; nastane :strs"o o"roje, ta
pa se ra#vije v dee$o :stro
- &$aje regije: Zasavs"a in osavs"a 4 danes obe se"ata ne"danjo dee$no &ejo, &ed ::. +V obstajata
brei"o o"roje /o"raj Vide&3 in trbove$js"o o"roje /o"raj .rbov$je3
- %o#jans"o 4 ga ne po#najo pred 1(7;, sredi!e v %o#je&, po vojni ni #ao"roenih &eja, prob$e& je v
neprepo#navnosti in odsotnosti trdnih &eja
- +$ovenija je edina drava v *vropi, "i ne po#na regiona$ne ra#de$itve
,ene"a +$ovenija in orabje:
- v obeh po"rajinah se prebiva$ci i&enujejo +$ovenci /gre #a etni!ni i&eni, ta"o so jih i&enova$i sosedi3
- v o"viru ,ene"e repub$i"e so bi$i 172@>1<(<
- regija se je sprva i&enova$a chiavona, nato lavia /!eneta3, B-n-.ka S%ov-n'+a je na sodoben i#ra#
- obseg: .er"a in 0adi"a do$ina ter ,reginjs"i "ot /,reginj je edina bene"o s$ovens"a vas v +$oveniji3
- po"rajina je igra$a v$ogo bene"e vojne "rajine
- po 1<(< postane de$ 1vstrije, 1)66 postane de$ :ta$ije 4 #a!ne se proces ita$ijani#acije /ni s$ovens"ih
o$, intitucij, pridig v s$oven!ini3
- po potresu 1(<6 se s$oven!ina uve$jav$ja, #a!ne se narodno prebujenje
- Rezija je de$ ,ene"e +$ovenije 4 v #a&eno #a voja"o s$ubo so i&e$i ugodnosti
- sa&i sebe i&enujejo Rozajceni
- re#ijans"i je#i" se ra#$i"uje od bene"e s$oven!ine in e bo$j od s$oven!ine
- je de&ogra9s"o ogroeno ob&o!je
- prvi je Ee#ijane prite$ &ed +$ovence %opitar v svoji s$ovnici
- Kanalska dolina /.rbi, Vide&s"a po"rajina3 je bi$a do 1(1) de$ %oro"e, prebiva$stvo je &eano
/ita$ijans"o, ne&"o, s$ovens"o3, pred potreso& 1(<6 &anjine niso pri#nane, tudi ne&"a ne
- najve!ja s$ovens"a vas so U"ve
- D!-k)&!+- i&a tudi staro i&e 4 +$ovens"a "rajina, &eja je re"a ?ura /e od :. +V3
- i&e je &$ado, nasta$o e$e po $. 1(1( /v"$ju!itev v %ra$jevino +=+3
- +$ovenci i# 1vstrije jih i&enujejo 6grs"i +$ovenci
- tudi te je %opitar priteva$ " osta$i& +$ovence&
- sa&i sebe so i&enova$i +$ovens"a o"rog$ina /protestanti3 a$i +$ovens"a "rajina /"ato$i"i3
- ?adari jih i&enujejo Vendi, po"rajino pa !endvid"g
- i&a dva "njina je#i"a: "ato$i"a in protestants"a stran
- vends"a teorija: re"&urs"i +$ovenci so ostane" ve$i"ega Vends"ega naroda
- e 1(1) re"&urci #ahtevajo avtono&ijo 4 po&$adi 1(1) ustanovijo ?urs"o repub$i"o
- po $. 1(1( se vedno bo$j uporab$ja i&e re"&urje, pojavi pa se tudi poje& orabje
- +$ovenci so ra#de$jeni &ed dve upaniji: e$e#no /-TUr3 in Za$s"o /Zagreb3, &eja &ed nji&a se vse do
1(1) ni spre&inja$a
- "ato$i!ani so vsi od 1<1< #drueni v +#o&bathe$js"i "o9iji
oje& +$ovenec>s$ovens"i #unaj +$ovenije:
- na prostoru srednjeve"e +$avonije /s sredi!e& v Zagrebu3 se ra#vije regiona$na s$ovens"a #avest 4
do 16. sto$. tu"aj ni poj&a =rvat>hrva"i, tu"ajnji prebiva$ci se i&enujejo +$ovenci /ne&. #indisch3
- od 15. sto$. je +$avonija /clavonia3 sestavni de$ 6grs"e
- .rubar +$avonce priteva " osta$i& +$ovence&
- po je#i"u s&o si podobni /"aj"av!ina3
- dananji hrva"i je#i" se de$i na 5 dia$e"ti!ne s"upine: ka+kavska, (akavska in .tokavska 4 gre dejans"o
#a etni!no ra#$i"o
1
- do i$irs"ega gibanja i&a "aj"av!ina najve! &onosti, da postane edini hrva"i je#i", vendar gibanje
pov#digne to"av!ino
- "aj"avci 4 srednja +$avonija, !a"avci 4 8 od %o$pe, to"avci 4 v notranjosti in Ba$&aciji, +rbiji in F-,
ra#iri se # &igracija&i, #aradi iritve os&ans"ega cesarstva
- do $. 1@@@ je "aj"av!ina sestavni de$ s$oven!ine /s"upni etnicu&3
- po $. 1@@@ se "aj"av!ina #a!ne po&i"ati proti 8 /nastane dravna &eja &ed 6grs"o in 0e&"i&
cesarstvo&3, v 16. sto$. dobi svojo "njievnost 4 #a&enja se i&e i# s$ovens"e v hrva"o
- v 1;. sto$. se #a!enja upravna integracija podro!ja /#aradi .ur"ov3 4 17<6 je nastav$jen s"upen ban #a
=rva"o in +$avonijo, najprej obstajata dva sabora, od 1;;< je sabor en sa& /i&a dvojno i&e: hrv.>s$ov.3,
Zagreb ostane edino sredi!e
- #na!i$na je dvojnost poi&enovanja: po$iti!no i&e je Q=rva"aR, &ed $judstvo& Q+$ovenjeR 4 po $. 16<@
se poje& hrva"i uve$javi #a pisavo, s$ovens"i se po!asi u&i"a
- poje& +$ovenci i#ginja /ostane do P 1(. sto$.3, hrva"o i&e se se$i na +, dananja +$avonija danes
govori to"avs"o, je pod .ur"i od 16. do ". 1<. sto$.
- i&e +$avonija je ustvarjeno e$e v 1). sto$. /prej bi$i 'ubci3, ta"rat dobijo tudi $astno "njievnost, "i
te&e$ji na to"av!ini
- 1)5( se Ljudevit -aj odpove "aj"av!ini in sprej&e to"av!ino
- 1);@ je podpisan Bunajs"i dogovor &ed =rvati in +rbi #a s"upen hrva"o>srbs"i je#i"
- dananji hrva"i je#i" te&e$ji na dubrovni"e& nare!ju
6b$i"ovanje dravno>naciona$nih &eja s =rvati:
- nastane ". 1@. sto$., v :stri e$e po $. 1(7; /v dia$e"tra$nih ra#$i"ah in po vo$ji prebiva$stva3
- &ed 1(27 in 1(2( RaCk!'"+- in t!'=ova pripadata &aribors"i ob$asti, 1(51 je dode$jeno Bravs"i
banovini, po vojni je s"$enjeno, da gre 'trigova =rva"i, Ea#"rije +$oveniji
- &)$-!k /od P 16. sto$. tu nase$jeni pravos$avni Us"o"i, je sredi!e uniatstva do 1<<@3 sredi 1). sto$.
/"onec Vojne "rajine3 najprej cer"veno $o!ijo od %ranjs"e 4 pripade Zagreb"i "o9iji
- po 1)<@ ob&o!je u&ber"a #ahtevata ta"o +$ovenija "ot =rva"a
- 1))1 je Vojna %rajina uradno u"injena, u&ber" #a!asno pride =rva"i in +$avoniji 4 do "onca &onarhije
- danes i&ajo ra#vito hrva"o narodno #avest, e vedno ostaja prob$e& .rdinovega vrha /po "atastru na
hrva"i strani, dri ga +$ovenija3
- Ma!'no% o$ Ko%<': sestav$jajo ga tiri vasi, v 16. sto$. se tu"aj nase$ijo Us"o"i
- ob #graditvi %ar$ovca &u ?arindo$ pripade in "o je Vojna "rajina u"injena, postane hrva"i
- &ed ::. +V se :ta$ijani s =rvati dogovorijo, da bo &eja po %o$pi, $. 71 pride ?arindo$ pod Ljub$jans"o po"rajino
- $. 7) #opet v =rva"i H i#veden je p$ebiscit, na "atere& se od$o!ijo #a +$ovenijo /1(;<3, ne g$ede na
to, da so pravos$avci in +rbi
- odprejo ji& s$ovens"e o$e in #a!ne se s$oveni#acija
- edina pravos$avna en"$ava na +$ovens"e& so ,ojanci /8 od Frno&$ja3, "a&or so +rbi pri$i ". 16. sto$.
in ni"o$i niso posta$i de$ vojne %rajine, bi$i so bre# privi$egijev, do nedavnega so ive$i v srbs"ih
#adrugah in i&e$i srbs"o pravos$avno o$o /do 1(653, s$oveni#acija
- D!-C'3Aa$a!: od o". 165@ je pod gospostvo& Zrinjs"ih, 167@ se %ranjs"a pritoi nad dejanje&
Zrinjs"ega po od"ritju #arote, po njegove& obg$av$jenju o#e&$je pripade dvorni "o&ori H spor &ed
$o"i& in "o!evs"i& gospostvo&, pravdajo se 1@@ $et, nato o#e&$je prodano ne"e&u p$e&i!u, 1(27>2)
spada pod $jub$jans"o ob$ast, 1(2( nastanejo banovine in o#e&$je pripade o"raju Fabar /+$ovenija3
- Ist!a: na te& o#e&$ju prebiva$stvo ni bi$o povse& etni!no do$o!eno /i&enujejo se +$ovani, ve$i"o je tudi
:ta$ijanov3
- &ejo v 2C2 1(. sto$. do$o!i o$a, vendar ne do"on!no, e danes je prob$e&
- #godovins"e o"o$i!ine niso o&ogo!a$e ra#voja etni!ne #avesti, #ato se &eja ob$i"uje ta"o po#no
- &eja pote"a po Bragonji /1)76 Ferni", nato %o#$er3
- 1(7; je potegnjena ad&inistrativna &eja 4 tudi po Bragonji
- v !asu +.6 so ugotav$ja$i "atere vasi so s$ovens"e 4 &eja do U&aga
- po $. 7; se ob$i"ujeta "oprs"i in bujs"i o"raj # &ejo po Bragonji, 1(;7 je o#e&$je dode$jeno 8ugos$aviji 4
%oper pripade +$oveniji, ,uje =rva"i
1
- &eja ni ugodno potegnjena, saj so na drugi strani osta$e &noge s$ovens"e vasi, sp$oh pa je bi$a
hrva"a ob&ejna po$iti"a agresivna 4 pri$astijo si ne"atere #ase$"e ob Bragonji
- novi prob$e&i se po"aejo $. 1((1
- prob$e& &eje danes: 5 #ase$"i ob Bragonji so dostopni sa&o s hrva"e strani /8oras3, &ors"a &eja /a$i
po savudrijs"e& #a$ivu a$i po sredini pirans"ega #a$iva3
+$ovens"e dravne &eje:
- s"oraj ni"jer se ne po"rivajo # etni!ni&i
- &eja s =rva"o: oprta na staro &ejo # 6grs"o /od 1;263
- &eja # 1vstrijo: nastane $. 1(1( /stara dee$na &eja3, pote"a .ro&eja>8e#ers"o>Bravograd>Eadgona
- &eja # ?adars"o: nastane $. 1(2@
- &eja # :ta$ijo: stara &eja &ed ,ene"o repub$i"o in -ori"o je pote"a$a po +o!i, 1(1( se do$o!i &eja
rede$>e!, nato rapa$s"a &eja /1(2@3, od Bevina do .ro&eje do$o!ena $. 1(7<, od Bevina do irana $.
1(;<, do"on!no potrjena v 6si&u 1(<;
- ra#$i"a &ed narodni&i in dravni&i &eja&i:
o narodne i&ajo pod$ago v etni!nih
o dravna &eja je #a"o$i!ena po je#i"ovni sorodnosti
- ra#$ogi #a spre&injanje etni!ne podobe:
asi&i$acija /naravna a$i prisi$na 4 etnocid, genocid, $ingvocid3
&noi!ne prese$itve:
- v :. +V s ce$otnega podro!ja ob &eji /-orica, -ori"a ,rda3 #aradi 9ronte, i#se$i se 6@.@@@
$judi 4 "&etje se vrnejo, inte$igenca ne
- v ::. +V v#do$ +ave in +ot$e /%r"o, ,reice3, i#se$jenih )5>1@@A $judi /75.@@@3, nase$jeni
so %o!evs"i 0e&ci in 9o$"sdoj!arji, h"rati i#se$itev %o!evs"ega roga
- po ::. +V ob oba$i, jugos$ovans"e ob$asti i#se$ijo 5@.@@@ $judi, nase$ijo se na .ra"o in v :stro
- 1(7;C76 i#gon ne&"e &anjine # 1pa"ega po$ja, %o!evs"ega in e i# V tajers"ih &est
- #unaj +$ovenije: %ana$s"a do$ina 4 $. 1(72 0e&ci od ta& odidejo, +$ovenci ostanejo,
:ta$ijani postanejo ve!ina /2C53
RAZVOJ INSTITUCIJ NA SLOVENSKEM
+pre&e&ba poj&ov:
- ob$astvo /Beh$rde3 J organ vsa"e po$iti!ne, sodne a$i upravno>teritoria$ne enote
OBDOBJE OD 1?22 DO SREDINE 11. STOLETJA
Bee$a / %and 3:
- o#e&e$js"a organi#acijs"a enota
- na +$ovens"e& nastajajo od 15. sto$., gospodar je dee$ni gospod /%andesherr3, "asneje dee$ni "ne#
/%andes&'rst3
- dee$no>"neja ob$ast obsega ce$otno sodstvo nad p$e&stvo& in vojs"o /do "oder ga pri#najo3
- dee$e so pos$edica #druevanja &anjih enot
- pri nas so ve!ino&a &ar"e a$i &ejne "rajine /:stra3, nato 5 vojvodine /%oro"a, 'tajers"a in %ranjs"a3
ter po"neena gro9ija /-ori"a # -radi"o3
- Ko!o.ka: (<6 pov#dignjena v vojvodino, v 15. sto$. se "onso$idira njeno p$e&stvo /We&is$3, 155;
dee$ni "ne#i postanejo =absburani, ob padcu Ie$js"ih gro9ov se teritoria$no pove!a
- ta+-!ska: .raungauvci se #druijo s %arantans"o "rajino in svoje o#e&$je v 15. sto$. e pove!ajo, 11)@
je pov#dignjena v vojvodino, 12)2 postane habsbur"a, &eja s %ranjs"o pote"a po +avi
- K!an+ska: i&e po&eni Q&a$a %arnijaR, Q/&ejna3 "rajinaR a$i po Q%ranjuR, 1@5; pridobi savinjs"o
"rajino, v$adajo ji +panhei&i, v 12. sto$. osvojijo s"upaj # Vinjegors"i&i ?et$i"o, od 155; je
1
habsbur"a, 1567 je pov#dignjena v vojvodino in se o#e&e$js"o #&anja /dobi sa&o de$ +avinjs"e
&ar"e 4 Bo$enjs"o a$i t.i. +$ovens"o &ar"o3, 15<7 i#u&re istrs"a veja -ori"ih gro9ov in =absburani
pri"$ju!ijo njihovo o#e&$je %ranjs"i /a#ins"a gro9ija in o#e&$je v +$ovens"i &ar"i3
- Go!'/a: nastane v 17. sto$. # i#$o!itvijo i# Dur$anije 4 -ori"i gro9je so pri#nani "ot dravni "ne#i,
habsbur"a postane ob i#u&rtju -ori"ih gro9ov /$. 1;@@3
- Ist!a: je edina, "i ne postane dee$a /e$e 1)7(3, v 15. sto$. ra#pade na 2 de$a /eden pod ,enet"a&i,
drugi pod habsbur"o -orico3
- T!st: i#$o!i se i# istrs"e &ejne gro9ije, 15)2 se podredi =absbur"i &onarhiji
- svetni 9evda$ci i#vajajo pravico vijega in "rvnega sodstva, "ne# je iba" 4 to so npr. 6rtenburani,
Ie$jani /sredi 1;. sto$. i#u&rejo, =absburani na pod$agi dedne pogodbe #asedejo njihovo o#e&$je3,
gro9je Oa$see /v 2C2 1;. sto$. prodajo svoje posesti3
- cer"vene posesti: prob$e& so tiste, "i i&ajo sede i#ven s$ovens"ega o#e&$ja /+a$#burg, ,a&berg3,
ba&ber"i "o9je i&ajo precejnjo i&uniteto #notraj gospostva /dee$e v dee$ah3, ". 1;.C#a!. 16. sto$.
=absburani obra!unajo # nji&i
.eritoria$ni obseg habsbur"ih dee$ in pridobivanje posesti:
- sr. 17. sto$. se ra#irijo na ra!un 9ur$ans"e in istrs"e &ar"e /po&eni, da ta&"ajnji gospodje postanejo
podrejeni3
- 15<7 dobijo a#ins"o gro9ijo in ?et$i"o
- 15)2 se ji& podredi .rst
- 17;6 i#u&rejo Ie$js"i gro9je in pridobijo njihovo posest /Ie$js"a gro9ija, %o!evje # Eibnico in Loe&, de$i
-orenjs"e in %oro"e3 4 postane osnova #a ob$i"ovanje &o!ne "o&orne posesti in g$avna opora abso$uti#&a
- # &iro& v oarnici, "i ga podpiejo -ori"i gro9je in cesar, s$ednji i#gubi Ie$js"o posest in prednjo
gro9ijo -orico H vojvodina %oro"a se pove!a
- # na"upo& od Oa$seejev dobijo g$avarstvo %astav # Ee"o /17663 in devins"e posesti /17<23 4
=absburani i&ajo dostop do &orja
- 17(@ pridobitev posesti +a$#bur"e "o9ije /tuj, 6r&o in +evnica, ,reice3, "i jo je prej #asede$ ?atija
%orvin /po njegovi s&rti drava posesti ne da na#aj "o9iji3
- 1;@@ po s&rti #adnjega -ori"ega gro9a =absburani dobijo ojo -ori"o /en"$ave # Ea#drti& in $anino3
- 1;@)>16 se vna&e prva bene"a vojna #a gori"o dedi!ino H 1;@( =absburani dobijo Zgornje
oso!je /.o$&ins"o, ,ov"o, :drijs"o3, -radi"o # 6g$eje&
- 1;5; pridobijo ba&ber"e posesti na %oro"e& /Eavne in .rbi # Zi$js"o do$ino do ,e$ja"a3
- i&uniteta ostane cer"veni& posestvo& briXen"e /,$ed3 in 9reisin"e /'"o9ja Lo"a3 "o9ije vse do $. 1)@5
Zdruevanje dee$:
- #a!ne se v !asu Maks')'%+ana /17(5>1;1(3 4 unija habsbur"ih dee$ prera!a v dravo v dravi,
ob$i"uje se dravni aparat
- do #a!. 1<. sto$. tejejo svoje dee$e #druene pod dinastijo in posa&e#ne dee$e persona$no ve#ane
na posa&e#nega !$ana dinastije
- nastaneta 2 s"upini dee$ # $astni& uradni"i& aparato&:
spodnjeavstrijs"e dee$e /+podnja in Zgornja 1vstrija, nae dee$e bre# -orice3
gornjeavstrijs"e dee$e /.iro$s"a, rednja 1vstrija ob Eenu3
- 1;1( nae dee$e od"$onijo dedni po"$on in #ahtevajo, da %oro"a in %ranjs"a ostaneta ce$oviti H vse
nae dee$e ostanejo pod B-!'nano) I. /1;21>1;673
- 1;67 Derdinand u&re in nastanejo 5 s"upine dee$:
o-ornja 1vstrija /:nnsbruc"3 4 dobi Derdinand .iro$s"i
o0otranja 1vstrija /'tajers"a, %oro"a, %ranjs"a, -ori"a, .rst3, v$ada ji nadvojvoda %are$, do 162@
nosi uradno i&e +podnja 1vstrija 4 dobi nadvojvoda %are$ /1;67>16(@3
o+podnja in Zgornja 1vstrija M 6grs"o /s =rva"o3 in Fe"o "ra$jestvo /Fe"a, ?oravs"a, '$e#ija3 po
1;26 4 dobi ?a"si&i$jan ::.
1
- 161( cesar postane B-!'nan II., vse dee$e so #druene v njegovih ro"ah H po njegovi s&rti se
dee$e $ah"o dedujejo sa&o "ot 9idej"o&is &ajorat /9idei co&is J nera#dru$jiva posest ene druine,
&aiorat J najstareji !$an deduje3 4 ta"a situacija ostane do 1<;@, -radec je Qsuperpresto$nicaR
East centra$nih uradov:
- uradni"i so ve#ani na cesars"o s$ubo 4 prej ni bi$o pravega uradni"ega aparata, a&pa" je $o #a
ne"o osebno po&o! potujo!e&u v$adarju
- spre&e&be:
prenos v$adarjevih oprav"ov na uradni"e /odpor, "er so to p$e&i!i nijega rodu3
po$eg dvornih organov /potujejo # v$adarje&3 ob$i"ujejo tudi sta$ne /gornjeavstrijs"e 4 Bunaj in
spodnjeavstrijs"e 4 :nnsbruc"3
- ?a"si&i$jan 1;1) ob$i"uje nas$ednjo stru"turo ob$astnih organov /v ve$javi do ?arije .ere#ije3:
upravno>sodna s9era /vodi jo regi&ent a$i v$ada3
9inan!no>do&ens"a s9era /"o&ora, Kammer3
voja"a s9era /vrhovni voja"i g$avar3
- s"upni organi /#a dedne dee$e in cesarstvo3, potujejo s cesarje&:
vo!n' sv-t /de$uje e$e od 1;263
kan/%-! s 5 se"retarji /Zg. 1vstrija, +p. 1vstrija, cesars"e #adeve3
- do"on!no se ti uradi utrdijo #a !asa njegovega nas$edni"a
- 1;26 Derdinand pridobi 5 "rone: ogrs"o, !e"o in hrva"o H odpor ogrs"ega in !e"ega p$e&stva
proti urado& na Bunaju H i#id: usta$itev avstrijs"e veje =absburanov # Bunaje& "ot centro&
- vrhovni ob$astni organi:
ota+n' sv-t /Geheimrat3 4 sp$onoposvetova$ni urad, dananji dravni #bor
ovo!n' sv-t /(o&rat3 4 cesars"i dvorni svet, #a dravne #adeve
os<%o.na vo!na <'sa!na /(o&kanzlei3 4 s"rbi #a pos$ovanje s spisi, postopo&a se ra#de$i na
cesars"o in dee$no>"nejo, i# s$ednje nastane 162@ avstrijs"a dvorna pisarna /#a&ete"
#unanjega &inistrstva3
ovo!n' vo+n' sv-t /(o&kriegsrat3 4 od 1;;6 enotno pove$je, pres"rba, od$o!itve
ovo!na ko)o!a 4 9inan!ne #adeve cesarstva in dee$no>"nejih posesti
- 0otranje 1vstrije je po$iti!no "onec 161(, vendar do sredine 1). sto$. obstaja e upravno
- 161(C2@ se spre&eni i&e i# +podnje 1vstrije /)ieder$sterreich3 v 0otranjo 1vstrijo /*nner$sterreich3
- stanje arhivs"ega gradiva:
#a obdobje ?a"si&i$jana /!as potovanj3 4 arhiv gra"e univer#e hrani vse njegove $istine po
"rono$o"e& redu
#a obdobje Derdinanda /usta$jena presto$nica3 4 avstrijs"i dravni arhiv hrani gradivo o hini, vojni
in dvorni "o&ori3
ove#anost dee$:
- est dee$: 'tajers"a, %oro"a, %ranjs"a, -ori"a, -radi"a, .rst M ne"aj sa&ostojnih g$avarstev
/,ovec, Ee"a, .rsat, ,a"ar3
- prve tri so bi$e vedno pove#ane, so ena"opravne
- ta+-!ska je po$iti!no in gospodars"o naj&o!neja
- K!an+ska je i&e$a ve! pri"$ju!enih gospostev:
.rst je bi$ njen de$ do P 16. sto$., "o so traja$e bene"e vojne in je &esto potrebova$o #a!ito, ostane
"o&una # avtono&no &estno upravo, po 9or&iranju 0otranje 1vstrije je neposredno podrejen -radcu
.rsat, ,a"ar /od 16<@ habsbur"i3 sta v!asih #druena s %ranjs"o, v!asih ne
Ee"o od 1;<7 pritevajo h %ranjs"i in ostane v njene& o"viru do 1<<6 /nastane" 6grs"e =rva"e3,
vse do 2@. sto$. je posebnost, po :. +V je "rate" !as ta&pons"a drava /1(27 pride pod :ta$ijo3
1
- Go!'.ka je sestav$jena i# ra#norodnih de$ov, #aradi &o!ne $o"a$ne sa&ouprave in"orporiranje v
habsbur"i siste& traja 1@@>2@@ $et, sestavni de$ 0otranje 1vstrije postane 1;67
- 1<;7 sta -ori"a in -radi"a do"on!no #drueni, v 1. bene"i vojni pridobijo e sa&ostojna g$avarstva
.o$&in, 6g$ej /oba de$ -ori"e od 2C2 1<. sto$.3, ,ovec /ostane sa&ostojen do 1);13 in :drijo /do 1).
sto$. pri -ori"i, nato %ranjs"i3
- G!a'.ka postane v 1<. sto$. sa&ostojna dee$a, od 1<;7 je uvedeno dvojno i&e 4 +pokne,ena gro&ija
Gorika Gradika-
- obe i&ata en"$ave na "ranjs"i in bene"i strani: .ri! pri .rstu /?on9a$cone3, Ea#drto2 > vse en"$ave
i#ginejo pod 0apo$eono&
0otranjeavstrijs"i centra$ni uradi:
- se nahajajo v -radcu in so posneti po dunajs"ih
- nasta$i so 1;67 in de$ujejo do sredine 1). sto$. /u"injeni 1<77>7(3, so podrejeni Bunaju
- ta+n' sv-t: najviji organ, posvetova$na v$oga in po potrebi na&estnitvo dee$nega "ne#a, po $. 161(
se njegova 9un"cija spre&eni, "asneje se i&enuje tajni urad, postane najvija sodna instanca
- v%aa: i&a upravno in sodno ob$ast 4 nad#or dee$nih g$avarjev in vicedo&ov, v sodstvu je 5. instanca
#a dee$na g$avarstva in ape$acijs"a instanca #a ograjna sodi!a, na !e$u na&estni" s "o$egije&
- vo!n' sv-t: revi#ije pravd
- vo!na <'sa!na: v$oi!e, 161( je u"injena in njeno de$o prev#a&e notranjeavstrijs"i odde$e" na Bunaju
- vo!na ko)o!a: uprav$ja ce$otno "o&orno pre&oenje, prev#e&a vse &itnine, carine in pristojbine,
nad#oruje so$no trgovino
- vo!n' vo+n' sv-t: nastane 1;<) /bru"a vers"a paci9i"acija3, 0otranja 1vstrija prev#a&e s"rb #a Vojno
"rajino, 1<@; je odgovoren Bunaju
- <o.ta: potni 9evd je pode$jen druini aar, 1<25 se pota podravi in ob$i"uje posebna potna uprava
/najprej v -radcu, nato na Bunaju3
- stanje arhivov:
v Bravne& arhivu na Bunaju obstajajo s"$enjeni 9ondi
v -radcu hranijo gradivo o 'tajers"i, najpo&e&bneji so 9ondi notranjeavstrijs"e v$ade
Bee$na ob$astva:
- #na!i$en je &onarhi!no>stanovs"i dua$i#e&
- stanov' /%andst.nde3 so prvotno #druba p$e&i!ev s sodno avtono&ijo
- v P 1;. sto$. nastane dee$ni #bor, i# njega se ra#vije e druga instanca 4 -"-%n' kn-C /%andes&'rst,
*rnest e$e#ni3
- ob$i"uje se Qdua$i#e&R &ed stanovi in "ne#i, vendar stanovi ni&ajo #a"onodajne pravice, niso ude$eeni pri
v$adanju, ne predstav$jajo vse dee$e /"o&orne posesti so ji& i#v#ete3, sa&o dee$ni "ne# je v$adar vse dee$e
- #re$o dobo dua$i#&a predstav$ja 16. sto$.
- pogosta so trenja: stanovi so #a patri"u$ari#e&, "ne# #a centra$i#e&, nasprotja dobijo ideo$o"o>vers"o
vsebino /"ato$i"i>protestanti3
- v deset$etju 162@>5@ pride do "onca dua$i#&a 4 5@>$etna vojna, #&aga "ato$i"ega dee$nega "ne#a,
odse$itev protestants"ega p$e&stva
- v 5@>tih $etih dee$ni "ne# ra#proda vso "o&orno posest, novi "upci so pove!ini i# vrst novega p$e&stva
- organi#acijs"a stru"tura dua$i#&a:
vsa"a dee$a i&a $astno tradicijo uprav$janja
'tajers"a, %oro"a in %ranjs"a so v te& pri&er$jive
na -ori"e& in v .rstu se ohranijo stare organi#acijs"e ob$i"e /ni dee$nega #bora, sa&o &estni svet3
- dee$no"nejo ob$ast v dee$i predstav$ja -"-%n' =%ava! /%andeshauptmann34 prvotno je sa&o na&estni"
"ne#a, nato tudi predstavni" stanov /v Ljub$jani je sto$ova$ na gradu do 1<. sto$., nato v $ontovu3
- i&a dva na&estni"a:
odee$ni upravni" /%andverweser3, je sta$ni in predseduje ograjne&u sodi!u
odee$ni upravite$j /%andverwalter3, i&enovan, "adar g$avarja ni /na %ranjs"e& je sta$en3, je
na&estni" v upravi
- vsi trije 9un"cionarji so !$ani stanov, 9un"cija je dos&rtna, u"injene so po $. 1<;@
1
- na -ori"e& je stanovs"a uprava ib"a, ni&ajo niti pravice pred$agati g$avarja, $. 1<;7 /#druitev3 je
g$avar eden
- -"-%n' )a!.a% /Landes&arscha$$3 na!e$uje #asedanje& dee$nega #bora in poro!a v$adi, pred$agajo
ga stanovi, 9un"cija je dedna /.urja!ani3, na %oro"e& te 9un"cije ni 4 od 1;1), "o postane dee$no>
"neje &esto, ga #a&enjuje gradi!an /Burggra&3 Ie$ovca
- -"-%n' v'/-o) je v$adarjev na&estni" in uprav$ja vso "o&orno pre&oenje /&esta, trgi, posest,
rudni"i, cer"ve3:
v Ljub$jani je #a %ranjs"o, -ori"o in -radi"o
v Ie$ovcu #a %oro"o
v -radcu #a 'tajers"o + od Brave, v Ie$ju #a 'tajers"o 8 od Brave
- i&a dvojno odgovornost: "o&ori /gospodars"e #adeve3 in v$adi /upravne #adeve3 v -radcu
- podrejeni so &u "ontro$orji #a carine in so$, go#dars"i &ojstri, uradi #a toba" in vino2
- stanje arhivov:
gradivo g$avarstva je s$abo ohranjeno /#a %ranjs"o je ves 9ond po&ean &ed dee$ne stanove,
ohranjeno je od 162;, obstaja de$ovodni"L #a 'tajers"o in -ori"o podobno3
gradivo vicedo&a /?ajda +&o$e: Vicedo&s"i urad #a %ranjs"o od 15. sto$. do 1<7<3
gradivo &itnic in "o&ornih posestev /%ranjs"a i#stopa, po $. 162@ &anj gradiva3
Bee$ni stanovi:
- dee$ni stanovi /t.nde3 so avtono&na "orporacija p$e&i!ev, "i se &orajo ude$eevati dee$nih #borov
/%andtag3
- i&e se uve$javi v 1;. sto$., v virih se o#na!ujejo s "ratico *La //rsame %andscha&t3
- !$ani stanov se i&enujejo dee$ani /%andscha&t3 4 posa&e#ni"i p$e&i"ega rodu # dovo$j ve$i"i&
pre&oenje&, !ast je dedna
- stanovs"a uprava i#haja i# #borov, "i se usta$ijo v #a!. 16. sto$. 4 ob$i"ujejo se 7 "urije:
pre$ati in vija duhov!ina /!e i&ajo dovo$j ve$i"o posest3
gospodje /g$ede na p$e&i"i na#iv, od barona naprej3
vite#i in oprode
&esta in trgi /sa&o dee$no>"neja3
- vse tiri "urije se ob$i"ujejo sa&o na %ranjs"e&, na 'tajers"e& so sa&o 5 /p$e&stvo je #drueno3, na
-ori"e& sa&o 2 /pre$ati 4 $e upni"i, "o9ov in sa&ostanov ni > in p$e&stvo3
- prvi trije stanovi &orajo na #asedanje priti osebno /vsa" i&a en g$as3, od &est i&ajo vsa s"upaj sa&o
en "uria$ni g$as
- na %ranjs"e& so se dee$nih #borov ude$eeva$i tudi $jub$jans"i upan in ne"ateri sodni"i
- na 'tajers"e& se &esta ne ude$eujejo #borov, #astopa jih dee$ni &ara$
- -orica "ot edino dee$no>"neje &esto ni #astopano, "&etje i&ajo ta& &o!no sa&oupravo, #ato jih
#astopajo va"i upani
- dee$ni #bor #aseda vedno v dee$ni hii /%andhaus3, vodi jih dee$ni &ara$, s"$i!e jih $ah"o $e dee$ni "ne#
- dee$ni "ne# se # #boro& ne pogaja osebno, a&pa" po$je t.i. dee$no#bors"e "o&isarje, "i prinesejo
njegove instru"cije in propo#icije
- pote": se sestanejo H preberejo propo#icijo H #asedajo H $ah"o se ra#idejo bre# odobritve H
#asedajo ponovno, do"$er se ne odobri
- osnovni na&en sestajanja stanov: voja"e in dav!ne #adeve
- ob!asno se v 1;. in 16. sto$. pojav$jajo tudi &eddee$ni #bori, "o #asedajo s"upaj #bori ve! dee$
- v 16. sto$. se sestajajo odborni #bori, "jer se sestajajo odpos$anci dee$nih #borov /dobijo navodi$a od stanov3
- #asedanja:
o:nnsbruc", 1;1) 4 s"$enjeni sta 2 $ibe$i # obra&bni& redo&
oraga, 1;72 4 pos"usijo uve$javiti enotno od&ero dav"a H s$edi i&enjs"a cenitev
o,ruc", 1;<) 4 vers"a paci9i"acija /protestants"o bogos$uje je dovo$jeno pod posebni&i pogoji3 in
prev#e& Vojne "rajine s strani 0otranjeavstrijs"ih dee$
1
- ohranjenost gradiva: najbo$j #a %ranjs"o /od 1;@< s"oraj vse3, #a %oro"o in 'tajers"o od 2C2 16. sto$.
naprej, #a -ori"o s$abo ohranjeno
+tanovs"i organi:
- do ?arije .ere#ije so obseneji aparat od dee$no>"nejega
- e v 1;. sto$. obstaja stanovsk' o$o!, "i #astopa stanove /"o ti ne #asedajo3, v !asu ?a"si&i$jana
/1;(5>161(3 postane sta$en organ
- od 1;1; 9un"cijo stanovs"e v$ade oprav$jajo <ov-!+-n'k' /!erordnete3, na !e$u "aterih je bi$ stanovs"i
predsedni"
- v poverjeni"e& uradu /5 4 6 !$anov3 $ah"o sedijo sa&o predstavni"i prvih treh stanov
- dee$ni odbor i&a v 16. sto$. najve! ;@ ude$eencev, obi!ajno o"o$i 5@, sestav$jajo ga odbori:
ve$i"i odbor /2;3 4 i# vseh "urij, 7>"rat na $eto ga s"$i!e dee$ni upravni"
&a$i odbor /123 4 ena"o "ot ve$i"i
poverjeni"i /5>63
- ra#vejan upravni aparat dee$nih stanov:
upravna pisarna
registratura /arhiv3
dee$no "njigovodstvo /%andesbuchhalter3 4 vodenje i&enjs"ih "njig
g$avni preje&ni" /Generaleinnehmer3 4 i#terjava dav"ov
- g$avna na$oga stanov je odobritev dav"ov, v ro"ah drijo 9inance #a Vojno "rajino, s"rbijo #a javni red in
pres"rbo /nastav$jajo #dravni"e, predi"ante, &ojstre 4 vse te 9un"cije so dos&rtne3, nad#orujejo pro&et
in trgovino, ceste in i#"ori!anje go#dov
- od 165@ stanovi postajajo sa&o e i#vri$ni in posvetova$ni organ, ni&ajo ve! to$i"ne &o!i /dav"e s&o
e potrjujejo, ne &orejo jih ve! #avrniti3
- stanje arhivov: #a 'tajers"o je ohranjen bogat arhiv /pre"o 7@@@ 9asci"$ov 4 urbarji, #e&$ji"e "njige3,
#a %ranjs"o 2@@ & v 1E+ od 1;@6, v %oro"e& dee$ne& arhivu je ve$i"o uni!enega /spisi od ". 16.
sto$.3, #a -ori"o je s$abo #astopano 16. sto$. /?ore$$ijeva #bir"a v arhivu v +tari -orici3
Bav!ni siste&:
- po#na&o:
n-<os!-n' avk' /od #e&$je3 4 osnovni dave" je dave" na i&enjs"o rento, od 1655 i&enujejo ta
dave" "ontribucija
<os!-n' avk' /od trgovine, cestnine, dave" na $u"su#3
- e$e s tere#ijans"o dav!no re"ti9i"acijo se je dav!na obve#anost ra#potegni$a tudi na do&ini"a$no
posest /1C1@@ dohod"ov od #e&$ji!a o#. 1C16 #a rusti"a$no posest3
- i&enjs"a posestna renta se usta$i o". $. 1;@@ /v #a&eno #a i#gon idov 17(6 stanovi pristanejo na redni
#e&$ji"i dave" 4 t.j. dave" na i&enjs"o rento3, obdav!i se tudi dee$no>"neja &esta in cer"vene ustanove
- ob tur"i nevarnosti 162@>5@ &ora dee$ni "ne# ra#prodati svoja posestva, vendar &u ta&"ajnji dav"i
ostanejo /pobira jih vicedo&3
- #a posa&e#ne dee$e nastanejo i&enjs"e "njige /J dav!ni "ataster #a od&ero dav"ov na njihovo
rusti"a$no posest3, "i do srede 1). sto$. ve$jajo #a edino enotno vodeno evidenco na viji teritoria$ni ravni
- vodi$e so se pri dee$nih stanovih /dee$ni "njigovodja3
- ohranjenost i&enjs"ih "njig: 'tajers"a od 1;16, %ranjs"a 1;5(, %oro"a 1657, na -ori"e& je ni
- sprva so napovedi e rea$ne, nato pa je od&era 2;@ $et nespre&enjena H "o$aps dee$nih 9inanc 162@>2;
- stanovi so #a pove!anje svojih 9inanc vpe$ja$i e ra#ne posredne dav"e
- po$eg dav"a na i&enjs"o rento se uve$javi tudi dave" na osebo /contribution3
- spre&inja se tudi siste& dee$no>"nejega obdav!enja, "i ga i#vajajo vicedo&i /v 1<. sto$. tudi stanovi3
- prav ta"o si je s"ua$ dee$ni "ne# #agotoviti nova sredstva s posredni&i dav"i /npr. nabite" a$i na"$ada3
- v 1<. in 1). sto$. se ra#vijejo #e$o ra#$i!ni posredni dav"i /vins"i dave", &esni "rajcar, dave" na $u"su#, p$es23
- pravega nad#ora nad dav"i vse do ?arije .ere#ije ni bi$o 4 sredi 1). sto$. je dav!ni siste& &oderni#iran
s "atastro&, novo i&enjs"o "njigo in #e&$ji"o "njigo
1
+odna ob$astva na dee$ni ravni:
- ve! stopenj:
1. stopnja
2. stopnja /pritoba a$i ape$acija3
5. stopnja /"asacija3 4 ugotav$ja, !e je bi$ postope" pravi$no i#veden
- de$itev sodne ob$asti:
stvarna pristojnost
- sodstvo #a $aje de$i"te /causae minores3
- sodstvo #a teje de$i"te /causea maiores3
pristojnost po stanu /po&eni neena"ost sojenja 4 p$e&i! se pritoi proti "&etu drugje, "ot "&et
proti p$e&i!u3
- privi$egirano /p$e&i!i, duhovni"i, dee$no>"neji uradni"i3
- neprivi$egirano /pod$oni"i in &e!ani3
- v C=on+-) nov-) v-k& je obstaja$a 1. intanca sa&o #a p$e&i!e 4 do 1)7) /poenotenje sodstva,
vse& se sodi ena"o, podobno ve$ja$o e v :$irs"ih provincah3
- revo$ucija privede do predruga!enja sodnega postop"a 4 uveden je t.i. ak&Cato!n' <osto<-k /toi$ec in
sodni" nista ve! ena in ista oseba3
- 'nkv'C'/'+sk' <osto<-k se uve$javi ". 1;. sto$. in ostane do 1)7) 4 # &u!enje& do do"a#ov, #as$ievanje
in sojenje se dogajata #a #aprti&i vrati /v srednje& ve"u je bi$o javno3, 1<<6 je tortura odprav$jena "ot
do"a#no sredstvo
- vrste sodi!:
dee$nog$avars"o sodi!e
- na vsa"i pravdi so nav#o!i prisedni"i /porotni"i3, "i jih najprej i&enuje dee$ni #bor, nato
sodi!e sa&o
- ni odvetni"ov
- de$o"rog:
o civi$ne #adeve 4 #a privi$egirane, #a &ajhne #adeve
o "a#ens"e #adeve /&anje3 4 #a privi$egirane in tujce, na %oro"e&, -ori"e& in
-radi"e& je pristojno #a vse #adeve, na %ranjs"e& in 'tajers"e& sa&o i#pe$je
postope", proti "oncu ga i#ro!i dee$s"e&u sodi!u, pristojno #a dee$no "neje
uradni"e in #a tobe pod$oni"ov proti njihovi& #e&$ji"i& gospodo&
- #oper sodbo je &ona ape$acija na dee$no v$ado v -radcu
ograjno sodi!e
- redna instanca #a civi$ne #adeve, je prvo in najpo&e&bneje sodi!e
- podrejeni so &u sa&o dee$ani in #e&$ji"i gospodje
- prisedni"ov je obi!ajno do ; /i&enujejo jih dee$ni #bori o#. "asneje sodi!a3
- edino sodi!e, "i i&a odvetni"e
- postope" je tu"aj do$gotrajneji, bo$j 9or&a$en in popo$n, odvija se po predpisih 4 sestav$jen
je i# 2 pravd:
dee$na 4 p$e&i"o sodi!e #a dari$ne, dedne, pre&oenjs"e #adeve, #a ra#a$itev !asti
dvorna pravda 4 #a vse #e&$ji"e gospode, ra#prav$ja o posestnih tobah, sodba je
do"on!na, ni &ogo!e pritobe
vicedo&s"o sodi!e
> #a dee$no>"nejo posest, od$o!a &ed spori #astavni"ov "o&ornih posestev
> je ape$acija #a ne"atera sodi!a
> od$o!a tudi v cer"venih #adevah, !e i&a v$adar nad nji&i patronat /na %ranjs"e& so
duhovni"i sodno pod dee$ni& v$adarje&3
> "adar toeni in obtoeni nista podsodna iste&u sodi!u /npr. je eden pod dee$nog$avars"i& in drugi
pod vicedo&s"i&3, ve$ja, da je postope" pod tisti& sodi!e&, "atere&u pripada obtoeni, sodita oba
> ta sodi!a so 1<7<>7( u"injena in #druena v eno sodi!e i&. -"-%na <!ava /obstaja do 1)7)3
1
> ohranjenost arhivov: dee$nog$avars"o je s$abo /v -orici pristojno tudi #a #apu!ine p$e&i!ev, po ::. +V
so vse "artira$i3, ograjno je do"aj dobro /#a %ranjs"o "njige proto"o$ov, #apu!ins"i inventarji itd., #a
'tajers"o natan!en se#na& po "rajevnih in vsebins"ih i&enih ipd.3, vicedo&s"o je najbo$je #a %ranjs"o
> specia$na sodi!a:
o kletarsko /drugostopenjs"o3 4 vinogradni"e #adeve, na prvi stopnji sodi #e&$ji"i gospod, ape$acija
gre v -radec, predseduje &u "$etars"i &ojster
o &evdno /-radec3 4 predseduje &u dee$ni g$avar, #a #adeve i&enjs"e "njige in 9evdna ra#&erja
o univerzitetno /-radec3 4 v pri&eru, da "do toi tudenta a$i, da se toijo &ed seboj, vodijo ga je#uiti
o rudarsko 4 #a rudni"e in 9uine /#a tiste, "i i&ajo "apita$s"e de$ee3, na 'tajers"e& in %oro"e&
i&ajo nija rudars"a sodi!a po obratih in ape$acijs"o stopnjo, na %ranjs"e& je #a 1. stopnjo
pristojno vije rudars"o sodi!e v Ljub$jani, ape$acija gre na vicedo&a
o trgovinsko 4 v 1). sto$. se i&enuje &er"anti$no in &eni!no sodi!e /ustanovi jih po dee$ah %are$
::. 4 najprej .rst, 1<223
o vojako 4 1. stopnja pove$jni", vija stopnja dvorni vojni svet v -radcu, najvije dvorni vojni svet na
Bunaju
Lo"a$na uprava in sodstvo:
> ne"atera posestva niso sestavni de$ dee$e:
=%ava!stva 4 .rst, posestva na -ori"e& in v -radi"i, briXen"a /,$ed3 in 9reisin"a /'"o9ja Lo"a3 posest
=!oE'+- 4 :strs"a a$i a#ins"a in -ro9ija v ?ar"i in ?et$i"i /156; o#. 15<7 postaneta habsbur"i,
175)C71 postaneta 9or&a$no de$ %ranjs"e, 1;6< se p$e&stvo obeh gro9ij po"$oni vsa"o posebej,
1;(5 nastane dee$ni ro!in #a vse tri de$e s"upaj 4 %ranjs"o, :stro in ?ar"o3
> /avstrijs"a3 Ist!a i&a ib"o p$e&stvo, g$avnina posesti je dee$no>"neja, &est je &a$o, va"a
sa&ouprava, na !e$u uprave in sodstva sta g$avar /"apetan3 in vrhovni sodni" v a#inu, p$e&stvo je
i#v#eto i# "ranjs"ega ograjnega sodi!a, sodi se ji& pred dee$s"i&i sodi!i 4 do o". 1;5@, nato vsi
pod ograjno sodi!e v Ljub$jani
> G!oE'+a v )a!k' 'n M-t%'k' 4 de$ $ei v +$ovens"i ?ar"i, p$e&stvo se prej u"$oni #ahtevi "ranjs"ih
dee$nih stanov 4 od 1;1) je sodno podrejena ograjne&u sodi!u v Ljub$jani, o#e&$je se s!aso&a #oi
$e na gospostvo ?et$i"a, v 2C2 16. sto$. na#iv g$avarja popo$no&a ugasne
> C-%+ska =!oE'+a 4 prvotno o#e&$je Ie$js"ih gro9ov, nato o#e&$je &ed +avo in Bravo, na !e$u je g$avar,
"i je #druen s 9un"cijo vicedo&a /u"injen 1<7<3
> do srede 1). sto$. na $o"a$ni ravni ni dee$no>"nejih organov, vsa $o"a$na ob$ast je patri&onia$na /v
ro"ah gospoda3
> #a nija upravna ob$astva ve$jajo -"-%n- (-t!t' /!iertel3, "i nastanejo #aradi obra&be proti .ur"o& /na
%ranjs"e& v 1;. sto$.3, na !e$u je !etrtni g$avar, s"rbi #a voja"e #adeve /s"$ic, obve!anje3, uporab$ja
se #a dav!no evidenco /pobiranje dav"ov po !etrtih3
> na 'tajers"e& jih je ;, od tega so na s$ovens"e& o#e&$ju: Ie$js"a, &ed Bravo in ?uro in Vorrau od
?ure nav#gor
> na %oro"e& so 7: Zgornje"oro"a, ,e$ja"a, Ie$ov"a, Labo"a
> na %ranjs"e& jih je ;: Zgornja /Q-orenjs"aR3, +podnja /QBo$enjs"aR, &ed +avo in %r"o3, +rednja
%ranjs"a /&ed %o$po in %r"o3, 0otranja /de$o&a 0otranjs"a3, :stra /a#ins"a gro9ija3
> !etrti obstajajo do srede 1). sto$., nato se ob$i"ujejo "resije
> nije od !etrti so -"-%ska so'.(a, "i se ra#vijejo i# ve$i"ih #e&$ji"ih gospostev e v 17. sto$.
/#e&$ji"i gospod da v #a"up ne"o&u druge&u sodno ob$ast, ta se nato i&enuje dee$ni sodni gospod,
i#vaja "a#ens"o sodstvo, s"rbi #a red in &ir, s"$icuje vojs"o3
> pristojnosti dee$s"ega sodi!a: ve!je in teje #adeve /#a &anje je pristojen dee$ni gospod 4
patri&onia$no sodi!e3
> od 16. sto$. naprej pride do !-/-</'+- !')sk-=a <!ava 4 "onec neredaG H v$adar 1;52 i#da "a#ens"e
rede, npr. III /Ionstitutio cri&ina$is caro$inu&3, "i ve$ja do ?arije .ere#ije /1<6)3
> "&a$u #a te& i#ide dee$s"i sodni red /1;5;3, "i je "raji in vsebuje sa&o osnovne #adeve
> ra#pravo &orajo voditi "va$i9icirani sodni"i s pravni"o i#obra#bo /Bannrichter3
> dee$s"a sodi!a /po novih redih3 se #a!nejo de$iti na:
2
<!'v'%-='!ana /$astni "rvni sodni" v Ljub$jani, -ori!anah in $eterjah3
n-<!'v'%-='!ana /ve!ina, pos$uujejo se dee$nega sodni"a, #a %ranjs"o je pri vicedo&u, #a
%oro"o pri g$avarju, #a 'tajers"o so v -radcu, Leobnu in Ie$ju
> sestava dee$s"ega sodi!a: predseduje o$an dee$s"i sodni" s sodni& #boro&
> pri#ori!e "rvne pravde je &esto a$i trg, tudi grad a$i sa&ostan
> postope" je najprej #a #aprti&i vrati, sodba se ra#g$asi javno
> obtoeni i&a &a$o &onosti #a pritobo, revi#ija je &ona na v$adi v -radcu
> 'tajers"a dobi dee$ni sodni red 1;<7, %oro"a 1;<<
> dee$s"a sodi!a so si vsaj na #a!et"u $asti$a tudi pristojnosti patri&onia$nih sodi! 4 $o!itev &ed nji&a
ni bi$a vedno jasna /pod$oni" pride na grad, ne da bi vede$, a$i &u bo gospod sodi$ "ot patri&onia$ni a$i
"ot dee$s"i sodni"3
> do jasne ra#de$itve pristojnosti pride predvse& na %ranjs"e&: dee$s"o sodstvo se u"varja s teji&i
/"rvni&i3 de$i"ti, patri&onia$ni sodni" dobi vse osta$o, na 'tajers"e& in %oro"e& vse s"upaj e vedno
ostane po&eano
> 8oe9 ::. s"ua dee$s"ih sodi!e& v#eti "rvno sodstvo, "ar &u uspe $e pone"od
> v !asu :$irs"ih provinc so dee$s"a sodi!a na %ranjs"e& u"injena, na %oro"e& in 'tajers"e& #
#&anjano pristojnostjo
> patri&onia$na sodi!a: civi$ne in &anje "a#ens"e #adeve, v :stri in na Z de$u -ori"o>-radi"e jih ni,
obstajajo do 1)7) /v :$irs"ih provincah do 1)123
0eprava dee$s"a sodi!a:
> #notraj dee$s"ih sodi! so obstaja$a e &anja ob&o!ja: n-<!avo -"-%sko so'.(- in <o)'!+- a$i
o=!a+- /npr. po&irje Lo #notraj +neni"ega dee$s"ega sodi!a3
> to so bi$a nija sodna ob&o!ja, "i niso i&e$e pristojnosti "rvnega sodstva 4 podobno "ot patri&onia$na
sodi!a /s to ra#$i"o, da i&a patri&onia$ni gospod sodno ob$ast sa&o nad svoji pod$oni"i3
> posebnost so sodi!a na -ori"e& in -radi"e&, "jer so obstaja$e t.i. jurisdi"cije, "i so i&e$e
pristojnosti tudi #a "rvne de$i"te
> neprava dee$s"a sodi!a i&ajo vso javno upravo, pristojnosti i&ajo o"o$i ra#nih gradov, "i niso sedei
teritoria$nih gospostev
> dee$s"o in patri&onia$no sodstvo prvi odpravijo Dranco#i
Ze&$ji"o gospostvo:
> na podee$ju, "jer je ve$ja$o patri&onia$no sodstvo, so #e&$ji"a gospostva i#vaja$a tudi sp$ono upravo
na najniji stopnji /pobira dav"e, oprav$ja javno s$ubo3
> "jer patri&onia$nega sodstva ni /-ori"a, -radi"a, :stra3, je najnija upravna ob$ast v ro"ah dee$s"o
sodnih gospodov o#. i&etni"ov jurisdi"cij
> po#na&o dva tipa:
gospostvo v oje& s&is$u /Grundherrscha&t3 4 ve!je teritoria$no s"$enjeno o#e&$je, "i ne pripada
ne"o&u druge&u, sede je ponavadi utrjen grad a$i sa&ostan, i&a dee$s"o sodi!e
gospostvo "ot i&enje /G'lt3 4 ni teritoria$no s"$enjeno, i&a po$jubno tevi$o pod$onih "&etij, sede
je &ajhna gra!ina, pristava a$i &e!ans"a hia, ni&a dee$s"ega sodi!a, po obsegu #e$o ve$i"o
> 9evdna ve# je go$a 9or&a$nost, #ato je vsa"o #e&$ji"o gospostvo dejans"o enota #ase
> #e&$ji"i gospodje so $ah"o:
o dee$ni "ne# 4 "o&orna gospostva, "i so pravi$o&a #astav$jena /0&andherrrscha&t3, ra#irjena do
ra#prodaje /162@ > "onec abso$uti#&a3
o cer"vene ustanove 4 o$tar, bene9icij, "o9ija2
o svetne pravne osebe 4 &esto, ustanove /npr. &estni pita$32
o svetni 9evda$ci 4 p$e&i"i in nep$e&i"i /npr. &e!ani, "&etje3
> ra#&erje &ed #e&$ji"i& gospostvo& in v$adarje& do$o!ata i&enjs"a "njiga /na!e$o&a bi &ora$a biti
vsa gospostva vpisana in obdav!ena, vendar niso3 in vicedo&s"a dav!na evidenca /#a "o&orna
posestva, do 1<. sto$.3
> popo$n nad#or nad #e&$ji"i&i gospostvi je e$e od ?arije .ere#ije /tere#ijans"i "ataster in dee$na des"a3
2
> uprava #e&$ji"ega gospostva: i&etni"i pogosto ne ivijo na gradu, #a posestvo s"rbijo os"rbni"i /0&leger3
o#. upravni"i /!erwalter3, ve$i"a posestva so #a posa&e#ne de$e ustanav$ja$e enote 4 urade /1mt3 in upe
/upp3, ti so s"rbe$i #a pobiranje dajatev in t$a"o
> ,upa je prvotno je staros$ovans"a organi#acijs"a ob$i"a, v srednje& ve"u dobi nov po&en 4 najnija
gospodars"o>upravna enota, "i obsega eno a$i ve! vasi, i&a do$o!eno avtono&ijo, ohranijo se do "onca
9evda$i#&a, vodi jo upan /vo$jen a$i i&enovan3
> soseska 2srenja3 skupina3 gmajna3 komuna4 obsega eno a$i ve! vasi, "i so gospodars"a ce$ota in i&ajo
ne"o s"upno $astnino /s"upen pani", voda23, pogosto i&a cer"ev, od tere#ijans"e dobe i#gub$ja na
po&enu, vodi jo stareina po i&enu upan
> notranja stru"tura gospostva:
!&st'ka%na <os-st /"&etje3
o)'n'ka%na <os-st /obdav!ena e$e # ?arijo .ere#ijo3
=o!sko<!avna <os-st /vinogradi, od 1;. sto$. ivi v goricah vse ve! sta$no nase$jenih $judi3
> agrarna ra#&erja /"&e!"i #aj&i3:
#a"upno pravo /5ietrecht3 4 &ajhna dajatev, "i jo je pod$oni" p$a!eva$ gospodu ob prev#e&u
/pri&!ina3, ponavadi ve$ja eno iv$jenje /najve! dve a$i tri3, prev$aduje do 1). sto$.
"upno pravo /Kau&recht3 4 "&et $ah"o "&etijo proda in deduje, po#na&o ga e od 15. sto$.
gors"o pravo 4 svobodni in dedni #aj&i
> e v 16. sto$. pride do prvega pos"usa prevedbe i# #a"upnega v "upno pravo 4 se ponesre!i
> drugi pos"us i#vedejo sredi 1). sto$. /tere#ijans"e re9or&e3 4 1<<2 je #a %oro"o odrejeno, da se
avto&ati!no vse prevede v "upno pravo bre# p$a!i$a
> prevedba je uspena na 'tajers"e&, na %ranjs"e& pa ne, saj je e do 1)7) &arsi"je najde&o #a"upno
pravo, !eprav je bi$a pri obeh ena"o odrejena #a p$a!i$o /'tajers"a je ra#viteja dee$a3
> v -ori"ih ,rdih so e vedno po#na$i "o$onat 4 tu gre #a pre&oenjs"o in ne osebno odvisnost,
ra#&erje je "rat"oro!no in obojestrans"o odpoved$jivo
> ra#is"ave posesti #e&$ji"ih gospostev:
o urbarji 4 podajajo rusti"a$no pod$oni"o posest, teava je neena"o&erna ohranjenost
o tere#ijans"i "ataster 4 podaja rusti"a$no in do&ini"a$no posest, osnovna enota je e vedno
#e&$ji"o gospostvo
o joe9ins"i "ataster 4 voden teritoria$no /ne po gospostvih3, ni preg$eda nad te&, "aj spada v
"atero gospos"o, ni ra#vidna pod$onost
> osebne odvisnosti:
<o%o"n'k /6ntertan, subditus3 4 oseba, "i prej&e posest v uivanje in i&a obve#nosti v ob$i"i
dajatev, vpisan je v urbar
!o+-n+ak //rbhold3 4 ne"do v dedni osebni odvisnosti, ve$ja #a vse !$ane druine ne"oga, "i je
rojen in ivi na ne"i posesti, o&ejena prostost gibanja, ra#ve#a rojenatva je bi$a &ona, !e je
gospod da$ odpustnico, !e je ne"do 5@ $et odsoten s posestva a$i !e je 1@ $et sta$no biva$ v
&estu, traja do nevo$jni"ega patenta /1<)23 4 8oe9 ::. uvede prosto poro"o, prosto gibanje in
prosto i#biro po"$ica /#a re"&urje 1<(@C(13
kos-C' 2/dlingen3 4 i#virajo i# "arantans"e drube, v 15.C17. sto$. i#gubijo pravice ne"ateri
preidejo v p$e&i"i a$i &e!ans"i s$oj, ve!ina postanejo "&etje, v 1;.C16. sto$. se pravice "ose#ov
"r!ijo /pritis", da &orajo i&eti dedno>"upno pravo3, v nove& ve"u obstajajo "ot stan, v"$ju!en v
#e&$ji"o gospostvo /$astna sa&ouprava3, s"$enjena "ose"a ob&o!ja:.eharje, Zagorje ob +avi,
+avinjs"a do$ina
svo$on'k' /7reisassen3 4 "&etje, "i so $astni"i svobodne #e&$je, nastajajo od 16. sto$. do 1)7) #
novi&i gospodars"i&i trendi, "o se "&etje v"$ju!ujejo v trgovino in si pridobijo ne"aj denarja H od
gospoda "upijo ne"aj posesti in so obdav!eni /v i&enjs"i "njigiG3, na svoji #e&$ji $ah"o nase$ijo "ajarje
in od njih pobirajo desetino, od 1<. sto$. jih s"uajo o&ejiti in njihovo tevi$o upada
Ea#voj trgov in &est:
> ra#$i"a &ed oba$ni&i in ce$ins"i&i &esti 4 ce$ins"a so pravice dobi$a e$e v 15. sto$.
2
> s"oraj vedno nastanejo pod grado& a$i ob re"i, vendar so pravno i#v#eta i# gospostev
> &esta niso povse& sa&ostojne entitete, nad seboj i&ajo instanco 4 )-stn-=a =os<oa /ponavadi
ustanovite$j, t.j. viso"o p$e&stvo in "ne#i, prenaa se v rodbini3
> ve!ino &est ustanovijo dee$ni gospodi pred nastopo& =absburanov
> od 17. sto$. naprej se ustanav$jajo # ustanovno $istino, prej po ustne& dogovoru
> v 1;. sto$. nastanejo vo+a.ka )-sta 4 =absburani jih ustanav$jajo "ot obra&bo pred .ur"i /%o!evje,
%r"o, ,reice, Lo, Vinja gora3
> &estna avtono&ija in sa&a &esta se do"on!no ra#vijejo do "onca srednjega ve"a
> ra#vijejo se 7 te&e$jne #na!i$nosti:
osebna svoboda
trni prostor
po&irje
privi$egiji g$ede javnih bre&en
> &e!ani ni&ajo osebnih obve#nosti do #e&$ji"ega gospoda in ne oprav$jajo t$a"e, i&ajo pa denarno
obve#nost do gradu /re&anenca, p$a!uje se en"rat $etno3
> ra#$i"e &ed trgi in &esti sprva ni, po"aejo se e$e od 1;. sto$.:
o t!= /5arkt, oppidum3 pre&ore $e ne"atere e$e&ente 4 ustanovite$ji so p$e&i!i na #e&$ji"ih
gospostvih /ni viso"o p$e&stvo3, ni&a &estnih privi$egijev, ni&ajo ob#idja, v"$ju!en je v #e&$ji"o
gospostvo, prebiva$stvo ni osebno svobodno
o na s$ovens"e& etni!ne& o#e&$ju obstaja #? )-st, od teh sa&o 7 niso dee$no"neja /6r&o,
,e$ja", Ie$ovec, '"o9ja Lo"a3
> po$iti!na v$oga &est ni ve$i"a, so pa #astopana v dee$ne& #boru /ra#en -orice3 4 dee$no"neja
&esta sestav$jajo eno od "urij in nosijo V dav!nega bre&ena dee$e
> na po&irju /Burg&ried3 i&a po$icijs"o in sodno ob$ast, v &ejah po&irja ve$ja prepoved trgovanja #a
druge obrtni"e
> posa&e#ne hie in parce$e $ah"o predstav$jajo en"$ave #notraj &estnega o#e&$ja, to so t.i. i&unitete 4
&estni gradovi, cer"veni "o&p$e"si, stareji sa&ostani /npr. v Ljub$jani %rian"e3, svobodne hie
/&estni gospod je njenega $astni"a oprosti$ do$o!enih obve#nosti3
> &esta na +$ovens"e&:
%oro"a: B-%+ak, C-%ov-/, V-%'kov-/, D%'$-!k /s$ednjega ustanovijo =absburani v 17. sto$.3
'tajers"a: 7 "o9ijs"a &esta 4 S%ov-n+ G!a-/, Dt&+, O!)o" in B!-"'/-L +panhei&s"i Ma!'$o!,
=absbur"a S%ov-nska B'st!'/a in C-%+- /ce$js"i gro9je, 17;73
%ranjs"a /Bo$enjs"a <, 0otranjs"a 1, -orenjs"a ;3: +panhei&s"i L+&$%+ana in Kostan+-v'/a,
1nde"a K!an+ in Ka)n'k, Dreisin"a koE+a Loka, -ori"a M-t%'ka in A!no)-%+ ter Eudo$9ovo
Novo )-sto /156;3, ; &est nastane e$e &ed $eti 17<5><) "ot voja"a &esta /pov#dignjena v
&esta #aradi .ur"ov3 4 Ko(-v+-, K!.ko, Lo", V'.n+a Go!a, Raov%+'/a
-ori"a: edino &esto je Go!'/a /&estni statut i# $. 15@<3
> po $. 1;@@ so s"oraj vsa &esta dee$no"neja 4 stareja so =absburani podedova$i po prejnjih
gospodih, &$aja so pridobi$i s ce$js"o dedi!ino
> dee$no"neja niso: koE+a Loka /Dreising3, B-%+ak /,a&berg3, C-%ov-/ /dee$nostanovs"o3, O!)o"
/+a$#burg3, Dt&+ /+a$#burg3
> nehistori!na &esta so &esta $e po nas$ovu: V'<avsk' K!'" /1;523, I!'+a /od #a!. 1). sto$., #aradi rudni"a3,
G!a'.ka, D-v'n <!' T!st&
> pravna de$itev prebiva$stva:
&e!ani /B'rger3 4 ne"ateri postanejo &e!ani po principu Q&estni #ra" osvobajaR, "i se pra"ticira
do nevo$jni"ega patenta, &e!ani predstav$jajo 1; A prebiva$stva /i#"$ju!no &o"i3, i&ajo
&e!ans"e pravice /a"tivna in pasivna vo$i$na pravica, gospodars"e predpravice3
gosta!i /*nwohner3 4 vsi osta$i, "i ni&ajo &e!ans"ih pravic
> i# jurisdi"cije &esta so i#v#eti:
p$e&i!i in duhovni"i, svobodni
prebiva$ci i&unitet /pri nas npr. %rievni"a posest3, nesvobodni
2
tujci /trgovci, voja"i3, nesvobodni
s$uabni"i, nesvobodni
> ne"ateri so $ah"o h"rati p$e&i!i in &e!ani 4 tisti, "i so bi$i "asneje pop$e&eniteni, so h"rati pod &estno
jurisdi"cijo in odgovorni p$e&i"i& organo&
> od 1). sto$. naprej #a!nejo &esta nara!ati /"o podrejo ob#idja3
> gospodars"o najpo&e&bneja &esta $eijo ob cestah: Ljub$jana, tuj, -orica
> od 16. sto$. s$edi #aton vseh &est, #aradi vpada #godnjega "apita$i#&a H pos$edice so pavperi#acija,
ne#&onost p$a!evanja dav"ov, depopu$acija, nara!anje tevi$a pustot, agrari#acija
> etni!na sestava &est:
v notranjosti in &anja &esta 4 s$ovens"a
&esta na %oro"e&, %o!evs"e& in ve!ja tajers"a &esta 4 ne&"a
?estna uprava in sa&ouprava:
> )-stno <!avo /tadtrecht3 je ce$ota pravi$, "i jih i#da &estni gospod in vsebuje nas$ednje privi$egije:
o parti"u$arni /pravice do sej&ov, &itnine, ribo$ova23
o te&e$jni /govorijo o notranji ureditvi, najpo&e&bneji so tisti, "i so i#dani ob ustanovitvi3
> stat&t je nor&ativni a"t, od s$ovens"ih &est ga i&ata sa&o -orica /1;@<3 in tuj /15<6 o#. 1;153
> privi$egije je nov &estni gospod nanovo potrdi$, to se pra"ticira do 8oe9a ::., nato se &estna avtono&ija "r!i
> &esta $ah"o pravo prev#a&ejo tudi od drugega &esta /npr. %ostanjevica od 0ovega &esta, tujs"o pravo
na 6r&o in da$je na ,reice, Ie$je23
> $o!iti je treba privilegijsko /J vsi privi$egiji, "i se jih da ponovno v potrditev nove&u &estne&u gospodu3 in
statutarno pravo /J en"rat #a vse$ej #apisano pravo, pri nas ga i&ata $e tuj in -orica3
> &estni organi:
)-stn' son'k /tadtrichter3 4 na!e$uje &estu, i#vo$ijo ga &e!ani /po 1;@@, prej i&enovani3,
potrdi ga &estni gospod in je odgovoren nje&u /$etna poro!i$a3, v najve!jih tajers"ih &estih
/-radec, Leoben, 8udenburg, ,ruc" na ?uri3 v Ljub$jani /1;@73 in Ie$ovcu /1;)<3 ga #a&enjuje
upan /i&a repre#entativno 9un"cijo3, v -orici upravo vodi =asta% a$i !-kto!
not!an+' sv-t /*nnerer Rat3 4 &estna v$ada /6 > 12 !$anov, vo$jeni po &utaciji 4 viji vo$ijo nije, v
Ljub$jani do 1<. sto$.3, dobiva se na rednih sejah, i&a i#vri$no ob$ast
C&nan+' sv-t /8u9erer Rat3 4 nad#orna 9un"cija, 12 > 27 !$anov
)-.(anska o$('na /B'rgergemeinde3 4 vsi preosta$i &e!ani /7) > 67 !$anov3, sestaja se ob
po&e&bnejih #adevah
> &estna uprava i&a po$eg #gornjih organov e <%a(an- &!an'k-: "o&orni"i, straarji, u!ite$j, bobnar2
> uprava se prep$eta s sodstvo&: &estno sodi!e i&a pristojnosti patri&onia$nega sodi!a 4 obravnava
&anje de$i"te
> &esta so sodno podrejena &estne& gospodu o#. njegove&u na&estni"u, "i je ape$acijs"a stopnja 4
"er pa je pri nas ve!ina &est dee$no"nejih, je druga instanca dee$ni vicedo& /%ranjs"a, Ie$je3 o#.
g$avar /-orica, '"o9ja Lo"a, tuj3
> obdav!ena &esta so #apisana v i&enjs"i "njigi, dav"e p$a!ujejo dee$ni& stanovo&
> od sredine 1). sto$. se #a!enjajo spre&e&be 4 #&anjujejo se pristojnosti &estnih organov, 8oe9 ::.
poenoti njihovo upravo /vsa &esta &orajo i&eti &agistrat3
> v obdobju :$irs"ih provinc so vse &estne avtono&ije odprav$jene, po #$o&u 0apo$eona jih 1vstrija ne obnovi
> uprava in sodstvo v trgih: tr"i sodni" in tr"i svet, ape$acija je na #e&$ji"ega gospoda
> tr"i privi$egiji so red"ost, pravo je s"ro&no in navadno napisano v urbarju /.ri! je edini trg, "i i&a
ustanovni privi$egij, i&e$ pa ni nobenih pravic3
?esto .rst 4 posebnost:
> i&a anti!no "ontinuiteto in ve$i"o #a$edno o#e&$je 4 je &estni "o&un
> od 1@. sto$. naprej je &estni gospod tra"i "o9
> od 15)2 je prostovo$jno pod =absburani, obdri popo$no avtono&ijo, na !e$o je postav$jen dee$ni
g$avar /do 15)2 podestat3, "i je podrejen &estne&u gospodu
> prebiva$stvo:
2
o p$e&stvo /patriciji in nobi$i3
o p$ebs /navadno $judstvo, ni&a po$iti!nih pravic3
o o"o$i!ani /s$ovens"i "&etje3
> notranja uprava:
> &esto i&a svoje sodstvo :. stopnje /vi"ar3, ape$acijs"a stopnja je ra#irjeni ve$i"i svet
> novosti v 1). sto$.: 1<1( .rst ra#g$aen #a svobodno $u"o s$edi gospodars"i in de&ogra9s"i ra#voj
/dot$ej so &ora$i #a vsa"o i#p$u$o $adjo ,ene!ano& p$a!ati dave"3
> 1<22 je ustanov$jeno )-!kant'%no 'n )-n'(no so'.(-, 1<51 ko)-!(na 'nt-nan/a 4 .rst v
gospodars"e& s&is$u prvi! postane sredi!e irega ob&o!ja /Ee"a, ,a"ar, .rst3
> do$go ve$ja #a edino habsbur"o $u"o, o"o$i in o"o$i ga obdaja s$ovens"a o"o$ica
> v 1). sto$. /"o postane svobodna $u"a3 doivi de&ogra9s"i ra#voj, postane &u$tietni!no &esto in &esto #
ve! veroi#poved&i /idje in pravos$avci, #$asti po 1<1(3
> s$ovens"i ive$j je v &anjini /v 16.C1<. sto$. predstav$ja e prib$. 1C5, nato vse &anj3
> je#i", "i ga govorijo, je sprva 9ur$an!ina, od 1). sto$. prev$aduje bene"a ita$ijan!ina
> .rst je h"rati "o9ijs"o &esto 4 tra"a "o9ija sega do ostojne
> arhivs"o gradivo:
pri $o"a$nih gospostvih najde&o urbarje, sodne #apisni"e, &estne "njige
s$abo je ohranjeno gradivo #e&$ji"ih gospostev, najbo$j cer"venih in dee$no"nejih organov
#e$o dobro je ohranjeno gradivo Ljub$jane, tuja in Vinje gore
gradivo i!e&o pri vicedo&u, dee$nih stanovih in centra$nih ob$astvih /Bunaj, -radec3
OZEMLJA IZVEN @ABSBURKE MONAR@IJE
I. B-n-.ka Ist!a
> o#e&e$js"o se ob$i"uje od 15. sto$., 172@ ,ene!ani #asedejo Dur$anijo in se ra#irijo tudi v :stri, ta
od 1;. sto$. na#aduje, &eja se stabi$i#ira 1;@)>16 /bene"a vojna3
> tri naa &esta /%oper 4 12<)C(, iran > 12)5 in :#o$o > 12<(3 ,ene!ani osvojijo v 15. sto$. > $. 172@
og$ejs"i patriarh do"on!no pristane, da &esta postanejo de$ bene"e posesti /?i$je3, .rst ostane
sa&ostojen
> # bene"o osvojitvijo je "onec sa&ostojne po$iti"e istrs"ih &est 4 p$a!evati &orajo dave", ,ene!ani
i&ajo &onopo$e2
> ,ene!ani so osvaja$i predvse& #aradi gospodars"ih interesov 4 pobiranje carine, i#vo# dovo$jen
sa&o v ,enet"e, vse $adje &orajo pe$jati najprej tja in e$e nato v druga &esta
> ,ene!ija je ra#de$jena na posa&e#ne sestavne de$e /&estne "o&une3, "i se de$ijo na 2 statusa:
&esta /citt:) 4 tirje "o9ijs"i sedei /%oper, 0ovigrad, oreK, u$j3, ve!je #a$edje
o#e&$ja /terra3 4 osta$a &esta /na +$ovens"e& ?i$je, :#o$a, iran3
> :stra po#na tudi posebna upravna &esta "aste$e a$i 9evde 4 predvse& v notranjosti
> notranja ureditev:
2
1vtono&ni tir ob$asti
2 patricijs"a sveta:
ve$i"i /1)@ !$anov3, #a"onodajni
&a$i /7@ !$anov3, i#vri$ni
postav$jata uradni"e
Bee$no"neji tir ob$asti
g$avar a$i "apitan /upravne,
sodne in voja"e 9un"cije, od
15)2 do 1<7<3
vi"ar a$i "a#ens"i sodni" /sodne
#adeve :. stopnje, od 176<3
ostav$jeni organ
odestat /podestY3
H vo$i ga senat repub$i"e v ,enet"ah
H je najvije ob$astvo, i&a o&ejeni
&andat /16 > 52 &esecev3
H predseduje &estne&u svetu in
sodi!u v "a#ens"ih #adevah, v
civi$nih #adevah od$o!a s"upaj s
postav$jeni& sodni"o&, s"rbi #a red
in &ir
1vtono&ni tir ob$asti
?estni svet:
ve$i"i /1)@ !$anov3,
#a"onodajni
&a$i /7@ !$anov3, i#vri$ni
> "o&un je organi#iran po statutarne& pravu, statuti i#virajo e i# !asa pred bene"o osvojitvijo /iran 12<73
> statut je #e$o natan!en predpis, po "atere& se nato ravnajo podestat in drugi &estni organi, potrjujejo
jih v ,enet"ah, pravice se vedno bo$j "r!ijo
> ve$jajo tudi e pod 1vstrijo, u"injeni so $. 1)@6 /0apo$eon3
> #a istrs"a &esta je #na!i$en ra#vit notariat 4 vsi pravni pos$i se #apisujejo v notars"e "njige, "atere
i&a&o ohranjene i# 15. sto$.
> podee$je: v neposredne& #a$edju so vasi podrejene &estu, &e!ani in "&etje so v "o$onats"e& odnosu
> v notranjosti so ne"atera podro!ja pod patri&onia$ni&i gospostvi 4 t.i. baronije
> "&etje so organi#irani v "ate$e /vasi3, na !e$u je vo$jen upan s svetni"i
> #a s$ovans"a &esta je postav$jen g$avar +$ovanov /capitanus clavorum3, "i je potova$ po o#e&$ju,
nad#orova$ sej&e in pove$jeva$ "&e!"i !rni vojs"i, 9un"cija ostane do 1<(<
> v 16. sto$. se #aradi opustoenja /bene"e vojne3 spre&enijo pod$oni"i odnosi 4 "&et ne &ore
ve! svobodno &enjati gospodarja, posest prehaja # o!eta na sina
> Ko<-! /ant. ;apris3 je najpo&e&bneje &esto, v nje& je sede "apitana :stre po bene"i osvojitvi,
v nove& ve"u se ta sede prenese v Eapor pri ,u#etu
> ra#$ogi #a prednost %opra so vojaki /ta"oj po osvojitvi :stre 12<)C( postane %oper sede "apitana
:stre3, sodni /1;)7 je v %opru ustanov$jeno ape$acijs"o sodi!e #a vso bene"o :stro in %varner, na
!e$u je "oprs"i "apitan3, &inanni /od 16. sto$. je sede dee$nega "o&orni"a, "i uprav$ja b$agajno, v
"atero se ste"ajo vsi dravni prihod"i i# :stre3
> "dor je "apitan, je h"rati tudi podestat
> v odnosu do .rsta je %oper sprva &o!neji in po&e&bneji, v 1<. sto$. #a!ne %oper na#adovati,
do"on!no postane .rst vodi$en po $. 1<1( /svobodna p$ovba3
> prebiva$stvo :stre: #na!i$ni so &o!ni &igracijs"i procesi in dis"ontinuiteta 4 v#ro"i: "uge /od srede
17. do srede 1<. sto$.3, vojne /bene"o>avstrijs"e, 1;@)>16 in 161;>1<3
> pra#nine #apo$njuje ob$ast s prebiva$stvo& i# Ba$&acije in 1$banije /1;;6 je ustanov$jen poseben urad
#a pose$itev i#pra#njenih de$ov3 > t.i. morlaki H ponudijo ji& dav!ne o$ajave, so na civi$i#acijs"o niji
stopnji /ivinorejci3, nastanejo "on9$i"ti # do&a!ini
> &esta na oba$i obdrijo ro&ans"i #na!aj, je#i" je najprej istriot!ina, nato prev$ada bene"a ita$ijan!ina
> v Fi!ariji se govori istroro&un!ina /o". $. 1;@@ jo prinese s"upina ivinorejcev # ,a$"ana, v 1(. sto$.
s"oraj i#u&re, danes jo govori sa&o e &ajhen de$ na Z oba$i 4 ,a$e, Eovinj3, sredi!e je vas ejane
> v en"$avi .ri! 25on&alcone3 je prebiva$stvo vedno govori$o bene"o ita$ijan!ino
II. B-n-.ka S%ov-n'+a 'n R-C'+a
> de$ bene"e repub$i"e od 172@
> o#e&$je je ra#de$jeno &ed posa&e#na #e&$ji"a gospostva
> obstajata patri&onia$na uprava in sodstvo
> #aradi ob&ejne $ege je bene"a ob$ast te&u de$u pusti$a poseben avtono&ni po$oaj /pod
vodstvo& providura3 in dav!ne ugodnosti v #a&eno #a straars"o s$ubo /vojna krajina3
> upravna ra#de$itev:
o Nadika dolina (+ Terska dolina + Breginjski kot):
> sestav$ja jo 56 soses", na !e$u vsa"e je upan a$i de"an
> soses"e so #druene v 2 ve$i"i upanstvi a$i ban"i /na !e$u je ve$i"i upan a$i sindi"3:
$andars"a /1)3 in &ers"a ban"a /1)3
> avtono&ne soses"e od$o!ajo o civi$nih in "a#ens"ih #adevah /"ar po&eni, da to ni
stvar #e&$ji"ega gospostva3
2
> en"rat $etno se ban"i sre!ata na seji v 't. etru +$ovenov, "jer ra#prav$jata o s"upnih
#adevah /do 1)@73
> "o pride pod 1vstrijo, je avtono&ija u"injena
> pod :ta$ijo pridejo po pogodbi $. 1)66
o Rezija:
> v upravne& pog$edu je podrejena sa&ostanu v ?oacu /< vasi3
> podobno "ot ,ene"i +$ovenci, tudi Ee#ijani oprav$jajo straars"o s$ubo
> arhivs"o gradivo:
H dravni arhiv v ,enet"ah
H gradivo o iranu je v arhivu %oper, #a :#o$o s"oraj vse uni!eno /&ed o"upacijo "oprs"i arhiv
odpe$jejo :ta$ijani in ga no!ejo vrniti3
H #a ,ene"o +$ovenijo in Ee#ijo: "o9ijs"i arhiv v Vid&u in "apite$js"i arhiv v Fedadu
III. D!-k)&!+- 'n Do!a$+->
> 1;26 pride pod 6grs"o /&eja se usta$i na ?uri e o"o$i $. 12@@, "o se i#ob$i"uje 6grs"a3
> ra#de$itev:
e$e#na upanija /sredi!e Vasvar, danes +#o&bathe$T3
Za$s"a upanija /sredi!e Za$avar, "asneje Za$aegers#eg3
> ra#$i"a &ed upanijo in dee$o: upanija ne po#na stanovs"o>&onarhi!nega dua$i#&a, ohrani se
stareja p$e&i"a avtono&ija
> uprava in sodstvo:
H upanija je podrejena dravne&u #boru v ,ratis$avi, prav ta"o &esta /varos3
H na !e$u upanije je v-%'k' "&<an /comes3, "i ga i&enuje v$adar
H dejans"o vodi upanijo <o"&<an /vicedomes3, "i ga i#vo$ita s"upaj upan in upanija
H najpo&e&bneji organ v upaniji je "&<an'+sk' C$o! a$i sk&<.('na /congregario3, ude$eujejo
se ga sa&o p$e&i!i /ne #astopa &est3
H obstaja tudi upanijs"o sodi!e, "i se s!aso&a i#$o!i i# upanijs"e uprave
H upravno se upanija de$i na ok!a+-, $e>te vodijo sodni"i, "i jih upanije i#vo$ijo i# vrst p$e&stva
H #e&$ji"i& gospostvo& so podrejene va"e ob!ine in trgi /vasar3
H #a #e&$ji"a gospostva je #na!i$no, da so ve$i"a in teritoria$no strnjena, ve$i"o je do&ini"a$ne
#e&$je, "&etje i&ajo &ajhne posesti in obde$ujejo do&ini"a$no #e&$jo
H # agrarno re9or&o /1(2@3 "&eto& ra#de$ijo #e&$jo ve$i"ih #e&$ji"ih posesti
H na 6grs"e& je tudi ve$i"o &a$ih p$e&i!ev, "i so #drueni v <%-)'.k- o$('n-, podrejene
upaniji /ne p$e&i!e&G3
H &esta se de$ijo na svo$ona k!a%+-vska /jih je &a$o 4 Zagreb, Varadin3 a$i varos in !&a!ska
)-sta /na +$ova"e& in v .ransi$vaniji3
H pri nas je ve$i"o trgov /?urs"a +obota, Lendava, ?onoter, .urni!e, ,ogojina3 in nobenega &esta
> she&a uprave:
> na s"rajne& +V re"&urja /pri =odou3 se nahaja t.i. ?adars"a "rajina 4 v 15. sto$. je to o#e&$je
nase$jeno # ?adari in ve$ja #a ne"a"no vojno "rajino ?adars"e proti &onarhiji, na !e$u te
"rajine je &ajor, obstaja do 1<. sto$.
> $. 16@@ pade Ve$i"a %ania pod .ur"e, dajatve v re"&urju pobirajo ta"o ogrs"i "ot tur"i 9evda$ci
> po bit"i pri ?onotru /16673 so .ur"i poraeni in ra#&ere se sprostijo
2
D!"avn' C$o!
/,ratis$ava3
Z
&<an'+a
/ve$i"i upan3
Z
Ok!a+
/sodni"3
> # ustavitvijo .ur"ov po dunajs"i vojni /16)5>((3 se #a!nejo pre"o centra$nih uradov "a#ati abso$utisti!ne
tenje dunajs"ega dvora
> 8oe9 ::. ra#g$asi ne&!ino #a uradni je#i" in pos"usi ob$i"ovati enotnost cesarstva 4 6grs"a je
ra#de$jena na o"roja a$i distri"te /Za$s"a upanija spada v distri"t Zagreb, e$e#na v distri"t -or3,
re9or&e se ne obdrijo, saj jih &ora 8oe9 &a$o pred s&rtjo pre"$icati
> 1)56 se uve$javi &adar!ina "ot uradni je#i" /prej $atin!ina3, ob$ast ni&a pos$uha #a 0e&adare
> #a re"&urje je #na!i$na ve$i"a teritoria$na s"$enjenost in ve$i"o do&ini"a$ne #e&$je /#ato #e&$ji"a
odve#a 1)7) ne prinese ve$i"o spre&e&b3
> ogrs"i +$ovenci so i#ra#ito "on9esiona$no ra#de$jeni /na "ato$i!ane in protestante, s$ednji na
$uterane in "a$vince3, v 1). sto$. se v re"&urju nase$ijo idje
> v nove& ve"u se re"&urs"i +$ovenci nase$ijo tudi i#ven s$ovens"ega o#e&$ja 4 "o$oni#irajo
'o&o"o po"rajino, "i se ra#te#a &ed Bravo in ,$atni& je#ero&, v dveh etapah:
po $. 16@@ /padec Ve$i"e %anie3 v .aranT 4 "ato$i!ani
po $. 1<52 /prepoved protestants"e dejavnosti v re"&urju #a ;@ $et3 v 'urd 4 protestantje
> arhivs"o gradivo: &$aje gradivo je v +#o&bathe$T>ju in Za$aegers#egu, stareje v budi&petans"e&
dravne& arhivu
CERKVENA UDRAVA
I. RIMSKOKATOLIKA CERKEV
A. O!=an'Ca/'+a
> ni enovita ustanova, organi#irana je hierarhi!no:
> obstaja ; patriarhatov: 6g$ej o#. ,enet"e, 1ntiohija, 8eru#a$e&, 1$e"sandrija, ?os"va
> poje& "ne#o"o9: nas$ov, "i ga pode$i sa&o svetni v$adar, danes ni ve! v uporabi, i&e$ je $astno
sodstvo nad $astni&i s$uabni"i
> ve! "o9ij se $ah"o #drui v cer"veno provinco /po"rajino a$i &etropo$ijo3, na !e$u &etropo$ije je
&etropo$it, osta$i "o9je v &etropo$iji se i&enujejo su9ragani
> tiri &etropo$ije: 6g$ej, +a$#burg, 6strogon, %a$o!a
> upnije se pove#ujejo v arhidia"onate /do 8oe9a ::.3 a$i v de"anije /od 8oe9a ::.3 4 v $jub$jans"i
"o9iji ; de"anij, v &aribors"i 7
> arhidia"on je vedno eden od upni"ov, vo$ijo ga osta$i upni"i, ni&a sta$nega sedea, i&a ne"aj
"o9ovs"ih pristojnosti /nije sodstvo, bir&a23, odprav$jeni so # 8oe9ovi&i re9or&a&i
> i#ra# nadupnija je !asten na#iv, dobijo ga stare po&e&bne upnije
> od 11. sto$. obstajajo praupnije "ot &isijons"e postojan"e, i# njih se ra#vijejo prave upnije
> po ve$i"osti so ra#$i!ne 4 od ve$i"ih do &anjih, nastanejo i# &ajhnih $astni"ih cer"va, ve$i"o jih
je na ri&ors"e&
> do 8oe9ove dobe ne"atere upnije niso s"$enjene, i&ajo en"$ave
2
+veti sede
/sedes apostolica3
'"o9ija
/"rajevna cer"ev, diece#a3
0a#ivi: "o9ija, nad"o9ija, patriarhat
upnija
/i&a $ah"o nije enote:
"ap$anija, $o"a$ija, vi"ariat3
ape
/sveti oe3 papa3 ponti&e< ma<imus3
'"o9
/"rajevni ordinarij3
0a#ivi: "o9, nad"o9, patriarh
upni"
/v prete"$osti $ah"o tudi pravna oseba3
%apite$j, sa&ostan, idr.
> &noge &isijons"e postojan"e niso ta"oj posta$e upnije, pojavita se i#ra#a "ap$an in vi"ar
/na&estni"3, nista sta$ni &esti
> upni" je v prete"$osti i&e$ tudi drugo sta$no s$ubo 4 $ah"o je bi$ "o9 a$i prot, $ah"o je bi$ tudi
pravna oseba
> upni"a nado&e!a upni vi"ar
> &nogi upni"i niso prisotni na svoje& sedeu 4 "opi!enje s$ub /s te& obra!una tridentins"i "onci$3
> od 15. sto$. se $ah"o s papeevi& u"a#o& upnije in"orporirajo v ne"o drugo ustanovo /npr.
drugo upnijo, sa&ostan23
> poj&i:
"apite$j: sestav$jajo ga prot in "anoni"i, po#na&o dve vrsti "apit$jev: stolni
/najpo&e&bneji3 in kolegialni /de$uje pri nesto$ni cer"vi3
"o$egij: s"upnost duhovni"ov, "i ivijo s"upaj, pri nas v -ornje& -radu, v benedi"tins"e&
sa&ostanu ustanov$jen 17<5
patronat: po#na&o javni /v$adar, dee$ni "ne#, vers"i s"$ad3 in zasebni /#e&$ji"i gospod,
&esto, univer#a3L po&eni ce$oto pravic, "i jih cer"ev pri#nava ustanovite$ju cer"vene
ustanove, ustanovite$j jo je do$an v#drevati, g$avna njegova pravice je pre#entacija
/pred$og nas$edni"a duhovni"a3, pravice se dedujejo, ::. vati"ans"i "onci$ patronat odstrani
bene9icij /Qve!na ustanovaR3: uiva ga duhovni" /bene9iciat3, ta ustanova i&a ustanovite$ja
in dohod"e
prebenda a$i nadarbina: predvse& #a dohod"e, ni nujno, da oprav$ja s$ubo, pos"rbeti
&ora #a vi"arja, "i ga sa& p$a!a
> hierarhija cer"venih stavb:
> ba#i$i"a je bo$j poje& i# arhite"ture in "ot !astni na#iv
> je#i" $iturgije je do ::. vati"ans"ega "onci$a /1(62>6;3 latinina
> cer"ev i&a tudi $astno sodstvo, v s"$adu s "anons"i& pravo&
> duhovni"i so s p$e&i!i privi$egiran s$oj 4 so v pristojnosti dee$nih sodi!
B. C-!k-v na S%ov-nsk-)
> ves srednji ve" /do 17613 na nae& o#e&$ju ni cer"venih sredi!
> o". $. )@@ se sa$#bur"a in og$ejs"a nad"o9ija dogovorita o ra#de$itvi vp$ivnih ob&o!ij # &ejo po
re"i Bravi, "i ve$ja do 8oe9a ::.
> cer"vena organi#acija se je pri nas uredi$a po c$unnTjevs"e& gibanju /sr. 11. sto$.3, prej obstajajo
sa&o &isijons"a sredi!a
> + od Brave &isijons"a sredi!a nastanejo prej in jih je ve!, "ot 8 od re"e
> na og$ejs"e& podro!ju prve upnije nastanejo na ri&ors"e&, na#adnje v ,e$i %rajini
> upnije se ra#vijejo i# praupnij 4 te so po obsegu #e$o ve$i"e /na +$ovens"e& jih je o"o$i 6;3
> arhidia"onati nastanejo o". $. 11@@, ni&ajo sta$nih sedeev, po#na jih ta"o sa$#bur"a "ot og$ejs"a
nad"o9ija
> &etropo$iji:
Sa%C$&!=:
H &etropo$ija postane $. <;), obsega s"oraj vso 1vstrijo
2
+.6L01 I*E%*V
/"atedra$a, sto$nica3
Z
U0:8+%1 I*E%*V
/upna cer"ev3
Z
6BEU0:F01 I*E%*V
/9i$ia$a3
Z
%1*L1
H je #e$o neodvisen od papea, $ah"o ustanav$ja svoje "o9ije /bre# privo$itve papea3
H ustanovi < $astni"ih "o9ij: Ihi&see /121;3, %r"a /1@<23, Lavant /122)3, +ec"au
/121(3 in v 1; sto$. e ,erhtesgaden, Bunaj ter Bunajs"o 0ovo ?esto 4 te "o9ije
vse do 8oe9ovih re9or& niso povse& sa&ostojne
O=%-+:
H v 6. sto$. se patriarh u&a"ne v %r&in, v <. sto$. pa v Fedad 4 ta ostane sredi!e vse
do 125), nato Vide&
H nad"o9ija je u"injena 1<;1
H i&a 1< su9ragans"ih "o9ij /v :stri 6: %oper, ore!, 0ovi -rad, u$j, .rst, iKan3
H &ed +o!o in Bravo je < arhidia"onatov: savinjs"i, do$enjs"i, gorenjs"i, "oro"i,
to$&ins"i, spodnje9ur$ans"i, #gronje9ur$ans"i
H od 172@ /,enet"e #asedejo Dur$anijo3 je na drugi strani &eje
> 1761 je ustanov$jena %+&$%+anska .koE'+a /patron je Drideri" ::.3, "i jo sestav$jajo en"$ave povsod
po s$ovens"e& o#e&$ju, ni su9ragan 6g$eja, te&ve! je podrejena neposredno papeu
> "o9ije na s$ovens"e& o#e&$ju so ve!naciona$ne
> do sredine 1). sto$. s"oraj ni spre&e&b v ra#de$itvi
> #aradi vojnih napetosti je og$ejs"e&u patriarhu oteeno de$o na podrejenih o#e&$jih
> najve! spre&e&b je bi$o doseenih v ra#&erju &ed og$ejs"i& patriarho& in posvetno ob$astjo 4
v -orici je 1;<7 ustanov$jen arhidia"onat #a pastora$no dejavnost v avstrijs"e& de$u patraiarhata
> 162) Derdinand ::. atriarhu sp$oh prepove "a"rno"o$i dejavnost na svoje& o#e&$ju H nuncij
na Bunaju ra#de$i to de$o &ed ra#$i!ne "o9ije
> 1<;1 je og$ejs"i patriarhat do"on!no u"injen ter ustanov$jeni gori"a in vide&s"a "o9ija
> ko<!ska .koE'+a i&a e anti!ne "orenine, $. 11<< se osa&osvoji od tra"e in obsega &ajhno
o#e&$je od Bragonje do Eiane, u"injena je 1)2)
> je#i" $iturgije v "oprs"i "o9iji: $atin!ina, pone"od starocer"vena s$ovan!ina 4 g$ago$jatvo /do 1)2)3
> +a$#burg i&a 5 arhidia"onate: %r"a /%oro"a, danes s sedee& v Ie$ovcu3, Lavant /sredi!e 't.
1ndra, danes ?aribor3, +ec"au /'tajers"a, danes sredi!e -radec3
> D!-k)&!+- je ra#de$jeno:
o -TUrs"a "o9ija: + de$, podrejena je "o9iji v 6strogonu
o Zagreb"a "o9ija: 8 de$, podrejena &etropo$itu v %a$ocsi
> 1<<< je ?arija .ere#ija ves prostor re"&urs"ih +$ovencev podredi$a s#o&bothe$js"i "o9iji
> !-ov':
benediktinci: od 6. sto$. naprej, #na!i$no &isijonarjenje in pog$ob$jena vera, sa&ostani: 'tivan
pri Bevinu, ?oac, od"$oter, -ornji -rad /ra#pu!en po ustanovitvi $jub$jans"e "o9ije3
cistercijani: od 12. sto$., sa&ostani v +ti!ni, Vetrinju, %ostanjevici, ?onotru
kartuzijani: od 17. sto$., u"injeni v !asu 8oe9a ::., sa&ostani: $eterje, 8ur"$oter, ,istra, i!e
avgutinci: ere&iti in "orarji, sa&ostani: Bobrna vas, Ve$i"ovec, ?uta in Ljub$jana
dominikanci: od 15. sto$., sa&ostani: tuj, 0ovi "$oter v +avinjs"i do$ini
ens"i redovi: dominikanke /+tudenice, Ve$esovo, Ead$je3, klarise /?e"inje, '"o9ja Lo"a,
Ljub$jana3
> v v'sok-) 'n <oCn-) s!-n+-) v-k& se obstoje!i& redovo& pridruijo e:
nemki viteki red /"rini"i, 15. sto$.3 4 ustanovijo sa&ostane v Ljub$jani, Ve$i"i 0ede$ji,
?et$i"i in Frno&$ju
maltezarji /od 15. sto$.3 4 ?aribor, %o&enda, o$#e$a
v 1;. sto$. se pojavi ubotveni red &ranikanov 4 0ovo &esto, %oper, Ljub$jana, %a&ni"
v 15. sto$. minoriti /Q&anji bratjeR3 4 tuj
kapucini od 1;2; 4 %r"o, '"o9ja Lo"a
jezuiti /od 1;573 4 de$ujejo i#"$ju!no v dee$nih g$avnih &estih, ustanav$jajo gi&na#ije
/1;<2 v -radcu, 1;(< v Ljub$jani3, 1<<5 u"injeni
pavlini 4 6$i&je
urulinke 4 -orica in Ljub$jana, prev#a&ejo o$anje de"$et
3
> ve!ina sa&ostanov je u"injenih # re9or&a&i 8oe9a ::. sredi 1). sto$.
> /-!kv-n' a!*'v':
1. sa&ostans"i: so najdragoceneji in najstareji, po&e&bni so ro"opisi in spisi #
gospodars"ega podro!ja, ni preg$eda nad gradivo& /ni vodni"ov in popisov3, prob$e& je
tudi spre&en$jivost "o9ijs"ih &eja
2. upnijs"i: jih je najve! po tevi$u /)@@ upnij3, po&aga&o si # Vodni"o& po upnijs"ih
arhivih na ob&o!ju +E +$ovenije, Ljub$jana, 1(<;
5. vati"ans"i arhiv: #a nas pridejo v potev #apisi aposto$s"ih vi#itacij in poro!i$a "o9ov papeu
II. DROTESTANTSKA CERKEV
> cer"vena organi#acija te veroi#povedi se #a!ne 1;;; # A&=s$&!.k') v-!sk') )'!o)
> v vsa"i dee$i se ob$i"uje dee$na cer"ev, "i jo vodi s&<-!'nt-n-nt /i&enujejo ga dee$ni stanovi3
> podrejeni so &u <!-'kant' /de$ujejo po &estih, gradovih, trgih, vaseh3 in (-t!tn' <!''=a!+' /J &isijonarji,
"i potujejo po dee$i3
> tajers"a protestants"a cer"ev prev#a&e vodstvo in i&a nad#or nad "oro"o in "ranjs"o, na -ori"e&
je protestanti#e& iba"
> dee$ni stanovi s"rbijo tudi #a i#obra#bo duhovni"ov in v#drujejo cer"ve /dajejo p$a!o, pri$astijo si bene9icij23
> 1. superintendent #a %ranjs"o D!')o" T!&$a! i#da Ier"veno ordningo in se #a&eri nadvojvodi %ar$u
ga i#ene
> # $!&.ko <a/'E'ka/'+o /1;<)3 protestanti#e& navide#no #&aga, vendar je to $e ustni dogovor
> Derdinand nada$juje s protire9or&acijo /to je !as bit"e pri +is"u in #&ag nad .ur"i3 4 boj se #a!ne proti
&esto&, nato e p$e&i!e&
> prvi udarec 1;() 4 i#gon predi"antov i# dee$ /vendar ti tajno de$ujejo naprej3
> 162) do"on!no #atrtje 4 i#gon a$i prestop p$e&i!ev
> v D!-k)&!+& i&a protestanti#e& &o!no oporo p$e&stva, obstajajo ta"o $uterani /?urs"a +obota3 "ot
"a$vinci /+v. 8urij na -ori!"e&3, ohranijo se do danes /$uterani, s"upnost 2@.@@@ $judi3
> re"&urs"i +$ovenci spadajo pod re"donavs"o superintendenturo
> ogrs"i "ra$j in stanovi $. 1525 s"$enejo dogovor v s&is$u Qcuius regio, eius re$igioR, vendar $ah"o
#e&$ji"i gospod sa& od$o!a o svoji veri 4 t.i. o=!ska v-!ska <o)'!'t-v
> ogrs"i p$e&i!i i&ajo patronat nad cer"va&i, #ato odstavijo "ato$i"e duhovni"e in postavijo predi"ante 4
upnije v re"&urju so ta"o protestants"e
> ogrs"a vers"a po&iritev po&eni i#je&no &onost #a protestanti#e&, vendar je h"rati !utiti tudi
protire9or&acijo 4 &o!na re"ato$i#acija je #aje$a 8 re"&urje, #ato se protestanti o&ejijo $e na + de$
/-TUrs"a "o9ija3
> spori nastajajo tudi #notraj vere, t.j. &ed "a$vinci in $uterani H 16;6 ostanejo sa&o e $uterani
> po bit"i pri ?onotru in #&agi nad .ur"i /16673 protire9or&acija napreduje e hitreje
> 16)1 je i#dan #a"on, da se protestants"o bogos$uje o&eji na arti"u$arne "raje 4 $uterani dobijo 2 "raja
v e$e#ni upaniji in 'urd
> 1<52 intervenira vojs"a in #apre e preosta$e cer"ve ter #apre predi"ante, vera se obdri "ot
"ripto$uteranstvo
> 'urd ve$ja #a sredi!e s$ovens"e protestants"e "njievnosti, ta& de$uje protestant 'te9an %[#&i!
/prevede$ 0ovo #ave#o3
> ?arija .ere#ija ce$otno o#e&$je v"$ju!i v s#o&bothe$js"o "o9ijo
> <!ot-stantsk' a!*'v': najve! gradiva je v arhivu dee$nih stanov, dee$nega vicedo&a in "ato$i"e
cer"ve /#a !as protire9or&acije3, #a re"&urje po&e&ben tudi dee$ni cer"veni arhiv, "o9ijs"i arhiv v
+#o&bathe$Tju, vi#itacije #agreb"e in gTUrs"e "o9ije
III. OSTALE VERE
<!avos%av/': prise$jeni Us"o"i, ve!ino&a se asi&i$irajo, ?arindo$ ob %o$pi in ,ojanci v ,e$i %rajini
=!kokato%'k' 0&n'at'7: ne"daj pravos$avne vere, "i prestopijo v "ato$i"o, u&ber" /Vojna "rajina3,
spadajo pod upnijo v %rievcih /=rva"a3
3
'+-: i#ginejo po $. 1;@@, njihov pravni po$oaj ureja idovs"i red /p$a!ujejo idovs"i dave", sodi ji&
poseben idovs"i sodni">"ristjanG3, u"varjajo se # ban!nitvo& in trgovino, i#gnani so s 'tajers"e in
%oro"e /17(73 ter i# Ljub$jane /1;1;3, obdrijo se na -ori"e&, v .rstu in %opru, v re"&urju se obdrijo,
do"$er je ta de$ pod .ur"i, ivijo v Lendavi, ?urs"i +oboti in podee$ju
ZMAGA ABSOLUTIZMA 01;9; 6 11917
Zna!i$nosti:
> dunajs"i centra$i#e& odpravi &eddee$ne organe v -radcu H "onec 0otranje 1vstrije
> utrdi se hierarhija ob$astev, od Bunaja nav#do$
> &oderni#acija uprave in sodstva
> dee$e dobijo novo v$ogo 4 do sedaj so bi$e dee$e avtono&ne uprave /stanovi3, #daj dobijo dravne organe
odreditev Bunaju:
> &ed 1<77 in 1<7( so odprav$jeni &eddee$ni organi /-radec3, ostane sa&o notranjeavstrijs"a v$ada
> do 1)@6 so dunajs"i organi h"rati tudi organi cesarja, stari organi pa irijo pristojnosti
> !-Eo!)- na !"avn' !avn' 0D&na+7:
1. o 1;51 /&inister gro9 =aug\it#3:
H osrednji organ je vo!na <'sa!na 4 $o!ene so notranje /avstrijska dvorna pisarna3 in
#unanje /hina dvorna pisarna3 #adeve
H 1<7( avstrijs"o dvorno pisarno nado&esti dire"torij, "i se 1<61 prei&enuje v Zdrueno !e"o>
avstrijs"o dvorno pisarno in i&a notranje #adeve /#unanje ohrani hina dvorna pisarna3
H ustanov$jen je v!*ovn' <!avoson' &!a, "i se ohrani do 1)7) /nato dobi&o &inistrstva3 4
sodstvo je $o!eno od upraveG
H vo!n' vo+n' sv-t prav ta"o ostane do 1)7) /i# njega nastane vojno &inistrstvo3, u"injen
je $e v -radcu /1<773, nado&esti ga voja"i dire"torij /po dee$ah so voja"a pove$jstva3
H vo!na ko)o!a /9inance3 se de$i na bankalno deputacijo, generalno blagajno in dvorno
raunsko komoro, notranjeavstrijs"a dvorna "o&ora v -radcu je u"injena /1<7)3
2. <o 1;51 /&inister gro9 %aunit#3:
nastane !"avn' sv-t /taatsrat3 "ot osrednji v$adarjev organ #a svetovanje, #druena je
vsa &onarhija /tudi 6grs"aG3, na !e$u je "anc$er, v!asih je nad nji& e "o$egij a$i oji svet
/1)56 prei&enovan dr,avni kon&erenni svet3
- hierarhija upravnih organov:
> sodstvo se postopno &oderni#ira 4 odv#eto je dee$ni& stanovo& in preide na dravne organe
> "oncentracija ob$asti se "ae v #druevanju 9un"cij 4 uprava, sodstvo in predsedstvo dee$nih stanov v
enih ro"ah 4 dravnihG
eriodi#acija:
1. 1;9;31:5, 4 uprava in sodstvo sta $o!ena
2. 1;5,:1;1#3, 4 #druena v ene& organu
5. 1;1#3,:1124 4 do"on!no $o!ena
3
D!"avno o$%astvo na 0)-7-"-%n' !avn'
/repre#entanca in "o&ora, dee$ni g$avar, gubernij3
Z
Ok!o"n' &!a F k!-s'+a
/od 1<7) da$je3
Z
Ok!a+no =%ava!stvo F -%-='!an- =os<osk-
/najprej naborni o"raji, po $. 1<<< o"rajne gospos"e3
Z
Dav(n- o$('n-
/v !asu joe9ins"ega "atastra3
7. 1124:111, 4 !as :$irs"ih provinc
;. 111,:91 4 !as pred&ar!nega abso$uti#&a
Upravna ob$astva po dee$ah 1<7<C)>65:
> dee$ni uradi so podrejeni neposredno dunajs"i& ob$astvo&
> .rst postane svobodna $u"a
> dee$ni stanovi so e od 1<. sto$. v "ri#i /#ado$enost3, #ato se pojavijo #ahteve po re9or&ah H ?arija
.ere#ija #a!ne re9or&irati stanovs"o gospodarstvo H v#postavi sta$na dravna ob$astva, neodvisna od
stanov /prej so bi$i dee$ni g$avar in vicedo&3
> %-to 1;9;:
=aug\it# #a!ne # revi#ijo na %ranjs"e& 4 ugotovi nepravi$nosti in v#ro"e #ado$enosti
1<7< na %oro"e& in %ranjs"e& ustanovi ka)-!a%noG ko)-!/'a%no 'n <o%'t'(no !-<!-C-ntan/o "ot
dee$no v$ado /neposredno podrejena uradu na Bunaju, vicedo& je u"injen, 9un"cija dee$nega
g$avarja ostane3
na !e$u repre#entance je predsedni" s podpredsedni"o& in "o$egije& svetni"ov
"ranjs"i repre#entanci so podrejeni e -orica # -radi"o, .rst in %varners"a pristani!a /do 1<653
dee$ni stanovi se ne strinjajo in upirajo, vendar "&a$u popustijo
v .rstu je na&esto dee$nega g$avarja postav$jena ko)-!(na 'nt-nan/a /1<513 s pristojnost&i
v upravnih, "a&era$nih in voja"ih #adevah, podrejena repre#entanci v Ljub$jani H 1<;2 se
osa&osvoji in se prei&enuje v -$avno "o&er!no intendanco v avstrijs"e& ri&orju
> %-to 1;91:
upravna re9or&a !asovno sovpada s sp$ono voja"o in dav!no re9or&o /pove#ano # i#guba&i v
avstrijs"o>prus"i vojni in 9inan!ni& pri&anj"$jaje&3
ci$j: utrditev dee$no>"neje ob$asti /v#postavitev sta$ne vojs"e, povianje dav"ov3
na Bunaj so po"$icani dee$ni g$avarji, "i so &ora$i odobriti dav"e #a deset $et naprej /dav!ni
reces3 4 %oro"a se te&u upre H "oro"i stanovi 2@ $et ni&ajo pravice pobirati dav"ov
po tere#ijans"i dav!ni re"ti9i"aciji /1<7)>;63 sta i#de$ana tere#ijans"i "ataster in #e&$ji"a "njiga
#a i#vedbo re9or&e sta pri repre#entanci 1<7) ustanov$jena dva nova urada: deputacija /posebni
dee$no"neji uradi #a "a&era$ne, "ontribucijs"e in obra&bne #adeve3 in dvorna komisija /urad
#a sp$one upravne #adeve3
na pod$agi $eto prej ustanov$jene "o&er!ne intendance v .rstu "ot dee$ne v$ade je ustanov$jena
5erkantilna provinca 0rimorje /.rst "ot sredi!e do 1<<63, pod njeno upravo spadata tudi g$avarstvi
Ee"a in +enj ter avstrijs"i "on#u$i v Levanti
: %-to 1;94:
$o!itev sp$one in "a&era$ne uprave je i&e$a tevi$ne negativne pos$edice, #ato so deputacijo in
dvorno "o&isijo ponovno #drui$i H v vsa"i dee$i nastane !-<!-C-ntan/a 'n ko)o!a
tudi te repre#entance so "o$egijs"i organ s predsedni"o& in svetni"i
ustanov$jene so 5 repre#entance:
-radec /#a 'tajers"o3
Ie$ovec /#a %oro"o3
Ljub$jana / #a %ranjs"o, -ori"o in .rst3
ustanov$jene so k!-s'+- /Kreisamt3 "ot dee$no>"neji uradi na srednji stopnji, "i se ohranijo 1@@
$et, na !e$u je okro,ni glavar:
'tajers"a /;3: 8udenburg, ,ruc" na ?uri, -radec, ?aribor, Ie$je
%oro"a /53: ,e$ja", Ie$ovec, Ve$i"ovec
%ranjs"a /53: Ljub$jana, 0ovo &esto, ostojna
-orica in -radi"a /sprva vsa"a s svoji& g$avarje&, 1<;7 se #druita3
.rst ne dobi "resij, to 9un"cijo oprav$ja intendanca /do 1<)53
"resije postanejo posredni" &ed dravo in $judstvo&, drava objav$ja &noge o"ronice in ra#g$ase
3
pri ob$i"ovanju "resij so se nas$oni$i na dee$ne !etrti, njihove &eje se niso bistveno spre&inja$e
/ra#en v :stri, "i je od 1<(< v ce$oti avstrijs"a3
de$o"rog "resij: sprva po"riva $e dav!ne in voja"e #adeve, nato se pristojnosti irijo 4 dobi
nad#or nad #e&$ji"i&i gospostvi in &esti
+odna ob$astva 1<7)>65:
> sodstvo je odv#eto stanovo& in $o!eno od uprave
> =aug\it# odpravi 9un"cijo vicedo&a H ograjno, dee$nog$avars"o in vicedo&s"o sodi!e so #druena
v en organ, t.i. -"-%na <!ava /:. in ::. stopnja3
> na !e$u dee$ne pravde je dee$ni g$avar 4 to daje vide#, da i&ajo dee$ni stanovi e ne"aj besede
> na -ori"e& in -radi"e& sodstvo in uprava po $. 1<;7 nista $o!ena
> v .rstu ni dee$ne pravde, i&ajo )-stno 'n -"-%sko so'.(- /1<6<3
> ::. stopnja je notranjeavstrijs"a v$ada v -radcu
> :::. stopnja je do 1<7( tajni svet, nato dva +&'/'+a 4 eden #a dee$no>"neje, drugi #a privatne #adeve
> 1<65 sta judicija u"injena in revi#ijs"a stopnja prenesena na gubernij v -radcu
Uprava v dee$ah 1<65>1<)2C5:
> v -radcu je ustanov$jen =&$-!n'+ /1<653 "ot s"upno nad#orno ob$astvo nad dee$a&i
> vodi ga predsedni" s "o$egije& svetni"ov
> na&esto repre#entanc 1<65 nastanejo -"-%na =%ava!stva /ra#en na 'tajers"e&, te pristojnosti i&a
v$ada3 pod vodstvo& predsedni"a
> g$avarstvo i&a dva odde$"a: #a sodstvo in upravo /sta #druenaG3
> 1<<2 je gra"i gubernij #reduciran na raven osta$ih dee$nih g$avarstev /ni&a ve! nad#ora3
> .rst se vse bo$j "repi 4 pri"$ju!eni so &u e ,a"ar, %ra$jevica, %ar$obag in $. 1<66 6g$ej
> "o&er!na intendanca je 1<<6 u"injena in ustanov$jen tra"i gubernij 4 h"rati od njega odpade Ee"a
/gre " Iivi$ni =rva"i3, vsa 8 oba$a od +enja do %ar$obaga gre " Vojni "rajini, 6g$ej se vrne " -ori"o>
-radi"i
> stanje po $. 1<<6:
> po$iti!ni po&en dee$nih stanov upade, 9un"cija dee$nega &ara$a je odprav$jena, stanovo& predseduje
dee$ni g$avar /prej dee$ni &ara$3
> spre&eni se de$o"rog 4 ne s&ejo se neposredno dopisovati # Bunaje&, ni&ajo pravice pred$agati
dee$nega g$avarja, vedno &anj pravic tudi pri odobravanju dav"ov /od&era je urejena po "atastru3
> stanovi i#gubijo sodstvo, da pa bi se ohrani$ vide# pove#anosti s histori!ni&i dee$a&i, je dee$ni g$avar
tudi predstojni" dee$ne pravde
> stanovo& ostanejo $e dav"i od #e&$je, "i se ste"ajo v g$avni preje&ni"i urad
Uprava v dee$ah 1<)2C5>1)@(:
> uprava in sodstvo sta do"on!no $o!ena
> 8oe9 ::. #&anja tevi$o gubernijev in jih teritoria$no pove!a:
> na !e$u gubernijev je guverner s "o$egije&
> po 8oe9ovi s&rti sta gubernija u"injena in ponovno v#postav$jena dee$na g$avarstva, dee$na pravda pa
ostane $o!ena
> 1)@5 ponovno siste& gubernijev /#aradi spre&e&be &eja po 1<(<3:
-radec /tajers"o>"oro"i3
3
G!a-/
Q0otranjeavstrijs"iR
'tajers"a, %oro"a, %ranjs"a # :stro
T!st
Q-ori"o>tra"iR
-ori"a, -radi"a, .rst
G!a-/
'tajers"a
gubernij
L+&$%+ana
%ranjs"a
dee$no g$avarstvo
T!st
1vstrijs"o ri&orje
gubernij
C-%ov-/
%oro"a
dee$no g$avarstvo
Go!'/a
-ori"o>-radi"a
dee$no g$avarstvo
Ljub$jana /#druena "ranjs"o in gori"o g$avarstvo3
.rst /tra"o>istrs"i, vsebuje tudi bene"o :stro3
> 1)@; /&ir v ,ratis$avi3 je odv#eta :stra, 1)@( /&ir v +chUnbrunnu3 pa #aseden de$ 0otranje 1vstrije
> spre&e&be:
1<)2 so ustanov$jene po$icijs"e dire"cije v vseh g$avnih &estih 4 #a!ete" po$icijs"e organi#acije
1<)5 nastanejo gradbene dire"cije /#a cestne #adeve, i#suevanje $jub$jans"ega barja23
po dee$ah ustanovijo dravna "njigovodstva, "i prev#a&ejo tudi ra!unovodstvo dee$nih stanov
na %oro"e& je 1<)2 u"injeno Ve$i"ov"o o"roje
1<)5 se regu$ira &eja &ed ce$js"i& in &aribors"i& o"roje&
:drija od -ori"o>-radi"e preide h %ranjs"i /1<)53
1<)5 .rst postane o"roje
1)@5 je ustanov$jena "resija v %opru #a 2 $eti /nato :stra pripade novoustanov$jene& :ta$ijans"e&
"ra$jestvu3
"resije dobijo v !asu 8oe9a ::. ve!ji po&en 4 ra#irijo se na vsa podro!ja iv$jenja /o$stvo, #dravstvo,
neo&ejena ob$ast nad gospostvi in &esti, i#vajajo dav!no re9or&o, #ado$ena so #a ustanav$janje
o"rajev in dav!nih ob!in, vrijo po$icijs"i nad#or3
+odna ob$astva 1<65>1)@(:
> v !asu ?arije .ere#ije pride do re9or&e "a#ens"ih postop"ov 4 u"injen je III in uveden II. /;ode<
;riminalis =heresianus3
> 1<<6 je odprav$jena tortura "ot do"a#no sredstvo
> 8oe9 ::. uvede vrsto novosti:
osa&osvojitev dee$nih pravd /do"on!na $o!itev sodstva in uprave3
dee$ne pravde so i#vreva$e:
H civi$no sodstvo nad vse&i p$e&i!i in tisti&i nep$e&i!i, "i so i&e$i stanovs"o i&enje
H pristojne so #a vse 9is"a$ne #adeve, sa&ostane in "apit$je, dee$no>"neja &esta in trge,
#a spore &ed pod$oni"i in njihovi&i gospostvi
pove#ava &ed upravo in sodstvo& je sa&o v s&is$u, da so bi$i predsedni"i dee$nih pravd tisti, "i
so bi$i na !e$u upravnega ob$astva /1<(@C1>1)@5 dee$ni g$avarji, od 1)@5 guvernerji3
-ori"o>-radi"a je posebnost 4 o"roni g$avar "ot najviji upravni" je predsedni" dee$ne pravde
proti ". 1). sto$. se dee$ne pravde drijo &agistrata v dee$nih g$avnih &estih, #ato se uve$javi
novo i&e 4 Q&estna in dee$na pravdaR
uvede se nova "a#ens"a #a"onodaja 4 1<)< joe9ins"i #a"oni"
H odpravi s&rtno "a#en
H ustanovijo se "a#ens"a sodi!a #a vse, ne g$ede na stan /prej obstaja dee$na pravda
#a privi$egirane in dee$no sodi!e #a neprivi$egirane3
H 1<(1 so ta"a "a#ens"a sodi!a uvedena v -orici, 1)@@ v :stri, 1)@< na %oro"e&, 1)17
na %ranjs"e&, 1)1( v -radcu /sa&o #a gra"o o"roje3
ustanovitev ape$acijs"ih sodi! /1<)23 "ot ::. instance #a vse s$oje /#a pravdne in nepravdne
#adeve3 in # nji& #druijo tudi ::. stopnjo "a#ens"ega sodstva 4 novo poi&enovanje Qape$acijs"a in
vija "a#ens"a sodi!aR
#a vse s$ovens"e dee$e je bi$o 1<)2>1)7( ape$acijs"o sodi!e v Ie$ovcu /prej -radcu3
reorgani#ira se Vrhovni pravosodni urad /::. stopnja3 4 prese$i se i# -radca na Bunaj
spre&e&be pri posebnih sodi!ih:
H odprava sa&ostojnosti &er"anti$nih in &eni!nih sodi! /1<)5 so #druena # dee$no
pravdo 4 Q?estna in dee$na pravda ter "a#ens"o &er"anti$no in &eni!no sodi!eR3
H re$ativno sa&ostojnost ohranijo $e rudars"a sodi!a, vendar so 1<); #druena # viji&i
rudars"i&i uradi /QViji rudars"i urad in rudars"o sodi!eR3
> po$oaj stanov 1<)2>1)@(:
u"initev stanovs"ih odborov in poverjeni"ov /vaneje na$oge so bi$e prenesene na gubernije3
3
stanove so vodi$i guvernerji
stanovi so &ora$i i#vo$iti nove stanovs"e odbore
i#gubi$i so 9inan!no sa&ostojnost /i&enjs"e "njige sedaj vodi dravno "njigovodstvo3
8oe9 ::. je neha$ s"$icevati stanove /Leopo$d ::. jih &ora 1<(1 obnoviti3
# :$irs"i&i provinca&i so stanovi u"injeni, 1)1) jih obnovijo na %ranjs"e&, na -ori"e& ne
Bav!ni siste& 1<7<>1)@(:
> dav"i se de$ijo na:
dire"tne 4 redne /i#virajo v g$avne& i# #e&$je, obdav!enec p$a!uje #e&$ji"e&u gospodu, ta pa
naprej uradu g$avnega preje&ni"a3
indire"tne 4 i#redne /pristojbins"i uradi jih odvajajo inpe"torje&, "i de$ujejo na ene& a$i ve!
o"rojih, ti jih dajejo naprej ban"a$ni& pristojbins"i& ad&inistracija& #a eno a$i ve! dee$ in "on!no
pridejo v vrhovno ban"a$no deputacijo na Bunaju3
> ban"a$ne pristojbins"e deputacije so bi$e od 1)@2 podrejene neposredno dvorni "o&ori na Bunaju /"o se
vrhovna ban"a$na deputacija #drui # dvorno "o&oro3
> od 1)5@ se vse ban"a$ne pristojbins"e deputacije #druijo in #a&enjaj jih #druena "a&era$na
pristojbins"a uprava /-radec in .rst3
> tere#ijans"i "ataster uvede enotno #e&$jarino /J dave" na dohode" i# #e&$je3, #a ra#$i"o od prejnje
g$avarine /J dave" na g$avo3 4 "&etje p$a!ujejo 1C16, #e&$ji"i gospodje 1C1@@ $etnih dohod"ov
> prvi! je obdav!ena tudi do&ini"a$na #e&$ja
> joe9ins"i "ataster /1<);>(@3 s"ua odpraviti ra#$i"o &ed do&ini"a$no in rusti"a$no #e&$jo 4 #asnovan je
teritoria$no, pobiranje je odv#eto #e&$ji"i& gospodo&, postav$jeni so posebni dravni pobira$ci,
obdav!itev rusti"a$ne in do&ini"a$ne je ena"a /12 A3
> osta$i "a&era$ni uradi, "i jih uvede ?arija .ere#ija:
"a&era$ni in voja"i p$a!i$ni uradi /obsegajo ve! dee$ in so podrejeni upravni& dee$ni& ob$astvo&3
"o&orne pro"urature 4 s"rbijo, da se dravi ne pov#ro!a "oda, je brani$ec pravic dravnega
erarja, obstaja po ena v vsa"i dee$i
ad&inistracije /nastanejo # ra#pustitvijo sa&ostanov #a upravo dravnih posestev in dravnih go#dov3
rudars"a ob$astva 4 1<); 8oe9 ::. ustanovi 5 vije rudars"e urade, "i i&ajo !e# ta"o upravne #adeve
"ot rudars"o sodstvo /:drija, Ie$ovec, Vordernberg3
g$avni potni uradi /nastanejo po 1<;@ v g$avnih dee$nih &estih3
interesna #astopstva /#bornice, sindi"ati3:
1. trgovins"a bor#a /1<;; v .rstu3
2. "&etijs"e drube /&ed 1<67 in 1<<@ jih dobijo vse nae dee$e, so ne"e vrste dravni
organi, "i po&agajo dravi i#vajati "&etijs"o po$iti"o 4 9i#io"rati#e&, !$ani so #e&$ji"i
gospodje, dravni 9un"cionarji in i#obraenci3

'o$stvo:
> v prete"$osti:
H edina vrsta podu"a, dostopna iri& &noica&, je bi$ vers"i pou"
H e$e&entarno o$stvo je bi$o prepu!eno sa&ostojni& iniciativa&
H o$e so organi#irane v &estih, trgih, na podee$ju v ne"aterih upnijah 4 na&en je bi$
opis&enovanje in u!enje otro" #a po"$ic
H o$s"a &rea je s$abo ra#vita /$. 1<7( na %ranjs"e& 1@ o$3
H obstaja$e so tudi #a!asne #asebne o$e /#inkelschule3
H srednja o$a in univer#a sta do&ena je#uitov
> 1;;9 i#ide 1. .o%sk' Cakon 4 o$stvo je podrav$jeno, ob$i"ujejo se prve osnovne o$e # eni& u!ni&
je#i"o& /ne&!ina3, otroci postanejo o$oobve#ni
> nad o$o i&a nad#or .o%sk' ko)'sa!, "i ga i&a vsa"o o"roje
> ob$i"ujejo se 5 vrste o$:
t!'v'a%k- /na podee$ju, enora#redne3
3
=%avn- .o%- /v &estih, vsaj po ena v vsa"e& o"roju, trira#redne3
no!)a%k- /v dee$nih g$avnih &estih, tirira#redne, o&ogo!ajo vstop na gi&na#ijo3
> na trivia$"ah je pravi$o&a s$ovens"i je#i", na g$avnih o$ah in nor&a$"ah pa #go$j na #a!et"u "ot
uvajanje v ne&!ino
> pre$o&nico #a viso"o o$stvo po&eni u"initev je#uitov /1<<53, i# njihovega s"$ada se je o$s"a re9or&a
9inancira$a
> s$aba stran teh re9or& je poostritev spreje&nih pogojev in uvedba o$nine /srednje o$stvo je privi$egij bogatih3
> od je#uitov " dravi preidejo tudi =')naC'+-, pro9esors"i "ader se s!aso&a $aici#ira
> v g$avnih &estih so gi&na#ije pet$etne, v g$avnih &estih est$etne, po$eg pa obstaja e dve$etni %'/-+
/v&esna stopnja &ed 6>$etno gi&na#ijo in univer#o, navadno v"$ju!ujejo 9i$o#o9s"i in teo$o"i tudij3
> do 1)7) je pou" na srednjih in viso"ih o$ah v $atin!ini, nato jo #a&enjujejo ivi je#i"i
> 1)7)C7( gi&na#ije postanejo ose&$etne, $iceji pa so u"injeni
> univer#a v nai b$iini je bi$a v -radcu /1;)63, "i jo 8oe9 ::. u"ine, obnovi pa !e# ;@ $et cesar Dranc
> v sosednjih dee$ah so univer#e: adova od 15. sto$.3, ,udi& /1<<<3, eta /1<)73
> 112? i#ide #. .o%sk' Cakon 4 osnovno o$stvo je #opet v pristojnosti cer"ve
Voja"a ureditev:
> na Bunaju vses"o#i obstaja V!*ovn' vo+n' sv-t 4 i# njega nastane vojno &inistrstvo /1)7)3
> 1<7( je notranjeavstrijs"i dvorni vojni svet v -radcu u"injen, nado&esti ga =-n-!a%no <ov-%+stvo
> ob&o!je, "i ga je obsega$o je bi$a 0otranja 1vstrija in .iro$s"a, po Dranco#ih pa e i$irs"o podro!je, #ato
se od 1)16 i&enuje i$irs"o>notranjeavstrijs"o genera$no pove$jstvo
> od 8oe9a ::. so bi$a genera$ne&u pove$jstvu podrejena voja"a pove$jstva v posa&e#nih dee$ah
> ?arija .ere#ija i#vede re9or&o voja"ega siste&a: voja"i so p$a!ani, od $. 1<;5 nastajajo sta$ne
vojanice /prej vojs"a potuje3
> prvi popis prebiva$stva 1<;7 je na&enjen ugotovitvi ra#po$o$jivih voja"ov, i#vaja se na 1, 5 a$i ; $et
> 1<<@ je uvedena sp$ona voja"a obve#nost po prus"e& #g$edu 4 konsk!'</'+sk' s'st-) /1<;7>1);@3
> pre&oneji so opro!eni voja"e s$ube, #a osta$e je dos&rtna /ve$ja do 1)@2, nato se #nia na ) $et3
> 1)@)C( 1vstrija uvede tudi re#ervno vojs"o 4 t.i. $!a)$ov/' /prostovo$jci in i#rebani voja"i obve#ni"i3,
obnov$jeni so 1)15>;2
Lo"a$na ob$astva od sred. 1). sto$. do :$irs"ih provinc:
> do sr. 1). sto$. &ed dee$a&i in #e&$ji"i&i gospostvi ni posredni"a, $o"a$na uprava so i#vaja$a
#e&$ji"a gospostva
> 1<7) so uvedeni o"roni uradi, "i na$agajo na$oge #e&$ji"e&u gospostvu, nije od "resij ni bi$o
ni!esar, pre"o !esar bi $ah"o drava $ah"o posega$a na nije nivoje ob$asti
> pojavijo se teave, "er gospostva niso s"$enjena, e vedno i&ajo patri&onia$no sodstvo nad pod$oni"i
> drava ni sposobna ustvariti dravnega aparata na $o"a$ni ravni in ga v#drevati, #ato i#bere gospostvo
i& &u de$egira na$oge 4 uve$javi se i#ra# -%-='!ana =os<oska
> 2 g$avni na$ogi de$egirane gospos"e: naborni in dav!ni siste&
> upravni o"raji:
?arija .ere#ija 1<<<>)@ uvede na$o!n- ok!a+- /#erbbezirk3
sede je "o&isariat /na gradu, de$egirani gospos"i3 # rihtarji
&eje o"rajev so prob$e& #aradi en"$av, #ato #a osnovo pri ob$i"ovanju v#a&ejo upnije
/'tajers"a, %ranjs"a3, dee$s"a sodi!a a$i ve!ja po&irja
"ot dopo$ni$ne o#e&e$js"e enote so ve$ja$i kanton' /J o#e&$je, "i je dode$jeno ne"e&u regi&entu
in od "oder naj bi $e>ta nabira$ voja"e3
1<)@ je na %ranjs"e& 5) nabornih o"rajev v 1) "antonih H 8oe9 ::. jih u"ine in sestavi nove
o"raje /663, "i se uje&ajo s "resija&i
1<); se siste& &oderni#ira 4 "antoni so u"injeni, tevi$o nabornih o"rajev se pove!a /%ranjs"a 6)3,
osnova #a ob$i"ovanje tevni odde$"i o#. "raji v o"viru "resij
naborni o"raji "ot predstopnja o"rajev so postopno dobiva$i vedno ve! na$og /po$eg voja"ih tudi
sp$ono upravnih, npr. statisti"a, gradnja cest3 4 prei&enuje se v ok!a+no =os<osko
3
o"rajne gospos"e s!aso&a prev#a&ejo tudi nije sodstvo /po odhodu Dranco#ov, "o 1vstrijci ne
obnovijo patri&onia$nega sodstva3
na$oge upravnega o"raja: po$icijs"e #adeve, i#de$ava joe9ins"ega "atastra, s"rb #a statisti"o
> sodni o"raji:
drava je #a!e$a posegati tudi na podro!je patri&onia$nega sodstva 4 1<)6 od vsa"ega
#e&$ji"ega gospostva #ahteva, da i&a .o%an-=a <!avn'ka /pos$edica: prehajanje patri&onia$nega
sodstva i# ro" &anjih " ve!ji&i, de$egirani& gospostvo&3
od 1<)6 je #a vsa"o gospos"o obve#no, da i&a 2 urada:
gospodars"i urad
k!a+-vno so'.(- />rtsgericht3 4 vse #adeve prve stopnje, i&ajo jih sa&o ne"atere
gospos"e, "i so se $ah"o privo!i$e p$a!anega sodni"a, ni&ajo strnjenega podro!ja, #ato
sodijo tisti& pod$oni"o&, "i pripadajo gospos"i
> dee$s"a sodi!a:
H obstajajo e naprej, a se teritoria$no ne po"rivajo # nobeni& novi& o"raje&, sodijo teji& de$i"to&
H njihove "o&petence se #&anjajo 4 #$asti privi$egiranih dee$s"ih sodi! /# $astni& "rvni& sodni"o&3
H 8oe9 ::. #a!ne organi#irati tudi "a#ens"a sodi!a, a ostane $e napo$ oprav$jeno 4 dobijo jih $e
-ori"o>-radi"a, .rst in de$o&a %ranjs"a /v osta$ih dee$ah to v$ogo e vedno oprav$jajo dee$s"a
sodi!a3
H Dranco#i dee$s"a sodi!a u"inejo, 1vstrijci jih v #asedenih dee$ah ne obnovijo, drugod ostanejo
do 1)7)
> ob!ina /Gemeinde, srenja3:
H nastajati #a!nejo v #adnji !etrtini 1). sto$.
H ni&ajo $astnega upravnega aparata
H 1<<<>)@ se uvedejo naborni o"raji in postavijo rihtarji /po&o!ni"i3
H s irjenje& na$og nabornih o"rajev se irijo tudi na$oge rihtarjev /s"rbi #a varnost, red in &ir,
priprego, dajatve #a vojs"o23
H #a ra#$i"o od va"ih upanov, "i so po&o!ni"i gospos"e, je rihtar v s$ubi o"raja
H 1<)( se ob$i"ujejo av(n- o$('n- /teuergemeinde3 #aradi joe9ins"ega "atastra, na !e$u so
dav!ni "o&isarji
H dav!ne ob!ine ve$jajo sa&o 1 $eto, rihtarji pa ostanejo vse do 1)7(
?esta:
> v 1). sto$. se #a!nejo vk%+&(-vat' v !"avno &<!avo /pote&, "o se 1<7) ob$i"ujejo o"roja3
> ve$i" prob$e& &est na %ranjs"e& je njihova &ajhna gospodars"a &o!, #ato padejo pod nad#or
o"ronih uradov H k!n't-v )-stn- avtono)'+- /o"roni urad potrjuje &estnega pisarja, strogo
nad#oruje obrt in cehe, v $asti i&a po$icijo23
> 8oe9 ::. 1<)5 u"ine &estne svete in sodi!a H #drui ju v eno ob$astvo )a='st!at /je e vedno
"o$egijs"i organ, na !e$u je na&esto sodni"a sodni predstojni" in svetni"i, $e>te i#vo$i odbor, "i ga
i#vo$ijo vsi &e!ani3
> ne"atera &esta se do 1<(; &unicipa$i#irajo /ni&ajo &onosti #a ob$i"ovanje &agistrata3 4 vsa uprava
in sodstvo se prenese na b$inje #e&$ji"o gospostvo /na %ranjs"e& %ostanjevica, %r"o, Eadov$jica,
'"o9ja Lo"a3, ni&ajo &estnega sodni"a, &agistrata a$i sveta, e vedno pa i&ajo rihtarja
> na 'tajers"e& in %oro"e& &esta ne postanejo &unicipa$na, ne g$ede na &ajhnost
> &agistrati v dee$nih g$avnih &estih se #a!nejo de$iti:
e"ono&s"i odde$e"
sodni odde$e" /ta se nato #drui # dee$no pravdo3
> od 1121 so vsi svetni"i v &agistratu i&enovani in p$a!ani 4 kon-/ )-stn- avtono)'+-8
CERKVENA UDRAVA OD TEREZIJANSKE DOBE DO ILIRSKI@ DROVINC
Fas ?arije .ere#ije:
> &k'n't-v O=%-+sk-=a <at!'a!*ata /1<;13 H nastane" dveh "o9ij: Go!'/a in V'-)
3
> gori"a "o9ija sega do Brave, vendar jo v&es pre"inja $jub$jans"a, pripadeta ji tudi .rst in iKan
> vide&s"a "o9ija postane &etropo$ija #a tiri su9ragane v :stri /tudi %oper3
> 1;;, so &k'n+-n' +-C&'t' in njihovo pre&oenje porab$jeno #a o$s"o re9or&o
> preureditev &eja "o9ij na 6grs"e& 4 1<<< je ustanov$jena .koE'+a v SCo)$at*-%H+& /pod &etropo$ijo
6stragon3, pod "atero pride tudi re"&urje H re"&urci !utijo odtrganost od #agreb"e "o9ije, "i so ji
prej pripada$i H pojavi se potreba po $astni $iturgi!ni "njievnosti /ra#cvet "ato$i"e "njievnosti3
8oe9ins"e re9or&e:
> "oreniteji poseg v cer"vene #adeve, saj ho!e 8oe9 ::. ob$i"ovati ne"e vrste dravne cer"ve
> !eprav se tudi cer"ev sa&a #aveda nujnosti re9or&, sa&a a$i ni&a &o!i a$i #&onosti reiti prob$e&e
/patronatstvo &nogih ustanov3
> pri re9or&ah gre #a teritoria$no raciona$i#acijo "o9ij
> uvede se enoten teo$o"i tudij /sa&o eno se&eni!e 4 v -radcu3
> vse do "on"ordata 1);; je /-!k-v <o!-+-na !"av'
> 1<)5 so !aC<&.(-n- $!atov.('n-, i# njihovega pre&oenja se ob$i"uje v-!sk' sk%a
> ro&anje #unaj dednih dee$ je prepovedano
> 1<)1 je i#dan to%-!an(n' <at-nt 4 uvede svobodno i#povedovanje vere, ve$i"e spre&e&be so sa&o v
re"&urju /$uterani se na novo organi#irajo v tri vers"e ob!ine, danes je 1@ a$i 11 9ar3
> 1<)1>)6 je &k'n+-n'* v-('na sa)ostanov na nae& o#e&$ju /<)53, njihovo pre&oenje gre v vers"i s"$ad
> sa&ostani, "i ostanejo, so pod nad#oro& drave /dovo$jeni so tisti, "i se u"varjajo s o$stvo&,
pastora$no dejavnostjo in os"rbo bo$ni"ov3
> redovni"i $ah"o postanejo svetni duhovni"i a$i prestopijo v drug red
> pos$edice:
duhovni"i potencia$ se prenese i# #aprtih sa&ostanov v upnije /pastora$na dejavnost3
#e&$ji!a so ra#prodana po ni#"ih cenah /gospodars"e pos$edice3
ve$i"a "oda na "u$turne& podro!ju /"njinice in arhivi se prenesejo, ve$i"o je uni!enega3
> i# vers"ega s"$ada se 9inancira nova cer"vena ureditev: duhovni"i dobivajo p$a!o, v#drevanje o$ in
ib"ejih upnij2
> 1<)2>); i#vedejo <!-&!-'t-v "&<n'+, saj so bi$e ne"atere preve$i"e in nes"$enjene
> pred$oge dajejo "o9je, vendar i&a g$avno besedo "o&isija na Bunaju
> &anj spre&e&b je bi$o ta&, "jer so e prej prev$adova$e &ajhne upnije /ri&ors"a3
> ustanovijo se dunopastirs"e postojan"e a$i duhovnije:
o sa&ostojne upnije
o $o"a$ne "ap$anije a$i $o"a$ije /nastanejo, !e ni dovo$j g&otne pod$age #a sa&ostojno upnijo3
> pri ob$i"ovanju se niso o#ira$i na #godovins"e &eje 4 uvedene so ta&, "jer je oteen prostor do starega
sredi!a /do upnije naj bo najve! 1 ura hoda, v njej naj bo do <@@ up$janov3
> 1<); je na pobudo $jub$jans"ega "o9a =erbersteina i#vedena nova !aC)-+'t-v .koE'+ 'n )-t!o<o%'+:
&eje "o9ij naj se ravnajo po dee$ah o#. o"rojih, sede "o9ije naj bo v dee$ne& a$i o"rone& &estu
> ta"i ra#&ejitvi nasprotujeta gori"i in sa$#bur"i nad"o9 ter Ei&
> #ata"ne se pri $avantins"i "o9iji, "i jo sestav$jata ce$js"o in ve$i"ov"o o"roje 4 sede ostane v +v.
1ndrau
> sede "r"e "o9ije se prenese v Ie$ovec /1<)63, pri"$ju!ijo jo "oro"e de$e sa$#bur"e, og$ejs"e,
gori"e in $jub$jans"e "o9ije 4 obsega %oro"o bre# V de$a
> se"avs"a "o9ija dobi 2 o"roji: &aribors"o in gra"o, s sedee& v -radcu
> najbo$j se ra#iri $jub$jans"a "o9ija: o#e&$ja gori"e "o9ije, i#gubi upnije na 'tajers"e& in %oro"e&
ter u&ber" /gre Zagrebu3
> 1<)<>1)@6 je $jub$jans"a "o9ija #a "rate" !as &etropo$ija /podrejene so ji gori"a, senjs"a, &odru"a in
tra"a "o9ija, "asneje e "oprs"a3, prvi in edini nad"o9 je bi$ ,rigido, #opet postane nad"o9ija e$e 1(61
> 1<))>(1 je gori"a "o9ija u"injena in obstaja =!a'.ka .koE'+a /gori"a M tra"a3, nato je gori"a
"o9ija #opet obnov$jena in 1)5@ postane nad"o9ija /pod njo pada tudi $jub$jans"a3
> v :stri je 1<)) u"injena iKans"a "o9ija, nato so jo s"upaj # de"anijo a#in /prej pod "o9ijo ore!3 in
de"anija&a %ran in %astav /i# "o9ije u$j3 pridrui$i tra"i "o9iji
3
> tra"i "o9iji je h"rati odv#eta de"anija ,u#et /gre " ore!u3, ?i$je /h %opru3 in U&ag /" 0ovigradu3, a
e istega $eta se #drui s gradi"o /1<))3, obnov$jena je 1<(@
> "asneje tra"i "o9iji dode$ijo e u"injeno "o9ijo 0ovigrad /1)2)3 in "oprs"o "o9ijo /1)5@3 4 pos$ej se
i&enuje tra"o>"oprs"a "o9ija, pripade ji tudi ,u#et /1)5@3
> po&anjana pu$js"a "o9ija je 1)2) #druena s pore"o
> stanje v :stri 1)5@:
> pre&a"ne se 1@@@ $etna &eja na Bravi 4 proti 8 po %aravan"ah in +avi
> 1)@6>5@ ni na nae& o#e&$ju nobene &etropo$ije, vse "o9ije so podrejene Ei&u
> 8oe9 ::. u"ine arhidia"onate in "ot srednjo stopnjo ob$i"uje -kan'+- /ve! upnij s"upaj3
> 112? je i#dan #. .o%sk' Cakon, s "ateri& drava o$stvo poveri cer"vi /postav$ja in v#druje u!ite$je,
tevi$o o$ poraste, obis" se pove!a, ustanav$jajo se nede$js"e ponav$ja$ne o$e3, ve$ja do 1)6(
OBDOBJE BRANCOSKE ZASEDBE IN ILIRSKI@ DROVINC
> prvi! prehajajo nae dee$e 1<(<, 1)@; #asedejo Z de$ in 1)@( #asedejo po$ s$ovens"ega o#e&$ja
> #a vsa"o dee$o 9or&irajo #a!asno dee$no ob$astvo
> naih t$eh nastaneta 2 tvorbi: :ta$ijans"o "ra$jestvo in :$irs"e province
> u"initev ,ene"e repub$i"e /1<(<3 in #a!asna pre"initev habsbur"e ob$asti na nae& o#e&$ju i&ata
po&e&bno v$ogo
> Ita%'+ansko k!a%+-stvo nastane 1)@; /&ir v ,ratis$avi3, g$avno &esto je ?i$ano, "ra$j je 0apo$eon
> obsega o#e&$je + :ta$ije # de$o& 8adrans"e oba$e /t.j. o#e&$je ne"danje ,ene"e repub$i"e 4 :stro,
Ba$&acijo in ,ene"o +$ovenijo3, 1)@) pridobi Bubrovni"
> ob ob$i"ovanju :$irs"ih provinc se "r!i: 1)@( odpade Ba$&acija # Bubrovni"o&, 1)1@ odpade ,ene"a
:stra in V .iro$s"a, 1)11 se "on!no v#postavi &eja po naravni &eji /+o!a3
> uprava: v$ada v ?i$anu, ra#de$jeno je na depart&aje s pre9e"to& na !e$u /v %opru3, naprej na distri"te
a$i o"roja s podpre9e"to& in "o&une s podestato& /ve!je ob!ine3 a$i sindi"o& /&anje ob!ine3
> hierarhija upravnih in sodnih organov:
:$irs"e province:
> ob podpisu schUnbrunns"ega &iru /1)@(3 &ora 1vstrija odstopiti V .iro$s"o, Ba$&acijo, de$
s$ovens"ih in hrva"ih dee$
> obseg: %ranjs"a, de$ %oro"e /,e$ja"3, de$ =rva"e /# Ee"o3, .rst, Ba$&acija, Bubrovni", "asneje e
,ene"a :stra in V .iro$s"a /1)1@3
> &eja pote"a po +o!i in rate"e& ra#vodju /1)113, :ta$ijans"e&u "ra$jestvu ostaneta %ana$s"a do$ina
in ,e$a pe!
> < provinc /6 civi$nih in 1 voja"a3 uredijo po ne"danjih dee$nih &ejah:
4
T!"a.ko:ko<!ska
.koE'+a
Do!-.ka
.koE'+a
v%aa
/?i$ano3
Z
-<a!t)a
/pre9e"t3
Z
'st!'kt J ok!o"+-
/podpre9e"t3
Z
ko)&na J o$('na
/podestat, sindi"3
a<-%a/'+sko so'.(-
/#a nae o#e&$je v ,enet"ah3
Z
t!'$&na%
/v vsa"e& depart&aju3
1. stopnja #a teje de$i"te
Z
kanton
/sodni o"raj3
1. stopnja #a &anje "a#ens"e
in civi$ne #adeve
%oro"a /,e$ja"3
%ranjs"a /Ljub$jana3
:stra /.rst3 4 obsega -ori"o, -radi"o, .rst in ce$otno :stro /bene"o in avstrijs"o3
Iivi$na =rva"a /%ar$ovac3
Vojna =rva"a /%ar$ovac3 4 ne"danja Vojna "rajina
Ba$&acija /Zadar3
Bubrovni"
> ra#$ogi #a ustanovitev: gospodars"i /#apora3 in voja"i
> uprava: =&v-!n-! /voja"e #adeve3, 'nt-nant /uprava3 in =-n-!a%n' ko)'sa! /sodstvo3 sestav$jajo
v$ado
> hierarhija ob$astnih organov:
> nae dee$e so neposredno podrejene organo& v Dranciji, vendar niso urejene "ot depart&aji /ne
pripadajo 9rancos"i dravi, uvedeno je posebno i$irs"o drav$janstvo3
> novosti:
enotni in &oderni siste& sodstva, uprave in o$stva
ena"ost pred #a"ono&, sodstvo je podrav$jeno, u"initev privi$egiranih sodi!
u"initev dee$nih stanov
u"initev cehov
u"initev t$a"e, "i je ve#ana na #e&$ji"o posest /od tega i&ajo "orist sa&o "ajarji in gosta!i3
dovo$jena je de$itev "&e!"ih posesti
9evda$i#&a ne odpravijo
> distri"ti:
o %ranjs"a: do$enjs"i, gorenjs"i, notranjs"i
o :stra: gori"i, "oprs"i, pa#ins"i, tra"i
o %oro"a: be$ja"i, $in"i
> $o"a$na ob$astva: u"initev patri&onia$nih in dee$s"ih sodi!, v#postavitev o$('n
> na ob!ine so province ra#de$i$i e$e $. 1)12, osnova so ji& #druene "atastrs"e ob!ine /#opet v ve$javi
joe9ins"i "ataster3, po$eg &aire>a /sindi"a3 obstaja e svet /&unicipa$3
> na$oga ob!ins"e uprave: uprav$janje # $astni& pre&oenje&, s"rb #a red in varnost, i#vaja voja"i
nabor, pobira dav"e, vodenje &ati!nih "njig, o$stvo 4 vse, "ar je prej ureja$ o"raj
> Dranco#i prvi organi#irajo anda&erijo /voja"a po$icija3 # na&eno& !ititi pridobitve revo$ucije
> sodstvo: ena"o urejeno "ot v :ta$ijans"e& "ra$jestvu, v Ljub$jani je ape$acijs"o sodi!e #a 7 province,
po$eg obstaja e ve! dee$nih sodi! in patri&onia$no sodstvo
> vso dravno upravo prev#a&ejo od drave postav$jeni in p$a!ani uradni"i
> vija uprava in sodi!a pri pos$ovanju uporab$jajo 9ranco!ino, drugod se uvede do&a!i je#i" /ne&!ina
a$i ita$ijan!inaG3
> sodna ob$astva:

4
G&$-!n'+ J v$ada
/guverner3
Z
D!ov'n/a
/intendant3
Z
D'st!'kt J o"roje
/podde$egat3
Z
Ko)&na J )-!'+a J ob!ina
/&aire a$i sindi"3
Kasa/'+sko so'.(- /:::. stopnja3
ari#
Z
A<-%a/'+sko so'.(- /::. stopnja3
Ljub$jana, Zadar
Z
T!'$&na% /:. stopnja, ve!je #adeve3
v vsa"i provinci, nado&esti dee$s"a sodi!a
Z
Kanton /:. stopnja, &anje #adeve3
sodni o"raj, na&esto patri&onia$nega sodi!a
> v .rstu obstaja e &er"anti$no sodi!e, v Ljub$jani pa so uvedeni notarji
> spre&e&be v o$stvu:
odprava cer"venega nad#ora
podrav$jenje
v#drevati jih &orajo ob!ine /ve$i"o o$ propade3
prvi! je uvedena enotna 7>$etna osnovna o$a
gi&na#ije so 2>, 5> a$i 7>$etne in so u!ence priprav$ja$e na $icej
spodbujanje &aternega je#i"a /s$oven!ina postane pri#nan u!ni je#i" tudi v gi&na#ijah, po$eg
ne&!ine3
ustanov$jeno je ne"aj novih gi&na#ij /ostojna, %oper, :drija3
1)1@ je uveden viso"i tudij /a"ade&ija3, 1vstrija ga nato u"ine
> cer"vena ureditev: uvedena je ena"opravnost vseh veroi#povedi, ni&a ve! nad#ora nad o$a&i, upnije
ne vodijo ve! &ati!nih "njig, %oro"a je cer"veno podrejena Ljub$jani, civi$na poro"a, re9or&a& se
duhovni"i upirajo
> 1)15 1vstrija napove vojno 0apo$eonu H Dranco#i se u&a"nejo, vendar njihova ureditev ostane do
pari"e "on9erence /1)173 4 divergenten siste& /na eni strani tiste dee$e, "i so bi$e po Dranco#i, na
drugi strani tiste, "i niso bi$e3
> arhivs"o gradivo:
centra$ni dravni arhiv v ari#u
ari"o "asacijs"o sodi!e
#apu!ina &ara$a ?ar&onta
v 1E+>u 9ond g$avnega intendanta :$irs"ih provinc, 9ondi 9rancos"ih &erij
upnijs"i arhivi
DREDMARANI AAS 0111,:11917
rev#e& ne"danjih 9rancos"ih o#e&e$j:
> ra#$i"e &ed Q9rancos"i&iR in Qne9rancos"i&iR ob&o!ji
> na o#e&$jih, "i so jih 1vstrijci dobi$i na#aj od Dranco#ov, se obdrijo ne"ateri u"repi: odprava cehov,
de$jivost pod$oni"ih posesti, do"on!na u"initev patri&onia$nega sodstva, odprava &estnih &agistratov,
#e&$ji"i& gospodo& se ne vrne v$oga v upravi
> 1vstrijci do"on!no regu$irajo dee$ne &eje: i#ginejo vse en"$ave &ed %ranjs"o in -ori"o>-radi"o
/%ranjs"a i#gubi Bevin in Fi!arijo, -ori"a dobi .ri! in od ,ene"e +$ovenije ,reginjs"i "ot3
Uprava:
> &ed 1)17 in 1)16 ve$ja #a!asna uprava
> 1)16 so #opet vpe$jani guberniji:
=!a.k' /bre# "oro"ega de$a3
%+&$%+ansk' /dobi "oro"i de$3
t!"a.k' /doiv$ja ve$i"e spre&e&be, $. 1)22 obsega -ori"o>-radi"o, :stro, .rst, Ires, Loinj in
%r" 4 #a vsa ta ob&o!ja se #a!ne uporab$jati i&e 1vstrijsko 0rimorje3
> po$eg gubernijev obstaja e &eddee$na upravno>teritoria$na enota 4 K!a%+-stvo I%'!'+a /1)163
4
> dejans"o obstaja $e na papirju, obsega tra"i in $jub$jans"i gubernij, i&a svoj grb, 1)5@ je ustanov$jena
ce$o i$irs"a &etropo$ija /gori"i nad"o9 je &etropo$it :$irije3
> %ra$jestvo :$irija tiho in bre# pravnega a"ta i#gine 1)7(
> druga papirnata tvorba na nae& o#e&$ju je Lo)$a!sko:$-n-.ko k!a%+-stvo /1)17>1);(C663 #
g$avni& &esto& ?i$ano&, vanj so v"$ju!eni ,ene"i +$ovenci
Uprava na srednji stopnji:
> obnovitev stanja pred 9rancos"o #asedbo:
%ranjs"a 4 5 o"roja /gorenjs"o, do$enjs"o, notranjs"o3
'tajers"a 4 ; o"roij /na +$ovens"e& ce$js"o in &aribors"o3
%oro"a 4 2 o"roji /be$ja"o in ce$ov"o3
ri&ors"a 4 najprej 7 o"roja /istrs"o, gori"o, re"o in $. 1)16 dodano "ar$ov"o3, 1)22 se
spre&eni &eja 4 Ee"a in Iivi$na =rva"a pripadeta 6grs"i /i# ostan"a re"ega o"roja
ustanovijo pa#ins"o o"roje3, 1)2; je pri&ors"i gubernij s"r!en na 2 o"roji /istrs"o, gori"o3,
.rst je posebna enota in ne spada v o"roja
> divergenca upravnih organov:
> 1)17 so 9rancos"e ob!ine /&erije3 u"injene in vsa uprava prenesena na:
o ok!a+n- =os<osk- 4 so de$egirane in napo$ pod dravo
o ok!a+n- ko)'sa!'at- 4 so !isto dravna ob$astva /v pri&eru, da #e&$ji"o gospostvo ne sprej&e
de$egirane na$oge, je postav$jen posebni dravni us$ubenec o"rajni "o&isar3
> o"raji so najnija upravna in sodna ob$astva /nije sodstvoG3 na o#e&$ju ne"danjih :$irs"ih provinc
> bo$j "o se b$ia $eto 1)7), ve! je o"rajnih "o&isariatov "ot gospos"
> ra#$i"e po po"rajinah:
v tra"e& guberniju e od #a!et"a ni o"rajnih gospos" /$e v :stri3
na %ranjs"e& je ra#&erje prib$ino po$:po$
na %oro"e& in v -ori"o>-radi"e& so i#"$ju!no $e o"rajni "o&isariati
na 'tajers"e& in v Ie$ov"e& o"roju ostane isto "ot prej 4 siste& #e&$ji"ih in o"rajnih gospos"
> obstajajo tudi o$('n-, "i pa niso upravni organ, a&pa" predvse& teritoria$na enota
> ob!ins"o ob$astvo predstav$jajo: !'*ta! /ni ve! sodni"3 in # vo%+-na <o)o"na &!an'ka /nadrihtar #a
g$avno ob!ino in rihtar #a podob!ino3
> pristojnost rihtarjev: je posredni" &ed o"raje& in "&eto& o#. je i#vri$ni organ o"rajnih gospos" in
"o&isariatov, oprav$ja tudi s$ubo biri!a /#ato #e$o nepri$jub$jen3
> 1)75 s"uajo v tra"e& guberniju uvesti prave ob!ine
> &esta v !asu 9rancos"e #asedbe doivijo "ora" na#aj, avstrijs"e ob$asti ne obnovijo &agistratov /ra#en
v dee$nih g$avnih &estih3 4 vse upravne in sodne pos$e prev#a&ejo o"raji
> na !e$u &esta je navadno rihtar
+odstvo:
4
O$)o(+- n-kan+'*
I%'!sk'* <!ov'n/
-ubernij
Z
6"roje J "resija
Z
6"rajna gospos"a a$i o"rajni "o&isariat
Z
6b!ina
Z
-$avna ob!inaCpodob!ina
Osta%a o$)o(+a
0ta+-!ska 'n /-%ov.ko ok!o"+-7
-ubernij
Z
6"roje J "resija
Z
6"rajna gospos"a
Z
6b!ina
> na o#e&$ju ne"danjih :$irs"ih provinc do"on!no i#vedejo joe9ins"e sodne re9or&e 4 patri&onia$na in
dee$s"a sodi!a ostanejo u"injena, sodstvo #a neprivi$egirane je v pristojnosti o"raja /ta&, "jer :$irs"ih
provinc ni bi$o, ostanejo patri&onia$na in dee$s"a sodi!a3
> #a privi$egirane i&a vsa"a dee$a -"-%no 'n )-stno <!avo, predsedni"i so guvernerji o#. dee$ni g$avarji
> ra#$i"e &ed Q9rancos"i&iR in Qne9rancos"i&iR o#e&$ji:
6b&o!je :$irs"ih provinc
<!'v'%-='!an' n-<!'v'%-='!an'
&estna in dee$na pravda t-!
"a#ens"o sodi!e 0Ca vs-7
o"rajne gospos"e oC. o"rajni
"o&isariati
6b&o!ja, "i so ves !as de$ 1vstrije
<!'v'%-='!an' n-<!'v'%-='!an'
&estna in dee$na pravda t-!
"a#ens"o sodi!e 0Ca vs-7
patri&onia$na 'n dee$s"a sodi!a
0s%-n+- Ca t'st- kaC-nsk- Ca-v-G k'
n'so v <!'sto+nost' kaC-nsk-=a
so'.(a7
4
> na 'tajers"e& so "a#ens"o sodi!e po#na$i $e v gra"e& o"roju, drugje /ce$js"o, &aribors"o3 ostanejo
dee$s"a sodi!a pod dee$s"i& sodni"o& /#a s&rtne obsodbe je $e>ta potrebova$ potrditev ape$acijs"ega
sodi!a v Ie$ovcu3
> po 1)5@ na&esto ape$acijs"ega sodi!a i#re"a sodbe v "a#ens"ih #adevah dee$na pravda v -radcu
> v ape$acijs"e& sodstvu ni spre&e&b, v Ie$ovcu de$uje 1<)2>1)7) /$e "rate" !as 1)1<>22 tudi na Ee"i3
> pristojnosti ce$ov"ega ape$acijs"ega in vijega "a#ens"ega sodi!a:
pri#ivna instanca #a vsa sodi!a /sp$ona in "a#ens"a3
do 1)5@ pristojno #a i#re"e sodb v "a#ens"ih #adevah /pote& dee$na pravda v -radcu3
odvetni"i i#piti
i#stav$ja vsa spri!eva$a #a sode$ujo!e v &estne& sodstvu
> posebnih sodi! ra#en pristojbins"ih ni /ustanov$jena 1)563:
o"rajna pristojbins"a sodi!a "ot sodi!a :. stopnje
vija pristojbins"a sodi!a "ot sodi!a ::. stopnje
> 1.1. 1)12 stopi v ve$javo nov avstrijs"i "ode"s civi$nega prava, "i te&e$ji na naravne& pravu
Bav!ni siste&:
> vse ad&inistracije #a pobiranje indire"tnih dav"ov so 1)5@ #drui$i v eno 4 C!&"-n- ka)-!a%n-
<!'sto+$'nsk- &<!av-
> obstajata v -radcu #a 'tajers"o, %oro"o in %ranjs"o ter .rstu #a ri&orje in Ba$&acijo
> podrejena so ji& ob$astva o"rajne "a&era$ne uprave /prej inpe"toriati3
> obstajajo tudi niji uradi /&itnins"i, carins"i, so$ni3, "i so 1)7) odprav$jeni
> #a od&ero dire"tnih dav"ov je v ve$javi E!an/'s/-+sk' katast-!, pobirajo jih o"rajna ob$astva
:nteresna #astopstva:
> 1)52 so ustanov$jene dee$ne trgovins"e "o&isije, "i de$ujejo pri dee$nih ob$astvih
> "&etijs"e drube so 1)1( obnov$jene na 'tajers"e& in %ranjs"e& /so bo$j u!in"ovite, saj de$ujejo s 9inan!no
podporo drave, i#dajajo g$asi$a23
Bee$ni stanovi:
> e od srede 1). sto$. ne po&enijo s"oraj ni! 4 ni&ajo v$oge v po$iti!ne& iv$jenju, od$o!ajo $e e o obrobnih
#adevah
> "jer ni bi$o 9rancos"e ob$asti, de$ujejo nepre"injeno, drugod so bi$i odprav$jeni in 1)1) obnov$jeni $e na
%ranjs"e& /v :stri in na -ori"o>-radi"e& neG3
> ob$i"a stanov je e vodno ista: 7 "urije, sestajajo se en"rat $etno, na !e$u je guverner
Voja"a ob$astva:
> hierarhija je ena"a "ot prej 4 v -radcu je notranjeavstrijs"o genera$no pove$jstvo, po $. 1)16 i&enovani
'%'!sko:not!an+-avst!'+sko =-n-!a%no <ov-%+stvo
> po$eg redne vojs"e je e $!a)$ovstvo /ustanov$jeno 1)@)3, obstaja do 1);2, nas$edi ga -"-%na $!a)$a
'o$stvo:
> po ponovni v#postavitvi avstrijs"e ob$asti je osnovno o$stvo v ro"ah cer"ve /do 1)6(3 4 "o9ija potrjuje
in i&enuje u!ite$je, gradijo se o$e in v#postav$ja o$s"o o&reje
> nede$js"e o$e postanejo obve#ne /1)163
> pou!uje so v s$ovens"e& je#i"u
> srednje o$stvo je e vedno #adeva drave 4 u!ni je#i" je $atin!ina, gi&na#ije so 6>$etne, $icej 2>$etni
> v pred&ar!ni dobi +$ovenci dobi&o sto$ici #a s$ovens"i je#i" /v -radcu 1)15 in Ljub$jani 1)163
Ier"vena ureditev:
> ta"oj so odprav$jene 9rancos"e cer"vene re9or&e 4 &eje &ed "o9ija&i se vrnejo na stare &eje, cer"vi
se vrnejo &ati!ne "njige2
4
> podrejena dravi /po joe9ins"ih na!e$ih3 4 drava uprav$ja s cer"veni& pre&oenje&, duhovni"i
&orajo s prinice ra#g$aati dravne od$o"e
> 1)1) #a!ne de$ovati bogos$uje tudi v -orici
> cer"vena uprava po re9or&i 1)2)>5@: tra"a "o9ija dobi nove &eje /pridrueni sta ji novigra"a in
"oprs"a "o9ija3, u"injeno je se&eni!e v %opru /1)2)3, :stra dobi enotno "o9ijo /pore"o>pu$js"a3,
$jub$jans"a "o9ija je i#ena!ena # &eja&i dee$e %ranjs"e /do$bi de$e tra"e in gori"e "o9ije3
> v "oprs"i "o9iji je uvedeno bogos$uje v s$ovens"e& in hrva"e& je#i"u /ne $atin!iniG3
> 1)5@ je ustanov$jena i$irs"a &etropo$ija s sedee& v -orici, su9ragani: $jub$jans"i, tra"i, pore"o>
pu$js"i, "r"i /%r"3 "o9, obstaja do 1)55
> h$adna jan#eni#e& in joe9ini#e& se u&i"ata
> $uterani: superintendenta obstajata na Bunaju in v ,udi&u /#a 6grs"e +$ovence3
1rhivs"o gradivo 1<7<>1)7):
> 9ondi ob$astev: na /&ed3dee$ni ravni #e$o dobro ohranjeni, sodi!a na dee$ni ravni in ape$acijs"ega
sodi!a dobro ohranjeno, #a nije odvisno od ohranjenosti gra!ins"ih arhivov, gradivo o"roij, #a
o"raje je odvisno od ohranjenosti gra!ins"ih arhivov, #a ob!ine ni ohranjenega ni!esar, "er e niso
i&e$e $astne uprave
> do 1)@@ je ohranjenega &a$o gradiva, po te& ve$i"o ve!
> cer"veno gradivo 4 #e$o dobro ohranjeno, predvse& o$stvo 1)@;>6(
> 5 "atastri
> popisovanje prebiva$stva 4 s$abo ohranjeno, ve!ino&a sa&o su&arne tevi$"e
OBDOBJE 1191:1411
+pre&e&be:
> #e&$ji"a odve#a, do"on!na uvedba !iste javne uprave in dravnega sodstva /ena"ost pred #a"ono&,
participacija drav$janov pri ob$asti3
> # &ar!no revo$ucijo se prvi! pojavi #ahteva po &stav' /J te&e$jni #a"on o#. najviji pravni predpis, "i
do$o!a osnovna na!e$a in ob$i"e po$iti!ne, gospodars"e in socia$ne ureditve drave3
> ustavna ra#dobja:
1.o$o$+- n-&s<-.n- konst't&ant- 1191394
> 1;.5.1)7) cesar pod pritis"o& revo$ucije objavi ustavno dip$o&o /o"troirana ustava3
> junija je i#vo$jen dravni #bor /Reichstag3 4 vrhunec par$a&entari#&a v 1vstriji
> g$avne na$oge /sprejetje ustave3 dravni #bor na opravi, pripravi pa s"$ep o #e&$ji"i odve#i
# od"odnino /<.(.1)7)3 4 9evda$i#e& je odprav$jen
#.o$o$+- 1194:11?1
> o"troirana ustava /&arec 1)7(3 u"ine prejnji dravni #bor in uvede &o!no centra$i#irano
dravno ob$ast 4 "ora" na#ajG
> predvideva nov dvodo&en dravni #bor 4 gornji do& naj bi sestav$ja$i #astopni"i dee$nih
#borov, spodnji do& pa neposredno vo$jeni pos$anci, vo$itve so ustne in javne3 4 neuresni!enoG
> !as rojstva &oderne ob!ine
> osta$e svobo!ine, "i jih je prines$a revo$ucija so po!asi odprav$jene
,.o$o$+- n-oa$so%&t'C)a 11?1:1152
> 51.12.1);1 /si$vestrs"i patent3 cesar u"ine &ar!no ustavo 4 #a!ne se ,achov abso$uti#e&
> neustavno v$adanje, prev$ada biro"rats"ega centra$isti!nega siste&a, "ratenje avtono&nih
pravic 4 na&en je bi$ boj proti &adars"e&u separati#&u
> 1);; "on"ordat s cer"vijo 4 pri#nanje cer"vene avtono&ije in cer"veno sodstvo v enitnih
#adevah
> i#dani so #a"oni o tis"u in pravici do #druevanja, uvedeno je oronitvo
> 1);( je i#dan obrtni red, "i je #astopa$ bo$j $ibera$na na!e$a
9.o$o$+- okt!o'!an- &stavnost' 1152:1411
4
> #a!etno obdobje traja 1)6@>6<, 1vstrija i#gub$ja na #unanjih boji!ih
> tudi po padcu ,achovega abso$uti#&a 1vstrija ni dobi$a ureditve po enotne&, vsebins"o
#ao"roene& ustavne& a"tu 4 vse do ra#pada je ureditev s$one$a na ve! o"troiranih a"tih,
od "aterih so ne"ateri i&e$i na#iv te&e$jnih #a"onov, drugi pa so bi$i $e navadne de"$aracije
> 1. ustavni a"t je bi$a okto$!ska '<%o)a /1)6@3 4 predvideva de$itev ob$asti &ed cesarja,
dee$ne #bore in dravni svet, ni sprejeta
> 2. ustavni a"t je bi$ E-$!&a!sk' <at-nt /1)6134 sestav$jajo ga cesarjev &ani9est, te&e$jni
#a"on o dravne& #astopstvu in dee$no#bors"i vo$i$ni redi, uvaja centra$i#e&
> predvideva nov dvodo&ni dravni #bor /Reichsrat3 "ot posvetova$ni organ #a vso &onarhijo
in o&ogo!a dee$a&, da pre"o dee$nih #borov sa&e s"$epajo o ojih dee$nih #adevah
> odpor ogrs"e po$ovice proti uvedbi centra$i#&a H spora#u& in uvedba dua$i#&a /1)6<3
> 21.12.1)6< je nato objav$jena -/-)$!ska &stava, "i ve$ja $e #a avstrijs"o po$ovico in
v"$ju!uje te&e$jne #a"one:
o dravne& #astopstvu, o sp$onih pravicah drav$janov
o i#vrevanju v$adne in i#vrne ob$asti
o sodni"i ob$asti
o ustanovitvi dravnega sodi!a #a spore o javnopravnih pravicah
Uprava po ustavi 1)6<:
> na&esto prejnjih organov i&a&o na Bunaju &inistrstva, # &inistrs"i sveto& in &inistrs"i& predsedni"o&:
dvorna pisarna H &inistrstvo #a notranje #adeve
dravni svet H &inistrstvo #a #unanje #adeve
justi!ni urad H pravosodno &inistrstvo
> v dua$isti!ni dravi so s"upna sa&o 5 &inistrstva: #a 9inance, #unanje #adeve in vojs"o
> v$ada je odgovorna predvse& cesarju, &inister je odgovoren obe&a do&ovo&a par$a&enta
> dravni #bor #a"one spreje&a /ni sa&o posvetova$ni organ3, cesar jih san"cionira
> do 1(1) i&ajo vsa predstavnitva o&ejeno pravico /Qsa&o #a cesarja, ni"o$i na&esto njegaRG3
> dece&brs"a ustava 1)6< e o"repi cesarjevo ob$ast 4 $ah"o i&enuje in odstav$ja &inistre, sodstvo se
i#vruje v cesarjeve& i&enu, cesar postav$ja sodni"e
> od 1)7) do 1)6@ je bi$o ve! pos"usov ob$i"ovanja dravnih predstavnitev 4 neuspeno
> po $. 1)6@ so prvi pre&i"i 4 v#postav$jen je dravni svet /s 9ebruars"i& patento&3, ni&a $e
posvetova$ne 9un"cije, a&pa" postane prvi pravi <a!%a)-nt:
#gornji do& J gospos"a #bornica /ni vo$jen, a&pa" i&enovan od cesarja, p$e&i!i in viri$isti3
spodnji do& J pos$ans"a #bornica /je vo$jen, ve!ins"i vo$i$ni siste&, &andat 6 $et3
> vo$itve pos$ancev v dravni #bor so bi$e posredne, pre"o dee$nih #borov
> do prve "ore"ture pride 1)6< 4 6grs"a dobi $asten dravni #bor
> dravni #bor avstrijs"e po$ovice doivi spre&e&be $. 1)<5 4 uvedba tajnih in neposrednih vo$itev v 7
"urije /ve$eposestni"i, &esta, trgovs"e in obrtne #bornice, "&e!"a "urija3
> v "&e!"i "uriji so #ajeti vsi osta$i in podee$s"e ob!ine
> 1)(6 dravni #bor dobi ;. "urijo /sp$ona "urija3 4 vo$ijo jo vsi po$no$etni &o"i /nad 27 $et3 ne g$ede na
to a$i p$a!ujejo dav"e
> 1(@< so "urije odprav$jene in uvedena sp$ona vo$i$na pravica #a &o"e ter vo$i$ni o"raji
.eritoria$na sestava:
> revo$ucija 1)7) prinese spre&e&bo teritoria$nih enot 4 "onec je naddee$nih ob$astev /gubernijev3,
&eje se #opet oprejo na stare #godovins"e dee$e /"ronovine3
> o#e&$je +$ovenije je ra#de$jeno &ed 5 nadvojvodine /%oro"a, 'tajers"a in %ranjs"a3 in 1 gro9ijo
/-ori"a3
> status dee$e dobita tudi .rst in :stra 4 #a potrebe dravne uprave pa so s"upaj # -ori"o>-radi"o
predstav$ja$i eno enoto D!')o!+-
> od 1)61 govori&o o upravni dvotirnosti: avtono&ni in dee$ni tir
4
> od 1);@ i&a vsa"a "ronovina na&esto gubernija -"-%no na)-stn'.tvo # dee$ni& na&estni"o&
/taathalter3 o#. -"-%no v%ao pod dee$ni& predsedni"o&:
ta+-!skaG
D!')o!ska
dee$no na&estnitvo dee$ni na&estni"
K!an+skaG Ko!o.ka dee$na v$ada dee$ni predsedni"
> predvse& #aradi 9inan!no>po$iti!nih ra#$ogov sta bi$i junija 1)6@ odprav$jeni dee$ni v$adi na %oro"e& in
%ranjs"e& 4 %oro"a je podrejena na&estnitvu v -radcu, %ranjs"a pa na&estnitvu v .rstu, vendar sta
e &arca nas$ednje $eto #opet postav$jeni
> nova o"roja /niso ista "ot prej "resije3 1)7( so v#postav$jena sa&o v 2 ve!jih "ronovinah, na !e$u je
o"roni predsedni":
'tajers"a /53 4 &aribors"o, gra"o in bru"o
ri&orje /23 4 pa#ins"o /#a :stro3, gori"o /#a -ori"o>-radi"o3
> 1);(C6@ pride do do"on!ne odprave o"roij na 'tajers"e& in v ri&orju
> posebna dee$na ob$astva:
dee$ne "o&isije #a #e&$ji"o odve#o /1)7(, # de$o& prenehajo v ne"aj $etih3
dee$ne "o&isije #a ureditev in od"up #e&$ji"ih s$unosti /1);5, prenehajo proti "oncu sto$etja3
dee$ne dav!ne "o&isije /de$ujejo do 1)673
dee$na o$s"a ob$astva /1)7(>1);53
po$icijs"e dire"cije /de$ujejo v -radcu, Ie$ju, .rstu in Ljub$jani33
dee$ne gradbene dire"cije /obstajajo do 1)6@3
dravna "njigovodstva v "ronovinah /do 1)663
> .rst je #unaj "resij 4 je dravno neposredno &esto /od 1)7)3
> &aribors"o o"roje 4 traja $e "rate" !as, obsega etni!no o#e&$je /&eja na ?uri3, i#ena!eno je #
$avantins"o nad"o9ijo, uve$javi se poje& +podnja 'tajers"a
1vtono&na dee$na ob$astva:
A. -"-%n' C$o!
> v obdobju 1)7)>6@C61 so nastaja$e sa&o ideje o dee$ne& #astopstvu 4 #a "rate" !as je pri$o do
ra#iritve prejnjih dee$nih #borov, ta"o da so ti preras$i v ne"a"no stanovs"o #astopstvo tudi
irih p$asti prebiva$stva
> # &ar!no ustavo so bi$i u"injeni H novi pos"usi ob$i"ovanja /objava o"troiranih dee$nih ustav3 so
bi$i ra#en v .rstu neuspeni
> po 1)6@ se #a!enja novo obdobje 4 o"tobrs"a dip$o&a po&eni povrate" " ustavni ureditvi,
objav$jeni so 7 statuti dee$nih #astopstev /&ed nji&i #a 'tajers"o in %oro"o, "i so s"ua$i v
g$avne& obnoviti staro stanovs"o ustavo
> 1)61 "ot pri$oga 9ebruars"e&u patentu i#idejo dee$ni redi 4 v#postav$jenih je ? -"-%n'* C$o!ov
/ore! #a :stro, Ljub$jana, -radec, -orica, Ie$ovec3
> vo$ivci so ra#de$jeni v tiri vo$i$ne ra#rede /"urije3:
ve$eposestni"i
&esta
trgovs"e in obrtne #bornice
"&e!"a "urija /podee$s"e ob!ine3
> v "ranjs"e& dee$ne& #boru "urija ve$eposestni"ov i#vo$i 1@ pos$ancev, trgovs"e in obrtne
#bornice 2 pos$anca, &esta ) in "&e!"a "urija 16, vo$itve so javne
> .rst dee$nega #bora ni&a
> dee$ni #bor je i&e$ #a"onodajno pravico v dee$nih #adevah /# v$adarjevo san"cijo3 in je do vo$i$ne
re9or&e 1)<5 odpoi$ja$ pos$ance v dravni #bor
> #a dee$ne #adeve se je te$o: po$jede$stvo, javne #gradbe, dobrode$ne ustanove, dee$ni prora!un
> po 1)(6 uvedena ;. "urija /sp$ona "urija3 4 %oro"a 1(@2, 'tajers"a 1(@6<, :stra in %ranjs"a 1(@)
4
ostav$ja i# sebe
> obseg dee$ne avtono&ije: dee$ni #bor je pristojen #a podro!je "&etijstva, dravne #gradbe,
dobrode$ne ustanove, dee$ne #a"one /s cesarjevi& podpiso&3
> #a vodstvo dee$nega #bora cesar i&enuje dee$nega g$avarja in njegovega na&estni"a
> dee$ni #bori so vo$jeni pravi$o&a na 6 $et in #aseda en"rat $etno
B. -"-%n' o$o!
> s"rbi #a sprotne #adeve /"o #bor ne #aseda3, pre&oenje2
> tvorijo ga dee$ni g$avar in 7 !$ani /po eden i# vsa"e "urije3
Lo"a$na uprava:
> od 1);@ nov siste& 4 uvedena so ok!a+na =%ava!stva, so !isto dravni uradi, podrejena dee$ni v$adi,
ni ve! o"rajne gospos"e in o"rajnih "o&isariatov
> o"rajna g$avarstva so najnija stopnja dravne sp$one uprave, na !e$u je o"rajni g$avar
> na 'tajers"e& je ustanov$jenih 1(, na %oro"e& <, na %ranjs"e& 1@, v ri&orju 11
> i#vedena je do"on!na $o!itev uprave in sodstva na $o"a$ni upravi 4 posebej so po$iti!ni in sodni o"raji
> o"rajni& g$avarstvo& so dode$i$i ce$otno podro!je de$ovanja pred&ar!nih o"ronih, o"rajnih in
patri&onia$nih uradov
> 1);1>6<C6) se sodstvo in uprava #a "rate" !as #druita 4 ok!a+n' &!a' so upravna in sodna ob$astva
> na svoje& ob&o!ju o"rajna g$avarstva niso i&e$a protiute v ne"i avtono&ni s"upnosti /"ot npr. dee$ni
#bor na dee$ni ravni3, i#je&a je bi$a sa&o na 'tajers"e& 4 ta& so nasta$a 1)6) o"rajna #astopstva, "i
pa niso doseg$a ve!jega po&ena
> .rst je posebnost 4 je h"rati ob!ina, o"raj in "ronovina, tra"i &estni svet i&a tudi 9un"cije dee$nega
#bora
> isti po$oaj dobijo 1);5 dee$na g$avna &esta /Ljub$jana, Ie$ovec, -radec, -orica3 in 1)62 statutarna
&esta /Ie$je, ?aribor, tuj, Eovinj3
> po &ar!ni revo$uciji postanejo o$('n- upravni organ in i&ajo $asten uradni"i aparat
> 1<.5.1)7( je i#dan Za(asn' o$('nsk' Cakon, "i je uvede$ ob!ins"o upravo: vo$jeni& vodstvo& je dana
sa&ouprava pri uprav$janju ob!ins"ega pre&oenja, s"rbi #a varnost osebe in $astnine, s"rbi #a
ob!ins"e ceste2
> na pod$agi tega #a"ona je "asneje i#$o e ve! #a"onov, "i so ureja$i do$o!i$a #a ureditev ob!in
/27.7.1);7, ;.5.1)653
> osnovo #a ob$i"ovanje ob!in sta da$a #e&$ji"a odve#a in ob!ins"i #a"on gro9a +tadiona /1)7(3 4 uvedena
je enotna ob!ins"a uprava, ena"e pravice #a vse ob!ine /ni privi$egiranih starih #godovins"ih &est3
> ob!ins"a uprava:
> odbor je s"$epajo!i organ in nad#oruje predstojnitvo, predstojnitvo je i#vri$ni organ
> teritoria$na pod$aga ob!in: sestav$jene i# "atastrs"ih ob!in /na +$ovens"e& do :. +V 11@@ ob!in, ra#$i!ne
ve$i"osti, danes ne"aj !e# 2@@3
> vo$i$ni siste&:
vo$i$no pravico i&ajo tisti, "i p$a!ujejo dav"e
ra#de$jeni so v 5 vo$i$ne ra#rede, g$ede na to, "o$i"o p$a!ujejo
vsa" ra#red vo$i 1C5,
avto&ati!no i&ajo vo$i$no pravico tudi i#obraenci,
vo$ijo $ah"o tudi ens"e dav"op$a!eva$"e, vendar s poob$a!ence&
> prve vo$itve so i#vedene e$e 1);@, "er se v !asu ,achovega abso$uti#&a ni vo$i$o
> 1)62 i#ide o$('nsk' Cakon 4 ob!ine se de$ijo na:
statutarne 4 i&ajo $asten statut, upana potrdi cesar
navadne
4
O$('nsk'
o$o!
O$('nsko
<!-sto+n'.tvo
&<a
n
Sv-tn'k'
O$('nsk'
Casto<
> ob!ine i&ajo dvojni de$o"rog:
o avtono&ni 4 s"rb #a ceste, ivi$s"i nad#or, s"rb #a varnost, #dravstvena po$icija /ob epide&ijah3,
vodijo $astno pre&oenje, na dav"e $ah"o pribijajo do"$ade
o dravni 4 prijava in odjava prebiva$stva ipd.
> hierarhija upravnih organov:
> 0e&ci i&ajo v ro"ah ob!ins"o upravo na %oro"e&, v vseh < &estih na 'tajers"e&, na %o!evs"e&, v
oba$nih &estih, .rstu in -orici
+odstvo:
> 1)7( se ustanovijo v'.+a -"-%na so'.(a "ot sodi!a ::. stopnje #a dee$na /o"rona3 in o"rajna sodi!a:
-radec 4 #a 'tajers"o
Ie$ovec 4 #a %oro"o in %ranjs"o /u"injen 1);7, vse preneseno na -radec3
.rst 4 #a ri&orje
> ta"na organi#acija ostane ve! a$i &anj ena"a, spre&eni$o se je $e to, da od 1)() so vija dee$na
sodi!a predstav$ja$a ::. stopnjo $e #a dee$na /o"rona3 sodi!a, &edte& "o je o"rajno sodi!e
ape$ira$o na dee$no sodi!e
> 1)7( so ustanov$jena -"-%na ok!o"na so'.(a "ot sodi!a :. stopnje in de$o&a ::. po $. 1)()
> do spre&e&b prihaja po $. 1);7 pri poi&enovanju 4 -"-%na so'.(a se i&enujejo tista v g$avnih &estih:
H -radec #a novo gra"o o"roje
H Ie$ovec 4 #a %oro"o
H Ljub$jana 4 #a bive $jub$jans"o in postojns"o o"roje
H .rst 4 #a &esto in o"o$ico
> osta$a sodi!a :. stopnje se i&enujejo ok!o"na so'.(a:
H Ie$je 4 novo &aribors"o o"roje
H 0ovo &esto 4 v g$avne& #a bive novo&e!ans"o o"roje
H -orica 4 #a ve!ji de$ -ori"o>-radi"e
H Eovinj 4 #a ve!ji de$ :stre
> sodstvo na najniji stopnji so uredi$i v ob$i"i ok!a+n'* so'.(, pristojna so bi$a #a prebiva$ce o"rajev
bre# ra#$i"e stanu
> o"rajna sodi!a so po"riva$a &anje prestop"e v "a#ens"ih #adevah in vse civi$ne #adeve, "i niso bi$e
pridrane dee$ni& sodi!e&
> obstaja$a pa so tudi t.i. ko%-='+ska ok!a+na so'.(a, "i so po"riva$a ve! sodnih o"rajev, v njihovi
pristojnosti so bi$i "a#ens"i pre"r"i
> ob #a!et"u ,achovega abso$uti#&a so bi$a o"rajna sodi!a odprav$jena in sodstvo se je #drui$o #
upravo v ok!a+n'* &!a'*G do ponovne $o!itve je pri$o 1)6<
> <os-$na so'.(a so 1)7( v g$avne& odprav$jena 4 sa&ostojno trgovins"o sodstvo ostane sa&o v
.rstu in je podrejeno sp$one&u sodstvu, rudars"o sodstvo prenesejo na redna sodi!a, ostanejo sa&o
pristojbins"a sodi!a /o"rajna :. stopnje in vija ::. stopnje3
> po 1)6< nastanejo 5 nova posebna sodi!a:
o o$!tna 4 #a vsa"o dee$o posebej, ra#soja v odnosu obrtni">#apos$eni
o !aCso'.(a v so/'a%n-) Cava!ovan+& 4 postaviti ga je &ora$a vsa"a #avarova$nica
o &<!avno so'.(- 4 eno #a ce$otno avstrijs"o po$ovico, ugotav$ja a$i je bi$ upravni postope"
i#pe$jan "ore"tno
> she&a siste&a sodi!:
5
Kasa/'+sko so'.(- 0D&na+7
Z
V'.+- -"-%no so'.(-
Z
Ok!o"no so'.(-
teje #adeve :. stopnje
Z
Ok!a+no so'.(-
&anje #adeve :. stopnje,
vodenje #e&$ji"ih "njig
Avtono)n' t'!
dee$ni #bor
Z
ob!ina
D!"avn' t'!
dee$na v$ada a$i
na&estnitvo
Z
o"rajno g$avarstvo
> 1)7( nova ustava uvede a"u#atorni postope" 4 uvede se 9un"cija toni"a / !"avno <!avn'.tvo3,
ra#prave postanejo javne
> pri vsa"e&u vije& dee$ne& sodi!u so nastavi$i g$avnega dravnega pravdni"a /g$avnega dravnega
pro"uratorja3
> pri vsa"e& dee$ne& sodi!u /in po 1);7 tudi o"rone&3 so postavi$i dravnega pravdni"a s potrebni&
tevi$o& na&estni"ov
> vodstvo dravnih pravdnitev je bi$o enotno in je i#haja$o od pravosodnega &inistra
> de$ovno podro!je dravnih pravdnitev do$o!ata e "a#ens"a pravna reda /1);5 in 1)<53
> po revo$uciji se ra#&ahne tudi ov-tn'.tvo 4 sprejet je odvetni"i red, po"$ic se privati#ira /sodni" ni
ve! potreben #a i&enovanje, dovo$j je potrdi$o o pravosodne& i#pitu3
> 1)6< so odprav$jene javne us&rtitve in o"ovanje v e$e#o
> pri ob$i"ovanju o"rajnih sodi! se nas$onijo na pred&ar!ne o"raje
Dinan!na in gospodars"a ob$astva:
> i&enujejo se dire"cije in so neposredno podrejene &inistrstvu na Bunaju
> dav!ni siste& je &oderni#iran 4 1);@ je #a dire"tne dav"e v vsa"i dee$i ustanov$jena av(na '!-k/'+a
in postav$jena dav!na uprava, dav!ne #adeve so $o!ene od o"raja
> dav!ni& dire"cija& so bi$i podrejeni dav!ni uradi, "i s"rbijo #a od&ero, pobiranje, obra!unavanje in
odvajanje dire"tnih dav"ov
> 1);7 so ustanov$jene -"-%n- E'nan(n- '!-k/'+- #a indire"tne dav"e /#a naa o#e&$ja v -radcu3 # (
o"rajni&i 9inan!ni&i dire"cija&i /,ruc", -radec, Ie$ovec, Ljub$jana, 0ovo &esto, .rst, -orica, %oper3
> 1)67 se dire"tni in indire"tni dav"i #druijo v iste& dav!ne& dire"toriju -"-%n' E'nan(n' '!-k/'+'
/dav!ne dire"cije so u"injene3
> o"rajne 9inan!ne dire"cije so osta$e sa&o v po&e&bnejih "ronovinah /'tajers"a3, &edte& "o so bi$e v
osta$ih u"injene /%oro"a, %ranjs"a, ri&orje3
> 1);@ sta ustanov$jena # !&a!ska &!aa:
Leoben /'tajers"a3
Ie$ovec /vse nae dee$e3
> istega $eta ustanov$jeni uprava dravnih go#dov in po&ors"a uprava v .rstu
> #a e$e#nice ustanov$jena dire"cija na Bunaju #a ce$otno avstrijs"o po$ovico
> <o.tn' <!o)-t doivi si$en ra#cvet 4 1);@ nastaneta 2 potni dire"ciji /-radec, .rst3, potni uradi so
!eda$je bo$jo opre&$jeni /te$egra9, br#ojav"e23
:nteresna #astopstva:
> 1)6@ se do"on!no odpravijo cehi H spodbudi se nastane" C$o!n'/, "i !itijo interese stanov
> e 1);@ nastane prva trgovs"o>obrtna #bornica
> v <@>tih $etih nastanejo odvetni"e #bornice
> po $. 1(@@ nastanejo e #dravni"e, $e"arni"e, inenirs"e2
> s'n'kat' "ot interesno #astopstvo de$avcev nastanejo po $. 1)<@ in #aivijo od "onca 1(. sto$. /"ovinars"i,
rudars"i, po $. 1(@@ "ato$i"i, socia$de&o"rats"i23
> drutva /po$iti!na in nepo$iti!na3 nastajajo e po $. 1)7), "o se i#ra#i #ahteva po svobodne& i#raanjuL
abso$uti#e& jih #atre
> po 1)61 so drutva ponovno dovo$jena H ne"atera prerastejo v stran"e, druga v nepo$iti!ne organi#acije
> najdejavneja drutva: Iiri$>?etodova druba, ?ohorjeva druba
5
> drutvenega gradiva j #e$o &a$o, po&aga&o si # registro& drutev pri dee$ni v$adi
> po 1)6@ /gospodars"a svoboda3 se ra#&ahnejo tudi gospodars"e ustanove
> #avodi so $ah"o dravni, dee$ni, ob!ins"i a$i #asebni
> vrste: socia$ni, hu&anitarni, "u$turni /&u#ej3, #dravstveni /bo$nice, hira$nice3
'o$stvo:
a. Osnovno .o%stvo
> revo$ucija ne prenese spre&e&b, e vedno je v do&eni cer"ve
> v#drujejo se s o$nina&i
> 1)6( i#ide III. .o%sk' Cakon 4 o$a postane civi$na ustanova, ob$i"uje se enotna o$a
> nova o$a /$juds"a3 se de$i na ;>$etno nijo in 5>$etno vijo J s"upaj ) $et
> na %ranjs"e&, -ori"e& in v :stri o$anje traja sa&o 6 $et
> o$s"a obve#nost ve$ja #a vse, ne g$ede na odda$jenost /"jer o$ ni bi$o, so jih ustanovi$i na novo3
> #a"on &oderni#ira vsebino pou"a /naravos$ovje, petje23
> hierarhija o$s"ih upravnih organov /!$ani so vo$jeni3:
> o$e postanejo draje, ne p$a!ujejo jih ve! stari, a&pa" jih v#drujejo ob!ine i# dav!ne osnove,
u!ite$jevo p$a!o do$o!i o"rajni o$s"i svet
> od 1)<@ obstajajo u!ite$ji!a 4 i#bo$ja se status in ug$ed u!ite$ja, pou!ujejo $ah"o tudi ens"e
> vodstvo pou"a je v ro"ah u!ite$ja /$ai"a3, duhovni" je sa&o "atehet /u!ite$j verou"a3
> s$abe strani podrav$jenja o$: o je#i"u pou"a od$o!a dee$ni o$s"i svet 4 s$oven!ina se uve$javi
sa&o na "ranjs"e& in -ori"e&, na %oro"e& se uvedejo utra"visti!ne o$e /pone&!evanje3
> po$eg dravnega obstaja tudi <!'vatno .o%stvo 4 Iiri$>?etodova druba ta"e o$e ustanav$ja v
tistih "rajih, "jer javnih o$ ni bi$o /.rst, ?aribor, -orica, na %oro"e&3
> v do$o!enih "rajih je obstaja$a 5>$etna &e!ans"a o$a "ot v#porednica viji $juds"i o$i
$. S!-n+- .o%stvo
> v ce$oti do&ena drave, vendar je dovo$jeno ustanav$jati tudi privatne in dee$ne]
> 1194 je i#vedena .o%ska !-Eo!)a 4 $iceji so odprav$jeni, gi&na#ija postane )>$etna /7 niji, 7 viji3
in ta"o ostane do 1(;), uveden je pred&etni pou" /#a vsa" pred&et en u!ite$j3, u!ni je#i" postane
ne&!ina /s$oven!ina je sa&o u!ni pred&et3, uvedena je &atura o"t pogoj #a vstop na univer#o
> 11?4 je dovo$jeno ustanoviti gi&na#ijo tudi v drugih je#i"ih 4 #a!ne se boj s$ovens"ega je#i"a #a
pri#nanje v o$ah /1(@; ustanov$jena privatna "o9ijs"a gi&na#ija, 1(15 ustanov$jena prva
dravna gi&na#ija v -orici3
> po$eg gi&na#ij obstajajo tudi !-a%k-, <>$etne srednje o$e s poudar"o& na naravos$ovnih in
tehni!nih pred&etih
> #a u!ite$js"i pou" je 1)<@ ustanov$jeno u!ite$ji!e /povse& s$ovens"o u!ite$ji!e sa&o v -orici3
> univer#a na s$ovens"ih t$eh ni ustanov$jena, !eprav je #ahteva po njen postav$jena e 1)7)
/. o%stvo o=!sk-) -%& 0D!-k)&!+-7
> 1<<< je sprejet enoten u!ni na!rt
> 1151 i#ide .o%sk' Cakon 4o$s"a obve#nost ve$ja #a vse, uveden je enoten u!ni progra&,
ustanov$jene so dravne o$e /po$eg e obstoje!ih vers"ih, ob!ins"ih in #asebnih3
> u!ite$ji v pre"&urs"ih o$ah se &orajo v 5 $etih nau!iti &adar!ine
> stanje v re"&urju: s$abo ra#vito o$stvo, u!beni"e potrjuje o$s"o &inistrstvo v ,udi&peti,
prepovedana je gajica in "njina s$oven!ina re"&urs"ih +$ovencev
> 1))5 &adar!ina postane pred&et v vseh o$ah, ustanav$jajo se &adars"i vrtci, &adari#irajo
se vse gi&na#ije
> 1(@< sprejet o$s"i #a"on #a"on po "atere& &orajo u!enci ne&adars"e narodnosti #nati po 7.
ra#redu brati in pisati v &adar!ini
5
D-"-%n' .o%sk' sv-t
Z
Ok!a+n' .o%sk' sv-t
Z
K!a+-vn' .o%sk' sv-t
. o%stvo v B-n-.k' S%ov-n'+' 'n R-C'+'
> od 1)66 sta pod :ta$ijo 4 do ta"rat je pou" v s$oven!ini, nato i#"$ju!no sa&o v ita$ijan!ini
> +$ovenci #a!nejo ustanav$jati privatne upnijs"e o$e )de$ujejo $ah"o do 1(553
Lo"a$na uprava po 1)7) na 6grs"e&:
> po 1)7) ni ve! upanij "ot posredni"ov &ed dravno upravo in ob!ina&i
> revo$ucija prinese &oderne po$iti!ne o"raje 4 $o!itev uprave in sodstva
> po 1)6@ /o"tobrs"a dip$o&a3 se povrne na staro stanje, obnovijo se upanije
> hierarhija upravnih organov:
> +$ovenci so ra#de$jeni &ed dve upanij: e$e#na in Za$s"a
> ra#$i"a &ed avstrijs"o in ogrs"o po$ovico: na ogrs"e& ni dvotirnosti na ob!ins"i ravni, a&pa" se
dee$na in dravna uprava sti"ata v upaniji
> uradnitvo v upaniji je vo$jeno od upanijs"e s"up!ine, upan ni vo$jen /pred$aga ga ,udi&peta3
> po$ovico s"up!ine sestav$jajo najve!ji dav"op$a!eva$ci 4 avto&ats"o, osta$i so vo$jeni
> ne obstaja dee$ni #bor "ot v avstrijs"i po$ovici, #a vse je pristojna upanija
> o"rajna g$avarstva so sa&oupravna /v 1vstriji so dravni tir3, o"rajnega g$avarja vo$i upanijs"a s"up!ina
> na +$ovens"e& se nahajata 2 o"rajni g$avarstvi: ?urs"a +obota in Lendava
> 1)7( tudi 6grs"a dobi &oderne ob!ine
> po$ovico ob!ins"ega odbora sestav$jajo najve!ji dav"op$a!eva$ci, osta$a po$ovica vo$jena
> 1)(; je uvedeno civi$no vodenje &ati!nih "njig, vodijo jih notarji
> $o!i&o:
o statutarne in navadne ob!ine
o &ajhne in ve$i"e /se sa&e v#drujejo3
> 6grs"i +$ovenci #aostajajo #a osta$i&i +$ovenci 4 ni po$iti!nih stran" in drutev, narodna a9ir&acija ne
obstaja
> uradni je#i" v re"&urju je do 1)56 $atin!ina, nato &adar!ina /"rate" !as 1);1>6@ tudi ne&!ina3
Ier"ev po $. 1)7):
> cer"veno vodstvo ni na"$onjeno spre&e&ba& in evo$uciji, ve#ano je na tradicijo
> #ahtevajo, da se odpravi stara joe9ins"a #a"onodaja in doseejo s"$enitev konko!ata s papee&
/1);;3 4 dobijo svobodo de$ovanja in nad#or nad o$o
> "on"ordatu nasprotujejo $ibera$ci H "o v dobi ustavnosti #&agajo na vo$itvah, spodnesejo "on"ordat
/1)6(3 in cer"vi v#a&ejo o$stvo
> v$oga duhov!ine je v te& !asu, "o nastaja s$ovens"i narod ve$i"a, saj i&ajo nad#or nad o$o /je#i"3
> od sred. 6@>tih $et se pove!a tudi njihova v$oga v po$iti"i
> predvse& na podee$ju i&ajo &o!an vp$iv, "jer ni druge, $ai!ne inte$igence
> spre&e&be pri ureditvi %avant'nsk- .koE'+-:
+$o&e" je #as$uen #a #druitev vseh 'tajers"ih +$ovencev pod $avantins"o "o9ijo /pod
sa$#bur"o &etropo$ijo3 4 1);( se &eja preuredi in je v s"$adu s po$iti!ni&i &eja&i
ve$i"ov"o o"roje gre h "r"i "o9iji /obsega %oro"o3
$avantins"a "o9ija dobi de$ se"avs"e "o9ije /?aribor # o"o$ico3
"o9ijs"o g$avno &esto se prenese i# 't. 1ndraa v ?aribor
> tudi !-ovn'.tvo doivi ". 1(. sto$. v#pon 4 g$avni so 9ran!i"ani, vrnejo se je#uiti, cistercijani /sti!na3,
"artu#ijani /$eterje3, #a!nejo de$ovati novi redovi $a#aristov /+v. 8oe9 nad Ie$je&3, sa$e#ijancev
/Ea"ovni" v Ljub$jani3, sester us&i$jen"
5
&<an'+a
Z
Ok!a+no =%ava!stvo
Z
O$('na
> <!ot-stant+-: njihov po$oaj se na novo uredi s protestants"i& patento& /1)613 4 vsi spadajo pod eno
superintendenturo na Bunaju, ta se de$i na vrsto senioratov /'tajers"a, .rst #a ri&ors"o, %ranjs"o in
Ba$&acijo, %oro"a #a ob&o!je + od Brave, %ro"a #a 8 od Brave, +podnja 1vstrija3
> re"&urje: prib$ino po$ovica prebiva$stva je protestants"a, v"$ju!eni so v ogrs"o protestants"o
superintendenturo v ,udi&peti, odtegujejo se od s$ovens"ega narodnega gibanja in spodbujajo
&adari#acijo
> '+- se $ah"o nase$jujejo e$e po $. 1)7), prej obstajajo sa&o v .rstu in -orici ter v re"&urju /?urs"a
+obota, Lendava, ,e$tinci3
Voja"i siste& 1)7)>1(1):
> po $. 1)7( se spre&eni dotedanji na#iv voja"ih teritoria$nih ob$astev: genera$na pove$jstva H -"-%na
vo+a.ka <ov-%+stva /-radcu so bi$a podrejena voja"a pove$jstva v Ljub$jani, Ie$ovcu in :nnsbruc"u3
> 1);5 je dee$no voja"o pove$jstvo v -radcu u"injeno, voja"e ad&inistrativne pos$e so prenes$i:
#a 'tajers"o se prenesejo na poveljstvo *. armade na ?unaju kot novem de,elnem generalnem
poveljstvu za 1vstrijo pod in nad 1ni,o3 alzburko3 @tajersko in =irolsko
#a %oro"o, %ranjs"o in ri&orje se prenesejo na poveljstvo **. armade v !eroni kot novem de,elnem
generalnemu poveljstvu za %ombardsko-beneko kraljestvo3 Kranjsko3 Koroko in 0rimorsko
1)66 je dee$no genera$no pove$jstvo v Vid&u je preneseno v Ljub$jano in e istega $eta v
-radec 4 njegovo podro!je nato po"riva 'tajers"o, %oro"o, %ranjs"o in ri&orje
istega $eta se spre&eni i&e v genera$na pove$jstva
1))6 se genera$no pove$jstvo v -radcu prei&enuje v pove$jstvo 5. "orpusa
> -enera$ni& pove$jstvo& o#. pove$jstvo& "orpusov so bi$a podrejena vsa voja"a ob$astva, voja"e
!ete in voja"e ustanove na njihove& o#e&$ju
> vrste vojatva:
1.!-no vo+a.tvo /s"upno #a vso dravo, k.u.k.3
> g$avni tab je na Bunaju, de$i se na dee$na voja"a pove$jstva
> v .rstu 1)7)>67 obstaja vije &ornari"o pove$jstvo /preneseno i# ,enet"3
> g$avno avstrijs"o voja"o pristani!e postane u$j
> 1)6) je "ons"ripcijs"i siste& u"injen in uveden sp$ono 5>$etno voja"o obve#nost
> po ods$uenju je obve#ni" &ora$ s$uiti e v re#ervni in dee$ni bra&bi 2 $eti
#.-"-%na $!a)$a /#a vsa"o po$ovico posebej, k.u.k. in k.3
> ustanov$jena 1)65, # dua$i#&o& je ra#de$jena na dva de$a, #a vsa"o po$ovico posebej
> je po&ona vojs"a
,.o!o"n'.tvo a%' "ana!)-!'+a
> uvedejo ga e Dranco#i, ponovno uvedeno po revo$uciji
> s"rbi #a notranji &ir, je uni9or&irana po$icija
> po $. 1)66 i&a vsa"a dee$a svoje oronitvo, na !e$u pove$jstva je dee$ni g$avar
> uvedeno je enotno voja"o sodi!e /# &oderni#acijo vojs"e3
> obstajajo tudi s$ovens"i po$"i
1rhivs"o gradivo:
> najbo$je so hranjeni 9ondi dee$nih ob$astev /v$ada, odbori, sodi!a, o$s"i svet3
> s$aba stran: v +$oveniji so sa&o 9ondi #a %ranjs"o
> 9ondi dunajs"ih &inistrstev #a #adnja obdobja &onarhije
> gradivo o"rajnih g$avarstev /#e&$ji"a "njiga3 in sodi!
> &a$o gradiva o ob!inah
OBDOBJE DRVE JUGOSLAVIJE 01411:14917
6bdobja:
1. prehodno o#. priprav$ja$no /1(1)>1(213
5
2. vidovdans"a ustava /2).@6.1(21>1(2(3
5. "ra$jeva di"tatura /@6.@1.1(2(>1(513
7. o"troirana ustava /@5.@(.1(51>1(713
Zgodovins"i ra#voj:
> 1.1#.1411 je ra#g$aena %ra$jevina +=+, @5.1@.1(2( se prei&enuje v %ra$jevino 8ugos$avijo
> #a!ne se uvajati centra$i#e&, drava i&a enotno vodstvo
> par$a&entarni siste&: Zv-Cna <a!%a)-nta!na sk&<.('na od dece&bra 1(1) /nevo$jen par$a&ent,
de$egiranost, svoje predstavni"e poi$jajo posa&e#ni de$i 8ugos$avije3
> prva na$oga nove drave je bi$a i#vo$itev "onstituante po srbs"e& proporcia$ne& siste&u /ve!ins"i3
> vo$i$na pravica se ra#iri 4 vsi po$no$etni /21 $et3 &o"i
> ustavodajna s"up!ina #aseda $e po$ $eta 4 do v'ovansk- &stav-, #1.5.14#1
> nova ustava je sprejeta $e # navadno ve!ino /1C23 in ne "va$i9icirano /2C53 4 to je (as o)-+-n-=a
<a!%a)-nta!'C)a, par$a&ent se i&enuje s"up!ina, "ra$j ga $ah"o "adar"o$i ra#pusti, v$ada je odgovorna
sa&o "ra$ju, uvaja unitari#e& in centra$i#e&
> 5.1.14#4 je uvedena k!a%+-va 'ktat&!a, ustava je ra#ve$jav$jena, par$a&ent in po$iti!ne stran"e
ra#pu!eni 4 traja do $. 1(57, "o je "ra$j u&orjen
> nova ustava je sprejeta $. 1(51, drava prei&enovana v %ra$jevino 8ugos$avijo in ra#de$jena na banovine
> par$a&ent se i&enuje na!ono <!-stavn'.tvo in i&a 2 do&a:
senat 4 po$ovica vo$jena, osta$e i&enuje "ra$j
s"up!ina 4 v ce$oti vo$jena
> vo$i$ni siste& po ustavi 1(51:
H &o!ne o&ejitve, "andidira $ah"o sa&o tista stran"a, "i i&a "andidate po ce$i dravi
H stran"a, "i dobi najve! g$asov, i&a avto&ati!no 2C5 pos$ancev
H &ed $eti 1(51 in 1(5; je g$avna stran"a 80+
H 1(5; se v#postavi 8EZ 4 na vo$itvah 1(5) dobi abso$utno ve!ino
> #5.1.14,4 /&a$a ustava3 nastane $anov'na @!va.ka # ve$i"o sa&ostojnosti in $astni& saboro& 4 isti
dan je "onec jugos$ovans"ega par$a&entari#&a, regent av$e ra#pusti par$a&ent in u"ine ustavo
Upravna ob$astva v 1. obdobju:
> histori!ne dee$e i#gubijo vsa" po&en #a organi#acijo upravnih enot
> od po$etja 1(1) se ustanav$jajo Na!on' sv-t' /v Ljub$jani 16.).1(1) #a +$ovenijo in :stro3 "ot v#poredna
po$iti!na te$esa
> septe&bra se ustanav$jajo po"rajins"i 0arodni sveti /-orica, .rst, ?aribor, Ve$i"ovec3
> vrhovno po$iti!no te$o /Jv$ada3 je Na!ono v'+-I- v Zagrebu /ustanov$jeno @6.1@.1(1)3, predseduje &u
1nton %oroec
> #4.12.1411 je ra#g$aena D!"ava S@S s predsedstvo& 4 na&esto svetov se ob$i"ujejo Na!on- v%a-,
vijeKe jih potrdi /Ljub$jana, Zagreb, +arajevo3
> # 0arodno v$ado +$ovenci dobi&o 1. v$ado, ne pa tudi par$a&enta /narodni svet ni"o$i ne preraste v
par$a&ent3
> ob$i"ujejo se &inistrstva, i&enovana poverjenitva /123
> 0arodne v$ade prev#a&ejo vse pos$e avstrijs"ih dee$nih v$ad, #borov in &inistrstev
> v te& prehodne& obdobju /!as Brave +=+3 je bi$a s$ovens"a 0arodna v$ada #e$o sa&ostojna, i&e$a je
#a"onodajne pristojnosti in pove$jeva$a je vojs"i
> po ra#g$asitvi K!a%+-v'n- S@S, 0arodna v$ada odstopi 4 i&enovane so Bee$ne v$ade # s"r!eni&i
pristojnost&i in &anji& tevi$o& poverjeni"ov /;3, resorji, "i niso dobi$i poverjeni"a, so bi$i podrejeni dire"tno
beograjs"i& &inistrstvo&
> # ob$i"ovanje& Bee$ne v$ade $ah"o prvi! govori&o o uradni rabi poj&a +$ovenija /do $. 1(253 4 to je
o#e&$je, "i ga obv$aduje dee$na v$ada, obsega 2C5 narodnega o#e&$ja
6b$i"ovanje &eja:
> po vojni pote"ajo e boji #a + &ejo:
5
na 'tajers"e& se v#postavi stabi$na 9ronta !rta, "i jo i#bori ?aister
na %oro"e& se ob$i"ujeta coni 1 in ,, 1@.1@.1(2@ je i#veden p$ebiscit
> po sa'nt:=-!)a'nsk' <o=o$' # 1vstrijo /1@.@(.1(1(3 gre s$ovens"i dravi ne"aj "rajev v se"avs"i "o9iji,
?ei"a do$ina in 8e#ers"o, pogodba do$o!i tudi p$ebiscit in po nai i#gubi dobi&o sa&o e Libe$i!e
> po t!'anonsk' <o=o$' # ?adars"o /@7.@6.1(2@3 8ugos$avija dobi re"&urje, ?e^i&urje in Vojvodino
> Z &eja se rei # !a<a%sko <o=o$o /2@.11.1(2@3 4 V s$ovens"ega o#e&$ja ostane v :ta$iji, odprto ostane
vpraanje Ee"e /ta gre 1(27 :ta$iji3
> &aja 1(1( obstaja tudi sa&ostojno re"&urje 4 M&!ska !-<&$%'ka /."a$ec3, #adui jo &adars"a rde!a
ar&ada
0ova organi#acija ob$asti 1(1)>1(21:
> 5 sestavni e$e&enti ob$asti:
> od starih avstrijs"ih organov ostanejo $e o"rajna g$avarstva in ob!ine
> do $. 1(21 ni&a&o ne ustave, ne #a"onodajnega te$esa, #ato i&ajo v$ade tudi #a"onodajno ob$ast
> vo$itve v ustavodajno s"up!ino so i#vedene 1(2@ 4 ta i#g$asuje v'ovansko &stavo
> ju$ija 1(21 preneha de$ovati Bee$na v$ada #a +$ovenijo H ob$i"uje se o"rajins"a uprava #a +$ovenijo
"ot prehodno ob$astvo
> ustava je dravo teritoria$no de$i$a na o$%ast' /553, v +$oveniji sta $jub$jans"a in &aribors"a ob$ast
/de$ovati #a!neta @1.@1.1(273, poje& +$ovenija i#gine, ne upoteva se dee$nih &eja, rah$ja se
narodna ce$ota
> $jub$jans"a ob$ast: preosta$a %ranjs"a, dobi e ,reice, +evnico, osavje, 8e#ers"o in dva o"raja na
=rva"e& /Fabar, %astav3
> &aribors"a ob$ast: preosta$a 'tajers"a, ?ei"a do$ina, re"&urje in ?e^i&urje
> na !e$u ob$asti je ve$i"i upan, "atere&u je podrejen upravni aparat, ra#de$jen na odde$"e
> de$o&a so ob$asti sa&ostojne: v #dravstvenih, "&etijs"ih, socia$nih #adevah2
> obstajata tudi ob$astna s"up!ina /de$uje $e "rate" !as od 9ebruarja 1(2<3 in ob$astni odbor /i#vri$na ob$ast3
> s estojanuars"o di"taturo /1(2(3 so ob$asti odprav$jene in i#ide ne"aj po&e&bnih #a"onov:
#a"on o notranji upravi, ju$ij 1(2(
#a"on o na#ivu in ra#de$itvi, ju$ij 1(5@
#a"on o bans"i upravi, nove&ber 1(2( > na tej pod$agi so nova upravna podro!ja posta$e $anov'n- /(3
> $jub$jans"a in &aribors"a ob$ast se #druita v Bravs"o banovino, odpadejo o#e&$ja: ,e$a "rajina
/Frno&e$js"i in ?et$i"i o"raj3 4 gre v +avs"o banovino, ?e^i&urje
> Bravs"i banovini ostane o"raj Fabar, $. 1(51 pa pride do #a&enjave: ,e$a "rajina je pri"$ju!ena na#aj,
dobi&o e de$ u&ber"a, 'trigavo in Ea#"rije, &edte& "o je Fabar vrnjen =rva"i /+avs"a banovina3
> bans"a uprava:
sede je v Ljub$jani
na !e$u je ban, "i ga i&enuje "ra$j
de$i se na ) odde$"ov
ban i&a #a po&o! ;@>!$ans"i posvetova$ni organ 4 bans"i svet /ra#prav$ja predvse& o bans"e&
prora!unu in te"o!ih #adevah, sestaja se en"rat $etno3
v $etih 1(2(>5; so bani i# vrst $ibera$cev /#a centra$i#e&3, nato i# +L+
ob ustanovitvi ,anovine =rva"e so podobne na!rte i&e$i tudi v +$oveniji, vendar do rea$i#acije ni
pri$o
> she&a uprave v 8ugos$aviji:
5
Na!ona v%aa
o#.
D-"-%na v%aa
Na!ono
<!-stavn'.tvo
/,eograd3
M'n'st!stva
MINISTRSTVA
/&inistrs"i predsedni"3
> dire"cije so podrejene &inistrstvo&, ne bans"i upravi 4 ustanovijo se:
potna dire"cija /1(1)3
gradbena dire"cija /1(1)3
inpe"cija de$a v Ljub$jani, ?ariboru in Ie$ju /1(1(3
agrarna dire"cija v Ljub$jani /1(1(3
9inan!na dire"cija v Ljub$jani /1(1(3
- dav!ni siste&: po :. +V se v novi dravi #vrsti ; a$i 6 ra#$i!nih dav!nih siste&ov 4 $. 1(2; se uvede
siste& pobiranja posrednih dav"ov /toba"3, $. 1(2) je "on!no uveden tudi enoten dav!ni siste& #a
pobiranje neposrednih dav"ov
Uprava na $o"a$ni stopnji:
> ostanejo ista ob$astva, "ot prej, $e i&ena se spre&injajo:
o ok!a+na =%ava!stva H s!-Cka <o=%ava!stva /1(223 H s!-Cka na(-%stva /1(2(3
o o$('n-
> o"rajne &eje na %ranjs"e& ostanejo ena"e, ve!je spre&e&be so na 'tajers"e& in %oro"e& /nov
dravograjs"i o"raj3
> na "oncu se ob$i"uje 2; sre#ov
> vidovdans"a ustava je predvideva$a organe sres"e sa&ouprave, 1(22 tudi i#ide Cakon o s!-sk' 'n
o$('nsk' sa)o&<!av', "i ga ne i#vajajo
> prve vo$itve v ob!ins"e organe so #vedene 1(21, vo$i$no pravico i&ajo $e po$no$etni &o"i, odprav$jen je
siste& dav!nega cen#usa
> ob!ins"a sa&ouprava traja do 1(2( /upana potrjuje ban3, ponovno je v#postav$jena 14,, 4 nov
o$('nsk' Cakon predvideva, da &ora ob!ina i&eti vsaj 5@@@ prebiva$cev /#druitev ob!in 1(55C57 4 t.i.
komasacija3, i# tega #a"ona so i#v#eta $e ne"atera &esta
> 14,9 i#ide tudi poseben Cakon o )-stn'* o$('na* 4 pri nas nastanejo 7 statutarne ob!ine /Ljub$jana,
Ie$je, ?aribor, tuj3, i&e$e so pristojnosti o"raja
> na !e$u ob!ine sta upan in ob!ins"i odbor /v &estnih ob!inah ob!ins"i svet, 1C5 postav$ja ban i# vrst
stro"ovnja"ov3
> 1(57 in 1(56 so i#vedene vo$itve v ob!ins"e odbore, nato do vojne ne ve!
+odstvo:
> ohranijo se na!e$a avstrijs"ega pravosodja
> 1(1) je ustanov$jeno v'.+- -"-%no so'.(- v Ljub$jani /"asacijs"a in ape$acijs"a stopnja3
> 8ugos$avija ne po#na s"upnega v!*ovn-=a so'.(a, #ato obstajajo tri
> specia$na sodi!a:
ob ra#padu 16 +$ovenija ostane bre# upravnega sodi!a /Bunaj3 H 1(22 je ustanov$jeno
&<!avno so'.(- v Ie$ju
1(2( ustanov$jeno dravno sodi!e #a #a!ito drave /proti po$iti!ni& nasprotni"o&3
5
DIREKCIJE BANSKA UDRAVA
/ban3
SRESKA NAAELSTVA
/sres"i na!e$ni"3
OBAINE
/upan3
voja"o sodstvo /tudi #a civi$ne #adeve3
'o$stvo:
> +$ovenci so najbo$je i#obraeni v vsej dravi
> 1(1) se i#vede popo$na s$oveni#acija o$, #a!ne se &anjins"o o$stvo # odde$"i
> de$ujejo tudi #asebne o$e /po"$icne, nuns"e, "o9ijs"e gi&na#ije23
> 1(2( je i#dan o$s"i #a"on, "i pov#a&e avstrijs"i siste&:
o nije o$e /1.> 7. ra#red3 4 obve#na #a vse
o vije o$e /;. 4 ). ra#red3
> ju$ija 1(1( je ustanov$jena univer#a v Ljub$jani s ; 9a"u$teta&i
> na pobudo tudentov se #a!ne 1(2; graditi 0U%
> 1(5) je ustanov$jen 1ZU /danes +1ZU3
:nteresna #astopstva:
> 1(1) se ustanovijo na novo /ra#en 8ugos$ovans"a obrtna #bornica3
> obstajajo 5:
#bornica #a trgovino, obrt in industrijo /de$odaja$ci3
#bornica de$avcev
#bornica "&etov
> 1(1)>1(5@ nastanejo e odvetni"a, notars"a, #dravni"a, rudars"a, $e"arni"a itd. 4 #daj na ravni ce$e
+$ovenije
> po $. 1(1) se #a!ne p$ura$i#acija sindi"atov 4 ra#de$ijo se na socia$isti!ne in "o&unisti!ne /s$ednji
prepovedani 1(2@3:
8E+ 4 sindi"at +L+
80+ 4 sindi"at $ibera$nega tabora
8+Z 4 "ato$i"i sindi"at
Brutvena organi#iranost:
> bo$j ra#vejano
> drutva se &orajo ponovno registrirati $. 1(1)
> na #a!et"u jih je 5@@@, po ra#padu e 11@@@
> ra#&ah portnih in po$iti!nih drutev
Voja"a organi#acija:
> v Bravi +=+ to podro!je po"riva overjenitvo vijeKa v Zagrebu
> drava je ra#de$jena na ; o"roij /+$ovenija je 2. o"roje, je sa&ostojno, v pristojnosti narodne v$ade3
> v %ra$jevini +=+ se de$i na ob$asti 4 +$ovenijo obsega Bravs"a divi#ijs"a ob$ast
> #aradi voja"e ogroenosti podro!ja je v +$oveniji ena ce$a ar&ada /<.3
> ob$i"uje se Eupni"ova $inija 4 utrjena, obdana # ico, utrdbe
> voja"a obve#nost je sp$ona in osebna
> redna vojs"a se i&enuje "ra$jeva
> re"rutacijs"o ob&o!je: ce$a drava
> oronitvo: 1(1( ga poenotijo #a ce$otno dravo, spada pod &inistrstvo #a vojs"o, s"rbi #a red in &ir,
ob$i"ovano je na po$"e, organi#irano ta"o "ot je organi#irana drava /po ob$asteh, banovinah23
Ier"vena uprava:
> "ato$i!ani postanejo &anjina, so sa&o ena od pri#nanih ver
> srbs"a pravos$avna cer"ev: 1(2@ se vsi pravos$avci #druijo v patriarhat srbs"e pravos$avne cer"ve
> "ato$i"a cer"ev /1C7 drav$janov3 ni&a urejenega 9inanciranja, spod$eti ji pos"us "on"ordata 4 edina
ni&a urejenega statusa
> &us$i&ani sestav$jajo 2 s"upnosti /v +rbiji in +arajevu3 4 i# njih 1(56 nastane enotna s"upnost, sede
najprej v ,eogradu, nato +arajevu, vodite$j je reis>u$>is$a&
5
> evange$i!ani: najve! je 0e&cev /na =rva"e& in v Vojvodini, pri nas v re"&urju3, "o9a i&ajo v
Zagrebu, od 1(55 se i&enuje ne&"a evange$i!ans"a cer"ev
> na$oge cer"ve: &ati!ne "njige, vers"i pou" v o$ah
> /-!k-v v S%ov-n'+':
1. ri&o"ato$i!ani
nove &eje spre&enijo cer"veno upravo 4 v novi dravi ostaneta sa&o 2 "o9iji: $avantins"a
/?aribor3 in $jub$jans"a /Ljub$jana3 4 pre"ineta sti"e s +a$#burgo& o#. -orico
&eje $avantins"e "o9ije: dobi re"&urje od s#o&bothe$js"e "o9ije in ?ei"o do$ino od
"r"e ter e ne"aj ob&ejnega ob&o!ja od se"avs"e
&eje $jub$jans"e "o9ije: dobi 8e#ers"o od "r"e "o9ije in Bav!o od -orice
ni&a urejenega statusa in 9inanciranja
1(5; je s"$enjen "on"ordat 4 predvideva, da +$ovenija postane ena "o9ija, pravos$avna
cer"ev tega ne pri#na, ni rati9iciran, de$o&a se uredi $e 9inanciranje /1(5( drava $jub$jans"i
"o9iji prepusti vers"i s"$ad3
2. evange$i!ani
sestav$jata jo 2 senioriata /ustanov$jena 1(1(3: pre"&urs"i in i#venpre"&urs"i /ne&"i3
#e$o sa&ostojna do "o9a v Zagrebu
$ah"o so uporab$ja$i &aterni je#i" /ne&"i o#. pre"&urs"i3
5. druge veroi#povedi
srbs"a: v Ljub$jani, ?ariboru in Ie$ju 4 podrejene so patriarhiji v Zagrebu
1rhivs"o gradivo:
> dobro ohranjeni 9ondi s$ovens"ih ob$astev in sodni 9ondi
> s$abo ohranjeni 9ondi ob!in
> ve! 9ondov ustanov, gospodars"ih organi#acij, drutev, stran"
> je#i" gradiva: s$oven!ina, v vojs"i in oronitvu ter dopisovanju # ,eogrado& srb!ina in ciri$ica
+$ovenci v ri&orju:
> poje& s%ov-nsko D!')o!+- se ob$i"uje &ed obe&a vojna&a 4 je iri poje& od avstrijs"ega ri&orja,
po&eni o#e&$je nase$jeno s +$ovenci onstran rapa$s"e &eje
> :ta$ijani to o#e&$je i&enujejo 8u$ijs"a "rajina /Vene#ia -iu$ia3
> do"on!no ob$i"ovanje &eje: 1#.11.14#2 v Ra<a%%& 4 8ugos$avija dobi na#aj Logatec in Ea"e", :ta$ija
dobi Ee"o
> uprava:
obdobje do o"tobra 1(22:
H na ob$asti je 9ai#e&, e "&a$u po #asedbi se #a!ne nasi$je nad prebiva$stvo&
H po "apitu$aciji 1vstrije, :ta$ijani prodirajo vedno g$ob$je, od nove&bra 1(1) do ju$ija 1(1( je
tu"aj voja"a uprava /narodni sveti prenehajo3
H ju$ij 1(1( 4 o"tober 1(22 civi$na uprava # genera$ni& civi$ni& "o&isarje& #a 8u$ijs"o
"rajino in "o&isarji, rapa$s"a pogodba ni! ne spre&eni
obdobje od o"tobra 1(22 do januarja 1(25:
H !as obstoja 8u$ijs"e "rajine "ot upravne enote 4 je provinca s pre9e"to& in po"rajins"i&i
sveti /obstaja sa&o 5 &esece3
H teritoria$na ra#de$itev province /5 o#. ; po"rajin3: .ra"a, u$js"a in Vide&s"a /1(27 e
Ee"a in 1(2< -ori"a3
obdobje od januarja 1(25 do "onca
H do 1(26 se 9ai#e& in tota$itarni siste& utrdi, sveti in pre9e"t so i&enovani od #goraj
H 1(2< je i#vedena nova upravna ra#de$itev: po"rajina je ra#de$jena sa&o na ob!ine
/u"initev o"rajev3, ni ve! ob!ins"e avtono&ije
H 1(22 so i#vedene prve ob!ins"e vo$itve
H #a!ne se ita$ijani#acija uprave
5
> pravosodni siste& /ni ve$i"ih spre&e&b3: ra#iritev ita$ijans"ega prava, ape$acijs"o sodi!e je v .rstu,
1(2( je ustanov$jeno posebno sodi!e #a #a!ito drave "ot orodje 9aisti!ne stran"e
> proces ra#narodovanja:
1(27 je i#dan #a"on, "i o&ogo!a odpu!anje ne$oja$nih uradni"ov, naroda oropajo inte$igence
1(2)>1(5< je najtre obdobje 4 u"injena so e #adnja s$ovens"a drutva
1(25 je u"injena s$oven!ina, uradni je#i" je ita$ijan!ina, s$ovens"a in hrva"a "rajevna i&ena
so odprav$jena, prii&"i poita$ijan!eni /1(2<, Za"on #a spre&e&bo prii&"ov3
e 1(1) u"injajo s$ovens"e o$e, 1(25 #a!nejo # -enti$ijevo o$s"o re9or&o /postopna u"initev,
odpu!anje u!ite$jev3
u"injajo s$ovens"o !asopisje, tis"ajo $ah"o sa&o e "njige /#e$o o&ejeno3
g&otno spod"opavanje 4 v ,enet"ah ustanovijo posebni agrarni #avod, "i od"upuje s$ovens"e in
hrva"e posesti ter jih poceni prodaja :ta$ijano& H s$ovens"o gospodarstvo propada
stanje prisi$i $judi v i#se$itev /1C; prebiva$stva3
:ta$ijani spodbujajo v"$ju!evanje v ita$ijans"a drutva /doppo $avoro, 9aisti!ne stran"e..3
1(2) je ra#pu!en par$a&ent, +$ovenci i#gubi&o predstavnitvo v po$iti!ne& iv$jenju H
pospeeno i$ega$no de$ovanje:
H Ta+na k!.(ansko:so/'a%'st'(na o!=an'Ca/'+a: i#ide i# "ato$i"ega gibanja, vodite$j je *.
,esednja" /de$uje i# Bunaja, "a&or e&igrira3, osnove tega gibanja so duhovni"i v 8u$ijs"i
"rajini, organi#acija i&a odse"e /dija"i, #a obve!anje, #a tis", "u$turo, g$asbo23,
9inancirana je i# 8ugos$avije, :ta$ijano& ni"o$i ne uspe ra#"riti stru"ture
H TIGR: i#haja i# $ibera$nega gibanja /!asopis *dinost3, dejavnost podobna .%6, po$eg tega
e teroristi!na organi#acija /poigi, sabotae3, ti" pred vojno je &o!no os$ab$jena
> cer"vena organi#acija: odstranitev s$ovens"ih "o9ov, postavitev pro9aisti!nih /+antin3, 1(2; je
ustanov$jena re"a "o9ija /obsega tudi +$ovenijo o"o$i :$irs"e ,istrice3, "o9ijs"e &eje so i#ena!ene #
dravni&i, 1(5@ odprav$jen cer"veni tis", 1(55 prepoved s$ovans"ega bogos$uja in od duhovni"ov
i#vedeno tajno tetje prebiva$stva
Vers"e s"upnosti v :. 8ugos$aviji:
> staro"ato$i!ani: prise$jeni =rvati, na +$ovens"e& ivijo v 5 upnijah
> gr"o"ato$i"i: podrejeni upniji v Zagrebu
> idje: v re"&urju /5 idovs"e ob!ine3, 1(2) se #druijo v 1 vers"o ob!ino v ?ariboru
> ?us$i&ani: 1(57 obstaja ena vers"a ob!ina #a ce$otno banovino, 1(71 je prepovedana, vodi jo i&a&
+$ovenci na ?adars"e&:
> po "on!ani vojni ?adars"a #asede re"&urje H 7.6.1(2@ s"$enitev .rianons"e pogodbe, re"&urje
pripade 8ugos$aviji /bre# orabja3
> i#ra# S%ov-nsko Do!a$+- i#vira i# obdobja &ed obe&a vojna&a, je sodni in po$iti!ni o"raj /sredi!e v
?onotru3, #na!i$na je &adari#acija, &anjina je agrarna, bre# $astne inte$igence, upravni organi so
&adars"i
> ?adari v re"&urju uivajo do$o!ene pravice
+$ovenci v 1vstriji:
> po vojni pote"ajo e boji #a + &ejo
> podpis <o=o$- v Sa'nt:G-!)a'n& 4 do$o!ena je &eja &ed %ra$jevino +=+ in 1vstrijo, %oro"a je
ra#de$jena &ed 5 drave: %ana$s"a do$ina :ta$iji, ?ei"a do$ina 8ugos$aviji, osta$o 1vstriji
> 8ugos$avija pred$aga ra#de$itev ob&ejne %oro"e na coni 1 in , /1 bi avto&ats"o pripad$a 8ugos$aviji, ,
1vstriji3 H de$no sprejeto, i#veden je <%-$'s/'t /1@.1@.1(2@3
> 1vstrija postane #ve#na repub$i"a, ra#de$jena na histori!ne dee$e
> po$oaj +$ovencev: ni&ajo pravne #a!ite, pogajanja 1(2) propadejo
> iri se ideja \indischerstva 4 to naj bi bi$a posebna etni!na s"upina
6
> odprav$jena je dvoje#i!nost 4 ni s$ovens"ih i&en a$i utra"visti!nih o$
> narodna #avest je ib"a
> tajers"i& +$ovencev gre e s$abe: ni&ajo o$, niti duhovni"ov
> 1(5) /an$us3 so dee$e u"injene in v#postav$jene posebne upravne enote i&enovane -au>+teier&ar"
in -au>%Nrnten
> odprav$jeni so e #adnji ostan"i dvoje#i!nega o$stva
> do napada na 8ugos$avijo ne"aj "u$turnega iv$jenja e obstaja, nato prepovedano vsa"o s$ovens"o
udejstvovanje
1rhivs"o gradivo:
> 9ondi dravnih centra$nih ob$astev /Ei&, Bunaj, ,udi&peta3
> srednja in nija stopnja: :ta$ija /dravni arhivi v .rstu, -orici in Vid&u3, =rva"a /a#in, Ee"a3, 1vstrija
/Ie$ovec, -radec,3, ?adars"a /+#o&bathe$T3
> drutveno gradivo: ve$i"o uni!enega, vendar tudi ve$i"o s"ritega
AAS OKUDACIJE SLOVENSKI@ DEEL 01491:149?7
0apad na 8ugos$avijo:
- napadeta sa&o :ta$ija in 0e&!ija, ?adars"a ne sode$uje v bojih, vendar "$jub te&u od 0e&!ije dobi
re"&urje
- o"upacija v posa&e#nih de$ih je ra#$i!na, prav ta"o odporni"a gibanja
- 5 te&e$jne #na!i$nosti o"upacije:
<o<o%no !aCkosan+- /7 drave, 12 po"rajins"ih enot3
an-ks'on'C-) /o"upatorji si pri#adevajo !i& prej pri"$ju!iti #asedeno o#e&$je3
!aCna!oovan+- /ci$j je uni!iti s$ovens"i narod "ot etni!no enoto3
- :ta$ija 9or&a$no pravno pri"$ju!i o#e&$je e 5. &aja 1(71, ?adars"a 16. dece&bra 1(71, 0e&!ija ni"o$i
- 6. apri$a 1(71 ban ?ar"o 0at$a!en v Ljub$jani ustanovi$ "ri#ni tab, i&enovan Na!on' Sv-t Ca
S%ov-n'+o, povab$jene so vse stran"e /;3
- 1@. apri$a je ustanov$jena 0B=, "i pre"ine vse sti"e # ,eogrado&
- v +$oveniji je "ra$jeva vojs"a v ra#su$u in se u&a"ne /11. apri$a +$ovenijo #apusti #adnji voja"
jugos$ovans"e ar&ade3
- 0arodni +vet po#ove prebiva$stvo, naj se ne upira o"upatorju H spreje& ne&"ih o"upatorjev odprtih
ro", :ta$ijanov s pos&eho&, ?adare po#dravijo $e &adars"a &anjina in protestanti
- neposredno po o"upaciji je uvedena vo+a.ka &<!ava, "i jo "&a$u #a&enjajo s civi$no
- &eje do$o!i =it$er osebno:
o &eja s =rva"o, 15. &aja 4 &eja po stari banovins"i &eji, ; vasi pri ,reicah pripade =rva"i
o &eja &ed 0e&!ijo in :ta$ijo, ). ju$ija 4 ne opre se na nobeno &ejo, gre po hribih
o &eja &ed 0e&!ijo in ?adars"o 4 po ?uri
Upravne enote:
- 0e&ci 17. apri$a ra#de$ijo svoje o"upacijs"o o#e&$je na:
+podnjo /8uno3 'tajers"o 4 see tudi na ob&o!je %ranjs"e in de$ re"&urja, sede v ?ariboru
-orenjs"o /J Aasedbena ozemlja Kranjske in Koroke3 4 sredi!e ,$ed
- v re"&urju 1;. avgusta voja"o upravo #a&enja civi$na, o#e&$je #opet pod upanija&a
- ita$ijans"a o"upacijs"a cona "asneje dobi i&e L+&$%+anska <ok!a+'na, 1). apri$a 1(71 je uvedena
civi$na uprava /dan prej je ra#pu!en 0arodni svet in ob$ast prev#a&ejo :ta$ijani3, apri$a 1(75 do"on!no
pri"$ju!ena :ta$iji
- ne&"i in &adars"i o"upator ra#pustita vse s$ovens"e po$iti!ne stran"e in drutva, :ta$ijani pustijo ve!
a$i &anj nedota"njeno
Voja"a uprava:
6
1. 0e&"o o"upacijs"o o#e&$je
- voja"o spada pod +a$#burg, niji stopnji sta v -radcu in Ie$ovcu, nada$je v ,$edu in ?ariboru
- podobno so stru"turirani gestapo, po$icija, oronitvo2
- pri nas je &a$o ne&"e vojs"e, po&agajo si s po$icijo
2. :ta$ijans"o o"upacijs"o o#e&$je
- Ljub$jana je sede "arabinjerjev
- ve! vojs"e
5. ?adars"o o"upacijs"o o#e&$je
- ra#iri se &adars"i upravni po$icijs"i siste&
Iivi$na uprava:
a7 N-).ka /'v'%na &<!ava
- she&a uprave:
- e9 civi$ne uprave je bi$ a!leiter /Uiberreiter #a 'tajers"o in Eeiter #a -orenjs"o3, podrejen
=it$erju
- v #a!et"u $eta 1(72 sta sedea ?aribor in ,$ed u"injena in #druena v enoten sede v -radcu
- $o"a$na uprava 4 upotevajo o"rajne &eje:
'tajers"a: ; o"roij /tuj, Ie$je, ?aribor podee$je, ,reice, .rbov$je3 in eno &estno
o"roje /?aribor3
-orenjs"a: 5 o"roja /%a&ni", %ranj, Eadov$jica3
- o"roje vodi -"-%n' sv-tn'k /%andrat3, v ?ariboru nadupan
- u"injeni so ob!ins"i odbori, upani #a&enjani, ni ve! ob!ins"e avtono&ije
- ob +avi je s$ovens"o prebiva$stvo i#se$jeno /)@ A3, nase$jeni so %o!evarji
- pos$ovanje ob!in se pove!a /obve#na oddaja pride$"a, &ati!arstvo, prijava in odjava biva$i!a,
urad #a popis vojne "ode23, #apos$enih je ve! $judi
- ra#narodova$ni u"repi /ci$j je pone&!enje v ; $etih3:
1. dos$edno se uni!i vse, "ar spodbuja s$ovens"o narodno #avest /#ap$e&ba "apita$a,
u"initev tis"a23
2. pone&!enje 4 i#gon prebiva$stva, s"upaj o"o$i )@.@@@ $judi /1. s"upina: i#obraenci,
pre&oniL 2. s"upina: vsi, "i so se prise$i$i po januarju 1(71L 5. s"upina: ob&ejni pas
ob +ot$i, )5.@@@ $judiL 7. s"upina: vsi, "i se niso prijavi$i a$i se niso v!$ani$i v do&ovins"o
#ve#o3
- pravni status prebiva$stva:
o ne&"i drav$jani na pre"$ic /?eutsch au& #iderru&3, v!$anjeni v 'tajers"o do&ovins"o
#ve#o o#. %oro"o $juds"o #ve#o, (; A
o bre# drav$janstva
o idje
- sodna organi#acija je urejena po ne&"e& tipu
- uradni je#i" je ne&"i, s$oven!ina dovo$jena $e i#je&o&a /objave, ra#g$asi3
- o$stvo je pri$agojeno ne&"e&u o$s"e&u siste&u, u!ni je#i" je ne&"i
- one&ogo!ena je vsa dejavnost drutev, "njinice so u"injene H ustanovijo $astna drutva in
"njinice
- represija je najhuja pod 0e&ci
$7 Ma"a!ska /'v'%na &<!ava
- 16. apri$a 1(71 ?adars"a dobi re"&urje, avgusta je uvedena civi$na uprava
- $o"a$na uprava: dva o"raja /?urs"a +obota, Lendava3, ob!ine ra#irijo svoj de$o"rog
6
Gau
Z
6"roje /Kreis3
Z
6b!ina /Gemeinde3
- uveden je &adars"i pravni siste&, o$stvo reorgani#irano, i#vedena &obi$i#acija v &adars"o
vojs"o e "onec $. 1(71
- s$oven!ina je odprav$jena, dovo$jen sa&o pre"&urs"i "njievni je#i" # &adars"i& !r"opiso&
/7 Ita%'+anska /'v'%na &<!ava
- Ljub$jana je #asedena 11. apri$a, jugos$ovans"i siste& je pu!en nespre&enjen
- 1). apri$a ob$ast prev#a&e visoki komisar /*&i$io -ra#io$i3, "i si podredi ce$otno civi$no upravo
- uradovanje je dvoje#i!no
- stru"tura uprave ostane nedota"njena /ob!inaHo"rajHpo"rajina3
- prebiva$stvo je odve#ano voja"e s$ube
- ve$ja "u$turna avtono&ija: "u$turni in portni #avodi de$ujejo naprej, prav ta"o organi#acije in
drutva
- na !e$u uprave je sosv-t /posvetova$ni organ3, bre# pristojnosti, po nove&bru 1(71 preneha
- $o"a$na raven: e vedno ; o"rajev
- na!e$ni"i o"rajev so /'v'%n' ko)'sa!+', "i so i&enovani in vedno :ta$ijani
- ob!ine ostanejo, na&esto ob!ins"ih odborov je sosvet, ob!ins"a avtono&ija je odprav$jena
- uradni je#i" je s$oven!ina, prvi tuj je#i" je ita$ijan!ina 4 dvoje#i!nost napisov in do"u&entovG
- vojs"a in po$icija pos$ujeta i#"$ju!no ita$ijans"o
- ohranjeno je isto pravo in organi#acija sodstva, na novo je uvedeno sa&o ita$ijans"o voja"o
sodstvo
- ni &noi!ne #ap$e&be pre&oenja
- ni &noi!nega v"$ju!evanja v ita$ijans"e organi#acije 4 ve!ino&a obstajajo sa&o &$adins"e
- ci$j je vedno isti: ra#narodovanje, $e da so :ta$ijani to predvide$i v ne"aj deset$etjih
- ne&"i& ob$aste& so po&aga$i i#se$iti %o!evarje po#i&i 1(71C72
6dpornitvo, revo$ucija, "o$aboracija:
- obstaja ve! stopenj "o$aboracije 4 od pasivne do popo$ne
- na s$ovens"e& ni ne"e organi#irane "o$aboracije, odprtih ro" sprej&e o"upatorja sa&o ne&"a in
ita$ijans"a &anjina
- v $etu 1(71 je nasprotovanje o"upatorju #e$o enotno in spontano
- odpor oteuje ra#de$itev &ed ve! o"upatorjev
- e v prvih &esecih o"upacije nastanejo i$ega$ne s"upine /predvse& v Ljub$jans"i po"rajini3
- apri$a 1(71 je ustanov$jena D!ot'')<-!'a%'st'(na E!onta /"asneje 6D3, parti#ans"o pove$jstvo je sprva v
Ljub$jani
- vodstvo %o&unisti!ne partije je bi$o najbo$j organi#irano, # jasni& pog$edo& vnaprej
- ob "oncu vojne je % #e$o o"rep$jena, postane pri#nana in i&a i#ob$i"ovan voja"i in represivni aparat
- po$eti 1(71 je ustanov$jen VOS, jeseni Na!ona Ca.('ta 4 obe sta v ro"ah %, na$oga: boj proti
notranje&u sovrani"u /$i"vidiranje !etni"ov in ne#ae$enih $judi3 H upor i#gub$ja "redibi$nost
- gibanja se #druujejo v regije: so"o$s"a, narodna2
- "onec 1(71 in spo&$adi 1(72 je V6+ $i"vidira$a vse vodite$je ne"o&unisti!nega odpora
- odpor proti "o&unisti!ne&u gibanju se od po&$adi 1(72 vedno bo$j organi#ira
- &arca 1(72 je na pobudo jugos$ovans"e v$ade ustanov$jena S%ov-nska Cav-Ca /+L+, $ibera$ci,
socia$isti3, "i pa se ni #na$a voja"o organi#irati 4 9or&a$no se je &ora$a podrediti ?ihaj$ove&u
na&estni"u %ar$u 0ova"u
- ob$i"uje se 'tajers"i bata$jon, notranja neenotnost, ib"a $egija, sode$uje s parti#ani
- od ju$ija 1(72 nastajajo va"e strae v &e!anstvu in cer"vi "ot stacionarne enote
- MVAC 4 po&ona po$icijs"a enota :ta$iji /"o$aboracija v Ljub$jans"i po"rajini3, nastane i# va"ih stra
/ustanov$jene e ju$ija 1(723 in !etni"ega bata$jona /Legija s&rti3
- de$uje v o"viru +$ovens"e #ave#e, vendar se de$ organi#acije ni strinja$ s podporo ?V1I
- ?V1I je i&e$a 6@ postojan", gre #a stacionarne enote
- prob$e& pri ?V1I je bi$ ta"o "ot pri +$ovens"i #ave#i 4 ni enotnega vodstva
- septe&bra 1(75 se g$avnina va"ih stra #ate!e na .urja", "jer jih parti#ani #aja&ejo in ra#bijejo
- ob iste& !asu doivi v -r!aricah #$o& p$ava garda pod vodstvo& %ar$a 0ova"a /!etni"i3
6
- s$ovens"o !etnitvo /8VB3 si po te& pora#u te"o opo&ore H 1(77 i#gubi status &ednarodne vojs"e
/dobi ga .itova vojs"a 06V3
- parti#ani in "o&unisti v $etu 1(77 pri #ave#ni"ih pridobivajo si&patije, saj so bo$j organi#irani in
ra#irjeni po ce$otne& s$ovens"e& o#e&$ju
- jeseni 1(75 :ta$ija "apitu$ira H 0e&ci 1@. septe&bra ob$i"ujejo o"era#ijsko #ono jadransko $rimorje,
"i 9or&a$no e vedno pripada :ta$iji /!eprav ?usso$inijeva ob$ast sega sa&o do rapa$s"e &eje3
- v cono je v"$ju!enih 6 ne"danjih provinc, v "aterih se nahajajo +$ovenci
- cono vodi Eainer, "i nosi na#iv v!*ovn' ko)'sa! in je podrejen neposredno =it$erju
- sede cone je v T!st&, uprava je organi#irana po ne&"e& principu
- Eainer #a posa&e#ne po"rajine /province3 i&enuje <!-E-kt-, vsa"e&u pre9e"tu je bi$ dode$jen e
ne&"i svetova$ec
- v Ljub$jans"i po"rajini ni pre9e"ta /"ot drugje na !e$u po"rajine3, to 9un"cijo oprav$ja <!-s-n'k
Ljub$jans"e po"rajine /L-on R&<n'k3
- v g$avne& je bi$a uprava nespre&enjena /o"raji, ob!ine3, na po$oajih so sedaj i&enovani +$ovenci
/pre9e"ti i&enujejo o"rajne g$avarje, ti pa upane3
- ta"o ureditev ji& uspe sa&o ta&, "jer parti#ani ni&ajo nad#ora
- uradni $ist je sedaj troje#i!en
- novi o"upator je tudi v s$ovens"e& ri&orju dopu!a$ s$ovens"e upane in o$stvo /6' in +'3
- v sodstvu ni ve!jih spre&e&b, $e ita$ijans"a voja"a sodi!a so odprav$jena in uvedena i#redna sodi!a
- uvedena je voja"a obve#nost v coni 4 obstajata 2 &onosti: v"$ju!itev v enote ++ a$i v"$ju!itev v
civi$no #a!ito /organi#acija .6B.3
- v Ljub$jans"i po"rajini i&a Eupni"ova uprava tudi propagandni odde$e", "i organi#ira proti"o&unisti!ne
shode
Bo&obranstvo:
- nasta$o je s-<t-)$!a 149,, po parti#ans"ih obra!unih # ?V1I
- 0e&ci jih i&ajo #a po&ono po$icijs"o si$o, "i se bojuje $e na s$ovens"e& o#e&$ju
- nad#or in pres"rbo vrijo 0e&ci, obstaja pa tudi avtono&ni tab do&obranstva
- na vrhuncu tejejo 17.@@@ &o, de$ijo se na bata$jone
- do sredine $eta 1(77 obstaja &onost prehoda do&obrancev &ed !etni"e 4 "o pa se ob$i"uje v$ada
.ito>'ubaiK, tega ni ve! &ono /po$iti"i i# Londona od do&obrancev #ahtevajo, da se pridruijo
parti#ano&, !esar vodstvo do&obranstva ne sprej&e3
- po#na&o 5 vrste:
s%ov-nsko 4 de$uje v Ljub$jans"i po"rajini od septe&bra 1(75 "ot po&ona si$a, vrhovni
pove$jni" je EUsener, g$avni tab je pri 0e&cih, notranja organi#acija je avtono&na, &aja 1(77
se prei&enuje v +$ovens"o narodno vojs"o, nato se #a!ne u&i"ati na %oro"o s"upaj #
ne&"o vojs"o
SRNZ /+$ovens"i narodni varnostni #bor3 4 ustanov$jena jeseni 1(75 na ri&ors"e& "ot
po&ona 9or&acija, sede je v .rstu, de$ova$a bo$j propagandno "ot operativno, ob "oncu
vojen se u&a"nejo v Dur$anijo
=o!-n+ska sa)oCa.('ta 4 najbo$j nesa&ostojna, pove$jstvo je v %ranju, vodi jo ++ o9icir
Ier"vena uprava:
- v$adajo i#redne ra#&ere, predvse& 0e&ci so sovrani do cer"ve /i#enejo duhovni"e, #aseejo
cer"veno pre&oenje, $avantins"i "o9 .o&ai! je v hine& priporu, v pastora$i po&agajo duhovni"i
drugih "o9ij3
- cer"vena organi#acija se povrne na stanje pred $eto& 1(1)
- $jub$jans"a "o9ija je de$no tudi v ne&"i o"upacijs"i coni 4 "o9u je one&ogo!eno de$ovanje na
-orenjs"e&, "i ad&inistrativno preide pod "r"ega "o9a
- 1(72 "o9 i&enuje genera$nega vi"arja #a i#se$itveni pas ob +avi
- pod :ta$ijani cer"ev de$uje nor&a$no, v bre&e so ji $e prebeg$i duhovni"i
6
- ideo$o"i spori so hudi 4 pobitih je ne"aj 1@@ duhovni"ov in bogos$ovcev, osta$i so ra#de$jeni &ed
odporo& in "o$aboracijo
- "o9 Eo&an se je vidno oprede$i$ #a proti"o&unisti!no stran, posreduje tudi #a #aprte in i#gub$ja
"redibi$nost
- re"&urje uprav$ja "o9 v +#o&bathe$T>ju "ot aposto$s"i ad&inistrator
- ne&"i o"upator je uni!i$ vse idovs"e ob!ine na +$ovens"e&, 9i#i!no ra#rui$ pravos$avne cer"ve,
prepovedane so &anje veroi#povedi /&us$i&ani3
1rhivs"o gradivo:
- centralni dr,avni arhivi o"upatorjev /Ei&, ,er$in, ,udi&peta3
- vojno-zgodovinski intitut v ,eogradu /#a de$ voja"ega gradiva3
- de,elni arhivi /Ie$ovec, -radec3
- ,upanijska arhiva #a re"&urje
- gradivo pri *ntitutu za zgodovino delavskega gibanja /#a +$ovenijo3, ohranjenost je ra#$i!na, vendar
ve!ino&a dobro /predvse& parti#anstvo3
- prob$e& pri gradivu: vsebina /$o!iti je treba &ed propagandni& gradivo& in gradivo& notranjega
pos$ovanja organov3, ve$i"o je #a&o$!anega /rtve pobojev in $i"vidacija, s"upno tevi$o rtev se ne ve,
6;.@@@>1@@.@@@, 6; A prebiva$stva +$ovenije je v vojni i#gubi$o iv$jenje3
REDUBLIKA SLOVENIJA DO LETU 149?
Zna!i$nosti ob$asti v novi dravi:
- veje ob$asti so $e navide#no $o!ene
- #adnje vo$itve # dve&a "andidatni&a $ista&a so i#vedene $. 1(;@
- od 1(<7 je vse &anj par$a&entari#&a, uve$javi se delegatski sistem
- par$a&enti i&ajo vedno ve! #borov, "i ne predstav$jajo teritoria$nih enot
- centri od$o!anja so pri partiji, opora ob$asti sta drubena $astnina in represivni aparat
- &ediji so de$egirani in niso "oristni #a #godovins"e ra#is"ave
- na vseh nivojih je arhivs"o gradivo s$abo ohranjeno do $eta 1(;5, pote& se v#postavi arhivs"a &rea,
najs$abe je ohranjeno gradivo represivnih organov /je pre!i!eno3, prob$e& je tudi dostopnost do
voja"ega gradiva /gre v ,-3
Zve#ne intitucije:
- sredi!e drave je v ,- 4 ta& se nahajajo #ve#ni par$a&ent, v$ada, vrhovno sodi!e in sede partije
- do #a!et"a ;@>tih $et je drava vodena centra$isti!no, od 1(<7 se uve$javi 9edera$i#e&
6boroene si$e:
- i&ajo s"upno i&e 81 /801 od 1(;13, "i jo sprva vodijo neo$ani !astni"i /i#idejo i# vojne3, o9icirs"i "ader
se srbi#ira in spo$iti#ira
- spo&$adi 1(7; po"rajins"e voja"e v"$ju!ijo v #ve#no vojs"o
- vrhovni pove$jni" vojs"e je predsedni" repub$i"e /.ito3, "asneje predsedstvo
- bi$a je tretja najve!ja sta$na vojs"a v *vropi in #a dravo hudo bre&e
- vojs"a je vp$iven 9a"tor v dravi, obra&bni &inister je voja", po&e&bna je njena obve!eva$na s$uba
/V6+3
- od 1(;5 varuje dravne &eje
- je#i" vojs"e je srbs"i, v #adnje& obdobju se je uve$jav$ja$o na!e$o navadnih je#i"ov /bo$j #a .63, sicer
pa se uporab$ja e"avs"a srbohrva!ina v $atinici
- 149?:?1 je !utiti vp$iv sovjets"e do"trine, voja"a obve#nost je 2 $eti, v &ornarici 7 $eta
- 14?1:51 i&a vojs"a operativno>teritoria$no naravo, 1(;< spre&eni svojo do"trino v sp$ono $juds"o
obra&bo /v &ornarici se s$ui 2 $eti, osta$i 1) &esecev3, vojs"a se &oderni#ira # Z oroje&
6
- 1451:14 je 8L1 $e ena od "o&ponent vojs"e, .6 je re#erva po repub$i"ah # repub$i"i&i tabi,
pove$jeva$na je#i"a sta tudi &a"edon!ina in s$oven!ina
- 1(6) 8L1 odpravi teritoria$ni #na!aj 4 vsa"a repub$i"a je eno ar&adno ob&o!je, vsaj V naborni"ov
s$ui v &ati!ni repub$i"i, voja"i ro" se s"raja na 1 $eto
- "onec )@>tih $et # &ednaciona$ni&i napetost&i prihajajo pobude o je#i"u v vojs"i, o naciona$nosti
starein, pojav$jajo se vpraanja ugovora vesti in preiro"ih poob$asti$ voja"ih sodi! /ta $ah"o sodijo
tudi civi$isto&3
- 1414:41 se u"inejo ne"atera voja"a ob&o!ja, ve!ajo se napetosti &ed 8L1, repub$i"i&i vodstvi in
.6, vrhovni pove$jni" 8L1 sode$uje v po$iti!nih intitucijah
Upravni organi v +$oveniji:
- #a"onodajno ob$ast i&a sk&<.('na /najprej i&enovana $juds"a, po ustavi 1(65 repub$i"a3
- i#vri$no ob$ast je v ro"ah %+&sk- v%a- /od 1(;5 i&enovana Eepub$i"i i#vrni svet3
- od 1(7; v$ado sestav$jajo )'n'st!stva /po repub$i"ah3, "i po $. 1(65 #a&enjajo i&e v /repub$i"i3
se"retariati
- ob njih so e ra#ni "o&iteji, sveti, uprave2
- do ustave 1(65 govori&o o teritoria$nih enotah, nato o B+ /drubeno po$iti!ne s"upnosti3 4 repub$i"a,
o"raj, ob!ina
- nosi$ci povojne uprave so %+&sk' o$o!', "i so i#$i i# &edvojnih 066 /"asneje se prei&enujejo v
$juds"e3, vo$ijo jih po$eti 1(7;
- hierarhi!na ureditev organov:
- na !e$u vsa"e teritoria$ne enote je upravni odbor /o"roni, o"rajni, "rajevni3 # o&ejeni&i pristojnost&i
- teritoria$no>upravna ra#de$itev:
o? ok!o"'+ /Ljub$jana, ?aribor, Ie$je, 0ovo &esto, Ljub$jana>&esto3, v coni , 5 /-orica, .rst, V
ri&ors"a3,
o#; ok!a+-v /nosijo preteni de$ upravnih na$og3
o1122 k!a+-v /$ah"o tudi ve! "rajev s"upaj3
- #a prva povojna $eta je #na!i$no ob$i"ovanje &o!nega centra$nega dravnega aparata
- vsa" upravni odbor i&a oje te$o, i&. 'Cv!.'%n' o$o! # odde$"i, "i jih vodijo !$ani $juds"ega odbora
- &eje ob$astev so se ve$i"o"rat spre&inja$e:
1(7< odpravijo o"roja /na&esto teh "rate" !as 1(7(>;1 de$ujejo 5 ob$asti: L8, ?,, -63
1(;2 #druujejo in spre&injajo upravne enote /#&anjanje tevi$a o"rajev na 1(, u"initev "rajev,
#opet so uvedene ob!ine 4 pre"o 7@@, tudi &estne3
1(;;>6; proces #druevanja ob!in /15@3 in o"rajev /173, ti postajajo vse ve!ji
1(;; uve$javitev Q"o&una$nega siste&aR /ob!ine naj bi bi$e bo$j avtono&ne, ve!ji vp$iv $judi na
od$o!itve, pos$anec je odgovoren svoji& vo$ivce&, na ob!ine se prenaajo o"rajne na$oge,
ob!ins"i uradni"i aparat se iri3
1(6; obstajajo sa&o e 7 o"raji, tevi$o ob!in se #a nas$ednjih 5@ $et usta$i na 62 in so osnovna
upravna enota v dravi
na&esto o"rajev so pos"ua$i uvesti &edob!ins"e s"upnosti, "i pa ne #aivijo v pra"si
- v upravne& pog$edu si ob!ins"e uprave po&agajo s "rajevni&i uradi
- po$eg ob!in se 1(<7 ob$i"ujejo e stanovanjs"e /++3 in "rajevne /%+3 s"upnosti ter druge sa&oupravne
interesne s"upnosti /+:+3
6
R-<&$%'ka
Z
Ok!o"+a
Z
Ok!a+'
Z
O$('n-
- ob!ine dobivajo vedno nove na$oge /oprav$jajo ta"o $astne 9un"cije "ot 9un"cije, de$egirane s strani
drave3, ve!a se njihova sa&ostojnost /v gospodars"ih in 9inan!nih #adevah3
- na !e$u ob!in so ob!ins"i $juds"i odbori, $. 65 nato se prei&enujejo v ob!ins"e s"up!ine, predsedni"
s"up!ine je QupanR
- po $. 1(<7 se ob$i"uje ob!ins"i i#vrni svet /Qob!ins"a v$adaR3
- 1((7 ob!ina postane avtono&na enota, po$eg se ob$i"ujejo upravne enote
+odstvo:
- te&e$j predstav$ja parti#ans"o sodstvo 4 najprej obstajajo $e voja"a sodi!a, septe&bra 1(77 se
ustanovijo e civi$na # o&ejeni& de$o"rogo& in septe&bra 1(7; redna sodi!a
- organi#acijs"o se pravosodje sprva ne spre&inja 4 sodstvu so v o"viru $juds"e ob$asti odre"a$i
avtono&nost, po$iti"a se je pogosto v&eava$a v sodne postop"e
- jugos$ovans"i "a#ens"i #a"oni" je o&ogo!a$ #e$o Qe$asti!neR ra#$age /!$en 155 o verba$ne& de$i"tu3
- #a nad#or nad sodni"i uvedejo !asovno o&ejeni sodni"i aparat, "i "rni neodvisnost sodstva
- #na!i$nosti sodnega siste&a v ;@>tih $etih: "renje !$ove"ovih pravic, poi$janje na prisi$no de$o, is"anje
notranjih sovrani"ov /obsodbe in9or&birojevcev3, "on9inacije2
- prva $eta po vojni i&a ve$i"o vp$iva toi$stvo, "i postope" sproi na pred$og 6Z0* a$i UB,*
- po$eg sodnih po#najo tudi ad&inistrativne u"repe 4 UB,1 je poi$ja$a $judi v #apor bre# obsodbe
- tega je &anj od sredine ;@>tih $et 4 ustrahovanje dosee na&en, #aprejo -o$i oto", #apirajo sa&o e
inte$e"tua$ce in pisce "ot v#or!ni pri&er /npr. u!ni"3
- +$ovenija je v represiji &anj i#ra#ita "ot druge repub$i"e
- hierarhija sodi!:
- po ustavi 1(<7 se redna sodi!a de$ijo na:
1. stopnja 4 te&e$jna sodi!a s podrejeni&i enota&i
2. stopnja 4 vije sodi!e
5. stopnja 4 vrhovno repub$i"o sodi!e
- posebna sodi!a:
od $. 7; sa&o 7 &esece de$ujejo sodi!a s$ovens"e narodne !asti # na$ogo #ap$eniti pre&oenje
sovrani"ov drave
voja"a /1. stopnja, 2. stopnja vrhovno vojno sodi!e v ,eogradu3,
gospodars"a /1(;7><73, od$o!ajo o gospodars"ih sporih na 5 stopnjah: o"ronoHvijeHvrhovno,
so sa&oupravna
1(<7 /ustava3 so uvedena sa&oupravna sodi!a #a arbitrae, sodi!a #druenega de$a2
sodni" #a pre"r"e
- ta siste& se obdri do $. 1((7
6rgani #a notranje #adeve:
- do$go so i#"$ju!no v #ve#ni pristojnosti 4 po$icija ni nad#orovana s strani drave, #ato se pos$uuje vseh
sredstev /tortura, $i"vidacije23
- po#na&o:
A. J&=os%ovanska <o%'t'(na <o%'/'+a /tajna3
6
V!*ovno so'.(- v B-o=!a&
/5. stopnja3
Z
R-<&$%'.ko so'.(-
/2. stopnja3
Z
Ok!o"no so'.(-
/1. stopnja3
Z
Ok!a+no so'.(-
/1. stopnja3
Z
- do $. 1(76 se i&enuje OZNA, nato se prei&enuje v UDV /Uprava dravne varnosti3
o#. od 1(66 SDV /+$uba dravne varnosti3
- e &ed vojno in tudi pote& se bije boj #a prev$ado &ed partijo in po$icijo
- 6Z01 je ustanov$jena &aja 1(77 v Brvarju, ne"aj &esecev "asneje v njene& s"$opu
ustanovijo i#vri$ni organ %068 /1(77>;53, podrejena sta neposredno .itu
- s$ovens"a 6Z01 je ustanov$jena junija 1(77 "ot nas$ednica V6+>a # na$oga&i:
uni!evanje sovranih s"upin /!etni"i3, varovanje dravnih &eja
- ta"o 6Z01 "ot %068 sta organi#irana centra$isti!no: ra#de$itev g$ede na upravno
ra#de$itev /repub$i"a, o"rajna, o"rona3
- i&a pristojnosti i#re"ati upravne "a#ni /in9or&birojevci3
- na !e$u je 1$e"sander Ean"oviK do 1(66, .ito ga odstrani
- po prei&enovanju v +BV se podredi se"retariatu #a notranje #adeve in ostane do 1((@C(1
- hierarhija obve!eva$ne s$ube: re#identiHagentiHin9or&atorjiHviri
- UB, /+BV3 i&a nad#or nad sodi!i in #apori
- 1@@1 je +BV odprav$jena, danes je to +6V1 /podrejena predsedni"u3
B. R-na <o%'/'+a /&i$ica3
- i&enuje se +$uba javne varnosti /+8V3, s"rbi #a red in &ir ter pro&etno varnost
- do 6@>tih se i&enuje $juds"a &i$ica, organi#irana je voja"o in na #ve#ni ravni,
ra#de$jena na ve! vej /go#dna, industrijs"a, gasi$s"a, pro&etna3,
- 1(6< preide v pristojnost repub$i", se posodobi /nad#oruje tudi &ejne prehode3
- po reorgani#aciji sa&o e sp$ona in pro&etna
- organi#irana na 5 ravneh:
o vsa"a ob!ina i&a postajo
o nad njo je inpe"torat
o najvija stopnja je &inistrstvo #a notranje #adeve
- ve$i"o"rat oprav$ja tudi po$iti!ne na$oge, podrejena je +BV
- svobodno #druevanje ni dovo$jeno /ni stran", drutev in drugih interesnih #astopstev,
#bornic23, obstajata sa&o en sindi"at in ena #bornica
%o&unisti!na partija:
- najprej se i&enuje %o&unisti!na partija /%3, od 1(;2 Zve#a "o&unistov 8ugos$avije /Z%83
- urejena je hierarhi!no "ot upravni organi:
- od$o!itve v +$oveniji spreje&a najprej po$itbiro, "asneje predsedstvo I% Z%+
- partija se opira na &noi!ne organi#acije /&$adinci, sindi"ati, $ovci in +ZBL "ot "rovna organi#acija
vseh drubenopo$iti!nih s"upnosti3
- prisotna je v vseh s9erah ob$asti 4 !$anstvo naraste od ).@@@ na 1@@.@@@
- gradivo partije: i&a ve!jo teo "ot gradivo upravnih organov, najbo$j i#postav$jeni po"$ici so po$icija,
u!ite$jstvo in uradnitvo /pogoj #a napredovanje je drubeno>po$iti!na a"tivnost in &ora$no>po$iti!na
neopore!nost3, dobro je ohranjeno gradivo repub$i"ih organov, s$abe je # gradivo& na regiona$ni
ravni /od <@>tih $et ni vse v arhivih3
Zastopstva in drutva:
6
R-<&$%'.k' /-nt!a%n' ko)'t-
Z
Ok!a+n' ko)'t-
Z
O$('nsk' ko)'t-
Z
Osnovna o!=an'Ca/'+a /663
%rajevna, tovarni"a2
- neodvisnih drutev #unaj +ZBL ni
- interesna #astopstva /#bornice3 so o&ejena v de$ovanju in i&ajo de$egirane na$oge 4 obstajajo enotne
gospodars"a, obrtna in odvetni"a #bornica, sindi"ati so enotni in odvisni
'o$stvo:
- 1(7; so ole podr,avljene, 6' postane enotna
- o$s"a obve#nost je do $. 1(;@ s"rajana na < $et, nato #opet )>$etna 6'
- &ono je tudi para$e$no o$anje /ne"ateri so po 7 $etih prestopi$i na nije gi&na#ije a$i nada$jeva$i v vije
ra#rede 6'3
- &e!ans"e o$e so u"injene
- 14?1 i#ide Zakon o osnovn-) .o%stv&: 6>$etna 6', 7>$etna gi&na#ija
- u"initev "$asi!nih gi&na#ij /bo$j podobne rea$"a&3
- u!ite$ji!e preob$i"ujejo v pedago"e gi&na#ije
- #na!i$ni so pritis"i na u!ite$je s strani drave /ne s&ejo se od&i"ati od #a!rtane ob$astne $inije a$i
i#pri!evati svoje veroi#povedi3
- od 6@>tih $et se iri viso"o o$stvo /1(<; dobi&o &aribors"o univer#o3
- v <@>tih $etih se 6' preob$i"uje v ce$odnevno o$o
- 1()1 je v +' uvedeno J&s)-!+-no 'Co$!a"-van+-K > poenotenje progra&ov, u"initev &ature
- ce$oten o$s"i siste& je prepojen z ideologijo /pionirji, &$adinci23
- u!ni je#i":
o re"&urje 4 dvoje#i!na o$a /pou" v obeh je#i"ih3
o ri&orje 4 posebni odde$"i # ita$ijans"i& je#i"o&
o v ce$otni dravi 4 srbohrva!ina "ot u!ni pred&et
o voja"e o$e 4 srbohrva!ina
- nara!a i#obra#bena raven, nepis&enost je $e 1 A
Vers"e s"upnosti:
- drava je ateisti!na, cer"ev je odrinjena i# javnega iv$jenja in ra#$a!ena
- vera naj bi bi$a pred&et privatne s9ere, njeno javno i#raanje je $ah"o ovira$o !$ove"a pri "arieri
- po vojni vse vers"e s"upnosti i#gub$jajo verni"e in poob$asti$a 4 ne vodijo ve! &ati!nih "njig, #asebnih
o$, ne &orejo registrirati drutva, verou" je prepovedan, so pod nad#oro& in # o&ejeni&i dohod"i
/posebno pravos$avna cer"ev3, duhovni"i so preganjani
- najteje obdobje #a cer"ev je 1(7;>;5:
naciona$i#acija in obdav!itev cer"venega pre&oenja
pos"us ra#cepitve duhovni"ov /1(7( ustanovitev Iiri$>?etodovega drutva3
sodni pregoni /do 1(;5 je 1C5 duhovni"ov v #aporu a$i na prisi$ne& de$u3
neurejeno v#drevanje cer"ve /ni nabir" po cer"vah, ni vers"ega s"$ada3
#unaj cer"va ni dovo$jena nobena dejavnost /npr. "aritativna3
- 1(;2 po$itbiro s$ovens"e partije sprej&e nove s&ernice: na 6' se 9a#ira pou" naravos$ovnih pred&etov,
u"ine se 9a"u$tativni verou", teo$o"a 9a"u$teta je i#"$ju!ena i# univer#e
- 14?, i#ide Zakon o v-!sk'* sk&<nost'*, s "ateri& je cer"ev pri#nana #a sogovorni"a
- 1(66 pride do podpisa prvega proto"o$a &ed 8ugos$avijo in Vati"ano& /pote& "o je 8ugos$avija 1(;5
pre"ini$a dip$o&ats"e sti"e3
- 14;5 i#ide II. Zakon o v-!sk'* sk&<nost'*, "i bistveno ne odstopa od prvega
Ier"vena uprava:
- po vojni $jub$jans"a in &aribors"a "o9ija dobita na#aj stare &eje
- do s&rti "o9a Eo&ana, "i je e&igrira$, ni postav$jenega novega "o9a, isto v ?ariboru
- v ri&orju ni "o9ijs"ega sredi!a
- 1(7< so ustanov$jene 5 aposto$s"e ad&inistrature #a o#e&$ja gori"e, tra"e in istrs"e "o9ije
- 1(61 je $jub$jans"a "o9ija pov#dignjena v nad"o9ijo
- 1(67 je vse o#e&$je s$ovens"e 'tajers"e, %oro"e in re"&urja #drueno pod $avantins"o "o9ijo
6
- 1451 je L+&$%+ana )-t!o<o%'+a in &aribors"i "o9 njen su9ragan
- %oper ostane sede edine aposto$s"e ad&inistrature
- 1(<; /osi&s"i spora#u&i3 je "oprs"a "o9ija i#$o!ena i# tra"e "o9ije in dve $eti "asneje ustanov$jena
prava ko<!ska .koE'+a
- 1()< je ustanov$jena s$ovens"a "o9ovs"a "on9erenca
- II. vat'kansk' kon/'% /1(62>6;3 uvede novosti: v cer"vi se uporab$jajo ivi je#i"i, ve!je sode$ovanje
verni"ov, redovne s"upnosti se organi#irajo v province na teritoria$ni osnovi
- -van=-%'(an' 1(;@ dobijo sa&ostojno cer"ev, vers"e ob!ine /153 so v + re"&urju, pove#ane so v seniorat
v ?urs"i +oboti, na!e$uje &u senior, ob!ine obstajajo tudi v Ljub$jani, ?ariboru in na 1pa"e& po$ju
- 'st!ska <!avos%avna /-!k-v i&a po vojni upnijo $e v Ljub$jani
- )&s%')an' se ne s&ejo ve! organi#irati
+$ovenci v #a&ejstvu:
A. Ma"a!ska
- obve$ja stara &eja
- ta"oj po vojni i&ajo +$ovenci pri#nane sa&o e$e&entarne pravice
- 1(;6 dobijo ne"aj pravic, vendar ni drutev in !asopisov
- &anjina je #e$o agrarna, nanjo vp$iva tudi ob&ejna v$oga
- je#i" i#u&ira
- upravna ureditev ostaja ista
B. Avst!'+ska Ko!o.ka
- 25. &aja 1(7; se 81 u&a"ne s %oro"e
- s$ovens"a &anjina je organi#irana v 6D
- e jeseni 1(7; so ,ritanci prisi$i$i vodjo 6D na %oro"e& .isch$erja, da se odpove ideo$ogiji
- #ave#ni"i so se od$o!i$i ohraniti &ejo i# $. 1(5)
- 1(;; je podpisana dravna pogodba # 1vstrijo
- e danes i&ajo +$ovenci &a$o e$e&entarnih pravic 4 od 1(;) ni ve! obve#nega u!enja s$oven!ine
v o$ah
- 1(<6 i#vedejo poseben popis prebiva$stva, na pod$agi "aterega dobijo +$ovenci ne"atere pravice 4
ta&, "jer je 2; A prebiva$stva s$ovens"ega, se ustanovi dvoje#i!no o$o
C. Ita%'+a
- &aja 1(7; 81 #asede o#e&$je do etni!ne &eje, &edte& "o so #ave#ni"i hote$i #asesti o#e&$je do
rapa$s"e &eje
- 81 se &ora 12. &aja 1(7; u&a"niti na t.i. ?organovo !rto, pred&et pogajanj postane o#e&$je &ed
staro avstrijs"o>ita$ijans"o in rapa$s"o &ejo
- o#e&$je se ra#de$i na /ono A /#ave#ni"a uprava3 in /ono B /uprava 81 v 6patiji3
- v obeh conah je ob$ast voja"a, dopu!ena pa je tudi civi$na
- v coni , se uve$jav$ja $juds"a ob$ast # #na!i$ni& vodstvo& in "ontro$o nad podjetji
- #a!ne se prvo odse$jevanje :ta$ijanov i# cone 1 in v#postav$janje ob$asti +$ovencev
- "ot reitev prob$e&ov se sprej&e 9rancos"i pred$og, "i se ravna po etni!ne& principu 4 podpisana
je &irovna pogodba /1@. 9ebruar 1(7<3
- &eja po pogodbi: do Bevina je jugos$ovans"o, #a njo je o#e&$je ta&pons"e drave +.6, v
#gornje& de$u se ravna po stari avstrijs"o>ita$ijans"i &eji, v spodnje& de$u ostane ne$ogi!na
- +.6 je ra#de$jena na cono 1 in cono , 4 #a!ne se i#se$jevanje i# :stre in -ori"e, do 1(6; v$ada
na &eji #e$o strog rei&, sti"i &ed cona&a so #e$o o&ejeni
- upravo naj bi vodi$ guverner, "i pa ga ni"o$i ne i&enujejo
- v coni 1 se ohrani staro stanje, v coni , se uve$jav$ja jugos$ovans"i siste&
- sede uprave #a cono , je %opru
- ob ra#"o$u "o&unisti!nega siste&a 1(7) se ra#cepi tudi tra"a partija /eni #a +ta$ina, drugi #a .ita3
- uprava v obeh conah se postopo&a prenaa na civi$iste 4 v coni , e 1(76 ob$ast prev#a&e istrs"i
$juds"i o"roni odbor
- o"roje so u"ini$i $. 1(;2, nad#or prev#a&eta obe repub$i"i
7
- o"tobra 14?, pride do t!"a.k- k!'C-, "o so #ahodni #ave#ni"i enostrans"o ra#g$asi$i, da bodo
upravo v coni 1 +.6 preda$i :ta$iji H 8ugos$avija je de$no &obi$i#ira$a vojs"o in jo pos$a$a na &eje
# :ta$ijo in +.6 H :ta$ija je prista$a na u&i" obeh vojs" # &eje, 1ng$ei in 1&eri!ani pa so #a!e$i
pogovore # obe&a strane&a o reitvi vpraanja
- pogovori so "on!ani ?. okto$!a 14?9, "o podpiejo %ononsk' )-)o!an&) in +.6 preneha
obstajati, &eja &ed cona&a postane de&ar"acijs"a !rta, ra#iri se civi$na uprava obeh drav,
&eja je potrjena # osi&s"i&i spora#u&i $. 1(<;
- $eto 1(;7 po&eni "onec upanja #a &anjine na obeh straneh 4 #a!ne se e"sodus :ta$ijanov i# cone
, in 8ugos$ovanov in cone 1
- cona , se je de&ogra9s"o i#pra#ni$a v $etih 1(;7>;< #aradi ita$ijans"e propagande in u"repov
jugos$ovans"ih ob$asti 4 optanti so s&e$i odnesti denar, #a nepre&i!nine naj bi se dogovori$i
"asneje
- optante je :ta$ija nase$i$a na .ra"e& ob s$ovens"ih vaseh, &anj je to uspe$o v -orici
- na obeh straneh &eja je e vedno osta$a &anjina /+$ovenci so v :ta$iji nase$jeni v treh po"rajinah3
- $ondons"i &e&orandu& je predvide$, da se raven pravic ne s&e &anjati 4 v 8ugos$aviji je ra#$i"a
&ed pravica&i :ta$ijanov v bivi coni , in osta$i :stri /vidna dvoje#i!nost3, V :ta$iji je ra#$i"a g$ede
na po"rajine /v Vide&s"i po"rajini so +$ovenci pri#nani #a &anjino e$e $. 2@@1, na -ori"e& so
pri#nani na sp$oni ravni, na .ra"e& pravice #agotav$ja $ondons"i &e&orandu&3
- ve!ino s$ovens"ih institucij v :ta$iji so v#postavi$i &ed vojno 0e&ci a$i #ave#ni"a uprava po vojni
7