made by: marshall

UVOD V PRAVOZNANSTVO
zapiski predavanj prof. Novaka in prepisi power pointov v študijskem letu 2018/19

Kazalo:
I. DRŽAVA IN KLASIFIKACIJA DRŽAV ......................................................................... 2
II. NEKAJ TEMELJNIH POGLEDOV NA POJEM DRŽAVE ....................................... 15
III. PRAVNO PRAVILO .................................................................................................... 25
IV. PRAVNO RAZMERJE ................................................................................................. 33
V. NORMATIVNI PRAVNI AKT .................................................................................... 43
VI. PRAVNI VIRI ............................................................................................................... 52
VII. PRAVNE PRAZNINE .................................................................................................. 70
VIII. UPORABLJANJE SPLOŠNIH PRAVNIH AKTOV ............................................... 74
IX. SISTEMIZACIJA PRAVA ........................................................................................... 87
X. RAZLAGA NORMATIVNIH PRAVNIH AKTOV .................................................... 91
XI. POGLEDI NA NARAVO PRAVA ............................................................................ 104
XII. VRSTE IN METODE PRAVNIH ZNANOSTI.......................................................... 110
XIII. NEKAJ ZAPISKOV IZ VAJ ZA UVP ................................................................... 113

1
 made by: marshall

I. DRŽAVA IN KLASIFIKACIJA DRŽAV

pojem države
- verska prava obstajajo neodvisno od države
- običajno pravo obstaja neodvisno od države
- pravo ni pojmovno vezano na državo
- pravo lahko obstaja brez države (običajno pravo, mednarodno pravo, pravo eu)
- zadnjih 200 let se pravo razvija zelo tesno ob pojmu države
- pojem država ima dva pomena (ožji in širši pomen)

državo v širšem pomenu besede sestavljajo:

a) državno ozemlje
b) državno prebivalstvo
c) državna organizacija (država v ožjem pomenu besede = državne institucije)
- odsev v definiciji Konvencije iz Montevidea

v širšem smislu: ozemlje, prebivalstvo, državna organizacija

država
v ožjem smislu: državna organizacija

državno ozemlje – 3d prostor:

a) površina države
b) zračni prostor na njo
c) podzemlje pod njo
- zračni prostor in podzemlje, ki tvorita teritorij države, omejujejo tehnične možnosti
obvladovanja
- v tem prostoru ima država (načeloma) popolno oblast (SUVERENOST)

morje kot del državnega ozemlja:

a) notranje morske vode (zalivi, ustja rek – izenačeno s kopnim ozemljem)
b) teritorialno morje (12 morskih milj – država je suverena, mora pa dopustiti neškodljiv
prehod tujim ladjam in letalom)
c) zunanji pas (največ 24 morskih milj od obale) – pravica nadzora
d) izključna ekonomska cona (največ 200 morskih milj od obale) – pravica ekonomskega
izkoriščanja (ribolov, druga morska bogastva)

pomembna ločnica med

- javnopravno oblastjo nad ozemljem (imperium) in
- lastništvom ozemlja (dominium) države
- bistven vidik obstoja države je izključna sposobnost izvrševanja oblastnih aktov
- ta more biti vezana na določeno ozemlje

državno prebivalstvo
- prebivalstvo:
- ožji vidik: državljanstvo
- širši vidik: tudi druge osebe, ki so tesno povezane z ozemljem določene države (npr.
osebe s stalnim prebivališčem)
- zgodovinska izključevanja določenih oseb iz politične skupnosti

2
 made by: marshall

- ljudstvo (celota državljanov) vs. narod (etnično določena skupnost)

ožji vidik: državljani

prebivalstvo
širši vidik: vse osebe, ki so tesno povezane z ozemljem države

državljanstvo
- definicija državljanstva: določena pravna vez posameznika z državo, iz katere izhajajo
nekatere pravice in dolžnosti
- ne gre za pravico (ker je pravica tipično iztožljiva)
- »vsakdo ima pravico do državljanstva« (1. odstavek 15. člena Splošne deklaracije o človekovih
pravicah)
- države lahko svobodno odločajo, komu bodo podelile svoje državljanstvo
- preprečevanje apatridnosti
apatridnost = stanje brez državljanstva)
pridobivanje državljanstva
- izvorna pridobitev:
o po starših (iure singuinis)
▪ po rodu pridobljeno državljanstvo če sta oba starša državljana RS
▪ en starš slo + otrok rojen v RS
▪ en starš slo + drugi starš neznan ali pa nima državljanstva, otrok rojen v tujini
o glede na kraj rojstva (iure soli)
▪ v Evropi in svetu le izjema
▪ če sta oba starša neznana, ali osebi brez državljanstva
▪ za ta vzorec le države z veliko emigracijo (Severna in Južna Amerika)

- izvedena pridobitev državljanstva (oseba neko državljanstvo že ima):

o naturalizacija (pridobitev državljanstva na podlagi prošnje in ob izpolnjevanju
določenih pogojev)
▪ običajno nosilec že ima (ali je imel) državljanstvo določene osebe
▪ problem dvojnega državljanstva
▪ odrekanje prejšnjemu državljanstvu
▪ diskrecijska pravica države (država se lahko odloči da državljanstvo podeli ali pa tudi
ne)
▪ pogoji za pridobitev državljanstva
o z optacijo (npr. ob razpadu države)

po starših
izvirna pridobitev
glede na kraj rojstva
pridobitev državljanstva
naturalizacija
izvedena pridobitev
optacija

3
 made by: marshall

državna organizacija
- definicija državne organizacije: celota oblastnih organov, ki razpolagajo z monopolom
prisile (z njimi država zagotovi dejansko uveljavljanje svojih oblastnih aktov)
- na takšen način država v končni instanci zagotovi dejansko uveljavitev svojih oblastnih
aktov
- problem propadlih držav (failed states)
- čeprav državna organizacija obsega več organov, ti navzven delujejo kot celota

dopolnitev treh sestavin države: SUVERENOST

- definicija suverenosti: pravno najvišjo in načeloma neomejeno oblast
- državna organizacija mora posedovati suverenost
- s pojmom suverenosti opisujemo pravno najvišjo in načeloma neomejeno oblast
- suverena je tista organizacija, katere pristojnosti so načeloma neomejene in jih ne sme
omejevati nobena druga organizacija

suverenost kot lastnost države

- ločimo dva vidika državne suverenosti:
a) notranja suverenost: sposobnost, da država učinkovito izvaja oblastna dejanja
na celotnem ozemlju (suverenost v notranjih zadevah)
b) zunanja suverenost: neodvisnost od drugih držav (suverenost v zunanjih
zadevah)
- notranja suverenost je pogoj za priznanje (nove) države s strani drugih držav

izvor suverenosti:
- kje je simbolični izvir najvišje oblasti?
o bog (?) npr. Iran
o vladar (Japonska, Rusija konec 19. st.)
o upošteva politično skupnost (Stalinova ustava v Sovjetski zvezi (CCCP) –
nosilec suverenosti je delovno ljudstvo)
o v moderni državi je nosilec suverenosti celotna politična skupnost – kdo jo
sestavlja?
o narod (narodna suverenost) - etnično določena skupnost (npr. Romunija, Srbija,
Hrvaška) – kaj pa ostali?
o danes izključitev le na simbolni ravni
o suverenost iz ljudstva (nem, slo) – ljudska suverenost (vsi z državljanstvom) –
bolj inkluzivno
o narodna suverenost vs. ljudska suverenost

šibitev suverenosti:
- izhodišče: suverenost = »pravno najvišja in načeloma neomejena oblast« → kwa pa
mednarodne pogodbe in ustavno pravo EU?
- dejansko številne omejitve:
o državna oblast ni neomejena (ustava, zakoni)
o mednarodnopravne obveznosti
o Evropsko sodišče za človekove pravice
o pravo Evropske unije
o (dejanske omejitve suverenosti) – praktične omejitve
- vsaka norma iz EU ima avtomatično prednost pred normami držav članic (načelo
primarnosti prava EU)

4
 made by: marshall

KLASIFIKACIJA DRŽAV
razvrščanje držav
- gre za razvrščanje modernih držav
- opozarja nas, da je mogoče države opazovati z različnih zornih kotov (opozarja na
različen lastnosti države)
- vsi zorni koti nam povedo nekaj pomembnega o državi in položaja posameznika v njej

možne klasifikacije
a) oblika VLADAVINE
b) oblika DRŽAVNE OBLASTI
c) oblika POLITIČNEGA SISTEMA
d) oblika DRŽAVNE UREDITVE

oblika vladavine
- države lahko delimo glede na organiziranost in pravni položaj državnega poglavarja
(šefa države)
- po tem kriteriju razvrščamo države na:
o MONARHIJA
o REPUBLIKA
- že v ustavi je določena oblika vladavine
- bistvene razlike med državnimi poglavarji v monarhiji in republiki so:
o v monarhiji je državni poglavar politično in pravno neodgovorna oseba (oblika
politične odgovornosti: izglasovanje nezaupnice, postopek interpelacije,
odstavitev vršilca politične funkcije, ustavna pritožba,) kralja ni mogoče
odstaviti, zoper kralja sodni postopek ni možen
o monarh ni izvoljen, temveč je določen po dednem redu
o monarh svojo funkcijo opravlja dosmrtno
o monarh je posamezna oseba, izredno redko kolektivni organ (BiH – šef države
je kolektivni organ 3 oseb)
o monarh: politično in pravno neodgovoren, ni voljen, dosmrtno opravlja funkcijo

oblike državne oblasti

- odločilno je razmerje med tremi vejami oblasti (zakonodajno, izvršilno, sodno) –
predvsem med prvima dvema, sodna mora bit neodvisna (funkcija ščitenja čp)
- po tem kriteriju lahko države razločujemo na države, ki so organizirane:
o po načelu delitve oblasti (veje ločene!) – 3 variacije:
a) predsedniški sistem
b) polpredsedniški sistem
c) parlamentarni sistem
o po načelu enotnosti oblasti
a) skupščinski sistem (npr. Švica)

načelo delitve oblasti – zagovorniki: Locke, Montesquieu

načelo enotnosti oblasti – zagovornik: J.J. Rousseau

načelo delitve oblasti

- načelo delitve oblasti se je izoblikovala kot nasprotje absolutni monarhiji (ideja v 17.
st.)

5
 made by: marshall

- sprva le teoretični model

o John Locke (1532-1704): delitev oblasti na zakonodajno (od ljudstva izvoljeni
predstavniki) in izvršilno (kralj) oblast
o Charles de Montesquieu (1689-1755): oblast deli na zakonodajno, izvršilno in
sodno vejo oblasti
o razliko med tremi vejami oblasti je mogoče pojasniti z njihovim odnosom do
prava: ustvarjanje, izvrševanje, razlaga zakonov
- načelo delitve oblasti naj varuje pred zlorabo oblasti, tako da državno oblast razdeli na
3 veje oblasti, ki morajo pri izvrševanju državne oblasti sodelovati
- načelo delitve oblasti v strogem pomenu pomeni, da morajo biti 3 veje oblasti med seboj
personalno, organizacijsko in funkcionalno ločene
- načelo delitve oblasti pa mora biti omiljeno s sistemom zavor in ravnovesij, gre za to,
da naj se 3 veje oblasti med seboj nadzirajo in omejujejo

PREDSEDNIŠKI SISTEM

predsedniški sistem
- predsedniški sistem: izvršilna veja oblasti skoraj v celoti skoncentrirana v rokah
predsednika države
- predsedniški sistem ZDA (zgornja shema), elektorski sistem, noben dom ne more
izglasovati nezaupnice (nezaupnica ni možna!)
- predsednik ne vlaga zakonskih predlogov, to dela kongres, tam morata oba domova
potrditi zakon v popolnoma identičnem besedilu
- določanje proračuna – kaj predsednik sploh loh nardi (proračun določa kaj predsednik
sploh lahko uresniči – spomni se Trumpa in zidu z Mehiko)
- soglasje za člane kabineta in člane zveznega sodstva
- veto na zakon kongresa – nato kongres lahko svojo voljo uveljavi le za 2/3 večino
- predsedniški sistem
o stroga izpeljava delitev oblasti
o omejen sistem zavor in ravnovesij
o predsednik je neposredno izvoljen
o predsednik je šef države in hkrati vodi izvršilno vejo oblasti
o predstavniški dom predsedniku (in vladi) ne more izglasovati nezaupnice
- značilni primeri: ZDA, Brazilija, Mehika, Filipini

6
 made by: marshall

PARLAMENTARNI SISTEM

parlamentarni sistem
- značilni primeri: Velika Britanija, Nemčija, Avstrija, Italija, Slovenija (nepopolno)
- samo parlament je neposredno izvoljen, ostalo izvedeno iz parlamenta
- parlament izvoli predsednika države
- predsednik države – ceremonialna vloga (podeli mandat osebi, ki naj sestavi vlado + na
predlog predsednika vlade imenuje člane vlade + nato gre vlada po zaupnico v
parlament)
- predstavniški organ – edini izvoljen od ljudstva
- izvršilna veja oblasti (vlada, predsednik države) oblikovana posredno
- Nemčija, Italija: oba domova parlamenta skupaj izvolita predsednika države
- Slovenija: direktna izvolitev predsednika države
- izoblikovanje vlade:
o predsednik države predlaga ali imenuje osebo za predsednika vlade (Nemčija:
imenuje, Italija: predlaga, Španija: kralj predlaga kandidata) – skratka veliko
nians
o predsednik države ima ključno vlogo pri oblikovanju vlade
o vlada potrebuje implicitno/eksplicitno zaupanje parlamenta
o parlament odloča o usodi vlade – ključno za parlamentarni sistem
- vlada ima kontra orožje: VB: predsednik vlade lahko od kraljice zahteva da parlament
razpusti (če parlament vladi da nezaupnico)
- predsednik države ima zgolj protokolarno vlogo
- parlament ustvari vlado – (ne)zaupnica
- za člane vlade izvoljeni le tisti, ki so že izvoljeni v parlament (so poslanci)
- riziko: koalicija manjšo kontrolo nad lastno vlado
- nadzorne institucije
- oslabljena (protokolarna) vloga predsednika države: državni poglavar »vlada, a ne
upravlja«
- osrednjo vlogo pri upravljanju države imata vlada in predsednik vlade
- vlada mora uživati zaupanje parlamenta
- zakonodajno in izvršilno oblast obvladujeta ista stranka ali koalicija strank

7
 made by: marshall

POLPREDSEDNIŠKI SISTEM

polpredsedniški sistem
- značilni primeri: Francija, Rusija, Poljska
- močna izvršilna oblast v eni osebi + parlament
- predsednik države – neposredno izvoljen, ima zelo ključno vlogo
- neposredno izvoljen predsednik države in parlament
- predsednik države imenuje predsednik vlade + člane vlade (na predlog predsednika
vlade)
- vlada mora uživati zaupanje parlamenta
- vlada v nelagodni situaciji, ima namreč dva gospodarja
- predsednik države je neposredno izvoljen
- izvršilno vejo oblasti vodi predsednik vlade poleg predsednika države
- predsednik vlade je imenovan od predsednika države, enako člani vlade
- vlada je odvisna od zaupanja parlamenta
- predsednik države predseduje sejam vlade in podpisuje njene akte

načelo enotnosti oblasti

- sodna veja ni vpletena v vsakodnevne politične odnose, je neodvisna
- načelo delitev oblasti – skoraj univerzalno sprejeto
- načelo enotnosti oblasti izhaja iz prepričanja, da je resnični predstavnik ljudstva le
predstavniški organ, ki mora imeti v državni organizaciji odločilen vpliv
- Jean Jacques Rousseau: če ima vso oblast ljudstvo, ni prav da se oblast deli =>
neposredna demokracija (težko praktično uresničljiva) (delo: Družbena pogodba)
- praktično: organ ki voljo ljudstva najbolje izraža, neposredno izvoljen (posredna
demokracija)
- sistem, ki izhaja iz načela enotnosti oblasti je skupščinski sistem
- skupščinski sistem (npr. Švica)

8
 made by: marshall

SKUPŠČINSKI SISTEM

skupščinski sistem
- značilni primeri: Švica, SFRJ, nekdanje socialistične države
- izvršilna veja oblasti v izrazito podrejenem položaju, gre le za izvršilni organ zvezne
skupščine
- zelo stabilno
- 7 članska vlada, vsak 6 mesecev izvaja funkcijo šefa države
- načelo enotnosti oblasti se kaže v podrejenosti izvršilne oblasti zakonodajni
- vlado voli skupščina
- vlada je vezana na navodila skupščine, ki lahko usmerja njeno delo
- vlada ne more zahtevati glasovanja o nezaupnici ali zaupnici niti zahtevati razpustitev
skupščine

ostanki načela enotnosti oblasti v slovenski ureditvi

- državni zbor glasuje o posameznih ministrih (drugod potrdijo celo vlado ali le predsednika vlade)
- državni zbor določa smernice za delo vlade
- sodnike voli državni zbor

oblika političnega sistema

- države lahko delimo glede na razmerje med državno oblastjo in prebivalci
- glede na ta kriterij ločujemo države na:
o DEMOKRATIČNE DRŽAVE
o AVTOKRATIČNE DRŽAVE
- demokratičen države so tiste, v katerih je razmerje med državno organizacijo in družbo
pravno organizirano tako, da lahko državljani na delovanje države vplivajo, jo nadzirajo
in uveljavljajo njeno odgovornost
- pri oceni ali je država demokratična, ali torej lahko državljani na oblast vplivajo, jo
nadzirajo in uveljavljajo njeno odgovornost, je odločilno vprašanje volitev
o volitve v razumnih časovnih presledkih
- državljani imajo vpliv v obliki neposredne demokracije (referendum) in posredne
demokracije (volitve)

9
 made by: marshall

oblike demokracije:
a) neposredna demokracija
o značilen je neposreden vpliv volivcev na sprejemanje pomembnih odločitev
(referendum, možnost zakonske iniciative)
o pomembne omejitve (npr. omejitve vsebine referenduma v slovenski ureditvi)
o referendum – oblika neposredne demokracije (ali naj nek zakon obvelja ali ne?)
b) posredna demokracija
o značilno je, da interese volivcev zastopa predstavniško telo, izvoljeno na
volitvah
o glede na vpliv, ki ga imajo volivci na izvoljene predstavnike, ločimo 2 vrsti
mandata: (odnos člani politične skupnosti – državljani)
o ločimo 2 vrsti mandata:
i. IMPERATIVNI MANDAT – poslanec je vezan na navodila svojih
volivcev, možen je odpoklic, poslanec je predstavnik svojih volivcev
▪ problem odpoklica, koga naj član parlamenta zastopa, je redek, kje na lokalni
ravni, na državni ravni le v neuglednih državah (Kuba, Kirgizistan)
▪ (navodila, odpoklic, predstavlja le svoje volivce)
ii. SVOBODNI (REPREZENTATIVNI) MANDAT – poslanec ni vezan
na navodila nikogar, niti na navodila svojih volivcev, odloča le po svoji
vesti, poslanec je predstavnik celotnega ljudstva (večina sodobnih
demokracij)

primer: demokracija in pravna država

- l. 1995 sta 2 poslanca DZ pričela zbirati podpise za razpis referenduma o odvzemu državljanstva tistim
osebam, ki so ga pridobile po 40. členu Zakona o državljanstvu RS
- 40. člen ZDRS je za pridobitev državljanstva določal 3 pogoje
- DZ na US naslovil zahtevo ali je taka referendumska pobuda v skladu z ustavo
- DZ je vložil zahtevo za oceno ustavnosti referendumskega vprašanja
- US je določilo, da je vsebina zahteve za razpis referenduma v nasprotju z ustavo, saj bi izvedba
referendumske zahteve kršila več členov ustave (2., 34., 35. člen)
- kršitev načela pravne varnosti in načela varstva zaupanja v pravo (Slovenija kot ustavna demokracija)

oblika političnega sistema

- AVTOKRACIJA: avtokratična je tista država, ki ne dopušča vpliva državljanov na
državno organizacijo
- državljani ne morejo vplivati na delovanje državne organizacije
o idealni tip (Weber)
o ni dovolj, da možnost vpliva obstaja, državljani morajo biti pri tem svobodni,
prosti, da izrazijo svojo voljo, državna oblast pa mora biti pripravljena to sprejeti
(ni dovolj le teoretična možnost, mora biti dejansko možno)
o npr: Kuba, Severna Koreja, Kitajska, Suadova Arabija, Turkmenistan

oblika državne ureditve

- pri klasifikaciji držav glede na obliko državne ureditve ocenjujemo stopnjo pravne
samostojnosti sestavnih delov določene skupnosti
- glede na to ločimo:
a) unitarne (enotne) države
b) federacije (zvezne) države
(glede na to kako je suverenost znotraj države razporejena)
c) konfederacije (sodržave) – povezovanje med samostojnimi državami, ne gre za
obliko državne ureditve, med državami je sklenjena mednarodna pogodba

N.B. konfederacija NI oblika države !!!

10
 made by: marshall

- tri navedene oblike se razlikujejo po tem, kako je razdeljena suverenost v katerikoli

izmed možnih državnih oblik

centralizacija, decentralizacija ter dekoncentracija

- dekoncentracija – funkcija nekega državnega organa se razprši na več krajev, a je
država kljub temu še vedno centralizirana (!) (npr. upravne enote)
- centralizacija – hierarhično nižji organi NISO samostojni izvajalci svojih nalog;
hierarhično višji organi presojajo ustavnost, zakonitost in SMOTRNOST delovanja
hierarhično nižjih organov
- decentralizacija - hierarhično nižji organi SO samostojni izvajalci svojih nalog;
hierarhično višji organi presojajo ustavnost, zakonitost delovanja hierarhično nižjih
organov

- dekoncentracija: določene opravke lahko opravim čim bližje kraja bivanja, ni treba v
glavno mesto za usak drek
- kako usmerjati to: splošni napotki (zakon), če ostali v okvirjih tega, se višji organ ne
vmešava

(de)centralizacija
- če je odnos med višjimi in nižjimi organi centraliziran, pomeni da nižji organi niso
samostojni izvajalci svojih nalog, višji organi lahko presojajo tako ustavnost kot
zakonitost njihovega odločanja, kot tudi smotrnost njihovih odločitev
- v primeru decentraliziranih odnosov, med višjimi in nižjimi organi, so nižji organi
samostojni izvajalci svojih pooblastil, višji organi presojajo le ustavnost in zakonitost
njihovega ravnanja

unitarna država => suverena je le osrednja oblast

federacija => delitev suverenosti med osredno oblast in federalne enote

unitarna (enotna) države

- v unitarni državi je suverena le osrednja državna oblast
- v unitarni državi navadno obstaja tudi lokalna samouprava (vsaj na eni če en na dveh ravneh)
o ne gre za prenos suverenih pravic
o večja ali manjša stopnja centralizacije
- bistveno je da pooblastila lokalne samoupravne v celoti določa zakonodajalec

federacije (zvezne države)

- npr. Rusija, ZDA, Nemčija, Avstrija
- za federacijo je značilnost delitve suverenosti med osrednjo oblast in federalne enote
- pristojnosti med os oblastjo in federalnimi enotami so običajno razdeljene v državi
- zvezno pravo ima prednost pred pravom federalne enote

11
 made by: marshall

unitarna država federacija

suverena je os oblast, nižje oblastne ravni suverenost je deljena med suvereno oblast in
niso suverene federalne enote
pristojnost nižjih oblastnih ravni določa pristojnost federalnih enot določa
zakonodajalec, lahko odvzame ustavodajalec
enodomni parlament (ni nujno) dvodomni parlament (predstavniško telo,
zastopništvo federalnih enot)
pogosto relativno homogene skupnosti pogosto relativno heterogene skupnosti

konfederacija (sodržavje)
- konfederacija nastane z mednarodno pogodbo med suverenimi državami
o ne gre za obliko države!
- država ne izgubi svoje suverenosti
- zadovoljevanje skupnih interesov
- mednarodna pogodba oblikuje določene skupne organe, ki pa nimajo velikih pooblastil
- vsaka država torej lahko kadarkoli izstopi iz konfederacije (ius secessionis), če meni, da
zveza ne ustreza več zadovoljevanju njenih interesov
- pravna narava EU? – EU je en sui generis

EU: konfederacija ali federacija??

konfederacija federacija
EU ustanovljena z mednarodno pogodbo neposredno učinkovanje EU prava
možnost izstopa skupna valuta
države ohranijo mednarodnopravno državljanstvo EU
subjektiviteto
(ni jasnega odgovora)

FEDERACIJE IN KONFEDERACIJE (zapiski iz vaj)

federacija – mednarodna pogodba
- zvezna država: federacija – zvezna enota , zvezan enota…
- mednarodna pogodba: država  država
- mednarodna pogodba – kateri koli dogovor med dvema državama
- mednarodno pravo – učinkuje na specifični način: zavezuje državo, nima pa nujno
učinka znotraj države; gre za obveznosti države nasproti drugim državam

učinek mednarodnega prava

- mednarodno pravo zavezuje države
o zavezana je država, ne učinkuje pa znotraj države
o če država mednarodne obveznosti ne izpolni, je (lahko) odgovorna pred
mednarodnim sodiščem, njeni državljani pas e na takšno obveznost ne morejo
sklicevati
- ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe se uporabljajo neposredno

konfederacija = sodržavje
- konfederacija - mednarodna pogodba med dvema državama, specifična mednarodna
pogodba (vzpostavlja organe konfederacije)
- organi konfederacije lahko vzpostavljajo praven norme, ki zavezujejo države ne pa
državljanov

12
 made by: marshall

- učinkovanje mednarodnega prava se načeloma ustavi na meji države

konstitutivni elementi
- konfederacija
o na mednarodni pogodbi utemeljena zveza držav
o konstitutivni elementi: države
o najvišji pravni akt: mednarodna pogodba, ki je vzpostavila to konfederacijo
- federacija
o konstitutivni element: ljudstvo (narod – nacionalen države)
o najvišji pravni akt: ustava

nastanek
- federacija
o navadno nastane tako, da se določena država odloči organizirati kot federacija
(Indija, Belgija, SFRJ, Argentina, Malezija)
o manj pogosteje se samostojne države, povezane v konfederacijo, odločijo za
tesnejšo državo (ZDA l. 1781, Švica l. 1848, Nemčija l. 1871)
- konfederacija
o nastanek na temelju mednarodne pogodbe, ki jo sklenejo suverene države

suverenost
- suverenost = lastnost določene organizacije, ki je na določenem ozemlju pravno
najvišja oblast
a) notranja suverenost: vrhovna oblast na določenem ozemlju
b) zunanja suverenost: neodvisnost od drugih držav
- Jean Bodin (16. st.): pravica suverena, da izdaja zakone, napoveduje vojno in sklepa mir,
imenuje državne uradnike, sodi, odloča o pomilostitvah, kuje denar, obdavčuje…

suverenost v (kon)federaciji
- konfederacija:
o države ohranijo svojo suverenost
o možnost izstopa in mednarodne pogodbe
o mednarodno pravo nima neposrednega učinka na ozemlju države članice
(zavezuje državo ne pa državljane)
- federacija:
o državne pristojnosti so razdeljene med zvezo in federalne enote (deljena
suverenost)

zvezno pravo in pravo federalnih enot

- značilna prvina federacije: deljena suverenost
- določene zadeve so v pristojnosti zveze, druge pa v pristojnosti federalnih enot
- načeloma pa je zvezno pravo v prid zveznih enot

državljanstvo
- konfederacija
o ker konfederacija ni država, ne podeljuje državljanstva
o prebivalci držav, ki so vstopile v konfederacijo imajo državljanstvo svoje
države
- federacija
o prebivalci imajo državljanstvo federalne enote
o katero državljanstvo je primarno? (državljanstvo federacije ali federalne enote?)
13
 made by: marshall

KLASIFIKACIJA DRŽAV (povzetek):

1) oblika VLADAVINE (glede na organizacijo in pravni položaj državnega
poglavarja)
▪ monarhija
▪ republika
2) oblika DRŽAVNE OBLASTI (glede na razmerje med vejami oblasti)
▪ načelo delitve oblasti
o predsedniški sistem
o polpredsedniški sistem
o parlamentarni sistem
▪ načelo enotnosti oblasti
o skupščinski sistem
3) oblika POLITIČNEGA SISTEMA (glede na razmerje med prebivalci in
državno oblastjo)
▪ demokracija
▪ avtokracija
4) oblika DRŽAVNE UREDITVE (glede na stopnjo pravne samostojnosti sestavnih
delov določene skupnosti)
▪ unitarna država
▪ federacija

14
 made by: marshall

II. NEKAJ TEMELJNIH POGLEDOV NA POJEM

DRŽAVE
Država kot manifestacija ideje (Platon)
- pojem ideje (svet idej vs. empirični svet)
- empirični svet ni enako resničen kot svet idej
- kaj so ideje?
- ideje – izčiščene podobe empiričnega sveta
- poustvarjanje idej v empiričnem svetu
- Platon se zato sprašuje o ideji države
o ne gre za opazovanje dejansko obstoječih držav, temveč premišljevanje o bistvu
pojma
o ne opisuje dejanskega, gre za svet idej
o ne za opisovanje tega, kar obstaja
- vzporednica človek – država
o spraševanje o pravičnosti človeka – kakšna je pravična država
o kako najti pravičnost v nas samih
- knjiga: Država

Platonova država primerja človeško dušo, ta ima 3 plasti:

pravičen človek je tisti, ki vzpostavi
a) hotni (nagonski, čutni) del
3 plasti človekove harmonijo med temi tremi plastmi
b) čustveni (pogumnostni) del
duše
c) razumni del
- pravičen človek je le tisti ki je sposoben doseči harmonijo med temi tremi silami v
sebi
- zasnovi človeške duše mora ustrezati tudi zasnova (idealne) države:
o razumni del: vladarji – filozofi
pravičnost → ko pogumnostnemu
o pogumnostni del: čuvarji-vojaki
in hotnemu delu vlada razum
o hotni del: rokodelci, trgovci
- kako priti do pravičnosti – tako da našemu pogumnostnemu in hotnemu delu vlada
razum – razširiti na celotno državo
- filozofi kot vladarji

Integrativni in pogodbeni pogledi na državo

- integrativni pogled na državo (Aristotel, sholastiki, neosholastiki)
- osrednja ideja v antika, visoki sr vek, tudi moderno
- še danes (Finnis, Maritiain, Grisez, R.P. George)

- pogodbene teorije (Hobbes, Pufendorf, Locke, Rousseau)

- v modernih inačicah se pojavijo v 17. st.
- botrujejo zasnovi moderne države
- odtlej prevladujejo v razumevanju države
- misleci 17. st., upor zoper Aristotelovo misel
- rkc misel Aristotela razumela dobesedno, siljenje

- 2 dominantni tradiciji

primerjava obeh pogledov na državo glede na:

1. razumevanje posameznika

15
 made by: marshall

2. nastanka države
3. odnosa država – posameznik
4. izvora oblasti

Intergrativni pogled na državo:

- predstavniki: Aristotel, sholastiki, neosholastiki
- začetnik in osrednji predstavnik je Aristotel (384BC-322 BC)
- delo Politika (cca. 350BC)
- drugačna metoda: opazovanje
- empirično opazovanje sveta okrog sebe
- izhodiščna ideja: država je določene vrste skupnost

razumevanje posameznika:
- človek je družbeno bitje, zanj je značilna philia politike (težnja k skupnosti)
o človek po naravi teži v skupnost z drugimi bitji
o odločitev za življenje z drugimi torej ni zavestna odločitev človek podzavestno teži k
- poudarjanje etničnih lastnosti človeka, ki nam omogočajo sožitje življenju v skupnosti =>
o predstave o dobrem in zlem, pravičnem in nepravičnem država nastane po naravi
- človek je zato tesno povezan s skupnostjo katere del je (tudi oblast nastane po
o enako vrednote naravi)
o zadovoljevanje skupnih potreb
- gre za vrednostno skupnost, ki hkrati (a podrejeno) temelji na medsebojnih koristih
- bitja težijo k življenju v skupnosti + etični konsenz + zadovoljevanje osnovnih potreb =
naraven proces države
- država nastane po naravi, ni torej umetna tvorba, temveč odraža človekove naravne
težnje
- razvoj poteka od manj k bolj popolnemu entelehija (teženje od manj popolne k bolj
popolnem):
o par (moški -ženska, gospodar – suženj) – gospodinjstvo (iokos) - vas
o cilj: samozadostnost (avtarkija)
- gonilo združevanja so tudi človekove potrebe, ki izvirajo iz njegove naravne težnje po
življenju z drugimi
- cilj skupnosti (polis): da je zmožna poskrbeti za potrebe vseh svojih članov (takrat je
končni cilj dosežen)
- država torej nastane kot plod organske rasti, postopnega nadgrajevanja in
izpopolnjevanja najbolj temeljnih skupnosti (država nastane po naravi)
- za vsem tem je vedno etični smoter
- vsaka država je skupnost in vsaka skupnost nastane za dosego nekega skupnega smotra

odnos država – posameznik

- ker je država popolnejša od posameznika je država bolj dragocena kot posameznik
(država > posameznik)
o celota mora imeti prednost pred deli
o država je popolnejša
- država lahko pogreši posameznika (samozadostnost), posameznik brez skupnosti ne
more obstajati
- integrativna teorija spodbuja kolektivizem, ne individualizem
- koristi skupnosti imajo prednost pred koristi posameznikov
o ideje čp
o ugovor vesti

16
 made by: marshall

izvor oblasti
- oblast je podobno kot država plod organskega razvoja in nujnih potreb skupnosti
- tudi oblast je plod organskega razvoja in zadovoljevanja potreb skupnosti
o v družbi mora obstajati oblast, ki skupnost vodi in usmerja (koordinacija med
člani skupnosti)
- integrativna teorija lahko vodi do različnih utemeljiteljev oblasti:
a) Aristotel je bil naklonjen (zmerni) demokraciji
b) kasnejši predstavniki: patriarhalna zasnova oblasti
c) sodobni predstavniki: potreba po koordinaciji

pogodbena teorija:
- izhodiščna ideja: država nastane s sklenitvijo pogodbe (dogovor)
- predstavniki: Hobbes, Locke, Rousseasu
- bistvo države: dogovor, pogodba
o država temelji na dogovoru med posamezniki, ki jo sestavljajo
- v modernih inačicah se pojavijo v 17. st. (Hobbes, Locke, Rousseau)
o odločilne pri oblikovanju zasnove moderne države
o prvine teh pogledov še danes pomemben del večine svetovnih ustav

prazgodovina družbene pogodbe

- Sokrat
- pogodbeni motivi se pojavljajo že v antiki in v srednjem veku
- ključne razlike: pogodbene stranke
o antika, srednji vek: posameznik sklepa pogodbo s skupnostjo (skupino)
o novi vek: pogodbo sklepa posameznik s posameznikom (individualizem)

podoba posameznika
- opazovanje človeka v naravnem stanju
o miselni eksperiment: kakšen bi bil človek, če ga ne bi ovirale družbene omejitve
(vprašanje metode/ pristopa)
o razumevanje naravnih lastnosti človeka
- če razumemo človeka (sestavni del), lahko razumemo družbo (celoto) – bolj
mehanicističen pristop
- Hobbes – najbl črnogled
- homo homini lupus = človek človeku volk (naravno stanje)
- človek v tem stanju je popolnoma svoboden, ni omejitev
- v naravnem stanju uživa posameznik vse pravice in trpi hkrati vse neugodnosti
naravnega stanja
- zakaj zapustiti naravno stanje?
o človek je hkrati tudi razumsko bitje, zato je zmočen tehtati prednosti in slabosti
naravnega stanja
o temelj njegovih odločitev je hladna analiza koristi in stroškov, ne pa čustvena
odločitev ali naravni nagon

nastanek države
- izhodišče:
o naravno stanje: ni oblasti, ki bi človeka avtoritativno omejevala
o posameznik je povsem svoboden (ima vse pravice)
o negotov obstoj v naravnem stanju

17
 made by: marshall

o je sposoben racionalnega odločanja

- na koncu ista točka kot integrativna teorija, le da ma obstoj države smisel (državo smo
legitimiral)
- kako posameznik odloči za vstop v skupnost? – s pogodbo

- država po pogodbenih teorijah nastane s pogodbo (dogovorom), ki jo posameznik

sklene z drugimi posamezniki
- izračun tega, kar se posamezniku bolj splača (hladna kalkulacija)
o preskok naravno → družbeno (državno) stanje
- podpis pogodbe → vstop v skupnost
- skupnost temelji na skupnem dogovoru

nastanek države in oblikovanje oblasti

- država in oblast se oblikujeta v dvostopenjskem procesu:
o horizontalni vidik družbene pogodbe: posamezniki se združijo v skupnosti –
nastanek države
▪ pactum associationis, združenje v skupnost
o vertikalni vidik družbene pogodbe: člani skupnosti določijo nosilce oblasti –
vzpostavitev oblasti v državi
▪ pactum subiectionis, izoblikovanje oblasti

odnos posameznik – država

- zasnova družbene pogodbe določa odgovor na 2 ključni vprašanji:
o ideja naravnih pravic (že od nekdaj obstajajo določene pravice)
o izvor oblasti – kako nastane oblast, ki je nato lahko prenesena na druge(ga)?
o vsa moč je v rokah članov skupnosti, zapusti le če se oni tako odločijo
- država nastane kot plod dogovora (pogodbe) med posamezniki
o nastanek države je možen le zato, ker je posameznik v naravnem stanju svoboden
(ima pravice), zato ni dopustno, da bi država posamezniku te pravice (v celoti)
odvzela
o država nastane zaradi posameznikov, zato jim ne more biti absolutno nadrejena
- odziv na absolutno oblast

- država je plod dogovora med posamezniki

- posameznik ima že v naravnem stanju nekatere pravice
- država posamezniku ni absolutno nadrejena

razmerje posameznik – oblast

- pogodba (dogovor)
- posameznik in oblast sta enakopravna partnerja (!)
- vsaka stranka lahko zahteva določeno storitev od drugih (posameznik varnost, država
poslušnost)
- če državna oblast ne varuje pravic posameznikov, potem njen obstoj nima več smisla,
lahko se ji upremo (pravica do upora)

Totalitarni pogled na državo

- totalitarni pogledi na državo so kot izoblikovan teoretični pojem prvič pojavili v
italijanski fašistični doktrini
- država ima absolutno prednost in moč nad vsakim članom

18
 made by: marshall

- ključna predstava o vseobsegajoči (totalni) državi, ki posega in mora posegati v se sfere

družbenega življenja (gospodarstvo, sociala, družina, kultura, itd), v tem pomenu je
totalitarna država nasprotje liberalni državi

ključne značilnosti totalitarne države:

1) absolutna prevlada ene ideologije
o popoln monizem politične ideologije, pravilna je le ena, vse ostale so napačne in
preganjane
2) absolutna oblast ene stranke
o stranka je nosilka totalitarnih idej, postopoma osredotoča vso oblast v svojih
rokah
o načeluje ji vodja (kult osebnosti)
o stroga hierarhija odločanja, avtonomno določanje je onemogočeno
3) monopol nad sredstvi množičnega komuniciranja
o oblast strogo nadzira in instrumentalizira medije, ki postanejo sredstvo
indoktrinacije (mehka moč) (mediji kot sredstvo indoktrinacije)
4) posameznik je v funkciji skupnosti
o kot posebna vrednota je predstavljen narod ali (delavski) razred, posameznik se
mora zanjo žrtvovati.
5) zavrača vrednote liberalne države
o npr. čp, delitev oblasti, parlamentarizem
o kao boj proti neučinkovitosti

pravni pogledi na državo

- državo skušajo pojasniti kot pravni pojav
- predstavniki: Kant, Jellinek, Kelsen
- 18. in 19. st.
- za pravne poglede na državo je značilno, da skušajo državo pojasniti kot pravni pojav
in da kot najpomembnejše izpostavljajo zlati prvine določene družbene skupnosti
- avtorji, ki jih uvrščamo v to skupino pogledov, večinoma opažajo tudi druge lastnosti
držav (sociološke, družbene itd.)

Kantova opredelitev države

- Kant državo opredeli kot združenje mnoštva posameznikov pod pravnimi zakoni
- Kant: država = skupnost, ki je združena pod istimi zakoni
- Kant je prvi ki skupnost kot državo definira na podlagi podvrženosti istim zakonom
- bistven element te opredelitve je pravo: pravni zakoni so tisti, ki določajo, katera
skupnost velja za državo: skupnost, ki je združena pod istimi zakoni
- država torej povezuje posameznike v skupnost s pravnim sistemom, v tem se kaže skupen
interes vseh, da bi bili v pravnem stanju (omejitve samovolje)

Jellinekovo pojmovanje države

- Jellinek: skupen namen; ta namen zasledujemo preko državnih organov, namen
uresničujemo preko prava
- avtor definicije o državi
- on se zaveda da je mogoče na vsak pojav gledati iz različnih zornih kotov
o država je (nedvomno) osebnostna celota na teritorialni podlagi
o v čem se država razlikuje od drugih osebnostnih tvorb na teritorialni podlagi?
- bistveni razlikovalni element Jellinek vidi v namenu (skupen namen, smisel, smoter).
šele skupen namen v resnici ustvarja neko skupnost.

19
 made by: marshall

namen kot bistven element opredelitve države; pomen prava

- zasledovanje skupnega namena pa poteka v državi preko njenih organov, ki skušajo
dosegati določene cilje in namene
- prava vzpostavlja države organe ki bodo skrbeli za namen, pravo je način kako bomo
za uresničevanje tega namena skrbeli
o državni organi pa niso naravne tvorbe, temveč jih vzpostavlja pravo
o skupen namen ni neka metafizična kategorija, njeno vsebino določijo državni
organi v pravnih postopkih

Hans Kelsen: pravo (in država)

- Kelsen: države ni, je le pravo (država je ubistvu sam pravo)
- razlikovanje med pravo in državo služi za Kelsna ideološkem ciljem: pravo opravičuje
državo
- v resnici pa je razlikovanje umetno: (3 elemente države opredeli kot pravo)
o ozemlje: gre za ozemlje, na katerem velja določen pravni red (teritorialna sfera
veljavnosti)
o prebivalstvo: gre za skupino oseb, za katere velja določen pravni red (personalna
sfera veljavnosti)
o prisiljujoča javna oblast: oblikuje jo šele pravo
- razlikovanje med pravom in državo je torej umetno: država je le personifikacija, miselni
pripomoček, da lažje premišljujemo in govorimo o pravnem redu
- koncept države je torej namišljen, v resnici obstaja pravni red, katerega veljavnost se
kaže na določenem ozemlju, v določeni skupnosti posameznikov in v organih ki jih
izpostavlja pravo

sodobni pogledi na državo

- sodobni pogledi na državo so številni in kompleksni. Naša predstavitev se bo
osredotočila le na nekatere izmed njih:
a) solidaristični pogled na državo
b) pluralistični pogled na državo
c) neokorporativistični pogled na državo
- vsem naštetim teorijam je skupno opiranje na sociološke in politološke teorije na državi
- ti pogledi nasprotujejo pogledom liberalne države
o dediščina francoske revolucije
o človek poseduje temeljne človekove pravice

solidaristični pogled na državo

- izhajajo iz kritike liberalen države, ki strogo zavrača vsakršno poseganje v gospodarsko
in socialno sfero družbe (država kot nočni čuvaj)
- svoj smisel liberalna država vidi v zagotavljanju naravnih in nezastarljivih pravic. te
pravice so enakost, svoboda, varnost in lastnina (1. in 2. člen Montagnarske deklaracije)
- država ki svojo funkcijo izvaja tako, da se ne vtika v zasebno sfero človeka
- problem z liberalnim gospodarstvom
- država ne počne nič dokler se nekaj ne zgodi
- izkoriščanje delavcev
- ideja pravne države postane mal sporna
- država bi mogla skrbet za mal več kot bit sam nočni čuvaj
- solidaristični pogledi poudarjajo, da je naloga države tudi regulacija gospodarstva in
zagotavljanje ekonomskih in socialnih pravic (prvič l. 1919 Weimarska ustava)

20
 made by: marshall

- na ta način se spreminjan tudi vloga države, ki je bila prej pretežno represivna in

korektivna. sedaj je vloga države vedno bolj posredovalna in spodbujevalna
- država bi morala po teh pogledih imeti vlogo generatorja socialne pravičnosti in
ključnega varuha socialno šibkejših in deprivilegiranih slojev

- človekove pravice prve generacija → negativne pravice - državi povejo kaj ne sme
počet
- človekove pravice druge generacija → pozitivne pravice – od države zahtevajo neko
aktivnost
- dva mednarodna pakta s pravicami:
o Mednarodni pakt o državnih in političnih pravicah
o Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah

pluralistični pogledi na državo

- država je tista ki v svojih rokah skoncentrira in monopolizira moč – NE!
- izhodišče teh pogledov je prepričanje, da je družbena moč široko porazdeljena med
različnimi družbenimi skupinami in ne zgolj v rokah države
- družbeno moč v rokah ohranjajo različne skupine oseb
- nosilcev družbene oblasti je več
- na proces določanja tako vplivajo različni centri moči (poliarhija), med katerimi ni
noben suveren (ne poseduje najvišje moči)
- država igra do določene mere nevtralno vlogo, čeprav lahko postane tudi sama nosilec
določenih interesov (demokratične volitve, vpliv lobiranja,…)
- hkrati pa ima država pomembno vlogo nevtralne instance, ki igra posredovalno vlogo.
država tu nastopa kot »sodnik«, ki odloča v sporih različnih interesnih skupin
- država je »služabnik, ne pa gospodar družbe«. obstaja zato, da se odziva na družbene
potrebe in izvršuje demokratične odločitve ljudstva

dve ključni predpostavki pri pluralističnem pogledu na državo

a) država in njeni organi so NEVATRALNI (ne zastopajo lastnih interesov niti niso
predstavniki določenih interesov)
b) demokratični proces je SMISELN, saj daje državni organizaciji (ki nima lastnih
interesov) SMER in VSEBINO

- merit system
- spoils system
- teza: državna uprava nima svojih interesov, ker je zmerom nova

neokorporativistični pogledi
- (neo)korporativistični pogledi izhajajo iz prepričanja, da je treba temeljne elemente
države prepoznati v specializiranih interesnih skupinah
- specializirane interesne skupine (stanovska združenja: sindikati, zbornice določenih
poklicev, predstavništva določenih ustaljenih interesnih skupin) so nosilci tistih
interesov, ki imajo v državi konstitutivno vlogo
- skupine na podlagi skupnih interesov
- država je kot telo (določene skupine opravljajo različne funkcije)
- stanovska združenja

21
 made by: marshall

korporativizem skozi čas

- korporativizem se je skozi čas pojavljal v različnih oblikah:
a) konec sr. veka (14. st.): stanovska država (duhovščina, plemstvo, meščanstvo)
b) po francoski revoluciji: obvezna poklicna združenja, ki se ohranijo vse do 19.st.
(do danes (zbornice – npr. odvetniška zbornica), sistem tripartitivnih pogajanj)
c) korporativizem italijanske fašistične države: tri vrste profesionalnih skupin
(delojemalci, delodajalci, negospodarski poklici), ki os se delile v 13.
nacionalnih konfederacij – obvezno članstvo

državni svet RS
- državni svet je zastopstvo nosilcev socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih
interesov
- ima 40 članov
- idejo po bavarskem državnem svetu (katoliški pogled na družbo - bruuh)
- sestavljajo ga:
o 4 predstavniki delodajalcev
o 4 predstavniki delojemalcev
o 4 predstavniki kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev
o 6 predstavnikov negospodarskih dejavnosti
o 22 predstavnikov lokalnih interesov
- organizacijo državnega sveta ureja zakon
- te dejavnosti si zaslužijo neposredno zastopstvo v državnem svetu

družbeni vs. državni korporativizem

a) družbeni korporativizem
o oblikujejo se avtonomne organizacije, ki se samoiniciativno vključujejo
v državo in njeno delovanje
b) državni korporativizem
o država ustanovi poklicne in interesne organizacije, ki so vključene v
delovanje države
o država te organizacije nadzira in lahko vanje tudi posega

➢ solidaristični pogled na državo → država naj poleg čp prve generacije zagotovi tudi čp
druge generacija
➢ pluralistični pogled na državo → nosilcev družbene oblasti je več
➢ neokorporativistični pogled na državo → specializirane interesne skupine so nosilci
tistih interesov, ki imajo v državi konstitutivno vlogo

trije sodobni pogledi na državo:

ti trije sodobni pogledi na državo so kritika liberalne države:
a) država kot pasivni varuh civilne družbe – solidaristični pogledi
o aktivna vloga države (gospodarske in socialne pravice)
o drugačno poslanstvo (spodbujanje, (re)destribucija)
b) država kot oblast nad civilno družbo – pluralistični pogledi
o drugačna zasnova oblasti v družbi (ni najvišje oblasti, poliarhija)
c) država kot povezava posameznikov – (neo)korporativistični pogledi
o državo sestavljajo (funkcionalno) določene skupine, ne posamezniki

22
 made by: marshall

NEKAJ TEMELJNIH POGLEDOV NA POJEM DRŽAVE (povzetek):

1) država kot manifestacija ideje (Platon) → ne opisuje dejanskega stanja, gre za svet
idej
2) integrativni pogled na državo → država je določene vrste skupnosti, ki nastaneta
organsko
3) pogodbena teorija → država nastane s sklenitvijo pogodbe
4) totalitarni pogled na državo → država ima absolutno moč in prednost pred
posameznikom
5) pravni pogled na državo → državo skušajo pojasniti kot pravni pojav
a) Kant: država je skupnost, ki je združena pod istimi zakoni
b) Jellinek: skupni namen, zasledujemo ga prek delovanja državnih organov,
dosegamo ga preko prava
c) Kelsen: države ni, je sam pravo
6) sodobni pogledi na državo → kritika liberalne države
a) solidaristični pogled: država mora zagotoviti tudi čp druge generacije
b) pluralistični pogled: nosilcev družbene oblasti je več
c) (neo)korporativistični pogled: specializirane interesne skupine so nosilci tistih
interesov, ki imajo v državi konstitutivno vlogo

23
 made by: marshall

PRAVNA DRŽAVA

pravna država
- plod zgodovinskega razvoja:
a) država z zakoni: zakoni namenjeni usmerjanju članov skupnosti, ne obvezujejo
pa države (suverena)
b) zakonska država: zakoni zavezujejo (tudi) države
c) pravna država: delovanje države je pravno vezano, obstaja sodni nadzor tega
delovanja, končni smoter je zagotavljanje čp (čp so višje vrednote kot hotenje
države)
- trend postopnega omejevanja državne oblasti
- zgodovinski razvoj: DRŽAVA Z ZAKONI → ZAKONSKA DRŽAVA → PRAVNA DRŽAVA (trend
postopnega omejevanja državne oblasti)

kompleksen pojem
- pojem pravna država je hkrati:
a) deskriptiven pojem: opisuje pojav, ki je prepoznaven in omejen
b) preskriptiven pojem: opisuje ideal, ki je v praksi vedno nedosegljiv v svoji
popolnosti
- jedro: pravna vezanost (prisiljujoče javne) oblasti
- 2 tradiciji: Rechtsstaat (kontinentalna pravna država) vs. rule of law (angloameriško)

omejevanje državne samovolje

- kontinentalna pravna država kot odziv na policijsko državo (Polizeistaat)
o plod poznega absolutizma (19. st.)
- poglavitne značilnosti policijske države:
o pravno nevezano delovanje državne oblasti (zlasti represivnih organov)
o poglavitno vodilo je »raison d'État« (državne koristi)
o odsotnost sodne kontrole
o odsotnost ideje človekovih pravic

formalno in materialno razumevanje pravne države/ vladavine prava

a) formalno razumevanje:
o o pravni državi lahko govorimo, če so izpolnjeni nevsebinski, oblikovni pogoji: delitev
oblasti, javno objavljeni zakoni, ki so vnaprej znani, sodni nadzor, javne sodne
obravnave..) (Fuller, Raz)
b) materialno razumevanje
o poleg opisanih pogojev morajo biti izpolnjeni še vsebinski
o slabost: subjektivnost

elementi pojma pravne države

- trije ključni elementi pojma pravne države
a) ZASNOVA DRŽAVE: pravna država je na določen način organizirana
(institucionalizirana) država (ločitev opravljanje javne funkcije od zasebnosti,
neodvisnosti sodišč)
b) KAKOVOST PRAVNEGA UREJANJA: pravna država ima ustrezno pravno
obliko in kakovost
c) DEMOKRACIJA: (in socialna varnost): pravna država je demokratična (in
lahko tudi socialna država)

24
 made by: marshall

III. PRAVNO PRAVILO

ORIS POJMA PRAVA IN PRAVNEGA PRAVILA
normativnost prava
- definicija pravnega pravila: pravna pravila povedo, kako naj se pravni subjekti vedejo
in ravnajo v družbenih razmerij
- določa kaj moramo počet
- normativnost prava: kako naj ravnamo
- pravo nas usmerja
o primerjava: tehnična pravila (»naravni zakoni«): če nastopi dejstvo D, bo
nastopilo tudi dejstvo D
- pravo drugačno, ker ni kako se moramo vesti, ampak kako se moramo vesti

nasledki
- pravno urejanje ima smisel le v sferi posameznikove svobode
o umeščenost prava med nezmožnost in nujnost
- določitev, kako se moramo ravnati je vedno vrednostna odločitev
o tudi če nam »vrednote« niso všeč
o enako velja tudi za odločitev, ali bomo pravo spoštovali
- kršitev ne vpliva na veljavnost pravila

zasnova pravnega pravila

- kaj je (še) značilno za pravni urejanje?
- značilnosti pravnega ureja ja so (med drugim):
o vnaprejšnje določanje
o ki je »splošno«
o mora določati kdaj (opis situacije) in kako naj naslovljenec ravna
- če se zgodi D, potem moraš R

dvojni namen prava

- je pravo v svojem usmerjanju vedno uspešno?
- dvojni namen prava:
a) prvotni namen: na naslovljence vplivati tako, da se na določen način vedejo in
ravnajo
b) drugotni namen: sankcionirati tiste, ki se ne vedejo na zapovedan način

sankcija in pravno pravilo

- nujnost sankcij?
- pravna pravila so prisilna družbena pravila, ki jih – vsaj naposled – sankcionira država
o vedno država?
o vsa pravila?
- leges imperfectae (pravna pravila, ki so brez sankcije)

leges imperfectae
- včasih ni sankcije (npr. v javnih vrtcih in šolah ni dovoljena konfesionalna dejavnost)
- prava ne smemo upoštevati le zaradi strahu pred sankcijo

zgradba pravnega pravila

- zgradba pravnega pravila odseva dvojni namen prava. sestavljeno je iz 2 sklopov, ki
opisujeta izključujoča se (disjunktna) načina vedenja in ravnanja
25
 made by: marshall

- 4 sestavine pravnega pravila:

a) primarna hipoteza (opisuje dejansko situacijo, ki more nastopiti za to da nekaj
storim)
b) primarna dispozicija (opisuje na kakšen način naj se ravnam)
c) sekundarna hipoteza (opisuje pravno kršitev)
d) sankcija (sekundarna pravna posledica) (negativna posledica, ki se bo zgodila
če ne ravnamo v skladu z primarno dispozicijo)

shema ravnanja po pravnem pravilu

- PH (življenjska situacija) => PD (zapovedano vedenje) => SH (pravna kršitev)=> S
(pravna posledica)
- PH in PD – določata dolžnost vedenja
- SH in S - določata posledico kršitve dolžnosti
- PH – opisuje neko dejstvo
- PD – pravna posledica
- SH - opis dejstva (npr. prevozu sem rdečo luč)
- S – pravna posledica

primarna hipoteza
- opisuje dejanski stan, v katerem mora pravni subjekt ravnati tako, kot mu narekuje
primarna dispozicija
- PH: voznik, ki zapusti vozilo (abstraktna situacija)

primarna dispozicija
- sporoča pravice in obveznosti pravnega subjekta, če se izpolni primarna hipoteza
- PD: voznik, mora ukreniti vse potrebno, da se vozilo ne more samo premakniti in ga zavarovati pred
neupravičeno uporabo

sekundarna hipoteza
- opisuje pravno kršitev (pravni subjekt ne ravna v skladu s primarno dispozicijo)
- SH: voznik ne ukrene vse, kar je potrebno, da se vozilo ne more samo premakniti in ga ne zavaruje pred
neupravičeno uporabo

sankcija
- opisuje pravno posledico pravne kršitve
- S: voznik mora plačati globo

shema pravnega pravila

- če PH naj PD in če SH naj S (hipotetična sodba)

pravno določilo (določba) in pravno pravilo

- pravnega pravila ni mogoče enačiti s pravnim določilom (npr. členom, odstavkom v
pravnem aktu)
- pravno pravilo po definiciji vsebuje vse 4 sestavine, če jih določen člen ne vsebuje, jih
moramo izluščiti (logično izpeljati)

kako izluščiti sestavine pravnega pravila?

- koraki:
o ugotoviti vsebino primarne dispozicije
o poiskati moramo primarno hipotezo (katere okoliščine morajo nastopiti, da
moramo ravnati v skladu s primarno dispozicijo)

26
 made by: marshall

o kaj je pravna kršitev (zanikamo primarno dispozicijo)

o kakšna pravna sankcija je predpisana

primer pravnega pravila

- če PH naj PD in če SH naj S

posebnosti določb v kaznovalnem pravu

- pravna pravila v kaznovalnem pravu (kazensko pravo, prekrški) pogosto vsebuje le
sekundarno hipotezo in sankcijo
o SH in S: opredelitev prepovedanega ravnanja in sankcija
- primarno dispozicijo in primarno hipotezo moramo iz pravnega pravila logično
izpeljati

primarna dispozicija
- primarna dispozicija je osrednji del pravnega pravila: naslovljencu sporoča njegovo
dolžnost ali pravico
- pravna pravila lahko razlikujemo glede na:
a) vsebino primarne dispozicije
o zapovedujoče, prepovedujoče, dovoljujoče
b) določljivost primarne dispozicije (kako določeno pravno pravilo sporoča
kako se moramo obnašat)

določljivost primarne dispozicije

- kako jasno je opisana vsebina ravnanja, ki ga opisuje primarna dispozicija?
- za razvrščanje pravni pravil je odločilna stopnja določnosti. Ločimo lahko:
a) striktne dispozicije (njihov pomen je jasen in nedvoumen)
b) relativno določljive dispozicije (njihova vsebina ni enoznačna)

striktne dispozicije
- njihov pomen je jasen in nedvoumen (npr. v slo vozimo po desni strani ceste, določitev
roka, omejitve hitrosti)

jezik in meje določnosti

- jezik je vedno v določeni meri pomensko porozen (dvoumnost, nejasnost)
- dvoumnost: koza, prst, partner…
- nejasnost: plešavost, krutost (kdaj je človek plešast?)
- kdor kaznuje komu tujo premično stvar, da bi si jo protipravno prilastil, se kaznuje z
zaporom do 3 let (vprašanje elektrike)
- ali je v pravu moč najti dokončen odgovor – pogosto ne (kriterij: odločanje najvišjega sodnega
organa)

relativno določanje dispozicije

- relativno določljive so dispozicije, katerih vsebina (zapoved, prepoved, dovolitev) ni
enoznačna
- med relativno določljive dispozicije sodijo:
a) alternativne dispozicije (izbiranje med možnostim, ki jih da zakonodajalec)
b) dispozicija z omejitvijo
c) dispozicije z nedoločnimi pojmi (zahteva vrednostno odločitev, kaj bomo sodili kot
vsebino)
d) dispozicije, ki omogočajo prosti poudarek
e) dispozitivne dispozicije (civilno pravo)

27
 made by: marshall

alternativne dispozicije
- zakonodajalec omogoča dve ali več izbiri
- človek ima 2 možnosti
- včasih prepovedujejo več tipov vprašanj
- izbiranje med možnostim, ki jih da zakonodajalec
- alternativne možnosti so lahko navedene:
a) taksativno (enumerativno): pravno relevantne okoliščine so izrecno navedene
b) eksemplifikativno

dispozicije z omejitvijo
- zakonodajalec določi nek prostor, paleto ravnanj, znotraj katerih se vezane lahko
odloča (ali vložili zahtevo za referendum prvi, drugi ali tretji dan)
- manevrski prostor

dispozicije z nedoločnimi pojmi

- od nas pogosto zahteva vrednostno oceno
- zahteva vrednostno odločitev, kaj bomo sodili kot vsebino
- pojmi, ki jih pravo uporablja so vedno do določenem mere pomensko odprt
- vsaka beseda ima poleg jedra ustaljenega pomena tudi mejne pomene, kjer lahko
obstaja dvom o pravilni uporabi besede
o elektrika kot premična stvar
o prepoved vozil v parku
o kaj je nevarna stvar ali nevarna dejavnost?
- uporabi nedoločnih pojmov se v pravu ne moremo izogniti
o prednosti:
▪ prilagoditev konkretnim okoliščinam
▪ ni potrebe po spreminjanju pravnih pravil (»pojmi s spreminjajočo se vsebino«)
- kako odpraviti negotovost:
o v celoti negotovosti ni mogoče odpraviti
o dejavniki, ki negotovost zmanjšujejo
▪ sodna praksa – prejšnje podobne odločitve sodišč
▪ ustaljena doktrina
▪ ustaljene metode razlage
▪ podobna vrednostna izhodišča

dispozicije, ki omogočajo prosti preudarek

- značilne za odločanje državnih organov (najpogosteje v upravnem postopku)
o zakonodajalec ne more vnaprej predvideti vseh dejanskih okoliščin, ki bi bile v
konkretnih primerih pomembne
- v tem primeru zakonodajalec dopusti, da državni organ odloča po prostem preudarku.
pri tem je vezan na javni interes. (npr. državljanstvo, zaposlitev)
- vedno mora organ odločitev tudi pojasniti
- upravno pravo

dispozitivne dispozicije
- civilno pravo
- stranko lahko zakonsko dispozicijo nadomesti s svojo (če ni drugače navedeno se
upošteva zakon)
- dispozitiven dispozicije naslovljencu pravnega pravila omogočajo, da zakonsko
primarno dispozicijo nadomestijo z lastno

28
 made by: marshall

- možnost prilagajanja praven ureditve volji strank

- lex contradicti
- nujno je soglasje strank
- omejitve: udeleženci prosto urejajo obligacijska razmerja, ne smejo pa jih urejati
v nasprotju z ustavo, s prisilnimi predpisi in moralo

striktne dispozicije

relativno določljive
dispozicije:
a) alternativne dispozicije
določljivost b) dispozicije z omejitvijo
c) dispozicije z nedoločnimi
pojmi
d) dispozicije, ki omogočajo
primarna prosti preudarek
dispozicija e) dispozitivne dispozicije

a) zapovedujoča
vsebina b) prepovedujoča
c) dovoljujoča

dispozitivno vs. kogentno pravo

a) dispozitivni pravo – udeleženci lahko uredijo svojo obligacijsko razmerje drugače kot
je to urejeno v zakoniku
b) kogentno pravo – za stranke je obvezno, na pravno pravilo stranke ne morejo vplivati
- ius cogens vs. ius dispositivum

PRAVNA SANKCIJA
značilnosti pravne sankcije
- značilnosti pravne sankcije:
a) sankcija mora biti vnaprej določena
b) ugotavlja se po vnaprej določenem postopku
- pomembna lastnost pravne sankcije je sorazmernost

vrste pravnih sankcij

a) po vsebini:
i. negativne (kazni)
ii. pozitivne (nagrade)
b) po namenu:
i. restitutivne ali nadomestitvene sankcije (pogoste v civilnem pravu)
o restitutio in integrum
o smisel sankcije je, da pridemo do takega stanja kot je bilo pred kršitvijo
(npr. odškodnina v primeru škodnega dogodka)

29
 made by: marshall

ii. retributivne ali povračilne sankcije (pogoste v kazenskem pravu)

o tudi kot teorija o namenu kaznovanja (odgovarja na vprašanje zakaj ima
kaznovanje smisel?)
▪ zato da oseba tega dejanja ne bo več ponavljala (utilitaristični smisel)
▪ zato ker je oseba storila nekaj kar ni prav, to je dovolj za kazen
▪ talionsko načelo (oko za oko in zob za zob)

negativne sankcije (kazni)

po vsebini
pozitivne sankcije (nagrade)
vrste pravnih sankcij
restitutivne sankcije
po namenu
retributivne sankcije

pravne sankcije zoper pravni akt

- 2 najpomembnejši sankciji:
a) razveljavitev (učinkuje ex nunc/ pro futuro) – učinkuje za naprej
b) odprava (učinkuje ex tunc/ pro praeterito) – v celoti se ga izbriše iz pravnega
reda, skuša vzpostavit položaj kot da nikoli ne bi obstajal
- če ustavno sodišče ugotovi, da je zakon protiustaven, ga v celoti ali delno razveljavi
(zakona ni mogoče odpraviti!)

TIPSKO PRAVNO PRAVILO

- tipsko pravno pravilo je splošno in abstraktno pravno pravilo in se nanaša na:
o nedoločeno število pravnih naslovljencev (splošnost pravnega pravila)
o opisuje vnaprej opredeljene dejanske okoliščine (abstraktnost pravnega pravila)
- dve značilnosti tipskega pravnega pravila:
a) splošnost pravnega pravila
tipsko pravno pravilo je
b) abstraktnost pravnega pravila
splošno in abstraktno
pravno pravilo
splošnost pravnega pravila
- na koga se pravno pravilo nanaša?
a) splošno pravno pravilo: nanaša se na nedoločen krog naslovljencev
b) posamično (individualno) pravno pravilo: nanaša se na določen ali določljiv
krog naslovljencev
- pravna pravila so pisana kot da bodo veljala večno
- mi ne vemo kdo bo spadal v krog naslovnikov, zato je krog odprt
- posamično pravno pravilo – npr. v sodbi, upravni postopek (za katero določeno osebo
je pravno pravilo določeno)

30
 made by: marshall

abstraktnost pravnega pravila

- kako je opisan dejanski stan?
a) abstraktno pravno pravilo:
o opisuje tipski (vnaprej opisan) dejanski stan
o pokriva nedoločeno število dejanskih stanov
b) konkretno pravno pravilo: nanaša se na specifičen zgodovinski dejanski stan
(ki je lahko en sam) – npr. v sodbi

splošno pravno pravilo

glede na krog naslovljencev
posamično/individualno pravno pravilo
pravno pravilo
abstraktno pravno pravilo
glede na dejanski stan
konkretno pravno pravilo

od tipskega k posamičnemu in konkretnemu pravnemu pravilu

- tipsko pravno pravilo: nedoločeno št naslovljencev + nedoločeno št. dejanskih stanov
- individualno in konkretno pravno pravilo: individualno naslovljeno + zgodovinski
dejanski stan
- na osnovi pravne norme sprejeti sodbo/ svetovati kaj sme/ne sme / pogodba

pomen splošnosti in abstraktnosti

- splošno pravno pravilo se vedno nanaša na nedoločeno število pravnih subjektov. zato
takšna pravila naslovljence vedno obravnavajo enako in nepristransko
- abstraktno pravno pravilo uporablja abstraktne formulacije, ki opisujejo vnaprej
zamišljene situacije (»tuja premična stvar«), ki naslovljencem omogoča predvidljivost
in s tem pravno varnost
- tipsko pravno pravilo → načelo pravne varnosti + načelo enakosti pred zakonom

primarna in sekundarna pravna pravila

- dve možni delitvi pravnih pravil na primarna in sekundarna
o 1) delitev glede na normativne možnosti, ki jih pravno pravilo vsebuje (glede na
vsebino zapovedanega ravnanja)
o 2) delitev glede na funkcijo pravnega pravila v pravnem redu

shema ravnanja po pravnem pravilu

- ph => pd => sh => s
- gre za primarno/vedenjsko pravno pravilo (primarna pravna pravila)
- na kakšen način se moramo vesti
- določene posledice kršitev dolžnosti (sankcija pravila - sekundarna pravna pravila)

PRAVNO PRAVILO VS. PRAVNO NAČELO

učinkovanje pravnega pravila
- dejanski stan => pravna posledica
- ko nastopi določen dejanski stan, pravna posledica neizogibno sledi. na voljo sta le 2
možnosti:

31
 made by: marshall

o nastopil je opisani dejanski stan: sledi pravna posledica

o opisani dejanski stan ni nastopil

pojem pravnega načela:

- pravno pravilo izraža tip vedenja in ravnanja, pravno načelo pa posreduje »le«
vrednostno merilo, kako naj ravnamo v pravnih situacijah
- pravno načelo – vedno znova ga moramo interpretirati in uporabiti sami
o pravno pravilo je oblikovano na način »vse ali nič«
o pravno načelo posreduje »temelj, merilo, urejevalni razlog«

narava pravnega načela:

- ali je pravna načela mogoče operacionalizirati in jih izraziti v obliki pravnih pravil?
o »ko nastopi dejanski stan D, naj sledi posledica P.«
- npr. udeleženci v obligacijskih razmerjih so enakopravni
- to je mogoče le, če štejemo, da je mogoče opisati vse možne primere, ki bi jih bilo
potrebno pravno urediti, in jih tudi v resnici pravno urediti.

konflikt pravnih načel

- konflikt med dvema pravnima praviloma ni dopusten; če do njega pride gre lahko za:
o logično napako v sistemu (stori A, ne stori A)
o izjemo od pravila (pravilo en stori A, je izjema, ki velja v določenih primerih)
- konflikt med dvema pravnima načeloma je mogoč in relativno pogost
o npr. načelo socialne države in načelo svobodne gospodarske pobude

uresničevanje načel
- načela zato pogosto ne moremo uresničiti v celoti, temveč le sorazmerno in v določenem
obsegu. pogosto lahko učinkuje več načel hkrati
o načela so zahteve po optimatizaciji
- ekskurz: odločba US o zakolu živali => optimizacijska zahteva
- pravna načela so vedno samo napotki kako bi morali težiti k nekemu cilju

sankcija pri pravnih načelih

- pravna načela so lahko sankcionirana enako kot pravna pravila

obvezna pravna načela

- poseben pomen imajo obvezna pravna načela, ki jih vsebujejo splošni pravni akti:
o načelo zakonitosti v kazenskem pravu, načelo praven države, načelo nedolžnosti, načelo
enakosti strank v obligacijskem pravu …
- pomembno je, da so ta načela čim bolj operacionalizirana tudi v pravnih pravilih, ki jih
vsebuje ta splošni pravni akt
- obvezna pravna načela je kot vrednostna merila opredelil že postavodajalec (npr. načelo
zakonitosti v kazenskem pravu)
- temeljna ustavna načela

➢ PRAVNO PRAVILO – izraža tip vedenja in ravnanja (če nastopi dejanski stan A naj nastopi
pravna posledica B)

➢ PRAVNO NAČELO – posreduje le vrednostno merilo kako naj ravnamo v pravnih

razmerij, v katerih smo nosilci določenih tipov vedenja in ravnanja

pravna načela uresničujemo preko tipov vedenja in ravnanja

32
 made by: marshall

IV. PRAVNO RAZMERJE

pravno pravilo vs. pravno razmerje
pravno pravilo pravno razmerje
PH: če kupim skodelico kave
PD: moram plačati kupnino PD: določa mojo dolžnost in pravico prodajalca
SH: če kupnine ne plačam
S: me mora sodnik obsoditi na plačilo kupnine S: določa sodnikovo dolžnost in pravico prodajalca

temelj pravnega odnosa je pravno pravilo

pojem pravnega razmerja

- pravno razmerje je družbeno razmerje (glej shemo)
- družbena razmerja vs. pravna razmerja

- kdaj družbeno razmerje postane pravno razmerje?

- izpolniti mora naslednje pogoje:
1) biti mora takšno, da je lahko pravno urejeni
2) biti mora takšno, da mora biti pravno urejeno
3) je pravno urejeno

predmet pravnega urejanja

- družbena razmerja, ki jih lahko pravni urejamo:
o zunanje vedenje in ravnanje – možnost javnega nadzora
o čustvena sfera je vedno zunaj sfere, ki jo ureja pravo

- družbena razmerja, ki jih moramo pravno urejati:

o interesno konfliktna družbena razmerja
o družbena razmerja, ki potrebujejo določeno urejenost, da lahko smiselno
potekajo

družbena razmerja

pravna razmerja

razmerja ki jih pravo lahko

ureja

razmerja, ki jih pravo

mora urejati • razmerja, ki jih pravo
ne ureja = pravne
praznine

razmerja, ki jih pravo

ureja

33
 made by: marshall

pojem pravnega razmerja

- definicija pravnega razmerja: pravno razmerje je pravno urejeno družbeno razmerje
med dvema ali več pravnimi subjekti
- 3 sestavine pravnega razmerja:
a) vsaj 2 pravni osebi (subjekta)
b) medsebojni odnos (pravica, dolžnost) ki je pravno urejen
c) predmet pravnega razmerja

pravni subjekt
- nujna sestavina pravnega razmerja sta vsaj 2 subjekta
- pravo samo določa, kateri so tisti subjekti, ki lahko nastopi v pravnih razmerjih (kot
subjekti), zato govorimo o pravnih subjektih
- pravni subjekti so v (modernem pravu):
o 1) fizične osebe (posamezniki, ljudje)
o 2) pravne osebe

sposobnost pravnega subjekta

- pravo določi tudi praven meje subjektovega ravnanja. Pravne učinke ima le to, kar
pravni subjekt stori v mejah svoje sposobnosti.
- ločimo:
a) pravno spodobnost
b) sposobnost za dejanja
i. poslovna sposobnost
ii. deliktna sposobnost (sposobnost za pravne kršitve)
o pravno upoštevna

pravna sposobnost
poslovna sposobnost
sposobnost za dejanja
deliktna sposobnost

pravna sposobnost
- pravna sposobnost je (abstraktno predvidena) možnost biti nosilec pravic in dolžnosti
o vsakdo ima povsod pravico do priznanja pravne sposobnosti
- zadošča že možnost, da je oseba lahko nosilec pravic in dolžnosti, ne glede na to, ali
dejansko ima določene pravice in dolžnosti
- pridobitev in izguba pravne sposobnosti:
o vsaka fizična oseba je pravno spodobna
o pravno sposobnost pridobi z rojstvom, izgubi pa s smrtjo
▪ izjema: še nerojeni otrok (nasciturus) pridobi v dednem pravu dedno pravico ob smrti
roditelja, vendar pod pogojem da se rodi živ

sposobnost za dejanja
- sposobnost za dejanja je (abstraktno predvidena) možnost, da lahko oseba s svojimi
dejanji pridobiva pravice in prevzema dolžnosti in odgovarja za svoje ravnanje
a) pridobivanje pravice in prevzem dolžnosti: poslovna sposobnost
b) odgovarja za svoja ravnanja: deliktna sposobnost
- psihofizična zrelost
34
 made by: marshall

sposobnost fizičnih oseb

- sposobnost za dejanja vs. poslovna sposobnost
o predpostavlja določeno razumsko in voljno sposobnost (psihofizična zrelost)
- ločimo 3 stopnje poslovne sposobnosti:
a) poslovna nesposobnost (slo 15 let)(sel)
b) omejena poslovna sposobnost (možnost sklepanja določenih pravnih poslov)
(15-18 let; samo p.p. ki nimajo dolgoročne posledice)
c) (popolna) poslovna sposobnost (18+)

kdaj polnoletna oseba nima popolne poslovne sposobnosti?

- 2 položaja:
o oseba ki dopolni 18 let, ne pridobi popolne poslovne sposobnosti
▪ telesna ali duševna prizadetost otroka
▪ sodišče podaljša »roditeljsko pravico« (Družinski zakonik: starševsko
skrb) staršev
o polnoletna oseba izgubi popolno poslovno sposobnost
▪ duševna bolezen, duševna zaostalost, odvisnost od alkohola in mamil,
drugi vzroki, ki vplivajo na psihofizično stanje, da oseba ni sposobna
sama skrbeti zase, za svoje pravice in koristi
▪ odloči sodišče o nepravdnem postopku (ne obstaja element spora, spora
ni; npr. zapuščinski postopek)
- sedaj (od Družinskega zakonika dalje) oboje postavitev pod skrbništvo

sposobnost fizičnih oseb

- da je konkretna oseba deliktno odgovorna mora izpolnjevati 3 pogoje:
a) prištevnost (zavedati se pomena dejanja, ki sem ga storil, voljo sem sposoben
nadzirati)
b) krivda (naklep ali malomarnost)
c) določena starost (v kazenskem/ v civilnem pravu)

oblike krivde (kazensko pravo)

- kazensko pravo
o naklep
a) direktni naklep: nekega dejanja se zavedam in ga hočem napravit
b) eventualni naklep: storilec se je zavedal, da lahko stori dejanje pa je v to
privolil (nočem posledic, sam v to privolim)
o malomarnost
a) zavestna malomarnost: posledice se zavedamo, ampak lahkomiselno
mislimo da do te posledice ne bo prišlo
b) nezavestna malomarnost: nezavedanje možnosti da bi lahko prišlo do
neljube posledice

oblike krivde (civilno pravo)

- civilno pravo
o naklep
▪ kadar oškodovalec povzroči škodo namenoma
o malomarnost
▪ huda (velika) malomarnost: oškodovalčevo ravnanje odstopa od
ravnanja, ki se zahteva od normalnega, povprečnega človeka

35
 made by: marshall

▪ lahka (navadna, običajna) malomarnost: oškodovalčevo ravnanje ne

ustreza pazljivosti posebno pazljivega in skrbnega človeka

direktni naklep
naklep
eventualni naklep
kazensko pravo
zavestna malomarnost
malomarnost
nezavestna malomarnost
oblike krivde
naklep
civilno pravo
huda malomarnost
malomarnost
lahka malomarnost

PRAVNA OSEBA
pojem pravne osebe
- definicija praven osebe: pravna oseba je določena družbena tvorba, ki jim veljavni
pravni red priznava kakovost pravnega subjekta
- načelo numerus clausus (zaključen krog) – omejen nabor oblik po katerih lahko poseže
- pravne osebe torej niso naravne tvorbe, temveč nastanejo z zavestnim delovanjem
posameznikov in priznanjem s strani pravnega reda
- primeri: društva, gospodarske družbe (d.o.o., d.d., d.n.o.), zavodi, skladi, verske
skupnosti, politične stranke, občine, država
- pravna oseba je torej umetno ustvarjen pravni subjekt
- vsaka prava oseba pa mora imeti:
a) ustrezno osebno ali stvarno podlago (substrat)
b) namen njenega delovanja mora biti pravno dopusten
c) imeti mora ustrezen organizacijski ustroj

osebna ali stvarna podlaga

a) združevanje oseb ali korporacija (universitas personarum)
o pravna oseba je pogosto odraz povezave med dvema ali več osebami –
ustanovitelji (npr. društvo, gospodarska družba,..)
o pravno osebo lahko ustanovi tudi druga pravna oseba
b) ustanova (universitas bonorum/ rerum)
o podlaga ali substrat pravne osebe niso osebe, temveč premoženje, ki
uresničuje določen namen
o definicija ustanove: premoženje, ki uresničuje določen namen

korporacija: substrat so ljudje

ustanova: substrat je premoženje

36
 made by: marshall

podelitev pravne osebnosti pravni osebi

1) sistem svobodne ustanovitve
- določena družbena tvorba se konstituira in organizira sama, brez oblastne
intervencije
- npr. sindikat
2) koncesijski sistem
- pristojni upravni organ po prostem preudarku oceni, ali naj podeli pravno
sposobnost
- npr. ustanova
3) sistem normativnega akta
o registracija, če pravna oseba izpolnjuje določene (zakonsko) predpisane
predpostavke
o npr. politična stranka

poselitev pravne osebnosti v našem pravnem redu

- najpogosteje postane tvorba pravna oseba z vpisom v sodni ali kak drug register
o sodni register: gospodarske družbe, zavodi
o drugi registri: register društev, register političnih strank, register sindikatov,
register verskih skupnosti
- v določenih primerih pa pravo določa posebej strog postopek za pridobitev pravnih
osebnosti (občina se na primer ustanovi z zakonom)

pravna sposobnost pravnih oseb

- vsaka oseba ima 2 vrsti spodobnosti: pravno spodobnost (pravna subjektiviteta) in
sposobnost za dejanja (povzroča pravne učinke)
- fizična oseba ima že zgolj s tem da obstaja možnost posedovati vse pravice in dolžnosti
- sposobnost biti nosilec pravic in dolžnosti. vseh pravic in dolžnosti?
- pravna sposobnost pravnih oseb je ožja:
a) izključene so tiste pravice in dolžnosti, ki temeljijo na človekovih naravnih
lastnostih
b) pravna sposobnost je omejena na tisto dejavnost, zaradi katere je bila pravna
oseba ustanovljena in pravno priznana

sposobnost za dejanje pravnih oseb

- pravne osebe so poslovno sposobne v mejah pravne sposobnosti, ki jih imajo
- kršitev družbenih norm – 4 vrste pravnih kršitev:
a) kaznivo dejanje (kazensko pravo) (kaznovalno pravo)
b) prekršek (kaznovalno pravo)
c) disciplinski prestopki (kršitve nekih obveznosti pri opravljanju poklica)
d) civilni delikt (z ravnanjem smo prizadejali škodo) (obligacijsko pravo)
- pravne osebe lahko storijo te kršitve: kaznivo dejanje, prekršek, civilni delikt
- pravne osebe so tudi deliktno sposobne, odgovarjajo za:
a) civilne delikte
b) prekrške
c) kazniva dejanja (ne odgovarjajo pa lokalne skupnosti in RS; kazni: denarna kazen, odvzem
premoženja, prenehanje pravne osebe)

pravna narava pravnih oseb

- kaj je pravna oseba?
- klasične teorije

37
 made by: marshall

- 3 teorije o pravni naravi pravnih oseb:

a) teorija fikcije
b) teorija o realnosti pravnih oseb
c) teorije, ki zanikajo pravno osebnost

teorija fikcije
- pravna oseba v resnici ne obstaja
- za njo so v resnici fizične osebe
- pravna osebnost je le namišljena tvorba. resnični nosilci pravic in dolžnosti so lahko le
posamezniki

teorija o realnosti pravnih oseb

- pravna oseba je povsem resnična oseba, ki obstaja podobno kot posameznik
o Otto von Gierke: pravna oseba je »socialni mehanizem«, živo bitje, ki je sposobno hoteti in delati
- priznanje pravne osebe zato ne sme biti nikoli predvsem samovoljno – le posameznim
družbenim tvorbam lahko priznamo pravno osebnost

zakon o pravdnem postopku (76. člen)

- pravdna stranka je lahko vsaka fizična in pravna oseba
- Pravdno sodišče sme izjemoma, s pravnim učinkom v določeni pravdi, priznati lastnost stranke tudi tistim
oblikam združevanja, ki nimajo sposobnosti biti stranka po prvem in drugem odstavku tega člena , če
ugotovi, da glede na sporno zadevo v bistvu izpolnjujejo glavne pogoje za pridobitev sposobnosti biti
stranka, zlasti če imajo
- premoženje, na katero je mogoče seči z izvršbo.
- npr. lastniki stanovanj v neki stanovanjski hiši, ki lahko tožijo za izterjavo nekih stroškov

teorije, ki zanikajo pravno osebnost

- skupina teorij
- pravne osebe obstajajo kot pravna abstrakcija
o zbirni pojem za enostavnejše opisovanje bolj kompleksnih pojavov
- za pojmom pravne osebe se skriva: (ne se piflat, sam razum!)
a) namensko vezano premoženje (Brinz)
b) kolektivna lastnina (Planiol)
c) določeno pravno razmerje (Holder)
d) interes (fizičnih oseb) (Jhering)
e) celota pravnih pravil, ki določajo delovanje pravne osebe (Kelsen)

pravno razmerje
- 3 sestavine pravnega razmerja:
o 1) vsaj 2 osebi (subjekta)
▪ fizične osebe
▪ pravne osebe
o 2) medsebojni odnosi
▪ pravna pravica
▪ pravna dolžnost
▪ dolžnostno upravičenje
o 3) pravni objekt

3 vrste medsebojnih odnosov v pravnem razmerju:

a) pravna pravica
b) pravna dolžnost
c) dolžnostno upravičenje

38
 made by: marshall

pojem pravice
- definicija pravice: pravica je pravno zavarovana možnost, da pravni subjekt na določen
način ravna (facultas agendi)
- agendi – možnost da se vloži tožba
- sestavini definicije
o možnost ravnanja: človekova ravnanja določajo njegovi interesi. ko jih pravo
prizna, govorimo o pravno opredeljeni možnosti ravnanja. posameznik lahko
sam ravna na določen način, lahko pa zahteva določeno ravnanje drugega
subjekta
▪ npr. lahko grem volit ali pa ne
o možnost je pravno zavarovana: pravni subjekt mora imeti možnost, da svojo
pravico zaščiti pred državnimi organi in drugimi posamezniki – bodisi da terja
zaščito svoje pravice, da ravna na določen način, bodisi da od državnih organov
terja, da drugega pravnega subjekta prisilijo k določenem vedenju
- ravnanje (pravno) – dejanje ali opustitev
- če pravica ni pravno zavarovana, govorimo le o refleksu pravne norme

abstraktna pravica
- abstraktna pravica temelji na splošnem in abstraktnem pravnem pravilu, izraža tipičen
interes
- abstraktno pravico sestavljata 2 upravičenji:
a) temeljno upravičenje: določa, kako subjekt lahko ravna
b) pravovarstveno upravičenje (zahtevek): pravno varstvo

konkretna pravica
- konkretna pravica pomeni konkretizacijo abstraktnega upravičenja glede na konkretni
primer
- do konkretnega upravičenja lahko pride, če so izpolnjene dejanske okoliščine
- abstraktna pravica izraža tipični interes
o v konkretni situaciji se morda ne ujema s interesom konkretnega pravnega
subjekta
- pravni subjekt ima možnost:
o pozitivne pravice: pravico udejanji (aktivna pravica)
o negativen pravice: pravice ne udejanji (pasivna pravica)
- konkretna pravica je voljene narave

teorije o naravi pravice

- kaj je pravica?
- v pravni teoriji so se izoblikovale 3 teorije o naravi pravice
- 3 teorije o naravi pravice:
a) teorija volje
b) teorija interesa
c) interesno-voljna teorija

teorija volje
- pravica = voljna moč + voljna oblast
- osredotoča se na to, kako se pravica uresničuje (vidimo bistvo pojma)
- osrednji prvini sta voljna moč in voljna oblast (pandektisti - Windscheid):
a) voljna moč: posameznik lahko zahteva določeno vedenje koga drugega (pravo
se tu odreka svoji moči)

39
 made by: marshall

b) voljna oblast: posameznik lahko vpliva na pravni položaj sebe ali drugega (ima
določeno oblast)
- v središču je nosilec pravice, pravica pa izraža tipično voljo nosilca pravice

teorija interesa
- pravica je pravno zavarovan interes
- bistvo pravice je zaščita življenjskih interesov in potreb
o osredotoča se na vsebino pravice, ne pa na njeno uresničevanje
- bistvo pravice je pravno varovanje določenih interesov.
- v ospredju stopi zakonodajalec, ki mora posamezne interese ovrednotit in ugotoviti,
kateri interesi so tipični.
- ključen kriterij je ali sem zmožen artikulirat svojo voljo

interesno-voljna teorija
- pravica je pravno priznana in pravno zavarovana moč volje, ki je usmerjena k
določenemu interesu ali dobrini
- mešane teorije povezujejo spoznanja obeh že omenjenih teorij
- pravica temelji na medsebojni odvisnosti volje in interesa
o abstraktna pravica izraža tipični interes (tipičnega posameznika v tipični
situaciji)
o v konkretni situaciji pa lahko konkretni posameznik presodi, ali želi uresničiti
tipični interes
▪ aktivna pravica – pasivna pravica. gre za voljno izbiro.

1) teorija volje: pravica = voljna moč + voljna oblast

2) teorija interesa: pravica je pravno zavarovan interes
3) interesno-voljna teorija: pravica je pravno priznana in pravno zavarovana moč volje,
ki je usmerjena k določenemu interesu ali dobrini

pravna dolžnost
- pravice ščitijo tipične interese naslovljencev, načeloma pomenijo za pravnega
naslovljenca določeno ugodnost
- dolžnosti pomenijo za pravnega naslovljenca določeno breme, odrekanje
- vsebina dolžnosti je lahko:
a) zapoved (npr. plačaj kupnino!)
b) prepoved (npr. ne ubijaj!)

sestavine pravne dolžnosti

- pravna dolžnost obsega 2 prvini:
a) obveznost: določa, kako se mora pravni naslovljenec vesti ali ravnati
b) sankcija: določa pravno posledico, če naslovljenec prekrši pravno pravilo (sproži
jo druga stran, ki ima interes, da naslovljenec ravna v skladu s pravilom)
▪ lex imperfecta – nepopolno pravno pravilo (nima vključene sankcije)
- abstraktna in konkretna pravna dolžnost

korelativnost pravic in dolžnosti

- korelativnost pravic in dolžnosti pomeni, da pravica ene osebe vedno predpostavlja
dolžnost druge in obratno
- pravica in dolžnost vedno nastopata v paru
40
 made by: marshall

- pravna razmerja so lahko:

a) enostransko obvezna (ena stran ima pravico, druga dolžnost)
b) dvostransko obvezna (obe strani ima pravico in dolžnost)

dolžnostno upravičenje
- npr. starševska skrb
- pravica
o temeljno upravičenje
▪ aktivna pravica (odločimo se je izkoristiti)
▪ negativna pravica (je ne želimo uresničiti)
o pravovarstveni zahtevek
- o dolžnostnem upravičenju govorimo, če abstraktno upravičenje pravnemu subjektu ne
omogoča, da se v konkretnem družbenem razmerju odloča za negativno odločitev
- npr. cepljenje – privilegij, ne moremo se mu odreči – razlog: širši interes

preplet pravice in dolžnosti

- dolžnostno upravičenje je torej pravica in dolžnost hkrati, zlivata se v eno nedeljivo
celoto
- bistveno je, da je ista oseba nosilec »pravice« in »dolžnosti«
- pravica, ki jo moramo izkoristiti (npr. cepljenje)

svoji in tuji interesi

- npr. starševska skrb (sklop pravice in obveznosti)
- dolžnostno upravičenje omogoča, da pravni subjekt uresničuje svoje interese, hkrati pa
je njegovo ravnanje tudi v interesu drugih (npr. otrok)

ZLORABA PRAVICE
zloraba pravice
- v določenih primerih pa je lahko uporaba pravice sporna
- ločimo 2 situaciji:
a) posameznik ravna protipravno: njegovo ravnanje nima pravne podlage
b) posameznik izhaja iz določene pravice
i. ravna tako, da obstaja v mejah svojega upravičenja (zakonito
izvrševanje pravice)
ii. ravna tako, da presega meje svojega upravičenja (zloraba pravice)

dejanski stan zlorabe pravice

- kdaj lahko govorimo o zlorabi pravice? - izpolnjeni morajo biti trije pogoji:
o 1) nosilec izhaja iz pravno dopustnega abstraktnega upravičenja, ki ga
uresničuje tako, da presega meje tega upravičenja.
o 2) pride do konflikta dveh pravic, ki se med seboj ne izključujeta
o 3) oceniti moramo, kdaj in zakaj je bila pravica zlorabljena (prepoved zlorabe
pravice)

preseganje meja abstraktnega upravičenja

- pravni subjekt pri zlorabi pravice izhaja iz svoje nesporne pravice
- težava se pojavi, ko pravico uresničuje tako, da preseže njene meje
o npr. stranke lahko prosto razpolagajo z zahtevki ki so jih postavili v postopku.
o vedno vrednostna ocena

41
 made by: marshall

konflikt neizključujočih se pravic

- v primeru zlorabe pravice pride do trka dveh pravic, ki pa se ne izključujeta
- konflikt pravic ne nastopi zaradi naravi pravic:
o težava nastopi zaradi narave uresničevanja pravice
o določen način uresničevanja pravice delno ali v celoti onemogočata uresničevati
drugo pravico

prepoved zlorabe pravice

- slovenskemu pravu ustreza splošna prepoved zlorabe pravic, ki temelji na objektivnih
kriterijih:
o kakšen je namen pravice?
o kakšno je normalno izvrševanje pravice?
o ali obstaja interes ta takšno uresničevanje pravice?
o kakšen je namen pravnega razmerja?
▪ čp so omejene samo s pravicami drugih in v primerih, ki jih določa ustava

reakcija na zlorabo pravice

- kako naj se državni organ odzovi na zlorabo pravice?
- reakcije na zlorabo pravice:
a) prekoračeno pravico lahko vsebinsko omeji in odredi postavitev v prejšnje
stanje (npr. sodišče določi, kako visok zid lahko sosed zgradi)
b) zavrnitev zahteve po pravnem varstvu (npr. sodišče zavrže tožbo, ki je sicer vložena v
skladu z zakonom)
c) neupoštevanje tistih ravnanj, ki presegajo upravičenje (npr. upravni organ ne
upošteva vloge, s katero stranka krši svojo pravico)

razvoj teorije o zlorabi pravice – 3 teorije o zlorabi pravice:

a) liberalistična teorija: pravice sploh ni mogoče zlorabiti, če posameznik uresničuje
svojo pravico, potem takšno vedenje ne more biti protipravno
o izhodišče: naravna in neodtujljiva pravica
o qui suo iure utitur neminem laedit
b) subjektivna teorija: pravico zlorabi tisti, ki ravna krivdno (naklep ali malomarnost) in
zato drugemu nastane škoda
c) objektivne teorije: osredotočajo se na pravico, na njen cilj in socialno funkcijo. Če
pravice ne uporabljamo tako, da upoštevamo njen namen in cilj, pravico zlorabimo.
o ne glede na namen nosilca pravice
o pravico moramo uporabljati na »pravilen način«

42
 made by: marshall

V. NORMATIVNI PRAVNI AKT

pojem: normativni pravni akt
- definicija normativnega pravnega akta: normativni pravni akt je izjavno dejanje enega
ali več pravnih subjektov, s katerim se delno ali v celoti ustvari pravno pravilo
- elementi definicije:
o dejanje, s katerim delno ali v celoti ustvarimo pravno pravilo
o sodelovanje enega ali več pravnih subjektov
o izjavno dejanje

ožji in širši pomen pojma

- pravni akt
a) v ožjem pomenu besede: izjavna dejanja, ki ustvarjajo pravna pravila
b) v širšem pomenu besede: akti, ki vsebujejo predloge, da je treba izdati
normativne pravne akte (v ožjem pomenu besede): (zasebne) tožbe, obtožnica,
vloge, pobude za sprejem zakona
- dvoumnost izraza pravni akt: pravno dejanje (lat. actus) in listina, uradni spis (pravni
akti)

ožji pomen: izjavna dejanja, ki ustvarjajo pravna pravila

pravni akt
širši pomen: akti, ki vsebujejo predloge, da je treba izdati normativne pravne akte

»… s katerim delno ali v celoti ustvarimo pravno pravilo«

- normativni pravni akti so dejanja s katerimi posameznik ustvarja, spreminja ali ukinja
pravna pravila
- razlikujemo:
a) splošne pravne akte: vsebujejo splošna in abstraktna pravna pravila
b) posamične pravne akte: vsebujejo posamična in konkretna pravna pravila

»… enega ali več pravnih subjektov«

- normativni pravni akt je lahko dejanje ene same osebe ali več oseb
- novo pravno pravilo lahko v določenih primerih nastane le s skupnim ali z usklajenim
delovanjem večjega števila pravnih subjektov
- oporoka
- pogodba
- zakon
- več vrst pravnih aktov:
a) enostranski: zadošča izražena volja enega samega subjekta (npr. oporoka)
b) dvostranski/ večstranski: pravni akt nastane, ko so volje sodelujočih usklajene
(npr. pogodba)
c) pravni akti kolegijskih organov: ugotavljanje volje poteka po vnaprej
določenih pravilih (npr. večinsko glasovanje) (npr. zakon)
- problem: skladnost volj – resnična ali objektivizirana volja?

»…izjavno dejanje«
- normativni pravni akt je vedno določeno izjavno dejanje.
- definicija izjavnega dejanja: izjavno dejanje je dejanje, ki izraža voljo oseb(e) in ji pravo
pripisuje določene posledice
43
 made by: marshall

- s trenutkom, ko oseba opravi izjavno dejanje, postane to dejanje osamosvojeno od

osebe, ki je to dejanje opravila.
o to dejanje pridobi objektiviziran pomen (ratio legis, pomen sodbe)

volja vs. vsebina (razhajanje med voljo in vsebino)

- prednost dajemo objektivizirani volji, volji, ki se kaže navzven
- razhajanje med hoteno vsebino in zunanjo izjavo:
a) zakon: razhajanje ni mogoče (nov zakon, avtentična razlaga)
b) oblastni posamični akti: tvorec ne more naknadno spremeniti pravnega pravila
(manjše tipkopisne napake)
c) zasebni posamični akti: soglasje ali izpodbijanje pred sodiščem (če se ti uspe
dogovorit, novacija/ prenova pogodbe, odstop od pogodbe zaradi bistvenih napak)
- vsebina načeloma ne more učinkovati mimo izjave, ki vsebino objektivizira
- objektivizirana volja – v pravnem prometu in pravnih situacijah odločilna

popravki izdanih odločb

- pomote v imenih ali številkah – poprava s posebnim sklepom predsednik senata na
zahtevo stranke ali po uradni dolžnosti

revotacija
- zahteva za ponovno glasovanje = revotacija
- samo ko posamični pravni akt še ni bil posredovan strankam

izpodbijanje pogodbe zaradi napak volje

- zmota je bistvena, če se nanaša na bistvene lastnosti predmeta ali osebo ali okoliščine
- sodna praksa: sodna zmota mora biti še:
o opravičljiva
o nezakrivljena (brez lahke malomarnosti – če tudi strokovnjak na nekem področju te
napake/pomanjkljivosti ne bi opazil)
- zmota: bistvena + opravičljiva + nezakrivljena

sestavine normativnega pravnega akta (formalni in materialni vidik normativnega

pravnega akta)
- vsak pravni akt ima:
o vsebino: gre za pravno pravilo, ki ga normativni pravni akt vsebuje (materialni
vidik normativnega pravnega akta)
▪ splošni pravni akti (zakoni, ustava,…)
▪ posamični pravni akti (sodbe, upravne odločbe, sklepi)
▪ mešani pravni akti
o obliko: oblikovne sestavine pravnega akta so: (formalni vidik normativnega
pravnega akta)
▪ dejstvo, da ga sprejme pristojni organ
▪ v predvidenem pravnem postopku
▪ in da je izjavljen z ustreznim zunanjim izraznim aktom (obličnost)

- pravni akti vsebujejo pravila določene vrste,

- pravila so dveh vrst: splošna in abstraktna pravna pravila vs. posamična in konkretna
pravna pravila

vsebina normativnega pravnega akta

- vsebina normativnega pravnega akta so pravna pravila

44
 made by: marshall

- razlikujemo:
a) splošni pravni akti: vsebujejo splošna in abstraktna pravna pravila (ustava, zakon,
podzakonski akti; uredbe, pravilniki, odredbe, navodila, statuti občin, kolektivne pogodbe itd)
b) posamične pravne akte: vsebujejo posamična in konkretna pravna pravila
(sodba, upravna odločba, sklepi..)
- iz naziva pravnega akta ni mogoče z gotovostjo sklepati, kakšna pravna pravila vsebuje
- * firma = ime gosp družbe
- naziv splošnega pravnega akta lahko zavede (samo naslov še ni dovolj za presojo)

oblikovne sestavine normativnega pravnega akta: pristojnost

- normativne pravne akte lahko izdajajo le tisti, ki so za to pristojni (ki so upravičeni, da
takšen akt sprejmejo)
- krog ljudi ki lahko sprejmejo nek pravni akt je odvisne od pomembnosti vsebine
- na splošno je mogoče reči, da bolj pomembna, ko je vsebina pravnega akta, manjše je
število subjektov, ki so pristojni za njegovo spreminjanje.

pristojnost
- problem: akt izda pravni subjekt, ki za to ni pristojen – 2 možni situaciji:
a) nekdo, ki nima nikakršne normodajne pristojnosti: kot da sporni akt sploh ne bi
nastal
b) nekdo, ki ni pristojen za izdajanje določenega akta: pravni akt velja do
razveljavitve
▪ hierarhično višji pravni subjekt sprejme akt, ki sodi v pristojnost hierarhično nižjega:
če pristojnost višjega organa vključuje tudi pristojnost nižjega, lahko pravni akt ostane
v veljavi

postopek
- smisel postopka: doseči čim boljšo (kvalitetno, pravilno) vsebino pravnega akta
- bolj pomemben ko je pravni akt, bolj zahteven in dolgotrajen je postopek za njegov
sprejem
- kršitve postopkovnih pravil imajo lahko za posledico razveljavitev ali odpravo
normativnega pravnega akta

kršitve postopkovnih pravil

- najbolj podrobno je vprašanje vpliva postopkovnih pravil urejeno v sodnih postopkih.
razlikujemo med:
o bistvenimi in nebistvenimi kršitvami postopka
o sanacija: razveljavitev in vrnitev na prvo stopnjo
o odločilno je vprašanje, ali bi določena kršitev lahko vplivala na zakonitost in
pravilnost pravnega akta
o pravilnost – ali je organ pravilno ugotovil dejstva
- podobni kriterij je mogoče uporabiti tudi v drugih postopkih

zunanje spoznavno izrazno sredstvo

- normativni pravni akt kot izrazno dejanje mora biti izražen navzven na takšen način, da
je spoznaven tudi za druge
- več stopenj obličnosti (kako močne so obličnosti)
- 5 stopenj obličnosti:
a) ustni sporazum (soglasje volj) (večina pogodb)
b) pisna oblika (nekatere pogodbe, posamični oblastni akti)
c) navzočnost prič (npr. oporoka in sklenitev zakonske zveze)

45
 made by: marshall

d) notarski zapis (npr. ureditev premoženjskih razmerij med zakoncema)

e) objava v uradnem glasilu (splošni oblastni akti) (npr. zakon)

pojem veljavnost
- definicija veljavnosti: veljavnost je značilnost normativnih pravnih aktov, da so v
določenem pravnem aktu obvezen
- veljavnost je specifičen način obstoja pravnih aktov. obstoj pravnega akta se kaže le v
tem, da je v določenem okolju učinkovit

oblike veljavnosti
- veljavnost normativnega pravnega akta ima lahko več razsežnosti
- 3 oblike veljavnosti:
a) pravni akt lahko velja na določenem ozemlju – krajevna (teritorialna)
veljavnost pravnega akta
b) velja lahko za določeno skupino naslovljencev – osebna (personalna)
veljavnost (npr. cerkveno pravo – šeriatsko pravo, kanonsko pravo)
c) velja v določenem času – časovna (temporalna) veljavnost pravnega akta

krajevna veljavnost
- vsak normativni pravni akt velja na določenem ozemlju
- ozemlje na katerem pravni akt velja, se navadno ujema s področjem, na katerem ima
država teritorialno suverenost
- veljavnost se kaže v obveznosti pravnega akta, ta pa se v končni fazi kaže

domet krajevne veljavnosti

- krajevna pravnega akta se v določenih primerih ne ujema s teritorialno suverenostjo
države (npr. zakon o TNP-ju – omejeno le na območje TNP, npr. občinski odloki)
- v določenih primerih je krajevna veljavnost pravnega akta lahko:
o ožja (velja na ozemlju, ki ne obsega celotnega državnega sistema)
o širša (velja na ozemlju, ki je širša od državnega ozemlja) = ekstrateritorialna
veljavnost prava

eksteritorialna veljavnost prava

- 1.. člen KZ
Kazenski zakon Republike Slovenije velja za vsakogar, ki stori v tujini * kaznivo dejanje iz 243. člena tega
zakonika in kazniva dejanja iz 332., 333. in 334. člena tega zakonika, če so storjena v zaščitni ekološki coni ali
epikontinentalnem pasu Republike Slovenije, ter * kazniva dejanja iz 108. člena in 348. do 360. člena tega
zakonika.
- praktično – slabo

osebna veljavnost
- vsak normativni pravni akt se nanaša na določene naslovljence – osebe, ki jih pravni akt
zavezuje
- v naravi sodobnega prava je, da se nanaša na kategorijo oseb, ne pa na posameznike.
splošni pravni akti so navadno sestavljeni iz splošnih pravnih pravil
- leges in privos latae – zakoni sprejeti za natančno določeno osebo/osebe (privilegij) – danes redko (Velika
Britanija ima še – private bills)

določanje osebne veljavnosti

- splošni pravni akti lahko osebno veljavnost določi na več načinov
o če pravni akt o tem molči, štejemo, da se nanaša na vse osebe, ki se nanašajo na
ozemlju neke države

46
 made by: marshall

o nekateri pravni akti pravne naslovljence opredeljujejo z osebnim merilom

(vojaške osebe, zdravstveni delavci, visokošolski učitelji)

časovna veljavnost
- razlogi pravne varnosti terjajo, da imajo splošni pravni akti obvezno pravno moč le v
točno določenem časovnem obdobju
- iz tega razloga morata biti jasno določena:
o trenutek, ko zakon (ali drugi splošni akt) prične veljati
o trenutek, ko zakon (ali drugi splošni akt) preneha veljati
- razlog: pravna varnost

začetek veljavnosti splošnih pravnih aktov

- da bi splošni pravni akt pridobil obvezno pravno moč, morata biti izpolnjena 2 pogoja:
a) biti mora objavljen
b) preteči mora rok 14 dni (vacatio legis)

objava splošnega pravnega akta

- državni predpisi se objavljajo v državnem uradnem listu, predpisi lokalnih skupnosti pa
v uradnem glasilu, ki ga te same določijo
- učinki objave/ dva pomena objave splošnega pravnega akta v uradnem glasilu:
a) objavljeno besedilo je avtentično
b) od dneva objave začne teči vakacijski rok

vakacijski rok
- definicija vakacijskega roka: vakacijski rok (vacatio legis) je čas, ki preteče od objave
predpisa v uradnem glasilu do pričetka veljave
- vakacijski rok je lahko daljši ali krajši od 14 dni
- navadno začetek veljavne predpisa 15. dan po objavi

konec veljavnosti splošnih pravnih aktov

- splošni pravni akt preneha veljati v naslednjih primerih:
a. razveljavitev (razveljavi ga drug splošni pravni akt)
i. lex superior derogat legi inferiori (argument hierarhije)
ii. lex posteriori derogat legi priori (časovni argument)
iii. lex specialis derogat legi generali (argument specialnosti)
b. prenehanje veljavnosti (ki ga določi akt sam)
c. razveljavitev ali odprava z odločbo US
o razveljavitev vs. odprava (razveljavitev učinkuje za naprej, oprava pa za nazaj)
d. če trajno izgine predmet pravnega urejanja (npr. predpisi o tramvajskem prometu)
e. v primeru če se izoblikuje nasprotni običaj (desuetudo) – večji del skupnosti se ne
ravna v skladu z pravnim pravilom (masovne kršitve pravne norme), državni organi se na kršitev
ne odzovejo

derogacijska klavzula
- zakon ki je bil na novo sprejet, navadno vsebuje določbo, v kateri pove, da se
razveljavijo vsi tisti predpisi, ki so v nasprotju z novimi pravnim aktom
- takšni določbi rečemo derogacijska klavzula
- 2 vrsti derogacijske klavzule:
a) splošna: ne navede točno, kateri pravni akti prenehajo veljati
b) specialna: natančno navede pravne akte, ki prenehajo veljati

47
 made by: marshall

PRAVA IN NEPRAVA RETROAKTIVNOST

- Lex van der Lubbe (požig Reichstega)

pojem retroaktivnosti
- retroaktivnost = povratna veljavnost pravnih pravil
- načeloma se časovna veljavnost pravnih pravil razteza (vsaj) od trenutka sprejema
pravnega pravila naprej
- retroaktivnost pomeni povratno veljavnost pravnih pravil in lahko pomeni le izjemo,
po kateri kaže posegati previdno
- izjema: dopustno je za nazaj uvesti blažjo kazen (če smisel kazni odraz družbene ocene
kako to kaznivo dejanje škodi)
- retroaktivnost pomeni povratno veljavnost pravnih pravil
- načelo predvidljivosti prava
- splošna ocena pravne teorije je, da je retroaktivnost načeloma nesprejemljiva

izjemnost retroaktivnosti
- retroaktivnost splošnih pravnih aktov je v našem pravnem redu prepovedana
o zakoni, drugi učinki in splošni akti ne morejo imeti učinka za nazaj
o ex post facto laws
- 4 pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, da izjemoma dovolimo retroaktivnost:
a) retroaktivnost določa zakon
b) če imajo tak učinek le nekatere njegove določbe
c) če to zahteva javna korist
d) če to ne posega v pridobljene pravice (ius credida)
▪ če pridobljena pravica individualizirana in konkretizirana (uživanje
▪ je možno tudi na povsem konkretni ravni)
▪ poseg v neko pravno razmerje ki že obstaja

prava in neprava retroaktivnost

- pojem:
a) prava retroaktivnost: zakon poseže v že nastala (in zaključena) dejanska
stanja
b) neprava oz. dejanska retroaktivnost: pravno pravilo se nanaša na sedanji, a še
ne zaključeni dejanski stan; zakon učinkuje za naprej, a posega v že obstoječa
pravna razmerja.

prava retroaktivnost

neprava retroaktivnost

48
 made by: marshall

ustavne določbe o retroaktivnosti

- zakoni, drugi predpisi in splošni akti ne morejo imeti učinka za nazaj
o določba govori o splošnih pravnih aktih
▪ retroaktivnost katerih pravnih aktov je torej dopustna? – retroaktivnost
posamičnih pravnih aktov
o v bistvu so vsi oblastni posamični akti retroaktivni (sojenje za pretekla že zaključena
dejanja, sodišče sodi sedaj)
o povratni učinki posamičnih pravnih aktih
- kdaj je povratni učinek posamičnih pravnih aktov lahko bolj sporen?
o odločbe (sodišč, upravnih organov) s katerimi zapolnjujejo pravne praznine
▪ ni prave podlage v splošnih pravnih aktih
- naša ustava prepoveduje retroaktivnost, ima pa tudi izjeme:
o pogoji: (izpolnjevat mora vse pogoje!)
a) retroaktivnost lahko določi le zakon
b) le nekatere njegove določbe
c) če to zahteva javna korist
d) če se ne posega (protiustavno) v pridobljene pravice
▪ ustavosodna presoja po strogem testu sorazmernosti

prava vs. neprava retroaktivnost

- pojem:
a) prava retroaktivnost: zakon poseže v že nastala (in tudi že zaključena) dejanska
stanja
b) neprava oz. dejanska retroaktivnost: spreminja razmerja za naprej
▪ *grafični prikaz
- prava retroaktivnost je prepovedana (izjeme) – pogoji: zakon, posamezne določbe, javna korist,
ne posega se v že pridobljene pravice
- samo zakon lahko določa retroaktivnost!
- neprava retroaktivnost ni prepovedana razen če posega v načelo varstvo zaupanja v
pravo (arbitrarna sprememba)
- oceniti je treba stvaren razlog, utemeljen v prevladujočem in legitimnem interesu
➢ prava retroaktivnost - kršenje 155. člen URS
➢ neprava retroaktivnost – kršenje 2. člena URS

HIERARHIJA PRAVNIH AKTOV

hierarhija pravnih aktov
- sodobni pravni redi razvrščajo formalne pravne akte v hierarhijo
- takšno razvrščanje sodi predvsem za zagotavljanje poenotenja in vsebinske usklajenosti
pravnih aktov, ki tvorijo pravni sistem. to zadeva:
o formalni vidik: pristojen organ, postopek
o materialni vidik: vsebinska skladnost z višjim aktom
- skladnost – hierarhično nižji pravni akti se morajo gibati v mejah, ki jim ga zarisujejo
hierarhično višji pravni akti
- vsi pravni sistemi na svetu so hierarhično urejeni
- (vsaj delno) odraz hierarhije organov, ki pravne akte sprejemajo
- s hierarhijo se posredno določi tudi pravno moč (stopnjo pravne veljave) pravnih
aktov, ki jih ti organi sprejmejo

49
 made by: marshall

posledice
- praktična posledica vzpostavitve hierarhije je poenotenje in vsebinska usklajenost
pravnih aktov v pravnem sistemu
- formalni (postopkovni) vidik: pristojni organ in postopek
- materialni (vsebinski) vidik: vsebinska skladnost z višjim aktom (delno: »načelo
ustavnosti in zakonitosti«)
- poenotenje znotraj pravnega reda

neusklajenost pravnih aktov

- antinomija = konflikt
- rešitev tega konflikta:
- neusklajenost med nadrejenim in podrejenim predpisom:
▪ argument avtoritete: lex superior derogat legi inferiori
- neusklajenost med prirejenimi predpisi
▪ časovni argument: lex posteriori derogat legi priori
▪ argument specialnosti: lex specialis derogat legi generali

hierarhija pravnik aktov v slovenskem pravnem redu

1) ustava & ustavni zakon (sprejema ga isti organ po istem postopku, ustavni zakon kot
sredstvo za spreminjanje in dopolnjevanje ustave, ustavni zakon ima pravno moč
ustave)
2) splošna veljavna načela mednarodnega prava + mednarodne pogodbe, ki jih ratificira
DZ
3) zakon
4) druge mednarodne pogodbe, ki jih ratificira vlada
5) podzakonski akti: 1) uredbe (vlada), 2) pravilniki (ministri) + akti lokalnih skupnosti
(odlok, odredba, pravilnik, navodila)

ustava in
ustavni zakoni

splošna veljavna načela

mednarodnega prava +
mednarodne pogodbe, ki jih
ratificira DZ
zakon

druge mednarodne pogodbe, ki jih ratificira

vlada

podzakonski akti: 1) uredbe (vlada), 2) pravilniki

(ministri) + akti lokalnih skupnosti (odlok, odredba,
pravilnik, navodila)

50
 made by: marshall

➢ uredbe imajo prednost pred drugimi akti izvršilne oblasti

➢ akt vlade ima prednost pred aktom ministra
➢ ustavni zakon je medij za spreminjanje ustave, zato imata isto stopnjo veljave kot ustava

»nedotakljive« ustavne določbe

- določene ustave prepovedujejo spremembe nekaterih svojih določb
o spremembe ustave, ki se nanašajo na delitev federacije na dežele, načelno sodelovanje držav pri
zakonodaji in temeljna načela iz členov 1 in 20 so nedopustne (nemška ustava)
o republikanska ureditev države ne more biti predmet ustavne ureditve (italijanska ustava)
o ustavno sodišče ne sme biti gospodar ustave

ustava
- zakaj ima ustava najvišjo pravno moč?
- ustava sam zase reče da je najvišji pravni akt
- najvišjo moč ustave določa vzpostavlja splet dveh okoliščin:
a) samodoločitev ustave kot najvišjega pravnega akta
b) dejstvo, da je ustava kot takšna sprejeta (normativna moč dejanskosti)

ustavni zakon
- načeloma ima ustavni zakon pravno moč ustave
- vrste določb v ustavnem zakonu: (odločba US U-I-214/00)
a) določbe o spreminjanju ustave
b) določbe, s katerimi se določita izvedba in prehod k uporabi ustavnih določb
(izvedbeni del)
c) določbe, ki po svojem namenu in vsebini niso ne določbe o spreminjanju ustave
in ne izvedbene določbe
- primer ustavnega zakona (I določbe sprememb (vsebina) + II izvedbeni del (kakšen naj
bo prehod k novemu ustavnemu režimu))

poslovnik državnega zbora in državnega sveta

- kakšno mesto v hierarhiji pravnih aktov ima poslovnik dz/ds? (ni zakon)
- poslovnik DZ (ter tudi DS) ima pravno moč zakona v določbah, ki urejajo zakonodajni
in ustavnorevizijski postopek
- načelo avtonomije parlamenta: parlament lahko samostojno ureja svojo notranjo
organizacijo in delovanje
- nekatere določbe poslovnika pa učinkujejo tudi na druge udeležence postopkov
sprejemanja zakonov (vlada, ds). v tem delu imajo določbe Poslovnika pomembne
zunanje učinke.
- učinkuje kot zakon, a le v teh določbah

- sodne odločbe/ precedensi (v common law jih lahko spremenijo z zakonom) – načeloma
se uvrščajo pod zakon
- odločbe US so podrejene ustavi

vstop v Evropsko unijo

- prvi in tretji odstavek 3.a člena ustave (t.i. evropski člen)
- izvrševanje dela suverenih pravic smo prenesli na neko mednarodno organizacijo (ne
celotne suverenosti, ampak samo suverene pravice)

51
 made by: marshall

VI. PRAVNI VIRI

3 vrste pravnih virov
a) materialni pravni viri
o družbeni dejavniki, ki določajo katera družbena razmerja je potrebno
pravno urediti in kako
o v različnih pravnih sistemih različni
b) formalni (sekundarni) pravni viri
o obvezne in vnaprej določene oblike (vrste pravnih aktov), v katerih
nastajajo pravna pravila, ki so splošna in abstraktna, ali pa kot takšna
učinkujejo
c) spoznavni pravni vir
o dokumenti, besedila in gradiva, ki omogočajo spoznavati vsebino
formalnih pravnih virov (vse od koder se da spoznat kaj je vsebina
formalnih pravnih virov)

razmerje med pravnimi viri

- materialni pravni viri (morala, običaji) => formalni pravni viri (ustava, zakon)=> spoznavni
pravni viri (uradni list, časopisi, učbeniki)

USTAVA
pojem ustave
- definicija ustave: celota tistih pravnih pravil, ki so temelj in izhodišče celotnega
pravnega sistema
o urejajo najpomembnejše praven vidike politične skupnosti
o so izhodišče nadaljnjega pravnega urejanja
- ustava: državna ureditev + čp
- zgodovina ustavnosti
o dva pojma ustave (ustava kot politični ustroj vs. ustava kot pravni dokument)
o leges fundamentales
o razvoj ideje temeljnih zakonov
o prve ustave

formalni in materialni pojem ustave

- ločimo med:
a) formalnim pojmom ustave: izhodiščni pravni akt z najvišjo stopnjo pravne
veljave, ki določa vsaj, kateri organ sprejema zakone
b) materialnim pojmom ustave: označuje tisto tvarino, ki ima ustavni pomen (ki je
tako pomembna, da bi morala biti urejena v ustavi) – to je malo bolj subjektiven
kriterij
- toge in gibke ustave
- Velika Britanija ustave v formalnem smislu nima (je bol gibka ustava)

minimalna in tipična vsebina ustave

- minimalna (nujna) vsebina ustave:
o ustava mora določiti zakonodajalca
- tipična vsebina ustave (materia constitutionis):
o določitev organizacije državne oblasti
o listina človekovih pravic
▪ državljanske in politične pravice
▪ socialne in ekonomske pravice
52
 made by: marshall

različna gledanja na materiam constitutionis:

a) državnopravno pojmovanje: pravila, ki urejajo državno ureditev in pravila, ki določajo
odnos med posameznikom in oblastjo
b) političnopravno pojmovanje: urejanje političnih institucij in političnih odnosov v družbi
c) družbenoekonomsko pojmovanje: ustava mora urejati tudi najpomembnejša ekonomska
in socialna vprašanja

načelo nadrejenosti ustave

- ustava je temeljni in izhodiščni pravni akt v državi, z njo morajo biti formalno in
materialno usklajeni vsi ostali formalni pravni viri
- usklajenost:
a) formalna ustavnost: (postopek, organ)
▪ akt sprejet po predpisanem postopku
▪ akt sprejme pristojni organ, ki ga določa ustava
b) materialna ustavnost: (vsebina)
▪ zakon mora ostajati v vsebinskih okvirih, ki jih določa ustava. pomen
predmeta se mora skladati s pravno močjo zakona

predmet urejanja ustave in zakona

- kaj naj ureja zakon in kaj ustava?
- dva pogleda:
o delitev glede na vsebino:
▪ obstaja določena vsebina, ki jo lahko ureja le ustava in vsebine, ki jih
lahko urejajo le zakoni
▪ takšna delitev je sporna (poljubna vsebina, države brez ustav)
o delitev glede na stopnjo splošnosti in abstraktnosti:
▪ ustava je najsplošnejši pravni akt, ki ureja le najbolj temeljna in trajna
družbene razmerja

specifična vsebina ustave – brazilska ustava? (brazilska ustava je čist preveč podrobna, majkemi)

ZAKON
pojem zakona
- definicija zakona: splošni pravni akt, s katerim zakonodajalec ureja pomembnejša
pravno relevantna družbena razmerja v okviru svoje pristojnosti
o splošen pravni akt
o pomembnejša družbena razmerja
o ki so pravno relevantna
o v okviru svoje pristojnosti
- osrednji način pravnega urejanja v modernih državah

vrste zakonov:
- glede na vsebino:
a) »navadni« zakoni
b) ustavni zakoni: dejansko mehanizem za spreminjanje ustave [ni zakon]
c) zakoniki: celovito in sistematično urejanje zaokroženih sklopov
družbenih razmerij
d) zakoni o ratifikaciji (v slo pravni red prenese neko mednarodno
pogodbo)
e) zakoni o spremembah in dopolnitvah
- glede zahtevane večine

53
 made by: marshall

o relativna večina (»navadni« zakoni)

zakon o spremembah in dopolnitvah

- nesamostojnost besedila
- tak zakon tvori celoto z dopolnjevanim aktom
- lahko se sprejme uradno prečiščeno verzijo zakona

organski zakoni
- znani v nekaterih tujih (zlasti romanskih) pravnih redih (npr. Francija, Španija,
Portugalska)
o »organski« ker so izvorno podrobneje urejali delovanje pomembnejših državnih
organov
o urejal ustavno materijo v materialnem smislu
- zakon, ki se ga sprejema s kvalificirano večino in ima večjo pravno moč kot navadni
zakoni.

zakonsko urejanje družbenih razmerij

- predmet zakonskega urejanja je relativno nedoločen, iz ustave pa je mogoče izluščiti
nekaj meril, ki narekujejo, kaj zakon sme ali ne sme urejati
- zakonsko urejanje:
o zakon ne sme urejati tistih družbenih razmerij, ki jih pravo sploh ne more urejati
o zakon ne more urejati tistih družbenih razmerij, ki jih že ureja ustava
o znotraj teh omejitev je zakonodajalec vezan na ustavna pooblastila, zapovedi,
prepovedi (»zakonski pridržek«)
o zakonodajno urejanje mora biti v skladu s splošno veljavnimi načeli
mednarodnega prava in z veljavnimi mednarodnimi pogodbami, ki jih ratificira
DZ
o ustava določa pravno kakovost zakonskega urejanja (ustavna načela: enakosti,
zakonitosti v kazenskem pravu, sorazmernosti)
- zakonodajalec torej pri določanju vsebine zakonov ni povsem prost, temveč je vezan na
navedena ustavna navodila

primerjava ustava vs. zakon

ustava zakon
vsebina načeloma jo svobodno določi v določenem obsegu jo opredeljuje
ustavodajalec ustava
oblika za sprejem pristojni organ: ustavodajalec za sprejem pristojni organ:
postopek: 3 branja, v vsakem 2/3 večina zakonodajalec
zunanja spoznavna sestavina: postopek: 3 branja, relativna večina
promulgacija v dz (ter objava v ul) zunanja spoznavna sestavina:
promulgacija, objava v ul

PODZAKONSKI PRAVNI AKTI

(poenostavljena) hierarhija pravnih aktov

- ustava splošni pravni akti
- zakoni
- podzakonski akti (uredba)
- posamični pravni akti (sodbe)

54
 made by: marshall

ustava ta akt sprejema predstavniški

organ neke vrste

zakoni

podzakonski pravni akte prejema organ

akti (uredba) izvršilne veje oblasti

posamični
pravni akti

splošni pravni akti: ločnica

- razlik v naravi določb, ki jih vsebuje ustava, zakoni in podzakonski akti ni: gre za
splošne praven akte
- v čem je torej pomembna ločnica med zakonom in uredbo? – pristojni organ
- ustavo in zakone sprejema predstavniški organ, podzakonske akte pa izvršilna veja
oblasti

tri veje oblasti

a) zakonodajna veja oblasti – ustvarja pravo (zakoni)
b) izvršilna veja oblasti – izvršuje pravo (podzakonski akti in upravne odločbe)
c) sodna veja oblasti – uporablja pravo (sodbe)

ali shema treh vej oblasti drži?

- relativnost delitve:
a) zakonodajna veja oblasti: upoštevanje (uporaba) ustave
b) sodna veja oblasti: preko sodne prakse tudi ustvarja pravila, ki imajo splošne učinke
c) izvršilna veja oblasti: splošni-posamični akti
- Kelsen: pravni akti so največkrat hkrati akti uporabljanja in ustvarjanja prava

izhodiščni razliki med zakonom in uredbo

- formalna ločnica:
o splošni akti, ki jih izdaja izvršilna veja oblasti, so hierarhično podrejeni
zakonom
- vsebinska ločnica – dva vidika:
o uredbe ne smejo biti v nasprotju z zakonom
o »pravice in dolžnosti državljanov in drugih oseb lahko državni zbor določa samo
z zakonom« (87. člen ustave RS)
▪ *podzakonski akti pravic in dolžnosti nikoli ne smejo urejat (oz. vsaj na
novo uvesti/ukiniti)
- pravice in dolžnosti so lahko določene le z zakonom (podzakonski akti ne smejo (izvirno)
urejati tvarine čp)

55
 made by: marshall

pomembna ločnica:
- med zakoni in podzakonskimi pravnimi akti je pomembna ločnica:
o pravica in dolžnosti se določajo le z zakonom
o le zakon lahko ureja čp podzakonski pravni akti pa ne
▪ ustava in zakon lahko (izvirno) urejata čp

➢ ustava in zakon: lahko (izvirno) urejata čp

➢ podzakonski akti: ne smejo (izvirno) urejati tvarine čp

primernost zakonodajne veje oblasti

- zakaj prav takšna ločnica (glede na določanje pravic in dolžnosti)?
- ključni razlog: neposredna demokratična legitimacija (neposredno pooblastilo s strani
naslovljencev)
- možnost večjega nadzora:
o v zakonodajnem telesu so zastopane vse (parlamentarne) stranke
o javnost postopka: nadzor javnosti
- zakaj zakonodajalna veja oblasti?
o neposredna demokratična legitimacija (neposredno pooblastilo s strani
potencialnih naslovljencev)
o večji razmislek, pluralnost idej, javnost postopka, opozicija, možnost večjega
nadzora

pravni temelj izdajanja podzakonskih aktov

- pristojnost izvršilne veje oblasti, da sprejema podzakonske akte (npr. uredb) je omejena:
a) vsebinsko: uredbe, ne smejo določati pravic in dolžnosti
b) formalno: dopustno na podlagi pooblastila

primerjava zakon vs. uredba

zakon uredba
vsebina v določenem obsegu jo opredeljuje v skladu z zakonom + nikoli ne sme
ustava določati pravic in dolžnosti pravnih
subjektov
oblika za sprejem pristojni organ: za sprejem pristojni organ: izvršilna
zakonodajalec oblast (vlada)
postopek: 3 branja, relativna večina postopek: enofazni postopek pred vlado
zunanja spoznavna sestavina: zunanja spoznavna sestavina: objava v ul
promulgacija, objava v ul (promulgacije ni)

načelo legalitete – načelo vsebinske vezanosti podzakonskih aktov na višje pravne akte

upravni organi morajo pri svojem delu upoštevati ustavo, zakon in podzakonske akte

PODZAKONSKI PRAVNI AKTI - UREDBE

- tipičen podzakonski pravni akti: uredba
- vsebina: splošna in abstraktna pravna pravila → splošni pravni akti
- podzakonski pravni akti ne smejo urejat čp in dolžnosti (to je izrecno pridržano zakonom
in ustavi)
- vlada lahko sprejema uredbe
- pravilniki, odloki, poslovniki – lahko jih sprejemajo tudi ministrstva

56
 made by: marshall

utemeljitev potrebe po izdajanju podzakonskih aktov

- praktični razlogi: (navadne) uredbe
o hitrejša odzivnost in večja prilagodljivost izvršilne veje oblasti
o več strokovnega znanja
o večja učinkovitost
- nuja: zakonodajni organ se ne more sestati: uredbe v sili (imajo moč zakona)
o vojne ali izredne razmere
o podrobno: zakonodajni organ ni oblikovan (npr. gruzijska, latvijska ustava)

pravni temelj izdajanja podzakonskih aktov

- pristojnost izvršilne veje oblasti, da sprejema splošne pravne akte (podzakonske akte)
je omejena:
o vsebinsko: uredbe (v našem pravnem redu) ne smejo določati pravic in dolžnosti
o formalno: njena pravodajna pristojnost je vedno izvedena. Podzakonski akti se
smejo sprejemati le na podlagi pooblastila.
- zakoni v slo nikoli nimajo preambule, podzakonski akti pa imajo vedno preambulo, kjer
je določena pravna podlaga

izvedena narava podzakonskega akta

- s slovenskem pravnem redu se izvedbena narava podzakonskega akta kaže v preambuli
podzakonskega akta, ki mora jasno nakazati pravno podlago za izdajo takšnega akta

nujnost pooblastila
- podzakonski akti se smejo izdajati le na podlagi pooblastila
- pooblastilo mora imeti določene elemente → kdo, kaj in kako

možni temelji uredbodajnega urejanja

a) ustavno pooblastilo
b) zakonsko pooblastilo, ki je lahko:
i. splošno pooblastilo: nanaša se na vse zakone,
ii. posebno ali izrecno pooblastilo: zahteva podzakonsko razčlenitev določenega
zakonskega člena ali dela zakona, nanaša se na jasno določen zakonski člen ali
del zakona, vlada ima obveznost izdati ta predpis, kaže se kot izvršilna (tudi
pooblastilna) klavzula: zakonska določba, ki nalaga ureditev določenega
vprašanja z uredbo

izvršilna klavzula – zakonska določba, ki nalaga ureditev določenega vprašanja z uredbo

ustavno pooblastilo
- naša ustavna ureditev vladi ne daje splošnega pooblastila za uredbodajno dejavnost
- ustava pa pozna uredbe z zakonsko močjo, ki jih lahko sprejme predsednik republike na
predlog vlade v izrednem stanju ali vojni

splošno zakonsko pooblastilo

- navadna (»klasična«) uredba
o »Z uredbo vlada lahko podrobneje ureja in razčlenjuje v zakonu ali v drugem aktu Državnega
zbora določena razmerja v skladu z namenom in s kriteriji zakona oziroma drugega predpisa.«
o na podlagi tega pooblastila je lahko vlada po lastni presoji sprejela uredbo, če oceni, da je
potrebna za izvrševanje zakona

57
 made by: marshall

o upoštevati »namen in kriterije« iz zakona – da izvršilna veja oblasti ne bi nakopičila preveliko

moč

splošno zakonsko pooblastilo

- podrobno urejanje v skladu z namenom in kriteriji zakona
- podrobno lahko ureja le razmerja, ki so že nakazana v zakonu
- pooblastilo mora vsebovati vsebinsko podlago (pooblastilo ne sme biti golo)

določenost zakonskega pooblastila

- zakon mora vsebovati dovolj jasne smernice za pravodajno dejavnost izvršilne oblasti
o uredbodajni »program« - najpomembnejše odločitev mora sprejeti
zakonodajalec
o spornost »bianco« (golega) pooblastila (= pooblastilo brez smernic)

posebno zakonsko pooblastilo

- uredba za uresničevanje človekovih pravic in obveznosti
o »Uredbo za uresničevanje pravic in obveznosti državljanov in drugih oseb lahko izda le na
podlagi izrecnega pooblastila v zakonu.«
o vlada lahko takšno uredbo sprejme le, če jo DZ za to izrecno pooblasti
- le na podlagi izrecnega pooblastila v zakonu

preambula podzakonskih aktov

- navede podlago na kateri je bil ta podzakonski akt izdan

možnost sprejemanja uredb v slovenskem pravnem redu

- vlada ima splošno pooblastilo za sprejemanje uredb (ko presodi, da mora določeno
vprašanje podrobneje urediti), vendar:
o mora uredbo sprejeti, če ji z izvršilno klavzulo to naloži zakonodajalec,
o sme določiti način uresničevanja pravic in obveznosti državljanov ter drugih
oseb le na podlagi izrecnega pooblastila v zakonu

klasične uredbe
- uredbe, ki razčlenjujejo zakon
o zadostuje splošno zakonsko pooblastilo
o iz zakona mora biti jasno razviden namen in kriterij podzakonskega urejanja
o »uredbodajni program«
- uredbe za uresničevanje pravic in obveznosti državljanov
o nujno je izrecno pooblastilo v zakonu

vrste uredb glede na njihovo pravno moč

- ločimo:
a) (navadne) uredbe, ki so podzakonski akti
b) uredbe z zakonsko močjo
▪ uredba v sili (v stiski, arh. zasilne uredbe) – udejanjanje družbenih
razmerij v izjemnih razmerah
▪ delegirana zakonodaja – ustava dopušča prenos (dela) zakonodajne
pristojnosti v pristojnost izvršilne veje oblasti

delegirana zakonodaja
- gre za predpise, ki jih izvršilna veja oblasti, in imajo enako pravno moč
- zakaj je delegirana zakonodaja lahko sporna?

58
 made by: marshall

o načelo delitve oblasti: funkcija ene veje oblasti se preseli v roke druge

dva tipa odnosa do podzakonskega urejanja

a) ureditve, ki dopuščajo prenos zakonodajne oblasti na izvršilno vejo oblasti
o romanske države (pa tudi Grčija, Hrvaška, Velika Britanija, ZDA)
o pretežno gre za začasen (izjema ZDA) in pogojen prenos (določanje pogojev,
smernic…)
o parlament sicer lahko ohrani možnost nadzora ali preklica pooblastila, a ga v
praksi ne uporablja pogosto (npr. Italija)
b) ureditve, ki ne dopuščajo prenosa zakonodajne oblasti na izvršilno vejo oblasti
o srednjeevropske in skandinavske države (Nemčija, Avstrija, Slovenija, Češka,
Poljska, Finska, Danska, Belgija)
o podzakonski akti so namenjeni izvrševanju zakonov
o stroga vezanost izvršilne oblasti na zakon

uredba v pravu EU
- v pravu EU je uredba (regulation) sekundarni pravni vir, ki
o je splošno veljaven
o je v celoti zavezujoč
o se neposredno uporablja v vseh državah članicah
- uredbo lahko izda:
o evropski parlament in svet (skupno) ali
o komisija (izjemno)
- gre za pravni vir, ki lahko ureja čp in dolžnosti
- uredba (v pravi EU) je splošni in abstraktni pravni akt, ki v celoti ureja neko pravno
področje, je splošno veljavna in v celoti zavezujoča, gre za sekundarni vir prava EU

avtonomno in heteronomno pravno urejanje

- razločevanje izhaja iz tega, kakšna je razdalja med pravo dajalcem in naslovnikom
pravnega pravila (na kakšni ravni je pravni akt sprejet od pravnih naslovnikov)
- ločimo:
a. avtonomno pravno urejanje
i. neposredno avtonomno: naslovljenec sam postavi pravilo in se z njim
vsebinsko strinja (npr. pogodba, referendum)
ii. posredno avtonomno: naslovljenec pravila sicer ne postavi sam, a se z
njim vsebinsko strinja (večina vseh zakonov)
b. heteronomno pravno urejanje: naslovljenec pravila ne postavi sam in se z njim
ne strinja

merila razločevanja
- kako lahko ocenimo, ali je nek formalni pravni vir pretežno avtonomen ali
heteronomen?
- merila:
a) subjekti pravnega urejanja
b) predmet pravnega urejanja
c) stopnja splošnosti in abstraktnosti
d) narava pravne sankcije
- navedena merila lahko vplivajo na to, da je nek pravni akt bolj avtonomen ali bolj
heteronomen

59
 made by: marshall

avtonomno pravno urejanje v sodobnem pravu

- primeri avtonomnega pravnega urejanja v slovenskem pravu:
a) dispozitivna pravila civilnega prava:
o »Posrednik pridobi pravico do plačila tedaj, ko je sklenjena pogodba, za katero je
posredoval, če ni dogovorjeno kaj drugega.«
b) statuti (pravnih oseb)
c) avtonomno lokalno pravo (pravo lokalnih skupnosti)
d) kolektivne pogodbe

PRAVO IN MORALA
pravo in morala sta oba sklopa družbenih pravil (oba normativna sklopa skušata urejati
medsebojne odnose)

dvoumnost pojma morale

- morala je lahko:
a) morala posameznika: posameznikova prepričanja o dobrem in pravilnem
ravnanju in čutenju
b) družbena morala: splošno sprejeti pogledi o dobrem in pravilnem
- obe vrsti morale obstajata hkrati in sta v razmerju medsebojnega dopolnjevanja in
izničevanja

razmerje med moralo in pravom

- pri odnosu med pravom in moralo nas prvenstveno zanima odnos med pravom in
družbeno moralo
- zanima nas:
a) kakšne podobnosti in razlike obstajajo med obema sklopoma družbenih pravil
b) kakšno je njuno medsebojno vplivanje

družbena pravila
- morala in pravo sta sklopa družbenih pravil, oba normativna sklopa skušata urejati
medsebojne odnose
- med obema sklopoma obstajajo določene podobnosti (Hart):
a) nanaša se na ponavljajoče se situacije
b) oba sklopa pravil štejemo za zavezujoča
c) podprta sta z resno družbeno prisilo
d) njuno spoštovanje je minimalen prispevek k družbenem življenju

razlike pravo vs. morala: nastajanje družbenih pravil

- pravo načeloma nastaja organizirano, njegova vsebina je načrtno oblikovana
o večfazni zakonodajni postopek
o strukturiranost sodnega postopka
- pravo lahko povzame določeno družbeno pravilo (npr. moralno, versko), ki ni nastala
načrtno, a je odločitev za navezovanje na to pravilo načrtna in zavestna
- morala je neposredni proizvod postopnega družbenega procesa – moralno pravilo
nastane, ko je v družbi sprejeto kot zavezujoče in pravilno
- predpogoj je ponotranjanje na ravni vsakega posameznika
o postopnost
o ni plod zapovedi »od zunaj«

60
 made by: marshall

(ne)enovitnost sistema pravil

- pravo teži k oblikovanju enotnega, hierarhično urejenega sistema
o načelo ustavnosti in zakonitosti
o prepoved antinomij
- morala je že po naravi socialno razpršena
o morala različnih družbenih skupin
- nasprotja znotraj istega moralnega sistema

stopnja določnosti družbenih pravil

- pravo teži k čim večji jasnosti in določnosti
o načelo zakonitosti v kazenskem pravu
o US je nekajkrat opozorilo, da terja načelo pravno države tudi določno ali vsaj
določljivo opredeljiv pravnih zahtev
- pravo je zato zapisano in kodificirano – urejeno v notranje skladen sistem
- morala navadno ni zapisana
o le izjemoma moralna pravila zapisujemo (Dekalog, kodeksi pravne etike)
o težavnost zapisa
- zapisovanje je domala nemogoče zaradi tega ker je morala elastična
o posluh za odtenke

(i)racionalnost
- pravo teži k čim večji racionalnosti
o skuša se razumsko odzivati na družbene probleme
o teži k jasni strukturi problemov: oblikovanje spora, opredelitev spornega
predmeta
o vnaprej določa postopek obravnave, možne posledice
o teži k izključevanju »zunaj pravnih« elementov pri sprejemanju določitev
o ideal: objektivnost
- morala je bolj iracionalna
- morala po drugi strani ne teži k strogi racionalnosti:
o ker obstaja morala na ravni ponotranjenih prepričanj, je moralni odziv na
določeno vprašanje vedno spontan
o morala upošteva celovitost situacije in vse okoliščine, tudi tiste, ki pravno niso
relevantne
o moralni odziv je v določeni meri vedno čustveni odziv

narava sankcije
- za pravno sankcijo je značilno:
o določena vnaprej
o vnaprej je določen tudi postopek, v katerem se ugotavlja, ali je to kršitve sploh
prišlo
- pravna sankcija skuša biti sorazmerna s težo kršitve in je omejena na storilca kršitve
(načelo individualizacije sankcije)
- moralna sankcija ni določena vnaprej, prav tako ne obstaja vnaprej določen postopek,
v katerem se ugotavlja kršitev
- moralni odziv je spontan, pogosto ni sorazmeren s težo moralnega prestopka in ni
omejen zgolj na storilca (temveč se razširi tudi na njegove bližnje)

funkcija prava in morale

- funkcija prava naj bi bila zagotavljanje reda v človeški družbi

61
 made by: marshall

o pravo ureja družbeno konfliktne odnose in tiste odnose, ki terjajo določeno urejenost
- funkcija morale naj bi bila vnašanje človečnosti v človeško družbo

morala
- družbena vs. osebna morala
- podobnost med pravom in moralo (pravila ravnanja, družbena prisila, sta zavezujoča)
- razlike med pravom in moralo (pravo je kodificirano, morala ni, morale ni mogoče v
celoti kodificirano, nastanek, enovitost, določnost, (i)racionalnost)

odnos med pravom in moralo

- pravo in morala sta dva sklopa družbenih pravil
- oba sta relativno avtonomna
o sta samostojna sklopa pravil, med katerima obstaja ločnica
o med njima obstajajo določene povezave
▪ ključno vprašanje: ali so te povezave nujne in kako pomembne so?
- odnos med pravom in moralo je večplasten, opazujemo lahko različne povezave med
pravom in moralo:
o povezava med pravom in moralo na:
▪ a) ravni oblikovanja splošnih pravnih pravil
▪ b) interpretativni ravni
o povezava med pravom in moralo na ravni utemeljevanja vsebine prava (problem
»legitimnosti« prava)
o povezava med pravom in moralo na pojmovni ravni (pravni pozitivizem –
(moderno) naravno pravo)

raven oblikovanja pravnih pravil

- morala je vsekakor materialni pravni vir, zakonodajalec se pri oblikovanju vsebine
pravnih pravil opira tudi na moralo
o katero moralo (morala kot materialni pravni vir – katera morala?)
o je pravo lahko sredstvo za preseganje »zastarelih« družbenih pojmovanj (morala kot materialni
pravni vir: vzgojni vpliv prava – prepovedano kajenje v vseh zaprtih javnih in delovnih
prostorov)
o je pravo primerno za varovanje družbene morale

interpretativna raven
- v kolikšni meri naj morala vpliva na razlago prava?
- razločevati je potrebno med (vsaj) tremi primeri:
a. zakonodajalec se izrecno sklicuje na moralo
i. (morala je nesamostojen pravni vir)
ii. »pogodba, ki nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom je
nična…« (86. člen Obligacijskega zakonika)
iii. blanketna pravna pravila
b. zakonodajalec uporabi nedoločen pojem, ki ga je potrebno vrednostno
napolniti
c. pravila razlage nas vodijo do več enakovrednih razlag, med katerimi
moramo izbrati
- katero moralo vzamemo za merilo?
a) splošno družbeno moralo
b) moralo sodnika
c) morala, ki izhaja iz ustavnega reda
- pravo skuša v čim večji meri omejiti subjektivni element pri razlagi prava, vendar je to
mogoče le do določene mere

62
 made by: marshall

- razlaga je vedno ustvarjalna dejavnost, a sodnika omejujejo:

a) trdno pomensko jedro pojmov
b) ustaljena sodna praksa
c) splošno sprejeta stališča teorije
- blanketna pravna pravila
o če se pravno pravilo sklicuje na kak drug normativni sistem (npr. morala ali
običaj) ali drug predpis, govorimo o blanketnem pravnem urejanju
o če se pravno pravilo sklicuje na moralo, nastopa morala v tem primeru kot
formalni pravni vir

nedoločni pravni pojmi

- pravo nujno vsebuje tudi pravne standarde in nedoločne (vendar določljive) pojme, ki
jih mora uporabnik vsebinsko napolniti
- »nihče ne sme biti podvržen mučenju, nečloveškemu ali ponižujočemu kaznovanju ali ravnanju.« (18.
člen URS)

raven utemeljevanja prava

- da bi pravni sistem obstajal, mora biti vsaj povprečno učinkovit
o to pomeni, da se mora večina naslovnikov prostovoljno ravnati v skladu s
pravnimi pravili
o do tega lahko pride le, če je za pomemben del naslovnikov pravo moralno
sprejemljivo
- pravo mora biti zato pozitivno moralno vrednostno, saj se sicer sprevrže v golo silo

legitimnost prava
- pravo je »minimum morale« (Jellinek)
o to pomeni, da je pravo torej le zapis najpomembnejših pravnih pravil
o takšno razumevanje odnosa prava in morale je sporno pravo in morala po svoji
naravi nista identična pojava
- Jellinekovo ugotovitev pa lahko razumemo v tem smislu, da mora pravo odražati
moralne vrednote okolja, da bi lahko opravljalo svoje poslanstvo

pojmovna raven
- ali je povezava prava z moralo bistvena za pojem prava
o ali mora biti pravo moralno, da je pravo (nekoliko drugače: ali nemoralno pravo
sploh ni več pravo)
- 2 skrajni stališči:
o nemoralno pravo ni pravo
o nemoralno pravo je pravo

dva pogleda na pravo

a) naravnopravna šola
o »nepravično pravo se sploh ne zdi pravo« (Avguštin)
b) pravni pozitivizem
o »veljavnost pravnega pravila je v vsakem pravnem sistemu odvisna od
njenega nastanka, ne pa od njene vsebine« (Gardner)

PRAVO IN MORALA (povzetek):

Pravo in morala sta oba sklopa družbenih pravil. Oba normativna sklopa skušata urejati
medsebojne odnose.
63
 made by: marshall

podobnosti in razlike
razmerje med pravom in moralo
medsebojno vplivanje

morala posameznika
dvojnost morale
družbena morala

morala in pravo sta oba relativno avtonomna sklopa, a med njima obstajajo določene povezave:
a) na ravni oblikovanja splošnih pravnih pravil
b) na interpretativni ravni

Morala je materialni pravni vir. (zakonodajalec se pri oblikovanju vsebine pravnih prasvil opira tudi na
moralo)

v kolikšni meri naj morala vpliva na razlago prava?

a) zakonodajalec se izrecno sklicuje na moralo
b) zakonodajalec uporabi nedoločen pojem, ki ga je potrebno vrednostno napolniti
c) pravila razlage nas vodijo do več enakovrednih razlag, med katerimi moramo izbrati

katero moralo vzamemo za merilo?

a) splošno družbeno moralo
b) moralo sodnika
c) morala, ki izhaja iz ustavnega reda

če se pravno pravilo sklicuje na moralo, nastopa morala v tem primeru kot formalni pravni vir

razlaga je vedno ustvarjalna dejavnost, a sodnika omejujejo:

a) trdno pomensko jedro pojmov
b) ustaljena sodna praksa
c) splošno sprejeta stališča teorije

blanketno pravno pravilo – pravno pravilo se sklicuje na kak drug normativni sistem (navadno
na običaj ali moralo)

obstoj pravnega sistema → pravni sistem mora biti povprečno učinkovit → naslovniki morajo
prostovoljno ravnati v skladu s pravnim pravilom → pravno pravilo mora biti za naslovnike moralno
spremenljivo

Jellinek: »pravo je minimum morale« → pravo mora odražati moralne vrednote okolja, da bi lahko opravljalo
svoje poslanstvo

podobnosti med pravom in moralo:

a) urejanje družbenih odnosov
b) sklop družbenih pravil
c) nanaša se na ponavljajoče se situacije
d) oba sklopa pravil štejemo za zavezujoča
e) podprta sta z resno družbeno prisilo
f) njuno spoštovanje je minimalen prispevek k družbenem življenju

64
 made by: marshall

razlike med pravom in moralo:

a) nastajanje družbenih pravil
b) (ne)enovitost sistema pravila
c) določenost pravil + zapis
d) (i)racionalnost
e) sankcija
f) funkcija

OBIČAJ
običaj = lat. consuetudo

običaj in pravo
- atipičen pravni vir: dovolj razširjeno vedenje postane v skupnosti pričakovano,
odstopanje od njega pa predmet kritike
- pri običaju ni jezikovno normalizirane oblike zapisa
- ne gre torej za »normativni akt«, temveč za dejstvo, ki (so)ustvarja pravo.
o normativno dejstvo
o pravni red ga mora prepoznati, da lahko učinkuje kot pravni vir

pojem običaja
- dve prvini:
a) objektivna: dlje časa ponavljajoče se ravnanje (diuturnitas)
b) subjektivna: prepričanje, da je takšno ravnanje obvezno (opinio iuris seu necessitatis)
- ko sta podani obe prvini, se šteje, da se je oblikoval pravno upošteven običaj

učinkovanje običaja
- običaj lahko v razmerju do zakona učinkuje na več načinov:
a) consuetudo secundum legem (s skladu z zakonom): prilagaja zakonske določbe
družbenim ali lokalnim okoliščinam
b) consuetudo praeter legem (mimo zakona): ureja tista vprašanja, ki niso
zakonsko urejena
c) consuetudo contra legem (proti zakonu): ob dolgotrajnem neupoštevanju zakona
(tudi s strani oblastnih organov) se lahko oblikuje nasprotni običaj (desuetudo)

značilnosti običaja
- za običaj je značilno naslednje:
a) tipičnost in povprečnost: gre za vedenje, ki je ustaljeno v določenem okolju
b) običaji so neprožni: razmeroma počasno odzivanje na spremenjene družbene
razmere
c) običaji so tehnično neizdelani: ne morejo urejati podrobnosti, določati natančne
ločnice
d) običaji so partikularni – vezani so na določeno okolje: pravo je po svoji naravi
splošno

običaji kot pravni vir

- običaj lahko nastopa kot pravni vir v več oblikah:
a) kot materialni vir: vpliva na vprašanje katera družbena razmerja urediti in kako
jih urediti
b) kot formalni vir:

65
 made by: marshall

i. prelitje v pravno pravilo: neposreden »prepis« običajnega pravila

v pravno pravilo
▪ Uzance (splošne uzance v blagovnem prometu) l. 1954
▪ uzance = zbirka zapisanih običajev
ii. blanketno pravno urejanje: sklicevanje pravnega pravila na
običajno pravilo

kot materialni vir: katera družbena razmerja naj ureja pravo in kako
običaj kot pravni vir
prelitje/prepis
kot formalni vir:
blanketno pravno urejanje

USTALJENA SODNA PRAKSA

pojem ustaljene sodne prakse
- kaj je ustaljena sodna praksa? - enaka razlaga iste pravne določbe, ki se jo sodišča na
splošno držijo
- pomanjkljivost definicije: pravne praznine
- primerjava s precedenčnim sistemom
- kako nastane sodna praksa? na kateri stopnji (sojenja)? - sodna praksa se oblikuje na
vseh stopnjah

ustaljena sodna praksa

- po klasični doktrini so formalni pravni viri v slovenskem pravnem redu le splošni pravni
akti (ustava, zakon, podzakonski akti)
- posamični pravni akti, tudi sodne odločbe, po tem razumevanju niso obvezen pravni vir
o sodbe konkretizirajo zakonske določbe
o enakost v zakonu – enakost pred zakonom
- Vrhovno sodišče (VS): sodna praksa ni pravni vir → to stališče čist ne drži (sodna
praksa je sestavni del prava)

enako obravnavanje
- 22. člen URS zahteva enako varstvo pravic v pravnih postopkih
o izpeljava 14. člena URS – enakost pred zakonom
o težnja po enaki uporabi zakonov
- enake okoliščine zahtevajo enako odločitev
o »ob povsem enakem dejanskem stanju ne sme priti do različne odločitev« (odločba US Up
418/05)

precedenčni sistem (angloameriški sistem( common law system)

različni poti
ustaljena sodna praksa (kontinentalni sistem)

različni poti
- precedenčno pravo
o upoštevanje (predhodne) odločitve sodišča enake ali višje stopnje

66
 made by: marshall

o kot (možne) samostojne podlage za prihodnjo odločitev

o v podobnem primeru
o pri čemer zavezuje le razlog za odločitev (ratio decidendi) v prejšnjem primeru
- načelo stare decisis (et quineta et movere) – naj sprejet odločitvv stojijo (in ne smemo
se spuščati v tisto, kar je ustaljeno)

ratio decidendi
- sodna odločitev je sestavljena iz dveh »sestavin«:
o ratio decidendi: »pravno pravilo«, ki je nujno potrebno za sprejetje odločitve
o obiter dictum: pravna trditev, ki ni nujno potrebna za sprejem odločitve
- težave pri določanju ratia decidendi
o primer: oče osebe a, ki se je zaročila z osebo b, jo prepriča, naj se od osebe b ne poroči. oseba b
toži očeta, vendar sodišče odloči, da oče ni odškodninsko odgovoren.

ratio decidendi (razlog za odločitev) deluje kot splošno in abstraktno pravno pravilo → razlog
za konkretno odločitev posplošimo in ga razširimo na ve tiste kasnejše primere, ki so
precedenčnemu primeru v bistvenih lastnostih podobni

stalna sodna praksa → sodišče relativno daljše časovno obdobje enako določa obseg/
razsežnost zgornje premise, ki jo potem enako uporablja v konkretnih primerih (v teh primerih
mora biti ujemanje glede tistih značilnosti, ki so pravno določene kot sestavine abstraktnega dejanskega stanu)

primerjava postopka odločanja

kontinentalni sistem common law system

različne poti (nadaljevanje)

- kontinentalni sistem: ustaljena sodna praksa
o sodišče mora pri odločanju izhajati iz ustave in zakonov, upoštevati pa mora tudi
ustavljeno sodno prakso
o načelo enakega sodnega varstva pravic sodnikom nalaga, da poznajo in sledijo
razlagi zakona
o sodniki poznajo sodno prakso in tej praksi vsaj načelno sledijo. Izhodišče ostaja
ustava ali zakon. Sodna praksa je samo razširitev.
- odstop od sodne prakse je dopusten, a načeloma nezaželen (odstop mora biti obrazložen)
→ to se dopušča zaradi organskega razvoja prava
- sodna praksa je samo vodilo kako razumeti zakon

67
 made by: marshall

pravica do enakega varstva pravic

- za kršitev 22. člena URS gre:
a) če o določenem vprašanju obstaja enotna in ustaljena sodna praksa
b) če sodišče od nje odstopi
c) če je odstop arbitraren, t.j. brez razumne pravne obrazložitve
- iskanje prave mere med pravno varnostjo in možnostjo nadaljnjega razvoja prava
- ustaljena sodna praksa s tem postane de facto pravni vir

primerjava precedenčnega sistem in ustaljena sodna praksa

precedenčni sistem ustaljena sodna praksa
temelji na hierarhiji sodišč temelji na kritični masi sodnih odločb
zadošča že ena sama odločitev višjega sprejetih mora biti več enakih sodnih
sodišča odločitev (do tega lahko pride že na prvi stopnji)
odločanje sodišč lahko temelji izključno na odločanje sodišč temelji na zakonu, sodna
precedensih praksa je le vodilo, kako razumeti zakon
sodišče od precedensa (načeloma) ne sme sodišče od ustaljene sodne prakse pod
odtopiti odločenimi pogoji lahko odstopi

vloga VS pri oblikovanju enotne sodne prakse

- načeloma le eno izmed sodišč, ki (so)oblikuje sodno enotno prakso
- pa vendar »skrbi za enotno sodno prakso«
- ko US odloča ali obstaja enotna sodna praksa ima posebno težo argument da gre za
sodno prakso VS
- institut načelnih pravnih mnenj in pravnih mnenj
- obstoj načelnega pravnega mnenja o določenem vprašanju torej izkazuje enotnost sodne
prakse
- če ni enoten sodne prakse naj se VS skupaj usede in sprejme načelno pravno mnenje kar
izkazuje enotno sodno prakso
- pravno mnenje zavezuje le VS, ostali lahko odstopijo
- sodišča so pri odločanju vezana na ustavo in zakon in so neodvisna v razmerju do sodišč
višje stopnje, ki je v konkretni zadevi že izrazilo svoje pravno mnenje
- načelo neodvisnosti sodstva

dolžnosti poenotenja sodne prakse?

- odločanje o izrednem pravnem sredstvu revizije
- kdaj je neenakost sodne prakse takšna da jo mora poenotiti je manevrski prostor VS, ni
treba različno reagirati že, če sta dve različni sodni odločitvi
- da se dopusti čim širše argumente, da pridemo do najbolj smiselne in ravno pravilen
sodne prakse

pomen enotne sodne prakse

- načelo pravne varnosti in načelo enakosti pred zakonom
- pravna država
- 22. člen URS – pravica do enakega varstva pravic v pravnih postopkih
- težnja po enaki uporabi zakonov
- enake okoliščine zahtevajo enako odločitev
- ob povsem enakem dejanskem stanju ne sme priti do različne odločitve
- za kršitev 22. člena URS gre če:
a) obstaja enotna in ustaljena sodna praksa

68
 made by: marshall

b) sodišče je od te prakse odstopilo

c) odstop je arbitraren t.j. brez razumne pravne obrazložitve
- dokazno breme je na stranki/pritožniku
- obrazložitev je procesno jamstvo

vezanost US na lastno sodno prakso

- tudi US zavezuje lastna sodna praksa
- odstop morajo obrazložit
- to so povedal v lastni sodni praksi

69
 made by: marshall

VII. PRAVNE PRAZNINE

paradoks pravnih praznin
- prva postavka: sodnikova vezanost na pravo
o sodnik je pri odločanju vezan na pozitivno pravo
o »sodniki so vezani na ustavo in zakon.« (125 člen URS)
- zakaj?
o sodnik nima (neposredne) demokratične legitimnosti, da bi izvirno odločal o pravicah in
dolžnostih
- druga postavka: prepoved odklonitve sodnega varstva
o sodnik mora odločiti o zadeva, za katero je pristojen
o »sodišče ne sme odreči odločitve o zahtevku, za katerega je pristojno sodišče« (drugi odstavek
2. člena ZPP)
- zakaj?
o smisel sodstva je reševanje sporov in (dokončno) varstvo pravic

problem
- kako lahko sodišče, ki je vezano na pozitivno pravo, odloči takrat, ko pozitivno pravo
molči? => problem pravnih praznin

kaj je pravna praznina?

- definicija pravne praznine: pravno praznino tvorijo tista družbena razmerja, ki so tako
pomembna, da bi morala biti pravno urejena, pa niso urejena s splošnimi in
abstraktnimi pravnimi pravili
- 2 težavi:
a) kako ugotoviti, ali gre za pravno praznino?
b) kako zapolniti pravno praznino?

o pravnih prazninah govorimo, ko določeno družbeno razmerje, ki bi moralo biti pravno

urejeno, ni pravno urejeno
- vrednostna ocena
- pravne praznine odkrijemo v sodnih in upravnih postopkih glede že nastalih pravnih
položajev
- zapolnjujemo jih s posamičnimi pravnimi akti

družbena razmerja

razmerja, ki jih lahko

pravno urejamo

razmerja, ki bi
jih morali
pravno urejati

razmerja, ki
so pravno
urejena
pravne praznine

70
 made by: marshall

odkrivanje pravnih praznin

a) prva možnost: strogo upoštevanje načela zakonitosti
o pravne praznine ne obstajajo
o vse, kar ni izrecno prepovedano, je dovoljeno
o je takšen pristop utemeljen?
- načelo zakonitosti v kazenskem pravu:
o »Nihče ne sme biti kaznovan za dejanje, za katero ni zakon določil, da je kaznivo, in ni zanj
predpisal kazni, še preden je bilo dejanje storjeno. Dejanja, ki so kazniva, se ugotavljajo in kazni
zanje izrekajo po zakonu, ki je veljal ob storitvi dejanja, razen če je novi zakon za storilca
milejši.« (28. člen URS)
b) druga možnost: priznamo obstoj pravnih praznin; zakonodajalčev molk je lahko
posledica:
i. tega, da je določeno družbeno razmerje spregledal, ko je sprejemal zakon
(začetna pravna praznina)
ii. tega, da se je določeno družbeno razmerje oblikovalo po sprejetju zakona
(naknadna pravna praznina)

strogo upoštevanje načela zakonitosti => pravnih praznin ni

odkrivanje pravnih praznin
začetna pravna praznina
pravne praznine pripoznamo
naknadna pravna praznina

načelna izključitev možnosti pravnih praznin

- Zadeva X in Y proti Nizozemski (ESČP, 1985)
o zaradi praznine v procesnih predpisih kazenski pregon spolnega napada na umsko zaostalo
mladoletnico ni bil možen
- vsebina načela zakonitosti v kazenskem pravu.
o nulla crimen nulla poena sine lege praevia et certa
o previa – zakon mora biti sprejet vnaprej
o certa – določnost
o ščiti obtoženca, na dolgi rok pa ščiti vse ns

meje odkrivanja pravnih praznin

- glede na širino, ki jo ima razlagalec pri odkrivanju pravnih praznin, ločimo:
a) tehnične pravne praznine: odsotnost pravne norme onemogoči uporabo druge
pravne norme (neučinkovitost pravnega pravila)
b) aksiološke (vrednostne) pravne praznine: njihovo odkrivanje temelji na
vrednostni oceni, da bi neko pravno pravilo morali obstajati pa ne

posebne »vrste« pravnih praznin

- »Kdor koga umori s tem, da mu vzame življenje… 4) iz morilske sle, iz koristoljubnosti, zato da bi storil
ali prikril kakšno drugo kaznivo dejanje, iz brezobzirnega maščevanja ali iz kakšnih drugih nizkotnih
nagibov« (4. točka 116. člena KZ)
- zakonodajalec se zaveda, da ni navedel vseh možnih inkriminiranih dejanj in prepusti
podrobnejše urejanje sodniku
- »delne« pravne praznine
o »nesprejem … predvidenega podzakonskega predpisa pomeni delno zakonsko praznino« (sodba
VS II Ips 580/03)
▪ »Vrste posegov v okolje, merila za določanje njihovega vplivnega območja in merila
za določanje najnižje odškodnine po prejšnjem odstavku predpiše Vlada, ob soglasju
Državnega zbora.« (drugi odstavek 78. člena starega Zakona o varstvu okolja)

71
 made by: marshall

o v tem primeru mora sodišče zapolniti takšno pravno praznino

- delne pravne praznine = nesprejem predvidenega podzakonskega predpisa

tveganost ugotavljanja pravnih praznin

- »zakonska zveza je življenjska skupnost moža in žene, katere sklenitev, pravne posledice in prenehanje
ureja ta zakonik.« (prvi odstavek 3. člena DZ)

ali kdaj ni mogoče govoriti o pravnih prazninah?

- »zgovoren molk zakon(odajalc)a« - zakonodajalec hote ne uredi določenega vprašanja

zapolnjevanje pravnih praznin

- pravne praznine morajo zapolnjevati sodišča in upravni organi z individualnimi
pravnimi akti
o problem retroaktivnosti
o problem načela delitve obalsti
- načelo delitve oblasti nam narekuje previdnost pri opredeljevanju, kaj je pravna
praznina in kaj ni, ter o njihovem zapolnjevanju
o pravice in dolžnosti določa sodni ali upravni organ!

pravne praznine in sodišča

- pravotvorna vloga sodišč
- zadržan odnos do opisovanja vloge, ki jo sodišča imajo (in se ji ne morejo izogniti):
o gre za razlago prava
o gre za nadaljnje razvijanje prava
o zakonodaja v vrzelih (Holmes)
o zakonodaja na pobudo drugih
- pravodajna moč, a tudi odgovornost

opora pri zapolnjevanju pravnih praznin

- zakoni vsebujejo napotke, kako si pomagamo pri zapolnjevanju pravnih praznin
- ti lahko sodniku puščajo večje ali manjše polje svobodne presoje:
a) podobni pravno urejeni primeri
b) analogna snov
c) običajno pravo
d) splošna načela pravnega reda v državi
e) naravna pravna načela
f) pravilo, ki bi ga postavil sodnik kot zakonodajalec

zakon o sodiščih
- če se civilnopravna zadeva ne da rešiti na temelju veljavnih predpisov, upošteva sodnik predpise, ki
urejajo podobne primere. Če je rešitev zadeve kljub temu pravno dvomljiva, odloči v skladu s splošnimi
načeli pravnega reda v državi. Pri tem ravna v skladu s pravnim izročilom in utrjenimi spoznanji pravne
vede.
- sodnik ravna vselej tako, kot bi imel pred seboj nedoločeno število primerov iste vrste. (2. in 3. odstavek
3. člena Zakona o sodiščih)

zapolnjevanje pravnih praznin

- za zapolnjevanje pravnih praznin lahko uporabimo:
a) zakonska analogija (analogia legis) (»upošteva sodnik predpise, ki urejajo
podobne primere)
b) pravna analogija (analogia iuris) (»odloči v skladu s splošnimi načeli pravnega
reda v državi)
c) analogia intra legem: za notranje pravne praznine (znotraj pravnega pravila)

72
 made by: marshall

d) argumentum a fortiori (argumntum a minor ad maius, argumentum a maiori ad

minus)

pravne praznine v širšem pomenu besede

- pravna praznina v širšem smislu: pravna praznina se razteza na celotno pravno
področje
- v določenih primerih se lahko pravna praznina razteza na celotno pravno področje
- takšne situacije na splošno niso pogoste:
o korenito preoblikovanje družbene in praven ureditve
▪ načelo pravne kontinuitete/ diskontinuitete s prejšnjim pravnim redom
o pomemben tehnološki napredek (internet, genska tehnologija)

pravna (dis)kontinuiteta
- pravna kontinuiteta: pravni red iz prejšnje države načeloma ostane v veljavi (prehoda:
AO→kraljevina SHS ter SFRJ→RS)
- »Do izdaje ustreznih predpisov Republike Slovenije se v Republiki Sloveniji smiselno uporabljajo kot
republiški predpisi tisti zvezni predpisi, ki so veljali v Republiki Sloveniji ob uveljavitvi tega zakona,
kolikor ne nasprotujejo pravnemu redu Republike Slovenije in kolikor ni s tem zakonom drugače
določeno.« (prvi odstavek 4. člena UZTL)
- pravna diskontinuiteta: pravni red prejšnje države preneha veljati, nov pravni red se
prične graditi na novo (prehod: kraljevina Jugoslavija → SFRJ)
- konkretno:
o za neobstoječe so bili razglašeni predpisi, ki so jih sprejeli organi okupatorjev in
njihovih sodelavcev
o predvojna pravna pravila so se lahko upoštevala, če niso v nasprotju z novim
pravnim redom, vendar le kot pravno merilo. (niso se smeli sklicevati nanje)

73
 made by: marshall

VIII. UPORABLJANJE SPLOŠNIH PRAVNIH

AKTOV
UPORABLJANJE SPLOŠNIH PRAVNIH AKTOV
- Merkel - Kelsnova teorija stopnjevitosti prava
o delovanje celotnega pravnega sistema se najbolje razume skozi verigo pravnih
aktov
o pravni akti so hierarhično razvrščeni v neko piramido

potek uporabljanja prava

- splošni pravni akt => splošni pravni akt
- splošni pravni akt => posamični pravni akt
- splošni ali posebni pravni akt => materialni akt (otipljivo ravnanje v materialnem svetu)

a) splošni pravni akti

b) splošne pravne akte lahko razlagamo z individualnimi pravnimi akti (npr. sodba, upravna
odločba, pravni posel)
c) sprejem materialnega pravnega akta = realni akti (ko do konca izvršimo pravo) – ta ne ustvarja
nič pravnega, ampak samo vzpostavi neko dejansko stanje v zvezi s pravom (npr. izvršitev
pogodbe)

Merkel-Kelsnova teorija o stopnjevitosti prava

- vsak pravni akt je hkrati akt uporabljanja in akt ustvarjanja prava
- element vezanosti in hkrati akt kreativnosti (jaz sem tisti, ki bom moral do konca interpretirata
vsebino zakona)
o v hierarhiji pravnih aktov obstajata le 2 izjemi:
▪ (zgodovinsko) prva ustava: akt čistega ustvarjanja prava
▪ materialni akt: akt čistega uporabljanja prava
- dejavnost pravnikov prav tako ni le mehanično poustvarjanje norme, temveč je
(so)ustvarjalno delovanje

individualni pravni akti

a) oblastni posamični pravni akti – sprejemajo jih organi oblast (npr. sodbe, upravni akti, sklepi)
b) neoblastni posamični pravni akti = pravni posli - avtonomni pravni akti, stranke, jih
sklepajo med seboj (npr. pogodbe)

upravni akt
- upravne akte izdajajo državni organi (organi državne uprave)
- izdajajo jih takrat, ko morajo urejati neke statuse ali podeljevat pravice in dolžnosti
pravnim subjektom
- zadeve, ki segajo v javni interes – zato to upravljajo državni organi
- 2 vrsti upravnih aktov:
a) konstitutivni upravni akt – upravni akt, ki neko razmerje ali pravico ustvarja,
bistveno spremeni ali ukinja (npr. odloča o sprejemu v državljanstvo)
b) deklerativni upravni akt – potrditveni pravni akti (npr. potrdilo v državljanstvu)
- upravne odločbe so konstitutivni in deklerativni pravni akti
- odločba – generičen izraz za vse oblastne pravne akte:
o sodba
o upravna odločba
o odločba US
74
 made by: marshall

o sklep sodišč
- z odločbo uprava do konca odloči o neki upravni zadevi
- sodbe – akti sodišč, individualni oblastni pravni akti, z njimi sodišče meritorno
(vsebinsko) določi o neki sodni zadevi
- sodišče izdaja:
o sodba – vsebinsko odločanje
o sklep – procesne narave (npr. sklep o naroku, sklep o izločitvi dokaza)
o odredba – (npr. odredba o postavitvi izvedenca)

sodba:
a) oprostilna sodba
b) obsodilna sodba
a. dajatvena sodba
b. ugotovitvena sodba
c. oblikovalna sodba
c) zavrnilna sodba (umik obtožbe)

sestavine sodbe (pa tudi upravne odločbe):

1. uvod: kdo je odločal in kdo je sodeloval pri postopku (sodnik, stranke, odvetniki,
zapisnikar…)
2. izrek: odločitev
3. obrazložitev: pojasnijo se dejstva in okoliščine primera, dokazi, ki jih je sodišče
upoštevalo, pojasni izrek, odgovori na pravna in dejanska vprašanja, pravna vprašanja,
ki izvirajo iz pravne odločbe, dejanska vprašanja izvirajo iz dejanskih razmer, sodnik
mora dejanski in pravni aspekt razložit
4. pravni pouk: pouk o rednem pravnem sredstvu

pravni posel
- individualni pravni akti:
a) oblastni pravni akti
b) zasebni pravni akti ali pravni posli
▪ pravo lahko preko pravnih poslov ustvarjamo vsi mi (avtonomija pravnih
subjektov)
- če je za oblastne praven akte značilen odnos podrejenosti in nadrejenosti, sta za pravne
posle značilna:
o avtonomija pravnih subjektov
o dispozitivna narava civilnega prava

avtonomija pravnih subjektov

- pravni red prepusti zasebnikom, da sami postavljajo pravne norme
o lex contractus
- sfera svobodnega odločanja pogodbenih strank
o kakšne so potem omejitve?
o »Udeleženci prosto urejajo obligacijska razmerja, ne smejo pa jih urejati v nasprotju z ustavo, s
prisilnimi predpisi ali z moralnimi načeli.« (3. člen OZ)

dispozitivnost civilnega prava

- pogojna veljava zakonskega prava
o pravne določbe veljajo le, če se stranki ne dogovorita drugače

75
 made by: marshall

o »Udeleženci oziroma udeleženke (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) lahko uredijo svoje

obligacijsko razmerje drugače, kot je določeno v tem zakoniku, če iz posamezne določbe tega
zakonika ali iz njenega smisla ne izhaja kaj drugega.« (2. člen OZ)
- zasebno ustvarjanje prava

ključna predpostavka enakosti strank

- ideja, da pravni red popusti ustvarjanje prava pogodbenim strankam, pa temelji na
predpostavki enakosti strank
- vsebino njenega dogovora pravno pripozna kot zavezujočo
- ali ta predpostavka drži?

pravni posli
možne delitve pravnih poslov:
a) glede na pravno področje, na katerega se nanašajo:
o obligacijskopravno (pogodbe)
o stvarnopravni (okupacija, tradicija)
o dednopravni (oporoka(
b) glede na število strank potrebnih za nastanek pravnega posla:
o enostranski pravni posli (oporoka)
o dvostranski pravni posli
c) glede na obstoj protiterjatve:
o odplačni pravni posli
o neodplačni pravni posli
d) glede na zahtevano obličnost:
o oblični pravni posli
o brezoblični pravni posli
e) glede na nameravani čas učinkovanja:
o pravni posli med živimi
o pravni posli za primer smrti

pravna dejstva
- pravna dejstva vs. naravna dejstva
- definicija pravnih dejstev: pravna dejstva so dejstva, ki jim pravna pravila pripisujejo
določene posledice
- definicija naravnih dejstev: naravna dejstva so tista dejstva, ki se ne dotikajo prava,
torej niso povezana s pravom (npr. valovanje morja)
- pravna dejstva so tudi pravne domneve in pravne fikcije
- izpodbojne pravne domneve vs. neizpodbojne pravne domneve:
o izpodbojna pravna domneva (praesumptio iuris) - pravo prizna domnevo kot
resnično, a hkrati omogoča, da jo prizadete osebe lahko izpodbijajo in dokažejo,
da ne ustreza resničnosti, če imajo na voljo ustrezne dokaze (npr. domneva
očetovstva)
o neizpodbojna pravna domneva (praesumptio iuris et de iure) - domneve,
proti katerim ni več nobenega pravnega sredstva (npr. pravnomočna sodba)
- pravna fikcija je pravno dejstvo, ki velja kot resnično, čeprav vemo, da ne obstaja (npr.
nasciturus)

76
 made by: marshall

- dejstva
o naravna dejstva
o pravna dejstva
▪ pravna dejanja
• normativni pravni akti
• materialni akti
▪ pravni delikti
▪ pravni dogodek

dejstvo

naravno dejstvo pravno dejstvo

pravno dejanje protipravno dejanje pravni dogodek

normodajno pravno dejanje materialno (realno) pravno dejanje

normativni pravni akt v ožjem pomenju normativni pravni akt v širšem pomenu

splošni pravni akt (npr. zakon) posamični pravni akt (npr. pogodba)

predlagalni akt (npr. tožba)

pravna dejstva:
a) pravni dogodki
b) pravna dejanja
c) protipravna dejanja

normativni pravni akt

pravna dejanja
materialni akt

77
 made by: marshall

v širšem pomenu: akti, ki vsebujejo predloge za sprejem

normativnih pravnih aktov
normativni pravni akt

v ožjem pomenu: izjavna dejanja, ki ustvarjajo pravna pravila

pravni dogodek
- definicija pravnega dogodka: pravni dogodki so dogodki iz materialnega sveta, na
katere pravo navezuje določene pravne posledice
- gre za dogodke, na katere človek (navadno) nima neposrednega vpliva, so pa zanj
pomembni (npr. uvedba dedovanja ob smrti človeka)

protipravno dejanje
- delikt – neposredna kršitev nekega pravnega predpisa
a) kazenski delikt
b) upravni delikt
c) civilni delikt
d) disciplinski prestopki/prekrški

potek časa (zastaranje, prekluzija, priposestvovanje)

- izjemno pomemben pravni dogodek je potek časa, ki lahko neposredno vpliva na pravni
položaj posameznika (npr. polnoletnost, obstoj pravice, iztožljivost pravice, itd.)
- potek časa je pravni dogodek (!)
- na potek časa se navezujeta še dva pomembna pravna instituta:
o zastaranje (pa tudi prekluzija)
o priposestvovanje

izguba pravice s potekom časa

- zaradi poteka časa se lahko spremeni pravni položaj upravičenca glede določene pravice
- zastaranje: izguba možnosti, da bi uveljavljali določeno pravico (ali pristojnost)
o »Če ni v tem zakoniku drugače določeno, kazenski pregon ni več dovoljen, če je
poteklo: petdeset let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme po zakonu izreči zapor
tridesetih let, razen če ni nezastarljivo kaznivo dejanje« (prva točka 90. člena KZ)

zastaranje in prekluzija
- prekluzija pomeni, da upravičenec izgubi pravico samo in ne samo možnost njenega
uveljavljanja
- zastaranje: izguba pravice do sodnega varstva (izguba možnosti, da bi pravico še
uveljavljali, pravica pa kljub temu še obstaja)
- prekluzija: ugasne pravica sama
o problem naturalnih dajatev

varstvo pravnega razmerja

- v primeru praven kršitve pride do aktiviranja pravne sankcije. Nosilec pravnega varstva
so navadno državni organi (državno varstvo,) redkeje pa tudi prizadeti posamezniki
(samopomoč).
- samopomoč:
o v sodobni državi načeloma prepovedana
o dopustna le takrat, ko državno varstvo ne bilo pravočasno

78
 made by: marshall

državni organi (državno varstvo)

pravno varstvo
posamezniki (samopomoč)

vrste samopomoči v kazenskem pravu

a) silobran
o obramba zoper istočasen protipraven napad, ki je nujno potrebna, da storilec
odvrne napad od sebe ali koga drugega
b) skrajna sila
o dejanja, ki ima znake kaznivega dejanja, s katerim od sebe ali koga drugega
odvrnil istočasno nezakrivljeno nevarnost za temeljne praven dobrine (življenje,
telesna celovitost, osebno svobodo ali premoženje)

vrste samopomoči v civilnem pravu

a) dovoljena samopomoč (139. člen OZ)
o »Kdor pri dovoljeni samopomoči povzroči škodo tistemu, ki je povzročil potrebo po
samopomoči, je ni dolžan povrniti. Z dovoljeno samopomočjo je mišljena pravica vsakogar, da
odvrne kršitev pravice, ko grozi neposredna nevarnost, če je takšna zaščita nujna in če način
odvračanja kršitev ustreza okoliščinam, v katerih nastaja nevarnost.«
o povzročitelj ni dolžan povrniti škode
b) silobran
o povrnitev s silobranom nastale škode ni mogoče zahtevati
c) stiska (skrajna sila)
o zahteva se:
▪ 1) resnost nevarnosti in
▪ 2) nujnost ravnanja
o povrnitev nastale škode lahko zahtevamo

silobran
kazensko pravo
skrajna sila
vrste samopomoči

dovoljena samopomoč
civilno pravo
silobran

skrajna sila

merila
- kje nastane škoda:
o na osebi: silobran ali
o na premoženju: dovoljena samopomoč, stiska
o *(stiska (cp) = skrajna sila (kp))
- protipravnost česa je izključena:

79
 made by: marshall

o dejanja in škode: dovoljena samopomoč in silobran

o le dejanja: (lahko zahtevamo povračilo škode): silobran

povrnitev škode tistemu, ki poseže po samopomoči

- odvrnitev škode od drugega
o »Komur nastane škoda pri tem, ko odvrača od drugega škodno nevarnost, ima pravico zahtevati
od njega povrnitev tiste škode, kateri se je smotrno izpostavil.« (tretji odstavek 138. člena OZ)
- zakaj pravni red to dopušča?
o kaj želimo spodbujati? instinkt po samoohranitvi

3 vrste državnega pravnega varstva

- 1) pravno varstvo pred sodišči (sodno pravno varstvo)
o kazensko pravno varstvo
o civilno pravno varstvo
- 2) pravno varstvo pred upravnimi organi (upravno pravno varstvo)
o varstvo pravic pred upravnimi organi (npr. inšpekcija)
- 3) ustavnopravno varstvo

shema pravovarstvenega postopka

- sprožitveni postopek → zbiranje procesnega gradiva → odločitev → izvršba

potek pravovarstvenega postopka

a) civilni (pravdni) postopek
o začetek: na predlog strank
o gradivo: dokazovanje je prepuščeno strankam (načelo dispozitivnosti)
o odločitev: sodba

b) kazenski postopek
o začetek: po uradni dolžnosti, (na predlog, zasebna tožba stranke)
o gradivo: zbira ga državni organ (preiskovalno načelo)
o odločitev: sodba

c) upravni postopek
o začetek: po uradni dolžnosti, na predlog strank
o gradivo: načeloma ga zbira upravni organ (preiskovalno načelo)
o odločitev: upravna določba

d) ustavnosodni pravni postopek

o začetek: na predlogo strank, državnih organov, pos.
o gradivo: »dokazovanja« ni, US ne odloča o dejanskih vprašanjih
o odločitev: (ustavosodna) odločba ali sklep

možnost pritožbe
- ustava jamči v 25. členu pravico do pravnega sredstva (pritožbe) proti odločbam, s
katerim se odloča o pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih posameznika
- s tem je zajamčena možnost, da o odločitvi organa odloča drug, višji organ, ki preveri
pravilnost odločitve, ki jo je nižji organ sprejel
- odnos: pravica do pritožbe (25. člen URS) in pravica do sodnega varstva (23. člen URS)

upravni spor
- definicija upravnega spora: upravni spor je oblika sodnega nadzora nad zakonitostjo
odločanja upravnih organov

80
 made by: marshall

- posameznik lahko tako zoper dokončno upravno odločbo vloži tožbo (23. člen URS –
pravica do sodnega varstva), s katero sproži upravni spor
- odločba na I. stopnji → odločba na II. stopnji => postopek pred sodiščem (upravni spor)
- (upravni postopek) (sodni postopek)

shema pravovarstvenega postopka:

a) sprožitev postopka
b) zbiranje procesnega gradiva
c) odločitev
d) izvršba

pravnomočnost
- pravnomočnost pomeni, da je o zadevi dokončno odločeno
- pravnomočnost sodnih in upravnih odločb pomeni, da je o zadevi dokončno odločeno
- pravnomočnost nastopi ko se odloči o zadevi na 2. stopnji
- pravna varnost:
a) pravni položaj strank v sporu postane jasen
b) na pravno takšno ureditev spornega razmerja se lahko zanesejo tretje osebe

posledice pravnomočnosti
- dva vidika pravnomočnosti:
a) formalna pravnomočnost – neizpodbojnost: odločbe ni več mogoče izpodbijati
z rednimi pravnimi sredstvi (npr. s pritožbo)
b) materialna pravnomočnost – prizadete stranke in državni organi so na odločbo
vezani (res iudicata pro veritate habetur, res iudicata ius facit inter partes),
neizpodbojna pravna domneva (praesumptio iuris et de iure), tisto kar piše v
sodni odločbi se šteje za nesporno dejstvo, naknadni dokazi da temu ni tako ti
dokazi ne veljajo in nimajo pravnega učinka

formalna pravnomočnost
2 posledici pravnomočnosti
materialna pravnomočnost

namen pravnomočnosti
- namen pravnomočnosti je lahko dvojen:
a) pravna varnost (strank) ali
b) procesna ekonomija (preprečevanje neskončnega ponavljanja spora)
- glede na to ločimo dve vrsti pravnomočnosti:
a) objektivna pravnomočnost: prepovedano je vsako poseganje v odločbo
(kazensko pravo)
b) subjektivna pravnomočnost: prepoved takšnega poseganja v odločbo, s katerim
bi se poslabšal pravni položaj stranke (upravno pravo)

objektivna pravnomočnost
2 vrsti pravnomočnosti
subjektivna pravnomočnost

81
 made by: marshall

• dokončne odločbe – v okviru upravnega postopka ni več mogoče odločanje, v okviru

upravnega postopka so izčrpana vsa sredstva
• pravnomočnost – veže se na sodno določbo, sodna odločba o kateri ni več mogoče
odločati z rednimi pravnimi sredstvi

izvršba
- v primeru, da pravnega pravila naslovljenec ne izvrši sam pride do prisilne izvršbe, ki
se odvija v okviru izvršilnega postopka
- paricijski rok – rok v katerem oseba kateri je bilo nekaj naloženo uživa možnost, da to
izvrši sama
- prototip izvršilnega postopka je sodni izvršilni postopek, ki se pričen na predlog
prizadetega upnika, na ta način se izvršuje zlasti civilnopraven odločbe
- manj pomembna je izvršba upravnih odločb, svoji naravi pa je prilagojena izvršba
kazenskopravnih odločb

izredna pravna sredstva

- ko je o zadevi pravnomočno odločeno, je sodne odločbe možno izpodbijati le še z
izrednimi pravnimi sredstvi
- 3 značilnosti izrednih pravnih sredstev:
a) možna so le tista izredna pravna sredstva, ki so taksativno našteta
b) niso suspenzivna (izvršljivost se ne odloži) (tudi že vložim pritožbo bo prišlo do
izvršitve)
c) načeloma devolutivna (o njih odloča hierarhično višje sodišče)

vrste izrednih pravnih sredstev

a) obnova postopka
o kazenski, pravdni postopek…
▪ kaznivo dejanje
▪ novi dokazi (ne sme iti za špekuliranje)
▪ (sodelovanje neupravičenih oseb)
b) zahteva za varstvo zakonitosti
o kazenski, pravni postopek…
▪ kršitev materialnega prava
▪ bistvene kršitve postopka (kršitve procesnega prava)
• v obeh primerih restriktivna razlaga
• v civilnem postopku lahko tudi dt
c) revizija
o pravni in upravni spor…
o prvenstveni cilj: poenotenje sodne prakse
o sistem dopuščene revizije: VS oceni, če je to potrebno zaradi zagotovitve pravne varnosti, enotne
uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse
▪ varuje se javni, ne zasebni interes!

- izredna pravna sredstva zaradi javnega interesa, ne pa zaradi zaščite stranke oz.
specifične osebe

mednarodnopravno varstvo
a) ESČP
b) sodišče EU
c) Komisija za človekove pravice (v okviru OZN)

82
 made by: marshall

- posameznik, ki izčrpa domača pravna sredstva → evropsko sodišče za človekove

pravice
- samo zaradi kršitve pravice, ki so izredno priznane v EKČP
- domače sodišče v primeru dvoma o razlagi prava EU → sodišče EU
- posameznik se na sodišče EU načeloma ne more obrnit
- posameznik, ki izčrpa domača pravna sredstva, vendar … → Komisija za človekove
pravice (MKDPP) (nesmiselno trdit, da je tu mogoče zagotoviti varstvo svojih čp) (v
okviru OZN)

MEDNARODNO PRAVO KOT PRAVNI VIR

mednarodno pravo kot pravni vir
- »Zakoni in drugi predpisi morajo biti v skladu s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in z
mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo. Ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe se
uporabljajo neposredno.« (8. člen URS)
- dva obvezna pravna vira:
a) splošno veljavna načela mednarodnega prava
b) mednarodne pogodbe

splošno veljavna načela mednarodnega prava

- splošno veljavna načela mednarodnega prava - načela, ki so v mednarodnem pravu
splošno sprejeta (jih sprejema večina držav na svetu)
- v odločbah US: nullum crimen, načelo poštenega sojenja
o sorazmerno redko uporabljeno

mednarodne pogodbe
- definicija mednarodne pogodbe: mednarodna pogodba je vsak veljaven dogovor med
dvema ali več državami, ne glede na poimenovanje (konvencija, pakt, sporazum, protokol,
itd..)
- mednarodna pogodba načeloma postane za državo zavezujoča z ratifikacijo:
o poseben zakon o ratifikaciji mednarodne pogodbe
o preliva mednarodnopravne obveznosti v notranji pravo države
o sodišče pri odločanju uporablja mednarodno pogodbo, ne zakona o ratifikaciji

uporaba mednarodnega prava

- ustava določa da se mednarodne pogodbe uporabljajo »neposredno«
o to je mogoče, če mednarodna pogodba ustvarja pravice in dolžnosti za fizične in
pravne osebe v državi
- mednarodne pogodbe se načeloma uporabljajo neposredno, a to ni vedno mogoče

omejitve neposredne uporabe

- v določenih primerih pa določb mednarodne pogodbe ni možno neposredno uporabiti
in jo je potrebno operacionalizirati v notranjem pravu države
- potreben je sprejem potrebnih (notranjih) predpisov

PRAVO EU KOT PRAVNI VIR

pravni viri v pravu EU
- primarni pravni viri: mednarodne pogodbe, ki jih sprejmejo DČ
- sekundarni pravni viri: sprejmejo jih organi EU
- primarni pravni viri → sekundarni pravni viri

83
 made by: marshall

primarni viri prava EU

a) ustanovne pogodbe:
i. pogodba o ustanovitvi ESPJ
ii. Rimska pogodba o ustanovitvi EGS in EURATOM
iii. pogodbe EES
b) spremembe in dopolnitve ustanovnih pogodb:
i. Enotni evropski akt (1986)
ii. Pogodba o EU (1992)
iii. Amsterdamska pogodba (1997)
iv. Pogodba iz Nice (2003)
v. Lizbonska pogodba (2009)
vi. prečiščeno besedilo: Pogodba o EU, Pogodba o delovanju EU
c) Listina Evropske unije o temeljnih pravicah
d) pristopne pogodbe
e) nekateri drugi mednarodni sporazumi (npr. proračunski pogodbi iz 1971 in 1977, Sporazum
o institucionalnem poenotenju)

sekundarni pravni viri EU

- gre za pravne akte, ki jih sprejemajo organi EU v okviru svojih pristojnosti
- večino sekundarne zakonodaje sprejema parlament Evropske unije
o »redni zakonodajni postopek«: skupaj evropski parlament in Svet EU
(»zakonodajni akti«)
- pristojnosti EU:
a) izključne (le pristojnost EU)
b) deljene (DČ smejo ukrepati le, če se je EU odločila, da ne bo ukrepala)
c) usklajevalne (EU je pristojna za podporo, uskladitev in dopolnitev ukrepov DČ)
- pogodba o delovanju EU pozna naslednje pravne akte (4 vrste sekundarnih pravnih
virov prava EU):
a) uredbe (regulation)
b) direktive (directive)
▪ načeloma nujen prenos zakonodaje DČ
▪ zavezujejo dč glede cilja, ne pa glede sredstev
c) sklepi (decision)
d) priporočila (recommendation) in mnenja (opinion)
▪ niso zavezujoča (»mehko pravo«)

t.i. problematika treh Svetov:

➢ Evropski svet – organ EU, ki ga sestavljajo predsedniki vlad držav članic in mu
predseduje predsednik evropske unije
➢ svet EU – ministri držav članic
➢ svet Evrope – mednarodna organizacija, 47 držav članic

zakonodajni in nezakonodajni akti

- Lizbonska pogodba uvede razlikovanje med zakonodajnimi in nezakonodajnimi akti
o merilo razločevanja je vsebina (»dopolnjujejo ali spreminjajo nekatere
nebistvene elemente zakonodajnega akta«)
- nezakonodajni akti so lahko
o delegirani (prenos »zakonodajne pristojnosti na Komisijo) ali
o izvedbeni (Komisija tvarino natančneje uredi)
- različno poimenovanje: »izvedbena uredba«, »delegirana uredba«, »izvedbeni sklep«

84
 made by: marshall

razmerje med pravom EU in pravom držav članic

- čeprav to vprašanje v primarnih virih ni natančneje urejeno je Sodišče Evropske unije,
izoblikovalo dve poglavitni načeli, ki določata to razmerje
- kaj pa če je pravo EU v konfliktu z našo ustavo?
a) načelo neposrednega učinkovanja prava EU
b) načelo primarnosti prava EU
c) načelo avtonomnosti prava EU

posebna narava prava EU

- pravo EU se od klasičnega mednarodnega prava torej razlikuje po:
a) tem, da država ne more nadzirati in vplivati na vsebino prava, ki ga sprejmejo
organi EU in na to, ali bo to pravo veljalo v določeni državi (neposredni učinek)
b) tem, da ima pravo EU samodejno prednost pred notranjim pravom države
(vsekakor zakonskim, po mnenju nekaterih celo ustavnim pravom) (primarnost
prava EU)

primarnost prava EU
- jasnih določb o prednosti prava EU nad notranjim pravom držav članic v ustanovitvenih
pogodbah ni
- načelo v celoti izhaja iz sodne prakse sodišča EU:
- zadeva Costra proti ENEL
- načelo naj bi utemeljevalo celo prednost prava EU nad ustavnimi normami držav članic
(zadeva Simmnethal, l. 1976)
o izhaja iz duha ustanovnih pogodb

ureditev v slovenskem pravnem redu

- Lizbonska pogodba – pravo EU je nad pravom dč
- URS – 3.a člen (t.i. evropski člen)

res primarnost prava EU v vseh primerih?

- opisana razlaga bi pomenila, da je pravo EU tudi vedno nadrejeni ustavam držav članic

PRAVO EU IN HIERARHIJA PRAVNIH AKTOV (zapiski iz vaj)

primarnost prava EU
- jasnost določb o prednosti skupnostnega prava nad notranjim pravom držav članic v
ustanovitvenih pogodbah ni
- načelo primarnosti prava EU v celoti izhaja iz sodne prakse SEU:
o zadeva Costa proti ENEL (1964)
o načelo naj bi utemeljevalo celo prednost prava EU nad ustavnimi normami držav članic
(zadeva Simmenthal l. 1976)

deklaracija o primarnosti
- konferenca opozarja, da so v skladu z ustaljeno sodno prakso sodišča EU pogodbe in
pravo, ki jih Unija sprejme na podlagi pogodb, nad pravom držav članic

- 3.a člen URS je podlaga za vstop Slovenije v EU in NATO

je pravo EU »res« nad pravom DČ?

- logične posledice nadrejenosti prava EU:
o nižje pravno pravilo izvira iz nižjega pravnega pravila (ustava – zakon)

85
 made by: marshall

o hierarhično višje pravno pravilo določa tako vsebinske in postopkovne meje v

katerih se mora gibati hierarhično nižje pravno pravilo
o »nižji« sodni organi ne smejo (brez ustavnega pooblastila) presojati višjih
pravnih norm (redna sodišča – ustava)
o neskladnost višje in nižje norme ima za posledico neveljavnost nižjih (lex
superior)
(ta logika seveda ne velja!)

- pravo EU tvori vrh katerekoli druge pravne piramide

- pravo dč je pod pravom EU
- Novakova teza: ta shema ni najboljša za opis razmerja med pravo EU in pravom dč

temelj pravne veljave prava EU

- 3.a člen daje podlago ga pravo EU pri nas učinkuje
- ustavo države članice omogoči da pravo EU vstopi v pravni red države
- pravna moč prava EU izvira iz ustave ES, ne pa iz pravnega reda EU

višje pravno pravilo določa meje nižjemu pravnemu pravilo

poskus sinteze: odgovor stavnih in vrhovnih sodišč

- pravo EU ni (brezpogojno) nadrejeno ustavnemu pravu držav članic
- ker je EU nastala z mednarodno pogodbo, suverenost držav ni izničena, zato jo ohranijo
vsaj v tem, da lahko iz EU izstopijo, pa tudi v pristojnosti

strategije omejevanja prava EU

1. nujna je zadovoljiva raven varstva čp, (ki jo presoja nacionalno US/ VS)
2. končna pristojnost o pristojnosti (Kompetenz-Kompetenz) je v rokah držav članic
(konkretno njihovih US/VS)
o pravo EU ima prednost pred pravom držav članic le na tistih področjih, na
katerih je prišlo do prenosa pristojnosti (kdaj, katere pristojnosti in kako dolgo,
končno odloča država članica)
3. pravo EU ne sme poseči v jedro ustave – tak poseg bi bil protiustaven in zato nedopusten

86
 made by: marshall

IX. SISTEMIZACIJA PRAVA

možni klasifikaciji
- pravna pravila lahko klasificiramo na dva načina
o zanimajo nas lahko najbolj temeljne razlike: temeljne skupine prava: (t.i.
dvodelba prava)
o izhajamo iz najmanjših enot prava in jih glede na njihovo sorodnost povezujemo
▪ glede na medsebojno povezanost oblikujemo iz več pravnih pravil
pravne institute (ustanove) in pravne panoge

elementi sistematizacije
- temeljni element: splošno in abstraktno pravno pravilo (oz. pravno načelo)
- več povezanih pravnih pravil, ki urejajo ožji vsebinski sklop družbenih razmerij, tvori
pravni institut (pravno ustanovo)
- bolj obsežna celota pravnih pravil, ki urejajo bolj obsežni vsebinski sklop povezanih
družbenih razmerij, tvori pravno panogo

klasične pravne panoge:

a) ustavno pravo
b) civilno pravo
c) družinsko pravo
d) gospodarsko pravo
e) delovno in socialno pravo
f) upravno pravo
g) finančno pravo
h) kazensko pravo
i) postopkovno pravo
j) mednarodno javni pravo
k) mednarodno zasebno pravo

temeljne skupine prava

- pravna pravila lahko glede na najbolj temeljne razlike delimo na:
a) mednarodno vs. notranje pravo (urejanje odnosov znotraj države – med
državami)
b) javno vs. zasebno pravo (odnos med pravnimi subjekti)
c) materialno vs. formalno pravo (predmet pravnega urejanja)

mednarodno vs. notranje pravo

- ločnica se na prvi pogled zdi enostavna:
a) kakšno pravo nastaja?
▪ sprejme ga »država« - nastaja v razmerje med državami
▪ preveč enostavno
b) kaj je vsebina prava?
▪ notranje pravo ureja razmerja znotraj države (med posamezniki,
pravnimi osebami, državnimi organi)
▪ mednarodno pravo ureja odnose med državami (subjekti mednarodnega
prava)

87
 made by: marshall

notranje pravo
- notranje pravo tvori:
a) pravo, ki ga sprejmejo državni organi
o zakonodajni organi, pa tudi izvršila in sodna veja oblasti
o tudi neposredno uporabljiva pravila mednarodnega prava!
b) običajno pravo
c) pravo avtonomnih skupnosti (npr. cerkveno pravo, pravo indijanskih
skupnosti)
d) pravo nadnacionalnih in mednarodnih organizacij (EU- sekundarno pravo,
ESČP)

mednarodno pravo
- mednarodno pravo načeloma ureja odnose med državami (subjekti mednarodnega
prava)
- natančneje: mednarodno pravo ureja pravni položaj ter pravice in dolžnosti:
a) držav
b) mednarodnih organizacij (npr. OZN, MOD)
c) posameznikov (pravo SE, mednarodno kazensko pravo), s čimer vpliva na
pravno ureditev znotraj držav

posebnosti mednarodnega prava

- specifični viri mednarodnega prava:
a) mednarodni dogovori (mednarodne pogodbe)
b) mednarodni običaji
c) obča pravna načela, ki jih priznavajo civilizirani narodi
d) sodne odločbe in nauk najbolj kvalificiranih pravnih strokovnjakov (38. člen
Statuta Meddržavnega sodišča v Haagu)

- izbira sodne pristojnosti

o obe stranki spora morata priznati pristojnost sodišča, da to lahko odloča o
nujnem sporu
- omejen možnosti sankcij v mednarodnem pravi
o VII. poglavje Ustanovne listine OZN
- pravna narava mednarodnega prava?

razmerje notranje vs. mednarodno pravo

a) monizem (poznamo le eno pravo):
o primat notranjega prava (zanikanje mednarodnega prava)
o primat mednarodnega prava
▪ določbe mednarodnega prava so avtomatično del notranjega prava
(inkorporacija)
b) dualizem mdr. in notranjega prava
o sta dva ločena pravna sistema
o mednarodno pravo ima v notranjem pravu pravne učinke le ob transformaciji
(prelitju v notranje pravo države)

mednarodno pravo v našem ustavnem pravu

- »Zakoni in drugi predpisi morajo biti v skladu s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in z
mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo. Ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe se
uporabljajo neposredno.« (8. člen URS)
o splošno veljavna načela mednarodnega prava – ratifikacija ni potrebna
(inkorporacija)
88
 made by: marshall

o mednarodne pogodbe – nujna je ratifikacija (transformacija)

mednarodno zasebno pravo

- mednarodno zasebno pravo je pravna panoga, ki na posreden ali neposreden način ureja
statusna, družinska, premoženjska in druga materialnopravna razmerja s tujim
elementom

kolizijska pravila
- za to pravno panogo so značilna kolizijska pravila, ki zgolj odkazujejo na pravo, ki ga
je potrebno uporabiti v situaciji, kjer bi lahko uporabili več prav
- ne gre za materialne določbe (vsebinsko ne določajo pravic in dolžnosti) , temveč za
formalne forme
- »(1)Za razvezo zakonske zveze se uporablja pravo države, katere državljana sta oba zakonca ob vložitvi
tožbe.
(2)Če sta zakonca ob vložitvi tožbe državljana različnih držav, se za razvezo zakonske zveze uporabljata
kumulativno pravi držav, katerih državljana sta.« (1in 2. odstavek 37. člena zakona o mednarodnem
zasebnem pravu in postopku)
- pravilo določa le navezne okoliščine (državljanstvo zakoncev ob sklenitvi zakonske zveze), po katerih
sodišče določi katero pravo bodo uporabili

javno vs. zasebno pravo

- javno pravo ureja položaj države, zasebno pravo pa koristi posameznikov (Ulpijan)
- temeljna razlika: izvrševanje javne oblasti napram tistim, ki so ji podvrženi (razmerje
nad- in podrejenosti) ter pravna razmerja med zasebniki, ki so med seboj prirejeni

temeljne značilnosti
- značilnosti javnega prava:
a) kogentnost
b) zasledovanje javnega interesa (splošne koristi)
- značilnosti zasebnega prava:
a) dispozitivnost pravnih določb
b) avtonomija strank
c) zasledovanje zasebnih interesov

spremenljive meje
- meje med javnim in zasebnim pravom niso čvrsto določene, temveč se skozi zgodovino spreminjajo
o spreminjajoča se ocena družbene pomembnosti določenih vprašanj
o dva pogleda na človeka: človek kot družbeno bitje (komunitarizem) – človek kot avtonomen
posameznik (liberalizem)
o iskanje ravnovesja

delovno pravo
- definicija delovnega prava: delovno pravo je celota pravnih ustanov, pravil in načel
glede delovnih razmerij
- zgodovinsko je izhodišče te pravne panoge službena pogodba (pogodba o delu):
o pogodbeno pravo: stranke se morajo sporazumeti o bistvenih elementi pogodbe
o avtonomija posameznika, ki sam odloča, ali bo takšno pogodbo sklenil
o delavec, kot šibkejša pogodbena stranka
- pogosto omejevanje avtonomije strank:
o večji obseg prisilnih določb, ki varujejo pravice delavcev
- danes delovno pravo obsega javnopravne in zasebnopravne elemente

89
 made by: marshall

- dvojna narava delovnega prava se vidu v institutu kolektivnih pogodb, ki s ena državni
ravni sklepajo med delodajalci, delojemalci in državo (so tripartitne)

družinsko pravo
- definicija družinskega prava: družinsko pravo sestavljajo pravne ustanove, pravila in
načela, ki urejajo zakonsko zvezo, izven zakonsko skupnost, partnersko skupnost,
razmerja med straši in otroki, posvojitev, rejništvo, skrbništvo
- družinsko pravo:
o zgodovinsko brez dvoma del civilnega prava
o postopoma se avtonomija posameznikov krči (dolžnost staršev do otrok itd.)
danes relativno visoka stopnja kogentnosti
- danes so javnopravni elementi družinskega prava očitni, a hkrati obstaja težnja po
zagotavljanju večje avtonomije posameznika
- »predporočne pogodbe«: zakonca lahko pred ali v času trajanja zakonske zveze sklenete
dogovor o premoženjskih razmerjih med zakoncema

pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij

- »(1) Pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij je pogodba, s katero se zakonca dogovorita o
vsebini njunega premoženjskega režima, ki se razlikuje od zakonitega. V njej lahko sporazumno uredita
tudi druga premoženjska razmerja za čas trajanja zakonske zveze kakor tudi za primer razveze.« (prvi
odstavek 85. člena Družinskega zakonika)

materialno vs. formalno pravo

a) materialno pravo ureja pravice in dolžnosti med posamezniki in posamezniki in državo
(pravnimi subjekti)
o vsebina
b) formalno pravo določa:
i. ustroj pravnih oseb (organizacijsko pravo)
ii. postopek, v katerem se pravice in dolžnosti oblikujejo, uporabljajo in varujejo
(postopkovno pravo)
iii. obličnost (zunanjo spoznavno obliko) ter
iv. kolizijska pravila
▪ oblika, forma

nejasnost ločnice
- formalna pravila pogosto odločilno vplivajo na obstoj in uveljavitev pravic
o pravilo o zastaranju, priposestvovanju
o pravilo o pravnem interesu
o pravilo o izločanju nedovoljenih dokazov
- tradicionalna zapostavljenost postopkovnega vidika v kontinentalnih pravnih redih
o in tradicionalna zapostavljenost materialnih pravic v common law pravnih
sistemih

postopkovno pravo
- definicija postopkovnega prava: postopkovno pravo obsega sodne in druge postopke, v
katerih se odloča o pravicah in dolžnostih strank v konkretnih pravnih zadevah
- primeri postopkovnih prav:
o kazensko procesno pravo
o civilno procesno pravo (pravdni in nepravni postopek)
o upravni postopek z upravnim sporom
o vse vrste izvršilnih prav

90
 made by: marshall

X. RAZLAGA NORMATIVNIH PRAVNIH

AKTOV
specifičnost pravne podlage
- tipičen primer razjasnitve nagnjenosti v sporazumevanju (govorna situacija)
o prva razlika: razlaga ni sočasna z izjavo (časovni vidik)
o druga razlika: kdo razlaga – »avtor« ni (vedno) na voljo za razlago
▪ v teh dveh lastnostih je pravo podobno razlagi literarnih besedil
o tretja razlika: domneva o psihološki enotnosti avtorja – možno je iskanje namena za besedilom
(»kaj je avtor hotel povedati?«)

posebnosti razlage pravnih besedil

- ne gre za odkrivanje volje te ali one osebe ali organa, pravni predpis postane v določeni
meri osamosvojen
- predpostavljamo, da so pravni akti zavestno oblikovana besedila, ki zasledujejo nek
smoter, cilj
- predpostavljamo, da obstaja znotraj pravnega reda notranja usklajenost
- na podlagi tega lahko racionalno rekonstruiramo nameravani namen (ne namen
pravodajalca, temveč namen pravnega akta)

dve skrajnosti
a) razlaga kot odkrivanje pomena
o vloga razlage je razkriti, kaj pravna določba »v resnici« pomeni
o takšno iskanje je zmotno: v abstraktne pravne določbe ni vnaprej položen
odgovor na vsak pravni problem
b) razlaga kot ustvarjanje pomena
o razlaga je postopek, v katerem »na novo« določimo pomen praven določbe
o takšna predpostavka je pretirana: besedilo pravnega akta predstavlja določene
meje

razlaga prava = določanje pomena nejasne pravne določbe

pojem razlage
- začasna opredelitev: razlaga (prava) je določanje pomena (nejasne) pravne določbe
o razlaga je dejavnost, ki je omejena oz. vezana: razlagalec skuša ugotoviti pomen
postavljene norme
▪ jezikovni pomen je pomemben, a ni edino merilo pravilnosti razlage
o nejasen pomen praven določbe?
▪ in claris non fit interpretatio = jasnih pravnih določb ni potrebno
razlagati
o vendar: določanje pomena!

subjekt razlage
- razlaga prava je dejavnost, ki je navadno vezana na postopek uporabljanja prava
- subjekti razlage:
a) zasebnik, ki uporablja pravo
b) državni organ, ki odloča v pravnem postopku (praktična razlaga)
c) pravni strokovnjaki (metodična razlaga)
d) izjemno redko: organ, ki je akt sprejel (avtentična razlaga)
▪ pri nas je to urejeno le za zakon

91
 made by: marshall

avtentična razlaga
- če so nosilci razlage državni organi, ki so splošni pravni akt sprejeli, govorimo o
avtentični razlagi
- avtentična razlaga:
a) ima enako pravno moč kot razloženi pravni akt
b) z razloženim pravnim aktom tvori pomensko celoto
c) ima povratni učinek (na nepravnomočne zadeve)
- pomisleki

pravna norma in jezik

- pravno pravilo sestavljajo jezikovni znaki, ki nam sporočajo določen pomen, vendar
ostajajo v večji ali manjši meri pomensko odprti
- besede ali besedne zveze so lahko:
a) dvoumni: izraz ima lahko več kot en ustaljen pomen (odločba, obdolženi...)
b) nejasni: o pomenu besede obstaja več možnih razumnih razlag (poštenost, posebej
okruten način, nečloveško ravnanje)

zmanjševanje nejasnosti
- stopnjo nejasnosti lahko zmanjšuje (Ross):
a) kontekst (umeščenost v besedilo, širšo pomensko celoto)
b) situacija (umeščenost v dejanske okoliščine)

pomenska nejasnost
- jezikovni znaki v pravnih normah skoraj vedno ostajajo pomensko odprti
o abstraktnost: situacije so določene tipsko
- pojmi imajo pomensko jedro, ki ga obdaja »senca negotovosti« (Hart)

nujnost razlage
- če pri pomenskem jedru odločanje med različnimi pomeni ni potrebno, se temu v sferi
mejnih pomenov ni možno izogniti
- razlaga prava je že zato neizogiben del prava: določanje pomena pravne določbe v
konkretnem primeru
- »Kdor surovo ravna z živaljo ali ji po nepotrebnem povzroča trpljenje, se kaznuje z
denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.« (prvi odstavek 341. člena KZ)

nezadovoljnost (jezikovno) možne razlage

- je kit riba?
- kar je botanično riba še ni nujni v pravu riba

kaj je varnost ljudi

- »Oseba, za katero obstaja utemeljen sum, da je storila kaznivo dejanje, se sme pripreti samo na podlagi
odločbe sodišča, kadar je to neogibno potrebno za potek kazenskega postopka ali za varnost ljudi.« (prvi
odstavek 20. člena URS)
o ali se sme pripor izreči tudi v primeru domnevne storitve premoženjskih kaznivih dejanj?
(odločba US Up-154-95)
▪ evidenčni stavek: Ustavno sodišče je v odločbi št. Up-154/95 z dne 11.4.1996 navedlo,
da nevarnost ponavljanja premoženjskih deliktov praviloma ne bo mogla odtehtati
posega v osebno svobodo, če ne bo šlo za težje delikte z elementi poseganja v
najpomembnejše ustavno varovane dobrine drugih ljudi. Ali je s storitvijo
premoženjskega delikta ogrožena eksistenčna podlaga oseb, pa je možno presojati
glede na obseg prizadetosti te pravice, kot sta vrednost ali pomembnost stvari, pa tudi
glede na način storitve. Če so sodišča presodila vse okoliščine, bistvene za odločitev o

92
 made by: marshall

podaljšanju pripora iz razloga koluzijske nevarnosti (2. točka drugega odstavka 201.
člena ZKP) in opisala konkretno ravnanje pritožnika, na podlagi katerega so sklepala
na nevarnost uničenja sledov pritožniku očitanih kaznivih dejanj ter utemeljila, zakaj
bi uničenje teh sledov oviralo preiskavo, so s tem zadostila tudi zahtevam za odreditev
oziroma podaljšanje pripora iz prvega odstavka 20. člena Ustave.

VRSTE RAZLAG
vrste razlag/ razlagalni argumenti
- vrste razlag in razlagalni argumenti so pripomočki, ki nam pomagajo razumeti nejasne
pravne določbe
- število razlagalnih argumentov ni omejeno, čeprav obstaja nekaj splošno sprejetih
argumentov
- njihova pomembnost ni vnaprej določena; v naravi stvari pa je, da pričnemo z jezikovno
razlago
- razlagalni argumenti niso numerus clausus

jezikovna razlaga
- jezikovna razlaga se pri iskanju sporočila pravnega besedila opirana besedoslovna,
slovnična in stilistična pravila
- jezikovna razlaga pa določa le možni besedni pomen pravnega pravila, ki ga moramo
preveriti in po potrebi dopolniti še z drugimi razlagami
- pričnemo z jezikovno razlago
- vse razlage so enako pomembne

jezikovni pomen pojmov

- »(1)Kdor s silo ali z grožnjo, da bo neposredno uporabil silo, prepreči uradni osebi uradno dejanje, ki ga
je nameravala opraviti v okviru svojih pravic, ali jo na enak način prisili, da opravi uradno dejanje, se
kaznuje z zaporom do dveh let.«
- »(4)Kdor stori dejanje iz prvega ali tretjega odstavka tega člena proti uradni osebi, ko ta opravlja naloge
javne ali državne varnosti, zasleduje storilca kaznivega dejanja ali pazi na koga, ki mu je vzeta prostost
ali opravlja dejanja kazenskega pregona, vodi preiskavo ali sodi v kazenskem postopku zoper hudodelsko
združbo ali zaradi drugih kaznivih dejanj, za katera se sme izreči kazen, hujša od treh let zapora, se
kaznuje z zaporom do petih let.« (prvi in četrti odstavek 302. člena KZ)

jezikovna razlaga
- dva možna pristopa k jezikovni razlagi:
o tradicionalen pristop: subjekt, ki razlaga, in zakonsko besedilo, iz katerega
skuša izvesti pomen, sta dve ločeni enoti:
▪ postopek razlage je postopek odkrivanja (objektivnega) pomena
zakonskega besedila
▪ razlaga naj »odkriva misel, ki govori iz zakona« (Dernburg)
o sodobnejši pristopi: pomen besedila ne obstaja neodvisno od okolja, ni lastnost
besedila, temveč ga ustvarjata okolje in razlagalec (njegovo predznanje,
izkušnje, občutki)
- pomen besedila po tej razlagi vedno (so)ustvarja razlagalec, saj v besedilo vstopa z
določenim (pred)razumevanjem, pričakovanji, željami
o Hermenevtika (Gadamer)!

zakonski jezik
- izhodišče zakonskega jezika je splošni pogovorni jezik, od katerega pa se lahko po
potrebi oddalji
- načeloma imajo izrazi v pravu enak pomen kot v splošnem jeziku, razen če jim pravo
ne podeljuje drugačen pomen

93
 made by: marshall

o pravni pomen bo prevladal nad splošnim pomenom

ožji, širši pomen

- pojmi iz splošnega pogovornega jezika imajo v pravu lahko:
a) ožji pomen: (npr. prikrivanje, otrok)
o za vozilo se ne šteje vozilo, ki ni zmožno voziti (npr. avto brez motorja)
b) širši pomen: (pomilostitev, sila)
o za silo se šteje tudi uporabo hipnoze, drog ali drugih posebnih sredstev za to, da nekdo
proti svoji volji postane nezavesten ali nesposoben

razširjujoča in zožujoča razlaga

- razlaga jezikoven določbe lahko njen pomen zoži ali razširi
- glede na to ločimo:
a) razširjujočo (ekstenzivno) razlago
b) zožujočo (restriktivno) razlago

pravne definicije
- »Pritiklina je premičnina, ki je v skladu s splošnim prepričanjem namenjena gospodarski rabi ali olepšanju
glavne stvari.« (prvi odstavek 17. člena Stvarnopravnega zakonika)
- tudi praven definicije so podvržene interpretaciji

ravni zakonskega jezika

- tri ravni zakonskega jezika:
a) splošni pogovorni jezik
b) splošni izrazi in besede, ki pa imajo v pravnih besedilih drugačen pomen (zmota,
naključje, prevara, mamilo, rop)
c) pravni izrazi, ki niso del splošnega pogovornega jezika (npr. stek, ničnost,
pravnomočnost,) ter drugi strokovni izrazi

jezikovna razlaga in nedvoumne določbe

- ali lahko o razlagi govorimo tudi v primeru jasnih in nedvoumnih določb? – ne, ker je
stvar jasna, razlaga ni potrebna (in claris non fit interpretatio)
- Eindeutigkeitsregel, doktrina sens-clair ali plain emaning rule
- ko je stvar jasna, razlaga ni potrebna (praktično pa se od tega odstopa)
- temeljno izhodišče razlage je jezikovna razlaga, druge razlage pridejo v poštev šele ko
so zapisana določila nejasna

logična razlaga
- logična razlaga si pri določanju pomena pravne določbe opira na pravila logičnega
sklepanja
- logična razlaga opravlja dve funkciji:
a) preverjanje pomena, ki smo ga pridobili z jezikovno razlago
b) pridobivanje novih pomenov, ki iz jezikovne razlage ne izhajajo

meje logične razlage

- »Stvar je samostojen telesni predmet, ki ga človek lahko obvladuje.« (prvi odstavek 15. člena
Stavrnopravnega zakonika)
- je otrok stvar?
- logična razlaga pa se pogosto giblje v mejah, ki so družbeno in etično pogojene
- mešanje logičnega in etnično spremenljivega

pridobivanje novih pomenov

- »Sodniki so pri opravljanju sodniške funkcije neodvisni. Vezani so na ustavo in zakon.« (125. člen URS)

94
 made by: marshall

o na kaj vse niso vezani?

- »Mladoletnik, ki dopolni petnajst let, lahko sam sklepa pravne posle, če zakon ne določa drugače. Za
veljavnost teh poslov je potrebna odobritev staršev, če so tako pomembni, da bistveno vplivajo na
mladoletnikovo življenje, ali če so takšni, da lahko vplivajo na njegovo življenje tudi po polnoletnosti.«
(108. člen ZZZDR)
- Ali lahko p.p. sklepa pred dopolnjenim 15. letom? -ne, sicer to nikjer ne piše, ampak se logično sklepa

sistematična razlaga
- sistematična razlaga izhaja iz stališča, da je pravni sistem celovit in urejen sistem
(notranje povezana in usklajena celota), zato moramo nejasne določbe razlagati
povezano
o predpostavka: zakonodajalec je nameraval pravni sistem zasnovati kot
koherentno in urejeno celoto
o ključna predpostavka: zasnova sistema nam lahko pove, več kol le posamezna
beseda
- pravo je po svoji naravi notranje povezan in soodvisen sistem pravil
- vsako pravno razzlogovanje zato nujno zahteva povezovanje cele vrste pravnih pravil

pojavne oblike sistematične razlage

a) upoštevanje (širšega pravnega) konteksta
o razumevanje pravnih pravil v kontekstu člena, zakona, pravnega reda
b) upoštevanje terminološke enotnosti
o pripisovanje enakega pomena istemu terminu
c) upoštevanje formalne zasnove pravnih aktov
o pomembnost členitve na poglavja, podpoglavja
d) vsebinska povezanost različnih določb
o razumevanje posamezne določbe v navezavi z drugo
e) notranja usklajenost pravnega reda
o odsotnost antinomij

notranji in zunanji pravni sistem

- ločimo dva vidika pravnega sistema, ki sta ključna pri sistematični razlagi:
a) zunanji pravni sistem: zunanja podoba zakona/ razdeljenost na poglavja,
podpoglavja, odseke, marginalne rubrike, ipd.)
o sedes materiae – predpis ali del predpisa, ki izhodiščno ureja določeno
pravno vprašanje in pravni institut
b) notranji pravni sistem: gre za vsebinsko povezanost in strukturiranost
predmeta urejanja

sistematična razlaga in notranja usklajenost pravnega sistema

- ker je pravni sistem urejena celota, v njem ne sme prihajati do notranjih nasprotij
(antinomij)
- če do takšnih protislovij pride, jih moramo odpraviti. pri tem si pomagamo z:
a) argumentom hierarhije – avtoritete (lex superior derogat legi inferiori)
b) argumentom specialnosti (lex specialis derogat legi generali)
c) časovnim (kornološkim) argumentom (lex posterior derogat legi priori)

zgodovinska razlaga
- pri zgodovinski razlagi se skušamo do pomena nejasne določbe dokopati z
razumevanjem razlogov, ki so vplivali na nastanek pravnega akta
- zgodovinsko razlago (lahko) vodi onkraj (veljavnega) pravnega besedila

95
 made by: marshall

o upoštevamo lahko tudi akte in dejanja (npr. govore v parlamentu), ki nam

pomagajo razumeti pomen določbe

vrste zgodovinske razlage

- upoštevamo lahko – 3 vrste zgodovinske razlage:
a) potek pravodajenga postopka (genetična razlaga)
o obrazložitev predloga zakona, razpravo v strokovnih skupinah…
b) prej veljavne zakone
o primerjava besedila starega in novega zakona
c) okoliščine ob sprejemu zakona
o družbene razloge, ki so izzvale sprejem zakona (occasio legis)
o najširše družben razmere (gospodarske, politične, socialne)

genetična razlaga → navadno sklicevanje na delovno gradivo pri sprejemu zakona

možni pristopi k razlagi

- kaj skušamo odkriti?
a) namen zakona (objektivistična razlaga)
▪ razbrati skušamo pomen, ki ga lahko razumno izpeljemo iz besedila
zakona
▪ blizu namenski razlagi
b) namen zakonodajalca (subjektivistična razlaga)
▪ razbrati skušamo pomen, ki ga lahko razumno pripišemo zakonodajalcu
▪ bližje zgodovinski razlagi
- kateri trenutek je za odkrivanje namena relevanten? 1) objektivistična razlaga
c) čas ob sprejemu zakona (statična razlaga) 2) subjektivistična razlaga
▪ vživljanje v pretekli čas 3) statična razlaga
▪ težavnost zanesljive zgodovinske rekonstrukcije 4) dinamična razlaga
d) čas ob razlagi (dinamična razlaga)
▪ zanima nas namen upoštevanja aktualne okoliščine *kombinacije
▪ problemi vnašanja lastnega vrednotenja v razlago

možne kombinacije
- opisani pristopi se lahko med seboj povezujemo:
a) subjektivistično-dinamična razlaga
b) objektivistično-statična razlaga
c) objektivistično – dinamična razlaga (najpogostejša) (namen zakona tukaj in zdaj)
▪ upoštevamo namen zakona tukaj in zdaj
▪ prevladuje v Evropi
d) subjektivistično-statična razlaga
▪ vplivna v ZDA
▪ ugotoviti skušamo namen zgodovinskega zakonodajalca (original intent, original
meaning, teorija izvornega namena/ namena)

razlage vs. argumenti

- »razlage« → iščemo pomen besedila
o izhajamo iz nejasne zakonske določbe
o z razlago iščemo primeren pomen določenega besedila
- »argumenti« → zapolnjevanje pravnih praznin
o »razlaga«, ki vodi okraj možnega besednega pomena
o gre za »nadaljnje razvijanje prava«

96
 made by: marshall

RAZLAGALNI ARGUMENTI
argumentum a simili ad simile – analogija (metoda sklepanja od podobnega na podobno)
- analogija pomeni sklepanje po podobnosti. uporabljamo jo za zapolnjevanje pravnih
praznin
- gre za sklepanje, s katerim pravno posledico, ki velja za pravno urejen primer, pripišemo
tudi pravno neurejenem primeru, če je dovolj podoben primeru, ki je pravno urejen

analogija
- potek sklepanja po analogiji:
o določeno družbeno razmerje ni pravno urejeno
o menimo, da bi glede na svojo pomembnost moralo biti pravno urejeno (pravna
praznina)
o obstaja drug primer, ki je pravno urejen, in je prvemu pomembno podoben
o pravno posledico pravno urejenega primera uporabimo za pravno neurejen
primer

dejanski stan A → pravna posledica PP [pravno urejen primer]

- zanesljivost sklepanja po podrobnostih je toliko večje

o kolikor več je bistvenih sestavin (lastnosti) ki so skupne pravno urejenemu in
pravno neurejenemu primeru oziroma in/ali
o koliko pomembnejše so te sestavine (lastnosti)
- ključno je torej merilo podrobnosti (ki je plod vrednostne in namenske presoje)

3 vrste analogije
a) zakonska analogija (analogia legis): veljavnost pravnega pravila raztegnemo na pravno
neurejeno situacijo
o lex je pravna določba, v latinščini gre za opis za pravno določbo, lex kot pravna določba
o zakonska analogija = posamična analogija
o opiramo se na pravno pravilo, ki že obstaja
b) analogija intra legem (znotraj zakona)
o »Kdor pri pretepu ali prepiru seže po orožju, nevarnem orodju ali kakšnem drugem sredstvu, s
katerim se lahko telo hudo poškoduje ali zdravje hudo okvari, se kaznuje z denarno kaznijo ali
z zaporom do šestih mesecev.« (prvi odstavek 127. člena KZ)
o ko nam zakonodajalec da vedeti, da je naštevanje v pravnem aktu le za potrebo
primerov, to niso vse pravne situacije, ki jih moramo upoštevati
o zakonodajalec nam nakaže da je pravno pravilo nepopolno, ima notranje pravne
praznine
o omejene okoliščine, osebe - niso zaključene
o analogija znotraj zakona
o ostati moramo znotraj jezikovne razlage
o key words za analogija intra legem:
▪ ali kako drugače
▪ zlasti
▪ na drug način
▪ ali iz kakšnih drugih nizkotnih nagibov
▪ ali na drug nedovoljen način
c) pravna analogija (analogia iuris)
i. delna pravna analogija (analogia partialis)
▪ pravne praznine zapolnjujemo s sklicevanjem na pravna načela

97
 made by: marshall

•
izhajamo iz že izoblikovanih pravnih načel (npr. načelo
sorazmernosti, načelo pravne države)
• na temelju več pravnih pravil lahko oblikujemo pravno načelo
ii. popolna pravna analogija (analogia totalis)
▪ najbolj tvegana
• pri zapolnjevanju pravnih praznin izhajamo iz duha pravnega
sistema

zakonska analogija → pravno pravilo

delna pravna analogija → pravno načelo
popolna pravna analogija → duh pravnega sistema

posebnosti v kazenskem pravu

- načelo zakonitosti
- analogija ni dovoljena
- v kazenskem pravu uporaba zakonske in pravne analogije ni dopustna
- analogia intra legem je dovoljena
o načelo zakonitosti v kazenskem pravu
o širjenje cone kaznivosti
o analogia in bonam partem
- eksplicitno mora biti določeno kaj ne smem počet
- uporaba analogije intra legem je dovoljena
o zakonodajalec napove, da je pravno pravilo mogoče uporabljati v podobnih
primerih
- kazensko pravo → načelo zakonitosti → dovoljena je le uporaba analogije intra legem,
zakonska in pravna analogija nista dovoljeni

argumentum a contrario
- »Dobroverni lastniški posestnik ni dolžan plačati za uporabo stvari in ne odgovarja za poslabšanje in
uničenje stvari, nastalo v času, ko je imel stvar v dobroverni posesti.« (2. odstavek 95. člena SPZ)
o ali mora nedobroverni posestnik plačati?
- argumentum a contrario ali sklepanje po nasprotnem razlogovanju pomeni, da se
določena pravna posledica navezuje le na opisani dejanski stan
- to lahko pomeni:
a) da so vsi drugi dejanski stanovi pravno neurejeni (obstaja pravna praznina)
b) da za vse druge pravne stanove velja prav nasprotna pravna posledica
- »Nihče ne sme biti podvržen mučenju, nečloveškemu ali ponižujočemu kaznovanju ali ravnanju. Na
človeku je prepovedano delati medicinske ali druge znanstvene poskuse brez njegove svobodne
privolitve. (18. člen URS)
o 2 argumenta a contrario
▪ na vseh drugih živih bitjih je dopustno delati poskuse
▪ gre za pravno praznino, ki jo zakonodajalec lahko sam zapolni
• izberemo drugo možnost, gre za vrednostno izbiro

predpostavki
- argumnetum a contrario je prepričljiv le:
o če imamo opraviti z binarnimi kategorijami (kriv – nedolžen, moški-ženska)
o če obstaja jasno določena gradacija kategorij (direktni naklep – eventuelni
naklep)
- v drugih primerih je opiranje na ta argument manj prepričljivo

98
 made by: marshall

vrednostna narava argumenta a contrario

- odločitev, da uporabimo argument a contrario je vrednostna in mora biti v skladu z
namenom pravnega pravila
o odločimo se, da ne posežemo po analogiji
- vrednostna je tudi odločitev, ali bomo argument a contrario razumeli le kot način za
ugotavljanje praven praznine ali za njeno zapolnitev

teleološka redukcija
- uporaba argumenta teleološke redukcije poteka v treh korakih:
a) ugotovitev besednega pomena pravnega pravila
b) ocena, da takšna razlaga ni primerna, saj odstopa od namena zakona (med
primeri obstaja bistvena razlika)
c) oblikujemo »novo pravilo«, ki ureja »izredni dejanski stan«
- izhodišče argumenta je načelo, da moramo različne primere obravnavati različno
- redukcija = zožitev/ skrčitev; skrčimo jezikovni pomen neke praven norme, ker imamo
pred očmi namen (telos), ki ga je zakonodajalec z pravno normo skušal doseči
- pravne praznine ne zapolnjuje ampak ustvarja
- prikrita pravna praznina
- izredni dejanski stan – različne primere je potrebno urejati različno
- skrčimo jezikovni pomen, ker imamo pred očmi namen
- primer iz vaj: »Kdor napelje drugega k uživanju prepovedanih drog …, ali kdor da na razpolago prostore
za uživanje prepovedanih drog … ali kako drugače omogoči drugemu, da uživa prepovedane droge … se
kaznuje z zaporom od šestih mesecev do osmih let.« (prvi odstavek 187. člena KZ)
o Občina želi organizirati t.i. varne sobe, v katerih bodo odvisniki lahko pod nadzorom in ob
uporabi čistih igel uživali droge. Je to dopustno? – da, ker gre za čisto drugačen namen

argumentum a fortiori
- gre za razlagalni argument, s katerim ugotavljamo, da prava posledica v pravno
urejenem primeru velja še toliko bolj v pravno neurejenem primeru, kjer se neka
pomembna lastnost pojavlja bolj očitno
- 2 argumenta: (pri argumentum a fortiori vedno navedi tudi za katerega od dveh argumentov gre!)
a) argumentum a maiori ad minus (od večjega na manjše)
b) argumentum a minori ad maius (od manjšega na večje)
- sklepanje od večjega na manjše
o upravičeno smo zahtevati razveljavitev pogodbe za nazaj, ali jo lahko razveljavimo tudi za
naprej. – ja, če nam zakon dovoljuje bolj invaziven poseg nam gotovo dovoljuje tudi manj
invaziven poseg
- sklepanje od manjšega na večje
o študentje se med izpitom ne smejo sporazumevati med seboj
- pasti sklepanja a fortiori – belgijski zakon o prodaji alkohola
- key words:
o s še bolj odločnim razlogom
o v še večji meri
o s še večjo stopnjo

argumentum a cohaerentia
- gre za splošni razlagalni napotek, ki naj usmerja razlago nejasnih pravnih določb
- napotek katere interpretativne metode izbrati, da bomo dosegli cilj
- razlaga mora težiti k oblikovanju usklajenega pravnega sistema
- usmerja k razlagi
o (metodološko) vodilo za razlagalca, kakšen cilj naj doseže z razlago

99
 made by: marshall

- napotek katere interpretativen metode izbrat, da bomo dosegli cilj; ni orodje s katerim
bomo delal, ampak napotek katero orodje uporabiti
- argumentum a cohaerentia terja, da rezultat razlage ne sme biti (logično) neskladen z
drugimi pravnimi pravili
o razlaga mora težiti k oblikovanje notranje usklajenega pravnega sistema
- dokazati moramo, da je antinomija med 2 pravnima prazninama zgolj navidezna:
a) argument specialnosti (Lex specialis derogat legi generali): specialnejši zakon
razlagamo kot izjemo od splošnega
b) argument hierarhije (Lex superior derogat legi inferiori): nižje pravno pravilo
moramo razlagati tako, da je v skladu z višjim:
▪ ustavoskladna razlaga
▪ mednarodnem pravu ali evropskem pravu prijazna razlaga
c) časovni argument (Lex posterior derogat legi priori)

koherentnost pravnega sistema

- kohrentnost pri razlagi dosegamo na 2 načina:
a) da izložimo eno izmed dveh medsebojno nasprotujočih si pravil
▪ razglasimo za neveljavno
▪ gre v tem primeru za razlago?
b) da skušamo eno od teh dveh pravil razložiti na tak način, da lahko v veljavi
ostaneta obe pravili

argumentum a completudine
- napotek katere interpretativne metode izbrati, da bomo dosegli cilj
- razlaga ne sme ustvarjati pravnih praznin
- usmerja k razlagi
- gre za splošni razlagalni napotek, ki naj usmerja razlago nejasnih pravnih določb
o (metodološki) vodilo za razlagalca, kakšen cilj naj doseže z razlago
- argumentum a completudine terja, da razlaga ne sme ustvarjati pravnih praznin
o če je le mogoče moramo pravila razlagati tako, da ne ustvarjamo pravno
neurejenih situacij
- ločevati pa je potrebno:
a) dogmo o popolnosti (pravnega reda) (argumentum a completudine v ožjem
pomenu) (npr. kazensko pravo)
b) argument o popolnosti (pravnega reda) (argumentum a completudine v širšem
pomenu)
- dogma o popolnosti pravnega reda izhaja iz neizpodbojne domneve, da v pravnem redu
ni pravnih praznin (npr. kazensko pravo, davčno pravo)
- argumentum a completudine od razlagalca terja:
o da prepozna obstoj pravnih praznin
o da te pravne praznine zapolni s pomočjo ustreznih metod (analogije, argument a
contrario, argument a fortiori…)
- to pa ne pomeni nujno panjuridizacije

ožji pomen: dogma o popolnosti pravnega reda

argumentum a completudine
širši pomen: argument o popolnosti pravnega reda

100
 made by: marshall

dogma o popolnosti pravnega reda

- dogmo o popolnosti je mogoče vzdrževati le, če obstaja (ali je vsaj molče
predpostavljeno) pravilo, ki določa da je vse, kar ni prepovedano, dovoljeno.
o če to drži, pravnih praznin ni, je le hoten molk zakonodajalca
o šola pojmovne jurisprudence (19. st.), Hans Kelsen, Ronald Dworkin
▪ nerealističnost takšnih pogledov

namenska razlaga
- namenska razlaga se pri pojasnjevanju pomena nejasne pravne določb opira na namen
- razumljena kot končan razlaga, ki reši vse probleme
- kakšen namen?
o čigav namen?: namen zakonodajalca/ namen zakona
o kateri namen?: namen konkretne pravne določbe/ namen pravnega instituta/ namen zakona/
namen pravnega sistema

vrste namenske razlage

a) subjektivna razlaga
o iščemo namen zakonodajalca, ki je nato zavezujoč pri razlagi nejasne
praven določbe
o zgodovinski/ trenutki zakonodajalec
b) objektivna razlaga
o iščemo namen zakonskega besedila, ki je lahko drugačen od namena
zgodovinskega (ali trenutnega) zakonodajalca
- kateri namen iščemo?
- namenska razlaga se lahko opira na namen pravne določbe, namen pravnega instituta,
namen zakona ali prava na splošno
- več možnih ravni iskanja namena

Subjektivna razlaga: Iščemo namen zakonodajalca, ki je nato

zavezujoč pri razlagi nejasne pravne določbe; zgodovinski /
trenutni zakonodajalec.
2 vrsti namenske razlage
Objektivna razlaga: Iščemo namen zakonskega besedila, ki je
lahko drugačen od namena zgodovinskega (ali trenutnega)
zakonodajalca.

sokazljivost namena
- Namenska razlaga pa ne sme postati tančica, za katero lahko skrijemo interese
razlagalca. Namen mora biti objektivno dokazljiv (jezikovni pomen pravnih določb, njihova
medsebojna povezanost, zgodovinske okoliščine, ki osvetljujejo razloge za sprejem predpisa itd.).

meje namenske razlage

- »Pravne norme namreč ni mogoče razlagati v skladu z namenom, ki ga zakonodajalec predpostavlja
oziroma si ga morda celo želi, če takšen namen ne izhaja že iz jezikovne razlage pravnega besedila.«
(Odločba US U-I-140/01, tč. 9) – Prestrogo, dopustno je ugotavljanje namena tudi na podlagi
zgodovinskih okoliščin, umestitve v sistem, logike itd. Vendar; nujna je vsaj določena objektivna
preverljivost trditve o namenu zakona oz. zakonodajalca.

101
 made by: marshall

razlaga ustave
- Na splošno veljajo za razlago ustave spoznanja splošne teorije o razlagi prava. Določene
posebnosti razlage ustave:
a) visoka stopnja pomenske odprtosti uporabljenih pojmov (človekovo
dostojanstvo, enakost, nečlovečnost, svoboda)
b) odsotnost hierarhično višjih aktov, ki bi usmerjali razlago.

kdo razlaga ustavo?

- Po eni strani; vsi, ki jo morajo pri svojem delu uporabljati. Zlasti pomembno vlogo pri
tem ima DZ, ki mora sprejemati zakone, ki so v skladu z ustavo. Ima široko polje proste
presoje, domneva o ustavnosti zakonov; zakoni veljajo in so zavezujoči, vse dokler niso
spoznani za protiustavne.

kdo je končni razlagalec ustave?

- Večplasten problem:
o Prirejenost vej oblasti: vsaka veja oblasti sme sama razlagati ustavo in ni vezana
nanjo (nekateri zagovorniki v ZDA, Nemčiji …).
o Pravna varnost: obstajati mora organ, ki ima zadnjo besedo.
▪ Parlament: načelo demokratičnosti
▪ Ustavno sodišče: ideja varovanja temeljnih pravic, ki ga bolje opravlja
organ, ki ni vezan na trenutno voljo ljudstva.

ustavno sodišče kot varuh ustave

- Kratka zgodovina ustavnih sodišč:
o Češkoslovaška republika, marca 1920
o Avstrija, oktober 1920
o Po drugi svetovni vojni večina zahodnih držav
o Jugoslavija (in Slovenija) 1963
- Na splošno pozitivna izkušnja varovanja temeljnih pravic in načela pravne države

zadržanost ustavnega sodišče

- Ustavno sodišče kot negativni zakonodajalec (Kelsen)
- Sodniško samoomejevanje
o Pomenske (»jezikovne«) meje ustavnih določb
o Splošna razlagalna pravila
o Prejšnje odločitve
o Prepuščanje razumnega polja proste presoje ostalim vejam oblasti

problem: protiustavnost ustavne odločbe

- Kakšni so možni odzivi?
o Vidik demokratičnosti?
o Vidik delitve oblasti?
o Vidik vladavine prava?
- quod custodiet ipsos custodes? - nemine

RAZLAGA POSAMIČNIH PRAVNIH AKTOV

- Gre za zasebne posamične pravne akte. Dvoumnost pojma »posamični« pravni akti.
Pomembno je, da je »avtor« pravnega akta ena, navadno fizična oseba. Oporočitelj,
pogodbeni stranki.
- V ozadju je ocena, da je (zasebni posamični) pravni akt izraz volje določljive osebe ali
oseb.

102
 made by: marshall

Subjektivistična razlaga
- Razlaga zasebnih posamičnih pravnih aktov je zato bolj subjektivistična. Iščemo namen
osebe, ki je (so) oblikovale vsebino pogodbe. Npr. »Določila oporoke je treba razlagati
po pravem oporočiteljevem namenu.« (Zakon o dedovanju).
- treba je iskati skupen namen pogodbenikov (volja strank), so pa določene omejitve =>
načela obligacijskega prava

VRSTE RAZLAG:
1) jezikovna razlaga
2) logična razlaga
3) sistematična razlaga
4) zgodovinska razlaga
5) namenska razlaga

RAZLAGALNI ARGUMENTI:
A. argumentum a simili ad simile
B. analogija (legis, intra legem, iuris)
C. argumentum a contrario
D. teleološka redukcija
E. argumentum a fortiori
a. argumentum a maiori as minus
b. argumentum a minori as maius
F. argumentum a cohaerentia
G. argumentum a completudine

103
 made by: marshall

Pogledi na naravo prava je Novakovo

XI. POGLEDI NA NARAVO PRAVA priljubljeno poglavje, ker nam je bla ta
snov predavana le v omejenem obsegu
predlagam, da si pogledaš še tisto
skripto za uvp, ki ima 164 strani in je
dostopna na Pravnici
1) NARAVNO PRAVO
skupna izhodišča naravnega prava:
1) naravno pravo
a) večno in nespremenljivo 2) pravni pozitivizem
b) splošno veljavno 3) zgodovinska šola prava
c) vsebinsko pravilno 4) sociološko pravoznanstvo
d) mogoče spoznavati z razumom 5) marksistična teorija prava
e) nadrejeno pozitivnemu pravu 6) sintetično pojmovanje prava

če je pozitivno pravo v nasprotju z naravnim, mu naravno pravo odreka veljavnost in vstopa na njegovo
mesto

kje poiskati vsebino naravnega prava?

a) narava => antično naravno pravo
b) bog => srednjeveško naravno pravo
c) razumsko izvesti iz opazovanja človekove narave => racionalistično naravno pravo

a) antično naravno pravo

b) srednjeveško naravno pravo
c) racionalistično naravno pravo

ANTIČNO NARAVNO PRAVO

- Aristotel
- družbeno (politično) pravo = naravno pravo + postavljeno pravo
- načelo blagohotnosti
- Aristotel: komutativna pravičnost vs. distributivna pravičnost
o izravnalna (komutativna) pravičnost: pravičnost med tistimi, ki so po naravi
neenaki, so pa pred zakonom enaki (npr. če moški nekoga pretepe ali pa če ženska nekoga
pretepe)
o razdeljevalna (distributivna) pravičnost: sorazmerna enakost med več
osebami glede na težo, ki jim jo pripisuje ustrezno merilo razločevanja (merilo
razločevanja: položaj posameznika v družbi) (npr. štipendija glede na višino dohodka)
▪ (to je pogosto vprašanje za 10)

SHOLASTIČNO NARAVNO PRAVO

- Tomaž Akvinski
- človeški zakoni morajo biti v skladu z božjim in naravnim zakonom
- če je človeški zakon krivičen, sploh ni zakon

tri vrste zakonov:

a) božji (večni) zakoni
b) naravni zakoni
c) človeški (postavljeni) zakoni

RACIONALISTIČNO NARAVNO PRAVO

- Hugo Grotius
- človeški razum = vir prava
- naravno pravo je nespremenljivo, tudi sam bog ga ne sme spreminjati

104
 made by: marshall

- naravno pravo:
o ožji smisel: skrb za skupnost
o širši smisel: spoznanje kaj je zanj koristno in kaj škodljivo
- temeljna vodila naravnega prava:
o spoštovati tujo lastnino
o spoštovati sklenjene pogodbe
o povrniti storjeno lastnino
o za zločin pretrpeti povračilo s kaznijo
- nemški naravnopravniki
- John Locke + Montesquieu => delitev državne oblasti
- John Locke + Jean Jacques Rousseau => teorija družbene pogodbe
- človekovo državnopravno odločanje ne more biti vsebinsko neomejeno in
samovoljno/arbitrarno

2) PRAVNI POZITIVIZEM
3 značilnosti pravnega pozitivizma:
a) preučuje pozitivno pravo = pravo, ki dejansko obstaja
b) pravo kot dejstvo, ki ga je mogoče empirično preveriti
c) zavrača metafizičen izvor prava, ostro ločuje med pozitivnim pravom in naravnim
pravom ter moralo oz. drugimi vrednostnimi sistemi

ZAKONSKI POZITIVIZEM
zakonski pozitivizem - pravo kot skupek pravnih pravil, ki ji v obliki splošnih pravnih aktov
postavijo oblastni državni organi + družbena učinkovitost

3 bistvene lastnosti zakonskega pozitivizma:

a) monizem – edini pravni vir je pozitivno pravo
b) etatizem – pravo postavi in sankcionira država
c) formalizem – poudarjanje formalnih elementov prava (hierarhičnost, veljavnost
pogojena s postopkom in ne z vsebino)
pravni pozitivizem
i) poseben pristop k preučevanju prava
ii) posebna teorija
iii) posebna pravna ideologija

ČISTA TEORIJA PRAVA

- Kelsen: Čista teorija prava
- država kot personifikacija sistema pravnih pravil

čista teorija prava - pravno pravilo velja, ker je sprejeto v skladu z višjim pravnim pravilom +
temeljno pravilo je predpostavljeno

teorija o stopnjevitosti prava - vsi pravni akri (razen hierarhično najvišjega normativnega pravnega akta
in materialnega pravnega akta) so hkrati akti ustvarjanja in uporabljanja prava

HARTOVA ANALITIČNA TEORIJA PRAVA

- Hart: Hartova analitična teorija prava
- Hart ostro loči med svetom prava in sveto morale

105
 made by: marshall

Hartova analitična teorija prava - pravo kot splet primarnih in sekundarnih pravnih pravil

primarna pravna pravila: nalagajo dolžnosti in prepovedi, povedo kaj posameznik mora in
kaj ne sme storiti
sekundarna pravna pravila: odpravljajo pomanjkljivosti primarnih pravil
a) pravilo o priznanju veljavnosti
b) pravilo o spreminjanju
c) pravilo o sojenju

PRAVNI REALIZEM
pravni realizem - skeptičnost glede zakonskega prava in prepričanje, da resnično pravo nastaja
šele v pravni praksi

KRITIKE PRAVNEGA POZITIVIZMA

2 pogosta ugovora zoper pravnemu pozitivizmu
1) ni mogoče dosledno ločevati med pravom in moralo => ARGUMENT NEPRAVA
2) pravo ni le skupek pravnih pravil => ARGUMENT NAČEL

➢ argument neprava – zavrača trditev, da med pravom in moralo, ni nikakršne pojmovne

povezave
o Radbruchov obrazec – najbolj znan argument neprava
➢ argument načel – pravo ni sestavljeno če iz pravnih pravil, ampak tudi iz pravnih načel,
ki so vsebinsko odprta

3) ZGODOVINSKA ŠOLA PRAVA

- Friedrich Carl von Savigny
- zavrača naravno pravo in poudarja običajno pravo
- naloga pravne znanosti je, da običajno pravo odkriva, preučuje in sistematizira
- gibalo pravnega razvoja je narodni duh
- odraz narodnega duha: običajno pravo, pravniško pravo, zakonsko pravo

4) SOCIOLOŠKO PRAVOZNANSTVO
- odločilno ni veljavno pravo, ampak tista pravila, ki so dejansko učinkovita in, ki jih
štejemo za zavezujoča

5) MARKSISTIČNA TEORIJA PRAVA

- Karl Marx
- ekonomska baza + družbena nadstavba
- pravo je del družbene nadstavbe
- pravo je orodje buržuazije
- ker bo komunizem brezrazredna družba, bosta postala država in pravo, kot orodje
vladajočega razreda nepotrebna

6) SINTETIČNO POJMOVANJE PRAVA

na človekovo pravne odločitve vplivajo:
a) družbena razmerja/ življenjski primeri
b) pravna pravila
c) vrednote

sintetična/integralna/trodimenzionalna teorija prava: pravna dogmatika + sociologija prava + pravna filozofija

106
 made by: marshall

ZAPISKI IZ PREDAVANJ
teorije o naravi prava – velika dihotomija
- pravo kot najstvo (vrednota) – pravo na ravni ideje => naravno pravo
- pravo kot dejstvo – nekaj kar dejansko obstaja => pravni pozitivizem

bistvo naravnopravne šole

- prava ne ustvarja človek
- pravo odkrivamo
- človeško pravo je podrejeno naravnemu pravu (naravno pravo vredno več kot pozitivno
pravo)
- naravno pravo je večno
- človek odkriva nekaj kar objektivno že obstaja

Avguštin: lex iniusta non videtur esse lex = nepravičen zakon se ne zdi da je sploh zakon

bistvo pravnega pozitivizma

- naravno pravo ne obstaja
- pravo je človeška stvaritev
- opazovanje in opisovanje prava
- zavzema se za drugačen teoretičen odnos do prava – funkcija pravne teorije je samo da
pravo opisuje

kaj je vir naravnega prava

a) antika: vir naravnega prava je narava v smislu, tega kar obstaja okoli nas, iz opazovanja
tistega kar je okoli nas se lahko naučimo kaj je prav
b) srednji vek: vir naravnega prava je bog
c) čas racionalizma v 17. in 18. st.: vir naravnega prava je človeška narava (po Kantu
človeški razum), po razumski poti lahko odkrijemo kaj je nesporno vodilo družbenega
urejanja

srednji vek – hierarhija:

a) božji zakon = lex divina (božji razum, božja volja)
b) naravno pravo = lex naturalis
c) pozitivno pravo = lex humana

božji zakon

naravno pravo

pozitivno pravo

pravni pozitivizem
a) monizem
b) etatizem
c) formalizem

107
 made by: marshall

Kelsen
- treba je ločiti svet dejstev in svet najstev
- pravo v osnovi spada v svet dejstev, ampak ta dejstva nam sporočajo kaj moramo in
česa ne smemo
- neka pravna norma izvira iz druge pravne norma
- celoten pravni sistem JE niz pravnih norm
- kje je izhodišče celotnega pravnega red? – temeljna norma (grundnorm)
- to temeljno normo si je treba predstavljati kot miselno predpostavko
- enkrat se bo treba odločit ali določen sklop norm štejemo za pravno normo

moderni pravni pozitivizem

- Hartova teorija
- v modernem času v ospredje stopi drugačno vprašanje: ali obstaja (nujna) povezava med
pravom in moralo
- ali je lahko pravo ki ni moralno, lahko pravo?
- Hart: med pravom in moralo ni nekakšne nujne vezi
- kaj natanko to pomeni?
o vsako pravno vodilo mora biti moralno
o nobeno pravno vodilo ne sme biti nemoralno
o uporaba prava nujno vsebuje vrednostne prvine
- moderni pravni pozitivizem ne zanika, da obstajajo številne tesne povezave med pravo
in moralo.
o določanje vsebine prava
o zapolnjevanje pravnih praznin
o razlaga prava
- trdi le, da nemoralno pravo ne postane neveljavno zgolj zaradi ocene, da je nemoralno

druge teorije, ki pravo razumejo kot stvar dejstev

- vrsta drugih teorij o naravi prava izhaja iz prepričanja, da je pravo stvar dejstev, a jih
tradicionalno ne uvrščamo med pozitivistične teorije
- nesporno pa je, da zavračajo metafizično utemeljevanje prava in da pravo opisujejo kot
dejstveno pojavnost

sociološko pravoznanstvo
- pravo tvorijo določena družbena dejstva – v tej različici pozitivizma gre za dejansko
ravnanje ljudi
- odločilno torej ni veljavno pravo, temveč le:
o (i) tisti del veljavnega prava ki je dejansko učinkovito
o (ii) tisti del družbenih pravil, ki jih štejemo za zavezujoča
- Ehrlich v teh duhu govori o »živečem pravu« (lebens Recht)
- v tem pogledu se sociološko pravoznanstvo zavzema za širše razumevanje prava

marksistično razumevanje prava

- prav tako po obliki kot po vsebini določa ekonomska podstat določene družbe (dejstva)
- pri tem izhaja iz kritike meščanske družbe in njenega prava
- gradi na prepričanju, da je potrebno razlikovati med:
o ekonomskimi temelji družbe in
o pravno in politično nadstavbo

108
 made by: marshall

vpliv ekonomskega temelja

- marksizem izhaja iz prepričanja, da ekonomski temelj bistveno določa družbeno
nadstavbo in s tem tudi pravo
o sužnjelastniško pravo, fevdalno pravo, buržoazno pravo
- pravo je tako »v zakon privzdignjena volja vladajočega razreda« (Marx)
- ekonomska moč se prenese v sfero pravo

vloga prava v komunizmu

- naslednja stopnja razvoja, ki naj bi sledil meščanski družbi, je socializem ki bo vodil v
komunizem
- ker bo komunizem brezrazredna družba, bosta postali nepotrebna tako država kot
pravo, ki sta le orodja v rokah vladajočega razreda
o odmrtje prava in države

kritika pravnega pozitivizma

- Profesor Pavčnik:
- argument neprava
o med pravom in moralo obstaja pojmovna povezava, ki je ni mogoče odmisliti
o teza: če pravo ni vsebinsko pravilno, ne more pravno zavezovati. je to pravni ali
vsebinski argument?
o ugotovitev, da je pravo nemoralno – moralni ali pravni element?
o argument neprava zajema le najbolj temeljna in splošno sprejeta pravila
človečnosti in človeškega sožitja
o pomembno je, kakšne so vrednote že v času, ko je bil domnevno vsebinsko
nepravilen pravni akt sprejet
- argument načel
o pozitivno pravo sestavljajo le pravna pravila, ki jih je »postavil« zakonodajalec
o pravna načela. gre za pravna vodila, ki niso plod zavestne zakonodajne
dejavnosti?
- argument razumevanja pravnih pravil
o vrednotenje je neizogibni del procesa prava
o moralo zato vsaj v tej fazi vstopa v pravni proces

▪ kako ovreči pozitivistično tezo, da je med pravom in moralo jasna ločnica

▪ ta ločnica namreč ni jasna

109
 made by: marshall

XII. VRSTE IN METODE PRAVNIH ZNANOSTI

Pravo je sistem kot celota učinkovitih pravnih pravil in pravnih načel, ki v mejah praven pravilnosti urejajo
življenjsko pomembno zunanje vedenje in ravnanje ljudi v državnopravno organizirani družbi.

Metodološki pristop je odvisen od predmeta, ki ga proučujemo in cilja, k kateremu posamezna znanost

teži.

5 metod s katerimi je mogoče raziskovati pravo:

a) dogmatična metoda
b) aksiološka metoda
c) sociološka metoda
d) zgodovinskopravna metoda
e) primerjalnopravna metoda

DOGMATIČNA METODA
Dogmatična metoda raziskuje pravo kot normativni pojav.
- izhodišče: načelo normativnega popisovanja (če nastopi dejanski stan D naj nastopi
posledica P)
- tako so zgrajena posamezna pravna pravila in posledično celotni pravni sistem
- posamezna pravna pravila so vsebovana v splošnih in posamičnih pravnih aktih
- hierarhija pravnih aktov

3 analize normativnih pravnih aktov pri dogmatični metodi:

a) jezikovna analiza
b) formalno-logična analiza
c) sistematična analiza

➢ jezikovna analiza: pravo je jezikovni pojav, ki ima kot strokovni jezik kopico
posebnosti
➢ formalno-logična analiza: pravo lahko pojmovno razčlenimo, dognanja pa povežemo
v ustrezen znanstveni sistem
➢ sistematična analiza: hierarhičen sistem normativnih pravnih aktov, klasifikacija
prava, vsaka od pravnih panog se ukvarja s pravom z določenega zornega kota

- pravo kot dogma, ki jo je treba sprejeti za resnično, ne pa o njej dvomiti ali jo preverjati
- izhodišče je pravo, ki je, in ne pravo, ki naj bi bilo

AKSIOLOŠKA METODA
Aksiološka metoda je metoda vrednotenja v pravu.
- Celota vrednostnih izhodišč (vrednote, merila, načela) in postopkov vrednotenja.

SOCIOLOŠKA METODA
Sociološka metoda raziskuje resnično pravo.
- katere življenjske okoliščine naj bodo pravno urejene
- zakaj so pravne posledice pomembne za družbo
- kaj je treba pravno urediti
- kako družba vpliva na razumevanje in uporabljanje normativnih pravnih aktov
- kako pravna pravila vplivajo na družbo

110
 made by: marshall

- vzrok za družbeno urejanje: konflikt interesov

- razločevanje med tem kaj je in tem kaj naj bo (dejansko vs. normativno, law in action vs. law in
books)
- kako se postavljeno pravo udejanja v praksi
- učinkovitost je predpostavka pozitivnosti prava
- sodna praksa ima ključno vlogo v sistemih precedenčnega prava

ZGODOVINSKOPRAVNA METODA
Zgodovinskopravna metoda raziskuje zgodovino prava.
- zgodovina posameznih pravnih panog
- nacionalna pravna zgodovina
- obča pravna zgodovina
- sinhrona in sistematična metoda
- raziskuje razvojno in vzročno

➢ Sinhrona metoda – preučuje vsako obdobje posebej in povezuje praven pojme v

horizontalnih zvezah.
➢ Sistematična metoda – preučuje predmet preučevanja vertikalno, skozi dalje časovno
obdobje.

PRIMERJALNOPRAVNA METODA
Primerjalnopravna metoda primerja iste praven sestavine dveh ali več pravnih redov, da
ugotovi kaj jim je skupno in podobno, ter v čem se razlikujejo.
- predmet primerjave: pravni instituti, praven panoge ali podpanoge, pravni redi, splošne
teorije
- pravne družine: evropsko-kontinentalna pravna družina, anglo-ameriška pravna
družina, religiozna pravna družina (družina islamskega prava)
- 2 poti primerjave:
o a) najprej ločeno obravnavamo nato primerjamo
o b) že od začetka primerjamo
- poenotenje prava (unifikacija prava) - sploh ekonomsko-pravno področje

DELITEV PRAVNIH ZNANOSTI

dve temeljni merili za razločevanje:
a) ali preučuje zdaj ali nekoč veljavno pozitivno pravo
b) metodološko izhodišče in metodološki cilj, ki ga znanost zasleduje

delitev pravnih znanosti:

a) zgodovinskopravna znanost
b) pozitivnopravna znanost
c) primerjalnopravna znanost
d) teorija (in filozofija) prava

➢ pozitivnopravna znanost – spozna veljavno (pozitivno) pravo

➢ primerjalnopravna znanost – podobnosti in razlike med veljavnimi pravni redi
➢ teorija (in filozofija prava) – zajema pravo kot celoto, skuša ugotoviti njegova
izhodišča, temeljne in splošne značilnosti

111
 made by: marshall

POZITIVNOPRAVNE ZNANOSTI
Pozitivnopravna znanost pozitivno pravo preuči, razčleni in sistematizira.

TEORIJA PRAVA
Teorija prava je znanost, ki preučuje splošne lastnosti in zakonitosti prava.
- teorija prava izraža svoja spoznanja in ugotovitve s pojmi in zakoni
- splošni pojmi (niso nujni, skupni za vse pravne panoge) vs. temeljne pravne pojme
(nujni)

FILOZOFIJA PRAVA
Filozofija prava sistematično preučuje in razlaga bistvena vprašanja prava in njegove narave.

tri temeljna vprašanja filozofije prava:

a) kaj je pravo? (ontologija prava)
b) kako naj v pravu ravnamo? (aksiologija prava)
c) kaj je za pravo dobro in zlo? (etika prava)

ODNOS DO PREUČEVANJE DRŽAVE

- država pravo sankcionira
- pozitivacija prava – celota vplivov države na pravo
- pravo opredeljuje državno organizacijo (pristojnosti in razmerja)

112
 made by: marshall

XIII. NEKAJ ZAPISKOV IZ VAJ ZA UVP

drugi zapiski vaj so dodani že k
izvorni snovi (npr. pri ustaljeni
sodni praksi, pravnem pravilu,
retroaktivnosti …)
ZAKON
Zakon o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina (ZVDP) – RS 70-3374 / 1997
- ZVPD - uradna okrajšava zakona
- RS – Uradni list Republike Slovenije (lahko se zgodi da je SRS (Socialistična republika Slovenija
– npr. za Zakon o dedovanju)
- 1997 – letnik Uradnega lista
- 70 – številka Uradnega lista
- 3374 – številka objave

zunanja (oblikovna) struktura zakona:

a) poglavja
o vsebinsko povezani sklopi členov
b) oddelki, odseki
o pri obsežnejših zakonih
c) členi
o sestavljeni iz ene ali več povedi
o zaporedna številka
o lahko so tudi naslovljeni (marginalna rubrika, rubrika)
d) odstavki
e) alinee

vsebinska struktura zakon:

a) naslov
o poda bistveno oznako vsebine zakona
o beseda zakon ali zakonik
o lahko kratica
b) uvodne (splošne) določbe
o opredelitev namena zakona
o (zakonske) definicije
o temeljna načela
c) centralne določbe
o jedro zakona
o pravila, zaradi katerih je bil zakon sprejet
d) kazenske določbe
o določajo sankcije za kršitev centralnih določb
e) prehodne in končne določbe
o roki za uveljavitev določb zakona
o včasih tuti kdaj zakon preneha veljati
o kateri pravni akt preneha veljati, ko stopi v veljavo za akt (t.i. derogacijska
klavzula)
o določijo časovna (redkeje prostorsko/osebna) veljavna določila

113
 made by: marshall

ODLOČBA USTAVNEGA SODIŠČA

sklopi zadev, o katerih odloča US:
a) presoja ustavnosti in zakonitosti zakonov, podzakonskih prepisov itd.
o postopek zoper splošne pravne akte
b) ustavna pritožba
o postopek zoper konkretne odločbe, s katerimi se krši človekove pravice
c) ostalo
o spori o pristojnosti državnih organov (= kompetenčni spori)
o potrditev poslanskih mandatov
o ustavna obtožba zoper predsednika republike, predsednika vlade in ministrov

dostop do US:
a) zahteva za varstvo ustavnosti in zakonitosti (pooblaščeni predlagatelj – določen z
zakonom ali ustavo)
b) pobuda za varstvo ustavnosti in zakonitosti (posameznik + pogoj: pravni interes)
c) ustavna pritožba (posameznik + pogoj: pravni interes)

➢ ustavna pritožba → izpodbijamo posamičen pravni akt (npr. sodbo)

➢ zahteva/ pobuda za varstvo ustavnosti in zakonitosti → izpodbijamo splošne pravne
akte (npr. zakon)

pravni interes
- 2. odstavek 162. člena URS: »predpis posega v pravice, pravne interese oz. pravni
položaj pobudnika«
- ugoditev predlogi bi privedla do spremembe njegovega pravnega položaja

abstraktna in konkretna presoja ustavnosti

a) abstraktna presoja – nek splošni pravni akt (npr. zakon ali podzakonski akt), zahteva/
pobuda za varstvo ustavnosti in zakonitosti
b) konkretna presoja – konkreten splošni akt, nek posamičen pravni akt (npr. sodba ali
upravna odločba), ustavna pritožba
- tudi določene zahteve so lahko konkretna presoja (sodnik je v konkretnem primeru naletel, da je zakon
po katerem bi moral soditi neustaven)

zgradba odločbe US:

a) uvod
o za kakšno odločbo gre, kdo je sprožil postopek
b) izrek
o odločitev US
c) obrazložitev
i. odsek A: povzetek navedb obeh strank (opis dejanskega stanja)
ii. odsek B: obrazložitev odločitev US (pravni argumenti) glede pravnega interesa
in vsebine
iii. odsek C: navedba sodnikov, ki so odločali ter navedba kako so odločali

➢ zavrže – procesna odločitev, niso bile izpolnjene procesne predpostavke, o vsebini se

niti ni odločalo
➢ zavrne – vsebinska določitev

114
 made by: marshall

PRAVOVARSTVENA ODLOČBA
pojem
- kaj je pravovarstvena odločba?
- predpogoj: (izpeljan) pravi postopek
- vsebina: odločitev o predmetu obravnavanja (pravicah in obveznostih)
- kateri organi jih izdajajo?
a) redna sodišča
b) upravni organi
c) ustavno sodišče

vrste pravovarstvenih odločb

a) sodbe ali (upravne) odločbe oz. odločbe ustavnega sodišča
o vsebinsko odločanje o tožbi, obtožbi, upravni zadevi, pobudi za oceno ustavnosti
b) sklepi
o pretežno procesne narave (npr. odločanje o izvedbi dokazov, o izločitvi sodnika)
(tudi izjeme)
- vrste pravovarstvenih odločb:
1) ustavno sodišče: odločbe US in sklepi
2) upravni organi: upravne odločbe in sklepi
3) redna sodišča: sodbe in sklepi

struktura rednih sodišč

- kazenski in civilni postopek
- kazenski postopek: ali je oseba storila kaznivo dejanje, stranki: obdolženec, državni
tožilec (dt)

sodišča splošne pristojnosti

- 1. stopnja: okrajno sodišče ali okrožno sodišče (okrožno sodišče - manjše število, večje
območje, kazniva dejanja za katere je zagrožena višja kazen (20 000 € kazni, 3 leta zapora)
- 2. stopnja: višje sodišče
- vrhovno sodišče (lahko nastopa tudi kot 1. stopenjsko – redko, v določenih primerih kot 2. st. v
določenih primerih kot 3. stopenjsko sodišče)

specializirana sodišča
- upravno sodišče (o pritožbi odloča vrhovno sodišče)
- delovna in socialna sodišča
o višje delovno in socialno sodišče (o pritožbi odloča vrhovno sodišče)

sestavine pravovarstvene odločbe

- odločba je sestavljena iz:
1) uvod: navedba članov sodišča, strank, zastopnikov, datuma
2) izrek/ dispozitiv (ténor): odločitev o zadevi (razsodba)
3) obrazložitev: pojasnitev razlogov, ki utemeljujejo pravno odločitev (pravo in
dejstva)
4) pravni pouk: navaja pravno sredstvo, rok, v katerem je mogoče vložiti pravno
sredstvo ter organ pri katerem ga vložimo

3 vrste uporabe rednega pravnega sredstva (pred pravnomočno odločitvijo):

a) kršitev postopka
b) napačna uporaba materialnega prava
c) nepopolno/zmotno ugotovljeno dejansko stanje

115
 made by: marshall

- izredna pravna sredstva (po pravnomočni odločitvi)

- pravnomočen postane izrek
a) formalna pravnomočnost: pravnomočnost nam pove, da ni mogoče več vložiti rednega
pravnega sredstva
b) materialna pravnomočnost: vsebina je zavezujoča, se je moramo držati

kazenska odgovornost
a) polnoletnost
o izjeme: mlajši (14-16 let), starejši mladoletniki (16-18 let) (poseben postopek, drugačne
sankcije)
b) prištevnost
o razumska in voljna sposobnost
c) krivda
o naklep/ malomarnost

➢ naklep: direkten in eventualen naklep

➢ malomarnost: zavedna in nezavedna malomarnost

116