Vsem obcankam in obcanom

ter bra/cem tJidemsketja tj/asi/a NAS GLAS

zelimo
prijetno prazno~anje bolicno no~oletnih prazniko~
~ no~em letu 1998 pa zdrMja, srece, uspeho~ in osebne9a zado~oljst~a.
y

ZUPAN
OBCINSKI SVET
 2 ODMEV OBCINE
Poslavljamo se
od leta 1997
December jc mescc veselja. obdarovanja
in tihcga pricako\'anja, pricelek zime in
cas, ko si ljudjc narcdimo prcgled
eno ielncga dela. LelO 1997 jc bila bogata,
saj jt:: dala obi In c pride lke kmelom, poine
sode vina vinogradnikom in velika SOllea
vscm Ijudcm na Zcmlji. Tega lela sc bomo
spom inj ali ludi po pr ircdit vah v nasi
obeini, novih pridobitvah za !lase obcane,
tri letnem dell! vodstva !laSe obCine in
nenazadnje ludi po vscm tistem, kaT S1110
lahko zap isa li na stran eh videmskega
glasila NAS GLAS.
Dragi bralci, pred vami je ze celfla
stevil ka v lelU 1997. praznicno obarvana
in vsebinsko bogata. Skozi vse leto je nas
sti riclanski urednisk i odbor poskusai
slediti vsem dogajanjem v obeini, v
fotografski ohje kti v ujeti vsak SC tako
skromen dogod ek, veseli 51110 bili vsakcga
va~ega povabila. Nekaleri sle nas pohva-
lili, drugi grajali, vsem je bilo pac lezko
ugoditi, ampak v drllgem letniku izdajanja
smo postali zrele.i~i in z novimi idejami se
z glasilom podajamo v tretji letnik.
Zagotovo ste vsal.: tretji mesec cakali na
glasilo, ki Vam je, vsaj upamo tako. nil
dam princslo nekaj dabrih in zanimiv
infonnacij 0 dogodkih in Ijudeh v obcini.
Mnogi sle bili nasi zvest i bralci, ucenci
OS nasi vestni dopiso\'a lei in tega si zel i
nas uredni ski odbor tudi v no\'em letu.
V boi ieno - novoletni stevilki smo
naredili prerez eno letnega dela obCine.
zilova yam prt!dslavljarno enega ad
obeinskih odborov, bili sma zravcn. ko so
izvolili predsed ni ka Ilovih KS Dolena in
Sela, ko so odlocali 0 sarnopri spe\'k u \.
Leskoveu in Podlehniku. ni smo manjkali
na vsell praznikih in pri redi tvah po krajih
nase obcini. na rrcdzadnji seji obcinskega
sveta, sreea li smo najstarcjso obcanko in
bili smo ztllc raj tam, kjer smo lahko
izvedeli kaj zanimivega.
Tokra! yam bode l cljc ob novem Ictu
povedali najmlajsi iz as Lcskovcc in nasi
znani in manj 7nani obeani. pripravili smo
vam veliko nagradno kri~anko , pll se
\'eliko zan imi vih fotogratij tcr nekaj
inform acij v Uradnih objavah.
Ze lil11o. da ostane NAS GLAS vas
spremljevalee ludi v pri hodnjclll letu, ko
se bomo v uredni stv u trudi li biti se boljsi.
Naj bodo prihajajoci praznieni dncvi poln i
vcselja v vasih srcih, vese lite se novega
leta in ob mi s li na staro pozabite na vsc
zalostnc trcnutkc leta, ki se pocasi izteka.
Pridru zujcl1lo sc vscm cesti tkam oh
novem Ictu 1998, VSCIll zc lilllo zdravjll.
sreec in ustvarjalnih dni. tudi ko boste
prebirali vrstiee Nasega glasu, veseli
nazdravitc 1l0VCIllU lelU in nc pozabite na
Ijubezcn in spostovanje v druzini in mcd
vsemi nami. Sarno SRECNO 1998 Vam
klieemo \'si skupaj!
TATJA NA, NATA SA. FRANCF, IVA N
v
lupanova beseda
Smo lik prcd koncem Icta 1997 in trilctncga
obdobja v dc lo\·anju obcine Videm. Iztekajoce se
lela kljub vsem le:l.avam zakljucujemo z
zndovoljstvOtll, ceprav nam ni uspe lo zadovoljiti
pOlreb in '-c lja vseh vas. Delali smo na vsch
podrocjih. prcdvscrn pa na infrastrllktumih
objektih in placevali se nekatere oh\'eznosti za
minulo lelo.
Pred nami je sp rejemanje planov za obdobje Se
en ega leta. lorcj lela 199R. Na podlagi potreh in
zelja bode odbori in svet obcine sprcjcli program,
ki bo po najboljsih moznostih pokril vsa podrocja
obcinc \' ok\"iru razpolozljivih srcdste\,.
Ob koncu leta sc \·SCIll Yam. obranom.
sod elavct' lll. odborom. svt:tu obcine. krajevllim
sk upnostim III sirankam zahva ljujem za
sod clovanj c in (vorno delo, vsem Yam. k' I· nasc dco
I Zupan Franc KIRBIS
ocenjujcle pozitivilo in vse m tislim, ki ga occnjujctc morlia tUlli manj pozitiv ll o.
Vsaka dobra in sbba mi se l doprincse nove ideje in spodbudc za sc boljse skupno
delo vanje. ki nam jc pOlrchno za bodoCi razvoj obCinl.: kot eclo lc.
Ob koncu '-clim vscm skupaj in Yam. dragi obeani \'csde bozicnc praznikc in sreeno.
uspeha po ln o nO\·o ieto 1998.
Vas 'uprH1
Franc KIRBIS
Drage obcanke in obcani!
Spel jc IeIO naokrog in mincva Zc Ireljc lew. odkar dcla mo in imamo
svojo obCino Vidcm. Oclovanje svcla obc in c in odborov jc hila dobre , ~aj smo
z dogovori lahko premagali kilT precej ovir. Do dccernhra li mo imcli 31 rcdnih
sej in dvc izredni scj i obCinskcga svcta in vsckakor ob ICIll vc lja pnhvala
we lnikom . ki so 'ie 'icj udelez.evali in odgovorno zaslopali svoje zaob ljubc.
Hila je naporno, nmpak z vaso podporo. spostova ni abeani. smo narcd ili kaT
prccej ve lik korak 7<1 boljse zivljenje in urcjenosl l1<1 se ohcinc. Vse h nasih
skupnih zelja "c v lem kTalkem obdohju Ile da izpo lniti. la W vas prosim za
stTpnost in vZlrajnost, saj bomo Ie taka la hko pripomogli k nasc mu razvoju.
Bilo jc pohval in tudi kritik v tern lelll, l:.C pa poglcdamo llaSc in vase
opravljcno delo v tell Ictih. ni taka slabo in lahko povcm , da jc bilo vclika
narcjencga.
Vsi ti napori so dali dolocenc rezultatc.
dosegli smo tempo in stanje razvoja. kar
pamelll, da vsakn leta 1l111nj laostajamo za
razvitimi obei nami, scvcda ce 7 razvitimi
primcrjamo na sa ohmoeja . Uspclo nam je, da
,1110 v casu pulilicnih razhajanj mcd strankami
vzpo<;tavili f<l7Ulllnost . ~ tcm pa dobro
uCi nkovilO'1. ka r doka7ujcjo sp rejcti programi
III rea li7i.lcijc Ila rodroeju cestnega.
vodovod ncga in tcl efon, kega uml'cija. 501<;tv3.
kulturc. ~porta. pa lud i zagotavlj'.II1je muznusti
za razvoj podjelnistva. kl11 c lij ~ l va in se ccsa.
Z vztraj nostjo in en olnostjo o;e bomo lahko
uprl i vsemu ti slemu, br bi skuduvalu nasi
obeini. Z,lto va~ prosi 111 , dclujmo skupno in
" • strpn o. kaJ'li ludi tako bomo pripolllogii k
Friderik BRACIC
boljsemu ra7voju na sih nast'lij.
Zupanu, pod zu panu, C1anulll obcinskc upravc. clanulll SVc(a kraj ev nih skupnusti
in vsem obblllkmn in ohcanom ~e v imenu ohcinskcga ,;;veta 7i.lhvaljuj c lll za
dobra sodclovanjc v tem letu.
Ob boiicnih in novolctnih praznikih vscm sku paj ze lim prijl.:lno pnlZllovanJC z
zeljo, da bi tudi v novcm Ictu 1998 bili vsi nl ravi, srccni. 7adovoljni in
prcdvscl1l uspcs ni .
Predscdnik ubCinskcga svc la
Fridcrik BRACI(':
 ODMEV OSCINE

Predstavljamo vam stab civilne zascite v obcini

08 NESRECAH NUDITI VSO
ZASCITO IN POMOC LJUDEM
Vse od pricetka delovanja obcine je rued
odbori in komisijami zastopan tudi stab
civilne zascite. Osnovna naloga staba je
nudili zascito in pomagati
clcmcntarnih in drugih nesrecah, pray
lata je stab v .reh letih Daredil velika pri
posodabljanju oprernc in dodatnem
izobraicvanju. Poveljnik staba civilne
zascite je Milan Sibila, sicer ie
dolgolctni clan PGO Tdcc, njegov
namestnik je Ziatko Kelenc ( zaposlcn
na abeini kat komunalni organizator),
ciani pa so Franc Stopajnik, Slavko
Stainer in Stanko Vaupotic. Dobro pa
sodelujejo tudi s preds. GZ Videm mag.
Janczom Mercem in poveljnikom zvcze
.,.--. Jankom Kozelom. Sestajajo se po
potrebi in v treh letih se k sreci niso
pokazale potrebe po interveneiji, so pa
zato izdelali eelotno analizo ogrozenosti
in nahf zascifc fcr rdcvanja v obcini.
Milan SIBILA
Nckdaj so podobni stabi civilne zasCite i.e
delovali po nekater ih krajevnih
skupnostih, tedanja oprema je zastarcla in
delovanje stabov je predvsem v zadnjih
letih zamrlo. Milan Sibilaje skupaj s ciani
staba poskusal to se potrebno dele obuditi,
v zato je potreboval tudi posluh pri vodstvu
obcine in nekaj srcdstcv za posodabljanje
in izobrazevanje. Uspelo mu je uresniciti
dobesedno vse, kar si je stab zadal na
zaeetku svojega dela, se bolj ya utrditi
dobre odnose s PGD. 0 stabuje Sibila med
drugim povedal: »Zaeetek ni bil kdo ve bj
obetaven, saj smo se morali najprej sooc iti
z zastarelostjo opreme in pomanjkanjcm
znanja prejsnjih clanov, ki so bili ze precej
v letih. Ampak tlsreli smo narediti vsaj
nekaj , pa tudi obcina sama je dala civilni
zaseiti vee podpore v veri. da lahko ludi na
tak naCin pomaga svojim obcanom v
primeru katerekoli nesrece . Obcinski stab
CZ ima pod svojim okriljem enole prve
pomoCi iz vseh KS. RBK zascito
(radiolosko - biolosko - kemicno), gasilske
cnote, prvo veterinarsko pomoc III
tehnicno enoto. To so kriteriji, da stab
sploh lahko obstaja in jih seveda mora
imeti, po!eg tega pa mora imeti se enoto za
podparo, vanjo pa so vkljuccni ljudje, ki v
primcru nesrece prvi prskrbijo za prehrano
in ogrozenim Ijudem nudijo stanovanje.
Seveda je vsak llaS clan staba zadolzen za
posamezllo enato. V zadnjem casu smo
dali veliko poudarka izobrazevanju
(potckalo je na Igu v Ljubljani) , nasa ekipa
prve pomoCi je sodelovala na tckmovanju
za ptujsko regijo , zasedla je drllgo mesto,
in clanice so ze pred tem obiskale tecaj
prve pomoCi.V mesecu pozarne vamosti
nismo bili poscbej aktivni, kajti takrat so
svoje znanjc in izkusnjc baJj prcvcljali
gasiici, smo pa bili v tem casu na sejrnu
civilne zascile. Ampak denarja bi za svoje
delovanje potrebovali se mllogo vee, kljub
vsemu pa smo ga i111e li dovolj, da smo
kupili nove oblckc za stab, prenosne
postajc, tudi obleke za prvo P0l110C in
torbice, kajti stare so bile ze prevce
zaslarele. Nekaj skromn ih sredstev nam je
kljub vsemu ostalo (v proracllnll smo imeli
let os na razpo[ago 1,7 MIO tolarjcv) in ta
ostanek sredstcv S1110 podarili gasilskim
drustvom za nabavo opreme, ki jo tudi
sami korislirno. Moram Sc poudariti , da
nismo nc vern kako dobro oprem ljeni, kajti
vsaka obCi na bi morala za ponovno
ozivitev in pozncjse delovanje staba CZ
dobiti delez zagonskih sredstev, zato pa se
mora pac vsak slab ZIKljti bolj po svojc .«
Na sedeiu obCine je nekaksen
center za obves6anje
Po opravljeni analizi ogrozenosti v obCini
Vidcm, naj bi bilo na tcm obmocjll najvec
ogrozcnosti predvsem zaradi poplav,
plazov in bistven problem naj bi po
besedah Milana Sibile predstavljala tudi
ccntralna kurjava po salah. Vsc to ima stab
pod nadzorom, Ijudjc pa se lahko na stab
obrnejo preko sedda obcinc, tam pa bode
dobili vse bodoce infonnacije in napotke.
Sicer pa bo stab CZ tudi v novem letl! dal
najvcc poudarka usposabljanju, prikljucili
naj bi se eno dodatno enoto za prvo
pomoe, navezali morda vee soddov31lja z
as III svoJe delo pribli zali tudi
osnovnosolccm. V decembru sc bo stab
sestal sc zadnjic v tem lelU, takrat pa bode
ciani natancno apredelili nabavo oprcmc
injo tudi ovrednotili.
T. Mohorko

CERTUS
AI10busni promot Maribor d.d.
Linharfova ul. 22, 2000 Maribor
Telefon: 386 (0)62/3003 300
Telel'ax: 386 - (0)62/3003 383
------~--------------------------------------------------

Opravlja:
*Avtobusne prevoze: z rcdnimi avtubusnimi Jim/ami \' mCSlllcm, primestncm, mcdkrajcvllcm ill mcdnarodncm promclU
*Servisne deJavnice v: Mariboru~ DE Pluj~ DE SI. Bistrici: za avtobuse in gospodarska vozila
servisi: Mercedes, Tam, lkarus, WcbasfO. Kienzlc~ Prodata
*Organizira: pOfOvanja po domovini in inozcmstvu, obisk sC'jmov, strokovna pU8vctoval~iH, poCilnicc v obmorskih in a/pskih
klimatskih zdraviJisCih lcr kmeckcm turizl1w
/etovl~Y:ih)

*Posreduje: vse vrste luristicnih informacij ill opravljamo mellja/no sJuzbo

Informacije dobite v
Komcrciala, Linhartova ul. 22
telefon : (062) 30 03 307
tdefeks: (062) 30 03 383
Turist agent Maribor, Mlinska 1
te lefon: (062) 25 360
tclefeks: (062) 25 361
Avtobusna postaja Maribor
telefon: (062) 221 433
Cenjenim potnikom zelimo vesele bozicne praznike, ter zdravo in srecno NOVO LETO 1998.
DE Pluj, Ormosk. 34/.
lelefon: (062) 771 681
Turist agent Ptuj, Miklosiceva 2
telefon: (062) 772 R20
Avtobusna postaja Ptuj
telefon: (062) 771 336
Avtobusna postaja Radgona Avtobusna postaja Ljutomer
tclefon: (069) 61 971 Iclefon: (069) 81 331
DE SI. Bistrica, Kolodvorska 10 Avtobusna postaja Lenart
te lefon: (062) 811 233 telefon: (U62) 724 689
Turist agent Ormoz, Vrazova 5
telefon: (U62) 70 I SUS
Kolektiv CERTUS, potniski promet Ptuj

Volitve v svet KS Dolena in novoustanovljene KS Sela
DOBIL! TEZKO PRICAKOVANO KS
Na dan volitev predscdnika dri3ve smo
v nasi obcini po leg refer"enduma v
Leskovcu in Podlehniku izpeljali se
volitve v sveta KS Dolcna in
novoustanovIjene KS Scla. Od
nekdanje KS Dolena se je tako odcepilo
pet manjsih naselij: Barislovci, Sela,
Trnovec, Popovci in Zg. Pristav3, zato
je bilo potrebno izpeljati nadomestne
volitve in volitve v novi svet KS Sela. Ta
novoustanovljena KS zdruzuje 160
gospodinjstev in ima 522 prebivalcev, v
KS Dolena pa ostajajo naselja: Bolecka
vas, Dolena, Popovci in Zg. Pristava s
164 gospodinistvi in 533 prebivalci. Od
skupnega stevila prebivalcev v obcini,
teh ie 7727, imata obe KS Ie 12
odstotkov vseh prebivalcev obcine,
lezita ua ravninsko - hribovitem
obmocju, abe pa sta pravni osebi v
obcini Videm.
Po podatkih obcinskc vohlne komisijc so
hili v SYct nove KS Scla izvoljcni
naslednji ciani:
I) Anton Persuh (naselie Trnovec)
1) Jozef Kraj nc (naselie Barislovci)
2) Silvo Lctic (naselie Popovci)
3) Ivan Murko (naselie Zg. Pristava)
5)Tatjana Mohorko (naselie Scla).
Prva seja novoizvoljenega sveta KS Sela
je bila 4. decem bra. takrat pa je bil za
predsednika sveta izvoljen Jozef Krajnc,
ki je takoj po izvolitvi dejal: «Na Selih, v
Barisloveih in v Trnoveu smo si svojo KS
ie dolgo zeleli. sedaj ko smojo dobili. pa
bomo morali biti sloin i in zacrtati skupno
pOl. Svel KSje po lelih zelo mlad. vendar
tudi mladi brez pOll1oei nasih krajanov ne
bomo mogli kaj dosti narcditi.Najprej
bomo seveda morali poskrbeti za scdcz
KS , ki bo v prostorih gasilskega doma in
tam zc urcjamo pisarno in manjso sejno
sobo, potrebovali bomo sarno sc pohistvo
in telefonski aparat, tajnik pa naj bi pri
nas delal ob sredah med 14. in 17. uro. Y
obeinskem proracunu nam po stevilll
prebivalcev letno pripada 5,3 milijona
tolarjev, kar ni tako veliko, bomo pa s
temi sredslvi vcndarlc lahko kaj naredili.
Jote! Krajnc. pred. KS Sefa
Na ustanovnem sestankll KS Sela smo se
ze pogova~iali 0 programu in nacrtih, v
prvi vrsti je to \'sekakor ureditev
komunalnc infrastruklure, na drugem pa
lastni proslori. da bo lahko KS zalivela
tako kot mora. Kot predsednik se
zavedam, da zacetek nikakor ne bo lahck.
povezati se moramo z nasim svetnikom
Sreckom Svenskom, kulturnim In
gasilskim drustvom, ohraniti pa stike 5
sosednjimi KS in z obcino. Zagotovo
bomo na kak nas seslanek povabili
predstavnika sosednje KS Dolena, sami
pa se bomo sestajali vsaj enkrat na mesee.
Statul obcine bom o prirravili v kratkem,
scdaj lahko dclamo sarno po za(;asnern
poslovniku, sklieati namcravamo tudi
zbor krajanov in !judi povprasati za
mnenje, seveda pa na vsak nacin s
skromno slovesnostjo proslavili
samostojno KS .{(
Na volitvah za clane sveta KS Dolena pa
so hili izvo!jcni:
I) Marian Zelenko (naselit Bolecka
vas)
2) Stanislav Bozicko (naselie Dolena)
3) Janez Letonia (naselie Dolena)
4) Dusan Potocnik (naselie Popovci)
5) Miran Marinic (naselje Zg. Prista-
va).
Tudi novoi zvo ljeni svet KS Dolena se je
na svoji prvi scji scstal4. dcccmbra, ko ic
izmed svojih clanov za predsednika KS
IZ NASIH KSJ
izvo lil Mirana Marinica. ki je po prvi
seji novega sveta KS povedal:«Po novem
proracunu so tudi za naso KS sredstva ze
dodeljena. dobili naj bi dobrih 5
milijonov tolarjev letno, tudi plan .ic zc
narcjen, vendar imamo naj nckaj
pripomb. Zdruziti moramo namret tim
vee inleresov !judi, da bomo ta sredstva
porabili rcsnicno na tistih podrocjih, kjer
je to naibolj polrcbno.
Miran Marinic, pred. KS Do{ena
Tezje je v nasi KS. kjcr SC ogromno
gospodinjstev nima vodovoda. telefona,
torej vsega t iSlega, kar bi danes ze
potrcboval za nOrJnalno zivljcnjc.V
proracunu scycda sredstev za to ni, kaj se,
da hi radi imcli tudi kabclsko TV in
asfaltirane ceste. Sklieali smo ze drugi
sestanek, lokrat tudi s predstavniki vseh
vasi in povabili naso obcinsko sve tni co.
da bi skupaj razpravljali 0 problcmatiki ,
ceprav je novemu svctu tedcn dni
vsc-kakor premalo casa za temeljit
razmislek. Tako 51110 ze dali popravek na
plan in podrobnejc razc1cnili, saj s
proracunskim dena~jem zelimo asfa ltirati
cesto v Popovcih, Doleni in manjs i del v
Zgornji Prislavi, napeljati javno
razsvetljavo v Zgornji Pristavi. nekaj
srcdstcv pa hOJllo morali tako nameniti
zimski s lu zbi in dclm·anj u KS. Pred nami
je tudi sprememba statu la KS.
pogo\'aljali pa smo se ie 0 obdarovanju
starcjsih krajanov.«
T. Mohorko

Na obisku Boiicek
December ie mesec veselja in pricakovanj za otroke, zato .najmlajsi po odhodu Miklavza ze nestrpno pricakujejo
Bozicka in ponekod tudi dedka Mraza. Ysi trije dobri mozje vsako leto obdarijo otroke in taka se bo ali pa se ze je
zgodilo letos decem bra.
Pri OS Yidem pri Ptuju j e bil Bozicek na obisku 21. decembra, ko so mu pripravili prisrcen kultumi program, dan
prej je obdaril otroke v domu krajanov v Doleni, kjer je tamkajsnje Folklomo dmstvo Romarin pripravilo Bozicni
koncert, na druzenje pa povabilo tudi starejse krajane. 21. decembra so se z Bozickom vesel iii tudi na Selih: najmlajsi
in starej!ii krajani. v kulturnem programu pa so nastopili llcenci OS Sela, FS Romarill Dolena in mladi harmonikar.

v
IZ NASIH KS
Samoprispevka v Podlehniku in Leskovcu izglasovana
Po/em ko smo 23. novembra v nasi driavi voHI;
novcga prcdscdnika, so se Sc v dvch nasih KS
Pod/chnik in Leskovcc krajani na rcfcrcndumu
od/ocali 0 uvedbi samoprispevka. :ic v prvem krogu
smo dobili starega - novega predsednika Mi/ana
Kucana, v obeh KS pa je uspe/ tudi referendum za
samoprispevek. Prcdscdnika ha/oskih krajevnih
skupnosti A/ojz Novak in Janko Koze/ sta bi/a po
vo/itvah izredno zadovoljna in sla med drugim
deja/a, da si /ahko samo lako zamisljajo napredck
v infrastrukturi in v so/stvu, torej je bi/ po njuncm
mncnju program dobro sestavljen.
A/ojz Novak, prcdscdnik KS Pod/chnik: "Moram
povedati, da scm izredno presenecen nad rezultatom
referenduma, kajti vseeno scm pricakoval bo Jj tesno
odloCilcv. Ampak uspelo nam je na vseh 13 volisCih v
nasi krajevni skupnosli, kjer smo imeli 1530 volilnih
upraviecncev; volilna udclcZba pa je bila dobrih 62
odslolna. ZA samoprispevek je glasovalo 66,2 Odslolka
nasih krajanov. M enim, da smo program za nov
samoprispevek dobro pripravili, saj je bil i.e zclo dobra
sprcjcI na vseh delnih zborih krajanov, pray golovo je
10 zclo pripomoglo k ponovni odloCitvi za zbiranjc
samoprispevka, na zborih krajanov pa SOlO ponovno
praueili voljo Ijudi do samoslojne obCine. Najvceji de le:<
samoprispevka bomo odvajali za gradnjo vodovodnih
sisrcmoY, modcrnizacijo cest in za gradnjo solskcga
prizidka. Dosedanji samoprispevck se l1am je iZlekel 3J.
oktobra, novi pa bo zacel ve ljati s I. januarjem leta
1998 in bo trajal do 31. decemhra 2002, v stirih lelih
pa bi lahko zbrali 40 milijonov tolarjev. Na cni strani
je dober rcferendumski rezulrat zadoseenjc, l1a drugi pa
je za vodstvo krajevne skupnosti to nova odgovoma
naloga, kajli Ijudje sedaj prieakujejo se vee od nas,
reprav moram poudariti, da smo s sredstvi zadnjcga
samoprispcvka veliko naredili. Asfaltirali smo precej
kilometrov cest, skrbeli za redno gramoziranje in se za
nekalere manjse inveslicije. Vsekakor v KS sedaj
gledamo naprcj, saj imamo odprti ze dve invcsticiji pri
vodovodu, v nadaljevanju bo 10 tudi vodovod Rodni
Vrh - Slrajna in vodovod za se nckaj gospodinjslcv v
dolini, sicer pa gre v vseh primer za sofinanciranje
projektov, ki so sicer narejeni na ravni obcine. Za
cestno infrastrukturo bomo sestavili potreben program,
kmalu pa bomo morali priceti tudi z gradl1jo prizidka
pri OS, za kalero so projckti i.e pripravljeni."
Janko Kozel, predsednik sveta KS Leskovec:
"Priznati moram, da tako visokega referendumskega
rezultat a za samoprispevck nisem pricakoval, ampak
sarno l1ekaj eez 50 odSIOlkov. Zgodilo se je drugaee, da
je bila na dan prcdsedniskih volitev v nasi KS volilna
ude leiba dobrih 66 odslotna, ZA samoprispevek pa jih
glasovalo kar 76,8 odslolka krajanov in v Leskovcu ne
pomnimo, da bi sc loliko Ijudi odloeilo za
samoprispcvek. Po rezultatu se dobro vidi , da si nasi
Ijudje i.el ijo napredka, pa naj bo 10 v infraslrukluri,
solstvu in drustvenem zivljenju. Lahko recem , da je bil
program dobra zastavlj cll in lako bomo v prihodnjih
sl irih IClih lahko zbrali dobrih 18 milijonov lolarjcv, kar
~I
bo vsaj delno pripomoglo k boljsemu napredku nasih
Ilaselij v Halozah. Od leta 1993 namrce Ilismo imeli
samoprispcvka. kajli lelo prcj izglasovani je bil po nckaj
mesccih razveljavljen. bomo pa lahko v bodoee vsaj na
nek nacin pomagali kot sofinancerji pri obCinskih
projeklih. Kol sem i.e Ilekajkral povedal, bomo iz
samoprispevka namellili 50 odstOlkov sredslcv za
izgradnjo solskega prizidka s telovadnico in z gradnjo
naj bi priceli i.e prihodllje IClo, 30 odstolkov srcdslev je
namcnjenih za podrocje infrastrukture in ostalih 20
odSIOlkov za delovanje KS ill druslev. G lavlli deld
srcdstcv, namenjenih infrastrukturi, bomo porabili za
modcmizacijo cest v krajcvni skupnosti in za izgradnjo
se kako potrebnih vodovodnih sistemov. Del naselja
Veliki Okic bo vodo dobil iz ci rkulanskega vodovoda,
potem ga bomo sirili v Bclavsek in Skorisnjak, gradili
bomo vodovod v Slrmcu ill Veliki Varnici, lorcj nas
caka sc veliko zahtevnega deJa in dragih investicij. v
pumor pa nam bo izglasuvani samoprispevek."
T. Mohorko
Haloze kmalu Iud; na CD-romu
Polem ko se je sred i letosnjega leta uspesno zakljucila
I. raza projekta Villske lurisliene cesle Iialoz s
poslavitvijo tabel, kazipotov in z izdajo zlozenke, ciani
projektnega svela iz sririh haloskih obein te
pripravljajo malerial za kala log, ki naj bi izsel v
prihodnjem lelu . Videmska obeina je bila v tem kIll
predsedujoea svelll, prcdsedllik Janez Cafuta pa je z
delom in rezulrali projekla vee kOI zadovoljen.
Pred dnevi je povcdal, da bode sredi decembra v
Ljubljani podpisali pogodbo za 4 milijone tolarjev
srcdslev, ki jih imajo obljubljcne iz program a CRPOV
in ki bi jih namenili za izdelavo kataloga VTC II . Poleg
kata loga nameravajo izdati ~e CD - rom, na katerem bi
predslavili celolno halosko pokrajino, ponlldbo in vse
najpomembnejse kulturne spomenike. Rezultati
uspdnega dela projeklllega svela naj bi po besedah
Janeza Cafu!e 1.e vidni, kajli v haloskih obcinah se je
v dveh lelih naredilo mnogo, haloski projektni svel pa
je med zc uveljavljcnimi slovenskimi projektnimi svcti
na drugem mestu lakoj za Dolenjsko. V Halozah
menijo, da bi morali tim prej uslanovili republiski
projeklni svel za vinske luristitne cesle, saj bi Ie lako
lahko peljali skupno projektno delo. V prihodnjem lelu
bodo v Halozah poskrbeli se za dodatne kaiipole,
oznacitve krajev, vee bode poskusali narediti za boljso
. ponudbo in mnogo bolj vzpodbujali drobno
gospodarstvo in turizem s kreditiranjem in s
sprcj emanjern zakonodaje, ki ne bo preostra za razvoj
lurizma na obmoeju Haloz. Ze lo uspdno s projeklOm
VTC II tece tudi projckl javnih del, ki je neke vrste
strokovna pomoc Halozam.
TM
 6 NOVE PRIDOBITVE
Z dragocenim vodovodom je zivljenje
V Trdobojcih in Gruskovju sedaj drugacno
Zivljenje je v haloskih naseljih Trdobojci in Gruskovje ie
nekaj tednav drugacno, kajti prebivalci omenjenih naselij
so dobili tezko pricakovano vodo iz mestncga vodovoda.
Petka, 24. oktobra zagotovo ne bodo poz,bili kar tako,
kajti tega dne so pri vodohranu v Trdobojcih pripravili
bogato svecanost. Bil je to dan , ko so v uporabo predali
vodovodno omrezje in vodohran, nova pridobitev pa je
toliko dra gocenejsa tudi zaradi zahtevnih del na
vodovodnem sistemu po hribovitem in zahtevnem tereno.
Halozani na cnem od visjih predelov hribovitega haloskega
obmocja so tako preskrbljeni 5 pitno vodo iz pip, odslej pa
jim je prikrajsana tudi vsaka pot do vodnega zajetja v
dolino, kamor so marali po vodo vsa ta leta. Vcsclje so z
Ijudmi v Halozah tistega doe delili mnogi povabljeni gostje,
rued njimi dr. Miroslav Luci, zupan mestne obcine Plllj in
podpredsednik dr.z3vnega zbora, videmski zupan Franc
Kirbis, vodstvo domaee obeinc, zupani sosednjih obein,
izvaja lci vseh del in ~e mnogi drugi.
Vodovod sta namenu preda/a iupan in pred. gradbenega odbora
Zupan Frane Kirbis je - kot osrednji govornik na svecanosti v
Trdobojcih - poudaril porncn izgradnjc vodovodnih siSlernOY
po vsej obcini , kajli v naslednjih de sel ih lelih naj bi bila na
rnestni vodovod povezana vsa gospodinjslva v vidcrnski
obcini. Potem ko so zakljucil i z gradnjo vodovoda v
Truobojcih, sc nova invcsticija odpira z izgradnjo
vodovodnega sislema Majski Vrh - Podlehnik - Gruskovje -
Strmec, ki bo potekala v vee fazah, tc do konea prihodnjega
lela pa naj bi jo speljali do Podlehnika.
Poleg vode tudi 28 telefonskih prikljuckov
Najzasluznej~i za novo pridobitc" na obmocju Iialoz je
zagotovo mag. Janez Mere, sice r Trdobojcan in pn..:dsednik
gradbenega odbora, k i mu je ob pOJ11oci obcine in stcvilnih
dornac inov lIspelo do konca pripeljati zahlcvno in drago
invcsticijo. Na svecanosti jc v svojem nagovoru dejal, da se je
ze lela 1990, ko so naslali prvi nacrli v lakralni obcini Ptuj ,
vedda, da bo to eden izmed najdrazjih vodovod nih objeklOv v
Halozah, spc ljan po najtrsern laporn atem obll1ocju in zelo
zahlevnem lerenu. Projekli so potem do lela 1995 oSlal i
ncdolaknjeni, Scle v lew 1995 so jih prieeli urcsnicevali, saj jc
obcina Videm narn enila za investic ijo prva sreds lva v
proracunu. Izgradnj a vodovoda se jc sp rva zacela dokaj
US pes no. potem pa se je zatakni 10 pri izbranem izvajalcu, ki je
pri st.! I v stccaj, zata so rnatali poiskati novega in najti reSitev za
novozgrajcni vodohran. Vsc to so Hal oz.ani znaJi premagali in
v dveh lelih pripeljali inveslicijo do za kljucka, pri tem paj im
je uspelo zagotoviti tudi potrebna sredstva za drago nal02bo.
Primarn i in scku ndarni vod s ta spdjana na sko raj 10
kilometrih , celotna invt.!sticija .ie ob zakljucku vredna 52
rnilijonov tol arjev in po prikljueku znasa ta vrcdnost 930 tisoe
tola~jev. Mag. Mere.ic povedal, da jt:' dr7ava, Ministrstvo za
ekonomske oclnose in razvoj k in ves li eiji prispc"aJo 15 MIO,
dobrih 25 MIO je dala obcina in ostalih dobrih 10 MIO so
zbral i krajani, ki so k Jj ub haloski re\ scilli in borbi za
prezi"ctje morali na gospodinj slvo prispevali bliLll 200 lisoc
tolarjt.!v. Sami so opravili tudi vt.! lik del izkopov, poleg tt.!ga pa
so v zemljo polozili se lelefonski kabel. ki j im je prinesel 28
novih lelefonskih prikljllckO\·. 7a nove prikljllcke si bodo
prizadc\·ali sele potcm, ko boclo v Lcskm 'cu poyccali osrcdnjo
telekolllllnikacijsko centralo, to pa naj bi <;e zgodi lo v
prihodnjcl11 It:!tu.
Opravljeno delo in Ilova pridob itev sta Trdooojcan01l1 111
Gruskovljanom lahko samo v panos tcr /a \'zglcd sc kOlllu v
Halozah, domacinom pa je stern uspclo naredili wdi korak
blizc sodobni druzbi. Kljub tt.!Jnu, da .ic vsak dan zi\"l.icnja
Halozanov nekoliko teiji in v napredku drazji. si bode ti se
naprej prizadevoli pri urcditvi cest, vodovoda in tclcfonijc,
drzava pa jim bo moral a mllogo boJj lin::Hlcno pOlllagati.
Po mac je bila do dalles preccj skromn3. Sicer pa so v dveh
letih za novo pridobilCv v J lalozah l3s lu ini mnogi ciani
gradbcnega odbora na ce lu s prcdsednikom mag .•Ianezom
Merccm, ki si bo dan svecanosti zapomnil tudi 7ato. ker je
tistega dne prazno"al S\·oj osebni praznik. Vod stvo obeinc se
mu je ob tcj priloznosti se poscbcj 7ah, alilo, dOlll3cini pa so
pripravili tudi kratek kulturni program in bogato pogostitcv.
T. Mohorko
Dobili smo vodovod in telefon
v rncsccu oktobru - v cncm od najlepsih mcsecev v Ictu-
so krajani Trdobojcc in dela Zg. Gruskovja prazllovali
ncvcrjeten dogodek. Ta nevcrjctnost jc bila v velikosti in
speciriki haloskega lerena, v ncmogoccm odnosu ddavc
do podrocij, ki zaostajajo v razvoju , pa tudi v kruli
gospodarski situacij i, ki S slecaji firm del a nove zrtvc. Oa
je iivljenje v Halozah drazjc so ludi tokral priznali
krajani in ubtina. Pri klj uc.ek jc sIa l kraj anc za dva do Iri
prikljucke na ravncm. Cc uposlevamo. da jt;: financna
sposob nOSI okolja nizja od ravnin skih prcdelov, sc je v
(em primeru zgodil cud ci. Svoj car izgradnji vodovoda je
dadal ludi gradbinec, ki jc pOlreboval kar dve leti 7.a
Lzgrad njo vodohnma. Ker smo u ~pcl i v cni akciji
pridobiti vodo in tclcfonskc prikljucke. kljub predhodno
navcdcnim IcZavam ne l11oremo mimo zahvalc
najzasluzncjsim. Osnovna zahvala ob lcj pr~iloznosti ve lja
iupanu Obcine Vidcm, Francu KIRBISU, pa ludi
svctnikum in organum te obCinc. Tudi purnoe KS jc
vidna. Med izvajalci sc je izkazalo KP Ptuj. ki je z lastno
izvedbo III koordinacijo drugih izvajalccv bislvcno
prispcvalo k opravljcncmu projektu. Nc mon::J1lO pa ludi
mimo gradbencga odbora , nckatcrih 7clo aktivn ih clanov,
ki so na zaklj uck u ludi bili pohvaljt.!ni. Vsckakor akcij e
in oprav ljencga projekta He bi bilo, ec ne bi bila tako
prizadcvno sodclova nj c kraj anov, ki so rnarsi kjc plaeali in
nudili vee, kot so sc obvez(lli. Z opravljenim projektom
je odprt a pOI k razvoju kraja , ki bo irnela vidne
poslcdice ludi v bodocc.
Prcdscdnik gradbenega odbora za izgradnjo vodovoda
Mag. Jane7 MERe, dip\. obr
---=:...- /
 ODMEV OBCINE 7

Delo odbora za komunalno infrasfrukturo

Odbor za komunalno infrastrukturo je eden od obcinskih programe na tem podrocju, da si obeani iel ijo urejenih
odborov, ki ima pray gotovo najtezje delo, saj je nasa cesl, pa eeprav morajo pri inveslicijah se sami veliko
obeina vsaj po komunalni urejenosti na se zelo nizki prispevali. Tudi lelos smo nekaj kilometrov cest uspeli
ravni. Drzava se nima pravilno izoblikovanih kriterijev asfaltirali, predvsem manjsih odsekov, asfallirani pa sla
za pomoe na demografsko ogrozenih podrocjih, tako da tudi ze dye rokometni igrisei . Letos smo uspeli san irati
je nasa obeina del dna zelo skromnih denarnih sredstev dva veeja zemeljska plazova in se nekaj manjsih.
za izgradnjo infrastrukture. Kljub vsem teiavam , pa je
razvoj infraslrukture v obeini Videm ie viden.
V letosnjem letu se je zak ljueila izgradnja vodovoda v
Trdobojcih in Slurmovcu, v novembru pa se je zaeela
izgradnja vodovoda prve faze Majski Vrh - Podlehnik.

Novo asfaltno prevleko je dabila tudi regionalka v Trieu

Del razvoja infrastrukture v nasi obeini je viden tudi v

Vodovod Majski vrh • Podlehnik v izgradnji
Ta vodovodni sislem naj bi dokoneali v dobrem letu dni,
ob tem pa nam ostajajo stevilna gospodinjslva brez
javnega vodovoda v Podlehniku, Doleni in Leskovcu,
tako da bo morala biti izgradnja vodovodov se nekaj
prihodnjih let predmet obeinskega proraeuna.
Drugo veliko in ze opravljeno delo na podroeju
infrastrukture predstavlja akcija gramoziranja, ki pa je
vsaj po mojem mnenju bilo Ie deloma uspesno. Nismo
r prieakovali tako pozitivnega odziva obeanov III
njihovega sofinanciranja pri gramoziranju. Vsekakor je
ta akcija pokazala vsem nam, ki pripravljamo obe inske
samem centru: osvetljena zupnijska cerkev in poleg tega
se nova obeinska zgradba, na katero j e bilo podanih ze
veliko kritik in je v okolju kljub vscmu sprejemljiva.
Poleg vsega omenjenega je odbor pripravil se mnago
odlokov in pravilnikov (za vodo, smeti, pokopaliski
red ... ).
V novo leta 1998 odbor za inrrastrukturo vstopa z
novimi nacrti in zeljami, da bi cim vee obeanov imelo
urejene cesle, vodo vod, v hiso napeljan lelefoll,
osvetljena krizisea in se kaj, kar nas bo ob pogledu na
infrastrukturo v nasi obeini razveselilo in ne zalostilo .
Predsednik odbora za infrastrukturo
Stanko Simonoc

Kdo skrbi za gozdne ceste na obmocju videmske obcine?

CESTE VZDRZUJEJO, DENARJA PA PREMALO
Zavod za gozdove Siovenije, OE Maribor je tudi videmski obeini pripravil natancen popis in opis gozdnih
cest na obmocju obcine, kajti popis je bil potreben za javni razpis in poznejso sklenitev pogodbe z izvajalcem
rednega vzddevanja. Po zadnjih podatkih je na obmocju obi'ine 22 kilometrov gozdnih cesl: od lega 12,1
Idlometra v zasebni lasli, 5,8 kilomelra v moratoriju, lorej v denacionalizacijskem postopku, 4,\ kilornelra
pa je v republi'kern skladu. Letos je obeina dobila Ie skromnih 215 lisoc tolarjev narnensldh sredstev za
vzddevanje gozdnih cesl, porabljenega pa je bilo obculno vee denarja.
Vse gozdne ceste so seveda neasfaltirane, Zialko Kelenc, na obeini del a kol komunalni organizator, pa je povedal,
da so tudi Ie cesle pOlrebne vsakoletnega in rednega vzdrievanja, gromoziranja. ciscenja nabreiin in odvodnih
jarkov ob cestah, obcasno morajo posekati drevesa in grmicevje, obeasno pa so polrebni tudi popravki profila cest.
Za vsa omenjena del a naj bi po sklenjeni pogodbi ( podpisana je bila letos julija) skrbelo ptujsko podjelje Tampon,
naloge za izvedbo samih del pa naroca Zavod za gozdove Siavenije, OE Maribor. Kot sma izvedeli je bil letosnji
plan vzdrzevanja gozdnih cesl obsezen, kljub temu, pa je bilo za dela na razpolago premalo sredstev in uparno
lahko samo, daje vsaj polovica - od skupaj 22 kilomelrov - v zadovoljivem stanju.
TM
 8 ODMEV OBCINE

Videmski svetniki in svetnice na predzadnji seji v letu 1997

o REBALANSU OBGINSKEGA PRORAGUNA
Videmski obcinski svet je na letosnjem predzadnjem zasedanju 9. decem bra najvec casa posvetil razpravi 0
rebalansu obcinskega proracuna, novi proracun za prihodnje leto pa je bil tokrat predstavljen Ie kot delovno
gradivo. Ceprav je bilo sprva predvidenih Ie dobrih 313 milijonov tolarjev v prorac"nu. razdeljena so bila na
posamezna podrocja, pa je bilo potrebno proracun decembra letos popraviti in prihodke zvisati na dobrih 90
milijonov tolarjev. Svetniki so pri tem razvili glasno razpravo, rebalans vendarle sprcjeli, slisali pa smo, da
novi proracun predvideva prihodke v visini 357,6 milijona tolarjev. Obcinski svet jc sprcjel tudi sklep 0
zacasnem financiranju iz proracuna za drugo leto, 0 zakljucnem racunu pa bodo razpravljali na zadnji
letosnji seji, 29. decembra, ie v novih prostorih obcinske zgradbe.
Obcinska zgradba je bila na zadnji seji tudi najveckrat omenjena, saj je bilo vanjo vlozen ih ze precej proracunskih
sredstev, svet pa je imenoval tudi posebni gradbeni odbo r, ki bo v prihodnje nadzoroval gradnjo in ureditev
obc inske zgradbe, 0 tem pa bo porocal svetnikom. Podrobneje so bili svetniki seznanj eni tudi z de lom obcinskih
odborov, v prvi vrsti odbora za drui.bene dej avnost i, ki zajema podrocje soc ia le. so lstva in Ijubite lj s ke kulrure.
Predsedniea odbora Francka Petrovic je deja la, da imalo v odboru prevec dela s podrocji , ki j im s korajda ni so kos,
zato bi morda svetu obc ine predlagali tudi ustanovitev Sportne zveze in Zveze kulturnih organizae ij . V eeloti je bil
predstavljen tudj program prireditev v obcini, omenili so obcinski prazllik za prihodnje lela ob Vidovem , pa -
opozorili na stev ilne tezave na podrocju soe ialnega sk rbstva in so lstva, se posebej pa izpos tavili va most otrok blizu
OS, kajti v Leskoveu imajo otroei avtobusno postajalisce kar na eesti.
Odbor za gospodarstvo je svetnikom predstavil predlog razpisa sredstev za malo gospodarstvo in kmetijstvo, ki so
ga svetniki ludi potrdili, predsednik odbora za komunalno infraslrukturo Stanko Simonic pa je omeni! se predlog 0
pokopaliskem redu, ki naj bi ga svetniki dobili na mizo pray kmalu.
Pri razpravi 0 javnih delih j e bilo slisati, da naj bi na obmocju stirih haloskih obcin zace li s projektom javnih del, ki
ga je pripravilo podjetje Halo iz Cirkulan. Tako bi dele dobilo 18 javnih delaveev, 5 hi jih imela videmska obcina,
delali pa bi na treh programih: komunalna infrastruktura, soe ialni program in razvoj turizma. Obc ina Videm bo tako
sodelovala v treh programih javnih del , ki jih v 80 odstotkih finaneira dri-ava, v delo pa bi se vkljucevalo 15
nezapos lenih oboanov, obcina pa bi za vse jayne delavee na leto potrebova la Ie 4 mil ijone to larjev. Svet obcine
Videm je razpravljal tudi 0 delitveni bilanei z nekdanj o obc ino Ptuj , kjer se ni prislo do podpisa, pa IUdi 0 ureditvi
gramozn iee v Tri.eu, kjer naj bi bil zabav iscni park z letnim kopaliscem in obcina bo sedaj narocila tudi idejni nacrt.
Svetniki so med drugim govorili tudi 0 soeia lnih stanovanj ih v obc ini, zupan Franc Kirbis pa je svetnike ob koneu
povabil na se zadnjo letosnjo sejo, ki bo zagotovo ze v enem od novih prostorov obcinske zgradbe.
TM

Odbor za poiamo vamost

V obcini Vidcm deluje vee odborov in po statutu obCine je formiran tudi OdbuT za poza rn o va rnost. V
casu, ko se na nivoju obCine ni bila ustanovljcna Gas ilska zveza, ampak samo ohCin o:; ko roveljstvo, jc ta
oelbor pri obcinskem svetu vodil vso fnan cno in gospodarsko politiko na poclrocju poza rn cga varstva . Z
ustanovitvijo Gas ilske zveze Videm pa je veCina nal og presla v njeno pristojnosL OdboTU za pozarno vamost
pa ostaja naloga nadziranja tro senja pozarne tak se, kaT je seveda dol oce no z za konom. Oelbor steje sedem
clanov in sicer vseh pet poveljnikov PGD, zraVCI1 je sc prcdstavnik zavaruvaln ice ill prcdstavnik obcinc.
Osnovna naloga odbora je, cia po zakol1u razdcljuj c pozarno takso, ki sicer ni precimci obcinskcga proracuna
in se v njem tudi ne bi smela prikazovati kot prihodek, ter seveda strogo nadzo rujc njcno potrosnjo.
Pozarna taksa se smc izkljucno uporabiti sa me za podrocje stro kovnega izobrazevanja in nabave gasi lske
opreme. Ta odbor je istocasno tudi vmesni elen na relaciji Gasilska zveza in obein3. Odbor sc na sejah
sestaja po potrebi, oziroma ko se nabercjo sredstva v dovolj velikem obsegu, da jih potem lahko razdeli na
prcdlog Gasilske zveze v obCini. Naj se sa rno omcnirn, ka te ra so pravzaprav ta sred stva, 0 katcrih govorim.
To so sredstv3, ki se zdruzujejo v ddavi in jih zavarovaln ice odvajajo v sku pni racun, kar je tudi doloceno
z zakonom. Zato v tern odboru mora biti predstavn ik zavarovalnice. Vsaka obcillCl pa vsekakor Ilaj ima
form ira n odbor za pozarno varnost.
To jc Ie kratka predstavitev nasega odbora, ob lcj priloznosti pa sc vscm gasilkam in gasilcem, civilni
zasCiti, vsem, ki delujctc na podrocju zascitc in rcScvanja, ter vscm obcanom nase ohcin c, zahvaljujcm za
dosedanje sodelovanje, vsem skupaj pa zelim srece n in vese l Bozic ter uspes no novo le lo J 998.
V SLUZBI UUDSTVA . NA PO MOe
Prcdsednik odho ra za poZarno varnos!
Janko K07C1
 ODMEY OBCINE 9
Mejn; prehod Gruskovje drug; v ocenjevanju urejenosti
Drugo lela zaporcd jc Mcjni prehod Gruskovjc dobil visoko tako paje sibka tocka mejnega prehoda tudijavno stranisce. Na voljo
Deena za urejenost, po lanskem pn'em mestu je billetos uvrscen imajo same eno javno stranisce (drugcgalahko ponudijo v bliznjcm
na drugo. To jc vsekakor vzpodbuda za bodoce dcla blizu 90 bistroju). za postavite\" dodJtnih sani tarijc\' pa so se \. obein i Videm
zaposlcnih delavcev: cariniko,·, polil'istov, speditcrjc\' in i.e pogovarjali in do danes se tega rredloga niso uspeli uresniCiti.
inspckcijskih sluib na meji s soscdnjo rcpubliko Hn'asko. Obcina bi bhko vzela denar iz pobr::Hle komunlline takse na prehodu,
Posebno priznanjc so dohili prcd kratkim, po zakljucku akcijc ki pa po Podkriznikovem mncnjll nl tako skromn:l. ObCini so tudi i.e
Moja deie/a, lepa, urejenu in Cisla; ocenjevanje mednarodnih predlagali. da bi na blii.nji zelenici postavila nekaj klopi namenjenih
mcjnih prchodov pa so izpcljali: RTV Slovcnija, Radio Koper - pocitku, ki bi jih lahko koristili vozniki kalllionov. kljub vsemu pa
Capodistria, Radio Maribor MMI in Turisticna "lvcza Slovcnijc. Franc Podkriznik pravi. da.ie sodelovanje z obcino dobro. Ze lo
V toplcj sih mcsC'cih je mejni prehod v Gruskovju nekoliko Icpsi kat pomcmbno jc po njcgovem ludi do.bro sodelovClnje s
sicer, ze zaradi roi: v koritih (zanje poskrbijo v obcini), komisija pa prostocarinskimi prodajalnarni - v zadnjih mesecih sta bili kar dve,
pri occnj evanju uposteva tudi zunanjo urejenost mejnega prehoda. policijo in obeani. ki Zivijo rned obema Illcjnimil prchodorna, saj jc
Cistoco na cesti, urejenost in odnos earinikov ler policistov do pOI med slovcnskim in hrvaskim prehodol11 dolga br 2.4 kilornetra.
potnikov. Tudi Ictos so komisijo v Gruskovju docakali nena- T. Mohorko
povedano. po zbran ih oeenah pa so bili znova uvrsceni v sam vrh.
Vodja carinske izpostave v Gruskovju Franc Podkriinik nam jt,;
povedal. da so bili novih pohYa l vsekakor veseli. kljub temu da 51.! na
prehadu nimajo urejeno vse tako, kOI bi morale bili. Leta 199 1, koje
bil odprt mejni prehod v Gruskovju, so jim namrec dejali. da je to Ie
zacasno, vendar jt:' se do danl!'s ostalo tako kot pred \eli. Nekaj vlaganj
je siccr bilo, saj so nad kontcjnerji. \ teh de1ajo utesnjeno se danes.
tlredili nadstrdnico. zgrajeno jc bilo vecje parkirisce 7:l dcsct
tovomih vozil. kar paje mnogo premalo. Samo v meseeu oktobru, ad
takrat imajo natancno izdclano analiza "seh zbranih pod::ukov. jc
mejo v Gruskovju prestopilo preko kot IS lisoe kamionov. 145 tisoc
osebnih v07il in blizu 700 tisoc potnikov na vslopu in izstopu.
Parkimih mcst ob "slopni postaji v naso dr7..2\"0 imajo torcj "ce kot
premalo. kajli dncvno precka mejo v Gruskovju v po\'precju 500
tovomih vozil in 2300 osebnih vozi 1. dcjstvo PJ jc ludi. da prcd
izslopnim pasom parkirisea sp loh ni. Veeje parkirisce bodo na
mcjnem prchodu v Gruskovju vcdno bolj potrcbovali. kajti po
besedah Franca Podkriinika, se promel iz meseca v mesec
povccujc, v prcdpraznicnih dneh in ob vikendih SC obculncje, pn.l\ Franc POOKFlIZNIK, vodja carinske izpostave

(Ne) znana usoda vinicarskega muzeja in gostinskega objelda na Gorei pri Podlehniku
Se pred nekaj leli je hil gos lin sko - turisticni objekl Gorea. v ponudbo Sl!' je vkljuceval Iudi bliznji viniearski tnULej, rojem \'sega dobrega kar
lahko v Halozah ponudi s vsakomur. GOSIOV je bila takrat dovalj. Goreaje slo \'ela po dobri lokaeij i, dobri hrani in ncna/adnjc domncnosti in
gostoljubnost i. Vsega lega danes skoraj ni vee, lahko bi rekli sp loh ni vee. kajti objekt na Gorei jc od spomladi 7..aprt. viniearski mllzcj pa
propada zadnji dye leti.
Kmetijski kombinat Ptuj j e namrec ze pred leti opustil gosliI1 SI\'O kOI cno od svojih dejavnosti v podjetju. tako je ludi gosti nsk i objekt na
Gorei dobil s\'ojega najemnika, ta se je pOlem nekajkrat zamenjal in zadnji najcmnik je letos za dolgo (:asa zaprl "rata lokal3. Ta en kraten in
ohranjen objekt lako samcva med vinskimi grici. po besedah zupana Franca KirhiSa naj ne bi bil v denacionali7aeij skem Pm"itopkll. ceprav
po zadnj ih in ronnaeijah na seji obcinskega sve ta se lastnislvo ni dokont:no urejeno. Manjsi dele2: naj bi pripadalludi obcini Videm, v spisih se
omcnja ohi snica ali bolje reeeno okolica objekta. venuar luui tc infonnaeije niso cislo jasne. Na obCini pravijo. da bo pOlrcbno poeakati in
razisbti do konca. pot em pa objektll na Gorei v prihodnjem !etll dJt i 7i vljcnja in vse to ponuditi gOSI01l1.

Vini6arski muzej Gorca

Drugace naj bi bilo z vinicarskim llluzejcm - nekaj kilometrov oddaljenim od Gorce, ki naj bi bil v denacionalincij skcm postopku inje ze v
preccj slabem stanju . Ohr::m.icno in pred leti obnovljeno ha[osko vinicarijo bi bilo namrcc potrebno ponovno obnoviti, kajli zob Casa je i.e
nacel slamnalo.ostresje, okolieaje i.e lep cas zanemarjena in vse skupaj l1i v ponos ne lIalozanom in ne obeni. Ampak obeina ne zeli biti
udclczcna, 10reJ se vendarlc pojavlja vprasanje , kdo bo v novcm letll poskrbel za opusceni muzcj in La objekl na Gorci? Na obein; Videm na to
ne znajo odgovorili. 7.ato pa bo potrcbno SC nckaj casa eakati in morda bodo takrat prisli boljsi c3si za oba etnoloska spol11cnika l11cd vinskimi
griCi. T. Mohorko
 10
Takticna vojaska vaja
na obmocju Leskovca
Ob zakljucku sluzenja vojaskega roka pripadnikov
2. generacije enovitega usposabljanja drugega
balaljona 72. brigade slovenske vojske, katere sedez
je na Ptuju, je na obmocju KS Leskovec 5. decembra
polekala obsezna takticlla vojaska vaja. V vaji so
sodelovali tudi pripadniki millometlle eete 47.
oklepnega bataljona enote generala Maistra iz
Maribora in vojasnice s Ptuja, 15. helikopterska
brigada iz Brnika in vojaska policija 7. poveljstva.
Na vojaski slovesnosti v Leskovcu
Po vaji je bila na leskovskem sportnem igri scu tudi
manj sa slovesnost, kjer je sodelujocim v vaji cestital in
se J im zahvalil tudi poveljn ik ptujske vojasnice
podpolkovnik Joze Murko, kulturni program pa so
obogatili leskovski osnovnosolci in tamkajsnje Ijudske
pevke. Med opazovalci vaje so bili lokrat tudi eastn iki
avstrijske vojske, vaja je potekala na celem terenu KS
Leskovec; Trdobojce, enega od visjih vrhov Haloz na
tem koncu, pa so si izbrali za sede;; poveljstva.
Sodelujoci v vojaski vaji so Iri dni preziveli v
nastanitvenih enotah na Selih, v Trzcu in v lovskem
domu LD Leskovec, torej v varnem zaledju, druga
generacija enovitega usposabljanja pa je uspesno
opravila vajo in cez stirinajst dni koncala sluzenje
sedemmesecnega vojaskega roka. Med gosli na
zakljucni slovesnosti sta bila med drugim ludi
Venceslav Vogrinec, namestnik poveljnika
vzhodnostajerske pokrajine in videmski Zupan Franc
KJrbiS, ki je dejal, da so v obeini s ponosom sprejeli
doloeitev, da bo vojas ka vaja potekala ravno na
obmocju videmske obeine. Mend je, da so lahko mladi
vojaki ludi tako spoznali tezak in hkrati zan imi v teren
Haloz.
TM
ODMEV OBCINE
Prvi dan gasilcev GZ Videm
in operativna vaja
V meseclI oktobru, mesecu pozarne varnosti so v Gasilski zvezi
Vidcm praznova!i prvi dan gasilccv in pripravili skupno
operativno vajo na objcktu OS Poldk:hn ik ter razstaVQ gasi lske
tchnike. Srecanje gasilccv pt:lih GO: Trzcc, St..:1a, Leskovec,
Videm in Podlehnik, ki zdruzuje 195 operativnih clanov in 260
skupnih clanov, je bila tokrat prvic pri podlehniskih gasilcih,
ki so se zvezi pridruzili nekoliko pozncjc. Prvi dan gasilccv jc
pokazal skupno sodclovanjc \'sch drust~v, ki so po operati,·ni
plati i.e povezana v skupni alarmni sistcm, morajo pa skupaj
Lagotavljati predvsem va most vseh obeanoy, ki si po besedah
zurana rranca Kirbisa, to se kako zasiuzijo. Db dne, u gasilcey
so posameznim clanom drustc\, poddili potrdila 0
napredO\·anja ,. gasilskih vrstah, gasilsko slovcsnost pa so po
kulturni plati zapolnili godbcniki podlchniskc god be na pihala.
Ijudske pe"ke iz Leskovca in podlehniski osnomosolci s
pesmijo in piesom. -
Prvega dneva gasi1cev v videmski obcini so se udelezili
predstavniki sosednjih gasilskih zvez. v pOLdravnem nagovoru
pa jc mag. Janez Mere, prcds~dnik GZ Vidcm, povcdal, da ze
prvi dan gasilcev pove mnogo in govori 0 zbl izanju gasilskih
vrst v obcini. V nadaljevanju jc mcd drugim dcjal: « Ceprav
praznujemo sele prvi dan gasilcev, ne manjka razlogov, da
spregovorimo 0 nekaterih rezultatih , ki bode pustili pozitivno
sled v dell! gasilstva v nascm prostoru. Uspcli smo postati
gasilska zveza in to v aktih, po nalogah in tudi po formi. Uspeli
smo pripraviti operativnc gasilskc dokUll1Cnle, tega doslej
nislllo imeli, na podrocju zavarovanj smo dvignili standard
varnosti nasega de\o\'anja. Kljub nekalerim tezavam pri
organiziranosti in zagotovitvi proslorov 7'·C7i SI110 uspeli
nckalere tezave rdill, za drugc pa ponujamo zc rditvc. Pri
nabavi vozil in druge gasilskc lehnikc uspdno sodel ujclllo Z
naso obcino, nasploh pa lahko ocenimo. da ima obcina ustrezni
odnos do pozarnega varslva in lakcga sodelo\'anja Sl lahko
samo zelimo v prihodnjc. Gasilci prcdstavljamo tudi temelj
organizirane deja,·nosti na podrocju zaS~ilc in rcscvanja. zato
so postavljcnc tudi ustrezne poti so(k loyanja s CZ obcinc.
Seveda pa ne morem mimo tistega, na cemer stoji gasilstvo,
torej operative. Nasa prva "kupna vaja je pokazala nekaj tega. -...
kar Zl1al110, nekaj, kar sc naj naucimo ali nam 5C manjka.
Vsckakor pa mislim . da je nase prvo skupno srccanjc prikaz
pripadnosti. organiziranosti in I1Jdaljcv3nje tistcga dela. ki nas
zdruzuje. Preprican scm. da bode temu pr\\:mu dnevu gasilcev
sledili se drugi uspesni dneyi, kajti gasi lci nismo sami sebi
nam~l1, ampak zelimo opozoriti tudi tiste. katcrim sluzimo.«
Mag. Mere se je na slovesl1osti zahvalil tudi veleranom, ki so
svoj cas predstavljali osnovno gasilsko silo ,. naikm prostoru,
zato gre njim zahvala za gasilskc tcmcljc. Janko Kozel.
poveljnik GZ Videm, pajc poudaril, da "" gasilcc ni mcjl' med
krajevnimi skupnostmi. Poveljnik podra,·ske regije Stefan
Vidovic je ob tej priloznosli gasilccm podelil tudi nazi\'e
naprcdO\·anja. prejcli pa so j ih:
- cin visjega castnika: Anton Jus, Anton Mohorko in Anton
Stopajnik
- castnik I. stopnje: Martin Emer;ic, Slavko Stainer, Vlado
Avgustin, Roman Cafuta in Alojz Petrovic
_. cin castnika II. slopnje: Janko Kozel, Stanko Orovic, Franc
Emcrsic, Ignae Zupanic in Stanko Vallpotic
- visji gasilski castnik I. stopnje: mag. Janez Mere, Franc
Kirbis (zupan ) in Franc Kozel
- visj i gasi Iski caslnik - organi zac ij skc smeri: Franc Slopa.inik
- gasilsko plamenico II. stopnjo: Anton Mohorko.
TM
 v
IZOBRAZEVANJE, REKLAME 11 1
Izsla je cetrta knjiga Mirka Ramovsa
Julijana BraCic
o s/ovenskih Ijudskih plesih
Pies; ;z Lancove vas; pod drobnogledom
bistro
Polkaje ukazono je nas[ov ~e en i, cetTti knjigi znanega slovenskega
etnologa in zb iralelja podatkov 0 Ijudskih plesih na Siove nskem
Mirka Ramov~a. V knjigi je bralell predstavljen natancen pregJed
vseh plesov vzhodne Stajerske, v kalero sodijo ludi plesi iz Lancove
~
iz Jurovc
vasi in okol ice, kjer jih ze vrsto let skrbno o hranj ajo cIani
Folklomega drustva. Knjiga 0 bogatem Ijudskcm izrocilu se priporoca z goslinskimi uslugami:
Slovencevje izsla letos decem bra, Mirko Ramovs pajoje v druzbi alkoholne in brezalkoholne pijace
vzhodno - staj erski h folkloristov predstavil 12. decembra v - domacc klobasc
Mariboru. - hladni in topli napitki
Ramovseva knjiga ima po mnenju nekatcrih znanih kuhumih - pizze iz krusnc pcb.
ustvarj a1cev neprecenlj iva vrednosl za slo~enski etn icni in kulturni
prostor in je velikega pamena za ta del Stajerske. Nasta la je po
skrbnododelanih terenskih zapisi h Ramo\'sa \. zadnj ih letih. v karga
je vodila velika Ijubczcn do Ijudskcga izroCila. Mirko Ramovs je
namrec obiskal mnogo krajcv oa Stajerskem, bil jc v Il a10zah, v
Prlekiji in na cirkm'skem obmocju, lam zbral in prinescl mnogo
zan imi vega materiala od preprost ih Ijudi. Tako scjc ponovno srccal
s tistimi folklornimi skupinami, ki so najbolj pomcmbnc pri
B
ohranj anju Ijudskega izroCi la. TRGOVINA-AVTOElEKTRIKA-BRACU'';
Pl csn i pari FS iz Korene, Podgorcev, Kljucarovcev, Cirkovc in SERVISNE USlUGE. AlTERNATORJI. ZAGANJACI.
Lancove vasi so l1a svecanosti in ob prcdstavitvi Ramovscvc knjigc AVTOElEKTRO MATERIAL.
prik azali nekaj znaci lnih vzhodno-staje rskih plesov: stajcris, AVTO AKUSTIKA. AVTOKOZMETIKA
z iben ~ ri[ in cvaj~ri ( , j ih odp lesali nekoliko drugace in ob sprcm lj av i
Ijudskih godccv. ObisCite nas, veseJi vas bomo.
Na naslovni slrani cetrte knjige Polkaje ukazunu sta plesna para iz
Lancove vasi v znac ilnih praznicnih 1105ah, knjiga je bogato
o premlj ena z natancnimi opisi plesov in strani so dopol nj ene s Vesele baiicne praznike, V letu 1998
killcmati g rami. V kratkem bo Mirko Ramovs izdal se dye knjig i:
prvooplesih izlstre in okolice, drugopaozahodnem delu Stajerske. pa velika druiinske sreee, zdravja in dabre vaije.
TM

Kuhori:,o v besedi .n Jlik., ie 10rne ellU "'>C"'

k, se ie/iio zd'ovc. prenrorllevah n obenem u ;e~ :>
obvlodovoll Olob€I&S
Upcrobr., rCCc-p'1 20 !"he. '"'C~ n rlb,e lerJ
pnloge ~iodlce
Pr,merni 2:0 vso drd:in:l Reccpl ~ r~Nltol nOlniwve I~
m€dicinskh rozi~k' 't 0 d'OfX'I, ~u
U~ad priznanf"go nemikegc .mf~ ')!lS'n.to ,j,o itt'~
prof dr filed. k~digeq{] Pf.'IL,:;..ldto.
EnNlovni rer epli primerni ;:0 v~e 111 I'~akego pmar-el
Kni igo zc!oibe Veritas, i(i jE: no Sloven~kem!e ni bdo!

NARoCll NlCA
Narot-.:> rvodov k• ..,.oco lA ()t,t,.!!t[K! p<>c"'" IKlOO 5f!
lo clono ~ d.w.lI 20'\ populi ~ ~oo !.IT
ov..'9"'" pcil,. o no rc>kw
f",oneI. {pod',..•••~/• •:.:_~
"'-====:;;;;;-:==:-
.....
I... ..
l,.I".c/u o, _ ,.,..,

K"1'9<>e boo-. ploXoi' P" P""'ot'i" ~7"n"'" po 'oo!U"" ::J

·po '''/u"" U
,&..h W""~ r.... q <.~~ pc . (lO(ISnl U
~r;'9" ZA rJlA,l\fl lKE lahlo ne'''''i,. po i><>I" .. loI<>nu 010 pc 10k."
s.\o..,n,k" .. """ ""_,,, V""",. G."!.!." 1. 2iSQ ..... i
.... 0011179 ]9701.779 )98 f.h ~1!179 009
E"",.I ,....... """"'''0 .en"" ,,;
I........... hp ll...,.,.., •• .,., ..... ,_"
 12 IZ NASIH OS I
Morda se vam zdi, da ste Prispevki otrok
za /utke ie zdavnaj preveliki
Premalo odraslih se odloca, da bi si ogledalo lutkovno
predstavo, zato ne veda, kaj so zamudili. Tudi otroke velikokrat
prikrajsamo ravna zaradi nas samih. Tada lutke so najbolj
ncposreden dedit obrednega gJedalisca, namenjenega
odraslim. Otroku dajemo mozllosti, da se izraza s svincnikom, S
copicem, z besedo, z instrumcntom , na gih pa skoraj pozabimo.
Gibanje ni Ie sproscanje cnergijc ali rckrcacija, lcmvec tudi
clovekov izpovedno - umctniski izraz. Izrabimo priloznost na
vsakem koraku in otroku ponudimo tudi lutko! Lutka naj bo
prepricljiv in vpliven posrednik pisane besede, slike in glasbe,
zato se z njo lahko uspesno borimo proti kicu, sundu in
cenenosti. Svet lutk naj bi bil prvo srecanje otroka z umelnosljo.
Lutka pa ni Ie pomanjsan clovek, pocenja pa vse lislO, kar bi radi
poceli otroci.

ffAGJDEDEI<MRA;z jRQSIM TE QA HI
M/adi /ulkarji na OS Pod/ehnik PRiNESES S.I1UCl JJ¥ IJA R13/ K~ j AJ St:-
v OS Martin Kares Podlchnik se lutkovna skupina Lutka- V" PR OSTEN - CA9) Z
Lutkica trudi popeljati otroke v raziskovanja skrivnosti 0
mogocem in nemogocem. V skupino so vkljuc.eni otroci od I.
razrt::da do 8. razreda. Lutka je vsem enako privlacna. V nasih
NJ1Hl J<,AD4 - IGRAH
rokah ozivijo najbolj nemogoci predllleti. Melle sc spremenijo
v strasne carovnice, oblcka na obesalniku postanc ziva in
SVZANA Ii f+OJSb-t
1\'" I
spregovori, zoga postane marsovec, dezniki pa se sprernenijo v
kraljcvsko druzino in skatle postancjo zivali. Zdaj smo v gozdu,
zdaj lelarno po zraku, cistimo okolico in resujcrno planet
onesnazenosti in ze srno drobna, drobna cvetica. Odprli smo
vrata v svet, kjer je vsc mogoce, kjer ni reci, ki sij ih nc bi mogli
privosciti. Nastopamo v soli, razveselili smo otroke ob prihodu
Miklavza in Bozicka.Predstavili smo se na medobcinskcm
srccanju lutkovnih skupin v Zavrc.u in bili izbrani na regijsko
srccanje v Ormozu. Zavedati sc moramo, kako pomembno je ze
v otrokovem najzgodnej5em razvoju spodbujat i kaloke lcpih
dozivetij, globokih custvovanj, razkosje dOlllisljije, spontanega
izrazanja ter izvimega ustvarjanja. Umetniska ustvarjalnost je
jamstvo za naprcdek cloveSlva in naj je bo dc\czcn vsak otrok.
Novi vidiki v sodobni soli, ki bi bila po meri otrok, bi nam
gotovo pokazali, da je glavna pomanjkljivost nasih 501 pray
nezllloznost komuniciranja med uciteljem in uccnci in Illed
ucenci samimi. N it drugace ni med starsi in njihovimi otroki.
Ravno dramatizacija, pa je idcalna obl ika za ucenje
komuniciranja. Umetnost ozivljanja nezivih stvari, ki seji rcce
lutkarstvo, jc prastara. Pri nas je zaenkrat sam~ umetnost za
otroke. Pa vendar ta carobni svet pritegnc kljub vsemu veliko
ljubiteljev, Ijudi, ki so se ohranili otroskos t, se znajo in zmorcjo
igrati in si znajo pridobit i najzahtcvnejso publiko - otrokc.
mentorica Zdenka Go lu b
 IZ NASIH OS

KULTURNO NARAVOSLOVNI DAN

Vee raj sma se peljali z vlakam v Celje. Ogledali RAZSTAVA
sma sf celjsko gleda/iste. Predstavili so 17am igro
TrnuljCico. Ko se je TrnuljCica koncala, sma si odsli Prvi teden novemhrll so I(cenci in
l'

ogledat fotografski mllze; Pelikan. Gospa nam jc If(~i'elj i sole

Leskovec pripravili
povedala, da je JOSlp Pelikan imcl velika fOlografov. ra=sfm'o. Ucenci so 0 navadah il1
vbicajih ob sv. Martil111 povpra;:ali
Sli smo sf fudi ogledat Hermanov brlog. Voditel/lea
svoje staf.r;e, sfare slade ... Pobrskali
Nada nam je po veda/a) da zhirajo staro sporlno pa so !lIdi po sfrokol'l1ih vinskih
opremo. Nckaj casa sma hili v Hermanovcm hrlogu. rel'(jah in lilerafHri. Ob lej pri/oinosti
potem pa sma od§1i v eel/sko glcdalJ5V:c n3 pogovor je .sTel sladeI' j~ole Leskovec =a lise
z seffeo. Povcda/;} l1am je, da del stavbe stoji ze 500 Sfade pripravil fUdi kos fQ/~jev piknik.
lei. Razloi ila pa nam je Illdi, kaj so reiJselji in kdo NZ
je izdai Trnuljcico jn ka} so urcdl1lki. Pogovor smo
konca!i okoli 4. UTe. SI; sma nazaj v Hcrmanov
brlog in sleeT v g/eda/iski del Hermanovcga blJoga. v SfYl
Ura je bila 5. in sma odsJi nazaj n3 vlak. Na vlaku SlISf\lA .DA
DOBER, AOZ, SI
smQ norcli in skakali fer pe/i pesmi. Pripelfali smo
se na Ptuj ;n smo izstopili iz vlaka. Sli smo na DEDEK MRAZ, . zArO LELIM
avtobus. Ko smo prispeli do Pobrcija, scm izstopila
;,/ z menoj sc nckaj mojih prijateljev. DA M I ffilNESE S
Tadeja Krasel2.b
OS Videm EN EGA MEDVOK.A.
KULTURNO NARAVOSLOVNI DAN BRIG/TA ZEMWC. 1, r,

Yes vesel sem cakal sredo. Z avtobusom smo se

odprnvili na Ptuj, iz Pflija pa z vlnkom v Celje. Na
."~ -'-~~b02It6eEk~__
vlaku smo bill zelo i ivahni. Ko smo prispeli v CeUe,
smo si v gledaliscu oglcdali TnlUljCico. Predsta va je
. IOCO:-- bO ]!RI5EC- f( NAM PD-·
bila zelo lepa. V Celju smo si se ogledali muzej in 7iCuz, M!\SJO- - BO:oo:::::JELm.:~--
tekmavali v raznih igrah. Papaldan srna se z viakom
odpravili pratf Ptuju. Bilf sma veselJ: ker sma videli ooLtIK NAff BD _ QRNFSE.l .OOLA"
velika Jepega. Zelim sf se velika lakih dni.
=:.Z.EIl1. SL DA _,MI jjQL!C~
David Beloglavec 2. b
OS Videm -SOOLL1"1m ~ ZIMSl<lM1 POLlrnJCAMI
IE •
131. RADA. SMUULA~

-LL t'
}-u-=k: ;;LiL SOLl:j
'J<A~~~,
Jl,;~o' .."., .k.......,j,;.~~~ ~:"-;J4~.

ftA",,"_J: '"' PHo""j" ~io~ 'Jc, ~~~,

"",,~I..,.o-~.
~ .JL~ i~ ~P.:-r. ; L' ~' 'I< '"Q
)(p~--,
~ !':L,J, - T ' ~. ,..J.W.. "" ~ Wi .
~~-t
if

{J!; ~-;,,£: _ ~,t.- n'~,

'& flY r..c(j. rV. hi
~~
:.:) ~-rmp 1."" '''''''' ,o$.;..A.r,£. j
~ 'l""-' t;,;~~ ~
__ ._L
¥,.,,,. _- --
5::::1;:"1
 14 SPORT I

17. llata rokavica Ptuja

Baks znan kat plemenita vesCina
Boksarski k1ub Ptllj je bil lelos organizator ze 17. Ziale
rokavice, mednarodnega tekmovanja v boksu, ki je tudi
najviSje boksarsko lekmovanje v Sioveniji. Vodilna rnoZa
lekrnovanja sla bila Janko Gabrovce kOI predsednik
organizacijskega odbora in Videmcan Albin Mere kol
glavni trener v klubu, Ziata rokavica Ptuja je bila izredno
dobra obiskana, gost tekrnovanja pa je bil evropski prvak
v super tezki kategoriji Zeljko Mavrovic (oa lestvici sedmi
izzivalee svelovnega prvak.). ZI.lo rok.vieo je lelos
osvojil Ptujcan Boris Horvat, ki se je poslovil ad
tekmovalnega boksa, v krajsem kulturnem programu pa
sta nastopila videmska harmonikarja.
Janko Gabrovec jc znani domacin iz Oraveev in ptujski
podjetnik, ki je pred nekaj tcdni pri ptujski bolnici podrl Najuspesnejsi boksarji s trenerjem, predsednikom kluba in s svetovno
nckaj smrek in bo na tern mestu kmalu price] z gradnjo znanim boksariem Ze1ikom Mavrovicem (eepi spredai!.
poslovno - stanovanjskega objekta, ki bo dal bolnici novo Potcm ko jc Ictosnja Ziata rakavica Ptuja dobro uspela in se
podobo. Po tekmovanju je povedal: »Zadnja stiri leta je pod tako ptujskcmu boksu znova odpirajo vrata k Llspehom , pa
mojim organizacijskim vodstvol11 mcdnarodno tekmovanjc v imajo v klubu kar nekaj tezav z iskanjem primernih lrenerjev
boksu izredno dob ro pripravljcno, prizadevamo si namrec, da boksa. V klubu so boksarj i razdeljeni v tri sk upine, v prvi so
bi bilo vsako leta boljse in pohvala Siovenskega olimpijskcga zacelniki, ki morajo oprav iti oscmmcsecni program, druga
komileja je potrdilo tega. Najbolj si vsekakor prizadevamo skupina jc rckreacijska in v trctji jc tekmovalni , perspcktivni
promovirati Ptuj in nas boksarski klub, kjer imamo kar nekaj kader. Klub ima - po bcsedah Gabrovca - izrcdno dobrc
pe rspektivnih boksarjev. Vesel sem, da je Albinu Mereu prastore za vadbo in svoj ring. prizadevajo pa si se znanje
uspclo pripraviti boksarje kondicijsko in fizicno, saj to tudi boksa prenesti po osnovnih solah. kjer bi lahko ucence tako
zahtevajo mednarodna pravi la in tudi boksarji morajo bili na naucili Sportne vzgoj(!. Tajnik kluba je pray tako Videmcan
tekmovanje tako dobra pripravljen kot vsak drugi sportnik. Janko Mlakar.
Letosnje mednaradno tekmovanje je odprl zupan dr. Miraslav TM
Luci, ki je povedal, da jc boks plemenita veScina, tudi sam jo
je treniral. Na tckmovanju sma slavili sc svetovno znane
osebnosti boksa, v prvi vrst i vsekakor hrvaskega boksrja
Zelkja Mavrovica, Branka Ciketica , svctovnega prvaka v
tajvanskcm boksu in Tomaza Baraga, evropskcga prvaka v
full konlak lu. Ziato rakavico je osvojil nas boksar Boris
Horvat in zanj moram povedali, da je na tckmovanju pokazal AVTOELEKTRIKA • AVTOMEHANIKA
tlldi najboljsi boks, dobre rezultate pa so dosegli vsi ostali
ptujski boksarju, nekaj jih izhaja tudi iz obeine Videm. Nas
VULKANIZERSTVO IN REZERVNI DELI
trener Albin Mere jc letos prcje l zlato plaketo, pray tako pa
tudi nas sportni zdravnik dr. Stanko Tominc.« %glw f1{ovaitvw
VELIKA VARNICA 78A) 2285 ZGORNJI LESKOVEC
NOGOMET TELEFON/TELEFAX 062/763·151
Koncal se je jesenski del tekmovanja v I. in 2. ligi MNZ
Ptuj, kjer tekmujejo NK Videm, NK Trice in NK
Prodaja noyih in rabljenih
Leskovee. Nasi klubi so nas dokaj dobra zastopali na avtomobilskih in traktorskih gum,
vseh tekmah. Pray tako se je koneala liga malega
nogorneta v 2. Siovenski ligi. kjer nastopajo KMN
rezervnih deloy za avtomobile
Majo lka, ki pa se v jesenski delu nc more pohvaliti z in servisiranje avtomobiloY,
uspehi.
V decembru so zaeeli s tekmovanjem v I. in 2. ligi MNZ ter montaia in centriranje gum
Ptuj malega nogometa, ki se odvija v dvorani Center na VSfiK DA" OD 8. DO 20. URE
Ptuju. Tudi v lej Iigi nas ?.aslopajo trije klubi in sicer SD
Pod lehnik, SD Zgomja Pristava in KMN bar Emersic.
Vsem sportnikom n.se obeine zelimo na lekmovanjih v
Vsem obcanom, nasim kupcem in bralcem obcinskega
prihodnjem letu vee sportne sreee in tekmovalnih
uspehov.
glasila NAS GLAS ielimo vesel Boiic in srece ler
FB zadovoljslva vnovem lelu 1998
 IZ KRAJA V KRAJ 15
v ••
Neponov/jivi trenutki za vso zupnlJo
VSA SRCA JE PRITEGNILA FA TlMSKA MARIJA
Ponedeljek zvecer, uraje 21, prcd selsko cc rk vijo ncobicaj no ve lika \j udi, med njimi Ce torej hocemo sprejeti njeno pomoe,
Ijudske nost: iz Lancovc vasi. Vs i poglcdi sc ozirajo proti vhodu v vas. Nestrpno jo vcndar pos lusajrno in pricnimo dclati
pri takovanj e, vescio kramljanj c, vzdusje kat Se nikoli doslcj. Zvonovi milo pozvanjajo, kar nas prosi.
ko sc prikaze gasilsko voz ilo. Vsa srca vzdrhtijo, zadrzujemo salze. Zavcdamo se
neponovljivosti milostnih trenutkov, ko selski gasilci nesejo skozi »spali r«
povzdignjeni kip matere vseh milosti iz Fat ime, ki s svojo naprej upognjeno drzo izraza
vso poniznost, preprostost, ubostvo . Na tr,.;nutkc sc zazdi, da zari ad srecc, ko nas gleda
svojc otrokc z nadv se Ijubecim, izjcmno popoln im, misticnim, svc tim in nedolinim
obrazom. Marija pOl1lagaj nam slcherni cas ... Vsakcga glcda z ncizmerno Ijubeznijo,
vsa kdo ji je enako drag. Zasl isijo se redko slisane pesmi Ij udski h pevk in peveev iz
Lancove vasi, posebej jo pozdravijo otroci, dobrodos lico j i \'eselo zaigra mlad
harmonikar iz Raris lovcev. Pos lusamo fatimsko r(!snicno zgodbo in obcutek imam, kot
da si j~ nocoj Marija vzela cas samo za nas, kot da vsa ncbcsa opazujejo, kam se je
spustilo najlepse bitjc vasch casov, iivi ciborij, nos itcljica Odresenika ... Ko smo molili
roini venec,je molila z nami, saj ze dolgo poudarja, daje to najlllocnejSe orozje proti
salamI. Neverjetno, vecinoma sma vztrajali do polnoci, ceprav namj e pogosto predolga
enourna nedeljska masa.
",...... V zu pnijsko cerke\' so jo slovesno pri peljali ciani i upnijskega pastoralnega svcta, ze tri
ure pred tern iz soscdnjc i upnije Sv. Trojice, kjer jo je po pripovcdovanju pricakaia
mnofica Ijud i. Ob Ijudskcm pctju so jo poncsii na okrasen odcr v cerkvi sv. Vida in
skdil je poseben bogoslu~ni program. s prem isljevanj i, preccj Ijudsk ih poboznosti,
petimi litanijami in ro znim vcncem. Posebej so jo pozdravili tudi Franci~kovi otroci.
Vsakega se je dotaknila resnicna ra timska zgodba in sporm:ila, kijihje prebiral gospod
zupn ik. Kdo si torej ti mat i, ki si nas ob iska la? Kdo si, ki si pritcgnila vsaj za nckaj
tr~nutkov tudi tisle, ki ne prihajajo redno, da bi tt: mol ili ? Kaj spreminja~ v cloveStvu tch
casov?
Ko se je opo lnoci poslovila od podruzniee, nasjc stiskalo pri srcu, kakor da izgubljamo Marija Fatimska v cerkvi sv. Druiine na Selih
izjl!mno dragocenost. Prcnocilaje v Vidmu, 51.! pred tem pa so ob njcj zmolili vece rnice
in del roznega venca. Molitev Ie tcgaje ena od glavnih zclja in narocil Fatimske Marije, Nadvsc srecna bi bila. ce hi po vzglcdu
ki nas dalles obiskuje na tern koscku slovcnske ze mlja kat kraljica miru in klice, naj nekatcrih drugih zupnij, po njenem
urcsn icujerno njt!na sporoci la, tako, dajih born zivc li. Ko nas zbi ra svojc ol rok c, zcli, da milos tnem ob isku tudi v nasi zupniji
st: obnovimo. Kakor jc domovom in ccrkvam potrcbna obno\'itcv, taka je cloveku zacutili pOlrcbo po skupni molitvi
potrl':bna duhovna obnovilcv. Toda pogoj vsake clo\'ckove obnove je malitcv, ki jo rozncga vcnca in to ob cnoUfnih
nenehno poudarja, sajje vir moti in milosli. V nekem sporociluje rekla: "Vi, otroci, bi tcdcl1ski, poscbnih srecanjih, 1<0 bi
premi~ljevali tudi sk ri vnosli
radi dobili milosti , molilc pa ne. Ne morcm \'am pomagati , ker se vi noccte spremeniti."
JezlIsovcga III Nje nega zivljcnja in
Marija nadvse spostuje na~o osebno svoboda in odlocit\'c. Nikogar ne sili. Pravi pa:
"Prisla scm, da vam pomagam." trpl.icnja.
Frenk Muzck

,- Srecanje s Katarino Korenjak • Katiko iz Strmca pri Leskovcu

Nasmeja na, zgovorna in skromna haloska zeniea. Taksna je Katarina Korenjak - Katika iz Strmea pri Leskovcll, 91-
letna zenica in ena izmed najstarejsih v videmski obcini. Skoraj vsako nedeljo jo lahko srecas na poti v leskovsko
cerkev, na kJjucje pa je bilo, da sem jo na letosnjo Martinovo nedeljo srecala na prireditvi v Leskoveu. Kljub visoki
starosti je Korenjakova mati se zmeraj dobrega zdravja, nasrneh na njenem lieu pa pove, da se veseli vsakega novega
dne v svojem zivljenju, Leskovcanom je ni potrebno posebej predstavljati, kajti 0 njenem skromnem in delavnem
zivljenju je dalec naokoli vsem pray dobro poznana.
Skoraj vse svoje ziv lj enje zivi v Stnncll, v dolini , domacini ji pravijo »Habi zja graba «, v
majhni eimprani hiski, ki jo danes deli s hcerko Katarino in ze tom Mirkom. V zakonu je
povila stiri otroke, mozji je umrl zaradi bolezni in skozi zivljenj e se je morala prebijati sama z
otroki. Vse to lahko izves iz njene zivljenjske pripovedi , ki pa je kljub vsej skromnost i
bogata, saj je Katarina ob te zkem de lu z motiko v roki , sk rbi za vinograd in za svoje otroke,
zmeraj znala najti tudi cas za petje in se danes rada prepeva. »Ve liko sem v ziv ljenju trpela,
velika delal a, ampak vseeno sem znala ziveti skromn a in nisem klonila, zato sem tudi
docakala tako starost,« mije pred letom dej ala Korenjakova Katika.
Lani se je v krogll druzine vese lila 90- letnice, ob konell tega leta pa se bo veselila
skoraj snj ega 92. rojstnega dne. Takrat bo pri njej doma zbrana znova ee la drll zina, tudi
vnukov in pravnukov, nanje je Katarina se posebej ponosna.
Vse najbolj se v novem letu in mnogo zdra vja zelimo Katari ni Korenjak tlldi mi iz nasega
urednistva g lasi la!
T. Mohorko
16
Mariborski skof Kramberger b/agos/ovil
obnov/jeno zupnijsko cerkev sv. Vida
Zupnijska eerkev sv. Vida v Vidmu pri
Ptuju ima ta cas prijaznejso zunanjo
podobo, ponoe. je osvetljena in 7.
decembra je bila v fami cerkvi tudi krajsa
slovesnost s sveto maso. Mariborski skof -
ordinarij dr. Franc Kramberger je blago-
slovil eerkveno fasado in obnovljeni kriz
pred eerkvijo, ob tern pa v svojem nagovo-
ru poudaril, da je delo videmske zupnije,
patrov in njenih faranov zelo pohvalno, saj
so v tako kratkem casu uspeli obnoviti
bogato dediscino svojih prednikov. Skof
Kramberger je med drugim se dejal , da
imajo vse hise v obcini svoje hisne stevilke,
Ie cerkev je nima stevilkc, zato je to skupni
prostor za druzenje vseh Ijudi.
V zupn iji sv. Vida so v nekaj mesccih
uspeli obnoviti zvonik in kupolo, kjcr so
nasli nekaj pomembnih zgodovinskih
dokumentov, obnovljena pa je tudi fasada
cerkve in preurejena celotna okolica sveti-
see. SW;ali smo, daje vsa del a nadzoroval
akademski kipar Viktor Gojkovic,
zahtevna del a pa so opravili stevilni mojstri
od tesarjev do pleskarjev.
v
zerak
MESO IZDELKI
-k
podlehn.
MESO IZDELKI ZERAK S SVOJO BOGATO AKCIJSKO NOVOLETNO PONUDBO
V SVOJIH PRODAJALNAH NA PTUJU, MARIBORU IN ODSLEJ TUDI V
PRENOVLJENI PRODAJALNI V PODLEHNIKU, ZELIJO SVOJIM CENJENIM
STRANKAM, POSLOVNIM PARTNERJEM, PRIJATEWEM IN ZNANCEM LEPE
BOZICNE PRAZNIKE, V NOVEM LETU PA VELIKO ZDRAVJA, SRECE IN
USPEHOV.
IZ KRAJA Y KRAJ
De/o nadzornega odbora V treh /etih
Temeljna do locba za oblikovanje nadzornega odbora je 32. cle n zakona 0
samoupravi, ki je dolocil prislojnosti in dejavnosti clanov NO. Prvotno je
bila njegova glavna naloga nadzor nad razpolaganjem s premozenj em
ohci ne, nadzor namenskosli in smoternos( porabe proracunskih sredslev
in finallcno poslovanjt: uporabn ikov proracunskih sredstev. Smisd
nadzora je v tern, da SI:! ugotovi , ali prislojni organi , pooblascene osebe ali
organizacije sposlujujo zakone in preLipise pri poslovanju Z obc in skim
premozcnjem in oceni, ali so njihovc od loCitve taka ucinkovitt! kot je to v
danih razmerah pricakavati.
Dopolnitev zakona (U radni li st RS, st 70/97, clen 32 in 32 <I.) pa je
oprede!il NO kot najvisji organ nadzora jayne pOfabe v obei ni . Pristojnosti
so oJ...-virno enake stem, da se izvaja nadzor tudi v krajevnih , vaskih ali
cetrtnih skupnostih , ter skladih in javnih podjctij, oziroma zavod ih.
Glcde na to, da smo po slevi lu prcbivalce\' druga najvecja obCina za
mestno obtino. nas odbor sestavlja pCI cla nov(Cesar Roman , Fcgus Maks,
Tomine Srecka, Zavratnik Oanijel in Flajs Alajz), katere jc imcnova l svet
obcine. Nalogc opravljamo nepoklicllo. naSe clanstvo pa jc nczuruzljivo z
delol11 v obCinski upravi, KS, vas kih odborih ali vudstvih strank.
Zaradi laksnih sp losni h do loch S1110 v praksi imdi ncmalo tdav. Napake.
ki so se poj av ile pri pOfabi javllofinancnih sredslt!v. pn;d\'scm kol
prelivanje srcdstcv med resorji in njihove ugolovitve so hile kar pogoslO
presli sa ne. Drugi prohlem je delitvc na hilanca med prej snj o ohCino Ptuj in
novo nas ta lim i ohcinami. ObCinc se nika kor ne morejo dogovoriti kako hi
si razdelilc premozenje in obvcznosti , ceprav hi to morale slmiti do
30.09. I 995. Posledica tega je, da obCina ni moglil izkazati pravilr.ih
podatkov 0 prclllozcnju v bilanci st anja in poslovnih knjigah v letih
31.12.95 in 96. To pomeni, da s premozcnjcm, ki ni bilo razdc lj cno, ni bilo
mogoce gospodarno upravljati. Prav tako je stern ollcmogoceno
zadolzcvanje obc ill c in dajanje poroslev. Zarad i tega je brez dolgorocnega
zadol7.cvanja zein tciko, oziroma ncmogoce izvesti nckalcrc invcsticije v
infrast rukturnc objekte_ ki pa so v mlsi razno liko razvili obCini nujno
potrebni. Sc vee bi se naslo. kar pa je pravzaprav real no pricakovj1ti, saj
smo nova obCina in si vsi skupaj se lc nabiramo izkusenj in znanja.
Oh koncu slarega lela hi zele li vscm obcankam in obca norn polno zd ravja,
oseb nega zadovoljslva in delovnih lI spchov v prihajajocem novcm lelu
1998.
Predsednik Nadzorncga odbora - Slavko Flajs
•
tel. 062 ,68-140
fax 062 ,68-154
 IZ KRAJA Y KRAJ 17

V Pod/ehniku driavno tekmovanje M/adina in gore

ZOISOVA ZVONCNICA LETOS uciteljica Jozica Fegus. Pray zato jim jc bila ludi zaupana orga nizacija leto~njcga
ODLICNA TRETJA drzavn cga tckl11ovanja, kot gostilc.::ljem pa se jim je ponudila se prilaznost, da so
Letosnje ze 9. drzavno tekmovanje lahko s\·ojil11 vrstnikom ad \·sepovsod podrobncje prcdstav ili svaj kraj , ~ ola ,
Mladina in gore so t S. novembl"a Halosko planinsko pOI in nekaj najlcpsih utrinkov s haloskih pobocij; 0 "scm lem so
gostili na OS Martina Kores. v Pod le- \"l~lika povedali \' brosuri. ki sta ja pripravili Jozica Fegus in Anita Malovic, so lska

hniku. V gosteh so imeli kar 72 ekip z pcdagaginja. Skrbno so pripravili kulturni program in Sl.: posvctili vscm
288 tekmovalci iz mnogih slovenskih tckmO\·alcem. zanimanja vrcdna pa je bila razstava fotografij in spominov l1a
osnovnih sol in pJaninskih drustev, mnoge prehojcne poti po slovenskih gorah podlehniskih planinccv. Ra\, llatelj
domaca ekipa mladih planincev Zoiso- Vckoslav Fric je ob lcj priloolnosti dejal. da so na so li se posebej ponosni na
va zvoncnica pa je oa tekmovanju planinski podmladek, ki ima veliko znanja a gornistni in ve lika navd usencev med
branila lanski uspeh iz Trzina. Polcg aSllovnosolci.
OS Podlehnik sta za izvedbo tekmova-
nj. skrbeli se Mladinska komisija PZ
Siovenije in Planinsko drustvo Ptuj,
katerega ciani so tudi podlehniski
planinci. Mladi slovenski planinci in
planinke so letos odgov31'jali oa
vpfaSanja 0 Kamnisko - Savinjskih
Alpah, Halosko planinsko pot in
Planinskih poteh, v finalnem delu pa se
je pomerilo Ie osem najboljsih ekip.

" Uspesni planinci as Podlehnik z mentorico

Viki Groselj v Podlehniku
Planinski krozek na OS Podlchnik je
cd en izmed uspesnejsih na ptujskcm
obmotju, z mladimi planinci in
planinkami pa ic nekaj lel uspd no dej a
Udelezenci tekmovanja 0 planinstvu so se ludi tok.rat najprej pomerili v pisanju
teslov, najbolj s ih osem ckip, med njimi jc bila tudi domata Zoisova zvoncnica in v
ek ipi: Jana Zerak, Sabina Turk, Bojan Bencek in Maja }-Iren , pa se jc pomerilo
sc v finalncrn kvizu. Naslov najbo ljscga med I11l ad imi slove nski mi pl::l.I1incijl.: leto,>
osvojila ckipa OS Scm peter pri Novi Gorici, drugaje bila OS Angel Bcsednjak iz
Maribora, trctjc mesto pa sta si delili ekipa OS Trzin in dOl11acini. Uspe lo jim je
znO\'a biti med najboljsimi m ladimi planinci. odlicno znanje 0 gornis tvu pa bode
sa rno se dopolnili do naslednjcga tckmovanja, tako vsaj obljublja ml!ntorica ckipe
Jozica Fegus. V prihodnje jih oaka se planinska sola, vmes pa se bode podali ludi
na kakse n izlet v gore in se boJj posvctili spoznavanju oko liskih hribov.
Vsekakor je bil a soncna novembrska sobota kol nalasc primerna za tekmovanje a
gornistvll mladih s lovenskih planineev, ki so v Podlehnikll preziveli s koraj eel dan
in ki ni bil samo tekmovalno obarvan, pac pa tudi druzabno. Podlehniski planinei so
na dan tek.movanja v druzbo vseh navdu senih planineev povabili znanega
slovenskega alpinisla Vikija GroSlja, ki v Podlehniku ni biI prvic, tokrat pa se j e
predstavil s svojimi zagotovo najdragocenejsimi diapozitivi. Mladi slovenski
planinei so lahko taka lIzivali ob gledanju in komentarju Groslja ob diapozitivih, ki
so nastali med odpravo v daljno Afriko, po vzponih na najvi sje vrhove Juzne in
Severne Amerike, 0 odpravi na Himalajo in osvQji tvi Mont Everesta. Sicer pa je
Vjki Groselj med dru g im dejal , daje stal na desetih osemtisocakih, povzpel seje ole
na vse najvisje vrhove vseh celin, napi sat je I11nogo zanimivh knjig. zata je bita
srecanje z njim Cisto za res nekaj posebnega.
Tatjona Mohorko

program nastopov folklomih skupin, Ijudskih pevcev in pevk ler godcev.

V decembra so se v C irkovcah i.e srecati tamhuraSki orkestri, med njimi
IUdi ciani tamburaSkegaorkeslra iz Vidma pri Ptuju, 24.januarja se bode v
Obiskali bodo bolne in onemogle v obCini Maj~perku srecali Ijudski pevci in pevke na medobtinski reviji, v marcu
Obcinski odbor za druibene dejavnosli tudi lelos poskrbi za obisk nasih bo v Domavi medobcinska revija olroskih folktomih skupin in aprila v
obcanov v domovih za ostarele in nadomu tiste. ki so bolni in onemogli. V Cirkovcah medob6inska revija odras lih folkomih skupin. Povsod bode
casu bo:2:itno - novoletnih praznikov bode bolne in ostarele obiskovali na naslopila tudi Folkloma drustva iz nasc obcine, v Dolcni in v Lancovi vasi
domovih in jim ob stisku roke izrocili tudi skromno praznicno danlo v pa se na nastope ~e pripravljajo z novimi sp leti. V polnem teku so v nasi
znak p02omosLi. obcini tudi priprave na 3. Fasenk. ki bo ponovno organiziran v Vidmu in
Folkloristi se priprav/jajo na revijske nastope Lanc.ovi vasi.
V novem letu 1998 se na ~ir~em ptujskem ohmocju obela znova bogal
 18 ZANIMIYOSTI IZ KRAJA Y KRAJ

Martinovanje v Leskovcu
Novo ustollovljello turisticllo drustvo Klopolec je 110 MarlillOl'o lIedeljo pripravilo mortillOl'uli v Leskol'cli. Turisticllo
morlillovQllje v Leskovcu. To je hilo edillstvellO martil101'unje v Ilu.{i ohfilli. drufll'O Klopolec obljublja, da bo 10
pastalo Iradidolluillo.
NZ

Ob krstu mosta
V cast sv. Martillo so most darovala vsa nQselja KS Leskol'ec. Most so pripelja/i s
kOlljsko vprego ill go 110 poseben, sa/jiv nacin krs/ili. Blagoslovil go je fudi domul;
Zupllik. Podzupall Franc Toplak je moral ob lej priloZllosli dali posebllo zaobljubo,
saj je ell izmed sodckov Ilamenjen vodsfvlI videmske obfi"e. Po pokusini mofla je
bila paS/Tezeno tudi s kostallj; ill ltaloskimi dobro/ami. V ku/turnem programu so
nQs/opale Ijudske pevke in mesan; pevski zbor. No lak nacin sma letos prvic

Ljudske pevke iz Leskovca

V okviru kultllrllega drllstva Leskovec delujejo tudi Ijud!tke
pel/ke. Domate. izvirne pesmi prepevajo Bemardka Alerc.
Ljudske pevke iz Leskovca
Helella Krajllc. Marija Lesjak, Tilika Perllek. Trezika Fosllaril':
ill Julika Vldol/ie. VedflO se zberejo pri elli izmed pevk ill vadijo.
Vadijo !,ame hrez lint eukral fla teden. uajveckrut pri gospe Heleni
Kraju,·. Za ~;abo imajo veliko lIastopov. Prepevale so lIa otvoritvi
vodovoda v Trdobojcih. lIa sprejemll svetovne romari"e Marije
Fatimske v LeskovclI. IIa letoslljem COST' TUR-Il. fla drllgem
pollOdu po plallillski haloSki poti. kjer je hilo IIstallovljeno
Planinsko dTlL~tvo Haloze Vide",. ob otvoritv; Leska bara v
Leskovcu in se marsikje. Prvic so v laksui sesluvi prepevale nu
obanskem srecanju v Podlelllliku lIa priredi/vi Spoznajmo se v -...
pes",i. glasbi ill ple~m. Sedaj sIIemajo Z gmpodom Cijallijem ill
pripravljajo Iledelj.\'ko oddajo. Sneffllljo v Trdohojcih in pravijo.
da je sllemallje zelo "aporno. ,\'aj morajo lJekalere pesmi
velikokrat ponovili. POZllajo preko Iridesel izvimih, ~iluri"skih
pesmi lega obmO(1a. Ze/ja in vese/je do petjajim vliva flOVih nloa.
da lIadijo in se priprallljajo za IIaslope. rade pa zapojejo ludi oh
kak,~IIem delu ali v l'eseli druZhi.
NZ

l
1(;
SABIN~
0
1/;'"
l II
PRODAJALNA

DEJAN
Pobreije 64a
tel.: 062 764 430
GOGY mODtl
rroizyizyodnja in prorlaja konl'ckcijc
V prodajalnah SABINA V Ptuju in OEJAN v Pobrezju Ddllo '2./ a. :2'2.86 Podlchnik
vam nudimo otroska, moska in zenska oblacila, obutev
Tpl. 062 / 768- 150
posteljnino, zavese ter vse za dom in druzino.
Nudimo vam tudi delovna oblacila ter zascitne rokavice. Vsem cenjenim strankam se zahvaljujemo
Zahvaljujemo se za nakup in obisk v nasih prodajalnah. za nakup in zaupanje.
V Novem letu 1998 vsem obcanom zelimo srece in zdravja. Priporocamo se tudi v Novem letu 1998, vsem pa zelimo
Se priporoca kolektiv Marsela. prijetne bozicno . novoletne praznike.
 ZANIMIYOSTI Z KRAJA Y KRAJ 19

Obisk sv. Miklavia je razveselil otroke

Znova je minilo leta, da nas je obiskal in obdaril ta dobri moz. Dtroei so ga na
predvecer njcgovcga godll, 5. decem bra, ie nestrpno pricakovali. Nekatere je
obiskal na dornn, drugim je dar nastavil kar na okensko polico in pred vrata,
nekateri otrod pa so se z njim srecali ob posebnih prilolnostih v cerkvah in
kulturnih dvoranah. Sv. Miklavz je bil na obisku tudi v nasi obcini, prisel je v
spremstvu parkeljnov in hudickov, dar-ila pa je prinescl sarno pridnim otrokom !
lisle poredne je cakala Ie zlata siba.
Z moiil vijo in mnogimi dcj anji so otroci S\'. Miklavzu tudi letos obljubili, da se bode
poboljsali. Pricakali so ga ze vsi nestrpni, zanimaiojihje, kaj lepegajim bo princsel in ali
jim bo ponovno izpolnil najvccjc zclje otrostva. Dobrcga mOla meseca dcccmbra so
pricakali v krogu dru zin, scboj jc sv. Miklavl princscl zvrhano vrceo daril, a med tCllli ni
smelo Illanjkati sJadkih dobrot. Po nasih zupnijah v Leskovcu, VidlllU, Selih in
Podlehniku so mu otroci pripravili bogat kulturni sprcjem, prepevali pesmice in ga
pocastili kot s3mi to dobro znajo. Sv. Miklavz jim je vse to vrnil z obdarO\'anjcm in
dobrimi bescdami. obljubil pajc, da sc prihadnjc leta znova vrnc, zato naj ga do takrat
r cakajo vsi pridni in tudi porcd ni otroc i. Med boz icno - novoletnimi prazniki ga bosta
zamenjala Bozicek in dedek Mraz. kajli ludi ta dva moza imata mnogo daril za nase
najmlajse.
TM

Na Selih zdruienje podeielskih iensk

Sarno en korak je bila potrcbno narediti, da jc prislo do peciva, potic, kvasenic. gibanic, krasenju tort, pripravljale bi
pnrega skupnega srecanja zensk v novoustanovljeni KS lahko ribje in mesne jedi , obiskale seminarje za vzgojo roz in
Sela in potem tudi do ustanovitve Zdruzenja podezelskih urcjanjc okolja, obravnava1c bi zdravstycne lerne, obnovilc
zensk Sela. Pomagalo jim je domace Kulturno drustvo, v znanje pri rocnih spretnostih in se prj cem.
okviru katerega bodo delovale\ prvega skupnega srecanja
pa se je udelezilo presenetljivo stevilo zensk razlicnih
starosti, ki so skozi pogovor pokazalc veliko zanimanja po
dodatnem izobrazevanju in druzenju. Odslej imajo tudi
svoj petclanski upravni odbor in za sabo prvo delovno
srec3nje

r -

Taka se je s svojim adventnim venckom pohvalil najmlajsi udeleienec

Svoj koticek za srecanja in pripravo tecajey bode zenske imeJe

y kuhinji in kulturni dvorani na Selih, Strelceva pa jim jc
obljubila pomoc pri svetovanju in pripravi izobrazcyanja ter pri
pridobivanju financnih sredstcv.Prvo srecanje je torej rodilo
Podeie/ske iene pri izde/avi adventnih venckov sadove, kajti ze prva delavnica, v kateri so nastajali prekrasni
adventni vencki, je bila dobra obiskana, pray gotovo pa je
Kot je povedal Srecko TomiDc, predsednik KD Sela, .ie zelelo z9ruzenje podezelskih zensk na Sclih na dobro poti . V teh
drustvo zcnskam sarno pomagali, zato je tudi pripravilo pryo vrstah naj bi v bodoce ustanovili se skupino ljudskih pcvk
srecanje s Siavico Streiec, svetoyalko za dom , druzino in
dopolnilne dejavnosti na kmctiji, in Antonom Horvatom, oba 'I'M
prihajata iz ptujske SvetO\'alne sluzbe. Strelceva je bodocim
clanicarn zdruzcnja predstavila rno znosti dodatnega
izobrazeyanja v okviru tecajev in ekskurzij tcr financiranje, ki
ne bo predstavljalo neke oyirc za clanice. Tako bi se lahko
clanice ze v letosnji zimski sezoni preizkusile v peki drobnega
 20 IZ KRAJA Y KRAJ, NASYETI

Zimsko izobraievanje v aktivih iensk

Z dccembrom sc zacenja cas zimskega izobrazcvanja po akt ivi h in zdruzenjih zens k oa podczcJju. Svctovala sluzba Ptuj
je pripravila znova bogato izbiro med tccaji, prcdavanji in cksku rzijarni. V vidcmski obCini trcnutno deluje pet zdruzenj
podezelskih icnsk, ki so organiziranc po aktivih in v ol-..'viru luristicnih teT kulturnih drustev. Prcd advcnlom so zcns kc
ponckod ze izdclovale vcncke pod strokovnim menrorstvotn, scdaj sc pripravljajo se na tecajnisko ob liko izobrazcva nja.
Siavica Sire/cc jc edina svetovalka za dom, druzino in dopolnilnc dcjavnosti fla kmetiji iz ptujskc Svctovalnc sluzbc na
obmocju oase obcine in je oa zacetku decem bra po pogovorih z zcnskami pripravila okvirni program za zimsko
izob razcvanjc. Tako so zenske v Leskovcu ze decembra pripravljalc dobrate iz kva se no - [;stnatega testa , izdclovale so
venckc, pogovarjajo pa se tudi 0 vecdnevem kuharskcm tecaju in prcdavanjih. Tudi videmske zc nskc sc pripravljajo na
cas izobrazevanja, niso si sc izbrale naslovov tccajcv, zagotovo pa bodo letos obnovile znanje na prcdavanju 0 zdravstvu.
V Podlchniku bodo v aktivu priceli z del om ianuaria, ko sc bode loti Ie peke kruha in se dobile ludi na kaksnem
predavaniu, naiverietncie bodo takrat govorile 0 predelavi mesa (dimlieniu in domacih kolinah), vendar tudi v Doleni ne
bo manjkalo zanimivih prakticnih tecajev priprave krusnih dobrat in peke. Cisto na novo so se o rganizirale tudi zenske
na obmocju nove KS SeIa, prvo prakticno izobrazevanje so imele pred adventom, ko so izdelova le vencke, pogovarjajo
pa so ie 0 peki drobnega peciva, 0 nacinih serviranja vina, pogrinjkih in se 0 kaksnem bolj stro kovnem predavanju 0
vzgoii evetia.
Sicer pa bo Svetovalna sluiba 0 casu in kraju posameznih tecajev ter predavanj obvescala sprati, vse ze nske pa so ie
sedaj Jepo vabljene na ure zimskega izobrazevanja. .-....

13iU 0) zivinozdravniska ambulanta, d.o.o.

Veterinarski nasveti I /"
(\ ;,

IZ <~UJ'{n/Ci lb, 2284 'IIidLm pri 'Ptuju, ttd : 062 764 407

NAJPOMEMBNEJSI ZAJEDALCI PRI GOVEDU

Zajedalske bolczni povzroeajo pri govedu velike ekonomskc iZgllbc. Poslcdice se odrazajo v zmanjsancm prirastu in zmanjsani
proi zvodnosti '-: i\'ali (manjsa mleellost, plodnostne motnjc). Pri hujsi in vadiranosti lahko pride celo do poginov. V tcm prispevku
bOlllo sprcgovorili 0 dveh najpogostejsih zajedalcih pri govedu: 0 ve lik cm metljaju in paramfistomomu.
Melljavosl
V Slovenijijc in\'adiranih okrog 70 % govcd. Vcliki mctljajjc ploscal parazit, na zunaj podoben Iistu akJcijc. Nasd iscl! melljajev so
zo lcevodi. V napadcnihjetrih metljaji povzrocajo krvavitvc. kasncje pa !nocno razSirilcv iolcevodov in brstcnjc vcznega Lkiva, ki
nadomestijetrno tkivo. Jetra zato slabsc op ravljajo svojo nalogo, zato ziva li hujsajo, mlecnost pade, nastanejo tezave pri plodnosti
in lahko pride celo do rogina.
Za svoj razvoj veliki metljaj pOlrebuje vmesnega gost ilelja. To je Illiadi blatni poli, mlakar. Ti polzi zive v plitvi CiSli vodi, najdelllo
pajih tudi na ovlazcni prsti na nizinskih travnikih in pasniki~ praviloma ob vecjih rekah. Ti polzki so v S[ovcniji zelo pogosti. V
svojclll razvoju mctljaj zapllsti polzka in sc pricvrsti na lravo. Lival ijih pogosto invadirajo s travo ali senom.
Zalirallje metljavosli
Zaradi zgoraj napisancga irna pri zatiranjll Illetljavosli pornembno vlogo llllicevanje polzev in hidromclioracijski ukrepi. Naj
omenim Ie cncga izmed pripravkov za llnicevanje polzcv, to jc raztopina modre galice,s katero sc skropijo pasne in senokosne
povrsine (nal ha llporabilllo 6 kg modre galice). V uporabi pa so se stevilna druga sredstva za zat iranje polzev v vlaznih okoljih.
Uporaba vsch Ichje ckolosko vprasljiva.
Zdravljellje metljavosli
V uporabi je kar nckaj pripravkov za zdr3\'ljenjc metljavosli. Vccinoma so 10 siroko spcktralni antiparazitiki - delujcjo ne Ie na
melljaj, tenwee na \'ee vrst parazitov. Zato priporoeamo pred uporabo Ie teh koproJosko preiskavo (preiskava blata pod
mikroskopom) in zd ravljenje glede na rezultate koproloske preiskave. Preiskavo blata na zajedal ce opravljamo tudi v Veterinarski
ambulanti KRI&ZA.
Paramjisomoza
Nasel isce paralllfistomidjc sluznica yampa. Po nekalerih podalkihje invadiranih priblizn0400/0 goved v Sioveniji.
Tudi ta zajedalec potrebuje za svoj razvoj vmesnegagoslilelja - po 1m, ki ga v svojem raz\'ojll zapusti in se pricvrsti na travo. s katero
se potem invadira govedo. Obolele zivali kaiejo prebavne mOlnje, slabokrvllost, ze lo prizadete pa lahko poginejo. Na nasem
podrocju so znani pogini odraslih goved ob vecjih poplavah Dravinje.
Zatirallje paramjistomoze
Poli.e unieujemo podobno kot pri metljavosti.
Zdravljenje paramjislomoze
Tudi tukaj priporocamo koprolosko preiskavo in sele nato na podlagi rezllltata zdravljenjc z ustreznim antiparazilikom. Na splosno
velerina~ji priporocamo koprolosko preiskavo in zdravljenje ob koncll pasne sezone in pred pricetkom naslednje pasne sezo ne (to
jcspomladi inj oseni).
Ker so parazitoze pri vseh domacih ziva lih velik problem pred\'sem, zaradi velikih ekonolllskih izgub, nekaj vee 0 ostalih parazitih
v naslednjcm clanku.
Zdenka VilldiS-Zm'rafnik. dr. \·el. med.
 ODMEV OBCINE, PODJETNISTVO 21

Sredi Vidma nastaja nov poslovno . gostinski objekt

Podjetji Druzinski raj in Meso-i zdelki Zerak sta
investitorja novega poslovno - gostinskega objekta v
sam em centru Vidma pri Ptuju. Z gradnjo so prieeli letos
julija, en del objekta naj bi bi I pod streho ze v novem letu,
leta 1999 pa nameravajo objekt predati namenu. Edvard
Zarallsek, vsem dobro poznani podjetnik iz Vidma in
direktor druzbe Druzinsk i raj,je povedal, daje Videm kot
eno vee jih strnjenih naselij tak obje kt , kjer bi lahko na
en em mestu Ijudem ponudili vse mogoee, potrebovali 1.e
pred leti . V lanskem letu jim je uspelo pridobiti vso
potrebno dokllmentacijo, ki je zraven vk ljueevala tudi
izgradnjo prostorov za potrebe obeine in zdravstva,
vendar se je obrnilo drugaee in obeina Videm sedaj gradi
samostojno obeinsko zgradbo, 0 prostorih za zdravstveni
dom pa ni vee govora.
Nov i vidcmski poslovno - gostinski objekt je v Gradnja novih prostorov je v polnem teku
. neposredni blizini OS in kmetijske zadruge, kjer so ta
trenutek se prostori obeine. Zaransek je se dejal, da bodo obcani - kupci potrebujejo v teh easih na enem sam em
v novi zgradbi odprli veliko trgo vino in gostinski lokal, III velikem prostoru.
bo tudi mesnica, cvetliearna, banka in se marsikaj, kar TM

Najvecji poslovno - stanovanjski objekt

V obcini se nahaja V Leskovcu
Oddanih vseh pet stanovanj
Leska v Leskovcu je novi poslovno - stanovanjski objekt
v lasti zakoncev Alliec ill Jozeta Zavea , ki so ga odprli
julija letos. Zupan obeine Franc Kirbi s je takrat poudaril, TRGOVINA in BAR
daje to najveeji objekt te vrste v obeini, veselilo pa gaje
tudi, daje v tej zgradbi stanovanjskega prostora za nekaj
druZin, vse h pet stanovanj pa je ze lep eas zasedenih . V
" LESI<A "
1285 ZG. LESKOVEC, Le.kovec 9/0

no vo zgradbo so se preselili iz manjsih prostorov Ie nekaj

" ,metrov vs tran, v no vi Leski pa odprli ve li k gostinski loka l, ANICA & JOZE ZAVEC
trgovino z mesanim blagom, kupce m pa ponujajo tudi
kmetijsko-tehnieno blago, povrhu vsega pa so v sam em telefon in fax.: 062763-107, mobitel: 0609 620-585
centrll Leskovca in imajo za svoje goste tudi velik parkirni
prostor. Zakonea Zavec ostajata skromna, imata se veliko
poslovnih ze lja, predvsem pa vedno znova zelita ustreei Vsem nasim strankam se zahvaljujemo
vsakemu kupcu, kijih obi see v Leski.
TM za nakup in obisk ter se priporocamo
tudi v letu 1998.
V Novem letu zelimo vsem strankam
in bralcem glasila NAS GlAS
vsega dobrega.

Vabimo vas tudi na silvestrovanje na

prostem pred Lesko, kjer bo vse
od 22. ure naprej veselo z ansamblom
INTERVA~ pripravljamo tudi veliki ognjemet.

Pos/ovni objekt Leska foto: Langerholc

 22 ZA RAZVEDRILO
VELIKA NOVOLETNA NAfiRADNA KRIZANKA
ZElO UMRUAM.
Ann,a...
WE'" ""OM
0""" ""''''''
VRSTA
,,.
SREtHO
OMZOJE

""'"
P~ruJ
"""" NOIIEGA
~ESlR().
"''''' "'''''''''
t uSTVE·
'CST
""""""-
(JOJ
(LEO
CALVINI
'OIWKE
T""""",,
"'" "'"
~""
VlAOARSKI
NASLOV ""
NEBESNE
PO!.06l.E GCAS

..."
,,>"''''

'ME
0"'"
DVORCEV
,
V PARIZU
PRIT""
RUDOlFOV
JEZERAV
""'RrK! -
"""".
"""
""""

..
""'"
"'00'"
""'"
IN PRVA
'oo
,o,sSCEOE

EI<N 00
"""".
"'"
nRJEV

NEKDANJA
o"s,,"
TRGO'/SAA
lAOJ.

Tezje besede: AKOLOGlJA, AMA, ANDOV, EZAV, LORTZING. ROSTEN, THORPE

[ Resevalec:
 I ZA RAZVEDRllO

Spostovani bra lei in Anketa

Ijubitelji krizank!
Tudi v nakln urednistvu smo v casu
praznikov mislili na vas in vam
pripraviJi velika novoletno nagradno
krizanko. Ponovno je v krizanki skrito
gcsio, ki .I~ tudi konena reSit~v
krizankc, vi pa nam morale poslati v
eclati rcscno kril,anko. To jc lahko tudi
fotokopija in splaca se potruditi, saj
imamo za resevalce pripravljene If;
bogate nagrade. Ne bomo yam
povedali katen~ so te , zala sc potrudite,
reSile krizanko in nam reSitvc posljilc
do kOllca janua~ia 1998 na ie znan;
naslov:
r-
UrednHlva glasila NAS GLAS
Videm pri "Iuju 42
2284 Videm pri "Iuju
s pripisom »kriianka«
Med zadnjimi posiljatelji resitev
kJizanke sma znova izzrebali nekoga,
ki ba nagrado prejel po posti.
Srcccn nagrajcncc jc tokrat:
Marija SVENSEK
Trzec 25d
2284 Videm pri Ptuju
Nagrajencll iskrene cestitke. vsem
drugim krizankarjem pa veliko srece
pri resevanju vel ike novolctnc krizankc
v nascm glasilu.
Resitcv nagradnc krizankc jz okto-
herske slevilke Nas glas:
vod.: PLURAL, SOLNINA, TL, /BAR
CUDOVrrA, IJEKAVEC AGNES,
SRAKA, CORSA, REZ, RL, STAEL,
ENACAJ, ODNOSAJ, ESA, IVO,
ALAN, KT, ALDRIN, KINIK,
JAKOST, KAPA, MAR, NAR, KRC,
ANNA, GAMASE , SKARJE, VEZUV,
AA. HRT, TRATA.
December je cas pr;prav za vstop v novo leto. Takrat pomislimo za nazaj in
na hitro preletimo, kaj se nam je vse zgodilo v letu, ki nas zapusca. Ob
koncu leta imamo tudi zelje. Tiste skrite, ki ponavadi ostajajo prikrite in tiste,
katere delimo s prijateJji, znanci ... Tudi mi smo povprasali krajane nase
obc;ne, kaj si zelijo v novem Jetu, kaj pr;cakujejo od leta, kaj bi spremenili v
nasi obcini ...
Aniea Duh, Ljubstava:
"Sem skromna pri svojih ieljah. le/im si predvsem veliko zdravja pa
tudi denarja. lelfm sf tudi, da bi imeli nove ceste, da bi bile urejene
in asfaltirane."
Toncek Sedlasek, Videm:
"lelim si predvsem veliko zdravja in medsebojnega razumevanja.
lelim si, da bi v KD se
naprej bili uspesni kot smo zdaj, da bi
tamburasi in pevci se
naprej bili tako dobri. Za vse to pa
potrebujemo denar, da bi se naprej lahko gojili Ijubiteljsko kulturo."
Janko Rozinger, Strmee:
"Kot vsak obean ielim zdravja sebi in vsem ostalim. V tem hitrem
tempu, ielim poiskati tudi cas za svoj hobi. lelim se Cim vee druiiti
s svojiml prijatelji. Petje mi bo tud; v novem /etu v veliko vese/je, saj
bomo v novo leta zape/i v Leskovcu pred trgovino Leska. lelim si
tudi, da bi bile ceste bolj urejene, da bi dobili vodovod .
Marija Zavee, Veliki Oki6:
"le/im sf sreee, zadovoljstva in da bi se bolje razumefi. Vsem svojim
vnukom in vnukicam ielim zdravja. lelim si tudi vodovod in telelon.
lelim pa tudi, da si vedno naj':lem ees za prijatelje in da z njimi, taka
kot danes s svojo prijateljico Katiko, pokramljam in pop/jem kaksen
kozareek."
Anita Smigoe, Mala Varniea:
"Veliko denarja! Predvsem pa to, da bi uspesno koneala solanje in
da bi bila zdrava. V Leskovcu si ielim nek prostor, kamor bi lahko
zahajali mladi, kjer bi lahko organizirali raznorazne druiabne igre."
Andrej Struel, Triee:
"lelim si zdravja.l Vsakemu krajanu ielim sluibo. Kot gasilec pa si
ielim, da bi v drustvu doseg/i eimboljse rezultate in da bi bill
ponosni na svoje uspehe."

p. Mirko Versi6, iupnik v iupniji sv. Trojiea:

"Moje praznicne ielje so preprosto polne vere, upanja in /jubezni... , so krScanske, ker iivim in delam med ljudmi, ki so jih ti
trije temelji obdriali, da so sploh preiiveli, V Hafozah fa dobra misel kot boiicna zvezda nikoli ni ugasnila in je Db jaslieah
Haloianu jasnila smisel. Vse kar je v Hafoze pridivjalo, nekaj casa tudi blesteio, slepi/o, pa tudi teiilo in revolueionamo morilo,
je na teh nepokvarjenih tfeh kmalu usahnilo, se podrfo, izginifo, Temu prica so vse eerkve, kapele, kriii in vsaka svecka na
nasih grobovih. No, priea smo,. ,s svojo sposlljivostjo, m;ro/jubnostjo, pa tudi samozavestjo in pOkonenostjo.! Kar se iz tega
narodi, je treba proslaviti! Tokrat Kristusovo rojstvo, da bi BoZic bit res Bog med nami. Moja ielja ... da bi manj praznovafi z
usti, usesi in oem; in bolj s sreem v svojih domovih." ' Pripravili: NZ in TM

IZUAjATELj: obeina I'idem, Videm pri ?wjll ~2, 21fl~ I ·idem pri ?wjll. {c/./f"ax 061/7('~ 120 'GLA "NI IN DUGal "URNI
UREUNIA", Tarima Mohorkn ' TEIlNI(;'YJ liREUY/A": /i·an I "ilicnjak ' LEKTOR: France ?Iameo 'OBLJf,.DVANIE
1/\/ TISK: Lorics d.o.v" Ruprut'a 8, 2.!O-l A1ikJavi 1J:/ Ur~H 's kcm pOljll '" STRUl\.UVJVI SOUt'LA Vel: Anron t.:ovaccc, Anton
Ro§kar, Ivan Cig/ar, Nara.~'(a Ztlgoranski >IF !Va o.'ilJO\'i mncnil urada Ihde Z[l informiranje RS ,{r. 23/90~5-11/96~ 12 sc za glasilo
pl,/(;uje 5 % promcmi d11 'ck >¥- C/asi/o Al4.'; GLAS jc I pisano I ' e\'idcnco janlih ~/asi/, kiju HJdi urad \}ade za iniormiranjc RS
pod uporcdn() ;;-rcvi/ko 1332"# Gh')iJo jc hrczplacno 'iF lz/J:lja I ' Ilakladi 2.JO() i~lDd()I',
 DROBNE ZANIMIVOS I
Od zflodl1je dopOZ/le jese/li. ..

Pn KokoloVlh v Zg. Leskovcu so bogat pndelek koruze pospravill Vinca bo v sOOlh letos (JovOlj
kar roeno , koruzo pa zvezali in obesili na koruzjak.

Leto se pocasi izteka in liudie na deieli si bodo rI

zimskem casu oddahnili od rlselJa ie oprarllienelJa
deta. Letina ie bila bOlJata, mnolJim ie porlmila rles
trud in dala ielien pridelek. V fotolJrafski obiektirl
smo uieti nekai zanimirlih motirlorl letosnie ieseni..

Drva so spravljena na varno samo da nas pOZ/fTJI ne bl zeolo.

Prvi pohod pO haloskih gricih

Planinskega drustva Haloze vam zeli
Letos ustanovljeno Planinsko drustvo Haloze je v sreeno novo leta 1998
novembru organiziralo prvi pohod po Haloski ~ ..-...... _ _ ';7 ,...

planinski poti s ciljem, druzabnim srecanjem in • ~__ w __ ., ~ __

~
kostanjevim piknikom pri gasilski trojki. Pohod je
bil bolj slabo obiskan, saj je bilo tistega dne v
Halozah slabo vreme, nekaj zagnanih pohodnikov ". '_ ~i ". ~
pa se je na Halosko planinsko pot vendarle
podalo in domov odslo s prijetmml vtISl.
Organiziran je bil tudi avtobusni prevoz za
planincev iz Ptuja, zagotovo pa bode podoben IZREDNI POPUST ~ ~~~~~JA VOZIL
pohod pripravili se spomladi.
Sicer pa so se ciani PD Haloze pod vodstvom
mag. Ivana Bozicka na eni od rednih in tudi
do 6% za .·OPTIKA
RAG. TESTNA STEZA v

zadnjih sej v tem letu sestali 17. decembra, ko

bodo med drugim govorili tudi 0 planih drustva 306 in 406 . GUM
PRODAJA IN MONTAZA
GOOD YEAR
za prihodnje Ieto. Na pogovor so planinci iz
videmske obcine povabili tudi zupana Franca
Kirbisa. SPC TOPLAK S.p .• .Podlehnik,
. tel. 062/768-144, pooblasceni prodajalec in serviser