Potnina plaana pri Poti 2327 Rae

NOVICE
OB^INE RA^E-FRAM
t. 76 - 4/2017; december 2017
Iz vsebine Novic
 NOVICE OBINE RAE-FRAM

UPANOV UVODNIK
Spotovane obanke, spotovani obani!
Poasi se konuje leto 2017, ki je (bilo) pestro na vseh podrojih. Nekateri
dogodki iztekajoega se leta bodo svoje rezultate prinaali ele ez mesece ali leta.
Predvsem za tajersko je bil velik gospodarski dogodek zaetek gradnje obrata
Magne v sosednji obini, v Hoah. Takne investicije in gospodarski kazalniki nas
lahko navdajajo z optimizmom. Skoraj vsi gospodarski kazalniki gospodarska
rast in zmanjevanje stopnje brezposelnosti so v zadnjem obdobju za Slovenijo
nadvse ugodni. Predvsem izvozniki in nekatera tuja gospodarstva, zlasti nemko,
mono vleejo slovenski gospodarski voz. Sedaj je as, ko bi se morali lotiti
strukturnih reform in sicer na ve podrojih na podroju dela, davkov, zdravstveno
pokojninskega sistema, sociale ipd. Brez tovrstnih reform lahko ob naslednji veji
globalni krizi slovensko gospodarstvo utrpi e veje negativne posledice.
Trenutna vlada, ki je odgovorna za sprejetje strukturnih reform, jih pol leta
pred parlamentarnimi volitvami gotovo ne bo izvajala, sploh pa ne tistih manj
priljubljenih. Na sreo je aktualni gospodarski minister naklonjen neposrednim
nalobam, kar kae investicija Magne na tajerskem in podobne investicije na Koevskem, Notranjskem in e kje.
Zmeraj ve je tudi dobrih in uspenih podjetnikov, ki dajejo posel in delo veliko drugim. Druba jih vse bolj ceni in
tudi proizvodni poklici pridobivajo na veljavi, zato si vsi elimo im ve spodbudnih podjetnikih zgodb, da bomo
lahko tudi naslednja leta govorili o ugodni gospodarski rasti, ki je predpogoj za dobro delovanje javnega sektorja.
Smo v mesecu decembru. V mesecu, ko polni priakovanj akamo na praznike in novo leto. V teh decembrskih
dneh nas ponudniki razlinih storitev in materialnih dobrin z reklamnimi oglasi vsak dan vabijo k nakupovanju
vsega mogoega, pa tudi na tevilna praznovanja. Pred nami je, skratka, mikaven pravljini svet in prav je, da se v
teh dneh predamo prazninemu razpoloenju. V asu, ko boste brali te vrstice, se bomo e poslovili od Miklava,
akali pa bomo e na obisk Boika in dedka Mraza. Preprian sem, da se bo vsaj eden izmed natetih dobrih mo na
kakren koli nain dobrohotno spomnil na vsakega od nas in vdihnil dodatno arobnost tega koledarskega obdobja
ne le otrokom, ampak tudi nam, ki sicer ob pogledu v ogledalo zagledamo lastno odraslo podobo, a smo, upam, kljub
zrelim letom uspeli ohraniti vsaj kanek otroke due.
Na vrata torej e trkajo prazniki - dan samostojnosti kot dravni praznik, na katerega smo e posebej ponosni, pa
tudi boino novoletni prazniki, ki jih vsako leto znova radostno priakujemo. V dneh, ki so namenjeni praznikom,
praznujte, ustavite delo in se veselite. elim vam, da praznine dni preivite kar se da prijetno in da optimistino
vstopite v neznano, da nepopisan list novega leta napolnite z najlepimi vsebinami. Pri tem naj nas vse skupaj
spremlja misel, da vetra ne moremo ujeti, lahko pa po njem naravnamo svoja jadra. Naravnajmo jih tako, da bodo
v asu praznikov in v novem letu, ki se e svetlika na obzorju, ulovila mir, zdravje in zadovoljstvo.
Prijazen december, miren boi in 365 nasmejanih, optimistinih in uspenih dni z letnico 2018 na koledarju
elim vsakemu posamezniku in vsem skupaj! Naj bo novo leto radodarno z vsem dobrim, naj izpolni priakovanja
in uresnii im ve elja.
Lep pozdrav in sreno!
Branko LEDINEK,
upan

elimo vam prijetno branje! 1

 NOVICE OBINE RAE-FRAM
POZDRAV IZ NAEGA UREDNITVA
V sklepno fazo se prevea e
eno nae ivljenjsko potovanje, ki
traja od zaetka januarja do konca
decembra in je dolgo dvanajst me-
secev.
Na kaj najprej pomislite ob omem-
bi letnice 2017?
Morda na muhasto vreme, ki nas
globalno in tudi v ojem smislu vse
pogosteje in vse resneje opozarja,
da narava preprosto ne more v
nedogled odpuati zapostavljanja,
malomarnosti in napak? In da prihaja as, ko bo nujno
spremeniti nekatere kodljive navade in zmotna ravnanja
sodobnega lovetva? Pomlad je v osnovi sicer nadvse
udovit, a zaradi vse pogostejih neelenih vremenskih
pojavov tudi vse bolj nepredvidljiv letni as. Tudi letos
ni bilo ni drugae. Poljedelci, sadjarji in vinogradniki so
marsikje znova utrpeli veliko kodo. Po zakonu narave
je sledilo poletje, ki je postreglo z nekaj udari skorajda
tropske vroine, ki so tudi v nae kraje prinesli domala
puavsko suo. Situacija se je spremenila v diametralno
nasprotje e s prvim septembrskim dnem, ko bi lahko rekli,
da nas je zajelo pravcato monsunsko obdobje z obilico
deja in moe, pa tudi prav zoprno ohladilo se je za tisti
as. Da pa je meteoroloka jesen v nadaljevanju vseeno
izboljala povpreje in zapustila bolji vtis, je poskrbel
predvsem oktober, ki nas je resnino razvajal z blagodejno
toploto in omogoil, da so v objemu zlatega sonca barvite
podobe listnatih dreves zares zaarele v po(po)lnosti in
najlepih niansah, po njegovi zaslugi pa so tudi oblaila s
kratkimi rokavi nekoliko kasneje romala v tisti kot omare,
kjer bodo lahko neovirano poakala na prihodnjo pomlad
in poletje. Ob taki jesenski vremenski kombinatoriki so
se oi upravieno iskrile predvsem vnetim gobarjem, ki
so letos res izdatno prili na svoj raun. Kaken vtis bo
zapustila prihajajoa zima, je sedaj e preuranjeno ugibati
in napovedovati, vsekakor pa predvsem otrokom na vso
mo privoim, da bi se lahko - po dolgoletnem snenem
bojkotu v asu decembrskih praznikov - konno veselili
tudi pravljino pobeljenega boia.
Ali ob spominu na iztekajoe se leto morda pomislite
na politiko? Ta je namre brez dvoma postala domala
zimzelena ter kjerkoli in kadarkoli zelo popularna
debatna tema, ob kateri se na vseh ravneh vekrat tresejo
gore, rojevajo pa v glavnem mii. Dejansko gre za na
prvi pogled sila preprosto, dejansko pa za oitno strano
zapleteno re, o kateri imamo v demokratini drubi
resda lahko vsak svoje odkrito laino ali bolj vsebinsko
poglobljeno in strokovno podkrepljeno mnenje, a je
v vsakem primeru tako, da si lahko (ne glede na teo
problemov in dilem) tudi morebitna nadvse modra stalia
in konstruktivne predloge, e nismo v parlamentu in v
koaliciji, preprosto - oprostite izrazu! - nekam vtaknemo.
Kot bo, se bojim, na koncu obveljalo tudi za junija letos
razglaeni arbitrani sporazum o kopenski in morski meji
z nao samozavestno juno sosedo Hrvako, ki formalno
zavezujoi akt stoino bojkotira, konno razsodbo
2 Novice t. 76 - 4/2017; december 2017
mednarodnega sodia v Haagu pa gladko ignorira. Nam
tako ostane le, da (kljub nakazani retorini podpori ostalih
lanic evropske druine in uradno prijaznim medsebojnim
povabilom premierjev obeh t.i. prijateljskih drav na
sreanja v Zagreb ali Ljubljano) e naprej spremljamo
nezadovoljstvo prebivalcev posameznih zaselkov ob
meji, na morju pa kravlamo tako po domnevno veinsko
naem, deloma hrvakem in malo e skupnem, glede na
vse teje premostljive ter vse ve incidentov sproajoe
situacije v praksi pa oitno vse bolj nikogarnjem
Piranskem zalivu. In ob teh zadregah, ki jim ni videti ne
konca ne kraja, iskreno obalujemo ne le usodo tamkaj
iveih in praviloma ni krivih ljudi, ki jim je morje
kruh, ampak tudi ubogih rib, ki niti v novih razmerah e
vedno ne vedo, pod katero zastavo na spornih obmojih
pravzaprav plavajo. as pa tee in ni ne ree. In eprav
nas politika veliko pogosteje spravlja v slabo kot v dobro
voljo in nas veinoma bolj razdvaja kot zdruuje, ob
zvoku budilke iz piame vedno znova zlezemo v elezno
srajco in po stari navadi za dobro jutro zauijemo tudi
asopisje (ali se med aktualnimi novostmi sprehodimo po
spletu), zveer pa podoben ritual tradicionalno ponovimo
e pred tv ekrani, preko katerih si pred spanjem znova
pustimo injicirati novo, sveo, zvrhano dozo dnevne
mikro in makro politike. Ob tej zavestni ali podzavestni
obsesiji je po drugi strani kar nekoliko teko razumeti,
da se mnogim niti v drugem krogu nedavnih volitev ni
zdelo vredno izkoristiti dravljanske pravice (ki je na
nek nain tudi dolnost), da bi soodloali o tem, koga si
v naslednjem 5-letnem mandatu elimo in zasluimo za
predsednika nae skupne domovine, in se z oddajo glasu
svoje volje obenem izjasnili, kdo se jim za opravljanje
najvije funkcije na ravni drave iz kakrnega koli razloga
morda ne zdi primeren. Gre res za tolikno brezbrinost
ali zgolj za enega od obrazov nae posebnosti, na elu
katere ostaja stari novi predsednik Borut Pahor?
e tretji odgovor o spominih na leto 2017 bom navedla.
e izvzamem smolo vraje 'tote' tajerke, vrhunske
smuarke Ilke tuhec (vsi vemo, da se je lani dobesedno
katapultirala na vrh svetovne elite v alpskih disciplinah,
letos pa se tik pred zaetkom sezone pokodovala do te
mere, da bo morala svoje kolegice - in to ne le na tekmah
svetovnega pokala, temve tudi na OI v junokorejskem
Pjongangu - spremljati z daljave), potem si upam trditi,
da je v nadaljevanju ponujen portni spomin za mnoge
najlepi med vsemi. as namre - hvalabogu - pie tudi
tevilne druge, ne le z vremenom in politiko povezane in
od njiju (so)odvisne zgodbe. Najsvetleji med njimi je -
poleg veliko truda, neizmerne elje, odlinih iger in kanka
sree - brkone botroval predvsem neverjeten kolektivni
duh, ki je leta 2017 zavel in se iz tekme v tekmo krepil v
slovenski ekipi enega izmed najatraktivnejih motvenih
portov vseh asov. Gotovo se vsi e zelo dobro spomnimo
nedavnega lastnega zanosa in (v nai mladi dravici sicer
zelo redko zautene) vsesplone nacionalne evforije ob
dejstvu, da so nam visoki, spretni in srni borci na parketu
prizori evropskega prvenstva v koarki prinesli tisto
najlahtneje in za mnoge realno nepriakovano - zlato
 NOVICE OBINE RAE-FRAM
medaljo in naslov kontinentalnega prvaka. Kako zelo smo bili tedaj vsi skupaj sreni, kajne? Kar pokali smo od ponosa
zaradi mladega, komaj od letonjega februarja polnoletnega fenomena Luke Donia, e odlino uveljavljenega NBA-
jevca Gorana Dragia in drugih portvovalnih ter nadvse borbenih virtuozov nae koarkarske reprezentance, zaradi
katerih se je, ko so suvereno ugnali tudi favorizirane pance, pred konnim obraunom iz Slovenije v Turijo, kjer
je potekal zgodovinski finalni obraun s Srbijo, zaasno izselilo, e lahko nekoliko pretiravam, pol Slovenije (druga
polovica pa je zmagovalce po vrnitvi domov glasno priakala pod deniki na nabito polnem Kongresnem trgu v nai
prestolnici). Le kdo in kaj bi e lahko nenadoma sproilo tako spontano migracijo, tako nepopisno navduenje, takno
vzklikanje v en glas, tolikno povezanost in enotnost irokih ljudskih mnoic? Brkone gre za neponovljivo (zagotovo
pa za izjemno redko) doivetje, ki je eprav tokrat beseda ne tee o trtah in sladkem vincu kot v Zdravljici Slovencem
od Budincev na skrajno severni do Damelj na skrajno juni, Benice na skrajno vzhodni ter Breginj na skrajno zahodni
geografski toki nae 163 (zranih) km iroke in 248 km dolge dravice resnino bolj kot karkoli na vsem ljubem svetu
'razjasnilo srca in oi, utopilo vse skrbi in poskrbelo, da se v potrtih prsih up budi'.
Bliamo se dnevu slovenske samostojnosti in novemu letu; menim, da gre v obeh primerih za novi izvrstni prilonosti,
da te (eprav v lui fenomenalnega portnega uspeha in njegovih posledic malenkost prirejene) Preernove misli
zdruimo z onimi iz originala nae skupne (in vsebinsko e vedno zelo aktualne) himne: Nazadnje e, prijatlji, kozarce
zase vzdignimo, ki smo zato se zbrat'li, ker dobro v srcu mislimo; dkaj dni naj iv vsak, kar nas dobrih je ljudi!

elim vam radostne, prijetne in im bolj arobne decembrske praznine dni ter vesel boi, novo leto 2018 pa naj
bo zdravo, prijazno in sreno!
Simona ANTOLI,
odgovorna urednica

Spotovani obani, spotovane obanke!

Tudi za naslednjo tevilko obinskega glasila, ki bo predvidoma izla na pragu pomladi, vas prijazno vabimo, da
v njej sodelujete s svojimi prispevki. Slednje, skupaj s fotografijami, posredujte na e-naslov:
urednistvo.novic@gmail.com, najkasneje do vkljuno torka, 20. februarja 2018.
Urednitvo

NOVICE OBINE RAE-FRAM; javno glasilo

Letnik XX, tevilka 76 - 4/2017; v Raah, decembra 2017

Odgovorna urednica: Simona ANTOLI

Uredniki odbor: Joe BOBOVNIK, Simona NAPAST, Nataa JAMBROVI MARIN
Jezikovni pregled: Simona ANTOLI

Fotografije: Nepodpisane fotografije so posneli avtorji lankov.

Izdajatelj: Obina Rae-Fram, Grajski trg 14, 2327 Rae

Naslov urednitva: Urednitvo Novic Obine Rae-Fram,
Grajski trg 14, 2327 Rae
tel.: 02 609-60-28, fax: 02 609-60-18
e-mail: urednistvo.novic@gmail.com
spletna stran: www.race-fram.si

Raunalniki prelom: Grafina forma HUTTER, Traka 34, 2000 Maribor

Tisk: Tiskarna ROJKO d.o.o., Ptujska c. 80, 2327 Rae

Glasilo je tiskano v 2800 izvodih in ga prejmejo vsa gospodinjstva v obini Rae-Fram brezplano. Prispevke, ki jih poiljate za objavo, opremite z naslovom,
navedite avtorja besedila in fotografij. e piete v imenu skupine ljudi - zavoda, drutva, politine stranke in podobno, opremite dopis z igom in podpisom
odgovorne osebe. Poleg takega prispevka posredujte tudi raunalniki zapis.
Fotografije poljite v posebni priponki po elektronski poti (v JPG formatu) ali jih oddajte v obliki originala.
Urednitvo si pridruje pravico do krajanja lankov in spremembe naslovov. Ponatis celote ali posameznih delov glasila je mogo le s predhodnim pisnim
dovoljenjem. Javno glasilo Novice Obine Rae-Fram je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS, pod zaporedno tevilko 52.

elimo vam prijetno branje! 3

 NOVICE OBINE RAE-FRAM

OBVESTILA, VABILA
OBVESTILO o obvezni priklju~itvi na javno kanalizacijsko omreje
Obveamo vas, da je na obmojih obine Rae-Fram, kjer je e zgrajena oz. je v postopku izgradnje ali preurejanja
javna kanalizacija, prikljuitev stavb ali preureditev obstojeega prikljuka stavbe na javno kanalizacijo OBVEZNA.
Na posameznih obmojih naselij Morje in Rae
smo zakljuili izgradnjo samostojnih odsekov javne
kanalizacije; nanjo je e mogoe prikljuiti naslednje
ulice:
Morje:
- Prisojna ulica - v celoti,
- Priolova cesta - do hine tevilke 112,
- Sonne terase - v celoti,
- Strma ulica - do hine tevilke 39,
- Bistrika cesta - od hine tevilke 87 do 126,
- Ob gozdu - v celoti,
- Morska cesta - od hine tevilke 48 do 90 in od
hine tevilke 108 do 154,
- Tajna - od hine tevilke 1 do 10;
Rae: Ulica Lackove ete - od hine t. 48 do 64.
V skladu z doloili Odloka o nainu izvajanja
gospodarske javne slube odvajanja in ienja komu-
nalnih in padavinskih odpadnih voda na obmoju obine
Rae-Fram Obina Rae-Fram obvea lastnike stavb na
obmojih obine Rae-Fram, kjer je e zgrajena javna
kanalizacija in je prikljuitev mogoa, da je prikljuitev
na javno kanalizacijsko omreje obvezna. Prikljuitev
objekta na javno kanalizacijo je potrebno izvesti v roku
6 mesecev od prejema obvestila o obvezni prikljuitvi.
KAKO IZVEDETE POSTOPEK PRIKLJUITVE
NA KANALIZACIJSKO OMREJE?
1. Izpolnite vlogo in jo oddate v tajnitvu Obine
Rae-Fram
Na Obino Rae-Fram je potrebno podati Vlogo za
prikljuitev objekta na javno kanalizacijsko omreje in
plailu komunalnega prispevka - kanalizacija. Obrazec
vloge za izdajo odlobe o komunalnem prispevku -
kanalizacija je dostopen na spletni strani Obine Rae-
Fram (www. race-fram.si), lahko pa ga dvignete tudi
osebno na sedeu Obine Rae-Fram (v asu uradnih
ur). S strani obine vam bo izdana Odloba o odmeri
komunalnega prispevka.
V primeru, da ste vlogo e oddali, tega ni potrebno
storiti ponovno.
2. Plailo komunalnega prispevka
Z odlobo o odmeri komunalnega prispevka, ki vam
jo bo poslala Obina Rae-Fram na va naslov, vam bo
odmerjena viina komunalnega prispevka. Komunalni
prispevek znaa 1.200,00 EUR in mora biti plaan pred
prikljuitvijo na kanalizacijsko omreje. Komunalni
prispevek je mono plaati tudi na obroke (do 12
mesenih obrokov, za kar se dogovorite pri oddaji vloge).
Po poplailu celotnega komunalnega prispevka vam bo s
strani obine izdano DOVOLJENJE ZA PRIKLOP NA
JAVNO KANALIZACIJSKO OMREJE. To dovoljenje
vam bo poslano na va naslov, priloena pa mu bodo tudi
vsa potrebna navodila v zvezi z izvedbo prikljuka.
3. Izvedba prikljuka
Pred izvedbo prikljuka je o tem potrebno obvestiti
Reijski obrat Obine Rae - Fram (Samo Rajp, tel. t.:
02/609- 60-17 ali Mateja Freer, tel. t.: 02/609-60-23), da
se doloi potek trase hinega prikljuka in mikrolokacija
revizijskega jaka.
4. Po izvedbi prikljuka
Po izvedbi prikljuka je potrebno obvestiti podjetje
Komunala Slovenska Bistrica d.o.o. (tel. t.: 02/80-
55-400), da se uredi vpis uporabnika v evidence o
prikljuevanju objektov na javno kanalizacijsko omreje.
Pripravila:
Mateja FREER

Boi~kovo povabilo
Dragi preseneenj in zabave eljni mladi prijatelji!

Boiek vas tudi tokrat prijazno in dobrohotno vabi v svojo veselo drubo.
Sreanje s teko priakovanim belobradim moakom v rdeem, ki med vas ne bo priel sam
in tudi ne praznih rok, bo potekalo
v soboto, 16. decembra 2017, ob 11. uri v portni dvorani Rae.

Prireditev, v sklopu katere se obeta tudi zanimiva predstava gledalia Kukuc

(glasbena komedija 'Dino in arobni Toni'), je namenjena otrokom iz obine Rae-Fram
in sicer predolskim ter uencem iz prve triade (do vkljuno 3. razreda).

OBINA RAE-FRAM in va BOIEK

4 Novice t. 76 - 4/2017; december 2017

 NOVICE OBINE RAE-FRAM
PROGRAM IZVAJANJA ZIMSKE SLUBE 2017/2018
NA OBMO^JU OB^INE RA^E-FRAM
IZVAJALCI: -JP Lonarska ulica -JP Morje - Cestarska pot
-JP Za vrtovi -JP Morje - Ob gozdu
-JP Ul. Lackove ete - Lobnik -JP Morje - Potr - Koren
1. Cestno podjetje Ptuj
-JP Pot na gomilo - Greif - podvoz -JP Morje - Butolen
-dravna cesta ikole - Podova - Rae
-JP Grajski trg -JP Morje - morsko igrie
-dravna cesta Rae (Cesta talcev, Ljubljanska
-JP Nova ulica -JP Morje - Pepelnik
c.) - Fram - Planica -JP Glaserjeva ulica -JP Morje - Repnik
-JP Ob potoku -JP Morje - Ob potoku
2. Franc Hvauc s.p., Rae -JP Gasilska ulica -JP Morje - Juri - Hojnik
-LC - Mariborska cesta -JP Drevesnika ulica -JP Morje - Leskovar
-LC Sp. Gorica - Stragonjca -JP Kolodvorska ulica -JP Morje - Prisojna ulica
-JP Rae - Sadjarska ulica -JP Mladinska ulica -stara cesta - Ako
-LC Marjeta - Rae -JP Ul. Ivana alamuna -odsek Morje - Zajmi - Bran
-JP Rae - Pot na gomilo - podvoz -JP Gortanova ulica -odsek Morje - Domanjko
-LC Podova - Brunvik -JP Gortanova ulica - Batagelj -odsek Morje - Skrbi - Hafner
-LC Podova - Brunvik -JP Ob eleznici -pluenje in posip navedenih cest in odsekov
-LC Brezula - Brunvik -JP Prena ulica
-LC Rae - Marjeta -JP Turnerjeva ulica
-LC Rae zbirni center - Dravski dvor 6. Anton Majal, Planica
-JP Delavska ulica
-JP za Mariborsko cesto - Jakopin -LC Planica - Gradie - Loka - Zg. Polskava
-JP Gozdna ulica
-JP za Mariborsko cesto - Glavar - Benkovi -JP Planica - Bezovnik
-JP Mejna ulica
-JP Krina pot - Brezula -JP Planica - Vener
-JP Ul. bratov Turjakov
-JP Sp. Gorica - h.t. 20a -JP Planica - Harbul
-JP Jeenca - Brodej
-JP Sp. Gorica - h.t. 47 -JP Planica - cerkev
-vsa javna parkiria v Raah
-JP Sp. Gorica - h.t. 61 -JP Planica - Dominek
-parkirie ob elezniki postaji v Raah
-JP Sp. Gorica - Sagadin - Eker - bogar -JP Planica - Kovanik - dom Planica
-parkirie bloki Ljubljanska c. (Sortima)
-JP Sp. Gorica - Zg. Gorica -JP Planica - Lovski dom - Roman
-pluenje in posip navedenih cest in odsekov -JP Planica - Uranjek
-JP Zg. Gorica - h.t. 31a
-JP Zg. Gorica - h.t. 16 -JP Planica - Capl
-JP Zg. Gorica- Podova 4. Anton Kerhe s.p., Jeenca -JP Planica - Mom
-JP Podova - ribogojnica Poeg -LC Fram - Cesta na Jeenco -JP Bogdan Domadenik - Brai
-JP Podova - bogar -LC Jeenca - gostilna Kostanj -JP Vrhovek
-JP Podova - Oti h. t. 27 -JP obvozna cesta Jeenca - Rae -JP lamberger
-JP Podova - h.t. 20b -LC Jeenca (Vihar ) - Poeg -odcep Fifer
-JP Podova - h.t. 58/a -JP Poeg - Kelhar (za pekarno) -JP Planica - mlekarne
-JP Podova - Galerija h.t. 61a -JP Jeenca - h.t. 1g -JP Loka vaki dom - Bukovec
-JP Brezula -JP Jeenca - Krajnc -JP Loka - Potonik
-JP Brezula - Braunsberger - vegl - N Rae -JP Jeenca - Ribi -JP Loka - lamberger
-JP Brezula - Braunsberger - LD Podova - -JP Jeenca - Jelek -JP Loka - Kokol
Klemeni -JP Jeenca - Marin -JP Loka - Trglec (Gradie)
-JP Brezula - elan -JP Poeg - Zori -JP Loka - tefan Tome
-LC Morje - Priolova cesta (kriie RII - -JP Jeenca - Mom -JP Loka - Edi Tome
Dom krajanov Morje) -JP Fram - Potisk -JP Loka - Karlina Trglec
-LC Morje - Morska cesta -JP Fram - Petrol skladie -JP Loka - Bukovec
-LC Morje - Fram - Mlinska ulica -JP Fram - Majcen -JP Mlekarna Brdnik
-vsi ploniki v KS Fram -JP Jeenca - Kolman -JP tern v Gradiu
-avtobusne postaje na Mariborski cesti -JP Ljubljanska - ribniki TAM -JP Gradinik v Gradiu
-avtobusne postaje na Ljubljanski, Ptujski -JP Ljubljanska - proti Tekolu -odcep Silvo Juri
cesti in Grajskem trgu -JP ob Ljubljanski cesti proti Predanu -odcep Kapelar
-avtobusne postaje v Brezuli, Podovi, Sp. in -JP ulice za Ljubljansko cesto -zbiralnica Ivo Tome
Zg. Gorici -JP Rae - Opekarnika ulica -odcep Slavko Koren
-vsi ploniki v KS Rae -JP Fram - Turnerjeva ul. 10 (S. Fier) -odcep Rovtet
-pluenje in posip navedenih plonikov in -TP Fram - okolica -JP tefan Tome
-JP Jeenca - Trlep - Partli -pluenje in posip navedenih cest in odsekov
cest
-pluenje in posip navedenih cest in odsekov
3. Duan Predan s.p., Rae 7. Miran Potonik s.p., Morje
-JP Obrtnika ulica 5. pes Matej s.p., Morje -LC Morje - Cesta na Bukovec in odcepi do
-JP Pot k mlinu -JP Fram - Dobrava kriia Sernc
-JP Vrtna ulica -JP Morje - Detela -JP Morje - Vauhnik
-JP Pred njivami -JP Morje - Gobec -JP Morje - Med vinogradi
-JP Poljska cesta -JP Morje - Sonne terase -JP Morje - Pape Gril
-JP Ozka ulica -JP Morje - Cvetlina lica -JP Morje - Rai
-JP Cesta talcev - h. t. 28b -JP Morje - Cvetlina ul. - Gajzer -JP Morje - Majeri
-JP Cesta talcev - Anton Novak -JP Morje - Pod terasami -JP Morje - Miro Sernc
-JP Sonna ulica -JP Morje - Cestnik - Podbojec -LC Morje - Strma ulica
-JP Pri kozolcih -JP Morje - Kobilica -JP Morje - tefanec

elimo vam prijetno branje! 5

 NOVICE OBINE RAE-FRAM
-JP Morje - Tajna -JP Fram - Kugl povezovalne ceste s ploniki, nato
-JP Morje - Na livadi -JP Fram - renjev vrh krajevne ceste in na koncu javne poti.
-LC Morje - dom krajanov, do kriia Loka -JP Fram - Na hribu (odcepa Veber in galin) Pluiti se prine, ko zapade 10 cm
Kopivnik -JP Fram - Oljarska ulica
-JP Morje - Ivan Podlesnik -JP Fram - Oljarska ulica (odcep Tii) snega.
-JP Morje - Anton Kerle -JP Fram - Cafova ulica
-JP Morje - Rak -Parkiria nogomet in tenis
-JP Morje - Knez -JP Fram - Bregar
-JP Morje - Potnik -JP Kopivnik - Osterc
-JP Morje - Stara gora -JP Kopivnik - Pliberek
-JP Morje - Cvirn - Visonik -JP Rane - Rudolf
-JP Morje - Meklav -JP Fram - Golnik
-JP Morje - Velikovi -pluenje in posip navedenih cest in odsekov
-JP Morje - ebelarska ulica
-JP Morje - Lunenik 10. KO-BAU, Koren Aleksander s.p.,
-JP Morje - Jani Klau
Fram
-JP Morje - Nikoli Uvoze in dovoze do svojih parcel so
-JP Fram - V gaj
-JP Morje - Zelena ulica lastniki dolni oistiti sami, prav tako
-JP Varta - Prejac
-JP Morje - Senna ulica
-JP Morje - Brezovec
-JP Varta - Mikoli - Greif prostore pred trgovskimi, gostinskimi
-JP Varta - Helbl - terase in drugimi lokali. Vse tiste obane,
-JP Morje - Klemen Cehtel
-JP Varta - Beli dvor - Milan Koelj ki puajo avtomobile in tudi posode
-JP Morje - Loka
-JP Varta - Mom - Kosmain - Lien
-pluenje in posip navedenih cest in odsekov -JP Varta - Vlado Poljanec
za smeti pred hiami ob cestah ter
-JP Varta - Rotko tako ovirajo pluenje, prosimo, da
8. Botjan Koelj s.p., Kopivnik -JP Varta - Sonna lica jih umaknejo in tako omogoijo
-LC Kopivnika cesta (odsek Strehar - Jarc) -JP Varta - Sonna ulica (odcep Fuchs) neovirano in uinkoviteje izvajanje
-JP Lepi vrh - Kotnik -JP Varta - grob talcev zimske slube.
-JP Lokmirce -JP Varta - Ulica talcev
-JP Lokmirce - Lunenik - mlekarna -JP Fram - Framska ulica
-JP Fram -Turnerjeva ulica (odcep Hojnik -
OBINA RAE-FRAM
-JP Lepi vrh
-JP Lepi vrh - Lokmirce Pisanec) Pripravil: Samo RAJP
-JP Lepi vrh - Repnik -JP Fram - Kratka ulica
-JP Lokmirce - aga -JP Fram - Eberlova ulica
-JP Fram - uri -JP Fram - Pirkmajerjeva ulica
-JP Lokmirce - Zvonko Ako -JP Fram - K ribniku
-JP Planica - Lipej -JP Fram - Ob sadovnjaku
-JP Lepi vrh - Planica -JP Fram - Koropeva ulica
-JP Jug - Ako -JP Fram - Za vrtcem Slovo od
-LC Kopivnik - Loka (do kriia za Morje -JP Morje - Log jeseni
in Loko) -JP Morje Log - odcep Bedenik
-JP Kopivnik - Kuki -JP Fram - eri
-JP Fram - Nad gradom -JP Fram - odcep Klannik-Satler
-odcep proti Jarcu -parkirni prostor pod cerkvijo v Framu
-odcep Auda - erjav -vse avtobusne postaje v KS Fram
-JP Kopivnik - Buar - Kokol -parkirni prostor ZD Fram
-JP Kopivnik - pindler -JP Fram - pokopalie
-JP Planica - Krle -JP Fram - za pokopaliem
-JP Kopivnik - Repnik -parkirni prostor pri mrliki veici Fram
-JP Kopivnik - Marica Stauber -parkiria nogomet in tenis
-JP Kopivnik - gozdarska hia -dvorie KS Fram
-odcep proti Repniku (mlekarna) -parkirni prostor pred DTV Partizan Fram
-pluenje in posip navedenih cest in odsekov -parkiria v okolici novega vrtca v Framu
-pluenje in posip navedenih cest, odsekov,
parkiri in javnih povrin
9. Vinko Domadenik, Rane
-LC Fram - Cesta v Rane
-LC Fram - Rane - Domadenik - bolnica
Deponije peska:
- parkirie pri pokopaliu v Framu,
-JP estdobe - Robi
- Hvauc - Mariborska cesta 57,
-JP estdobe - Repnik
- Mejal - Planica 29,
-JP estdobe - Ovnik
- Planica - odcep Lepi vrh,
-JP Rane - Jug
- Domadenik - Rane,
-JP Rane - Cvirn
- Dom krajanov Morje,
-odcep Andi Fale
- Potonik - Morje,
-odcep Belinek
- Kriie Loka - Lokmirce,
-JP Rane - dom krajanov - Kolarek
- Loka - Kokol.
-JP Rane - Repnik
-JP Rane - Milan Megli
-JP Rane - vikendi Bergauer Vsi vozniki motornih vozil morajo
-JP Rane - vikendi - Krajni - auperl imeti obvezno zimsko opremo.
-JP Rane - vikendi - Petrovi Pluenje se bo izvajalo po prioriteti
-JP Rane - ulica pod Borovim gajem in sicer najprej dravne ter lokalne Foto: Doris Hojnik

6 Novice t. 76 - 4/2017; december 2017

 NOVICE OBINE RAE-FRAM
Silvestrovanje na grajskem dvori{~u v Ra~ah - vabljeni!
Iskreno nas veseli, da ste mnogi na najdaljo no v letu postali e stalni udeleenci obinskih silvestrovanj. Ne le tiste,
ki se od vsakega 31. decembra e tradicionalno poslovite na grajskem dvoriu, ampak tudi ostale, ki se nam ob teh
prilonostih pridruite obasno ali o tem prvi razmiljate letos, obveamo, da smo se v obinski upravi Obine Rae-
Fram ponovno lotili organiziranja skupnega 'skoka' v novo leto.
Zadnji dan v letu ponuja tevilne razloge, zaradi katerih je vstop v novo leto prijetno priakovati in doakati v drubi
veselih znancev in neznancev, ki se vselej v precejnjem tevilu zberejo na grajskem dvoriu, da bi staro leto skupaj
pospremili v zgodovino ter druno odprli prvo stran novega lista ivljenja.
V obdobju, ko je vsakodnevno vse preve hitenja, stresov in skrbi, je e toliko bolj pomembno, da si znamo vzeti as
za sprostitev, veselje in drug za drugega.
Da bi bilo tudi letos tako, bomo skuali zagotoviti s Zavedajo se, da vreme decembra lahko pokae ostre
pomojo glasbenih gostov (ansambel 'Toplika pomlad'), zobe, se bomo, kolikor bo v nai moi, tudi 'tam zgoraj'
za nekaj arobnih trenutkov pa bo znova poskrbel tudi skuali pravoasno dogovoriti za praznini veer brez
polnoni ognjemet. prehudega mraza, vetra in padavin, za skorajda vse ostalo
pa lahko poskrbimo z lastnim trudom, dobro voljo in
pozitivnimi mislimi ter najboljimi eljami za prihajajoih
novih 365 dni, ki jim velja dati monost in prilonost.
Naj bo na tem mestu dovolj besed, ve o nartovanih
dogajanjih na obinskem silvestrovanju pa sledi na
prireditvenih informativnih listih, ki jih meseno pre-
jemate na dom.
Torej: pridruite se nam in 31. decembra 2017 pomagajte
odtevati sekunde do leta 2018.

Saj veste, vedno smo veseli vae drube, zato nadvse

prijazno vabljeni!
OBINA RAE-FRAM

Ko staro leto
se bo poslovilo,
s spomini za na pot
se bo izdatno zaloilo.
e isti hip bo novo leto vstalo,
spet sveih nam priakovanj bo dalo.
Naj z zdravjem bo in s sreo dareljivo!
Doda naj e ljubezen sreno, neminljivo,
priara naj veselo, nasmejano skupno nam zabavo,
v teavah, e brez njih ne gre, pa pokae pot naj pravo!

upan in podupana Obine Rae-Fram,

lanice in lani obinskega sveta,
obinske uprave in urednitva Novic

elimo vam prijetno branje! 7

 NOVICE OBINE RAE-FRAM

IZ DELA OB^INSKE UPRAVE

Maksu Novaku v dvojno slovo upokojenca bi namre pomenila spremembo ne le zanj,
ampak tudi za nas in obane, med katerimi je veini, sploh
Naemu dragemu dolgoletnemu sodelavcu Maksimili- na podroju KS Rae, v minulih letih postal 'stari znanec'.
janu (Maksu, kot smo ga klicali) Novaku smo nazadnje
delek prostora v lokalnem asopisu posvetili v prvih A lovek obraa, usoda obrne. Na zaetku druge
letonjih Novicah, ki so izle marca. Tedaj smo se v polovice novembra 2017 se je Maks Novak tiho poslovil.
sliki in besedi spomnili na njegov 60. rojstni dan, ki ga Za vselej. In od vseh.
je praznoval koncem januarja. Takrat smo e vedeli, da
se bomo slabih deset mesecev kasneje od njega poslovili,
ker ga je akala upokojitev, nismo pa mogli slutiti, da je
ne bo doakal, da se bo dejansko tik pred tem slovesom
od sodelavcev in sodelavk poslovil tudi od vseh ostalih
- in to za vedno Pa se je, al, zgodilo ravno to 16.
11. 2017, predzadnji dan njegovega slubovanja, ko je
koristil e poslednje ure dopusta pred zaslueno 'penzijo',
je namre Maks preminil.
Kaj napisati o nekom, ki je bil od ustanovitve samostojne
Obine Rae-Fram tako tesno povezan s tukajnjim
reijskim obratom (e prej pa s KS Rae) in e tesneje
s terenom obine Rae-Fram? Lahko bi napisali veliko
resnega, pa tudi vsaj toliko manj resnega, hudomunega
(tudi anekdot se je nabralo precej). Takega pa, kakren je
bil na Maks, ki nas je imel leta in leta navado e za dobro
jutro, preden smo vstopili v obinske prostore, ustaviti Maks Novak; posneto 28. 1. 2017
na grajskem dvoriu in nam kotike ust usloiti navzgor
s kakno alo, ki jo je vselej povedal na tako izviren in Maks, hvala za vse, kar si dobrega naredil za vzduje v
posreen nain, da smo se hoe noe morali smejati. kolektivu, predvsem pa za vse tisto, zaradi esar je naa
Maks je e lansko leto izpolnil pogoje za upokojitev, obina tudi po tvoji zaslugi zgledno komunalno urejena.
a si statusa upokojenca e ni elel. Dolgo obdobje je Poivaj v miru!
bil povezan s komunalnimi deli v obini, postal je mag. Zorica ZAJC - KVAS,
nepogreljiv len v ekipi reijskega obrata. To ni bil le direktorica obinske uprave
njegov kruh, ampak je postal na nek nain tudi njegov
zrak, njegov (rahlo svojstven in unikaten) nain ivljenja.
Tu se je poutil koristnega, tu se je poutil - preprosto
doma. Bil je del nas in mi, verjamemo, del njega.
Iz opisa del in nalog Maksa Novaka je razvidno, da
je bil zadolen za neposredno vodenje in organiziranje
dela udeleencev programov javnih del na komunalnem
podroju. V njegovo domeno je sodilo izvajanje nalog na
podroju rednega vzdrevanja javnih povrin - urejanje in
ienje javnih povrin, spremljanje stanja in opravljanje
tekoih vzdrevalnih del na komunalnih-istilnih
napravah in kanalizacijskem sistemu ter drugih objektih
v obini, obveanje o stanju komunalnih-istilnih naprav
in kanalizacijskega sistema ter drugih objektov v obini,
spremljanje stanja in opravljanje tekoih vzdrevalnih
del na vodovodnih napravah in vodovodnem sistemu,
obveanje o stanju vodovodnih naprav in vodovodnega
sistema, opravljanje raznih fizinih del ter sodelovaje pri
vejih vzdrevalnih delih.

Verjeli smo, da bo Maks v pokoju v polnosti lahko poel

vse tisto tevilno, kar ga je zanimalo. Verjeli smo, da se
bomo pogosto in e mnogokrat videvali - tudi zato, ker
ga bomo ne le pogreali, ampak tudi potrebovali njegovo
pomo in nasvete, saj bi z njegovim odhodom v pokoj
odle tudi mnogotere dragocene slubene izkunje, ki
jih je nabiral leta in leta. Sprememba iz zaposlenega v

8 Novice t. 76 - 4/2017; december 2017

 NOVICE OBINE RAE-FRAM

Financiranje dru{tev
Osnovna dejavnost drutev, ki so ena izmed oblik nevladnih organizacij, je v veini primerov nepridobitna.
Takna neprofitna drutva, ki so v svojem delovanju neodvisna od drave, obine, gospodarstva ipd., so pri nas zelo
tevilna in veseli smo njihovega delovanja, saj ustvarjajo pozitivne uinke, ki se kaejo predvsem v zadovoljstvu
obanov.
Obina delovanje drutev spodbuja s sofinanciranjem njihovih dejavnosti ter z zagotavljanjem sredstev za
vzdrevanje ter posodobitev objektov. Obinsko sofinanciranje tako e lep as predstavlja pomemben dele v
strukturi sredstev, s katerimi drutva razpolagajo (zraven lanarin, donacij, sponzorstev). Ob dodeljevanju
sofinancerskih sredstev na obini zasledujemo naelo javne koristi, zaradi esar se financirajo programi, ki so v
interesu obanov in ne le doloenih posameznikov.
Pred objavo javnih razpisov za sofinanciranje dejavnosti drutev bi na tem mestu elela opozoriti, da na nekaterih
podrojih (npr. kultura, port) temelj sofinanciranja doloajo zakoni in podzakonski akti, ki so jih obine dolne
spotovati, na nekaterih drugih podrojih (npr. sociala, zdravstvo ipd.) pa naini in monosti sofinanciranj niso
strogo doloeni oziroma predpisi vsebujejo zgolj naelne dolobe glede sofinanciranja.
V javnih razpisih, ki jih bomo na krajevno obiajen nain (oglasna tabla obine, spletna stran) objavili konec
tega oziroma v zaetku prihodnjega leta, bodo tako navedeni upravienci, nameni, skupna viina sredstev, ki
bo namenjena posameznim dejavnostim, ter drugi formalni pogoji. Razpisi bodo vsebovali tudi skrajne roke za
prijavo, s tem obvestilom pa vsem potencialnim prijaviteljem dajemo monost, da se na razpis v naprej pripravijo.
V izjemoma doloenih primerih bodo dejavnosti nevladnih organizacij, ki so vitalnega pomena za lokalno
skupnost (npr. delovanje gasilskih drutev, Rdeega kria, Karitasa, drutev krajanov) tudi v prihodnjem letu
financirane neposredno, z zagotovitvijo sredstev v obinskem proraunu.
Po izvedenem razpisnem postopku bodo izbrani partnerji pozvani k sklenitvi pogodb, ki bodo med drugim
vsebovale doloilo glede dokazovanja namenske porabe sredstev ter druge obveznosti prejemnikov. V kolikor
bo v posameznem primeru ugotovljeno, da je bila poraba sredstev neupraviena (npr. stroki ne bodo neposredno
povezani z aktivnostmi) ali je ne bo mogoe listinsko preveriti (manjkalo bo npr. dokazilo o plailu rauna),
bodo upravienci dolni sredstva vrniti, hkrati pa jim bo onemogoena prijava (izkljuujo pogoj) na razpis v
naslednjem letu.
mag. Zorica ZAJC - KVAS,
direktorica OU Obine Rae-Fram

Objekt Turner Fram dobiva novo podobo

Nasproti O Fram so v mesecu oktobru zahrumeli gradbeni stroji, gradbinci pa so zavihali rokave in zakopali prvo
tako imenovano gradbeno lopato.
Objekt v Framu, v preteklosti znan kot Gostilna Turner, bo konno dobil novo podobo in vsebino. To dejstvo bo za
samo jedro vasi Fram zagotovo pomenilo dodano vrednost - tako s stalia izboljanja vizualne podobe kot pomembne
pridobitve v smislu monosti za izvajanje razlinih dejavnosti.
Osnovna ola Fram, ki stoji v neposredni bliini, bo z obnovo objekta dopolnilna vsebino, predvsem pa zagotovila
dodatne prostore za izvajanje svojih programov. Na novo bo urejenih 528 m2 notranjih povrin, namenjenih osnovni
oli. Obnova bo izvedena v skladu z zahtevami Zavoda za varstvo kulturne dediine, ki nam je e v fazi projektiranja
doloal pogoje in izbiro materialov. Dostop in dovoz do objekta bo nespremenjen - obstoje in urejen preko cestnega
prikljuka iz regionalne ceste, ki poteka vzdol severne strani parcele. Okolica objekta bo urejena deloma z zelenimi
povrinami, delno pa s parkirnimi mesti.
Za lajo primerjavo in predstavo pa e slikovna ponazoritev:

Veselimo se nove pri-

dobitve.
Objekt Turner do 'danes' Objekt Turner 'jutri' - slikovni prikaz fasad Mateja FREER
(iz projektne dokumentacije)

elimo vam prijetno branje! 9

 NOVICE OBINE RAE-FRAM
KOMUNALNO - CESTNO GOSPODARSTVO
Pestro leto 2017 se zaklju~uje s
smelo za~rtanim planom za novo obdobje

Lepo pozdravljeni! sko do Prisojne ulice v Morju) smo v fazi pridobivanja

potrebnih soglasij ter izdelave PZI dokumentacije;
V zadnjih novembrskih dneh zakljuujemo z in-
gradnja je predvidena v letih 2018 oz. 2019.
vesticijskimi deli na komunalnem podroju, ki so bila
Na razpisu izbrano Podjetje za gozdne gradnje in
predvidena v koledarskem letu 2017. Ob koncu leta
hortikulturo d.o.o. je saniralo ali na novo asfaltiralo tiri
obiajno analiziramo tudi, ali smo izpolnili zartane plane
od predvidenih petih odsekov obinskih cest v Kopivniku,
na podroju komunale.
Morju, Raah in iritev cestia z izvedbo plonika v Sp.
V drugi polovici letonjega leta smo imeli 'odprtih'
kar nekaj gradbi, vezanih tako na vzdrevalna kot Gorici. V kolikor vremenske razmere ne bodo omogoale
tudi na investicijska dela. Obseg vzdrevalnih del se iz nadaljevanja del v decembru 2017, se bo investicija
leta v leto poveuje, saj kanalizacijsko in vodovodno zakljuila v spomladanskih mesecih 2018.
omreje zaradi potreb obanov vsakoletno irimo, Nadaljevali smo tudi z zamenjavo dotrajanih salonitnih
obenem pa je komunalna infrastruktura na posameznih cevi v Sp. Gorici in iritvijo vodovodnega omreja v
odsekih tudi dotrajana. Predvsem v hitro rastoem Morju.
Morju je ostalo nekaj obmoij, kjer je potrebna izgradnja S ciljem kar najvije ravni prometne varnosti skuamo
kanalizacijskega omreja za odvajanje odpadnih voda. (v skladu z veljavno prometno zakonodajo in cestno
Po pridobljenem gradbenem dovoljenju za izgradnjo varnostnimi predpisi) poskrbeti tudi za ustrezno vertikalno
javnega kanalizacijskega omreja na irem obmoju in horizontalno prometno signalizacijo. Vlaganja v cestno
naselja Morje smo tudi v letu 2017 intenzivno pristopili razsvetljavo prav tako pripomorejo k poveani varnosti
k nadaljevanju iritve javnega kanalizacijskega omreja udeleenih v prometu. Omreje javne razsvetljave
za odpadne vode. Tako smo zgradili kolektorje za smo v letu 2017 obnavljali in irili (nameene LED
odpadne fekalne vode ne delu Priolove ceste ter v Stari svetilke ob poveani varnosti vodijo k zmanjevanju in
gori in ebelarski ulici. Prav tako je v zakljuni fazi tudi racionalizaciji porabe proraunskih sredstev) v sklopu
izgradnja kanalizacije na Cestarski poti v Morju. Ker izvedbe vodovodnega, optinega in kanalizacijskega
se investicija 'Kanalizacija Morje 4. faza' nadaljuje tudi omreja.
v letu 2018, prosimo obane za posluh in razumevanje V zimskem asu je prometna varnost zaradi neugodnih
med samim nadaljevanjem gradnje fekalnih kolektorjev, vremenskih razmer e posebej odvisna od prizadevnih
saj bodo zaradi slednje na posameznih cestnih odsekih lokalnih izvajalcev zimske slube, ki bodo tudi to zimo
postavljene zaasne delne ali popolne cestne zapore. sedli na delovne stroje in po najboljih moeh odstranjevali
Za iritev javnega kanalizacijskega omreja v naselju sneg s cesti in drugih javnih povrin. Sodelavci v
Jeenca je bila novembra naroena izdelava PZI in PGD Reijskem obratu Obine Rae-Fram so poskrbeli za
dokumentacije, saj elimo spomladi 2018 pridobiti postavitev snenih kolikov ob voziih ter namestitev
gradbeno dovoljenje in takoj nato izvesti javni razpis ustrezne vertikalne signalizacije (znak za snene verige).
za izbiro najugodnejega izvajalca ter e v letu 2018
zaeti z investicijo. Trudimo se, da bi fekalni vodi v
najveji moni meri potekali po javnih zemljiih, vendar
zaradi razgibanosti terena in gravitacijske izvedbe to
vedno ni mono. Na obmojih, kjer zaradi razgibanosti
terena, manje poseljenosti in posledino nesorazmernih
strokov izvedbe ne predvidevamo izgradnje javnega
kanalizacijskega omreja za odvajanje odpadnih voda,
bomo, tako kot v preteklih letih, tudi v koledarskem
letu 2018 iz obinskega prorauna nudili sofinanciranje
za izgradnjo malih biolokih istilnih naprav in hinih
rpali za odpadne vode.
Na cestni infrastrukturi je bilo v jesenskih mesecih
izvedenih precej vzdrevalnih del; predvsem gre za
dotrajana vozia na asfaltnih povrinah, udarne jame z
mreastimi razpokami ter ob poveanem tevilu tovornih
vozil za sprotne sanacije obcestnih bankin. Ob cestnih
vzdrevalnih delih smo investirali tudi v novo gradnjo
hodnika za pece na delu Mlinske ulice v Framu ter delu Zabijanje kolov (za zimsko slubo)
ceste na Bukovec v Morju. Za potrebe izgradnje meane
povrine za pece in kolesarje po nadvozu ez avtocesto Pozabiti ne smemo na podroje ekologije in ravnanja z
v Framu in ob Bistriki cesti (odsek od Radizela do odpadki, ki se jih prav v prazninih dneh pojavi najve.
semaforiziranega kriia v Framu in od kriia z Mlin- Zbirnega centra za loeno zbiranje odpadov v Raah se

10 Novice t. 76 - 4/2017; december 2017


nekateri obani pridno posluujejo. Odlaganje loenih
odpadkov je za nae obane (ob predloitvi odrezka
Komunale Slovenska Bistrica d.o.o., ki dokazuje
vkljuenost posameznega gospodinjstva v redni odvoz
gospodinjskih odpadkov), brezplano. Podjetnikom pa
vnovi velja opozorilo, da so dolni odvoz in odlaganje
odpadkov iz dejavnosti organizirati v lastni reiji, saj
NOVICE OBINE RAE-FRAM
zanje odlaganje tovrstnih odpadkov na zbirnem centru ni
predvideno! Ko e govorimo o loevanju odpadkov, pa e
obvestilo obanom, da bodo decembra 2017 in januarja
2018 vsa gospodinjstva, ki so vkljuena v sistem rednega
odvoza gospodinjskih odpadkov, prejela rumene vree za
zbiranje embalae, ki bodo posameznemu gospodinjstvu
zadostovale do konca prihodnjega koledarskega leta.

In e povsem 'svea' informacija v zvezi z zbiranjem, loevanjem, odlaganjem in predvsem prevzemom komunalnih
odpadkov. Podjetje Komunala Slovenska Bistrica je na osnovi veljavne uredbe podalo predlog za spremembo odloka
o ravnanju s komunalnimi odpadki. Novost bi bila ukinitev t.i. ekolokih otokov in s tem sprememba naina/mesta
za odvoz odpadnega stekla in papirja; po novem naj bi tudi steklo in papir izvajalec ob doloenih terminih odvaal
neposredno izpred domov obanov. Zakonodaja nalaga praznjenje minimalno en krat na dva meseca, glede na nain
in izkunje, ki jih e imajo s tem v sosednjih primerljivih lokalnih okoljih, pa se pri nas nagibamo v smer, da bi papir
in steklo od gospodinjstev odvaali enkrat meseno (frekvenca odvoza na 4 tedne).

Odvoz kosovnih odpadkov

Odvoz kosovnih odpadkov od zaetka leta 2016 poteka po sistemu 'na klic'. Gre za nekoliko spremenjeno obliko
odvoza kosovnih odpadkov (ta nadomea prakso bivega izvajalca, podjetja Snaga d.o.o. - vsakoletno enotedensko
pomladansko akcijo 'Od vrat do vrat', ki je bila s sistemom 'na klic' ukinjena).
Gospodinjstva torej lahko kadarkoli (enkrat v koledarskem letu) obvestijo Komunalo Slovenska Bistrica d.o.o. o
elenem odvozu in o vrstah kosovnih odpadkov. To je mogoe storiti s prijavnico, ki je objavljena na spletni strani:
http://www.komunala-slb.si/kosovni-odpadki.html. Izpolnjeno prijavnico poljete (po poti, faxu ali e-poti) na naslov:
Komunala Slovenska Bistrica d.o.o., Ul. Pohorskega bataljona 12, 2310 Slovenska Bistrica ali pa izpolnite kar spletni
obrazec za naroanje odvoza kosovnih odpadkov. Za odvoz kosovnih odpadkov se lahko prijavite tudi po telefonu
(tel. t.: 02/80 55 416).
Odvoz kosovnih odpadkov poteka ob sobotah, ko je zbranih dovolj prijav oz. najkasneje v 6 tednih od naroila.
O odvozu boste vsaj 3 dni prej pisno obveeni. Prijavljene kosovne odpadke na dan odvoza nastavite na stalno
prevzemno mesto (do 6. ure zjutraj).

Obvestilo o obratovalnem asu Zbirnega centra za loeno zbiranje odpadkov v Raah

V zimskem asu (med 1. novembrom in 15. marcem) bo Zbirni center za loeno zbiranje odpadkov Rae odprt vsako
sredo med 13. in 17. uro ter vsako soboto med 9. in 13. uro. Ob prazninih dneh bo zbirni center zaprt. Sprememba
urnika obratovanja velja do 15. marca 2018, ko bomo znova preli na poletni delovni as zbirnega centra v Raah.
Ponovno moramo poudariti, da zbirni center za loeno zbiranje odpadov ni namenjen pravnim, temve zgolj fizinim
osebam oz. gospodinjstvom v nai obini. Podjetniki si morajo v lastni reiji zagotoviti loen odvoz odpadkov iz
dejavnosti.
Obane vljudno prosimo, da loene odpadke odloijo v obratovalnem asu zbirnega centra in ne izven obratovalnega
asa pred sam vhod, kar je nekaterim e prilo v grdo navado, ki med drugim onemogoa optimalni logistini proces
praznjenja zabojnikov. Prav tako je vsakrno odlaganje odpadkov in ostalih materialov v bivo SCT jamo strogo
prepovedano!

Ob zakljuku koledarskega leta in bliajoih se praznikih elim vsem obilo osebne sree.
Pripravil: Samo RAJP

>@elimo vam prijetne, di{e~e in slastne prazni~ne trenutke!

elimo vam prijetno branje! 11

 NOVICE OBINE RAE-FRAM
KMETIJSTVO
Strokovna delavnica o trenju za kmetijske in turisti~ne ponudnike
Obine Rae-Fram, Hoe-Slivnica, Miklav na Dravskem polju in Mariborska razvojna agencija smo v sklopu projekta
Samooskrba Podravja organizirale skupno sreanje in delavnico za kmetijske in turistine ponudnike, ki je potekala
6. 11. 2017 v Kulturnem domu Miklav.
Jelka Lovreni iz Poljan je izvedla vsebinsko bogato in praktino predstavitev primerov dobre prakse iz obine
Poljane: povezavo lokalnih ponudnikov obine v Drutvo zakladov Dravinjske doline, petletno uspeno delovanje
trnice Poljane, razvoj in delovanje trgovinice lanov Drutva zakladov Dravinjske doline ter sodelovanje O Kajetana
Kovia Poljane z lokalnimi ponudniki hrane.

Med delavnico; prisluhnili smo Jelki Lovreni iz Obine Poljane Darilna koara
Zakladi Dravinjske doline
Sledila je razprava o monostih in prilonostih vejega sodelovanja med lokalnimi ponudniki z namenom skupnega
trnega nastopa, doseganja kratkih dobavnih verig, skupne promocije lokalne hrane med ponudniki ter iskanja skupnih
tok za skupno trenje in promocijo.
Obinski koordinatorji projekta 'Samooskrba Podravja' - Tanja Kosi (Obina Rae-Fram), Veronika Tonejc (Obina
Hoe-Slivnica) in Renata Vuina (Obina Miklav na Dravskem polju) bomo tudi v prihodnje izvajali skupne aktivnosti,
ki imajo za cilj vejo prepoznavnost in dvig lokalne prehranske samooskrbe.
Pripravila: Tanja KOSI

TURIZEM
Grad Ra~e - 1. mesto za najlep{e urejeno in gostoljubno
urbano jedro v Sloveniji

V srediu obine Rae-Fram premoremo pravi biser - enega najlepe ohranjenih ravninskih gradov v Sloveniji in
v Evropi,povezan tudi z zgodbo oz. prizoriem prvega slovenskega zgodovinskega romana o grofu Ivanu Erazmu
Tattenbachu.
Turistina zveza Slovenije je 17. oktobra letos v Nordijskem centru Planica podelila priznanja letos najboljim v
projektu 'Moja deela - lepa in gostoljubna'. Bodimo ponosni, kajti Rae so dosegle 1. mesto v kategoriji urbana jedra.
Turistina zveza Slovenije je na osrednjem turistinem dogodku v Sloveniji, na Dnevih slovenskega turizma v
Kranjski Gori v torek, 17. oktobra 2017, podelila priznanja najlepe urejenim in najbolj gostoljubnim krajem v okviru
tekmovanja 'Moja deela - lepa in gostoljubna'.

Utrinka iz Kranjske Gore -

levo: Dnevi slovenskega turizma;
desno: v drubi Kekca in Bedanca

12 Novice t. 76 - 4/2017; december 2017


Projekt omogoa tudi sodelovanje na mednarodnem
tekmovanju najlepe urejenih evropskih mest in vasi
Entente Florale.
Patricija Thaler, dolgoletna lanica Ocenjevalne
komisije obine Rae-Fram in predsednica Drutva
podeelskih ena Klasje Rae: To je pomembno
priznanje, ki uvra nao obino na zemljevid turistinih
destinacij. Grad Rae, ta markantni objekt, je v prvem
slovenskem zgodovinskem romanu opisal Josip Juri, ki
je v zgodbo vpletel resnine zgodovinske dogodke o grofu
Tattenbachu. Najbolj me je razveselilo zanesenjatvo
ljudi, ki delajo za turistino prepoznavnost svojega kraja.
Ponosni na svoje delo in z nasmehi na obrazih so prihajali
na oder ter prevzeli nagrado, plaketo in zastavo Turistine
zveze Slovenije z imenom svojega kraja. Zanimivo je
bilo izmenjati lastne izkunje z ostalimi prejemniki in
turistinimi delavci. Vsi namre delamo na tem projektu
z namenom, da izboljamo kakovost svojega ivljenja
in ivljenja sokrajanov, seveda pa tudi, da si obiskovalci
na kraj zapomnijo po urejenem okolju in veselih ter
prijaznih ljudeh. Vsi se sooamo s podobnimi teavami,
ki pa so v glavnem povezane s finannimi sredstvi. Veliko
bomo morali e narediti na prepoznavnosti kraja in ga e
moneje postaviti na turistine zemljevide. Opogumlja in
motivira pa dejstvo, da smo na pravi in opaeni poti.
V imenu Obine Rae-Fram je priznanje prevzela Tanja Kosi
V kategoriji urbanih jeder je 1. mesto v Sloveniji pripadlo
Raam in tamkajnjemu gradu
elimo vam prijetno branje!
NOVICE OBINE RAE-FRAM
Skupinski posnetek letonjih prejemnikov priznanj
Foto: Patricija Thaler
Tanja Kosi, vodja obinskega projekta 'Moja deela,
lepa in gostoljubna': Spotovani akterji zgodbe 'Grad
Rae', obinski nagrajenci projekta 'Moja deela - lepa in
gostoljubna', spotovane obanke in obani, ki doprinaate
svoj dele k urejenosti obine Rae-Fram, vsem vam
izrekamo zahvalo za dosedanje skupno timsko delo, ki se
odraa tudi v stanju duha kraja.
Prejeti naziv Obini Rae-Fram pomeni pomembno
priznanje ter potrditev dosedanjega uspenega dela,
obenem pa spodbudo za nadaljnji razvoj turistine
destinacije Rae-Fram.
Na nai obinski spletni strani (na spodnjih
povezavah) je opisana zgodba gradu Rae in nae
dosedanje delo ter prizadevanje za lep, prijazen videz
naega kraja:
Predstavitev gradu Rae: http://www.race-fram.si/
povezava.aspx?pid=359
Primerjava videza gradu Rae v asu zaetka
delovanja samostojne Obine Rae-Fram (leta
1995) in prej ter po dvajsetih letih, po njegovi
celostni obnovi - predstavitev v slikovni in video
verziji na povezavi http://www.race-fram.si/
podrocje.aspx?id=460
Fotogalerija izvedenih obinskih projektov preteklih
let
http://www.race-fram.si/povezava.aspx?pid=1415.
Vabljeni k virtualnemu ogledu, e bolj pa bomo veseli
obiska v ivo!
Pripravila: Tanja KOSI
Ne hodite tja, kamor vodi ute~ena pot.
Namesto tega pojdite tja, kjer ni poti,
in pustite lastno sled.
Samo tisti, ki si drznejo iti predale~,
lahko ugotovijo, kako dale~ lahko seejo.
(Thomas S. Eliot)
13
 NOVICE OBINE RAE-FRAM
CIVILNA ZA^ITA
Gasilsko poveljstvo
ob~ine Ra~e-Fram
Ker se leto 2017 poasi izteka, se vam gasilci nae
obine oglaamo, da vam opiemo nae delovanje v
minulih mesecih.
Tudi letonje leto nam s svojimi vremenskimi pojavi
ni prizanaalo. Prie smo bili tako daljim sunim
obdobjem kot monim neurjem z vetrom in nalivi. V
sunih obdobjih smo imeli nekaj poarov v naravi, ob
monih neurjih pa smo morali rpati vodo iz hi in jih
obvarovati z vreami peska. Ob orkanskih sunkih vetra
smo morali odstranjevati podrta drevesa, ki so ogroala
stanovanjske hie, elektrine vode in zapirala ceste. Poleg
natetega smo imeli e poare na in v objektih ter poare
vozil. Tako smo v tem letu opravili 55 intervencij, od tega
12 intervencij prvih posredovalcev (AED) pri nudenju
pomoi reevalcem (ekipi nujne medicinske pomoi).
Tudi na izobraevanje in tekmovanja nismo pozabili.
Tako so se nai gasilci izobraevali v IC Ig in v IC Pekre,
pa tudi na domaih poligonih. Udeleili so se tekmovanj
Gasilske zveze Maribor in sicer z ekipami pionirjev,
mladincev, lanov ter veteranov.
Gasilci so delovali v matinih drutvih in sodelovali
s krajani. Tako je Obinsko gasilsko poveljstvo (OGP)
Rae-Fram v okviru obinskega praznika pripravilo
veliko gasilsko vajo v estdobah, kjer je sodelovalo preko
80 gasilcev. Na vaji smo prikazali vsa vozila in opremo
(ter njeno uporabnost), s katero razpolagamo v obini.
Vajo so si ogledali upan Branko Ledinek, podupana
Vitomir Bauman in Slavomir Lenik, dogodek pa ni minil
tudi brez predstavnikov GZ Maribor. Veliko gasilsko vajo
si je seveda ogledala tudi mnoica krajanov, za kar se jim
zahvaljujemo.
V oktobru - mesecu poarne varnosti smo pripravili
e vajo na Spodnji Gorici, ki je bila prav tako dobro
obiskana. Tam smo prikazali gaenje na objektu in v
objektu ter iskanje in reevanje oseb, ki so ostale ujete v
goreem prostoru.
Na koncu tega prispevka bi se zahvalil obankam
in obanom za razumevanje in podporo, ki ju nudite
gasilcem v obini. Enaka zahvala gre Obini Rae-Fram
in upanu Branku Ledineku.
V imenu vseh gasilcev v obini Rae-Fram elim vesele
boine praznike ter miru in zadovoljstva v letu, ki prihaja.
Pripravila:
Jakob KRAJNC, poveljnik OGP Rae-Fram in
Tanja KOSI
Sre~a je kot metulj, ki ga ne more{ uloviti,
~e pa mirno obsedi{, lahko sede nate.
(Nathaniel Hawthorne)
14
DRUBENE DEJAVNOSTI
@epnine, novorojen~ki in {e kaj
epnine v olskem/tudijskem letu 2017/18
V Novicah t. 74-2/2017 in na nai spletni strani smo, na
osnovi v letih 2009 in 2011 sprejetih sklepov Obinskega
sveta Obine Rae-Fram, objavili Javni razpis za dodelitev
epnin dijakom in tudentom za olsko/tudijsko leto
2017/18.
Do obinske epnine, ki v tekoem olskem in
tudijskem letu znaa 40,00 EUR meseno (prej 30,00
EUR) in prejemnikom pripada od 1. septembra tekoega
do 30. junija naslednjega leta (10 mesecev), so upravieni
nai olajoi se obani, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
* imajo stalno prebivalie na obmoju obine Rae -
Fram,
* imajo status dijaka, v kolikor:
- v asu vloitve vloge e niso dopolnili 20 let in/
ali niso vpisani v programe samoizobraevanja,
poklicnega teaja in imajo status dijaka od 1. 9. 2017
dalje, v trajanju celotnega olskega leta 2017/18,
* imajo status tudenta, v kolikor:
- bodo tudentje 1. letnikov vseh tudijskih programov
do 30. 6. 2018 dopolnili najve 21 let,
- v asu vloitve vloge e niso dopolnili 25 let oz. v
primeru tudija medicine v asu vloitve vloge niso
stareji od 27 let,
- z izobraevanjem pridobivajo strokovne (in ne
znanstvene) nazive (tudentom, ki se izobraujejo
po bolonjskem sistemu, epnina pripada za 1. in 2.
bolonjsko stopnjo /3 + 2 ali 4 + 1 statistini ravni 6
in 7/ in za as statusa absolventa, v kolikor ustrezajo
ostalim pogojem),
* so pravoasno vloili vlogo za pridobitev epnine.
tevilo vloenih vlog za obinske epnine se je letos
ustavilo pri 420 (lani 396, predlani 408, leto prej 430).
Ugodeno je bilo 406 (lani 382, predlani 378, leto pred tem
410) vlagateljem (od tega 237 dijakom in 169 tudentom),
ostale vloene vloge pa so bile zaradi neizpolnjevanja
katerega izmed razpisanih pogojev zavrnjene. Iz teh
podatkov izhaja, da bomo za olsko/tudijsko leto 2017/18
za epnine iz obinskega prorauna namenili skupno
nekaj preko 162.000 evrov.
Dodeljevanje epnin na tak nain in v toliknem obsegu
predstavlja edinstveno pravico, ki je vrstniki dijakov in
tudentov iz nae obine niso deleni v nobenem drugem
lokalnem okolju. Z ozirom na tevilne pozitivne odzive
400 evrov na posameznika letno iz obinskega prorauna
mladim veinoma oitno veliko pomeni in vsaj nekoliko
olaja finanne skrbi tako njim kot njihovim starem.
epnina v letni viini
400 evrov marsikomu
olaja finanne teave,
za vse pa je dobrodola
Novice t. 76 - 4/2017; december 2017

Naih 18 novorojenih obanov: 9 deklic in prav
toliko dekov
Na osnovi obinskega pravilnika Obina Rae-Fram e
vrsto let dodeljuje tudi prispevek za novorojence. Slednji
za stare, ki povijejo prvega in/ali drugega otroka, znaa
150 evrov, za tretjega in morebitne naslednje otroke
pa 300 evrov. Prispevek je mogoe uveljaviti v roku 6
mesecev od otrokovega rojstva.
Tokrat je bilo tevilo rojstev deklic in dekov izenaeno
Objavljamo e imena otrok, za katere je bil prispevek
za novorojenca uveljavljen v zadnjih treh mesecih: Zala
Krajnc, Ajda Merka, Asja Fingut, Zoja Huhoja, Alan
Breznik Nedeljkovi, Gaper Purgaj, Kaja elan, Nal
Gabrovec, Marua Pokriva, Tara Pianec, Izak Sovdat
Medved, Val Brolih, Nika Zagoranski, Liam Koren, Rok
retnik, Tine Tonejc, ana Repnik in Lanej Toplak.
Ugotavljamo torej, da smo med nae obane z veseljem
sprejeli (vsaj) 18 novih nadobudneev in nadobudnic, od
tega 9 deklic in 9 dekov. Med njimi je devet prvo- in est
drugorojenk/cev, v dveh primerih gre za tretjega, v enem
pa za etrtega otroka iste druine.
Pa e primerjava: v letu 2014, ki je bilo, kar zadeva
nataliteto, v nai obini precej nad dolgoletnim pov-
prejem, so bili stari - vlagatelji upravieni do prispevka
za novorojence za skupno 96 otrok. Leto kasneje smo
starem prispevek za novorojence nakazali za 60, lani pa
za 79 malic in malkov. Do konca letonjega novembra
smo prejeli skupno 57 vlog (od tega 56 upravienih) za
prispevek za novorojence, verjamemo pa, da bo december
e kaj 'nadoknadil'.
Vsem malkom in njihovim starem elimo im ve
druinske sree, vsem pa zvrhan ko smeha in zdravja.
Aktualne informacije iz 1. 2. 2016 na novo
odprte zobozdravstvene ordinacije v Raah
Kot smo obljubili, v obinski upravi spremljamo, kako
se je 'prijela' in kako poteka delo v lani na novo uvedeni
zobozdravstveni ambulanti v Raah, ki deluje v sklopu
ZD dr. Adolfa Drolca Maribor, v njej pa zobozdravstvene
storitve opravlja Boris Sapa, dr. dent. med.
Ko smo se oktobra 2017 obrnili nanj, da bi podal
informacijo za novice, je povedal: Naval vpisa, ki smo
ga beleili prvo leto delovanja (ambulanta je v funkciji
elimo vam prijetno branje!
NOVICE OBINE RAE-FRAM
od 1. 2. 2016), se je umiril, tako da velikega priliva ve
nimamo, vseeno pa e vedno kdo pride in izrazi eljo, da
bi se vpisal k nam.
Skrb za zdravje zob je zelo pomembna
Trenutno (podatek z dne 17. 10. 2017) imamo vpisanih
466 otrok (skupno je na voljo 464 vpisnih mest), kar
pomeni, da smo e polno oz. celo nekaj preko 100 %
zasedeni, vendar pa otroke e vedno sprejemamo, e
elijo hoditi k nam.
V odrasli populaciji je vpisanih 989 pacientov (od
skupno 1024 vpisnih mest), iz esar je razvidno, da je
nekaj prostih mest e na voljo, zato tudi odrasle za zdaj
e sprejemamo.
Glede samega dela bi mogoeizpostavil e to,da sem
ponosen, ker smo - kljub ogromnemu prilivu pacientov v
relativno kratkem asu - te uspeli dokaj tekoe oskrbovati,
obenem pa ohraniti stanje, kjer za protetine storitve e
vedno nimamo posebne omembe vredne akalne dobe
(v primerjavi z mnogimi drugimi ordinacijami, kjer so
akalne dobe za tovrstne storitve tudi po dve leti). To
nam je uspelo z veliko dela, pogostim delom namesto
malic in delom preko rednega delovnega asa. Naj ob tem
omenim tudi prizadevnost asistentke Cvetke Zupani,
ki mi je s svojo marljivostjo in natannostjo v veliko
pomo. Tako smo v prvih desetih mesecih 2017 opravili
celotno predpisano letno normo, seveda pa to ne pomeni,
da bomo sedaj za letos prenehali delati. Nasprotno: e
naprej se bomo maksimalno trudili za nae paciente.
Bi si pa elel, da tudi pacienti spotujejo nas as in as
drugih pacientov ter v primerih, da na dogovorjen termin
ne morejo priti v ordinacijo, to pravoasno sporoijo, da
lahko naroimo koga drugega, njim pa zagotovimo im
prejnji nadomestni termin.
e nekaj besed o akalnih dobah. akalna doba ob
vpisu je pol leta. Pacientu damo datum za prvi pregled,
hkrati pa ob pregledu tudi takoj zanemo s sanacijo
zobovja, tako da ne rabi ponovno akati na obravnavo. Za
nadaljnje obravnave pa se sproti dogovarjamo za termine.
Za protetine storitve pa, kot e povedano, nimamo
posebne akalne dobe. To pomeni, da se s pacientom
takoj, ko ga konzervativno oskrbimo (popravimo in
pozdravimo vse,kar je potrebno), dogovorimo za termin,
ko bomo zaelis protetinimi storitvami.
Javna dela v letu 2018
Javna dela kot oblika aktivne politike zaposlovanja so
postala domala nepogreljiva tudi v lokalnih skupnostih.
15
 NOVICE OBINE RAE-FRAM
V Obini Rae-Fram si vsako leto znova intenzivno
prizadevamo, da bi z zaposlovanjem preko programov
javnih del zadostili im ve potrebam v lokalnem okolju,
s tem pa obenem im iremu krogu dolgotrajnih (tokrat je
na tem e poseben poudarek) iskalcev zaposlitve ponudili
prilonost za delo in s tem za lasten zasluek, ki nudi ne
le monost preivetja oz. dostojnejega ivljenja, temve
pomembno vpliva tudi na dvig samopodobe in ohranjanje
oz. vnovino navezavo socialnih stikov posameznika.
Veseli nas, da je letos Zavod Republike Slovenije
za zaposlovanje (ZRSZ) e 24. oktobra objavil javno
povabilo za izbor programov javnih del v RS za leto 2018
(v minulih letih jim to, z izjemo lanskega leta, obiajno ni
uspelo pred koncem decembra, kar je vekrat povzroalo
dodatne dileme in teave). To dejstvo daje realno upanje,
da bo izbor kandidatov za vkljuitev v javna dela za
prihodnje leto lahko izveden pravoasno in da bodo
programi resnino lahko aktivirani s 1. 1. 2018, kot
glasijo tudi prijave. Tik pred zakljukom te tevilke Novic
smo e dobili informacijo ZRSZ o potrditvi prijavljenih
E-mail: info@race-fram.si, spletna stran: www.race-fram.si
Obina Rae-Fram, Grajski trg 14, 2327 Rae - Tel.: 02/609 60 10, fax: 02 609 60 18
programov in elenega tevila udeleencev.
Obina Rae-Fram je po podatkih ZRSZ v obdobju od
januarja do vkljuno avgusta 2017 beleila 11,1 odstotno
(lani 12,6 %, predlani 14,4 %) registrirano brezposelnost. To
znianje stopnje brezposelnosti je sicer seveda razveseljiv
podatek, a obenem pomeni, da smo za leto 2018 pristali v
skupini tistih obin, ki bodo s strani ZRSZ upraviene do
nijega sofinanciranja izvedbe programov (prej je dele
plail ZRSZ znaal 75 %, po novem pa 65 %).
Na javno povabilo za prijavo programov JD/2018 smo
se znova odzvali v prvem mogoem terminu, 10. 11. 2017,
natanko ob 8.00 uri in sicer s prijavo tirih programov;
od teh se dva vsebinsko nanaata na podroje urejanja
okolja in prostora (programa 'Varstvo okolja, ohranjanje
narave, upravljanje z vodami in spodbujanje trajnostnega
prostorskega razvoja' ter 'Urejanje in vzdrevanje
Obina Rae-Fram
Race Fram voscilnica 2018 15x10.indd 1
16
javnih povrin in obinskih cest'), dva pa na podroje
kmetijstva (programa 'Razvoj podeelja' in 'Ohranjanje
in varovanje kulturne krajine, gozdov, obnova vasi').
Skupno bi potrebovali 7 udeleencev in sicer 2 z II., 2
s III., 2 s IV. in 1 s V. ravnjo izobrazbe. Ker se (zaradi
pogojev ZRSZ) iz leta v leto oi krog monega nabora
kandidatov in kandidatk za vkljuitev v programe javnih
del, se nadejamo, da bomo prosta mesta uspeli ustrezno
zapolniti. Predvsem na podroju komunalnih dejavnosti
(okolje in prostor) si namre, kot pomo zaposlenim v
reijskem obratu, uspeno opravljenih nalog brez prav
tako prizadevnih udeleencev javnih del ne znamo ve
predstavljati.
e je doslej tekla beseda o vsebinah, kjer se Obina Ra-
e-Fram pojavlja v dveh vlogah - kot naronik in izvajalec
programov javnih del, pa naj v nadaljevanju povemo,
da smo podprli tudi prizadevanja domaih vzgojno-
izobraevalnih in varstvenih zavodov ter razlinih drugih
zunanjih neprofitnih izvajalcev, ki so nas zaprosili za
potrditev izjave o javnem interesu za prijavo pripravljenih
programov JD z njihove strani, v katere bi prav tako eleli
vkljuiti nae obane - dolgotrajne iskalce zaposlitve (v to
skupino sodijo osebe, katerih neprekinjena brezposelnost
traja vsaj leto oz. dve).
Z veseljem lahko povemo, da so sedaj e dolgoletne
izkunje, ki jih imamo z izvajanjem javnih del, praviloma
dobre. Manj prijetna plat javnih del, ki imajo, kar zadeva
asovno monost vkljuenosti posameznikov, omejen rok
trajanja (praviloma leto dni), pa je, da se vsako leto teko
poslovimo od udeleencev, ki so vsak zase in kot celota
prispevali pomembne kamenke v na skupen mozaik
prizadevanj za celostno im boljo in im lepe urejeno
obino Rae-Fram. Upamo in verjamemo, da nam bo
skupaj uspevalo tudi v bodoe.
Pripravila: Simona ANTOLI
OBINA RAE-FRAM
Grajski trg 14, 2327 Rae
Tel./fax: 02/609-60-10
02/609-60-18
e-naslov:
info@race-fram.si
www.race-fram.si
13/11/2017 10:13
Novice t. 76 - 4/2017; december 2017

AKTIVNOSTI NAIH VRTCEV IN [OL
O Ra~e VRTEC RA^E
Dejavnosti v enoti na~ega vrtca
Aktivni tudi ez poletne poitnice
Otroci enote vrtca v Raah se skozi poletne poitnice
prav tako druijo. Tedaj potekajo dejavnosti, ki so
prilagojene tako starosti otrok kot letnim asom. Otroci
se navajajo na mlaje in stareje malke od sebe, odnosi
med njimi pa postajajo vse tesneji. Prilagajanje, ki nam
tudi v ivljenju velikokrat prav pride, je zelo koristno.
Letonje poletne poitnice so nam popestrili in nas zelo
razveselili predstavniki olskega sklada naega zavoda, saj
so nas iz tega finannega vira obdarili s otorki in tuneli,
ki so za otroke predstavljali prave pravcate skrivalnice.
Za izjemno dobrodole so se izkazali tudi senniki, saj
je v peklensko vroih poletnih dneh sence okrog vrtca
izredno malo, zato se vsi otroci skrivajo pod orehoma, ki
nam v asu najizraziteje pripeke dajeta prepotrebno in
tako eleno senco. Da pa smo se e malce osveili, smo od
olskega sklada dobili tudi 'prickote', ki so poskrbeli, da
se je okrog vrtca slial vrisk in krik veselih ter razigranih
otrok. e enkrat torej hvala olskemu skladu O Rae in
vrtca Rae!
Plavalni teaj
V tednu od 25. - 29. 9. 2017 so predolski otroci nae
enote vrtca Rae obiskovali plavalni teaj, ki smo ga
izvajali v portnem centru Rue. Tja smo se vsakodnevno
elimo vam prijetno branje!
NOVICE OBINE RAE-FRAM
zelo zgodaj odpravili z avtobusom. e to je bilo za otroke
izredno doivetje, saj so se nekateri z avtobusom peljali
prvi. Preden smo prili do bazenov, nas je akalo veliko
dela in organizacije (slaenje, pospravljanje oblail,
zlaganje evljev ter navajanje na nov prostor in nove
ljudi). Vse to nam je lo iz dneva v dan bolje.
Na bazenih so otroke sprejeli prijazni uitelji plavanja.
Mlade nadobudnee so prvi dan testirali in razporedili
v skupine in sicer glede na znanje plavanja, ki so ga
otroci imeli e predhodno. Tekom tedna pa so svoje
znanje nadgrajevali v manjih skupinah, kjer so plavali z
deskami, rvi, blazinami in se tako ali drugae prilagajali
na vodo.
Vsak dan - po uri in pol ofotanja v bazenih - pa smo do
izraza in svoje vloge znova prile vzgojiteljice. Da smo
vse otroke (in teh ni bilo malo, ampak kar 49!) preoblekle
v suha oblaila in jim posuile glave, je bilo potrebne
veliko strpnosti, vztrajnosti in organizacijskih vein. Za
polnjenje iztroenih baterij nas je v avli priakala malica.
Nekateri bolj, drugi manj utrujeni, smo se polni novih
vtisov vsak dan vraali v vrtec.
Vzgojiteljice spremljevalke smo opazile, da je veina
otrok zelo nesamostojnih - imajo teave pri oblaenju,
slaenju in sploh ne znajo poskrbeti za svoje stvari. V ta
namen starem prilagam deklamacijo, ki vam naj bo v
spodbudo, da boste otroke zaeli im prej in v im veji
meri navajati na potrebno samostojnost.
17
 NOVICE OBINE RAE-FRAM
Sam
(Niko Grafenauer)
Pedenjpedse sam oblai,
sam poee in umije,
eveljke si sam skrtai,
sam se s epico pokrije.
Sam gre v irni dan na pot,
sam preudari kod in kam.
A eprav je tak gospod,
sveke ne obrie sam!
Teden otroka
V tednu otroka vzgojiteljice poskrbimo, da je ta teden za
otroke zares nekaj prav posebnega. Letos smo pripravile
lutkovno predstavo z naslovom 'Uena bua'. Lutke otroke
vedno pritegnejo, ob njih so sproeni in nasmejani.
Izvedli smo tudi pohod v krajinski park in se nazaj v
vrtec vraali skozi gozd. Med potjo smo imeli malico
in cel dan uivali na sveem zraku ter z zanimanjem
prisluhnili zvokom narave.
To pa e ni vse. V vrtcu so nas obiskali tudi gasilci, s
skupinami starejih otrok pa smo se po novo znanje in
izkunje podali kar k njim v gasilski dom Rae. Gasilci
nas vedno znova presenetijo z nalogami, ki nam jih
pripravijo. Tokrat je otrokom zagotovo najbolj ostalo
v spominu zadevanje tare z vodo. Ogledali smo si
tudi gasilske avtomobile in pomerili gasilsko opremo.
Gasilcem se zahvaljujemo za prijeten sprejem.
Vzgojiteljice predolskih skupin smo pripravile tek-
movalne igre za nae tri velike skupine. V otrokih smo
zbudile tekmovalni duh in jih hkrati gibalno animirale,
zaradi esar je bilo (kljub oblanemu vremenu) toplo in
prijetno. Da pa smo prvi teden v oktobru zakljuili, kot
je otrokom najbolj ve, smo spekli kokice in pripravili
'kino dan'. Sinhroniziran film z naslovom 'ivali pojejo'
nas je prevzel, ob 'prepovedanem' prigrizku pa ga je bilo
seveda e bolj zanimivo spremljati.
Natalija BODNER,
dipl. vzgojiteljica
18
OSNOVNA OLA RA^E
Uspe{no ustvarjamo
Likovna in filmska ustvarjalnost na O Rae
ieta svoje mesto v svetu
Dela mladih likovnikov in filmarjev iz O Rae so s
svojo prodornostjo nagovorila tudi irante na mednarodnih
otrokih nateajih. lani likovnega kroka so se v lanskem
letu odzvali na razpis mednarodnega likovnega nateaja
v Novi Zagori v Bolgariji (19th international youth art
ehibition Nova Zagora). Uenci so pripravili likovna dela
na temo Potovanja. irija je med 3500 prispelimi izdelki
otrok iz celega sveta izbrala tudi likovni izdelek uenke
nae ole, Zoje Strmek.
Njeno delo je bilo (skupaj z ostalimi izbranimi likovnimi
izdelki otrok) razstavljeno v galeriji Rosi Karabisperov
v Novi Zagori. Avtorica je za svoj prispevek prejela tudi
priznanje.
Likovno delo Zoje Strmek
Tudi dela filmskih ustvarjalcev so navduila mednarodno
strokovno irijo, ki je med 300 prispelimi filmi otrok iz
vsega sveta izbrala filmska dela uencev O Rae. Izbrani
filmi so bili predstavljeni na filmskem festivalu Enimation
2017, ki je bil organiziran med 12. in 14. oktobrom 2017v
Mariboru.
Film z naslovom Mi lahko pove kaj se dogaja? v reiji
Monike Veg in z igralsko zasedbo uencev 9. razreda
je bil izbran v tekmovalni program festivala Enimation
2017. Film je bil predvajan 13. 10. 2017, v sklopu
kategorije MIDI I (v Lutkovnem gledaliu Maribor). V
sklopu tega festivala je irija v kategoriji Svei filmarji
izbrala tiri filmska dela uencev nae ole, ki so bila
predvajania 10. 10. 2017 in sicer v Vetrinjskem dvoru v
Mariboru. Predstavljeni so bili naslednji filmi: Rimljani
v Raah (avtorji: Lovro Kapel, Igor Matviienko, Niko
Novoselnik, Tin Novak Koleti, Toma Robi in Enej
Volmut), Booyakasha (avtorja: Tin Novak Koleti in
Gaper Vezjak), The Ants (Mravlje; avtor Bla Krevh) in
The Jaws (relo; avtorica Ema Jereb).
Predstavitev filmskih del v Vetrinjskem dvoru
Novice t. 76 - 4/2017; december 2017
 NOVICE OBINE RAE-FRAM
Ob mednarodnih uspehih pa so se uenci nae ole predstavili tudi doma. Grafini list Naje alamun z naslovom Igra
je komisija na 18. Bienalu otroke grafike v alcu izbrala za predstavitev na razstavi del.

Vsem nagrajenim avtorjem estitamo. Zavedamo se, da se nikoli ne bi odpravili v neznano, e ne bi premogli obilico
domiljije; dodajmo ji sanje, razkona krila in tvegajmo let.
dr. Irena MARKOVI in Primo KRANA, prof.,
mentorja

olski sklad O Ra~e udejanja namere

Ker vsak posameznik lahko naredi zelo malo, skupaj pa lahko naredimo veliko, imamo lani upravnega odbora
olskega sklada O Rae e poseben zagon. V zaetku letonjega olskega leta so se zaradi nae idejne pobude in celotne
finanne podpore vsi uenci od 6. do 9. razreda lahko (brez dodatnih finannih strokov za stare) udeleili strokovne
ekskurzije v avstrijski Gradec. Tam so si ogledali fascinantno razstavo z izobraevalno noto, ki omogoa ljudem vseh
starosti raziskovanje globine lovekega telesa. Ker pa tudi doma, v Sloveniji, ne manjka zanimivih krajev in dogodkov,
bomo vsem uencem O Rae financirali 2. kulturni dan. e dodatno pa naravoslovni dan v Ljubljani uencem 4. in 5.
razreda. Otroci prve triade pa so septembra e prejeli namizne igre in globuse, kar jim bo v pomo pri laji predstavi
celin, oceanov, drav Iskrice v oeh in nasmeek na obrazu pa smo videli pri otrocih v jutranjem varstvu, ki smo jih
razveselili z dodatnimi namiznimi igrami, da jim hitreje mine as do zaetka pouka.
Otroci vrtca so v poletje zakorakali z gusarsko zabavo, vroe tedne pa so preiveli z novimi bazeni, senniki in
igrami na prostem. Sredstva za njihov nakup je olski sklad zbral z zakljuno akcijo. Prav tako si bodo v tem olskem
letu otroci vrtca ogledali lutkovno predstavo za malke AEIOU (najmlaje skupine), stareji pa se bodo odpeljali v
Lutkovno gledalie Maribor in si tam ogledali predstavo. Vse stroke, tako prevoza kot vstopnic, v celoti krije olski
sklad. Enako velja za avtobusni prevoz, ki jih bo peljal na obisk Pionirske knjinice Maribor. Otroke vrtca bo obiskala
pisateljica Anja tefan, olske otroke pa je e obiskala avtorica Jasna Marku. Tudi ta obiska je omogoil olski sklad;
pa ne samo slednji, ampak vsi vi, stari, uitelji, vzgojitelji in podporniki, ki nam pomagate pri izvajanju razlinih akcij
in nas finanno in moralno podpirate. Hvala vam.

Namen olskega sklada je prvenstveno enakovredno vkljuevanje uencev iz socialno ogroenih druin v dejavnosti
ole in razreda. Tudi letos sledimo temu cilju in za udejanjanje te namere realiziramo finanna sredstva. A vlog za
finanno pomo prejmemo zelo malo. V kolikor je zadrega pred priznanjem tovrstne stiske prevelika, poudarjamo, da
so vloge obravnavane v najveji moni tajnosti. Tukaj smo, da pomagamo, da imajo vsi otroci im bolj enakovredne
monosti sodelovanja pri pouku in pri udelebi na olskih dogodkih. V kolikor pa je to pokazatelj, da finanne stiske v
druinah naih otrok v obini ni, nas to izjemno veseli.

Na koncu vas vabimo e na dobrodelni boino - novoletni koncert s Terezo Kesovijo in Heleno Blagne, ki bo v
portni dvorani O Rae v petek, 22. 12. 2017. Vstopnice so naprodaj na O Rae in v agenciji Pozejdon turizem (cena
10 EUR). Del sredstev od prodanih vstopnic bo organizator namenil olskemu skladu O Rae. Vabljeni!

V imenu upravnega odbora olskega sklada O Rae:

Barbara BRADA

elimo vam prijetno branje! 19

 NOVICE OBINE RAE-FRAM
OSNOVNA OLA FRAM
Male sive celice
Priljubljena TV oddaja 'Male sive celice' je na sporedu
e 24. sezono. Letos je predtekmovanje za podravsko
regijo potekalo 19. septembra na O Antona Ingolia na
Sp. Polskavi. Ekipo sestavljajo trije uenci - po en sedmo-,
en osmo- in en devetoolec. Sodelovalo je 48 ekip, samo
prve tiri pa gredo na snemanje v Ljubljano. Letos so to
ekipe O entilj, Franca Lenika Vuka Slivnica, Draga
Kobala Maribor in Ljudski vrt Ptuj. Framsko olo sta
zastopali dve ekipi. lani prve, ki so jo sestavljali Martin
Buruli, Tonja Unuk in David Bratua, so si z 31 tokami
(od 50) delili 9. mesto in jim je za vstop na ustni del
tekmovanja zmanjkala le ena samcata toka.
Tonja Unuk, David Bratua, Martin Buruli
Nua Ako, Tjaa Lenik in Arnej Gabrijan pa so
osvojili 24 tok, kar je prav tako lep uspeh.
Tjaa Lenik, Arnej Gabrijan, Nua Ako
Sodelujoi uenci so bogateji za novo ivljenjsko
izkunjo, lepo pa je bilo tudi v ivo videti in spoznati
simpatinega novega voditelja Nika krleca.
Joica RAV
Izku{nje so najbolj{a {ola.
Samo {olnina je lahko zelo draga.
(Jean Paul Sartre)
20
Voda - od mita do arhitekture
e nekaj let sodelujemo v mednarodnem projektu Dnevi
evropske kulturne dediine (DEDK) pod okriljem Zavoda
za varstvo kulturne dediine Slovenije, ki se je z letonjo
izbiro teme, Voda - od mita do arhitekture, pridruil
skupni evropski temi, ki je v letu 2017 posveena naravi.
Dotaknili smo se pravice do vode kot ustavne pravice
in eleli opozoriti na ustrezen odnos do vode in vodnih
virov, ki so bili neko skupni, vaki (vodnjaki, kali,
studenci, izviri). Hkrati s takimi projekti iro javnost
opozarjamo na ogroeno dediino, v naih krajih so v
navezi z letonjo temo to predvsem mlini in age, ki jih
je v preteklosti gnala voda, danes pa alostno propadajo.
Tehnini dan je potekal v dveh delih. V dopoldanskem
delu so se uenci posveali vodi na ve nainov. Preko
dokumentarnih filmov so se seznanjali z blinjimi
vodnimi viri in pomembnostjo dragocene tekoine,
vode. Spregovorili so o ogroenih ivalih ter o ivljenju
v sladkih in slanih vodah. Nismo ostali le pri teoriji,
marve so uenci tudi v praktinih poskusih preverjali
znailnosti in lastnosti vode ter izvajali zanimive teste, na
podlagi katerih so prihajali do koristnih izsledkov o njeni
raznovrstni rabi in sestavi.
Ker voda v svojem toku nosi tudi poetien navdih, so si
uenci ogledali lutkovno predstavo Jane Strinar, Kapljica
na obisku. Uivali so ob lepi sceni in doma narejenih
lutkah, predvsem pa v besedilu, ki jih je opozarjalo na
nenehno skrb za naravo, iste travnike in jezera, da bi le-
ta im dlje ivela in dajala ivljenje. Nekateri uenci so v
navezi s predstavo izdelali udovite lutke za popoldansko
razstavo, spet drugi so ustvarjali likovne vodne kolae,
vodne duhce in ivali ob vodi.
Kreativnost na aktualno temo o vodi
Nekaj skupin uencev se je izivelo v glasbi in na
zanimive naine poustvarilo pesmi o denih kapljah.
Skrb za ohranjanje voda so otroci izraali tudi v literarnih
izdelkih ob pomoi pripovedk in legend o nastankih jezer,
ob poglabljanju v pregovore in reke, povezane z vodo,
ter prebiranju Framske himne, ki poje slavospev Zlatemu
studencu, viru pitne vode, znanemu e iz rimskih asov.
Popoldanski del je bil namenjen vsem krajanom, katerih
je, al, prilo le malo. A tisti, ki so bili z nami, so druenje
zapustili zadovoljni in z nekaj ve znanja. Po pozdravu
Novice t. 76 - 4/2017; december 2017

plesalk, astilk boginje Furine, ki je imela nadzor nad
podzemnimi vodami in izviri, so se prisotni razdelili v est
skupin, ki so pod vodstvom uiteljev obiskali est postaj.
Plesna toka
Ogledali so si delovanje istilne naprave in vodno
postajo od izvira do pipe, sodelovali v gasilskem poligonu,
kjer so se izkazali s hitrostjo in natannostjo streljanja v
taro z vodnim curkom, podirali 'vodne' keglje, izvajali
analize vode in ugotavljali pH vrednosti ivil, si izdelali
lastno barico na delavnicah ipd.
Uenci so pridobili tudi nova gasilska znanja, veine in spretnosti
Na razstavi so izvedeli veliko novega o vodi, predvsem
pa iz videoposnetka spoznali, ob kako pomembnem
potoku ivimo. Framski potok je zaiten vodni spomenik,
ki v zgornjem delu struge v strmem slapu pada preko
metamorfnih kamnin, v niinah pa je neko bil pomemben
poganjalec mlinov in ag.
Takni dnevi nas bogatijo, hkrati pa nam dajejo veliko
misliti, saj se e premalo zavedamo, kako pomembno je
izroilo naih prednikov, ki ga zanemarjamo in ivimo le
za novo, sodobno. A velikokrat je v starem, pozabljenem,
skrita skrivnost ivljenja, ki nas opominja, kako majhen
in neznaten je lovek brez povezanosti z naravo. Le-ta
vraa, kar ji dajemo, in glede na naravne katastrofe ji
oitno dajemo premalo.
Simona NAPAST
Nih~e ne more narediti vsega,
toda vsak lahko naredi nekaj.
(avtor neznan)
elimo vam prijetno branje!
NOVICE OBINE RAE-FRAM
Spodbujamo ustvarjalnost v
obeh osnovnih {olah v ob~ini
Skodelica kave na obeh olah v nai obini
Ne govorimo o pravi skodelici kave, temve o
multimedijski razstavi radijskega voditelja, pevca,
kitarista in fotografa Botjana Braia. Avtor je k foto-
grafskemu projektu povabil tevilne znane Slovence.
Ob portretiranju jih je povpraal o njihovi ivljenjski
poti in o tem, kaj je njim v ivljenju pomembno. Znani
Slovenci so tako na zvonih posnetkih (ob samih
fotografijah) spregovorili tistim, ki ele dobro zaenjajo
svojo ivljenjsko pot - otrokom. Misli, ki so jih zaupali
in predstavili Dejan Zavec, Adi Smolar, Tadej To, Nina
Pular, Janez Hoevar - Rifle, Vlado Kreslin in drugi, so
nagovorile obiskovalce s svojo spontanostjo, iskrivostjo
in pozitivizmom. Razstava je v celoti spregovorila o
vztrajanju pri iskanju poti, ki pelje stran od negativizma,
apatije in maloduja. Otrok in tudi starejih, ki so si
razstavo ogledali, se je zvono-vizualna predstavitev
vidno dotaknila. Najbr je bilo tako predvsem zato, ker
so spregovorile osebe, ki jih radi spremljajo preko javnih
prireditev ali televizijskih ekranov in katerih delo tudi
cenijo.
Na Osnovni oli Rae je bila razstava postavljena med
19. in 23. junijem, na Osnovni oli Fram (DTV Partizan
Fram) pa med 11. in 15. septembrom 2017. Na obeh
lokacijah skupaj si je razstavo ogledalo ve kot sedemsto
obiskovalcev.
Skupna ugotovitev tako otrok, uiteljev kot tudi starev
je, da si elimo v prihodnje e ve tako spodbudnih in
navdihujoih razstav.
Z odprtja razstave na O Fram
Mladi ustvarjalci O Fram se predstavijo
doma in po svetu
Likovna ustvarjalnost mladih je doma na nai oli.
Letonji osmoolci so se v lanskem letu udeleili
mednarodnega likovnega nateaja v Novi Zagori v
Bolgariji (19th international youth art ehibition Nova
Zagora). Strokovna irija je izbirala najizvirneje izdelke
med ve kot 3500 prispelih izdelkov otrok iz celega
sveta. Med izbranimi deli, ki so jih razstavili v galeriji
Rosi Karabisperov v Novi Zagori, je bilo izbrano tudi
likovno delo PANEM Katarine Klau. Za svoj prispevek
je avtorica na nateaju prejela priznanje.
21
 NOVICE OBINE RAE-FRAM
PANEM; Katarina Klau
Po uspeni fotografski razstavi v mesecu maju
smo ob zakljuku lanskega olskega leta posredovali
izbrane fotografije lanov fotografskega kroka O
Fram na Nateaj za otroko risbo, spis in fotografijo v
Slovenj Gradec. Strokovna komisija je izmed prispelih
fotografskih del izbrala fotografije treh uencev, lanov
fotografskega kroka. Avtorji nagrajenih fotografij so
David Bratua, David Janec in Nea Ornik. 22. 9. 2017
smo se udeleili slovesne podelitve nagrad in priznanj v
Galeriji korokih umetnikov v Slovenj Gradcu.
David Bratua, Nea Ornik in David Janec
e drugi zapored so se mladi animatorji iz O Fram
predstavili na mednarodnem festivalu animiranega in
igranega filma Enimation festival 2017, ki je vsako leto
v mesecu oktobru organizirano v Mariboru. Na festival je
prispelo skoraj 300 otrokih filmov iz vsega sveta. irija je
letos za projekcijo v kategoriji sveih ustvarjalcev izbrala
tudi filme uencev nae ole. Izbrani so bili naslednji
animirani filmi: 'Do not press' avtoric Kaje Lenik, Brine
Unuk in Eneje Line Berglez, 'The crown of life' avtoric
Zale Bedjani, Katje Kobalej, Mae Sedej, Eve Jeovnik
in Vanesse Medved ter 'Perfect day' avtoric Nike Hojnik,
Nine Kobalej in Sarah Rokari. Filmi so bili predvajani
10. 10. 2017 v sklopu festivala v Vetrinjskem dvoru v
Mariboru.
22
S predstavitve v Vetrinjskem dvoru
Letonji osmoolci so se v lanskem olskem letu
prikljuili mednarodnemu projektu na temo lovekovih
pravic. Uenci so v svojih likovnih delih razmiljali o
tem, kako je biti begunec. Poleg Osnovne ole Fram so
sodelovale e ole iz Brazilije, Kanade in Kolumbije.
Likovna dela uencev nae ole bodo v sklopu dneva
lovekovih pravic v mesecu decembru razstavljena v
mestu Uberlandia v Braziliji. Prav tako pa v kratkem
priakujemo dela brazilskih otrok, ki jih bomo z veseljem
razstavili na nai oli. Projekt se tako nadaljuje tudi
v letonjem olskem letu. Na fotografiji, ki sledi, so
predstavljeni uenci iz Brazilije, ki so skupaj z mentorico
Flaviane Malaquias pripravili razstavo del naih uencev
v njihovem razredu.
Osnovnoolci iz Brazilije pripravili razstavo del uencev O Fram
e naprej bomo z veseljem netili in razpihovali nove in
nove kreativne iskrice v mladih ustvarjalcih.
Primo KRANA,
mentor
Vedno znova lahko sezida{
novo hi{o na ru{evinah stare.
Ne more{ pa znova zgraditi
iskrenega in po{tenega odnosa,
ki si ga neko~ poru{il.
Novice t. 76 - 4/2017; december 2017
 NOVICE OBINE RAE-FRAM

NAI POSLOVNI PARTNERJI IN DRUGI ZA VAS

DOM DANICE VOGRINEC
MARIBOR

Ve~generacijski center (VGC)

tajerska
Namenu predan MGC DANica Rae-Fram s
sedeem v Raah
V sredo, 13. 9. 2017, je bil za vse, ki se zavedamo po-
mena in prilonosti, ki ga nudi medgeneracijsko
sodelovanje in druenje, velik, pomemben, vesel, lep in
uspeen dan. Po medgeneracijskem centru, ki (kot prvi
pod naim okriljem) e ve kot uspeno deluje v Dupleku, Skupaj z ostalimi udeleenci smo se veselili otvoritve
smo namre namenu predali e MGC DANica Rae-Fram.
Ob tej prilonosti smo se pred nekdanjo zdravstveno V nadaljevanju sta mag. Marko Slavi, direktor Doma
postajo v Raah, ki ji je Obina Rae-Fram z investicijo Danice Vogrinec Maribor in Branko Ledinek, upan
v preureditev prostorov omogoila nov namen, zbrali Obine Rae-Fram, orisala aktivnosti in pot, ki jo je bilo
pristojni sodelavci naega doma in predstavniki vseh potrebno prehoditi do trenutka otvoritve MGC DANica
drugih v projektu sodelujoih partnerjev, predstavniki Rae-Fram, oba pa sta poudarila predvsem pomen in
Obine Rae-Fram, aktivni udeleenci MGC DANica tevilne monosti raznolikega vsebinskega delovanja
Duplek (tudi v vlogi nastopajoih v kratkem kulturnem in druenja, ki ga ta nova pridobitev ponuja vsem
programu - foto spodaj) in zainteresirani obani. generacijam v lokalni skupnosti.

Nagovoru direktorja DU Danice Vogrinec Maribor

mag. Marka Slavia in upana Obine Rae-Fram Branka Ledineka
je sledil slovesen prerez traku in s tem uradna predaja
MGC DANica Rae-Fram svojemu namenu

Sledilo je povabilo na ogled lepo urejenih prostorov

novoustanovljenega MGC DANica Rae-Fram.

Petje in ples sta poskrbela za e bolje vzduje

elimo vam prijetno branje! 23

 NOVICE OBINE RAE-FRAM
Da pa obiskovalci niso ostali lani in ejni, so z
zdruenimi momi poskrbeli na obini, skupaj s sla-
iarskimi mojstricami iz MGC DANica Duplek, kjer je v
dneh pred otvoritvijo novega MGC tako dialo po pecivu,
da preprosto ne moremo, da z vami ne bi delili e dela
pekovskih dobrot, ki smo jih nato iz kuhinjskega kotika
novega MGC v Raah velikoduno ponujali obiskovalcem
tamkajnje prireditve.
Pogostitev udeleencev otvoritve MGC
Vse foto: Simona Antoli
Na moto: 'Kanek ve za vse'
Moto VGC tajerska je 'Kanek ve za vse', kar pomeni,
da si z vsemi aktivnostmi in vsebinami prizadevamo za
im boljo socialno vkljuenost vseh, za prepreevanje
revine in za medgeneracijsko povezovanje. Na ta nain
vsakemu posamezniku skuamo ponuditi prilonost
za bolje, sreneje, mirneje in bolj zdravo ivljenje.
Prepriani smo, da s prilonostjo za vsakega in ponujeno
roko vsakemu posamezniku lahko skupaj doseemo bolje
ivljenje za vse in tako pripomoremo k bolji drubi.
VGC tajerska vsem uporabnikom ponuja prostore,
strokovno podporo, vodene aktivnosti, info toko ter
neformalno druenje, kar za uporabnike predstavlja
ustvarjanje in vzdrevanje socialnih mre, prepreuje
osamljenost, socialno izkljuenost in revino. Projekt
sledi cilju dviga kakovosti ivljenja ciljnih skupin ter
prepreevanju zdrsa v socialno izkljuenost in revino
s pomojo socialnega delovanja v drubi, v kateri te
skupine ivijo.
Ciljne skupine, ki jih bomo vkljuili v projekt, so:
druine oziroma osebe z nizko delovno inten-
zivnostjo;
osebe (zlasti otroci in mladi), ki tvegajo socialno
izkljuenost;
stareji (zlasti tisti iz socialno ogroenih okolij);
druine, v katerih so bile zaznane slabe starevske
kompetence;
otroci in mladi s posebnimi potrebami;
romske druine (zlasti otroci in mladi iz teh druin);
enostarevske druine in
invalidi.
Za vsebine skrbijo zaposleni na projektu in prostovoljci
s pomojo vkljuevanja drugih organizacij. Vsi ti so
zagotovilo za odlino izpeljane aktivnosti in profesionalno
voden VGC, ki pa poleg profesionalnosti nudi tudi kanek
ve - toplino, prijaznost in domanost.
24
Programi, ki jih bomo izvajali
Po lokalnih skupnostih bomo izvajali naslednje pro-
grame:
1. storitve brezplanega pravnega svetovanja,
namenjene ranljivim ciljnim skupinam - pomo
pri invalidskih postopkih, pomo pri pravicah
v primerih iz Druinskega zakonika, osnovne
informacije v postopkih dedovanja, pomo pri
pripravi razlinih vlog, ugovorov ter dopisov,
informacije s podroja delovnega prava ipd.
2. storitve brezplanega socialnega svetovanja,
namenjene ranljivim skupinam - svetovanje glede
monosti pridobitve sredstev na osnovi Zakona
o starevskem varstvu in druinskih prejemkih,
informacije s podroja Zakona o socialnem varstvu,
Zakona o prepreevanju nasilja v druini, Zakona o
duevnem zdravju ipd.
3. aktivnosti za dvig kakovosti ivljenja ciljnih
skupin ter prepreevanje zdrsa v socialno
izkljuenost in revino - izvajanje delavnic za
informiranje in ozaveanje, aktivnosti skupin za
samopomo, izvajanje preventivnih delavnic za
krepitev fizinega in duevnega zdravja, teaji tujih
jezikov, intrukcije, portne, kulturne in zabavne
aktivnosti, laina nega bolnika na domu ipd. Ta
program izvajajo nosilec projekta Dom Danice
Vogrinec Maribor, partnerji Ozara Slovenija,
Zveza prijateljev mladine Maribor, Zavod Antona
Martina Slomka ter strokovna podpora Center za
pomo na domu in Andragoki zavod Ljudska
univerza Maribor.
4. Strokovni program 'Mala ola demence' bo potekal
pod vodstvom Doma Danice Vogrinec Maribor - to
je program osveanja za neformalne oskrbovalce
(svojce) in druge udeleence v verigi oskrbe za
osebe z demenco v domaem okolju.
Ponovno vabilo vsem zainteresiranim drut-
vom, zavodom in posameznikom
Ker bo tudi MGC DANica Rae-Fram ivel predvsem
toliko, kolikor vsebin, ivljenja in druenja boste vanj
vnesli predstavniki tamkajnjih drutev, zavodov in ostali
posamezniki iz lokalnega okolja, vas znova vabimo, da
ponujeno prilonost im prej in im v veji meri vzamete
za svojo.
Kontakti
Urniki vseh aktivnosti so dosegljivi na http://www.
vgc-stajerska.si/, za dodatne informacije pokliite
na tel. t.: 031 659 734 ali piite na e-naslov: VGC-
STAJERSKA@danica-vogrinec.si.
Aktualnosti v zvezi z delovanjem in urniki aktivnosti
v MGC DANica Rae-Fram objavljamo tudi na
obinski spletni strani: http://www.race-fram.si/, med
aktualnimi objavami na vstopni strani portala.
Said BELAGI,
vodja VGC tajerska
Novice t. 76 - 4/2017; december 2017
 NOVICE OBINE RAE-FRAM

AKTUALNO
3. december mednarodni dan invalidov
Parkiraj izgovore drugam! Ne na mesta, rezervirana za invalide.
V asu, ko bodo izle letonje decembrske Novice, bo 3. december, ko obeleujemo mednarodni dan invalidov, e za
nami. Pa vendar - invalidi med nami bodo ostali. In z njimi tudi teave, s katerimi se vsakodnevno sreujejo. Ena izmed
njih je prav gotovo egoizem, netolerantnost in vsakrno pomanjkanje osnovne loveke kulture pri tistih zdravih oz.
mobilnih ljudeh, ki si drznejo svoje jeklene konjike parkirati na oznaenih parkirnih mestih za invalide. Tudi v nai
obini ne manjka takih, ki bi se z avtomobili najraje pripeljali isto blizu vrat trgovin ipd., po monosti pa oitno najraje
kar vanje
Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa je 16. 11. 2017 na vse obine naslovila dopis, ki nosi naslov
'Pobuda ob mednarodnem dnevu invalidov' (spodaj objavljamo vsebinski izsek z zgovornimi ugotovitvami), v katerem
je predlagala, da bi mestna redarstva v obdobju 14 dni po mednarodnem dnevu invalidov intenzivno nadzirala razmere
na parkirnih mestih, rezerviranih za invalide.
Mi se pobudi in elji, da bi iz spotovanja do invalidnih oseb slednjim neovirano omogoili parkiranje na zanje
oznaenih parkirnih mestih, pridruujemo tudi z objavo tega zapisa, ki smo mu zaradi akutnosti problematike dali
oznako 'aktualno'. (Urednitvo)

Na Fakulteti za varnostne vede, Univerza v Mariboru,

so opravili obseno in podrobno tudijo o parkiranju na
parkirnih mestih, rezerviranih za invalide.

Foto - vir: internet

Projekt podpirajo tudi organizacije, ki so s to pro-

blematiko neposredno povezane: Univerzitetni
rehabilitacijski intitut RS Soa, Zveza drutev slepih
Ugotovitve so zelo zaskrbljujoe, saj kar 63 % vseh in slabovidnih Slovenije, Zveza paraplegikov Slovenije,
parkiranih vozil na teh mestih ni imelo invalidske Sonek Zveza drutev za cerebralno paralizo Slovenije,
izkaznice; na tevilnih opazovanih lokacijah je te dele Zveza za port invalidov Paraolimpijski komite.
presegel 70 %, na nekaterih celo 90 %. Dodatno so
ugotovili, da je 29 % voznikov parkiralo na teh mestih (izsek iz navedenega dopisa)
neupravieno tudi takrat, ko so bila v okolici prosta druga
mesta. Javna agencija RS za varnost prometa
Zgoraj omenjeni rezultati kaejo na razirjeno mag. Igor VELOV, direktor
nespotovanje predpisov in pomanjkanje temeljne
solidarnosti do skupine voznikov, ki je zaradi svojega
posebnega poloaja v deprivilegiranem poloaju. Ugo-
tovitve raziskave kaejo tudi, da je problem parkiranja na
parkiriih, rezerviranih za invalide, v statistiki prekrkov Veliko stori, kdor stori malo,
izrazito podcenjen in da je sivo polje na tem podroju a stori to, kar mora storiti.
veliko. Ni~esar ne stori, kdor naredi veliko,
Agencija RS za varnost prometa, Fakulteta za varnostne a ne stori tistega, kar bi moral storiti.
vede in Mestna obina Ljubljana smo zato priele izvajati
skupen projekt 'Parkiraj izgovore drugam! Ne na mesta (Janez don Bosco)
rezervirana za invalide.'

elimo vam prijetno branje! 25

 NOVICE OBINE RAE-FRAM

LOKALNE MINI IN MAKSI ZANIMIVOSTI

Bojan Pape iz Morja (zelo uspe{no) huj{a v TV {ovu
Kako veliko lahko spremeni, e spremeni le nekaj stvari in navad
Na naih sprejemnikih (Planet TV) se je letonjo jesen pojavil nov resninostni ov - 'The Biggest Loser Slovenija'.
Gre za tekmovalni ov, v katerem se tekmovalci borijo s svojimi odvenimi kilogrami. Zmagovalec bo tisti, ki bo uspel s
treningi in pravilno prehrano najbolj shujati.
Kdaj in zakaj nastopi t.i. 'toka preloma', ko se lovek
odloi slei trdovraten oklep starih navad, narediti korenik
zasuk in stopiti na trnovo pot celovite preobrazbe naina
prehranjevanja, razmiljanja in s tem celotnega svojega
ivljenja, s tem pa soasno podpisati, da drastino in
dramatino spremeni zunanjo (in gotovo tudi notranjo)
podobo samega sebe?
Za tak korak se je odloil tudi na oban Bojan Pape iz
Morja pri Framu, ki je prvo zmago dosegel e s tem, ko se
je (med menda cca 700 prijavljenimi iz celotne Slovenije)
uspel uvrstiti med 17 tistih, ki jim je bila ponujena
monost, da vse, kar ponejo, ponejo pod vodstvom in
budnimi omi razlinih strokovnjakov. Da pa je hujanje
dobesedno pred omi celotne televizijske srenje, ki
dogajanja ob veerih spremlja s kava, e dodaten izziv in
motiv, pa najbr prav tako dri.
35-letni Bojan Pape je nekdajni ragbist in nato
kikbokser, zadnja leta pa kmetovalec in kuhar. Njegovo
posestvo je priljubljena turistina kmetija, ki je veini
naih obanov brkone ni potrebno posebej omenjati in
predstavljati. Pred vstopom v ov je Pape, kot ga kliejo
prijatelji, povedal, da se s ezmerno teo bori, odkar
pomni, v zadnjih letih pa so, predvsem zaradi hitre hrane
in sadnih pija, tovrstne zadeve ule izpod nadzora (konec
koncev tega niti ne bi bilo potrebno rei na glas, saj se
je dovolj dobro videlo). Ni bil prav sreen ob dejstvu,
da je kdaj kje e zlomil kak stol, ki je pod njegovo teo
preprosto klonil, sam pa je ob tem neslavno zgrmel na tla. A to je bil ele zaetek Kmalu pa se je zaelo zares!
Zaradi tega je, ob podpori druine, predvsem partnerke In kmalu se je pokazalo, da je Bojan iz pravega testa;
in obeh hera, sklenil, da je napoil as, ko je 'vrag vzel e v prvem tednu je namre med vsemi tekmovalci in
alo'. Sem medved, rad bi bil pa srnica, je izjavil. In tekmovalkami izgubil najviji odstotek svoje zaetne tee,
stopil na vzdrljivo tehtnico pa tudi v nadaljevanju mu odlino kae, kar zgovorno
dokazuje podatek, da je bil po sedmih tednih laji za kar -
reci in pii - dobrih 38 kg (al nove fotografije e nimamo
- pa drugi)! Sedaj sicer 'kenslanje kilogramov' ne gre tako
hitro in zlahka (velja za vse tekmovalce), a tudi poasneje
se dale pride, e se garako trenira, pravilno prehranjuje
in dri navodil vseh, ki jih spremljajo, bodrijo, uijo, jim
po potrebi dvigujejo moralo, verjamejo vanje.
Tudi nam sedaj preostane le, da navijamo in drimo
pesti, da Bojan vzdri, da uspe (njegov cilj je, da bi se
koncem decembra letos, ko se ov zakljui, domov
vrnil 50 kg laji kot je bil koncem septembra, ko se je
od najblijih zaasno poslovil), v novo leto 2018 pa po
monosti res vstopi kot postaven 'srnjak'. e mu morda
Spomin na Bojanovo zaetno TV tehtanje, uspe v Morje prinesti e glavno nagrado, pa - no, v tem
ko je bila 'kilaa' veliko vija od sedanje primeru bi bil res zmagovalec na 'celi rti'! Vsekakor mu
privoimo tudi to 50.000 EUR vredno (tisoaka za vsak
Pred omi trenerjev, sotekmovalcev in gledalcev prve izgubljeni kilogram) 'jagodo na tortici' - eprav ga odslej
TV oddaje je prestal tudi prvo 'teavnostno' preizkunjo, seveda ne bo smel ve lomiti s preve kalorijami!
ki ni bila videti kaj prida naporna, a ga je vseeno spotila. S. A.

26 Novice t. 76 - 4/2017; december 2017


10, 13, 15, 18, 20, 29 in 30 = 7!!!
Loto sedmica vplaana na Petrolovem ben-
cinskem servisu v Raah
V zaetku letonjega novembra je odjeknilo, kot
odjeknejo le zares ekstremne, okantne novice: na
Petrolovem bencinskem servisu v Raah je bila za 89.
krog igre na sreo Loto (rebanje 5. 11. 2017) vplaana
dobitna kombinacija, t.i. sedmica! Sedmica, ki bo v
obliki zelo visokega finannega priliva nekomu gotovo
gmotno v velikanski meri ali celo popolnoma spremenila
ivljenje. Menda namre gre celo za drugi najviji
loterijski dobitek v zgodovini Loterije Slovenije. Ta znaa
dobrih 1,2 MIO EUR (1,261.171,83 EUR), po odbitku
15-odstotnega davka, ki pripada matini obini (ali bo to
naa, e ne vemo, si pa seveda elimo!), to e vedno znaa
ve kot nadvse lepo okrogel milijonek evrov (natanneje
1,071.996,06 EUR, a pustimo zdaj, pri tako astronomsko
vrtoglavih in za veino ljudi popolnoma nedosegljivih
cifrah, vnemar tistih nekaj deset tiso evrov 'drobia').
Pogled na rezultate 89. kroga Lota, 5. 11. 2017
Bencinski servis v Raah, kjer je bila vplaan listi z
dobitno Loto kombinacijo
Ko nastaja ta zapis (sredi novembra), dobitek menda e
ni bil izplaan, pa tudi loterijski srene ali srenica (e)
ni znan-a. Govori se sicer marsikaj, a ...
Branko Ledinek, upan Obine Rae-Fram, je sicer e
takoj, ko se je novica o Loto dobitku v Raah in vseh ostalih
elimo vam prijetno branje!
NOVICE OBINE RAE-FRAM
vaseh nae obine razirila kot poar, javno povedal, da
iskreno estita dobitniku, ne glede na to, e je na oban,
kdo iz soseine ali nekdo, ki je imel sreno roko, ko je
zgolj tranzitno potoval skozi nae kraje. Pozval ga je tudi,
da se razkrije in nas obie, saj bi eleli davek od dobitka
pri najatraktivneji klasini igri na sreo v Sloveniji, E
morda vendarle gre za naega obana, potroiti im bolj
v skladu z njegovimi eljami, potrebami in priakovanji.
Vse ostalo je e vedno skrbno zavito v tanico velike
skrivnosti, tudi tu pa velja, da upanje umira zadnje.
Skratka, v asu nastajanja tega zapisa e - akamo!
S. A.
Jesen in promocija
doma~e destinacije
Doseki projekta DIVERTIMENTO
To jesen smo zakljuili z delom na tri leta trajajoem
mednarodnem projektu Divertimento (veselje, razvedrilo
ipd.). Skupaj s Pozejdon turizmom d.o.o., E-zavodom in
Obino Rae-Fram smo uspeli iri evropski zainteresirani
javnosti predstaviti nao destinacijo in grad Rae kot
prizorie prvega slovenskega zgodovinskega romana
izpod peresa Josipa Juria, Ivan Erazem Tattenbach.
V mednarodnem projektu, katerega cilj je bil pro-
movirati manj znane turistine lokacije skozi izvirne
zgodbe kulturne dediine, smo sodelovali s partnerji iz
estih evropskih drav. Med drugim smo imeli ast gostiti
vse partnerje pri nas.
S partnerji projekta v Beli dvorani gradu Rae
Na tridnevnem delovnem sreanju smo predstavili na
produkt - doivljajsko igro na temo zarote iz omenjenega
romana.
27
 NOVICE OBINE RAE-FRAM
Neizmerno ponosni smo na uence O Rae in
tamkajnji mentorici Petro Pipenbaher in Saro Jureko.
Po mnenju partnerjev in prisotnih medijev smo izvedli
vrhunsko uprizoritev tako v slovenskem kot anglekem
jeziku. Za izvrstno opravljeno delo smo kot priznanje vsi
dobili certifikat EU projekta Divertimento.
Podelitev priznanj na O Rae
Certifikat, kakrnega smo (vsak s svojim imenom) prejeli
vsi udeleenci projekta Divertimento
V okviru projekta Divertimento smo doivljajsko igro
in nao destinacijo predstavili na letonjem Mednarodnem
turistinem sejmu v Berlinu, pa tudi na sejmu Turizem in
prosti as v Ljubljani.
FOTO 107
V Berlinu
28
Ker so takni projekti usmerjeni in namenjeni predvsem
lokalnim destinacijam in njihovim prebivalcem, nam
veliko pomeni, da vloen trud in delo ne bosta zaman.
Eden izmed rezultatov projekta je tudi film. Tik pred
izdajo je broura.
Nekaj mesecev pa nas e loi do izdaje ponatisa
prvega slovenskega zgodovinskega romana, ki bo s
predstavitveno pasico domae destinacije predstavljal
inovativen turistini spominek.
Vsi, ki se skupaj trudimo za predstavitev naega
domaega kraja, lahko s ponosom trdimo, da smo na pravi
poti in z majhnimi koraki dosegamo pomembne cilje.
Alpe - Donava - Jadran
Med podobami iz Srednje Evrope, ki jih predstavlja ta
mozaina oddaja RTV Slovenija, smo se predstavili tudi
mi in sicer z zgodbo naega gradu in neloljivo povezanim
krajinskim parkom Raki ribniki.
Polona RAI
Veselo martinovanje na
grajskem dvori{~u
Zelo nas veseli, da se (po lanskoletni odpovedi pri-
reditve zaradi izrazito neugodnih vremenskih razmer)
tradicija martinovanja na grajskem dvoriu letos ni
izneverila. Tako je Obina Rae-Fram, skupaj z Drutvom
vinogradnikov Rae-Fram, realizirala e eno priljubljeno
druenje pridelovalcev in ljubiteljev dobre kapljice, pa
tudi vseh tistih, ki so se morda pridruili iz kaknega
drugega razloga.
Ljudje so prili iz vseh koncev in krajev - mnogi kar
pe, tisti bolj oddaljeni pa s katerim od razpololjivih
prevoznih sredstev. Vse je potekalo po priakovanjih -
stojnice na grajskem dvoriu so se ibile od dobrot (tistih
za pod zob in onih za poplakniti grlo), ansambel Pajdai
pa je brez teav dodatno ogrel ozraje in pomagal priarati
veselo ter praznino vzduje krsta mota.
Krst mota na humoristien nain
Novice t. 76 - 4/2017; december 2017
 NOVICE OBINE RAE-FRAM
Bolj je na dolino padal hiter novembrski mrak, bolj se je na prizoriu trlo ljudi. Kot se za Martina spodobi, so
lahko vsi obiskovalci pokuali najbolja mlada vina, ki so dozorela v sodih naih vinarjev. Nikomur se ni mudilo
domov, zato so zadnji prizorie zapuali ele, ko se je kazalec na urah e krepko nakazoval nov dan.

Motu sta do preobrazbe v vino pomagala tudi Branko Ledinek, upan Obine Rae-Fram in Milan Rakovnik,
predsednik Drutva vinogradnikov Rae-Fram (levo) Veselo martinovanje 2017 na grajskem dvoriu v Raah (desno)
Kakorkoli e - za nami je e eno uspelo martinovanje, vinogradi poivajo, vinogradniki in ostali 'degustatorji' pa
ugotavljajo, da je letonja lahtna kapljica znova nadvse okusna in kakovostna. Na zdravje!

OBINA RAE-FRAM
Pripravila: Marjetka KRISTL

Makete, pred katerimi ~lovek lahko naredi le globok priklon

Po impozantni maketi gradu Rae, ki jo je Vlasta Majari izdelala pred slabim desetletjem in odtlej krasi hodnik
Obine Rae-Fram, sedaj e njena dih jemajoa maketa cerkve v Raah
V Novicah t. 38, ki so izle junija 2008, smo jima posvetili stran in pol mizarki Vlasti Majari, sicer nai sodelavki
iz Reijskega obrata Obine Rae-Fram, in njeni lesarski mojstrovini, udoviti maketi gradu Rae, ki jo je Vlasta dolge
ure izdelovala in jo aprila tistega leta naposled podarila naemu efu, upanu Branku Ledineku, za njegov 50. rojstni dan.
reko vsi, ki jih pot iz taknih ali druganih razlogov
pripelje v grad, natanneje na tamkajnji hodnik, ki vodi
do Bele dvorane in upravnih prostorov nae obine.
Neredko vidimo ljudi, ki se ob pomanjani verziji gradu
tudi fotografirajo. Maketa namre med drugim nudi
pogled, ki je v naravi dan le pticam in tistim, ki to obmoje
preletavajo s helikopterji v mislih imam svojstveno
obliko gradu, ki je bil izgrajen v obliki kljua, kar samo e
dodatno poudarja lepoto in impozantnost tega mogonega
objekta, ki v originalu datira v 16. stoletje in po temeljiti
obnovi anje simpatije ne le naih krajanov in obanov,
temve na ogled privablja tudi vse ve ljubiteljev kulturne
dediine od drugod.
No, pa se vrnimo k Vlastinim mojstrovinam. Njeni
upan Obine Rae-Fram z maketo gradu; leta 2008 zmagoslavni obutki in mnogotevilni hvalo spevni
izrazi obudovanja s strani drugih so imenovano lesarsko
Odtlej je ta izdelek, ki je varno zaiten v stekleni mojstrico motivirali, da se je - po izdelavi makete gradu
vitrini, prava atrakcija Grajskega trga 14 v Raah (sede Rae - kasneje lotila e nekaterih novih in do neke mere
Obine Rae-Fram). Ob maketi namre radi postojijo in podobnih projektov; na pronje drugih ali na lastno
ji namenijo nekaj trenutkov iskrenega obudovanja tako iniciativo je tako v vmesnem obdobju ugriznila e v tiri

elimo vam prijetno branje! 29

 NOVICE OBINE RAE-FRAM
izzive - tri nastale makete so postale last posameznikov, reitev. Priznam, da sem z narejenim zelo zadovoljna
zadnja, zaradi katere v osnovi nastaja tokratni zapis, pa in da sem se od te makete e posebej teko poslovila.
je bila letonjega novembra podarjena upniji sv. Joefa A mi je toplo pri srcu in v ast, da je dobila vidno mesto v
Delavca Rae, kjer so se v asu od 8. januarja do 12. nai cerkvi, kjer je sedaj na ogled vsem, ki tja obasno ali
novembra 2017 zvrstili tevilni dogodki, ki so potekali redno zahajajo. upnik je bil zelo preseneen in iskreno
v ast misijonskemu letu 2017 in 50-letnici tamkajnje vesel, pa tudi prvi odzivi drugih so fenomenalni. Prav
upnije. Gre za maketo cerkve v Raah s pripadajoo slednje je tudi najlepe plailo za ves trud, je povedala
neposredno okolico. In - ja, ko to vidi v ivo, loveku Vlasta Majari.
vzame dih in ostane brez besed! Ne le, da gre za Vlastin
nov fascinanten izdelek iz lesa (in po potrebi e kaknega
alternativnega materiala, npr. folije ipd.), ampak ne gre
prezreti tudi, da Vlastinemu oesu in fotoaparatu (ob
tonem nartu, da lahko 'vse tima' tudi glede izmer)
niso ule niti najmanje podrobnosti. Tako so z domala
filigransko natannostjo izdelani vsi detajli, vkljuno z
okenskimi vitrai, ki - kot v resnici - dobesedno zaarijo,
ko jih obsije elektrina razsvetljava, ki v pomanjani
maketni izdelavi cerkvenega objekta prav tako ne
manjka

Avtorica makete v cerkvi Rae, kjer so se ji ob koncu misijona

zahvalili za njen ustvarjalni prispevek
Foto: Renato Majari

Nam tako ostaja le, da kratko in jedrnato dodamo:

Vlasta, bravo in kapo dol!
S. A.

Maketa cerkve v Raah;

avtorica: Vlasta Majari (2017)

Vlasti so oitno e vile rojenice v zibelko poloile

ljubezen do lesa in nesporno 'ilico' za ustvarjalno
ukvarjanje z njim. Sama je kasneje vse to nadgradila z
ustreznim teoretinim znanjem, obenem pa svoj dar
pridno in vztrajno razvijala e v praksi.
Nisem bila prav zelo pozorna, koliko asa sem
potrebovala za izdelavo makete cerkve v Raah. Vem
pa, da odtlej, ko se mi je porodila ideja, da bi Robertu
Emeriu, sedanjemu upnijskemu upravitelju, ob letonji
50-obletnici upnije v Raah poklonila maketo naega
Bojega hrama, pa do trenutka, ko sem odloila agice, les,
lepila in ostali potreben material ter delovne pripomoke
in se nasmehnila ob pogledu na konni izdelek, nisem
mogla mirno spati. Ko se lotim neesa takega, me namre
non-stop preganja misel na nadaljevanje, tako da je
notranji mir znova doseen ele, ko je projekt zakljuen.
Zato sem se v minulih mesecih skorajda sleherno prosto
urico posveala izdelavi makete. Ocenjujem, da sem
zanjo potrebovala vsaj 200, bolj verjetno pa kar blizu 250
ur. Niti za trenutek mi ni bilo al, da sem se podala na
to pot, eprav sem na njej naletela na nekaj ovir, ki so
terjale 'kravljanje moganov', a sem z improvizacijo -
kar je vselej svojstven izziv - na koncu prila do ustreznih @elimo vam veselo do`ivetje bo`i~a!

30 Novice t. 76 - 4/2017; december 2017

 NOVICE OBINE RAE-FRAM
Razstava slik z naslovom 'Spet z vami'

Po skoraj enoletnem premoru zaradi teje bolezni, ko sem se znala tudi v globoki osebni stiski, sem v nekem trenutku
zdravstvene teave potisnila nekoliko ob stran, v ospredje pa postavila ustvarjalni cilj. Sklenila sem namre, da bo
smisel mojega ivljenja v tretjem ivljenjskem ciklu ustvarjanje umetnikih del, ki jih bom zapustila, kot peat mojega
ivljenja, naslednjim generacijam.

In tako sem se odloila, da ponovno naredim

razstavo mojih likovnih stvaritev v gradu Rae
- v tamkajnji Beli dvorani, ki mi je najljuba.
Zaradi tega dejstva sem se odloila razstavo
slik nasloviti 'Spet z vami'.
Ker gre za adventno-boini in novoletni
as, sem za ta razstavljena ekspresionistino-
surrealistina likovna dela uporabila veliko
rdee, srebrne, bakrene in zlate barve.
Razstava bo na ogled od 8. decembra 2017.
Vabljeni!

Vsem vam elim lepe in spokojne praznike

ter prijeten vstop v novo leto.

Ksenija FERENC

Prazni~na pobarvanka
za otroke

elimo vam prijetno branje! 31

 NOVICE OBINE RAE-FRAM

SPOZNAVAMO DELO DRUTEV

DRUTVO UPOKOJENCEV FRAM
e avgusta letos je Helena Ernecl, tajnica Drutva upokojencev Fram, v spremnem dopisu k pravoasno poslanim
prispevkom odbojkarske, kolesarske in izletnike sekcije (ti so iz septembrske tevilke Novic zaradi 'tiskarskega krata',
ki mu jo je po daljem asu spet uspelo prav poredno zagosti, izpadli) zapisala, da je njihovo drutvo aktivno na vseh
podrojih in da skuajo z razlinimi aktivnostmi zadovoljiti ter im bolj osmisliti in polepati ivljenje njihovih lanov
in lanic. Tako so tudi letos aktivno sodelovali ob obinskem prazniku obine Rae-Fram, ki je potekal v mesecu juniju
2017. Ob tej prilonosti so priredili portne in podobne aktivnosti ali pa se organiziranih prireditev drugih drutev z
veseljem udeleevali kot gledalci, vtise o dogajanjih pa eleli deliti tudi z bralci in bralkami naega glasila.
V asu priprave decembrske tevilke Novic, kjer bodo (z nekaj asovnega zamika) objavljene navedene vsebine, pa ni
za nami zgolj poletje, pa pa tudi e dobren del ivahne jeseni, ko je KS Fram obeleila svoj praznik. lani DU Fram
so tako bili ponovno zelo delovno aktivni, zraven izvajanja rednega programa za jesen 2017 pa obiskujejo tudi njihove
lane v domovih za ostarele ter slavljence ob astitljivih okroglih ivljenjskih jubilejih (za 80 ali 90 let in kasneje), pa
e marsikaj.
Vse, kar so poslali za objavo za prejnjo in tokratno tevilko Novic, si torej lahko preberete v nadaljevanju.
(Urednitvo)

Z nekaj nostalgije po poletju
Aktivni odbojkarji
Naa sekcija je zelo aktivna. Igramo v Ligi ZPZDU
Maribor ter na raznih turnirjih doma in v sosednjih
obinah. Dosegamo dobre rezultate, bili smo tudi e prvi
na turnirju odbojke na mivki v Slivnici ter drugi v Ligi
ZPZDU Maribor. Sezono 2016/17 smo konali na 3.
mestu (tekmuje 7 ekip).
ki jih imamo dva krat tedensko (ob ponedeljkih med 18.00
in 19.30 in ob etrtkih med 18.30 in 20.00 uro).
Z novo sezono tekmovanj 2017/18 smo zaneli z
mesecem oktobrom.
Zahvala za nae uspeno delovanje gre v dobrni meri
Obini Rae-Fram, ki nam pri tem pomaga. Zahvaliti
pa se elimo tudi Krajevni skupnosti Fram, sponzorjem
(Darinka Kobalej - teharnik) in naim igralcem za trud
in dobro voljo.
Upamo, da bomo vsi skupaj uspeno sodelovali tudi v
prihodnje.
(Ivan RETNIK,
vodja odbojkarske sekcije pri DU Fram)

Kolesarjenje je prijetno in koristno

Najbolji odbojkarji v sezoni 2016/17
Kot je postala e tradicija, smo junija, v okviru
obinskega praznika Rae-Fram, organizirali turnir v
dvorani Osnovne ole Fram (osvojili smo 1. mesto), tam
pa odbojkarski turnir organiziramo in izvedemo tudi
septembra, ko obeleujemo praznik KS Fram.
Ob obeh prilonostih povabimo ve ekip, tudi tistih iz
drugih obin. Veseli nas, da smo bili na tovrstnih turnirjih
do sedaj vselej zelo uspeni, saj smo si vedno priigrali
kak pokal. Po konanem turnirju pogostimo ekipe in se
druimo v brunarici kegljaev DU Fram.
26. 8. 2017 smo bili povabljeni k sodelovanju na turnirju
v Rogozi.
lane naega drutva, ki imajo veselje do odbojke,
redno vabimo, da se nam pridruijo na naih rekreacijah,
Kolesarji kolesarske sekcije DU Fram smo v
pomladanskih in poletnih mesecih tega leta uspeli izko-
ristiti ugodne vremenske razmere za krepitev telesa in
duha. Po rednih treningih ob sobotah smo se aktivno
vkljuili v praznovanje 18. obinskega praznika obine
Rae-Fram. e tretji smo zdruili drutvene moi lani
in lanice PGD Fram, Lovske druine Fram, Ribikega
drutva Fram in letos prvi tudi Turistinega drutva Toti
lisjak Rae ter kolesarske sekcije DU Fram kot nosilke
akcije. 'S skupnimi momi na Donako goro' je geslo
in na prispevek k vsakoletnim akcijam ob praznovanju
obinskega praznika domae obine.
Kot e vsa leta doslej, nam je tudi letos trim v celoti
uspel. Kolesarji, ki smo se odloili s kolesi prevoziti pot
od Frama do vznoja Donake gore, smo se odpravili na
pot 25. 6. 2017 ob 7.00 uri zjutraj. Po jutranji kavici pri
baru Terasa v Framu, kjer je bilo tudi drugo zbirno mesto,
smo ob 7.30 zajahali nae konjike ter jo na dveh kolesih
smelo mahnili po poti skozi vasi Rae, Brezula, Podova,
Sp. Gorica in po prekanju obinske meje prispeli v ikole,
od tam pa v Sestre. Tam smo ekipo dokonno sestavili ter
mimo gradu tatenberg in vasi Majperk prispeli v zaselek
Naraplje pod Donako goro, kjer smo parkirali kolesa ter
se pe podali do Rudijevega doma.

32 Novice t. 76 - 4/2017; december 2017


Zbor kolesarjev na Donaki gori, 26. 6. 2017
Vso pot nas je spremljalo vozilo PGD Fram, ki
smo ga s pridom izkoristili. Nekateri vzponi so
namre za nas, 'oldtajmarje', e nekoliko prenaporni,
za nameek pa nam je letos e Bog v tistem asu
poslal mono nevihto, ki nas je med potjo hoe
noe brez izjeme izdatno in brezplano stuirala.
Letos smo to trim akcijo nekoliko reorganizirali, saj je
vonja s kolesi po krajinskem parku v Raah odpadla,
v zameno za to pa smo zainteresiranim omogoili
prevoz s kombijem PGD Fram do Rudijevega doma
na Donaki gori. Tako smo se tam zdruili vsi
udeleenci trima (nekateri so prispeli celo z lastnimi
motornimi vozili). Najpogumneji in tisti, ki so bili
kondicijsko najbolje pripravljeni, so korajno vzeli
pot pod noge in ponosno osvojili t.i. tajerski Triglav.
Po odlini malici pri Rudijevem domu, smo ob 13. uri
krenili proti Framu ter se (po 'tuiranju' od Ptujske Gore
pa skoraj do Frama), zdruili pri ribniku v prostorih
Ribikega drutva Fram, kjer nam je kuharska ekipa
drutva Toti lisjak pripravila odlini divjainski gola.
Surovino - srnjaka je prispevala Lovska druina Fram.
S taknimi skupnimi akcijami je praznovanje uspeneje
in prijetneje. elimo si, da bi tudi v bodoe tako ali e
bolj sodelovali. Zato se ob tej priliki kolesarska sekcija
DU Fram zahvaljuje sodelujoim drutvom: PGD Fram
za spremljajoi vozili z vozniki, Ribikemu drutvo Fram
za uporabo prostorov ob zakljuku akcije, Lovski druini
Fram za podarjeno divjad, Turistinemu drutvu Toti
lisjak Rae za pripravo kuharskih specialitet in nenazadnje
Obini Rae-Fram za finanno podporo.
(Tone PLANJEK,
vodja kolesarske sekcije pri DU Fram)
Grad Slovenska Bistrica Terme Zree Rogla
Letos poleti smo se odloili za obisk ene od sosednjih
obin in si ogledali grad Slovenska Bistrica. Prijetno smo
bili preseneeni, saj je ta kulturni biser skoraj v celoti
obnovljen. Sprejel nas je prijazen vodi in nas popeljal
po gradu. Nazorno nas je seznanil z njegovo zgodovino,
povedal veliko zanimivega o nekdanjih lastnikih Attem-
sih in o obnovi, ki se je zaela leta 1985. Ker v velikem
objektu ni ostalo ni (razen fresk), je grad opremljen z
drugimi vsebinami. V njem je kar 15 stalnih zbirk. Tako
elimo vam prijetno branje!
NOVICE OBINE RAE-FRAM
se grad ponaa z vinoteko, v njem pa je mogoe videti tudi
sobo dr. Zore Janekovi - priznane plastine kirurginje,
sobo Antona Ingolia - pisatelja, Pajtlerjevo zbirko fosilov
in mineralov, zbirko molitvenikov, petrolejk in lutk v
noah, obudovati razstavo Rimska cesta od Celeie do
Poetovia itd. Mi smo si ogledali grajsko kapelo, stopnie
s freskami, viteko dvorano in razstavo tajerski Herkul.
Ignac Marija grof Attems (1652 - 1732) je bil lastnik
bistrikega gradu. Bil je izjemno podjeten. Njegova
rodbina je postala ena najpomembnejih tajerskih
plemikih druin. Na stropnih poslikavah se je Attems
poistovetil s polbogom Herkulom. Na ozemlju dananje
tajerske nam je zapustil izjemne gradove in dvorce,
poslikane s freskami. Na razstavi sta predstavljena
druinska potreta Ignaca Marije Attemsa s sinovi in
njegove prve ene Marije Regine grofice Attems z otroki.
Slike so bile izposojene iz Avstrije, razstava pa je bila na
ogled e do konca letonjega septembra. Na grajskem
dvoriu smo bili pogoeni s kavico in rogljikom.
Pot smo nadaljevali do Zre, ki so mlado slovensko
mesto. Ogledali smo si tamkajnje znane terme, kjer so
nas prijazno sprejeli in nam predstavili njihovo zares kar
se da pestro ponudbo.
Na Roglo nas je spremljal de - kapljice so nam delale
drubo vse do koe Pesek, kjer so nas pogostili z odlinim
pohorskim loncem in borovnievim zavitkom. Ob vrnitvi
na Roglo smo si ogledali cerkev, ki je bila posveena leta
2010 in je zgrajena iz naravnih materialov ter v stoasti
obliki. V notranjosti so nas pritegnili okovan kamnit oltar,
sveniki, tabernakelj in krstilnica. Cerkev krasijo tudi
orgle s 1816 pialmi. Ker je akustinost v tamkajnjem
ambientu neverjetna, smo e zapeli.
Na sladoled smo skoili v Slovenske Konjice, mesto
cvetja in vina, nato pa jo veseli in zadovoljni mahnili
domov, kamor smo se vrnili e pred tretjim vroinskim
valom.
(Zalika STAUBER,
vodja izletnike dejavnosti pri DU Fram)
Delo DU Fram v jesenskem ~asu
Nai noveji aktivnosti in doseki
Drutvo upokojencev Fram je tudi letos zelo aktivno
sodelovalo ob krajevnem prazniku Frama.
Kegljai so bili organizatorji turnirja v ruskem kegljanju
na vrvici in osvojili 1. mesto.
lanice ronodelskega kroka 'Unikat' so pripravile
lepo in domiselno razstavo svojih izdelkov in pridelkov.
33
 NOVICE OBINE RAE-FRAM
Razstava, na kateri so obiskovalce e pogostili, jim
podarili drobno ronodelsko darilce in z njimi poklepetali
v veselem razpoloenju, je bila na ogled dva dni.
Odbojkarji so pripravili turnir v odbojki, kjer so po
dramatini borbi prav tako osvojili 1. mesto.
Kolesarji so pripravili kolesarski trim po vaseh in
zaselkih KS Fram, kondicijsko moneji pa so kolesarili
po daljih poteh. Na koncu so se vsi sreali na zakljuni
malici na kegljiu DU Fram.
V drutvu poverjeniki redno spremljajo aktivnosti in pri
tem ne pozabijo na lane, ki praznujejo visoke jubileje.
Sredi novembra, ko nastaja ta zapis, so v teku priprave
na izlet ter priprava koledarjev in im lepega zakljuka
leta.
(Helena ERNECL)
estitke Janezu Kobaleju in Petru Momu
Sredi poletja sta rojstni dan praznovala naa dolgoletna
lana iz Morja, Janez Kobalej (91 let) in Peter Mom
(okroglih 80 let).
Ob tem jubileju sem ju obiskala, jima zaelela zdravja
in radosti med svojimi najdrajimi, za spomin pa jima v
imenu naega drutva izroila majhno pozornost.
Ob prijetnem klepetu, ki je minil predvsem v obujanju
spominov na stare ase, smo se kar dolgo zadrali.
(Dragica LUNENIK)
Izlet na Gradiansko z Neiderskim jezerom
Na topel jesenski dan, 14. 10. 2017, smo se odpravili
v prelepo deelo Gradiansko. Tam danes ivi hrvaka
manjina. Vasi so dvojezine. Glavno mesto je Eisenstadt,
ki smo si ga tudi ogledali. Znameniti grad Esterhazy je
sedaj muzej, v njem pa so razline razstave, koncerti ipd.
V gradu je koncertna Haydnova dvorana, ki spada med
najbolj akustine dvorane na svetu. V mestu je ivel Franz
Joseph Haydn; sedaj je v njegovi hii muzej, ohranjenih pa
je e sedem orgel, na katere je igral in ustvarjal. Beno smo
videli e ve znamenitosti, vendar za podrobneji ogled
nismo imeli asa, saj smo e hiteli proti Neiderskemu
jezeru. Gre za jezero, ki mu pravijo tudi Dunajsko morje,
ker je rahlo slano in je najveje jezero v Avstriji (dolina
36 km, irina 15 km, globina pa le 1,5 m). To jezero ob
veliki vroini in sui skoraj izhlapi, vendar mu preko
kanala iz Madarske uravnavajo nivo gladine. Je stepsko
jezero in pod zaito UNESCO-a. Ima zelo velik pomen
za okoliko vinorodno podroje. Posebno doivetje je
bilo skoraj dvourno plutje po njem. Vmes so nas pogostili
s kosilom ter z njihovim ganjem in vinom. Izlet je bil
nadvse prijeten in bila je e tema, ko smo se polni lepih
vtisov vraali domov.
(Zalika STAUBER)
Izlet v Zg. Kungoto
15. novembra letos smo se odpravili na izlet. Prvi
postanek smo izkoristili za ogled medgeneracijskega
centra (uredili so ga z evropskimi sredstvi) v lepo urejeni
stari O Zg. Kungota. Delovanje centra in njegov utrip sta
34
nam predstavila Edi Sever, predsednik DU Zg. Kungota
in Joica Ferk, ki preko Radia Maribor zainteresirane
ljudi vseh generacij vabi k sodelovanju. Po sprostitvi ob
aju, kavi in pecivu smo si ogledali lepo barono cerkev
sv. Kunigunde, s petjem pa smo preizkusili tudi njeno
akustinost. Bili smo navdueni. Pot nas je nato vodila
po slikoviti pokrajini in ozki cesti na pinik - Sveino,
natanneje do turistine kmetije Dreisibner, ki lei isto
ob meji z Avstrijo. Najprej smo si ogledali znamenito
vinsko cesto, ki se vije v obliki srca in po kateri smo se
tudi pripeljali.
Zg. Kungota - pinik - Sveina; v ospredju naa
izletnika druina, v ozadju cestno srce; 15. 11. 2017
Nao pozornost je pritegnil e kip sv. Jurija, nato pa
smo preli na kulinarini del. V prijetnem ambientu
smo pokuali vina in narezke domaije, ki nam jih je
postregla vinska kraljica, domainka tretje generacije.
Naa pot se je nadaljevala do gradu v Sveini. Edi Sever
nas je seznanil z njegovo zgodovino, z zanimanjem pa
smo si ogledali razstavo oblail vinskih kraljic in drugih
etno predmetov. Med vraanjem v Zg. Kungoto smo se
nekateri razgibali na telovadnih orodjih, ki so postavljena
na igriu osnovne ole in financirana iz sredstev LAS.
Dan smo zakljuili v medgeneracijskem centru, kjer nas
je akalo kosilo. Sledila sta e tombola in ples, nato pa v
veselem ozraju pozno vraanje domov.
Vsem lanom drutva elimo zdravja, dobre volje in
smeha v domaem krogu in med prijatelji. Naj boi
prinese veliko miru, novo leto pa vse dobro.
(Helena ERNECL, tajnica drutva)
Tudi najpo~asnej{i,
~e ne izgubi cilja z vidika,
gre vedno hitreje od tistega,
ki bega okrog brez smisla.
(Lessing)
Novice t. 76 - 4/2017; december 2017

DRUTVO UPOKOJENCEV RA^E
Z vami delimo informacije o aktualnih dogodkih
Izlet na Kope
Jutranje rahlo deevje 15. septembra 2017 nam ni vzelo
poguma za nartovani izlet na Kope. eprav je bilo ves
dan neprijazno in megleno, to ni zmotilo nae dobre volje.
Udeleenci izleta
Za poln avtobus avantur eljnih upokojencev se je
povzpelo 1400 m visoko, kjer se je odvijal program
Holcerije. Gre za humoristini ov, v katerem smo skupaj
s holcerjem Vrliem spoznavali in sodelovali pri starih
gozdarskih opravilih s starimi orodji (aganju, zabijanju
ebljev) in se prijetno zabavali.
Tudi enske so se borile za zmago;
Jelka Simoni in Marta Salaj
Zlatko Majari in Vili Babi
- zmagovalca tekmovanja in prejemnika medalje
elimo vam prijetno branje!
NOVICE OBINE RAE-FRAM
Po podelitvi medalj najboljima tekmovalcema smo se
napotili v Grmovkov dom, na predstavitev zgodovine
holcerije na Pohorju, na ogled razstave 'Pohorje - lovek
v naravi, narava v loveku' in v center zeliarstva.
Razstava 'Pohorje - lovek v naravi, narava v loveku'
Po kosilu je sledil e kratek sprehod, vzpon na blinjo
Veliko Kopo in nato odhod proti domu. Vsi smo si bili
enotni, da si taknih izletov, ki so obenem tudi prijetno
druenje, e elimo, zato smo si izrekli nasvidenje
naslednji.
90 let Terezije Planinek
25. septembra 2017 sva s poverjenico Cvetko Dvorak
obiskali Terezijo Planinek, ki je 22. 9. 2017 dopolnila
visok jubilej - 90 let in je lanica naega drutva vse od
leta 1990. Dobre volje in nasmejana nas je sprejela ter se
razveselila skromnega darilca. ivahno je pokramljala in
obujala spomine na prehojeno ivljenjsko pot.
90 let Terezije Planinek
Tokratna jubilantka se je leta 1945 preselila v Rae
in se zaposlila v gostilni in mesariji Karla in Terezije
Brglez (sedaj Brai), kjer je ostala leto dni. Odtlej je e
tirikrat zamenjala slubo; nazadnje je bila zaposlena v
Kmetijski zadrugi Rae (v obdobju 1976 do 1982, ko se
35
 NOVICE OBINE RAE-FRAM
je upokojila). Pove, da so bila zanjo to najlepa leta, saj se
je lahko posveala svojim vnukom.
Terezija Planinek je skromna, nikoli ne tarna in
zadovoljno sprejema ivljenje, eravno ne gre vse po
nartih. Vekrat ji ni bilo lahko. Poroila se je leta 1948,
rodila tri otroke in skupaj z moem zgradila hio, v kateri
prebiva e danes. Moa je izgubila leta 1994. Danes ivi s
sinom Darkom in snaho Verico in se ne pouti osamljena.
Ima osem vnukov in tri pravnuke, ki se jih e posebno
razveseli. Na ivljenje okrog sebe gleda pozitivno,
izareva veliko volje, energije in zdravega humorja, kar
je tudi klju do visoke starosti. e vedno bere brez oal,
rada gleda televizijo, predvsem pa se rada drui s svojimi
otroki, ki jo vsako jutro obiejo in skupaj pokramljajo ob
jutranji kavici. Pove, da so prav trenutki, ki jih doivlja
s svojimi najdrajimi, zanjo najbolj dragoceni. Vesela je,
da ivijo v soitju, za kar jim je nadvse hvalena in se jim
tudi po tej poti iskreno zahvaljuje za vse dobro in za vso
pomo.
Poslovili smo se z eljo, da skupaj z najblijimi mirno
uiva zdrava leta e naprej.
Zahvala
Vrtiljak asa se spet pribliuje konni toki letnega
koledarja. Letu 2017 z vsakim dnem edalje bolj pohaja
sapa in kar ne morem verjeti, da je nae delovno leto v
drutvu ponovno (skorajda) za nami. Hvala vsem zvestim
in marljivim lanom, ki so se po svojih najboljih moeh
trudili za dosego cilja in predstavljali drutvo tudi izven
naega kraja. Posebna zahvala gre Obini Rae-Fram,
upanu Branku Ledineku, OO DeSUS Rae-Fram,
Rdeemu kriu Rae in Krajevni skupnosti Rae za
finanno pomo pri izvedbi naih aktivnosti.
Vsem upokojencem, upokojenkam, sokrajanom in
soobanom elim, da bi se skrite elje izpolnile, da bi se
mir in srea v vaa srca naselila, da bi v miru vsi iveli ter
veliko zdravja imeli. Sreno 2018!
Irma KMETI,
predsednica
DRUTVO KRAJANOV LOKA
Uresni~ujemo program dru{tva
Drutvo krajanov Loka izvaja aktivnosti, ki so bile
opredeljene v programu dela drutva za leto 2017.
V zaetku junija smo organizirali in izvedli 12.
tradicionalni pohod ez brvi do Lokmirc in nazaj. Pohoda
se vsako leto udelei ve kod 60 pohodnikov. Zberemo
se zjutraj na igriu v Gradiu, kjer se malo okrepamo,
nato pa krenemo na pot mimo domaije Potonik (tam
nas prijazni domaini poastijo s ajem in kavico) in
naprej do potoka, kjer prekamo brv. V potoku se hladi
dobra kapljica, ki nam po zauitju da novih moi, da se
lahko povzpnemo do vasi Lokmirce. Tam nas poakajo
gostoljubni domaini in nam postreejo domae dobrote.
36
NOVICE OBINE RAE-FRAM
Po obilni malici, sproenem pogovoru in skupinskem
fotografiranju se vsi skupaj odpravimo nazaj na igrie
v Gradie, kjer imamo skupno kosilo in portne igre.
Prijetno druenje dveh zaselkov in sosedov se zavlee
pozno v no.
Konec junija smo organizirali e 11. zaporedni izlet
naega drutva. Tokrat smo se odpravili na oglede po
severovzhodni Sloveniji. Najprej smo se ustavili v majhni
prekmurski vasici Renkovci in si ogledali rastlinjake, kjer
gojijo nam vsem dobro znan paradinik Lut. Nato smo
se ustavili v Veliki Polani in si ogledali zadrugo za razvoj
podeelja Pomelaj, ki je bila ustanovljena za spodbujanje
samozaposlovanja na podeelju ter za poveevanje
podjetnike kulture in ustvarjanje novih delovnih mest.
Pot nas je v nadaljevanju vodila do Dobrovnika; tam smo
si ogledali rastlinjake, v katerih vzgojijo 2 milijona orhidej
letno. Povzpeli smo se tudi na razgledni stolp v Lendavi
- Vinarium, ki je s svojimi 53,5 m najviji razgledni stolp
v Sloveniji in ponuja udovit pogled na barvito pokrajino
Slovenije, Madarske, Avstrije in Hrvake. Izlet smo
zakljuili z degustacijo v hii vina Cuk in veerjo v hotelu
v Ljutomeru.
V novembru smo se udeleili otvoritve asfaltirane ceste
na odcepu za Frajhajm (od odcepa Gradie do mostu
ez Polskavo). Sicer gre za kratek odsek ceste, dolg le
cca 1 km, vendar je za kraj in hribovske prebivalce
izrednega pomena. Otvoritve sta se udeleila tudi upan
Obine Rae-Fram Branko Ledinek in predsednik KS
Fram Anton Trlep, zaigrala pa nam je tudi 190 let stara
Frajhajmska godba na pihala. Na otvoritvi se je pokazalo,
da so krajani s tega hribovitega podroja izredno veseli
vsakega koka asfaltirane ceste posebej, kar e posebej
velja v teh asih, ko vremenske ujme marsikje odnaajo
celotne makadamske ceste.
Zvonimir STANKO
KATOLIKO KULTURNO
IZOBRAEVALNO DRUTVO
SV. JOEFA DELAVCA RA^E
Muzikal 'Fantom iz opere' in
ogled Londona
Pevci in pevke meanega pevskega zbora KKID sv.
Joefa Delavca Rae smo letos praznovali 20-letnico
obstoja pevskega zbora. Ob tej prilonosti smo junija
pripravili koncert, od 29. 9. do 1. 10. 2017 pa smo se
odpravili na strokovno ekskurzijo v London. Program
ekskurzije nam je pripravil Matja Tomani oz. Pozejdon
turizem d.o.o. Program je bil zasnovan tako, da smo
zdruili prijetno s koristnim. Poleg ogledov znamenitosti
Londona smo se veselili e muzikala Fantom iz opere.
Na zanimivo potovalno-kulturno dogodivino smo
povabili tudi oje druinske lane, ki morajo ob veerih,
Novice t. 76 - 4/2017; december 2017
 NOVICE OBINE RAE-FRAM
ko imamo pevske vaje, biti sami doma, in upnika Robija Emeria, ki nam je vedno pripravljen odstopiti prostor za
vaje in poskrbeti, da nam je toplo in da si lahko postreemo s pijao iz upnijske kuhinje.
Na pot smo se odpravili z avtobusom, ki nas je odloil na Letaliu dr. Joeta Punika na Brniku. Od tam smo
poleteli proti Londonu, kjer smo pristali v veernih urah. Ko smo odloili prtljago v hotel, smo se podali na noni ogled
Londona. Obudovali smo zunanjost Buckinghamske palae, Piccadily Cirkus, Leister Square in se po polnoi vrnili
v hotel. Naslednje jutro (po zajtrku) smo, pred nartovanimi nadaljnjimi ogledi angleke prestolnice, peli na dvoriu
hotela Royal National in pritegnili pozornost tamkajnjih gostov. Po kratkem pevskem nastopu smo nadaljevali z ogledi
Trafagerjevega trga z narodno galerijo, ogledali smo si tudi sloviti Big Ben, Tower Bridge, Hyde park, Westminstersko
palao, Westmintersko opatijo, stolnico sv. Pavla ipd. Obiskali smo trgovsko hio Herrods, kjer smo si lahko 'napasli' oi
na prekrasnih izdelkih. Zveer smo se odpravili v gledalie 'Her Majestytheatre', kjer smo si ogledali udovit muzikal
'Fantom iz opere' - najveji glasbeni doseek in hit Andrewa Lloyda Webbra. V Londonu ga igrajo vsak dan. Bilo je
nepozabno.
V nedeljo, zadnji dan nae ekskurzije, smo prav tako izkoristili za spoznavanje obiskane destinacije. Pred odhodom
na letalie Gatwick smo se z avtobusom peljali po Londonu, da smo dobili e nazornejo predstavo o velikosti tega
mesta in zautili njegov ivahen utrip.
Domov smo se vrnili polni novih dogodivin; te e vedno ivijo v naih spominih, pa tudi na tevilnih udovitih
fotografijah; peico izmed njih z veseljem delimo tudi z bralci in bralkami Novic.

Mi v Londonu foto: Andrej Perger

Bilo je zares nepozabno!
Darinka MEDVED GERENIK

PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUTVO SP. IN ZG. GORICA

Informacije iz gasilskih vrst

Uvrstitev na dravno tekmovanje

Druga desetina lanov B si je na tekmovanju GZ Maribor priborila
uvrstitev na regijsko tekmovanje, ki je bilo konec septembra v Mariboru.
Tudi na tem tekmovanju se je naa ekipa dobro odrezala ter osvojila 2.
mesto. S tem si je priborila uvrstitev na dravno tekmovanje, ki bo drugo
leto spomladi. lanom desetine in mentorju estitamo za doseen uspeh.

Oktober - mesec poarne varnosti

Oktobra gasilci namenjamo e dodatno skrb preventivni dejavnosti in
sicer tako, da ozaveamo javnost, prav tako pa dolno skrb posveamo
izvedbam gasilskih vaj in drugih usposabljanj.
Kot smo vas e seznanili, imamo od letonje pomladi na voljo AED
(defibrilator - za primere nenadnih zastojev srca), ki je prosto dostopen
vsem, ki bi ga morebiti potrebovali. Oktobra smo ponovno izvedli teaj
prve pomoi in uporabe AED, ki ga je izvedel intruktor Domen Kova, dr.
med. Za zelo pouna predavanja se mu iskreno zahvaljujemo. Foto: Natalija Vratini

elimo vam prijetno branje! 37

 NOVICE OBINE RAE-FRAM
Na obmoju bivega agrokombinata v Raah smo imeli
drutveno vajo, konec oktobra pa je bila izvedena obin-
ska operativna vaja na 'Frlugetovi domaiji' na Spodnji
Gorici. Najprej bi se radi zahvalili druini Kancler, ki
nam je omogoila izvedbo vaje na njihovi domaiji.
Ker je bila vaja odprtega tipa ter v naprej napovedana,
si jo je ogledalo veje tevilo ljudi. Prav tako velika je
bila udeleba gasilcev. Na vaji so namre sodelovala vsa
drutva v nai obini, tako da je bilo na vaji ve kot 50
gasilcev z devetimi vozili.
Gasilska vaja in gasilski posnetek
Na vaji smo sodelujoi praktino prikazali iskanje in
reevanje ponesreencev, zunanje gaenje, pri emer smo
morali uporabiti razline tehnike in veine.
Z vajami gasilci preverjamo lastno pripravljenost,
seveda pa so nujne predvsem za uspeno reevanje v asu,
ko je pomo dejansko potrebna.
Prenova gasilskega doma
Ker so bila tla v nai garai dotrajana, smo se v novembru
lotili prenove oz. sanacije tega drutvenega prostora. Ob
tej prilonosti smo se soasno odloili e za prenovo same
garae; cilj je e realiziran in veseli nas, da imamo sedaj
ve prostora za gasilsko garderobo, kar nam omogoa
laje in hitreje preoblaenje v primeru intervencij.
Obnovo gasilske garae smo izvedli v lastni reiji, zato
se na tem mestu zahvaljujemo vsem, ki so nam pri tem
pomagali.
Zahvala in elje ob zakljuku leta
Ob zakljuku leta bi se radi zahvalili vsem lanicam
in lanom PGD Sp. in Zg. Gorica, vaanom obeh naih
vasi, Obini Rae-Fram, KS Rae, 'hinima drutvoma'
ter vsem, ki ste nam pomagali pri delovanju. Hvala vam!
Ve aktualnosti in utripov iz naega delovanja si,
38
prosimo, oglejte na nai Facebook strani www.fb.com/
pgdgorica.
Vsem bralcem tega glasila elimo mirne in prijetne
praznike ter sreno, zdravo in mirno novo leto 2018!
Peter FINGUT
TURISTI^NO PORTNO
REKREATIVNO DRUTVO
TOTI LISJAK
Uspe{no pod streho e
X. Lisjakov kotel
Tradicionalni, e X. Lisjakov kotel, je letos potekal v
soboto, 10. junija 2017.
Tekmovanja v kuhanju jedi na lico se je udeleilo
rekordnih 30 ekip. Neverjetno, koliko inovativnosti,
znanja in tudi poguma so pokazali tekmovalci. eprav
so bile zmagovalke vse sodelujoe ekipe, je sodnika
komisija, ki so jo sestavljali Miran Benc, Petra Polanec in
Maa Plevnik, podelili prvo nagrado ekipi Lovske druine
Rae.
Veliko tevilo obiskovalcev od blizu in dale nam
daje vedeti, da so ljudje nao prireditev vzeli za svojo,
s tem pa nam dali e dodatno motivacijo za organizacijo
naslednjega Lisjakovega kotla.
Na prizoriu dogajanja se je znova zbralo veliko ljudi
S prodajo jedi iz kotlov smo zbrali 1.800,00 EUR, kar
so nam med drugim omogoile tudi gostujoe ekipe, ki
so se odpovedale prijavnini, zaradi esar se jih najlepe
zahvaljujemo. Dobljena sredstva bomo znova podarili v
dobrodelne namene, a o tem bomo poroali nekoliko kas-
neje.
Zahvaljujemo se vsem sponzorjem, ki so nam omogoili
izvedbo prireditve. Pri tem bi posebej omenil generalne
sponzorje: Kotanyi d.o.o., KZ Rae z.o.o., ETS d.o.o.,
Obina Rae-Fram, KS Rae, Mikro + Polo d.o.o., Webo
Novice t. 76 - 4/2017; december 2017
 NOVICE OBINE RAE-FRAM
Maribor d.o.o., Gostie Framski hram, Bumbar park Maribor, Sanotehnik Maribor, Transport Maro avto, Pivovarna
Lako, Pekarna Hlebek d.o.o., Pota Slovenije, Zlata ribica - Matja Ribi s.p. ter podjetji Biromatik NT d.o.o. in
Tiskarna Rojko d.o.o.
Toliko sredstev ne bi mogli zbrati, e ne bi sodelujoe ekipe skuhale tako dobrih jedi. Posebna zahvala gre seveda
naslednjim ekipam: Bioorgazam, Yacht Club Atlantic, D Raek jadralci, D Raek, PGD Podova, Team ebelice, BI
bar, lica ki te ica, Dom Danice Vogrinec Maribor - razvoz kosil, Hot Curry Boys, Stara postaja, TD Breza Pragersko
Gaj, Drajhof, TD Miklav, Testing team Durex, Fantje treh vasi, Haloka podmornica, TD Hotinja vas, Kuharji z
okusom, olski sklad O Rae, lica apetita, GD Sneka, Bar Prepolc, Polanski viharniki, D Sp. in Zg. Gorica, Morski
prijatelji, TD Hoe, Zamorek, Agro Robomar ter zmagovalni ekipi Lovske druine Rae.

Foto utrinka z X. Lisjakovega kotla 2017: kulinarika in zabava - vse za dober namen

V drutvu Toti Lisjak se zavzemamo za ljudi, ki na kakrenkoli nain potrebujejo nao pomo. Dobrodelnost je v
bistvu rdea nit naega drutvenega delovanja. Tako smo e na zaetku leta 2017 donirali 500,00 EUR Mihi Pignarju,
ki je bil maja letos uspeno operiran v ZDA.

Zavedamo se, da je pred Miho e dolga pot in upam, da

mu bo ta z naim prispevkom vsaj malenkost laja. Miha,
bodi moan in nasmejan e naprej!

Vsem sponzorjem, donatorjem, sodelujoim ekipam in

ostalim simpatizerjem naega drutva elimo vesel boi
in sreno ter uspehov polno leto 2018.

Kristijan GSELMAN
Na obisk pri Mihi Pignarju

Veselimo se z vami prihajajoega novega leta

naj bo radodarno s toplimi, prijaznimi vezmi,
z vsakodnevnimi pravilnimi, dobrimi odloitvami,
z uspehi in vedno novimi prilonostmi, predvsem pa s
trdnim zdravjem, nalezljivim optimizmom, preerno voljo,
iskrivim smehom in s kar se da mirnim morjem v dui in srcu.

Naj se vas v novem letu 2018 dotaknejo le najlepe besede,

vas obiejo in se v oeh zrcalijo najbolj iskrivi trenutki ter
vas iz dneva v dan spremljajo najprijazneje zgodbe ivljenja!

Lep adventni as, mirne in prijetne boine praznike ter sreno 2018!

Urednitvo Novic

elimo vam prijetno branje! 39

 NOVICE OBINE RAE-FRAM
DRUTVO KRAJANOV
KOPIVNIK
Delovanje in uporaba
defibrilatorja
Drutvo krajanov Kopivnik je na eljo svojega lanstva
ob praznovanju praznika Krajevne skupnosti Fram v
septembru izvedlo predavanje Delovanje in uporaba
defibrilatorja. Podobnih predavanj ali predstavitev je v
nai obini bilo e ve, vendar se jih nismo uspeli udeleiti.
Nai pronji za izvedbo strokovnega predavanja sta se
odzvala lana PGD Fram Adriano Gorian (zaposlen v
Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor, v enoti
nujne medicinske pomoi) in Borut pan, ki sta v prvem
delu predstavila delovanje defibrilatorja, v drugem pa prak-
tino uporabo te koristne naprave v primeru zastoja srca.
Veseli me, da je bil interes po tovrstnih strokovnih
predavanjih potrjen z veliko udelebo. Prisotnih je bilo
kar 22 lanov drutva, kar pomeni veliko za na mali kraj.
Nekateri prisotni lani so praktino preizkusili delovanje
defibrilatorja in tudi osveili svoje znanje dajanja prve
pomoi.
Upamo, da bomo tudi mi v Kopivniku prejeli to
koristno napravo za uporabo pri zastoju srca. elimo pa
si, da je ne bo potrebno nikoli uporabiti.
Zahvala lanoma PGD Fram za izvedbo strokovnega
predavanja in KS Fram za uvrstitev v program praznovanja
KS Fram.
Stanko HOJNIK, predsednik
40
KULTURNO UMETNIKO
DRUTVO RA^E
Inovativen program,
novi uspehi in na~rti
5. abonmajski koncert koncertnega abonmaja
Grad Rae
15. oktobra je v Beli dvorani gradu Rae izzvenel
zadnji abonmajski koncert v letu 2017, na katerem se
je z zanimivim sporedom del skladateljev od renesanse
do danes predstavilo pet mladih interpretov. Posebnost
programa je bila v tem, da so tudi sodobna dela napisana
za stara glasbila. Izvajalci Nataa Trek - sopran, Una
Koir - kljunaste flavte, Izidor Erazem Grafenauer - kitara,
teorba, Mojca Trilar - violina in Jaka Trilar - violonelo so
v razlinih zasedbah izvedli v naem kulturnem prostoru
redko izvedena dela.
Rdea nit koncerta v nizu skladateljev je bil Brittnov
ciklus pesmi kitajske lirike za sopran in kitaro. Tako smo
sliali obuteno izvedene The Big Chariot, The autumn
Wind, Depression, Dance Song. Za instrumentalni uvod
je bila skladba za kljunasto flavto Charavgi sodobnega
japonskega skladatelja C. Tsoupakija. Med Brittnovimi
pesmimi je sledila paleta stare muzike, najprej G. F.
Hndla Knftger Zeiten eitler Kummer za sopran,
teorbo, violonelo in flavto, Wo bleibst du, mein Leben J.
S. Kusserja za sopran, violino, flavto, teorbo in vilonelo,
za isto zasedbo J. S. Bacha Schafe knnen sicher weiden,
Oh let me weep H. Purcella za sopran, flavto, teorbo in
vilonelo, nato instrumentalna skladba Lachrimae Pavan
J. Dowlanda za violino, flavto in kitaro.
5. abonmajski koncert v Beli dvorani, 15. 10. 2017
Skladatelj Vito uraj ter Oto Helbl z druino, sicer lastnik podjetja
Aurora Caffe iz Frama, ki je pripravil sijajno pogostitev
Obe foto: Eneja Lina Berglez
Novice t. 76 - 4/2017; december 2017

Program je bil zakljuen s kar obirnim delom C.
Tsoupakija Sappho tears za sopran, kljunasto flavto in
violino.
Deleni smo bili muzikalnih in dovrenih izvedb v vseh
pogledih, sopranistka Nataa Trek nas je prepriala z
barvno izenaenim in zmogljivim sopranom z odlinim
obvladanjem dinaminih nians. Uinek izvedb je poveal
tudi primeren in akustien (in poln poslualstva) ambient
Bele dvorane gradu Rae.
'Fantje na vasi' srebrni, pevke 'A cappella'zlate
Na Regijskem tekmovanju odraslih pevskih zasedb
tajerske in Pomurja, ki je potekalo 19. 11. 2017 v Gornji
Radgoni in je na njem nastopilo dvanajst zasedb (od tega
pet malih in sedem zborov), sta vokalni skupini KUD
Rae - 'Fantje na vasi' in 'A cappella' - osvojili srebrno oz.
zlato priznanje.
Dekleta so prejela e posebni priznanji in sicer za
najboljo malo vokalno skupno tekmovanja ter za
najboljo izvedbo skladbe od 20. stoletja do danes.
Zborovodja obeh skupin sem avtor tega prispevka.
Najava koncertov
Pevci VS 'Fantje na vasi' bodo v ponedeljek, 4. 12.
2017, ob 19. uri v Kazinski dvorani SNG Maribor izvedli
koncert z naslovom Peli bomo o ljubezni, kjer so na
sporedu najlepe slovenske lirine ljudske pesmi.
V okviru koncertnega abonmaja 'Grad Rae' vabimo na
novoletni koncert, ki bo obenem prvi abonmajski (ve v
nadaljevanju).
elimo vam prijetno branje!
NOVICE OBINE RAE-FRAM
KONCERTNI ABONMA 'GRAD RAE 2018'
7. ciklus naih koncertov s pisanim lokom
zasedb in sporedov
Veselje bo posluati letonje zasedbe odlinih
interpretov, ki bodo izvedli raznolik spored skladb,
ki na naih koncertih e niso bile na sporedih. Tako
bomo uivali ob glasbi od klasicizma do dananjih
dni. Spoznali bomo tudi dela naih ustvarjalcev od
romantike do sodobnosti; udili se bomo, koliko lepega
in odlinega so ustvarjali. To nas lahko veseli, saj
gredo sedaj lepo vtric evropski ustvarjalnosti. Bodite
radovedni!
Lansko po-koncertno druenje, ko so nai simpatizerji
iz obine Rae-Fram pripravili e nekaj 'za telo', se je
izkazalo kot uspeno, zato bomo to prijetnost ohranili
tudi letos.
*1. koncert: petek, 5. 1. 2018
Danilo Kostevek - tenor in Ivan Feri - klavir
Program: W. A. Mozart, L. van Beethoven: R.
Simoniti, B. Ipavec, H. Volari, K. Maek
*2. koncert: nedelja, 25. 2. 2018
Ale Klanar - trobenta, Jan Griar - saksofon
Program: M. Mlakar, N. Firt, Duan Bavdek,
M. Monnet, M. Pintscher,P. Strahovnik, N. Hall
*3. koncert, sobota 24. 3. 2018
Nika Gori - sopran, Johan Barnoin - klavir
Program: Michl, Schubert, Berg
*4. koncert: nedelja, 8. 4. 2018
Tina erdin - harfa in Vokalna skupina A cappella
KUD Rae - dekliki septet
Program: B. Britten, A. Lajovic, I. Gallus,
L. Spohr
*5. koncert: nedelja, 14. 10. 2018
Botjan Gomba -klarinet, piali, pojoa aga,
teremin, okarine, Luka Juhart -akordeon
Program: M. Lazar, . Stani, L. Juhart,
B. . Podeva, U. Rojko
Vsi koncerti so za abonente in izven, vabimo k
nakupu abonmaja na prvem koncertu.
elimo vam zdrav skok v leto 2018 in prijetne praznike!
Tone URAJ
Uspeh pride, ko se zavemo,
da so vse ovire samo izzivi,
ki nam pomagajo postati bolj{i.
(Stephen Covey)
41
 NOVICE OBINE RAE-FRAM
Gledali{ki koti~ek
Leto 2017 se poslavlja, a mi e nismo rekli zadnje!
V jesenskem asu smo gledaliniki z izvedbo prve
abonmajske predstave najprej uivali med publiko.
Koroki deelni teater je 4. novembra s tragikomedijo
Terapija, nagrajeno s strani Javnega sklada RS za kulturne
dejavnosti, postavil visok standard svojim naslednikom
in nas, kot tudi prisotne v dvorani, navduil s svojim
izvrstnim talentom.
V duhu predsednikih volitev je imela naa oz.
Mderndorferjeva Oblast na odru e poseben peat. V
sezono 2017/18 smo zakorakali povsem sproeno in
kar dve novembrski nedelji posvetili igri. Prvo nedeljo v
mesecu smo zaigrali v vinorodnem okoliu, kjer domujeta
virtanjan in modra frankinja, natanneje v Domu
krajanov Virtanj. Izjemno topel sprejem, salve smeha iz
obinstva in vsesplono zadovoljstvo Kozjancev so nas
prepriali, da se februarja zagotovo vrnemo na njihov
hrib.
Lep spomin na gostovanje v majhni,
a nabito polni dvorani na Virtajnu
19. novembra 2017 smo Oblast ponovili v Miklavu.
Kar nekaj improvizacije ni vplivalo na odlino izvedeno
predstavo in v zahvalo smo se mastili s sonimi klobasami
in tradicionalnimi krofi iz Miklavkih pekarn. Hja, rimski
asi so mimo in rek 'kruha in iger' ima za nao gledaliko
druino povsem drugaen pomen.
Po predstavi so se prilegli slastni miklavki krofi v drubi gostiteljev
V veselem decembru nas aka e kar nekaj ponovitev
imenovane komedije - ne le v gosteh, temve 16. decembra
42
tudi na boinem bazarju v Raah. Prav tako nadaljujemo
z abonmajskimi predstavami, potem pa se bomo ponosno
ozrli nazaj v preteklo leto, ki je (bilo) ve kot uspeno.
Po zaetnih dvomih in nekaterih spremembah v igralski
zasedbi sta na trud in strast do odrskih desk rezultirala
v dveh zavidljivih priznanjih. S strani JSKD sta jih 17.
novembra na slovesni prireditvi ob Dnevu kulturnih
drutev 2017 prejela Branko Leva (za glavno moko
vlogo Anteja Pealia) in Barbara Arcet (za stranko
ensko vlogo podjetnice Marjane iz MM Consulting).
Obema seveda e enkrat iz srca estitamo. Vse kae, da
nam Oblast resnino ustreza.
Zbrana druba z nagrajencema Brankom Levo in
Barbaro Arcet (s priznanjema)
Vljudno vabljeni v nao drubo tudi v prihodnje! Ne
le december, tudi prietek naslednjega leta bo pester.
Pripravljamo e nekaj vznemirljivih novosti, ki pa jih
bomo z veseljem razkrili v spomladanski tevilki Novic.
Spremljate nas lahko preko nae Facebook strani in
spletne strani KUD Rae.
Naj bo v prihajajoih praznikih v vaih srcih toplina
- takna, kakrno zaznavamo skozi vae nasmeke v
kinodvorani naega gradu. Sama pa vam v imenu celotne
skupine elim predvsem to, da ohranite smisel za humor;
le-ta je tisti, ki nas poleg ljubezni ene naprej.
Klavdija VOLF - tista najmanja, a najglasneja
Novo leto trka na vrata.
S seboj nosi mnogo elja.
Naj vam prinese zvrhan ko zdravja,
sree, uspehov in vsak dan stke
nevidne ipke iz
najlepih trenutkov tega sveta.
Vesel boi in sreno 2018!
KS Rae in KS Fram
Novice t. 76 - 4/2017; december 2017

TURISTI^NO DRUTVO
KRAJANOV PLANICA
Nekaj utrinkov iz leta 2017
Tudi iztekajoe se leto 2017 je bilo na Planici kar pestro,
saj smo bili v drutvu aktivni na veliko podrojih.
V zimskem asu smo nadaljevali z deli na brunarici.
Celoten objekt smo izolirali, uredili ogrevanje, na tla
naredili epoksi premaz, kupili nove stole, dali izdelati
mize ter kupili kar nekaj posode in kozarcev. Zraven
objekta smo naredili tudi nove prostore - sanitarije.
e sem pred dvema letoma dejal, da smo bili do takrat
krajani skupaj 28 delovnih dni, moram povedati, da
smo jih za ta nadaljnja dela potrebovali e dodatnih 26.
estindvajset dni dela pa pomeni tudi prav toliko dni
druenja. Skupaj smo tako ob gradnji, ki je trajala dobri
dve leti, intenzivno preiveli skoraj dva meseca.
Nismo pa se druili v nai brunarici samo ob delu,
ampak tudi ob mnogih sreanjih, rojstnih dnevih in tudi
e na nekaj porokah. V zimskem asu smo se s Francem
Dermolom, framskim upnikom, dogovorili tudi za mao
v nai brunarici (namesto v cerkvi).
NOVICE OBINE RAE-FRAM
Pred zakljukom tega zapisa naj izrazim veselje ob
pogledu nazaj, saj je praksa pokazala in potrdila, kako
skupne akcije ter z njimi povezane stvari in dogodki
zbliujejo ljudi v dananjem svetu, kjer se sicer na splono
vedno bolj odtujujemo.
Ale GREIF
PORTNO REKREACIJSKO
DRUTVO KOPIVNIK
Delovanje na{ega dru{tva v
preteklem obdobju
Zakorakali smo ne le v zadnje etrtletje tega leta, ampak
je v asu, ko nastaja ta zapis, pred nami e zadnji mesec
leta 2017. Koledarska jesen se prevea v zimo. Igranje
nogometa smo (kot vsa pretekla leta) zaradi vremenskih
razmer v tem obdobju preselili v telovadnico.
Seznanili bi vas radi, da smo v sklopu praznika KS
Fram organizirali nogometni turnir generacij in se po tem
portnem dogodku poveselili na jesenskem pikniku.

Zbrani pri mai v brunarici

Po mai se nismo takoj razli, ampak e malo posedeli

in pokramljali v predhodno prijetno ogreti brunarici. Tako
lahko upravieno zapiemo, da je prostor resnino zaivel
in ivel skozi vse leto.
Zraven tradicionalnih aktivnosti drutva, npr. pos-
tavljanja prvomajskega drevesa in dveh egnanj, pa
smo imeli v zaetku septembra ponovno otvoritev nae
brunarice. Vzrok temu je veliko na novo narejenih stvari,
ki so nao brunarico spremenile v pravi dom krajanov. Ob
tej prilonosti se moramo znova zahvaliti Obini Rae-
Fram, ki nas je finanno podprla.

Kot se spodobi, smo arom jeseni namenili enega

Nekaj besed lanom in lanicam TDK Planica in drugim prisotnim
na vnovini otvoritvi (dodatno razirjene in lepo opremljene)
brunarice je namenil tudi Branko Ledinek, upan
Obine Rae-Fram, ki je pohvalil prizadevanja domainov
izmed popoldnevov v oktobru; pekli in jedli smo nabrane
kostanje, pa tudi domaega mota ni manjkalo.
Ker pa znamo v timskem duhu poprijeti tudi za delo,
smo izvedli delovni akciji. Podreti in preistiti je bilo
potrebno nekaj dreves v okolici igria, naagati drva za
zimo, v ozadju naih prostorov (po celotni dolini objekta)
pa je bila izdelana tudi drenaa.

elimo vam prijetno branje! 43

 NOVICE OBINE RAE-FRAM
Od novembra naprej se lani drutva vsako soboto dobivamo ob igranju kart, aha ali pikada.
Ob slovesu starega leta in preden zakorakamo v novo 2018 (za katerega imamo znova precej ambicij), naj zapiemo
voilo, ki velja vsem prebivalcem nae obine: naj nas druita veselje in port, zdravje pa naj bo na zaveznik. Ko e
ravno omenjam port: veseli smo, da se je na sooban Martin Milec vrnil nazaj v NK Maribor; njemu in njegovim
nogometnim kolegom sporoamo, da si tudi mi elimo, da bi se ob koncu sezone lahko vsi skupaj veselili novega
naslova dravnega prvaka.
Zahvaljujemo se vsem donatorjem in si elimo nadaljnje uspeno sodelovanje z Obino Rae-Fram in celotno lokalno
skupnostjo.
Lep portni pozdrav! Sao BELA

PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUTVO PODOVA

Ponosni na doseeno
Uspeen zakljuek leta za mladino in pionirje
Na zaetku bi se rad opraviil za pomanjkljivo informacijo v eni od naih prejnjih objav v Novicah. Ob poroanju
o tekmovanju GZ Maribor tedaj namre pomotoma nismo navedli, da je mladinska ekipa PGD Podova osvojila prvo
mesto in s tem prisluila uvrstitev na regijsko tekmovanje.

V naem drutvu uspeno delujejo mladinska in pionirski ekipi. Dokaz uspenega delovanja vseh treh omenjenih
ekip so uspehi, ki so jih mladi dosegli na raznih memorialnih tekmovanjih, pa tudi na obinskem in regijskem. Za vse
to so zasluni tudi njihovi mentorji - Branko Simoni, Beno Pauman, Kristijan Gselman in Miran Predikaka, ki so jih
usmerjali s svojo strokovnostjo in avtoriteto. Levji del zaslug za uspehe pa seveda pripada tudi marljivim tekmovalcem
in njihovim starem, ki so jih redno poiljali na vaje in jih spremljali na tekmovanjih.

Tekmovanja, ki so se jih udeleili:

* Malenik, 24. 9. 2017 memorialno tekmovanje Ribi-kof: udeleili smo se ga z mladinsko ekipo (osvojila je 1.
mesto in s tem prehodni pokal) in s pionirskima ekipama (dosegli sta 4. in 5. mesto);
* Maribor, 30. 9. 2017 regijsko tekmovanje: udeleili smo se ga z mladinsko ekipo, ki je dosegla 3. mesto in s tem
prisluila udelebo na dravnem tekmovanju leta 2018. Ravno tako sta se regijskega tekmovanja udeleili pionirski
ekipi; ena izmed teh ekip je dosegla 3. mesto in si s tem zagotovila udelebo na dravnem tekmovanju leta 2018,
druga ekipa pionirjev pa je le za las zgreila udelebo na dravnem tekmovanju (zasedla je 6. mesto);
* Miklav, 8. 10. 2017 memorial Franca Florjania: tekmovanja smo se udeleili z mladinsko in pionirskima ekipama
ter dosegli odline rezultate - mladina 1. mesto in prehodni pokal, pionirji 1. mesto in prehodni pokal, druga ekipa
pionirjev pa 6. mesto.
Vsa nateta tekmovanja so za drutvo precejen finanni zalogaj, zato smo za pomo prosili Obino Rae-Fram, ki
nam je za omenjena tekmovanja omogoila avtobusni prevoz, za kar se upanu Branku Ledineku iskreno zahvaljujemo
in si elimo e nadaljnjega posluha in podpore pri naemu delu. Zahvala gre tudi KS Rae in tamkajnjemu predsedniku
Sebastijanu Soraku, ki nam je iz sredstev KS Rae namenil dele za pokritje strokov tekmovanj.

Delo lanov v 2. polletju leta 2017

eprav je poletje as dopustov, smo v naem drutvu opravljali redne dejavnosti in opravila, ki so potrebna za uspeno
delo drutva - od operativnih nalog do urejanja objekta, njegove okolice, vrta, dvoria in cvetlinih nasadov. Dogodki
so si sledili nekako po tem vrstnem redu:
- uspeno smo sodelovali na vaji OGP Rae-Fram v kraju estdobe;
- v okviru GZ Maribor smo z devetimi lani prisostvovali na 28. Dnevu gasilcev GZ Maribor in jubilejni proslavi
ob 90-letnici PGD Dogoe;
- ob lovski veselici LD Rae smo vrili gasilsko strao z devetimi gasilci;
- za lane in lanice drutva ter njihove partnerje smo izvedli enodnevno pouno ekskurzijo v sosednji hrvaki
mesti Varadin in Trakoan. Ogledali smo si gasilski muzej z okolico ter grad Trakoan, ki je znan kot rezidenca
za obiske tujih veleposlanikov in dravnikov;
- ob mesecu poarne varnosti (oktober) smo pregledali hidrantno omreje v Brezuli in Podovi;
- realizirali smo drutveno vajo na objektu LD Rae;
- sodelovali smo na vaji OGP Rae-Fram (na gospodarskem poslopju Sp. Gorica); na obeh vajah je sodelovalo 21
gasilcev;
- zadnji vikend v oktobru so na gasilskem dvoriu za vso mladino, njihove stare, za vse lane in lanice PGD

44 Novice t. 76 - 4/2017; december 2017

 NOVICE OBINE RAE-FRAM
Podova ter njihove partnerje izvedli kostanjev piknik, ki so se ga z veseljem udeleili vsi povabljeni in s tem
dokazali, da so zadovoljni z naim delom;
- tudi letos smo ob dnevu mrtvih na grobovih pokojnih lanic in lanov PGD Podova v njihov spomin in zahvalo
za njihovo delo tradicionalno prigali sveke.

Utrinki z ekskurzije na Hrvakem

Vse foto: Leon Rokar

V asu, ko nastaja ta prispevek (na zaetku druge polovice novembra), nam do konca leta 2017 po letonjem planu
ostajajo e priprava in ocenjevanje drutva po drugem delu, nabava in raznos koledarjev, Boikovanje za najmlaje,
obisk veteranov in skromna obdaritev ob boiu, pa tudi letonja zakljuna seja z razpisom za volitve (leto 2018 bo
namre volilno).
Ob koncu bi se e enkrat zahvalil lokalni skupnosti z upanom Brankom Ledinekom, ki ima posluh za nae pronje in
nam v okviru monosti finanno pomaga. Enako zahvalo dolgujemo predstavnikom KS Rae, ki nam iz svojih sredstev
radi pomagajo pri naih tevilnih aktivnostih.
Sreen in miren boi ter zdravja, miru, sree, strpnosti in obilo uspeha v letu 2018!
Z gasilskim pozdravom 'Na pomo!'
Boris FUREK, g. II. st., predsednik

Poslovni prostor - i{~emo novega najemnika

Drutvo krajanov Kopivnik ie novega najemnika za poslovni prostor bive trgovine v Kopivniku.
Prostor meri cca 70 m2 in obsega prodajni prostor, skladie, WC, predprostor in prironi skladii.
Prostor je primeren za trgovino, mirno obrt ali skladie.
Kontakt za informacije in ogled: Drutvo krajanov Kopivnik, Kopivnik 4a, 2313 Fram (Stanko
Hojnik, gsm 041 649 573).

elimo vam prijetno branje! 45

 NOVICE OBINE RAE-FRAM
DUHOVNO IVLJENJE V OB^INI
Misijonsko leto 2017
v upniji v Ra~ah
Romanje k ptujskogorski Materi Boji na Ro-
kovo nedeljo
Tako kot e vrsto let, smo se tudi letos 20. avgusta - na
nedeljo, ko goduje sv. Rok -, podali na Ptujsko Goro. Pe.
Na god sv. Roka romarji iz upnije sv. Joefa Delavca
iz Ra, moa Device Marije, izpolnjujemo pred davnimi
asi dano zaobljubo naih prednikov. Letonje romanje je
bilo e posebej pomembno za nao upnijo, saj je potekalo
v asu celoletnega misijona.
Na pot smo se (s prejemom blagoslova) ob 4.45
podali izpred nae upnijske cerkve. Spotoma so se nam
prikljuevali e dodatni romarji, kolesarjev pa letos ni
bilo, saj se je obetalo slabo vreme. Skupaj nas je bilo 82.
Posebej moramo pohvaliti otroke, ki jih je bilo
zelo veliko. Kljub dolgi poti so vztrajali in pogumno
premagovali kilometre ter tudi prili na cilj. Romarji smo
se skupaj z duhovnikom ustavljali ob kapelicah in kriih,
ki so postavljeni ob poti proti Ptujski Gori. Kapelice
in krii nas ob poteh in stezah opominjajo na bogato
kransko tradicijo naih krajev. Ljudje so najvekrat v
zahvalo, kot sad zaobljube, uslianj in opominov, postavili
skromno kapelico ali ob pot razpelo. Pri vseh znamenjih je
opazna zavzeta skrb lastnikov za njihovo vzdrevanje in
obnavljanje. Znamenja so v glavnem nastala v zadnjih dveh
stoletjih, tonih podatkov o postavitvi pa ni mono najti.
Znamenja in krii, ki se pojavljajo ob cestah in na hiah,
so v glavnem leseni, s streico ter kipcem Krianega ali
podobo svetnika oziroma Marije. Razlog postavitve je v
nekaj primerih znan, pri nekaterih pa obstaja le domneva.
Pri vsakem znamenju smo opravili krajo molitev, v
kateri smo prosili za ljudi v stiski, bolne, trpee, za uspeh
misijona, tudi za manj sovratva, nestrpnosti in gorja
v svetu in med ljudmi. Da bi upotevali in iveli geslo
misijona: 'Ustavi se..., umiri se..., Bog te aka'.
Ustavili smo se v upniji Cirkovce, kjer smo bili
prijazno sprejeti in pogoeni, za kar smo tamkajnjemu
upniku in faranom zelo hvaleni.
Na Ptujski Gori smo se udeleili slovesne svete mae.
Bilo nas je veliko, saj tja pridejo tudi mnogi nai farani, ki
poti pe ve ne zmorejo.
46
Dragi romarji in farani nae upnije sv. Joefa Delavca
Rae, hvala vsem, da se z vsakoletnim romanjem trudite
izpolnjevati to dano zaobljubo. Na tak nain to, kar ste
prejeli od svojih starev, prenaate na svoje otroke. To je
najbolje zagotovilo, da zaobljuba nae upnije ne bo la
v pozabo ali Bog ne daj, da bi se celo prekinila.
Misijonski dogodki in 50 let upnije
V asu poitnic, ko je potekal as misijonskega poitka
in miru, smo si vzeli as zase, za druino, za poitnika
potepanja in dogodivine. Vendar je tudi ta as prehitro
minil in e smo se lani PS ponovno znali pri
nartovanju in nadaljevanju misijonskih dogodkov.
Posebej intenzivno pa smo se zaeli pripravljati na
zakljuek misijona v mesecu novembru in na vrhunec
praznovanja upnije - 50 let posvetitve cerkve.
Septembra smo osrednji misijonski dogodek posvetili
bolnim in onemoglim, trpeim in osamljenim. Pri sv. mai
je nae farane nagovoril misijonar, kapucin brat Pavle.
Razmiljanje je bilo namenjeno vsem, ki se sooajo s
teo kria, ki slej ko prej doleti vsakega izmed nas. V
popoldanskem asu pa je tudi obiskal stareje na domu in
jih blagoslovil.
Oktobra smo se v okviru misijonskih dogodkov spomnili
zgodovine in razvoja cerkvenega petja v nai upniji
od njene ustanovitve naprej. Prepevale so vse do sedaj
delujoe pevske zasedbe v nai upniji - od najmlajih
Angelkov do najstarejih pevcev. Pridruili so se nam
tudi vsi nekdanji e ivei pevci, ki so v preteklosti s
petjem sodelovali pri liturginem bogosluju. Z nami sta
bila tudi naa misijonarka - sestra Grazyna, in Danijel
Lasbaher - nadkofijski referent za cerkveno glasbo in
umetnost.
Novembra, natanneje 3. 11. 2017, smo vstopili v mesec
praznovanja 50-letnice posvetitve nae upnije in hkrati
prieli s misijonsko devetdnevnico.
K slednji smo vse farane povabili z nagovori in
predstavljenim programom za vsak dan. Nai misijonarji
so ob prietku devetnevnice uradno 'prevzeli kljue'
upnije in tako skupaj s farani vstopili v sklepno
dejanje letnega misijona. V tem milostnem asu smo
skupaj odkrivali in poglabljali lepoto kranske vere in
naih ivljenj, soasno pa je lo za duhovno prenovo
upnije, poglobitev in utrditev vere vseh verujoih ter
klic oddaljenim in neverujoim, da bi odkrili Boga, ki
Novice t. 76 - 4/2017; december 2017

jih aka, in se vrnili v njegov objem. Misijon so velike
duhovne vaje vse upnije. Zato upamo, da niste zamudili
te prilonosti, ki se ponudi le priblino vsakih 10 - 15 let.
V asu misijonske devetdnevnice so se zvrstili tevilni
dogodki: molitev hvalnic z vsakodnevnim aenjem
Najsvetejega, sv. maa z misijonskim nagovorom
(vsak dan), misijonarji med ljudmi - obiski na domu,
druinski misijonski dan s kosilom iz nahrbtnika,
druenje mladin-cev in tudentov z misijonarji ob kresu,
sv. maa z nagovorom za babice in dedke, molitev za
vse rajne upljane na pokopaliu Slivnica, sreanje
misijonarjev z molitveno skupino, pogovor s patrom
Brankom Cestnikom, sreanje misijonarjev s sodelavci
Karitas, moki veer z gostom, veer za zakonce z Vilmo
in Danijem Siterjem, enski veer s sestrama Annyo in
Grazyno, verouna sreanja z misijonarji, upnijski
spokorni dan s postom.
Misijonarji in povabljeni gostje so nas s svojimi
vsebinami, nagovori in pogovori globoko obogatili. Veseli
smo, da so z nami delili tudi svoje ivljenjske zgodbe,
izkunje, svoje znanje in globoko vero.
12. 11. 1967, torej pred 50 leti, je bila Martinova nedelja
- slovesna nedelja posvetitve cerkve. Na slovesnosti se
je, kot izhaja iz kronike, zbralo priblino 3.000 ljudi iz
upnije in okolice. Na praznovanju letonje 50-obletnice
nas ni bilo toliko, vendar dovolj, da bomo e naprej
upnijsko obestvo z mono vero, upanjem in ljubeznijo.
Veseli in ponosni smo na delo naih faranov, ki so
zmogli, zbrali moi in zgradili cerkev v izredno tekih
asih. Gradnja cerkve, dograditev, obnova in vse, kar se je
v 50-ih letih dogajalo v upniji sv. Joefa Delavca Rae,
je sad tevilnih darov in tisoerih ur prostovoljnega dela,
znanja, portvovalnosti prizadevnih ljudi, ljubezni do
domae cerkve in goree molitve.
S slovesno sveto mao - vodil jo je nadkof Alojzij
Cvikl - in somaevanjem duhovnikov smo sklenili letonji
misijon.
elimo vam prijetno branje!
NOVICE OBINE RAE-FRAM
Sledilo je skupno obestveno kosilo v gasilskem domu
Rae, popestreno s kulturnim programom. Vsi farani so
prejeli tudi Bilten, ki je izel ob tako pomembnem jubileju
- 50. obletnici posvetitve nae cerkve. Zahvala gre zlasti
trem pogumnim enskam, ki so se lotile tako tekega dela
in zbrale ter zapisale zgodovino nae upnije - Alenki
Mustafa, Evi Mustafa ter Simoni Napast.
Hvala tudi Obini Rae-Fram in upanu Branku
Ledineku za vse donacije in podporo za delovanje cerkve.
Hvala, da nam prisluhnete in pomagate s svojim delom in
naklonjenostjo duhovnemu ivljenju v kraju.
Posebno zahvalo izrekamo e Vlasti Majari, ki je
izdelala udovito maketo nae cerkve (glejte strani 29 -
30; op. ured.), v katero je vloila ogromno ur svojega dela.
S svojim izdelkom je dodatno polepala nao upnijsko
cerkev.
Hvala naim misijonarjem in naemu upniku za
vse, esar smo bili deleni tudi mi, lani upnijsko
pastoralnega sveta. Menimo, da smo bili deleni mnogih
lepih in dobrih stvari, besed, podpore in spodbude ter rasti
v veri.
Iskrena in velika hvala, skratka, vsem, ki ste v tem
misijonskem letu kakorkoli pomagali, sodelovali, molili
za nas ter nas podpirali pri vseh naih prizadevanjih, da
delimo dobro, da sejemo sadove misijona naprej. Preve
je namre vseh sodelavcev, da bi jih natevali poimensko,
saj bi v tej masi lahko koga nehote spregledali, zato naj
velja: Bog, povrni vsem, ki ste nam stali ob strani!
Janja OTI, PS
Oratorij za otroke in mlade
Ideja o oratorijskih dnevih je bila v nas mladih in starih
otrok prisotna e nekaj asa, dokonno pa je dozorela
v asu misijona. Skupaj z misijonarji in predstavniki
upnijsko pastoralnega sveta smo se odloili, da bomo
izvedli dva dneva, enega za otroke in enega za nas,
stareje, mladinsko in tudentsko skupino.
Foto: Robert Emeri
Najprej smo z bratom Jokom imeli kraji 'kurs' o nai
veri, nato pa sta sledila uvod in priprava naega prvega
misijonsko-oratorijskega dneva.
Animatorji smo postali kar vsi udeleenci, ki nas je bilo
okrog dvajset. Nekateri smo e imeli izkunje s pripravo
47
 NOVICE OBINE RAE-FRAM
oratorijev za otroke, drugi so se s tem sreali prvi.
Razdelili smo se v tri skupine - dramska igra na elu z
nao Lucijo Mari, delavnice, ki jih je vodila Ana Vogrin
in velika igra, ki sem se je lotil avtor tega prispevka.
Skupaj smo tvorili voditeljski trio, ki smo ga poimenovali
kar iz zaetnic naih imen, torej LAK.
Trio je sodeloval z naim vodstvom in seveda z
animatorji. Z otroki smo peli in skakali pri bansih,
debatirali pri katehezah, izvajali kemijske eksperimente,
pekli pecivo, izdelovali vzglavnike, skupaj pojedli kosilo
in dan zakljuili s sveto mao. Kljub temu, da je bila
veina mladincev v vlogi animatorjev prvi, s(m)o se
odlino odrezali. Mislim, da je to prava mala garancija,
da bi nam tudi celoten oratorij v poitnikih dneh dobro
uspel.
Klemen HAMERAK
upnija sv. Joefa Delavca Rae se iskreno
zahvaljuje vsem posameznikom in lanom vseh
sodelujoih drutev, ki so na kakren koli nain
pripomogli k obhajanju praznika 50-letnice
upnije in pri uspeni izvedbi ter zakljuku
letnega misijona.
Bog povrni vsem za vsa dobra dela!
V imenu upnije:
Robert EMERI, upnijski upravitelj
Praznovanje in ~estitke
Martinova nedelja je e sama po sebi posebna, vendar
je bila letonja posebej bogata zaradi zlatega jubileja
upnijske cerkve v Raah. V okviru zgodovine planeta je
to nezaznavna doba, a drugae gledamo na to obdobje z
osebnega vidika. To je lep in astitljiv kos asa in tisti,
ki smo ga bolj ali manj skupaj preivljali, smo se ga
zares razveselili. Bilo je prvovrstno praznovanje. Zares
iskrene estitke vsem pripravljavcem, organizatorjem in
izvajalcem. Mnogi izmed njih so se e trudili z menoj
tistih dvaintrideset let in pol, ko sem bil upnik, a ob
tem praznovanju je bilo mnogo novih obrazov, ki so me
oarali s svojo zagnanostjo in srnostjo prizadevanj, da je
slovesnost zablestela.
Vem, da je bil pogonski motor s sedemletnim staem
zagnan, mladosten upnik Robert Emeri, na kratko
Robi, ki si je celo upal izvesti celoletni misijon. Tega na
upnijski ravni e nisem zasledil; lansko leto je imela
nekaj podobnega kofija Murska Sobota na kofijski ravni.
Silen zalogaj, pod katerim so se potili nekateri prijatelji in
kolegi iz moje izvorne upnije in vzdihovali, tukaj pa ste
to veliko re izvedli sijajno - s podporo bratov kapucinov
Joeta in Jara ter sester Mojce in Grazyne.
48
Vodilo, ki ste ga izbrali: 'Ustavi se! Umiri se! Bog te
aka!' je zadelo v srce dananjega asa, ko hitimo na vseh
podrojih in ravneh in najvekrat niti ne za ciljem, ampak
hitimo kar tako, morda zgolj zato, ker je to nekako v modi.
Ustaviti se je lahko zelo tvegano poetje, ker te sooi s
tistimi remi, ki ti niso ljube, ki jih raje ne bi videl in te
plaijo. In vendar ste se mnogi ustavili in uzrli stvari, ki
so vam pokazale nove smeri, nove poti in drugane misli.
Marsikomu je e teje umiriti se, ker se to zunanje
hrumenje samodejno prenaa v lovekovo notranjost in
rui njegov stik s samim seboj, kar posledino povzroi
izgubo stika z blinjim in z Bogom. Za uresniitev
samega sebe - da lovek postane bolj on in v polnosti
lovek - je neizogibno umiriti se, zaznati se, zautiti se,
ker je to izhodie za temeljno hrepenenje, ki je v nas, da
bi bili sreni. Ampak kaj, ko gledam sodobnike, jim je to
odve, jih ne zanima, ker so bolj zanimive (beri: draljive,
tj. take, ki povzroajo draljaje) druge rei in za umiritev
'ni asa'. Mnogi oitno mislijo, da bi prenehali obstajati,
e bi umirili sebe in okolico. Opaam, da vse ve ljudi
bei pred umiritvijo kot pred smrtjo in ne vedo, da s tem
beijo pred osebno sreo.
In Bog aka, brez reklam in hrupa. Zanimivo je, da
aka na loveka v vseh stvareh, ki so na zemlji, ker jih je
namenil loveku, a lovek tega ne vidi, ker se je predal
dirjanju in hrupu, kjer se mu zdi, da je srea. Ko bi ga znali
videti v vseh stvareh, ki so nam dane, bi se to bogastvo
pomnoilo in osreilo nas in blinje. ele, ko se ustavimo
in umirimo, opazimo, da je On ves as hodil z nami.
Osebno sicer nisem bil deleen mnogih sreanj,
nagovorov in prireditev, a mi je ob praznovanju vse to
zasijalo iz vzduja, ki smo ga na zlatem jubileju upnije
uresniili. In e za eno pomembno spoznanje sem
bogateji: kako blagoslovljena je bila moja odloitev pred
sedmimi leti, da se umaknem iz upnije. Kako drugae je
potekala prenova cerkve, postavitev mozaika in mnogih
drugih pridobitev, kot bi, e se to ne bi zgodilo. Takratni
razlogi so bili drugani, a Bog obrne vedno vse v dobro,
e mu zaupamo.
estitke Robiju Emeriu, da je na novo zaoral in
obdeluje pripravljeno bojo njivo pod lujo celoletnega
misijona.
Mirko RUI,
upokojeni raki upnik
Novice t. 76 - 4/2017; december 2017
 NOVICE OBINE RAE-FRAM

ZDRAVJE - NAE NAJVE^JE BOGASTVO

Prosim, ne sedite na problemu!
Tokrat sem se odloila, da bralce opozorim na precej
pogosto navado (predvem med mokimi), ki lahko ima
zelo neprijetne posledice. Mislim na nonjo denarnice
v epu na zadnjem delu hla (na zadnjici). To lahko
povzroa teave na kosteh in miicah, prav tako pa vpliva
tudi na nevroloki sistem.

Najbolje za vae zdravje je, da denarnico nosite v

katerem od sprednjih epov ali v torbici. Vasih lahko e
majhne spremembe zelo olajajo ivljenje.

Poloaj medenice in hrbtenice med
sedenjem na denarnici (vir: internet)
Vsak, ki, denimo, najmanj pol ure vozi tako, da sedi
na denarnici, je lahko kandidat za 'sciatino' boleino
(boleino po n. ischiadicusu) ali za boleino v kriu.
Zaradi neenake viine sednih kosti se mora namre pri
tem spremeniti poloaj hrbtenice in vseh mehkih tkiv
v njeni okolici (miic, tetiv, ivcev, il in fascij), ki se
morajo temu nenaravnemu poloaju prilagoditi.
Imejte se radi in radi se gibajte! Gibanje je ivljenje!
Za vsa dodatna vpraanja smo vam na voljo v Vivagib,
zasebni fizioterapiji d.o.o., Gozdna ulica 24, Rae. na
telefonski tevilki 02/609-7381, 040/799-733, e-mail:
vivagib@gmail.com. Najdete nas tudi na spletu https://
www.vivagib.si ali na facebooku.
Alenka DAJMAN, univ. dipl. in. zoot, dipl. fiziot.,
terapevtka ortopedske medicine in manualne terapije

ZIMA JE PRILA
(slovenska ljudska pesem)

Zima je prila,
sneg leti z neba,
je puava zemlja vsa.

Mraz prihaja z njo,

hud moak je to,
nam pa ni hudo ne bo.

Mrazek prava re,

mi gremo za pe,
pa ne more nam ni ve.
Zimi v pozdrav!

elimo vam prijetno branje! 49

 NOVICE OBINE RAE-FRAM

PISALI STE NAM

Mlada Ela iz Morja in tenis vije, kjer prav tako niza tevilne uspehe. Je ena redkih
tenisaic v Sloveniji in tujini, ki se tako mlada udeleuje
Pred nekaj ve kot dvema letoma je herka Ela trdno tekmovanj otrok do 12 let (tri leta stareje deklice) in
zagrabila teniki lopar in zaela resno trenirati. Ker je igra na celo teniko igrie in z normalno tenis ogico.
bil njen ati profesionalni igralec nogometa in je Ela e v V mesecu septembru 2017 se je Ela udeleila mednarod-
plenikah spremljala brata in sestro na tenikih turnirjih, nega turnirja (neuradnega svetovnega prvenstva) v Umagu
je najbr mogoe zakljuiti, da ima tudi ona port e v in po sedmih zaporednih zmagah osvojila 1. mesto v svoji
krvi, kot reemo. In res strokovnjaki so jo takoj ocenili kategoriji (do 9 let), kar predhodno ni uspelo e nikomur iz
kot velik potencial in opazili njeno neverjetno sposobnost Slovenije.
koncentracije, ki jo premore e pri tako mladih letih.
Na osnovi teh ugotovitev smo se kmalu odloili, da bomo
v Elinem tenikem razvoju ubrali nekoliko drugano pot,
saj je vse kazalo na to, da je smiselno razmiljati in poskusiti
na nain, da zapusti skupinske treninge in nadaljuje bolj
individualno. To pa seveda ni enostavno. Dejstvo je namre,
da je stik z otroki pomemben, hkrati pa je tenis individualni
port in je treba najti pravo kombinacijo treningov.
V zelo pomembni fazi smo spoznali vrhunskega trenerja
iz Srbije (Slobodan Poznan), ki sedaj redno spremlja Elin
razvoj. Mlada tenisaica ga obiskuje nekajkrat letno,
prav tako pa nekaj kvalitetnih treningov opravi e v
sosednji Avstriji, kjer se redno udeleuje tudi turnirjev. Od
letonjega poletja dalje pa sodeluje oz. je njen teniki del
treningov prevzel Gregor Ficko, sicer glavni trener v TK
Krko in eden najboljih trenerjev v Sloveniji. Odkar se
je zaela Elina portna pot, za njeno fizino in motorino
pripravljenost skrbi dekliin oe Peter Plonik, kar mu je v
veliko veselje.

Ela Plonik s pokalom, na najviji stopniki,

ob predsedniku Slovenije in med igro

Trenutno se pripravlja na e nekaj mednarodnih tek-

movanj in se veseli poitnikega tenikega campa, kjer bo
delala z vsemi svojimi trenerji, ki ji pomagajo in ji dajejo
Za vrhunsko portno pripravljenost je potreben trening, maksimalno znanje ter nudijo podporo na njeni razvojni
trening in e enkrat trening poti v portu, ki ga obouje!

Kljub dejstvu, da Ela veliko asa in energije vlaga
v treninge, je e vedno odlina uenka, ki v oli uspeva
nadoknaditi vse, kar zamuja zaradi aktivnega portnega
udejstvovanja in posledinega obasnega izostajanja od
pouka. Najveji problem predstavljajo tevilne in dolge
vonje na treninge in turnirje ter seveda s tem povezani
stroki. Nekaj potrebnih sredstev in opreme je sicer e
dobila od manjih sponzorjev in japonske tenike znamke
Talson, kljub temu pa je sestavljanje finanne konstrukcije
nenehen pomemben del zgodbe.
Ela je v svoji konkurenci v Sloveniji trenutno ne-
premagljiva, razen tega pa tekmuje e v treh kategorijah
Vsem nam veliko pomeni, da je posluh za Eline uspehe
v obliki delne finanne podpore pokazala tudi matina
obina. Hvala!
Mia TUEK
Potrebujemo mo~, da spreminjajo stvari, ki jih
lahko spremenimo, pogum, da sprejemamo stvari,
ki jih ne moremo spremeniti, in modrost,
da razlikujemo med tem dvojim.

50 Novice t. 76 - 4/2017; december 2017

 NOVICE OBINE RAE-FRAM
Ra~ki tek 2017 v spomin na Andreja Mandla
Drugo nedeljo v septembru, natanneje 10. 9. 2017, smo se ljubitelji teka zbrali pri Lovskem domu Rae, na startu 3.
Rakega teka. Obenem je lo za prvi tek, posveen Andreju Mandlu, lanskega decembra nenadoma preminulemu pobudniku
t.i. Rakega teka, njegovemu organizatorju in velikemu loveku, ki je bil tudi sam vnet teka. Vsi, ki smo Andreja poznali,
smo tekli tudi z mislijo nanj in na njegovo srnost.
Tekli smo po naem prelepem krajinskem parku in sicer na dveh razdaljah: na 3,2 km in 8,5 km. Doseenega asa
udeleencev nismo merili, saj smo tekli za duo, v ospredju pa je bilo predvsem druenje.
Na portno-spominski prireditvi se je zbralo priblino 150 tekaev in tekaic ter spremljevalcev, kar je bilo ve kot enkrat
ve od lani, ko nas je bilo 60.

Skupinski posnetek tekaev in organizatorjev Rakega teka 2017

Takega tevila resnino nismo priakovali in bili smo nemalo preseneeni nad odzivom. eprav nas je tako mnoino
zanimanje za tek razveselilo, nas je po drugi strani spravilo tudi v majhno zadrego, saj nismo imeli dovolj majic, da bi jih
lahko razdelili vsem udeleencem, zaradi esar se opraviujemo.
Kakorkoli e - v udovitem vremenu smo vsi uivali lepote neokrnjene narave, obenem pa premagovali kilometer za
kilometrom. Po teku smo se vsi zbrali pri lovskem domu, pomalicali, se e malo pomenili in razli z obljubo, da se znova
vidimo naslednje leto.

Start teka Skupina Mladi upi

Za organizacijo teka poskrbita skupina Mladi upi in Krajevna skupnost Rae; prvi smo poskrbeli za oznaitev prog, drugi
pa za majice, malico in organizacijo. KS Rae gre tudi zahvala za vso finanno in organizacijsko podporo. Brez skupine
Mladi upi in njihovih druinskih lanov, ki so pridno tekli in pomagali pri organizaciji, si prireditve prav tako ne znamo
predstavljati. Hvala Mesariji Skodi za hrenovke ter Tiskarni Rojko za plakate. Predvsem pa seveda iskrena hvala vsem, ki
ste prili in se s tem poklonili spominu na Andreja Mandla ter pokazali, da je takna prireditev dobrodola.
Upamo, da se septembra prihodnje leto v e vejem tevilu vidimo na Rakem teku 2018.
Ne pustim, da ivljenje tee mimo mene, zato teem z njim in to z nasmehom.
Alenka RINER - IBILA
Mladi upi Rae

elimo vam prijetno branje! 51

 NOVICE OBINE RAE-FRAM
Razstava likovnih del Angele Medved
V Beli dvorani gradu Rae je bila 13. 10. 2017 otvoritev razstave likovnih del slikarke Angele Medved (27. 5. 1932 -
3. 4. 2017), ki je slikala z nogami.
Od rojstva je bila invalid in ni mogla uporabljati rok. Imela je eljo in trdno voljo, da bo z nogami opravljala vsa dela, ki
jih drugi opravljamo z rokami, kar ji je tudi uspelo. e v rani mladosti se je nauila pisati, plesti in ivati z nogami. Izdelala
je neteto prtikov, jopic, puloverjev, makramejev ipd.
Po 50. letu starosti je na pobudo Stanke Glavan, ki je - al - tudi e pokojna, priela slikati. V svetu likovne umetnosti
se je znala kot samouk. Pomagala si je s knjigami, ki ji jih je prinesla neakinja. Potem je obiskovala likovni teaj na
Andragokem zavodu Maribor. Kasneje jo je nekaj asa uila uiteljica iz Srednje trgovske ole Maribor, Nataa Napast.
Angela Medved je bila lanica Drutva invalidov in paraplegikov v Mariboru in se je vsa leta udeleevala likovnih
delavnic, ki jih je organiziralo navedeno drutvo. Imeli so tudi mentorja, ki ji je svetoval in pomagal pri njenem likovnem
ustvarjanju.
S svojim skromnim znanjem je poskuala izraziti sebe in svoj ut do vsega lepega. Najprej je slikala s tempera barvami.
Njena najbolj znana slika v tempera tehniki so torklje; gre za izdelek, ki je bil razstavljen v ve dravah, tudi v Argentini.
Risala je tudi akvarele, kasneje pa je slikala z akrilnimi barvami in oljem na platno. Bila je ljubiteljica cvetja in narave, zato
je to tudi najraje upodabljala. Narisala je neteto slik z motivi cvetja, hi, tihoitja in krajine. V njenem ve kot 30-letnem
ustvarjanju je nastalo ve kot tiso slik.

Iz bogate likovne dediine Angele Medved

Foto: Simona Antoli

Svoje risbe je Angela Medved razstavljala vsako leto na ve samostojnih razstavah in skupinsko po razlinih krajih v
Sloveniji in tujini (v Mariboru, Ljubljani, Murski Soboti, Slovenj Gradcu, Zaplani, Kamniku, Petrovah, Hoah, Slivnici,
Hotinji vasi, na Vrhniki, Pragerskem, v Celju, Zagrebu, Rovinju, Budimpeti, Pragi, Buenos Airesu ipd.).
Najbolj je bila ponosna, da je postala lanica Drutva umetnikov, ki riejo z usti in nogami, s sedeem v Liechtensteinu,
ki ima sedaj e ve let podrunico v Ljubljani. Neumorno je risala motive, ki jih je imela rada in vsako leto je poslala v
Liechtenstein ve kot 20 slik, vasih tudi dvakrat letno.
Bila je polna ivljenjske energije. Imela je e veliko nartov, ki jih je elela uresniiti, vendar ji je smrt dober mesec pred
85.rojstnim dnem to prepreila.
e bi bila Angela Medved z nami na otvoritvi razstave, bi nam s ponosom, dobro voljo in nasmejanim obrazom pokazala
svoje slike in nam povedala, da je skoraj vse mogoe, e si to res elimo.
Otvoritev razstave je popestril Meani pevski zbor KUD Rae pod vodstvom Ervina ege, Matic Trko je zaigral na
klavir, Ana Gerenik pa je predstavila delo Angele Medved.
Helena Mehle je prebrala likovno kritiko slikarskega dela Angele Medved, ki jo je pripravil likovni kritik Jaka Racman.
Otvoritve razstave so se udeleili tudi direktorica Zalobe Unsu iz Ljubljane Klara Soos in tevilni ljubitelji umetnosti.
Po ogledu razstave so obiskovalci ob kozarku dobre kapljice in prigrizku obujali spomine na Angelo Medved in njeno
delo. Sliati je bilo veliko besed spotovanja in obudovanja.

52 Novice t. 76 - 4/2017; december 2017

 NOVICE OBINE RAE-FRAM

Utrinki z otvoritve razstave v Beli dvorani gradu Rae foto: Jernej Srebrni

Ob koncu bi se elela zahvaliti Obini Rae - Fram, da mi je omogoila pripraviti razstavo v Beli dvorani, ter Marjetki
Kristl in sorodnikom, ki so nudili pomo pri tem in pri pogostitvi.
Darinka MEDVED GERENIK,
organizatorka

Podprite ob~inska dru{tva, ker vas ni~ ne stane

Drutveno dogajanje je pomemben del ivljenja v vai obini. Veliko obanov je tudi lanov obinskih drutev, ki s
ponosom in vnemo skrbijo, da je vsakdan v obini lepi, varneji ali portno in kulturno pestreji. In vsakdo, ki plauje
dohodnino, lahko tem drutvom e dodatno pomaga in sicer tako, da jim podari do 0,5 % svoje dohodnine. To ga ni ne
stane, pomeni pa veliko.
V vai obini je 12 takih drutev, ki jim lahko podarite del svoj dohodnine in s tem pomagate pri njihovih prizade-
vanjih. e se za to ne odloite, gre vaega pol odstotka nazaj v proraun. Tam vsako leto ostane ve kot 4 milijone evrov,
neporabljenih, eprav verjamemo, da bi jih ravno vaa drutva znala najbolje in najkoristneje porabiti.
Vsakdo se verjetno najprej spomni krajevnih prostovoljnih gasilcev; ti si vedno zasluijo pomo. Ima pa najbr
vsakdo (poleg gasilcev) e kakno svoje najljube obinsko drutvo; tudi temu lahko podarite svojega pol odstotka. e
bi radi pol odstotka svoje dohodnine razdelili med ve drutev, lahko storite tudi to - izberete jih lahko do najve pet.
Kako lahko darujete? Preprosto. To lahko storite preko sistema e-Davki ali se pozanimate pri drutvih samih. Lahko
pa obiete spletno stran dobrodelen.si. Tam vas aka seznam vseh drutev iz vae obine - poiete jih po potni
tevilki, oznaite jih, vpiite svoje podatke, si natisnite obrazec in ga do konca leta odnesite ali poljite na finanni urad.
Vaa odloitev velja do preklica oziroma spremembe prejemnikov.
Bodite dobrodelni e letos, da bo e naslednje leto tudi zaradi vas ivljenje v obini e lepe, bolje, varneje.

Uro BONEK,
CNVOS - Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij Slovenije

Ne dopustite, da bi katerikoli ~lovek, ki je pri{el k vam, ne od{el od vas vsaj malo sre~nej{i.
(mati Tereza)

Biti pripravljen je veliko, znati ~akati je {e ve~, izkoristiti pravi trenutek pa je bistvo.
(Arthur Schnitzler)

elimo vam prijetno branje! 53

 NOVICE OBINE RAE-FRAM
Reformacija v Ra~ah
Dovolite, da v vaem lokalnem asopisu zapiem nekaj besed o dogodku, ki sva ga z eno in kolegi doivljala v gradu
Rae. Posebej bi to elel storiti zaradi tega, ker drugi mediji, tudi Veer, tega izvirnega dogodka niso zaznali.
Nekje sredi oktobra sva bila nemalo preseneena, ko je Radio Maribor napovedal proslavo ob 500. obletnice reformacije
v rakem gradu. Ker imava v obini Rae-Fram prijatelja, Antona in Joico Planjek, ki sta aktivna lana KUD dr. Pavel
Turner Fram, sva ju povpraala, ali navedena radijska informacija dri. Navdueno sta pritrdila, nama razloila tudi
podrobnosti in naju povabila na proslavo, ki je bila napovedana za 20. oktober. Naj ob tem povem, da sva pozneje od
drugih izvedela, da je prav Anton Planjek dal to idejo, organizatorji proslave pa sta bili kulturno umetniki drutvi iz Ra
in Frama ter Obina Rae-Fram. Poleg pevskih zborov naju je zelo pritegnil del proslave, ki se je nanaal na protestantsko
oziroma evangeliansko bogosluje.
Bil je kar hladen petek zveer, ko sva se s kolegi iz okolice Ptuja pripeljala v Rae. Kot vedno, nas je tamkajnji grad tudi
ob vnovinem obisku navduil - tokrat pa e posebej, saj je zaradi osvetljene kapelice ponujal obutek miru in drugane
intimnosti. Ljudje so se v priakovanju obreda tiho in spotljivo pogovarjali, gospa v rnem pa nas je zadrevala zunaj. Ko
je napoila ura bogosluja, se je postavila pred vrata in se z vsakim posebej rokovala, se predstavila in ga vljudno povabila.
Bila je duhovnica Vladimira Mesari Jazbinek.
Na enak nain smo se na koncu pred vrati kapele tudi
poslovili od nje.
Na klopeh nas je akala broura na dveh straneh, s pro-
gramom bogosluja in besedili pesmi. Vsi smo lahko na glas
sodelovali; pri petju so nas vodili zbor na koru, duhovnica
in glasbena spremljava. Imajo oltarsko berilo, osnovna sveta
besedila so enaka kot pri katolikih maah, ni obhajila, obred
pa je veliko kraji Katolikih ma se spomnim iz otrotva,
zelo so podobne (morda so se sedaj kaj spremenile?). Tedaj
me je najbolj motilo dolgo kleanje, ki ga tukaj ni bilo. Ko pa
je duhovnica pela, je bilo posebej sveano in veselo!
Nadaljevalo se je na koncertu v slavnostni Beli dvorani
gradu Rae, kjer smo prisluhnili sedmim zborom in vokalnim
skupinam. Prvi so nastopili skupaj z otroki, ki so se najbolj
izkazali pri petju himne. Odpeli so tudi nekaj Trubarjevih
pesmi, ki so jih za to proslavo posebej vadili.
Utrinek iz udovite grajske kapelice
Foto: Duan Purger

VS Virtus (KUD dr. Pavel Turner Fram)

Del udeleencev in udeleenk dogodka v Beli dvorani gradu Rae

VS Fantje na Vasi (KUD Rae)

Kvartet Non-stop (KUD Fram)

MePZ KUD dr. Pavel Turner Fram Foto: Majda Kmetec (vsi posnetki iz Bele dvorane)

54 Novice t. 76 - 4/2017; december 2017


Posebno doivetje je uprizoril gost iz teh krajev, dr. Ale
Maver, sicer odlien poznavalec teologije in zgodovine
sploh. Na zelo zanimiv in verodostojen nain je predstavil
zgodovino protestantizma, pomen Primoa Trubarja,
Martina Luthra in drugih velikanov reformacije. Izpostavil
je najbolj bolee obdobje zaetka protestantizma, ko je
obnaanja katolike Cerkve pripeljalo do odpora ljudi in
posebej Luthra. Slovenija je dobila prvi prevod biblije,
slovenski jezik, kulturo in e kaj. To je imelo svojo ceno
v dolgoletni krvavi vojni v Nemiji, prilo je do grobih
pregonov protestantov v Sloveniji. Dr. Maver je posebej
izpostavil naine delovanja Rima, ki je zbiral odpustke
za grehe ljudi in s tem denarjem, poleg ostalega, gradil
razkono cerkev sv. Petra. Reformacija je bila po njegovem
preprianju koristna ne samo iz razloga, da preprei te
anomalije, ampak tudi zaradi tega, ker se je katolicizem -
hoe noe - iz tega nekaj nauil in spremenil nekatere
NOVICE OBINE RAE-FRAM
dogme. Kot kae, se to pozablja - po Evropi se namre
spet kopiita bogastvo in oblast Cerkve; morda danes
reformacijo potrebujemo e bolj!?
Takole bi strnil svoj pogled: super veer, mala ola
verske zgodovine, zelo domiseln nagovor upana Branka
Ledineka, vrhunski kulturni program, s katerim zbori e
dobesedno razvajajo domaine. Bogosluje pa je bilo pravi
koncert petja z bogato vsebino in dovolj nevsiljive svetosti.
al, (pre)malo je bilo prisotnih domainov in nobenega
duhovnika iz RKC. Tudi samozadostnost je lahko greh.
Organizatorji so povedali svoje odprto in poteno. Proslavo
so povzdignili nad lokalno raven, zato jih je potrebno javno
pohvaliti, prav tako tudi vse udeleence ter povezovalko
programa Patricijo Simrajh, ki je blestela. Na enaki ravni je
bila tudi pogostitev. Hvala.
Ivo ERCEGOVI, Ptuj

Novo v Ra~ah: otvoritev kozmeti~nega studia 'Katja'

Medicinska pedikura zdaj ponovno v Raah
V Raah je v zaetku oktobra 2017 vrata odprl nov Kozmetini studio 'Katja', Katja Frelih s. p., ki se nahaja v 1.
nadstropju kavarne Street Caffee na Ljubljanski ul. 43 v Raah, tik zraven frizerskega salona FA-NI Nina Fale s.p.
V moderno opremljenih prostorih novega kozmetinega studia vam, s pomojo najnovejih pripomokov ter z veliko
mero strokovnosti in znanja, po ugodnih cenah nudimo vse storitve za zdravje, nego in lepoto vaega telesa:
- medicinska pedikura: odstranitev trde koe na petah, skrajanje in oblikovanje nohtov, nega problematinega stopala,
zdravljenje glivinih nohtov, sanacija kurjih oes, natiskov brez bolein;
- naravna manikura: skrajanje in oblikovanje nohtov s pilico, oblikovanje obnohtne koice, nega rok in nohtov z
negovalnim oljem in kremo za roke ter lakiranje po elji;
- lienje: dnevno, veerno in porono;
- masaa telesa, hrbta in vratu: z masao izboljujemo splono poutje, vplivamo na koo, skeletne miice, krvni obtok,
sklepe ter obsklepne miice, podkono maobno tkivo, ivni sistem in na duevno poutje;
- masaa obraza, vratu in dekolteja: masaa obraza ima veliko pozitivnih uinkov na koo in tudi na psihino poutje.
Pomaga pri hidraciji koe, poivi polt, razstruplja, upoasnjuje nastajanje gub, sproa, pospeuje izloanje toksinov;
- depilacija: sladkorna pasta omogoa hitro in enostavno depilacijo. Je izjemno priljubljena oblika depilacije, saj je
bistveno manj bolea od klasine depilacije, koa pa je pomirjena;
- nega obraza: nega neiste koe z globinskim ienjem in nega zrele koe z anti-age uinkom s profesionalno kozmetiko;
- shujevalni in anticelulitni tretmani: anticelulitna masaa in t.i. body wrapping omogoata bolje prodiranje aktivnih
sestavin v podkoje in tako zmanjujeta videz pomaranne koe;
- rona limfna drenaa po dr. Voddru: rona limfna drenaa je terapevtska tehnika, s katero mehanino (z dotiki)
odstranjujemo odpadne snovi in tekoino iz tkiv ter stimuliramo motoriko limfnih il. Storitev izvajamo tudi v kombi-
naciji z anticelulitnimi tretmani;
- gelish-permanentno lakiranje nohtov: permanentni lak ostane na nohtih do 3 tedne; tako nanos kot odstranjevanje
potekata po sodobni metodi in profesionalno;
- podaljevanje nohtov z gelom (ali korekcija gel nohtov): na voljo imamo pestro izbiro barv za profesionalno urejene
nohte, poskrbimo pa tudi za njihovo unikatno poslikavo.
V kozmetinem studiu 'Katja' lahko kupite tudi
darilne bone za prihajajoe praznike, rojstne dneve
ali kakne druge prilonosti in tako razveselite vae
najdraje.
Vabimo vas, da se naroite (gsm: 031 590 673,
Foto: Peter Frelih

e-naslov: katja.info@gmail.com), mi pa se bomo

z veseljem potrudili upraviiti vae zaupanje. e
namig: na FB strani 'Kozmetini Studio Katja'
vas vsak mesec akajo nove akcije in ugodnosti -
izkoristite jih!
Katja FRELIH

elimo vam prijetno branje! 55

 NOVICE OBINE RAE-FRAM
V Ra~ah vabi Wute wooden line
Novo, veno, atraktivno: leseni unikatni izdelki (nakit) nedale od vaega domaega praga
elja po ustvarjanju in razvijanju umetnike ilice je v nai druini e od nekdaj zelo velika, a vendar v preteklosti ni bilo
pravega asa in prostora za tovrstno dejavnost. Leta 2007 smo se preselili v Rae, kjer imamo v hii prirono delavnico. Ta
selitev se je izkazala kot velika pozitivna sprememba v naih ivljenjih, s pridobljenim prostorom in posledino monostjo
ustvarjanja pa so se zaele porajati tudi nove in nove kreativne ideje.
Kadar ivi ob ljudeh, ki v sebi nosijo ustvarjalni naboj, je nemogoe, da te ta energija ne bi pritegnila in vsrkala vase
ter e v tebi samem izzvala nemira. Slednjega najbr v osnovi vsakdo od nas skriva v sebi, eprav se ga marsikdo sploh ne
zaveda, ga zlepa ne prepozna in ga morda celo nikoli ne izkoristi.
V nai druini tako mama s svojimi spretnimi rokami rada poskrbi, da nas ob hladnih dnevih pogrejejo njeni topli pleteni
volneni izdelki in da so nae mize prekrite s udovitimi kvakanimi kreacijami. Oe je svoje prste in svoj glasbeni talent
izuril v igranju harmonike, svoje misli pa je e od nekdaj sproal s slikanjem v tehniki olje na platnu. Kmalu sem se zaela
zavedati druinskih ustvarjalnih danosti ter sklenila slediti notranjemu obutku, ki mi je govoril, da se bo nepopisna srea
ob ustvarjanju neko izraala tudi skozi moje izdelke. Veseli me, da je napoil as in so izpolnjeni pogoji, da lahko zanem
ustvarjati in si drzniti izpolniti eljo po kreiranju.
Z oetom sva iz skupne ljubezni do vsega naravnega, predvsem pa iz ljubezni do lesa in ustvarjanja, poskusila rono
izdelati najin prvi skupni projekt - lesen prstan, ki je bil okrogle oblike in tudi sicer na videz povsem obiajen. Kljub temu
pa je obenem bil tudi zelo poseben, saj naju je zelo zblial v kreativnem smislu in nama dal zagon za nadaljnje ustvarjanje.
eprav je omenjeni prvi izdelek nastal bolj kot ne iz gole radovednosti, ali bova idejo zmogla uresniiti in kako bova pri
njeni realizaciji funkcionirala v duetu, so obutki ob pogledu na konni rezultat prekosili vsa najina priakovanja. Bila
sva ne le zadovoljna, ampak dobesedno vzhiena, vzporedno pa sva priela dobivati navdihe za nove izdelke, ki jim kar
ni videti konca...
Tako se je zaela razvijati naa udovita zgodba, na katero sem zelo ponosna. Prepustila sva se domiljiji. Dala sva ji
popolnoma prosto pot in s pomojo mojih idej, kreativnosti in zanimanja za modo ter z oetovimi zamislimi in njegovimi
spretnimi rokami priela skupaj ustvarjati edalje lepe, izvirneje, estetsko dovrene, zanimive ter stilsko edinstvene kose
nakita. Kmalu sva nadgradila tovrstno oblikovanje in k lesu dodala e epoxi smolo, kar je ponovno sproilo plaz novih idej
in monosti za kreiranje.
Les kot material naravnost oboujem. Oboujem zaradi njegovega znaaja, vonja, lahkotnosti in toplote, pa tudi zaradi
razlinih odtenkov in naravnih vzorcev, ki se skrivajo v prerezu tega hvalenega in udovitega materiala. Uivam v
oblikovanju nakita in odkrivanju novih monosti, ki ju ponujata les in epoxi smola.
Dovrenost in unikatnost naih izdelkov so potrdili tudi na Obrtni zbornici Slovenije, kjer so najini izdelki doslej e
pridobili cenjeni certifikat unikatnosti (Rokodelstvo, art & craft Slovenija, pod t. 8772-02/17).

Ustvarjamo edinstven rono izdelan lesen nakit iz sLOVEnskega lesa in sicer: ogrlice, obeske za kljue, prstane
(kombinacija lesa in epoxi smole), zapestnice, uhane, srajne metuljke ipd.

Sleherni izmed edinstvenih kosov nakita, ki vam ga lahko ponudimo, izhaja iz nae brezmejne in brezpogojne ljubezni
do narave. udoviti naravi, katere del smo, to ljubezen z dodano vrednostjo tudi vraamo.
Vabimo vas, da sebi ali komu drugemu poklonite kos te neprecenljive lepote narave - na udovit unikaten rono izdelan
lesen nakit, ki nastaja izkljuno iz dreves, zraslih na naih tleh.
Naroila sprejemamo na tel. t.: 070/707-887 (Vesna), vabljeni pa tudi na FB: Wute wooden line.

Stanko in Vesna VUTE

56 Novice t. 76 - 4/2017; december 2017


Kako poskrbeti za na{e hi{ne ljubljen~ke v zimskem ~asu?
Zima je tako reko tukaj, z njo pa tudi mrzli in praznini dnevi. Skupaj z naimi hinimi ljubljenki lahko uivamo v zimskih
radostih, vendar moramo poskrbeti tudi, da jih primerno zaitimo pred mrazom in ostalimi nevenostmi, ki jih prinaa
prihajajoi letni as.
Na mraz so najbolj obutljive notranje ivali, ki najve asa preivijo z nami v stanovanju, mladiki in stareje ivali. Razlika
je tudi med velikimi in dolgodlakimi psi, ki bolje prenaajo mraz, ter manjimi, kratkodlakimi psi in makami, ki se lahko hitreje
podhladijo.
DLAKA
ivali se e same deloma pripravijo na hladneje zimske
dni z menjavo dlake. Pri tem jim lahko pomagamo z
dodatkom omega 3 in omega 6 maobnih kislin ter vita-
mini k prehrani, s katerimi pospeimo rast dlake. Omega 3
in omega 6 maobne kisline, ki jih lahko dobimo v ribjem
olju, pomagajo tudi pri bolj suhi koi in dlaki, ki sta posle-
dici centralnega ogrevanja (predvsem pri notranjih ivalih)
in suhega zimskega zraka. Bolj kvalitetna hrana e vsebuje
vse potrebne vitamine in maobne kisline. Prav tako pa na
suho koo in dlako blagodejno deluje tudi hrana, ki vsebuje
ovje meso, saj je bogata z lanolini, ki mastijo suho koo.
Za dolgodlake pse in make je e posebno neprijeten sneg,
saj se jim na dlaki na trebuhu in med prsti naredijo snene
kepice, ki so nadlene in lahko povzroajo boleino.
Priporoljivo je, da jih e med sprehodom sproti od-
stranjujemo.
OBUTLJIVE TAKE
Med zimo so zelo izpostavljene tudi take. Na mrzlih
tleh nista le vlaga in sneg, ampak tudi sol, pred katero je
potrebno take zaititi.
elimo vam prijetno branje!
NOVICE OBINE RAE-FRAM
Po sprehodu moramo lastniki psov take dobro splakniti
z vodo, dodatno jih lahko zaitimo z zaitnimi kremami.
Za take je zelo nevaren tudi led, ki lahko rani obutljive
blazinice in kremplje. e opazimo, da si je pes na ledu
porezal blazinice na takah, ga je potrebno peljati k
veterinarju, ki mu rane oskrbi in po potrebi zaije.
HRANA
Pozimi svetujemo, da (predvsem zunanji) psi dobijo ve-
jo koliino bolj kalorine hrane. Najbolj primerna hrana so
briketi, saj druga hrana, e je pes ne poje takoj, hitro zmrzne.
Prav tako tudi voda pri nizkih temperaturah hitro zmrzne,
zato jo moramo lastniki zunanjih psov zamenjati vekrat
na dan. Notranje ivali se po navadi ne gibljejo toliko kot
zunanje, prav tako jim ni potrebno porabljati energije za
ohranjanje telesne temperature, zato jim ne damo veje
koliine hrane, saj se lahko zredijo.
TEMPERATURNA RAZLIKA
Ne le nas, tudi ivali zebe, ko pridejo iz toplega
stanovanja ali ute na sve zimski zrak. Pri tem jim
najbolj pomagamo s kakno igro, npr. metanjem ogi-
ce ali palice, da se pes med tekom hitreje ogreje.
Majhnim in kratkodlakim pasmam pomagamo s pla-
kom, ki prepreuje izgubljanje telesne temperature.
Notranje ivali so pri tem bolj obutljive, hitreje lahko
pride do slabega poutja in padca odpornosti, ki lahko
privede tudi do bolezni.
Lastniki moramo biti pozorni, e pri psu ali maki
opazimo nelagodje zaradi mraza. e se ival ne pouti
dobro, bo postala nestrpna, cvilila bo in drgetala. Zunanje
ivali so bolj prilagojene na mraz, saj temperaturne razlike
zanje niso tako velike in tudi njihova dlaka je gosteja.
UTA ZA ZUNANJE PSE
Zelo pomembno je, da zimskemu asu primerno uredimo
tudi uto za zunanje pse. Uta naj bo primerno velika in
izolirana, da toplota ostane v njej. Priporoamo, da je uta
dvignjena od tal, saj tako vlaga ne more vanjo. Uta naj ima
predprostor in vhod ute naj bo prekrit z zaitno zaveso; to
bo zadralo veter, toplota pa bo ostala v uti. Psu ponudimo
tudi toplo in mehko leie in odejo. Pes se bo potem sam
odloil, ali odejo potrebuje ali ne.
ZUNANJE MUCE
Notranje muce so navajene na udobje,
za zunanje muce pa je svet nekoliko bolj krut
57
 NOVICE OBINE RAE-FRAM
Zunanje muce so mrazu izpostavljene bolj kot notranje, zato vsak vir toplote izkoristijo za toplo zavetje.
Med drugim imajo zunanje muce zelo rade topel avtomobilski motor, zaradi esar moramo biti pozimi e posebno
previdni - preden sedemo v avto in se odpeljemo, preverimo, e se kakna muca ne skriva pod pokrovom motorja.

PIROTEHNINA SREDSTVA - aktualno pred prihajajoimi prazniki

Med boinimi in novoletnimi prazniki so - na alost ivali - zelo priljubljena tudi pirotehnina sredstva. Psi, na
primer, sliijo kar trikrat bolje kot lovek in lahko sliijo tudi visoke frekvence, ki jih loveko uho ne zazna. Zato
so pokanje in svetlobni uinki za ivali e posebno neprijetni, saj ne vedo, kaj se dogaja in postanejo preplaene
ter zbegane. Med pokanjem moramo biti lastniki pozorni na znake nelagodja, ki so, med drugim, skrivanje ali
beganje po stanovanju, lajanje, cviljenje in tuljenje, iskanje tolabe pri lastniku, pretirano slinjenje, elja po
begu in nekontrolirano lulanje. Zelo pomembno je, da ival med pokanjem ni sama. Notranje ivali zamotimo
z igro v sobi, kjer se pokanje slii najmanj, priporoljivo pa je prigati tudi radio. Zunanje ivali premestimo
v hio, kjer je pokanje manj slino. Predvsem pa moramo ostati mirni, saj bo le tako ostala mirna tudi ival.

Za kuke, za katere veste, da so v velikem stresu zaradi pokanja pirotehninih sredstev, imamo v ambulanti na voljo
pomirjevalne tablete ali gele, ki jim v taknih primerih lahko pomagajo.

PRIMAVET, veterinarska ambulanta Rae

Primo UTERI, dr. vet. med.

Kako pravilno pripraviti prispevke za Novice?

Prosimo vas, da pri pripravi in posredovanju prispevkov za Novice dosledno upotevate naslednje usmeritve:
prispevki naj bodo vsebinsko ire aktualni;
zaelene so predvsem vsebine, ki se nanaajo na aktivnosti, doseke, dogajanja in zanimivosti, neposredno
povezane z nao obino in obani;
vsebine, ki jih posredujete z namenom objave, naj bodo napisane kratko in jedrnato (optimalna dolina posameznega
lanka je pol strani A4 formata, v primerih veje pomembnosti oz. aktualnosti za irok krog obanov pa je omejena
na eno stran (do maksimalno stran in pol) formata A4; morebitno dodatno poveanje obsega je mogoe le izjemoma
in sicer po predhodni in pravoasni uskladitvi avtorja z odgovorno osebo urednitva);
prispevke posredujte v pisavi New Times Roman, velikost pisave 12, razmah med vrsticami oznake 1, brez
centriranja in vsakrnih drugih vrst oblikovanja tekstov (brez okvirjev, tabel, senenja ipd.),
e-prispevkom priloite od 1 do maksimalno 3 fotografije (in sicer obvezno kot priponko v formatu .jpg, nikakor
pa vstavljenih med wordow tekst!), ki naj bodo pospremljene s kratkimi komentarji in navedbami avtorjev;
med tekstom oznaite - navedite, kam kateri slikovni posnetek, ki ga prilagate kot posebno priponko, po vsebini sodi;
tekstov ali dela tekstov ne piite z velikimi tiskanimi rkami;
prispevke za objavo poljite im prej, po monosti takoj tedaj, ko se nek dogodek zgodi in e lahko o njem pripravite
ustrezen, e 'sve' zapis (ne akajte do zadnjega trenutka!);
prispevkov ne poiljajte po datumu, ki je v vsakem predhodnem glasilu naveden kot skrajni rok;
v primeru predhodne (pred iztekom roka za oddajo lankov) zapolnitve razpololjivega prostora v Novicah bodo pri
objavi imele prednost vsebine, ki bodo prispele prej.

V primerih morebitnega nespotovanja navedenih proenj bomo primorani lanke zavrniti oz. jih ne bomo objavili.

Hvala za razumevanje!
Urednitvo

^estitamo ob dnevu samostojnosti!

58 Novice t. 76 - 4/2017; december 2017

 NOVICE OBINE RAE-FRAM

Pobarvanka za veseli december

elimo vam prijetno branje! 59

 Koledar 2018

Po To Sr e Pe So Ne
Po To Sr e Pe So Ne Po To Sr e Pe So Ne
1 2 3 4 5 6 7
1 2 3 4 1 2 3 4
8 9 10 11 12 13 14
5 6 7 8 9 10 11 5 6 7 8 9 10 11
15 16 17 18 19 20 21
12 13 14 15 16 17 18 12 13 14 15 16 17 18
22 23 24 25 26 27 28
19 20 21 22 23 24 25 19 20 21 22 23 24 25
29 30 31
26 27 28 26 27 28 29 30 31

Po To Sr e Pe So Ne Po To Sr e Pe So Ne Po To Sr e Pe So Ne
1 1 2 3 4 5 6 1 2 3
2 3 4 5 6 7 8 7 8 9 10 11 12 13 4 5 6 7 8 9 10
9 10 11 12 13 14 15 14 15 16 17 18 19 20 11 12 13 14 15 16 17
16 17 18 19 20 21 22 21 22 23 24 25 26 27 18 19 20 21 22 23 24
23 24 25 26 27 28 29 28 29 30 31 25 26 27 28 29 30
30

Po To Sr e Pe So Ne Po To Sr e Pe So Ne Po To Sr e Pe So Ne
1 1 2 3 4 5 1 2
2 3 4 5 6 7 8 6 7 8 9 10 11 12 3 4 5 6 7 8 9
9 10 11 12 13 14 15 13 14 15 16 17 18 19 10 11 12 13 14 15 16
16 17 18 19 20 21 22 20 21 22 23 24 25 26 17 18 19 20 21 22 23
23 24 25 26 27 28 29 27 28 29 30 31 24 25 26 27 28 29 30
30 31

Po To Sr e Pe So Ne Po To Sr e Pe So Ne Po To Sr e Pe So Ne
1 2 3 4 5 6 7 1 2 3 4 1 2
8 9 10 11 12 13 14 5 6 7 8 9 10 11 3 4 5 6 7 8 9
15 16 17 18 19 20 21 12 13 14 15 16 17 18 10 11 12 13 14 15 16
22 23 24 25 26 27 28 19 20 21 22 23 24 25 17 18 19 20 21 22 23
29 30 31 26 27 28 29 30 24 25 26 27 28 29 30
31

Sre~no!