Tehnologija Na Zavaruvanje Od 1-121

Ma{inski fakultet - Skopje
Institut za zavaruvawe i zavareni konstrukcii
Don~o âloski
TEHNOLOGIJA NA ZAVARUVAWE
Skopje, 1997 godina

GLAVA PRVA
I. IZVORI NA ENERGIJA ZA ZAVARUVAWE
Modernata fizika i tehnologija im pruìla na inìnerite pove}e

sredstva za dobivawe na fluksovi so koncentrirana energija i za nivna
primena vo lokalno deluvawe na metalni povr{ini koi treba da se spojat
ili se~at.
Procesot na zavaruvawe ili se~ewe se izveduva vo {irok
temperaturen opseg; od temperatura na okolinata do temperatura na
isparuvawe na metalot. Zavaruvaweto na metalot se odlikuva so
neramnomerna raspredelba po obemot na par~eto. Ovie procesi se
odlikuvaat i so direkten lokalen efekt na fluksovite so koncentrirana
toplina vrz materijalot koj e podloèn na obrabotka.
Za zavaruvawe na razni delovi i materijali se baraat razli~ni
toplinski izvori, zavisno od tehnolo{kite problemi, fizi~kite osobini na
materijalot, uslovite na obrabotka, oblikot i dimenziite na delovite koi
treba da se spojat itn.
Vo tehnologijata na zavaruvaweto se primenuvaat ra{ireni i
koncentrirani izvori na toplina. Ra{irenite izvori se primenuvaat za
predgreewena golemi metalni delovi koi formiraat temperaturno
nasledstvo koe vlijae na razvivaweto na plasti~ni deformacii vo procesot
na ladewe po zavaruvaweto, a so cel na eliminacija na pojava na puknatini
vo zavarenite spoevi. Koncentriranite izviri na toplina, koi deluvaat na
ograni~en region za odredeno vreme, proizveduvaat lokalno zagrevawe
potrebno za formirawe na spoj.
I.1. ENERGETSKI PROBLEMI VO ZAVARUVAWETO
ENERGETSKITE IZVORI za zavaruvawe so topewe na metalot mora da

zadovolat pove}e tehnolo{ki baraWa. Za zavaruvawe e potrebno da se
zagreat rabovite na delovite koi se spojuvaat do temperatura koja ja
preminuva to~kata na topewe i da predizvika penetracija vo rastopenata
zona dovolno dlaboka za da se ostvari cvrsta vrska.
Izorot na toplina mora da gi ispolni slednite barawa:
1. Izvorot na toplina mora da postoi vo eden ograni~en region na
povr{inata ili volumenot od rabotniot predmet.
2. Snagata na izvorot (R), koja predstavuva koli~inana toplina
proizvedena vo edinica na vreme, mora da bide dovolna za da go zagree
lokalniot region do baranata temperatura i da gi nadoknadi gubitocite na
toplina poradi nejziniot preod kon ladnite delovi na materijalot.
3. Specifi~nata snaga na energetskiot izvor, barana za zavaruvawe,
odnosno proizvedena snaga na edinica povr{ina ili volumen, mora da
premine edna kone~na vrednost, zavisno od osobinite na metalot, oblikot i
dimenziite na rabotnite delovi koi se zavaruvaat.
Vo procesot na zavaruvawe se bara to~na kontrola na proizvedenata
toplina za da se obezbedi minimalen rizik od vozmo`nost na pregolemo
zagrevawe na istopeniot metal, a isto takai na neistopeniot osnoven metal.
Ova e potrebno za optimalizacija na metalur{kite reakcii kako i za
preventiva protiv neednakov hemiski sostav i protiv formirawe na
1
grubozrnesta struktura. Poslednoto e posebno va`no za zavaruvawe na
leguri so visok kvalitet, so visoki mehani~ki osobini i nekoi specijalni
osobini. Za ovie problemi postojat sredstva koi se dadeni vo dolniot tekst.
Vo slu~aj na dlaboka penetracija, da se primenuvaat visoko
koncentrirani toplinski izvori so specifi~na snaga koja preminuva
odredena kriti~na vrednost (okolu 105 W/cm2) za najpove}eto materijali.
Ako vo konkreten slu~aj ne se dopu{ta dlaboka penetracija na osnovniot
materijal i ako zavarot se formira so dodaten materijal toga{ treba da se
primenat kombinirani toplinski izvori;ra{iren izvor za zagrevewe na
osnovniot materijal i koncentriran za topewe na dodatniot materijal.
Za zavaruvawe vo cvrsta sostojba, temperaturata na kontakt pome|u
predmetite treba da dostigne 50-90% od temperaturata na topewe. Ovaa
temperatura se postignuva ili so ramnomerno celosno zagrevawe na delovi
so golemi kontaktni povr{ini ili so lokalno no ramnomerno po popre~niot
presek, povr{insko zagrevawe na dva sloja vo kontakt.
Za se~ewe ili odstranuvawe na metal, se bara energetski izvori koi
kombiniraat visok toplinski fluks (povisok od 105W/cm2) i efekt na sila
za da se odstrani odvoeniot metal.
Vo slu~ajna metalur{ka obrabotka vo istopena bawa pri zavaruvawe,
se javuvaat dopolnitelni barawa od energetskite izvori.
Za da se stvorat pogodni uslovi za kompletirawe na reakciite na
redukcija i oksidacija, se javuva potreba za stvarawe na gasna atmosvera so
opredelen sostav i pritisok kako i pogodni na~ini za dovod na dodaten
materijal niz ovaa atmosvera.
I.2. KARAKTERISTIKI NA KONCENTRIRANITE ENERGETSKI IZVORI
Spored fizikalnata priroda na nivniot efekt, energetskite izvori

za zavaruvawe moè da bidat podeleni vo slednive grupi:
1. Mlazovi na è{ki gasovi. Ovaa grupa gi pretstavuva gasniot plamen
i plazmati~niot gas, kade {to razmenata na toplinata se vr{i so prenos na
toplinata preku kontakt na gasot i povr{inata na predmetot.
2. Praznewe na elektri~niot lak pome}u nadvore{na elektroda
(topliva ili netopliva) i to~ka od povr{inata na predmetot koj se zagreva.
Vo ovoj slu~aj energijata se proizveduva direkno so bombandirawe na
elektronite ili jonite vrz edna to~ka od predmetot, provodlivost i
radijacija; razmenata na toplinata isto taka se slu~uva so praznewena
stolbot na lakot, kako i so istopeniot metal od elektrodata ako istata
sluì i kako dodaten metal.
3. Fluksovi na nabieni ~esti~ki i zabrzani vo elektri~no
pole;elekronski snop vo vakum, jonski stolb. Energijata se generira vo
~esti~kikoi se sudruvaat so povr{inata na teloto i so transvormacijana
energijata go zagrevaat.
4. Radijacioni fluksovi
5. Elektri~na struja vnesena niz kontaktni povr{ini (elektroodporno
zavaruvawe), ili elektri~na struja generirana vo telo so elektromagnetno
pole so visoka frekfencija (indukciono zavaruvawe); energija generirana
vo rastopena bawa, metalna ili nemetalna, kako {to e zavaruvawe pod
troska.
2
Vo ponatamo{niot tekst najprvin }e bidat razraboteni povr{inskite
izvori, odnosno prvite ~etiri grupi.
Nekoi karakteristiki se zaedni~ki za site povr{inski izvori koi se
primenuvaat za zavaruvawe. Glavna karakteristika za eden elektri~en
izvor za zavaruvawe e EFEKTIVNA TOPLINSKA SNAGA [Pef. (kW)], odnosno
koli~ina na toplinska energija prenesena na rabotnoto par~e od izvorot za
edinica vreme. Koeficcientot na efektivnost e odnos na efektivna snaga
na izvorot i celokupnata toplinska snaga oslobodena od izvorot.
Pef qef
 ef  
P q
Fluksot na toplinskata energija (q, W/cm2) od lokalniot povr{inski

izvor moè da bidi so koncentracija od 10-106 (W/cm2), pa i pove}e.
Iako pri zavaruvawe so elektronski snop i laserski zraci moè da se
dostigne specifi~na snaga (fluks) do 108-109(W/cm2) i pove}e, fluksot za
zavaruvawe obi~no ne primenuva 106(W/cm2).
Povr{inata od rabotniot predmet, kade {to se generira glavniot del
na fluksot od izvorot na toplina, se vika toplinska to~ka ili toplinska
damka. Gustinata na fluksot za najpove}e energetski izvori e maksimalna vo
centarot na damkata i se namaluva so radiusot. Raspredelbata na
toplinskiot fluks po radiusot na damkata pribli`no se prikaùva so
Gausoviot zakon za normalna raspredelba, kako {to e prikaàno na
sledniot izraz i slika 1.

qr  qmax e  kr W / cm 2
2

Kade :
k - koeficient na koncentracija vo cm2
qmax - maksimalen fluks vo centarot na damkata
Sl. 1. Raspredelba na toplinskiot fluks po radius na damkata.
Vo prakti~noto razgleduvawe na raspredelbata na fluksot se raboti

so “ekvivalentna toplinska damka” koja predstavuva kru`na povr{ina so
dijametar (d), i konstanten fluks, a niz koja vkupnata snaga od Gausoviot
izvor bi bila prenesena so fluks ednakov na negoviot realen maksimum,
3
qmax. Koeficientot na koncentracija, k, vlijae proporcionalno na
koncentracijata na toplina na izvorot: vo kolku k poseduva pogolema
vrednost vo tolku postoi pogolema koncentracija na toplinska energija,
odnosno snaga. Sledniot izraz predstavuva vrska pome|u dijametarot na
ekvivalentnata toplinska damka i koeficientot na koncentracija:
do 
2
cm
k
Ovoj koeficient se menuva vo {iroki granici za razni postapki. Na

primer, ova menuvawe moè da se sogleda so sporedba na gasniot plamen i
elektri~en lak.
Gasen plamen k=0,16-0,4 do=3,2-5,0 [cm]

Elektri~en lak k=1,50-6,0 do=0,8-1,6 [cm]
Za poedini postapki koi koristat elektri~en lak kako izvor na

toplina moè pribli`no da se opredeli koeficientot, k, ako se ispolzuva
slednoto logi~ko razmisluvawe:
Vo kolku se izbira pogolema gustina na struja na zavaruvawe vo tolku
e pogolema koncentracijata na energija, odnosno pri zavaruvawe pod pra{ok
so maksimalna gustina na strui (A/mm2), koeficientot na koncentracija
dobiva vrednost okulu maksimalnata granica, a pri elektrola~no ra~no
zavaruvawe, kade gustinata na strujata e mala, se o~ekuvaat vrednosti za, k,
bliski do dolnata granica.
Za pojasnuvawe na razlikite na toplinski fluksovi za razni izvori
na toplina na slika 2. se dadeni oblastite na manuvawe na maksimalniot
toplinski fluks i dijametarot na ekvivalentnata toplinska damka, do, za
gasen plamen, plazmen lak elektri~en lak, elektronski snop i laserski
zraci.
Na slikata 2a, vertikalnata koordinata pokaùva maksimalen
toplinski fluks vo centarot na damkata, qmax, a apcisata go pokaùva
ekvivalentniot dijametar na damkata vo logoritamska koordinata.
Slikata 2b, pokaùva kvalitativna sporedba pome}u spomenatite
postapki preku procesi na prostornite krivi povr{ini na raspredelba na
fluksot.
Spored sliakta 2a, oksiacetelenskiot plamen od voobi~aenite
gorilnici so protok od 0, 1 do 2, 5 m3/h, zafa}a prostor od desniot dolni
del od dijagramot, a energetskiot izvor se odlikuva so golemi dimenzii na
toplinskata damka, od 10 do 100 mm, i so niska maksimalna gustina na
toplina koja ne preminuva 500 W/cm2 . Mlaz od plazma koj se upotrebuva za
zavaruvawe pravi pomala damka so povisok fluks, 500 do 1000 W/cm2.
Prazneweto na elektri~niot lak koj {iroko se upotrebuva za zavaruvawe, se
karakterizira so energii na fluks od 5000 do 100 000 W/cm2, i dimenzii na
damkata od 1 do 50 mm.
Elektronskiot snop i laserskite zraci, stvoreni vo sovremenite
uredi, se koncentriraat do ekstremni vrednosti postignuvaj}i toplinski
damki od 0, 001 do 1, 0 mm, i fluksovi od 5000 do 1 000 000 W/cm2 i pove}e.
4
Sl. 2. Maksimalen toplinski fluks qmax, ekvivalenten dijametar na
damkata, d0, i nivoi na vkupnata snaga na izvorot, R,
za koncentrirani povr{inski izvori.
Poseduvaj}i vakva {iro~ina vo izborot na energetski izvori, naukata

i tehnologijata na zavaruvawe e vo sostojba da re{i najrazli~ni tehnolo{ki
problemi. Efektot na energetski izvori, pokraj zagrevawe, moè da
rezultara i vo dinami~ka akcija proizvedena od pritisokot na èòk gas
ili plazmen mlaz i poradi reaktiven pritisok od povr{inskoto isparuvawe.
Akcijata na eden energetski izvor vrz istopenata metalna vena ne e
ramnomerna po toplinskata damka. Pritisokot voobi~aeno, e najvisok vo
centarot i se namaluva kon periferijata. Ovaa lokalna sila ja deformira
povr{inata na te~nata faza i go vnesuva energetskiot izvor vo rastopot na
metalot. Od energetska gledna to~ka ovoj efekt e korisen, bidej}i ja
zgolemuva dlabo~inata na penetracija, a toa zna~ipogolema efektivna snaga,
kako {to podocna }e bidi razraboteno.
Snagata na izvorot moè da se menuva za vreme na negovoto deluvawe.
Ova e uslovno od fizikalnata priroda na izvorot ili poradi direkna
kontrola nameneta od baraWata na zavaruva~kiot proces. Vo zavaruva~kata
tehnologija se upotrebuvaat i kontinuirani i pulsira~ki energetski izvori.
Fizi~ki kontinuirani procesi se: elektri~en lak, radioacionen fluksovi
(kako solarna fokusirana energija), radijacija so gasni laseri na SO2 gas,
elektronski snop, mlaz na è{ki gasovi, mlaz od niskotemperaturna plazma,
provodlivi strui, itn. Pulsira~ki procesi, koi moè da se dobijat so
prekinuvawe na kontinuiraniot izvor, se: pulsira~ki lak, pulsira~ka struja,
pulsira~ki elektronski snop. Nekoi energetski izvori se pulsira~ki poradi
nivnata fizikalna priroda: kondezatorsko praznewe, radijacija na laseri
od cvrsti tela, energija od elektri~na ili hemiska eksplozija itn.
5
Za da se efikasno kontrolira zavaruva~kiot proces mnogu e va`na da
se ovozmoì regulacija na parametrite na izvorot na toplina, a posebno na
intermitiranite i pulsira~kite izvori. Na ovie barawa najdobro
odgovaraat elektri~nite energetski izvori.
I.3. GASEN PLAMEN
Gasniot plamen e alat na zavaruva~ite u{te od po~etokot na ovoj vek

koga eftino dobieniot kislorod e vlezen vo {iroka upotreba. Gasniot
plamen e fleksibilen toploten izvor koj ovozmoùva {iroka regulacija na
efektivna snaga i raspredelba na toplinata po povr{inata na metalot. So
upotreba na gasen plamen bile re{eni mnogu tehnolo{ki problemi; gasno
zavaruvawe, se~ewe, povr{inska termi~ka obrabotka, ispravuvawe, na
brizguvawe, ~istewe. Ovaa postapka seu{te ostanuva vo upotreba za
reparatura, no ograni~eno, i za zavaruvawe na cevki so mali dijametri. Me|u
pove}eto vidovi na gasni plameni, oksiacetilenskiot plamen najmnogu se
primenuva, bidej}i ima najpovolni osobini. Ovie osobini se: povolna
temperatura za najgolemiot broj na metali i najpovolna raspredelba na
temperaturata po dolìnata na plamenot. Ponekoga{ se upotrebuvaat i
propan-butan me{avina, priroden gas (metan ) i te~ni produkti.
Plamenot se sostoi od jadro, sredna zona na sogoruvawe i nadvore{na
obvivka kade {to se vr{i dogoruvawe. Oksiacetilenskiot plamen
dostignuva maksimalna temperatura od 3100-3150 oS vo oskata na srednata
zona na plamenot. Temperaturata opa}a po dolìnata na na oskata na
plamenot i pa}a do sredinata na plamenot do pribli`no 2400-2600 oS.
Dimenziite na plamenot rastat so koli~inata na protok na sogorenata
me{avina. Za ednakva potro{uva~ka na gas dimenziite na plamenot rastat so
brzinata na struewe na gasot niz mlaznicata na gorilnikot.
Gasniot plamenja ja zagreva metalnata povr{ina so edna intenzivna
toplinska razmena; primarno i so zgolemena konvokcija. Ulogata na
radijacija vo vkupnata razmena na toplina e mala i ne preminuva 5-10%.
Intenzitetot na toplinskata razmena raste so zgolemuvawe na razlikata na
temperaturite na izvorot i masata koja se zagreva, odnosno koja prima
toplina, i so zgolemuvawe na brzinata na struewe na è{kiot gas.
Sl. 3. Dijagram na temperaturite na gasen plamen.

Toplinskiot fluks, q, na plamenot, vo razni to~ki od è{kata damka
moè da se izrazi so ednostaveniot Wutnov zakon:
6
qr ,t    T pl r   T r, t 
kade:
 (W/cm2 oC) - koeficient na toplinska razmena pome|u plamenot i metalot

Tpl. -temperatura na gasniot plamen koja zavisi od rastojanieto r od oskata
na plamenot.
T r, t - temperatura na zagreanata metalna povr{ina koja zavisi od
radiusot, r, i koja se menuva so vremeto, t.
Koeficientot na toplinska razmena,  , pome|u oksiacetilenski

plamen i metalnata povr{ina se dviì, pribli`no, 0,04-0, 2 W/cm2.
Efektivnata snaga pri zagrevawe na metalnata povr{ina so gasen
plamen e najvisoka na po~etokot na procesot koga metalot e laden.
Efektivnata snaga opa|a koga temperaturata na metalot raste, bidej}i opa|a
razlikata na temperaturite, a so toa slabi intenzitetot na toplinska
razmena. Efektivnosta na gasniot plamen se ceni kako odnos na limitot na
preod na toplina, odnosno koga temperaturata na metalot e najvisoka, i
vkupno razvienata toplinska snaga na plamenot. Kako reìmot na zagrevawe
vlijae na efektivnata snaga?
So zgolemuvawe na protokot na gasot acetilen od 0,15 na 2,7m3/h
efektivnosta na zagrevaweto na metalot so gasen plamen pa|a od 85% na
27%. Ova e rezultat na razru{uvawe na goreweto na plamenot i uslovite na
toplinska razmena. No, od druga strana, energijata na fluksot vo ovoj slu~aj
porasnuva od 200 na 500 W/cm2. Energijata na fluksot od gasniot plamen e
raspredelena po radiusot od toplinskata damka spored Gausoviot zakon za
normalna raspredelba ako oskata na gorilnikot e normalna na
zagrevagrevanata povr{ina.
Sl. 4. Efektivna snaga i koeficient na efikasnost vo zavisnost od

protokot na acitilen (4. a. ), i raspredelba na fluksot (4. b. )
Vo ovoj moment e vreme da se vovede i termi~kiot koeficient na

korisno dejstvo, th., koj pretstavuva odnos na toplinata so koja se izvr{ilo
7
rastopuvawe na del od metalot i vkupno vnesenata toplina vo metalot,
odnosno:
Qth
 th 
Qef
Ovoj koeficient na gasno zavaruvawe e mnogu nizok i iznesuva 3 -6 %,

{to pretstavuva slabo ispolzuvawe na energijata. Me|utoa za metali i
leguri koi baraat predgreewe se pokaùva kako dobra postapka, bidej}i vo
toj slu~aj vkupniot koeficient zna~itelno porasnuva, bidej}i toplinata
potro{ena za zagrevawe na pogolema masa od metalot, tehnolo{ki e korisna
toplina.
I.4. ELEKTRIÊN LAK
Ovoj izvor za topewe na metalite prvi go vovele Slavjanov i Bernados

vo 1880-tite godini. Vo dvaesetiot vek elektri~niot lak postanuva
naj{iroko primenuvan zavaruva~ki alat, koj ja simbolizira ovaa profesija.
Tehnologijata na zavaruvawe so elektri~en lak brzo napreduva i vo sega{no
vreme so usovr{uvawe na novi procesi, kako zavaruvawe pod pra{ok, vo
za{titna atmosvera na gasovi i drugo. Sovremenite istraùvawa na
elektri~niot lak davaat nade` deka }e se zgolemat tehnolo{kite mo`nosti
na elektri~niot lak za zavaruvawe.
Elektri~niot lak e stabilno elektri~no praznewe vo gasna ili
parejna sredina pome|u cvrsti ili te~ni elektrodi so struja od visok
intenzitet i pritisok priblièn na atmosverskiot. Pri transvormacija na
elektri~nata energija vo toplinska, vo elektri~niot lak se proizveduva
toplina vo relativno mal prostor i se razviva visoka temperatura; po
oskata na stolbot na zavaruva~koit lak gasot se zagreva od 5000- 20 000 oS.
Damkite na lakot, anodnata damka na praznewe elektroda i katodnata damka
na negativnata elektroda, se elektrodni povr{inski zoni niz koi pominuva
elektri~na struja od stolbot na lakot vo cvrsto ili te~no provodno telo.
Sl. 5. Elektri~en lak i pad na naponot
Damkite se zagrevaat so elektronsko ili jonsko bombandirawe do

temperatura na isparuvawe na elektrodniot materijal. Onie na èlezni
elektrodi se zagrevaat do 2900-3650oS, a na jaglenovi elektrodi do 4400 -
5000oS.
8
Vkupnata snaga na elektri~niot lak (P=UI [W]) e proporcionalna na
proizvodot na naponot vo lakot, Ul, i ja~inata na strujata, Iz. Padot na
naponot se vr{i neramnomerno po dolìnata na lakot. Zna~itelni lokalni
padovi postojat vo anodnata i katodnata damka (sl.5). Toplinata
proizvedena vo bilo koja zona od lakot e proporcionalna na lokalniot pad
na naponot, Ui.. Spored toa kako se gleda na sl. 5., zna~itelni koli~ini na
razviena toplina se koncentrirani vo damkite na lakot.
Pri zavaruvaweto za zagrevawe na predmetot se koristi samo del od
vkupnata energija na lakot. Del od energijata ja zagreva elektrodata,
istopeniot dodaten materijal i del se odava so zra~ewe i konveksija od
stolbot na lakot. Na sl. 6., e prikaàna raspredelbata na toplina za eden
prose~en slu~aj na otvoren lak pri ra~no zavaruvawe so obloèna
elektroda.
Sl. 6. Toplinski bilans pri otvoren lak - eden prose~en slu~aj
Efektivnata snaga Pef., na zavaruva~kiot lak e del od fkupnate snaga

na lakot, odnosno toa e snaga koja se vnesuva vo metalot.
Pef   ef UI W 
Koeficient na efikasnost, ef., na procesot na zavaruvawe si

elektri~en lak pokaùva efektivnost na proizvedenata energija na lakot za
zagrevawe na rabotniot predmet. Ovoj koeficient zavisi od tehnolo{kiot
proces na zavaruvawe so elektri~en lak.
Efektivnosta na lakot e merena eksperimentalno so sproveduvawe na
zgolemuvaweto na sodeìnata na toplina na rabotnite predmeti posle
zavaruvawe, a mereno so kalorimetriska metoda.
Ve}e be{e kaàno deka efektivnata snaga, kako del od vkupno-
proizvedenata snaga vo lakot zavisi od tehnolo{kiot proces.
Na sl. 7., e prikaàno dvièweto na koeficientot na efektivnost za
nekoi procesi. Vidlivo e deka postojat zna~itelni odstapuvawa od slu~ajot
prikaàn na sl. 6., bidej}i postojat golemi razliki vo mo`nosta za odvod na
toplinata kaj razni procesi. Na primer, TIG, procesot se odlikuva so pomala
efektivnost, odkolku kaj ra~niot proces, bidej}i ne postoi vra}awe na
toplina preku istopen elektroden metal i poradi intenzivno ladewe na
gorilnikot
9
Sl. 7. Koeficient na efektivnost za nekoi elektrola~ni postapki
Od ovde moè da se izvle~at slednite izrazi za topliva i netopliva

elektroda kako va`ni komponenti vo zavaruva~kiot proces:
Ref=Pd+Ps+Pz - za zavaruvawe so netopliva elektroda
Pef=Pd+Ps+Pz+Pt - za zavaruvawe so topliva elektroda
Pd - snaga generirana vo damkata na lakot na rabotniot predmet

Ps - snaga prenesena od plazmata na lakot
Pz - snaga prenesena so zra~we od lakot
Pt - snaga prenesena od istopenite kapki od elektrodniot metal
I.4.1. Raspredelba na energetskiot fluks vo lakot
Naj visokite vrednosti na toplinskiot fluks se vnatre vo katodnata i

anodnata damka. Oblasta okulu damkite se zagreva se zagreva so
provodlivost i zra~ewe od damkata i plazmata na lakot. Zaradi toa
fluksot opa}a za radijalnoto rastojanie od centarot na damkata. Vo ovoj
moment pogodno e da se obrne vnimanie na dve pojavi: toplinska i
elektri~na damka. Toplinskata damka be{e definirana vo po~etokot na ovoj
kurs, a pretstavuva ~isto toplinska pojava. Elektri~nata damka, katodna i
anodna, predstavuva izvor na primarna emisija na elektroni, odnosno joni i
predstavuva termoelektri~na pojava. Dimenzionalno, toplinskata damkae
mnogu pogolema odkolku anodnata ili katodnata damka. Sl. 8. kvalitativno
dava sporedba pome|u ovie dve pojavi.
Na intenzitetot na fluksot od elektri~niot lak najgolemo vlijanie
ima elektri~nata struja, I ;vo kolku e povisoka ja~inata na strujata vo tolku
visinata na fluksot vo centarot na toplinskata damka e pogolema. Ova se
objasnuva so slednoto:
Snagata na izvorot e: P=UI[W], od Omoviot zakon sledi U=IR[V], so
zamena se dobiva: P=I2R[W].
Toa zna~i deka na snagata, ja~inata na strujata vlijae so kvadratot, a
ovaa direkno vlijae na intenzitetot na fluksot. Vo procesot na zavaruvawe,
prakti~no, ova se reflfktira na zgolemuvawe na penetracijata, odnosno
zgolemuvawe na provarot.
10
Sl. 8. Sporedba pome|u toplinska i elektri~na damka.
So zgolemuvawe na dolìnata na lakot se smaluva maksimalniot

fluks, qmax, i negoviot koeficient na koncentracija, k.
So zgolemuvawe na gustinata na strujata, j(A/mm2), se zgolemuva
maksimalniot fluks, qma.x, i toa e pri~inata {to kaj razni postapki
penetracijata na zavaruvawe e razli~na. Na primer, pri avtomatskata
postapka pod pra{ok penetracijata na provaruvawe e zna~itelno pogolema
odkolku pri ra~no zavaruvawe kako rezultat na pogolema gustina na
elektri~nata struja. Ova u{te pove}e e potencirano i so ograni~enoto
{irewe na lakot i toplinata, bidej}i lakot e zatvoren pod pra{okot.
I.5. PLAZMEN LAK
Razvitokot na niskotemperaturnata plazma pri krajot na {eesetite

godini im pruì na tehnolozite nav fleksibilen alat za obrabotka na
metalite. Mlazot na plazmata e obrabotuvan odvoeno od elektri~niot lak, a
koj moè da se ispolzuva za zavaruvawe, se~ewe i nabrizguvawe. Mlazot na
plazmata, vo slu~aj na neprenesen lak, kako i gasniot plamen, go zagreva
materijalot so toploproveduvawe i zra~ewe. Efektivnata snaga na
plazmeniot mlaz se zgolemuva so zgolemuvawe na ja~inata na strujata i
dolìnata na lakot, a isto taka i so pritisokot na gasot.
Sl. 9. Plazmen lak ,a-neprenesen, b – prenosen
11
Kako vlijaat reìmite na zagrevawe so plazma postapkata pokaùvaat
dijagramite na sl. 10. Sl. 10a. pokaùva promena na snagata na mlazot i
efektivniot koeficient vo zavisnost od ja~inata na strujata, a za slu~aj na
dolìna na stolbot na mlazot od 30mm i protok na argon kako plazmen gas,
od 2,3-2,4 m2/h . Slu~ajot 10b dava promena na P i ef no vo zavisnost od
promenata na dolìnata na mlazot, a pri ja~ina na strujata od 200(A) i ist
protok na argon kako vo prethodniot slu~aj. Slu~ajot10. c dava promena na P
i ef. vo zavisnost samo od protokot na argon, a drugite parametri so ve}e
spomenatite vrednosti.
Pri potro{uva~kata na argon nad odredena granica snagata opa|a
poradi pad na temperaturata na mlazot, {to pretstavuva efekt na ladewe
na mlazot kako posledica na pregolemo vnesuvawe na laden argon ili nekoj
drug plazmagen gas.
Efektivnata toplinska snaga, prenesena so mlazot na plazmata na
rabotniot predmet e:
Pef= (Tm -T) S
kade:
S- povr{ina na toplinska izmena vo cm2
Tm- temperatura na mlazot
T- temperatura na povr{inata na metalot
- koeficient na toplinska izmena pome|u mlazot i povr{inata na
metalot, za argonski mlaz toj iznesuva 10-2 - 10-1 W/cm2 oK
Sl. 10. Snaga na mlazot na plazmata i efektivnosta vo zavisnost od

nekoi parametri.
Efektivniot koeficient se dviì od 10 - 50 %
12
Fluksot na toplina dostignuva, vo oskata na toplinskata damka,
vrednosti od 103 - 104 W/cm2. So porast na ja~inata na strujata raste
maksimalniot fluks vo centarot na damkata, a dimenziitena damkata ne se
menuvaat zna~itelno. Toa prakti~no zna~i deka so porast na el. struja raste
dlabo~inata na penetracija. Dijagramite na sl. 11. go pokaùvaat
menuvaweto na fluksot vo zavisnost od menuvaweto na nekoi parametri.
Sl. 11. Zavisnost na toplinskiot fluks vo zavisnost od ja~inata na

strujata, 11 a, protok na argon, 11 b, dolìna na stolbot na mlazot, 11c, i
fluks na prenosen lak, plazmen lak i gustina na strujata.
Fluksot na preneseniot lak, koj vleguva vo teloto dostignuva 104-105

W/cm2, {to pretstavuva zna~itelno pove}e odkolku kaj nepreneseniot lak.
I.6. ELEKTRONSKI SNOP
Povr{inata na dovolno zagrean materijal emitira elektroni. Ovoj

termo-emisionen fenomen predizvikuva elektronski snop, odnosno usmeren
fluks na elektroni, posebno vo sredina na vakum {to e od interes vo
tehnologijata na zavaruvawe. Kineti~kata energija na elektronskiot snop
pri sudar so cvrsta ili te~na sredona se transvormira, vo najgolemiot del,
vo energija na toplina. Prviot elektronski snop, upotrebliv za ~isto
zavaruvawe, se pojavil vo 1950-tite godini kako rezultat na istraùvawata
vo elektronikata na visoka snaga i uredite so visok vakum.
Sl. 12. dava {ema na ured za dobivawe na elektronski snop vo vakum.
Metalot na katodata, koj poseduva niska emisivnost, se zagreva so el. struja.
Elektronite emitirani od katodata se zabrzuvaat vo elektronskoto pole
13
koe postoi me|u anodata i katodata i proizveduva elektronski snop vo vakum
od 10-4-10-5 tori. Geometriskite karakteristiki na toplinskata damka,
predizvikani od formata i dimenziite na snopot, zavisat od ja~inata na
strujata, naponot i le}ite za fokusirawe.
Sl. 12. [ema na ured na elektronski snop
Zabrzaniot snop od elektroni e usmeren kon rabotniot predmet i go

zagreva. Pome|u anodata i rabotniot predmet se javuva sklonost za
divergenzija na elektronskiot snop. Zaradi toa se vgraduvaat
elektromagnetni le}i za fokusirawe na snopot a so toa i pogodna
koncentracija na toplina na rabotniot predmet. Na toj na~in e vozmo`no da
se koncentrira snop na damkata od predmetot so dijametar od delovi od
mikron do nekolku molimetri, a so maksimalna gustina na fluksot od 5h108
W/cm2.
Zabrzanite elektroni koi dopiraat do povr{inata na rabotniot
predmet penetriraat so predmetot i generiraat zna~itelna energija vedna{
pod povr{inata na predmetot.
Dlabo~inata na penetracija vo cvrsto telo raste so smaluvawe na
gustinata na obrabotliviot materijal i so zgolemuvawe na energijata na
elektronite. Maksimalna dlabo~ina, vo op{t slu~aj, ne preminuva nekolku
desetini milimetri za bilo koj materijal, a za koi naj~esto se primenuva
napon za zabrzuvawe od 150 KV.
Celokupnata kineti~ka energija na elektronite ne se transvormira vo
toplina tuku eden del se gubi vo H-radijacija, eden vo sekundarna
elektronska emisija, zagrevawe na anodata, vo sudari na gasni molekuli vo
vakumskata komora, so jonizacija na metalni pari. Sekundarnata
emisijapredstavuva glaven izvor na gubitoci na energija. Pri ovaa postapka
koeficientot na efikasnost iznesuva 70-90%, i najpove}e zavisi od
atomskiot broj na zagreaniot materijal.
14
Gustinata na snopot ne e ramnomerna rasporedena po presekot na
damkata; vo centarot na damkata e najvisoka i p}a do nula na periferijata.
Na sl. 13. e prikaàno deka raspredelbata na gustinata na snopot na
elektroni i na toplinski fluks go sledi gausoviot zakon za normalna
raspredelba.
Sl. 13. Raspredelba na gustinata na strujata i na toplinskiot fluks,

po radiusot na snopot
So elektronskiot snop moè da se zavaruva so prava traektorija ili

so popre~no ni{awe koe go ovozmoùva magneten devijacionen sistem.
Elektronskiot snop e mnogu fleksibilen, precizen i ~ist izvor na energija
za ovaa tehnologija, koja sigurno se kontrolira so kontrolen sisten. So nego
se stvoreni idealni uslovi za zavaruvawe, bidej}i sredinata vo vakum
obezbeduva najefikasna za{tita. druga prednost e malata toplinska damka
so golema koncentracija na fluksot {to ovozmoùva mali deformacii na
zavarenite spoevi i dlabok provar.
1. 8. VISINA NA FLUKSOT I PENETRACIJA
Vo op{to povisokite fluksovi predizvikuvaat podlaboka penetracija

po dlabo~inata na predmetot koj se obrabotuva. Sl. 18. dava kvalitativna
sporedba na penetracijata od visinata na fluksot
Posebno pri zavaruvawe so elektri~en lak se kaùva deka
penetracijata zavisi od ja~inata na strujata, a {to, vsu{nost zavisi od
fluksot na toplina. Tamu, ja~inata na strujata se javuva kako nevlijatelen
faktor, bidej}i fluksot e zavisen so kvadratot na strujata.
15
Sl. 18. Zavisnost na dlabo~inata na penetracija od fluksot
I.9. TOPLINSKO POLE VO OSNOVNIOT MATERIJAL
Pri site procesi na zavaruvawe, visinata na toplinskiot fluks e

rasporedena spored normalniot zakon na Gaus. Prese~nite ramnini na
prostornata povr{ina na dijagramot na fluksot predstavuvaat kru`nici.
Toa zna~i deka kru`na linija co radius ”r” predstavuva geometrisko mesto na
to~ki so ednakva visina na fluksovite.
Spored teorijata za ekvivalentna damka vkupnata toplinska energija
se generira vo volumen na cilinder na osnovata ”dc”i visina”qmax”. Kru`nata
povr{ina so dijametar do predstavuva toplinska damkana povr{inata na
rabotniot predmet. Po zakonot za rasprostirawena toplinata vnesenata
toplina niz toplinskata damka vo metalot se {iri po negoviot volumen. Na
toj na~in, vo rabotniot predmet se stvara toplinsko pole koe moè da se
opredeli analiti~ki i da se prikaè grafi~ki preku izotermi, odnosno
liniite na ednakvi temperaturi. Toplinskoto pole zavisi od snagata na
izvorot na toplina, koeficientot na koncentracija, dijametarot na
toplinskata damka, toplofizi~kite karakteristiki na metalot, odnosot na
dimenziite na predmetot, brzinata na zavaruvawe, vremeto na zagrevawe i
prethodnata na zavaruvaweto temperaturna sostojba na obrabotuvaniot
metal.
Snagata na izvorot pozitivno deluva na goleminata i intenzitetot na
toplinskoto pole.
Koeficientot na koncentracija na izvorot deluva na sledniot na~in:
Ako za ista snaga eden izvor ima pogolem koeficient na
koncentracija, toga{ toplinskata damka e pomala i gustinata na izotermite
e pogolema, odnosno visokite temperaturi se pobliski do mestoto na
zavaruvawe. Sli~no e objasnuvaweto i za vlijanieto na goleminata na
toplinskata damka. Toplofizi~kite karakteristiki na metalot se
manifestiraat preku negovata specifi~na toplina i koeficientot na
toploprovodnost. Metali koi imaat pogolema toploprovodnost dobivaat
ra{ireno toplinsko pole; na primer, aluminiumot koj ima pogolema
toploprovodnost, za ist izvor, dobiva pora{ireno toplinsko pole, odkolku
~elikot. Metali so pogolema specifi~na toplina go smaluvaat
temperaturnoto pole kako rezultat na pogolema akumulacija na toplina.
Vlijanieto na dimenziite na predmetot predstavuva problem koj bara pove}e
objasnuvawe i koj e povrzan so izvorite na toplina pa }e bide razraboten vo
sledniot naslov.
Brzinata na zavaruvaweto predizvikuva smaluvawe na toplinskoto
pole so nejziniot porast. Gore izvedenite konstatacii ne se dovolni za da
16
se svati dovolno nivnoto zna~ewe. Zaradi toa poslikovito }e bide objasneto
toplinskoto pole zaedno so vlijanieto na gornite faktori. Ako metalot e
homogen i termodinami~ki izotropen, i ako izvorot e nepodvièn vo odnos
na rabotniot predmet, toga{ na metalot, na negovata povr{ina, }e se dobie
temperaturno pole ~ii izotermi se koncentri~ni krugovi, bidejki {ireweto
na toplinata e podednakva vo site pravci, kako rezultat na izotropijata na
metalot. Isto taka moment e da se pak naglasi deka so ist izvor zagrevani
dva metali dijametrite na izotermite za ista temperatura }e bidat
pogolemi za metalot koj ima pogolem koeficient na toploprovodlivost, koj
pretstavuva konstanta na prirodata na materijalot. Ve}e spomenatiot
primer za aluminium i ~elik e ilustriran na sl. 19.
Kakvo e vlijanieto na koeficientot na koncentracija i dijametarot na
toplinskata damka vrz toplinskoto pole dava ilustracija sl. 20. Slikata
dava mo`nost za sporedba na toplinsko pole predizvikano od gasen plamen,
koj ima najmal koeficient na koncentracija, elektri~en lak, koj go zavzema
podra~jeto na sredni koncetracii, i elektronskiot snop ili laserot, koi
imaat najvisoki koncentracii na fluksovite.
Sl. 19. Izotermi na toplinsko pole za nepodvièn izvor na toplina

za aluminium i ~elik
Sl. 20. Izotermi na toplinsko pole za nepodvièn izvor na toplina,

od gasen plamen, elektri~en lak i elektronski snop ili laser
Me|utoa, vo procesot na zavaruvawe so koncentrirani izvori postoi

me|usebno dvièwe pome|u izvorot i rabotniot predmet. Kako rezultat na
toa, kru`nite izotermi pretstavuvaat deformacija, koja moè da se objasni
na sledniot na~in:
Vo smerot na zavaruvaweto se javuva pointenziven preod na toplinata,
odkolku vo obratniot smer, bidej}i, za ednakvo rastojanie, postoi pogolema
temperaturna razlika. Izotermite na podvi`nite izvori pretstavuvaat
17
elipsi, a izvorot se nao|a vo fokusot na elipsata vo sekoj moment. Sl. 21.
pokaùva temperaturno pole na eden podvièn izvor na toplina.
Sl. 21. Temperaturno pole za podvièn izvor na toplina predstaveno

so elipti~ni izotermi.
Pokraj materijalot i izvorot, vo ovoj slu~aj golemo vlijanie ima i
brzinata na zavaruvaweto. So zgolemuvawe na brzinata izotermite
stanuvaat porazvle~eni, odnosno golemata oska na elipsata se zgolamuva, a
malata se smaluva.
Toa zna~i deka pri zgolemeni brzini visokite temperaturi se javuvaat
pobliski do zavarot. Sl. 22. dava slikovito, razlika na temperaturnoto
pole za razli~ni brzini na zavaruvawe
Sl. 22. Razlika na temperaturno pole za razni brzini na zavaruvawe
I.10. MODELI NA TELA I IZVORI NA TOPLINA
Za analiza na temperaturnoto pole nu`no e da se postavi modelot na

teloto i izvorot na toplina, koe so zadovolitelna to~nost, moè da posluì
za opredeluvawe na toplinskiot ciklus vo osnovniot materijal. Kako alat
sluàt dolu navedenite modeli.
1. Beskone~no telo. Ovoj model se zema vo slu~aj koga dimenziite na
teloto ne vlijaat na toplinskoto pole, odnosno koga site tri dimenzii se
mnogu golemi vo odnos na toplinskiot izvor. Ovoj model se javuva vo slu~ajot
na toplinska obrabotka pred zavaruvawe. Sl. 23. pokaùva {ema na
beskone~no telo, dimenziite vo pravec na oskite x-x, y-y, i z-z se prakti~no
beskone~ni.
18
Sl. 23. Model na beskone~no telo
2. Polubeskone~no telo. Predstavuva telo koe ima golemi dimenzii po

trite oski, no izvorot na toplina deluva na povr{inata na teloto, odnosno
na ravninata na Z=0. Sl. 24. go pokaùva modelot na polu beskone~no telo.
Ovoj slu~aj se javuva pri zavaruvawe ili navaruvawe na masivni tela.
Sl. 24. Model na polubeskone~no telo
3. Plosnato telo. Predstavuva telo ograni~eno so dve pralelni

ramnini Z=0 i Z=d. Ovoj slu~aj se javuva pri zavaruvawe na tela so dve
golemi dimenzii i so sredna debelina koja e vo pravec na oskata na izvorot
na toplina. Ovoj model e daden na sl. 25.
Sl. 25. Model na plosnato telo
19
4. Tenka plo~a. Toa e telo so mala debelina i so golemi dimenzii vo
pravec na oskite x i y. Pri ovoj model se smeta deka izvorot na toplina
prodira po celata debelina i temperaturnoto pole e ramnomerno po celata
debelina.
Sl. 26. Model na tenka plo~a
5. Linearno telo. Toa predstavuva telo so edna golema dimenzija i dve

mali dimenzii. Vo ovoj slu~aj izvorot na toplina deluva vo celokupniot
popre~en presek na teloto, a rasprostiraweto na toplinata te~e vo eden
pravec po golemata dimenzija.
Sl. 27. Model na linearno telo
Na krajot, da se naglasi faktot deka izvorot na toplina se nao|a vo

koordinatniot po~etok spored slikite 23 do 27. Karakterot na izvorot vrz
temperaturnite poliWa vo praksata na zavaruvaweto e raznovrsten. Toj
moè da se podeli na slednite na~ini:
1. Spored oblikot na raspredelba na toplinata ; vo to~ka ; vo ramnina,
vo linija vo volumen.
2. Spored vremeto na deluvawe: kratkotrajna podolgoro~no
ramnomerno.
3. Spored polo`bata vo odnos na presmetanata to~ka so vremeto;
nepodvi`ni, podvi`ni i brzopodvi`ni.
Vo procesot na zavaruvaweto naj~est e slu~ajot na deluvawe na
izvorot vo to~ka, podvièn izvor, ramnomerno podvi`no. Na primer,
elektri~niot lak se aproksimira so to~kest izvor koj se dviì ramnomerno
podolgoro~no za da se izvede edna odredena dolìna na zavarot. Vsu{nost
20
ovoj slu~aj go opva}a najgolemiot del od zavaruva~kata tehnologija. Kako ovoj
slu~aj vlijae na tempraturnoto pole za poedini modeli na tela?
Kaj polubeskone~noto telo, vo ramninata na deluvawe na izvorot, se
javuvaat elipsi kako izotermi. Vo popre~niot presek se javuvaat izotermi vo
forma na koncentri~ni polukrugovi. Od toa proizleguva deka vo prostor
temperaturnoto pole moè da se predstavi so elipti~ni povr{ini: sl. 27. a.
Kaj plosnato telo isto taka vo ramninata na deluvaweto na
podvi`niot to~kest izvor temperaturnoto pole se iskaùva so elipti~ni
izotermi, a vo popre~niot presek so krivi kako se pokaàni na sl. 27. b.
Pri modelot na tenka plo~a temperaturnoto pole se iskaùva so
elipti~ni cilindri, bidej}i rasporedot na temperaturata po debelinata e
ramnomeren. Vo ovoj slu~aj, to~kestiot izvor se zamenuva so linearen izvor,
bidej}i toj penetrira po celata debelina, odnosno ja provaruva celata
debelina, pa {ireweto na toplinata se javuva samo vo radijalen pravec vo
odnos na oskata na izvorot. sl. 27. s.
Kaj linearnoto telo se javuva ramninski izvor na toplina i
temperaturno pole se prikaùva so ramni povr{ini normalni na oskata na
teloto, kako {to e prikaàno na sl. 27. d. Vo ovoj moment da se naglasi deka
izvorot e obi~no kratkotraen-elektrootporno ~elno zavaruvawe.
Vo volumenskite izvori na toplina se sre}avaat kaj difuznoto
zavaruvawe kade predmetot se zagreva po celiot obem i temperaturnoto
pole e monotono.
Brzodviè~kite izvori se onie, kaj koi brzinata na dvièwe na
izvorot e pogolema od brzinata na rasprostirawe na toplinata. Ovoj slu~aj
se javuva kaj visokofrekfentnoto zavaruvawe. Za potsetuvawe, kaj ovaa
postapka brzinata na zavaruvawe se dviì od 40 do 160m/ min.
Nepodvi`niot izvor se zema koga postoi zavaruvawe na kratki zavari.
Sl. 27. Izotermi vo popre~ni preseci na : a. polubeskone~no telo;

b. plosnato telo / debela plo~a; s. tenka plo~a; d. linearno telo
Temperaturnoto pole moè de se dobie po analiti~ki pat spored

zakonite za rasprostirawe na toplinata, no obemnosta na taa analitika
21
izleguva od ramkite na ovoj kurs. Vo slednite redovi }e bidi dadeno samo
kone~nite izrazi za presmetka na temperaturnite poliwa.
Za polubeskone~no telo, za to~kest podvièn izvor na toplina
temperaturata na rasprostirawe r, od to~kata na dejstvo na izvorot e:
v( xr )
T r, x  
Pef 
2r
e 2a
 C
o
kade:
R-snaga na izvorit vo vati
-koeficient na toploprovodlivost vo W/cm oK
r-rastojanie od izvorot do nekoja to~ka od teloto vo cm
v-brzina na zavaruvawe vo cm/s
x-koordinata na pravecot na zavaruvawe od to~kata za koja se bara
temperaturata.
a= / sv -koeficient na temperaturoprovodlivost vo cm2/s.
cv-volumenska specifi~na toplina na metalot vo J/cm3 oK
Ovoj obrazec vaì za moment posle podolgo vreme na dvièwe na

izvorot. Za slu~aj na nepodvièn to~kest izvor na toplina so neprekinato
dejstvo na temperaturata e:
T r, x  
Pef o
2r
 
C
Da se naglasi deka r2 = x2 + y2 + z2 .
Pri zavaruvawe na tenka plo~a so linearen izvor temperaturata se
menuva so x i y :
Pef  2 a  b 
vr
v2
T  r, x  e Ko r 
2d  4a 2 a 
 
 v2 b
kade Ko r    Ko(U ) e funkcija na Besel i se razviva vo redovi.
 4a 2
a 

22
GLAVA VTORA
II. ZAVARLIVOST I FORMA NA ZAVARITE
II.1 ZAVARLIVOST
Sovremenata nauka za prirodata na zavaruva~kite procesi dava

odgovor daka site metali i leguri, koi se metalur{ki zavarlivi, moàt da
so~inat zavarena vrska so korisni osobini. Spored site svojstva na
metalite se opredeluva metalur{kata zavarlivost: difuzija vo te~na i
cvrsta sostojba, formirawe na cvrsti i te~ni rastvori, kristalizacija na
istopeniot osnoven i dodaten metal, odnosno site faktori koi }e ovozmoàt
formirawe na zavareni vrski, ekonomski opravdani, so dobra sposobnost vo
eksplatacija na konstrukcijata.
site svojstva na osnovniot metal, ~ustvitelnost kon toplinski
ciklusi i sposobnosta, pri opredelena tehnologija, da obrazuva zavarena
vrska koja }e gi zadovoluva barawata na koncentracijata vo eksplatacija, se
vika tehnolo{ka zavarlivost. Pokraj od osobinite od osnovniot metal,
tehnolo{kata zavarlivost i od dodatniot metal, primenetiot reìm i
postapka na zavaruvawe, za{titen pra{ok, za{titni gasovi, priprema na
povr{inite koi se spojuvaat i uslovite vo eksplatacija na konstrukcijata.
Taka na primer, pod dobra zavarlivost na niskojaglerodniot ~elik, koj se
primenuva za izrabotka na konstrukcii od op{t karakter, se podrazbira
dobivawe na zavareni vrski koi se ramnopravni so osnovniot metal, bez
puknatini i bez smaleni plasti~ni osobini, kako vo metalot na zavarot taka
i vo toplinski vlijatelnata zona, a zavareni so nekoja od voobi~aenite
metodi: REL, MAG, EPP. Pri toa da ne se primeni sloèna tehnologija, kako
{to e predgreeweto ili kontroliranoto ladewe. Vo slu~aj na legirani
~elici, koi, na pr. , rabotat vo uslovi na kontakt so hemiski agresivni
sredstva, metalot na zavarot i zonata na toplinskoto vlijanie treba da
poseduvaat isti antikorozivni svojstva kako i osnovniot metal.
Kako op{t zaklu~ok moè da se naglasi deka pokazatelite na
zavarlivost treba da bidat povisoki vo kolku konstrukcijata raboti vo
posloèni uslovi.
Vo slu~aj da pokazatelite na zavarlivost ne se najpovolni za sloèni
i odgovorni konstrukcii pri voobi~aena tehnologija na zavaruvawe, toga{
trba da se pomine na posloèna tehnologija; na pr. , so pregreewe i
kontrolirano ladewe, ili so naknadna tehnolo{ka obrabotka.
Vo nekoi slu~ai, zaradi potrebna sloèna tehnologija, se nametnuva
potreba od uprostuvawe na tehnologijata, no da se dobijat zadovolitelni
svojstva na konstrukcijata. Ponekoga{, re{enieto se nao|a vo zamena na
materijalite. Taka na pr. , eden materijal moè da bide primenet za eden
del od konstrukcijata, a drug materijal za drug del.
Od gore re~enoto proizleguva deka tehnolo{kata zavarlivost na
metalite i legurite ne treba da se ocenuva samo preku svojstvata na
metalite, tuku spored i goleminite na konsrukcijata, sloènosta i uslovite
na rabota na zavarovite, odnosno pri ocenka na zavarlivosta trba da se ima
vo predvid tesna vzaemnost na materijalot, konstukcijata i tehnologijata na
zavaruvawe.
Za ocenka na zavarlivosta se sporeduvaat i ispituvawa, a koi se
obrabotuvaat vo predmetot ”metalurgija na zavaruvaweto”.
23
II.1.2. Poimi za zavarlivost
Zavarlivosta moè da se ocenuva od pove}e aspekti; dali

materijalite moè voop{to da se spojat, dali moè da se spojat vo
opredeleni uslovi, dali ekonomski e opravdano zavaruvaweto.
Spored toa vo sovremenata tehnologija na zavaruvawe zavarlivosta moè da
se podeli na:
-tehnolo{ka
-operativna
-metalur{ka (fizi~ka )
-konstruktivna
-eksplataciona
-ekonomska
Ovaa klasifikacija ne e sekoga{ neophodna vo postapkata, bidej}i pri
procenka na pogodnost na metalot ili legurata za zavaruvawe mora da se
zeme kompleks na pokazateli koi ja karakteriziraat zavarlivosta.
Zavarlivosta, kako poim, treba da se tuma~i kako kompleksna tehnolo{ka
karakteristika na metalot ( osnovniot i dodatniot ). Vo metalot na
zavareniot spoj doa}a do niza procesi pod vlijanie na zavaruvaweto:
obrazuvawe na fizi~ki kontakt i metalni vrski, kristalizacija, difuzija,
fazni i strukturni transformacii, pojavi na deformacii i naponi od
vnesenata toplina.
Ovie procesi se od lokalen karakter i predizvikuvaat mikroskopska
i makroskopska nehomogenost na sostavot, strukturata i naponskata sostojba
na zavareniot spoj vo sporedba so osnovniot metal koj se zavaruva.
Nehomogenosta, koja zavisi od fizi~ko-hemiskite osobini na osnovniot
metal, od postapkata na zavaruvawe, kako i od oblikot na spojot,
predodreduva razli~na tehnolo{ka i eksplataciona jakost i sigurnost na
zavarenata konstrukcija.
Deneska, site onie metali i leguri, koi imaat fizi~ka (metalur{ka)
zavarlivost moè da se obrazuvaat zavareni spoevi so zadovolitelen
kvalitet.
Me|utoa, ~esto pati, mo`nosta za fizi~ka zavarlivost (difuzija vo
te~na i cvrsta sostojba, obrazuvawe te~ni i cvrsti rastvori, kristalizacija
na osnovniot i dodatniot metal i. t. n. ) ne e dovolna za da se dobijat
zavareni spoevi so dovolen kvaliteti ekonomi~`nost i so visoki rabotni
sposobnosti vo tek na eksplatacijata.
Vo po{irok smisol, zavarlivosta maè da se definira kako stepen na
podudarnost na osobinite na zavarenite spoevi so soodvetnite osobini na
osnovniot metal.
Vo potesen smisol, sevkupnosta na osobinite na osnovniot metal, koja
ja opredeluva negovata ~uvstvitelnost sprema toplinskiot ciklus na
zavaruvaweto i sposobnosta da se formira zavaren spoj (pri odredena
tehnologija) so zadovolitelni osobini vo eksplatacija e poznato kako
TEHNOLO[KA ZAVARLIVOST.
Zavarlivosta na soodvetniot metal ili legura e vo tolku podobra, vo
kolku moè da se primenat pogolem broj postapki na zavaruvawe, {to e
tehnologijata poednostavna i {to se po{iroki granicite na dopu{tenite
reìmi na zavaruvawe koi obezbeduvaatoptimalni pokazateli na osobinite
na zavareniot spoj.
24
Vo neophodnata i dovolnata vkupnost na pokazateli za ocenka na
zavarlivosta na metalot treba da se fklu~at onie koi ja obezbeduvaat
tehnolo{kata i eksplatacionata sigurnost na dadenite konstrukcii pri
nivnata izrabotka od doti~niot metal ili legura so odbrana postapka i
propi{ana tehnologija na zavaruvawe. Ako barem eden od pokazatelote na
zavarlivosta ne gi zadovoli postavenite barawa se misli deka metalot ili
legurata na poseduva dobra zavarlivost pri odbrana postapka i tehnologija
na zavaruvawe.
PRIMER 1 :
Pod dobra zavarlivost na niskojagleroden konstruktiven ~elik, koj se
upotrebuva za izrabotka na zavareni konstrukcii od op{ta namena, se
podrazbira mo`nosta za dobivawe zavareni spoevi so ista jakost kako i
osnovniot metal, bez puknatini i namaluvawe na duktivnosta, kako vo
metalot na zavarot taka i vo zonata pod vlijanie na toplinata, a pri
voobi~aena tehnologija na zavaruvawe ( bez sloèna tehnologija kako {to e,
na pr. predgreeweto ).
PRIMER 2 :
Pod dobra zavarlivost na legiran ~elik koj raboti vo hemiski agresivna
sredina, potrebno e da zavareniot spoj go zadovoluva i uslovot za visoka
korozivna otpornost pri dadenata agresivna sredina. So drugi zborovi,
metalot ili legurata }e poseduva dobra zavarlivost samo toga{, ako se
obezbedatsite prethodni barawa, koi se postavuvaat pred zavareniot spoj, a
pri zavaruvawe so voobi~aena tehnologija
II. 2. POKAZATELI NA DIMENZIITE I FORMATA NA ZAVAROT
Vo ovoj naslov se dadeni nekoi faktori koi ja opredeluvaat

goleminata i formata na zavarot so diskusija na opsegot na nivnoto
menuvawe i vlijanie na nivnite vrednosti vrz odnesuvaweto na zavarenite
vrski. Najprvin }e bidat definirani nekoi koeficienti na formata, a
oznakite na geometriskit veli~ini se spored nazna~enite na sl. 31.
Sl. 31. Geometriski elementi na zavarot

Fn – povr{ina na nadvisuvaweto,
Fp – Povr{ina na provarot,
hn – nadvisuvawe,
hp – penetracija,
b - {iro~ina na zavarot,
25
L – dolìna na vanata
So definiraweto na geometriskite veli~ini mo`no e da se

definiraat pokazatelite na formata na zavarot. Tie pokazateli
(koeficienti ) se:
b
1. Koeficient na forma na penetracija,  p 
hp
Pri zavaruvawe so el. lak, ovoj koeficient se dviì od 0, 8 do 20, {to

zna~i deka moè da se dobie vo {iroki granici, zavisno od postapkata i
reìmite na zavaruvawe. Kaj zavarovite so vrednosti na ovoj koeficient
pomali od edinica, se javuva sklonost kon pojava na topli puknatini. Kaj
zavarovite so vrednosti na ovoj koeficient pogolemi od pet toplinata na
izvorotne se iskoristuva racionalno, toa se zavarovi so mala dlabo~ina i
golema {iro~ina, i se javuva golema popre~na deformacija.
Na goleminata na ovoj koeficient prakti~no vlijaat site parametri na
reìmot na zavaruvaweto. So zgolemuvawe na strujata na zavaruvawe, Iz,
zna~itelno se zgolemuva dlabo~inata na topewe, a malu vlijanie na
promenatana {iro~inata na zavarot. Toa povlekuva zaklu~ok, deka so
zgolemuvawe na Iz se smaluva koeficientot na formata na penetracija, p.
Brzinata na zavaruvawe, Vz , malku vlijae na dlabo~inata na
penetracija, a zna~itelno ja smaluva {iro~inata na zavarot, b. Toa zna~i,
deka so zgolemuvawe na brzinata na zavaruvawe se smaluva koeficientotp.
Porastot na naponot na lakot, UL , zna~itelno ja zgolemuva {iro~inata
na zavarot, a vo pomala mera ja smaluva dlabo~inata na penetracijata, hp, a
so toa se zgolemuva koeficientot na forma na penetracija.
Izborot na elektroda so pogolem dijametar nosi pomala penetracija, a
pogolema {iro~ina na zavarot, a toa predizvikuva zgolemuvawe na ovoj
koeficient.
Optimalnata vrednost na r treba da se postigne so izbor na pogoden
proces i reìmi na zavaruvaweto, zemajki go vo predvid vlijanieto na
poedine~nite parametri, kako {to e izloèno vo predniot tekst. Vo
ponatamo{niot tekst }e bidat dadeni nekoi analiti~ki odnosi koi
ovozmoùvaat regulacija na brojnite vrednosti na parametrite za dobivawe
na baranata forma na penetracija.
b
2. Koeficient na forma na nadvisuvawe,  n 
hn
Ovoj koeficient ja pokaùva nadvore{nata forma na zavarot. Ako

liceto na zavarot e visoko i tesno, na rabovite pome|u osnovniot metal i
zavarot se javuva visok koncentrator na naponi, koe moè da predizvika
puknatini i raspa|awe na zavarenata vrska vo eksploatacijata. Pri izbor na
reìmot na zavaruvawe elementite treba da se izberat taka, da dadat zavar
so minimalno nadvisuvawe, odnosno preminot pome|u povr{inite na
osnovniot metal i zavarot da bide {to poblag.
26
Fn
3. Koeficient na ispolnuvawe na nadvisuvawe,  n 
bhn
Za zavari so pravilna geometriska forma ovoj koeficient se menuva

vo tesni granici od 0, 67 do 0, 75. Naj~esti vrednosti se javuvaat okolu 0, 73.
Ovaa informacija e posebno va`na za presmetka na potro{uva~kata na
dodaten materijal.
L
4. Koeficient na forma na vanata (kraterot),  
b
Ovoj koeficient e pokazatel vaèn za uslovite na kristalizacija na

vanata. Pokraj nego na uslovite na kristalizacija vlijae i koeficientot na
forma na penetracija. So zgolemuvawe na r i so smaluvawe na  se smaluva
sklonosta kon è{ki puknatini
Vo dolnite redovi se obraboteni analiti~ki izrazi za elementite na
formiraweto na zavarot.
Za poednostavuvawe na analiti~kite re{enia, se zema deka brzinata
na zavaruvaweto e nula i toga{ obrazecot za presmetka na temperaturata za
masivno telo e:
T r, x  
Pef o
2r
C 
Kade  e koeficient na toplosprovodlivost, a r e rastojanie od
izvorot do to~kata za koja se bara temperaturata.
Konturata na vanata preystavuva zatvorena kriva so temperatura
ednakva na temperaturata na topewe na metalot. Ako dolìnata na vanata se
zameni so dvojniot radius, L = 2r , {to se sloùva so predpostavkata za
nepodvièn izvor, toga{ gorniot izraz moè da se transformira vo re{enie
za dolìnata na vanata:
Pef
L
Ttop
Za eden opredelen materijal, Ttop. i se konstantni golemini i toga{
izrazot za goleminata na vanata se poednostavuva, odnosno
L  kPef
Pri zavaruvawe so elektri~en lak, toplinskata snaga, Pef, e

proporcionalna na ja~inata na strujata i naponot na lakot. Toga{:
k mm
I zU l
L
1000
Ovoj problem e prou~ùvan i eksperimentalno, pri {to dobienite

rezultati se dobieni eksperimentalno, i predstavuvaat sigurni
informacii, kako oru`je za re{avawe na tehnolo{kite problemi.
Analiti~kite relacii moè da se koristat za opredeluvawe na vlijanieto
27
na poedinite parametri i nivno potrebno menuvawe pri tehnolo{kite probi,
odnosno dobivawe na soznanija, a eksperimentalnite infirmacii za brz
izbor na reìmite, {to e naj~est metod vo praksata.
Na sl. 32. se dadeni eksperimentalni podatoci za vistinskata
dolìna na vanata za elektrola~no ra~no i avtomatsko pod pra{ok
zavaruvawe. Site eksperimentalni to~ki se nao|aat pome|u dvete raste~ki
strmi linii. Od sl. e vidlivo deka golemite dolìni na vanata pripa|aat na
avtomatsko zavaruvawe, bidej}i, kako {to e poznato pri ovoj proces se
upotrebuvaat mnogu pogolemi gustini na strui i golemi snagi na lakot.
Sl. 32. Dolìna na vanata vo zavisnost od snagata na lakot
[iro~inata na vanata b, isto taka moè da se izvle~e od izrazite za

tmperaturnite poliwa. Zadovolitelno priblièn izraz e :
2 Pef Pef
b2  0,968 mm
eTtop v z cv Ttop v z cv
Od gornite izrazi za L i b se presmetuva koeficientot na forma na

vanata:
1 ecv 
 Pef . v z  A Pef v z
2 2Ttop.
kade:
A - konstanta za opredelen materijal
e - osnova na prirodniot logaritam
sv - volumenska specifi~na toplina na metalot vo J/g oC
 - specifi~na teìna na teloto vo g /cm3
Vz - brzina na zavaruvawe vo cm /s.
b
Vo slu~aj na polubeskone~no telo - zavaruvawe i navaruvawe h p  ,
2
Pef
toga{ L=2 hp, odnosno h p  .
2Ttop.
Zna~i, dlabo~inata na penetracijata e proporcionalna na toplinskata

snaga.
28
Vo zavaruvaweto e poznato deka naponot na lakot se menuva vo tesni
granici i spored toa moè pribli`no da se zeme kako nepromenliva
golemina. Toga{, snagata na lakot se menuva so menuvawe na ja~inata na
strujata na zavaruvawe, Iz. Dlabo~inata na penetracijata, vo toj slu~aj, e :
hp=B  Iz [mm]
1 1
Pri zavaruvawe so elektri~en lak B= (  ) [mm/ A]
80 100
1 1
odnosno hp=(  ) Iz [mm]
80 100
Diskusija: ravenkata   A Pef .Vz dava vrska pome|u snagata na izvorot,

brzinata na zavaruvawe i odnosot na dimenziite na vanata.
So kontrola na Vz, za poznato Pef. , moè da se stvorat optimalni
uslovi za kristalizacija na istopeniot metal.
Pri dejstvo na koncentriran, brzo podvièn izvor na toplina,
maksimalnata temperatura na rastojanie r, se opredeluva spored izrazot:
Tmax 
2 Pef
 C
o
ecvv z rx 2
Za Tmax. =Ttop. , rx2 predstavuva kvadrat na rastojanijata na izotermata

na granicata na vanata do momentalnata polo`ba na izvorot na toplina.
Obrazecot dobiva sleden oblik:
rx 
2 2 Pef
ec v v z Ttop
cm  2
Povr{inata na provarot e Fprovar=rx2/2. Ako vo ovoj izraz se vnese

izrazot za rx2, se dobiva:

Fpro var 
2 Pef
2 ec v v z Ttop

Pef
ecv v z Ttop
cm 
2
So voveduvawe na koeficientot na vnesuvawe na energija po eden gram

rastopen metal Km,
Pef
Km  Ws / g 
Fpro varv z
se dobiva skraten oblik za povr{inata na provarot:
Fpro var 
Pef
K mv z
cm  2
29
Koeficientot na topewe, top. , predstavuva odnos na snagata za
istopuvawe na metalot i vkupno vnesenata snaga vo metalot.
Fpro var v z itop. itop.

 top.  
Pef Km
kade itop. pretstavuva entalpija do topewe na metalot. Za nisko

jagleroden ~elik ovaa entalpija iznesuva 198,5 J/g. Vo reìmite na REL
postapkata za topewe se dviì od 6,27 do 21,6 kJ/kg, a koeficientot na
topewe od 0, 05 do 0, 25. Kaj avtomatiziranite postapki energijata e pomala,
a koeficientot na topewe zna~itelno povisok. Nivnoto menuvawe e dadeno
na sl. 33. zaedno so podra~jata na ra~nite, poluavtomatskite i avtomatskite
procesi.
Kaj poluavtomatskite procesi energijata za topewe e 3,75 do 12,5kJ/kg,
a kaj avtomatskite pod pra{ok 3, 7 do 5 kJ/kg. Koga e poznata efektivnata
snaga Pef. , moè da se opredelat ja~inata na strujata, Iz, i naponot na lakot,
Ul, spored poznatiot izraz: Pef. =ef. Ul Iz
Sl. 33. Koeficientite Km i top. vo zavisnost od pogonskata energija
Golemiot koeficient na topewe kaj avtomatskiot proces se dolì na

visokokoncentriraniot toplinski izvor i onevozmoènoto odveduvawe
pogolema koli~ina na toplina vo okolinata.
30
GLAVA TRETA
III. ZAVARUVAWE NA ÊLICITE
êlicite se delat na jaglenorodni, niskolegirani i legirani.

Jaglenorodnite ~elici se delat na:
1. Niskojaglenorodni, so sodrìna na jaglenorod do 0,3%
2. Srednojaglenorodni, so jaglenorod od 0,31 do 0,55%
3. Visokojaglenorodni, so jaglenorod pove}e od 0,55%
Legiranite ~elici se delat na:
1. Niskolegirani ~elici, so vkupna sodrìna na legira~kite
elementi vo osnovnata masa na èlezoto do 5%
2. Visokolegirani ~elici, so vkupna sodrìna na legira~kite
elementi pove}e od 5%.
III. 1. OP[TO ZA ÊLICITE
Studentite koi go slu{at ovoj kurs ve}e go prou~ile ovoj del vo

predmetot "ma{inski materijali", nu`no e barem kuso potsetuvawe, bidej}i
poznavaweto na ovaa materija e od su{tinska va`nost za ovoj kurs.
êlikot pretstavuva feriten metal i seu{te e predominanten metal
vo na{ata civilizacija. Glavna pri~ina za negovoto vladeewe e razvienata
tehnologija za dobivawe na razni vidovi na ~elici koi davaat na
raspolagawe {irok spektar na osobini, a koi ne moè da se sretnat vo
drugite grupi na materijali.
Na site ferutni metali glaven element pretstavuva èlezoto. Po
definicija, feriti~en metal e onoj, koj ima najmalku 50% Fe. Toa zna~i, deka
vo opsegot na menuvawe od 50% na èlezo, moè da se dobijat najrazli~ni
leguri so kombinacija na sostavot na raznite legira~ki elementi.
êlikot pretstavuva legura koja, voglavno, se odlikuva so visoka
deformabilnost, visoka jakost i nekoi drugi specijalni osobini, koi mu
davaat legira~kite elementi.
I ~elikot e metal i, spored toa, i za nego vaàt osobinite i baraweto,
zaedni~ki za site metali. Ovde moè da se postavi pra{aweto, {to e tao
metal?
Spored fizikata toj bi se objasnil so termini na interakcija na
elementarni ~esti~ki:protoni, neutroni i elektroni.
Spored hemijata definiraweto bi se odnesuvalo preku odnesuvaweto
na metalite, bilo vo nivna jonizirana forma ili kako del od hemisko
soedinenie.
Teoretskata metalurgija za eden metal bi rekla za edna aglomeracija
na blisku postaveni atomski topki opkoleni so more na elektroni.
Prakti~nata metalurgija go objasnuva niz termini na plasti~nost,
provodnost i jakost.
Me|utoa, voop{to, moè da se re~e, no ne i edinstveno, deka metalite
se materijali koi se odlikuvaat so niza upadlivi osobini:
poseben sjaj, provodnost na toplina i elektri~na struja, neprozirnost,
vozmo`nost na obrabotka na leewe, kovawe, zavaruvawe. . . .
Tie moè da bidat kako hemiski ~isti elementi (metali ) i leguri.
Vo dolnite redovi e daden kratok spisok na osobinite na metalite, a
so toa i na ~elikot:
31
1. Voop{to, atomite na metalite sodràt eden ili dva elektroni vo
nivnata najodale~ena elektronska lu{pa.
2. Pri formirawe na cvrsto telo, onie elektroni postanuvaat del od
"elektronski gas" koj e odgovoren za karakteristi~nite osobini na metalite.
3. Pri formirawe na hemiski soedinenija, atomite na metalot teàt
da gi izgubat nadvore{nite elektroni i da postanat pozitivno
naelektrizirani ~esti~ki - joni.
4. Najva`nite osobini na metalite se jakosta i deformabilnosta.
5. Drugi va`ni osobini se otpornosta na korozija, elektri~nata i
toplinska provodlivost, feromagnetizam i dr.
6. Vo metalite, atomite se rasporedni vo tridimenzionalni
re{etkasti strukturi na metalite.
7. Trite naj~esti strukturi, koi sesre}avaat kaj metalite, se:
-povr{inski centrirana kubna re{etka
-prostorno centrirana kubna re{etka
-heksagonalna re{etka
Sl. 34. Vidovi na re{etki: a. povr{inski centrirana;

b. prostorno centrirana; s. heksagonalna re{etka
8. Voop{to, metalot se sostoi od mnogu mali regioni (zrna) vo koi

atomite se rasporedeni vo ista tridimenzionalna mreà. Ovie zrna se
odvoeni edni od drugi so me|uzrnesta granica koja e region na zazor pome|u
zrnata.
9. Koga eden metal elasti~no se napregnuva, toj se vra}a vo
prvobitnite dimenzii koga }e se odstrani nadvore{nata sila. Ako metalot
se napregne preku granicata na elasti~nosta, se javuvaat plasti~ni
deformacii i e vozmo`no metalot nikoga{ da ne se vrati vo prvobitnite
dimenzii.
10. Mehanizmot na plasti~na deformacija e poznat kako lizgawe, koe
se karakterizira so relativno pomestuvawe na eden del od kristalot vo
odnos na drug, vdol` posebna kristalogravska ramnina.
11. Lizgaweto se javuva vdol` kristalogravska ramnina koga
komponentite na naponot na se~ewe dostignuvaat kriti~na vrednost.
12. Lizgaweto se javuva vo ramnina so najgolema gustina vo smer koj
koincidira na najbliski smetani redovi na atomi na ramninata na lizgawe.
13. Tehni~kite metali i leguri se mnogu pojaki odkolku ~istite
poedina~ni kristali, poradi slednite elementi:
a. Tehni~kite metali se polikristalni.
b. Metalite se davaat vo upotreba posle zajaknuvawe.
v. Legira~kite elementi se dodavaat za da se zajakne ~istiot
metal, pokraj za podobruvawe na nekoi osobini.
14. Deformiran metal moè da bide povtorno smeknat so zagrevawe.
32
Efektite na zagrevawe ili odpu{tawe na ladno obrabotuvanite
metali, voop{to, moè da se podelat vo tri etapi:
-odpu{tawe
-rekristalizacija
-porast na zrnata
Na sl. 35. prikaàni se promeni na nekoi osobini na metalite vo
zavisnost od temperaturata.
Sl. 35. Promena na nekoi osobini od temperaturata
Vo tehnologijata na zavaruvaweto mnogu e va`no da ~elikot poseduva

visoki deformacioni karakteristiki. Ova e va`no, bidej}i so ladeweto se
javuva neednakvo sobirawe na poedini pravci, a so toa do pojava na
zaostanati naponi. Vo kolku metalot nema dobri plasti~ni svojstva, se
zgolemuva opasnosta od pojava na kr{ewe na zavarenata vrska. Kaj nekoi
~elici ili drugi metali, poradi niskite deformacioni karakteristiki se
javuva neophodnost za primena na slièna tehnologija na zavaruvawe so
predgreewe.
Na sl. 36. se prikaàni karakteristi~ni krivi na napon-deformacija
kade {to ne e potrebno predreewe poradi visokite deformacioni
karakteristiki, kriva 1, i metal so niski deformacioni karakteristiki,
kade {to e potrebno predgreewe, kriva 2.
Sl. 36. Dijagram napon-deformacija,

1. za visokodeformabilen ~elik
2. za niskodeformabilen ~elik
Potrebata za predgreewe se opredeluva so posebna analiza, no za toa

}e bide daden osvrt podocna, pri razrabotka na tehnologijata na
zavaruvawe.
33
III.2. JAGLERODNI ÊLICI
Po definicija,~isto jaglenorodni ~elici se onie koi sodràt do 1%

jaglenorod, pomalku od 1,65% mangan, 0,6% silicium, 0,6%bakar i mnogu mala
sodrìna na drugi elementi- pomalku od 0,05% sulfur i 0,04% fosfor.
Za site jaglenorodni ~elici glavno vlijanie na osobinite na ~elicite
go nosi koli~estvoto na jaglenorodot. Porastot na negovoto u~estvo vo
~elikot nosi zgolemuvawe na jakosta i tvrdosta, a ja smaluva ìlavosta i
deformacionite karakteristiki, kako {to prikaùva sl. 37.
Sl. 37. Vlijanie na sodrìnata na jaglerodod na mehani~kite osobini
Zgolemena sodrìna na jaglenorod ja ote`nuva ma{inskata obrabotka

i zavarlivosta na ~elikot. Sodrìnata na jaglenorod isto taka vlijae i na
fizi~kite karakteristiki i otpornosta na korozija na ~elikot. So porast na
jaglenorodot opa|aat toplinskata i elekri~nata provodlivost, magnetniot
permeabilitet drasti~no opa|a, a isto taka se namaluva i otpornosta na
korozija.
Vo po~etokot na ovaa glava be{e re~eno deka jaglenorodnite ~elici se
podeleni na :nisko, sredno i visokojaglenorodni.
Niskojaglenorodnite ~elici so sodrìna na jaglenorod do 0,30%, vo
prakti~nata terminologija se vikaat u{te i meki ~elici, bidej}i, se
odlikuvaat so mala jakost i visoka deformabilnost. Tie ne se zatvrdnuvaat
so termi~ka obrabotka, osven so so povrs{inska termi~ka obrabotka. Kako
rezultat na golemata deformabilnost, ovie ~elici se upotrebuvaat za
pravewe na, element so razni formi - profili.
Ladnata obrabotka im ja zgolemuva jakosta, a im ja smaluva
deformabilnosta. Elementite od ovie ~elici se primenuvaat za nose~kite
~elicni konstrukcii i golem broj drugi konstrukcii za najop{ta namena.
Poseben vid na niskojaglenorodni ~elici pretstavuvaat onie koi se
primenuvaat za rabota na niski temperaturi, posebno za zavareni sadovi pod
pritisok.
Tie sodràt 0,20 - 0,30%S, povisoka sodrìna na mangan,0,70 - 1,60%
Mn, 0,5 - 0,60% Si,koi imaat finozrnesta struktura. Tie zadrùvaat jakost i
ìlavost do - 50 0S.
Srednojaglenorodnite ~elici,koi sodràt 0,30 - 0,55% S,ja
zgolemuvaat tvrdosta so termi~ka obrabotka. Ovoj proces vaì za tenki
elementi ili za tenki sloevi od podebeli elementi. Jakosta moè da. se
zgolemi so ladna obrabotka. Tie poseduvaat dobra kombinacija na mehani~ki
osobini i, poradi toa se {iroko primenuvaat vo tehni~kata praksa.
34
Visokojaglenorodnite ~elici ja zgolemuvaat tvrdosta so termi~ka
obrabotka ise odlikuvaat so ekstremna tvrdost. Kako posledica na toa se
primenuvaat za elementi izloèni na triewe, na primer za alati za
ma{inaska obrabotka,za pili za drva, kalapi, vodilki.
III.3. LEGIRANI ÊLICI
êlicite se legiraat za da im se podobrat nekoi svojstva ili da se

dobijat svojstva koi gi nemaat jaglenorodnite ~elici . No pred da, se dade
kratok osvrt na ovie ~elici, pogodno e da se dade pregled na vlijanieto na
legira~kite elementi vrz osobinite na ~elikot.
Jaglenorodot ja zgolemuva jakosta i tvrdosta, a ja smaluva
deformabilnosta.
Hromot ja zgolemuva tvrdosta,jakosta na sobna i povi{ena
temperatura, otpornosta na, korozija, oksidacija i abrazija.
Nikelot ja zgolemuva ìlavosta i otpornosta na udarni dejstva, gi
zajaknuva valanite i otpu{tenite ~elici, predizvikuva da visokohromnite
~elici postanat austenitni, ja zgolemuva otpornosta na toplina i korozija.
Manganot ja zgolemuva: tvrdosta, jakosta, otpornosta protiv abrazija,
brzinata na penetracija na jaglenorodot pri cementacija, ima afinitet kon
sulfurot i go izla~uva od ~elikot.
Molibdenot ja zgolemuva tvrdosta, jakosta pri sobna i povi{ena
temperatura, protiv udar, protiv korozija,jakosta na polzewe, ja smaluva
tendencijata kon zakrtuvawe .
Aluminiumot, dezoksidira,go ograni~uva rastot na zrnata, zgolemuva
povr{inska tvrdost pri nitrirawe.
Kobaltot j a zgolemuva tvrdinata, gi zadrùva, se~ivata pri
povisoki temperaturi.
Kolumbiumot (niobiumot) ja onevozmoùva me|ukristalnata korozija,
kaj visokohromnite i hrom - nikelskite ner}osuva~ki i ~elici otporni na
visoki temperaturi .
Bakarot ja zgolemuva jakosta i otpornosta na korozija.
Siliciumot dezoksidira, zgolemuva jakost i otpornost na korozija.
Tantalot go stabilizira jaglenorodot za da se spre~i me}uzrnestata
korozija kaj visokohromnite i hrom-nikelskite ner}osuva~ki ~elici i
ognootpornite ~elici.
Titanot dezoksidira, pomaga stvarawe na karbid i,ostanatoto,kako
tantalot.
Vanadiumot ja zgolemuva jakosta i tvrdinata na sobna i visoka
temperatura. Formira tvrdi, na abrazija otporni ~esti~ki kaj alatnite
ma{ini.
Cirkoniumot dezoksidira. Se vrzuva so kislorodot, sulfurot, azotot.
U~estvoto na cirkoniumot vo ~elikot preku 0,1% pravi finozrnesta
struktura.
Sulfurot i fosforot vlijaat {tetno na osobinite na ~elikot posebno
na udarnata ìlavost,poradi {to mora da se reduciraat na mnogu nizok
procent. Sulfurot ja pomaga pojavata na è{ki puknatini.
Borot go povi{uva zajaknuvaweto, a ova vlijanie e zasileno pri
poniski sodrìni na jaglenorod.
35
Jaglenorodot, kako i pogolem broj na legira~ki elementi se
rastvorlivi vo alfa èlezoto i taka formiraat cvrsti rastvori so
èlezoto so podobrena jakost, plasti~nost i ìlavost. Istotaka
jaglenorodot, pokraj stvaraweto na intermetalen rastvor so èlezoto, se
kombinira so pove}e legira~ki elementi, kako molibdenot, hromot,
vanadiumot,borot, titanot, volframot. Taka se formiraat karbidi na
poedinite elementi I, kako i karbidot na èlezoto, obi~no se mnogu tvrdi i
imaat mala ìlavost.
Nekoi legira~ki elementi se dodavaat za da se spre~i ili ograni~i
porastot na zrnata. Eden na~in na ovoj proces e da se na granicite na zrnata
formiraat oksidi i karbidi vo austenitnata sostojba, a koi go spre~uvaat
porastot na zrnata . Za ovaa cel, kako najefikasen legira~ki element se
smeta aluminiumot. Ovaa funkcija ja vr{at i cirkoniumot, vanadiumot,
hromot i titanot.
Vo pogled na strukturata dodavaweto na legira~kite elementi skoro
sekoga{ vlijae na austenitno-feritnata transformacija od gama vo alfa
èlezo (podsetise na dijagramot na èlezo-jaglerod )
Nekoi elementi ja sniùvaat, a nekoi ja povi{uvaat kriti~nata
temperatura. Na primer, dovolna sodrìna na nikel moè da go pro{iri
podra~jeto na stabilnost na austenitot do sobna temperatura. Drugi
elementi ja zgolemuvaat temperaturata na transformacija I, vo nekoi
slu~ai, potpolno go eliminiraat austenitnoto podra~je
Druga va`na uloga na legira~kite elementi vo austenitno-feritnata
transformacija, e da ja podobri sklonosta kon zajaknuvawe. Vo procesot na
zajaknuvawe, bidej}i ladeweto na vnatre{nosta na metalot se ~ini preku
proveduvawe na toplinata kon periferijata, potrebno e vremenski interval
za da mehanizamot na transformacijata se odvie po celiot popre~en presek.
Mnogu legira~ki elementi,kako nikelot, borot, hromot i drugi, so menuvawe
na toj vremenski interval, ovozmozuvaat na feritnite leguri (~itaj
~elicite) da se zajaknat do bilo koja barana dlabo~ina. Za ovaa cel postojat
dve klasi na legira~ki elementi:
1. Onie koi teàt da go stabiliziraat austenitot ili da ja smalat
temperaturata na transformacija,a toa se nikelot, manganot, jaglenorodot,
borot i bakarot. Ovie elementi se vikaat gamageni ili gamaobrazni
elementi
2. Onie koi teàt da go stabiliziraat feritot ili da ja podignat
temperaturata na transformacija na austenitot vo ferit, a tie se hromot,
molibdenot, siliciumot, volframot, titanot, vanadiumot i kolumbiumot.
Ovie elementi se vikaat alfageni ili feritoobrazni elementi.
Ovde da se naglasi, deka so zgolemuvawe na temperaturatana:
transformacija na austenitot vo ferit se zgolemuva podra~jeto na
feritnata struktura, a se smaluva podra~jeto na austenitnata struktura, i
obratno. Podra~jata na austenitnite, feritnite i martenzitnite, kako i
~elicite so me{ana struktura, se pokaàni na slikata 38 . Preku dijagramot
na [efler, a koj }e bide diskutiran vo naslovot za visokolegiranite
~elici .
Promenata na sostavot i strukturata na ~elikot, predizvikani od
legira~kite komponenti,gi menuvaat i podobruvaat fizi~kite, mehani~kite
i rabotnite osobini na èlezoto i celikot, kako {to, vo kratki crti e
dadeno pogore za vlijanieto na poedine~nite elementi .
36
Za osobinite na niskolegiranite i visokolegiranite ~elici }e stane
zbor vo slednite naslovi.
III.4. NISKOLEGIRANI ÊLICI
Toa se ~elici koi sodràt vkupno pomalku od 5% legira~ki elementi

vo masata na èlezoto. Kako i vo slu~ajot na jaglenorodnite ~elici, i kaj
ovaa grupa mehani~kite osobini najpove}e zavisat od sodrìnata na
jaglenorodot. Vo slu~aj na termi~ka obrabotka na niskolegiranite ~elici,
legira~kite elementi vlijaat na mehani~kite osobini niz sekundaren proces
na zajaknuvawe koj se ostoi vo formirawe na fino odvoeni karbidi. Zaradi
toa, za dadena sodrìna na jaglenorodot, jakosta na kinewe na
niskolegiranite ~elici ~esto moè da bide mnogu povisoka, odkolku kaj
~istojaglenorodnite ~elici. Sekoj vid od ovaa grupa na ~elici se legira so
eden ili pove}e legira~ki elernenti za da se dobie barana kombinacija na
osobini na ~elikot. Fizi~kite osobini vo su{tina se identi~ni kako i kaj
jaglenorodnite ~elici, no mehani~kite osobini se zna~itelno podobreni.
Dodavaweto na mali koli~ini na legira~ki elementi vo
jaglenorodnite ~elici ja podobruva otpornosta na korozija vo atmosferska
okolina, na primer, vo otvorena atmosfera,~elik koj sodrì 0,2-0,5% bakar
gubi okolu 20% pomalku materijal kako rezultat na korozija, odkolku ~elik
bez sodrìna na bakar. Dodavawe na 0,5% bakar i plus hrom ili nikel ili
dvata, predizvikuva golemo podobruvawe i ja duplira ili triplira
otpornosta na korozija.
Vo sredina na voda nema vidliva razlika pome|u jaglenorodnite i
niskolegiranite ~elici. No so stepenot na zagadenosta na vodata
niskolegiranite ~elici pokaùvaat posuperiorna otpornost. Morskata voda
pribli`no ednakvo gi napa|a dvete grupi ~elici, osven {to to~kestata
korozija e pomalku izrazena kaj niskolegiranite ~elici. Napadot na
kiselinite rezultira podednakvo kako i kaj jaglenorodnite ~elici. Sli~no e
i so drugite hemikalii.
Odnesuvaweto na niski i visoki temperaturi e posuperiorno, odkolku
kaj jaglerodnite ~elici. Specijalni niskolegirani ~elici za rabota na niski
temperaturi sodràt 0,12-0,20%S i 2,2-3,5%Ni. Tie poseduvaat visoka jakost
i zilavost na temperaturi od -60 do -190 oS, vo ekstremni slu~ai. Zaradi toa
ovoj vid na ~elici se primenuva za sadovi pod pritisoki rezervoari za
gasovi.
III.5. NISOKOLEGIRANI ÊLICI
Ovaa grupa sodrì golema familija na ~elici so legira~ki elementi

pove}e od 5% vo masana na èlezoto. Vo osnova tie se visokohromni ~elici
i se odlikuvaat so visokata otpornoat protiv korozija. Ovaa otpornost se
dolì na povr{inski hromni oksid koj se formira so prisastvo na kislorod.
Su{tinski,oksidniot sloj e nerastvorliv i bez pori. Za formiraweto na
oksidniot sloj e potrebna sodrìna na hrom od najmalku 12%. Sodrìna od
18% e dovolna da ~elikot izdrì i najte{ki napadi na agresivni sredstva.
Me|utoa zaradi drugi pri~ini, sodrìnata na hromot vo ner|osuva~kite
~elici se sre}ava i do 30%. Tie moè da sodràt i drugi elementi,kako
37
nikel, aluminium, silicium, molibden. Za da se zadràt istiti
antikorozivnite svojstva za vreme na eksploatacija, mora da se zadrì
homogenosta na oksidniot film. Zaradi toa povr{inite mora da bidat ~isti
ramni i oslobodeni od ne~istotii od drugi materii kako razni materii i
~esti~ki od drugi metali, predizvikani od kontakt so drugi metali, a
naj~esto kako posledica od zaostanati ~esti~ki od alatit e od prethodnata
ma{inska obrabotka.
Pokraj ner}osuva~kite, ovie ~elici nudat {irok spektar na drugi
svojstva, pred se mehani~ki svojstva. Plasti~nosta koja e dobra, zna~itelno
se razlikuva za razni vidovi ~elici od ovaa grupa,na primer,austenitnite
~elici imaat izdolùvawe okolu 2,5 do 3 pati pogolemo odkolku na
martenzitnite ili feritnite ner}osuva~ki ~elici, a vo opu{tena sostojba.
Austenitnite ~elici pokaùvaat odli~no odnesuvawe na visoki
temperaturi. Toa zna~i, deka se primenuvaat za elementi koi se optereteni
na nadvore{ni sili i ~ii mehani~ki karakteristiki treba da bidat
zadràni na temperaturi nad 600 oS. Jakosta na taka visoki temperaturi na
ovie ~elici ja pominuvaat samo specijalni superleguri i metali so visoka
temperatura na topewe, kako volframot, molibdenot i hromot.
Vo odnos na jaglenorodnite ~elici, ovie imaat daleku pogolem koeficient
na toplinsko {irewe i pomal koeficient na toplosprovodlivost. Zaradi
ova, na visokite temperaturii im e mala plasti~nosta a, istotaka,i
otpornosta na toplinski udari.
Jakosta na site ner|osuva~ki ~elici se zgolemuva so smaluvawe na
temperaturata. Plasti~nosta, odnosno deformabilnosta se razlikuva
zavisno od strukturata i vidot na ~elik od ovaa grupa. Austenitnite vidovi
zadrùvaat deformabilnost i ìlavost do najmalku minus 195 oS.
Feritnite i martenzitnite vidovi gi zadrùvaat ovie osobini najmnogu do -
40 oS.
Za da ~itatelot polesno prati razlikata pome|u trite grupi na
ne'r|osuva~kite ~elici, na slikata 38, e daden dijagramot na [efler.
Na dijagramot se pokaàni oblastite na feritnite, martenzitnite i
austenitnite ~elici, kako i ~elicite so me{ana struktura, zavisno od
odnosot na u~estvo na gamagenite i alfagenite elementi. Vidlivo e, deka
feritnata grupa sodrì prete`no hrom i malku ili voop{to ne sodrì
nikel. Martenzitnite ~elici sodràt relativno niski procenti na dvete
grupi na elementi. Austenitnite ~elici sodràt zna~itelni koli~ini na
alfageni i gamageni elementi. Kako {to e dadeno, vlijanieto na ovie dve
grupi na elementi e izrazeno preku ekvivalentnata sodrìna na hrom i
nikel, Crekv, Niekv kako najvlijatelni elementi na osobinite na
ne'r|osuva~kite ~elici.
38
Sl.38. Dijagram na [efler za visokolegiranite ~elici.
III.5.1. Martenzitni ne'r|osuva~ki ~elici
Vo osnova tie sodràt hrom vo èlezoto, a sodrìnata na jaglenorod e

ograni~ena. Ovie ~elici se stvrdnuvaat so termi~ka obrabotka za razlika
od austenitnite i feritnite ~elici. Toplinskata sprovodlivost im e mala;
pribli`no polovina od vrednosta na jalenorodnite ~elici. Koeficientot
na toplinska ekspanzija e ekstremno nizok i spa|a me}u najniskite od site
metali vo podra~jeto na tmperaturi do 100oS, ovoj koeficient e 10-
10,5mm/oS. Tie se sekoga{ magneti~ni. Nivnata otpornost protiv korozija e
poniska odkolku kaj austenitnite i feritnite vidovi. Spored na{ite
standardi primeri na martenzitni ~elici se: Č.4171, Č.4172, Č.4570, Č.4772.
Ovie ~elici pove}e se upotrebuvaat zaradi mehani~kite osobini odkolku
zaradi otpornosta na korozija, iako antikorozivnosta e povisoka odkolku kaj
jaglenorodnite i niskolegiranite ~elici.
III . 5. 2. Feritni ne'r|osuva~ki ~elici
Ovie ~elici sodràt pribli`no 12 do 28% Cr no sodràt malku ili

voop{to ne sodràt Ni. Tie se so niska sodrìna na jaglenorod, ne se
zakaluvaat lesno so termi~ka obrabotka, a umereno so obrabotka na ladno.
Nivnata jakost e poniska odkolku na martenzitnite i austenitnite ~elici.
Tie se sekoga{ magneti~ni i ja zadrùvaat strukturata do blisku to~kata na
topewe.
Kako rezultat na visokiot procent na hrom, feritnata grupa na ~elici
poseduva dobra otpornost na korozija i oksidacija na visoki temperaturi.
Toploprovodnosta im e zna~itelno poniska od martenzitnata grupa.
Koeficientot na toplinska ekspanzija im e ponizok od jaglenorodnite
~elici. Primer i na ~elici od feritnata grupa se Č.4174, Č.4790, Č.4791.
III.5.3. Austenitni ne'r|osuva~ki ~elici (Cr-Ni ~elici)
Ovaa grupa na ~elici e najzastapena vo tehni~kata praksa od site

visokolegirani ~elici. Sodrìnata na dvata najva`ni legira~ki elementi
e: 16 do26% Cr i 6 do 22% Ni. Jaglenorodot e zastapen vo mali koli~ini go
cel na preventiva protiv izlacuvawe na karbidi koi se pri~ina za pojava na
me|ukristalna korozija.
Postojat dve glavni grupi na ovie ~elici: Cr - Ni i Cr-Ni-Mn.
Kako {to imeto kaùva, strukturata na ovie ~elici e prete`no austenitna
na site temperaturi; od kriogeni do visoki temperaturi Toa e pri~ina {to
tie moè da se zatvrdnat samo so ladna obrabotka. Vo nezatvrdnata sostojba
tie se nemagneti~ni. Austenitnite ~elici poseduvaat odli~ni osobini na
visoki temperaturi.
Kako rezultat na nivnata pogodnost za obrabotka so deformacija i
visokite mehani~ki osobini,ovie ~elici se vo {iroka primena za uredi za
39
transport, za doma}instvo,pomorski uredi,hemiskoprocesna industrija i vo
arhitekturata.
Cr-Ni ~elicite se podlo`ni na me|uzrnesta korozija ako se zadràt za
opredelen period na vreme vo temperaturen interval od okolu 450 do 900oS.
Ova se javuva poradi izla~uvawe na hrom-karbid na granicite na zrnata koi
go zarobuvaat hromot od bliskata okolina i ja pravat taa okolina pomalku
otporna na korozija,odkolku vo drugite oblasti. Koga se slu~uva ova se vika
deka metalot e senzitiven. Ovoj efekt ~esto se javuva pri zavaruvaweto.
Koga se javuva izla~uvawe na karbid,na primer pri zavaruvawe,toj moè da
bide eliminiran so zagrevawe na ~elikot na temperatura od 980 do 1120oS. i
so kalewe, so {to se vr{i rerastvoruvawe na karbidite. Ova izla~uvawe se
minimizira so primena na ~elici so mnogu niska sodrìna na jaglenorod ili
so stabilizirani vidovi na ~elici koi sodràt kolubium ili titan.
Pretstavnici na austenitnata grupa na austenitni ne'r}osuva~ki
~elici se: Č.4571, Č.4572, Č.4573, Č.4574, Č.4578, Č.4579, Č.4580, Č.4582,
Č.4583, Č.4590.
III.6. ZAVARUVAWE NA NISKOJAGLENORODNITE ÊLICI
Ovaa grupa na ~elici koja sodrì do 0,30% S, moè da se zavaruva so

site voobi~aeni postapki na zavaruvawe,a posebno so elektrola~nite
postapki. Ovie ~elici pretstavuvaat najgolema koli~ina na materijal
vgraden vo zavarenite konstrukcii nasekade vo svetot. Nivna voobi~aena
primena e: rezervoari, nose~ki ~elioni konstrukcii, postoqa na ma{inite,
cevovodi i op{ti zavareni konstrukcii.
êlici so mnogu niska sodrìna na jagleaorod,do 0,13%, se
dobrozavarlivi ~elici,no ne se pogodni za zavaruvawe so pogolema brzina,
bidej}i sejavuva poroznost vo zavarot. Toa se spre~uva so smaluvawe na
brzinata na zavaruvawe. Ovaa podgrupa na ~elici e posebno plasti~na i se
primenuva za konstruktivni elementi koi ladno se obrabotuvaat,kako,na
primer, profili za nose~ki konstrukcii.
êlicite so sodrìna na 0,15 do 0,20%S, poseduvaat odli~na
zavarlivost. Tie, pri zavaruvaweto, retko baraat ne{to pove}e od
standardna tehnologija na zavaruvawe i moè da se primenat site vidovi na
elektrodi od mek ~elik, odnosno niskojaglenoroden ~elik. Ovie ~elici
moè da se zavaruvaat so maksimalna brzina, {to e posebno va`no za
masovno proizvodstvo i za zavareni vrski so golemi dolìni.
êlicite so sodrìna na jaglenorod vo gornata granica na
niskojaglenorodnite ~elici poseduvaat mnogu dobra zavarlivost, no koga
eden ili pove}e prate~ki elementi pominuvaat dopu{tena granica, moè da
se javat pulknatini vo zavarenata vrska,posebno kaj agolnite zavari. Za
zavaruvawe na ovaa podgrupa na ~elici, vo odnos na prethodnata, treba da se
raboti so ne{to smalena struja i brzina na zavaruvawe.
Ako nekoi prate~ki elementi na ~elikot, posebno jaglenorodot,
siliciumot i sulfurot, se nad dopu{tenite granici, moè da se javat
krateri na povr{inata na zavarot. Ovoj problem se smaluva so namaluvawe
na strujata i brzinata na zavaruvawe.
Iako vo najgolemiot broj na zavaruvawa na niskojaglenorodnite ~elici
ne e potrebno predgreewe, kaj elementi so golemi debelini (50 mm i pove}e)
i za vrski so posebna geometrija, moè da se javi potreba od predgreewe.
40
Pomalku predgreewe e potrebno ako se raboti so niskovodoroden
proces ili, kako vo praksata se veli,so bazi~na elektroda, Voop{to, ako
~elikot sodrì 0,25 do 0,30%,S, treba da se zavaruva so niskovodorodni,
odnosno bazi~ni elektrodi ako okolnata temperatura e pod 10 oS.
Kako op{to napatstvie za izborot na dodatniot materijal vaì
praviloto da dodatniot materijal treba da ima isti ili podobri
karakteristiki kako i osnovniot metal i redovno toj e od ist materijal.
III.6.1. Na~in na nanesuvawe na metalot na zavarot po dolìna
na oskata na `lebot
Redosledot na nanesuvawe na metalot na zavarot po dolìnata zavisi

od dolìnata i debelinata na zavaruvanata vrska. Orientaciono,vo
zavisaost od dolìnata, zavarite se delat na:
1. Kusi zavari so dolìna do 20 mm.
2. Sredno dolgi so dolìna od 20 do 1000 mm.
3. Dolgi so dolìna pogolema od 1000 mm.
Sl.39. Redosled na nanesuvawe po dolìnata vo zavisnost od vkupnata

dolìna na zavarot, za zavaruvawe so eden premin
Na slikata 39. se dadeni pet slu~ai na redosled na nanesuvawe. Ovoj

redosled e dobien so delewe na vkupnata dolìna na elementarni dolìni
so golemina pribli`no na zavari so mala dolìna, ssa 200 do 250mm.
a. Ovoj slu~aj pretstavuva na~in na nanesuvawe na kusi zavari.
Zavarot se kompletira so neprekinata traektorija na vrvot na elektrodata
vo eden smer. Toa pretstavuva najednostavna tehnologija.
b. Pokaùva na~in na zavaruvawe za dolìni priblizno 250 do
1000mm, Vkupnata dolìna se deli na dve polovini i zavarot se kompletira
so nanesuvawe na dodatniot metal od sredinata kon kraevite.
v. Ovoj na~in na nanesuvawe e alternativna verzija na prethodniot
slu~aj samo {to vkupnata dolìna se deli na nekolku sekcii i zavaruvaweto
se odviva so povraten ~ekor.
41
g. Na~in na nanesuvawe na pogolemi dolìni od 1000mm. Vkupnata
dolìna se deli na dve polovini, a ovie na sekcii so zavaruvawe so
povraten ~ekor, a so smer na zavaruvawe od sredinata kon kraevite.
d. Ovoj slu~aj e prepora~liv za zavaruvawe na dolìni koi se
zna~itelno pogolemi od 1000mm. Vkupnata dolìna se deli vo nekolku
sekcii, a sekoja sekcija na nekolku podsekcii. Toa zna~i deka edna sekcija
pretstavuva dolìna koja e od red na golemina na slu~ajot b, a podsekcijata
e od red na veli~ina na dolìnata na zavarot vo slu~ajot a.
Gore objasnetite mo`nosti za formirawe na zavarite za razli~ni
dolìni vaì za ednoslojno nanesuvawe, odnosno zavaruvawe so eden
premin. Vo slediot tekst se dadeni mo`nostite za nanesuvawe na metalot na
zavarot pri zavaruvawe so pove}e sloevi - premini.
Pove}eslojnite zavari se formiraat na pove}e na~ini, zavisno od
brojot na preminite i vkupnata dolìna na eden zavar.
Najednostaven na~in pretstavuva pak zavaruvaweto na kusi vrski.
Zavarot se kompletira so nanesuvawe na sloevite eden vrz drug, po celata
dolìna i vo eden smer. Toa go pokaùva {ematski slikata 40.
Sl.40. Pove}eslojno zavaruvawe na kusi zavari.
Zavarite so sredni dolìni se nanesuvaat kako i kusite-eden vrzdrug,

no so prethodno delewe na vkupnata dolìna na dve polovini, sl. 41.
7 8
5 6
3 4
1 2
Sl.41. Redosled na nanesuvawe na zavari so sredni dolìni.
Dolgite zavari se nanesuvaat na slednite na~ini: kaskadno, rid~esto

ili nanesuvawe vo blokovi. Ovie slu~ai {ematski se pokaàni na sl.42.
42
Sl.42. Na~ini na ispolnuvawe na dolgi zavari.
Pri kaskadnoto ispolnuvawe elementarnite dolìni na nanesuvawe

na poedini sloevi se dviàt okolu 200mm.
Rid~estiot na~in e, vsu{nost, druga verzija na kaskadniot, so razlika
da napreduvaweto na zavarot e od sredinata kon kraevite.
Ispolnuvaweto vo blokovi se odlikuva so negovata sloènost:
Vkupnata dolìna se deli na sekcii so sredni dolìni (blokovi), a vnatre
vo blokovite ispolnuvaweto se vr{i so opredelen redosled, kaskaden ili
rid~est. Na sl.42. v, broevite go pokaùvaat redosledot na formiraweto na
blokovite.
Potrebata za pogoden na~in na ispolnuvawe na `lebot e nametnata od
opasnost, {to postojat od pojavata na zaostanatite naponi i deformacii
posle zavaruvaweto. Ovie pojavi se neizbe`ni pri zavaruvaweto i dobriot
redosled na ispolnuvawe vo golem broj slu~ai e samo edna preventiva za
minimizirawe na naponite i deformaciite, no sekoga{ ne i dovolen. Za ovoj
problem }e bide diskutirano pokompleksno podocna.
Predloènite redosledi na ispolnuvawe vaàt za zavaruvawe so
obloèni elektrodi. Pri zavaruvawe so avtomateriziranite procesi e
neracionalno da se vr{i tolkava parcelizacija na dolìnata na zavarot.
III.6.2. REL ZAVARUVAWE NA NISKOJAGLENORODNITE ÊLICI
Ovaa postapka, bidej}i se izveduva ra~no, mnogu e va`no da bide

izvedena od kvalifikuvan zavaruva~. Istotaka e va`no da se izvede
pravilna priprema na rabovite koi se spojuvaat, dodatniot materijal zaedno
so vidot na oblogata, polo`bata na elektrodata vo odnos na `lebot,
reìmite na zavaruvawe i redosledot na ispolnuvawe.
III.6.2.1. Podgotovka na rabovite na rabotnite par~iwa
43
Vo ovoj del spa|a izbor na pravilen oblik na skosuvawe na rabovite,
{to zavisi od debelinata na elementite i od vid na zavareniot spoj ~isti
povr{ini na spojuvawe i me|usobnoto rastojanie na elementite. Ovie
elementi detalno se dadeni vo predhodniot kurs po zavaruvawe. Vo ovoj del,
da se spomne,deka osnovniot agol na skosuvawe na rabovite,za opredelena
debelina e 30o,taka da agolot na `lebot na ~elni spoevi e 60o.
îsti povr{ini se neophodni zaradi opasnosta od zaostanuvawe na
primesi vo metalot na zavarot so {to se smaluva negovata nose~ka moznost.
Me|usobnoto rastojanie, odnosno {iro~inata na grloto na `lebot, e va`na
(1) za premalo rastojanie ne moè da se dobie pravilna peaetracija i (2) za
pregolemo rastojanie e potrebna neopravdano golema potro{uva~ka na
dodaten materijal i golemo toplinsko opteretuvawe na metalot {to e
nepovolno za metalurgijata na spojot i deformaciite i zaostanatite naponi.
Slikata 43. pokaùva dobar zavar (a ) i lo{ zavar (b.), kako rezultat
na pravilna, odnosno nepravilna {iro~ina na grloto na `lebot.
[rafiranata povr{ina. go pokaùva vi{okot na dodaten metal.
Sl.43. Pravilno (a) i nepravilno (b) rastojanie na elementite

III.6.2.2. Izbor na dodaten materijal
Za ovaa grupa na ~elici na raspolagawe stojat golem broj na elektrodi.

Pri izborot na dodaten metal treba da se zemat vo obzir
tehnolo{kite,metalur{kite i ekonomskite karakteristiki na elektrodata.
Elektrodata mora da odgovara na mehani~kite i metalur{kite osobioi
na osnovniot metal. Toa zna~i deka i hemiskiot sostav na metalot na
elektrodata treba da odgovara na sostavot na osnovniot metal.
Bazi~nite elektrodi se odlikuvaat so golemi deformacioni i
jakostni karakteristiki. Elektrodite od ovoj vid na obloga se najdobri od
aspekt od slednite elementi: Premostuvawe na zazorot na grloto na `lebot,
stepenot na iskoristuvawe na elektrodata, izveduvawe na debeli premini,
koeficient na topewe na elektrodata, zavaruvawe na kruti konstrukcii.
Zavaruvawe na ~elici so golema jakost (nad 500N/mm2), zavaruvawe na
debeli limovi,za dinami~ki optereteni i odgovorni konstrukcii, sigurnost
od poroznost (bazi~nite elektrodi mora da se su{at na visoka temperatura
vo pe~ka i toga{ antiporoznosta se istaknuva), protiv pojava na puknatini
(rezultat na golemi deformacioni karakteristiki, izdolùvawe nad 30%),
udarna ìlavost ne~istotii i oksidacija. Nepovolni elementi za izbor na
bazi~nite elektrodi se: Zavaruvawe na tenki limovi do 5mm, estetika na
liceto na zavarot, ~ustvitelnost na vlaga, stabilnost na elektri~niot lak,
simnuvawe na troskata, koli~ina na razvieni gasovi, specijalna obuka na
zavaruva~ite. So bazi~nite elektrodi se zavaruva so ednonaso~na struja so
indirekten polaritet, + pol na elektrodata.
Rutilnite elektrodi gi poseduvaat slednite pozitivni elementi:
Zavarurawe na tenki limovi, zavaruvawe na agolni zavari vo site prostorni
polo`bi, premostuvawe na zazorot na grloto na `lebot, estetski izgled na
liceto na zavarot, stabilnost na elektri~niot lak (so niv najlesno se
44
zavaruva), koli~ina na razvieni gasovi e najmala, site vidovi na struja,
izveduvawe na tenki i dolgi premini, osetlivost na ne~istotii i
oksidacija, najmala osetlivost na vlaga. Negativni osobini: ne moè da se
primeni za ~elici so visoka jakost, mal stepen na iskoristuvawe na
elektrodata, te{ko simnuvawe na troskata vo `lebot, mal koeficient na
topewe na elektrodata, ne e najdobra za zavaruvawe na debeli limovi, isto
za dinami~ki optereteni konstrukcii, poroznost, udarna ìlavost i
ukruteni konstrukcii.
Kiselite elektrodi gi imaat slednite prednosti: Zavaruvawe na
tenki limovi do 5mm,estetetikata na zavarot,malu razvieni gasovi, site
vidovi na struja, lesno se simnuva troskata, nanesuvawe na tenki i dolgi
premini, mala ~uvstvitelnost na vlaga. Negativni osobini: Ne se za ~elici
so golema jakost, nepogodni za ukruteni konstrukcii, ne se za debeli limovi
udarna ìlavost niska, ne se pogodni protiv puknatini i pori, nepogodni za
kusi i debeli premini, lo{o premostuvawe na zazorot na `lebot.
Goleminata na elektrodite se izbira zavisno na debelinata na
osnovniot metal. Op{to e pravilo da so debelinata na delovite e potrebna
elektroda so pogolem dijametar. êsto primeneta kombinacija e i izbor na
eden dijametar za nanesuvawe na koreniot premin, a ostanatite sloevi se
izveduvaat so elektroda so pogolem dijametar. Na primer, koreniot premin
da se izvede so de=3,25mm,a ostanatite premini so elektroda so de= 4,0mm.
III.6.2.3. Reìmi na zavaruvawe
Vo reìmite na zavaruvawe spa|aat: Ja~inata na strujata na

zavaruvawe, dijametar na elektrodata, brzina na dvièwe na lakot vdol`
oskata na zavarot. Naponot na lakot ne se izbora posebno toj e avtomatski
daden so izborot na ja~inata na strujata,z a razna postapka, preku
karakteristikata na izvorot na struja na zavaruvawe.
Kakvo e vlijanieto na ovie veli~ini vrz formata na zavarot?
Ja~inata na strujata ja zgolemuva dlabo~inata na penetracijata.
Me|utoa, iako e ovaa tendencija pretstavuva oru`je za racionalno
zavaruvawe, ne moè da se polzuva vo {iroki granici za ovaa postapka,
bidej}i so zgolemuvawe na strujata raste opasnosta od pregoruvawe na
metalot. Za poedini vidovi i golemini na elektrodite, nivnite
proizvoditeli gi davaat poliwata na menuvawe na ja~inata na strujata. Vo
tabelata III. 1. se dadeni gustinite na strujata vo A/mm2 za poedini vidovi na
elektrodi.
Tabela III.1.
Vid na obloga: Gustina na strujata j A/mm2
de=3mm de=4mm de=5mm de=6mm
Kisela i rutilna 14-20 11.5-16 10-13.5 9.5-12.5
Bazi~na 13-18.5 10-14. 5 9-12.5 8.5-12.0
Vkupnata struja na zavaruvawe se dobiva spored obrazecot:
45
d 
2
Iz  j e A
4
Naponot na lakot vo tehnologijata na se prepora~uva no, za

informacija, kaj REL se dviì od 20 do 36V. So zgolemuvawe na napont se
zgolemuva {iro~inata na zavarot.
Brzinata na dvièwe na lakot moè da se presmeta spored izrazot:
Vz 
Ct I z
m / h  Ct I z cm / s
100Fz 3600Fz
Kade:
Ct [d/Ah] - koeficient na topewe na elektrodata vo gr/Ah
Fz [mm2] - povr{ina na popre~niot presek na zavarot za sootvetniot
premin
 [g/mm ] - specifi~na teìna na metalot.
3
Kaj obloènite elektrodi koeficientot na topewe, zavisno od

elektrodata, se dviì od pribli`no 6,5 do 11g/Ah. So zgolemuvawe na
brzinata se smaluva popre~niot presek na preminot.
Za vlijanieto na spomenatite elementi poslikovito }e bide re~eno vo
naslovot za avtomatsko zavaruvawe pod pra{ok, EPP.
Dijametarot na elektrodata se izbira vo zavisnost od debelinata na
rabotnite par~iwa. Iako za pogolemi debelini ne moè da se postavat
strogi granici, tabelata 3. 2. moè da posluì kako dobar orientir za izbor
na dijametarot na elektrodata.
Tabela 3. 2.
Debelina na rabotnite par~iwa (mm) 1-2 3 4-5 6-12 13 i pove}e
Dijametar na elektrodata (mm) 1,5-2 3,25 3,25-4 4-5 5 i pove}e
Pri izvedba na zavari so pove}e premini treba da se raboti so isti

reìmi za site premini. Isklu~ok pretstavuva prviot, koreniot, premin koj
se izveduva so pogolema elektroda kako rezultat na ograni~uvawe na
pribliùvawe do grloto na `lebot.
Opredeluvaweto na brojot na preminite se vr{ vrz baza na slednite
ograni~uvawa: Koreniot premin ne treba da ima pogolem popre~en presek od
30-35 mm2; ostanatite promeni moè da imaat okulu 30% pogolem popre~en
presek. Ovie ograni~uvawa go dobivaat sledniot matemati~ki izraz:
F1=(6-8) de [mm2]
F2,3,4,…,n =(8-12)de [mm2]
Kade:
F1 - povr{ina na popre~niot presek na prviot premin,
F 2,3,. . . ,n - popre~en presek na sekoj sleden premin.
Za da se opredeli potrebniot broj na premini, prethodno treba da se

presmeta povr{inata na popre~niot presek na celokupniot zavar. Taa
povr{ina moè da se presmeta ako vkupnata povr{ina se podeli na
46
elementarni delovi, koi imaat pravilna geometriska forma. Vo slednite
redovi e daden primer na presmetka za V-zavar. Podelbata na vkupnata
povr{ina e dadena na slikata 44.
Sl.44. Geometriski elementarni povr{ini na zavarot.
Algebarski,vkupnata povr{ina na zavarot e:
Fs= Fn+Fn1+2Fk+Fg
Povr{inata na nadvisuvaweto no liceto na zavarot, Fn i Fn1 na

korenot se presmetuvaat so poma{ na ozna~enite geometriski golemini i
koeficientot na ispolnuvawe na nadvisuvaweto n, koj porano be{e
definiran i ~ija prose~na vrednost iznesuva 0,73. Toga{:
Fn=0,73 b hn [mm2]
Fn1=0,73 b hn1 [mm2]
Od geometrijata na slikata lesno moè da se postavat izrazite za

povr{inite Fk i Fg :
Fg = g d
Fk = h x/2
kako x = h tg(/2) ,toga{ obrazecot go dobiva sledniot oblik:
Fk=h2 tg(/2)/2
Od gornite izrazi, vkupnata pavr{ina e :
Fz=0,73 bhn+0,73 bhn1 + g d + h2 tg( / 2)/2
Sli~no se dobivaat izrazite za bilo koj oblik na podgotovka na

rabovite od zavaruvanite predmeti.
Brojot na preminite se opredeluva od sledniot odnos:
Fz = F1 + F 2,3,4,. . n
odnosno Fz = F1 + n Fi – Fi
kade Fi=F2=F3=. . . =Fn
Odtuka vkupniot broj na premini e:
47
Fn  F1
n 1
Fi
III.6.2.4. Na~in na ispolnuvawe na popre~niot presek
Ispolnuvaweto po dolìnata na zavarot, kako be{e objasneto vo

naslovot III.6.1., moè da se izvede na alternativni na~ini vo odnos na
popre~niot presek. Nivniot na~in zavisi od pove}e faktori:vid na `lebot,
konstrukcijata, dodatniot materijal, stepenot na ukrutenost.
Podgotovkata na rabovite na predmetite, pokraj koli~inata na
dodaten metal, go opredeluva i ispolnuvaweto po popre~niot presek. Na
sl.45. e pokaàna razlikata na povr{inite na popre~niot presek za X i V-
podgotovka. Poednostaveno, za X-podgotovka e potrebno da se ispolnat
triagolnicite 1 i 2, a za V-podgotovkata 1, 3, 4 i 5. Toa zna~i, deka, za ista
debelina na predmetite, X-zavarot bara dva pati pomalku dodaten metal,
odkolku V-zavar.
Sl.45. Razlika na popre~nite preseci pome|u X i V zavar.

Ova direktno se reflektira na brojot na preminite i redosledot na
nesuvawe.
Sekoj sloj moè da se ispolni so eden (a.) ili so pove}e premini (b.).
Sl.46. Ispolnuvawe na sloevite: a. so eden premin, b. so pove}e premini
Za ~elici so pogolema sodrìna na jaglenorod popogodno e

ispolnuvaèto pod b. bidej}i naponite vo pravec normalen na oskata na
zavarot se pomali vo tek i posle ladeweto. Ovoj efekt }e bide diskutiran
podocna pod naslovot za zaostanati naponi i kr{ewe. Pri ispolnuvaweto,
pokraj dobivawe na dovolna penetracija po dlabo~inata, treba da se
postigne dovolna penetracija i po stranite na `lebot. Ova se postignuva ako
lakot se zadrì dovolno dolgo kon stranite na `lebot.
[iro~inata na preminot se regulira so brzinata na dvièwe na lakot
vdol` oskata na zavarot i so izbor na traektorija na dvièwe na lakot. Na
slikata 47. se dadeni nekoi mo`ni traektorii. So pogolemo zadrùvawe na
lakot vo sredinata na `lebot se dobivaat zavari so ispup~en del vo
sredinata,a ostri vdlabnatini kon kraevite (sl. 48.a.). Ovakva izvedba ne e
dobra, bidej}i kraevite na preminot pretstavuvaat golemi koncentratori na
naponi,a toa lesno predizvikuva pojava na puknatini. So pregolemo
zadrzuvawe na lakot na periferijata od `lebot se dobiva zavar so golema
vdlabnatina vo sredinata (sl. 48.b.). Ova premnogu ja oslabuva sredinata na
48
zavarot, {to pretstavuva slab presek. Zaradi toa, pravilna izvedba
pretstavuva premin so blago nadviuvawe (sl. 48. c. i d. ).
Sl.47. Traektorii na lakot.
Sl.48. Mo`ni formi na preminot vo zavisnost od zadrùvawe na

lakot vo sredinata ili periferijata na `lebot.
Pri zavaruvawe na elementi so pogolemi debelini, a so standarden

oblik na `lebot, se nametnuva me{an na~in na ispolnuvawe: prvite sloevi
se ispolnuvaat so eden premin po celata {iro~ina, a ostanatite so pove}e
premini,odnosno vo triagolnici" (sl. 49.). Dosega re~enoto vredi za
zavaruvawe vo horizontalna polo`ba.
Sl. 4.9. Me{an na~in na ispolnuvawe
Zavaruvaweto na vertikalnite zavari se izveduva so premini po

celata {iro~ina. Sistemot na triagolnici te{ko se izveduva, kako rezultat
na gravitacionata sila.
Zavaruvaweto na horizontalni zavari vo vertikalna ramnina moè da
se zavaruva so eden premin po celata {iro~ina ili vo triagolnici ili so
me{ano ispolnuvawe. Vo ovoj slu~aj e karakteristi~na i pripremata na
rabovite; dolniot lim e izveden bez skosuvawe, a gorniot se skosuva pod
agol od 45o (sl. 50.).
49
Sl.50. Ispolnuvawe na horizontalni zavari
Zavaruvaweto nad glava se izveduva na dvata na~ini, po cela

{iro~ina ili vo triagolnici, ili so me{ano ispolnuvawe. Ovoj slu~aj e
pokaàn na slikata 51.
Sl. 51. Ispolnuvawe pri zavaruvawe nad glava.
Vo ovoj proces spa|a i ~isteweto na stvrdnatata troska posle sekoj

premin. Vo sprotivno postoi opasnost od zarobuvawe na troskata pri
narednoto nanesuvawe na dodaten metal, a, kako posledica, nose~kata
mo`nost se smaluva.
Gornite primeri pokaùvaat na~ini na ispolnuvawe na ~elnite
zavari.
Natamo{nite redovi se posveteni na agolnite zavari.
Agolnite zavari, za razlika od ~elnite,ne leàt vo ista ramnina so
zavaruvanite delovi. Tie gi spojuvaat agolnite, krstestite, rabnite i
preklopnite vrski. Nivnata forma se razlikuva od ~elnite zavari i, spored
toa,ispolnuvaweto treba da ja prati tt forma.
Zavaruvaweto na tenki limovi, do 10mm debelina,se zavaruvaat so
eden premin, so elektrodi so dijametri 3,25 ili 4,0mm ili pogolema zavisno
od debelinata. Ovoj slu~aj e pokaàn na slikata 52.
Sl.52. Ispolnuvawe na tenki limovi, debelina do 10 mm
Zavaruvawe na podebeli delovi, debelina do 20mm, moè da se

izvede so dva premini, kako {to e prikaàno na sl. 53.
50
Sl.53. Ispolnuvawe za debelini na delovite do 20mm
Za zavaruvawe na podebeli limovi ispolnuvaweto se izveduva so

pove}e sloevi, kako {to e dadeno na sl. 54. pod a. i b.
Sl.54. Ispolnuvawe na zavari so pove}e sloevi,

debelina na limovite e pogolema od 20mm
Spored skicite, ~itatelot moè da zabeleì deka gornata diskusija

za zavaruvawe na agolni zavari vaè{e za polo`ba vo korito.
Zavaruvaweto vo horizontalna polo`ba, isto taka, moè da se izvede
so edna ili pove}e ramnini, a toa zavisi od debelinata na predmetite koi
se spojuvaat. Sl.55. pokaùva primeri na brojot na premini vo zavisnost od
debelinata na zavarenite elementi.
Sl.55. Zavaruvawe vo horizontalna polo`ba,

broj na premini vo zavisnost od debelinite na delovite.
51
Sl.56. Ispolnuvawe vo nadglavna polo`ba
Sl.57. Ispolnuvawe vo vertikalna polo`ba.
52
III.6.3. EPP ZAVARUVAWE NA NISKO JAGLENORODNITE ÊLICI
Ovaa postapka na zavaruvawe se odlikuva so mala dolìna na

zagrevawe na elektrodata, odsustvo na obloga na elektrodata, mo`nost za
podavawe na golema koli~ina na pra{ok za pokrivawe na vanata i zavarot.
Ova ovozmoùva primena na zna~itelna povisoka struja na zavaruvawe, Iz, vo
sporedba so ra~nata postapka so obloèna elektroda, a za ist dijametar na
elektrodite. Primenata na povisoka struja na zavaruvawe donesuva zabrzan
proces na topewe, zgolemuvawe na dlabo~inata na provarot na osnovniot
metal i, kako rezultat na toa i golemiot koeficient na efektivnost,
pogolema produktivnost. Koeficientot na topewe Ct e od 14 do 30g/Ah.
Seto re~eno, kombirano so faktot na mnogu pomal presek na `lebot za
isti debelini na delovite, ovaa postapka dava mnogu povisoka
produktivnost vo odnos na REL zavaruvaweto.
Debelinata na slojot na pra{ok nad vanata dostignuva i do 60mm, vo
nekoi slu~ai, i ovozmoùva odli~na za{tita na istopeniot metal, go pravi
lakot nevidliv, go stabiltzira procesot, go onevozmoùva rasprskuvaweto
na metalot nadvor od zavarot i ja minimizira vozmo`nosta od pregoruvawe
na rabovite koi se spojuvaat.
Kako rezultat na golemata efektivna snaga na lakot, {irok e
spektarot na debelini na zavaruvani metali bez skosuvawe na rabovite pri
voobi~aeni reìmi moè da se zavaruvaat debelini i do 15 do 20mm. Pri
taka tesni `lebovi se zgolemuva rastopuvawe na osnovniot metal. Toa
ovozmoùva golemo relativno u~estvo na osnovniot metal vo zavarot, 50-
70% od metalot na zavarot e sostaven od osnovniot metal. Toa zna~i, deka
potro{uva~kata na dodatniot metal, po edinica dolìna na zavarot, e mala
vo odnos na ra~nata postapka.
Ovaa postapka e posebno polezna za zavaruvawe na agolni zavari,
bidej}i podlabokiot provar dopu{ta pravewe na zavari so pomali kateti,
odkolku pri ra~nata postapka, a za isti debelini na delovite i zavarite.
Razlikata vo popre~niot presek na zavarite izvedeni REL i EPP e pokaàna
na slikata 58.
Sl.58. Izgled na popre~niot presek na zavarot izveden so REL i EPP
Zavaruvaweto pod pra{ok e tri do deset pati pobrzo, odkolku

elektrora~nata ra~na postapka i proizreduva zavari so visok kvalitet i
ubav izgled.
Na kvalitetot na zavarot, pokraj konstruktivnite formi na vrskte,
vlijaat i koeficientite na forma na zavarot p i n. Koeficientot na
52
forma na penetracija, p se menuva od 0,5 do 4,0, a negovite najoptimalni
vrednosti se dviàt od 1,3 do 2,0.
Koeficientot na forma na nadvisuvawe, n za dobro oformeni zavari,
se dviì od 7 do 10.
Vo osnovnite parametri na reìmot na zavaruvawe spa|aa:
- ja~ina na strujata na zavaruvawe, Iz.
- napon na lakot, Ul
- dijametar na elektrodata, de
- brzina na dvièwe na lakot, Vz
III.6.3.1. Vlijanie na ja~inata na strujata
Ja~inata na strujata ja opredeluva brzinata na topewe na elektrodata,

dlabo~inata na penetracijata, koli~inata na metalot na zavarot. So
zgolemuvawe na ja~inata na strujata se zgolemuva brzinata na topewe i
penetracija pri pregolema struja se dobiva visok i tesen zavar so
pregoruvawe na rabovite. Kako se menuva popre~niot presek na zavarot vo
zavisnost od menuvawe na strujata e pokaàno na sl.59., a za nepromeneti
drugi parametri.
Sl.59. Vlijanie na ja~inata na strujata na formata na zavarot
III.6.3.2. Vlijanie na naponot na lakot
Ovoj parametar vlijae na na formata na popre~niot presek na zavarot

i na nadvore{niot izgled. Visinata na naponot zavisi od dolìnata na
lakot i sostavot na gasovite vo atmosferata na lakot. Vo kolku e dolìnata
na lakot pogolema, vo tolku toj e povisok. Zgolemuvaweto na visinata na
naponot e rezultat na zgolemuvaweto na negovata dolìna, a, so toa, i na
negovata {iro~ina, so {to se zgolemuva {iro~inata na zavarot. Vo toj proces
se smaluva dlabo~inata na penetracijata, no ne zna~itelno. Vlijanieto na
naponot vrz formata na zavarot e pokaàno na slikata 60.
Sl.60. Vlijanie na naponot na formata na presekot na zavarot
Zgolemuvaweto na naponot predizvikuva u{te:
53
- zgolemuva otpornost protiv poroznost, posebno od r|a,
- zgolemuva absorbirawe na legira~ki elementi od pra{okot, a se
legira metalot na zavarot
Previsok napon predizvikuva:
- zavar vo forma na {e{ir, koj e inicijator za pojava na puknatina,
- odstranuvaweto na troskata go pravi te{ko
Sl.61. Zavar vo forma na {e{ir
Pri zavaruvawe na zgolemeni debelini, so zgolemuvaweto na ja~inata

na strujata treba da se zgolemi i naponot na lakot so cel dobivawe na zavar
so pravilna forma, odnosno so koeficienti na forma koi leàt vo
optimalnite podra~ja, a kako {to e re~eno porano. Ovaa potreba e pokaàna
i vo tabelata III. 2.
Tabela III. 2. Zavisnost na naponot na lakot od strujata na zavaruvawe

de (mm) Iz (A) Ul (V) de (mm) Iz (A) Ul (V)
180-300 32-34 600-700 38-40
2.0 300-400 34-36 5.0 700-850 40-42
500-600 36-40 850-1000 41-43
III.6.3.3. Vlijanie na dijametarot na elektrodata
Edna avtomatska ma{ina za zavaruvawe voobi~aeno ne e nameneta za

pogolem broj dijametri na elektrodite. Ova ograni~uvawe e zaradi
potrebata od menuvawe na zavaruva~kata glava i mehanizmot za hranewe so
elektrodna ìca.
Pri porast na dijametarot na elektrodata, za konstantna struja na
zavaruvawe, dlabo~inata na penetracija se smaluva, a {iro~inata na
zavarot se zgolemuva. Ova e posledica na smalenata gustina na strujata,
odnosno i na toplinskiot fluks W/cm2. Tabelata III.3, dava odnos na
dlabo~inata na provarot, hp, dijametarot na elektrodata, de , ja~inata na
strujata, Iz , gustinata na strujata, jz.
Tabela III.3. Vzaemna zavisnost na de, hp, Iz, jz.

de (mm) Dlabo~ina na penetracija, hp (mm)
3 4 5 6 8 10
2 200 300 350 400 500 600 =Iz (A)
64 104 127 143 157 200 =j (A/mm2)
3 300 350 400 500 625 750 =Iz (A)
43 50 57 71 89 107 =j (A/mm2)
4 375 425 500 550 675 800 =Iz (A)
29 35 40 44 53 64 =j (A/mm2)
5 450 500 550 600 725 825 =Iz (A)
54
23 26 28 31 37 42 =j (A/mm2)
Primer: za hp =5mm, ako se raboti so de=2mm e potrebna struja na
zavaruvawe od 350A i gustina od 127A/mm2, a ako se raboti so de=5mm e
potrebna struja od 550 A i gustina na strujata od 28 A/mm2.
III.6.3.4. Vlijanie na brzinata oa zavaruvawe
Avtomatot za ovaa postapka ovozmoùva menuvawe na brzinata na

vle~ewe na lakot vo {irok opseg. Ovaa mo`nost se koristi za kontrola na
goleminata na popre~niot presek na zavarot i dlabo~inata na penetracija.
Pri izborot na brzinata na zavaruvawe mora da se vnimava i na ja~inata na
strujata zatoa {to ja~inata na strujata ja opredeluva brzinata na topewe na
elektrodniot metal. Spored toa, za da se dobie zavar so opredelen popre~en
presek, treba brzinata na zavaruvawe da bide vo opredelen odnos so
brzinata na topewe na elektrodata, odnosno so ja~inata na strujata.
Slikata 62. pokaùva kakvo e menuvaweto na popre~niot presek na
zavarot koga drugite parametri ostanuvaat konstantni. Moè da se zaklu~i,
deka so zgolemuvawe na brzinata se smaluvaat dimenziite na zavarot vo
site pravci,
Sl.62. Vlijanie na brzinata na zavaruvawe na formata na zavarot.
Pregolema brzina na vodewe na lakot predizvikuva pojava na zarezi

na rabovite na zavarot, skr{nuvawe na lakot, poroznost, pojava na
puknatini, i lo{a forma na zavarot.
Mala brzina ja smaluva tendencijata na pojava na pori vo zavarot,
bidej}i im ovozmozuva na gasovite da izlezat od istopeniot metal. Premala
brzina formira zavar vo oblik na {e{ir, koj ima tendencija da se
raspuknuva, golema vana na rastopen metal koja predizvikuva grub zavar,
rasprskuvawe i zarobuvawe na troska vo zavarot.
III.6.3.5. Vlijanie na vidot na strujata i polaritetot
Pri zavaruvaweto pod pra{ok, moè da se raboti so ednonaso~na i

naizmeni~na struja.
Zavaruvaweto so ednonaso~na struja so indirekten polaritet (+ pol na
elektrodata i - pol na osnovniot materijal) se odlikuva so poslaba
penetracija vo zavaruvaniot metal, odkolku so direkten polaritet.
Razlikata vo penetraciite e 40 do 50%. So indirektniot polaritet, pri
zavaruvaweto pod pra{ok, na katodata (- pol na osnovniot materijal) se
generira pomala koli~ina na toplina, a na anodata (+ pol na elektrodata) se
generira pogolema koli~ina na toplina i se javuva pointenzirno topewe n
aelektrodata.
55
Direktniot polaritet so ednonaso~na struja pretstavuva naj~est na~in
na vrzuvawe, bide}i, pri ovaa postapka, najprimarno barawe e postignuvawe
dlaboka penetracija. Ovoj polaritet ovozmozuva golema sigurnost protiv
pojava na poroznost, osven kaj ~elici so povisoka sodrìna na sulfur i
fosfor.
Direktniot polaritet se primenuva za:
- obi~ni agolni zavarovi, koga limovite se slobodni od r|a
- navaruvawe na povr{ini koga e pova`na brzinata na topewe, odkolku
dlabo~inata na penetracija,
- koga e potrebna pomala penetracija za smaluvawe na me{aweto
pome|u osnovniot i dodatniot metal, zaradi smaluvawe na mo`nosta za
pojava na puknatini i poroznost, a za pomalku zavarlivi ~elici.
Pri promena od indirekten vo direkten polaritet, za ednakva ja~ina
na strujata, naponot treba da se zgolemi (okolu 4 volti) za da se dobie
pribli`no ednakov presek na zavarot.
Zavaruvaweto so naizmeni~na struja se primenuva za poedini slu~ai,
koga postoi problem od duvawe na lakot pri ednonaso~nata struja.
III.6.3.6. Vlijanie na naklonot na elektrodata vo odnos na oskata zavarot
Vo odnos na oskata na zavarot se mo`ni dva naklona:napred, nazad vo

odnos na smerot na zavaruvawe (sl. 63. ).
Sl.63. Vidovi na nakloni
Vo slu~ajot na naklon nazad, su{testveno se smaluva dlabo~inata na

provarot, a se zgolemuva {iro~inata na zavarot. Vo ovoj slu~aj moè da se
zavaruva so brzini do 130cm/min bez opasnost od pojava na neprovareni
rabovi. Ova e rezultat na zgolemina dolìna na lakot so {to se rastopuva
po{iroka zona na povr{inata od rabotniot predmet.
Pri naklon napred se dobiva podlaboka penetracija i potesen zavar,
kako rezultat na koncentracija na lakot vo vanata. Ovoj na~in retko se
primenuva (pri zavaruvawe so dva laka, odnosno tandem zavaruvawe).
III.6.3.7. Vlijanie na slobodniot kraj na elektrodata
So zgolemuvawe na slobodnata dolìna na elektrodata, se zgolemuva

predgreeweto na istata, a so toa se zgolemuva brzinata na topewe na
elektrodata. Pri toj proces se zgolemuva naponot na lakot, a se smaluva
ja~inata na strujata i dlabo~inata na penetracija.
56
III.6.3.8. Vlijanie na pokrivniot pra{ok
Lakot i istopeniot metal se pokrieni so fino granuliran pra{ok koj

sodrì pogodni dezoksidatori, sredstva za ~istewe na metalot, legira~ki
elementi i drugi sredstva potrebni za dobivawe na dobri spoevi. So
zgolemeni sodrìni na sredstva za stabilizacija na procesot na zavaruvawe
se zgolemuva dolìnata na lakot i negoviot napon, a so toa raste
{iro~inata na lakot, a se smaluva dlabo~inata na provarot. Pogolema masa
na pra{ok po edinica volumen predizvikuva smaluvawe na gasniot prostor
vo rastopenata troska okolu lakot. Kako posledica na toa, lakot pomalu se
ra{iruva, se zgolemuva pritisokot na gasniot prostor i rastopeniot metal
polesno se istisnuva od pod lakot. Slojot na rastopen metal pod lakot e so
pomala debelina, a so toa se podobruva toplinskata razmena me|u lakot i
osnovniot metal. Od toa moè da se zaklu~i deka se zgolemuva dlabo~inata
na provar a {iro~inata na zavarot se smaluva.
Pra{ocite se delat vo dve grupi: topeni i netopeni.
Topenite pra{oci se izrabotuvaat so topewe vo pe~ki, a od silikati.
Posle topeweto, masata se stvrdnuva i se drobi na sitni zrnca so potrebna
granulacija.
Netopenite pra{oci pretstavuvaat mehani~ka smesa na pra{koobrazni
i zrnesti materijali; slobodni metali, ferotopiteli, karbonati i dr
Raznite materijali vo pra{okot se vrzuvaat so sredstva za vrzuvawe. Ovie
pra{oci se vikaat u{te i kerami~ki ili aglomerirani pra{oci,
Druga podelba na pra{ocite moè da bide: bazi~ni i kiseli.
Spored sostavot na poedini elementi moè da se izvr{i slednata
podelba:
1. Visokosiliciumski, so sodrìna do 45% Si02
2. Niskosiliciumski, so sodrìna do 0,5% Si02
3. Bez silicium.
4. Visokomanganski so nad 30% MnO
5. Srednomanganski so 15-30%MnO
6. Niskomanganski
Kakvi pra{oci odgovaraat za poedini materijali?
Pri zavaruvawe na niskojaglenorodni ~elici se odviva intenzivno
isparuvawe na jaglenorodot i sogoruvawe na manganot, zaradi {to pra{okot,
zaedno so elektrodata, treba da izvr{at kompenzacija za gubitokot na
mangan vo metalot na zavarot i da ja spre~uvaat reakcijata na jaglenorodot
vo oksid. Zaradi toa, za zavaruvawe na niskojaglenorodni i niskolegirani
~elici treba da mu dadat na zavarot mangan i silicium, za da se osigura jak i
bez pori i puknatini zavar. Siliciumot go spre~uva oksidiraweto na
jaglenorodot i javuvaweto na pori vo zavarot. Pri niska sodrìna na mangan
vo zavarot se javuva sklonost kon pojava na puknatini.
Primenata na niskojaglenorodna elektroda za zavaruvawe na
niskojaglenorodni ~elici moè da se dopu{ti samo so visokosiliciumski
manganski pra{ok.
Pri upotreba na bezmanganski pra{ok mora da se zavaruva so
specijalna elektroda so zgolemena sodrìna na mangan.
57
Pra{okot mora da bide za{titen od vlaga, vo sprotivno te{ko se
odstranura i vo metalot na zavarot postoi opasnost od pojava na pori.
III.6.3.9. Vlijanie na zazorot pome|u rabovite
Zazorot voglavno ja opredeluva koli~inata na dodaten metal za

oformuvawe na eden zavar. Vo kolku e zazorot pogolem vo tolku e pogolemo
u~estvoto na elektrodniot metal vo masata na zavarot. Pokraj toa od zazorot
zavisi i oblikot na liceto na zavarot; ispaknato; ramno i vdlabnato lice na
zavarot. Ovie oblici na liceto se vo soodnos i so brzinata na zavaruvawe i
topewe na elektrodniot metal.
Sl.64. Oblici na popre~niot presek vo zavisnost od zazorot
III.6.4. Formi na podgotovka za EPP zavaruvawe (~elni vrski)
So ovaa postapka moè da se zavaruvaat ~elni i agolni spoevi. Kako

postapkata se odlikuva so primena na golema gustina na strujata i dlaboka
penetracija, podgotovkata nao|a soodvetni specifi~nosti. Toa povlekuva
primena na `lebovi koi se potesni, odkolku vo slu~aj na ra~nata postapka so
obloèna elektroda. Taka na primer, za ~elni spoevi, bez skosuvawe na
rabovite moè da se zavaruvaat debelini do 20mm (gornata granica se
postiga, so vakov na~in na podgotovka, za dvostrano zavaruvawe). Za
pogolemi debelini mora da se izvr{i podgotovka so skosuvawe na rabovite(
V, X, Y podgotovka, sl. 65. )
Sl.65. Podgotovka za EPP-zavaruvawe.
III.6.5. Ispolnuvawe po popre~niot presek na ~elni vrski
Ispolnuvaweto moè da bide ednostrano i dvostrano. Istotaka moè

da se dade podelba i spored brojot na preminite, so eden ili so pove}e
premini. Pri rabota so ovaa tehnologija se primenuvaat i podlo`ni plo~ki
za ednostrano ispolnuvawe. Ovie podlo{ki se nu`ni koga se bara provar niz
celata debelina, a voglavno se od bakar, bidej}i bakarot ne se zavaruva za
58
glavnite ~eli~ni elementi kako rezultat na negovata golema
toplosprovodlivost. Ako ne se stavat podlo{ki, doa|a do probivawe na
lakot i rastopuvawe i prskawe na metalot od dolnata strana. Vo tabelite
{to sledat natamu se dadeni parametrite na zavaruvawe na nekoi vidovi na
zavari.
Tabela III.4. Elementi bez skoseni rabovi i ednostrano so bakarna plo~a

Debelina Zazor Struja na Napon na Brzina na Dijametar na
na lim b (mm) zavaruvawe lakot zavaruvawe elektrodata
d (mm) (A) (V) (cm/min) (mm)
1,5 - 230 23 200 1, 6

2,0 - 240 24 200 1, 6-2, 0
3,0 - 360 26 130 2, 0-2, 5
4,0 0 - 1,5 450-550 25-27 100-150 3, 0-4, 0
5,0 0 - 1,5 550-650 25-28 90-120 4, 0
6,0 0 - 2,0 700-800 26-30 80-100 5, 0
8,0 0 - 2,0 750-850 27-32 60-80 5, 0
Zavar:
Tabela III.5. Ednostrano so Y podgotovka i so bakarna plo~a

Debelina Agol na Struja na Napon na Visina na Brzina na Dijameta
na lim `lebot zavaruvawe lakot grlo zavaruva r na
d (mm)  (o) (A) (V) a (mm) we elektrod
(cm/min) ata
(mm)
5 60 500-575 28-31 3 70-125 4
6 60 600-700 29-32 3 65-100 4
8 60 750-900 30-33 3 60-100 5
10 60 900-1050 32-36 3 50-65 5
13 60 1000-1150 34-37 5 45-55 5-6
16 45 1100-1250 35-38 5 40-50 6
19 45 1200-1300 36-39 5 30-35 6
22 40 1375-1500 38-40 3 28-33 8
25 35 1500-1600 39-41 3 25-30 8
28 30 1575-1650 39-41 3 23-25 8
32 30 1600-1750 39-41 3 20-23 8
38 30 1900-2000 40-43 3 18-20 8
Zavar:
59
Tabela III.6. Dvostrano zavaruvawe so I-podgotovka
Debelina Premin Struja Napon Brzina na Dijametar na Obrabotka
na lim 1 ili 2 (A) (V) zavaruvawe elektrodata na vtoriot
d (mm) (cm/mm) (mm) sloj
6 1 450 32 70-100 3-4 Ne
2 500 30 70-100 3-4 Ne
8 1 450 32 70-105 3-4 Ne
2 500 30 65-105 4 Ne
10 1 500 32 70-80 4 Ne
2 680 32 60-80 4 Ne
12 1 650 33 60 4-5 Ne
2 750 34 55-65 5 Ne
14 1 650 33 50 5 Ne
2 800 35 45-50 5 Ne
16 1 700 33 45 5
2 850 35 40 5
18 1 850 36 40 5-6
2 1100 38 35 5-6
20 1 950 36 40 5-6
2 1100 38 35 5-6
+ - brusewe na korenot posle prviot sloj
Tabela III. 7. Dvostrano zavaruvawe na Y-podgotovka

dom sloj Iz Ul Vz a  de
(mm) (A) (V) (cm/min) (mm) ( o) (mm)
14 1 600 30 50 10 71 4+5
2 650 31 55 4
16 1 700 32 45 10 71 5
2 700 32 55 4+5
18 1 800 33 40 10 60 5
2 750 33 50 5
20 1 900 34 35 10 60 5+6
2 750 33 50 5
22 1 900 34 30 10 50 5+6
2 750 33 40 5
25 1 950 35 20 10 50 5+6
2 800 34 40 5
60
Tabela III.8. Zavaruvawe na dvojno Y-podgotovka
dom a  c b  sloj Iz Ul Vz de
(mm) (mm) (o ) (mm) (mm) (o) (A) (V) (cm/min) (mm)
16 4 90 6 6 90 1 500 32 60 5
2 650 32 40 5
18 5 80 6 7 80 1 600 32 50 5
2 800 32 40 5
20 5 80 6 9 80 1 600 32 50 5
2 900 34 30 5
22 6 70 7 9 70 1 620 30 45 5
2 880 32 40 5
25 7 60 7 11 60 1 700 30 40 5
2 900 32 30 5
28 9 60 7 12 60 1 800 32 35 5
2 950 33 25 5
30 9 60 7 14 60 1 800 32 35 5
2 1000 33 20 5
32 10 60 8 14 60 1 850 32 30 5
2 1000 33 20 5
35 11 60 8 16 60 1 900 32 30 5
2 1200 34 20 6
III.6.6. Ispolnuvawe po pore~niot presek za agolni zavari
Agolnite, rabnite, krstestite i preklopnite vrski se zavaruvaat so

agolni zavari. Pri toa moè da se formira, naj~esto, vo horizontalna
polo`ba i vo korito. Najpovolno e zavaruvaweto vo korito bidej}i
istopeniot materijal se sobira pome}u kracite na agolnata vrska i se
oblikuva so najpovolna geometrija i so ubav izgled. Ispolnuvaweto moè da
bide so eden ili pove}e premini, zavisno od debelinata na zavarot. Za
prakti~na upotreba dolnite tabeli davaat parametri za re{avawe na golem
broj na slu~ai.
61
Tabela III.9. Reìmi zavaruvawe vo horizontalna polo`ba
debelina debelina premin Iz (A) Ul (V) Vz de
(mm) na zavar (cm/mm) (mm)
3.0 2.0 1 350 25 100-200 2.5-3.0
4.0 2.5 1 400 25 100 3. 0
5.0 3.5 1 450 27 90 3.0
6.5 4.5 1 550 28 70 4.0
8.0 6.0 1 650 28 50 4.0
9.5 7.0 1 700 28 40 4.0
9.5 7.0 2 520 30 55 4.0
520 30 55 4.0
12.5 9.0 1 650 33 55 4.0-5.0
2 750 35 50 5.0
16.0 11.5 1 725 33 45 5.0
2 850 35 40 5.0
19.0 13.5 1 800 34 25 5.0
2 820 34 25 5.0
Tabela III. 10. Reìmi za agolni zavari pri zavaruvawe vo korito

az (mm) Iz (A) Ul (V) Vz (cm/mm) de (mm)
2.5 350 25 100 2. 5
4.0 650 27 90 4. 0
5.0 700 27 75 4. 0
6.0 850 30 55 4-5
8.0 1000 32 40 5
12.0 1150 34 20 5-6
16.0 1400 36 15 6-8
Tabela III.11. Reìmi za agolni zavari vo korito od dve strani
62
dom az X  premin Iz U Vz de
(mm) (mm) (mm) (o ) (A) (V) (cm/mm) (mm)
15 6 10 20 1 750 30 22 5
2 800 30 17 5
20 10 13 20 1 950 30 21 5
2 1050 30 21 6
25 12 16 25 1 1050 30 20 6
2 1150 30 18 6
30 12 19 25 1 1100 30 17 6
2 1150 30 17 6
40 12 22 30 1 1150 30 16 6
2 1200 30 15 6
III.6.7. Analiti~ko opredeluvawe na reìmite za EPP zavaruvawe
Ispolnuvaweto, zaedno so reìmite na zavaruvawe, dadeno pod

naslovi III.6.5. i III.6.6. pomaga za re{avawe vo golem broj standardni slu~ai.
Me|utoa, vo praksata na zavaruvaweto moè da se sretnat golem broj slu~ai
koi baraat specifi~nosti vo podgotovkata i reìmite, pa pod ovoj naslov }e
bidat izloèni nekoi zakonomernosti za vrskite pome|u reìmite i nivnoto
vlijanie na zavarenata vrska.
Prvoto ograni~uvawe e vo pogled na goleminata na popre~niot presek
na zavarot, obi~no ne treba da premine 100(mm 2), za eden premin.
Dlabo~inata na provarot (penetracijata) moè da se izrazi spored
slednata formula:
hp = k Iz (mm)
kade k e koeficient na proporcionalnost, se meri vo(mm/100 A), a zavisi od

vidot na strujata i polaritetot i vidot na pra{okot, i se dviì od 1 do 2.
Dlabo~inata na provarot moè da se opredeli i od sledniot izraz:
P ef
h p  0,0076
Vz p
kade Pef /Vz e pogonska energija na lakot vo (J/cm), , a p e koeficient na

forma na provarot.
Za odnapred zadadena penetracija, potrebnata ja~ina na struja na
zavaruvawe se presmetuva od izrazot:
hp
Iz  ( A)
k
Dijametarot na elektrodata:
Iz
de  2 ( mm )
j z
kade jz(A/mm2) e gustina na strujata. Maksimalnite gustini na strujata se

dadeni vo dolnata tabela(Tabela III.12.)
63
Tabela III.12. Gustina na strujata
Dijametar na elektrodata 5 4 3 2 1
de (mm)
Gustina na strujata 30-50 35-60 45-90 65-200 90-400
jz (A/mm2)
Naponot na lakot, za ~elni vrski se dviì od 30 do 40(V), a za agolni

vrski od 25 do 36(V). Za povisoka struja i pogolem dijametar na elektrodata
odgovaraat povisoki vrednosti na naponot na lakot.
So opredeluvaweto na strujata i naponot se stvoreni mo`nosti za
poredeluvawe na koeficientot na forma na provarot, po grafi~ki pat kako
{to e dadeno na sl. 66.
Sl.66 Koeficient na forma na penetracija p, vo zavisnost od

ja~inata na strujata na zavaruvawe i naponot na lakot:
a. za de=2(mm), b. za de=4(mm), c. za de=5(mm), d. za de= 6(mm)
Od dosega{nite informacii se presmetuva {iro~inata na zavarot:

b= p hp.(mm)
Od koeficientot na formata na nadvisuvaweto n=b/hn, se presmetuva
viso~inata na nadvisuvaweto:
hn=b /n (mm)
64
So dosega{nite poznati elementi moè da se presmeta povr{inata na
popre~niot presek na zavarot, Fz.
Sledniot element za presmetka e brzinata na dvièwe na lakot po
dolìna na oskata na `lebot:
Ct I z
Vz  (m / h)
100 Fz 
Kade koeficientot na topewe e Ct = Cto + Ct.

Pri zavaruvawe so ednonaso~na struja so indirekten polaritet
Cto=11,6 0,4 (g/Ah).
Pri zavaruvawe so ednonaso~na struja i direkten polaritet i
naizmeni~na struja, koeficientot na topewe e:
I
Cto  A  B z ( g / Ah )
de
Naj~esti vrednosti za koeficientite A i V se:
Koeficient A V
Direkten polaritet 2,3 0,065
Naizmeni~na struja 7,0 0,04
Vrednostite na koeficientot na topewe, Cto, dobieni od poslednite
dve formuli ne ja zemaat vo predvid zgolemenata brzina na topewe na
elektrodata kako rezultat na predgreewe na elektrodata poradi
slobodnata dolìna. Zemaj}i ja vo predvid ovaa pojava, koeficientot na
topewe moè da se izrazi:
C t vist .   C to  C t ( g / Ah )
kade Ct e zgolemuvawe na koeficientot na topewe poradi predgreewe na

elektrodata I se opredeluva od dijagramot na sl. 67.
Sl.67. Zavisnost na promenata na koeficintot na topewe od ja~inata na

strujata, dijametarot na elektrodata i slobodnata dolìna na
elektrodata.
Brzinata na dodavawe na elektrodata e:
65
Ct I z
Ve  (m / h)

d e 2
100
4
Vrednosta vo imenitelot pretstavuva teìna na metalot na
elektrodata na edinica dolìna (g/m).
Pri zavaruvawe na agolni zavari izborot na reìmite poseduva nekoi
specifi~nosti i za analiti~koto opredeluvawe. Vo ovoj slu~aj, {iro~inata
na zavarot moè da bide ednakva na {iro~inata pome|u stranite na
elementite ili ne{to pogolema. Ako se javi vtorata alternativa, toga{
stanuva zbor za pregoruvawe na rabovite na zavarot. Dvata slu~ai, se
pokaàni na slikata 68.
Sl.68. Formi na agolni zavari: a. p=b/h 2 , b. p=b/h >2
Pravilen zavar pretstavuva prviot slu~aj i pri zavaruvaweto treba

da se ograni~i koeficientot na forma na penetracija za da ne dojde do
pregoruvawe na rabovite.
Praksata pokaàla deka povolni reìmi protiv pojava na pregoretini
se onie koi imaat gustina na strujata vo poleto na sredni golemini kako {to
e pokaàno na slikata 66.
Ako e poznata katetata na zavarot moè da se najde povr{inata na
popre~niot presek na zavarot:
Fz = s2/2 (mm2) - zavar bez nadvisuvawe

Fz = s /2 + 0,73 s hn (mm2) - zavar so nadvisuvawe na liceto
2
Pri izborot na dijametarot na elektrodata treba da se ima vo predvid

deka dijametar od 2(mm) moè da se dobijat zavarovi so kateta od 3-4(mm).
So dijametar od 4-5(mm) se postignuva zavar so golemina na katetata od 5-
6(mm).
So izbor na gustinata na strujata se presmetuva potrebnata ja~ina na
strujata:
d 2
I z  j z ( A)
4
Sledniot ~ekor pretstavuva opredeluvawe na koeficientot na
topewe na elektrodata, ct, na ist na~in kako i za ~elnite zavarovi.
Znaej}i go popre~niot presek na zavarot za eden premin, ja~inata na
strujata i koeficientot na topewe, moè da se presmeta brzinata na
zavaruvawe Vz.
66
CtIz
Vz  (m / h)
Fz  100
Od gornite elementi i so opredeluvawe na naponot na lakot od sl.66
za negovite optimalni vrednosti moè da se najde koeficientot na forma
na penetracija.
Koga se poznati gornite elementi se nao|a dlabo~inata na penetracija
po sledniot izraz:
Pef
h p  0,0076 ( mm)
V z p
[iro~ina na zavarot e:
b=p hp
Viso~inata na nadvisuvaweto, hn se opredeluva kako:
hn=(1,35 -1,4 )Fz/b
Vkupnata viso~ina na zavarot e:
h = hp + hn (mm)
Pri zavaruvawe vo horizontalna polo`ba so pove}e prmini treba da
se vnimava na mestopolo`bata na oskata na elektrodata za sekoj premin.
III.6. MAG ZAVARUVAWE NA NISKOJAGLENORODNI ÊLICI
MAG postapka na zavaruvawe e elektrola~na postapka na zavaruvawe

so topliva elekroda vo za{titna atmosfera od aktiven gas. Kako aktiven gas
se podrazbira jaglenoroden dvooksid (CO2) i poradi toa naj~est naziv za
ovaa tehnologija vo praksata e CO2 postapka. Ovaa tehnologija se odlikuva
so ednostavnosta vo rabotata, zavaruvawe vo site prostorni polo`bi,
vozmo`nost za avtonatizirawe vo site polo`bi, visoka produktivnost,
golem koeficient na topewe na elektrodata i otsustvo na troska.
CO2 gasot na temperaturi na okolinata pokaùva inertni osobini, no na
visoki temperaturi disocira vo jaglenoroden monoksid i sloboden kislorod,
koj moè da stapuva vo reakcija so istopeniot metal. Hemiskata formula na
disocijacija e:
2CO2  2CO + O2
Stepenot na disocijacija zavisi od temperaturata na koja gasot e
podloèn. Dijagramot od sl.69. go pokaùva kvantitetot na disocijacija vo
zavisnost od temperaturata.
67
Sl.69. Stepen na disocijacija na CO2 vo zavisnost od temperaturata
Vo uslovite na zavaruvawe, teperaturata e razli~na so oddale~uvawe

od lakot. Spored toa, na razni lokaliteti vo zonata na zavaruvawe postoi
razli~en stepen na disocijacija na za{titniot gas. Me|utoa, disocijacijata e
najgolema do lakot, vo zonata na rastopen metal, kade {to postoi najgolema
opasnost od reakcija. Zaradi toa so ovoj gas ne e prepora~livo zavaruvrwe
na legiranite ~elici i lesnite metali koi se visoko reaktivni so
kislorodot. Za zavaruvawe se bara ~istota na gasot od minimum 99,8%,
volumenski. Sodrìnata na voda ne smee da pomine 0,1gr/m3. Naj~esti
elementi na ne~istotija na gasot se azotot i kislorodot koi se priklu~uvaat
za vreme na proizvodstvoto na CO2.
III.6.4.1. Vlijanie na reìmite na zavaruvawe
Reìmot na zavaruvawe gi sodrì elementite kako kaj EPP

postapkata, no dopolnitelno se javuva protok na za{titen gas. Vlijanieto na
elementite na reìmot za zavaruvawe e sli~no kako i pri EPP. Zaradi toa,
ovde }e bide daden osvrt samo na vlijanieto na za{titniot gas.
Koli~inata na protok na gasot zna~itelno vlijae na kvalitetot na
zavarot. Protokot na CO2 zavisi od reìmot na zavaruvawe i od formata i
razmerot na rabotnite predmeti.
So zgolemuvawe na protokot se smaluva koeficientot na topewe na
elektrodata Ct, bidej}i stolbot na lakot se ladi pointenzivno. Premnogu
mal protok ne ovozmoùva efikasna za{tita od okolnata atmosfera.
Spored toa, protokot na gasot treba da bide minimalen, no dovolen za da
ostvari efikasna za{tita na zonata na zavaruvawe. Pri zavaruvawe so
elektrodna ìca so dijametar od 0, 8-1,2(mm) potreben e protok od 6-
10(lit/min), a za elektrodi so dijametar od 1,6-2,0(mm) potrebniot protok se
dviì od 10-20(lit/min). Pri toa da se vnimava i na vidot na vrskata, pri {to
se javuvaat potrebi za razli~ni potro{uva~ki, a za ista debelina na
delovite za zavaruvawe i elektrodata. Sl.70. pokaùva tri
karakteristi~ni slu~ai na me|usebna polo`ba na delovite na zavaruvawe.
Zavaruvaweto vo korito (sl.70 a) bara najmala potro{uva~ka, kako rezultat
na maliot agol na rasturawe na gasot von zonata na zavaruvawe. Slu~ajot pod
68
b. bara sredna potro{uva~ka, dodeka slu~ajot pod c. zavaruvawe na rabna
vrska bara najgolema potro{uva~ka.
Na protokot na CO2 vlijae i brzinata na dvièwe na lakot. So
zgolemuvawe na Vz, protokot treba zna~itelno da se zgolemi za da se ostvari
sigurna za{tita. Pri golema brzina na dvièwe na lakot i nedovolna
koli~ina na gas zavaruva~kata vana i elektrodata ne se dovolno za{titeni.
Zgolemuvawe na protokot, pri zadrùvawe na drugite reìmi
nepromenlivi, predizvikuva posledici vo zgolemeno sogoruvawe na
dezoksidantite (Mn i Si). Ova prakti~no ne vlijae na koli~inata na
jaglenorod vo metalot na zavarot.
Sl.70. Vidovi na vrski i poro{uva~ka na CO2

Vo vrska so reìmite vredno e da se dade i prilog za vlijanieto na
polaritetot. Ovaa postapka se karakterizira so rabota so indirekten
polaritet, + plus pol na elektrodata. Ovoj polaritet e nuèn za ovaa
postapka, bidej}i direktniot polaritet dava proces koj se karakterizira so
golemo prskawe na lakot pri relativno niski strui. Toa doveduva do
smaluvawe na dlabo~inata na penetracija.
Koeficientot na topewe na elektrodata pri zavaruvawe so
indirekten polaritet e 1,5 do 1,8 pati pomal, otkolku pri direktniot
polaritet. Pri direkten polaritet {iro~inata na zavarot e zna~itelno
pomala, a viso~inata na nadvisuvaweto e pogolema. Toa predizvikuva
zgolemena oksidacija na elementite i zgolemena sklonost kon obrazuvawe na
pori. No sepak, na ~elni i agolni zavari moè da se primeni i direkten
polaritet.
III.6.4.2. Tehnologija na MAG zavaruvawe
Od rastojanieto me|u elektrodata i predmetot, agolot na naklon i

traektorijata na lakot, zavisi efikasnosta na za{titata na zonata na
zavaruvawe, brzinata na ladewe na metalot, formata na zavarot i drugo.
Tehnologijata na MAG zavaruvawe e pogodna za rabota vo site
prostorni polo`bi. Zavaruvaweto vo vertikalna i nadglavna polo`ba treba
da se izveduva so povisoka struja i so pomali dijametri na elektrodata
(<1,4mm) vo odnos na zavaruvawe vo horizontalna polo`ba.
Pred da se po~ne so zavaruvawe treba da se regulira protokot na CO2
i pred paleweto na lakot treba da strui 20-30 sekundi, zaradi celosno
otstranuvawe na vozduhot od gorilnikot. Nepridrùvawe na ovoj redosled
predizvikuva pojava na pori vo po~etokot na zavarot. Pred da se vospostavi
lakot treba da se vnimava da slobodnata dolìna na elektrodata ne
premine 40 do 45(mm). Formirawe na lak pri pogolema slobodna dolìna
predizvikuva lo{ po~etok na zavarot i pojava na pori. Zavaruvaweto se
izveduva so pokratok lak pri ja~ina na strui na zavaruvawe od 200 do 500(A).
69
Dolìnata na lakot treba da bide 1,5 do 4(mm). Zgolemena dolìna na lakot
donesuva rasprskuvawe na metalot na elektrodata. Pri dvièwe, lakot
treba da se nao|a pove}e na osnovniot materijal (na rabovite na predmetot)
ili na granicata na vanata so osnovniot materijal. Drèwe na lakot okolu
sredinata na vanata go zgolemuva rasprskuvaweto i formiraweto na pori.
Vo tabelata 3.13 se dadeni parametrite na zavaruvawe so polu i
celosno avtomatizirana postapka na ~elni zavari, a vo tabelata 3.14 za
agolni zavari.
Tabela III.13. Parametri na MAG zavaruvawe na ~elni zavari bez

zakosuvawe na rabovite
dom Zazor Sloevi de (mm) Iz (A) Ul (V) Vz CO2
(mm) (mm) (cm/min) (lit/min)
1,2-2,0 0,8-1,0 1-2 0,8-1,0 70-100 18-20 30-40 10-12
3-5 1,6-2 1-2 1,6-2,0 180-200 28-30 33-37 14-16
6-8* 1,8-2,2 2-3 3,0 250-300 28-30 30-37 16-18
8-12* 1,8-2,2 2-3 2,0 250-300 28-30 27-33 18-20
*
) so zakosuvawe na rabovite
Tabela III.14. Parametri na MAG zavaruvawe na agolni zavari vo eden sloj

dom de az Iz Ul Vz he CO2
(mm) (mm) (mm) (A) (V) (cm/min) (mm) (lit/min)
1.5-2 0.8 1.5-3 70-110 18-20 23-30 8-10 6-8
1.5-3 1.2 2-3 90-130 20-22 23-27 10-12 8-10
3-4 1.2 3-4 120-150 20-22 27-30 10-30 8-10
5-6 1.6 5-6 230-260 28-30 43-47 16-18 16-18
Za pogolemi debelini na rabotnite predmeti se raboti so

pove}eslojno zavaruvawe. Za tenki predmeti, so debelina 1-2(mm) ne se
vr{i popre~no ni{awe na lakot. Na sl.71. se dadeni re{enija na
traektoriite na lakot za pove}eslojno zavaruvawe.
Sl.71. Traektorija na lakot za razli~ni premini pri MAG postapka

- prv sloj: t=3-10(mm)
- vtor sloj: t=3-20(mm), b=8-15(mm)
- tret i ~etvrt sloj: t=2-5(mm), b=15-25(mm)
Pri zavaruvawe na agolni zavari, za pogolemi debelini, se zavaruva

so traektorija na lakot vo forma na petelka (sl. 72).
70
Sl.72. Zavaruvawe na agolen zavar
Vertikalnite zavari za tenki elementi, po pravilo, se izveduvaat

odozgra nadolu. Pri toa, pri palewe na lakot, za da se dobie provar vo
po~etokot na zavarot, elektrodata se postavuva normalno na oskata na
zavarot, a potoa se naklonuva kon napred.
Za pogolemi debelini od 2(mm) moè uspe{no da se zavaruva i
odozdola nagore, a pri toa elektrodata se naklonuva kon napred. Vo takov
slu~aj, dlabo~inata na provarot e pogolema, otkolku pri zavaruvawe
odozgora nadolu. Traektorijata e so popre~no ni{awe i se raboti so kus lak.
III.7.ZAVARUVAWE NA SREDNO- I VISOKOJAGLENORODNI ÊLICI
Nekoi faktori koi se malku va`ni kaj niskojaglenorodnite ~elici,

stanuvaat mnogu va`ni kaj ~elicite so povisoka sodrìna na jaglenorod.
Najgolem problem vo zavaruvaweto na sredno i visokojaglenorodnite
~elici e namaluvaweto na plasti~nosta so porastot na sodrìnata na
jaglenorod, ili na nekoi drugi prate~ki elementi vo ~elikot. Smalenata
plasti~nost na ~elikot predizvikuva zgolemeni zaostanati naponi vo odnos
na niskojaglerodnite (mekite) ~elici. Ovie naponi se rezultat na razlika na
temperaturite na izvorot na toplina i ladniot osnoven metal. Golemite
sopstveni (zaostanati) naponi moàt da vodat kon puknatini vo zavarot ili
vo osnovniot metal blisku do zavarot.
Pred se, ~elik so povisok procent na jaglenorod se raspuknuva, bidej}i
mu se dopu{ta da se ladi prebrzo ili bidej}i ne bil predzagrean so cel da
mu se pro{iri volumenot i da se ladi poramnomerno posle deponirawe na
dodatniot metal. Koga metalot se ladi mnogu brzo, toj nema vreme da pomine
niz negovite normalni transformacii. Kako rezultat na toa, se javuva
ekstremno krta struktura, koja se vika martenzitna, najkrta koja eden
feriten metal moè da ja ima i e ~uvstvitelna na puknatini. Ako na metalot
mu se dopu{ti da se ladi pobavno, nema da se transformira vo martenzitna
struktura, i kako rezultat na toa }e bide pomek i poplasti~en metal.
Glavna preventiva protiv raspuknuvawe na ovie ~elici e zavaruvawe
so sloèna tehnologija so temperatura na predgreewe od 175-370oC. Drugo
re{enie vo nekoi slu~ai pretstavuva izvedba na zavarot so eden premin (ako
e vozmo`no) a potoa da se prinudi na bavno, kontrolirano ladewe.
Glavniot kriterium za opredeluvawe na potrebata za predgreewe e
“ekvivalentnata sodrìna na jaglenorod”. Ovoj ekvivalent go zema vo
predvid, kako vlijanieto na jaglenorodot, taka i vlijanieto na drugite
prate~ki elementi vo ~elikot koi ja zgolemuvaat tendencijata kon pojava na
71
puknatini. Ekvivalentot na jaglenorodot moè da se presmeta spored pove}e
izrazi. Eden {iroko primenuvan e sledniot:
% Mn %Cr %V % Mo % Ni %Cu % P
C ekv  %C       
6 5 5 4 15 13 2
Vo gornata formula se vmetnuvaat site elementi koi eden konkreten

~elik gi sodrì. Vo kolku ekvivalentot na jaglenorodot e pogolem od 0,45
toga{ e potrebno predgreewe. No ponekoga{, i za pomala vrednost se javuva
potreba od predgreewe: vkruteni konstrukcii, zavaruvawe na pogolemi
debelini, vo zimski uslovi i sli~no.
Drug problem svrzan so zavaruvaweto na ovie ~elici e pojavata na
pori vo zavarot. Voglavno, poroznosta ja predizvikuva vodorodot koj e mnogu
rastvorliv vo istopeniot metal. Naj~estiot mehanizam na sozdavawe na
poroznosta e sledniot: zarobena voda vo oblogata na elektrodata se zagreva
na mnogu visoka temperatura od izvorot na toplina na zavaruvawe, {to
nastanuva disocijacija na vodenite elementi: vodorodot i kislorodot.
Potoa, vodorodot vleguva vo zavarot, stanuva zaroben so ladeweto na
zavarot i teì da izleze na povr{ina. Za vreme na toj proces se sozdavaat
zatvoreni gnezda (pori). Ako metalot se ladi brzo, vremeto za izleguvawe e
kuso i vodorodot ostanuva trajno zaroben vo poedini lokaliteti od zavarot,
t. e. zavarot e porozen i kako posledica na toa e oslabnat. Koga vodorodot e
zaroben na granica me|u osnovniot metal i zavarot porata pridonesuva za
pojava na puknatina pod zavarot koja ponatamu se {iri. Poradi toa vo
moderno vreme se proizveduvaat niskovodorodni elektrodi za eliminacija
na vodorodot od zavarot. Najpopularen pretstavnik na ovaa grupa se
bazi~nite elektrodi. Ovie elektrodi se posebno hidroskopni i mora da se
~uvaat na suvo i toplo mesto, a pred upotreba da se izvr{i nivno zagrevawe
zaradi su{ewe. Vo sprotivno, postoi golema opasnost od visoka koncetracija
na pori vo metalot na zavarot.
Zavarot na ~elicite so pogolema sodrìna na jaglenorod nema
ednorodni osobini so osnovniot metal, kako {to e slu~aj so
niskojaglenorodnite ~elici no moè da sluì na namenata, vo kolku se
smeta na spomenatiot hendikep pri negovoto oblikuvawe.
Ako zaradi nekoja pri~ina, osnovniot metal treba da se povrati,
nu`na e dopolnitelna termi~ka obrabotka posle zavaruvaweto.
Vo pogled na redosledot na zavaruvawe, vaàt pravilata izneseni vo
naslovot za niskojaglenorodnite ~elici.
III.8. ZAVARUVAWE NA NISKOLEGIRANITE ÊLICI
Spored karakterot na zaemnoto dejstvo na jaglenorodot so legira~kite

elementi, ovie elementi se delat vo dve grupi: (1) elementi koi ne
obrazuvaat karbidi vo ~elikot (Ni, Si, Al, Cu, P, S) i (2) elementi koi
obrazuvaat karbidi (Ti, Zr, V, Nb, W, Mo, Cr, Mn, Fe). Ovie ~elici se
poosetlivi sprema toplinskite ciklusi, bidej}i ja menuvaat strukturata vo
zavisnost od vidot na toplinskata obrabotka.
Osobinite na niskolegiranite ~elici, vo odredena mera, se menuvaat
so menuvawe na sodrìnata na jaglenorod i legira~kite elementi. So
zgolemuvawe na sodrìnata na jaglenorod, se zgolemuva i verojatnosta za
pojava na è{ki i ladni puknatini.
72
Vo zavarenite konstrukcii se primenuvaat niskojaglerodni,
niskolegirani ~elici so golema jakost so sodrìna do 0, 23% C i se nao|aat
vo perlitnata klasa na ~elici. Tie se odlikuvaat so zadovolitelna jakost i
so dobra zavarlivost. Osnovnite legira~ki elementi im se: Mn, Si, i Cr. Vo
nekoi slu~ai imaat i Ni, V, Cu i dr. Zaradi spre~uvawe na porast na zrnata
vo ~elikot za zavareni konstrukcii se dodava i Al i Ti.
Ovie ~elici pod dejstvo na voobi~aen toplinski ciklus ne se
zakaluvaat. Imaat max=440-540 N/mm2 i t=300-400 N/mm2.
Moè da se zavaruvaat so REL, MIG, EPP so legiran pra{ak.
Reìmite na zavaruvawe malku se razlikuvaat ili voop{to ne se
razlikuvaat vo odnos na niskojaglerodnite ~elici. Vo nekoi slu~ai, pri
zavaruvawe na niskolegirani, niskojaglenorodni ~elici za pogolema
debelina, e potrebno predgreewe.
Izborot na dodatniot materijal treba da e voden od celta da metalot
na zavarot ima ednakov sostav kako i osnovniot metal. Pri obloèni
elektrodi, sostavot na elektrodata moè da bide so pomalo u~estvo na
legira~ki elementi, bidej}i elementite od osnovniot metal u~estvuvaat vo
metalot na zavarot. Pri zavaruvawe vo MIG i EPP se primenuvaat isti
reìmi kako i za niskojaglenorodnite ~elici, a dodatiot materijal se
izbira vo odnos na osnovniot metal, no moè kako i niskojaglenorodnite
~elici vo golem broj na slu~ai.
Vo zavisnost od sklonosta na ~elikot kon porast na zrnata, posle
zavaruvaweto, nekoga{ e potrebna dopolnitelna toplinska obrabotka. Za
~elicite koi pokaùvaat sklonost kon porast na zrnata se pravi
normalizacija, a za ~elicite koi ne pokaùvaat sklonost kon porast na
zrnata, se pravi otpu{tawe na 650oC.
III.8.1. Zavaruvawe na niskolegirani toplopostojani ~elici
Niskolegiranite toplopostojani ~elici se od perlitnata klasa. Se

oddlikuvaat so zadrùvawe na jakosta, plasti~nosta i stabilnosta na
strukturata pri temperaturi do 600oC, a za primena na rabotna temperatura
do 600oC. Osnovni legira~ki elementi im se karbidoobrazuva~kite
elementi: Cr, Mo, V, W, Nb. Sodrìnata na jaglenorod vo Cr-Mo i Cr-Mo-V
~elicite se dviì C=0,08-0,12 %.
Za zavaruvawe na ovie ~elici moè da se primenat site postapki so
elektri~en lak. No avtomatskite postapki skoro i da ne se primenuvaat,
bidej}i redovno, od ovie ~elici se pravat elementi so nepravilna forma
(turbini, kotli i sli~no). Naj{iroko se primenuva zavaruvaweto so REL i
MIG/MAG.
Pri REL zavaruvawe na debelini do 6(mm) od Mo-~elici ne treba
predgreewe, a nad 6(mm) toa e potrebno. So porast na debelinata raste i
temperaturata na predgreewe. Zavari koi se ispolnuvaat so pove}e premini,
se ispolnuvaat na kaskaden na~in. Pri zavaruvawe na cevki od ~elici so
C>0,18%, nu`no e predgreewe i toa vo vreme na zavaruvaweto okolnata zona
na zavarot da ne padne pod 200oC. Zavaruvawe vo za{titna atmosfera na
CO2 zna~i voveduvawe na mehanizacija na ovaa tehnologija vo energetskoto
ma{instvo. Delovite koi se spojuvaat se predzagrevaat na 250-300oC.
Posle zavaruvaweto potrebno e otpu{tawe so vnesuvawe na vrskata vo
zagreana atmosfera na 300OC, a potoa se zagreva do 680oC so brzina na
zagrevawe od 40-50oC/~as i se zadrùva na 640-680oC za vreme od 4 ~asa.
73
Potoa se ladi do 200OC so brzina od 40-50oC/~as, a potoa se ostava na okolna
atmosfera.
III.8. 2. Zavaruvawe na niskolegirani Cr-Ni ~elici (petrolejski ~elici)
Ovie ~elici moè da sodràt i samo hrom. Ako e taka toga{

sodrìnata na hrom e 4, 6%, a ako se javuva kako Cr-Ni ~elik, toga{ hrom ima
4%, a nikel 1%.
Glaven nedostatok e {to vo TVZ se javuva martenzitna struktura.
Pokraj TVZ i samiot osnoven metal ima mala plasti~nost i slaba ìlavost i
poradi toa potrebno e predgreewe so visoka temperatura:
T p  ( 320  350 ) o C  f ( Cr )
I vakvo predgreewe ne e sekoga{ dovolno za da se izvedat zavareni

vrski bez puknatini (edna od pri~inite se golemite debelini na yidovi od
rezervoarski postrojki za skladirawe nafta). Toga{ zavaruvaweto se
izveduva vo tnr. heterogeni spoevi; dodatniot metal su{tinski se razlikuva
od osnovniot, odnosno elektrodata e od visokolegiran ~elik 18-8 (18%Cr,
8%Ni) ili 18-8-3 (18%Cr, 8%Ni, 3%Mo). Vo ovoj slu~aj ne e potrebna termi~ka
obrabotka, bidej}i moè da dojde do okrupnuvawe na austenitnite zrna so
{to se namaluva plasti~nosta na zavarot. Pogonskata energija na lakot
treba da e 1500(J/cm).
III.8.3. C-Ni ~elici za magistralni cevovodi za gasovodi
Od ovie ~elici se sre}avaat dva tipa:

- ~elik so 2,5% Ni
- ~elik so 3,5% Ni
Prviot tip zadrùva dobra ìlavost do -60oC, a vtoriot do -100oC.
Pomalku od Cr-Ni ~elici, no sepak se skloni kon pojava na puknatini, a
so pogodni reìmi na zavaruvawe moè da se dobie bainitna struktura, koja
e podobra od martenzitnata. Temperatura na predgreewe iznesuva 150-180oC,
a po pravilo se zavaruvaat so REL postapka so bazi~ni elektrodi, naj~esto
se upotrebuvaat EVB 50 Ni i EVB Ni.
Ako se bara dobivawe identi~ni osobini na celata vrska, toga{ se
vr{i normalizacija so naponsko àrewe.
III.9. ZAVARUVAWE NA VISOKOLEGIRANI ÊLICI
Porano be{e dadena kusa definicija za osnovnite osobini na

visokolegiranite ~elici. No, vo ponatamo{niot tekst, diskusijata }e vaì
za ~elici onaka kako {to gi definira N.J.Kahovski: “Visokolegiranite
~elici se leguri koi sodràt pove}e od 45% èlezo, so toa da zbirot na
site legira~ki elementi ne e pomal od 10% i da sodrìnata na eden od
legira~kite bide najmalku 8%”.
Isto taka, pokraj osnovnata podelba na martenzitni, feritni i
austenitni visokolegirani ~elici, istata moè da se dade i poprecizno na
sledniot na~in:
a) martenzitni ~elici, kaj koi osnovnata struktura e martenzit
74
b) martenzitno-feritni ~elici, kaj koi osnovata e martenzit so
prisustvo na najmalku 5% ferit
v) feritni ~elici, kaj koi osnovnata struktura e ferit, a kaj niv ne
doa|a do transformacija na feritot vo austenit
g) austenitno-martenzitni ~elici, koi se so me{ana struktura.
Odnosot na edna ili druga struktura se menuva vo {irok raspon na vrednosti
d) austenitno-feritni ~elici, kaj koi postoi me{ana struktura na
austenit i ferit so toa da ima pove}e od 10% ferit
|) austenitni ~elici kaj koi postoi ~ista austenitna struktura.
III.9.1 Zavarlivost na visokolegiranite ~elici
I ovde zavarlivosta e vo funkcija od hemiskiot sostav i

metalur{kite osobini na ~elikot. Zavarlivosta na visokolegiranite ~elici
ja karakteriziraat ~etiri fenomeni:
a) sklonost kon pojava na puknatini vo metalot na zavarot ili vo TZV,
b) izdvojuvawe na karbid na hrom vo cvrst rastvor na temperaturi od
450 do 900oC. Karbidite na hromot se izdvojuvaat po granicite na zrnata i se
osnovniot pri~initel za me|ukristalna korozija,
v) formirawe na tvrdo i krto soedinenie, sigma-faza (-faza),
g) . porast na kristalnite zrna na temperaturi nad 1150oC.
Vo zavisnost od mo`nosta za eliminacija na spomenatite fenomeni, se
donesuva ocenka za zavarlivosta na poedini grupi ~elici ili za sekoj ~elik
poedine~no.
Zona 1, Pojava na sigma faza, zakrtuvawe pome|u 500 i 900oS,

Zona 2, Pojava na topli puknatini nad 1250oS,
Zona 3, Vozmo`ni puknatini na zatvrdnuvawe pod 400oS,
Zona 4, Porast na zrnata nad 1150oS,
Zona 5, Podra~je bez puknatini
75
Sl.73. [eflerov dijagram
Martenzitnite ~elici se zakalivi na vozduh, pa zavarot i TVZ se

tvrdi i krti, a mo`na e i pojava na puknatini. Ovaa opasnost se otstranuva
so predgreewe na 150-260oC, a posle zavaruvaweto se vr{i normalizacija.
Se prepora~uva otpu{tawe vo pe~ki. Zavarenata vrska se zagreva na 760-
850oC. Po dostigaweto na rabotnata temperatura na istata treba da se drì
eden ~asna sekoi 25mm debelina na yidot od zavarenata vrska od
martenziten visokolegiran ~elik, no ne i pomalku od polovina ~as za
potenki zidovi. Za martenzitnite ~elici polezni se i slednive preporaki
izvle~eni od praksata:
- ~elici so do 0,1%C ne treba da se predgreat ili naknadno termi~ki
obrabotat;
- ~elici so od 0,1 do 0,2%C se predgrevaat na 260oC, a ladeweto na
vrskata se vr{i bavno;
- ~elici so preku 0,2%C zadolìtelno e predgreewe i dopolnitelna
termi~ka obrabotka.
Kaj feritnite ~elici, odnosot na hromot i jaglenorodot e takov da
spre~uva razvoj na austenit pri visoki temperaturi, pa feritnata struktura
ostanuva na celata rabotna skala na temperaturi. Rastot na zrnata na
temperaturi nad 1150oC i izdvojuvaweto na hromni karbidi na granicite na
zrnata rezultira vo krtost. Zavarenata vrska moè da se povrati so
naknadno zagrevawe od 760-820oC i naglo ladewe. Zavarenite vrski se dosta
plasti~ni koga se zadrùvaat na 200-260oC. Me|utoa, zadrùvawe na 400-
600oC za podolg period, se vkrtuvaat.
Visokolegiranite ~elici od austenitnata grupa se najzavarlivi, no i
kaj niv treba da se prezemat nekoi preventivni merki. Kaj ovie ~elici
postoi opasnost od pojava na è{ki puknatini (sl.73). Edna od preventivite
protiv pojava na ovie puknatini e izbor na dodaten materijal so mala
sodrìna na ferit. Predgreeweto ne e potrebno.
Naj~esto primenuvani elektrola~ni postapki za zavaruvawe na
visokolegiranite ~elici se REL, TIG i MIG.
III.9.2. Izbor na dodatni materijali
Legiraweto na metalot na zavarot se vr{i direktno so legirana

elektrodna ìca ili legirano jadro kaj obloènite elektrodi. Retko toa se
pravi preku obloga ili pokriven pra{ok. Spored toa izborot na
elektrodniot metal e od su{tinska va`nost.
Staroto pravilo kakov osnoven-takov dodaten metal, pretrpuva
korekcii pri zavaruvawe na visokolegiranite ~elici. Kaj nekoi ~elici od
ovaa familija, koi imaat sklonost kon pojava na puknatini, a toa se voglavno
feritnite i martenzitnite ~elici, od staroto pravilo mora da se otstapi.
Za zavaruvawe na ovie ~elici se prepora~uva austenitno-feriten dodaten
materijal, koj ima pogolema plasti~nost i ne e sklon kon pojava na
puknatini.
Izborot na dodatniot materijal se vr{i spored [efleroviot
dijagram. Da se napomne deka dijagramot vaì za visokolegirani i
niskolegirani ~elici, koi pokraj nikel i hrom se ograni~eni so sodrìnata
na drugite elementi: C<0,2%, Mn<4%, Sn<1,0%, Mo<3%, Nb<1,5%.
76
Polo`bata na to~kata na dijagramot od eden materijal se opredeluva
so presmetka na ekvivalentnite sodrìni na hrom i nikel:
%Niekv = %Ni + 30%C + 30%N + 0,5%Mn + 0,3%Cu + 0,5%Co
%Crekv = %Cr + %Mo + 1,5%Si + 0,5%(Nb+Ta) + 2%Ti + %W + %V + %Al
Najbezbedno podra~je e 5 (sl. 73), pa metalot na zavarot treba da ima

sostav koj se nao|a vo toa podra~je za visokolegiranite ~elici koi imaat
sklonost kon puknatini (feritni i martenzitni). Proizvoditelite na
dodatni materijali najve}e stavaat na raspolagawe elektrodi (dodatni
materijali) od austenitno-feritna klasa so okolu 10% ferit. Ovoj sostav
dava mnogu povolni kombinacii na zavaruvawa, a metalot na zavarot da bide
vo podra~jeto 5- bez pojava na puknatini. Me|utoa, ima dodatni materijali i
so nad 50% ferit. Na~inot na me{awe na osnovniot i dodatniot materijal
}e bide pokaàn vo sledniot naslov za izbor na dodaten materijal pri
zavaruvawe na raznorodni ~elici.
III.9.3. Izbor na dodaten materijal za zavaruvawe na raznorodni ~elici
Zavaruvaweto na raznorodni ~elici voobi~aeno zna~i spojuvawe na

visokolegiran so nelegiran ili eden vid visokolegiran so drug vid
visokolegiran ~elik. Ova se pravi redovno od ekonomski pri~ini, odnosno
vgraduvawe na visokolegiran (i skap) ~elik vo eden del od konstrukcijata
zaradi barani posebni osobini vo eksploatacijata, a vo drugiot del od
konstrukcijata moè da zadovoluva i obi~en (eftin) ~elik.
Problemot na izbor na dodaten materijal se izveduva spored
[efleroviot dijagram, odnosno se bara metalot na zavarot da bide vo
podra~jeto 5 ili vo stabilnoto podra~je.
Vo ovoj slu~aj nastanuva me{awe na dvata osnovni materijala i me|u
osnovnite materijali i dodatniot metal. Sl.74. dava primer na zavaruvawe
na austeniten i nelegiran feriten ~elik, a so MIG postapka.
77
Sl.74 Grafi~ko opredeluvawe na strukturata na zavarot
za raznorodni ~elici
Grafi~koto opredeluvawe na strukturata na zavarot e sledno: vrz

osnova na opredelenite to~ki za ekvivalentite na hrom i nikel za dvata
~elika, istite to~ki se spojuvaat so edna otse~ka. Sredinata na otse~kata }e
go pokaùva sostavot na sme{ata od dvata osnovni metali. Kaàno e sredina
od otse~kata, bidej}i spored spojot od slikata, u~estvoto na dvete
komponenti e podednakvo.
Potoa, sredinata na otse~kata se spojuva so to~kata na dodatniot
metal (DM) koja e dobiena kako koordinatna to~ka za Crekv i Niekv za
dodatniot metal. Tuka se nametnuva pra{aweto za mestoto na lokacija na
sme{ata pome|u X i DM. Za taa cel moè da posluàt informaciite za
relativniot odnos na me{awe pome|u dodatniot i osnovniot metal vo odnos
na vkupniot popre~en presek na zavarot; za poedini postapki
procentualniot iznos na me{aniot del e:
a) REL- okolu 30%
b) TIG,MIG,PLAZMEN LAK: 20-40%
v) EPP so ìca: okolu 50%
g) EPP so lenta: 15%
Ako, od na{iot primer, se zeme vrednost za MIG od 30% me{awe,
toga{ metalot na zavarot se nao|a na 30% od dolìnata na otse~kata DM-X, a
mereno od DM.
No, vakvoto opredeluvawe ne e egzaktno. [efleroviot dijagram ne gi
zema predvid reìmite na zavaruvawe, a koi imaat golemo vlijanie na
strukturata na zavarot. Kako olesnitelna okolnost pri izborot na
dodatniot metal se javuvaat sostavite na postoe~kite elektrodi, a koi se
proizveduvaat tokmu spored postoe~kite visokolegirani ~elici so
ograni~en broj vidovi.
78
Voop{to zavaruvawe na feritno-perlitni so austenitni ~elici se
vr{i so austeniten dodaten materijal, a so toa se dobivaat spoevi so
zadovolitelni mehani~ki i strukturni osobini.
Vo spoevi na feritno-perlitni ~elici so austenitni zavareni so
feritno-perlitni elektrodi moè da dojde do puknatinki na stranata na
austenitniot materijal.
Vo kolku konstrukciite od raznorodni ~elici se izloèni na
zgolemeni temperaturi vo tek na eksploatacijata, se prepora~uva primena na
dodaten materijal na baza na nikel, za da se osigura austenitna struktura na
metalot na zavarot so {to se isklu~uva sozdavaweto na krti strukturi vo
zonata na spojuvawe.
Voop{to, pri izborot na dodaten materijal za zavaruvawe na
raznorodnite ~elici, treba da se vnimava da se osigura baranata struktura
na spojot preku [efleroviot dijagram, postojanost protiv selektivna i
naponska korozija, protiv sozdavawe krti strukturi i barani mehani~ki
osobini na metalot na zavarot i preodnata zona.
III.9.4. Podgotovka na rabotite za zavaruvawe kaj VL^
Tabela III. 15. Podgotovka na `lebovi za elektrola~no zavaruvawe na VL^
Za da rabovite od `lebot bidat kvalitetno podgotveni skosuvaweto

treba da bide izvedeno so plazmen lak ili so mehani~ka obrabotka. Gasnoto
plameno se~ewe ne smee da se primenuva bidej}i vr{i oksidacija na hromot
koj ima golem afinitet sprema kislorodot na visoki temperaturi. Pokraj
hromot oksidiraat i drugi legira~ki elementi.
Pokraj podgotovkata so skosuvawe i mehani~ko ~istewe na rabovite,
{to se podrazbira, visokolegiranite ~elici baraat i dopolnitelno hemisko
~istewe:
1. hrom-martenzitnite ~elici dobro se ~istat od masnotii i oksidi vo
rastvor na azotna i fluorovodorodna kiselina i toa so 10% azotna i 1%
fluorovodorodna kiselina, pri {to ~isteweto se odviva vo traewe od 20
min. na ladno
79
2. ~isteweto na hrom-feritnite ~elici e isto kako i hrom-
martenzitnite ~elici
3. hrom-nikel austenitnite ~elici se ~istat vo zagrean rastvor na
azotna kiselina (10%) i fluorovodorodna kiselina (2%) na temperatura od
50-60oC. Vreme na ~isteweto e 20 min. a toa moè da se izvr{i i na ladno vo
traewe od nekolku ~asovi.
Va`no e pred zavaruvaweto rabovite da ne bidat tretirani so drug
materijal (~etki ili ~ekani), tuku od istiot materijal kako i ~elikot koj se
zavaruva,zo{to vo sprotivno ostanuvaat tu|i tragovi koi potoa ostanuvaat vo
zavarot i moè da bidat pri~initeli na vremeno propa|awe na zavarenata
vrska.
III.9.5 Primeri na tehnolo{ki re{enija na zavareni vrski

od raznorodni ~elici
Spojuvaweto na elementite moè da se izvede direktno ili

indirektno, odnosno so me|usloevi. Indirektnoto zavaruvawe se primenuva
zaradi poramnomeren preod na strukturata od osnovniot materijal kon
metalot na zavarot.
Me|uslojot moè da bide od eden ili dva dela. Dvata dela ne se od ist
materijal tuku se razli~na struktura, a so cel na postapen preod na
strukturata, odnosno za dobivawe na stabilna struktura na spojot. Ovie
me|usloevi se od austeniten ili feritno-perliten ~elik (sl. 75).
Sl.75. Me|usloevi za zavaruvawe na raznorodni ~elici
Drug na~in, a so sli~en efekt, e navaruvawe na povr{inata na edniot

del na sloj pogoden ~elik, a potoa sleduva spojuvawe na dvata elementa (sl.
76).
Sl.76
Drugo re{enie e vrzuvawe so preodnik (sl. 77).
80
Sl. 77
Spojot pome|u ~elikot 1 i ~elikot 2 se vr{i pome|u povr{inite 3 i 4, a

spojuvaweto e mo`no so sila na pritisok poradi razli~ni koeficienti na
temperaturna ekspanzija na dvata ~elika. Prvo vo vakuum se zagreva A-cevka
(1), a potoa se vmetnuva cevka 2 vo ladna sostojba i potoa se zagreva. Cevkata
1 ima pogolem koeficient na termi~ka ekspanzija so {to nastanuva
pritiskawe vrz kosinata od A-cevkata, a so toa se odviva proces na difuzno
zavaruvawe.
Na slikata 78 se pokaàni drugi vidovi spoevi na raznorodni ~elici.
Sl. 78
Deneska postoi {irok izbor na dodatni materijali, pa vo najgolemiot

broj slu~ai ne se potrebni preodnici, tuku problemot se sveduva na pravilen
izbor i deponirawe na elektrodniot metal.
III.9.6. Izbor na postapka za zavaruvawe na visokolegirani ~elici
Najgolemo ograni~uvawe za primena na bilo koja postapka za

zavaruvawe na ovie ~elici pretstavuva adekvaten dodaten metal. Za
naj~esto primenuvanite ~elici stojat na raspolagawe dodatni materijali za
pove}e postapki, no za najgolemiot broj ~elici naj~esto primenuvana e REL
postapkata, a ja sledat TIG i MIG, pa zna~itelno pomalku EPP i plazmeniot
lak. Pokraj, niv za posebni slu~ai se primenuva i mikroplazma, elektronski
snop i laser.
Izborot na postapkata zavisi od:
1. debelina na osnovniot metal;
81
2. golemina i oblik na rabotniot predmet;
3. prostorna polo`ba na zavarot;
4. koli~ina na zavari (materijal na zavari);
5. kvalitet na zavareniot spoj.
III.9.6.1. REL zavaruvawe na visokolegiranite ~elici
Ovaa postapka ~esto se primenuva za zavaruvawe na ovie ~elici a pri

povremena potreba za konstrukcii od najrazli~en oblik. [irokata primena
u{te pove}e e potencirana so {irokiot izbor na legirani obloèni
elektrodi i dostapnosta na izvori na struja za zavaruvawe vo sekoja
rabotilnica za zavaruvawe.
Tehnikata na zavaruvaweto e sli~na kako i za jaglenorodnite ~elici
so opredeleni posebnosti:
1. ednonaso~na struja so indirekten polaritet;
2. kus elektri~en lak bez popre~no ni{awe na vrvot na elektrodata;
3. dopu{tenata struja na zavaruvawe e poniska vo odnos na
elektrodite od niskojaglenorodnite ~elici, poradi toa {to legiraniot
~elik ima pogolem specifi~en elektri~en otpor i pomala temperatura na
topewe za 50-150oC.
III.9.6.2. MIG zavaruvawe na visokolegiranite ~elici
Visokolegiranite ~elici moè da se zavaruvaat i so prces so topliva

elektroda vo za{titna atmosfera na inertni gasovi so kus lak,
rasprskuva~ki lak i pulsira~ki lak. Pri zavaruvawe na potenki limovi
samo od edna strana se potrebni bakarni podlo{ki od sprotivnata strana.
Za vreme na zacvrstuvaweto na vanata, na smee da se dozvoli kontakt
so vozduhot.
III.9.6.2.1. Va`ni karakteristiki na dodatniot materijal za MIG
Dodaten metal vo ovoj proces, za razlika od TIG procesot, pokraj ovaa

ja ima i funkcijata na elektroda pri {to u~estvuva vo postignuvaweto na
uslovi za odrùvawe na stabilen elektri~en lak. Kaj EPP zavaruvaweto
sakanite karakteristiki na zavarot se postignuvaat so poseben izbor na
elektrodna ìca i za{titen pra{ok. Me|utoa, kaj MIG procesot
karakteristikite na zavaruvaweto i zavarot potpolno zavisat od dodatniot
materijal i od za{titniot gas
Legira~ki elementi vo dodatniot metal koj mu ja opredeluvaat
otpornosta protiv korozija se hromot, nikelot i molibdenot. Ovie elementi
treba da bidat vo koli~ina koja odgovara na osnovniot metal. Poradi toa
pri izborot na dodaten metal mora da se zeme predvid sogoruvaweto na
legira~ki elementi vo zavarot. Ova ne e tolku va`no pri MIG zavaruvaweto
kade sogoruvaweto na legira~kite elementi vo elektri~niot lak e mnogu
malo poradi inertnata atmosfera vo podra~jeto na lakot. Spored toa,
sostavot na elektrodnata ìca odgovara mnogu blisku so sostavot na
zavarot.
Opredeleni elementi vo dodatniot metal {tetno deluvaat na
osobinite na zavarot ili na zavaruvaweto. Me|u niv se:
82
Jaglenorodot, koj moè da se smeta kako ne~istotija vo ner|osuva~kiot
~elik, bidej}i {tetno deluva na me|ukristalnata korozija. Zaradi toa, se
proizveduvaat elektrodni ìci so sodrìna do 0,02% C. Pomalo u~estvo na
jaglenorod nema prakti~no zna~ewe na MIG a go poskapuva proizvodstvoto na
elektrodnata ìca.
Prisustvoto na fosforot i sulfurot vo metalot na zavarot ja
zgolemuva ~uvstvitelnosta na pojava na è{ki puknatini i na mehani~kite
osobini na metalot na zavarot. Drugi elementi koi deluvaat na pojava na
puknatini se: Cu, Sn, Sb, Bi itn.
III.9.6.3. TIG zavaruvawe na visokolegiranite ~elici
Ovoj proces se primenuva za zavaruvawe na delovi so pomala debelina

otkolku MIG procesot. Za zavaruvawe na tenki limovi TIG procesot se
izveduva i bez dodaten metal; preklopno ili so~elno spojuvawe a so
primena na drà~i za pripojuvawe na rabovite. Za debelini pomali od 1 mm.
rabovite se povivaat, pri {to visinata na povivawe treba da e 0,8-1,0 mm.
Za da na vakvi limovi se dobie ~ista i sjajna povr{ina na zavarot se
prepora~uva koristewe na dopolnitelen dovod na argon zaradi ladewe na
zavarot vo inertna atmosfera. Limot treba da e ramen i bez zazor vo spojot.
Poradi toa,se prepora~uva primena na kusi zavari (pod 500 mm. ) i na mali
delovi. Pri dvostrano zavaruvawe treba da se obrati vnimanie na
zavaruvaweto od drugata strana.
Posebno zna~aen e problemot na cevki od visokolegirani ~elici so
mala debelina na zidovite (do 2,5 mm. ) t. n. merni cevovodi (posebno vo
energetski postrojki). Od ovie cevovodi se bara:
- ~istota na cevovodot na mesto na spojot od nadvor i od vnatre,
- dopu{teno nadvisuvawe na zavarot od 0,2 mm. ,
- nedopu{teno rasprskuvawe na volfram, pregoruvawe na mesto na
vospostavuvawe na lakot, gre{ki na vrzuvaweto, zarezi od pregoruvawe,
puknatini.
- dokazot za homogenost se izveduva so 100% rentgenska kontrola .
Vo ovoj problem, ra~noto TIG se izveduva so dodatna pra~ka, a
avtomatskata verzija bez dodaten materijal. Pri toa gorilnikot kruì po
obemot na cevkata i gi zavaruva rabovite. Za vreme na zavaruvaweto niz
vnatre{nosta na cevkata strui argon.
Sl.79. Zavari izvedeni so TIG postapka
Zavaruvaweto na delovi so pogolemi debelini bara soodvetna

podgotovka na rabovite.
83
Posebno zna~ewe na TIG postapkata za zavaruvawe na
visokolegiranite ~elici ima procesot so impulsna struja, kade {to e
potrebno vnesuvawe na {to pomala koli~ina toplina so {to se smaluva
opasnosta od pojava na topli puknatini i pogolemi deformacii. Tipi~en
izgled na impulsna struja, kade {to e potrebno vnesuvawe na {to pomala
koli~ina na toplina so {to se smaluva opasnosta od pojava na topli
puknatini i pogolemi deformacii e prikaàn na sl. 80.
Za vreme na traewe na impulsot (ti) ja~inata na strujata ja ima
maksimalnata vrednost (Izn ), taka da vo tojperiod se topi osnovniot i
dodatniot metal. Vo sledniot interval ( tp ) ja~inata na strujata e
minimalna ( Io), taka da razvienata koli~ina na toplina ne e dovolna za da
se topi osnovniot i dodatniot metal, no e dovolna za da se zadrì
elektri~niot lak. Vo toj interval rastopinata se ladi i stvrdnuva. Site
parametri na impulsnata struja moè nezavisno da se izberat so {to ovoj
proces dava dobri mo`nosti za zavaruvawe na visokolegiranite ~elici.
Sl.80. Impulsna struja za TIG zavaruvawe
III.9.6.4 EPP zavaruvawe na visokolegiranite ~elici
EPP postapkata se primenuva za zavaruvawe na podebeli i

pravoliniski ili kru`ni zavari vo horizontalna polo`ba. Prednosta na
ovaa postapka e vo nejzinata mo`nost za neprekinato izveduvawe na dolgi
zavari so {to se eliminira mo`nosta za pojava na krateri, a so toa i na
kraterski puknatini (za razlika od REL).
Ovaa postapka za visokolegiranite ~elici ne e prepora~liva kade
{to se bara metal na zavarot da e ~isto austeniten ili do 4% ferit. EPP
postapkata se primenuva za metal na zavar so pove}e od 4% ferit, a
voobi~aeno do 9%.
Voop{to zemeno uslovite za zavaruvawe na visokolegiranite ~elici
se poinakvi otkolku kaj niskolegiranite. Maksimalnata ja~ina na strujata na
zavaruvawe ne smee premine 500-600A, a brzinata na zavaruvawe ne pove}e
od Vz= 60 cm/min.
84
III.10. ZAVARUVAWE NA ÊLICI SO VISOKA JAKOST
Smaluvaweto na teìnata na konstrukciite ~esto e cel na

konstruktorot. Umeewe vo konstruiraweto e eden faktor koj vodi kon ovaa
cel, no isto taka vaèn faktor e primenata na ~elici so povisoka jakost i
napon na te~ewe.
Edna sovremena familija na visokojaki ~elici se sitnozrnestite
mikrolegirani ~elici koi dopu{taat rabotni naponi daleku povisoki od
otkolku “obi~nite” konstruktivni ~elici (sl. 81). Ova se ~elici na koi im se
dodadeni mali koli~ini legira~ki elementi (stoti ili iljaditi delovi od
procentot).
Sl.81. Dijagrami napon-deformacii za obi~en i ~elik so visoka jakost
êlicite so visoka jakost prepora~livi za zavaruvawe vo

komercijalna upotreba se nao|aat vo {irok opseg na granicata na te~ewe.
Naj~esto upotrebuvanite ~elici od ovaa grupa, proizvedeni vo @elezara
Jesenice - Slovenija, dadeni se vo tabelata III.16.
Tabela III.16. êlici so visoka jakost

Fabri~ka oznaka na ~elikot Granica na te~ewe (N/mm2)
Nioval 43 430
Nioval 47 460
Nioval 50 490
Nionicral 60A 590
Nionicral 60B 590
Nioval 70 690
85
Ovie ~elici se primenuvaat za izrabotka na cevovodi pod visok
pritisok, mostovi, sadovi pod pritisok, nose~ki ~eli~ni konstrukcii.
Poznati se i ultrajakite ~elici so napon na te~ewe i nad 1500 MPa.
III.10.1. Zavarlivost na ~elicite so visoka jakost
Zavarlivosta na ovie ~elici ne se razgleduva samo kako funkcija na

hemiskiot sostav, tuku i od tehnologijata na zavaruvawe, vidot na
proizvodot i naponskite uslovi vo eksploatacijata na konstrukcijata.
Osnovniot problem pri zavaruvawe na ovie ~elici e nivnata
zavarlivost. Metalur{kata zavarlivost e uslovena od legira~kite
elementi, a tehnolo{kata zavarlivost od konstruktivnoto re{enie i
reìmite na zavaruvawe.
Osnoven kriterium e parametarot n ahemiskiot sostav Ph, koj e
identi~en so ekvivalentot na jaglenorod, i se opredeluva kako:
Si Mn Cu Ni Mo V
Ph  C ekv  C        5B
30 20 20 20 15 10
Vo kolku Cekv< 0,40%, a delovite koi se zavaruvaat se so slobodni

kraevi obi~no ne treba predgreewe.
Kaj ~elicite so jakost na kinewe m>600(MPa) ocenuvaweto za
zavarlivost ne moè da se izvle~e samo preku ekvivalentot na jaglenorod,
tuku kako faktor se zema sklonosta na ~elikot kon pukawe preku
parametarot na kr{ewe Pk. Ovoj parametar e zavisen od hemiskiot sostav na
~elikot, sodrìna na vodorod vo spojot i krutosta na spojot, i se opredeluva
kako:
%H K
Pk  Ph  
60 40000
 ml 
H  - sodrìna na vodorod vo metalot na zavarot,
100 g.metal 
 daN 
k - stepen na krutost na zavarenata konstrukcija.
 mm.mm 
Krutosta na spojot se izrazuva preku stepen na krutosta, {to e: sila na

edinica dolìna od zavarot za rastojanie me|u delovite koi se spojuvaat da
se promeni za edinica. Stepenot na krutosta za nekoi ednostavni primeri e
dadena na slikata 82.
86
Sl.82. Primeri na stepen na krutost
Od parametarot na kr{ewe zavisi temperaturata na predgreewe pri

zavaruvaweto na elementite od ~elik so visoka jakost. Na sl.83 dadena e
eksperimentalna zavisnost me|u parametarot na kr{ewe i temperaturata na
predgreewe.
- - - - - greewe samo pred zavaruvawe

_____ kontinuirano greewe
Sl.83. Temperatura na predgrevawe vo zavisnost od parametarot na kr{ewe
Vaèn faktor pri zavaruvawe na ovie ~elici e koli~inata vnesena
toplina vo metalot. Koli~inata vnesena toplina (liniska toplina ili
pogonska energija na lakot) e:
87
Pef . U l I z ef .
qp   ( J / cm )
Vz Vz
kade {to se Ul(V) - napon na lakot
Iz (A) - struja na zavaruvawe
Vz(cm/sec) - brzina na zavaruvawe
ef < 1 - koeficient na efektivnost, vidi glava 1.
Ograni~uvaweto na vnesenata toplina e vo vrska so zgolemuvawe na
preodnata zona me|u osnovniot metal i zavarot, {to pravi da taa zona se
zadrì podolgo vreme na T=1100-1500oC, a kako posledica se javuvaat krupni
zrna.
Ako ladeweto se zasili moè da se javi krta struktura (martenzit i
bainit) so {to ìlavosta opa|a.
Premala vnesena energija ja zgolemuva jakosta, no poradi zarobeniot
vodorod raste tendencijata za pojava na puknatii.
Poradi seto ova, treba da se baraat optimalni reìmi na zavaruvawe
prosledeni so pogodna temperatura na predgreewe. Dijagramot na sl.84 e
edno dobro od pove}eto re{enija.
Sl.84. Temperatura na predgrevawe vo zavisnost od pogonskata energija

na lakot i debelinata na zavaruvanite elementi
III.10.2. Dodatni materijali
a) REL postapka
Eden od klu~nite faktori za uspe{no zavareni vrski e sodrìnata na

vodorod vo metalot na zavarot da bide pomalku od 5 (ml/100 gr metal na
zavarot). Tolku niska sodrìna na vodorod moè da se obezbedi so t.n.
niskovodorodni elektrodi ~ij najistaknat pretstavnik se obloènite
elektrodi so bazi~na obloga.
Proizvodstvoto na elektrodi od vakov vid ne e dovolno ako ne se
skladiraat pravilno i ako ne se su{at pred zavaruvaweto, poradi
apsorpcija na vlaga.
Se razbira deka pokraj ograni~enata sodrìna na vodorod vo zavarot,
treba da se vnimava i na jakosnite karakteristiki na elektrodite. Primeri
88
na elektrodi za zavaruvawe na ~elici so visoka jakost se obloènite
elektrodi so fabri~ki oznaki: EVB60, EVBNi, EVB2,5NiMo, ZENE638, EZ065B.
b) EPP postapka
I za ovaa postapka mora da se raboti so “niskovodoroden proces”, {to

treba da osigura sodrìna na vodorod vo zavarot pod 5 (ml/100 grama
metalna zavarot). Ova se postignuva so povolna kombinacija na pra{okot i
ìcata. Pogre{no e da se razgleduvaa samo materijalot na ìcata. Toa go
potkrepuva faktot da ispituvawata na pogolem broj slu~ai vo SAD pokaàle
deka najkvalitetnite pra{kovi vnesuvaat vodorot vo metalot na rastopot 3
(ml/100 gr metal) i 7,5 (ml/100 gr metal na zavarot). Sekoj promil vlaga vo
pra{okot vnesuva pogolema sodrìna na vlaga vo zavarot otkolku slu~ajot
na obloènite elektrodi. Spored toa, mnogu e va`na kombinacijata ìca-
pra{ok i su{eweto na pra{okot. Pointenzivnata izmena na vodorod od
pra{okot vo zavarot vo procesot na disocijacija na vlagata otkolku kaj REL
postapkata e rezultat na pogolemoto u~estvo na pra{okot vo blizina na
lakot vo odnos na oblogata.
Pra{kovi koi pomalku vnesuvaat vodorod vo zavarot se
aglomeriranite od bazi~en vid.
III.11. ZAVARUVAWE NA PLAKIRANI ÊLICI
Plakiranite ~elici se kompozitni materijali napraveni so valawe na

tenok lim na eden metal koj ima barani osobini vrz osnovniot lim koj e od
jaglenoroden ili legiran ~elik. Plakira~kiot metal moè da bide
ner|osuva~ki visokolegiran ~elik, nikel ili nikelna legura ili bakar i
bakarna legura. Pod pritisokot i temperaturata od valawe, neednorodnite
metali se vrzuvaat me|u osnovnite povr{ini. Ova rezultira vo kompozit so
jakost na osnovniot lim i so otpornost na korozija ili abrazija ili druga
korisna osobina {to ja dava plakira~kiot lim. Toj moè da bide so bilo koja
debelina , no voobi~aeno se dviì od 5% do 20% od debelinata na
kompozitot. Sl. 85 dava primer na kompoziten ~elik (plakiran ~elik).
Sl.85. Plakiran ~elik
III.11.1. Podgotovka za zavaruvawe
Pri zavaruvaweto na ovie ~elici najva`no e da se dobijat isti

osobini na zavarot kako i plakirantot. Ako ova ne se postigne, toga{
89
plakiranata strana ne }e moè da gi zadrì osobinite niz celata povr{ina.
Isto taka, treba da se zadràt i osobinite na osnovniot metal. Ovie dve
barawa naloùvaat specijalna podgotovka na rabovite koi se spojuvaat.
Delot na osnovniot metal od `lebot se zavaruva so pogodna ~eli~na
elektroda, a plakira~kiot del so elektroda koja }e dade osobini na toj del
od zavarot ednakvi na plakirantot. Spored toa, podgotovkata na `lebot
treba da go obezbedi vakvoto dupleks zavaruvawe. Primeri na prepora~livi
podgotovki se dadeni na slikata 86.
Sl.86. Vidovi podgotovki za zavaruvawe plakirani ~elici
III.10.2. Tehnologija na zavaruvawe na plakiranite ~elici
Voobi~aeno e prvo da se zavaruva delot na osnovniot metal od `lebot,

a potoa plakiranata strana. Spored toa, prvin }e se zavari, na primer,
niskojaglenorodniot osnoven metal so niskojaglenorodna elektroda, a potoa
plakiraniot del so visokolegirana ~eli~na elektroda ili druga opredelena
legura. Ovoj redosled spre~uva formirawe na tvrda i krta oblast vo
zavarot, kako {to moè da se slu~i na primer ako se deponira jaglenorodna
~eli~na elektroda vrz visokolegiran ~elik. Eden voobi~aen primer na
tehnologijata na zavaruvawe e daden na sl. 87.
Sl.87. Standardna metoda vo {est fazi za ~elno spojuvawe na

plakirani ~elici
faza 1 - podgotovka na rabovite,

faza 2 - podesuvawe na limovite pred zavaruvawe. Neskoseniot del
od korenot na osnovniot ~elik go {titi plakirantot od
osiroma{uvawe so legira~ki elementi,
90
faza 3 - se zavaruva stranata na osnovniot ~elik (voobi~ano
niskojaglenoroden ~elik), a zavarot ne penetrira do
plakirantot sloj,
faza 4 - se podgotvuva plakiranata strana za zavaruvawe so `lebewe,
faza 5 - zavaruvawe na plakiranata strana (zavr{en prviot premin),
faza 6 - kompletirawe na spojot so visokolegirana elektroda,
Drug na~in na zavaruvawe na ovie ~elici e zavaruvawe so legirani

elektrodi na celiot popre~en presek (sl. 88).
Sl. 88. Zavaruvawe so legirani elektrodi
Ponekoga{ ne e vozmo`no da se zavarat konstrukcii od plakirani

~elici od dvete strani. Ako plakirantot e od nepristapnata strana se stava
podmetka od materijal za plakirawe, a koga nepristapnata strana e od
osnovniot ~elik, toga{ podmetkata e od negoviot materijal
Pokraj ~elicite, kako plakiranti sluàt i drugi metali, kako:
- bakar i bakarni leguri,
- nikel i nikelni leguri i sli~ni.
91
GLAVA ÊTVRTA
IV. ZAOSTANATI NAPONI I DEFORMACII
IV.1. NEKOI KARAKTERISTIKI NA ÊLICITE VA@NI ZA OVIE POJAVI
Vo procesot na zavaruvawe materijalot pretrpuva toplinski ciklus

koj sozdava nehomogeno temperaturno pole (obraboteno vo Glava prva). Kako
vo metalot se javuvaat golemi temperaturni promeni za vreme na
toplinskiot ciklus se menuvaat i toplofizi~kite i mehani~kite osobini na
metalot. Od toplofizi~kite osobini najva`ni se: koeficientot na
toplosprovodlivost , specifi~nata toplina C, koeficientot na linearna
ekspanzija i koeficientot na temperaturna difuzija a, od mehani~kite
osobini najva`na e modulot na elasti~nost.
Vo opredeleno temperaturno podra~je od prakti~ni pri~ini, se zemaat
srednite vrednosti vo toj temperaturen interval (sr, Csr, asr).
Me|utoa, promenata na modulot na elasti~nosta so temperaturata igra
bitna uloga vo generiraweto na zaostanatite naponi i deformacii. Ovaa
va`nost lesno se sogleduva preku odnosot:
  E
Toa zna~i deka so menuvawe na E so temperaturata se menuva priratot

na naponot, a za ednakov prirast na deformacijata. U{te pove}e, ako modlot
na elasti~nost bide nula, toga{ ne moè da se javi napon, bez ogled na
deformacijata. Fizi~ki precizno modulot e nula koga ~elikot e vo te~na
sostojba. Me|utoa, inènerski dovolno to~no e ako se smeta deka kaj
konstruktivnite ~elici modulot stanuva nula za temperaturi od 550oC do
700oC (sl. 89).
Eo - Modul na elasti~nost pri T=0oS
Sl. 89. Namaluvawe na E so porast na temperaturata
Ova moè da se zeme kako dovolno to~no, bidej}i modulot e tolku mal,
{to ne moè da se sozdavaat naponi vredni za diskusija od prakti~en
aspekt. Poradi ova termi~kata obrabotka zaradi otpu{tawe na naponite se
vr{i vo ovoj temperaturen opseg.
Va`nosta na modulot na elasti~nost, }e go ilustrirame so sledniot
primer (sl. 90).
91
P T = 0oC P P T = 600oC P
Lo ∆L Lo ∆L
ε=∆L/Lo, ET = E=> σ =Eε ε=∆L/Lo, ET = 0 => σ=Eε=0
Sl.90.
Spored toa, vo zonata na proporcionalnost, za da se dobie ova

izdolùvawe treba da se vnese sledna sila (naponi):
a) P  F  EF - zna~itelna sila

b) P  F  EE r F ~ 0
IV.2. ZAOSTANATI NAPONI
IV.2.1. Mehanizam na sozdavawe na zaostanatite naponi
Analizata za vnesuvawe i {irewe na toplinata vo zavaruvanite

par~iwa e od fundamentalno zna~ewe pri simulacijata na zavaruva~kite
procesi. Od stepenot na to~nosta na analizata na termi~kiot ciklus vo
metalot zavisi i preciznosta vo predviduvaweto na promenata na
mikrostrukturata i termi~kite naponi. Ovie naponi se stavaat vo tekot na
ladeweto na zavareniot spoj i nivnata golemina zavisi od krutosta na
metalot. Ovaa konstrukcija }e bide postapno objasneta vo pove}e fazi
sledej}i ja sl. 91.
Vo presekot A-A izvorot na toplina se u{te ne deluva i ne postoi
temperaturna razlika me|u negovite regioni ( T  0) . Kako posledica na toa
ne postojat ni razliki na temperaturni dilatacii vnatre vo presekot, pa ni
termi~ki naponi.
Presekot B-B e zagrean no neramnomerno poradi lokalizirano
vnesuvawe na toplinata. Okolinata na zavarot e zagreana nad ili blisku do
to~kata na topewe, dodeka pooddale~enite regioni na presekot se zagreani
na poniski temperaturi. Vo okolinata na zavarot materijalot e vo smeknata
sostojba, a toa zna~i deka modulot na elasti~nosta e blisku do nulata,
odnosno moè da se deformira bez otpor i, spored toa, ne moè da primi
naponi. Podale~nite vlakna, zagreani na poniski temperaturi, imaat
izvesna krutost, pa poradi razlikite vo dilataciite nastanuva interakcija
me|u razli~no zagreanite vlakna i kako rezultat na toa se javuvaat termi~ki
naponi. Inaku, pozagreanite vlakna se izloèni na pritisok, a poladnite na
istegnuvawe, bidej}i ovoj presek se nao|a vo faza na zagrevawe, za razlika
od ponatamo{nite fazi (ladeweto) koga }e bidat izmeneti predznacite na
naponite. Ova moè da se objasni na sledniot na~in: pozagreanite vlakna
teàt pove}e da se izdolàt, no tie se del od edno cvrsto telo, pa na
prirodnata tendencija na {irewe davaat otpor pomalku zagreanite vlakna i
obratno. Kako rezultat na ovaa interakcija pove}e zagreanite vlakna }e se
izdolàt pomalku otkolku {to gi tera temperaturata na zagrevaweto, a toa
92
e ekvivalentno na primena na sila na pritisok (skusuvawe) posle nivnoto
slobodno termi~ko izdolùvawe, odnosno toa e mehanizmot na sozdavawe na
naponite na pritisok vo fazata na zagrevawe na presekot. Na ist na~in
moè da se objasni i pojavata na naponi na istegnuvawe vo podale~nite
vlakna.
Sl. 91. [ematski prikaz na promenata na temperaturata i

zaostanatite naponi za vreme na zavaruvaweto
Presekot C-C e vo faza na ladewe: metalot na zavarot e zacvrsnat,

{to zna~i deka modulot na elasti~nosta (krutosta) se vra}a, a so toa dobiva
sposobnost za primawe naponi. No vo odnos na fazata na zagrevawe (B-B) ovoj
presek se nao|a vo faza na ladewe, odnosno sobirawe na vlaknata. Vlaknata
koi bile zagreani na povisoki temperaturi teàt da se soberat
proporcionalno na temperaturnata razlika (    T T ), no pomalku
zagreanite vlakna davaat otpor (reakcija), pa vistinskoto sobirawe }e bide
 ' . Razlikata    '   e deformacija koja korespondira na zaostanatite
93
naponi, odnosno  Z  E za soodvetnoto vlakno. Toa e ekvivalentno na
slu~ajot da se vlaknoto slobodno sobere, a potoa da se primeni sila na
pritisok koja }e proizvede deformacija  .
Ova e mehanizam na sozdavawe na termi~kite (zaostanatite) naponi vo
fazata na ladewe. Naponite na pritisok se objasnuvaat na sli~en na~in.
Presekot D-D go reprezentira slu~ajot koga e zavr{ena fazata na
ladewe i e izvr{ena kone~na raspredelba na naponite. Od nego moè da se
izvle~e generalen zaklu~ok za site slu~ai na zavareni spoevi. Zavarot i
negovata okolina, vo pravec na oskata na zavarot, se javuvaat zaostanati
naponi na istegnuvawe, a vo oddale~enite regioni od popre~niot presek
naponi na pritisok. Po apsolutna vrednost, maksimalnite naponi se vo
zavarot i, na primer, kaj nekoi ~elici i vo nekoi slu~ai moè da dostignat i
do naponot na te~ewe za aksijalno zategnati stapovi.
IV. 2. 2 Formi na menuvawe na zaostanatite naponi za razni profili
Od dosega{noto izlagawe moè da se zaklu~i deka vo zavarot i

negovata okolina se javuvaat visoki naponi na istegnuvawe, a vo
oddale~enite vlakna, naponi na pritisok. Ovaa konstatacija vaì za bilo
koj profil, a nekoi rezultati od istraùvawata za niskojaglerodnite
~elici se pokaàni na slikata 92.
Sl. 92. Dijagrami na zaostanatite naponi za nekoi profili
Zaostanatite naponi moè da ja dovedat sigurnosta na konstrukcijata

vo pra{awe, posebno za materijali so niski deformaciski karakteristiki.
Takvi se ~elicite so pogolema sodrìna na jaglenorod. Zaostanatite naponi
moè da ja dostignat maksimalnata jakost, pa da dojde do kr{ewe na ~elikot.
U{te poteòk primer pretstavuva leanoto èlezo. Za da se spre~i
94
kr{eweto redovno e potrebno predgreewe, a ~esto i kontrolirana brzina na
ladewe.
IV.3. DEFORMACII PRI ZAVARUVAWETO
Za vreme na zagrevaweto i ladeweto vo zavaruva~kiot ciklus se

javuvaat temperaturni dilatacii vo zavarot i osnovniot metal. Dilataciite
za vreme na zagrevaweto se prateni so plasti~ni deformacii. Naponite koi
se rezultat na ovie deformacii i proizveduvaat vnatre{ni sili koi
predizvikuvaat svitkuvawe, izvitkuvawe, ispaknuvawe i rotacija. Ovie
izmestuvawa na zavarenite konstrukcii ili nekoi nivni delovi se
klasificiranni kako deformacii.
IV.3.1. Osnovni vidovi deformacii
Deformaciite na zavarenite konstrukcii se predizvikuvaat od tri

osnovni dimenzionalni promeni:
1. popre~na deformacija- normalna na oskata na zavarot
2. nadol`na deformacija- paralelna na oskata na zavarot
3. agolna deformacija- rotacija okolu oskata na zavarot.
Ovie osnovni vidovi se prikaàni na slikata 93.
95
Sl. 93. Vidovi deformacii pri zavarenite vrski
Popre~nata deformacija pravi problemi ako e spre~ena, pa postoi
opasnost od pojava na pukawe.
Agolnata deformacija e ~esto prisuten problem pri izrabotka na
zavarenite konstrukcii.
Nadol`nata deformacija obi~no ne pravi problemi
Rotacionata deformacija relativno lesno se spre~uva so dobro
postaveni i pravilno dimenzionirani pripoi.
Nadol`noto svitkuvawe e naj~esto prisutniot problem pri izrabotka
na zavarenite konstrukcii, posebno onie so pogolemi dolìni.
Izvitkuvaweto e problem kaj tenkite plo~i, kako {to e slu~aj so
rezervoarskite dna.
IV.3.2. Popre~ni deformacii
Ovie deformacii se sekoga{ prisuten problem, a posebno vo slu~aite

na kruti spoevi kade {to postoi opasnost od kr{ewe poradi zaostanati
naponi popre~no na oskata na zavarot. Ovie naponi se ~esti pri~initeli za
96
pukawe na zavarenite spoevi. Ovoj vid deformacii moè da se javi kako
edinstveno va`ni kaj zavarite so mali dolìni.
Za presmetka na popre~nite deformacii postojat pove}e matemati~ki
izrazi so pribli`na to~nost.
Eden prifatliv obrazec koj vaì za jaglenorodnite ~elici e:
P
  3,710 3 ef
Vz d
Pouniverzalen obrazec, koj ja zema predvid prirodata na materijalot
e:
 P
  T ef erf (  k )
VZ C  d
kade {to erf (  k ) e funkcija na gre{ka
k
2
e
  2k
erf (  k )  d k
 0
L
k 
4at k
Ostanatite vrednosti vo obrazecot se:
L - merna dolìna ili {iro~ina na zavaruvanite delovi,

t k (s ) - vreme od po~etokot na zagrevawe do vra}awe na krutosta na
zavarot
J
c( o
) - specifi~na toplina
cm 3 C
d (cm ) - debelina na spojuvawe
cm 2
a( ) - temperaturna difuzija
s
cm
 T ( o ) - koeficient na temperaturna ekspanzija
cm C
Pef J
( ) - vnesena toplina
VZ cm
IV.3.3. Agolna deformacija
Ovoj vid promena na polo`bata na elementite e rezultat na

popre~noto sobirawe na metalot, no so neednakov intenzitet vo pravec na
debelinata na delovite koi se spojuvaat odnosno zavarite. Va`nosta na ovaa
pojava e golema kako kaj ~elnite taka i kaj agolnite zavari.
Kaj ~elnite spoevi moè da se kontroliraat so podgotovka na rabovite
i redosledot na deponirawe na dodatniot metal. Taka so X podgotovka se
dobivaat pomali deformacii otkolku so V podgotovka, bidej}i
deformacijata dobiena pri ispolnuvawe na ednata strana se smaluva so
obratnata deformacija pri ispolnuvawe na drugata strana.
Vlijanieto na podgotovkata na deformaciite e dadena na slikata 95.
97
Sl.95. Zavisnost na agolnata deformacija od oblikot na podgotovkata
Od slikata se zabeleùva deka najpovolna podgotovka e koga

h1  0,5h3 ~  0,6h .
IV.3.4. Nadol`no svitkuvawe
Pri zavaruvawe na elementi od konstrukciite kaj koi oskata na

zavarot ne se poklopuva so neutralnata oska na popre~niot presek se javuva
nadol`no svitkuvawe, Ovoj problem bara posebno vnimanie kaj zavaruvawe
na podolgi elementi, kako {to e slu~aj so limenite zavareni nosa~i na
~eli~nite konstrukcii.
Va`ni elementi koi ja opredeluvaat goleminata na ovaa deformacija
se:
1. termofizi~kite karakteristiki na metalot,
2. krutost na svitkuvawe na popre~niot presek (EI),
3. rastojanieto od oskata na zavarot do neutralnata oska na presekot,
4. pogonska energija na lakot,
5. broj na premini.
Nadol`noto svitkuvawe vo osnova e predizvikano od podol`noto

skratuvawe vo fazata na ladewe na metalot na zavarot i negovata okolina,
poradi {to se javuva rotacija na popre~niot presek okolu neutralnata oska.
Osnovna {ema na nadol`noto svitkuvawe e dadena na sl. 96.
Sl. 96. Osnovna {ema na nadol`no svitkuvawe
Krivinata na svitkaniot element e:
98
1 M y Px e z
  
R EI y EI y
kade {to se:
ρ (cm-1) - krivina
R (cm) - radius na krivinata
Px (N) - sila na sobirawe svedena na oskata na zavarot
E.Jy (N/cm2) - krutost na svitkuvawe okolu oskata y-y
ez(cm) - normalno rastojanie na oskata na zavarot
od neutralnata oska na profilot
Ako poedini golemini se izrazat preku deformacijata na materijalot
se dobiva:
Px   E x dF
F
M y   E x zdF
F
εx= εo+ρy
kade εxo e deformacija vo visina na neutralnata oska.

Od osnovnata {ema lesno se dobiva zaklu~ok za vlijanieto na
geometrijata vrz popre~niot presek: ez ja zgolemuva, a krutosta EJy ja smaluva
deformacijata na svitkuvawe. Spored toa, vo bilo koja formula ostanatite
elementi se mnoàt so goleminata ez/EJy. Vo kolku oskata na zavarot pa|a na
neutralnata oska, toga{ nema svitkuvawe (ez = 0).
Podgotovkata na spojot, postapkata na zavaruvawe, vnesenata toplina
i termofizi~kite karakteristiki na materijalot ja opredeluvaat
goleminata Px, a so toa i nadol`noto svitkuvawe. Ovaa sila se zgolemuva so
zgolemena masa na zagrean metal od zavarot, a koja moè da se menuva vo
{irok opseg. Toa zna~i da se vnese pogolema koli~ina toplina na edinica
dolìna od zavarot. So ovaa konstatacija se slaga i slikata 97, kade {to e
dadena zavisnosta na deformacijata vo zavisnost od porastot na popre~niot
presek na zavarot kaj REL zavaruvawe so pove}e premini.
Sl.97. Nadol`no svitkuvawe vo zavisnost od Fz
99
Sl. EPP dijagram
IV.3.5. Rotaciona deformacija
Ovaa deformacija pretstavuva problem od polesen karakter, bidej}i

efikasno se re{ava so pripojuvawe na rabovite na zavaruvanite predmeti.
Sl.98. Pripojuvawe kako na~in za spre~uvawe na rotaciona deformacija
Posebno e va`no pravilno da se zavarat, dimenzioniraat i rasporedat

pripoite. Vo slu~aj da pred zavaruvawe materijalot treba da se predgree
toga{ istoto treba da se napravi i pred pripojuvawe.
Vo kolku pripoite se na pregolemo rastojanie i nedovolno
dimenzionirani, moè da dojde do pukawe i rotaciona deformacija so {to
rabovite }e se oddale~at i zavaruvaweto ne }e bide mo`no.
VI.3.5. Nadol`ni deformacii
Obi~no ne pretstavuvaat problem vo izrabotka na zavareni

konstrukcii.
IV.3.7. Deformacii od izvitkuvawe
Ovoj vid deformacii se javuva kaj tenki plo~i i qu{pi, a poradi

termi~kite naponi. Najpoznat primer se branovidnite dna na rezervoarite.
Nivnoto smaluvawe ili anulirawe moè da se izvede so pravilen redosled
na zavaruvawe, pritegawe ili otpu{tawe na naponite so vibracii.
100
GLAVA PET
V. ZAVARUVAWE NA DRUGI METALI
V.1. ZAVARUVAWE NA SIV LIV
Siviot liv pretstavuva legura na èlezo, koja sodrì jaglenorod izla~en vo vid na
grafit, odnosno so sodrìna na jaglenorod nad 1,7%. Jaglenorodot vo siviot liv vo pomal
del e hemiski vrzan so èlezoto vo vid na èlezen karbid (cementit), a prete`niot del se
nao|a vo slobodna sostojba. Dokolku pomal del e hemiski vrzan, dotolku obrabotlivosta na
odlivcite e popogodna, no se smaluvaat mehani~kite osobini.
Strukturata na siviot liv moè da bide perlitno-grafitna, perlitno-feritno-
grafitna ili feritno-grafitna.
Vo siviot liv, pokraj jaglenorodot, sekoga{ se nao|aat i drugi primesi: silicium,
mangan, fosfor i sulfur. Od koli~inata na nivnoto u~estvo vo livot zavisat negovite
osobini.
Siliciumot go zgolemuva odvojuvaweto na grafitot, {to uslovuva pomalo spojuvawe
na jaglenorodot vo cementit. Siliciumot vo tekot na zavaruvaweto sogoruva, pa nu`no e
dodatniot metal da ima pogolem procent na Si (3-3,5%).
Manganot ja zgolemuva jakosta na kinewe i ja podobruva zavarlivosta. Koli~inata na
mangan vo siviot liv iznesuva 0,7-1,5%.
Nikelot pomaga pogolemo sozdavawe na finozrnesta struktura i ja zgolemuva
antikorozivnosta, jakosta na kinewe, otpornosta protiv abewe i zavarlivosta. Sodrìnata
na nikel moè da bide do 3%.
Fosforot go pomaga grafitiziraweto i go pravi livot pote~en, {to ovozmoùva
podobro ispolnuvawe na kalapite pri leeweto, ja zgolemuva otpornosta protiv korozija, no
pogolema sodrìna na fosfor ja zgolemuva i tvrdosta i krtosta, a ja smaluva zavarlivosta.
Sodrìnata na fosfor dostignuva do 2%.
Sulfurot e naj{teten primes vo livot, bidej}i go pravi potvrdi pokrt, {to pomaga
pojava na puknaatini.
Sivite leani èleza se najvoobi~aenite, najeftinite i najupotrebuvanite. Tie se i
najeftini od site tehni~ki metali.
Vo mikroslikata na èlezoto zabele`livo e prisustvo na {iroka zona na grafitni
damki. Ovie damki okupiraat okolu 10% od vkupniot volumen od metalot i taka sivite
livovi imaat pomala specifi~na teìna otkolku ~elicite.
Legiraweto na èlezoto dava po{irok spektar na osobini, otkolku {to e vozmo`no
pri nelegiranite. Voobi~aeni legira~ki elementi se hromot, bakarot, nikelot, molibdenot
i vanadiumot.
Sivite livovi poseduvaat najvisoka fluidnost od feritnite metali i poradi toa se
pogodni za proizvodstvo na sloèni i tenkozidni livovi. Pokraj toa, sobiraweto pri
zacvrstuvaweto e 0-2% i e mnogu pomalo, otkolku kaj ~elicite koe iznesuva 5%. Isto taka,
lesno se obrabotuvaat so reèwe.
Sivite livovi imaat niska jakost na istegnuvawe, no tri do ~etiri pati pogolema
jakost na pritisok otkolku na istegnuvawe.
Za razlika od pove}eto feritni metali, modulot na elasti~nost na sivite livovi ne
4 4 2
e konstanta i se menuva od 8,5x10 do 14x10 N/mm .
Modulot na elasti~nost opa|a so rastewe na deformacijata:
Sl.99. Kriva napon-deformacija kaj siv liv
101
V.1.1. Zavarlivost na siviot liv
Glaven problem za zavaruvawe na ovoj metal e visokiot procent na jaglenorod koj ja

smaluva negovata deformabilnost, so {to e zgolemena mo`nosta na raspuknuvawe pri
zavaruvaweto.
Na zavarlivosta vlijae i sodrìnata na sulfur i fosfor, koi ja zgolemuvaat
krtosta a so toa i opasnosta od raspuknuvawe.
Ovie osobini na siviot liv sugeriraat primena na posloèna tehnologija na
zavaruvawe, t.e. kontrolirano vnesuvawe na toplina i ladewe.
Pokraj toa treba da se vnimava i na nekoi drugi specifi~ni momenti:
- odlivci koi podolgo vreme bile izloèni na deluvawe na maslo, morska voda ili
na visoki temperaturi te{ko se zavaruvaat. Poradi toa siviot liv koj bil zagrean so
o
masnotii treba da bide osloboden od niv i da se zagreva pove}e na okolu 250 C,
- sekoj odlevok od siv liv na povr{inata e obloèn so levna kora, koja nastanuva
poradi oksidacijata i ladeweto. Ovaa kora go spre~uva materijalniot kontinuitet pome|u
osnovniot i dodatniot metal. Ova nametnuva potreba za ma{inska obrabotka so brusewe do
dlabo~ina od 1mm, a na rabovite koi se spojuvaat.
Zavaruvaweto na siv liv voglavno se primenuva vo reparaturna tehnika, a skoro da
ne se primenuva za spojuvawe na delovi. Poradi toa vo ponatamo{niot tekst, pod
zavaruvawe na siv liv }e se podrazbira popravka na iskreni delovi so zavaruvawe.
Zavaruvaweto na siviot liv moè da se izvede na ladno i na toplo.
V.1.2. Zavaruvawe na siv liv na toplo

o
Ovoj vid zavaruvawe se izveduva so predgreewe na celoto par~e na najmalku 600 C, a
o
posle zavaruvaweto kontrolirano se ladi so brzina od okolu 10 C/~as. Temperaturata na
predgreewe ne smee da se namali za celiot tek na zavaruvawe. Zavaruvaweto na toplo
ovozmoùva homogenost na zavarenata vrska. Na ovoj na~in se zadrùvaat prvobitnite
svojstva na konstrukcijata kako jakost, nepropustnosta, prigu{uvawe na oscilacii i dr. Kako
dodaten materijal pri oksiacetilensko ili elektrola~no zavaruvawe se primenuvaat
pra~ki od leano èlezo so dodaten topitel.
Iako ovaa metoda dava kvalitetni spoevi, retko se primenuva kako rezultat na
dolgotrajnosta na procesot na zavaruvawe (kontrolirano ladewe so brzina od okolu
10oC/~as, zna~i ladewe od 3-5 dena).
V.1.3. Zavaruvawe na siv liv na ladno
Vo ovoj slu~aj se javuva principielna razlika vo spojuvaweto vo odnos na

prethodniot slu~aj, a toa e raznovrsnosta na dodatniot so osnovniot materijal.
Kaj golemite delovi koi treba da se zavaruvaat bez predgreewe (na ladno) primarna
cel e da masata na siviot liv se zadrùva {to poladna. Zaradi toa treba da se primenuvaat
elektrodi so mali dijametri i so niska struja na zavaruvawe. Pri zavaruvaweto treba da se
deponiraat kusi zavari, a oddale~eni me|u sebe prethodniot i posledovatelniot, kako bi
moèl prethodniot depozit da se ladi, dodeka se nanesuva sledniot (sl. 100).
Sl.100. Redosled na nanesuvawe na kusi zavari vo `lebot
Glavna pri~ina za vakvo nanesuvawe e da so zadrùvaweto na siviot liv vo “ladna

sostojba”se eliminira mo`nosta od raspuknuvawe poradi neramnomerno zagrevawe.
Zaradi zajaknuvawe na vrskata pome|u raznorodnosta na osnovniot i metalot na
zavarot se vr{at zajaknuvawa na mehani~ki na~in. Toa se izveduva so vmetnuvawe na ~epovi
102
so navoj ili so `lebewe na povr{inite na rabovite koi treba da se spojuvaat (sl. 101).
Sl.101. Spoevi so mehani~ki zajaknuvawa
Popre~niot presek na mehani~kite zajaknuva~i voobi~aeno se 25% do 35% od

povr{inata na liceto na zavarot. Vo toj slu~aj jakosta na spojot moè da se smeta deka e
barem ramna na jakosta na mehani~kite zajaknuva~i,{to pretstavuva konzervativna
pretpostavka. Se prepora~uva da prvin se nanese eden ili dva premina okolu sekoj
zajaknuva~kako bi se osigurala dobra vrska na dodatniot metal, ~epot i siviot liv.
Pred spojuvaweto treba da se napravat podgotvitelnite raboti vo koi spa|a:
- locirawe na puknatinata. Ednostaven na~in pretstavuva ~istewe na povr{inata so
krpa natopena vo kerozin za da se otstranat masnotiite i ne~istotiite. Kerozinot
penetrira vo puknatinata. Potoa se ~isti so suva krpa,
- ~istewe na povr{inata od masnotii i drugi ne~istotii,
- dup~ewe na kraevite od puknatinata za da se spre~i nejzinoto natamo{no {irewe
(sl. 102),
- podgotovka na `lebot so brusewe.
Sl.102. Spre~uvawe na {irewe na puknatina so dup~ewe otvori
Zavaruvaweto na ladno so elektrodi od drug metal se vr{i koga se dopu{ta vo

eksploatacijata na konstrukcijata neramnomernost na metalot na zavarot i osnovniot
metal, a i koga e potrebna mehani~ka obrabotka na zavarot. Naj~esto upotrebuvani se
elektrodite od nikel (98-99% Ni) i od monel metal (70% Ni i 30% Cu). Posle nanesuvaweto
na opredelen sloj od ovie dodatni metali, vo tekot na stvrdnuvaweto, treba zavarot da se
udira so ~ekan, bidej}i pri stvrdnuvaweto se sobira za 2%. Ako ova ne se pravi moè da
dojde do raspuknuvawe.
Druga kombinacija e postavuvawe na sloj od monel metal na rabovite,ostanatite
sloevi da se ispolnat so niskojaglenorodni ~elici. Ova se pravi zaradi ekonomi~nost
bidej}i monelot e skap.
V.2. ZAVARUVAWE NA ALUMINIUMOT
Aluminiumot moè uspe{no da se spoi so zavaruvawe, lemewe (meko i tvrdo) i drugo.

Vo golem broj slu~ai aluminiumot se spojuva so konvencionalnite metodi (oprema) kako i za
drugite metali. No, ponekoga{, se baraat posebni uredi i tehniki. Legurata, formata na
spojot, baranata jakost, estetikata i cenata se faktori koi go diktiraat izborot na
procesot.
V.2.1. Glavni osobini na aluminiumot za zavaruvawe
Aluminiumot e lesen metal, no nekoi od negovite leguri imaat jakost koja moè da se
sporeduva so onaa na mekite ~elici. Toj gi zadrùva osobinite na niski temperaturi, ima
visoka otpornost na korozija, dobra toplinska i elektri~na provodnost, visoka
refleksibilnost na toplina i svetlost, ne e magneti~en.
Aluminiumot lesno se obrabotuva so leewe, valawe, izvlekuvawe, struèwe i dr.
Povr{inite na Al-par~iwa lesno i ubavo se oblikuvaat mehani~ki, elektrohemiski,
hemiski ili so boewe.
o
îstiot Al se topi na 660 C. Legurite na Al imaat opseg na temperaturi koj se dviì
103
od cca 480-660oC, zavisno od legurata. Pri zagrevawe poradi zavaruvawe ili lemewe (ili
bilo kako) bojata na ovoj metal ne se menuva. Ova pravi te{kotii da se zabeleì koga
delovite se zagreani vo blizina na to~kata na topewe.
Visokata toploprovodnost bara snaèn izvor na toplina. Te{ki (masivni) delovi
moè da baraat predgrevawe. Visokata elektri~na provodnost bara povisoki strui i pokuso
vreme pri elektrootporno zavaruvawe vo sporedba so ~elicite. Al e nemagneti~en i poradi
toa ne se javuva duvawe na lakot pri zavaruvawe so ednonaso~na struja.
Termi~ki obraboten Al ima posebno debel oksiden film koj go pokriva delot. Ovoj
oksiden film treba da bide otstranet, mehani~ki ili hemiski, pred zavaruvaweto.
Al i negovite leguri brzo razvivaat tvrd i kompakten oksiden film vo dopir so
vozduh. Ovoj oksiden film mora da bide otstranet ili iskr{en za vreme na zavaruvaweto za
da se ovozmoì pravilna koalescencija me|u osnovniot i dodatniot metal ili da se
ovozmoì struewe pri meko ili tvrdo lemewe.
Ovoj oksiden film moè da se otstrani ili iskr{i so topiteli, so akcija na
zavaruva~kiot lak vo inertna za{titna atmosfera ili so mehani~ki ili hemiski sredstva.
o
Treba da se znae deka ovoj oksid (Al2O3) e te{ko topliv (Ttop = 2050 C ), {to pretstavuva
golema razlika vo odnos na Al-metal. Rabotewe so toplinski fluks dovolen da go istopi
oksidniot film zna~i pregoruvawe na metalot, pa poradi toa se primenuvaat posebni
procesi za negovoto drobewe ili otstranuvawe.
Primenata i okolinata na eksploatacija na zavarenite vrski ~esto go diktiraat
izborot na legurata i procesot na spojuvawe.
Oblikot na spojot e isto taka vaèn za izborot na postapkata na zavaruvawe. Ako se
baraat ~elni spoevi, izborot e obi~no ograni~en na postapkite vo za{titna atmosfera na
inertni gasovi so elektri~en lak (MIG i TIG), zavisni od debelinata na delovite: MIG za
podebeli elementi, a TIG za potenki. Retko, no moè da se primeni i gasnoto zavaruvawe.
Pospecijalni postapki za ~elni spoevi se ~elno elektrootporno so pritiskawe,~elno
elektrootporno so iskrewe i zavaruvawe so elektronski snop.
V.2.2. Podgotovka na rabovite i oblikuvawe na spoevite od Al i Al-leguri
Sl.103.
104
Sl.104.
Kako i za drugite materijali, oblikot na podgotovkata zavisi od debelinata na

elementite koi se zavaruvaat. Za relativno tenki materijali
(1,5-5 mm) obi~no zadovoluva podgotovka na rabovite bez skosuvawe (i za TIG i za MIG). Za
pogolemi debelini potrebno e skosuvawe (V ili X).
Pri zavaruvawe e potrebna za{tita od korenata strana so plo~ki. Ovie plo~ki moè
da bidat od bakar, ~elik i aluminium. Podlo{kite od ~elik ili Cu mora da moàt da se
otstranat po zavaruvaweto. Bakarot ne se prepora~uva vo slu~ai kade lakot moè da
penetrira vo bakarot i toa da predizvika krta Cu-Al zona vo zavarot. Aluminiumskata
plo~ka treba da e od soodveten Al ili Al-legura na delovite koi se spojuvaat. Vo slu~aj na
cevki se koristi podloèn prsten.
Drug na~in na za{tita na korenata strana e so dopolnitelen dovod na inerten gas od
zadnata strana. Specifi~en e slu~ajot pod ‘`’ od predhodnite skici; `lebewe od zadnata
strana po zavaruvawe od prednata.
Dobro konstruirawe na zavarenite spoevi }e ovozmoì minimalen broj vrski i
dolìni na zavarite; so toa se minimizira zagrevaweto i deformaciite na zavarenite
konstrukcii, kako i drugi propratni pojavi.
Pokraj gornite podgotovki (slu~ai na spojuvawe na ednakvi debelini), ~esto se
nametnuva spojuvawe na razli~ni debelini. Vo toj slu~aj se javuva problemot na dovolna
penetracija na podebelata strana, a bez da izgori potenkiot lim. Ova spojuvawe se olesnuva
ako podebeliot rab se kosi na sledniot na~in:
Sl.105.
êlnite spoevi se lesni za konstruirawe, se tro{i ekonomi~no osnovniot metal,

moè da se oblikuvaat da ja zadovolat estetikata. Va`no e da se spomne deka na zamor se
podobri od drugite vidovi spoevi. Negativnata strana im e {to mora da se podgotvuvaat so
pogolema preciznost, a kako dopolnitelna rabota e i skosuvaweto na rabovite, za podebeli
elementi. Kako dodatok moè da e potrebno i `lebewe i zavaruvawe na zadnata strana.
Poseben slu~aj pretstavuvaat vrskite cevki so cevni zidovi kade {to se javuva
ogromna raazlika me}u debelinata na cevkata i cevniot zid.
Sl. 106
Kaj zavarlivite aluminiumski leguri efektivnata nosivost na ~elnite zavari se

dviì pome|u 60% i 100% od nosivosta na osnovniot metal. Za da se dobie maksimalna
jakost na spojot, konstruktorot moè da predvidi zajaknuvawe na spojot koga e toa potrebno.
105
Primerot od slednata skica e dobar za zgolemuvawe na stati~kata jakost, no ne ja zgolemuva
soodvetno jakosta na zamorot kaj spoevi od Al-leguri, koi se termi~ki obrabotlivi ili koi
se zajaknuvaat so plasti~na obrabotka.
Sl.107.
V.2.3. Agolni zavari (agolni,}o{esti,rabni,preklopni spoevi)
Preklopnite spoevi kaj Al se upotrebuvaat po{iroko otkolku kaj drugite metali. MIG
procesot {iroko se koristi za spoevi od Al i negovite leguri.
Za debelini na Al i Al-leguri do okolu 12 mm, poekonomi~no e da se primeni
dvostran agolen zavar (zavari) za preklopen spoj, otkolku dvostran ~elen zavar. Toa go
pokaùva dijagramot na slednata skica. Preklopnite spoevi ne baraat skosuvawe na
rabovite, lesno se postavuvaat. Efektivnosta na preklopnite spoevi se dviì od 70% do
100% - zavisno od osnovniot metal. Prepora~livi vidovi na preklopni spoevi se pokaàni
na slikite pod dijagramot (sl. 109).
Agolnite spoevi (T-spoevi) gi imaat pove}eto prednosti od preklopnite spoevi. Tie
retko baraat podgotovka na rabovite, bidej}i se smeta deka dodatniot metal napolno
penetrira ako go ispolni }o{eweto me|u dvata lima. Skosuvawe na rabovite moè da e
potrebno samo kaj mnogu debeli materijali.
Zavaruvaweto na T spoevite od edna strana ne e prepora~livo, glavno poradi toa
{to ako limot popre~no se svitkuva zavarot e slab, odnosno deluva kako zglob; poradi toa
ovie spoevi treba da se zavaruvaat od dvete strani.
V.2.4. Izbor na dodaten materijal i zavarlivost
Koga se zavaruva so dodaten metal, zavarot e legura formirana od dodatniot i

osnovniot metal. Osobinite na ovaa legura vo golema mera }e gi opredelat osobinite na
zavareniot spoj. Jakosta, duktilnosta, otpornosta na pukawe, antikorozivnosta, termi~kata
obrabotlivost i drugite osobini moè mnogu da zavisat od stepenot na u~estvo na dodatniot
metal.
Goleminata na me{aweto na dodatniot so osnovniot metal zavisi od: forma na
spojot; zavaruva~kiot proces; tehnologijata na zavaruvawe.
Generalno, pukaweto vo zavarot se minimizira so {to pomalo me{awe.
Za goleminata na me{aweto, podgotovkata na rabovite ima prvostepeno vlijanie
(dolnite skici).
Sl.113. U~estvoto na DM se zgolemuva so stepenot na skosuvawe.
106
107
108
V.2.4.1. Puknatini
Izborot na dodatniot metal za zavaruvawe "Al" e vaèn faktor za eliminirawe na

puknatini. Pukaweto obi~no moè da se minimizira so upotreba na legura na dodaten metal
so pogolema sodrìna na legira~ki elementi, otkolku OM. Na primer, legurata na
aluminiumot koja go ima sledniot sostav: Cu = 0,25%; S = 0,6%; M = 1,0%; Cr = 0,2%;
ostatokot Al. , e mnogu ~uvstvitelna kon puknatini. Istata legura posigurno moè da se
zavari so dodaten materijal so sostav: Si=4,5-6%; Fe=0,8%; Cu=0,30%; Mn=0,05%; Mg=0,05%;
Zn=0,1%; Ti=0,20%; (po USA standard oznaka: 4043), ostatokot e aluminium. Ovaa legura
(dodatniov metal) ima dvojna prednost: topewe i zacvrstuvawe na temperatura poniska od
voobi~aenite dodatni materijali za ~ie zavaruvawe ovoj dodaten metal sluì. Poradi toa
zavarot ostanuva plasti~en i vo vreme koga osnovniot metal e poprili~no oladen, a mestata
na koncetracija na naponite se smiruvaat so plasti~nosta na dodatniot metal.
Vakov dodaten materijal ne treba da se koristi za Al-Mg leguri so povisok sostav na
Mg, bidejti ekcesniot sostav na Mg moè, so Si, vo zavarot da razvie Mg-Si eutektikum {to
}e ja smali duktilnosta, a podigne ~uvstvitelnosta na puknatini.
Da se kontrolira è{koto pukawe (è{ki puknatini) treba da se izbegnuvaat sme{i
na OM-DM koi se poznati kako ~uvstvitelni na puknatini. Poznato e deka è{ki puknatini
se javuvaat koga geometrijata na spojot,vo zaednica so hemiskiot sostav na zavarot i
tehnikata na zavaruvawe, predizvikuvaat me{awe OM/DM vo ramkite na kriti~niot sostav.
Problemite so puknatinite se smaluvaat koga me{aweto se oddale~uva od ovoj opseg. Za Si
ovoj opseg e 0,5% - 2% . PRIMERI: DM 4043 se me{a so 80% OM so sostav Cu = 0,05-0,2; Mn =
0,05; Zn = 0,1, legura 1100-USA ( spoj = 80%:20%). Ova }e rezultira vo opsegot na sostav na Si
vo zavarot koe predizvikuva slabost kon puknatini.
V.2.4.2. Korozija
Sklopovi, sadovi i dr. za upotreba vo hemiski agresivna sredina moè da baraat

specijalen dodaten materijal za zavaruvawe. Ovie leguri moè da bidat od povisoka
~istota. Al-Mg, dodatni ìci se visokootporni na korozija, no imaat sklonost da bidat
anodni kon mnogu drugi termi~ki neobrabotlivi leguri, posebno vo spoevi so slabo me{awe.
Zaradi toa, tie treba da se upotrebuvaat so osnovni leguri koi poseduvaat sli~en
potencijal sekade kade zavarot i OM }e bidat cikli~no ili kontinuirano eksponirani so
elektrolitot. Dobar primer e zavaruvaweto na legurata 1100 so DM 1100 za upotreba vo
solena voda ili korozivna sredina.
V.2.4.3. Za rabota na visoki temperaturi

o
Vaèn e izborot i na OM i DM za upotreba na visoki t C. Al-leguri so preku 3,5%
Mg obi~no ne se prepora~uvaat za kontinuirana eksploatacija na temperatura od 70oC i
povisoki.
V.2.4.4. Skladirawe i upotreba na dodatniot metal
Vaèn moment za proizvodstvo na dobri Al spoevi e upotrebata na kvaliteten

dodaten metal so to~ni dimenzii. Toj treba da bide ~ist od nemetalni ne~istotii i gasovi,
~ista i mazna povr{ina. Mora da se vodi grià za vreme na magacioniraweto i da se spre~i
zagaduvaweto.
Kvalitetot na DM e posebno vaèn pri MIG zavaruvaweto. Ova e zaradi prirodata
na procesot: vitka ìca mora da vrvi kontinuirano niz kanali do pi{tolot. Sekoja rapavost
ili izbegnuvawe od osnovniot profil }e vodi kon zaglavuvawe ili diskontinuiran
transport. Istoto vaì i za TIG avtomatski ili poluavtomatski proces.
Naj~esti dodatni materijali se: Al99,8 i Al99,5, nameneti za zavaruvawe na ~ist
aluminium. AlSi5 i AlSi12 nameneti za leguri so Si. AlMg3 i AlMg5 nameneti za leguri koi
sodràt magnezium.
V.2.5. îstewe na povr{inite koi se spojuvaat
îsteweto na delovite e od isklu~itelno zna~ewe. Site ne~istotii, metalni

priklu~oci, masnotii, boja, vlaga i oksidniot film mora da se otstranat od oblasta,na
zavaruvawe. Ova ~istewe mora da se izvr{i nepos redno pred zavaruvarweto.
Blagi alkalni soedinenija i komercijalni odmastuva~i koi ne proizreduvaat otrovni gasovi
109
pri zavaruvaweto se voobi~aeni sredstva za otstranuvawe na povr{inskite ne~istotii.
U{te eden voobi~aen metod e krpa da se vo alkohol ili aceton i potoa da se trijat
povr{inite za zavaruvawe.
Oksidniot film, kako {to be{e re{eno, pretstavuva poseben slu~aj. Za zavaruvawe,
oksidnata naslaga moè da se izdrobi ili otstrani i so ~etkica (abrazija). Me|utoa brzo vo
kontakt so atmosfera se nafa}a tenok oksiden film. Poradi toa se raboti na sleden na~in:
a) Otstranuvawe so topiteli. Topitelot se vrzuva so oksidniot film i se sniùva
to~kata na topewe. Me|utoa, topitelot e koroziven, pa deneska se prepora~livi postapkite
so elektri~en lak vo inertna atmosfera. No seu{te, ponekade moè da se sretne gasno
zavaruvawe na Al so upotreba na topitel.
b) So deluvawe na elektri~en lak vo za{titna atmosfera na inertni gasovi. So
naizmeni~na struja koga vo edniot polubran elektronite go bombardiraat oskidot i go
kr{at, a vo vtoriot polubran se zagreva pointenzivno aluminiumot i oksidot se izme{uva
vo masata na metalot. Ovoj na~in (struja) e pri TIG zavaruvawe.
v) MIG zavaruvawe so ednostavna struja so obraten polaritet (+ pol elektrodata), so
snagata na lakot se otstranuva (raspar~uva).
Nekoi leguri imaat podebel oksiden sloj, pa e prepora~livo da se prethodno
otstrani so ~etkica, a novodobieniot oksid e potenok i se otstranuva vo tek na
zavaruvaweto.
V.2.6. Zavarlivost
Zavarlivosta ja karakteriziraat nekoi fizi~ki osobini: toplopro vodnosta koja e

okolu 4 pati pogolema od ~elikot; toa zna~i deka za aluminiumot treba pointenziven izvor
na toplina. Ova e nu`no, bidej}i so poslab izvor na toplina brzinata na zavaruvawe bi
bila mala, a toa zna~i zagrevawe na {iroka oblast i vo kombinacija so golemata toplinska
ekspanzija bi dobile golemi deformacii.
Golemata toplosprovodlivost nosi i svoja korist: brzo se stvrdnura zavaruva~kata
vana, a so toa se olesnuva rabotata vo prinudni polo`bi.
Vo poimot zavarlivost moè da se svedat i gornite podnaslovi posebno puknatini.
Sporedba aluminium i ~elik

Osobini Al-leguri konstruktiven ~elik
2
modul na elasti~nost (N/mm ) 7x104 2,1x105
2
maks. jakost (N/mm ) 70- 680 280-2800
toplinska provod. 1,25-2,3 0,21-0,46
koef. na linearno istegn. 28x10-6 12x10-6
specifi~na teìna 2,63-2,81 7,8-7,9
temperatura na topewe 580-660 1350-1430
V.2.7. Izbor na postapkata za zavaruvawe
Skoro sekoga{ zavaruvaweto na Al-materijali go izveduvame so edna od postapkite

vo za{tita na inertni gasovi (TIG ili MIG). Pokraj ovie vo svetot se zavaruva i so nekoja od
sovremenite postapki: elektronski snop; difuzno vo vakuum; {iroko se upotrebuvaat i
metodite na zavaruvawe so elektri~en otpor. Gasnoto zavaruvawe moè da se oceni deka e
minato za zavaruvawe na aluminiumskite materijali. Vo ramkite na ovoj predmet ostanuva
selekcijata da se izvr{i me|u TIG i MIG.
MIG zavaruvaweto ima glavna prednost vo produktivnosta. Isto taka, kako prednost
e debelinata na materijalite, odnosno prakti~no nema ograni~uvawe na gornata granica na
debelini.
TIG zavaruvaweto e poprepora~livo za zavaruvawe na potenki elementi.
Kaj TIG postapkata posebno e istaknata ulogata za zavaruvawe na tenki limovi i
folii.
TIG postapkata e pobavna, moè polesno da se kontrolira, posebno vaèn fakt za
nekoi sloèni zavareni spoevi, so ~esta promena na pravcite na dvièwe na lakot.
TIG postapkata e pogodna za izvedba na pomali, kratki zavari, a so visok kvalitet.
Obratno, MIG procesot e pogoden za podolgi i podebeli zavari, obi~no so poslab kvalitet,
bidej}i procesot pote{ko se kontrolira, no se dobiva vo brzinata na zavaruvawe.
[to zna~i razlikata vo produktivnost i drugo me|u MIG i TIG kaùvaat dolnite
tabeli:
110
MIG zavaruvawe (orientacioni podatoci) horizontalno
debemina broj na struja dijametar na brzina na brzinan a protok
mm sloevi A ìcata dodavawe zavaruvawe na argon
mm m/min m/min lit/min
4 1 190 1,6 4,8 0,70 15
6 1 250 2,4 3,0 0,60 15
10 2 320 2,4 3,8 0,55 20
20 3 380 2,4 4,0 0,35 20
TIG - horizontalno - aluminium

debemina podgotovka struja dijametar na dijametar brzinan a protok
mm na `leb A W elektroda na ìcata zavaruvawe na argon
mm mm m/min lit/min
1 I 45-50 1 2 0,17 3-4
2 I 80-86 1,6 3 0,17 3-4
3 I 120-130 2,4 3 0,14 4
4 I 160-180 3,2 3 0,14 4
6 V(60-70o) 200-220 4,8 4 0,08 (2 sloja) 5-6
8 V(60-70o) 220-250 4,8 4 0,08 (2 loja) 5-6
V.2.8. Ured, za{titen gas, dodatna ìca, izbor za zavaruvawe
Ovoj izbor }e go vodime niz eden konkreten primer. Neka treba da zavaruvame sad od
AlMg 4,5 Mn so debelina na zidot od 5 mm i dijametar od 2000 mm. Prviot problem e izbor
na dodatna ìca (MIG) ili stap (TIG) ili ìca (TIG-avtomatizirano). Ovoj osnoven
materijal moè da se zavaruva so ist dodaten materijal - AlMg 4,5 Mn. Morame da znaeme
deka ovoj materijal ne zatvrdnuva so vremeto. So drugi zborovi, za razlika od drugi Al-
leguri koi vremenski zatvrdnuvaat (kako AlMgSi ili AlZnMg), ovde nema zaguba na jakosta po
zavaruvaweto. Se razbira deka tvrdinata, predizvikana pri valaweto na materijalot, e
izgubena so zavaruvaweto, a nepovolnosta od ova namaluvawe vo jakosta treba da se smeta
deka se javuva kompenzacija so podobrenata deformaciona karakteristika (max).
Podgotovkata na rabovite moè da varira. Da se zavaruva so I podgotovka verojatno
}e bide te{ko, a so V-polesno; moèbi X podgotovkata }e pretstavuva dobar izbor. No
najprvin treba da se odlu~ime za zavaruva~kiot proces. Neka pretpostavime deka imame
sloboda na izborot. MIG }e bide poekonomi~en proces, bidej}i brzinata na zavaruvawe }e
bide zna~itelno pogolema od TIG procesot. Plo~i so debelina od 5 mm }e moè lesno da se
zavarat vo legnata polo`ba so MIG. Me|utoa, ovde da ja sogledame sostojbata vo rabotnata
organizacija: ima ili nema specijalizirana oprema za vrtewe, pridrùvawe, nosewe na
zavaruva~kiot ured (ne zaboravi deka sadot e so D = 2000 mm). Ako gi nema site tie raboti,
toga{ treba da se pra{ame: Dali }e napravime ubav spoj so ne ba{ sigurno pripojuvawe,
zavaruvawena prviot premin od vnatre, potoa, rotacija za 180o, brusewe na korenata strana,
pa zavaruvawe na zadnata (nadvore{nata strana). Seto ova moè da se napravi, no vo
kvalitetot ne treba da sme ba{ sigurni.
Vo ovoj na{ problem verojatno se javuva i kupuva~ot koj postavuva nekoi specifi~ni
uslovi za metodot na zavaruvawe, bidej}i za nego e va`no da se izbegnat gre{kite. Ako e
razumen }e bara zavaruvawe od dvete strani (iako ova ne zna~i deka ne e vozmo`no da se
napravi dobar zavar samo od edna strana), upotrebuvaj}i TIG proces pokaàn na dolnata
skica.
Sl.115.
111
Obra~ot (podgotveni i svitkani limovi) stoi ispraven i e pripoen. Potoa se
zavaruva ednovremeno od vnatre i nadvor od dvajca zavaruva~i odozdola nagore ivo sekoj
moment dvata laka se pribli`no na ista visina. Sekoj zavaruva~ moè da vidi do kade
stasal negoviotkolega. Vaka napraven zavar gi ima site preduslovi da bide so odli~en
kvalitet. Me|utoa ~ini pari poradi intenzivna upotreba na rabotna raka. Za da
zavaruva~kata rabotna sila u~estvuva pomalku,treba da se izvede vnimatelna podgotovka -
skosuvawe na rabovite. Vo ovoj slu~aj X podgotovka bi bila sosema sigurno re{enie. Sega na
red e za{titniot gas. Argon so ~istota od 99,996% sosema zadovoluva. Ekstra ~ist argon od
99,997% e poskap, koj e potreben ako zavaruvame cirkonium, tantal i titan. Dodatok na
helium ne bi trebalo da go razgleduvame za vaka mala debelina od 5 mm, bidej}i heliumot e
nekolku pati poskap od argonot.
Da zamislime edna druga zada~a. Treba da zavarime limovi so debelina od 2,5 mm od
ist materijal kako za prethodniot. problem (AlMg 4,5 Mn). Patem da spomneme deka ovoj
materijal vo svetot skoro go ima istisnato
postariot AlMg 5. Ova zaradi toa {to ima dobra antikorozivnost, no AlMg4,5Mn zadrùva
o
dobra ìlavost i na kriogeni temperaturi (na -160 C i u{te ponis-ki), a za ~uvawe na
vte~neti gasovi. Kako se raboti za debelina od 2,5 mm, skloni sme da primenime TIG
proces. Sostojbata vo ovaa oblast kaùva deka za Al treba da primenime izvor za
naizmeni~na struja so visokofrekventen generator. Skosuvawe na rabovite ne e potrebno, a
stojat na raspolagawe dve mo`nosti: rabovite da se pritisnat eden kon drug ili da se
ostavi zazor od 1-1,5 mm, ako se bara posebno mazen zavar. Dali e potreben dodaten
materijal? Ova pra{awe e mo`no samo koga rabovite se pritisnati eden kon drug. Za
debelini od 2,5 mm skoro sekoga{ e prepora~livo da se primeni dodaten materijal. Na toj
na~in se izbegnuva konkavnosta na liceto na zavarot, a i provarenosta na korenot e
posigurna.
Od dosega slu{natoto za zavaruvawe na lesnite i reaktivnite metali
(Al, Mg, Zr, Ti) treba da se zavaruvaat so naizmeni~na struja (),a so cel da se iskr{i
filmot na visokotemperaturno topewe. Me|utoa, sli~no na legirani ~elici, vozmo`no e da
se zavaruva i so ednonaso~na struja (=), a so direkten polaritet ((-)-pol na W-elektroda).
Sega moè da ne sekira oksidot koj bi moèl da ostane na granicata na zavarot. Toa ne
treba da ne ma~i, ako primenime specijalni preventivi. Prvo, lakot mora da se drì "mnogu
kus+; 0,5 do 1,0 mm e prepora~liva vrednost. Od ova moè da se zaklu~i deka zavaruvawe na
aluminium so ednonaso~na struja se izveduva avtomatizirano so drà~i i vodilki. Duri i
vo ovoj slu~aj (avtomatski) e te{ko da se odrùva konstantno rastojanie me|u vrvot na
elektrodata i povr{inata na predmetot, a za dolgi predmeti. Odrùvaweto na dolìnata
na lakot so vgraduvawe na ured za konstanten jaz so kontrola na naponot. Me|utoa, so ova ne
se zavr{uvaat site "nezgodi" so oksidniot film. Za zavaruvawe so (=) struja ni treba
helium. Heliumot bara nad 70% povisok napon od argonot, a ovoj povisok napon se
preobrazuva vo toplina vo rabotnoto par~e. Na ova se dodava visokata toploprovodnost na
heliumot. Zavaruva~kata vana e izloèna na silno dejstvo na toplinskiot izvor, taa e so
nizok viskozitet, a oksidot pliva na povr{inata i isparuva od visokata temperatura.
Dobroto kaj ovaka napraveni zavari e {to izgledaat dobro i se oslobodeni od pori.
Me|utoa, skapi se, a se isplatuva samo ako rabotnata organizacija se specijalizira za
vakvi raboti. Za na{eto podnebje poseben problem e nabavkata na helium. Za vakvi
problemi ne treba da bide zaboraven MIG procesot so pulsira~ka struja. Ovoj proces e
nekakov hibrid pome|u konvencionalen MIG i TIG proces. Brzinata na zavaruvawe e
povisoka od TIG, no kvalitetot na zavarot ne e ba{ tolkav, a zabele`livo podobar od
obi~en MIG.
112
V.2.9. Zaostanati naponi i deformacii kaj Al zavareni spoevi
Zna~i, Al ima mnogu pogolema toploprovodnost i koeficient na temperaturna

difuzija. Toa zna~i deka toplinskoto pole e porazredeno. (Vidi temperaturni poliwa vo
po~etokot na ovoj predmet).
Slika 116
Modulot na elasti~nost (E), vo odnos na ~elicite, e okolu tri pati pomal. Spored
toa, E vlijae smaluva~ki vo odnos na ~elicite, a za goleminata na zaostanatite naponi.
Sl. 117
Vo odnos na ~elicite:
E Al  E c , deluva smaluva~ki na z
 sm 
T   Al   T C -deluva zgolemuva~ki
 sm C 
o
Al  C -smaluva~ki
Ttop . Al  Ttop ,C -smaluva~ki
Koga }e se soberat site vlijanija, se dobivaat zna~itelno poniski vrednosti na

zaostanatite naponi kaj Al otkolku kaj ~elicite.
Kaj deformaciite slu~ajot e obraten. TAl i Al se mnogu povisoki. Toa vo golema mera
gi pravi deformaciite pogolemi,otkolku kaj ~elicite. Poradi toa deformaciite kaj
aluminiumot i negovite leguri pretstavuva golem problem.
Inaku,vo pogled na principielnata forma na raspredelba na naponite i
deformaciite vaì re~enoto vo slu~ajot na ~elicite.
113
V.3. ZAVARUVAWE NA BAKAR I NEGOVITE LEGURI
V.3.1. Zavarlivost na bakarot
Bakarot e eden od najtoplosprovodlivite i elektrosprovodlivite metali. Pokraj

toa e prili~no reaktiven so kislorodot. Toj se proizveduva i prodava kako naj~ist vo odnos
na drugite metali. Obi~no elektrolitski ~ist bakar se smeta 99,9% ~istota, a so okolu
0,05% bakaren oksid distribuiran niz metalot vo forma na eutektikumot na bakaren oksid.
Za vreme na zavaruvaweto, migracijata na bakarniot oksid kon granicite na zrnata teì da
mu ja smali duktilnosta na inaku duktilniot bakar.
Druga osobina koja go komplikuva zavaruvaweto e apsorpcijata na jaglenmonoksid i
vodorod na temperaturi nad 700oC, {to doveduva do vnatre{ni puknatini i zakrtuvawe.
Dodavawe na mali koli~ini na silicium, fosfor i drugi dezoksdanti rezultira vo
dezoksidiran bakar koj moè da se zavaruva so MIG, TIG ili so jaglenova elektroda.
Dezoksidantite go vrzuvaat kislorodot so {to se eliminirani uslovite za stvarawe
bakaren oksid na granicite od zrnata.
Afinitetot na bakarot kon kislorodot e samo edna od nekolkute te{kotii vo
negovoto zavaruvawe. Iako bakarot se topi na mnogu poniska temperatura od ~elikot (1083
o
C sprema 1450-1500 oC) vremeto za topewe na eden presek od bakar e podolgo vo odnos na
ekvivalenten del od ~elik. Ova e posledica na visokata toplosprovodlivost i specifi~na
toplina na bakarot. Toa zna~i deka metalot blisku do zavarot ja "povlekuva" toplinata so
mnogu pogolem intenzitet otkolku kaj ~elicite. Poradi toa rabot na zavaruvaniot metal
nema da se istopi se dodeka okolnata zona ne dostigne dovolno visoka temperatura. Spored
toa, toplofizi~kite svojstva na bakarot rezultiraat vo potreba od predgreewe na
par~iwata so cel smaluvawe na gradientot na temperturata okolu zavarot.
Bakarot ima i povisok koeficient na temperaturna ekspanzija. Ova zna~i deka
ekspandira pove}e koga se zagreva i se sobira pove}e koga se ladi so {to se zgolemuva
opasnosta od sobirawe, sozdavawe termi~ki naponi i pukawe.
V.3.2. Gasno zavaruvawe na bakarot
Poradi golemata toplosprovodlivost, gasniot plamen e dobar alat za smaluvawe na

temperaturniot gradient, bidej}i plamenot zagreva po{iroka zona okolu zavarot.
Bakarot se zavaruva so neutralen plamen. Plamen so vi{ok na acetilen ili
kislorod e {teten bidej}i povlekuva vodorod ili kislorod vo metalot na zavarot; plamen
so vi{ok na kislorod bi go "gorel" bakarot sozdavaj}i bakaren oksid.
Kalajnata bronza (legura na bakar so kalaj) se zavaruva so neutralen plamen. Ako vo
plamenot postoi vi{ok kislorod toga{ niz oksidacijata "izgoruvaat" sostojkite na
bronzata.
Siliciumskata bronza se zavaruva so blago oksidira~ki plamen.
Mesingot (legura bakar-cink) se zavaruva samo so oksidira~ki plamen. Ova e poradi
o
isparuvawe na cinkot (se topi na 419 C). Vi{okot na kislorod od plamenot so cinkot pravi
oksid koj go smaluva intenzivnoto isparuvawe na cinkot.
V. 3. 3 Zavaruvawe na bakarot i bakarnite leguri so REL postapka
Najgolemiot broj slu~ai se zavaruva so ednonaso~na struja so obrate polaritet.

Zavaruva~kite operacii se razlikuvaat vo odnos na ~elicite, poradi specifi~nite
fizi~ki osobini na bakarot i negovite leguri. Voop{to, potrebni se po{iroki grla na
`lebovite i pogolemi agli na skosuvawe (sl. 118).
Sl.118.
114
Pokraj toa treba visoki temperaturi na predgreewe i pogolemi gustini na strujata.
Taka na primer, zavisno od debelinata na predmetite, kaj elektrolitskiot bakar treba da
se pregree do 500 oC, pa i pove}e, kaj aluminiumskata bronza od 200 oC do 620 oC za visoka
sodrìna na Al. Siliciumskata bronza ne bara predgreewe a temperaturata me|u preminite
ne treba da pomine 10 oC. Mesingot so 60% Cu i 40% Zn-250-370 oC, a za 85% Cu i 15% Zn-200-
250 oC. Fosfornata brzina ne se predgreva.
Izborot na elektrodite zavisi od hemiskiot sostav na osnovniot metal.
Tehnikata na zavaruvawe e sli~na na onaa kaj ~elicite.
Otpu{tawe na 600-620 oC sledeno so ladewe so ventilator e potrebno za
aluminiumski bronzi so visoka sodrìna na aluminium.
V.3.4. MIG zavaruvawe na bakarot
Zavaruvaweto moè da se izvede so malku ili celosno avtomatiziran proces.

Kvalitetot na spoevite posebno e dobar kaj mesinzite i bronzite, osven fosfornite bronzi.
Strujata za zavaruvawe e ednonaso~na so obraten polaritet.
So MIG postapkata moè da se zavari elektroliten i dezoksidiran bakar, no
spoevite ne se so visok kvalitet (predgreewe do 550 oC).
Mesing so pogolema sodrìna na cink (Munc metal) moè da se zavaruva so helium
kako za{titen gas. Ne e potrebno predgreewe, no dobro e da se raboti so pomali gustini na
strujata poradi isparuvawe na cinkot.
MIG postapkata vo svetot se favorizira za zavaruvawe na siliciumski bronzi, a so
CuSi elektrodi i argon ili sme{a na argon i helium kako za{titen gas. Ne e potrebno
predgreewe.
Zavaruvaweto na Cu-Ni leguri so ovoj proces dava dobri rezultati, spored
literaturnite podatoci ovoj proces e najdobar za ovie leguri. Podgotovkata e dadena na sl.
119.
Sl.119. Podgotovka na rabovite i reìmi za MIG zavaruvawe
V.3.5. TIG zavaruvawe na bakar
Ovaa postapka dava spoevi so visok kvalitet od dezoksidiran bakar, siliciumska

bronza, Cu-Ni leguri i Al-bronzi. Poslabi rezultati se postignuvaat kaj elektrolitski,
mesing i fosforna bronza. Podgotovkata e pokaàna na sl. 120.
Pri izbor na dodaten materijal kako primaren kriterium se osobinte vo
eksploatacija. Zatoa e potrebno da se zadrì dobra toplinska i elektri~na sprovodlivost
o
na spoevite. Predgreewe: elektroliten i dezoksidiran bakar do 550 C; crven mesing (85%
o o
Cu+15% Zn) do 200 C; Munc metal (60% Cu+40% Zn) do 200 C; siliciumska bronza - ne e
potrebno; fosforna bronza - do 200 o C; Cu-Ni leguri - ne treba; Al-bronza - samo za pote{ki
delovi do 250 oC.
115
Sl. 120
116
GLAVA [EST
VI. TERMI^KA OBRABOTKA NA ZAVARENITE SPOEVI
VI.1. OP[TO
Ovoj vid obrabotka moè da go opfati periodot neposredno pred

zavaruvaweto, vo tekot na zavaruvaweto i naknadna termi~ka obrabotka po
zavaruvaweto.
Termi~kata obrabotka pred spojuvawe na konstruktivnite elementi
ve}e be{e spomnuvana vo prethodniot tekst kako predgreewe. Ovaa
obrabotka ima cel smaluvawe na temperaturniot gradient vo okolinata na
zavaruvaweto so {to se dobivaat pomali termi~ki (zaostanati) naponi ili
da se zabavi preodot na toplina so cel ostvaruvawe na uslovi za topewe na
rabovite (na prim. bakarot) ili niz zabavenoto ladewe mu se dava mo`nost
na metalot da gi pomine site normalni strukturni promeni.
Odrùvaweto na temperaturata vo tekot na zavaruvaweto moè da se
smeta kako prodolùvawe na predgreeweto.
Naknadnata termi~ka obrabotka ima cel otpu{tawe na zaostanatite
naponi ili normalizacija na strukturata (mnogu va`no kaj nekoi
niskolegirani ~elici) ili, na primer, povtorno izla~uvawe na izla~enite
karbidi kaj visokolegiranite austentni ~elici.
Ako site fazi na termi~ka obrabotka zaedno so zavaruvaweto se
razgleduvaat vo kontinuitet moè da se dojde do dijagramot na slikata 121.
Sl.121
VI.2. Predgreewe
Ovaa faza vo termi~kata obrabotka na zavarenite spoevi se izveduva

so gasen plamen, vo pe~ki za pomali delovi ili so razni elektrootporni tra
ki ili indukciono za pogolemi delovi (na primer, cevovodi).
Temperaturata na predgreewe se opredeluva spored principite ili
informaciite za poedini metali dadeni vo soodvetnite tekstovi.
Ovoj podnaslov moè da vaì i za odrùvawe na temperaturata vo
tekot na zavaruvaweto; se razbira, vo zaednica so toplinata od
zavaruva~kiot izvor.
117
Za predgreeweto na pomasivni konstrukttvni elementi od
konstruktivni jaglenorodni ~elici ~esto upotrebuvani se posebni gorilnici
za propanbutan gas koi ovozmoùvaat plamen so pogolem volumen.
VI.3. Naknadna termi~ka obrabotka
Kaj zavarenite spoevi naj~esta pri~ina za naknadna termi~ka

obrabotka e otpu{tawe na zaostanatite naponi. Otpu{taweto na naponite
kaj jaglerodnite konstruktivni ~elici se izveduva vo temperaturnoto
podra~je od 550 oC do 700 oC (sl.122).
Sl.122. Podra~je na otpu{tawe na naponi
Ovaa obrabotka se sostoi od ~etiri fazi: (1) kontrolirano zagrevawe;

(2) odrùvawe na temperaturata na otpu{tawe; (3) kontrolirawe na ladewe;
(4) prirodno ladewe na vozduh (sl.123 ). Po~ituvawe na brzinata na
zagrevawe i ladewe e od su{tinska va`nost za otpu{tawe na naponite.
Kontroliranoto ladewe se izveduva do 200300 oC a potoa se ostava na
vozduh.
Na slikata 124 e daden procesot na termi~ka obrabotka na
niskolegiran toplopostojan ~elik za ekranski cevovodi od termelektranata
"Oslomej" kaj Ki~evo.
Sl.124. Termi~ka obrabotka na spoevi od ekranski cevovod
118
VI.3.1. Napravi za termi~ka obrabotka na zavareni konstrukcii
Za rabotni~ki uslovi ~esto primenuvan alat e pe~ka so indirektno

zagrevawe, a kako izvori na toplina se elektrootporni grejni tela (sl.125).
Sl.125. Pe~ka za indirektno zagrevawe so elektri~en otpor
Obrabotkata vo pe~ka zna~i termi~ki tretman na celata konstrukcija

(ili zavarenite elementi).
Me|utoa, vo terenski uslovi po~est e slu~ajot na lokalizirana
termi~ka obrabotka, a od dve pri~ini: (1) konstrukciite se golemi i ne e
vozmo`no vmetnuvawe vo pe~ka; (2) ne e racionalno nosewe pe~ki na teren.
Za ovaa cel se primenuvaat dve metodi:
a) elektrootporna
b) indukciona.
Elektrootpornata metoda moè da bide so direktno ili indirektno
zagrevawe.
So direktnata metoda, vsu{nost se koristi otporot na samiot zavaren
materijal. Se koristi mnogu retko.
Po{iroko primenuvana e indirektnata metoda. Toplina na rabotnite
predmeti se predava so kondukcija od fleksibilni elektrootporni grea~i.
Za zagrevawe na greja~ite se koristi ednonaso~na ili naizmeni~na struja.
Grea~ite se izoliraat so pove}e sloevi azbestno platno vrz koi se stava
staklena volna. Ovaa metoda ovozmoùva termi~ka obrabotka od mali do
najgolemi zavareni konstrukcii. Ako se zeme deka grea~ite lesno se
montiraat (vrzuvaat) od pove}e elementi, toga{ e jasno deka se pogodni za
rabota i vo najte{ki terenski uslovi. Primeroci na vakvi greja~i se dadeni
na slikata 126.
119
Sl.126. Elektrootporni grea~i za indirektno zagrevawe
Kaj indukcionoto zagrevawe, opremata se sostoi od tri elementi:
1) induktor (àren kabel),
2) mernoregulacioni elementi,
3) izvor na naizmeni~na struja.
@areniot kabel e od izoaciona cevka okolu koja e ispleten provodnik
od bakarna ìca. Nad bakarniot provodnik e stavena izolacija od azbestno
platno (sl.127). Niz sredinata na kabelot vo rabota strui voda za ladewe.
Sl.127
Azbestnata izolacija go za{tituva provodnikot od oksidacija i

indirektnoto greewe od zavareniot spoj. Dolìnata na kabelot zavisi od
snagata na postrojkata i se dviì od 7,5 pa do 90 metri.
Mernoto regulaciono kolo sluì za merewe i regulacija na
temperatura. Kako izvor se koristi naizmeni~na struja so frekvencija od
50Hz.
êsta primena na indukciono zagrevawe e termi~kata obrabotka na
spoevite na zavareni cevovodi. Najprvin, okolu cevkata se namotuva
azbestno platno, so {iro~ina od pribli`no eden metar, vo nekolku sloevi
do debelina od 6 mm, koja sluì za izolacija. Moè da se postavi izolacija i
od vnatre{nata strana na cevovodot.
120
Sl.128. Indukciono zagrevawe na zavareni spoevi na cevki
Primeri na indukciono zagrevawe na ramni limovi se dadeni na sl.129.
Sl.129. Postavuvawe induktorski kabli za zagrevawe ravni limovi
121

Tehnologija Na Zavaruvanje Od 1-121

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Tehnologija Na Zavaruvanje Od 1-121

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

Ma{inski fakultet - Skopje

Institut za zavaruvawe i zavareni konstrukcii

Skopje, 1997 godina

I. IZVORI NA ENERGIJA ZA ZAVARUVAWE

Modernata fizika i tehnologija im pru`ila na in`inerite pove}e

I.1. ENERGETSKI PROBLEMI VO ZAVARUVAWETO

ENERGETSKITE IZVORI za zavaruvawe so topewe na metalot mora da

I.2. KARAKTERISTIKI NA KONCENTRIRANITE ENERGETSKI IZVORI

Spored fizikalnata priroda na nivniot efekt, energetskite izvori

Fluksot na toplinskata energija (q, W/cm2) od lokalniot povr{inski

Sl. 1. Raspredelba na toplinskiot fluks po radius na damkata.

Vo prakti~noto razgleduvawe na raspredelbata na fluksot se raboti

Ovoj koeficient se menuva vo {iroki granici za razni postapki. Na

Gasen plamen k=0,16-0,4 do=3,2-5,0 [cm]

Za poedini postapki koi koristat elektri~en lak kako izvor na

Poseduvaj}i vakva {iro~ina vo izborot na energetski izvori, naukata

I.3. GASEN PLAMEN

Gasniot plamen e alat na zavaruva~ite u{te od po~etokot na ovoj vek

Sl. 3. Dijagram na temperaturite na gasen plamen.

 (W/cm2 oC) - koeficient na toplinska razmena pome|u plamenot i metalot

Koeficientot na toplinska razmena,  , pome|u oksiacetilenski

Sl. 4. Efektivna snaga i koeficient na efikasnost vo zavisnost od

Vo ovoj moment e vreme da se vovede i termi~kiot koeficient na

Ovoj koeficient na gasno zavaruvawe e mnogu nizok i iznesuva 3 -6 %,

I.4. ELEKTRI^EN LAK

Ovoj izvor za topewe na metalite prvi go vovele Slavjanov i Bernados

Sl. 5. Elektri~en lak i pad na naponot

Damkite se zagrevaat so elektronsko ili jonsko bombandirawe do

Sl. 6. Toplinski bilans pri otvoren lak - eden prose~en slu~aj

Efektivnata snaga Pef., na zavaruva~kiot lak e del od fkupnate snaga

Koeficient na efikasnost, ef., na procesot na zavaruvawe si

Od ovde mo`e da se izvle~at slednite izrazi za topliva i netopliva

Ref=Pd+Ps+Pz - za zavaruvawe so netopliva elektroda

Pef=Pd+Ps+Pz+Pt - za zavaruvawe so topliva elektroda

Pd - snaga generirana vo damkata na lakot na rabotniot predmet

I.4.1. Raspredelba na energetskiot fluks vo lakot

Naj visokite vrednosti na toplinskiot fluks se vnatre vo katodnata i

So zgolemuvawe na dol`inata na lakot se smaluva maksimalniot

I.5. PLAZMEN LAK

Razvitokot na niskotemperaturnata plazma pri krajot na {eesetite

Sl. 9. Plazmen lak ,a-neprenesen, b – prenosen

Pef= (Tm -T) S

Sl. 10. Snaga na mlazot na plazmata i efektivnosta vo zavisnost od

Efektivniot koeficient se dvi`i od 10 - 50 %

Sl. 11. Zavisnost na toplinskiot fluks vo zavisnost od ja~inata na

Fluksot na preneseniot lak, koj vleguva vo teloto dostignuva 104-105

I.6. ELEKTRONSKI SNOP

Povr{inata na dovolno zagrean materijal emitira elektroni. Ovoj

Sl. 12. [ema na ured na elektronski snop

Zabrzaniot snop od elektroni e usmeren kon rabotniot predmet i go

Sl. 13. Raspredelba na gustinata na strujata i na toplinskiot fluks,

So elektronskiot snop mo`e da se zavaruva so prava traektorija ili

1. 8. VISINA NA FLUKSOT I PENETRACIJA

Vo op{to povisokite fluksovi predizvikuvaat podlaboka penetracija

Pri site procesi na zavaruvawe, visinata na toplinskiot fluks e

Sl. 19. Izotermi na toplinsko pole za nepodvi`en izvor na toplina

Sl. 20. Izotermi na toplinsko pole za nepodvi`en izvor na toplina,

Me|utoa, vo procesot na zavaruvawe so koncentrirani izvori postoi

Sl. 21. Temperaturno pole za podvi`en izvor na toplina predstaveno

Sl. 22. Razlika na temperaturno pole za razni brzini na zavaruvawe

I.10. MODELI NA TELA I IZVORI NA TOPLINA

Za analiza na temperaturnoto pole nu`no e da se postavi modelot na

2. Polubeskone~no telo. Predstavuva telo koe ima golemi dimenzii po