Dozvoleno Ctrujno Optovaruvawe Na Energetckite Kabli: Glava V: "

Glava V: " Dozvoleno strujno optovaruvawe na energetskite kabli" 1
5. DOZVOLENO CTRUJNO OPTOVARUVAWE

NA ENERGETCKITE KABLI
Del od elektri~nata energija {to se prenesuva so kabelot se
pretvora vo toplina vo samiot kabel. Taa toplina kabelot ja
oddava vo okolnata sredina i toa predizvikuva povi{uvawe na
temperaturata na site negovi konstruktivni elementi, a najmnogu
na sprovodnicite i izolacijata.
Izolacijata kaj kablite e naj~esto materija od organsko
poteklo, koja pod dejstvo na povi{enata temperatura postepeno se
razgraduva (go menuva svojot hemiski sostav) a so toa gi menuva i
svoite mehani~ki i izolacioni osobini vo smisla na nivnoto
vlo{uvawe. Vlo{uvaweto na karakteristikite na izolacijata (so
drugi zborovi kaàno, nejzinoto "stareewe") e osobeno intenzivno
koga temperaturata na izolacijata dolgotrajno nadminuva edna
opredelena grani~na vrednost. Vo toj slu~aj doa|a do zabrzano
stareewe i na samiot kabel i skratuvawe na negoviot ìvoten vek.
Taka, na primer, energetskiot kabel koj vo normalni uslovi na
eksploatacija bi imal vek na traewe 20 godini, vo uslovi na
zabrzano stareewe pod dejstvo na povi{enata temperatura moè da
ima vek na traewe 10, 5 pa i samo nekolku godini. Posle istekot na
toj rok, "ostareniot", odnosno amortiziraniot kabel po~nuva da
stanuva izvor na problemi koi se sogleduvaat vo naglo zgolemeniot
godi{en broj na defekti, probivi na izolacijata, prekini na
pogonot, poàri i sli~no, a toa pak }e uslovi od svoja strana
potreba od negovata zamena so nov kabel, {to e svrzano, me|u
drugoto, i so novi tro{oci i novi investicii.
Pokraj toa, kaj kablite so izolacija od impregnirana hartija
(IP), pod dejstvo na prekumernoto zagrevawe, doa|a do pojava na
vakuumski i gasni {uplini vo izolacijata, koi, kako {to }e
vidime, pretstavuvaat opasnost za samata izolacija.
So zagrevaweto na ìlite od kabelot pod dejstvo na strujnoto
optovaruvawe, doa|a do zgolemuvawe na obemot na negovoto jadro i
do povi{uvawe na vnatre{niot pritisok vrz samiot pla{t. Ova
povi{uvawe na vnatre{iot pritisok vrz pla{tot se dolì na toa
{to temperaturniot koeficient na {irewe na impergnantot vo
izolacijata e za 10 − 20 pati pogolem od koeficientot na {irewe
na olovoto, bakarot ili aluminiumot i toa predizvikuva trajni
deformacii na metalniot pla{t.
Po namaluvaweto na strujnoto optovaruvawe, nastanuva poste-
peno ladewe na kabelot i namaluvawe na obemot na elementite od
jadrenata konstrukcija. Najnapred se ladat nadvore{nite sloevi od
izolacijata poradi {to te~niot impregnant vo izolacijata
po~nuva da migrira sprema nejzinata periferija a vnatre{nite
sloevi od izolacijata, koi se vo neposreden dopir so
sprovodnicite, ostanuvaat delumno suvi i vo niv se obrazuvaat
{uplini. Elektri~noto pole vo taka sozdadenite {uplini ima
nekolkukratno pogolema ja~ina vo odnos na poleto {to se ima vo

samata izolacija. Toa doveduva do intenzivna jonizacija na gasot vo
{uplinite, jonsko bombardirawe na izolacijata i sozdavawe ozon
koj ja razoruva izolacijata, a seto toa vodi kon nejzino zabrzano
stareewe.
Vo normalen pogon na rabota, toplina se razviva vo slednite
elementi na kabelot:
− vo sprovodnicite, pri te~ewe na struja (poradi xuloviot
efekt);
− vo izolacijata (poradi efektot na dielektri~en histerezis
kako i poradi nejzinata nesovr{enost, t.e. postoeweto na
nekakva konduktivna sprovodnost);
− vo metalniot pla{t (poradi induciranite vrtlo`ni strui);
− vo ~eli~nata armatura (istotaka poradi induciranite
vrtlo`ni strui).
Kaj kablite koi sproveduvaat ednonaso~na struja, efektite
{to gi sozdava naizmeni~noto elektri~no i magnetsko pole
otpa|aat, pa na toj na~in, kako izvori na toplina ostanuvaat samo
xulovite zagubi vo sprovodnicite i konduktivnata struja niz
izolacijata pod dejstvo na pogonskiot napon.
Od nabroenite izvori na toplina, najgolem udel vo porastot
na temperaturata otpa|a na zagubite vo sprovodnicite poradi xulo-
viot efekt. Zagubite vo izolacijata se sostojat od dve komponenti:
zagubi poradi postoewe na konduktivna struja vo samata izolacija
(koi se zanemarlivo mali kaj sovremenite kabli) i zagubi poradi
efektot na dielektri~en histerezis. Poslednive zagubi se zane-
marlivo mali kaj kablite za nizok i sreden napon i iznesuvaat samo
nekolku procenti od xulovite zagubi, pa kako takvi, tie moàt slo-
bodno da se zanemarat. No kaj kablite so visok napon (110 i 220 kV)
tie moàt da iznesuvaat i desetina procenti, dodeka kaj kablite so
najvisoki naponi tie se ve}e merlivi so xulovite zagubi. Kaj sov-
remenite kabelski konstrukcii, zagubite vo metalniot pla{t i
~eli~nata armatura se mali vo sporedba so xulovite zagubi, pa ~es-
to pati niv gi zanemaruvame.
5.1. MAKSIMALNI DOZVOLENI TEMPERA-

TURI NA SPROVODNICITE
So cel da se izbegne zabrzanoto stareewe na kabelot poradi
negovoto nedozvoleno zagrevawe vo pogonot, neophodno e
temperaturata na sprovodnicite, a so toa i temperaturata na
izolacijata na kabelot, da bidat ograni~eni. Kaj nas, so standardot
MKS.N.C5 020/72 se definirani temperaturite na sprovodnicite
{to ne smeat da bidat pre~ekoreni vo tekot na neprekinata rabota
na kabelot. Ovie temperaturi zavisat od upotrebenata izolacija, a
zavisat i od nominalniot napon na kabelot. Nivnite vrednosti se
dadeni vo tabelata 5.1.
Tabela 5.1 Maksimalni dozvoleni temperaturi

na sprovodnicite kaj energetskite kabli vo normalen
(traen) pogon i vo reìm na kusa vrska
Temperatura Temperatura
Nominalen [oC] [oC]
Vid na kabelot
napon [kV] na sprov. vo na sprov. vo
normal. pogon reìm na k v.
Pojasni 1, 3, 6 80 180
Kabli so kabli 10 65 165
Izolacija Ednoìlni kabli 10 70 170
IP, NP Kabli so 3 metal.
20 65 155
pla{ta
Za{titeni H − 35 60 140
kabli
1, 3, 6 70 160
Kabli so izolacija od PVC 10 65 160
20 60 140
Kabli so izolacija od PE 6 - 35 70 150
Kabli so izolacija od XPE 1 - 35 90 250
5.2. EKVIVALENTNA TOPLINSKA [EMA NA

KABELOT
Vo uslovi na stacionaren pogon (strujnoto optovaruvawe na
kabelot e konstantno, t.e. vremenski nepromenlivo) i vo uslovi na
toplinska ramnoteà, koga zagubite {to se ostvaruvaat vo kabelot
se ednakvi na mo}nosta {to kabelot ja oddava vo okolnata sredina,
temperaturata θ vo oddelnite elementi od kabelskata konstrukcija
e konstantna. Vo takvi uslovi, temperaturata1 na kabelot zavisi od:
1. strujnoto optovaruvawe na kabelot I ;
2. uslovite za odveduvawe na nastanatata toplina.
Uslovite za odveduvawe na nastanatata toplina od svoja strana
zavisat od konstrukcijata, strukturata i dimenziite na kabelot, od
temperaturata na okolnata sredina i od toplinskiot otpor na taa
sredina. Za da bide pojasen procesot na sozdavawe i odveduvawe na
toplinata od kabelot, }e se posluìme so ekvivalentnata
toplinska {ema na kabelot, prikaàna na slikata 5.1.
Koristej}i ja formalnata analogija {to postoi pome|u
ravenkite so koi{to se opi{uvaat toplinskite i strujnite procesi
vo prirodata, na baza na {emata od slika 5.1 moè da se formira
edno ekvivalentno elektri~no kolo so ~ija pomo{ bi moèle da gi
re{avame termi~kite procesi vo kabelot. Vo taa analogija, ona
{to be{e potencijal V vo elektri~nite kola, }e bide temperatu-
rata θ kaj ekvivalentoto toplinsko kolo; na strujata I vo elektri~-
noto kolo }e i odgovara toplinskiot fluks F a i vo dvete kola
postoi elektri~niot, odnosno toplinskiot otpor R. Zna~i, ako
izvorite na toplina vo kabelot gi pretstavime so soodvetni
ekvivalenti strujni generatori i ako toplinskite otpori gi
pretstavime so soodvetni elektri~ni otpornici, }e dobieme edno
ekvivalentno elektri~no kolo, sli~no na ona od slikata 5.1, so
pomo{ na koe }e moème da ja presmetame temperaturata θ vo
poedinite sloevi od konstrukcijata na kabelot.
1 Otsega natamu, koga }e zboruvame za temperatura na kabelot, }e

mislime na temperaturata na sprovodnicite od kabelot, koja e naedno
i temperatura na vnatre{nite sloevi na negovata izolacija.
P0 P1
θ1 R1
P2 P3
P0 P1 R2 R3 R4
θ2 θ3 θ4 θ5
θ1 R1
P1
P0
θ1 R1
Izolacija Sloevi me|u metal. Sloevi nad Sredina (medium)

na ìlite pla{t i armaturata armaturata vo koja e poloèn
Slika 5.1 Ekvivalentna toplinska {ema na kabel

{to raboti vo uslovi na toplinska ramnoteà
Vo slikata 5.1 se vovedeni slednite ozna~uvawa:

P0 zagubi po edinica dolìna {to se ostvaruvaat vo eden
sprovodnik;
P1 zagubi po edinica dolìna {to se ostvaruvaat vo izola-
cijata;
P2 zagubi po edinica dolìna {to se ostvaruvaat vo metalniot
pla{t;
P3 zagubi po edinica dolìna {to se ostvaruvaat vo ~eli~nata
armatura;
n broj na sprovodnici (ìli) niz koi te~e struja I ;
R1 toplinski otpor na izolacijata;
R2 toplinski otpor na slojot pome|u metalniot pla{t i
~eli~nata armatura;
R3 toplinski otpor na slojot nad ~eli~nata armatura;
R4 toplinski otpor na okolnata sredina vo koja e postaven
kabelot;
θ1 temperatura na sprovodnicite (t.e. temperatura na
vnatre{niot sloj od izolacijata);
θ4 temperatura na povr{inata na kabelot.
θ5 temperatura na okolniot ambient (θ5 = θa).
Primenuvaj}i ja spomenatata formalna analogija na toplins-
kite i strujnite procesi, so pomo{ na {emata od sl. 5.1. dobivame:
θ1 = θ 5 + R1 ⋅ ( Po + P1 / 2) + R2 ⋅ [ P2 + n ⋅ ( P0 + P1 )]+ ( R3 + R4 ) ⋅ [ P2 + P3 + n ⋅ ( P0 + P1 )]. (5.1)
Ako so ∆θ (∆θ = θ1 − θ5) ja ozna~ime razlikata pome|u
temperaturata na sprovodnicite (koja e naedno razlika na
temperaturata na vnatre{niot sloj od izolacijata na ìlite od
kabelot) i ambientnata temperatura, t.e. takanare~enata
"nadtemperatura" na kabelot, toga{ }e imame:
∆θ = R1 ⋅ ( P0 + P1 / 2) + R2 ⋅ [ P2 + n ⋅ ( P0 + P1 )] + ( R3 + R4 ) ⋅ [ P2 + P3 + n ⋅ ( P0 + P1 )]. (5.2)
So zanemaruvawe na zagubite vo izolacijata, vo metalniot

pla{t i vo armaturata, {to e kaj kablite za nizok i sreden napon
sosema prifatlivo, se dobiva:
P1 ≈ P2 ≈ P3 ≈ 0 , (5.3)
pa sega relacijata (5.2) dobiva ne{to pouprosten oblik:
∆θ = P0 ⋅ [ R1 + n ⋅ ( R2 + R3 + R4 )] . (5.4)
Xulovite zagubi po edinica dolìna P0 {to se ostvaruvaat vo
eden od sprovodnicite iznesuvaat:
Po = r ⋅ I 2 , (5.5)
kade {to r e aktivniot otpor po edinica dolìna na sprovodnikot
za naizmeni~na struja, a I e efektivnata vrednost na strujata {to
te~e niz sekoj od sprovodnicite.
So ogled na poslednite tri relacii, moè da se vospostavi
slednata vrska pome|u nadtemperaturata ∆θ i strujnoto
optovaruvawe na kabelot I:
∆θ
I= . (5.6 a)
r ⋅ [ R1 +n ⋅ ( R2 + R3 + R4 )]
Zna~i vo stacionaren reìm na rabota na kabelot, koga
strujnoto optovaruvawe I vremenski ne se menuva, nadtemperaturata
∆θ e proporcionalna na kvadratot od strujata I, t.e.
∆θ = K·I 2. (5.6 b)
Dokolku ni e poznata temperaturata θa na sredinata
(ambientot) vo koja e postaven kabelot i dokolku ni e poznata
maksimalnata temperatura θmax na sprovodnicite {to ne smee da
bide pre~ekorena tabela 5.1.), toga{ so pomo{ na relacijata (5.6)
mo`me da ja presmetame i maksimalno dozvolenata struja na
kabelot Imax koja u{te se narekuva i trajno dozvolena struja Id (Id ≡
Imax)
θ max − θ a ∆θ max
I d ≡ I max = = (5.7)
r ⋅ [ R1 + n ⋅ ( R2 + R3 + R4 )] r ⋅ [ R1 + n ⋅ ( R2 + R3 + R4 ) ]
Vrz osnova na (5.6 a, 5.6 b) i (5.7) moè da se dobijat slednite

relacii:
I ∆θ
= i (5.8)
I max ∆θ max
2
⎛ I ⎞
∆θ = ∆θ max ⋅⎜⎜ ⎟ .
⎟ (5.9)
⎝ I max ⎠
5.3. DOZVOLENO STRUJNO OPTOVARUVAWE

NA KABLITE VO TRAEN POGON
Trajnata temperatura {to ja dostigaat sprovodnicite vo
pogonot pri opredeleno strujno optovaruvawe I, t.e. rabotnata
temperatura na kabelot, kako {to ve}e vidovme, zavisi od tempera-
turata na ambientot i od uslovite na ladewe na kabelot
(odveduvawe na oslobodenata toplina), odnosno zavisi od:
− toplinskiot otpor na izolacijata, t.e. nejziniot sostav i
debelina (poradi {to kablite za visok napon, koi imaat
podebel izolacionen sloj, podnesuvaat pomali strujni
optovaruvawa od kablite so ist presek no za ponizok napon);
− toplinskiot otpor na za{titnite sloevi na kabelot
(vnatre{en i nadvore{en);
− toplinskiot otpor na ambientot;
− temperaturata na ambientot (zemja, vozduh, zimo, leto, itn).
Me|utoa, temperaturata na sprovodnicite zavisi i od uslovite {to
vladeat na trasata kade {to e poloèn kabelot, t.e. zavisi i od
nekoi drugi faktori kako {to se:
− prisustvoto na toplovodi poloèni vo blizinata na trasata
na kabelot i nivnoto termi~ko vlijanie na samiot kabel;
− smaluvawe na toplinskata sprovodnost na tloto zaradi
su{eweto na zemjata pod dejstvo na permanentnoto oddavawe
na toplina od kabelot;
− na~inot na polagawe na kabelot (kablite);
− brojot na paralelno poloènite kabli vo zaedni~kata trasa;
− drugo.
Od iznesenoto proizleguva deka presmetuvaweto na
dozvolenoto strujno optovaruvawe na eden kabel pretstavuva
sloèna zada~a koja zavisi od niza okolnosti i pogolem broj
faktori koi te{ko se kvantificiraat i modeliraat, ili pak tie
voop{to ne moàt analiti~ki (tuku samo empiriski) da se opfatat
vo presmetkite. Ponekoga{ nekoi vlijatelni faktori skoro i ne
moàt da se predvidat, a ~esto pati nedostasuvaat precizni
podatoci za uslovite {to }e vladeat na idnata trasa (npr. sostav na
zemji{teto, procentot na vlaga vo nego, specifi~nata toplinska
otpornost, prisustvo na sosedni objekti i sli~no). Zatoa
analiti~kiot na~in na opredeluvawe na dozvolenoto strujno
optovaruvawe na kablite so pomo{ na modelite opi{ani so
relaciite (5.1) . . . (5.7) ima pove}e teorisko i nagledno
(edukativno), otkolku prakti~no zna~ewe. Od tie pri~ini, vo
praktikata, dozvolenite strujni optovaruvawa na kablite vo op{t
slu~aj se opredeluvaat na mnogu poprakti~en na~in, so pomo{ na
prethodno izgotveni tabeli, dobieni na baza na dolgogodi{ni
eksperimentirawa. Ovoj na~in isto taka ovozmoùva, na pravilen i
dovolno precizen na~in, da bidat opfateni prakti~no site

relevantni faktori bitni za zagrevaweto na kabelot.
Tabelite za koi stanuva zbor se odnesuvaat na tipi~nite
(naj~esto primenuvanite) na~ini na polagawe na kablite i na
voobi~aenite uslovi vo pogled na ladeweto na kablite dol`
trasata, taka {to obi~no ne }e ima potreba od dopolnitelni
korekcii (za koi }e stane zbor podocna) na ot~itanite vrednosti za
dozvolenoto strujno optovaruvawe. Tabelite se odnesuvaat na
slu~ajot koga se raboti za edine~no poloèn kabel (na primer eden
pove}eìlen kabel e poloèn vo zemja ili vo vozduh) i na slu~ajot
koga kabelski sistem odnosno kabelska trojka, sostavena od 3
ednoìlni kabli koi gi so~inuvaat trite fazni sprovodnici od
trifazniot kabelski vod, e poloèna vo zemja ili vozduh, vo
ramnina ili vo triagolnik.
Tabelite 5.2 − 5.9 od koi se ot~ituvaat dozvolenite strujni
optovaruvawa na raznite vidovi kabli, se odnesuvaat na slednite
uslovi (pretpostavki) vo pogled na zagrevaweto/ladeweto na
kablite {to vladeat na trasata:
d δ d δ d
a) Kabli poloèni vo zemja
1 Temperaturata na zemjata a) b)
na dlabo~inata na koja e
poloèn kabelot iznesuva Slika 5.2. Na~ini na polagawe
20oS; na kabelski vod, sostaven od 3
2 Specifi~nata toplinska ednoìlni kabli
otpornost na zemji{teto a) vo triagolnik b) vo ramnina
iznesuva 100oC/cm/W;
3 Kabelot (kablite) se polagaat direktno vo zemjata ili vo pe-
so~na postela, na dlabo~ina od 70 cm, za{titeni odozgora so
za{titna opeka (cigla) postavena nad kabelot (vidi to~ka ? );
4 Dokolku kabelot e odozgora za{titen so plasti~en {titnik,
toga{ pri dobro popolnuvawe na prostorot me|u kabelot i
{titnikot, so pesok ili zemja, ot~itanoto dozvoleno strujno
optovaruvawe }e treba da se namali za 10%, t.e. da se koregira
so korekcionen faktor 0,9. Vo sprotivno, toa }e mora da se
koregira so korekcionen faktor 0,8;
5 Dozvolenite strujni optovaruvawa na kablite, navedeni vo
tabelite 5.2 .. 5.9 se odnesuvaat na takanare~enoto "distribu-
tivno optovaruvawe". Pod distributivno optovaruvawe na
eden kabel se podrazbira takov ciklus na optovaruvawe vo
tekot na denot (24 h) koj se sostoi od period so traewe od
najmnogu 10 ~asa vo tekot na koj strujnoto optovaruvawe na
kabelot e pribli`no ednakvo na svoeto maksimalno (polno)
optovaruvawe (100%), posle koj sledi ist takov ili podolg
period, vo tekot na koj strujnoto optovaruvawe na kabelot
iznesuva najmnogu 60% od svoeto polno optovaruvawe.
6 Dokolku kabelot (kablite) se trajno optovareni so konstantna

struja, toga{ vrednostite za dozvolenite strujni optovaru-
vawa, ot~itani od tabelite 5.2 . . . . . 5.9 se namaluvaat za 25%,
t.e. se mnoàt so korekcionen faktor 0,75. Poslednava
odredba ne se primenuva dokolku kabelot e postaven vo tlo so
visoka specifi~na otpornost poradi {to e ve}e izvr{ena
korekcija (odnosno redukcija) na dozvolenoto strujno optova-
ruvawe, spored tabelata 5.11 ;
7 Koga stanuva zbor za kabelski sistemi (kabelski trojki) sosta-
veni od po tri ednoìlni kabli, toga{ trite ednoìlni
kabli od sekoj snop se postaveni vo triagolnik, pri {to
kablite me|usebno se dopiraat, ili pak tie se poloèni vo
ramnina, pri {to rastojanieto δ pome|u sekoi dva sosedni
kabli iznesuva pribli`no δ = 7 cm (sl. 5.2).
b) Kabli poloèni vo vozduh

1 Kabelot e trajno optovaren so svoeto polno strujno optovaru-
vawe;
2 Temperaturata na vozduhot iznesuva 30oS i vo okolinata ne
postojat drugi izvori na toplina;
3 Odveduvaweto na toplinata od kablite se vr{i nesmetano, po
pat na zra~ewe ili konvekcija i kablite se za{titeni od
direktnoto zra~ewe na sonceto;
4 Prostorot vo koj e poloèn kabelot (kablite) e dovolno
prostran i provetren taka {to temperaturata na vozduhot
poradi zagrevaweto od kablite ne nadminuva 30oC, ili pak, vo
sprotivno, porastot na temperaturata na vozduhot nad 30oC e
zemen predvid so pomo{ na tabelata 5.15;
5 Koga stanuva zbor za kabelski sistemi ili kabelski trojki,
sostaveni od po tri ednoìlni kabli, toga{ trite ednoìlni
kabli od sekoja trojka se postavuvaat vo triagolnik, pri {to
kablite se dopiraat (sl. 5.2. a), ili pak tie se poloèni vo
ramnina (sl. 5.2. b), pri {to rastojanieto δ pome|u sekoi dva
sosedni kabli e ednakvo na pre~enikot d na kablite (δ = d).
Tabela 5.2. Dozvoleno strujno optovaruvawe [A]

za kabli so izolacija PVC, poloèni vo zemja
Nom.
presek 1 kV 6 kV 10 kV
1-ìlni 1-ìlni 1-ìlni
mm2 1-ìlni 3i4 1-ìlni 1-ìlni
ìlni 3 - ìlni 3-ìlni
Sprovodnici od bakar Cu
1 .5 - - 27 - - - - - -
2 .5 - - 36 - - - - - -
4 - - 46 - - - - - -
6 - - 58 - - - - - -
10 - - 77 - - 76 - - -
16 120 110 100 115 105 98 110 100 93
25 155 140 130 150 135 125 140 130 120
35 185 170 155 185 165 150 165 155 145
50 220 200 185 210 195 175 195 185 170
70 270 245 230 260 240 220 245 230 210
95 325 295 275 310 285 260 290 270 245
120 370 335 315 350 325 295 330 310 280
150 420 380 355 390 365 335 370 345 320
185 470 430 400 445 415 370 420 395 355
240 540 490 465 510 480 425 490 460 405
300 620 550 525 570 540 475 550 520 450
400 710 650 600 660 620 540 620 590 520
500 820 740 - - - - - - -
Sprovodnici od aluminium Al
4 - - 36 - - - - - -
6 - - 45 - - - - - -
10 - - 60 - - 59 - - -
16 93 84 78 90 82 76 83 77 72
25 120 110 100 115 105 97 110 100 92
35 145 130 125 140 125 115 130 120 110
50 170 155 145 165 150 135 155 140 130
70 210 190 175 205 185 170 190 175 160
95 250 230 215 240 220 200 230 210 190
120 290 260 245 275 255 230 260 240 215
150 325 295 275 305 285 260 290 270 245
185 365 330 310 350 325 290 330 305 280
240 420 380 360 405 375 330 385 360 315
300 475 430 410 455 425 380 430 405 355
400 550 500 470 520 490 425 495 465 410
500 630 570 - - - - - - -

za kabli so izolacija PVC, poloèni vo vozduh
Nom.
mm2 1-ìlni 3i4 1-ìlni 1-ìlni
ìlni 3 - ìlni 3-ìlni
1.5 18
2.5 25
4 34
6 44
10 60 65
16 100 86 80 105 94 86 97 89 83
25 135 120 105 135 125 110 125 115 110
35 170 145 130 165 155 135 155 145 130
50 205 180 160 200 185 165 185 170 155
70 260 225 200 255 235 205 235 220 195
95 320 280 245 310 285 250 285 265 235
120 375 330 285 360 330 285 330 305 270
150 430 380 325 405 370 325 370 345 310
185 490 440 370 465 430 370 430 405 350
240 590 530 500 550 510 430 510 475 400
300 680 610 500 640 600 490 590 550 450
400 780 720 600 760 710 570 700 650 530
500 900 810
4 26
6 34
10 46 50
16 78 66 62 80 73 66 76 69 64
25 105 94 82 105 96 87 100 91 84
35 130 115 100 130 115 105 120 110 100
50 160 140 125 155 140 130 145 135 120
70 200 175 155 200 180 160 185 170 150
95 245 220 190 240 220 195 220 205 185
120 290 255 220 275 255 220 255 235 210
150 335 295 250 315 290 250 290 270 240
185 380 340 330 365 335 285 335 310 270
240 460 410 395 435 400 340 400 370 310
300 535 470 445 500 465 390 460 430 350
400 600 550 530 600 560 450 550 510 420
500 690 630

za kabli so izolacija PE, poloèni vo zemja
Nomin.
mm2 1-ìlni 3 - ìlni 1-ìlni 3 - ìlni
1-ìlni
3 - ìlni
25 160 140 135 150 140

35 195 170 160 185 175 180 170
50 225 200 190 220 205 215 200
70 275 245 230 265 250 260 250
95 330 295 280 315 295 310 295
120 375 335 320 360 340 355 335
150 400 375 360 395 380 390 370
185 450 425 405 450 430 440 420
240 515 490 465 510 500 500 490
300 575 550 525 565 560 560 550
400 630 620 645 640 630 625
25 125 110 105 120 110

35 145 135 125 140 135 140 135
50 175 160 145 170 160 170 160
70 215 190 180 205 195 205 200
95 255 230 215 245 230 245 230
120 285 260 245 280 270 275 265
150 315 295 275 310 300 305 290
185 360 330 310 350 340 345 330
240 400 385 360 405 390 395 385
300 455 430 410 450 440 440 430
400 520 500 510 505 500 495

za kabli so izolacija PE, poloèni vo vozduh
Nomin.
mm2 1-ìlni 3 - ìlni 1-ìlni 3 - ìlni
1-ìlni
3 - ìlni
25 155 135 120 155 140

35 185 160 140 190 165 190 165
50 220 190 165 220 200 225 205
70 280 235 210 280 240 280 250
95 335 285 250 330 300 330 305
120 385 330 295 385 340 385 350
150 420 375 330 430 385 435 400
185 475 435 380 480 445 485 455
240 565 515 450 565 520 570 535
300 645 595 510 635 600 640 605
400 720 690 720 695 720 705
25 120 105 95 120 110

35 145 125 110 145 130 145 130
50 170 150 130 170 155 175 160
70 220 185 160 220 190 220 195
95 255 225 195 260 230 260 235
120 300 260 225 300 265 300 270
150 335 295 255 340 300 340 310
185 385 340 290 380 345 380 355
240 460 400 345 450 410 450 420
300 515 465 390 505 470 510 475
400 590 540 580 545 590 550

za kabli so izolacija od umreèn polietilen XPE
ili etilen-propilen EPDM, poloèni vo zemja
Nomin.
presek 1 kV 10 kV 20 kV 35 kV
mm2 1-ìlni 1-ìlni 3i4 1-ìlni 1-ìlni 1-ìlni 1-ìlni 1-ìlni 1-ìlni
3-ìlni
ìlni
1.5 30
2.5 40
4 50
6 65
10 85
16 140 125 115
25 175 160 150 180 165 150
35 210 195 175 215 200 180 220 200
50 250 230 210 250 235 215 255 240 245 230
70 310 280 260 310 290 265 310 295 305 290
95 370 335 315 370 345 315 370 350 360 350
120 425 385 360 420 395 360 415 400 415 390
150 480 435 405 460 440 400 450 440 445 430
185 540 490 460 530 500 455 505 505 490 490
240 620 560 535 610 580 525 575 585 565 570
300 710 630 595 690 650 600 630 650 630 640
400 815 745 690 780 750 700 750 720 730
500 940 850
4 40
6 50
10 70
16 90
25 135 110 115 140 130 115
35 165 140 135 165 155 140 170 160
50 195 170 165 195 180 165 195 185 195 185
70 240 210 200 240 225 205 240 230 235 225
95 285 270 245 290 270 245 285 270 280 270
120 330 310 280 325 305 280 320 310 315 300
150 375 360 315 360 340 315 360 345 355 335
185 420 415 355 410 385 355 400 390 390 385
240 480 500 415 480 455 415 460 455 455 450
300 545 570 470 545 510 470 510 510 510 510
400 630 670 540 625 590 580 600 580 585
500 720 765

za kabli so izolacija od umreèn polietilen XPE
ili etilen-propilen EPDM, poloèni vo vozduh
Nomin.
presek 1 kV 10 kV 20 kV 35 kV
mm2 1-ìlni 1-ìlni 3i4 1-ìlni 1-ìlni 1-ìlni 1-ìlni 1-ìlni 1-ìlni
3-ìlni
ìlni
1.5 20
2.5 30
4 40
6 55
10 75
16 120 105 95
25 165 145 130 175 160 135
35 205 175 160 210 190 165 220 200
50 250 220 195 255 230 200 260 245 280 250
70 315 275 245 320 285 250 320 300 350 310
95 390 340 300 385 345 305 390 370 400 370
120 455 405 350 440 400 350 450 420 470 425
150 525 465 395 500 455 400 500 475 530 490
185 600 535 450 580 525 460 570 550 595 555
240 720 645 530 680 625 550 660 645 695 655
300 830 745 610 780 725 630 760 730 780 730
400 950 880 730 890 850 880 840 910 860
500 1100 980
4 30
6 40
10 55
16 95 80 75
25 130 110 100 130 125 110
35 160 140 120 170 150 130 175 155
50 195 170 150 205 180 155 210 190 220 195
70 245 215 190 255 220 195 255 235 270 240
95 300 270 230 305 270 240 310 285 330 290
120 355 310 270 350 310 275 360 330 370 330
150 410 360 305 390 355 315 400 375 420 380
185 465 415 350 450 410 360 455 430 470 435
240 560 500 415 530 490 425 525 505 545 515
300 645 575 475 615 560 480 590 570 630 590
400 730 670 560 710 665 680 670 710 700
500 840 770
Tabela 5.8. Dozvoleno strujno optovaruvawe [A] za kabli so

izolacija od impergnirana hartija IP, poloèni vo zemja
Nomin. Triìlen kabel Triìlen kabel Tri ednoìlni Tri ednoìlni

presek so zaedni~ki olo- so tri zaedni~ki nearmirani kabli, nearmirani kabli,
ven pla{t (IPO13) pla{ta (IPZO13) poloèni vo ramnina poloèni vo snop
mm2 6 kV 10 kV 20 kV 35 kV 10 kV 20 kV 35 kV 10 kV 20 kV 35 kV
6 59
10 80 69
16 105 90 115 105
25 135 120 120 150 140 135 130
35 165 145 145 135 180 165 155 165 155 145
50 195 170 175 160 215 200 185 200 185 175
70 245 215 215 200 265 245 230 245 230 215
95 290 255 255 240 315 290 270 290 270 255
120 330 290 290 270 355 330 310 330 310 290
150 375 325 325 305 400 370 345 375 350 330
185 420 365 365 340 450 410 385 420 390 370
240 480 420 420 390 510 470 435 480 450 425
300 540 470 465 435 560 520 485 540 510 480
400 620 540 530 500 640 590 550 620 590 550
500 580 540 700 650 600 690 650 610
6 45
10 60 52
16 79 69 88 80
25 100 89 92 115 105 105 97
35 125 110 110 105 135 125 120 125 120 110
50 150 130 130 125 165 150 140 150 140 130
70 190 165 165 155 205 190 175 190 175 165
95 225 195 195 185 240 225 210 225 210 195
120 255 225 220 210 275 255 240 255 240 225
150 290 255 250 235 310 290 270 290 270 255
185 330 285 285 265 350 320 300 325 305 285
240 375 325 325 305 400 370 345 375 350 330
300 420 370 365 345 450 420 390 420 400 375
400 490 430 420 400 510 480 450 490 465 440
500 470 445 570 530 500 550 520 490
Tabela 5.9. Dozvoleno strujno optovaruvawe [A] za kabli

so izolacija od impergnirana hartija IP, poloèni vo vozduh
Nomin. Triìlen kabel Triìlen kabel Tri ednoìlni Tri ednoìlni

presek so zaedni~ki olo- so tri zaedni~ki nearmirani kabli, nearmirani kabli,
ven pla{t (IPO13) pla{ta (IPZO13) poloèni vo ramnina poloèni vo snop
mm2 6 kV 10 kV 20 kV 35 kV 10 kV 20 kV 35 kV 10 kV 20 kV 35 kV
6 50
10 68 59
16 90 78 105 100
25 120 105 115 145 135 130 125
35 150 125 140 130 175 165 150 165 155 145
50 180 155 165 155 215 200 180 200 185 175
70 230 195 205 195 270 250 230 250 240 220
95 280 235 245 230 330 300 275 305 285 265
120 325 270 280 265 380 350 320 355 330 305
150 370 310 320 300 440 400 360 410 380 350
185 420 355 360 340 500 455 410 470 435 400
240 490 410 420 390 580 530 475 540 510 465
300 560 470 480 440 660 600 540 630 580 530
400 660 550 560 510 770 700 630 750 690 630
500 620 570 870 780 700 840 780 710
6 39
10 53 45
16 70 60 82 77
25 91 78 85 110 100 100 95
35 110 95 105 96 135 120 115 125 115 110
50 140 115 125 115 165 150 140 155 140 135
70 175 150 160 150 210 190 175 195 180 170
95 215 180 190 180 255 230 210 235 220 205
120 250 210 220 205 295 270 245 275 255 235
150 285 240 250 235 340 310 280 315 295 270
185 325 275 285 265 385 350 320 365 335 310
240 385 320 330 310 450 410 375 430 395 365
300 440 370 380 350 520 470 430 495 455 420
400 530 440 440 410 620 560 500 590 540 500
500 500 460 700 630 570 680 620 570
5.4. VLIJANIE NA OKOLINATA I NAÎNOT

NA POLAGAWETO NA KABLITE VRZ
NIVNOTO DOZVOLENO STRUJNO
OPTOVARUVAWE
Kako {to ve}e napomenavme, tabelite 5.2 − 5.9 se odnesuvaat na
slu~ajot koga edine~en pove}eìlen kabel, ili pak snop od tri
ednoìlni kabli, koi go formiraat trifazniot kabelski vod, se
poloèni vo zemjata odnosno vo vozduhot, na eden od prethodno opi-
{anite na~ini i vo to~no definiranite uslovi na polagawe. Koga
uslovite na polagawe na kabelot (kablite) se razlikuvaat od pret-
postavenite, toga{ dozvolenite strujni optovaruvawa ot~itani od
spomenatite tabeli }e treba da se koregiraat so nekoj korekcionen
faktor f. Goleminata na korekcioniot faktor f zavisi od pove}e
~initeli, pa zatoa toj vo princip pretstavuva proizvod od pove}e
zasebni korekcioni faktori, t.e:
f = f1 ⋅ f 2 ⋅ f 3 − za kabli poloèni vo zemja; (5.10)
f = f 4 ⋅ f5 − za kabli poloèni vo vozduh. (5.11)
5.4.1. Korekcioni faktori za kabli poloèni vo zemja

5 . 4 . 1 . 1 . V l i j a n i e n a s p e c i fi ~ n a t a t o p l i n s k a o t p o r n st n a t l o t o −
fa k t o r f 1
Uslovite za ladewe na kabelot poloèn vo zemja vo golema

merka zavisi od sostavot na tloto, sodrìnata na vlaga vo nego,
dlabo~inata na zakopuvawe i sli~no. Razli~ni vidovi zemji{te
razli~no ja sproveduvaat toplinata, ili kako {to velime, imaat
razli~na specifi~na toplinska otpornost. Za ilustracija }e ni
posluì tabelata 5.10 vo koja se dadeni vrednostite na
specifi~nata toplinska otpornost na nekoi vidovi zemji{te.
Tabela 5.10 Specifi~na toplinska otpornost ρ (oC.m/W)

na razni vidovi zemji{ta
Materijal ρ (oC.m/W)
Zemja, normalno suva 1,3
Zemja, normalno vla`na 0,4 – 0,7
Zemja, pesokliva suva 1 – 1,2
Zemja, pesokliva vla`na 0,5 – 0,6
Zemja, glinesta suva 1,4
Zemja, glinesta vla`na 0,8
Re~en pesok, suv 3
Re~en pesok, normalno vlaèn 1
Re~en pesok, zasiten so vlaga 0,75
Feldspad 0,4
Bazalt 0,6
Kvarc 0,11
Granit 0,25 – 0,32
Varovnik 0,78
âkal 0,54
[qaka 3,5 – 7
Organski materii, suvi 4
Cigla 1,9
Beton 1,2 – 1,3
Voda 1,7
Vozduh 40
Izolacija IP 5 – 6,5
PVC 7
PE 3–4
XLPE 3,5
Impregnirana juta 6
Koga specifi~nata toplinska otpornost na tloto se

razlikuva od pretpostavenite 100oC.cm/W, toga{ korekcioniot
faktor f1 so koj se uvaùva taa razlika, se presmetuva so pomo{ na
relacijata (5.12) pri {to vrednostite na faktorite A i B se
dobivaat so pomo{ na tabelite 5.11 i 5.12.
f1 = A ⋅ B . (5.12)
Tabela 5.11. Faktor A - zavisnost od presekot na sprovodnicite
[mm2] \ [oC.cm/W] 70 100 120 150 200 250 300

do 25 mm2 1,11 1,00 0,94 0,87 0,78 0,72 0,67
35 - 95 mm2 1,13 1,00 0,93 0,86 0,76 0,70 0,64
120 - 240 mm2 1,14 1,00 0,93 0,85 0,76 0,69 0,63
300 - 500 mm2 1,15 1,00 0,92 0,85 0,75 0,68 0,63
Tabela 5.12. Faktor B - zavisnost od Un i tipot na kabelot
Specif. toplinska otpornost

70 100 120 150 200 250 300
[oC.cm/W]
3 i 4-ìlni kabli, 1 kV 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00
2-ìlni, 1 kV, pojasni 6, 10 kV 0,98 1,00 1,01 1,01 1,02 1,02 1,03
3-ìlen H-kabel do 35 kV 0,97 1,00 1,01 1,02 1,03 1,04 1,05
3 ednoìlni kabli do 35 kV 1,01 1,00 1,00 0,98 0,97 0,97 0,96
5 . 4 . 1 . 2 . V l i j a n i e n a t e m p e r a t u r a t a n a p o ~ v a t a - fa k t o r f 2
Voobi~aenata prirodna temperatura na tloto, merodavna za

opredeluvawe na dozvolenoto strujno optovaruvawe na kablite, vo
pove}eto evropski zemji iznesuva okolu 20oC. Ovaa temperatura e
vsu{nost najvisokata trajna temperatura {to se postignuva vo
letniot period na dlabo~ina 0,7 - 0,8 m vo zemjata. Me|utoa, od
opredeleni pri~ini (druga geografska {irina, prisustvo na
toplovodi ili drugi izvori na toplina vo blizinata i sli~no),
mo`no e trajnata temperatura na tloto vo koe e poloèn kabelot
da ima i poinakva vrednost. Dokolku taa se razlikuva od pretposta-
venite 20oC, toga{ dozvolenoto strujno optovaruvawe na kabelot,
dobieno so pomo{ na tabelite 5.2 . . . 5.9 }e treba da se koregira so
faktorot na korekcija f2. Vrednosta na ovoj faktor se ot~ituva od
tabelata 5.13.
Tabela 5.13. Zavisnost na faktorot f2 od temperaturata na tloto
Temperatura na tloto (oC) 5 10 15 20 25 30 35

PVC i PE kabli, do 35 kV 1,15 1,10 1,05 1,00 0,94 0,88 0,82
XPE i EPDM kabli, do 35 kV 1,10 1,07 1,04 1,00 0,97 0,92 0,89
Kabli so Pojasni do 10 kV i
izolacija H-kabli, do 20 kV 1,00 1,00 1,00 1,00 0,94 0,88 0,82
IP, NP H-kabli, 35 kV 1,00 1,00 1,00 1,00 0,93 0,87 0,79
5 . 4 . 1 . 3 . V l i j a n i e n a s o s e d n i t e , p a r a l e l n o p o l o è n i k a b l i - fa k t o r f 3
Paralelno poloènite kabli vo ist rov si deluvaat me|usebe

vo smisla na vlo{uvawe na uslovite za odveduvawe na toplinata.
Zatoa, najgolemata struja so koja smeeme da go optovarime kabelot
koj e paralelno poloèn so drugi kabli }e bide pomala od dozvole-
noto strujno optovaruvawe dobieno spored tabelite 5.2 − 5.9 koe se
odnesuva na slu~ajot koga e toj osameno poloèn. Ovaa redukcija na
strujnoto optovaruvawe ja vr{ime so pomo{ na korekcioniot
faktor f3, a negovata vrednost ja ot~ituvame od tabelata 5.14.
Tabela 5.14. Vlijanie na sosednite kabli - faktor f3
Broj na kabli vo ist rov 2 3 4 5 6 8 10

Rastojanie me|u dopir 0,79 0,67 0,63 0,58 0,55 0,50 0,46
kablite odnosno 7 cm 0 ,8 5 0 ,7 5 0,68 0,64 0,60 0,56 0,53
kabelskite snopovi 15 cm 0,86 0,77 0,72 0,68 0,64 0,61 0,58
(kabelskite sistemi) 25 cm 0,87 0,78 0,74 0,71 0,67 0,64 0,52
5.4.2. Korekcioni faktori za kabli poloèni

vo vozduh
5 . 4 . 2 . 1 . V l i j a n i e n a t e m p e r a t u r a t a n a v o z d u h o t - fa k t o r f 4
Sli~no kako vo prethodnite slu~ai, koi se odnesuvaa na kab-

lite poloèni vo zemja, i ovde, koga kablite se poloèni vo vozduh,
uslovite za odveduvawe na toplinata koi vladeat na mestoto na
poloùvawe na kabelot (trasata) vlijaat vrz strujnata optovarli-
vost na kablite. Dokolku trajnata temperatura θ na vozduhot dol`
seta trasa ili samo na nekoi nejzini delovi (ova poslednovo se
odnesuva samo na slu~ajot koga e taa nad 30oC) e razli~na od pret-
postavenite 30oC, toga{ vrednostite za dozvolenoto strujno opto-
varuvawe na kabelot, ot~itani od tabelite 5.2 . . . 5.9 se koregiraat
so pomo{ na faktorot f4 , spored tabelata 5.15.
Tabela 5.15. Zavisnost na faktorot f4 od temperaturata
Temperatura na vozduhot (oC) 15 20 25 30 35 40 45

PVC i PE kabli, do 35 kV 1,17 1,12 1,07 1,00 0,93 0,87 0,79
XPE i EPDM kabli, do 35 kV 1,13 1,09 1,05 1,00 0,94 0,89 0,84
Kabli so Pojasni do 10 kV 1,06 1,06 1,06 1,00 0,94 0,87 0,79
izolacija H-kabli, do 20 kV 1,06 1,06 1,06 1,00 0,94 0,87 0,79
IP, NP H-kabli, 35 kV 1,00 1,00 1,00 1,00 0,91 0,82 0,71
5 . 4 . 2 . 2 . V l i j a n i e n a n a ~ i n o t n a p o l a g a we n a k a b l i t e - fa k t o r f 5
Osven temperaturata na okolniot vozduh, na~inot na polaga-

weto na kablite vo vozduhot kako i nivniot broj vlijae isto taka
vrz dozvolenoto strujno optovaruvawe na sekoj poloèn kabel. Vli-
janieto na na~inot na polagaweto na kablite vrz nivnata strujna
optovarlivost se opfa}a so faktorot f5. Vrednostite na ovoj
faktor za nekoi tipi~ni na~ini na polagawe na kablite se dadeni
vo tabelite 5.16 a − 5.16 g i 5.17 a − 5.17 g. Pritoa, tabelite 5.16 a −
5.16 g se odnesuvaat na 3 i 4 − ìlnite kabli, dodeka tabelite 5.17 a
− 5.17 g se odnesuvaat na kabelskite sistemi (snopovi) sostaveni od
po 3 ednoìlni kabli.
Tabela 5.16 a. Faktor f5 za pove}eìlni kabli, poloèni na

tloto
Raspored na Me|usebni Broj na kablite, poloèni eden pokraj drug

kablite (skica) rastojanija 1 2 3 4 5
d z dm dm dm dm dm
d d d d d d dZ = 2 cm
0,95 0,90 0,88 0,85 0,84
dm = d
dZ = 0
0,90 0,84 0,80 0,75 0,73
dm = 0
Tabela 5.16 b. Faktor f5 za pove}eìlni kabli, poloèni

na pregradi (cirkulacijata na vozduhot e spre~ena)*
Raspored na Me|usebni Broj na Broj na kablite, poloèni eden kraj drug

kablite (skica) rastojanija pregradi 1 2 3 6 9
dZ > 2 cm 1 0,95 0,90 0,88 0,85 0,84

D 2 0,90 0,85 0,83 0,81 0,80
dm = d
D 3 0,88 0,83 0,81 0,79 0,78
D ≈ 30 cm 6 0,86 0,81 0,79 0,77 0,76
dZ = 0 1 0,95 0,84 0,80 0,75 0,73
D 2 0,95 0,80 0,76 0,71 0,69
dm = 0
D 3 0,95 0,78 0,74 0,70 0,68
D = 30 cm 6 0,95 0,76 0,72 0,68 0,66
Tabela 5.16 v. Faktor f5 za pove}eìlni kabli, poloèni

na re{etki (cirkulacijata na vozduh e slobodna)**
Raspored na Me|usebni Broj na Broj na kablite, poloèni eden pokraj drug

kablite (skica) rastojanija re{etki 1 2 3 6 9
dz > 2 cm 1 1,00 0,98 0,96 0,93 0,92

D 2 1,00 0,95 0,93 0,90 0,89
dm = d 3 1,00 0,94 0,92 0,89 0,88
D
D ≈ 30 cm 6 1,00 0,93 0,90 0,87 0,86
dz = 0 1 0,95 0,84 0,80 0,75 0,73

D 2 0,95 0,80 0,76 0,71 0,69
dm = 0 3 0,95 0,78 0,74 0,70 0,68
D
D = 30 cm 6 0,95 0,76 0,72 0,68 0,66
Tabela 5.16 g. Faktor f5 za pove}eìlni kabli, postaveni

na nosa~i ili pricvrsteni na yid, eden nad drug***
Raspored na Me|usebni Broj na kablite, poloèni eden pokraj drug

kablite (skica) rastojanija 1 2 3 6 9
d
dm dZ > 2 cm
d 1,00 0,93 0,90 0,87 0,86
dm dm = d
dz d
dZ = 0
0,95 0,78 0,73 0,68 0,66
dm = 0
Zabele{ki:
Oddelnite oznaki vo tabelite 5.16 a . . . . 5.16 g gi imaat
slednite zna~ewa:
* dZ = rastojanie od yidot do kabelot;

dm = rastojanie pome|u sekoi dva sosedni kabli;
D = vertikalno rastojanie pome|u dve sosedni pregradi (re{etki).
** Koga kablite se postaveni na kabelski re{etki koi ovozmoùvaat
slobodna cirkulacija na vozduhot, pri {to e dz>2 cm, dm > 2.d i D >
30 cm, faktorot f5 = 1 bez ogled na brojot na re{etkite i brojot na
kablite na re{etkite.
*** Koga kablite se postaveni vertikalno, eden nad drug, pricvrsteni
na kuki (nosa~i) pri {to e dZ > 2 cm i dm > 2.d, toga{ faktorot f5 = 1
bez ogled na brojot na kablite, poloèni eden nad drug.
Tabela 5.17a Faktor f5 za kabelski sistemi (snopovi od po tri

ednoìlni kabli, poloèni na zemjata, eden pokraj drug)
Broj na sistemite, poloèni

Raspored na Me|usebni eden pokraj drug
kablite (skica) rastojanija 1 2 3
d z dm dm dm dm dm dZ = 2 cm
d d d d d d
0,92 0,89 0,88
dm = d
d z 2d dm 2d dm 2d
dZ = 2 cm
0,95 0,90 0,88
dm = 2·d
Tabela 5.17 b. Faktor f5 za kabelski sistemi (snopovi), poloèni

na kabelski pregradi (cirkulacijata na vozduhot e spre~ena)
Broj na sistemite, poloèni

Raspored na Me|usebni Broj na eden pokraj drug
kablite (skica) rastojanija pregradi 1 2 3
dZ > 2 cm 1 0,92 0,89 0,88

D dm = d 2 0,87 0,84 0,83
D 3 0,84 0,82 0,81
D ≈ 30 cm
6 0,82 0,80 0,79
dZ > 2 cm 1 0,95 0,90 0,88
dm = 2d 2 0,90 0,85 0,83
D 3 0,88 0,83 0,81
D ≈ 30 cm
6 0,86 0,81 0,79
Tabela 5.17 v. Faktor f5 za pove}eìlni kabli, poloèni

na kabelski re{etki (regali),
(cirkulacijata na vozduh e slobodna)*
Raspored na Me|usebni Broj na Broj na sistemite, poloèni

eden pokraj drug
kablite (skica) rastojanija pregradi 1 2 3
dZ > 2 cm 1 1,00 0,97 0,96
2 0,97 0,94 0,93
D dm = d 3 0,96 0,93 0,92
D D ≈ 30 cm 6 0,94 0,91 0,90
dZ > 2 cm 1 1,00 0,98 0,96

2 1,00 0,95 0,93
dm = 2d 3 1,00 0,94 0,92
D
D ≈ 30 cm 6 1,00 0,93 0,90
Tabela 5.17 g. Faktor f5 za kabelski sistemi (snopovi),

postaveni na nosa~i ili pricvrsteni na yid, eden nad drug**
Raspored na Me|usebni Broj na kablite, polo-

èni eden pokraj drug
kablite (skica) rastojanija 1 2 3
d
dm dZ > 2 cm
d 0,94 0,91 0,89
dm dm = d
dz d
dZ = 0
dm = 0 0,89 0,86 0,84
Zabele{ki:
* Koga kabelskite sistemi se postaveni na kabelski re{etki (regali)
pri {to trite ednoìlni kabli od snopot se postaveni vo
triagolnik i pritoa dZ > 2 cm a rastojanieto me|u sekoi dva sosedni
snopa iznesuva dm > 4.d i D > 30 cm, toga{ faktorot na korekcija
iznesuva f5 = 1, bez ogled na brojot na sistemite, postaveni na
re{etkite.
** Koga ednoìlnite kabli se poloèni vo ista ramnina, eden nad
drug, pri {to rastojanieto pome|u sekoi dva sosedni kabli iznesuva
dm > 2.d, faktorot na korekcija iznesuva f5 = 1, bez ogled na brojot na
poloènite kabli.
1. Zada~a. Kabel od tipot IPO 13 3x95 6/10 kV e poloèn vo zemja.

Poznati se slednite podatoci: dolìna l = 5 km; podol`na impe-
dancija z = (r+jx) = (0,19+j0,08) Ω/km. Kabelot napojuva distributiven
konzum koj pretstavuva trifazen simetri~en potro{uva~ so
slednite karakteristiki: Un = 10 kV; PP =4 MW; cos ϕP = 0,95.
Kabelot e poloèn vo nominalni uslovi, na dlabo~ina h = 0,7 m vo
zemja so temperatura θ = 20oC i specifi~na toplinska otpornost
ρ = 100 oK·cm/W = 1oK·m/W.
Potrebno e:
a) da se utvrdi dali kabelot }e bide termi~ki preoptovaren;
b) kolkav }e bide padot na napon ∆U (V) i ∆u% kako zagubite na
aktivna mo}nost vo prenosot ∆P (kW) i ∆p%.
R e { e n i e:
Od tabela 5.8 na str 34 ja ot~ituvame tabli~nata vrednost na

trajnata dozvolena struja na kabelot za nominalni uslovi na
polagawe: IT = 255 A. (zemja, Cu 95 mm2).
Strujata na potro{uva~ot IP }e bide:
SP PP
SP = 3 ⋅U P ⋅ I P = 3 ⋅ U n ⋅ I P ⇒ I P = = ;
3 ⋅U n 3 ⋅ U n ⋅ cos ϕ P
4000
IP = = 243,1A. I P < I d (243,1A < 255 A).
3 ⋅10 ⋅ 0,95
a) Zna~i, od termi~ki aspekt, kabelot }e gi zadovoli barawata.
b) Parametrite na rednata granka od zamenskata pi-{ema na
kabelot }e bidat:
R = r ⋅ l = 0,19 ⋅ 5 = 0,85 Ω; X = x ⋅ l = 0, 08 ⋅ 5 = 0, 4 Ω.
Bidej}i ni e poznata aktivnata mo}nost PP = 4 MW na potro-
{uva~ot i negoviot faktor na mo}nost cos ϕP = 0,95, dobivame:
S P = PP / cos ϕ P = 4000 / 0,95 = 4210,53 MVA. SP = (PP + jQP)
Reaktivnata mo}nost na potro{uva~ot QP }e bide:
cos ϕ P = 0,95; sin ϕ P = 0,31225; tgϕ P = 0,32868; QP = S P ⋅ sin ϕ P = 1315 kvar.
Padot na napon vo kabelot }e bide:
PP ⋅ R + QP ⋅ X PP ⋅ R + QP ⋅ X 4000 ⋅ 0,95 + 1315 ⋅ 0, 4
∆U = ≈ = = 433 V ,
U Un 10
ili ∆U = 0, 433 kV.
∆U 0, 433
∆u % = ⋅100 = ⋅100 = 4,33%.
Un 10
2. Zada~a. Da se utvrdi dali istiot kabel }e zadovoli od termi~ki

aspekt ako vo kabelskiot rov, zaedno so nego, se postavi u{te eden
takov kabel, na rastojanie δ = 15 cm od nego.
R e { e n i e:
Sega uslovite na polagawe na kabelot se nenominalni, {to

zna~i deka }e treba da se izvr{i korekcija na strujnoto
optovaruvawe spored fomulata:
I d = f ⋅ IT ; f = f1 ⋅ f 2 ⋅ f 3 .
Faktorite f1 i f2 }e bidat 1 (ρ = ρn = 100oK·cm/W i θ = 20oC).
No poradi prisustvoto na drugiot kabel, faktorot f3 }e treba da go
ot~itame od tabelata 5.14 (str. 37):
f 3 = 0,86; f =1 ⋅1⋅ 0,86 = 0,86.
I d = f ⋅ IT = 0,86 ⋅ 255 = 219 A.
Bidej}i strujata so koja e optovaren kabelot (t.e. strujata na
potro{uva~ot) e:
I = I P = 243,1 A > I d = 219 A,
proizleguva deka kabelot }e bide preotovaren za okolu 11% vo
odnos na dozvolenata trajna struja Id. Toa }e se odrazi na ngoviot
ìvoten vek.
Ako, na primer, kabelot preku celiot den raboti preopto-
varen za iznos 11%, toga{ negovata nadtem,peratura, koja vo
normalni (nominalni) uslovi treba da bide:
∆θ max = θ max − θ a = 65 − 20 = 45o C ,
sega }e bide:
∆θ = ∆θ max ⋅ ( I / I max ) 2 = 45 ⋅1,112 = 55, 4 o C.
Zna~i negovata temperatura }e bide:
θ = θ a + ∆θ = 20 + 55, 4 = 75, 4 o C.
Taa e pogolema od dozvolenata za 75,4 – 65 = 10,4oC. Zna~i kabelot
zabrzano }e staree, so pribli`no trikratna brzina, taka {to sekoj
den }e ostaruva za 3 dena. Na toj na~in negoviot ìvoten vek }e se
namali za okolu 3 pati.
3. Zada~a. Kolkava e trajno dozvolenata struja Id na kabelot razgle-

duvan vo prethodnata zada~a 2 vo zimski uslovi, koga temperaturata
na zemjata iznesuva θ = 5oC.
R e { e n i e:
Sega e f1 = 1; f2 = 1 (tabela 5.13 na str. 37) i f3 = 0,86. Zna~i

povtorno e f = 0,86, t.e. Id = f·IT = 0,86·255 = 219 A.
4. Zada~a. Dali istiot kabel od zada~ata br. 1, postaven vo

nominalni uslovi na polagawe (h = 0,7 m; θ = 20oC ρ = 100 oK·cm/W =
1oK·m/W), }e zadovoli od termi~ki aspekt ako se raboti za
napojuvawe na industriski potro{uva~ koj preku celiot den }e
raboti so konstanten tovar PP = 3 MW, cos ϕP = 0,8 UP = Un = 10 kV.
R e { e n i e:
Koga kabelot napojuva industriski konzum, toga{ dozvole-

noto strujno optovaruvawe }e bide za 25% pomalo od normiranata
vrednost IT, ot~itana od tabelata 5.8 (str. 34). Sega, zna~i, }e imame:
I d = 0.75 ⋅ IT = 0, 75 ⋅ 255 = 191 A.
Strujata IP na potro{uva~ot vo ovoj slu~aj }e bide:
SP PP 3000
IP = = = = 216 A.
3 ⋅U n 3 ⋅U n ⋅ cos ϕ P 3 ⋅10 ⋅ 0,8
Bidej}i IP > Id (216 A > 191 A), zna~i kabelot }e bide termi~-
ki preotovaren.
Za doma. Interesno e da se utvrdi koja e maksimalnata aktivna

mo}nost na potro{uva~ot (pri ist faktor na mo}nost cosϕP = 0,8) za
koja kabelot }e bide optovaren to~no so trajno dozvolenata struja
za ovoj slu~aj. Re{enie: PP = 2.647 kW.
5.5. DOZVOLENO STRUJNO OPTOVARUVAWE

NA KABEL VO INTERMITIRAN POGON
5.5.1. Vremenski tek na temperaturata na kabelot

Da go razgledame procesot na zagrevawe/ladewe na ener-
getskite kabli vo nestacionaren reìm koga tie rabotat so
promenlivo optovaruvawe. So θ }e ja ozna~ime temperaturata na
kabelot vo proizvolen moment t (t > 0) a so θa }e ja ozna~ime
ambientntata temperatura na okolinata (mediumot) vo koj e
postaven kabelot. Neka temperaturata na kabelot vo momentot t = 0
iznesuva θ0 i neka so I go ozna~ime strujnoto otpovaruvawe na
kabelot vo periodot t > 0. Vo op{t slu~aj promenata na
temperaturata θ so vremeto }e se odviva po sledniot zakon [5]:
θ (t ) = θ a + (θ ∞ − θ a ) ⋅ (1 − e − t /τ ) + (θ 0 − θ a ) ⋅ e − t /τ (5.13)
Vo relacijata (5.13) so θ ∞ e ozna~ena kone~nata temperatura koja
kabelot }e ja postigne posle teoriski beskone~no vreme, dodeka so
τ e ozna~ena vremenskata konstanta na zagrevawe na kabelot.
Razlikata θ − θ0 pome|u temperaturite na kabelot i na okol-
nata sredina se narekuva nadtemperatura na kabelot:
∆ θ = θ − θ0 (5.14)
Sega relacijata (5.13) moème da ja napi{eme i na sledniot na~in:
∆θ (t ) = ∆θ ∞ ⋅ (1 − e −t /τ ) + ∆θ 0 ⋅ e − t /τ (5.15)
Sl.5.3. Zavisnost na vremenskata konstanta τ

od presekot S na kabelot
Vremenskata konstanta na zagrevawe na kabelot τ zavisi od

materijalot od koj se izraboteni sprovodnicite, nivniot presek, i
uslovite na ladewe (t.e. konstrukcijata na kabelot). Orientaci-
onata vrednost na konstantata τ za NN i SN kabli, so nominalen
napon do 10 kV, moàt da se ot~itaat od dijagramot, prikaàn na
sl.5.3.
Kabel poloèn vo sredina ~ija temperatura iznesuva θa i dolgo
vreme strujno neoptovaren, ja prima temperaturata na okolinata,
taka {to θ(0)= θ0 = θa. Ako kabelot go optovarime so struja I koja
ima konstantna efektivna vrednost, toga{ vo kabelot }e zapo~ne
da se osloboduva toplina i negovata temperatura θ (ili poto~no
re~eno temperaturata na sprovodnicite od kabelot), postepeno }e
po~ne da raste. Vo toj slu~aj relacijata (5.13) se transformira vo
relacijata (5.16) i porastot na temperaturata na kabelot }e se
odviva po sledniot zakon:
θ (t ) = θ a + (θ ∞ − θ a ) ⋅ (1 − e− t /τ ) (5.16)
Zavisnosta θ(t) vo ovoj slu~aj e grafi~ki prikaàna na slikata 5.4
θ (t )
θoo
θo
t
O
τ 2τ 3τ
Slika 5.4. Porast na temperaturata na kabel
optovaren so konstantna struja
Analiziraj}i ja relacijata (5.16) i slikata 5.2, moè da se zak-

lu~i deka nadtemperaturata na kabelot vo po~etokot raste najbrzo,
skoro linearno so vremeto, a podocna se posporo i posporo (vidi
tabela 5.18), taka {to teoriski gledano, duri posle beskrajno dolgo
vreme (a prakti~no samo posle 3 do 4 vremenski konstanti na zagre-
vawe τ), taa }e ja dostigne svojata kone~na vrednost ∆ θ ∞ = θ ∞ − θa.
Zavisnosta ∆ θ = ∆ θ (t) vo tabelarna forma e dadena vo tabe-
lata 5.18.
Tabela 5.18. Vremenska zavisnost na nadtemperaturata ∆θ(t)
na kabel optovaren so konstantna struja
t/τ 0,0 0,5 1,0 1,5 2,0 2,5 3,0 4,0

∆θ /∆θ ∞ 0,000 0,393 0,632 0,777 0,865 0,918 0,950 0,982
Od tabelata 5.18 moème da zaklu~ime deka posle istekot na

vremeto t = 3.τ nadtemperaturata na kabelot ∆θ }e dostigne 95% od
svojat kone~na vrednost. Vo toj moment nie }e moème da smetame
deka procesot na zagrevaweto na kabelot prakti~no zavr{il (se
stacioniral) i deka temperaturata na kabelot θ ja dostignala
svojata stacionarna vrednost θ∞ .
Od izrazot (5.6) moème da zaklu~ime deka nadtemperaturata
∆θ∞ {to }e ja dobie kabelot vo stacionaren reìm na rabota e pro-
porcionalna na kvadratot na strujata I so koja e optovaren kabe-
lot, t.e. :
∆θ∞ = K . I 2 . (5.17)
Vrednosta na konstantata na proporcionalnost K od (5.17) za
eden kabel najlesno moè da se opredeli so pomo{ na negovata
trajno dozvolena struja Imax, ot~itana od tabelite 5.2 . . . 5.9, so koja vo
uslovite na polagawe na kabelot, opi{ani vo to~kite 5.2 i 5.3, se
postignuva maksimalnata dozvolena nadtemperatura ∆θmax = θmax − θ0 ,
bidej}i, soglasno (5.17), vaì:
∆θ max = K ⋅ I max
2
. (5.18)
Od poslednata ravenka dobivame:
K = ∆θ max / I max
2
. (5.19)
Zamenuvaj}i ja vrednosta za K od relacijata (5.19) vo relacijata
(5.17), se dobiva:
∆θ ∞ = ∆θ max ⋅ ( I / I max )2 . (5.20)
Primer br. 5.1. Pojasen kabel tip IPO 13 3x150 6/10 kV e poloèn vo
zemja na dlabo~ina 70 cm. Temperaturata na zemjata na taa dlabo-
~ina iznesuva 20oC. Kabelot bil dolgo vreme neoptovaren taka {to
negovata po~etna temperatura istotaka iznesuva θ0=20oC. Vremen-
skata konstanta na zagrevawe na kabelot iznesuva τ = 20 min.
Da se presmeta:
a) Kolkava }e bide stacionarnata temperatura na kabelot θ∞ ako
trajno go optovarime so struja I = 250 A;
b) Kolkava }e bide temperaturata θ30 na kabelot posle t = 30 min,
smetano od momentot koga e toj strujno optovaren.
Re{enie:
a) Presmetka na stacionarnata temperatura θ∞ .

Maksimalnata dozvolena temperatura vo traen pogon na 10 kV
pojasni kabli so izolacija IP, spored tabelata 5.1 iznesuva θmax =
65oS. Od tabelata 5.8 ja ot~ituvame trajno dozvolenata struja na
kabelot Imax so koja, vo uslovi koga temperaturata na ambientot
(tloto) iznesuva θa = 20oC, se postignuva temperaturata na kabelot
da ja dostigne svojata maksimalno dozvolena vrednost θmax. Spored
toa, dobivame:
Imax = 325 A - ot~itano od tabelata 5.8
θmax = 65oC – ot~itano od tabelata 5.1
∆θmax =θmax − θ a = 65 − 20 = 45oC.
So pomo{ na (5.18) }e ja dobieme nadtemperaturata ∆θ na
kabelot vo traen pogon koga e toj optovaren so strujata I = 250 A:
∆θ∞ = ∆θmax.(I / Imax)2
∆θ∞ = 45 . (250/325)2 = 26,6 oC.
Spored toa, stacionarnata temperatura na kabelot θ∞ vo
razgleduvaniot reìm }e bide:
∆θ∞ = θa + ∆θ∞ = 20 + 26,6 = 46,6oC.
b) Presmetka na stacionarnata temperatura θ30 .

Temperaturata {to }e ja postigne kabelot posle 30 minuti, }e
ja presmetame so pomo{ na relacijata (5.13):
θ30 = θ 0 + (θ ∞ − θ 0 ) ⋅ (1 − e− 30 / 20 ) = 20 + (46, 6 − 20) ⋅ (1 − e −1,5 ) = 40, 7°C .
Primer br. 5.2. Se posmatra istiot kabel od prethodniot primer.

Temperaturata na ambientot iznesuva θ = 20oC. Kabelot dolgo vreme
ne bil strujno optovaren, taka {to moè da se smeta deka negovata
temperatura istotaka iznesuva θ0 = θa = 20 oC.
Vo momentot t = 0 kabelot se optovaruva so konstantna struja I
= 400 A. Posle kolku vreme temperaturata na kabelot }e ja dostigne
svojata maksimalno dozvolena vrednost θmax = 65oC ?
Re{enie:
Najnapred, so pomo{ na relacijata (5.18) }e ja opredelime

stacionarnata vrednost na nadtemperaturata na kabelot ∆ θ ∞ vo
traen pogon:
∆θ ∞ = ∆θ max ⋅ ( I / I max ) 2 = 45 ⋅ (400 / 325) 2 = 68,2°C ,
od kade se dobiva i stacionarnata temperatura na kabelot:

θ ∞ = θa + ∆ θ ∞ = 20 + 68,2 = 88,2 oC .
Vremeto t posle koe temperaturata na kabelot }e ja dostigne

vrednosta 65oC }e go dobieme so pomo{ na relacijata (5.13)
65 = 20 + (88,2−20) ⋅ (1−e −t / τ )
e −t / τ = 1 − (65−20) /(88,2−20) = 1,078 ⋅ τ
t = τ ⋅ ln(1 / 0,34) =1,078 ⋅ τ ⇒ t = 21,6 min .
5.5.2. Dozvoleno preoptovaruvawe na kabelot

pri intermitiran pogon
Od prethodniot primer moème da zaklu~ime deka eden kabel
moè da raboti izvesno kratko vreme i so struja koja e pogolema od
trajno dozvolenoto strujno optovaruvawe, bez da se nadmine propi-
{anata maksimalna dozvolena temperatura na kabelot ∆θmax.
Da go posmatrame sega slu~ajot koga kabelot izvesno vreme tk
raboti preoptovaren, so konstantna struja I koja e pogolema od mak-
simalnata trajna dozvolena struja Imax , posle koe nastapuva period
vo koj strujnoto optovaruvawe na kabelot I ne ja nadminuva dozvole-
nata vrednost Imax . Se postavuva pra{aweto, kolkav smee da bide
faktorot na preoptovaruvawe na kabelot ck = I/Imax vo periodot koga
e toj preoptovaren, taka {to temperaturata na kabelot nema da ja
nadmine maksimalnata dozvolena temperatura θmax .
Vrz osnova na relacijata (5.15) moème da pi{uvame:
∆θ (tk ) = ∆θ ∞ ⋅ (1 − e − tk / τ ) (5.21)
So zamena na (5.20) vo (5.21) se dobiva:
Slika 5.5. Zavisnost na faktorot ck od odnosot tk/τ
∆θ (t k ) = ∆θ max ⋅ ( I / I max ) 2 ⋅ (1− e −t k / τ ). (5.22)

Potoa, od uslovot:
t = tk ⇒ ∆ θ (tk) = ∆θmax (5.23)
dobivame:
( I / I max )2 ⋅ (1 − e − tk /τ ) = 1, (5.24)
od kade se dobiva baraniot faktor na preoptovaruvawe ck (sl. 5.5):
I 1
ck = = . (5.25)
I max 1− e −t k / τ
5.6. DOZVOLENI STRUI NA KUSI VRSKI

Struite {to te~at niz kablite vo reìmot na kusa vrska mo-
àt da bidat i po nekolku desetini pati pogolemi od nivnite
trajno dozvoleni strui. Golemata struja na kusata vrska i za sosema
kratko vreme }e predizvika naglo povi{uvawe na temperaturata na
sprovodnicite {to moè da predizvika hemisko razgraduvawe na
izolacijata i nejzino o{tetuvawe ili vlo{uvawe (pa duri i
gubewe) na nejzinite izolacioni i mehani~ki osobini. Toa pona-
tamu moè da dovede do pojava na defekti na kabelot, t.e. do proboj
na izolacijata, prekin vo elektrosnabduvaweto i drugi direktni
ili indirektni {teti i vo mreàta no i kaj samite potro{uva~i.
Temperaturata {to kratkovremeno moè da se dozvoli na
sprovodnicite, bez toa da ima primetni {tetni posledici po
samata izolacija, obi~no ja opredeluvaat samite proizvoditeli na
kablite, ili pak taa e ograni~ena so opredeleni standardi i
propisi. So ogled na kratkotrajnosta na reìmot na kusata vrska,
maksimalnata temperatura {to se dozvoluva vo reìmot na kusata
vrska e sekoga{ zna~itelno pogolema od trajno dozvolenata
temperatura na kabelot {to se dopu{ta vo normalniot pogon.
Spored proizvoditelite, (na primer ELKA−Zagreb i FK−Jagodina),
dozvolenite temperaturi na sprovodnicite vo reìmot na kusa
vrska se dadeni vo tabelite 5.1 i 5.18. Ovie temperaturi ne smeat da
bidat nadminati vo reìmot na kusata vrska, t.e. strujata na kusata
vrska niz kabelot mora da se prekine pred temperaturata na
sprovodnicite da ja dostigne svojata maksimalna dozvolena
vrednost.
Od dosega kaànoto proizleguva deka dozvolenata struja na
kusata vrska vo kabelot }e zavisi od pove}e faktori i toa:
− od maksimalnata dozvolena temperatura {to sprovodnicite
moàt da ja dostignat vo reìmot na kusata vrska;
− od temperaturata na sprovodnicite pred nastanuvaweto na
kusata vrska;
− od vremetraeweto na strujata na kusata vrska;
− od presekot A i materijalot od koj se izraboteni sprovodni-
cite.
5.6.1. Dozvoleni strui na kusa vrska koga strujata ima

konstanten intenzitet
Za zagrevaweto na kabelot vo reìmot na kusata vrska }e bide
merodavna goleminata na takanare~eniot toplinski impuls {to se
osloboduva za vreme na traeweto na kusata vrska T:
T
Ak = ∫ ik2 (t ) ⋅ dt . (5.26)
0
Koga strujata na kusata vrska se menuva po prostoperiodi~en

zakon i ima konstantna efektivna vrednost, toga{ za presmetuvawe
na toplinskiot impuls Ak }e bide dovolno da se znaat efektivnata
vrednost na strujata na kusata vrska Ik i nejzinoto vremetraewe T ,
t.e, toga{ }e bide:
T
Ak = ∫ ik2 (t ) ⋅ dt = I k2 ⋅T . (5.27)
0
Skoro site proizvoditeli na kabli za svoite proizvodi davaat

nomogrami od koi na sosema ednostaven na~in moè da se ot~ita,
zavisno od goleminata na strujata Ik , dozvolenoto vremetraewe na
strujata na kusa vrska niz kabelot. Nekoi takvi nomogrami se pri-
kaàni na slikite 5.6 i 5.7.
Za opredeluvawe na dozvoleniot toplinski impuls {to moè
da go primi kabelot vo reìmot na kusata vrska, ~esto pati se
koristi i poimot "kratkovremena dozvolena gustina na strujata" jk.
Gustinata jk obi~no se izrazuva vo (A/mm2) i pretstavuva takva
gustina na strujata {to kabelot }e ja izdrì vo tekot na edna
sekunda bez da dojde do negovo pregrevawe i o{tetuvawe. Za
ilustracija }e ni posluàt podatocite za kratkovremenata
dozvolena gustina jk za razni vrsti kabli i za razni vremiwa na
traewe na kusata vrska, spored proizvoditelot ELKA-Zagreb,
prikaàni vo tabelata 5.19.
Dijagramite od slikite 5.6 i 5.7 kako i podatocite od tabelata
5.19 se odnesuvaat na najnepovolniot slu~aj, koga po~etnata
temperatura na kabelot e ednakva na maksimalnata dozvolena
temperatura na kabelot vo traen pogon, opredelena spored tabelata
5.1.
Dokolku pred nastanuvaweto na kusata vrska kabelot ne bil
nominalno optovaren, toga{ moè da se dozvoli i pogolema struja
Ik odnosno nejzino podolgo vremetraewe vo odnos na soodvetnite
vrednosti, opredeleni spored slikite 5.6 i 5.7, odnosno tabelata
5.19. Vo taa smisla, za ovie korekcii moè da se koristat
dijagramite, prikaàni na slikite 5.8.
Tabela 5.19. Dozvoleni temperaturi i dozvoleni kratkovremeni

gustini na strujata na kusa vrska za razni tipovi kabli,
proizvod na ELKA-Zagreb.
Tip Po~etna Dozvolena Dozvolena gustina na strujata jk (A/mm2)

na temper. na temper. na za razi vremetraewa na kusata vrska
izolacijata izolac. θp izolac. θk 0,1 0,2 0,5 1,0 2,0 5,0
PVC 70 160 364 257 163 115 81 52

PE 70 150 345 244 154 110 77 49
XPE 90 250 454 321 203 144 101 64
EpDM 90 250 454 321 203 144 101 64
IP, 6 kV−pojasni 80 180 376 266 168 199 84 53
IP, 10 kV−pojasni 65 165 385 272 172 122 86 54
IP−triolovni, 20 kV 65 155 367 260 164 116 82 52
IP, H−kabli 35 kV 60 140 351 248 157 111 79 50
PVC 70 160 236 167 105 74,5 52,7 33,3

PE 70 150 224 158 100 70,7 50 31,6
XPE 90 250 293 207 131 92,5 65,4 41,4
EpDM 90 250 293 207 131 92,5 65,4 41,4
IP, 6 kV−pojasni 80 180 243 172 109 76,8 54,3 34,3
IP, 10 kV−pojasni 65 165 248 176 111 78,5 55,5 35
IP− triolovni, 20 kV 65 155 237 168 106 75 53 33,5
IP, H−kabli 35 kV 60 140 227 160 101 71,7 50,7 32
Slika 5.6. Dozvoleni vremetraewa Slika 5.7. Dozvoleni vremetraewa

na strujata na kusata vrska za kabli 1-3 kV, na strujata na kusata vrska za kabli 6-10 kV,
proizvod na fabrika za kabli – Jagodina proizvod na fabrika za kabli – Jagodina
Tabela 5.19. Dozvoleni temperaturi i dozvoleni kratkovremeni

gustini na strujata na kusa vrska za razni tipovi kabli,
proizvod na ELKA-Zagreb.
Tip Po~etna Dozvolena Dozvolena gustina na strujata jk (A/mm2)

na temper. na temper. na za razi vremetraewa na kusata vrska
izolacijata izolac. θp izolac. θk 0,1 0,2 0,5 1,0 2,0 5,0
PVC 70 160 364 257 163 115 81 52
PE 70 150 345 244 154 110 77 49
XPE 90 250 454 321 203 144 101 64
EpDM 90 250 454 321 203 144 101 64
IP, 6 kV−pojasni 80 180 376 266 168 199 84 53
IP, 10 kV−pojasni 65 165 385 272 172 122 86 54
IP−triolovni, 20 kV 65 155 367 260 164 116 82 52
IP, H−kabli 35 kV 60 140 351 248 157 111 79 50
PVC 70 160 236 167 105 74,5 52,7 33,3
PE 70 150 224 158 100 70,7 50 31,6
XPE 90 250 293 207 131 92,5 65,4 41,4
EpDM 90 250 293 207 131 92,5 65,4 41,4
IP, 6 kV−pojasni 80 180 243 172 109 76,8 54,3 34,3
IP, 10 kV−pojasni 65 165 248 176 111 78,5 55,5 35
IP− triolovni, 20 kV 65 155 237 168 106 75 53 33,5
IP, H−kabli 35 kV 60 140 227 160 101 71,7 50,7 32
Slika 5.8. Dozvoleni ednosekundni gustini na strujata na k. vrska vo

zavisnost od temperaturata na kabelot θ 1 pred nastanuvaweto na k.v. i
vo zavisnost od max dozvolena temperatura θ k vo reìmot na k. vrska
5.6.2. Dozvoleni strui na kusa vrska koga strujata

ima promenliva efektivna vrednost
Struja na kusa vrska }e ima konstantna efektivna vrednost
toga{ koga impedancijata na delot od mreàta pome|u
izvorot/izvorite (sinhronite generatori) i mestoto na kusata
vrska e zna~itelno pogolema od vnatre{nata impedancija na samiot
izvor. Me|utoa, koga stanuva zbor za kusa vrska nastanata vo
neposredna blizina na sinhron generator (ili op{to, sinhrona
ma{ina), toga{ strujata na kusata vrska }e ima sloèn oblik (sl.
5.9), koj uprosteno moè da se opi{e so sledniot analiti~ki izraz:
ik (t ) = 2 ⋅ I k (t ) ⋅ cosωt − I a (t ) , (5.28)
ili:
ik (t ) = 2 ⋅ [ ( I k" − I k' ) ⋅ e −t / T "d + ( I k' − I k ) ⋅ e −t / T 'd + I k ] ⋅ cos ω t −
(5.29)
− 2 ⋅ I k" ⋅ e − t / Ta
ik(t)
Iu
Slika 5.9. Oblik na strujata na kusa vrska

nastanata vo neposredna blizina na izvor
Zna~i, strujata na kusa vrska vo op{t slu~aj se sostoi od dva ~lena

t.e. komponenti: periodi~na (naizmeni~na) komponenta, koja se
menuva so kru`na frekvencija ω i koja ima vremenski promenliva
(opa|a~ka) efektivna vrednost Ik(t) i aperiodi~na (ednonaso~na)
komponenta Ia(t) ,koja se pridu{uva vo tekot na vremeto po ekspo-
nencijalen zakon.
Vremenskite konstanti Td′′ i Td′ koi figuriraat vo (5.2) se
takanare~enite subtranzientna i tranzientna vremenska kons-
tanta. Prvata ima red na golemina od 0,03 - 0,05 sekundi, dodeka
vtorata e zna~itelno pogolema i se dviì vo granicite od 1 − 1,5
sekundi. Vremenskata konstanta Ta so koja se pridu{uva aperio-
di~nata komponenta na strujata na kusata vrska e od redot na
golemina 0,05 − 0,1 s.
Se pokaùva [?] deka toplinskiot impuls Ak na strujata na
kusata vrska i vo ovoj slu~aj moè da se presmeta, no toa }e bide
sega mnogu posloèno:
z
T
2
Ak = ik ( t ) ⋅ dt =
0
2 − 2 T / T "d 2 − 2 T / T 'd
= ( Td" / 2 ) ⋅ ( I k" − I k' ) (1 − e ) + ( Td' / 2 ) ⋅ ( I k' − I k ) ⋅ (1 − e ) + (5.30)
2 − 2 T / Ta 2 − T / T "d
+ Ta ⋅ ( I k" ) ⋅ (1 − e ) + T ⋅ Ik + 2 Td" ⋅ I k ⋅ ( I k" − I k' ) ⋅ (1 − e ) +
− T / T 'd − T / Td
+ 2 Td' ⋅ I k ⋅ ( I k' − I k ) ⋅ (1 − e ) + + 2 Td ⋅ ( I k" − I k' ) ⋅ ( I k' − I k ) ⋅ (1 − e ) .
Pokraj vremenskite konstanti Td′′ , Td′ i Ta, vo izrazite (5.26) i

(5.27) figuriraat u{te i slednite veli~ini:
I k′′ − subtranzientna (po~etna) struja na kusata vrska;
I k′ − tranzientna (preodna) struja na kusata vrska;
Ik − trajna struja na kusata vrska;
Td = ( Td′′ . Td′ ) / ( Td′′ + Td′ )
Izrazot (5.30) e prili~no sloèn i sosema nepodesen za prak-

ti~na primena. Zatoa, namesto ovoj izraz, toplinskiot impuls Ak
naj~esto se presmetuva na mnogu poednostaven na~in, so pomo{ na
takanare~eniot termi~ki ekvivalent na strujata na kusata vrska
Ike, koj moè da se presmeta so pomo{ na izrazot (5.31), na mnogu
poednostaven na~in:
I ke = I k" ⋅ m + n . (5.31)
So parametarot m koj figurira vo izrazot (5.31) se opfa}a

prisustvoto na aperiodi~nata komponenta na strujata na kusata
vrska Ia(t). Toj zavisi od vremetraeweto na kusata vrska T i od t.n.
udaren koeficient na strujata na kusa vrska ku. Udarniot koefici-
ent ku pretstavuva odnos pome|u maksimalnata momentna vrednost
na strujata na kusata vrska (koja u{te se narekuva i udarna struja na
kusata vrska Iu) i temenata vrednost na nejzinata naizmeni~na kom-
ponenta 2 ⋅ I k′′ , t.e:
Iu ik (t )t = 0,01 s
ku = = (5.32)
2 ⋅ I k′′ 2 ⋅ I k′′
Parametarot m zavisi od vremetraeweto na kusata vrska T i od
goleminata na udarniot koeficient ku. Taa zavisnost e prikaàna
na dijagramot od slika (5.10).
So parametarot n vo (5.31) se opfa}a vlijanieto na periodi~-
nata (naizmeni~nata) komponenta na strujata na kusata vrska. Toj
zavisi od odnosot I k′′ / I k na subtranzientnata i trajnata struja na
kusata vrska i negovata vrednost moè da se ot~ita od dijagramot
prikaàn na slikata (5.11).
Slika 5.10. Zavisnost na parametarot m od goleminata na

udarniot koeficient ku i od vremetraeweto na kusata vrska T.
Slika 5.11. Zavisnost na parametarot n od odnosot

I k′′ / I k i od vremetraeweto T na strujata na kusata vrska.

Dozvoleno Ctrujno Optovaruvawe Na Energetckite Kabli: Glava V: "

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Dozvoleno Ctrujno Optovaruvawe Na Energetckite Kabli: Glava V: "

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

Glava V: " Dozvoleno strujno optovaruvawe na energetskite kabli" 1

5. DOZVOLENO CTRUJNO OPTOVARUVAWE

nekolkukratno pogolema ja~ina vo odnos na poleto {to se ima vo

5.1. MAKSIMALNI DOZVOLENI TEMPERA-

Tabela 5.1 Maksimalni dozvoleni temperaturi

5.2. EKVIVALENTNA TOPLINSKA [EMA NA

1 Otsega natamu, koga }e zboruvame za temperatura na kabelot, }e

Izolacija Sloevi me|u metal. Sloevi nad Sredina (medium)

Slika 5.1 Ekvivalentna toplinska {ema na kabel

Vo slikata 5.1 se vovedeni slednite ozna~uvawa:

So zanemaruvawe na zagubite vo izolacijata, vo metalniot

Vrz osnova na (5.6 a, 5.6 b) i (5.7) mo`e da se dobijat slednite

5.3. DOZVOLENO STRUJNO OPTOVARUVAWE

dovolno precizen na~in, da bidat opfateni prakti~no site

a) Kabli polo`eni vo zemja

6 Dokolku kabelot (kablite) se trajno optovareni so konstantna

b) Kabli polo`eni vo vozduh

Tabela 5.2. Dozvoleno strujno optovaruvawe [A]

Tabela 5.3. Dozvoleno strujno optovaruvawe [A]

Tabela 5.4. Dozvoleno strujno optovaruvawe [A]

25 160 140 135 150 140

25 125 110 105 120 110

Tabela 5.5. Dozvoleno strujno optovaruvawe [A]

25 155 135 120 155 140

25 120 105 95 120 110

Tabela 5.6. Dozvoleno strujno optovaruvawe [A]

Tabela 5.7. Dozvoleno strujno optovaruvawe [A]

Tabela 5.8. Dozvoleno strujno optovaruvawe [A] za kabli so

Nomin. Triìlen kabel Triìlen kabel Tri ednoìlni Tri ednoìlni

Tabela 5.9. Dozvoleno strujno optovaruvawe [A] za kabli

Nomin. Triìlen kabel Triìlen kabel Tri ednoìlni Tri ednoìlni

5.4. VLIJANIE NA OKOLINATA I NA^INOT

5.4.1. Korekcioni faktori za kabli polo`eni vo zemja

Uslovite za ladewe na kabelot polo`en vo zemja vo golema

Tabela 5.10 Specifi~na toplinska otpornost ρ (oC.m/W)

Koga specifi~nata toplinska otpornost na tloto se

Tabela 5.11. Faktor A - zavisnost od presekot na sprovodnicite

[mm2] \ [oC.cm/W] 70 100 120 150 200 250 300

Tabela 5.12. Faktor B - zavisnost od Un i tipot na kabelot

Specif. toplinska otpornost

Voobi~aenata prirodna temperatura na tloto, merodavna za

Tabela 5.13. Zavisnost na faktorot f2 od temperaturata na tloto

Temperatura na tloto (oC) 5 10 15 20 25 30 35

Paralelno polo`enite kabli vo ist rov si deluvaat me|usebe

Tabela 5.14. Vlijanie na sosednite kabli - faktor f3

Broj na kabli vo ist rov 2 3 4 5 6 8 10

5.4.2. Korekcioni faktori za kabli polo`eni

Sli~no kako vo prethodnite slu~ai, koi se odnesuvaa na kab-

Tabela 5.15. Zavisnost na faktorot f4 od temperaturata

Temperatura na vozduhot (oC) 15 20 25 30 35 40 45

Osven temperaturata na okolniot vozduh, na~inot na polaga-

Tabela 5.16 a. Faktor f5 za pove}e`ilni kabli, polo`eni na

Raspored na Me|usebni Broj na kablite, polo`eni eden pokraj drug

Tabela 5.16 b. Faktor f5 za pove}e`ilni kabli, polo`eni

Raspored na Me|usebni Broj na Broj na kablite, polo`eni eden kraj drug

dZ > 2 cm 1 0,95 0,90 0,88 0,85 0,84

Tabela 5.16 v. Faktor f5 za pove}e`ilni kabli, polo`eni

Raspored na Me|usebni Broj na Broj na kablite, polo`eni eden pokraj drug

dz > 2 cm 1 1,00 0,98 0,96 0,93 0,92

dz = 0 1 0,95 0,84 0,80 0,75 0,73

Tabela 5.16 g. Faktor f5 za pove}e`ilni kabli, postaveni

Raspored na Me|usebni Broj na kablite, polo`eni eden pokraj drug

* dZ = rastojanie od yidot do kabelot;