OSNOVE ELEKTRO PRETALJEVANJA POD LINDRO

1. OSNOVE ELEKTROPRETALJEVANJA POD LINDRO

Elektro pretaljevanje pod lindro je postopek pretaljevanja porabne elektrode z
uporabo raztaljene lindre, ki je greta preko elektrine upornosti. Potrebna toplota
je ustvarjena z elektrinim tokom, ki tee med elektrodo in podlono ploo. Na
podlono ploo je nameen kristalizator, ki je prav tako, kot podlona ploa,
vodno hlajen. Kopel lindre deluje kot upornik v tokokrogu. Ko se temperatura
raztaljene lindre dvigne nad likvidus temperaturo kovine, se spodnji konec
elektrode raztali in tvori tanko plast kovinske taline. Le ta se zbira v kapljice in se
po doseeni kritini velikosti odlepi od povrine elektrode, ter pade skozi tekoo
lindro v koren nastajajoega ingota. Raztaljena kovina se v stiku z raztaljeno
lindro rafinira. Sedaj nastopi e eden pomemben proces pri izdelavi EP ingota,
to je strjevanje ingota. Kontrolirano strjevanje raztaljene kovine s pomojo
ohlajanja preko podlone ploe in kristalizatorja omogoa doseganje strukture
ingota, ki zagotavlja bolje lastnosti, kot jih imajo konvencionalno izdelane
kovine.

Slika 1: Shematski prikaz EP naprave

2. ZNAILNOSTI EP NAPRAV V METALU RAVNE

V Metalu Ravne imamo tri EP pei. Prva naprava ( EP-I) je bila
postavljena leta 1972. Postavila jo je firma E.O. PatonElectricWelding
Institute (PEWI), drugo, (EP-2) je leta 1982 postavila firma Inteco. Prav
tako je leta 2012 tretjo napravo (EP-3) postavila ista firma.
Osnovne znailnosti naih EP pei:
-

Pe EP I uporablja za pretaljevanje drsni kristalizator, ki se po

napolnitvi pomika navzgor. Vedno pretaljujemo eno elektrodo v en
ingot. Pretaljevanje se vri na zraku.
Pe EP II lahko uporablja ve elektrod za pretaljevanje v en ingot. Tudi
tu imamo drsni kristalizator, ki je pritrjen na podest. Ingot raste z
odmikanjem podlone ploe. Pretaljevanje se vri na zraku.
Pe EP III ima dve pretaljevalni mesti. Centralno in stabilno
pretaljevalno mesto. Na centralnem pretaljevalnem mestu pretaljujemo
s pomojo drsnih kristalizatorjev. Prav tako lahko izvajamo menjavo
porabnih elektrod in jih lahko ve pretalimo v en ingot. Na stabilnem

pretaljevalnem mestu uporabljamo stabilne kristalizatorje, v katere

pretaljujemo po eno elektrodo v ingot. Med pretaljevanjem se elektroda
pomika navzdol.

3. EP INGOTI
V obratu EP Jeklarne izdelujemo ingote razlinih dimenzij in mas. Razpon
preseka ingota je od 0,07m2 do 1,54m2 in razpon te med 800 in 50000 kg. Po
preseku se najmanji in najveji ingot razlikujeta za 22 krat, po tei pa celo za
62,5 krat.

EP ELEKTRODE
Masa ingota (kg)
Skupa
j

Glava

Noga

Jedro

D1
(m
m)

JO34

1780

110

40

1630

330

260

320

2800

180

JO35L

2400

110

40

2250

350

260

340

3430

190

JO50L

5700

330

60

5310

500

405

485

3525

255

JO53L

6700

480

60

6160

550

450

530

3625

225

JO60

5750

600

150

5000

615

540

600

2500

180

JO85L

15500

1400

350

13750

875

780

855

3235

225

Ozna
ka

D2
(m
m)

D3
(mm
)

h1
(mm)

h2
(mm)

Tabela 1: Oznake in dimenzije EP ingotov, vrsta uporabnih elektrod, ter EP pe,

na kateri se posamezen ingot lahko izdela

4. VRSTE IN PRIPRAVA ELEKTROD

Za elektrode, ki jih pretaljujemo lahko uporabljamo razline vrste elektrod.
- elektrode lite v kokile

- elektrode lite v pesek

- valjane elektrode
- kovane elektrode
V Metalu v glavnem uporabljamo elektrode lite v kokile, ker so najceneje.
Tu je zadosti, da odreemo glavo elektrode, ki je onesnaena z ostanki
lunkerita in livnega praka, ter nogo ingota, ki je onesnaen z ostanki
amota in neisto na dnu kokile. Samo telo ingota peskamo ali pa rono
oistimo z etkanjem.
5. VARJENJE ELEKTROD NA PORABNI DEL PINA

Med EP pretaljevanjem skozi elektrodo tee elektrini tok. Zaradi vejega

izkoristka elektrode in enotnega vpenjanja v eljusti, preko katerih dovajamo
elektrini tok, elektrode privarimo na pine. Vsak pin je sestavljen iz porabnega in
neporabnega dela. Neporabni del pina je iz materiala PK11EX (W.NR. 1.4301),
porabni del pa iz materiala CK10 (W.NR. 1.0301). Elektrode varimo na porabni del
pina, saj z tem zagotavljamo daljo ivljenjsko dobo pina. Porezane fileje elektrod
navarimo na porabni del pina.
Varjenje elektrod vrimo na varilni mizi po postopku MAG. Pred varjenjem je
potrebno postaviti sredinico pina v sredinico elektrode. Sredinici morata biti
vzporedni, kar zagotavlja dober stik na zaetku pretaljevanja in izboljuje
centriranje elektrode v predgrevne pei in kristalizatorje, ter posledino
zmanjuje monost pojava obloka elektroda kristalizator.
Varjenje se izvaja z aparatom VARSTROJ PPN 4000.

6. Varjenje po postopku MAG

MAG ( M-metal, A- active, G gass) pomeni,da je elektroda neoplaena, plin za

zaito je aktivni CO2 ali meanica Ar in CO2.
Oprema za varjenje po MAG postopku:
-

Vir enosmernega ali pulznega toka

Krmilna omarica za nastavitev varilnih parametrov
Zaitni plin je CO2 ali pa meanica plinov(ne reagira s staljenim
materialom)
Elektroda je gola varilna ica(navita na kolutu)
Podajna naprava
Varilna pitola
Gibljiva cev, skozi katero gre zaitni plin, elektroda in vodniki za varilni
in krmilni tok

Elektroda je prikljuena na varilni tok v kontaktni obi, ki je na koncu pitole, zato

je prosta dolina elektrode zelo kratka. To omogoa vejo gostoto varilnega toka
in s tem hitreje taljenje elektrode. oba, skozi katero izteka zaitni plin je iz
bakra in vodno hlajena.

Slika 2: Shematski prikaz MIG-MAG varilnega aparata

7. Primer varjenja elektrode kvalitete OTV (W.NR. 1.2356)

Kemijska sestava elektrode OTV:

C
0,65

S
0,010

Si
0,25

Cr
3.00

Ni
0,25

V
0,12

Cu
0,25

Mn
0,60

Mo
0,50

P
0,025

Cu
0,30

Mn
0,35

Mo
0,08

P
0,030

Kemijska sestava porabnega dela pina CK10:

C
0,10

S
0,035

Si
0,25

Cr
0,30

Ni
0,30

V
0,08

Slika 3: EP elektroda

7.1Platiranje elektrode:

V prvi fazi je potrebno platiranje elektrode - to je navarjanje vmesne stine

povrine med elektrodo in pinom, da pride do poveanje stine povrine,
zmanjanje napetosti v stini povrini med elektrodo in pinom.

Predlagana tehnologija

Dejanska tehnologija

tevilo plasti platiranje

Debelina platiranja (mm)

D1-zunanji(mm)

464

464

D1-notranji(mm)

330

330

d1-zunanji(mm)

354

354

d1-notranji(mm)

340

340

Kvaliteta varilne ice

Bohler A7-MC

MIG 18/8/6/Si

Premer ice(mm)

1,2

1,2

Tok(A)

260-290

260

Napetost(V)

24,8-27,0

25

Pomik ice(m/min)

16

8,5

Hitrost varjenja(cm/min)

28

Varilni plin

82%Ar, 18%CO2

Koliina plina(l/min)

Cronigon(97,5%Ar,
2,5%CO2)
17

Predgretje elektrode(C)

380-480

450

23

7.2 Varjenje elektrode

Debelina zvara- a(mm)

19

20

Premer varjenja(mm)

370

370

Kvaliteta varilne ice

Bohler A7-MC

MIG 18/8/6/Si

Premer ice(mm)

1,2

1,2

Tok(A)

225-250

260

Napetost(V)

23,0-24,6

25

Pomik ice(m/min)

11

8,5

Hitrost varjenja(cm/min)

29

Varilni plin

Cronigon(97,5%Ar,
2,5%CO2)

82%Ar, 18%CO2

Koliina plina(l/min)

17

23

Predgretje elektrode(C)

120-300

300

Kot varjenja()

ca.70

Ca.70

tevilo plasti varjenja

tevilo varkov

15

11

Izoliranje zvara(kaol)

da

da

UniverzavLjubljani
Oddelek za
materiale
in metalurgijo
Naravoslovnotehnika
fakulteta

Akereva12
1000Ljubljana
telefon:014704608
faks:014704560
p.p.312

Prof. dr. Borut Zorc

Seminarska naloga

VARJENJE ELEKTROD NA EP PEI

Ime Priimek
Smer

Marko Jamnik
VS Metalurke tehnologije

olsko leto

2013/2014

Datum oddaje

14.2.2014

Pregledal

Ljubljana, 2014