TEHNIKA IN TEHNOLOGIJA

PREIZKUS ZNANJA
Sreda, 5. maja 2010 / 60 minut Skupno tevilo tok: 33

Pripomoki: Modro/rno nalivno pero ali kemino svinnik, svinnik HB, radirko in ilek. Dele nalog obsega: 30% znanje in poznavanje 55% razumevanje in uporaba 15% samostojno reevanje novih problemov 10 nalog izbirnega tipa (obkroevanje) 10 nalog sestavljenega tipa (odgovori)

Preizkus zajema vsebine 7. in 8. razreda:

1.Tehnino risanje: pravokotna projekcija in izometrina projekcija 2. Umetne mase 3. Kovine 4. Tehnina sredstva: motorji z notranjim izgorevanjem, gonila (zobniko, verino, jermensko, torno, sprememba gibanja).

5. Elektrotehnika: elektrini krog in stikala

1.TEHNINO RISANJE
Tehnine rte

Skiciranje
Tehnina skica je prostorona risba. Uporabljamo tehnine rte.

Kotiranje
Kotiranje je vnaanje mer na nart. Mere so izraene v milimetrih

Tehnina dokumentacija
Delavnika risba s kosovnico. Sestavni deli predmeta so na nartu oznaeni s pozicijskimi tevilkami. V kosovnici za vsako pozicijo razberemo: material, mere in tevilo kosov za izdelavo. Tehnoloki list nam pove zaporedje delovnih operacij, material, zaitna sredstva in tevilo kosov za vsako pozicijo posebej.

Pravokotna projekcija
Risanje predmeta iz treh pogledov :

NARIS

STRANSKI RIS

TLORIS Naris: dolina, viina Tloris: dolina, irina Stranski ris: irina, viina Na preizkusu znanja rie prostorono na mreo. Ogled risanja pravokotne projekcije: http://www.gravitacija.com/Simulacije/files/projekcija-mute.swf

Izometrina projekcija
Risanje predmeta v prostorskem kotu. Naklon osi x in y na horizont je 30

x=d

y=

z=v

Rie, kot da je predmet iz enega kosa, brez nevidnih robov in ne kot model iz ice. Lahko rie nevidne robove. Ogled nastanka izometrine projekcije: http://www.gravitacija.com/Simulacije/files/projekcija-mute.swf

Na preizkusu znanja rie prostorono na mreo.

2. UMETNE SNOVI
Osnovne surovine so nafta, plin in premog. Kemina industrija jih predela v polizdelke: valkna, smole, prah, zrna-granulat, folije, profili.

UMETNE SNOVI
ELASTI SILIKONI

Duroplasti so umetne snovi, ki se pod vplivom toplote ne zmehajo, ampak zanejo pri vijih temperaturah razpadati (bakelit, teflon)

Termoplasti so snovi, ki se pod vplivom toplote (70 do 250C) zmehajo in jih poljubno oblikujemo ali stiskamo v forme.

VRSTE UMETNIH MAS

Polivinilklorid ali PVC za posode, folije, odtone cevi, izolacija elektrinih vodnikov, umetno usnje.

Polietilen Za ploe, posode, za ivila, plastenke.

Polistiren (polistirol), stiropor Jogurtovi lonki. Spenjen se uporablja kot stiropor za embalao in izolacijo.

Poliamid (najlon) Tekstilna vlakna, igrae.

Akrilno steklo (pleksi steklo) Oala, zasteklitve.

Poliester Poliestersko smolo pogosto armiramo (uvrstimo) s steklenimi vlakni. Izdelki: ploe, olni, jadrnice, jadralna letala. Uporaba tudi za tkanine.

Fenoplast ( baklelit) Stikala, roaji kuhinjskih posod.

OBDELAVA UMETNIH SNOVI

Mehanska obdelava: aganje, vrtanje, bruenje, poliranje, spajanje (z lepljenjem: dvokomponentna lepila, kontaktna-sekundna lepila). Plastino oblikovanje: oblikovanje granulata s segrevanjem. V industriji segreta zrna stiskajo in brizgajo, npr.: zamaki za zobne paste

Shematski prikaz brizganja

Izdelek iz granulata

segrevanje z vroim zrakom

Segrevanje akrilnega stekla

Izdelek: stojalo za prtike

segrevanje z arilno nitko

Segrevanje

Upogibanje

10

ulivanje poliestrske smole

Poliesterski set

Ulitek

globoki vlek

Folijo segrejemo in jo oblikujemo s pomojo matrice in patrice. Izdelki: jogutrovi lonki in posodice za enkratno uporabo. PATRICA

FORMA

MATRICA

Tukaj si lahko ogleda postopek globokega vleka in ulivanja: http://www.youtube.com/watch?v=wPPidqdSlCo&feature=player_embedded

11

3. KOVINE
KOVINE

elezne ali rne

Neelezne ali barvne

Lito elezo

Jeklo

Teke kovine

Lahke kovine

LASTNOSTI KOVIN Prevodnost: kovine so dober prevodnik toplote in elektrike. Plastinost: lahko jih preoblikujemo z valjanjem, stiskanjem, kovanjem. Taljenje: kovine se pri temperaturah blizu talia, zmehajo.Tekoe kovine lahko ulivamo. Oksidacija: kovine veejo nase kisik. Pri elezu ta pojav imenujemo rja ali korozija. ilavost: krhke kovine se prelomijo e po enem ali dveh upogibih, ilave pa se na mestu upogiba raztegujejo in se zato prelomijo ele po ve upogibih. Trdnost: kovine so relativno trdne, jeklu lahko s kaljenjem e dodatno poveamo trdnost.

ELEZNE KOVINE Surovo elezo ali grodelj, ki ga dobimo s taljenjem elezove rude iz visokih pei (plav), se uporablja le kot polizdelek, iz katerega izdelujemo lito elezo in jeklo. Lito elezo uporabljamo za serijsko izdelavo ulitkov.

12

Jeklo uporabljamo za jeklene konstrukcije, orodja, dele strojev, posode.

POLIZDELKI IZ KOVIN Ploevina, ica, cevi, profili:

BARVNE KOVINE Baker uporabljamo najve v elektrotehniki za elektrine vodnike, ogrevalne cevi, kot ploevino in za zlitine. Zlitine: medenina in bron. Na zraku nastane na povrini tanka varovalna plast, ki ji reemo patina.

Ploevina

Cevi

Elektrini vodnik

Aluminij valjajo v ploevino in folije, uporabljamo ga za ico in cevi, profile, posode.Na zraku se prevlee z oksidom, ki varuje pred korozijo.

Folija

Elektrini vodnik

Profili

13

Kositer je zelo odporen proti kislinam, zato z njim prevleemo jekleno ploevino (bela ploevina za konzerve). Uporabljamo ga za lotanje.

Ploevinke iz pokositrene ploevine

Zlitina kositra za lotanje

OBDELAVA KOVIN 1. Zarisovanje 2. Tokanje 3. Odrezovanje: rezanje-strienje, vrtanje, aganje, piljenje, bruenje. 4. Krivljenje in klepanje

ORODJE, NAPRAVE IN STROJI ZA OBDELAVO KOVIN

Zarisovanje z kovinskim estilom in risalno iglo.

Tokalo

karje za ploevino

Vzvodne karje

Sveder

aganje

Piljenje

Vrtalni stroj

14

Krivljenje

Klepanje

Kolutni brusilni stroj

SPAJANJE KOVIN
Kovine spajamo v razstavljive in nerazstavljive zveze. Razstavljive zveze Razstavljivo zvezo tvorijo vijak, matica in podloka. Vijak ima glavo in steblo na katerem je vrezan zunanji navoj. Nanj privijemo matico ki ima notranji navoj. Podloka prepreuje odvijanje vijaka ali iti mehkeja gradiva.

Vijak z matico

Risba vijaka in podloke

Nerazstavljive zveze Nerazstavljive zveze nam omogoijo trajno povezavo sestavnih delov v celoto. KOVIENJE Kovica ima glavo in steblo. Vstavimo jo v izvrtino dveh delov ploevine in na koncu stebla s kladivom oblikujemo glavo kovice.

15

SPAJKANJE (LOTANJE) Spajkanje je postopek, pri katerem segrejemo stini ploskvi, do temperature pri kateri se tali kovina, ki jo dodajamo za vezivo. Stine ploskve moramo prej mehansko in kemijsko oistiti. Postopek je primeren za spajanje ploevine in ice.

Lotanje

Spajkalnik

VARJENJE Varjenje se od lotanja razlikuje predvsem po viji temperaturi spajanja.

4. TEHNINA SREDSTVA
MOTORJI Z NOTRANJIM IZGOREVANJEM
Motorji z notranjim zgorevanjem pretvarjajo toplotno energijo v mehansko delo.To omogoi bat in roini mehanizem. Delovni proces sestavljajo tirje takti, ker je samo en takt delovni, uporabimo za pogon ve valjev na isti gredi. tiritaktni bencinski Ottov motor

Model tiritaktnega motorja s tirimi valji. Tukaj si ogleda sestavne dele 4-taktnega motorja in njegovo delovanje: http://www.gravitacija.com/Simulacije/files/motor_26_10.swf

16

Dvotaktni bencinski motor Gorivo pri tem motorju je meanica bencina in olja. Dotok goriva opravi bat, zato motor nima ventilov. Delovni proces sestavljata dva hoda bata.

1. TAKT Stiskanje meanice v valju in sesanje. Bat se pomika navzgor.

2.TAKT Vig zmesi in pomik bata navzdol. Sledi izpuh in hkrati tudi sesanje nove zmesi goriva.

Simulacija delovanja: http://www.gravitacija.com/Simulacije/files/2.takten.motor.swf Dizelski motor Te motorje uporabljamo za pogon tekih delovnih strojev, ladij, vlakov, tovornjakov in avtomobilov. Delovanje:http://www.educa.fmf.uni-lj.si/izodel/sola/2002/di/brecl/Motor/Diesel.htm Wanklov motor Bat v obliki trikotnika se vrti v ohiju ovalne oblike. Vrtenje motorja se prenaa na motorno gred s pomojo zobnikov. Motor ima veji izkoristek, ker ni potrebno premo gibanje bata spreminjati v vrtenje motorne gredi.

Model Wanklovega motorja

Delovanje: http://www.osks.nm.edus.si/Seminarske_naloge/Seminarska_naloga_Janez_Virtic/wanklov_motor1.htm

17

ELEMENTI KI OMOGOAJAO GIBANJE

Osi Nosijo na sebi zobnike, jermenice, kolesa, in omogoajo vrtenje.

Vrtea os pri vagonu

Mirujoa os pri sprednjem kolesu

Gredi Na gredi so kolesa, zobniki pritrjeni in se skupaj z njo vrtijo in vedno prenaajo gibanje.

Gred palinega mealnika

Gred pri pedalih kolesa

Gred strojka za peko kruha

Leaji Omogoajo vrtenje osi in gredi oziroma delov, ki se vrtijo okoli osi. Tisti del osi ali gredi, ki so nameeni v leajih imenujemo teaj. Glede na trenje loimo drsne leaje in kotalne leaje. Uleajena mesta maemo z mazivi, da zmanjujemo trenje, ki nastaja med gibanjem.

Drsni leaji

Kroglini leaj

18

ELEMENTI KI PRENAAJO GIBANJE

V strojih in napravah velikokrat prenaamo gibanje-vrtenje iz ene gredi na drugo gred. Pogosto hitrost vrtenja tudi zmanjujemo ali poveujemo. Zato uporabimo gonila: zobniko , verino, jermensko in torno gonilo. Najpogosteje uporabljamo zobniko gonilo. Zobniko gonilo

Zobniki pri vrtalnem stroju Model zobnikega para To obliko zobnikov imenujemo valjasti zobniki.

Shema zobnikega para

Vsako zobniko gonilo ima vsaj dve gredi: pogonsko in gnano gred. Pogonska gred je oznaena z n1, gnane gredi pa z n2, n3, Zobnike oznaujemo z z1 za pogonski zobnik, gnane zobnike pa z2, z3, Glede na tevilo vrtljajev pogonske gredi in tevilo vrtljajev gnane gredi, dobimo lahko gonilo, ki nam hitrost vrtenja zviuje ali zniuje. Kadar zmanjujemo tevilo vrtljajev, gonilo imenujemo reduktor.

Model reduktorja

Shema reduktorja

Hitrost gonila izraunamo s prestavnim razmerjem. Oznaimo ga z i. Primer izrauna prestavnega razmerja: Pogonski zobnik z1 = 10 zob Gnani zobnik z2 = 40 zob

i = z2 : z1 = 40 : 10 = 4 : 1 Ko se pogonski zobnik zavrti 1x, se gnani zobnik premakne za 10 zob to je vrtljaja. Ko se pogonski zobnik zavrti 4x, se gnani zobnik zavrti 1x. Prestavno razmerje je i = 4 : 1. Vrtenje smo upoasnili.

19

Pogonska gred n1 se je zavrtela 4x, gnana gred n2 pa 1x. i = n1 : n2 = 4 : 1 Pri nekaterih napravah in strojih nam zobniki par ne zmanja dovolj tevila vrtljajev. V ta namen sestavijo cel sklop zobnikov. Kako deluje tak sistem in kakno je prestavno razmerje, si poglejmo na primeru, prikazanemu na shemi.

Sistem sestavljajo tri gredi, ena gonilna in dve gnani, ter dva zobnika para; zobnika z1 in z2 sta prvi zobniki par, zobnika z3 in z4 pa drugi zobniki par. Prestavno razmerje za en zobniki par je: i1 = z2 : z1 = 40 :10 = 4 : 1 Hitrost vrtenja druge gredi je tirikrat manja od prve gredi. Ko se je zobnik z1 zavrtel 4x, se je zobnik z2 zavrtel 1x, prav tako se je zavrtel zobnik z3, saj sta pritrjena na isti gredi. Prestavno razmerje drugega zobnikega para ( i2 ) je ravno tako 4:1. Skupno prestavno razmerje je: i = i1 . i2 = 4.4= 16 Prestavno razmerje je pomemben podatek pri menjalnikih motornih vozil in pri prestavah kolesa. Z manjim prestavnim razmerjem bomo laje peljali po klancu, z vejim pa hitreje po ravnini. Polasto gonilo Za zmanjevanje tevila vrtljajev poleg reduktorja uporabljamo tudi polasto gonilo.Pri polastemu gonilu je pol vedno gonilni (pogonski) zobnik.

Pol pri elektrinem tevcu

Model polastega gonila

Shematska risba gonila

Stoasto zobniko gonilo Zobniki so lahko razlinih oblik. Ena od teh je oblika stoca.Omogoa nam prenos vrtenja pravokotno glede na lego gredi.

20

Roni vrtalni stroj

Shema dveh stoastih zobnikov

Zobate letve Zobate letve poleg spreminjanja smeri gibanja spreminjajo tudi vrtenje pogonske gredi v premo gibanje in obratno.

Zobata letev

Shema zobate letve

Kjer je potrebno prenaati gibanje na vejih razdaljah uporabljamo verino ali jermensko gonilo. Verino gonilo Jermensko gonilo Torno gonilo

Veriga pri motornem kolesu

Jermenski pogon

Dinamo pri kolesu

ELEMENTI ZA SPREMINJANJE GIBANJA

21

Pri strojih velikokrat najdemo primere, ko se vrtenje spreminja v premo gibanje ali obratno.Gibanje spreminjamo s posebnimi strojnimi elementi, ki jih imenujemo strojni mehanizmi.

Roini mehanizem z izsrednikom Z roinim mehanizmom spreminjamo krono vrtenje v premo gibanje. Deli roinega mehanizma so: kolo z izsrednikom roica ali ojnica ravno vodilo

Shema roinega mehanizma

Roini mehanizem z izsrednikom blije osi.

Kadar je izsrednik blije obodu kolesa je hod (pot) age dalji. Kadar je izsrednik blije osi kolesa, je hod age kraji.

Model roinega mehanizma

Roini mehanizem s kolenasto gredjo e namesto kolesa z izsrednikom uporabimo kolenasto gred dobimo roini mehanizem s kolenastjo gredjo.

22

Shema mehanizma s kolenastjo gredjo

Model s kolenastjo gredjo

5. ELEKTROTEHNIKA
Pridobivanje elektrine energije V elektrarnah generator pretvori mehansko delo v elektrino delo. Poleg hidroelektrarn, termoelektrarn in nuklearne elektrarne imamo tudi alternativne vire elektrine energije: elektrarne na veter, sonne celice, sonni kolektorji, male pretone elektrarne. Uinki elektrinega toka so: toplotni uinek (segrevalne naprave) svetlobni uinek (lui) magnetni uinek (elektromotor) Krmiljenje elektrinega kroga s stikali Elemente elektrinega kroga riemo s simboli. Enostaven elektrini krog z virom, arnico, vodnikom in stikalom:

Delovanje nekaterih naprav in strojev, ki jih poganjajo elektromotorji, uravnavamo tako, da v elektrini krog veemo dve stikali. Stikali lahko v elektrinem krogu veemo vzporedno ali zaporedno. Poleg elektrine sheme uporabimo e tabelo stanj, kjer delovanje elementa oznaimo z 0 in 1. Sklenjeno stikalo in delovanje motorja oznaimo z 1, mirovanje motorja in izklopljeno stikalo pa z 0. Zaporedna vezava stikal vrata IN

23

Elektrotehnina shema

Tabela stanj

Ugotovitev kadar je stikalo 1 IN stikalo 2 sklenjeno motor deluje.

Uporaba pralni stroj, bojler, stroji, kjer je potrebna veja varno Vzporedna vezava stikal - vrata ALI

Elektrotehnina shema Ugotovitev Uporaba

Tabela stanj

ALI je sklenjeno stikalo 1 ALI stikalo 2 motor deluje.

alarmne naprave

Krmiljenje elektrinega kroga z menjalnim stikalom Poleg obiajnega enopolnega stikala uporabljamo tudi menjalno stikalo. Stikalo nam omogoi vklop razsvetljave na zaetku hodnika in izklop na koncu. Z njim lahko tudi izmenino vkljuujemo dolge in kratke lui na motornem kolesu.

Shema z menjalnim stikalom

Stikalo na motornem kolesu

24

Krmiljenje elektromotorja z menjalnim stikalom e enosmerni motor prikljuimo na vir enosmerne napetosti, se gred elektromotorja vrti ves as v isto smer. e zamenjamo prikljuka (pola) baterije, se spremeni tudi smer vrtenja elektromotorja. Na ta nain deluje elektrini vija, odpiramo lahko garana vrata Za prikaz delovanja bomo sestavili elektrino vezje z dvema menjalnima stikaloma, elektromotorjem in baterijo kot virom napetosti. Za oznaevanje stanja stikal bomo sedaj uporabili 1 za stanje, ko je stikalo prikljueno na + pol baterije, z 0 pa stanje, ko je stikalo prikljueno na pol baterije. Vrtenje motorja pa oznaili z D v desno smer in L v levo smer. Motor miruje 0.

Sheme monih stanj in stanje elektromotorja.

25

Vidimo, da se elektromotor vrti le v primerih, ko sta stikali v razlinih poloajih, torej ko je elektromotor prikljuen na razlina pola baterije. e prikljuka elektromotorja zamenjamo, doseemo, da se motorek pri enakem poloaju vrti v nasprotni smeri.

26