Ahac Ganik Navodnik

Materjali 1

S1010699

Jeklo ogrodja
1. Iz katerih gradiv je zgrajen sklop: Sklop je narejen predvsem iz kovinskih gradiv saj imajo veliko trdoto in obdrijo dobre trdnostne lastnosti do 600 C . Se pa najdejo tudi polimerna gradiva ki sluijo predvsem za razne vrste tesnil. 2. Obremenitve in uporaba drugih gradiv Prenaati mora vso teo letala s potniki torej silo tee, zrani upor, sila pri zaviranju letala, sila trenja. Za izdelavo tega sklopa bi lahko uporabili samo kovinska in mogoce tudi kompozitna gradiva (ta se uporabljajo na manjih letalih kajti tam je zelo pomembna teza letaka, za potnika letala bi pa bila izdelava precej draja zato se tudi ne uporabla). Kovinska gradiva se uporabljajo zato ker so seneja od kompozitnih, laja za obdelavo, imajo veliko trdoto in odpornost. Kompozitbna gradiva se pa uporabljajo predvsem iz enega razloga, zaradi tega ker imajo zelo podobno trdoto in so precej laja od kovinskih. 3. Vrste vezi V jeklu so kovinske vezi povezane z oglikovimi in tudi nekovinske ki jih dodajamo za izbolavo jekla in njegovo odpornost proti koroziji. 4. Zgradba in napake Jeklo ima kristalno zgradbo. Njegona gristalna zgradba je tesno centrirana kocka. Napake ki se pojavljajo v jeklu so dislokacije. Dislokacije so rtne (linijske) napake v kovinah. e oteimo gibanje (drsenje) dislokacij v kristalni mrei, utrdimo kovino. Opis pogostih napak: -Pri segrevanju na temperaturo arjenja je zelo pomembno, da izvedemo segrevanje pravilno. Napake, ki se pojavljajo na raun segrevanja so: slabo predgrevanje, nezadostno segrevanje, neenakomerno ali prehitro segrevanje, kar zlasti pri slednjem privede do pojava toplotnih napetosti in s tem do nastanka razpok na izdelku. Ko izdelke zadrujemo na temperaturi, naj bo ta dobro izbrana, sicer ima nepravilno izbrana temperatura ali previsoka temperatura za posledico: grobo zrno, pojav razpok med kaljenjem, popuanjem ali med samo uporabo. -Razogljienje (spodnja slika) se preprei, e se jekla arijo vnevtralni ali redukcijski atmosferi. Povrina izdelkaostane svetla in ista. Postopek se imenuje tudi svetlo arjenje. To arjenje se uporablja za arjenje hladnovaljanih polproizvodov kot sta ploevina in ica.

Maribor 23.1.2011

Ahac Ganik Navodnik

Materjali 1

S1010699

Oksidirana povrina je shematsko prikazana na spodnji sliki.

-Termino utrujanje Odpornost na termino utrujanje jekla se doloa s ciklinim ogrevanjem in hlajenjem preizkuancev. Med preizkusom se meri celotno dolino nastalih razpok. Tako obstajajo primerjalne tabele za ocenjevanje razpok terminega utrujanja na povrini orodij za napredovanje ali ugotavljanje stopnje unienja orodja.

VIR vseh zgornih slik: http://www.ecnm.si/egradivo/SPREM/napake_toplotne_obdelave.html Maribor 23.1.2011

Ahac Ganik Navodnik

Materjali 1

S1010699

5.Termodinamske lastnosti :

Predmet lahko preide v tekoe stanje, e temperatura dosee ali presee temperaturo talia. Ta temperatura znaa 1808 K. Za tekoim stanjem pa lahko predmet preide v
plinasto stanje pri temperaturi 3023 K. Specifina toplota jekla je 460 J/kgK kar nam pove koliko toplote je potrebno, da segrejemo 1kg snovi za 1K. Entalpija jekla je prikazana na spodnjem grafu, kako se spreminja z temperaturo: VIR http://www.aboutfurnaces.com/simpli.php steel enthalpy temp C 20 100 200 300 400 600 800 1000 1100 1200 1250 kcal/kg 2 11.1 23.2 36.2 50.2 82.3 136 171 187.5 204 212

e snov segrevamo, se bo tako kot entropija poveala tudi entalpija. Zmanjala se bo le prosta energija. Prikazan je graf entropije v odvisnosti od temperature:

VIR entropija : http://library.thinkquest.org/C006669/data/Chem/thermodynamics/entropy.html Tukaj je e prikazan fazni diagram: Fe-Fe3C

Maribor 23.1.2011

Ahac Ganik Navodnik

Materjali 1

S1010699

VIR: http://fs-server.unimb.si/si/inst/itm/lm/GRADIVA_UC/Toplotna_obdelava_jekel/fazna_diagrama_fefe3c _in_fec.html 6. Mehanske lastnosti: Jeklo je elastino, modul elastinosti E znaa od 2,0 do 2,2105 N/mm. isto elezo ima trdoto le 60 HV. S postopki toplotne obdelave dosegamo v jeklu trdote tudi do 800 HV, s postopki toplotno kemine obdelave pa tudi vrednosti 2000 HV. Natezna trdnost istega eleza znaa priblino 200 N/mm, jekla pa tudi do 4000 N/mm 7. Tehnologije za izdelavo: a) Oblikovanje jekla: Jeklo lahko oblikujemo v vroem z ulivanjem, kovanjem, valjanjem in stiskanjem; v hladnem pa z valjanjem, vleenjem, stiskanjem in z odrezovanjem. Trije postoki ko se uporabljajo za izdelato tega dela: -LITJE poteka tako, da kovino stalimo in jo vlijemo v livno votlino forme. V formi, ki ima obliko konnega izdelka se nato kovina stali in obdri njeno obliko. Pri litju se lahko pojavi veliko napak. - VALJANJE je postopek kontinuiranega stiskanja kovine med dvema valjema, ki se vrtita v nasprotnih smereh. Razdalja med valjema mora biti manja od debeline predmeta pred valjanjem. S postopkom valjanja danes preoblikujemo od 80 do 90% vseh kovin in zlitin v razline polizdelke. Valjanje pa se uporablja tudi za preoblikovanje nekaterih vmesnih oblik in vasih za konno obdelavo. -Varjenje je spajanje dveh ali ve delov osnovnega materiala v nerazdruljivo celoto. Spajanje doseemo s toploto, s pritiskom ali pa s kombinacijo obeh skupaj z ali brez dodajanja materiala. b) Obdelava jekla: -Kaljenje je postopek toplotne obdelave jekel, pri katerem jeklo najprej segrejemo do kalilne temperature (v podroje avstenita), nato pa ga hitro ohladimo. Na ta nain dobimo trdo strukturo - martenzit. Ogljikovo jeklo mora vsebovati zadostno Maribor 23.1.2011

Ahac Ganik Navodnik

Materjali 1

S1010699

koliino ogljika (0,6 - 2,06 % ogljika), da je kaljivo. Lastnost jekel, da se jim pri kaljenju povea trdota, imenujemo kaljivost. -arjenje predstavlja postopek termine obdelave, ki sestoji iz segrevanja na doloeno temperaturo, dranja na tej temperaturi ter poasnega ohlajanja do sobne temperature. Glede na temperaturo in as segrevanja ter nain hlajenja poznamo ve vrst arjenja: difuzijsko arjenje, normalizacijsko arjenje, mehko arjenje, rekristalizacijsko arjenje, arjenje za odpravo notranjih napetosti.

Princip arjenja VIR: http://www.ecnm.si/e-gradivo/SPREM/difuzijsko_arjenje.html -Povrinsko utrjevanje jekla je postopek, pri katerem na izdelku utrdimo povrinski sloj tako, da mu poveamo trdoto, medtem ko pa ostane sredina izdelka mehka in ilava. Povinsko utrjevanje na jeklih doseemo: s povrinskim kaljenjem, s cementiranjem, z nitriranjem, s karbonitriranjem, z difuzijskim kromiranjem itd. Povrinsko utrjevanje se izvede na delih stroja, kjer je povrina izpostavljena obrabi in hkrati mora biti sredina izdelka ilava. To so npr. izdelki, kot so: gredi, osi, zobniki itd. Povrinsko utrjevanje izvedemo tudi v primerih, ko so izdelki izpostavljeni koroziji ali keminim vplivom.

Maribor 23.1.2011

Ahac Ganik Navodnik

Materjali 1

S1010699

Mikrostruktura nerjavega jekla VIR: http://iskraemeco-lab.si/show/metalografija 8. Obraba in korozija Obraba tega dela je majhna saj ni pod konstantnim vplivom zunanjih dejavnikov zato je tudi narejen tako da se ga v principu ne menja. Tudi korozija na njega nima velikega vpliva saj tudi povrisnko utrjeno jeklo in je zavarovano proti rji.

Maribor 23.1.2011