MLADA BREDA BESeDA BESeDA

E L E K T R O N S K A K N J I G A

Ivan Pregelj

Mlada Breda

O M N I B U S 1
BESeDA
MLADA BREDA BESeDA

Ivan Pregelj
MLADA BREDA

To izdajo pripravil
Franko Luin
franko@omnibus.se

ISBN 91-7301-122-3
beseda@omnibus.se
www.omnibus.se/beseda

2
MLADA BREDA BESeDA

Vsebina

I. del 5
1 Vesela svatba in alostna nevesta 5
2 Pe, nekdaj in zdaj 22
3 O znancih, ki so e neznani 36
4 Anica 54
5 Saj ne zna kuhati 64
6 In ivati noe 78
7 Prva nedelja v adventu 95
8 Kaa 111
9 Boini veer na Pei 128
10 Plaal bom, Lipe pa mora od hie. 137
11 Na Pe pride mesar 149
12 Tatica 164
13 Anica izprevidi, da se je prenaglila,
in izve nekaj novega 170
14 Jerica 181
15 ena se vrne, mo se poslavlja 192

3
MLADA BREDA BESeDA

II. del 205

16 Sin naj bo! 205
17 Testament in e nekaj 212
18 Na potu k mou 224
19 Hanca 235
20 Na veji se trese rosna kapljica 250
21 Dvoje izpovedi 263
22 Bom pa jaz pazila na otroka. 276
23 Maka 285
24 e znorela bom od jeze! 297
25 Kaj je snivala Jerica 305
26 Luka gre po zdravnika 316
27 Jude nisem! 333
28 Pusti vse in pridi k meni! 350
29 Povei ji! 359
30 Luka se prebudi 367
31 Spomin 378
32 Pred poroto 385
33 V dan sodbe 394
34 Konec 399

4
MLADA BREDA BESeDA

I. del

1 Vesela svatba in alostna nevesta

D ale po dolini je bilo uti poznopoletnega veera

hreee glasove harmonike s ponosnega kme-
kega dvorca na Pei. Veer je bil zgoden in mrzel, sive
megle so se pasle po dolinah in se oprijemale gozdnatih
griev, legle sedaj prav nad vas in se za nekaj trenutkov
zopet dvignile. Iz megle je prilo venomer, od drevja je
kapljalo in so kaplje dolble v premoena tla. Od vseh
strani so umele vode in se umazane vlivale v potok, ki
je bobnel globoko pod dolinsko cesto. Cesta pa se je sa-
motna vlekla ob zidovju gora, izvila se izza slamnatih in
lesenih vakih streh po okrogli dolini in stopila z drznim
ovinkom v dolino, ki si jo je bil v tisoletjih preril potok.
Tam pa, kjer je cesta zavila z vakih polj v sotesko, se je
odcepljal od ceste kolovoz, se zavihtel v drznolonem
kamnitem mostiu na drugo stran potoka in se vzpel do
petsto korakov v breg, od koder je kakor vojak na strai
gledalo nekaj belih poslopij ez obronek sem doli na
cesto.

5
MLADA BREDA BESeDA

Oni, ki so se bili ustanovili tu gori, so dobro oznaili

to rodovitno polico nad dolino z besedo Pe, kajti po-
vsem kmeki pei je bilo podobno to mesto, in nemalo
njih, ki so hodili po cesti, je z nekako zavidnostjo gleda-
lo na Pe, e, blagor njim, ki so gori na toplem in var-
nem.
im vztrajneje in kljubovalneje je legal zgodnji meg-
leni mrak tega veera, tem bolj razposajeno in zasme-
hujoe mrazee in pusto vreme je kipela poskonica
harmonike raz Pe. Nekaj udovito nesoglasujoega,
nekaj surovoveselega je bilo v teh glasovih, pronicajoih
se v blatna tla, stresajoih kaplje z vej, zamirajoih v
sunkih visoko pod oblaki kipeih vetrov in umenju siv-
kastorjavih voda. Nehote je obstal do kolen blaten in do
srca utrujen bera ob razpotju, otresel s klobuka vodo in
se zagledal na Pe, kjer je ravnokar sinilo par svetlih
oken v somrak. V naslednjem hipu je bera Lazar
vseh svatovanj in sejmov ter shodov e lezel po
opolzkem klancu na Pe. Mrzla sapa je nagibala njegovo
nemarno in uborno postavo v stran, ko je lezel po ovin-
kih nad potok in zapueni mlin in se z zadnjimi mo-
mi dovlekel do hleva, izza katerega se je belila mogo-
na dvonadstropna, z rdeo opeko krita hia. Na levi in
desni je bilo opaziti nekaj skromnejih hi in shramb.
Pred hio pa je bilo obirno dvorie sedaj preplavljeno
od mlaku in gnojnice, izlivajoe se od hleva. Pod lese-

6
MLADA BREDA BESeDA

no streho je bilo nekaj tovornih voz, jarmov in poljske-

ga orodja. Sicer pa je bilo dvorie isto zapueno in
nihe ni berau zastopil poti, ko je krenil proti dvonad-
stropni hii in se vzpel po stopnicah iz kamna k odprtim
durim.
Prostorna vea ga je sprejela, z leve in desne se je vsi-
palo nekaj soparne svetlobe vanjo, osvetljevalo dolgo, s
praznimi steklenicami in umazano posodo pokrito
mizo, nekaj sodov pod njo in iroke stopnice v ozadju.
Skozi vrata na desni je bilo uti um in glas hreee
polke. Bera se je stisnil skozi vrata prav tedaj, ko je har-
monika utihnila. Nekdo, ki je hotel skozi vrata, se je
zadel vanj, da je priletel bera z glavo ob vratni rob in se
mu je od boleine zameglilo pred omi. Bera je videl
kakor skozi meglo dolgo belo pogrnjeno mizo, obloe-
no s pecivom in mesom ter vinom. Nekaj zardelih in
razgretih ljudi se je vraalo skozi vrata iz sosedne sobe,
kjer so bili doplesali, za mizo. um in ropotanje s stoli je
za hip pregluilo vse druge glasove, samo nekdo je kli-
cal na ves glas: Godec je ejen, noe gosti!
Izza mize se je dvignila krepka in rejena enska, zar-
dela v obraz in nekoliko hripava.
Dajte godcu poli vina! Pa da se mrcina ne upijani!
Saj je dobil e dva! je nekdo ugovarjal.
Godcu poli vina. e pa zaspi, ga vrem na de! je
pripomnil znova isti enski glas.

7
MLADA BREDA BESeDA

Tedaj je bera pristopil k mizi, se ozrl po gostih in se

ponino klanjaje obstal nasproti poveljujoi eni in re-
kel:
Bog daj sreo vsem skupaj, nevesti in eninu pa vse-
ga, esar si elita. Ubog reve sem, laen in moker.
ele sedaj so se ozrli svati na beraa in ostro oko po-
veljujoe ene je premerilo njegove mokre cape od nog
do glave. Trd in osoren je bil njen glas:
Odkod pa si, potep?
Od Sv. Jakoba, lahtna mati. Od dale sem, je od-
govoril bera.
Kaj? se je hudobno zaudila ena in se pri tem ozrla
po svatih, ste sliali? Od Sv. Jakoba, pa pride k nam be-
rait! Ali nimamo domaih dovolj?
Imamo, imamo! je pripomnil eni nasproti sedei
mo in pri tem pomeiknil nevesti, ki mu je sedela z e-
ninom nasproti ob boku krepke, poveljujoe ene, po-
tepuhov in beraev. Hrupno se je zasmejal.
Za hip je vignil krepki eni vesel izraz ez lice in z
glavo je prikimala mou.
Ti Toma, moli, si e pijan. In tedaj se je zasmeja-
la, vzela kozarec in ga izpila.
Svatje so se umirili, ko da akajo njenih besed. In res
se je ona dvignila in udarila ko moki ob mizo. Pri tem
so ji nemirne oi begale po gostih in obstale na nevesti
s udovito presunljivostjo, tako da je nevesta povesila

8
MLADA BREDA BESeDA

pogled in nehote izpustila kozarec. ena pa se je obrnila

k berau in velela:
Od dale si priel, dale pojde. Noem, da bi pravil
nemarnim kmeticam okoli, da te je gospodinja na Pei
zapodila! Nea, daj mu kos gnjati in potice. Pa vina mu
nalij. Tja za pe mu postavi!
Koncem mize se je dvignila mlada dekla in postregla
berau, ki se je zahvaljeval in klanjal vsem gostom po
vrsti. ena pa se dalje niti zmenila ni ve zanj. Bera je
stopil k pei. Toda tu je e sedel nekdo, in videti je bilo,
da mu ni ni kaj ljubo, da prihaja tujec delit njegov mi-
ren in gorek kotiek.
Ali nima v vei prostora? je govoril mal, suh mo-
iek sede v zapeku in se pri tem trudil prepriati be-
raa, da za pejo ni za dvoje njiju prostora. Saj vidi, da
sedim jaz tu. Le v veo pojdi!
Kaj? se je oglasila sedaj znova gospodinja, kaj je
to, Luka? Mu ne privoi, da bi se zagrel? Takoj se mu
ogni!
Katra, je zaprosil moic. Tvoj brat sem, pa naj se-
dim z beraem? In njemu si dala vina, meni ga pa nisi.
ena se je dvignila izza mize in stopila k pei in po-
tegnila beraa s seboj ter ga posadila drugemu ob stran
in rekla:
In e ti ni prav, lahko gre. Ali zdaj ve?

9
MLADA BREDA BESeDA

Moic se je potuhnil in si z raskavo roko potegnil ez

obraz in se obrnil v stran. ena pa se je, v bokih se ziba-
je, vrnila k mizi. Pijani Toma se je zasmejal in nekaj go-
stov z njim. Z izzivalnim pogledom se je ozrla gospodi-
nja na nevesto in enina. Onadva se nista smejala.
Nevesta na Pei, pa tako kisla! se je ponorevala
ena. enin Juri pa je priel nevesti na pomo in dejal:
Anica ni take vesele naravi, ko vi mati! e zardelo
oblije je eni e bolj zardelo.
Ali morda ne smem biti vesela? Ozrla se je po mizi
in Kocijan, boter Jurijev s svojo suho eno Jurijevo bo-
tro, je prikimal trikrat, zamahnil nato z roko pred se in
rekel:
e vpraa, Peanka. e bi ti ne smela biti, kdo pa naj
bo? Pa je tudi res, da ga ni v devetih upnijah bogastva,
ko na Pei.
Srena nevesta! je zamrmrala sladko in ljubeznivo
suha Jurijeva botra, Cilika.
Si sliala? je pogledala Peanka nevesto. Nevesta se
je po sili nasmehnila.
e smejati se ne zna tvoja nevesta, je ogovorila Pe-
anka svojega sina in ga gledala nekaj hipov. Nekako
nevoljna je pristavila nato: Pa saj si tudi ti ko sama skrb
in alost.
Sedaj se je Juri posili nasmehnil. Bil je ibek in droben
lovek. Na bledem, udno starikavem obrazu je leala

10
MLADA BREDA BESeDA

utrujenost. Oi so bile alostne. Na licih je plamenelo

nekaj rdeice, kakor poleti pozno v veer veerna zarja.
Te roe na licu niso bile pomladne. Mogoe se je zasmi-
lil ta hip celo materi. Rekla je:
Ve li Juri, kaj je pikolit?
Pri moji veri! je odgovoril mesto Jurija hlapec To-
ma. Peanka pa je udarila ob mizo:
Nea, prinesi pikolita!
Dekla je vstala in la. Mati pa je govorila sinu:
Vidi Juri, saj sem ti pravila, da nisi za enitev, ne ti
ne tvoja nevesta. To je treba biti vesel. Kadar je Pean-
ka vesela, morajo biti veseli vsi v hii! Ali ni tako prav?
In doli konci mize, kjer so sedeli posli, je bilo uti ve-
selo pritrjevanje. Nekdo je hripavo ponavljal:
Toma sedi vie, pa ni ne de, ni.
Toma se je ozrl ez mizo in odvrnil:
Kaj je? Komu ni kaj prav? Ali ni tebi, Lipe?
Meni je vse prav, je odvrnil lep, krepek fant in po-
kazal izpod navihanih brk zdrave zobe. Le imna vpra-
aj, kaj hoe. ime je bil drugi hlapec in isto malo po-
doben Lipetu. Cel veer je jedel in pil, medtem ko se je
Lipe vsakokrat toliko asa dvignil izza mize in odel iz
sobe.
Na tvoje zdravje! je klical ime Tomau, ki se mu je
bil priblial. Toma je prijel kozarec in ga izlil na tla.
Bom pikolit.

11
MLADA BREDA BESeDA

Jee, kakna koda! je zajavkala suha Jurijeva bot-

ra. V tem se je oglasila harmonika, in Toma je zael kri-
liti z rokama in se vrteti. Lipe se je dvignil in el iz sobe.
enin in nevesta pa ni ne pleeta, je zaklicala Pe-
anka in pahnila Tomaa, ki se ji je bil priblial.
Ti si pijan, Toma, pa na nogo stopa. Hlapec je
omahnil na stol in se krohotal pred se.
No, ali ne bosta plesala? je priganjala Katra sina in
nevesto.
Ne bom, mati! je dejal sin. Nevesta se je nagnila k
njemu. On pa je vstal in odel v veo. Peanka je poteg-
nila za seboj Kocijana.
Stara sva, taki mevi pa e ne, kaj?
Tisto pa ne, je dejal mo. Botrica pa se je zasladka-
la:
Katrica, e ob pamet mi ga spravi.
Peanka se je zasmejala in izginila v sosednjo sobo.
Prila je Nea s pikolitom. Toma ji je vzel vino, ime pa
njeno roko in jo odvedel plesat. Nevesta je bila obsedela
skoro edina pri mizi. Strmela je kakor zamiljena na od-
prta vrata sobe, kjer so se prerivali plesavci. Tedaj ji je
poloil Toma roko na rame.
Ve kaj, z menoj pa bi zaplesala eno.
Ne! je dejala ostro.

12
MLADA BREDA BESeDA

Pa pila bo. Toma je dral steklenico pikolita v roki

in ji nalil kozarec. Prijela je in se dvignila ter stopila k
pei do moica.
Stric, nate!
Naglo je prijel in nesel plemenito vino na ustnice in je
pil slastno. Po strani pa je gledal na hlapca, ki je stal e
vedno doli pri mizi, odpiral usta in iskal pripravne be-
sede.
Hvala, stokrat hvala, je zaepetal hvaleni mo,
toda nevesta je bila e izginila v veo.
Dri se, presneto se dri, je mrmral Toma za mizo,
in glava mu je hotela zlesti na prsa. Hipoma pa jo je
vrgel kviku in se zasmejal.
Ne mara plesati. Pa bo vendarle, pa ne kakor bo
sama ho-hotela. Nato se je dvignil in potrkovaje z nogo
in majaje z glavo stopil k pleoim.
Nevesta pa je stopila v veo in iz vee v kuhinjo. V ku-
hinji je bilo uti vikanje dekle Marjanice. Pomivala je
posodo in se jezila na Neo, e, da samo plee in da ni
nikogar, ki bi delal. Za ognjiem je sedel pastir Ane,
mala deklica je pometala.
Ali ni mojega moa tu? je vpraala Anica.
Marjanica ni odgovorila.
Tu ga ni! je dejal Ane.
Kaj? je vpraala sedaj Marjanica.

13
MLADA BREDA BESeDA

Na dvoriu je! je zaklical nekdo za Anico. Bil je

Lipe. Za hip sta si gledala nevesta in fant iz oi v oi.
Fant je stopil k ognjiu, Anica je odla, ko je bila rekla:
A tako. Hvala!
Stopila je na plan in zahipno ni videla niesar. Bila je
oslepljena od lui. Deevalo ni ve, samo pod oblaki je
umelo in od strehe je uborelo. Nevesta je zaklicala
polglasno.
Onstran pri hlevu se je zganila senca in se ji bliala.
Juri! je ponovila, ali si ti?
Sem! je dejal, ali ne plee?
Ne pleem, je dejala trpko in mu segla v roko. Ali
ti ni slabo?
Ni mi dobro! je odvrnil za hip, pa ni zaradi tega.
Privila se je k njemu in isto blizu lica mu je poloila
usta. udna alost, strah in bridkost sta jo obdala, ko-
maj je vedela, kaj govori.
Ni zaradi tega, je ponovila, vem! In krevito je
dostavila: Juri, midva bi se ne bila smela vzeti!
V tem hipu, ko je izrekla te besede, jih ji je bilo al.
Zazdelo se ji je, ko da se je ves stresel, in da je nekaj za-
jealo v njem. Videla mu je v obraz. Kljub temi je opa-
zila njegove plahe, zaudene oi. utila je, da se mu tre-
se roka ko otroku. Kakor jok se mu je izvilo iz grla.
Zakaj?

14
MLADA BREDA BESeDA

Usmiljenje do njega in neizreena lastna bridkost sta

se borili v nji in ni vedela, kaj naj ree.
Ker sem bolehen? je vpraal toplo.
Juri! je zaklicala skoro na glas in se tesneje privila k
njemu. Ni res, kdo pravi da si bolan. Saj nisi, Juri. Tako
sem rekla, zdaj mi je al. Hudo mi je bilo. Juri! Ti ne bo
hud.
Prijel jo je za obe roki, s katerima je zamahnila v zrak.
Anica! Vem, kaj si mislila. Moja mati te ne mara in
tega ti nisi vedela.
Ona je zajokala.
Toda ne boj se, Anica, ali nima mene? In glas se
mu je ogrel, ko je govoril dalje. Trda enska je, e meni
ni prijazna. Potrpela bo, Anica. Nocoj je pila, pa je raz-
posajena, jutri bo drugana. Ona se je umirila.
Ne govoriva ve o tem!
Ne! je dejal mo. Govoriti morava. Zdaj si moja
ena in nihe te mi ve ne vzame. Anica! Samo iz stra-
hu, da te izgubim, ti nisem povedal pred poroko, da se
je mati ustavljala moji poroki. Zdaj ve, Anica. Umrl bi
bil brez tebe. Ali more biti huda? Ali hoe biti?
Noem! je dejala ona krepko in mu zopet poloila
ustnice blizu lica in epetala: Zato ker te ljubim! In lju-
bila te bom in delala in potrpela. In e bo hudo, Juri, za-
nesla se bom nate. Vsaj pred hlapci me uvaj, Toma
dela v hii, kar hoe. In glasneje je dostavila: Pokori-

15
MLADA BREDA BESeDA

la se ji bom, morala me bo imeti rada, eravno nisem

prinesla niesar k hii.
Ti moja dobra, dobra ena! je dejal mo. Par tre-
nutkov sta stala v nemi srei in alosti objeta ne menea
se za de, ki se je bil ulil znova.
Idiva nazaj, Juri. Pa veselo! je rekla Anica.
Za roke se vode sta stopila med svate in zaudena
obstala na vratih. uden in oduren prizor se jima je nu-
dil. Ob steni je stala Peanka in nategovala harmoniko,
da je hreala v neubranih glasovih. Sredi sobe pa sta se
trudila, da bi plesala, bera in godec. Ker je bil godec
epast in bera truden, je bil pogled na nju e smeneji.
Toma se je dral mize in se tresel od smeha, da se je po
mizi polivalo vino. Venomer je vikal:
Presneta Katra, o presneta Katra! Take pa e ne!
Juri je naglo stopil k materi:
Mati, kaj poenjate. Ali ste pijani?
Kaj? je zahropela ena, kaj si rekel?
Ljudje se vam smejejo!
Peanka je vrgla harmoniko godcu in stopila k mizi
ter nalila dvoje kozarcev in se obrnila k godcu in berau.
Plesala sta, pijta. Zasluila sta.
Nato se je obrnila k sinu in rekla zaniljivo:
Ljudje se smejejo. Kaj pa so meni mar ljudje. Kdo pa
je gospodar na Pei, ali jaz ali ljudje?

16
MLADA BREDA BESeDA

Take pa e ne, Katra, take pa e ne! se je e vedno

smejal Toma. Za pejo pa je godrnjal Peankin brat:
Za berae ima pikolit, za brata ga pa nima.
Tedaj je planila ena proti pei. Zardelo in tolsto lice
ji je od jeze zahripelo in besno je mahala z roko.
In kaj si ti, pritepenec! egav kruh je, kje sedi? Ven
gre, na mestu gre iz hie. Pijanec nemarni!
Sama sebe poglej! je odvrnil mo.
Ven pojde! je klicala ona in ga popadla za noge,
katere je bil varno potegnil na pe. Ko pa ga je prijela, je
sunil, da se je ena opotekla, in pristavil:
Vidi, da si pijana. Ne bo me Katra, nocoj me pa ne
bo!
Toma, nesi ga ven! je velela ona in hlapec jo je slu-
al in se opletaje pomikal k pei.
Naj me le, naj me le, pa mu tako povem, da bosta
imela dovolj ti in tvoj hlapec, je vikal mo, da bodo
vsaj ljudje vedeli, kakna ena si ti.
Tu se je vmeal Juri.
Mir imejte! Mati, ali se boste tepli?
ena je drhtela od zadrevane jeze. Kljub pijai je
utila, da se je osramotila pred gosti in hlapci. Celo sobo
je premerila in njen pogled je obstal slednji na neves-
ti, ki je e vedno stala na vratih in mirno motrila cel do-
godljaj. Stopila je tedaj k nji in rekla:
Ali ti tudi misli, da sem pijana, kaj?

17
MLADA BREDA BESeDA

Anici je inila rdeica ez obraz, ni mogla prenesti ta-

inega pogleda in ozrla se je na moa. Taa ji je mole
obrnila hrbet in sedla za mizo. Luka je lezel s pei, na
vratih je obstal.
Da ti bo prav, je dejal Peanki, grem spat. Ni ne
de, naj ti tekne pikolit, ljuba sestra.
Tedaj pa je moa nekdo rahlo prijel od zadaj in ga po-
tegnil v veo. Par trenutkov nato je vstopil Lipe in Ani-
ca je opazila, da je nastal v sobi hipoma mir. Tedaj se je
zavedla in sedla na najbliji stol. Godec je med tem a-
som raztegnil harmoniko. Toda edini ime je prijel Ne-
o in jo odvedel. Peanka je sedela ko pribita na stolu,
Juri ji je nekaj dopovedoval. Anica je opazila, da jo Pe-
anka neprenehoma opazuje. Groza jo je stresla pod
tem pogledom, ki je poival na nji. Dasi je ugibala po-
gled, je vendar isto dobro utila, da jo taa nameno-
ma tako gleda. Kakor omotinost se je je polaevalo.
Nekdo, menda Kocijan ji je pripovedoval o neki neves-
ti, ki so ji s petimi vozovi pripeljali balo. Nepopisna tes-
nost jo je objemala. Siloma je vrgla telo kviku, da se
otme teh moreih oi. In tedaj je zagledala prav nasproti
sebi Lipeta. Videla je njegovo zdravo, resno lice, prijaz-
ne in pametne oi, in udna, udna misel jo je napolni-
la, kakor da ga mora vpraati:
Ali ti morem zaupati? Ali mi nisi tudi ti nasproten in
hudoben? Glej, nikogar nimam, in e moj mo je reven

18
MLADA BREDA BESeDA

in slab. In one ene, ki me tako trdovratno gleda, me je

strah. Ne ljubi me, trn v peti sem ji!
Nekdo je poloil vlano roko na njeno ramo. Kakor
blisk je videla vigniti nekaj rdeice Lipetu ez obraz.
Ozrla se je. Toma je stal za njo.
Ne pleem! je rekla kratko.
Toma je ogovoril Jurija.
Lepo nevesto ima, prijazna pa ni.
Juri se je nasmehnil in dejal:
Anka e ve, zakaj ni!
V tem hipu pa je ko od gada piena planila Peanka
kviku. Oi so ji izstopile iz glave. Anica je zbledela.
Drgetaje se je ozrla na Lipeta. alosten smehljaj mu je
leal na licu. Anici se je zdelo, ko da ga razume: Ne
morem e, zdaj ti ne morem e pomagati. V nasled-
njem trenutku se je usula Peanki iz ust ploha besedi.
Kaj Anka ve, kaj? Kaj ima ona vedeti; e misli, da
ima ona kaj vedeti, gre lahko takoj. e nocoj gre lahko.
Mati! je kriknil Juri, kdo vam kaj hoe?
O, nihe mi ni noe, je nadaljevala porogljivo
ena, nihe ni. Sama nedolna jagnjeta ste. Ko bi le
bila tako slepa in neumna, pa bi ne videla, kaj hoete.
Ali hoe, da povem, kaj hoe ta tvoja lepa punca?
Mati, imejte mir, je prosil do smrti plaen sin.

19
MLADA BREDA BESeDA

Soba se je bila skoro spraznila, gosti so utili, da je

bolje, da se odstranijo, samo Kocijan se je bil dvignil in
stopil k Peanki.
Katra, pametno govori. Vsak ti mora dati prav. Le
umiri se. Glej, huda beseda ni prida, je kimal in z roko
vil, ko da dui zlobno kao. Njegova soproga, suha Ju-
rijeva botra, je gostolela od nekod:
Oh pikolit, nikoli ga e nisem, nikoli ga ne bom ve.
Nekaj hipov je gledala Peanka brezizrazno pred se.
Utolaila se je bila toliko, da je izpila kozarec vina. Ali
pila je hitro in zaletelo se ji je.
Ponesrei je bil ba sedaj tudi godec prenehal. Pean-
ka se je vsled tega spet razgrela in komaj je prila k sapi,
je zakriala.
Kdo mi ga ne privoi? Ti?
Z drobnimi omi je bodla v bolestnoalostno lice ne-
veste in njene podrhtevajoe osinele ustnice. Zaman se
je Anica lovila za nekaj trdega, zaman je iskala sebi na-
proti dobrih in resnih oi. Lipe je bil odel, kakor skozi
meglo je videla vstati svojega moa, prijeti kozarec in ga
treiti na mizo in kakor iz udne dalje ga je sliala go-
voriti:
Mati, ali je to sprejem moji eni? Sedaj mi je dovolj.
Anica je e videla, kako so se eni za hip zasvetile
osuplosti in jeze oi, kako se ji je za hip zresnil od vina

20
MLADA BREDA BESeDA

zabrekli obraz, videla je tudi, da je osuplost izginila v

istem hipu izrazu pomilovanja, malomarnosti.
Taka mati, saj e sina ne ljubi! je mislila Anica in
krog oi ji je leglo koprenasto in vse okolu se ji je za-
vrtelo. Nevesta se je bila onesvestila

21
MLADA BREDA BESeDA

2 Pe, nekdaj in zdaj

P red petindvajsetimi leti kali, je bilo, da so praznovali

na Pei prav tako umno poroko, dasi ne v dvonad-
stropni hii. Tudi pikolita niso polivali, kljub temu so se
gosti proti jutru ne veseli razli. In prav tako deeven
dan je bil in voda je bobnela v potoku. In ravno ta povo-
denj je bila kriva, da so se bili na Pei pri poronem pi-
rovanju sprli.
Tako okolu devetih je bilo, in v najlepem veselju so
se veselili svatje. Stara soseda in biva gospodarja na
Pei, oba vdovca, oba sivolasa in podobna si ko brata,
sta trila z majolikama in Jurca je rekel Juriju:
Starejina naj ree eno!
In starejina je raziril usta in praal:
Naj reem? Saj je tvoj sin enin, moj je e pozabil,
kdaj so mu pripeljali balo.
Beseda da besedo, Juri!
In res je dala beseda besedo, in Juri je govoril pamet-
no in dobro.

22
MLADA BREDA BESeDA

In ker je govoril poasi in povedal trikrat isto in hotel

v etrto e enkrat isto povedati, mu je segel oe Jurca v
besedo:
Glej ga no, saj to vemo dobro, da sva midva soseda
in da je Bog pria, kako sva lepo gospodarila in v miru
ivela, in da sva stara, in da je tvoj sine Lipe vzel Uro in
jemlje danes moj sin Aniko kaj moje in ene, ali ni
prav res tako?
Res je res! je rekla druba. Juri pa je gnetel kos kru-
ha in udaril ob mizo.
Naj bo, poreem e eno, da bosta vedela vidva mla-
da , tu je pokazal na enina in nevesto in da bo vedel
tudi ti moj sin in moja snaha.
Tu se je Juriju storilo milo in solze so mu stopile na
lice in vsi so bili ginjeni in so prikimavali. Mo pa je za-
hropel in od notranjega ganotja prevzet zakrial:
Poglejte Jurco in mene. Oba sva Jurija, pa ga ni lo-
veka, ki bi mogel rei, da je bilo kdaj le za toliko prepi-
ra med nama. Tu je pokazal mo na drobtinico na mizi,
Jurca pa je zastokal:
Juri, Bog je pria, samo resnico si govoril.
Resnico, samo resnico, je stokal Juri, katerega so
bile lastne besede tako prevzele, da je bil ginjen kakor
na veliki petek pri upnikovi pridigi, resnica boja,
otroci moji. Glejte, do solz sem ginjen in tudi Jurca joe.
Za zgled naju vzemite, ti ljubi enin in ljuba nevesta in

23
MLADA BREDA BESeDA

ti moj sin in moja hi. Zopet je zajokal, in Jurca je bri-

sal solze ob njem.
Hi! je bruhnil Juri sedaj z vso ostalo mu e mojo
in molal, da so svatje in njegova snaha zaudeni po-
gledali kviku. Moa pa je objel nebodrzen pogum in
govoril je:
Ko je moj sin poroal, je bil Jurca moj starejina, da-
nes ko poroa njegov sin, sem jaz starejina. Ali ni to
prav? Kaj, Jurca? Skupaj sva poroala, pa pod staro
hruko sva sedela in sva rekla: Sosed ni sosedu prijatelj.
Midva nisva taka, kaj? Midva se ne bova kregala, da bi
se le naju otroci ne! Kaj? Ali ve, kaj si rekel nato, Jurca?
O vem, vem! je navdueno prikimal Jurca.
Ali ste sliali vi otroci? Ali zdaj veste? Tako je rekel:
e bo, Juri, imel sina in jaz her, potem bo lahko. Vkup
ju deneva, in na Pei ne bo prepira. ena in mo se ne
prepirata.
Nekdo je nekaj zaepetal, in nekaj gostov se je zasme-
jalo. Globoko ualjen je dejal Juri:
e ti bolj ve, moj sin, pa vedi. Spodobi se pa vendar,
da mi pusti povedati kako in kaj. Ali zdaj ve? In ker
je sin prikimal z glavo, je sklenil Juri:
Pa ni dal Bog, obrnil je drugae. Meni sina, njemu
sina. Ali zdaj veste?
O vemo, vemo! je hropel Jurca.

24
MLADA BREDA BESeDA

Zato reem e eno, ti enin in ti nevesta in ti moj sin

in moja snaha. Zaradi brvi doli nisva vedela ne jaz ne
Jurca, egava je.
Tvoja je! je posegel vmes Jurca.
Juri je zamahnil z roko.
Nisva vedela in ne veva, egava je, zato pa sva na-
pravila tako, da jo je on meni ponujal, jaz pa njemu. Pre-
pirala se pa nisva in hvala Bogu, nosila je mene in nje-
ga in bo nosila najina brv.
Ne ve, stric! je dejal tedaj nekdo na vratih in z la-
nimi omi preletel vso drubo. Vse svate je spreletelo ko
nekaka groza, ko so zasliali nenadoma tuj glas: Ne
ve, stric!
Jurca je planil kviku.
Kaj? Kdo?
Zadnji sem, ki je priel preko nje! se je sam vase
smejal tujec. Malo in suho, pod veliko kronjo sklonje-
no telo se mu je pri vsaki besedi streslo od neke notranje
veselosti. Oi, majhne in ostre, so gorele mrzlino, ka-
kor da je vsaka beseda cekin, ki ga spravi na dno svoje
velike kronje. Tako je stal na vratih pred svati, in suhe
ustnice so se zvijale po griljajih, ki si jih iz svojega ni
privoil, po poirkih vina, ki jih njegova teka kronja
ni privoila v plailo telesu, ki jo je nosilo.
He, Martin Kronja, je viknil Jurca, ko je priel k
sebi, kaj si rekel, kaj?

25
MLADA BREDA BESeDA

Nobeden ve preko brvi! je radovalo in se smejalo

pod kronjo. Tedaj pa je tujec odloil tovor in pozdravil:
Dober veer vsem skupaj, dober veer. In s suhimi
ustnicami je cmokal in poiral eljno griljaj za grilja-
jem in poirek za poirkom.
Treba te je bilo, Kronja, je dejal Juri. Pod teboj
se je podrla, koliko prigoljufanega denarja pa je v tvoji
malhi?
Poteno blago, poten denar! se je smejalo nekje iz
kronje, da lovek v resnici ni vedel ali govori Martin ali
kronja.
Pod njim se ni zlomila, ne, je prikimal svatom Juri,
saj je sestradan ko pes.
Laen pa, laen, je resneje dejal Martin. Kronja je
kljubovalno molala. In molala je, ko je kronjar poui-
val griljaj za griljajem, molala, ko je izmueni skopuh
pouival poirek za poirkom. In dasi se je mo z ras-
toimi momi z vse vejo ljubeznijo in nenostjo oziral
nanjo, je molala, ko da noe umeti njegovih besed:
Glej, moja ljuba kronjica, toliko trpim zaradi tebe. Do-
volj imam, da bi lahko ivel vsak dan ko tile nocoj, pa
noem. Pa noem, ker si ti, preljuba kronjica, e prelah-
ka, e pre
Kronja je molala trdovratno, Juri pa je presekal ne-
ne misli kronjarju:
Hej, Martin, ali je res, da s hiami kupuje?

26
MLADA BREDA BESeDA

Kupuje, kupuje je jecal mo, ljubi moji, kdo

govori tako grdo o meni siromaku? In siromak se je
bojee ozrl na svojo kronjo, in v resnici se mu je zdelo,
da kronja samozavestno ponavlja:
Kupujem, kupujem!
Tedaj se je siromak ustrail in rekel:
Kaj ne privoi reveu, da v miru sne, pa e za tako
vest, kakrno sem prinesel.
Lepo vest si prinesel, je viknil sedaj Jurca, glej, moj
sin in jaz sva e druganih misli, kdo naj zdaj napravi
novo.
Sosed! je dejal nato enin.
Nak! je odgovoril hitro onstran mize Jurijev.
Otroci moji! je viknil Juri, mene boste posluali in
pa Jurco. Ali zdaj veste?
Pa le niso hoteli vedeti in govorili so vsi vprek.
Kronjar se je stisnil v kot in govoril v mislih s svojo
kronjo, medtem ko so njegovi lani pogledi poirali
mize, stole, slike in stene. In im glasneje so se prepirali
svati o brvi, tem jasneje je postajalo njegovo lice, in s
udovito nenostjo se je pritiskal z glavo k svoji kronjici
kakor da jo vprauje:
Kaj, ljuba kronjica? Kaj pravi ti k tej nesreni brvi?
Midva bi sezidala most, in tega ne bi odnesla voda, kaj?
In nihe bi ne mogel potlej pregnati naju od tu, kaj,
kronjica?

27
MLADA BREDA BESeDA

In kronja sedaj ni molala. Mou se je zdelo, da

govori iz nje in da ponavlja venomer: Pe, Pe!
In tedaj se je zgodilo, da je planil izza mize Juri in za-
klical:
Kaj, toila se bosta, toila na Pei? koda, da nisem
umrl danes zjutraj.
Saj je e danes as! je zastokal ob njem Jurca. Ali
pogledala se moa nista. Strah, alost pred bodonostjo
jima je bila vzela vse veselje in ves oni ponos davnih let,
ko sta v slogi gospodarila na Pei.
Kronjar Martin pa je z lanimi omi gledal skozi
okno, kjer se je delal prvi dan in nastavljal uesa na svo-
jo kronjo in prislukoval njenim skrivnostim: Pe, Pe,
Pe!

* * *
Prvi je umrl Jurca. Tedaj je izgubil njegov sin pravdo v
prvi intanci. Potem je umrl Juri, tedaj je izgubil njegov
sin pravdo v drugi intanci. Ko je v tretji intanci dobil
pravdo Jurijev sin, je priel kronjar Martin na Pe in
posodil obema denarja. In potem je priel e parkrat.
Nekega dne pa je priel brez kronje in ko se je vrnil, je
bil gospodar na posestvu rajnega Jurce, egar sinu se je
bilo rodilo nekaj let prej dekletce, ki so jo krstili za Ani-
ko. Ta Anika je bila tistega dne ravno shodila in njena
prva pot je bila z doma. In milo se je storilo njenemu

28
MLADA BREDA BESeDA

oetu in vzdignil je roko proti sosedu: Tudi ti in tvoj sin

pojdeta. In res se je zgodilo tako. In mali Lipe, ki je bil
medtem strgal e prve hlaice, je prijel mater za roko in
vpraal:
Zakaj gremo s Pei?
Mati mu ni odgovorila, ali temno ji je postalo od bo-
leine pri srcu.
Deek pa je dejal modro in resno:
Mati, le nikar ne jokajte, Lipek ne da Pei.
In mati se je kljub alosti nasmehnila.
Kljub ostremu ugovoru od strani malega Lipeta je pri-
el na Pe Martin. Tako je zavladala na Pei kronja in se
utolaila. Ali motila se je, e je mislila, da bode odslej
ona gospodinja na Pei. Nehvalenost je plailo sveta. In
stara kronja je obutila to bridko resnico v polni meri,
ko jo je njen stari suenj vrgel v podstreje in se ni zme-
nil ve za njo. Kronja je hotela sprva s kljubovalno mol-
enostjo pokarati to grdo ravnanje, ali pomagalo to
sredstvo ni, in ko je zaela govoriti, je bilo e prepozno,
in nihe je ni ve poslual. Zakaj stari Martin je bil sedel
nekega veera za mizo, vzel papirja in zapisal takole:
Ljubi sin! e misli, da si postal pameten in bi rad
delal in kaj zasluil, potem pridi! Posestvo imam, gozd,
polje in hio. Napravil bom mlin in ago. Na posestvu
bom gospodaril jaz, na mlinu bo ti. e nisi popolnoma

29
MLADA BREDA BESeDA

znorel, pride, kakor je tvoja dolnost in kakor te akam

s tekim srcem, tvoj oe Martin.
In ker sin Martinov ni bil popolnoma znorel, je res
priel, in e prav vesel. In ni manj vesel ga ni bil oe. In
tedaj je odzvonilo kronji in rada nerada se je umakni-
la, kuhajoa onemoglo jezo nad plailom tega sveta.
Tedaj so zaeli na Pei prezidavati, delati in graditi. Iz-
ginila je stara slika Pei, novo, dvonadstropno poslopje
je pogledalo doli v dolino, mogoni hlevi ob hii, kozol-
ci, hlevi za preie so stali v spremstvu mlade, zornole-
pe gospe gosposke hie. Za kronjo, ki se je vila nekje v
podstreju udovitih, nepoznanih ji bolein, se ni zme-
nil nihe, prav nihe.
Na Pei je zavladalo novo ivljenje. In vse to se je do-
godilo tako udno hitro, da nihe ni mogel vsej tej izpre-
membi slediti.
Vse se je bilo tako udno izpremenilo, da stari kro-
njar novega ni ve poznal in zajemal z levo in desno ter
plaeval delavce, ko da jih plauje z gumbi. In vendar je
bilo vse, kar je zajel, pravo svetlo srebro, z lakoto in ode-
rutvom prihranjeno. In vendar je kronjar trosil in ni
od dale ve mislil na teko vest, ki je v zadnjih sunkih
utripala v podstreju v obliki stare, preznojene kronje.
Hvalenost sveta!
Zelo pozno se je bil kronjar domislil, da ima poleg
kronje tudi sina. In im pozneje se je tega domislil, tem

30
MLADA BREDA BESeDA

bolj goree se ga je oklenil in razklenil je elezne pesti in

srebro je teklo, ko da je priigrano. Za sina! je mislil
starec in obutek, da mu odteka srna kri, je bil laji. Za
sina! Uboga kronja! Z zavistjo je gledala, kako gine
gora, katero je nanesel starec v nji. Mo, ki vse svoje iv-
ljenje ni obutil nikakih oetovskih ustev, se je bil se-
daj na veer svojih dni ves zaljubil v svojega sina. Srce
mu je paral ta sin, ali oe, ki se je bil poslovil od kronje,
je prenesel vse, in resen pogovor in opomin sta la mi-
mo sina, ko da ni ni.
Zapravlja! je prosilo iz dobe kronjarjenja.
Ali ste e tako na suhem, oe? Zakaj ste me pa vabi-
li? Pustite mi, mlad sem.
Mlad je! je odpustil oe in kronji se je podrl nov
up.
Mlad je bil ta mladi tujec na Pei in zelo veselja eljan.
Poznali so ga v vasi. V vsaki gostilni so ga poznali. Za
vino je plaeval, iz Boga in ljudi se je delal norca, ne-
sramno sladko je pogledoval dekletom v lica, da so zar-
dele beale v hie in so fantje stiskali pesti. Ali bali so se
ga in so mu li s poti. Drugi so se mu obesili na pete in
se mu hlinili in ga hvalili ter pili na njegov raun. Ko pa
je bodoi gospodar na Pei nekega dne razalil one, ki
so se ga bali, in pozabil napojiti one, ki so se mu hlinili,
so se ti zvezali in udarili skupno po njem. Viteki jih je
pognal, el za njimi v gostilno in se jim postavil po robu.

31
MLADA BREDA BESeDA

Pri eni mizi so sedeli oni, pri drugi je sedel on sam in

smejal se je, ves as se je smejal, dokler niso planili zo-
pet nanj. In zdaj je lo za res. In skupila sta jo dva. Sin
stare enice, njena edina opora je bil, kateremu je hra-
bri veseljak prestrelil koleno, da je ostal vse svoje iv-
ljenje hrom, in pa najveji pretepa, kateri je pri tej pri-
liki izgubil e zadnja dva prsta, ki sta mu bila ostala na
desni roki od zadnjega pretepa.
Drugega jutra je v podstreju kronja notranje radosti
in kodoeljnosti drgetala, videa, kako pelje z nasaje-
nim bodalcem oronik njega, ki je bil kriv, da so vrgli
njo mej staro aro, ropotijo. Par rnih las, ki jih je e
imel, je tisti dan do veera osivelo Martinu kronjarju.
Proti jutru drugega dne, vso no je starec govoril sam
s seboj je nenadoma vstal in se odpravil raz Pe. Po
par dneh se je vrnil in po par tednih zopet odel in se
zopet vrnil in zopet el, tako dolgo, da je sin odsedel ka-
zen. Tiste nedelje so farani ugibali, kdo da je bil on in
ona, ki so ju vrgli s prinice.
Domaina bosta menda le! je modroval kmeti,
kajti tujih ne bodo pri nas oklicevali.
Tisto pa ne, ne oklicevali, ne poroali, je pripomnil
drugi.
In vendar so ju oklicali, poroila sta se drugod in, ko
sta se pripeljala na Pe, se je odvalil moem in materam,
dekletom in fantom velik kamen od srca. On je bil

32
MLADA BREDA BESeDA

mladi s Pei in mlada je bila lepa in drobna in bojea, oh

tako bojea, da se je od slabosti skoraj zgrudila, ko je
prestopila prag dvonadstropne hie. In ko ji je mladi
mo razkazoval hio in jo peljal tudi v podstreje, je
mlada Peanka kriknila in pahnila moa od sebe in za-
ihtela. Stari kronji pa je bilo ko nikoli, tako prijetno, in
stari kronjar bi jo bil znal umeti v njenem govorjenju:
Kupil jo je. Zasluila sem jo jaz, jaz. In dan za dnem
je ula mlada nevesta Katrica ji je bilo ime pesem
stare kronje: Kupila, zasluila. Sliala jo je ez dan in
ponoi, v zidu je brnelo, in ura je nihala in kriala: Ku-
pila, kupila! In nevesta je sprva jokala, potem je molala.
In potem je zaela polagoma rdeti in se smejati. In tedaj
je kronja utihnila. Gospodinja se je ni ve bala, in stari
Martin je bil umrl, in mladi Pean je nikoli umel ni. Tako
je bilo prilo, da je zaelo na Pei novo ivljenje. Denarja
je bilo na Pei dovolj, ali miru ni bilo. On je bil veseljak,
in ona je bila alostna. In ker je sprva dan za dnem kro-
nja podpihovala neno srce in je zastrupljevala, da je
kupljena s cekini iz kronje, je polagoma neno srce po-
stalo trdo in neutno in potem je postalo zlobno, in ko
se je Peanka zaela smejati, tedaj je bila obraunala
sama s seboj in rekla:
Za Pe sem kupljena. Nisem la rada. Ali kar je, je.
ivimo, kakor moremo. Pe navsezadnje ni slaba re.
In ena se je tedaj spomnila solz in gorja prvega leta in

33
MLADA BREDA BESeDA

se domislila kronje ter la v podstreje. In z nekroeno

ljutostjo je prijela umirajoo in pozabljeno sovranico
ter rekla: Kupila si me? Moti se. Glej, ti in Pe sta se-
daj moja, in e se mi poljubi, vrem tebe v ogenj in Pe
prodam. Ali zdaj ve, kdo se smeje poslednji, ali se ti, ali
jaz? In pri teh besedah so eni privrele solze v oi in ko
zase je govorila: Kaj imam od ivljenja? Ali sem srena?
Moj mo me ne mara, ker ve, da vem, da sem bila zanj
kupljena in ker ve, da ga ne maram. In sina imava! Sina?
Ali ve, kaj je to? Sina! Ali misli on, moj mo na to, da
ima sina? Ne misli! Ne misli in raja in se vozi okoli. Ne
misli. Zakaj mora mati misliti? Ne mora misliti, ne more
misliti.
Da je bilo v kronji od kadarkoli vsaj nekaj srca, razjo-
kala bi se bila nad usodo tega nesrenega deteta, ki je
bilo tiste dni zaplakalo na Pei in je imelo oeta in ma-
ter in dom in je bilo zapueneje od negodne ptice, ki ji
je starko ustrelil lovec.
Bil je deek, in krstili so ga za Jurija, in ko mu je bilo
pet let, je izgubil oeta. Konji so se mu bili splaili in od
doma je umrl. Mati-vdova je doznala, da je imel pred
smrtjo e toliko moi, da se je izpovedal in zapustil Pe
sinu.
Sinu, in njej ni!

34
MLADA BREDA BESeDA

V tisti uri je bila zapeatena usoda malega Jurija. Pos-

tal je bil gospodar Pei in izgubil je mrtvega oeta in
ivo mater.
In dobro je bilo samo to, da mali ni vedel, ne kaj je
Pe, ne kaka ast ga aka, ko doraste, niti da bi moglo
biti ono, kar izraa beseda mati, nekaj drugega, nekaj
nebeko lepega

35
MLADA BREDA BESeDA

3 O znancih, ki so e neznani

Z jekleno voljo in elezno roko je zavladala po moe-

vi smrti vdova Katra na Pei. Kakor da je od mladih
nog rastla na velikem kmekem posestvu. In vendar je
bila revnega oeta hi. Revnega oeta hi pa je umela
upravljati na posestvu mogotca, zato ker jo je beda nje-
nih mladih let nauila delati. In Katra je znala delati. Ali
je tudi hotela? Vseh njenih misli zaetek in konec je bilo:
Pe mora biti nepremagljiva in velika. To je dolnost
one, ki ivi na Pei, zakaj Pe ima vse predpogoje, da bo
najlepi in najmogoneji dom v obsegu devetih in de-
vetih upnij. Ni li tu voda, ki ene po letu in po zimi lah-
ko troje koles? Ni li tu gozda, ki ga ne posee deset de-
lavcev v desetih letih? In ni li cesta prav onstran vode?
Samo naloiti je treba na voz in zapeljati po cesti mej
svet, kjer je les tako drag! In ni li tu polja in panikov za
dvajset parov, in senoeti in livad? In sredi teh zemskih
kapitalov, li ni tu hie bele, dvonadstropne? emu so
hlevi? Da bodo prazni? emu svinjaki s koriti? emu
kozolec, emu shramba? In emu nad poljem, gozdom,

36
MLADA BREDA BESeDA

loko in livado, emu nad vrtom in senoetjo, bregom in

planjo, emu nad celo Pejo prijazno nebo, nebeko
solnce in rajskomilo zatije pred viharji poletja in led-
jo spomladi?
im vei je bil ponos mlade, zdrave in mone vdove
na Pei pri pogledu ez njeno posestvo, im strastneje se
je od dne do dne oklepala njena dua z vse oji postaja-
joimi krogi ljubezni te grude, tem vei, tem iveji je bila
v nji mo in namen posvetiti Pei vso svojo delavnost,
skrb in nego.
Vdova Katra je po smrti moevi utila, da ji je treba
biti na Pei mo, mo gospodar, ki ne sniva, ki rauni,
dela in skrbi. In ta misel je v Katri popolnoma zaduila
drugo misel: emu, komu hoem delati, zase, za sina?
Glas krasnega premoenja je bil ko glas zvona in je pre-
vpil zaasno drhtenje enskega srca, materinsko pesem,
pesem sree in ljubezni in dela drugim.
Vse je bila gospodinja Katra na Pei in povsod. Dale
okolu so jo poznali posli. Hlapci, ki so bili po sijaju Pei
privabljeni prili na Pe in osramoeni odli pred asom,
so govorili o vragu, ki ne privoi ne podnevi ni ponoi
poitka, in dekle, ki so bile zablodile na Pe, so se od
jeze jokale e dolga leta za sramoto, s kakrno jih je na-
podila Katra. Posli so bili prili v tak glas, da so ljudje
cenili njihovo vrednost po tevilu mesecev, ki so jih pre-
sluili na Pei. Dasi kljub takemu ostremu vladanju ni

37
MLADA BREDA BESeDA

bilo na Pei, niti na njivah, niti v gozdu vse v redu, je

jasno. Kjer hlapce menjujejo preve, ni nikoli reda. Tu-
jec se ne vivi tako kmalu, in na Pe so navadno priha-
jali posli tujci in tujci odhajali. In Katra je polagoma
sprevidela to in odkar je bila morala mlin in ago celo
ustaviti, ker ji ni hotel nihe vdinjati se pod pogoji, ki jih
trdovratno nikakor ni hotela izpremeniti, je zaela iskati
ljudi, ki bi postali na ta ali oni nain odvisni od nje in
primorani, da ostanejo doloen as na Pei.
Tiste ase, v katerih smo zaeli pripovedovati, je bilo
na Pei troje hlapcev in dvoje dekel in kakor je kazalo,
ni nihe od njih mislil na drugo slubo. Toda to se je
moglo zgoditi po dolgih letih Katrinega gospodarstva na
Pei, ko je bilo prilo njeno trdo vladanje e v pozablje-
nje, in je Katra sama dokaj izgubila na svoji prvotni stro-
gosti.
Prvi hlapec je bil Tine, to se pravi, on je bil najstareji
po svoji slubi na Pei, dasi sam ni verjel, kako da je e
na Pei. Imel je trdno vero, da dolgo ne ostane, in pre-
prian je bil o svojih besedah, da je le zaasno tu, ker
se mu e ne zljubi oditi. Bil je lovek isto posebnega
kova, ne priden in ne len. Imel je dobro lastnost, da je
vse jedel in mnogo jedel in da je imenitno prebavljal.
Zato je bil rejen in lepo okrogel. Kljub temu je bil naj-
glasneji oznanjevavec nauka, da je na Pei pasje iv-
ljenje. Katra ga je bila priklenila nase s pogodbo, da

38
MLADA BREDA BESeDA

dobi vsako Veliko no in vsak Boi po tri pare klobas in

goldinar za vino. In ime radi klobas ni mogel s Pei. In
kadar mu je bilo prav hudo, je vtegnil vzklikniti: Ta je
resnina, klobase me bodo spravile e v grob. In res je
bila ta ljubezen hlapeva e strast, in izven nje je ljubil
edino e poli dobrega vina. Zato pa se mu je svetil
obraz, ko samo ljubo zdravje, in morda ga je Katra trpe-
la in prenaala ravno radi njegovega oividnega zdrav-
ja. e je gospodinja Katra trpela imna, potem je gotovo
vsaj toliko res, da je prila dekla Nea samo radi imna
na Pe. Naj si bode kakor hoe, toliko je gotovo, da Ka-
tra Nee z najmanjim izboljkom ni privezala nase, da
jo je po treh dneh celo zapodila, in je Nea s solzami
preprosila, naj je oni ne pahnejo v nesreo. Bila je
okorna pri delu in poasna ter silno potrpeljiva. Na vse
je molala. Polagoma ele je zaela kazati svoje enske
zmonosti in bojevala viteki besedne boje s tovariico
Marijanico, pobono staro devico, ki je delala za tri in
molila za vse na Pei, in ki jo je bila Katra udinjala z ob-
ljubo, da ji bo prosto obiskati letno tri boje poti. Mari-
janica je imela poleg drugih dobrih lastnosti tudi to, da
je povedala vse, kar in kakor je mislila in to zelo glasno.
V mladih letih je bila bolna na kozah, in ena ji je bila
sedla v uho, in tako se je zgodilo, da je Marijanica z des-
nim uesom umela vse, na levo pa je zaman udarjal e
najpreprievalneji glas. In ker se je bilo to dejstvo uta-

39
MLADA BREDA BESeDA

borilo ko preprianje v nji, da bodo sodni dan na levi

kozli, na desni ovice, in je ona na levo uho gluha, ni
mogla nikoli dovolj hvaleno zahvaliti Boga, da jo je otel
pred vabljivostjo e iveih kozlov in ji dal nekako za-
gotovilo, da je odmenjena ovicam.
Najmlaji hlapec na Pei, eravno najpripravneji in
najmoateji, pa je bil Lipe. Naravnost od vojakov je pri-
el in njegova prva pot je bila na Pe. Ko se je pogodil s
Katro, je ta e as molala in dejala na to :
Kaj pa za priboljek?
Saj smo se e pomenili za plailo! je odvrnil fant.
Za tri leta.
Tudi za deset, mati! Meni je prav.
In Katri je bilo tudi prav, dasi ni umela, zakaj pride tak
fant ravno na Pe in si pri tem e priboljka ne izgovo-
ri. Lipe je bil resen in mole hlapec, kakren mora biti.
Le malo presamostojen se je zdel Katri, in zaman je sku-
ala prodreti za skrivnost njegovih veseloresnih, lepih,
rjavih oi. Lipe je ostal kakor prvi dan vse naslednje: sa-
mostojen, resen in ponosnoskrivnosten, in Katra je
mnogokrat obalovala, da ni ta lovek malo zgovorneji
in vljudneji. Sasoma pa se je tudi takemu privadila in
mu pustila samostojnost. Da se sme zanesti nanj, je ve-
dela od prve ure. Dasi je bil Lipe njena desna roka, tega
sama ni vedela, zlasti morda tudi zato, ker je bil ob

40
MLADA BREDA BESeDA

istem asu priel na Pe e nekdo drugi in na isto dru-

gaen nain, ko vsi drugi.
Bil je Toma, sin ubogega koarja. Leporastel in mo-
en je bil. iroko zagorelo lice ne bi bilo nelepo, da ni
bilo opaziti onih potez, ki jih pie strast na sicer mlade
in zdrave obraze. Njegova nadarjenost in spretnost sta
bili znani. Kljub temu ni bil Toma pri ljudeh v veliki
asti. Leto za letom je odhajal v svet in se vraal ez
zimo. In tedaj je od jutra do noi sedel po vakih gostil-
nicah in bahaje se zapravljal prihranjeni novec. In tako
se je leto za letom zgodilo, da je Toma zapravil e vse,
ko je bilo treba oditi v svet. lo je vse, od ure in teke
srebrne veriice, pa do kozjega repka in pliastega klo-
buka, od srebrno okovane pipe do velikih gosposkih
kornjev. Tedaj je Toma par dni pil za zadnje novce, si
v sili potem izposodil kje par goldinarjev in lepega dne
izginil iz vasi. In jeseni se je vrnil z novo uro in novo
veriico in novim klobukom in kornji in s ponosom in
staro navado. Edino kmeko preziranje revnih kmetav-
zov mu je ostalo vedno staro, in vasih je rekel, da bo
raje kradel, ko delal za dnino pri gancih in kislem ze-
lju.
Zgodilo pa se je neke pomladi, da je bil Toma zopet
vse zapravil in ker se je bil preteklo nedeljo dodobra sprl
s krmarjem in gosti, ale in zasmehujo jih, ni vedel
kje iskati in poprositi na posodo. V sili je priel na Pe-

41
MLADA BREDA BESeDA

anko. Debelo je pljunil in zamrmral ko v vspodbudo

par kletvic in stopil na Pe.
Nael je Katro na vratih.
Dober veer! je pozdravil Toma.
Je e dobro, je bil odgovor, kaj bi pa rad?
In Toma je povedal, kaj bi rad.
Z vidnim zadovoljstvom je motrila Katra orjakega
moa, ki mu ni la posebno lahko z jezika beseda. utila
je, koliko aljenega ponosa je v njem, in v tej okornosti
se ji je zazdel e zanimiveji. Zadovoljen smeh je leal
Katri na licih. To pa je Tomaa e huje razburilo in raz-
jezil se je.
e mislite, da bi vam odnesel par pikavih forintov,
mi pa dajte kako delo za teden dni.
Delo e imam, delo, se je e vedno istotako prijaz-
no smehljala Katra, pomladi je polno dela in pa gori v
gozdu je par polenkov e od jeseni. Kaj bo teh par po-
lenkov tebi! V parih dneh si gotov z njimi.
Za koliko?
Sedem pikavih! je pokazala obenem Katra s prsti.
Toma je vzel ago in sekiro in tri dni je bilo uti gori
pod senco smrekovih vrhov glasne udarce in po dri
doli za hio se je usipal hudournik debelih polen, da je
ime klel drva in drvarja, e, da e vse svoje ive dni ni
tako hitel ko sedaj, ko je zlagal polena v vrsto. In zdelo
se je, da par polenkov res konca ne bo.

42
MLADA BREDA BESeDA

etrti dan je Toma odel s svojimi sedmimi pika-

vimi. Na cesti se je ozrl na Pe. Katra je stala e vedno na
vratih in se mu kakor se mu je zdelo nasmihala.
Kura te brcnila! se je razjezil Toma in pljunil, ko
da se hoe otresti na ta nain spomina na zadnje dni
aljenega ponosa in bridkega dela. In istoasno je zau-
til Toma ejo, kakorne ni util e par let. Vso zimo bi
lahko pil nanjo. In pil je celo no in cel dan in e eno
no.
Tisto jutro zatem se je zbudil in pretel svojo goto-
vino, par srebrnih dvajsetic in prgie zelenkastih etr-
takov. Mole je vtaknil glavo v vodo, oblekel jopi in sto-
ril trden sklep, da gre v svet, in e mora pri zadnjih
hiah zaeti beraiti.
Tako je poasi in pol nezaveden korail po cesti, in
prav tisti hip je nekdo hitel s Pei doli na cesto in Toma
je mrmral nekaj silno neprijaznega pred se in hitel, da
bo preje mimo poti na Pe.
Judeevi groi prigoljufani! je mislil pri sebi in z od-
porom pogledal pred se. In tam, kjer se je spustila pot s
Pei na cesto, je stala Katra. In tisti prijazni smeh ji je
igral na zdravem in mladem licu. In Toma je util, da
aka ena nanj in se priduil pri sebi:
Ne bo me ve kavka, ne! Za sto goldinarjev ti ne
delam ve, saj nisem ivina!

43
MLADA BREDA BESeDA

Ne, ivina pa nisem! je zakljuil in pljunil in hotel

mimo ene.
Kaj? Ali se ne poznamo ve? je pozdravila Katra.
Meni se mudi! je zagodrnjal Toma in hotel mimo.
Zaradi par besed ne bo zamude, je rekla in mu za-
stavila pot, da se je moral Toma ustaviti. Prav ob njem
je stala in prijazen smeh ji je igral na obrazu.
Lej, je nadaljevala, ali je potreba takemu delavcu,
da hodi v svet, ko je doma dela in zasluka dovolj.
Toma je zamahnil malomarno z roko.
Bajtarjem se ne udinjam. Kaj pa bo meni par groev.
Nak, to ni ni. Po svetu je bolje.
Na Pei nismo bajtarji, je odvrnila ona.
Hudirja! se je odzval Toma, e vem, kako je pri
vas. e koe ne bi odnesel cele. Nak. Tako pa ne.
Lej ga no! Kdo pa pravi, da bo tako delal, ko te
dni? In prijazni in vabljivi nasmeh ji je zopet blodil ez
lice in Tomau se je polagoma mehalo srce. Moj Bog,
v epu je tako alostno venketalo ostalih par dvajsetic.
In po svetu je dale. Vendar pa je dejal:
Ne bo ni, mati!
koda takega hlapca, takega delavca, je dejala ona
prilizljivo in se dodobra prikupila Tomau. Laskalo mu
je, da je ena hvalila njegovo delavnost.
e delam, delam poteno, to je e res! je govoril. In
glasneje so zapele dvajsetice: malo nas je. Vendar pa je

44
MLADA BREDA BESeDA

pomislil Toma, da bi se mu smejali v vasi, e: na Pe je

el za hlapca, in je dejal:
Ne, za hlapca nisem.
Ali Katra ni odnehala. e slaje se mu je nasmehnila
in za roko ga je prijela:
Kdo neki pravi, da bo za hlapca? Lepa je ta! Ali je
Pe taka beraija? Za hlapca nad hlapci bo, za oskrbni-
ka.
udovita je bila Katrina prekanjenost, ko je bila izre-
kla zadnje besede. Zadela je v ivo. Samozavest Toma-
eva se je pod takim navalom sesula vase, in oblije mu
je nehote razjasnila radost. Kakor je bila ta izpremem-
ba hitra, je vendar uganila Katra takoj, da je Toma njen.
Segla je naglo v ep, in Toma je tial, prej ko se je za-
vedel, v roki lep nov desetak.
Premisli, je govorila ena, cel dan ti pustim as, da
ne poree, da sem te premotila.
Tisto pa ne! je odvrnil Toma; in zaradi lepega je
pristavil: Razmislil bom e, e je res tako. Za oskrbni-
ka, to je nekaj drugega.
Tako je, tako! je hitela ena. mentan fant, trd si,
pa mi zato ugaja. Le nase bo malo bolj gledal. Lej no,
kaken pa si. In brke si pusti, da mu silijo v usta, ko sta-
remu pijancu.
He, je pomislil Toma, ta je lepa. Kaj pa, e nima
ta nekaj? Vrag vzemi ene, e neumna zna biti name.

45
MLADA BREDA BESeDA

Tomaa je po stalo nehote sram pred njo in zamrmral je

nekaj ko, da kadar odhaja lovek v svet, ne gleda na to,
kaken je.
Pojdi no, je odvrnila prijazno Katra, to e pride,
kaj!
Tu je moja roka! je odloil Toma, in drugo se zgo-
vorimo jutri!
Jutri, mu je stisnila ona roko. In Toma se je vrnil
proti vasi, Katra pa na Pe. In ves as se je zadovoljno
smehljala predse in z vidno radostjo je postajala na poti
in se ozirala. Dale, dale okoli je bilo vse njeno. In ta
zavest jo je navdajala kakor tolikrat, tudi sedaj z zado-
enjem: Zasluila sem. Kljub temu je leto za letom za-
kljuila njene podobne misli grenka resnica. In tedaj se
ji je lice spailo, in mali sin je tedaj ni rad sreal, zakaj
brez vzroka je kriala nanj.
Drugega dne je bil priel Toma na Pe in zasedel
svoje astno mesto. Katra je bila nasproti njemu ista ko
prejnji dan. Nevedoma so drugi hlapci in dekle hote in
nehote utili, da Katra eli, da stoji mej njo in njimi To-
ma. In pokorili so se mu. On pa je nosil glavo in s sre-
brno veriico je venketal, in kozji repek se mu je sve-
til za klobukom, in ob nedeljah je vasih iz same oholo-
sti plaeval kmetom za vino. Celo proti domaemu sinu
se je vedel oholo, vendar pa toliko vljudno, da je Juri rad
el z njim, bodisi na polje ali v vas. In e sta zavila v gos-

46
MLADA BREDA BESeDA

tilno in popila poli vina, in je prilo do plaila, je vse-

lej plaal Toma, e:
Kaj bo ti. Saj vem, da tii par desetic. Le pusti jih,
da se ne prehlade.
Hlapec je grof, sin pa strada, so pravili ljudje, in
smilil se jim je molei in bolehni sin s Pei.
In neke nedelje se je zgodilo, da je fant zael mej svoje
sovrstnike. Krenili so v gostilno. Juri ni hotel z njimi.
Zakaj pa ne gre? je vpraal eden.
Tako, je odvrnil Juri.
Pusti ga no, je pristavil porogljivo drugi, saj vidi,
Tomaa ni, kdo neki bo plaal zanj. Fantje so se zasme-
jali, Juriju pa je udarila rdeica v obraz.
Le pojdi, Juri, plaam pa jaz, je dejal prvi fant.
Grem, je odvrnil Juri; nocoj plaam jaz za vse.
Dobro, Juri! Ti e lahko, so pritrdili fantje.
Ko so pili, je stopil Juri h krmarju v stran. Bom pla-
al vse jaz, pa nimam pri sebi! je govoril in silno ga je
bilo sram.
e napraviva fant, je hitel krmar. Take dolnike
vidim rad. Kolikor hoe, Juri. Tebi, kar hoe.
Potolaen se je vrnil fant k tovariem. Drugega dne pa
je stopil k materi in jo prosil denarja.
Kaj? se je razjezila ena, zapravljati tudi e zna!
Lepa je ta. Na dolg pije, pa e za druge plauje.
Toma ima denarja dovolj, jaz pa ni, ugovarja Juri.

47
MLADA BREDA BESeDA

A tako, je zakriala mati, Toma ima denar. Pojdi

in slui, pa ga bo imel e ti, kaj le polega in e napoto
dela.
Sinu se je storilo milo in skoraj jokaje je dejal: Mati,
kaj sem vam storil, da ste taki z menoj. Vam je ve za
Tomaa, ko za sina. In glejte, mati! To je za plailo, da
vas prosim, kjer bi lahko sam vzel. Saj Pe bo vendarle
moja!
Hipoma se je eni stemnilo lice. Rde obraz ji je zali-
la kri in je viknila:
Lepa hvalenost je to. Pe bo njegova. Kdo ti jo pa
jemlje, kdo? To pa vedi! Ne bo prida iz tebe, prav tak si,
ko tvoj oe. In Bog je e vedel, zakaj ga je vzel. Kdo se je
pa trudil za Pe. Ti in on? Seveda. Pognal bi bil vse, in
kar je pustil, in kjer sem se muila osemnajst let, tam
misli zaeti zdaj ti. Le gospodari! Prav nobene rei ne
maram ve. Prav nobene.
Mati! je prosil sin, nihe ni nehvaleen, to ni res
Ali ona se je bila obrnila zaripla od jeze in hotela iz
sobe. Prav ta hip so se odprla vrata, in neznan lovek je
vstopil.
Ko da je zagledala strah pred seboj, je Katra obstala in
strmela nekaj hipov v prileca, potem je presunljivo za-
klicala:
Kaj hoe ti tu? Kaj hoe?

48
MLADA BREDA BESeDA

Katra! je teko zasopljen odgovoril mo, priel

sem.
Ta je lepa, je odvrnila ona, priel je. In kdo te je
klical? Kdo ti je dovolil, da sme priti?
e je tako, je drgetalo izza usten tujevih, saj grem
takoj. Naj bo. Poginem na cesti. Zbogom sestra! Stari
in beteni mo se je obrnil.
Mati, je zaklical Juri, ali imam strica? Mo je pri
teh besedah obstal. Katra pa se je obrnila k sinu.
Da, strica ima in lepega. Lahko si ponosen nanj.
Mati, je odvrnil sin, kar sama se pomenita.
In Juri je el. Ko je bil odel, je Katra mole strmela na
brata, ki je bil nepovabljen sedel k mizi. Silno truden in
slab je moral biti in zelo reven. Morda se je v teh hipih
celo zasmilil sestri. Ali silno je morala sovraiti ta ena,
zakaj prijazna beseda ni prila iz njenih ust.
Katra, je povzel znova besedo tujec, sama sva os-
tala na svetu.
Ona je molala.
Nikogar nimam svojega, samo tebe. In bolan sem
bil. Za delo nisem ve. Kako naj ivim?
In hia in premoenje? je bruhnilo iz nje.
Prodali so. Saj je e pet let od tedaj. Ali nisi dobila pi-
sem?
ena ni odgovorila.

49
MLADA BREDA BESeDA

Ni bilo sree. Odkar so sezidali tisto eleznico, je

bilo z nao hio pro. In tudi ti nisi hotela pomagati.
Nisem hotela! je planila ena kviku, nisem hote-
la. Prav vidi, res je, nisem hotela. In ali ve, zakaj nisem
hotela, zakaj? Oi so ji gorele v udoviti jezi in solze so
ji stopile vanje. Sunkoma je sopla in ko da se ji prsti kri-
jo, se je zdelo, in da se zdajpazdaj zakadi v moa. Toda
ni se zakadila. Zasmejala se je, da je moa pretreslo od
glave do nog.
Ali hoe res vedeti, zakaj nisem hotela? je rekla
porogljivo in zopet sedla. Lej, ali sta hotela ti in oe? Ali
nisem rekla, ne maram ga? Sta li hotela vidva? Kaj sta
rekla vidva? Da, da! Tudi ti, ravno radi tebe je bilo vse
to. In znova se je ena zasmejala. Zbarantala sta me,
pa nista imela sree. eleznico so preloili in hia je pro-
padla. Ali zdaj ve, zakaj nisem hotela?
Brat se je dvignil.
Prezirljivo ga je gledala sestra in rekla: e gre, te ne
zadrujem. Podila te pa tudi ne bom. Lahko ostane, e
misli, da ti bo pri meni prijetno.
S solznimi omi je pristopil mo, da ji see v roko.
Noem, je odtegnila ona roko. Nikaka dobrota to
ni. Saj bo e videl, ti moj edni bratec, ti! In zasmehu-
joe se je obrnila in odla v veo in zaklicala:
Kje je Jerica?

50
MLADA BREDA BESeDA

Prilec pa je s solzami v oeh gledal pred se v belo

mizo, in nikogar ni bilo, ki bi mu bil rekel dobro bese-
do. Tako je sedel dolgo, dokler ni zaul znova glasu svo-
je sestre. V tem hipu so se odprla vrata in od Katrine
roke pognana je omahnila v sobo, mala, bleda in revna
deklica in se opotekla in padla sredi sobe. Prej, ko se
reve dvignilo, jo je ena prijela za lase in ji sklonila gla-
vo skoro do tal in zlobno vikala:
Kaj? Ali se tako pometa? Kaj je to? Kolikokrat ti e
povem?
Od strahu je dekletce drhtelo, in mou je pogled za-
rezal v srce.
Saj je e otrok! je prosil.
Otrok seveda! Ali misli, da bom vse redila zastonj?
Pri nas delamo in e ne, ne jemo, moj ljubi. Kaj? Si se
premislil? Ostane?
Ali smem? je vpraal.
Sme! je odvrnila zasmehujoe, gori pod streho ti
dam kot. Nato se je obrnila k deklici.
Pojdi zdaj in pokai temu mou, kje mislim.
Po temnih in strmih stopnicah je lezla deklica in mo
za njo. Ko sta prila pod streho, je peljala deklica moa
v malo podstreno luknjo. Nekaj starih cunj je lealo
notri v polutemi. Goste mree pajevin so visele s tra-
movja, in ob zidu je bilo mokrotno, ker je pualo na
strehi.

51
MLADA BREDA BESeDA

Mo je omahnil za deklico v prostor.

Tu! je epetala deklica. In kakor v opravibo je pris-
tavila: Tako je ukazala.
Mo se je obrnil k deklici.
egava pa si?
Ne vem! je odvrnila.
Ali nima stariev? je vpraal on.
Ne! je rekla. Mama so mi umrli pred devetimi
leti. Solze so ji zablestele v oeh. Stopil je k nji.
Kadar bo imela as, Jerica, je rekel, pa pridi in si
poveva kaj.
Ali me poznate? je vpraala.
Uboga revica! je odvrnil. Doli je bilo uti glas gos-
podinje.
Klie me, je vzdrhtela deklica in odla hitro in tiho.
Mo pa je omahnil na kup umazanih cap, naslonil trud-
no glavo na roke in govoril in ponavljal pred se: Mor-
da pa le ni taka in tako brez srca. Dela se samo, jutri bo
bolja. Seveda bolja!
In vse osornosti, vse bridkosti, ki jih je skuala priza-
deti Katra svojemu bratu Luki, ki je bil dokaj let stareji
od nje, dasi ne tako, kakor bi lovek mislil, niso vzele
tega upanja Luki. Tolail se je celo s tem, da ni prepri-
jazna niti z drugimi, niti s sinom. Vendar pa je opazil, da
razlikuje Katra skoro namenoma. e je bila z malo Jerico
trda, neusmiljena, je bila s pastirjem Anetom dokaj pri-

52
MLADA BREDA BESeDA

jazneja. Zakaj tako, tega Luka ni mogel umeti, kakor

tudi ni umel, emu ba vprio njega najbolj preganja
dekletce. Nehote je sprva nekako sovrail Aneta. Ali
kmalu je to sodbo izpremenil, vide, da fant dekletce
brani in ji skrivaj pomaga. Prav istotako je kmalu spo-
znal, da bosta ravno otroka Jerica in Ane onadva, ka-
tera se bosta zanimala zanj. In nevede je obrisal vasih
solzo. Zakaj mu je prila v oi, ni vedel nihe. Morda pa
vendar kdo. A kdo?
ivljenje na Pei pa je lo v novem nartu po starem.
Dela je bilo dovolj po zimi in po leti. Edino mlin je ne-
kam sameval, in zdelo se je, da niti Katra ne misli mno-
go nanj. Z jekleno roko je vladala krepka ena, od dne
do dne je bil njen korak samozavestneji in tri. In lica
so ji kipela zdravja, in mogoen je bil njen glas. im lep-
e je uspevala mati, tem alostneje je propadal sin. K
vojakom ga niso potrdili. Zavest, da je ibek in bolehen,
je odljudnega fanta e bolj odljudila.
Kakor senca je bil, in niti hlapci se niso ozrli mnogo
nanj. Tako so ginili dnevi in meseci. In nihe jih ni tel,
saj je bil dan podoben dnevu in mesec mesecu.
Tedaj pa se je zgodilo nepriakovano nekaj, esar ni
nihe priakoval, najmanj pa Katra sama.
Nekega veera je bil stopil Juri k materi in ji razloil,
da ima trden namen oeniti se.

53
MLADA BREDA BESeDA

4 Anica

N ekje, v podstreni sobici z dvoje okni, v vasi je vi-

sela e leta in leta stara, komaj e jasna slika v sta-
rem, okrhanem okvirju: veliko sivorjavo oko v svetloru-
menem trikotu. Pod oesom pa je bila zapisana s komaj
e itljivimi rkami vena resnica:

Premisli o kristjan
ta svoj poslednji dan.
O pomni grenik ti,
da boje oko ne spi.

S udno grozo je prevzemala resna slika malo dekli-

co, ki je vsak dan gledala na njo. In najsi je bila deklica
dale pro od slike, jo je videla vendarle pred seboj. V
svojih sanjah je gledala to oko, v njenih igrah je bilo z
njo, davno prej, nego je umela razbrati besede zapisane
pod sliko. Nekaka vena spremljevavka, nekak strah in
up tistih polzavednih let je bila udna slika, v katere
vznoju so potekala leta mladi deklici. In dasi je dekli-
ca rastla, in so ginile zgodnje predstave, ni zgubila slika

54
MLADA BREDA BESeDA

svoje moi nad njo. In ko se je deklica sama mudila v

sobici, je zautila nehote uden strah in stekla je k oknu.
Raz okno je videla preko vasi do cerkve in onstran cer-
kve v breg in gozd, in tam pod gozdom se je belilo dvo-
nadstropno poslopje, oarjeno od solnca e dolgo po-
tem, ko je e leala po dolini senca in se je nad vasjo v
pomladnih veerih razpel vijoliast pajolan.
In Anica, ta mala, bojea deklica je utila neizreeno
radovednost. Stoinstokrat je pomislila: Kako se pa vidi
z one dvonadstropne hie s prostornimi okni doli na vas
in na cerkev in na hio, v kateri je sedaj ona? Lepo mora
biti tam gori, kjer posije prvo solnce in ugasne posled-
nje. Lepo mora biti gori sredi trate in brega, kjer poga-
njajo prvi zvonki in rastejo one lepe, velike, rdee lili-
je. V takih mislih je Anica zahrepenela preko vasi tja
gori na Pe in popraevala, kod pelje pot tja gori; in ko
je doznala za pot, se je odpravila po cesti. Ali e pri mo-
stiu je obstala. uden strah jo je obel. In vrnila se je
alostna in samo z okna je strmela gori. In udno je bilo.
Niti mati, niti teta nista govorili radi o Pei. Pa pa je
opazila Anica, da ima mati vselej, ko jo ona izprauje o
Pei, solzne oi. In zato je Anica, ki je zelo ljubila svojo
mater, zaprla svoje hrepenenje in svojo radovednost v
svoje srce. Tako so ji romale od mladega misli od skriv-
nosti do skrivnosti, od sivorjavega oesa pa do razgleda
na Pe, na hio od solnca obsijano.

55
MLADA BREDA BESeDA

Tako se je bilo zgodilo, da je prila Anica v olo in

prvo uro v oli je doivela nekaj, esar ni mogla umeti.
Uiteljica je poklicala prvo uence po imenu in jih iz-
praevala, od kje so. In tedaj je Anica sliala, da je vpra-
ala uiteljica bledega in plahega deka, da li ni on s
Pei.
Deek je pritrdil. Anica pa je nehote ostrmela in mot-
rila s udnimi ustvi deka. On je tam gori doma, kako
da je kljub temu alosten in bled. Nihe ne stanuje tako
lepo, in ona bi bila vsa srena, e bi s teto in mamico
stanovali na Pei. Ta deek pa je alosten in bled in tih.
Tako se je bila zamislila Anica, da je presliala glas ui-
teljice.
Ali je ni tu? je sliala zatem, in otroci so pokazali na
njo. Sedaj je Anica vstala. Cel razred je gledal na njo in
sram jo je bilo. Ti si Anica, kaj? je vpraala uiteljica.
Sem! je zadrhtela deklica, pri Cvetniku stanuje-
mo.
Tako da, se pove! je prikimala uiteljica. Lepo,
Anica, pridna bodi. Vi nimate svoje hie in gostujete pri
Cvetniku. Zato pa bodi pridneja, da te bo mamica ve-
sela.
Anici je lice zardelo veselja, strah je izginil iz nje srca.
Tedaj pa se je pomolila v zadnjih klopeh roka kviku.
Kaj je? je vpraala uiteljica. Kaj hoe ti, Cilika?
Jaz pa vem nekaj! je dejala deklica, Anica je s Pei!

56
MLADA BREDA BESeDA

Tedaj se je zgodilo, da je dvignil oni bledi in plahi

otrok glavo in se ozrl na Anico. Njiju pogledi so se srea-
li. In kakor da zahteva deko odgovora od Anice, se ji je
zazdelo, in nekaka plahost jo je obla, in e huje je zar-
dela.
To e ni res! je rekla glasno in razlono.
Je res! je potrdila deklica, pa mamo naj vpraa!
In Anica je res vpraala mater in mati jo je objela in
huje je jokala ko sicer, in zato Anica ni hotela niesar ve
vpraati in z nekako nevoljo je gledala odslej na Pe. Od
onega dneva pa so se bile zapoele nekake udne vezi
mej njo in plahim fantom s Pei. Nehote je pazila Ani-
ca na vsako njegovo kretnjo, in fant se je prav tako za-
nimal za njo. Nekako prijateljstvo je vladalo mej njima,
dasi istega nista pokazala drug drugemu. ele po dol-
gem asu sta se mlada upala drug do drugega.
Pri vas je lepo, tam gori so e trobentice! je rekla
Anica.
So, je odvrnil Juri, ali bi jih rada?
Rada!
In popoldne je imela Anica cel op trobentic.
Od tistega dne je rastlo zaupanje mej Anico in Juri-
jem, in iz ole grede sta se vselej nala skupaj. In im ve
je doznala Anica od deka o Pei, tem radovedneja je
bila, emu je alosten. In ko je zvedela, da nima na Pei

57
MLADA BREDA BESeDA

nikakih znancev, se ji je celo zasmilil. In molala je. Dru-

gi dan pa je rekla:
Ali nima mame?
Imam! je odvrnil deko. Glas mu je bil toen in
Anica ni mogla razumeti, zakaj ni vesel.
Tudi jaz nimam drube, je rekla, pa mi je vseeno.
Mi je ljube pri mamici. Moja mamica je dobra.
Fant je molal in gledal nekam preko vasi. V hipu pa
je obstal in rekel:
Ve kaj, pridi na Pe. Vem, da bi bila rada enkrat pri
nas.
Ali smem? je zadrhtelo v nji.
Prikimal je in se zopet zagledal pred se, in obraz mu
je bil zelo alosten.
Ne, je rekla Anica, morda ne bo prav tvoji mami-
ci.
Ozrl se je nanjo, in alosten smeh mu je zablodil
mimo ustnic.
Mama se ne zmeni zame ni! je rekel in povesil gla-
vo, kakor da ga je sram. Tako sta se loila, in Anica se je
napravila v etrtek na Pe. Tam na mostiu je stal deek
in gledal v vodo. Ko ga je poklicala, se je skoro prestrail.
Prila sem.
Njemu pa so se ulile solze ez lice.
Anica, je stokal, povedal sem, pa me je zapodila!

58
MLADA BREDA BESeDA

Prvikrat v ivljenju je zautila Anica nekaj tako brid-

kotrpkega, da je komaj vedela, kaj je to. Nehote so ji pri-
le solze v oi. Pozabila je mahoma svojega lastnega ra-
zoaranja in videla edino njega pred seboj, polnega gor-
ja in obupa.
Ni ne de, Jurko, je rekla, saj mi ni na tem. Sem le
tako rekla!
Obrisal si je oi in rekel trdno, dasi mu je glas rahlo
drhtel razburjenja: Anica! Ti si zelo dobra. Ni ne misli,
da ne vem. Mene nima nihe rad, in zato me ima ti
rada. In zato mi je hudo. e te elje ti ne morem izpol-
niti. In znova so ga polile solze in zael je segati v epe
in ji ponujati jabolk in orehov.
V neizbrisnem spominu je ostal Anici ta dogodek.
Odslej je gledala s toliko vejo vnemo proti Pei. Iskala
je onega plahega deka tam gori, in e ga je zagledala, se
ji je zdelo, da gleda tudi on sem doli na vas. In drugi dan
ga je vpraala potem, ali je gledal, ali ni? In z veselo i-
vahnostjo ga je znala pridrati v vasi ali pospremiti do
mostia, posreilo se ji je sasoma spraviti ga zaasno
celo v veselje. In tako je bilo od leta v leto, dokler se niso
zaeli za Anico dnevi, ki so napravili iz otroka eno.
Komaj je bila Anica stara trinajst let, ko je izgubila
mater. Tedaj je la v sosednjo vas sluit in se vrnila sto-
prav, ko je bila teta tako zbolela, da ni mogla niti iz pos-
telje in je morala imeti pri sebi nekoga. Tedaj je prila

59
MLADA BREDA BESeDA

stre Anica. Zato ji je teta zapustila svoje borno pohitvo

s sliko bojega oesa. Ostala je po tetini smrti Anica v
njenem stanovanju, in ker jo je bila mati nauila ivati,
se je lotila z malim prislukom in prihrankom samostoj-
nega dela in ivljenja, tem laje, ker je bila prav tiste
ase umrla edina ivilja v vasi. Za mestne in kmeke
slube se je utila Anica preslabo, nasprotno je bila
iviljskemu delu kmalu dodobra vea, in vaka dekle-
ta in gospodinje so bile z njo zelo zadovoljne in tudi
moki, to se pravi fantje, so ji radi dajali v delo spodnjo
obleko. Tako je bila Anica v svojih dvaindvajsetih letih
v celi vasi priljubljena in spotovana in zaela tedaj celo
neke vrste gospodinjstvo z malim vrtom in staro up-
niko sluabnico, ki je bila prila poivat domov. Anica
ji je odstopila del svoje sobice, stara slukinja pa je skr-
bela za kuhinjo. Tako je zaivela Anica pol meansko
pol kmeko ivljenje, in dasi ji tovariice niso bile so-
vrane, so vendar mole priznavale, da je Anica gos-
poska. Ona pa je ohranila vedno svojo skromnost. Ni
se oblaila drugae od drugih, nikjer se ni vsiljevala. i-
vela je mirno in poteno in vsakemu je rada pomagala,
pela v cerkvi, pletla vence ob shodih ali ob prihodu no-
vega gospoda, ivela mirno ivljenje za las podobno
onemu njenih tovariic.
Pa se je zgodilo, da se je ta in oni fant ozrl za njo, da
je bil ta in oni prijazen z njo. Njena resnost pa je vplivala

60
MLADA BREDA BESeDA

na mlade fante udno. Nikoli se ni nihe njej nasproti

vedel kakor proti drugim. Anici so ostali fantje tuji, ka-
kor je ostala ona njim, in nemalo je pazila na to njena
stara sostanovavka, dobra in ez vse meje pobona e-
na, katere edina elja je bila e na svetu, da bi Anica la
v samostan in ni se utrudila, govoriti in navduevati
Anico za ta stan. Anica jo je mirno posluala in rekla
vekrat, da bo treba to dobro premisliti in trudila se je
tudi, da dobro premisli. Pravi, trdni namen pa je izostal,
in ko je bilo Anici estindvajset let, je njeno ivljenje za-
hrepenelo vse drugod.
Tedaj se je bila isto sluajno sela z Jurijem. In spo-
mini, ki so bili davno skoraj ugasnili, so oiveli v Anici,
in od prvega trenotka je bila popolnoma neprisiljena v
govoru in obevanju z Jurijem. In ko je nekega dne ud-
no nemiren povpraal, ali se e spominja, kako je svoj
as elela na Pe, in je ona veselo prikimala, in je on te-
daj prijel njeno roko in jo vpraal, ali bi hotela sedaj iti
za vedno na Pe, tedaj Anica sprva ni vedela, kaj naj od-
govori. Nehote se je ozrla na sivorjavo oko, ki je e ved-
no ko skrivnostna uganka gledalo na njo, in strah pred
gotovo temotno bodonostjo se je je polastil. Ko pa je
ponoi zastonj molila oena za oenaem, in spanec le
ni hotel na njene oi, in je venomer videla pred seboj
miren, zagonetljiv pogled trokotnega oesa, tedaj je pla-
nila kviku in rekla: Mamica, daj mi kako znamenje. S

61
MLADA BREDA BESeDA

Pei sem doma, e mi je namenjeno, da se vrnem glej od

prve mladosti hrepenim tja gori daj, daj mi kako zna-
menje.
In tedaj je Anica zaspala in v snu je videla mater. Iz
cerkve je prila, in ona Anica je la za njo. Mati pa je la
po vasi in iz vasi po cesti in pri mostiu doli je obstala.
Ali ne greste gori? je vpraala Anica.
Ne! je odvrnila mati, pojdi sama!
Teh sanj se je domislila Anica drugo jutro in pod vti-
som sanj je premiljala svoj korak. Toda kar je e bilo
neodlonosti v nji, jo je premagala nepopisna vdanost
Jurijeva. Videla mu je na obrazu, da trpi neizreene
skrbi, in da zavisi od njene privolitve morda celo zdravje
in ivljenje njegovo. Od nekdaj ga je poznala, poznala
njegovo rahlo duo in bojeo nrav, utila nekako globo-
ko usmiljenje z njim. To usmiljenje je skozi te ase pri-
dobivalo v Anici isto izrazito, posebno lice, in Anica si
je z rdeico v obrazu konno le priznala, da ji je Juri naj-
ljubi, da ga ima rada, da ji je neskonno blii od drugih
vakih fantov, katerih vseh niti po obrazu poznala ni.
Res se je zavedala, da si je ljubezen v kolikor je Anica na
to mislila predstavljala nekako drugae, nekam skriv-
nostneje in slovesneje. Toda ti pomisleki so padli, ko se
je drugega dne zopet ozrla v Jurija in videla njegove od
strahu podrhtevajoe ustnice.

62
MLADA BREDA BESeDA

Prijela ga je za roko. Juri! je dejala skoro trdo, in

rdeica ji je plala v obraz, takrat ni dovolila tvoja mati,
ali bo sedaj, ali ji bo prav? Uboga sem!
Videla je, da je zardel in da so se mu prsi dvignile od
zanosa in sree.
Ti gre z menoj, je vpraal skoro epetaje, ti gre?
Grem, Juri! Ali smem?
Sme! je skoro zakrial in v tistem hipu je bil odel.
Dva dni ga ni bilo. Tretji dan se je vrnil. Bil je zelo bled,
in Anici se je zdelo, da se trese, in ponudila mu je stol.
Poprosil jo je, bi li ne hotela prinesti vina. Ko je popil par
kozarcev, se je okrepil in nasmehnil. Nikoli prej ga ni
videla Anica tako srenega.
Anica, je dejal, v nedeljo naju okliejo!
e? se je zaudila.
Enkrat za trikrat! je nadaljeval.
Zakaj? je vpraala.
Ker jaz elim, je dejal, in e te lepo prosim!
In ona je bila zadovoljna in stoprav na veer poroke
je doznala, zakaj se mu je tako mudilo. Na kateri nain
pa je bil mater prisilil, tega ni vedela, ali mislila si je

63
MLADA BREDA BESeDA

5 Saj ne zna kuhati

D a, pri nas je veliko kuhe, je ebrljala dekla Mar

janica, vrtea se po kuhinji, veliko kuhe za ljudi
in ivino. Ti moj ljubi Bog, kaj vsega ne poro samo pre-
ii, pa e krave in voli in kokoi. O ljudeh kar molim.
Prav res, cel dan ne ugasne ogenj. Tak kup drvi, pa bo e
za kosilo premalo. Kaj ste rekli? S temi besedami se je
obrnila Marjanica proti Anici, ki je pila zajtrk.
Ni nisem rekla, je odvrnila Anica.
Sem mislila, da ste kaj rekli! je povzela zopet bese-
do Marjanica. Sem malo gluha, to se pravi, samo na
levo uho, hvala Bogu, pa mislim, da kdo govori. Pa mi
samo brni e od predsinonim po uesih. In te Nee, je
hipoma Marjanica izpremenila vsebino govora in glas,
te Nee e zopet nikjer ni. Vse moram storiti sama. e
vode ne zna prinesti to leno lenie, to. Poloila je par
polen na ogenj, in dim ji je bunil v oi, da je zakaljala
in si zakrila obraz s predpasnikom. Nato pa je stopila v
veo in odla na dvorie. Anica jo je sliala govoriti
zunaj.

64
MLADA BREDA BESeDA

He, Lipe, ali si videl kje Neo?

Kajpak, da sem jo, Marjanica, se je alil fant. V
prvi klopi pri Sv. Valentinu je sedela veraj pri sv. mai.
Pa ni ni kaj molila, ne, in sedela je celo mao.
A tako! je dejala Marjanica, da sedi. In doma je
toliko dela in vse naj sama opravim. Pa e nekaj, Lipe. e
bo kaj videl imna, mu le povej, da naj moj nos pusti na
miru in naj svojega pogleda, ki je taken ko otroja pre-
ica.
Le sama mu povej, Marjanica, je odvrnil dobrodu-
no hlapec, jaz sem za ivino tu, ime je za polje, ti pa
za hio.
Kaj za hio je? je razumela napano Marjanica, naj
le bo, naj le slii in si zapomni, da je moj nos moj.
Moj nos je moj! je ponovila nekaj tie vraaje se v
kuhinjo, kjer je nala Anico, ki si je dala opraviti okolu
velikega kafa, kamor so polagali krme preiem. Anica
je bila vsula otrobi v posodo. Marjanica je pristopila k
nji in se ji skrivnostno nasmehnila:
Pri vas se bo preiem dobro godilo; toliko otrobov.
Pa ne de ni, pri preiu ni zavreno. In tie je dostavi-
la: Samo ona ne sme videti, strano je natanna!
Anica je zardela in se opravievala: Nerodna sem
e.

65
MLADA BREDA BESeDA

Seveda, je prikimala Marjanica, za dvakrat seve-

da! Nato je zmeala Marjanica krmo in hotela prijeti
posodo, da jo odnese. Anica je pristopila:
Poneseve skupaj!
Kaj? je vpraala Marjanica, in ko je prijela Anica za
eno roico, je nadaljevala: A tako, vi ste pridna gospo-
dinja. Bog vam daj zdravja. Vasih res ni loveka, ki bi
pomagal.
Nesli ste krmo ez dvorie. Na stogu je stal Toma.
Bil je videti zaspan in pretegoval se je. Ko je ugledal en-
ski, se je zasmejal:
Zdaj bo pa gospa, Marjanica. Sama nevesta ti po-
maga.
Saj ti bi mi ne, se je oividno po uporabi desnega
uesa odzvala Marjanica, ti bi e psa pahnil nazaj v
vodo, e bi prilezel iz nje, ne pa, da bi mu pomagal ven!
Hlapec se jima je priblial in se prilizljivo nasmehnil
Anici: Pristoja ti pa ne posebno, Anka, je dejal, e
nisi vajena. Pa se e privadi.
In motril jo je z rokama v epu in oabno potresoval
z levo nogo. Tedaj je prignal Lipe iz hleva ivino, in To-
ma se je umaknil v veo. enski pa sta bili izsuli krmo
v preije korito.
Za dve je prav dovolj, je sopihala Marjanica.
Saj teko ni, a v prste ree, je pripomnila Anica, oti-
paje si zardele prste.

66
MLADA BREDA BESeDA

Ree, ree, je doumela Marjanica. Pa po zimi, po

zimi je ele hudo. Vsi prsti oteejo, in e po noi ne da
miru in srbi in iplje. In Marjanica je strahoma po-
gledala k nebu, kakor da ima zaeti vsak as mesti, in ji
ozebejo prsti.
No, Vrana, no! je vikal Lipe na mlado junico, ki je
rila naprej. Anica se je ozrla na fanta. Visok in moan, s
podvihanimi rokavi na ilavih rokah, podoben mlade-
mu volu po moi, je stopal za ivino. Njegov glas je bil
prijeten, in Anica je nehote za strmela za njim.
Preii so bili hlastnili po krmi, s kaj vljudnimi priimki
je govorila Marjanica z njimi. Nato pa se dvignila in vze-
la posodo. Tudi Anica se je obrnila za njo. Ko sta se vra-
ali ez dvorie, je dvignila Anica svoje oi in zagleda-
la gori v oknu mej cvetoimi roami bled, smehljajo se
ji obraz. Pokimala je veselo z glavo.
Kako si pridna! je dejal Juri, jaz sem pa ravnokar
vstal.
Le poakaj, je odvrnila Anica, ti prinesem takoj
kavo. Nekaka alost je brnela iz njenih besed. Tako
bled in mrav se ji je zdel moev obraz. Ali so bile tega
roe krive, ali je bil res tako bled? Tedaj si Anica e ni
bila v svesti, zakaj se ji zdi mo tako bolan in ni ni kaj
zadovoljna z njegovim licem.
Ni treba, Anica, saj pridem takoj doli! je zaklical
mo. Tedaj se je sunkoma odprlo na levi strani okno, in

67
MLADA BREDA BESeDA

Anica je v tistem hipu prepoznala dvoje drobnih, pol-

zaspanih oi. Premagati se je morala, da ni povesila po-
gleda in s silo je ublaila oblije, katero se ji je bilo v
hipu zasenilo z mrakom in zadrego, in zaklicala je:
Dobro jutro, mati!
Ali Katra se je umaknila z okna in se napravila, ko da
ni sliala niesar.
Kaj je rekla? je vpraala Marjanica.
Kaj neki bo rekla! je odvrnila alostno Anica. Vrniv-
i se v kuhinjo, je hitela Anica pripravljat kavo za moa
in tao. Pogrnila je v sobi na mizi in postavila na mizo
posodo z mlekom in kavo in cukrom; prav tedaj je vsto-
pil Juri in ji poloil roko na rame.
e slial te nisem, kdaj si vstala! Zakaj me pa ne zbu-
di?
e pa tako dobro spi. In ponoi si kaljal. emu bi
te budila? Spanje ti dobro d, je odvrnila ena.
Tak lenuh ne smem biti! je odvrnil mo in sedel.
Stala je ob mizi in ga gledala.
Ti, kavo pa res dobro napravi, je dejal on, Marja-
nici je vselej diala po cikoriji.
Ali se ti zdi dobra? se je nasmehnila ena, ali res?
Res!
Ona se je obrnila proti vratom. Iz kuhinje je bilo uti
glasno vikanje.
Ali e gre? je vpraal on.

68
MLADA BREDA BESeDA

Grem, je odvrnila, moram pomagati Marjanici!

Ti, se je nasmehnil mo, ali se hoe materi priku-
piti? Le pridno, Anica!
Anica je smehljaje se prikimala in la. Nala je v ku-
hinji Marjanico vso divjo in vpijoo na Neo, ki za svo-
je dobro tudi ni molala.
est sem ti jih dala, je vikala Marjanica.
Pet si jih dala, pa jih tej, je vihtela Nea op lic
proti Marjanici.
Izgubila si eno, pa lae sedaj. Moj Bog, slaba si ko
otroci, prav ni se ne smem zanesti nate. To je vse samo
radi te neumne glave. Tistih par las si ge, da bi pa de-
lala, seve! In e, v kar jo lovek prisili, napravi narobe,
se je usipalo Marjanici iz ust tako hitro in glasno, da Ne-
i ni preostajalo drugega, nego cepetati od nestrpnosti
z nogami in vihteti z licami. Ko pa se je Marjanici za-
letelo, je hipoma porabila to prilonost Nea.
Narobe seve. Kaj pa ti, kaj, ki devlje esen v je-
pren? O, le vpraaj Krivca. Je rekel, da naj se mu e en-
krat to pripeti, je rekel, da ve esen v jeprenu
Kaaj? je zatulila Marjanica posluivi se desnega
uesa, to si napravila ti, nala ti in ti, ti. Ali zdaj ve?
Ti zlobna, grda poniglavka ti, zanikarna, esen v je-
pren! Ste sliali kdaj kaj takega, ljudje boji, ste sliali?

69
MLADA BREDA BESeDA

Marjanica! je bilo uti iz sobe, in v hipu se je Mar-

janica umirila. Ta hip je priel za Anico, ki je bila stopila
preje v kuhinjo, Juri. Iz sobe je bilo uti drugikrat:
Marjanica!
Ali mene hoe? je vpraala Marjanica Jurija in Ani-
co.
Tebe, tebe! je kodoeljno prikimala Nea. Marja-
nica je la v veo in onstran v sobo in pustila vrata od-
prta.
Danes je mleko zopet prismojeno! se je hudovala
Katra onstran.
Jee, pa ni mogoe, se je zaudila Marjanica.
Pa je, je sitnost stresala Katra, kaj le treba, da mi
tu pogrinja kakor v gostilni. Bi raje mleko prav ogrela,
pa ne teh gosposkih komedij.
Anica je zautila, da ji stopa kri v lice. Skoro epeta-
jo je vpraala Jurija: Ali res dii?
Pojdi no, je odvrnil mo in ji stisnil roko, ko je vsto-
pila Katra in za njo Marjanica.
Nekam prehlajena sem, ni ne morem vedeti. Pre-
mono mleko je, predobro, je govorila Marjanica in
niti pogledati si ni upala Anice.
Z levico ste vstali, mati! se je oglasil Juri. Katra ga je
namenoma presliala in se obrnila proti Nei.

70
MLADA BREDA BESeDA

Kaj pa s teboj in Marjanico, kaj? Ko dva jesiharja vpi-

jete. Zapomni si ti, Marjanica, da ne misli, da smo vsi
gluhi, e si ti! Nea, kateri delajo steljo?
I, no, je pripomnila Nea, saj so vedno isti.
Vedno isti, se je zopet razjezila Katra, ali je to od-
govor? Pogledala je na Anico in Jurija, e, le nikar se
mi e ne izgubita, sta vidva ravno taka zanikarnea; nato
je pokazala na prazno posodo za vodo in velela: Kaj,
bom jaz nosila vode mesto tebe, Nea? Mole se je po-
brala Nea s posodo.
Kaj pa ti, Marjanica, se je obrnila nato Katra k de-
kli.
Po krompir pojdem v klet in po obelo! je rekla na
desno uho prislukujoa Marjanica. Katra pa je stopila
na vrata in se obrnila k Juriju.
No, kaj pa zdaj? Pojdi malo pomagat v senoet ali pa
razkolji tiste oke za v pe. Saj vidi, da hlapci nimajo
asa.
Grem v senoet, je odvrnil Juri in odel z materjo,
da je ostala Anica sama, dokler ni prila Marjanica z
obelo in se nato vrnila po krompir.
Treso se in tih je prilezel od nekod tain brat Luka
in zlezel za ognjie ter voil Anici dobro jutro. Anica,
ki je bila vzela obelo, da jo razseka, je pustila isto in mu
nalila skledo zajtrka. S tresoimi rokami je prijel starec
posodo.

71
MLADA BREDA BESeDA

Ali vas zebe? je vpraala Anica.

Kaj ne bi, e pa piha pod streho vso no! je odvrnil
mo.
Zakaj pa ne spite v oni sobici gori?
Ta je za jabolka in zelje, je pripomnil pikro, zelje
zmrzne in koda bi ga bilo, Luke pa ni koda! Nato je
mo prinesel skledo na usta in pil. Potem je vstal in le-
zel izza ognjia in godrnjal: Vsaj za pipo tobaka da bi
bilo vedno, pa e tega ni, in e je, pride in krii, da bom
zagal. Tako govore sam s seboj je el na dvorie.
Anica pa je zaela narezovati obelo. In tedaj je sliala
Tomaev glas iz dvoria:
Kaj? Tobaka bi rad? Glej, Luka, tam je oreh. Naberi
listja in ga posui. Ne dii ravno dobro, a za silo je tudi
in kadi se prav tako.
Ali e spet kaj berai, je zasliala nato Anica glas
Katrin, kaj bi zopet rad, kaj?
Luka ne berai, se je noreval Toma, ali neumen
ni, ivel bi rad grofovsko, gosposko.
O saj bi lahko, pa je vse zapravil, je pripomnila
Katra in s trim glasom je dostavila: Poberi se, posto-
pa.
Nato je Anica sliala, da sta se hlapec in Katra pri-
bliala hii, in Katra je rekla: Ali ima kaj hudo dela?
e gre, je pripomnil dvoumno hlapec.

72
MLADA BREDA BESeDA

Preobleci se, je velela Katra, pa doli k Cerarju sto-

pi, naj zapree.
Tisto pa, je dejal fant, pravzaprav nisem ni kaj
vreden danes. Se vsaj izzraim.
Katra je stopila v kuhinjo. Anica je rezala slanino in se
ni ozrla na njo, ko je pristopila.
Za kaj pa bo to? je vpraala taa.
Za kosilo!
Kaj? Za kosilo? je zastokala taa, no, ti pa zna, ali
je to za en obed. To je za trikrat, ljuba moja. Lepo bo
gospodarila.
Saj nas je petnajst danes, je ugovarjala Anica.
Tedaj je vstopila Marjanica. Katra je potegnila Anici
no iz rok in oddelila del obele.
To je za petnajst!
Zelje pije obelo, se je pritaknila Marjanica, pa sem
urezala nekaj ve!
A tako, to je za zelje, je s e vedno ogorenim gla-
som dejala Katra Anici, zakaj pa tega ne pove? Nato
se je obrnila k Marjanici:
Za me in Tomaa ne pripravljaj ni.
Kaj? je klicala Marjanica za odhajajoo. Zdaj pa
delaj, e pa ne vem kaj. Kaj je pa rekla?
Anica ni pazila na njeno vpraanje.
Ali ste tudi vi gluha, je oitala Marjanica. Anica ji je
obrazloila re.

73
MLADA BREDA BESeDA

Kaj? se je zaudila Marjanica, ne bosta jedla, ne

bosta? Toma ne bo jedel? Seveda, objedel se je in bi rad
prebiral.
Ne, ne, je mirila glasno Marjanico Anica, doma ju
ne bo, z doma gresta.
Aha, se je e glasneje zgraala Marjanica, tako,
tako. Z doma gresta hlapec in gospodinja. Na bojo pot.
Menda. Toma hodi vsak dan na bojo pot k Cerarju na
vino.
Lepo te prosim, Marjanica, je prosila Anica, govo-
ri tiho. Naj gresta, e so opravki. Toda ne krii!
Ali kriim? se je zelo zaudila dekla in umolknila.
Zunaj je bilo uti vig in Tomaev glas:
No, Sultan, pojde z mano? Pa kaken si, potep, so te
Lahovi spet malo potrgali. In nekaj hipov zatem je
vstopil Toma z velikim psom v kuhinjo.
Le lepo kuhajte vidve, je dejal modro in pomeik-
nil Anici. Marjanica pa se je ustopila predenj:
No, zal pa si, zal, da le zamazan ne bi bil tako.
Kar oistila me bo! je odvrnil Toma.
Seveda, se posluuje desnega uesa Marjanica,
oistila bom krompir, ne pa tebe!
Ena me bo, ali ti ali Anica!
Kaj? ni sliala Marjanica.
No, Anica, je pristopil hlapec. To mi bo e nare-
dila.

74
MLADA BREDA BESeDA

Anici je udarila kri v lica. Silno zoprn ji je bil nadle-

ni lovek. Ali premagala se je in dejala:
e pa imam mastne roke, naj te Marjanica.
Ti me bo, Anica, je silil hlapec, zato ker se tako
brani. Dvignila je svoje lepe, resne oi in ga premerila
od glave do nog, da mu je izginil zasmeh z usten.
Kdaj isti gospodinja hlapcem obleko? se ji je izvi-
lo iz valujoih prsi.
e tako misli, seveda je pripomnil in se zasmejal.
Anica se je ozrla, za njo je stala Katra, in iz njenih drob-
nih oi so vigali bliski jeze in zloeljnosti. Katra je pri-
stopila k Tomau in rekla:
Naa gospodinja je prevzetna. Da pa ne poree, To-
ma, da ti gospodinja ne sme izkazati take dobrote, ti
oistim jaz.
Anici je udarila kri v glavo. Hlapec in Katra sta zapus-
tila kuhinjo in Anica ju je sliala epetati v vei in se
smejati. Oba me sovraita in pomenjena sta, je mislila
Anica, in solze gneva in alosti so ji privrele v oi. Tedaj
je no zakrtal ob nekaj trdega, Anica je rahlo kriknila.
Iz prsta ji je divje curljala kri.
Oh, ste nerodni! se je zaudila Marjanica, vi nes-
reni otrok, kako se morete tako vrezati.
Marjanica je hitela povezovat krvavei prst. Toma in
Katra sta se vrnila v kuhinjo.
Aha, to je za kazen, se je ponoreval Toma.

75
MLADA BREDA BESeDA

Saj nisi za kuhinjo, je piknila Katra nevesto, zakaj

se le tuli sem. Gori pa so postelje v neredu, in pome-
tel tudi e ni nihe. Vsako dete zna ve ko ti.
Katra in Toma sta bila odla, Anica pa je sedla na og-
njie in zajokala.
Ali tako boli? je vpraala usmiljeno Marjanica.
Boli, boli! je plakala Anica, nato je vstala burno in
hitela gori v svojo sobo in se vrgla na posteljo ter ihte-
la: Ali sem to zasluila, ti moj Bog, ali sem to zaslui-
la?
In kakor v ogorenosti in odporu je dvignila oi pro-
ti nebu, in tedaj so obvisele te alostne in odgovor io-
e oi na sivorjavem oesu v okrhanem okvirju nad pos-
teljo, in Anico je pretreslo do srca. Obrisala si je oi in
ranjeno roko je dvignila ko v molitvi proti sliki in rekla:
Ti vse vidi in ti ve vse. Ne zapusti me, ne zapusti
me. In glava ji je klonila in Anica se je zamislila, in vse
davne pa do najblijih slik so le mimo nje, in polagoma
se je umirila in z zaupanjem je dvignila e enkrat oi k
skrivnostni sliki svoje mladosti. Tedaj je vstala in stopila
k oknu in se ozrla na dvorie. In tam doli sta stala dva
moa. Eden od njiju slaboten in bled, drugi velik, lep in
moan s podvihanimi rokavi. Anica je odstopila skoro
plana od okna in zajecala: Ne, to ni prav!

76
MLADA BREDA BESeDA

In zdelo se ji je, da ne more prestati vprio sivorjavega

oesa, in odhitela je iz sobe, da pozabi prizor, ki ga je
videla na dvoriu.
Tam doli pa je nala moa v prijateljskem pomenku z
Lipetom. Ali ona ni pristopila k njima, temve se je vrni-
la v kuhinjo k Marjanici in delala in pomagala dekli in
posluala njeno glasno govorico in se ji nasmihala, ko je
Marjanica hvalila njeno marljivost; ali nasmihala se je
tako alostno, da je konno e Marjanica izgubila dobro
voljo in umolknila, srena Marjanica vprio nesrene
neveste na Pei.

77
MLADA BREDA BESeDA

6 In ivati noe

D eevno jesensko vreme je sedlo z veliko trdovrat-

nostjo nad dolino. Bilo je zelo mrzlo in onstran
nad vasjo je bilo videti e s snegom pokrite gore, tu doli
v niavi pa je kuhala mrzla megla, da niso ljudje sami
vedeli, kdaj si nabavijo drva za zimo, ki je bila oividno
letos prihitela prezgodaj. Dan za dnevom je lezel enako-
merno v megli, ginili so tedni, da lovek res ni vedel,
emu ginejo. In vendar se je zdelo ljudem, da bi e bilo
dobro, da se enkrat vreme preobrne ali tako ali tako. Ka-
kor dih umiranja in dolgega asa je bilo vsepovsod, prav
kakor tedaj, ko je bil kova prikoval smrt na hruko in je
prila v deelo alost in skrb in dolgas. Popolnoma tako
je bilo sedaj, samo da ni bilo slavnega kovaa nikjer, in
je smrt kaj vljudno obiskovala ljudi, in so mrli starci na
naduhi in otroci na davici.
Ni bilo preteklo dvoje mesecev, in Anica je utila, da
je trudna. Trudna Pei in dela, trudna zbadanja od stra-
ni tae, trudna od tega udnega, nenaravnega ivljenja
na Pei. Zdelo se je, da so ji lica upadla in obledela. A to

78
MLADA BREDA BESeDA

je bilo samo vasih, ko sta jo morile alost in zapu-

enost. Pa pa je smeh docela izginil z njenega obraza.
Zamiljene njene oi so bile podobne solncu, ki vse bolj
slabi jeseni. In zdaj so bile povrhu e megle pokrile to
solnce. In tudi Anici so legle megle na srce. Brezutna bi
bila hotela biti Anica, ali ni mogla, in tolabe, nekake
vzpodbujajoe moi ni nala.
Ali naj bi jo bila iskala pri mou? O Bog, prav v dno
due mu je videla, da je trudneji od nje in da je ni rei,
ki bi ga vzdramila. e je ona hirala duevno, je mo umi-
ral, in ona je vedela to in mu ni mogla pomagati. Zato je
bilo treba nebotine moi, ona pa in njena dobra volja
je krvavela dnevno pod biem taine nadvlade. V teh
dneh se je bila sprijateljila z malo Jerico, vzela jo s seboj
na vseh svetih dan na grob rajne mamice in tete. Razjo-
kala se je in zveer se je vrnila z moleo Jerico. Neho-
te ji je bilo dete prirastlo k srcu. Izraz tope brezutnos-
ti na Jeriinem obrazu je izginil, ko je zasliala prijazno
besedo iz Aniinih ust, in oi so ji v sveti navduenosti
zaarele.
Smrt! to je najlepe, kar si morem eleti, je modro-
valo mlado dekle, umreti je lepo, umreti za Boga. In
za hip je pristavila: O sreni ljudje, ki jih trpinijo in
morejo preliti kri za Kristusa.

79
MLADA BREDA BESeDA

Tedaj je Jerica utihnila; opazila je, da je Anica ne po-

slua. Anica je mislila vse nekaj drugega in ele po dol-
gem se je zavedla in vpraala Jerico:
O smrti si govorila? Ali ti ne ivi rada?
ivim rada, da trpim! je dejala deklica. Anica se je
preseneena ozrla na njo. Kako more to dete govoriti o
smrti? Kaj sploh ona ve, kaj je smrt?
Kaj drugega misli, Jerica, jo je karala Anica, potem
se ti ne bo sanjalo o smrti!
Meni se sanja samo o smrti in trpljenju. Samo va-
sih se mi sanja, da bom velika grenica in se ele po dol-
gih letih spokorim, je zopet pripovedovala Jerica, in
tedaj me je strah in se zbudim in ne morem ve zaspa-
ti! Dekletove oi so arele tako udno v somrak, in Ani-
ca je potegnila deklico k sebi in jo poljubila.
Vtis tega veera je ostal cele tedne v spominu Anici.
Vedno in vedno na novo ji je prilo vpraanje: Kaj je
smrt, ali je smrt res nekaj groznega, ali ni samo strah v
nas in je smrt sama na sebi nekaj lepega? In nekega dne
si je odgovorila Anica: Jerica se ne boji smrti, zakaj v nji
je ljubezen velika in velika vera. Jaz pa, mi pa, mi veliki
otroci umiramo od strahu, ker ne ljubimo in smo brez
vere.
In dan je minil za dnevom, ali pravega razpoloenja
ni bilo za Anico. utila je, da ni najmanjega razloka
mej njo in umirajoo naravo, in skoro elela si je nekaj

80
MLADA BREDA BESeDA

posebnega, groznega, nekaj takega, kar bi jo pretreslo,

napravilo njenemu miljenju in ivljenju drugo pot, za-
obrnilo njene misli v gotovo smer. Samo te negotovos-
ti in mlanosti ne, samo tega hiranja in umiranja ne.
Kdo ve, ali ni njen mo util istega? Ni li morda ravno
radi tega izostajal po cele dneve z doma in vasih celo
pil, da ga je drugi dan bolela glava in je kaljal po noi?
Sivorjavo oko nad posteljo Aniino je gledalo zagonet-
no in alostno v somrak, in Anica, ki je vasih dvignila
k njemu oko, je utila, da ji je celo ta slika nekam tuja,
malomarna.
Polagoma je zaelo Anici postajati to stanje grozno in
sklenila je, da hoe hoteti, a kod, a kaj tega sama ni ve-
dela.
Tako je bil priel dan sv. Andreja, in taa se je bila od-
peljala v mesto, kjer je bil letni semenj, da nakupi obleke
za zimo celi druini. Vzela je Jurija s seboj. Ko sta sedla
v voz, je priel za njima Toma. Katra je velela poakati
in rekla:
Bi el tudi rad? Saj za enega se e stisneva, kaj!
Vi ste prav res, kakor se tie, mati, je dejal Toma
in sedel na voz. On in Katra sta sedela udobno, skrom-
ni Juri pa zelo nerodno. Ali onadva sta se malo brigala
zanj. Saj pravzaprav niti na semenj ni el, temve k
zdravniku, ker ga je bila Anica lepo preprosila.

81
MLADA BREDA BESeDA

Drugi dan je zagledala Anica, ko je prila doli v sobo,

ogromen kup blaga. Pozno po noi se je bila vrnila Ka-
tra s sejma. Anica se ni dotaknila blaga, ali proti desetim
je bila vstala taa in jo poklicala.
To sem kupila, glej, je razkazovala kos za kosom
taa, ali se ti ne zdi, da je trdno in lepo? Komaj e sem
dobila to. Po goldinarju je. Bo seila do nedelje, saj ni-
mam, kaj bi si oblekla. To je za srajce, za Jurija. Pa To-
mau jih obenem napravi. Kaj hoe, saj je le doma, in
ti se razume na delo. Je le dobro, da ni treba tuje ivi-
lje, denar je drag in asa ima dovolj! In Anica je kimala
z glavo in gledala na velikansko skladie obleke in po-
navljala v dui: To je njej za obleko, to je za predpasni-
ke, to je za zimske jopice, za srajce, za krilo, za hlae, to
je za Jurija, za Tomaa, za Neo, za Jerico, za vse in vsa-
kega nekaj, samo za njo in Luko ni. In ona naj iva
vsem, mou, tai, hlapcem in deklam, ona, nevesta na
Pei. Jerici! Ti moj ljubi Bog, njej rada napravi in pastir-
ju. Ali zakaj naj ona iva Nei, zakaj Tomau? Ali ne zna
Nea sama sebi seiti zimske koemajke, in Toma, ali
nima denarja, pa bi si dal napraviti v vasi? Zakaj pa so
ivilje, ali zato, da bo ona delala za vse? In vse veji se je
zdel kup blaga Anici in vse veji se ji je zdelo tevilo ur,
ki jih naj bi presedela za tem kupom blaga. Zato pa ni
skoro vedela, kje in kaj naj vzame prvo v roko.

82
MLADA BREDA BESeDA

Samo da mi obleko seije do nedelje; drugo se ne

mudi! je zopet pripomnila taa.
Pri teh besedah je pogledala ostro Anici v obraz in
videa njeno zamiljenost pripomnila: Zate nisem vze-
la niesar, saj si dobro zaloena z obleko. V treh letih je
ne obnosi. In ena je z ostrim pogledom motrila Ani-
ino lice, da je postala nevesta zelo zbegana in ni rekla
ni. To pa je moralo jeziti tao in nekam srdito je rek-
la: e ti pa ni prav, ti moj ljubi Bog, saj ti svoje blago
odstopim. e potrpim.
Ne, je dejala sedaj Anica, ni treba! utila je, da bi
v hudi potrebi le nerada prejela kaj od tae, in nadeja-
la se je skrivaj, da je Juri gotovo kaj kupil zanjo. Ali Juri
je bil vstal precej rano in odel z doma, in Anica ni ve-
dela, kaj je z njim. Tudi ji sinoi ni rekel ni besedice, kaj
mu je svetoval zdravnik. Vendar pa je akala, da govori
zveer z njim. In vzela je mero tai in se lotila dela. Prst,
kjer se je bila vrezala, ji je zelo nagajal, in ko je sedela
skljuena v sobi, jo je zaelo zebsti v noge in roke. In
obenem je zautila silno zapuenost in neznosno ji je
bilo v sobi, polni vzduha po kupljenem blagu. utila je
nekak odpor proti vsemu, jezila se skoro na moa, da
sama ni vedela zakaj. Nikakor ji ni hotelo delo izpod
rok.
V tem munem poloaju je minil predpoldan, in po-
poldan je bil e dolgoasneji, ker se je bila megla zgo-

83
MLADA BREDA BESeDA

stila in je bilo skoraj temno. Vendar pa so bile ure do

veera minile hitreje, zakaj prila je bila Marjanica in
govorila po svoji preprosti navadi ivahno in glasno.
Pripovedovala je o nekem udeu, ki se je bil zgodil v
Lurdu in natevala, koliko ljudi je bilo ob tisti priliki zra-
ven in koliko sve je gorelo ter koliko duhovnikov je lo
v sprevodu, da se je Jerici, ki je bila za pejo in izbirala
iz penice ljuljino seme, svetil obraz divne radosti. V
drubi s tema dvema bitjema je minil Anici popoldan.
Samo za as je prestala z delom in si pomela roke, ker jo
je zeblo.
Zgodaj se je bilo zveerilo.
Po veerji je Anica zopet vzela ivanje v roke. Neljubo
ji je bilo ivanje, ali mislila je, im preje izgotovim, tem
preje bom prosta. Ostala je bila sama v sobi in misli, ki
so jo ez dan morile, so se vrnile znova, in znova je mis-
lila Anica na Jurija, svojega moa. In zautila je sedaj
prav jasno nevoljo nad njim: Bolehen je in se ne varu-
je in mene zanemarja. Prav ni mu ni mari, kaj delam.
Ali je to prav? S silo je krotila svojo alost Anica, hotela
se je prisiliti, da ne bo huda na Jurija, in ko se ji to ni
docela posreilo, je jokala sama vase, brez solz ihtela v
svoji zapuenosti. Tedaj je priel Juri. Sedel je. Bil je
videti truden in slabe volje. Ona je molala.
Ali ti ni kaj prav? je vpraal mo.

84
MLADA BREDA BESeDA

Ozrla se je z alostnim pogledom nanj. On se ji je pri-

blial.
Anica, huda si, ker sem tak, je govoril. Ona ni ve-
dela, ali obaluje, ali se ji posmehuje. Zato je ostala ne-
premina, z omi vprtimi v delo. On pa je govoril kakor
zase:
Ne zameri mi tega. Bo prelo. Saj sam ne morem ni
zato. Grem in grem in imdalje sem z doma, tem laje
mi je. Samo da ne vidim Pei, in mi odlee. Pri tujih lju-
deh posedim. Tuji ljudje vse drugae ive, ko mi na Pei,
in to me razvedri.
Tedaj je dvignila glavo in ga pogledala karajoe in
prosee:
Kaj ti je rekel zdravnik?
Oh, se je nasmehnil, ne boj se! Glej, ni drugega
mi ni rekel, nego da naj se mnogo gibljem in ivim do-
bro in redno.
Ali je to res? je vpraala in pristavila: Potem pa ne
reem ni, e te ni doma. In to malo dolgega asa bom
e prenesla!
On je sedel k nji in presekal smisel govora: iva?
Prikimala je.
Ti si zelo pridna, je dejal. Toda Anica se je skoro
zgenila strahu, tako brezutno in brezsmiselno je rekel
to. Saj mu je vse eno, je mislila. On ne misli ni malo
ve name. Kakor otrok je, ki se nasiti igrae. In razbur-

85
MLADA BREDA BESeDA

jenja, ki se je je polastilo v tem hipu, ni mogla zakriti, in

rekla je:
Juri, ne misli, da ti kaj oitam, ne, Juri. Ali hudo mi
je, in tako ti hoem povedati, kakor mislim. Tako kratek
as sva mo in ena. A ti si e pozabil. Videla je, da so
mu oi zadrhtele kakor sitnemu otroku, kadar ga moti-
mo pri igri, in skoro jezno je rekel:
Res je, Anica, silno pust lovek sem. Vasih utim to
in prav radi tega bi rad pil, ali vino mi ne de dobro, in
potem sem e pusteji.
Jezilo jo je, da je tako odgovoril, in tre, kakor je ho-
tela, je rekla:
Ali res misli, da sem taka vrtavka in tako malo res-
na, da bi zahtevala od tebe, da mi vriskaj in poj? Ne, ne,
Juri! Toda drugae mislim jaz to, drugae
Kako no? je zopet vpraal nestrpno.
Tako, je odvrnila hitro in burno, tako mislim, da si
ti moj mo in jaz tvoja ena, in da sva mo in ena, da
skupno iviva, trpiva, pomagava drug drugemu, da zau-
pava drug drugemu. Juri, je viknila skoro, hoem, da
ie pri meni tolabe in ne iz ven Pei. e je tu ni za te,
Juri, potem je vse zaman, najina srea in ivljenje, po-
tem mi je al, da sem prila na Pe. iveti sem znala tudi
sama. Sedaj pa je tako, da hoem iveti, a ne za se. In e
ti tega ne razume, moj Bog, Juri, potem si varal same-
ga sebe in si varal mene!

86
MLADA BREDA BESeDA

e ko je govorila, se je bil dvignil in skoro strupeno je

pripomnil:
Ne vem pravzaprav, kaj hoe od mene. Ti ima tako
svoje misli. In morda je e nekaj drugega vzrok, in sama
ne ve.
Vzrok? se je zaudila ona.
Da, je dejal on, z mojo materjo se ne moreta, in
tebi ni prav, da se tako malo meam v vajine posle. Ti bi
rada
Tvoja dolnost je to, Juri, je odvrnila ona, ti ve, da
potrpim vse. In potrpim samo radi tebe, a ti si slep in
gluh. A meni je to hudo, je zastokala. Ali po kratkem
hipu se je ohrabrila in dejala: Glej, Juri! Tvoja ena je
najslaba dekla v hii. Hlapcem mora ivati srajce, in v
zahvalo se ji hlapci krohoejo. A ti moli, ti!
Ali si ne zna pomagati sama? je rekel nestrpno.
Ona pa ni odvrnila niesar; mole je zaela znova
ivati. Ali v grlu jo je duilo. Toda ni pristopil, da bi se
mu bila zjokala na prsih. Mole je odel. Tedaj pa je na-
slonila trudno glavo na ivanje in jokala dolgo in kre-
vito.

* * *
Tam zunaj v naravi se je bilo zgodilo kakor ude. Ne-
nadoma se je bila zjutraj dvignila megla, in najlepi, ka-
kor pomladni dan je sinil nad dolino. isto prijetno gor-

87
MLADA BREDA BESeDA

ko je bilo, in Anica je imela e ves popoldne odprto

okno. Da je bilo uti glas ptic ali zvoke pastirske piali,
bi bila Anica mislila, da je najlepi pomladanski dan. Ali
vse tiho je bilo zunaj, samo znani loveki glasovi so
udarjali zdaj pa zdaj Anici na uho. Kljub temu ji je lo
delo izpod rok. Izgotavljala je tai obleko in sama skoro
ni vedela, emu ji je pri srcu mehko. V davne, pozne dni
ji je snivala dua. Zamislila se je bila Anica tako dale, da
ni vedela, ali so bile sanje, ali je bila resnica:
Po cesti doli so ropotali vozovi, in nekdo je rekel, da
se peljejo romarji. Zdaj pa zdaj je bilo razloiti iz ropo-
tanja voz pobono pesem. Vseokoli je bil lep, topel soln-
en dan, in maka je sedela na pragu in venomer gladila
s taico mehki gobek. Sredi trate je stopal petelin, zdaj
pa zdaj zamahnil s perotmi in zapel. In zopet je bilo uti
s ceste gori glas ropotajoega voza. Anica je sedela na
vrtu pred hio. V senci je leal visok mo in gledal doli
na cesto. Anica se mu je pribliala. Zaudeno je pogle-
dal, in ko se mu je vspela v naroje, jo je skoro s silo pah-
nil. Ona pa je zajokala. In potem jo je mo vzel k sebi in
jo zael tolaiti, dokler se ni zasmejala. Pravil ji je, da se
tudi on popelje kakor ti romarji in e dalj, dalj, ez ve-
liko, veliko vodo, prav na drugo stran zemlje. Pa ne za
vedno, ne! je prosila. Ne za vedno, je dejal in pravil, da
se vrne, in da bo tedaj Anica tako velika, in on ji bo pri-
nesel toliko lepega in dobrega. In tedaj je ona udarila z

88
MLADA BREDA BESeDA

roicama in bila vsa vesela, in tudi on se je smehljal in

govoril: In ti si mislila, da pojdem za vedno? In ona je
odkimala dvakrat, trikrat, petkrat
Ne za vedno! se je zavedla Anica. In zdaj je vedela,
da to niso bile sanje in da je to prvi spomin njenega iv-
ljenja, in da je to njeno prvo razoaranje, in da se oni
mo ni nikoli vrnil, in da je ona, Anica sedaj velika in
sedi na Pei in je brezmejno alostna, ko se spomni mo-
a, ki jo je prvo sunil in potem objel, in da bi ga tako
rada e enkrat videla, njega, edinega, ubogega, nesre-
nega oeta.
Tedaj so se odprla vrata in vstopila je taa.
Pomerit sem prila, je dejala, kaj, saj bo menda
gotova.
Da, je odvrnila Anica in raztegnila obleko. Taa se
je pribliala in prijela za rob obleke.
No, ti si pa lepa, je vzkliknila nenadoma, da je za-
zeblo Anico do srca. Saj to je narobe! O ti moj Bog, se-
daj mi seije obleko narobe in ne na lice. eni je pri
slednji besedi rastel gnev in glas, da je Anici plesalo pred
omi in je rdela od zadrege in strahu. Iztrgala je tai
obleko.
Saj ni res! Kaj se laete! je viknila bolj prevzeta ve-
selja, da je trditev taina neresnina, nego razburjena.

89
MLADA BREDA BESeDA

Kaj? je pihala taa. e lica ne loi od narobe in se

usti, da je ivilja! Pa ne! To si mi napravila iz jeze in na-
la. Saj te poznam.
Ni res! je viknila Anica, iztrgala v hipu obleko tai
in hitela v kuhinjo. Nala je Marjanico in jo burno vpra-
ala: Marjanica, ali je to lice, ali to!
Bog pomagaj, je k srei na desno uho ujela vpra-
anje Marjanica, saj imate oi, to je lice. Da niste prav
seili? Ali ste znoreli? Kaj hoete? To je lice, seveda!
Tedaj je privihrala taa in kriala:
Sem mi daj obleko! Tako lepo blago, in vse gre ska-
zit. Sem daj! O, saj sem vedela, da bo kaj narobe, in res
mi seije narobe.
Molite! je kriknila sedaj Anica, vi zamenjujete
lice z narobe, ne jaz. Zakaj kriite? Pa vpraajte Marja-
nico, ali pa cesarja samega.
Katra je vzela obleko in vrala na dvorie. Sprva je
steknila Neo, in ta ji je pritrdila. Potem je sreala im-
na, ki se sprva ko dober politik ni hotel odloiti ne za
eno ne za drugo. Klanjajo se pa vljudnosti in asti Ka-
trini, je pritrdil, da bo e res, kar trdi taa. Potem je na-
letela Katra na Lipeta, ki se ji je zasmejal, da ne pozna
lica, da je on mo, a toliko da e loi, da to ni lice, kar
trdi Katra. Katra jo je pobrala, e, kaj da on ve. Za mo-
ko obleko morda, za ensko pa ne. Tedaj je pristopil To-
ma. Glej, ga je nagovorila Katra, taka je naa neves-

90
MLADA BREDA BESeDA

ta; ji dam obleko delati pa mi iz same jeze narobe seije.

Kaj bi napravila ele s srajcami za te in za Jurija. Taka
ivilja, e lica ne loi. Pristopila sta bila Nea in ime.
Nekako vstran je stal Lipe. Tedaj je stopila Anica med
vrata. Oblije ji je gorelo razburjenja. Toma je sunil Ka-
tro, e: Poslua!
Naj poslua, je kriala taa, koda, da Jurija ni, da
bi e on razsodil. Na, na, Nea, in nesi Cilki, naj popra-
vi, e more. Pa ji reci, da je e tako, kadar naa noe.
Anica se je morala prijeti za vrata, zakaj od jeze je ki-
pelo v nji, da ne bi bila mogla izpregovoriti niti besede.
Taa pa je k poslom obrnjena izzivala e dalje:
Take so te mlade punce! Za nobeno delo ni, in e kaj
zna, pa noe. lovek se trudi in ubija od zore v mrak,
troti pa r.
Troti, haha, se je ljubeznjivo skual nasmehniti To-
ma proti Anici. e je hotela pobegniti Anica, ali komaj
je utila dovolj moi. In tedaj se je nekaj zgodilo. Mirno
je pristopil Lipe, vzel obleko in dejal:
Deset poliev, mati, staviva, da je to lice.
Troti, troti, je ponavljal Toma za Lipetom, ki se je
obrnil sedaj in dejal:
Ali ve, Toma, da trdi resnico. Na Pei so res tro-
ti.
Res? se je zaudil Toma.

91
MLADA BREDA BESeDA

Prav res, je nadaljeval Lipe napol k Tomau, napol

k Katri, pa naa nevesta ni trot!
Kdo pa? se je razkorail Toma; oividno se je ho-
tel pobahati in pokazati pred Katro. Nea in ime sta se
skromno umaknila, tako da sta si stala hlapca z oi v oi.
Katra je stala ob strani. Na vratih je s iroko odprtimi
omi akala Anica.
Kdo? je zategnil Lipe, ti, Toma, na primer!
Kdo pa tebe po em vpraa, je rekla zdaj Katra, ali
nima ni dela?
Toda Lipe je bil videti kaj odloen in silno dobre vo-
lje in smehljaje se je rekel:
Brez zamere, gospodinja, pa je e tako. Tisti, ki pri
obleki zamenja lice, tudi ebele od trota ne bo loil.
Sedaj stoprav se je oglasil oskrbnik v Tomau:
Kaj pa, e bi hlapca zamenjali, ali pa e bi hlapec
moral zamenjati gospodarja?
Toda Lipe je bil neusmiljen.
Kdo bi pa potem delal, Toma? Troti?
Ve kaj, se je razkorail sedaj Toma, e ti ni prav,
Lipe, saj lahko gre!
Toma, je odvrnil mirno Lipe, hlapec ti, hlapec
jaz, e pojde kateri, in kateri pojde, pove gospodar!
Prav ni te ne ustavljam! je od jeze hripava pripom-
nila Katra. Lipe se je samo smehljal.

92
MLADA BREDA BESeDA

Lahko gre, kadar hoe, je nadaljevala Katra, bo-

lje prej, ko slej. Da bi se hlapci vmeavali v rei, ki jih
prav ni ne brigajo, tega nismo vajeni na Pei. Zato pa
lahko gre, Lipe!
Hm, se je zaudil navidezno Lipe, kaj ste vi, mati,
gospodar? Mislim, da je Juri. In samo on me bo gonil raz
Pe.
e nikoli ni sliala Katra takih besed. V ivo rano je
zadel fant z opombo, da je na Pei prav za prav Juri gos-
podar. V tej jezi je Katra pozabila vse dostojnosti. Dvig-
nila je roko in velela:
e danes pojde! e sem gospodinja jaz!
Bosa je ta, mati. Kaj ste tako pozabljivi, da ne veste,
da je Juri e izpolnil tiriindvajset let. Krstili ste ga za
Jurija, rojen je pa bil menda oktobra. In fant se je obrnil
in odel visokovzravnan proti hlevom. Katra je planila
proti hii. Toma pa je el za Lipetom.
Ti, je dejal, ko se Lipe ni ozrl.
Kaj? se je obrnil sedaj Lipe. Hlapca sta si stala ena-
ko mona naproti. Lipe je bil miren, ni pa bil Toma.
Tisto o trotu si bom zapomnil, je dejal Toma.
Le, se je odzval Lipe, zato sem ti povedal.
Moli! je siknil Toma. Ali hoe, da te treim ez
streho?
Kajpak, tak trot, pa mene!
Toma se je zakadil v Lipeta.

93
MLADA BREDA BESeDA

e je pa tako naj pa bo! je mrmral Lipe, se umaknil

Tomau, ga popadel okolu telesa in ga poloil na tla in
dejal:
Toma, ti si dober lovek, pretepati se pa ne zna!
Toda Toma je bil razjarjen in je zael vihati rokave.
Ali bo zdaj zares? se je smejal Lipe.
Toma se je ravno hotel pognati na Lipeta, ko ga je
nekdo prijel za rame. Bil je Juri. Pravkar je bil stopil na
dvor.
Kaj je to? je vpraal.
O, ni! je odvrnil Lipe, s Tomaem sva poskuala,
kdo je moneji.
In kakor da jima zavida, se je obrnil Juri v stran

94
MLADA BREDA BESeDA

7 Prva nedelja v adventu

e davno je bilo odzvonilo k pozni mai, in s Pei so

bili pravkar odli v vas. Vreme se zadnje dni ni bilo
izpremenilo. Vendar pa se je zaelo e zgodaj zjutraj,
komaj se je bilo pokazalo solnce, nekam megliti, in sinje
nebo je bilo, ko da je prevleeno s sivim pajolanom, in
kmetje so vedeli, da zna prihodnje dni nenadoma uda-
riti zima in akajoi, da zazvoni skupaj, so govorili
pred cerkvijo, da dii po snegu. Tu pa tam je prekinila
ta ali ona opazka pogovor o vremenu. In teh opazk je
bilo mnogo, zakaj ljudje, ki so li v cerkev, posebno en-
ske, so bile izpostavljene opazkam akajoih.
Glej no, je bilo uti, tam gresta ,mlada s Pei! In
moje so se ozrli na Jurija in Anico. Redko se dogaja na
kmetih, da gresta mo in ena skupaj v cerkev. Morda se
je ravno radi tega dozdeval ta dogodek vreden opombe.
Kakna lepa enska je ona! je pripomnil drugi, on
pa ni videti kaj vreden. Saj leze ves na kup.
Pa vsega ima dovolj!
e pa ni zdravja! Kako pa, se kaj ujemata?

95
MLADA BREDA BESeDA

Tisto e, pa kaj vemo, ko so na Pei sami za se!

In tedaj je zazvonilo in ljudje so se zgrnili v cerkev.
Tam gori na Pei pa je bil nekdo zamudil in je sedaj
hitel na vso mo. Bil je ime. Da pa je bil zamudil, ni bil
kriv sam in godrnjal je: Pa jo bo imela na vesti mao, in
jo bo. Pri teh besedah je mislil ime Neo, ki je bila pri-
tekla za njim in ga ustavila z zadevo, o kateri je ime br
dvomil, da je vredna, da zamuja radi nje mao. Nea pa
je bila druganih misli.
K mai, seveda, se ti mudi, je govorila dekla, in
obraz ji ni bil ravno prijazen, kakor ne bi vedela, kam
te vlee, in kje si vsako nedeljo.
Kaj misli? je vpraal nedolno ime.
Dobro ve! je odvrnila ona in zamahnila z roko.
Moj denar mi daj nazaj, potem pa gre kamor hoe.
Da, moj denar, hinavec grdi.
Oho! se je util ualjenega ime.
Ni oho, se je hudovala Nea in stopila blie hlap-
cu. Niesar mi ne bo utajil in ne bo. Pa reci, da ni res.
S tisto Rezo iz trga sta zmenjena. Za vino ji daje. Vino
ji kupuje za moj denar. Mene pa slepari in se mi hlini.
Glej tak si, tak! Nei je prehajal glas iz jeze v alost, in
alost je pri zadnjih besedah prela v solze, in solze so
postale glasen jok. imnu ni bila ne njena jeza, ne nje-
na alost ve, najbolj pa ga je razburil njen jok, in je
dejal:

96
MLADA BREDA BESeDA

e ima pa tako pamet, da vse veruje hudobnim je-

zikom, pa joi. Mar meni!
O saj vem, je prila zopet jeza, da ti nisem mar. O
saj vem! Tebi je mar le jed in pijae, in besede sne in
hinavski si kot Jude. Zato pa hoem svoj denar nazaj.
Dobi ga, je odvrnil ime samozavestno. Tistih
par groev! Glej jo no, s takim namenom si mi dajala.
Lepo, da vsaj vem!
Neo je prevzela alost, in strah, da bi ji ime poso-
jenih goldinarjev res ne vrgel pod noge, je govoril iz nje:
Obljubil si mi tolikokrat, da me vzame. In zadnji,
ko si bil bolan, si rekel, da je ni bolje enske od mene
in da mi ne pozabi. ime, glej, tak si ti. In jok jo je zno-
va posilil.
ime pa sluajno ni imel onih par groev, in zato je
sklenil samo braniti svojo trdnjavo in, e bi se dalo, reiti
se astno in ugodno iz zagate, in je dejal prijazno ali pre-
prievalno:
Tisto je e res, Nea, in ne bom ti pozabil. e pa mis-
li, da me sme zmerjati kakor se ti poljubi, potem si pa
le zapii za uho, da bi tudi jaz lahko eno rekel. Pa zlasti
tiste groe pusti na miru. Ali misli, da ne vem, egavi so
bili? Glej, lahko bi rekel eno, pa je ne reem!
Nea je, ivo zadeta v potenje, za hip obmolknila.
Tem ivahneje je naskoila nato imna:

97
MLADA BREDA BESeDA

Da, pa me zatoi, daj, e ima kaj vesti. Ali sem vzela

zase? Ali sem zase? Ali nisi tri dni hodil in prosil, da mo-
ra imeti do nedelje? Ali me nisi sam nauil, kje naj
iem in vzamem? O, le naznani! Pa bom povedala vse,
kakor je bilo, in bom.
Tiho, tiho, je miril ime, kar je, je.
Ne, je dejala Nea, zdaj vem kaken si in esa se
imam nadejati od tebe!
Nea! je prosil ime. Jutri, ko bo mirna, se zgovo-
riva!
Ali Nea oividno pri svoji naravi ni bila modroslovec
ali pa je mislila, da oni, ki ne odlaa, najbolje dela. Zato
je segla e enkrat z jezno kretnjo po odlonost:
ime, obljubi, da one ne pogleda ve!
Ali bom mial!
ime, misli na svojo duo, meni si obljubil, da me
vzame, je preprievala Nea imna. Ali ime je bil oi-
vidno zakrknjenega srca. Nea je poskuala oroje tega
sveta. Segla je v ep po ruto in razvezala vozel in poloi-
la paznemu imnu, ki se je radi lepega branil, isto nov
goldinar v jopi in s premiljeno plemenitostjo pripom-
nila:
Bodi vesel in pij in vsaj malo misli name!
e ni ukraden! se je poalil on, ali hitro pristavil:
Brez skrbi Nea, tak pa nisem, da bi ne vedel, kaj je
prav. In e sem rekel, da se vzameva, se tudi vzameva.

98
MLADA BREDA BESeDA

Jezikom pa ne veruj. Njej pa so silile solze v oi, in v

srcu je klela vojaki stan, ki ji je dobrega imna tako ska-
zil. e dolgo je gledala za fantom, ki je vesel svetle pro-
stosti in e svetlejega goldinarja hitel po rebru nizdol.
Tedaj pa se je Nea vrnila in sreala Marjanico in se za-
plela z njo v dolgo, srdito obravnavo in dokazala, ali vsaj
hotela dokazati, da je Marjanica zmaj, ki ljudi ubija in
sumnii, in da bi bolje naredila, e bi la za paznico v
Begunje, nakar je Marjanica isto resno dostavila, da
pojde tudi in aka samo e, da poenejo Neo tja, pa
ne za paznico, nakar sta se stranki nespravljeni razli.
Marjanica je postala na vratih v hio in gledala Luko, ki
se je privlekel izza hleva, in ga poakala.
Usmiljeni Bog! je toil starec.
Kaj? je presliala z desnim uesom Marjanica, ali da
vsaj nekaj odgovori: Maa ti pa ne dii, ne! Kako bo to
sreno, e pa ne moli!
Davi sem bil pri mai, se je branil starec, pa bi bilo
bolje, da nisem bil.
Tako, seveda, pogan, je sedaj razumela Marjanica.
In zakaj no, zakaj bi bilo bolje?
Starec je alostno kimal z glavo.
Lani so ga kovali, letos sem ga dobil od Jurija, pa
pipo sem si mislil kupiti, ker mi je Toma staro razbil. Pa
si kupi, kupi, e je izginil in ga ni.
Toma? je vpraala Marjanica.

99
MLADA BREDA BESeDA

Goldinar, je odvrnil tono Luka.

Najbre Marjanica ni razumela moa. Zato je zamah-
nila z roko in rekla:
Nekaj pleeta imam, pojdi z menoj, bo snedel.
Ne morem! je odvrnil Luka in odkrevsal k hlevu.
Kakor hoe, je mrmrala Marjanica, e rad bi ga,
pa ga ne bo.
Stari Luka pa je lezel na seno in premiljal, da je bilo
tedaj, ko je spal pod streho vsaj toliko dobro, da je imel
tam mir in da se ni umaknil od tam in hodil spat v seno,
kdo ve, bi li ne imel e vedno svojega goldinarja. Zato je
govoril skoro na glas sam s seboj:
Eden ga je vzel, e ga ni Toma, ga je pa ime. Pa naj
ga le, na vesti mu bo gorel, e je e pravica, in mu bo.
Pri tem je Luka vendar e z iskrico upanja svetil po senu,
da bi li ne nael strgane nogavice in srebrnega goldinar-
ja v nji. Ali ni ni bilo, in ona iskrica je slednji ugasni-
la, in Luka je bil v temi svoje alosti brez pipe in toba-
ka in v srcu je sodil kruto sodbo tatovom.
Doli v hlevu je sedel prav ta as vse druganih misli
mladi pastir Ane. Lipe mu je bil dal desetico, da varu-
je mesto njega in pogleda vasih na Dimko, in tako je
bil odel Ane k zgodnji mai, spravil desetico in je se-
del sedaj z zamazano knjigo na kupu stelje in se ni bri-
gal za ves svet ni. Imel je namre Ane svoje posebne
misli. Kljub svojim mladim letom je imel e isto jasne

100
MLADA BREDA BESeDA

raune, kako bo. Ane je ljubil konje nad vse, in nad

vse ga je bolelo, da na Pei niso imeli konj. Ane je s po-
milovanjem opazoval govedo in si mislil: Kaj bo to. Tak
hlev, poln konj, to bi e bilo. Najlepe sanje Anetove so
bile, da bi postal kdaj tako imovit in bi imel cel hlev
konj. In Ane si je bil napravil trden sklep, da to upanje
uresnii. Teje je bilo seveda z nartom, ker mu je pri
tem nagajalo to, da so konji dragi, on pa ubog kot mi.
Ali pogum mu ni peal in Anetu so rojili po dnevu in
po noi konji po glavi in zgodilo se je, da je videl drdrati
po cesti doli voz in se ko maek spustil nizdol, samo da
vidi in presodi konje. Tudi je akal z nestrpnostjo, da
pride as, ko ga potrdijo v vojaka. Da bi ga ne potrdili v
dragonca, si Ane niti misliti ni mogel. Nekje si je bil
kupil knjigo o konjih. Nad vse draga mu je bila, in skrb-
no jo je skrival in samo tedaj, ko je bil sam, jo je prebi-
ral in gledal slike, ki so jo krasile, in se divil orjakemu
pincgavcu in pronemu Angleu, zavidal Arabca za je-
dre rebce in z velikim zanimanjem ital o amerikih
divjih mustangih. Samo Jerici je bil pokazal to knjigo.
Toda Jerica je pokazala tako malo zanimanja za konje,
da je priel Ane skoro do zakljuka, da ni vredna, da bi
govoril z njo. e pa je pomislil, da je Jerica enska, ki
nima in ne more najti zanimanja za konje, ji je odpustil,
dasi ga je zelo bolelo, da je Jerica itala samo pobone
knjige, in je bila njena vsakdanja molitev, da bi postala

101
MLADA BREDA BESeDA

svetnica muenica ali pa vsaj spokornica. Tako ni imel

Ane nikogar, ki bi se z njim razgovarjal o najljubem.
Ko pa je bil doznal, da je Luka dolgo let vozaril, se mu
je obesil na vrat in z neskonno potrpeljivostjo zapam-
til slednji Lukov rek o konju in konjih sploh. Te svoje
poizvedbe je prienjal Ane s tekim vpraanjem, kaj da
misli stric Luka, da li nima konj pameti, nakar je pribil
Luka potem, ko je bil hvaleno spravil klobaso tobaka,
da ne bo zastonj govoril, kakor je vselej Ane modro
svoje vpraanje podprl, da po njegovi misli konj nima
pameti, dasi je vasih desetkrat pametneji od voznika,
in da je prav za prav koda, da marsikateri konj ne zna
govoriti, ker bi potem marsikateri konj povedal mnogo
pametno ali pa neumno, kakor e bodi. Nato je vedel
Ane, da je treba vpraati, kake so te pametne in te ne-
umne. In stric Luka je razgrnil pred pastirjem cestne do-
godljaje, katere je bodisi sam doivel, ali pa njegovi
znanci.
Ko je bil tedaj zaslial Ane Luko, je spravil takoj knji-
go in zlezel na seno in nael Luko e vedno ioega po
senu izgubljeni goldinar s komaj e tleo, gori omenje-
no iskrico.
Ane je zael:
Hm, Luka. Jaz pa pravim, konj vendarle nima pame-
ti.
Je nima, ne! je kratko odvrnil starec.

102
MLADA BREDA BESeDA

Hm, je pripomnil Ane podjetneje, danes je ne-

delja, zato sem vam prinesel drobnega. In stegnil je
roko z ovojem tobaka proti starcu. Toda starec ni segel
po ponujanem.
Hm, je pripomnil Ane zauden, kaj pa je!
Kaj bo! Izgubil ga nisem, zapravil ga nisem, pa ga ni.
V nogavico sem ga povil
Kaj, v nogavico? je vpraal Ane, tam doli lei ena.
Nea jo je menda vrgla davi na gnoj.
Starec je oivel.
Da lei?
Lei, ali grem po njo? In postreljivi Ane se je
kmalu vrnil s udotajnim predmetom.
Ta je, je epetal skrivnostno mo in jo skoraj siloma
iztrgal fantu iz rok. Prav tako hitro in burno jo je pognal
od sebe z grozno opazko: prazna!
V hipu pa je prijel fanta za rame in viknil:
In Nea, pravi, Nea jo je vrgla na gnoj!
Seveda, je odvrnil Ane, kaj pa je?
O, tatica grda, je zastokal Luka in pristavil: Pa sem
mislil, da mi je vzel ime. Naj le, naj. Dala bo nazaj, tako
gotovo bo dala.
Seveda, seveda, je kimal ivahno Ane z glavo in
mislil, kako bi vsaj nekaj izkupil za tobak, in rekel:
e bi imel konj pamet, potem bi imel tudi duo.

103
MLADA BREDA BESeDA

Kdo bo to mislil, se je kratko odrezal Luka in iskal

prve stopnje na lestvi. Ane mu je sledil.
esa, ste rekli, se ne sme posojati, je napadal Ane.
Pipe! je godrnjal Luka in iskal z nogo druge stopnje.
In konja! je pripomnil Ane.
In konja! je mrmral Luka in poiskal tretjo stopnjo.
Kaj pa, kadar se konj splai? je spremljal pastir
Luko.
Takrat je ves slep! je rekel Luka na deseti stopnji.
Kaj pa, e je konj muhast?
Potem je za konjederca!
Luka je bil na tleh, ali fant ga ni izpustil ter mu v hipu
stal ob strani.
Lep konj je vreden premoenja!
Lep konj, pa dober svet, je dokonal Luka in se obr-
nil nato k fantu: Zdaj me pa pusti, ne izpustim je, dok-
ler mi ne vrne goldinarja. In Luka se je z vso vnemo
obrnil proti hii, medtem ko je Ane z dolgim obrazom
gledal za njim. Prav tedaj pa sta se prikazala izza vogla
Anica in Juri. Mo je bil smrtnobled in se je naslanjal na
Anico.
Jee, je zadrhtel Ane, saj je krvav. Luka se je
ozrl. Juri se jima je skual nasmehniti, ko je el z Anico
mimo.
Krvav je! je epetal Ane.
Kaj? je dejal Luka, krvav? Ali je padel?

104
MLADA BREDA BESeDA

Ne, je odvrnil Ane, pod vratom, po srajci. In ka-

kor mrli je bil. Ali bo umrl?
Luka je skomiznil z ramama in odel proti hii. Ane
pa je e dolgo ostal na mestu in premiljal, kar je videl.
Zdelo se mu je, da e nikdar ni videl groznejega. Potem
pa je zavil v hlev, sedel na kup stelje in segel po knjigi s
konji.

* * *

Danes si mnogo bledeji, je rekla Anica mou, ko sta

la zjutraj raz Pe, ali si bolan?
Ne vem, je odvrnil, nekam tesno mi je. Nerodno
sem spal, ali pa se bo vreme sprevrglo.
Nekak uden strah se je polastil Anice. Umolknila je.
Ni skoro vedela, o em naj govori. Neprijetna misel,
strah pred neim negotovim jo je navdajal. Zaman se je
trudila, otresti se vznemirjajoe jo slutnje. Toda zaman.
Pri mai ji ni dalo miru, in zopet in zopet se je ozrla na
moko stran in pogledala na moa. In vselej je nato
dvignila oi proti oltarju, in neizreena alost ji je silila
v molitev. In vendar ni mogla moliti. Kakor ni mogla
moliti, tako je tudi samo napol razumela besede evan-
gelija in propovedi. Sliala je, da se bodo prikazala go-
tova znamenja. In tedaj bo blizu ura sodbe. Sliala je ka-
kor v polsnu evangelij o sodnjem dnevu, ali niti razume-
la, niti sliala ni dobro vsega. Zopet in zopet se je ozrla

105
MLADA BREDA BESeDA

na moa in im dalje se je ozirala, tem veji nemir se je

je polaal. Gotovo mu je slabo, si je mislila, videa, da
se mo naslanja ob zid, in sama je mislila, da uti isto
vrtoglavost, kakrna je mislila, da mui Jurija. In nepre-
nehoma je kljuvalo po njenih mislih: prikazala se bodo
znamenja, znamenja, znamenja.
In blizu ustva, da se sama zgrudi na tla, se je ozrla na
moa in videla, da si brie elo, da je bled, bled. Obenem
je videla, da mu je sosed poloil roko pod ramo in so se
ljudje razmeknili. Tedaj je vedela, da mu je slabo. Du-
hovnik je bil ravno zapustil propovednico. Ona je naglo
pokleknila in odla je iz cerkve.
Za cerkvijo je! ji je poepetal neki moki, ko je sto-
pila na plan. Skoro stekla je okolu cerkve. Ko je stopila
na grobove, ni sprva opazila nikogar. Potem pa je za-
gledala ez nizek kamenat kri sklonjeno postavo svo-
jega moa. Planila je k njemu.
Juri, ali ti je slabo? je vpraala razburjena.
Ni ji odgovoril. Pripognila se je, da bi mu videla v
obraz. Bil je smrtnobled in zaprte oi je imel. Grozen
strah se je je polotil. Objela ga je in ga skuala dvigniti:
Juri, ali si umrl?
Odprl je oi. Grozen napor in trudnost sta se mu zrca-
lila na osinelem obrazu. Okrog ust mu je stala kri, in
srajca je bila pod vratom okropljena od nje.

106
MLADA BREDA BESeDA

Kri! je zajealo v Anici, in noge so se ji zaibile, in

v glavi ji je kljuvalo: znamenje, znamenje, znamenje.
Tedaj se je mo oprl na njo. Nekaj krvi je prilo v nje-
govo lice, komaj slino je zaepetal: Pojdiva.
Naslanjaje se na Anico je lezel. Pred gostilno je vpra-
ala, ali ne bi bilo bolje, da gresta notri. Odkimal je. Po-
lagoma se mu je vrnilo nekaj moi, vendar pa sta la sil-
no poasi. Anici je bilo vso pot udno tesno pri srcu.
Venomer je mislila, ali ga ne bi prijela z obema rokama
in ga nesla ko dete, zakaj, kakor dete slab se ji je zdel, in
njene misli, ki jih ni mogla nikakor zbrati, so se vedno
zopet vraale do vpraanja: kaj pa sedaj, kaj bo sedaj, in
kakor v odgovor ji je zvenelo po uesih: to je znamenje,
znamenje, znamenje!
Stoprav, ko sta bili z Marjanico spravili Jurija v pos-
teljo, se je nekoliko zavedla in zautila, da je vsa prepo-
tena in da se ji roke tresejo. Marjanica jo je skuala oi-
viti in je govorila kolikor mogoe tiho:
Ne bo umrl, ne bo. Rajna Cedrovka je bruhnila za
celo vedro krvi, pa bi e ivela, da je ni popadel stekel
pes. Kaj bo to hudega. Samo prehodil se je. Dobro jesti
in piti mora. Seveda! In e plesal bo, kaj neki ne!
Ali misli, je vpraala Anica.
Ljubi Bog, saj nisem stara devet let. Saj vem nekaj!
je odvrnila Marjanica, ki se je bila privadila posluati

107
MLADA BREDA BESeDA

Anico vselej z desnim uesom. Nato je Anica odla k

mou.
Nala ga je dremajoega in tiho je postavila posodo z
gorko limonado, katero je bila pripravila, na mizo, in po
prstih se bliajoa se je nagnila nadenj. Stoprav sedaj sta
ji napolnili srce brezmejna alost in ljubezen do tega
revnega slabotnega loveka, ki je leal ko malo dete
pred njo. V hipu pa jo je obel strah, da li ni morda
mrtev, in od strahu ledene ustnice je pritisnila na nje-
govo elo. Odprl je oi in se nasmehnil.
Limonade sem prinesla, to je dobro! je epetala in
segla po pijai. Privzdignila mu je glavo in mu dala piti.
Pil je s slastjo. Potem je zopet legel in strmel pod strop.
Ona je sedla k njemu. Bala se ga je pogledati in tudi ni
vedela, kaj bi govorila. Dvignila je oi, in zopet ji je po-
gled obvisel na sivorjavem oesu, mirnem in tajnost-
nem. Nemir se je je polastil. Tedaj je zautila vlano
roko v svoji, da jo je streslo. Mo je gledal na njo in re-
kel:
Anica, e je taka smrt, potem mi je vseeno.
Smrt? je vpraala, kaj misli?
Sopel je teko in ele po kratkem odmoru je dejal:
Saj je vseeno. ivljenje ni ni!
Ne govori tako, Juri! se je utrgalo njej iz srca. Glej,
to je od tvojega dirjanja okoli. Tako sem te prosila. In

108
MLADA BREDA BESeDA

zdaj si zopet izgubil ves pogum. Pa ne misli, ne, smrt je

grozna.
Grozna, se je zaudil, emu?
Nevolja in alost sta se borili v nji. Ni mogla umeti. e
bi ona sedajle morala umreti, neskonno bi ji bilo teko.
Po vsem bi ji bilo teko, po mou, po Pei, po Marjani-
ci. In on, njen mo, ne uti ni tega, govori tako, kakor
da nima nje, ki trpi in se mui zanj. Solze so ji stopile v
oi. Juri jih je opazil.
alil sem te, je epetal, pa ti si preskrbna. In tega
ni treba. Saj niti zasluim ne! je pristavil tie.
Ljubim te, in ti govori tako! je plakala ena.
Mo se je smehljal pred se in dejal:
Malo veselja ima z menoj, saj vem. Zato mi je vse
eno.
Ne govori ve tega, se je izvilo zopet njej prav iz
osrja. Ti ne ve, kaj govori. Ti si ves iz sebe. A to je
greh. Ti mora iveti, iveti. Mora! Glas ji je drhtel, in
rdeica ji je plala v obraz. Prijela ga je za roko in prav k
glavi, k uesu mu je poloila usta in epetala: Ali ve, da
nisem ve kakor prej? Ali ve, da mora iveti za druge?
Ne zame, za drugega Solze so ji uduile nadaljne be-
sede, ko mak je rdel njen obraz. Bila je divna v tem tre-
notku. Mo je vzdihnil. Nova bledost mu je pokrila lice.
Potem pa se je vzpel pokoncu in potegnil njeno roko k
sebi in ji jo zael poljubljati in ves sreen je epetal:

109
MLADA BREDA BESeDA

Ali res, Anica, ali res?

Res, je kimala z glavo jokajoa in smehljajoa se
obenem.
Oh! je vzdihnil mo, in jaz sem bolan, to je res
preneumno!
Tiho, tiho! je mirila ona

110
MLADA BREDA BESeDA

8 Kaa

O skrbnik na Pei Toma je ivel dokaj samostojno.

Prostorno sobo si je bil uredil koncem hie v do-
movanje in Katra mu je bila dala zanesti vanjo nekaj
hine oprave, nekaj slik, stolov in posteljo. Nekaj pa si je
bil sam napravil. Tako je bila soba, dasi ne prijazna, ka-
kor ni bil prikupljiv Toma, vendar prav pripravna. In
pri vsem neredu in vzduhu po tobaku in pijai, je bila
soba do piice podobna hlapcu. Beraka in bahaka
obenem. Poleg plesnjive oprave popolnoma nova pu-
ka, poleg stare slike, pripodobljajoe sv. Trojico, v zla-
tem okvirju poveana fotografija Tomaa. V kotu za
omaro pa je leala v svetem neredu med kornji in cu-
njami steklenica do steklenice, vse prazne, med tem ko
so stale na polici v lepi vrsti polne s kaj pomembnimi
etiketami ali pa oblikami. Stanovanje samca, oskrbnika,
ki je seveda vasih truden in se zavlee v svoje tiri ste-
ne.
Tukaj se je dogodilo sta se sela tiste dni Toma in Ka-
tra. Ali ju je bolezen Jurijeva pripeljala semkaj, ali pa sta

111
MLADA BREDA BESeDA

imela hlapec in gospodinja e vekrat tukaj svoje tajne

pogovore; naj si bode tako ali tako. Sedaj sta sedela pri
gugajoi se mizi z oi v oi, in na mizi mej njima je bila
steklenica likerja in dvoje aic. Toma je oividno e
vekrat izpraznil v duku svojo, katere pa ni polnil iz
steklenice na mizi, temve iz druge, katero je bil posta-
vil za se na okno; zato je nekam zadovoljno in objestno
motril ostre rte, naproti mu sedee, od skozi okno pa-
dajoe svetlobe obsvetljene gospodinje Katre. Hlapevo
lice je bilo veselo, in to je moralo biti Katri zoprno, za-
kaj dvignila se je naglo in rekla trdo:
Drugega ne zna, nego piti in molati!
Mislim! je dejal navidezno samozavedujoe se To-
ma.
Misli? je zategnila Katra in se zasmejala. V hipu pa
se ji je lice zopet zresnilo in je pristavila:
No, in kaj misli, kaj?
Mislim! je zopet ponovil hlapec in hlinil silno res-
nost. Pri tem pa se je nagnil nazaj, vzel steklenico raz
okensko polico in si nalil in izpil goo tekoino.
Tako! je nadaljeval, saj bi rekel, pa ste sami dovolj
pametni, da veste in vidite. Prav al ji ne bo po njem,
ne! Odurno se je zasmejal, tako da ga je Katra pogleda-
la zaudeno.
Kaj pa ve? je vpraala, in njene oi so bile v resni-
ci zaudene.

112
MLADA BREDA BESeDA

Kaj vem! Vem, kar je res. e je ona s Pei, je ravno

tako Lipe. Rad bi na Pe nazaj. Pa se dobro ujema. Le
zapomnite si, e pogrebli ga ne bodo, e se bo moila
zopet. Toma je govoril te besede, kot da govori o is-
to vsakdanji stvari. Niti za hip ni Katra odmaknila od
njegovega obraza oi. Sedaj pa se je nagnila ez mizo in
vpraala:
Ti misli, da Juri ne bo dolgo!
Smrti mu ne elim, dolgo pa ne bo!
In potem?
Potem, se je zasmejal hlapec, je mogoe, da osta-
ne ona in e kaj drugega, pa je tudi mogoe, da se poroi
v drugo.
Nikoli, je zasikala Katra. Ona ne bo gospodinja na
Pei.
Saj je e, se je zakrohotal Toma. Ste li vi?
ena je nekaj hipov molala, ko da se bori sama s se-
boj. Nato je e enkrat ostro premotrila Tomaevo lice.
Toma, je govorila nato, zgovoriti se morava. Ko
si priel na Pe, in sem videla, da se razume na delo,
sem mislila: poakaj, e izkae, da ima vztrajnost in da
je vreden; ali je to tako udno, da vzame gospodarica
hlapca?
Oha! se je zelo iroko nasmehnil Toma, taka je
ta!

113
MLADA BREDA BESeDA

Toma, je povzela zopet Katra besedo, ne jaz ne ti

nisva ve mlada, sem si mislila. Dobro mu bo na Pei in
hvaleen mi bo!
Tisto pa! je prikimal resno hlapec.
Vse je bilo prav, in sem e mislila, da ti bom rekla, pa
je prilo vmes, da se je hotel po sili eniti!
In se je tudi! se ji je posmehoval Toma.
Moli! je velela, naj se! Ali naj bi bila pustila, da se
mi kona in zapusti premoenje komursibodi? Kaj ve
ti, kakna trma je bil. Zato pa sem molala. Zdaj pa ve.
Lahko bi bil gospodar na Pei. In tudi lahko ve, kdo ti
stoji na potu. In za hip je ena molala. Juri ne! je
rekla nato.
Tomau se je bil obraz zresnil.
Misli? je vpraala.
Mislim! je dejal in udaril z roko po mizi in pogledal
na Katro:
Tisto je e res, da on ni na poti. Kaj pa e bo, tega ne
ve nihe. Tudi e umrje, kaj potem? Testament napravi,
pa je, pa jo preenite, e morete. To ni ni Katra.
Testament, je burno sopla ona, ti misli, da bi ji
zapustil Pe?
Anti pritikalo bi se. Saj ne bo za njo samo!
Katra je vstala. Grozne misli so ji morale orati po gla-
vi, zakaj oblije ji je bilo docela predrugaeno, skoro
strana je bila Katra, in Toma sam se je nekako umikal

114
MLADA BREDA BESeDA

s pogledi njenim bodeim oem. Ko se je umirila, je

vpraala:
Tisto o Lipetu, kar si rekel, kaj pa ve?
Pustimo, je zamahnil z roko, ko da ni vredno, da
govori o tem. Nekak strah ga je obel, in sumnienje, ki
ga je bil preje izrekel, si ni upal ponoviti, e: naj ji vre
v obraz, ali pa Lipetu, katera grba jih bo potem drala.
Katra je stopila prav k njemu in mu skoro epetaje
rekla:
Ali stoji ti z menoj, stoji?
Kakor hrast! je odvrnil.
Segla mu je v roko.
Potem raunaj in delaj tako, ko da si gospodar na
Pei. V hipu je zbeala iz sobe. Toma je gledal s pol
zaudenim in pol porogljivim obrazom za njo. Dvignil
se je in si nalil zopet aico pijae. Obraz se mu je nabral
v resne rte, ko so se polagoma razvezale, in okolu ust
mu je zaigral samozavesten smehljaj.
Gospodar na Pei!
Prikimal si je z glavo in zael vigati zarobljeno pe-
sem. Potem pa se je zleknil na postelj, in kmalu je bilo
uti njegovo glasno smranje.
Zunaj je bilo zaelo sneiti.

* * *

115
MLADA BREDA BESeDA

Anica je bila poslala Lipeta po zdravnika, in pri tej pri-

liki se je zgodilo, da se je poblie spoznala z njim. Ved-
no in vedno zopet se ji vraala gotova slika v spomin.
Moni in krepki fant na strani njenega bolehnega moa.
Od onega dne pa, ko se je bil fant tako goree potegnil
radi obleke za njo, se je utila skoro dolna, da mu pove,
kako mu je hvalena. In sedaj, ko ga je poslala k zdrav-
niku v trg, je prila prilonost, da je to storila.
Bila sta sama v vei, in fant je mislil pravkar oditi, ko
je stopila k njemu in rekla:
Zaradi Tomaa, Lipe, se pa kar ni ne boj. Sem e
govorila z Jurijem. Juri Tomaa tudi ne mara. In e poj-
de kdo, pojde Toma prvi s Pei.
Fant je obstal in uprl oko v Anico, da jo je obla zbe-
ganost, in dejal:
Juri bi pametno napravil, ko ozdravi, da bi enkrat za
vedno pometel na Pei. Zakaj se le tako boji matere?
Bolan je! je odvrnila ona, kakor da priznava Lipetu,
vendar ne odobruje, da bi kdo sodil Jurija. Fant je opa-
zil to in dejal:
Tako mislim jaz!
Tudi jaz! je mislila Anica, ali rekla ni ni.
Tako, je dejal fant, v tirih urah sem nazaj.
Hiti! je odvrnila in nekako morala je gledati za
njim. In ele sedaj se je spomnila, da mu tega vendar ni
povedala, kar je mislila. In hotela je oditi k mou, ali

116
MLADA BREDA BESeDA

spomnila se je, da je mati pri njem in je krenila na

dvorie.
Nala je starega Luko v pogovoru z Neo, katerega so
spremljale glasne opazke Marjaniine. Luka je zahteval
svoj goldinar nazaj, Nea pa je trdila, da ona o goldinar-
ju ni ne ve.
Ane ne lae! je trdil Luka.
Lae! je viknila Nea.
Ti pa krade! je odvrnil Luka.
Nea je zahtevala, da se poie fanta in se bo videlo,
da li ima toliko poguma vprio nje potrditi, da je res
vzela ona nogavico, toda Luka se s tem ni strinjal. Na to
se je e Marjanica domislila, da ji je e vekrat zmanjka-
lo to in ono in je to omenila kaj nevljudno Nei, ki je
udarila v jok in vik, da je zala mej same roparje.
Goldinar nazaj, ki ni tvoj! je zahteval Luka, nakar je
zopet Nea dvomila, da ima Luka sploh kdaj kaj denar-
ja. In ko je ta pribil, da ga je dobil od Jurija, je Nea zo-
pet zahtevala, da se zaslii Jurija. Ker je bil Juri bolan, se
je moral seveda tudi ta predlog odkloniti, in Marjanica
je bila celo toliko nevljudna nasproti Nei, da ji je vrg-
la v obraz, da se ji na nosu bere, da je kriva in da je to-
liko nedolna ko Lahov ko in naj nikar ne ie izhoda,
nego vrne goldinar. Nea je vsled tega zopet zaluala
Marjanici v obraz mnenje, naj gre raje v Begunje za paz-
nico, in je Marjanica nato pripomnila, da se to e danes

117
MLADA BREDA BESeDA

lahko zgodi, da pojde Nea, pa ne za paznico. Tako se

je zaela Nea od dveh strani napadena umikati in v
veliko veselje opazila imna. Fant je moral imeti drugod
slabo vest, zakaj potegnil se je za Neo:
Kaj bo, Nea, v obraz mu vrzi tistih par pikavih
groev.
Goldinar, je popravil Luka; Nea pa je pomeikni-
la proti imnu, na kar je ta res izvlekel goldinar in ga
vrgel Luki in reil tako vozel v Neino in Lukovo zado-
voljnost, ne pa v Marjaniino, ki je v svoji togoti privo-
ila Nei kaj hujega.
Ko pa je zagledala Anico, se je obrnila k nji, mene, da
jo gospodinja potrebuje. Anica je la z Marjanico v ku-
hinjo. Tam je sedla, nevedoa, kaj naj dela. Nemir in ne-
kaka nezadovoljnost sta jo napolnjevala. utila je, da ji
ni prav, da se taa tako dri sinove postelje, tako, da
niti nje, njegove ene skoro ne pusti blizu, e: Mati ve
najbolje, kaj mu je treba, ali ni res, Juri?
In Anica je utila, da to vedenje od strani matere d
Juriju dobro. In to jo je napolnjevalo z nevoljo.
Ali si ti otroji, Juri! Ne vidi li, da je vse to le pre-
tvara? Ali se je preje zmenila za te? Koliko ljubezni in
skrbi pa je kazala do tebe? Samo pretvarja se, e, da ne
poreejo, da ga nisem marala. Tako sem mu stregla. Ali
pa morda e poree: glejte tako eno ima. Za smrt je
bolan, pa se e zmeni ne zanj.

118
MLADA BREDA BESeDA

Anica je s silo zatirala take misli, ali vraale so se po

sili, in parkrat se je bila dvignila in odla gori. Ko pa je
opazila, da Katra e vedno sedi pri Juriju, ni niti vstopi-
la in se nemirneja vrnila. Tako ji je tekel as do veera
poasi, in desetkrat je bila e stopila na dvorie in odla
za vrt na breg, se li Lipe ne vraa. Ko je tako nemirna
tavala iz kuhinje na breg, ni opazila, da vsako njeno
kretnjo opazuje iz svojega domovanja Toma. In e bi
bila tudi to opazila, ne bi utila radi tega nikakega vzne-
mirjenja. Saj je bila celega dneva edina skrb samo Juri-
jeva bolezen, in muila jo je negotovost, da li je Juri v
nevarnosti ali ne. Toma, ki se je bil naspal, sprva ni
vedel, kaj bi poel in je gledal skozi okno, kjer je sneg
rahlo od vetra gnan naletaval tiho in redko. Ko pa se je
zaelo mraiti, je Toma ogrnil suknjo in el na dvorie
in el nato raz Pe v vas. Na potu je sreal Jerico, ki se je
vraala iz cerkve in jo ustavil, da li je kaj molila zanj.
Za vse! je odvrnila deklica.
Toma je stopil k nji in ji stisnil desetico v roke:
Na, moli za gospodarja na Pei!
Bom, da ne umrje! je odvrnila deklica.
Toma se je zasmejal: In etudi, moli za gospodarja.
In odel je zadovoljno se smehljaje. Zasmilila se mu je
bila deklica, ko jo je videl premrlo in drobno, in vedel,
da ji je Katra gorka, in zato ji je bil dal desetico. Potem
pa se je bil spomnil Katrinih besed in napol ale se,

119
MLADA BREDA BESeDA

napol zares, naroil nedolnemu otroku, naj moli zanj.

Zavedal se je gospodar na Pei in bivi oskrbnik
svojega dostojanstva in zato je naroil poslu, naj moli
zanj. Kako bi gospodar sam mogel moliti, ko je zato
tu, da ukazuje.
Ko pa je Toma priel na cesto doli, je zagledal iz trga
se vraajoega Lipeta. Ostal je sredi ceste in ga poakal.
Lipe je po kimal z glavo v pozdrav. Toma je stopil k nje-
mu:
Saj gre na Pe!
Grem!
Da bo vedela, povej ji no, povej nai Anici, naj le tebi
napravi srajce. Tebi jih bo!
Lipetu je inilo rdee ez obraz in pokazal je z roko
pod most.
e misli kaj zabavljati ez gospodinjo, le moli! To
ve, da se ne alim, in da voda pozimi ne vre.
Toma se je zasmejal in dejal:
Ti si res, ko ogenj! Braniti Anice ti pa prav ni ni tre-
ba, ko je pa nihe ne napada, prav res. Tisto radi srajc pa
prav res lahko pove!
Lipe je hotel iti.
Povej ji, je klical za njim Toma hline resnost, da
ne bo dolgo, pa bode na Pei dvoje vdov!
Lipe ga ni ve poslual, ali vso pot je mislil:

120
MLADA BREDA BESeDA

Kaj hoe? Sovrai me, to vem, in potuhnil se je. Naj

se le, Toma, ti e ne pozna Lipeta. In zael je misliti
udno skrito misel in im globlje jo je mislil, tem zopr-
neja mu je bila. In sam ni vedel fant, kako visoko se je
dvignil v njem nekak odpor proti tej misli, ki mu je rila
po glavi.
Iz teh misli ga je mahoma zbudil glas Anice, ki ga je
bila opazila in mu je prila naproti:
Ali ga ne bo? ji je drhtel glas.
Pride za menoj z vozom! je odvrnil.
Tedaj se je Anica domislila svoje dolnosti.
Lipe, je rekla, e nekaj drugega je, kar bi rekla.
Hvala ti za oni dan, ko si se postavil za me!
Ni treba, je odvrnil skoro trdo, saj sem poten.
Glas mu je bil trd, ko je rekel zadnjo besedo, in opazil je,
da je tudi ona to opazila in zato je dejal:
Pa brez zamere!
la sta skupaj, zamiljena in molea. Kaj mu je? se
je vpraala ona. Lipe pa je mislil: Lopov nemarni, za
taka naju ima, za taka. A kako pride do tega? Eh, si je
odgovoril, Toma ve, da sem s Pei, odkoder ona.
Pri Juriju je sedela mati e ves popoldne, in samo ka-
dar je bilo treba kaj, je pustila sina, ali se kmalu vrnila in
s sladkim, na pol jokajoim glasom govorila in ga tolai-
la, da to ne bo ni hudega, da pa se je sprva tako pre-

121
MLADA BREDA BESeDA

straila, da ni od dale ni mislila, kako mu je, in da bi ji

bila Anica e lahko kdaj rekla kako.
Tako pa sem bila sitna in te priganjala, in reve si
trpel, in zdaj je tako, da Bog pomagaj. In e je govori-
la, da si ne bo nikoli odpustila tega, da bo e na smrtni
postelji trpela in si oitala, da je ona kriva njegove bo-
lezni, da pa noe, da bi mu najmanjega ne nedostaja-
lo v bolezni in da raje sama zboli, kakor da ga zapusti.
Juri naj bo kar brez skrbi. Ona mu hoe strei. Anica te
ase lahko mesto nje gospodinji. Ona sama bi tega ne
mogla, ker jo preve srce boli in pee vest.
Juri se je tihe utrujenosti in sree smehljal. Kakor u-
de se mu je zdelo. e nikoli ni videl svoje matere tako
dobre, tako postreljive, in vsa tista zadrevana, toliko
let teptana otroka ljubezen je vzkipela v njem. Vse je
odpustil, vse je pozabil in nehote si je zael izpraevati
vest, da ni li tolikrat alil matere, in tako je vedno priel
na eno toko, na Anico, ali bal se je nekako, govoriti o
tem. Materino negovanje je bilo toliko in tako oito, da
Juri niti od dale ni mogel misliti, da ne bi bilo istinito.
Tako je blagroval uro svoje bolezni in se nadejal, da se
mu bo posreilo danes ali jutri spraviti mater popolno-
ma z Anico. im blie pa je bila njegovemu srcu mati,
tem bolj se je oddaljevala Anica. Celo onega strahu, ki se
je prvi dan, do zdravnikovega prihoda zrcalil v njenem
obrazu, ni poslej ve opazil. Nehote ji je to zameril, ka-

122
MLADA BREDA BESeDA

kor tudi, da je tako malo okolu njega. Pozabil je bil sko-

raj, da je mati tako odredila in da je Anici morda hudo.
Ali zakaj potem ne govori, si je mislil, saj toliko sva ven-
dar sama, da bi mi to lahko povedala.
Tako pa se je zgodilo, da je zaela Katra preje govoriti
in je za vedno razdelila Jurija od Anice.
Zdravnik je bil povedal, da hude nevarnosti za Jurija
ni, vendar pa je zahteval zelo mirno razpoloenje in iz-
vrstno oskrbo. Tako se je Juri kmalu zael utiti bolje.
Toda neprenehoma ga je muila ona zadeva z Anico.
Spraviti jo z materjo, navezati eno in drugo na se, je bila
stalna misel, in tozadevno je govoril z Anico, toda tako,
da je Anica mislila, da ji oita neprijaznost do matere, in
je molala in odla in se razjokala. Potem je sklenil Juri
govoriti z materjo. In tako je dejal nekega dne:
Mati, ali boste hudi?
Zakaj, Juri! je vpraala Katra.
Glejte, je nadaljeval Juri, kar sem bolan, sem tako
vesel. Vi ste tako dobri z menoj, in Anice sem tudi vesel.
Veste li, kaj mi je povedala? Ali veste? Ali si morete mi-
sliti?
Zato pa je zakon, da so otroci, je odvrnila. Rahla
nevolja je drhtela v njenem glasu. Ali Juri je ni opazil in
nadaljeval:
Da, mati! In zato sem tako sreen, in samo nekaj me
e tei. Ali ste e vedno hudi na Anico?

123
MLADA BREDA BESeDA

Jaz huda? se je zavzela Katra. Ali me tako rni pri

tebi? Moj Bog, kaj morem zato, e sem hude jeze. Potr-
pela bi z menoj. In krivice ji tudi ne delam. Ve, Juri,
lepo to ni od nje.
Ne, mati, je branil Anico Juri, nikoli ni Anica toila
ez vas. Bog vari! Umolknil je. Potem pa je nadaljeval
alostno:
Oh mati, kako bi to bilo lepo. V miru bi iveli, in jaz
bi ozdravel in potem bi imeli krst
Presekala mu je govor:
Juri, je rekla, ti si bil proti meni odkritosren. Zato
hoem biti tudi jaz. Obljubim ti, da se z Anico ne bom
ujedala. Pa naj tudi ona pazi. Seveda, je zategnila, e
bo vasih taka, kakor do zdaj, moj Bog, na vse molati
pa tudi ne morem. Saj sem tvoja mati! In e nisem bila
prijazna vselej, tega ne more rei nihe, da se nisem pe-
hala za te, in samo zate me skrbi. In tudi, ko si se enil,
sem ti odsvetovala samo radi tega. Anica ni za te. Ona
je tvoja poguba.
Kaj govorite mati! je vzkliknil Juri. Mati pa je mot-
rila sinovo lice. Mislila je pa, koliko bi mu zaupala to-
liko in tako, da bi se ne obrnil od nje ko obrekovavke in
bi dvignila v njem dvom. Zato se je nasmehnila in pri-
stavila:
Ti ima Anico mono rad, zato jo tudi vidi drugae
kot jaz!

124
MLADA BREDA BESeDA

Da, rad jo imam, mati. Toda, slep tudi nisem. In e

ima kako napako, gotovo jo poznam.
Ona ni odvrnila ni in se dvignila, kakor da ji je ne-
ljubo govoriti o tem.
Mati, je dejal Juri, vem, da vam ni prijetno govo-
riti o Anici z menoj
In nima nobenega pomena, je presekala ona sinu
besedo. Zdrabe pa tudi ne maram delati. Saj itak vse
njej veruje!
im trdovratneje se je skuala Katra odtegniti temu
pogovoru, tem bolj je Juri hotel, da govori. Reve ni slu-
til, da je igraa v materinih rokah, in skoro prosee je
dejal:
Mati, e mislite, da morete Anici res kaj oitati, po-
vejte mi. Kaj ne, ponosna je malce in pa nagle jeze va-
sih. Tako obutljiva je in vse si ene k srcu, in vi misli-
te, da vas sovrai.
Mar meni, kaj misli o meni, je odvrnila mati, da
me vidi nerada, to je zadnje, kar ji morem oitati, saj je
tudi jaz ne morem. A to je: jaz vem, zakaj je ne morem.
Mati, zakaj?
Zakaj? Ali res hoe vedeti, res? In kaj bo potem,
kaj? Skoro porogljiv je bil njen glas. Juri je bil razbur-
jen in radoveden. Skoro tresel se je. Mati je dobro opa-
zila njegov nemir, stopila je k njemu in mu ovila roko
okrog vratu:

125
MLADA BREDA BESeDA

Reve si, predober si in prepoten.

Vi mislite, da ni potena, je komaj slino zaepetal.
Ne mislim tega, je odvrnila mati, toda nekaj dru-
gega vidim na nji, in to mi ne ugaja. e te je vzela, naj bi
te tudi imela rada, kakor gre. Saj je vedela, kaken si, da
si plaen in pust.
Oh, je jecal, to je res, zdim se ji pust.
Pust, je potrdila mati, zato pa te je sita do grla.
Ne, ne! je prosil.
Seveda ni tako neumna, je govorila ona, da bi kar
oitno to pokazala. O, skrivati zna, to je res. Pa meni ne
more skriti niesar. Od poronega veera e jo poznam.
Juri, veruj mi, e te je vzela, te je radi Pei. In zato, vidi,
je ne morem.
Dokaite! se je izvilo do smrti preplaenemu Juri-
ju iz grla. Kakor da se srce trga v njem, je bil ta vzklik.
Misel, da je bil igraa, s katero je Anica igrala, da je vse
la na nji, da je bilo pri njej vse preraunjeno, da se mo-
goe e nadeja, kako bo v kratkem vdova, ta misel je z
grozno teo pritiskala na njegove mogane, vzburkavala
mu duo. Drgetal je, in doslej nepoznane boleine so ga
oble. S irokoodprtimi omi je gledal v mater. Njeno
lice je bilo resno, in ba ta resnost ga je e huje pretres-
la.
Dokaite, je zahropel v drugo.

126
MLADA BREDA BESeDA

Nobene besede ve o tem, Juri! je odvrnila mati.

Povedala sem ti svoje misli. In teh misli nisem sama.
Tudi Toma misli isto.
Toma je predrzen, mati, in Anice ne more, je bra-
nil sin eno, in Anica ima prav, e ga zaniuje. Vsiljiv
prevzetne je in ni ve!
Hm, je skomiznila z ramama Katra, to je morda
res. Saj je bil e tepen radi nje!
Tepen? se je zaudil Juri.
Tepen, tepen, je dejala Katra, pa je e tako, da ga
je tisti, ki ga je, ne bi bil smel. Ravno tisti ne!
Kdo? je zahropel znova Juri, Lipe?
Saj ne reem nobene ve, je nadaljevala mati, re-
sen mo je in lep, in morda tudi vse to ni tako hudo. Ali
kar e ni, e vse lahko pride. In ta Lipe je mo za to.
Lipe? je vpraal Juri in util, da mu prihaja temno
pred omi. Da, Lipe! Kolika razlika mej njim, Jurijem in
Lipetom. O Bog! e je to res. In napol sam vase misle,
napol posluajo materino pripovedovanje o sporu mej
Lipetom in Tomaem, kateri mu je bil sicer napol e
znan od Anice, je strmel pred se in krevito grabil ode-
jo. util je, da ga nekaj dui, zdelo se mu je, da mora
vrisniti, da ga hoe zaduiti. V hipu globoko notri tem-
na bolest; Juri uti, da mu je bruhnil nov naval krvi v
grlo in da mu gine zavest in da pade v sivo, svineno
meglo, globlji in globlji

127
MLADA BREDA BESeDA

9 Boini veer na Pei

O no, neizmerne sladkosti! Kolikor je src irom do-

movine, toliko pesmi se ti je pelo, kolikor biserja
pomladi na trati zeleni, toliko solza nebeke radosti je
izplakalo ljudstvo ob Triglavu od turkih dni pa do da-
nes. Toliko ur v enem letu, toliko gorja, v teh dremotnih
veernih urah so pozabljene skrbi in bridkosti, en veer
odvaga breme leta, let, stoletij, kapljica nebeke usmi-
ljenosti pogasi strahove srda in jada, umiri vulkane, za-
brie kesanj gore in made preteklosti, in vsa zemlja je
Betlehem, in vsi ljudje so otroci Vsi? O Bog, kaj bi po-
eli sinovi slovenske matere, da nimajo svojega Boia,
svoje polnonice, svojih jaslic, svojih boinih pesmi,
svojega upanja v Rojenega, Venoivega , kaj bi poeli
brez Boga!

* * *
Sivorjavo oko je strmelo iz polumraka resno na moa in
eno. Toda njiju oi so bile zaprte. Juri je bil zadremal,
Anica pa je strmela v tla, kjer je bilo v medlem, zadnjem

128
MLADA BREDA BESeDA

arku dneva opaziti posueno roo, pohojeno in blatno.

In Anica je iskala in nala. Na poroni dan je nosila to
roo v laseh. Zdaj pa je leala tu na tleh, pohojena in
blatna. In Anica je planila kviku in jo pobrala in pritis-
nila na ustnice, ubogo, pohojeno roo.
In tedaj je vzdihnil Juri in odprl oi.
Si spal? je zaepetala Anica.
Sanjal sem, je sopel teko, oh, kaj sem sanjal!
Njegove oi so iskale v temi njenih. In ko jih je nael,
je videl, da so solzne in da strmijo v cvet, zamazan, po-
hojen, pozabljen, kruto poteptan.
Sem sanjal, je dejal, da sem umrl in se vrnil. In ko
sem stopil v hio, so plesali in pili. ln ko sem vstopil, je
nekdo zakrial, in nevesta je zbledela. Skoro epetal je,
kakor otroci, kadar jih je strah, in e tie je dostavil:
In nevesta si bila ti!
Juri, je vzdrhtela, to so neumne sanje.
Neumne, je napol pritrjeval, napol izpraeval.
Sveti veer je nocoj, ne spodobijo se take misli! je
karala.
Nevoljno se je obrnil.
Da, je dejal, rekla si, da bi la rada k polnonici.
Seveda gre lahko. In zaprl je oi.
Spi! je zaepetala Anica in vstala in odla.
Komaj pa je bila odla, je odprl oi in gledal v somrak
in se nemirno obraal z desne na levo. In umikal je oi.

129
MLADA BREDA BESeDA

Toda vedno in vedno je stala pred njim slika begajoa

mu duha. Rogala se mu je, in im gosteji je bil mrak,
tem jasneji je bil posmeh, zaniljiv in zahrbten, da je
mo util silno bolest in je kripal z zobmi:
Kaj mi mari! To malo moi izivim in vrnitve ni. Po-
tem delaj, kar hoe, ljubi kogar hoe. Kaj meni mari!
In vendar je znova zakripal z zobmi. In kripal je z zob-
mi tudi potem, ko se je oglasil veerni zvon. Tako je de-
loval strup, ki ga je bila siknila vanj kaa. Deloval je tiho,
a vztrajno. Pa Juri ni vedel, da je to strup in da ga je pii-
la kaa, in ni vedel, da dela v istem hipu, ko trpi nez-
nosno bol, neskonno krivico, ki vendar ni bila ne ka-
zen, ne greh. Ali pa je bilo oboje?

* * *

Kmalu po veerji se je bila na Pei razkropila druina.

ime in Nea sta odla v vas, Toma se je zavlekel v svo-
jo sobo, katero si je bil zakuril, Lipe je oskrbel ivino,
Ane in Jerica sta se stisnila za ognjie, kamor je prile-
zel, ko se je bila Katra dvignila iz kuhinje, tudi Luka. Pri
Juriju je bila Anica. Toda mo je bil mole, slabe volje.
Anica je mislila, da mu je huje in izpraevala ga je, kaj bi
rad. Odklonil je vse. In tako je Anica skoro z veseljem
pozdravila prihod matere, ki je zelo tiala, naj le gre k
polnonici in naj gre, e, da zna sama poskrbeti za Ju-
rija. Anica je utila, da jo taa nekako podi, in ko se je

130
MLADA BREDA BESeDA

ozrla na Jurija, se ji je zdelo, ko da hoe rei: Pojdi no,

emu te komedije, saj vem, da gre rada! Vstala je to-
rej in pustila moa samega z materjo in sedela potem
alostna v kuhinji in posluala Marjanico, ki je polglas-
no itala iz velikih, oguljenih knjig in samo zdaj pa zdaj
vstala in si pogrela plev, ker jo je trgalo po glavi. Ane je
pekel krompir in pripovedoval Jerici o nekaki boini
noi na Ruskem, kjer in ko je bilo zasulo celo redo konj,
mejtem ko se je Jerica trudila, da poslua Aneta in
Marjanico in ni vsled tega, ker je bila povrhu e zaspa-
na, nikakor mogla razumeti, kako bi bil konj rekel rim-
skemu cesarju, da ne bo daroval malikom, ali pa, da je
sv. Sebastijan tial dva metra pod snegom, in e mnogo
podobnega. Tako se je zgodilo, da je konno zaspala in
sanjala, da je svetnica. ele, ko ji je Ane vtaknil peen
krompir mej prste, se je zbudila z glasnim vzdihom:
Ali je e dan?
Anica je sedela sama vase zamiljena in venomer je
morala misliti na pohojeno roo in na sanje Jurijeve. In
im dalje je mislila na to, tem trdovratneje se ji je vsi-
ljevala misel, da je hotel Juri povedati nekaj drugega. In
e je pomislila Anica, da tisto drugo obstoja, da bi ne
bila mogla prenesti pogleda z oi v oi nasproti Juriju,
da je bil rekel tisto drugo, da je v resnici padla mej njo
in moa senca, dasi tako rahlo, da jo ona sama komaj
sluti, ali da je padla vendar, tedaj je Anica zautila, da ji

131
MLADA BREDA BESeDA

polje rdeica v lice in da se ji napolnjuje srce z bridkost-

jo.
Pohodila si roo, pomendrala jo. Primerjala si moa
z drugim, lepim, monejim, greila si v mislih, kriva si
pred moem, ki trpi in sanja, da se vraa in te vidi ko
nevesto drugega. In kaj si storila ti? Si mu li padla oko-
lu vratu, odgnala li moree skrbi raz njegovo elo? Tam
gori lei in se mui z mislijo ko venost teko, nocoj, ko
je sveti veer. Tako ljubi moa, ki je ves potreben po-
trpljenja in tolabe? In hoe biti srena in mirna, in ho-
e imeti svojo boino blaenost? Kako to hoe? Kje je
dobra volja v tebi, kje je tisti duh sprave, ki naj ga ena
podeljuje celi hii? Pojdi gori k njemu. Pri mou je Ka-
tra. Sezi ji v roko, reci ji, da je nocoj sveti veer in da naj
pozabi vse, kar je bilo, da je mir plailo za spravo. Po-
niaj se, podvrzi se dolnosti, bodi vredna blagoslova
noi, bogatega blagoslova za vse, ki hoejo.
Hoem! je rekla skoro glasno in odhitela gori. In
stopila je k Juriju. Pri svitu napol zatisnjene svetilke je
opazila, da spi. Katre pa ni bilo nikoder.
Hotela sem! je pomislila in se sklonila nad moa in
mu dahnila poljub na elo. In solze so ji prile v oi. Od
dale se je oglasil zvon; znanilo je k polnonici. Oblek-
la se je praznino in sedla k mou in akala. akala je, da
pride ona, ki se je je bala. Ali dolgo je ni bilo, in ko je
prila, se je z nevoljo zaudila, da je tu, in ko je Anica

132
MLADA BREDA BESeDA

zaela govoriti epetaje, ji je pomignila taa z roko: jut-

ri!
In tako je ostavila speega moa in odla nespravlje-
na s tao, in skoraj vso pot do vasi je jokala. Taa pa je
sedla k sinu in se pogreznila v misli. Kakor soha je sedela
negibna, in samo oi so govorile, pa ne o srei, pa ne o
miru. Kdo ve, kaj je mislila? In ji ni bilo dolgas? Saj ga
vendar ni ljubila, svojega sina? Kdo ve, kaj je sploh lju-
bila, ali je sploh mogla ljubiti koga? Njeno lice je bilo
trdo in neprodirno, kakor je bila temna pot, katero je
hodila. In vendar je zdaj pa zdaj zatrepetalo njeno reje-
no telo od nekake notranje groze in zdaj pa zdaj dvigni-
la glavo naglo in nemirno. Toda ni ni bilo. Edino To-
maev pes Sultan je zalajal, in vse je bilo zopet mirno.
Ona pa je odla po prstih v svojo sobo, nalila si kozarec
mone pijae in se spet vrnila k sinovi postelji. In zopet
je sedela ko soha in samo, kadar je zalajal Sultan, se je
zganila, in oi so ji nemirne zrle nekam, nemirne in zlo-
kobne
Anica pa je z jecljajoo skrueno duo molila v cerkvi
za svojo in svojega moa sreo in zdravje, za mir in pra-
vo pamet, za odvrnitev vseh izkunjav in dobro voljo, za
asni in veni blagor, za sreo in zvelianje njih, ki so ji
umrli in onih, ki ji e niso bili rojeni. In v njene molitve
je kipelo raz kor vedno znova:

133
MLADA BREDA BESeDA

Boina no, prekrasna si,

krasneja si nad vse noi.

In Anica sama je nehote pela. Bridkost in radost, a-

lost in veselje, solze bolesti in prijetne miline so se me-
ale v njenem srcu. Kakor dete se je zdela sama sebi.
emu planost in strah? emu zdvajanje? Ali nismo vsi
varovanci tega svetlega, udenega deteta, ki je rojeno
nocoj in rojeno zato, da odvzame breme z naih ramen
in nae krivde na se? Nae krivde! O Bog, je jecala Ani-
ca, koliko greha je na meni. Kako je mogoe, da sicer ne
vidim vse svoje nivrednosti? In napravila je sklep,
trden in svet, ostati mona in iskrena v hrepenenju po
popolnosti in zatajevanju, in vse dnevne skrbi, tenje in
dejanja, vse je izginilo ko prah v senci, v solncu milosti,
ki jo je rosilo nanjo novorojeno dete
Stopila je v zimsko no in jadrno odhitela po zasnee-
ni cesti proti domu. Prehitela je razne grue ljudi. Ko je
stopila ez most in zavila v breg na Pe, se je izvila izza
zapuenega mlina temna postava in se ji pribliala.
Kdo je? je vpraala Anica.
Jaz! je odvrnil Lipe, sem poakal, greva skupaj.
Skoro neljubo ji je bilo, da je storil to, ne da bi ji bila
njegova oseba vsiljiva, pa pa, ker je bilo njeno srce tako
prosto vsega strahu in njeno telo in oko svee in odpoi-
to.

134
MLADA BREDA BESeDA

Drsi, je dejal Lipe in pognal okovano palico v led.

Da, je odvrnila ona in si mislila, da bi se spodobi-
lo, da ree katero. Ali sama ni vedela kaj. In zato je mol-
ala. In zdelo se ji je, da je v tem molku nekaj slovesnega
in da mora biti tako, da molita. ele, ko sta prila e
blizu staje, je dejal Lipe:
Nocoj je malo spanja na zemlji.
Malo, je potrdila Anica.
Jutri bodo bedeli pa tatje! je dejal Lipe.
Kako to? je vpraala ona.
I no, je odvrnil Lipe, ljudje so trudni in potem
imajo tatje lahko opravilo.
V naih krajih ni takih ljudi, je odvrnila Anica.
Lipe je bil pretekel za par korakov Anico. Iz teme pred
njima so se pojavile sence Pei. V hipu je opazila Anica,
da je iz teme planilo nekaj temnega in jezno reneega
proti njej. Ali v istem hipu je videla skoiti onemu rne-
mu naproti Lipeta. Sliala je zamolkel udarec in presun-
ljivo cvilenje, in po vsem telesu se je tresla. Njena misel
je bila, da je volk. V tem hipu je pristopil Lipe in dejal:
Ali ste se hudo ustraili?
Kaj je bilo? je vpraala, volk?
Ne, je dejal z rahlo se tresoim glasom, ni bil volk.
Pa e tudi je bil samo pes, zapomnil si bo on in njegov
gospodar.

135
MLADA BREDA BESeDA

Ali je bil Sultan? je vpraala ona z rastoo radoved-

nostjo.
Da, je odvrnil, pa se mi zdi, da ni bilo namenjeno
meni!
Toma ga je nauval? je vpraala.
Da, je dejal fant. Zato me je vleklo in mi ni dalo
miru, da sem vas akal. Zdaj veste. In priblial se ji je
prav k obrazu in rekel: Verujte mi, da ni veljalo meni.
Kaj pa more meni pes, vas pa bi mogel ostraiti do smr-
ti.
Anica se je zamislila. Grozovita nakana njene tae se
je razgrnila pred njo. Stopila je prav blizu Lipeta:
e je to res, je epetala, potem, potem si me reil
velike nevarnosti, mene in otroka.
Pravilo mi je nekaj, je odvrnil.
Daj mi roko, Lipe, Bog naj ti plaa. Stegnil je levi-
co proti nji.
Zakaj ne desnice? je vpraala.
Boli me, je dejal mirno, pes me je popadel. Pa to ni
ni, saj ni stekel, je samo nauvan. Ali kdor ga je, ta bo
plaal. In zasmejal se je prav razposajeno

136
MLADA BREDA BESeDA

10 Plaal bom, Lipe pa mora od hie.

I n smejal se je sam vase razposajeno in nekako zlob-

no e vse potem. In ko je Anica vzdramila nanjo a-
kajoo Marjanico, in je ta v prvi zmedenosti prinesla
vilice mesto arnike in potem od samega strahu nad tem,
kar se je bilo zgodilo, polila povrhu polovico zdravilne
vode, in vsled tega e huje zmedena zrezala najlepo
srajco Neino za obvezo , pri vsem tem se je Lipe, za
mizo sede, smeil sam vase, razposajeno in nekako
zlobno. Ko pa mu je Anica obvezovala rano, je preel ta
smehljaj v smehljaj vse druge vrste. Bog ve, da se ra-
njenci ne smejejo tako blaeno.
Marjanica je bila zaela vikati, ko je zagledala kri. Ko-
maj ji je Anica dopovedala, da naj bo tiho in naj ne budi
speih. Marjanica pa oividno ni nocoj ula na desno
uho, zakaj e glasneje je vpraala, so ga li z noem ali s
sekiro, na kar je Lipe odvrnil, da z zobmi in je Marjani-
ca skoro od strahu pobegnila, mene, da je rekel z rog-
mi, katere nosi, kar vemo po nai pameti in veri, samo
zloba. Streznila jo je stoprav Neina srajca, katero je bila

137
MLADA BREDA BESeDA

tako neusmiljeno zrezala, opravljaje vneto lepo delo

usmiljenosti. Videa, da za njo ni nobenega opravka ve,
je mole odla poivat. Poivala je sicer slabo, ker se
ji je sanjalo samo od srajc. Rezala je in rezala, in veno-
mer je tekla kri. e nikoli takih sanj, da bi srajce krvave-
le.
Anica je bila Lipetu obvezala roko in se ozrla. Marja-
nice ni bilo nikjer. Ozrla se je kakor v zadregi na Lipe-
ta. Izraz veselja in odkrite moate dobre volje mu je
ozarjal lice. Ne, je pomislila Anica, v njem ni slabe misli.
Dvignil se je bil in pristopil k nji ter jo prijel za roko:
Anica, tako pa lepa hvala in srene praznike!
Tudi tebi, Lipe! je odvrnila. Rahlo je bila vznemir-
jena, in njemu se je zdelo, da ni rekla e nikoli nikjer no-
bena ena tako presrno besede Lipe, in skoro primo-
ran je bil, se mu je zdelo, da ree e kakno.
Ono pa naj ostane mej nama, etudi sem preprian,
da ni bilo namenjeno meni. Naj ostane, je bolje tako!
Kakor misli! Stisnila mu je roko. Nobene slabe
misli ni bilo v njej. Mislila je na svoje e nerojeno dete,
in kako bi mu bil strah kodoval, in kako jo je Lipe otel,
in da mu mora biti za to hvalena.
V hipu pa se ji je pokrilo lice z bledostjo, rahlo je vzdr-
htela in strmela nema v okno; tam je iskrilo iz teme na
dvoriu dvoje oi. udovite oi: strah in alost, jeza in
zlobnost so se meale v strastno razpaljenih zenicah. Te

138
MLADA BREDA BESeDA

zenice so ko tat in izdajavec strmele v sobo na njo, ki je

bila tu z Lipetom. Lipe je opazil strah na Aniinem licu,
obrnil se naglo. V hipu je preel izraz sree in miru z
njegovega lica.
Toma! je zasikal porogljivo, kaj ne spi pijanec,
mu ne da vest miru? In odel je naglo iz sobe, in Ani-
ca je e ula iz dvoria polagoma izgubive se korake in
odhitela gori v sobo, ko da se podi za njo pol pekla. Na-
la je moa bedeega in mu epetajo povedala dogodek
s psom, in da jo je samo Lipe otel velike nevarnosti, in
je pripomnila, ko da ie pomoi in zaslombe pri mou,
da je to e preve, kar si Toma dovoljuje, da ta lovek
ne zaslui ve, da ga trpijo na Pei. Juri je molal trdo-
vratno. Priakovala je, da ji bo stegnil roko in jo poto-
lail ter ji voil srene praznike. Ne! Pa pa se je neka-
ko nevoljno nasmehnil, e:
Lipe ni napaen lovek, ni!
Zazdehalo se mu je, ko da je zaspan. Anica pa je vide-
la, da ne mara govoriti, in poslovila se je od njega s ko-
maj slinim pozdravom lahko no. To jo je vznemirilo
e bolj in dolgo ni mogla zaspati. Pa tudi Juri ni spal. Ne-
volja in dvom sta mu jemala spanec in mir. Hotel in elel
si je od ene nekako neno oskrbo, vsiljivo dvorljivost,
hotel je biti od nje negovan, tolaen, mirjen ; pri tem
je pa pozabil, da je sam proti nji zadirljiv in siten in za-
krito zvijaen. In potem mu je bilo hudo, in ker mu je

139
MLADA BREDA BESeDA

bilo hudo, je obraal vso jezo na Anico in tolmail nje-

no obnaanje, e, da je nemarna lahkoivka in brez
srca, in da ima prav mati, e to trdi, in da je gotovo res
tudi ono o Lipetu. emu bi jo sicer fant akal in sprem-
ljal? In ona, seveda, napravi iz vsega tega vse tako na-
ravno, da bi iv lovek ne mogel misliti slabega. Ne mis-
liti slabega! Saj bi ne! je mislil Juri dalje, e pa vsa zna-
menja govore, da bo menda res za vso preprostostjo
Aniino grda, gnusna la, preraunjena re. In vsi vejo
to, vsi, je skoro kripal od bolesti, in samo jaz ne smem
vedeti tega, ne smem misliti tega. In ne morem govori-
ti z njo o tem. Zakaj ne morem, zakaj? In zgodilo se je,
da Juri ni vedel odgovora. Kako naj vendar ve bolnik,
kakno bolezen ima. On ve komaj, da je bolan. Juri pa
niti tega ni vedel, toliko manj, da je otrovan, in so te
misli znaki otrovanja in smrti.
In kakor dete je plakal v blazino od jeze, kljuboval-
nosti in bridkosti, kakor dete neutolaljivo in kujajoe
se. In bil je Juri dete, nesreno dete brez ljubezni in brez
matere.
Rano zjutraj je bil vstal Lipe in odel in se vrnil na Pe
ele popoldne. Kmalu za njim je priel na Pe oronik z
nasajenim bajonetom. Marjanica se ga je grozno ustra-
ila.
Kje pa imate tistega psa? je vpraal.

140
MLADA BREDA BESeDA

Kaj hoejo? je drhtela Marjanica. Sem gluha, vejo,

ne sliim, vejo, naj povedo e enkrat!
Tu je pristopil Ane.
Gospod, kar z menoj pojdite. V hlevu lei in lie
rano.
Oronik je odel s fantom in se ustavil pred hlevom in
velel Anetu:
Spodi mi ga ven, fant.
Ane je izginil v hlev. Oronik je snel puko in akal.
uti je bilo Anetov glas in jezno lajanje.
No, ali bo kaj? je viknil oronik.
akajte, je vikal v hlevu Ane, se mi noe premak-
niti. Mu bomo drugae postregli. In za nekaj hipov je
fant veselo viknil: Zdaj! V tem hipu sta inila iz hleva
razkaena maka in za njo pes. Oronik je pomeril, in
nesreni pes je padel pogojen v glavo.
To je junako, se je zasmejal nekdo za oronikom.
Oronik se je ozrl. Za njim je stal Toma.
Vi ste gospodar? je vpraal oronik resno.
Za zdaj samo oskrbnik, se je zaniljivo smejal To-
ma, pa junaki ni bilo ne!
Kako vam je ime? je vpraal e resneje oronik.
Toma uden! je postregel oroniku Ane. Oronik
se je mole obrnil in odel. Tedaj se je izgubil tudi Ane.
Toma pa je stopil k mrtvi ivali in jo sunil z nogo in
mrmral:

141
MLADA BREDA BESeDA

No, Sultan, si opravil, si. Pa slabo, slabo! Nekako

mehek je bil njegov glas, in tudi v obrazu je bilo nekaj
nenega. Visokovzravnan je nato odel fant, in do vee-
ra ga ni bilo na izpregled. Zveer pa je priel v veo in
naletel na Marjanico.
Ti, Toma, ga je nagovorila Marjanica, to ne bo
zastonj. Poteno bo plaal Lipeta!
Kaj, je viknil Toma, e ima Lipe kaj z menoj, naj
opravi brez pote!
Bom! je pripomnil Lipe, ki je stopil v tem hipu iz
kuhinje, za boleine in zdravnika bo plaal.
Misli? je vpraal rogajo se Toma. e plaa ti
psa.
Plaal bo in e rad, Toma, je odvrnil Lipe. Samo
sodie bo malo vzelo to re v roke, in potem se bo ele
vse vedelo in videlo, kako je to prilo in komu je velja-
lo!
Tebi je veljalo, je skoro viknil Toma. Lipe je pa
sedaj vedel, da ni veljalo njemu in je pripomnil zlobno:
Zato bo pa tudi plaal, in e zahvaliti me mora, da
te ne toim za zlobno telesno pokodbo. Zato bo pa
prav rad plaal. Anti sedeti ne mara.
Ne bom! je siknil Toma.
Bo, bo! je kimal Lipe.
koda, da ti ni pregrizel vratu, je rohnel Toma. Te-
daj pa je pristopil Lipe tik k njemu in mu zaepetal:

142
MLADA BREDA BESeDA

Sodnija znese vse na dan. Ne smej se! Tako se sme-

jejo obeenjaki.
Toma je drhtel od ljutosti. Ali kakor brez moi je bil.
Polagoma je ginil smeh z njegovega bledega oblija. Ta
hip je prila v veo doli Katra. Lipe se niti ozrl ni na njo
in vpraal je slovesneje od preje:
Ali torej plaa, Toma?
Prisotnost Katre je oividno vplivala ugodno na To-
maa. Zakaj z rokama se je uprl v bok in dejal zanilji-
vo:
Plaal bom, ti pa pojde s Pei!
Ti me samo podi! se je smejal Lipe. Tedaj se je
vmeala Katra:
Lipe, je rekla, e se s Tomaem nikakor ne more-
ta, je prav res bolje, da gre.
Zakaj ravno jaz, naj gre on! je odvrnil Lipe.
Zakaj? je rastel eni srd, zakaj? Zato, ker hoem
jaz tako. Ti pa nima kaj izpraevati!
Lepa je ta, je odvrnil Lipe, lepa pravica, mati. Ne
reem ni!
Je najbolje, da moli in gre, je pripomnil Toma.
Ne bom molal, pa tudi pojdem ne! je odvrnil Lipe
in se obrnil v stran.
Pojde, je siknila zdajci Katra, in obraz ji je bil tem-
norde od jeze, in v malih oeh ji je gorelo, tako da je

143
MLADA BREDA BESeDA

Lipe z neizreenim preziranjem oinil s pogledom nje-

no lice. Rahlo je pobledel in dejal:
Pojdem, ko mi bo velel gospodar. Ta pa je Juri in,
hvala Bogu, ivi e! Tu se je obrnil in stopil na dvorie.
On mora v stran! je mrmral Toma.
Tudi pojde! je dejala Katra in odla v kuhinjo.

* * *

Prav res ne vem, zakaj se ti tako vlee za Lipeta, je

dejal tistega veera Juri svoji eni. In ona ni odvrnila
niesar, legla je in se muila z mislijo, zakaj mo Lipeta
ne mara. Drugi dan z Jurijem ni govorila skoro cel dan
ni. Na dan sv. Janeza, ko je bila vstala, pa jo je poklical
Juri in rekel:
Sklenil sem, da je bolje, da Lipe gre. S Tomaem se
e ubijeta, e bosta e dolgo pod eno streho.
Prav, je odvrnila Anica.
Ne, tebi to ni prav, je odvrnil mo nevoljen, in bi
rad vedel, zakaj!
Zakaj? je vpraala ona. Morda ni Lipe dovolj pa-
meten in priden! Povej raje, Juri, zakaj hoe ti, da mora
iti! Ali ni to krivica?
Jaz in mati sva sklenila tako! je odvrnil razdraeno
Juri, in e e ni drugega ko to, da mati eli
Stori, kakor ti je drago, je dejala Anica in si poteg-
nila z roko preko oi.

144
MLADA BREDA BESeDA

Kaj joe, je nadaljeval mo razdraeno. Ali sem

rekel kaj hudega? Bolan lovek je siten in rnogled. Tudi
ti bi bila taka, ko bi bila bolna, in jaz preprijazen s ko-
mursibodi, preprijazen.
To so grde lai, je zastokala Anica, in sram te je
lahko takih oitkov. Solze so jo polile.
Naj bo pa po tvojem, je dejal razdraen mo, prav,
naj pa ostane.
Ne, je dejala sedaj Anica, Lipe naj gre. Noem, da
bi ostal, bolje je, da gre. Ti itak veruje drugim ve ko
meni. Vsaj lagati in obrekovati ne bodo mogli. Oh, je
zaihtela nato, saj se zna zgoditi, da bom morala e jaz
od tu!
In vstala je in zapustila je moa, utea, da se je v nji
nabralo nekaj strupenega in je najbolje, da gre. la je
doli v kuhinjo. Nekaj hipov pozneje je zasliala v vei
zauden klic Nee in Jurijev glas:
Kje je Lipe?
Planila je v veo. Res, pred njo je stal Juri, bled in slab,
ali ves napravljen.
Saj mi ni ni ve! se je opraviil proti Anici in velel
Nei: Poklii Lipeta! Nato je stopil v izbo. Anica pa je
s solznimi omi krenila gori v svojo sobo. Nekaj trenot-
kov pozneje je stopil Lipe v izbo in pozdravil Jurija.
Sedi, je velel ta.
Saj stojim lahko, je odvrnil fant. Kaj pa je?

145
MLADA BREDA BESeDA

Ali ve, kaj je danes? je vpraal Juri.

Kaj ne bi vedel? Pa ni, da bi o tem govorili. Na Pei
mi je po volji in sem zadovoljen s svojo slubo. Meni je
tudi zanaprej prav, e je vam.
Meni ni prav! je odvrnil Juri poveenih oi.
Tudi dobro, gospodar. Tu je utihnil za hip in sedel.
Nato pa se je dvignil in rekel: Pa ne, da niste bili kaj
nezadovoljni z menoj?
Je e tako, Lipe! je odvrnil v zadregi Juri.
Hm, je pripomnil Lipe, in namignili bi bili e lah-
ko preje. Zadnji dan je malo kasno.
Juri je poloil bankovec predenj.
Zato, da ne bo imel kode!
Seveda, se je vzravnal Lipe, mislite, da jemljem
miloino. Kajpak. Saj me je e Toma plaal mastno.
Moki si, se je izkual nasmehniti Juri. Skregana
pa ni treba, da se loiva.
Skregana? Zakaj? Saj to ni vae maslo, Juri! Pa brez
zamere! In hlapec je visokovzravnan odel.
Juri je obsedel sam v sobi. Rahla omotica se ga je pri-
jemala. Slial je v vei mater, ki je odtela Lipetu letno
mezdo. Nato je vstopila k sinu v sobo, mejtem ko je Lipe
odkorail z nevidnim nasmehom na licu, e: Ta je ko-
maj akala, kar gorke mi je stisnila te goldinarje v roko.
Kdo ve, jih ni li tiala pol ure v pesti in posluala na

146
MLADA BREDA BESeDA

vratih. In odel je, da se preoblee in gre e nocoj s

Pei.
Mati Katra pa je donesla na mizo potice in poli vina
in govorila in govorila in ni mogla prehvaliti sinove od-
lonosti, in da bo sedaj, ko je povrhu on, Juri e ozdra-
vel, vse drugae, vse dobro.
Dobro, je ponovil Juri, ali v resnici mu je bilo zelo
slabo, in zelo slabe volje je bil, in zdelo se mu je, da je
pravkar napravil nekaj zelo neumnega. In jezen nad sa-
mim seboj je izpil ao vina.
Anica pa je tugovala sama gori v sobi, in zdelo se ji je,
da ni bila e nikoli tako zapuena. Ne samo, da ji ni bilo
prav, da odhaja Lipe, kateremu je bila toliko dolna, in
igar krivica jo je pekla v dnu srca, in jo je bilo neizree-
no sram pred njim radi moa; e huje jo je bolela misel,
da ji mo ne zaupa, da vidi v nji nezvesto eno.
In dvignila je oko, prosee tolabe, na sivorjavo sliko,
ki je gledala resneje, kakor se ji je zazdelo, na njo ko si-
cer, in Anica je skoro plano zastokala: Zakaj?
Tam doli v bregu pa je ta hip nekdo zavriskal. Bil je
Lipe. Ali je od alosti? Ali je od kodoeljnosti, ko je sre-
al biria, nesoega Tomau poziv, da se zglasi pri sod-
niji, ker je alil uradno osebo?
Nekaj dni zatem je odel za Lipetom Toma. In prav
nihe ga ni pomiloval, da bo zaprt. Jerica je mislila, da je
Toma pogubljen. Ponoi se ji je sanjalo, da vidi Tomaa

147
MLADA BREDA BESeDA

obeenega. V naslednjem hipu je bila zopet ona, ki je

visela, in v spanju je vikala: Noem, noem! Jaz bom
svetnica ali pa spokornica. Svetnica spokornica.

148
MLADA BREDA BESeDA

11 Na Pe pride mesar

N a dan sv. Treh kraljev je bilo. In na vasi je bilo. In

v gostilni pri Cviku je bilo, popoldne po blago-
slovu ob tirih. Pri dolgi mizi so sedeli kmetje, pri okrog-
li in pogrnjeni v kotu je sedel debel in rejen mo. Na
prvi hip si spoznal mesarja iz trga. Hudirjev dedec je bil,
kakor vsi mesarji, zdrav ko vol in dobre volje in prevze-
ten in pil je, ti moj Bog, koliko je popil mesar iz trga. Pa
ga je lahko na kaj in za kaj. Mesar ni zastonj popeval sta-
novske pesmi, kratke, toda jedrnate:

Ni lepega stanu,
ko biti en mesar,
je bolje bit mesar
kot grof in pa cesar!

Par ur je e sedel mesar za mizo, in ko so prili kme-

tje, je barantal z njimi ali pa jih drail.
Ali ne bo ni telet?
Malo, malo! je odvrnil kmet.
Kaj! se je hudoval mesar. Potem kupim dekleta!

149
MLADA BREDA BESeDA

Te niso na prodaj, so se smejali kmetje.

Te daste zastonj in povrhu, kaj? je drail mesar.
Saj bi jim ne bilo slabo pri tebi, ne, ki je vsak dan
meso in cvrtje! je pripomnil zopet kmet, ki se mu, po
obrazu soditi, ni godilo predobro.
Kaj cvrtje, kaj meso! je vikal mesar, to vse ni ni.
Pa je drugae to. Meso bo lo pod ceno, e prodati ga ne
bo mo.
Ni spak, e je pa vsak dan draji!
Hehehe, se je smejal mesar, draji. Pa kako dolgo.
Dokler ne vpeljejo amerikanske ivine. In te je kot pes-
ka, kot listja.
Tisto pa e ne bo. Sem bil po svetu, je pripomnil
zopet nekdo, dobro vem, kaj je z amerikanskim me-
som. Sama ila in mast ga je!
Vi ne veste vsi skupaj ni, se je hudoval mesar, ali
ste vi od stanu?
Vi mesarji veste za se, mi pa za se, so pripomnili
kmetje. Tedaj je vstopil ime, hlapec s Pei.
Tegale vpraaj, je pripomnil kmeti mesarju, na
Pei imajo ivine ko peska, pa brez hlapca so, nekaj kup-
ije bo le!
Na Pei, se je zaudil mesar. Ne, tam gori ne pro-
dajajo, in ona ena gori je za deset judov in e enega po-
vrh.
ime je odmajal z glavo in rekel:

150
MLADA BREDA BESeDA

Trda je e, trda, pa prodala bo. Takole reem, kakor

sem premislil, da bo prodala.
Ti, fant, postavno govori, je dejal nato mesar,
sedi, za liter se ne bom kesal, etudi ne bo kupije.
Saj smo znanci, je pripomnil ime in sedel. Proti
mraku pa je mesar vstal in se odpravil s imnom na Pe.
Po poti je godrnjal, ne zmenivi se za imna:
Ne bo prida s kupijo. Je preskopa in izbija cel dan.
In mesar je sam vase stokal, trude se po spolzki poti na
Pe in premiljujo, koliko vina bode treba, da namoi
utrujeno grlo po kupiji na Pei. Tako je prisopihal me-
sar na Pe in zaklical na ves glas:
Hej ljudje, kupec je tu! Ali imate kako muhasto kra-
vo ali vrtoglavega vola. Dobra cena, pa deset cvancgarc
hlapcu, pa tiri pastirju, pa devet poliev vina in e cigar,
e jih marate.
Prvi je priel mesarju nasproti Ane.
He, fant, kje so ljudje? je vpraal mesar manj iz po-
trebe ko navade.
Poii jih! je odvrnil isto modro Ane.
Poiem tebe za uesa, je viknil mesar in pri tem
neusmiljeno zadel z nogo v kolo izpod lope gledajoe-
ga voza, in potem, tipajo bolee mesto, stopil za im-
nom proti vei.
Notri v sobi je bila Katra z Anico in Jerico. Pravkar je
bila stopila v sobo in se lotila Luke, ki je kaljal za pejo:

151
MLADA BREDA BESeDA

V hlev se mi pojdi dret, celo no hrope tu, da lovek

e spati ne more.
Katra, je prosil brat, samo ogrejem se malo. Po-
lotil se ga je znova kaelj. Anica je vstala in se vrnila s
ao aja. Toda Katra je planila in zaela kriati:
Seve, aja mu kuha. Ven naj gre. e mu ni v hlevu
dovolj dobro, pa naj gre s Pei. Pa ravno zato, ker ve, da
mi ni prav, mu stree.
e v peklu ni huje ene, je pripomnil Luka.
Pa pojdi v pekel! je odvrnila Katra in sunila Anico
s ajem v stran, da se je tekoina polila po tleh.
Je e prav! je zastokal Luka, in v njegovih oeh je
zagorelo toliko jeze, da se je Anica z grozo zaudila. To-
da tudi v nji se je dvignil odpor proti Katri in je dejala:
e e kuham za Jurija, malo vode ve ali manj
Ni! ji je presekala besedo Katra. In eni sta se me-
rili s pogledi, ko je nenadoma viknil zunaj mesar, in so
se v naslednjem trenotku odprla vrata in mesar je vsto-
pil.
Seveda, prej nima asa, ga je pozdravila Katra.
Za kupijo dovolj, pa e mentano dobro, e bomo
ogledali pri lui ivino, je odvrnil mesar, v temi so vse
make sive, pa vse krave debele.
Gospodar lei, je odvrnila Katra, vendar pa je po-
mignila mesarju, da naj sede.

152
MLADA BREDA BESeDA

e spi, bo pa vstal, je odvrnil mesar in se priduil,

da zdaj e ne gre brez kupije nazaj. Nato je odla Ka-
tra in se vrnila za nekaj hipov z opombo, da bi kravo
lae pogreala ko vola, pa da naj si mesar ogleda kako in
kaj, nakar je mesar zapustil s Katro sobo, in sta la ogle-
dovat ivino. Jerica in Anica sta ostali v sobi. Nedolgo
zatem je bilo zunaj uti jezne glasove. Mesar je krial, in
Katra je kriala in tudi Toma, ki se je bil odnekod zna-
el, je krial.
Stoestdeset, je vikal mesar.
Dvestopetindvajset, je klicala Katra.
Vola prodaja, je pripomnil Luka Anici. Zunaj pa so
se glasovi zopet oddaljili. Najbre so se bili vrnili vsi na-
zaj v hlev.
Zakaj ne greste ven, je dejal Luka Anici, saj ste ve
gospodinja, ko ona.
Anica se je nasmehnila po sili in dejala:
Naj napravi sama, kakor ve. Samo da bo Juriju prav.
Pa se tudi ne razumem na kupijo.
Prav brez potrebe prodaja, je pripomnil Luka.
Anica ni dejala ni.
Za Tomaa ji je, je godrnjal Luka, temu tegne in
tegne, kakor bi bil gospodar.
Stoinosemdeset, je bilo zopet uti zunaj mesarja.
Dvesto, je odvrnila Katra. Nato so utihnili, in uti je
bilo, da prihajajo v sobo. Res so prili v sobo in sedli za

153
MLADA BREDA BESeDA

mizo. Mesar je izvlekel listnico z bankovci in natel

osemnajst desetakov in jih rinil Katri; Katra jih je odri-
vala. In zaelo se je huje vpitje. Mesar je bil skoro e ves
hripav, zakaj zdaj sta kriala vanj Katra in Toma.
Devetdeset, ali pa grem, je popual ali obsedel na
mestu.
Ne morem, se je branila Katra.
Raje vrem vse v ogenj, se je rotil mesar in neusmi-
ljeno mekal bankovce. util je, da ne bo ni eden ostal
v njegovih rokah, zato jih je mekal; sicer ni imel te grde
navade; zagem jih.
Le! je pripomnila Katra.
Petindevetdeset naj bo! je dejal Toma.
Naj bo, triindevetdeset! raste mesar.
Ne bo! odkimuje Katra.
tiri!
Katra maje z glavo.
Pet, pa naj vse gre po se roti mesar.
Sedem! pripomni znova posredovalno Toma.
Dvesto! jekne Katra.
Mesar se je izkrial in zaman. Ona je nepremagljiva.
In dvignil se je, kakor da hoe oditi, ali Katra je s prezir-
ljivim pogledom gledala za njim. In res ni odel mesar,
obstal je na vratih.
Recite, no, pametno besedo!
Dvesto! odvrne Katra.

154
MLADA BREDA BESeDA

Mesar zakolne in vre k zmekanim bankovcem e

enega. Tako so sklenili kupijo.

***

Ko se je drugo jutro Ane prebudil, je videl, da je zaspal,

in se obenem domislil, da mu dolguje ime tiri deseti-
ce, katere je bil dal mesar za pastirja, in katere je bil
spravil ime, dasi je bil po sklenjeni kupiji Ane sam
priujo. Ane pa ni kar tako utrpel etvero desetic in si
je dolgo v no ubijal v glavo, kako priti pri imnu do
svojega denarja. V tej misli je bil zaspal, v tej misli se je
prebudil. Tedaj je zaslial imnov glas.
Ane je zael v veliki naglici obuvati evlje, boje se,
da bi ime ne krenil kam, in bi ne videl Ane nikoli ve
svojih desetic. Zdaj ali pa nikoli, si je mislil, obenem pa
slial e sledee:
Je ne bo doma, ne, je dejal ime. Po precej dolgem
odmoru je slial Ane Nein glas:
Ne, ne, tega ne morem!
Kakor hoe, je dejal ime, mi bo posodila pa
Tiho bodi! je kriknila Nea in nato epetaje pri-
pomnila: Ti me bo spravil e v pekel!
Kakor hoe, je odvrnil ime; nato je sledil zopet
premor, in potem je rekla Nea:
ime, kaj si rekel, v oni zeleni omari da ima?
Menda, je odvrnil hlapec malomarno.

155
MLADA BREDA BESeDA

Oh, kaj bo iz tega! je jadikovala Nea, in glas se ji

je poel tresti od bridkosti. Glej, to je vse, ker si ti tak.
Kaj te le more zmotiti, da vzame denar, pa ne kupi
harmonike.
Tako je, je pripomnil maloduno ime. Kar je, je,
sinoi sem mu komaj uel, e danes ne dobi denarja na-
zaj, potem sreno, Nea.
Danes! je drhtela preplaena Nea in v duhu videla
razjarjenega, za denar in harmoniko opeharjenega
kmekega fanta, kako bije po njenem lahkomiseljnem,
toda njenemu srcu tako dragem imnu.
Eno bi rekel Slavevi Marjeti, pa bi mi posodila! je
izkual oiveti ime Neo, in posreilo se mu je. Glasno
je viknila:
Tega ne delaj, da ve, ne pri Slavevi, ne nikjer, e je
e kaj potenja v tebi.
e pa ti noe pomagati! je potoil ime.
Noem? je zastokala Nea.
Ane je bil medtem obul evlje, odel si jopi, spustil
se doli v hlev in stopil na vrata ter se neopaen priblial
onima.
Moje desetice! je viknil, tako da je ime nehote od-
skoil, in Nea rahlo kriknila.
Ne bo me, ko onega za harmoniko! je klical Ane.
ime je segel v ep in mu vrgel etvero desetic, kate-
re je Ane prestregel v klobuk.

156
MLADA BREDA BESeDA

Tako, se je smejal pastir, zdaj smo pa spet prijate-

lji. Nea se je zmuzala v stran. ime pa je pogledal os-
tro pastirja, in ko se je ta venomer smejal, je dejal:
Kaj se smeje? Ali nima drugega dela, ko da lazi
okoli voglov in vlee na uesa?
Seveda, se je oglasil Ane, mene, da bo bolje, e
prikrije imnu, da je zaspal, sem priel ravnokar e z
Rovta.
Kaj si pa delal gori? je vpraal ime.
Kaj! je vedel takoj odgovor Ane. Sem el gledat,
e delajo zajci res kaj kode hrukam. Pa ni videti, ne.
ema, se je dobrovoljno odzval ime, kaj bodo de-
lali kodo, e pa ni snega. In ime je odel proti hii
sam s seboj za dovoljen. Isto je storil Ane. Na vratih v
veo pa se je ustavil, poloil prst na elo in si pripomnil:
Ne, prvo moram nakrmiti druge, potem bom samega
sebe. In se je vrnil v hlev in nametal ivini krme. Pri tem
se je bil do dobra ugrel. Ko pa je stopil iz hleva, je videl
odhajati Katro s sinom in dejal je za se: Glej, ime je
vedel.

***

Komaj je bila odla Katra, je prilezel od nekod Luka in

se spravil na gorko pe. Legel je, da bi se tako lepe
ogrel. Tako je del sam vase, vasih vzdihnil, se vzrav-
nal, kadar se ga je polotil kaelj. Pe je bila skoro razbe-

157
MLADA BREDA BESeDA

ljena, ker je pekla Marjanica kruh. Slednjo njeno bese-

do je slial Luka. Marjanica je toila Anici, ki ji je poma-
gala, da z Neo ni nobenega prida, lotila se je nato
imna, nato Tomaa in pripomnila na konec, da ne ra-
zume, kako more Anica pustiti moa v takem iz hie, in
e mnogo podobnega. Tako sta spravili enski kruh v
pe, in ko je konno Marjanica otela e Jerico, katera si
je bila vnela krilo, ko je prenaala goree oglje iz pei na
ognjie, je prila e v sobo in vznemirila iz same marl-
jivosti Luko, e, da dela samo napoto. Vendar pa mu je
prinesla skledo gorkega mleka in kos renega kruha. V
tem pa je bil priel mesarjev hlapec po vola, in Luka je
ostal sam v sobi. Tako je bil nekaj hipov sam, ko je prila
Nea in zaela pometati.
Saj je e pometeno! je pripomnil Luka.
Kaj? je vpraala Nea, da je pometeno? Saj res! In
odvrala je. Luki pa se je zazdelo, da lei doli ob mizi
koek zelenomodrega papirja, prav taken, kakornih
je bil sinoi mesar natel dvajset. udno se je zdelo Luki
le to, da, dokler ni bila zaela Nea pometati, tega papir-
ja ni bil opazil. Sprva je motril Luka novost dokaj malo-
marno, im dalje pa je gledal na to udno zelenomodro
malenkost, tem veja radovednost se ga je zaela po-
laati. Hipoma se je dvignil, zlezel raz pe in se sklonil
po onem zelenomodrem.

158
MLADA BREDA BESeDA

Skoro stresel se je. Koek papirja je bil eden onih

zmekanih bankovcev od predveera. Nehote je skril
Luka bankovec za obleko in zlezel znova za pe. Ni e
bil zbral svojih misli, kaj mu je storiti, dasi mu je bilo
jasno, da je ta neznaten papir zanj neprecenljive vred-
nosti, in da bi bilo skoro neumno, ne posluiti se te pri-
like, ki mu je tako nenadno potisnila v roko toliko svo-
to, ko so se odprla zopet vrata, in je vstopila Nea. Rahlo
vznemirjen je gledal Luka na njo, in zdelo se mu je, da
ga Nea presunljivo gleda. Mogoe ga je opazila tudi
ona, in je prila zdaj ponj, ga je pretreslo, in zazdelo se
mu je, da je Nea v resnici vignila s pogledi po tleh,
nato pa se hipoma ozrla nanj, reko:
Ali ni prevroa? Mislila je pe.
Ne, ni! je odvrnil in sedaj posilil kaelj. V resnici ni
util Luka sedaj najmanj vroine. Pa pa ga je pekel za
obleko skriti bankovec. Nea je pristopila k pei. Luka se
je umaknil v skrajni kot.
Saj ne bom prisedla, ne, je dejala Nea, ali se me
boji?
Tebe e ne! je hlinil veliko mirnost Luka, se pa v
resnici bal, kaj bode, e ga ona sedaj nanagloma prime
za roko, katero dri pod obleko. In zopet se mu je zde-
lo, da poivajo njene oi na njem, in skoro zahropel je:
Kaj me pa gleda?

159
MLADA BREDA BESeDA

Ali te ne smem? se je zasmejala in ga pustila same-

ga. Tedaj pa je zael premiljati, ali pa bi ga obdral.
Tedaj pa se je zopet spomnil, da nima tobaka, da ni e
davno okusil malo ganja, in zazdelo se mu je, da mu je
sam Bog poslal to tolabo. Njej se ne bo poznalo, e po-
greila ne bo, za me je pa tolika dobrota. In im dalje je
mislil, tem jasneje mu je bilo, da najdenega ne more
vrniti. Tedaj je prila Anica v sobo. Njemu pa je inila
nova misel skozi glavo.
Anica, je rekel, nekaj bi prosil!
Kaj pa bi radi? je vpraala Anica.
Starec je nekaj hipov molal, kakor da ne ve, kako bi
zael.
Le povejte, je prigovarjala Anica.
Tako je, je zael tedaj Luka, reve sem. Pa je e
tako, da vasih Bog reveev ne pozabi
Nikoli jih ne pozabi! je pripomnila Anica.
Res je, je prikimal z glavo Luka, ne zapusti, ne. In
tako je prilo, glejte, je hitel nato k zadevi, da imam
tule nekaj za priboljek za praznike. Pri tem je izvlekel
desetak in ga nudil Anici in govoril: Pa sem mislil, da
lahko izgubim v senu ali kjer si bodi; e pa dam vam, mi
boste lepo spravili in po malem dajali.
Zakaj ne, je dejala Anica, kar dajte.
Pa lepo vas prosim, ne pravite nikomur! je prosil
Luka.

160
MLADA BREDA BESeDA

Zakaj bi pravila? je odvrnila Anica in spravila dese-

tak. Luki pa se je zazdelo, da bi bilo dobro, e bi pripom-
nil e katero, toda ker Anica niti najmanj ni bila rado-
vedna, odkod mu je denar, ni rekel nobene. ez nekaj
asa je vstal in zlezel raz pe in odel v kuhinjo. In ne-
kake vzradoenosti ni mogel prikriti. Prila je Nea in
se ozrla nanj in nekako zlobno je pripomnila:
Ti je pa le pe postala prevroa.
Mi je, mi, je odvrnil ivahno in jo motril z veselo
brezskrbnostjo. In sedaj se je zgodilo, da se je vznemi-
rila ona. In Luka je opazil, da je odla v sobo in se nato
takoj vrnila, ali rekla ni nobene.
Proti poldnevu je bilo posijalo solnce. Anica se je bila
pomudila v svoji sobi. Nekaka radost jo je napolnjeva-
la, da sama ni vedela zakaj. Pospravila je bila sebi in po-
gledala pri tej priliki v taino sobo; vrata so bila priprta,
v sobi je bilo v neredu. Anica je otvorila okna, napravi-
la postelj, dasi sicer nikoli ni prestopila taine sobe.
Toda ravno to, da je prenesla in pospravila neljubi eni
sobo, jo je navdalo z zadoenjem. utila je, da se je ne-
kako premagala, in veselo se je lotila nato ivanja. In
ivala je za bodoega gospodarja na Pei, in veselobrid-
ke so bile njene misli, hrepenela je po oni uri in se je
bala. In je bila srena, in lica so ji rdela.
Tedaj se je pretrgala zunaj megla in je posijalo soln-
ce. Poldne je prelo, tae in Jurija e ni bilo nazaj. Zato

161
MLADA BREDA BESeDA

se je zaela polaati Anice nekaka nestrpnost. Skrbeti

jo je zaelo zaradi Jurija. Zunaj je namre zael vlei hud
sever. Tako je popoldne prela vsa dobra volja Anici. Za-
utila je tudi, da jo hoe boleti glava, in da se ji vasih
stemni pred omi. Zato je pustila delo in legla. V tem je
zaspala.
Zbudila se je stoprav, ko se je mrailo, in zasliala od
doli jezno vikanje vsevprek. Popravila si je lase in hite-
la doli. Nala je v sobi, odkoder je prihajal um, Katro,
Jurija, Tomaa in Neo; za pejo je drhtel Luka. Vseh oi
je zautila Anica na sebi. V naslednjem hipu pa se je Ka-
tra e obrnila k Nei in viknila:
Kaj, ti nisi danes pometala v moji sobi?
Ne! je dejala Nea, zdi se mi, da je gospodinja.
Da, jaz sem, kaj pa je? je vpraala Anica, in teka
slutnja ji je legla na srce.
Ti? je pogledala z jasno izraeno zaniljivostjo
taa snaho, obrnila se nato po priujoih in odla iz
sobe. Toma in Nea sta la za njo. Anica pa je ostala ko
prikovana na mesto. Za pejo je duil Luko kaelj, na
klopi ob mizi je sedel Juri in nekako brezizrazno bulil
pred se.
Kaj pa je? je vpraala Anica in stopila k njemu.
Dvignil je glavo, in Anica je ovohala, da dii iz njega
vino in tobak. ez oblije mu je inilo ko utrujenost in
nestrpnost.

162
MLADA BREDA BESeDA

Ni, je dejal, materi je izginilo trideset goldinar-

jev.
Anica se je komaj e ujela za mizo, da ni omahnila.
Zdelo se ji je, da je nekdo silovito zamahnil proti njene-
mu srcu. S tresoimi rokami se je drala za rob mize.
Niti besede ni mogla izpregovoriti, ko se je Juri dvignil
in odel. Za tatico me imajo, ji je tolklo po glavi, in
brezmejen strah se je je loteval. In tedaj je zasliala Lu-
kov epetajoi glas. Kakor skozi mrak je sliala:
Ne izdajte me, za bojo voljo. Nael sem, Bog mi je
pria, da nisem vzel!
Zdelo se ji je, da ga mora nekaj vpraati. V tistem tre-
notku pa so zakripala vrata, in je prila Nea z lujo.
Anica je planila iz sobe in tekla v gorenje prostore.

163
MLADA BREDA BESeDA

12 Tatica

S tresoimi rokami je poiskala predalek, kjer je hra-

nila spomine na mater in kamor je bila spravila zjut-
raj desetak, ki ga ji je bil dal Luka, da mu ga shrani. Vse
to je delala pod vtisom, da ne sme niti minute dalj trpeti
tega denarja pri sebi, da ga mora izroiti takoj Luki. Ali
je Luka denar ukradel ali kdo drugi, o tem ni mogla pre-
miljati, dasi ji je zvenel starev prosei glas venomer v
uesih: ne izdajte me, nael sem! Toda te glasove je pre-
vpila njena lastna bolest, udarec, ki je bil nekdo zamah-
nil proti njenemu srcu, in s stisnjenimi zobmi je drhte-
la: Za tatico me imajo! V tej razburjenosti je bila pre-
metala vso skrinjo in se stoprav domislila, da v temi ne
najde niesar. Nato je prigala lu. Kmalu je nala denar
in si ga vdela v nedra. Odhitela je v kuhinjo. Nala je
Marjanico samo. Nato je planila v sobo in sreala na
vratih Neo, klioo posle k veerji. Anica je vstopila, se
ozrla na pe. Toda Luke ni bilo ve za pejo. Nato je od-
hitela zopet v kuhinjo, ali vprio Nee si ni upala vpra-

164
MLADA BREDA BESeDA

ati Marjanice po Luki. In nekaj hipov pozneje je prila

Katra, in Anica je uvidela, da nocoj Luke najbre niti
videla ne bo ve, in nevolje se ji je zbiralo nadenj. Toda
venomer ji je umelo po uesih: ne izdajte me!
la je z drugimi k veerji. V sobo je bil priel tudi Juri
in sedel na prejnje mesto. Jedel pa ni. Anici nasproti je
sedela taa, in njej ob strani Toma. Ob Anici je dela
Jerica in s teavo rila mimo imna k skledi. Dokaj spret-
neji in sreneji je bil Ane na drugem robu mize ob
Nei. Marjanica ni jedla nikoli skupaj z drugimi, e, da
kot kuharica najlepe uiva v kuhinji, drugi pa so pravili,
da jo je svoj as ualil Toma, e, da cmoka z ustnica-
mi.
V sobi je bilo tiho. Tudi v slast, kakor je bilo videti, ni
la jed nikomur, razun Anetu. Hipoma pa se je zgodi-
lo nekaj, esar ni nihe priakoval. Toma se je naenkrat
zasmejal. Anica se je ozrla vanj in opazila, da gleda na-
ravnost vanjo. Nehote je povesila oi.
Kaj se smeje? je vpraala Katra.
Tako, se je smejal dalje Toma in odloil lico. Anici
pa se je zdelo, ko da gledajo sedaj vsi na njo. Zadrega ji
je zaela gnati kri v glavo. Tedaj pa je sliala, da je nek-
do vrgel lico ob mizo. Pogledala je kviku. Vse, kar je
opazila v prvem hipu, je bilo dvoje zlobnih, drobnih oi,
uprtih naravnost vanjo. Anica je zatrepetala; tolike so-

165
MLADA BREDA BESeDA

vranosti, kodoeljnosti, veselee se satanske zlovolje

ni videla v nobenih oeh. Kakor omoena je strmela
Anica tai v obraz, razvnet od prezirljive zlobe. Hipo-
ma pa je taa odprla usta in rekla:
Taka predrznost, e norca se hoe delati iz mene!
Taa je udarila z roko po mizi, Toma pa se je zasme-
jal znova. Anica je pogledala krog mize po obrazih.
Nea je strmela pred se, ime je hlinil veliko lakoto,
Ane je nekam nezaupno motril Katro. Jerico pa je sli-
ala Anica epetati: Jezus, Marija. Onstran mize na klopi
pa je bil dvignil Juri glavo in z nekako nestrpnostjo gle-
dal na njo, ko da aka. Kaj imajo z menoj? je pomislila
Anica, ozrla se z zadnjo mojo na Katro in Tomaa.
I, skrijte no! je zaklical zdaj Toma. Katra pa je pla-
nila kviku.
Kaj naj skrijem? si je mislila Anica, in rdeica sra-
meljivosti ji je zalila obraz. Segla si je ez nedra in oti-
pala bankovec, ki ji je gledal izpod obleke. Prvi hip se ji
je zazdelo, da se mora pogrezniti, ali e v naslednjem
hipu je zautila silovito odporno silo. Planila je kviku in
stopila tik pred tao in z malo tresoim, toda udovito
jasnim, alostnim glasom je rekla:
Jaz nisem vzela!
Taa se je po sili nasmejala in se obrnila po sobi proti
hlapcem in dekli in rekla:

166
MLADA BREDA BESeDA

Ali ji je kdo kaj rekel? In nato se je obrnila k Anici:

Saj si gospodinja in vzame lahko. Zato pa ne zapi-
ram!
Anici je udaril vzduh po ganju v obraz, obenem jo je
palil prezirljivi pogled tain.
e dotaknem se ne vaega denarja! je jecala. Tedaj
se je Katra zasmejala.
Anica je izgubila zavednost misli. Brezmejna jeza jo je
napolnila do te ene, ki se ji je rogala.
Spat pojdite, saj ste pijani! je viknila. V hipu se je
tai zresnilo lice, porogljivosti je sledilo v obrazu so-
vratvo.
Kaj? je zahropla, to meni v obraz, ti, ti, tatica!
Tu imate! je viknila zdajci Anica vsa iz sebe in uda-
rila tao po licu. Zdelo se je, ko da je Katra prvi hip od-
revenela, v naslednjem pa je kriknila divje, in Anica je
priakovala, da se enska vre na njo. Tedaj pa je zau-
tila, da je nekdo poloil roko na njeno ramo, medtem ko
jo je druga roka prijela za komolec, in da je ta roka trda.
Pusti, je kriknila Anica in se obrnila. Toda roka je ni
izpustila. Za Anico je stal Juri in jo stiskal za roko. Nje-
gove oi so bile jezne, sopel je burno, in ila po sredi
ela se mu je bila napela.
Ti? se je izvilo pol plano, pol porogljivo Anici iz
grla.

167
MLADA BREDA BESeDA

Pojdi! je velel mo trdo. V tem hipu je zatulila v div-

jem joku taa in si pokrila obraz in sedla tja, kjer je se-
del malo preje Juri.
Podi me? je zajeala Anica. S silovito mojo se je
otresla moeve roke in planila iz sobe. Nekaj groznega,
nekaj ostudnega, se ji je zdelo, da se je zgodilo. Odvihra-
la je gori v sobo. Mej prsti je obutila nekaj zmekane-
ga. Bil je usodni bankovec. Vrgla ga je od sebe, kot grdo
needno ival, krastao. Nato se je zaela oblaiti praz-
nino, povezala materine spomine v malo ruto. Potem
je utila, da jo boli in dui, in je vzdihovala: Spodil me
je, spodil me je! In silno jo je galo mesto, kjer jo je bil
prijel mo. Saj grem, saj grem! je ihtela brez solz, vs-
tala odlono in odla proti vratom. Tam je obstala, se
vrnila in pobrala pro vren denar. In nato je dvignila
oi in je opazila pogled vsevidnega oesa.
Saj moram! je zaihtela in se odtrgala od udotajne-
ga pogleda. V naslednjih trenotkih je inila skozi veo v
mrzlo, zvezdnato no. Komaj pa je bila storila par kora-
kov, se ji je zazdelo, da se mora vrniti. Obstala je in po-
sluala. Sprva je sliala samo um viharja v gozdu in
utripanje svojega lastnega srca. Potem pa je zasliala tu-
lenje taino. isto jasno je razumela:
O, to bo plaala tatica grda, nemarna tatica!

168
MLADA BREDA BESeDA

Prav tedaj je nekdo stopil na prag. Bil je Juri. Prihajalo

mu je slabo v sobi. Oprijemaje se sten, je bil prilezel na
prag.
Zdelo se mu je, da uje znan glas od nekod.
Juri, z Bogom!
Potem ni slial ni ve

169
MLADA BREDA BESeDA

13 Anica izprevidi, da se je prenaglila,

in izve nekaj novega

T iha, zvezdnata no je objela Anico. Hitela je po zna-

ni poti navzdol. Visoko gori nad Pejo v gozdu je
umel veter, tu doli je bilo mirno, in samo umenje po-
toka je vznemirjalo noni mir. Poastno se je belila iz
teme cesta. Anica je dospela doli do mostia in za hip
postala v senci zapuenega mlina. Zazdelo se ji je bilo,
da gre nekdo za njo. Prisluhnila je. Vse je bilo tiho, ni-
he ni hitel za njo. Naglo je krenila Anica nato preko
mostia. Tu pa je zopet postala in ni vedela, ali naj kre-
ne v vas ali v trg. Stoprav sedaj je spoznala deloma svoj
siten poloaj. V vas ne gre. Za ves svet ne gre. A kam si-
cer? Proti trgu? Kam sploh hoe, kaj sploh hoe po sve-
tu?
Kamorkoli, samo nazaj na Pe ne! je mislila. e ivo
je utila pritisk moeve roke, in obraz ji je arel ljutosti,
ob misli, da so jo obdolili tatvine in da jo je mo, me-
sto da brani njeno ast, pognal iz sobe. In v novi boli je
zakrilila in zalomila z rokama:

170
MLADA BREDA BESeDA

Oh, Juri, kaj si mi storil!

V hipu pa jo je navdala neke vrste tolaba. Sladkost
maevanja jo je prevzela, pri misli, da se bo gotovo po-
lastila Jurija velika skrb, ko opazi, da je odla. Morda je
e opazil in prihiti za menoj, je mislila in nehote se je
obrnila po cesti proti trgu in zaela speno korakati.
Kljub temu, da je bila no temna, in je peljala pot po
ozki, nepriljudni dolini, ni utila Anica nikakega strahu.
Nekako dobro sta ji dela samota in mrzli noni zrak, ki
ji je hladil razvneto elo, in polagoma je zaela mirneje
razmiljati.
Vrnem se ne, je mislila, v slubo pa tudi ne morem
taka. In zopet se je spomnila tega svojega obupnega
poloaja, in e huja alost in jeza sta jo napolnile do
njih, ki so bili krivi tega.
Ne vrnem se, ne, je ihtela pred se, bo e Bog po-
magal. Tedaj se je domislila neke prijateljice, ki se je
bila pred par leti poroila nekam v trg. Sklenila je, da se
obrne k nji, in kaj dalje, to razmisli jutri. Nocoj je edino
potrebno, da pride v trg. Anica je zaela hiteti. No nad
njo je zaela giniti, izel je mesec. Nekaj hipov pozneje
je zavila Anica mimo ovinka in opazila v dalji lui. Ne-
kaka brezskrbnost se je je polastila. Segla si je v nedra,
in ker sprva ni takoj otipala bankovca, jo je prevzel ve-
lik strah, pri misli, da je sedaj popolnoma brez denarja.
Obstala je na cesti. Od severa sem jo je zadel moen

171
MLADA BREDA BESeDA

sunek vetra in ji vrgel v oi ostrega peska. Krevito je

iskala po nedrih in konno otipala bankovec.
Silen kamen se ji je odvalil od srca in z vztrajnostjo se
je borila proti ostri burji po cesti. Hitela je, bojea se, da
bi lui pogasnila in ne bi nala odprtih prenoi. In e-
lja po gorkem prenoiu jo je vse bolj napolnjevala. u-
tila je obenem, da jo eja in da je trudna. Ti obutki so
vplivali na njo tako, da je zaasno ginila bolest iz njene
due. Pa je utila e vse, kar se je bilo zgodilo, e prav
ivo, ali zdelo se ji je obenem, da lei mej sedaj in tistim
veliko asa in da se ni zgodilo nocoj. In tako je dospela
v trg. Minile sta jo trudnost in skrb, zato pa se je ogla-
sil razum v nji, in prvi nocoj si je zastavila vpraanje:
Ali se nisem prenaglila? Ali sem delala prav? Moa za-
pustiti je greh! S temi oitki v srcu je la po trgu in ob-
stala pred gostilno s prenoiem. Vrata so bila na steaj
odprta, in sunek vetra je buil Anici z dvoria naspro-
ti. Stopila je na levo in videla, da je v kuhinji. Dremajoa
enska je sedela ob ognjiu in se dvignila sedaj in rek-
la:
Le na ono stran pojdite!
Ali bom mogla ostati tu ez no? je vpraala Anica.
Kako pa, da boste, je odvrnila enica, kar na ono
stran v mizat stopite, je zakurjeno, in pivcev takih ni.
In ena ji je pokazala vrata, kjer naj vstopi. Anica je
pritisnila za kljuko in vstopila in opazila pri svitu petro-

172
MLADA BREDA BESeDA

lejke ve miz; pri eni teh miz je sedelo troje mo in kvar-

talo.
Dober veer, je pozdravila Anica, moje so odzdra-
vili, toda oi niso obrnili od kvart. ele ko so doigrali, in
je bila Anica sedla, in sicer blizu pei, se je dvignil eden
mo in priel k nji. Bil je gostilniar Kranjc, poznan po
svoji dobroduni hudomunosti. Dasi e prileten, je
vendar z dokaj prijaznimi omi premotril Anico in vpra-
al:
No, kako pa, vi mlada! Kaj pa boste?
Ali bi mogla prenoiti pri vas? je vpraala Anica.
Bomo e napravili, da bo prav. Kaj pa, je govoril s
prijaznim nasmehom, boste kaj pili? Malo kuhanega
vina!
Da, je dejala kratko Anica.
Za veerjo bi se tudi kaj dobilo, je pripomnil Kranjc
in odel v kuhinjo.
Eden igravcev pa je vpraal Anico:
Ste od dale, kaj?
O, ne! je odvrnila kratko.
Pa kar pe hodite?
Da!
Aha, je umoval mo, pa dale, kaj! V mesto?
Ne!
Aha, je potiskal zastajajoi voz pogovora zopet
mo, so slabe poti zdaj, slabe, dasi ni snega.

173
MLADA BREDA BESeDA

Da, je odvrnila Anica. Tedaj se je vrnil Kranjc.

Malo okisanih jetric je e, je dejal, e se vam ne
ustavljajo. Anici se je oglasila lakota.
Pa mi dajte, je rekla, in krmar je spet odel in se
vrnil z jedjo in nato prisedel k moema.
e eno, naj bo, je bodril in meal kvarte.
Moa sta se po kratkem obotavljanju vdala pod pogo-
jem, da je to zadnja igra. Anica pa je ulomila kruha, na-
pravila kri ez lice in zaela jesti. Tedaj so se zauli v
vei trdi koraki, nekdo je naroal v kuhinjo vina. Anici
je omahnila roka, katero je bila prinesla na ustnice. Spo-
znala je bila ta glas. Sliala je pripomniti Kranjca:
Aha, na voznik je e doma.
V istem hipu so se odprla vrata, in Anica je hipno po-
gledala in spoznala Lipeta. Toda on je najbre ni opazil.
Stopil je k igravcem, pozdravil.
Si priel? je dejal krmar.
Sem! je odvrnil fant in vlekel iz suknje razne papir-
je, raune in denar. Poglejte, se mi zdi, da je prav.
Ali ti je kobila kaj nagajala? je vpraal krmar.
Ni bilo sile. Bil bi e pred eno uro doma, pa se je oni
presneti Kramar opil, pa ni bilo priprege ez klanec.
Kaj, Kramar pije? je vpraal eden mo
Eh, je odvrnil Lipe, je e tako. Pravijo, da gre sla-
bo in da bo lo vse v ni.
Krmar je pregledoval raune.

174
MLADA BREDA BESeDA

Z eno se menda prav ne ujemata, je zopet pripom-

nil Lipe. Tedaj sta se moa nehote ozrla na Anico, in tudi
Lipe jo je opazil. V hipu se mu je lice zresnilo in z naglo
kretnjo se je sklonil nad krmarja.
Ali je v redu?
Bo, je dejal Kranjc, kaj pa Ocvirek?
Je e v redu, je dejal z dokaj trdim glasom Lipe,
zmotil se je bil, pa je terjal dvakrat. Je e vse plaano.
Mislim da! je dejal Kranjc.
Ta hip je prinesla enica iz kuhinje Lipetu in Anici
vina.
Kar tam pri pei postavi, Katrica, je dejal Lipe in
proti moem se obrnivi pripomnil:
Tam sedi ena, ki je sama. Ji bom pa jaz malo drue-
val.
Malo, malo, je pripomnil mo, ni ena prezgovor-
nih. Lipe pa je v resnici stopil k Anici in sedel.
Si konje in voz spravil? je vpraal krmar.
Vse, je odvrnil Lipe.
Dobro, je odgovoril Kranjc. Kaj, moje, e eno?
Ne ve!
Za liter vina bom dal, ker e sedimo, je bodril kr-
mar.
Saj lahko, si naju obral!
Toda mo, ki se je branil, si je vendarle dal vsiliti kvar-
te in zael meati.

175
MLADA BREDA BESeDA

Anica je prinesla vroe vino na ustnice in pila z veli-

ko slastjo, zlasti e, ker je bila v veliki zadregi. Lipe se je
nagnil ez mizo in dejal epetaje:
Kako je to, da ste tukaj? Lahka skrb je donela iz nje-
govih besed. Anica je bila Lipetu zelo hvalena, da je bil
prikril svoje znanje z njo. Istotako tiho je zaepetala:
Ula sem!
Lipe je zauden pogledal. Ker pa so igralci molali, je
zael govoriti precej glasno:
Nisem e dolgo tu, pa sem prav zadovoljen. Delo,
kakor se tie, in e je lovek zdrav, pa brez skrbi, je vse
dobro!
Moje igravci so se mej seboj muzali podjetnosti Li-
petovi, in Kranjc je e tuhtal zopet eno onih, o katerih
so pravili, da jih je bil v mlajih letih poln. Ker ga je pa
skrbel pagat, je molal. Nekaj hipov za tem so se bili
igravci nekaj sprli, in Anica je nala priliko, da je pojas-
nila Lipetu, kaj se je bilo zgodilo. Njemu pa je igralo na
resnem licu toliko usmiljenosti, da je niti s smehljajem
ni mogel docela prikriti. Strmel je pred se. Anici pa je
bilo vino ogrelo premrle ude, in silno prijetno ji je po-
stalo vprio Lipeta. Prva srameljivost se je bila umak-
nila zavesti, da je znanec. Pripovedovala je Lipetu, da se
ne namerava vrniti na Pe, in ga povpraala, da li mu je
znano, kje neki je ona njena tovariica, nakar se je Lipe
domislil, da je to ona, ki je odla zadnje jeseni z moem

176
MLADA BREDA BESeDA

nekam na Nemko. Ta vest je Anico spravila ob dobro

voljo, zakaj sedaj ni vedela, kam naj se obrne. Lipe jo to
opazil in dejal:
Svetoval bi vam nekaj.
Dvignila je oi k njemu. Bil je vedno oni stari, oni lepi,
resni mo. Sedaj pa je leala globoka alost na njegovem
licu.
Prosim, je rekla.
Lipe je pomolal za hip, potem je dejal:
Zdi se mi, da bo najbolje za vas, da se vrnete.
Nikoli! je rekla strastno. Njemu je inil dobrovoljen
nasmeh preko lica in z mehkim, toda prepriujoim gla-
som je govoril:
Kam pa hoete? Ali ste vi za slubo? Ne izpostavljaj-
te svojega zdravja nevarnosti. Vi se morate vrniti, to ste
dolni sebi in Pei! je dejal, tako, da je zadnje besede
poudaril. Njej so privrele solze kljubovalnosti na lice in
je rekla:
Ali sem delala kakor otroci? Moj Bog, druga bi bila
ula e preje.
Vi morate ostati na Pei! je dejal preprievalno in
prosee obenem. Beati s Pei pomeni, odrei se pra-
vic do Pei, in te pravice so vae, in e e niso, morajo
biti kdaj. Anica, bodite moni in vrnite se!
Zdelo se ji je, da napol ume smisel njegovih besed,
zdelo se ji je, da je hotel rei, da je prevzela z dnem, ko

177
MLADA BREDA BESeDA

se je moila na Pe, vse ugodnosti in bridkosti Pei in da

je njena prva dolnost, da ostane zvesta prisegi, ki jo je
poloila pred moem v roke duhovnikove, namestnika
Boga. Da je ne smejo nikake teave pripraviti do tega, da
bi krila to dano obljubo, in da je to najmanj, kar more
in sme zahtevati mo od nje. Ona pa ga zapusti. Ni li
opravien mo zavrei jo, kakor je zapustila ona njega?
In ta mo je povrhu e bolehen, in vino je delovalo v
njem, in na vse zadnje, saj je v resnici storila nekaj, kar
mu ni moglo ostati vse eno: udarila je bila njegovo ma-
ter.
Anici je zaela roka drhteti. Lipe je opazil njen du-
evni boj, iz izraz brezmejne pomilovalnosti mu je zo-
pet legel na obraz. Ni li morda zaklicalo nekaj globoko
doli v skritem kotiku srca tako le:
Ne verjemi tega, neumnost bi bila, vraati se na Pe.
Ali ne vidi, da je tam za te smrt. Juri je bolan in povrhu
te komaj ve ljubi. Saj je popolnoma slep za vse v rokah
matere. In ta mati! Ali res misli, da te bo trpela na Pei?
Naj umrje mo, kaj potem? e sedaj te ne more, ker si
ji zmeala raune. Kaj potem? Ali ne bo morda celo
stregla tebi in detetu po ivljenju? Brezmiselno bi bilo,
Anica, vrniti se. Anica, ostani tu! Glej, dvoje rok imam,
ali te roke so jake, delale bodo za te in branile te bode-
jo.

178
MLADA BREDA BESeDA

Takole je morda mislil Lipe, rekel pa je:

Vrnite se. Ne bojte se, da bi se vam kdo posmehoval.
Saj vam ni treba povedati, s kaknim namenom ste odli
s Pei.
Kaj naj poreem? je vpraala Anica.
Kaj naj reete, se je nasmehnil Lipe, recite, da ste
li k sodniji zaradi tatice, tako ustavite Katri besedo in
kdo drugi bi znal trepetati pred oroniki.
To je res, se je nasmehnila, vi se vsega domislite!
In obutila je zopet toliko hvalenost do tega loveka in
ni si mogla kaj, da ne bi rekla in ga vikala:
Oh, Lipe, Bog vam povrni! Vi ste meni zelo, zelo do-
bri!
Resnost je stopila fantu v lice. Potem pa se mu je zjas-
nil obraz in je pripomnil:
Domai si moramo pomagati!
Kako mislite to? je vpraala Anica, ki ni razumela,
zakaj da je poudaril besedo domai.
Anica, je dejal on mehko, ko da hoe povedati ne-
kaj silno lepega, ali se ni ne spominjate vae mladosti?
Ali se ni ne spominjate, kako se je bila neke zime z
neke strehe usula na vas plast snega in vas vso pokrila,
ali se ni ne spominjate, da ste tedaj v tisti smrtni nevar-
nosti izgovorili prvikrat ime nekoga

179
MLADA BREDA BESeDA

Lipe, je zdajci skoro kriknila Anica, ti si sosedov,

ti si, ti si
S Pei, kakor vi, Anica! je mirno pripomnil Lipe.
Osupli so se ozrli na glasno govorea moje pri kvar-
tah

180
MLADA BREDA BESeDA

14 Jerica

udovito je bilo ivljenje Jerici. Ta mala, bolehna

osebica! Smilila se je Marjanici, smilila Anici, e
Nea je potrpela z njo. Samo Katra je bila udno trda z
njo. Ni je mogla pogledati, da se ji ni oko razvnelo v jezi,
da je ni ozmerjala. Nekako tajno veselje je imela v tem
Katra, posebno e, kadar je bil njen brat Luka priujo.
Globoko se je smilila zato Jerica skoraj vsem na Pei.
Zdelo se je pa, da edina ona sama sebe ne pomiluje:
izraz neke bolestne sree je ublaeval njene velike, pa-
metne oi. V teh oeh je bilo toliko globokotajnega, da
je Marjanica dejala neko, dasi ni mnogo umela o pes-
mi, da je Jerica res prava Jerica, da se ji vsaj ne godi bolje
ko oni v pravljici, nakar je Jerica odvrnila, da vse to trp-
ljenje e ni ni v primeri s trpljenjem nedolnih deklic,
ki so prelile svojo kri za Boga, in da ona moli vsak veer,
da bi ji Bog dodelil enako sreo. Nato ji je Marjanica s
solzami v oeh poklonila staro knjigo o ivljenju svet-
nikov, in Jerica je jedva doakala veerov, da je mogla
nemoteno pri slabi lui itati o muenicah in muencih.

181
MLADA BREDA BESeDA

Neizreeno se ji je bila priljubila knjiga. Preitala jo je

kdo ve kolikokrat, ali njena sanjajoa dua je hotela i-
tati ve in ve. Tako se je zgodilo, da je steknila v pod-
streju nekaj knjig, in menea, da ne more nobena knji-
ga poroati drugega nego kako so umirali muenci in
muenice, je zaela brati po vrsti pri najdrobneji. im
dalje pa je Jerica itala, tem veje je bilo razoaranje. Ni
o svetnikih, ne, vse kaj drugega je bilo tu pisano. Ali lepo
je bilo vendar, in Jerica je doitala knjigo; v njene misli
in predstave so se na mah pomeale nove, doslej nepoz-
nane ji slike, in Jerica je duevno mnogo trpela, ker ni
vedela, kam bi te nove slike razpostavila, kako bi jih
umela. No in dan se je muila odslej. Zaglobila se je v
vroe premiljevanje muenikih ivljenj. Ali v sredi teh
slik je naenkrat opazila nekaj tujega: sliko iz one male
knjige.
Ta doivljaj je bil e tako utrujeno in zbegano dete e
bolj zbegal. Podobna je bila bolj senci, nego mladi dekli-
ci. Malomarno je motrila okolico na Pei, zdelo se je, da
je skoro neutna.
V takem razpoloenju je bila do onega usodnega ve-
era na Pei, igar neradovoljna pria je bila. Ker je bila
po svoji naravi plana, je napravil prizor na njo tolik vtis,
da je skoro polmrtva z drhteimi ustnicami padla pod
mizo. Na sreo jo je zaul Ane jeati in ji pomogel. Po-
tegnil jo je izpod mize in jo odvedel iz sobe.

182
MLADA BREDA BESeDA

Ti mora iti zdaj spat, je dejal oetovski.

Pripeljal jo je v kuhinjo, toda deklica je drhtela e
huje.
Le spat pojdi lepo, Jerica, jo je ogovarjal Ane. Ona
pa se je bila krevito oprijela njegove roke in je trepeta-
jo drgetala:
Strah me je, strah!
akaj, je dejal, te pa pospremim, da te ne bo
strah. In odvedel jo je po stopnicah v podstreje, kjer
je imela svojo posteljo v temnem kotu.
Prigi lu, prigi, je prosila. Otipal je leerbo in od-
hitel v kuhinjo priigat. Ko se je vrnil, je nael Jerico
obleeno leati na postelji, z rokama preko oi in e ved-
no drhteo. Kaj ji je, je pomislil, zakaj se neki tako boji?
Pristopil je z leerbo prav k nji in jo poklical po imenu.
Odprla je oi.
Ali te je e strah? je vpraal.
e, e, e! je drhtela.
Zaspi, to preide, je odvrnil fant.
Ne, ne, je epetala, ne morem spati, ne bom spa-
la.
Ali ti je slabo, se je domislil tedaj Ane.
Ne vem, je odvrnila, bojim se, bojim!
Ali esa se boji, je govoril Ane, saj sem jaz pri
tebi. Ali hoe, da ti kaj berem?

183
MLADA BREDA BESeDA

Segla je pod odejo in izvlekla drobno knjiico. Ane jo

je vzel. Kaj naj itam? je vpraal.
Tedaj se je ona napol dvignila in se sklonil k njemu:
Ane, ne pravi nikomur, da sem bolna, dali bi me od
hie. Jutri bom zdrava. A sedaj itaj, itaj!
Kje?
Tu, je razgrnila deklica strani. Ane pa se je pomak-
nil k lui in zael itati:

Aj, je lepa mlada Breda,

z okna v belo polje gleda;
v belem polju gre stezica,
ob stezici je meglica.
Z okna v belo polje gleda,
mater ogovarja Breda.

Ane je prestal in se zauden ozrl na Jerico.

itaj, itaj, je epetala z napol zaprtimi omi. Ane
pa je ital dalje:

To ni rosnih polj meglic,

to je trudnih konj sapica;
z Bogom draga moja mati,
ko po mene grejo svati;
komaj vi ste me rodili,
e ste her me zaroili!
Mati Bredo tolaila,

184
MLADA BREDA BESeDA

s peo ji lase pokrila,

jo za mizo posadila,
svate v hio povabila.

Zopet je prenehal Ane in se ozrl na Jerico. Leala je

nepremino; stoprav, ko je prenehal, so se ji zgenile
ustnice, in Ane se je poglobil zopet v knjigo:

Sedli so za mizo svati,

vsi so v svili, vsi so v zlati.
Sladko vinece so pili,
se od jee odpoili,
potlej Bredo zasnubili.

Rahel vzdih se je izvil Jerici iz ust, in Ane je prenehal

ter se ozrl na deklico.
Hitro, hitro, je prosila, in Ane je poel itati zno-
va:

Kaj si alostna in bleda,

kviku, kviku mlada Breda!
Teko enin tvoj te aka,
misel mu in elja taka,
da poslal je svate svoje:
Jezdite do Brede moje,
prstan zlat ji nateknite,
jo na konja posadite,
jo na grad mi pripeljite.

185
MLADA BREDA BESeDA

Ane je obraal stran in se pri tem zopet ozrl na Jeri-

co.
Ali spi? je vpraal, ker je imela oi zaprte. Zgenila
je z glavo, Ane pa je ital dalje:

Ali Breda se zajoe:

To mi v glavo iti noe,
da bi z vami zasedlala,
revna, oh, je moja bala.
Kaj vam pravim, dragi svati,
ali e ivi mu mati?
Osem sinu en umorila,
bi e Bredo zastrupila!

Nehote je Ane ital vse glasneje. Tu pa je prenehal in

se z novim zaudenjem, odkod Jerici ta knjiga, ozrl na
njo. Videl jo je, kako je drhtela pod pritiskom udne
groze.
Ali je dovolj, Jerica? je vpraal, ali ona je nevoljno
odkimala, in Ane je ital:

e te huda taa plai,

taki so ti svti nai:
Bi li z vinom ti napila,
ga na skalo bo izlila,
ti pogae ponujala,
bode jo enetu dala!

186
MLADA BREDA BESeDA

Anetu je inil zvit smehljaj ez lice in z glavo kima-

jo je ital:

Hitre konje osedlali,

osedlali, odjahali,
mlado Bredo odpeljali.
Spazi enin jih na poti,
z grada jim hiti naproti.
Pa se Bredi konj spotakne,
sedlo se mu s hrbta zmakne;
v sedlo me je taa skrila,
da bi Bredo umorila.
Ane je zaslial ihteti Jerico in je zaprl knjigo.
To je prealostno, Jerica, ne bom ve bral!
Prosim, prosim! je epetala, kakor otroci.

enin jo v skrbeh vprauje,

jo vprauje, poljubuje:
Kaj prihaja mlada Breda,
kaj prihaja smrtnobleda?
Vzdihne Breda in mu ree,
iz srca ji kri pritee:
Oh, ne bodem ti nevesta,
oh, ne bom ti ena zvesta!
Osem en ti je umorila,
tudi mene je ubila,

187
MLADA BREDA BESeDA

je prerevna bala moja,

strana, oh, je mati tvoja!

Nekaj silovito plahega je bilo v Jeriinih oeh. Brez-

izrazne so strmele pod temno streho. Temna postava se
je bila medtem izmotala nekje iz teme in s irokoodpr-
timi omi strmela na prizor, kjer je zdrav, vesel in mo-
en fant ital alostno povest ne pregibni in ibki dekli-
ci. Obenem pa je gorelo tudi v teh oeh nekaj silno a-
lostnega. Toda ta alost je bila divja, je bila podobna a-
losti leva. Z rokami stiskajo glavo je del v temi Luka e
ves as. Ane ga niti sedaj ni opazil, z nekako nestrp-
nostjo je ital dalje:

V grad so beli prijahali,

Bredi posteljo postlali,
ji postlali in jokali.
Z glave Breda peo vzame,
vanjo srno kri zajame:
Tole materi nesite,
ji recite, sporoite:
ve ne vidi me na sveti,
ula bo od mene peti!

Ane je zadral sapo in ez hip ponovil zase:

ula bo od mene peti!

188
MLADA BREDA BESeDA

Tedaj pa je presekal mrtvaki molk nenadoma bole-

sten vzklik. Ane se je preplaen ozrl na Jerico. S spae-
nim obrazom, oi obraajoa, se je vila deklica pred
njim na postelji, in bela pena, pomeana s krvjo, ji je
leala na ustnicah.
Jezus, Jezus, je zaepetal Ane, kaj je to, kaj je to,
Jerica?
Tedaj je zautil na svoji rami roko in se obrnil. Luka je
stal pred njim.
Bojast jo mee, je rekel starec. e nikoli se Ane-
tu ni zdel Luka tako star.
Ali umrje, je vpraal Ane, ko je priel k sebi.
Ne, je odgovoril Luka, to preide; dobro je, da lei.
In starec je sedel na posteljo. Ko pa se je Ane zopet ozrl
na Jerico, se mu je toliko zasmilila, da je moral pogledati
v stran, in kakor zase je pripomnil:
Ni bilo dobro, da sem ital.
Kaj si bral? je vpraal sedaj nenadoma Luka.
Od hudobne tae, ki je umorila Bredo, je odvrnil
Ane.
Ali jo je res? je vpraal Luka.
Res! je odvrnil Ane.
Anetu se je zazdelo, da je nekje nekdo zakripal z
zobmi, in mrzlo ga je izpreletelo.
Pojdi spat in se ne boj, je dejal Luka, in Ane je po-
slual

189
MLADA BREDA BESeDA

* * *

Skoro nekaj enakega ko v podstreju, kjer je sedel Luka

ob bornem leiu, na katerem se je vila Jerica, se je go-
dilo v prav istem asu v drugem nadstropju doli, kjer je
leal do smrti truden Juri, in je sedela mati ob njem. Ko
je bil Juri stopil na vrata, je bil izgubil zavest. Jeza in po-
vito vino sta ga bila popolnoma ubila. Leal je dolgo
brez zavesti. Po sobi, kamor so prinesli Jurija, je dialo
po jesihu. Ko se je bil Juri zavedel, je opazil mater. Toda
ni se ni mogel spomniti, kaj se je bilo zgodilo z njim,
util pa je, da je silno slab, in glava ga je bolela tako hu-
do, da je s teavo prenaal lu. Ko je Katra opazila, da se
je sin zavedel, je zaela jokati in sklonivi se nadenj, je
govorila:
Oh, ti moj reve, ti! Kako si ti to zasluil, sirota! Oh,
in sem vedela, da bo ona tvoja poguba. Saj nima srca, saj
nima due!
Tedaj se je Juri nemirno zganil in se skual dvigniti, ali
bil je preibak. Spomnil se je vsega.
Mati, je zastokal, kje je ona?
Vpraaj jo, kam je la! je odvrnila ona in si obrisa-
la solze. Tak reve si, pa te zapusti in gre. Zdaj ve, zdaj
vsaj ve, kaj se ima nadejati od nje!
Juriju je bilo, da mu poi srce. S silo je stisnil za ode-
jo, da ne izgubi zavesti. Potem pa si je pokril lice z roka-

190
MLADA BREDA BESeDA

ma, in Katri se je zdelo, da se trese od notranjega ihte-

nja.
Le joi, ubogo moje dete, je govorila Katra, odle-
glo ti bo. In glej, saj ima mene, tvojo mater.
Tedaj pa jo je on prijel za roko in dejal:
Tistega ji ne bi bili smeli rei, mati! Jaz ne morem
verjeti! Anica ni nepotena!
A zakaj je udarila, zakaj! je ihtela ena. Sin pa se je
vrgel obupno nazaj na posteljo. Po glavi mu je blodila
samo ena misel: Ali je la zares, ali se ne vrne? Skoro
na glas je mislil.
Ne vrne se, ne! je kot zase ihtela Katra in dvignila
oi proti stropu. In je opazila veliko trokotno oko, resno
in jasno, ko da jo svari in prosi. Ali Katra tega oesa ni
umela.
Juri pa se je vil z grozovito mislijo skozi neko temo, ko
da bei pred neim. In vendar je bilo to grozno venomer
za njim in je klicalo: ne vrne se, ne vrne se

191
MLADA BREDA BESeDA

15 ena se vrne, mo se poslavlja

I zza gore je rastlo solnce, svetlo in lepo. Doline so bile

e potopljene v modri somrak, vrhovi pa so bili svetli
in zlati. Preko doline je inil arek, z veje na vejo, z ivja
na ivje. Kot ognjene so zaarele veje, in zagorela je voda
v potoku. Zagorele so ledene svee, zabliskalo se je vse
vprek in povsod. In vse nad svetlo zemljico je leal pas
modrega neba. e zlatih zvezdic bi prilepil nanj, in bi
bila zemljica kot kraljica iz pravljic, in solnce bi arelo v
njeni kroni. Ali mrzla si, o kraljica, ti zimsko jutro. Lepa
ali mrzla. Anica ni utila ni mraza ni lepote njene. Pre-
ve je bila zamaknjena v svoje misli. Nazaj k tai z le-
denim srcem, nazaj k ljudem, ki niso dobri, nazaj pod
streho gorja, samozatajevanja, sramotenja, nazaj k mo-
u, ki je kakor dete po pameti in zdravju. In vendar je to
dete njen mo, in dolna mu je, vrniti se, in storila bi
greh, da se ne bi vrnila. O Juri!
Anica je speno korakala. Lipe jo je bil hotel potegniti
nekaj pota z vozom. Ni hotela. Do zadnjih hi jo je ven-
dar spremil. In sedaj so le njegove spodbujajoe bese-

192
MLADA BREDA BESeDA

de za njo in z njo, in njegove resne, mirne oi. Vrni se!

Tudi jaz sem s Pei, toda meni ni dano, da bi se vrnil. Ti
pa si tam in hoe zbeati? O kako si maloverna, Anica!
Ali ne ve, da je treba bolesti in je treba grenkega gor-
ja? Brez gorja ne bo izprana krivda tvojega oeta. Pre-
gnana si bila. Pregnanka, bori se za svojo last! Ali naj se
ti taa smeje na Pei? Smeje razkraljica pravi dedni kra-
ljici? Ali ni ne ve o kraljicah, ki jih je vrgla zlost s pre-
stolov? Ali si pa sliala, da se je katera njih do smrti vda-
la v svojo usodo? Ali si sliala, da se je odrekla dedna
kraljica dedni kraljevini? Vrni se na Pe! Anica, bodi
mona, vrni se in izpolnjuj svoje dolnosti! e si svoj as
prila na Pe, je bila boja volja tako, in boja volja je, da
ostane na Pei do svoje smrti in e ez Anica je bila
prila na Pe, ne da bi bila zapazila, kako jo e od trga
sem spremlja v gotovi razdalji Toma Stopila je v ku-
hinjo, kjer je taa ravno kavo pila. Ko je ugledala Ani-
co, je Katra zardela in planila kviku:
Kaj? Ti? Se drzne?
Zakaj ne, je odvrnila Anica. Saj sem bila le do trga,
do sodnije radi one kraje, da sodnija dokae, kdo je
kriv.
To si storila? je osupnila Katra.
To sem storila, je hlinila Anica trdost.
Lepa je ta, se je odzvala Katra, mo ji umira, ona
pa leta po sodnijah!

193
MLADA BREDA BESeDA

Sramota je huja od smrti! je skoro zaihtela Anica.

Katra je izginila iz kuhinje, Anica pa je zautila v svoji
roki drugo roko, ki je njeno stiskala
Kako ste to pametno storili. In pa to, da ste prili na-
zaj! Oho, pa smo mislili, da je la od hie, naa nevesta,
oho! Tako nekako je hotela pozdraviti Anico Marjani-
ca, ker pa je bila priujoa Nea, je rekla samo:
Bog pomagaj, saj ste vsi mokri od potu, k ognju se-
dite, pa vroe pijte, vroe.
Nea je nalivala Anici mleka in kave. Toda silno ne-
mirna je bila, in roka se ji je tresla in tako je ulivala mi-
mo.
Daj sem, neroda! jo je otela Marjanica. Nea pa se
je izgubila nekam iz kuhinje.
Ko je prila Anica k Juriju, jo je e priakoval. Dasi mu
je lealo oitanje na obrazu, je vendar gorelo v njegovih
oeh nekaj veselja, da je ona tu. Vendar pa je izkual to
veselje popolnoma zakriti in z resnim, oitajoim gla-
som je rekel:
No, si se premislila in se vrnila!
Da, je odvrnila z rahlo vznemirjenim glasom. Za-
to, ker nisem imela namena ne vrniti se!
Res? je vpraal zategnjeno, toda ona je premagana
od bolesti pokleknila ob njem in prosila:
Juri, strano sem bila iz sebe. Juri, ne zameri, poza-
bi! Ne zgodi se ve, tudi e bo e huje. Ali sinoi si bil

194
MLADA BREDA BESeDA

prvi tako uden z menoj. In tega ne morem prenesti,

Juri, povej, ali si mono trpel, ali ti je mono hudo?
Mimo osinelih ustnic mu je inil bolesten smeh.
e vpraa?
Ona pa je zaela jokati pol vsled svojega sinonega
bega, pol vsled usmiljenja nad njim. Hipoma pa je mo
vpraal:
Kje si bila?
V trgu! je odvrnila in si obrisala solze. utila je, da
ne more pripovedovati vsega, kar se je bilo zgodila v
trgu. Zato ni omenila niti z besedo Lipeta. Njemu pa se
je videlo, da bi rad e kaj ve vedel. In ko ni govorila, mu
ni bilo ljubo in obrnil se je v stran. Tedaj je ona vstala in
la, mislea, da je hud na njo. Zautila se je silno nesre-
no, in ni je strpelo v hii. la je na dvorie in krenila
gori proti gozdu. Spomnila se je vsega, kar se je bilo do-
godilo sinoi. Srce ji je plalo. Venomer je videla pred se-
boj upadlo lice Jurijevo. Je e pre, je e pre! ji je vi-
galo po glavi. In dolea sama sebe, da je la sinoi in
povzroila tako Jurijevo slabost, je hitela in hitela. In tej
misli ni ubeala. Ihtela je. In venomer ga je sliala govo-
riti: e vpraa, e mi je bilo hudo! Sela je na parobek in
bulila pred se v dolino. Svetla se je bliskala pred njo, njej
pa je bilo neznosno to svetlo, kakor so ji bili neznosni
ljudje. Pri misli na Katro je vzdrgetala. Umrje, si je
mislila, in poree, da sem kriva jaz! In zopet je zaih-

195
MLADA BREDA BESeDA

tela: O Bog, kaj naj storim! Potem pa se je oklenila

misli: Doli grem in poprosim jo odproanja in od nje-
ga se ne ganem ve. O Bog, samo daj, da bi e ozdravel,
daj, da ozdravi! In obupajoa in tolaea se je hitela
domov. Z vihrajoo rdeico v licu je prila k Juriju. Pri
njem je bila mati, z prezirljivo resnostjo se je ozrla ena
na Anico, da je Anici zatrepetalo srce. Tudi Jurijevo lice
je bilo mrano. Anica je opazila, da je noe niti pogleda-
ti. Najraje bi se bila na vratih obrnila in la zopet, ka-
morkoli, samo odtod, samo v stran. In vendar je ostala,
stopila s trdimi koraki k tai in rekla:
Mati, odpustite, tudi jaz vam odpustim in pozabim!
Pa si la toit! se je oglasila Katra, posmehujoe in
strupeno. Jurijevo lice pa se je e bolj stemnilo. Anica
sprva ni vedela, kaj naj stori. Jok ji je silil v grlo. Tresla
se je od samopremagovanja. Taa je gledala mimo nje,
ko da ni Anice v sobi. Anica je zbrala poslednje moi.
Mati, je jeala skoro, imejte usmiljenje. al mi je,
grdo sem storila. Pozabite, prosim!
Katra je zamahnila z roko in dejala:
Tako, torej al ti je? In za hip so obstale njene oi na
Anici. In Anica se je zbegala. Razumela je tao. Pravi,
da ti je al. Toda tega ti jaz ne verujem. Ti mi ne odpusti
nikoli, kakor ne morem ljubiti jaz tebe. Kaj hoe? Mej
nama ni mogo mir. Ne hlini sebi in Juriju. Saj je vse za-
man!

196
MLADA BREDA BESeDA

V Anici je prikipela bolest do vrha. Toda tae ogovo-

riti ni mogla ve. Zato se je obrnila k mou:
Juri, je zaklicala, prosim te, reci ji, reci, naj pokae
vsaj malo srca!
Koliko si ga pokazala ti! je viknila tedaj Katra in se
dvignila.
Anica je zatrepetala udne bojazni in zastrmela s iro-
kimi omi v tao.
O srcu govori, je govorila Katra, pa ga sama nima.
No, koliko srca si ti pokazala do moa, katerega si sinoi
zapustila, koliko? Toit, se je rogala v isti sapi taa,
seveda, toit je la. Ko bi le ne vedeli komu! Ko bi le ne
vedeli, kdo te je vrnil. Pa pride in se e lepo dela, kakor
svetnica.
Po vsem telesu drhtea je posluala Anica tao; u-
tila je, da je brez vse moi, in iskala je opore in se lovila
za rob postelje. Z groznim strahom je gledala Juriju v
obraz, ki mu je od strasti drhtel. Tedaj je Anica razumela
vse: Saj je vse pre, e e tako mislijo o meni, potem je
vse pre. In skoro zasmejala se je:
Res je, je bledla, brez srca sem, hinavka! Juri, le
posluaj jo, verjemi ji.
Ali more tajiti, da nisi bila z Lipetom? je zaklicala
Katra. Ali more tajiti?

197
MLADA BREDA BESeDA

Ne tajim! je odjeknila Anica, zakaj bi tajila! Vide-

la je tedaj Anica, da mo nemirno grabi z roko za ode-
jo.
Torej ne taji! je nadaljevala Katra. Povej, no, po-
tem e to, kako da nisi ostala pri njem. Zakaj si se sploh
vrnila? Povej no!
Anica je z blaznim smehom motrila tao. Da je utila
vsaj nekaj moi, bi se bila vrgla na njo. Tako pa je gini-
la v groznem strahu motrea bolj in bolj nemirno lice
moevo. Toda niti z eno besedo ji ni priel na pomo, in
Anica je mislila: Obsodil me je, za nezvesto me ima!
In neznosna boleina ji je stisnila srce.
Juri, je zaklicala, ali more to verjeti? Juri, ali mo-
re trpeti, da govori tako?
Grobna tiina je zavladala v sobi. Juri se je nestrpno
dvignil in dejal:
Jaz mislim tako kakor moja mati!
Tako misli? je vpraala s hipno mirnim glasom
Anica. V naslednjem hipu pa ji je stresel telo presunljiv
jok.
O Juri, je zaklicala, tega nisem zasluila, tega ne!
In pobegnila je iz sobe in venomer ji je vigala peklen-
ska misel po glavi: Bog jo kaznuj! Prekleta naj bo! Na
njeno glavo naj pride njegova in moja smrt! In hitela je
po stopnicah in ez dvorie ter doli po bregu. Kam?

198
MLADA BREDA BESeDA

kam? kam? Prokleta naj bo, e je e Bog v nebesih!

Obstala je doli ob mostiu. Kam? kam? kam?
Anica, Anica, gospodinja! je zaklical tedaj nekdo za
njo. Ozrla se je. Bil je Ane. Stal je tik za njo in bled je bil.
Kaj je? je vpraala kakor iz sebe.
Lepo vas prosim, je dejal fant, ne izdajte Nee.
Ona je vzela, pa bo vse vrnila. Prosim vas, ne hodite po
oronike. Nea je rekla, da se obesi raje. Lepo vas pro-
sim!
Anica se je nekoliko zavedla.
Ali je Nea vzela? je vpraala, kako ti to ve?
Sama je povedala in tudi, da je nala pustila v sobi
pasti en desetak. In mene in Jerico je prosila, naj vas
prosiva, da ji odpustite in molite, je pripovedoval An-
e in pristavil: Samo jaz in Jerica veva sedaj, drugi pa
ne smejo vedeti. In jaz in Jerica sva ji obljubila, da bova
molala.
Lahka alost je drhtela pastirju v besedah, in Anica je
opazila stoprav sedaj, da je bled.
Ali si bolan, je vpraala, da si bled?
Ne, je odvrnil, sem malo spal, Jerica je zbolela!
Pojdiva k nji! je dejala Anica, in vrnila sta se. Ani-
ca pa se e dolgo ni mogla zavedeti, kaj se je bilo godi-
lo z njo, in kaj bi se bilo zgodilo, da ni prihitel Ane za
njo, in z nekako sveto grozo je ponavljala pri sebi: e
je Bog v nebesih

199
MLADA BREDA BESeDA

Tisto no potem je sanjala Anica od samih belih ro.

Zbudila se je in je zopet vsnula in je zopet sanjala od
belih ro. Nato pa ni mogla zaspati ve, oblekla se je in
je tiho odla k Juriju in se neslino zgrudila na kolena ob
njegovi postelji. Spal je. Ali kmalu se je zganil, zajeal in
se prebudil. V polmraku je opazil kleoo in mene, da
se mu sanja, iztegnil roko in otipal vlano enino lice.
Kdo je? je vpraal.
Jaz! je odvrnila ena in zaela pritiskati njegovo
roko na ustnice.
Pojdi spat, je dejal skoro trdo. Toda ona je e tesne-
je pritisnila njegovo roko na svoje ustnice.
Kaj ti je? je vpraal skoro jezno.
Tedaj se je ona nagnila k njegovemu uesu in epeta-
la: Nekaj ti moram povedati, zato da bo vedel, da ni-
sem bila nezvesta, Juri! Tudi, e bi ti umrl, ti obljubim,
da ne vzamem nikogar ve. Juri, do smrti nikogar!
Zautila je, kako je el lahek trepet skozi vse njegovo
telo. Toda ona je mislila, da je to izraz veselja, in izraz
nepopisne sree ji je stopil na lice. Toda, kakor ni ona
videla plahega njegovega lica v tem hipu, tako ni niti on
videl sree njene nad svojo mojo, ko je obljubila za-
vrena, njemu, ki jo je zavrgel, zvestobo preko groba.
Juri, je zaepetala, zakaj moli? Stoprav je opa-
zila, da lei nepremino. Prigala je lu. Leal je negiben,
z omi uprti mi v strop in ni se oglasil na njene besede

200
MLADA BREDA BESeDA

in klice. Ali bil je iv. Sedla je ob njem, pa ni sedela dol-

go. Kmalu so se odprla vrata, in je prila taa ter ji rez-
ko velela, naj gre spat. Anica je la, toda e dolgo je po-
sluala na vratih. Toda notri je bilo tiho, in Anica se je
vrgla na posteljo in je zaela jokati in potem moliti, tako
je zaspala in spala brez sanj do jutra.

* * *

Marjanica je stopila na prag. Imela je oi rdee, ker ji je

nagajal pri potikanju dim. S predpasnikom si je obrisa-
la solzee oi in la je ez dvorie pogledat, da li ne pri-
haja e Anica, ki je bila la po zdravnika, ker se je bilo
Juriju zelo poslabalo. Marjanica jo je videla zgodaj zjut-
raj oditi ihteo. Ponudila ji je ao gorkega mleka, toda
Anica je pustila mleko in odla tea. Marjanici se je
mlada gospodinja smilila in godrnjala je sama zase, e,
da ni v celi hii loveka, ki bi el, da mora sirota sama
hoditi tako dale in taka.
Pogledala je Marjanica na cesto doli. Ni je e, je po-
mislila in se trudila, da razbere uro na vakem zvoniku.
Tedaj se ji je zazdelo, da uje Jurijev glas.
Marjanica, ali e ni Anice?
Ni je, ne! je rekla Marjanica in se ozrla. Toda niko-
gar ni bilo za njo.
Kaj? se je vpraala Marjanica. Saj sem sliala, go-
tovo sem sliala, njegov glas je bil. Tedaj pa se je do-

201
MLADA BREDA BESeDA

mislila, da je vendar nemogoe, da bi jo bil ogovoril Juri,

ki lei bolan. Vendar se je ozrla Marjanica na okna. Bila
so vsa zaprta. Tedaj je Marjanica zatrepetala in pobeg-
nila v kuhinjo. Tu ji je stopila Peanka naproti.
Kje je Juri? je sopla Marjanica burno. Zaudena jo
je pogledala Katra.
Sliala sem ga, vpraal je po Anici! je pravila dekla.
Sanjala si! je odvrnila Katra. Saj je zaspal! Marja-
nica ni odgovorila ni. Njeno oblije pa je preletel e
huji strah.
Kaj ti je? je skoro viknila Katra.
Zopet jo je klical! je epetala Marjanica.
Ti nori! je rekla Katra. Marjanica jo je prijela za
roko in z drhteim glasom je govorila:
Spomin je bil! Umrl bo. Lepo vas prosim, poljite po
gospoda, ljubi Bog, poljite, poljite! In Marjanica se je
drhte zgrudila na stol, medtem ko je odla tudi taa
sedaj vznemirjena k sinu. Nekaj hipov pozneje se je vr-
nila in rekla:
Ti in tvoj spomin. Tako lepo spi
Spi, je drhtela Marjanica, telo spi, dua pa hodi za
Anico!
Katra ji je obrnila hrbet in odla v sobo. uden strah
se je je polastil v kuhinji ob drhtei dekli. Stopila je k
oknu in videla, da leti Marjanica v divjem teku ez dvo-

202
MLADA BREDA BESeDA

rie. V naslednjem trenotku jo je zagledala stopiti z

Anico izza vogla. ula je njene plahe besede:
Spomin, spomin! Trikrat je klical Umrl bo
prej ni mogel kakor otroci brez botra.
e je opazila taa bledo oblije Aniino in njeno ut-
rujenost: gotovo je zelo hitela. V naslednjem hipu jo je
ula stopiti v hio. Odprla je vrata v veo. Toda Anica je
bila e na stopnicah. Pod vplivom neznosne plahosti in
slutnje je odprla Anica vrata v sobo, kjer je leal bolni
Juri. V sobi so bila okna zagrnjena. V prvem hipu je bila
Anica popolnoma oslepela. Stopila je k moevi postelji.
ele sedaj je opazila, da je prazna. Nepopisen strah ji je
zazibal kolena. Presunljivo je viknila:
Juri, kje si?
Nihe se ni oglasil. Anica je zaela ko blazna iskati po
sobi, toda Jurija ni bilo nikjer. Tedaj je obstala ob pol-
priprtih vratih v svojo sobo. Svetla dnevna lu je pada-
la skozi vrata. Vstopila je. Toda pri prvem koraku je
odrevenela, ko da je ugledala goreo Sodomo. Z ustni-
cami je gibala, ali slinega glasu ni bilo ez nje. Premi-
kala je noge, ali kakor vkovane so bile. Tam ob oknu,
kjer se je svetil v dnevni lui grm na dan poroke zasa-
jenega romarina, in je arel snop rdeih arkov, odbi-
jajoih se od nekod, je slonel nekdo s poveeno glavo,
oblito od arkov rdeih. Tedaj pa je Anica spoznala, da

203
MLADA BREDA BESeDA

je oblit tudi po beli srajci od teh arkov, in da je oblita

bela stena in beli pod.
Kri! je zastokalo v nji. Premaknile so se ji noge. Pla-
nila je k oknu. Globok vzdih se je izvil tedaj v romarin,
vse telo, dozdaj sloneega, je zadrgetalo, in Anici se je
zgrudil v roke njen mo, njen Juri mrtev.
Juri, je govorila z brezizraznim nasmehom, prila
sem, glej, prila sem!
Toda mo je ni ul ve. Teek ji je leal v rokah in ji
polzel iz njih. S polzeim telesom se je zgrudila tudi Ani-
ca.
Juri, Juri, ali me ne slii?
Tedaj je zautila, da dri v roki koek papirja. Z ne-
kako brez miselnostjo je razgrnila listi. Dvoje tekih,
krvavih srag je bilo na njem. Anica je listi obrnila. Spo-
znala je pisavo svojega moa in je itala, ne da bi ume-
la, kaj ita: Prekliem
V naslednjem trenotku se je ozrla zaudena okoli se-
be. Pretresljiv jok je napolnil sobo. Anica je opazila Mar-
janico s Katro na vratih in sliala epetati tao:
Mrtev!
Mrtev, je ponovila Anica ko otroci in utila, da plo-
ve nekam v neznano. Nekam v sivo meglo, iz katerega
vstaja brezkonno veliko, sivorjavo oko! Anica je zatre-
petala:
Sodba

204
MLADA BREDA BESeDA

II. del

16 Sin naj bo!

S omrak je bil v kuhinji, in samo zdaj pa zdaj je raz-

svetlil ostreje gorei ok mrane kote in troje resnih
enskih obrazov ob ognju. ok je bolj tlel ko gorel in ker
ni bil popolnoma suh, je nekaj cvililo in pelo v njem, ta-
ko alostno, tako toee, da bi bilo loveka skoro groza
v tem mranem, mrzlem vzduhu. Troje en pa je sedelo
z resnimi, topimi obrazi v kuhinji, in oividno jih ni bilo
groza, ne, e nekake vrste zadoenje, ko da izpolnjujejo
svojo slubo, je bilo v njihovih obrazih, suhih, oltih,
starikavih. Ali so bile sploh to enske krene in mrjoe?
Niso bile morda duhovi, ki vodijo in spremljajo ivljenje
loveka? Grka pravljica vsaj pripoveduje o treh enah,
ki spremljajo ivljenje lovekovo. Prva zasnuje nit iv-
ljenja loveku pri rojstvu: Kloto; druga prede nit s ko-
enimi, neumornimi prsti: Lahezis, in ne poije prej,
dokler ne preree tretja, Atropos, te niti in lovek ne
umrje. Ali so bile te ene Parke? Ali morda slovenske ro-
jenice?

205
MLADA BREDA BESeDA

Vsekako so si bile v sorodu, in podobni sta si bili dve

docela po strogosti obrazov in vznemirjajoi suhosti
teles; samo tretja je bila rejena v primeri z onima. Bile pa
so to: botra Cilika, ki je oividno utila v hii mej onima
najve pravice in je onima dvema nalivala vroe rne
kave ter jima jo meala z ganjem; bila je nadalje druga
njena sestra Koanka, e bolj suha od Cilike, in tretja je
bila Cilikina polsestra: Recljeva. In tedaj se je zgodilo, da
se je tem bajeslovnim bitjem razvezal jezik, in globo-
koumne besede so padale v somrak in mej mrtvako
cvranje tleega oka.
Kdo bi si bil mislil; se mi zdi, da je bilo kakor veraj,
ko smo ga krstili, je pripomnila Cilika Kloto in si obri-
sala solzo.
Prav rada bi mu dala deset od svojih krianih let, je
dejala Koanka Lahezis in strupenojezno pogledala na
Recljevo. Pa ne iz jeze! Koanka je vselej, ko je bila ginje-
na, gledala strupeno jezno.
Je e boja volja tako! je pripomnila dobrohotno in
s kaj malo alostnim glasom zadovoljna Recljeva Atro-
pos.
In zopet so molale ene, in samo hlod je pel svojo
mrtvako pesem.
Tako veselo je bilo na poroki. Kdo bi si bil mislil, da
ga bomo tako kmalu kropili, je pripomnila z rastoim
glasom Cilika Kloto in si obrisala dvoje solz.

206
MLADA BREDA BESeDA

e 25 let ni bil star! je zagrozila Koanka Lahezis.

Pri tem je zamahnila z roko proti Recljevi, nakar je do-
broduna Atropos sreno krenila z glavo v stran in s po-
joim glasom pristavila:
Smrt ne izbira, od kraja pobira!
In Parke so z vidnim uitkom srknile dehtee kave. Pa
si je obrisala ustnice Kloto in rekla:
Takno posestvo, pa mlado eno ima, pa mora um-
reti. In obrisala si je ustnice Lahezis in se v divji jezi
pognala kviku in rekla z grozeim glasom:
Ali je sploh uil kaj dobrega, kaj? In obrisala si je
ustnice Atropos in se zasladkala:
Saj je el gorak v nebesa!
Tedaj pa je stopil v kuhinjo vaki oglednik mrliev,
Jerna, lepo rde in zdrav; dasi je gledal tolikokrat mrli-
e, ni bilo videti, da ti prizori vplivajo kaj posebno nanj.
Nekaka zadovoljnost, podobna oni pri delavcih, ki so
pridno delali cel dan in zveer sedijo zadovoljni pred
hio, mu je sevala v oeh, in z dobrohotno radostjo je
prikimal enam:
Pozen sem, kaj!
e prezgodenj! je zatulila Lahezis Koanka.
Trije mrlii so v vasi, je opravievaje se pripomnil
Jerna.
tirje! se je zasladkala Atropos, ko da z vidnim ve-
seljem predstavlja boico s karjami.

207
MLADA BREDA BESeDA

Prav res, menajev otrok tudi! je pripomnila sedaj

Kloto Cilika.
Otrok ne tejem, je odvrnil Jerna, trije so: Krega-
rica.
Bog ji daj nebesa! deje Cilika in se spomni, da ji je
dolgovala tri funte surovega masla in sklene, da zmoli za
njo trikrat troje oenaev.
Stari Zalokar! nadaljuje Jerna.
Hudo se je muil, elel si je e! ginljivo vzdihne
Recljeva in se spomni, da je malo manjkalo, da ni bil
postal svoj as njen tast, kar si je zelo elel. In sklenila je,
da moli zanj skozi tri tedne.
In gospodar na Pei! zakljui Jerna.
In Koanka je planila v jok, in pritegnili sta ji tova-
riici. Jerna pa je posegel po steklenici z ganjem, da
poplakne ginjenost, in nato so odli vsi tirje, da napra-
vijo oder in prigo svee in urede vse drugo, vedno staro
in vedno novo opravilo.
Uro pozneje je leal Juri na visokoraslem odru, odet
v svojo enitovanjsko obleko, oblit od bledega, podrhta-
vajoega svita voenk, krevito stiskajo kri in roni
venec v rokah, z oblijem, mirnim in tihim a trdim. Sa-
mo krog ust je lealo nekaj bolnega, bridkega, kakor ne-
izgovorjena pronja, kakor zamrl klic po nekom, po ne-
em. A po kom in po em?

208
MLADA BREDA BESeDA

Zganili in umaknili so se ljudje ob odru in z napeto

radovednostjo motrili Anico, ki je bila vstopila. Ali je bil
smehljaj, ali je bil jok, ki je blodil na njenem licu? Skoro
omahnila je k odru in pogledala mou v obraz. In ker je
zautila, da se ji tresejo noge, se je ozrla. Nekdo ji je po-
nudil stol, in sedla je in strmela v oder na glavo, poloe-
no v belo blazino, in strmela je nepremino, ko da mora
in ne sme obrniti v stran oi, da ne zamudi znamenja,
e, da ve, kako je prila in bi se rada pogovorila z njim:
Ko si ivel, nisi hotel govoriti! In zdaj si umrl. In zdaj,
ali noe, ali ne more? In Anica je utila droben ko-
ek papirja na svojem srcu in gledala nepremino v
moevo mrtvo lice: Juri, karkoli si hotel povedati, naj
bo! Naj te ne skrbi, poivaj v miru, moj ljubi, moj dragi
mo! In dvignila se je in stopila k odru ter se vzpela na
prste in mu izkuala pribliati glavo, ko tedaj v poroni
noi v alosti in temi na dvoriu. Toda skoro strah jo je
spreletel.
Zaprite mu oi! je viknila, saj gleda! In zaela se
je tresti od glave do nog, in napol mrtvo so jo odvedle
ene. V nekaki omotici je prebila no. Niso bile ne sanje,
ne bedenje ni bilo. Ni utila ne bolesti, ne strahu. Zde-
lo se je samo, da se ji je nekaj pripetilo, nekaj nenavad-
nega. Ali kaj? No, da, mo ji je umrl, Juri je umrl. To je
hudo! Juri je umrl. udno vendar, kako more lovek
umreti. Kaj je to, umreti? Ali je to nekaj takega, kar ona

209
MLADA BREDA BESeDA

sedaj uti? Ali ni morda ni? Umreti! Kje je zdaj on? Na

Pei ga ni, v vasi ga ni, nikjer ga ni na zemlji. V veno-
sti je. Kje je venost, kaj je venost? Ali je svetla, ali je
temna? In dvignila je oko k trokotnemu oesu in ga gle-
dala dolgo. In im dalje ga je gledala, s tem vejim stra-
hom se ji je polnila dua.
Oh, silna je venost. O Juri, ti si zdaj tam in si sam.
Ali te je strah? Kje si? Kako ti je? In solze usmiljenja
nad njim, ki je sam, in ni pri njem nje, njegove ene, so
ji zalile lice, in pustila je, da so tekle nezadrevane. In v
solzah je zadremala, in ko se je prebudila, je bil dan. Pla-
nila je kviku. Rahel mraz jo je spreletel, in stoprav se-
daj je zautila sveost rane, ki ji jo je usekala veraj smrt
moeva. Neizreeno huji je bila dananja bolest. Temna
in neponehujoa in brez nade, da odlee. Tudi solza ni
bilo, dasi je srce prekipevalo od njih. Leale so v srcu, v
prsih, na dui, duile jo, tlaile na misli venomer, veno-
mer
Tretjo no po veeru, ko so ga bili pokopali, se je za-
vedla, in ji je odleglo: Zdaj si v grobu, Juri! Sinoi si od-
el. Ni ve te ni! Juri, ali ti je hladno? Juri, saj ne uti
ni. In zaela je moliti in je mislila z grozo in velikim
usmiljenjem nanj, ki ji je bil tako blizu, in ki jo veejo
nanj vezi neloljive, nezdruljive. In je plakala sama va-
se in vzklikala: Noem, noem! Ni hotela, da bi joka-
la, in je morala. Ni hotela jokati, ker se je bala, da dela

210
MLADA BREDA BESeDA

s tem nekaj napanega. Venomer so ji namre prihaja-

le v spomin resne besede Marjaniine:
Glejte no, saj ste ena in ne otrok. Ali je to kako a-
lovanje? Kaj pa je od tega, kaj? Otrok bo sirota, Bog po-
magaj! Premagajte se malo, no, ljuba moja Anica. Malo
vina sem zavrela; prav res! Ali ga bom sama pila! Seve!
Da bom opletala po kuhinji, ko da Nea ne pobije do-
volj posode, ki se ji ni ne smili. Prav res. Glejte no. Bog
pomagaj, dobra beseda je zlata vredna. Anica, imejte
pamet. Kaj ne veste, ljubi moj otrok, da ste mati! I seve-
da no, kar pijte, vam bo dalo mo, in Juri, Bog mu daj
nebesa, vas bo vesel in vas bo!
In e dalj bi bila tolaila Marjanica, da se ni zjokala
sama. Nato pa je zaela boati Anici bledo lice in po-
sreilo se ji je: nasmehnila se je Anica, popila vino in po-
vpraala po Anetu in Jerici in potem se je oklenila Mar-
janice in zaepetala:
Kmalu bo as!
Bo, bo! je pripomnila Marjanica, vse bo dobro. Eh,
Bog pomagaj, samo obupati ne!
Samo obupati ne! je pomislila in se domislila Ani-
ca sedaj Marjanice, in zopet so jo za hip obdale misli na
bodonost. In v alosti in bridkosti in boli in neizogib-
nem hrepenenju se je ozrla na vsevidno oko in zaprosi-
la:
Sin naj bo!

211
MLADA BREDA BESeDA

17 Testament in e nekaj

V idni so bili znakovi, ki jih je bilo zapisalo trpljenje

zadnjih asov Anici na lice, in Marjanica, ki je ime-
la slaba uesa toda dobre oi, je bila opazila v njenih la-
seh nekaj sivih. S solzami v oeh jih je izruvala in poka-
zala Anici. Staram se, je pripomnila bolna Anica,
Marjanico pa so e huje polile solze, in je la in je dolgo
govorila sama za se, in tako priblino je govorila:
e ji ne povem jaz, ji pove kdo drugi. Ti, moj ljubi
Bog, kako naj le zanem, e pa misli na vse, samo na to
ne. In niti razumela ne bo. In e bo, ti moj ljubi Bog, e
zdaj je dobila sive lase. Lepo pa ni ne od njega, Bog mu
daj nebesa. Sirota ni zasluila. Kaj? Ali se je e slialo kaj
takega? Ali naj pojde berait? Bog pomagaj, saj ni bil pri
pameti. Pa bogvedi, saj niti res ne bo. Da bi ji ne bil ni
zapustil, nobenih pravic! Kaj bo to! Kakor da jih e nima
vsaka nevesta, ki pride k hii. Saj pravim, ljudje ne vedo
ni. Se bo e izvedelo.
In tako je Marjanica odlaala in dvomila, da li je res
to, kar govore o testamentu, in da li hoe in sme govo-

212
MLADA BREDA BESeDA

riti z Anico. Konno se je Marjanica vendar toliko osme-

lila, da je vpraala Anico:
Kaj pa s testamentom? Saj brez njega ni umrl!
Ne vem, je odvrnila Anica, meni ni spomenil ni-
koli ni.
Marjanici je upadlo srce.
Ni ne ve, e sanja se ji ne, siroti, kako so jo ocigani-
li, je mislila in s pomilovanjem gledala Anico in jo zo-
pet pustila. Po noi pa, ko ni mogla spati in je venomer
mislila le o tem, je slednji sklenila, da ji prihodnje jut-
ro vse pove. In res je Marjanica hotela drugo jutro izve-
sti svoj sklep in ravno iskala pripravne besede in s skrbjo
opazovala bledo in utrujeno oblije Aniino. In im bo-
lje je iskala Marjanica pripravne besede, tem manj se je
mogla domisliti na njo. Postajalo ji je vroe, in Anica je
opazila njeno zmedo:
Kaj ti je Marjanica? je vpraala.
Tedaj je zautila Marjanica, nekaj podobnega, kakor
bi util lovek, ki se hoe pognati s Sv. tefana stolpa na
Dunaju na cesto doli. Z grozo je gledala na Anico in
nato rekla, potem ko je bila zbrala vse moi:
Testament! Ga je napravil, je!
Vem, Marjanica! je dejala isto mirno Anica.
Aha! se je oddahnila Marjanica. Toda v naslednjem
hipu je postala nezaupna, e, da jo je morda tudi desno

213
MLADA BREDA BESeDA

uho varalo, in nevedoa, kako si pomagati, je gledala

zaudena Anici v mirni, alostni obraz.
Vem, je ponovila Anica, pa ne govorive ve o tem,
Marjanica, ni treba!
Ni treba! je ponovila e vedno napol zmedena Mar-
janica in odla nezadovoljna sama s seboj, kakor da je
napravila veliko neumnost. ele po dolgem je prila k
zavesti in domislila tako, da, ali Anica ni nje umela, ali
pa ona ne Anice. Da pa bi Anica mogla vedeti o vsebini
moeve oporoke in ohraniti tako mirno lice, Marjanica
ni mogla misliti, kakor se ji niti sanjalo ni, kako naj bi
bila Anica za to izvedela.
Zgodilo pa se je bilo to onega veera prej in na nain,
o kakornem Marjanica seveda ni mogla imeti niti poj-
ma. Okolu desetih zveer je moralo biti, ko je zautila
Anica v predsobi tihe korake, in ker e ni bila legla in je
mislila, da bode to ali Marjanica ali Jerica, je odprla vra-
ta. Tedaj jo je nekdo prijel za roko, jo potisnil nazaj v
sobo, in prej, ko se je mogla Anica zavesti od presene-
enja, je stala za zaprtimi vrati v svoji sobi nasproti mo-
u, ki se ga je najmanj nadejala, mou, egar bliina jo
je navdajala z gnusom in strahom. Pred njo, e vedno jo
dre za roko, kakor, da mu ne pobegne, je stal hlapec
Toma, resen in bled. Sicer ni videla Tomaa takega, in
uden strah, ki se je polastil Anice sedaj, ji je za hip vzel
slednjo razsodnost in tudi mo.

214
MLADA BREDA BESeDA

Priel sem, ker vam moram nekaj povedati, je de-

jal Toma s skoro epetajoim glasom, ne bojte se me!
e vedno je gledala preplaena nanj, samo roko mu je
izkuala izviti. Toda on jo je dral krepko in hitel govo-
riti:
Vi mislite, da vas sovraim. Pa to ni res. Pretvarjati se
moram zaradi Katre. Pa tega sem zdaj sit, in zdaj veste.
Dvignil se je v njej stoprav sedaj divji odpor proti nje-
mu, in od srameljivosti je zardela in velela:
Pojdite!
Zmajal je z glavo in dejal:
Va prijatelj sem, zato sem priel, da vas opozorim
na nekaj, kar je za vas prevano.
Niesar noem sliati! Ven! je govorila ona. Ali To-
ma je krepkeje stisnil nje roko. Oblije mu je bilo lede-
noresno.
Izpustite me, ali pa kriim! je dejala in utila, da se
trese od jeze in strahu. On jo je izpustil in stopil k vra-
tom in dejal v tej oddaljenosti stoje:
Ali me hoete sedaj posluati! Posluati me morate,
prej ne grem!
Dvignila je roko in kazala na vrata. Ali on se ni pre-
maknil in dejal:
Z vami je teko. Naj bo, napravim na kratko. Svetu-
jem vam. Jutri zjutraj vstanite zgodaj in se peljite v trg
k odvetniku! e vam ta ne bo pomagal, potem ne vem,

215
MLADA BREDA BESeDA

kako bo. Peljite ga k sodniji, pa naj vam prebero oporo-

ko vaega moa. Potem boste vedeli, kaj sem vam hotel
povedati.
To vse je govoril Toma s toliko resnostjo, da Anica
sama sebi ni verjela, ko je odvrnila in vpraala:
Ali vas ni poslala Katra? Ali se hoe e norevati iz
mene?
Zakaj mi ne verujete? je vpraal Toma. Priseem
vam lahko, da je res. Va mo je napravil oporoko, toda
tako, da bi bilo za vas bolje, da ne bi izvedeli nikoli. Pa
pojdite na sodnijo in boste verjeli.
In e je tudi res, je odvrnila ona, sodnija bo pra-
voasno obvestila vse. Vas pa ne briga prav ni, ne moj
mo, ne njegova oporoka! Greste?
Ne grem e! je odvrnil trdovratno. In zopet se je
polastil Anice grozovit strah pred njim. On pa je stopil
k nji, in sliala ga je govoriti, dasi se je od zanievanja
prevzeta umaknila njegovi bliini.
Imejte pamet! Ali mislite, da Katra spi? Ona bo de-
lala na vse kriplje, da vas poene s Pei. Vi ste za njo tuj-
ka, vi ste sami. Ona je huja od advokatov.
Mojih pravic mi ne more vzeti nihe! je odvrnila
Anica.
Tedaj pa jo je on zopet prijel za roko.
Pravice, se je porogal, saj e ne veste, kaj stoji v
testamentu!

216
MLADA BREDA BESeDA

Anica je bila sedaj prepriana, da Toma ne lae.

Obenem pa jo je bliina tega loveka navdajala s tolikim
strahom, da ni vedela skoraj, o em govori. Navdala jo
je silna odlonost. Iztrgala je roko hlapcu in viknila:
Hlapec, ven!
Pojdem, je dejal mirno, toda tako, ne! In stopil je
zopet tik k njej in dejal:
Sodili boste drugae, e vam povem, da morem po-
stati preje gospodar na Pei jaz, kot vi.
In dasi je e vedno kazala z roko na vrata, je govoril
on dalje.
Da, laje kot vi. Kadar Katra svojo sklene, tedaj jo iz-
vede. In tako je izvedla, da vas mo v oporoki skoro
omenil ni, da je odloil svoje premoenje vai tai.
To ni res! je viknila sedaj Anica, moj mo tega ni
storil. On ve, da sem mati! On je vedel!
Da, je odvrnil Toma, tega nisem trdil. Otroku je
zapustil, toda e bi umrl, pripade premoenje nazaj ma-
teri Jurijevi, in vi, vi imate pri hii samo uitek in e tega
le do tedaj, dokler ostanete vdova. Tak je bil va mo!
Toda ne, to vse je znala napraviti iz vaega moa vaa
taa. Ali zdaj verujete, da bi znala napraviti tudi iz me-
ne gospodarja? Ali bi vam to pravil, e bi bil va sovra-
nik? Anica je gledala hlapcu v obraz. Prepriana je bila,
da govori resnico, in ni dobila ugovora proti njemu. In
vendar je utila, da bi bila manj v strahu, e bi ji bil zmaj

217
MLADA BREDA BESeDA

priel s katerosibodi novico, kakor pa ta lovek. Tedaj pa

je Toma stopil k vratom, reko:
Ne jezite se na me! Noben lovek ni tako hudoben
kakor kae. Bog vam daj sreo, Anica, od mene se pa ne
bojte ve sovratva!
Skoro ginjena in hvalena je stopila korak k njemu, ko
pa je opazila v njegovih oeh palei ogenj, je povesila oi
in zajecala:
Zakaj?
Zakaj, je dejal mehko. Zato, ker bi moral biti zver,
komur bi ne vzbudili obudovanja, zver, zver
Ne, ne! je zamahnila z roko. V naslednjem hipu jo
je pustil Toma samo. Ona pa se je vrgla z obrazom na
posteljo in utila, da ji polje kri v obraz, ko da je oma-
deevana in oneaena. In z grozo je mislila na moa,
ki jo je ravnokar zapustil. Ves oni gnus, ki jo napolnje-
val e od poronega veera do tega loveka, ki niti z do-
brohotno in mono samozatajo ni mogel prikriti name-
na, s katerim spremlja njene ivljenjske poti, ves ta gnus
je utila sedaj in drhtela, ko da je vsa blatna in onea-
ena, in ihte ponavljala:
Bog, Bog! uvaj me, uvaj takih prijateljev

* * *

218
MLADA BREDA BESeDA

Toma je govoril resnico. Sodie je pozvalo Katro in

Anico v zadevi oporoke, ki je bila sicer v celoti pravilno
napravljena in podpisana, vendar pa vsebovala tako iz-
kljuno samovoljne pogoje, da se je zazdelo besedilo
iste e sodiu nejasno. In v resnici se je pokazalo, da ta
zapuinska zadeva e davno ni reena. Prvi ni bilo
dete, katero je postavil Juri za dedia, e rojeno, obenem
pa je e doloal pokojnik Katro za varuhinjo ali vsaj
upraviteljico potomevega gospodarstva. Nadalje je bila
tudi toka, da izgubi Anica v sluaju otrokove smrti in
v sluaju, da se v drugo poroi tu je Anica rahlo zar-
dela vso pravico do Pei, in bi se morala zadovoljiti z
gotovo izplaano ji svoto, med tem ko bi Katra podedo-
vala vse premoenje.
To je bilo sodie obrazloilo enama.
Toda oporoka je veljavna? je vpraala nekako ne-
mirno Katra.
Veljavna, se je nasmehnil uradnik, v celoti veljav-
na. Seveda, je pristavil, delate lahko celo na izveljavi-
tev oporoke, in pri tem je Katra opazila, da se je obrnil
proti Anici.
Anica ni opazila niesar. Temna sramota, kakor da je
tako postopanje od Jurija zasluila, kakor da ni izpol-
njevala svojih zakonskih dolnosti, kakor da je rajnemu
mou prelomila zvestobo, se ji je zazdelo, da zveni iz
besedila oporoke. In s krevitim premagovanjem je iz-

219
MLADA BREDA BESeDA

kuala prikriti svojo vznemirjenost. Ko pa je ula pri-

pomniti Katro, da se ji zdi, da tu ni nobene nejasnosti,
in da je bil Juri, kolikor ona ve, vselej preprianja, da je
za Pe in vse najbolje, da gospodari ona, Katra, tedaj je
planila in dejala Anica, da to ne more biti res, in da ona
marsikaj ve in misli, kdo da je vtepel Juriju gotove misli
v glavo.
Sama si si bila kriva! je dejala nato Katra, saj si po-
begnila od njega!
Anica ni vedela kaj odgovoriti na to.
Tako ste se eni vrnili, Katra z zavestjo, da je odslej
ona gospodinja na Pei, Anica alostna in zamiljena.
Sodie pa se je mislilo e dobro premisliti in prouiti
zadevo pred zapuinsko obravnavo. Anica pa je s skrb-
jo mislila na bodonost in zdaj zopet z bridkostjo na
preteklost. Velika alost jo je navdajala. Ne da bi se u-
tila zapostavljeno ali okodovano v oporoki. Nekaj dru-
gega jo je venomer muilo: zavest, da ji mo ni zaupal.
Kaj si mi storil, kaj si mislil! mu je oitala. Ali si me
imel za tako, ki ti bo zapustila otroka? Kdaj je mati od-
jedla svojemu otroku premoenje? In tudi, ali sem jaz
zasluila nezaupanje? Si me imel za tatico? In za razuz-
danko? Zakaj sem ti pa obljubila, da se ne bom moila?
Morda radi lepega? Hotela sem, da umrje mirno in mi
veruje predno umrje. Kaj si mi napravil, Juri! Katra naj
bo gospodinja na Pei, in meni grejo postavne pravice.

220
MLADA BREDA BESeDA

Proti nji, proti kateri me nisi mogel ti braniti, kaj ne, naj
me brani postava? V lepo varstvo si predal eno in svo-
jega otroka. To da, kakor hoe. Zatekla se bom k po-
stavi.
In skoro divje je dejala nato:
Jaz sem ti obljubila veno zvestobo in spomin, ti pa
si me osramotil. Hahaha! Ti si umrl. Smejem se ti. Umrl
si tudi v mojem srcu. Prosta sem in se smejem
Ali vendar se ni smejala. Skoro groza je je bilo njenih
lastnih besed. Obenem je utila veliko slabost po vsem
telesu. Malo se je pazila zadnje ase. Telesno se je zane-
marjala in duevno je trpela veliko. Omahnila je na pos-
telj in polagoma se je dokaj umirila. Nepremino je gle-
dala proti oknu. Slike, ki so bile sicer, kakor se ji je zde-
lo, nekje dale v preteklosti, ki pa so prihajale pred nje-
nega duha udovito izrazite, so jo zazibale v nekako
mrtvilo. Prisiljeno se je utila skoro strmeti proti oknu.
Tam so bile e krvave sledi.
Tam je umrl! je dejala Anica epetajo in videla ga
je prav ivo, kako sloni z glavo med roe naslonjeno
mrtev.
In arko usmiljenje se je je polastilo do pokojnega.
Tedaj ji je inilo skozi glavo. Domislila se je usodnega
listia, nedopisanih besed.
In v hipu je zamrla nemo v nji, zjasnilo se ji je, ko da
je inilo naenkrat sto solnc v morje megle. S tresoo ro-

221
MLADA BREDA BESeDA

ko je poiskala Anica v predalu, kjer je hranila spomine

na mater, na prvo obhajilo in boje poti, s krvjo po-
kropljeni listi. In itala je venomer eno: prekliem,
prekliem, prekliem
In sedaj je razumela njegovo smrt. akal jo je, da pri-
de. V groznem strahu, da je prepozno izprevidel krivi-
co, ki jo je delal, je prisilil telo, da ga je doneslo v njeno
sobo do okna. In morda jo je videl, morda jo je klical z
zadnjimi momi, in Marjanica ni sanjala, in je bil res
njegov glas, glas due neskonno muene, prevarane, ki
ji je hitela naproti, ali je omagala kakor roka, prej ko je
dopisala:
Prekliem oporoko, ki je sramotna in krivina za
mojo eno. Prekliem jo, ker sem jo pisal v zmoti, pod-
untan. Prekliem, da bom umrl mirno, in ne bo pogub-
ljena moja dua!
In jokala je Anica od veselja, zadoenja, dolgo. Po-
tem je stopila k oknu. Ne, od todi ni videti njegovega
groba. Hitela je iz sobe doli za hlev na vrt. Ledeno je velo
od severa po dolini, in drobne in goste sneinke so ple-
sale skozi megleno ozraje. Ona je pa venomer strmela
doli na vas, dasi je padajoi sneg zagrinjal vse v nepro-
dirno kopreno.
Strahoma jo je opazovala Jerica in prila za njo:
Ali koga akate? je vpraala. Anica se je ozrla in ob-
jela deklico:

222
MLADA BREDA BESeDA

la bi k njemu in mu povedala, da naj spi mirno!

Deklica jo je zaudena motrila in jo prijela za roko:
Pojdite v hio. Kako je tu mraz!
Anica se je je otresla in govorila s solzami za se:
Spi mirno, spi mirno, spi mirno!
Tedaj je Jerica odhitela po Marjanico in jo poklicala e
ravno pravoasno. Anica se je bila spustila po bregu
doli, da obie moev grob. S silo jo je privedla nazaj
Marjanica in jo spravila v posteljo. Sreala jo je Katra in
ko je ula, kaj se je bilo zgodilo, je vpraala:
Se ji je zmealo?
Saj bi se ji lahko! je pripomnila Marjanica pikro.

223
MLADA BREDA BESeDA

18 Na potu k mou

P roti veeru se je bilo Anici izboljalo. Prila je k za-

vesti, a niti domisliti se skoraj ni mogla, kaj da je
bilo z njo popoldne, emu da so jo bili spravili v poste-
ljo. Dvignila se je in oblekla. Bila je isto mirna, samo
nekako mraz ji je bilo, in v prsih jo je hotelo bosti. Prila
je doli v kuhinjo, tako, da se je je Marjanica zelo ustra-
ila. Toda Anica jo je pomirila, da ji ni ni, da se hoe
samo malo ogreti. Sedela je nato pri ognju do veerje.
Ali boleine v prsih so postajale vse bolj obutljive, in
mukoma je kaljala. Marjanica jo je gonila v posteljo in
ji skuhala aja. Anica je sama utila, da je slaba, in odla
kmalu po veerji, ki ji ni la v slast, v spalnico in je leg-
la. Marjanica je prila za njo in ji prinesla aja ter jo ode-
la, e, da naj se spoti. Obsedela je nekaj asa pri Anici
in govorila o tem in onem, popraala jo, ali se res ne po-
uti slabo, ji zabiala, da naj jo le poklie, e bi ji bilo sla-
bo. Nato pa je odla, e, da se na Neo ni zanesti, po-
tem, ko je privila lu nie. Anico je kmalu premagal ne-
kak spanec, bolj podoben nezavestnemu bedenju in ne-

224
MLADA BREDA BESeDA

kaki omotini slabosti. Polagoma pa je ta koprena isto

izginila iz duha, in Anica se je vsebolj zavedala telesnih
bolein. Vse huji jo je rezalo in zbadalo po prsih, ti sunki
so postajali tako hudi, da je Anica komaj e mole pre-
naala.
Zunaj je bilo uti jokajoe zavijanje burje krog voglov,
rahlo so drhtela stekla na oknu, sicer pa je bilo v hii vse
tiho, in Anica si je mislila, da mora biti e pozno. Naj-
bre je spala tudi Marjanica. Pri vedno hujih sunkih v
prsih je zaela Anica misliti, da li ne bi bilo dobro, da
poklie Marjanico. In res se je dvignila v postelji in pri-
vila lu. Tedaj pa je opazila, da so vrata v njeno sobo
rahlo priprta, in v tej temi se ji je zazdelo, da vidi dvoje
oi, uprtih nepregibno na njo.
Kdo je? je odprla komaj slino Anica usta. Na vra-
tih pa so bile e vedno one oi.
Tedaj je kriknila Anica na vso mo: Marjanica!
V naslednjem trenutku je videla, da se vrata odpira-
jo, in stoji na njih Toma, pijan in grd. Zamiala je od
groze. Prav v tistem hipu se ji je zdelo, da slii zamolkel
udarec, in ko je odprla oi, ni bilo Tomaa nikjer, pa pa
je sliala zunaj Lukov glas:
Pijan je. Ne bojte se ve, pa vrata zaprite!
Luka, je odvrnila Anica, zaprite jih vi, pa Marjani-
co pokliite!
Ali ste bolni? je vpraal Luka.

225
MLADA BREDA BESeDA

Ona ni odvrnila ni, omotica se je je lotevala.

Pokliem, je dejal Luka, ko ni dobil odgovora, pa
brez skrbi bodite, Toma vam ne bo nagajal.
Hrup po stopnicah kolovrateega Tomaa, katerega
je bil pripravil Luka nekoliko k zavesti s tem, da mu je
vrgel korenj v hrbet, je privabil Marjanico, ki je bila za-
dremala v kuhinji. Tudi posli e niso spali vsi, kakor je
bedela Katra. Pi burje pa je bil pregluil ropot pred Ani-
ino sobo, tako da skoro nihe niti slutil ni, kaj se je bilo
dogodilo Tomau, ki je vstopil v sobo in v veliko zau-
denje Neino in Jeriino, ki sta izbirali ljuljko iz peni-
nice za seme, sedel za mizo in kimal z glavo ter govoril:
Pa mora biti moja!
Nato je Toma udaril s pestjo po mizi in povpraal po
Katri.
Spat pojdi, spat! je dejala Nea.
On pa je vstal in se mrmraje, da bo Katri povedal dve
ali tri, odzibal iz izbe. Morda niti vedel ni, kod je hodil
par minut preje. e dolgo ga je slial Ane v hlevu govo-
riti zunaj pod lopo samega s seboj, da je pijanec, in da
se mu prav godi, e ga ne mara ne Katra, ne Anica.
Nekaj hipov pozneje je spravila Marjanica vse na
noge vioa in letajoa iz ene shrambe v drugo.
Pljunico ima, Bog in sveti Rok! Ti moj ljubi Bog, saj
sem vedela, da bo nekaj. Sem vedela, da je bolna, siro-
ta. Saj ni udno, e je pa tako pri nas, da se Bog usmili.

226
MLADA BREDA BESeDA

In z Jerico je odhitela nato k Anici, katera je izgubljala

zavest. Jerici je naroila, naj pazi na bolno, e bi se ji za-
elo meati, sama pa je hitela, ali nerodna je bila in sko-
ro ni vedela ve, ali morajo biti obkladki mrzli ali gorki.
Med tem je sedela Jerica pri bolnici.
Bolestno je tulila okoli hie burja in tulila je vso no,
ele proti jutru je prestalo. Celo no je bedela Jerica z
Marjanico pri Anici. Okoli polnoi je bila prila Katra
pogledat bolnico, ali jo je kmalu zapustila. Marjanica in
Jerica pa ste ostali v sobi in doakali jutra, bedei in a-
lostni. Marjanica je s skrbjo pomislila, da je to prva no,
in da jih bo e mnogo in hujih, in da se tedaj obrne na
bolje ali na slabe.

* * *

tiri dni za tem so bili zjutraj po mai Anico prevideli.

Kmalu popoldne je zaela bolezen naraati in se bliati
vrhuncu. Vsi na Pei so vedeli, da bo prihodnja no od-
loilna.
Nocoj! je umelo po hii.
Nocoj! je mislila Marjanica, in ko da ji umira last-
na hi, je tavala po hii. Izgubila je bila vso razsodnost.
Zjutraj je bila rekla Jerici:
Dete ljubo, moli, moli! Tebe Bog uslii, ki si e ot-
rok! In Jerica je molila, in tudi nje se je polaala ud-

227
MLADA BREDA BESeDA

na tesnost, in ko da govori nekaj tako skrivnostnogroz-

nega, usodnega, je ponovila zdaj pa zdaj:
Nocoj. In vendar ni mogla umeti vsega tega. Zakaj
ni sinoi nihe rekel: Nocoj? Kaj je ta nocoj? Zakaj
nocoj, zakaj ne jutri?
Skoro oddahnila se je, ko je priel Ane k njej na pe.
Laen sem! je dejal nekako vdan v razmerje, v kakr-
nem so bili na Pei te dni, ko je Marjanica zagala kruh,
presolila sok, vrgla zelje v posodo za pomije in napravila
e mnogo podobnega.
Jerica ga je pogledala skoro zaudena in oitajoe, in
on jo je razumel in dejal:
Ali bo radi tega bolje, e smo vsi lani?
Jerici so se skoro strahoma razprle oi in z odprtimi
ustmi je gledala na fanta. Tudi njemu se je zazdelo, da
je rekel preve in izkual popraviti.
Ne misli, da je radi mene, ne. Pa e tebi ni ne dajo!
Zmajala je z glavo, e, da ne mara, da bi se mu smilila.
Toda fant je skomiznil z ramo, segel v ep in izvlekel kos
kruha in ga prelomil in potisnil Jerici v predpasnik.
Le jej, le! je dejal in sam zael jesti od svoje polovi-
ce. In Jerici se je fant zazdel silno moat in pameten, in
ni ve tako pregrene se ji niso zdele njegove besede. In
obenem je zautila, da je tudi ona lana in nekako pla-
no je vrtela kruh v roki. Ane pa je gledal doli po sobi z
resnim licem, ko star oanec, in jedel. In ko ga je Jerica

228
MLADA BREDA BESeDA

videla tako, je e sama ugriznila in teknilo ji je. Tako je

vsaj Ane mislil: Za me bi bilo komaj dovolj, za oba je
pa bilo, in zato sem sit. Posedel je e hipec, na to vstal,
se napil vode v kuhinji in odel v hlev ter je bil popolno-
ma zadovoljen sam s seboj in s skromno veerjo. Mor-
da Ane vendarle ni bil tako poreen, kakor je sprva
Jerica mislila. Pozneje se je vekrat domislila tega in te-
daj je umela Aneta, ki je edini tedaj ni bil pozabil. Ker
v teh asih so o tej stvari mislili na Pei takole:
Reda ni, jej kar dobi, in kje dobi, glej sam! To je
mislil ime, in Nea je bila istega mnenja. Toma se je
bil nekam zavlekel, ko otrovana mi, Luka sploh ni
mnogo jedel, in Marjanica bi bila morda e zbolela, da
se ni vasih nekako nezavedno zmotila in si tako z
griljajem otela moi. Gospodinja Katra je prila zdaj pa
zdaj v kuhinjo, postavila piskrc k ognju in la in prila.
Zakaj kljub temu, da je bil Ane laen, ne bi bil lovek
verjel, kako se je te dni kurilo na Pei. In tudi kuhalo se
je. Nikoli toliko piskrov krog ognja. Tega je pristavila
Katra, tega Nea, tega Marjanica, tega zopet Nea za
imna. In tako se je zgodilo, da je prila Marjanica in vi-
dela prekipevajo Nein lonec in ga odstavila. Pa je pri-
la Nea in zopet ni umela, emu bi Marjaniin vrel in
vrel. In tako je bilo, da je utila ivina v hlevu ne red in
Ane, ki ni imel asa, da gre in pristavi svoj piskrc k
ognju.

229
MLADA BREDA BESeDA

Nekaj slovesnega je v tem in takem neredu. Vsi se ga

zavedajo, ali napraviti red ne gre in ne gre. In ljudje toi-
jo, in oni, katerim toijo, prikimajo:
Hudo je, hudo, e je bolnik v hii. In ta bolnik je bil
poseben bolnik, in ta no je imela biti posebna no. In
zopet je zaumelo po hii: Nocoj, nocoj!
Zganila se je skoro plaho Katra. Sedela je proti deve-
tim v sobi pri postelji in izkuala razbrati iz starih rau-
nov, zakaj da je bil priel mlin pod zlo, in ali ne bi kazalo
vendar popraviti ga. Toda vasih so ji nenadoma misli
odbegle Bog ve kam.
Kdo ve, kake misli so ji morale rojiti po glavi, ko je
tako resna in mirna strmela pred se. Ni li morda klica-
lo v nji, da ni bilo vse prav, kar je prizadela Anici? Spom-
nila se ni morda bridkosti, ki jo je bila prizadela neves-
ti s tem, da jo je obdolila za tatico? Ali morda ni od
prvega hipa vedela, da Anica ne more biti kriva? Ali je
pozneje to popravila? Ali ne ve, da je bila ukradla Nea?
Kaj pa je ona storila potem? Je li dala Anici zadoenje?
Zganila se je nemirno in mrmrala pred se:
Udarila me je.
Stopila je k slepemu oknu, ki je sluilo za omaro, in je
vzela steklenico in jo poloila na usta in pila. In zopet je
sedla za mizo, da bi pregledovala raune. In vendar jih
ni pregledovala. Zopet in zopet so se oglasili v nji spo-
mini.

230
MLADA BREDA BESeDA

Nocoj, je mislila. In skoro stresla se je ob misli, da

morda jutri zjutraj ne bo ve Anice na Pei. Ne bo je ve.
In kaj potem? Potem je vse tako, kakor si ona eli. Ali si
ne eli tega? Ne, tega noe!
Hoe, hoe, se oglaa bolji glas v nji. Seveda ho-
e, to si hotela od vselej. Za njo na Pei ni prostora. Ho-
e, hoe.
Smrti ji ne elim, se brani Katra, ali oni oitajoi
glas se ji roga:
Sama sebe ne preslepi. O, kakor nala ti je tako
prilo. Le pomisli, kako bo, e ozdravi Anica. Ali bo res
potem popolnoma zadovoljna? Ali ne bo zopet stara pe-
sem pela: ,Tujka si, ne maram te na Pei. Na Pei hoem
gospodariti jaz. Zasluila sem to, za Pe sem bila proda-
na. Pe je moja last.
In zopet je segla Katra po opojni pijai, ali glas vesti se
je rogal:
Lepo ti bo na Pei odslej, lepo! Le bodi odkritosrna
in povej, da tega aka teko. Naj umrje, da bo mir. Ni-
koli je nisi ljubila, zakaj bi hlinila sedaj usmiljenje? Ali si
sicer imela usmiljenje? Kdo jo je rnil pri mou? Kdo ji
odvzel moevo zaupanje? Ne hlini se pred samo seboj.
Do Anice ne uti usmiljenja, ga ne more utiti.
Privoim ji ne!
Privoi! Ne izgovarjaj se. Gotova si zmage, Anice
zate ni ve, zato govori tako. Toda ne misli tako. Ani-

231
MLADA BREDA BESeDA

ca e ivi in lahko ozdravi. Kaj, vidi, da si postala ne-

mirna? Torej ji vendar privoi, o privoi!
Tako so ji potekale ure v nemi in temni noi. Hotela
je biti ravnoduna in misliti mirno in pregluiti vest. Ali
ni lo. Stopila je k bolnici, ali kakor morilki ji je bilo. Ni
je vzdralo dolgo, in zatekla se je zopet v svojo sobo in
k trebuni steklenici. Ko nikoli nikdar huje noi in dalje.
ele po polnoi je bila Katra za dremala nekako omo-
ena od pijae.
Medtem je sedela Marjanica pri Anici, katera se je ku-
hala v silni vroini. In bledlo se ji je. V negotovih obri-
sih predstav, ki jih je vroina ibala po njeni glavi, je ve-
nomer in venomer prihajala na povrje slika poti skozi
mraz in sneene nasipe. Neskonna siva megla. Povsod
vse sivo, vse sivo, da emijo oi. In noge se ji vdirajo v
sneg, in na srcu lei nekaj tekega, tekega. In ona mora
venomer naprej. O, da bi se oddahnila, da bi se mogla
oddahniti. Toda ne sme se! Naprej, naprej. A kod, a za-
kaj?
In v nepopisni grozi jo je ula Marjanica govoriti in
izpraevati:
Kam, kam, kam?
In venomer in vse obupneji: Kam, kam, kam?
Marjanica je tulila od bolesti:
Anica, ljubo dete! O Bog, usmiljeni, je e vse pre.
Ne bo prestala, ne bo.

232
MLADA BREDA BESeDA

Kam, kam, kam? je grozno donelo po sobi, sprva

silno, potem vse tie in tie; za malo trenutkov zopet
ona grozna beseda:
Kam, kam, kam?
Marjanica je z drhteimi rokami iskala voenke in z
glasom od joka hripavim ponavljala: Jezus, Marija,
Joef, usmilite se te grene due!
Nakrat pa je bolnica utihnila, in samo ustnice je bilo
videti, da se pregibljejo. Marjanica se je dotaknila z des-
nim uesom teh epetajoih ustnic in je sliala pokojno
in neno, ko odgovor na prejnja vpraanja:
K mou, k Juriju!
Tedaj je Marjanica padla na kolena in zaela moliti
krevito ihtee:
O mati stvarnikova, o pomonica kristjanov, vrni jo,
vrni! Marjanica je molila tako in venomer mislila:
Sedaj je vse pre, njena dua ne izprauje ve, umi-
rila se je in gre venosti naproti, gre naproti njemu, ki je
tam.
Tedaj pa se je rahlo dotaknila neka roka njene rame in
tih, epetajo enski glas je rekel:
Reim jo!
Marjanica je planila kviku in strmela na siromano
beraico. V tem hipu ni ne pomislila, da je to udno, da
stoji v tej uri beraica ob njej. isto naravno se ji je zde-
lo.

233
MLADA BREDA BESeDA

Reim jo! je dejala tujka.

Kdo ste vi? je vpraala Marjanica. Beraica se je na-
smehnila. Vrsta ko sneg belih zob je sinila mej ustnica-
ma.
Hanca! je dejala Marjanica kakor v sanjah.

234
MLADA BREDA BESeDA

19 Hanca

A h, Hanca, sam Bog te je poslal, sam Bog, je govo-

rila Marjanica, in njen skrbipolen obraz je bil ja-
sen, ko da se je zgodil velik ude. Hanca pa je sedla po-
leg bolnice na posteljo in dejala:
ejna sem. Hodila sem vso no!
ejna?je vpraala Marjanica. V naslednjem trenot-
ku se je spomnila, kaj ji je storiti, in je izginila skozi vrata
in se udovito hitro vrnila z mogono cilarico in jo dala
eni. Ta je nagnila in pila, si obrisala nato ustnice in pri-
pomnila:
Preve pelina, pa ne de ni! Da le mo da. In poteg-
nila je e krepek poirek in nato vrnila steklenico Mar-
janici in govorila:
S ceste gori sem videla lu, pa sem mislila, morda
imajo bolnika, pa sem prila.
Sam Bog te je poslal, daj ji no, daj, saj vidi, da umi-
ra, daj ji, kar ve, da jo ozdravi! je govorila Marjanica.
Beraica se je bila sklonila nad bolnico in gledala dolgo.

235
MLADA BREDA BESeDA

Potem je pritisnila svoje uho nad bolnico in zmajala z

glavo.
Ali ni reitve? je zatrepetala Marjanica.
Beraica je strmela nemo v bledi, lepi obraz Anice in
ni za hip premaknila oi z nje. Marjanici pa je pomiga-
la z roko, naj moli. Smrtna tiina je vladala v sobi. Mar-
janica ni genila. Prepriana je bila, da Hanca rei Anico.
Saj e ni bilo sliati, da bi Hanca ne bila koga ozdravila.
udovit glas je el o nji dale naokoli. Slepo so zaupali
skrivnostni enici ljudje. Zdravniki obupajo, Hanca ni-
koli, so govorili. Kadar je bolnik e sam nad seboj obu-
pal, kadar ni pomagal ne zdravnik ne zdravilo ve, tedaj
so poiskali Hanco. Ona je znala pomagati vsakomur.
Vsakomur so rekli, vendar ne pomaga, pa tega ni kriva
ona. Mnogokrat se je zgodilo, da so jo poklicali, in je
prila. e pa le ni hotelo biti bolje, so poklicali zdravni-
ka. In navadno so tedaj povedali, da je rekla Hanca tako
in tako. In tedaj v tisto hio ni bilo ve Hance.
Nasprotno pa se ni slialo, da bi oni ne ozdravel, ki se
je takoj, prej ko se je bolezen razpasla, zatekel po pomo
Hance. Tako je el glas o udni zdravnici, ki je navadno
domovala v razdrapani bajti visoko v planinah. Ni ga
bilo skoro tedna, da ni romal ta ali oni tja gori in molil
pri sebi:
Daj Bog, da jo najdem doma! Mnogokrat je mno-
gi ni nael doma in odel potrt nazaj. Zadnje upanje, da

236
MLADA BREDA BESeDA

rei Hanca bolnega, je tedaj zapustilo take, in s trpko

kletvijo sta vasih oe ali mo, ki so jima bolehali doma
hi ali sestra ali ena ali mati, sedla k vinu, e, zdaj je
vse eno, kdaj se vrnem. Zgodilo se je celo, da je priel isti
lovek dvakrat, trikrat po est, sedem ur dale in se vr-
nil brez Hance. Pozneje so se bili zmenili v toliko, da
puste Hanci v koi toliko in takih znamenj, da bi prila,
kadar se vrne domov. Tedaj pa se je zgodilo, da so zad-
nje ase prihajali vse bolj brez uspeha ljudje. Nihe ni
vedel, kam je Hanca izginila. Tajna znamenja pisanih
niso mogli zapuati, ker Hanca ni hotela znati itati in
pa, ker so bili parkrat oroniki pogledali gori v koo, in
se Hanca ni mogla nadejati od njih ni dobrega, tajna
znamenja so se bila torej nekaj asa Hanci silno nagro-
madila. Ljudje pa so zaman akali. Hance ni bilo od ni-
koder. Tudi se ni ulo ve: tega je ozdravila, temu je
zravnala nogo, temu dala nekaj, pa je prenehal kaljati,
tej je dala, pa je ni trgalo ve. Nasprotno se je zgodilo,
da je marsikdo tarnal: Hanca bi pomagala; tudi bolniki
sami so tarnali in prosili naj gredo po Hanco. Hance pa
ni bilo. In sedaj po dolgem je sedela nenadoma na Pei,
ne da bi se je bil kdo nadejal.
Nekaj podobnega je morala premiljevati Marjanica
in v zavesti, da se to vse godi kakor pri udeih, da je
zdaj vse dobro, se je smehljala pred se in samo akala,

237
MLADA BREDA BESeDA

da bo segla Hanca v ep in ji dala tega in onega in rek-

la:
To ji kuhajte, to ji napravite!
Toda Hanca ni segla v ep, katerega morda niti ime-
la ni, niti v svojo obiajno torbo, temve neprenehoma
je motrila bolnico. Marjanico je stresla skoro nekake
vrste groza in edalje bolj, obenem je utila, da ji je zas-
pala noga.
Hipoma se je tedaj dvignila Hanca.
Zdaj grem pa spat! je dejala.
Kaj? se je zaudila Marjanica.
Sem ula iz jee, je rekla Hanca, me je dal zapreti
okrajni zdravnik, leva uboga! Sem hodila vso no. Sem
trudna, pa moram zgodaj naprej!
Hanca, je prosila Marjanica, ali ji noe pomaga-
ti?
Saj je dobra! je odvrnila Hanca.
V resnici sicer ni bila Anica dobra, ali videti je res bilo,
ko da ponehuje vroina. Hanca pa je e stopila iz sobe.
Marjanica je stekla za njo in jo peljala v svojo sobo. Tam
je e rekla Marjanici:
e ne pride kaj vmes, ne bo umrla, ne! Ti pa me zbu-
di ob tirih. So me e v trgu sledili, ne maram, da bi me
prijeli e enkrat.
V naslednjem trenotku je leala, in Marjanica jo je
sliala smrati. Vrnila se je Marjanica k bolnici in ni mo-

238
MLADA BREDA BESeDA

gla priti k sebi. Vse se ji je zdelo tako udno. Videa, da

Anica res pokojno lei in ne blazni ve, je verjela doce-
la Hanci. Tembolj pa se je Marjanica udila, kako da je
bila Hanica zaprta. Zakaj naj jo zapro? Sklenila je, da jo
povpraa poprej, ko pojde v stran. Obenem je pomisli-
la, ali bi ne bilo prav, e bi ji povezala kos kruha in ste-
klenico pelinovca v ruto, da bi imela po poti vsaj za
proti mrazu. Storila je to. Ob tirih pa je zbudila Han-
co. Ta je prila e enkrat k bolnici in dejala:
Ni sile, ta bo e plesala!
Marjanica je spremila Hanco do vrat. Tedaj ji je rek-
la Hanca:
Ni ne pravi, da sem bila tu.
Zakaj? je vpraala Marjanica.
Zato, je rekla trdo Hanca. Marjanica pa je odvrni-
la:
Pa ne bom, Hanca! In stisnila ji je sveenj v roke in
se pri tem ojunaila:
Glej, Hanca, Bog ti plaaj; zakaj pa so te zaprli?
Zato, ker so ljudje hudobni, je dejala ona, so rek-
li, da sem zastrupila mlado Sredkovo v Selu, pa me e
zraven ni bilo. Tako je, vidi!
Kako so mogli rei kaj takega? je toila Marjanica.
Sem naroila, naj ji dajo, je govorila Hanca, takih
jagod skuhati, pa ji skuhajo voljih. Pa so potem zvrgli
na me, in sodnik je verjel. Pa so me zaprli v norinico,

239
MLADA BREDA BESeDA

e, da sem neumna. Jaz, pa neumna. In glasno se je

zasmejala, in celo v temi je bilo videti njene zdrave zobe.
Hip pozneje je e bila na cesti doli.
Mladi arga je bil vstal zgodaj in se odpravil pe v
mesto. Tam pri mlinu ob brvi je zagledal rno eno, ko
mu je prihajala naproti. Slial je njen veseli smeh.
V istem hipu je bila prela mimo.
Dobro jutro! je rekel mo, ena pa ni odvrnila ni.
Toda mo je slial isto dobro, kako se je smejala in go-
vorila sama za se.
Tedaj se je mo plaho ozrl in videl, da gleda ena sredi
ceste stojea za njim, ali vsaj zdelo se mu je tako. In sko-
ro groza ga je bilo.
Coprnica je! je pomislil in zael hiteti. Hanca pa je
e za hip postala sredi ceste, zamahnila nato z roko proti
Pei in zamrmrala nekaj in nato odhitela proti vasi.

* * *

e nekaj drugega izrednega se je bilo dogodilo v tej noi.

Dogodilo pa se je bilo Luki. Ko se je vrnila Marjanica po
stopnicah, potem ko je bila pospremila Hanco, je nala
na vratih v Aniino sobo Luko in se zelo prestraila, ker
ga sprva ni spoznala. Ko pa ga je prepoznala, je rekla:
Kaj, ti si? Kaj pa hoe ti tu?
Ali Luka jo je prijel za roko, nagnil se k nji in vpraal:
Lepo te prosim, Marjanica, povej mi, kdo je bila?

240
MLADA BREDA BESeDA

Tedaj se je Marjanica domislila, da ji je Hanca prepo-

vedala govoriti o nji in je skomiznila z ramama, e, da
ne razume, o em govori Luka. Toda Luka se ni dal opla-
iti in je dejal:
Videl sem jo. Pri nai mladi je sedela in v tvoji pos-
telji je spala. Za sveto ime boje, Marjanica, povej mi,
kdo je bila!
Marjanica se je hudo razjezila in dejala: Radoveden
dedec ti, pa bi jo bil vpraal, e si jo videl, prav res. In
ko jo je Luka e vedno nadlegoval, se ga je otresla, e,
da ga ne slii. In tako ga je pustila v neke vrste obupu in
odla k Anici.
Luka pa se je zavlekel nekam v podstreje in sedel na
tla in podprl glavo z rokama. Tako je sedel dolgo. In zde-
lo se je, ko da se stresa njegovo staro telo pod teo taj-
ne boli, ki divja v njegovem srcu, in morda bi bil pri
dnevni lui videl ta ali oni celo solze v njegovih oeh in
slial, da je bil prav v bliini, epetati ga: Njena mati,
njena mati, in videl, da mu je bilo dano pogledati v du-
o tega starega, revnega loveka, nekaj davnega, pro-
lega, podobnega lepi sanji, ki je bila in je ugasnila in je
ne bo ve. udno! Ali je imel tudi Luka spomine? In e
je plakal, je li plakal po drugih, po izgubljeni srei? Ali
je plakal ko ropar, ki mu vest spati ne da, ali ko apostol,
ki je trikrat zatajil Gospoda?

241
MLADA BREDA BESeDA

Prav tedaj se je zgodilo, da se je oglasil domai pete-

lin, Luka pa je snival takole:
Tam nekje ob obljudeni cesti je stala bela, lina hia.
Krepka ena je stanovala v nji in se preivljala s krmo,
katero je imela s hio vred v najemu. Vesela enska in
podjetna je bila, in ga ni bilo voznika, da ni ustavil pri
Hanci.
Neko malo, drobno stvarco je redila pri sebi. Lepega
dne pa so se spogledali vozniki, zlasti mlaji: iz drobne
stvarce se je bila razvila ez no lepa deklica. Pa so vpra-
ali vozniki Hanco:
Kaj pa dekle? Kje si jo ukradla, Hanca?
Nisem je ukradla, pa je nisem, se je smejala ena s
svojimi snenobelimi zobmi, moja je vsa od nohtov do
las. Kaj, ali ni zala moja hi?
Pa je sedel mej vozniki tudi Luka. Vsi so vedeli, da je
Luka samostojen mo, da ima hio in premoenje, med-
tem ko so bili oni sami le hlapci v slubi drugih. Niso ga
zato skoraj niti teli mej se. Tako se je zgodilo, da je Luka
ponajve vozil sam in pil tudi sam. Zunaj v kuhinji je
sedel k mizi in gledal na domao herko, ki je pomiva-
la posodo. Vozniki v sobi so se robato alili z gostilniar-
ko, Luka pa je sedel za se in ni govoril mnogo.
Pa je rekla mati herki nekega dne:
Ve kaj, prezgovoren pa ni ta Luka, ne!
Herka je zardela do ues in molala.

242
MLADA BREDA BESeDA

Ti, je nadaljevala mati, e ne bi bil tako samsvoj,

ne bi rekla ni; ni napanega ne sliim o njem. Sestro
je omoil nekam prav bogato, pa lep dom ima!
Tudi zdaj ni herka odvrnila ni. Toda mati je videla
sedaj, da je zelo, zelo rdea.
Aha, je rekla, e je pa tako!
Tiho bodite, mati! je prosila hi.
In mati ni silila v her, in Luka ni govoril. Priel je in
sedel in odel in ni hotel govoriti.
Pa se je zgodilo, da so tedaj prieli graditi po dolini e-
leznico. Vsake vrste ljudi se je nateplo, in ob cesti v gos-
tilni je Hanca bogatela. Cela hia je bila polna ljudi no
in dan, stisniti so se morali vozniki, in Luka je nael le-
pega dne svoj prostor v kuhinji zaseden. Mlad, rnolas
fant se je koatil tam in pil ter pripovedoval pomivajoi
smeje se vesele rei. Zvonko se je smejala. Tedaj je Luka
vstal in odel, in ko je privozil drugi mimo, je hotel na-
ravnost mimo. Pa ga je videla Hanca in ga ustavila:
Z mano bo el, ti leseni lovek, ti. Ali naj mi gre
dekle v vodo? Je ne ree ene in je ne!
Mati, je dejal Luka, saj ima drugega, mlajega in
lepega.
Tepec, je odvrnila robato ena in ga povlekla s se-
boj. Peljala ga je v kuhinjo in ga potisnila pred her, re-
ko:

243
MLADA BREDA BESeDA

Kaj de, v kuhinjo je znal hoditi prej. Zdaj pa e v

hio ni hotel.
Mati! je odpoitala hi, ali se na to obrnila k Luki:
Ne zamerite ji, ona se rada ali! Luki pa se je zazdela
v tem hipu deklica e stokrat lepa in mrmraje nekaj ka-
kor, da Hanco dobro pozna, je sedel. Pri vinu se mu je
potem razvezal jezik. Povedal je, da je gospodar male
obrti, da gre kupija dobro, posebno vozarjenje, in da je
vse prav, e bi lovek le tako sam ne bil. Z dolgov je,
hvala Bogu, ven, e na stran bi se delo, e bi lovek hra-
nil. Pa kdo bo sam hranil. Tako je povedal Luka ta dan
mnogo in esar ni ta dan, je drugi teden, in potem je pri-
lo tako, da so se zmenili, da se Luka vzame z Jerico.
Takoj je pa ne dobi, ne, je dejala Hanca. V srcu pa
je bila vesela, da ji je lo vse tako lepo. Ne dobi je, ne.
Misli, da bom jemala deklo, kaj? Ne nese.
In tako je ostalo. eleznico so zidali, Luka je vozil e
vedno, in Hanca je prodajala vino. Nekega dne pa se je
oglasil neki gospod iz mesta, izkazal Hanci, da je prela
hia ob cesti v njegovo last in da hoe sam sezidati mes-
to stare, nizke hie, lepo novo, in da naj Hanca poie
drugod kaj pripravnega. Hanca se ni smejala tako veselo
ve. Pa e nekaj drugega se je zgodilo. Par stotakov je
bila natrila od delavcev gostilniarka. Neke noi pa je
zasliala v hii, ko je bilo sicer vse tiho, ropot. Vstala je,
prigala lu in la po stopnicah v pivnico. Spomnila se

244
MLADA BREDA BESeDA

je, da je bil e pozno zveer priel visok inenir menjat

par visokih bankovcev. Bog vedi, kako da je pozabila
vzeti denar s seboj in ga pustila doli v mizi. Stopila je v
sobo in planila k mizi in jo odprla mrzlino. Hvala Bogu!
Denar je bil tu. Hanca se je mislila vrniti, v tistem hipu
je zautila, da je za njo zakripal pod. Nekaj tekega je
padlo ez njeno glavo. V naslednjem trenotku je izgubi-
la zavest.
Tako se je zgodilo, da je par mesecev zatem izginila
ob cesti gostilna pri Hanci. Novo poslopje je zaelo rasti
iz peska, apna in kamenja. Vozniki pa so vozili mimo in
vse manj so vozili. e so drdrali prvi tovorni vlaki po
progi. In tedaj se je tudi Luki nekaj pripetilo.
Hanca je dolgo, dolgo bolehala. Reili so ji ivljenje,
ali njene due niso mogli ozdraviti. Leal ji je na moga-
nih oni usodni udarec. V mali sobi je stanovala s her-
jo v mestu. Prisluek, ki ga ni bilo mnogo, je poel v par
tednih. Priel je Luka in pomogel in obljubil, da se vrne
kmalu in tedaj, da bo poroka. Jerica se je poslovila s sol-
zami od njega in krenila nato domov. Pospremila bila
Luko do mitnice.
Tedaj se je bil Luka ozrl za njo, in tudi ona se je ozr-
la. Luka od tedaj ni pozabil tistega pogleda. gal je v
njegovih spominih, in vasih ni mogel spati in se je vil
pod grizeo boleino vesti.

245
MLADA BREDA BESeDA

Tedaj niti sam ni mislil, da jo vidi zadnji. Kdo ve, o

em je mislil celo tisto pot?
V hipu je planil Luka kakor od kae pien, iz svojih
spominov. Jasno je bilo uti v jutranjem ozraju glas po-
joega petelina. Luka se je prijel za glavo in stokal:
Me dotee stari Sirk, pa goni in goni, da z vozni-
tvom ne bo ni ve. Pa here se je dotaknil. e bi se, pra-
vi, oglasil in bi rekel: Ve kaj Sirk, vkup zaniva. Gozdovi
so tu. Voda je tu, in eleznica je tudi tu, ni vere, da ne bo
lo slabo. Denarja bo na kupe. Seve, poizkuati je treba,
in en sam, kaj bi opravil, to morata biti dva, Sirk je eden.
Drugo je, da ima her. Ni vsakdo tako trden ko Sirk. Pre-
sneto mu bo dobro, e se bo oglasil pravi. Kaj de,
Luka?
Luka je mislil na Jerico v mestu in ni rekel ni. Pa ni
odnehal Sirk:
Pameten bodi Luka, tisto beraijo prodaj! Le meni
verjemi, zdaj e proda po kranski ceni, jutri ali po-
jutrnjem bo vse ni. Kdo ti bo pa hodil k tebi po moko?
Dobi boljo in cenejo v mestu. In e svet vidi. Bo le vi-
del. Ampak les, to je drugae. Ne rastejo povsod aga-
nice in deske tako po ceni.
In Luka je mislil:
Sirk je star lisjak. e bi Jerice ne bilo. e bi Potem
pa je rekel sam pri sebi: To pa, akati pa e mora. Na
beraijo se eniti ni tudi ni.

246
MLADA BREDA BESeDA

In mesto enina je dobila Jerica nekaj dni za tem od

tuje roke pismo, v katerem ji je obrazloil Luka, da s po-
roko e ne gre tako naglo, da je treba tega in onega.
In zopet je zastokal Luka. Zunaj pa so se oglasili pe-
telini v tretje. Skozi duplje v strehi je gledalo nekaj med-
lih zarjinih arkov na bledo oblije starevo. Drgetal je
od mraza in groze.
Zatajil sem jo, izdal sem jo. Na limanice sem el Sir-
ku. In ko sem izpregledal, je bilo prepozno, bil sem be-
ra, Sirkov hlapec, in ona je bila ena onega mladega
fanta, mestnega pisarja. Toda mir, mir! Sedaj je vse
mimo: tistega fanta je vzela suica, in njo je vzela beda,
in otroka menda tudi. Zakaj ivi samo on e? Samo on?
Ona Hanca z bleeimi zobmi, ona tudi ivi. Zakaj ivi
e? Zakaj je prila na Pe? Drsal je v podstreju proti
stopnicam. Tedaj je inil v polumraku pred njim bled,
droben, dekliki obraz.
Jerica! je zajecal Luka.
Deklica je stopila k njemu, ali videa njegovo udno
izpremenjeno lice je obstala:
Luka, kaj vam je, ali ste bolni?
Drgetal je in ni mogel nekaj hipov odgovoriti. Potem
pa se mu je izvilo plaho in komaj slino:
Ali si, ali nisi?
Deklica je strmela vanj in ga ni umela. On pa je epe-
tal:

247
MLADA BREDA BESeDA

Pomisli, zatajil jo je, kakor Peter Kristusa, izdal jo je.

Govoril je o sebi, ko da govori o tretji osebi. Deklica ga
je prijela za roko in dejala:
Stric, bolni ste, idite, vas peljem!
In peljala ga je po stopnicah doli. In ko sta bila doli
pred Aniinimi vrati, so se ista odprla, in na njih se je
pokazala Katra. In Jerici se je stresla roka, ko je videla
njen trdi, neusmiljeni obraz. Kakor ptiica je bila omo-
ena od njenih oi in venomer ji je morala gledati v oi,
kakor ptiica zlobni lisici v noi. Tedaj je ona planila k
dekletu in jo sunila v hrbet, da se je dekle opoteklo:
Kako ta zija? Ali se zdaj vstane?
Tedaj se je zavedel Luka. Za hip so se mu stisnile roke
v pest. Toda ni se premaknil, dasi je stal sestri iz oblija
v oblije in util brezmejno jezo nad njenim dejanjem.
Katra je opazila izpremembo v njegovih oeh, ki so bile
sinile, in je rekla:
No, kaj pa ti, kaj!
Ti je ne suvaj, ti! je grgral Luka.
Tebe bom vpraala, seve. In e se je ozrla po Jerici.
Toda ta se je bila e oddaljila. Takrat pa je Luka stopil tik
Katre in dejal:
Saj vem, zakaj si jo!
Katri je zardelo lice.
Moli! je siknila.
Ti si jo brez krivde, zato ti povem

248
MLADA BREDA BESeDA

Moli! je pograbila Katra njegovo roko.

Ne, je epetal Luka, povem ti! Si jo, ker je ona
notri ker ona notri ni umrla. Zdaj ve!
Tedaj je stopila iz sobe Marjanica. Katra ni rekla ni.
Luka je stopical, ko da se ni zgodilo ni, po stopnicah
doli v kuhinjo in epetal: Ali je bila Jerica, ali je bil spo-
min!

249
MLADA BREDA BESeDA

20 Na veji se trese rosna kapljica

M arjanica, ali e ni ni salate na vrtu?

Marjanica je zaudena pogledala Anico. Odkod
sedaj salato, ko je e sneg in slana. V istem hipu pa se ji
je oblije razvleklo v dobroduen nasmeh in je odvrni-
la:
Je ni e, ne. Pa e da Bog tako vreme, ne bo dolgo
trajalo, ne, pa jo boste jedli. Je e lepo od vas, da ste tako
lepo ozdraveli. Prav res, lepo. Ste e malo slabi, pa bo e
Bog pomagal in bo! Za hip je Marjanica je prestala, po-
tem pa je vpraala skrivnostno:
Ali se bojite kaj? Bo kmalu, kaj ne!
Anici je inilo nekaj rdeice v bledi obraz, in sklonila
je glavo.
Kaj se boste bali! je pripomnila Marjanica.
Oh, je dejala za trenotek pozneje Anica, niesar ni
pripravljenega. Ta bolezen! e povojev nimam.
Hm! je odvrnila Marjanica in pri sebi je mislila:
Druge se bojijo drugae. Ta pa misli na povoje. Pa je e

250
MLADA BREDA BESeDA

tako reve. Ljubi Bog, daj, daj, da naj malo pride prej k
moi. Na glas je Marjanica pripomnila tole:
Za to se prav ni ne mudi. Se jih da naplesti v vasi. Pa
je e lepo od vas, da e zdaj mislite na vse to. He, Ani-
ca, le veselo in pogumno, kaj! Kdo bi si mislil, glejte no.
In Marjanica je pri vsej tej vzpodbudni govorici pozabi-
la pravega namena in zaela s predpasnikom brisati oi.
Ko pa je opazila, da se je Anica vznemirila, je silno srdito
viknila:
Neumni ste, e kaj posluate mene, staro norico.
Prav res, staro norico! In Marjanica je pustila Anico
samo. In tedaj so prile nad Anico udne misli. udna
ustva, nikoli poznana! Nemir in nestrpno akanje in
veselje brez meje in v hipu zopet velika pobitost. Vse od
bolesti do veselja, od strahu do tihe, zadovoljne, sanjam
podobne sree je valovalo v njenem srcu. Zdaj pa zdaj
se je zavedla Anica in zaepetala sama vase:
Kdaj bo?
V naslednjem hipu pa je e zopet, sama ne vedoa kaj
hoe, ponavljala:
Salate bi rada!
Sam ljubi Bog vedi, kje je bila dobila Marjanica na
kronik berivke. Z veselja areim obrazom je hitela k
Anici. Toda ta se ni zveselila. Bleda je slonela ob postelji
in iz oi, iroko razprtih, je gledal strah, strah in samo
strah.

251
MLADA BREDA BESeDA

Tedaj je Marjanica vrgla berivko v stran in letela v vas,

da se je le kadilo za njo.
Tam doli pri cerkvi je stal cerkovnik. Strano radove-
den mo je bil.
Kam pa, kam? je vpraal Marjanico dobroduno.
Pojdi se smolit, dedec! je odvrnila razgreta dekla.
Aha, je dejal cerkovnik in el zvonit avemarijo; po-
tem se je vrnil zopet pred cerkev in videl prihajati Mar-
janico z Zaplotarico. Stopil je enskama naproti, dasi ga
je Marjanica merila z divjimi pogledi.
Aha, je dejal in se smehljal sam vase. In s udovito
mirnostjo je gledal nemirnost Marjaniino in si napol-
nil oguljen vivek s tobakom. Tako nekaj samozavestne-
ga je bilo v mou, kako v poveljniku, ki je zopet enkrat
pognal sovrano vojsko v beg. Pa je bil tako samozaves-
ten. Tam nasproti cerkve mu je stala hia. Pet oken je
bilo v hii. Izza vsakega je gledala kodrasta glavica.
Hudirja, je mislil cerkovnik, pa e vsi niso!

* * *

Okoli treh po noi je bilo, ko je ustavil tuj voznik doli ob

mlinu, in je skoil iz voza v topel kouh zavit gospod in
se ozrl nekako razoaran. V tistem hipu se je odloila od
mlina sem senca in pristopila h gospodu:
Kar za menoj gospod!

252
MLADA BREDA BESeDA

Kaj v breg? je vpraal prilec. Toda mo pred njim

je bil e onstran brvi, in gospod je el za njim. Mole sta
v mrak odeta moa spela v breg. Ko sta prila na Pe, je
naprej idoi mo obstal, pokazal onemu, ki mu je sledil,
na razsvetljena okna v hii in se naslonil oboje voza, ki
je gledal izza lope.
Tako je slonel mo dolgo in strmel gori na razsvetlje-
na okna, in zdelo bi se loveku, da spi. Pa ni spal. Ne,
toda vernejega vojaka bi si lovek ne bil mogel misliti.
V hlevu je zamukalo neko ivine. Tedaj se je pokazal
na vratih, ki so se kripaje odprla, pastir Ane. Mo pod
lopo se je prebudil iz zamiljenosti in krenil nekam.
Ane pa je stopil h koritu, zajel vode in se umil. Potem
se je ozrl ali vide, da ni nikogar pod lopo, je zamodro-
val:
Ali Tomaa luna trka?
Pa je hotela nesrea, da je bil Ane ba danes na vse
zgodaj silno laen. In ni hudega slute jo mahne v ku-
hinjo. In ker je nael na ognjiu ogenj, je sedel za og-
njie. Pa je prila Nea in ga je spodila neusmiljeno.
Hoe, noe je krenil Ane iz kuhinje in zadel na Mar-
janico in e hotel naproti ljudomili stranki ugotoviti
svojo pravico, da se sme greti za ognjiem, zlasti e je
te in laen. Pa je slabo naletel.
Tedaj je Ane obupal, krenil spet v hlev, zaril se iz
same trdoglavosti e enkrat v seno in zadremal v drugo,

253
MLADA BREDA BESeDA

potem, ko se je bil domislil, da je to jutro posebne vrste

jutro, in da e Tomaa luna trka, so enske danes ob-
sedene.
Zbudil ga je glas zvonka. Planil je kviku in skozi vra-
ta in skoro padel ez Jerico, ki je kleala na dvoriu pri
vratih in molila, med tem, ko je duhovnik ravnokar sto-
pal v hio. Ane se je zgrudil k dekletcu na kolena.
Kaj je? je epetaje vpraal.
Umrla bo! je istotako epetala Jerica.
Kdo? je vpraal fant.
Ona je odkimala z glavo, e, da naj moli. Nekaj hi-
pov je Ane motril zauden dekliin obraz. V hipu pa
mu je postalo nekako silno tesno pri srcu. Ko da je inil
spomin mimo njegove due: davno, davno je bilo to. In
tako, ravno tako jutro je bilo, in ravno tako se je prebu-
dil, in so rekli: Umrla bo! In to je bila tedaj njegova mati
in res je umrla! Ane je zautil, da mu silijo solze v oi,
in se je domislil svojih besed tedaj, in kakor v sanjah je
zael epetaje prositi:
Mati je, naj ne umrje, naj ne umrje!
Pri tem je Ane venomer motril Jeriino lice pred se-
boj. Iz tope obupnosti, ki je pokrivala dozdaj vse njeno
bledo lice, je inil hipoma ob njegovih besedah arek
sree in zaupanja. Anetu se je zazdelo, da ita njene
misli: Res je, o Bog, ti si pravien, usmili se je, ne vze-
mi je! Mati je, ne vzemi je, naj ne umrje, naj ne umrje!

254
MLADA BREDA BESeDA

In otroka sta nevede skupno prosila:

Naj ne umrje, naj ne umrje!
Tedaj se je razlilo morje svetlobe in solnne lui vse-
okrog po Pei. Hip pozneje sta se otroka prebudila iz
zamiljenosti in molitve in se zaudila, ko da sta sanja-
la.

* * *

Okna v Aniini sobi so bila skrbno zastrta, da je bilo do-

dobra mrano. En arek se je vendar od nekod vkradel
v sobo, obvisel za nekaj hipov na malih steklenicah s
udnimi napisi in skrivnostnimi zdravili. In zdelo se je,
da se je arek util ualjenega, e, tu notri v teh tem-
norjavih stekleniicah naj je zdravje. Res, lepo zdravje v
tem ostro zaudarjajoem ozraju, v tej temi! In nekako
brzo in soutno je skoil arek k Anici na posteljo, po-
boal ji bledo lice in oi, trudne in nemirne. In za hip se
je zdelo, ko da hoe bolnica res zagrabiti za reilno svet-
lo nitko iz kraljestva svetlobe in zdravja, in s trudnim
glasom je toila:
Tema je, tema je.
In zopet je roka iskala po odeji, in nemirno se je ho-
telo mlado, bolno telo premakniti, in znova je zatoila
Anica: Vse je rno, vse
In Anica ni mislila, ni utila ni drugega, nego brez-
mejno bojazen. Notri do srca je segal ta strah. Vstala bi,

255
MLADA BREDA BESeDA

hitela. Ven, ven v zrak, v morje lui. In zopet in zopet

mrzlo, ongavno ustvo po vsem telesu, ko da lei v jami
samih rjavosivih ka. In ena leze, leze. Zdaj jo okleplje
z mrzlim telesom krog srca, zdaj bo zasekala svoje zobe
vanje. Anici se vzbujata gnus in groza, nemirno sega
roka proti srcu. O Bog, o Bog, kako je ibka. Saj niti roke
ne more geniti. In hipoma pojema strah, gosti se tema
krog Anice, in zdaj je tema, tema in padanje v neznano
kam. Krog in krog umenje, ko da ji poiva glava v ulj-
njaku, in potem nenadoma mir, mir
Ob Anici se je zgenila Zaplotarica, iz sosednje sobe
vstopita zdravnik in Katra. Anica ne uje niesar.
Saj je umrla! epeta babica. Zdravnik tipa Anici
roko in poslua, poslua.
Stotrideset, epeta sam za se in se nagiblje nad Ani-
ina usta.
Marjanica je stopila v sobo z vroim vinom.
Zdravnik odstopi.
Pokliite jo! pravi proti enskam.
Marjanica pristopi.
Anica, ali spite? Anica, vina sem zavrela. Anica, ali
sliite.
Anica je zopet odprla oi, ali zdi se ji, da ni treba od-
govoriti. Nekaka nevolja na Marjanico, na Zaplotarico,
na tao in zdravnika jo napolnjuje. emu ji ne dajo

256
MLADA BREDA BESeDA

miru? Zdaj je bilo tako lepo, tako lepo. In zdaj jo gredo

budit za nov strah.
Anica, boji otrok, recite, da boste pili! klie Mar-
janica in ji pritisne vina na ustnice. In Anica pije. Pije!
Oh, saj je ejna, ejna, tako ejna, da bi skoro piti ne
mogla. Zdaj je bolje. Da bi le e mir dali. Ali, kaj imajo
venomer: bum, bum, bum! Zakaj razbijajo? Ali je evljar
v hii? Zakaj ne miruje, kot bi ne vedel, kako hudo ji de
ta veni: bum, bum, bum. Kot bi hotela pritoiti se, da
ne posvarijo evljarja, gleda Anica na zdravnika in Za-
plotarico in tao. Niti zmenijo se ne za njo. Oh, Katra!
Tej je gotovo e zelo ve, da ji more prizadevati sitnosti.
Kako razbija, in tako hitro, hitro. Ne! To ne more biti
evljar, tudi mlatii ne morejo biti, to mora biti nekak
stroj. In res je bil stroj. Do skrajnosti hitro delujo stroj,
od razpaljene krvi gnan, stotridesetkrat v minuti.
Srce, srce! misli napol, napol epeta Anica in za-
man ie odgovora, ali je to njeno srce, ali je katero dru-
go. In zakaj tako hitro? To ne sme biti. To ni dobro. Stoj,
stoj! Toda srce divja, divja, divja huje, stotridesetkrat v
minuti.
In Anici se zdi, da dri to svoje srce v roki. Prav ne-
no je in drobno, kakor mala srebrna urica, ona, ista, ka-
tero ji je bil kupil mo za njen god. Nekega dne pa se je
nekaj utrgalo v malem stroju, in zdaj divja mala re kar
tako. In Anica uti sedaj zopet ono bledomrzlo senco, ki

257
MLADA BREDA BESeDA

ji lega na oi, na prsi. In drhti in drhti, in osinele ustni-

ce ji epeejo: Skrijte me, strah me je!
Kaj je to? Nenadoma brezkonna tiina. Ali se je ko-
lesje izteklo? In e se je, naj se! Tako je bolje, o silno bo-
lje. Dobro, dobro, dobro. Bloden smeh kroi porodnici
na ustnicah; kdo ve, kaj sanja Anica, kaj uti: morda ne-
besa, morda smrt, morda ni.
Zdravnik plane k oknu in ga razkrije. Morje lui sine
hipoma v sobo. Marjanica zatuli divje, skoro bojee pla-
ne Katra iz kota kviku in stopi par korakov k bolnici, ali
prav k postelji ne stopi. Kdo ve, zakaj ne stopi? Ali aka,
da se sodnik-zdravnik obrne in pripomni: Umrla je!
Kaj je to? Zdravnik se je res vzravnal in zdaj je segel
po tistem svetlem orodju in spravlja eno za drugim mir-
no, dostojanstveno, ko da se ni zgodilo ni. In zdaj je
pospravil vse in samo stekleniice z resnotajnimi napi-
si je pustil ob postelji. In sedaj je segel v ep in pie na
droben listi. In zdaj se je obrnil proti babici in ji govo-
ri in razjasnjuje.
Deset do petnajst kapljic! kima babica in se obraa
proti Katri. Katra e vedno gleda in ne razume. Sedaj
stoji zdravnik pred njo in ji pravi, da naj polje takoj v
trg, in obenem kae na listek, ki ga dri Zaplotarica mej
prsti. In potem prikima z glavo in se pokloni. Katra stopi
za njim. Ne upa si pogledati mu v obraz. Toda vedeti
mora, vpraati mora.

258
MLADA BREDA BESeDA

Je umrla?
Ah, ne, deje zdravnik, toda hitite po zdravila! Sla-
ba je, grozno slaba!
Katra se e ogleduje.
Hitro, hitro! priganja zdravnik in oblai suknjo.
Anica vidi vse to ko v megli, ko v sanjah. Ali udovi-
to ostro pojmuje vse. Sama pri sebi epeta in misli:
Petnajst kapljic.
Par ur pozneje je prinesel nekdo na njene ustnice po-
sodo za mleko. Anica prepozna Marjanico.
Le pijte, le, govori dekla, to vas rei! Anica pije in
glej: udno lahko ji prihaja. Nobenega strahu ve, in one
silne slabosti ni ve.
Par hipov pozneje vstopi zopet zdravnik. Poslua ji
ilo. Zadovoljen kima z glavo, rahlo ji poboa z roko ez
elo. Anica uti veliko spotovanje do tega loveka.
V naslednjem trenotku se ji misli izgubijo, in Anica ne
uti ni ve, ne ve, ali je e, ali je ni. Toda sedaj se ji zdi
zopet, da je e, in odpre oi.
V sobi je lu. Ali je tako dolgo spala? Kje je Marjani-
ca, kje je babica? Nikjer nikogar. Pa, tam ob koncu po-
stelje stoji nekdo. Anica prepozna tao.
Kako udna je taa. Ali je vedno taka? Odkod te oi?
Anica uti, da je je skoro strah. In sedaj se je taa zge-
nila, segla po mali stekleniki in uliva, uliva.

259
MLADA BREDA BESeDA

Petnajst, teje Anica, ali ona uliva dalje, in ko da se

ji trese roka, se zdi Anici.
Petnajst, umi Anici v spominu, ena pa e vedno
pusti kapati iz usodne steklenice. Anica je dotela dvain-
trideset, ali tam tee e vedno: tri, tiri, pet!
Hipoma odloi Katra stekleniico in se skloni s skode-
lico nad Anico.
Zdravnik je dejal petnajst, ona je nalila preve,
misli Anica, in strah jo navdaja. To ne sme biti. Tega
ona ne bo pila. Zdravnik je rekel petnajst.
Katra je prinesla posodo na njene ustnice.
Pij no, le pij!
Anica bi viknila, se pognala kviku in izbila tai sko-
delico iz rok. Ali zaman. Brezmejno trudna je, niti s
prstom ne more geniti, niti besedice ne more izviti. Na
milost je izroena tai. In Anica uti, da je Katra raz-
maknila z robom skodelice njene ustnice, in zdaj je nag-
nila, in Anica pije, pije, pije. In Anica uti, da pije smrt,
smrt. Ti si me umorila, misli in oita. Toda oita li res?
Saj ne more govoriti. Oita li res?
Ti si morivka, ti!
Kaj je to? Anica uti udovito mo. Ali je res pila smrt?
Ali je to smrt? Ne, to ni smrt. Ona uje sebe samo in go-
vori:
Ven, ven! Vas ne maram!

260
MLADA BREDA BESeDA

Tedaj plane Katra kviku. udovito ji gore oi. Anico

popade divji strah: Zdaj plane na me in me zadui!
udovito dolgi trenotki. Kaj sem ji storila, da mi stre-
e po ivljenju, misli Anica in uti, da se skoraj one-
svea vsled strahu. Venomer divje in ostro jo motri
taa.
Ven, ven! epeta Anica, ali taa se ne gane.
Marjanica, epeta Anica in vre siloma glavo v
stran. Ah, glej, kaj je to? Ali ne stoji tam nekdo? Ali ni to
Luka? Da, Luka je. O Bog, torej je reena.
Pogledu bolnice sledea je opazila Katra brata in pla-
nila k njemu:
Ven pojdi, ali je za te tu?
Tudi za te ni! odvrne Luka, ki e teti ne zna!
Moli! vikne Katra, da Luka odstopi za korak. In
brat in sestra se merita nekaj hipov mole. Nato zmaje
Luka z glavo in epeta:
Pojdi, takoj pojdi!
Taa se smeje hripavo. Anici se zdi, da se hoe vrei
na brata.
Poizkusi! sika Luka. Nekaj svetlega je v njegovih
rokah. V naslednjem trenotku se obrne Katra in izgine.

* * *

Dva dni pozneje je poloila Zaplotarica mladi materi

drobno dete v posteljo. Anica pa je mislila, da se je sto-

261
MLADA BREDA BESeDA

prav prebudila iz dolgih in udnih sanj, in skoro umeti

ni mogla, kaj se je bilo dogodilo. Tam nekje v kotu je
nekdo bolestno tulil. Anica se je ozrla in je videla Mar-
janico, kopajoo se v solzah.
Zakaj joe, Marjanica? je vpraala Anica; glej,
fantka sem dobila. Poglej! In mati se je blaena smeh-
ljala, medtem ko je Marjanica e venomer jokala.
Zakaj joe, no! je vpraala zdaj e vznemirjena
Anica. Tedaj se je Marjanica dvignila, zbrala vse svoje
moi, otrla solze, ki so ji tekle ko ob pogrebu, in govo-
rila:
Bi ne jokala, bi ne! e se zmislim, kaj ste prestali. Oh,
moj Bog, saj je priel ele sedaj, ko je prelo, pravi strah
nad me. Pa ne bi jokala. e pri pljunici smo vas komaj
reili, pa e to je prilo. Oh, Bog ve, da bi bila umrla od
strahu. Pa prej se nisem bala in zaobljubila sem se na
bojo pot in tudi vas sem zaobljubila. Pa ne bi jokala.
Tak lep, zdrav rviek je to, pa bi bil kmalu sirota, da vas
ni Bog reil. Pa ne bi jokala, oeta itak nima ve, in ga
nima!
Tedaj se je tudi Anici storilo milo:
Marjanica, je rekla, zakaj si me spomnila, da nima
oeta!
In eni ste zaplakali skupno.

262
MLADA BREDA BESeDA

21 Dvoje izpovedi

N a Pe je bila prila Zaplotarica, botra Cilika in bo

ter, njen mo in e dvoje rojenic, Koanka in Rec-
ljeva, in tako so proslavili krst mladega gospodarja na
Pei, krstei ga po pokojnem oetu za Jurija. e druge
sitnosti in drugim osebam je prizadel prihod malega
Jurija na Pe. Tam v trgu pri sodiu so imeli te sitnosti.
Reili so se jih tako, da so imenovali mlademu gospo-
darju na Pei, ki se je za zdaj presneto malo zmenil za
gospodarstvo, postavnega varuha.
Ta varuh pa je znal biti Puar, ugleden in razumen
mo v vasi, ki je znal govoriti tako, da sta ga komaj go-
spod in uitelj umela. In ta dva sta bila mnenja, da je
Puar vrlo razumen mo. Sicer pa je bil Puar gostilni-
ar. Imel je vedno dobra vina, dasi niso bila najmonej-
a. Zato ljudje niso posebno hvalili njegove gostilne.
Zgodilo se je pa tudi, da se ga je reve ta ali oni nalezel
drugod, pa potrkal na konec e pri Puarju. Tedaj ne le,
da ni dobil vina, temve ga je Puar zdobra e pripravil
do tega, da je mo lepo odel domov in se prespal. Celo

263
MLADA BREDA BESeDA

denar je izvabil svoj as vakemu pijanku ob neki

taki priliki in mu ga shranil do nedelje. Vejega reda, kot
je bil pri Puarju, ni bilo nikjer. Pa je bil Puar sicer tudi
svoje vrste mo. Dasi sam ni vina skoro nikoli pil, je bil
vendar no in dan pri svojem vinogradu v mislih. V res-
nici, mo je bil obkopal osojen hribek, ga zasadil s trta-
mi in sadnim drevjem in po tirih letih pridelal tristo lit-
rov vina. Tisti dan je bil za Puarja najlepi v ivljenju.
Pa se ni dal od zmagozavesti premotiti. Noe se je bil
zmotil, Puar se ni!
In od tedaj je e z vejo vnemo gojil svoj Kuk. Tega
moa je bilo sodie izbralo gospodarju na Pei za varu-
ha. In sodnik, poznavajo Puarja, se ni bil zmotil. Mo
ni bil sicer prevesel svojega posla. Ko pa mu je o priliki
sodnik zatrdil, da je to nekako priznanje od strani obla-
sti, in mu obenem tudi pojasnil zmedeno zadevo na
Pei, je Puar mole vzel odgovornost na se in sklenil, da
si v prihodnjih dneh ogleda Pe in njene prebivalce.
Ni kaj prijazno ga ni sprejela Katra. e e mora biti
varuh, naj bo, je rekla o priliki, gospodarila pa bom
jaz, in bom in noem, da bi mi kdo gledal v raune.
Pa je ta presneti varuh menda hotel biti tudi dejansko
varuh in ne samo na papirju. In to je hudo zjezilo Katro.
Komaj se je zadrevala, da je ohranila navidezno mir-
nost, ko je hotel Puar vse vedeti, koliko plae gre hlap-
cem, ali je davek poravnan, da je treba zavarovati hleve

264
MLADA BREDA BESeDA

in staje proti ognju. In na konec se je spomnil celo za-

puene age in mlina. Tedaj je bilo Katri dovolj.
Saj e za kmetijo ni delavcev! je rekla, toda Puar je
dejal, da se delavec dobi, kadar je, in da ne gre, da bi
Toma, ki sicer veliko ve asa po gostilnah presedi, ko
na Pei pri delu, samo nadzoroval, temve, da prav lah-
ko opravlja ago. Nato je svetoval e to in ono Katri in
se nekako sam s seboj zadovoljen poslovil.
Tistega veera je obiskala Katra Tomaa v njegovem
domovanju. utila je, da je potrebno, da govori z njim.
Nekako zapueno se je zautila, in ker jo je bil prihod
Puarjev vznevoljil, je hrepenela po tolabi, po razgovo-
ru s lovekom, ki ji je blizu in jo ume. Nala je Tomaa
sedeega za mizo. e preje mu je bila pomignila, da naj
jo aka. In res jo je akal. Bulil je pred se v zeleno cila-
rico in nekako nezaupno tako se je vsaj Katri dozde-
valo je pogledal na njo.
Nekaj hipov sta hlapec in gospodinja molala. Mole
je bil nalil iz druge posode Toma Katri, sam pa je bil iz
one, ki je stala e preje na mizi. Potem pa je prekinila
Katra molk.
Ti vedno kaj prijetno ivi!
Hlapec je zamahnil, ko da je ualjen z roko, rekel pa
ni ni.

265
MLADA BREDA BESeDA

Saj ne oitam, le tako sem rekla, je nadaljevala Ka-

tra in videa, da ji Toma ne misli naliti znova, si je na-
lila sama. Pa govoriva pametno! je pripomnila nato.
Pametno! je prikimal Toma dostojanstveno, dasi
se mu je videlo, da se je dokaj otresel zapeljivosti naslo-
va oskrbnik na Pei. Katra je bila e davno to opazila
in sedaj je napol oitajoe rekla:
Prav res, razumem te pa ne, Toma. Ali si bil takrat
pijan in si pozabil vse, kar sem rekla?
Ali ste res mislili zares? je vpraal hlapec skoro
zlobno.
Misli, da se kdaj alim? je odvrnila bridko. Toma
ni odgovoril, in Katra je bila primorana, da govori dalje:
Glej, Toma, to vse ni ni! Zdaj je e slabe, namesto
da bi bilo bolje.
Prikimal je, ali rekel ni ni.
Slabe! je ponovila. Puar je bil tu. Kaj je treba, da
se vtika tuj lovek v moje posle? To je e preve. Zdaj mi
e vse preseda.
Toma je venomer kimal.
To se pravi, je hitela ena, da mi gre vse narobe. In
to, Toma, to me jezi, da bi zbesnela. A ti ne de ni?
Kaj pa hoem? je odvrnil on, si mislim, bo e ukre-
nila sama, kakor ve in zna!
Kakor ve in zna, se je nekako porogala Katra, e pa
gre vse narobe!

266
MLADA BREDA BESeDA

Hm, je dejal Toma, meni se pa ne zdi. Gre, kakor

mora iti!
Kako? se je zaudila Katra, Toma, lepo te prosim,
ali misli, da sem taka, da me bo drail? Ali je to tako,
kakor mora iti? Pride otrok, in zdaj, Katra, je konec tvo-
jih upov. In e ona sam vedi, kako je neki ni vzelo.
Je e kri za vas, je kimal Toma z glavo. Pa saj ste
vedela, da bo prilo tako, in kar zaduiti sirote tudi ne
gre. Je e treba lepo akati, kako e neki pride. e je pa
testament e tak. Bog pomagaj, saj je e tako malo u-
den testament.
S skoro sovranimi pogledi je meril hlapec Katro. To-
da ona je mislila, da ga istotako jezi razmerje, ki mui
njo, in je dejala:
Ti pravi prav! Poakati je treba seveda. Poakati! Saj
rada akam, da bi le doakala. Pa to je, to! Ta strah, da
je vse zaman, da bom akala zastonj. In ena je planila
kviku in udarila z roko ob mizo in se nagnila proti
hlapcu:
Ti, to gre meni prepoasi. To je zame e preve.
Sedla je znova in strmela pred se. Izpod ela je gledal
hlapec na njo. Ona pa je utila, da mora govoriti. Preve
je bilo v nji nagromadenega gorja.
Posluaj me, pa bo sodil, je dejala, bo sodil, kaj
in kako bi se poutil ti na mojem mestu.

267
MLADA BREDA BESeDA

Saj verujem! se je branil hlapec. Toda ona ena

kakorkoli jaka po volji je bila vendarle ena in je iska-
la utehe in je je morala iskati. Skoro plakajo je bil njen
glas in je postajal vse mehkeji.
Toma, je govorila, ali veruje, da nisem bila e
nikoli srena? Ali more utiti, kaj je to: e nikoli biti sre-
en, nikoli? Poglej me! Nihe ne ve tega, nihe me ne
razume, nikogar nimam, ki bi govorila z njim. Toma,
ali ti morem zaupati? Zdi se mi, da ti smem. Povej mi po
pravici, ali nisi tudi ti onih misli, da sem brez srca? Ali
nisi mislil tega, ali me nisi obdolil tudi ti tedaj, ko je
umrl Juri? Povej!
Ne vem, kdo bo neki vse to mislil! je dejal Toma.
Vedela sem. In to ni ni udnega, da si mislil. Saj je
morda res. Morda ga res nisem ljubila. Vsaj tako ne, ka-
kor ljubijo druge matere. Da, tako ga nisem ljubila. Pa
ne gre zato. Toma, vpraaj me raje, zakaj ga nisem mo-
gla ljubiti? Zakaj ne morem ljubiti nikogar, ne nje, ne
njegovega otroka. To vpraaj, Toma!
Zaradi Pei! je dejal skoro oitajoe hlapec.
Ne, je viknila ena. Tako samogoltna nisem. To-
ma; o, ti mene e malo pozna. Toma, ali nisem rekla
prej, da e nisem bila srena. In e hoem biti vsaj en-
krat srena, ali je to greh? In srena hoem biti. Hoem
biti in zato, zato Toma . Tu mi je pot samo ena. Pe
mora biti moja, mogona in bogata in samosvoja mo-

268
MLADA BREDA BESeDA

ram postati, Toma; zaradi revine in odvisnosti sem

bila osleparjena za sreo. Moj oe in moj brat sta me
zbarantala, da sta reila premoenje. Ali more pojmiti
to? Tujemu, razbrzdanemu loveku, ki sem ga sovrai-
la, sta me dala. Pa jima ni uspelo, ni. Prvi je el oe.
Ali je umrl? je vpraal Toma.
Obesil se je, je skoro kriknila Katra. Pa tudi bratu
je izpodletelo. Mene je prevaril za mladost, njega so pre-
varili za denar. In zdaj lahko ve, zakaj ga ne morem.
Oh, je viknila, e se spomnim na tiste ase, bi ga spo-
dila v zimo in smejala bi se, e bi zmrznil na cesti.
Za nekaj hipov je ena prestala, potem pa je nadalje-
vala:
Prila sem na Pe. Moj mo ni bil tak, da bi si bil pri-
boril mojo ljubezen. Bil je samopaen, in ko sem se pri-
toevala, je bil oitljiv in nasilen. Ti! Kadar mi je vrgel v
obraz ciganko in beraico, tedaj je vzbesnelo v meni.
Tedaj sem mu povedala, da mu nisem ni dolna in mu
noem biti niti hvalena. In potem se je ponesreil. In
kaj mi je storil? Storil mi je krivino. Zapustil je Pe in
vse sinu, meni ni.
Toma je gledal dokaj prijazneje eni v obraz.
Molila sem, postila sem se, ali bilo je zaman. Niko-
li, nikoli ni hotelo priti pozabljenje. Ubogi moj sin! No-
bena mati ne trpi tega ob svojem sinu, kakor jaz. Priti-
snila bi ga bila na srce in ga nisem mogla. Saj ni tvoj

269
MLADA BREDA BESeDA

sin, njegov je! je vikalo v meni. In im veji je bil, tem

bolj sem se ga bala. In potem je res priel in pokazal tis-
to trdno odlonost, da se hoe eniti.
Kar je, je! je pripomnil Toma, nevesta ni kriva.
Kakor vam, tako je naredil njej mo. Lahko bi se vam
smilila.
Kaj? je dejala Katra, ti misli, da bi se mi ne mog-
la? Ti, je viknila, e bi umrla, bi jokala za njo, ko za
herjo. Toda ne! To je nemogoe. Ona mi je vendar
na poti. Preko nje ne morem. Ali naj te tako zasnubim?
Toma, imej pamet! O sovratvu tu ni besede. To je ne-
kaj drugega, to je boj za ivljenje. Brez Pei ni za njo iv-
ljenja, brez Pei ni za me ivljenja. In ti, ti gleda. In glej,
zdi se mi, da bi mogla tudi tebe sovraiti. In skoro te so-
vraim. Pije in lenuha in se ne zmeni za ni, samo
pije
Tisto pa le molite, Katra, je odvrnil Toma, dobro
vem, kaj imate v onem slepem oknu. Voda ni in hras-
tovo lubje se tudi ne namaka kar tako. Kaj pa hoete od
mene? Saj sem rekel: storite kakor veste in znate. Mene
pa ne meajte vmes. Mi je e danes al po psu.
Skoro divja je planila Katra kviku.
ema si, je dejala, pa ne mo! V hipu pa se je
ublaila in prosee rekla:
Ti pravi prav! Ne bodi hud, glej, taka sem. Ali brez
srca nisem, brez srca. Toma, veruj mi!

270
MLADA BREDA BESeDA

Saj verujem! je dejal hlapec. Ona je odla. Hlapec je

gledal za njo e dolgo proti vratom. Potem pa mu je pre-
letel oblije zaniljiv izraz in je dejal:
Le pehaj se sama za svojo sreo.

* * *

Prav tistega veera sta sedela v kleti Ane in Jerica in

odbirala krompir za seme. Marjanica jima je bila naroi-
la, naj ga samo odbereta, toda Ane je bil skoro ualjen,
e, da bi e krompirja ne znal prirezovati, in se je lotil
tako dela. Hipoma pa so prele Anetu misli od krom-
pirja na Jerico. Spomnil se je usodnega veera, ko je bila
vrgla deklico bojast. Od tedaj je bil po stal Ane proti
Jerici nekam resneji. Smilila se mu je deklica in mnogo
ve je mislil na njo, ko doslej. Po nakljuju vendar ni bil
skoro nikoli z njo. In dasi se je toliko zanimal za njo, ni
vedel sedaj e ni posebnega o njej.
Sedaj je izpustil krompir, gledal nekaj hipov na njeno
drobno postavico in dejal nato:
Ti, Jerica! e nekam dolgo sva na Pei in znana, pa
ni ne vem, odkod si.
Deklica je udea se pogledala pastirja.
Ne vem! je odvrnila.
Ne ve? se je zaudil Ane, no, ti si pa lepa. Ali nisi
od vedno na Pei?

271
MLADA BREDA BESeDA

Nisem, je odvrnila deklica. Prej sem bila v Zalo-

gu.
Ali so tvoji starii v Zalogu?
Niso! in pripomnila e tie: Nimam ve stariev!
Tako je ta re! se je zaudil Ane. Tudi matere
ne?
Ne!
Tudi jaz je nimam, je dejal pastir. Sva si podobna,
le to je drugae, da imam jaz oeta, ti ga pa nima. In
kako si pa prila na Pe?
Sluit sem prila. Naa gospodinja me je vzela s se-
boj. Naa hia je bila ob cesti. Smo imeli gostilno. Pa so
se ustavljali tam vozovi. In nekdaj se je pripeljala tudi
naa gospodinja mimo in se ustavila. Ko pa je odla, so
me dali z njo. Pa nisem la rada. Tam mi je bilo bolje.
Deek je kimal z glavo. Deklica ga je gledala nekaj
asa dvomljivo, ali naj e pripoveduje. In ker je fant mol-
al, je dejala:
Igrali smo se pod mizo. Pri pei sta sedeli naa go-
spodinja in pa ,mati. Pa sem sliala, da govorita o
meni.
In kaj sta govorili? se je zanimal deko.
Sta rekli, da sem sirota, da sta mi umrla oe in mati,
in da je kri z menoj. Da je bila moja mati zelo lepa in da
je imela bogatega enina, pa jo je zapustil, in da je nato
moja mati vzela pisarja.

272
MLADA BREDA BESeDA

Govorila je, kakor otroci, ko da ita. Ane je vedel, da

teko razume, kaj pripoveduje.
Drugega ne ve ni? je vpraal nato.
Potem je rekla naa gospodinja, da tistega enina
pozna, in da naj ji moja mati da mene. In tako sem
prila na Pe.
In kaj zdaj, ko bo velika? je vpraal Ane.
V samostan pojdem!
Ah, da, ti hoe biti svetnica! je dejal fant.
Da, je dejala deklica, kaj pa bo ti?
Jaz bom bogat! je odvrnil fant. In oi so se mu raz-
vnele in zael je pripovedovati:
Glej, Jerica, je rekel, tebi bom povedal vse po pra-
vici, kako je to. Jaz sem doma iz Sela. e dva brata imam.
Pa slamnato hio imamo doma. Ni dobro doma. Vekrat
sem bil laen ko sit. Potem me je dal oe v olo k ev-
ljarju. Pa me je Bla preve tepel, in sem mu uel. Pa sem
priel domov, pa je rekel oe: ,Za ni nisi. Ni prida ne
bo iz tebe! ,Bo, oe, sem rekel, ,za evljarja, sem rekel,
,pa nisem. Pojdem za konjskega hlapca. ,Le pojdi, je
rekel oe, ,saj za sedem dni bo nazaj. ,Ne pridem, sem
rekel. ,Bomo videli, je rekel. In sem el. V trgu sem
povpraal, pa me niso hoteli. Potem sem priel na Pe.
Pa tu ni konj. Zato ni za me. In zdaj ve!
Vem, je odvrnila deklica in e prikimala z glavico.
Potem pa je vpraala: Zakaj pa ima tako konje rad?

273
MLADA BREDA BESeDA

Zakaj hoe biti ti svetnica? je odvrnil fant, toda

takoj je pristavil: Ti tega ne razume. Vidi, dandanes
je treba znati, samo tisti nekaj velja, ki mnogo ima. Kaj
de, koliko imam e?
Ne vem!
Ugani!
Sto goldinarjev!
Samo trideset e, je odvrnil fant nekako poparjen.
Pa bom imel tudi sto in takrat kupim konja in bom
vozil. In ko zasluim e, kupim e enega in potem sezi-
dam hio in hlev in po tem bom bogat in potem pojdem
domov in poreem oetu: ,Kdo je trdil prav? ,Ti, poree
oe. In zdaj ve.
Vem, je odvrnila deklica.
Zunaj je bilo uti Marjaniin glas, ki ju je klical.
Skrijva se ji, je zaepetal Ane Jerici in jo potegnil
s seboj za veliko kad.
Otroka, kje pa sta? je iskala Marjanica. Ane je stis-
kal Jerici roko. util je, da se ji trese.
Kako je e otroja! je pomislil. Tedaj pa se je spom-
nil, da ji je mislil povedati e nekaj, in priblial je usta k
njenemu uesu in dejal: Ve, Jerica, kadar bom imel
tisto hio in hlev poln konj, pridem po-te na Pe in te
vzamem s seboj.
Zakaj? je vpraala deklica.

274
MLADA BREDA BESeDA

Ti bo moja ena! je odvrnil fant zelo resno. In ko

je vpraala Jerica kako, tedaj je videl Ane, da je e
preotroja in v tej sodbi ga je e potrdila po veerji, ko
mu je rekla isto resno:
Ane, nalovi komarjev!
Zakaj? je vpraal.
Bo napravil konje iz njih, je odvrnila, tako jih ne
bo treba kupiti. In zaudila se je, ko se je zasmejal.

275
MLADA BREDA BESeDA

22 Bom pa jaz pazila na otroka.

K aj? je vpraal ime in stopil korak blie k Nei,

toda takoj se je umaknil. Zakaj Nea je bila hudo
srdita in z grabljami je zamahnila proti fantu. Stala sta
na stezi med senoeti in trebila. Zdaj pa sta prestala z
delom in se merila s pogledi, ki niso bili mnogo razli-
neji od onih, s katerimi se navadno sreata pes in ma-
ka. e enkrat reci! je dejal ime.
Goljuf! je pribila krepko Nea. In odprle so se za-
tvornice njenih zdravih zob, in to je kar tako lilo, da
ime ni vedel ali naj bei, ali naj poaka. Pa reci, da ni
res, pa reci, e more, da laem, hudovernik ti, hinavec
ti, goljuf nemarni. Ti si mene za nos vodil, ti si moj de-
nar zapravljal, ti si meni obljubil, da me vzame. Pa si se
zmenil z njo, pa si se! Pa ne bo, ime, ne bo. K fajmo-
tru pojdem in mu povem, kak mo si ti. Pa tudi oni bom
povedala, naj te le ima, e te hoe. Lepega moa bo ime-
la, prav res, lepega. Fej, sneduh ti, hinavski, ti pore-
nost prikrita, ti lanjivec. Ji bom povedala, ji bom!

276
MLADA BREDA BESeDA

Nikomur ne bo povedala ni! je odvrnil ime in

izkual zbuditi v dekli preprianje, da je ualjen in da se
je ne boji.
Nea pa je vikala: In zdaj povej, kje je gri lovek od
tebe. Redila sem te. Zato me e zasmehuje in govori
grdo o meni in lae. O, saj te bo Bog kaznoval, in te
bo!
Ima drugega dela dovolj! je pripomnil hlapec.
Moli, gobezdalo! je viknila jezna Nea in stopila
korak blie. Prav mimo nosu mu je mahala z grabljami.
Moli, hinavski ti potep. Kaj? In zdaj povej, kakna ne-
umna koza sem jaz, in kako da letam za mokimi. Povej,
kar povej!
Tega nisem rekel, je izkual ime ugovarjati.
Rekel si. Predveranjem si rekel. Jedert je sliala, da
ve. Kaj? Si se hotel prikupiti oni nivrednici, ker ti je
kupila evlje. Oh, da mora biti tako neumna! Ji bom e
povedala, naj ti jih le kupuje, naj. Pa da bi bolje naredi-
la, da bi jih vrgla v vodo. In tudi to ji povem, da si bil e
zaprt. Naj te le ima potem, naj te le ima. Naj se ji sme-
jejo druge. Da ve. Tako bom naredila, da si bo zapom-
nil kozo.
Kvante! je skomiznil ime.
Kaj kvante! Pa prisezi, da ni res, prisezi, e more. Pa
ne more. Jedert

277
MLADA BREDA BESeDA

Stara klepetulja! Pa ji veruj. Saj za drugo ni na sve-

tu, ko da dela sovratvo. Pa ji veruj! je dejal modrova-
je ime. Nato se je obrnil fant v stran.
Le glej v stran! se je hudovala Nea. Prav taken si
ko levi ropar, ti, Jude, ti. O, da sem morala biti tako ne-
umna, pa mu verjela, temu volku. Pa saj bi e svetnike
preslepil, tako se dela lepega. Seveda, zdaj mu Nee ni
ve treba, ona je podedovala hio, Nea pa nima ni. Kaj
ne, tako si mislil, tako. In Nea se mu je popaila.
Prav res, paiti se ni treba, si e sama od sebe dovolj
grda! je pripomnil z visokega, krasnoslovskega stalia
ime. alibog ga Nea ni umela.
abja slika na vodi, ti. Prej sem ti bila dovolj lepa!
je viknila.
Regljati zna, prav res, ko aba, je zasukal vreno
sulico ime nazaj na Neo, ali pomoglo mu to ni ni. e
huje je razkail deklo. Planila je proti njemu, ga popadla
za vrat in ga zmotala na tla, prej ko se je mogel zavedeti.
Ti dam, se norevati iz mene, je klicala bojaeljno
in dokazovala in podpirala svoje mnenje s kaj izdatnimi
mahljaji po hlapevi glavi ali kamor je e padlo. Tam
koncu senoeti se je tedaj pokazal Ane in se z veliko
radovednostjo pripodil blie in bil pria Neinih dejanj
in besed, ki bi jih bil, da jih je videl pastirek Preeren,
gotovo porabil za slovenski nesmrtni ep.

278
MLADA BREDA BESeDA

In e za kozo, in za neumno in za njo, ki leta za mo-

kimi, je kriala Nea in bila takt na greno imnovo
telo. Ane pa ni znal krotiti svojega srca in misle, da je
treba imnu ko ibkejemu pomagati, je svetoval:
O, ime. Saj si fant. Ali se bo pustil ko otroaji od
uitelja?
Tedaj je Nea prestala s svojim nelovekim ravna-
njem. ime se je pobral. Bil je opraskan, in celo op las
mu je bila v svoji togoti Nea izpulila.
Aha! si je mislil Ane, zdaj pride ona na vrsto.
Toda ime je bil moder bojevnik, ki je pred bojem raz-
miljal in ele po tem delal. Tako je tudi sedaj pomiljal
nekaj asa in ele nato stopil korak nazaj in zamahnil z
besedo proti Nei:
Zdaj je vse ven mej nama, Nea!
e ni! je odvrnila hladnokrvno Nea in se pognala
znova proti fantu. Ta je popadel grablje in bil divje okoli
sebe.
Pa pridi, pa pridi! je zasmehoval napadajoo.
Smrkavec, je viknila Nea, popadla okleek pri
svojih nogah in ga pognala v imna, da mu je preparal
srajco na ramenu.
Jo bo plaala, srajco, je zakrial ime.
Kdo bo pa koo, se je smejal Ane. Tedaj je ime
pozabil Nee in se zapodil za nadlenim pastirjem.

279
MLADA BREDA BESeDA

Le daj me, e me ujame! se je rogal Ane in jo bri-

sal po senoeti. Hlapec je vrgel grablje za njim, da so se
zlomile.
Ali ti prinesem novih? se je noreval Ane. ime je
grozil fantu s pestjo. Tedaj ga je pripravil k zavesti res-
ni glas Puarjev:
Ali smo otroci, ali smo hlapci?
Mislim, da hlapci! je odvrnil ime.
Potem bomo pa delali, je dejal Puar in krenil dalje.
Ob poti je ogledoval svet in modroval in grajal. In tako
je dospel na Pe. Nael je Katro in Anico v izbi. Katra je
razdirala neko staro krilo, Anica je likala srajce. Zdaj pa
zdaj je stopila v ono sosedno sobo, kjer so na dan poro-
ke plesali. Zdaj je bilo udovito tiho tu notri, in hladno
in temno je bilo, da je mogel mali spati.
Da je nael Puar Katro, mu ni bilo prav po godu, za-
kaj imel je opravka z Anico.
Tako sem pogledal malo gori! je rekel. Poznalo se
mu je, da je v zadregi, da ne more vprio Katre govoriti
o tem, zaradi esar je priel. Zato je skoro s hvalenostjo
zapazil, da je Katra odla, e, da kozarek domaega ne
bo zavrnil.
Tedaj je zaupal Puar Anici, da bi rad govoril z njo.
Posedel je nekaj asa, potem pa je vstal, e, da bi rad
vedel nekaj rei radi Anice, da je prilo neko pismo, in
da je notri tako in tako.

280
MLADA BREDA BESeDA

Mo je govoril, ko da pobira iz erjavice krompir. Ka-

tra ga je razumela:
Le zgovorita se! je rekla in hotela iti.
O, tako ni treba, je mislil in dejal Puar, saj ni tako
posebna ta re. Par korakov stopite vi, Anica, z mano.
In proti Katri se je obrnil:
Saj ni, da bi skrivala, ne, pa se mi je reklo, da naj ne
govorim razun z njo.
Kar pojdi z njim, je dejala Katra Anici. Ta je stopila
na vrata sosednje sobe in posluala.
Bom pa jaz pazila na otroka, e se zbudi! je dejala
Katra in s silo krotila jezo, ki je kuhala v njej.
Ona dva sta odla, Katra pa je stopila k oknu in
mrmrala, videa ju odhajati:
Le rujta, le! Bomo videli, kdo bo zmagal. Tedaj je
zajokal otrok v sosedni sobi. Katra se je zgenila in odla
k njemu in se vrnila kmalu zatem z razvezanim detetom
in stopila zopet k oknu, kamor je bila postavila Anica
preje likalnik.
Anica in Puar pa sta se bila ustavila za hlevi in Puar
je dejal Anici:
Tako je! Stari Poklonar je bil pri meni. Mo ima de-
nar, pa je priel, da e je res, da ni hia Katrina, in da je
ona vzela pri njem na posodo, e, da naj se intabulira,
e hoe. Ali vam je kaj znano o tem?

281
MLADA BREDA BESeDA

Meni ni! je odvrnila Anica, pa bo e res, e je re-

kel Poklonar. V te rei se pa ne vtikam. Naj dela mati,
kakor se ji zdi.
Ne, je dejal Puar, to ne gre. Kdor jemlje na poso-
do, mora tudi vedeti, ali bo plaal ali ne. Katra pa sama
ne more in nima pravice delati dolgov na hio, ki je
otrokova. e je tako, da vi ni ne veste, potem se lahko
vrneva. Zdaj lahko govorim z njo.
Ni kaj ni bila Anica vesela, da ji varuh zaupa stvari,
ki o njih ni hotela vedeti niesar radi Katre. Zato se je
sedaj skoraj veselo obrnila proti hii.
Ko ju je Katra ugledala, da se vraata, so ji oi sinile
jezno. Zdelo se ji je skoraj, da ve, zakaj je Puar tu. V tem
hipu pa je zautila skoro ve jeze nad njo, ko nad njim.
Pogovorjena je z njim, svoje rei ima z njim. Hinav-
ka je. Nevede skoro je pritisnila otroka, da je zajeal.
Kaj se kremi, je dejala in ga stresla. Dete je razvilo
roico. Prav blizu je bil likalnik, svetil se je. Kdo ve, kako
se je dete doteknilo razbeljenega eleza. Zacvralo je, in
dete je zajokalo. Katra je razburjena stopila od okna.
Zunaj pa je Anica zasliala otrokov jok, pustila Puar-
ja in skoila v izbo.
Zakaj joe? je vpraala skoro sovrano, ker je bila
razburjena.
Kaj vem? je odvrnila taa.

282
MLADA BREDA BESeDA

Mati je zaela tolaiti dete. Toda dete je jokalo in jo-

kalo ter se ni dalo utolaiti.
Nekaj mu je! je mislila Anica, odnesla otroka v so-
sedno sobo in ga razvila. In tedaj je opazila, da je opeen
po prstih. Skoila je k vratom.
Ali vas ni sram, je viknila s solzami v oeh proti
Katri, opekli ste ga!
Katra jo je pogledala zaniljivo. Premiljala je, ali naj
se opravii ali ne. Tu je vstopil Puar. Anica je odla k
otroku, namoila mu rano z oljem in jokala: saj je trpe-
la dvojno bol. Ko je bila otroka nekoliko uteila, je vze-
la zibelko in jo odnesla gori v svojo sobo. In ko je dete
zaspalo, je zaprla vrata v sobo s kljuem. Sama pa je po-
iskala Marjanico in ji s solzami potoila, kar se je bilo
zgodilo.
Katra je bila odpravila Puarja. Bila je videti bleda in
jezna, in ko je ugledala Anico, je rekla:
Nala ga pa nisem, da ve. Pa pazi drugi sama
nanj.
Saj bom! je dejala Anica. Katra je odla v svojo sobo
in mrmrala:
Le poakaj, danes ga nisem nala, prihodnji ga
bom, da ne bo vsaj rekla zastonj, da ga nala.
Anica pa je zaela od tistega dne zopet nekako priha-
jati k zavesti, da na Pei ni vse varno za njo. Dolgo v no
je mislila, kako bi najlepe varovala in uvala otroka.

283
MLADA BREDA BESeDA

Dete je spalo nocoj nemirno in proti volji je Anica

plakala in poljubljala je otroka. Toda ta njena sedanja
ljubezen je bila grenka. Samo bala, bala se je neizree-
no za dete.
In ko se je proti jutru dete zopet prebudilo, ga je no-
sila dolgo, da so jo e roke bolele. Potem pa je stopil k
oni sivorjavi sliki vene vsevednosti in je padla na kole-
na in dvignila dojenka k sliki ter zaprosila:
uvaj mi ga, uvaj! uvaj njega in mene! In dete je
zaspalo. Anica je legla, in mimo oi ji je dahnil prvi mot-
ni soj jutra, prvi klic drozga je udaril na njeno uho, in
potem je zaspala

284
MLADA BREDA BESeDA

23 Maka

P ribliala se je bila Velika no. Najlepe vreme je bilo

zunaj. Smejalo se je solnce z neba, in smejale so se
trobentice po travi. Za grmovjem je poizkuala duhteti
vijolica, in na tokavah so zvonili zvonki. Z gora, kjer so
bile senoeti, se je valil dim. Ljudje so trebili in zaigali
mah in suhljad. uti je bilo veselo vriskanje, ko da je as
trgatve. Ljudje in ivali in rastline so utili dih mladosti.
In e oni, ki so hirali od starosti, so se veselili, e: za
letos smo jo prestali. In s solzami v oeh, in mnogi s ke-
som v srcu so jemali slovo od nje, ki je bila prelepa in
zadnja, ko sanja o davni, davni mladosti.
Na vasi je bilo zazvonilo na veliko soboto. Ane je bil
v senoeti in je pasel. Ko je zaslial zvonove, je zavriskal.
Potem je zael premiljati, kdo da ponese pri procesiji
bandero. In domislil se je, da je na Kovaevem vrsta.
Rahlo zavidanje se je vzbudilo v fantu. Neizreeno rad
bi bil nesel bandero sv. Lucije. Rajni Lovri ga je nosil v
eni roki, drugi nihe. Kovaev pa je stavil, da ga pone-
se. To je mislil Ane in se ozrl doli na Pe.

285
MLADA BREDA BESeDA

Izvil si je pial in zael piskati. Tedaj je prila doli na

Pei iz hie Jerica. Ane je piskal in si mislil, kdo ve, ali
ga uje. In ona ga je ula. Poloila je glavo ob roki, ko da
se ji dremlje.
Aha, je dejal Ane, pravi, da ne smem e piskati,
da Bog e ni vstal! In pognal je pial v stran in se za-
gledal doli na vas. Kmalu so se bili zaeli ljudje usipati
iz cerkve, in Ane jih je motril in pripominjal sam pri
sebi:
Kako gre Pean, tisti, ki pravi ,hudni, da ne zakol-
ne, pa Francelj je tudi el k mai. Kam, kam tako hitro
Melanova? Ti presneti fant! Da, Lahov je. Pa dolgo sab-
ljo ima. Kaj je e oficir? Onega drugega pa ne poznam,
ki govori s Sirkovo. Tam je pa naa Marjanica. Pa kdo
gre neki z njo? Prav ni ga ne poznam!
Fant je motril odslej venomer samo Marjanico in nje-
nega spremljevalca. Vide, da je tudi tujec zavil z Mar-
janico na Pe, je postal e pozorneji.
Hipoma pa mu je inila rdeica v obraz in je skoil
kviku in se ozrl po redi.
Mogoe pa le ni! je dejal za as. Ali ni mu dalo
miru, in kmalu je odgnal ivino proti domu.
Po poti, ki se mu je zdela danes silno dolga, si je pre-
ganjal dolgas s tem, da je tel gumbe pri suknjiu: je, ni,
je, ni, je!
Je! je zakljuil in mislil:

286
MLADA BREDA BESeDA

e je, zakaj neki je priel? Ali se je kaj zgodilo? In

zopet je zael Ane dvomiti in je tel gumbe narobe. Pa
so zopet rekli: je. Tedaj je Ane premagal samega sebe
in svojo radovednost, reko:
e je, ne uide, saj ni pti, in tudi ne utee, saj ni
voda. In prilec res ni ne zletel, ne utekel, temve Ane
ga je nael v izbi na Pei pri hlebu kruha in zdaj je videl,
da je res njegov oe, nekam izpremenjen in nekam za-
nemarjen, sicer pa ves in pravi njegov oe.
Pozdravila sta se in umolknila.
No, ali si nimata niesar povedati? je vpraala Mar-
janica.
Moki je postal! je dejal oe. Tedaj se je oglasil
Ane.
Ali ste prili z doma?
Z doma!
Kaj pa Peter?
Slui!
Pa France?
Se ui za krojaa!
Pa vi?
Tako! Saj vidi, slab sem, za delo nisem ve, pa niko-
gar nimam.
Prej ste nas pa podili, oe, je dejal Ane, zdaj pa
toite, da ste sami!

287
MLADA BREDA BESeDA

Kdo vas je podil? je dejal oe skoro jokajoe.

Doma je hia. Tam jo imate, pa delajte po moji smrti
kakor hoete.
Kako pa, da ste prili? je vpraal sedaj Ane. Z ne-
kako nemirnostjo je gledal oetu v obraz. Tako udno se
je bil izpremenil oe. Anetu se je vzbujalo rahlo soutje
do njega.
Ali ste bolni? je pristavil hitro za prvim vpraanjem.
Tisto ne, Ane, je odvrnil oe. Pa ne bom dolgo,
ne; pa sem rekel: ga morda ne bom niti videl ve. Pa sem
priel, Ane, vidi, na obisk. Lepo si zrasel, lepo!
Marjanica je dejala:
Razkai malo oetu Pe, da bo videl, kje slui!
Saj res, oe! Ali greste? je vpraal Ane.
Mo je vstal. ele sedaj je videl Ane popolnoma,
kako silno se je bil postaral oe, in zaman je iskal vzro-
ka. Peljal ga je v hlev, razkazal mu ivino, potem pa de-
jal, ko je oe samo vzdihoval:
Kaj bi radi, oe?
Oe se mu je priblial in zaepetal:
Ti! Tako sem slab. En kozarek ganja bi mi naredil
prav dobro.
Nato ga je odvedel nazaj v hio in izmoledoval od
Marjanice ono e znano nam steklenico. Z vidnim ve-
seljem je gledal, kako tekne oetu. Toda, ko je bil oe

288
MLADA BREDA BESeDA

nalil e v tretje, in so se mu zaele nekako oi svetiti, je

rekel Ane:
Pa kruha niste niti prigriznili!
Ne gre! je dejal oe in z enim oesom motril tem-
norjavo steklenico, katero je k srei Marjanica zdaj od-
nesla.
Ali ne pijete preve, oe? je vpraal Ane.
Saj nimam, je odvrnil mo in pogledal fanta skoro
ualjeno. Tedaj je vstopila Katra.
Ta je! je zaepetal Ane, oe pa je zael preponi-
no pozdravljati in zahvaljevati Katro, e, da ji ne bo
nikoli pozabil tega, kar je storila dobrega njegovemu
sinu. Ane sicer do zdaj ni vedel o nikakih dobrotah.
Medtem pa je zael oe nekako meti, da gotovo Katra
skrbi, da ne pojde Ane praznih rok s Pei.
Tisto naj gleda pa sam. Pri nas ne zadrujemo plaila
hlapcem! je odvrnila Katra, in pristavila:
Kaj vam ne da ni? Ne da ni oetu?
Tedaj je oblil Aneta sram, in skoro hud je bil na oe-
ta, e, da govori prvi tako prilizljivo, ko ni treba; dru-
gi, ker vsemu pritrdi. Gledal je, kako bi se izmuznil iz
sobe. In to se mu je posreilo, ko je Katra zadovoljna z
moem, ki ji je laskal, odla in mu prinesla novo stekle-
nico ganja.

289
MLADA BREDA BESeDA

In govorila je prijazno z njim. Zunaj ob hlevu pa je

akal na oeta Ane in si grizel prste. In sram ga je bilo,
sram. Pa sam ni skoro vedel, zakaj.
Tako se je zgodilo, da se je Anetu izpremenilo veselje
v alost, in z nekako nestrpnostjo je akal, da odide oe.
Nekaj udnega in novega mu je lo skozi misli. Do sedaj
Ane ni vedel, da se more sin sramovati oeta. In vendar
se je to njemu zgodilo danes, in Ane je bil radi tega
dvakratno alosten. Lealo je oitanje na njem, da ga je
sram oeta. In par skrivnih solz je obrisal in el v hlev in
poiskal za diljo prihranjeni denar in razvil iz robca ce-
kin. Dvajset krajcarjev je bil dal Tomau, da ga je za-
menjal za papir. Sedaj pa je vzel ta cekin in se vrnil iz
hleva. In prav tedaj je priel oe iz hie.
Zdaj pa grem, Ane, zdaj, ko sem te videl. Pa priden
bodi, dobro in skrbno gospodinjo ima, je rekel in za
nekaj hipov pristavil: Lej, Ane, in ni treba, da bi vse
zapravil. e nima kam deti, saj ima mene!
Tedaj je izvlekel Ane cekin in ga izpustil oetu v
roko.
Kaj, je rekel oe, toliko ima? Vidi, zdaj pa vem,
da si priden fant! In hotel je objeti fanta, ali ta se je
umaknil. Izza mokrih oetovih oi je gledalo nekaj grde-
ga. Anetu se je zdelo, da mu ne more pogledati v obraz.
Segla sta si v roko in se poslovila.

290
MLADA BREDA BESeDA

Za etrt ure pozneje je Ane hitel gledat na vrt, bi li e

videl oeta. In videl ga je e koncem ovinka. In tedaj se
mu je izvilo ko pronja:
Oe, ali se vidiva e kdaj?
In Ane se je nato vrnil, in al mu je bilo, da ni dal
oetu vsega denarja. In vendar se je oglaal tudi glas v
njem, da je dal dovolj. Sklenil je, da poprosi Jerico za
svt. In Ane je tudi izvedel svoj sklep, toda to se je zgo-
dilo dolgo zatem; za zdaj se mu je zdela deklica e pre-
otroja.

* * *
Prvi mrak lega v doline, zadnji dan gasne v gorah. Zave-
je hladno po dolini in prinese udovitih glasov od vasi.
Zasveti se v oknih, zasveti se cerkev v lueh in lestencih,
in ni je svee, ki ne bi gorela nocoj. ar in vonj sloves-
nosti je vsepovsod. Tiho je vse, tako tiho. In sedaj hipo-
ma trepetajo glas sredi ljudi, ki kle.
Aleluja!
In zopet glasneje:
Aleluja!
In zopet:
Aleluja!
um mogone pesmi, topiev, zvonov, dvigajoega se
ljudstva, vrsteih se mnoic v spored, frfotanje svilenih

291
MLADA BREDA BESeDA

zastav v vetru. Neslino prihaja no in priiga zvezde na

nebu. Mir je v naravi, neskonen, zadivljen, slovesen
um procesije in nebroj sve in lui.
Ne praznujejo povsod vstajenja zveer, in vendar se
mi zdi kdo ve, da ni li to ljubezen do rodne vasi , da
je praznovanje vstajenja na Veliko soboto zveer po-
membneje. Saj ni narava kriala Boga in ga izdala, pa
pa je zakrila ob njegovi smrti svoje oblije. Slavi naj nje-
govo vstajenje z jutrom in solncem in ptijim petjem.
Mi pa, ki smo ga izdali, zatajili, kriali in morili, ga li
smemo slaviti dostojno obenem z nedolno naravo, mi,
njegovo odreeno ljudstvo? Spodobno je, da ga slavimo
v mrak, ko narava spi. Tedaj, ko je narava bedela ob nje-
govi smrti, smo spali mi.
In e ve. Dolga doba noi je minila in nismo mislili
nanj. Ni ve tako. Ne moremo, ne smemo akati do
jutra:
Mrai se, Gospod, pridi in ostani pri nas!
O Jerica, Jerica! e je bilo sreno katero bitje ta veer,
tedaj si bila ti! Prerila se je bila do bojega groba in pad-
la na kolena. V prezbiteriju so peli matutin. Mrzlo je
spreletalo dekletce. udovita tajnost je bila v teh pesmih
in antifonah, ki so donele na njeno uho, in dasi ni umela
besed, so bile zato vendar tem slovesneje za njo. a-
robne so se ji zdele.

292
MLADA BREDA BESeDA

Zdaj mu pojejo, zdaj se bo zbudil!

In dekle je drgetaje strmelo v tabernakelj bojega gro-
ba. Ali se bodo odprla vratca, in se potrese zemlja, in se
odpro grobovi, in pobegnejo straniki? In prila bo
Magdalena in se bo ustraila. Nala bo grob odprt in
angela nad grobom.
O Bog!
Vse bistvo otrokovo preinja tajna groza, tajna slad-
kost. Blia se hip. Vstal bo. Toliko src bo zahotelo k Nje-
mu, toliko usten zaprosilo! Ali jo bo videl, ali jo bo ul?
Gospod, daj mi, daj , da bom svetnica!
Nekaj korakov za Jerico je kleala Anica. Ni se mog-
la skoro premagati, da ne bi la k procesiji. Oh, saj jo je
vezalo toliko lepih spominov na ta dan. In Jurek je bil
tako priden nocoj, lepo je zaspal, in gotova si je bila
Anica, da se ne zbudi tako kmalu. In tako je bila skoi-
la sem doli v vas, nekaj pozno e sicer; morala je riti sko-
zi moke v cerkev. Na vratih cerkve ji je nekdo po kimal
z glavo, ozrla se je , bil je Lipe.
udno je vplival ta dogodljaj na njo. Nikakor ni mogla
biti zbrana pri molitvi. Prihajale so slike in zadnjega leta,
obrazi znani, znane, e skoro napol pozabljene bridkos-
ti. In skoro po sili so ji prihajale misli: Ali neki ve, kako
hudo mi je bilo? Ali neki ve, da imam sina? In ob tej
misli si je skoro oitala: Zakaj sem prila, zakaj sem pu-

293
MLADA BREDA BESeDA

stila otroka samega? Naj se mu kaj zgodi! In ta strah je

bil pregluil konno glas spominov in stoprav, ko je sto-
pila Anica iz cerkve, si je mislila:
Kdo ve, kje je. Ali ga bom videla?
In nekako eljo je utila, da bi ga videla, tega svojega
dobrega prijatelja, in udno: z nekako gotovostjo se ga
je nadejala. In res je stal z vozom na cesti, in ko je prila
mimo, jo je ogovoril:
Srene praznike, je rekel, ali sem prvi?
Prvi, je odgovorila in mu segla v roko, katero je on
rahlo stisnil. In tudi jaz voim tebi prvemu! je deja-
la tie.
In komu potem? je vpraal in pognal konje. la sta
vtric.
Naemu kralju na Pei! je dejala. Nekaka razposa-
jena veselost se je je polastila in ponos, ko da se hoe
bahati pred njim.
Prav res, je dejal. Bog mu daj zdravje!
On je vsa moja srea, je odvrnila Anica.
Lipe se je ozrl po njej, in v temi se mu je zazdelo nje-
no oblije tako drobno in neno kot otrokovo, in je re-
kel:
Da je le vse prestano. Da je le zdrav lovek!
Prav res, je odvrnila, bila sem slaba, ali zdaj je do-
bro. Kako pa tebi, Lipe, si e vedno pri Kranjcu?

294
MLADA BREDA BESeDA

e, je odvrnil.
On me ne tie in ne vie! Prav izogiblje se! ji je ini-
lo skozi glavo, in ni ni rekla nekaj hipov. Potem pa je
zaela govoriti o skrbeh za otroka, o novem redu na
Pei, o vsem, kar ji je ravno prilo na misel. Toda izogi-
bala se je vpraanj, da bi ga ji ne bilo treba tikati. Tako
sta prila do razpotja. Lipe je pridral konje.
Kaj pa Toma? je vpraal nekako ivahno.
Eh, je odvrnila, briga mene Toma! Obenem pa
se je spomnila doivljaja z njim in zardela. Dobro ji je
delo, da je bila tema.
Zdaj pa z Bogom, je rekla nato, e enkrat vesele
praznike!
Ali se e kaj vidimo? je vpraal.
e ne umrjemo, je odvrnila.
Kaj pa, ali ima e dete botra za birmo? je vpraal
Lipe.
Ga nima, ne, je odvrnila.
Bom pa jaz njegov boter! je rekel in pognal.
Zamiljena je prihitela Anica na Pe. Nenavadno raz-
burjena je bila. Na dnu srca se ji je bilo zazibalo mirno
povrje elja in hrepenenj. Pred njo je stal prizor lepe-
ga jutra, in ona misel, ko je primerjala moa z Lipetom,
je oivela v njej.
Takna je stopila k zibelki.

295
MLADA BREDA BESeDA

Toda, kaj je tebi, dete, da stoe? Anica je kriknila.

Velika domaa maka je leala otroku na prsih. Par
hipov pozneje bi se bilo dete zaduilo.

296
MLADA BREDA BESeDA

24 e znorela bom od jeze!

A nica je planila iz sanj. Grozne so bile njene sanje:

Prilezla je bila kaa v njeno sobo in s lovekim
glasom je rekla: Kje ima dete? Nimam ga, je od-
govorila Anica in se nagnila nad zibelko, da bi zakrila
dete. Kaj ga skriva, ko vem, da je tu, je rekla kaa in
se podvila Anici pod noge. Anica je popadla palico in za-
mahnila po kai. Ali kaa se je zasmejala: Moj bo, moj
bo! Ne bo, je ihtela Anica. Tedaj pa je opazila, da
dri v roki kao in ne palice. Od groze se je Anica zbu-
dila.
Dojenek je spal mirno ob njej. Toda vtis sanj ni ho-
tel izginiti iz njenega spomina. Zaela je misliti na pre-
tekli veer, da bi se nekoliko upokojila. In posreilo se ji
je. Lipe je stopil pred njeno duo. Z nekako nenostjo je
mislila nanj, ponovila v spominu besede, ki jih je govo-
rila z njim. Ali iz te nenosti se je kmalu rodilo oitanje:
To ni prav, da toliko mislim nanj. In skoro na glas
je rekla sama sebi:
Lipe, to ne sme biti!

297
MLADA BREDA BESeDA

Da, to ne sme biti, je mislila dalje. e za vsako

misel na te, za vsako prijaznost sem bila kaznovana. Ko
sem nocoj govorila s teboj, bi se mi bilo kmalu dete za-
duilo. Ne, ne smem misliti! Greh je to. Lipe, najini poti
gresta narazen. On je hotel tako, in tudi jaz sem hotela,
sem obljubila.
Vdovi se je srce napolnilo z alostjo. Zautila se je ne-
nadoma tako zapueno. Vsakdo ima nekoga, ki ga sme
ljubiti; ona nima nikogar. Pa ima dete. Ali tudi temu je
treba prijateljev. Anica je zautila neko muno nestrp-
nost. Vstala je in stopila k oknu. Mesec je bil zael, bila
je dokaj temna no. Anica je videla v vasi tu pa tam si-
niti lu.
Ljudje e vstajajo, da pridejo v trg do vstajenja, je
pomislila. In proti volji so ji zopet poromale misli za
Lipetom. Nobena volja jih ne more ustaviti!
O, moj Bog, kako sem jaz ibka! je mislila Anica.
Toda bodi konec, tega ne smem misliti, ker iz tega ni-
koli ni biti ne more in ne sme!
Da se okrepi proti glasu, vabeemu iz dalje, tako slad-
kogrenkemu, da oglui v sebi glas po srei, glas po njem,
ki ne more biti njen, in ne sme misliti nanj, se je vrgla na
kolena ob zibelki in gledala dolgo v spei obrazek.
Ti, sirotica moja. Nikoli te ne zapustim, ti moje vse,
moje vse! Pa kakor da se ji hoe cel dete rogati. Vihar-

298
MLADA BREDA BESeDA

no je planila kviku. Cel iz otrokovih potez, se ji je zde-

lo, gleda Lipetova slika.
Tedaj se je vrgla Anica na posteljo in zaihtela v blazi-
no.

* * *

Tudi Katra je prebila nemirno no. Katra sploh e zdav-

na sem ni ve spala pokojno. Vekrat je planila sredi
spanja kviku. Neka boleina in tea sta jo vekrat dra-
mili. Ob takih prilikah je Katra planila iz postelje in za-
ela burno hoditi po sobi, tako dolgo, da se je umirila in
se je poleglo viharno utripajoe srce. S tresoimi roka-
mi je tedaj Katra pretipala svoje telo. Silno se je bala Ka-
tra mrtvouda.
Raditega je bila tudi e pri zdravniku.
Ali pijete pred spanjem? jo je vpraal.
Katra je lagala, dasi je bila vajena redno piti najbolje
in mono ganje. Ker pa je v njem moila razne koreni-
ne in zelia, ji niti na misel ni prilo, da bi to omenila
zdravniku.
Gibati se pridno, gibati! je svetoval zdravnik in jo
potolail, da ne bo hudega. Tedaj je Katri nekoliko od-
leglo, vendar pa je ob najmanji slabosti vztrepetala, da
je morda vendar huje.
Tudi nocoj je bila planila kviku. Z grozo se je zavedla,
da nekako ne uti leve noge. Strah, ki jo je preinil, ji je

299
MLADA BREDA BESeDA

pognal znoj v lice. Polagoma se je noga razdrevenila, in

strah se je ublail. Toda Katro je bil strah zelo prevzel.
Segla je po steklenici v slepem oknu in si nalila mone
zelenkaste pijae, potem sedla na posteljo in strmela v
lu, katere e davno po noi ni upihovala.
Ko je tako sedela, se je zaman trudila, da bi odpodila
nadlene misli. Po sili so prihajale.
Kaj bi bilo, ako bi nenadoma tako sredi noi prila
ura? Kaj bi bilo, ako bi morala tako naenkrat umreti?
Umreti!
Katra se je stresla, zavila se v odejo in si na novo na-
lila zelenkastega krepila.
Kar tako se ne umrje! je pomislila nato. Ali e, ko je
to mislila, so ji prili v spomin sluaji tolikih. Zveer je
bil e zdrav, zjutraj so ga nali mrtvega. In kdo pravi, da
ne sme, da ne more ba ona tako umreti? Ali ne umira-
jo najbolj zdravi tako?
In zopet je stresel Katro mraz.
In e bi tako umrla, kaj potem? Kaj potem? Katra je
segla tretji po steklenici in izpila dukoma. Tedaj je za-
utila, da je izginil strah iz njene due in nekako porog-
ljivo je mislila:
Eh, etudi bi umrla! Res, brez greha nisem, ali taka
grenica pa tudi nisem! Skoro v omotici je govorila
tako sama sebi. Toda prav doli na dnu due je vendar
govorilo nekaj vse drugae.

300
MLADA BREDA BESeDA

Bei, bei, Katra! Ali misli, da je Bog meetar, ki da

barantati s seboj? Kaj pa sinu? Ali mu nisi elela smrti?
To je dovolj, da si pogubljena na veke.
Nisem storila tega, je ugovarjala sama sebi.
Nisi? Zakaj neki si mu z lajo zastrupila ivljenje? Ali
nisi namenoma govorila dvoumno o njegovi eni? Pa
nisi tega storila iz samega sovratva do nje, temve tudi
zato, ker si vedela, da je to zanj smrt!
Kaj misli, kaj misli, dejanja imenuj, je samozavest-
no zahtevala Katra.
Dejanja? Tudi dejanja! je odgovarjalo. Ali morda
nisi hotela Anici pomagati na oni svet, ko si ji nalivala
onih kapelj?
Saj ji je ba to dobro delo, saj je sam zdravnik pri-
znal!
Hahaha! Je e res, pa ti tega tedaj nisi vedela, nisi
vedela.
Potem si opekla otroka!
Nisem ga nala.
Kdo ve? Kaj pa, ko si la mako zapirat k otroku?
Ta je lepa! Reci e, da sem ji velela: pojdi, lezi otro-
ku na prsi!
Ne, tega nisi rekla, pa si vendarle mislila, da je ma-
ka vajena postelje, in tudi zgodilo se je e, da je storila
maka, kar si ti elela. Ali more tajiti, ali more?

301
MLADA BREDA BESeDA

Katra je popila etrti kozarek, ali glas je hotel e dalje

opominjati:
In tudi to pomisli, kaj namerava vnaprej!
Niesar ne nameravam!
To ne more biti, Katra. Brez Pei ni za te sree!
Da, ni je, je rekla ona.
Ni, ni! Vidi! Zdaj ni bil ve glas vesti, ki je govoril,
bil je satan. Iz zelene steklenice je bil menda rojen. Ali
satansko zloben je bil.
Vidi. Zato je treba, da dete umrje!
Umrje!
Anica mora od hie!
Pojde!
Naj vzame Lipeta. Pe je tvoja!
Moja!
Katra je pila v peti.
Kaj pa Luka? je izpraeval glas.
Prodala bom Pe in v mesto pojdem. On pa bo el
berait.
Kaj pa Toma?
Toma? Pojdi no; naj gre, kamor hoe. Je preneumen
za me.
Aha! Kaj pa Ane?
Vidi, to je deko. Za koijaa ga vzamem. Dobro
mu bo, samo zrasti e mora, zrasti. Pa akaj ti, to bo ala.
Ali ve, kaj bo z Jerico? Ali ve?

302
MLADA BREDA BESeDA

I, seveda vem; e bi vedel Luka, da je hi njegove

nekdanje zaroenke
Bo izvedel! Pa to je, vidi, kadar bo izvedel, tedaj
bom zadovoljna, tedaj bom plaala nazaj, kar so napra-
vili meni, ko so me moili na Pe!
Skoro na glas je govorila zadnje besede. Hipoma pa je
kriknila. Na vratih, ki so se odprla, je stal Luka, bled, ali
areih oi. udovito hitro je mo prihitel pred eno in
se zgrudil pred njo, reko:
Odpusti mi, Katra! Moj Bog, zdaj e-le, nocoj e-le
sem doznal, kaj si mi storila. Glej, tiste Jerice hi ivi, in
ti si jo vzela k sebi. Ti si vedela za vse; zato si jo vzela,
zato, ker si vedela, kako grdo sem storil jaz materi. Hva-
la ti, Katra!
Hipoma se je Katra streznila; dvignila se je in merila
prezirljivo moa:
e je pa tako, je rekla, potem pa pojde jutri. Da bi
tebi in tvojim dobrote izkazovala, ne, za to pa nisem tu.
Le pojdi!
Imej usmiljenje, zbolela je! je prosil mo.
Jutri pojde, to je moja zadnja beseda! je odvrnila
ona. Mo je vstal in jo motril nekaj hipov; potem pa se
je umiril in dejal:
Saj ne bo, Katra, jutri tako govorila!
Zakaj ne?
Nocoj si malo pijana, je dejal brat.

303
MLADA BREDA BESeDA

Kaj? je vzbesnela Katra. Ni je ni tako razjezilo,

kakor e ji je kdo oital, da je pijana. Skoila je v brata in
ga zaela biti po glavi.
S teavo ji je uel. e enkrat je zamahnila po njem, ali
zadela je v vrata. Potem je zasopla sedla in ponavljala
burno:
e znorela bom enkrat od jeze, e znorela!

304
MLADA BREDA BESeDA

25 Kaj je snivala Jerica

A ngel varuh, ki pie vsa naa dejanja in vse nae

misli v veliko knjigo ivljenja, ki se bo odprla na
sodnji dan, je imel pri Jerici zveer, potem ko je bila leg-
la, veliko posla. Pa je imel mnogo lepega zapisati, zakaj
samo lepe rei je mislila Jerica. Ane, ki je bil bolj pos-
veten, bi bil rekel, da misli Jerica mnogo otrojega. Zad-
nje ase se je bila dojmila Jerice najbolj neka pesem o
marni gori. V tisti mali, drobni knjigi jo je bila nala in
znala jo je na pamet. Izslikovala si je to marno goro
tako lepo. Vsa kakor je res, je mislila, da stoji pred njo.
Neizreeno je bilo Jeriino hrepenenje, da bi kedaj vide-
la marno goro. Toda nocoj je ta slika dremajoi Jerici
nekako hitro zatonila. Bila je ne kam udno zaspana in
hitela je e pomoliti, da bi ji Bog dal, da bi bila svetnica
ali pa vsaj spokornica. In zdaj je bila mirna in e je misli-
la, da spi in da v sanjah misli:
Doli v vasi so imeli udno bolnico. Pred sedmimi leti
je bila zbolela Mohorajka na srcu. Obleala je. In im
dalje je leala, tem manj je okrevala. Pa pa ji je v sed-

305
MLADA BREDA BESeDA

mih letih, ko se ni dvignila iz postelje, omrtvelo celo

telo. tirje otroci so bili v hii in mo. Pa revina veli-
ka, in mati bolna. Jerica se je na udovit nain v teh
polusanjah spomnila Mohorajke, in neskonno usmi-
ljenje do nje jo je objelo. Oh, je dejala, e bi zdaj bila
jaz svetnica. Kar lepo doli k njej bi la.
Kako je, Mohorajka?
Oh, slabo, Jerica!
Ali misli, da ne ozdravi ve?
Ne bom!
Zaupaj v Boga! Ali zaupa? Ali veruje, da bi te mo-
gel ozdraviti?
Seveda zaupam in verujem!
In Jerica je svetnica in poklekne ter dvigne svoje oi
proti nebu in moli: Ljubi Bog, ti ve, da sem tvoja ne-
vredna dekla, Gospod. Ti ve, da sem grena stvar! Ven-
dar me uslii. Glej, ta reva! tiri otroke ima. Lani so,
mo godrnja. Ona pa ne more ne umreti, ne iveti. O
Bog, stori ji dobro, naj izprehodi!
In zopet so ji inile nove slike mimo due. Bela hia ob
cesti. Anetova je. Za hio so hlevi, in v hlevih so konji.
Ane pa vozi po svetu. V naslednjem trenotku se ji zdi,
da sedi sama z Anetom v vozu, in on ji razkazuje svet.
Zavila sta iz doline v iroko polje.
Tam, vidi, ona je marna gora, pravi Ane.

306
MLADA BREDA BESeDA

Ah, tisto je! Jerica se udi. Prav tako si jo je mislila.

In gleda, gleda tja doli. Rahlo jo ziblje voz. Dremlje se ji.
Zaprla bi oi, zasanjala
Hipoma pa se je polasti nekak nemir. Kakor mraz jo
stresa. Odpre oi. Toda kje je marna gora, kje je Ane,
in tisto polje, in kje je ona? Jerici se zdi, da to biti ne
more, da je v hipu gori v senoeti in da vidi doli vas in
Pe. Kdaj je prila sem gori? Ali so bile prej sanje, da se
vozi dale, dale? Da, sanje so morale biti. To je jasno.
Ona je e vedno na Pei, revna deklica, in sedaj sedi tu-
kaj gori v senoeti ob potu sredi rdeih lilij. Bog vedi,
odkod toliko rdeih lilij. Jerica ljubi rdee lilije. Toda
strah jo je iti po nje, v travi so kae, in ona je bosa. Pa
kdo prihaja sem po travi naravnost proti njej? Stara
ena, rna v obraz. In venomer giblje z ustnicami, in v
rnem obrazu ji igrajo bele oi. In venomer se sklanja.
Polno naroje e ima lilij. In sedaj je e tik Jerice. Jerica
jo slii epetati:
Lilije trgam, lilije!
Jerice se poloti strah. Pobegnila bi. Toda ko prikova-
na ne more z mesta. In ena stoji pred njo in z brezzo-
bimi eljustmi giblje:
Lilije, hm, lilije!
Zakaj vam bodo? se ojunai Jerica. Saj jih imate e
celo naroje.

307
MLADA BREDA BESeDA

Starka razgrne predpasnik pred Jerico in pogladi s su-

himi prsti po cvetovih. Toda Jerica ne more tega gleda-
ti. Dasi noe gledati, vidi, da to niso lilije. Gnusne, pisa-
ne kae so. Z vijoliastimi jeziki smuejo krog starkinih
prstov, vijejo se v kolobarjih, pihajo.
Lilije, lepe lilije! epeta venomer ena in odpira
pred Jerico predpasnik.
Kae so, pro jih nesite! vzklika Jerica in vsa trda od
strahu in gnusa.
Toda enica se smeje z brezzobimi eljustmi. Jerica
vidi, da ima ena levo oko veje od desnega. Zdaj sede
ena poleg Jerice v travo.
Pro idite! prosi Jerica in misli pri sebi: arovnica
je, hud pogled ima, v abo me bo izpremenila, ali pola,
pa me dala, da me poro kae.
Ni se ne boj, slii Jerica govoriti starko. Lilije so,
lepe, rdee. Ti povem, komu jih nesem, te lilije!
Le nesite! priganja Jerica.
Ne vem poti, ne vem! Na Pe bi jih nesla, ve, pas-
tirica, na Pe, na Pe jih nesem Jerici. Sirota je, ni igra
nima, naj se poigra z njimi. Naj se!
Jerice e ni bilo nikoli tako strah.
Samo to je dobro, da ne ve, da sem jaz Jerica, si
misli; vendar jo je groza. Kam naj se ji skrije, e jo ie.
Kako bi jo preslepila? Kako bi ji ula, tej grozni eni.
Vstani, vstani, pokai mi pot! veli ena.

308
MLADA BREDA BESeDA

In Jerica se dvigne in gre. Gre poasi. Najraje bi stek-

la, toda ona ena za njo bi mogla izpustiti gadov. Ne, ne,
beati ne sme! Lepo jo pripelje na Pe, pa gori v sobo jo
popelje. In ko bo ena vstopila, zapre brzo duri in po-
tem se bo skrila, se bo skrila kamorsibodi. In strahoma
se Jerica ozre po tujki, da li morda ne pozna njenih
misli. Toda kaj je to? One grde ene ni nikjer, pa pa gre
za njo lepa, mlada ena. Vsa v belo je obleena.
Jerico mine strah, in z veselja drhteim glasom pravi:
Ali je la? Ali ste jo prepodili? Kdo ste?
Ali me ne pozna, pravi bela ena, tvoja mamica
sem.
Oh, mamica! vzdihne deklica. Saj je res, pa vas e
poznala nisem. Oh, to je lepo, mamica, da ste prili.
Tudi Ane bo vesel. Tudi njegov oe je priel. Mamica,
Ane je zelo dober, Aneta imam zelo rada.
In Jerica je pozabila ves strah in e je z mamico na
Pei. Jerici se zazdi, da mora stei naprej in povedati
Marjanici, da je prila mamica. Ali na vratih osupne in
plane nazaj. Iz vee prihaja ona rna ena, in oi ji iskri-
jo.
Mamica, pomagajte mi! krikne Jerica.
Hoho, se krohota rna ena, saj Jerica si ti, ti, ti! Si
me hotela premotiti, hohoho, hohoho.
O mamica, o mamica! prosi Jerica in se stiska za
belo eno.

309
MLADA BREDA BESeDA

To ni tvoja mamica, se smeje rna tujka, saj je

umrla! To je smrt Jerica, bela smrt! Na, Jerica, na, vze-
mi lilij.
Noem, noem! se obraa Jerica v stran in zakriva
obraz. Tedaj pa zauti, da jo je prijela starka za roko in
da venomer govori:
Na, lilij, na, lilij!
In Jerici se zdi, da ji usiplje na glavo ongavnih ka, in
od strahu se vre Jerica na tla in skriva oblije.
Vstani, vstani! vie starka.
Ne bom! odgovarja Jerica.
Toda kaj je to? To je glas Katre. Jerica se prebudi, od-
pre oi. Ah, sanjala je. Lepo solnce oarja zunaj polje in
goro. Pred dekletom pa stoji Katra z jeznim licem.
Ali bo kaj, ali ne bo? Lenoba lena!
Jerica plane kviku in si pomane oi in leze iz poste-
lje. Toda kaj je to? Zakaj je naenkrat zopet vse temno
okoli nje? In ali se vse vrti okrog nje? Kakor skozi dim se
ji zdi, da vidi gospodinjo. Zdaj jo je popadla za lase, in
boleina vrne Jerici zavest.
Vstati moram! si misli.
In takoj, pravi Katra. Pa se obleci praznino. S Pei
gre!
Jerica je prikimala in si zaela oblaiti krilce z veliki-
mi rdeimi pikami.

310
MLADA BREDA BESeDA

Katra jo je gledala, ko se je oblaila, in se nato obrni-

la in dejala odhajaje:
Glej, da se mi hitro napravi in pride doli!
Jerica je ostala sama. Pripognila se je za nogavicami.
Tedaj se je zopet napravila tema vse okrog. Brezkonna
tesnost jo je obla, ko da jo je nekaj stisnilo za senci. Za-
vrtelo se ji je. Silna vroina je zakuhala v njej.
Kae so! se ji je izvilo, in dekletce se je zgrudilo na
obraz. Tedaj je zautila, da jo je nekdo dvignil in poloil
na posteljo, in je odprla oi.
Nad seboj je zagledala plah Lukov obraz in sliala je
njegov glas, mehek in neen. e nikoli, se ji je zazdelo,
ni govoril nihe tako z njo, in skoro smeno se ji je zaz-
delo, da je Luka tako dober z njo.
Jerica, je govoril mo, ali te mono boli?
Odkimala je. Izkuala je govoriti, toda sama ni vede-
la, kako da ji ni priel glas iz grla.
Ali ti je mraz?
Zopet je odkimala.
Te boli glava?
Prikimala je.
Ti si bolna, zelo bolna! je tarnal mo. Jerica se je
domislila Katre in se vzpela kviku.
Moram vstati! se ji je izvilo hripavo iz grla.
Vstati? se je zaudil mo. Ti ne sme, ti ne more,
otrok, otrok!

311
MLADA BREDA BESeDA

Njej je dokipela bridkost.

Huda bo, tepla me bo. Moram vstati! In s strahu
polnimi omi je strmela na vrata, kjer je stala Katra. Tudi
Luka se je ozrl. V somraku se je zazdelo, da se sveti tam
dvoje zlokobnih oi, ko dvoje oi zlobne zveri.
Katra je pristopila.
Kaj, je rekla, ta pritepenka res ne misli vstati!
Ne more! je dejal Luka temno.
Bomo videli, ali more! je zavpila Katra, stopila k
bornemu leiu deklijemu in potegnila s silo deklico
na tla.
Izpusti! je zasikal Luka, in Katra je zautila, da jo je
prijel za roko. Izkuala se ga je otresti. Toda dral je div-
je.
Ali ne vidi, da izdahne?
In res je deklica omahovala in grabila od bolein pre-
vzeta z rokama po borni odeji.
Katra je odstopila za korak. Sedaj ni mogla ve dvo-
miti, da je deklica bolna. Vendar pa je kuhal gnev v njej
in proti Luki obrnjena je rekla:
e je bolna, pojde v bolninico!
Luka se je obrnil proti Jerici, ko da ni slial. Njegovo
bledo in alostno oblije je preletela hipno divja boja-
zen. Oi so se mu razirile.
Ne more biti! se mu je izvilo.

312
MLADA BREDA BESeDA

Zaudena je motrila sestra brata. Opazila je strah, ki

je bil izpreletel hipoma njegovo lice. Ozrla se je na Jeri-
co. Kaj je to? Ali se ji samo zdi? Odkod te rdee pege v
dekliinem licu?
Koze, koze! je drgetaje epetal Luka in si zael bri-
sati solze, ki so mu lile ez lice v razmreno brado.
Kaj? je vpraala Katra. Koze ima? Nehote se je
umaknila do vrat. In od tam je stekla doli v kuhinjo, in
nekaj hipov pozneje je vedela vsa hia, da so na Pei
koze.
Iz hie mora, iz hie mora! je tulila Katra. To je, ko
je lovek predober. Vse prinese taka golazen v hio. Iz
hie mora!
Ko je Marjanica doumela, kaj je v hii, je ohranila vso
svojo mirnost. Pa pa se je Nea grozno ustraila, tem-
bolj, ker je bila pred nekaj dnevi podedovala nekaj sto-
takov po teti, o kateri do tedaj sploh ni vedela, ali e ivi.
Polna nad za bodoe ivljenje, in da ji sedaj nihe ve
imna ne odvzame, je delala narte za bodonost. Zato
se je tem huje ustraila vesti, da so v hii rne koze.
Ko je doznala Anica o Jeriini bolezni, je prebledela.
Skrb za Jurka jo je prevzela tako, da sprva ni vedela, kaj
storiti. e je videla otroka mrtvega. Nala je Katro, ki je
odredila Nei, da napravi posteljo v zidanici, mali
shrambi za orodje, da preneso tja Jerico. Da bi leala
Jerica v hii, se je zdelo eni prenevarno. Zidanica pa je

313
MLADA BREDA BESeDA

bila isto na samem. Tam bi ne mogla priti bolna v do-

tiko z domaimi.
Nekako pomilovalno je dejala Marjanica proti Anici:
Boji se pa, boji, naa Katra! Ubogi otrok! Kdo bi mu le
stregel, da bi mene ne bilo! In e iz hie jo vrejo!
Meni se zdi, da je le bolje tako! je odvrnila Anica,
glej, Marjanica, za Jurka sem v skrbeh!
Nekako nevoljno in pomilovalno je pogledala Marja-
nica Anico. e nikdar je ni tako. Hotela je rei nekaj
trdega. Videa pa plah Aniin obraz, se ji je ena zasmi-
lila in dejala je samo: V bojih rokah smo vsi!
Toda zelo trpko je rekla to, in Anica jo je razumela.
Zautila je, da je bila greila, da je zatajila v sebi srce.
Kdo ve, ali ne bo Bog radi tega tudi nad njo zatajil svo-
je dobrote?
Pustila je Marjanico in odla v sobo k otroku. Tam se
je zjokala. Ali mir se ni vrnil v njeno srce.
Ane je izvedel za Jeriino bolezen stoprav, ko so jo
prenaali v zidanico. Marjanica in Luka sta jo nesla. Sto-
pil je k njima. Marjanica je bila povila deklico v rjuhe in
odeje, tako da Ane ni vedel, kaj neseta.
Izza odej se je ozrlo nanj dvoje od vroine in vroni-
ce razpaljenih oi.
Jerica, je viknil fant, kaj bo umrla?
Tiho bodi! je velela Katra, in pojdi!

314
MLADA BREDA BESeDA

Kaj ji je? je vpraal on. Ali ne Marjanica, ne Luka

mu nista odgovorila. el je za njima. Toda, ko mu je
Marjanica zaprla vrata pred nosom, je stopil k vodnja-
ku in akal. In tedaj je prila Nea in ele od nje je izve-
del za Jeriino bolezen.
Ali umrje? je vpraal.
Od desetih ozdravi eden! je odvrnila Nea.
Ane je vedel dovolj. Proti hlevu je krenil. Prej si je bil
del na glavo nov klobuk s kozjim repiem. Sedaj je sto-
pil v hlev, pognal klobuk nekam v steljo in sedel na pre-
vreno koaro in za topil glavo v dlani. In zdaj pa zdaj je
ponovil: Od desetih eden!
Takno je bilo tisto velikonono jutro na Pei. V izbi
na mizi je bila kuhana gnjat in hleb in potice ter skleda
kuhanih pirhov. Pa se je zdelo, da ne misli nihe na Pei
danes na jed. Pa, eden ni bil pozabil. Bil je ime. Moki
in praznien je bil sedel k mizi, ko je pridrvela Nea.
Koze so v hii!
Naj bodo, je dejal fant in mirno potegnil z noem
kri ez potico in ga zasadil v mehko, krhko skorjo. In
ez obraz mu je leglo toliko zadovoljnosti, da ni mogla
Nea kaj, da ne bi rekla:
ime, ali se res ni ne boji?
Odkimal je. e se je bal, se je tega, da ne bi dobil e
kaj tovariev pri velikonono obloeni mizi.

315
MLADA BREDA BESeDA

26 Luka gre po zdravnika

L uka, je rekla Marjanica, ali zna molati?

Luka je pogledal nekako zavzet Marjanico. Sedel
je na starem stolu, njemu nasproti ob Jeriini postelji je
slonela Marjanica.
Tisto no, ko je naa nevesta skoro umrla, je govo-
rila Marjanica, si jo videl
Hanco! je dejal z glavo kimaje Luka.
Kaj, ti jo pozna? se je zaudila Marjanica.
Prikimal je.
Marjanica ga je gledala nekaj hipov vsa zaudena,
kako more vedeti o Hanci. Saj mu ni hotela zadnji niti
ziniti o njej. Vendar pa ni bila Marjanica ena onih, ki bi
dolgo visela na vpraanju. Zato je tudi sedaj pomislila:
e ve, ve. Potem lahko govorim, kar mislim. Tako je mis-
lila in tako je rekla:
Po Hanco pojdi! Ona ti ozdravi e kugavega. Anti bo
teh malo koz ugnala.
Tedaj pa jo je pogledal Luka zaudeno.
Katera Hanca? je vpraal slednji.

316
MLADA BREDA BESeDA

In zopet ga je pogledala Marjanica debelo.

Ne noruj se! Katera Hanca! Pa ona, ki jih je e to-
liko ozdravila!
Jaz ne vem ni, je odvrnil Luka. Zmotila si se,
Marjanica. Hanca je bila prej krmarica.
Ti ljubi Bog, saj vendar nisi pijan, Luka! je z roka-
ma zalomila Marjanica. Nikoli ni bila Hanca gostilni-
arka!
Je bila! Stara mati te revice tu je!
Saj nori, je zastokala Marjanica. Toda Luka ni bil vi-
deti, ko da nori, in celo resno in pametno je rekel:
Ne razumeva se, Marjanica. Ali si ti kdaj videla tis-
to Hanco, o kateri govori?
Seveda sem jo videla, je odvrnila ualjena Marjani-
ca. Pred sedmimi leti sem jo videla. Nobena deklina ni
imela tako lepih zob. To je, vidi, Hanco pozna vsakdo
e po njenih zobeh. Stara je, zobje pa so kot pri trilet-
nem otroku.
Zobje, zobje je mrmral Luka, tudi ona je imela
lepe zobe.
Ti Hance ne pozna, je zakljuila Marjanica. Zato
me posluaj. Pojdi ez Dole do Hudega, tam pa povpra-
aj po njej. Ti bodo e pokazali, kod. Le meni veruj, e
nihe, Hanca jo ozdravi! No, pojdi! Saj vidi, da jaz ne
morem. To pot bo e napravil!

317
MLADA BREDA BESeDA

Zmeden se je dvignil Luka. Marjanica mu je dala e

nekaj navodil, in Luka se je odpravil. Toda tedaj je pri-
stopil e enkrat k Jerici in ji gledal dolgo v izmueno lice.
Potem si je hitro otrl solzo in stopil iz zidanice.
Glej, je mrmrala Marjanica za njim, dobrega srca
je le. Da se mu le zmea po poti. Nekaj je kvasil o stari
materi. e sem le prav sliala seve!
Ba ko je Luka hotel zaviti mimo Pei v breg rez hrib
v Dole, ga je ustavila Anica. Prihitela je bila za njim in
mu stisnila desetak v roko.
Nate, je dejala, in pripeljite ga, da jo ozdravi!
Luka je vzel denar in prikimal. ele po poti se je do-
mislil, da je Anica mislila zdravnika.
Prvo k Hanci, potem po zdravnika, je mrmral, ali
zdelo se mu je, da je eno in drugo brezuspeno.
Vendar je uspeno lezel v hrib. udovito ga je bilo
videti, ko je izginjal in prihajal ves skljuen in alosten
izza brsteega grmovja. Neizmerno lep dan je bil. Vse je
vriskalo od veselja in moi. Samo ona, samo ona mora
umreti e danes! Od nekod, od vasi gori menda, je bilo
uti glas zvonov. Tu pa tam je e v grmu zapel zgodenj
pomladni pti. Trobentice in marjetice so cvetele v meh-
ki, prvi travi.
O ivljenje, kako si lepo!
Upehan je dospel Luka na vrh hriba. Steza se je pre-
lila v mokroten kolovoz. Luka se je za hip oddahnil,

318
MLADA BREDA BESeDA

potem je zael korakati po kolovozu doli skozi bukov

gozd. Zautil je obenem, da je e zelo truden.
Tedaj ga je dotekel kmet.
Bog daj sreo! Kam pa? je vpraal.
Bog daj; do Hudega! je odvrnil Luka.
Pa ne k Hanci? je vpraal kmet.
Prav k njej, je odvrnil Luka.
Ve, prijatelj, potem se kar vrni, je dejal kmet.
Hance ne dobi ve!
Kaj je umrla? je vpraal Luka.
Pred leti e. Pa ljudje ne vedo. Hodi neka podobna
okoli, ki se izdaja za Hanco. Pa je sirota zmeana, je
pripovedoval kmet. Tedaj je Luka razumel, kako da ga ni
umela Marjanica, in ni on umel Marjanice.
Ena z lepimi zobmi? je vendarle vpraal.
Prav tista; in radi zob jo mnogi zamenjajo, je poja-
snil kmet in pristavil:
Kaj ti je ena zbolela?
Ne, je odvrnil Luka, neka sirota, ki nima nikogar.
Aha, je odvrnil kmeti, bo e. Pa s Hanco ni ni. Se
lahko vrne!
In kmet je opazovaje pogledal Luko. In prav je sodil,
ko si je mislil, da je ibek in slab. In dejal je dobromis-
lee:

319
MLADA BREDA BESeDA

Truden si. Pa tudi pot izdela. Par korakov bo e e

stopil. Vsaj oddahne se lahko pri meni. Ni ve dale.
Koj za gozdom sva doma.
Pojdem e v trg po zdravnika, je odvrnil Luka.
Tisto e napravi, ti pokaem stezo. Tam doli onkraj
nas zavije nazaj na dolino doli, pa odpoije se. Bog po-
magaj, saj je danes Velika no.
Mole sta stopala moa nekaj korakov nizdol po ko-
lovozu. Tedaj se je razgrnil pred njima gozd, in izza
drevja se je zasvetilo lepo, kmeko domovanje.
V hribih smo, je dejal kmet in zamahnil z roko proti
svojemu domu. Mi je umrl brat v Krajevcu. V petek
sem el, zdaj grem nazaj. Samo ez hribe; ne zmanjka
jih.
Mou je rjavo oblije rdelo. Tiha zavidnost se je skoro
porodila v Lukovem srcu: kako je vesel! Vraa se k do-
maim, ki jih ima rad. Ve, da ga akajo, da ga pogreajo.
Kdo pogrea tebe, Luka, kdo aka na te? In spomnil se
je Jerice in preko trudnosti je util Luka veliko alost in
bridkost.
Tedaj je planil pred kmeta pes in z veselim lajanjem
pozdravil gospodarja.
He, potep, si me prvi videl! je dejal kmet, ko je pes
veselo skakal vanj. Kaj, si bil pazen, si! Potep! Le ni ne,
preve prijaznosti. e nisem pozabil, kaj si naredil na
tefanji dan! In mo se je obrnil proti Luki:

320
MLADA BREDA BESeDA

Odeno vola iz hleva, in ta mrcina spi. Zjutraj ob

petih jo udarim za njimi. Dva sta bila. V Soteski sem ju
dotekel. Enega sem vrgel po snegu doli, drugi mi je uel.
Ob desetih je bil voliek zopet v hlevu. Ta potep jih je pa
util.
In mo je s prstom grozil psu.
Izza hie jima je privihralo dvoje otrok naproti. Glas-
no sta vikala:
Ata so prili!
Da, je dejal kmet, vidva pa se e umila nista! Mar!
Da se mi takoj napravita in pojdeta k mai!
Mame e ni, je dejal stareji, smo pa akali.
Mo je prijel otroka za roko.
Peter ima lisico, ivo, je razlagal mlaji.
E, kaj res? se je udil dobrovoljno kmet in obrnjen
k Luki, je dejal: Tako pripravnega pastirja e nisem
imel. Je nekod iz slabe hie, pa vrl deko! Pa glej ga no,
saj je tu!
Prav v tem hipu je res stopil mlad fant z malim otro-
kom v naroju na prag.
Ane! je dejal skoro glasno Luka.
Peter je, je velel kmet. Kaj, ali si za pestunjo, Pe-
ter?
Saj tudi vi vasih pestujete, se je odzval pastir in
pokazal dvoje vrst zdravih zob.
Pa lisico si ujel?

321
MLADA BREDA BESeDA

Sem, pa me je ogrizla. In stegnil je obvezano roko

proti kmetu ter dejal kot v opravibo: Takole sem za-
vezal, da mi ne nagaja!
Cel Ane je! je pripomnil Luka.
Ane je moj brat, ali ga poznate? je vpraal deko.
Poznam ga, je dejal Luka, na Pei slui!
To je pa lepo. Ali mu gre dobro?
Saj ga lahko obie, Pe ni dale. Pa kaj nisi vedel do
zdaj, kje ti slui brat? je vpraal kmet.
Ni nisem vedel! je odvrnil fant, kakor smo hoteli,
smo li, vsak za svojim kruhom.
Daj sem, pa pojdi z otroci k mai! je velel kmet in
vzel otroka, ki je silil k njemu.
Kaj pa, blagoslova ste e dobili kaj? se je obrnil
kmet nato k otrokom in pastirju.
So! je dejal pastir.
Pa ti?
Eh, meni ni sile.
Kaj si e te?
Sem akal, da pridejo gospodinja.
Tako! je dejal kmet in z vidno zadovoljnostjo poki-
mal Petru. Pa pojdi z menoj!
Luka in kmet in Peter z otroci so krenili v hio v izbo,
kjer je velel kmet sesti Luki in Petru. Otroka pa je na-
gnal, da naj se gresta umit in preoble. Najmlajega je

322
MLADA BREDA BESeDA

potisnil pastirju v roke. Sam pa je el in se vrnil z gnat-

jo in potico in mogono opleteno posodo.
Le jejta, je dejal in potisnil oster epni no na mizo
in nalil kozarek pijae in ga izpil, ga znova natoil in
potisnil pred Luko. Pastir je izvlekel svoj no in si odre-
zal kos mesa z gnjati. Ko je Luka izpil, je napolnil kmet
e enkrat kozarek in ga potisnil pastirju. Otrok se je
kremil. Tudi on je hotel imeti.
To ni za te! je dejal kmet, ga vzel k sebi in sedel.
Tako so sedeli nekaj asa mole in jedli. Luka je util, da
se mu vraajo moi. e parkrat mu je natoil kmet, e,
da je do trga presneto vroe, naj le pije in je.
V tem sta zagnala otroka zunaj um; tudi mali v na-
roju kmetovem je hotel na tla in ceptal z noicama:
Mama, mama!
Pojdem! se je dvignil Luka.
Ni sile e! je dejal kmet, pa kakor ve. Peter, pokai
mu pot. Pastir je bil takoj pripravljen, da pokae Luki
pot, dasi e ni vedel, katero. Kmet je odrezal precejen
kos mesa in potice in jo zavil v raskav, cukrov papir ter
jo potisnil pred Luko.
Na, bo imel po poti!
Prav res ni treba, se je branil Luka.
Treba ali ne, vzemi! je velel kmet in skoro jezno gle-
dal. Videlo se je, da zna velevati. Pastirju je nato obraz-
loil, da naj pokae Luki pot v trg. Tako je Luka odel,

323
MLADA BREDA BESeDA

potem ko je e videl v kuhinji postavno eno, ki sta jo

otroka vesela obletavala in kriala, da imajo ivo lisico,
in e mnogo drugega.
Luka in pastir sta krenila nekoliko v rebro.
Vi ste s Pei? je dejal Peter.
Sem! je odvrnil Luka.
Pa povejte Anetu, da sem tu, da ste me videli.
Bom! Nekaka hvalenost do vseh teh ljudi, katere
je bil Luka danes spoznal, ga je navdajala in zael je pri-
povedovati fantu o bratu na Pei. Tako sta prila zopet
vrh hriba in pastir je rekel:
Zdaj pa moram nazaj. Vedno na levo se drite! Po-
tem zagledate trg in pridete na cesto in ne boste mogli
ve zgreiti.
Poslovila sta se. Oivljenega se je util Luka in rahla
opojnost se ga je polaala. Z njo so prile tudi lepe
misli. Eh, je mislil.
Na svetu je vendar e dobrih ljudi. Prav ni slabega
ne bi bilo na svetu, e bi samo ljudje hoteli. Pa vsi noe-
jo. Noejo! Sami smo si krivi nesre in alosti. In z brid-
kostjo je mo mislil na svoje izgubljeno ivljenje. Prelo
je. Vse je prelo. Prvo sem bil prevesel in potem sem bil
preresen. Iskal sem neesa in nisem nael. Ti moj ljubi
Bog, tako je. lovek obraa, Bog obrne. Sem mislil, bom
bogat, sem grabil, sem pustil ono siroto. Pa je prilo tako
nad me, da sem reve in me e sestra ne mara. Katra,

324
MLADA BREDA BESeDA

Katra. enske so tudi udne. Nam za denar, njim za lju-

bezen. Vidi Katra, saj ne reem, da je bilo prav, da sva
te z oetom silila. Prav ni bilo, in Bog je obrnil le po svo-
je. Zapisano je bilo, da se mora sesuti nae premoenje,
in se je. Samo to mi je al, da tega prej nisva vedela z
oetom. Potem sva oba vedela, da mora biti tako. In z
nekako grozo je rekel na glas: Krivino blago je bilo!
Krivino! je mislil dalje; vsi so vedeli to. Vidi Ka-
tra, to je bilo. Sem el ez njivo, pa me je gledal sosed; pa
sem rekel: ,Glej ga, e misli: Le hodi po tisti njivi. Tvoja
bo, kakor je sedaj tvojega oeta. Pa ga vpraaj, no, en-
krat, Luka, vpraaj, kako da je njegova. Glej Katra, pa
sem ga res vpraal: ,Oe, igava je bila prej naa njiva?
Ti! Prebledel je, in potem ga nisem ve mogel vpraati.
Pa saj ni bilo treba. Saj sem vedel; po krivici jo je prido-
bil. Krivo je prisegel. In ko je lo potem s premoenjem
kar v ni in v ni, sem si mislil: Bog e ve, kaj dela. Vse
bo lo. Oh, Katra, in ez in ez sva bila zadolena. Da bo
prodal, je bil rekel. In Kronja se ni alil. e tista njiva je
bila ista. Samo tista njiva. Sem stopil k oetu. ,Prst bo-
ji, sem rekel, ,dajte njivo nazaj. Kamor je lo vse, naj gre
e to! Da si ga videla, Katra, kako je planil in zatulil. Pa
kaj si ti vedela o tem?
Potem je priel Kronja. ,Prodal bom! je rekel. ,Pro-
daj! je odvrnil oe. Jaz sem stal ob oknu in sem mislil,

325
MLADA BREDA BESeDA

ali ne bi bilo dobro, da skoim v tistega skopuha in mu

zavijem vrat.
,Ali nima neke dekline? je rekel Kronja. In prav te-
daj si prila ti, Katra. Ti , kaj si vedela ti, kaj smo po-
tem govorili. Za premoenje te je dal. Pa sem stal zraven
in je nisem rekel nobene.
Zamolkel glas zvona je odjeknil od nekod. Luka je
snel klobuk.
Povzdigovanje je! je mislil. Za hip je izginila misel
na preteklost iz njegove due. Toda tem glasneje se je
oglasila nato.
Greh rodi kazen, greh rodi greh. Katra, kam to gre!
Katra, ali res midva ne moreva pozabiti, kaj je bilo? Ali
ne moreva odpustiti? Katra, zakaj dela krivico drugim,
e so je drugi tebi delali? Saj Pe ne bo, ne more biti tvo-
ja! Da se na me srdi, tega ti ne zamerim. Saj sem za-
sluil, e zaradi one sirote, Jeriine matere. Pa Anica je
nedolna. Ona ima svoje pravice, ona jih ima. Na meni
in tebi je kazen, je prokletstvo
im dalje, tem moneje so bile te misli Luki. Z neka-
ko silo so vstajale v njem. Veruj mi, Katra! Moja sestra
si! Najin oe je nesreno umrl. Katra, misli na konec!
Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade! Veruj mi!
Mene je nesrea izuila.
Luka je priel na cesto, ki se je v velikih ovinkih spu-
ala doli v trg. Skozi glavo mu je inila zopet misel na

326
MLADA BREDA BESeDA

Jerico. Neizreena ljubezen je zaplamtela v njegovem

srcu do deklice. Skoro na glas je govoril:
Katra, imej usmiljenje z dekletom. Istoasno se mu
je stisnila pest. Usmiljenje! se je nasmehnil. Zato, da
bi jo muila, si jo vzela na Pe. Zato jo tepe, ko ve, da
mi trga srce. Katra, ti si huja od kae, ti odpustiti ne
more!
Nehote je zael Luka hiteti. Spomnil se je, da gre k
zdravniku.
iveti mora, ozdraviti mora! je dejal zdaj pa zdaj, in
bolest in strah in razburjenost so mu vzbujale udno
jezo, in skoro na jok mu je lo.
Jerica, Anica! je klicalo v njem. Dvoje sirot! Ti jima
ne sme storiti zlega, Katra. Ne dotikaj se ju.
V takem razpoloenju je priel Luka v trg. Nekaj hi-
pov pozneje je potrkal na zdravnikova vrata.
Vrata so se odprla. Lepo rejena enska z belim pred-
pasnikom je odprla in premerila Luko od nog do glave.
Ali ste bolni? je vpraala ena.
Nisem ne, je odvrnil Luka, naa Jerica je bolna,
rne koze ima! Vrata so se zaprla. Za nekaj hipov so se
zopet odprla. Na vratih je stal mo z belim prtom okoli
vratu.
Kaj je? je vpraal. Odkod ste?
S Pei! je odvrnil Luka strahoma motre rdee,
zdravo lice gospodovo.

327
MLADA BREDA BESeDA

Kdo je bolan?
Jerica, je odvrnil Luka. Sirota je, pastirica je pri
nas.
Ali ste vi gospodar?
Ne, nisem!
Kdo vas je poslal pome?
Kdo! Sam sem priel. Ljubi gospod, pridite pogle-
dat.
Ali imate voz?
Zauden je pogledal Luka moa. Ta pa je naglo vpra-
al:
Vi, kdo bo pa plaal? Ali plaate vi?
Ali bo mnogo?
Dvajset goldinarjev.
Luki so zaklecala kolena.
Sirota je! je vzdihnil.
Veste kaj, mo, je dejal zdravnik nato, pojdite v
hio nasproti. Tam stanuje okrajni zdravnik. Veste, so
domai bolniki. Le pojdite in povpraajte. Prva hia na
levi.
Vrata so se pred Luko zaprla. Velika, udna glava iz
medi je bila vdelana v les. Luka se je zagledal vanjo.
Zdelo se mu je, da gleda sovrano in zlobno nanj. Obr-
nil se je in lezel iz hie.

328
MLADA BREDA BESeDA

Prva na levi, je premiljal in krenil na desno. Toda

na desni ni bilo nobene hie. Mimo je priel deek, od
tega je doznal Luka, kod naj se obrne.
Lezel je po stopnicah in obstal pred vrati, na katerih
je bilo pisano neko ime. Zopet je potrkal. Ali dolgo ni
bilo nikogar. Potrkal je v drugo, v tretje. ele tedaj je za-
slial korake in potrkal je v etrto. In sedaj so se res od-
prla vrata.
Nekaka podobna enska ko preje je otvorila, in zaelo
se je staro izpraevanje.
Doktorja ni doma! je dejala konno ena.
Luka se je prijel za glavo.
Ga ni doma!
Vrnite se lepo, je rekla ena, jutri pride pogledat!
Jutri, se je izkual smejati Luka, e ne bo prepoz-
no. In nekaka jeza ga je prijela in je rekel:
Veste kaj, e ga zdaj ni, potem ga ni treba! In obrnil
je debelo gledajoi eni hrbet in odel.
Saj je vse zaman! je mislil. To z zdravniki ni dru-
gega, ko sleparija. Kdor ima denar, da, kdor ima. Kaj bo
ti, Jerica, sirota! Umri, vidi, to bo e najbolje.
Luka ni vedel, da se skoro zapleta, ko je el po cesti.
Mislil je venomer le eno: da je Jerica izgubljena. Hipo-
ma pa je obstal.

329
MLADA BREDA BESeDA

K prvemu grem nazaj. Deset goldinarjev imam, po-

reem, pa sveto besedo vam dam, da dobite e drugih
deset.
In res je krenil k prvemu zdravniku nazaj. Ko pa je
priel do vrat in zagledal ono medeno glavo, mu je
zmanjkalo poguma in je odel.
Vsega je konec! mu je umelo v glavi. e je vsega
konec, naj pa bo! je mislil in krenil v gostilno. Luka je
popil kozarec vina, Luka je popil drugi kozarec, Luka je
popil tretji kozarec vina.
Bog me je zapustil! je mislil pred se in vrgel denar
na mizo. Nekako udno ga je pogledala deklina, ki mu
je menjevala. V trgu je zazvonilo.
Ali je kdo umrl? je vpraal Luka.
Oh, je odvrnila deklina, saj mrjo vsak dan.
Kaj imajo!
Koze!
Luka je naroil nov etrt vina in govoril sam s seboj:
Le pij, Luka! To je e najbolje. Vino je zdravo in pa
lovek pozabi, kadar pije, pozabi! Smejal se je pred se,
da se ga je streajka skoro bala. On pa je kimal sam za
se. Skoro dobro mu je delo, da zvoni. Naj le zvoni, naj.
Naj mrj. e Jerica umrje, zakaj ne bi drugi. Naj mrj.
Naj mrj, je govoril Luka e vedno, tudi potem, ko
je taval po cesti proti domu. V nekaki omotici, napol

330
MLADA BREDA BESeDA

pijan je kolovratil proti domu. Vasih je hipoma postal

sredi ceste, zamahnil v zrak proti trgu in klical:
Dvajset goldinarjev bi rad! ema, ali misli, da jih ni-
mam! Tu ima trideset, n petdeset, sto, pa hajdi! Bomo
videli, kdo je gospod. Le pro s tisto belo cunjo, pa haj-
di, hahaha! Seveda nisi mislil, da Luka lahko plaa.
im blie Pei je prihajal Luka, tem jasneje se mu je
svetlikalo v duhu, dasi se ni mogel otresti gotovih vtisov.
Trudnega se je util do smrti. Skoro omahnil je ob brvi
na zid. Tam doli pod brvjo je gledala izza skale drobna,
ivahna ivalica, podlasica. Luki se je zazdelo, da se mu
roga. Pograbil je kamen in ga zalual doli. ivalica je od-
skoila in pogledala izza druge skale. udna besnost se
je polastila Luke. Zanj ni bila to podlasica, bilo je nekaj
sovranega sploh. Ali kaj je bilo, ali je bila smrt, ali je
bila Katra, Luka sam ni vedel. Samo neizmerno jezo je
util nad temi omi. In popadel je znova kamen. Toda
ivalica je bila izginila.
Luka se je vrnil na Pe.
Sreala ga je Marjanica in ga zaudena gledala.
Luka je zmajal z ramama.
Kje ima Hanco? je vpraala Marjanica nevoljna.
Je umrla, je odvrnil Luka.
Pa bi bil zdravnika pripeljal.

331
MLADA BREDA BESeDA

Ga ni doma, je odvrnil in se opotekaje blial zida-

nici. Luka je omahnil k Jerici. Pri njej je sedel Ane in
poloil prst na usta ter zaepetal:
Sanja, da je v nebesih!
Za Luko je stopila Marjanica v shrambo in stopila tik
pred starca. S silo je krotila svojo jezo in govorila pol-
glasno:
Ali je znorel, ali kaj?
Bog me je zapustil, je zastokal starec.
Kaj pa v roki dri? je vpraala Marjanica.
Luka je izpustil kamen in priel nekoliko k sebi. Prijel
se je za glavo in mrmral:
Zakaj nisem skoil z brvi!
Ane in Marjanica sta ga gledala udea se in ga nis-
ta razumela.
Kaj se mu je zgodilo, je mislila Marjanica in odla.
Od vasi sem je bilo uti glas zvonov. Marjanica je poteg-
nila rez elo kri in rekla:
Bog ji daj nebesa, kdorkoli je, greni dui ali nedol-
ni.

332
MLADA BREDA BESeDA

27 Jude nisem!

N ekega dne pred Veliko nojo, malo zatem, ko je bil

prevzel Puar varutvo nad malim dediem na
Pei, se je zglasil pri njem tuj lovek ter zael povpra-
evati, egav le je oni mlin doli ob brvi, in dejal, ko mu
je bil Puar pojasnil tako in tako, da bi on vedel za kup-
ca.
Kdo pa bi bil ta kupec? je vpraal Puar. Nekaj asa
je tujec izkual skrivati, e, da trguje v naroilu druge-
ga, potem pa je rekel, da je on sam kupec.
Puar je bil previden mo in nikoli ni bil prijatelj ta-
kih, ki so svoja premoenja prodajali tujcem. Zato je de-
jal kratko, da mlin ne bo na prodaj. Stvar mu je pa dala
povod, da je odel kmalu za tujcem na Pe. Mislil si je:
Anti zdaj ne bo mogla rei, da mlin ne bi nesel, e so
e kupci tu. Obenem se je nekako bal. Nekaka nezaup-
nost ga je imela do onega tujca.
Ne odneham, v dobrem tednu je mlin popravljen in
za delavca tudi ni sila. Naj se da pa v najem. Urh je e
vpraal, in Urh je poten delavec.

333
MLADA BREDA BESeDA

V teh mislih je priel na Pe. Skoro ni se ni zaudil,

ko je dobil sedaj na Pei onega tujca. Aha, je mislil, si
hotel ti mene, pa bom jaz tebe. Mlina za enkrat e ne
dobi.
In tako se je zgodilo. Dasi bi bila Katra rada prodala,
se Puar ni hotel vdati, nasprotno je trdil, da je treba
takoj mlin popraviti in tako izkoristiti. Katra je mislila,
da je zato treba teti denar in da tega ni, in bi bilo bolje,
da pride denar na Pe, kakor da bi se ga brez potrebe
metalo iz hie. Nato je dejal Puar, da to ne pomeni ni,
ker bi dobiek pri mlinu in zlasti agi prinesel v par me-
secih toliko dobika, da bi bili izdatki petkrat pokriti. In
dejal je celo, da se on niti za hip ne pomilja in rad za-
loi potreben denar. Za najemnika da tudi ni v skrbeh,
dasi bi bilo najbolje, da prevzamejo mlin in ago sami.
Seveda bi bilo treba zato par delavnih in zanesljivih
hlapcev.
Ko je Katra uvidela, da ne more ni preko Puarja, se
je iznebila te zadeve s tem, da naj Puar dela, kakor se
njemu zdi. Tako je bil Puar ukrenil svoje, in te dni je bil
zael poslovati popravljeni mlin, da je bilo veselje. Obe-
nem je bil kupil Puar nekje od domaina par dvanajstic
hlodov; zakaj na Pei ni bilo pripravljenega lesa, iz-
vzemi nekaj orehov, ki so jih bili e kdo ve kdaj vrgli iz
zemlje.

334
MLADA BREDA BESeDA

In res se je aga obnesla kar hitro. Malo selie v hri-

bih je bilo pogorelo, in pogorelci so se zglasili z lesom
prve dni pri Puarju, tako, da sprva niti lesu ne bi bilo
treba. Kmetje so les sami pripeljali. Zasluek pa je bil
vendar tu. Tedaj je Katra uvidela, da zna imeti Puar
vendarle prav in premiljala je, kako bi dobila polagoma
oblast nad ago in postavila vanjo njega, katerega bi ona
hotela. Puar z Urhom e ni bil napravil pogodbe. Tako
sta Urh in njegov fant delala prve ase nekako v varuho-
vem naroilu. Katri je padlo v glavo, potisniti mej ta dva
koga iz Pei, ki naj bi nekako nadzoroval ona dva.
Kakno bodi to nadzorstvo Katra ni sama vedela. Pa pa
se je gotovo ne samo iz nakljuja spomnila Tomaa.
Tozadevno ga je nekega dne poiskala in zapoela z
njim sledei pogovor:
Toma, je rekla, aga dela!
Dela! je dejal nekam malomarno hlapec.
Urh in njegov fant sta prevzela!
Saj vem sam, je odvrnil hlapec, zakaj mi neki to
pravite!
Zakaj! se je raztogotila ona, ali morda ne smem?
Seveda smete, pa mene va mlin presneto malo bri-
ga!
Pa te bo e brigal, je zategnila Katra.
Kaj, se je zavzel hlapec, pa ne mislite, da bi el jaz
na ago?

335
MLADA BREDA BESeDA

Prav to mislim!
Hlapec se je zasmejal: Ta je lepa!
Katri je stopila jeza v lice.
Ne misli, da se alim!
Tudi jaz se ne! je dejal Toma.
Potem, je drhtel glas Katri, potem lahko ve, kaj ti
je narediti!
Kaj? je dejal hlapec, vi mislite da lahko grem? Ali
mislite takisto?
Prav tako! je naglasila Katra. Hlapec jo je premeril
od glave do nog in dejal:
Hm, se mi zdi, da ste kaj kratke pameti ve enske. Saj
ni e tako dolgo, ko ste mi rekli, da naj se obnaam ko
gospodar. Pa zdaj e neveste ve tega, mati. Je Toma pa
e drugaen mo!
Moli, se je zadrla vanj Katra; misli, da sem sle-
pa. Za Anico se spakuje. In zdaj ve, koliko velja moja,
koliko tvoja.
Toma ni takoj odgovoril. Skoro neljubo je bilo to
Katri, ki je priakovala, da bo odgovoril osorno. Toda
Toma je molal in dejal ele potem:
Vsaj psa ne bom ve uval na njo.
Si ga na Lipeta! je dejala ona. Toda on je zamahnil
jezno z roko in hotel iti.
Ali torej pojde, ali ne pojde?

336
MLADA BREDA BESeDA

Kaj bi doli delal, se je nevoljno odzval hlapec.

Samo to mi povejte, kaj naj delam doli pri Urhu?
Pazil bo!
Pazil? Pa ne, da se bojite za Urha, da ne pade v
vodo?
Katra je bila jezna, da je Toma noe umeti. Vendar
pa si je mislila: Toma se vda. Naj postopa tu gori ali
doli, da le postopa. Mar mu bo! Glasno pa je dejala:
Pusti mi izgovoriti, kakor mislim. Glej, Puar je lepo
prevzel vse pod svoje varstvo. In re mu pojde dobro.
Zakaj bi neki Puar imel stvar v roki, e jo morem jaz?
Zato je treba odriniti Puarja in tistega Urha.
Aha, je dejal hlapec, pa ste preje rekli: paziti!
Seveda, paziti! Kaj misli, da dela Puar, za boje pla-
ilo? Seveda! To je, vidi. Pri je treba, kaj gre skozi ago.
Pa tudi Urhu je treba vzeti veselje.
Kaj, se je smejal zaniljivo Toma, ponagajati
malo, kaj?
Katra, je pridodal za nekaj hipov, pustite delati
Urhu, kakor ve in zna, in tudi Puar je premoder, da bi
mu mogel kaj nagajati. Po moji misli bo to najbolje.
To se pravi, je odvrnila Katra, da ti ne mara doli
in da sploh misli, da ni na Pei nikogar, ki bi ti smel
predpisovati, kaj mora delati.

337
MLADA BREDA BESeDA

Delal bom, kar je moje delo! je odvrnil samozavest-

no hlapec. Tisti teden sem vam delal, pozneje pa nis-
te hoteli. emu bi bil?
Bo pa odslej delal, kar bom hotela! je odvrnila ona
vsa bleda v obraz, da ji Tomaa ni mogoe ukrotiti.
Presneta prijaznost, me bo drago stala! se je nore-
val hlapec.
Prijaznost! je zaklicala. Kaj si res mislil, da sem
mogla kdaj misliti zares? Malovredna bi bila, je nada-
ljevala skoro nevede, kako naj se otrese tega loveka,
malovredna in neumna.
Nekaj manj pa, pa ne neumna, samo malovredna!
je sekal v njene besede Toma.
Ne spozabi se, da si hlapec! je rekla Katra vsa lju-
ta.
Kadar boste vi gospodinja! se je rogal Toma. Kaj?
Ali naj grem k nevesti in ji vse lepo povem, kake name-
ne imate z njo? In tudi pri sodniji bi bili veseli.
Jude! je siknila Katra.
Nak, je dejal Toma, Jude pa ne!
e e nisi, pa e bo! je dejala Katra.
Vas ne bom vpraal za dovoljenje! je odvrnil on.
Ta spor je nekako uniil namene, katere je imela Ka-
tra, in ji zmeal narte. Dasi je od tega dne sovraila To-
maa in ga ni mogla videti, ga vendar ni mogla zapodi-
ti. Tudi e bi sicer bila mogla, ni bi bila tega storila tako

338
MLADA BREDA BESeDA

brez skrbi. Bala se ga je in e po nekoliko dnevih je zae-

la premiljati, ali ne bi kazalo, prikriti se mu in ga kako
privezati na se. Zakaj Toma je bil kakorkoli svojeglav
vendar priroen in resen delavec, e je le hotel. To je
videla te dni Katra, in e nekake vrste spotovanje je za-
utila do njega, e: Neumen bi bil, da se mi ni posta-
vil, ko sem mu sama dala pravico. In tako je zmagala
presodno eno slabost, ki jo je utila do Tomaa. In To-
ma je bil ostroviden dovolj, da je uvidel Katrino eljo.
In tako je prilo po preteku osmih dni do novega spora-
zumljenja.
Tistega jutra je bilo, ko je bil odel iskat Luka Hanco,
da sta se po starem nainu pogovorila Toma in Katra.
Tomau se je mudilo na vas in zato je govoril kratko.
Tedaj je prijela Katra hlapca za roko in rekla:
Toma! Tisto o Judeu! Saj se smem zanesti!
Eh, je zamahnil nevoljno z roko.
Glej, je rekla, grega bi mi ne mogel narediti, ka-
kor e bi dral z Anico. Z njo, ne!
Jude nisem! je odvrnil on preprievalno in sloves-
no. In Katra mu je verjela, ko da ni nikoli inila senca
ezenj.
Toma pa je odel proti vasi in nekam zamiljeno
vigal robato pesem pred se.

* * *

339
MLADA BREDA BESeDA

Pred cerkvijo je bil oznanil in razglasil vaki tajnik, da

pride prihodnjo sredo komisija in da naj pripeljejo va-
ani otroke, da jim bodo cepili koze. Pa tudi odraeni
naj se zglase, da se tako zatre usodna epidemija, ki se je
bila pojavila. To je imelo biti v sredo. V torek zveer pa
je zbolel Anici otrok. Ni udnega. Saj je gotovo Jerica,
ki je vekrat dete pestovala, prenesla nanj bolezen, in bi
bilo udno, da otrok sploh zbolel ne bi bil.
Neprestani strah, ki ga je Anica zadnje dni prestaja-
la, jo je bil toliko prevzel, da ni utila, videa kako dete
gori, in da ima koze, sprva nikakega vznemirjenja ve.
Vtelesila se ji je bila misel, da jih dobi, in sedaj jih je res
imel.
Nekaka nezmonost, misliti in utiti, se je polastila
matere. Sedela je sama vase izgubljena pri zibelki. Zdelo
se ji je skoraj, ko da sedi nekdo drugi tu na njenem mes-
tu, in da ona samo gleda to nesreno eno. Ko se je v
naslednjem hipu domislila, da je ta ena ona sama in to
dete njeno dete, in da ima to dete koze, je nemirna pla-
nila kviku. Zdelo se ji je, da mora nekaj napraviti, da
mora nekaj storiti v otrokovo varstvo. In blodila je po
sobi, vzela to v roko in ono. Pa ne eno ne drugo ni bilo
tisto udodelno, tisto nezavedno iskano. In zopet je sed-
la v topi grozi: Tu ne pomaga ni, nego akati, da se bo-
lezen razvije. In potem, ali prestane, ali ne prestane.
Ne prestane, je mislila Anica in se izkuala popolno-

340
MLADA BREDA BESeDA

ma vmisliti v pomen teh besed, verjeti vanje. Zdelo se ji

je, da potem odlee, odpade to grozno breme. In od ne-
mira se je pognala zopet kviku in od neme groze poje-
na hodila od zibeli k oknu in nazaj, isto po glasu ure, ki
je nihal nekod v bliini: ne prestane, ne prestane.
In Anica je stopala po glasu ure in ponavljala:
Ne prestane, ne prestane!
In potem je zopet sedla in gledala otroku v obraz in
sliala njegove bolestne vzklike, tiho ihtenje. In e se je
za hip umiril, je zopet upala: Morda pa prestane!
Ne pre-sta-ne, ne pre-sta-ne! je nihala ura. In Anici
se je zdelo, da se uri mudi, silno mudi. In mislila je: Da
bi vsaj vedela, kolikokrat bo e zanihala. Ali e dolgo? In
potem zadnji in ni ve, njemu ni ve, njenemu dete-
tu, njenemu Jurku ni ve, ni ve!
In od nestrpnosti gnana je zopet vstala in hodila od
zibelke do okna in nazaj venomer ponavljaje:
Ne prestane, ne prestane!
In venomer je iskala ono udeno, ono tajno, in ni
nala drugega ko temno tolabo: akati.
Tako je bila obsojena Anica, da aka in aka skozi tri,
tiri, pet tednov dan in no, ono isto pot ponavljaje, od
zibeli do okna in nazaj, ono isto pesem posluaje:
Ne pre-sta-ne, ne pre-sta-ne!

* * *

341
MLADA BREDA BESeDA

Nekega veera pa je prekipela njena bolna dua v ud-

nem dejanju. Ves nepopisen strah noi in dni, vsa tema
morilnega akanja in posluanja, zdvajanja in upanja je
bruhnilo v arki svetlobi iz nje. Nikoli ni bila ne prej ne
slej tako mona in tako ibka Anica. Nikoli ni bilo oroje
njeno tako ostro, tako previdno drano kopje molitve in
sukano s toliko duevno silo. In vendar Anica je vztre-
petala pod vtisom besedi, ki jih je bila pravkar rekla, in
v onem hipu je tudi vedela, da je bila njena volja bolja
in moneja od njene materinske ljubezni.
Mrailo se je, ko je planila od otroka doli v kuhinjo in
od tam v zidanico. Tiho jeanje Jeriino je motilo molk,
v katerega pogreznjen je slonel v kotu Luka.
Anica se je zgrudila k postelji in pokrila svoje oblije
v odejo in govorila sebi in Bogu slino:
Jerica! Moj Jure je bolan. Hudo sem ti storila, ko si
zbolela. Strah za Jurka me je prevzel. Prav grdo, neus-
miljeno sem storila. Nisem ti stregla, nisem branila, ko
so te prenesli, ko kuno ival, iz hie. Zato mi je poslal
Bog boleino. Umrl bo! Jerica, veruj mi. Ne bom se hu-
dovala in kregala z Bogom. e mora umreti od vaju kdo,
naj umrje moj Jure. Naj umrje za greh materin.
To je blazno! je pomislila Anica, e ko je govorila
zadnje besede. In dvignila je obraz, neizreeno bled in
bolesten in akala, da poree Jerica udeno besedo. Pa

342
MLADA BREDA BESeDA

Jerica ni rekla ni, ni niti vedela, da se odigrava grozo-

vit boj v enem materinem srcu.
Pa pa je zautila Anica, da ji je nekdo s silo prijel ro-
ko in ji jo zael poljubljati. Kaj delate? je planila Ani-
ca kviku in gledala prestraena ihteemu Luki v obraz.
Pustite, je prosil ta, pustite, zato ker ste ji tako do-
bri.
Anica je zaihtela. Po dolgem so ji privrele solze v
obraz. Od srca gori se je premaknilo ono teko, duee.
Luka, je govorila, kako je to hudo!
Hudo! je ponovil Luka in gledal s udno nenostjo
in vdanostjo eni v lice
Pa bolesti e ni bilo konec za Anico. Najteje je ele
prihajalo. Otroku so se izpustile koze po ivotu in obra-
zu. Prav nad oko mu je sedla ena. Neizreeno usmiljenje
je napolnjevalo mater, video otrokovo spaeno lice.
Saj je bolje zate, umri, umri! je obupovala, begala
po sobi, jemala otroka v naroje, nosila ga od zibelke do
okna in nazaj. V naslednjem hipu je poloila dete zopet
v zibel, prevzeta od strahu, da se dete prehladi.
In ni ni hotelo biti bolje, vedno grozovita negoto-
vost. Za hipom upanja ura obupa, od veera do jutra, od
zore do mraka. Prila je Marjanica. Za silo je Anico spra-
vila, da je uila skodelico mleka, zaspala za pol ure. Na-
vadno se je tedaj zbudila Anica e bolj trudna, in alost

343
MLADA BREDA BESeDA

se je je polastila e huje. In e se je oglasil zvon na vasi,

jo je zabolelo, ko da jo je sunil nekdo z noem.
In im dalje je trajalo to stanje, tem brezupneji je bila
Anica. Skoro z nestrpnostjo je akala.
Ona grda rana nad oesom! Vsaj ta naj izgine, in po-
tem naj umrje.
Tista koza nad oesom, tista grda, gnojna koza!
Marjanica je povlekla Anico nekega dne s seboj in de-
jala: Bog e ve, kaj dela. Se mi zdi, da se mu gnoje!
Ali umrje?
In e bi, je odvrnila krevito ljuta Marjanica. Saj
pojde v nebesa!
Tedaj je Anica sprva vztrepetala. Toda samo za hip.
udovita mirnost je govorila z njenega lica. Mole je od-
la k otroku in vzela od njega slovo. Poljubila ga je na
elo, na roici, kakor otrok je govorila:
Sirotek, Bog te hoe imeti. Bog te hoe. Pojdi, sinko
moj, pojdi, in mu povej, da mi je hudo, hudo!
Vse, kar se je e nadalje godilo z njo, se ji je zdelo ko
v sanjah. Skoro ni vedela ve, emu je vse tako udno z
njo. Nekaka prostost je dihala okoli nje. Ni bilo strahu,
ne akanja, komaj nekako neprijetno ustvo zapue-
nosti se je je dotaknilo zdaj pa zdaj. In ko je priel tre-
notek, da je dete utihnilo in odplulo v sinjo dalj, v ve-
nost, je Anica odprla okni, pogledala doli ez dvorie in
s udovito hladnokrvnostjo dejala sama sebi:

344
MLADA BREDA BESeDA

Anica, sedaj si sama. Anica, ali pojde za moem in

sinom, ali pa misli ostati?
Na Pei bom umrla, Anica ne gre s Pei, si je od-
govorila. Da, Pe, je dejala Anica nato. In prvi v iv-
ljenju se ji je zgodilo, da je z nekako ljubeznijo objel
njen pogled to lepo posestvo od potoka doli, pa sem
gori do hie in e dale gori v hrib.
Pe! je ponovila zamiljena. In v tisti uri je skleni-
la, da pojde k odvetniku in toi.
Kdo ve, ali je bila Anica sedaj e ona ljubea Anica, ali
pa se je v njej srce utrgalo in se oprijemalo one iste be-
ne slike o srei ko Katra? Kdo ve? Morda pa je utila ne-
zavestno, da sega zvestoba do oseb, ki smo jim jo pri-
segli, preko njihovega groba in da velja tudi za zemsko
ostalino njihovo, prav tako, kakor so sveti vzori in pra-
va dedov hvalenim potomcem.
Da, je ponovila Anica, hoem ostati zvesta, zvesta
Pei! Nekaj dni zatem je povedala Katri, da misli vlo-
iti tobo in ugotoviti sodnijsko, da je Pe njena last.
Katra se ji je zasmejala.
Da bo z dokazi dognala, je odvrnila Anica.
Naj le! je odvrnila Katra. e nikdar si ni bila tako v
svesti zmage, saj je bila Jurijeva oporoka e zadeva, ka-
tero so bili pri sodiu e davno uredili, kakor je misli-
la Katra.

345
MLADA BREDA BESeDA

Vendar pa je Katra skoro s pomilovanjem pogledala

na Anico, e, da li ni znorela.
Sicer je Anica vse bodoe dni stregla Jerici. In Jerica je
okrevala

* * *

Proti mraku je bila odla Anica. Pohitela je na pokopa-

lie in okrasila moev in sinov grob in v rosni, e zdatni
temi se je vraala na Pe. Zamiljena ni opazila ne prej,
ne zdaj, da jo nekdo skrbno zalezuje, kakor ni niti slu-
tila, da ni ene poti ne na pravi, da je ne bi spremljal
Toma. Preve je bila izgubljena sama vase, da bi bila to
opazila.
Tedaj pa je zautila, ba ko je zavila ez brv in stala
pred skladavnico deska, da je nekdo poloil roko na nje-
no ramo. Stresla se je od nenavadnega in nepriakova-
nega napada, odskoila in se ozrla.
Toda v tistem hipu je utila, da so jo objele ez pas
silne roke. Anica je kriknila, ali oni, ki jo je dral, ji je
poloil roko na ustnice. V blaznem strahu se je izkuala
Anica izviti.
V temi ni mogla razbrati napadalevega lica, ali kakor
blisk ji je inilo skozi glavo in je viknila:
Toma, izpusti!

346
MLADA BREDA BESeDA

Ti! je sliala sedaj Tomaev glas, ali me pozna?

Anica! Ni strahu. Anica, samo to reci, da bo moja
ena!
Nikoli! je dejala in venomer praskala in odrivala
njegove roke, s katerimi jo je dral objeto. Vonj ganja
je zaudarjal iz moa. Jecal je:
Bo, bo! Mora biti. Katre se ni ne boj! Katra bo
obraunala z menoj! Vem za njo zdravila, ne boj se!
Izpusti!
Moja ena bo!
Pomagajte, pomagajte!
Anica je napela vse sile, da se otme groznega, podiv-
janega loveka. Za hip sta utihnila borea se, uti je bilo
le glasno sopenje. Nenadoma pa je zautila Anica, da so
napadaleve roke odnehale.
Toma je zaklel in se zgrudil skoro v istem hipu.
Kdo je? je vpraala Anica. Toda nihe ji ni odgovo-
ril. V blaznem strahu je zbeala na Pe. Ah, kaj je to?
Pred njo nekdo bei.
Anica je priletela na Pe; ba je zavila okoli hleva in vi-
dela, kako je Katra planila v veo. Pri svitu lui, ije svet-
loba je lila na dvor, jo je spoznala.
Ona ga je! je dejala sama pri sebi, poiskala Aneta
in mu rekla, naj gre doli k mlinu.
Zakaj? je vpraal fant.
Da je izgubila ruto doli, je rekla Anica.

347
MLADA BREDA BESeDA

Fant je odel in se vrnil z ruto. isto miren je bil.

Ali si videl koga doli? je vpraala.
Nikogar, je dejal.
Tedaj se je Anica umirila. Toda e dolgo v no jo je
tresla groza in nekako ongavno ustvo, kakorno uti-
mo, kadar nam leze gnusna golazen ez telo.
Pa tudi Katra ni spala.
Pri mizi je slonela in strmela srepo pred se; zdaj pa
zdaj ji je oko zaarelo v divjem ognju, in tedaj je zgrabila
po peresu in zaela pisati. Toda ni dopisala in e je vrgla
papir in pero v stran in uprla pest v mizo in v onemogli
jezi mrmrala:
Jude, Jude, trikrat Jude!
Pozno je legla Katra, ne da bi bila napisala ovadbe o
Tomau. Toda legla je vendar v preprianju, da e ni
vseh dni konec in da Toma e izve, kaj je plailo za iz-
dajstvo. Potem pa je zaela misliti Katra mirneje.
Kakor na dlani je videla, kaj ji je storiti in delati v bo-
doe. Ko je bila sklenila, da se na vse zgodaj odpelje v trg
k odvetniku, se je umirila popolnoma in zaspala. Kaj se
godi s Tomaem, ni niti najmanj skrbela, kakor ji tudi ni
padlo v glavo, da bi se ga bala.
Saj ne ve, kdo ga je.
Tako je Katra spala in ni slutila, da se je tedaj pripla-
zil na Pe Toma z obvezano glavo, postal za hip na dvo-
riu in dvignil roko proti beli hii, ki jo je osvetljeval

348
MLADA BREDA BESeDA

mesec, in nato izginil v svoje domovanje; ali kmalu se je

vrnil in zopet zagrozil proti beli hii in sveteim se ok-
nom ter odel preklinjevaje in jezne besede mrmrajo
proti vasi nizdol.
ele doli na cesti je postal in se prijel za glavo.
Ni bilo treba tega, ne! Toma, ti si norec, kadar ga
preve pije! Z nekako trpkostjo je pogledal proti Pei.
Kdo ve, ali se je morda domislil Katre in besed, ki jih
je bil pred asom rekel:
Jude nisem!
Stopil je na cesto in zavil pri prvi gostilni v skedenj ter
spal, v kolikor mu je bilo to pri bolei glavi mogoe.
O Toma, Toma!

349
MLADA BREDA BESeDA

28 Pusti vse in pridi k meni!

V par tednih so bili na Pei novi obrazi. rez no so

se vzeli. rez no so izginili stari posli in prili novi.
Tako je bil odel ime in vzel s seboj Neo. Ona dedi-
ina je bila konno odloila in tako se je tudi ime od-
loil, da bo vendar najbolje, e se poravna z Neo in se
vzameta. In vzameta se lahko in na kaj. Ker pa je Nea
mislila, da je e strano dolgo in ve ko predolgo aka-
la na to reilno dediino, in da je treba elezo, to je
imna, kovati, dokler je e vro in gorak, je ni vztrpelo.
Na kolenih je preprosila Katro, naj jo odpusti iz slube,
in ni zato hotela vzeti niti vinarja od zasluenega.
S posebno vnemo pa je morala pri imnu prvi vzbu-
diti smisel za takojnjo izstopitev, drugi isto zanj izpo-
slovati pri Katri. Prvo re si je olajala. imna je podku-
pila, pri drugi pa je tako krevito plakala in grozila Ka-
tri, e ji ne da obenem tudi imna, da se potem nekaj
zgodi, pa naj pride njena Neina smrt nad njeno Katri-
no glavo.
Tako je dosegla, kar je hotela.

350
MLADA BREDA BESeDA

Tomaa pa niti na izpregled ni bilo ve. Ni ga bilo kaj

pogreati; vendar pa je bila Marjanica radovedna, kako
in kaj. Doznala pa ni niesar. Ona je ostala Pei zvesta in
niti v prihodnje ni mislila oditi.
Sicer pa je imela kmalu dovolj posla z novo tovariico,
ki je bila, kakor je rekla Marjanica, e trikrat neokret-
neja od Nee, petkrat bolj lena in neprimerno bolj zi-
jalasta.
Istoasno je izkusil Ane pri novem hlapcu veliko su-
rovost, ali kakor je Ane to povedal Jerici:
Tako grdo kolne, da se e kravam odve zdi.
Samo Tomaevo mesto zaasno ni bilo zasedeno, in
Marjanica je rekla, da bi bil zdaj Lipe na svojem mestu.
Hm! je dejala Katra, Anica pa ni. Anica sploh ni
mnogo govorila. Nekako udno nenaravno razmerje je
vladalo na Pei. Toba za Pe je leala pri odvetnikih,
toiteljici pa sta nekako mirno iveli skupaj. Koliko asa,
tega ni vedela ne ena, ne druga.
Z otrokovo smrtjo je bil Puarjev vpliv ugasnil na Pei.
Tedaj se je znosila Katra nad potenjakom, oitala mu,
da jo je okodoval pri popravi mlina, in zaela cel prav-
do proti njemu. Z lahkoto je resni in previdni mo ovr-
gel njene trditve. Sodie je Katro celo obsodilo na glo-
bo vsled aljene asti.
Ta poraz je Katro razljutil. Ni ve ni mogla krotiti
svoje divje narave. Z Anico res ni mogla priti v viharne

351
MLADA BREDA BESeDA

poloaje, ker ji je hodila Anica previdno izpred oi.

Mnogokrat se je tedaj znosila ena nad Jerico in Lukom,
zlasti nad Jerico, katero je bila Anica silno vzljubila.
Podila jo je v stran, zaprla jo v noi iz hie. Anica je
vedno zopet vzela deklico v zaito, iztrgala jo celo raz-
jarjeni eni iz rok, ko jo je ta pretepala. Sicer pa je nala
Katra e vedno priliko, da je prizadela dekletu zlo. Nad
Anico se je znaala Katra tako, da ji je zapirala vse
shrambe, da Anica ni vedela kaj poeti, in je moralo priti
do sporekanj. Hujemu je la Anica iz poti. Nekaka gro-
za jo je napolnjevala do ene, ki je la s polenom nad
mokega.
Ko je podobna opomba ula nekdaj Anici, jo je Katra
tako opsovala, da se je Anica napol omoena zaprla v
svojo sobo in trpela mnogo.
Nekaka tolaba ji je bila misel, da se mora to izpreme-
niti kmalu. Sodie bo govorilo. Te ase je ivela Anica
v svesti, da bo sodie ugodilo njeni zahtevi. Pri tem pa
je utila, da polje v njej nekaj monega, nekaj kljuboval-
nega. Vse nekam razblinila se je bila v njej prejnja Ani-
ca. To ni bila ve ona ljubea in ogorena ibka ena, ki
so jo obdolili tatvine, bila je mirna ali trda. Anica je tis-
te ase prvi zautila, da sovrai.
To stanje je bilo grozno njeni isti, mirni nravi. Joka-
la je ob misli, da njene sedanje molitve ne pomenijo ni,
da je vse to sedanje ivljenje izgubljeno, greno.

352
MLADA BREDA BESeDA

Sovraim, je rekla sama sebi, gotovo sovraim!

Vasih je pomislila, da bi bilo bolje vse pustiti in iti.
Greh delam in trpim!
Ali zopet se je potolaila:
To mine, in kadar bo tobe konec, tedaj bo videla
Katra, da nisem tako hudobna.
Toda, ko je zopet pogledala Katri v obraz, se je pred
samo seboj skoro sramovala svoje slabosti:
Ne, tebi se ne podam!
Nekega dne jo je povabil advokat, naj se ta in ta dan
gotovo zglasi pri njem v svrho nekaterih prevanih in-
formacij. Anica je razumela toliko, da mora v trg in je
odla doloeni dan.
Po pranih, z zaboji zaloenih stopnicah je stopila
Anica v pisarno. Dvoje mo je sedelo v sobi pri dveh mi-
zah. Prvi je bil siv in star in preko naonikov je pogledo-
val na prile. Pa ne takoj. Pustil je dostojanstveno ljudi
nekaj hipov akati. Drugi je bil mlad. Toda v mladem
obrazu je bilo skoraj ve utrujenosti in starosti, kakor pri
starem.
Dobro jutro, je pozdravila Anica.
Nihe ni odzdravil. Pa pa je dvignil mlaji glavo, pre-
meril Aniino postavo tako, da je ena zardela, in dejal:
Kaj elite?

353
MLADA BREDA BESeDA

Tedaj se je ozrl tudi stari preko naonikov na Anico.

Potegnil je iz epa tobanico in zanjuhal ter stegnil roko
proti Anici, ki mu je proila odvetnikovo pismo.
Aha, je dejal, s Pei! Dobro je! Ste dobili torej pis-
mo?
Da! je odvrnila Anica, mlaji se je zaniljivo smeh-
ljal opazki starega.
To je lepo, da ste dobili nae pismo. In ste prebrali?
Seveda? Kaj? Niste? akajte, vam preberem pa jaz.
Sem prebrala! je odvrnila Anica.
To je lepo, je odvrnil mo, to je e lepe. Potem se-
dite!
Doktor pride vsak hip, je pripomnil mlaji in hlinil
nekak sreen nasmeh.
Anica je prikimala in sedla.
S Pei, je vpraeval mlaji pisar, to je ona bela hia
v bregu, kaj?
Da! je odvrnila Anica. Tedaj je bilo uti zunaj kora-
ke. Vstopil je odvetnik.
Pisarja sta ga pozdravila. Tudi Anica se je dvignila.
Prikimal ji je z glavo, pomignil mlajemu in odklenil ma-
la vrata, kamor je izginil s pisarjem. Nekaj strank je vsto-
pilo v pisarno. Iz odvetnikove sobe je sliala Anica sle-
dee raztrgane besede:
alibog, Vam moram sporoiti da se je postavil
sodnik na stalie Vaega nasprotnika rekurz v teku

354
MLADA BREDA BESeDA

osmih dni sicer pa naznanite ali osebno da se

pogovorimo. Sodni stroki znaajo do sedaj z vsem
spotovanjem
Tedaj so se vrata odprla, in priel je oni mladi pisar in
pomignil Anici. Nekako neprijetno ustvo, nekaka pla-
nost je napolnjevala Anico, ko je vstopila. Za mizo, ob-
loeno s listinami in knjigami, je sedel v usnjatem na-
slonjau odvetnik.
Nemarno in vljudno obenem je pozdravil Anico in
pritisnil na zvonec.
Mladi pisar je priel s opom papirjev in podal iste
odvetniku.
Sedite, je velel nato odvetnik Anici. Obraz mu je
postal resen, ko je listal po papirjih, nato pa je zakaljal
in dejal:
Da, moja ljuba! Stvar je nekam zmeana. In na raun
pravde niste dali e ni.
Anici je inila rdeica v obraz, in zaela se je opravie-
vati, da na to ni mislila, in e bi ne bilo preve, da si
oskrbi v trgu.
Odvetnik je prikimal in dejal, da je zadovoljen z vsem,
da pa so pri stvari veliki stroki. Sicer bi pa morala no-
siti stroke, e se iztee pravda ugodno, njena nasprot-
nica. Anica je obljubila, da prinese e tekom poldneva
denar.

355
MLADA BREDA BESeDA

Nato je zael odvetnik govoriti o predmetu pravde

samem. Nain, v katerem je govoril o osebah, ki so bile
Anici drage, o reeh, ki so bile skoro njena tajnost, vsa
ona radovednost, kakno da je bilo razmerje njeno do
moa, in da bi li mogla prinesti gotovih dokazov, da je
delal mo oporoko pod vplivom sumnienj ali vsaj v ne-
popolni lasti lastnega premisleka, je Anico zelo razbu-
rila, in skoro sram je je bilo pred seboj in odvetnikom.
Zmeala se je, dala sedaj ta odgovor, zdaj zopet prekli-
cala eno in trdila drugo. A dokazi, da je mo delal v krivi
veri o njej; kake dokaze naj prinese? Ali ni e oni listi
zadosten dokaz?
Odvetnik je zmajeval z glavo, e, da je re zelo, zelo
teka, nerodna. Zdaj zopet, ko je bila Anica e obupala,
je dejal, da stvar vendar ne bo brez uspeha, nekaj ugod-
nosti bi mogla Anica vendarle izsiliti iz Katre. Sicer je
jasno, da ima Anica prav, da je pa stvari teko do ive-
ga, da je nain, kako uveljaviti zahteve Aniine, zelo te-
aven, da bo storil, kar se da storiti; seveda gotov uspe-
ha e ni, ker ne ve, kako je Katra svojega odvetnika ob-
vestila, in da ima Katra zakon za seboj. To in drugo je
govoril odvetnik, vmes vpraal zdaj to, zdaj drugo, za-
pisal si tu pa tam kaj in se konno dvignil, e, da je tre-
ba tvegati in akati. Ko je Anica odhajala, jo je e rahlo
spomnil predplaila.

356
MLADA BREDA BESeDA

Zmedena in trudna je stopila Anica iz pisarne na

plan. Z nekako lahkoto je preje rekla odvetniku, da mu
prinese denarja. Toda, da to ni tako lahko, je uvidela
sedaj. Kje naj si izposodi? e nikoli si ni Anica izposodila
niesar. Zamiljena je prila h Kranjcu. V srcu je tiho
upala na Lipeta. Njega edinega bi si upala prositi.
Pa e ga ni doma, kaj potem, ji je inilo v glavo.
Vstopila je, naroila nekaj vina in juhe in povpraala po
Lipetu.
Da je doma, je izvedela, in srce ji je bilo glasneje. Ne-
kaj hipov pozneje mu je sedela iz oblija v oblije. Pojas-
nila mu je svojo zadevo pri odvetniku. Sprva mu je lice
veselo sinilo, potem pa je poslual resno do konca in
dejal, da je stvar teka.
Njo pa je skrbel denar, in obrnila je besede tako, da so
ti advokati udni ljudje, niesar prej ne povedo, potem
pa hoejo imeti denar.
Fant je mole segel v ep in ji pomolil par bankovcev.
Sram jo je bilo, toda on je tako zasukal pogovor, da ji
ni bilo treba ve misliti na to. In tako sta presedela pol
ure, in potem je rekla Anica, da mora k odvetniku.
Naj se e zglasi potem za hip, je dejal Lipe. Odvrnila
je, da ni mogoe. Da se dopoldne ne mudi, je rekel nato,
da odvetnik ne uide. In nato je res posedela e nekaj
asa. Konno pa se je dvignila in se mu zahvalila, potem
ko ga je bila opozorila, da sta se svoj as tikala.

357
MLADA BREDA BESeDA

Prijel jo je za roko in jo gledal mirno in z nekako tiho

alostjo.
Z Bogom! je rekla naglo.
Hodi sreno! je odvrnil. Ona pa je vedela, da je
hotel rei nekaj lepega, nekaj drugega.
In vso pot proti domu je premiljala, zakaj ni rekel,
zakaj ne:
Pusti vse in pridi k meni!
Zato, ker Lipe ve, da ne smem! si je odgovorila, in
oi so se ji orosile

358
MLADA BREDA BESeDA

29 Povei ji!

Z godilo se je bilo, da je Katra pretepla Jerico, ker je

bilo dekletce padlo in pri tem razlilo plevicam ko-
silo. Prav neloveko jo je, tako, da je konno Marjani-
ca deklico izvila jezni eni. Zveer je popadla deklico
bojast ba na stopnicah, tako, da se je deklica poko-
dovala na roki in glavi, in je bilo udno, da se sploh ubila
ni. Luka je izvedel nato, da tistega dne, ko je deklica po-
lila kosilo, ni e ni zajtrkovala in da prejnji veer ni ni
veerjala.
Luka se je bil zadnje ase udno izpremenil. Dasi je
bil videti za deset let stareji, je stopal te ase vse nekam
ivahneje, skoro nemirno. Oi je poveal, niti Jerici si ni
upal pogledati v obraz. Vendar pa je neprenehoma va-
roval in pazil deklico. Ni se je dotaknila Katra, da ni vi-
del Luka. Prav tako je videl neno skrb Aniino nasproti
siroti. e je bil Luka e preje mole in sam svoj, je bil te
ase sem naravnost nedostopen.
Tisti dan potem, ko se je bila dogodila Jerici ona ne-
srea, se je odpravil Luka zelo zgodaj v vas, poiskal u-

359
MLADA BREDA BESeDA

pana in mu povedal, da naj se on zavzame za siroto Je-

rico. upan je bil sicer resen mo. Ker pa se mu e ni
bilo dogodilo, da bi bil kdo tozadevno priel k njemu po
pomo, se je sicer zavzel za Luko, ga pogostil s poir-
kom brinjevega vendar dejal, da ti posli ne gredo v u-
pansko pisarno, in je bolje, da jih vsak sam opravi.
Tedaj je krenil Luka k Puarju. Denar, katerega je bil
dobil od Anice, mu je bila pustila in tako je mogel sta-
rec sesti za mizo in si naroiti jedi in pijae. Naroil je
dvakrat, snedel svoje, spravil drugo in se vrnil na Pe.
Ker zjutraj ni nael Puarja, je sklenil da ga obie zve-
er. Jerico je pijaa in hrana izdatno oivila, in Luka je
bil zelo zadovoljen sam s seboj in je zveer odloil pot
k Puarju.
Bog vedi, kako je bila doznala Katra, da je bil Luka pri
upanu. Prihrumela je za nekaj dni z Jerico nad starca,
potisnila mu jo nasproti, e, da je zdaj e sita, in da naj
ne odlaata dolgo in gresta. Bog ve, kako je bila dozna-
la Katra, da se je bil Luka tako potegnil za Jerico pri u-
panu. Eh, je dejal pozneje Ane, tista krba Malka
Kovaeva je sedela v kuhinji pri upanu in je vse sliala.
In potem je vse povedala Katri, in je Ane vse slial in
napravil nekaj Malki Kovaevi, da si bo zapomnila.
In res ni Malka nikoli pozabila, kako jo je nekega ve-
era prijelo nekaj krepkih rok doli za Smrekarjevim hle-

360
MLADA BREDA BESeDA

vom in jo po moilo z glavo nizdoli v motno vodo, ki so

jo rabili za gaenje apna.
Vselej, kadar je la Malka odslej mimo ljudi, ki so
mirili apno, je zautila rahlo trganje v glavi in se domis-
lila one ure. Pa je Ane moral imeti najbre nekaj drznih
zaveznikov. Vsaj mej mladimi fanti je imela klepetulja
dovolj sovranikov.
Luki pa ni bilo tedaj za smeh.
Ko divja je skakala Katra. Tako razdraene je e ni vi-
dela Marjanica. Marjanici se je deklica smilila in pri sebi
je godrnjala:
Kaj se toliko jezi? Ali ji ni povei prinesel od sodni-
je? Kdo ve, kaj je dobila! Hitela je nato k Anici. Ta ji je
pojasnila, da ste klicani s tao k obravnavi.
Kaj se boste poravnali? je doumela Marjanica. Zad-
nje ase je opaala Marjanica, da govore na Pei vsi ne-
kam tie. Da bi sliala na desno uho kaj slabe, Marjani-
ca niti mislila ni.
Potem je Marjanica prosila Anico, naj vzame deklico
v svojo zaito, in res je Anica mole vzela Jerico in jo
odvedla v svojo sobo, kjer si je deklica ves dan ivala in
krpala obleko, ker so od zadnjega padca e ni bila po-
pravila, da bi mogla delati teko. Deklica je bila po zad-
nji bolezni vsa ibka in slaba. Veno preganjanje od Ka-
trine strani jo je bilo vso zbegalo. e ob njenem glasu je
deklica trepetala.

361
MLADA BREDA BESeDA

Katra se je bila pred Anico zatajila. Svojo jezo nad Lu-

ko pa je hotela dopolniti. Peklenska misel ji je inila v
glavo, in izvedla jo je.
Okolu polnoi je vstala, nagala malo slepilno lu in
se odpravila v podstreje. Res je nala Jerico, kakor je
priakovala, speo. Dete si ni upalo iz Aniine sobe, in
Anica jo je morala pospremiti spat. Nenadoma je zau-
tilo ubogo dete, da jo nekdo drami. Odprla je oi ali
oslepljena od lui ni opazila niesar, pa pa je sliala ne-
poznan, izpremenjen glas, ki ji je velel:
Nocoj mora od hie!
Da, je klepetalo ubogo dete z zobmi.
e ne gre do jutri, mora umreti!
Da! je jeknila deklica.
Glej, no! je velel glas.
Ne, ne, saj pojdem! je prosila deklica. V tistem hipu
je lu ugasnila. V smrtnem strahu je preula deklica no.
O prvem petelinjem petju je vstala in odla doli, odpr-
la rahlo vrata in la s Pei
A kje je bil Luka, da bi jo bil uval?
Pri Puarju je sedel. Po svt je bil el. Pa je nanesel slu-
aj Tomaa od nekod. Hudo zanikaren je bil postal hla-
pec. Ni delal drugega, ko popival, in Puar ga je bil malo
vesel. Zato je pustil Luko samega s Tomaem. Luki sa-
memu ni vedel kaj svetovati. Obljubil mu je pa, da se bo
on zavzel za deklico, e bi z revico res ne mogli kam.

362
MLADA BREDA BESeDA

Toma se je Luke zelo razveselil. Naroil je vina in se

obnaal nekako bahato in prevzetno. Bil je e malo pi-
jan in z roko je udarjal ob mizo.
Ti, je dejal, ko sta ostala sama z Luko, midva sva
prijatelja, kaj, Luka. Ti e, ti! Tvoja sestra pa ni mnogo
vredna.
Luka je nato zael toiti Tomau, kako Katra tepe in
preganja Jerico, in vse to samo zaradi njega, ki mu je
dekle priraslo k srcu.
Toma se je smejal pred se in ponavljal:
ema si, Luka, pomagati si ne zna!
Kako si bom pomagal? je vpraal Luka.
Hm, je dejal Toma in izpraznil kozarec, znati je
treba!
In Toma je skrivnostno kimal z glavo, kakor da pri-
trjuje samemu sebi. Naroil je nove pijae.
Luke se je vino prijemalo.
Vidi, je zael potem Toma, ali misli, da bi njej
to kaj storilo, zaviti tebi ali meni vrat?
Zakaj tebi? je vpraal Luka.
To tebe ni ne briga, Luka. Vpraam te, ali misli, da
bi ji ne mogla zaviti vratu?
Komu? je vpraal Luka.
Komu! Anti tisti Jerici! Le veruj mi. Vere nima nobe-
ne, pa usmiljenja tudi ne. Sem umazan do nog do glave,
tako rn pa ne, kot ona.

363
MLADA BREDA BESeDA

Luka je mole poslual.

Le meni veruj, je govoril dalje Toma, predobro jo
poznam. e danes bi na Pei ivel gospodar, e bi nje ne
bilo. Pa tudi sin bi ivel! Hehe! Pa tebe, tebe Luka, ima
prav v elodcu. Lepo sestro, prav lepo sestro ima.
Po imenu je sestra, po srcu ni! je odgovoril Luka.
In nad tisto siroto da se je spravila, pravi, kako ji je
e ime?
Jerica!
Prav res. Ljubezniv otrok. e muhi ne stori alega.
Komaj je okrevala. Je imela koze.
Eh, je dejal Toma.
Pa v zidanico jo je dala zanesti!
Tisto je bilo grdo! Se spominjam! je pristavil To-
ma. Saj pravim, lepo sestro ima. Pijva na njeno
zdravje!
Pila sta, pa ne na Katrino zdravje.
In imdalje sta pila, tem skrivnostneje sta govorila.
Priel je Puar, in ker je bilo e pozno, ju je dvignil.
Ti, je dejal Toma zunaj, spat pa e ne greva. Po-
vsod e ne bo zaprto. In res sta nala drugod e odprto.
Toma je potegnil Luko za seboj v kot. Luka je bil od
pijae e dobro omamljen.
Ali ika? je vpraal nenadoma Toma.
veim vasih, je odvrnil Luka.

364
MLADA BREDA BESeDA

Ti, je dejal Toma in pogledal po strani Luko, pa

bi ji poveil. To jo bo napravilo ponino.
Misli? je vpraal Luka. In v motnih obrisih je lo
mimo njegovih oi trpljenje sirote Jerice na Pei.
Le posluaj! je dejal Toma in zael skrivnostno e-
petati z Luko

* * *

V somraku rosnega jutra se je opotekal Luka proti Pei.

In prav tedaj je hitela drobna stvarica s Pei sem doli,
plaha, drgetajoa od trudnosti in strahu, z malo culico
pod pazduho in kosom kruha, katerega je bila prihranila
pri veerji. Tam doli sredi brega je dekletce obstalo, in
naenkrat ji je postalo silno teko, oditi s Pei. Domislila
se je Aneta, domislila se je Luke, domislila Anice, do-
mislila Marjanice. Spomnila se najljubih ji krav, grlice
in petelina, ki ji je znal skoiti na rame, in so se potem
zbrale kokoi okoli nje. Spomnila se je vsega in vsako-
vrstnega, ki se ji je bilo pripetilo tu gori. Kakor pozablje-
ne so bile vse bridkosti, samo veselih in lepih ur se je
domislila. e zadnje bolezni se je spomnila z nekako ve-
selogrenko zavestjo. Nenadoma pa je stopila mej to hre-
penenje nazaj na Pe strana slika te noi, in zopet je
pohitela deklica, kakor da prei izza Pei doli na njo ono
neznano iz noi.

365
MLADA BREDA BESeDA

Doli ob agi se je Jerica zopet ustavila. udno trudna

je bila. Sedla je na hlod, in zopet so ji poromale misli na
Pe. Poromale so k Anetu. Ko da se je prejnji dan do-
godilo, se je domislila veera, ko je z Anetom izbirala
krompir. Polglasno je govorila: Ane, Ane, mene je
strah! In potem je zopet pomislila, kaj neki poree jutri,
ko ne bo Jerice nikjer. In kaj poreejo Luka, Anica in
Marjanica?
Z vso ljubeznijo je mislila na te osebe, in v oi so ji
privrele solze.
Zasliala je korake po cesti. Plaho je odskoila v sen-
co za deske, pridrala sapo in drgetala. Poasi so odjek-
nile v bregu stopinje, in deklica je stopila zopet na cesto.
Nekaj medle svetlobe je bledelo na nebu. Ali je bila za-
padla meseina, ali zarja?
Jerica je pogledala e enkrat gori proti Pei in e en-
krat je pomislila na vse drago, kar je zapustila gori. Dol-
go, dolgo ni mogla odtrgati pogleda od Pei. Nenadoma
pa se ji je zazdelo, da se je pojavila tam gori izza brega
senca. Jerica je kriknila in beala po cesti, beala, gnana
od strahu in brezsrnosti ene, ki ji je bila svojas
mati!
Pa vr prekipi, e je e tako velik!

366
MLADA BREDA BESeDA

30 Luka se prebudi

L uka se je v spanju prevrgel in pri tem podrl lestvo,

ki je hrupoma padla po tleh. Tedaj se je Luka prebu-
dil in se dvignil. Glava ga je bolela in mrazilo ga je. Po-
lagoma se je tudi zavedel, da ne lei pod streho, temve
pod lopo na kupo stelje. Zvezde na nebu so bledele, ne-
kaj medle svetlobe je lealo na nebu.
Poveim ji, je zamrmral in se domislil, da je po-
noi pil s Tomaem. V naslednjem hipu zopet ni mogel
ve popolnoma zbrati svojih misli in je omahnil utrujen
in bolan na steljo.
Toda zaspati ni mogel ve. Vstal je in odkorakal pro-
ti vratom v hio. Ni udnega se mu ni zdelo, da so vrata
samo pri prta. In tako je zlezel Luka polagoma v temi v
podstreje ter legel.
Kdo ve, kako dolgo je spal. Hipoma pa je zautil, da ga
nekdo budi.
Ob njem je stal Ane.
Kaj je? je vpraal Luka in util, da ga glava e ved-
no boli.

367
MLADA BREDA BESeDA

In tudi mraz ga je stresal po vseh udih. Skozi duplje

pa je prijetno sijalo solnce.
Jerice ni! je dejal Ane.
Jerice ni? je skoil Luka kviku, kje je?
Ne vem, je odgovoril deko, mislil sem, da veste
vi!
Jaz? Jaz? je vpraeval Luka. Jaz ne vem ni! V
hipu ga je videl Ane planiti in vzrasti in nato onemoglo
omahniti na posteljo. Pri tem je gibal starec z ustnicami,
kakor da govori sam s seboj.
Kaj pravite, Luka? je vpraal fant.
Mo ni odgovoril ni.
Jaz dem, spodila jo je po noi, ali pa je dekle ulo
samo!
Tudi sedaj ni Luka odgovoril.
Tedaj pa je minila pastirja potrpeljivost, prijel je star-
ca za rame ter dejal:
Veste kaj, e bom na vas akal, bom moral dolgo a-
kati. Meni se mudi; grem za Jerico.
Luka ga je gledal, kakor da ga ne razume. Niti priki-
mal ni. Fant je zagodrnjal nekaj o teslu, ki ne govori in
ne slii, in el. Luka pa je slonel e dolgo nemo zro v
isto smer. Zdaj pa zdaj je prela ez njegovo oblije rah-
la vznemirjenost. In te poteze so postajale polagoma vse
izraziteje, in konno je starec vstal ter odel doli v ku-
hinjo.

368
MLADA BREDA BESeDA

Sreal je Marjanico in jo vpraal:

Kje je Katra?
Kaj ti bo Katra, je dejala. e hoe govoriti z njo,
mora iti v trg ali pa poakaj do veera.
Zakaj? je dejal.
Ali ne ve, da imajo obravnavo pri sodniji? je dejala
ona in nevoljna merila moa, e, da se norca dela iz nje,
dasi ve vsakdo, da je danes na vse zgodaj odla Katra v
vas in si dala naprei. Pa samo za se, Anica je morala iti
pe.
Jerice ni! je zastokal Luka.
Ne, je rekla Marjanica. Dolgo jo je spravljala, siro-
to; zdaj jo je zares.
Po noi!
Po noi!
Siroto!
Siroto!
Luka se je obrnil in izginil v podstreje, kjer je sicer
spala deklica. Posteljo je nael v neredu, deklice ni bilo.
Pogledal je pod posteljo, ali tudi pod posteljo je ni bilo.
Nikjer je ni bilo, niti v hii, niti izven hie. Tudi videl je
ni e nihe to jutro. Jerica je brezdvomno odla nekam.
Luka je vse prebrskal ob dekliini postelji. e ni la, je
pustila vsaj obleko, je mislil. Toda tudi obleke ni bilo
nikjer. el je doli v sobe. V Aniini sobi ni bilo Jerice, pa

369
MLADA BREDA BESeDA

pa je nael doli nekaj kokov blaga, s kakornim si je

krpala deklica prejnji veer svoje rdee krilce.
Luka je pretaknil e druge sobe. Sluajno je nael od-
prto tudi Katrino. Vstopil je. Vedel je sicer, da tu notri ni
Jerice, in je ni niti iskal tu. S hitrimi koraki je stopil k sle-
pemu oknu in izvlekel dvoje steklenic. Prva je bila e
nedotaknjena, polna, druga je bila do polovice prazna.
Poloil si je zadnjo na ustnice in pil dolgo. Potem pa
je izginil zopet v podstreje. Rahla omotica, ki mu je
ogluila glavo bol, mu je dela prijetno, in Luka je raz-
miljal mirno.
Da jo je spodila, je jasno! Toda kaj je neki poela z njo,
kako jo je spravila od hie. Blazna misel je zasekala Luki
v mogane.
Ciganom jo je prodala!
Kdo ve, kako je priel Luka na to misel. Toda neovr-
gljiva se mu je zdela. Saj so se res zadnje ase potepali
cigani okoli, in prav veraj zjutraj jih je bilo nekaj na
Pei.
In im dalje, tem jasneje je bilo Luki:
Ciganom jo je prodala!
Tedaj je Luka naslonil glavo na kolena in mrmral ne-
razlone besede pred se. Hipoma je izvlekel izza nedrij
nekih koreninic in jih zael narezovati, drobno in paz-
no. Ko je vse narezal, je vtaknil narezano v nedra in
vstal. Kakor tat se je splazil doli in stopil v Aniino sobo.

370
MLADA BREDA BESeDA

Io slepega okna je spoznal, da ni v pravi sobi. Tedaj

je obvisel njegov pogled na pisanih ostankih blaga. Sklo-
nil se je, jih pobral in jih pritisnil na ustnice ter epetal:
Moja Jerica!
Toda nekaj hipov pozneje mu je bilo lice zopet tem-
no, in skoil je iz sobe, planil proti Katrini ter zaprl za
seboj vrata. Naglo je segel v slepo okno, pritisnil stekle-
nico e enkrat na ustnice in pil. Nato je zael z mrzli-
no naglico maiti ono narezano korenievje v stekleni-
co.
Nekaj hipov pozneje je lezel v podstreje. Ob zadnji
stopnici se je spotaknil in udaril s elom ob tla. Pobral se
je, niti util ni, da mu obliva lice gorak curek. Zlezel je
v svoj kot in se vrgel na posteljo. Nekaj trenotkov poz-
neje je spal ko mrtev. Rdea lisa mu je leala na bledem
obrazu, izmuenem do smrti. Podoben je bil bolj mrliu,
kakor ivemu loveku

* * *

Tisti as se je vrila glavna obravnava v zapuinski

pravdi, katero je bila zaela Anica sicer nekam pozno,
toda, kakor je bila doznala, e vedno ne prepozno. Bog
vedi, kaj in kako je prilo, da je bilo sodie nekako za-
vleklo zadevo, tako da je toba Aniina izgledala e ved-
no ko nekaka toba, da se oporoka v celoti proglasi za
nepostavno in neveljavno.

371
MLADA BREDA BESeDA

Sama seveda nikoli kaj takega ni nameravala storiti,

toda storil je to za njo odvetnik, mene, da je to edini
nain, kako bi spodnesli tla nasprotnici, ki je sicer zelo
previdno tudi poiskala svojega odvetnika.
Anica je bila popolnoma prepriana o svoji zmagi.
Zvesta je ostala svoji ivljenjski nalogi, zvesta v vseh
kriih. Obenem se je vivela vse bolj v misel, da je tudi
postavno ona dedinja; saj je njen mo staro oporoko
preklical. Samo smrt, ki ga je prehitela, mu je iztrgala
pero iz rok.
Tudi odvetnik je izkual uveljaviti to toko. Pravih do-
kazov za to ni bilo lahko dobiti, zlasti ker je Katrin za-
govornik v neskonnost poveal vtis onega bega Anice
in mu izkual pripisati dovoljno zadostnost, da je pokoj-
nik vsled tega Aniinega koraka ukrenil tako v oporoki,
kakor je ukrenil.
Po dolgem in munem zaslievanju je sodie razso-
dilo, da je oporoka v prvi toki neovrgljiva, to je, da je
smatrati Katro za glavno dedinjo. Pa pa deduje po Ka-
trini smrti Anica Pe, brez ozira na to, da li se Anica
omoi ali ne. Tudi se ji je dovolila vknjiba na raun po-
stavne tretjinske svote.
Anica nadaljnega ni sliala ve.
Izgubila sem, je pomislila. Odvetnik ji je rekel, da
mora rekrutirati. Odvrnila ni ni.

372
MLADA BREDA BESeDA

In res ni imela namena pravdati se dalje. Toda vdala

se ni. Z nekako odlonostjo je govorila sama pri sebi:
Tedaj ko mi je umiral Jurko, sem se nauila besede:
akati. akala bom. Pe mora biti enkrat moja. O, kdaj
Anica? Ob tej misli se je stresla in izkuala misliti kaj
lepega. Vendar pa je vso pot od trga do Pei ponavlja-
la in obnavljala trden sklep: akati, akati, akati
In ko je prila Anica na Pe, je utila toliko utrujenost
in ejo, da, ejo. Marjanica ji je prenesla domaega ga-
nja. Sprva se je ustavilo Anici, vendar je nalila v drugo
in izpila, in izpila je e tretji kozarek.
Pijanka! se je smejala rahlo omoena pred se in si
nalila znova. Marjanica je zmajala z glavo in odla v ku-
hinjo in si tam obrisala par solz.
Anica pa je la v svojo sobo in legla ter zaspala, ne da
bi bila ubila alosti. Predno je zaspala, se je domislila
Lipeta.
Kaj bi rekel, ko bi vedel, da sem pila? ji je inilo v
glavo. Ali ni utila sramote nad tem svojim dejanjem?
Po tej poti, Anica, ne bo doakala Pei, ne bo doa-
kala.

* * *
Katri se sicer ni tako mudilo na Pe kakor Anici. Po
obravnavi je odla h Kranjcu. Imenitno ji je dialo kosilo.

373
MLADA BREDA BESeDA

Ko je bila popila par kozarcev vina, se je razvnela in za-

ela pogovor z vozniki in gosti v sobi.
Ne dolgo potem je dala Katra celo za vino. In tako se
je miza okoli nje napolnila, in soba je odmevala od sme-
ha in krepkih aljivk. Tik h Katri se je bil zlizal in odri-
nil postavnega voznika nekak polgosposki lovek. Bil je
oni mladi pisar iz odvetnikove pisarne, oni isti, ki je bil
nasproti Anici precej vljuden. Sedaj je sedel ob Katri.
Gospa, ali ste e bili na Bledu? je vpraeval zanos-
no.
Kaj meni Bled! je odgovorila Katra.
Oh, gospa, na Bledu je krasno, je navdueval eno
pisar in pil hlastno. In ker je pil hlastno, da bi se ojunail
in na ta ali oni nain poprosil eno posojila, je v tej zme-
di pil preve, zael kmalu za Bledom hvaliti Opatijo, po-
tem celo Neapelj in skoil nato hipoma na Pe in sled-
nji pozabil celo tako dale samega sebe, da je zael po-
nujati sam Katri posojilo.
Tako je bilo minilo e dokaj popoldneva. Kdo ve, kje
e je bil izvohal neki godec veselo drubo pri Kranjcu.
Priel je ravno prav. Katra je ljubila godce in godbo. Na
dom se niti spomnila ni. V plesu in veselju je priel
mrak. Tedaj je vstopil Lipe v sobo. Nekako debelo je po-
gledal, ko je zapazil Katro.
Ta ga je poklicala k mizi in mu silila piti. Hlapec je bil
ejen in se ni branil. Obenem je bil radoveden, kako

374
MLADA BREDA BESeDA

neki je s pravdo, in je vse poizvedel od Katre. Bil je ne-

navadno resen. Toda Katra tega ni zapazila. Odkar ga je
poznala, je bil vedno resen. Katra je bila zelo dobre vol-
je, in tako se ji je porodila drzna misel.
Ali ve kaj, Lipe, je rekla, e davno sem mislila
tako. Najbolje bo, e pride nazaj na Pe!
Ne, mati, ne gre, se je smejal fant, kaj se ne boji-
te, da se s Tomaem pretepeva.
Kaj, s Tomaem? Saj ga ni ve na Pei.
Tako? se je zaudil on. Ona pa je govorila tako o
Tomau, da se Lipe ni mogel nauditi, odkod tolika jeza
v njej.
Pridi na Pe! je ponovila, pa e danes, e hoe!
Kako, je odvrnil, e mi je tu dobro, pa Kranjc me
tudi ne pusti!
Tisto meni prepusti! je dejala. Ali gre? e gre,
greva e nocoj in skupaj!
Naj pa bo! je dejal fant in pristavil: e pa e grem,
noem, da bi me dali pro, kadar se vam zljubi. Tri
leta
Pet, e ti bo drago, ne bom te podila, ne!
In Katra je vstala in se pogovorila s Kranjcem. Po dol-
gem asu je priel ta k Lipetu in mu rekel:
Slabega ne morem rei o tebi. Pa to napako ima, da
tebe ne udinjujejo, temve kupujejo. In nagnil se je k
njegovemu uesu in dejal:

375
MLADA BREDA BESeDA

Tele sem dobil za te. In teleta so zdaj draga.

Hm, je odvrnil hlapec, sem pa manj vreden, ko
sem mislil.
Kranjc je izplaal hlapca in dejal:
Za pijao bo dal.
Dam! je odvrnil hlapec. Tako je bil Lipe na uden
nain priel zopet v slubo na Pe. Nadejal se tega ni
ve. Po noi e se je vozil s Katro proti Pei. Ona je bila
razigrana in je govorila vso pot. Lipe je prikimaval, toda
poslual je ni. Premiljal je udne poti, ki jih hodi lovek.
Premiljal je nadalje to udno zgodovino Pei in vesel je
bil:
Vozim se domov, je ponavljal sam pri sebi. Obe-
nem je z veliko ljubeznijo mislil na eno bitje na Pei.
Ti, je govoril sam pri sebi. Morda me sam Bog po-
ilja, da ne obupa. Morda je tako zapisano, da se ne lo-
iva nikoli ve, da ne pojdeva s Pei ne ti, ne jaz ve.
Potem se je Lipe zopet domislil onega, ki se mu je bilo
pripetilo zjutraj.
Na potu iz mesta je bil sreal Jerico in jo vzel s seboj
v gostilno. Dekle je bilo do smrti trudno. Ko je bil izve-
del od dekleta, da so jo zapodili s Pei, se mu je silno
zasmilila. Toda sam ni vedel, kaj naj stori za njo. Pa mu
je prila gostilniarka na pomo in vzela deklico v slu-

376
MLADA BREDA BESeDA

bo. Nekaj ur pozneje Lipe je bil ravno zapregel je bil po-

vpraal po taki in taki deklici mlad fant. Bil je Ane.
Lipe je vil e to veselje, da je videl, kako se imata
otroka rada. Nato je odel. In zdaj se vozi na Pe, na ono
isto Pe, s katere je bil tako brez vzroka odslovljen.
e ve, vraa se ko Katrin prijatelj, one iste Katre, ki ga
svoj as ni mogla. Pri misli prijatelj se je Lipe sicer
rahlo zganil. Tudi ni popolnoma verjel v udno spravo
Katrino. Nocoj je pijana, je mislil, jutri bo drugae
mislila.
Potolail se je sicer, da je on storil svojo dolnost. e
se je prenaglila Katra, naj si to sama pripie. On je ni
prosil, stavil je pogoje in te je sprejela, in dobro je tako.
Jih bo drala! je dejal sam pri sebi. Dovolj jo je po-
znal. Ko so zavili okoli zadnjega ovinka, je stal tam sre-
di ceste mo in se ni hotel umakniti. Voznik je kriknil.
Povozi ga! je viknila Katra.
Tedaj je mo odskoil, pobral kamen ter ga pognal za
vozom.
Toma! je pripomnil Lipe.
Jude! je dejala Katra. Lipeta je streslo

377
MLADA BREDA BESeDA

31 Spomin

P red davnim asom je bila postala srena dedinja po

nekem gospodu Marjanica. Sicer je bila podari-
la vso svojo dediino neki blinji soroini in samo za
spomin na dobrega gospoda, kateremu je sluila par let,
in je zato ni pozabil v oporoki, je ohranila zase stensko
uro, umetnost onih starih asov: vselej, ko je ura bila, je
prila izza ozadja mala lutka in vojaki pozdravila ter se
zopet skrila. S to uro je imela Marjanica mnogo kriev.
Sprva je la dobro, potem je zastajala, v naslednjih me-
secih je zopet hitela, kakor da hoe dotei zamujeno.
Konno pa je ura popolnoma obstala, in na pisani lutki,
ki je akala v zasedi in ni ni ve pozdravljala, se je na-
bral prah. Drzen pajek si je izbral rdeo ako za pilot,
kamor je pripel okusno in varno svojo mreo.
Tistega dne pa se je pajek debelo prestrail. Lutka se
je zazibala. Starikav, toda glasen zvok je dvanajstkrat
zabrnel, in lutka je stopila v ospredje ter se poklonila.
Huje od pajka se je zaudila in prestraila Marjanica.

378
MLADA BREDA BESeDA

Komaj je bila zaspala, ko jo je zbudil nenavadni um. Ko

se je nekoliko zavedla, je posluala: da, to je bilo sedaj
popolnoma slino. Nekje je nihalo venomer: eden, dva,
eden, dva!
Marjanica je na vse prej mislila, nego na uro. V silni
plahosti je prevrgla uro in planila kviku, videla, odkod
ti enakomerni glasovi. Prigala je lu in z nekako sveto
grozo opazovala uro, ki je bila zaela iti tako sama od
sebe.
Da ni le spomin! se je stresla Marjanica in skoila v
posteljo ter se pokrila preko glave.
Nekaj pomeni, prav gotovo, je govorila sama pri
sebi. Znova jo je stresel mraz in je molila:
Sveta Marija, sveti Joef, vsa sveta druina, stoj mi
ob strani na mojo smrtno uro!
Ko so zaeli peti prvi petelini, je Marjanica vendarle
zaspala in je spala v pozno jutro. Zaman je hodila lutka
salutirat, Marjanica je spala.

* * *

Tudi Anica je spala slabo. Zbudila se je bila pozno po-

poldne. utila se je popolnoma ubito, neprijeten duh ji
je polnil usta, glava jo je bolela, duilo jo je v sobi. Toda
dol v kuhinjo jo je bilo sram iti, zakaj spomnila se je, da
jo je Marjanica videla piti. Kaj bo neki mislila o njej. im

379
MLADA BREDA BESeDA

dalje je mislila Anica na to, tem neprijetneje ji je bilo.

Samo pred seboj jo je bilo sram. Ona, Anica, je li res
padla tako globoko, da mora iskati pomoi v ganju?
Nikoli ve! je stiskala obnemoglo z rokama pekoi
senci. Ni razumela, kako je to z njo. To je posledica, je
doumela konno, tega brezbonega ivljenja, tega iv-
ljenja v jezi. Ni moi, kadar ni molitve. Greno stanje je
kakor movirje. Tako se vdirajo tla tudi pod njo. Kako
dolgo bo e mislila, da je to stanje njene due nezdravo?
Kako dolgo, in bo Anica vrgla od sebe vso srameljivost?
Kdor okusi pijao, je ne pusti ve, in potem, potem, po-
tem bodo prile one mune, umazane sanje. In kamor
sta li mo in krepost, pojdeta e obzira in sramota. Ani-
ca! Kaj bo s teboj? Kaj naj poree Lipe o tebi?
Anica je iskala opore in je ni nala. In vpraala se je,
zakaj misli vedno ba na Lipeta? Zakaj? Tu ji je postalo
jasno: ne smela bi misliti nanj, nikoli ne bi smela. Zato
me tepe Bog in me poniuje.
Dolgo e se je muila Anica s takimi mislimi. Polago-
ma, po dolgem je zaela plakati. Plakala je nad svojo ne-
mojo in ivljenjem, ki ga je ivela doslej. Zakaj ni za njo
one zore, onega dneva, ki tolikim sije? e ni verjela ve
v svojo sreo. Vsaj mir, vsaj mir hoem! Daj mi pokoja,
moj Bog, daj pokoja!

380
MLADA BREDA BESeDA

Pozno sicer, toda priel je vendarle e to no, potem,

ko je bila sliala priti Katro domov. Stopila je k oknu. V
somraku se ji je zazdelo, da vidi moa stati doli na dvo-
riu.
Lipe! je zaepetala in skoila v posteljo in ponav-
ljala: To mi dela sam satan, sam satan!
V molitvi je vsnula.
Zbudilo jo je glasno vikanje. Planila je kviku; bil je e
dobren dan. Hitro se je oblekla in stopila iz spalnice.
Na stopnicah je zadela na Marjanico, ki je strmela z ne-
mo grozo napol obleena pred se.
Kaj je tebi? jo je vpraala Anica.
Marjanica je pokazala z roko na Katrino sobo. Toda,
ko je videla, da se je Anica obrnila tja, je viknila in skoi-
la za njo:
Ne hodite noter, ne hodite!
Marjanica, za boje ime!
Ne hodite, ne hodite! jo je vlekla Marjanica z vso
silo od vrat.
Pusti me, je dejala Anica, hoem videti! V nasled-
njem trenotku je vstopila. Sredi sobe je leala Katra na
hrbtu, napol opravljena, vsa rna v obraz. Po bradi ji je
tekel curek krvi, njene roke so nemirno greble v pod,
steklene, zoene oi so strmele v strop. Grozno grgranje
je prihajalo eni iz ust.

381
MLADA BREDA BESeDA

V tem hipu je pozabila Anica vseh okoliin, vsega

jada. Videla je samo neizmerno trpeo sestro pred seboj.
Skoila je h Katri in jo z velikim naporom izkuala
dvigniti.
Marjanica, pomagaj! je zaklicala, in res je prila te-
daj Marjanica v spremstvu one nove dekle. Dvignile so
Katro na posteljo.
Katri je bruhnilo nekaj krvi iz ust, udno jeanje in
grgranje se ji je trgalo iz grla.
O Bog, kaj ji je, je vzkliknila Anica, jezik si je pre-
griznila.
Mrtvoud! je epetala Marjanica.
V tistem hipu pa se je zgodilo nekaj tako groznega, da
ni nobena teh oseb pozabila do smrti ve prizora.
V hipu se je pognala Katra kviku.
Ti si me zastrupila je sliala nejasno Ani-
ca, v naslednjem hipu je zautila, da ji je leglo okrog vra-
tu z veliko silo dvoje rok in izgubila je zavest
Nekaj ur pozneje je priel zdravnik na Pe. Pomagati
ni mogel ve. V silnih mukah je umrla Katra, zadeta od
mrtvouda. One iste bolezni, katere se je bala! Bog ve!
Komaj je bil priel zdravnik na Pe in ogledal Katro, je
stopil tja k onemu slepemu oknu, kjer je videl stati dvoje
steklenic. Hipoma se je obrnil nenavadno vznemirjen,

382
MLADA BREDA BESeDA

segel v ep in izvlekel listi, napisal par vrstic in ga dal

Marjanici, e, da se mudi, naj nese takoj upanu.
Marjanica je izroila list upanu.
Zdravnik je dal prinesti mleka in zael pripravljati z
oividno vznemirjenostjo teavno pripravo. Toda ni pri-
el do tega. Predno je mogel izprati eni elodec, jo je
zadela kap.
Prav tedaj sta prila na Pe dva oronika in se posta-
vila pred sobo.
Vprio njiju je preiskal zdravnik vsebino steklenice.
Kaj je? je vpraal oronik.
Mijak! je odgovoril zdravnik.
Potem je bila zastrupljena!
Zato sem vas poklical, je odvrnil zdravnik.

* * *
Tedaj je Anica divje zaplakala. Pred njo je stal oronik in
ji velel, da mora z njim.
Razumela je.
Vi mislite, da sem jo jaz? je vpraala.
Mi vemo! je dejal trdo oronik.
Tako, je viknila Anica, vi veste! Oronik je videl,
da se opoteka, in jo je podprl.
Jaz vas moram odpeljati, se je opravieval.
Anica se je vzravnala.

383
MLADA BREDA BESeDA

Odpeljite me, pa jaz sem nedolna! je rekla. Nekaj

hipov pozneje je la z oronikom po bregu dol in ni po-
gledala ne na levo, ne na desno. Nekak prezirljiv smeh
ji je leal na licu in hitela je, da jo je oronik komaj do-
hajal

384
MLADA BREDA BESeDA

32 Pred poroto

A li so bile vse to samo sanje, ali pa je bila bridka res-

nica? Anica je dvignila glavo in se ozrla. Motna
svetloba je prihajala skozi zamreeno okno v celico, v
kateri je sedela. Nekje zunaj je zamolklo grmelo, in Ani-
ca je sliala od nekod glasno padanje rosnih kapelj. Sto-
pila je k oknu. Neznano dvorie se ji je pojavilo pred
omi. Torej je res, torej je vendar le res! Ona je v zapo-
ru. Osumljena je, da je zavdala svoji tai. In Anica se je
stresla pri misli na prizor, ki ga je bila doivela. Kdo jo
je reil iz rok umirajoe? Z drhteimi prsti se je dotipa-
la vratu. Silno se je vznemirila, strah jo je obel, ko je
bila tako sama v sobi.
Marjanica, kje si? je zaklicala. Kmalu nato so se vra-
ta od zunaj odprla, in postaran mo je stopil v celico:
Ali kaj elite? Da! je stegnil roko, da sprejme denar
in da prinesti jetnici, kar bi elela.
Marjanico mi pripeljite, strah me je! Starec je pri-
kimal z glavo; Anica je utila, da je ni umel.
Kaj bo z menoj? je vpraala.

385
MLADA BREDA BESeDA

Starec se je nasmehnil, razumel je, da nima denarja.

Tudi to se mu je pripetilo in e vekrat. O, najrazlineje
vrste ljudje so sedeli e tu, in z vsemi je delal enako. Zanj
niso bili ne zloinci, ne nedolni, bili so samo zaasni
prebivalci teh celic. Prili so in odli. Nazaj sem se niso
vraali. On je bil njihov paznik in njihov sluga. Prinaal
jim je jedi in pijae, e so jo plaali, e je niso, so se mo-
rali pa zadovoljiti z ono, ki jo kuha zavod. In da ni naj-
bolja, je vedel starec, in zato je navadno stegnil roko, da
sprejme denar.
Anica je sedla na posteljo, mislila je, da paznik ne sme
govoriti. In starec se je oddaljil. Sama vase pogreznjena
je sedela Anica dolgo. Ko se je bilo zveerilo, je legla.
Bila je trudna, trudna. Priel je bil oni paznik in ji prine-
sel veerje. Ni se je dotaknila. Tako je leala v noi bed-
na in brez spanca. Nikoli dalje noi. Prihodnje jutro je
zavila nekaj. Kmalu nato je prilo po njo par paznikov
in odvedla sta jo nekam v spodnje prostore.
Velela sta ji stopiti k pisalni mizi, za katero je sedel
mlad, rdeelien gospod s prijaznim pogledom in zlati-
mi naoniki. Nehote mu je Anica zaupala. Prijeten ji je
bil. Plailo jo je le ono nemirno podrhtavanje njegovih
obrvi, ko jo je gledal in poloil pred se belo polo papir-
ja.
Potem se je zaelo izpraevanje, da li je ona ta in ta,
koliko je stara in tiso malih rei.

386
MLADA BREDA BESeDA

Ali pa veste, zakaj ste tu? je vpraal hipoma sodnik.

Prikimala je z glavo in rekla: Vi mislite, da sem zastru-
pila tao.
Vi torej trdite, da je niste!
Trdim! Jok jo je posilil. Gospod sodnik, je govo-
rila ihte, kako morete kaj takega misliti o meni. Vpra-
ajte Marjanico, vpraajte kogar hoete
Ali morete dokazati, da niste bili v oni sobi? Saj ra-
zumete? Vpraam, kdaj ste bili zadnji v taini sobi?
Ko je umirala, je odvrnila Anica.
Da, da, toda mislim, ali prej niste bili, tisti veer, tisti
dan prej?
Ne! je dejala Anica krepko.
Tako! Vi niste bili! je dejal ko za se sodnik.
In tako je lo dalje, da li ni bila Anica jezna na Katro,
da li ni Katra vekrat postopala z njo grdo, kakne misli
da je imela Anica o Katri. Kako, da je toila na razveljav-
ljenje oporoke, kdaj se je vrnila domov, s kom da je po-
tem govorila, kaj da je delala.
Tedaj se je Anica nemirno premaknila. Videla je sod-
niku nemirno podrhtavati obrvi in ele po parkratnem
opominu, naj pripoveduje, je vzkliknila:
Gospod sodnik. Nikdar se ne bo ve zgodilo, pila
sem!
Koliko? Ste bili omoeni? Kaj ste pili?
Anici je bilo skoprneti od sramote.

387
MLADA BREDA BESeDA

Sodnik je mirno pisal. In zopet nadaljno izpraevanje,

brez konca. Sodnik jo je bil preje opozoril, naj sede. Ni
hotela. Sedaj je skoro omahnila na stol.
Poldrugo uro za tem je bila zopet v svoji celici. Istega
dne proti poldnevu jo je posetila Marjanica. Plakajo se
ji je vrgla Anica v naroje. Ko ste se eni nekoliko umi-
rili, sta se pogovorili o onem, ki je zanimalo obe. Pred
vsem je povedala Marjanica Anici, da so zasliali vse na
Pei, in da je ona ravnokar prila od sodnika. Nadalje je
izvedela Anica od Marjanice, da sodie povprauje po
Luki, ki je kar izginil s Pei in el najbre za Jerico. Tudi
Ane, ki je bil el za deklico, in se vrnil vesel, da je Jeri-
ca pri dobrih ljudeh, ne ve o Luki niesar.
Tedaj se je Anica zaudila, kajti prav ni ji ni bilo zna-
no, da je Jerica s Pei, niti zakaj. Tudi ni vedela, da je bil
Ane nael Jerico in se nato vrnil zveer proti Pei, ka-
mor je bil priel okoli polnoi one usodne noi. Ko je
sedaj sliala, da je Luka izginil, se ni mogla otresti neka-
ke slutnje.
In e nekaj se je zgodilo, Anica! je dejala Marjani-
ca. Ali ve, da imamo na Pei novega hlapca? In ve
koga?
Anica ni vedela in ni kazala niti posebne radovedno-
sti.
Lipe je na Pei! je dejala Marjanica.
Tedaj je Anica pogledala neverjetno na Marjanico.

388
MLADA BREDA BESeDA

Res, je dejala Marjanica, tisti veer ga je pripelja-

la. Za tri leta se je udinjal. Seveda ne ve zdaj, kaj e bo,
ko pride novi gospodar.
Kaj pravi Lipe? je vpraala hlastno Anica.
Kaj pravi! alosten je. Pa kaj naj reem, saj je groz-
no na Pei. Sam Bog je poslal tega fanta. Vse dri fant
kviku, da se ne utopimo. Pa al mu je.
Ali misli, da sem res tao?
Tega ne misli nihe, Anica, je zastokala Marjanica.
Kdo ve, kdo ji je to naredil. Pa ne govoriva o tem! Ali e
ve, da je Toma utonil?
Utonil?
Da, potegnili so ga danes iz vode. Pijanec je bil, Bog
mu ne tej v greh. Pa ti, moja ljuba tika, nikar ne obu-
paj! Lepo bo e. Kadar ti je hudo, se pa na me spomni!
Tedaj je zaela Marjanica izlagati pred Anico jedil in ob-
leke in najrazlinejih potrebin in si pri tem venomer
brisala solzne oi. Mole jo je opazovala Anica. Stvari, o
katerih ji je Marjanica pravila, so bile za njo tako nove,
nenadne, in as in kraj je bil tako nenavaden, da so se
Anici dozdevale udovite, neverjetne, in ni mogla raz-
brati svojih misli.
Marjanica je bila medtem izloila iz koarice, kar je
bila prinesla s seboj. Sedaj je segla v ep in odvezala iz
rute dvoje bankovcev in jih poloila pred Anico in rek-
la nekako hudomuno:

389
MLADA BREDA BESeDA

Le vzemi, denar je vedno potreben.

Kdo ti je dal? je vpraala Anica.
Marjanica se je namuznila in odvrnila:
Tega ne smem povedati. Saj bi, pa res ne smem!
Toda vzeti mora, moje ljubo dete! Marjanica je neve-
de tikala Anico, zakaj zelo se ji je smilila, in pred sodni-
kom je celo rekla, naj pridre njo mesto Anice, da je e
Anica taka, da je ne pozabi, e bi bila tudi kriva in obso-
jena. alibog ni mogel sodnik Marjanici pronje usliati,
ali kakor je Marjanica krivo razumela, ni hotel usliati.
Potolaeno je zapustila Marjanica Anico.
Z velikim zadoenjem je napolnjevala ubogo eno
zavest, da domai ne dvomijo o njej. In ko je gledala na
jedi s Pei, pred seboj na mizi postavljene, jo je nehote
premagala rahla domotonost, in vzela je in je jedla in
pila. In ko se je okrepala in zautila, kakor novo mo,
je prilo tudi nekako spokojno stanje nad njo. Tisto no
je Anica zelo dobro spala. Stari paznik je kimal zado-
voljno z glavo, in ko mu je ponudila kozarek vina, ga je
izpil in sedel in pripovedoval Anici, da je imel tri sine, pa
da so mu vsi pomrli
Tudi tu so ljudje, prav taki ljudje, ko zunaj, je misli-
la sama pri sebi Anica, in ni ve ji ni bilo tako strano
pusto. Pa se je zgodilo, da so jo zaasno vendar prijele
prve tlaee jo misli, ko se ji je zdelo, da se mora zaduiti
v temle zamreenem prostoru. Zlasti zveer, ko se je

390
MLADA BREDA BESeDA

zmrailo, je bilo Anici skrajno neugodno in neprijetno,

in polaal se je je strah.
Pri motni svetlobi lui, katero ji je bil paznik postavil
v celico, je sedela in mislila in potem utila, ko da je e
vsa trda, in hodila je po sobi gori in doli. In venomer ji
je prihajalo v misel, da je sliala neko, kako na vislice
obsojeni tisto no pred smrtjo hodijo celo no po jei.
Trudila se je, da bi se zamislila povsem v poloaj take-
ga loveka, dasi jo je obhajala groza.
Nekega veera pa je nala malo, zamazano knjigo
pod posteljo in je itala. To, kar je itala, je bilo tako
udno skrivnostno, in samo napol je umela. Nekatera
mesta pa so napravila na njo silen vtis. Tako je itala:
Vem tvojo bridkost in tvoje ubotvo, ali bogat si
Ni se ne boj tega, kar bo trpel. Glej, hudi bo ene
izmed vas v jeo poslal, da boste skuani in boste imeli
bridkost deset dni
Svetujem ti, kupiti od mene v ognju skuenega zla-
ta, da obogati, in belih oblail, da se oblee, da se ne
bo videla sramota tvoje nagote; in z oesnim mazilom
pomazili svoje oi, da spregleda. Katere jaz ljubim, tiste
svarim in pokorim. Vnemi se tedaj in stori pokoro! Glej,
stojim pri vratih in trkam; ako kdo moj glas poslua in
mi vrata odpre, pojdem noter k njemu in bom z njim
veerjal in on z menoj. Kdor premaga, mu bom dal se-

391
MLADA BREDA BESeDA

deti z menoj na mojem sedeu, kakor sem tudi jaz pre-

magal in se vsedel s svojim Oetom na njegov sede
Anica je dvignila oi in iskala znane ji slike, trokotne-
ga oesa vsevidnega, vsepoznavajoega, vsevenega in
neumrjoega.
In isto drugano je postalo njeno miljenje. Bil je to
dogodek, izreden za njo pravtako ko meni sedaj, ko pla-
em ob svojem mrtvem detetu in zdelo se ji je, da je lo-
veko ivljenje vse kaj drugega, kakor je mislila do sedaj.
udovito je bilo itati v knjigi razodetja, z nekako gro-
zo je pomislila Anica, da je ivela toliko let, in ni vede-
la tega in ni mislila, kako ozka gaz je med dobrim in sla-
bim.
Saj bomo vsi pogubljeni, je mislila, v naslednjem
hipu je zopet vedel, da ni boleine ne bridkosti, ki bi ne
bila kaipot na poslednji dan, dan sodbe, ko bo tehtana
in preizkuana slednja stvar in ga ne bo madea, ki bi se
ne izvedelo zanj
Priel je paznik, in ko je videl Anico za knjigo, je pri-
kimal z glavo in pripovedoval:
Tri mesece je akal na porotnike. Pa miren je bil, zelo
miren. Pa so ga zaprli za sedem let. Pa se je izkazalo poz-
neje, da je bil nedolen. Pa je priel siv iz jee. Tisti je
pozabil to knjigo tu. Preprost kmeti je bil, pa je trpel
lahko, ko da se eni.
Po nedolnem je bil zaprt? je vpraala Anica.

392
MLADA BREDA BESeDA

Bil je, je odvrnil mo in odel.

Anico je izpreletela groza, venomer je mislila le eno:
Po nedolnem je bil zaprt!
Kakor v tolabo je itala na odprti strani knjige:
Ni se ne boj tega, kar bo trpel! Glej, hudi bo ene
izmed vas v jeo vrgel, da boste skuani in boste imeli
bridkost deset dni
Drugega dne je Anica izvedela, da pride pred porot-
nike. Kmalu zatem so jo odpeljali v mesto pred sodie.

393
MLADA BREDA BESeDA

33 V dan sodbe

M otna svetilka je za silo razsvetljevala revno pre-

noino sobo pri Rajerju, ali kakor so pravili
preprosti ljudje, ki so tu prenoevali, kadar so prili v
mesto, pri Siroti. Pri Siroti na predveer porotne ob-
ravnave proti Anici je bilo, da je sedel reven in pol bolan
lovek za mizo in pil nekako hlastno iz male utarice, in
da je sedela njemu naproti stara enica, istotako bete-
na in bolehna. Kadar je starec pil, je vselej pogledal na
njo, kakor da hoe rei:
Ne zameri, da pijem; e ti je ljubo, saj ti privoim.
In v resnici je romala utarica od moa k eni. Pri tem
sta stara loveka molala in gledala pred se, ko da nista
znana in se nista videla e nikoli in z nekaterim strahom
sta izogibala poglede drug drugemu, kakor da sta stara
sovranika in ju je samo usoda dovedla k skupni mizi in
ne lasten nagib.
Potem pa je dejal starec in stegnil roko proti eni:
Si bila na Pei, kaj?

394
MLADA BREDA BESeDA

Ne vem, je odvrnila ena. Zdi se mi pa, da sem

bila. Ve, ljudje povsod potrebujejo Hance. Pri teh be-
sedah se je ena plaho ozrla in dejala epetaje:
Pa ne povej nikomur, da si me sreal. Me iejo, sem
jim ula. So rekli, da sem neumna, ki vem ve, ko vsi
zdravniki. Luka je zmajal z glavo. On je bil, ki je sedel
nasproti materi nekdanje svoje zaroenke. In dasi je
vedel, da govori Hanca v zmedenosti in se istoveti z ose-
bo, ki je e davno umrla, je pripomnil ez nekaj hipov
isto resno:
En svt bi rad, mati.
Hanca je dvignila glavo in rekla:
e ima naduho, ni boljega ko lapuh.
Nimam naduhe! je dejal Luka.
Potem pij lipov aj, je odvrnila ena hladnokrvno in
zanosno.
Hanca, je skoro kriknil sedaj Luka, Jeriina hi
ivi. Kakor blisk je prelo nekaj temnega preko enine-
ga lica in je dejala:
Umrla je! Me niso pustili k njej, na vnetju kosti je
umrla, in tega ne zna ozdraviti noben zdravnik!
Hanca, je obupoval Luka, daj mi svt! Glej, tako je:
Preganjala jo je, pa zapodila jo je, pa sem ji mijaka v
ganje narezal, da je umrla. Mi ni al, ne! Le miru ni. So
neki zaprli tisto siroto Anico in jo bodo obsodili.
Hanci je kroil premeten nasmeh na ustnicah.

395
MLADA BREDA BESeDA

Le ni se ne boj! je govorila, kdor Hanci zaupa,

zida na skalo. Sojena pa ne bo! Kaj misli! Hanca zna
vse. Ali ve, kako sem naredila, da sem sama ula? ,Tu le
pri tem oknu bom skoila dol in uidem, sem rekla, pa
sem ula pri drugem, ko so me tam akali. In Hanci je
kroil venomer samozavesten nasmeh ob ustih. Luki pa
je srce drhtelo, in ni vedel kaj storiti.
Ve, Hanca, je dejal konno, za tvojo her naj bo,
pojdem in povem, da sem ji zavdal jaz! Naj izpuste Ani-
co!
Kakor hoe, je odvrnila ena in iztegnila roko po
utari. In ko se je napila, je dejala: To je pa res. Pri vra-
tih bova uli, pri oknu bodo akali. In slaboumna ena
se je smejala.
Smejala se je po noi sredi spanja, da je Luka plaho
vstajal na svoji postelji in poslual, da li ne pojo e pe-
telini. O prvem petelinjem petju je vstal, in ko so peteli-
ni v tretje odpeli, je e slonel na Javorjevici pred malo
zamreeno odprtino in akal, da se vratica odpro in po-
ree izpovednik: Hvaljen bodi Jezus Kristus!

* * *

Marjanica se je bila napravila prejnjega dne v mesto;

povabljena je bila kot pria k porotni obravnavi. Skoro
celo no ni ni spala in e na vse zgodaj se je odpravila
v sodnijsko poslopje. Toda akala je dolgo. Hipoma pa

396
MLADA BREDA BESeDA

se ji je zazdelo, ko so bili zaeli prihajati gospodje in

stranke, da je opazila na nekem hodniku nekoga, ki je
bil Luki zelo podoben. Videla ga je v spremstvu oroni-
kov, toda ko je hotela za njim, jo je poklical sodnijski
sluga in jo vedel v neko sobo.
Sedaj jo bodo sodili, je mislila Marjanica. Toda
soba, v katero je stopila, ni bila porotna soba, bila je na-
vadna pisarnica. Tu je Marjanica zagledala v svoje veliko
zaudenje Anico. Komaj se je premagala, da je ni obje-
la. Toda Anica ni vzdrala. Ne zmenivi se za uradnika
v sobi, je planila k Marjanici glasno ihte: Marjanica,
prosta sem!
Uradnik je vstal s svojega sedea in z mehkim sout-
jem opazoval eni. Potem je dejal:
Razprava je odgodjena. Danes se lahko vrnete do-
mov. Potrebovali vas bomo menda e in bomo e spo-
roili.
Kaj? se je udila Marjanica.
Pojdite, je dejal uradnik, sreno pot!
In stopil je k Anici, ji stisnil roko in rekel:
Vi imate dobrega angela varuha! Vrnite se in bodi-
te poteni, ko dozdaj!
Nekaj hipov pozneje sta bili eni na planem in sta sre-
ali Lipeta. Neizreeno ustvo sree in veselja je vlada-
lo v Anici. Segla je Lipetu v roko, in oba sta imela solz-
ne oi.

397
MLADA BREDA BESeDA

Luka jo je! je dejal Lipe. Sam se je priel naznanit!

Ni mogoe! je zatulila Marjanica, da so se zaudili
ljudje in ozrli. Lipe je vedel eni s seboj. Ko so zavili
okoli sodnijske hie, je Marjanica viknila v drugo:
Hanca! Ali si res, ali si duh?
Hanca je bila res. Poloila je prst na usta in rekla tiho:
Ne krii. Saj sem rekla, pri oknu bodo akali, pri vratih
pa uteeva! Smeje je izginila slaboumna, predno se je
mogla Marjanica zavedeti
Mesec pozneje ste stali Anica in Marjanica kot prii
pri porotnem zaslianju Lukovem. Tedaj je Anica doi-
vela, da so jo ljudje s solznimi omi pozdravljali in bla-
grovali. Marjanica je bila v velikih skrbeh, da ji je ne
zmekajo, tak drenj je bil.
Luka je bil obsojen na jeo dveh let; toda umrl je po
preteku dveh mesecev. Anica je vse svoje ivljenje ohra-
nila nesrenemu mou dobrohoten spomin.

398
MLADA BREDA BESeDA

34 Konec

P ol leta je minilo. Tedaj je stopil Lipe nekega dne k

Anici in dejal:
Pro pojdem! To ni ni na Pei!
Anica je pogledala smej se fanta in dejala:
Le pojdi, le!
Saj moram, je dejal Lipe, zaradi vas!
Zaradi mene? se je navidezno udila.
Da, je dejal fant.
Ostani! je rekla tedaj resno ona.
Kako? je odvrnil. Ni mogoe. Pojdem po svetu.
Sem mlad, pozabim. Tu pa ne morem ostati ve in ne
smem!
Sme! je dejala ona, in Lipe je videl, da ji silijo sol-
ze v oi, ter ni vedel, kaj naj ree. Tedaj pa ga je Anica
prijela za roko in rekla:
Zakaj hoe iti, Lipe? Ali misli, da res mora?
e ste pa obljubili tisto, da se ne moite ve. Taka
neumna obljuba! je dejal fant.
Tedaj ga je Anica prijela e za drugo roko in rekla:

399
MLADA BREDA BESeDA

Toda, rad me ima, Lipe?

Zato pojdem!
Ne pojde, ker te ne pustim! Ti dobri, dobri lovek,
kako me je sram pred teboj! In Anica je zajokala in v
solzah je govorila: Lipe, e hoe, bom tvoja; obljuba
me ne vee ve, odvezal me je izpovednik.
Anica, je dejal fant, potem naj Bog plaa izpoved-
niku to sreo, ki mi jo je napravil!
In meni, Lipe! je epetala
Tako je odkraljevala kronja na Pei in zakraljevala je
izgnana rodovina na zemlji oetov in dedov. udne so
poti Vsevednega! Vsevidno oko je pazilo nad ivljenjem
prognanih in jih preizkualo z bolestjo, predno jim je
naklonilo v dar ono, kar so imeli podedovati po oetih.
In to zavest, da snuje boja roka in vodi nae poti v vseh
naih ivljenjskih dogodkih, sta ohranila Anica in Lipe
do svoje smrti in jo vcepila tudi deci, ljubljeni in lepi;
Marjanica je rekla sicer, da je poredna. Marjanica je bila
zelo srena in zelo gluha in je ostala na Pei.

* * *

Minilo je deset let. Umrla je Hanca, za imnom in Neo

je izginil sled. Utonila sta v vrvenju ljudi. Gospodarila
sta slabo, odla v Ameriko in dosedaj ju ni bilo nazaj.
Ane pa je dral besedo. Sezidal si je hio, priel na Pe
kamor se je Jerica vrnila, in si jo vzel seboj. Imel pa je

400
MLADA BREDA BESeDA

malo veselja z Jerico. Ali rad jo je imel. In tedaj se je zgo-

dilo, da je morala v bolninico v Ljubljano. Kukavica je
kukala, ko jo je odvedel Ane. Tri mesece so jo zdravili,
pa ni hotelo biti bolje; tedaj je prosila Aneta, naj jo vza-
me nazaj domov. Poletnega veera jo je res odvedel iz
Ljubljane. Zadrevati je moral konja, ker ji je hitra vo-
nja dela slabo. Rahlo se opiraje na moa je napol sede-
la napol leala v koleslju. Rekla je:
Ane, ali vidi marno goro?
Da, je dejal in ni ve. Kaj naj bi govoril, ko mu je
srce ko teptano od konjskih kopit.
Ane, je povzela zopet ona besedo, ni ve je ne
bom videla.
Eh, e Bog da, e! je dejal mo.
Ne! je dejala ona. Pa ni ne de. Tudi tako je dobro.
Ti si me imel rad, dasi si imel z menoj samo krie in te-
ave.
Ve, Jerica, je odvrnil mo, pol svojega zdravja bi
ti rad dal!
Smehljala se je pred se, medtem ko so ji oi venomer
gledale na marno goro. Tako sta se vozila mole nekaj
hipov. Potem pa je rekla Jerica:
Ane, ali me bo poslual in mi izpolnil eno eljo?
Kaj takega?
Ona se ga je oklenila in rekla tiho:
Ko umrjem, nikar ne aluj po meni!

401
MLADA BREDA BESeDA

Ane je gledal nekam trdovratno pred se na konja.

Niesar ne bo imel po meni. Ne huduj se, niti tega
veselja nima, da bi imela otroke! Zato, Ane, sem misli-
la, da kadar umrjem, bi elela, da se oeni vdrugo!
Jerica, je vzkliknil Ane, ti si pa e vedno otroje-
ga srca, kaj takega govori! In mislil je na komarje, ki
naj napravi konje iz njih.
Ona se je kakor dete privila k njemu in se smehljala,
ko da je zdrava, in ko da ni nobene veje sree na sve-
tu kakor slovo, slovo od moa, ivljenja in solnca
Ko je Ane tri tedne zatem zatisnil Jerici oi, ni mogel,
da ne bi jokajo ponavljal njenih otrokih besed: Svet-
nica naj bom ali pa spokornica!
In tako lep in mogoen je ostal v njegovem srcu spo-
min na njo, da ji niti zadnje pronje izpolniti ni hotel in
ostal vdovec do smrti.
Toda konje je ljubil strastno.

402
MLADA BREDA BESeDA

www.omnibus.se/beseda

ISBN 91-7301-122-3

403