Jan Plestenjak - Mlinar Bogataj

MLINAR BOGATAJ BESeDA BESeDA
E L E K T R O N S K A K N J I G A
Jan Plestenjak
Mlinar
Bogataj
O M N I B U S 1
BESeDA
MLINAR BOGATAJ BESeDA
Jan Plestenjak
MLINAR BOGATAJ
To izdajo pripravil
Franko Luin
franko@omnibus.se
ISBN 91-7301-279-3
beseda@omnibus.se
www.omnibus.se/beseda
2
Vsebina
1. V mreÏo se je zapletel 4
2. Slutnja je dozorela 24
3. Grenka spoznanja 34
4. Ljudski glas, boÏji glas 40
5. Sila zoper silo 47
6. Prvo poniÏanje 53
7. Zahrbtni poskusi 61
8. BoÏji opomini 73
9. Zaklete sile 82
10. Îetev zakletih sil 94
11. Ne boste me! 101
12. Pekel se odpira 107
13. Bogatejeve pasti 117
14. Ob dveh prepadih 128
15. Agata moja bo‰ 138
16. Dom je re‰en 152
17. Prodana svoboda 157
18. Mlado Ïivljenje 168
19. Nepogreznjeni dvomi 172
20. Odmev iz tolmuna 184
21. Nove preizku‰nje 192
22. Pravica se je izkazala 200
23. BoÏji mlini meljejo 204
3
1. V mreÏo se je zapletel
N e motovili se tako poãasi, lakota pretegnjena!« je

zatulil Ïagar in mlinar Bogataj; Katra, Ïe zgarana,
pa ne ‰e stara dekla, ga je o‰vrknila s svojimi drobnimi
oãmi, tre‰ãila perilnik po tleh in se razkoraãila pred mo-
Ïakarjem.
»Babjak sitni, saj vem, da sem ti na poti. Vem, da ti
di‰i onegava Agata, pa ji bom Ïe podkurila in dopove-
dala, kak‰en svetnik si, grdav‰ nemarni!« Hitela je, da se
ji je jezik kar zapletal, in od jeze so ji polzele solze po
licih.
»Bo‰, kvatrnica kvatrna, bo‰!« se je togotil mlinar, po-
grabil okle‰ãek in ga zaluãal proti njej.
»Ubij me!« je vekala Katra in beÏala v hi‰o.
»Kar poberi se!« je hropel mogoãneÏ in odkoracal v
mlin, kjer so enakomerno natepale svojo pesem stope in
je ‰kripalo kolesje in so se mahedravo premikala in tres-
la sita. âudno se je v to pesem me‰ala pozvanjajoãa
Ïaga, ki je hrustala in sikala.
Bogataj, Ïe prileten mlinar, Ïagar in gruntar, je sédel
na stolico in nekam nerodno mu je bilo zaradi Katre. Po
vsej vasi in po vsej soseski bo razklepetala, kako je bilo
4
z njo in kako je bilo z drugimi pred njo. Prav niã je ne bo

sram, ‰e to bo iztelezgala, da je ãez mero moke jemal in
kmete pri otrobih niã kolikokrat opeharil.
Stope so udarjale, Bogataj pa je premi‰ljeval, kam bi
z denarjem, ki ga je razposodil kmetom, naloÏil v poso-
jilnici in varno hranil v Ïelezni skrinjici z dvojnim dnom.
Kmetje so ‰u‰ljali, da si je Bogataj to skrinjico prisvojil
ob prevratu in da ni bila prazna. Namigovali so tudi, da
je s tistim denarjem jela cveteti njegova Ïaga in da so
tisti denarji nakopiãili sklade hlodov in desák. Bogataj
pa je bil vesel, da ga ni tatu, ki bi na‰el denar; premi‰ljal
je in se muãil, kako bi nategnil obresti, da bi kupãek ‰e
zveãal; niã pa se ni zmenil ob misli, da ga imajo ljudje za
skopuha, oderuha in tudi za Ïenskarja.
»Kaj bi tisto! Denar je gospod in pred denarjem je ‰e
vsak pokleknil!« se je objestno zasmejal, izpraznil meh
Ïita na grod in pobral moko izpod sita v vreão.
Sonce je pripekalo in trava je po bregovih Ïe venela,
a mogoãnja‰ki mlinar se za travo ni dosti menil. Boga-
tajev grunt je segal prav do vrha planine, koder sta Ïe
stoletja za varuha sv. Mohor in Fortunat. Îe stari Boga-
taj si je zagradil Kopaãnico in k hi‰i dozidal mlin, zraven
pa postavil Ïago. Deset vasi je nosilo v ta mlin mlet in
deset vasi je pripomoglo do Bogatajevega bogastva.
5
»Le kaj se mu bo poznalo, ãe od‰ãipnem ‰e eno me-

rico!« je momljal, kadar je zavezoval polne vreãe in
mehove moke ter jih odlagal na poseben prostor.
»Niã ne vem, nekam slabo se je namlelo,« se je izgo-
varjal, ãe je ta ali oni kmet pogodrnjal, da je mlinar
morda malo pregloboko segel v vreão. Ugovarjal mu ni
nihãe, le zdaj pa zdaj mu je kdo mimoglede zabrusil:
»Vraga, ãudna letina!«
Îe stari Bogataj si je nagrabil lepih denarjev, ko pa je
umrl, si je marsikdo oddahnil, nihãe pa ni za njim po-
toãil solze.
»Lahko bo jedel iz polne sklede!« so govorili ljudje, ko
je Ïago, mlin in grunt prevzel naladi Bogataj. Kmalu pa
se je pokazalo, da je ta ‰e tr‰i od starega. Îenske so mu
rekle umazanec in kmetje niso pu‰ãali k njemu ne svo-
jih Ïená ne hãerá. ·e deklam so skrbno naroãali, naj ne
postajajo po mlinu. Vedel je za to, pa si ni belil glave,
tudi zameril ni skrbnim gospodarjem in dobrim mate-
ram. Mogoãno je hodil po svojem mlinu, po Ïagi in po
dvojnem gruntu. Ako se mu je zazdelo, je vsakega pol
leta menjal deklo; ãe pa je katero obdrÏal dve leti, so lju-
dje Ïe govorili: »No, ta ga bo pa izvila.« Toda zmerom so
se zmotili. Znal se je izmotati in pretentati vsako deklo,
ãe pa Ïe ni ‰lo drugace, jo je potolaÏil z nekaj beliãi.
»OÏenil naj bi se dedec!« so godrnjale stare Ïenice in
se jezile; zakaj Bogataj jih je imel Ïe ãez ‰tirideset, pa se
6
za Ïenitev ni prav niã menil; sicer mu pa kmetje svojih

hãerá niso ponujali.
Bogataj je dobro vedel, kaj in kako ljudje o njem mi-
slijo, pa ga to ni prav niã bolelo. ·e bolj trmoglavo je
grabil in spravljal v skrinjo in ‰e bolj napeto je tuhtal,
kako bi zadavil Ïe skoraj izmozganega bajtarja ali trhle-
ga gruntarja. Do mozga je poznal vse gospodarje in tudi
najmanj‰e boleãine tega ali onega grunta so mu bile
znane. Srce se mu je kar topilo ob mislih, da bo zdaj zdaj
izkrvavel Tonkovãev grunt, da se bo zru‰ila Posekaljeva
bajta in da bo v Pre‰eãnikovih gozdovih zazijala goliãa-
va.
Bogataja so poznali tudi v mestu. Tako mogoãno se je
vedel, da so se mu celó mestenci odkrivali in mu rekli
»gospod«. Bogataj pa se je le muzal, kot bi mu bilo bog
vé kako nerodno, pri srcu pa mu je bilo prijetno. Kadar
je plaãeval, je mogoãno odpiral svojo harmoniko in raz-
kazoval z bankovci nabite predale, delal pa se je, kakor
da je to le malenkost in da je to bore zalogo vzel s seboj
le za prvo silo. A kadar je ‰lo zaradi davkarije, je bendal
in letal okrog zakotnih mestnih pisunov, jih napajal in
jim razlagal, da davka ne more plaãati, da je bila letina
slaba, z mlinom in z lesom pa da niã ni. Zmerom je imel
niã koliko izgovorov pri roki. Poleti ni bilo vode, pozimi
je zamrznila; ãe mu setve ni uniãila moãa, jo je vzela su-
‰a ali pobila toãa. Pisuni so pisali in pisali, davkarija pa
7
je zahtevala svoje. Bogataj je klel davkarijo, rentaãil nad

pisuni, nazadnje pa plaãal in se povsod delal najveãje-
ga siromaka. V takih ãasih se je kmetom preãudno sla-
bo namlelo. Da niso jeli godrnjati, jih je Bogataj obsipal
s ploho besed.
»Ne vem, ali je letos zrnje puhlo ali kaj, kar niã se ne
namelje; ‰e svojo sem poizkusil, a ni niã bolj‰a. Pa imam
vendar hribovsko p‰enico!« Mencal je in se lizal in ãu-
dovito spreminjal obraz; ãe bi ga kmetje ne bili pozna-
li, bi morali misliti, kako stra‰no se mu smilijo.
»Katra, kosilo bo‰ morala pripraviti!« je zavpil iz mli-
na; sodil je, da bo skoraj poldne. Sonce je udarjalo sko-
zi line in z moko zapra‰ene ‰ipe ter ga opominjalo. V
pajãevinah je predramilo laãne pajke in iz kotov pre-
gnalo muhe, ki so se zaganjale v tolsti Bogatajev obraz.
»Kar pripravi!« je zagodrnjala Katra, ki je bila tedaj Ïe
ãez leto pri hi‰i in se ji je zdelo, da sme in mora nasto-
pati kot gospodinja in oblastnica.
»No, no, Katra, jezica pohlevna!« se je zareÏal Boga-
taj, ki je Katro dobro poznal in vedel, da se je Ïe poto-
laÏila. Katra je bila namreã rada huda, pa nikoli prav
zares.
»Prebito je vroãe!« jo je ogovarjal, ko se je jela mota-
ti pred ognji‰ãem. ·e zmerom se je ‰obila in premetava-
la burkle, kakor da ne najde pripravnih za debelu‰ne
sajaste lonce.
8
»Ne trobezljaj, BajÏelj gre!« je siknila.

»BajÏelj? Po kaj? Îe mesec dni mu nisem mlel,« je
pomislil mlinar in kar nekam iz navade zaka‰ljal. Prijet-
na misel se mu je utrnila: »Morda ga kje ãevelj Ïuli in bi
Bogataja rad za zdravila pobaral.«
»Dober dan, Bogataj!« ga jo ogovoril BajÏelj. Glas mu
je bil nekam ãudno ubit, oãi so neãesa iskale po kotih in
tudi roke se niso mogle znajti.
»Bog daj, BajÏelj! Kaj bo dobrega? Slaba letina se nam
obeta, jeli. Vroãina kar Ïge.«
»Res!« BajÏelj je vpra‰anje kar prezrl, preveã ga je
utrudila pot, ki jo je s tako teÏkim srcem nastopil.
»Stopiva v hi‰o, tu se tako slabo sli‰i. Jaz Ïe, jaz, ker
sem vajen, ampak ti!« se je slinil mlinar, ker je vedel, da
je BajÏelj podedoval zadolÏeno kmetijo in da mora pla-
ãati Ïlahto. BajÏelj je nedavno dobil po svojem stricu
grunt, na katerem je bil vknjiÏen star dolg, ki jo Ïe do-
dobra oglodal gozdove.
»No, le!« je izjecljal BajÏelj, vendar mu je bilo laÏe, ko
je zaslutil, da je Bogataj uganil, kaj ga je zaneslo v mlin.
MoÏakar je imel predober nos, da ne bi zavohal name-
na BajÏljevega obiska. Iz oãi mu je bral zadrego in muãi-
la ga je radovednost, koliko bo BajÏelj prosil napósodo.
»Katra, liter tepkovca natoãi!« je velel dekli in prijaz-
no potiskal BajÏlja v hi‰o. BajÏelj se ni mogel naãuditi
njegovi prijaznosti. Kako je mogoãe, da mu bo skopu‰ki
9
in oderu‰ki Bogataj postregel s tepkovcem? Zaãel se je

otepati misli, da bi bil dedec res tako grd, kakor ga opi-
sujejo. In zazdelo se mu je, da je vse skupaj umazana
ãenãa, kar je kdaj sli‰al o njem. Kar Ïal mu je bilo, da ga
je kdaj obsojal.
»Ve‰, tako ãedno pri meni ni kakor pri tebi. Meni taka
reã ne gre izpod rok, z deklami pa je tudi kriÏ!« se je mu-
zal Bogataj in natoãil. ·iroko se je razkoraãil pred BajÏ-
ljem, hotel se je pokazati dobrega, mogoãnega in pri-
pravljenega vsak ãas pomagati.
»Kaj bo‰ govoril, da ni lepo!« je BajÏelj brez misli iz-
goltnil in nagnil kozarec.
»Prebito je dober!« si je oddahnil in za trenutek pre-
letel z oãmi stene, na katerih so visele svetni‰ke podo-
be in nekaj fotografij. Tudi kriÏ je bil v kotu, a ves pre-
preÏen s pajãevinami, da se je obraz razbiãanega Boga
komaj razloãil.
»Hhm!« je pomeÏiknil Bogataj in segel po sapi. »Kar
nagni ‰e, da ti bo beseda laÏe tekla!«
BajÏlja je zbodlo, ni pa mu pogledal v oãi, sicer bi bil
videl, da se mu kar iskrijo, ãe‰ moje mreÏe so trdne. V
Bogatajevi hi‰i mu je nenadoma postalo tesnó in vroãe.
Doma je sonce boÏalo, tu pa je Ïgalo in utrujalo. Doma
so svetniki s stene tako prijazno gledali, da se je molitev
kar sama od sebe vnemala, tu pa so bili mrki in vase po-
greznjeni in Jezu‰ãek v Marijinem naroãju je bil kot gluh
10
in slep za pro‰nje, ki bi jih kdo izrekel v tej hi‰i. Iznena-

da ga je iz tega razmi‰ljanja zmotil Bogataj.
»Danes je trda za denar, pa ‰e zadolÏena kmetija! ·e
meni ni bilo lahko, ko sem jo dobil brez dolga in mi ni
bilo treba izplaãevati Ïlahte,« je napeljeval mlinar, toãil
in kar razlival svojo prijaznost, da se je BajÏelj poãasi
razneÏil.
»Res je! Po cele noãi ne spim, tako me dajejo dolgo-
vi. Do po jutri‰njem moram imeti petnajst tisoã, ãe ne,
mi gre grunt na draÏbo. Nekaj imam Ïe sam, toliko mi
pa ‰e manjka. In sem si mislil: k Bogataju pojdem, mor-
da mi le pomaga.«
BajÏlju je glas trepetal, rosne kaplje so se mu razlile
po obrazu in mraz ga je tresel. Biló mu je nenadoma, kot
da stoji pred sodnikom, ki mu bo vsak trenutek razgla-
sil sodbo in jo bo moral podpisati.
»Pomisliti moram malo, prijatelj, petnajst tisoã — to
je Ïe zaklad. Pomisliti, pomisliti moram. Ne reãem, da
jih nimam, to Ïe, sam pa ve‰, kako trdo jih je treba pri-
sluÏiti.«
BajÏelj je kar kopnel, tako mu je bilo nerodno. Vsak
trenutek se mu je zdel veãnost in kazalec na stenski uri
se niti za spoznanje ni hotel premakniti. BajÏelj je zbi-
ral misli, da bi jih povezal v odgovor, pa se mu je vsak
izmuznil. ·e nikoli se ni ãutil tako vklenjenega in ‰e ni-
koli tako majhnega.
11
Bogataj si je mel roké, lovil z oãmi, premikal ustnice,

kot da bi se‰teval, zdaj pa zdaj sklonil glavo, kot da mu
je od samega tuhtanja omahnila, zdaj pa zdaj po javo-
rovi beli mizi zarisal z nohtom neka znamenja, ki pa so
znala govoriti le Bogataju.
Katra se je motala v veÏi in se za moÏakarja v hi‰i ‰e
zmenila ni. Le to je vedela za gotovo, da je BajÏelj v stis-
kah in da so Bogatajevi kremplji nevarni. âe zagrabijo,
ne izpusté radi. Kar nehoté se ji je BajÏelj zasmilil, ãe-
prav njegove Agate ni rada videla, zdelo se ji je — pa
sama ni vedela, kako je pri‰la na to misel — da jo izpod-
riva. Kadar je govorila z njo, si je morala priznati, da je
lepa in dobra in da bi nikomur ne mogla lasu skriviti.
âisto kot BajÏljevka je, vsa pohlevna in mehka. O, Baj-
Ïelj pa tudi. ·koda ga je, da je pri‰el Bogataju v róke.
Nenadoma se ji je gospodar zastudil; spaãila se je, ko se
je domislila tolstega obraza in sovjih oãi, ki so zmerom
zbadale in nikoli boÏale.
»Takole sem mislil in takole premislil. Imam nekaj
peãká, ki bi jih za nekaj ãasa lahko pogre‰al, saj bi vedel,
da sem jih dal po‰tenjaku v róke. Niã ne bi delala pred
notarjem in po nepotrebnem krmila to gospodo. MoÏa
sva in po‰teno bova drÏala svojo besedo. To je veã vred-
no kakor notarski papirji, kolki in ‰e pota povrhu.«
Bogataj je govoril s poudarkom, BajÏlja kar prebadal
z oãmi in se delal stra‰no zaskrbljenega in resnega, da se
12
je temu zazdelo, da ima pred seboj dobrotnika in ne

oderuha. Bogataju se je obraz kar svetil in zdaj pa zdaj
so ga spreletele ãudne barve, ki si jih BajÏelj ni znal raz-
lagati.
»Prav, prav! To je pametna beseda!« se je vme‰al v
mlinarjeve besede, da sam ni vedel kdaj.
»Saj sam ve‰, kako in kaj je z notarji. Vreme in gos-
poska ne prizana‰ata, zato je najlep‰e, ãe se z njo ne
ukvarja‰, ha ha!«
Bogataj se je zakrohotal in tudi BajÏelj se je zasmejal,
kajti kar dobro mu je delo to besediãenje, saj se je zno-
va spomnil na dneve, ko je prevzemal grunt in ‰tel teÏke
denarje zdaj davkariji, zdaj sodi‰ãu, zdaj notarju. Za tre-
nutek se je zamislil, tedaj pa je Bogataj vstal, odklenil
kamro, zaprl vrata za seboj in BajÏelj je le ‰e sli‰al, kako
je za‰kripal kljuã v skrinji in kako je zajeãalo v teãajih, ko
se je vzdignil pokrov.
»Ve‰ rekel sem ti, da je trda za denar, ampak po‰te-
njak rad pomaga po‰tenjaku, da bo‰ vedel.«
Bogataj se je mogoãno razkopaãil pred mizo in odprl
svojo harmoniko, iz nje pa poãasi vlekel tisoãake; da je
BajÏelj mogel videti vso mamljivo mlinarjevo zakladni-
co. Izvlekel je petnajst tisoãakov, potem pa harmoniko
zaprl in jo prav poãasi spravil v Ïep, ki je bil bolj podo-
ben Ïrelu kakor Ïepu. ·ele potem se je spet usedel, ne-
13
kajkrat pre‰tel denar, obraãal bankovce in se jim smeh-

ljal.
»Prijateljãki, sedaj me boste zapustili. Vem, da vam
bo dolgãas. Imeli ste lepo dru‰ãino, kopico bratcev, ha
ha! Zdaj pa vas bodo raztepli po svetu, ha ha.«
BajÏelj ga je gledal in ob‰la ga je misel, da se mlinar-
ju me‰a.
»Ve‰, BajÏelj, tudi smeh je potreben v teh trdih ãa-
sih,« mu je pomeÏiknil mlinar, BajÏelj pa ni vedel, kaj bi
dejal.
»Torej petnajst bi jih rad. Dal ti jih bom, samo podpi-
sati mi bo‰ moral.«
»Seveda, seveda!« je hitel BajÏelj, ki bi se Ïe rad re‰il
muãne jeãe.
Izza po‰ev postavljene podobe je Bogataj izvlekel pa-
pir, z zapra‰ene omare pa ãrnilo. Z okorno roko je delal
preãudne vijuge in ãaãke, zdaj kimal, zdaj zmajeval z
glavo, grizel ustnice, pero pa je ‰krtalo in se zdaj pa zdaj
grdó zareÏalo, kot bi hotelo ugrizniti. BajÏelj je vse to
gledal, ‰krtanje peresa mu je stresalo Ïivce in pred oãmi
se mu je ãudno meglilo. Nekaj mu je reklo, naj pograbi
tisti papir in ga raztrga, potem pa zbeÏi pred sladkim
oderuhom, a se mu je nasmehnil grunt. ·e teh dvoje ran
zaceli in sem ti trdnjava, mu je prigovarjal.
14
»Tako, sedaj pa podpi‰i!« Mlinar se je dvignil kot sod-

nik, ko mora razglasiti sodbo. Z obema rokama se je
oprl na mizo in njegove oãi so se zdele BajÏlju stra‰ne.
»Napisal sem ti: Spodaj podpisani BajÏelj sem dobil
od Bogataja, mlinarja, Ïagarja in posestnika, 15.000 na-
pósodo, vrnil jih bom po treh letih. Obresti pripoznam
20 od sto. Za prvega pol leta Bogataj namesto obresti v
denarju poseka 5 smrek pod planino.«
BajÏelj ni vedel, kaj mu Bogataj bere, kajti mlinar je
svoje besede tako ãudno zlogoval, da so kar pikale in
sikale v du‰o. Ves omotiãen je pograbil pero, podpisal,
ne da bi bil vsaj za hip preletel besedilo z oãmi, pogra-
bil denar in vstal.
»Prijatelj, saj se ti ne mudi. Na najino po‰tenost ga
bova pa res ‰e liter!« se je zahohotal Bogataj. Glas se mu
je ãudno spremenil, bahava objestnost je kipela iz bese-
di in preden se je BajÏelj dobro zavedel, ga je Ïe posadil
za mizo, spravil papir in odmahedral po tepkovec.
»Pijva!« mu je ukazal kot hlapcu, vsaka njegova be-
seda je kar lajala: »BajÏelj, ne pozabi, da si moj dolÏnik.
Hudiãu si se zapisal, ha ha!«
BajÏelj se je opotekel pod teÏo petnajstih tisoãakov;
ko se jih je dotaknil z roko, ga je speklo.
»Spet je eden veã na moji vrvici. Tako bo‰ plesal, ka-
kor se bo meni zljubilo. Ve‰, moje mreÏe ne zgre‰e. Pri-
jateljãki moji, saj boste prav kmalu priromali v svojo
15
domaãijo!« se je krohotal Bogataj, ko je bil sam v hi‰i, in

srebal tepkovec. Potem je razgrnil papir z BajÏljevim
podpisom in zapisal pred 5 smrek ‰e ‰tevilko dve.
»Prijatelj, pet in dvajset smrek, to so Ïe ãedne obresti.
Prav ãedne!«
Tisti dan so stope ãudno votlo pele in sita so se nekam
moãneje tresla.
Kristus v kotu se je sprostil pajãevin in njegove krvave
oãi so se svetile, kot bi opominjale, in roke so se skoraj
vidno pregibale na Ïebljih, kot bi prosile: Bogataj, nikar
se ne pregre‰i.
BajÏlja je du‰ilo, po u‰esih so mu brneli spaãeni gla-
sovi, ki jih je pred pol ure govoril Bogataj. Mislil je in
mislil, pa se ni mogel domisliti, kaj je podpisal in kaj vse
je bilo napisano. Nekaj o smrekah se mu je premlevalo
po glavi, vse drugo pa mu je bilo tuje, kot mu je bilo tuje
Bogatajevo blebetanje.
Ogovorile so ga plevice, pa jih je komaj spoznal. Ro-
pretovo deklè ga je pozdravilo, pa ga ‰e sli‰al ni.
»Kaj je neki z BajÏljem? Pijan ni, je pa ãisto moto-
glav!« je ‰epnila Bolantaãka, ko se je motovilil mimo
njene bajte.
Na grebenu se je belila Buhova gostilna. Dobrodu‰ni
oãanec je stal na pragu, kadil cigaro, meÏikal v sonce in
zmajeval z glavo, ker se ni hotel prikazati niti najmanj‰i
oblaãek.
16
»BajÏelj, BajÏelj, se reãe, kam te pa nese,« ga je ogovo-

ril in se odmikal, da bi mogel v gostilno.
»Kaaaj?« je zategnil BajÏelj in nekam ãudno pogledal
starca.
»Se reãe, ali si gluh?« se je po‰alil krãmar in zaskrblje-
no pogledal znanca.
»Pa se vendar ni kaj zgodilo?« je pobaral in tedaj se je
BajÏelj ‰ele zavedel.
»Po opravkih sem bil in sedaj sem domov namenjen.
Prepleto je vroãe!« je skoraj jecljal in sam ni vedel, kdaj
je sedel za velikansko mizo v veÏi.
»Pol litra, kajne, se reãe?« se je muzal Buh in Ïe toãil,
BajÏelj pa si je kar oddahnil, vendar ni mogel razbrati
misli in tudi vroãine ne udu‰iti.
»Vroãe pa je Ïe tako, da se trava kar smodi!« ga je
ogovarjal Buh; ker pa je videl, da BajÏelj ni za razgovor,
je grizel svojo cigaro in momljal zase.
Le poãasi se je BajÏljeva glava razvedrila. Vino ga je
ohladilo in razgibalo.
»Utrujen si bil, kajne?«
»Pa kako!« se je motal BajÏelj in bilo ga je sram ãud-
ne zmedenosti.
Ko je izpraznil steklenico, je pograbil za ‰op bankov-
cev, da so se Buhu oãi kar zasvetile.
17
»Pazi na denar, hudo je dandanes zanj!« ga je o‰tel in

ni mu ‰lo v glavo, kje naj bi bil BajÏelj snel toliko tiso-
ãakov.
»Nimam drobiÏa,« je zamomljal BajÏelj in nenadoma
se mu je zazdelo, da stiska v raki niãvreden papir.
»Presneto, na trdnem si!« je razsodil Buh in prebrskal
vse kote in kotiãke, da mu je mogel razdrobiti tisoãak.
»Bogatajevi so bili, zdaj jih dobi Ïlahta,« je zastokal
BajÏelj in s tresoão roko tlaãil denar v Ïep.
»Ali ti jih je posodil?« se je zaãudil Buh in ostro zapiãil
oãi v BajÏlja.
»Posodil!« je izkolcal BajÏelj in povesil glavo; spet se
mu je zazdelo, da udarjajo vanj hripavi in zme‰ani gla-
sovi bogatega mlinarja.
Buh je povesil glavo in se zamislil. BajÏelj se mu je za-
smilil, rad bi mu rekel, naj denar takoj vrne, saj je pre-
dobro poznal Bogataja. Siromak, v mreÏo te je ujel, teÏ-
ko se bo‰ izmotal. No, sedaj ‰e ta. Namesto da bi si opo-
mogel, ga bo nazadnje ‰e grunt veljalo. Prav za kazen je
vrgel Bog Bogataja ravno v to sosesko . . . Nazadnje mu
je za‰epetal:
»Saj bi ti jaz pomagal, pa nimam. Sam bi potreboval
posojilo.«
»Vem, vem,« je jecljal BajÏelj, zaslutil je, da ga Buh
pomiluje in da je morda le vse res, kar je sli‰al o Boga-
taju.
18
Kraj mu je bil nekam tuj, ãeprav se mu je zmerom

zdelo, da se ga je privadil. Res da ‰e ni dolgo, ko se je
preselil iz tesne doline Loãnice v hribe, ki so mu bili sko-
raj neznani. Brez skrbi je gostoval v samotni bajti z Ïeno
NeÏo in hãerko Agato, ki je bila Ïe v devetnajstem letu.
Delati je moral sicer trdó, zasluÏil je pa le in nobeno noã
ga niso obletavale skrbi, mu pile krvi in zastrupljale spa-
nja. Odkar je podédoval grunt in z njim dolgove, mu ‰e
delo ni ‰lo tako izpod rok, kakor bi rad, in ni bilo noãi,
da bi ga ne prebudile moreãe skrbi. Tudi Ïena se je spre-
menila in hãerka Agata ãudno zbegala. Morda ji je zrak
preoster, morda pa dobro vé, kako je z gruntom, saj vãa-
sih vsa zamaknjena gleda preko grebenov, kjer je v ti-
hotni Loãnici nekdaj sedela pred bajto in klekljala. Samo
sonce je je bilo takrat in ãe je ‰e tako delala, se ji utru-
jenost ni poznala ne v oãeh ne na obrazu.
Joj, tako prijetno je bilo tam, prav res! Niã ni zameril
domaãinom, ãe so ga vãasih draÏili z meÏnarjem, ker je
tako rad hodil pomagat v oddaljeno cerkev.
Tu se pa zlepa ne more privaditi ljudi, grãavi se mu
zdé in vãasih celó robati. Najbolj ãuden je paã Bogataj.
Saj ‰e v cerkev ne hodi rad. Tako bogat je, pa ‰e svoje
klopi nima. O paã, Buh, to ti je ãlovek, potem pa Repnik,
KoÏuh, Hojkar, Ropret, Rogozovec, Balant.
Prav res ãudno, da so mlinarja izvolili za predsedni-
ka gasilnega dru‰tva.
19
Take misli so ga obletavale, ko se je Ïe ãisto pribliÏal

strnjenemu naselju. Na griãku se je smehljala skoraj no-
va cerkev, v vencu pod njo so se stiskale v meline lesene
in zidane hi‰e, nekatere s slamo, nekatere pa Ïe z ope-
ko krite. âisto ob cesti je stal gasilski dom, ki so ga ‰ele
pred letom zgradili. Daleã naokrog so govorili o tem do-
mu in se Selancem ãudili, da so si postavili gasilski dom,
ko niti vodovoda nimajo. Dru‰tvo je ustanovil Bogataj in
bil seveda izvoljen za predsednika. Bil je na to ãast stra‰-
no ponosen.
Pokazala se je BajÏljeva kmetija, stisnjena med drev-
je in zarita v hrib.
Zabolelo ga je, ko se je spomnil Bogatajevih tisoãa-
kov, ‰e bolj pa ga je zaskrbelo, ko je pomislil, kako bo
Ïena Ïalostna, saj je tako lahkoverna, da bo imela te ti-
soãake za hudiãeve.
Mati NeÏa in hãerka Agata sta pleli na njivi pod hi‰o.
Agata mlada in moãna, NeÏa pa Ïe poãasna in zgrblje-
na.
»NeÏa,« je zaklical BajÏelj, pa se je prècej prestra‰il
lastnega glasu.
NeÏa se je zdrznila, glas se ji je zdel nekam ãuden.
Tudi Agata se je vzravnala.
»Kaj pa je?« je zategnila Ïena in si otepala prst s pred-
pasnika.
20
»Jesti bi mi pripravila!« je kriknil odsekano in poãasi

lezel proti hi‰i.
»Mislili sva Ïe, da te ne bo! Tudi midve ‰e nisva juÏi-
nali,« je upehano pravila NeÏa, ko sta ga z Agato dohite-
li.
MoÏ je nekaj zamomljal in pogledal v tla. âutil pa je,
da Ïenine oãi visé na njegovem obrazu in ga spra‰ujejo:
Kaj si tako ãuden?
Nenadoma ga je Ïena res pobarala: »Kaj ti je?«
»Niã, nekoliko truden sem pa vroãe je,« ji je trudno
odgovoril.
Tudi Agati se je zdel ãuden; ni se spominjala, da bi bil
v zadnjem ãasu kdaj tak. Îe govorica ga je izdajala, da
mu nekaj ni prav in da ga nekaj grize. Paã, ko so pri‰la
s sodi‰ãa neka pisma, takrat je bil tako mrk.
»Agata, teliãka spusti h kravi, da se ne bo drl,« je na-
mignila mati in stopila z moÏem v hi‰o. Skrbelo jo je,
kako in kaj je, bila pa je tudi radovedna, kako se je iz-
teklo.
»NeÏa, tu je denar. Spravi! ·e jutri poplaãamo in iz-
plaãamo!« je revsnil BajÏelj, da je NeÏo zaskelelo, a ji je
‰e tisti trenutek odleglo.
»Hvala Bogu!« je zavzdihnila. Tedaj pa jo je nekaj stis-
nilo pri srcu, mraãna misel jo je nenadoma ob‰la: »Mor-
da je v tem denarju prekletstvo najinega rodu. Bogataj
je s hudiãem zvezan.«
21
»Re‰eni smo najhuj‰ega — draÏb,« je zastokal BajÏelj

in zaskrbljeno pogledal Ïeno, ki se ni premaknila.
Tisti veãer so le malo govorili, zato se je Agati prècej
zazdelo, da ji star‰i nekaj prikrivajo. Slutila pa je, da gre
za denar in za izplaãilo Ïlahti, da se re‰ijo draÏbe. Vso
noã se je premetavala po postelji, zdaj je premi‰ljevala,
zdaj molila in jokala, smilila sta se ji oãe in mati in ne-
znansko ji je bilo Ïal, da so zapustili tisto nizko, samot-
no bajto, ko vendar ni bilo ne skrbi in ne stradanja.
Tudi BajÏelj ni spal. Preãudno so se mu vrivali Boga-
tajevi tisoãaki in ni se mogel spomniti, kako in kaj je s
tistimi smrekami. Megleno se je domislil, da gre morda
za obresti. Da, za obresti. Toda koliko smrek? Tega se ni
mogel spomniti. Menda pet?
NeÏa je molila, zaradi Agate bi rada re‰ila grunt, za-
radi Agate se je moÏ odloãil za teÏavno pot. Srce ji je
utripalo in ni se mogla dokopati do jasnih misli.
»Kako sta naredila?« je ‰epnila v neznanskem strahu.
»Pismeno!« je bojeãe povedal moÏ. Tedaj je zagledal
tisti papir in skrivenãene ãrke na njem, ki jih v zmede-
nosti ni prebral, paã pa se je pod tiste krivulje podpisal.
»In obresti?«
»Je vse zapisano,« se je izmotaval, Ïalosten in nepre-
span, dan pa je Ïe lezel skozi motne ‰ipe v kamro. Îena
ni veã spra‰evala, zazdelo se ji je, da moÏu ni prav, sicer
pa on Ïe vé, kaj dela.
22
»Ti, kaj, ãe te je ogoljufal?« je nenadoma bruhnila in

sama ni mogla razumeti, kdo ji je narekoval te besede.
MoÏ jo je pogledal, vpra‰anje se mu je zaglodalo v
du‰o in ga grizlo ves dan. Povlekel je njivo, na du‰o pa
so mu tolkle trde besede: Kaj, ãe te je ogoljufal, ogolju-
fal? Pri jedi se mu je zdelo, da to ostudno vpra‰anje vpije
‰e iz sklede, biló mu je, kakor da zija vanj izza vogalov
in da ga ‰e krave mukajo: »Kaj, ãe te je ogoljufal?«
In to vpra‰anje je obtiãalo v srcu obeh, oãeta in ma-
tere, in vrtalo dan za dnem, noã za noãjo, pilo kri in se-
salo zdravje.
»Kaj, ãe te je ogoljufal?«
23
2. Slutnja je dozorela
K o se je BajÏelj naselil na svoj podedovani grunt, so

ga kmetje sprva nekam po strani gledali kot pri-
slinjenca in tujca, ãeprav njegova govorica ni prav niã
drugaãe pozvanjala in ãeprav je bil z vsakomer ‰e pre-
veã prijazen.
Ko so pa zvedeli, da je zagazil v Bogatajeve mreÏe in
se z njegovim denarjem odkriÏal neuãakljive Ïlahte, se
jim je zasmilil, najbolj pa tistim, ki so sami obãutili pre-
kletstvo Bogatajevega denarja.
»Re‰i se ga, kakor hitro bo‰ mogel!« so mu svetovali.
Tudi sam je mislil na to, a se niã pametnega ni mogel
domisliti. Cimpri so sicer Ïe precej trhli, vendar se
smrek pod planino ‰e ni treba dotakniti. Drugaãe je pa
les iztrebljen in preden se bodo mladice vzdignile in
odebelile, bo BajÏelj Ïe v grobu. O, Agata jih bo Ïe seka-
la. Smreke le poãasi rastó, a so sonãne in je les veã vre-
den.
BajÏelj se je tiste dni nekam ãudno motal, nikjer ni
na‰el miru. Oãitki so se zgo‰ãali in vsako uro so se mu
zdeli teÏji.
24
»DolÏnikov in Ïlahte si se vendar re‰il!« mu je namig-

nil sosed in pomeÏiknil, v srcu pa se mu je zganilo meh-
ko obãutje.
»Niã ne maraj!« je ‰epnil, ko je zagledal Bogataja, ki
je ponosno stopical po stezi in se razgledoval po grapi.
Nerodno mu je bilo, slutil je, da ga je sli‰al, in kar samo
ga je zana‰alo na stransko pot.
»Lahko si zadovoljen, da si se jih re‰il!« ga je ogovo-
ril Bogataj, ‰vignil z oãmi in se zdaj pa zdaj nekam ãud-
no nasmehnil, da se je BajÏelj prestra‰il.
»Hm!« je zamomljal in gledal, kam bi zavil, da bi se
re‰il nev‰eãnega dedca.
»Ne mrdaj se tako ãudno, hvaleÏen bi mi bil lahko za
dobroto. Le pomisli, kako trda je danes za denar,« se je
delal uÏaljenega in mehkega dobrotnika.
»âe dobro premislim, mi je kar Ïal za denar, ko pa ne
ve‰, kaj bo jutri in kaj bo ãez pol leta. Doma je denar ‰e
najbolj na varnem!« je postajal trd, BajÏlju pa je bilo ne-
rodno.
»Saj niã ne reãem, skrbi me le . . . « je izgoltal, gledaje
v tla, da bi zgre‰il Bogatajev srepi pogled.
»Tebe naj bi skrbelo, tebe! Kaj naj jaz reãem!« je za-
grmel dedec in se razkoraãil pred BajÏljem. »Tako ti po-
vem, ne poslu‰aj nevo‰ãljivcev, kajti kadar bom zrojil,
bo en lo‰ki sodnik premalo in razen lo‰kih odvetnikov
bom pritegnil ‰e ljubljanske.« Mlinar se je razvnel; ãe bi
25
bil tedaj BajÏelj videl njegove oãi, bi spoznal, da se iz

njih reÏi porog. »Ne vedo ‰e, kdo je Bogataj! Le to sem
ti hotel povedati, da ne bo‰ mislil, da sem gluh in slep za
vse, kar se v na‰i srenji godi. Zate vem, da si po‰ten, zato
sem ti dal. Mene poslu‰aj, drugih se ogiblji, hinavcev!«
se je medil mlinar in glas mu je postal mehak in sladak.
BajÏelj bi se bil skoraj izpovedal, kako je dvomil v nje-
govo po‰tenost, a ni na‰el primerne besede. Bogataj je
opazil in prijetno mu je bilo. »Ne misli, da se mi bo‰ iz-
muznil, ti Ïe ne, pohlevnost meÏnari‰ka!« je dejal sam
pri sebi in se prijazno muzal BajÏlju, ki je bil ves zme-
den, kakor da bi stal pod vislicami.
»Pa zbogom, domov moram!« je nenadoma zajecljal
in sam ni vedel, kdo ga doma kliãe, morda NeÏa, mor-
da Agata.
»Tudi jaz se ne smem obotavljati!« se je hlinil Boga-
taj in segel svojemu dolÏniku v roko. Bila je vroãa in
spolzka, vsaj tako se je BajÏlju zdelo.
Sneg je Ïe zametel pota in cerkev na griãu je nekam
majhna kukala iz anega. Ostra burja je preizku‰ala suk-
nje kmetov, ki so morali po opravkih, silila skozi stene
lesenih hi‰, v podstre‰jih ÏviÏgala, trgala pajãevine, raz-
pihavala prah in ãrvojedino s preãnikov in kriÏnikov ter
boÏala stropnike, obloÏene z drobljanci slame.
26
BajÏelj se je za zimo dobro preskrbel s kurivom, le za

klajo ga je skrbelo. Dokupiti bi moral, skoraj beliãa ni
bilo pri hi‰i.
»Junico prodaj!« je menila NeÏa, Agata pa je skoraj
zaihtela.
»Bo Ïe kako!« je revsnil BajÏelj in gledal skozi okno,
kako se burja igra s snegom in dela zamete.
»Vejevnike me‰aj med slamo!« je ukazal Agati, ko je
zagledal okle‰ãene jesene.
Snega se je natrpalo kot Ïe davno ne. BajÏelj je mislil
na smreke pod planino, nekaj mu je reklo, naj jih kar
poseka, sedaj jih bo najlaÏe spraviti do hi‰e. Ko pa se je
ozrl nanje, so se mu zasmilile in ga je minilo. ·e Agata
bi mu zamerila. Za strehe se bo Ïe dobilo, debeline pa je
‰koda! Zmrzovalo je in okna so bila zamreÏena z lede-
nimi roÏami. Tudi v BajÏljevi du‰i je bilo ãudno ledeno
in prazno. ·e svojih misli se je bal kot neizpovedanih
grehov in to mu je jemalo spanje. Tudi NeÏa je bila ne-
kam tiha in je vidno hirala.
Veãeri so bili kratki, moãi pa neznansko dolge. ·e
Agata se je nemirno prekladala po postelji in se prebu-
jala iz teÏkih sanj, da jo je bilo vãasih kar strah in si je
potegnila odejo ãez glavo. Nekajkrat se ji je zareÏal pred
oãmi Bogataj, da jo je pretreslo in se je zgrozila. Le kaj
naj pomeni ta spaãeni obraz in zakaj jo tako ãudno gle-
da? O, te ostudne oãi! Saj je vraÏji ogenj v njih.
27
NeÏa je tisto noã sli‰ala vsak ‰um; ãe se je zganil ãrv

v trhlem stropniku, ga je ãula.
»Ali ne spi‰?« jo je vpra‰al moÏ.
»Ne! Tako ãudno mi je!« je zastokala in lastnega gla-
su jo je bilo strah. Bila je zmerom bolehna in obãutljiva,
vsake reãi se je ustra‰ila, ubiti bi si pa ‰e ãrva ne upala.
»To se vleãejo te noãi!« se je razhudil BajÏelj, strmel
v okna, ãe se morda le Ïe ne svetlika, ter napenjal u‰esa,
ãe morda ni zapel petelin in ãe morda ni zalajal pes na
vasi.
»Psi lajajo! Kako se zaganjajo! Kar davijo se!« je hite-
la NeÏa, da jo je sli‰ala tudi Agata v hi‰i. Psi so cvilili in
rentaãili, da so bili nekateri Ïe kar hripavi.
»Le kaj jim je?« se je zaãudil BajÏelj.
»Morda se tihotapci klatijo po vasi,« je menila NeÏa.
Tudi njemu se je zdelo verjetno.
Le poãasi se je jelo daniti. Psi so utihnili, le tu in tam
se je kateri spozabil in kar iz navade zalajal v dan.
»Agata, k Buhu bo‰ morala po smrdljivec,« je namig-
nila mati, ko se je dopoldne razlilo sonce po snegu in je
burja odjenjala.
»Saj res!« se je razveselila, zveãer bo lahko brala in
noãi ne bodo tako neznansko dolge. Napravila se je,
obula ‰kornje in jela gaziti kar v celo. Sren ‰e ni drÏal.
Pot je ni utrujala, kar prijetno ji je bilo, da je mogla iz
28
tesne hi‰e. Spro‰ãeno se je ãutila in je hlastno vdihava-

la zimski zrak, ki je kar grizel.
»Zgodnja si, zgodnja, Agata!« jo je podraÏil Buh in ji
kar sam od sebe nalil kozarãek Ïganja. »Le izprazni ga,
premrazila si se!« Agata ga je zaãudeno pogledala in iz-
pila.
»Hvala!« je dahnila, ker jo je Ïganje du‰ilo.
»Niã, niã! Povej raj‰i, kaj je novega pri vas. Mislil sem
Ïe, da vas je vse skupaj zamedlo.«
»Kar doma se ti‰ãimo, to je res,« se je nasmehmila
Agata, tako dobrodu‰nega ‰e ni videla Buha.
»Kaj neki so danes ‰e pred dnevom psi tako nazaren-
sko lajali,« se je motala in izvijala, kajti nenadoma jo je
radovednost prisilila, da je vpra‰ala.
»Da, da! Tako so lajali . . . « Buh je nenadoma prene-
hal. »Dekle, ti ‰e ne razume‰ vsega tega. Meni se zdi, da
je Bogataj tvojega oãeta stra‰no opetnajstil. V njegove
smreke pod planino so ‰li danes zjutraj sekat. Bogataj je
bil z njimi. Ne bi vedel, a so me prebudili, moral sem jim
natoãiti Ïganja. Kar je ‰e najbolj ãudno, plaãal je Boga-
taj.« Buh je umolknil in se nekam zamislil, Agata pa je
zijala vanj, ni ga mogla razumeti in ni ji ‰lo v glavo, da
bi mogli Bogatajevi delavci sekati pod planino.
»Natoãite mi smrdljivca, moram oãetu povedati. âi-
sto gotovo niã ne ve,« je Agata skoraj zaihtela. Zazeblo
jo je prav v du‰o in jo zaskrbelo, kaj bo poãela mati.
29
»âe ne bo prepozno!« je zamomljal Buh, ko je Agata

odhajala.
Nikjer se ni obotavljala, ne na levo ne na desno se ni
ozrla, gnalo jo je domov Buhovo sporoãilo, da Bogata-
jevi sekajo smreke pod planino.
»Oãe, Bogatajevi sekajo pod planino, zato so psi la-
jali!« je izdu‰ila Ïe v veÏi, preden je spravila smrdljivec.
»Za boÏjo voljo, Miha, kaj je?« je kriknila mati in se
skoraj opotekla pred ognji‰ãem. Burkle so ji zdrknile in
mleko je pljusknilo ãez robove.
»Kaj? Sekajo? Kdo ti je povedal?« je zahropel oãe,
ãudno prebledel na ustnice so mu zadrhtele.
»Buh mi je povedal. Pri njem so se oglasili,« je dejala
Agata. Ko je pogledala oãeta in mater, je videla, da sta se
v trenutku postarala za nekaj let.
BajÏelj se je sku‰al zamisliti in mirno razmisliti. Da,
menda je zapisano za pet smrek, veã ne, pri Bogu, za veã
ne, in te ima pravico posekati. Ampak pokazati bi jih bil
moral in se ‰e posebej domeniti! To vendar ne gre! Kar
sekire na rame in hajd nad BajÏljeve smreke!
Stiskal je pesti, grizel ustnice in zmerom bolj se je mi-
sel, da ga je Bogataj najbrÏ ogoljufal, obliãila v resnico:
da, zdaj vem, kako grdo me je ogoljufal.
»Gledat pojdem!« je siknil nazadnje, si popravil ‰kor-
nje in zaãel po celem gaziti sneg.
30
»Bog pomagaj, kam smo pri‰li!« je vzdihnila mati, se

sesedla na butarah pred ognji‰ãem in zaihtela, da so jo
stresali krãi. Agata ji ni znala in niti ni mogla pomagati.
Sama je planila v jok, da je preãudno odmevalo v veÏi.
»Jejhata, jejhata!« je mati vila roke, glas ji je bil Ïe hri-
pav in votel.
»Mati, mati!« je hlipala Agata. Ni mogla uganiti, za-
kaj sekajo pod planino.
»Kaj bo, kaj bo?« je udarjalo po veÏi in po hi‰i ter se
me‰alo z jokom in ka‰ljanjem.
BajÏelj ni ãutil snega pod nogami, ‰e za ledene utrinke
se ni zmenil, ki so mu padali za vrat. Kar samo ga je gna-
lo proti planini; zdajci se mu je zazdelo, da sli‰i udriha-
nje sekir in frãanje trsák po zraku.
VÏst, vÏst! je delalo, da je BajÏlju kri kar vrela. Tak si
torej, Bogataj, dobrotnik hinavski! Opetnajstil, ociganil,
prelisiãil si me, ko si videl, da ima‰ pred seboj pohlevne-
ga po‰tenjaka! âe je ni svetne pravice, je ‰e zmerom
boÏja, le to si zapomni! Torej me res hoãe‰ uniãiti, Bo-
gataj bogatajski!
Momljal je sam zase v gluho pokrajino in z dolgimi
koraki kar poÏiral razdaljo do svojega gozda, dokler ni
ãisto razloãno zasli‰al ‰vistenja sekir, mastnih kletev,
objestnega smeha in nazadnje ‰e Bogataja samega, ki je
zmerjal Ïagarja, ker mu je Ïago spodvil.
31
»Po‰teno jo bom zaraãunal, ãe se pretrga,« je rentaãil,

Ïagar se pa ‰e zmenil ni.
»Si jo Ïe BajÏlju zaraãunal, drago jo bo plaãal!« je sik-
nil Ïagar Tone in zamahnil s sekiro po nadritku, da je
Ïaga presunljivo zapela.
»Goljuf!« je ‰epnil BajÏelj predse in ni mogel verjeti,
kar je sli‰al in videl. »Ubijem te, golazen!« je siknil v
ostri zrak, stisnil pesti in prsi so se mu vzboãile. A z lepo
besedo ti ‰e gra‰ãine odpró, ga je uãila rajna mati in
ãudno ga je streslo, da se je moral prav ta trenutek
spomniti nanjo. A ãemu bi goljufa in oderuha boÏal z
lepo besedo? Saj . . . a nihãe se noãe veã pravdati z
njim, je sli‰al. âe ga ozmerjam, ‰e toÏit me pojde; ãe ga
lopnem, bova lahko oba nesreãna. In Bogataj je hrust,
ne bilo bi varno, bosti se z njim . . .
»Ali si pri‰el pomagat?«
BajÏelj mu ni segel v róko . . . »Saj vas je Ïe tako pre-
veã. Bogataj, kaj za vraga poãenjate?« se je razhudil.
»Kaj piha‰, BajÏelj? Ali te zebe?« se je rogal Bogataj in
se obrnil nazaj k delavcem.
»Saj . . . saj . . . Bogataj,« je jecljal BajÏelj, »saj sva se
le za pet vrhov zmenila.«
»Kaj? Kako, za pet? Kaj ‰e! BajÏelj, spomin te je zapu-
stil. âe pride‰ k meni na dom, ti pokaÏem ãrno na be-
lem, kako sva naredila.«
32
BajÏlju se je zameglilo pred oãmi, da se je moral z

roko opreti na prvo smreko.
Bogataj se ni veã zmenil zanj. BajÏelj je dolgo dolgo
strmel v leÏeãa orja‰ka debla, konãno pa se je kakor pi-
jan opotekel proti domu . . .
»Zlodej, tujih smrek ne bom podiral. Sam jih sekaj,
Bogataj, ãe hoãe‰,« je sli‰al BajÏelj govoriti za seboj — po
glasu je razloãil Ïagarja Toneta, nato pa je Bogatajevo
kletev preglu‰ila pojoãa Ïaga in nekdo je za njo zabijal
klin.
33
3. Grenka spoznanja
O goljufal te je!« je zavpil Tone, ko je dohitel BajÏ-

lja, ki se je zaletaval, opotekal in se lovil v snegu.
Zdaj pa zdaj se je do pasu zaril v zamet, zdaj pa zdaj mu
je zastala sapa.
»Ogoljufal me je!« je zastokal BajÏelj in obstal, zave-
rovano gledajoã Tonetu v obraz, kot da ima Bogatajeve-
ga sku‰njavca pred seboj.
»Da, da! Ampak dokaÏi mu, hudiãu! Marsikdo se je Ïe
opekel, ki je pri njem iskal pravice. Boj se ga! Njegov
denar je iz pekla!« Tone je bruhal kar brez zveze, stiskal
pesti in ‰kripal s ‰krbinami, ki jih je ‰e odnesel iz vojske.
»Vem, Tone. ·e nikoli se nisem pravdal in se tudi zdaj
najbrÏ ne bom. Kako tudi! Za advokate nimam denarja,
brez advokata bi niã ne opravil,« je vrelo iz BajÏlja; bil je
brez volje in moãi ter hvaleÏen za vsako Tonetovo bese-
do.
»Nakresal bi ga in mu koso polomil, a se mi zdi, da ni
vredno mazati se zaradi njega. Tri mesece so mi naprtili,
za od‰kodnino sem mu moral ‰e delati. Delal sem seve-
da, kot se je meni zljubilo, ha ha!«
34
»Kaj naj napravim, Tone?« ga je zaupno in proseãe

vpra‰al BajÏelj, kot da bo njegova beseda odloãila uso-
do petindvajsetih smrek pod planino.
»Kaj, niã! Dobi kje denar in mu ga pred priãami vrni,
a pet priã naj se podpi‰e in ‰e Ïupan zraven, da bo za-
leglo. Tako ti povem, BajÏelj, ta ãlovek je hudiãu zapi-
san. Prav gotovo je zapisan, zakaj pa se v cerkvi, kadar
Ïe gre, tako ãudno stiska v kot in se ‰e prekriÏa ne.«
»Kje naj dobim denar?« je BajÏelj zmajeval z glavo. To
ga je huje grizlo, kakor da je izgubil pet in dvajset smrek.
»Saj to je tisto! Jaz bi ga koj dal, ha ha, pa kaj, ko ti-
soãakov ‰e videl nisem. Pobaraj veljake, jaz sem siro-
mak, s sekiro si sluÏim kruh, a je boren.«
Tonetu se je BajÏelj zasmilil, ob misli na Bogataja pa
je za‰krtal in pljunil v sneg.
»Ve‰, niti v eno smreko bi ne bil zasekal, ãe bi bil ve-
del, kako jih je kupil, zverina. Nak!« Zamahnil je s seki-
ro, da je zapela.
»Prav res, domov me skrbi!« je BajÏelj potoÏil Tone-
tu, se ustavil in kar gorelo je iz njega. Oãi so mu pla‰no
begale, v ustnice so se mu zagrizli zobje, roké so mu kar
omahnile ob telesu in se tresle.
»Dobro Ïeno ima‰, ne bo te oblajala!« se je razkoraãil
Tone, ker je mislil — sam ni bil oÏenjen — da se moÏje
boje le takih Ïená, ki vpijejo, zmerjajo in revskajo.
35
»âe bi me, bi jo poslu‰al, potem pa si oddahnil. Po

vsaki nevihti sonce ‰e lep‰e posije,« je rekel BajÏelj in se
zagledal proti rebri, kjer je gledala iz snega njegova
kmetija, ki jo je tako vzljubil, sedaj pa ji sekajo ude.
Trup, ves onemogel in niãev, bo morda ‰e ostal, a ob
tem trupu bosta shirala on in NeÏa in ‰e Agata z njima.
Sedajle prav gotovo molita in vekata in gledata skozi
okno, kdaj se bo prikazal izza rebri.
»S teboj pojdem, ãe mara‰ in ti ni nerodno,« se je po-
nudil Tone in jo kar po celem mahnil navkreber, ne da
bi poãakal, kaj in kako mu bo odgovoril BajÏelj.
»Saj res, le z menoj pojdi,« se je razveselil BajÏelj in
kar odleglo mu je. Spoznal je, da mu je Tone prijatelj in
da bo njegova beseda pri Ïenskah nekaj veljala.
NeÏa in Agata tisti dan nista bili za nobeno rabo.
»Oãe se je najbrÏ stra‰no zaletel s posojilom,« je mati
zaupala Agati, zakaj preveã jo je teÏila skrivnost, da je ne
bi razkrila hãeri.
»Kaj bo z nami?« je vzdihnila Agata, ne da bi pomisli-
la.
»Ne vem.« Tudi mati se je ob tem vpra‰anju ustavila.
Skrivalo pa se je v njem nekaj stra‰nega in velikega,
morda za vse tri usodnega. âim dlje je bil moÏ zdoma,
tem tesneje ji je bilo pri srcu. Zakaj sekajo, koliko bodo
neki posekali, kaj vse je Miha podpisal, to ji je rojilo po
36
glavi, da je ‰e na juÏino pozabila. Lakota se tudi Agati ni

oglasila.
»Bomo pa v bajto ‰li, saj je bilo tam bolj prijetno,« je
nenadoma razsodila Agata in ãudno lahko ji je postalo
pri du‰i. V bajti je preÏivela mladost, tam je bilo tako
svetlo in toplo, v tej tuji gruntarski hi‰i pa je mraãno in
hladno. Tam je bila mati mlada, tu se je postarala, oãe je
bil tam ãvrst in poln smeha, odkar je na gruntu, je sklju-
ãen in zami‰ljen.
Tudi mati je jela razmi‰ljati o tem in razpredali so se
ji sami lepi spomini. Vesel in sreãen se je vraãal Miha z
dela ter imel zanjo in za Agato zmerom le lepo besedo,
zjutraj pa je vstajal spoãit. Grunt ju je zamreÏil v skrbi in
sedaj kolobarita, kolobarita, iz kolobarja pa ne moreta.
Poldne je Ïe zdavnaj odzvonilo. Odmolili sta tiho in
iskreno, vendar pa so se jima ‰e v molitev vrivale gren-
ke misli, kaj vse se godi pod planino. Ti‰ãali sta se peãi,
ãeprav nista ãutili niti mraza niti toplote. Skoraj otope-
li sta bili.
»Oãe gre!« je zdajci vzkliknila Agata in skoãila v veÏo.
MoÏakarja sta si otepala sneg s ãevljev in molãala. Tedaj
je v veÏo pridrsala tudi NeÏa.
»Kaj je?« je jeknila, ko je videla, da je moÏ mraãen,
kakor nikoli ni bil.
»Sekajo! Vem, da sva govorila o petih smrekah, a pod-
pisano je za pet in dvajset smrek,« je stisnil iz sebe Baj-
37
Ïelj, Tone pa mu je s kimanjem pritrjeval in vrtil sekiro

v roki. Nekam nerodno mu je bilo, NeÏa in Agata sta se
mu smilili.
»KriÏ boÏji, ali je mogoãe?« je zajokala NeÏa.
»Pri Bogataju je vse mogoãe, ker je hudiãu zapisan!«
se je odrezal Tone in beseda se mu je zdela kar mo‰ka.
Otipal je ostrino sekire in s topori‰ãem udaril po tleh,
kot bi hotel pritrditi svojim besedam.
»Tone je tudi sekal, ko pa je videl, kako in kaj, je vzel
sekiro in od‰el z menoj!« je nerodno razlagal BajÏelj, ker
ni hotel oÏivljati prizora v smreãju pod planino.
»Joj, joj, kaj bo iz tega?« je spet zavekala NeÏa, da je
Toneta kar pretreslo, BajÏlja pa stisnilo pri srcu in ga
zgrabilo za vrat.
»âe bi ustavili sekanje, bi jutri moral poloÏiti petnajst
tisoãakov. Kje naj jih vzamem? Kje, za boÏjo voljo!«
Tedaj je zavekala tudi Agata, NeÏa pa si je zakrila
obraz, jok jo je kar davil.
»Le niã ne marajte, saj bo pri‰el ãas, ko se izkaÏe pra-
vica!« je jeknil BajÏelj in s teÏavo zadu‰il solze, ki so ga
zbadale.
»·e zmerom je zmagala pravica, mati, ‰e zmerom!« je
pristavil Tone in NeÏa ga je hvaleÏno pogledala.
»Miha, v omarici je ‰e nekaj jagodovca, daj, pogrejta
se!« je namignila; BajÏelj bi se ne bil spomnil, saj je ãi-
sto pozabil, da je ‰e nekaj korajÏe pri hi‰i.
38
»Ne bi bilo treba, jagodovec je za zdravilo, ‰koda ga

je!« se je namuznil Tone in mlasknil z jezikom; izdal se
je, da je telezgal le zaradi lep‰ega, da pa ga je stra‰ansko
potreben.
»Zato pa, ker je za zdravilo,« je dodala NeÏa in se
medlo nasmehnila, toda znova jo je ugriznila skrb. To-
rej gre za obresti kar pet in dvajset smrek, s ãim naj pa
zasluÏi petnajst tisoãakov? Ali naj jih iz tal izgrebe?
»Na zdravje vseh, da bi pravica zmagala!« je napil To-
ne in globoko nagnil, ker je videl, da je steklenica precej
obilna.
»Bog te usli‰i!« so pripomnili NeÏa, Agata in BajÏelj.
V hi‰i je bilo mahoma vse tiho, s sten so nemo gledali
svetniki, ura pa je enakomerno udarjala: tok . . . tok . . .
tok . . .
Tisto noã se je BajÏelj bridko razjokal. Mislil je, da Ne-
Ïa spi, pa se je zmotil.
»Ne muãi se; bo Ïe kako!« se je oglasila. Bila je vdana
in mirna, kot bi se ne bilo niã zgodilo.
»Îe res, ampak da sem bil tako nepreviden. Paã, z de-
narjem nisem nikoli imel opravka, in potem ‰e sodi‰ãe
— ãisto zme‰alo me je. Verjel sem, da je Bogataj najbolj
po‰ten ãlovek na svetu, tako je bil prijazen z menoj.«
»Tudi hudoba lovi du‰e na sladke limanice,« je razso-
dila NeÏa, oba pa sta zadremala ‰ele proti jutru.
39
4. Ljudski glas, boÏji glas
T isto nedeljo je bilo v Buhovi gostilni Ïivahno kot Ïe

zdavnaj ne. Gruntarji in bajtarji so sedeli druÏno,
kramljali in se razvnemali o letini, o cenah lesa, o Ïivi-
ni in o slabih ãasih. Tarnali so o davkih, pridno pa jim je
toãil in se v pogovore vme‰aval izku‰eni krãmar Buh; ta
je rad zasolil kako krepko, ki je razgrela goste in izzva-
la smeh.
Vreme je bilo ãmerikavo, kot nala‰ã za krãmarja. Ni-
komur se ni mudilo domov in ozraãje v gostilni je kaj
omamljalo.
Zmerom in zmerom so ‰e prihajali kmetje in razgovo-
ri so bili ãedalje bolj glasni in razvneti.
»Ali se Bogataj niã ne prikaÏe?« se je oglasil izza mize
RoÏanec, star kmet, ãigar grunt je bil med najtrdnej‰imi.
Bil je tudi obãinski svetovalec in svoje dni pri vojakih za
»vi‰jega«. Sli‰al je, da se pogovor suãe o lesu in se neho-
té spomnil na Bogataja.
»Pravim, ãe se niã ne prikaÏe, grdav‰! Ali ne veste, da
je ukanil ubogega BajÏlja. Hudnika, to je Ïe od sile!« Ro-
Ïanec je pljunil po tleh in udaril s pestjo po mizi.
40
»Vemo, vemo!« so odgovarjali kmetje in bajtarji ter se

spogledovali.
»Pa BajÏlja!« se je razhudil TomaÏevec. Bogataj mu je
presedal, zato je zmerom iskal prilike, da bi se znosil
nad njim.
»Podpisal je siromak, bil je paã v sili,« je hotel zago-
varjati Bogataja Kozomolec. Njegov sosed je bil pa tudi
v sorodu sta si bila.
»Podpisal?! Kaj se pravi podpisal! Oderu‰tvo je to!« se
je zavzel Vodeb, ki je nedavno prevzel grunt po oãetu in
so ga tudi du‰ili dolgovi.
»Sicer jih je Ïe dosti opetnajstil,« je zamahnil RoÏa-
nec. BajÏelj se mu je smilil.
»To mi ni znano,« se je muzal Kozomolec, ker mu je
bilo Ïe nerodno. Sprevidel je, da so vsi na BajÏljevi stra-
ni, in se je kar potajil.
»Meni je, ker sem mu sam nasedel. Îeno sem moral
odpeljati v bolni‰nico in istega dne mi je poginila krava.
Kaj sem hotel, k Bogataju sem stopil. Sila je sila, pa sem
mu kar za slepo ceno prodal smreke v rebri. Za denar se
mi je mudilo. Grdo in umazano je, ãe kdo ãloveka izrab-
lja in prosta‰ko goljufa!« se je razvnel Domaãejkar. Ne-
umno se mu je zdelo, da bi se ‰e kdo potegoval za Bo-
gataja, ko se je pokazal takega oderuha in goljufa.
»Res, ne smem reãi, da je Bogataj goljuf. Vsi ste mi
priãa, da nisem rekel tega. ToÏil bi me in kako naj mu
41
dokaÏem, ko ima vse ãrno na belem. Tudi vsi ‰krici v

mestu ga poznajo in se jim zna neznansko prisliniti.
Reãem pa, Bog me ne kaznuj, da bi imel ‰e kdaj oprav-
ka z njim.«
Domaãejkar se je nagnil in ãez rob kozarca ostro po-
gledal Kozomolca, ãe‰ ne bo‰ me ujel, pri meni Bogataj
Ïe ne bo ãasti lovil.
Kozomolec je predeval kozarec iz roke v roko. Spo-
znal je, da vsi sogla‰ajo z Domaãejkarjem, ãeprav je le
grintav bajtar.
»Tudi Bogataju se bo opletalo,« se je oglasil Rekar,
najstarej‰i kmet v srenji. »Bog prizana‰a, kadar pa udari,
zaleÏe. Moj oãe so mi veãkrat pripovedovali, kako je bilo
s Podrekarjem, od katerega je stari Bogataj kupil Ïago in
mlin. Rekli so, da je bil Podrekar skopuh in oderuh, ka-
kr‰nega svet ‰e ni videl. âe bi Ïe otroke imel! Kaj ‰e!
Grabil je in grabil ter posojeval denar na krvave obresti,
kot so takrat rekli. Vsa soseska je trepetala pred njim.
Kajti kadar se mu je zljubilo, je pognal bajtarja iz bajte
in gruntarja s kmetije. Kaj se je oblast brigala za kmeta!
âe si bil dolÏan, si bil dolÏan, in ãe nisi mogel plaãati, si
moral po svetu s trebuhom za kruhom. Pravili so, da je
imel Podrekar na mernike srebrnikov in cel polovnjak
cekinov, zlatih veriÏic, prstanov in svetinj, kje je vse to
skrival, nihãe ni vedel.
42
Neko noã so ga napadli roparji, ga privezali na mlin-

sko kolo in mu zagrozili, da bodo takoj pognali kolo, ãe
jim ne pove, kje ima zaklade. Kaj mu je kazalo? Povedal
in pokazal jim je in, ko so vse pobrali in naloÏili na voz,
so ga za nameãek do nezavesti pretepli, zaprli v mlin in
zapahnili vsa vrata. ·ele drugi dan popoldne so ga re‰ili
sosedje. Bil je ves polomljen in mrzlica ga je tresla. ·e
tisti teden je prodal Ïago in mlin staremu Bogataju. Oãe
so tudi vedeli, da so bili stari Bogataji s krivoverci zve-
zani in da so zato dobili tako ime.« Rekar je ime Boga-
taj pomenljivo naglasil in nagnil kozarec, kmetje so se
pa spogledali. Le Kozomolec je zapiãil oãi v tla in sitno
se mu je zdelo. Niã mu ni bilo v‰eã, da je Rekar pogrel
staro zgodbo, ki je bila menda resniãna, tudi ga je spe-
klo, da je tako neãedno govoril o imenu Bogataj. Tudi
njegova Ïena, Bogatajeva sestriãna, se je tako pisala.
»Potem v tej hi‰i ni bilo sreãe?« se je zavzel zidar
Tine, ki je v zimskih mesecih obiskoval teãaj za zidarske
mojstre v Ljubljani in je kmetom sestavljal pro‰nje za
zniÏanje davka, za skraj‰anje voja‰ke sluÏbe in veljal za
uãenega ãloveka, ki je zmerom in zmerom bral, ãe je le
utegnil, in tudi novice za ãasopise pisal.
»Nak!« je zategnil Rekar. Ni sovraÏil Bogataja, nika-
kor pa ni hotel imeti z njim opravkov, ker je bil prepo-
‰ten in pretankovesten.
43
»Stari Bogataj je imel nesreão Ïe v zakonu. Îena mu

je znorela in nikoli ni pri‰la k pravi pameti. Venomer jo
je pretepal, a je kljub temu doãakala ‰est in osemdeset
let. To se je pridu‰al, to! No, je pa pri mlevkih bolj pri-
tiskal in pri obrestih privijal. Îe stari se je ukvarjal s ta-
kimi posli, to je menda v krvi. ·e Ïupnika je ugnal, ko si
je pri njem za cerkev izposodil. Namesto obresti je po-
sekal cerkveni gozd, ampak to vam je bil gozd, kakr‰nih
‰e Blega‰ nima veã,« je poãasi razlagal Rekar.
»Tako, potem je ta ãednost kar pri hi‰i ostala,« se je
zaniãljivo posmejal zidar Tine, Kozomolec pa jo je poãa-
si, kot da je vse presli‰al, odkuril, ãe‰ da ima ‰e opravke.
»Ve‰, fant, ti Bogatajevi so vraÏji ljudje. Oãe so mi
pravili, da niso na‰e krvi. V njih je baha‰tvo in napuh,
na‰ega jezika so se nauãili, da bi nam laÏe gospodovali.
Tako nam je pravil rajni ãrnovr‰ki Ïupnik, ki je dobro
poznal take tiãe,« je nadaljeval Rekar in se za odhaja-
joãega Kozomolca ‰e zmenil ni.
»Res bo tako,« se je oglasil RoÏanec, ki je poznal ne-
kaj gruntarjev, katerim se je oãitno poznala tuja kri.
»Res, res!« je pritrjeval Vodeb, ãeprav ni razumel, o
ãem so govorili.
»âudno je le, da takemu ãloveku ljudje tako naseda-
jo,« je zarenãal Rekar in o‰vrknil z oãmi Domaãejkarja
in Vodeba, ki sta se zadolÏila pri Bogataju. »Vsak vendar
vé, da ga bo preslepil, z lepimi besedami presladkal in
44
nazadnje oÏel, potem pa dejal baha‰ko: Ali sem ga na

kolena spravil! Nak, ãe bi moral travo muliti, Bogataja bi
ne prosil. S takim ãlovekom bi ne smeli imeti nobenega
opravka, tako vsaj mislim jaz, ki sem star in je bila moja
hi‰a zmerom po‰tena.« Rekar se je razburil in sive, ko-
‰ate obrvi so se mu na‰ãeperile.
»Oãe, jaz mislim, da Ïe to ni prav, ko ga imamo za
predsednika v gasilnem dru‰tvu,« se je oglasil zidar
Tine. ·e nikoli mu stari Rekar ni bil tako v‰ec. Povedal
je, o ãemer bi si drugi ‰e kihniti ne upali.
»Prav ima‰, jaz sicer nisem ãlan, ampak sramota je
bila Ïe takrat, ko ste ga izvolili. âlovek, ki je po vsej de-
Ïeli znan oderuh in Ïenskar, paã ne spada na tako me-
sto,« je razsodil Rekar in se zagledal v kot, kjer je visel
starinski kriÏ in na njem razbiãano telo Kristusovo, ki ga
je izrezljal Ïirovski Puc.
»Tako je, tako je!« so vzklikali bajtarji in gruntarji in
Buh je bil med njimi najglasnej‰i.
»Vem za predpis zveze, da se morajo v kratkem vr‰iti
obãni zbori vseh dru‰tev, in takrat ga vrÏemo!« je
vzkliknil zidar Tine.
»Fantje, moÏje, ste vsi za to, da ga vrÏemo in da izvo-
limo novega predsednika?« je zagrmel Tine.
»Vsi, vsi!« so vzklikali bajtarji in gruntarji in kar od-
leglo jim je.
45
Rekar se je zamislil, jel bobnati po mizi, potem pa je

dejal: »Sedaj nehajte kriãati in zaãnite delati. Ne poza-
bite, da je Bogataj ne le grabeÏ, ampak tudi ãastilako-
men, in za takole ãast si ne bo pomi‰ljal tvegati nekaj
okrogljaãev. Vi jih ne bi mogli, zato delajte!«
»Res je, oãe!« je priznal zidar Tine in pogovor se je
zasukal spet na vsakdanje stvari. Nekateri so vstali in
od‰li, nazadnje so ostali le ‰e Rekar, zidar Tine in RoÏa-
nec.
»Tine, ti se razume‰ na take stvari, ti vzemi v roke,«
mu je po‰epetal Rekar, vendar tako glasno, da ga je Ro-
Ïanec sli‰al.
»Bom!« mu je zatrdil Tine in bil vesel, da mu je dru-
gaãe nezaupljivi starec toliko zaupal.
»Da si le zob ne polomi‰!« se je po‰alil RoÏanec in mu
napil, v njegovih besedah pa je bila sladka mehkoba,
kakr‰ne Tine pri RoÏancu ni bil vajen.
»Sicer imamo veãino Ïe zdavnaj za seboj in to Boga-
taj prav gotovo voha,« je ‰e dodal, prijazno pogledal Ti-
neta in se poslovil.
Zunaj je piskala burja in pod planino so v snegu leÏale
ãrne klade — BajÏljeve smreke — ki jih je posekal Boga-
taj.
46
5. Sila zoper silo
Z idar Tine se je kar zadovoljen vraãal iz gostilne.

Bogataj mu je Ïe zdavnaj presedal, sedaj ga je raz-
vnelo Rekarjevo pripovedovanje o tuji krvi, ki ima Ïile
do samega pekla. Sam se je Ïe ukvarjal z mislijo, od kod
so taki razloãki med nekaterimi gruntarji, sedaj mu je
bilo vse jasno.
Zidar Tine je imel za seboj trdo Ïivljenje. Komaj je
shodil, Ïe je moral na delo in ãeprav ga je ‰ola prebito
veselila in se je lahko uãil, mu vendar ni bilo dano, da bi
pri‰el v gimnazijo. Risati je znal Ïe otrok, toda oãe, ki je
bil sam zidar, a znal ni ne brati in ne pisati, je trdil, da je
risanje igraãkanje in, ãe kdo ri‰e, Bogu le ãas krade.
Svoje matere ni poznal, ker mu je umrla nekaj mese-
cev potem, ko se je rodil. Postal je zidar po oãetovi vo-
lji, skrivaj pa zmerom grebel in tuhtal, se uãil in bral, da
bi se dokopal vsaj za stopnjo vi‰e. Povsod so ga imeli
radi.
Sam je stopical po ozki gazi in premi‰ljeval, kako bi
najlep‰e vodil obãni zbor gasilnega dru‰tva in kako bi
bil Bogataj najbolj vidno osramoãen. Ko je zagledal pod
planino BajÏljeve posekane smreke, je nenadoma poza-
47
bil na dru‰tvo. V glavo mu je ‰inila misel, da bi bila les-

na zadruga za vso sosesko blagoslov, oderuhom in pre-
kupãevalcem pa bi za zmerom odklenkalo.
Burja je pretipala Tineta do kosti, a se za to ‰e zmenil
ni. Kar zasmejalo se mu je, ko je pomislil, da bodo Bo-
gataju zatonili ãasi, ko je za petnajst tisoãakov zahteval
kar dvajset od sto, za obresti prvega pol leta pa kar pet
in dvajset smrek.
Pogled se mu je odpiral v grapo, kjer je samevala Bo-
gatajeva domaãija: Ïaga in mlin. Hlodov in desak je leÏa-
lo v pregradah kar na vagone. Vse je zraslo na teh bre-
govih in je bilo last kmetov, ki so potrebovali denar in
zanj Ïrtvovali zadnje svoje premoÏenje.
Tine se je ustavil ter gledal in nenadoma se mu je za-
zdelo, da vidi dolgo procesijo obupancev, ki prosijo ba-
hatega Bogataja milosti, on pa se smeje in kadi debelo
cigaro. Med obupanci je tudi BajÏelj, z njim NeÏa in
Agata. Sirota! Lepo in po‰teno dekle, nisi zasluÏilo take-
ga poniÏanja!
Niã ni opazil, da se po gazi pomiãe Agata. Pri Doma-
ãejkarjevi Rezi je bila, da ji je ruto zarobila, ki jo je ‰e za
god dobila.
»Tine, kaj ogleduje‰?« ga je plaho, a prijazno ogovo-
rila.
48
Prvi trenutek se je Tine ustra‰il in ãudno se mu je za-

zdelo, da vidi pred seboj Agato, na katero je pravkar
mislil.
»Bogatajevo domaãijo gledam,« se je v zadregi izgo-
voril in hudó mu je bilo pri srcu, ko je dognal, da je Aga-
tin obraz upadel in da so njene oãi objokane. Bila je si-
cer ‰e lep‰a in zrelej‰a, a Tine je njeno lepoto prezrl, de-
kle se mu je preveã smililo.
»Bog nas varuj takih domaãij!« je za‰epetala, ni se
mogla premagati. Povesila je glavo in si z ruto zakrila
oãi, da bi Tine ne videl solza. Danes je sama videla naj-
lep‰e smreke na tleh in jo je srce ‰e bolj bolelo. Matere
ne bo pustila pod planino, nak, saj bi si du‰o izjokala.
Saj si Ïe to preveã Ïene k srcu, da je Bogataj nastavil
obresti kar po dvajset od sto. Pravijo, da so smreke veã
vredne kot tisto posojilo, in vendar so ‰le za obresti
prvega pol leta. Zdaj jo skrbi, kaj bo s kmetijo. Vsako
noã sanja, da jo je Bogataj Ïe pobral, njo, oãeta in Aga-
to pa pognal po svetu.
Tine nekaj trenutkov ni mogel spregovoriti, preveã ga
je presunila njena nesreãa. Dekle je poznal in vsaka mi-
sel nanjo mu je bila neizreãeno sladka, skoraj ljubezni
podobna, toda Tine je te misli skrival le zase.
Agata se ni premaknila, sama ni vedela, zakaj ne. Ti-
netova beseda je bila dobra in iskrena, doma pa je bilo
49
zadnje dni vse tako mrtvo in vsaka beseda je zvenela

kakor iz groba.
»Tudi jaz pravim tako,« je povzel Tine, ko je Agata na
vse drugo Ïe mislila, le na Bogatajevo domaãijo ne. Ob
Tinetovih besedah jo je ‰e bolj zabolelo.
»Ve‰, da smo se o tem ãloveku danes menili. Na prste
mu bomo stopili, bo‰ videla, da res. Na obãnem zboru
gasilcev mu bomo Ïe pokazali. Nikoli veã ne bo pred-
sednik dru‰tva.«
Komaj je izrekel, ga je zabolelo in zazdelo se mu je, da
vidi pred seboj Rekarja, ki mu Ïuga s prstom.
»Klepetulja klepetuljasta, kaj so Ïenskam obãni zbo-
ri mar.« Îal mu je bilo, da se je zaletel, toda popraviti se
ni dalo veã. Agata ga je gledala in njegove besede so ji
dobro dele, ãeprav jih ni docela razumela.
»Se mu bo vsaj nos povesil,« se je zasmejala Agata.
»Tvojemu oãetu je storil stra‰no krivico, da ga le sram
ni!« se je razjezil Tine, Agata pa je povesila oãi.
»Kako je hudo doma!« je zavekala, da se je Tine v ust-
nice ugriznil. Ne bi ji smel odpirati rane!
»Niã ne maraj, tudi to bo minilo,« jo je hotel tolaÏiti,
a beseda mu je neokretno tekla in tudi pravih misli ni
na‰el.
»Bo Ïe kako!« je zavzdihnila in ga hvaleÏno pogleda-
la.
50
Z nasprotne strani je kar po celem gazil Bogataj; obis-

kal je nekaj dolÏnikov. Mogoãno je zasajal palico v sneg
in zdaj pa zdaj zamahnil z njo po zraku, kakor bi hotel
prepoditi nev‰eãno misel. Agata se je zdrznila, ko je za-
gledala Bogataja, le ‰e korak, dva je bil od nje. Skoraj bi
bila kriknila od strahu, ãe bi se ne bila spomnila, da je
poleg nje Tine.
»Mojo domaãijo obãudujeta? Gra‰ãina, kaj? Glej jo,
glej, Agato, kako se je popravila. Dober zrak, dober zrak
pa malo ljubezni!« je brundal in se reÏal. Agata ga ‰e
pogledala ni.
»Agata, pridita z oãetom kaj dol, saj sva si prijatelja.
Ali ni niã pripovedoval?« se je hahljal in bol‰ãal v Aga-
to, da je v Tinetu kar vrelo.
»Saj smreke pod planino dovolj povedó!« mu jo je za-
brusil Tine, da je Bogataj osupnil. Da bi se Tine vtikal v
njegove in BajÏljeve stvari, to mu ni ‰lo v glavo, preble-
del je, pogledal Agato in videl, da so njene oãi polne
oãitkov in prezira.
»Zaljubljenci so slepi, zato ti ne zamerim, Agata. Po-
zdravi oãeta in mu reci, naj se le ‰e oglasi!« je sikal Bo-
gataj. Agata se je bala, da bi se Tine spozabil.
»Ne bom ne!« je revsknila, da jo je Bogataj zaãudeno
pogledal, Tinetu pa je odleglo. Agata mu je bila ‰e bolj
v‰eã.
51
»Pojdiva!« mu je rekla glasno in Tine jo je brÏ ubogal,

pa sam ni vedel zakaj.
»O, prijetneje je prepeljavati zalo deklino kakor za
druge plaãevati dolgove!« je zarenãal Bogataj. Tine mu
je mahoma postal zoprn, ko pa se je ‰e enkrat ozrl za
Agato, mu je bilo Ïal, da ni napel lep‰ih in slaj‰ih strun.
Takele dekline so na med udarjene! Racal je po gazi in
mrmral predse, Agatino obliãje mu je neprenehoma si-
lilo pred oãi.
»Saj bi ga bil lopnil, a je ‰e prezgodaj!« je hropel Tine,
stiskal pesti in ostro zasajal ãevlje v sneg.
»Ne maÏi si rok!« ga je prosila, ãeprav so jo Bogata-
jeve besede grizle in jezile. Nihãe je ni prepeljaval, z ni-
komer se ni shajala, posojilo pa je oãe Ïe sedaj krvavo
plaãal, kaj in kako bo, vé le Bog.
Vso pot sta molãala in gazila drug za drugim. Tine bi
ji bil rad ‰e kaj povedal, a ga je du‰ilo, Agata pa je ãakala,
kdaj bo spregovoril. âudna mehkoba ji je objemala srcé
in Tinetova bliÏina ji je bila sladka in prijetna.
»Zbogom in doma pozdravi! Niã ne zameri!« je dejal
ob slovesu, Agata pa je kakor v zadregi nekaj zajecljala,
povesila oãi in pospe‰ila korak.
52
6. Prvo poniÏanje
P o vsem zaselju je zavr‰alo, kako je Bogataj BajÏlja

odrl in med gospodarji jih je bilo dosti, ki so javno
govorili, da je Bogataj goljuf. KroÏiti so jele ãudovite
zgodbe o Bogatajevem bogastvu. Pripovedovali so celó,
da v grapi stra‰i, da se stari Bogataj vica in opominja
mladega, naj se spametuje, ãe noãe, da bo prepozno.
Prikazuje se ves skveãen, a iz oãi mu ‰vigajo vijoliãasti
plamenãki, stra‰no se zvija in preãudne glasove spu‰ãa.
Le kriÏa se ustra‰i in ob njem za nekaj trenutkov utih-
ne.
»Jojmene, jojmene!« je zavzdihnila stara Rodeãka, ko
je sli‰ala to zgodbo. »Potem je le res, da se Bogatajeve-
ga denarja prekletstvo drÏi. Joj, in moj sin se je dotaknil
tega denarja! Njivo je plaãal z njim! Zdaj vem, zakaj ne
rodi in je je sam osat!« je tarnala in si brisala solze.
Bogataja so se sedaj ‰e bolj izogibali, ãe pa so ga sre-
ãali, so gledali v tla. Ta ali oni je le malo zaka‰ljal, da je
bilo podobno pozdravu.
Najglasnej‰i rovar zoper Bogataja je bil Tome, ki se je
ustil in hrustil, da bo Bogatajcu vrat zavil in da bo BajÏ-
lja in vse druge siromake ma‰ãevaL
53
Sprva so se ljudje res bali, da bi se Tone spozabil — o

njem je ‰la govorica, da je za spoznanje trãen — ko pa je
ostalo le pri besedah, so se mu smejali in ga ‰e podÏigali.
Res pa je, da se mu je Bogataj raj‰i na kilometer daleã
ognil, kakor da bi ga bil sreãal.
Zidar Tine je rovaril tiho, podpiral ga je Rekar. Zdaj se
je pokazal v tej zdaj v drugi hi‰i, se se‰el zdaj s tem zda|
z onim bajtarjem in dajal navodila, razlagal pravila in jih
pripravljal za obãni zbor.
»Moramo ga odÏagati! âe ga ne bomo, nas bo lahko
sram!« jih je kuril in radi so ga poslu‰ali. Tine Ïe vé, saj
v Ljubljano hodi in se z gospodo pozna. Vidi se, da se
tudi na paragraje razume.
Ko se je bliÏal ãas obãnega zbora, je bilo v zaselju Ïi-
vahno kot ‰e nikoli. Tedaj so spregovorile tudi Ïenske.
»Nas pustite k obãnemu zboru, me mu bomo poka-
zale, me! Ven ga bomo vrgle in ‰e s kropom ohladile!«
se je togotila Vodebovka, ko se moÏ le ni mogel preveã
ogreti za Tinetove besede. Ne bi se bil rad zameril Bo-
gataju.
»Jaz bom Ïe nakurila svojega, da se ne bo nikoli veã
spozabil in se druÏil z Bogatajem. Nak! Nikoli veã! Dosti
nam je poÏrl!« se je repenãila Domaãejkarica in stiska-
la pesti.
Kozomolec se je hlinil in pritrjeval. Bogataja se je bal,
‰e bolj pa svoje Ïene, ki ga je ustrahovala za vsak pre-
54
gre‰ek, da je bilo joj. Vsi so vedeli, da je med Bogatajevci

in da se bo zanj do zadnjega gnal.
Tine je imel najveã opravka z Bogatajevimi dolÏniki.
To niso bili le dolÏniki, temveã tudi strahopetci, tako je
sodil Rekar, Tine pa je gledal na te siromake drugaãe.
Smilili so se mu, ker so bili v Bogatajevih kle‰ãah in bi se
bili njihovi grunti in bajte na njegov ukaz lahko zama-
jali ‰e tisti dan. Dopovedoval jim je in razlagal, da nihãe
ne bo vedel, kako so volili, pa jim ni ‰lo v glavo, saj so se
dosedanje volitve vr‰ile zmerom tako, da so kar poki-
mali, pa je bila reã urejena in obãni zbor konãan. Vse
drugo so zakljuãili v gostilni pri ‰tefanih, ki jih je naroãil
predsednik Bogataj. Prav za prav so taki obãni zbori
lepa reã, so si mislili. Zakaj bi Tine silil z novotarijami?
Kdo je predsednik, jim je nazadnje prav malo mar. ·ele
zadnje dni so sprevideli, da ima Tine prav, in ko jih je
Rekar ozmerjal s hlapãoni, so se potulili in jih je bilo
sram. Tiho so priznali, da se Rekar ne moti, in konãno
glasno vzklikali: »Le vrzimo ga, prepleto nas je oÏulil!«
Bogataj je za vse to zvedel, zato ni molãal in lenaril.
Sedaj mu je ‰lo za ãast; kaj bi rekli v mestu, ãe bi zvedeli,
da so ga odÏagali. Nak, ne sme in ne sme priti do tega!
K sebi je klical svoje delavce, dolÏnike, sosede in
znance in se z njimi pripravljal za udar. Delavcem je ob-
ljubil veãjo plaão, dolÏnikom, da jim bo pri obrestih
spregledal, izplaãila odloÏil, toda ‰ele potem, ko se bodo
55
hvaleÏne izkazali. Nekateri so ga takoj razumeli in misli-

li po svoje, nekateri pa so se slepo obesili na njegove ob-
ljube ter du‰ili skrbi in pomisleke v vinu in Ïganju, s
katerim jih je Bogataj kar zalival.
»Da, da, zmaga je na‰a!« so se rotili pri kozarcu. Ko pa
so se primajali domov, jim je navdu‰enje usahnilo. Zro-
jile so Ïene in povedale svoje mnenje, to pa tako odloã-
no in korenito, da ni bilo veã pomislekov, kdo ima prav,
Tine in Rekar ali Bogataj.
Bogatajeva zmaga se je v trenutku izmaliãila v poraz,
kakor hitro so spregovorile Ïené.
In tako se je zgodilo, da sta se na nedeljo popoldne
zna‰li v nizki, za dom preurejeni bajti obe vojski. Boga-
taj je pripeljal nekaj voj‰ãakov, ki se jim je Ïe poznalo
vinsko navdu‰enje. RoÏanec, Vodeb in zidar Tine so Ïe
stali ob strani, mirni in tihi, kot da so pri‰li v cerkev in
ne na obãni zbor. Tudi njihovi ljudje so bili mirni in tihi.
Bogataj je hodil zravnano in bahavo ter metal oãi po
zborovalcih. Tine je nala‰ã tako uredil, da so njegovi po-
samiã cepali v sobo, kakor bi niã ne vedeli drug za dru-
gega in kot bi Tineta le mimogrede poznali.
Bogataj je pogledal na uro. Zdelo se mu je, da je kar
pripravno, da nastopi. Tudi Tine je pogledal. Bogataj je
to opazil in ga tisti hip oplazil z oãmi kot tedaj, ko ga je
zalotil z Agato.
56
»Zaãnimo!« je zaãel, potem pa govoril in govoril, da

ni bilo ne konca ne kraja. Ko je bilo Tinetu Ïe dovolj, je
prosil za besedo.
»Kaj bi rad?« se je zadrl predsednik.
»âe je bilo to predsedni‰ko poroãilo in ãe je konãano,
prosim, da nam tajnik poda svoje, blagajnik in naãelnik
svoje poroãilo in konãno naj povedo svoje mnenje ‰e
revizorji. Tako ukazujejo pravila, ki veljalo tudi za pred-
sednika,« mu je zasolil Tine, da so se ãlani kar spogleda-
li. V tesnem prostoru je nenadoma zagrmelo:
»Tako je! Tudi knjige bi radi videli!«
Predsednik je prebledel, ko pa se je rjovenje poleglo,
je revsnil:
»Kdo naj bi vodil knjige, kdo jih neki zna?«
»Kaj? Kdo to pravi? Iz rok jih nisi dal!« je zrojil Ton-
kovec, ki je bil nekdaj Ïupan.
»S knjigami sem!« so vpili kmetje in se rinili k mizi, za
katero je sedel Bogataj.
»Nate!« je zarjul in hotel oditi.
»Ne bo‰!« mu je Tine zaprl pot in za trenutek sta se
o‰vignila z oãmi.
Knjige so bile prazne, le blagajni‰ka je vsebovala ne-
kaj zapisnikov. Oba revizorja in Tine so jih pregledali in
se‰teli; v blagajni bi moralo biti nekaj veã kot tri tisoã.
»Kaj, tri tisoã!? Saj je ‰e dru‰tvo meni dolÏno, jaz sem
ga zalagal!« se je ujezil Bogataj.
57
»Kolikor izkazuje blagajni‰ka knjiga, ki si jo pozabil v

svojo korist popraviti, toliko mora v ‰tirindvajsetih urah
prejeti novi blagajnik!« se je oglasil Tine. Vse kriÏem so
mu pritrjevali, Bogataj je bledel in mencal z nogami.
Tine je kar obsipaval zborovalce s predlogi, da si jih je
zapisnikar s teÏavo zapomnil, kaj ‰ele zapisal.
Vse je lepo potekalo, ker je bil Tine na vse pripravljen.
Po kratkih poroãilih je Tine predlagal razre‰nico. Zbo-
rovalci ‰e nikoli niso sli‰ali te besede, zato se jim je zdela
stra‰no uãena. Glasovali so, ker je Tine rekel: »Glasuj-
mo!«
»Volitve, volitve!« je spet povzdignil svoj glas Tine in
Bogajaj se je zavedel, da pride sedaj najvaÏnej‰e. Njego-
vi dolÏniki se bodo izkazali in vsa Tinetova slava in uãe-
nost bo skopnela.
»Zaãnimo torej z volitvami!« je dostojanstveno po-
vzel Bogataj in bliskovito pregledal zborovalce. Bili so
mirni, skoraj brezbriÏni.
»Predlagam tale odbor: Bogataj . . . « se je oglasil Ko-
zomolec.
»Predlagam listo RoÏanec . . . « se je prijavil Vodeb.
»No, dve listi sta. Kdo je za listo, ki jo je predlagal Ko-
zomolec?« se je zadirãno oglasil predsednik in nekate-
ri njegovi so Ïe hoteli dvigniti roko in pokimati, kot je
bila stara navada, tedaj pa je zagrmel Tine:
58
»Tovari‰i, pravila ukazujejo tajne volitve po listkih in

pravila bi morala biti predsedniku znana. Menda so mu,
a so mu neprijetna. Volili bomo tajno po listkih. Vsak
dobi listek in naj nanj napi‰e listo, ki jo Ïeli. Kdor hoãe
listo Bogataja, naj napi‰e Bogataj, kdor listo RoÏanca,
naj napi‰e RoÏanec. Ste razumeli?« Vsi so pritrdili.
»Nihãe se na listku ne sme podpisati, ker so volitve
tajne,« je ‰e dodal Tine in Ïe z oãmi razbral, kdo bo gla-
soval za RoÏanca in kdo za Bogataja.
»Tako je prav, tako je prav!« so se ogla‰ali posamez-
ni zborovalci, Bogataj pa je molãal in strmel v Tineta, ki
se zanj ‰e zmenil ni. Vedel je za pravila, zato se ni ma-
ral prepirati s Tinetom, ki jih je znal na pamet in jih je
‰e s seboj prinesel.
Vse je poteklo mirno, vsi pa so videli, da Bogataja kar
kuha in stresa, ker niã veã ne veruje v svojo zmago.
DolÏniki so si oddahnili, tajnih volitev so se razvese-
lili, saj Bogataj nikomur ne bo mogel oãitati, da ga ni
volil.
Zmagala je RoÏanãeva lista in, ko sta dva posebej do-
loãena moÏa glasove pre‰tela in povedala ‰tevilo RoÏan-
ãevcev in Bogatajevcev, se je Bogataj obrnil, divje zapiãil
oãi v RoÏanca in Tineta ter siknil skozi zobe:
»Vam bom Ïe pokazal, golazen!«
»Ven z njim!« je zavpil Vodeb in hotel planiti v Boga-
taja.
59
»Ne maÏite si rok, pokaÏite, da ste moÏje!« je kriknil

Tine in Vodeb je nemo obstal. Bogataj je skoraj omaho-
vaje od‰el iz sobe, ne da bi mu bil kdo le besedico ãrh-
nil. Kozomolec se je potuhnil in se jeguljasto zmuznil
skozi vrata.
Tisti dan je ‰e Rekar dal za ‰tefan vina, tako je bil ve-
sel zmage.
»Pa smo ga!« mu je privo‰ãil Domaãejkar in na du‰ek
izpraznil nekaj kozarcev.
BajÏlja je bilo nekoliko sram. Zazdelo se mu je, da je
bil do Bogataja premehak in da bi bil moral nastopati,
kakor zna Tine. Ko se je domislil smrek pod planino, je
v njem vzkipelo pre‰erno veselje, da so ga tako temeljito
izpodÏagali. âeprav bi bil rad povedal NeÏi in Agati, ki
se bosta z njim veselili, se mu vendar ni mudilo domov,
gledal je in poslu‰al in v du‰i mu je zagorelo upanje, da
se bo tudi glede njegovega dolga kako sprevrglo. Kar
vesel je koraãil proti domu. Mesec je svetil in ‰e burja ni
brila. Zdaj pa zdaj se je razlegnil vrisk, zdaj pa zdaj je
zalajal pes in spet je BajÏelj sli‰al le svoj korak, ki je dro-
bil sneg.
60
7. Zahrbtni poskusi
B ogataja je sramota glodala in glodala ter mu krad-

la spanje. Vãasih je celó vstal, se oblekel in s pu‰ko
v roki ãakal pri vratih, kdaj zaãno roparji in pla‰ãarji na-
padati.
Dekla Katra mu je kar privo‰ãila in marsikatero gren-
ko je rada poÏrla, ker je vedela, da ga vse jezi in da sam
ne vé, nad kom in kako bi se znosil.
Malokdaj je ‰el z doma, ni lazil za lesom in ‰e dolÏni-
kov ni nadlegoval. Delavce na Ïagi je zmerjal in prekli-
njal, ti pa se za to ‰e zmenili niso. Skrivaj so se mu celo
posmehovali in zdaj pa zdaj se je kdo hote zmotil ter mu
rekel predsednik. Zagrãal je in jezno pljunil, ni pa de-
lavca spodil, ker bi teÏko dobil drugega. ·e te je moral
najeti prav iz obmejne doline. Iz soseske se nihãe ni ho-
tel navezati na njegovo Ïago.
Zveãer, ko ni mogel zaspati, si je natoãil tepkovca, mu
curnil Ïganja, da je bolj zaleglo, in pregledoval papirje
svojih dolÏnikov.
Koruznik, KoÏuh, Jamnikar, Hojkar, Ropret, Bolantaã,
Solznik, Tro‰tnik, BajÏelj . . . so se vrstila imena in ‰te-
vilke, ki so prilezle do dve sto tisoã. Zasmejal se je lepi
61
‰tevilki, si natoãil kozarec, nagnil in cmoknil z jezikom

in ustnicami.
Veãkrat je pri‰el k njemu v vas Kozomolec in tedaj se
je Bogataj razklepetal. Kozomolec mu je znosil novice iz
vsega okraja, nekatere olep‰al, nekatere osmukal, ne-
katerim pa dodal svoje priveske; najbolj je ustregel Bo-
gataju, ãe mu je vedel natvesti o Tinetu in RoÏancu, za
Rekarja se ni toliko menil, ker se ga je bal in ne bi imel
rad sporov z njim.
»Danes zveãer ima Tine nekak sestanek pri Oblojar-
ju, ne vem natanãno, za kaj gre, vem le, da ima sesta-
nek,« mu je razodel neko dopoldne.
»Pri Oblojarju? Tam pod hribom?« se je zaãudil Bo-
gataj. Ni mu ‰lo v glavo, da si je Tine izbral tako samot-
no krãmo.
»Da! NajbrÏ zato, da bi bili sami, k Buhu prihajajo
razni ljudje, ki tudi Tinetu niso v‰eã.«
Bogataj se je zamislil in kar zaãutil je na sebi Tineto-
ve oãi, ki so ga zbadale kot tedaj na obãnem zboru. Raz-
loãno je videl njegov zasmeh, ãe‰ ali sem te le izpodkre-
pelil in izpodrecnil. Preveã sramote je uÏil, da bi jo po-
zabil. Nocoj bo prilika kakor nala‰ã. Po‰teno bi ga pre-
mikastili, da bi si zapomnil, kdaj je podiral predsednika
Bogataja. Zasmejalo se mu je, prav niã ni pomi‰ljal in si
delal oãitkov, takoj je v svoj naãrt vpregel Kozomolca.
62
Poslu‰en je kot pes, ne bo ga izdal in, ãe se tudi kaj zgo-

di, bo molãal kot bukov ‰tor.
»Ve‰ kaj, stopiva v kamro!« je rekel Kozomolcu in ga
kar za rokav povlekel v temaãno sobo. »Najprej nekaj
kapljic za moã, potem bova govorila.«
Natoãil je Ïganja njemu in sebi. Kozomolec je v du‰ku
izpraznil, Bogataj je le srebal.
»Takole sem mislil in vem, da mi bo‰ pritrdil. Onegavi
Tine se pona‰a, kot bi bil okrajni glavar. Ali bi ne bilo
prav, ãe bi mu tisto domi‰ljavost za spoznanje ohladili?
Nocoj bo prilika kakor nala‰ã. Tam kje v bliÏini Oblojar-
ja ga poãakamo, ti, jaz in morda ‰e kdo, ki ga dobro po-
zna‰, da bi malo prevohal, koliko jih bo tam in kdaj bo-
do nehali.« Bogataju se je kar cedilo, tako se je navdu‰il
za svoj naãrt! Îivo je imel Tineta pred oãmi, kako stoka,
moleduje in prosi, naj ga izpuste.
»·lo bi!« je pritrdil Kozomolec in si mel roké, ker je
vedel, da ne bo zastonj. »Ampak to ti povem, previdni
moramo biti,« je jecljaI, kajti bojazijiv je bil od sile in se
je pretepa ogibal kot hudobec kriÏa. Tepel bi, tepel, ãe bi
mu Tineta privezali.
»Îe spet stari strahopetec! Ná, pij in se zavedaj, da
nisi baba!« se je jezil Bogataj, na tihem pa se mu je sme-
jal, saj bo Ïe sam opravil s Tinetom, dva naj bi bila le za
morebitno pomoã.
63
»Saj se ne bojim treh Tinetov, gosposke se bojim!« se

je izgovarjal Kozomolec in spet nagnil. Zdaj se mu je
zazdelo, da je res moãan, in kar ãutil je, da mu strah
kopni.
»Ali bo ob devetih zveãer prezgodaj?« je vpra‰al Bo-
gataj.
»Ob sedmih priãno in do devetih bodo prav gotovo
klepetali. Ob pol devetih bi bilo morda najprimerneje,«
je trobezljal Kozomolec in jezik se mu je Ïe zapletal.
»Tam za su‰ilnico se torej dobimo. Tu ima‰, da dobi‰
pomagaãa. Dobi takega, ki ni od danes!« PomeÏiknil mu
je in mu stisnil nekaj okrogljaãev.
Kozomolec se je odzibal v hrib in tam pobral Lovriã-
kovega hlapca Drejo, ta se mu je zdel najbolj pripraven.
»Tri kovaãe ti dam Ïe zdajle, drugo ‰e dobi‰. Ve‰, ti-
stega ‰irokoustnega Tineta bi malo nalomili, za prvo silo
ne preveã, saj ve‰, kako mislim.«
Hlapec se je zasmejal kovaãem in jih spravil, zasme-
jal pa se je tudi Kozomolcu, ki je tako ãedno di‰al po
Ïganju.
»Zakaj bi si ga ‰e jaz ne privo‰ãil?« si je mislil in se za
trdno in za hudo dogovoril, a se izgovoril, da mu mora
na mestu, kjer se zveãer snidejo, od‰teti ‰e sedem kova-
cev. Kozomolec mu jih je pokazal ter moÏato obljubil in
hlapec Dreja je bil zadovoljen.
64
Tisti dan se je Bogataju vlekel kakor veãnost. Sitnaril

je po Ïagi, robantil po mlinu, zmerjal Katro, klel delav-
ce in vsakih pet minut pogledal na uro.
»Hudimana, ali se mi je ustavila?« se je togotil in be-
gal okoli hi‰e.
»Za cepin primi ali deske odna‰aj! Morda ti bo ãas
kraj‰i!« ga je podraÏil delavec, ki si je upal veã kot dru-
gi.
»Molãi, niã te nisem vpra‰al!« je zarenãal Bogataj in
odmotovilil nekam za skedenj.
Popoldne ga je zmanjkalo. Ni mogel strpeti. Stekleni-
co Ïganja si je natoãil, da bi Kozomolec s svojim pomoã-
nikom ne omagal, potem pa jo zavil v hrib.
Poãasi je racal, nikamor se mu ni mudilo. Ustavil se je
in se razgledoval; ãudna, skoraj tuja se mu je zdela po-
krajina; Niã ga ni vezalo s to zemljo. Smreke paã, te
imajo ceno zanj, a zemlja . . . kaj ãe z zemljo?
Izza ovinka se je prikazala Agata. Steklenico smrdljiv-
ca je nosila in, ko je zagledala Bogataja, ni vedela, ali naj
zbeÏi nazaj ali kaj. Za trenutek se je ustavila in sr‰eãe
pogledala Bogataja, kot bi hotela reãi: »Izpod nog se mi
spravi, golazen, ki si onesreãil na‰o hi‰o!« Pa jo je Boga-
taj Ïe ogovoril.
»Agata, ne bodi huda, ãe sva se spet sreãala. Za zad-
njiã mi odpusti. Nataknjen sem hil!«
65
Agata ga je zaãudeno pogledala, kaj takega od njega

paã ni priãakovala. Oãi je povesila, se malce na‰obila,
kot bi hotela biti huda, potem pa ji je nenadoma u‰el
smeh. Sram jo je bilo, pa si ni mogla veã pomagati.
»Agata, ti misli‰, da sem zverina. Pa nisem. Povem ti,
da imam tvojega oãeta rad in da sem mu zato pomagal.
Na smreke se ti ne razume‰ in tudi tvoj oãe ne.« Govo-
ril je mehko in sladko in Agati se je zdelo, da ni tako grd,
kot se ji je nekdaj dozdevalo, vendar jo njegove besede
niso mogle prepriãati. Nekaj jo je opominjalo, naj mu ne
verjame, saj je vendar oãeta ogoljufal.
»Ne bodi huda name in oãeta pozdravi. Oglasi naj se
kaj. Ve‰, tudi jaz imam skrbi, pa ‰e kak‰ne!« Gledal je
vanjo, a je odmikala oãi in hotela naprej.
»O, ne misli, da sem suroveÏ! Ljudje laÏejo!« se je sli-
nil in se umaknil, da je mogla po gazi naprej. Ko ji je na-
roãil, naj pozdravi oãeta, se je ozrla in tiho odgovorila,
da jo je komaj komaj sli‰al: »Bom! Zbogom!«
Bogataj se je mahoma zaãutil osamljenega. ·e in ‰e je
obstal in pogledal za Agato.
»Hentaj, to je dekle!« si je zatrjeval in niã grdega se
mu ni razlezlo v misli. ·e sam se je zaãudil.
»Se vendar ne bo‰ zatelebal!« se je zahahljal in zginil
za ovinkom, misel na Agato pa ga je ‰e zmerom draÏi-
la. Tako lepa se mu ‰e nikoli ni zdela, ãeprav jo je ne-
66
‰tetokrat videl. Tudi prijazna je bila z njim in ‰e na-

smehnila se mu je.
Nehoté se je spomnil na tisto nedeljo, ko jo je zalotil,
kako je kramljala s Tinetom. Sam ni vedel, zakaj mu je
sedaj kri ‰e bolj zavrela in zakaj je Tineta ‰e bolj zaso-
vraÏil. Pri priãi bi ga usekal, ãe bi se sedajle sreãala. Oãi
so mu kar zaÏarele in pesti so se mu same od sebe stisni-
le.
»Nak, takega dekleta ni vreden, nak!« je mrmral v
gluho reber in sopel po ozki gazi.
Ni se ‰e veãerilo, ko se je ustavil pri Buhu, skoraj za
debelo uro stran od Oblojarjeve gostilne. Îe dolgo ga ni
bilo pri Buhu, zato se je krãmarju ãudno zdelo. Prijazno
ga je pozdravil in mu z rokavom pobrisal mizo, da bi si
gosposkega vajeni Bogataj ne zamazal suknje.
»Bog daj, Bog daj!« je odgovarjal Bogataj prijazno, ka-
kor bi si bila z Buhom najveãja prijatelja.
»Kaj bi?« je vpra‰al krãmar in se tudi smehljal. âud-
no se mu je zdelo, da se je moÏakar tako spremenil, saj
vendar ni dolgo, ko je doÏivel sramoto, kakr‰ne ni pri-
ãakoval.
»Pol litra in pa ‰unke mi nareÏi! Pot me je kar zdela-
la,« se je hlinil Bogataj in skrival oãi.
Natoãil je tudi Buhu, potem pa sta govoriãila in govo-
riãila, nazadnje mu je Buh odgovarjal le ‰e s svojim nos-
ljajoãim: »Hm, hm, hm.« Bogataj je klatil in klatil, a le
67
zato, da bi na gorkem pretolkel ãas do dogovorjenega

sestanka. Buh je Ïe zdehal in zdaj pa zdaj zadremal, da
mu je glava kinknila na mizo.
»Buh, kar zamudil sem se. âlovek se res zaklepeta,«
se je opraviãeval, ko je plaãal in vstal.
»Niã, niã! Noãi so zdaj tako kot tako predolge,« je za-
godrnjal in zapiral vrata za njim.
Bogataj je odtaval v noã, ki jo je le medlo razsvetlje-
val krajec; Tine, RoÏanec in Rekar pa so tedaj Ïe modro-
vali v Oblojarjevi kamri, ki je bila sicer le ob nedeljah za
pivce.
»NajbrÏ bom Ïe ta teden dobil pravila v ZadruÏni
zvezi in potem bomo takoj zaãeli. Tudi predavatelja
bom pripeljal, ki bo vse natanãno razloÏil, kako in kaj,
da bo vsak vse razumel, preden bo pristopil s svojim de-
leÏem,« je razlagal Tine, ko so re‰etali o lesni zadrugi,
RoÏanec in Rekar pa sta mu pritrjevala; oba sta vsaj v
glavnih obrisih Ïe poznala zadruge in njih koristi.
V veÏi sta se medtem razgovarjala Oblojarjeva dekla
Polona, ki je ta veãer tudi stregla, in Lovriãkov hlapec
Dreja. Nekam rada sta se videla in ta veãer se Polona ni
mogla naãuditi, kaj ga je le zaneslo k Oblojarju. Silila je
vanj in silila, dokler ji ni povedal, da ãaka s Kozomolcem
in Bogatajem onegavega Tineta. Tam za su‰ilnico preÏé
nanj, da ga bodo malo premlatili.
68
»Meni Tine ni niã storil in bi ga tudi ne udaril, stotak

sem pa le zasluÏil,« se je muzal in plaãal s kovaãem.
»Le spravi! Za tega bom jaz dala!« mu je ‰epnila in ga
stisnila za roko. »Dreja! Tine je dober fant! Ali mu lah-
ko povem? Rekar in RoÏanec sta z njim in oba sta z na-
‰im gospodarjem najbolj‰a prijatelja. Niã ne bom pove-
dala, kje in kako sem zvedela. Morebiti dobi‰ za to tudi
stotak,« ga je nagovarjala in ga proseãe gledala.
»Daj! Prava reã. Noãem biti razbojnik! Za kovaãe sem
‰el, dotaknil pa bi se ga ne!« se je omeãil Dreja in stiskal
denar, kot bi se bal zanj.
»Le pojdi, da ne bodo kaj mislili,« ga je sedaj podila.
Stra‰no se ji je mudilo, da pove Tinetu, RoÏancu in Re-
karju, kje jih ãakajo.
Tine se je kar zakrohotal, ko je zvedel za zasedo, ‰e
bolj pa, ko je Polona pripovedovala o Lovriãkovem
hlapcu, kako ga je pretentala.
»Daj mu petnajst kovaãev, da bo na dobiãku!« se je
ojunaãil Rekar; v‰eã mu je bil hlapec, v‰eã pa tudi dek-
la.
»Ti Ïe ‰e dobi‰ svoje!« ji je namignil, ko ji je za Drejo
od‰tel petnajst kovaãev.
Tine je Ïe hotel vstati, RoÏanec pa ga je zadrÏal.
»Kam se ti mudi? Naj zmrzujejo, ko so tako bedasti.
Se bodo Ïe kasneje ogreli, ko jih bomo podili. Kozomo-
lec bo prvi beÏal!«
69
»Saj res! Liter ga ‰e kar lahko stisnemo. Ampak kak

koliãek bi bil le pripraven, ãe bi se Bogataj obotavljal. âe
se ga Ïe mislim dotakniti, ne maram, da bi se ga z roko,
ampak s kolom,« je dostavil Rekar, Tine pa se mu je
smejal.
»Oãe, niã se ne bojte, ne bo treba! Poglejte jo!« Poka-
zal je pi‰tolo in starcu se je kar zasmejalo.
»To jo bodo cvrli! Kozomolec bo ‰e ãevlje zgubil.
Samo da koga ne zadene‰!« je spregovoril RoÏanec, ki je
bil za take muhe zmerom navdu‰en, krvave pretepe pa
je sovraÏil.
»Tole krepelce bom le vzel,« je sklenil RoÏanec. Iz
butare pred ognji‰ãem ga je potegnil tudi Rekar.
»Polona, zdaj zapri in ugasni. âe se vrnemo, bomo Ïe
klicali,« je naroãil Tine in tri sence so se jele pomikati
proti su‰ilnici. Prvi je bil Tine, precej daleã za njini Ro-
Ïanec in spet v majhni razdalji za njim Rekar.
Tine se je za trenutek sklonil k drevesu in pogledal za
su‰ilnico. Zdelo se mu je, da se premika ondi senca in da
mislijo napasti od zadaj.
»·e bolj prav!« je pomislil ter tiho in poãasi, kot bi bil
pijan, iskal poti, omahnil zdaj na desno, zdaj na levo,
oba starca pa za njina. Tedaj pa je skoãil za su‰ilnico in
na krik: »Po njih!« dvakrat ustrelil v zrak.
»Po njih, po njih! Razbojniki! Razbojniki!« sta rjula
starca, da je kar odmevalo. Tine je ustrelil ‰e enkrat in,
70
ko je strel odjeknil, ni bilo sli‰ati drugega kot: »Ubili me

bodo, ubili me bodo!« Kozomolec se je po vseh ‰tirih
plazil po snegu, hlapca Ïe ni bilo nikjer veã videti, Boga-
taj pa je zagazil v zamet in se ‰e ãez pas pogreznil vanj.
»Poglejmo jih tiãe, kdo so!« je ukazal Tine in se poãasi
pomikal proti Bogataju, ki so ga od strahu in sramu vse
moãi popustile.
»Ti si, Bogataj? Ti, ki s smrekami kupãuje‰? Rekar in
RoÏanec, ali vesta, da se je Bogataj med razbojnike za-
pisal?«
Bogataj je gledal kot ris, zinil pa ni niti besedice. Od
mraza in strahu so mu ‰klepetali zobje, nazadnje pa se
je poniÏal.
»Izpusti me, ne bom se vtikal v tvoje stvari!«
»Samo poskusi! Dvakrat ti je Ïe spodletelo, v tretje ti
ne bom prizanesel.« Zaprl je pi‰tolo, a jo ‰e zmerom
drÏal v roki.
»Pojdi, kamor te je volja!«
Bogataj se je s teÏavo skobacal iz snega, ves je bil pre-
mraÏen in ‰ele ko je bil na gazi, se je jel malo hitreje po-
mikati.
»Kozomolec, pojdi nazaj, niã se ti ne bo zgodilo!« so
vsi trije klicali strahopetca, nazadnje se je oglasil ‰e Bo-
gataj, toda Kozomolec je kar po celem drãal v dolino in
se zjutraj zna‰el v Domaãejkarjevi bajti, kamor se je za-
tekel brez moãi in sape.
71
»Skupili so jo. To piha Bogataj! Od same jeze bo zbo-

lel!« si je oddahnil Rekar, Tinetu pa se je glas ‰e tresel od
togote. Îal mu je biló, da ni premikastil Bogataja. Ko je
pomislil, da je tako kot tako uÏil dovolj sramote, se je
ohladil in umiril.
Drugi dan se je Ïe razvedelo o junakih. Polona ni mo-
gla molãati. Kogar koli je sreãala in kdor koli je pri‰el v
gostilno, vsakemu je pripovedovala na dolgo in ‰iroko,
le tega ni hotela povedati, kdo jih je izdal.
72
8. BoÏji opomini
B ogataj se je zakopal v odeje; zeblo ga je in vse je po-

kalo v njem. Niã veã mu ni bilo za sramoto, ki jo je
uÏil na obãnem zboru, tam je pogorel vsaj ãastno, tu pa
so ga zalotili pri zahrbtnem napadu.
»Vraga, prehladil sem se!« je pomislil in segel v oma-
rico v zidu, kjer je spravljal zdravila: slivovko, jagodovec,
drnuljevec in ‰e nekaj posebnih Ïganjic, ki mu jih je znal
kuhati Lomastija. Nagnil je in zaka‰ljal in zdelo se mu je,
da mu je odleglo.
Noã je bila ‰e trda in nikjer se ni zasvetlikalo. Zaspa-
ti ni mogel, ãeprav so mu bile oãi utrujene. Po u‰esih mu
je zvenelo, kot bi Tine ‰e zmerom streljal. Zdaj pa zdaj
se je stresel in zgrabil za prsi, ãe ni morda zadet in ãe
zdaj pa zdaj ne bo zaãutil tople in sluzaste tekoãine.
»VraÏji Tine! Mislil sem, da ga bom mimogrede ugnal
z besedo! Le kaj neki tiãi v njem?« je spet pomislil in ne-
znansko ga je bilo sram.
»Tega Ïe ne bom prena‰al. Prodal bom in ‰el, koder
me nihãe ne pozna!« se je raztogotil, a se takoj prestra‰il
svoje misli. V zeleni skrinjici so vendar zadolÏnice in kar
73
ãez noã bi tudi ne mogel izterjati, ko veãinoma v redu

plaãujejo obresti.
»·e premalo sem bil previden! Pripisati bi bil moral,
da ob vsaki izredni priliki lahko zahtevam denar. Izred-
na prilika bi bila tudi preselitev! Bebec! Popraviti se pa
ne dá! Tine bi jih podÏgal in — nak, to bi ne bilo dobro!«
se je o‰teval in misel, da bi se izselil, mu je postala ne-
kam tuja.
Niã ni mislil na Ágato, a je nenadoma zagledal pred
seboj njeno obliãje. Nasmehnil se je in kar pozabil, da ga
stresa mraz. Zazdelo se mu je, da se mu je tudi Agata
nasmehnila in ga poredno ogovorila, kakor bi Ïe vede-
la, kak‰no mu zasoli Tine, in kakor bi mu stra‰no pri-
vo‰ãila to sramoto. O, lépo in postavno dekle je. Kot
BajÏljeve smreke! Ko jo je primerjal z BajÏljevimi smre-
kami, se mu je zazdelo, da se je njen obraz skremÏil in
da njene oãi niã veã poredno ne meÏikajo, ampak oãita-
jo in prebadajo.
»Tudi to mi bo‰ odpustila!« je hotel reãi, a se je njen
obraz izmaliãil v Tinetov. Oãi izzivajo, ustnice izzivajo in
glej, pred njim raste Tinetova postava. Desnica stiska
pi‰tolo in roka mu kar niã ne trepeãe.
»Tine, nikar!« je vztrepetal, rad bi bil planil nanj, toda
cev pi‰tole ga je nepremiãno gledala in zdelo se mu je,
da se poãasi, poãasi pomika k prsim. Zdaj pa zdaj se za-
74
bliska in poãi — in po njen bo. Zarjul je in se svojega

glasu ustra‰il.
»Kaj sem dremal in spal, ali sem bedel in je bilo vse to
res?« se je spra‰eval in ni mu ‰lo v glavo. Strmel je v ste-
ne, razloãil je le okno. Zunaj je bila tema le za spoznanje
mehkej‰a.
Nekje v kotu je ãudno zacvrãalo in Bogataja je znova
zazeblo, sedaj od strahu. ·e roke si ni upal stegniti izpod
odeje, da bi si z Ïganjem omoãil suhe ustnice.
V vratih je nekaj za‰kripalo. Bogataj si je vrgel odejo
ãez glavo, ‰kripanje se mu je dozdevalo zmerom glas-
nej‰e. To so tatovi in roparji.
»Aha, KoÏuh, Hojkar, Balantaã, Domaãejkar in BajÏelj
. . . lepa dru‰ãina! In z njimi Tine! Pi‰tolo drÏi v roki . . .
in sedaj . . . saj jo Ïe ãuti na ãelu, oni pa pobirajo za-
dolÏnice. SeÏgali jih bodo, du‰e zapeljane,« se mu je
bledlo.
»Pravico imajo, da jih seÏgo, dovolj si jih izÏemal,
siromake, vse, kar ima‰, je prigoljufano in vsakega tvo-
jega vinarja se drÏe solze Ïená, moÏ in otrok in kletve
vse srenje. Ali se ne boji‰ Boga, ki ti bo neizprosen sod-
nik? Morda je sklenil, da te poklice ‰e to uro, morda ãez
dan, dva in ti bo‰ krivicami obloÏen stopil pred njegovo
obliãje, mu s krivicami obloÏen stopil pred njegovo
omizje, zavrÏenec!« mu je pridigoval neznan glas in Bo-
gataju se je zdelo, da mu vrta prav po moÏganih. Pred
75
besedo Bog-sodnik se je stresel in preãuden strah mu je

stisnil srce.
»Krivice jim popravi!« je butalo vanj.
»SeÏgite zadolÏnice, da bo Bog usmiljen z menoj, ãe
je Ïe tako!« je jecljal pod odejo in teÏko dihal. Zazdelo
se mu je, da so se mu dolÏniki zahvalili in da se mu je
nasmehnil tudi Kristus iz kota, ãeprav je bil ves preple-
ten s pajãevino. Za trenutek mu je odleglo.
Vrata so zahre‰ãala, kot bi jih kdo prav na lahno za-
prl. Potem je vse utihnilo. Zunaj je zapel petelin in ne-
nadoma se je Bogataju zazdelo, da v kamro sili svetloba
in da je zahrzal konj v hlevu. Komaj komaj se je razodel,
roke so mu bile trde in teÏke in v prsih ga je zabolelo, ãe
se je premaknil.
»Vraga, vam Ïe pokaÏem!« Motno se je spominjal
misli, ki se mu je prikradla in mu ukazovala, naj krivico
popravi in vse skupaj proda.
»Nak, ne bom prodal, ne! Nak! Vam bom Ïe pokazal,
tudi tebi, BajÏelj!«
»Zakaj BajÏlju? ·e lasu ti ni skrivil!« mu je nekaj oãi-
talo; razloãno je videl pred seboj Agatin obraz. Ustnice
so ji drhtele in prosile, naj oãetu prizanese, saj so bile Ïe
smreke pod planino prehud udarec zanj.
»Agata, Agata!« je kriknil v gluhe stene. Îejen je bil in
v prsih ga je preãudno Ïgalo.
76
Agate ni bilo in tudi njene podobe ne veã. Zazdelo se

mu je, da se mu svet odmika. Zagrabiti je Ïe hotel Ïelez-
no skrinjico, a se mu je tudi ta odmaknila in potem je
ugasnila mleãna svetloba, ki je Ïe silila skozi okno. Po-
vsod tema, tema . . . in niã drugega ne, niti misli ne . . .
LeÏal je nepremiãno, hropel, grãal in zdaj pa zdaj le za
tenko reÏo odprl oãi.
Veã tednov ga je krivilo, davilo in du‰ilo. Zdravili so
ga z mlekom in smodnikom, kasneje tudi s sokom rdeãe
pese. Tako je nasvetovala konjederka, ki je veljala v so-
seski veã kot zdravnik.
Stregla mu je dekla Katra. Navezana je bila na gospo-
darja, zdaj pa se ji je ‰e smilil, da ni mogla dopovedati,
kako. Kogar je sreãala, mu je na dolgo in ‰iroko opisova-
la stra‰no pljuãnico; vselej so jo oblile solze, kadar je
pripovedovala, kako ga je na‰la nezavestnega. Krvave
sline je Ïe ti‰ãal in pretrgalo bi ga bilo, ãe bi nje ne bilo.
Med ljudi se je ‰e tisti teden razneslo, kako je Tine
ugnal Bogataja in kako je pobegnil Kozomolec. Hlapca
Dreja niso omenjali. Tine je nala‰ã zamolãal, da je bil
med razbojniki tudi Lovriãkov hlapec. Smilil se mu je,
saj ga je imel gospodar rad.
»Daje ga, Bogataja mogoãnega!« je ‰lo od ust do ust.
Pred pljuãnico so imeli vsi strah, saj ta bolezen najraj‰i
prikliãe smrt.
77
»Premoãan je, teÏko jo bo izvozil,« je razlagal KoÏuh.

»Suhih ljudi ne podere tako hitro. Dvakrat sem jo Ïe
imel, a ne morem reãi, da bi jo bil pretolkel s posebno
teÏavo.«
»Nekaj se zbira nad njim!« je menila Vodebovka in
zmajevala z glavo kot vselej, kadar se je pripravljalo k
nevihti.
»Prst boÏji ga opominja!« je ‰epnila Domaãejkarica in
se pokriÏala, v du‰i pa se ji je zganila misel, naj mu Bog
‰e v zadnjem trenutku izkaÏe milost kesanja.
»Rekel bi nekaj, pa bom molãal,« je skomizgnil Rekar.
Na marsikaj se je spomnil, kar se je pri Bogatajevih go-
dilo v zadnjih sedemdesetih letih. Vse jim je ‰lo kakor
po maslu. Niã klanca, nikjer ovinka, teklo je in teklo in
kdo bi si mislil, da se more kaj zatakniti. Zdaj se je jelo
ogla‰ati, kaj ‰e pride, kdo vé! Saj se je Ïe zgodilo, da se
je moral ãlovek pokoriti za svoje in za grehe petih rodov.
Bog obraãunava po svoje!
Tudi BajÏelj je zvedel za Bogatajevo bolezen. Osupni-
lo ga je, saj je bil moÏakar trden kot dren. Bil pa je pre-
dober, da bi mu privo‰ãil nesreão.
»Ve‰, vzelo ga je, da je groza!« mu je ÏuÏljala Katra, ko
se je vraãala od konjederke in nosila zdravila.
»Kaj pa z zdravnikom ?«
»Ga noãe! Le ljubljanski zdravnik, ki je bil vãeraj na
lovu, ga je mimogrede pogledal. Sli‰ala sem, kako ga je
78
o‰tel in mu ukazal mir, ãaje in obkladke in pa, naj po-

kliãe lo‰kega doktorja.«
»On pa noãe!«
»Ne! Pravi, da ga doktorji ne bodo zastrupljali. Da Ïe
vé, kako je z njim. ·e meni se to ãudno zdi, saj jih je
zmerom hvalil, kako so uãeni.«
»Gospoda mu nisi klicala?« je zaskrbelo BajÏlja.
Katra je zmajala z glavo in si z rokavom obrisala sol-
zo.
»Ve‰, kaj mi je zabrusil, ko sem mu omenila gospo-
da?« je izjecljala Katra. »Takole mi jo je zarobil: Z Bo-
gom se bova Ïe sama pomenila. Tudi pri sodniji najraj‰i
opravim brez nepotrebnih me‰etarjev! Tak je, vidi‰! Jaz
pa vsak dan molim, da bi mu Bog dal um in pravo pa-
met!« je hitela, da je BajÏelj komaj sproti lovil besede in
njih pomen. Vsa je bila Ïe upehana in korak ji je zasta-
jal, ker bi rada vse povedala, kar ji je teÏilo du‰o.
»Zadnjiã se mu je kar dva dni bledlo, takrat sem sli-
‰ala, da je klical Boga in o nekih krivicah je trgal preãud-
ne besede, da ga nisem mogla prav razumeti,« je kar
zdrdrala, potem pa jela na‰tevati same drobnarije, za
katere se BajÏelj ni zmenil.
Niã veã je ni poslu‰al. Glodala ga je skrb, kaj bo, ãe
Bogataj umre. Ni si znal razloÏiti, kaj bo z dolÏnim pis-
mom. Morda bodo Bogatajevi dediãi tudi takoj zahtevali
denar? Joj, kje naj ga vzame!
79
Molãé je stopical poleg Katre, ki je zdaj pa zdaj za-

vzdihnila in ga pogledala. Rad bi jo bil vpra‰al, kako je
s testamentom, pa se je bal, da bi bolniku iztelezgala.
»Ve‰, kar niã noãe poslu‰ati. Trmast je kot drenova
korenina!« je zaÏuborela Katra iznova. »Tudi zaradi te-
stamenta sem mu omenila, da bi moÏe poklical, pa me
je zapodil in grdo zaklel. Ima Ïelezno skrinjico, tisto sem
mu morala dati pod vzglavje. V njej je najbrÏ denar in
zdi se mi tudi, da neki papirji. TeÏka je, da je joj! To pa
reãem, v njej je denarja kot peãká! âe je Ïe denarnica, ki
jo ima zmerom pri sebi, tako nabita, kaj ‰ele skrinjica!«
je govorila, mahala z roko in pritrjevala z glavo, da se ji
je ruta odvezala.
»Tako?« se je BajÏelj narejeno zaãudil, saj je vedel veã,
kot je vedela Katra, in znova so ga zabolele posekane
smreke. Zavil je v hrib in venomer mislil na Bogatajevo
bolezen in njegovo zakrknjenost.
âez devet tednov je Bogataj mogel Ïe pred hi‰o. Posu-

‰ilo ga je, da so ga delavci komaj spoznali. Noge je kar
vlaãil za seboj.
»Izlizal se je le!« je menil Ïagar, ko je videl, kako Bo-
gatajeve oãi i‰ãejo sonca in kako hlastno mu pljuãa vdi-
havajo zrak, ki mu ga je kot nala‰ã po‰iljala sapa izpod
planine.
80
»Za zdaj mu je Bog ‰e prizanesel. Opomnil pa ga je

dobro!« je menila RoÏanãevka, ki ga je zagledala vsega
mr‰avega. ·e bahavost mu je bolezen pobrala, nekam
pohleven se ji je zazdel njegov obraz.
81
9. Zaklete sile
S neg je skopnel, le po senãnih rebrih so se razkazo-

vale umazane záplate, ostanki zime, ki je bila tisto
leto Bog vé zakaj tako huda. Vsi so jo obãutili, najbolj pa
Bogataj, za zmerom si jo je zapomnil in izmed vseh
grenkih spominov iz Ïivljenja mu je bil spomin nanjo
najgrenkej‰i.
»Vraga, niã ne reãem, da bi bil brez greha, ampak po-
kora je bila prevelika!« si je zatrjeval in skoraj bi se imel
za ãednostnika. Vsi grehi, ki so se mu nagrmadili v zad-
njih dvajsetih letih, so se mu zdeli le drobtinica v prime-
ri z njegovim trpljenjem.
Ves polomljen je taval po mlinu in po Ïagi, nikomur
ni pogledal v oãi, ker je slutil, da mu vsi privo‰ãijo sra-
moto in morda tudi bolezen. Le s Katro sta se odkrito
pomenila; v bolezni jo je spoznal in jo sedaj celo spo-
‰toval. Dobro se je zavedal, da bi ga ne bilo veã med Ïi-
vimi, ãe bi mu tako skrbno ne stregla.
»Stra‰no me je veljalo, na tisoãe imam izgube!« se je
ustil, ni pa pomislil, da je mlin tudi brez njega celo zimo
mlel in da je tudi Ïaga tekla malo manj kot venomer.
82
BajÏljevi hlodi so bili Ïe pred Ïago in kar smejalo se

mu je. Trideset let Ïe ni hrustala Ïaga takih.
»Pitani so, pitani!« mu je namignil Ïagar, v besedah
pa je zvenelo: »To si ga nadrsal, siromaka!«
»Ni taka posebnost. Koliko lep‰ih smo Ïe razÏagali,«
se je izgovarjal gospodar, Ïagar pa ga je le z oãmi o‰vrk-
nil, kakor bi hotel reãi: »Meni nikar ne tvezi!«
Po sonãnih bregéh je vse zelenelo in nekateri gospo-
darji, ki jim je krma po‰la, so Ïe spustili Ïivino na pa‰o.
Tudi BajÏelj jo je moral, ãeprav je pozimi junico prodal,
da je imel za smrdljivec, za sol in sladkor pa za kavo,
katere se je NeÏa tako navadila, da ni mogla Ïiveti brez
nje.
Okna bajt in hi‰ so se jela odpirati. Dekleta so Ïe po-
stavila nageljne na pomole.
O Bogataju je vse utihnilo, le dolÏniki so trepetali, ker
je spomladi pobiral obresti. Niã ni pomagalo; majnika,
ko so kmetje in bajtarji najbolj v stiski, so morali denar
ãetudi iz tal izkopati.
»Ti, Bolantaã, majnika vse cvetè, tudi jaz bi rad cve-
tove svojih tisoãakov!« je imel navado reãi; kdor ga ni
poznal, bi mislil, da se norãuje, a se ni. Tisti cvetovi so
pomenili obresti.
To pomlad se je motovilil le okrog doma, med ljudi si
kar ni upal. Saj bi nikomur ne pogledal v oãi, z nikomer
bi ne spregovoril besede. Vedel je, da je celo otrokom
83
znano, kako je bilo z njim, zvedel pa je tudi, kako so ga

kleli, ko so pehali hlode izpod planine. BajÏljevka bi si
skoraj oãi izjokala; ãe bi ga kmetje dobili v róke, bi ga
zapodili. Dobro, da je bil bolan. O, tudi smrt so mu pri-
vo‰ãili.
Mikalo ga je sicer v hrib, saj bi ga nihãe ne videl, a se
je premagal. Zmerom mu je nekaj reklo:
»Doma ostani, saj ne ve‰, kaj vse ‰e pride.«
Po rebrih in ravnéh so Ïe sejali, tudi krompir so Ïe
sadili, kajti sonce je bilo moãno kot malokdaj celó junija
meseca. Brazde so se kar sproti su‰ile.
Tudi Bogatajevi so sejali in sadili. Najel jih je nekje
onstran hribov, ãisto drugaãe so zavijali in zategovali.
Vãasih se je oglasil pri dolÏnikih in so mu ti ‰li prosto-
voljno na tlako, letos se ni hotel dajati v zobe. Precej
visoko pod hribom so bile najlep‰e njive.
Vola sta sopla in se slinila, kajti zemlja je bila teÏka in
mastna. Ob robeh so Ïenske obkopavale, druge so po-
birale nadleÏni plevel in ga odna‰ale na groblje.
Katre ni bilo med njimi, gospodinjila je, saj je bilo tre-
ba kuhati za dninarje in za delavce na Ïagi.
»Kaj po‰tenega jim skuhaj, da nas ne bodo opravlja-
li, saj niso od tod!« je ukazal Bogataj. Katra je vedela, da
ji bo dal kljuã od mesnjaka. Ob takih prilikah je morala
skuhati suho juho in ajdove ‰truklje, zavite v cunji.
84
Tisti dan je bilo od sile vroãe, da sta se vola kar opo-

tekala; ãe se je vrana usedla v brazdo, bi jo bil skoraj z
roko ujel, tako jo je prevzela vroãina.
»Hvala Bogu, da si bomo odpoãili, Katra nese juÏino,«
je izcmokal najemnik, ko je zagledal, da se po hribu po-
zibava Katra z jerbasom na glavi.
Izpregli so in poãasi lezli proti gozdiãku kraj hriba.
Med bukvami je lahno ‰umljalo, od sopare se je pove-
‰alo listje. Ptice so se poskrile v grapi, niso vzdrÏale na
soncu.
Katra je bila upehana, sama ne bi spravila jerbasa z
glave.
»Jejjata, kaj bo ‰ele poleti?« je zastokala. Kot bi jo bilo
vrglo, je sedla na sonce.
»Zdaj le brez skrbi!« je nekako gospodovalno ukazo-
vala, ko je odmolila naprej in so za njo najemniki ãud-
no vlekli.
»Mhm!« so zamomljali in Ïe so zapele Ïlice. Glasno
cmokaje so srebali juho, nazadnje pa jim je Katra od-
grnila ‰truklje.
»Hudimana, ãe bi bil vedel,« je zastokal najemnik, »bi
se prej ne bil tako gnal.«
»Pa zdaj poãivaj!« ga je o‰vrknil mladec. Najemnik je
vihtel Ïlico, kot bi bil na tekmi.
»Kar po njih!« se je zasmejala Katra; ponosna je bila,
da so se ji tako posreãili.
85
Najemnik za najemnikom je odloÏil Ïlico in se zleknil

po travi.
»Tule pod zemljo nekaj buãi,« je rekel najemnik in
zmajeval z glavo.
»Kaaaaj?« je zategnila Katra, ker se ji je ãudno zdelo,
da bi v zemlji buãalo.
»Da, Katra. Tu spodaj mora biti vse votlo; kadar tako-
le buãi in bobni, se polnijo votline, in kadar so prepol-
ne, tedaj gorjé!« je razlagal. Bil je Ïe prileten in v njego-
vem kraju so bili vajeni takih jam.
Tudi Katra je prisluhnila. Sli‰ala je votlo bobnenje, kot
da bi se voda prelivala iz kojanje v kotanjo, butala ob
stene, trgala kamenje in nekje v globini iskala poti. Kaj
takega Katra ‰e ni sli‰ala, zato se je kar prestra‰ila.
Popoldne se je jelo za Blega‰em ãudno motati. Od ne-
kod se je utrgal oblaãek in se razra‰ãal, od Ratitovca
sèm je drvel drugi. Objela sta se in se razvlekla ãez nebo.
»Niã dobrega ne bo!« je momljal najemnik in se za-
skrbljeno oziral na oblak, ki se je veãal in preãudno hi-
tro temnel.
Oblaki so se zgrinjali s tako naglico, da so mahoma
zakrili sonce in je soparna senca legla od planine do
rebri, kjer so Ïe skoraj doorali.
Nenadoma se je zabliskalo. Najemniki so se pokriÏali
in glasno izjecljali: »Bog in sveti kriÏ boÏji!«
Tre‰ãilo je, da so se vsi stresli.
86
»V planini je butnilo!« je menila neka Ïenica, Katra pa

se je kriÏala in tresoã se ponavljala: »Bog in sveti kriÏ
boÏji!«
Ulila se je ploha, da so bili v trenutku vsi premoãeni.
»BeÏimo domov!« je vpila Katra; moãan, neviht vajen
najemnik je pognal vola, ki sta sama od sebe rada beÏa-
la.
»Nad grapo ju priveÏi, nad grapo! Pomagat, poma-
gat!« je rjul Ïagarski delavec in tekel proti najemniku, ki
je dirjal z voli. Z verigo sta ju priklenila na bukev, da bi
se ne mogla odtrgati.
»Hitro, hitro!« je priganjal na pragu Bogataj, ki sam ‰e
ni bil dosti za rabo.
Delavec je pograbil rovnico, se pokril z vreão in pla-
nil na dvori‰ãe, da popravi odtoke in pritoke.
Nevihta je butala ob okna in sleme, z okenskih polic
je zaãela curkoma teãi voda. Katra je ma‰ila s cunjami,
pa ni niã zaleglo.
Voda v strugi je strahotno nara‰ãala, da je Bogataja
zaskrbelo.
»Jez raztrgaj s cepinom! Jez raztrgaj!« je kriãal. Hla-
pec je udrihat s cepinom kar na slepo, ker mu je bliska-
nje jemalo vid in ga je treskanje glu‰ilo.
Voda je Ïe prina‰ala drevje, korenine in vrhaãe.
»V hribu se bo utrgalo, boste videli!« je kriknil najem-
nik. »Po onile strugi bo zagrmelo!«
87
Gozdiãek, kjer so juÏinali, se je zdaj pa zdaj zasvetil v

blisku. Na vzpetini sta neznansko mukala vola in se
ti‰ãala z glavama k deblu.
»Bogataj, s hriba Ïe lomasti!« je zarjul Ïagar in res se
je Ïe sli‰alo trganje skal in hre‰ãanje drevja. Bukve, ki so
leÏale v gozdiãku, so se s hru‰ãem in tru‰ãem zaãele
valiti v grapo.
»Îivino re‰ite, denar in obleko, ‰e je ãas!« je zarjul
Ïagar, najemniki pa so sku‰ali iztrebiti strugo, da bi
voda ne vdrla v hlev.
»V mlinu je Ïe voda!« je zastokala Katra in zaãela tla-
ãiti cunje v predpasnik.
»Na griã, na griã!« je vpil najemnik, ki ni zgubil pame-
ti.
Vlekli so v hrib konja in krave, teliãek se je pla‰no stis-
kal k materi in niã ga ni bilo treba priganjati.
Pes — nanj so pozabili — je lajal in se zaletaval, cvilil
in prosil ter se trgal z verige. ·e sunek, dva in zdirjal je
za Ïivino.
»Hiti, hiti!« so vpili Bogataju, ki je mencal in mencal
ter bi bil rad vso kamro in hi‰o pospravil.
»Denar in kaj cunj poberi!« se je jezil najemnik, ki mu
je pomagal.
»TeÏko bo!« Bogataj je pokazal Ïelezno skrinjico, iz-
pod zglavja pa je hlastno pobral debelo denarnico in jo
stlaãil za nedrje.
88
»Usnjem suknjiã si obleci in z odejo se ogrni!« ga je

priganjal najemnik, ko si je Ïe oprtal Ïelezno skrinjico.
Pograbil je ‰e deÏnik in Bogataja kar potisnil iz kamre.
»Hiti, hiti!« ga je silil, ker se je struga Ïe polnila.
»Hvala Bogu!« je zavekala Katra in stiskala k sebi svo-
je cunje; vse je teklo od nje.
»Po plahto pojdem!« je zavpil Ïagar in le za las je
manjkalo, da je odpetàl.
Îe je voda preplavila strugo, se razlila po grapi in
drvela naravnost proti hlevu na eni in proti Ïagi na dru-
gi strani.
»Naravnost v hlev drvi!« je zatulila Katra in omotica
se je je lotevala.
Lilo je kar naprej. ·e skozi plahto, ki so jo dobro raz-
peli, je kar curljalo.
»Se Ïe podira!« je ‰epnil najemnik svojemu sosedu na
uho.
Zajeãalo je, zahre‰ãalo in poãilo, kakor da se je prelo-
milo tramovje.
Zabliskalo se je. In tedaj je Bogataj videl, kako so se
stene hleva nagnile v strugo in izginile v valovih. Seno
je v velikanskih plasteh izginjalo proti globeli v grapi.
Hlodi so se zadevali drug ob drugega in preãudno
votlo peli, ko imajo sicer tako lep in prijeten zvok.
89
Dvakrat, trikrat zaporedoma se je zabliskalo, tre‰ãilo,

potem pa je zagrmelo. Plaz lesá in kamenja je odtrgal
Ïago, jo v strugi raztrgal in jo gnal s seboj.
Najemniki so molili, Bogataj pa je sedel na Ïelezni
skrinjici, si ti‰ãal usnjeni suknjiã k prsim in bil brez
misli. Kadar se je zabliskalo, se je stresel. Tudi mlin in
njegovo kamro je spodjedlo in odneslo.
»Marija pomagaj!« so jokale Ïenske, Ïivina se je stis-
kala in zdaj pa zdaj presunljivo zatulila.
Vsi so mislili, da nevihta Ïe veãno traja. Niso mogli do
besede, ‰e Ïivina se ni veã oglasila. Vola sta legla, teliãek
se je stisnil k materi in skril glavo pod njen vrat.
·ele proti veãeru se je zjasnilo. Sonce se je nekaj pred
Blega‰em obesilo med prozorne, izlite oblake in Ïalost-
no gledalo na razdejanje.
S hriba do Bogatajevine je zijala globoka, z vodo na-
polnjena struga, ob kateri se je kopiãilo naplavljeno ka-
menje in drevje, grapa sama je drevila kot veletok, no-
sila smreke, hlode in drva; tam pa, kjer je bil ‰e pred ne-
kaj urami Bogatajev hlev, je ‰trlel le kos zidu. Kjer so
stali Ïaga, mlin in kamra, so se iz razdivjane vode zdaj
pa zdaj pokazale smreke, bukve in bori.
Hi‰a se je zazdela Bogataju kot ‰krbina v ãeljusti. Kaj
naj poãne s to podrtijo?
»Hvala Bogu, streho imamo le za silo!« se je razvese-
lila Katra, ko je od vsega ostalo vsaj ‰e to.
90
Tisto noã si nihãe ni upal v grapo in bi se do ostanka

hi‰e tudi ne dokopal. Nabrali so draãja in mokrega
smreãja ter s teÏavo zakurili. Pri ognju so se vsaj po-
su‰ili. Îagarji in pomagaãi so bili odnesli iz Ïage nekaj
ÏiveÏa, kruha in mesa ter si zdaj po bratovsko delili pod
veliko plahto, razpeto med debelimi smrekami. Îivina
se je umirila in se jela pasti, le vola sta se ‰e vedno tres-
la od strahu.
Bogataj je nepremiãno sedèl na svoji Ïelezni skrinji-
ci in zdaj pa zdaj kot iz navade, ne iz lakote, ugriznil v
klobaso ter jo zataknil s kruhom. Katra ni ãutila lakote,
preãudna skrb jo je glodala, a ne zase, ampak za gospo-
darja. Kaj bo brez mlina, kaj bo brez Ïage! Hi‰a je tudi
podrtija in je skoraj ne bo vredno popravljati. ·e to ‰kr-
bino naj podere in sezida po‰ten dom.
»O, Ïelezna skrinjica je zaklad,« si je tiho ‰epetala,
ogenj pa je prasketal, dim se je plazil po tleh in silil v oãi,
da so bili vsi solzni.
»Kaj takega ‰e ne!« je zdajci zastokal Bogataj in zace-
petal z nogami. »Ni je pravice, prav nikjer je ni!« se je
pridu‰il in pljunil v ogenj, da so iskre zletele v zrak in
ugasnile v vlagi.
»Bogataj, ne izzivaj Boga!« se je oglasil najemnik, ki
mu je Ïelezno skrinjico re‰il, »in ne kliãi jeze boÏje!«
Bogataj se je zamislil. Pokesal se je svojih bogokletnih
besedi in jih Ïe hotel glasno preklicati. »Paã, v nebesih
91
je ‰e pravica!« mu je nekaj reklo in ga speklo, »Morda se

je Bog raztogotil in ukazal vodam: Kaznujte ga, ki je mo-
jo jezo izzival!« mu je mekaj ‰epetalo, ga stiskalo za srce
in ga davilo za grlo. Rad bi bil rekel dobro besedo in se
z njo znebil tesnobe in grenke misli, da se je jeza boÏja
razlila po grapi in raztrgala njegovo domaãijo.
Spomnil se je svojih grehov in nenadoma so se mu
zazdeli tako veliki, da so kar zijali vanj. Dotaknil se je
skrinjice, a ga je spekla, kot da je v njej Ïerjavica in ne
dolÏna pisma, zlatnina, srebrnina in bankovci.
»Molimo!« je konãno zasekalo v ti‰ino, ki je bila Ïe
muãna in so srca v njej glasno utripala.
»Potresa, lakote in povodnji re‰i nas, o Gospod . . . «
je trepetala poniÏna, vdana in preãi‰ãena molitev. »Oãe
na‰ . . . « so izdrhtevale ustnice, ki so se ‰e pravkar v
nemi grozi tresle in se niso mogle razkleniti, da bi be-
seda po odre‰enju kriknila do neba. Vse je bilo zaprto v
du‰i, da je bila groza silnej‰a in tem bolj obãutil svojo
majhnost.
»Oãe na‰ . . . « je nekajkrat zajecljal tudi Bogataj, to-
da izgovarjale so bolj ustnice, srcu je bila molitev pre-
ãudno tuja.
Katra je bila Ïe utrujena in je sredi oãena‰a zadrema-
la. V polspanju je poprijela druga, v neki ãudni utruje-
nosti so vsi za trenutek ubeÏali grozotnosti tega dneva,
toda le za trenutek. Tisti obãutek, ko so se prebudili iz
92
sladke pozabe in ob buãanju in rohnenju spla‰enih vod-

nih sil znova videli vse grozote, je bil stra‰nej‰i od prve-
ga, ko so beÏali v hrib.
Zjutraj je voda ‰e zmerom buãala, ‰e zmerom nosila
hlode, izruvana drevesa, kamenje, ‰e zmerom so se
trgali bregovi in iz nekaterih zijalk v hribu je ‰e zmerom
drl hudournik ter se zajedal v strugo, ki si jo je sam do-
loãil.
»Kaj zdaj?« je zastokal Bogataj, ‰e zmerom ãepeã na
svoji Ïelezni skrinjici.
Vsi so se spogledali, a nihãe ni hotel reãi: »Odprite
skrinjico in vse boste lahko popravili!«
»Boga zahvalimo, da se je Bog znosil le nad drevjem
in hi‰ami, nam pa prizanesel!« je tiho in poboÏno izre-
kel stari najemnik. Bogataj ga je zaãudeno pogledal in
mu nehoté pritrdil, kot da je to misel Ïe zdavnaj nosil v
svojem srcu.
»To je res!« je izdavil, glas pa mu je bil ãudno tuj.
93
10. Îetev zakletih sil
T isti dan po stra‰ni nevihti je bilo nebo ãisto, skoraj

prozorno. Grintovci so bili oprani, vse kozje steze
in globeli je bilo videti. Iz zelenih bukev in smrekovih
vr‰iãkov je kar dihalo zdravje. Sonce ni veã pripekalo,
ampak le grelo.
Oglasile so se sinice, kukavica je zakukala in se potem
prepeljavala z drevesa na drevo ter iskala gnezdo, koder
bi odloÏila jajãece za svoj laãni rod. Vsako gnezdo ji tudi
ni bilo v‰eã, hotela je pridnega in nesebiãnega rednika.
Zvonovi so peli ãisto in sladko, kot bi k svatbi vabili in
kot da niso ‰e vãeraj vpili, jokali in klicali na pomoã svo-
jih patronov, Boga in Marije.
Opusto‰enje je bito stra‰no. Ko‰enine ob grapi so bile
zasute z drevjem, peskom in kamenjem, o njivah ‰e sle-
du ni bilo, pot po grapi je valovje raztrgalo in jo spreme-
nilo v strugo.
Vsa soseska je bila iz sebe. Ob tem lepem soncu in ob
tem ãistem dnevu so bile hi‰e in hlevi prazni. Po bregéh
je begala Ïivina, druÏina je ãepela na cunjah, tu in tam
je plapolal ob loncu plamenãek, otrok je zavekal, mati je
94
zavzdihnila, ovce so zameketale. Nihãe si ni upal v hi‰o,

vsaj za dolgo ne. Zdaj pa zdaj se je dvignila postava in
‰vignila v ka‰ão, v kamro, da pobere, kar se je ‰e pobrati
dalo. Za delo se nihãe ‰e zmenil ni! Kdo bi oral in sejal
v takem ãasu! V nebo so gledali in se tresli, kdaj se bo
spet prikazal oblaãek, se razlezel po nebu in zatemnil
sonce.
BajÏelj, NeÏa in Agata so ãepeli visoko v hribu nad hi‰o,

kamor bi voda ne mogla in bi tudi iz tal ne brizgnila, saj
tam ne buãi. BajÏelj je s smrekovim lubjem pokril iz ‰ti-
rih kolov in preãnikov sestavljeno kolibo — to naj bi bila
streha za NeÏo in Agato pa za obleko in ÏiveÏ, kolikor so
ga za prvo silo odnesli iz hi‰e.
NeÏa je bila vsa iz sebe, ko je treskalo, zaÏigala je
cvetnonedeljsko vrbje in molitev jo je kar du‰ila. BajÏelj
je tolaÏil NeÏo in Agato, pa je bil sam prav tako tolaÏbe
potreben. Videl je, kako je tre‰ãilo v planini; ko se je za-
bliskalo drugiã, so ‰trlele v zrak le trske prej najponos-
nej‰e smreke.
»Bog nas varuj, kaj bo!« je vekala NeÏa, ko se je za-
bliskalo in ‰e tisti hip tre‰ãilo. Vsa hi‰a se je stresla, za-
smrdelo je po Ïveplu in ‰ipe v oknih so popokale.
BajÏelj je razloãno videl, kako se je rdeãa kaãa pogna-
la pred hlev, in nekam ubito ãakal, kdaj bodo plameni
95
obliznili slamnato streho. Niti z oãmi ni trenil, ko pa je

pogledal skozi okno, je pred hlevom leÏal pes, iz gobca
mu je molel jezik in so se mu cedile pene. Strela je ubi-
la ãuvaja Ciga.
»Îivino iz hleva, NeÏa, poberi nekaj stvari. Agata, z
menoj, voda dere v hlev!« je nenadoma kriknil sredi
molitve, NeÏa je kar na slepo pograbila nekaj cunj, kru-
ha in suhih klobas v ko‰, molila in jokala, Agata in Baj-
Ïelj pa sta odklepala Ïivino, ki se je tresla od strahu in se
stiskala k Agati in h gospodarju.
»BrÏ, brÏ! Saj bo Ïe do kolen!« je priganjal in udrihal
s ‰ibo, ker se Ïivali kar premakniti niso hotele.
»V hrib, stran od struge, na vzpetino, kjer smo lani
kres kurili!« je naroãal Agati, ki se je z Ïivinãeti pogna-
la navkreber. Îivali ni bilo treba veã priganjati; same so
hitele za Agato in ‰e povodca ji ni bilo treba.
»Tudi v hi‰i ne bo varno! NeÏa, denar poberi, kje ima‰
moj kovãeg!« je skrbel, ukazoval, grabil, metal na peã,
pod streho, da bi ne dosegla voda. Zvlekla sta najpo-
trebnej‰e v hrib. Tam je pri priãi omajil dve smreki in
postavil kolibo. Vsi so bili do koÏe premoãeni. Dvakrat
sta ‰la ‰e z Agato v hi‰o ter prinesla drv in butar, da so
se pri ognju greli in ãakali najhuj‰ega.
KoÏuha je zajelo v spodnjem delu grape. Njega, konja
in voz je zasulo in odneslo daleã v dolino.
96
Pri RoÏancu je tre‰ãilo v vezani kozolec, ki je v naj-

huj‰em nalivu gorel kot bakla.
Rekarju je odneslo senik, Domaãejkarju odtrgalo sta-
jo za ovce. Dobro, da je bila prazna. Vodebu je zasulo
svinjak s pra‰iãi vred, Maãkovemu Jernaãu je v pol ure
nasulo toliko draãja, kamenja, drevja in vsega, da je bila
strojarnica pod hi‰o do slemena pokopana v tej gmoti.
Ne strojev, ne koÏ in ne orodja ni mogel re‰iti. Dobro,
da jo je sam odnesel z druÏino.
Pozno popoldne ‰ele so se ljudje nekako zdramili. So-
sed je hitel pogledat k sosedu in kmalu se je razvedelo,
koga vse je udarila ‰iba.
Proti veãeru se je po celem zaselju razvedelo, kako je
z Bogatajem. Tedaj se je se Tinetu zasmilil.
Pri znamenju Matere boÏje, ki ga je postavil Amerika-
nec iz hvaleÏnosti, ker ga je vse Ïivljenje várovala, so se
zbirale Ïenice in dekleta, pridruÏili so se jim moÏje, fant-
je in otroci. Pozno v noã so molili in prosili Boga, naj jim
prizanese in odvrne stra‰no ‰ibo.
»Iz Boga se norãuje dana‰nji svet, zato je tako!« je
menila Rekarica, ki je bila vse Ïivljenje zares poboÏna in
je tudi v srcu obãutila, kar so ji ‰epetale ustnice.
»Prav res, kar v cerkev poglej! Kdo se ‰e spodobno
vede. V sveti hram prihajajo kot v krãmo ali na semenj«
se je jezila Buhovka in pogledala na nebo, ãe se morda
97
ni prevleklo. Buhovim je vihar raztrgal streho, da je

voda udarila skozi strop in napravila niã koliko ‰kode.
Ko je BajÏelj zvedel za Bogatajevo nesreão, se mu je
tako zasmilil, da je ‰e tisti trenutek pozabil na smreke.
Povedali so mu, da mu jih je odneslo: prigoljufano bla-
go ne prinese sreãe. NeÏa si ni mogla misliti, da bo bo-
gati in bahavi Bogataj sedaj brez Ïage in mlina. V du‰i se
ji je ‰e zmerom ogla‰alo, da je moÏa za smreke ogolju-
fal in ga spravil v nesreão. Nekaj ji je reklo, da se mu
prav godi, oderuhu in goljufu, spet pa se je oglasila vest,
naj se ne vtika v sodbe boÏje in naj obraãunava s svoji-
mi grehi.
Agata sama ni vedela, ali bi ga pomilovala, ali bi mu
privo‰ãila. Ni ‰e pozabila tistih dni, ko je bil v hi‰i pra-
vi pekel, in ni ‰e pozabila nedelje, ko se je tako mogoã-
no razkazoval pred njo in pred Tinetom in kar izzival.
Bolj ko je mislila, bolj ji je ‰la njegova nesreãa k srcu.
Nazadnje se ji je tako zasmilil, da ni mogla veã prikriva-
ti.
»Oãe, zdaj je pa siromak!«
»Niã ne reãem!« je zamomljal BajÏelj, ker ni hotel
oãitno pokazati, kako misli.
»Zdaj sta oba brez smrek!« je dejala mati. Smreke so
jo ‰e zmerom bolele, bolelo pa jo je tudi spoznanje, kako
teÏko bo ‰e plaãati obresti, kaj ‰ele petnajst tisoãakov. Pa
98
se ji je spet prikazala podoba podrtije v grapi, kjer je ‰e

pravkar stala Ïaga in je ropotal bahavi mlin. »Dom ima-
mo le, bo Ïe kako! Siromak, kdor je bil sedaj prizadet,
ãeprav ima denar!« jo je pre‰inilo in zazdelo se ji je greh,
ker je prej nesreãneÏu skoraj privo‰ãila.
»Pozabimo na tiste smreke. Saj je vse minilo. Od pla-
ãanih obresti tako in tako nima nobene koristi!« je raz-
lagal oãe in Agata je bila na njegovi strani.
»Saj res!« je zajecljala mati. HvaleÏno je pogledala
Agato in moÏa.
»Zakopljimo spomin na tiste nesreãne smreke, Bog je
poskrbel, da jih je odneslo in morda kje v dolini zasulo,«
je dostavil BajÏelj, vendar pa ga je piãila grenka misel.
Bogataj bo prav gotovo hotel znova postaviti Ïago in
mlin ter bo potreboval denar. Zaskrbelo ga je in obraz
se mu je pomraãil. Ni hotel veã razpredati misli, toda
prihajale so kar same, se mu silile in ga obletavale.
Dnevi so minevali, rane v zaselju pa se niso in niso
mogle zaceliti. Ne s konjem in ne z volom se ni dalo sko-
zi sklade drevja, kamenja in peska, ‰e pe‰ se je ãlovek
moral zdaj vzpenjati, zdaj pogrezati, iskati opor, se lo-
viti in se motati preko korenin, ki so ‰trlele iz nasipov in
zasipov.
Ponekod v hribu so zazijale jame, ki so bruhale vodo
in pomagale uniãevati delo ãlove‰kih rok.
99
Struga je bila sedaj ãisto drugaãna. Ponekod se je za-

rezala globoko v meline in pod peãine, drugod se spet
vrgla kar poãez. Tu ãlove‰ka roka ni bila kos silam, tu je
omagala volja, ki sicer gradi jezove, odmerja rekam pota
in toku odkazuje hitrost.
100
11. Ne boste me!
B ogataj res ni ‰el od doma. Za silo si je uredil v hi‰i

posteljo, zamazal razpoke, Katri pa je ukazal pod
streho. Peã je bila dobro ohranjena, veÏa tudi, le tam,
kjer je kamro odtrgalo, je zijala reÏa, ki jo je zadelal s
kamenjem in ostanki desák. Tudi ãumnata je ostala, po
hlodih in kupih desák pa ni bilo niti sledu.
Prve dni je Bogataja neznansko bolelo in si je belil
glavo, kaj naj poãne. Da bi prodal, na to ni veã mislil,
ãeprav ga na kraj ni vezala morda ljubezen ali spomin
na star‰e, ne, v tem kraju bi se vsaj ‰e nekaj let dalo do-
bro sluÏiti. Proda lahko kasneje, sedaj je vse skupaj sko-
raj brez vrednosti!
Ves ta ãas ni skoraj z nikomer spregovoril. Kmetje, ki
so pred povodnijo prinesli mlet, so vedeli, da jim je mo-
ko pobralo, vsi pa so mislili, da mlina ‰e zlepa ne bo po-
stavil.
»Podajalo ga bo!« je menil Rekar. Bil je prepriãan, da
Bogataj ne bo zidal mlina in Ïage.
»Nak, ne bo ga ‰e spravilo na kolena. Sli‰al sem, da je
za veliko zavarovan. MoÏakar ni neumen!« je pojasnil
Buh.
101
»To je nekaj drugega! Pa ti plaãuj visoko zavarovalni-

no, ãe more‰!« ga je o‰vrknil Rekar, ãeprav je bil tudi
sam dobro zavarovan. Drugi kmetje, ki jim je neurje
uniãilo skednje, hleve, kozolce in su‰ilnice, so bili zava-
rovani le za nizke vsote, nekateri le za nekaj stotakov.
»Bo‰ videl, da bo ‰e podporo izvrtal ter z njo in z za-
varovalnino vse popravil, in sicer po novem,« je razla-
gal Buh, ki je poznal Bogataja in njegove muhe, pa tudi
njegovo trmo.
»Ne bom rekel, da ne!« mu je priznal Rekar in se
spomnil veãera, ko so govorili pri Oblojarju o lesni za-
drugi. »O, to pa ne sme zaspati, ãeprav je bila sedaj po-
vodenj, tistega mrtvega moramo obuditi!« mu je za‰u-
melo po glavi. Morda bo samo zadruga poniÏala oho-
leÏa, ker ne bo veã mogel odirati kmetov. Da, zadruga,
ta mu bo dala vetra!
Buh je imel prav! Bogataj je res dobil podporo, ne ve-
liko, dobil pa jo je le! Vedel je, da mu jo zavidajo, ãe bi
pa vedeli za zavarovalnino, bi se kar grizli! Odslej ga je
vsak dan obiskal Kozomolec in mu prina‰al ãenãe. Ta in
ta je dejal, da mu je ãisto prav, ta in ta je rekla, kako je
‰koda, da ‰e njega ni vzelo, ti in ti se veselé, da bo vse
skupaj prodal, dolÏniki se nadejajo, da je tudi papirje
pobralo in da je dolgove povodenj vzela. Vsak dan bolj
pisane zgodbe mu je prina‰al in Bogataj se jih je vsak
dan bolj veselil.
102
»Norci, jaz da bi prodajal, jaz?! Ne boste me ne! Vi Ïe

ne!« se je zaklinjal in vihtel pesti. Kozomolcu je pa do-
bro delo, da se niã veã ne spomni na tisti nesreãni veãer
za Oblojarjevo su‰ilnico. Pozabil je, hvala Bogu, preveã
skrbi ima sedaj.
Marsikatero noã Bogataj ni mogel spati. Stari strahovi
so se ogla‰ali in spomini na stra‰ne dni bolezni so mu
vstajali. Nekajkrat je pomislil, ali ne bi bilo vendarle
prav, da s tem denarjem pobegne in za kakr‰no koli
ceno vse proda. Pa ga je ob‰la stara objestnost, ‰e bolj
ohola samozavest in trma in znova se je zaklinjal: »Ne
boste me! Nala‰ã vam pokaÏem, kako se zidajo mlini in
kako se postavljajo Ïage!« Zabolelo ga je, ko se je zjutraj
ozrl po pu‰ãavi. Sam ni vedel, zakaj in kdaj se mu je pri-
kradla misel na BajÏlja. Dobro jo je izvozil, le psa mu je
ubilo in hlev mu je iztrebilo. Namrdnil se je, ko je po-
mislil na hlode iz BajÏljevega gozda pod planino, skoraj
Ïal mu je bilo, da je posekal tiste smreke in se dal v zóbe,
ko so zdaj zanj izgubljene. Smreke bi moral ‰e pustiti, ‰e
danes bi stale . . . Zabolelo ga je, kajti takih smrek zle-
pa ne bo veã dobil.
Poãasi se je tudi Bogataj pomiril. Mislil je le ‰e na to,
kako bi najceneje pa najbolje zidal in kako bi izmolzel iz
dolÏnikov denar, da se jih znebi in zaãne drugaãno Ïiv-
ljenje. Tudi na drugaãno Ïivljenje je veãkrat mislil, po-
sebno kadar sta ga samota in praznota zdolgoãasili.
103
»OÏeni se!« mu je nekoã zabrusila Katra, ko mu ni

bila vseã ne jed ne postelja ne vreme.
»Molãi, osat, ali misli‰, da bom tebe jemal!« jo je
o‰vrknil, vendar ne tako surovo, kot je imel sicer nava-
do. Katrin nasvet mu je bil kar v‰eã in skrivaj se je celó
nasmehnil. »Prav ima babnica. Saj ni tako neumna, ne.
Neumen sem le jaz, da se sam trapim in ubijam. Za ko-
ga neki?« ga je mehko objelo in Katrina misel mu je
ostala v du‰i.
Tisti dam ni veã sitnaril. Na Agato se je spomnil in
nenehoma mu je bil njen obraz pred oãmi. Zdaj se mu
je smehljal, zdaj paãil, zdaj ga je prosil in mu oãital, da
je oãeta ogoljufal, da je z denarjem zanesel pekel v hi‰o,
da sta se zaradi njega oãe in mati postarala in da ponoãi
ne moreta spati.
»Agata, ti ne razume‰ tega! Otrok si in ne pozna‰ Ïiv-
ljenja,« jo je ogovarjal v samoti, vãasih celo na glas; ko
je sli‰al svoje besede, so se mu zdele sme‰no tuje in ãud-
no spremenjene.
»Da, Agato bi vzel!« si je zatrjeval in zdaj pa zdaj se
mu je v srcu zbudilo nekaj, na kar je Ïe zdavnaj pozabil;
bilo je podobno ljubezni, tisti ljubezni, ki jo je obãutil
pred dvajsetimi leti.
Grapa je bila ‰e zmerom spokojna razvalina, le pri Bo-
gataju je zapela pesem kladiv, krampov, rovnic in dvi-
gaãev. Bogataj se ne dá, Bogataj je jel zidati.
104
»Bogataj zida!« je za‰umelo po zaselju.

»Bogataj je rekel, da se ne dá!« je ‰lo od ust do ust.
DolÏniki so vztrepetali, vedeli so, da ne bo zahteval le
obresti, temveã tudi posojeni denar. Le kje naj ga siro-
maki vzamejo? Njive je do Ïive skale posnelo, travnike,
ko‰enine je s peskom zasulo, ãe je Ïe bajtam in hi‰am
prizaneslo. Prej je padal po siroma‰nih pleãih boÏji, se-
daj bo padal Bogatajev biã boÏji za grehe, Bogatajev za
lahkomiselnosti in neprevidnosti.
Tine si je grizel ustnice. Od daleã je gledal, kolik‰en je
tloris, in se ãudil. »Saj bo zidal tovarno in ne navaden
mlin. Dedec ima denar!« ga je prevzelo, ko je pomislil na
zadrugo in ljudi, ki jih bo moral ‰e pridobiti zanjo.
»Ni ga Bog ‰e dobro potipal!« so si ‰epetale Ïenice.
ReveÏi si niti najnujnej‰ega ne morejo popraviti, ta pa
zida palaão in tovarno.
»Trden je! Kdo bi si mislil, da bo vztrajal v grapi!« so
se menili hribovci, ki so hodili mimo.
Bogataj se jim je nasmihal in se jim nala‰ã nastavljal,
ãe‰ le poglejte me, ta je tisti, ki ga ne boste ugnali.
»To vam je hrana, to!« so se povsod hvalili delavci in
zidarji. Bogataj je skrbel za to, da jim je Katra dobro ku-
hala in stregla in da tudi »bera‰ke korajÏe« ni manjka-
lo, ãeprav se mu je denar stra‰ansko smilil.
»Nak, ne boste me ne! Naj vedó nevo‰ãljivci, da se
Bogataj ne dá! Naj vedo, da Bogataj ni umazanec, ãerav-
105
no mu je prav vse voda vzela!« se je rotil in, kadar je ‰lo

mimo najveã zijal, sam prinesel steklenico in stopil k
zidarjem.
»Fantje, vroãe vam je, poplaknite si usta. Ni le beton
Ïejen, tudi grla so potrebna!« se je krohotal in po‰kilil
na radovedneÏe.
»To jih ima!« si je mislil sam pri sebi in se stra‰no ba-
hato nosil. Tudi v mesto je ‰el veãkrat.
Zveãer je bila grapa tiha, le voda je zdaj pa zdaj neko-
liko glasneje pljusknila ãez skale. Ob takih veãerih se je
ãutil posebno osamelega in je ãedalje pogosteje mislil na
Agato.
Dostikrat prav do jutra ni mogel zaspati.
»Agata, moja bo‰, ãe ne tako, pa tako! Jaz jim bom
pokazal! Ne boste me, le tega se ne boj, Agata!« se je
rotil, ko se je priÏigala jutranja zarja in so po bregéh za-
peli petelini.
106
12. Pekel se odpira
K ladiva so pela, lopate so pozvanjale in od tesaã so

letele trske, da se je Bogataju kar samo smejalo. Zi-
dovje se je kar ãez noã dvignilo; zdaj ‰ele se je pokaza-
lo, kako imenitna bo nova Bogatajeva domaãija. Naj
vedo ‰e poznej‰i rodovi, da je ta dom sezidal Bogataj,
tisti Bogataj, ki bi ga ljudje radi zadu‰ili, pa se ne dá.
DolÏniki so si skoraj oddahnili, nikogar ‰e ni terjal.
»Zdaj ‰e zavarovalnino gloda!« je menil Hojkar, Ba-
lantaã pa je zmajeval z glavo.
»Bojim se, da ga bo lepega dne u‰ãipnilo, takrat bo pa
vajeti nategnil!«
»Mlin!« je zaskrbelo Hojkarja, ki ‰e bajte ni mogel za-
krpati, kaj ‰ele, da bi dolg poplaãal.
»Obresti bo treba plaãati!« je zavzdihnil BajÏelj, NeÏa
pa skoraj zajokala. »Le kje naj vzamem!« mu je zagoma-
zelo po telesu; najlep‰e smreke so ‰le, kaj naj mu zasta-
vi?
»Moj Bog, nikoli se ne bomo izkopali iz dolga!« je ih-
tela Ïena v predpasnik, da jo je kar stresalo. Mislila je in
mislila, vse se ji je zameglilo, kadar je menila, da je uje-
107
la re‰ilno bilko. Ni na‰la poti do denarja, zmerom veãji

prepad se je odpiral pred njo.
»Sam ne vem, kako naj si pomagamo!« se je izgovar-
jal BajÏelj; tudi njemu so se razgubile vse steze do de-
narja.
»Kje naj vzamem, kje naj vzamem!« mu je butalo v
glavo, ga kljuvalo v du‰o in ga zbadalo v oãi.
Vsak dan teÏe sta Ïivela. Kadar so za‰kripala vrata, sta
mislila, da je v veÏo stopil Bogataj in da bo zdaj pa zdaj
zarentaãil: »Po svoje sem pri‰el, ker se sama ne zmeni-
ta!«
âe je kje za senikom za‰umelo in za‰kripalo, sta se
stresla, povsod sta slutila Bogataja, ki hoãe svoje obresti.
BajÏelj je poprosil zdaj tega zdaj onega, naj mu poso-
di. Nekateri niso imeli, drugi so se na vse naãine izgo-
varjali in odslavljali siromaka.
»To ti je res kriÏev pot!« je zavzdihnil, kadar se je pra-
zen vrnil domov. »Prav nikjer ne dobi‰ beliãa.«
Agata je razumela oãetovo stisko, bolelo jo je, pa ji ni
vedela zdravila.
»Morda bi Tine posodil?« je nenadoma ‰inilo Agati v
glavo. Niã veã se ni otresla te misli; ko sta bila z oãetom
sama, mu je namignila na Tineta in tudi oãetu je bilo kar
prav.
Bogataj je zidal, kopal in bahavi ponos mu je kar Ïa-
rel iz oãi.
108
»Naj me kdo uÏene!« se je udarjal po prsih in toãil

mojstru, ki je poznal Bogatajevo bolezen, zato ga je na
vse pretege hvalil in prilival olja njegovemu napuhu.
»·e pametno Ïeno v hi‰o in imel bo‰ raj!« mu je na-
migoval mojster. Ta misel je bila Bogataju zmerom bolj
v‰eã.
»Da, da! Agata, ta bi bila pripravna!« se mu je dobri-
kalo in sladkalo in preãudno mehko mu je bilo pri du‰i.
»âe morda za Tinetom . . . « ga je zaskrbelo. Nena-
doma je obãutil ljubosumnost, ki mu je bila do tedaj tuja
in se ji je smejal.
»To mu pokaÏem!« je grozil na tihem, ni pa vedel, ka-
ko naj mu pokaÏe in kako naj mu zagradi steze do nje-
nega srca.
Bil je Ïe nestrpen in siten, ker nikjer ni videl Agate. ·e
ob nedeljah ne, ãeprav je zaradi nje zdaj redno hodil k
ma‰i.
»Vi‰ ga, spreobratil se je, rogaã! Povodenj mu je dala
misliti!« so ljudje govorili med seboj.
Bogataj se za vpra‰ujoãe in zaãudene poglede ni zme-
nil, z oãmi je iskal le nje in se zdaj pa zdaj zgrozil ob mi-
sli, da se morda shajata s Tinetom.
»Le poãakaj me, Agata agatasta!« ga je ujezilo, ko se
je vraãal v svojo samoto in ga je misel na Agato Ïgala.
»PoboÏen si, poboÏen!« ga je podraÏila Katra, ki je za-
sumila, da ne hodi v cerkev zaradi ma‰e.
109
»Molãi, juÏino mi prinesi!« je zarenãal osorno kot Ïe

od povodnji ne.
Stra‰no se mu je mudilo, begal je po hi‰i, okrog stav-
bi‰ãa, razmetaval trske in zdaj brcnil desko v kraj, zdaj
kamen, ki je bil na poti.
»Le kaj mu je?« je premi‰ljevala Katra, ki se je mota-
la pred ognji‰ãem, pa ji je nagajal ogenj, da ni hotelo
zavreti.
»Le kam ga bo neslo?« jo je mikalo, ko se je naprav-
ljal, se popravljal pred ogledalom in mu ni bilo zdaj to,
zdaj ono v‰eã.
»Saj si dober. Okomotal si se Ïe tako gosposko, kot bi
na novo ma‰o moral!« ga je zbodla, ni pa si ga upala
vpra‰ati, kam je namenjen.
Pa menda ne na oglede? ji je ‰inilo v glavo. Saj ga je
zadnje tedne mojster nenehoma zbadal in draÏil, naj
poskrbi za nevesto. Za tako domaãijo bo moral dobiti Ïe
tako kot roÏo! Pomislila je tudi na Agato, pa se ji ni zdelo
verjetno, da bi se gnal za bera‰ko deklino, preveã je po-
Ïrten na denar.
Sonce je Ïgalo, da je Bogataja kar zalivalo. Zehal je in
si brisal pot, Ïgalo pa ga je tudi v srcu.
»Morda Agate ne bo doma, morda sta s Tinetom kje
sama, da niti stara ne vesta za to!« se mu je vrivala mi-
sel. Odganjal jo je kot nadleÏno muho, pa se mu je le in
le zajedala v srce.
110
»Povsod ta Tine!« ga je ujezilo, ker se mu je zdelo Ïe

otroãje, da je on, Bogataj, ljubosumen.
»Ne bo‰ me ugnal! Te bom Ïe kako prehitel!« je za-
robantil in zavil v hrib.
»Agata, moja bo‰, ãe ne, nisem Bogataj!« se je zareÏal
v sonce in nenadoma mu je utonila nev‰eãna misel na
Tineta.
»Poãasi in previdno bo treba delati, da speljem tega
meÏnarskega BajÏlja. Rad jo ima deklino, na to moram
misliti!« je snoval in koval, pletel in gnetel, ko se je pe-
ljal v hrib, da mu je sapo jemalo.
»Najprej ga bom za obresti o‰ãenil, potem ‰e za po-
sojeni denar. Na kolena te bom spravil, BajÏelj . . . «
BajÏelj, NeÏa in Agata so sedeli v senci. Agata je na
glas brala.
»Vi‰ jo, vi‰, kako zna!« se je oglasil Bogataj, da so se
vsi trije prestra‰ili. Niã ga niso sli‰ali, preveã so bili za-
vérovani v branje.
»Bog daj!« je zajecljal BajÏelj, NeÏa pa se je obrnila,
da bi skrila solzo, ki se ji je zasvetila v oãeh ob pogledu
na bahavega mogoãnjaka, ki bo zdaj zdaj zahteval de-
nar. Tisoãak bo hotel, s teÏavo pa ji je Tine stolkel pet-
stotak. O, Bogataj se ne bo zadovoljil. Ta Ïe ne! O Bog,
da so si morali nakopati na glavo tega brezsrãnega!
111
»Bog daj, Bog daj! Vroãe je!« se je hlinil Bogataj in se

usedel zraven Agate, kot bi bil neznansko domaã in kot
da so vsi teÏko ãakali nanj.
»Vroãe, vroãe!« se je muzal BajÏelj, da bi prikril strah,
ki ga je grizel v du‰i. Agata je prenehala z branjem, za-
bolelo jo je, kadar je le za trenutek pogledala na mater,
ki je teÏko sopla, ali na oãeta, ki si je grizel ustnice, be-
gal z oãmi in grbanãil celo. Le Bogataj je bil nekako raz-
igran in njegove za ãudo sladkobne oãi so iskale le Aga-
to, da je povesila glavo in bi bila najraj‰i pobegnila.
»Kozarãek bi se ti prilegel!« je BajÏelj pretrgal molk in
skoãil v hi‰o po Ïganje.
»Ne bom se branil. Kadar se pri meni oglasi‰, ti bom
Ïe postregel,« se je motovilil Bogataj in izpraznil.
»·e za Agato natoãi, na moje zdravje naj pije!« je uka-
zal mogoãneÏ in potisnil Agati kozarãek v róko, da se
niti ubraniti ni mogla. Ujela je tudi oãetov pogled, ki jo
je prosil: »Pij in ne zameri se mu, morda nam bo to ‰e v
hvalo!«
Îgalo jo je po grlu, Ïgalo pa tudi po obrazu, ker je ãu-
tila njegove oãi na sebi.
»Saj ni grd pa tudi prijazen je. Ljudje vse preveã ãrno
gledajo!« se ji je prilizovala misel; ko je pogledala Boga-
taja, se mu je nehote prijazno nasmehnila, da je moÏa-
kar zardel.
112
»Kot roÏa! Ta bi bila za mojo domaãijo!« ga je prevze-

malo in vsak trenutek se mu je zdela Agata lep‰a. »Aga-
ta, moja bo‰!« so mu gorele oãi in kriãale vse njegove
misli.
Skoraj bi bil pozabil, po kaj in zakaj je pri‰el. »Naãe-
ti bo treba, da ugladim pot!« se je zavedel, srebnil iz ko-
zarãka in tlesknil z jezikom.
»Zdaj bo zaãel!« je zazeblo BajÏlja, NeÏi je obraz kar
na kolena zlezel, Agato pa je nenadoma zmrazilo. Oãe
in mati sta se ji zasmilila, vendar se ji je zazdelo, da ni
niã ãudno, ãe Bogataj zahteva obresti. Pravico ima, saj je
denar posodil.
»Ne zameri mi, BajÏelj, verjemi, da mi trda prede za
denar!« se je zaãel motati, kot bi mu bilo stra‰no nerod-
no, ker se je oglasil. »Sam nisem vedel, da bodo stro‰ki
tako narasli. Pa ‰e to: ker sem Ïe zaãel, moram tudi do-
konãati. To sam ve‰, da je zidarje in tesarje treba takoj
plaãati. Prav res me skrbi. Premi‰ljeval sem in premi‰-
ljeval in kar nerad sem ‰el na to pot. Do denarja moram,
prav res!« je zaka‰ljal Bogataj, pogledal Agato, ki je z
zbeganimi oãmi iskala zdaj materin zdaj oãetov obraz
ter sem ter tja o‰vignila Bogataja, ki je pove‰al oãi, kot
da ga je sram in da se mu oãe in mati neznansko smili-
ta.
Tedaj je opazila, da je oãe pomignil materi. Kot ubita
se je dvignila in se skoraj opotekla v hi‰o.
113
»TeÏko je sedaj za denar!« je zamomljal Bogataj, si

popravljal redke lase, potem pa pulil travo in grizel bil-
ke.
Mati je stisnila oãetu petstotak in se usedla ‰e bolj v
stran, da bi mogla skriti svojo zbeganost.
»Pet sto sem pripravil, veã res nisem mogel!« je za-
molklo dejal BajÏelj in razgrinjal Tinetov petstotak, ki so
se ga Ïulji drÏali in je po apnu di‰al.
Bogataj se je delal, kot da ne vidi petstotaka, namrd-
nil se je in zaka‰ljal, pogledal Agato in se spet zaglobil v
svoje misli.
»Rekel sem ti Ïe, da mi ne zameri. Prav res me tare za
denar in s petstotakom si ne morem prav niã pomaga-
ti. To ‰e za en dan ni. Zidanje, to poÏre. Takole sem mis-
lil, da bi mi v ‰tirinajstih dneh prinesel vsaj pet tisoãa-
kov. Bo‰ Ïe kako zmogel, saj ti je povodenj prizanesla,
mene pa skoraj uniãila. Denar, ki sem ga posodil, paã
moram izterjati.«
BajÏelj je povesil oãi, NeÏi se je zameglilo, da je skoraj
omahnila v travo, Agati pa se je vse to nekam ãudno
me‰alo. Verjela je Bogataju, da je v stiskah za denar, ko
mu je voda vse podrla, vedela pa tudi, da oãe in mati ne
bosta mogla izgrebsti kar pet tisoãakov. âe vso Ïivino
prodasta, bo komaj tri jurje izkupiãka, toda kaj bi s praz-
nim hlevom! In smilil se ji je Bogataj in smilila sta se ji
oãe in mati.
114
»Za boÏjo voljo!« je zavekala mati, da je Agato presu-

nilo; pogledala je Bogataja, ki je strmel v tla in odmikal
obraz.
»Ne bom mogel, prav res ne!« je poprosil BajÏelj. Be-
sede so se mu kar trgale, Bogataj pa je molãal.
»Ne bi zahteval zase! Za mojstra moram!« je nazad-
nje izmomljal. Nekajkrat je pogledal Agato, ãe ga mor-
da ne obsoja. A dekle je bilo ‰e premlado, da bi doumelo
udarce, ki so doleteli hi‰o.
»Ve‰, BajÏelj, ne misli, da terjam iz hudobije. Nak!
Mojster me pritiska in, ãe ne bo ‰lo drugaãe, mu bom
dal kar tiste papirje in bo sam pritisnil z advokatom.
Tako daleã me je prignal, ker sem popu‰ãal in ker vem,
da je trda za denar. Sedaj bo‰ razumel!« je razlagal s ta-
kim pomilovanjem in tako prepriãevalno, da je Agato
kar ganilo. Tudi BajÏelj se je zamislil in nekaj mu je rek-
lo, da ima Bogataj vendarle prav in da so ljudje morda
preveã govorili o njegovem bogastvu. Vidi se mu, da
nima slabih namenov. Ne bi terjal tako po ovinkih in ‰e
o svojih zadregah pripovedoval. To ni njegova navada.
Presneto ga mora kriviti, ãe mora zastavljati dolÏna pis-
ma.
Za trenutek je pozabil na pet tisoãakov in na ‰tiri-
najstdnevni rok, mislil je le na Bogatajevo domaãijo, kaj
bi bilo z njo, ãe se delo ustavi. ·e to bo uniãeno. Dober
je, da se je upal lotiti.
115
V materi se je vse trgalo. Iskala je besedi, ki naj bi

omeãile Bogataja, a vsaka se ji je zdela plehka in nerod-
na, niã bi ne dosegla z njo.
Saj bi pokleknila predenj in bi ga morda preprosile
solze, a jo je bilo sram; vse zaselje bi govorilo o tem, da
je BajÏljevka kleãala pred njim, Bogatajem.
»Res ne bom mogel, zares ne!« je iznenada zastokal
BajÏelj; ‰e Agato je stisnilo pri srcu in zastudili so se ji
denarji, ki si jih je bil oãe sposodil.
»Kakor ve‰. Ne pozabi, da me ima mojster v ‰kripcih
in da sem od njega odvisen prav tako kot ti od mene.
Taka je danes z denarjem,« se je izmotaval Bogataj in
venomer gledal Agato.
»Îe Ïaradi tebe bi odnehal, Agata, ãe bi le mogel,« se
ji je hlinil, njej pa je skoraj dobro delo.
»Mm!« je pritrdila in zaskrbljeno pogledala mater, ki
je zaihtela.
»Poizkusi na kak naãin, da ti mojster ne bo advokata
naprtil!« je ‰e naroãal Bogataj, ko se je poslavljal ter se
na debelo in na ‰iroko opraviãeval.
»Marija pomagaj, pekel se nam odpira!« je kriknilo iz
matere, BajÏelj pa se je prijel za prsi in nekajkrat votlo
zaka‰ljal.
116
13. Bogatejeve pasti
P o zaselju je zavr‰alo. Svojim dolÏnikom je Bogataj

doloãil dneve, ko morajo od‰teti denar. Vse pro‰nje
so bile zaman. Surovo jim je opona‰al nevaleÏnost, jim
oãital obrekovanje in jih dolÏil, da so zmerom rovarili
zoper njega. Znova se je bil spomnil poraza v dru‰tvu in
‰e bolj glasno mu je jelo kljuvati v srcu.
»Vam bom Ïe pokazal!«
Moreãa skrb se je zagrizla v du‰e. Bajte in kmetije, ki
so bile dolÏne Bogataju, so se nekam ãudno stiskale
vase, kot bi se bale nevidnih rok, ki so segale po njih.
Pri BajÏljevih je vse obnemelo. ·e Ïivina se ni oglasi-
la v hlevu in ‰e muhe se niso zganile na stropu.
Gospodar je taval po hosti in po ko‰eninah in niã mu
ni bilo za delo. Gruntek se mu je zazdel tuj, po tujih lju-
deh mu je zadi‰alo in ãisto tuje je udarjal njegov korak
po veÏi in po hlevu, da se je kdaj pa kdaj nehoté ozrl, ãe
ga morda resniãni gospodar ne podi iz hi‰e.
BajÏljevka se je neznansko postarala. Noã in dan je
premi‰ljevala, domisliti se ni mogla niãesar, kar bi re‰ilo
domaãijo in kar bi zama‰ilo usta samogoltnemu Boga-
taju in njegovemu mojstru. Na mojstra se je ‰e najbolj
117
jezila. Bogataj bi se bil ‰e dal kako pregovoriti, saj je bil

kar mehak in tudi nerodno mu je bilo.
Dnevi so minevali kot za stavo, le noãi so bile dolge;
‰e Agata se jih je bala. Niã veã ji ni bilo za spanje, pre-
mi‰ljevala je o Bogataju in o njegovi terjatvi in zdaj pa
zdaj jo je prevzela sladka slutnja, da se bo vse obrnilo na
dobro in da bodo skrbi, ki so se zaglodale v du‰o oãeta
in matere, skopnele, in da bo na njunih obrazih spet za-
gorelo Ïivo zdravje in veder smeh.
Nekoã ni bilo BajÏlja kar dva dni domov. Obiskoval je
sorodnike in jim razlagal stisko, poslu‰ali so ga, pa mu
niso mogli pomagati. Tine mu je pomagal, pa ni niã za-
leglo. Îalosten in utrujen se je vrnil domov in dom se
mu je zdel mrtva‰nica, on, Ïena in Agata pa mrliãi v njej.
NeÏa si ga niti vpra‰ati ni upala, ko je zagledala nje-
gov obupani obraz. BrÏ je vedela, da se je vrnil praznih
rok in da torej ni upanja na re‰itev.
»Nimajo!« je odjeknilo po hi‰i, da se je Agata prestra-
‰ila, mati zavekala.
»Kaj bo?« je zaskrbelo NeÏo in to vpra‰anje je vrtalo
po njeni glavi ter ji Ïe jemalo pamet.
BajÏelj je iskal odgovora, a ga ni na‰el; kar omotiãen
je bil od samega iskanja.
»Prodal bi vse skupaj, ko bi le kupca dobil!« se je je-
zil. Postal je Ïe gluh in slep za vse, kar se je godilo okrog
njega.
118
Agata je delala kot zmerom, bilo pa ji je hudó, ko je

gledala oãeta in mater. Vse bi bila dala, da bi bilo v hi‰i
tako kakor vãasih.
»Morda bi se dal Bogataj vendarle preprositi,« jo je
me‰alo in begalo. Vsak dan se ji je glasneje ogla‰ala slut-
nja, da bo vse dobro, a se je le vsak dan bolj bala trenut-
ka, ki je bil Ïe tako blizu.
BajÏelj je bil vse poskusil, a se mu je vse izjalovilo.
Povsod so ga pomilovali in pitali z dobrimi nasveti, po-
tem pa ga s praznimi besedami odslavljali.
»Pojdiva, morda ga pregovoriva!« se je oklenil obup-
ne misli. Sama se mu je utrnila in se mu sladko nasmeh-
nila.
»No, le!« je zaka‰ljala NeÏa, plaho upanje je zagore-
lo v njeni du‰i, da morda le omeãita Bogataja. »LaÏe mu
je priti do denarja kot nam!« je pomislila in hvaleÏno
pogledala moÏa.
Sonce ‰e ni popilo rose, ko sta jo BajÏelj in NeÏa ma-
hala v grapo, kjer so pela kladiva in sekire ter je bilo zdaj
pa zdaj sli‰ati rezko ukazovanje.
»To hité!« je menila NeÏa, ko je videla, da novo hi‰o
z mlinom Ïe pokrivajo.
»Vidim!« je za‰epetal BajÏelj in premi‰ljeval, kako naj
zaãne pri Bogataju, da bo kaj zaleglo. Niã pametnega
mu ni pri‰lo na misel; stra‰no neroden se je zdel sam
sebi in korak mu je jel zastajati.
119
»No, tako hude poti ‰e nisem imela!« je zavzdihnila

NeÏa, ki jo je skrb kar davila,
»Mhm!« je zamrmral moÏ in pri srcu ga je vse zabo-
lelo. Îena je jela tiho moliti — molitev jo je ‰e najbolj
pomirila in ute‰ila.
Pri Bogatajevih je bilo vse Ïivo. Sli‰ati je bilo smeh in
krepko kletev, rentaãil je mojster, tam spredaj se je to-
gotil Bogataj, zidarji so zahtevali malto, tesarji na stre-
hi tramove. BajÏljevki se je vse to ãudno zdelo in se je
kar bala teh neznanih, ãudnih obrazov; nekateri so bili
umazani in sta se jih drÏali malta in smola.
»Prav, prav, BajÏelj!« ju je ogovoril Bogataj in bil
stra‰no prijazen. Umil si je roke in jih obrisal ob pred-
pasnik, ‰e nekaj naroãil delavcem, potem pa stopil k nji-
ma.
»Bog daj, Bog daj! Kar oglejta si malo, razbrkljano je
‰e vse, vidi se pa Ïe, kako in kaj bo, Dela je ‰e od sile.«
Oba sta ga le na pol poslu‰ala, obema se je ogla‰ala pre-
ãudna skrb. Razkazoval jima je prostore za mlin, za ko-
lesje, kako bo pregradil vodo, kako bo razdelil prostore
v hi‰i. Govoril je mehko in sladkobno ter se zdaj pa zdaj
objestno zakrohotal, da se je ãudno razlegalo po praz-
nih prostorih.
»Taka hi‰a dá misliti!« jima je zatrjeval in udarjal po
stenah, ki so prijetno odmevale.
120
»Zid kar poje!« je razlagal in se jima nasmehnil, ãe‰

vajina bajta ima puhle stene. Res je, da so bile lesene
stene znotraj in zunaj ometane.
»Stopimo v hi‰o, tu se ‰e usesti ne moremo,« ju je
povabil, njima pa se je skrb ‰e moãneje oglasila. BajÏlju
je bilo vroãe, kar kuhalo ga je, takoj nato ga je Ïe spre-
letaval mraz. Zdaj pa zdaj se bo Bogataj razkoraãil in
revsnil: »No, kar od‰tejta, da se ne bomo mudili!«
»Tako, kar sedita, taãas poi‰ãem kaj za moã, ha ha!«
se je hahljal in Ïe odpiral omarico v steni; iz nje je iz-
vlekel steklenico.
»To vama je kapljica!« je momljal in toãil.
»Le pijta, ta je za Ïelodec!« je priganjal in znova toãil.
BajÏlju je dobro delo, za trenutek je potlaãil skrbi in ‰e
smeh se mu je razlezel po obrazu.
»Tako, tako, BajÏelj? Kaj bi s kislim obrazom po sve-
tu. Nagniva na najino prijateljstvo. Ti ‰e ne ve‰ ne, kako
dobrega ãloveka ima‰ pred seboj! Vem, o meni si sli‰al
le slabo, spoznal pa bo‰, da se ljudje laÏejo, debelo in
kosmato laÏejo!« Ugriznil se je v ustnice, kot da mu je
hudo zaradi takih ãenã, potem pljunil in zaklel: »Sapra-
mi‰, naj laÏejo, zato me Ïe ‰e ne bo konec!«
»Tisto Ïe ne!« mu je sladko pritrdil BajÏelj, zakaj za-
zdelo se mu je, da se bo dalo z Bogatajem govoriti in da
‰e misliti ni, da bi se ne dal omeãiti. Kar ginjen je bil, ker
121
ju je Bogataj tako lepo sprejel, in nehoté se je pojezil na

ljudi, ki so blatili moÏakarja.
»Tudi jaz pravim, da ne. Bo‰ videl, jim bom Ïe poka-
zal, ko mi steãeta Ïaga in mlin!« BajÏlja je zabolelo —
besede so morda cikale tudi nanj — in nenadoma se je
spet domislil denarja, ki bi ga moral ‰e danes od‰teti.
Zameglilo se mu je pred oãmi in vsa Bogatajeva prijaz-
nost in sladkobnost se mu je zazdela narejena. NeÏa ga
je o‰vignila z oãmi, tudi njo so Bogatajeve besede zade-
le.
»Ne misli, da ‰tejem tudi tebe mednje!« Z njunih
obrazov je razbral, da ju je uÏalil. »Nikoli ‰e nisi rovaril
zoper mene in tudi obrekoval me nisi. Zaradi tistih
smrek si kar roke podajva! Ti si z njimi vsaj obresti pla-
ãal, meni pa jih je voda pobrala. âe sem bil morda pre-
strog, sem bil zato tudi strogo kaznovan. Nihãe ni bil
tako udarjen!« je razgnetel razgovor, da BajÏelj ni mo-
gel spoznati, kaj Bogataj namerava in zakaj ne zaãne z
denarjem.
»Spet razpleta svoje mreÏe!« ga je speklo, ni pa si mo-
gel misliti, kak‰ne mreÏe naj bi bile.
Bogataj je ‰e in ‰e toãil, da je NeÏo Ïe zaskrbelo: ·e
opijani mi ga!
Res se je BajÏelj Ïe razvnemal in oãi so se mu bolj Ïivo
svetlikale. Tudi jezik se mu je zapletal in beseda mu je
122
postajala ognjevitej‰a in soãnej‰a. Tega si je Bogataj Ïe-

lel.
»No, zdaj bo ãas kar ugoden. Sedaj bom lahko vrgel
karto!« je razmi‰ljal, v njem pa je venomer vrelo: »Aga-
ta, moja bo‰, Agata, moja bo‰!« Sam ni vedel, zakaj je ne
more izbrisati iz srca.
»Kot roÏa bo v hi‰i!« ga je draÏilo in kar ãutil je, da mu
je obraz zardel ko zaljubljencu.
NeÏa se je muãila z mislimi, kako bo, ko bo pogovor
nanesel na denar. »Celo uro naju Ïe mrcvari in ‰e ne
veva, pri ãem sva,« je dejala sama pri sebi.
»NeÏa, nagni in prigrizni. Niã ne bos zamudila, saj
ima‰ Agato doma. Na tako dekle se Ïe lahko zanese‰!«
je jel ogovarjati BajÏljevko, ni pa mogel ‰e s pravo bese-
do na dan.
»Niã ne reãem!« se je motala NeÏa, jezik se ji je zaple-
tal, kot bi bila pijana. Niã pametnega ji ni hotelo priti na
misel, tudi se ji je zdelo, da se je Bogataj ãudno spreme-
nil.
»Nekaj ga ti‰ãi, pa ne mara z besedo na dan!« si je
mislil BajÏelj. »Ne odla‰aj veã, vrzi Ïe svoje mreÏe!« se
je jezil na tihem; tudi njemu je postalo muãno.
»Res, res, NeÏa, dekle ima‰, da ji ni para pod zvo-
nom!« se je Bogataj spet podobrikal BajÏljevki.
»Ni taka reã, sicer je ‰e otrok!« je namesto nje odgo-
voril BajÏelj. Zakaj neki Bogataj tako hvali Agato?
123
»Lahko sta ponosna! Pametna je in se ne meãe za vsa-

kim hlaãonom,« jo je hvalil, da je NeÏa kar Ïarela od po-
nosa. Po njej se je Agata vrgla, prav zares, pametna je in
dóma se drÏi. Taka je bila sama! Niã ji ni bilo za plese in
veselice ter za tiste zaljubljene ãenãe. Da bi le pametne-
ga moÏa dobila.
Zunaj so zvenãala kladiva in sopara, pome‰ana z du-
hom po apnu, je silila v hi‰o.
Bogataj si ni niã drugega Ïelel, kakor da bi namesto
NeÏe sedela Agata poleg njega in ga gledala s svojimi
Ïivimi, toplimi oãmi.
»Agata, saj bo‰ moja!« mu je zapelo v srcu in se mu
prelilo v kri in v misli.
Îe je hotel zaãeti, a se mu beseda ni hotela tako ome-
ãiti, kakor bi rad.
»Mojster te kliãe!« je revsnila Katra skozi vrata. Ne-
umno se ji je zdelo, da Ïe celo veãnost klepetajo. In kaj
si imajo toliko povedati?
»Prècej pridem! Naj ‰e malo poãaka!« se je zadrl Bo-
gataj, da se je NeÏa prestra‰ila njegovega glasu.
»Za vse sem sam!« je zavzdihnil, da sta gosta zaãude-
no gledala.
»OÏeni naj se!« je BajÏelj menil zase in mu Ïe hotel
reãi, a se je premislil.
»Vsi me silijo, naj se oÏenim!« je skoraj izjecljal. »Niã
ne reãem, da bi se ne; da bi si pa nakopal zlodeja na gla-
124
vo, tega noãem!« Bogataj si je oddahnil, se odka‰ljal in

presunljivo pogledal BajÏlja in BajÏljevko. Oba sta mol-
ãala.
»Mudi se mi. No, pogovorimo se zaradi tistega denar-
ja!« Obmolknil je in povesil glavo; NeÏa je teÏko zasopla
in si z rokami zakrila obraz. Sedaj je udarilo vanjo tisto
vpra‰anje, ki ji je ‰tirinajst dni kradlo spanje in ji sesa-
lo kri.
BajÏelj se je zganil na stolu, da je za‰kripal.
»Res nisem mogel!« je zastokal, vstal in se skoraj opo-
tekel.
Bogataj se je malomarno zasmejal in zamahnil z roko.
»Saj sem vedel. Taka je danes z denarjem. Jaz sem dal
takoj, sam naj sedaj ãakam in naj izterjujejo advokati!«
se je narejeno togotil in metal drobtinice kruha v kot;
delal se je, kot da premi‰ljuje, kaj naj napravi z dolÏni-
kom.
»Imej ‰e usmiljenje!« sta zaihtela BajÏelj in BajÏljev-
ka, obema se je zasmilil gruntek, da bi ga razmrcvarili
advokati. Bogataj je molãal, strmel v tla in teÏko dihal.
»Trd je, trd!« je zabolelo NeÏo, ko ga je za trenutek
o‰vignila z oãmi in se dedec niti zganil ni. »Trmast je
poÏre‰neÏ bahavi, prej pa ga je bila sama sladkost!« jo
je pojezilo.
»Agato mi dajta za Ïeno, pa bo vse poravnano in ‰e
namaknem vama kaj!« je iztrgal iz sebe Bogataj. Tisti
125
trenutek se je sli‰alo le dihanje treh oseb, ki so kakor

zamaknjene stale v hi‰i in niso mogle do besede.
NeÏa je bila kot okamenela, na kaj takega ni bila pri-
pravljena. BajÏelj sam ni vedel, ali je res ali ne, da stoji
v Bogatajevi hi‰i in da je pravkar sli‰al besede, ki so se
mu tako zagrizle v du‰o: Agato mi dajta za Ïeno, pa bo
vse poravnano!
Tudi Bogataj je bil ves iz sebe; skoraj Ïal mu je biló, da
je tako iznenada pri‰el s pravo besedo na dan. Poãasi bi
ju moral pripraviti, poãasi in oprezno! Sedaj je kot strela
udaril vanju!
»No!« je povzel Bogataj, segel v Ïep in izvlekel tisti
papir, ki mu ga je bil podpisal BajÏelj.
»Kot sem rekel, Agato mi dajta za Ïeno pa takoj raz-
trgam tele ãeãkarije!«
NeÏa se je predramila. Ponudba ji je bila za trenutek
kar v‰eã. Agata se bo na trdno usedla, niã ji ne bo hude-
ga, moÏak tudi ‰e ni prestar! Pa se ji je kupãija spet za-
studila, morda bi bila ho za zmerom nesreãna in bi ‰e v
grobu preklinjala mater, ki je segla me‰etarju v róke.
Hotela je spregovoriti, a ni spravila glasu iz sebe, ka-
kor da jo je nekaj ti‰ãalo za grlo.
BajÏelj se je uprl z rokami ob mizo, misli so se mu
prelivale in prerivale ter se gnetle okrog Agate in Boga-
taja. Sam ni vedel, kaj naj odgovori. âe ponudbo sprej-
126
me, bo Bogataj norel od veselja, ãe jo odbije, bo zrojil in

se ma‰ãeval, kot se zna ma‰ãevati le on.
»Dobro premisli in se odloãi. Dolga bi mi zlepa ne
mogel plaãati. Agata bi se na takem gruntu le ubijala in
‰e sreão zapravila,« je govoril Bogataj in sam ni vedel,
kaj mu je narekovalo te besede. Zadovoljno ju je gledal
in od vsepovsod mu je pozvanjalo: »Agata je moja, Aga-
ta je moja!«
»Ne bom ji branil, ãe bo sama hotela, a siliti bi je ne
mogel!« se je mukoma iztrgalo BajÏlju, BajÏljevka pa
sploh ni mogla spregovoriti.
»Prav, odloãite se do nedelje. Popoldne pridem vpra-
‰at!« je hladno dejal Bogataj. Vstali so in molãé od‰li iz
hi‰e.
127
14. Ob dveh prepadih
A gata je bila tisti dan kakor bolna. Niã se ji ni ljubi-

lo, niã je ni mikalo. Skrbelo jo je, kaj bosta opravi-
la oãe in mati.
»Grunt je na nitki!« ji je pred odhodom razodela mati.
Spoznala je, da je vse v Bogajatevih rokah. Vedela je, da
star‰i trpé in se muãijo, vedela je, da denarja nikakor ne
morejo vrniti in da Bogataj tudi za las ne bo popustil.
âudila se je, da jih ‰e ni domov, in ãudna skrb se ji je
vsesala v srce in v oãi. Îal ji je Ïe bilo, da ni ‰la z njima,
morda bi veã zaleglo, ãe bi prosila ‰e sama. Spomnila se
je, da jo je Bogataj zadnjiã prav ljubeznivo gledal in da
ni bil videti tako napaãen ãlovek.
âez vrt se je pripeljalo dvoje vran in zakrakalo, da se
je Agata nehoté ozrla. ObkroÏili sta hi‰o in se nato po-
gnali proti grapi, kjer je zidal Bogataj.
Sinice so zbeÏale in se poskrile in tudi ‰ãinkavci so
utihnili, kot da so se ustra‰ili ãrnih prikazni nad hi‰o.
Vran niso bili vajeni.
V hlevu je tiho in bojeãe zamukala junica, da jo je
Agata komaj komaj sli‰ala.
128
»Îe grem, Ïe grem!« se ji je oglasila. Pozabila ji je po-

klasti. »Niã ne bodi huda, ãe sem pozabila nate. Oãeta
in matere ‰e ni, da ve‰!« jo je ogovarjala in se ji dobrika-
la, junica pa ji je kimala z glavo, kakor da jo razume.
Pred veÏo so sitnarile koko‰i, brskale po pesku in
opominjale Agato, naj jim vendar Ïe prinese ovsa.
»Putke, putke, tudi ve dobite svoje!« jih je odganjala
in prepriãevala, potem pa jim iz peharja nasula toliko,
da bi se mati prav gotovo jezila.
»·e sedaj ju ni!« jo je Ïe skoraj ujezilo. Plet bi ‰la, a se
ji ni zdelo. Zakurila bi, a kaj naj skuha? Zadnje dni je
vsaka jed ostajala.
Odrezala si je kruha in poãasi Ïveãila, misli so ji bile
vse zbegane. ·e nageljni — cvetovi so se tisto noã raz-
poãili in pogledali iz popkov — je niso premamili, da bi
jih poteÏkala v svoji skrbni roki.
»Nekaj se je moralo zgoditi!« jo je spreletelo, vendar
si ni mogla razloÏiti, kaj in zakaj se toliko ãasa mudita.
»Bog vé, kako molédujeta pri Bogataju!« si je mislila
in se ozirala proti dolini, ãe morda Ïe ne gresta.
BajÏelj in BajÏljevka sta tisti ãas kot utrujena roparja
krevsala v hrib. Obema je bilo teÏko in oba je morilo
vpra‰anje, kaj bo z Agato. Mater je mamilo, nikoli se ne
bo ubijala po melinah in kozjih stezàh, bel kruh bo jed-
la, ‰e gospa ji bodo rekli mestenci, ne bo se ji treba tre-
sti za vsak vinar in ga po petkrat obrniti. Niã ji ne bo hu-
129
dega, saj menda ne bo divja‰ki z njo. Nemara jo ima celó

rad. Oãi so se mu kar zasvetile, kadar je spregovoril
Agatino ime. In jo je spet stra‰ilo, da bo morda prestar
zanjo. Vse je Ïe poskusil, ne bosta sreãna. To in ono bo
Agata zvedela pa jo bo grizlo in bolelo.
Tudi BajÏelj je ugibal in ugibal, a se ni mogel izkopa-
ti iz dvomov. Kaj naj storita, kako se bo odloãila Agata?
Oba sta molãala in glodala svoje misli, kakor bi se
bala drug drugega.
»Ve‰ kaj, kar ti ji povej, kako sva opravila. Ti jo pripra-
vi in ji povej, naj se odloãi po svoji volji. Niã je ne siliti!«
je naposled spregovoril BajÏelj, nekam mehko in bojeãe.
»Nerodna reã!« je rekla NeÏa, se zagledala v daljavo
in lovila misli, ki so se ji nekam razbeÏale.
»Nak, tako se jaz nisem moÏila. Sva se zares rada
imela,« je premi‰ljevala in vedno teÏe ji je bilo pri srcu.
Spomnila se je deklet, ki so se pomoÏile samo zaradi
gruntov, zaradi denarja, malokdaj iz ljubezni. Kar ãez
noã so se nekatere postarale. Polona je dobila skopega
gruntarja, ki ji ‰e kruha ne privo‰ãi, zmerom vpije, da
mu bo ‰e grunt poÏrla, Tonasta je nasedla dedcu, ki mu
mora garati kot ãrna Ïivina, ãe kdaj obnemore, saj je Ïe
vsa nadloÏna, jo pretepe. Za oãi je pri Bogataju vse lepo:
bogatija, nova hi‰a, Ïaga in mlin . . . Kaj pa srcé? In kar
niã dobrega ji ni hotelo priti veã na misel.
130
âim bliÏe doma sta bila, bolj jima je omahoval korak,

bolj ju je du‰ilo in davilo.
»Res, res, ti ji dopovej in ti jo vpra‰aj!« je molédoval
BajÏelj, prosil Ïeno z oãmi in z besedo. Îenska laÏe do-
pove Ïenski, laÏe se ji dotiplje do srca. Njegova beseda
bi bila prenerodna in bi se mu zatikala.
Ko se je razgledal in je pred njim stala hi‰a, ki jo je
podédoval, se mu je misel nanjo zagrenila. Bolj bi bil
sreãen, ãe bi se nikoli ne bil preselil. Naj bi si Ïlahta raz-
cefrala te meline, ko‰enine in njivice, on bi bil sreãen v
bajti in se mu ne bi bilo treba spu‰ãati v kupãije za Aga-
to.
»Naj te poÏene na boben! Nekaj ti bo Ïe ‰e ostalo!« je
siknilo vanj, a se je takoj uprl sku‰njavi. Gruntek je le
gruntek, streha je streha, ãeprav pod streho skrbi kar
lajajo. Utrga‰ bilko in ve‰, da si jo utrgal na svojem, ure-
Ïe‰ si palico in nihãe ti niã ne more, urezal si jo na svo-
jem, v travo se uleÏe‰, ko te je izmuãila pot, in nihãe te
ne sme poditi, na svoje si se ulegel . . . ·e tisti kos son-
ca je tvoj, ki sije nate. Nak, grunt je le grunt, zmerom
vreden skrbi in Ïuljev.
»Bog pomagaj, kar skrbelo me je Ïe!« ga je predramila
Agata, ki jima je pri‰la naproti. Grenko se je nasmehni-
la, kakor bi hotela vpra‰ati: »Kako sta opravila?«
»Saj naju ni pustil. Kar opijanil bi naju rad!« je zaãe-
la mati in Agati se je zdelo, da se je spremenila in da ji
131
njene oãi nekaj skrivajo. Oãe je bil nenavadno rdeã in, ãe

se je nasmehnil, se ji je zdel smeh narejen. Oãe se nikoli
ni tako prisiljeno smejal in stiskal ustnic. Njegov smeh
bi moral peti in se trgati iz prsi; tak je bil oãe vãasih. ·e
bolj se ji je zdelo ãudno, ko oãe ‰e spregovoril ni, kar v
ka‰ão je zavil, se preoblekel in potem tiho zavil v hrib.
·e za juÏino se ni zmenil.
Mati se je opotekala, kot bi bila stra‰no trudna; kar
vrglo jo je v hi‰i na klop.
»Ali bi mleka?« jo je ogovorila Agata, ki jo je molk
du‰il in jo je bilo kar strah v hi‰i.
»Kislega mi daj!« je ‰epnila mati in tako Ïalostno po-
gledala Agato v oãi, da se je dekle ustra‰ilo.
»Nekaj ãudnega se je moralo zgoditi!« jo je zazeblo in
ob‰la jo je slutnja, da bo v hi‰i nekaj narobe.
»Agata, povedala ti bom, potem se odloãi, kakor ve‰
in zna‰!« je zajecljala mati in jela poãasi ter v velikih pre-
sledkih pripovedovati, kako ju je sprejel Bogataj in kako
so se razgovori vlekli in vlekli, da sta bila Ïe oba na trnih.
»Agato mi dajta za Ïeno in vse bo poravnano! jo je
zasolil. ·e do besede nisva mogla. Na kaj takega nisva
mislila.«
Agati je kar sapo zaprlo, zameglilo se ji je pred oãmi
in stisnila se je v kot od sramu in strahu. Niã drugega ni
sli‰ala ko materino hlipanje. Sama ni vedela, kdaj so tudi
njo oblile solze.
132
»Agato mi dajta za Ïeno in vse bo poravnano!« Te be-

sede so ji segle prav do najtanj‰ih srãnih vlaken in se ji
zagrizle v du‰o. To so bile torej tiste ãudne slutnje, ki si
jih ni znala razloÏiti, ki so jo venomer obletavale.
»Agato mi dajta pa bo vse poravnano!« je iz vseh ko-
tov udarjalo vanjo. Ni ãutila roke, ki je drhtela na njeni
rami in jo pekla.
»Agata, niã te ne siliva! Sama premisli in se odloãi. V
nedeljo pride vpra‰at!« je zavekala mati; tedaj je Agata
zaãutila, kako so ji njene solze kapale za vrat in jo Ïga-
le.
»Mati!« je bruhnilo iz nje; krikniti je hotela iz nje iz-
poved, ljubezen in strah in do tedaj neznano ãustvo jo
je prevzelo.
Vse bo poravnano! To jo je opajalo, gruntek bo brez
dolga in skrbi v hi‰i bodo kar skopnele. Ob misli, da bi
postala Bogatajeva Ïena, pa se ji je vse ustavilo. Ona in
Bogataj — moÏ in Ïena. Dom bi bil re‰en za zmerom in
Bogataj bi raztrgal tisti papir, ki ga je oãe podpisal in
priklical pekel v hi‰o. Dom bi bil re‰en! Ta misel jo je
navdajala z blaÏenostjo, ki se je prelivala v ponos. Edi-
no ona lahko re‰i dom, v njenih rokah je sedaj odloãitev.
Oãe se ji je zazdel ‰e bolj slaboten, kot je Ïe bil. Letal in
letal je od hi‰e do hi‰e, od Ïlahte do Ïlahte, poniÏeval se
je in molédoval, ona pa reãe le »da« in vse je poravna-
no.
133
Usedla se je na klop in prenehala jokati; materi je kar

odleglo.
Nase je skoraj pozabila. Kadar koli je pogledala ma-
ter, je vedela, da mora re‰iti dom.
»Niã te ne silim, da bi ne bila nesreãna!« je rekla mati,
da je Agato pretreslo. Beseda »nesreãna« je z vso silo
butila v njeno du‰o. »Nikar ne verjemi v varljive sanje!
Dom bo‰ re‰ila, sebe pa pogubila . . . « ji je kljuvalo v
srcu in mahoma je zagledala pred seboj Bogatajev
obraz. Kar poÏiral jo je zoãmi in ji govoril osladne bese-
de. Niso ji segale v du‰o, a bile so ji prijetne. Ko jo je jel
vabiti v svojo gra‰ãino in ji obetati vse, kar zmore boga-
tija, jo je spet omamljalo, za re‰itev doma bo vendar
prebogato nagrajena.
Zdajci se je spomnila Tineta. Zdelo se ji je, kakor da
se ji je Ïalostno nasmehnil. Tine ji je bil zmerom tako
dober in, ãe bi imel denar, ne bi bilo treba molédovati
pri Bogataju. Zabolelo jo je in neznansko se ji je zasmi-
lil. »Morda me ima res rad in bi bila z njim sreãna!« jo
je speklo in vsa zmedena je pogledala skozi okno. Obla-
ãilo se je. Nenadoma se je tudi zmraãilo. Okna so se oro-
sila in kaplje, ki so zdaj pa zdaj zdrknile po ‰ipah, so za-
risale skrivenãene in pohabljene roÏe, ki jih je Ïe nasled-
nji trenutek zalil curek. Na okenski polici se je zbirala
mlakuÏa.
134
BajÏelj se je vrnil upehan in ni niã povedal, kaj ga je

gnalo pod planino. Doto je ‰el menda gledat in prece-
njevat ostanke, toda bil je slep in gluh za vse; ‰e tiste
smreke, ki jih Bogataj ni zaznamoval, so se mu zdele
tuje.
»Luã priÏgi!« je rekel, ko je stopil v temaãno hi‰o.
»Ni potrebno!« je rekla Agata, da je BajÏelj kar osup-
nil. Ni je ‰e sli‰al ukazovati. Sicer ima prav! Naj se pri-
vadi — lahko bo ukazovala, ãe se z Bogatajem zveÏe . . .
»Prav res, da ni potrebno!« je zategnila tudi NeÏa, da
je BajÏlja zabolelo. Molãati mora, tega se NeÏa zaveda,
saj je pobegnil pod planino in njej naloÏil breme; Ïenska
naj razodene Ïenski, kako kupãujejo z njo.
»Prav, prav, saj ‰e ni temnó!« je jecljal, bilo pa je
mraãno, da ni mogel ujeti ne NeÏinih ne Agatinih oãi.
Sedel je k oknu in gledal skozi strugice na ‰ipi, kako na-
tepava deÏ rumenko pred hlevom in ãe‰njo belico pred
hi‰o. Potrkalo je tudi na okno in zazdelo se mu je, da se
stegujejo velike nabrekle roké in segajo po Agati . . .
grabijo, davijo, se reÏe in krohotajo in izginjajo z dekle-
tom v grapo.
»Kako se je neki odloãila?« se je muãil, da ga je kar
du‰ilo, vpra‰ati pa je ni mogel. »Kar na slepo ga vendar
ne bo jemala!« mu je nekaj reklo in za trenutek mu je
postalo laÏe pri srcu.
135
»Saj res, kar na slepo! Pol leta, kaj takega, to bi ‰e ‰lo.

âlovek lahko premisli, pretehta, presuãe, ne pa teden
dni! To ni ãlove‰ko! Tako se mi nismo Ïenili!« je kipelo
v njem in ga razdvajalo; ko je NeÏa nazadnje le priÏga-
la luã in je svetloba obliznila zaskrbljene obraze, si je
BajÏelj podprl glavo in skozi prste gledal Ïeno in hãer.
Kako mlada je ‰e Agata in kako stra‰no se je postarala
NeÏa, je pomislil in zazdelo se mu je, da se je Agata Ïe
odloãila.
Sedela je in gledala skozi okno, ãeprav ni opazila dru-
gega kakor medle odseve okenskih roÏ in senc, ki jih je
metala luã.
V Agato je bila zaverovana tudi NeÏa. Morda bo rekla
da, morda bo odloãno kriknila ne . . .
Tisti veãer so molili tiho in jecljaje in vsem je zastajala
beseda. BajÏelj je kar sapo lovil, Agata je zdaj pa zdaj
pozabila, kako naj odgovori. Sredi molitve je hotela
krikniti: »Ne bojte se, re‰ila bom dom, saj bom rekla
dà!«
Tisto noã ni zaspala. Kadar je sinil izza oblakov snop
lunine svetlobe na njeno posteljo, se ji te zazdelo, da se
ji odstira zagrinjalo nebes, od koder prihaja ukaz: »Reci
da — in vse bo poravnano!« Ob vznoÏju postelje sta jo
gledala Bogataj in Tine — dvoje prepadov je zijalo pred
njo. Kam? Mati, oãe, dom — saj bo morda tudi pri Bo-
gataju prijeten dom.
136
Tudi oãe in mati tisto noã nista zaspala. Tiho, da se ‰e

pajki v kotu niso predramili, sta ‰epetaje ugibala, kako
se bo Agata odloãila.
»Pametna je, ne bo se prenaglila!« je zamomljal Baj-
Ïelj, ko so se Ïe petelini ogla‰ali in je bledomleãna svet-
loba silila skozi okno.
NeÏa mu je trudno prikimala.
»Zaradi doma in zaradi vas!« je tedaj v sanjah ‰epe-
tala Agata.
»Dà, dà, saj bo Bogataj dober z menoj!« je blebetala
kakor otrok. Zdelo se ji je, da jo oãe in mati blagoslav-
ljata in da sta vsa sreãna, saj bo izrekla le besedico in —
vse bo poravnano. Sladek smehljaj je drhtel na njenih
ustnicah, ko je pri‰la pogledat mati. Bala se je, da se ji ni
kaj zgodilo, ‰e nikoli ni zaleÏala.
Zunaj se je smejalo sonce in su‰ilo roso. V grapi so se
‰e vlaãile meglene cunje, ki jih je soparica oÏemala in jih
razganjala.
137
15. Agata moja bo‰
B ogataj se je dolgo oziral za BajÏljem in BajÏljevko.

Spoãetka ga je bilo sram, svoje poãetje je imel za
otroãje. Ko pa ga je spet zaãelo omamljati nabijanje kla-
div in ko so jeli polagati stre‰nike na sleme, ga je pre-
vzelo.
»·e mesec, morda nekaj dni veã, in dom bo priprav-
ljem. Z Ïago se ne mudi tako, z mlinom tudi ne!« si je
dopovedoval, ker je vedel, da struga ne bo tako hitro
izravnana in da jo bo treba dobro zavarovati, preden
bodo spustili vodo na kolesa.
»Niã se ne mudi, bika se spredaj boj, konja zadaj,
vode pa od vseh strani!« mu je razlagal mojster, meÏikal
in mu zdaj pa zdaj namignil, da mora poskrbeti za roÏo.
»Taka domaãija, a da bi roÏe ne bilo pri hi‰i!« se mu
je nasmehnil in Bogataj je skoraj posumil, da vé, kako in
kaj misli z Agato.
»Ej, Agata, moja bo‰!« mu je pozvanjalo v srcu; mi
veã dvomil, da mu je dopoldanska igra uspela.
»Malo neroden sem bil, a to mi je nemara ‰e koristi-
lo!« se je nasmehnil, v vihravi razigranosti pograbil stek-
lenico in jel kar od kraja toãiti.
138
»Fantje, le pijte! Pijte na zdravje moje domaãije!« se

je gnal Bogataj in tudi sam pil; pil je na Agatino zdrav-
je in si ustvarjal same lepe podobe, kako se bo z njo son-
ãil pred hi‰o in kako bosta poslu‰ala ‰umenje grape in
vrtenje koles.
»Ne bo ti Ïal, BajÏelj!« se je pridu‰il, potem pa se za-
reÏal kakor vselej, kadar ga je zalotila ma‰ãevalna misel.
To se bodo zgledovali, to ga bodo grizli, nevo‰ãljivci
umazani!
Tisti dan ga je obiskalo nekaj dolÏnikov.
Hojkar se je prihulil ves skru‰en in polomljen, da se je
‰e Bogataju zasmilil. Natoãil mn je Ïganja in ga posadil
na klop.
»Najprej si du‰o priveÏi!«
»Toliko sem nadrgnil, veã nisem mogel!« se je zaleta-
valo Hojkarju. Vse dni ni imel miru doma, grizla ga je
Ïena, zbadali so ga otroci, privo‰ãili so mu sosedi.
»Kozarca pa Bogataja naj bi se bal in vse bi bilo do-
bro!« so skoraj na glas zabavljali.
»Hojkarju denar, ciganu belega kruha, oba bosta iz-
gubila pamet!«
»Naj bo, bom ‰e poãakal!« je zagodrnjal Bogataj in
Hojkarju se je zdelo, da se je moÏakar ãisto spremenil.
»Bog plaãaj!« je zastokal, ãeprav se mu je vse zasme-
jalo. Zdaj jim bo zavezal jezike, zbadljivcem in obira-
139
ãem, povedal jim bo, kako in kaj je bilo z Bogatajem in

da se bajta prav niã ne maje.
»No, no, Hojkar! Ne bom ti ‰e tal izpodkopal, a ne
sme‰ misliti, da sem ti dolg izbrisal!« ga je pouãil in se
mu dobrohotno nasmejal, medtem ko ga je ‰e pred pol
leta pestil in rebril, da je moral iztisniti prav poslednje
beliãe, ki jih je zmogla bajta.
»Tisto Ïe vem, tisto!« je jecljal Hojkar in stra‰no se
mu je mudilo domov. Zdaj bo Ïeno lahko nahrulil, jih
otrokom zasolil in ‰e sosedom napopral, ko tako malo
poznajo Bogataja, ki ga je povodenj spreobrnila.
»Zbogom!« se ga je odkriÏal Bogataj. Hojkar se je mo-
tovilil, da bi se bil na pragu skoraj spotaknil in omahnil
v maltarnico.
»Hentaj, nisem vajen! To jim bom Ïe povedal, da ni-
ste bili grdi z menoj!« je jecljal; ãisto je pozabil, da je
Bogataja zmerom tikal.
»To le, to! Naj zvedó!« je bilo v‰eã Bogataju. Vedel je,
da jim ne bo ‰lo v glavo, da si bodo izbrusili jezike, utru-
dili moÏgane, ko bodo ugibali, zakaj se je tako neznan-
sko spremenil.
»Jim Ïe pokaÏem! Dobrota naj ‰ibo plete!« se je za-
klinjal, ko je gledal za Hojkarjem, ki je krevsal v hrib,
krilil z rokami in najbrÏ sestavljal stavke, ki jih bo zabru-
sil Ïeni, otrokom in sosedom.
140
Tudi Repuljc se je zglasil tisti dan. PriroÏljal in pri-

Ïvenkljal je z denarjem ter ga bahavo in nekam gospo-
sko od‰teval.
»Dva in pol pa ãez tri mesece!« je zamomljal nazad-
nje in uprl oãi v Bogataja, ki je malomarno pobiral de-
nar in pisal na oguljeni papir.
»Prav, mudi se tudi ne!« je dejal Bogataj, da ga je Re-
puljc zaãudeno pogledal. Kaj takega se ni nadejal. Da se
je ta oderuh tako premaliãil, mu je bila uganka. Kdo bi
si mislil?
»âe bi se dalo, PoÏveãajkar mi je dal tole za tri mese-
ce. Ne more in ne more veã . . . Stra‰no ga skrbi!« je Re-
puljc napel struno, ki je bila poniÏna in mehka.
»PoÏveãajkar?! Iz bajte bi ga najraj‰i pognal, gobez-
daãa!« je zrojil Bogataj in se delal stra‰no hudega.
»Ni slab ãlovek. Pové pa naravnost!« se je potegnil
zanj Repuljc in od‰teval denar. Bilo je nekaj oguljenih
stotakov, ki jih je bajtar stokrat in stokrat preloÏil, pre-
tipal in pre‰tel, preden jih je poslal na pot.
»To mi ni prav niã mar. DolÏan mi je! Mo‰nja ne po-
zna ne sestre ne brata, torej me ne zanima, ali je dedec
slab ali dober!« je meÏikal Bogataj in kar dobro mu je
bilo pri srcu. To bo nekaj zaleglo, da ga bodo hvalil taki-
le tiãi, po vsem zaselju se bo razneslo in zvedela bo tudi
Agata. »âe me je doslej obsojala, me odslej prav gotovo
ne bo!« Od veselja si je mel roke.
141
»Povej PoÏveãajkarju, naj ãez pol leta ‰e ostanek pri-

pravi; ãe je res tak siromaãek, bom poãakal!« je zamom-
ljal in precej opazil, kako se je Repuljãev obraz spreme-
nil.
»Kar tako mu povej, naj ne mislijo ljudje, da sem zve-
rina in da jih bom iz koÏe deval, ha ha!«
»Mu bom Ïe povedal!« se je nasmihal Repuljc in kar
dobro se mu je zdelo, da bo on tisti, ki bo v PoÏveãajkar-
jevo hi‰o prinesel miru in se lahko pobahal, da je pre-
prosil Bogataja.
Zadovoljno je odkrevsal v hrib, se zdaj pa zdaj usta-
vil in pogledal proti grapi. Vselej je vzel klobuk v roko in
mahal Bogataju, ki se je Ïe sukal med delavci.
»No, no! Saj se poznava!« je godrnjal, ko mu je od-
zdravil enkrat, dvakrat, potem se pa za mahanje ni veã
zmenil.
»Agata, Agata, moja bo‰! Vse to je zaradi tebe!« si je
‰epetal Bogataj in tako mehko mu je bilo pri du‰i, da bi
objel vsako bitje, ki bi se mu tisti trenutek pribliÏalo.
Dnevi do nedelje so se mu vlekli, noãi so se mu zde-
le kot veãnost. Veãkrat je povabil mojstra k sebi, da se je
zamotil. Tedaj sta kramljala do polnoãi in ‰e ãez; ko je
mojster Ïe zadremal in mu je glava omahnila na mizo,
ga je ‰e drezal s svojimi vpra‰anji, ki so bila vãasih brez
repa in glave.
142
»Hm!« je zdaj pa zdaj zamomljal mojster in spet za-

smrãal. Bogataju pa se ‰e ni ljubilo v posteljo.
Zadnje dni ga je morilo vpra‰anje, kaj bo rekla Aga-
ta in kako je sprejela njegovo ponudbo. Bila je sicer ro-
bata, toda odkrita.
»Me vendar ne bo osramotila?« ga je zmerom bolj
skrbelo. Vsako jutro se je pripravljal, da bi jo mahnil v
hrib, a se je vselej premislil.
»Zaljubljen si, pa si ãisto zme‰an!« se je o‰teval.
V spanju so se mu vrivali v sanje stari spomini, obrazi
nekdanjih dekel in trenutki poznanstva; kakor so mu
bili prej ti spomini prijetni, so se mu sedaj studili.
Ko je neko jutro zagledal, kako se Ïeneta po grapi
OstriÏevec in njegova Ïena, ga je prevzela bahava misel.
»Vi‰, za tole deklè sva se oba peljala, zdaj jo ima‰ res
ti. Hm, postarala se je od takrat. Prebito se bo‰ popras-
kal za u‰esi, ko jo bova midva z Agato mahala po grapi!
Takrat se bodo skrile vse hribovke in ravanke. To reãem!
Tako jo bom oblekel, da bodo od nevo‰ãljivosti pihale in
huj‰ale!« Pljunil je po tleh in pomislil, da sta le ‰e dva
dneva do nedelje.
V stavbo so Ïe vzidali okna in podboje in to je ‰lo tako
hitro, da je Bogataja iznenadilo,
»Kaj mi koristi vse to, ãe mi Agata odreãe!« mu je za-
gomazelo v glavi in kar zgrozil se je pred nedeljo. Ure so
mu odslej neverjetno hitro kopnele in ‰e noãi so bile
143
preãudno kratke, opojene s sladko groznimi sanjami, da

se je Bogataj vselej prebudil utrujen in zbit.
»âe se to zgodi, pri priãi iztoÏim denar in gruntek bo
‰el na boben!« se je zaklinjal, a nekaj mu je reklo: »Ne
petelini se, zaradi Agate bi ne mogel!« Neprijetno ga je
zbodlo in takoj je prepodil nev‰eãne misli.
»Dedec stari, obnorel si!« se je zasmejal, misli na Aga-
to se pa le ni mogel otresti.
Tisto nedeljo se je pripravljal in pripravljal, da se je Ïe
Katri neumno zdelo.
»Komatá se in komatá, a je zmerom pri istem. V Ljub-
ljano pojdi, da ti obraz zamenjajo. Ta je Ïe precej star!«
je godrnjala pred ognji‰ãem in rogovilila z burklami, ki
so se ji nerodno zatikale. Toliko da ni prevrnila lonec
mleka.
·e in ‰e je stopil na prag in si s cunjo podrgnil ãevlje,
da bi se bolj svetili, pred ogledalom si je popravljal lasé,
obril se je tako natanãno, da bi nihãe ne opazil iz lica
sr‰eãe kocinice.
Pred cerkev je pri‰el veliko prezgodaj. Ker mu je bilo
nerodno, da bi sedaj sreãal Agato, jo je zavil k Buhu, a
ustavil se je kar v veÏi.
V hi‰i sta sedela Tine in Rekar. Grenka misel ga je pre-
vzela ob pogledu na zidarja. Morda sta z Agato Ïe dogo-
vorjena in ga ãaka nova sramota. Vse se mu bo smejalo
144
in govorilo: »Spet mu jo je Tine zagodel. Agato mu je

speljal! Prav mu je, naduteÏu staremu!«
Naroãil si je ãetrtinko vina. Ker je Buh takoj spoznal,
da Bogataju ni za razgovarjanje, ga je samo pozdravil,
mu natoãil, potem pa od‰el v klet. Preveã tesno je bilo
Bogataju pri srcu, da bi strpel v veÏi. Zdelo se mu je tudi,
da se Rekar in Tine menita o njem in da se morda celó
norãujeta iz njega, morda Ïe vesta, da je zasnubil Aga-
to in kako se je dekle odloãilo. Plaãal je in od‰el v cerkev.
Tam se je stisnil v kot in kar tuje se mu je zdelo vse. ·e
svetniki na oltarjih so bili spremenjeni.
Skoraj sram ga je bilo, ko je zaãutil na sebi poglede
ljudi. âudno se jim je zdelo, da ga vidijo v cerkvi; saj se
je zmerom tako rad bahal, da je cerkev le za stare Ïeni-
ce, ne pa za moÏe, ki znajo misliti.
Hotel se je Ïe ozreti na Ïensko stran, da bi zagledal
Agato, a ga je bilo sram. Izdal bi se bil in ljudje bi bili brÏ
uganili, da i‰ãe Agato. Nak, noãe se jim dati v zóbe!
Po ma‰i se mu nikamor ni mudilo, domov ga tudi ni
mikalo. Umikal se je ljudem, gledal na uro in na sonce
in minute so se mu vlekle kot veãnost.
Naposled ni mogel veã strpeti in se je odpravil v hrib.
Sonce je Ïgalo in trava pod nogami se je kar drobila.
Trgal je arniko ob stezi in pulil cvetne listiãe, da se je
veter poigraval z njimi. Napulil jih je polno pest, jih
145
vrgel v zrak in gledal, kako so se vrtinãili, se zaletavali,

lovili in spu‰ãali na tla.
Pri BajÏlju je bilo tiho in mrko ko na véliki petek. Aga-
ta je begala iz hleva v senik, iz senika v veÏo, iz veÏe v
hi‰o. âudna vroãina jo je kuhala in zdaj pa zdaj se je
stresla od neznanega strahu.
»Zbolela bo!« je pomislila mati. Agata se ji je zasmi-
lila. Ko pa je zagledala Bogataja, ki je poãasi lezel proti
hi‰i in ni bil prav niã podoben staremu bahavemu Bo-
gataju, jo je zazeblo.
»Bog in sveti kriÏ boÏji!« se je pokriÏala in bilo ji je
tesno, kakor da stoji ob prepadu in ne more ne naprej
ne nazaj.
»Bog daj, Agata!« je Bogataj pozdravil najprej njo, po-
tem ‰ele oãeta in mater.
»Zgoden sem, kajne? Sem si mislil: spotoma naj opra-
vim, spotoma naj se oglasim pri BajÏlju, da ne bodo hu-
di,« se je slinil in muzal in venomer z oãmi lovil Agato,
da bi uganil, kako se je odloãila. Zazeblo ga je ob misli,
ãe bi po vsem kraju govorili, da ga je Agata zapodila; ‰e
med ljudi bi ne mogel, ker bi se norãevali in mu privo-
‰ãili. Nak, kaj takega se ne sme zgoditi. Skoraj Ïal mu je
Ïe bilo, da je pri‰el.
»Mehka sta in, ãe je Agata koliãkaj taka, se ni bati!« se
mu je vsiljevala misel, ko je gledal; kako je BajÏelj rahlo
postavil steklenico na mizo in bojeãe pogledal.
146
Agata je imela nov predpasnik z Ïepom; v zadregi je

segala vanj, si brisala z robcem ãelo in ni vedela, kam bi
se dejala.
»Na tvoje zdravje, Agata!« ji je napil Bogataj, oãe pa
ji je z oãmi ukazal, naj vendar sede in naj ne bo tako ne-
rodna.
Mati se je nala‰ã motala pred ognji‰ãem, ãeprav so
bila jajca Ïe ocvrta. Bala se je trenutka, ko bo Bogataj
zahteval Agato; ãedalje jasneje je ãutila, da bo s tem
dnem ugasnila sreãa v hi‰i.
»NeÏa, ali ‰e ni?« se je oglasil BajÏelj, ki mu je bilo
nerodno in se mu je zdelo v hi‰i vse tako prazno in tuje.
»Nisem zasluÏil in tudi laãen nisem,« se je branil, ko
je NeÏa postavila predenj cvrtje in ko je opazil, da se ji
roka trese. Pogledal ji je v oãi, ki so bile ãudno zatekle.
Gotovo je mnogo jokala.
»Za prvo silo,« se je opraviãevala NeÏa; glas ji je drh-
tel, da je bilo ‰e Bogataju nerodno, Agata pa si je na skri-
vaj brisala oãi.
»·e nikoli nisem jedel pri vas, danes pa se ne bom
branil,« je spregovoril in pogledal Agato. Zdela se mu je
‰e lep‰a, le njena resnoba mu ni bila v‰eã. Tudi njene oãi
so razodevale, da je trpela in potoãila marsikatero sol-
zo. Kar mehko mu je bilo pri du‰i ob pogledu nanjo: rad
bi ji bil stisnil roko in ji brez besede povedal, da jo ima
rad in da naj mu odpusti, ãe je zaradi njega jokala.
147
»Pij!« je zaprosil Bogataj. Agata je nehoté prijela za

steklenico in mu natoãila. Roka se ji je tresla in Ïganje se
je polilo po beli javorovi mizi.
»Le nagni ga, saj oãe ne bo hud!« jo je silil. Ni se mog-
la ubraniti. Bila je skoraj brez volje in zdelo se ji je, da je
s tem dnem vse konãano ter da ne sme in ne more veã
sama misliti in odloãati. Streslo jo je, ko pa jo je Bogataj
potrepljal po hrbtu, jo je kar Ïgalo.
Potem so govorili o vremenu, o letini, o Ïivini, o dra-
ginji in pomanjkanju denarja; beseda denar je BajÏlju in
BajÏljevki kar sekala v du‰o. Agato je stiskalo pri srcu.
Denar, denar, denar! To ji je brnelo po u‰esih. Denar je
ustvaril v hi‰i pekel, denar jo bo spravil iz hi‰e in denar
jo bo morda pokopal. Tako je premi‰ljevala Agata in
premi‰ljevala NeÏa in niã nista sli‰ali, kako je Bogataj
razlagal, kdaj bo hi‰a godna za vselitev, kdaj bo steklo
kolesje v mlinu, kdaj bodo zapele Ïage in se zagrizle v
hlode.
Bilo je Ïe pozno popoldne. Vsaka minuta se je ne-
znansko vlekla in zrak v hi‰i je bil tako teÏak, da je kar
du‰il. Oãe in mati sta trepetala pred trenutkom, ko bo
Bogataj vpra‰al: »Kako ste se odloãili? Agata ali denar?«
Agati se je zdelo, da je kot priklenjena; bila je topa in
gluha za vse, kar se je godilo okoli nje. Bila je priprav-
ljena na vse, saj se je Ïe zdavnaj odloãila. Sedaj je Ïe vse
poravnano, dom je re‰en in oãe in mati bosta spet lah-
148
ko mirno spala. Ko je pogledala oãeta in mater, se je kar

razjezila na Bogataja, zakaj tako menca in zavlaãuje,
zakaj ju tako dolgo muãi, saj bi moral vedeti, da bi jima
odleglo.
Bogataj je ‰e vedno odla‰al, ãeprav so ga besede, ki jih
je toliko ãasa pripravljal, kar pekle na jeziku.
Nazadnje je vendarle vstal in se zravnal; zadu‰il je v
sebi vso obzirnost, bil je spet Bogataj v vsej svoji bahavi
objestnosti.
»Tako sem se namenil, da svojih besed ne prekliãem.
Kar sem rekel, sem rekel! âe mi da‰ Agato za Ïeno, bo
vse poravnano!« je rekel Bogataj odloãno. Agata se niti
ganila ni, mati je sklonila glavo in jo skrila v predpasnik,
BajÏelj pa je najprej pogledal skozi okno, kot bi hotel
ujeti dobro misel.
»âe je Agati prav, je meni tudi,« je izjecljal. Nenado-
ma se mu je hãi neznansko zasmilila. Morda nikoli veã
ne bo videl njenega zdravega smeha, morda nikoli veã
ne bo sli‰al njene pesmi.
Bogataj je zapiãil svoje oãi v Agato, da je kar vztrepe-
tala, a misli so ji bile trudne.
»No, Agata, kako si se odloãila?« je vpra‰al neÏno, da
so besede kar boÏale. Njegov obraz je bil razneÏen, pre-
ãudno mehak in dober, da je ‰e NeÏo ganilo.
»âe je oãetu in materi prav, je meni tudi!« je zastokala
Agata, vstala in zbeÏala iz hi‰e. Na pragu bi se bila sko-
149
raj zgrudila. Zdelo se ji je, da se vse okoli nje podira in

ru‰i in da se pogreza v prepad.
»Agata, Agata!« je zaklical za njo oãe in nehoté za-
klical tudi Bogataj. Agata se ni oglasila, v ka‰ão se je za-
klenila in jokala in biló ji je, kakor da je zanjo vse umr-
lo.
»Vsaka nevesta je taka!« je zamrmral Bogataj in si kar
sam natoãil.
»BajÏelj, zvrni ga na Ïeninovo in nevestino zdravje!«
je ukazal, potem pa segel po papir, kjer se je BajÏelj pod-
pisal za denar in za smreke pod planino, ter priÏgal vÏi-
galico. Plamenãek je obliznil papir, ki je terjal toliko pre-
ãutih noãi in solzá.
»Tako, sedaj je vse poravnano! âez dva meseca bo
hi‰a godna za vselitev in takrat bo svatba!« je odloãil ter
pohodil ogorek papirja, ki se je spremenil v pepel.
»Kakor ve‰!« je izdavil BajÏelj, NeÏa pa je le pokima-
la, se obrnila v stran in si obrisala solzo.
Bogataj se je odpravljal. BajÏljevki je stisnil stotak v
róko, rekoã, naj bo za kolaãe. Njo pa je denar kar spekel
in poloÏila ga je na okensko polico.
»Agata, Agata! Bogataj odhaja!« je zaklical oãe. Ko je
bil Ïenin Ïe v veÏi, je pristopila Agata vsa objokana.
»Zbogom in brez zamere!«
»Na svidenje, nevesta!« je odgovoril Bogataj, ji stisnil
roko in jo za nekaj trenutkov obdrÏal v svoji.
150
Ko je zavil za hi‰o, ga je BajÏelj spremil prav do steze.

Tedaj je mati stopila k Agati in jo s tresoão se roko po-
kriÏala.
»Agata, ne bodi huda. Saj te bo Marija várovala.
Zmerom bom molila zate!« je zaihtela mati in vsa one-
mogla sedla na ognji‰ãe.
»Mati!« je kriknila Agata in klecnila na butaro poleg
burkel.
151
16. Dom je re‰en
P o zaselju se je kmalu razvedelo, kako je Bogataj za-

snubil Agato in za kak‰no ceno jo je dobil.
»Da BajÏlja le sram ni. Tako sramotno ‰e nihãe ni pro-
dal svoje hãere. Tu ne bo sreãe!« je zmajal Rekar, Do-
maãejkar je pljunil po tleh in zaklel.
»Hudimana, zdaj naj ‰e za hlapca gre k Bogataju!«
Tine je gledal v tla, srcé mu je stra‰no nabijalo. Sedaj
je ‰ele spoznal, kaj mu je Agata pomenila in kako rad jo
ima. Zasmilila se mu je. Saj so jo prodali kakor kravo na
semnju. Vse Ïivljenje bo nesreãna. Bogataj in ãlovek,
vsaka po‰tena Ïenska se ga je ognila, katera pa je Ïe z
njim govorila, je bila za zmerom zaznamovana.
»Vidva sta si bila z Agato dobra,« je namignil Doma-
ãejkar; Ïe iz njegovega vedenja je spoznal, da ga je snu-
bitev potrla.
»Kot z drugimi!« je zarenãal Tine in odmikal obraz,
da bi se ne izdal.
»Prekleto, Bogatajev denar je res s hudiãem zvezan.
Kdor se ga je ‰e dotaknil, je bil nesreãen,« je dejal Vo-
deb.
152
Agata se je odslej ljudi izogibala, tako jo je bilo sram.

âe je Ïe morala koga sreãati, je povesila oãi, a je dobro
ãutila, kako jo obletavajo oãitki, da je prodanka.
»Dom je le re‰en!« se je tolaÏila, ãeprav je vedela, da
nista oãe in mati niã manj zaskrbljena. Skrb za dom se
je pogreznila, zaãelo ju je skrbeti za Agato.
»Kako je kaj, nevesta!« jo je podraÏil Kozomolec, ki ga
je nekoã sreãala in se mu ni mogla umakniti. »Na var-
nem bo‰, niã ti ne bo manjkalo!« se ji je sladkal, Agata
mu ‰e odgovorila ni. ·la je, gledala v tla in premi‰ljevala,
Kozomolec pa je le ‰e gledal za njo.
»To ti je dekliã, dober nos ima‰, Bogataj!« je momljal
sam zase. »Glej jo no, s Tinetom pa govori, o‰abnost
o‰abna!« ga je pojezilo, ko je videl, da se je s Tinetom
ustavila in spustila z njim v razgovor.
»Bogataj, ta ti bo uhajala!« se je zasmejal in lomastil
po stezi. »To mu bom Ïe povedal!« je godrnjal. Tistega
veãera Tinetu ni mogel odpustiti; zmerom je iskal prili-
ke, da se mu ma‰ãuje.
Agata bi se bila najraj‰i v zemljo vdrla, ko je zagledala
Tineta. Nenadoma jo je stisnilo pri srcu, da je kar pre-
bledela.
»Sli‰al sem, da si nevesta,« je tiho rekel Tine. Oãi so
mu bile skoraj mokre, dobre in izpra‰ujoãe.
153
»Nikar ne bodi hud. Saj ve‰, kako je, denarja nismo

mogli dobiti,« se je opraviãevala, najraj‰i bi se bila zjo-
kala. âutila je, da jo ima Tine rad in da trpi.
»Saj nisem,« je skoraj zavzdihnil.
»·e ob grunt bi bili, kam naj bi se dali,« je Agata sko-
raj ihtela in vendar ji je bilo pri srcu toplo, ker je vede-
la, da je Tine ne obsoja.
»Vem, vem!« ji je zatrjeval. Tedaj je v Agatinih oãeh
opazil solzo. »Vse sem poskusil, da bi dobil denar, a ni
‰lo. Tudi v Ljubljani ga nisem dobil. Vse bi se dalo ure-
diti, ãe bi imeli Ïe zadrugo,« ji jeh razlagal, ãeprav ga je
Agata le na pol razumela.
Govorila sta o materi in oãetu, ki sta zdaj re‰ena in se
jima ni treba bati za streho; ‰e smejala sta se, ko sta se
spomnila Kozomolca. Ko sta se razhajala, mu je dala
roko, povesila oãi in komaj sli‰no za‰epetala: »Nikar ne
bodi hud!«
Niã ji ni odgovoril, le roko ji je stisnil in nadaljeval
pot. Zdaj pa zdaj se je ozrl, ozrla se je tudi Agata. Za-
mahnil ji je s klobukom, ona mu je pomahala z robcem.
»Zbogom! Zbogom!« je ihtela in zdelo se ji je, da za-
njo ni veã ne sonca ne smeha in ne mladosti.
»Zbogom! Zbogom!« je vrelo tudi iz Tineta. Pekla ga
je boleãina, ki je prej ‰e nikoli ni okusil. Slep in gluh je
blodil po stezàh, vse mu je odmrlo v srcu, in niti ene
svetle misli ni mogel ujeti.
154
Agata je tisti dan iskala le samote, ne oãetu in ne ma-

teri si ni upala pogledati v oãi, bala se je, da bi jima ra-
zodela glodajoão boleãino.
»Vse neveste so take!« se je tolaÏila mati, vendar je ni
prenehalo skeleti v srcu.
»Privadila se bo!« si je dopovedoval BajÏelj. Tudi o
njegovi sestri so tako dejali, ko so jo omoÏili z ravanskim
gruntarjem, in res se je privadila. ·est otrok ima, le na-
nje misli, na vse drugo je pozabila. Vendar se ni mogel
prav pomiriti in se otresti nekega ãudnega sramu.
Tisti veãer mati ni mogla nehati moliti. Vse tri dele
roÏnega venca je zmolila, navrgla oãena‰ev, vsa molitev
pa je izzvenela v pro‰njo, naj bi Bog dal Agati sreãe in
blagoslova in naj bi jo poplaãal za trpljenje z ljubeznijo
v zakonu.
Noã je Agata preãula. Premi‰ljevala je in molila, se
premetavata po postelji in zdaj pa zdaj se ji je zazdelo,
da je mimo okna ‰vignila senca in da jo je oplazila kot
ve‰ãa. Morda je ‰el Tine mimo. Morda se je hotel za
zmerom posloviti in reci: »Zbogom!« Prisluhnila je in
zdelo se ji je, da je nekdo potrkal na ‰ipo. Mehko je za-
pela, glas pa je obvisel nekje pod stropom in obnemel.
Tudi mati ni mogla spati. ârv, ki je vrtal v stropniku,
jo je prebudil, veter se je zagnal v opaÏ in jo predramil,
odeja je za‰umela in jo je streslo.
155
»Marija, pomagaj, da bi se sreãno izteklo!« je molila,

se zaobljubila na Brezje in si zdaj pa zdaj s hodniãno
rjuho obrisala oãi.
Tudi BajÏlju je bilo hudo. Pri‰le so ure, ko je preklinjal
tisti trenutek, ko ga je sam vrag zanesel k Bogataju po
denar. Prenaglil se je, premisliti bi bil moral, ãe morda
ni ‰e kake druge poti. Delal si je oãitke, v cerkvi vdano
prosil Boga, naj odpusti, Agati pa dá moãi, da bo mogla
prena‰ati bremena, kakr‰na ji bo Ïe nakladalo Ïivljenje
pri Bogataju.
»Dom je le re‰en!« si je ponavljala Agata in sku‰ala
pozabiti nase in na svojo boleãino, na Tineta si ‰e po-
misliti ni upala veã. Zdelo se ji je greh.
»Bogataju si dala besedo!« se ji je oglasila vest, kadar
se ji je prikazal njegov obraz pred oãmi.
Vsi so se bali dneva, ko bo morala Agata iz hi‰e in se
preseliti v Bogatajevo domaãijo.
156
17. Prodana svoboda
K o je Agata odhajala k poroki, je pozabila prav na

vse. Brez misli je ‰la, brez misli odgovarjala, gledala
po ljudeh in po okolici, a videla ni niã. Mati je bila tako
slaba, da jo je kar zana‰alo, in BajÏelj je kakor pijan ta-
val krog hi‰e.
»Kar vo‰ãena je!« so rekle Ïenice, ko je stopala Aga-
ta pred oltar, z njo pa postavno in zravnano korakal Bo-
gataj, ne meneã se za radovedneÏe, ki so napolnili cer-
kev in tudi zunaj oprezovali. Niã niso zgre‰ili. Natanã-
no so vedeli, kako se je drÏala nevesta, kak‰ne ãevlje je
imela, kak‰en venec na glavi in kak‰no krilo. Prav tako
so prere‰etali tudi Bogataja.
»Nosi se kot okrajni glavar!« je ‰epnila Domaãejkari-
ca, RoÏanãevka pa jo je dregnila.
»Poglej, kako se ti Kozomolec drÏi. Saj bo ‰e znak pa-
del, tako se petelini, boÏjast strahopetna!«
Agata niti za hip ni spremenila barve, le glas, ko je
izrekla usodno besedo ,hoãem’, je razodeval, da se v njej
vse trga in da jo du‰i.
157
Poroka je minila in tudi buãna dva dni in dve noãi tra-

jajoãa svatba je minila. Agata se je morala privaditi Ïiv-
ljenja pri Bogataju in Bogataja samega.
»Niã dobrega ne bo imela pri tena rogovileÏu,« so so-
dili sose‰ãani, ko so videli, da se je Agatin obraz ãudno
spremenil in da so tiste brezskrbne mladostne poteze na
njem kar usahnile.
»Zdaj si moja!« si je ponavljal Bogataj, ko se je Agata
sukala po novi hi‰i, kuhala in se v hlevu razgovarjala z
Ïivino; jezilo ga je, ker se Agata zlepa ni nasmehnila.
Zdelo se mu je, da jo nekaj grize in da njuni zvezi manj-
ka prave ljubezni.
Agata je bila tiha in vdana; kadar je Bogataj vzkipel in
podivjal, je molãala in ga ‰e poslu‰ala ni.
»Potuhnjenka!« ji je veãkrat zabrusil. Nekaj mesecev
po poroki jo je celó udaril. Njena pohlevnost in molãeã-
nost ga je draÏila; rad bi bil dosegel, da bi se kdaj razto-
gotila, rad bi na njenem obrazu videl besnost uÏaljene
Ïenske, rad bi obãutil razpaljenost njene krvi, strast so-
vra‰tva ali ljubezni, toda Agata je vse pretrpela in se ‰e
z oãmi ni izdala, da ji je hudó.
»âudna kri!« je veãkrat pomislil in na tihem obÏalo-
val svoje izbruhe. Zdaj pa zdaj se mu je tudi zasmilila,
ko je videl, da je mati in da Bogatajeva kri ni izumrla.
158
»Kaj vem, ãe je otrok moj!« ga je nekajkrat ugriznilo,

da je za‰krtal z zobmi. Nenadoma ga je postalo sram,
vendar si ni mogel razloÏiti, kako je pri‰el na tako misel,
ko vendar vé, kako je bilo z njo.
Pri‰li so trenutki, ko so se mu dvomi v njeno ljubezen
razlezli v glavo in srcé, in takrat je kar bruhalo iz njega.
»Vzela me je paã, da je domaãijo re‰ila, rada pa ima
Tineta, potuhnjenka!« si je dopovedoval.
»Kozomolec niã ni za prazen niã opozarjal, da sta si s
Tinetom dobra; saj ju je videl, kako sladko sta se gledala
in kako medeno sta govorila. Z menoj pa je taka, kot da
ji je jezik primrznil na goltanec, in mrzla kot kaãa!« si je
dajal du‰ka, kadar je videl, da je ãudno zaskrbljena, tiha
in utrujena.
»Odpoãij si!« je veãkrat surovo in oblastno revsnil, da
je za hip pozabila na utrujenost.
»Preveã se Ïene!« je dodala ‰e Katra, ki se ji je Agata
smilila in jo je kar rada imela, ãeprav jo je prve dni po
strani gledala in ji povsod nagajala.
»Ni sile!« se je izgovarjala Agata in skoraj sram jo je
bilo, da je tako nerodna in obãutljiva. Zaãutila je utripe
mladega Ïivljenja v sebi in pozabila na vse drugo. Z no-
vim ognjem je prijela za delo in se ni zmenila za opomi-
ne.
159
»Trma trmasta!« je zarobantil Bogataj in udaril po

mizi, da je hleb kruha kar odskoãil.
»Spet je obseden!« je ‰epnil delavec pred hi‰o.
»Agata je res sirota! Pri tej hi‰i si bo prisluÏila nebe-
sa,« je pristavil Ïagar. Cepin je zapel, da je odjeknilo iz
hloda. Kmalu nato se je oglasila Ïaga in se zarezala v
jelovino.
»Poãasneta!« je renãal Bogataj in begal zdaj iz hi‰e na
Ïago, zdaj z Ïage v mlin in se ob vsakega obregnil. Sam
ni vedel, kaj mu je; misel na otroka mu je bila nekajkrat
sladka in omamna, nekajkrat grenka in tuja. Vãasih se
mu je Agata kar zastudila in za hip se mu je celó zazde-
lo, da bo moral otroka sovraÏiti.
»Saj vendar ve‰, da je bila po‰tena. Ne bodi tako grd!
Lastno kri bi sovraÏil, ãe bi otroka mrzil!« ga je opomi-
njalo in za nekaj ãasa razneÏilo, da je bil z Agato mehak
in dober.
»Res, res, ne Ïeni se tako!« jo je ogovarjal in kar do-
bro mu je delo, ko ga je hvaleÏno poslu‰ala in za nekaj
minut sedla na travo. Zatrjevala si je: »Saj ni slab! Kako
skrbi zame!«
»Ni zdravo, da tako gara‰. Saj ve‰, kako ti je mati na-
roãala. Giblji se le, giblji, ampak pretegni se ne!« jo je
opominjal, da ji je bilo nerodno in je nehoté zardela.
160
»Saj se pazim! Sam ve‰, da Katra ne more vsega,« se

je izgovarjala Agata in pozabila na vse boleãine, tudi na
moÏeve izbruhe in grobosti.
Vsak dan teÏe se je gibala in ãe se je morala pripogni-
ti, je storila sunkoma. Vselej se ji je zdelo, da se je v njej
nekaj pretrgalo. S strahom in skrbjo je prisluhnila vase,
ãe morda novo Ïivljenje ni ugasnilo.
Bogataj je tiste dni zdivjal kot ‰e nikoli. Kozomolec ga
je podkuril in podrezal v njegovo najbolj obãutljivo
rano.
»Kmalu bo‰ dobil naslednika. Kaj, ãe je Tinetove
krvi!« mu jo je zarobil in se postavil predenj, kot da na-
tanãno vé, da med Agato in Tinetom ni bilo kar tako.
»Povej mi, ãe kaj ve‰!« je zarobantil Bogataj in stiskal
pesti. Îe mu je hotel zabrusiti: »Satan, ne blati mi Ïene!«
Pa ga je zgrabila radovednost in Ïelja, da bi Kozomolec
povedal kaj veã.
»Na dan z vsem, kar ve‰!« je zagodrnjal in strmel v
Kozomolca, ki je skomizgal z rameni, meÏikal in se izmi-
kal.
»Saj ne reãem, da bi ne bil tvoj, a vse je mogoãe! Tine
je vseh muh poln, Agata ga je prav gotovo rada imela!«
»NedolÏno sem dobil! Tebi se blede!« je nenadoma
zarjul, da se je Kozomolec prestra‰il.
161
»Ne jemlji tako hudo! Beseda ni konj!« se je sprene-

vedal in odmikal oãi, da bi Bogataj ne videl hinav‰ãine
v njih.
»Tebi je vseeno, meni ni! Tujega otroka naj bi redil?«
»Saj sem ti rekel, da ne jemlji tako hudo. Hotel sem te
le podraÏiti, ker vem, kako salamensko si zaljubljen,« se
je zahahljal Kozomolec, Bogataja pa je speklo. Priznati
si je moral, da ima Agato rad in da ne bi prenesel, ãe bi
se je bil kak mo‰ki kdaj dotaknil. Stisnil je pesti. Najraj‰i
bi bil Kozomolca udaril, a se je premagal. Vendar ga je
grizlo in obraz mu je zdaj prebledel, zdaj spet zardel.
»Ne bodi otroãji!« se je o‰tel in zavil v grapo, ne da bi se
bil poslovil od Kozomolca.
»Nekaj mora le vedeti, kar tjavdan bi ne mogel bev-
skati!« mu je znova zaãelo nekaj pri‰epetavati in ãim
bliÏe doma je bil, tem bolj se mu je razpletala misel:
»Kaj, ãe je Tinetove krvi?«
Tisti dan je bil Bogataj sam vase zaprt in Agata se ga
je ãudno bala. ·e ogovoriti si ga ni upala in se ga je ne-
hoté ogibala.
»Dedec spet nori!« je mrmrala Katra, Ïagar pa se je
jezil, ker se Bogataj ni hotel spraviti z Ïage. Îaga mu je
tekla prepoãasi, hlod ni bil prav naravnan, teãaji prema-
lo namazani. Povsod je na‰el kako napako.
162
Tudi v hi‰i mu je bilo vse narobe. Rentaãil je v veÏi, v

mlinu, v hlevu in na dvori‰ãu, kadar pa je zagledal Aga-
to, ki se je Ïe konaaj obraãala, se mu je znova zagrizlo v
misli: »Kaj, ãe je Tinetove krvi!« Le za trenutek, dva se
mu je vãasih oglasilo v srcu: »Po‰tena je! Grdó bi jo ob-
rekoval!« — a ga je takoj zopet piãilo, da ga je skelelo in
Ïgalo: Kaj, ãe je Tinetove krvi —.
»V hi‰o se zgúbi!« je zarenãal, ko je hotela v hlev.
»Po jajca grem,« je rekla mehko in bojeãe, da ga je za
trenutek prevzelo. Bila je ‰e zmerom lepa in, odkar je
nosila otroka pod srcem, tako preãudno neÏna in dobra.
Obraz ji je razodeval samo ljubezen in skrb.
»Saj ni mogoãe!« ga je zabolelo, a mu je to misel spet
prevpil klic: »Kaj, ãe———!«
»V hi‰o, sem rekel!« je skoraj zatulil, da so se na Ïagi
spogledali in da se je nekje izza vogla oglasila Katra:
»Surovina! Vsaj otrok naj se ti smili!«
Bogataj ni niã odgovoril, molãé je stopil za Agato v
hi‰o.
Agata se je kar tresla in meglilo se ji je pred oãmi. Tak
vendar ‰e nikoli ni bil, le kaj ga je ujezilo? ·e misliti si ni
mogla, kaj ga grize, najmanj pa ji je pri‰el na misel Tine.
Odkar je bila poroãena, sta le na redke ãase spregovo-
rila po nekaj besed in ‰e to ãisto vsakdanjih: o zasluÏku,
o zdravju in o vremenu. ·e ogibala se ga je, ker ji je bilo
nerodno, ãe bi jo kdo videl z njim. Sicer se je je tudi sam
163
ogibal. Bilo mu je hudó in nerad bi ji pogledal v oãi, ker

bi se takoj izdal, da jo ima ‰e zmerom rad. Sedla je k peãi
in teÏko dihala. Bogataj se je spravil za mizo in gnetel iz
kruhovih drobtin kroglice, si grizel ustnice in si zdaj pa
zdaj segel v lase.
»Vlaãuga!« je nenadoma siknil in skrãil pesti; Agata je
kar okamenela. ZbeÏala bi bila, a ni mogla, biló ji je, ka-
kor da se ji je zvrtelo v glavi.
»Vlacuga, povej, kaj sta imela s Tinetom?« je zatulil in
se zravnal. Agata ga je le na pol sli‰ala in ga ni razume-
la. Strmela je vanj, stresalo jo je in roké so ji kar omah-
nile.
»S Tinetom?« je izjecljala, a ni mogla razumeti, ãesa
jo dolÏi.
»S Tinetom! Ne zijaj tako neumno!« je rohnel Boga-
taj. Glas mu je lajal, da je Agato kar glu‰ilo. »Povej, da je
otrok Tinetov!« Zaãutila je ko‰ãene roke, ki so jo zgra-
bile in stresle, da se je vse zamajalo pred njo. Omahni-
la je sredi hi‰e, ko jo je pahnil od sebe. Tisti trenutek je
zanjo vse odmrlo. Niti novega Ïivljenja ni veã ãutila v
sebi.
Bogataja je pretreslo. Nemo je stal pred negibno
gmoto.
»Saj je nedolÏna, otrok je vendar tvoj!« mu je nekaj
‰epetalo. Nehoté je potipal Agati senca, ãe ‰e utriplje
Ïivljenje v njenih Ïilah.
164
»Nezavestna je samo!« se je tolaÏil. Poklical je Katro,

sam si ni upal pobrati Agate, bal se je, da bi mu zdrknila
iz rok.
»Zverina, zdaj ima‰! Saj nisi ãlovek!« se je togotila
Katra, Bogataj pa je molãal.
»Pomagaj mi jo dvigniti!« mu je ukazala in pri priãi jo
je ubogal. Agata se mu je zdela ãudno teÏka.
»Moj Bog, ti ve‰, da sem nedolÏna!« je sunkoma in
pretrgano iz‰epetala Agata, ko sta jo poloÏila na poste-
ljo. Bogataju se je zdelo, da tega ne govori Agata, ampak
bitje s ãisto drugega sveta. Katri se je tedaj posvetilo.
»Fej, ljubosumnost ti grda!« ga je o‰vrknila.
»Molãi!« je zagodel in stopil k oknu. V grapi se je Ïe
meglilo, po rebri so se zaãele plaziti sence.
»Po mater bi poslal, lahko se kaj zgodi!« je zagodr-
njala Katra in moãila Agati ãelo, ji odpela srajãnik in ji
na srcé polagala obkladke. Po vsej hi‰i je zaudarjalo po
kisu.
» Jaka, po BajÏljevko stopi. Ne obiraj se! Bo Ïe sama
vedela zakaj!« je zamomljal skozi okno. Delavec Jaka ga
je komaj sli‰al.
»Po BajÏljevko stopi, takoj naj pride!« se je oglasila ‰e
Katra, Bogataj pa je sédel na stol in gledal, kdaj se bo
Agata premaknila in odprla oãi. Neznana skrb se mu je
zagozdila v du‰o. Vse misli so se mu razbegnile.
165
»Moj Bog, ti ve‰, da sem nedolÏna!« je Agata zdaj pa

zdaj za‰epetala kakor iz groba.
»Ubijalec!« je kriknilo vanj in ga dvignilo. Kar opote-
kel se je v veÏo in se oziral na griã, kdaj se bo prikazala
BajÏljevka. Zdelo se mu je, da gleda Ïe celo uro, a ni vi-
del drugega kot dolge sence, ki so vztrepetavale v vetru.
Mraãilo se je Ïe, Bogataj pa je ‰e zmerom stal na pra-
gu. Mrak je zagrnil drevesa, v mraku je utonila reber.
»Kar zamaknjen je!« se je posmehnil Ïagar, ki je zapi-
ral Ïago.
»Zgrudila se je! Niã se ne zaveda!« je ‰epnil delavec,
ki je sli‰al, kako je gospodar tulil v Agato in mu je Katra
povedala, kako je z gospodinjo.
»Ali jo je spet tepel?« se je zavzel Ïagar. Agata se mu
je neznansko zasmilila in nehoté je pljunil po tleh, ko je
‰el mimo Bogataja. Ta tega ‰e opazil ni.
S praga se je umakml ‰ele, ko ga je ogovorila BajÏljev-
ka.
»Kaj je za boÏjo voljo?« je zajeãala vsa upehana in
drgetajoãa. Stra‰no se je postarala in shuj‰ala, kar je ni
videl.
»Padla je, zdaj se niã ne zavé. Ne vem, kaj bi ji bilo.
Îenske se na take stvari bolje razumete, zato sem vas
klical. Katra je prenerodna!« je hitel in skrival obraz.
»Preveã se je gnala!« je zajecljala in od‰la v hi‰o, da bi
ãimprej videla Agato in ji pomagala.
166
»Saj sem jo zmerom o‰teval in podil poãivat, toda mi-

slite, da me je poslu‰ala!« se je hlinil Bogataj in prihu-
ljeno drsal za njo, da ne bi prestra‰il Agate, ãe se je mor-
da Ïe zavedela.
Agata je ‰e zmerom nepremiãno leÏala, okrog nje se
je motovilila Katra. BajÏljevka se je zgrudila poleg hãe-
rine postelje in krãevito zaihtela.
Bogataj je obstal kakor vkopan. Ne da bi bil ãrhnil
besedico, se je izmuznil ven ter taval po dvori‰ãu, v hi‰o
si tisti veãer ni veã upal.
167
18. Mlado Ïivljenje
M arija z Brezij, ti ji pomagaj, da bo ‰lo po sreãi. Do

smrti ti bova hvaleÏni,« je vzdihnila BajÏljevka,
kadar koli je pogledala hãer. ·tirinajst dni je Agata Ïe
leÏala in ves ãas ji je stregla mati.
»Da bi jo vsaj pretepal ne bil!« je zastokala vselej,
kadar je videla na njenem telesu podplutbe. »Sirota, pa
mi nikoli ni potoÏila!« Agata je skrivala podplutbe, ko-
likor je le mogla, ko pa je opazila, da je mati zagledala
veliko ãrno lico na prsih, jo je kar zazeblo.
»Mati, padla sem in se udarila,« je izjecljala in se obr-
nila v stran, da bi se ne izdala.
A matere mi mogla preslepiti. Pretrgano ji je odgovo-
rila: »Zdaj vem, da te tudi tepe. Mislila sem, da ljudje
laÏejo.«
»Vãasih je res nekam togoten,« ga je zagovarjala Aga-
ta in debele solze so jo oblile. Spomnila se je vseh udar-
cev, toda bolj so jo bolele njegove besede. »Naj me Ïe
tepe, da bi me le z vlaãugo ne pital in otroku drugega
oãeta ne prtil,« se je lovila v mislih, mu odpu‰ãala in ga
opraviãevala s skrbmi, z delom in naglo jezo.
168
»Vem, vem! Bog mu daj um in pravo pamet. Tako

sem rekla, da bi se na Brezje zaobljubili,« je tiho, zaskrb-
ljeno iz‰epetala mati; Agata se ji je zasmilila kot ‰e niko-
li.
»Tudi jaz sem Ïe mislila na to,« je dahnila Agata.
Bogataja je skrbelo, kaj bo z Agato; le nerad se je spo-
minjal dneva, ko se je spozabil. Kadar je sreãal Kozo-
molca, se ga je po nekaj besedah odkriÏal, ãe‰ da ne
utegne. Bal se je, da bi mu s svojim strupenim jezikom
spet ne razpalil tiste blazne misli: Kaj, ãe je Tinetove
krvi? Zdaj se je Ïe precej umiril in se tudi misli prav lah-
ko otresel.
Kadar ga je ponoãi prebudilo vzdihovanje iz Agatine
kamre, ga je presunilo; ko pa se je v razmi‰ljanje zagoz-
dil Tinetov obraz, se je pokril ãez glavo in za‰krtal z zob-
mi. »Vraga, le kaj se muãim, ko je nedolÏna,« si je dopo-
vedoval. Nekajkrat je hotel vstati, stopiti k njej in jo
poprositi: »Odpusti mi, norec sem bil. Saj verjamem, da
ni niã res!« — a ga je bilo sram.
»Po babico po‰lji, trdó ji bo ‰lo. Ne upam si sama,
prezgodaj je!« mu je nekega veãera velela NeÏa.
Tedaj je Bogataja zaskrbelo in ga stisnilo za grlo.
âez dobri dve uri je Jaka pripeljal babico. Pri‰la je rav-
no o pravem ãasu.
Bogataj se je vso noã premetaval po postelji in si ma‰il
u‰esa, da ne bi sli‰al stokanja, ki je prihajalo iz kamre.
169
»Nisem vedel, da je tako hudo,« je jeãal in sku‰al za-

spati, a ni mogel.
»Da bi vsaj ona ostala,« je naenkrat pomislil in hotel
iti v kamro, a si nji upal.
Proti jutru je sli‰al, kako je nekaj zavekalo; takega gla-
su Bogataj ‰e ni sli‰al.
»Kaj je?« je vpra‰al Katro, ki je prihitela iz kamre.
»Fanta si dobil, fanta!« mu je zaklicala in Ïe je bila
pred ognji‰ãem, nalivala v ‰kaf tople vode in se za Bo-
gataja ‰e zmenila ni veã. Vse druge skrbi so jo morile. Za
Agato se je bala in ãrviãek se ji je smilil.
Sam ni vedel, kdaj se je skobacal iz postelje, vrgel nase
obleko in planil v kamro.
»To ti je fant!« mu ga je pokazala mati. »âisto tvoj je,
prav tak hrust bo!« mu je zatrjevala, Bogataj pa se je za-
gledal v otrokov obraz.
»âisto tvoj!« mu je nekaj ‰epetalo. »Niã Tinetovega ni
na njem!« mu je dihalo iz otroka.
»PokriÏaj ga vendar, ajda!« se je zasmejala babica, ko
je videla, kako je dedec zmeden in neroden. Stal je pred
posteljo kot zloãinec pred sodnikom in ‰e z oãmi ni tre-
nil.
PokriÏal je otroka, toda s prstom se je le za spoznanje
dotaknil otrokovega ãela, bal se je, da mu ne bi utrl
lobanjice ali pa s svojim raskavim palcem ne posnel
koÏe.
170
Agata je nepremiãno leÏala. Bila je brez moãi, le zdaj

pa zdaj je odprla oãi in pogledala Bogataja.
»Hvala Bogu, da ni niã hudega,« je dejal hripavo in
stisnil bolnici desnico. Agata ga je hvaleÏno pogledala in
zdelo se mu je, da mu je tisti trenutek vse odpustila. Ce-
ló nasmehnila se je, ãeprav je iz nasmeha gledala boleãi-
na.
»Naslednika ima‰. Dosti je pretrpela zanj!« je dejala
mati in ga ostro pogledala; zdelo se mu je, da vse vé,
kako je ravnal z Agato. Za trenutek ga je ob‰la celó mi-
sel, da ji je morda sama povedala. »Nak, sama ne! Po-
znam jo!« se je tolaÏil in venomer gledal Ïeno, ki je tako
stra‰ansko shuj‰ala, a je bila ‰e zmerom lepa.
Od‰el je v hi‰o in prinesel Ïganja. »Potrebni sta!« je
zamomljal in natoãil babici in BajÏljevki.
»Na sinovo in Agatino zdravje!« je rekla mati in nag-
nila, tudi Bogataj je nagnil in tisti hip je obãutil Agatine
poglede. Sama hvaleÏnost je dihala iz njih.
»Na Janezovo!« je dejal, ko je izpraznil, Agata je le
prikimala, spregovoriti ‰e ni mogla.
171
19. Nepogreznjeni dvomi
P ri Bogatajevih je Ïivljenje po Janezovem rojstvu in

krstu teklo po gladki strugi. Nekajkrat je Bogataj po
cele ure presedel pri svoji Ïeni in pri otroku, o katerem
so vedeli povedati, da je ãisto njemu podoben in da ima
‰e oãi ãisto njegove. Agata kar ni mogla okrevati. Bali so
se Ïe, da se je bo lotila jetika. Nobena jed ji ni teknila,
hrane za otroka ji kljub temu ni zmanjkalo. Vsa sreãna
je bila, ko se je stiskal k njej in tipal z drobnimi rokami
po njenem izmuãenem obrazu, kakor bi jo hotel boÏati
in tolaÏiti.
·e Katri se je zdelo, da se je Bogataj spremenil. Postal
je sicer bolj zami‰ljen, ni pa kazal veã tiste robatosti ka-
kor nekdaj. Z Agato je bil kar mehak. Ni ji ‰lo v glavo, da
bi bil po njegovi krivdi prezgodnji porod nanj tako vpli-
val, muãno pa ji je bilo, ko je videla, kako je zdaj pa zdaj
nepremiãno gledal v otrokov obraz. Niti za trenutek ni
odmaknil oãi od njega. âudno se ji je zdelo, da se mu je
obraz vãasih nenadoma skremÏil in da se je potem za-
gledal nekam v kot, potem pa brez besede od‰el.
Bogataja je ‰e zmerom napadala misel, da Janez mor-
da le ni njegov, imel pa je zmerom toliko moãi, da se je
172
je otresel. »Moj Bog, ti ve‰, da sem nedolÏna!« Besed, ki

jih je Agata iz‰epetala v nezavesti, se je vselej spomnil in
potem samega sebe o‰teval s podleÏem in niãvrednim
ãlovekom. Tudi pijaãe se je ogibal, da bi mu ne razgre-
la moÏganov in priklicala v spomin namigavanj, ki mu
jih je natvezel Kozomolec.
»Kar ãedno se je pobolj‰al,« je zatrjevala BajÏljevka, ki
je obiskala Agato, kadar je le mogla.
»Kar vesela sem ga!« ji je zagotavljala Agata.
Zaãela se je Ïe vidno popravljati. Na sonce je Ïe ‰la,
tudi v hlev je Ïe pogledala in nekdanja rdeãica ji je spet
pobarvala lica. Kar pomladila se je. Katra jo je imela se-
daj ‰e raj‰i in ji je ‰e bolj stregla. Agata ji je bila hvaleÏ-
na.
»Tako si dobra, Katra, kako naj te poplaãam?« jo je
spra‰evala, Katra pa je zamahnila z roko in se ‰iroko za-
smejala.
»Za svoje zdravje skrbite in za Janeza, meni kar niã ne
manjka!« Odhitela je po opravkih, a je brÏ prisopihala in
spra‰evala, ãe je ‰e kaj treba.
Nekoã je mati opomnila Agato, da sta se zaobljubili
na Brezje in da je Ïe skoraj leto dni tega.
»Mislila sem Ïe na to, a kar odla‰am. Po pravici po-
vem, da se bojim povedati moÏu. Morda bi mu ne bilo
prav, saj veste, kak‰en je,« je dejala Agata. Rada bi ‰la na
173
boÏjo pot, pa se je nekam bala, ãeprav sama ni vedela

zakaj.
Janezu je bilo Ïe leto dni in Agata se je dodobra po-
pravila. Nekoliko vitkej‰a je bila, zato ‰e lep‰a. Dolgo se
je obotavljala, nazadnje je le povedala moÏu, da se je z
materjo zaobljubila na boÏjo pot in da bi rada prosila za
mlado Ïivljenje boÏjega varstva.
»Ne bi bilo prav, ãe bi obljube ne drÏali,« je menil
BajÏelj, ki je bil tudi namenjen na Brezje.
»Naj bo! Napregel bom in vse skupaj potegnil, ãe je
Ïe tako. Mislim, da ne bo koristilo, ‰kodilo pa tudi ne,«
se je hahljal Bogataj in ãuden smeh se mu je razlezel po
obrazu. Tega smeha se je Agata bala.
»·e krvavo bo‰ potreben pomoãi boÏje! Ne govori
tako brezboÏno!« ga je zavrnila BajÏljevka. Agata ni
pomnila, da bi bila mati kdaj tako jezna in odloãna.
Bogataja je zbodlo, rad bi ji bil vrnil, a je njen opomin
pogoltnil. Tudi Agatine oãi so ga prosile, naj ne odgo-
varja in naj ne sme‰i boÏje poti. Spomnil se je tudi tiste
noãi, ko je razsajala povodenj in ko si je sam na tihem
Ïelel boÏjega varstva.
»Niã slabega nisem mislil, mati. Ne jemljite zares!« se
je opraviãil nekam nerodno in narejeno. Mati je takoj
opazila, da ne misli iskreno, Agata pa je od sramu pove-
sila oãi.
174
·e tisti teden je Bogataj nekega jutra zapregel. Na voz

so sedli BajÏelj in BajÏljevka, Bogataj in Agata z otrokom
ter se odpeljali. Po grapi jih je stresalo, voz je odletaval
in se pogrezal v globoke kolesnice, ko pa je zavil na belo
cesto, sta konja zdirjala, da se je kadilo za njimi in so
vasi kar beÏale mimo njih. Nato so se peljali skozi smre-
kov gozd. Vroãe je Ïe bilo in senca je kar prijetno dela.
Ob cesti so se vrstila starinska znamenja, veãinoma zi-
dana. Takih Agata ‰e ni videla.
Od daleã so zagledali Kranj in Agati se je zazdel stra‰-
no lep. Ni se mogla naãuditi veliki cerkvi in ãudno se ji
je zdelo, da so ljudje na tako strmem hribu postavili take
palaãe.
V mestu so se ustavili in se okrepãali, ãeprav je BajÏ-
ljevka prigovarjala, naj bi do Brezij poãakali.
»Saj bi mi konji ope‰ali,« se je izgovarjal Bogataj.
BajÏelj je namignil Ïeni, naj pusti Bogataja, da ne bo
kakih sitnosti.
Agato je Ïe vse bolelo. Otroka je ves ãas drÏala v na-
roãju. Veãidel voÏnje je prespal, tako ga je vroãina pre-
vzela in utrudila.
»Kar niã ne sitnari, kot bi vedel, da se pelje na boÏjo
pot,« je ‰epnila Agata materi in v tem trenutku zagleda-
la cerkev sv. Jo‰ta. Od te strani se ji je zdela ‰e veãja in
skoraj lep‰a.
175
Konji so se Ïe upehali; pove‰ali so glave in vsi pra‰ni

poãasi stopali zdaj skozi gozd, zdaj mimo travnikov in
njiv.
Na Brezjah ni bilo dosti romarjev. Le beraãev je precèj
sedelo ob potih in pri ograjah.
Bilo je Ïe pozno popoldne, ko so izpregli. Agata je bila
utrujena, da bi se najraj‰i ulegla, a je le otroka poloÏila
v posteljo in z materjo od‰la v cerkev. Tudi BajÏelj je pri-
‰el za njima, le Bogataj je ostal v gostilni. Nikamor se
mu ni ljubilo, le otroka je ‰el zdaj pa zdaj gledat, ãe se ni
morda zbudil ali se prekopicnil iz postelje. Pozna noã je
Ïe bila, a mati in Agata sta ‰e zmerom molili. Tudi pri
spovedi sta bili.
Ko so pri‰li v gostilno veãerjat in spat, je bil Bogataj Ïe
dobre volje, toda rekel ni niã. Le BajÏlja je malce podra-
Ïil: »Mislil sem Ïe, da si jo v kako drugo gostilno odpe-
tàl.«
BajÏelj je molãal, kakor da ga ni sli‰al.
»Kar prileglo se bo kaj toplega,« je rekel in naroãil
toãajki.
»Sem Ïe naroãil!« je rekel Bogataj in se nasmehnil,
kot bi hotel reãi, naj take stvari kar njemu prepustijo.
Drugo jutro je ‰el tudi Bogataj k ma‰i, da bi se ne za-
meril romarjem. âe je Ïe pri‰el na Brezje, se paã spodo-
bi, da se vede kot boÏjepotnik. Agata ga je bila neznan-
sko vesela in ga je kar obsipala s prijaznostjo in ljubez-
176
nijo. Kazal se ji je hvaleÏnega in dobrega, kakor bi jo ho-

tel prepriãati, da ni tako slab.
Tudi Janeza je vzela v cerkev. Ko so zabuãale orgle, se
je nekaj ãasa prestra‰eno oziral, se potem nasmehnil in
hipoma zopet zresnil, kot bi se bil zavedel, da je v sve-
ti‰ãu in ne doma v kamri.
Bogataja je ganilo, ko je gledal poboÏne obraze vseh
mogoãih ljudi od najpreprostej‰ega do najbolj gospos-
kega. Ko te bil ‰e majhen, so ga peljali na boÏjo pot in
dobro se je spominjaI, koliko ur je moral prekleãati v
cerkvi in kako laãen je Ïe bil in vendar tako sreãen, da je
bil na boÏji poti. Sedaj pa mu je bilo vse to nekam tuje
in ga ni moglo prav ogreti.
Mati in Agata se kar loãiti nista mogli od cerkve in
ãudodelne podobe Matere boÏje. Vse polno pro‰njá sta
imeli in ena se jima je zdela tehtnej‰a od druge. Bogataj
ju je pri‰el Ïe priganjat.
»âe hoãemo do noãi domov, odrinimo! Voz je pri-
pravljen!« je rekel nekoliko trdo, vsaj Agati se je tako
zdelo.
»Kar iti bo treba,« je dodal BajÏelj. Agata je tedaj opa-
zila, da je Bogataj medtem, ko se je po ma‰i zamudila v
cerkvi, precèj pil. Oãi so mu bile kar krvave in tudi jezik
se mu je zapletal. Agato je zazeblo in greh se ji je zdelo.
Na boÏji poti se kaj takega vendar ne spodobi!
177
·e enkrat je pokleknila pred oltar in s solzami v oãeh

poprosila Mater boÏjo, naj izprosi milost za sina in mo-
Ïa, njej pa moãi, da ne bo omagala pod udarci, ki jih je
Bog ‰e namenil.
Bogataj je objestno pognal in poãil z biãem, da sta
konja kar poskoãila.
»Zdaj se bomo Ïe lahko krepãali, ko gremo z boÏje
poti!« se je po‰alil in ustavil konje pred veliko gostilno
pod klancem. Agata ni niã rekla in tudi BajÏljevka je to
pot molãala. Ko je zlezla z voza, je pomagala Agati, ki ji
je Janez spet zaspal v naroãju.
Bogataj je bahavo razkazoval svojo denarnico in kri-
Ïema plaãeval. V gostilni so bili romarji, vozniki, Ïelez-
niãarji, nekaj kmetov in Ïensk. Bogataj jim je razlagal,
kako mu je voda Ïago in mlin pobrala in koliko ga je ve-
ljalo, da je vse na novo postavil.
»To je moja Ïena, ta v njenem naroãju moj sin,« je ‰e
dodal in se ‰iroko in glasno zasmejal.
»Saj ji je ãisto podoben,« je ‰epnila Ïenica, vendar jo
je Bogataj sli‰al; preãudno ostro so se mu te besede za-
piãile v srcé. Plaãal je z debelim denarjem, in sicer tako,
da so ljudje zlahka opazili, koliko denarja ima ‰e pri
sebi.
»Ta ima pod palcem, ta!« so si zatrjevali. Îenske so
zavidale Agati, da ima tako bogatega moÏa. To se ji godi!
178
Bogataju se nikamor ni mudilo. Koder se mu je zde-

lo, je ustavil konje in romarji so morali z njim v gostil-
no. Agata je vedela, da bi bilo vsako molédovanje odveã,
in je zato molãala; BajÏljevka tudi. BajÏlju se je smilil
denar, ki ga je Bogataj tako neusmiljeno razmetaval. »Le
kaj mu je danes?« se je spra‰eval, razloÏiti pa si ni znal.
»âisto njej je podoben, meni torej niã!« se je zganilo
v Bogataju, ko je priganjal konje po ‰iroki cesti in je bila
Ïe trda temà. Vso pot ga je grizla ta misel in Kozomolãe-
va namigavanja so se mu nenadoma prebudila in ga
razvnemala.
Pozno ponoãi so se pripeljali domov.
»Pri nas bi spala!« je zamomljal Bogataj, ko je izpre-
gal.
»Res ne moreva. Konãanova Marija je le na Ïivino po-
pazila, ãez noã je bila hi‰a prazna. Ni varno,« je pojas-
njeval BajÏelj in njegovi Ïeni je bilo kar v‰eã tako. Skr-
belo jo je Ïe, kako je doma.
»Pa lahko noã, ãe noãeta pri nas prenoãiti!« se je trdo
poslovil in se odmajal v hi‰o. Ni se spravil spat, ampak
se je nerodno obiral, kot bi neãesa iskal. Janezek je spal
in se v spanju zdaj pa zdaj nasmehnil.
»Poglej ga, kako lepo se smeje!« se je razveselila Aga-
ta in prijela Bogataja za roko. âudno mrzla in teÏka se ji
je zdela.
179
Odkar je imela Agata otroka, se je po Bogatajevih

mislih spremenila. Bila je vedrej‰a in, kadar je bila z
otrokom sama, kar razigrana in razposajena.
Bogataj se je skoraj opotekel proti zibeli in se potem
zagledal v sinov obraz. Nenadoma je za‰krtal. »Kaj, ãe
je Tinetove krvi?« je usekalo in se zagrizlo vanj. »Go-
renjke so rekle, da je le njej podoben!« je pomislil in
znova zapiãil krvave oãi v otroka. »Spet te satan trapi!«
mu je za trenutek zasijala misel, a brÏ spet ugasnila.
»Vi‰, ãelo je ãisto Tinetovo. Tudi smeje se kot Tine. Tako
se je smejal na obãnem zboru« je sikalo vanj.
»Tinetove krvi!« si je zatrjeval in od vsepovsod mu je
govorilo: »Tinetovega otroka redi‰!«
»Agata, to ni moj otrok!» je tedaj zarjul, da je Agato
kar pretreslo.
»Za boÏjo voljo, ne nori!« je kriknila. »Sam satan ti je
navdahnil to misel! Pri Ïivem Bogu ti prisegam, da je
tvoj!«
»LaÏe‰, Tinetov je!« je zatulil Bogataj in brcnil zibel,
da se je prevrnila. Otrok je odletel pod klop in presun-
ljivo zavekal. Bogataj se je hotel skloniti podnjo, a ga je
Agata prestregla.
»âe Ïe mene pobija‰, otroka ne bo‰!« je zahropla, se
zakadila vanj in ga z vso silo pahnila od sebe. Priletel je
z glavo v zid, potem pa omahnil, tre‰ãil v vogel klopi in
ãudno zagrgral. Po tleh se je pocedila kri.
180
Janezek se je zvijal in vekal. Pobrala ga je in stisnila k

sebi, potem se pa z njim zaklenila v kamro. Otrok je ve-
nomer jokal; ãe ga je priÏemala k sebi, da bi ga potolaÏi-
la, je bilo ‰e huje. Privila je luã in pogledala, ãe morda ni
pobit. Na ãelu je zagledala odrgnino, desna roka mu je
bila negibna in mu visela, kakor bi se le ‰e za koÏo drÏa-
la. Ko se mu je dotaknila rame, se je hotel kar pretrgati
od joka.
»Sirota!« je zastokala mati, solzé so ji kar lile po licu.
Katro je vpitje prebudilo. Poslu‰ala je in poslu‰ala, sli-
‰ala je, kako je zaropotala zibel in kako je potem nekaj
teÏkega telebnilo po tleh. Najprej jo je bilo strah, potem
je le priÏgala luã, se tiho splazila iz svoje ãumnate in pre-
vidno odprla hi‰na vrata. Skoraj sesedla bi se bila, ko je
zagledala Bogataja v krvi.
»KriÏ boÏji!« je kriknila, nato pa vsa zbegana poklica-
la gospodinjo.
Agata je prisluhnila in, ko se Bogataj ni ne zganil ne
oglasil, odprla kamro.
»Katra, poglej, roko mu je polomil. ·e premakniti je
ne more! Sirotek!« jok jo je kar davil in vsa se je tresla.
Ko je Katra zagledala otroka in njegovo polomljeno
roko, se je zgrozila. Da se je ‰e otroka lotil, ji ni hotelo iti
v glavo. Da bi bil taka zverina, si ni mogla misliti.
»Îivina!« je siknila in se nehoté sklonila nad otroka.
Zdaj je tudi njo premagal jok. Otrok je za nekaj ãasa
181
utihnil; morda ga je jok utrudil. Agata ga je pokriÏala,

potem jo je zaskrbelo.
»Menda ni mrtev?« je vpra‰ala Katro.
»Kdo? Bogataj? Niã se ne boj! Kopriva ne pozebe!« je
zarenãala Katra, Agati pa so se te besede zdele greh. Ne-
nadoma se ji je moÏ zasmilil. Pijan je bil in morebiti ‰e
nahujskan, saj ni vedel, kaj dela in kaj govori, ga je na
tihem opraviãevala.
»Ti si res muãenica!« je tiho dejala Katra in si otrla
solze.
Agata se je sklonila k moÏu. Dihal je sunkoma, pod
glavo se mu je nabirala luÏa krvi.
»Spraviva ga v posteljo, Katra, in umijva ga!« jo je
prosila. Katra je spoãetka godrnjala, nazadnje se je le
omeãila.
Ko se je Bogataj proti jutru zavedel in prebudil iz hu-
dih sanj, je imel glavo obvezano in je ‰e dvigniti ni mo-
gel z vzglavja. Nekam megleno se je spominjal sinoã-
njega dogodka. Ko mu je Agata pokazada otroka in nje-
govo roko, je zameÏal, ker se ni mogel obrniti v stran.
Otrok se mu je zasmilil, na vso moã se je trudil, da bi
tega ne pokazal. ârhnil ni niti besedice.
»K zdravniku ga bom peljala!« je rekla Agata; otrok se
je obraãal od oãeta, kakor bi bil vedel, kdo mu je poha-
bil roko.
182
»Le!« je izhropel Bogataj in ob‰la ga je ãudna slabost.

Zameglilo se mu je pred oãmi in niã ni sli‰al in ne videl,
kaj se godi okrog njega.
»Katra, ti popazi nanj, jaz peljem otroka k zdravni-
ku!« je ukazala Agata. Zdaj ji je bil otrok vse na svetu —
ta trenutek ni poznala nobene druge skrbi razen zanj.
Jaka je napregel voz. ·e njemu se je orosilo oko in debe-
la solza mu je zdrknila po raskavem obrazu, ko je po-
gledal otroka.
Tisti dan je ‰e Ïaga tiho in ukroãeno pela in stope so
votlo, komaj sli‰no udarjale, kakor da so jih ovili s cun-
jami. Delavcem se ni nikamor mudilo, ‰e nje je grizla
skrb za malega Janeza, ki mu je Bogataj roko polomil.
183
20. Odmev iz tolmuna
· e tisti dan je morala Agata odpeljati Janeza v bol-

ni‰nico. Zameglilo se ji je pred oãmi, ko se je morala
posloviti od njega in ko je videla, kako je stegnil svojo
zdravo roko proti njej, kakor bi jo bil hotel obdrÏati pri
sebi. Oãi so mu zaãudeno begale po veliki dvorani, po
kateri se je zdaj pa zdaj razlegel otro‰ki jok.
Bolni‰ka sestra jo je morala prijeti, da se ni zgrudila,
in jo peljati prav do tramvaja; Agata je bila ãisto zmede-
na in so se ji noge kar zapletale. Jecljala je nerazumljive
besede in sestra jih je imela za zahvalo.
»Kljuãnico ima zlomljeno, najmanj ‰tiri tedne bo v
mavcu!« ji je brnelo po glavi in ni si mogla misliti, kaj
naj poãne brez njega.
Sama ni vedela, kako je pri‰la na vlak, kdaj je zavila v
grapo in kdaj stopila v hi‰o, kjer je leÏal Bogataj.
»Kaj je?« je tiho zastokal; zaskrbelo ga je, kaj je z otro-
kom. Tudi glas mu je razodeval zaskrbljenost.
»Kljuãnico ima zlomljeno!« je ‰epnila Agata in se ‰ele
sedaj dobro zavedela, da je pri‰la sama in da je v tisti
veliki dvorani, kjer se bele posteljice kar vrsté druga za
184
drugo, pustila Janeza samega, tujega med tujimi, ne-

znanca med neznanci.
»To mu bo dolgãas!« je vzdihnila, da je Bogataj od za-
drege in neznane boleãine zaka‰ljal.
»Laãna si!« je zanosljal, ker ni mogel najti primernej‰e
besede.
»Ji bom Ïe jaz postregla!« je zarentaãila Katra. Ko je
zvedela, kako je z otrokom, je bila ‰e bolj huda na Boga-
taja.
»Ve‰, njemu ni niã hudega, pravi le, da se mu veno-
mer v glavi vrti. Naj se mu!« je razlagala gospodinji, ko
sta stopili v veÏo.
Agata je ‰e sli‰ala ni, misli so ji bile vse drugje kakor
pri Bogataju. Prav niã ãudnega se ji ni zazdelo, ko ga je
zagledala obvezanega, in prav niã se ji ni zasmilil. Vse
njene misli so se sprehajale po beli dvorani in se ustav-
ljale ob posteljici, s katere jo je venomer klical Janezek
ter jo z oãmi in ustnicami prosil, naj ostane pri njem.
Bogataj je ozdravel, vrtoglavost pa mu je ostala. Ne-
nadoma se mu je stemnilo pred oãmi in se mu zvrtelo v
glavi, da je telebnil po tleh. Posebno rado ga je prijelo,
ãe je pil ali se razburjal. Skrival je svojo bolezen in bo-
lelo ga je, da je vsa soseska govorila le o njem in o Aga-
ti. Ljudje so se ga ogibali, a tudi sam ni iskal njihove
druÏbe. Slutil je, da so vsi razen Kozomolca na njeni
185
strani. Jezilo ga je, a si je tu in tam le priznal, da je vse-

ga sam kriv.
Janez pa je rastel in se lepo razvijal. Vsi so ga imeli
radi. âebljal je Ïe cele stavke, ogovarjal delavce in naga-
jal Katri, ki ji je bil tako v‰eã, da se je do solz smejala.
»Pa bi takega otroka pobijal!« jo je zazeblo, kadar je
videla Bogataja, ki je renãal nad delavci.
Oãeta se je Janezek bal, ker se je z njimi le malokdaj
zamotil in ga ni tako prijazno ogovarjal kot mati, vendar
ga je ‰e v sanjah veãkrat klical: ata, ata! Bogataju se je
storilo inako, kadar ga je sli‰al. Moj Bog, zakaj se je bil
tako spozabil!
Agata je nekajkrat obãutila, da ima otroka rad, in je
bila tega neizreãeno vesela. Vse bi bila dala, ãe bi bila
vedela, da si je Bogataj izbil iz glave tisto satansko mi-
sel, ki mu jo je Bog vé kdo navdihnil. âe ni pil, se mu ni
zbudila, zato ga je vselej, kadar je Ïe moral po opravkih,
s povzdignjenimi rokami prosila: »Lepo te prosim, ne
pij preveã, saj ve‰, da ti ‰koduje. Spet bi te vrglo! ·e ubi-
je‰ se lahko!«
Vselej ji je obljubil, a malokdaj drÏal besedo. Rotil se
je, da se nikoli veã ne bo spozabil in da je nikoli veã ne
bo Ïalil in ji oãital, da Janez ni njegov. Kadar pa se je
okajen primajal domov, mu je nenadoma zavrelo v gla-
vi, da je izbruhnil: »Tinetove krvi je!« Agata ga je Ïe po-
znala in je bila zmerom previdnej‰a. Molãé je potegni-
186
la otroka k sebi in se z njim zaklenila v kamro, Bogataj

pa je zunaj rentaãil in robantil; vãasih ga je med rogovi-
ljenjem nenadoma vrglo in je vse utihnilo. âe je bilo po-
dnevi, so ga delavci kar na lepem pograbili in zaklenili
v klet. Tam se je ohladil in pomiril ter nazadnje zaspal.
Drugi dan je bil spet miren in pohleven in se delal,
kakor da niã ne vé, kaj se je zgodilo prej‰nji dan. Vendar
je le predobro vedel, le priznati ni maral, ker ga je bilo
sram. Ob takih dneh ga je bil sam med in z vsemi je bil
preãudno dober. ·e otrok je obãutil to spremembo. Te-
daj ga je veãkrat dvignil k sebi, ga sladko ogovarjal in
mu vse obljubil. Otroku so se oãi kar svetile od sreãe;
nehoté ga je zaãel vleci za brke in mu ku‰trati lase. Bo-
gataj se je glasno smejal in cepetal z nogami. Katro pa je
jezilo.
»Grdav‰, ãez dva dni ga bo hotel Ïe ubiti!« je renãala
in poljusknila umazano vodo po dvori‰ãu.
»Agata je res muãenica!« so govorili po zaselju. Ni jim
‰lo v glavo, zakaj ga ne pusti in ne ubeÏi k oãetu in ma-
teri.
»Kaj bi ji pomagalo, za njo bi pridivjal! Ali bi se ga
BajÏelj ubranil?« je menil Rekar.
»Zmerom bolj poboÏna je, molitev ji daje moã!« je
sodila stara Kevharica, ki je sama stra‰ansko trpela v za-
konu in se je tolaÏila le z molitvijo.
187
Kozomolca Ïe dolgo ni bilo v Bogatajevo hi‰o. Îe za-

radi Agate se je je ogibal, ker je slutil, da se je Bogataj
zaradi njegovih namigavanj tako spozabil. Tisti dan pa
ga je prineslo. Dvoje Ïivinãet mu je poginilo, pa mu je
zmanjkalo denarja, da bi dokupil novi. Bogataj mu je
zmerom rad posodil, ne le kot sorodniku, ampak tudi
zato, ker mu je kmalu vrnil.
»Bog daj, Agata, Bog daj? Prebito ãvrstega fanta
ima‰!« jo je ogovoril, se prisiljeno prijazno nasmehnil in
z oÏuljeno roko poboÏal Janeza.
»Bog daj!« je rekla Agata in od‰la z otrokom. Kozo-
molec ji ni bil nikoli v‰eã. Nekaj je bilo na njem, kar jo
je odbijalo, zato se mu je zmerom ognila, ãe se je le mo-
gla.
»No, no, kaj pa je tebe prineslo?« se mu je zaãudil Bo-
gataj in ga peljal v hi‰o. Bilo je Ïe pozno popoldne in kar
prav mu je bilo, da se bo mogel razklepetati.
»Nekaj denarja bi rad, krava in junica sta mi pogini-
li,« je zastokal Kozomolec, hudo mu je bilo za Ïivinãe-
toma.
»Tisto Ïe! Peklensko smolo ima‰!« se je muzal Boga-
taj in iz omarice v zidu izvlekel steklenico.
In sta govorila o vsem mogoãem, ‰e starih ãasov sta se
domislila. Agata jima je postregla s suhim mesom in
zdelo se ji je, da je moÏ nenavadno dobre volje. Kar niã
188
se ni bala zanj, saj se zadnje ãase nikoli ni pritaknil pi-

jaãe in je bil z njo in z otrokom vedno prijazen.
Noã se je Ïe razlezla po grapi in po rebrih, ko sta se
poslovila.
»Pospremim te, tako lepo hladno je zunaj!« se mu je
ponudil Bogataj. Kozomolcu je bilo veã kot prav, pot po
grapi mu je bila zmeraj neprijetna. Bogataj si je brisal
ãelo, ãudno vroãe mu je bilo, ãutil pa se ni prav niã sla-
bega. Oba sta bila zgovorna kot Ïe dolgo ne in pod teÏ-
ko okovanimi ãevlji so se jima kar iskre kresale. ·ele ob
stezi, po kateri je moral Kozomolec zaviti v hrib, sta se
poslovila. ·e roko sta si podala.
Bogataj je odkrevsal proti domu. Nenadoma se mu je
zazdela grapa dolga in ãudno tesno mu je bilo pri srcu.
V glavi so se mu razlezli spomini na tisti dan, ko mu je
Kozomolec razodel, da je njegov sin morda Tinetove
krvi. Butalo mu je v moÏganih, mu palilo kri in mu stis-
kalo srcé.
»Tujega otroka redim!« je hropel, ko je bil Ïe upehan
in ga je vroãina v glavi kar omamljala.
Voda v grapi je bila tiste dni narasla. Po nekaj nalivih
se je struga napolnila in voda je glasneje buãala in hitre-
je drvela ãez skalovje, ki je ostalo v strugi ‰e od prej‰nje
povodnji.
189
Ves omotiãen je obstal pred svojo hi‰o. Zdelo se mu

je, da se Kozomolec reÏi in sika vanj: »Kaj misli‰, da je
tvoj otrok?«
»Tujega otroka redim, tujega otroka redim, zato se mi
posmehujejo!« je zatulil, se opotekel v veÏo in zdaj pa
zdaj udaril po vratih, po steni, prevrnil burkle, da je pre-
ãudno zaropotalo.
Agata se je zaklenila, da Bogataj ‰e sli‰al ni, in stisni-
la k sebi otroka, ki se je tudi prebudil.
Nenadoma je kakor brez uma planil na dvori‰ãe.
»Otrok ni moj!« je zatulil v gluho noã, da se je raztegnilo
v reber in po vsej grapi.
»BajÏelj, ta otrok ni moj! Kar ti ga vzemi in ‰e Agato
povrh. Naj ima oba Tine!«
Agata se je pokrila z odejo, jokala in molila.
»Da bi vsaj zunaj ostal!« jo je spreletavalo, ko je ãutila,
kako se otrok od strahu trese in kako krãevito se je okle-
pa.
»BajÏelj, ta otrok ni moj!« je kriknil znova in s pestjo
Ïugal proti griãu. Tam zadaj je bil Agatin dom, BajÏljev
gruntek.
Bogataja je zaneslo tudi k jezu. Voda je pljuskala v tol-
munu in se zaletavala ob stene. Preãudno so peli valo-
vi, a Bogataj jih ni sli‰al. Kakor obseden je rjul, da ga je
bilo groza poslu‰ati: »Iz hi‰e, Tinetova kri! Iz hi‰e!«
190
»·e krvavo bo‰ potreben boÏje pomoãi!« se je nena-

doma spomnil na Brezje in na NeÏo, ki so se ji oãi kar
bliskale od svete jeze. Za hip mu je postalo ãudno meh-
ko pri du‰i. Hotel se je Ïe vrniti v hi‰o, a je nenadoma
zaãutil, kakor da se mu je v glavi nekaj pretrgalo.
»Moj Bog!« je zahropel in omahnil. V tolmunu je za-
molklo pljusknila voda . . .
»Zaspal je!« se je potolaÏila Agata, ko je utihnilo Bo-
gatajevo rjovenje.
191
21. Nove preizku‰nje
J ezasta, jezasta!« je vekala Katra, ko so delavci zjutraj

potegnili Bogataja iz tolmuna.
Obraz mu je bil zabuhel in ãudno bel, okrog usten se
mu je ãrtal grenak nasmeh, oãi so bile odprte, kakor da
prosijo.
»Marija pomagaj!« je kriknila Agata. Krãevito je zgra-
bila sina, kakor bi ga hotela braniti, in se zgrudila.
»Zdaj ‰e to!« je zaka‰ljal Ïagar in zakoliãil kolo, da se
je mahoma ustavilo; iz korita je ‰e zmerom curljala
voda.
Bogataja so poloÏili na mrtva‰ki oder v hi‰i in vsa so-
seska je Ïe v zgodnjih urah zvedela, kaj se je zgodilo z
njim.
»Bog mu bodi usmiljen!« je rekla Domaãejkarica, se
pokriÏala in tiho zmolila oãena‰ za njegovo du‰o.
»Bog nas varuj nagle in neprevidene smrti!« je ‰epnila
Kon‰karica in si obrisala solzo.
Tisti trenutek Bogataj ni imel veã sovraÏnikov, ampak
samo pomilovalce. Vsak se je zdrznil sprião smrti in po-
zabil na krivice. Odpu‰ãali so mu, molili za njegovo du-
192
‰o in trepetali pred silo boÏjo, ki je ãlovek ne more do-

umeti.
»Kaj mu bo zdaj denar!« je poãasi spregovoril Vodeb
in zmajal z glavo.
»Kakr‰no Ïivljenje . . . « je zagodrnjala RoÏanãevka,
a jo je sredi stavka ustavil moÏ.
»Bog ga bo sodil, mi molimo, da mu bo usmiljen!« je
rekel in se zamislil. Smrt ga je pretresla in omehãala, da
je pozabil na vse drugo, kar mu je kdaj grenilo misli.
BajÏelj se je kar sesedel, ko je zvedel stra‰no novico.
Biló mu je, kakor bi se bil svet zavrtel in nenadoma ob-
stal.
»Moj Bog, moj Bogi!« je vzdihovala NeÏa in kar v
vsednji obleki drpalila v grapo. Za Agato jo je skrbelo,
saj bo sirotica skoprnela.
Agato so komaj spravili k sebi. Bila je kot ubita in ni
mogla verjeti, da je Bogataj res mrtev. Ker mu niso za-
tisnili oãi, se ji je zdelo, da jo ogovarjajo in neãesa pro-
sijo.
Nehoté se je pokriÏala in zaãela moliti. In zdelo se ji
je, da se ji mrtve oãi zahvaljujejo in ‰e in ‰e prosijo.
Medtem je Kozomolec begal od hi‰e do hi‰e in se
ustil: »To reãem, sama ga je pahnila. Saj je bila kot osa,
ko sem se oglasil v hi‰i!«
193
»Ne blebetaj!« so ga zavraãali kmetje in bajtarji, a se

je potulil in sam pri sebi ponavljal: »Sama ga je pahni-
la, sama!«
Obredel je vso sosesko.
»To reãem, sama ga je pahnila!« je ÏuÏnjal Kozomo-
lec pri ·panovcu, najmogoãnej‰em gruntarju v sosedni
fari.
»Vse je mogoãe!« je meÏiknil bahavi ·panovec in si
zavihal brke. Poznal je Bogataja in Agato. »Star dedec in
mlada Ïena je prav tako, kakor bi staro jablano cepil,« se
je se posmejal in iztegnil roko po mizi.
Kozomolec se je muzal in besediãil.
»Zmerom sem pravil, da je tiha voda!« je nagla‰al in
tleskal z debelimi ustnicami.
»Nemara res!« je zamomljal ·panovec in vstal.
Agata je bila slepa in gluha za vse. Stiskala je Janeza
k sebi in podrhtevala. Spoznala je, da je imela Bogataja
vendarle rada in da ji je bil dober. Niã veã ga ni obsoja-
la in grenko ji je bilo ob spominu, da je bila pregroba z
njim.
»âe bi ga ne bila pahnila, bi se to nikdar ne zgodilo!«
si je oãitala. Nehoté se je sklonila in pokriÏala moÏa na
ãelo.
Agata je oba dneva prejokala in nekam strah jo je
bilo, a sama ni vedela zakaj. V hi‰i je zaudarjalo po sve-
ãah, da jo je du‰ilo. BajÏljevka je pazila, da se plamenãki
194
niso razdivjali, zdaj pa zdaj je od‰ãipnila stenj, odmak-

nila roÏo in popravila podobico na mrliãu.
Bogatajeve oãi so zvodenele in tudi nasme‰ek je
splahnel. Agati se je zdelo, da niã veã ne izpra‰ujejo,
ampak le dopovedujejo, kako sladak je poãitek.
Po dvakrat na dan je pri‰el kropit Kozomolec, se sli-
nil in hlinil, pomiloval Agato in otroka in se smukal oko-
li delavcev, kot bi mu bil rajni naroãil, naj popazi, da ne
bi bilo kaj narobe.
»Agata, niã ne maraj, ãe bo kaj treba, saj ve‰, kje
sem!« se je muzal, in pa ji pogledal v oãi.
»Hm!« je zanosljala Agata in se mu izmikala. Njegov
glas ji je zvenel tuje in preÏeãe.
»Ta ãlovek ni odkrit. Svoje namene ima!« je pomisli-
la BajÏljevka in kar dobro se ji je zdelo, da se Agata ni
hotela meniti z njim.
»Le kaj ga nosi v hi‰o!« je zagodrnjala Agata in si od-
dahnila, kadar je odkrevsal v hrib.
»Tako sem se ga Ïe naveliãala!« je ‰epnila BajÏljevka;
Agata jo je hvaleÏno pogledala in kar laÏe ji je bilo. Ve-
dela je, da se ne moti in da je le res, kar je Ïe zdavnaj
slutila: Kozomolec je hinavec! Morda jo zalezuje, mor-
da si hoãe jemati pravico varu‰tva, Bog vé! Prebito bo
trpela, ãe bi on gospodaril! Ob tej misli se ji je Janezek
stra‰no zasmilil.
195
»Sicer bo on gospodar!« jo je ob‰la misel in bila ji je

prijetna. Dober bo in mehak in ne bo odiral ljudi. Neho-
té se je spomnila na smreke pod planino in na vse trp-
ljenje, ki so ga prinesle v hi‰o.
Poldrugo uro so nosili mrliãa, se ustavljali pri krlejÏih
in molili za pokoj Bogatajeve du‰e. Pogrebcev je bilo iz-
redno veliko. Pri‰li so bajtarji in gruntarji, tudi Tine se
je pome‰al mednje. Le za trenutek je videl Agato, opa-
zila ga je tudi ona.
»Odpustil mu je!« ji je nekaj reklo in bila mu je hva-
leÏna.
Ob grobu se je kar trgalo v njej. Zdaj pa zdaj se ji je
stemnilo pred oãmi in ji je bilo, kakor da pada v grob.
Prebudila sta jo molitev in zvonjenje, in sta ji hrumela v
u‰esih kakor narasla voda.
Katra je ves ãas pazila na Agato. Zdaj pa zdaj je pri-
stopila k njej in jo prijela za roko.
»Ne Ïeni si tako k srcu! Bo Ïe kako!« ji je ‰epnila, mis-
lila si je pa: »Le kaj se tako cmeri‰, saj si re‰ena. Niã do-
brega ti ni bilo z njim!«
Pri pogreb‰ãini je bila Agata tiha in vase pogreznjena.
·e matere ni sli‰ala, ko ji je prigovarjala, naj vsaj juho
posreblje, da ne bo omagala. Dolgo pot ima ‰e pred se-
boj. Îe zaradi otroka naj gleda nase in pazi na svoje
zdravje.
196
Pogrebci so se razvneli ter na dolgo in ‰iroko govori-

li o Bogataju. In ãudo: nihãe ni vedel kaj slabega o njem.
Svoje muhe je kajpak imel, gospodar pa je bil tak, kakor
jih je malo najti. ·e Rekar je pritrjeval, Kozomolec pa je
venomer ÏuÏnjal:
»To reãem, poznalo se bo, da ga ni veã!«
Doma se je zdelo Agati vse prazno; votlo je odmeval
korak po hi‰i in ‰e lastnega glasu jo je bilo strah. Îaga ni
pela, ampak jokala in stope so jeãale. Voda, ki je pada-
la v tolmun, se je penila in upirala, kakor bi se bala glo-
beli, v kateri je izdihnil gospodar. Koko‰i so ãepele na
gredah, pove‰ale glave ali jih stiskale pod peruti, Ïivina
se je trgala od jasli in hotela na dvori‰ãe.
Tiste dni Agata ‰e spati ni mogla. Zmerom jo je nekaj
budilo. Tudi otrok se je venomer premetaval, zdaj pa
zdaj v spanju zakriãal in se tako krãevito oklenil mate-
re, da je komaj dihala.
»âisto posu‰ila se je!« so menili delavci.
»Saj niã ne jé in tudi spi najbrÏ ne!« je razsodil Ïagar
in zmajeval z glavo. Ni mogel razumeti, da se Agata tako
trapi in muãi, saj je pri njem in z njim le trpela. Boga naj
zahvali, da ga je re‰ena.
Tedaj sta po grapi korakala dva Ïandarja, resna in za-
mi‰ljena.
197
Delavci na Ïagi so se ustavili, Ïandarjev ‰e niso vide-

li v grapi. Le kam ju nese? Ko sta zavila v hi‰o, so obne-
meli, ãudna groza jih je ob‰la.
»Kaj neki i‰ãeta?« je zastokal Ïagar, Katra pa je stala
v hlevu in skozi priprta vrata gledala, kaj se bo zgodilo.
Ni minilo deset minut in Ïandarja sta odpeljala Aga-
to. DrÏati sta jo morala, da se jima ni zgrudila.
»Marija, pomagaj, moj Bog, ti si mi priãa, da ga ni-
sem!« je jeãala. Otrok je ãepel na pragu, jokal in klical:
»Mama!« ·e delavci so si brisali solze.
Zdaj so ‰ele razumeli, po kaj so pri‰li Ïandarji.
»Kar s cepinom bi jih nagnal!« se je togotil Ïagar. Gle-
dali so za Agato, dokler jim ni izginila izpred oãi.
»Bog in sveti kriÏ boÏji, zdaj ‰e to!« je kriknila Katra
in se zaprla v ãumnato.
»Tu ima kdo prste vmes!« je revsnil Jaka. Kar drgetal
je od groze, ko je pomislil, da bodo Agato zaprli in mor-
da tudi po krivem obsodili.
»Pravica se bo izkazala!« je siknil Ïagar in udaril s ce-
pinom po hlodu, da je ãudno zapelo.
·e tisti dan se je razvedelo, da so Agato odpeljali in jo
obdolÏili, ãe‰ da je pahnila Bogataja v tolmun, da bi se
ga znebila.
Kozomolcu je bilo za trenutek hudó. Oãital si je, da je
kriv njene nesreãe, saj je raztrosil sum, da ga je pahni-
la, a se je oãitkov kar brÏ znebil in si dopovedoval, da je
198
vse mogoãe. Trpela je paã z njim, saj jo je pretepal, pa si

je pomagala, kakor je vedela in znala.
»Se bo Ïe izkazalo!« si je dajal pogum in ubijal misli
na krivico, ki jo je storil Agati.
·e tisti dan je BajÏljevka vzela Janeza, ãeprav se je
Katra upirala.
Otrok je venomer jokal in klical: »Mama, mama!« —
toda njegov glas se je zgubljal v praznoto, mati ga ni sli-
‰ala, vsa onemogla, ubita je sedela med ‰tirimi stenami,
sama in zapu‰ãena, obdolÏena umora, za zmerom za-
znamovana. Zdaj pa zdaj se ji je zdelo, da stoji pred njo
Bogataj in glasno dopoveduje svetu, da je Agata nedolÏ-
na. Sam je padel v tolmun, vrglo ga je.
199
22. Pravica se je izkazala
C ele tri mesece je presedela Agata v jeãi. Vse dneve

je veãinoma prejokala, noãi preãula. Kar vidno je
huj‰ala in se starala. ·e paznicam se je smilila; ãe so le
mogle, so ji ‰e posebej postregle, ãe Katra ni utegnila in
ji ni prinesla kolaãev in suhega mesa.
Zasli‰ali so vse mogoãe priãe, tudi Katro in Kozomol-
ca. Kozomolec je mencal in mencal in ni mogel do pra-
ve besede.
»Tako sem mislil, ker vem, da sta se rada sporekla, in
tisti dan je bila tako ãudna!« je jecljal, ko ni mogel uta-
jiti, da je govoril, ãe‰ da ga je ona sunila v tolmun.
Tine se je kar ustra‰il, ko jo je zagledal pred sodniki;
najraj‰i bi bil Kozomolca pretepel. Prepriãan je bil, da je
samo ta spravil siroto v zapor in pred stroge sodnike.
Agata je pove‰ala oãi, kakor da je kriva, bilo jo je sram
pred ljudmi.
Naposled so prebrali razsodbo. Bila je opro‰ãena.
Ko je stopila na sonce in zadihala prosti zrak, se ji je
zvrtelo v glavi, nehoté se je ustavila in se razgledovala,
kot bi ne mogla verjeti, da je prosta in da so jo spoznali
za nedolÏno. Katra, mati in oãe so jo predramili iz raz-
200
mi‰ljanja in tedaj se je ‰ele dodobra zavedela, da je na

svobodi in da je ne vodijo paznice niti ne Ïandarji, am-
pak da je med domaãimi. Janezek, ki ga je pripeljala
Katra, je nekaj ãasa debelo gledal v shuj‰ano in postara-
no mater, potem pa kriknil ves iz sebe: »Mama, mama,
mama!«
Agata kar do sape ni mogla, tako je bila sreãna, ko se
je oklenila svojega sina, ki ga tri mesece ni videla.
»Mama, mama!« je venomer vzklikal in vse se mu je
smejalo od sreãe.
»K Balantu zavijmo, tam imam voz!« je ukazala Katra,
kakor da je gospodar.
»Le!« je tiho in nekam bojeãe pritrdila. Venomer je
gledala v tla, misleã, da ji bodo ljudje kar z obraza bra-
li, da je bila obdolÏena umora in veã mesecev zaprta.
V gostilni ji je bilo nerodno. Mislila je, da vsi govori-
jo le o njej in da se vse oãi obraãajo le vanjo. Jed ji ni
di‰ala in vino ji je kar Ïgalo ustnice. Zaskrbelo jo je, kako
bo doma. Bog vé, ãe bodo verjeli, da je nedolÏna,
Tesnó ji je bilo pri srcu, ko je voz zavil v grapo. Rada
bi, da bi voÏnje nikdar ne bilo konec.
Ko so se bliÏali domaãiji, so Agato oblile solze. Ruto
je potegnila ãez oãi, da bi jih skrila. Tuj se ji je zazdel
dom, drevje se je v treh mesecih, ko je ni bilo doma, raz-
raslo in Ïaga je ostreje pela.
201
»Bog daj. Hvala Bogu!« jo je pozdravil Ïagar in tako

mehko mu je bilo pri srcu, da so mu kar solze silile v oãi.
Tudi delavci so jo pri‰li pozdravit, svojo gospodinjo.
Agati je odleglo. Obãutila je, da jo imajo radi in da
prav niã ne dvomijo v njeno nedolÏnost.
»Hudnika, zaradi tega Kozomolca je morala toliko
trpeti!« je zaklel Ïagar, ko je Agata Ïe od‰la v hi‰o.
»Kar mika me, da bi ga namlatil, hinavca grdega!« se
je jezil Jaka in krãil pesti.
»Le brez skrbi. Kazen mu ne odide!« je poãasi rekel
Ïagar in se obrnil.
Ko je Agata stopila v hi‰o, ji je zadi‰alo po sveãah in
po mrliãu. Kar ãudno se ji je zdelo, da ni mrtva‰kega
odra.
Utrujena je bila od voÏnje in zrak jo je prevzel. Katra
ji je najprej postregla z mlekom in kruhom.
»Tako je dober, da se kar drobi v ustih!« je izjecljala,
ko je spraznila skodelico. Tedaj je ‰ele obãutila, da je res
doma in da je paznice ne bodo veã zaklepale.
Prve tedne se je ogibala ljudi, ko pa je sreãavala samo
prijazne obraze in videla, da iz vseh oãi govori soãutje
do nje, se je jela razgovarjati.
Le Kozomolec se ji je zmerom umaknil, dobro se za-
vedajoã, da je zakrivil njeno nesreão. Vest ga je pekla, ni
pa imel toliko moãi, da bi jo vsaj odpu‰ãanja prosil.
202
Tudi Tineta se je ogibal. Le kaj ga je bilo obsedlo, da

ga je tako grdo obrekoval in v Bogataju razpihal ljubo-
sumnost?
Najbolj ga je bolelo, ker so bili ljudje do njega mrzli in
so mu na vpra‰anja kratko in suho odgovarjali ali pa
samo zamrmrali, pokimali in hiteli stran, kot da se jim
neznansko mudi.
Agata se je poãasi popravila. Obraz se ji je spet po-
mladil, celo zasmejala se je vãasih, da je kar zazvenelo
po dvori‰ãu. ·e delavci so se veselili te spremembe — ‰e
nikoli se niso poãutili v hi‰i tako domaãe.
Drugo leto je Ïe teklo po gospodarjevi smrti. Pri Bo-
gatajevih so njive rodile kot ‰e nikoli, drevje se je ‰ibilo
pod teÏo sadja in Janez je zrastel v moãnega deãka. Vsak
veãer in vsako jutro je molil za oãetovo du‰o.
»Zdaj se je blagoslov naselil v hi‰o!« so govorili ljud-
je. Kadar so prinesli v mlin ali pripeljali hlode na Ïago,
kar niso mogli stran, tako prijazno je bilo zdaj na Boga-
tajevini.
203
23. BoÏji mlini meljejo
T ri leta so Ïe minula, odkar je bila Agata spoznana

za nedolÏno. Kadar se je spomnila tistih mesecev,
jo je vselej zabolelo, vselej je bila hvaleÏna Bogu, da jo
je re‰il.
Kozomolec se je zmeraj manj kazal ljudem. âe ni ãe-
pel v hi‰i ali se potikal po melinah, je drvaril. Ogibal se
je vsakega Ïivega bitja; kadar je moral v cerkev ali po
opravkih, je hodil s sklonjeno glavo, teÏko od samih
misli, ki so ga vsak dan bolj muãile. »Ti si kriv, da je bila
Agata zaprta, ti bo‰ odgovarjal za njene solze!« mu je
neusmiljeno trkalo na du‰o.
Nekoã je sreãal Ïandarja. Vztrepetal je in nekaj mu je
reklo: »Zdaj te imajo! Dolgo so odla‰ali! Pote je name-
njen!«
»Kozomolec, postaral si se!« ga je nagovoril Ïandar.
»Naduha me daje!« je izjecljal Kozomolec v taki za-
dregi, da bi ga Ïandar res vzel s seboj, ãe bi ga Ïe leta in
leta ne poznal.
»Vse nadloge pridejo nad ãloveka!« je dejal Ïandar in
si popravil pu‰ko.
204
»Zbogom!« se je poslovil Kozomolec in kar odleglo

mu je, ko je bil spet sam.
Vedno bolj mraãen je lazil okrog hi‰e. Vãasih se ves
dan ni dotaknil jedi in pijaãe, da se mu je Ïe jezik lepil
na nebo in je komaj ‰e razprl izsu‰ene ustnice.
·e najbolj je bil vesel, kadar je v gozdu poslu‰al pesem
lastne sekire in prislu‰koval padanju, hre‰ãanju in lo-
mastenju padajoãih dreves. Sli‰al je, kako so zdaj pa
zdaj vztrepetale ptice, zaplahutale in se prestra‰eno pre-
peljale globlje v gozd.
Pomlad se je Ïe smejala obronkom, njive in ko‰enine
so se zeleno oblekle in po vrtovih se je zaãelo rahlo od-
pirati popje ãesenj in sliv.
»Pohiteti bo treba!« mu je sporoãil Dolenc iz Loke, ki
mu je bil Kozomolec prodal smreke. Zdaj jih je sekal,
pomagala sta bajtarja Jernaã in BlaÏon iz Podlonka.
»Kolikor je zaznamovanih, morajo v dveh dneh pa-
sti!« ju je priganjal.
âutil se je slabega, vendar ni hotel zaostajati za oni-
ma dvema. Udrihal je s sekiro in pot mu je kar lil po
obrazu. Mahoma ga je v prsih nekaj zbodlo.
»Bolan sem!« se je prestra‰il. âutil je, da so mu roke
mahedrave, sekira preãudno teÏka in smrekovina nena-
vadno trda.
205
Iz daljave se je oglasil Sv. Mohor in Fortunat, tudi iz

doline so se oglasili zvonovi.
»·ele poldne!« je zazeblo Kozomolca in ãudna omo-
tica se ga je lotevala.
»Kozomolec, beÏi!« sta kriknila drvarja. Smreka se je
na lahko nagibala in pokala. Kozomolec je bil ãudno
zmeden; kakor koko‰ ob poÏaru je begal sem pa tja in se
zdaj pa zdaj opotekel.
»Jezus, Marija!« je hripavo kriknil Jernaã. Smreka je
tre‰ãila po tleh in oplazila Kozomolca.
Drvarja sta hitela, kolikor sta mogla, da sta re‰ila iz-
pod debele veje hropeãega Kozomolca. Na ustnicah se
mu je rdeãila kri in pri grgranju so mu skozi redke zobe
silili krvavi mehurãki.
»·e je Ïiv! Jernaã, kar na veje ga naloÏiva in odnesiva
domov! Da bi nama le na poti ne izdihnil!« je zaskrbe-
lo BlaÏona.
Na poti se je zavedel, odprl utrujene oãi in za trenu-
tek prenehal hropsti.
»Jernaã, obri‰i ga!« je velel BlaÏon, ta mu je kar z ro-
kavom otrl kri z ustnic in brade.
»Ti je slabo, te boli?« ga je vpra‰al jemaã. Kozomolec
je samo pokimal.
Pot je bila dolga in teÏavna in drvarja sta bila Ïe po-
‰teno izmuãena.
206
Kozomolãevka je bila vsa iz sebe, ko sta ga prinesla v

hi‰o. PoloÏila sta ga na posteljo. Kar zatulil je od bole-
ãine in se zgrabil za prsi.
»Rebra mu je polomilo, le meni verjemi, in Ïilo mu je
pretrgalo. Niã ne bo z njim,« je ‰epnil BlaÏon in zmajal
z glavo.
Îena je vila roké ob postelji in presunljivo jokala. Niã
ni videla in sli‰ala, le venomer je vzdihovala: »Marija
pomagaj, ãe mi umre!«
»Boli!« se je izvilo Kozomolcu in oãi so mu iskale Kri-
Ïanega v kotu.
»Po gospoda bo treba!« je odloãil Jernaã in si ogrnil
suknjiã. »Ti ostani pri njem in ‰e koga pokliãi, ãe bo tre-
ba!«
»Prav, prav!« je pritrjeval BlaÏon in se zagledal v Ko-
zomolca, ki so mu ustnice trepetale, kakor bi hotel ne-
kaj povedati.
»Go-spo-da!« je izhropel in krvave pene so se mu
znova pokazale na ustnicah.
»Vode!« je koj nato zajeãal, da je drvarja zabolelo. Za-
kaj se vendar ni sam domislil, si je oãital in iskal poso-
do v skledniku. Îena je ‰e zmerom krãevito jokala.
Drvar je natoãil studenãnice pred hi‰o in primaknil
posodo k bolnikovim ustnicam. Kozomolec je slastno
srebal vodo, ki ga je kar poÏivila.
207
»Joj, dobra je, hvala!« se je muãil, vendar je bil njegov.

glas Ïe jasnej‰i.
»·e mi daj!« si je zaÏelel in drvar mu je pritisnil lon-
ãek k ustnicam. Drvarju se je zjasnilo lice, ko je videl, da
je Kozomolcu odleglo.
Cele tri ure so potekle, gospoda pa ‰e ni bilo.
»Daleã je, daleã!« je pomislil drvar in gledal Kozomol-
ca, ki je zdaj pa zdaj zadremal.
Zunaj je zazvonãkljalo.
»Z Bogom prihajajo!« je ‰epnil drvar in popravil Ko-
zomolcu odejo.
Vrata so se rahlo odprla in v hi‰o so stopili duhovnik,
cerkovnik in Jernaã. Kozomolec je prebledel, srce mu je
bilo kot vosek mehkó in na vse pripravljeno. Spoznal je,
da se mu bliÏa konec, in postal je ãudovito vdan. Niã veã
ga ni vezalo na svet, ko je vedel, da bo morda v nekaj
trenutkih obraãunal za vse Ïivljenje.
»Moj Bog, bodi mi usmiljen sodnik!« mu je zakipelo
v srcu in solza mu je zdrknila iz oãi.
Jernaã je k postelji pristavil stol za gospoda, BlaÏon pa
je prijel Kozomolãevko in jo odvedel iz hi‰e. Tudi cer-
kovnik se je umaknil v veÏo.
Kozomolãevka se je naslonila na ognji‰ãe, si zakrila
obraz s predpasnikom in samo ‰e hlipala.
208
»Vzelo ga bo, vzelo! âisto steklene oãi Ïe ima!« je me-

nil Jernaã.
»Ne bo dolgo, ne!« je dodal BlaÏon in se zamislil.
Drvarja nista veã spregovorila, obema je bilo tesno pri
srcu in obema se je zdelo, da se duhovnik pri Kozomol-
cu mudi Ïe celo veãnost.
Mraãilo se je Ïe, ko je duhovnik poklical drvarja.
»Tecite po zidarja Tineta in po Bogatajevo Agato!« je
ukazal in se vrnil k bolniku.
Drvarja sta odhitela vsak na svojo stran.
Noã se je Ïe razpredla po bregéh, ko se je Kozomolãe-
vi hi‰i od ene strani bliÏal Tine, iz grape pa se je vzpe-
njala v hrib Agata. Kozomolãeva nesreãa jo je pretresla.
Zasmilil se ji je in vse mu je odpustila. Na to, zakaj jo
kliãe, ‰e pomislila ni, medtem ko je Tine ves ãas tuhtal,
kaj mu hoãe Kozomolec.
V hi‰i je brlela luã, pri postelji je sedel duhovnik in
tolaÏil bolnika. Ta je zdaj pa zdaj nemirno pogledal proti
vratom.
Najprej je pri‰el Tine, kmalu za njim Agata. Prijazno
sta se pozdravila in Agati se je ãudno zdelo, da je tudi
Tineta poklical. Kaj le hoãe?
»Hvala Bogu!« je zastokal Kozomolec, ko ju je zagle-
dal, in ãudna rdeãica se mu je razlezla po obrazu.
209
»Kozomolec vama bo sam povedal, zakaj sem poslal

po vaju,« ju je ogovoril duhovnik in jima namignil, naj
prideta bliÏe.
Kozomolec je zbral poslednje sile in z mirnim, ãistim,
le nekoliko utrujenim glasom ogovoril Tineta in Agato:
»Umrl bom, ure so mi ‰tete. Kazen boÏja me je dole-
tela za krivice, ki sem vama jih napravil. Tine, jaz sem
hujskal Bogataja, da je Agatin otrok najbrÏ tvoj, tebe,
Agata, pa sem obdolÏil, da si Bogataja pahnila v tolmun.
Zaradi mene si bila zaprta.« Kozomolec je zahropel, na
ustnicah so se mu spet prikazale krvave pene.
Agato so oblile solze, Tine je za trenutek osupnil. »Ta-
ko, mene je dolÏil, da sem se nad Agato pregre‰il!« je
vzkipelo v njem; ko pa se je ozrl v njegove oãi, ki so gle-
dale Ïe smrti v obraz, mu je vsa jeza splahnela.
»Pri Ïivem Bogu vaju prosim, odpustita mi! In ãe se
me bosta kdaj spomnila, ko me Ïe ne bo veã med Ïivi-
mi, zmolita oãena‰ za mojo gre‰no du‰o.« Debele solze
so se mu ulile po licih.
»Dajta mi roko, potem bom lahko umrl,« je s pojema-
joãim glasom spregovoril bolnik in ju proseãe gledal.
»Îe davno sem ti odpustila. Bog bodi dober s teboj!«
je mirno dejala Agata in mu segla v roko, ki je bila Ïe
skoraj ledena.
210
»Vse ti odpu‰ãam, odpusti tudi ti meni, ãe kdaj ni bilo

kaj prav!« je rekel Tine in segel Kozomolcu v roko.
Nato sta se molãe poslovila.
Kozomolec je prejel zadnjo popotnico, blaÏenost se
mu je razlila po obrazu, zaspal je in se ni veã prebudil.
Dober mesec po njegovi smrti se je Tine preselil na
Bogatajevino. Vãasih poklekne s svojo Ïeno Agato na
Bogatajev in Kozomolãev grob, kjer zmolita oãena‰ za
veãni pokoj njunih du‰.
211
www.omnibus.se/beseda
ISBN 91-7301-279-3
212

Jan Plestenjak - Mlinar Bogataj

Uploaded by

Document Information

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Jan Plestenjak - Mlinar Bogataj

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

MLINAR BOGATAJ BESeDA BESeDA

N e motovili se tako poãasi, lakota pretegnjena!« je

z njo in kako je bilo z drugimi pred njo. Prav niã je ne bo

»Le kaj se mu bo poznalo, ãe od‰ãipnem ‰e eno me-

za Ïenitev ni prav niã menil; sicer mu pa kmetje svojih

je zahtevala svoje. Bogataj je klel davkarijo, rentaãil nad

»Ne trobezljaj, BajÏelj gre!« je siknila.

in oderu‰ki Bogataj postregel s tepkovcem? Zaãel se je

in slep za pro‰nje, ki bi jih kdo izrekel v tej hi‰i. Iznena-

Bogataj si je mel roké, lovil z oãmi, premikal ustnice,

je temu zazdelo, da ima pred seboj dobrotnika in ne

kajkrat pre‰tel denar, obraãal bankovce in se jim smeh-

»Tako, sedaj pa podpi‰i!« Mlinar se je dvignil kot sod-

domaãijo!« se je krohotal Bogataj, ko je bil sam v hi‰i, in

»BajÏelj, BajÏelj, se reãe, kam te pa nese,« ga je ogovo-

»Pazi na denar, hudo je dandanes zanj!« ga je o‰tel in

Kraj mu je bil nekam tuj, ãeprav se mu je zmerom

Take misli so ga obletavale, ko se je Ïe ãisto pribliÏal

»Jesti bi mi pripravila!« je kriknil odsekano in poãasi

»Re‰eni smo najhuj‰ega — draÏb,« je zastokal BajÏelj

»Ti, kaj, ãe te je ogoljufal?« je nenadoma bruhnila in

K o se je BajÏelj naselil na svoj podedovani grunt, so

»DolÏnikov in Ïlahte si se vendar re‰il!« mu je namig-

bil tedaj BajÏelj videl njegove oãi, bi spoznal, da se iz

BajÏelj se je za zimo dobro preskrbel s kurivom, le za

NeÏa je tisto noã sli‰ala vsak ‰um; ãe se je zganil ãrv

tesne hi‰e. Spro‰ãeno se je ãutila in je hlastno vdihava-

»âe ne bo prepozno!« je zamomljal Buh, ko je Agata

»Bog pomagaj, kam smo pri‰li!« je vzdihnila mati, se

»Po‰teno jo bom zaraãunal, ãe se pretrga,« je rentaãil,

BajÏlju se je zameglilo pred oãmi, da se je moral z

O goljufal te je!« je zavpil Tone, ko je dohitel BajÏ-

»Kaj naj napravim, Tone?« ga je zaupno in proseãe

»âe bi me, bi jo poslu‰al, potem pa si oddahnil. Po

glavi, da je ‰e na juÏino pozabila. Lakota se tudi Agati ni

Ïelj, Tone pa mu je s kimanjem pritrjeval in vrtil sekiro

»Ne bi bilo treba, jagodovec je za zdravilo, ‰koda ga

4. Ljudski glas, boÏji glas

T isto nedeljo je bilo v Buhovi gostilni Ïivahno kot Ïe

»Vemo, vemo!« so odgovarjali kmetje in bajtarji ter se

dokaÏem, ko ima vse ãrno na belem. Tudi vsi ‰krici v

Neko noã so ga napadli roparji, ga privezali na mlin-

»Stari Bogataj je imel nesreão Ïe v zakonu. Îena mu

nazadnje oÏel, potem pa dejal baha‰ko: Ali sem ga na

Rekar se je zamislil, jel bobnati po mizi, potem pa je

5. Sila zoper silo

Z idar Tine se je kar zadovoljen vraãal iz gostilne.

bil na dru‰tvo. V glavo mu je ‰inila misel, da bi bila les-

Prvi trenutek se je Tine ustra‰il in ãudno se mu je za-

zadnje dni vse tako mrtvo in vsaka beseda je zvenela

Z nasprotne strani je kar po celem gazil Bogataj; obis-

»Pojdiva!« mu je rekla glasno in Tine jo je brÏ ubogal,

P o vsem zaselju je zavr‰alo, kako je Bogataj BajÏlja

Sprva so se ljudje res bali, da bi se Tone spozabil — o

gre‰ek, da je bilo joj. Vsi so vedeli, da je med Bogatajevci

hvaleÏne izkazali. Nekateri so ga takoj razumeli in misli-

»Zaãnimo!« je zaãel, potem pa govoril in govoril, da

»Kolikor izkazuje blagajni‰ka knjiga, ki si jo pozabil v

»Tovari‰i, pravila ukazujejo tajne volitve po listkih in

»Ne maÏite si rok, pokaÏite, da ste moÏje!« je kriknil

B ogataja je sramota glodala in glodala ter mu krad-

‰tevilki, si natoãil kozarec, nagnil in cmoknil z jezikom

Poslu‰en je kot pes, ne bo ga izdal in, ãe se tudi kaj zgo-

»Saj se ne bojim treh Tinetov, gosposke se bojim!« se