Professional Documents
Culture Documents
okno.mk book
Urednik na edicijata: Nikola Gelevski Grafi~ko ureduvawe i dizajn: To~kaTM Pe~atnica:Alma Korica i ilustracii: Branko Prqa
Templum, adresa: Ilindenska 38, 1000 Skopje www.templum.com.mk templum@mol.com.mk
CIP - Katalogizacija vo publikacija; Narodna i univerzitetska biblioteka Kliment Ohridski, Skopje 821.163.3-32 PRQA, Branko Za sekogo po ne{to za nekogo ni{to / Branko Prqa. - Skopje : Templum, 2003. - 70 str.; 18 sm
k n i g a
Branko Prqa
Sodr`ina
Mina to, ne mina...................................................... 7 Balot mal, golem alal...........................................8 Napoleon mal, a uspeal.........................................9 Bezbojno obojuvawe..............................................10 Ako saka{ da si car, a ne govedar........................11 Star drugar............................................................12 Prostor-vreme, ~ove~ko breme..............................13 ^ekor i ne stoj......................................................14 Vreme {to dreme...................................................15 Misterija, kru`ewe i materija..........................16 Strujno oro............................................................17 Izmiga min...........................................................18 Kako od eden nastana nula...................................19 24 sekundi.............................................................20 Basni, od koi nekoi pou~ni...................................21 Petel~eto {to pelte~elo...................................22 Raspravija me|u izle~eniot petel i edno ku~e..23 Edna slika vo neprilika....................................24 Kap! I pak.............................................................25 Koj na drug dupka kopa, dupka stanuva...............26 To~ka {to talka...................................................28 Pacifisti~ka pu{ka..........................................29 Mav?.....................................................................31 Poema na tema..........................................................33 Vreme: godi{no:..................................................34 Esen........................................................................34 Edna~ewe po zvu~nost.........................................34 Tancot na vetrot..................................................34 Zima.......................................................................35
Poema vo zima.......................................................35 Makata na gluv~eto..............................................35 Prolet..................................................................36 Vasil nad kniga, a sonce go vika........................36 Slu~ka so eden par vo park.................................36 Leto......................................................................37 Slu~ka vo no}ta....................................................37 Gad od grad.............................................................37 Mesto: grad...........................................................38 Park.......................................................................38 Ulica....................................................................40 Nekoi lu|e, izmisleni ili ne?.............................41 Prim-pra-ta-pram-tam-ta-tam... Prrrr... ...42 Tri.gi.tam.pi.go...................................................43 Pa?!........................................................................44 Kako eden ~ovek se prokocka..............................45 Antipod.................................................................46 ^ovek so neodlu~na boja......................................47 Antiprikazna......................................................48 Neprikazna..........................................................49 Sudbini sli~ni, a li~nosti razli~ni................51 Kako na Danil `ivotot mu se zamrsil..............52 Koj ~ij nos nosi....................................................53 Vo son nema bonton..............................................54 Jadi, pij, ubavo spij.............................................55 Gorostasniot Goran.............................................56 Vlado, {to sakal ~okolado.................................57 Kako Svetko stana Mirko....................................58 Eden Jan................................................................59 Najdo beljata go snajde........................................60
Bezbojno obojuvawe
Si be{e edna zelena zemja. Tamu be{e zeleno s$, pa duri i samite lu|e. No, naedna{ ne{to se smeni, {to site gi promeni. Eden den oblaci neboto go pokrija i tolku stra{no zagrme {to duri i sonceto zaneme. Temnica ja pokri zemjata, a zelenite lu|e od strav premrea. Kako }e `iveeme bez sonce? se pra{uvaa. Toga{ se pojavi bezbojniot ~ovek koj gi nau~i kako da opstanat bez sonce. I navistina taka be{e, duri ni temnicata ve}e ne im pre~e{e. Do`d sekoj den istura{e, a tatne` neboto go para{e, no nikoj ve}e toa ne go zabele`uva{e. Taka zelenite lu|e boja po~naa da gubat i eden po eden proyirni da stanuvaat. Nikoj nikogo ne gleda{e, no ni bitno ne im be{e, za{to sekoj svojot pat pred sebe si go vrve{e. I taka sekoj ~ovek stana osamen, vo svojot oblak bezboen. Samo koga spijat, zeleno sonuvaat.
10
11
Star drugar
Go sretnav eden den Adno, drugar od osnovno. Mnogu raboti se smenija, a sepak isti ostanaa. Toj e seu{te Adno, a jas... samo jas. - Ne, smeneto e mnogu! Konotacija, religija, kultura i navika! Ne zaboravaj koj si, od kade si! Distinkcijata eve ti ja: ima pravoslavni i krivoslavni, muslimani i muslifobi - bi ka`al nekoj, kako da se raboti za mikrobi ili mehani~ki tvorbi, rastitelni rodovi i kodovi! - Po |avolite so toj nekoj!
12
13
^ekor i ne stoj
Si be{e dvi`ewe, no ne be{e bez postoewe, a koe od niv prvo nastana, ne n$ zasega. Bitno be{e i ednoto i drugoto, pa nastana vremeto, koe vsu{nost pred dvete be{e, no od dvete zavise{e. Kako i da e, trite trgnaa na pat, pa koga se za mo rija, da se odmorat re{ija. Prvo dvi`eweto za sta na, koga vremeto od bolka vikna: - Ne{to vnatre me stega, kako da me nema! - I mene! Dvi`ewe, `iti s$, pomrdni se! Taka i napravi toa, a postoeweto, prevrtlivo po pri roda, iskoristi, pa sedna, no koga drugite dve od bolka se previtkaa, vedna{ stana. Vre me to ne ni pomisli da eksperimentira, pa pred lo `i da prodol`at, dodeka mo`at. I taka prodol`ija. Neka odat. Samo da ne se zamorat!
14
15
Strujno oro
Eden ~ovek si ka`al: - ]e smislam ne{to {to nikoj pred mene ne go smislil! - Mislel i topka izmislil, no mu ka`ale deka ve}e pronaj dena bila. Smislil i sto drugi raboti, no ispadnalo isto. Taka ~ovekot se razo~aral i padnal vo koma. Dolgo vreme minalo, no za ~ovekot kako s$ da stoelo, za{to toj nitu spiel, nitu bil buden, tuku vo ~uden svet `iveel. Vo toj svet bilo isto s$, osven ~asovnicite, koi vremeto ne go merele, tuku go delele, pa go mno`ele i sobirale i na kraj nula dobivale. Koga od koma se razbudil na lu|eto im ka`al: Svetot mora da doznae! Vremeto ne postoi, ne! ^asovnikot vo prazno ~uka, vremeto e samo dupka! - Tie ne mu poveruvale, tuku go osudile na elektri~na stolica, no za sre}a, toga{ strujata u{te ne bila izmislena. - Ete {to }e izmislam! ~ovekot si ka`al i vedna{ za rabota se fatil, pa strujata ja izmislil. I taka sam si presudil.
17
Izmiga min
Se slu~i toa vaka, da, toa be{e taka, za{to ne be{e onaka, a be{e tokmu vaka: - Brojka na se}avawe. Koli~estvo memorija. Kvantitet pretstavi. Intenzitet do`ivuvawe. Formi soni{ta. Boja mirizbi. Glas slu{a. Bi-bip. Sli-slik. Ci-civ. Kako zdiv, eden mig, pa izmina - a posle ne be{e taka, za{to be{e inaku.
18
19
24 sekundi
Saatot ~ukna. Ve~nost dopre. Saatot sopre. Idnina blikna. Saatot ~ukna. Sega{no ripna. Vremeto pukna. Saatot ~ukna. Migot {tukna. Saatot ~ukna. Minato slikna.
Saatot ~ukna.
20
22
23
24
Kap! I pak.
Si bila edna kapka, {to imala strav od kapnuvawe. Eden den si ka`ala: - Da ne se kapne treba, da ne se bide kapnuva~ki mig. Da se bide stoik, stabilen lik, a ne samo promenliv oblik! - Dodeka taka si razmisluvala, od vozbuda se napregnala, pa nenadejno se otka~ila i nadolu trgnala. Vresnala i od pod se rasplesnala. Koga se svestila, ve}e isparila i pak kapka stanala. - Kakvo ~udo! Kakvo patuvawe ludo! Sakam pak! - viknala i kap!
25
26
I taka site se mno`ele, delele, odzemale, sobirale, pa se smeele, a nea nikoj ne ja gu{ka, sekoj od sebe samo ja butka.
Butkaj, butkaj! ka`ala taa, gi poglednala i naedna{: ripna, skokna i site pod noga gi stavi, pa dru{tvo pravo si dobi. - Ete vi na!
27
28
Pacifisti~ka pu{ka
Si bila edna pu{ka {to prezirala barut. Ne sakala da puka, za da ne se valka. Vojnikot v raka ja zema, a taa se proyeva, demek ja fati dremka. Toj se nervira, taa prokleta pu{ka go iritira. Kaj vodnikot toj se upati, pa mu se po`ali. Ovoj pu{kata ja pogledna, pa zaklu ~i: - Slu~aj ve}e viden, ama lek tuka nema nieden, zdrava i prava, no da puka nema pu{ ka ta ovaa. Frli ja na otpad, de, za{to nema drugo ~are! Ete ja sega pu{kata na{a, na voen otpad dreme. - Barem ne seam zlo seme! Barem ne stavam kraj na ne~ie vreme! - Toa M40 vika, pred nasobrana od oru`je publika, pa i na{ata pu{ka se smesti i o~i v nego vperi. - Ne mo`e ve}e taka, ne, sredstvo na zloto nema da bideme! ]e se borime, |avolot da go uni{ ti me. No, kako!? Poslu{nost da se otka`e dovolno ne e. Treba ogan da se pluka, za kauzata da se prekine molk, da se puka! Dodeka ~ovek ima, mir }e nema. A, koga nego }e go snema, za nas raj }e ima! - na{ata pu{ka slu{a, pa se zamisli. Vo pravo e glasot, zaklu~i. No, ne{to ne {tima, nekade me|u kauza i delo kako da se gubi rima.
29
- Kako taka, zar ne sme tuka zaradi mol~ewe? Kako sega naedna{, vo glas da se smenime!? dovikna zbuneto taa. Voda~ot ja pogledna, pa na drugite im vikna: Ete koj ne se gri`i za na{iot raj, slabak koj v ~ove~ka raka bi pukal. Ete vi za ve`bawe meta, nevernik na kogo ne mo`e da se smeta. Sega, site zaedno, pukaj, za da ima raj!
30
Mav?
Ova e prikazna za eden slon. Toj slon bil debel kako balon i tromav kako mav. Taka si odel i po pat vikal: - Jas sum mav! Go presretnal glu{ecot i go pra{al: - [to e mav? - Slonot zastanal, pa se zamislil. Mis lel, mislel, no ne mu teknuvalo, pa ka`al: - Da go pra{ame pisatelot, toj mora da znae, za{to ovaa prikazna negova e. Taka zaedno trgnale i pisatelot pod edno drvo go na{le, kako sedi i vo ladovinata si mezi. [to e mav? - go pra{ale vo eden glas, a pi sa te lot se nasmevnal, pa ka`al: - E, ajde de! Od kaj da znam pak jas!? Taka mi dojde, pa niz rakav na ha rtija otide! Slonot se nalutil, pa viknal: - Kako taka!? Koga ve}e moram da zboruvam, zarem gluposti da tropam! - I, tras! Go sma~kal pisatelot so noga i zaedno so glu{ecot si zaminale doma.
31
Poema na tema
Tancot na vetrot
Na prozor zastanuvam i gledam vetrot kako tenki drvja vitka. Kakva bitka! @olti lisja nasekade fr~at, granki krckaat, a tie tancuvaat, ne se davaat lesno. Neka duva besno!
34
Zima
Poema vo zima
Poetot ~ekori, no tragi vo snegot ne ostava. Tolpa se sobira i se ~udi. I tie sakaat nozete da ne im mrznat. No, }e mrznat!
Makata na gluv~eto
Veter~e duvna. Grmu{kata {u{na i snegot od nea na zemja tresna. Gluv~eto se {trekna, a potoa zdivna. Si pomisli ma~ka bila, a toa vetre duvkalo, so gluv~eto si poigruvalo.
35
Prolet
Vasil nad kniga, a sonce go vika
Voda toj pivna i sve`o izdivna. Cigara vdi{a i izdi{a. Se zagleda nadvor i vozdivna. Nauka u~am, nevroni gr~am, namesto da tr~am i obrazi da pe~am. - si pomisli Vasil i se rasta`i.
36
Leto
Slu~ka vo no}ta
@e{ka no}. Tap molk. ^ini{, spie s$, koga nekoj vika: Lu|e, pomagajte! Nekoj drug od tuka minuva i u{i zatnuva. - Ni{to ne se slu{a - pomisluva i ulica pominuva, kade kola go pregazuva. - Svirev, neli!?- voza~ot vika i zaslepen od zabite beli na asfaltot rastureni, o~ite gi zatvora i prodol`uva.
Gad od grad
Reka. Sonce pe~e. Cigan~iwata - {lap! Vo rekata - plas! Vikaat i se smeat na cel glas. Lesno vi e vam! - minuva~ pomisluva. A Sonceto: Bum! Tras! Po negovata glava mava.
37
39
Ulica
1. Edna ravenka: - Avtomobilska {irina + apsolutna brzina vrz gustina uli~na + lenta tesna = ako mo`e{ re{i ja! 2. i ponekoja slu~ka: - Eden brza, drug vo mrza, za tret polza. - Eden grub site gi stava na kup. - Eden star vozi kako da e na kej. Pozadi nego nervozna tolpa vika: - Pobrzo! Ej! 3. ili slika: - Zabavni parkovi za vozrasni; lica namurteni vo koli~ki {areni. - Kako buba{vabi, brzaat, no ne begaat od svetloto, tuku da go fatat sakaat. - Pe{ak i Kola, kako muva i pajak. Pajakot ~eka nekoja slepa da progolta. 4. i ma~na buka, maka bu~na: - Bip-bip! Mrdni! Gubam mig! - Svir, svir!! Vo stomakot ~ir. - Vruum! Silen sum! Vruum! Bum!
40
Prim-pra-ta-pram-tam-ta-tam... Prrrr...
Glasot (ponizno): Primete n$ vo vozrasnite, jas i mojot glas ve molime! Drugite: (zaedno): Pravo pred sebe dal' gleda{, politika il' pari saka{, svoj stav da nametne{? Glasot (odlu~no): Taka }e bide! Eden od drugite: Pramen kosa ise~ete mu, pa nad usta zalepete mu. Glasot (buntovno): Taman! Nad usna zarem, aman!? Drugite (zaedno): Ta, ne na ~elo, zar!? Glasot (vika): Tam' sakam! Eden od drugite: Prrrr... avo da ti ka`am, aj u{te nekoja godina da pomine, pa ako prifati{ musta} nad usna da nosi{ i s$ drugo po red kako {to odi, kako {to treba i kako {to pravime site nie, toga{ }e te primime.
42
Tri.gi.tam.pi.go
Raska`uva~ot: Vidi nebo, gore nebo. Vidi dolu, zemja dolu. Vidi me|u, ne{to me|u. I tamu i tuka ima s$ i se{to. Smisli ne{to, bilo {to, }e go najdeme vedna{, makar i vo najskriena dupka da se krielo. ^ovekot: Sakam trigitampigo! Raska`uva~ot: Ete ti go.
43
Pa?!
Si bil eden A, koj brzaj}i na rabota se sud ril so eden P. Prviot iznenadeno vik nal: P!, a vtoriot za~udeno: A?
44
Antipod
- Baram zna~ewe! - re~e poetot, me|u zalak leb i meso se~ewe. No`ot i vilu{kata se namurtija, la`icata se proyevna, ~inijata krcna i se rasprsna. - Vkusna misla, ako ne zanesna! - Masata se zatrese, stolicata pukna i poetot na podot tresna. - Na pod! Po pod! Pod pod!? Podno dno? Misla antipodna! - poetot vikna, a vo nego bezdna.
46
47
Antiprikazna
Ogan voda gasi. Treva krava pase. Noga ~ovek odi. Misla se misli. - pomisli eden Denko den. Toj Denko ubav be{e i posaka da se ison~a Sonce. Izleze taka Sonce nadvor na Denko i se son~a da se soble~e. Mu kasna osa raka, pa go doleta, a toj doma odleta. Ogledalo se gleda vo Denko, a toj vo nego i naedna{ se razbudi, pa za raka se fati: - Bolkata ne opstoi, za{to samo mislata postoi, a jas postojam za{to mislam, zatoa od lu ~u vam bolkata da ja negiram! - re~e Denko i taka bi, za{to taka pomisli.
48
Neprikazna
Pisatelot re{i prikazna da napi{e, no ni hartija ni penkalo ne najde. Bara po sobata toj, no vo nea nema ni{to, osven nego i drug nikoj. Taka odlu~uva so noktite vena da si ise~e, pa so krv po yidovi prikazna da napi{e. Toj se~e, ama krv ne te~e, nitu rakata go pe~e, za{to ja snema, a ni yid nikade nema, naokolu samo praznina. Go fati pisatelot dilema i taman glava da go zaboli, koga sfati deka ni{to na ramena ne mu te`i. Saka da vika, ama ne treperi ni glasna `ica. Pomisli da bega, ama kako, koga nozete mu gi nema. Taka ostana i prikazna stana.
49
52
54
55
Gorostasniot Goran
Poznavav eden bik, stra{en lik. Vsu{nost toj ~ovek be{e, i Goran se vika{e. Niz nego ne mo`e{e so zbor da pomine{, a ni so tupanica da probie{. Kako silna reka s$ pred sebe ru {e {e i niz nos kako vistinski bik fr~e{e. Go lem kako neproodna gora, stra{en kako no}na mora. No, ete, eden den snagata mu sekna, ~ini{ vo pol`av ili crv se stori, se svitka kako vekna. Sila nema da zboruva, a kamoli da prigovara. A drugite, od smea se kinat, so zborovi go ma~at i is mevaat. - Kone~no dojde me|u nas! - likuvaat tie gadovi, u{te na cel glas!
56
57
58
Eden Jan
Si bil eden Jan, mnogu obrazovan. I na~itan bil Jan. Inteligenten, no glupavo voobrazen. Zatoa nikoj ne go sakal, kolku u~tiv i da bil. Se razbudil eden den i se po~uvstvuval beden, pa si ka`al: - Delam pamet na kilo, a toa nikomu bitno ne mu bilo. Namesto toa, me preziraat i vo sebe pcujat. A bi laele na mene! ]e se smenam, toa }e napravam! - Drugite toj gi slu{al, so glava klimal i ako ne se slo`uval, samo mol~el. Taka ostanalo, s$ dodeka Jan nenadejno ne go snemalo. Godini pominale i site go zaboravile, i jas za nego ne }e pi{uvav, ova da ne go slu{nev: Jan go videle, tamu nekade vo parkot bil. Ku~iwa go brkale, a toj kako bez glava vo nepoznat pravec se upatil.
59
60
61