Dr. A.

Breznik

Slovenski
pravo p is
Slovenski pravopis.

Sestavil dr. A. Breznik.

V Ljubljani 1920.
Založila Jugoslovanska knjigama.
Tiskala Jugoslovanska tiskarna.
 Kazalo.
Stran
O ra b i velikih in m a lih črk 1
O razzlogovanju 11
O p isavi sestav ljen ih besed 13
O ra b i nag lasn ih znam enj 18
Ločila 20
K ratice 31
Slovar 32
 Pravopisna pravila.
I. O rabi velikih in malih črk. 1.

Velike črke odlikujejo besede in ločijo

stavke. Zato se pišejo z v e l i k o začetnico:
I. L a stn a i m e n a , t. j. imena, ki zazname-
njujejo d o l o č e n e osebe ali predmete, n. pr.
Župančič, Jugoslovan, Slovenija, Kras, Bal­
kan, list Vrtec, Zvonček, časopis Čas, p ev­
sko društvo Slavec.
Imena, ki imajo s p l o š e n pomen, ne
zaznamenjujejo določenih oseb ali predmetov,
temveč njihovo v r s t o ; taka im ena so o b ­
č n a in se pišejo z malo začetnico, n. pr.
mesto, gora, planina, dolina, list, vestnik,
društvo, zveza, tiskarna, stranka itd.
Kadar je l a s t n o i m e se sta v lje n o iz več 2.
imen, se piše z a č e t n o i m e z v e l i k o ,
ostala imena z v e l i k o , če so l a s t n a , z
m a l o črko, če so o b č n a imena.
Sem prištevamo:
1. K r a j n a i me n a .
a) Če je lastno ime sestavljeno iz pri­
devnika in takega s a m o s t a l n i k a , ki je že
sam zase l a s t n o ime, se piše samostalnik
z v e l i k o črko, n. pr.
Bohinjska Bistrica, Ilirska Bistrica, Slo­
venska Bistrica, Kamniška Bistrica (reka),
Tržiška Bistrica (reka), Bela Krajina, Suha
Slov. pravopis. 1
 2

Krajina, Koroška Bela, Bohinjska Bela, Škoíja

Loka, Banja Loka, Nemška Loka, Stara Loka,
Velika Loka, Mala Loka, Nova Oslica, Stara
Oslica, Spodnja Idrija, Velika Nedelja, Mala
Nedelja, Stara Vrhnika, V eliki Otok, Mali
Otok.
Enako je pisati:
Spodnja Avstrija, Zgornja A vstrija, Mala
Azija, Prednja Azija, Zahodna Indija, Pred­
nja Indija, Velika Britanija, Visoka Tatra,
Mala Tatra, Visoke Ture, N izke Ture, Za­
hodni Karpati, Mali Karpati, Beli Karpati,
Gozdni Karpati, Tržaški Kras, Dinarski Kras,
Osrednje Alpe, A vstralske Alpe, Kranjski
Snežnik, Goteniški Snežnik, Moravska Ostra­
va, Poljska Ostrava, Velika Kaniža, Mlada
Boleslava, Nova Fundlandija, Nova Zelandija.
3. b) Če je krajno ime sestavljeno iz pri­
devnika in takega s a m o s t a l n i k a , ki je
sam zase o b č n o ime, se piše samostalnik z
m a l o črko, n. pr.
Bela cerkev, Nova cerkev, Sladka gora,
Šmarna gora, Višnja gora, Kranjska gora,
Šenturška gora, Š entvidska gora (na Gori­
škem), Žalostna gora, Sveta gora, Kamna
gorica, Sinja gorica, Slovenske gorice, Go­
spa sveta, pri Gospe sveti, Zlato polje, Babno
polje, Velo polje, Pusto polje, Malo polje,
Loški potok, Voleji potok, K rvavi potok.
Beli potok, Črni potok, Stari grad, Mali
grad, Gornji grad, Volčji grad, Š tepanja
vas, Dolenja vas, Gorenja vas, Nova vas,
Zdenska vas, Krška vas, Radohova vas,
Sinča ves, Dobrla ves, Lipalja ves, Kot-
 3

mara ves, Slovenska ves, Bela peč, Debela

peč, Mirna peč, Vranja peč, Strelčeva peč,
Novo mesto, Laški trg, Stari trg (pri Ložu),
Stari trg (pri Poljanah), Nadanje selo, Staro
selo, Četena ravan, Martinj vrh, Martinjega
vrha, Crni vrh, Mrzli vrh, Sinji vrh, Vinji
vrh, Martinj hrib, Zidani most, Lisičja ja ­
ma, Volčja jam a, Ravni dol, V eliki dol,
Hudi log, Zali log, Mrzla draga, Suhi plaz,
Crna prst, Trnovski les, Bovška vrata.
Tako pišemo tudi imena ulic, cest, pred­
mestij ter jezer, planot, dolin itd., n. pr. Go­
sposka ulica (v Ljubljani), Gosposvetska cesta
(v Ljubljani), Ljubljansko barje, Dravsko
polje, Mursko polje, Ziljska dolina, Tržaški
zaliv, R eški zaliv, Postojnska jama, Skoci-
janske jam e, Cerkniško jezero, Bohinjsko
jezero.
Enako je p isati:
Zedinjene države, Zlati rog, Železna vrata
(pri Ršavi), Skalne gore (vzhodna vrsta
Kordiljer), Sinje gore (v Avstraliji), Zeleni rt,
Črno morje, Jadransko morje, Rdeče morje,
Vzhodno morje, Belo morje, Ledeno morje,
Veliki ocean (Veliko morje), Tihi ocean, In­
dijski ocean, Češka grmada, Sudetsko gorstvo.
Češko sredogorje, Nemško sredogorje, Fran­
cosko sredogorje, Hanaško višavje, Erdeljsko
višavje, Dinarske planine, Savinjske planine,
Kamniške planine, Julijske planine, Bal­
kanski polotok, Apeninski polotok, Dunajska
kotlina, Črna gora, V eliki voz (ozvezdje).
Op o mn j a . Pri domačih krajnih imenih 4.
loči narod občno ime od lastnega imena ta­
1*
 4
kole: če je samostalnik l a s t n o ime, ga narod
rabi tudi brez pridevnika, tedaj: grem na
Belo, Bistrico, v Loko, na Otok itd. Pridevnik
se pristavlja samo zaradi razločevanja. Če je
pa samostalnik o b č n o ime, narod pridevnika
ne i z p u š č a in govori: grem v Zlato polje,
v Višnjo goro, na Vranjo peč, v Volčji potok,
Loški potok itd.
N a p a č n o je pisati sestavljena imena
skupaj, tedaj n e: Krškavas, Krškevasi, v
Krškivasi ; Hudilog, Hudegaloga, Št. Vidska-
gora, Sinčaves, Dobrlaves, Opatj e s e lo ... P r a ­
v i l n o je: Krška vas, Hudi log, Šentvidska
gora, Sinča ves, Dobrla ves, Opatje selo.
c) Če so imena sestavljena iz t r e h ali
v e č besed, se prav tako pišejo lastna imena
z veliko, obči a imena in druge besede z malo
črko, n. pr. Danajsko Novo mesto, Bohinjska
Srednja vas ali Srednja vas v Bohinju,
Sv. Marjeta na Dravskem polju, Sv. Jurij v
Slovenskih goricah, St. Jurij ob ju žn i že­
leznici.
Enako je pisati:
Dinarski obmorski Kras, Južne apne-
niške Alpe, Severne apneniške Alpe, Polabsko
(ali Labsko) peščeno pogorje, Severno Le­
deno morje, Južno Ledeno morje (Ledeno
morje je lastno ime), R t dobre nade.
Opomnj a. Tuj a lastna imena pišemo tako,
kakor so v tuji obliki navadna, n. pr. Sierra
Nevada,l Rio Grande,2 Rio de Janeiro.3
1 Slov.: Sneženo po g o rje; 2 slov.: V elika rek a;
3 slov.: Jan u a rsk a reka.
 5

Glede pisave krajnih imen, ki se ime- 6.

nujejo po kakem s v e t n i k u , pomni:
a) Pridevek Šent (nastal iz lat. s a n c t u s)
se je popolnoma spojil z lastnim imenom, tako
da tvori z njim e n o besedo. Piše se na dvojen
način: ali po tuje v skrajšani ali po domače v celi
obliki, n. pr. Š t Vid nad Ljubljano ali Šentvid
(ne: Šent V id !); pridevnik se piše v celi
obliki: šentvidski (šentviški). — St. Janž ali
Šentjanž (ne: Šent Janž!), pridevnik: šent-
janški. — Št. Jernej (na Dolenjskem) ali
Šentjernej, pridevnik: Šentjernejski.
Pridevek Sveti pišemo v skrajšani ali v
celi obliki, n. pr. Sv. Lovrenc (na Dravskem
polju) ali Sveti Lovrenc, pridevnik: sveto-
lovrenški.
b) Pridevek Šent se je v nekate ih imenih
skrajšal in ga ne smemo ločiti ou lastnega
imena. Taka imena so: Števerjan, Štandrež,
Štanijel, Škabrijel (gora), Šturje, Šenpas
(iz: St. Bassus), Šenčur (pri Kranju), Šenklavž
(v Ljubljani), Šmartno, Šmarna goja, Šmarca
pri Kamniku (iz: St. Mauritius), Šmaver.
Pridevek Sveti in Šent je treba rabiti
tako, kakor se med ljudstvom rabi, n.pr. Št.V id
je nad Ljubljano, Sv. Vid pa nad Cerknico.
— St. Jakob je ob Savi, Šv. Jakob pa nad
Škofjo Loko. — Šmarjeta je na Dolenjskem,
Sv. Marjeta pa pod Ptujem.
Ako se piše sv. z malo, n. pr. sv. Lovrenc,
sv. Ana itd., pomeni to s v e t n i k a , ne kraja,
ki se po njem imenuje.
2. I m e n a ( n a s l o v i ) l i s t o v , k n j i g , 7.
s l o v s t v e n i h i z d e l k o v itd.
 6
Začetna imena se pišejo z veliko, ostala
z veliko, če se rabijo kot lastna, z malo črko,
če se rabijo kot občna imena. N. pr.:
a) Slovenski Narod, Slovenski Gospodar,
Slovenski Pravnik, Slovenski Učitelj, Ljub­
ljanski Zvon.
Imena Narod, Gospodar, P ravnik... imajo
določen pomen in se rabijo lahko brez pri­
devnika.
b) Uradni list, Š ko fijski list, Obrtni
vestnik, Dom in svet, Naša moč, Glas na­
roda (ameriški slov. list), Zlata doba, Časopis
za zgodovino in narodopisje, Časopis za slo­
venski je z ik , književnost in zgodovino.
Imena, takor list, vestnik . . imajo
splošen pomen; določen pomen dobijo šele
v zvezi s pridevnikom. Takisto nima določe­
nega pomena beseda svet, močì naroda
temveč ga debi šele v zvezi z ostalimi bese­
dami, zAto se piše Dom in svet, Naša moč itd.
8. Enako je pisati naslove knjig, slovstvenih
izdelkov itd. N. p r.:
Josip Jurčič: C vetin sad. — F. S. Finžgar:
Pod svobodnim solncem. — Oton Župančič:
Č ez plan. — Ivan Cankar: Podobe iz sanj.
— O. Stanislav Škrabec: Jezikoslovni spisi.
9. 3. I m e n a (naslovi) d r uš t e v , zad ru g ,
s t r a n k itd.
Muzejsko društvo za Slovenijo. — Leo­
nova družba. — Družba sv. Mohorja (toda:
Mohorjeva družba). — Nova založba. — Ti­
skovna zadruga. — Narodna tiskarna. — Za­
družna zveza— Gospodarska zveza. — Zveza
slovenskih zadrug. — Slovenska ljudska
stranka.
 7

Op o mn j a . Z veliko začetnico se pišejo 10.

imena, ki so sestavljena iz občnih imen, kakor
družba, zveza, zadruga itd., le tedaj, kadar
rabimo c e l o im e; če rabimo samo občno
ime, ga pišemo z malo, n. pr. Koledar Družbe
sv. Mohorja za leto 1919. Koledar nam letos
ugaja; iz njega posnemamo, da šteje družba
(pisati se mora z malo, ker ne zaznamenju-
jemo imena, ampak le bližnji razpol!) letos
90.512 udov.
II. S ta ln i p rid ev k i, ki se rabijo kot lastna 11.
imena, n. pr. Luka Svetec Podgorski, Dušan
Silni, Aleksander Veliki, Ludovik Sveti, Lu-
dovik Pobožni, Friderik s Praznim žepom,
srbski ju n a k Črni Jurij, kralj Peter Prvi
(navadno se piše z rimsko številko: I.), Be­
nedikt Petnajsti (XV.).
III. Bog in imena, ki jih rabin o o Bogu, 12.
n. pr. Stvarnik, Gospod. Enako: Oče, Sin,
sv. Duh, sv. Trojica, sv. Rešnje Telo, Odre­
šenik, Tolažnik, Jagnje božje. — Prav tako pi­
šemo imena, ki jih rabimo o Mariji, n. pr. sv. De­
vica, sv. Mati, Mati božja, Bogorodica, Kra­
ljica.
O p o m n j a . Z veliko črko pišemo ta
imena tedaj, kadar se rabijo kot lastna imena
ali kot stalen pridevek, n. pr. Stvarnik, toda:
Bog je stvarnik; Mati božja, toda: Marija je
mati božja; Marija je rodila sinu; sv. Duh
j e tolažnik.
IV. Z veliko začetnico pišemo sv o jiln e 13.
p rid e v n ik e , ki so narejeni od o se b n ih lastnih
imen ali od imen, ki se rabijo kot osebna
lastna imena, n. pr. Meško: Meškove črtice;
Cankar: Cankarjev slog; M ilčinski: Mil-
 8
činskega pravljice.1 Enako: Zvon: Zvonov
urednik (vendar je bolje: urednik Zvona,
urednik Doma in sveta itd.). — Gospodov
dan, Gospodnje ime, Marijin praznik.
14. Sem spadajo samostalniško rabljeni pri­
devniki in iz njih narejeni samóstalniki, ki
pomenijo godove in praznike, n. pr. Šmaren?,
veliki Šmaren, mali Šmaren; Gospojnica, ve­
lika Gospojnica, mala Gospojnica; Telovo
(sv. Telo), Duhovo (sv. Duh), Matijevo, Jur-
jevo, Jurjeva nedelja. — Grozdje se leže do
Urbanovega. (Plet.) — Na Gregorjevo — otec,
še veš? — se p tički ženili so. (Žup.)
15. Pridevniki, narejeni iz lastnih imen, ki
niso o s e b c a imena, se pišejo z malo za­
četnico, n. pr. K am nik: kam niški, Škofja Loka :
škofjeloški, London: londonski; Sava: savski
valovi, Triglav: triglavske rože, A frika :
afriški.
Op o mn j a . Primeri, v katerih bi bila
pisava z malo začetnico n e r a z u m l j i v a , se
pišejo lahko z veliko, n. pr. Poljski km etje
(t. j. iz občine Polje), Vaški prebivalci (t. j. pre­
bivalci z Vač), Gorski cerkovnik (Gora).
Z veliko začetnico pišemo lahko tudi
pridevnike t u j i h lastnih imen, če bi bili dru­
gače težko umljivi, n. pr. N ilski pragovi,
t. j.pragovi reke Nila; Padsko porečje, t. j.po­
rečje Pada.
16. Pomni: k lastnim imenom ne prištevamo
imen za strokovne pojme (občna imena).
1 P ridevn ik i, ki n i s o s v o j i l n i , se pišejo z
malo, n. pr. Cankar: cankarski, enako: cankarstvo
(n. pr. cankarstvo v slov. slovstvu).
2 N astalo iz Šent-M arijin (god, praznik).
 9

Taka imena so:

a) Imena za godove, p r a z n i k e , l et ne
č a s e itd., n. pr. božič, sv. večer, sv. dan (sveti
večer, sveti dan), tepežni dan (pámetiva, dan
nedolžnih otročičev, drobna deca), na starega
leta dan, novo leto, svečnica, pust, pepelnica,
sredozimci, hudozimci (svetniki, katerih god
se obhaja v najhujši zimi), ti h i teden, cvetna
nedelja, véliki ponedeljek, veliki- četrtek,
véliki petek, vélika sobota, velika nedelja,
velika noč, vuzem, velikonočni torek, bela
nedelja, križev teden, šmarne maše itd.
Primeri, v katerih bi bila pisava z malo
začetnico d v o u m n a , se pišejo lahko z ve­
liko, n. pr. Novo leto, Velika noč, Vsi sveti itd.
O pisavi godov, ki so lastna imena,
gl. čl. 14.
b) Imena za redove, verske družbe itd.,
n. pr. usmiljenke, misijonarji (misijonska
družba), usmiljeni brat, je zu it (dru žba Jezu­
sova), frančiškan (red sv. Frančiška), bene­
diktinec, Marijina družba itd.
c) Imena za bajeslovne predmete in osebe,
n. pr. vile, rojenice, sojenice, povodni mož,
morske deklice, vedomec, deveta dežela; dalje:
deseti brat, desetnica itd.
v) Posamezna imena, n. pr. križarske
vojske, sedemletna vojska, londonski pro­
tokol velesil (iz 1. 1852), pariški m ir (1856);
brižinski spomeniki, celovški rokopis,
stiški rokopis;
sv. pismo, novi zakon, evangelij; dalje:
stolica, sv. oče (papež).
 10
Posebej pomni: zbornica, državni zbor,
narodna skupščina, deželna vlada, višj i šolski
svet, vseučiliški svet, mestna elektrarna
(n. pr. v Ljubljani);
zavod sv. Stanislava v St. Vidu nad
Ljubljano itd,
17. V. V zn am en je sp o što v a n ja se pišejo z
veliko začetnico
1. osebni in svojilni zaimek Vi, Vas, Vam ...
Vaš, Vaša, Vaše . . . v pismih (in v povesti);
zaimek Ti, Tvoj se piše lahko tudi z malo;
2. osebni in svojilni zaimki v slovesnih
o g o v o r i h na visoke osebe, na Boga, Ma­
rijo itd., n. pr. Takrat, Oče, Ti pri meni stoj,
Ti me v rajski dom pokliči S v o j;
3. naslovi visokih oseb, n. pr. Vaše kra­
ljevo Veličanstvo!
Tako se pišejo tudi zaimki za t r e t j o
osebo, n. pr. Njegovo Veličanstvo kralj Pe­
ter I. — Njegova Svetost papež Benedikt X V.
Pomni pa, da se piše z malo: m. (mati),
o. (oče), p. (pater), n. pr. m. Elizabeta, o. Sta­
nislav Š krabec, p. Hipolit.
18. VI. Z veliko začetnico se piše vsaka p r v a
b e s e d a v sta v k u , n a p is ih , p o d pisih, za piko,
v p ra ša je m ter v premem govoru za dvopičjem,
n. pr. Naša kri. Igrokaz v štirih dejanjih.
Spisal F. S. Finžgar. V Ljubljani 1912.
V premem ali dobesednem govoru za dvo
pičjem, n. pr. Vzdihoval sem v teh žalostnih
dneh in neki gospod mi je rekel: M anj besed,
gospodje, in več dela! (Cankar.)
19. Kadar po dvopičju ne n a v a j a m o besed
kakega d r u g e g a , se piše prva beseda z m al o
 11

začetnico, n. pr. S plamenečimi prsti je za­

pisala vojska tisto prastaro vprašanje: ka j
j e življenje? (Al. Ušeničnik.) — Človek se
uči v ljudski šoli najpotrebnejšega: brati in
pisati.
Kadar je stavek med narekovajem le d e l 20.
celotnega stavka in se ta z vmesnim stavkom
ali za klicajem, vprašajem itd. nadaljuje, sè
piše z malo začetnico, n. pr. „Saj res,“ pravi
cesar. „precej moram poslati po Krpana." —
Ko Peter vpraša moža: „Oče, ali bo danes
k a j dežja ?“ m u km et odgovori: „Kakor Bog
hoče.“ — Po stezi, po stezi! kliče prepelica
po polju hodečim.
Ako navajamo ali uporabljamo le kako 21.
posamezno besedo druge osebe, jo pišemo z
malo, n. pr. Vera je tisti „dà!“ k i odgovarja
na toliko vprašanj življenja! — Zavedamo
se, da ni prav lagati, krasti itd. Odkod ta:
m oraš, odkod ta: n e sm eš v našem srcu?

II. O razzlogovanju.
Zloge tvorijo samoglasniki (t. j. ali pravi 22.
samoglasniki ali dvoglasniki in samoglasniški
soglasniki), ki morejo stati sami ali pa v zvezi
s soglasniki.
Kadar je treba v pisavi besede deliti na
zloge, se je ravnati po teh pravilih.
1. Z l o ž e n e b e s e d e se delijo po svojih
sestavinah, n. pr. iz-e-nač-ba, naj-i-skre-nej-
ši, po-šljem, po-vsod, rab-ljen, ver-je-ten, 1jub­
ljan-ski, po-tis-njen, srb-šči-na, navz-križ,
po-mlad, člo-ve-ški (nastalo iz člo-več-ski),
12
mo-ški, mo-štvo (iz mož-s tvo ), u-bo-štvo, Ko­
se-s k i .
2. Soglasnik med dvema samoglasnikoma
se vedno jemlje k naslednjemu zlogu (tudi
pri zloženkah), n. pr. de-la-ti, u-če-nec, o-če-
tov, ma-te-rin je-zik.
3. Kadar je med dvema samoglasnikoma
v eč s o g l a s n i k o v , se dele besede po iz-
rekljivosti soglasnikov.
a) Če ima zlog take soglasnike, ki morejo
kako besedo začenjati, jih jemljemo k na­
slednjemu zlogu, n. pr. ti-ska-ti (zlog ska
more besedo začenjati, n. pr. sk a-ka-ti), mi-
sli-ti (primeri: sli-na), ra-skav, de-kla, j u ­
tro, do-br o, pa-stir, se s tra , me-gla, ge-slo,
no-tra-nji, m esto , gospa, zve-zda, po go­
zdui, bi-strost, i-skra.
Deli t re j: s pri-ti-akom , toda v zloženki:
n a -g la s-k o n ; de-ska, to d a v zloženki: gos-ka.
b) Če ima zlog take soglasnike, ki ne
morejo besede začenjati, se jemljejo k na­
slednjemu zlogu tisti soglasniki, ki morejo
besedo začenjati, drugi ostanejo pri prvem
zlogu, n. pr. ov-ca, mor-je, mrav-lja, majh­
no, last-na, rojst-no, srč-nost, obč-no, konč-
ni-ca, davč-na (oblast), grozd-je, og-njišc-ni,
kra-ljev-ski, a v s t r ij s k i , sinč-ki, hol-mec,
rodilnik: holm-ca; soln-ce.
4. Skupine šč ter topljenih lj, nj ne de­
limo, n. pr. i-ščem, sla-šči-ca, pu-šča-va, so­
d išče; po-lje, ko-ljem , zna-nje, ža-njem ;
toda: z dlan-jó, pe-te-lin-ji, z ži-val-jo, s
sol-jo (ker tu skupina nj, lj ne izraža toplje­
nega soglasnika, temveč obsega dva samo­
stojna glasova).
 13

III. O pisavi sestavljenih besed.

Besede so sestavljene na dva načina: ali 23.
so med seboj tako spojene, da tvorijo e n o
besedo in imajo samo en naglas (spojenke),
n. pr. vinograd, velikonočni, morebiti, dasi-
rávno, ali pa hrani vsaka posameznica svoj
naglas ali svojo obliko (sestavljenke In sklop­
ki), n. pr. velika nóč, móž beseda, po poli brat.
Glede pisave pomni:
Sestavljene besede, ki so prave spojenke,
se pišejo sknpaj. Take besedne zveze so:
1. Samostalniki, n. pr.hudoúrnik, polnoč,
kuripéčič, zahvalibógca (bogomóljka), ne-
boditréba, nepridiprav, po síliživ; dalje lastna
imena, n. pr. Šentvìd, Šenčúr itd
Sestavljene besede, ki n i s o spojenke, se
pišejo narazen, n. pr. po poli bn t, rodilnik:
po poli brata, po poli sestra, mož beseda, žal
beseda, narobe svet, pol m iš pol ptič.
Enako se pišejo samostalniški prilastki;
vezaj med njimi ni potreben, n. pr. šolarček
jecljaček (ne: šolarček-jecljaček!), možicelj
vstajač, čebela delavka, mojster skaza.
V sklopljenih besedah, zlasti v lastnih 2
imenih, sklopljenih iz d v e h ali več imen, se
rabi vezaj, n. pr. Janežič-Sketova slovnica
(t. j. slovnica, ki jo je spisal Janežič, predelal
pa Sket), W olf-Pleteršnikovslovar (t. j. slovar,
ki ga je sestavil Pleteršnik, založil pa Wolf),
Srbo-Iírvatje (pomeni: Srbi in Hrvatje, ali
pa: Srbi ali Hrvatje), Čeho-Slovaki, železnica
Ljubijan a-Kamnik.
Enako v prispodobah, n. pr. Nevesta-duša
mora biti pripravljena, da vredno sprejme
 14
ženina-Boga (Cankar; pomeni: n e v e s t a =duša,
ženin = Bog).
V kakih nenavadnih sestavah, kakor n. pr
Za naš ne-vemo-č e-samoglasnik r (t. j. ne­
kateri so smatrali r med soglasnikoma za
soglasnik, drugi za samoglasnik) piše stara
slovenščina r (Škrabec). — Ti imaš pravo
pamet, k i hočeš, da naj potepuhe in zlodej-
jih-poznaj v hišo jemljem. (Jurčič.)
26. 2. Pridevniki, n. pr. goloròk, sadonôsen,
nadobúden, vsakdánji, sladkosnéden itd.
Pridevniki, ki so narejeni iz sestavljenih
lastnih in občnih imen, so prave s p o j e n k e ,
zato se pišejo skupaj, n. pr. novomášni (nova
máša), velikonočni (velika nóč), zlatopôljski
(Zláto pólje), črnovŕški (Črni vrh); po te h
zgl edi h pi š e mo tudi : maloazijski (Mala Azi­
ja), prednjeindij ski (Prednja Indija) Južnoame­
riški (Južna Amerika), velikòbritanski (Velika
Britanija), sevornonemški (severna Nemčija),
staroslovenski (stara slovenščina), južnoslo­
vanski (južni Slovan).
Prave spojenke so tudi besedne zveze, ka­
kor: častilákomen, častihlepen, boježêljen itd.
Po tem zgledu pišemo tudi sestavljenke,
kakor svetlosiv, svetlordeč, črnorumen, ru-
menordeč itd.
Po nemškem zgledu pa so tvor j ene zveze,
kakor: milostipoln (pravilno slovenski je :
milostiv, ali: poln milosti, milosti poln),
ljubeznipoln (slov.: ljubezniv, ali: poln lju­
bezni, ljubezni poln), trudapoln (slov.: utrud­
ljiv, naporen), usodepoln (slov.: usoden),
nadepoìn (slov.: nadobuden, ali: nade poln,
poln nad).
 15

Sestavljeni pridevniki, ki niso prave spo- 27.

jenke, se pišejo narazen, n. pr. čudno spačen
obraz, kričeče rdeča barva, rajsko lepa ptica,
dekliško prožna ljubkost, nedolžno vprašu­
joči pogledi.
Pri pridevnikih, ki so narejeni iz s k l o p - 28.
l j e n i h imen (primerjaj čl. 25.), se rabi vezaj,
n. pr. srbsko-hrvatski (pomeni n. pr. srbski ali
hrvatski, ali: srbski in hrvatski), češko slo ­
vaška vlada, rusko-japonska vojska (t. j. vojska
med Rusi in Japonci), Francosko - švicarski
Jura, ustnično-zobni soglasnik (t. j. soglasnik,
ki se tvori n. pr. s spodnjo ustnico in z zgor­
njimi zobmi), hrvatsko - slavonsko - dalma­
tinska vlada.
Enako se rabi vezaj v kakih nenavadnih
sestavah, n. pr. Grenko-zasmehljivo s e je sme­
jala (Tavčar). Predivasto-rumeni k iti, pojoče-
modro oko (Kraigher).
3. Zaimki in z zaimki zloženi prislovi, 2
n. pr. kolikaj, količkaj, malokdo, malokdaj,
marsikdo, marsikak, marsikateri, raznoter,
mnogoter, vsakdo, vsakteri, vsaksebi, vse-
kako, vsekdar, takisto, tačas, tostran, on-
kraj, vsepovsod, kdorkoli, kjerko li, karkoli.
Osebni zaimki se pišejo skupaj s predlogi,
n. pr. name (ne: na-me!), nate (ne: na-te!), nase,
pome, pote, ponj, ponjo, nanj, vanj, medenj,
skozenj, predenj, zanje, vanje, ponje itd.
Zaimki, ki med seboj n iso spojeni, se 30.
pišejo narazen, n. pr. kdor si bodi, kar si bodi,
kakor si bodi; kdor bodi, kar bodi, kolikor
toliko, kar moči, kolikor moči; kdo ve, Bog
(bog) ve, n. pr. kdo ve kam, kdo ve kolikokrat,
Bog (bog) vedi, Bog (bog) ga vedi, Bog (bog)
 16

si ga vedi, n. pr. Tisti, k i hočejo Bog vedi

kam in Bog vedi kako (Cank.); kar se dá;
ne vem kdo, ne vem kdaj, n. pr. Tega ne dam
iz rok, ko bi ne vem kdo prišel (Plet.). —
Nekdaj si to rajši imel kakor ne vem kaj
(Strit.). Prislov koli se lahko tudi loči od
zaimka, n. pr. kateri koli, kakor že koli
(Škrabec), kakor bom koli mogel (Levst.). In
koder on koli po svetu leti (Aškerc).
31. 4. Števniki, in sicer od 11 do 20 ter dese­
tice od 20 do 90, tedaj: enajst, dvanajst, tri­
najst.. . devetnajst, dvajset, trideset, štirideset,
petdeset... devetdeset; enajsti, enajsta, enajsto,
dvajseti, dvajsetega, dvajsetemu itd.
32. Vsi drugi števniki se pišejo narazen, n. pr.
eno in dvajset, dvajset (in) ena, devet in tri-
deset, pet in osemdeset, sto in prvi, dve sto,
tri sto, sedem sto, dva tisoč, osem in dvajset
tisoč; tisoč se) lahko tudi sklanja, n. pr. trije
tisoči, v sto tisočih izvodov; tisoč devet sto
in devetnajst.
Napačno je n. pr. Od milijona devetsto-
devetindevetdesettisočdevetstodevetindevetde-
set, vsi razen enega (Lj. Zvon 1909, 477).
33. 5. Prislovi, n. pr. bržda, bržčas, bržkone,
čedalje, čezdalje, čimdalje, čimprej, dokaj,
dovolj, docela, iznova (znova), skratka, hkratu
(hkrati), kvečjemu, kaj pa, kajpak, kajpada,
kajne, kajneda, kmalu, kvišku, malone, malo­
dane, morda, morebiti, napak, naprodaj, na­
posled, nalašč, naravnost, narobe, narazen,
natanko, navzkriž, odsihmal, okoli, okrog,
počasi, popolnoma, pogostoma, posebej,potem­
takem, potlej, poredko, pogodu, popoldne,
opoldne, prej kone, sčasoma, včasih, včasi, seve,
 17
seveda, semtertja (v pomenu včasih), šele,
vendar, večidel, venomer, vobče, zares, zmerom,
zmeraj, zapored, zbogom (z Bogom).
Sestavljeni prislovi se pišejo narazen, 34-
n. pr. malo in dosti, kratko in malo, p ia v
za prav, krog in krog, okoli ih okoli, bolj
in bolj, gori in doli, tja in sem, sem in tja
( = tja i n nazaj), več ali manj, prej ali slej, na­
prej in naprej, ka r najbolj, ka r najbliže, kar
najprej mogoče, zdaj pa zdaj, dan na dan,
noč in dan, tako rekoč, tako zvan, prav tako,
prav zato.
6. Predlogi, n. pr. izmed, iznad, izpod, iz- 36.
pred, izza, kljub, navzlic, vzlic.
Glede izrazov, ki se rabijo s predlogi, 36.
pom ni: narazen se piše: po večini, iz večine,
po navadi, iz navade, od začetka, od početka,
v začetku, po večjem , pred včerajš n jim ,
pred sinočnjim, pred kratkim , na pamet, na
izu st; v kratkem , pred nedavnim ; radi tega,
zaradi tega, zbog tega, poleg tega, razen
tega, vzlic temu, navzlic temu, kljub temu,
vkljub temu; na jesen, v jeseni.
7. Vezniki, n. pr. anti, bodisi, dasi, dasi- 37.
ravno, dasitudi, dasiprav, medtem, najsi, niti,
nato, potem, zakaj, zato, zatorej, zategadelj,
potemtakem, akoravno, akoprav, čeprav, če­
tudi, odkoder, dokoder.
Toda narazen se piše: ne le — ampak tudi, 38.
ne samo — ampak (tem več) tudi,p ri vsem tem,
čim več — tem bolje, čim bolj (manj, bliže)
— tem bolj (manj), prej ko, manj ko, bolj
ko, dalj ko, brž ko, kakor hitro, medtem ko,
hitro ko, v tem ko. N. pr. Dalj ko j e pravil,
Slov. pravopis. 2
 18
bolj g a je brat zavidal (Milč.). — Bolj ko boš
priden, rajši te bomo imeli (Plet.).
39. Zaradi razločevanja pišemo, nekatere be­
sede z vezajem, n. pr. ka-li (da se loči od kali),
n. pr. A li gori, ka-li ? Dalje: le-tá, le-tá, le-tó,
le-tega, le-te, le-temu, le-te j; le-oni, le-ona,
le-ono; le-sem, le-tod; brez vezaja se rabi:
tale, takle, takale, takole, timi le, todle.

IV. O rabi naglasnih znamenj.

40. V navadni pisavi nam rabi troje naglasnih
znamenj, in sicer ostrivec (´) in strešica (^) v
d o l g i h ter krativec (`) v k r a t k i h zlogih.
1. O s t r i vec rabimo za d o l g e zloge in
zaznamenjujemo z njim le mesto (ne pa ka­
kovosti) naglasa, n. pr. roké, noge: na roke,
na nóge; vodó, glavó (tožilnik): na vódo, pod
glávo (tožilnik); četvér: v čétver; uhó: v úho;
oči: v óči mi je padlo; srcá (rod.): od srca;
skrbi (rod.): brez skrbi bodi; pomlad: na
pomlad,posoda: napósodo, prodaja: naprodaj.
2. S t r e š i c a se rabi samo za širok i dolgi
e in o, n. pr. Po zêm lji srečno hodi, moj up
je šèl po vôdi, le jadrajmo za njim (Preš.).
— Jurij Zeleni se z mavrico paše; srečno,
vesélo sêlo bo naše: že za vodó čez travnike
jaše. Z glávo namigne — trava se vzdigne,
obraz okrene — veje odene. Jurij Zeleni,
ne hodi drugam. (Žup.)
41. Strešica se rabi zlasti tedaj, kadar ho­
čemo ločiti š iroki e, o (ê, ô) od ozkega e, o
(é, ó), n . pr. mêni (jaz, mêne, mêni, pri m êni...),
toda: on, ona, ono méni; gospôda, toda: go-
spóda (tožilnik od: gospod); mora (môra ga
 19

tlači), toda: on, ona, ono m óra; bode (n.pr. trnje

bôde izpod rož, Žup.), pa: bódem, bódeš, bode
(bom, boš, bo); velelniki: v ôdi, dovôli, p o kôri
se, pa: on vódi, dovóli, pokorí se; pod ze-
lênim drevesom (nedoločena oblika), pod ze­
lénim drevesom (določena oblika); čas pre-
têče, toda: bojim se pretéče nevarnosti. —
Okrutnež pohódi, ka r mu je na poti, in se
ne méni za jo k trpečih (Cankar).
N a p a č n o je rabiti strešico v rod. množ.
moških in ženskih samostalnikov, n. pr. otrôk
(pravilno: otrók), v ôz (prav: v óz), k ônj (prav:
kónj); vodâ, gorâ (prav: vodá, gorá). In ni
ti mejâ ? (Žup.); pravilno: mejá.
3. K r a t i v e c pišemo samo na kratkih 4
zlogih, n. pr. bràt (rodilnik: bráta), m èč (ro­
dilnik: mêča), otròk (rodilnik: otrôka), kònj
(rodilnik: kônja); napojèn, do dnà, šèl, šlà.
V navadni pisavi se rabijo naglasna zna- 4
menja le tedaj, kadar hočemo na naglas po­
sebej opozoriti.
Rabijo se n. p r.:
1. V pesmih pri tistih besedah, ki imajo
s v o b o d e n poudarek, da se določi poudar­
jeni zlog, n. pr. V mladosti v è n d a r trdniše
so mreže, toda: Mladost, v e n d a r po tvoji
t è m n i zarji (Preš). — T e m n à je noč in
stresa grom oblake, toda: Mož in oblakov
vojsko je obojno končala t è m n a noč (isti). —
Kak je čistó morjé (isti). — Kaj nisi še šla
skoz te m ò z brlečo svečko v r o k à h? (Žup.)
— Ptičica znanka v goščavi vsak dan le p ó
ga pozdravi. (Žup.)
2. Na zlogih, ki jih pesnik naglaša dru­
gače, kakor je navadno v knjižnem jeziku,
2*
 20

n. pr. Od tega, kar rastè pri njega gradu.

(Preš.) — Pôkoj veder, čist, ne s k a l j e n s
s tr a s tm i. (Aškerc.) — Oči so iskale, n a šlè
so ne dom, vse več: domovino. (Žup.)
3. Kadar hočemo enako pisane besede
med seboj razločevati, n. pr. svèt, svéta (svéta
vprašam), sv étnik, pa: svèt, svetá ; kraljev,
pa: kraljév; sédi (velelnik), pa: on sedí, v é­
lika nedelja, pa: velíka noč. — Ž ivljenje,
mladost, pomladje kakor v él i k a maša. (Cank.)
— V él i k i zvon poje ji, bije, toži, vpije, pada
trdó na njeno glavó. (Žup.) — In n ébes in gora
sta mojim željam se odzivala (isti). — Kdo
ima to moč, da dá smer njegovemu življenju?
— Srce n jegovo je bí lo za vesoljno človeš­
tvo. (Strit.) — Stotnik je s é d e l in naročil
običajnih okrepčil. Vojaška odločnost stotni­
kova je zanimala človeka, k i je s e d è l poleg
njega. (Žup.)
4. Pri manj znanih besedah, da pisatelj
označi pravi naglas, n. pr. Narod vas bo iz­
pljunil kot z a v r é lic o (Žup.). France je za­
pustil kmetijo v najsilnejšem delu, o pričetku
jesenske o r í (Grafenauer).
Večkrat se piše naglasno znamenje pri
besedah, ki se semtertja napačno naglašajo;
najbolj navadni zgledi so: p ázduha, biti za
váruha, vérujem, molédujem, sv étovati itd.

V. Ločila.
44. Ločila so znamenja, ki jih rabimo v pisavi,
da ločimo posamezne stavčne člene ali stavke
med seboj.
Vejica (,) nam rabi le sredi stavka, in sicer:
 21
a) Loči zvalnike, samostojne medmete in
vzklike od celotnega stavka, n. pr. Tako si
šla, mladost, tako si mi pobegnila, sreča, brez
blagoslova! (Cankar.) — Gorje, k dor nima
doma! (Jenko.) — Ostrigli, oh, so mi peroti!
(Greg.) — Mislil sem si: Majčkeno poženem,
da bodo vsaj konji na suhem. A li toliko da
sta pretegnila konja, pok, je že ustrelil Francoz
name in, fiu, krogla mimo ušes pa, ššk, v
vodo. (Finžgar.)
Če medmeti nimajo posebnega poudarka
(n. pr. i, o, oj), se ne piše vejica, n. pr. O rodni
dom, o hiše očetove streha ti! (Žup.) — Oj
sijaj, sijaj, solnce, oj solnce rumeno!
b) Loči pristavek od besede, ki jo po­
jasnjuje, n. pr. Primož Trubar, prvi slovenski
pisatelj, je umrl l. 1586. — Od mene, tvojega
prijatelja, ne smeš pričakovati slabih nasvetov.
Brez vejice pišemo: Prvi sìovonski p i­
satelj Primož Trubar je umrl l. 15S6.
c) Loči nedoločnik, kadar nadomešča od­
visni stavek z da (da bi, ne da bi, namesto
da bi .), n. pr. Bog ima pravico, grešnike
kaznovati. — Tako ga bom premikastil, da
se mu nikdar več ne bodo vrnile hudobne
želje, po Dunaju razsajati. (Levst.)
Brez vejice se piše n. pr. Nemogoče mi
je opaziti vse neznatne razločke. (Žup.) —
Menda ne bo odveč tukaj našteti besede, k i
imajo polglasnik v korenu. (Škrabec.) — Na­
pačno je med lastna imena in njih sklonila
devati vezaj. (Levec.) — Po toči zvoniti je
prepozno. — Človeku ni dobro samemu biti.
č) Loči take stavčne člene, ki se dado zve­
zati z veznikom »in«, n. pr. Iglica gre skozi
 22
oplen, blazino, soro in os. — Široka, rodo­
vitna polja se razprostirajo okoli lepe, prijazne
vasi. — Človeško telo je ustvarjeno po gotovih
pravilih: višina, obseg prsi, dolgost vratu, nog
in rok, ja ko st kosti, velikost glave, širokost
pleč in razvitost mišičevja morajo biti med
seboj v določenem razmerju. — Ne bojim se
ne meča, ne sulice, ne drugega velikanovega
orodja. (Levst.) — Voda gine, pada, sahne.
Take stavčne člene m orem o zvezati z vezni­
kom „in", n. pr. Iglica gre skozi oplen in blazino in
soro in os. Široka in rodovitna polja se razprosti­
rajo okoli lepa in prijazne vasi. Pri členih, ki se
ne dado zvezati z „in“, se ne piše v ejica, n. pr.
Blaž Kocen ji bil z n a m e n i t s l o v e n s k i zem ljepisec.
— Najbolje j e pod l j u b o d o m a č o streho.
45. Kadar so i sto v rstn i stavčni čle n i zvezani
med seboj z vezniki in , pa, ter, ali, kakor,
i—i, tak o — tak o r, n i —n i ( n iti—n iti), n i (niti),
se ne piše vejica, n. pr. Zemlja se vrti okoli
svoje osi in teka okoli solnca. — Otroci,
pukajoč cvetna peresca, ugibljejo, pridejo li
v pekel a l i v vice a li v nebesa. (Erjavec.) —
Kakor Herkul na razpotju smo stali v tem
odločilnem trenutku. — Še več grušča k a k o r
Sava sama prinašajo njeni mnogi dotoki. (Erj . )
— Na Prešernove pesmi smo Slovenci lahk o
bolj ponosni k a k o r na vse drugo, kar imamo.
— Hrepenenje mu je pokazalo i pot i kraj.
(Žup.) — Kaj nimate ni srca ni pameti ? —
Že dve leti je lakota v deželi in bo še pet
let v katerih se ne bo oralo ni želo. (Dal­
matin.) — N iti sebi niti drugim (ni sebi ni
drugim) se ne laži!
O p o m n j a . Tudi pred veznikom ne,
n e —ne, se ne piše vejica, če se rabi v po-
 23
menu n i, n i t i , ni —ni, n i t i — n i t i , n. pr.
Grdih napak ni konca ne kraja. (Levst.) —
Kaj nimate ne srca ne pam eti? — N i po­
vedal natanko ni ure ne dneva.
Pri vseh drugih veznikih (n. pr. ne le — 46.
ampak tudi, tudi, a, toda, vrh tega, potem,
nato, zdaj—zdaj, nekoliko—nekoliko itd.) stoji
vejica, n. pr. Bil je tak netek, da so ljudje
zmerom jedli, pa vendar niso bili nikdar
siti. (Levst.) — Zgodovina nam kaže ne le
lepa in slavna dela, temveč tudi strasti in
hudobije. — Žetev je velika, ali delavcev
je malo.
d) Stoji pred besedami in kraticami, ki
napovedujejo kako naštevanje (n. pr. in sicer,
in to, na primer, posebno, zlasti, kakor), n. pr.
Slovenijo delimo na več delov, in sicer na
Kranjsko, Koroško, Štajersko itd.
e) Loči v p rired jih in p o d red jih posamezne
stavke med seboj, n, pr. Tvoja roka, moj otec,
zemlje m i lepoto je odpirala, ti kazal si n jiv
mi plodove, sprovajal me v les, raz kladal
skrivnosti glasov in družine dreves in vedela
sva, kje kosi mladijo, kje drozdi, kod divji
m ož hodi, k je vile se skrivajo v gozdi. (Žup.)
Posebej pom ni: pred in , p a, te r se v
priredjih ne piše vejica, n. pr. Časi se iz -
preminjajo, doba prehiteva dobo in gorje mu,
kdor ostane zadaj! (Cankar.) — Kralj je pred-
se sklical može in jih vprašal, ali so ka j
slišali o zlati hruški in ali rodi ta hruška
ka k sad. (Milč.)
Vejica stoji pred temi vezniki le, ako jo
zahteva spred stoječi stavek, n. pr. Sava na­
stane iz dveh rek: iz Save Dolinke, k i iz-
 24
vira blizu Rateč, i n Save Bohinjke, k i prihaja
iz Savice. — Velik razloček je med zakoni,
k i vladajo naše svobodne sile, te r zakoni,
k i vladajo naše telesne sile.
f) Loči deležnike, ki se rabijo namesto
zavisnega stavka, od ostalih stavčnih členov,
n. pr. Točiš cvetlicam v čaše medu, da pride
bučela, g n a n a od t a j n e s k r b i, spomladi na
delo za božič. (Žup.) — Izgubivši pravo pot
v življenju, smo zašli v nesrečo. — Bili smo
sanjači, hrepeneči v neskončnost in v solnce
zato, ker je bilo tedaj naše življenje tako
tesno in temno.
g) Loči vrinjene, vmesne ali skrajšane
stavke v celotnem stavku, n. pr. Jurko pa,
ne b o d i le n , je pobral kost golenico in jim
je mlatil rebra, da je kar treskalo. (Milč.) —
Ciganka je zbolela sredi noči; cigan, k a j j e
h o t e l , je š el okrog sosedov prosit pomoči
(isti). — Res prete, da bi tako ne, državlja­
nom še večji davki. (Levst.) — Vsak človek
ima trenotja, ko ga, h o t i a l i n e h o t i , ob­
idejo misli, prijetne, neprijetne, to ni v nje­
go vi moči. (Strit.) — Slovenski pisatelji,
upamo, bodo po svoji moči radi pripomogli,
da se povzdigne naš književni jezik. (Skrabec.)
h) Vejica stoji tudi v skrajšanih stavkih,
n. pr. Danes človek, ju tri črna zemlja. —
Bogi, da si prišel! Še Bog, da je toliko!
Pastir je v vse dovolil, še Bog, da je službo
dobil. (Valjavec.)
47. Op o mn j a . Vejica se ne piše pri se­
s t a v l j e n i h prislovih, n. pr. Prestrašil s e j e
s a m B o g v e d i zakaj. — Bežale so Bog vedi
1 SkiUjšano za .B og bodi h valjen" a li kaj takega.
 25
kam in Bog vedi pred kom. (Cankar.) Po­
jasnil si hodijo iskat sam ne vem kam vse­
povsod, edino k nam ne. (Žup.) — Naložil
sem nekaj polen v peč, k je r se je kuhalo
kaj vem kaj. (Žup.) — Jaz nisem kdo ve
koliko prispeval (isti).
Neslovenski je rabiti vejico pri prislovnih 48.
in povednih določilih. Taka raba je francoska.
N a p a č n o je rabiti vejico pri pr i š l ov-
n i h določilih, n. pr. Mislil je na kovača, k i
je bil obležal ob cesti s preklano glavo;
bled je bil njegov obraz, od čela mu je ka-
pala kri, v ta n k e m cu rk u , čez oko. (Cankar;
prav: kri mu j e kapala od čela čez oko v
tankem-curku.) — Zaspana vasica si je méla
oči; ponekod so se budili petelini te r so pre­
pevali, visoko na gredeh, z iztegnjenimi
vratovi. (VI. Levstik; prav: ter so p repevali
visoko na gredeh z iztegnjenimi vratovi.) —
Sedela sva v krčmi, za toplo pečjo. (Cankar;
prav: v krčmi za toplo pečjo.) —
Nap a č no je rabiti vejico pri p o v e d n i h 49.
določilih, n. pr. Bežala je z drobnimi koraki,
v s a z a s o p la . (Cankar; prav: Bežala j e vsa
zasopla z drobnimi koraki.) — Om am l j e n ,
v e s v s a n j a h , sem šel dalje po beli ce­
sarski cesti (Cankar; prav: Omamljen, ves v
sanjah sem šel po beli cesarski cesti.) — Glavo
je stisnil v pebti in strmel v tla, ves razrvan
od ljutega jada. (Golar; prav: in strmel je
v tla ves razrvan od ljutega jada.) — „Ali
te je Lenart srečal ?" ga je pozdravila stara
kov nčica, ko je stopil v izbo, dolgočasen in
slabe volje. (Golar; prav: ko je stopil v izbo
dolgočasen in slabe volje.) — Mati je pri-
 26
čakovala, da je j pade k nogam, skesan in
spokorjen. (Kraigher; prav: da je j pade k
nogam skesan in spokorjen; ali: da je j skesan
in spokorjen pade k nogam.) —
V takem primeru se tudi ne sm e rabi
pika, n. pr. Prečudna bolečina mu je zarezala
ob srcu, d a je obstal sredi koraka. O m očen,
top. (Prav: da je obstal omočen, top sredi
koraka.)
50. P ik a (.) se piše:
a) Na koncu vsakega stavka, ki ni vpra­
šalni ali klicalni stavek.
Posebej pomni, da se piše pika v odvisnih
vprašalnih stavkih, n. pr. Cesar je v prašal
Krpana, kaj nosi v tovoru.
Pazi na piko p ri n arek o v alu in o k lep aju ; n.
pr. N ajlepša Levstikova p ovest se im enuje „M artin
K rpan " (ne: „M artin K rpan.")
b) Po napisih, naslovih, podpisih, po kra­
ticah in za vrstilnimi števniki, n. pr. Mladim
srcem. Spisal Fr. Ks. Meško. II. zv. ( = zve­
zek). Celovec 1914. Izdala Družba sv. Mohorja.
Brez pike se pišejo kratice za d e n a r ,
mer o, ut ež in za k e mi č n e pr vi ne , n. pr.
km (kilometer), S (sulphur, žveplo), CO2 (oglen-
čeva kislina).
51. D vopičje (:) se rabi, kadar hočemo opozo­
riti na kako besedo ali stavek. Pišemo ga:
a) Pri naštevanju, in sicer pred deli, k
jih naštevamo, n. pr. Dva sveta Janeza sta:
eden dan krči, drugi ga razteza.
b) Po pripravljajočih stavkih, kadar je
izrek, ki se da posneti iz njih ali ki se na­
poveduje, zvezan z njimi brez veznika, n. pr.
Kdo je večji: stvarnik ali stvar? (Cankar.)
 27

— Vprašam vas: ali veste, kaj je skrb? (Cank.)

— Iz pesmi gozda in njiv, nebá in zvonov
poje tisto edino, kar je božjega na zem lji:
ljubezen in m ir (isti).
c) Po napovednem stavku pred premim
ali dobesednim govorom, n. pr. Kristus pravi:
„Ljubite svoje sovražnike."
č) Sredi mnogočlenske periode, da se
loči p r o r e k od p o r e k a , n. pr. Kdor j e čul
v svojih otročjih letih doma blažene glasove
božičnega zvona, naj biva onkraj morja, na
drugem koncu sveta, naj mu bode otrplo
srce v žalostnih izkušnjah življenja: ko mu
pride sveti večer, tedaj se mu zbuài teh
glasov spomin; zdi se mu, da m u zopet done,
kakor so mu nekdaj doneli v daljni domo­
vini, v srečni mladosti, k i je tai o daleč,
tako daleč za njim ! (Stritar.)
Podpičje (;) nekoliko krepkeje loči po- 52.
samezne stavke ali besede kakor vejica; rabi se:
a) Med prirednimi nezavisnimi stavki, ki
niso tesno zvezani med seboj, n. pr. Dokler
je človek mlad in krepak, je ves svet njegov;
kamor položi trudno glavo, tam je doma;
vse mu je prijazno, vse mu vrata odpira in
srce. (Strit.)
b) V d a l j š i h stavkih, zlasti v protivnih,
vzročnih ali sklepalnih priredjih, n. pr. Stara
slovenščina le im ej svoje pravice; naši zato
ne jem ljim o njenih! (Škrabec.)
c) V krajši periodi loči prorek od poreka;
v mnogočlenski periodi loči posamezne stavke
prve in druge polovice, n. pr. Ko izgublja
jeseni priroda svojo lepoto, mineva cvetica
za cvetico in pada list za listom; tedaj se
 28

začno zbirati po ledinah in zvonikih ptičja

krdela. — Ko bi se sklicali narodi pred
sodni stol, naj se izkažejo, kako so go­
spodarili z izročenimi talenti; kako se je
vsak po svoje udeležil vesoljne človeške
omike: bi se smel mali slovenski narod brez
strahu pokazati med drugimi z drobno knjigo,
kateri se pravi: Prešernove poezije. (Strit.)
53. V p rašaj (?) stoji:
a) Po posameznih samostojnih vprašalnih
besedah, n. pr. Kdo? — Kaj? — Zakaj? Komu
pišeš? Bratu?
b) Po neodvisnih vprašalnih stavkih, n. pr.
Čemu živimo? Kako bi človek živel in se ne
bi vprašal, temu? — O blažena leta vesele
mladosti, zlata doba učilniškega življenja,
kam si pobegnila? (Levst.)
54. K licaj (!) se stavi:
a) Na koncu samostojnih želelnih, velelnih
in klicalnih stavkov, n. pr. Srečne oči, ki
štiriperesno deteljo vidijo, nesrečne roke, k i
jo utrgajo!
b) Pri samostojnih me d me t i h in v z k l i ­
kih, n. pr. „Križ božji !" tako se pobožno reče,
kadar se začne kako delo. — Koj se je zdramil,
ko so sredi noči zaškripale duri in je , tof,
tof! prilomastilo po sobi. (Milč.) — Čakaj
me; lop, lop! bo pelo po tvoji grbi.
55. P o m išljaj (—) nam rabi:
a) Da loči vrinjeni stavek od celotnega
stavka, n. pr. Komaj je zatisnil oči — človek
bi mislil, da je minila le minuta — se je
zbudil in dan je bil. (Cank.) — Bog ne bo
udaril samo tebe, k i kazen zaslužiš — da
bi tako ne! — ampak vso hišo. (Cank.)
 29

b) Da nasprotje močneje poudarja, n. pr.

Mladost, lepota, moč, razum — lesen križ
na grobu ta m kje na daljni bojni poljani.
(Cank.)
c) Kadar hočemo kako besedo ali misel
posebej poudariti, n. pr. Skrb — to je vse
trpljenje življenja. (Cank.) Tam kaj v Ameriki,
tamkaj v Vestfaliji so nam izginili — več
ne doseže jih naše oko. (Žup.)
c) V eliptičnih (nepopolnih) stavkih, n.
pr. Slam niki so bili razmetani vse križem
gruča otrok, k i se love po travniku ( =
izpuščeno: b i l i so k a k o r gruča otrok, ki
se .). Cankar. — Okno je bilo odprto, zvezde
so sijale v izbo, od cerkve je še potrkavalo
— mehka, sladka pesem kakor o daljnem
paradižu ( = izpuščeno: bi l a je mehka, sladka
pesem .). Cankar.
Namesto pomišljaja stoji časi samo vejica,
n. pr. Roke so mi omahnile, stal seiri kakor
od kamena, podoba vseh bridkosti ( = izpu­
ščeno: b il sem p r a v a podoba .. .). Cankar.
d) Kadar se pričeta misel ne dovrši, n.
pr. Takoj tiho, če ne — ! A li mislite, da
sem — ?
Namesto pomišljaja rabimo včasi tri pike,
n. pr. Molitev je kakor blaga m ise l. . . pride,
kamor je poslana. (Cankar.)
N arek o v aj („ “) nam r a b i: 56.
a) Da zaznamenjuje premi ali dobesedni
govor, n. pr. In sto in sto glasov grmi: „Re-
šitelj Jefte naj živ i!" (Greg.) — „Bog vas
prim i, kraljeva Venus!" tako je pozdravil
l. 1227. koroški knez s svojim i vitezi Ulrika
 30
Lichtens teinskega, k i je kot Venera oblečen
potoval.
b) Da posamezne besede ali stavke in
naslove posebej označimo, n. pr. D ivji petelin
jam e „skrtati“, potem „poči" in „prevrže"
in nazadnje „zabrusi", pravijo lovci. — „Bog
z vami" je odgovor na „Bog vas prim i". —
V naslovih, n. pr. „
J urja K ozjaka" in „Domna"
je spisal Jurčič, ko je bil še gimnazijec.
c) Kadar je treba med besede z nareko­
vajem pisati še kake besede, ki imajo na­
rekovaj, se rabi znamenje: , ‘ ali » «, n. pr.
L evstik piše: „Cegnarju se n jeg o v ,Pegam in
Lambergar' ni posrečil.« A li: „ . . . se njegov
»Pegam in Lambergar« ni posrečil.“
57. Vezaj (-) nam rabi:
da ločimo sklonilo in slovenske končnice
pri tujih lastnih imenih, zlasti francoskih, n.
pr. Impresionizem Manet-jev je bistveno to,
ka r tehnika George-ova ali Momberte-ova.
Napačno je rabiti vezaj pri domačih lastnih
imenih; tedaj ne: spisi Matije Valjavec-a,
Luka Svetec-a, Frana L evstik -a , temveč:
Valjavca, Svetca, Levstika.
58. Opuščaj (’), ki se rabi navadno v pisavi
nar. pesmi in starejših pesnikov, naznanja,
da se je izpustil kak glaspik, navadno samo­
glasnik, n. pr. Spredaj šilce, zadaj v il'ce, v
sredi usta, kamen hrusta (plug).
 31

Kratice.
Najbolj navadne kratice so:
bl. (blaženi, blažena) m. p. (m anu p r opria, s
cg (centigram ) svojo roko)
cl (centiliter) nam. (nam esto)
cm (centim eter) n. n. m. (na navedenem
č. (častiti, častita) mestu)
č. g. (častiti gospod), č. s. n. pr. (na prim er)
(častita sestra) o. (oče, p ri red o v n ih ime­
dr. (doktor), Dr. I. U. (doc- nih)
to r iu risu triu sq u e , d oktor p. (pater, oče, p ri redovnih
obojega p ra v a ); Dr. M. U. im enih)
(d. m edicinae un iversae, p. n. (po lnronaslovno, s pol­
d. vsega zdravilstv a) nim naslovom )
ex of fo ( = ex officio), u ra d ­ po Kr. (r.) (po K ristusu,
no, službeno po Kr. r o jstvu)
fo l. (folio, v obliki pole) pr. Kr. (r.) p red K ristusom ,
fr. (frater, brat) p red Kr: rojs tvom )
g l. (glej) prim . (prim erj aj)
g (gram) prof. (profesor, p redavatelj)
h. š . (hišna številka) P. S. (postseriptum . p rip is)
ha (nektar) q (m etrski stot)
h l (hektoliter) r. t. (ravno tam )
I . I. (ime in priim ek) s l (slavni, slavna)
i. dr. (in drugo) sl. (sledeč, sledeča stran )
kr. (kraljevski) s. r. (svoj eročno)
km (kilom eter) str. (stran)
l (liter) sv. (sveti, sveta, sveto)
l. l. (lanskega leta) št. (šent), Š t. (Šent)
L. S. (loco sigi lli, n a m estu št. (številka)
pečata) t. j. (to je)
m (meter) t. l. (tega leta)
m g (m iligram ) t. m. (tega meseca)
μm (m iriam eter) t (tona, 1000 kg)
m. m. (m inulega meseca) všt. (vštevš i)
32

Slovar.
Opazke.
1. Številke, ki stoje za besedo, kažejo na p ra ­
vila v prvem delu knjige.
2. Besede, k i so zaznam enovane s križem (†),
se ne sm ejo rab iti. P osebno se je o g ib ati besed in
rečenic tu jeg a (nem škega, francoskega in ita lija n ­
skega) izvora. P ri latin sk ih in g ršk ih besedah so
p rista v lje n i slo v en sk i izrazi; k jer im am o dobre
slovenske besede, se izogibajm o tu d i la tinskih
in gršk ih tu jk !
3. K ratice pom enijo:
angl. = a n g leški pren. = v prenese­
del. = deležnik nem po­
dv. = dvojina m enu
edn. = ednin a prepr. = p re p ro sta
fr. = francosko ra b a
germ . = g e rm anska prid. = p rid ev n ik
posebnost p risl. = p rislo v
gl. glagol rod. = ro d iln ik
it . == italijan sk o rom. = ro m an sk a
m adž. = m adžarsko p o s e b n o s t;
m. = m oški spol ro m an sk e­
mn. = m nožina ga izvora
nem. = nem škega sam. = sam ostalnik
izvora sr. = sred n ji spol
tož. = to žiln ik
ž. = ženski spol
 A. afici ra ti; dirniti, dirati ; t o
me d ira
† à la (fr.); kakor, kakršen Afričan, A fričanka, afrišk i
ali podobno; n. pr. g leda­ ag en t; 1. opravnik, o p rav i-
liške burke à l a K otzebue telj, 2. zastopnik, p o tn ik
ali N estroj (tak sklad je agio (it. a g g io ); pridàv, áv a
v francoščini sam i nedo­ ajd, a jda, ajdinja, ajdovski
pusten!), slo v .: burke, ka­
kršne so N estrojeve. — ajdovica
akoravno 37.; bolje slov.:
U ra à la Pom padour,
slov.: pom padou rsk a u ra dasi, d asitu d i
ak o rd ; 1. sozvok, 2. sk lad ­
† a b o n ira ti (f r. ab o n ner); n o st (v barvah), 3. po­
najeti, n a r o č iti; najem, godba, a k o rd n o d e lo : po­
a bonnem ent godbeno delo, p lača od
a b so lv ira ti; zvršiti kosa
a b so rb ira ti; vsrkati, vpiti; a k re d itira ti ; poveriti, po­
vpoj, v pojnost oblastiti
a bstinenca; zdržnost a k t ; 1. dejanje, č in ; 2. akti,
a b stra k te n ; pojmoven, od- spisi, a k tu alen, (trenutno)
mšiljen od česa; a b strak ­ važen
cija, odmišljanje, odm iš- aloa
lja j; a b stra h ira ti, o dmi­ Ambrož (pr epr.), A m brozij
sliti Američan, Am eričanka,
a b su rd e n ; nezmiseln, brez­ am erišk i
umen, nem ožen a m n e stija ; pomilostitev
a d a p tira ti; pril i č i ti, p rim e- a m o rfe n ; brezličen
n iti čemu, p rilag o d iti Ana, Anica, Ančka
adekvaten; enak a n aliza ; razkroj, razgloba;
a d ju stira ti (se); [pren.] (služ­ a n alizirati, razkrojiti, raz=
beno) obleči (se) globit i, razčlen iti
a d m in istra cija; u prava a n alo g ija; nalika, prid. na­
† adresa (f r. adresse); nad- ličen, gl. n alik o v ati
pis, naslov; adresse de an ek d o ta; zgodbica
la Cham bre, spomenica; angel, ela; angelček, an­
adresat, naslovljenec gelski
† ad u t (nem.; po f r. ato u t); Anglež, angleški
pretkan, prevéjan an o m alija; nepravilnost
† afera (f r. affaire); stv ar, an o n im en ; brezimen; sa­
posel, zadeva; pravda; most. breziménik, neime­
spor novani
Slov. pravopis. 3
34
† anonsa (fr. annonce); artiljerija (f r.); topništvo
oglas ; † anonsn i zavod, a rz e n a l; orožnica, o ro žarn a
oglasni zavod a sp ira c ija ; nadih, pridih
antagonizem ; nasprotje † a ta k ira ti (fr . attaquer),
ànti = p a č , vsaj, n .p r . an ti napasti koga
veš, kako se tak i reči † a te lie r (f r.); delavnica
streže (L evst.); a n t i je atm o sfera; ozračje
težava, je pač težava † a v an sira ti (f r. avan cer);
a n tik v a ria t; starinárnica napredovati; avancem ent,
a n tip a tija . 1. nejevolja, z (službeno) napredovanje
n. kaj d e la ti; 2. mržnja, † avizo (it. avviso); obve­
m rž n jo do koga im e ti; stilo ; a v izirati, obvestiti
m rzkost, zamrza; gl. a v to g ra f; svojepis
m rz iti k o g a ; antip atičen , a v to m a t; samogib ; av to m a­
zoprn tičen, samogiben
a o rta ; odvodnica avtonom en; sam oupraven;
a p a tija ; brezčutje avtonom ija, samouprava
a p o d ik tič en ; nu jen, ne-
ovržen, odločen B.
ap o k rifen ; podvržen, pod­
taknjen baba, babica, b ab iš če, bá-
a p o sterio ri (modrosl.), iz­ b in a
kustven; a p ri ori, um­ bacniti, becníti, bácnem
stven báčva in bečvà
apostol, ola; apost elj, eljna, † bag atela (fr. b agatelle);
ap o stó lsk i, ap ostó lstv o ; malenkost, m alo ta
apósteljski, a p ó steljstv o bager, g ra = šk rlat, bagrén,
april; ap rilsk o († a p r ilovo) b agreníca (šk rla tn i plašč),
vrem e b a g rc, g r ca (šk rla tn a b a r­
apro k sim ativ en ; približen va)
† a ra n žira ti (fr. a rra n g e r); baje, b ojda
prirediti, urediti bakla — slov. plamenica,
a re n a ; pozornica baklati, baklonosec
† a re tira ti ( fr .a rrê te r, u sta ­ bala, ba la p latn a, balo pe-
viti) ; prijeti, † a re st (f r. ljajo
arrêt), zapor † b a la n sira ti (fr.b alan cer);
a rija ; napev držati se (v ravnotežju);
arm atura); oprema balance (fr.; p rv. pom. te h t­
a ro m a ; vonj nica), ravnotežje, ra v n o ­
† a ro n d ira ti (fr. a rro n d ir); vesje
zaokrožiti, † a ro n d ira n , † b a la st (nem.); te ž ín a;
zaokrožen (pren.) napota; brem e
a rtik u lira ti; 1. členiti, ra z ­ † b an alen (fr.); omleden,
členiti, 2. i zrekati prazen, plehek
 35
banavzič e n ; rokodelsk i , (†notica), beležnica (†no=
(pren.) omejen tes), beležnik (notar), be-
bandero, banderce ležništvo († biležnik, bl-
banja ležnica . . .); belegovati,
banjka, dve b anjk i vina beležiti, punzieren
† b an k et (fr. b a nq u e t); obed, beliti, b eljen je; glavo si be­
slav n o stn i obed liti (ne: glavo si u b ijati)
barigla, bariglica, baril, ba- beljak, b e ljak o v in a
rilče k belúš, d e r S pargel
baržun (m adž.); žam et bera, p riti po bero
† basati, nab asati (iz nem. bergla, b e rg la st
fassen); n a tla č it i (si žepe bérsa (plesnoba n a vinu),
z jabolki, želodec z jed ­ b é rsiti se, b é rsati se, bér-
m i, pipo s tobakom , sla­ sast († b irsa ti . . . )
me v vrečo, veliko lju d i bés, bes (n e : p e s !) te plen-
na voz; cerkev je n a tla ­ taj ! b. te lopi ! b. te o p a li !
čena); nabiti (puško, to ­ betica, l.k o l, 2. g la v a ; dati
p ič; n. si žepe, želodec; kom u po betici, n eu k retn e
n. in najesti se); nadeti, b etice; betìč, íča († b u­
nadevati (puško, k lobase; tiča)
n. kom u poln žep češenj); bezalo, beza n ik
natrcati ( = na p o ln iti, kar bezeg, zga, be zgóv, bezgovo
se n a jtrje d á ; n. mošnjo, cvetje, bezgov izgovor
sena v koš; vreča je na- bezgáti, ám ; b. pipo, cevko
trcana, krava im a n a tr- bezgalnica, 1. za klobase
cano vim e); žep je na- bezgavka, bezgavke, die
prčen S k ro fel, bezgavkast, skro-
basen, sni, ba se nca, basen- fu lös
ski, basenski sv et bezjá k, bezjaški († bizjak)
bát, báta in bèt, betà, bèta, bezljati, bezljanje, bezljav,
bátec in betèc, bètec bezljavka
baterija; bitnica (stre lsk a bibavica, die Fluktuation
b.), b a tte rie biblioteka; knjižnica
baza; podstava, podstavek, bičevnik
podanek, nka, osnova biglica (vžigalica, treščica)
beč, bečèk, čka bil, i ž.; slam n ata bil, bilka,
bedènj, bednjà in bèdenj, biln at, bilje, b ilja r (bo­
bèdnja tanik), b ilja rstv o
bedéti, ím b ila n c a; r ačunski sklep
Bela Kr a jina, Beli Kranjec, bingelj, rod. b in g lja in bin-
belokranjski g e ljn a ; bingeljc, bingelj-
belèg, éga(znak, znam enje), c a; bin g ljati, am
beležek, beležiti, zabele­ binkošti, o b in k o štih, b in-
ž iti, obeležje; beležka košten, tna
36
biografija; životopis, živ- bližnji († b ližnjik); b ližn ji­
ljenjepis ca, po b. hoditi
birič, b iriš ki bljuvati, b ljujem († blje-
bir ma, birm ati vati), ogenj b., bljuvek,
bisaga b lju v en
biser, sera, biseren, erna, blodnomiseln, seln a
ern o ; b isernica † bloc (fr.); en bloc kaj
bistrc, trc a (b ister um) sp re jeti = v celoti sp rejeti
bistroumen, b istro g la v † blokada (angl. b lo ck ad e);
(† brihten, iz nem.), bi- zapora, zapor; † b lo k irati,
strook, b istro vid, b istro- zapreti (kako luko)
m iselo ' bobneti, bobnenje
bistven, stvena, stveno bodalo, bodalce
biti ; v pom enu to lči se lah­ bodljáti, ám, bodljaj
ko rabi naglasek, n. pr. Bog, vbogajme, zbogom m
Žila m u je m očno b ila; z B ogom ! Bog se usm ili
kako burno m u je bilo bogastvo († bogatstvo)
srce! bogat, pom ni: bogat z zla­
† bizaren (f r. b iz a rre) ; ču­ tom, b . z žitom, ali b. zla­
den, čudaški ta, žita (ne: b. n a zlatu,
blaginja; na občno blaginjo žitu)
(blagor v tem pom enu na­ bogomiseln, seln a
pačno!) bogom oljec , b o g o m o lje n ;
blago; in n a tu ra zah len, v bogom oljka (kobilica)
b l a g u plačati bogotaj, bogotajec, bogo-
blagor; b lag o r v a m ! b la­ tajen
g o r si vam ! bohoten, bohotno raste, b.
blagrovati, ujem polje
boj, zveza za b o j in o d ­
blagosloviti, blagoslovljé- b o j, b o jn a in o d b o j -
nje, blag o slav ljati n a zveza, das Schutz-
† blam irati (fr. b lâ m er, g ra­ u n d T ru tzb ü ndnis
ja ti koga); (osram otiti, boježeljen, boježeljna, bo-
(o)smešiti koga; † bla­ ježeljnost, ali boja željen
m aža (f r. — nem ška tvo r­
ba!), sram ota, zasm eh bojišče († bojno polje)
bolan, bolen, bolna († bo-
† blan k et (fr.); golica lana), bolno, bolnik, b o l ­
blazniv († blaznjiv) n i c a ; b ó l n i c a = bol-
blebetav, blebetavec, blebe­ niš n ic a ; b olan za sm rt,
tavka bo lan n a sm rt
bleščati, im. b. se († bli- boléhav, b olehavec, bole­
ščati); blešči se m i havka
blisk († blisek) boleti, l a s j e g a b o l e , er
blizu († blizo ); p rislo v bliže h a t einen K atzenjam m er
 37
bolj, bolj črno; b o l j k o save sam ostalnikov in pri­
boš priden, ra jši te bo­ devnikov na -vec, -vka,
mo im eli -ven, - v n a , -vno itd. te r
bolje, prislo v ; bo lniku je -lec, -lka , -len p o m n i :
b o l j e (n e : b o ljše ); bolje 1. Sam ostalniki, ki zazna-
gospodari, k a k o r sem m enjujejo delujoče osebe,
m islil se končujejo na -avec ,
† bom bast (angl.; p rv. po­ -avka, -ivec, -ivka, -avni-
men bom baž) ; (pren.) n a­ ca, -ivnica itd .; izvedeni
buhlost, o p u h lo st; bo m ­ so večinoma iz glagolskih
bastičen, nabuhel p rid evn iko v n a -v (n. pr.
bore, bore m ati, b o re m la­ d rem av : drem avec, dre­
dost, bore m alo m avica, d rem av o st; de-
† borniran (fr . borner, om e­ l a v ; d e la v e c , delavka,
jiti); omejen, kratk o u m en d elav n ica; h irav: hiravec,
botanik († botaničar) hiravka, h ira v n ic a ; voj­
boter, botrica, botrski, bo­ skovav: vojskovavec itd.),
trstvo, b o trin a; v b o tri­ n ekateri pa iz glagolske­
ni smo si ga debla, na katero j e p r i­
božič, 16.; božičnica, der stopil - (n. p r. bravec,
C hristbaum b ra v k a ; klavec, klaven,
božji, ves božji dan, to u te klavnici itd.). Prvotna
la s a i n t e journée, den končnica se hrani še v
ganzen 1i e b e n T a g ; na m nogih prim erih (n. pr.
vsem božjem s v etu ; ves b ahavec; brivec, brivski,
božji čas; Sin božji, Mati b riv n ica ; k im av ec; k ra ­
božja tiv e c ; m ikaven, m ik av ­
božúr der Safran n o st; pevec, pevski, pev­
bradlja k a ; pivec, pivka, pivski,
bramor, o rja ; bram o rji, die piven, p iv n ik ; strad av ec;
S krofeln u č á k a v e n , neu čak av en ;
brana; b ra n a pri k o z e l c u zajedavec; žvižgavec, žvi-
(del kozelca med dvem a žgavka itd.), v drugih pa
stebrom a) okno; im a m se poleg prvotnih končnic
tri b rane (okna) pšenice -avec, -avka ; -ivec, -ivka
in dve b rani (okni) ječ­ p iše tudi -alec , -alka: -ilec,
menu ; b ra n a pri m ostu -ilka (n. p r. š ivavec in
- okno; m ost v pet bran, šiv alec ; šiv av k a in šival-
m ost na pet oken k a ; p oslušavec in poslu­
† branža (fr. bra n c he, veja); šalec itd.). 2. izvedenke a)
pánoga, vrata,
b stroka iz sam ostalnikov na -lo
rašno († brešno), jed in b) iz deležnikov na -1,
b ratovski in b ra tski imajo končnico -lec, -lka,
bavec;
r glede izvora in p i­ -len itd. a) P rim eri , k i so
38
iz vedeni iz samostalnikov savka, brisača, brislja,
na -lo (prvotno -dlo), ki brisa
zaznamenjujejo kako sred­ † b ris k ira ti (fr. b ru s q u e r;
stvo, s o : m otovilec (po­ brusque = osoren); ob­
stalo iz: motovilo), pralec regniti se na koga ali
(od pralo), vrelec (od vre­ n ad kom ; z a d r e t i s e
lo), budilnik, b udilnica nad kom, na koga, v
(od budilo), k u halnica; k o g a; o s o r e n b iti
p ih a ln ik ; k a d iln ic a; k ro ­ britevca (nož)
pilnik, k ro p ilen , k ro p iln i brivec, vca, brivčev, b riv ­
kam en, k ro p iln ica ; nosil­ ski, b riv n ica
n ica (od n o silo); u m iv al­ brizgalnica
nik, um ivalnica itd. P i­ brklja ti, am, po tem i b.
sava, kakor pihavnik, ku- brljav, áva
havnica itd. j e napačna, brlog, b rlo žn ica = ro p o ta r­
b) Izvedenk iz tvornopre- nica, R um pelkam m er
teklega deležniku na -1, -la, brneti, brnenje
-lo, j e le malo; take so: bron, b ro n a s t; bronec, bron-
pogorelec (izvedeno iz po­ čén
gorel), um rlec (iz umrl), † b ro širati (fr. brocher, se­
prišlec, osam elec, prelec, šiti). sešiti ; † b ro šu ra (fr.)
prebivalec sešitek; knjižica, zvezek
† b ra v u ra (it); pogum, ju ­ bršljan
naštvo bruno
brbljati † b ru ta le n ; sirov
brdek, dka in brhek h k a ; † b ru to (it.); celotna teža,
b rd k o st in brhkost B ru tto g e w ic h t; čista teža,
brencelj, clja N ettogew icht
brenkljáti, ám brz, a, o: brzi sèl, Eilbote,
breskev, k v e ; prid. breskov, brzovozno blago, E ilgut
breskova koščica brž, brž ko, brž ko bo m o­
brezno in brezen goče, bržkone, bržčas 33.
brezovka bucika, die Stecknadel
brezpetnik, napetn ik , pan- bučela, bolje: čebela
to u fle † bu dget(angl.,fr.), proračun
brglez budilnik, b u d iln ica (ura)
bridek, dka, dko b rid k o st bulec (vol)
† b riljanten (fr. b rillan t); b uljiti, izbuljiti, oči b.
sijajen, bleščeč bunka, bunčica
brin; brinov, brinovec burja († bora)
(† br injevec), b rin o v k a; burka (glum a); farce
b rinje burkelj, kl ja, burkeljc
brisalica, R adiergum m i burkle, kel; b u rk last, bur-
brisaljka (iz brisalja), b ri­ k lati, bu rk lež

† buržoazija (fr.); meščan,
m eščanstvo
b u rn u s; (beduinski) plašč,
plašč z oglavnico
butelj, e ljna
C.
capljáti, ám
ceder, d ra ra.; cedro v
cedilo, cedilce, cedilnik, ce-
dilnica
cel; glede pomena pom ni:
k upica je c e l a (se ni
ubila); hleb ni več c e l ,
pa je še ves; cel hleb
prinesi, t. j. ne reži ga
p re j; c e l i hleb prinesi,
t. j. tis ti hleb, ki je še
cel, ne tiste g a, ki je že
načet; po c e l e m snegu
gaziti, sneg v c e l o ga­
ziti ; iz c e 1 e g a je, k a r ni
sestavljeno iz delov; na
celem si iz m isliti; toda:
v e s dan, v s o noč, ves
čas, vse leto, ves svet,
vse sv. pism o (ne: cel
dan, celo noč, cel č a s ...)
† ceha, c. plačati (nem );
zapitek, z apitnin a, na za­
pitku dolžan o stati
cen, cenén p rid .; nam. p r i­
devnika j e bolje rabiti
p rislov: cenó, poceni, v
céno, to je cenó, p rim erj.:
cenejši, ceneje
cenilen, n a ; cenilni možje,
cenilnica
cenik, cenovnik († ta rif
arabsko)
cen tru m ; središče, sre d , i
ž.; c en tra len , osrednji,
središčni, s re d n ji; osred ­
39
nje gibanje Z entralbew e-
gung, sred n ja A frika Zen-
tra l-A frik a , sred iščn i h rib
Z en trálb erg , središče
Z e n tralp u n k t; zasrediti,
sre d iti z e n trie re n , od-
sredni z en trifu g al (sre-
dobežni), dosredni zentri-
p etal (sredotežni); pro­
jekcija iz sred išča (srede)
Z en tralp ro jek tio n
cepil o, cepilnik, cepilnica,
cep iln i vosek
cepljenka, cepljenec
cerkev, cerkvén, cerkveni
lis t; cerkoven, cerkovnik
(† cerkvenec)
cesarica , prid. cesariči
ina, ino
cesarična, cesarjevič, cesa-
rič
† cilj (ne n.); smoter, na­
m en
cimbora
cingelj, g lja ; cingeljc, eljca
cingljati, im
c irk u la r, okrožnica
c itir a ti; navesti, n av ajati
c iv ilen ; grajanski
c iv ilizacija; om ika; civili-
z ira ti, omikati; om ikan
cokla, coklati, co k lar
cu la, v culo povezati
cvetek, tk a , die Floskel
cviliti, cviljenje
cvreti, cv rem ; o cv rta († po-
hana) pišk a; o cv rt k ru h ;
c v r t i n a d e r Schm arn,
c v r t n i k († flancat), lá-
h k i c v rtn ík ; cvrk, cv rt­
je, ocvirek, ocvirkovica
(† špehovka)
40
Č.
čaplja
čas, sčasoma, sčasorn, po-
časi, včasi, včasih, časi,
časih; nim am časa (po
nem ) = n e u te g n e m ;
dolg čas, čas p ro d a ja ti;
začasa, tačas
časnik, časopis († revija)
čast, častiti, čaščen; časti-
vec in častilec; v m olit­
vah : češčen, češčena, an ­
gelovo češčenje
čebela, p rid .; čebelen in če­
belji, č e b e l n j a k
čebljáti, ám
čebula, tudi čebul m., če-
bulov, čebulnik
čečkati, am
čelesnik, čelešnjak,čelešnik
čelni zid, die Giebel n a u e r,
bočni zid, FeueriL auer
čeljust,čeljustati,čeljustalo,
čeljustač
čemér (prv. pom .: stru p ),
čem eren, čm eren; čem e-
rika, čm erika; čm erikav,
čm erikavec ; čem eriti se,
čm eriti se
-čen, -čna, -čno; s to p r i­
pono obrazu jem o tuje p r i­
devnike, n. p r. psihičen
(ne: psihiški), psih o lo g i­
čen, fiziologiče n , m eto­
dičen itd.
čeprav, čeravno 37.
česalo, česalnik, češelj, lja
česen († češenj), česnov
česmina, č esm inje; češmin,
češm inje
čestitati, č estitka († časti-
ta ti); č. kom u n a čem
če sto, prim erj. češče
češ ; n. pr. Menijo, češ, zdaj
je končano. — Pa je šel
h gospodarju in se po­
slovil, češ, slu žb a mu ne
godi. — Vsi b erači dodijo
k meni, češ, (da) im am
vsega zadosti
češarek, rk a
Češko-s lo v a šk a re p u b lik a
(† Č eho-slovaška); češko­
slovaški polki
češplja, češpljev, češp lje-
vec
češulja
četrt, i ž.; zadnja č etrt vola;
vsako č etrt u re ; tri četrti
hoda; ob tre tji četrti na
deset
četudi = dasi 37.
četver, i ž. ; v čétv er se vo­
ziti v ie rsp änn ig fahren,
četvériti, č etv ém ik
četver, ločilni štev n ik († čve-
te r); četvere vilice v ier
G abeln, četvero lju d i;
četv ero g lasen , č e tv e ro -
p eresen
čigav († čegav), č ig a v e r;
čigar
čim . . . te m ; čim dalje
tem bolje, čim bliže .. .
tem h uje 38, n. pr. Imel
je tr i sinove, p a č im bolj
so doraščali, t e m manj
je bilo dom a jela in dela ;
prislov: čim prej, čimdalje,
čedalje, čezdalje 33.
čislo, v čislu ali v čislih
biti, im eti; čislati, čislani
gospod! (v naslovu)
čist; čista te ž a Nettoge-
w icht, čisti dobiček Net-
togew inn
čistil o, čistilnica, čistiln ik

član, članica; člen
čmrlj
čofotati, am († čoftati)
čohalnik (ščetalo),der Strie-
gel, čohati konja, očóhan
čreda in čeda
črep in čep
črepi n a in čepina;
č re slo , č re s lé n , čreslén a
k o lin a , č reslov in a
črešnja in češnja; črešnjev,
češnjev
črevo in čevo
črez in čez; čez vzeti (je­
m ati) p ri p e tju , p o č e z
in Bausch u n d Bogen
č rk o v a ti, ujem , buchsta-
b ie re n
črm n j ak (rum enjak p ri
jajcu)
črnec, nca
č rn ic a , črn a zem lja, der
H um us
črn k lja, črna k ra v a ali ko­
bila
črtanec, der Faulen zer
črtk ati, sch raffieren
č u d, i, ž. (p riro d n o svoj-
stvo), das N a tu re ll
čudo; čudo, prečudo! č u d a
(rod.), ni čuda; za čudo
tih o ; čudo lepa noč, za
čudo p riden
čuvstvo, čuvstven, čuv-
stvovati
D.
da; v odvisnih vprašalnih
stavkih se „da“ ne sme
rabiti (ital.) Napačno:
„K akšna d a je vojska, to
povej, M atijče! (Cank.);
(prav.: kakšna je vojska,
41
to povej). T udi žalosten
n isem b il, k e r nisem
vedel, kaj d a je stra h
in žalo st; le radoveden
sem b il, kaj d a se bo
nenadom a p rikazalo po­
sebnega n a tem siv k a­
stem o b razu , kaj d a bo
p re v rn ilo ta čudni m ir
in kedaj d a se bo zgeni-
la sp o d n ja u sten te r
izp reg o v o rila n a glas.
(Cank.); (prav.: . . . Kaj je
s t r a h . . . Kaj se bo nena­
dom a p r ik a z a lo ...) . Ko
sem v id el, kdo d a je tam
(prav. kdo je tam )
d a h n iti in debniti, dahnem
d a lja , e, ž . ; odtod prid.: d a­
ljen, ljn a, o, d aljn o stre-
len († dalokostrelen),
d aljn o v id e n
d a lje , p r i s l .; odtod prid.:
d a ljn ji, n ja , e, n ad aljn ji,
n. pr. K ralj p ro si m odre­
g a m oža d a l j n j i h ( =
n ad aljn jih ) napotkov. —
Ne bom vas danes izpod-
b u jal k n a d a l j n j e m u
delovanju. Toda: Stoži se
m u po d a l j n i (od dalja,
e, ž.!) vasici. — P riše l je
z d a ljn ega p o to v an ja do­
m ov
† d a m a (fr .); gospa, gospo­
d ična; dam ski, gospenji
d an, d ne; za d n e, danes,
današnji, dandanes, dan­
d a n ašn ji; noč in dan
(† nočindan)
darovitost, Begabung, Ta­
le n t
dasi, d asitu d i, d a sip rav 37
† da ta; podatki (podatek)
42
datelj, eljna, dateljnova
palm a
dati; pom ni: d a j m i, da
izpregovorim , laß m ich
aussprechen; niso m u
d a l i o diti; ne d á mi
sp ati; d a l i smo m u do­
govoriti (ne: p u stili smo,
da je nehal govoriti).
Hčeri ni d a l a sp ati m a­
te rin a ljubezen (Jurč.) —
Straži ga in nik o m u r ne
d a j do njega. (Žup.)
† d a tira ti (fr. d a te r); za­
čenjati se, začeti se, š teti
se, n. pr. tedaj se začenja
(se je začela) en o tn o st
h rv aškega slo v stv a (ne:
od tedaj d a tira . . . )
davi, davišnji
davno, zdavnaj, oddavnaj,
n. pr. ni tega davno, k a r
se je b ralo . .
† d e b atira ti (f r. d éb attre
zbeséditi se, o p reti se);
razgovarjati se; † d e b a ta
(iz nem. po fr. le d é b a t);
razgovor; kaj na r. d a ti;
r. se je vnel
† début (fr.) : (prvi) nastop;
débuter, nastopiti, n. pr.
odmev F lauberto v eg a dé-
buta (slov.: nastopa) je
bil silen in m nogostran-
ski
dečla
dedič , d e d ič n a ; dedina
S tam m haus, E rb b esitz;
dediščina († dedš čin a);
dedišk i
dedikacija ; posvetitev
d educirati; i zvajati, izvesti,
izvoditi
d e fin irati; opredeliti, o p re­
d e lja ti; definicija, opre-
d elb a; definitiven, stalen,
dokončen, p risl., za trd n o
† d eg en erirati; i zroditi se,
izvreči se; izrod, izrodek,
izrodstvo
dehor († dihur)
dehteti, im († d u h te ti); ro ­
že dehté, dehteč
dejanje, d e ja n sk i; dejanje
in nehanje (po nem.),
bolje: delo in nedelo
dejati, dejem ; deti, dem ;
to m i dobro dé (ne: de-
ne!), to nič ne d é; kaj
deš = p ra v iš; dej, dejta,
dejte z nedoločnikom —
daj, dajta, dajte, n. pr.
dej ga vzdigniti, dej na­
prav iti sobo. — Ampak
to je m ičen k atek izem ,
d e j t e , naj vam g a pre-
čitam . (Žup.) — D a j t e
ga p re g o v o riti; d a j t e ,
da končam o to reč. (Ple-
te rš nik.)
dejaven, d ejav n o st; deja-
len, d ejaln o st
dekla, deklica, deklič, de­
k lin a
dekle, éta sred. in žen. sp . ;
tož. tudi: dekleta; dekletce
† dekoracija, ukras, u kras-
je ; ukrasen, ukrasno sli­
k a rstv o D ekorationsm a-
lerei, ukrasnik D ekora­
tionsm al er, ukrasiti de-
k o rie re n , u krasni pridev­
nik e p ith eto n o rn an s
d e k re t; odlok
del, večidel
† d e lik aten ; rahločuten, ne­
žen, rah el, m ehak; kočljiv
 43
deliti, deljenje potanko, podrobno nave­
delnica, delnič en, d elnični sti, razložiti
odrezek A ktiencoupon dete, d etéta (stari naglas),
† delokrog (po nem.); pod­ d éteta, detétce, detéčji,
ročje detetčen, detinji, detinski
delom a . . . d e lo m a , bolje detel, tla
s lov. nekaj . . . nekaj detelja, d eteljen , ljn a, de­
deloven, A rbeits-, delovne telj no seme; dételjica, de-
ure, delovno v o d stv o ; teljišče
delovni čas (delovnica) † deviza; geslo, nakaz(ilo)
die Schicht d ezin ficirati; razkužiti
† deložirati (fr. d é lo g e r); dèž, dežja
izstaniti, izseliti koga dežela; v m estu in na km e­
† dém enti (fr.); preklic, po­ diadem tih (na deželi)
p ra v e k ; d em en tirati (fr.
dém entir), preklicati, po­ diagonala; prekótnica
p ra v iti d id ak tičen ; poučen, čna
demokratski dieta; dnevnina
dihljaj, d ih lja ja ; izdihljaj,
denunciant; ovaduh, de- ljaja
nunciacija, ovaja, ovadba;
denuncirati, ovaditi, ova­ d ile ta n t ( i t .); dobrovoljec,
ja ti začetnik; d iletan tizem ,
dobrovoljs tvo
† dé p arte m en t (fr.); oddel, d ilu v ia le n ; potopen
oddelek ; okrožje; oddelni † d in er (fr.); južina; o p o l­
na čelnik d anski obed
† depeša (fr. dépêche); br­ dirjati († d irja ti), tra b e n ;
zojavno poročilo, brzo­ dir; v d i r u jezd iti, im
javka T rab re ite n ; v d i r iti,
d e riv irati, izvesti, izvajati, tra b e n ; d i r k a das W ett-
de riv a c ija, izvod rennen, d i r j a l n i c a die
† d e sa v u ira ti(fr. désavouer), R ennbahn
zanikati, z an ik av a ti ; u ta­ d ish arm o n ija; 1. razglasje,
jiti, tajiti, p re k lic a ti; k o ­ 2 neskladnost, nosklad
g a na cedilu p u stiti, po­ d isk re te n ; obziren, molčeč
p u stiti d isk u rs (fr.); govor, (daljši)
d e sk rip tiv e n ; opisen pogovor, ra z g o v o r; po-
d e stilira ti; prekapati, d e­ g o v arjati se
stilat, prekapina, d estila­ d is k u sija ; pretres, razp rav a
cija, prekap dlan, i ž.
† detajl (fr. d é ta il); podrob­ dlje, dlje časa (dalje)
nost, p otankost, posa­ do; p om ni: do tega mi je
m eznost; prid. podroben, († na tem m i je ležeče);
p o sam ezen ; detajlirati), ako nam je kaj do zdravja
44
dobava Lieferung, dobav­ doneti, donenje
ljati lie fe rn , dobavitelj, † d o p asti, dopadati (se)
dobavnik L ieferan t (po nem .); ugajati, goditi,
dodobra, 33. všeč b iti; ljubi mi kaj;
docela. 33. zrak m u ljubi, ta jed mu
dober († dober sto jim , po ne lju b', to m i godi
nem. gut stehen) — po­ dopoldan, dopoldneva, m.;
rok b iti, za po ro k a biti, ves dop o ld an ; dopoldne
j amčiti sr., tisto dopoldne; do-
dobičkonosen, dobičkože- poldanji
ljen, d običkoželjnost dopolniti, dopolnjevati,
dobiti, sed. dobí m in dobóm, († dopolnovati)
dobodem † d o p rin esti (po nem .); opra­
† dobrobit; slov. blaginja viti n. pr. žrtev, pokoro;
dobršen, šna (precej velik) dostati n. pr. pokoro
dogled, Sehw eite; n a do- dosegam al, d osih m a l, po-
gleda b iti, in A ussicht sihm al 33
stehen dosleden, d n a , doslednost
dogodek († dogodljaj) doslej
doiti, doidem in dojdem dosorej
dojem, dojm a Ein druck; do­ dostajati , a ja m n. pr. Kar
jeti, dojm em se m ene d o staja; dostati,
dokod, dokoder sto jim ; do sto ji m i (spo­
dokorej dobi se mi)
dolenji, dolnji dosti
dolg čas, od dolgega časa; dotičen; († d o tič n ik , † do-
dolg čas m i je t ič n i, ki je dežnik poza­
doli, dol; pom ni: ne: dol bil, bolje slov.: tisti, ki
m isli, dol spom ini! (C an­ je ...)
k a r; prav.: p r o č m isli, dotlej
proč s p o m in i!); dol z brez­ dovolj
vladjem (p ra v. p r o č z dovoliti, dovoljenje
brezvladjem ) drag, p r isl. draže
doljan, d o ljanec, dolja n k a † d ra p ira ti (fr. d ra p e r, od
dom; od doma, z d o m a ; zdo- d rap = blago, sukno,
m u († zdom i); dom anji rubo); (kako blago) ogr­
(dom ač) niti, razg rn iti, nagubati,
Dom in svet (list) ; Doma v gube n a b ra ti; n. pr.
in sveta; v D omu in svetu K akor ogrom na zelena
domisel, sli, dom islica Ein- rjuha, na veliko z d r a p i -
fa ll; dom iseln, s eln a r a n a (slov. razg rn jen a),
domišljija je globel p ritrje n a na t r i
domov († domu) grebene (dr. Šorli) ; d ra -

pe r i j a, n abrano ruho,
ubrano blago, zastor; na­
slikano ruho, zastorje
d rastičen; si len
drdravka (raglja)
dremav, drem avec, d. me
je p rije l; drem avica
drèn, d ren a († d rin a ); dre­
nov, drenove volje b iti
† drenj, d ren jati se (nem.); e d e n ; p red samostalnikom
gneča, gnesti se
† d re sira ti (fr. d resser vzrav­ e n ; en, eden se rabi le,
nati) ; n aučiti, navaditi
koga
dreveneti, zu Holz w erden;
roka od m raza dreveni
drevi
dreviti, im, d. koga (poditi),
d. se
drgetati, d. od m raza, od
strah u = drhteti, im, d.
od veselja, d. po čem
drhal
drozg
društvo
drva, drv, drvòm , drva, p ri
drveh, z drvm i
držati besedo, zapovedi;
m ost drži (ne: pelje);
govor † držati (fr. - nem.)
= imeti
duh, tož. duhá v pomenu
duša, duh v pomenu v o n j;
† duh jezika, n. p r. to je
proti d u h u slov. jezika
— slov.: p ro ti svojstvu
slov. jezika
duhovnik, duhovni, ega
(† duhoven)
dulec, lca
d u p lik a t; dvojnik
duplja (votlina), d u p e lj,
p lja (votel), d u p lja s t; to­ časa) trp i. — Zakaj en
da duplo, du p lin a
45
d u rgelj, eljn a
duri, durce
† duš (fr. d o u c h e); poliv,
p ršn a kopel
dvoj ; dvoje vilice, dvoji
šk o rn ji, dvoja ža lo st
E.
k je r j e go vo r o določenem
š t e v i l u , n. pr. K jer je
b o g astv o , je e n hudič;
k je r je uboštvo, jih je pa
sedem . - Dve lo d ríci je
e n to v o r vina. — P red
m ano sta šla d va m oža;
n a ra z p o tju s ta za hip
o b stala in tedaj je izpre-
g o v o ril e d e n za slovo.
(Finžgar.) - Nam es to ne­
določnega člena se rabi
nedoločni zaim ek neki,
kak, k a te ri itd., k je r j e
potreben, n . p r. Ali bi h o ­
tel p riti k a k (ne: en!)
večer k n a m n a p re jo ?
— In kaj je Tonček zad­
njič neki (ne; en!) večer
n a re d il? — No, Lenka,
p a recite kako (ali kak­
šn o ; ne; eno) pam etno!
— Izvedel sem b il, da
im a precej ru sk ih knjig;
sk len il sem, da ga po­
p ro sim za katero (ne; za
eno!). — P rid i z brano,
m i boš kake (ne; ene!)
tri kraje p o v le k e l! — Na
pačno j e n. pr. V saka reč
le en čas (prav: naka)
vrček (prav.: vrček ali
46
cel vrček) piv a n a en
dušek u dušiti, je njem u
ig ra č a !
edin, edinec, edinost, edi-
niti, zedinjenje
† eklatanten (fr . é c la ta n t);
bleščeč, sijajen, blesteč
e k sa k te n ; točen, določen,
čna
e k sa ltiran ; odušev ljen,
vzhičen; prenapet
ekscentričen; izsreden; raz­
nosi eden; exzentr ische
Kreise, raznosred n i krogi;
e kscentričnost, izsred-
nosit; (pren.) prenapet,
prenapetost
e k scerpirati; i zpisati iz česa;
ekscerpti, izpiski
eksekutiven; zvršilen
eksem plar; izvod; eksem ­
plaričen, zgleden , v zgled
in s tra h
eksistenca; bivanje, b itje ;
e k sis tira ti, biti, b iv a ti;
Existenzberechtigung,
prav ica do obstanka
eksotičen; tuj
ek sp e d ira ti; odpraviti
† e k sp lo a tirati (fr. exploi-
ter); izrabiti, iz rab ljati;
izkoristiti; sam. izraba
e k sp lo d ira ti; počiti, razle­
teti se
e k sp o rt; i zvoz
e k s p r o p riira ti; razsvojiti,
ra z la stiti
ekstaza; zanos
ekstem p o rir a ti; z mesta, ne­
p rip ra v lje n g o v o riti
e k ste rito ria le n , i zdeželen,
sam. izdeželje
ekstremen; skrajen; eks-
tremitete, krajni udje,
končine
† e lan (fr. élan, napad);
ognjevitost, pogum
eleganten; zal, okusen, od­
ličen, g osposki; zalo n a­
p ra v lje n
e le m e n t; p rv in a ; Lebens-
sto ff, živelj; g a lv an sk i
č le n ;p o č e tk i; E lem entar-
b e g riff, osnovni p o jm i;
E lem entariehre, početni
n au k
elim in irati, izločiti
e lip sa ; izpast; e lip tičen ,
izpusten (stavek)
e lizija; izpah
e m a n cip ira ti se; osamo­
svojiti se, sam. osamo-
svoja
em blem ; znamenje, podoba
e m in en ten ; izvrsten, o d li­
čen, izreden
emocija; razburjenost, vzne­
m irjen o st
em p iričen ; izkustven, sam.
izkustvo
em p o rij; sk lad išče, tržišče
enak († jed n ak ), enakost
encik lo p ed ijsk i slovar, vse-
účni slo v ar
e n erg ičen; krepak, odločen
† e n g ažirati (fr. engager,
v službo vzeti), eng. se.
(p ri gledišču) s e uslužiti;
uslužiti koga
e n k lav e; osredek
† enketa (fr. enquête, pre­
iskava), r azgovor, pre­
tres, posvet
enkrat; † na en k ra t (po
nem.) = kàr, koj, ta k o j;
enkrat se rabi le, k je r je
govor o številu, n. pr. P red
 47
nedavnim časom se je † estr a d a ; odet, podstenje
oče še e n k r a t razjezil eter, ete rič en ; etrsk i
nad m enoj. — Osel gre † etik eta (f r. étiq u ette
e n k r a t n a led, m odrec 1. napis, 2. o b ič a j); (d ru ­
dvakrat. Za nedoločni čas žabni) običaj
rabimo k(e)daj, nekdaj, evangelij, evangeljski
nekoč itd. n. pr. Skrbim o, † ev en tu ale n ; moreobiten
da se bo naše dru štv o evfo n ija ; lepoglasje, evfo-
lepo razvijalo, da bo ro ­ ničen, lepoglasen
dilo kedaj (ne enkrat!) e v id e n ca ; razvid, v razvidu
m nogoteren sad. — Dih­ im eti
neš je tako, a nekdaj (ne Evropec, ev ro p sk i († Evro­
en krat!) je bilo drugače. pejec, evropejski)
— Ko sem ga nekoč (ne;, ex p licite ; izrečno, izreko­
enkrat!) vprašal, kaj ho­ ma
če postati, m i je ponosno
odgovoril: „To, k ar je F.
oče, k a p ita n na ladji!" fac-sim ile; snimek
— Če je svet končen, te ­ fa k to r; či nitelj
daj se bo sveto v n i raz- † farsa (fr.) ; gluma, b u rk a
voj nekoč nujno končal., fasad a; lice, pročelje
Svetovna u ra se bo ra ­ fa s c in ira ti; očarati, om a­
di izžarjevalnega p ritisk a m iti
nekoč ustavila. Napačno † faso n irati (fr. faço n n e r);
j e n. pr. V ztrajajte n a tej 1. oblikovati, o b ra z iti;
poti, u čite se jezikov, de­ 2. ličiti
lajte in e n k r a t bodete faza; (lunina) m ena; (pren.)
iz src a veseli svoje m la­ stopnja
dosti (prav.: in bodete februar, a rja
kedaj i z s r c a . . . ) † feljton (fr. fe u ille to n ); li­
e n o rm ; ogromen, neizm e­ stek, p o d liste k ; † feljto ­
ren n is t; listkar
† ensem ble (fr.); skupnost, † filtrira ti, precediti, p re ­
celota cejati, n ced iti
e p o h a ; doba, razdobje † fin (rom . izvora: dovršen);
† epoleta (fr. ép au lette); tenek, droben, rahel, n e­
n a ra m n ik, naram n ica žen; tenak nos († fin nos),
† esé (f r. essai poskus); te n a k sluh, tenak okus,
ra z p ra v a ; (leposloven) im a dobra (tanka) uše­
članek s a ; tenko platno, tenko
esk o m p tira ti; odbitovati sukno, ten k a d lak a; ten-
† eskorta (fr. escorte); sprem­ kočuten, ten k o las, tenko-
stvo, straža slu šen ; drobna p ila :
† esp la n ad a ; ploščad droben, živ prah; rahel
48
čut, ra h lo č u te n ; rahloslu-
š en feinhöre n d , nežno-
čuten; olikano vedenje
(† fino), u glajenost, je ­
zik, vedenje ugláditi; pre­
brisana gla v a ein fein er
K o p f; umetno delo feine
A rbeit, čisto, suho zlato,
feines G old; pražnja s ra j­
ca, pražnje predivo, praž-
nje platno-, izglajen ver-
fe in e rt
† fin esa; tenkoča, tenkost,
nežnost ; čistina Feinge-
h a lt des S ilb ers; olika-
nost F einheit d er S itten
fin g ira ti; i zmisliti, del. iz­
m išljen, nam išljen
fiziolog, fiziologičen
† flenča (iz nem. Flietschen);
deklina
† fleten (nem.); ljubek, srč ­
kan, nežen, p relesten
foliant, folio, in folio; v
celo polo, na celem listu ;
foliira ti, listovati
fo rm u la r; obrazec
† fo rsirati (fr. fo rc e r); si­
liti, s. se
fosforescirati; svetlikati se
frača in prača
fragm ent; odlomek
frakelj, eljn a ; frak eljc
Franc, France, F ran čišek ;
Franca, F ran ja , F ran či­
ška
Francoz, francoski
† franža (fr. fra n g e ); robíca
† fra p ira ti (fr. fra p p e r,
tolči, udariti); presenetiti
freska; al fresco m alen, n a
moker omet slik a ti; na
mokro slik a ti
† friv o len (fr.); n e nr av en,
nečist, um azan, nesram en
frflja ti
frfra, frfra v , frfravec, fr-
frav k a
frkavec
† fu rn ira ti (fr. fo u rn ir ob­
ložiti); oplatiti, fournier,
oplatica; n adèl, éla
g.
gaber, ra, gabre
† gala (it. n ak it); † gala-
obleka, pražnja, slavnost­
na obleka, † gala-voz,
slavnostni voz
† g alan ten (it., fr.); vljuden;
pazen, v itešk i; gizdav
† galop, (fr.); skok; galo-
per fr.; v skok jah ati,
je z d iti, d irja ti; po črnih
g ro b ih v skok leté (Preš.);
skokoma je z d iti, d irjati
ganiti in g e n iti, ganem ;
gani in geni! gan il in
g en il, g an ljiv in g en ljiv
† g a ra n tira ti (fr. g a ra n tir),
jamčiti, p o ro š tv o v a ti; ga­
ran cija, poroštvo, jam ­
stvo
† garaža (fr.); kloníca
† g a rd a (fr. g a rd e ); straža;
† g ardedam a (fr.), nadzi-
rateljica; † garderoba,
oblačilnica
garje, rod. g arij, g arjav, g ar­
ja v a ovca, garjavec
† g a rn ira ti (fr. garnir); vde­
la ti, o k ra siti, o p rem iti;
g a rn itu ra, oprema
† g arn izija (fr.); posada,
posadka; na p. b iti
gasivec in g asilec; g asilsk i

(† gasilni) dom ; gasilnik,
gasilnica; g asilen , g asil­
no društvo († po žarn a
bram ba)
† gaža (fr .); plača
genij (†žení); duh, veleum
† gen re -s lika; slika iz (vsak­
danjega) življen ja; genre
= svoj (poseben) način,
okus
† gepelj (nem .); vitel, tla
gibati, gibljem in gibam ,
gibljaj, g ibalnica
gimnazija (†gim nazij), gim ­
nazijec, gim nazijski
gladilnik (likalnik)
glas; glasba, glasben, g la s­
k a ( = n o ta ); († g laso v ir =gorčica, der Senf; gorčično
= klavir); glasom predi,
(nem. laut), slov.: po, n. p r.
† g l a s o m zadnjih u ra d ­
nih poročil, slov. po zad­
njih u ra d n ih p o ro čilih ;
† g l a s o m tu u ra d n e g a
do p isa, g l a s o m t a m-
u rad n eg a u k a z a . . . slov.: čica)
po (tukajšnjem ) u ra d ­
nem dopisu, po (tam k aj­
šnjem ) urad n em ukazu
ali z urad n im ukazom
glavnja († glovna)
glede, g. na stro šk e, glede
pašnikov (†z ozirom n a ..)
glén m ., d e r Schleim , gle-
n ast
gleženj, žnja
glina, g lin é n , g lin a st
glista, glistav, glistav ec
globok, glo blji, globočji,
globši, prisl, globlje, glo-
boče, globokeje
glumpec in gum pec
gnesti, tem ; gneča († gnje­
ča), gnetenec d er Knödel gospodična
Slov. pravopis.
49
gnev, gnevati se
gnezdece († gnezdice)
gnida, gnidav, gnidavec
gnjat
gnoj, zmesni gnoj, d er K om ­
p o st
gnus
goba; gobov, gobova juha;
gobav, gobavec
gobezdati, ám
godlja, g o d ljati
† g o flja (iz nem. Gaffel); go-
bezdač, h la stač , širo k o -
u stn ež; glagol: u s titi se
golša der K ropf
gomazéti in gom ezéti
gomolj, lja ; g o m o ljast
zrno
gori in g or; g o ré n ji, gór-
n ji, g o rn jica , G orenjec,
G orenjsko
gorjup (gre nak), gorju p o
m aslo, gor ju p o kom u b iti
gos, goska, goščica († gos­
gosli, goseln, g o slar
gospa; 1. gospa, 2. gospe,
3. gospé († gospej), 4. go-
spó, B. p ri gospe († go­
spej), 6. z g o sp ó ; dvojina
1. 2. 4. gospe, 3. 5. 6. go-
sp ém a; m nož . 1. gospe,
2. gospé in gospá, 3. go­
spem, 4. gospé, 5. gospeh,
6. gospem i; gospenji, go-
sp ejn i
gospod, gospodov = go-
spodnji, gosposki
gospostvo, gospóska, go­
spoščina
gospodaren w irtsch aftlich,
g o sp o d arn a žena
4
50
goslač, gostačka in gostaška šča k , graščakinja, g ra ­
gotov, gotov denar, goto­ ščin sk i ; g rajsk i
vin a; pom ni: nam. tujega g rá šica, grašičen, g rašičn a
gotov (fr. certain, nem. m oka
ein gew isser) se rabi v g ra v ira ti; vrezati, vrezo­
slov. nedoločni zaim ek ne­ v a ti; g ra v é r: vr ezo v alec
ki, nekak, nekateri, ne­ grbav, grbavec, g rb av k a
kaj itd., n. pr. P rišle so grčav, grčav k a (grčava pa­
n e k e (ne: gotove!) stv a ri lica), g rčavina
vm es (a li: n e k a j je p ri­ g rd iln ica,p o g rd ica Schm äh-
šlo vmes). — Res je, da sch rift
se n e k a t e r i ljudje (fr. greblja
certain es personnes) iz- gredelj, eljna, g ré d e ljn ic a
lahka sp rija z n ijo z ne- grenčica
p rilik a m i življenja. — † g res (nem.); zdròb, óba
Nove sm eri v u m etn o sti † g rin ta (nem. d e r G rind),
zadnjih let niso ug ajale prha, prhe na životu, p.
vsem, am pak le n e k a ­ n a glavi,; prháj
te rim (ne: gotovim !), Grintovec, G rintovci
slovstveno izob raženim gristi (†grizti), grizem , g riž­
bravcem . Napačno je n. ljaj, u g riž lja j, g riz a v ic a
p r. S ta ra cerkv en a slo- griža, g rižav, g rižav j o tro ci
v a n ščina je p riv zela p ri grm; v tem g rm u tič i za-
Srbih polagom a go t o v e jec, da lie g t d er H und
žive oblike (prav: n e k a ­ b eg rab en
t e r e , ali: v e č , m n o g o grm ada in g ro m ad a
živih oblik). — Pom ni grmeti (†grom eti), g rm en je,
tudi: s t o r j e n a obleka g rm ljáv a
(† izgotovljena, fertig es groblja
K l e id ) ;n a r e d il, s t o r i l , gródelj, d lja (taljeno železo)
k o n č a l. . . sem ( ne: gotov grohot in krohot, g ro h o ta ti
sem), in k ro h o tati se
gotski † g ro tesk en (it.); čuden,
govoriti o čem (ne: od česa!) čudnolik, spačen
gozd, g ozda († gojzd), go­ g ru n t (nem.); zemljišče, zem­
zden lja, posestvo, posed; cela
gozditi, zagozditi († gvo- zem lja, celo zem ljišče,
zditi) posestvo; pol zem lje, če­
grábiti († grabiti), g rab im t r t zem lje; g raščin a im a
grablje, el j; g rábljišče sedem zem elj; zem ljak,
g racioznost; m ilina polzem ljak, četrtzem ljak
gramòz, óza (grušč) der † g ru p a (it.); skupina
S chotter gugati, gugav, gugavec, gu-
graščina († grajščina), gra­ g a v k a; g u g a l o , guga-
 51
lica, gugalen, gugalnica, hliniti, h linjenje, hlim ba;
g ugalnik h lin av in h lin ja v , h li-
gunca (gugalnica), guncati njavec
se, guncalica, g u n caln ik hm elj, hm eljen, ljna, hm e-
gaščer in kuščar, rja ljá r
† g u v e rn a n ta (fr.); vzgoji­ hodulje in hodalje die S tel-
teljica zen
hom ogen; i stovrsten, isto ­
H. roden, enak
† ho n eten (fr. honnête), ča­
hábati in hebáti, ám ; hab- sten, častit, čislan, pošten
n iti in h e b n íti; h a b át in h o n o ra r; nagrada, g l . n a­
hebát g ra d iti
h a h ljá ti , ám ; voda iz lu ­ h o riz o n t; obzor, obzorje;
kenj hah ljá; h a h lja ti se, h o rizo n talen , vodoraven
h abljàv, hahljav ec, hah- hoteti, hočem, čem; nečem,
ljavk a nočem ; češ (glej pod češ!)
h a lja , h aljica hoč ( = hočeš), noč (nočeš)
h a rm o n ija ; soglasje, sklad, hraniti, hranjenje, hram ba;
skladnost; prid. soglasen, hranilnica, h r a n i l n i k
skladen das F u tte r al
† h a se k , hasen (madž.); ko­ hrapav, ava o
rist, p rid hrbtica, Kiel
hči, hčere, hčerin, ina, ino hrepenenje
(† hčerni), hčerin ji, hčer- hribolazec, h rib o lastv o
nji h ripa († g rip a; nem. G rippe,
h egem onija; vodstvo, n a ­ fr. g rip p e, je slovanskega
čelstvo, p rv e n stv o izvora!); hripav, h rip a -
hehetáti, ám (se) vec, h rip a v ic a
h etero g en ; raznovrsten,
ra z n o te re n ; različen h rkati, hrkav, hrkavec, h r-
h ia t; zev kavka, h rk a v i ca
hijena hru stati, h ru s ta v , h ru sta -
hirati, ara; h ira v , híravec, vec, hrustavka
hiravka, h ira v n ic a in h i­ hruška, h ru šev , h ruševec,
ra ln ic a h ruševka, hruševica, h r u ­
hišna šev in a
hiš trna hrvatski in hrvaški
hitre (kdor h itro dela) hrzati, hrzavec
hkratu, h k ra ti h ud, hujši, p r is l. huje
hlam udráti in ham edráti hudiča (udnica, sk rn in a)
hlastáti, hlastav, h lastav ec, die Gicht
h lastavka in h v a sta ti, h udobni († hudobnik)
hvastav hujskati, h ujskač
4*
52
hvala; † na hvalo (fr. g ràce
à, nem. dank —) = po,
radi; n a p a č n o je: Na
hvalo prizadevanju v. -
škega župana so razde­
lili kosilo (prav: po p ri­
zadevanju ali na p.) Noga
se m u na hvalo širokim
čevljem res ni razb o lela
(VI. L evst.; prav: zaradi
širokih čevljev)
† h v alisati (neslovanska
končnica — s — !): h v a ­
liti
I.
ideal, vzor; idealen, vzo­
ren; idealizirati, vzoriti,
povzoriti ; idealnost, vzor­
nost
id eja; misel, pojem, pom i­
sel; om iselje, Id e e n k re is;
fixe Idee: upr ta m isel
id en tičen ; i stoveten, is ti;
istovetiti, istovetn o st
i geljc, igeljca
i gla, iglavec (iglasto d re v ­
je); igèlc, igelcà.
ig n o rira ti; prezirati
igrc, rca
igroželjen
ikra, ikrav, ikrnat, ikrnica,
ik rn ik
il, ila ; ilov, ilovec, ilovica,
ilovina
ilu z ija ; slepilo, slepitev,
omama, m am itev ; iluzo-
ričen, slepilen, omamen
im a g in a re n ; umišljen
† im endan (po nem.) = god, in d iv id u u m ; posameznik,
godovno
im e ti;pom ni: za nem .haben,
sollen s e rabi v slov.: 1. gl. p oseben; s. osebnost, po­
morati, če se izraža za­
poved, n. p r.: M oral bi
p ridnejši biti (†im el bi);
nikalno: P ri vas ne sme
tako b iti († n im a b iti);
2. n a j, če s e izraža želja,
ukaz, zahteva, n. p r.: kaj
naj sto rim († im am sto­
riti), d a dosežem večno
življenje? 3. bodem, bom,
če se izraža prihodnjost,
pričakovanje, n. pr. Ali
si ti tisti, k i bo p rišel,
a li: k i prid e ? († ki im a
p riti)
imetnik, im etelj (+ im e ji-
telj)
im p lic ite ; vštevno; (pren.)
po zm islu
im p o n d erab ilija m nožina;
netežnine (k ar nič ne
tehta)
† im p o n irati (fr.); ugajati
k o m u ; spoštovati koga
† im p re g n ira ti; prepojiti
im p u lz; pobuda
im u n ite ta ; svoboščina;
im u n 1. svoboden, neod­
g o v o ren ; 2. zavarovan
(zoper nalezljivo bolezen)
† in cid en t (it., fr.); pripet­
ljaj, dogodek
in d iferen te n ; n erazlo čen ,
s re d n ji; (pren.) mlačen,
m alom aren, n em aren
in d ire k te n ; posreden
in d isk re te n ; nemoldeč, n e ­
p rem išljen, brezo b ziren ;
e r is t in d isk re t: ne zna
molčati
poedinec, poedinka, edi­
nec; in d iv id u alen , oseben,
seb n o st

indoevropski, († indoger- † in te re s (fr.); 1. prid, ko­
m anski) rist; državi je v prid,
in d o le n te n ; n e o b ču tljiv ;
(pren.) nemaren, len
in d u c ira ti; navesti, n av a­
ja ti, našteti, n a šte v a ti;
in d u k cija návod, induk-
to r návodič; navoden,
n. pr. navodno vreteno
in d u s trija ; obrtnost, in d u ­
strijsk i, obrten
in fa n te rija ; pehota, pešci
m nož .
in fe rio re n ; podreden, dna,
slabejši
† in fo rm ira ti (it., fr.); po­
učiti, obvestiti
in geren ca; posezan je, po­
seg; gl. posezati , vtikati
se, vp le ta ti se v kaj
in h ib ira ti; zavirati
in ic ia tiv a ; začetno delo;
(pren.) pobuda
inje (ivje), in ja s t, injavica
inkluzive; vštevši, do v š t e ­
t e g a 1918. leta
in k o g n ito ; pod tu jim im e­
nom
in se ra t (p rv. pom. u v rstek ,
in s e rira ti u v rstiti); oglas,
oznanilo
in stan ca; oblast prve, d ru ­
g e ... stopnje, sodna stop­
n ja; sodišče prve, d ru ­
g e . . . stopnje
in s tin k t; (prirodn i) nagon
in stitucija; uredba, n ap ra v a
in stru m e n t; orodje, poseb­
no g l a s b e n o
integralen, docelen, lna, o.
celovit; n erazd élen, lna;
s. docelnost, celo k u p n o st
in tenziven; j ak, intenziteta,
j akost
53
n a k o rist (ne: v in te re su
države je); k a r se tiče
p r i d a občine (Levst.; das
Interesse der Gemeinde);
ne: Ako je izkoriščanje
v m ojem in teresu (slov.:
v m o j p r i d , m eni v ko­
ris t; 2. zanimanje; † in-
te re sira ti (fr. in téresser)
zanimati koga, deležen
b iti česa, m a ra ti za kaj,
n. p r. L judem je do tega
(sont intéressés), da bi
življenje o h ra n ili (Žup.);
† in te re sen t; deležnik
in te r v e n ir a ti; posredovati
† in terv iev (angl. interview ,
izg. in te rv ju , sestanek)
razgovor; † in te rv ie v a ti
k o g a; sestati, razgovar-
jati se s kom
† in trig a ( fr .); spletka
intuicija, gledanje; gl. gle~
dati, zreti n a kaj
irh , irhast, irh ar, irhovec,
irh o v in a
ira c io n a le n : nerazložen,
žna, o
iro n ija, podsmeh; ironičen;
podsmešen
iskati, i. k ruha, službe
iskra, isk ren
i steje, osteje, m esteje
isti; neslov. j e n. pr. P o d ­
pisani p ro si sl. o k rajn o
g la v a rstv o , da bi m u
i s t o d o v o lilo ... (prav:
da bi m u dovolilo)
iti, g rem ; gre za kaj (brez
s e !); p o zl u , p o d z1o
iti zu g runde geben
iver m. in ž.
54
iz, predl.; p om enja 1. p rem i­ g reh , ro k e, k a r je na
kanje, ki j e namerjeno iz deski nap isan o
kake stva ri, n. pr. izbiti i zbrusiti in zb ru siti, n. pr.
si kaj iz glave, izp eljati noge, čevlje
kaj iz česa; 2. zv r šite v i zbuljiti oči
dejanja, n. pr. izbliskalo i zcediti, izcedek
se je, izgotoviti; 3. do­ i zceliti in sce liti ran o
sego kakega namena, n. pr. izcela, scela, iz celega (ne iz
iz m isliti si, izg o v o riti si enega kova, a u s einem
kaj. Predlog i z pa je v Guß)
m nogih prim erih izgubil izcimiti se
svo j ja sn i pom en in se izčakati (se) in sčak ati (se)
je i obrusil; zato pišem o i zčim žati in sčim žati, sčim -
v m nogih prim erih b r e z ženo telo
r a z l i k e iz ali z (s). Pol­ i zčista, sčista, sčisto m a
na oblika se piše p r i no­ i zčistiti, vino se je izčistilo
vejših tvorbah (n. p r. iz- i zdati, izdajati, izd ajatelj,
vestje, izraz) in pa tedaj,
kadar j e prvotn i pomen izdaten
predloga še razviden, n. izdelati in zdelati šole, kako
pr. iz dihniti d u šo, izo stati delo; ves (i)zdelan, b o ­
i z šole, iz p isati kaj iz lezen g a je (i)zdelala
kn jig itd. i zdelek d as P ro d u k t, E la­
izba b o rat, izd elo v ati (proiz­
izbebit i in zbebiti v ajati)
i zbrati, izbirati, izbirčen, izdihniti dušo
izbirek, izbor, izber; toda i zdirati, iz d re ti m eč, zob,
z b ra ti zusam m enlesen i zdolbsti
i zbiti, i. si kaj iz g la v e ; zob, izenačiti
oko kom u i.; toda z b i t i , izganjati, izgnati
zbijati, n. p r. klo b u k z izginiti in z g in iti
glave, z žeblji z. † izg led ati (po n e m ); na­
i zblebetati pačno: ta p o k ra jin a lepo
izbleknit i izgleda (slov.: je lep a vi­
izbliskati se deti ali je lep a); slabo,
izbočiti, izbočeo, izbokel, dobro izgledaš (slov.: bo­
konvex, izbokati lan, zd rav si [videti]); reč
izboljšati in zboljšati je vid eti lepa, bela, č rn a
iz bositi in zbositi, n. pr. izglodati in zglodati
konja, kolo se je (i)zbo- i zgotoviti in zgotoviti
s ilo i zgovor, izg o v arjati se
izbrisati, vino se izbriše i zgubiti in zgubiti, (i)zguba
(ubriše), izbrisan a glava; i zgurati in z g u ra ti; (i)zgu-
(i)zbrisati madež, dolg, ra n
 55
izhajati, časniki izhajajo, izkuhati in sk u h ati jed
to izhaja iz tega; † izha­ izkupiti in skupiti, sk u p il
ja ti dobro, slabo, s čim jo je ; izkupiček in sku-
(po nem. auskom m en) = piček
prebiti, prebijem, prebom, izkusiti in skusiti, izk u šn ja
n. pr. Slovenščina lahko (iz p it), sk u šn ja E rfah-
p rebije (ne: izhaja) brez ru n g ; toda izkustvo, iz­
vseh tujk. — Z njim ni k u stv en
moči p re b iti († izhajati); izkvariti in s k v ariti
ob vodi in k ru h u prebiti; izloči, izležem, p tica m lade
z m alim p re b iti; tudi: ne izleže
m orem strpeti brez česa izlesti iz česa
( = p re b iti brez česa) izlikati in zlik ati sukno,
i zhladiti in sh lad iti p erilo
izhod, izhoden, izhodišče izliti kaj iz česa
A u sg a n g ; izhoditi in sho­izlizati in zlizati (se); m ed
diti, izhojena in shojena iz skodele
pot izločiti, izlo čati iz sebe
izid pom eni konec, (ne u- izložiti, iz la g ati, izložba
speh) (razstaviti)
izimek, izimen, izjem a, iz­ izmanjšati in zm anjšati
jem en izmed
iztekati izmakniti in m a k n iti (zmek-
iziti, izidem , izšel, izšla, niti) sto l izpod nog, toda
izšlo zm akniti (vzeti)
izjasniti se in zjasn iti se izmena, iz m en jav a; po iz­
izjava, izjaviti m eni = izm enom a (v rsté
izjed in izjeda f.; izjedi se); i z m e n i t i a b lösen,
d elati i z m e n i t e l j der A blöse r;
izjokati se, toda zjokati (za­ n eslo v. je v pom enu izm e­
jokati) n ja ti besede, n. p r. P r i­
izkazati in skazati moč, b ližal se m u je in sta
m ilost i z m e n j a l a nekaj besed
izkidati in skid ati sneg,gnoj; (fr. ils o n t échangé des
toda skidaj se odtod ! paroles), slov.: sta spre­
i zklasti, izkladem (iztožiti) govorila nekaj besed a li:
izklesati in sklesati kamen, s ta g o v o rila
luknjo v živo skalo izmèt, é t a ; izm etati kaj iz
izključiti iz d ruštv a, toda česa ; toda zm etati kaj s
skliučena stark a, sk lju ­ česa, seno z voza; vse je
čen hoditi zm etano
i zkopati oči, zaklad; izko- izmisliti in zm isliti si kaj,
pina izm išljo tin a; toda z m isliti
izkrcáti, ám se n a kaj
56
izmodriti, to me je izmo- izpolniti m sp o ln iti, izpol­
drilo njevanje, spolnjevanje
izmotati in zm otati v klob- i zpoved ( = izjava); spoved
ček in izpoved, spovednik in
i zmrcvariti in zm rcv ariti izpovednik
i zmuzniti se iz hiše izprehod in sprehod, (iz-
i znad p re b a ja ti se in sp re h a ­
iznajti, iznajdem , iznašel, ja ti se)
iz n a š le c i zpremeniti in sp re m en iti
iznebiti se in znebiti se izpričati in sp ričati
i znemoči = obnem oči izpriditi in s p rid iti
iznenada, iznenaditi koga, izprva in sp rv a
iz nenaden, dena i zraslek, leka
izneveriti se in zn ev eriti se izrečen, čna, o, izreči m isel,
iznimek, m ka izrek
iznova in znova izreden († izvanreden)
izobčiti izrezati kaj iz česa, izrezek
izobrazba i zrin iti se, m eh u rci so se
izogibati se iz rin ili
iz o lir a ti; osamiti, s a m iti; izročiti, izročilo
izolacija; osama, osam itev izrod, izrodek
i zpahniti koga iz česa; toda i zružiti fižol, koruzo
sp ah n iti (zvariti, zvezati) izrvati, izru v ati, izrujem
izpéh ati in spehati konja izsekati podobo iz k am en a
i zpeljati kaj iz česa, p tičk i izsiliti
se izpeljejo izskočiti iz stre ln e g a ja rk a
i zpisati, izpis, izp isek izslediti, izsledovati, izsle-
izpit dovateli F o rsch er
izpiti (se), izpite oči i zstopiti iz d ru štv a
izplačati delavce; izplačilo, iz suti, izspem
izplača; se ne izplača in iztegniti in - steg n iti roke,
splača v ra t
izplati, izpoljem vodo iz iztakniti in stak n iti kom u
čolna kaj, oči
i zpod izterjati
izpodbiti kom u kaj iztrebiti, iz tre b a
i zpodbosti in spodbosti iztrezniti se in s tre zn iti se
(† vzpodbosti) iztrgati palico kom u iz ro k ;
izpodbuda in spodbuda toda s trg a ti (raztrg ati)
(† vzpodbuda) obleko
izpodleteti in spod leteti izučiti
i zpodrecati se in sp o d recati izumiti, izum itelj
se izuti (sezuti)
izpodriniti in sp o d rin iti izvaliti, p tič i so se izv a lili
 57
izvarek, rk a († žlindra) jajcem ; jajčece († jajčice),
i zvedeti in zvedeti, zvedav, jajčn a jed
zvedavost jak, jačji, p risl. jače
iz večine; po večini, veči­ jalov, jalo v a k ra v a ; jalo v
nom a 36. izgovor
izveličati in zveličati januar, a rja ; prosinec
izvid der B efund jarem, rm a
izviniti in zviniti, (i)zvinek jasli, jaselce
izvirati, izv ir jastreb
izviti kom u kaj iz ro k jaščerica († jaščarica) in
izvleček gaščerica
izvoliti, izvolitev eln e (nem ško ja wohl
izvreči, izvržem , iz v rž e k ; † jav = komaj
k ra v a je (i)zvrg la, sad jaz;icht)
n
p o m n i: vse m oje b i ­
se je (i)zvrgel s t v o , m ein ganzes I c h ;
i zvršiti in zvršiti, (i)zvršilna on je za d v a mene m o-
o b last
izvrtati čen
izven jazbec, beca, jazbečev
izvzeti, izvzem ši jécav, jecavec, jecljati
izza, izza mize v stati ječati, ječav, jéčavec, jé-
izzvati, izzovem čavka
izžeti, izžmem. ječmen ček, ječm enka, ječ­
m enova k a ša († ješp ren j,
iz nem. G erstbrein)
J. jedro, je d rn , je d rn a t, je d r­
jablana in jablan, i ž. ja- j egulja n a to st
blanov, jabolko, jabolčen, jeli, jelita, je lite ; jeli, da
jabolčnik, jabolkovec je re s; jelite, d a je p ra v ;
j adrati, am ; jádravec, já- grd o je, jelite, če nam
drar, jad ra rstv o očitajo ?
j adrn in jed rn (hiter), ja­
drno iti, ja d rn korak, ja- jela, jelka, jelkov
d rn o st jelša, jelšev
j adro, jádrnik, jád rn ica † jen jati (iz nem. h e n g en );
jaglo (pšeno), laško jaglo = nehati
= riž jerbas, jerbašček
jagned m., jagnedov, jagne- ječmen, jerm en je
dovina j etika, jetičen
j agnje, jagnječji, jagnjetov, jetniš nica
j agnjič, pasi m oje jagnji- jetra, jeter, je tro m ; jetrca,
če; j a n j e c , janjčji, janj- jetrčn ik , je trn , je trn ik ,
ček je trn ic a
jajce, množ .: jajca, j ajec; jezav, jézavec, jezavka
58
jezdec, deca, jezdenje, je- k a -li; a li g o rí, k a -li? Ali
ženje (starejša oblika);
jezdariti, jezdarjenje
j ezero, jezeren, zerna, jezer­
nica, jezerski
j ezikati (prepirati se), jezi-
kàv, jezikávec, jezikavka
j eziti vodo, zaježen
jezuit, jezuitski
j okati, jokav, jókavec
Jožko († Joško)
jugovzhod, jugozahod; juž-
novzhoden, južnozahoden
j ulij, ju lijs k a vročina
j unij, ju n ijsk i
Jurij, J u rija († J u ri); Jur,
J u rja (v preprosti rabi),
Jurček, Jurjevo
† ju riš (turško); naskok,
napad, n a v a l; ju rišiti, n a ­
skočiti, na p asti n a v aliti
jurski, ju rsk a tv o rb a
jutro, ju trn , ju tr n ji; ju trn a
m e g la , ju trn ji sapa;
† ju tr o v = j utrn , jutrnji;
† ju tro va dežela - jatrna,
vzhodna dežela, vzhod
(V zhod); † Ju tro v o =
= vzhod (Vzhod); na vzho­
du, n a ju trn e m ; napačno
j e : N ahar je b ila lep a ko
roža Ju tro v a (Fr. B.) = ko
roža Jutra (Vzhoda)
jutri, ju trišn ji, ju tra n ji
južina
K.
k predl.; pred k in g se piše
h, n. pr. h kovaču, h gla-
v a rju
† kab in et (fr.); 1. izba, soba,
sobica, h ra m ; 2. (pren.)
vlada, m in istrstv o ; 3.
zbirka
smo sam i razbojniki, k a­
li? 39.
kabel- in kebèl, la
kaber, bra, k a b rn
kadar, k a d a r koli, k a d ar si
bodi
kadilo, kadilnica, k adilnik,
k adilen
kadulja d e r Salbei
kadunja, k ad u n jast
kahljati (se); h a h lja ti (se)
kajpada
kakor, k a k ršen († k akor-
šen), k a k ršn o st
k a lig ra f; lepopisec
kalcij das K alzium
kali das Kali, kalij das Ka-
liu m
† k a lk u l (fr.); račun, (pren.)
načet; k a lk u lira ti; ra č u ­
nati, i zračunati, preraču­
nati
kam en, ro d . k am en a in
k a m n a ; k a m n á ti, á m ;
k am niten, kam n o lo m (tu­
di lom)
kam, kam li; n im a beliča,
kam († kam o) li d in a r
† k a n al; vodotok, vodotoč;
prekop, pretok, p rotok,
p re liv
kanja, kanjec
k ao s; zmeda
kapelj, kaplja, e ljn a
kapnik, stoječ k., v iseč k.
† k a p ric a (it., fr.); sitnost,
trm a ; prid. hudomušen,
trm a s t
kar, česar, čem ur, p ri čem er,
s čim er
Karel, rla
† k a rto n ; lepenka

kašelj, ka šlja ti; k a šljav ,
kášljavec, kašljav k a
k a talog; imenik, zapisnik
k a ta ra k t; slap, prag, sla ­
povi, pragovi reke Nila
k a ta stro fa ; prekret, p re ­
v ra t; pren. poguba, po-
gibelj
kateri; o rabi zaim ka k ateri
in ki pom ni: 1. kateri se
rabi kot oziralni zaim ek
navadno le, kadar m islim o
na eno ali več i z m e d dveh
ali m nogih oseb ali reči,
n. pr. K a t e r i ste s tem
zadovoljni, vzdignite ro ­
ke. K a t e r e g a bom po­
klical, tis ti naj se oglasi.
V saka pšenica, k a t e r o
kupim , je snetjav a. Ezav
se je po v rn il po oni poti,
po k a t e r i je p rišel. —
2. kateri se rabi poleg ki
za predlogi, n. pr. Zadušil
sem silom a vzdihljaj, s
katerim se m i je hotelo
ola jšati nesrečno srce.
(Strit.) To so b ili dnevi,
ki časih n a tihem zahre­
peni po njih srce. (Cank.)
Stog je m očen kol, okrog
k a t e r e g a se žito, seno
ali slam a sklada. — D ru ­
gega nim a k a k o r pot, k i
hodi po njej, pa še tis ta
n i njegova. — 3. Kadar
se govori o stva ri s a m i
zase ne glede na druge,
se rabi navadno ki, n. pr.
T ista pšenica, ki jo zdaj
kupuješ, je snetjava. —
Im enovani lis t p ro sim
da popravi krivico, ki
m i jo je sto ril. — To ni
59
za velikana, ki se m u
p ra v i B rdavs, p a tu d i
zam e ne, ki m i p rav ite
Krpan. — 4. ki nadomešča
lahko tudi kak predlog, n.
p r. Živel je pobožen mož,
ki ( = o katerem ) so p ra ­
vili, d a m u je vse védeče.
N a m oje plaho, razbolelo
srce so trk a li ponočni
glasovi, ki človek ne vé,
a li se vijejo iz zem lje a li
lijejo z neba. (Cank.) —
P rid e ta n a cesarsk i dvor,
k i p ravijo, da je neki
siln o velik. (Levst.)
katoličan
kava, kaven, vna, k a v n a
(† kavina) prim es
† k a v cija; varščina, jam ­
ščin a
kavelj, e ljn a , k avljast, kav-
lja t
kavkelj, k lja
k av zaln o st; vzročnost;
vzročna zveza d e r K ausal-
nexus
kazalo, kazalnik, kazalnica,
k a z a le n ; toda kazavec ali
kazalec
kaznovati († k a zn jev a ti),
znujem
kdaj, nek d aj; 1. vprašalni
za im ek: od k d á j? 2. ne-
določni zaim ek, n. pr. Če
sem ti k d à j kaj dobrega
sto ril. K ot nedol. zaim ek
tudi kedaj, n. p r. Se bomo
že k e d à j videli. Če p ri­
demo kedaj v nebesa, nam
bo vse jasno,
kdor, 2. ko g ar in čigar, 3.
kom ur, 4. kogar, 5. p ri
komer, 6. s kom er
 60
kemik († kem ičar) kljub, vklju b : (na)vzlic
kès, kesa (v tem pomenu ključavnica, k lju č a v n iča r;
bolje k e sa n je ); kesen, ke-
s a n : kesnejši, k ašn ji,
p risl. kesneje
k i (glej p r i kateri)
kij, kijec († kic)
kilav, kilavec, k ila v k a
kimavec (septem ber)
† kinč (iz madž. kincs za­
klad), kras, nak itje, lišp ;
† kinčati, (o)krasiti, zalj-
šati, okititi, lišp a ti
kisel, kisela, selo (stara
oblika), kisla, slo (mlajša
obl.); kislec, kisleca, k i­
sik, k islin a
† k it (nem.); lepilo, zamaz-
ka
kje, kje drugje, kje kdo
kládivo, kládivce († klad-
vece)
k la sifik a cija; razredba, oce­
n a ; klasificirati, (po)raz-
rediti, oceniti
klavec, klaven, v n a , o ; k lav ­
nica
klavrn, k la v rn o st
k la v z u la ; pristavek, ute­
snitev
klecati, klecav, klecav a no­
ga, klécavec
klečalnik
klečeplastvo
klepalnik, k le p a ln o k la ­
d ivo; klepavec
klepetav, klepetavec
kleveta (obrekovanje)
† k lik a (fr. clique); pom eni;
drhal, svolat
klim a; podnebje
† klišé (fr.), ploskanica,
p lo sk a; † klišarn a, plo-
skarn(ic)a
klju k a, kljukec
kljun, kljunač, k lju n a st
kljusa in kljuse, eta
kljuvati, klju jem in k lju ­
vam
klobkó, klobčič († klopčič),
klobček
† k lo fu ta (nem.); zaušnica,
† k lo fu tati, u d a riti, biti,
tepsti, u h ati
† k lo v n (angl. clown, izg.:
k la v n ), glumec
klopca in k lo p íca
km alu († km alo)
kmet, n a km etih, s km etov
p riti
kmetiški in km ečki
knez, knezovati, k nežovina
(kneževina); k n e g i n j a
(knezova žena), k n e ž n a
(knezova hči)
knjiga, deželna k n jig a († de­
želna deska, L an d tafel);
(pren.) k n jigožèr, Bü cher-
w urm , -n a r r
k o; 1. ko = k o t = k a k o r;
m olči k o (kot, k akor)
rib a ; 2. ko = čim, n. pr.
Dalj ko je p rav il, bolj
ga je b ra t zavidal. — Bolj
ko je te k la k ri, več je
bilo k ristja n o v
k o a lic ija ; zveza
kobila, prid. ko b ilji, k o b ilje
m leko
kócelj, c lja ; k ó cast = k o ­
d ra s t ; kó casta glava, oble­
ka, k ó cast k lo b u k
kočíjaž, k o čijašk i
kočnik (zob)
kod († kodi), odkod, dokod
kodelja, sk o d eljk ati se
 61
koder, k o d rc, kodrav, ko­ † kolosalen; ogromen, ve­
dravec, kodrcija lik an sk i ; kolos, velikan
kohezija; zlepnost, zvez­ † k o lp o rtira ti (fr. c o lp o rte r
nost, sodržnost k ro šn jariti), raznašati
† kokarda (fr., pom eni pent­ (časnike, knjige); † kol-
lja); trak, znak p o rtér; raznašavec, raz-
† koketen (fr.); spogledljiv, našalec, † kolportaža: raz­
k o k e tira ti, spogledovati našanje
se † kom ašna, gam aša (fr. ga-
m ache); golenica; golen-
koklja († kokla) ke m nož. (zavojci).
† kokon (fr.); zapredek k om binacija; sestava, ko m ­
kokolj bin irati, sestavljati, spa­
kola, kolca ja ti; (pren.) (prim erjajo
k o lacio n irati; prim erjati (v več reči) domisliti se
pravem pomenu: p. p rep is
z izvirnikom ) ko m en zu rab el; soizmeren
† kom fort (angl.); u dobje,
kolek, kolka, kolk o v ati udobnost; prid. udoben
(† koleka, kolekovati), † kom ij (fr. com m is); u služ-
kolkovina,prid.kolkoven, benec, (trgovski) sotru d-
vna, o n ik
koleno, prid. kolenji, nad † kom ité (í a n g l); odbor
kolenjo zgibo, kolenji † kom oden (fr.); lagoden,
upogib zložen, ud o b en ; po lagodi
koleselj, sija, seljna m i je; sam. lagoda in la-
k o lid ira ti; s okobiti s čim, got, lag o d n o st; p r isl. zla­
nasprotovati si ; kolizija, goma, lagodno
sokob m., sp o r komolec, lca
kolikaj, količkaj, kolikšen, k o m p ak ten ; strnjen, oklén,
kolik ršen jeklen, jedrn, jed rén
kolk, ka († kovk Strit.), die kom penzirati, nadomestiti,
H üfte izrav n ati, odškodovati,
kolníca in kloníca, kolar- sam. nadom estek, nado­
nica, vozarna, la rem ise, m estilo
d er Schuppen, garage k o m p etenca; pristojnost,
kolo, kolešček († kolesček), p risto jn a o b last
koleščast k o n ip ilira ti; sestaviti (iz
† kolo (it. collo); naklade k razn ib k n jig )
k o lo n a ; stolpec, razp re- k o m p lek s; sojem, j m a ; ob­
del(ek) seg, celota
k o lo n ija ; naselbina, našel je; k o m p liciran ; zapleten, za­
kolonizirati, naseliti, n a ­ m otan
seljevati; kolonist, nasel­ † k o m p ro m itira ti (franc.);
nik, doselnik, doselec osramotiti, osm ešiti
62
k o n c e n trira ti; usrediti, so-
s re d iti, s re d iti; zbrati,
zgostiti; koncentričen,
sosreden, dna; istosreden,
enosreden; koncentracija,
usredba, sosredba
k oncept; osnutek, zasnova,
osnova
k o n c esija ; pripust, dovoli­
tev, p rip u stilo (pism o o
p rip u stu )
k o n c ip ira ti; 1. sestaviti, za­
snovati, osnovati, načr-
ta ti; 2. zamisliti, zam iš­
lja ti kaj, koncepcija, za­
misel, sli
koncizen, jeder, dra, o, je ­
drn, jedrén, klén
končati, p o m n i: v nepre-
hajalnem pom enu k o n čati
se; napačno: Tu konča
tre tja s tra n Čopovega ro ­
kopisa. — S et m konča
Čopov odlom e k ( = f r.
nem.); slov.: tu se k onča
tre tja s tra n ; s tem se
konča odlom ek
končen, čna († konečno) =
= dokončen, čna, čno
(† končnoveljav en , po
nem. endgiltig)
k o n d e n zira ti; zgostiti, zgo­
ščati, g o stiti; sam. zgo­
stitev, zgoščanje
k o n d o lira ti; sožalje izreči;
sožalnica (pismo)
konec, pokonci p r e d i; ko n ­
ci m nožina = su k an ec;
† konec vzeti (fr. p ren d re
fin, nem. ein Ende neh-
m en); pokončati se, po­
giniti, u n ič iti se
k onferenca; posvet, posve­
to v an je; k o n feren čn a so­
ba, posvetovalnica
k o n fid en t; zaupnik
† k o n fis c ira ti; zaseči, zase­
gati, z ap len iti; sam. za­
sega = z ap len itev
k o n flik t; sokob, a ; spor ; gl.
sp re ti se s kom , zadeti
ob kaj
konfuzen; zmeden
kongres, shod
k o n g ru e n c a; sk ladnost
p rid . skladen, p rilič e n ,
soglasen, gl. s k lad a ti se,
u jem ati se
konica, k o n ičast (šilast)
konjederec († konjedirec),
k o n jed erk a
konjíca (konjenica), k ó n jik
(konjenik)
k o n je k tu ra ; ugibanje
k o n k re te n ; predmeten,
stv a re n
konopec der S tric k
konoplja, k o nopljén
k o n s ta tira ti; ugotoviti, ugo­
ta v lja ti
k o n stelacija (p rv . pom en:
stan je z v ez d ; ozvezdje)
položaj
k o n stitu c ija ; ustava, k o n -
s titu a n ta , ustavodajna
skupščina
k o n s tru ira ti; narediti, de­
lati, tv o riti, z m isliti; se­
staviti, se s ta v lja ti, na-
k o n ta k t; dotik, tik, gl. (do)
ta k n iti se
k o n te k st; zveza ; v besedilu;
ustroj stavka, stav čn i
u stro j
k o n tin e n t; celina, k opno

† konto (it.); račun; a
conto, n a račun; conto
corrente, tekoči račun
† k o n tu ra (fr.); očrt, začrt;
gl. očrtati, z ačrtati
k o n tra d ik to riče n ; preko-
slo ven, protislov en
k o n tra re n ; protlven
k o n tra s t; nasprotje
† k o n tro b a n t (it. contrab-
bando tihotapstvo), tiho­
tapstvo, gl. tihotapiti;
sam. tihotapec
† k o n tro la (fr. contrôle) pri-
gled, n ad zo rstv o ; † kon-
tro 1i r a t i , p rigledovati,
n a d zira ti, nadzo ro v ati;
kontrolor, priglednik
konvencija, dogovor, k on­
vencionalen, dogovorjen;
običajen
kopača († kram p nem.)
kôpel, éli († kopelj), kopel-
nica Badew anne
k o pija; prepis, snim ek ; ko­
p ira ti, prepisati, posneti,
snim ati, (sliko) p re slik a ti
kopneti, im, kopnenje
koprc, koprčev, der Fenchel
koprneti, im, k oprn en je, ko­
p rn e ti od strahu , od žeje,
po čem k.
korakoma († k o ra k za ko­
rakom roman., nem.); na­
pačno: A li nekoč pride
u ra — ne pob lisk o m a,
tem več počasi, k o r a k
z a k o r a k o m (C ank.);
prav: k o r a k o m a , stop-
njem a
k o rek tu ra, poprava, p o p ra ­
vek; popravna p ola (Kor-
rek tu rb o g en ); korekten,
pravilen, brezhiben
63
k o re lativen, soodnosen
korobač
Koseski, rod. Koseskega,
s K oseskim ; K oseskega
(† Koseskove, K oseskita)
p e sm i; enako H radeckega
most, Palackega zgodo­
v in a
kositer, tr a ; k o sitrn , k o si-
t r é n ; k o sitrn ik ; k o sitriti,
k o s itra ti
kosten = k o ščen ; kosto-
lom B einbruch († kosti-
lom ),kostenica,kostenjak,
koščica
† kostim (fr. co stu m e); kroj,
n o ša; † ko stim iran , zgo­
d ovinski dobi p rim ern o
oblečen
† k ošarico d ati, nem. einen
Korb gel en = odreči k o ­
m u kaj, odbiti (prošnjo),
zavrniti koga
košček († kos ček)
kòt (g lej p ri ko)
k o tánec die S p irale
kotljati se
kovčeg, éga († kovček, čka)
kozèlc, k o z elca ; vezani
kozelc, die D o p p elh arfe;
s a m č a s t k o z e lc ali s a m e c
(v nasprotju z vezanim k.);
brana, okno p ri k.
koženíca; p erg am en t
kragulj, ú lja
kraguljec, k raguljček, k ra-
g ú ljiti
kraj, krájeven, s kraja d e r
e rste beste
kralj, k rá lje v (osebno), k ra-
ljév = k ra lje v s k i; k ra ­
ljestvo, k raljič, k raljev ič,
k ra ljič n a († kraljičin a)
64
kramljati, v pesm i tudi stara krmežljav, k rm ežljiv
oblika kra m o lja ti krn, prvi, zadnji konec
Kranjec, kra n jsk i
krasta = hrasta, k rastav ,
k rastavec, k ra sta v o st
krat, p rvikrat, d ru g ik rat,
d e se tk ra t; če k ra t skla ­
njam o, se piše narazen,
n. pr. koliko krato v, druge
k rati, neke k ra ti
kratek, k rajši, k račji, p risl.
k r a je ; k ra tk e pam eti biti,
k ra tk ih besedi b iti; k ra t­
ko (ia) m alo ne, sk ratk a,
iz k ra tk a ; pom ni: den Kur-
zeren ziehen i zgubiti, iz­
gubo im e ti; p re m a g a n
biti, n a škodi b iti
krcelj, clja
† kredenca d e r K redenz-
tisch (it., f r.); s lov.: láv a,
lávica
k re d it; z a u p, v z. d ati
krehati , krehav, k réhavec
kr elj ut, i
krem pelj , p lja , k rem p eljc
krhelj, hlja, krh ljev ec
k r hlika, krhlikov, k rh lik o -
vec
k ri; krvni udor, B lu tstu rz ;
krvni obtok, B lu tk reis-
lauf
krilatica Schlagw ort
kristjan, k rščenik, K ristus,
rod. K ristu sa in K rista
k ritik († k ritiča r) presoje­
valec (-lec), ocenjevavec
(-lec)
k ritik a ; ocena, p re tre s ;
k ritičen, usoden, odločen,
opazen
križavec, križavce p re šte ­
vam
k rlj
la d je ; prid. k rn , k rn a ,
k rn o (okrnjen); krn zbor
R u m p fp arlam en t
krníca, p riti m ed krníce in
pečine ( = m ed Scilo in
Karibdo)
krogla († k ro g lja)
krpavec, d e r F lick er, Pfu-
sch er
kruh, pom ni: dva kosa k r u ­
h a (ne: dva kruha), po­
sodi m i tri hlebe (tako j e
popravil Hren Trubarjevo
in Dalmatinovo tujo rabo:
tr i k ru h e ); p e t hleb o v
(tako pravilno Pohlin za
p rejšn je : pet k ruhov)
krvolitje, p re liv a n je k rv i
(† k rv o p relitje)
krvoželjen, krvožejen
kuhalnica
kukavica, ku k av ičji
† k u la n te n (fr. c o u la n t,
gladko tekoč) = ustrež­
ljiv, vljuden, udvoren
k u lm in ira ti; vrhovati, do
vrba p riti, n a v rh u b iti;
kulm inacija, vrh
k u ltu ra ; omika, izobrazba,
n a o b ra zb a , o m ik a n o st,
obrazovanost, prosveta
† k u p o n (fr .); odrezek
† k u v e rta (fr.); ovojnica
kvačkati h àk eln
k v a lifik a c ija ; 1. k o t last­
nost: usposobljenost, 2.
usposobljenostna ocena,
p o p is; k v a lific ira ti uspo­
sobiti, o cen iti; del. u spo­
sobljen
k v aliteta, kakovost
k v a n tite ta , kolikost
 65
k v a rt; četvorka las, la šček, laščast; las­
kvatrn, k v atrni teden, kva- nica = lasn a igla, lasna
t r nica ključica
kvišku lasciv en ; opolzel, pohoten
k v ocient; količnik laskati, láskav, laskavec
k vota; delež, razd elek laskrn (sladkosneden)
lastovica († lastavica), la ­
stovka, lastovičji
L. laščic in loščèc, čecà (klòp)
la te n te n ; zvezan, sk rit, tajen
labod, labodji, labodnica † lav o ar (fr. lav o ir); umi­
ladja, ladjin in ladijen, jna, valnik, u m ivalnica
la d ijski; ladjica, lad jišče; laž, í, laž beseda, lažn iv ;
ladjevje v sestavah laži = slutvo
† lafeta (die L afette); pre­ (P seu d o -, A fte r-) laži-
m a, sp re d n ja prem a u stav n o st ; lažiučenjak,
lagati in le g a ti lagàl in le- slutvoučenjak
gàl, lažem le, le-tá, le-ta, le to ; le-tega;
lahek, hka, o, lehák (legák), le-ti mož je; le-oni, le-
hka, lahen, hna, določna ona, le-on o; le-onega; le-
oblika lá hki, h ka, o; lažji; to d ; tod takle, takale,
prisl, laže, laglje, (lažje); - tak o le 39.
pom ni: lahko se rabi tudi leči, ležem, velel. lezi, le ­
nam. sm eti, moči, n. pr. zita, te
Lahko bi pom agal, p a ne- ledje, sr.; množ. ledja
češ. — Ali grem lahko z le g itim irati se i zkazati se,
v am i? — Lahko nehaš, le g itim a c ija ; i zkaznica ,
lahčáti, lehčati izkaz
laik; 1 svetni človek (na­ lemež
sproti duhovniku); 2. lepenka, P appendeckel
(pren.) n estrokóvnik (na­ lepotiti = ličiti, schm in-
sproti strokovnjaku) k e n ; lepotilo, lep o tica die
lajati, lajam in lajem Schminke; lepotilec der
laket, kta, k tú in lahet. hta, Schm inker
h tú ; množ. lákti m., lahti, les ; divjak drg n e dva kosa
lehti ž., tr i la h ti; n ad ­ lesa (ne: dva lesa), da si
lahti, podlehti, nadlahti, zaneti ogenj
p odlahti lesti († lezti), lezem
lani († vlani), lanski lešnik
la p id a re n ; j éder, klén, k ra ­ leto ; koliko le t im aš? deset-
tek let m i je, im am (to j e
lápor, rja der Mergel, la- slov. nam. koliko si star,
porjeva jama 10 let sem star); léten ski,
Slov. pravopis. 5
 66
létina, dobra l . letošnji, locen, cna († locenj), loc-
letošnjik: poleti nat
† ležeren (fr. léger, lahko­ ločnica S ich erh eitsm ark e
m iseln); nemaren † lojalen (fr. loyal zakonit)
li vprašalna besedica, n. p r. zvest, polten, dober, p ra ­
Je li re s? Je li ne? Bog vičen, resničen, o d k r ito ­
vedi, ni li to znam enje srčen)
priho d n jih tem nih u r? — loščiti, čevlje 1. w ichsen,
Bo li kdo († bo-li) vsaj loščilo W ichs
eno solzo potočil za m e­ † lo tati (nem. lôten); spojiti,
noj? — Gospod, sem li spajati
jaz? — Je li bolje († je-li)? Lovrenc
N ajdete li med n jim a † lo žirati (fr. loger); stano­
bistven razloček? — Ni vati ; koga kam nastaniti
li to prav očiten dokaz, l ub, lubov, lubad
da n i bistvenega razloč­
k a ? — S lišiš li, m o ja h či? luč, lučca († lučica)
(Dalm.) — Je li Savel tu d i Ludovik, toda L ju d ev it
med p re ro k i? (Trub.) — † lu k su s; gizda. razkoš, i
Hočem se m alo okrog: ž., p o trata, Lux usw are
ozreti, je li de kek o r pred gizdnina, g izdovina
toliko leti. (Strit.) — toda luska, lu sk av , luskavec
jeli, jelita, je lite (g le j p ri lutka, l a poupée, die P uppe
je li!), n. pr. Ne poznaš lutk o v n o gledišče, Kas
me, jeli, ženica? (Strit.) p e rlth e a te r
† lift (angl.); dvigalo
likalo, likalnik, likalnica
† lim b a r; lilija M.
lisica, lisič ji;
list, listov, listovec macesen,
sna, m acesnov,
† lista (die L iste); pola, m acesnovec
izkaz, seznam mačeha, m ačehin, a
lišček († lisček) m ačka,m ačica,m ačji; m a č je
(†m ačkine) so lze; mačko
lišpati, liš paln ik (o ro d je, s
k a te rim se lasje žgó in v vreči k u p iti (po nem.)
kodrajo); lišpav, lišpavec = na slepo k u p iti
m aditi = m ed iti, m la d iti
lite ra tu ra ; slovstvo, knji­
ževnos t; slovstven, k n ji­ sad je; m ada. sadje v mado
ževen d ejati; m aden, dna
ljubezniv † m a g a ri (iz turšk.); čeprav,
ljudje, rod. ljudi četudi
ljuljka († ljulika), ljuljčen m ahá lo, m ah aln ik
l jut, lju titi se, lju tic a m ahljati,am ; m ahljaj, m ah
lobanja na mah, m ahom a

maj, m ajsko († m ajevo) marec, rc a (sušec), m a r č n a
solnce; m ajnik. m ajn išk i
(† m ajnikov) izlet marenj, n ja in m arnja, nje
maj = m la j; maje, m laje † m ario n eta (fr. m ario n n ette
postav ljati
majcen, ena, o, m ajčken,
čkena, o
m ajuskula; vélika črka
maklèn, ena
m aksí ma; načelo
m ak sim aln i; največji
m al, dosegam al, dosihm al,
odsihm al
malce (malo)
m a li, prid., ima samo do­
ločno obliko: m áli, a, o,
n. pr. m a l i hla p e c; za
nedoločno obliko se rabi
m ajhen, n. pr. h lapec je
m ajhen (ne m al ali m ali);
m alo po m alo sukzessiv,
v m alo dneh. z m alo be­
sedam i; m anjši, m anj ; m a­
lokdaj, m alokdo, m alokje
m á lica, dopoldanja m., po-
p oldanja m., m álicati
m álin, m lin
m alina, m alinica, m alino­
vec
malomaren, n o n c h alan t;
m alom arnost, noncha-
lance
† m a ltre tirati (fr. m altrai-
te r); s kom grdo, hudo,
slabo, zlo, trd o delati,
ravnati, p o stopati; m učiti
mandelj, e ljna, m andeljnov
† m anira (fr. m anière) 1. na­
čin; 2. množ. običaj, n a­
vada; spodòb, óba
m a n jk a ti (nedostajati česa)
† m anšeta (fr.); z apestnik
mar, tega m i ni m ar, ali
m ar ne veš?
67
(† m arčeva) v staja l .1848.
prv. pom. Micika, M arička)
lutka, p unca; († polišinel,
ital., fr. Cankar), lutkovno
gledišče
m ark an ten ; očiten, značilen,
izrazit
Marko in M arka
marm or, rja
marsikaj, m arsikak, m a rsi­
kdo
† m a ršira ti (fr. m archer);
stopati, hoditi
martinček
† m asa; 1. kepa , gruda,
g rm ad a; 2. množica, sila,
sila ljudi, sila snega, sila
o p rav k o v ; 3. snov, tv a r;
† m asiven, 1. i z celega, ce­
lo te n ; 2. samorasel, sa-
m o ro d en ; brez p rim esi;
suho (zlato); e in m assi ver
Mensch, debel, zarobljen,
neotesan
† m a sa k rira ti (fr. massa-
crer), poklati, pom oriti
maseljc, eljca
† m aska (it., fr.); krinka,
obličnica, korelek, obra-
zina
maša, v élika m a ša das Hoch-
a m t; † m ašo b ra ti ( p o
nem.) maševati, m ašo
o p ra v iti
† m atad or (špan.); 1. biko­
borec, 2. voditelj, prvo-
boritelj
m a te rija ; tvar; m aterialen,
tvaren, rna; m aterial, gra­
divo, tvorivo, potrebščine
5*
68
m aterin, i na, in o ; mate­ mešan, m ešana luč (somrak)
rinska hiša M utterhaus, das Zw ielicht
m a t e r i n s k a dežela, mešníca, Dudelsack; km etič,
n. pr. G rki so se iz svojih
naselbin radi v račali v
m aterinsko deželo; ma­
terinska šola (naspr. po-
d r u ž n a šola)
† m a tra c ; žim nica; Feder-
m atratze, vzmetnica
† m edalja ( fr ) ; svetinja,
(† kolajna, iz it. co llan a
o v ra tn a verižica)
medleti, im od lakote, od
žalosti, po kom (čem)
mehak , mehek, hka, o ; mečji,
m ekši , m ehkejši, p r is l.
m eče (mečje)
m ehir in m ehur, r ja
† m emo ar (f r .); množ.; za­
piski, zapisi
m enjati, m en jalo-, m en jal-
nik, m e n ja ln ic i; m enja-
vec in m enjalec
m e rito re n ; stvaren, s tro ­
koven
merjasec, neresec
merodajen (po nem.)) bolje
odločilen
mesec, eca in sca; v izve ­
denkah le m eseca: me­
sečen, ečna, mesečina, m e­
sečnik
meso v ju h i T ellerfleisch
mesto, mestece († m estice);
z m esta = iznenadno go­
v oriti aus dem S tegreif
sprechen; pom ni: za nem.
Stelle se rabi v slov. na­
tančneje določena beseda
urad, služba, o b la s t; n. pr.
sodniška služb a je raz­
p isana († m esto so d nika);
u ra d († službeno mesto)
ki zna n a m ešn íce piskati
(T rubar)
meter, m e trsk i
† m e tin g (angl., m eeting izg.
m itin g ); zbor, shod
m e tro p o la ; prestolnica
metulj, prid. m etulji, m etu­
lje k rilo
mezinec († mazinec), nca
meževen in muževen, drevo
je sp o m lad i m.
Micika in M icka
migljati, m igljaj
milijon
† m iljé (fr. m ilieu, sreda)
osredje, kraj, okolje, oko­
lica, pokrajina, n. p r. O pi­
sovanju m i l j e j a (prav:
k rajev ) je p o sv etil pisá-
te lj posebno sk rb
m ilostiv (stara o b l.), m ilo st­
ljiv (m lajša obl.); † mi-
lo stip o ln (po nem.) = m i­
lo stiv
† m im ik ri (angl. m im icry
posnem anje, o p o n ašan je)
prienačenje, p rilag o d itev
mimo, m im ogrede
m in im u m ; najmanj, m in i­
m alni, najm anjši
ministrski, m in istrstv o
miniti, m inem , m i n i l in
m inul, m in u li teden
† m inuciozen (po fr.); ma­
lenkosten, n atan čen
m in u sk u la; m ala črka
mislec, sleca
m išjica (arzenikov prah)
miza; mizna, nam izna o p ra ­
va, serv ice de table
 69
mizantrop; lju dom rzec, od- nica B eth a u s; m olitev,
ljudnik m o lite v c a ; m olitven, m o­
m ladenič, niča litv e n a in m o litev n a; mo-
m nog, ga, go; O Gospod, litev n a žen sk a; m olitve­
kako so tvoja dela velika n a k n jig a
in m n o g a (Dalm.). — In molsti, m lesti († m lezti),
je v E giptu p ostal velik, molzem
močan m m n o g n aro d m o m e n t; trenutek, momen-
(isti). — L jubljanica pije tanen, trenuten, hipen
m n o g e potoke in stu ­ m o n o to n en ; enozvočen ;
dence (Levst.) (pren.) enoličen,enakom e-
m očerad ren ; prim . Pod zem ljó pojo
moči, m orem ; o rabi nedo­ jim rovnice pesem ne­
ločnika moči pom ni: m o­ skončno enozvočno (Žup.)
či je ( = je mogoče), n i † m o n tirati (fr. m onter, po­
moči, n. pr. Vse je m o č i stav iti [stroj]); stromiti,
(† moč) s to r iti; ni m o č i u stro m iti, † m o n tér; stro-
do njega p riti. — Boga­ mec, stromitelj
stvo naše je toliko, da ga m oralen († m o raličen );
n i moči († moč) z ap rav iti nraven
(Milč.) — Vsem se je b ra ­ morebiti (ne znabiti), m ore­
lo z obrazov hrepenenje, b iten
k ar m oči dobro se zaba­ motika
vati (isti). Napačno: Bi m o tiv ; 1. nagib; 2. pobuda;
spom nil njim a zmage več­ 3. povod; 4. razlog; mo­
no slavo. Ak bi, d a jo tiv irati, z razlogi pod­
doseči moč (prav: m oč’ = p re ti; 5. zamisel ( = kon­
moči) je, sodil (P re š .); cepcija)
kolikor moči, kar moči † m oto (it. m otto izrek );
(† karm oč) geslo; izrek
močilo, m očilnica, m očilen motvòz, óza Spagat, Schnur,
močvir, m očvar, m očvara m otvozec
m o d e l; vzorec, lik, obrazec, mozeg, zga, mozgov, moz-
(† kalup iz turšk.) govni živ c i; mozgav,mar-
modrec, dreca (m odrijan) kig, mozgave kosti
† m odrc, d rca (iz nem. das mozolj, m ozoljnat, mozolj-
M leder); životnik, živo- čast
tec, plečnják mož, m oš ki
m ojstrski, m ojstrstv o možgani
mokrc, k rc a (deževni veter) možicelj, celjna, clja
moleti, i m, m olenje m ravlja, prid. m rav ji, m rav-
moliti, m oljenje ; m olivec ljinji, m rav ljin čji († m ra-
in molilec, molek, lk a ; veljni)
m olilnik B et bank; m olil­ mrčès, ésa
70
mrda la grim ace, d ie Gri- nadalje, n a d aljn ji, glej
masse († grim asa = mrda,
pom rda); napačno: delal nadeti, nadevati, n a d e n e m ;
j e s iln o sm ešne g r i m a s e nadév, éva die F ü lle (pri
iu se lom il (F. B.) ; nem.
G rima ss e n , G esichter
schneiden = slov.: m rdati
se, n a m rd n iti se k o m u ;
mrgóditi se, nam rg o d iti
čelo, usta, obraz; n. se;
m rgodniti, dnem, mrgo-
den obraz grim assig ; mr-
do n a p e ti, mr dec n a re d iti;
mrščiti s e, n a m rščiti se,
(na)m rš čiti čelo, obrvi,
obraz; spačiti se kom u,
s p ak o v a ti; p ačiti obraz,
u sta
mrtvašnica
mrtvec, veca
m rzek, zka, o ; m rzko mi je
nad čim, zoprno m i je
kaj
m u h a ln ik in m úh ovnik
m uren, rn a
m urva, m urvov, m urven,
m urvovo, m urv n o drevo.
N.
nabirati novince, v o ja k e ;
n a b o r, na b ira ln ik Sam-
m elkasten
nabrekel, n a b re k la u stn a
načelek († š a p e lj)
načeln ik († šef, fr. chef)
nad p r e d i; p om ni: jezili se
n a d kom († čez koga);
nam. nad — (nem. Ober-,
Erz-) j e bolje rabiti višji,
n. pr. višji prig led n ik ,
O berkontrollor
nada, n adejati se
d aljn ji
jestvinah)
nadmeren, n ad m ern i s tro ­
ški M ehraufwand
nadobuden († nadebuden)
naduti (n ad ó ti), nadm em
(n ap ih n iti)
nagatiti, im, n agačena ptica
nagelj, eljna, nageljc, na-
geljček
nagibati; napačno je n. pr.
C arigrad je že dolgo n a ­
gib al k razk o lu (slov.: se
je nagibal)
nagniti, nagnem , nagnjen,
n a g n je n a p isav a die Kur-
s iv sc h rift
nah ajati; n a jti; po gorah
n a h a j a m o (je n a j t i )
lep ih cv etic; † n ah ajati
se (fr., nem.); napačno je
n. pr. Ž upanstvo se na-
h a j a (f r . se tro u v e, odtod
nem. befin d et sich) pol
u re odtod (slov.: žu p an ­
stv o j e...). S v etišče boga
V ulkana v R im u se je
n a h a j a l o daleč od h iš
(slov.: je stalo). Tu doli
se n a h a j a p re k ra sn o
polje (slov.: lezi)
† n aiv en (fr.) ; preprost;
neuk, nevešč; n euki člo­
v ek d er n aiv e Mensch
(naspr. stro k o v n o izo b ra­
ženi človek)
najeti, n ajinem in najám em
najin, jina, jin o
najti, najdem , n ašel († n a j­
de!) sem
n a klo in nakovalo
 71
nalašč, zaradi na1aš č nega nárt (zgornji del no g e; usnje
zavijanja za zgornji del)
naličiti schm inken, cesar † nasesti, je nasedel (po
se j e dal na lič iti kakor nem. er is t aufgesessen);
igravec slov.: ujel se je (ptiček)
namesto in nam estu , († šel je v zanko, v p a st;
mesto) nam esto b ra ta dal se je n a led sp eljati
(= za brata) p lačati; po naslednji, toda: naslednik,
fr., nem. zgledu se rabi n asled n ica; slednji, po­
veznik nam esto (fr. au sled n ji, toda: dosleden,
lieu de, nem . a nstatt,statt); nedosleden, nedoslednost
n a m e s t o da bi me bil n asledovati koga ali kom u
pohvalil, me je g ra ja l; (nastopiti za kom), n asle-
bolje slov.: ni me pohvalil, dovati dedino
am pak g ra ja l ; n e d a b i naslon, n a slo n ek ; naslo n k i
me bil pohvalil, am pak n a obeh stra n eh sto la
g rajal me je. Ne da bi naslonjá k, n aslan jač der
ga pozdravil, še pogledal Leh n stuhl
ga ni. (Plet.) nástil, s tila ; nastelja
nanosnik, ščip aln ik , der nastlati, n a s tilja ti
Zw icker nastrgana († ribana) kaša
naočniki, naočnice († očala
po it.) nastroj, die Stim m ung, n a -
naperiti, n. zajca s slan in o ; strojiti, im
purm an se naperi, n. kaj našiv, našiva, die Einfas-
zoper koga sung am Kleide
naprsnik, la chem isette, n ašopiriti, n. se, našopirjen,
naprstec, p rstn ik, der Fin- sich aufputzen
g erh u t natanko
napustek das Gesims nato, potem
napušč das Vordach natvesti, zem († natveziti)
narav, i , ž. das N aturell navček, čka die Zilgen-
narava (v pomenu b istv o ; glocke
sicer bolje:) priroda, pri- navdušiti, navdušenje
rodopisje, z b irk a prirod- navpik, navpičen
nin, priroden človek navkréber,
naravnost navzdol, navzdolnji, na-
narazen, dve uri narazen vzdolnjik (stalaktit)
(vsaksebi) navzgor, n av zg o rn ji; na-
náred, i ; náreden = nárok, vzgornjik (stalagm it)
hiša je nárok = stoji na navzkriž
priliki navzlic, vzlic
naročje, otroka v naročje navzočen, navzoč, navzoč-
vzeti nost
72
nazivati, sed. n azi vam in na- † n ia nsa (fr.); odtenek, n ka,
zivljem († nazivljam ) odličica, razlika
nečak, nečakinja, n etjak nič; 1., 4. nič, 2. ničesar, B.
nečké, ák ničemur, 6. pri ničemer,
nedro in n edrje 6. z ničimer
negoda, negodè, éta, ničemuren, ničemurnost;
neizmeren, rna, k a r se ne ničem rn, n ič e m rno st
dá izm eriti; — nezm eren nič ica (ničla)
(v pijači) nihče, n ik d o , 2. nik o g ar,
neješč 3. nik o m u r, 5. p ri niko­
nejevera, nejeveren mer, 6. z n ik o m er
nejevolja, nejevoljen n im b ; žar; s sv etim žarom
nekateri, n ek ateri človek o sv etljen
(† nekaternik) † n iv e lira ti (fr. n iv e le r m e­
nekdaj, nekdanji riti pad vode [razliko v i­
neki (glej eden) šine], izm er i t i ; iz ravnati,
neki, kaj neki hoče? b ra t izenačiti
je neki že odšel † niv ó (fr. niveau, ra v n o ­
nekod, ponekod vesje n a te h tn ici); g la ­
n e krolog; osm rtnica dina, p ovrš in a, višina;
nemar, zném ar, vném ar p u ­ slabo je n. p r. nivó naše
s titi; nem aren nem ár- izobrazbe bo padel (bolje:
n o st in vném ar en, vné- pad li bom o z dosedanje
m arn o st v i š i n e naše izobrazbe)
nenaden, unverho fft, un- nizek, zka, nižji, p r is l. niže
vorhergesehen nju h ati, no sljati, n ju h a le n
neokreten, neroden ; — ne- nobeden, noben
ukreten, neupog ljiv † n o b el; gosposki, odličen
neposreden nocoj, nocojšnji
noč, nočca
neprenehljiv († n eprejen- nogavica
ljiv) nogalnik (podnožnik p ri
neprodušen, nepro p u sten , m izi, k am o r se noge na-
zrakodržen, vododržen sloné)
(†zrakotesen, †vodotesen) nohet, h ta
† n e rg a ti (iz nem. nergeln); norec, rc a ; n o rca (norce)
godrnjati, zab av ljati si d elati (tudi se delati)
nespotakljivin nesp o tek ljiv iz k o g a ; (po)norčevati se
nesti, nesem ; trp. del. pre­ s kom († vleči, potegniti
nesen, odnesen († p re­ koga, po nem.)
nesen, odnešen) norišnica
neutegoma n o rm a ; pravilo, norm alen,
neužiten, tn a pravilen; n o rm a ln a lega
nevoščljiv = o snovna lega
 73
not, pod nos, po n osu do­
biti, dati (ne nos dobiti, obklej
po nem!) oblastvo, die Behörde
nosilnica obleči se, n a p ra v iti se (†na­
noter (na v p ra š a n je : kam?), p ra v iti toaleto, fr. faire
notri (na vpr.: kje?); no­ toilette)
tri n a = n o tranjščin a ob lig acija; 1. zadolžnica;
nozdrv, i, ž. 2 . obveznica
nožnice das F utteral, n. za obój, oboje vilice
britev, za naočnike obraz, obrazček; obraznik
nuditi; † p rilik a se m u je d e r P o r trä tm aler
n u d i l a (fr., nem ) = slov. obrednik, das Zerem oniell
p rilik a je nanesla; p ri­ obrezek, obrezček
liko dobiti, im eti o b sce n ; nesramen, umazan
o b serv ato rij, motriln ica,
O. o pazovalnica
obstati, obstojim (sestati,
oaza ; zelenica sestoj im), obstoječ, o b sta­
ob (okrajšana oblika: o) jati, obstajam († obstojati,
predl., ob (o) palici ho­ o bstojam ); človek sestoji
diti, ob k ru h u in vodi ži­ (bolje: je ) iz duše in telesa
veti; pom ni: b r a ti, pisati, obujek, jk a, nav. množ.,
govoriti, slišati, m eniti, o bujki Schuhfetzen
dvom iti . . . o čem (ne: obutel, teli, obutev, tve
od če-a); napak: B ral sem
v sv. pism u od siro m a­ obveza, o bvezati koga z
kove ovce (prav: o siro ­ robcem ; obvezen (obli-
m akovi ovci); ali si od g aten); obveznica (obli­
moža zvedela? (prav: o gacija)
m ožu); od se rabi za osebo, † očigled, v očigled (po
od katere kaj zvemo, sli­ nem .); spričo, njega m o ra­
šim o itd., n. pr. od soseda mo spričo tolike drznosti
sem zvedela o možu re s pom ilovati
obala in obal, i očim, očima, očim ski
obára das Eingem achte očitati, am († predbacivati,
obči (ima le določno obliko), po nem.)
obči (skupen) svèt očividen († očeviden), oči­
obirati, obirač, obirav, obi- videc
ravec (obiralec), obirek od; 1. napačno je rabiti gol
in oberek rodilnik p ri neprehajalnih
objekt; 1. predmet, stvar, in povratnih glagolih, k jer
reč; objektiven, predm e­ bi moral biti od (ali kak
ten, stvaren, neoseben; drug predlog) , k i znači
2. zgradba, oddelek vzrok; napačno j e : Zemlja
se je tresla groze (pr a v :
 74
od groze, ali v grozi). odklej, odkod, odkoder, do-
Drevo se šibi sam ih ja­ korej, odnekod, odniko-
bolk (prav: od jabolk, ali: der, odondod, odslej, od­
veje se šibe pod težkim tod, odspred, odzad, od-
sadjem ). D vorana se je zdaj, od zunaj . . .
k a r bleščala zlata, sre b ra odpirač d er D ietrich
in dragocenega kam enja odraslek, od raslek a
(prav: od z la ta ...). U m rl odreveneti, im, odrevenel
je lakote (prav: od lakote,
ali za lakoto). T rav n ik i odsevati, od sten e odseva,
so zevali žeje ( = od žeje). sreča se odseva iz o č i; na­
P rim e ri: obraz se sveti pačno: oči odsevajo srečo
od veselja; m edleti, m reti (Cankar), p ra v: iz oči (se)
od lakote; srce se topi odseva sreča, ali oči si­
od žalosti, v ra ta so n a ­ jejo od sreče
peta od m okrote, od ve­ odvetrn, o d v etrn a s tra n
selja (se) p la k a ti; — odvisen; od m ene je o d ­
2. predlog od kaže, od visno, bolje s lo v.: na
česar je kaj oddaljeno, meni je
n. pr. južno od Ljub ljane ogel, ogla in vogel
(ne: južno L jubljane!), ogel, ogla, oglár, ogelnat,
severno od Lvova (ne: ogelnica, ogelnjak, ogel-
severno Lvova!) č e k ; oglén, oglenec, oglen-
odboj, odbojnica, o d bijača čev, o g len čat; oglje (skup­
d er P u ffe r no ime), o g ljik = ogljikov
odcedek d e r A bguß oglávnica († kapuca)
oddel, a p p arte m en t ogenj ; † ognjetrden, feuer-
odetel, e li; odetev, tve die fest, slov.: trd e n od ognja,
Decke nezgoren, nepregoren, ne-
oder, d ra ; odrnica (deska zg o rljiv
na odru) ogoliti, im (gol), ogoljéna
odgovoriti; † ne o d g o ­ glava, ogoljèn k o žu h ; ogú-
v a r j a sedanjim zahte­ liti, o g ú ljen
vam (f r .-nem.) = ne ustre­ ograditi se (p ro ti čemu),
za sed. zahtevam . V pa- sich gegen etw as ver-
leolitiški dobi, ki o d g o ­ w ahren
v a r j a v geologiji ledeni ogražati († o g rožati); Ne­
dobi, so p rebivali lju d je v m ec ograža našo severno
sk aln atih d u plin ah (slov.: mejo; — ogroziti; ogrožen
se zlaga, ujema, sk lada, ogrc, rca (ličinka rjav eg a
dá prim erjati z ledeno hrošča)
dobo) ogrod, i (oprsje)
odhodnja, Abschiedsvalete ojn ic e ; iz ojnic skočiti, ü ber
odirati, oderuh die Sch n u r hauen
 75
oknice množ., m edoknice C ankarjeva ali Ž upanči­
die Jalousien, o. n a potezo, čeva). — Češka je b ila z
re gulierbare Jalousien M oravsko skoro vedno
oko; iz o č i v o č i pogle­ združena, zato se je na
dati (ne oko v oko m i gle- tem delu slovansko p re ­
di, Greg., p rav: iz oči v bivalstvo o hranilo, dočim
oči); govoril sem z njim se je ono n a severu po­
oko v oko k o t zdajle z nem čilo (prav: dočim se je
vami, prav: iz oči v oči n a severu ponemčilo). —
† okom, v okom p riti (ital.)-, P reb iv alstv o v deželi se je
slov. preprečiti zelo pomnožilo, posebno
okoli, okoli in okoli; okolen, ono (brez zaim.!) ob vodah.
okolna vožnja R undreise; — V tajnem sv étu so pre-
okolnust; neslov. je n . pr. treso v ali vse važne za-
Tudi o k o l n o s t , da je deve, zlasti one zunanje
kost sestav ljen a iz so- politike (p rav ; zlasti za-
srednih plojk, pripom ore deve zunanje politike)
nekaj k njeni trdnosti-, oni, oná, onó, rod. onéga;
bolje: tu d i to, da je . . . o n é g a in o n é se rabi
okopi, die Schanzen tudi k ot im enovalnik n.pr.
okov, v a; množ. okovi, oko­ Neki oné se pred njim
vov; tudi okova, e je ra z p rezal. (Žup.) — Veš,
† o k tro ira ti (fr. octroyer) bil je oné, tisti dolgi Ja­
vsiliti, s silo uvesti nez. (Detela.)
o k u p ira ti; zasesti; zasede­ opaž, zidani opaž, die Feu er-
no ozemlje m au er
okns, okusen, oku siti ópna die Tapete; op n ár
ol, ola (olú); pivo d er T ap ezierer; prečna
o lje, oljen; ljn a ; oljni slaj ó pnica Zw erchfell
olj ka, o ljkov, oljčen († olj- opókel, kla b lasiert, abge-
k in), oljčna n ed elja; Olj­ stu m p ft
ska gora opoldan in opoldne, opol­
olša = jelša, Olševek dneva; opoldanji
omaka, la sauce
omamljiv (prelesten) o p o n ira ti; nasprotovati,
ondan p roti viti se, prerekati,
ondi u g o v a rja ti, izpodbijati,
óni, óna, óno; neslov. je p o b ijati
rabiti zaim ek oni v p r i­ o p o rtu n en ; primeren, pri-
m erih, kakor: G regorčiča ličen, prikladen
m nogo bero, najbrže zato, oral, i
k e r so njegova dela lažja ordinariat
kot ona C ankarja ali Zu­ o rg a n ; člen, u d ; orodje;
pančiča (prav; lažja kot ustroj, organski, ustrojen,
76
j n a ; organizacija, u stroj; † ožigosati (neslovanska
organizem , ustrojstvo k ončnica - s - ) ; ošibati,
orgle, gel, orglice, o rg lati, prim . P recej je Novome-
orglavec ščane ošibal († ožigosal)
orel, orlov, orlji, o rlje gne­ T rd in a v bajk ah o Gor­
zdo, orló v sk i jancih.
o rig in a l; i zvirnik, o rig in a ­
len, izviren, p rv o tvoren, P.
p rvoten; O riginaltex t, p r ­
votno besedilo, p rv o p is paberek, rka, p áb erk o v ati
† o rie n tira ti se (fr. s’or i en­ padati, padav, pádavec (bo-
ter, ogledati se, n a jti se žjastnik), p ád av ica; p a­
v čem ); razgledati so; dalo, p ad aln i ca
† o rie n tira n je ; razgledba, pagan in pogan
množ. razgledi (prim. Žup., paglavec, pag lav k a
M lada pota: P roti raz­ pahljáti, pahljača, pahljač
gledom) pahniti in peh n iti, pahnem
osebénjek, njk a (ka jžar, pajčina in p ajčev in a
g ostač), osebénjkovati † pajčolan (iz ital.); koprena
oséniti, n u a n c e r sch attieren pajek, jka, pajkov, p ajčji
osépnice, os pice, ošpic e † p a k et; zavoj, zavojec, za­
osir, o sirja (osje gnezdo) vitek, om ot
oster, tra († ojster) o stre = p a k t; pogodba; p a k tira ti,
bistre, b is te r u m ; g o ra pogajati se, p o g o d iti se
O jstrica p alec, l ca, palčen, palčn a
osvaljek, ljka, osvaljkáti, m era das Z ollm aß
ám palica, pálička, p aličica
osupniti, osupel panj, panjú, p a n ja
oteči, otekel († otečen) pánoga (neprava, stra n sk a
ótka noga, veja)
otóhel, zatohel papež, p ap eš ki
otoréj ; otórej = t a k ; n aša papir in p o p ir
pšenica n i o t ó r e j ( = z a - † p a r; dvojica; ro k av ici si
tórej) ko vaša ( = ni tako n ista v red (sind n ic h t
lepa) p a a r); sódev, p a arig
otročja beseda L allw o rt, p a ra fra z ira ti; preizraziti
otročji govor, L allsprache † p a rira ti (fr. p a re r); odbiti,
otrpel, p la o d b ijati (udarec)
ovirati, ovira, o po v ira p a rite ta ; enakost, enako-
ovóza die Schleife pravnost
ozir, ozirati se na kaj († v p ariti, p erilo p a r i t i († že-
ozir jem ati) h tati, nem. sechteln), par-
ozek, ožji, p ris l. o že (ožje) nja († žehta), p arilo

(† žehtanje), p ariln ik , pa-
riln ica
Pariz, p arišk i
parkelj, klja ; p a rk e ljn, p a r­
keljna kuga, parkeljc
parnik († parobrod); paro-
ploven, paroplo v n ik
† p a rte r (fr. p a rte rre ); pri­
tličje
pastirica, p astiričica
pástorek, pastorka, p astor-
k in ja
p a to s; zanos; p atetičen ,
v znesen
pátoka (zadnje slabo vino,
pivo, žganje), der F u sel
† pavšal, pavšalen (iz nem.
P ausch, B ausch. prim .
in Bausch u nd Bogen);
po(v)prečnina, po(v )pre­
čen g l . po(v)prečno od­
meriti, določiti
pazder, pazderja, p azd ern at
p ázduha za pod pazduho
se voditi, držati (ne: roko
v roki hoditi, fran., nem.)
pecelj, clja, peceljnat
pečati se (iz ital.), bolje:
baviti se
pečatnik S tam piglie
pečkà
pedenj, dnja
pega, pégav, pégavec
pehálnik der Stößel
pekèl
† pen d an t (fr .); protives, p ro ­
tivesje, privesek; (pren.)
dopolnilo, enačica
peniti se (o pivu itd .); † mu-
s ira ti (fr. m ousser, pe­
niti se)
pentlja, petlja († mašna, die
Masche)
77
p ercip irati, ap ercip irati; za­
znati, zazn av ati; dočutiti ;
zaznateo, d o ču ten ; zazna­
vanje
peresnik, pernik, das Feder-
m esser
p erfid en ; verolomen
p erg am en t; k oženica
periferija; obod, Peripherie-
w inkel k ó t v o b odu; na
p e rife riji d ržav e; na meji
države
perilnik, p e rilnica, p eriln a
deska
p erio d a; doba, razdobje,
obdobje; periodičen, ob­
doben; v računstvu: po-
vračaj
p e rip e tija ; preobrat, obrat,
p re k re t
perišče in p rgišče (starejša
obl.)
p erm utacija, prem ena ; per­
m u tira ti. premestiti
† pero n (fr. p e rro n [pred-
vežne] stopnice); po stajn i
( = n a postaji) hodnik
perot in p e ru t
† p e rsiflira ti (fr. p e rs ifle r
n o rčev ati se iz koga, za­
frk n iti koga, posm eho­
vati se komu, iz siffler
žvižgati); osmešiti k oga;
rogati se k o m u ; podsme-
vati se kom u; p e rsiflag e:
podsmeh
pesem in p esen (star. o b l):
pesm ica in pesem ca
pesjan, p e sla jn a r d e r Kan-
n ib ale
péstunja († p e strn a); pé-
stovati, péstujem
petelin, petelinov, petelinji,
p etelinje hlače
 78
pičica plesniti, im in plésnovati,
pieteta: spoštljivost; prid. p lesn u jem ; plésniv, ple-
spoštljiv, sp o štljivo po­ snivec, p lesn jav
zdraviti. spoštljivo o kom plesti, pletem, z iglo p le sti
govoriti s tric k e n ; pletenina fr.
pihati, pihalo, p ihalnik, tric o t; p le tilja
(† pihavnik) † p let; (škotska) ogrinjalka
† pikanten (fr. piq u an t re ­ (angl. plaid)
zek. zbadljiv; d ražljiv [o plin, p lin o v n a luč
jedeh]) ; d ra ž ljiv ; pren. pljuča, 2. pljuč, 3. pljučem
om am ljiv. dražesten pljuniti, p lju v ati, p lju v a l­
piruh piru h a n ik
pisalnik, pokončni p isa ln ik pljuskati, p lju s n iti
das S tehpult pločevina das Blech
pisec sca, pisčev † plom ba (fr.) ; zalivka
pisemce ploščad, fr. p la te - forme
pisen, nepisen, n ep isn ik, plug, p lu žen ; plužno
analfabet, n e p isn o st plunka (harfa)
piška, pečena, ocv rta pluti, plovem, p la v a ti
piškur
pivec, piven, pivnica † p o an ta (fr. p o in te , ost,
plakat; lepák o st rica), ostrina, želo, du­
p lan ; načrt, črtež, umislek hovitost, d u h o v ita misel,
† p la n ira ti; ravniti, iz ra v ­ opazka
n ati † p o d ati se, n. pr. n a pot
† p lantaža (fr.); zasad (nem. sich begeben); od­
plašč, pla šč a r praviti se, n a p o titi se, iti
plati, poljem vodo podkev, podkevca
† plav (iz nem. blau); višnjev, pódlaka, podlóga (pri
sinji, moder; domača be­ obleki)
seda pa j e plav v pomenu podplatiti,opodplátiti čevlje
belkast, b e l; plavolas, podplati, p lovem (plujem )
blond p o d p lu ta k ri, pod p lu te
plaža S c h u n d lite ra tu r oči
† pled irati (fr. plaider); za­ podružnica
govarjati, braniti podšiv, U nte rfu tte r
plehek, hka, deževnica j e podvez, i ; podveza, pod-
plehka voda; p l e h e k vežnja, S tru m p fb an d
glas Fistelstim m e † podvzeti, podvzetje (nem.);
plemenitaš podjeti, podjamem
plêsna P la ttfu ß ; mn. p le­ podzglavje
sne = blazine († legnar, podzemlje souterrain
nem.) p ri vozu poganjek, njka
 79
pogibel, eli, pomladen in pom ladnji, po-
† pojac (it.bajazzo) 1. možic, m ladanji, pom ladanjec
m ožicelj; 2. glumač ponedeljek, ljka, ponedélj-
pol m. pol ure, čez pol kaj kati, ponedéljkovati (kdor
p re re z ati; za predlogi, k i v ponedeljek ne dela);
nimajo tožilnika poleg se­ zaspani ponedeljek der
be, stoji poli, n. pr. po B laum ontag
poli brat, po poli sestra ; ponesrečiti; napačno: padel
od. do, po, ob, o poli ene; je in je p onesrečil; slov.:
poldan in poldne, opol­ in se je ponesrečil
dan in opoldne, popol­ p o n d e ra b ilija ; množ. tež-
dan in popoldne, polnoč, nine
polnočnica, polletje, pol- ponjava († p la h ta nem.)
dnevnica: polkonj, pol­ ponuda, Offerte
mesec, p o lspanje, p o lb ra t poobedek, d essert, Nach-
† p olirati (fr., lat.); uglá- tisc h ; poobeden, poobed-
diti, gladiti, (o )lík a ti; po­ no vino D essertw ein
litu ra uglajenost popoln
polje; ita l.-fra n c. j e raba v popred, poprej, poprej ko
prim erih, kakor na lepo­ poprek in povprek, popre­
slovnem polju (slov.: v čen in p o vprečen
leposlovju, ali: v lepo- p o p u la re n ; poljuden, pro-
slovni stroki); † na po­ stonaroden
lju našega zadružništva poročiti se s kom (ne: poro-
(slov. v našem zadruž­ čiti koga)
n ištvu); † na bojnem po­ † portfelj (fr. portefeuille
lju = na bojišču ; k a k o r listnica, denarnica); 1. lis t-
na v seh d r u g ih p o ­ nica, 2 (m inistrski) nrad;
l j i h duševnega življenja m in iste r brez l is t n ice
(slov.: v vsem duševnem † p o rtre t (fr. n o rtrait, na-
življenju) je tu d i n a p o - risek, slika); obraz;obraz-
1ju verstva (slov.: v v er ni k, slik a r obrazov
stvu) polagom a izpod­ posamen, posamezen, po­
rin il domače rim ske na­ samez
vade grški vpliv posebej
† položiti n. pr. izp it (po posihmal
nem.); slov.: izp it napra­ poskus, p oskusiti
viti, delati poslej
p o lt, koža, b arv a kože, le poslednji, poslednjič
te in t † poslužiti se č e s a (fr.
polžek, zka, po polzkem nem.); slov.: rabiti, upo­
potu rabiti kaj
pomije, pomijnik,pomijn ica posreden, neposreden, po­
pomislek, sleka srednik;
80
postament; podnožje soneta, p o t e m k o se je
postelja ; posteljna om ara, om ožila v Italijo (slov.:
om arica († nočna om ara, ko se je o m o ž ila ...) P o ­
po nem.); posteljna p o ­ t e m k o so uvedli v sli­
soda († nočna p.); po- k arstv o realizem , so iz­
steljnjak dali m lad i s lik a rji geslo,
postlati, steljem , p o stilja ti da je tre b a iti iz delav­
postovka nice v p ro sto n a r a v o ;
postrežček, žčka; postrežnik slo v.: Ko so uvedli
postrojiti, prä p arieren P o t e m k o so vse o p ra ­
postrv, i; prid. p o strv ji vili, so se v rn ili dotpov;
poštev; v poštev vzeti, je­ slov.: Ko so vse o p ra ­
m ati, tudi upoštevati, šteti v ili . . .
v k a j; († v poštev p riti, potemtakem
po nem .); n e : tu p r i d e j o v potlej
poštev besede, k a k o r . . . ; † potom p redl, (po ital.),
slov.: sem gredo besede, slov.: po, z ; napačno: Tu­
ali sem štejemo besede. berk u lozn i bacil se p o ­
N eslov.: K iparstvo je bilo t o m dihal prenese n a
p ri B abiloncih r a zlično. človeka (slov.: se po d i­
V p rvi v rsti p r i d e j o v h alih p re n e se ...). P o to m
poštev reliefi n a stenah vojnih poročil je po stalo
svetišč in p a la č .. (slov.: im e D oberdob po vsem
tu sem štejemo v p rv i sv etu znano (slo v .: po
v rs ti...) vojnih poročilih, a li: iz
pot, spoti iti, spotjo o p ra ­ vojnih poročil). To se do­
viti, spotom a, gre svojim seže p o t o m zasebnega
potem p o uka (sl.: z zasebnim
potehmal poukom )
potek; neslov. je : potek potomec, m ca
slavn osti; slov.: slav n o st poudarek, p o u d a riti
se vrši (vino poteka, čas použiti, použijem
poteka, a slav nost se vrši) ; povalnik d e r S tru d el (jed)
ne: Tak je bil p o t e k povreslo
seje v Št. Vidu n. L jub­ povir in p over (trstje), po­
ljano; slov.: tako se je virje, poverje
vršila seja v Št. Vidu povoden, povodni mož, po­
potem, potem ko; ogibati vodne živali
se j e šolskega veznika povodenj, d nji
potem ko (po lat. post- povodíti, im, povojèn, po­
quam ); slov.: ko; prim . v o je n o (prekajeno) meso,
H rvatski pesnici Cveti p o v o j é n a (prežgana)
Zuzoričevi je sam Tor- m oka
quato Tasso zapel dva povprašati

povrh ; površen, površnik;
povrhnji
povse, povsem
povšeči, všeč
povzpeti se, povzpnem se
p ozabivši, pozábeljši († po-
zabljivši)
pozen, zn a; poznejši, prisl.
pozneje
p o z ira ti, pozivam in p o -
zivljem († poz ivljam)
p oznam eniti, poznam enje-
vati
poželeti, im, poželenje
požeti, požinjati, p o žin jk a
p ožirek, rk a
p ra g m a tik a ; o p ra v iln ik ;
prag m atičen , opravilen,
vzročen, stv aren
praktičen ; izk ú šen ; u p o ra ­
ben (človek), p rip ra v e n ;
(pri)ročen; dejanski
p r a p r o t p ra p ro tje, p ra p ro ­
ten
prasec, prašiča, prašiček,
p ra s é tin a p ra šič ji; p ra ­
šič, prašček
pras ketati, ogenj prask etá,
tudi p rsk a
pralec, s pralcem tolčejo
platno
prav, p risl. p ra v za prav ,
prav zares, p ra v o božiču;
su k n ja m i ni p rav
pravi, prid. (nima nedoločno,
oblike), sem še p r a v i čas
prišel, p ra v i denar, ta ni
p ravi
pravičen, določ. ob l.p rav ičn i
(prisiljeno pravičnik)
pravilnik (zbirka pravil,
določil); reglem ent, sta tu t
pravšen, všna, prav šn a obli­
ka, v p ravšni d a ljav i
Slov. pravopis.
81
p ražn ji (prazničen)
prebiti, prebom in prebijem ,
z njim n i moči p reb iti
prebivalec, p rebivalstvo
prebuditi se (iz spanja)
prècej (takoj), precèj (veli­
ko)
p recizen ; točen
p re d ; namesto neslovanske
predpone pred (n. pr. pred-
okus, V orgeschmack, a-
vant-goû t; predjèm , p red ­
ujem , V orschuß ; bolje
slov. z á j e m , zajma) nam
rabi: 1. kak pridevnik,
n. pr. prednji, poprednji,
predhoden, naprejš nji,
prvi, n. pr. p re d n ja soba
(† p redsoba, Vorzimmer,
ant cham bre), p red n ja
str. ža († predstraža,
Vo rposten, av an t-p o ste),
p r e dn ja vojska, prednje
čete, die V orhut, avant-
g a r de (nasproti z a d n j e
čete, die N achhut, ar-
riè re - garde), pred n ji
želodec, d er Vormagen,
pred n ji rek, V ordersatz,
p ro rek (naspr. drugi rek,
porek, Nachsatz ) ; - po-
p red n ja p reiskava († pred-
p re isk a v a , poprednja p ri­
p rava († p red p rip rav a, die
V o rb ereitu n g ; zadostuje
tudi samo: priprava), po­
p red n ja sodba, das P r ä-
ju d ik a t; p o p r e d n j a
izobrazba (ne: prediz-
o brazba); — predhodno
vprašanje, d i e V orfrage;
predhodna vožnja, die
V o rfah rt; predhodno po­
gajanje, die V orverband-
6
82
lu ng, p ré lim in a ire; —
n ap re jšnje delo, d i e Vor-
a r heit, tudi p rip rav a,
p rip re ma, p rire d b a ; na-
prejšnje volilo, das P rä ­
legat; n a p re jšn ja odpo­
ved; — prvi telovadec
(ne: predtelovadeč, der
V orturner); prvi delavec,
der V o ra rb e ite r; prvo-
boritelj, d e r V orkatnpfer;
prvom estnik, d er Vor-
sitzende; p rv o sed n ik (so
rabili p re j za sed. neslov.
predsednik, V orsitzender,
lat. p raesidens) ; — 2. kak
predlog namesto tuje se­
stavljenke, n pr. večer
pred prazniki m ali pred
večerom praži ika(† p re d ­
večer praznika, d e r Vor-
abeod des Fest tages); pred
peklom († p r e dpekel), šel
je pred pekel; iz pred pekla
je š el v nebesa; pred vi-
cam i († predvice, anti-
purgatorio, D a n te ); —
3. kak prislov, n. pr. pred
stoječi k ra tk i ,,e“ († pred-
stoječi k ra tk i »e«); —
4 kaka nesestavljena be­
seda, n. pr. pogoj († pred­
pogoj, die V orbedin-
gung); p ri p rava, p ri pre-
m a († p re d prip rav a, die
Vor bereitung), podoba
(† predpodoba, das Vor-
bild), poizvedba (začetna,
prva p oizvedba;† predpo-
izvedba): predstvo, pred-
stvena p ra v ica († p re d ­
pravica) itd.
predal, la ; predalček, p re­
delen, p redaln a om ara,
predalnik (omara s pre­
deli)
predel, le coupé
predelek, die Rubrik
preden († predno)
prédeno († štrene, die
S trähne)
predilnica
predjèm, jéma († predujem),
der Vorschuß), fr. avance ;
zájem, zajma
predpoldan in predpoldne
preduverjen, voreingenom-
men
pred včerajšnjim, pred v če­
rajšn ji, p re d v če ra n ji
pregniti, pregnem (list),
p re g ni! pregnil, pregnjen
pregnan, p reg n an e cene;
p reg n an a ocena die Hy-
p e rk ritik
preiti, preidem in prejdem
prej († p reje), prejšnji, prej
a li s le j
prekašati, preseg ati koga
† p rek eren (fr. p récaire);
omahljiv, negotov
prekla, p re k la sti fiž o l; pre-
klovje, p rek lo v in a; pre­
k le ti se s kom
prekleti, prekolnem , pre­
klin jati, p rek let
preko in prek ; preko (prek)
Save
p re k o ra č iti; ne: vozni čas
pre k o ra č iti, die Aufent-
ha ltsze it u b ersch reiten ,
slov. vozni čas podaljšati
prelec (neka v rsta vešč),
prelci (predci)
prelest; 1. p re v a ra ; 2. om a­
ma, lepota
prelja (predica)
 83
† prelom iti s kom (čim) S pitzfindigkeit; izgublja­
(fr. rom pre avec q u elqu’ ti se v p re ta n k osti
u n , odtod nem. brechen protokol, preteklo nedeljo
m it jm .); slov. spreti se († pretečen)
s kom, zbesediti se, raz- p re te n z ija; pravica, zahte­
druži t i se s k o m ; obrniti va
se od koga, zveze s kom pretiti, pre te n je
p re trg a ti, p u stiti koga; preudarek, p reu d aren , p re­
rom pre avec (la trad i- u d a riti
tio n) opustiti (tradicijo) preval = p rag , Dnep rsk i
prem iera (fr.); prva uprizo- p rev ali (pragovi)
ritev p re v e n tiv e n ; odvraten, pre­
† prem ostiti nasprotja, raz­ stižen, žna, o
like (po n em ); izravnati preuredba
n asprotja, razlike prezebati, p rete k l. del. p re­
prepečenec, prepečen kruh, zebel
Zwieback prežgati (povodí ti, ím), mo­
prepelica, prepeličji ko, kavo r östen
preplah, panika p rič a ; predl. vpričo, vpričo
preprost ljudi
prerok prerokovati pričujočn os t; † p rič u joč-
p resad (sajenica) n o st du h a (po nem.) slov.:
préseka († preska), prése- zaveda, zavednost
k ar pričut (privid, prisluh) Sin-
presen, opresen ; presno n estä uschung
(sirovo) m aslo, presno pridiga ; p rižn ica (pridiž-
(opresno) zelje nica)
† p re stati, s lov. prebiti; pridržek; pod pridržkom,
prim. Srbom ni bilo v da —, vzemimo, da — ;
17. stoletju pod tu r škim u n te r der V oraussetzung;
jarm om več mogoče p r e - vzeti, m isliti, da -(† pred-
s t a t i (s loven.: prebiti);
položiti, p red p o lagati, su-
† vojsko prestati, s lov. ponirati)
prebiti, prebom in p re ­pridruženec (privrženec)
bijem prigovarjati, bemä nge l n ;
† prestiž (fr. prestige, sle­ tudi u g o v arjati
pilo, žar, ugled); ugle d,
prihajati, voda p rih aja; no-
veljava alov. v pomenu postati,
prešeren, prešernost biti (po it. divenire fr.
preštica († prešča), prešta devenir); napačno: Diha­
(iz nem.) nje je p r i h a j a l o vedno
prešuštvo, prešušten, tna; močnejše (sa re sp iration
p re š u štnik d e v e n a i t plu s forte),
pretánkost, pretenkoča, die s lov. j o bilo, ali je posta-
6*
84
jalo. Napačno: Kakor so prodaja, n ap ró d aj biti, po­
gospodarji bogateli, tako s tav iti
so p r i h a j a l e izbe lepše p ro d u c ira ti; proizvesti, pro­
in lepše (VI. L e v s tik ); izv ajati; pridelati, p rid e ­
slov.: s o b i l e , p o s t a ­ lo v a ti; i zdelati; p ro d u ­
ja le . Vdovin obraz p r i ­ c en t, prolzvodnik, pri-
h a j a m ehkejši (isti); slov. delovavec, izdelovavec;
je, postaja p ro d u k t, proizvod, pri-
prihodnji, p rih o d n o st; p ri­ dele k, izdelek
hodnjik, prihodnjič produh, Luftloch, produš-
priimek, raka nica
prijatelj, e lja ; prijateljica p ro fil; presèk, p rerez
prijazn iv p ro h ib itiv e n ; zabranilen
p rikor, T a d e l; cesarski pri- † p rom enada (fr.); izprehod,
k o r; n eprikoren, tad ello s sprehod
prilepka (na dru g i s tra n i
pism a), die O blate † p ro n o n sira n (fr. p ro non-
p rim itiv e n ; 1. p rv o te n ; 2. cé); izrazit, očiten
preprost propalica; toda prep asti,
p rin c ip ; 1. počelo, izvor, prep ad
2. načelo, 3. zakon p ro p o rcio n a le n ; sorazme­
ren
priprega; re la is (p ri pošti, prosevati, proseven, tra n s ­
stro jih itd.)
p a re n t
prirediti, n a p ra v iti prim . prosinec,
II a v ait donné une g ra n de nca
fête, je priredil, n ap rav il prositi koga k a k e re č i;
(ne : dal) . . . te g a vas p ro sim ; tudi
pristati, pristan em ; p rim . teg a p ro sim od v as; k ru ­
Počasi p r i s t a l je p a r­ ha p ro siti († za kaj p ro ­
nik, nalahno n a slo n il je siti po nem.)
bok ob b re g proslaviti, proslava, p ro ­
pristati, pristojim ; o b leka s lav ljati
mu pristoji, tebi ne p ri- prost; p ro sti (bolje prazni)
stoji tako g o v o riti; p ra ­ čas, die Muß e ; s prostim i
vica mi p risto ji (bolje z g o l i m i ) rokam i
pritilikov, pritlikovec k ruh slu žiti; s p ro stim i
p riv aten ; zaseben, sa m o st. (bolje z golimi, p r a z ­
zasebnik n i m i ) očmi gledati
prizvok, A nklang prostáčina P öbel
problem ; vprašanje, za­ prostor, o ra ; † p ro s to r vzeti
datek (fr. p re n d re p lace, odtod
probula, narodna probuja, nem. P la tz nehm en) =
pr obuditi se se sti ; † vzem ite p ro sto r,
p ròč, vse je proč († preč) s lov. sédite
 85
p ro te s tira ti; prosvedovati; R.
protest, prosved
proti; namesto neslo v. pred­ † ra b a t (fr.); popust
pone proti, nam rabi n a - r abelj, b lja
sproten, protiven, n. p r. † ra b ia te n ; besen, divji,
protivni ali n a sp ro tn i raz­ stekel
log († protirazlog, Gegen- rabiti, kom u v kaj, to m i
g ru n d ); n asp ro tn i tok né ra b i; lo čiti je treba
(Gegenstrom ), n a sp ro tn a ra b iti od potrebovati;
moč, G egenkraft; p rotiv- ne: rab im veliko d en arja
na utež, Gegeng ew ich t (= potrebujem, m i je
protokol, z apisnik treb a) ; pom oči p o treb u ­
p ro to tip ; pralik jem
proučiti rabóta, rab ó tati, rab o tn ik
p ro v in c a ; 1. pokrájin a ; racio n alen ; umen, umoven;
2. dežela, n a deželi (V v ra č. razložen, žna, o
p ro vinci); p ro v in cia le n, rad , rajši, b ra t ra jši († raje)
pokrajinski) podeželen dela, se s tra rajši (rajša)
p ro v iz ija ; opravnina, na­ b e re ; dete ra jš i (rajše)
grada spi
prsi množ., ž. ra d ik a le n ; korenit, tem e­
prtljaga, prtljažen, žn a ljit; odločen, brezobziren
ptica, ptič, ptiček ; v p re ­ ra d ira ti; strugati, s trg a ti;
nesenem pom enu tudi tič, stru g o t n a ra d ie rte S te lle ,
tič e k ; z vit tiček R asu r
† publikum , občinstvo † ra fin ira ti (fr.) ; čistiti;
† puč (švicarskonem . der iz č is titi; ra fin ira n , oči­
P u ts c h ); pobuna ščen ; (pren.) premeten,
† pum pa (fr .); sesaljka, čre- pretkan, zvit
palka; (†pum pati); vodo reglja (ropotulja), ra g lja ti
goniti, zajem ati, čre p ati r a nljáti, ám, z ra h lja ti; rah-
punca, punčka, punčica liti
pustiti; neslov.: p rijatelj te ra jn i, jna, ra jn ik ; rajni,
p u s t i pozdrav iti, slo v.; ra jn k i (staro: rajn ik ) oče;
to pozdravlja, ali te je rajna, ra jn k a (staro: re j­
dal pozdraviti, več o tem nica) m a ti; rod. rajnega,
g lej p ri dati rajn k eg a (rajnika) očeta
pustolovec, av en tu rier, pu- († ranj i, ranjki, r a n jk a ...)
stolóvina (pustolovšči- ra k lja in ra k ú lja (rákovica)
na), avanture ra l, i ; ralen, lna, ra ln i
puščica, stre lic a ; nadpis svet, raln ik
púšica, v pušico pobirati) ram a, e ž. in rám e, ena
† pušeljc, šopek, slov. sno p e c sred.; († ram o ob r am i
† pušpan (nem.); zeleni k a nem. - romunsko, slov.
86
skupno, složno, v zvezi, razpolaga ; to ji je n a (p ro-
napačno: Janežič se je sto) u porabo, v ra b o ;
ram o ob ram i z L evsti­ sto ji ti n a volji
kom b oril za svobodo † razp o ložen je; ubranost,
kritik e) nastroj, občutek, čuvstve­
† ram pa (f r.) ; ograja no soglasje, soobču tje ;
ran, rana, rano; ran o so ln ce, dobro, slabo razpoložen
zarana, za raneg a ju tr a = dobre, slab e volje b iti;
† ra p id e n ; deroč, sile n ; pri volji b iti, nisem p ri
pren., p risl. brzo, hitro v o lji; n as tro jen b iti
† rasa (fr. race); 1. pasma, razvid, ev id en ca; im eti kaj
plem e; 2. rod, v rsta v ra z v id u , i n E videnz
raskav, va, o h a lte n
rasti, rastem in rasem ; razvozláti, l ám
rasel, sla, s lo ; ra s tlin a ; raženj, žnja
ra šč, ra ščav (bohotno rdeč († ru d e č ); rd e ti (se),
rastoč) rd im (se)
ra tific ira ti; odobriti re a liz ira ti, ostvariti; uve­
raván, ra v n i († ra váni), v ljaviti
ravni, na ravni realka, realčen, čna
raven, v na, vno; † rav n o reber, b ri; nav k reb er, rebro,
(po nem.) = p rav ; p rav
o božiču; prav daj, prav r e b rnat, re b rn , re b rn ic a
ti si b il; p r a v k a r ; p rav
rebula
ta čas; čeprav v sam o recelj, clja
sredo († rav n o v sredo), redek, dka, re d k a († tekoča)
n a sam o novo le to ; n a h ra n a (naspr. g o sta h.);
samo veliko noč ne m ore n ič g o steg a uži­
raz se rabi s tožiln ikom , v ati, le redko
r a z mizo vzeti = z mize re fle k tira ti; odbijati, odbiti;
vzeti, raz drevo pasti = odsevati, odsijati ; odra­
z d revesa p asti žati, o d ra z iti; refleksija,
odboj, odsev, odsij, odraz;
razbirati, razbrati, so rtie re n
razbositi, se, r. k o n ja = (pren.) razmišljanje, re­
izbositi flek siv n a lirik a, razm iš-
razcefrati ljovalna lirik a
razčleniti, razčlem ba re g is te r; seznam , p o p is;
razen († razun, † razven) v p isn ik
razen tega re g lja (k ruh z regam i)
razhuditi se, shu d iti se † re is ira ti (fr.ré ussir) uspeti,
razjokati se, zjokati se u speh imeti
različica, odličica = odte­ re k a p itu li ra ti, povze ti; po-
nek, nka, nuance vzem ati, sam . povzem ek,
r à zor, óra povzetek
 87
† reklam irati (fr.) 1. zahte­† režija (fr.); u prava
vati, lastiti si; 2. prito­ † režim (fr.) ; 1. vlada, 2. vla­
žiti se, u govarjati davina
† rekord (angl.); višek, v. † režiser (fr.); ravnatelj
doseči rilec, lca
† re k ru t (fr.) n o v in ec, no-
risalo Reißzeug, ris á ln ik
vak; re k ru tira ti, novačiti,Reiß feder
na b ira ti (vojake); r. se;riv a l; tekmec
dopolnjevati se † riziko (fr.); nevarnost
re k tific ira ti; izpraviti rja, rja s t
† rem iza (fr.); klonica, vo- riàv, ava, o
zarn(ic)a rjuha
† renom é (fr.) ; ugled, sloves rjuti, rjovem , rjujem
† re p e rto a r (fr. rép erto ire) rkèlj, r k ljà
razpored, seznam rm an, rm anec
repetnica = pe rotn ica rocelj, clja (ročaj)
reprezentacija; zastopstvo); roča (ročaj), sabljo za ročo
zastopstven p rijeti
† repriza (fr.); ponovitev, ro gljič das Kipfel
p onavljanja (igrokaza) rogoznik di e Matte
re p ro d u c ira ti; obnoviti, po­ ro k a ; † ro k o v roki hoditi
nov iti; obnavljati, ponav­ (r om an. - - nem. Hand in
lja ti; obnova Ha nd gehen), slov.-, za ro­
re z erv at; p ridržek ko se voditi, prim . nar.pes.
† re so lu te n (fr.); odločen za bele roke se v odita;
† re so rt (fr.); področje, ob­ ročica
močje, posel, stroge, u ra d rokav, ro k av ica
re s ta v rira ti; vzpostaviti rokóvni k angl. muff, nem.
re strin g ir a t i ; stesniti, utes­ d e r Muff
n iti, omejiti ropotarna, ro potarnica, die
† revija (fr.) č asopis, ob- R um pelkam m er
zornik
† re v a n šira ti (se); (fr. re- † rotovž (iz nem. R athaus);
vancher, m aščevati se); svetovalnica (mestna)
vrn iti , vračati rov (jama) Schacht
re v e rs; odpovodnica, po­ rovaš, zareze n a ro v ašu;
godbeni list Im ava še nekaj na rovašu
revo lu cija; p re v ra t; p re ­ (na dolgu), gre n a rovaš
vraten, prev ratn ik (račun)
rezanci, množ. N udeln rt, r ta (konica, vrh), p rv i
rezgetati, rezget in rzgetati r t (prt ladji), zadnji r t ;
† rezim i ra ti (fr. résum er) rtič
povzeti) povzem ati ru b rik a: stolpec, razpre­
re z u lta t; posledek, uspeh del(ek)
88
r uda, rudo slediti, schü r-
fen, ru dosledna jama, d er
Sch urf
rum en, rum enjak
ru n ja (kosem, koder, ku-
šter), ru n ja s t
† ru tin a (fr.) sp re tn o st, roč­
nost, veščina
rv a ti (ruvati), rujem , rv ač
(ruvač), rvanje (ruvanje)
rzá ti, rz á m, ržem ; konji
rzajo
rž, ržen, rženi cv et
S.
s (pred sam oglasniki in zve ­
nečim i soglasniki z) pred­
log; često se rabi predlog
od ali gol r o d il uk , kjer
m ora s ta ti predlog s (z),
ki znači sredstvo; napačno
je n. p r.: k a k o r bi b ili
o svetljeni od večerne
z arje; od ju tra n ji ga soln-
c a obžarjen; g rič i,o b d a n i
od vode (p ra viln o : o sv et­
ljeni z večerno z a rjo : z
ju tra n jim solncem o bžar­
je n ; obdan z vodo). N a­
pačen je rodilnik, n. pr.
Ves p ro sto r je b il za­
stav ljen sam ega d ijaštv a
(prav: zastavljen s sam im
d ijaštvom ). Vsa cerkev
je b ila n a b ita pobožnega
lju d stv a (p rav ; n a b ita s
pobožnim ljudstvom , ali:
p o l n a pobožnega lju d ­
stva. — Glede razlike m ed
iz in s (z) pom ni: pred­
pona s (z) pom eni , da s e
kaj a česa od zgoraj
pa vzdol p rem ik a, n. p r.
seno z voza zm etati (seno
je bilo n a vozu); sn eti
k lobuk s klin a ; kam en
sp u stiti z gore
sablja, sabljáti , ám
† sab o tira ti (fr. saboter, v
coklah b o d iti; trd o sto­
pati) m otiti, razbijati
s adonosen († sadunosen)
s àj, ja, d o ch ; sàj si vedel;
saj te ne bo konec, če se
m alo zm očiš — toda vsáj
w en ig sten s; vsáj to mi
povej, če že d rugega nečeš
saja , sajav , s á j a v e c , sajav
le š n ik ; sajav ína, sájav k a
† saldo ( it.) ; prebitek, o sta­
nek ; sa ld ira ti, skleniti,
sk lep a ti (raču n ): porav­
nati, p lačati
salovec, das F ederw eiß
samodrš tvo
s a m ; pom ni: sam s seboj
je g o v o ril (ne: sam seboj);
sam a s seboj je d e ja la
(ne; sam a seboj)
sam o rasel, s la ; sam orašč
sam ó strel, ela
s a ní in s ení, m nož. ž .; n a
s a n é h, san ín ec; s ánke,
san k a ti se
san je (tudi edn. sanja) sa-
njàv, san já v e c ; sanjske
b u k v e; san ja ti, a m ; p o ­
m ni: s an ja ti o čem (kom)
(napačno: s an ja la sem te,
franc.)
sč a k a ti s e , sčakovati s e ;
tu se lju d je sčakujejo
sčasom a
sčeniti so, sčenem s e
sčesati, p ra h z glave
sčutiti se (zavesti se, za­
vedel sem se)

sebe, s e ; s ebi, si ; 1. s po­
vratnikom s e delajo pre-
hajalni glagoli trpno obli­
ko; osebek mora stati v
im enovalniku, n. pr. Kmet­
je se vidijo n a polju.
Napačno je : Kmete se
vidi n a polju (ital.sklad).
Napačno j e n. pr. P rim e r­
no bi bilo, če bi se knjigo
o krasilo s pisateljevo po-
dobo (prav; če bi s e k n jig a
o k ra sila s pisateljevo po­
dobo). — Treba bi bilo,
da se ga p re stav i v d ru g
k raj (p ra v: da s e prestavi
v d ru g kraj, ali: da ga
prestavijo v d ru g kraj).
— K om ur je n a tem , da
se pop rav i š kodo, k i jo
je . . . (prav: da s e po­
p rav i š koda, ali: d a po­
pravijo š kodo). — H rvatje
so vedno záhtevali, da
se jih politično loči od
Ogrske (prav: da s e poli­
tično ločijo, ali: da jih
politično ločijo). — 2. Po-
vratni glagoli ne morejo
im eti trpne oblike, n. pr.
K jer se p re p ira jo in p rav ­
dajo, tam gine ljubezen
(ne; k je r se p re p ira in
pravda). — U pirali so se
tem u (ne: u p ira lo se je
tem u). — Izgovarjali s o
se (ne; izgovarjalo se je).
— 3. Kadar je od povrat­
nega glagola odvisen drug
povratni glagol, se p ri
drugem se izpušča, n. pr.
Dečku se ni hotelo u čiti
(ne: dečku se ni hotelo
Učiti se). - 4. Zaim ek t l
89
nadomešča časih tudi se,
kar je mlajšega izvora,
n .pr. B lagor si je človeku,
ki mene poslu ša l Schön-
leben. Gorje s i je tem u
človeku ! (isti). B lagor se
meni, ki o p rav ljam ta
sveti posel! (Cankar). Če
Bog ne bo m ileje sodil,
gorje se n a m i (isti)
sedaj in z d aj; sedanji, se­
d a n jik ; zdajci ( = takoj)
sedalo; zahodno sedalo =
zahodnik L e ib stu h i; se-
dalnica S itzkissen
seči, sežem, vel. sezi, seziva,
sezite
sejálni k, sejalnica = selnica
s e k lja t , am
s ek u la re n ; stoleten, sto let­
nica Sä k u la rja h r
s èl, slà (ne: sela!), sle po­
s la ti; b r zi, h itri sel
semenj, mnja, sem anji, sem-
n jar, sem njevati, sem nji-
n a ; tudi sejem, jm a ; sej-
m ár
sèn, sn à 1. spanec, 2. sanje
senčn ik L ichtschirm
senzacija, s. zbuditi, hrup,
ia m n a p ra v iti
ser, b rk a ti s é r ; sér prid.
(siv), sera g lav a; sérec
(belec, bel konj), serka
(sera raca), sero st (†sirec,
sirk a, siro st)
sesaljka in sesavka; Saug-
pum pe, sesalen, sesalnik
sestra, po poli s estra ; prid.
sestrin , i na, o ; sestrin ji,
s e s trs k i; sestrična ; sestr-
n a = n ečak in ja; sestrn ik
= nečak
90
sesvedrat i , sesvedrani lasje ra], šesta ura) pladnovati,
k rauseln u jem
sestradati, izstradati † skala; les tvica
seveda s kaliti, ím († vzkaliti)
sever, severa, severen, r na, † šk an d a liz ira ti se; spoti­
rno, severnica, sev ern ik kati se, zgražati se, prim .
† sezona (fr.) čas, letn i čas Nad tak im početjem se
shema († š ema[tizem ]); pre­ je vse zgražalo
glednica, razpred eln ica, sk a n d ira ti,ra z m e riti zloge;
izkaz, obrazec kolikovati
shirati († izhirati) skaza, skaziti, lovec skaza
shujšati skedènj, dnjà, skednjén,
sila, od sile bogat = silo sk ed n jén a v ra ta
bogat; s ila die Masse, sk ele t; o kostnica, kostnjak,
Menge, s ila lju d i, s ila ogrodi
snega, s ila o p ra v k o v ; sk ica 1. pročrt, p rv i načrt,
toda p r is l . s ilo , silo zač rt; 2. očrt, o č rte k ; 3.
(† sila) bogat silo po č rtic a ; procrtn ik Skizzen-
treben, s i l o v elik = sil­ b u ch ; sk icira ti n ačrtati,
no velik o č r ta l, začrtati, osnovati
si lueta, la silhouette, 1. p o ­ skipeti, m leko je skipelo
ten jic a ; 2: črtica skisati , v ino se je skisalo
sim etrija, som ern ost, sim e­ sklad, sk lad n i k o le d a r
tričen, someren B lo ck k alen d er
sinica († senica) sin ičji skladalnica, sk lád an ica
sinji (višnjev), sin ji kam en drv , skládovnica
sinoči in s noči, sinočnji, sk leti in skeleti, im
s nočnji skliti in vzk liti
sinteza, sklad, sestav ; sin ­ skloniti se; skloni se in
tetičen, sestaven p o b e ri; e n a ko : pokonci
sinonim en, soznačen se s k lo n iti († vzkloniti)
s p a S treusand skóba die K lam m er, die
sir, sira Leiste
sirek, rk a (koruza) skóbelj, b lja ; sk ó b eljn ik
sirišče (posušeni telečji že­ = s tra ž n ic a H o belbank;
lodec), s iriščnik skòbljati, h o b ein ; skób-
sirota ljanci = ostružki, skob­
sí rotka in sí ra tk a lja = strg alo
sistem ; sostàv; sistem ati­ skodela, skodelica († Sko­
čen, so stav en dela) die Schale
s is tira ti, u staviti, p rep o ­ skodla, s skodlam i k rita
vedati stre h a
situacija, položaj skomina, skom ina m u je ;
† sjesta (špan. iz sexta [ho- skom inati, skom ina me

† skon to (ita l.) ; odbitek
sk o ra j, skorajšnji
sk óriš in o sk o riš , der
S peierling
skoz, s kozi
s k rajen, jna, sk rajn i čas,
s k ra jnost, sk rajn ik
skril, i, ž. in sk rila ; sk rilav ,
s k rilavec, tudi šk ril, šk ri-
la st, š k riln ik
s k rin j a
skrivši, skrivàj
s krob († škrob)
s kržat († škržat)
skubsti , sk u b em , skubel,
bla, blo, oskuben († sk u ­
b iti, skubil, oskubljen)
slà
s la d ; ječm enov, ovsen slad,
das M alz; sla d č ica, slad-
čičar, slad čičarn a
slavje († s la v lje)
sleči, čem, v e l. sleci
slednji (vsak), sled njič, po­
slednji, nasled n ji
sleherni († slehern ik )
slep, slepa cena, d e r Spott-
preis ; slepi ogenj (če se
s ta r les s v e tlik a ); († slep
strel, b lin d e r Schuß) =
p ra zen strel
sles m. d e r Eibisch, slezov
čaj
slin a , s linav, slin av ec (sli­
nav deček), slin a v k a
s ljuda, sljudovec
slo g a , složnost (edinost),
s ložen, toda zložen (lago­
den, udoben)
s luča j; † v slučaju (rom. -
nem.), n. pr. v slu čaju p o ­
treb e = s lov. če bi bilo
tre b a ; v slučaju dežja =
če bo dež, a li: ob slabem
91
vrem enu, ob dežju. Na-
pačno je n. pr. Kralj je
n a p ra v il veliko žitnico,
ki je zabranjevala lakoto
v s l u č a j u slabih letin
(slov.: ob slabih letinah,
ali: v slabih letinah)
sluti, slovem , slujem
sluz, der Schleim, sluzav,
sluzavec
služkinja
smeja ti, sm ejem in smejam
se
smetiščnica
sm isel in zm isel
smodnišni ca
smokva, prid. sm okov in
sm o k v in ; sm okovec
smotka († smodka)
sm
o t laka, das Gesindel
smotrn, s m o trn o st
smrek a, sm rekov
smrkav, sm rkavec
sm rt; na s m rt koga obho­
d iti (ne: k sm rti)
sm uč, i žen.
sn a h i († sneha, s inaha)
snet (prisad), snetiv, sn et­
ljiv, snetjàv, snetje
sniti se, snidem se, sešli
sm o se (n e ; skupaj p riti)
sn ubec, snubač
soba, sobna obleka († ne-
gližé, f r. n ég lig é)
socialen
soden, d n a; s odni dvor,
sodna odpoved, sodni dan
sokol, prid. sokolji
sokrvica
† so ld atesk a (it.); vojáčin a
s o lid a re n ; v zajem en, soli­
darnost, v zajem no st
soliden. 1. trd en, jedrn, k len ;
2. reden, red o v it
92
spon ka Heftk lam m er
soliter, rja, soliter, tr a ; so- sp o n tan en ; samohoten, sam
litro v , so litra , s o litra s t od sebe, rad o v o ljen ; ne­
solnce, solnčece hoten, u n w illkü rlich
† sondirati (fr. son der), pre­ sp o ra d iče n ; sam otér; ra z ­
iskovati , p re is k a ti, do­ tresen , redek
gnati spored in vzpored
† so n o re n ; zvonek, n ka sporočiti († izporočiti)
† s o rtira ti (it.); razbrati, spotekniti, s p o tak n iti, spo­
oddeliti, izbrati taknem se, spotika, spo­
sosed, soseden in sosednji, tik a ti se († izpodtekniti,
soseska, soseščina, sosed­ izpodtika)
stvo spovedati se in izpovedati se
sova, prid. sovji spozabiti se in izpozabiti se
spaka, spačiti se spred, sp red aj, sp re d n ji
spakedrati sprejeti
spačen = soparen sprevod, sp rev o d n ik
spašnik, sp aša spričo, s. teg a († vzpričo)
specialen, 1. poseben, 2. de­ sprijeti, sp rim e m ; Bog te
len; posam ezen; p otanki, s p r im i!
podrobni zem ljevi d, Spe- sprostreti, ra z p ro stre ti
z ia lk a rte ; specif ikacija, sprožiti († izprožiti)
razvrstitev, specificirati, sramežljiv
razvrstiti s rčece
sp ek u la c ija ; razmiš ljanje, srebrn, sre b rn in a
pro um ovanje; gl. ra zm iš - sredi, sred predl .
l jati, razm atrati, proum o- sreda, sreden, srednik, sred-
vati nica; sre d o p o ste n ; srednji
s p en ja ti se in vzpenjati se (k ar je v sredi), srednjik,
spet = zopet sred n jica
spiritual srenja, v sren jo koga voliti.
splesni ti, sp lesn im , k ru h sren ja n , sre n jsk i
je sp le sn il sréž (ivje, sré n )
spletična die K am m erjung- srna, prid. srn ji
frau srobot, sro b o tje
splezati n a drevo († vzple- stab ilen ; stojen, stab iln o st;
zati), z d revesa stojnost; pren. stanoviten
spodaj, spodnji, spo d n jica stalo, stojalo, das S tativ
(spodnja obleka) stan († v sta n u biti, rom .-
spoditi koga iz h iše nem., fr. ê tre en état, nem.
spodrec in izpodrec im stan d e sein) = s l. uteg­
spojka Lasche niti, moči, utrpeti in p o ­
spokoren, sp o k o riti se dobno; p rim eri: ne m orem
spol in sp o li; n a sp o l (na- († nisem v s ta n u ); daj mi,
spoli) orati

k o lik o r u trpiš (m oreš);
dajte nam k ru h a , ako
u trp ite ; ne u trp im si, da
bi ga ne s v a ril: ne u t eg-
nem plačati dolga ( = ne
m orem ); to ti utegne ko­
ris titi; zavpil je, k o lik o r
je duša dala
stanek, s lik a rsk i postavek,
die Staffelei
s tanjšati
star, stá re jši
starši (roditelji)
starešina, starešin stv o , sta­
re šin iti, starešin k a
stati, sto jim ; mesto, vas,
hiša, poslopje stoji (ist
gelegen); polje, n jiv a ,
travnik leži; la d ja n a
m ačku (sidru) sto ji (liegt
v o r A nker)
statve in státive, tk alci p ri
sta tiv a h
stebèr, stebŕc, stebŕn, ste-
bŕski
steblo, stebelce, stebeln, ste-
b e lnat
steči, ta t je stekel, zibel
je stek la; pes je stekel,
bunka m u je stekla, ste­
klina
† stelaža (nem s f ranc. konč­
nico) polica, stojalo
stelja, steljen, ljna
sténj, v rv ič a sti stenj, tle­
čega s te n ja ne bo u g a snil
stežaj, v ra ta na stežaj († iz­
te žaj) o d preti
stežér = sto žér; steže r le
cadre
stlati, s te l jem
stógla in stógljaj (jerm en
p ri čevljih)
stolba (stopnice, lestve)
93
stopálnik (v stremenu)
stopnica
stôpnja in sto p in ja
stoprv (stoprav), šele
storž, sto ržast († sterž)
straža; stražni načelnik
(† stražm ojster)
stre č i, strežem , vel. strezi,
s tre z ita, te
strel, s tre liv o , strelnica,
s tre liti; stre lja ti, streljaj
strežnik ; strega, postrežba
(enkratna), strežb a
strgalce R adierm esser
s tric, s tričev, va, vo; strin a,
strin ìč
striči, striž e m ; vel. striz i
strugač († ribežen) stru g lja,
s trg u lja
stru žec d er Hobel
stvarca († stvarica)
s u b stra t; podlòg, óga
sukane c d e r Zw irn
suknja suknjič
s u p o n ira ti; podstavljati
sirov, siro v a d rv a
sušilnica († dira, is nem.
Dörre)
suveren (fr. souverain) vrho­
ven, neo d v isen ; suvere-
n iteta, vrhovnost, v rhov­
na o b la st
suženj, ž n ja; suženjski, su ­
ženjstvo;s užna in sužnja
(ženska), prid. sužen, žna
žno in sužnji
svaljek, ljk a : svaljek kruha,
n ekaj svaljkov p red iv a;
die P ille ; svaljčica (ciga­
reta), s v a ljkat i
svečan, an (sečen, čna)
svest, v svesti sem si ; s
svestjo se nadejati
94
svèt, svéta. svétnik († svéta,
svètnik); koga sv éta vpra­
šati ; v svéte h komu p riti
svetovljan, kozm opolit
s vetel, svetal, tla († svital),
svetloba, sv e tliti, svetil-
niča
s vetiljka
svetozor das K osm oram a
svež; često se ta beseda
rabi v nem škem pomenu;
slovenski je n. pr. presno
zelje, sadje, m leko, p resn a
voda, rana, presen les
(†sveže z e l j e , d j e , le s...);
sirov (zelen) les, siro v a
drva, sirova slanina, si­
rovo jeklo (†svež le s ...) ;
oprana sra jc a , rjuha,
oprano perilo, a h srajca,
rju h a p o p e r i l u ; b e l o
p erilo († sveže p.); nov
sneg, nov m raz († svež
sn eg ); na novo o strižen
(† sveže o s triž e n ); mlad
sneg, m lad kruh, mehak,
voljan kruh, ali: k ru h po
peki; goleno sadje, go-
lene h ru š k e ; studena,
m rzla, hladna voda († sve­
ža voda); dalje: gorka,
to p la kava; um ita posoda,
u m it kozarec; spočit, čil
človek († svež čl.); na­
molzeno m leko , m leko
izpod krave
sveženj, žnja
svinja, s v in ja k ; svinjko bí ti
svitek, svitek sm okev, sv i­ † šarža čin
tek žice, voščeni sv itek šator
sviž († svišč)
š čebljati, č e b lja ti: ščebetati,
svobodnomiseln, svobodno-
m ise lnost
svojepis , a v to g ra f, avto­
gram
svojta, Sippschaft
svrha; († v s v rho = slov.
za, z a ra d i, gled é; ne: de­
n a r v s v r h o zboljšanja
trav n ik o v (tudi v nem ščini
ni d obro: zum Zweck
von . . a mp a k : fü r) =
slov.: za zboljšanje tra v ­
nikov. — R igveda vsebuje
nad t isoč pesm i v s v r h o
d aritev (prav: za daritve,
ali, ki so se pele p ri da­
ritvah). — D ržavni zbor
im enuje poseben odsek v
s v r h o , d a preišče za­
devo (prav: za to, da p re ­
išče . . .). R av n ateljstv o
m u je dovolilo dopust v
s v r h o n ad aljev an ja š tu ­
dij ( = zaradi n a d alje ­
vanja štu d ij)
Š.
šak a, šakelj, k lja (perišče),
šakelj tra v e
š ala, š a l i t i se, šale c ; šaljiv,
šaljivec
ša r (barva), ša re n , rn a (b a r­
ven), Šarec scheckiges
Pferd
† š a rla ta n ( it.- fr.); kričač,
slepar
† šarm an ten (fr. ch arm ant,
od ch arm er, zagovarjati,
začarati, očarati) očarljiv,
dražesten
(fr. charge) ; služba,
in šo to r
ščebèt
 95
ščemeti ; ščem í ga (če ga d e la ti; sukati koga. pre­
kaj uščipne) glavica d elati, sitnosti
ščèp (iver), ščepèc, pcà in prizadevati
š čí pec(kake d ro b n e s tv ari šilo, š ila st († šilja st) šiliti
toliko, kolikor se je s spitzen
trem i prsti p rim e ); ščepèc šivati, šivalni stroj (bolje:
= jem ljaj, die Dose šivalnica, Stritar); š iva-
ščet, i, ščetka, ščetica die vec, š ivalec, šiv ilja
Bü rs te ; š četalo (čohalnik) škatla
der Striegel škilav, š k ilavec, škileč, š ki-
ščetina lavka, šk ilja
ščinkavec, ščinkavka, ščin- školjka
klja škopa, škopnik
ščip 1. lu n a je v šči pu, 2. der škorenj, rn ja ; dvoji škornji
Kniff zwei P a a r S tiefel; škor-
ščipati, p am, p ije m ; ščipal- nja 1. škorenj, 2. golenica
n ik, ščipavec (škorpijon), († štibála)
ščipavka (rakova) škripec, v š kripcih biti (v
ščuka zadregi), n a škripcih (†
šč urek š k rp ec)
ščuvati, ujem škropiti († šk ro fi ti), š krop-
šele, šele zdaj s i p rišel lje n je, šk ro p iln ik
š ega, šegàv, šegávec š lesko († Šlezko)
š egetáti, tám, šegáčem, še- Šm aren veliki Šm aren,m ali
gečkáti (žgečkati) Šma ren 14.
šèn, šéna in všen, der Rot- † šofer (fr. cha u ffeur, k u r­
lauf jač) vozitelj, k rm ite lj)
šépati, na eno nogo š., še­ šoja
pav, šepavec († š vepav) šolen, ln a
šepèt, tà; šep e tá ti, šep e tn iti, šopiriti, perje, la se š . ; kokoš
š èpnili, šèpnem (ne : Šep­ se š o p ir i; šo p iriti se sich
niti!), šepetavec in šepe- w ichtig t u n ; šopirnica,
talec († sufler, fr. so u f- šopirnež
fleur) šep etaln ica der † š paga, šp ag at (it.); mot-
Souffleurkasten vòz, vóza ; sv itn ik, vrvca
† š ifra (fr. chiffre); ta jno- špica die Radspeiche
pis , š ifrira n tajnopisen ; † šp ičast (nem.); oster, ši-
š ifrir a ti; ta jn o p is a ti; de- last, koničast ostnat; ko­
šifrirati; ta jnopis razb rati nica, ost, vrh die Spitze
šija (tilnik), šijn ja k (ši a) † šp u la (nem. die Spule),
† š ikana (fr. chicane, zvi­ vretenic a, v ratilo
janje postave ali pravice, šteti ; po f r . -nem . se rabi
zvijaštvo) zvijače množ . napačno, n. pr.: Brezglasni
† šik an ira ti, zvija č e ple sti, e v francoski pesm i š t e j e
9
6
kot zlog (slov. : to šteje † tarif; cenovnik, cenik
k ot zlog). — Službena leta tarnati
mu štejejo od d n e ... (slov. : ta v to lo g ija ; istorečje
leta se m u štejejo) tegoba (težava)
štorklja tekma, tèkm ec
š trcelj, clja tekst, bes edilo
† štre n a (nem. die S trähne), telog († telob)
p ré deno m otovi lka temelj, é lja ; slov. vklada;
š trk a ti (brizgati), š trk a = h iša ni dobro vkopana
štrk alica, štrc aljk a (nim a tem elja)
š t rukelj, k lja tempelj, eljna, lja ; tem p elj­
ska († te m p ljeva) straža
temveč, tem uč
T. tepežkati, tepežkanje
ta b e la; ra zp redelnica terača, o terač (b risa ljka)
tabernakelj, eljna, k lja † teren (f r .) ; ozemlje, okoliš
† tabló (fr. tableau ) s li ka, teril j a = te rica, terišče (raz-
obraz, pregled kot v z k lik : bojeno mesto, k je r se vrši
tableau! = tu im aš! ta ­ kako delo), Tum m elplatz,
kole je! to rišče
tabor, ora terjati koga za kaj; ne: t.
tàk prisl.; tàk ta k ó ; t a k od koga kaj
tiho govori, t ak n ik a r ne te rm in o lo g ija; i menstvo;
vpij! (Cank.) T ak kaj sta te rm in u s technicus =
vid e la ? s trokovni izraz
† taksa; pristojbina, ta k si­ tesla
rati, ceniti tešč, a, e; tudi nesklonljivo,
tal, la, lo; ta lo je, k a d ar n. pr. m ati je še tešč
začne po odm éki sneg tetična (tetin a hči)
kopneti težek, težka, te žk o ; težji,
tàlen, ln a ; ta ln a v o d a; t a 1n i prisl. te ž je; težkoumje,
n a č r t († tlo ris) c hw erm ut
S
ta le n tira n ; darovit, u m ovit til, tilek. tiln ik
tam kajšnji tir, tirn ic a (tračnica)
tančica in tenčica tirati, ovce tira ti, lju d i t.
tanek, tenek, tan jši, prisl. tlak († tisek)
ta n je ; prisl. natanko, od­
tod prid. natančen († na- tjulènj, enjà, d er Seehund
tanek); napačno: P a saj tkalec, tkalka, tk a ln ic a
nism o tako n a t a n k i tnalo sr. († tn a la ž.)
(C ankar); prav: n atanko tobak, to b a č en , to b ačn a
ali natančni u p ra v a
† tantiem a (fr. ta n tième = tohel, hla, o ; tohneti, m rt­
tolikšen [del]),delež(ni na) veci tohnijo, g lej zatohel
 97
to le ra n te n ; strp ljiv , sam. tróska 1. gošča, drožje; 2. die
strpljivost Schlacke, tro sk av
tolik, tolikšen. — Pisavec † tro to ar (fr.); (stranski) tlak,
j e želel, da bi bil p rič u ­ hodnik
joči snopič vsaj d v a k ra t trska in tre sk a
tolik, kakor je (Škrabec); trst, trsto v , trs tik a
prisl. to lik o ; pom ni: to­ trš m. (parobek, † štor, nem.)
liko, koliko se ne sklanja, trša v (k ar slabo raste)
n. pr. voz s toliko k o le si; trša st, trš a sta živina
s koliko ljudm i si prišel ? † tru d a p o ln (po nem.); tru­
Napačno: Po tolik ih letih den, (u)trodljiv; poln tru ­
m u je šele zdaj p rišla da, naporen
zavest (prav: po toliko †tucat (fr.-nem.);dvanajstica
le tih); voz s t o l i k i m i tuj († ptuj)
kolesi pom eni: voz s t o ­ tukaj, tu k a jšn ji
l i k š n i m i kolesi t ul; 1. d er Köcher, 2. der
topol, a in topol, i Schlauch, vino p retak ati
torej († toraj) skozi tu le ; tulec, tuljava
torek, rk a (kratk a cev, o d p rtin a)
tu rb in a ; mótva
tovariš, iš a ; to varišica † tu rn u s ; vrsta; glag. na
tra n s fo rm ira ti; pretvoriti, vrsto p riti, vrstiti se
p re tv a rja ti; tra n sfo rm a ­ turščica, tu rš č ičen
tor, pretvornik tvesti, tvezem , natvesti,
tra n sm isija ; prenos; p re ­ († tve ziti, im)
nosno v ra tilo T ransm is-
aionsw elle U.
transverzalen; prečen; tra n s
verzala, prečnic a u, predl.; kot predpon
† tra sira ti (fr.); obeležiti m eni 1. odmikanje, odstra­
tre m u lira ti; z glasom po- nitev, umanjšanje, n. pr.
tresati ; tresoč glas, treso- ubežati, u krasti, u šteti s e ;
g lasen 2. dovršitev kakega de­
trenutek, tre n u te n janja, n. pr. učlovečiti se,
tresk († tresek) upokojiti, u č istiti se itd .;
predponi u- in v- se v p i­
trgóvnica die M arkthalle savi razločujeta po stari
trib u n a ; (govorniški) oder cerkv. s lovanščini in po
tripetrn, trip e trn a ladja, der drugih slovanskih je z ik ih ;
D reidecker (besede, katerih ni najti
triu m f; zmagoslavje, zma­ pod u-, išči pod v-)
goslavni pohod ubadati (zbadati, ujedati),
† triv ia le n ; pren. pro s taš k i toda vbadati (šivati)
trn, trn o v , trn o v venec, ubeg, ubežen, ubegniti
trn o v a krona († trnjev) ubeliti, platno u., lase u,
Slov. pravopis. 7
98
ubiti, u b ijati, uboj, u b o jn i k; voda je v m lin v d rla;
— vbiti, vbijati n. p r. kom u m o st , zem lja se vdre,
kaj v glavo v d rte oči, v d rt obraz
u blažiti, u. um, srce udrihati po čem
ubog, ubožec, ubo žček ; (u)- udržati , n i ga m oči u.;
boren, (u)born o s t;pom ni: u d rž a ti si, reserv ieren
ubog s časnim blagom ; udušiti, z ad u šiti
ubog z besedam i, ubog uediniti
pri pšenici, penezih, pri uganiti, uganka, u g ib ati
pam eti (ne: ubog n a čem) ugasniti, ugasel
† ubog ati (iz nem. folgen), ugladiti
slušati ; † ubogljiv, po- uglajenost d er Schliff
slušen; p o slušn o st ugled, ugleden, u g led ati
ubraniti, u. se sk u šn jav i uglobiti, u. se, u g lo b iti se
ubrati, u b ira ti, u b ra n i zvo- n. pr. v m isli, v pesem
novi, ubranost, dte Stim - ugnati 1. odgnati, 2. prem a­
m ung g a ti; u tru d iti, — vgnati,
ubrisati, vino se u briše, n. pr. živino v hlev
u b risa n e glave biti ugoden, u g o d iti, u g ajati
uceniti, žito se j e ucenilo ugonobiti
učakati kaj a li česa ugotoviti, u g o ta v lja ti
učiniti, u činek ugovor, u g o v a rja ti
učistiti, u. kaj ugrabiti
učlovečiti se ugrezniti, pogreza iti se
učvrstiti ugriz, u g r isti kaj, u g rizem,
udar, udarec, u d a riti u g rizek ; — v g rizn iti n.
udelati, u. njivo iz puščave, pr. v jabolko
ud elan sv e t; vrem e se uima († ujm a)
ud e la ; — vdelati, n. pr. uiti, uidem , u bajam
kam en vdelati v zlato ujasniti, u . se
udeležit i se ujed, ujeda, u je d a ti
† u d in ja ti (iz nem. d in g e n ); ujeti, ujam em , ujemati, u. se
najeti, -jamem, pogoditi ukaniti
se (za kako delo, službo); ukaz, ukazati, ukazovati
zadati se, zadala sem se ukleti, u k lin ja ti
za deklo, zadal sem se ukloniti, u k la n ja ti (se)
za h la p c a; usložiti se ukoreniniti
udoben (zložen, lagoden) ukrasti
udolžiti, u. se, zadolžiti se ukratiti
udomačiti ukreniti, u k rep ati, uk rep
udomiti ukrotiti
udreti, u d re ti jo kam , za ukuhati, u. se (nasp r.: n a ­
k om ; solze se udero po k u h ati s e ) ; — vk u b ati n.
lic u ; — vdreti, v d o r; n. pr. p r. sadje, einkochen
 99
ukvarjati se upodobiti
uleči, uležem, uleči se upogniti, u p ogibati
u leteti, čakaj, da se beseda upokojiti
u le ti uporaba
uležati se, uležano sadje upoštevati
uliti, zvon u .; dež se je upotrebiti
ulil, k ri se m u je u lila ; uprava, u p rav itelj
— v liti n. pr. vodo v sotì upravičiti b e rech tig en ; —
ulom , ulom ek (odlomek), o p ra v ič iti (se) n. pr. p red
u lo m iti (vejo, kos k ru h a ); Bogom
— vlom iti n. pr. v hišo upreti, u. se, u por, u p o rn ik
uloviti, u jeti urad, uradovati
umanjšati uravnati
umazan, um azati se urediti, u rejati, u rejev ati
umeriti, u m erjeno st uresničiti
umesiti te sto , m oko; — urezati, u. se, u. palico (od­
vm esiti v testo rezati); — vrezati ime v
umestiti, um eščati, um ešča­ d revesno skorjo
nje. u sto lič en je ; um esten u rg ira ti; naganjati, priti­
umeti, um ém in um éjem ; skati ; u rgenca, pogon
um eten, umétnik usad, v sad iti se, u sajati se;
umiriti m e lina n ad cesto se je
umisliti, iz m isliti u s a d i la; — v sad iti n. pr.
umiti, u m it, um iv aln ik k ru h v p e č ; drevo vsaditi
um olkniti usehniti in u sahniti, usehel
umoriti, u m o r in u s a h e l; u sih ati
umreti, u m rlec usekati, o d sek ati; — vse­
unesti (odnesti); u. se, m lad kati, n. pr. znam enje v
človek se unese drevo
trni verzalen; občen, splošen, usesti se, usedem se
un iv erzu m , vesoljnost, uskok, u sk o čiti, ubežati
vesoljni svet usl i a
š ti
upasti, voda upada, lica uslóčiti, u. palico (skriviti)
m u upadajo, pogum u p a­ usluga, uslužen, uslužiti
de, u p ad ; — v p asti v kako usmiliti se, usm iljenje
reč, vpadel, vpadišče usmrtiti, usm rčen
upehati usnje, usnjar, u sn jarn ic a
upepeliti usoda († osoda); usoditi,
upihniti, u. luč; — v p ihn iti u so ja ti se (ne; s i !), usoden
(vdihniti), v p ih n iti iskro, v erh ä ngnisvoll
ogenj (iz: vzpibniti) usopsti se, u sopiti
upijaniti usovršiti, izp o p o ln iti
uplemeniti uspati, uspavalen
upleniti uspeti, uspeh, uspešen
7*
100
usposobiti, u sposobljen uvrstiti († v v rstiti)
ustaviti, u stav ljati užiti, uživati, u ž ite k ; (†uži­
usten († ustm en) ustnik Zi- v ati n. pr. velik ugled,
g a rre n s p itz ; M undstuck; č a s t; slo v,: imeti u g le d ...)
ustničnik L ip p en lau t
ustrašiti V.
ustreliti
ustreči, u s tre z a ti; ustreči v, predl.; kot predpona po
želji (ne: zadostiti); ustroj m eni prestavljanje iz kraja
ustvariti, u stv a rja ti v kraj, zlasti v njegov
usušiti notranji del (nem . e in,
u sati, u s p e m ; dež se je u s u l; hinein), n. pr. vdeti n it v
to ča se u s p e ; — v su ti šivanko. Kadar z a p red ­
n. pr. žito v vrečo pono v- stoji tudi v, p i­
u šteti, u. se (zm otiti se p ri šem o predpono u, n. pr.
š te tju ); — všteti, vš tevši, uvesti, u v o d ... nam . vvesti,
do vš tetega 1920. le ta v vod; (besede, katerih ni
u ta jiti najti pod v-, išči pod u-)
uteči, utečem v a d ij; j amščina, varščina
utegniti, utegnem valj d e r Zylinder, valja st
uteha, u te šiti varav, p rid.; varav sklep,
utelesiti, u te le šen
utemeljiti T ru g sc h lu ß
utepati se; u. se u tru d iti varian ta, inačica
se; u te p a se mi (pokorim várovati, varuh, varu h in ja,
se za k a j); — vtepsti n. v á ru štv o
pr. kom u kaj v glavo vbeležiti, v p isati
utesniti, o m ejiti vbogajme p ro siti, d ati
utež, i ž. vbrizgniti
utihniti vcepiti, v. sekiro v parobek
utoliti, uto la ž iti včasi, v č asih ; časi, časih
včeraj, včeranji, v čerašn ji
utopiti, u. se j po m n i: u to ­ včrtati, v. k ro g u m nogo-
p iti se v m is li; v ra d o sti
k o tn ik
u to p lje n (oblike v to p iti vdati
ni!) se, v. se v eselju, le ­
utrditi, u tr j a ti n obi, v voljo božjo; vdan
utripati, u trip k o m u ; deska se je vdala
utrpeti; to lahko u trp im vdahniti in v d eh n iti, vdih
utruditi, u tru d ljiv vdelati, vdeti, vdenem n it
utržiti, u trg o v a ti vdelati, v. kaj v zlato
uveniti, uv en em ; u vel vdolbsti
uveriti vdova, vdovec, vdovski
uvesti, uvod vdreti, voda je v m lin v d r la ;
uvoz, uvozen, uvoziti v d rte oči, v d rt obraz
 101
več, pom ni: več se ne skla­ virtuoz, um etnik; v irtuoz­
nja, n. pr. od več gospo­ nost, i zvrstnost
dov se je zvedelo, o več visok, v išji, p risl. više
gospodih se je govorilo, viš ( = vidiš) ; viš jo, viš
z več gospodi smo govo­ g a († viž ga)
rili (ne: od večih gospo­ višek,zviška p a s ti; na višku
dov, o večih g o sp o d ih ...) b iti, auf dem L aufeoden
večji, večja, večje in veči, sein, être au co u ran t
veča, veče vitez, v iteški, v iteštvo
védomec, m ca vkleniti († ukleniti), vkle­
vedro, vedrce, ved rn p a ti
† v e g etira ti; životariti vkljub = kljub, (na)vzlic
† vehem enten; silen, stra­ vknjižiti
sten vkopati; stoji, k a k o r bi m u
v êlik, velíka, velík o ; do­ b ile n oge vkopane
ločna oblik a : véliki, vé- vkovati, v. kaj v sreb ro
lika, véliko vkreber = n av k reb er
velnica vkup
ven vlača die Schleife
vendar vladoželjen
venomer, zmeraj, zm erom Vlah, vlašk i d er W alache
v en til; zaklopnik vlesti vlezem, sm ola se v
vereja († vareja) n it vleze
verjeti, verjam em , v erjeten vliti, v. vodo v vino
veslati vljuden († uljuden)
vesoljni, ljna, ljno vloga; † ig ra ti vlogo (fr.
v estib u l; veža jo u er u n r ô le) slov. imeti
vetrc, vetrn, v e trn i m lin; pom en ; n. pr. P tice igrajo
vetrnica, v e trn ik veliko vlogo v stv arstv u ,
vezilk a (potica, v vezilo s lov.:im ajo velik pomen,
podarjena) so velikega pom ena
vgnezditi se (po i m n.-nem .); vmes, vm esen
slo v .: žaleči se, črv i so se vmešati, v m ešavati se
zalegli; zarediti se (črvi, vmeti, vmanem, vm eti ma­
m iši), zakotiti se (kobi­ zilo v kožo
lice): pren. kuga se je vnanji
zakotila; tako se v jezik vnapred, vnaprej
zakote besede tu jeg a lica; vném ar, vném aren, v n e ­
zasejati se, kug a se je m arnost, vném ar puš čati
zaseja la k nam vneti, vnam em , vnem a
vgozdíti, im vnuk, vnuka, vnu k in ja
vbod († uhod), vhod im eti vobče
v mesto, vhajati, v n iti vogel, gla, vogál, v o g lariti
† vibrirati, trepetati,tresti se vojašnica
102
vojka, povodec vsekati znam enje v drevo
vojska = vojna ; prid. vojni, vsekdar
jna, vojni sv et († vojskin) vsiliti, v siljiv , vsiljenec
vojvoda, vójvodin ja (oseba); † v sled ; zaradi, radi; u tru ­
vojvodina, n. p r. bivša jen v s l e d hoje od
K ranjska hoje
volčič (vnetje n a vim enu) vsota
vos (brada), nav. množ. vosi vstati, vstaja, vstaš, vstanek
(† usi, k ito v i usi) vsoti, vspem m oko v vrečo
vot e l tla, v o tlin a všeč, všečen, n evšečen
vozel, zla, za-, razv o zlati vštric
vpičiti, sek iro v čok vtisniti
vpisati vuné, vun), vnè = zunaj
vpiti, vpijem vzad, vzadi, zadaj na vnraš. :
vplesti kaj v koga k je ?
vpliv, v p liv a ti vz, predpona. Polna oblika
vpogled, n a vpogled b iti te predpone s e j e navadno
vprašati obrusila in sè rabi zdaj
vprav († uprav), v p ra v zato s- ali z-. Ohranila pa sc je
vpreči, vprežem , v p re zi! polna oblika vz- v novih
vprek, vse vprek, d ela k a­ tvorbah in pa v besedah,
k o r v p r e k (splo h ) p ijan ci iz drugih slovanskih jv,-
v ra ta , v ra tc a z ik o v izposojenih
vreči, vržem, v rz i! († v obraz vzbibati, vzblbano m orje
vreči — v o b ra z povedati) vzbočiti se, vzbokel
vretenica, die S p a le vzbuditi in zb u d iti
vrezati, črko v kam en vzburiti
vib in v rh u p r e d i vzdati, vzdam dobro ju tro
vrhnji, v rh n ja su k n ja vzdet i , v zd ém , vzdenem
vriniti, pom ota se je v rin ila k om u p riim ek
vrtavka vzdihovati in zdihovati
vsaj, w enig s te n s ; vsaj ti vzdramiti in zd ram iti
pojdi, če že d ru g i nečejo vzdržati se česa in zdržati se
vsak, vsak d a n ; vsakteri vzgajati
vsebina, obsežek (ne: zapo- vzglavja in zglavje
padek) vzhajati, vzhod
vsebovati, v sebi im eti vziti, vzidem ; vzšel, vzšla, o
vseeno († vseeno vendar, vzkipeti in sk ip eti
le), p rim . „Na n ašeg a ne vzklik, vzklicen
p rid e v rsta ,“ tako s e je vzkliti
to lažila žena. In v en d ar vzmét, i, die S pringfeder,
si je b ris a la solze: če bi vzmetnica F ed erm atratze
pa v s e e n o (s lo v .: le) vzmnožiti potenzieren
m oral iti (Finžgar) vznak in znak
 103
vznemiriti letu 1860. p r i č e n j a p ri
vznožje Levu Tolstem doba m ir­
vzor, vzoren, vzo rn ik ; vzo­ nega dela (slov.: se p ri­
re c ; († vzor-mož) = vzor čenja . ..)
moža ali vzornik, vzoren zad, zadi, zadaj
mož zadehel, zadehla soba, za-
vzpeti, vzpnem dehla m oka = zatóhel,
vzplamteti zatohla koča; zagaten
vzpored in spored zadnji, zadnjič
vztrajati zagozda († zagvozda) za­
vzvišen gozditi
vzvód zaiti, zaidem in zajti, zajdem
v z v ra te n , vzv ratn o delo­ zajéd, i, ž. (fjord)
vanje, die Rü ck w irkung zajedati, zajédav, zajédavec
vžgati, vžgem, vžigati (der P arasit), zajedavka
zajutrek, rk a in zajtrk , za-
ju trk o v a ti in zajtrk o v a ti;
Z. mesni zajtrk, G abelfrü h-
z, predl. ; glede pomena p rim . s tück, d éjeu n er à la four-
s ; (besede , katerih ni najti chette
pod z-, išči pod iz -, vz-) zakaj = k a jti = k e r
za, predl.; predlog za se ne zakóvica, die Niete, zako-
sm e vezati z nedoločnikom; vati, zakujem n ieten
prim. Im am m nogo pove­ zakrknjen, zakrknjeno jajce,
dati, ali m nogo m i je po­ das Ochsenauge
v edati (ne: im am m nogo zali (se rabi le v določni
za p o v e d a ti!). — A li im ate obliki); piše se zali in zal,
kaj je sti? (Tako j e p rev e l zdaj si pa že zali ( = zdaj
Trubar nem ško besedilo: si pa že zal)
H abet Ih r w as zu essen?) zaljšati
Voda za pitje, ali p itn a zanka
voda (ne: voda za piti!), zapónec, zaponka, die Heftel
slam a za klajo (ne; za po- zapóga, der B u g an Kleidern
klasti!) zaradi, zarad, radi; zbog
zablodnice (skale), e rra ti- zarébrnica , zarebrna pe­
sche B löcke čenka († krem enateljc, die
začeti, začnem ; po fran.- K arbonade)
nem. načinu se rabi na­ zarezaljka in zarezavka
pačno, n. pr. Z Vukom je zategadelj
z a č e lo š ele prav o srb sk o † za teg a voljo (po nem.);
slovstvo (slov.: se je za­ zaradi, radi, zbog
čelo). Severno od Idrije zátič, i ča d e r S töpsel, za-
p r i č e n j a krašk a zem lja tičn ik d e r Stö pselzieh er
(s lov. : se pričenja). — Po zaup, kredit
104
zavetnik († patron) znotraj, zn o tra n ji
zavdati kom u † zo p ersta v iti se (po nem.);
zdajci = takoj ustaviti se, u sta v lja ti se,
zdavnaj upreti se, u p ira ti se; po
zdolaj, z dolenji robu se postaviti, zoprvati
zdoma, zdom u zrasti, stem , zrasel, zra sla
zdraha, e, m nož. zd rah i m. zrno, zrno soli; z rn je (sk upn o
zdrzniti se, zdrizati se ime)
zediniti, u e d in iti zunaj, zu n an ji
zehati, am, zeha se m i ; ze­ zveličali, am, zveličaven in
h avica, zéhavec i n dre- zv eličalen
m avec († zdehati, am) zvoniti, zvonjenje
(zel), zla, zlo; po zlu iti, zvrniti, voz († iz v rn iti)
zugrunde gehen
zelje, zéljar, zelják ; zel, i,
zeln at, z eln ata glava, zel­ ž.
nik, zelnica
zgaga žal, žala, žalo; ž a l a beseda,
zgled tudi žal b esed a; († žali-
zgodaj, zgodnji, godnjlk bog) = žal, na žalost
zgolj že
zgoraj, zgor, zgornji želeti, zaželen, zaželena, o
zigravati , z. se, b lisk i se † ž en ira ti se (f r . se g êner)
zigravajo po ne bu v zadregi biti, motiti se
zjutraj, zju tra n j i dati
zlasti žerjav
zlodej, zlodeja (v p esm i tudi žerjavica
zlodi, dja) žeti, žan jem ; ne: slavo žeti
zmeraj, zm erom († zm iraj) (po nem.), slov.: slav o s i
zmerjati, am koga steči, doseči, dobiti
zmésoma in B ausch un d žila, žilav, ž ilavec, otekla
B ogen žila die K ram pfader
zmrzniti, zm rzel, zla živalca
znati, am (v pom enu moči, † žongler (f r.); glumač
m orem j e n e m šk i); † zna- † ž u rn a lis t (fr.); novinar,
b iti = morebiti časnikar
znémar, z. sp u stiti žužnja, žužnjav, žužnjavec