Pisava zemljepisnih imen v prvem prekmurskem asopisu Prijatel

0 Uvod Prvi prekmurski asopis Prijatel je urejal in izdajal Imre Agusti, prekmurski Vodnik (V. Novak 1940: 188190). Izhajati je zael 15. 9. 1875 v Budimpeti, in sicer najprej v madarskem rkopisu, od zaetka leta 1877 pa je kot tiri najstdnevnik e bil tiskan v gajici. Zadnaj tevilka je izla 15. julija 1879, dva dni pred Agustievo smrtjo.183 Znanoszt razserjvajcse mszecsne novine, kasneje slovenske novine,184 so bile namenjene postvanim szlovenszkim domorodci med Mrov ino Rbov.185 Prijatel je bil v sedemdesetih letih 19. stoletja jedini v slovenskom jeziki v Buda-Peti zhajajoi list, njegov urednik pa se je pohvalil da more/m/ po takem jeziku pisati, teroga razmijo oni, kem pie/m/. asopis je bil imel prepoznavno podobo, ki so mu jo doloale stalne rubrike po vzoru Novic in Slovenskega naroda. Domaa dugovanja so prikazovala ak tualne politine dogodke v ogrskem delu drave, osvetljene zlasti s poroili iz orsakoga spravia (ogrskega dravnega zbora). Rubrika Zvenski dugovanji je prinaala veinoma novice iz junoslovanskega prostora, v njej pa je prisotnih tudi najve zemljepisnih lastnih imen (vojna s Turki v Bosni in Hercegovini, rni gori in Srbiji), ki so se razirila predvsem v tretjem letniku, ko je a sopis dopolnila rubrika Dopisi po vzoru osrednjeslovenskih asopisov, ki jih je Agusti posnemal in iz njih prevzemal novice (Jesenek 1999a: 327343). V asopisu Prijatel ni zapisanih veliko zemljepisnih lastnih imen, vendar pa so njihove oblike zanimive in drugane kot v osrednjeslovenskem jezikovnem prostoru 19. stoletja, razlikujejo pa se tudi od vzhodnotajerskih zemljepisnih imen v Kremplovih Dogodivinah tajerske zemlje (Jesenek 2001: 129 139). Prevladujejo zapisi slovenskih prekmurskih in madarskih naselbinskih
183 Reditel

ete novin je e od niteri tjednov bolezni. Doke se ne ozdravi, ete list ne izide. Prijatel, 15. julij 1879. 184 Edno leto sze je dopunilo, ka szloveszki Prijatel najoprvem izlazo. 185 Prijatela-a cil je na duze t: nase szlovenszko lsztvo prevedriti, zgodnynya szvta naznnye dati i pt kzati vszkomi na izobrznye. 275

Marko Jesenek, Poglavja iz zgodovine prekmurskega knjinega jezika

imen, in sicer podomaena in madarska imena v madarski pisavi, slovenska prekmurska imena v madarski pisavi in (od 1876 naprej) naem latinskem rkopisu, madarska imena v madarski pisavi ter prevedena, prirejena in neprevedena zemljepisna lastna imena v madarskem in naem rkopisu. Med prevzetimi zemljepisnimi imeni jih je najve iz jugovzhodne Evrope in slovanskega okolja (opisi bojev na Balkanu; Hrvaka, Bosna, Hercegovina, Srbija, Bolgarija, Turija, Rusija), manj pa iz zahodnoevropskih drav, ki so sodelovale v spopadih na Balkanu (Avstro-Ogrska, Francija, Nemija, Anglija). Dele ostalih imen je zelo nizek, praviloma pa gre za nenaselbinska zemlje pisna imena, predvsem za imena celin, drav in vod. 1 Pisava naselbinskih imen 1.1 V asopisu Prijatel so pravila za rabo velike in male zaetnice pri pisavi naselbinskih imenih dovolj natanna in so osnova za razmeroma trdno pravo pisno normo. 1.1.1 Prva sestavina naselbinskih imen se praviloma pie z veliko zaetnico, npr. Becs, Belgrad, Budapest, Grdec, Lendava, London, Pecs, Rim, Sobota, Trszt, Zagreb; Halle Saksonskem, v Halli Saksonskem, Kves Kalli. Izjema je levi prilastek sveti, ki je pisan z malo zaetnico v slovenski obliki, npr. sv. Benedek, pri svetem Benedeke, oz. z veliko, kadar je ohranjen latinski zapis oz. njegova pisna razliica, npr. San tefan, v San tefani, Szent Laszlo-Egyhazi; izjemoma je prilastek tudi izpuen, npr. Peterburg, v Peterburgi. 1.1.2 Posebnost so vebesedna naselbinska imena. Njihovo pisavo je Agusti praviloma poenotil v pravilo, da so vse sestavine naselbinske besedne zveze pisane z veliko zaetnico, npr. Gornja Lendava, Spdnya Lendava, Mali Cel, Novi Pest, Velke Dolence, Velka Kikinda. 1.1.2.1 Najbr gre za tiskarski napaki pri dveh osamljenih primerih, ko sta prvi sestavini pisani z malo zaetnico na spodnjem Didovci, od Szrdnye Bisztrice na dolnyo (Bistrico). 1.1.2.2 Predlone zveze se piejo s stinim vezajem, npr. na Gornjoj-Lendavi, pri Malom-Celi, na Velkoj-Kikindi; dvodelna madarska naselbinska imena pa so e v imenovalniki obliki zapisana s stinim vezajem, npr. Kassa-Ujfalu, Raba-Hidveg. Izjema sta le samostalnika mesto (mad. varos, pisna razliica varas) in vas (dosledno panonska oblika vesz), ki imata ob sebi kot levi (ali desni) prilastek
276

Pisava zemljepisnih imen v prvem prekmurskem asopisu Prijatel

lastno ime, npr. Debrecen varo, Kassa vara, Keseg vara, Maros-Vsrhely vras, Miskolc vras, Nrnberg vras; Malna vesz, Vagyocz vesz, Doboz vesz, vu vszi Mlom-Gyarmati, ali pa pridevnike izpeljane iz samostalnike podsta ve s priponskima obraziloma -ski in -ov, npr. Szlovenszka vesz, Sztanova vesz, tevanska vesz; redko sta namesto madarske oblike zapisani tudi srbski ali osrednjeslovenski dvojnici grad in meszto, npr. Niksics grd, Krysavc meszto. 1.1.2.3 Posebnost pri pisavi velike zaetnice je predlona zveza zemljepisnega naselbinskega ali nenaselbinskega imena na zaetku povedi e se pie pred log z vezajem, se velika zaetnica prenese na zaetek povedi, tj. na predlog, zemljepisno ime pa je pisano z malo, npr. V-vadarci, Z-Krystya, Z-moravec, Z-trdkove; Z-vogerskoga, toda Na Zalavrmegyva Sjtr vszi, Vu Szegeti, Vu Sopronszkom vrmegyvi Barannya. 1.1.3 Tuja naselbinska imena so dosledno slovenjena, e so iz neogrskega prostora, npr. Berlin, Crigrd, Celovec, Gradec, Karlovec, London, Priz, vu Prizi in Pris, v-Prisi, Pozon, Rim, Rim pape, Reka, Sziszek , Trst. Opozarjam na nekatere izjeme, in sicer na fonetini zapis nemkega imena, npr. Salcburg, Linc, ali na hrvako oz. italijansko pisno razliico, npr. Pula, v Polo; Agusti je rad navajal in razlagal dvojnice oz. razlina poimenovanja za naselbinska imena, kar je lepo razvidno iz naslednjega primera:
Trka glvni vros Crigrd, po trskom jeziki Stambul, po vogrskom Konstantinpoly, je klcs Europe i Azije.

1.1.3.1 Manj znana naselbinska imena so v asopisu Prijatel dodatno razlo ena, npr.:
London, glavno mesto Anglekoga kralestva je najveke mesto na sveti; v ednom pleg morja lezecsem vrasi, Szaloniki; Bremerhaven, kre morja lezecsa nemska brodrska vra, vu Berlini, v-glvnom vrasi Nemskogaorszga; na granici lezecsem Niksics grd; Deligrd, trtje mocsno meszto; Crnegore glvni vros je Cettinje.

1.1.3.2 Pri zapisovanju tujih naselbinskih imen se pojavljajo tudi dvojnine be sedotvorne in glasoslovne reitve, npr. Crigrd, vu Crigrdi/vu Cromgrdi; Belgrd, z Belegagrda/z Belogagrda; posebnost je tudi ohranjanje neobstoj nega samoglasnika v neimenovalnikih sklonih, npr. Alekszinc/Alexinc, pri Alekszinci/ob Alekszincom; Krusevc, Krusevaca. 1.1.4 Slovensko (panonske glasoslovne, oblikoslovne in besedotvorne znail nosti) so zapisana tudi vsa naselbinska imena v ogrskem slovenskem (panon skem) prostoru, predlona raba naselbinskih imen na -ci pa potrjuje znailno panonsko sklonilo na vpraanje od kod, npr. Bltinci iz Bltinec, Bdonci
277

Marko Jesenek, Poglavja iz zgodovine prekmurskega knjinega jezika

od Bdonec, renslovci nize renslovec, Hodo, Lendava, Monoter, Moravci z Moravec, Ormosd, Ptj, Pconci s Pconec, Rakicsan, Sobota, Szodisinci iz Szodisinec, Stevanska ves, Strkovci nize Strkovec, Szupov, Tisina; redko tudi slovensko-nemka dvojnica, npr. Radgona/Radkersburg. 1.1.5 Za ogrski neslovenski prostor so zapisana izvirna madarska poimenova nja (Kecskmet, Lesbenyik vsznica, Nagy-Keres vras, Szent Lszlo-Egyhazi, Nyiregyhz), ki so lahko tudi slovenjena (Kszeg/Reeg; Pecsrovci/Szebestyani; Somboteo, v-Szomboteo, vu Szomboteli). 1.2 Agusti je dobro poznal vse takrat izhajajoe slovenske tiske, tudi Trako Edinost, na kar kae tudi naslednji zapis:
Od Crnegore vu Trszti izecse szlovenszke novine Edinost v-szlednyem broji eto piso: Viteska Crnagora, stero sze je celo leto izdajsztvo od zidovszkih dnajszkih lisztov potikalo, zlomila je palico med beteno trsko drzavo, csi glih szo vu Carigradi raunali na nyeno neprisztranko. (Prijatel, 1876)

Odlomek opozarja na zanimivo prepletanje osrednjeslovenskega in prekmur skega jezika v asopisu Prijatel. Agusti je besedilo iz Edinosti prevajal v prekmurino, vendar je prav pri rabi zemljepisnih imen prilo do zanimivega vnaanja osrednjeslovenskih besednih prvin v prekmurski jezik. 1.2.1 V besedni zvezi od idovskih dnajszkih lisztov je uporabil pridevniko izpeljanko na -ski iz zemljepisnega lastnega imena, ki v prekmurskem jezi ku ni bila obiajna, saj je bil za naselbinsko ime dosledno v rabi izraz Becs, medtem ko se je za zemljepisno nenaselbinsko ime, ki zaznamuje tekoo vodo, uporabljal izraz Dnaj, tj. enakopisnico osrednjeslovenskega naselbinskega imena Dunaj (glasoslovna razliica /u); tako uvajanje osrednjeslovenske so pomenske dvojnice (Dunaj, Donava : Becs, Dnaj) je prekmurskim bralcem zagotovo povzroalo teave pri razumevanju besedila, na drugi strani pa je to izraalo urednikovo eljo po enotnem zapisovanju slovenske (zemljepisne) lastnoimenskosti. 1.2.1.1 Naselbinsko zemljepisno ime za Dunaj je v asopisu Prijatel praviloma Becs, npr. nasi miniszterje za nister dnih v-Becs odido; vu Becsi szo jko prti tomi; z-Becsa, v-Becs, vu Becsi. 1.2.1.2 Nenaselbinsko zemljepisno ime za tekoo vodo Donava je vedno Dnaj, in sicer zapisano kot besedna zveza ob odnosnici voda, npr. voda Dnaja, ali samostojno, npr. Dnaj, v-Dnaji (kje?), v-Dnaj (kam?), vu Dnaj, kre Dnaja; Vag v Dnaj tecse; v-Parisi, francuski glavni varos, Szajna, od nase Dnaje mensa voda, polejala i vnogo kvara zrokvala.
278

Pisava zemljepisnih imen v prvem prekmurskem asopisu Prijatel

2 Pisava nenaselbinskih imen 2.1 V asopisu Prijatel so zapisana e nekatera druga zemljepisna imena za tekoe vode, in sicer v besednih zvezah, kjer se desni prilastek kot lastno ime v sklonu (ne)ujema z odnosnico, npr. Unna voda, kre Tisze vode; Szve voda, prk Timok vod, prk Morave vod, ali pa enobesedna poimenovanja, npr. Szava, kre Szve, pri Szvi; med Mrov i Rbov, Mra, Raba, Drava, na Unni. 2.2 Vebesedna nenaselbinska zemljepisna imena, ki zaznamujejo morja, eno te drav in pokrajine, so pisane nedosledno skupaj ali narazen ali s stinim vezajem, npr. na arnommorji, na Koszovompolji; vu Mrszkaj dolini, vu Bdinszkoj goricaj; v Gornye-Austrie veszi. 2.3 Agusti je pod vplivom osrednjeslovenske norme pri zapisovanju zemlje pisnih imen v prekmurski publicistini jezik uvedel tudi samostalnik drzava (npr. v besedni zvezi trska drzava) v prekmurskem jeziku je bila znana le poknjiena madarska izposojenka orszg, ki je bila pred tem zapisom (1876) v asopisu Prijatel sploh edina knjina beseda v zvezah s pridevnikimi izpe ljankami na -ski iz zemljepisnih lastnih imen. 2.3.1 Pravopisno je pri tem veljalo pravilo, da so imenovalnike in predlone besedne zveze pisane skupaj, npr. Angluskiorsg, Francuskiorsg, Nemszkiorsg, Talianskiorszg, Ruszkiorszg, Szrbrszkiorszg, Szrbszkomiorszgi, Trszkiorszg, Vogrszkiorsg; za Francuszkiorszg, od Szrbszkogaorszga, med Vogrskimorsgom, na Vogrszkiorszg, narazen pa prilastkovna raba, npr. Nemskoga orszaga cesar, in praviloma mestnike (k Horvatszkom orszgi) in orodnike (z-Vlaskim orszgom, z-pthinszki orszgov) predlone zveze. 2.3.1.1 Predlog v (na vpraanje kje) je do uvedbe gajice dosledno pisan s sti nim vezajem, npr. v-Francuskom orsgi, v-Trszkom orsgi, (izjemoma skupaj v-Spanyolszkomorszgi), po naliki tudi v-pthinszke orszge (vendar mnoin ski zapis brez vezaja v zvnki orsgaj, vnj vecs zvnsskih orszgaj), oz. brez njega, e je predlog zapisan z glasoslovno razliico vu, npr. vu Angluskom orsgi, vu celom Vogerszkom orszgi, ali e gre izjemoma celo za besedno zvezo z desnim ujemalnim samostalnikim prilastkom (teji primer izpeljave tujega pridevnika s priponskim obrazilom na -ki iz samostalnika prostor Norvegia), npr. vu orszgi Norvegi. 2.3.1.2 Posebne reitve se pojavljajo pri zapisovanju prirednih zloenk, ki so pisane s stinim prirednim vezajem (nadomea veznik in), npr. Austria-Vogr szkiorszg izpeljanke iz teh zloenk so sklonsko pregibne v obeh delih, npr. Austrie-Vogrszkogaorszga poglvarsztva miniszter.
279

Marko Jesenek, Poglavja iz zgodovine prekmurskega knjinega jezika

Stini vezaj je nedosledno zapisan tudi na koncu osamosvojenega dela zlo enke s samostalnikom orszg, npr. Vlaski- i Szrbszkiorszg, vendar tudi brez stinega vezaja, npr. Grcski i Vlaskiorszg, vu Anglokom i Francukomorsagi. 2.3.2 Prepletanje vzhodno- in osrednjeslovenskega besedja in celo stilemov je v zadnjih tevilkah asopisa Prijatel pogosto in kae na urednikovo eljo, da se pribliuje enotni slovenski pravopisni normi. Anglukiorsg se zaenja nadomeati z Anglekim kralestvom. 2.4 Posebnost pri pisavi zemljepisnih nenaselbinskih imen, in sicer drav in pokrajin, je mona tvornost priponskega obrazila -sko, ko se pridevnik spre vraa v samostalnik iz besedne zveze, kjer je prvotno e prisotna odnosnica orszg, npr. Nemskiorszg Nemko, Vogrszkiorszg Vogrszko. Sprva so prisotne naglaene konnice, kasneje pa prevlada dvojnini zapis z nenagla enimi sklonili, npr. Francuszkiorszg Francuko Francoska, Spanyol szkiorszg panyolsko panjska, in sicer s prevladujoima toilniko (na vpraanje kam), npr. v-Francuko, na Horvatsko, v-panyolsko, ali mestniko rabo (na vpraanje kje), npr. na Horvacskom, na Nemkom, na Ruszkom, na Talianskom, vu Angliuskom. 2.4.1 Pri tem prihaja tudi nezanesljivosti pri pisavi velike (praviloma imena drav) in male zaetnice (imena pokrajin), npr. na szlovenszkom/na Gercskom, na krajnskom/na Vlaskom, z-vogerszkoga/z-Vogrszkoga, vendar vedno z malo zaetnico pri madarskem rkopisu, npr. na trszko, z trszkoga, po uvedbi gajice pa nihanje med od trije in Turia/Turija; enako tudi Ruszko, na Ruszkom, z Ruszkoga. Austrieorszag se po letu 1876 zane nadomeati z osrednjeslovensko besedno zvezo v drzelaj ausztrie, v zadnjih dveh letnih pa se e uveljavijo zapisi Austria, austrii nede povoli, brezi Austrie, z-Austrio, vu Austrii. 2.5 Pri besedotvorni podobi za poimenovanja drav in celin je imenovalniko obrazilo -ija dobro zastopano v vseh letnikih asopisa, npr. Szerbia, od Szerbie, vu Szerbio, v Szrbii, z-Szerbia (!); Dania; Bosnia, vu Bosnii, z-Bosznie in dvojnica Boszne, z Bosne; Albania, Austria, Aethtiopia, India; Australija, Azia, Amerika, Europa, z mestniko predlono rabo vu Ausztrlii, vu Azii, vu Ameriki, vu Evropi, kjer se zdi, da je razlika med odgovoroma na vpraalnici kam in kje vezana na dvojnini zapis predloga v/vu, npr. v-Europo (vpraanje kam), vu Evropi (vpraanje kje). Latinsko konnico -ia zane nadomeati slovenska -ija dosledno po uvedbi gajice, npr. Bolgarszka Bolgaria Bolgarija; India Indija; Ruszii Rusiji.
280

Pisava zemljepisnih imen v prvem prekmurskem asopisu Prijatel

2.6 Glasoslovne nedoslednosti pri pisavi nenaselbinskih zemljepisnih imen so pogoste in se kaejo v dvojninih zapisih, npr. vu Hercagovino, kre Hercegovine; Crnagora, Crnegore, arnegore; sicer pa je vebesedno poimenovanje za dananjo rno goro pisano dosledno skupaj, tudi vse predlone zveze in lastno ime kot (levi) prilastek, ki nadomea pridevnik na -ski, npr. od arnegore, vu Crnagori, v-Crnojgori; Crnegore vladar, Crnagore vojska blizi Crnegore granice, Szrbszki i Csarnegore poglavnika. 2.6.1 Nedosledna je tudi raba velike in male zaetnice pri pridevnikem pri ponskem obrazilu na -ski, npr. z slovenskoga tajerja /Szlovenszka deca, na cseszkoj zemlji/od Angluskoga vladarsztva, vlaski szoldaki/Europeska vojska, kre Erdelske meje/na kranjski meji, poleg Dalmatinszke granice/kre szrbszke granice, z tiinske fare /v-Pesckoj pspkiji, z Grikega na sztari slovenszki jezik obrnjeni; ta peszen je z-szrbszkoga na nas Szlovenszki jezik pripravlena. Pri tem izstopajo zanimive besedotvorne reitve, tj. posamostaljenje, npr. v grdkoj okrajini grdkanci, in razline besedotvorne podstave pri tvorbi zemljepisnih imenih, npr. na Balkan polotoki, na polotoka Balkani, na Balkanszkom polotoki, na Balkanszkom bregi, z oblikoslovnimi in glasoslovnimi raz liicami, npr. na polotoka Balkani, na polotoki Balkana, na polotoki Balkani. 2.7 Agusti je spotoval slovenski jezik in se je zavedal, da je prekmurski knjini jezik del te druine, vendar razvojno samostojen in predvsem arhaien, saj e ohranja tradicijo stare cerkvene slovanine.186 Opozarjal je na pravice prekmurske slovenine na Madarskem v primerjavi s poloajem slovenskega jezika v nemkem okolju ali slovanskega v ruskem okolju, pri tem pa je na zanimiv nain uporabljal tudi malo zaetnico pri zapisovanju prebivalcev iz zemljepisnih nenaselbinskih lastnih imen:
Vogrskiorszg je ni ednomi lickomi narodi v-orszgi szvoj materni jezik ne porobo, kak szo to delali nemci i kak dela rusz na polszkom. Prinasz sze szamo to ele, ka poleg szvojoga maternoga jezika naj vszaki zna orszacski jezik tidi. To je na celom szveti tak.

Poimenovanje za prebivalce nemc, rusz pie z malo zaetnico, kar v asopi su Prijatel ni lapsus, saj gre za posploeno prevzeto pravilo in je z malo pisano tudi hercegovinar, trk, boj med szerbom in trkom, zato rusz trka scse s szpraviti; v-onom vremeni szo szrbi i vogri trka sztavili, ka je ne celo Evropo za szvojo meo. Gre za pravilo, po katerem je Agusti z edninskim posamez nikim prebivalskim imenom naroda, pisanim z malo zaetnico, poimenoval lana skupnosti, oz. vrsto bitij, v naem primeru vojakov: hercegovski vojak,
186 Vogrski

slovenski jezik je prav lep i osobito od slovenskih uenih ljudi najbolje islan, kajti oni reko i je tdi istina da je vogrsko slovensko nareje najpodobneje staro slo venskemu jeziku. (Od starih vogrskih slovenskih pisateljih. Prijatel, 15. marc 1878). 281

Marko Jesenek, Poglavja iz zgodovine prekmurskega knjinega jezika

turki vojak, srbski vojak, ruski vojak. Enako je mogoe razloiti tudi redke mnoinske oblike v besednih zvezah ali povedih, kjer se pomen iz vojaka iri e na druga pomenska polja, npr. trci na vogrszkom; szrbe ruszs v boj na rato i on je pomaga z-penezi; z tem crnogorci na trszko vercajo, pri tem pa je zanimivo, da se mala zaetnica prebivalcu enakozvonega poimenovanja prenese tudi na nanaajoe se zemljepisno lastno ime v zapisani besedni zvezi ali povedi trk pisan z malo zaetnico je tudi poimenovanje za pripadnika vere (trske vre) in vrstno poimenovanje za gronjo iz vzhoda (proti trkom, za trke, od trkov, trski jarem, trszko ladanje). 2.7.1 Pisava z malo zaetnico za poimenovanje pripadnikov narodov in narod nosti izpeljanih iz zemljepisnih lastnih, je znailnost asopisa Prijatel:
Med 262 ppi je bilo talijanov 202, grkov 19, sirkov 6, nemcov 5, afrikanov 3, pajnjcov 3, dalmatincov 3. Z Angleke je bilo 1, z Portugalijel, z Krete, z Ogleja 1, z Galileje i z Utrehta 1.

2.7.1.1 Prevladuje zapisovanje z malo zaetnico, npr. otomeran (Ljutomeran), sloveni prekmuri, szloveni, nasim szlovenom, stari sloveni, medzimurjanci, jugoszloveni, angle, vendar pa so prisotne tudi redke dvojnice, npr. slovenci/Slovenci, koroci /Koroci, angle /Anglus; take nedoslednosti v pisavi z veliko ali malo zaetnico izstopajo v sobesedilu:
Zdaj szo poglavrje v-tom, ka Anglus naj povoli, ka trska drzla raztlajo. Csi anglus t povoli, te trk zopszton boj zacsne.

2.7.2.2 Opozarjam e na posebnosti pri izpeljavi prebivalcev iz zemljepisnega imena Hercegovina hercegovinanci/Hercegovinanci in hercegovinancar; Hercegovinancarje, Hercegovinanci, Hercegovinari; Ausztria Austrianci, austrianska pravica ter Crnagora Crnegorec/Crnogorci, in na glasoslovne spremembe, npr. anglu angle, francu francos. 2.8 Raba predlogov ob zemljepisnih imenih kae na zanimive prekmurske predlone reitve: na vpraanje kam se rabi predlog v z vezajem, npr. v-Becs, v-Raguzo, v-Perugio, v-Bulgario, na vpraanje kje pa predlog vu, npr. vu Belgrdi, vu Crnagori, vu Sopronszkom varmegyvi, vu Modinci, vu Monostri. Izjema je raba tega predloga pri zemljepisnem imenu Buda-Pest, kjer se za oba primera uporablja predlog vu, npr. vu Buda-Pesti, vu Buda-Pest, v z vezajem pa se uporablja pri ob likah v-Bdino, v-Pesto, v-Pest vrasi ali pa v-Budapest (v starejih tevilkah je zapis z vezajem Buda-Pest); spol je najprej moki Budapest, blizu Budapesta, lstvo Budapeta, v zadnjih dveh letnikih pa se e uveljavlja zapis brez vezaja in enski spol, npr. Budapeta, v Budapeti.

282

Pisava zemljepisnih imen v prvem prekmurskem asopisu Prijatel

3 Sklep Agustiev Prijatel je v publicistiki in pri pisavi zemljepisnih lastnih imen oral ledino v prekmurskem jezikovnem prostoru. Prvi po Koievih Zgodbah Vo gerskoga kralestva se je v nekem prekmurskem besedilu pojavilo veje tevilo novih in do takrat e nezapisanih zemljepisnih imen. Koi se je lahko zgle doval po Kremplovih Dogodivinah, stara zemljepisna imena je glasoslovno prilagajal prekmurskemu jeziku ali je ohranjal celo latinske oblike. Agusti si za slovanski prostor kaj takega ni mogel privoiti, zato se je odloil za slovenjenje vseh naselbinskih imen in pri tem je bil, kot kae predstavljeno gradivo, razmeroma uspeen. Postavil je dokaj trdna merila za rabo velike in male zaetnice ter za pisavo skupaj in narazen, manj normativen pa je bil pri glasoslovnih, oblikoslovnih in predvsem besedotvornih reitvah, kjer se uti omahovanje med knjino normo in narejem. Manj dosleden je bil pri zapisovanju nenaselbinskih imen, saj na osnovi izpi sanega gradiva iz asopisa Prijatel ni mogoe doloiti normativnega sistema za rabo velike in male zaetnice ter pisanja skupaj in narazen. Zapisane reitve so veinoma nakljune, njihova nesistematinost pa je prevelika in ne omogoa sintetinega zakljuka. Pri tem je potrebno upotevati, da je Agusti ivel v Budimpeti tam je asopis tudi pisal in izdajal , kjer je izgubil stik z ivim prekmurskim jezikom, zato je v asopisu Prijatel pogosto ponujal arhaine ali celo umetne jezikovne reitve, ki med prekmurskimi Slovenci niso bile ve ive. To se pozna tudi pri pisavi nenaselbinskih imen.

283