Roman Drucker, 2.d 12.2.

2022

Zgodovina suffering Opomba: vse, kar je podčrtano, je link.

Ctrl + klik za dostop do spletne strain, ki
bolje pojasni temo

Spremembe v kmetijstvu/razvoj kmetijstva

 Triletno kolobarjenje – zemlja se razdeli na 3 dele in se vsako leto obdelujejo 2 dela, tako da
vsak kos vsako 3. leto počiva in je zato bolj rodoviten, spočit, pognojen
 Tehnično boljša orodja - železni plug na kolesih, kosa, cepec, brana, mlini …
 Dolge njive, hiše ob robu – za lažjo uporabo pluga (manj dviganja in obračanja) so naredili
velik podolgovate njive
 Krčenje gozdov, ukinjanje pašnikov (za vse več obdelovalnih površin)
 Naturalne dajatve se vedno bolj spreminjajo v denarne dajatve (kmetje so hoteli imeti
enotne standardizirane dajatve, ne pa da si je fevdalec vsako leto zmislil nekaj novega)
 Denarne dajatve in denarno gospodarstvo povzročita razvoj kmečke trgovine
 Dedni zakup – fevdalcu se je bolj splačalo, da ukine začasni zakup, saj so tako kmetje bili
veliko bolj sigurni, da bodo lahko ohranili kmetijo in zato bolj motivirani

Kolonizacija
 V Evropi v 14. stoletju (75 – 90. mio prebivalcev) je bilo 3x več prebivalcev kot v 11. stoletju
 Kolonizacija je sicer bila povezana z drastičnim dvigom prebivalstva, ampak predvsem pa z
željo fevdalcev, držav in Cerkve po večjem dohodku
 Prevladuje agrarna kolonizacija
 Drugi tipi kolonizacij v srednjem veku: notranja, zunanja, poklicna, zaradi epidemij
 Na kolonizacijo zelo vpliva črna smrt sredi 14. stoletja
 Fevdalci so motivirali kolonizacijo s številnimi olajšavami za kmete

1
SREDNJEVEŠKA MESTA

Nastanek mest
 Mesta so bila (zaradi oživljanja trgovine po križarskih vojnah) čisto na novo zgrajena ob
prometnih poteh, rekah, na gričih, ob gradovih (fevdalci so dali dovoljenje, da se na njihovem
ozemlju ustanovi mesto)…
 V Sredozemlju že obstoječa mesta pridobijo na pomenu, povečujejo se stare naselbine (za
razliko od mest v notranjosti, ki so bila čisto na novo zgrajena)
 Največja mesta so bila prav v Sredozemlju, ker so že imeli osnovo, pa tudi trgovina je bila
zelo razvita

Privilegiji mest
 Pravica do osebne svobode – »mestni zrak osvobaja«
 Pravica do samouprave – mesto je samostojna upravna enota
 Pravica do sodstva (v fevdalnem sistemu je bil fevdalec sodnik, mesta so izbirala svojega
sodnika)
 Pravica do obrambe in obzidja – pred tem je le fevdalec lahko gradil obzidja
 Razne trgovske pravice (do sejma, obvezne trgovske poti, skladiščna pravica)

Organizacija celinskih mest

 Prebivalci večinoma obrtniki in trgovci
 Jude izženejo iz mest – do konca 14. stoletja se ukvarjajo z bančništvom in posojanjem
denarja, postanejo »krivi« za marsikatere težave v mestu
 Mestna listina – samo osnovne mestne pravice
 Oblast do obzidja
 Mestni svet (samo moški, bili so poskusi volitve pripadnikov, vendar je vse hitro prešlo na
dedno najbogatejše družine)
 Mestni svet vodi mestni sodnik, ki varuje mestne simbole in je posrednik med mestnim
gospodom (fevdalcem) in mestom
 Cerkvene ustanove prihajajo v mesto kasneje
 Fevdalci lahko živijo v mestu, vendar nimajo mestnih pravic, še vedno niso meščani
 Čeprav je mesto na fevdalčevi zemlji se fevdalec ne vtika v posle mesta

Organizacija sredozemskih mest

 V mestih živijo obrtniki, trgovci in fevdalci (patriciji)
 Judov ne preganjajo, vendar jim ne dajo mestnih pravic – judje bi jim basically pokvarili
biznis, saj so bili dobri z denarjem
 Cerkev je sestavni del mesta od začetka
 Oblast tudi izven mesta – mestne komune. Celinska mesta imajo oblast samo v mejah
obzidja, sredozemska delujejo bolj kot mestne državice
 Razvoj močnih mestnih držav (tipo Benetke)

2
  Mestni statut, ki ga določajo sami in obsega vsa področja življenja. Nekak pravilnik, in to zelo
podroben. Dandanes je to zelo dober vir, ki nam daje vpogled v takratno življenje.
 Veliki in mali mestni svet vodi najvplivnejša družina v mestu. Imajo zakonodajno, sodno in
izvršilno oblast. V nekaterih mestih je celo vladar moral vprašati za soglasje z mestnim
svetom
 Velika vloga notarja (ni bil poklic, vlogo je dobil član najpomembnejše družine). Skrbel je za
vso finančno dogajanje in pogodbe v mestu, vodil je notarsko knjigo. Take knjige so dandanes
tudi zelo dobri viri.

SREDNJEVEŠKO GOSPODARSTVO

Cehi
 Združenja obrtnikov iste panoge
 Obrtno-socialne skupine – tudi socialno so si pomagali med sabo
 Zavirajo konkurenco, ohranjajo stabilnost – vse je v naprej zmenjeno in kupci vejo točno, kaj
pričakovati pri katerem obrtniku, zato se je novi konkurenci praktično nemogoče ustaliti
 Točno določeno število mojstrov, količina, kvaliteta in cena izdelkov. Če se kdo tega ni držal
je moral zapustiti mesto, izgubil je službo
 Cehi so delovali skoraj kot kakšna mafija, bile so tudi zmenjene poroke; če je recimo neki
mojster umrl ga je njegov pomočnik nadomestil tako, da se je poročil ali z njegovo vdovo ali s
hčerjo
 Niso bile zaželene obrti, ki so imele povezavo s krvjo, recimo mesarji in brivci (ko so bili tudi
»zdravniki« za spuščanje krvi). Taki obrtniki so pred delavnico imeli simbol. Do dandanes se
je še vedno ohranil bel, moder in rdeč tulec pred brivnicami

Trgovska združenja
 Razvoj denarnega gospodarstva
 Povezava trgovcev znotraj mesta ali več mest skupaj zaradi varnosti in lažje organizacije
trgovine – trgovska združenja razdelijo delo (en nabavlja, drugi prodaja, na koncu razdelijo
dobiček)
 Sredozemski trgovski prostor (Benetke, Genova, Barcelona, Firence) Sredozemski in severnoevropski trgovski
prodajajo enake izdelke
prostor sta si rada nagajala hehe
 Severnoevropski trgovski prostor (Baltsko in Severno morje)
 Trgovska področja severne Francije (trgovali oboji od zgoraj navedenih, veliki sejmi), od
konca 14. stoletja naprej tudi Nizozemska
 Najpomembnejša trgovska pot je potekala iz severne Italije čez alpske prelaze in po Renu v
notranjost

Sredozemlje
 Benetke, Genova, Firence
 Prodajajo luksuzne izdelke: tekstil, steklo, začimbe, dišave, preproge … v glavnem z Vzhoda
(nekateri se naučijo sami obdelovati te izdelke, kot recimo Benečani steklo)

3
Hansa (trgovsko združenje)
 Povezuje severnoevropska mesta od Rusije do Nemčije
 Samo trgovska povezava približno 100 mest – Hamburg in Lübeck (središče Hanse)
 Prodajajo bolj surovine: žito, les, kože, kovine, med …

Manufakture, založništvo
 Zaradi razvoja trgovine je potreba po proizvodnji rasla
 Trgovci odpirajo manufakture (velike delavnice) in založništvo
 V manufakturah je bilo zaposleno večje število nekvalificiranih delavcev
 Vsak je zaposlen z ročnim izdelovanjem le enega dela izdelka
 Večja proizvodnja in nižji stroški
 Založništvo je povezano z manj zahtevnimi izdelki (npr. kuhalnice)
 Trgovec zalaga kmeta s surovino (npr. lesom), ta mu naredi določeno število izdelkov po
nizki ceni → odpade strošek vzdrževanja prostora, kmetje so cenejša delovna sila saj se ne
preživljajo z izdelovanjem izdelkov
 Založništvo v rudarstvu: trgovci zakupijo rudnik, ki je na ozemlju fevdalca, s fevdalcem se
zmenijo o razdelitvi dobička. Poznajo trg in vejo, katere rude se najbolj rabijo in se bodo
najbolje prodajale

Banke
 Razvijejo se znotraj trgovskih združenj, kasneje (14. in 15. stoletje) se osamosvojijo
 Nastanejo zaradi potrebe po menjavi denarja
 Hranijo denar in ga nato tudi posojajo
 V bankah hranijo denar tudi pomorski trgovci zaradi pogostih napadov piratov
 Posojajo za zelo visoke obresti, zato jih papež kasneje tudi prepove
 Z bančništvom se ukvarjajo predvsem Judi (niso Kristjani, zato jim papež ne more nič,
checkmate papež)
 Zastavljalnice: zastaviš dragocen predmet, zanj dobiš denar. Predmet lahko nazaj odkupiš z
obrestmi, lastnik zastavljalnice pa nima finančne izgube če ne moreš zbrati denarja za vrniti

Na splošno o mestih
Mesta so po navadi ob reki ali morju, obdana z obzidjem. Na glavnem mestnem trgu se odvija vse
pomembno javno dogajanje. Kamen je na celini drag in redek material, zato so mnoge hiše narejene
iz kombinacije malte in peska. Tudi leseni tramovi so zapolnjeni z malto. V Sredozemlju je kamna na
pretek in je glavni gradbeni material, zato se gradijo majhne kamnite hiše.

Bogatejši se občasno kopajo, ne preoblačijo se pogosto.

SLOVENSKO OZEMLJE V SREDNJEM VEKU

[lentic se ni treba učiti na pamet,
le polovice stoletja]

Samova plemenska zveza

 623 – 658 se Južni, Vzhodni in Zahodni Slovani povežejo v boju proti Avarom in Germanom

4
  Pogosto je prihajalo do vojn in bojev na območju, kjer so se stikali Slovani in Germani.
Germani so vedno bili bolj organizirani, zato jih Slovani nikoli niso uspeli zasesti.
 Avari so bili sprožili preseljevanje Slovanov nad črnim morjem in so bili že navajeni, da si
Slovane podrejajo. Slovanom to seveda ni bilo všeč in so se začeli bolje organizirati.
 Slovani so povezani od Češke do Jadrana
 Zveza razpade po Samovi smrti
 Samo naj bi po rodu bil Germansko-Slovanski, vendar se je očitno čuti bolj Slovana.
Njegovo ime se pojavlja na mnogih Germanskih dokumentih iz tega časa.

Karantanija
 Nastane v 2. polovici 7. stoletja na področju današnje Avstrije in Slovenije
 Center je Krnski grad v Celovški kotlini
 Naravna zaščita pred vpadi omogoči njen samostojen razvoj (obdana je bila z visokogorjem)
 Prvi znan knez Valuk
 Na področju današnje Slovenije se izoblikuje Karniola

Družbena ureditev
1. Knez – na začetku ga voli svet prvakov in kosezov, kasneje pozicija postane dedna, lahko je le
iz sloja prvakov
2. Prvaki – nastanejo iz starešin in vojaških poveljnikov, nekakšni fevdalci
3. Kosezi – osebna knezova vojska, vodijo obred ustoličevanja, bogati kmetje
4. Kmetje – živijo v vaških skupnostih, ki so povezane v župe
5. Krščeniki – patriarhalni sužnji, potomci staroselcev (Rimljanov in Germanov), so Krščanske
vere. Niso pravi sužnji, še vedno so tretirani kot ljudje, ampak niso osebno svobodni.

Ta družbena ureditev se tako razlikuje od ostalih, ker je Karantanija bila bolj izolirana in imela zelo
malo stika z zunanjim svetom, zato se je bolj samostojno razvijala.

Obred ustoličevanja
 Izvaja se od druge polovice 7. stoletja do 1414, ko Ernest Železni zavrne obred. Proti koncu
je le še simboličen obred. Tudi po razpadu Karantanije se je opravljal v slovenskem jeziku.
 Najstarejši vir, ki podobno opisuje obred je Švabsko ogledalo (Schwabenspiegel) iz leta 1275,
ki je povzetek starejših zapisov po letu 1000
 Kronist Otokar obred znova opiše okoli leta 1306
 Okoli leta 1342 ga opiše še opat Janez iz Vetrinja
 Obred poteka na knežjem kamnu ob Krnskem gradu
 V 9. stoletju so v obred vključili še vojvodski prestol, kjer novi knez oz. vojvoda potrjuje
fevde in sodi, razsoja
 V tem obdobju je sestavni del ustoličevanja tudi verski obred v cerkvi Gospe Svete

Pokristjanjevanje
 Sredi 8. stoletja Avari napadejo Karantanijo
 Takratni knez, Borut, prosi Bavarce za vojaško pomoč
 Bavarci pomagajo, vendar morajo Karantanci priznati njihovo nadoblast in kot jamstvo na
Bavarsko poslati nekaj sinov prvakov (med njimi Borutovega sina in nečaka)

5
  743 Karantanci navzven izgubijo samostojnost, vendar ohranijo svojega kneza in ureditev
 Po Borutovi smrti postaneta kneza Gorazd (sin) in Hotimir (nečak), ki sta bila vzgojena kot
kristjana in zato prosita za duhovnike, da pokristjanijo Karantanijo
 Pridejo duhovniki iz Salzburga
 Nadškof Virgil pošlje škofa Modesta, ki oblikuje cerkev v Karantaniji in zgradi cerkev Gospe
Svete
 S krščanstvom se širi tudi frankovski fevdalizem
 Frankovska (stroga, le v latinščini) in irska (mirna, v domačem jeziku in deloma ohranja
domače običaje) metoda širjenja krščanstva
 V Karantaniji več uporov proti frankovski metodi
 811 Karel Veliki postavi cerkveno mejo na reki Dravi – severno Salzburška nadškofija, južno
Oglejska patriarhija
 V začetku 9. stoletja upor Ljudevita Posavskega proti Frankom
 Pridružijo se mu tudi Karantanci in Karniola
 820 izgubijo tudi notranjo samostojnost
 Prihod nemških fevdalcev pomeni hitro germanizacijo

Spodnja Panonija
 Okoli leta 800 so ob Blatnem jezeru kot mejna grofija
 Mejni grof Pribina privabi Karantance, ki niso zadovoljni z Nemci (Karantanije pa več ni)
 Naseljevanje Slovanov
 Pribinov sin Kocelj se poveže z Velikomoravsko in osamosvoji (odcepi od Rimsko-Nemškega
cesarstva in Frankovske države)
 Kocelj prosi Bizantinskega carja, da pošlje duhovnike
 Konstantin (kasneje Ciril) in Metod iz Bizanca širita Krščanstvo v slovanskem jeziku
 Vzpostavita slovansko (pravoslavno) cerkev

Ciril in Metod (864 – 876)

 Slovansko bogoslužje
 Slovanski duhovniki
 Prevodi besedil v starocerkveno slovanščino
 Izumila pisavo glagolico
 Nemški duhovniki ju obtožijo krivoverstva
 Zagovarjata pri papežu Hadrijanu II. V Rimu
 Hadrijan ugotovi da sta v resnici prava kristjana. Metodu podeli naziv nadškofa Spodnje
Panonije in Velikomoravske, Ciril pa ostane v Rimu in se kasneje vrne kot škof. Checkmate
nemški duhovniki
 Franki zavzamejo obe kneževini. Checkmate Ciril & Metod
 Učenci Cirila in Metoda, glagoljaši, se umaknejo na Balkan
 Tu razvijejo samostojne slovanske cerkve (Srbsko, Bolgarsko, Makedonsko itd. pravoslavno
cerkev). Checkmate nemški duhovniki.

Velika Karantanija: Electric Boogaloo

 V 10. stoletju začnejo v Rimsko-Nemškega cesarstva nastajati mejne krajine
 952 se Karantaniji pridruži Veronska Marka s Furlanijo in Istra ter nastane Velika
Karantanija, ki traja do 1002 (začetek razvoja Koroške kot zgodovinske dežele)
 Nastane predvsem zaradi obrambe pred Ogri

6
  Po nastanku kraljevine Madžarske Velika Karantanija razpade

Oblikovanje fevdnih gospostev

 Postopno se izoblikujejo zgodovinske dežele
 Krški gospodje (združevanje slovenskega naroda) – Ema Krška, vdova, imela je 2 otroka,
prišla je do takega nivoja samostojnosti da je praktično sama upravljala posest »dokler sinova
ne odrasteta«. Sinova sta mlada umrla (:
 Veliko fevdov imajo tudi škofije, predvsem Oglej (it/lat Aquileia) in Salzburg
 Na našem ozemlju prevladujejo manjši fevdi, ki jih upravljajo ministeriali
 Nekateri z vojsko, pogodbami in porokami širijo svoje ozemlje

Zgodovinske dežele
 Koroška, Štajerska, Goriška, Kranjska
 Najbolj vplivne družine:
- Goriški grofje (imajo veliko moških potomcev, izumrejo šele leta 1500)
- Celjski grofje (Nemci, izumrejo)
- Habsburžani (Avstrijci, center Gradec, še dandanes so povsod)
 Kopičijo si fevde s porokami
 Vsi pomembni fevdalci so Nemci

Štajerska
 Oblikujejo Tranganci z gradu Steyr (od tod tudi ime Štajerska)
 1180 postanejo vojvode
 V 13. stoletju veliko ozemlja dobijo Habsburžani. Gradec postane glavno mesto štajerske

Koroška
 Vojvodina Koroška pogosto menjuje vojvode
 Konec 13. stoletja Tirolsko-goriški grofje (med njimi tudi Ernest Železni)
 15. st. zavzamejo Habsburžani in šele takrat Koroška postane dežela

Kranjska
 Veliko cerkvenih fevdov
 Trst edina močna luka (povezava Trst - Dunaj)
 Konec 13. stoletja veliko fevdov dobijo, you guessed it, Habsburžani
 14. in 15. stoletje konkurenca v Celjskih grofih
 1382 si Habsburžani podredijo Trst (Trst je naš!!!)

Goriška
 V 12. stoletju večino dobijo Habsburžani goriški grofje kot vazali Oglejskega patriarha
 1500 (<= izumrejo goriški grofje) podedujejo Habsburžani (nikoli ne bi uganil!)

Dedne pogodbe: dve družini podpišeta pogodbo in kadar moški potomci ene izumrejo, druga
Istra
podeduje
 V 11. vse, kar je
stoletju je imela
večinaprva.
pod Habsburžani so tako rekoč plavali v moških potomcih, zato
oglejskim patriarhom
so
 dobijali tolikoseozemlja
Oblikujejo in stvari.
samostojna mesta
 Med njimi Koper, ima tudi sedež škofije
 Konec 13. stoletja večina pade pod Benetke

7
  Ostanejo pod Benetkami do konca 18. stoletja

Celjski grofi
 Prvotno ministeriali na Žovneku
 V začetku 14. stoletja podedujejo posest s središčem v Celju
 1341 dobijo naslov grofov pod Friderikom I.
 S porokami in pogodbami širijo svoje ozemlje
 Višek razvoja konec 14. in začetek 15. stoletja v času Hermana II. in sina Friderika II.
 1396 Herman II. reši življenje cesarju Sigismundu Luksemburškemu
 Hči Barbara se poroči s cesarjem (Sigismundom)
 Sin Friderik II. se poroči z Elizabeto Frankopansko, hčerjo najmočnejšega Hrvaškega fevdalca
 Celjani se širijo na Balkan (Hrvaška, Bosna, Srbija)
 Na slovenskem območju podpišejo dedno pogodbo s Habsburžani (ko ena družina izumre
druga podeduje vse)
 Spor med Hermanom in Friderikom zaradi Veronike Deseniške
 1436 jih cesar povzdigne v državne kneze
 Ulrik II., sin Friderika II. postane varuh mladoletnemu kralju Ladislavu, vnuku Barbare celjske
 Zaradi tega pride do spora s Habsburžani in Ogri
 1456 Hujandiji (z Ogrske) ubijejo Ulrika in s tem se konča zapuščina celjskih grofov (Ulrik je
sicer imel otroke ampak so vsi umrli zelo mladi)

Celjani, čeprav niso bili Slovenci, so bili daleč najbolj vplivna fevdalna družina, ki je imela center
oblasti na slovenskem ozemlju.

Srednjeveška kolonizacija
1. faza: starejša slovenska kolonizacija
 6. – 9. stoletje (nice)
 Naseljevanje Slovanov
 V 9. stoletju največji poselitveni prostor
 Redka in neenakomerna poselitev
 Naseljevanje nižin in gričevja
 Gručasta naselja in polja

2. faza: notranja in zunanja kolonizacija

 10. – 12. stoletje
 Načrtna, germanska, notranja, zunanja
 Spremembe v kmetijstvu (tipo 3letno kolobarjenje in novi pripomočki n shit)
 Večja gostota naselitve
 Dolge vasi in polja
 Germanizacija (najbolj se asimilirajo na severu)
 Nemški jezikovni otoki (Sorško in Dravsko polje)

3. faza: višinska kolonizacija

 13. – 15. stoletje
 Višinska in notranja, v dolinah začelo primanjkovati prostora
 Povečano število prebivalstva
 Naseljevanje hribovitega področja

8
  Samotne kmetije in planšarstvo
 Nastajajo mesta
 Kočevski nemški jezikovni prostor
 Nastanek kajžarjev (kajžica – mala hišica) – kmetov je ogromno, smrtnost otrok pada in
potomci nimajo dovolj zemlje, da bi se preživljali, zato se gredo ukvarjati z drugimi stvarmi

4. faza: dodatna kolonizacija

 16. stoletje in kasneje
 Rovtarska kolonizacija
 Naseljevanje Uskokov (Hrvatov in Srbov, ki so bežali pred Turki)
 Novi družbeni sloji kajžarjev in viničarjev

Srednjeveška mesta na Slovenskem

 Večina mest se razvije v 13. stoletju zaradi trgovine (pot Trst – Dunaj), recimo Ljubljana,
Kranj, Kamnik …
 Sredozemska mesta imajo osnovo že v antičnih – Koper, Piran, kasneje Izola
 V 12. stoletju nastajajo mesta na Koroškem zaradi takrat glavne trgovske poti čez Alpske
prelaze na Avstrijsko-Koroško [glej dno str.2] preden so Habsburžani imeli Trst, ki je seveda
naš (Breže, Beljak, Celovec)
 Konec 15. in začetek 16. stoletja nastajajo mesta zaradi obrambe pred Turki (Krško, Novo
Mesto, Kočevje) nekatera od teh so prej bile vasi, kasneje so dozidali obzidje in podelili
naslov mesta

Večina prebivalcev mest je bila tujega rodu. Tu pa tam se izsledi kakšno slovansko ime v nekih
obrteh, ampak so Slovani vedno bili najbolj revni. Največ je bilo Nemcev, proti Obali tudi Italijanov.
Slovani so še vedno bili v glavnem kmetje.

Koper
 Na otoku začetki v 5. stoletju – v antiki naselje ni bilo na otoku, ampak pri današnjih
rezervoarjih za nafto, edino Piran je do danes ostal na originalni antični poziciji
 Preživlja se z ribištvom, solinarstvom, poljedelstvom, trgovino
 Znan pod imenom Capris, Justinopolis, Capodistria
 Sedež škofije, 8 samostanov – takrat največje mesto na slovenskem narodnem področju s 5-
6 tisoč prebivalci
 Konec 13. stoletja pride pod Benečane, škofje grejo via
 Izgubi gospodarski pomen
 Postane sedež vojaške obrambe v beneški Istri
 Izjema med sredozemskimi mesti, saj je imel obzidje zaradi veliko bojev na tem področju
 Na današnjem Markovcu so bili sadovnjaki in vinogradi
 Danes Titov trg, takrat Platea Comunis središča mesta

Cerkev na Slovenskem
 Samostani – kulturna in gospodarska središča
 12. in 13. stoletje (benediktinski, kartuzijanski, cistercijanski red)
 Samostani so imeli veliko fevdov, imeli so celo večjo kulturno-gospodarsko kot pa versko
vlogo

9
 Pisanje knjig, učenje poljedelstva
 Oglejska patriarhija je zasedala večino slovenskega ozemlja
 Habsburžane moti, da imajo tuji škofi nadzor nad njihovim ozemljem
 Škofiji v Trstu (Habsburžani) (Trst je naš btw) in Kopru (Benetke)
 1461 Škofija v Ljubljani (ustanovijo Habsburžani, haha checkmate Oglej)
 Salzburška nadškofija ima tudi velik vpliv na Cerkev na Slovenskem
 V 13. in 14. stoletju ustanovijo meniške beraške redove, ki bolj delajo z ljudmi
 Imajo samostane v mestih (Frančiškani, Dominikanci)
 Delajo z bolniki, imajo šole (sicer v latinščini ampak ey vseeno, šole wow)
 Ženski samostani (v obdobjih, ko je primanjkovalo moških niso vedeli kaj delati z ženskami,
ker socialno same ne bi mogle ničesar, zato so jih ali poročali ali pošiljali v samostan)
 Brez teh samostanov bi se tako kultura kot gospodarstvo razvijala veliko počasneje

10